USPEŠNA UPORABA INFORMACIJSKIH SISTEMOV V MALIH SLOVENSKIH PODJETJIH V POVEZAVI Z

MOŽNOSTMI OMREŽNEGA POSLOVANJA

Borut Werber

Univerza v MariboruFakulteta za organizacijske vede

Kidričeva 55/a 4000 Kranje-pošta: borut.werber@fov.uni-mb.si

PovzetekV prispevku so predstavljeni in analizirani delni rezultati empirične raziskave, ki smo jo izvedli med 122 malimi slovenskimi podjetji v času od novembra 1999 do februarja 2000. Kot metodo zbiranja podatkov smo izbrali strukturiran intervju, ki je vseboval splošna demografska vprašanja o podjetjih in intervjuvancih, ter vprašanja vezana na posamezne dejavnike omrežnega poslovanja, ki naj bi vplivali na uspešno uporabo IS v malih podjetjih. Ugotovili smo, da podjetja, ki uporabljajo Internet, imajo vzpostavljen intranet in/ali uporabljajo druge načine poslovanja s pomočjo omrežja, bolj uspešno uporabljajo IS od ostalih podjetij. Proučili smo opremljenost podjetij z računalniško strojno, programsko in telekomunikacijsko opremo in njeno uporabo. Rezultate smo primerjali z rezultati nekaterih primerljivih raziskav. Razen starosti podjetij ter krajše dobe uporabe IT in IS in temu primerne razširjenosti le-te med malimi podjetji v Sloveniji ni bilo večjih razlik s primerljivimi malimi podjetji v tujini. Opazen pa je manjši zaostanek v uporabi možnosti, ki jih ponujajo sodobne omrežne komunikacije. Podano je nekaj priporočil za mala podjetja in tiste, ki se ukvarjajo uporabo omrežnih možnosti v malih podjetjih.

SummarySUCCESSFUL USE OF Information Systems IN SMALL SLOVENE BUSINESSES IN CORRELATION WITH OPPORTUNITIES OF COMPUTER NETWORKING - The following abstract presents the partial results of an investigation conducted in Slovenia from November 1999 till January 2000, focusing on IT and IS in correlation with computer network use in 122 small Slovenian companies. The status of the problem was assessed based on the answers in an interview of the owners or managers of these companies. Some demographic questions about the business and owner’s characteristics and some questions about the level of the Internet and the Intranet use were included. Computer networking factors having influence over the success of the IS use were tested. We found out that small business is more successful in IS use if using the computer networking in comparison to those which run their business without it. We analyzed the amount and use of computer hardware, software and telecommunication equipment. The results were compared with those of some other similar researches. Except of shorter average existing period of business and the period of computer use there were no major differences in comparing Slovene business with other businesses in the world. Based on the survey results, there are some differences in using of computer networking opportunities between them. Some recommendations have been given to small companies and others working in connection with small business.

1 UVOD

Mala podjetja imajo velik pomen pri nas in v svetu, saj v razvitih državah (Kanada, ZDA, EU) pogosto predstavljajo več kot 90% deleža vseh podjetij. Od leta 1990, ko se je v Sloveniji začela transformacija gospodarskega sistema, se je število malih podjetij pri nas šest krat povečalo in še narašča. Strukturne razlike med slovenskimi malimi podjetji in malimi podjetji iz zahodne Evrope, kakor tudi letna poročila in gibanja ekonomskih kazalcev kažejo, da so mala podjetja še vedno v transformaciji. Zaradi specifične organiziranosti in hitre prilagodljivosti predstavljajo potencialna nova delovna mesta in močno konkurenco nekaterim večjim podjetjem, ki so v zadnjih letih zaradi povpraševanja in ponudbe na trgu včasih prisiljena spremeniti svoj način delovanja.

