UP · Fakulteta za management Koper 2009 · 2010. 6. 9. · Študijski vodnik · Študijsko leto 2009/2010 Izdala in založila · Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper

Študijski vodnik

20

091

0UP · Fakulteta za management Koper

Študijski vodnik · Študijsko leto 2009/2010Izdala in založila · Univerza na Primorskem

Fakulteta za management KoperCankarjeva 5, 6104 KoperSeptember 2009

Zanjo · prof. dr. Boštjan AntoncicFotografija in oblikovanje · Alen JežovnikNaklada · 3500 izvodov

ISSN 1580-139X

Študijski vodnik je informativno gradivo.Fakulteta za management Kopersi pridržuje pravico do sprememb.

Vsebina

Nagovor dekana 4

Fakulteta za management Koper 5

Dodiplomska šola

Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Management 8

Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnjeMednarodno poslovanje 30

Univerzitetni študijski program 1. stopnje Management 41

Visokošolski strokovni študijski program Management (2001) 60

Vsebinska primerljivost študijskih obveznosti dodiplomske šole 61

Podiplomska šola

Magistrski študijski program 2. stopnje Management 63

Magistrski študijski program 2. stopnje Ekonomija in finance 81

Specialisticni študijski program Management v izobraževanju 87

Specialisticni študijski program Management 88

Magistrski (znanstveni) študijski program Management 89

Doktorski študijski program Management 95

Vsebinska primerljivost študijskih obveznosti podiplomske šole 99

Mednarodna šola

Mednarodna poletna šola in programi Erasmus/Ceepus 102

Vseživljenjsko ucenje

»Nabirni« kreditni sistem študija 104

Študij na Fakulteti za management Koper

Organizacija študija 105

Opravljanje študijskih obveznosti 110

Izbirnost in dodatne možnosti izobraževanja 112

e-FM 114

Organiziranost in delovanje študentov in diplomantov 115

Visokošolski sistem v Sloveniji 116

Pravilniki 118

Telefonske številke in elektronski naslovi 163

Nagovor dekana

Spoštovane študentke, spoštovani študenti!

Ob zacetku novega akademskega leta 2009/2010 želim vsem, da bi bilocim uspešnejše. Izobrazba in diploma, ki jo boste pridobili na naši fakulteti,sta primerljivi in veljavni v vseh državah Evropske unije. Študentom omo-gocamo tudi mobilnost, to je opravljanje dela študijskih obveznosti v casuštudija na drugih fakultetah doma ali v tujini.Od ustanovitve fakultete oziroma takratne visoke šole 1995. leta smo na-redili veliko pomembnih korakov. Smo odprta, do študentov prijazna fakul-teta. Oblikovali smo (in izvajamo) dodiplomsko, podiplomsko in mednaro-dno šolo, pridobili in izvedli smo številne raziskovalne programe in projekte.Ker je ucenje proces, ki traja vse življenje, smo pripravili tudi razlicne mo-žnosti vkljucevanja v programe vseživljenjskega ucenja.Drage študentke in študenti, z vpisom na našo fakulteto ste postali del našeakademske skupnosti. Želim vam veliko študijskih uspehov. Ucitelji, sode-lavci fakultete in zaposleni v strokovnih službah se bomo še posebno potru-dili, da bo vaš študij zanimiv in ucinkovit.Zahvaljujem se vam, ker ste izbrali za študij prav našo fakulteto, in vam vštudijskem letu 2009/2010 želim veliko uspehov.

prof. dr. Boštjan Antoncicvršilec dolžnosti dekana

Fakulteta za management Koper

Fakulteta za management Koper

Organiziranost

Vodstvo fakultete

• Dekan: prof. dr. Boštjan Antoncic (vršilecdolžnosti)

• Prodekan za izobraževanje – dodiplomskištudij: doc. dr. Dragan Kesic

• Prodekan za izobraževanje – podiplomskištudij: doc. dr. Dragan Kesic (vršilec dolžno-sti)

• Prodekan za znanstvenoraziskovalno delo:doc. dr. Mitja Ruzzier

• Prodekan za znanstvenoraziskovalno deloštudentov: prof. dr. Štefan Bojnec

Organi fakultete

• Senat: clani so visokošolski ucitelji (prof. dr.Boštjan Antoncic, izr. prof. dr. Roberto Bilo-slavo, izr. prof. dr. Franko Milost, izr. prof. dr.Tonci Ante Kuzmanic, prof. dr. Dušan Les-jak, izr. prof. dr. Rok Strašek, izr. prof. dr.Anita Trnavcevic in prof. dr. Zvone Vodovnik)ter predstavnika študentov (Samir Ceman inRok Parovel)

• Akademski zbor: predsednik izr. prof. dr. Mi-tja I. Tavcar, clani so vsi visokošolski uciteljiin sodelavci ter predstavniki študentov

• Upravni odbor: doc. dr. Klemen Kavcic,izr. prof. dr. Franko Milost, Tatjana Trebec,M.Sc., Karmen Orel in Goran Petek

• Študentski svet: predsednik Rok Parovel,dodiplomski študent

Komisije

• Komisija za študijske zadeve (v. d. predse-dnika doc. dr. Dragan Kesic)

• Komisija za študentske zadeve – dodiplom-ski študij (predsednik doc. dr. Dragan Kesic)

• Komisija za študentske zadeve – podiplom-ski študij (v. d. predsednika doc. dr. DraganKesic)

• Komisija za priznavanje izobraževanja (v. d.predsednika doc. dr. Dragan Kesic)

• Komisija za znanstvenoraziskovalno delo(predsednik doc. dr. Mitja Ruzzier)

• Komisija za znanstvenoraziskovalno deloštudentov (predsednik prof. dr. Štefan Boj-nec)

Predsedniki zgoraj navedenih komisij so pofunkciji prodekani za ustrezno podrocje.

• Komisija za priznavanje znanja in spretnosti(predsednik doc. dr. Dragan Kesic)

• Komisija za izvolitve v nazive (predsednikprof. dr. Zvone Vodovnik)

• Komisija za kakovost in evalvacije (predse-dnik viš. pred. mag. Klemen Širok)

Katedre

• Katedra za ekonomske vede (predstojnikprof. dr. Egon Žižmond)

• Katedra za informatiko (predstojnica doc. dr.Viktorija Sulcic)

• Katedra za management (predstojnik izr.prof. dr. Roberto Biloslavo)

• Katedra za management v izobraževanju(predstojnik izr. prof. dr. Andrej Koren)

• Katedra za marketing in mednarodno poslo-vanje (predstojnik izr. prof. dr. Mitja I. Tav-car)

• Katedra za podjetništvo ter managementtehnologij in inovativnosti (predstojnik prof.dr. Boštjan Antoncic)

• Katedra za poslovne vede (predstojnik doc.dr. Primož Dolenc)

• Katedra za pravo (predstojnik prof. dr. ZvoneVodovnik)

• Katedra za raziskovalno metodologijo vdružboslovju (predstojnik izr. prof. dr. RokStrašek)

• Katedra za sociologijo, politologijo in psiho-logijo v managementu (predstojnik izr. prof.dr. Tonci A. Kuzmanic)

• Katedra za tuje jezike (predstojnica lekt. Mi-rella Ceglar Jurincic)

Zaposleni v študijskem letu2009/2010

• 106 visokošolskih uciteljev, sodelavcev inraziskovalcev

• 37 strokovnih, tehnicnih in administrativnihsodelavcev

Visokošolski ucitelji in sodelavci imajo dolgole-tne izkušnje na izobraževalnem in raziskovalnempodrocju, predavajo in izpopolnjujejo se tudi navisokošolskih zavodih v tujini. Veliko jih ima dra-gocene izkušnje z vodenjem raznih organizacij,svetovanjem podjetjem in drugim organizacijam.V izvedbo študijskih programov kot goste vklju-

6 Fakulteta za management Koper

cujemo tudi ugledne strokovnjake iz gospodar-stva in negospodarstva.

Študenti in diplomanti v študijskemletu 2008/2009

• Vec kot 2900 diplomantov fakultete v obdo-bju 1995–2008

• 2560 študentov v študijskem letu 2008/2009

• 1650 dodiplomskih študentov (898 rednihin 752 izrednih)

• 910 podiplomskih študentov (324 speciali-sticnih, 557 magistrskih, 29 doktorskih)

Izobraževalna dejavnostŠtudijski programi za pridobitev izobrazbe

Dodiplomski študijski programi:

• visokošolski strokovni študijski program1. stopnje Management

• visokošolski strokovni študijski program1. stopnje Mednarodno poslovanje

• univerzitetni študijski program1. stopnje Management

Podiplomski študijski programi:

• magistrski študijski program 2. stopnjeManagement

• magistrski študijski program 2. stopnjeEkonomija in finance

• magistrski (znanstveni) študijski programManagement

• doktorski študijski programManagement

Študijski programi za izpopolnjevanje. Fakultetaza management Koper ima akreditiran en štu-dijski program za izpopolnjevanje: Temeljne vse-bine managementa v izobraževanju.

Deli študijskih programov so skupina vsebin-sko povezanih predmetov. Ce slušatelji uspešnoopravijo študijske obveznosti, dobijo javno listino– potrdilo o izobraževanju. Dosežejo tudi dolo-ceno število kreditnih tock, ki jih lahko prenesejona študijske programe Fakultete za managementKoper iste stopnje ali na študijske programe dru-gih visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini.

Mednarodna poletna šola 2010 bo potekala vmesecu juniju in juliju 2010. Namenjena je do-macim študentom in študentom iz tujine, ki želijopoglobiti znanja s podrocja študijskih programovFakultete za management Koper. Predavanja iz-vajajo profesorji iz Slovenije in tujine in potekajov anglešcini.

Neformalno ucenje (seminarji, tecaji). V okviruvseživljenjskega ucenja organiziramo tecaje, se-minarje in delavnice pod imenom STIK. Nanjese lahko prijavijo vsi, ki želijo poglobiti znanje zizbranega podrocja.

Mednarodne izmenjave uciteljev in študen-tov (Erasmus, Socrates, Ceepus, Leonardo daVinci). Naši študenti in ucitelji se lahko udeležijoštudijskih in raziskovalnih izmenjav na visokošol-skih zavodih, s katerimi imamo sklenjene spora-zume o sodelovanju. Študijske obveznosti, ki jihštudenti opravijo v casu izmenjave, in kreditnetocke, ki jih pri tem zberejo, lahko uveljavljajo naFakulteti za management Koper kot svoji maticniinstituciji.

Raziskovalna dejavnost

Raziskovalna dejavnost je druga pomembna de-javnost fakultete. Visokošolski ucitelji, ki izva-jajo pedagoško delo, praviloma sodelujejo tudi vraziskovalnih projektih. Fakulteta je dejavna nanaslednjih raziskovalnih podrocjih: ekonomskevede, informatika, management, managementproizvajanja, tehnologij in inovativnosti, manage-ment v izobraževanju, marketing in mednarodnoposlovanje, podjetništvo, poslovne vede (financein racunovodstvo) poslovni jeziki, pravo, razisko-valna metodologija ter sociologija, politologija inpsihologija v managementu.

Inštituti

• Ekonomski inštitut (predstojnik prof. dr.Egon Žižmond)

• Inštitut za informatiko (predstojnik pred. dr.Uroš Godnov)

• Inštitut za management izobraževanja (pred-stojnik izr. prof. dr. Andrej Koren)

• Inštitut za pravo (predstojnik viš. pred. dr.Borut Stražišar)

• Inštitut za raziskovanje v managementu(predstojnik prof. dr. Slavko Dolinšek)

• Inštitut za kriticni management (predstojnikizr. prof. dr. Tonci A. Kuzmanic)

• Inštitut za marketing (predstojnik viš. pred.mag. Armand Faganel)

• Inštitut za tuje poslovne jezike (predstojnikdoc. dr. Igor Rižnar)

• Inštitut za podjetništvo in internacionaliza-cijo (predstojnik prof. dr. Boštjan Antoncic)

Centri

• Center za e-izobraževanje (predstojnica doc.dr. Viktorija Sulcic)

Fakulteta za management Koper 7

• Center za kakovost in evalvacije (predstojnikdoc. dr. Klemen Kavcic)

• Center za odlicnost poucevanja in ucenja(predstojnica doc. dr. Viktorija Sulcic)

• Center za raziskovalno metodologijo (pred-stojnica izr. prof. dr. Anita Trnavcevic)

• Center za svetovanje študentom pri študij-skem in poklicnem razvoju (predstojnicapred. Karmen Rodman)

• Center za vseživljenjsko ucenje (predstoj-nica izr. prof. dr. Nada Trunk Širca)

Mednarodne konference. Vsako leto organizi-ramo mednarodno znanstveno konferenco (Ma-nagement International Conference – MIC) inštudentsko konferenco (Festival raziskovanjaekonomije in managementa – FREM). Smo soor-ganizatorji številnih drugih konferenc s podrocjaizobraževanja in managementa (Funding, Equityand Efficency of Higher Education – FHE in dru-gih).

ZaložbaTelefon: 05 610 2022E-pošta: [email protected] založba FM izdaja:

• znanstvene monografije,• zbornike znanstvenih konferenc,• znanstveni reviji Managing Global Transiti-

ons (v anglešcini) in Management (v sloven-šcini in anglešcini),

• ucbenike, gradiva za vaje in drugo študijskoliteraturo,

• glasilo fakultete Magnet in druge serijskepublikacije.

Vsi študenti fakultete so clani knjižnega klubaManagement in imajo pravico do nakupa pu-blikacij po ugodnih klubskih cenah (40-odstotnipopust). Klubske cene veljajo tudi za narocnikerevij Managing Global Transitions in Manage-ment.

Študijska literatura je na sedežu fakultete na-prodaj vse leto (na recepciji, urnik je objavljen navratih recepcije in na spletni strani), v študijskihsredišcih pa samo v casu izvajanja posameznegapredmeta. Nakup študijske literature je mogoctudi po e-pošti.

KnjižnicaTelefon: 05 610 20 05E-pošta: [email protected]: ponedeljek, sreda in cetrtek od 8.00 do17.00, torek in petek od 8.00 do 16.00.

V knjižnici:

• je na razpolago sodobna strokovna literaturain periodika s podrocij managementa, eko-nomije, prava, informatike ter vzgoje in iz-obraževanja v slovenšcini in anglešcini (pri-bližno 22.000 knjig in 100 revij, od tega 60tujejezicnih);

• vodimo bibliografije visokošolskih uciteljevin sodelavcev ter raziskovalcev;

• omogocamo medknjižnicno izposojo;• omogocamo dostop do baz podatkov in

clankov v elektronski obliki;• imamo citalnico s sodobno racunalniško

opremo,• izobražujemo uporabnike knjižnice.

Študijska središcaKoper: UP Fakulteta za management Koper

Cankarjeva 5, 6104 KoperTelefon: 05 610 2000Faks: 05 610 2015E-pošta: [email protected] stran: www.fm-kp.si

Celje: UP Fakulteta za management KoperLjubljanska cesta 5a, 3000 CeljeTelefon: 03 490 0332, 041 699 082E-pošta: [email protected] oseba: Robi Regoršek,

[email protected]

Škofja Loka: Ljudska univerza Škofja LokaPodlubnik 1a, 4220 Škofja LokaTelefon: 04 506 1370, 04 506 1303Faks: 04 512 0888E-pošta: [email protected] osebe: Mare Žvan,

[email protected];Branka Perovšek,

[email protected]

Nova Gorica: RRA severne Primorske, d.o.o.,Nova Gorica, Mejni prehod 6,5290 Šempeter pri Gorici

Telefon: 05 330 6681, 041 375 337Faks: 05 330 6687E-pošta: [email protected] osebe: Nataša Jakopic,

[email protected];Sanja Filipovska,

[email protected]

Dodiplomska šola

Visokošolski strokovni študijski program1. stopnje Management

Vrsta programa

Prvostopenjski visokošolski strokovni.

Študijsko podrocje

Poslovne in upravne vede (ISCED 34; KLASIUS-P 34), družbene vede (ISCED 31; KLASIUS-P31).

Strokovni naslov

Diplomirani ekonomist (VS) oziroma diplomiranaekonomistka (VS).

Raven izobrazbe po KLASIUS-SRV

6/2.

Trajanje

Program traja tri leta (180 KT).

Temeljni cilj

Izobraziti in usposobiti študente za opravljanjedela in uresnicevanje nalog s podrocij nacrtova-nja, organiziranja, vodenja in nadziranja podje-tij in drugih organizacij v vseh poslovnih funk-cijah, za razumevanje politicnega, socialnega inkulturnega okolja, v katerem delujejo organiza-cije v Sloveniji in tujini.

Diplomanti

• So usposobljeni za strokovno in vodstvenodelo, kriticnost in odgovornost, iniciativnostin samostojnost pri odlocanju ter izvajanjuin vodenju zahtevnejšega dela, s katerimprispevajo k uspešnosti in razvoju organiza-cije in celotne družbe;

• lahko nadaljujejo študij v študijskih progra-mih 2. stopnje.

Vpisni pogoji

Pogoj za vpis v 1. letnik je:

• opravljena matura ali• opravljena poklicna matura ali zakljucni iz-

pit pred uvedbo poklicne mature ali• pred 1. 6. 1995 koncan katerikoli štiriletni

srednješolski program.

V primeru omejitve vpisa v 1. letnik se kandi-dati izberejo na osnovi splošnega uspeha pri ma-turi, poklicni maturi oziroma zakljucnem izpitu(60%) ter na osnovi splošnega uspeha v 3. in 4.letniku srednje šole (40%).

Neposredno v 2. letnik se lahko vpišejo:

• diplomanti višješolskih študijskih progra-mov, sprejetih po letu 1994, z ekonom-skega in poslovnega podrocja ter sorodnihdružboslovnih podrocij (npr. poslovni se-kretar, komercialist, racunovodja, turizem,gostinstvo, poštni promet ipd.),

• diplomanti obstojecih višješolskih strokov-nih študijskih programov z neekonomskimiin neposlovnimi usmeritvami; do vpisa v 3.letnik morajo opraviti tri diferencialne izpite(Uvod v management, Uvod v pravo in Uvodv ekonomijo).


• diplomanti višješolskih študijskih progra-mov, sprejetih pred letom 1994, z ekonom-skega in poslovnega podrocja ter sorodnihdružboslovnih podrocij, ki imajo tri leta de-lovnih izkušenj;

• diplomanti višješolskih študijskih progra-mov, sprejetih pred letom 1994, z drugihstrokovnih podrocij, ce imajo pet let delov-nih izkušenj; med študijem morajo opravititri diferencialne izpite (Uvod v management,Uvod v ekonomijo in Uvod v pravo);

• študenti visokošolskih strokovnih študijskihprogramov z ekonomskega in poslovnegapodrocja ter sorodnih družboslovnih podro-cij, ki imajo opravljene študijske obveznostiprvih dveh letnikov v obsegu 120 KT;

• študenti visokošolskega strokovnega študij-skega programa Management (2001), ko iz-polnijo pogoje za napredovanje v višji letnik,vendar morajo manjkajoce predmete opra-viti po starem programu.

V primeru omejitve vpisa v 2. in 3. letnik sekandidati izberejo na osnovi povprecne ocenevišješolskega študija oziroma predhodno opra-vljenega študija na visokošolskem študijskemprogramu.


Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Management – 1. letnik

Šifra Predmet KT Redni študij Izredni študij

P+V Kraj izvedbe KU Kraj izvedbe

02-001 Uvod v management 6 49 KP, CE 20 KP, CE, ŠL

02-002 Uvod v ekonomijo 8 70 KP, CE 30 KP, CE, ŠL

02-003 Uvod v pravo 6 49 KP, CE 20 KP, CE, ŠL

02-004 Ravnanje z ljudmi 8 70 KP, CE 24 ŠL

02-006 Marketing 7 56 KP, CE 24 ŠL

02-007 Poslovna matematika in statistika 9 84 KP, CE 40 KP, CE

02-013 Racunovodstvo 7 56 KP, CE 30 KP, CE

Eden od tujih poslovnih jezikov

02-008 Poslovna anglešcina 1 6 60 KP, CE 30 KP, CE, ŠL

02-009 Poslovna italijanšcina 1 6 60 KP 30 KP

02-010 Poslovna nemšcina 1 6 60 KP, CE 30 KP, CE, ŠL

02-011 Prakticno usposabljanje 1 3 35 KP, CE 12 KP, CE, ŠL

KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure.

Merila za priznavanje znanj inspretnosti, pridobljenih pred vpisomin med študijem

V skladu s študijskim programom in pravilnikomo priznavanju znanj in spretnosti (glej str. 152)se študentom na osnovi dokazil priznajo študij-ske obveznosti. Znanja, ki jih študenti pridobijos formalnimi oblikami izobraževanja, izkažejo sspricevali in drugimi listinami, iz katerih so raz-vidni vsebina in obseg njihovega dela ter številodoseženih kreditnih tock. Ce so študenti znanjapridobili s samoizobraževanjem ali izkustvenimucenjem, lahko zaprosijo za preverjanje in oce-njevanje znanja na izpitu.

Izbirnost in mobilnost

Znotraj izbranega študijskega programa na FMlahko študenti izbirajo med razlicnimi izbirnimipredmeti in si sestavijo predmetnik po svojih že-ljah in zanimanju. V okviru sorodnih študijskihprogramov študenti lahko zberejo do 60 KT nadrugih visokošolskih zavodih v Sloveniji in tujini(12 KT na kateremkoli programu katerekoli fa-kultete) in jih v skladu s pravili FM uveljavljajo navisokošolskem strokovnem študijskem programuManagement.

O programu

Študijske obveznosti. 17 obveznih predmetov,izbirni modul s 3 predmeti, 2 izbirna predmeta,prakticno usposabljanje, strokovna praksa v or-ganizaciji in zakljucna projektna naloga.

Napredovanje. Študent rednega študija napre-duje v višji letnik, ko zbere 45 KT vpisanegaletnika in opravi vse obveznosti nižjega letnika.Študent, ki študira izredno, lahko napreduje v 2.letnik, ce zbere 30 KT iz študijskih obveznosticikla A, v 3. letnik napreduje, ce zbere 80 KTštudijskih obveznosti iz ciklov A in B oziroma Ain C (glej str. 107).

Ponavljanje. Študent rednega študija lahko en-krat ponavlja 1. ali 2. letnik, ce zbere 30 KTvpisanega letnika. Tretjega letnika študent pra-viloma ne ponavlja; manjkajoce obveznosti štu-dent opravi v absolventskem stažu. Študent, kištudira izredno, lahko 1. letnik ponavlja, ce zbere20 KT letnika.

Dokoncanje. Študent dokonca študij, ko zbere180 KT. Ce se je študent vpisal v 2. letnik, moraza dokoncanje študija zbrati vsaj 120 KT, ce seje vpisal v 3. letnik, pa najmanj 60 KT oziromatako, da znaša vsota t. i. priznanih študijskih ob-veznosti in opravljenih študijskih obveznosti naFM 180 KT.

PredmetnikV nadaljevanju predstavljamo predmetnik študij-skega programa. Predmetniku sledijo opisi pred-metov in drugih študijskih obveznosti. Podrob-nosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec pravi-loma prvo uro predavanj. V študijskem vodnikupa navajamo:

• nosilca oz. nosilce in vsebino predmeta,• obvezno študijsko literaturo, ki je oznacena

z znakom (s priporoceno študijsko litera-

10 Dodiplomska šola




02-005 Ekonomika podjetja 7 56 KP, CE 30 KP, CE, ŠL

02-012 Urejenost organizacije 6 49 KP, CE 20 KP, CE, ŠL

02-014 Gospodarsko pogodbeno in statusno pravo 8 70 KP, CE 30 KP, CE

02-015 Poslovna informatika 8 70 KP, CE 30 KP, CE, ŠL

02-016 Podjetništvo 6 49 KP,1 CE 20 KP, CE, ŠL

02-017 Poslovne finance 7 56 KP, CE 25 ŠL

02-018 Management proizvodnje in inoviranja 9 84 KP, CE 35 ŠL

Eden od tujih poslovnih jezikov

02-019 Poslovna anglešcina 2 6 60 KP, CE 30 KP, CE, ŠL


02-021 Poslovna nemšcina 2 6 60 KP, CE 30 KP, CE, ŠL


KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure.1 Predmet se izvaja tudi v anglešcini.

turo se študenti seznanijo na prvih predava-njih), in

• nacin preverjanja in ocenjevanja znanja (de-lež posameznega nacina v strukturi koncneocene), ki je oznacen z znakom .

Pri predmetih, ki se v štud. letu 2009/2010 nebodo izvajali, je navedena samo vsebina.

Prvi letnik

02-001 Uvod v managementizr. prof. dr. Cene Bavecizr. prof. dr. Mirko Markicdoc. dr. Zlatka Meško Štok

Uvod v management – predstavitev osnovnihpojmov Temelji managementa Politika pod-jetja – podjetje kot organizacijski sistem Kul-tura in filozofija podjetja Etika v managementu

Kakovost poslovanja in odlicnost Urejanje za-dev in odlocanje Naloge managerjev Obvla-dovanje podjetja z nadziranjem

Kralj, J. 2003. Management. Koper: Visokašola za management.

Markic, M. 2005. Uvod v management: pro-sojnice s predavanj. Koper: Fakulteta zamanagement.

Meško Štok, Z. V pripravi. Proucevanje pri-merov in razreševanje nalog managerjev.

Krajši pisni izdelki (30%), daljši pisni izdelki(20%), javni nastop ali predstavitev (20%),koncno ocenjevanje (pisni/ustni izpit, 30%).

02-002 Uvod v ekonomijoprof. dr. Egon Žižmonddoc. dr. Matjaž Novak

Sistem ekonomske znanosti MikroekonomikaMakroekonomika Gospodarska rast in razvoj

Žižmond, E., P. Dolenc, A. Delakorda in M.Novak. 2005. Uvod v ekonomijo. Koper:Fakulteta za management.

Sprotno preverjanje znanja v e-ucilnici (50%),pisni izpit (50%).

02-003 Uvod v pravodoc. dr. Bojan Ticardoc. dr. Danila Djokic

Uvod: pravo, pojem prava, teorija, filozofija inzgodovina prava Država in pravo: pojem dr-žave, razvoj države, socialna in pravna država,državna oblast in posameznik Ustavna ure-ditev Slovenije: preambula in splošne dolocbe,clovekove pravice in svobošcine, gospodarskain socialna razmerja, državna ureditev, lokalnasamouprava, javne finance, ustavnost in zakoni-tost, ustavno sodišce Osnove pravnega reda:pravno pravilo in njegove sestavine, pravni akti,pravni vir, pravno razmerje, sistematizacija prava

Osnove civilnega prava: temeljni pojmi; uvodv obligacijsko pravo, uvod v gospodarsko pravo

Osnove delovnega in socialnega prava Pravnired Evropske unije: temeljni pojmi, zgodovina,zgradba in organizacija EU, pravni viri, štiri





02-023 Strateški management 6 49 KP, CE 20 KP, CE

02-XXX Izbirni modul: predmet 1 6 49 20



02-XXX Izbirni predmet 1 6 49 20



02-025 Strokovna praksa v organizaciji 10

02-900 Zakljucna projektna naloga 10

KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure; kraj izvedbe je naveden v preglednicahz izbirnimi moduli oziroma predmeti, glej str. 12–14.

temeljne ekonomske svobošcine, konkurencnopravo, kršitev prava skupnosti in pravno varstvo.

Bohinc, R., M. Cerar in B. Rajgelj. 2006. Te-melji prava in pravna ureditev. Ljubljana:GV založba.

Perenic, A. 2004. Uvod v pravo. 2. izd. Lju-bljana in Maribor: Fakulteta za policijsko-varnostne vede.

Kaucic, I., in F. Grad. 2000. Ustavna ure-ditev Slovenije. 2., spremenjena in doplo-njena izd. Ljubljana: GV založba.

Tratnik, M., A. Fercic in M. Ferlinc. 2004.Osnove prava Evropske unije. Maribor: Ob-zorja.

Sprotno preverjanje znanja (pisni ali ustni ko-lokvij na vajah in udeležba na predroku. Opra-vljeni kolokviji se upoštevajo samo na predroku.),koncno preverjanje znanja (pisni ali ustni izpit).Prvi nacin: udeležba na predavanjih in vajah terustni ali pisni kolokvij (do 40%), udeležba napredroku (do 60%). Drugi nacin: pisni ali ustniizpit (do 100%). Za pozitivno oceno je potrebnodoseci najmanj 56%.

