UREDITEV GRUŠOVELJSKEGA JEZU NA SAVINJI · Osnova za projektiranje je bil geodetski posnetek obstoje čega stanja, ki je zajemal posnetek podslapja, katerega globina (tolmun) je

A .ZUPANČIČ, U. VOGRINC, S. JOKANOVIČ

- 151 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJA VODA

29.MIŠIČEV VODARSKI DAN 2018

Alenka ZUPANČIČ *

Uroš VOGRINC**

Saša JOKANOVIĆ**

UREDITEV GRUŠOVELJSKEGA JEZU NA SAVINJI

POVZETEK

Prispevek bo obravnaval obnovo Grušoveljskega jezu na Savinji pri naselju Grušovlje, ki je z dolžino 140m najdaljši prečni objekt na celotni Savinji. Jez stabilizira niveleto Savinje in umirja njen tok ter napaja Grušoveljsko strugo, omembe le te segajo že v čas pred 200 leti. Jez je bil zaradi dotrajanosti in poplav v zadnjem desetletju že močno ogrožen. Nevarnost porušitve je bila že znatna, s čimer bi se popolnoma prekinil dotok vode v Grušoveljsko strugo, sprememba celotnega vodnega režima na Savinji pa bi imela negativne posledice tako za poplavno varnost bližnjih naselij kot tudi na habitate za vodni in obvodni živelj. Ureditev jezu je tako zajemala: sanacijo in utrditev celotnega temelja jezu, izvedbo novega vrhnjega sloja jezu z novim podenjem, izvedbo steze za prehod vodnih organizmov (PVO), razširitev struge Savinje nad jezom, izvedbo dveh stabilizacijskih pragov na odseku pod jezom in ureditev erodiranih brežin pod jezom.

UVOD

Na meji med občinama Rečica ob Savinji in Ljubno je na reki Savinji zgrajen Grušoveljski jez. Jez je bil zgrajen z namenom stabilnega napajanja Grušoveljske struge, stabilizacije nivelete in umirjanja toka Savinje. Na Grušoveljski strugi se je že v preteklosti predvsem preko mlinov in žag izvajala raba vode, tudi danes pa je na njej podeljenih 12 vodnih pravic. Jez je na današnjem mestu razviden že na skoraj 150 let starem zemljevidu, kot je razvidno na spodnji fotografiji:

Slika 1: Grušoveljski jez na vojaški karti Avstro-ogrskega cesarstva (narejena med 1869-1887)

* Alenka Zupančič, univ. dipl. inž.kem., Direkcija Republike Slovenije za vode, Sektor območja Savinje, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, **Uroš Vogrinc, univ.dipl.inž.grad., Saša Jokanović, univ.dipl.inž.grad, NIVO EKO d.o.o., Ul. savinjske čete 17, 3310 Žalec

A. ZUPANČIČ, U. VOGRINC, S. JOKANOVIČ



Stabilnost jezu je bila, zaradi pogostih visokih vod in dotrajane konstrukcije, v kritičnem stanju. Dno struge pod jezom se je od leta 1988 poglobilo za cca 1,50 m, kar je privedlo do poglobitve podslapja in porušitve kamnito-betonskih klinov, ki so varovali temelje jezovne zgradbe. Uničena je bila tudi polovica lesenega prekritja jezu. Znižanje dna je povzročilo tudi poškodbe na kamnito-betonskem odbijaču, kaštnima jezbicama in kamnitem zavarovanju leve brežine pod jezom. Jez s stopnjo cca 3,50 m je predstavljal oviro za prehod vodnih organizmov in tako onemogočal naravne migracije vodnega življa. Zaradi navedenega je v letu 2017 Direkcija Republike Slovenije za vode zagotovila sredstva za izvedbo investicijsko vzdrževalnih del. Dela so se v istem letu preko koncesionarja podjetja Hidrotehnik d.d. in podizvajalca Nivo Eko d.o.o. tudi realizirala. Namen izvedbe del je bila zagotovitev stabilnosti jezu, zavarovanje brežine Savinje pod jezom in stabilizacija nivelete, da se prepreči nadaljnja degradacija dna in predvsem prepreči porušitev jezu. Z izvedbo steze za prehod vodnih organizmov pa se je omogočil prehod vodnemu življu in tako zagotovilo ohranjanje biološke raznolikosti živih organizmov. Predmet projekta je bila tako jezovna zgradba in struga Savinje v območju jezu, sama ureditev spremljanja ekološko sprejemljivega pretoka (Qes),pa ni bila predmet tega projekta prav tako ni bil v projektu obdelan odvzemni objekt za Grušoveljsko strugo.