Informacijska tehnologija (IT) in s tem tudi računalniško podprti informacijski sistemi (IS) so se razširili na vsa področja našega delovanja, torej tudi v mala podjetja. Malih podjetij ne moremo obravnavati kot pomanjšano obliko velikih podjetij, saj se razlikujejo tako po organizaciji, informacijskem sistemu in operativnem načinu dela. Zato spoznanj glede ključnih dejavnikov uspešne uporabe IT in IS v velikih podjetjih ne moremo neposredno prenesti na področje delovanja malih podjetij ([1], [12]) . Mala podjetja se razlikujejo tudi med seboj, saj v nekaterih primerih danes podjetje ne more delovati brez računalniško podprtega IS (npr. prodaja preko Interneta, finančne storitve, …), po drugi strani pa najdemo podjetja, ki uspešno delujejo tudi brez računalniško podprtega IS (npr. avto pralnice, storitve v gradbeništvu, …), oziroma uporabljajo računalniško podporo le za specifične funkcije, najpogosteje za računovodstvo.

V splošnem velja, da so danes informacije in znanje najpomembnejše za uspešno delovanje in poslovanje vsake organizacije. Dosedanje raziskave so pokazale, da se zaradi posebnosti organiziranja in delovanja malih podjetij večina sprememb uvede »ad-hoc«, glede na znanje in interes lastnika. Tudi način organiziranja in delovanja v malih podjetjih je drugačen od velikih podjetij, zato ugotovitev iz razmeroma številnih raziskav, ki obravnavajo srednje velika in velika podjetja ni mogoče nekritično uporabiti tudi pri malih podjetjih.

Mala podjetja običajno nimajo zaposlenega informatika, ki bi bil zadolžen za razvoj IS. Zato je še toliko bolj pomembno znanje lastnika podjetja s področja računalništva in informatike.

V malih podjetjih se kažejo potencialna nova delovna mesta, zato je pomen malih podjetij vsepovsod po svetu iz dneva v dan večji. V državah, kjer se zavedajo pomena tega razvoja [14], so načrtno spremenili zakonodajo tako, da podpira ustanavljanje in razvoj malih podjetij, ustanovili posebne institucije, zbornice in združenja, ki pomagajo pri ustanavljanju in razvoju malih podjetij. V nekaterih hitro se razvijajočih državah (na primer v Singapurju in Hong Kongu ter EU) so uvedli celo posebne programe in zagotovili finančna sredstva iz proračuna za podporo malim podjetjem pri uvajanju in učinkoviti uporabi računalniško podprtih informacijskih sistemov.

1.1 Internet in mala podjetja

Internet kot dokaj nova možnost na področju poslovanja podjetij se bliskovito razvija in vse več je podjetij, ki koristijo te možnosti (na primer [6], [11]). Poslovne priložnosti v

elektronskem trgovanju se širijo po svetu zaradi širjenja telekomunikacijskih tehnologij in prepričanja, da bodo informacijski sistemi omogočili podjetjem bolj učinkovito sodelovanje s kupci in dobavitelji [5]. V Nemčiji je po rezultatih raziskave [6] največji zagon uvajanja Interneta v letu 1996. Kljub temu je še vedno večina podjetij v zgodnji fazi uporabe Internet storitev, saj le 34.8% podjetij prodaja ali misli prodajati s pomočjo Interneta. V podobni raziskavi v Singapurju [11] je bil rezultat še nižji, saj tam le 29.1 % podjetij uporablja Internet za neposredno prodajo. V Angliji so proučevali razlike v uporabi Interneta med podjetji z do 49 zaposlenimi in podjetji med 50 in 250 zaposlenimi. Trideset odstotkov podjetij z do 49 zaposlenim je uporabljalo Internet za pošiljanje naročil dobaviteljem in sprejemanje naročil strank medtem, ko je slednjih le 13,9% med podjetji z 50 do 250 zaposlenimi [7].

