-
prof. dr. A. Pemič
prof. dr. AdolfPEMIČ·
• 105 • PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
UPORABNOST VRTINČNOTOKOVNIH NAPRAV PRI REGULIRANm PRETOKOV V
VODNEM GOSPODARSTVU
Povzetek:
Sodobne alternative reguliranja fluidnih tokov so zasnovane na
načelih fluidike, to je tehnologije naprav, ki obratujejo izključno
na hidromehaničnih ali aeromehaničnih učinkih. Potemtakem pri
reguliranju vodnega toka s fluidičnimi napravami niso potrebni
mehanični pomični deli ter tuja energija; zadošča lastna energija,
t.j. potencialna razlika med zgornjo in spodnjo vodo. Fluidične
regulacijske naprave zlasti tiste, ki delujejo na načelu vrtinčnega
toka, so uporabne za samodejno (daljinsko) reguliranje fluidnih
tokov. V prispevku so prikazane vrtinčnotokovne fluidične naprave,
ki služijo za samodejno reguliranje vodnih pretokov. .
1.0 UVOD
Obratovalna varnost hidrotehničnih zgradb je odvisna v veliki
meri od zanesljivosti naprav, ki služijo za reguliranje in
prekinjanje vodnega toka. Glede na razmerje med razpoložljivim
vodnim tlakom in željenim vodnim pretokom ter ekonomske in
konstrukcijske pogoje, se uporabljajo v hidrotehniki številne
specializirane regulacijske naprave, npr. zaklopke, segmentne in
tablaste zapornice, zasuni, itd. Za zagotovitev uspešnega
obratovanja takih naprav so potrebni pomični mehanični členi,
vezani na ustrezne aktivatorje. Slednji so nagnjeni k motnjam,
zahtevajo stalen nadzor in vzdrževanje ter dodatno energijo od
zunaj (tujo energijo) pri obratovanju. Le v izjemnih primerih je
tki. samodejna regulacija omogočena brez tuje energije, npr. pri
uravnavanju regulacijske naprave s plavači. Sodobne alternative
reguliranja fluidnih tokov so zasnovane na načelih fluidike, t.j .
tehnologije naprav, ki obratujejo isključno na podlagi
hidromehaničnih ali aeromehaničnih učinkov. (Beseda fluidika je
sestavljenka iz ang. besed FLUID in logiC). Potemtakem pri
regulaciji vodnega toka s fluidičnimi napravami niso potrebni
mehanični pomični deli ter tuja energija; zadošča le potencialna
razlika med zgornjo in spodnjo vodo. Obratovanje fluidičnih naprav
je zasnovano na naslednjih tokovnih učinkih [1]:
- izmenjavi gibalne količine - učinku mejne plasti ali Coandovem
učinku - vrtin čnem toku. Fluidične naprave, zasnovane na učinku
vrtinčnega toka, omogočajo krmljiv upor, ki lahko znatno spreminja
pretok. Za potrebe vodnega gospodarstva so predvsem zanimive
naslednje fluidične naprave, zasnovane na učinku vrtinčnega toka: -
vrtinčnotokovne dušilke - vrtinčnotokovne diode
* prof.dr. Adolf Pemič, dipl.gradb.ing., FGG, Hidrotehnični
oddelek, Hajdrihova 28, ljubljana
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96
-
prof. dr. A. Pemič
- vrtinčnotokovne triode.
- 106 - PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
Poimenovanje se nanaša na analogno obratovanje usmernikov in
ojačevalcev V radiotehniki.
2_0 VRTINČNOTOKOVNE DUŠILKE
Vrtinčnotokovne dušilke uvrščamo med pasivne fluidične naprave,
ki imajo veliko dušiino zmogljivost. Ohišje dušilke je podobno
ohišju Kaplanove turbine (sI. 1a). Vrtinčni tok, ki se oblikuje ·V
komori dušilke zaradi tangencialnega dovajanja fluida (Qt,Vt),
obravnavamo v prvem približku kot potencialni tok (sI. 1b):
Vt . r = konst . (2.1)
Trajektorije toka so logaritmične spirale (sI. 1 b). Okrog tki.