02-004 Ravnanje z ljudmiizr. prof. dr. Tonci Ante Kuzmanicviš. pred. mag. Klemen Širok

Kontekst, v katerem poteka management ka-drov Osnove managementa kadrov v organi-zaciji Vloga managementa kadrov v uspešnostiorganizacij Novi izzivi in trendi v managementukadrov Posameznik pri delu Skupine in timi vorganizaciji Aktivnosti in proces managementakadrov Mezo in mikro organizacija Komuni-

kacija in sodelovanje zaposlenih Spremljanjeklime in stališc zaposlenih

Armstrong, M. 1993. A handbook of person-nel management practice. 4. izd. London:Kogan Page. [Posamezna poglavja.]

Merkac Skok, M. 2005. Osnove manage-menta zaposlenih. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Merkac Skok, M., in K. Mihelic. 2005.Osnove managementa kadrov: gradiva zavaje. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje pri vajah – krajši pi-sni izdelki, javni nastop, krajša seminarska na-loga, sodelovanje v e-ucilnici (30%), e-kolokvij(10%), pisni izpit (60%).

02-006 Marketingdoc. dr. Dragan Kesicviš. pred. mag. Armand Faganel

Razumevanje managementa marketinga Ana-liza marketinških priložnosti Analiza marketin-škega okolja Ravnanje s tekmeci Dolocanjetržnih segmentov in izbiranje ciljnih trgov Po-zicioniranje in razlikovanje tržne ponudbe Raz-vijanje marketinških strategij Oblikovanje tržneponudbe Management in izvajanje marketin-ških programov

Devetak, G. 2007. Marketing management.Koper: Fakulteta za management.

Devetak, G. 2008. Razmišljanja o ustvarjal-nosti in marketingu. Koper: Fakulteta zamanagement.

Faganel, A. V pripravi. Marketing.

Koncno ocenjevanje (pisni izpit 100%).


Izbirni moduli visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Management



Management

02-040 Projektni management 6 49 – 20 KP,1 CE, ŠL

02-041 Management prenove podjetij 6 49 – 20 KP, CE, ŠL

02-042 Odlocanje v managementu 6 49 – 20 KP, CE, ŠL

Ekonomija

02-043 Ekonomska analiza in politika 6 49 – 20 ŠL

02-044 Regionalna in strukturna ekonomika 6 49 – 20 ŠL

02-045 Trg dela 6 49 – 20 ŠL

Pravo

02-046 Delovno in socialno pravo 6 49 KP, CE 20 KP, CE, ŠL

02-047 Management v javni upravi 6 49 – 20 –

02-048 Konkurencno pravo 6 49 – 20 –

Mednarodno poslovanje

02-049 Mednarodno poslovanje 6 49 KP,2 CE 20 KP, CE, ŠL

02-050 Management medkulturnih razlik 6 49 KP,1 CE 20 KP

02-051 Poslovne in kapitalske povezave 6 49 CE 20 KP

Management kadrov


02-052 Pridobivanje in razvoj kadrov 6 49 KP 20 –

02-053 Kadri kot premoženje podjetja 6 49 KP 20 –

Management izobraževanja

02-055 Izobraževanje za uceco se organizacijo 6 49 – 20 –

02-056 Vseživljenjsko izobraževanje in prof. razvoj 6 49 – 20 –

02-057 E-izobraževanje 6 49 KP1,3 20 KP3

Management nepridobitnih organizacij

02-058 Management nepridobitnih organizacij 6 49 – 20 –

02-059 Management v športu 6 49 – 20 –

02-060 Management v zdravstvu 6 49 – 20 –

Nadaljevanje na naslednji strani

02-007 Poslovna matematika in statistikaizr. prof. dr. Rok Strašekdoc. dr. Ajda Fošner

Osnove realne matematicne analize: števila,zaporedja kot osnova obrestnega racuna, analizarealnih funkcij 1 spremenljivke Uporaba funk-cij in diferencialnega racuna v ekonomiji: dolo-canje ekstremov, elasticnost, ekonomske funk-cije Poslovni racun: osnovni pojmi financnematematike, navadni in obrestno obrestni racun,študije prakticnih primerov obrestovanj (krediti,rente, pokojninska zavarovanja . . . ) Osnovnipojmi ekonomske statistike: statisticni pojmi, po-tek statisticnega proucevanja, uporaba statistikev ekonomiji Relativna števila: srednje vredno-sti, kvantili, indeksi in koeficienti v ekonomiji

Preprosta statisticna analiza pojava: mere va-riabilnosti, asimetrija, splošcenost, koncentracija

Povezanost spremenljivk Analiza casovnihvrst in napovedovanje pojavov v ekonomiji

Fošner, A. 2008. Osnove poslovne matema-tike. Koper: Fakulteta za management Ko-per.

Fošner, A. in R. Strašek. 2008. Poslovnamatematika in statistika: osnove matema-ticne analize in linearne algebre. Koper:Fakulteta za management.

Pfajfar, L. in F. Arh. 2004. Statistika 1. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Zornada, L., in M. Malej. V pripravi. Zbirkanalog iz poslovne matematike in statistike.3. dopolnjena izdaja. Koper: Fakulteta zamanagement.


Nadaljevanje s prejšnje strani



Poslovna informatika

02-061 Snovanje in razvijanje IS 6 49 – 20

02-062 Podatki in baze podatkov 6 49 – 20 –

02-063 E-poslovanje 6 49 KP3 20 KP3

Sociološke in psihološke teme za managerje

02-070 Komuniciranje in poslovni svet 6 49 KP2 20 KP, CE

02-071 Kulturne razlike v sodobnem poslovnem svetu 6 49 – 20 KP,2 CE

02-072 Psihološki dejavniki upravljanja z ljudmi 6 49 CE 20 KP, CE

Marketing

02-075 Medorganizacijski marketing 6 49 KP 20 ŠL

02-076 Trženje storitev 6 49 KP 20 ŠL

02-077 Trženjsko raziskovanje 6 49 KP 20 ŠL

Poslovna logistika

02-083 Management oskrbnih verig 6 49 KP 20 –

02-084 Transportni sistemi EU 6 49 KP 20 –

02-085 Osnove modeliranja v logistiki 6 49 KP 20 –

Tuji poslovni jezik

02-064 Osnove poslovne anglešcine 6 49 – 20 KP, CE, ŠL

02-065 Osnove poslovne italijanšcine 6 49 – 20 KP, CE, ŠL

02-066 Osnove poslovne nemšcine 6 49 – 20 KP, CE, ŠL

02-067 Poslovna anglešcina 3 6 49 – 20 KP, CE

02-068 Poslovna italijanšcina 3 6 49 – 20 KP

02-069 Poslovna nemšcina 3 6 49 – 20 –

KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja.

1 Predmet se izvaja tudi v anglešcini. 2 Predmet se izvaja tudi v mednarodni poletni šoli v anglešcini, izpit jemogoce opravljati tudi v slovenšcini. 3 Predmet se izvaja v e-obliki z dvema srecanjema v Kopru.

Študent si lahko izbere tudi predmete iz drugih modulov oziroma iz drugih študijskih programov, ki se izvajajona FM ali na drugih zavodih v Sloveniji in tujini. Izvedeni bodo samo predmeti, ki jih bo izbralo vsaj 20študentov; seznam bo objavljen oktobra. Izbirne predmete izvajamo samo v navedenih študijskih središcih,obiskujejo pa jih lahko tudi študenti, ki so vpisani v drugih študijskih središcih. FM si pridržuje pravico dospremembe kraja izvedbe.

Sprotno preverjanje znanja (krajši pisni izdelkiin ustni zagovor) ali koncno preverjanje znanja(pisni izpit z zagovorom).

02-008 Poslovna anglešcina 1doc. dr. Igor Rižnarviš. pred. mag. Dubravka Celinšek

Lastnosti dobrega managerja Pravila poslov-nega obnašanja v razlicnih kulturah Sestanko-vanje Struktura in organizacija podjetja Dru-žabni stiki Tržna gibanja Predstavitve Proi-zvodi in procesi Telefoniranje Poslovna poto-vanja Poslovna pogajanja Letna porocila

Bratož, S., in N. de Bondt. 2007. English forBusiness and Management. 2. izd. Koper:Fakulteta za management.

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdeleks predstavitvijo (20%), pisni izpit (70%).

02-009 Poslovna italijanšcina 1lektor Mirella Ceglar Jurincic

Predstavitev Curriculum Management inmanager Poimenovanje poklicev: posebnostipri ženskem spolu EU: narodnosti in jeziki

Podjetje Izdelki in storitve Reklamiranjeizdelkov Korespondenca


Izbirni predmeti visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Management



02-026 Management kakovosti 6 49 – 20 –

02-027 Management tehnologij 6 49 CE 20 –

02-028 Organizacijska kultura in poslovna etika 6 49 KP, CE 20 ŠL

02-029 Javne finance 6 49 – 20 –

02-030 Monetarna ekonomija 6 49 – 20 –

02-031 Ekonomika tranzicije in vkljucevanja v EU 6 49 KP1 20 –

02-032 Nacionalni in mednarodni financni trgi 6 49 – 20 –

02-033 Odškodninsko pravo 6 49 – 20 –

02-034 Poslovanje v evropskem okolju 6 49 – 20 KP, ŠL

02-035 Management financnih tveganj 6 49 KP2 20 –

02-036 Bancništvo in zavarovalništvo 6 49 – 20 –

02-037 Obdavcitev podjetij 6 49 – 20 –

02-038 Bilancna politika podjetja 6 49 – 20 –

02-039 Poslovodno porocanje in revizija 6 49 – 20 –

02-073 Trajnostni razvoj – evr. in svetovne razs. 6 49 – 20 –

02-074 Mednarodna ekonomija 6 49 – 20 –

02-078 Vedenje odjemalcev 6 49 KP3 20 –

02-079 Marketing nepridobitnih organizacij 6 49 – 20 –

02-080 E-marketing 6 49 KP 20 ŠL

02-081 Maloprodajni marketing 6 49 – 20 –

02-082 Upravljavski vidiki izobraževalnih organizacij 6 49 – 20 –

02-086 Management stroškov 6 49 – 20 –

02-087 Poslovni vidiki javno-zasebnega partnerstva 6 49 – 20 –

02-088 Matematicno statisticne metode v managementu 8 77 – 20 –

KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni, da se predmet vštudijskem letu 2009/2010 ne izvaja.1 Predmet se izvaja v anglešcini. 2 Predmet se izvaja tudi v mednarodni poletni šoli v anglešcini, izpit jemogoce opravljati tudi v slovenšcini. 3 Predmet se izvaja v anglešcini in v slovenšcini.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe izbirnih predmetov. Izvedeni bodo izbirni predmeti, ki jihbo izbralo vsaj 16 študentov; seznam bo objavljen oktobra; študent lahko do konca oktobra izbirni predmetzamenja za drug izbirni predmet brez prošnje na komisijo. Izbirne predmete izvajamo samo v navedenihštudijskih središcih, obiskujejo pa jih lahko tudi študenti, ki so vpisani v drugih študijskih središcih.

Ceglar Jurincic, M. 2006. In azienda. Koper:Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop ali prezentacija (20%), pi-sni in ustni izpit (70%).

02-010 Poslovna nemšcina 1lektor Alenka Kocbek

Medkulturni osebni stiki Telefonski stiki Po-slovni sestanki Poslovni obisk, ogled podjetja,opis postopkov Organigram podjetja, sklepanjein prekinitev delovnega razmerja Predstavitevproizvoda in reklamna besedila Profil podjetja

Buscha, A., in G. Linthout. 2007. Geschäft-skommunikation: Verhandlungssprache;Kursbuch Deutsch als Fremdsprache. Is-maning: Hueber.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop – predstavitev (20%), pisniin ustni izpit (70%).

02-011 Prakticno usposabljanje 1pred. Karmen Rodman

Uporaba programov za predstavitve Metodeuspešnega ucenja Izbirne vsebine

Dve obvezni delavnici (D10 in D12) in ena iz-


birna delavnica (opisi delavnic so na str. 27–29).Vsaka delavnica je ovrednotena z eno kreditnotocko, študent opravi Prakticno usposabljanje 1,ko pridobi 3 kreditne tocke.

02-013 Racunovodstvoizr. prof. dr. Franko Milost

Pojem racunovodstva in njegovi sestavni deli(knjigovodstvo, racunovodsko predracunavanje,racunovodsko nadziranje, racunovodsko prou-cevanje, racunovdsko informiranje) Pravni instrokovni okviri racunovodstva (gospodarska za-konodaja in racunovodstvo, racunovodska zako-nodaja, racunovodski standardi) Gospodarskekategorije, ki jih racunovodstvo spremlja in pro-ucuje (stroški, odhodki, prihodki, poslovni izid,sredstva, obveznosti do virov sredstev) Te-meljni racunovodski izkazi (bilanca stanja, izkazposlovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gi-banja kapitala) Vrednotenje in prevrednotenjegospodarskih kategorij v racunovodstvu (pojem,pristop k vrednotenju in prevrednotenju, vredno-tenje in prevrednotenje gospodarskih kategorij)

Boškin, T., D. Melavc in F. Milost. 2005. Ra-cunovodstvo: praktikum. Koper: Fakultetaza management.

Milost, F. 2009. Osnove racunovodstva. Ko-per: Fakulteta za management.

Pisni izpit (100%).

2. letnik

02-005 Ekonomika podjetjaprof. dr. Štefan Bojnec

Uporaba ponudbe in povpraševanja Teorijaproizvodnje in organiziranje poslovanja Teorijain analiza stroškov Proizvodnja, teorija stroškovin odlocitve podjetja Tržne strukture in obnaša-nje podjetja Oblikovanje prodajnih cen na stro-škovnem, tržnem in drugih izhodišcih Prihodki,odhodki in poslovni izid Kriticna tocka gospo-darnosti, varnostna razlika Naložbeni izracuni

Bojnec, Š., Ž. Cepar, T. Kosi in B. Nastav.2007. Ekonomika podjetja. Koper: Fakul-teta za management.

Bojnec, Š., Ž. Cepar, T. Kosi in B. Nastav.2006. Ekonomika podjetja: gradiva zavaje. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje in vmesni pisni preizkus(20%), pisni izpit (80%).

02-012 Urejenost organizacijeizr. prof. dr. Cene Bavecviš. pred. mag. Massimo Manzin

Osnove organizacijskih ved Od mehanistic-nih do organskih organizacij Tipicne organiza-cijske strukture v podjetjih Medorganizacijskepovezave Vpliv informacijskih in komunikacij-skih tehnologij na organiziranost Managerskemetodologije in tehnike pri urejanju organizacij

Bavec, C. V pripravi. Urejenost organizacije.Študijsko gradivo v e-ucilnici, Fakulteta zamanagement Koper.

Bavec, C., in M. Manzin. V pripravi. Ureje-nost organizacije: gradiva za vaje. Študijskogradivo v e-ucilnici, Fakulteta za manage-ment Koper.

Daljši pisni izdelki (10%), krajši pisni izdelki(30%), pisni/ustni izpit (60%).

02-014 Gospodarsko pogodbenoin statusno pravoprof. dr. Rado Bohincdoc. dr. Danila Djokic

Gospodarsko pogodbeno pravo Splošni delobligacijskega prava Poslovne obveznosti Ne-poslovne obveznosti Posebni del obligacijskegaprava Gospodarsko statusno pravo Podje-tnik in osebne družbe Kapitalske družbe Po-vezane družbe, gospodarsko interesno združe-nje, statusno preoblikovanje družb, tuja podjetja

Prenehanje družb

Bohinc, R. 2008. Korporacije (razlaga prav-nih pravil in sodna praksa). Ljubljana: Ne-bra.

Bohinc, R., in A. Balde. 2008. Gospodarskopogodbeno pravo. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Prvi nacin: udeležba na vseh predavanjih(33%), pisni seminar ali judikat (33%), ustnavprašanja ali pisni kolokvij (33%). Drugi nacin:pisni ali ustni izpit (100%).

02-015 Poslovna informatikaprof. dr. Dušan Lesjakdoc. dr. Viktorija Sulcicpred. dr. Uroš Godnov

Uvod v poslovno informatiko Racunalniškein komunikacijske rešitve ter oprema Podatkiin zbirke podatkov Poslovni informacijski sis-temi Osnove e-poslovanja Snovanje in razvi-


janje ter prenova poslovnih informacijskih siste-mov Management poslovne informatike Eko-nomika PIS Trendi na podrocju poslovne upo-rabe IT oz. PIS

Lesjak, D., V. Sulcic, S. Natek, L. Zornada inT. Bertok Velkavrh. 2005. Poslovna infor-matika za managerje. Študijsko gradivo ve-ucinici, Fakulteta za management Koper.

Pozitivno ocenjene tedenske naloge (50%) ine-testi (50%). Opravljanje izpita je možno le vcasu izvedbe predmeta.

02-016 Podjetništvoprof. dr. Boštjan Antoncicdoc. dr. Doris Gomezelj Omerzel

Opredelitev in vidiki podjetništva Poslovnazamisel in poslovni nacrt Namen in proble-matika rasti podjetja ter podjetniška žetev Po-slovni primeri

Antoncic, B., R. D. Hisrich, T. Petrin in A.Vahcic. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GVzaložba.

Antoncic, B., M. Ruzzier in T. Bratkovic.2007. Primeri iz podjetništva: ustanavlja-nje, rast in razvoj podjetja. Koper: Društvoza akademske in aplikativne raziskave.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(40%), daljši pisni izdelki (30%), javni nastopali predstavitev (10%), pisni izpit in ali ustniizpit (20%).

02-017 Poslovne financedoc. dr. Primož Dolencviš. pred. mag. Igor Stubelj

Podjetje in finance Vrednost denarja v casuVrednotenje vrednostnih papirjev Tveganje in

donosnost Strošek kapitala Investicijske od-locitve Struktura kapitala Politika dividend

Financiranje podjetja s kapitalom Politikaobratnega kapitala

Berk, A., I. Loncarski, P. Zajc, E. Kuhelj Kraj-novic, S. Deželan, A. Valentincic in P. Gro-znik. 2006. Poslovne finance. 3. dopol-njena in popravljena izd. Ljubljana: Eko-nomska fakulteta.

Pisni izpit (100%); pogoj za pristop k izpituso opravljena vmesna preverjanja znanja (kolo-kviji). Pod dolocenimi pogoji lahko opravljeni ko-lokviji nadomestijo koncno preverjanje znanja (tj.pisni izpit).

02-018 Management proizvodnjein inoviranjaprof. dr. Slavko Dolinšekizr. prof. dr. Borut Likarviš. pred. mag. Peter Fatur

Ucinkoviti procesi kot konkurencna prednostStrategije pri procesih Nacrtovanje proizvo-

dov Nacrtovanje kapacitet in lokacije proizvo-dnje Razporeditev opreme Ravnanje z lju-dmi Proces planiranja Management logistike

Množinsko prilagajanje Management kako-vosti Vzdrževanje, zanesljivost in okoljski ma-nagement Pomen invencijsko-inovacijskih pro-cesov Ustvarjalni procesi in motiviranje zapo-slenih Izbor invencije Intelektualna lastnina

Osnove managementa inovacij

Dolinšek, S., in R. Rozman. 2006. Manage-ment proizvajanja: ucinkovito ravnanje sprocesi v proizvodnih in storitvenih orga-nizacijah; zapiski predavanj. Koper: Fakul-teta za management.

Likar, B., D. Križaj in P. Fatur. 2006. Mana-gement inoviranja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Fatur, P. V pripravi. Management proizvodnjein inoviranja: prirocnik za vaje.

Seminarska naloga z zagovorom (40%), pisniizpit (60%).

02-019 Poslovna anglešcina 2lektor mag. Silva Bratoždoc. dr. Igor Rižnar

Poslovna korespondenca: oblika, slog in tonOsnovni tipi poslovne korespondence Prijava

na razpis za delovno mesto in življenjepis Deloin motivacija Evropska unija Trženje in ogla-ševanje Mednarodna trgovina Bancništvo inborzno poslovanje Kapitalske povezave

Bratož, S., in N. de Bondt. 2002. A guide tobusiness correspondence. Koper: Fakultetaza management.

Bratož, S., N. de Bondt, D. Celinšek in I. Ri-žnar. 2008. English for managers. Koper:Fakulteta za management.

Rižnar, I. 2008. Summarizing and note-taking. Maribor: Barigo.

Krajši pisni izdelki (10%), javni nastop alipredstavitev (20%), koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit, 70%).



Udeleženci spoznajo in usvojijo osnove besedi-šca in jezikovnih struktur s podrocij: Podjetni-štva Trženja Reklamiranja izdelkov Bancni-štva Pogodb Transporta

Ceglar Jurincic, M. 2002. Come leggere. Ko-per: Fakulteta za management.

Ceglar Jurincic, M. 2008. Cosa dicono glieconomisti. Koper: Fakulteta za manage-ment.



Osnove poslovne korespondence, oblika injezik poslovnega dopisa Povpraševanje postoritvah/izdelkih, ponudba, dobavni pogoji (in-coterms), placilni pogoji Narocilo, potrditevnarocila, pritožba, reklamacija, odgovor na pri-tožbo oz. poravnava Jezik gospodarskih po-godb in sporazumov, standardne klavzule Pri-merjava besedil nemških in slovenskih kupo-prodajnih pogodb Vpetost jezika v kulturo inpravni/gospodarski sistem kot element kulture

Hering, A., in M. Matussek. 1996. Geschäft-skommunikation: Schreiben und Telefoni-eren. Ismaning: Hueber.

Sachs, R. 2001. Deutsche Handelskorre-spondenz: Der Scriftwechsel in Export undImport. Ismaning: Hueber.

Krajši pisni izdelki (10%), javni nastop/pred-stavitev (20%), pisni/ustni izpit (70%).


Vešcine strokovnega pisanja Izbirne vsebineEna obvezna delavnica (D15) in dve izbirni

delavnici (opisi so na str. 27–29). Vsaka delav-nica je ovrednotena z eno KT. Študent opraviPrakticno usposabljanje 2, ko pridobi 3 KT.

3. letnik

02-023 Strateški managementizr. prof. dr. Roberto Biloslavodoc. dr. Klemen Kavcic

Strateški management Snovanje politike or-

ganizacije Temeljna politika organizacije Ra-zvojna politika organizacije Sprotna politika or-ganizacije Management spreminjanja

Biloslavo, R. 2008. Strateški management inmanagement spreminjanja. Koper: Fakul-teta za management.

Krajši pisni izdelki (5%), daljši pisni izdelki(40%), koncno ocenjevanje (pisni/ustni izpit,45%), markstrat (poslovna igra, 10%).


Izbirne vsebineŠtiri izbirne delavnice (opisi so na str. 27–

29). Vsaka delavnica je ovrednotena z eno kre-ditno tocko. Študent opravi Prakticno usposablja-nje 3, ko pridobi 4 kreditne tocke.

02-025 Strokovna praksa v organizacijipred. Karmen Rodman

Ugotavljanje uporabnosti temeljnih in aplika-tivnih znanj v praksi Reševanje problemov vpraksi Spoznavanje delovanja organizacije innjenega okolja Pridobivanje izkušenj

Obvezna prisotnost na srecanju za strokovnoprakso, 200 ur (5 tednov) strokovne prakse v or-ganizaciji, priprava porocila z dnevnikom in sku-pnim ustnim zagovorom.

02-900 Zakljucna projektna naloga

Zakljucna projektna naloga je diplomsko delo vi-sokošolskega strokovnega študijskega programaManagement. V zakljucni projektni nalogi štu-dent praviloma obravnava konkreten problem izstrokovne prakse. Z zakljucno projektno nalogoštudent dokaže, da je sposoben pisno in ustnoobravnavati izbrani strokovni problem s podrocjaštudijskega programa.

Študentu, ki opravi vse študijske obveznostibrez zakljucne projektne naloge (zbere 170 KT)in kot prvi ali edini avtor objavi clanek v priznanistrokovni ali znanstveni reviji, se clanek lahkoprizna namesto zakljucne projektne naloge. Štu-dent zagovarja clanek po istem postopku, kot jedolocen za zagovor zakljucne projektne naloge.

Informacije o diplomiranju na prvi stopnji sotudi v pravilniku o diplomiranju: strokovni naslovna prvi stopnji študija (ZViS 2004) in na visoko-šolskem strokovnem študijskem programu (predZViS 2004).


Izbirni predmeti in predmeti modulov

02-026 Management kakovosti

Osnove kakovosti Kakovost v proizvodnji instoritvah Managerski vidiki kakovosti Teh-nicni vidiki kakovosti Vpeljava sistema mana-gementa kakovosti Presoje kakovosti Modelodlicnosti – EFQM Statisticna orodja

02-027 Management tehnologijpred. mag. Aleksander Janeš

Definicija tehnologij Tehnološke strategijeTehnološki razvoj Tehnološko predvidevanje

in napovedovanje Tehnologije na operativnemnivoju Tehnologije na strateškem nivoju Teh-nologije na nivoju politike organizacije Tehno-loška sposobnost in merjenje tehnološke sposob-nosti Tehnološke inovacije in njihov prispevekk varstvu okolja, družbeni odgovornosti in blago-stanju družbe Tehnološki brokering Predsta-vitev nekaterih konkurencnih tehnologij in prakseuspešnih podjetij Priprava seminarskih nalogna podlagi proucevanja študijskih primerov

Dolinšek S. 2004. Management tehnologij:ucinkovito obvladovanje tehnoloških spre-memb; skripta. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Khalil, T. M. 1999. Management of techno-logy. New York: McGraw-Hill.

Seminarska naloga z zagovorom (40%), pisniizpit (60%).

02-028 Organizacijska kulturain poslovna etikaizr. prof. dr. Tonci A. Kuzmanicviš. pred. mag. Suzana Sedmak

Uvodni del: Razgrnitev podrocja, nameni pred-meta in napoved tematike Kompleks organiza-cijske kulture in njene zakonitosti na ravni ideje

Ožje normativni del: opredelitev osnovnih poj-mov Širši teoreticno-analiticni del: oblikovanje,spreminjanje in ohranjanje organizacijske kul-ture, poslovna etika in morala v sodobnem po-slovnem svetu

Mesner Andolšek, D. 1995. Organizacijskakultura. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Jelovac, D. 1997. Poslovna etika. Ljubljana:ŠOU.

Jelovac, D. 2000. Podjetniška kultura inetika. Portorož: Visoka strokovna šola zapodjetništvo.

Martin, H. P., in H. Schumann. 1997. PastiGlobalizacije. Ljubljana: CO Libri.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), kolokviji (10%), seminarska naloga brezzagovora (10%), pisni izpit (60%).

02-029 Javne finance

Uvod v javne finance: predstavitev osnov-nih pojmov Obseg in sestava javnih financ

Davcni sistem Davcna obremenitev in opti-malni davki Davki v praksi Državni proracun

02-030 Monetarna ekonomija

Osnovni pojmi denarja, bancništva in financInstitucije denarnega sistema Sodobni ban-

cni sistemi Denarna politika Mednarodni de-narni sistem Denarne teorije Evropski mone-tarni sistem

02-031 Ekonomika tranzicije invkljucevanja v EUizr. prof. dr. Janez Šušteršic

Razlogi in izhodišce za tranzicijo Osnovnielementi ekonomske tranzicije Povezava medtranzicijskimi reformami in vkljucevanjem v EU

Dileme politicno-ekonomskega razvoja

Gross, D., in A. Steinherr. 2004. Economictransition in Central and Eastern Europe:planting the seeds. Cambridge UniversityPress.

Šušteršic, J. 2009. Endogenous gradualismand the Slovenian puzzle. China EconomicReview 20 (2): 265–274.

Daljši pisni izdelki (30%), koncno ocenjeva-nje (pisni/ustni izpit 70%).