Zanimivo je spoznanje, da primanjkuje znanja vezanega na uporabo Interneta na vseh nivojih od uporabnikov, do izvajalcev storitev in ponudnikov [7]. Mala podjetja v zvezi z uporabo Interneta lahko nastopajo v vseh vlogah ali kot uporabniki ali kot ponudniki teh storitev. Kot poglaviten razlog za uporabo Interneta so podjetja navedla možnost dostopa do informacij v svetovnem spletu, nato možnost predstavitve, dostop do globalnega trga in novih poslovnih priložnosti. Kot poglavitne razloge, da ne uporabljajo Internet pa so podjetja navedla; pričakovana izguba delovnega časa zaradi iskanja po Internetu, v številnih podjetjih še niso proučili prednosti Interneta, ker Internet ni relevanten za njihovo poslovanje, ter preveliki stroški vzpostavitve povezave z Internetom. Pogosto navajajo tudi, da je podjetje premajhno in da zaposleni niso vešči dela z računalniki. Iz slednjega in na osnovi rezultatov raziskav [7] bi lahko sklepali, da bo intenzivna uporaba Interneta vezana na velikost podjetja. V naši študiji bomo proučili povezavo med uporabo Interneta in drugih omrežnih komunikacij in uspešno uporabo IS v malih podjetjih.

Z razširitvijo Interneta in znižanjem cen telekomunikacijskih naprav ter računalniške programske opreme potrebne za izmenjavanje podatkov med podjetji, se je povečala možnost uvedbe elektronskega poslovanja v manjših podjetjih. Nastala je že kritična masa podjetij, ki so uvedla elektronsko poslovanje. S svojimi spodbudami vplivajo na uvajanje elektronskega poslovanja tudi državna uprava, lokalne oblasti, gospodarske zbornice, strokovne organizacije in univerze. Še posebej je poudarjeno uvajanje elektronskega poslovanja malih podjetij in obrti. Elektronsko poslovanje prinaša namreč vrsto sprememb, ki bodo zlasti prilagodljivim in inovativnim manjšim organizacijam in obrtem lahko omogočile razcvet [3].

S pojavom Interneta in svetovnega spleta je tudi računalniško izmenjavanje podatkov, ki je bilo do tedaj v uporabi predvsem med večjimi podjetji, dobilo nove razsežnosti. Postalo je dostopno tako podjetjem kot fizičnim osebam. Internet je omogočil uvajanje novih načinov poslovanja, tudi med skupinami, katerih medsebojno elektronsko poslovanje prej ni bilo ekonomsko upravičeno [15].

Med ovire, ki zavirajo hitrejše širjenje elektronskega poslovanja med malimi podjetji,spadajo [2]:- Varnost- Cena in hitrost dostopa na Internet- Pravna vprašanja- Tehnologija

Pretok tehnologij se je že zgodovinsko izkazal kot počasen in občutljiv postopek. Še posebej je to problematično, ker mala podjetja prenekatero tehnologijo za računalniško izmenjavanje

podatkov smatrajo za nezrelo, nedodelano in nepreverjeno. Da bi vzpodbudili uporabo računalniške izmenjave podatkov v malih podjetjih, je potrebno malim podjetjem omogočiti dostop do podatkov o novih tehnologijah [2].

2 METODOLOGIJA

2.1 Definicija malega podjetja

V literaturi in praksi v svetu kakor tudi pri nas ni skupnega oziroma splošnega kriterija, ki bi opredeljeval mala podjetja. Največ avtorjev uporablja skupno število zaposlenih kot kriterij, ki ga včasih kombinirajo s finančnimi kazalci kot so letni prihodek, vrednost kapitala ali vrednost nepremičnin.