STANJE PRED UREDITVIJO

Ob visokih vodah, ki so prizadela to območje v letih 2007, 2012, 2014 in 2017 ter ob sušah v letih 2003, 2012 in 2013 so se pokazale pomanjkljivosti obstoječega jezu in sicer neustrezna globina temeljenja jezu, dotrajanost vrhnjega sloja, ni bilo urejenega prehoda za vodne organizme ter ni bilo urejeno zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka pri odvzemu za Grušoveljsko strugo. Odvzemni objekt in prodni izpust sta vzdrževana s strani imetnikov vodne pravice in sta v relativno dobrem stanju. Zadnji večji rekonstrukciji jezu sta se izvedli v letu 1988 in 2000. Leta 1988 se je izvedla zamenjava desnega dela prvotnega lesenega jezu v dolžini 90m (po proj. NIVO – 42/88). Leseno jedro jezu se je odstranilo ter nadomestilo z betonskim jedrom in lesenim prekritjem. Junija 2000 je prišlo do spodjedanja levega kaštnega dela jezu, kar je privedlo do znižanja gladin in prekinitve napajanja Grušoveljske struge. Z intervencijskimi deli so se izvedla le najnujnejša dela, da se je preprečila porušitev jezu in omogočil dotok vode v strugo. Podjetje PUV je nato izdelalo projekt vzdrževalnih del št. 55/00 za obnovo tega dela jezu v dolžini cca 47 m. Projekt je predvidel zamenjavo preostalega dotrajanega kaštnega dela jezu, obnovo lesene obloge na odseku zgrajenem leta 1988 in obnovo prodnega izpusta. Po poplavi leta 2012 se je takoj po dogodku izvedla sanacija leve brežine pod jezom s kamnito-betonskim odbijačem in leta 2013 še zavarovanje leve brežine z dvema kaštnima jezbicama in kamnito zložbo. Zaradi visokih vod med letom 2014 in 2017 leta, ki so poglobila dno do matične osnove so bile te ureditve ogrožene in že deloma poškodovane. Obravnavan odsek Savinje spada v območje NATURE 2000 (2016): Savinja Grušovlje – Petrovče, v območje naravne vrednote državnega pomena: Savinja s pritoki in v ekološko pomembno območje : Savinja Grušovlje – Petrovče. Grušoveljska struga zagotavlja vodo za delovanje malih HE ter v naravi predstavlja habitat vodnemu in obvodnemu življu v dolžini cca 6 km. Na spodnjih slikah je prikazano stanje struge na obravnavanem odseku marca in junija 2017.




Slika 2: Desna polovica jezu z označeno višino dna ob izgradnji jezu

Slika 3: Uničen vrhnji del desne polovice jezu

Slika 4: Struga pod jezom z označeno višino dna pred poglobitivjo




PROJEKTNE OSNOVE

Pri izdelavi projektne dokumentacije so bili upoštevani projektni pogoji Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS), kjer so bile podane osnove za načrtovanje prehoda vodnih organizmov in ostali pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju in izvedbi del. Zaradi naravovarstvenih statusov so bile projektne rešitve usklajene z ZRSVN in pridobljeno dovoljenje za poseg v naravo. Osnova za projektiranje je bil geodetski posnetek obstoječega stanja, ki je zajemal posnetek podslapja, katerega globina (tolmun) je presegala 3,0 m. Pri projektiranju pragov pod jezom smo upoštevali določen ekološko sprejemljivi pretok za Savinjo pod Grušoveljskim jezom, ki znaša 2,20 m3/s v sušnem obdobju in 2,70 m3/s v vodnatem obdobju. Hidravlične osnove Jez je dolg 134 m in poteka pod kotom cca 35° v smeri toka matice. Prelivna površina je sicer kar 4x daljša od širine struge, kar ugodno vpliva na razporeditev pretoka preko jezu. Praktično pa je, glede na lego jezu, širina preliva cca 60 m. Glede na pretok Q100 (476 m3/s) je specifična obremenitev jezu cca 8.0 m3/s m', kar je primerljivo z Mlinarjevim jezom v Okonini, ki se nahaja gorvodno. Takšna razporeditev pretoka zmanjšuje obremenitve na jezovno zgradbo. Pri ureditvi jezu se je ohranila obstoječa višina jezu in tako ne bo vpliva na pretočno sposobnost jezu ali poplavno ogroženost območja gorvodno in dolvodno jezu.