02-032 Nacionalni in mednarodnifinancni trgi

Opredelitev financnega trga: segmenti financ-nega trga, institucije financnega trga, vloga dr-žave in CB, nadzor financnega trga Ucinkovi-tost trga kapitala Osnovno delovanje evrskegafinancnega trga Osnovno delovanje drugihmednarodnih in globalnih financnih trgov Med-narodna segmentacija financnih trgov Glavniigralci financnih trgov Mednarodni pretok kapi-tala Mednarodni financni red in institucije tervloga financnih trgov Borze


02-033 Odškodninsko pravo

Umestitev odškodninskega prava v sodobnemobligacijskem pravu Splošno o neposlovnihin poslovnih odškodninskih obveznostih Ele-menti odškodninske obveznosti Škodljivo dej-stvo Škoda Premoženjska škoda Nepre-moženjska škoda Teorije o vzrocni zvezi Pro-blemi vzrocne zveze v sodni praksi Subjektiodškodninske odgovornosti Subjektivna (kriv-dna) odgovornost Objektivna (kavzalna) odgo-vornost Odgovornost za drugega Odškodnina

Odškodninske obveznosti zaradi kršitve po-godbe Kogentne in dispozitivne pravne norme

02-034 Poslovanje v evropskem okoljudoc. dr. Dragan Kesic

Integracijski procesi v Evropi Razumevanjenovega poslovnega okolja EU Strategije poslo-vanja na evropskem trgu

Gillingham, J. 2003. European integration1950–2003: superstate or new marketeconomy? Cambridge: Cambridge Univer-sity Press.

Mercado, S., R. Welford in K. Prescott. 2001.European business. Harlow: Pearson Edu-cation.

Daljši pisni izdelki (30%), javni nastop alipredstavitev (20%), koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit, 50%).

02-035 Management financnih tveganjdoc. dr. Primož Dolenc

Ponovitev osnovnih pojmov poslovnih financVrste financnih tveganj Izpostavljenost fi-

nancnim tveganjem Usmeritev podjetja pri ob-vladovanju financnih tveganj Inštrumenti zaobvladovanje financnih tveganj Vrednotenje fi-nancnih tveganj Vpliv obvladovanja financnihtveganj na denarni tok in vrednost podjetja

Peterlin, J. 2005. Obvladovanje financnihtveganj. Ljubljana: Zveza racunovodij, fi-nancnikov in revizorjev Slovenije.

Berk, A., J. Peterlin in P. Ribaric. 2005. Ob-vladovanje tveganj v nefinancnih podje-tjih. Ljubljana: GV založba.

Pisni izpit 100%.

02-036 Bancništvo in zavarovalništvo

Uvod v bancništvo in zavarovalništvo Teo-

rija banke kot podjetja Teorija zavarovalništvaBancni posli Zavarovalni posli Upravlja-

nje tveganj Povezovanje razlicnih vrst financ-nih institucij Družbeni, pravni in moralni vidikbancništva in zavarovalništva Bancništvo in za-varovalništvo na notranjem trgu EU

02-037 Obdavcitev podjetij

Sistem javnih financ Davcni sistem Ne-posredni in posredni davki Obdavcitev plac

Davcni postopek in ucinki obdavcitve Davcniobracuni Davcna politika podjetja Pregleddrugih dajatev v Sloveniji Pregled davcne ure-ditve v Evropski uniji

02-038 Bilancna politika podjetja

Pojem in vrste bilanc Bilancna nacela in teo-rije Bilanciranje gospodarskih kategorij v racu-novodstvu Bilancna politika, strategija, taktika

02-039 Poslovodno porocanje in revizija

Vrste podatkov in informacij, ki jih potrebu-jejo poslovni partnerji in druge interesne sku-pine Obveznosti poslovodnega porocanja podomacih in mednarodnih predpisih Vlogapomembnejših subjektov (uprave, nadzornegasveta, skupšcine, revizorjev) pri poslovodnemporocanju Modeli in politika razkrivanja po-slovnih informacij Vrste poslovnih informacij(prodaja, analiza poslovanja, zaposleni, kupci,dobavitelji, delnicarji, okolje, nacrti) Pomenrevidiranja za podjetje in zunanje uporabnike po-slovnih informacij Sodobni trendi in praksaposlovodnega porocanja in revidiranja

02-040 Projektni managementizr. prof. dr. Mirko Markicdoc. dr. Klemen Kavcic

Uvod v management projektov Organizacijskividik managementa projektov Projekti in spre-membe struktur organiziranosti Proces mana-gementa projektov Planiranje projekta Obvla-dovanje projekta Ocena tveganja Podporniprocesi projekta Razvoj osebja projekta Ži-vljenjski ciklus projekta

Markic, M. 2005. Management projektov:prosojnice s predavanj za dodiplomski štu-dij. Koper: Fakulteta za management.


Markic, M., in K. Kavcic. 2007. Manage-ment projektov: gradiva za vaje. Koper: Fa-kulteta za management.

Markic, M., in K. Kavcic. V pripravi. Mana-gement projektov. Koper: Fakulteta za ma-nagement.


02-041 Management prenove podjetijizr. prof. dr. Drago Dubrovskiviš. pred. mag. Massimo Manzin

Podjetje v krizi: opredelitev krize, simptomi,vzroki in povodi krize, vedenje udeležencev vkrizi, razvrstitev kriz. Reševanje in zdravljenjeakutnih kriz: najbolj pogosti ukrepi za zdravljenjekriz, proces zdravljenja krize, krizni management

Zagotavljanje razvoja in preprecevanje pojavakriz: spreminjanje in razvoj, evolucijsko in revolu-cijsko spreminjanje, prenova podjetja Podrocjaprestrukturiranj: programsko-tržno, razvojno intehnološko, proizvodno, kadrovsko in organiza-cijsko, informacijsko, financno, lastninsko Re-inženiring poslovanja Znacilnosti sodobnegapodjetja in spreminjanje kulture podjetja

Dubrovski, D. 2004. Krizni management inprenova podjetja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Krajši pisni izdelki (10%), koncno ocenjeva-nje (pisni izpit, 70%), sodelovanje v razpravah(20%).

02-042 Odlocanje v managementuizr. prof. dr. Roberto Biloslavo

Odlocanje in management Odlocanje naravni posameznika in skupine Odlocanje v or-ganizaciji Racunalniško podprti sistemi za pod-poro odlocanju Modeliranje odlocanja ter ana-liza Snovanje in oblikovanje ciljev Snovanjein presojanje alternativnih odlocitev Odlocanjein izvajanje odlocitev

Biloslavo, R., in M. Prevodnik. 2007. Odlo-canje v managementu: zapiski predavanj.2. izd. Koper: Fakulteta za management.

Prevodnik, M., in R. Biloslavo. 2007. Odlo-canje v managementu: gradiva za vaje. 2.izd. Koper: Fakulteta za management.

Krajši pisni izdelki (5%), daljši pisni izdelki(35%), koncno ocenjevanje (pisni/ustni izpit,60%).

02-043 Ekonomska analiza in politikaprof. dr. Egon Žižmonddoc. dr. Matjaž Novak

Metode proucevanja ekonomskih zakonitostiAnaliza dejavnikov dejanskega in potencial-

nega BDP Analiza bruto domacega produktaEkonomska politika Analiza gospodarske ra-

sti in razvoja Slovenije

Bajt A., in F. Štiblar. 2002. Ekonomija: eko-nomska analiza in politika. Ljubljana: GVzaložba.

Žižmond E., in S. Strašek. 1999. Ekonomskaanaliza in politika. Maribor: Ekonomsko--poslovna fakulteta.


02-044 Regionalna in strukturna ekonomikaprof. dr. Štefan Bojnec

Uvod v regionalno ekonomiko Vloga trgain države pri regionalnem razvoju in strukturnihspremembah Ekonomska in socialna kohezijav Sloveniji in EU Absorpcijska sposobnost inucinkovitost kohezijske politike EU Ekonomskaanaliza prednosti in slabosti regionalizacije

Lavrac, I. Regionalna ekonomika. 1996. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Daljši pisni izdelki (30%), javni nastop alipredstavitev (10%), koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit 60%).

02-045 Trg delaviš. pred. mag. Klemen Širok

Uvod v analizo trga dela Trendi na trgu delav Sloveniji Povpraševanje po delu in ponudbadela Investicije v cloveški kapital Brezposel-nost in programi na trgu dela Mobilnost na trgudela

Vodopivec, M. V pripravi. Trg dela in tranzi-cija: zapiski predavanj.

Koncno ocenjevanje (pisni/ustni izpit 100%).

02-046 Delovno in socialno pravoprof. dr. Zvone Vodovnikdoc. dr. Valentina Franca

Zgodovinski in kulturni temelji delovnega in so-cialnega prava kot pravnega podsistema Inter-disciplinarni vidiki delovnih in socialnih razmerij

Ustavni vidiki delovnega in socialnega prava


Pravna ureditev individualnih delovnih razme-rij Pravna ureditev kolektivnih delovnih raz-merij Pravna ureditev delovnih razmerij v jav-nem sektorju Pravna ureditev sistema socialnevarnosti Pravna ureditev socialnih zavarovanj

Pravna ureditev socialnega varstva

Vodovnik, Z. 2004. Poglavja iz delovnega insocialnega prava. Ljubljana: Fakulteta zaupravo.

Vodovnik, Z., ur. 2008. Pravni položaj mana-gerjev. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje pri vajah in krajši pisniizdelki (30%), koncno ocenjevanje (pisni/ustniizpit, 70%). Možnost izdelave seminarske na-loge (10% ocene). Pri rednih študentih je pogojza pristop k izpitu pozitivno opravljene vaje.

02-047 Management v javni upravi

Pojmi uprave, javne uprave in državne upraveOrganiziranost državne in lokalne uprave Lo-

kalna samouprava Gospodarske javne službeUpravni postopki Informacije javnega zna-

caja Javna pooblastila Javni uslužbenci

02-048 Konkurencno pravo

Uvod: pojem, razvoj, pomen in vsebina konku-rencnega prava ter sorodnih institutov Osnov-ni pojmi konkurencnega prava (terminologija)

Preprecevanje nelojalne konkurence Prepre-cevanje omejevanja konkurence Dumpinškiin subvencioniran izvoz Varstvo konkurence

Pravo varstva potrošnikov Izbrana poglavjaprava varstva potrošnikov

02-049 Mednarodno poslovanjedoc. dr. Mitja Ruzzierdoc. dr. Dragan Kesic

Svetovni trgi in oblike uravnavanja medna-rodne trgovine Mednarodno okolje Mana-gement mednarodnega poslovanja Nacini inoblike mednarodnega poslovanja Financiranjemednarodne trgovine Kalkulacije v mednaro-dnem poslovanju Tveganja v mednarodnemposlovanju

Brencic Makovec, M., M. Lisjak, G. Pfajfarin A. Ekar. 2006. Mednarodno poslovanje.Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Ruzzier, M., D. Kesic, in B. Mevlja. 2008.Mednarodno poslovanje: gradiva za vaje.Koper: Fakulteta za Management.

Aktivno sodelovanje na vajah (30%), koncnoocenjevanje (pisni/ustni izpit, 70%).

02-050 Management medkulturnih razlikizr. prof. dr. Tonci A. Kuzmanicdoc. dr. Rune E. Gulevviš. pred. mag. Suzana Sedmak

Uvod v management medkulturnih razlik,predstavitev podrocja, metod in tehnik preuceva-nja ter namena ciljev in vsebine predmeta Po-glabljanje v bistvo fenomena poslovne kulture inmorale kot dejavnikov vedenja organizacij v glo-baliziranem gospodarstvu, posebej evropskem

Podajanje vpogleda v sodobne znanstvene te-orije na podrocju medkulturnih razlik Strateškipomen kulturnih razlik Kulturne razlike, stereo-tipi (klišeji), predsodki, mnenja in stališca kot virmožnih sporov in konfliktov v organizaciji – me-tode in tehnike prevencije medkulturnih konflik-tov Modeli za uspešno upravljanje medkulturnekomunikacije v multikulturnem in/ali mednaro-dnem poslovnem svetu oziroma notranjem okoljugospodarske organizacije Simulacije primerov

Zakljucne refleksije

Jelovac, D. 2000. Podjetniška kultura inetika. Portorož: Visoka šola za podjetni-štvo.

Ule, M. 2005. Psihologija komuniciranja.Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Zver, M., T. Živko in V. Bobek. 2005. Eko-nomija in kultura: umešcenost Slovenije vevropski ekonomskokulturni kontekst. Ko-per: Fakulteta za management.

Daljši pisni izdelki (20%), javni nastop alipredstavitev (10%), koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit, 60%), drugo (sodelovanje, e-ucilnica . . . 10%).

02-051 Poslovne in kapitalske povezavedoc. dr. Andrej Bertoncelj

Izhodišca povezovalnih procesov Namenpovezav: doseganje globalne konkurencnosti

Opredelitev strateških povezav Namen incilji povezovanja Proces nastajanja povezav

Posebne oblike povezav Uspešnost povezavStrateške povezave ter zdravljenje in preprece-

vanje kriz

Bertoncelj, A. 2008. Prevzemi in združitve:model uravnoteženega upravljanja kljuc-nih dejavnikov uspeha. Koper: Fakulteta zamanagement.


Dubrovski, D. 2009. Strateške poslovnezveze in kapitalske povezave. Koper: Fa-kulteta za management.

Daljši pisni izdelki (30%), koncno ocenjeva-nje (pisni izpit, 60%), drugo (sodelovanje v raz-pravah, 10%).

02-052 Pridobivanje in razvoj kadrovdoc. dr. Valentina Franca

Pridobivanje kadrov Dolocanje zahtev delain lastnosti izvajalca Metode pridobivanja ka-drov Metode izbora kadrov Sestavine ra-zvoja kadrov v organizaciji Uceca se organiza-cija: ucenje, usposabljanje, izobraževanje Pro-fesionalni razvoj, napredovanje in razvoj kadrov

Vrednotenje in nagrajevanje Trendi na po-drocju razvoja kadrov Obvladovanje organiza-cijskih sprememb


Mihalic, R. 2006. Management cloveškegakapitala: prirocnik za celostno upravlja-nje cloveškega kapitala in cloveških virov vpraksi sodobnih organizacij znanja ŠkofjaLoka: Mihalic in Partner.

Možina, S., I. Svetlik, F. Janšek, N. Zupanin Z. Vodovnik. 2002. Management kadro-vskih virov. Ljubljana: Fakulteta za druž-bene vede.

Treven, S. 1998. Management cloveških vi-rov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Krajši ali daljši pisni izdelki (30%), koncni pi-sni izpit (70%).

02-053 Kadri kot premoženje podjetjaizr. prof. dr. Franko Milost

Kadri kot prvina poslovnega procesa Ra-zlogi za in proti vkljucevanju vrednosti kadrovin naložb v kadre v racunovodske izkaze Od-nos do racunovodstva cloveških zmožnosti Ra-zvoj ekonomske misli o racunovodstvu cloveškihzmožnosti Teorija merjenja in njena vloga v ra-cunovodstvu cloveških zmožnosti Vplivi vklju-cevanja vrednosti kadrov in naložb v kadre naracunovodske izkaze Realnost racunovodskihizkazov, ki jih sestavlja klasicno racunovodstvo

Naložbe v kadre Aplikativne raziskave v ra-cunovodstvu cloveških zmožnosti Denarno innedenarno vrednotenje kadrov

Brooking, A. 1996. Intellectual capital. Lon-don: Thomson.

Edvinsson, L., in P. Sullivan. 1996. Deve-loping a model for managing intellectualcapital. European Management Journal 4(4): 356–364.

Milost, F. 2007. Racunovodstvo cloveškihzmožnosti: zakaj klasicne bilance ne ka-žejo prave slike o premoženjskem in fi-nancnem stanju podjetij in njihovi uspe-šnosti? Koper: Fakulteta za management.

Milost, F. 2007. A dynamic monetary modelfor evaluating employees. Journal of Intel-lectual Capital 8 (1): 124–138.

Sveiby, K. E. 1997. The new organizati-onal wealth: managing and measuringknowledge-based assets. San Francisco:Barrett-Koehler.

Pisni izpit (100%).

02-055 Izobraževanje za uceco seorganizacijo

Globalizacija izobraževanja Formalno in ne-formalno izobraževanje Znanje v organizaciji

Nastajanje in pretvarjanje znanja v skupiniVodenje ucece se organizacije Zaposleni kot

vir in porabniki znanja Izobraževanje kot uspo-sabljanje za ucece se organizacije

02-056 Vseživljenjsko izobraževanjein profesionalni razvoj

Vseživljenjsko izobraževanje in uceca se orga-nizacija Osebni in poklicni razvoj zaposlenih

Oblike profesionalnega razvoja v uceci se or-ganizaciji Organizacijski pogoji za profesionalnirazvoj posameznikov in skupin Vodenje za uce-nje Ucenje vodij Vrednotenje izobraževanja vorganizacijah Organizacija kot skupnost ucecihse strokovnjakov

02-057 E-izobraževanjedoc. dr. Viktorija Sulcic

Uvod v e-izobraževanje Možnosti uporabeIKT v izobraževanju Udeleženci e-izobraževanjain njihove vloge Tehnologija in znacilno-sti izobraževalnega procesa v spletnem ucnemokolju Gradiva in orodja za izdelavo sple-tnih gradiv Management in ekonomika e-izobraževanja Družbeni, eticni in pravni vidikie-izobraževanja Razvojni trendi e-izobraževanja.


Sulcic, V. V pripravi. E-izobraževanje: mednavidezno in stvarno resnicnostjo. Študij-sko gradivo v e-ucilnici, Fakulteta za ma-nagement Koper.

Individualne in skupinske tedenske naloge(90%) in e-test (10%). Opravljanje izpita je mo-žno le v casu izvedbe predmeta.

02-058 Management nepridobitnihorganizacij

Zasebne prostovoljske nepridobitne organiza-cije Management in obvladovanje nepridobitneorganizacije Znacilnosti nepridobitnih organi-zacij izbranih dejavnosti – primeri

02-059 Management v športu

Uvod: osnovni pojmi – šport, prosti cas, re-kreacija, športna industrija, športna organizacija,management v športu Šport in clovek Organi-ziranost športa Management v športu Mana-gement športnih organizacij Management špor-tnih objektov in dogodkov Management pro-stega casa in rekreacije ter turizem Marketingin šport Etika v športu

02-060 Management v zdravstvu

Definicja zdravja in kako ga zagotavljati So-cialne bolezni in dejavniki tveganja Men-talno zdravje, nacrtovanje harmonicnega življe-nja Nacrtovanje primerne fizicne aktivnostiv razlicnih starostnih obdobjih Prehranjeva-nje, motnje prehranjevanja Povezava cloveka zokoljem (ekosistem, proženje energije v sistemu,vloga cloveka v ekosistemu, povezovanje z oko-ljem in njegovo spreminjanje) Onesnaževalciin njihov vplov na zdravje Ravnotežje medindustrijskim razvojem in ohranjanjem narave

Socialna zdravstvena politika

02-061 Snovanje in razvijanje IS

Soodvisnost poslovne in informacijske strate-gije podjetja Zgradba informacijskih sistemov

Življenjski cikel IS Orodja za podporo snova-nju in razvoju IS Trendi v razvoju IS

02-062 Podatki in baze podatkov

Uvod v management podatkov: podatki in in-formacije, pridobivanje podatkov Pomen po-datkov Modeli baz podatkov: zgodovinski ra-

zvoj, relacijski model, objektni model Mode-liranje podatkovnih baz Upravljanje s podatkiv relacijskem modelu Podatkovno skladišce inposlovno obvešcanje CASE orodja

02-063 E-poslovanjedoc. dr. Viktorija Sulcicprof. dr. Dušan Lesjak

Uvod v e-poslovanje Tehnološke osnove e-poslovanja Splet sodelovanja in ustvarjanja

E-placevanje Varnost e-poslovanja Strate-gija in implementiranje e-poslovanja Družbeni,eticni, pravni in politicni vidiki e-poslovanja

Lesjak, D., in V. Sulcic. 2008. Elektronskoposlovanje v teoriji in praksi: pogumno vvirtualni poslovni svet. Študijsko gradivo ve-ucilnici, Fakulteta za management Koper.

Individualne in skupinske tedenske naloge(75%) in e-testi (25%). Opravljanje izpita jemožno le v casu izvedbe predmeta.

02-064 Osnove poslovne anglešcineviš. pred. mag. Dubravka Celinšek

Predstavitev sebe in svojega dela Službenapotovanja in poslovni družabni stiki Obisk pod-jetja Poslovni sestanki in telefonski pogovori

Opisovanje in primerjanje izdelkov in storitevReševanje problemov in pogajanje Poslovne

zabeležke in pisma Zaposlovanje Predstavi-tve

Grant, D., in L. McLarty. 2001. Business ba-sics. Oxford: Oxford University Press.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop ali predstavitev (10%), pi-sni in ustni izpit (80%).

02-065 Osnove poslovne italijanšcinelektor Mirella Ceglar Jurincic

Predstavitev Iskanje dela Osnove korespon-dence Potovanje in vreme Družina in hobiji

Poklici Srecanja in sestanki

Ceglar Jurincic, M. 2003. Informazioni edesercitazioni linguistiche per chi fa il ti-rocinio in un’azienda italiana. Koper: Fa-kulteta za management.

Marin, T., in S. Magnelli. 2003. Corso di lin-gua e civiltà italiana. Atene: Edi Lingua.



02-066 Osnove poslovne nemšcinelektor Alenka Kocbek

Vzpostavljanje osebnih stikov Sejmi in dolo-canje rokov sestankov Podjetja Gospodarskapodrocja, ponudba, povpraševanje Proizvodi instoritve Reklamna besedila

Macaire, D., in N. Gerd. 1995. Wirtschaft-sdeutsch für Anfänger: Grundstufe. Mün-chen: Klett.


02-067 Poslovna anglešcina 3lektor mag. Silva Bratož

Evropska unija Bancništvo in borzno poslo-vanje Kapitalske povezave Poslovna etika

Mednarodna trgovina Podjetništvo Eko-loška vprašanja Pisanje povzetkov Mana-gement in kulturne razlike Pravni sistemi inpravni jezik Pravo družb Gospodarske po-godbe Osnove prevajanja


Mackenzie, I. 2002. English for businessstudies. Cambridge: Cambridge UniversityPress.



Bancništvo in zavarovalnice Borza Po-slovna etika in medkulturne razlike Ekologija

Mednarodna trgovina in kapitalske povezave

Bozzone Costa, R. 2001. Viaggio nell’italiano.Torino: Loesher.

Ceglar Jurincic, M. 2003. Manager slovenoin Italia. Koper: Fakulteta za management.


02-069 Poslovna nemšcina 3

Teme s podrocja Evropske unije Bancni-štvo Obdavcitev Pravna ureditev gospodar-skih družb Mednarodna trgovina Ekologija,

poslovna etika Osnovna nacela prevajanja obupoštevanju vpetosti jezika v kulturo

02-070 Komuniciranje in poslovni svetizr. prof. dr. Tonci Ante Kuzmanicviš. pred. mag. Suzana Sedmak

Opredelitev pojma komuniciranja, teoreticneosnove in predstavitev namena in vsebine pred-meta Vpliv medijske tehnologije in informacij-sko-komunikacijske tehnologije na komunici-ranje Opredelitev poslovnega komuniciranja

Medosebno komuniciranje Neverbalno ko-municiranje Komunikacijske vešcine za ma-nagerje Organizacijsko komuniciranje Med-kulturno komuniciranje Kriticni razmislek okomuniciranju v poslovnem svetu

Fisher, R., W. Urry in B. Patton. 1998. Kakodoseci dogovor. Ljubljana: Gospodarski ve-stnik.

Kavcic, B. 2004. Osnove poslovnega komu-niciranja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Mandic, T. 1998. Psihologija komunikacije.Ljubljana: Glotta Nova.

Možina, S., M. Tavcar, N. Zupan in A. Kneže-vic. 2004. Poslovno komuniciranje: evrop-ske razsežnosti. Maribor: Obzorja.


Krajši pisni izdelki (10%), javni nastop alipredstavitev (20%), koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit, 60%), drugo (sodelovanje v e-ucilnici 10%).

02-071 Kulturne razlike v sodobnemposlovnem svetuizr. prof. dr. Tonci A. Kuzmanicviš. pred. mag. Suzana Sedmak

Uvod v management kulturnih razlik, predsta-vitev podrocja, metod in tehnik preucevanja ternamena ciljev in vsebine predmeta Poglablja-nje v bistvo fenomena poslovne kulture in moralekot dejavnikov vedenja organizacij v globalizira-nem gospodarstvu, posebej evropskem Podaja-nje vpogleda v sodobne znanstvene teorije na po-drocju kulturnih razlik Strateški pomen kultur-nih razlik Kulturne razlike, stereotipi (klišeji),predsodki, mnenja in stališca kot vir možnih spo-rov in konfliktov v organizaciji – metode in teh-nike preprecevanja kulturnih konfliktov Modeliza uspešno upravljanje medkulturne komunika-cije v multikulturnem in/ali mednarodnem po-


slovnem svetu oziroma notranjem okolju gospo-darske organizacije Simulacije primerov Za-kljucne refleksije

Harris, P., R. Moran in S. Moran. 2004. Ma-naging cultural differences: global leader-ship strategies for the twenty-first century.Amsterdam: Esevier.



Daljši pisni izdelki (20%), javni nastop alipredstavitev (10%), koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit, 60%), drugo (sodelovanje v e-ucilnici 10%).

02-072 Psihološki dejavniki upravljanjaz ljudmidoc. dr. Kristijan Musek Lešnik

Psihologija kot vir znanja za razumevanje po-sameznikovega položaja v družbi in poslovnemokolju Psihologija zaznavanja Psihologijaspoznavanja Psihologija ucenja Psihologijaosebnosti Kljucni teoretski koncepti: motiva-cija, potrebe, vrednote, stališca, custvena in-teligentnost, vedenje Znanje psihologije kotdejavnik upravljanja z ljudmi pri delu Fenomenin vloga moci v medosebnih odnosih Vedenjskikoncepti in njihov vpliv na managerske vešcine

Musek, J. 1999. Uvod v psihologijo. Ljublja-na: Filozofska fakulteta.

Musek Lešnik, K. 2008. Vrednote, poslan-stvo in vizija podjetja. Koper: Fakulteta zamanagement.

Robbins, S. P. 2004. Essentials of organiza-tional behavior. 8. izd. Upper Saddle River,NJ: Prentice Hall.

Sabadin, A. 1997. Psihologija dela I. Ljub-ljana: Filozofska fakulteta, oddelek za psi-hologijo.

Ule, M. 1997. Temelji socialne psihologije.Ljubljana: Znanstveno in publicisticno sre-dišce.

Krajši pisni izdelki (30%), koncni izpit (70%).

02-073 Trajnostni razvoj: evropskein svetovne razsežnosti

Razsežnosti in aktualne dileme koncepta traj-nostnega razvoja Uveljavljanje nacel trajnosti

na razlicnih ravneh Trajnostni razvoj in mana-gement Aktualni izzivi

02-074 Mednarodna ekonomija

Temelji moderne trgovinske teorije Zunanjetr-govinske ovire Zunanjetrgovinska politika Re-gionalni trgovinski sporazumi Mednarodne or-ganizacije podjetja

02-075 Medorganizacijski marketingviš. pred. mag. Armand Faganel

Osnove medorganizacijskega marketinga Ob-našanje kupcev na medorganizacijskih trgih

Raziskovanje na medorganizacijskih trgih(marketinški informacijski sistem, raziskovalniobjekti, analiza konkurence – benchmarking)

Strateško marketinško nacrtovanje (segmen-tiranje, metode nacrtovanja) Izdelcna politikauveljavljenih izdelkov Izdelcna politika razvojanovih izdelkov Cenovna politika (cena, dolo-canje cene, cenovne strategije, cenovna politika,cena na internetu, financni marketing) Politikadistribucije (neposredna prodaja, posredna pro-daja, management konfliktov na poti, internetkot distribucijski kanal, multikanalna distribu-cija) Vertikalna specializacija Prodaja (pro-dajna služba, vodenje prodajne službe, upravlja-nje odnosov s kupci) Medorganizacijski direktnimarketing Strategije komuniciranja

Bly, R. W. 1998. Business to business directmarketing: proven direct response me-thods to generate more leads and salesChicago: NTC Business Books.

Butje, M. 2005. Product marketing for te-chnology companies. Oxford: Butterworth-

Heinemann.Godefroid, P. 2003. Business-to-business-

marketing. Ludwigshafen: Kiehl.Silverstein, B. 2002. Business to business

internet marketing. Gulf Breeze, FL: Maxi-mum Press.