V raziskavi [9] so proučevali odvisnost značilnosti podjetij od števila zaposlenih in ugotovili, da podjetja, ki imajo do 500 zaposlenih in jih po kriterijih ameriškega pravilnika SBA (Small Business Association) uvrščajo med mala podjetja, niso bistveno različna od podjetij z več zaposlenimi. Zato priporočajo, da za kriterij malih podjetij uporabljamo število 50 zaposlenih oziroma manj, saj so v splošnem razlike v organiziranju, vodenju in drugih značilnostih opazne šele pri podjetjih z do 50 zaposlenimi in večjimi podjetji. Hkrati opozarjajo, da število zaposlenih kot kriterij za mala podjetja v nekaterih primerih ni dovolj in priporočajo še uporabo drugih meril kot so finančni kazalniki ali dejavnost.

Zato smo se odločili, da bomo v naši raziskavi definirali mala podjetja po 51. členu Zakona o gospodarskih družbah v Sloveniji, ki kot malo podjetje opredeljuje vsako podjetje, ki izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril (Uradni list Republike Slovenije 30/93, 1993, uskladitev 32/23.4.1998 odlok 1451, stran 2179):1. povprečno število zaposlenih ni večje od 50,2. povprečni letni prihodek je manjši od 280 mio SIT,3. povprečna vrednost aktive na začetku in ob koncu poslovnega leta ne presega 140 mio

SIT.

2.2 Izbira vzorca in statistična analiza

Kot ciljno skupino smo izbrali lastnike oziroma direktorje ali druge vodilne v malih podjetjih. Za strukturiran intervju smo se odločili zato, ker bolje omogoča, da sogovornik pravilno razume postavljena vprašanja in zbere bolj relevantne in zanesljive podatke, še posebej za tista podjetja, ki ne uporabljajo računalniško podprtega IS.

Naključnost izbranega vzorca je bila omejena na izvajalce intervjujev. Nekaj intervjujev je izvedel avtor članka sam, ostale pa redni in izredni študenti tretjega letnika visoko strokovnega študija na informacijski smeri FOV Kranj, ki imajo stalna bivališča po celi Sloveniji.

Uspešnost uporabe IS ni mogoče ugotavljati z enim samim dejavnikom, zato smo določili naslednje skupine dejavnikov:Prvi je število programskih rešitev in paketov. Podoben način so uporabljali v raziskavi [4](intenzivnost uporabe).

Drugi dejavnik uspešnosti uporabe IS smo povezali z odgovorom na vprašanje, kako podjetniki sami uporabljajo osebni računalnik. Tretji dejavnik uspešne uporabe IS je bilo število računalniške opreme.

S pomočjo statističnega paketa SPSS smo izvedli faktorsko analizo oziroma za metodo zmanjšanja števila dejavnikov uporabili metodo glavnih komponent. Kot rezultat analize smo dobili nove dejavnike in na osnovi teh izvedli korelacijsko analizo med dejavniki uspešne uporabe IS in ostalimi dejavniki., da bi preverili postavljeno hipotezo: »Uporaba Interneta in mrežnih komunikacij je pozitivno povezana z uspešno uporabo IS v malih podjetjih«.

Proučevali smo tudi povezanost dejavnikov uporabe omrežnih komunikacij z drugimi dejavniki.

3 REZULTATI RAZISKAVE

3.1 Lastnosti podjetij

Izvedli smo 136 intervjujev od katerih jih je 122 izpolnilo kriterije za uporabo v naši raziskavi. Večina 63(51,7%) intervjuvanih podjetij v naši raziskavi je bilo družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), 56(45,9%) samostojnih podjetnikov (s.p.), eno podjetje (0,8%) je delniška družba (d.d.), dve podjetji (1,6%) pa sta bili komanditni družbi.

Največ podjetji v našem vzorci je izhajalo iz dejavnosti (branže) prodaje na drobno (25%), proizvodnje (21%) in storitev (20%) in prodaje na debelo (10%). Povprečno število zaposlenih v našem vzorcu je 5,7, pri čemer je najmanjše število 2 in največje 40, vključno z lastnikom. Večina zajetih malih podjetij (80%) letno v povprečju ne preseže 100 milijonov SIT prihodkov.