IZVEDENA DELA

V skladu s projektom »Savinja v Grušovljah - ureditev Grušoveljskega jezu, št. projekta 19-05/17, NIVO EKO, d.o.o., junij 2017«, je bila izvedena stabilizacija jezovne zgradbe z izgradnjo kamnito-betonskega klina, armiranobetonski prelivni rob po celotni dolžini jezu, zamenjava lesenega nadkritja jezu, izdelava manjkajoče lesene fasade v obliki kašte, objekt za prehod vodnih organizmov, dva stopenjska pragova pod jezom, zavarovanje vznožja leve brežine in obnova dveh kaštnih jezbic. Zaradi zagotavljanja varnosti gradbišča in preprečevanja kaljenja vode se je pod in nad jezom izdelal varovalni nasip, ki je preusmerjal vodo najprej na levo polovico jezu in nato po končanju del desne polovice še na desno polovico in tako omogočil nemoteno gradnjo. Posebnost projekta je bil tudi pogoj zagotavljanja konstantnega dotoka vode (Qes) Grušoveljsko strugo, zaradi česar se je začasno povezalo Okoninsko strugo v Grušoveljsko strugo. Kamnito-betonski klin se je izvedel s predhodnim čiščenjem dna pod jezom do laporne/skalne osnove, ki se je spikirala min. 1,0 m v globino in 2,50 m širine, kar je predstavljajo temeljna tla za gradnjo klina. Klin se strojno-ročno zidal z lomljencem v betonu C25/30 in na stični površini kontaktno betoniral s črpnim betonom C25/30. Vse iztoke zaledne vode se je zajelo s cevmi DN100 in speljalo skozi klin. Klin se je izvajal v 4-5 m kampadah. Armiranobetonski prelivni rob se je izvedel z namenom zagotavljanja stalnih pogojev pri rabi vode in preprečevanju nadvišanja jezovne zgradbe z raznimi plohi in oblicami. Preliv se je izvedel na mestu prvotne lesene oblice, ki se je odstranila. Betonski del jezu se je dodatno poglobil in pripravila podlaga za postavitev zalednega opaža in vgradnjo minimalne armature. Prelivni rob se je »porezal« s trikotno letvijo. Preliv je širok 30 cm in visok 80 cm. Izvedene so dilatacije na 6 m. AB preliv se je izvedel v višini obstoječega lesenega preliva. Krona jezu poteka v naklonu 0.25% od kote 379.18 do 378.86 na razdalji 128.70 m, v smeri jug – sever. Obstoječe leseno nadkritje se je odstranilo do betonskega jedra. Odstranili so se prečniki in vzdolžniki. Na očiščeno betonsko jedro se je vgradilo tri vrste vzdolžnikov - poloblic premera 30-35 cm. Vzdolžniki so sidrani v betonsko jedro z RA fi 16 mm, 1 kom/2m' in obliti z betonom C25/30 do višine krone jezu. Leseno nadkritje se je izvedlo z dvostransko prirezanimi poloblicami premera 20-25 cm in dolžine 3,30 m. Uporabljen je macesnov les. Pri izvedbi krone je zaradi zagotavljanja atrakcijskega toka pri vhodu prehoda za vodne organizme izvedeno ponižanje krone v širini 3,0 m in globini 25 cm. Na skrajnem desnem delu jezu v dolžini 20 m se je obnovila lesena fasada, ki ponazarja izgled kaštnega jezu.