Tavcar, M. I. 2005. Trženje med organizaci-jami: zapiski predavanj. Koper: Fakultetaza management.

Krajši pisni izdelki (30%), javni nastop alipredstavitev (10%), koncni izpit (60%).

02-076 Trženje storitevviš. pred. mag. Danijel Bratina

Zakaj storitve, kot poseben predmet Položajstoritev v svetu, mednarodni obicaji in regulative


na podrocju storitev Svetovna statistika razvojastoritev Posebnosti storitev Proces, iz kate-rega izhajajo znacilnosti storitev Trženjska stra-tegija storitev Kakovost storitev Okolje stori-tev Povpraševanje in ponudba po storitvah

Snoj, B. Management storitev. 1998. Koper:Fakulteta za management.


02-077 Trženjsko raziskovanjeviš. pred. mag. Danijel Bratina

Trženjske raziskave Raziskovalni problemZbiranje podatkov (sekundarni podatki, pri-

marni podatki, tipi in nacini zbiranja podatkov)Interni podatki (prodaja, nabava, racunovod-

stvo in finance) Metode zbiranja primarnih po-datkov (anketni vprašalniki, merjenje vedenja od-jemalcev, percepcijske mape, conjoint analiza,psihološke meritve) Vzorec in zbiranje podat-kov Velikost vzorca Porocilo trženjske razi-skave Analiza podatkov (urejanje, kodiranje inprikaz podatkov, opisne statistike)

Churchill, G. A. 1999. Marketing research:methodological foundations. 7. izd. ForthWorth, TX: Dryden.


02-078 Vedenje odjemalcevviš. pred. mag. Armand Faganel

Odjemalci vladajo Zaznavanje Ucenje inspomin Motivacija in vrednote Samopo-doba Osebnosti in življenjski stil Stališca

Sprememba stališc in interaktivno komunici-ranje Sprejemanje odlocitev Odjemalci insubkulture Odjemalci in kultura

Faganel, A. V pripravi. Vedenje odjemalcev.Solomon, M. R. 2006. Consumer behavior: a

European perspective. Upper Saddle River,NJ: Prentice Hall.

Daljši pisni izdelek (80%), javni nastop alipredstavitev (20%).

02-079 Marketing nepridobitnih organizacij

Definicija in razvoj nepridobitne dejavnostiUrejenost nepridobitnih organizacij Po-

membnost okolja, v katerem delujejo neprido-bitne organizacije Marketinški splet neprido-bitnih organizacij Trženjski nacrt v nepridobi-

tnih organizacijah Marketing v izobraževanjuin raziskovanju Marketing v zdravstvu Soci-alni marketing Marketing v kulturi in rekreaciji

Prostovoljni sektor

02-080 E-marketingviš. pred. mag. Armand Faganel

Kontekst e-marketinga Strateški e-marketingE-marketinško nacrtovanje Globalni trgiEticna in pravna vprašanja E-marketinške

raziskave Obnašanje odjemalcev E-segmen-tiranje ter strategije ciljanja Strategije dife-renciranja in pozicioniranja Izdelek Cena

Internet in distribucija E-marketinško ko-municiranje Upravljanje odnosov s strankami

E-marketing management

Faganel, A. V pripravi. E-marketing.Hanson, W. A. in K. Kalyanam. 2007. Inter-

net marketing and e-commerce. Mason,OH: Thomson in South-Western.

Strauss, J., in R. Frost. 2009. E-marketing.Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.

Daljši pisni izdelek (80%), javni nastop alipredstavitev (20%).

02-081 Maloprodajni marketing

Izhodišca maloprodajnega marketinga Or-ganiziranost prodajnega mesta Vloga odje-malca v maloprodajnem marketingu Segmenti-ranje maloprodajnega trga Strateški izbor loka-cije prodajnega mesta Produktni management

Management prodajnega prostora Malopro-dajna cenovna politika Komunikacijski splet naprodajnem mestu Marketing odnosov v malo-prodaji Prispevek prodajnega osebja k uspehuprodajnega mesta

02-082 Upravljavski vidiki izobraževalnihorganizacij

Vodenje in upravljanje javnih zavodov Or-ganiziranost sistemov in organizacij na podrocjuizobraževanja in raziskovanja Profesionalizempoucevanja in raziskovanja Zakonodaja s po-drocja izobraževanja in raziskovanja

02-083 Management oskrbnih verigprof. dr. Livij Jakomindoc. dr. Klemen Kavcic

Osnove managementa oskrbnih verig Udele-ženci v oskrbni verigi Strategije v oskrbnih ve-


rigah Komuniciranje med udeleženci oskrbneverige Tveganja v oskrbnih verigah Interesniin instrumentalni vidiki oskrbne verige Modeltaktnega casa Strategije zunanjega izvajanjadejavnosti Razsežnosti procesov povezovanjapodjetij

Kavcic, K. V pripravi. Management oskrbnihverig.

Kavcic, K., in A. Bertoncelj. 2009. Manage-ment zunanjega izvajanja dejavnosti. Ko-per: Fakulteta za management.

Weele, A. J. 2005. Purchasing and supplychain management: analysis, strategy,planning and practice. 4. izd. London:Thomson Learning.

Krajši pisni izdelki (40%), koncno ocenjeva-nje (pisni/ustni izpit, 60%).

02-084 Transportni sistemi EUprof. dr. Livij Jakomin

Transport in gospodarski razvoj (ekonomski vi-dik) Transportni sistemi in omrežja (geografskividik) Znacilnosti transportnih trgov EU (eko-nomski in geografski vidiki) Sodobni transpor-tni sistemi (tehnološko-tehnicni vidik) Skupnatransportna politika EU (ekonomski in pravnividiki) Outsourcing in oskrbne verige (logi-sticni vidik) Analiza in prognoza v transportu

Ogorelc, A. 2004. Mednarodni transport inlogistika. Maribor: Ekonomsko-poslovnafakulteta.


02-085 Osnove modeliranja v logistikiizr. prof. dr. Rok Strašek

Uvod v modeliranje logisticnih problemovOsnove teorije grafov Problemi Eulerjevega in

Hamiltonovega tipa Optimizacija Logisticnemreže

Usenik, J. 1998. Matematicne metode v pro-metu. Portorož: Fakulteta za pomorstvo inpromet.

Zakrajšek, E. 1998. Matematicno modelira-nje. Ljubljana: Društvo matematikov, fizi-kov in mehanikov.

Wilson, R. J., in J. Watkins. 1994. Graphs:an introductory approach. New York: Wi-ley.

Koncni pisni izpit (60%) in koncni ustni izpit(40%).

02-086 Management stroškov

Management stroškov Nacela, napake inpasti v prizadevanjih za doseganje stroškovnihprednosti Podrocja obvladovanja stroškov vrazlicnih organizacijah in njihov vpliv na celo-vito uspešnost organizacije Metode obravnava-nja stroškov Prispevek managementa stroškovk prenovi podjetja Celovito obvladovanje kako-vosti in management stroškov

02-087 Poslovni vidiki javno-zasebnegapartnerstva

Opredelitev osnovnega okvira proucevanjaVloga javnega sektorja izhodišca sodelova-

nja med javnim in zasebnim sektorjem Ucinkisodelovanja Oblike partnerstva Projektno fi-nanciranje Primeri vpeljanih oblik sodelovanja

02-088 Matematicno-statisticne metodev managementu

Osnovni pojmi matematicne analize – funkcijene spremenljivke: definicija pojma funkcije, ra-cunske operacije, pregled elementarnih funkcij,upodabljanje funkcij, zveznost, odvod – funk-cij vec spremenljivk: definicija pojma funkcije,zveznost, upodabljanje funkcij, skalarna polja,smerni odvod, parcialni odvod Optimizacija– brezpogojna: potrebni pogoji za nastop eks-trema, klasifikacija ekstremov, nivojnice in gra-dient, linearne metode prilagajanja parametrov zmetodo najmanjših kvadratov, uporaba racunal-niških orodij Optimizacija – pogojna: obmocjeoptimizacije, notranjost in rob, ekstremne tocke,Lagrangevi multiplikatorji, parametrizacija in re-dukcija dimenzije, uporaba racunalniških orodij

Osnovni pojmi statisticnega proucevanja: po-jem populacija, vzorec, slucajna spremenljivka,statisticni parametri, relativna števila, zgledi ena-komernih, diskretnih ter zveznih porazdelitev,opazovane vrednosti in ocenjevanje parametrov,osnovna analiza statisticnih spremenljivk, regre-sijska analiza

Prakticno usposabljanje

Prakticno usposabljanje je študijska obveznost,sestavljena iz delavnic, v okviru katerih se štu-denti usposabljajo za študij na FM in za uspešno


vkljucitev v poslovno okolje. Delavnice se delijona dva sklopa:

• Informacijsko-komunikacijske delavnice,• Uciti se biti in živeti v skupnosti.

V casu celotnega študija študenti opravijo de-set razlicnih delavnic – po tri v prvem in dru-gem letniku ter štiri v tretjem letniku. Tri delav-nice so obvezne in dolocene v študijskem pro-gramu (D12 in D10 v prvem letniku in D15 vdrugem letniku), sedem delavnic pa študenti iz-berejo sami. Aktualen izbor delavnic se nahaja vE-campusu.

Informacijsko-komunikacijske delavnice

• D1 Word I Osnovno oblikovanje besedilVstavljanje in urejanje tabel, predmetov

in slik Vstavljanje sprotnih opomb Upo-raba slogov Izdelava kazal vsebine, slik inpreglednic

• D2 Word II Napredna uporaba urejeval-nika besedil Vstavljanje odsekov Izde-lava serijskih pisem Spajanje dokumentov

Povezovanje Worda z drugimi programiSkupinsko delo na dokumentih Izdelava

predlog• D3 Excel I Osnovno delo z izracuni Po-

rocila Tabelaricni pregledi• D4 Excel II Delo z zahtevnejšimi izracuni

Porocila Tabelaricni pregledi• D5 Baze podatkov: Access I Delo s karto-

tekami, evidencami, seznami Preurejanjein iskanje podatkov s pogoji

• D6 Baze podatkov: Access II Napre-dnejše delo s kartotekami, evidencami, se-znami Preurejanje in iskanje podatkov spogoji

• D7 Internet in e-pošta Poslovna in osebnauporaba spleta Uporaba elektronske pošte

• D8 Uporaba javno dostopnih baz podatkovIskanje literature pri pisanju strokovnega

besedila Opredelitev in razvrstitev razlic-nih vrst literature Javno dostopne bazepodatkov

• D10 Predstavitve Urejanje vsebin in pri-prava teh v smiselno celoto Izdelava pred-stavitve in uspešno nastopanje s progra-mom MS PowerPoint

• D22 Znanstveni aparat Znanstveni apa-rat Jezikovne znacilnosti strokovnega be-sedila Zgradba in sestavine strokovnegabesedila Urejanje in oblikovanje strokov-nega besedila

• D23 Visio Izdelava organizacijskih shemin tehnicne sheme Izdelava diagramov

Enostavno skiciranje• D24 AutoCAD Izdelava tehnicnih in kon-

strukcijskih risb• D25 Urejanje fotografij s programom Pi-

cassa Uporaba digitalne fotografije Os-nove obdelave in prikazovanja digitalnih fo-tografij s pomocjo racunalnika

• D27 Vodenje projektov z Microsoft Pro-ject I Vodenje projektov s programomMicrosoft Project Razporejanje delovnihnalog in izvajalcev Dodeljevanje virov vprojekt Dolocanje projektnega koledarja

Analiziranje poteka Optimizacija nalog.• D28 Vodenje projektov z Microsoft Pro-

ject II Delo s programom Microsoft Pro-ject Delo z viri in stroški Združeva-nje projektov v nov, master (glavni) projekt

Povezovanje naloge med projekti Uvaža-nje/izvažanje zunanjih podatkov Planskoin dejansko stanje projekta Izdelovanje za-kljucnega porocila

• D29 Windows Vista – prehod v novo de-lovno okolje Delo v okolju Windows Vista

Nastavitve in prilagoditve delovnega oko-lja Delo z datotekami ter organizacija delana osebnem racunalniku

• D30 Prehod na Microsoft Office 2007Delo v okolju Microsoft Office 2007Delo z novim uporabniškim vmesnikom

in trakovi Delo v programih Word 2007,Excel 2007, Outlook 2007, PowerPoint2007

• D31 Excel III – izbrana poglavja Deloz zbirkami podatkov Osnovni pojmi zbirkpodatkov Razvršcanje podatkov po meri

Ustvarjanje lastnega seznama ali vrstnegareda razvršcanja Iskanje podatkov: samo-dejni filter in napredni filter Vrtilna tabelain vrtilni grafikon

• D32 Word III – izbrana poglavja Delo sslogi Knjižni zaznamki Navzkrižni skliciv dokumentu Sprotne in koncne opombe

Dodajanje napisov tabeli, sliki, enacbi alidrugemu elementu Izdelava kazala vse-bine Izdelava stvarnega kazala (index)

• D33 Google dokumenti – uporaba spletnepisarne Brskalnik Google Chrome Od-piranje e-poštnega naslova Uporaba vsehbrezplacnih Googlovih spletnih programov

Google koledar Google dokumenti.• D34 Obvladam svoj racunalnik Samo-


stojna uporaba racunalnika Organizacijapodatkov po mapah Skrb za varnost ra-cunalnika Namestitev programov za ucin-kovito uporabo racunalnika Shranjevanjepodatkov Predvajanje multimedijskih vse-bin ipd.

Študent opravi obveznost posamezne delav-nice, ko je v eCampusu aktiven najmanj 120 mi-nut (pri D10 mora oddati tudi izdelek).

Uciti se biti in živeti v skupnosti• D12 Metode uspešnega ucenja Sezna-

nitev s Fakulteto za management Koper innjenimi službami Ucinkovito nacrtovanjein pripravljanje na izpite Uporaba spletnihmest fakultete

Prisotnost na predavanju.• D15 Pisne vešcine Uvod v strokovno pisa-

nje Potek pisanja, raziskovanje kot osnovastrokovnega pisanja

Prisotnost na predavanju, 120 minut ak-tivnosti v eCampusu.

Še nekaj napotkov• Podrobnejše informacije v zvezi s študijem

na FM so v poglavju Študij na Fakulteti zamanagement Koper. Vsem študentom pripo-rocamo, da ga natancno preberejo.

• Študentom priporocamo redno obiskovanjepredavanj in vaj.

• Študente še posebno opozarjamo na pomenpogovornih ur, ki se izvajajo individualno aliv skupini, na katerih se lahko pogovorijoz visokošolskimi ucitelji o vseh nejasnostihglede vsebine ali izvedbe predmetov. Za ne-katere predmete pa imajo predavatelji doda-tne priprave na izpite.

• Izredni študij se izvaja v popoldanskem casuv zmanjšanem obsegu kontaktnih ur, zatose od študentov pricakuje vec samostojnegadela. Zaposlenim študentom je lahko v po-moc znanje, pridobljeno na delovnem me-stu. Kljub temu je pricakovati, da študentizaradi delovnih in drugih obveznosti za do-koncanje izrednega študija porabijo vec let.

Dodiplomska šola

Visokošolski strokovni študijski program1. stopnje Mednarodno poslovanje

Vrsta programaPrvostopenjski visokošolski strokovni.

Študijsko podrocjePoslovne in upravne vede (ISCED 34, KLASIUS-P 34).

Strokovni naslovDiplomirani ekonomist (VS) oziroma diplomiranaekonomistka (VS).

Raven izobrazbe po KLASIUS-SRV6/2.

TrajanjeProgram traja tri leta (180 KT).

Temeljni ciljIzobraziti in usposobiti študente za razumeva-nje delovanja globalnih trgov, globalnih poslov-nih trendov in procesov mednarodne integracijedržav ter za opravljanje dela in uresnicevanje na-log s podrocij nacrtovanja, organiziranja, vode-nja in nadziranja podjetij in drugih organizacij vvseh poslovnih funkcijah v domacem in medna-rodnem okolju.

Diplomanti• So usposobljeni za strokovno in vodstveno

delo, kriticnost in odgovornost, iniciativnostin samostojnost pri odlocanju ter izvajanjuin vodenju razlicnih mednarodnih aktivno-sti;

• lahko nadaljujejo študij v študijskih progra-mih 2. stopnje.

Vpisni pogojiPogoj za vpis v 1. letnik je:

• opravljena matura ali• opravljena poklicna matura ali zakljucni iz-

pit pred uvedbo poklicne mature ali• pred 1. 6. 1995 koncan katerikoli štiriletni

srednješolski program.

V primeru omejitve vpisa v 1. letnik se kandi-dati izberejo na osnovi splošnega uspeha pri ma-turi, poklicni maturi oziroma zakljucnem izpitu(60%) ter na osnovi splošnega uspeha v 3. in 4.letniku srednje šole (40%).


• diplomanti višješolskih strokovnih študij-skih programov, sprejetih po letu 1994,z ekonomskega in poslovnega podrocja tersorodnih družboslovnih podrocij, npr.: po-slovni sekretar, komercialist, racunovodja,turizem, gostinstvo, poštni promet,

• diplomanti višješolskih strokovnih študijskihprogramov z neekonomskih in neposlovnihusmeritev; do vpisa v 3. letnik morajo opra-viti dva diferencialna izpita: Uvod v ekono-mijo in Mednarodno poslovanje.


• diplomanti višješolskega študijskega pro-grama, sprejetega pred letom 1994, z eko-nomskega in poslovnega podrocja ter soro-dnih družboslovnih podrocij, ki imajo tri letadelovnih izkušenj;

• diplomanti višješolskih študijskih progra-mov, sprejetih pred letom 1994, z drugihstrokovnih podrocij, ce imajo pet let de-lovnih izkušenj; med študijem opravijo šediferencialna izpita Uvod v ekonomijo inMednarodno poslovanje.

Komisija za študentske zadeve študentu do-loci individualni kurikulum v obsegu do 60 KT,pri cemer upošteva predhodno opravljena izobra-ževanja in pridobljena znanja, splošno in pred-metno specificne kompetence študijskega pro-grama in predmetnik študijskega programa.

V primeru omejitve vpisa v 2. in 3. letnik sekandidati izberejo na osnovi povprecne ocenevišješolskega študija oziroma predhodno opra-vljenega študija na visokošolskem študijskemprogramu.


V skladu s študijskim programom in pravilni-kom o priznavanju znanj in spretnosti (glej str.152) se študentom na osnovi dokazil lahko pri-zna do 35 KT študijskih obveznosti (strokovnapraksa, prakticno usposabljanje in trije izbirnipredmeti). Znanja, ki jih študenti pridobijo s for-malnimi oblikami izobraževanja, izkažejo s spri-cevali in drugimi listinami, iz katerih so razvi-

Visokošolski strokovni štud. prog. 1. stopnje Mednarodno poslovanje 31

Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Mednarodno poslovanje – 1. letnik



04-001 Mednarodno poslovanje 6 48 KP 20 KP, CE, ŠL

04-002 Uvod v ekonomijo 8 64 KP 30 KP, CE, ŠL

04-003 Management in organizacija 8 64 KP 30 KP, CE, ŠL

04-004 Poslovna matematika in statistika 8 74 KP 40 KP, CE

04-005 Racunovodstvo 7 56 KP 24 KP, CE


1. tuji poslovni jezik 1:1

04-007 Poslovna anglešcina 1 7 70 KP 40 KP, CE, ŠL


04-009 Poslovna nemšcina 1 7 70 KP 40 KP, CE, ŠL


04-010 Poslovna anglešcina 1 7 70 KP 40 KP, CE, ŠL


04-012 Poslovna nemšcina 1 7 70 KP 40 KP, CE, ŠL

04-039 Osnove poslovne anglešcine 7 70 KP 40 KP, CE, ŠL

04-040 Osnove poslovne italijanšcine 7 70 KP 40 KP, CE, ŠL

04-041 Osnove poslovne nemšcine 7 70 KP 40 KP, CE, ŠL

04-013 Prakticno usposabljanje 3 24 KP 12 KP, CE, ŠL

KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure.1 Študent izbere enega od poslovnih jezikov na nadaljevalni ravni. 2 Študent izbere enega od poslovnihjezikov na zacetni ali nadaljevalni ravni, jezik mora biti razlicen od 1. tujega poslovnega jezika. 3 Predmetse izvaja tudi v mednarodni poletni šoli v anglešcini.

dni vsebina in obseg njihovega dela ter številodoseženih kreditnih tock. Ce so študenti znanjapridobili s samoizobraževanjem ali izkustvenimucenjem, lahko zaprosijo za preverjanje in oce-njevanje znanja na izpitu.

Izbirnost in mobilnostZnotraj izbranega študijskega programa na UPFM lahko študenti izbirajo med razlicnimi izbir-nimi predmeti in si sestavijo predmetnik po svo-jih željah in zanimanju. V okviru sorodnih študij-skih programov študenti lahko zberejo do 60 KTna drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji in tu-jini (12 KT na kateremkoli programu katerekolifakultete) in jih v skladu s pravili UP FM uvelja-vljajo na visokošolskem strokovnem študijskemprogramu Management.

O programuŠtudijske obveznosti. 20 obveznih predmetov,4 izbirni predmeti, prakticno usposabljanje, stro-kovna praksa v organizaciji in zakljucna projek-tna naloga.

Študijski program obsega dva obvezna po-slovna jezika v 1. in 2. letniku, od katerih mora

eden biti obvezno anglešcina. 30 KT študijskihobveznosti študent opravi v tujem jeziku (ob-vezne/izbirne predmete, strokovno prakso) prekmobilnosti v tujini ali z udeležbo pri predmetih,ki jih UP FM izvaja v anglešcini v okviru medna-rodne šole FM.

Napredovanje. Študent rednega študija napre-duje v višji letnik, ko zbere 45 KT vpisanegaletnika in opravi vse obveznosti nižjega letnika.Študent, ki študira izredno, lahko napreduje v 2.letnik, ce zbere 30 KT iz študijskih obveznosticikla A, v 3. letnik napreduje, ce zbere 75 KTštudijskih obveznosti iz ciklov A in B oziroma Ain C.

Ponavljanje. Študent rednega študija lahko en-krat ponavlja 1. ali 2. letnik, ce zbere 30 KTvpisanega letnika. Tretjega letnika študent pra-viloma ne ponavlja; manjkajoce obveznosti štu-dent opravi v absolventskem stažu. Študent, kištudira izredno, lahko ponavlja 1. ali 2. letnik,ce zbere 20 KT tekocega letnika.

Dokoncanje. Študent dokonca študij, ko zbere180 KT. Ce se je študent vpisal v 2. letnik, mora





04-014 Ravnanje z ljudmi 6 48 – 20 –

04-015 Management procesov 8 64 – 30 –

04-016 Marketing 6 48 – 20 –

04-017 Gospodarsko pogodbeno in statusno pravo 6 64 – 30 –

04-018 Poslovna informatika 8 64 – 30 KP, CE, ŠL


04-019 Poslovna anglešcina 2 6 70 – 40 –

04-020 Poslovna italijanšcina 2 6 70 – 40 –









04-XXX Izbirni predmet 1 6 49 – 20 –


KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja.1 Študent izbere enega od poslovnih jezikov na nadaljevalni ravni. 2 Študent izbere enega od poslovnihjezikov na zacetni ali nadaljevalni ravni, jezik mora biti razlicen od 1. tujega poslovnega jezika.

za dokoncanje študija zbrati vsaj 60 KT, ce se jevpisal v 3. letnik, pa najmanj 30 KT oziroma to-liko, da znaša vsota t. i. priznanih študijskih ob-veznosti in opravljenih študijskih obveznosti naUP FM 180 KT.

Predmetnik

V nadaljevanju predstavljamo predmetnik študij-skega programa. Predmetniku sledijo opisi pred-metov in drugih študijskih obveznosti. Podrob-nosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec pravi-loma prvo uro predavanj. V študijskem vodnikupa navajamo:


z znakom (s priporoceno študijsko litera-turo se študenti seznanijo na prvih predava-njih), in



04-001 Mednarodno poslovanjedoc. dr. Mitja Ruzzier


Brencic, M.M., M. Lisjak, G. Pfajfar in A.Ekar. 2006. Mednarodno poslovanje. Eko-nomska Fakulteta: Ljubljana.

Ruzzier M., D. Kesic in B. Mevlja. V pripravi.Mednarodno poslovanje: vodnik po vajah.

Koncno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 70%,aktivno sodelovanje pri kontaktnih urah 30%.


Predmet proucevanja v ekonomski teoriji Mi-kroekonomika Makroekonomika





04-025 Poslovanje v globalnem okolju 6 48 – 20 –


04-027 Podjetništvo 6 48 – 20 KP, CE, ŠL

04-028 Strokovna besedila v tujem jeziku 6 60 – 40 –

04-029 Poslovne finance v mednarodnem okolju 6 48 – 20 –



04-050 Strokovna praksa v organizaciji 8 5 – – –

04-900 Zakljucna projektna naloga 10 – – – –


Žižmond, E., in M. Novak. 2009. Uvod v eko-nomijo. Koper: Fakulteta za managementKoper.


04-003 Management in organizacijaizr. prof. dr. Cene Bavec

Temelji managementa Urejenost organizacijeNove organizacijske paradigme Management

v mednarodnem okolju Managerska orodja

Kralj, J. 2003. Management. Koper: Fakul-teta za management.

Bavec, C. V pripravi. Urejenost organizacije.

Krajši pisni izdelki 10%, daljši pisni izdelki40%, koncno ocenjevanje (pisni/ustni izpit)50%.


Osnove realne matematicne analize: števila,zaporedja kot osnova obrestnega racuna, ana-liza realnih funkcij ene spremenljivke Uporabafunkcij in diferencialnega racuna v ekonomiji: do-locanje ekstremov, elasticnost, ekonomske funk-cije Poslovni racun: osnovni pojmi financnematematike, navadni in obrestno obrestni racun,študije prakticnih primerov obrestovanj (krediti,rente, pokojninska zavarovanja . . . ) Osnovnipojmi ekonomske statistike: statisticni pojmi, po-tek statisticnega proucevanja, uporaba statistikev ekonomiji Relativna števila: srednje vredno-

sti, kvantili, indeksi in statisticni koeficienti vekonomiji Preprosta statisticna analiza pojava:mere variabilnosti, asimetrija, splošcenost, kon-centracija Povezanost spremenljivk Analizacasovnih vrst in napovedovanje pojavov v ekono-miji


Fošner, A., in R. Strašek. 2008. Poslovnamatematika in statistika: osnove matema-ticne analize in linearne algebre. Koper:Fakulteta za management Koper.

Pfajfar, L., in F. Arh. 2004. Statistika 1. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.




Pojem racunovodstva in njegovi sestavni deliPravni in strokovni okviri racunovodstva Go-

spodarske kategorije, ki jih racunovodstvo spre-mlja in proucuje Temeljni racunovodski izkazi

Vrednotenje in prevrednotenje gospodarskihkategorij v racunovodstvu

Milost, F. 2009. Osnove racunovodstva. Ko-per. Fakulteta za management.


Izbirni predmeti visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Mednarodno poslovanje



04-030 Ekonomika tranzicije in vkljucevanje v EU 6 48 – 20 –

04-031 E-marketing 6 48 – 20 –

04-032 E-poslovanje 6 48 – 20 –

04-033 Kulturne razlike v sodobnem poslovnem svetu 6 48 – 20 –

04-034 Management oskrbnih verig 6 48 – 20 –

04-035 Management projektov 6 48 – 20 –

04-036 Management tehnologij 6 48 – 20 –

04-037 Mednarodni financni trgi 6 48 – 20 –

04-038 Mednarodno trgovinsko pravo 6 48 – 20 –

04-039 Osnove poslovne anglešcine 6 48 – 20 –

04-040 Osnove poslovne italijanšcine 6 48 – 20 –

04-041 Osnove poslovne nemšcine 6 48 – 20 –




04-045 Poslovne in kapitalske povezave 6 48 – 20 –

04-046 Pravo intelektualne lastnine 6 48 KP1 20 –

04-047 Strateški management 6 40 – 20 –

04-048 Transportni sistemi v EU 6 48 – 20 –

04-049 Vedenje odjemalcev 6 49 – 20 –

KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja.1 Predmet se izvaja v anglešcini.