3.2 Podjetja brez računalniške opreme

Od 122 v raziskavi zajetih podjetij jih 28 (22,9%) nima računalniške opreme. Kot poglavitna razloga za to so intervjuvanci navedli: pomanjkanje znanja (nihče ne zna uporabljati računalnika 25%) in pomanjkanje finančnih sredstev (21,4%). Primerjava je možna z rezultati raziskave [12], ki je pokazala da 28% malih podjetij iz Singapurja nima računalniške podpore. Rezultati so pokazali, da od vseh podjetij v našem vzorcu, ki nimajo računalnika (22,9%), večina podjetij (64,3%) prihaja iz gradbene dejavnosti. Primerjava podatkov podjetij z in brez računalniške podpore nas je spodbudila k testiranju hipoteze, da je razlika v formalni izobrazbi lastnika/vodilnega v malem podjetju statistično značilna. Izvedli smo Hi-kvadrat test in pri značilnosti 0,05 z rezultatom (Pearson Chi-Square = 9,539 at df = 2) hipotezo potrdili.

3.3 Podjetja z računalniško opremo

Nekatera podjetja uporabljajo le osebne računalnike (PC), druga delovne postaje (DP), v nekaterih pa PC in DP povezujejo z omrežnimi strežniki (OS). Slika 1 prikazuje opremljenost

podjetij z računalniki. V povprečju imajo v malih podjetjih 3,5 računalnikov (PC, DP ali OS). Preračunano na število zaposlenih imajo podjetja, kjer uporabljajo računalnike, v povprečju en računalnik na 1,6 zaposlenih.

Omrežni strežniki omogočajo povezavo več PC ali delovnih postaj v enotno omrežje, ob povezavi v druga omrežja pa lahko služijo kot strežniki spletnih strani na Internetu ali pri izmenjavi podatkov z drugimi podjetji na intranetu. V povprečju imajo podjetja 0,4 omrežne strežnike oziroma v povprečju ima skoraj vsako četrto podjetje vsaj en omrežni strežnik.

Od 94 podjetij z računalniško opremo jih 43(45,3%) uporablja računalniško mrežo, 15(15,8%) pa modem za povezavo računalnikov znotraj podjetja.

Od 94 podjetij z računalniško opremo jih ima 39% poslovne programe v celoti v znakovnem okolju, kljub temu, da jih kar 84% uporablja neko različico operacijskega sistema MS Windows. Od drugih operacijskih sistemov jih 14% uporablja DOS, 2% pa Linux ali Novell.

Slika 1: Število računalnikov v podjetjih

Od 94 podjetij, ki imajo računalniško opremo jih ima 70 (73,6%) modem, 25(26,3%) tudi možnost plačila s kreditno kartico, 21 (22,1%) pa čitalec črtne kode. Od skupaj 35% podjetij s področja prodaje na drobno in debelo v našem vzorcu jih ima kar 75% možnost plačila s kreditno kartico in 63% čitalec črtne kode.

Od 94 podjetij (slika 2), ki imajo računalniško tehnologijo, jih 29,8% ne uporablja Internet. Od podjetij, ki imajo na razpolago Internet jih ima 68,1% elektronsko pošto, 62,8 pa išče informacije na Internetu.

Le šestnajst podjetij (17%) z računalniško opremo koristi možnost dopolnjevanja ali popravljanja programske opreme s strani vzdrževalcev s pomočjo omrežne povezave na osnovi modema.

Slika 2: Uporaba možnosti, ki jih ponuja Internet

Prodajo s pomočjo Interneta ima omogočeno 10,6% procentov podjetij opremljenih z računalniško tehnologijo, 22,3% pa s pomočjo Interneta sodeluje z bankami in drugimi podjetji. Predstavitev izdelkov in storitve na Internetu ima 22,3% podjetij. Neposredno korist od Interneta je po oceni intervjuvancev imelo 47% podjetij, ki uporabljajo Internet.