jedra vrtinčnega toka, se oblikujejo sredobežne sile, ki povzročajo
velike hidravlične upore, zaradi katerih se zmanjša pretok (sI. 1
c) . Pretok dušilke pri stalnem toku
(2.2)
At je prerez tangencialne šobe, Ilt je koeficient pretoka, ut je
odvisen od tlaka in temperature. (Pt-Pa) pa je tlačna razlika med
tangencialno in osno šobo. Pri vodnem toku je ~1 . Na Ilt vplivajo
številni dejavniki; predvsem velikost dušilke, oblika tangencialne
in osne šobe, hitrost fluidnega toka oZ. Re- število, iztok iz osne
šobe, ozračenost toka itd. Male dušilke povzročajo znatno manjše
upore od velikih dušilk. Pri velikih dušilkah je Ilt < 0,2.
Pri raziskavah krožne dušilke v Vodnogospodarskem inštitutu v
Ljubljani [4], katere premer je znašal 400 mm, krožna prereza
tangencialne in osne šo be pa sta bila enaka (dt=da=50 mm), je bil
ugotovljen Ilt = 0,169. Omenjene raziskave so bile osredotočene na
stabilnost jedra vrtinčnega toka ter na vpliv usedanja trdih delcev
v dušilki na pretok. V jedru vrt i nčnega toka se oblikujejo
podtlaki, ki se v ustreznih pogojih lahko stopnjujejo do
kavitacije. V splošnem se v jedru nabira zrak, ki se izloča iz
vode. Ker se njegova količina nenehno spreminja, je tok v jedru
nestabilen in je lahko vzrok vibriranju celotne naprave. Z
ozračenjem skozi pokrov dušilke jedro stabiliziramo in omogočimo
stabilen odtok. Odlaganje trdnih delcev, ki prihajajo z vodnim
tokom v dušilko, je možno samo pri zelo malih pretokih. Pri
morebitnem zastajanju trdnih delcev, ki bi povzročilo zmanjšanje
pretočnega prereza dušilke, bi se zmanjšal vpliv tangencialnega
toka na pretok, kar pomeni, da bi se slednji zvečal. To je zanimiva
lastnost vrtinčnotokovnih naprav.
Ugodne značilnosti vrtinčnotokovnih dušilk so našle široko
paleto uporabnosti v kanalizacijskih sistemih pri odvajanju sušnega
odtoka ter v številnih različicah vpadnih jaškov.
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96
-
- 107 -
prof. dr. A. Pemič
3.0 VRTINČNOTOKOVNE DIODE
PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
Vrtinčnotokovne diode se razlikujejo od vrtinčnotokovnih dušilk
samo V načinu obratovanja. Če fluid teče V obratni (radialni)
smeri, to je od osne šobe k tangencialni šobi, je hidravlični upor
nizek, pretok pri stalnem toku znaša
(3.1 )
Razmerje pretočnih koeficientov pri vrtinčnem ter radialnem
toku
(3.2)
imenujejo "diod nost "Potemtakem je
1 Qt = D ·Qa· (3.3)
Tudi O je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem pa od
velikosti in oblike dušilke, oblik tangencialne in osne šobe,
števila in namestitve tangencialnih šob ' po obodu dušilke, itd.
Diodnost dušilke, raziskane v Vodnogospodarskem inštitutu v
Ljubljani, je znašala 4,52 kar pomeni, da je znašalOt le O,22·0 a
[4]. Znatno višje vrednosti doseže O, če sta ohišje in osna šoba
dušilke hidrodinamično oblikovani, zaradi ugodnejše
retransformacije dinamičnega tlaka v statični tlak [3]. Pri
simetrično nameščenih tangencialnih šobah po celotnem obodu dušilke
so dosegli 0=11,56 [6].
Različno upornost diod v tangencialni in radialni smeri uspešno
uporabljajo zlasti v pretočnih sistemih pod tlakom za dušenje
nezaželjenih oscilacij tlaka pri tranzientnih režimih obratovanja.
Na sI. 2 je prikazana vrtinčnotokovna dioda v vodovodnem omrežju,
nameščena med tlačnim kotlom in glavno vodovodno cevjo.
Tangencialna šoba je priključena na tlačni kotel, osna šoba pa je
priključena na tlačni cevovod. Z namestitvijo diodnih dušilk v
vodostanih HE Kaunertal (Švica) in HE Malta (Avstrija) so dosegli
izredno zmanjšanje masnih oscilacij ter prostornine spodnjih
komor.