Boškin, T., D. Melavc in F. Milost. 2005. Ra-cunovodstvo: praktikum. Koper. Fakultetaza management.

Pisni izpit (100%).

04-006 Komuniciranje in poslovni svetizr. prof. dr. Tonci A. Kuzmanicviš. pred. mag. Suzana Sedmak

Opredelitev pojma komuniciranja, teoreticneosnove in predstavitev namena in vsebine pred-meta Vpliv medijske tehnologije in informacijsko-komunikacijske tehnologije na komuniciranje

Opredelitev poslovnega komuniciranja Med-osebno komuniciranje Neverbalno komunici-ranje Komunikacijske vešcine za managerje

Organizacijsko komuniciranje Medkulturnokomuniciranje Kriticni razmislek o komunicira-nju v poslovnem svetu





Ule, M. 2005. Psihologija komuniciranja.Ljubljana: FDV.

Krajši pisni izdelki 10%, javni nastop alipredstavitev 20%, koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit) 60%, e-ucilnica, sodelovanje10%.

04-007 1. tuji poslovni jezik 1 –Poslovna anglešcina 1doc. dr. Igor Rižnarviš. pred. mag. Dubravka Celinšek

Lastnosti dobrega managerja Pravila poslov-nega obnašanja v razlicnih kulturah Sestanko-vanje Struktura in organizacija podjetja Dru-žabni stiki Tržna gibanja Predstavitve Proi-


zvodi in procesi Telefoniranje Poslovna poto-vanja Poslovna poganja Letna porocila

Bratož, S., in N. de Bondt. 2004. English forbusiness and management. Koper: Fakul-teta za management.

Krajši pisni izdelki 10%, javni nastop alipredstavitev 20%, koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit) 70%.

04-008 1. tuji poslovni jezik 1 –Poslovna italijanšcina 1lektor Mirela Ceglar Jurincic

Curriculum Management in manager Po-imenovanje poklicev: posebnosti pri ženskemspolu EU: narodnosti in jeziki Podjetje Iz-delki in storitve Reklamiranje izdelkov Kore-spondenca Strokovni clanki



04-009 1. tuji poslovni jezik 1 –Poslovna nemšcina 1lektor Alenka Kocbek

Medkulturni osebni stiki Telefonski stiki Po-slovni sestanki Poslovni obisk, ogled podje-tja, opis postopkov Organigram podjetja, pro-fil podjetja Predstavitev proizvoda in reklamnabesedila Sklepanje in prekinitev delovnega raz-merja Reševanje reklamacij

Buscha, A., in G. Linthout. 2007. Geschäft-skommunikation. Verhandlungssprache:Kursbuch Deutsch als Fremdsprache. Is-maning: Hueber.


04-010 2. tuji poslovni jezik 1 —Poslovna anglešcina 1doc. dr. Igor Rižnarviš. pred. mag. Dubravka Celinšek

Lastnosti dobrega managerja Pravila poslov-nega obnašanja v razlicnih kulturah Sestanko-vanje Struktura in organizacija podjetja Dru-žabni stiki Tržna gibanja Predstavitve Proi-zvodi in procesi Telefoniranje Poslovna poto-vanja Poslovna poganja Letna porocila











04-013 Prakticno usposabljanjepred. Karmen Rodman

Študenti bodo razvili in osvežili vešcine s podro-cja informacijsko-komunikacijskih tehnologij invešcin za študij na fakulteti in za uspešno vklju-citev v poslovno okolje.

Metode uspešnega ucenja Izbirne vsebineEna obvezna delavnica (D12) in dve izbirni

delavnici (opisi delavnic so na str. 27–29). Vsakadelavnica je ovrednotena z eno kreditno tocko,študent opravi Prakticno usposabljanje, ko pri-dobi 3 kreditne tocke.


04-014 Ravnanje z ljudmi

Uvod v management kadrov Kontekst, v ka-terem poteka MK Osnove MK v organizaciji

Vloga MK v uspešnosti organizaciji Novi izziviin trendi v MK Posameznik pri delu Skupinein timi v organizaciji Aktivnosti in proces MK

Spremljanje klime in stališc zaposlenih Ra-zvoj in spreminjanje organizacijske kulture

04-015 Management procesov

Uvod v management procesov Nacrtovanjeprocesov Izvajanje procesov Vzdrževanje inzanesljivost Management inovacij Okoljskimanagement

04-016 Marketing

Predstavitev mednarodnega marketinškegaokolja Mednarodna ekonomska okolja Mar-ketinško raziskovanje v mednarodnem oko-lju Segmentiranje, ciljanje in pozicioniranje

Mednarodne vstopne strategije Odlocitve oelementih marketinškega spleta Aktualni trendiv mednarodnem marketingu

04-017 Gospodarsko pogodbenoin statusno pravo

Gospodarsko pogodbeno pravo: temeljni pojmiSplošni del obligacijskega prava Poslovne

obveznosti Neposlovne obveznosti Posebnidel obligacijskega prava Gospodarsko statusnopravo Podjetnik in osebne družbe Kapital-ske družbe Povezane družbe, gospodarsko inte-resno združenje, statusno preoblikovanje družb,tuja podjetja Prenehanje družb

04-018 Poslovna informatikaprof. dr. Dušan Lesjakdoc. dr. Viktorija Sulcic

Uvod v poslovno informatiko Racunalniškein komunikacijske rešitve ter oprema Podatkiin zbirke podatkov Poslovni informacijski sis-temi Osnove e-poslovanja Snovanje in razvi-janje ter prenova poslovnih informacijskih siste-mov Management poslovne informatike Eko-nomika PIS Trendi na podrocju poslovne upo-rabe IT oz. PIS

Lesjak, D., V. Sulcic, S. Natek, L. Zornada inT. Bertok Velkavrh. 2005. Poslovna infor-

matika za managerje. Študijsko gradivo ve-ucinici, Fakulteta za management Koper.


04-019 1. tuji poslovni jezik 2 –Poslovna anglešcina 2

Poslovna korespondenca: oblika, slog in tonOsnovni tipi poslovne korespondence Pri-

java na razpis za delovno mesto in življenjepisDelo in motivacija Evropska unija Trženje in

oglaševanje Mednarodna trgovina in logistikaBancništvo in borzno poslovanje

04-020 1. tuji poslovni jezik 2 –Poslovna italijanšcina 2

Podjetništvo Trženje Bancništvo in borzaPogodbe Transport

04-021 1. tuji poslovni jezik 2 –Poslovna nemšcina 2

Osnove poslovne korespondence, oblika in je-zik poslovnega dopisa Povpraševanje po sto-ritvah/izdelkih,ponudba, dobavni pogoji (Inco-terms), placilni pogoji Narocilo, potrditev naro-cila, pritožba, reklamacija, odgovor na pritožbooz. poravnava Jezik gospodarskih pogodb insporazumov, standardne klavzule Primerjavabesedil nemških in slovenskih kupoprodajnih po-godb Poslovna porocila in racunovodski izkazi

04-022 2. tuji poslovni jezik 2 –Poslovna anglešcina 2

Poslovna korespondenca: oblika, slog in tonOsnovni tipi poslovne korespondence Prijava

na razpis za delovno mesto in življenjepis Deloin motivacija Evropska unija Trženje in ogla-ševanje Mednarodna trgovina in logistika

04-023 2. tuji poslovni jezik 2 –Poslovna italijanšcina 2

Podjetništvo Trženje Bancništvo in borzaPogodbe Transport

04-024 2. tuji poslovni jezik 2 –Poslovna nemšcina 2

Osnove poslovne korespondence, oblika in je-zik poslovnega dopisa Povpraševanje po sto-


ritvah/izdelkih,ponudba, dobavni pogoji (Inco-terms), placilni pogoji Narocilo, potrditev naro-cila, pritožba, reklamacija, odgovor na pritožbooz. poravnava Jezik gospodarskih pogodb insporazumov, standardne klavzule Primerjavabesedil nemških in slovenskih kupoprodajnih po-godb Poslovna porocila in racunovodski izkazi

04-025 Poslovanje v globalnem okolju

Globalizacijski procesi v svetovnem gospodar-stvu Razumevanje vsebin poslovanja v global-nem okolju: strategije poslovanja multinacional-nih podjetij, strateška povezovanja v globalnemokolju, prepoznavanje korelacije procesa globali-zacije in tržne usmeritve podjetij Strategije po-slovanja v globalnem okolju: pomen in vloga tu-jih neposrednih naložb in transferja tehnologijev procesih globalizacije, mednarodna mobilnostkapitala in globalni trgi kapitala, pomen inven-tivnosti, inovativnosti in regulative, pomen mar-ketinškega managementa za uspešno poslovanje


Temelji moderne trgovinske teorije Zunanje-trgovinske politike Regionalni trgovinski spora-zumi Mednarodno gibanje proizvodnih dejav-nikov in multinacionalna podjetja (MNP) Med-narodne organizacije


Opredelitev in vidiki podjetništva: opredelitvepodjetnika, podjetnik posameznik in drugi vidikipodjetništva Poslovna zamisel in poslovni na-crt: ustvarjalnost in poslovna zamisel, analizapanoge in konkurence, nacrt trženja, financni na-crt, organizacijski nacrt in management clove-ških virov, financni viri, drugi elementi poslov-nega nacrta Namen in problematika rasti pod-jetja ter podjetniška žetev Poslovni primeri


Antoncic, B. 2002. Primeri iz podjetništva:rast in razvoj podjetja. Koper: Društvo zaakademske in aplikativne raziskave.

Krajši pisni izdelki 10%, daljši pisni izdelki30%, javni nastop ali predstavitev 10%, koncnoocenjevanje (pisni/ustni izpit) 40%, aktivno so-delovanje 10%.

04-028 Strokovna besedila v tujih jezikih

Kriticno branje strokovnih besedil v tujem je-ziku Osnove prevajanja tujejezicnih strokovnihbesedil Uporaba prevajalskih orodij Analizatujejezicnih strokovnih besedil na razlicnih po-drocjih poslovne komunikacije Vaje iz prevaja-nja

04-029 Poslovne finance v mednarodnemokolju

Podjetje in finance Vrednost denarja v casuVrednotenje vrednostnih papirjev Tveganje

in donosnost Strošek kapitala Investicijskeodlocitve Struktura kapitala

04-030 Ekonomika tranzicijein vkljucevanje v EU

Razlogi in izhodišce za tranzicijo Osnovni ele-menti ekonomske tranzicije Vkljucevanje v EUkot druga faza tranzicije Strukturne reforme kot»tranzicija« gospodarstev EU Primerjalna ana-liza tranzicije in strukturnih reform med državami

Dileme politicno-ekonomskega razvoja Slove-nije v EU

04-031 E-marketing

Kontekst e-marketinga Strateški e-marketingE-marketinško nacrtovanje Globalni trgiEticna in pravna vprašanja E-marketinške

raziskave Obnašanje odjemalcev E-segmen-tiranje ter strategije ciljanja Strategije diferen-ciranja in pozicioniranja Izdelek Cena

04-032 E-poslovanje


E-placevanje Varnost e-poslovanja Strate-gija in implementacija e-poslovanja Družbeni,eticni, pravni in politicni vidiki e-poslovanja

04-033 Kulturne razlike v sodobnemposlovnem svetu

Uvod v management kulturnih razlik, predsta-vitev podrocja, metod in tehnik proucevanja ternamena ciljev in vsebine predmeta Poglablja-nje v bistvo fenomena poslovne kulture in moralekot dejavnikov vedenja organizacij v globalizira-nem gospodarstvu, posebej evropskem Podaja-nje vpogleda v sodobne znanstvene teorije na po-


drocju kulturnih razlik Strateški pomen kultur-nih razlik Kulturne razlike, stereotipi (klišeji),predsodki, mnenja in stališca kot vir možnih spo-rov in konfliktov v organizaciji – metode in teh-nike preprecevanja kulturnih konfliktov Modeliza uspešno upravljanje medkulturne komunika-cije v multikulturnem in/ali mednarodnem po-slovnem svetu oziroma notranjem okolju gospo-darske organizacije Simulacije primerov Za-kljucne refleksije

04-034 Management oskrbnih verig

Osnove managementa oskrbnih verig Glavneznacilnosti oskrbnih verig Nabavna logistika

Notranja ali intra logistika Distribucijska lo-gistika Poprodajna logistika Razbremenilnalogistika Logisticne strategije in vkljucitev voskrbne verige Modeli odlocanja za pristopk logisticnemu outsorcingu Upravljanje infra-strukture v oskrbovalni verigi

04-035 Management projektov

Uvod v management projektov Mejniki inživljenjski ciklus projekta Procesi v projektu

Koordiniranje aktivnosti projekta Manage-ment casa Management stroškov Kakovostprojekta Management cloveških virov Mana-gement komuniciranja Management tveganja

04-036 Management tehnologij

Osnovna teorija tehnologij Tehnološko pred-videvanje in napovedovanje Tehnologije naoperativnem nivoju Tehnologije na strateškemnivoju Tehnologije na nivoju politike organiza-cije Predstavitev nekaterih konkurencnih teh-nologij

04-037 Mednarodni financni trgi

Opredelitev financnega trga: segmenti financ-nega trga, institucije financnega trga, vloga dr-žave in CB, nadzor financnega trga Ucinkovi-tost trga kapitala Osnovno delovanje evrskegafinancnega trga Osnovno delovanje drugihmednarodnih in globalnih financnih trgov Med-narodna segmentacija financnih trgov Glavniigralci financnih trgov Mednarodni pretok kapi-tala: investiranje, arbitraža, špekulacija Med-narodni financni red, mednarodne financne insti-tucije in vloga financnih trgov Borze Ostalifinancni trgi

04-038 Mednarodno trgovinsko pravo

Temeljno o ureditvi mednarodne trgovine Po-godbe v mednarodni trgovini – splošni del Po-godbe v mednarodni trgovini – posebni del Re-ševanje sporov v mednarodni trgovini

04-039 Osnove poslovne anglešcinelektor mag. Silva Bratožviš. pred. mag. Dubravka Celinšek

Podjetja Službena potovanja in poslovni dru-žabni stiki Obisk podjetja Poslovni sestanki intelefonski pogovori Opisovanje in primerjanjeizdelkov in storitev Uspešni podjetniki Reše-vanje problemov in pogajanje Poslovne zabe-ležke in pisma Zaposlovanje




Predstavitev Iskanje dela Osnove korespon-dence Potovanja in vreme Družina in hobiji


Mezzadri, M. in P. E. Balboni. 2005. Rete!Corso multimediale d’italiano per strani-eri. Primo approccio: parte A. Perugia: Gu-erra.

Mezzadri, M. in P. E. Balboni. 2005. Rete!Corso multimediale d’italiano per strani-eri. Primo approccio: parte B. Perugia: Gu-erra.



Vzpostavljanje osebnih stikov Sejmi in dolo-canje rokov sestankov Podjetja Gospodarskapodrocja, ponudba, povpraševanje Proizvodi instoritve Reklamna besedila

Macaire, D., in G. Nicolas. 2004. Wirtschaf-stdeutsch für Anfänger: Grundstufe. Mün-chen: Klett.

Krajši pisni izdelki 10%, koncno ocenjevanje(pisni/ustni izpit) 90%.


04-042 Poslovna anglešcina 3

Management in kulturne razlike Poslovnaetika Ekološka vprašanja Pravni sistemi inpravni jezik Pravo družb Gospodarske po-godbe Osnove prevajanja

04-043 Poslovna italijanšcina 3

Bancništvo in zavarovalnice Borza Medna-rodna trgovina in kapitalske povezave Ekologija

Poslovna etika in kulturne razlike


Teme s podrocja Evropske unije Bancni-štvo Obdavcitev Pravna ureditev gospodar-skih družb Mednarodna trgovina Ekologija,poslovna etika Osnovna nacela prevajanja obupoštevanju vpetosti jezika v kulturo

04-045 Poslovne in kapitalske povezave

Izhodišca povezovalnih procesov: znacilnostiskupnega trenda v sodobnem poslovanju, globa-lizacija, globalni marketing in globalna ucinkovi-tost, tehnološki razvoj Namen povezav: dose-ganje globalne konkurencnosti, koncentracija po-tencialov Opredelitev strateških povezav: splo-šno o strateških partnerstvih, outsourcing – iska-nje zunanjih virov, strateške poslovne (nekapital-ske) povezave, kapitalske (lastninske) povezave,podrocja povezovanj Namen in cilji povezova-nja Proces nastajanja povezav: obdobja pro-cesa povezovanja, nacini kapitalskega povezova-nja, obramba pred prevzemi Posebne oblikeintra- in interorganizacijskih povezav

04-046 Pravo intelektualne lastnineviš. pred. mag. Elizabeta Zirnstein

Uvod v pravo intelektualne lastnine Temeljnipravni viri prava intelektualne lastnine Pravoindustrijske lastnine Pridobitev, sodno varstvoin uveljavljanje pravic industrijske lastnine domain v mednarodnem prostoru Pravice intelektu-alne lastnine iz delovnega razmerja Prenos pra-vic industrijske lastnine Avtorsko pravo

Bentley, L., in B. Sherman. 2004. Intellec-tual property law. Oxford: Oxford UniversityPress.

Repas, M. 2007. Pravo blagovnih in storitve-nih znamk. Ljubljana: GV založba.

Strnad, I. 2001. Avtorsko pravo. Maribor:Pravna fakulteta.

Zirnstein, E. 2007. Patentno varstvo v Evropi:razvoj in perspektive. Koper: Fakulteta zamanagement.

Krajši pisni izdelki 20%, koncno ocenjevanje(pisni/ustni izpit) 80%.

04-047 Strateški management

Strateški management Snovanje politike or-ganizacije Temeljna politika organizacije Ra-zvojna politika organizacije Sprotna politika or-ganizacije Management spreminjanja

04-048 Transportni sistemi v EU

Osnovni pojmi transporta, prometa in logistikeGlavne znacilnosti transporta, prometa in logi-

stike Glavne znacilnosti transportnih sistemovTehnologije transportnih sistemov Domaci in

mednarodni pravni viri v transportu, prometu inlogistiki Pomen strokovnih združenj in organi-zacij v transportu, prometu in logistiki Kriterijiza ocenjevanje ucinkovitosti transporta in logi-sticnih operaterjev

04-049 Vedenje odjemalcev

Odjemalci vladajo: vedenje odjemalcev Za-znavanje Ucenje in spomin Motivacija in vre-dnote Samopodoba Stališca Spremembastališc in interaktivno komuniciranje Sprejema-nje odlocitev Odjemalci in subkulture

04-050 Strokovna praksa v organizaciji

Ugotavljanje uporabnosti temeljnih in aplika-tivnih znanj v praksi, predvsem v organizacijah,ki delujejo v mednarodnem poslovnem okolju

Reševanje problemov v praksi Spoznavanjedelovanja organizacije in njenega okolja Prido-bivanje izkušenj

Obvezna prisotnost na srecanju za strokovnoprakso, 160 ur (4 tedni) strokovne prakse v or-ganizaciji, priprava porocila z dnevnikom in sku-pnim ustnim zagovorom.

04-051 2. tuji poslovni jezik 2 –Poslovna anglešcina 1doc. dr. Igor Rižnarviš. pred. mag. Dubravka Celinšek

Lastnosti dobrega managerja Pravila poslov-


nega obnašanja v razlicnih kulturah Sestanko-vanje Struktura in organizacija podjetja Dru-žabni stiki Tržna gibanja Predstavitve Proi-zvodi in procesi Telefoniranje Poslovna poto-vanja Poslovna poganja Letna porocila











04-900 Zakljucna projektna naloga

Zakljucna projektna naloga je diplomsko delo vi-sokošolskega strokovnega študijskega programaMednarodno poslovanje. Naloga je samostojnostrokovno in/ali raziskovalno delo, ki ga študentopravi pod vodstvom svojega mentorja. Temeljilanaj bi na realni situaciji ali dejavnostih podjetja

in bila podlaga za posamezne dejavnosti oziromaodlocitve v poslovnem okolju. Projektna nalogamora biti prakticno usmerjena in v povezavi stujimi trgi, vezana na konkreten projekt podje-tja, kot analiza ali raziskava s podrocja programaštudija, lahko je napisana v anglešcini.


Dodiplomska šola

Univerzitetni študijski program1. stopnje Management

Vrsta programaPrvostopenjski univerzitetni.

Študijsko podrocjePoslovne in upravne vede (ISCED 34, KLASIUS-P 34), družbene vede (ISCED 31, KLASIUS-P31).

Strokovni naslovDiplomirani ekonomist (UN) oziroma diplomi-rana ekonomistka (UN).

Raven izobrazbe po KLASIUS-SRV6/2.

TrajanjeProgram traja tri leta (180 KT).

Temeljni ciljIzobraziti in usposobiti študente za opravljanjedela in uresnicevanje nalog s podrocij nacrtova-nja, organiziranja, vodenja in nadziranja podjetijin drugih organizacij v vseh poslovnih funkcijah,za razumevanje politicnega, socialnega in kul-turnega okolja, v katerem delujejo organizacije vSloveniji in tujini, za analiticno reševanje proble-mov ter samostojno strokovno in razvojno delo,za prenos teoreticnega znanja v prakso z iska-njem novih virov znanja in uporabo znanstvenihmetod.

Diplomanti• So usposobljeni za nacrtovanje, organizira-

nje, vodenje in nadziranje podjetij in organi-zacij, za iniciativnost, samostojno strokovnodelo in spremljanje poslovnih odlocitev, s ci-mer prispevajo k uspešnosti in razvoju orga-nizacije ter celotne družbe;

• so sposobni predvidevati rešitve in posledicepojavov na podrocju managementa, ekono-mije in prava;

• znajo kriticno presojati, analiticno reševatiprobleme in so usposobljeni za samostojnoraziskovalno delo;

• razumejo politicni, socialni in kulturni okvirslovenskih in tujih podjetij (organizacij);

• obvladajo komunikacijo v poslovnem okolju,zlasti mednarodnem;

• lahko nadaljujejo študij na 2. ali 3. stopnji.

Vpisni pogoji

Pogoj za vpis v 1. letnik je:

• opravljena matura ali• opravljena poklicna matura in izpit iz enega

od maturitetnih predmetov (izbrani predmetne sme biti predmet, ki ga je kandidat žeopravil pri poklicni maturi) ali

• pred 1. 6. 1995 koncan katerikoli štiriletnisrednješolski program.

V primeru omejitve vpisa v 1. letnik se kandi-dati izberejo na osnovi splošnega uspeha pri ma-turi (60%) oziroma pri poklicni maturi (40%)in maturitetnem predmetu (20%) oziroma za-kljucnem izpitu (60%) ter na osnovi splošnegauspeha v 3. in 4. letniku srednje šole (40%).


• diplomanti višješolskih strokovnih študij-skih programov, sprejetih po letu 1994,z ekonomskega in poslovnega podrocja tersorodnih družboslovnih podrocij (npr. po-slovni sekretar, komercialist, racunovodja,turizem, gostinstvo, poštni promet), ce iz-polnjujejo pogoje za vpis v univerzitetneštudijske programe 1. stopnje.


• diplomanti višješolskih študijskih progra-mov, sprejetih pred letom 1994, z ekonom-skega in poslovnega podrocja ter sorodnihdružboslovnih podrocij, ki imajo tri leta de-lovnih izkušenj;

• študenti visokošolskih strokovnih in univer-zitetnih študijskih programov ekonomskegain poslovnega podrocja ter sorodnih družbo-slovnih podrocij (pred ZViS 2004), ki imajoopravljene obveznosti prvih dveh letnikov vobsegu 120 KT in izpolnjujejo pogoje zavpis v univerzitetni študijski program;

• študenti visokošolskega strokovnega študij-skega programa Management (pred ZViS2004), ko izpolnijo pogoje za napredova-nje v višji letnik, vendar morajo manjkajocepredmete opraviti po starem programu.

V primeru omejitve vpisa v 2. in 3. letnik bodokandidati izbrani glede na povprecno oceno viš-ješolskega študija oziroma predhodno opravlje-nega študija na visokošolskem strokovnem aliuniverzitetnem študijskem programu.


Predmetnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Management – 1. letnik



03-001 Uvod v management 6 49 KP, CE 20 –

03-002 Uvod v ekonomijo 8 70 KP, CE 30 –

03-003 Uvod v pravo 6 49 KP, CE 20 –

03-004 Ravnanje z ljudmi 8 70 KP, CE 24 –

03-006 Marketing 7 56 KP, CE 24 –

03-007 Poslovna matematika in statistika 9 84 KP, CE 40 –

03-013 Racunovodstvo 7 56 KP, CE 30 –

Eden od tujih poslovnih jezikov:

03-008 Poslovna anglešcina 1 6 60 KP, CE 30 –

03-009 Poslovna italijanšcina 1 6 60 KP 30 –

03-010 Poslovna nemšcina 1 6 60 KP, CE 30 –

03-011 Prakticno usposabljanje 1 3 35 KP, CE 12 –


Neposredno v 3. letnik se lahko vpišejo tudi:

• študenti z ekonomskega in poslovnega po-drocja ter sorodnih in drugih družboslovnihpodrocij, ki izpolnjujejo pogoje za vpis nauniverzitetni študijski program in so doseglivsaj 180 KT, in

• diplomanti dodiplomskih študijskih progra-mov (pred ZViS 2004) in študijskih progra-mov 1. stopnje (ZViS 2004) z ekonomskegain poslovnega podrocja ter sorodnih družbo-slovnih in drugih družboslovnih podrocij.

Do konca študija morajo študenti oziromadiplomanti opraviti študijske obveznosti, ki sopredstavljene v preglednici na str. 47. Komisijaza študentske zadeve doloci predmete med ob-veznimi predmeti univerzitetnega programa, kiso po vsebini razlicni od predhodno opravljeneobveznosti študenta oziroma diplomanta.


V skladu s študijskim programom in pravilnikomo priznavanju znanj in spretnosti (glej str. 152)se študentom na osnovi dokazil priznajo študij-ske obveznosti. Znanja, ki jih študenti pridobijos formalnimi oblikami izobraževanja, izkažejo sspricevali in drugimi listinami, iz katerih so raz-vidni vsebina in obseg njihovega dela ter številodoseženih kreditnih tock. Ce so študenti znanjapridobili s samoizobraževanjem ali izkustvenim

ucenjem, lahko zaprosijo za preverjanje in oce-njevanje znanja na izpitu.


Znotraj izbranega študijskega programa na UPFM študenti lahko izbirajo med razlicnimi izbir-nimi predmeti in si sestavijo predmetnik po svo-jih željah in zanimanju. V okviru sorodnih študij-skih programov študenti lahko zberejo do 60 KTna drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji in/alitujini (12 KT na kateremkoli programu katerekolifakultete) in jih v skladu s pravili UP FM uve-ljavljajo na univerzitetnem študijskem programuManagement.

O programu

Študijske obveznosti. 19 obveznih predmetov,4 izbirni predmeti, prakticno usposabljanje in di-plomska naloga.

Napredovanje. Študent rednega študija napre-duje v višji letnik, ko zbere 45 KT tekocega le-tnika in opravi vse obveznosti predhodnega le-tnika. Študent FM, ki študira izredno na VS pro-gramu Management, se lahko prepiše v 3. letnik,ko zbere 80 KT študijskih obveznosti iz ciklov Ain B oziroma A in C VS programa Management.

Ponavljanje. Študent rednega študija lahko en-krat ponavlja 1. ali 2. letnik, ce zbere 30 KTtekocega letnika. 3. letnika študent praviloma neponavlja; manjkajoce obveznosti opravi v absol-ventskem stažu.





03-005 Ekonomika podjetja 7 56 KP, CE 30 –

03-012 Urejenost organizacije 6 49 KP, CE 20 –

03-014 Gospodarsko pogodbeno in statusno pravo 8 70 KP, CE 30 –

03-015 Poslovna informatika 8 70 KP, CE 30 –

03-016 Podjetništvo 6 49 KP,1 CE 20 –

03-017 Poslovne finance 7 56 KP, CE 25 –

03-018 Management proizvodnje in inoviranja 9 84 KP, CE 35 –

Eden od tujih poslovnih jezikov:

03-019 Poslovna anglešcina 2 6 60 KP, CE 30 –

03-020 Poslovna italijanšcina 2 6 60 KP 30 –

03-021 Poslovna nemšcina 2 6 60 KP, CE 30 –

03-022 Prakticno usposabljanje 2 3 35 KP, CE 12 –

KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja.1 Predmet se izvaja tudi v anglešcini.