Skoraj 80% podjetij ima ob poslovnih programih tudi splošne programe (urejevalniki tekstov, preglednice, itd), med poslovnimi programi pa je največ programov s področja prodaje, nabave in glavne knjige.

Zanimivo je, da kar 35% anketiranih dobi največ informacij s področja računalništva s strani prijateljev in znancev, sledijo revije in časopisi ter strokovna literatura. Internet predstavlja najpomembnejši vir informacij za 10% intervjuvancev. Kar nekaj (7%) intervjuvancev je navedlo kot največji vir informacij svoje otroke, zakonske partnerje in programerje oziroma prodajalce računalniške opreme.

Korelacijska analiza povezanosti dejavnikov (tabela 1), ki smo jih dobili na osnovi odgovorov intervjuja z analize glavnih komponent je potrdila postavljeno hipotezo, da je uspešna uporaba IS v malih podjetjih v pozitivni povezavi z uporabo Interneta in drugimi omrežnimi dejavnostmi.

Tabela1: Rezultati korelacijske analize

Dejavniki uspešne uporabe IS Koristi Internetštevilo prog. paketov ,558**število rač. opreme ,673**

specifični programi + omrežje ,493**** korelacija je značilna na nivoju 0,01

Na osnovi rezultatov korelacijske analize lahko z določeno verjetnostjo pričakujemo, da bodo v podjetjih, kjer uporabljajo možnosti omrežnega poslovanja imeli več računalniške in telekomunikacijske opreme, večje število računalniških programskih paketov in tudi bolj uspešno uporabljali IS kot v drugih podjetjih.

3.4 Primerjava z rezultati drugih raziskav

Internet je s politiko odprtosti v okolje in neslutenimi možnostmi komuniciranja, korenito posegel v življenje sodobnega človeka. Mala podjetja, ki imajo dostop do Interneta lahko zastonj pridobijo veliko informacij, ki bi jih sicer morala drago plačati. V raziskavah ([7], [2], [12], [10], [13]), so bolj ali manj neposredno potrjevali pozitiven vpliv Interneta na uspešnost IS v malih podjetjih. Tudi naša raziskava je potrdila te domneve.

Rezultati naše raziskave so pokazali, da 70,2% malih slovenskih podjetij s pomočjo računalnika izmenjuje podatke z drugimi podjetji ali ustanovami. Raziskava [8] brazilskih malih podjetij iz leta 1997 je pokazala, da ima le 22% malih podjetij dostop do Interneta. Rezultati so vzpodbudni, saj Slovenija ne zaostaja veliko za drugimi razvitimi državami. Tako je na primer v Singapurju leta 1996 med podjetji, ki so bila zajeta v raziskavi [11] in so zaposlovala od nekaj do 2000 zaposlenih, 69,7% podjetij, ki so imela dostop do Interneta. V tej raziskavi so tudi pokazali, da velikost podjetja poveča verjetnost uporabe Interneta. Prodaja preko Interneta je bila zabeležena v 29,1%, medtem, ko je slednjih v naši raziskavi 10,6%.

V raziskavi iz Velike Britanije [7] med malimi podjetji z do 250 zaposlenimi je 79% podjetij imelo dostop do Interneta. Ugotovili so tudi, da imajo podjetja z do 50 zaposlenimi precej drugačne značilnosti uporabe Interneta, kot podjetja z 50 – 250 zaposlenimi. V primerjavi smo uporabili podatke le za podjetja z do 50 zaposlenimi (tabela 2).

Tabela 2: Primerjava uporabe možnosti Interneta

Način uporabe / Naša raziskava (Lawrence idr., 2000) (Kurbel, 1998)število zaposlenih do 50 do 50 od 1 do 1000+Iskanje informacij 56,4% 77% 90,6%e-pošta in komuniciranje 68,1% 63%predstavitev podjetij 29,8% 35% 83.4%predstavitev izdelkov ali storitev

22,3% 34% 76,3%

prodaja preko Interneta 10,6%30%

34,8%naročanje in/ali poslovanje z bankami, …

22,3% 43,6%

V naši raziskavi ima 45,3% podjetij računalniško mrežo, 15,8% podjetij pa povezuje računalnike znotraj podjetja z modemi. Tudi podatki iz Velike Britanije so podobni [7], saj ima 41% podjetij intranet.