Za načrtovani vodostan HE Doblar II, je bilo ugotovljeno na
podlagi matematične simulacije [5], da bi diodna dušiika znatno
zmanjšala oscilacije gladine v vodostanu ter prostornino spodnje
komore pri tranzientnem obratovanju, glede na konVencionalne
dušilke; ker bi bil tok v fazi upadajočega vala izredno dušen, bi
bila hitrost povratnega toka v dovodnem tlačnem rovu v smeri
akumulacije toliko zmanjšana, da bi približno zadoščala prostornina
spodnje komore, potrebna pri začetnem popolnem odpiranju turbin, za
vse primere tranzientnega obratovanja.
4.0 VRTINČNOTOKOVNI OJAČEVALCI
Vrtinčnotokovni ojačevalci se razlikujejo od vrtinčnotokovnih
diod v številu šob, radialno in tangencialno usmerjenih na osno
(iztočno) šobo.
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96
-
- 108 -
prof. dr. A. Pemič
PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
Glede na obratovalni tlak V tangencialnih in radialnih šobah,
enak statičnemu in dinamičnemu tlaku, se oblikuje V ojačevalcu
šibak ali močan vrtinčni tok; takovni upor ojačevalca se potemtakem
spreminja, če se spreminjajo obratovalni tlaki v šobah.
Vrtinčnotokovne ojačevalce uvrščamo v aktivne fluidične naprave,
zaradi aktivnega uravnavanja pretoka. Tok v nasprotni smeri, od
itločne šobe k tangencialnim in radialnim šobam, ni našel praktične
aplikacije.
Znane so številne izvedbe vrtinčnotokovnih ojačevalcev. Zaradi
izvedbenih in nenazadnje ekonomskih razlogov se uporabljajo v
hidrotehniki ojačevalci s tremi šobami, imenovani tudi
vrtinčnotokovne triode. Radialno usmerjena šoba je oskrbovalna
šoba, tangencialno usmerjena šoba je krmiina šoba. Podobno kot pri
diodah se zveča izkoristek triode, če je osna šoba ustrezno
hidrodinamično oblikovana.
Obratovanje triode poteka v treh znaČilnih fazah. Najenostavneje
ga je mogoče prikazati na radialni vrtinčnotokovni triodi (sI. 3),
[1]. V prvi fazi (faza A) teče fluid samo po oskrbovalni (radialni)
šobi (Oa=Or' Ot=O). Čeprav se oblikujeta manjša vrtinca ob stenah
triode, so hi'dravlične izgube male v tej fazi in je pretok triode
sorazmerno velik; obratovalni tlak v krmilni šobi je nižji od
obratovalnega tlaka v oskrbovalni šobi. V tretji fazi (faza C) teče
fluid samo po krmilni šobi (Oa=Ot' 0r=O). V tej fazi se oblikuje v
triodi izrazit vrtinčni tok; hidravlične izgube dosežejo maksimum.
Če sta tlaka v obeh šobah enaka teče fluid v triodo po krmilni in
oskrbovalni šobi (faza B). Vrtinčni tok je v fazah C, B stabilen, v
vmesnih fazah med A in B pa je nestabilen. Tlačna občutlj ivost
triode je ' definirana z razmerjem krmilnega in oskrbovalnega tlaka
CPR (angl. Control Pressure Ratio)
C'PR = ~Pt,---.....::...P-=-a . Q Q Q O - -- ,pri t = a' r =
(4.01) Pr - Pa
Pretok triode pri stalnem toku je
(4.02)
oz. pri 0t=O
(4.D3)
Pretok triode se zmanjšuje pri naraščanju krmilnega tlaka (glej
brezdimenzijske pretočne krivulje na sI. 5, 6, 7). Ta navidezna
anomalija, imenovana v radiotehniki "negativna ojačitev" (angl. TDR
Turn Down Ratio) je definirana
(4.04)
MiŠiČEV VaDARSKI DAN '96
-
· 109 .
prof. dr. A. Pemič
CPR in TOR sta si pomensko nasprotna. Njuno razmerje
TDR =IP. CPR(Qr = O)
(angl. IP Index of Performar)ce).
PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
(4.05)
Naslednji opis se nanaša na tri značilne vrste vrtinčnotokovnih
ojačevalcev primerne za uporabo V hidrotehniki: - Radiaine
vrtinčnotokovne triode (sI. 4a) - Osne vrtinčnotokovne triode (sI.
4b) - Stožčaste vrtinčnotokovne triode, (sI. 4c).
4.1 RADIALNE VRTINČNOTOKOVNE TRIODE
Ta oblika triod je najstarejša in najbolj raziskana V razvojni
verigi vrtinčnotokovnih ojačevalcev. Krmiina in oskrbovalna šoba se
stekata v ploščato valjčno ohišje, iz katerega teče fluid po osni
(iztočni) šobi. Na sI. 5 je prikazana brezdimenzijska pretočna
krivulja radiaine vrtinčnotokovne triode pri stalnem toku.
Izbočenost spodnjega dela krivulje je posledica točkovnega
dovajanja oskrbovalnega toka. Pretok po osni šobi je ponazorjen s
krivuljo Qa/Qao ; Qa=Qo+Qk, tj.oskrbovalnemu (Qo) in krmilnemu (Qk)
pretoku. Krivulja . QoIQao je karakteristika pretoka po oskrbovalni
šobi. Krmilno razmerje (Pk-Pa)/(Po-Pa) doseže minimum 0,572 pri
Qk=O (tč.A). Od točke Qamax navzgor se Qa zmanjšuje in doseže
vrednost Qako=0,365.Qao pri (Pk-Pa)/(Po-Pa) = 1. Pri nadaljnjem
naraščanju krmilnega tlaka na vrednost 1,015, tj. za 1,5%, se
popolnoma ustavi pretok Qo' Qak pa doseže vrednost 0,180.Qao' TOR
in IP dosežeta vrednosti 5,56 in 5,47. Točke A, B, C pomenijo že
omenjene obratovalne faze A, B, C. Če se napajata krmilni in
oskrbovalni tok z iste energijske ravni, je del brezdimenzijske
pretočne krivulje nad krmilnim razmerjem 1 neizkoristljiv;
potemtakem zmanjšanja in samodejne prekinitve pretoka nad krmilnim
razmerjem 1 ni mogoče doseči v vodnogospodarskih zgradbah, v
katerih je razpoložljiva le ena energijska raven pri vsakem
pretoku. Abscisna razdalja med točkama A in B pomeni območje, v
katerem je mogoče krmiliti pretok. Krmiina vrednost
KV = Qao - Qaok .100 .. (%) Qao
(4.11 )
Krmiina vrednost triode, prikazane na 51. 5, je 63,5%.
Hidrodinamično oblikovane osne šobe omogočajo zvišanje KV do 78%,
[1]. Pretočni koeficient ~ radialnih vrtinčnotokovnih triod ne
presega 0,626 tudi pri najvišjih IP.
Na sI. 8a sta shematsko ' prikazani radialni vrtinčnotokovni
triodi pri vzporednem samodejnem reguliranju pretoka iz
zadrževalnika za prestrezanje visokovodnih valov. Oskrbovalni šobi
sta na isti višini, krmilni šobi pa sta speljani v ločena krmiina
jaška; prelivni rob desnega jaška je 1,70 m nižji od prelivnega
roba levega jaška. Če narašča vodna gladina v zadrževalniku, je
obratovanje triod analogno obratovanju, prikazanem na
brezdimenzijski pretočni krivulji na 51. 5; skokovito zmanjšanje
pretoka
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96
-
• 110 •
prof. dr. A. Pemič
PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
pri prehodu iz faze A V fazo B je vidno na pripadajoči pretočni
krivulji (sI.8b). Prelivne višine krmilnih jaškov so določene glede
na največji dopustni pretok QdOp(max) = 1,1 m3/s. Tok iz obeh triod
je speljan po skupnem cevovodu v spodnjo vodo.
Na sI. 9 pa so prikazane tri zaporedno nameščene radiaine
vrtinčnotokovne triode. Vodni tok iz osne šobe predhodne triode je
radialno speljan v naslednjo zaporedno triodo. Prelivni robovi
krmilnih šob so na višinah, ki onemogočajo zvečanje pretoka nad
Qdop(max)' Ozračenje jeder vrtinčnega toka je speljano skozi
pokrove triod. Skokovito spreminjanje (zmanjšanje) pretoka je
mogoče ublažiti ali celo popolnoma preprečiti, če je vtok v krmilno
šobo ustezno oblikovan. Konstrukcija triod je lahko
armiranobetonska ali kovinska. Zamudno delo pri opaženju se
obrestuje v znatno krajšem podslapju, zaradi velike disipacije
energije vtriodi.