Dokoncanje. Študent konca študij, ko zbere 180KT. Ce se je vpisal neposredno v 2. letnik, moraza dokoncanje zbrati 120 KT, ce se je vpisal ne-posredno v 3. letnik, pa najmanj 60 KT oziromatoliko, da znaša vsota t. i. priznanih študijskihobveznosti in opravljenih študijskih obveznostina UP FM 180 KT.

PredmetnikV nadaljevanju predstavljamo predmetnik študij-skega programa. Predmetniku sledijo opisi pred-metov in drugih študijskih obveznosti. Podrob-nosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec pravi-loma prvo uro predavanj. V študijskem vodnikupa navajamo:


z znakom ,• nacin preverjanja in ocenjevanja znanja (de-

lež posameznega nacina v strukturi koncneocene), ki je oznacen z znakom .


Prvi letnik

03-001 Uvod v managementizr. prof. dr. Cene Bavecizr. prof. dr. Mirko Markic

Uvod v predmet Organizacija kot sistemPodjetje kot organizacijski sistem Interesna

teorija politike podjetja Kultura, filozofija pod-jetja in etika managementa Izidi in kakovostposlovanja (uspeh in ugled) Urejanje zadev

Interdisciplinarni vidiki odlocanja Intuitivnoodlocanje v managementu

Kralj, J. 2003. Management. Koper: Fakul-teta za management.

Kralj, J. in M. Markic. 2003. Dejavno pro-ucevanje temeljev managementa: gradivaza vaje. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Markic, M. 2005. Uvod v management: pro-sojnice s predavanj. Koper: Fakulteta zamanagement.



Sistem ekonomske znanosti MikroekonomikaMakroekonomika Gospodarska rast in razvoj

Žižmond, E., P. Dolenc, A. Delakorda in M.Novak. 2005. Uvod v ekonomijo. Koper:Fakulteta za management.






03-023 Strateški management 6 49 KP, CE 20 KP, CE


03-071 Mednarodno poslovanje 6 49 KP, CE 20 KP, CE, ŠL






03-900 Diplomska naloga 14

KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure; kraj izvedbe je naveden v pregledniciz izbirnimi predmeti, glej str. 45–46.

03-003 Uvod v pravodoc. dr. Bojan Ticardoc. dr. Danila Djokic

Uvod v pravo: pojem prava, nastanek in razvojprava, pravo in država Temeljne prvine pravneureditve Ustavna ureditev in ustavno pravo terpravo EU Državna ureditev in upravno pravo

Kazensko pravo Stvarno pravo Obligacijskopravo Gospodarsko pravo Delovno in usluž-bensko pravo Družinsko in dedno pravo

Bohinc, R., M. Cerar in P. Rajgelj. 2006. Te-melji prava in pravne ureditve. Ljubljana:GV založba.

Sprotno preverjanje znanja (pisni ali ustni ko-lokvij na vajah in udeležba na predroku; opra-vljeni kolokviji se upoštevajo samo na predroku),koncno preverjanje znanja (pisni ali ustni izpit).Prvi nacin: udeležba na predavanjih in vajah terustni ali pisni kolokvij (do 40%), udeležba napredroku (do 60%). Drugi nacin: pisni ali ustniizpit (do 100%). Za pozitivno oceno je treba do-seci najmanj 56%.

03-004 Ravnanje z ljudmiizr. prof. dr. Tonci Ante Kuzmanic

Uvod v management kadrov Kontekst, v ka-terem poteka management kadrov Osnove ma-nagementa kadrov v organizaciji Vloga mana-gementa kadrov v uspešnosti organizacije Noviizzivi in trendi v managementu kadrov Posa-meznik pri delu Skupine in timi v organiza-ciji Aktivnosti in proces managementa kadrov

Mezo in mikro organizacija Komunikacija in

sodelovanje zaposlenih Spremljanje klime instališc zaposlenih Organizacijska kultura

Armstrong, M. 1993. A handbook of person-nel management practice. 4. izd. London:Kogan Page. [Posamezna poglavja.]


Merkac Skok, M., in K. Mihelic. 2005.Osnove managementa kadrov: gradiva zavaje. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje pri vajah – krajši pi-sni izdelki, javni nastop, krajša seminarska na-loga, sodelovanje v e-ucilnici (30%), e-kolokvij(10%), pisni izpit (60%).

03-006 Marketingdoc. dr. Dragan Kesic

Splošno o marketingu: evolucija marketinga,opredeljevanje marketinga, osnovni koncepti vmarketingu, marketinški sistemi Organizacijain njeno ožje ter širše okolje Marketinški vi-diki trga Management marketinga organizacije

Aktualni trendi v marketingu Tržna stanja ingibanja in naloge marketinga v zvezi z njim

Devetak, G. 2007. Marketing management.Koper: Fakulteta za management.

Devetak, G. 2008. Razmišljanja o ustvarjal-nosti in marketingu. Koper: Fakulteta zamanagement.

Meško Štok, Z., in A. Faganel. 2005. Trženjein strategije v trženju s proucevanjem pri-merov: gradiva za vaje. Koper: Fakulteta zamanagement.


Izbirni predmeti univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Management




03-027 Projektni management 6 49 KP1 20 KP, CE, ŠL

03-028 Management prenove podjetij 6 49 – 20 KP, CE, ŠL

03-029 Odlocanje v managementu 6 49 – 20 KP, CE, ŠL

03-030 Management kakovosti 6 49 – 20 –

03-031 Management tehnologij 6 49 – 20 –

03-032 Organizacijska kultura in poslovna etika 6 49 KP, CE 20 ŠL

03-033 Izobraževanje za uceco se organizacijo 6 49 – 20 –

03-034 Vseživljenjsko izobraževanje in profesionalni razvoj 6 49 – 20 –

03-035 Management nepridobitnih organizacij 6 49 – 20 –

03-036 Management v športu 6 49 – 20 –

03-037 Ekonomska analiza in politika 6 49 – 20 ŠL

03-038 Regionalna in strukturna ekonomika 6 49 – 20 ŠL

03-039 Trg dela 6 49 – 20 –

03-040 Javne finance 6 49 – 20 –

03-041 Ekonomika tranzicije in vkljucevanja v EU 6 49 KP1 20 –

03-042 Nacionalni in mednarodni financni trgi 6 49 – 20 –

03-043 Management medkulturnih razlik 6 49 KP,1 CE 20 KP

03-044 Poslovne in kapitalske povezave 6 49 CE 20 KP

03-045 Management financnih tveganj 6 49 KP2 20 –

03-046 Obdavcitev podjetij 6 49 – 20 –

03-047 Bilancna politika podjetja 6 49 – 20 –

03-048 Poslovodno porocanje in revizija 6 49 – 20 –

03-049 Pridobivanje in razvoj kadrov 6 49 KP 20 –

03-050 Kadri kot premoženje podjetja 6 49 KP 20 –

03-051 Snovanje in razvijanje IS 6 49 – 20 –

03-052 E-poslovanje 6 49 KP3 20 KP3

03-053 Osnove poslovne anglešcine 6 49 – 20 CE, KP, ŠL

03-054 Osnove poslovne italijanšcine 6 49 – 20 CE, KP, ŠL

03-055 Osnove poslovne nemšcine 6 49 – 20 CE, KP, ŠL

03-056 Poslovna anglešcina 3 6 49 – 20 KP, CE

03-057 Poslovna italijanšcina 3 6 49 – 20 KP


03-059 Management v javni upravi 6 49 – 20 –




Osnove realne matematicne analize: števila,zaporedja kot osnova obrestnega racuna, ana-

liza realnih funkcij ene spremenljivke Uporabafunkcij, diferencialnega in integralnega racuna vekonomiji: dolocanje ekstremov, elasticnost, eko-nomske funkcije Osnove linearne algebre: ra-cunanje z matrikami, reševanje matricnih enacb,reševanje sistemov linearnih enacb Poslovni ra-cun: osnovni pojmi financne matematike, nava-dni in obrestno obrestni racun, študije praktic-nih primerov obrestovanj (krediti, rente, pokoj-ninska zavarovanja, . . . ) Osnovni pojmi eko-





03-060 Konkurencno pravo 6 49 – 20 –

03-061 Odškodninsko pravo 6 49 – 20 –

03-062 E-izobraževanje 6 49 KP1,3 20 KP1,3

03-063 Management v zdravstvu 6 49 – 20 –

03-064 Podatki in baze podatkov 6 49 – 20 –

03-065 Monetarna ekonomija 6 49 – 20 –

03-066 Bancništvo in zavarovalništvo 6 49 – 20 –

03-067 Poslovanje v evropskem okolju 6 49 – 20 KP, ŠL


03-069 Kulturne razlike v sodobnem poslovnem svetu 6 49 KP2 20 KP, CE

03-070 Psihološki dejavniki upravljanja z ljudmi 6 49 CE 20 KP, CE

03-072 Upravljavski vidiki izobraževalnih organizacij 6 49 – 20 –

03-073 Medorganizacijski marketing 6 49 – 20 –

03-074 Vedenje odjemalcev 6 49 – 20 –

03-075 Management oskrbnih verig 6 49 KP 20 –

03-076 Transportni sistemi EU 6 49 KP 20 –

03-077 Osnove modeliranja v logistiki 6 49 KP 20 –

03-078 Management stroškov 6 49 – 20 –

03-079 Poslovni vidiki javno-zasebnega partnerstva 6 49 – 20 –

03-080 Matematicno-statisticne metode v managementu 6 49 – 20 –

KT – kreditne tocke; P+V – predavanja in vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja.1 Predmet se izvaja tudi v anglešcini. 2 Predmet se izvaja v mednarodni poletni šoli v anglešcini, izpit jemogoce opravljati tudi v slovenšcini. 3 Predmet se izvaja v e-obliki z dvema srecanjema v Kopru.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe izbirnih predmetov. Izvedeni bodo izbirni predmeti, ki jihbo izbralo vsaj 16 študentov; seznam bo objavljen oktobra; študent lahko do konca oktobra izbirni predmetzamenja za drug izbirni predmet brez prošnje na komisijo. Izbirne predmete izvajamo samo v navedenihštudijskih središcih, obiskujejo pa jih lahko tudi študenti, ki so vpisani v drugih študijskih središcih. Študentuniverzitetnega študijskega programa lahko izbira izbirne predmete tudi iz nabora visokošolskega strokovnegaprograma, ce se dolocen predmet na univerzitetnem programu ne izvaja, svojo željo sporoci v referat zaštudentske zadeve do konca oktobra.

nomske statistike: statisticni pojmi, potek stati-sticnega proucevanja, uporaba statistike v eko-nomiji, relativna števila: srednje vrednosti, kvan-tili, indeksi in statisticni koeficienti v ekonomiji

Preprosta statisticna analiza pojava: mere va-riabilnosti, asimetrija, splošcenost, koncentracija

Povezanost spremenljivk Analiza casovnihvrst in napovedovanje pojavov v ekonomiji


Fošner, A. in R. Strašek. 2008. Poslovnamatematika in statistika: osnove matema-ticne analize in linearne algebre. Koper:Fakulteta za management.

Pfajfar, L. in F. Arh. 2004. Statistika 1. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.




Pojem racunovodstva in njegovi sestavni deliPravni in strokovni okviri racunovodstva Go-

spodarske kategorije, ki jih racunovodstvo spre-


Dopolnilne študijske obveznosti pri neposrednem vpisu v 3. letnik

Študijski program s podrocja Študenti Diplomanti

Ekonomsko in poslovno1 12–16 KT + 14 KT (diploma) 12–16 KT

Ekonomsko in poslovno2 16–24 KT + 14 KT (diploma) 16–24 KT

Sorodne družbene vede3 16–24 KT + 14 KT (diploma) 16–24 KT

Druge družbene vede 24–35 KT + 14 KT (diploma) 24–35 KT

1 Študijski programi na visokošolskih zavodih, ki delujejo v okviru univerz. 2 Študijski programi na samostoj-nem visokošolskem zavodu, npr. Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, Visoka komercialnašola Celje, DOBA – visoka poslovna šola Maribor. 3 Študijski programi sorodnih družbenih ved so npr. UL FUJavna uprava, UM FOV Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, UM FOV Organizacija inmanagement kadrovskih in izobraževalnih sistemov.

mlja in proucuje Temeljni racunovodski izkaziVrednotenje in prevrednotenje gospodarskih

kategorij v racunovodstvu

Boškin, T., D. Melavc in F. Milost. 2005. Ra-cunovodstvo: praktikum. Koper: Fakultetaza management.

Milost, F. 2009. Osnove racunovodstva. Ko-per: Fakulteta za management.

Pisni izpit (100%).

03-008 Poslovna anglešcina 1doc. dr. Igor Rižnarviš. pred. mag. Dubravka Celinšek

Lastnosti dobrega managerja Pravila poslov-nega obnašanja v razlicnih kulturah Sestanko-vanje Struktura in organizacija podjetja Dru-žabni stiki Tržna gibanja Predstavitve Proi-zvodi in procesi Telefoniranje Poslovna poto-vanja Poslovna pogajanja Letna porocila

Bratož, S., in N. de Bondt. 2007. English forbusiness and management. 2. izd. Koper:Fakulteta za management



Predstavitev (Curriculum) Management inmanager Poimenovanje poklicev: posebnostipri ženskem spolu EU: narodnosti in jeziki

Podjetje Izdelki in storitve Reklamiranjeizdelkov Korespondenca


Revije Il Mondo, Panorama ter Focus.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop ali prezentacija (20%), pi-sni in ustni izpit (70%).


Medkulturni osebni stiki Telefonski stiki Po-slovni sestanki Poslovni obisk, ogled podjetja,opis postopkov Organigram podjetja, sklepanjein prekinitev delovnega razmerja Predstavitevproizvoda in reklamna besedila Profil podjetja

Buscha, A., in G. Linthout. 1997. Geschäft-skommunikation: Verhandlungssprache;Kursbuch Deutsch als Fremdsprache. Is-maning: Hueber.

Javni nastop – predstavitev (10%), daljši pi-sni izdelek (20%), pisni in ustni izpit (70%).


Uporaba programov za predstavitve Metodeuspešnega ucenja Izbirne vsebine

Dve obvezni delavnici (D10 in D12) in enaizbirna delavnica (glej str. 27–29). Vsaka delav-nica je ovrednotena z eno kreditno tocko, študentopravi Prakticno usposabljanje 1, ko pridobi 3kreditne tocke.

2. letnik

03-005 Ekonomika podjetjaprof. dr. Štefan Bojnec

Uporaba ponudbe in povpraševanja Teorijaproizvodnje in organiziranje poslovanja Teorijain analiza stroškov Proizvodnja, teorija stroškovin odlocitve podjetja Tržne strukture in obnaša-nje podjetja Oblikovanje prodajnih cen na stro-


škovnem, tržnem in drugih izhodišcih Prihodki,odhodki in poslovni izid Kriticna tocka gospo-darnosti, kriticna kolicina, stopnja varnostne raz-like Naložbeni izracuni

Bojnec, Š., Ž. Cepar, T. Kosi in B. Nastav.2007. Ekonomika podjetja. Koper: Fakul-teta za management.

Bojnec, Š., Ž. Cepar, T. Kosi in B. Nastav.2006. Ekonomika podjetja: gradiva zavaje. Koper: Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje in vmesni pisni preizkus(20%), pisni izpit (80%).

03-012 Urejenost organizacijeizr. prof. dr. Cene Bavec

Osnove organizacijskih ved Od mehanistic-nih do organskih organizacij Tipicne organiza-cijske strukture v podjetjih Medorganizacijskepovezave Vpliv informacijskih in komunikacij-skih tehnologij na organiziranost Managerskemetodologije in tehnike pri urejanju organizacij

Bavec, C. V pripravi. Urejenost organizacije.Študijsko gradivo v e-ucilnici, Fakulteta zamanagement Koper.

Bavec, C., in M. Manzin. V pripravi. Ureje-nost organizacije: gradiva za vaje. Študijskogradivo v e-ucilnici, Fakulteta za manage-ment Koper.

Daljši pisni izdelki (10%), krajši pisni izdelki(30%), pisni/ustni izpit (60%).

03-014 Gospodarsko pogodbenoin statusno pravoprof. dr. Rado Bohincdoc. dr. Danila Djokic

Gospodarsko pogodbeno pravo Splošni delobligacijskega prava Poslovne obveznosti Ne-poslovne obveznosti Posebni del obligacijskegaprava Gospodarsko statusno pravo Podje-tnik in osebne družbe Kapitalske družbe Po-vezane družbe, gospodarsko interesno združe-nje, statusno preoblikovanje družb, tuja podjetja

Prenehanje družb

Bohinc, R., 2008. Korporacije (razlaga prav-nih pravil in sodna praksa). Ljubljana: Ne-bra.

Bohinc, R., in A. Balde. 2008. Gospodarskopogodbeno pravo. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Prvi nacin: udeležba na vseh predavanjih(33%), pisni seminar ali judikat (33%), ustna

vprašanja ali pisni kolokvij (33%). Drugi nacin:pisni ali ustni izpit (100%).

03-015 Poslovna informatikaprof. dr. Dušan Lesjakdoc. dr. Viktorija Sulcic

Uvod v poslovno informatiko Racunalniškein komunikacijske rešitve ter oprema Podatkiin zbirke podatkov Poslovni informacijski sis-temi Osnove e-poslovanja Snovanje in razvi-janje ter prenova poslovnih informacijskih siste-mov Management poslovne informatike Eko-nomika PIS Trendi na podrocju poslovne upo-rabe IT oz. PIS

Lesjak, D., V. Sulcic, S. Natek, L. Zornada inT. Bertok Velkavrh. 2005. Poslovna infor-matika za managerje. Študijsko gradivo ve-ucinici, Fakulteta za management Koper.



Opredelitev in vidiki podjetništva Poslovnazamisel in poslovni nacrt Namen in proble-matika rasti podjetja ter podjetniška žetev Po-slovni primeri

Antoncic, B., R. D. Hirsch, T. Petrin in A. Vah-cic. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV za-ložba.


Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(40%), daljši pisni izdelki (30%), javni nastopali predstavitev (10%), pisni izpit in ali ustniizpit (20%).

03-017 Poslovne financedoc. dr. Primož Dolenc

Podjetje in finance Vrednost denarja v casuVrednotenje vrednostnih papirjev Tveganje in

donosnost Strošek kapitala Investicijske od-locitve Struktura kapitala Politika dividend

Financiranje podjetja s kapitalom Politikaobratnega kapitala


Berk, A., I. Loncarski, P. Zajc, E. Kuhelj Kraj-novic, S. Deželan, A. Valentincic in P. Gro-znik. 2006. Poslovne finance. 3. dopol-njena in popravljena izd. Ljubljana: Eko-nomska fakulteta.

Pisni izpit (100%); pogoj za pristop k izpituso opravljena vmesna preverjanja znanja (kolo-kviji). Pod dolocenimi pogoji lahko opravljeni ko-lokviji nadomestijo koncno preverjanje znanja (tj.pisni izpit).

03-018 Management proizvodnjein inoviranjaprof. dr. Slavko Dolinšekizr. prof. dr. Borut Likar

Osnove proizvodnega managementa – ucinko-viti procesi kot konkurencna prednost Strate-gije pri procesih – odlocanje in napovedovanje

Nacrtovanje izdelkov in procesov Nacrtova-nje kapacitet in lokacije proizvodnje Razme-stitev opreme in cloveški viri Management lo-gistike Proces nacrtovanja Nacrtovanje inmanagement projektov Management kakovo-sti Vzdrževanje, zanesljivost in okoljski ma-nagement Pomen in osnove inovativnega pro-cesa Ustvarjalni procesi in motiviranje zapo-slenih Izbor invencije Intelektualna lastnina

Osnove manangementa inovacij

Dolinšek, S., in R. Rozman. 2006. Manage-ment proizvajanja: ucinkovito ravnanje sprocesi v proizvodnih in storitvenih orga-nizacijah; zapiski predavanj. Koper: Fakul-teta za management.

Likar, B., D. Križaj in P. Fatur. 2006. Mana-gement inoviranja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Likar, B., in P. Fatur. 2003. Inoviranje: pri-rocnik za vaje. Koper: Fakulteta za mana-gement.


03-019 Poslovna anglešcina 2doc. dr. Igor Rižnarlektor mag. Silva Bratož

Poslovna korespondenca: oblika, slog in tonOsnovni tipi poslovne korespondence Pri-

java na razpis za delovno mesto in življenjepisDelo in motivacija Evropska unija Trženje

in oglaševanje Mednarodna trgovina Bancni-

štvo ter borzno poslovanje Kapitalske povezave


Bratož, S., N. de Bondt, D. Celinšek in I. Ri-žnar. 2008. English for managers. Koper:Fakulteta za management.

Rižnar, I. 2008. Summarizing and note-taking. Maribor: Barigo.

Krajši pisni izdelki (20%), javni nastop/pred-stavitev (20%), koncno ocenjevanje – pisni/ustniizpit (60%).


Udeleženci spoznajo in usvojijo osnove besedi-šca in jezikovnih struktur s podrocij: Podjetni-štva Trženja Bancništva Pogodb Tran-sporta

Ceglar Jurincic, M. 2002. Come leggere. Ko-per: Fakulteta za management.

Ceglar Jurincic, M. 2008. Cosa dicono glieconomisti. Koper: Fakulteta za manage-ment.



Osnove poslovne korespondence, oblika injezik poslovnega dopisa Povpraševanje postoritvah/izdelkih, ponudba, dobavni pogoji (in-coterms), placilni pogoji Narocilo, potrditevnarocila, pritožba, reklamacija, odgovor na pri-tožbo oz. poravnava Jezik gospodarskih po-godb in sporazumov, standardne klavzule Pri-merjava besedil nemških in slovenskih kupo-prodajnih pogodb Vpetost jezika v kulturo inpravni/gospodarski sistem kot element kulture

Poslovna porocila in racunovodski izkazi

Hering, A., in M. Matussek. 1996. Geschäft-skommunikation: Schreiben und Telefoni-eren. Ismaning: Hueber.

Sachs, R. 2001. Deutsche Handelskorre-spondenz: Der Schriftwechsel in Exportund Import. Ismaning: Hueber.




Vešcine strokovnega pisanja Izbirne vsebineEna obvezna delavnica (D15) in dve izbirni

delavnici (glej str. 27–29). Vsaka delavnica jeovrednotena z eno kreditno tocko. Študent opraviPrakticno usposabljanje 2, ko pridobi 3 kreditnetocke.

3. letnik

03-023 Strateški managementizr. prof. dr. Roberto Biloslavodoc. dr. Klemen Kavcic

Strateški management Snovanje politike or-ganizacije Temeljna politika organizacije Ra-zvojna politika organizacije Sprotna politika or-ganizacije Management spreminjanja


Krajši pisni izdelki (5%), daljši pisni izdelki(40%), koncno ocenjevanje (pisni/ustni izpit,45%), markstrat (poslovna igra, 10%).

03-025 Delovno in socialno pravoprof. dr. Zvone Vodovnikdoc. dr. Valentina Franca

Zgodovinski in kulturni temelji delovnega in so-cialnega prava kot pravnega podsistema, njegoverazsežnosti ter razmerje do drugih pravnih podsi-stemov Interdisciplinarni vidiki delovnih in so-cialnih razmerij ter povezanost delovnega in so-cialnega prava z interdisciplinarnimi doktrinamiupravljanja cloveških virov in industrijskih raz-merij Pravna ureditev individualnih delovnihrazmerij Pravna ureditev kolektivnih delovnihrazmerij Pravna ureditev sistema socialne var-nosti Pravna ureditev zaposlovanja in zavaro-vanja za primer brezposelnosti Pravna ureditevpokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdra-vstvenega zavarovanja ter družinskega varstva indružinskih prejemkov Pravna ureditev social-nega varstva

Možina, S., ur. 2002. Management kadro-vskih virov. Ljubljana: Fakulteta za druž-bene vede.



Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(30%), pisni/ustni izpit (70%).

03-071 Mednarodno poslovanjedoc. dr. Mitja Ruzzierdoc. dr. Dragan Kesic


Brencic Makovec, M., M. Lisjak, G. Pfajfarin A. Ekar. 2006. Mednarodno poslovanje.Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Ruzzier, M., D. Kesic in B. Mevlja. 2008.Mednarodno poslovanje: gradiva za vaje.Koper: Fakulteta za Management.

Ruzzier, M., in D. Kesic. V pripravi. Medna-rodno poslovanje.

Aktivno sodelovanje na vajah (30%), koncnoocenjevanje (pisni/ustni izpit, 70%) – redni štu-denti; pisni izpit (100%) – izredni študenti.


Izbirne vsebineŠtiri izbirne delavnice (glej str. 27–29). Vsaka

delavnica je ovrednotena z eno kreditno tocko.Študent opravi Prakticno usposabljanje 3, ko pri-dobi 4 kreditne tocke.

03-900 Diplomska naloga

Diplomska naloga je diplomsko delo univerzite-tnega študijskega programa Management. V di-plomski nalogi študent z analiticnimi metodamirazrešuje strokovni ali znanstveni problem in takodokaže, da zna kriticno analizirati in presojati iz-brano problematiko s podrocja študijskega pro-grama.

Študentu, ki opravi vse študijske obveznostibrez diplomske naloge (zbere 166 KT) in kot prviali edini avtor objavi clanek v priznani strokovniali znanstveni reviji, se clanek lahko prizna na-mesto diplomske naloge. Študent zagovarja cla-nek po istem postopku, kot je dolocen za zagovordiplomske naloge.



Izbirni predmeti


Temelji moderne trgovinske teorije Zuna-njetrgovinske ovire Zunanjetrgovinska politika

Regionalni trgovinski sporazumi Mednarodneorganizacije Mednarodno gibanje proizvodnihfaktorjev in multinacionalna podjetja

03-027 Projektni managementizr. prof. dr. Mirko Markicdoc. dr. Klemen Kavcic

Uvod v management projektov Mejniki inživljenjski ciklus projekta Procesi v projektu

Koordiniranje aktivnosti projekta Manage-ment casa Management stroškov Kakovostprojekta Management cloveških virov Mana-gement komuniciranja Management tveganja

Markic, M. 2005. Management projektov:prosojnice s predavanj za dodiplomski štu-dij Koper: Fakulteta za management.

Markic, M., in K. Kavcic. 2007. Manage-ment projektov: gradiva za vaje. Koper: Fa-kulteta za management.

Markic, M, in K. Kavcic. V pripravi. Manage-ment projektov.


03-028 Management prenove podjetijizr. prof. dr. Drago Dubrovski

Podjetje v krizi: opredelitev krize, simptomi,vzroki in povodi krize, vedenje udeležencev vkrizi, razvrstitev kriz Reševanje in zdravljenjeakutnih kriz: najbolj pogosti ukrepi za zdravljenjekriz, proces zdravljenja krize, krizni management

Zagotavljanje razvoja in preprecevanje pojavakriz: spreminjanje in razvoj, evolucijsko in revolu-cijsko spreminjanje, prenova podjetja Podrocjaprestrukturiranj: programsko-tržno, razvojno intehnološko, proizvodno, kadrovsko in organiza-cijsko, informacijsko, financno, lastninsko Re-inženiring poslovanja Znacilnosti sodobnegapodjetja in spreminjanje kulture podjetja

Dubrovski, D. 2004. Krizni management inprenova podjetja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Krajši pisni izdelki (10%), koncno ocenjeva-nje – pisni izpit (70%), sodelovanje v razpravah(20%).

03-029 Odlocanje v managementuizr. prof. dr. Roberto Biloslavo

Odlocanje in management Odlocanje naravni posameznika in skupine Odlocanje v or-ganizaciji Racunalniško podprti sistemi za pod-poro odlocanju Modeliranje odlocanja ter ana-liza Snovanje in oblikovanje ciljev Snovanjein presojanje alternativnih odlocitev Odlocanjein izvajanje odlocitev

Biloslavo, R., in M. Prevodnik. 2007. Odlo-canje v managementu: zapiski predavanj.2. izd. Koper: Fakulteta za management.