4 ZAKLJUČEK

Uspešna uporaba IS v malih podjetjih je odvisna od več dejavnikov (izobrazba in znanje lastnika, števila zaposlenih, finančnih sredstev, itd…) Med temi dejavniki so se pokazali pomembni tudi dejavniki vezani na uporabo računalniškega omrežja in Interneta. Z razširjenostjo dostopa do računalniškega omrežja ne zaostajamo bistveno od drugih primerljivih držav, imamo pa manjše število podjetij, ki koristijo prednosti te tehnologije. Samo z informiranjem in izobraževanjem v malih podjetjih lahko povečamo stopnjo uporabe možnosti, ki jih omogočajo sodobne računalniške komunikacije. Država in njene institucije imajo majhen vpliv v primerjavi z razvitejšimi državami, kjer posvečajo veliko več pozornosti in sredstev za razvoj malega gospodarstva in prilagajajo zakonodajo tako, da olajšajo delo malih podjetij in stimulirajo njihovo rast. V naši raziskavi je bilo le 9% podjetij informirano o prednostih Interneta s strani države ali njenih organov, zbornic in združenj. Ponovno se kaže paradoks, da razpoložljiva tehnologija brez znanja nima pravega učinka in da prizadevanja državnih in drugih ustanov in zbornic, ki delajo z malimi podjetji kljub vsemu na področju računalništva in informatike niso dovolj učinkovita.

Kljub temu, da ima kar 73,6% podjetij modem, jih le 17% koristi možnost popravljanja ali dopolnjevanja programske opreme na daljavo s pomočjo omrežne povezave. Ta rezultat kaže dodatno področje, kjer primanjkuje znanje s področja omrežnega poslovanja. Razvijalci ali vzdrževalci programske opreme pri nas očitno niso v koraku z možnostmi nove tehnologije ali pa namenoma ne uporabljajo te metode dela, saj lahko na ta način še naprej zaračunavajo potne stroške in več ur dela!?

Šolske ustanove od specializiranih srednjih do visokostrokovnih in univerzitetnih morajo prilagoditi njihove študijske programe novim tehnologijam in tako usposobiti in usposabljati bodoče strokovnjake s področja računalništva in informatike, ki bodo razvijali nove strojne in programske rešitve skladno z možnostmi novih tehnologij v omrežnem poslovanju. V tujini dajejo poseben poudarek izobraževanju na daljavo, ki ga preizkušajo tudi na nekaterih Slovenskih fakultetah. Tak način izobraževanja bi lahko omogočil dodaten vir informacij tudi malim podjetnikom, ki jim zaradi načina poslovanja pogosto primanjkuje časa. Naše želje so velike, brez podpore države pa težko izvedljive, saj tak način dela potrebuje poleg razpoložljive strojne opreme še veliko prilagoditev od virov informacij, načinov posredovanja informacij, načinov izvajanja in zapisovanja preverjanja posredovanih znanj, itd.

Tudi na področju računalniške izmenjave podatkov se število malih podjetij povečuje a so vezana predvsem na razvojne projekte, ki jih izvajajo na državnem nivoju in vključujejo večinoma večja podjetja. Informacije o novih možnostih se morajo posredovati neposredno v mala podjetja skozi informiranje in izobraževanje lastnikov ali vodilnih v malih podjetjih.

Banke so bile in bodo eden od vodilnih uporabnikov novih tehnologij in le njihova implementacija v praksi posredno sproži razvoj tudi med uporabniki, zato bi morali v bankah več časa in sredstev nameniti olajšanju poslovanja malih podjetij, bodisi z uvedbo novih tehnologij (poslovanje preko omrežnih povezav), bodisi s stimulativnimi posojili za posebne namene (informatizacija).