Prehod vodnih organizmov se je izdelal v skladu s pogoji ZZRS. Določena je bila oblika hrapave drče s kotanjami – bazeni. Steza je dimenzionirana na pretok 500 l/s. Izvedeno je 25 bazenov dolžine 2,50 m z vmesnimi pragovi debeline 50 cm, ki ustvarjajo višinsko razliko med gladinami 13 cm (maksimalna hitrost toka med bazeni 1,60 m/s). V pragovih so izvedene 2-3 odprtine višine 50 cm in skupne širine 1,0 m, ki so postavljene izmenično, da se prepreči direktni tok med bazeni. Bazeni imajo trapezno obliko širine dna 2,50 m z brežinami v naklonu 1:1, kar ustvari širino gladine 4,10 m. Vtok v stezo je zaščiten, pred plavjem, z osmimi lesenimi piloti, ki so zabiti v dno na medsebojni razdalji 1,0 m in segajo 1,0 m nad koto jezu. PVO je izveden z lomljencem v betonu C25/30. Pragova pod jezom sta izvedena kot stopenjska praga z vmesnimi odprtinami, ki omogočajo prehajanje vodnim organizmom. Zato so pri načrtovanju pragov upoštevane smernice, ki veljajo za PVO, z razliko, da so odprtine dimenzionirane na Qes=2,20 m3/s. Zaradi morfološke omejenosti, ker so brežine na levem bregu utrjene in skalne podlage na desnem bregu, je lateralna erozija izrazitejša in povzroča poglabljanje dna do matične osnove, na odseku od KB odbijača dolvodno. Posledica je poglobitev dna v višini do 1.50 m, ki ogroža stabilnost obstoječih zavarovanj in povzroča degradacijo habitata vodnega življa. Poglobitev dna do matične osnove preprečuje zaproditev dna, ki je osnova za vrstno bogat živelj. Ponižanje nivelete je povzročilo tudi odmik obvodne vegetacije od roba vode in zmanjšalo osenčenost ter površino obrežnega habitata. Izvedena sta dva »porozna« pragov v obliki črke W (dvojna ločna oblika), ki bosta preprečila nadaljnjo erozijo dna, zavarovala obstoječe brežine in omogočila zaproditev dna.

ZAKLJUČEK

Dela so bila zaključena v mesecu novembru 2017. Že kmalu za tem, 12.12.2017, je območje zgornje Savinjske doline prizadelo hujše neurje z obilnimi padavinami in povzročilo velik porast Savinje. Na VP Nazarje je tako dosegla pretok 285 m3/sek in s tem povratno dobo 5 let. Grušoveljski jez in celotno območje ureditev je visoke vode odlično prestalo. Dogodek je bil izrazito prodonosen, tako da je v podslapju jezu odložilo po grobi oceni 2000m3 naplavin in tako praktično takoj po zaključku del ustvarilo novo naravno morfologijo dna. Isti dogodek pa težav na ribji stezi ni povzročil, v bazenih se niso odložile naplavine, steza je ostala v polni funkcionalnosti. Tudi leto dni po zaključku del jez in ostale ureditve izkazujejo dobro stanje, skladno s projektnimi predpostavkami, izračuni in rešitvami.

Slika 5: posnetek z dronom, november 2017 (Matjaž Mlakar)




Slika 6: ribja steza, november 2017 (Matjaž Mlakar)

Slika 7: »porozni pragovi«, , november 2017 (Matjaž Mlakar)




Slika 8: stanje podslapja, julij 2018 (Saša Jokanović)

Slika 9: jez med visoko vodo 30.10.2018 (Uroš Vogrinc)

VIRI

Thorncraft, G., Harris, J. H. (2000). Fish Passage and Fishways in New South Wales: A Status Report. Technical report 1/2000 ISBN 095–77–0488–7. Cooperative Research Centre for Freshwater Ecology




FAO/DVWK (2002). Fish passes: Design, dimensions and monitoring. Food and Agriculture Organization of the United Nations in arrangement with Deutscher Verbant für Wasserwirtschaft und Kulturbaue. V. (DVWK)

AG – FAH., 2011: Grundlagen für einen österreichischen Leitfaden zum Bau von Fischaufstiegshilfen (FAHs). Wien, Bundesministerium für Land - und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

Kay Saldi-Caromile, P.E., WDFW, Ken Kozmo Bates, P.E., KOZMO, Inc., Peter Skidmore, Inter-Fluve, Inc., Juliet Barenti, USFWS, Doug Pineo, Stream Habitat Restoration Guidelines, WDOE, 2004

Skutnik B.: Grušoveljski jez na Savinji – obnova, projekt vzdrževalnih del, PUV Nizke in vodne gradnje Celje d.d., št. proj. 55/00, avgust 2000

Documents

UREDITEV GRUŠOVELJSKEGA JEZU NA SAVINJI · Osnova za projektiranje je bil geodetski posnetek obstoje čega stanja, ki je zajemal posnetek podslapja, katerega globina (tolmun) je