Prevodnik, M., in R. Biloslavo. 2007. Odlo-canje v managementu: gradiva za vaje. 2.izd. Koper: Fakulteta za management.

Krajši pisni izdelki (5%), daljši pisni izdelki(35%), koncno ocenjevanje (pisni/ustni izpit,60%).


Osnove kakovosti Kakovost v proizvodnji instoritvah Managerski vidiki kakovosti Teh-nicni vidiki kakovosti Vpeljava sistema mana-gementa kakovosti Presoje kakovosti Modelodlicnosti – EFQM Statisticna orodja


Definicija tehnologij Tehnološki razvoj Teh-nološko predvidevanje in napovedovanje Teh-nologije na operativnem nivoju Tehnologije nastrateškem nivoju Tehnologije na nivoju politikeorganizacije Tehnološka sposobnost Predsta-vitev nekaterih konkurencnih tehnologij

03-032 Organizacijska kulturain poslovna etikaizr. prof. dr. Tonci A. Kuzmanic

Uvodni del: razgrnitev podrocja, nameni pred-meta in napoved tematike Kompleks organiza-cijske kulture in njene zakonitosti na ravni ideje

Ožje normativni del: opredelitev osnovnih poj-mov Širši teoreticno-analiticni del: oblikovanje,spreminjanje, ohranjanje, funkcije organizacijske


kulture Kaj je to etika, kaj pa poslovnost, kaj jeto poslovna etika? Kako razumeti v poslovnemsvetu odnos med dobrim in koristnim? Katereso osrednje kategorije okoli katerih se suce pro-blematika poslovne etike? Ali je etika isto kotmorala. Kaj je managerju eticno »dovoljeno«, kajpa »moralno sporno« V kakšni povezavi je po-slovna etika s širšo družbo, ali in v kakšnih od-nosih je z državnim, pravnim in politicnim pod-sistemom? Kakšne »vrste« etike oz. eticnih držso najbolj znacilne za tukajšnje poslovno okolje?

Kaj se z etiko dogaja v okolišcinah postsocia-lizma (t. i. tranzicijska etika), kaj pa v okolišci-nah globalizacije?

Kuzmanic, T., ur. V pripravi. Uvod v poslovnoetiko.

Mesner Andolšek, D. 1995. Organizacijskakultura. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Jelovac, D. 1997. Poslovna etika. Ljubljana:ŠOU.

Martin, H. P., in H. Schumann. 1997. Pastiglobalizacije. Ljubljana: CO Libri.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), kolokviji (30%), seminarska naloga brezzagovora (10%), pisni izpit (40%).

03-033 Izobraževanje za uceco seorganizacijo

Globalizacija izobraževanja Formalno in ne-formalno izobraževanje Znanje v organizaciji

Nastajanje in pretvarjanje znanja v skupini– organizaciji Vodenje ucece se organizacije

Zaposleni kot vir in porabniki znanja Izobra-ževanje kot usposabljanje za ucece se organiza-cije

03-034 Vseživljenjsko izobraževanjein profesionalni razvoj

Vseživljenjsko izobraževanje in uceca se orga-nizacija Osebni in poklicni razvoj zaposlenih

Oblike profesionalnega razvoja v uceci se or-ganizaciji Organizacijski pogoji za profesionalnirazvoj posameznikov in skupin Vodenje za uce-nje Ucenje vodij Organizacija kot skupnostucecih se strokovnjakov Vrednotenje izobraže-vanja v organizacijah


Zasebne prostovoljske nepridobitne organiza-cije Management in obvladovanje nepridobitne

organizacije Znacilnosti nepridobitnih organi-zacij izbranih dejavnosti

03-036 Management v športu

Osnovni pojmi Šport in clovek Organizira-nost športa Management v športu Manage-ment športnih organizacij Management špor-tnih objektov in dogodkov Management pro-stega casa in rekreacije ter turizem Marketingin šport Etika v športu Prihodnost in mana-gement v športu

03-037 Ekonomska analiza in politikaprof. dr. Egon Žižmonddoc. dr. Matjaž Novak

Metode proucevanja ekonomskih zakonitostiAnaliza dejavnikov dejanskega in potencial-

nega BDP Analiza bruto domacega produktaEkonomska politika Analiza gospodarske ra-

sti in razvoja Slovenije

Bajt A., in F. Štiblar. 2002. Ekonomija: eko-nomska analiza in politika. Ljubljana: GVzaložba.

Žižmond E., in S. Strašek. 1999. Ekonomskaanaliza in politika. Maribor: Ekonomsko--poslovna fakulteta.


03-038 Regionalna in strukturna ekonomikaprof. dr. Štefan Bojnec

Uvod v regionalno ekonomiko Vloga trgain države pri regionalnem razvoju in strukturnihspremembah Ekonomska in socialna kohezijav Sloveniji in EU Absorpcijska sposobnost inucinkovitost kohezijske politike EU Ekonomskaanaliza prednosti in slabosti regionalizacije

Lavrac, I. Regionalna ekonomika. 1996.Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Daljši pisni izdelki (30%), javni nastop alipredstavitev (10%), koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit 60%).

03-039 Trg dela

Uvod v analizo trga dela Trendi na trgu delav Sloveniji Povpraševanje in ponudba Inve-sticije v cloveški kapital Brezposelnost in pro-grami na trgu dela Mobilnost na trgu dela


03-040 Javne finance

Uvod v javne finance: predstavitev osnov-nih pojmov Obseg in sestava javnih financ

Davcni sistem Davcna obremenitev in opti-malni davki Davki v praksi Državni proracun

Javnofinancni primanjkljaj in javni dolg Lo-kalne javne finance

03-041 Ekonomika tranzicijein vkljucevanja v EUizr. prof. dr. Janez Šušteršic

Razlogi in izhodišce za tranzicijo Osnovnielementi ekonomske tranzicije Povezava medtranzicijskimi reformami in vkljucevanjem v EU

Dileme politicno-ekonomskega razvoja

Gross, D., in A. Steinherr. 2004. Economictransition in Central and Eastern Europe:planting the seeds. Cambridge UniversityPress.

Šušteršic, J. 2009. Endogenous gradualismand the Slovenian puzzle. China EconomicReview 20 (2): 265–274.

Daljši pisni izdelki (30%), koncno ocenjeva-nje (pisni/ustni izpit 70%).

03-042 Nacionalni in mednarodnifinancni trgi

Opredelitev financnega trga Ucinkovitost trgakapitala Osnovno delovanje drugih mednaro-dnih in globalnih financnih trgov Mednarodnasegmentacija financnih trgov Glavni igralci fi-nancnih trgov Mednarodni pretok kapitala: in-vestiranje, arbitraža, špekulacija Mednarodnifinancni red, mednarodne financne institucije invloga financnih trgov Borze

03-043 Management medkulturnih razlikizr. prof. dr. Tonci A. Kuzmanicdoc. dr. Rune Gulev

Uvod v management medkulturnih razlik,predstavitev podrocja, metod in tehnik preuceva-nja ter namena ciljev in vsebine predmeta Po-glabljanje v bistvo fenomena poslovne kulture inmorale kot dejavnikov vedenja organizacij v glo-baliziranem gospodarstvu, posebej evropskem

Podajanje vpogleda v sodobne znanstvene te-orije na podrocju medkulturnih razlik Strateškipomen kulturnih razlik Kulturne razlike, stereo-tipi (klišeji), predsodki, mnenja in stališca kot vir

možnih sporov in konfliktov v organizaciji – me-tode in tehnike prevencije medkulturnih konflik-tov Modeli za uspešno upravljanje medkulturnekomunikacije v multikulturnem in/ali mednaro-dnem poslovnem svetu oziroma notranjem okoljugospodarske organizacije Simulacije primerov


Jelovac, D. 2000. Podjetniška kultura inetika. Portorož: Visoka šola za podjetni-štvo.



Daljši pisni izdelki (20%), javni nastop alipredstavitev (10%), koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit, 60%), drugo (sodelovanje, e-ucilnica . . . 10%).

03-044 Poslovne in kapitalske povezavedoc. dr. Andrej Bertoncelj

Pojem, vsebina in oblike sodelovanj oz. po-vezovanj podjetij Izhodišca povezovalnih pro-cesov Namen povezav: doseganje globalnekonkurencnosti Opredelitev strateških povezav

Namen in cilji povezovanja Proces nastajanjapovezav Posebne oblike povezav Uspešnostpovezav Strateške povezave ter zdravljenje inpreprecevanje kriz

Bertoncelj, A. 2008. Prevzemi in združitve:model uravnoteženega upravljanja kljuc-nih dejavnikov uspeha. Koper: Fakulteta zamanagement.


Daljši pisni izdelki (30%), koncno ocenjeva-nje (pisni izpit, 60%), drugo (sodelovanje v raz-pravah, 10%).

03-045 Management financnih tveganjdoc. dr. Primož Dolenc

Ponovitev osnovnih pojmov poslovnih financVrste financnih tveganj Izpostavljenost fi-

nancnim tveganjem Usmeritev podjetja pri ob-vladovanju financnih tveganj Inštrumenti zaobvladovanje financnih tveganj Vrednotenje fi-nancnih tveganj Vpliv obvladovanja financnihtveganj na denarni tok in vrednost podjetja


Peterlin, J. 2005. Obvladovanje financnihtveganj. Ljubljana: Zveza racunovodij, fi-nancnikov in revizorjev Slovenije.

Berk, A., J. Peterlin in P. Ribaric. 2005. Ob-vladovanje tveganj v nefinancnih podje-tjih. Ljubljana: GV založba.

Pisni izpit 100%.

03-046 Obdavcitev podjetij

Sistem javnih financ Davcni sistem Ne-posredni in posredni davki Obdavcitev plac

Davcni postopek in ucinki obdavcitve Davcniobracuni Davcna politika podjetja Pregleddrugih dajatev v Sloveniji

03-047 Bilancna politika podjetja

Pojem in vrste bilanc Bilancna nacela in teo-rije Bilanciranje gospodarskih kategorij v racu-novodstvu Bilancna politika, strategija, taktika

03-048 Poslovodno porocanje in revizija

Vrste podatkov in informacij, ki jih potrebu-jejo poslovni partnerji in druge interesne sku-pine Obveznosti poslovodnega porocanja podomacih in mednarodnih predpisih Vlogapomembnejših subjektov (uprave, nadzornegasveta, skupšcine, revizorjev) pri poslovodnemporocanju Modeli in politika razkrivanja po-slovnih informacij Vrste poslovnih informacij(prodaja, analiza poslovanja, zaposleni, kupci,dobavitelji, delnicarji, okolje, nacrti)

03-049 Pridobivanje in razvoj kadrovdoc. dr. Valentina Franca

Pridobivanje kadrov Dolocanje zahtev dela inlastnosti izvajalca Metode pridobivanja kadrov

Metode izbora kadrov Sestavine razvoja ka-drov v organizaciji Uceca se organizacija: uce-nje, usposabljanje, izobraževanje Profesionalnirazvoj, napredovanje in razvoj kadrov Vre-dnotenje in nagrajevanje Trendi na podrocjurazvoja kadrov Obvladovanje organizacijskihsprememb


Mihalic, R. 2006. Management cloveškegakapitala: prirocnik za celostno upravlja-nje cloveškega kapitala in cloveških virov v

praksi sodobnih organizacij znanja. ŠkofjaLoka: Mihalic in Partner.

Možina, S., I. Svetlik, F. Janšek, N. Zupanin Z. Vodovnik. 2002. Management kadro-vskih virov. Ljubljana: Fakulteta za druž-bene vede.

Treven, S. 1998. Management cloveških vi-rov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Krajši pisni izdelki ali daljši pisni izdelek(30%), koncni pisni izpit (70%).

03-050 Kadri kot premoženje podjetjaizr. prof. dr. Franko Milost

Kadri kot prvina poslovnega procesa Ra-zlogi za in proti vkljucevanju vrednosti kadrovin naložb v kadre v racunovodske izkaze Od-nos do racunovodstva cloveških zmožnosti Ra-zvoj ekonomske misli o racunovodstvu cloveškihzmožnosti Racunovodstvo cloveških zmožno-sti kot informacijski sistem Teorija merjenja innjena vloga v racunovodstvu cloveških zmožno-sti Vplivi vkljucevanja vrednosti kadrov in na-ložb v kadre na racunovodske izkaze Realnostracunovodskih izkazov, ki jih sestavlja klasicnoracunovodstvo Naložbe v kadre Aplikativneraziskave v racunovodstvu cloveških zmožnosti

Denarno in nedenarno vrednotenje kadrov

Brooking, A. 1996. Intellectual capital. Lon-don: Thomson.

Edvinsson, L., in P. Sullivan. 1996. Deve-loping a model for managing intellectualcapital. European Management Journal 4(4): 356–364.

Milost, F. 2007. Racunovodstvo cloveškihzmožnosti: zakaj klasicne bilance ne ka-žejo prave slike o premoženjskem in fi-nancnem stanju podjetij in njihovi uspe-šnosti? Koper: Fakulteta za management.

Milost, F. 2007. A dynamic monetary modelfor evaluating employees. Journal of Intel-lectual Capital 8 (1): 124–138.

Sveiby, K. E. 1997. The new organizati-onal wealth: managing and measuringknowledge-based assets. San Francisco:Barrett-Koehler.

Pisni izpit (100%).

03-051 Snovanje in razvijanjeinformacijskih sistemov

Soodvisnost poslovne in informacijske strate-gije podjetja Zgradba informacijskih sistemov


Življenjski cikel IS Orodja za podporo snova-nju in razvoju IS Trendi v razvoju IS

03-052 E-poslovanjedoc. dr. Viktorija Sulcicprof. dr. Dušan Lesjak


E-placevanje Varnost e-poslovanja Strate-gija in implementiranje e-poslovanja Družbeni,eticni, pravni in politicni vidiki e-poslovanja

Lesjak, D., in V. Sulcic. 2008. Elektronskoposlovanje v teoriji in praksi: pogumno vvirtualni poslovni svet. Študijsko gradivo ve-ucilnici, Fakulteta za management Koper.

Individualne in skupinske tedenske naloge(75%) in e-testi (25%). Opravljanje izpita jemožno le v casu izvedbe predmeta.

03-053 Osnove poslovne anglešcineviš. pred. mag. Dubravka Celinšek

Predstavitev sebe in svojega dela Službenapotovanja in poslovni družabni stiki Obisk pod-jetja Poslovni sestanki in telefonski pogovori

Opisovanje in primerjanje izdelkov in storitevReševanje problemov in pogajanje Poslovna

korespondenca Zaposlovanje Predstavitve


Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), javni nastop ali predstavitev (20%), pi-sni in ustni izpit (60%).


Predstavitev Iskanje dela Osnove korespon-dence Potovanje in vreme Družina in hobiji


Mezzadri, M., in P. E. Balboni. 2005. Rete!Corso multimediale d’italiano per strani-eri. Primo approccio: parte A. Perugia: Gu-erra.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(10%), javni nastop in prezentacija (10%), pisniin ustni izpit (80%).


Vzpostavljanje osebnih stikov Sejmi in dolo-

canje rokov sestankov Podjetja Gospodarskapodrocja, ponudba, povpraševanje Proizvodi instoritve Reklamna besedila

Macaire, D., in N. Gerd. 1995. Wirtschaft-sdeutsch für Anfänger: Grundstufe. Mün-chen: Klett.


03-056 Poslovna anglešcina 3lektor mag. Silva Bratož

Management in kulturne razlike Poslovnaetika Ekološka vprašanja Pravni sistemi inpravni jezik Pravo družb Gospodarske po-godbe Osnove prevajanja

Bratož, S., in A. Kocbek. V pripravi. Poslovnaanglešcina 3: izbrane teme.



Bancništvo in zavarovalnice Borza Medna-rodna trgovina in kapitalske povezave Ekologija

Poslovna etika in kulturne razlike

Bozzone Costa, R. 2001. Viaggio nell’italiano.Torino: Loesher.

Ceglar Jurincic, M. 2003. Manager slovenoin Italia. Koper: Fakulteta za management.



Teme s podrocja Evropske unije Bancni-štvo Obdavcitev Pravna ureditev gospodar-skih družb Mednarodna trgovina Ekologija,poslovna etika Osnovna nacela prevajanja obupoštevanju vpetosti jezika v kulturo

03-059 Management v javni upravi

Pojmi uprave, javne uprave in državne upraveOrganiziranost državne in lokalne uprave Lo-

kalna samouprava Gospodarske javne službeUpravni postopki Informacije javnega zna-

caja Javna pooblastila Javni uslužbenci


03-060 Konkurencno pravo

Pojem, razvoj in pomen konkurencnega pravaPojem, viri in vsebina sorodnih pravnih podro-

cij Trg in konkurenca Varstvo konkurence –urad za varstvo konkurence, upravno varstvo, tr-žna inšprekcija, kazenskopravno varstvo konku-rence Varstvo poslovne tajnosti Pravo varstvapotrošnikov Poslovna etika in morala

03-061 Odškodninsko pravo

Umestitev odškodninskega prava v sodobnemobligacijskem pravu Splošno o neposlovnihin poslovnih odškodninskih obveznostih Ele-menti odškodninske obveznosti Škodljivo dej-stvo Škoda Premoženjska škoda Nepre-moženjska škoda Teorije o vzrocni zvezi Pro-blemi vzrocne zveze v sodni praksi Subjektiodškodninske odgovornosti Subjektivna (kriv-dna) odgovornost Objektivna (kavzalna) odgo-vornost Odgovornost za drugega Odškodnina

Odškodninske obveznosti zaradi kršitve po-godbe Kogentne in dispozitivne pravne normeodškodninskega prava

03-062 E-izobraževanjedoc. dr. Viktorija Sulcic

Uvod v e-izobraževanje Možnosti uporabeIKT v izobraževanju Udeleženci e-izobraževanjain njihove vloge Tehnologija in znacilno-sti izobraževalnega procesa v spletnem ucnemokolju Gradiva in orodja za izdelavo sple-tnih gradiv Management in ekonomika e-izobraževanja Družbeni, eticni in pravni vidikie-izobraževanja Razvojni trendi e-izobraževanja.

Sulcic, V. V pripravi. E-izobraževanje: mednavidezno in stvarno resnicnostjo. Študij-sko gradivo v e-ucilnici, Fakulteta za ma-nagement Koper.

Individualne in skupinske tedenske naloge(75%) in e-test (25%). Opravljanje izpita je mo-žno le v casu izvedbe predmeta.

03-063 Management v zdravstvu

Definicja zdravja in kako ga zagotavljati So-cialne bolezni in dejavniki tveganja Men-talno zdravje, nacrtovanje harmonicnega življe-nja Nacrtovanje primerne fizicne aktivnostiv razlicnih starostnih obdobjih Prehranjeva-nje, motnje prehranjevanja Povezava cloveka

z okoljem (ekosistem, proženje energije v sis-temu, vloga cloveka v ekosistemu, povezovanjez okoljem in njegovo spreminjanje) Onesnaže-valci in njihov vpliv na zdravje Ravnotežje medindustrijskim razvojem in ohranjanjem narave

Socialna zdravstvena politika Organizacijazdravstvenega varstva

03-064 Podatki in baze podatkov

Podatki in baze podatkov Uvod v manage-ment podatkov Modeli baz podatkov Modeli-ranje podatkovnih baz Najpogostejše vrste po-datkovnih baz Obdelava in uporaba podatkov

Varovanje podatkov Predstavitve podatkov-nih baz v poslovnem okolju

03-065 Monetarna ekonomija

Osnovni pojmi denarja, bancništva in financInstitucije denarnega sistema Sodobni ban-

cni sistemi Denarna politika Denarne teorijeEvropski monetarni sistem Mednarodni mo-

netarni sistem

03-066 Bancništvo in zavarovalništvo

Uvod v bancništvo in zavarovalništvo Teo-rija banke kot podjetja Teorija zavarovalništva

Bancni posli Zavarovalni posli Upravlja-nje tveganj Povezovanje razlicnih vrst financ-nih institucij Družbeni, pravni in moralni vidikbancništva in zavarovalništva Bancništvo in za-varovalništvo na notranjem trgu EU

03-067 Poslovanje v evropskem okoljudoc. dr. Dragan Kesic

Zgodovina nastanka Evropske skupnosti In-tegracijski procesi v Evropi Struktura in organiEvropske skupnosti Evropska skupnost kot glo-balno uspešno gospodarstvo Razumevanje no-vega poslovnega okolja EU Strategije poslova-nja na evropskem trgu

Gillingham, J. 2003. European integration1950–2003: superstate or new marketeconomy? Cambridge: Cambridge Univer-sity Press.

Mercado, S., R. Welford in K. Prescott. 2001.European business. Harlow: Pearson Edu-cation.

Boehm, W., in O. Lahodynsky. 2007. Opa,Evropa! Ljubljana: SVEZ, Ministrstvo zašolstvo in šport ter Zavod RS za šolstvo.


Daljši pisni izdelki (30%), koncno ocenjeva-nje (pisni/ustni izpit, 70%) – redni študenti; pi-sni izpit (100%) – izredni študenti.

03-068 Komuniciranje in poslovni svetizr. prof. dr. Tonci Ante Kuzmanic

Opredelitev pojma komuniciranja, teoreticneosnove in predstavitev namena in vsebine pred-meta Vpliv medijske tehnologije in informacij-sko-komunikacijske tehnologije na komunici-ranje Opredelitev poslovnega komuniciranja

Medosebno komuniciranje Neverbalno ko-municiranje Komunikacijske vešcine za ma-nagerje Organizacijsko komuniciranje Med-kulturno komuniciranje Kriticni razmislek okomuniciranju v poslovnem svetu






Krajši pisni izdelek (10%), javni nastop alipredstavitev (20%), sodelovanje na vajah in e-ucilnici (10%), koncni izpit (60%).

03-069 Kulturne razlike v sodobnemposlovnem svetuizr. prof. dr. Tonci A. Kuzmanic

Uvod v management kulturnih razlik Pogla-bljanje v bistvo fenomena poslovne kulture inmorale Podajanje vpogleda v sodobne znan-stvene teorije na podrocju kulturnih razlik Stra-teški pomen kulturnih razlik Kulturne razlike,stereotipi (klišeji), predsodki, mnenja in stališca

Modeli za uspešno upravljanje medkulturnekomunikacije v multikulturnem in/ali mednaro-dnem poslovnem svetu Simulacije primerov


Harris, P., R. Moran in S. Moran. 2004. Ma-naging cultural differences: global leader-ship strategies for the twenty-first century.Amsterdam: Esevier.


Zver, M., T. Živko in V. Bobek. 2005. Eko-nomija in kultura: umešcenost Slovenije vevropski ekonomskokulturni kontekst. Ko-per: Fakulteta za management

Daljši pisni izdelki (20%), javni nastop alipredstavitev (10%), koncno ocenjevanje (pi-sni/ustni izpit, 60%), drugo (e-ucilnica in so-delovanje, 10%).

03-070 Psihološki dejavniki upravljanjaz ljudmidoc. dr. Kristijan Musek Lešnik

Psihologija kot vir znanja za razumevanje po-sameznikovega položaja v družbi in poslovnemokolju Psihologija zaznavanja Psihologijaspoznavanja Psihologija ucenja Psihologijaosebnosti Kljucni teoretski koncepti: motiva-cija, potrebe, vrednote, stališca, custvena in-teligentnost, vedenje Znanje psihologije kotdejavnik upravljanja z ljudmi pri delu Fenomenin vloga moci v medosebnih odnosih Vedenjskikoncepti in njihov vpliv na managerske vešcine

Musek, J. 1999. Uvod v psihologijo. Ljublja-na: Filozofska fakulteta.

Musek Lešnik, K. 2008. Vrednote, poslan-stvo in vizija podjetja. Koper: Fakulteta zamanagement.

Robbins, S. P. 2004. Essentials of organiza-tional behavior. 8. izd. Upper Saddle River,NJ: Prentice Hall.

Sabadin, A. 1997. Psihologija dela I. Ljub-ljana: Filozofska fakulteta, oddelek za psi-hologijo.

Ule, M. 1997. Temelji socialne psihologije.Ljubljana: Znanstveno in publicisticno sre-dišce.

Krajši pisni izdelki (30%), koncni izpit (70%).

03-072 Upravljavski vidiki izobraževalnihorganizacij

Vodenje in upravljanje Organiziranost siste-mov in organizacij na podrocju izobraževanja inraziskovanja Zakonodaja s podrocja izobraže-vanja in raziskovanja Profesionalizem pouce-vanja in raziskovanja

03-073 Medorganizacijski marketing

Osnove medorganizacijskega marketinga Ob-našanje kupcev na medorg. trgih Raziskovanje


na medorganizacijskih trgih (marketinški infor-macijski sistem, raziskovalni objekti, analizakonkurence – benchmarking) Strateško mar-ketinško nacrtovanje (segmentiranje, metode na-crtovanja) Izdelcna politika uveljavljenih izdel-kov Izdelcna politika razvoja novih izdelkov

Upravljanje portfolia izdelkov Cenovna poli-tika (cena, dolocanje cene, cenovne strategije,cenovna politika, cena na internetu, financnimarketing) Politika distribucije (neposrednaprodaja, posredna prodaja, management konflik-tov na poti, internet kot distribucijski kanal, mul-tikanalna distribucija) Vertikalna specializacija

Prodaja (prodajna služba, vodenje prodajneslužbe, upravljanje odnosov s kupci) Strate-gije komuniciranja Medorganizacijski direktnimarketing

03-074 Vedenje odjemalcev

Odjemalci vladajo (vedenje odjemalcev, vplivodjemalcev na marketinško strategijo, vpliv mar-ketinga na odjemalce, marketinška etika, temnastran vedenja odjemalcev, vedenje odjemalcevkot raziskovalno podrocje) Zaznavanje (sen-zorni sistemi, senzorni pragovi, subliminalno za-znavanje, pozornost, semiotika, pozicioniranjezaznavanja) Ucenje in spomin (ucni proces,teorije vedenjskega ucenja, kognitivna ucenjskateorija, vloga spomina pri ucenju) Motivacija invrednote Samopodoba Osebnosti in življenj-ski stil Stališca Sprememba stališc in inte-raktivno komuniciranje Sprejemanje odlocitev

Kupci in odjemalci Odjemalci in subkultureOdjemalci in kultura

03-075 Management oskrbnih verigprof. dr. Livij Jakomindoc. dr. Klemen Kavcic

Osnove managementa oskrbnih verig Udele-ženci v oskrbni verigi Strategije v oskrbnih ve-rigah Komuniciranje med udeleženci oskrbneverige Tveganja v oskrbnih verigah Interesniin instrumentalni vidiki oskrbne verige Modeltaktnega casa Strategije zunanjega izvajanjadejavnosti Razsežnosti procesov povezovanjapodjetij

Kavcic, K. V pripravi. Management oskrbnihverig.

Kavcic, K., in A. Bertoncelj. 2009. Manage-ment zunanjega izvajanja dejavnosti. Ko-per: Fakulteta za management.

Weele, A. J. 2005. Purchasing and supplychain management: analysis, strategy,planning and practice. 4. izd. London:Thomson Learning.

Krajši pisni izdelki (40%), koncno ocenjeva-nje (pisni/ustni izpit, 60%).

03-076 Transportni sistemi EUprof. dr. Livij Jakomin

Transport in gospodarski razvoj (ekonomski vi-dik) Transportni sistemi in omrežja (geografskividik) Znacilnosti transportnih trgov EU (eko-nomski in geografski vidiki) Sodobni transpor-tni sistemi (tehnološko-tehnicni vidik) Skupnatransportna politika EU (ekonomski in pravnividiki) Outsourcing in oskrbne verige (logi-sticni vidik) Analiza in prognoza v transportu

Ogorelc, A. 2004. Mednarodni transport inlogistika. Maribor: Ekonomsko-poslovnafakulteta.


03-077 Osnove modeliranja v logistikiizr. prof. dr. Rok Strašek

Uvod v modeliranje logisticnih problemovOsnove teorije grafov Problemi Eulerjevega in

Hamiltonovega tipa Optimizacija Logisticnemreže


Zakrajšek, E. 1998. Matematicno modelira-nje. Ljubljana: Društvo matematikov, fizi-kov in mehanikov.

Wilson, R. J., in J. Watkins. 1994. Graphs:an introductory approach. New York: Wi-ley.