Potrebno je nadaljnje raziskovanje na področju poslovanja malih podjetij s podporo računalniške tehnologije saj bodo ob vstopu v Evropsko skupnost obstala le podjetja sposobna konkurirati na globalnem trgu blaga in storitev.

* Objavljeni rezultati raziskave so del doktorske disertacije Boruta Werberja z naslovom: Ključni dejavniki uspeha računalniško podprtih informacijskih sistemov v malih podjetjih.

Literatura

[1] Buckland B., Testing the role of knowledge barriers in the diffusion of information technology within and among small businesses, Dissertation, University of Colorado, založba UMI Dissertation Services, 1996.

[2] Deschoolmeester D., Hee J., SMEs and Internet: on the strategic drivers influencing the use of the Internet in SMEs, Proceedings of 13 th BLED ELECTRONIC COMMERCE CONFERENCE, ELECTRONIC COMMERCE: The End of the Beginning, Slovenia, June 19-21, 2000, uredniki Klein S., O'Keefe B., Gričar J., Podlogar M., str. 754 – 769.

[3] Gričar J., Odprta vprašanja in smernice uvajanja elektronskega poslovanja v malih in srednjevelikih podjetjih, Organizacija, letnik 30, številka 5, 1997, str. 245 – 253.

[4] Henson J. M., Factors determining the level of computerization in a small business: an empirical examination, Dissertation, publisher: UMI Dissertation service, 1995.

[5] Kettinger W., Hackbarth G., Selling in the »net«: integration of electronic comerce in small firms, Conference Proceedings, The 18 th International Conference of Information Systems, Atlanta, Georgia, December 15-17, 1997.

[6] Kurbel K, Teuteberg F., The current state of business Internet use: results from an empirical survey of German companies, v Baets, W.R.J. (Ed.), Proceedings of the 6 th European Conference on Information Systems, Aix-en-Provence, France 1998, str. 542-556.

[7] Lawrence J., Hughes J., Internet usage by SMEs: a UK perspective, Proceedings of 13 th Bled electronic commerce conference, Electronic commerce: the end of the beginning, Slovenia, June 19-21,2000, uredniki Klein S., O'Keefe B.,Gričar J., Podlogar M., str. 738 – 753.

[8] Lébre La Rovere R., Diffusion of information technologies and changes in the telecommunications sector, Information Technology &People, Vol. 11, št. 3, 1998, page 194-206.

[9] Osteryoung J. S., Pace D., Constand R., An empirical investigation into the size of small businesses, The Journal of Small Business Finance, Vol. 4(1), 1995, str. 75-86.

[10] Poon S., Swatman P., An exploratory study of small business Internet commerce issues, Information & Management, Vol. 35, (1999), str. 9-18. [11] Thompson T., Tan M., An empirical study of adoptors and non-adopters of the Internet in Singapore, Information & Management, Vol. 34, 1998, str. 339-345.

[12] Thong J., An integrated model of information systems adoption in small businesses, Journal of Management Information Systems, Spring 1999, Vol. 15, str. 187 – 214.

[13] Tuunainen V., Saarinen T., EDI and Internet-EDI: opportunities of effective integration for small businesses, Proceedings of 5th European Conference on Information Systems, Cork, Ireland, Yune 1997, editor Galliers R. et al., 1997, str.164 – 177.

[14] Yap C., Thong J., Raman K., Effect of government incentives on computerisation in small business, European Journal of Information Systems, 1994, Vol. 3, str. 191-206.

[15] Zupan N., Elektronsko poslovanje v manjših organizacijah, Zbornik 19. posvetovanja organizatorjev dela - Management v novem tisočletju, Portorož 29.-31. marec 2000, uredil Goran Vukovič, založba Moderna organizacija, str. 637– 645.