4.2 OSNE VRTINČNOTOKOVNE TRIODE
Sorazmerno nizek pretočni koeficient ter neugodna karakteristika
brezdimenzijske pretočne krivulje radialnih vrtinčnotokovnih triod
sta botrovala pri iskanju učinkovitejših triod. Pri osnih
vrtinčnotokovnih triodah služi za dovod oskrbovalnega toka obod na
krožna rega med zunanjim in notranjim plaščem ohišja triode (sI.
4b). Če rega ni preozka se pri taki rešitvi zmanjšajo hidravlične
izgube, pretočni koeficient pa doseže vrednosti do 0,907 pri
obratovanju Qr=Qa, Qt=O pri optimalnem IP. Brezdimenzijska pretočna
krivulja pri stalnem toku (sI. 6) je iztegnjena, grča v njenem
spodnjem delu je še komaj opazna. Take triode uporabljajo za
samodejno regulacijo pretoka v agromelioracijah.
4.3 STOŽČASTE VRTINČNOTOKOVNE TRIO DE
Z namestitvijo oskrbovalne in osne šobe pri stožčastih vrtinčnih
triodah, kakor je razvidno iz sI. 4c, je dosežena ugodnejša
usmeritev oskrbovalnega toka. Če je tudi osna šoba ustrezno
izoblikovana, doseže pretočni koeficient vrednosti zelo blizu 1.
Brezdimenzijska pretočna krivulja pri stalnem toku je prikazana na
s1.7. Doslej znane izvedbe stožčastih vrtinčnih triod omogočajo
krmiljenje pretoka od 0,030 m3/s do 3 m3/s. Zaradi sorazmerno
visokih pretočnih koeficientov so osne in stožčaste vrtinčnotokovne
triode lahko manjše in potemtakem gospodarnejše od radialnih
vrtinčnotokovnih triod pri enakih pretOkih.
5.0 ZAKLJUČKI
Vrtinčnotokovne dušilke, -diode in -triode so uporabne povsod
tam, kjer je potrebno regulirati pretoke tekočin ali plinov - tudi
strupenih, temperiranih in drugače nevarnih, ki zahtevajo posebno
daljinsko upravljanje - brez dovajanja tuje energije, brez pomičnih
mehaničnih delov ter ni zahtevana samodejna popolna prekinitev
toka. Vrtinčnotokovne regulacijske naprave so sorazmerno enostavno
oblikovane, nezahtevne pri vzdrževanju, izredno obratovalno
zanesljive ter ekološko neoporečne. Vrtinčnotokovni vpliv na pretok
je tem manjŠi, čim manjše so razsežnosti vrtinčnotokovne naprave.
Nezmožnost samodejne pOPQlne prekinitve toka je pomanjkljivost vseh
vrtinčnotokovnih naprav. Glede na prednosti in pomanjkljivosti
fluidičnih naprav, prikazanih v tem prispevku lahko zaključimo, da
so take regulacijske naprave povsod tam v prednosti pred
konkurenčnimi konvencionalnimi tehnologijami, ki imajo analogne
funkcije, in je
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96
-
- 111 -
prof. dr. A. Pemič PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
zahtevano sorazmerno počasno, varno, nezahtevno in samodejno
reguliranje fluidnih pretokov po enostavnih algoritmih.
LITERATURA
[1] Brombach, H. Neumayer, H. - Development of a Very Large
Radial Vortex Valve. (Fluides
Qu.arterly 9, 1977). [2] Brombach, H.-
[3] Zobel; R. -
[4] Pemič, A. Petrešin , E. -
[5] Krzyk, M. Pemič, A. -
[6] Roberts, P.J. Syred, N. Sidha, B.S.
[7] Ogris, H. -
Untersuchung strčmungsmachanischer Elemente und die Mč glichheit
der Anwendung von Wirbelkammerelementen in Wasserbau (Doktor.
