USPOSABLJANJE KTK_ VALVAZOR, 1. DAN

01.07.2010

Kandidati za vodnike turnega kolesarjenja smo se udeležili štiridnevnega usposabljanja na koči Valvazor pod Stolom. V četrtek zgodaj zjutraj (ob 8.00, nekateri pa tudi že veliko prej) smo se zbrali grešniki iz preizkusne ture – teoretični del in popravili vtis in svojo slabo vest, nato pa je bil ob 9.00 uradni začetek usposabljanja. Razporedili so nas po sobah, ki so lepo postlane z novimi vzmetnicami kar vabile k počitku, toda tega smo bili razen pozno ponoči bolj malo deležni. Tudi sicer so dom lepo preuredili in smo se počutili kot v hotelu, ne pa v planinski koči. Tudi oskrbnik in njegova pomočnica ter kuharica so bili prijazni in so svojo nalogo opravili z odliko. Sledil je pričetek in sicer je bil prvi od predavateljev na sporedu Luka, ki je predaval o tehnikah vožnje. Tema je bila zelo zanimiva, popestril pa jo je tudi s prikazi na kolesu, ki je bil parkiran ob katedru v predavalnici. To da bi štela kolikokrat je sedel nanj in se vrnil nazaj na oz. za kateder mi je v glavo šinilo šele pozneje, vendar bi bil podatek zagotovo zanimiv . Kosilo je bilo prvi dan bolj zgodno, nato pa smo po njem najprej poslušali še predavanje Joca o orientaciji, ko pa smo si odpočili želodčke, pa smo jo mahnili na kolesa. Jaka in Luka sta pred domom postavila stožce in sledila je družabna igra vožnje v krogu, ki sta ga čedalje bolj ožala, na izpadanje. Nato smo v parih (eden je držal kolo, drugi pa je delal vajo) trenirali nagib, ki smo ga potem uporabili pri zavijanju. Nadaljevali smo z zaviranjem (s prvo, zadnjo in nato obema zavorama), nato pa smo se preselili iz kamnite oz. šodraste na travnato podlago, kjer smo vadili vožnjo v ovinku ter slalom in osmice. Travnata podlaga nas je opogumila, da smo počeli te zadeve z manj strahu. Vsi zadihani in veseli, ker nam je kolikor toliko šlo smo se podili med stožci in si naklepali različno število kilometrov, ki smo jih nato preverjali. Nato smo odšli na krajšo turco in sicer smo se spustili malo nižje od doma in zavili desno v gozd ter trenirali spust, Jaka in Luka pa sta nas opazovala na najbolj kritičnih delih in nas popravljala. Krog smo ponovili dvakrat, nato pa se vrnili do doma in nadaljevali pot v smeri Potoške planine, vendar kmalu zavili desno in trenirali še vzpon po zahtevnem terenu. Prišli smo do Monštrance, melišča nad kočo, nato pa se vrnili. Andrej se je rahlo poškodoval - opraskal in hematom, ki ga je nato lepo saniral z ledom. Sledila je zaslužena večerja, po njej pa smo brez milosti nadaljevali in sicer je Matjaž predaval o prehrani. Vsi izmučeni smo hoteli spat, vendar je bila želja po družabnosti močnejša od prve, zato smo se v večini zbrali v točilnici in še malo poklepetali, nato pa se odpravili k zasluženemu počitku.