Dissert., Univ. Atuttgart, 1972). Versuche an der hydraulichen
Ruckstromdrossel. (Mitteilungen des Hydraulichen Institutes der TH
Mu nchen , 1936).
Raziskave krožnih diod (VGI, Ljubljana, 191. -
neobjavljeno).
Primjena vrtložnog prigušivača u hidrotehničkim sistemima pod
tlakom. (1. Hrvatska konferencija o vodama, Dubrovnik, 1995).
A new Design of a Thin Chamber Vortex Diode and its Application
to Fluidic Pumping Systems involving Near Boiling Liquids. (Report
No. 308, August 1976, University of Wales, G.B.). Ein automatischer
Durchflussregler fUr Hochwassersperren. (Der Bauingenieur 50,
1975).
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96
-
- 112 -
prof. dr. A. Pemič
Vrtinčkotokov. dušiIka 1. Ohišje 2. Tangecial. šoba 3. Osna
šoba
b) Vrtinčni tok c) Tangecial. hitrosti 1. Mejna plast 2. Jedro
vrtinč. toka
sI. 1
1. Tlačni kotel 2. Vrtinčnotokov. dušil ka a) Tangecial. šoba b)
Osna šoba 3. Vodovodna cev
sI. 2
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96
PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
bl ~f.!_' _,---",7""'--L.........
t , '.
2't • I
1.
• I +
('~ l ' I I
I
V . J
-
prof. dr. A. Pemič
Faza A
e)
- 113 -
?aza TI
!;1.3
PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
Faza. C
1 Ohišje triot!e 3 'fa!lGcllci~l.:;ob~ ) }~ro~lIa rega 2
no.tlinln::t ~oua Il O~lla(l:;Lot;lln)Gol)a
~1.4
\JI''', (
I •
-'- - '- -(\., --:--, --0 ~, : Q~ : C$!~ I---'-,-o~ 'tI...OO
0u-O 1---:,-_ ..... _ o ... ; :
o~. I : ~.1L •. ~ ;; 4 o '00..0
.L-~~~ _______ ~~~ • " u sl.5
MiŠiČEV VODARSKI DAN '96
-
- 114 -
prof. dr. A. Pemič
PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV IN OBJEKTOV
tt.'0~1J 'Or-I ----.,;:~--_,
Q.o O T...!:" o UO 1.1
,f"'-'-'-'-C
IQ.OO
.. - I . ~ .. - - - -1 :.--------------.,-----~ I tl)--t I
B..-J O ~ ~ ~ » H » •
• 10.70 ~~~~~~--~--~-~~
1 Trloda 1 4 Osna šoba 2 Trloda II 5 OskrbOTal.šoba 3 KrmiIna
šoba 6 KrmiIna jaška
lo PreliTa krmil.jaškoT Il
sl.8-a MiŠiČEV VODARSKI DAN '96
sl.6
sl.7
----6.50-----1
C - C 0e:so~ __ ;;;;i2",
I •• ~,t "' C4} i '-_I.. __ ---::=:::;.---J ...... Tr•1f (t) 4A:
1.5O----04j 7 Podslapje O Odtočna ceT 9 Ozračenje
Potopna stena
1
-
prof. dr. A. Pemič
.'t---~--I
.. r=======~..J . ..,
~ •• • -, . # ol
. A-S
.A" • .,~.,--. ·_, .. ···_ ..... _·:····-1 f B ·0 .. -~. - - , •
• ,~ -_~ ... :-1 .-.:'. .. ·0~~~-i:·;: ._- 1 . - --o_
·;:~.h1;i::·.::.-:::...:.. • /' -.-' . ..·.···it.·· .. ·· .. ·:.
··!· •• ),... • • ..,..;': • .. :a .... ;:..: 2. . • , •••••. .....
s., • .",~ •• ~ ._ •.. _ •.
- 115 - PREDSTAVITEV AKTUALNIH
PROJEKTOV.IN OBJEKTOV
KŠ ••• Tklapljanje krmil.šob
sl.8-b
I\t-------.
:II,J-----JY
--",I------,'-.,L..." K6Z.
0'-=-----'-- . - '";'":
1 Krmilni dOTodi 2 OskrbOTal.šobe 3 Ozračenje KŠ •••• zaporedno
Tklapljanje krmilnih šob
01.9
MiŠiČEV VODARSKI DAN '~