Koncni pisni izpit (60%), koncni ustni izpit(40%).

03-078 Management stroškov

Management stroškov Nacela, napake inpasti v prizadevanjih za doseganje stroškovnihprednosti Podrocja obvladovanja stroškov vrazlicnih organizacijah in njihov vpliv na celo-vito uspešnost organizacije Metode obravnava-nja stroškov Prispevek managementa stroškov


k prenovi podjetja Celovito obvladovanje ka-kovosti in management stroškov Mednarodnoposlovanje in management stroškov

03-079 Poslovni vidiki javno-zasebnegapartnerstva

Opredelitev osnovnega okvira proucevanjaVloga javnega sektorja Izhodišca sodelova-

nja med javnim in zasebnim sektorjem Ucinkisodelovanja Oblike partnerstva Projektno fi-nanciranje Primeri vpeljanih oblik sodelovanja

03-080 Matematicno-statisticne metodev managementu

Osnovni pojmi matematicne analize (funkcijeene spremenljivke: definicija pojma funkcije, ra-cunske operacije, pregled elementarnih funk-cij, upodabljanje funkcij, zveznost, odvod; funk-cije vec spremenljivk: definicija pojma funkcije,zveznost, upodabljanje funkcij, skalarna polja,smerni odvod, parcialni odvod) Optimizacija– brezpogojna: potrebni pogoji za nastop eks-trema, klasifikacija ekstremov, nivojnice in gra-dient, linearne metode prilagajanja parametrov zmetodo najmanjših kvadratov, uporaba racunal-niških orodij Optimizacija – pogojna: obmocjeoptimizacije, notranjost in rob, ekstremne tocke,Lagrangevi multiplikatorji, parametrizacija in re-dukcija dimenzije, uporaba racunalniških orodij

Osnovni pojmi statisticnega proucevanja: po-jem populacija, vzorec, slucajna spremenljivka,statisticni parametri, relativna števila, zgledi ena-komernih, diskretnih ter zveznih porazdelitev,opazovane vrednosti in ocenjevanje parametrov,osnovna analiza statisticnih spremenljivk, regre-sijska analiza

Prakticno usposabljanje

V casu celotnega študija študenti opravijo desetrazlicnih delavnic – po tri v prvem in drugemletniku ter štiri v tretjem letniku. Tri delavniceso obvezne in dolocene v študijskem programu(D1 in D10 v prvem letniku in D15 v drugem le-tniku), sedem delavnic pa študenti izberejo sami.Opisi delavnic so na straneh 27–29.

Še nekaj napotkov

• Podrobnejše informacije v zvezi s študijemna UP FM so v poglavju Študij na Fakul-teti za management Koper. Vsem študentompriporocamo, da ga natancno preberejo.


• Študente še posebno opozarjamo na pomenpogovornih ur, ki se izvajajo individualno aliv skupini, na katerih se lahko pogovorijoz visokošolskimi ucitelji o vseh nejasnostihglede vsebine ali izvedbe predmetov. Za ne-katere predmete imajo predavatelji dodatnepriprave na izpite.


Dodiplomska šola

Visokošolski strokovni študijski programManagement (2001)

Visokošolski strokovni študijski program Mana-gement je bil sprejet pred spremembami Zakonao visokem šolstvu leta 2004 (ZViS-UPB2; Ura-dni list Republike Slovenije, št. 100/2004 –v nadaljevanju ZViS 2004). V študijskem letu2009/2010 ga ne izvajamo. Študenti, ki so se vštudijski program prvic vpisali v študijskem letu2004/2005, lahko diplomirajo do 30. 9. 2011.

Prehod v visokošolski strokovni ali univerzitetništudijski program 1. stopnje Management. Štu-denti, ki so koncali 2. letnik ali imajo pogoje zavpis v 3. letnik (ali študenti 3. letnika, ki štu-dija še niso koncali), se lahko odlocijo za pre-hod v 3. letnik študijskih programov 1. stopnje.O prehodu odloca komisija za študentske zadevena podlagi izjave študenta in preverbe izpolnje-vanja pogojev. Pri prehodu v nove študijske pro-grame se opravljene študijske obveznosti iz sta-rega programa Management priznajo, kot kažepreglednica na straneh 61–62.

Dodiplomska šola

Vsebinska primerljivost študijskihobveznosti dodiplomske šole

V prejšnjih poglavjih smo predstavili študijskeprograme dodiplomske šole z opisi vseh študij-skih obveznosti. V preglednici prikazujemo pri-merljivost študijskih obveznosti vseh programovdodiplomske šole (visokošolski strokovni študij-ski program Management (2001), visokošolskistrokovni študijski program 1. stopnje Manage-

Vsebinska primerljivost študijskih obveznosti med visokošolskim strokovnim študijskim programom Mana-gement ter visokošolskim strokovnim in univerzitetnim študijskim programom 1. stopnje Management

VS program Management (2001) VS oz. UNI program 1. stopnje Management

01-001 Poslovna matematika in statistika 02-007 oz. 03-007 Poslovna matematika in statistika

01-002 Ekonomika poslovnega sistema 02-005 oz. 03-005 Ekonomika podjetja

01-003 Gospodarsko pravo 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet1

01-004 Poslovno komuniciranje 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet1

01-005 Temelji managementa 02-001 oz. 03-001 Uvod v management

01-006 Racunovodstvo 02-013 oz. 03-013 Racunovodstvo1

01-007 Makroekonomija 02-002 oz. 03-002 Uvod v ekonomijo

01-XXX Poslovni jezik 1 02-XXX oz. 03-XXX Tuji poslovni jezik 1

01-011 Prakticno usposabljanje 1 02-011 oz. 03-011 Prakticno usposabljanje 1

01-012 Trženje 02-006 oz. 03-006 Marketing1

01-013 Obligacijsko pravo 02-014 oz. 03-014 Obligacijsko in statusno pravo

01-014 Kadri: ravnanje z ljudmi 02-004 oz. 03-004 Ravnanje z ljudmi1

01-015 Kadri: delovno in socialno pravo 02-046 oz. 03-025 Delovno in socialno pravo1

01-016 Odlocanje in modeli za management 02-042 oz. 03-029 Odlocanje v managementu1

01-017 Urejenost organizacije: strukture 02-012 oz. 03-012 Urejenost organizacije

01-018 Urejenost organizacije:poslovna informatika

02-015 oz. 03-015 Poslovna informatika

01-XXX Poslovni jezik 2 02-XXX oz. 03-XXX Tuji poslovni jezik


01-023 Strat. man. in man. sprememb 02-023 oz. 03-023 Strateški management

01-024 Financiranje 02-017 oz. 03-017 Poslovne finance1

01-025 Org. kultura, etika in vodenje 02-028 oz. 03-032 Organizacijska kultura in posl. etika1

01-027 Management inoviranja in tehnologij:management tehnologij

02-027 oz. 03-031 Management tehnologij

01-026 Management inoviranja in tehnologij:management inoviranja

02-018 oz. 03-018 Management proizvodnje in inoviranja1

01-028 Management proizvajanja:management proizvajanja izdelkov

02-018 oz. 03-018 Management proizvodnje in inoviranja1

01-029 Management proizvajanja:management proizvajanja storitev

02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet


01-031 Management neprid. organizacij 02-058 oz. 03-035 Management nepridobitnih org.

01-032 Prestrukturiranje podjetja 02-041 oz. 03-028 Management prenove podjetij

01-033 Svetovanje in ekspertne organizacije 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet


ment, univerzitetni študijski program 1. stopnjeManagement). Preglednica je študentom v po-moc pri prehodih med programi in pri izbiranjuobveznosti za dokoncanje študija v drugih pro-gramih. Študijske obveznosti so si podobne povsebini, lahko pa se razlikujejo po zahtevah inštevilu kreditnih tock.



VS program Management (2001) VS oz. UNI program 1. stopnje Management

01-034 Obdavcitev podjetij 02-037 oz. 03-046 Obdavcitev podjetij

01-035 Management izobraževanja 02-XXX Izbirni predmet

01-036 Management kakovosti 02-026 oz. 03-030 Management kakovosti

01-037 Management varstva okolja 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-038 Management projektov 02-040 oz. 03-027 Projektni management

01-039 Izbrana poglavja iz poslovnih financ 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-040 Poslovne in kapitalske povezave 02-051 oz. 03-044 Poslovne in kapitalske povezave

01-041 Mednarodno trženje 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-042 Org. in delovanje javne uprave 02-047 Management v javni upravi

01-043 Javne finance 02-029 oz. 03-040 Javne finance

01-044 Dig. ekonomija in el. poslovanje 02-063 oz. 03-052 E-poslovanje

01-045 Sodobne teorije organ. in org. razvoj 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-046 Izbrana poglavja iz analize poslovanja 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-047 Izbrane družboslovne teme za managerje 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-XXX Poslovni jezik 02-XXX oz. 03-XXX Tuji poslovni jezik

01-057 Poslovanje v skupnem evr. prostoru 02-034 Poslovanje v evropskem okolju

01-058 Temelji podjetništva 02-016 oz. 03-016 Podjetništvo

01-059 Trženjsko inf. sistem in raziskave trga 02-XXX oz. 03-XXX Izbirni predmet

01-060 Zavarovalništvo 02-036 Bancništvo in zavarovalništvo

02-XXX – predmeti visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Management, 03-XXX – pred-meti univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Management.1 Predmeti niso v istemu letniku.

Podiplomska šola

Magistrski študijski program 2. stopnjeManagement

Vrsta programaDrugostopenjski.

Študijsko podrocjePoslovne in upravne vede (ISCED 34; KLASIUS-P 34).

Smeri• Splošni management (SPM),• Podjetništvo (P),• Trženje (T),• Management proizvajanja (MP),• Management poslovne informatike (MPI),• Pravni temelji managementa (PTM),• Kriticni management (KM),• Management v izobraževanju (MI),• Management logisticnih storitev (MLS).

Strokovni naslovMagister oziroma magistrica managementa.

Raven izobrazbe po KLASIUS-SRV7.

Trajanje študijaProgram traja dve leti (120 KT).

Temeljni ciljIzobraziti strokovnjake s podrocja managementa,ki imajo široko poslovno, organizacijsko in upra-vljalno znanje za kriticno razumevanje politic-nega, ekonomskega, kulturnega, družbenega,pravnega in tehnološkega okolja, v katerih delu-jejo organizacije doma in v tujini, in sposobnostto znanje prenesti v stvarni svet.

Diplomanti• Spoznajo raziskovalne metode, postopke in

procese;• so sposobni kriticne presoje in analize stro-

kovnih problemov in njihovih mogocih reši-tev;

• se naucijo komunikacijskih sposobnosti, sa-mostojnosti in dela v skupini;

• usvojijo strokovno izrazoslovje.

Diplomanti bodo pri posameznih predmetihdobili predmetno specificne kompetence, kot so:

• sposobnost razumevanja razvoja teorije ma-nagementa, sposobnost vodenja razvojno--raziskovalnega in operativnega dela terpodjetniških nacrtov v velikih, srednje ve-likih in majhnih organizacijah,

• sposobnost nacrtovanja, organiziranja, vo-denja in nadziranja delovanja organizacije,

• sposobnost uvajanja rešitve in pripraverazvojnih nacrtov organizacije z uporaboznanstvenih metod ter ucinkovite uporabesodobne informacijsko-komunikacijske teh-nologije.

Vpisni pogojiPogoj za vpis v 1. letnik:

• diploma študijskega programa 1. stopnje(ZViS 2004) v obsegu 180 kreditnih tocks podrocja managementa, ekonomskih inposlovnih ved ali prava ali

• diploma triletnega dodiplomskega študij-skega programa (pred ZViS 2004) s podro-cja managementa, ekonomskih in poslovnihved ali prava.

Pogoj za vpis neposredno v 2. letnik:

• diploma študijskega programa 1. stopnje(ZViS 2004) v obsegu 240 kreditnih tocks podrocja managementa, ekonomskih inposlovnih ved ali prava ali

• diploma štiriletnega dodiplomskega študij-skega programa (pred ZViS 2004) s podro-cja managementa, ekonomskih in poslovnihved ali prava ali

• diploma specialisticnega študijskega pro-grama s podrocja managementa, ekonom-skih in poslovnih ved ali prava.

Študijske obveznosti za dokoncanje študijakandidatom doloci pristojna komisija Fakulteteza management Koper na podlagi predhodnoopravljenih študijskih obveznosti.

Premostitveni program (diferencialni izpiti): v1. oziroma 2. letnik se lahko vpiše diplomant,ki je koncal študijski program na drugih strokov-nih podrocjih, vendar mora pred vpisom opravitipremostitvene študijske obveznosti, dolocene zaposamezen študijski program, in sicer v obseguod 12 do 27 kreditnih tock. Študijske obveznostikandidatu doloci pristojna komisija fakultete.

64 Podiplomska šola

Predmetnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Management


P/V Kraj izvedbe KU Kraj izvedbe

1. letnik

60-002 Ekonomski vidiki managementa 9 30/15 KP, CE, ŠL, NG 30 KP, CE, ŠL, NG

60-070 Management in organizacija 9 30/15 KP, CE, ŠL, NG 30 KP, CE, ŠL, NG

60-003 Pravni vidiki managementa 9 30/15 KP, CE, ŠL, NG 30 KP, CE, ŠL, NG

60-XXX Obvezni smerni predmet 9 24/12 24

60-XXX Izbirni smerni predmet 1 9 24/12 24


60-910 Strokovno razvojno delo 1 6 KP, CE, ŠL, NG KP, CE, ŠL, NG

2. letnik

60-071 Raziskovanje v managementu 9 30/15 – 30 KP

60-XXX Poljubni izbirni predmet 1 9 24/12



60-920 Strokovno razvojno delo 2 6 12 – 12 KP

60-930 Magistrska naloga 18

KT – kreditne tocke; P/V – predavanja/vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja; kraj izvedbe je naveden v preglednicah z izbirnimipredmeti, glej str. 65–68.

V primeru omejitve vpisa v 1. oziroma 2. letnikse kandidati izberejo glede na povprecno ocenopredhodnega študija.


Na študijskem programu 2. stopnje Managementse lahko upoštevajo znanja in spretnosti, ki jihje študent pridobil s formalnim in neformalnimin/ali priložnostnim ucenjem. Ugotavljajo, pre-verjajo, potrjujejo in priznavajo v skladu s pra-vilnikom o priznavanju znanj in spretnosti Fakul-tete za management Koper na podlagi javnih li-stin in potrdil, iz katerih sta razvidna vsebina inobseg opravljenih obveznosti, in sicer tako, da jeta znanja in spretnosti mogoce vrednotiti po sis-temu ECTS. Študent v okviru poljubnih izbirnihpredmetov študijskega programa lahko uveljaviznanja in spretnosti v obsegu do 27 KT.


Poljubne izbirne predmete lahko študent izberemed predmeti študijskih programov 2. stopnjena UP FM ali na drugem visokošolskem zavoduv Sloveniji in tujini. Tako pridobljene KT lahkouveljavi v študijskem programu skladno s Pravil-nikom o priznavanju znanja in spretnosti.

O programuŠtudijske obveznosti. 4 temeljni predmeti, 1 ob-vezni smerni predmet, 2 izbirna smerna pred-meta, 3 poljubni izbirni predmeti, strokovno ra-zvojno delo študenta 1 in 2 ter magistrska na-loga.

Napredovanje. Študent rednega študija lahkonapreduje v 2. letnik, ce opravi 45 KT 1. letnika.Študent izrednega študija lahko napreduje v 2.letnik, ce opravi 30 KT 1. letnika.

Ponavljanje. Študent rednega študija lahko en-krat ponavlja 1. ali 2. letnik, ce opravi 30 KT vpi-sanega letnika. Študent izrednega študija lahkoponavlja 1. letnik, ce zbere 20 KT.

Dokoncanje. Študent, ki se je vpisal v 1. letnikštudijskega programa 2. stopnje, dokonca štu-dijski program, ko zbere 120 KT. Študent, ki seje vpisal neposredno v 2. letnik študijskega pro-grama, dokonca študijski program, ko opravi vseštudijske obveznosti, ki mu jih doloci pristojnakomisija UP FM.

PredmetnikV nadaljevanju predstavljamo predmetnik študij-skega programa. Predmetniku sledijo opisi pred-metov in drugih študijskih obveznosti. Podrob-nosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec pravi-loma prvo uro predavanj.


Smeri in smerni predmeti magistrskega študijskega programa 2. stopnje Management



Splošni management

60-015 Strateški management 9 24/12 KP, CE, ŠL 24 KP, CE, ŠL

60-013 Management projektov 9 24/12 KP, CE, ŠL 24 KP, CE, ŠL

60-014 Vodenje in management kadrov 9 24/12 – 24 –

60-119 Trajnostna rast organizacije 9 24/12 KP,2 CE, ŠL 24 KP, CE, ŠL

Podjetništvo

60-004 Podjetništvo 9 24/12 NG 24 NG

60-072 Snovanje in izpeljava podjetniške zamisli 9 24/12 – 24 –

60-047 Mednarodno in tehnološko podjetništvo 9 24/12 NG 24 NG

60-087 Oblike in tehnike mednarodnega poslovanja 9 24/12 NG 24 NG

Trženje

60-074 Trženje med organizacijami 9 24/12 CE 24 CE

60-090 Marketinški management storitev 9 24/12 – 24 –

60-075 Marketinško komuniciranje 9 24/12 – 24 –

60-076 Management mednarodnega trženja 9 24/12 – 24 –

Kriticni management

60-081 Izzivi kriticnega managementa 9 24/12 ŠL 24 ŠL

60-082 Kriticne teme iz managementa javnih politik 9 24/12 ŠL 24 ŠL

60-006 Kategorialni aparat družboslovja 9 24/12 ŠL 24 ŠL

60-096 Politicna ekonomija globalizacije in nasilje 9 24/12 – 24 –


V študijskem vodniku pa navajamo:





Opisi predmetov

60-002 Ekonomski vidiki managementaprof. dr. Egon Žižmonddoc. dr. Matjaž Novak

Ekonomija in ekonomska teorija Mikroeko-nomija: ponudba, povpraševanje in trgi dobrin

Trgi proizvodnih dejavnikov in porazdelitev do-hodka Vloga vlade v gospodarstvu Makroe-konomija: rast in poslovni cikli Ekonomska rastin makroekonomska politika Mednarodna trgo-vina in svetovno gospodarstvo

Bajt, A., in F. Štiblar. 2002. Ekonomija: eko-nomska analiza in politika. Ljubljana: GVzaložba.

Samuelson, P. A, in W. D. Nordhaus. 2002.Ekonomija. Ljubljana: GV Založba.

Žižmond, E., in S. Strašek. 1999. Ekonom-ska analiza in politika. Maribor: Ekonom-sko-poslovna fakulteta.


60-003 Pravni vidiki managementaprof. dr. Zvone Vodovnikprof. dr. Rado Bohinc

Tipologija oseb v pravu Statusno-pravnain premoženjskopravna vprašanja oseb javnegain zasebnega prava Obravnava nekaterih go-spodarskih družb, na primer delniške družbein družbe z omejeno odgovornostjo (notranjapremoženjsko pravna razmerja) Upravljanjev osebah javnega in osebah zasebnega prava

Ustavni temelji sprejemanja odlocitev o vode-nju in upravljanju v organizacijah, vrste ustavnihnorm, ustavno varstvo nosilcev razlicnih intere-





Management v izobraževanju

60-101 Teorije vzgojno-izobraževalnih organizacij 9 24/12 ŠL 24 ŠL

60-103 Razvojno nacrtovanje in evalvacija 9 24/12 ŠL 24 ŠL

60-108 Profesionalni razvoj strokovnih delavcev 9 24/12 ŠL 24 ŠL

60-107 Marketing v izobraževanju 9 24/12 ŠL 24 ŠL

Management logisticnih storitev

60-113 Logisticni sistemi 9 24/12 KP 24 KP

60-116 Globalna trgovina in logisticni tokovi 9 24/12 – 24 –

60-115 Modeliranje v logistiki 9 24/12 KP 24 KP

60-117 Ekonomski vidiki logistike in transporta 9 24/12 KP 24 KP

Management poslovne informatike

60-018 Management e-poslovanja 9 24/12 CE 24 CE

60-016 Informatika in informacijska družba 9 24/12 CE 24 CE

60-078 Management poslovnih inf. sistemov 9 24/12 – 24 –

60-039 Management podatkov 9 24/12 CE 24 CE

Management proizvajanja

60-008 Management proizvajanja 9 24/12 – 24 –

60-050 Management produktivnosti 9 24/12 – 24 –

60-088 Management tehnologij 9 24/12 – 24 –

60-077 Management kakovosti 9 24/12 – 24 –

Pravni temelji managementa

60-079 Upravljanje gospodarskih in negos. org. 9 24/12 – 24 –

60-051 Evropsko delovno in socialno pravo 9 24/12 KP1 24 –

60-080 Upravno pravo 9 24/12 – 24 –

60-094 Financno in davcno pravo 9 24/12 – 24 –

KT – kreditne tocke; P/V – predavanja/vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja. Obvezni smerni predmet je izpisan krepko.1 Predmet se izvede v Kopru v anglešcini (program Erasmus). 2 Predmet se izvaja tudi v mednarodni poletnišoli v anglešcini, izpit je mogoce opravljati tudi v slovenšcini.

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe izbirnih predmetov. Izvedeni bodo izbirni predmeti, kijih bo izbralo vsaj 16 študentov; seznam bo objavljen oktobra. Študent lahko do konca oktobra smer/izbirnipredmet zamenja za drugo smer/izbirni predmet brez prošnje na komisijo. Smeri in izbirne predmete izvajamosamo v navedenih študijskih središcih, obiskujejo pa jih lahko tudi študenti, ki so vpisani v drugih študijskihsredišcih.

sov v organizacijah Pravni položaj managerjevv okviru statusnega prava in pravni položaj ma-nagerjev kot zaposlenih oseb po pravilih delov-nega prava Pooblastila managerjev v pravnemprometu ter pri vodenju in nadzoru zaposlenih

Bohinc, R., in B. Bratina. 2005. KorporacijeI. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Bohinc, R. 2005. Osebe javnega prava. Lju-bljana: GV založba.


Vodovnik, Z. 2008. Pravni položaj manager-jev. Koper: Fakulteta za management.

Sprotno ustno preverjanje znanja (5%), spro-tno pisno preverjanje znanja (5%), daljši pisniizdelki (10%), javni nastop (10%), koncni ustniizpit (35%), koncni pisni izpit (35%).

60-004 Podjetništvoprof. dr. Boštjan Antoncic

Opredelitev podjetništva in njegov pomen zarast in razvoj narodnega gospodarstva Vidiki


Izbirni predmeti magistrskega študijskega programa 2. stopnje Management



60-022 Zgodovina ekonomskih pristopov in idej 9 24/12 – 24 –

60-024 Management znanja 9 24/12 KP1 24 –

60-025 Management virtualnih organizacij 9 24/12 – 24 –

60-031 Kriticno branje in pisanje v anglešcini 9 24/12 – 24 –

60-032 Svetovne religije, etika in poslovnost 9 24/12 – 24 –

60-035 Strateške poslovne in kapitalske povezave 9 24/12 KP1 24 –

60-036 Organizacijska kultura v globalnem okolju 9 24/12 KP1 24 –

60-037 Management v visokem šolstvu 9 24/12 KP2 24 –

60-038 Sistemi za poslovno obvešcanje 9 24/12 – 24 –

60-040 Tehnologije informacijske družbe 9 24/12 – 24 –

60-042 Multimedijska poslovna okolja 9 24/12 – 24 –

60-043 Management e-izobraževanja 9 24/12 KP3 24 KP3

60-045 Management R&D 9 24/12 ŠL 24 –

60-007 Management nepridobitnih organizacij 9 24/12 24 –

60-073 Management inoviranja 9 24/12 KP1 24 –

60-083 Kulturne razlike v sodobnem poslovnem svetu 9 24/12 KP2 24 –

60-084 Družbena odgovornost gospodarskih družb 9 24/12 – 24 –

60-085 Management športnih organizacij 9 24/12 – 24 –

60-086 Organizacijski koncepti in modeli 9 24/12 – 24 –

60-089 Obnašanje odjemalcev 9 24/12 – 24 –


podjetništva Ustanovitev podjetja in poslovninacrt Management in rast novega podjetja



Sprotno ustno preverjanje znanja (10%),sprotno pisno preverjanje znanja (10%), daljšipisni izdelki (30%), javni nastop (10%), koncnipisni izpit (40%).

60-006 Kategorialni aparat družboslovjaizr. prof. dr. Tonci Ante Kuzmanic

Uvod: beseda, koncept, mišljenje, teoretskomišljenje Od Jezusa do renesanse Rene-sansa: iznajdba Cloveka-Boga Francoska revo-lucija in moderna: cas ideologij XX. stoletje

Finley, M. I. 1987. Anticna ekonomija. Ljub-ljana: ŠKUC.

Hampsher-Monk, I., K. Tilmans in F. Van

Vree. 1998. History of concepts: compa-rative perspectives. Amsterdam: Amster-dam University Press.

Quinton, A., ur. 1967. Political philosophy.Oxford: Oxford University Press.

Vilar, P. 1990. Zlato i novac u povijesti. Beo-grad: Nolit.

Daljši pisni izdelki (30%), javni nastop(10%), koncni pisni izpit (60%).


Znacilnosti nepridobitnih organizacij, njihovadejavnost, umestitev v družbeno okolje ter smerirazvoja Temelji managementa nepridobitnih or-ganizacij; znacilnosti, vloga in dejavnosti mana-gerjev; vrednote nepridobitnih organizacij in vre-dnote okolij; etika managementa nepridobitnihorganizacij Obvladovanje nepridobitne organi-zacije kot naloga managementa: obvladovanjekompleksnosti in obvladovanje dinamicnosti ne-pridobitnih organizacij Nacrtovanje v neprido-bitnih organizacijah – razlogi in koncepti; vizija,smotri in cilji, uravnotežen sistem meril uspešno-





60-091 Varstvo in zdravje pri delu 9 24/12 – 24 –

60-092 Gospodarsko pravo 9 24/12 – 24 –

60-093 Pravo industrijskih razmerij 9 24/12 – 24 –

60-095 Pravo in informatika 9 24/12 – 24 –

60-097 Poslovna anglešcina 9 24/12 – 24 –

60-098 Poslovna italijanšcina 9 24/12 – 24 –

60-099 Poslovna nemšcina 9 24/12 – 24 –

60-100 Prevajanje poslovnih besedil 9 24/12 KP 24 KP

60-102 Management razreda 9 24/12 – 24 –

60-104 Man. sprememb in kakovost izobraževanja 9 24/12 – 24 –

60-105 Ljudje v organizaciji 9 24/12 – 24 –

60-106 Vodenje v izobraževanju 9 24/12 – 24 –

60-110 Ekonomika izobraževanja 9 24/12 – 24 –

60-111 Vseživljenjsko ucenje in razvoj kompetenc 9 24/12 – 24 –

60-112 Inf. sistemi za podporo izob. in usposabljanja 9 24/12 – 24 –

60-114 Strategije oskrbovalnih verig 9 24/12 – 24 –

KT – kreditne tocke; P/V – predavanja/vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja.1 Predmet se izvede v Kopru v anglešcini (program Erasmus). 2 Predmet se izvede v Kopru v anglešcini vokviru mednarodne poletne šole. 3 Predmet se izvaja v e-obliki z dvema srecanjema v Kopru.


sti; strategije za doseganje ciljev: strukturiranoformalizirano in postopno ustvarjalno nacrtova-nje Strategija urejenosti nepridobitne organiza-cije - dejavnostni in vedenjski vidiki; posebnostiobvladovanja nepridobitnih organizacij; obvlado-vanje in nadziranje v nepridobitnih organizacijah

Strategija sredstev in temeljnih zmožnosti ne-pridobitne organizacije; materialna in nemateri-alna sredstva: priskrbovanje in razporejanje: sno-vanje temeljnih zmožnosti nepridobitne organiza-cije

60-008 Management proizvajanja

Osnove proizvodnega managementa – ucinko-viti procesi kot konkurencna prednost Vlogamanagementa proizvajanja znotraj strategije or-ganizacije Management procesov Nacrtova-nje in oblikovanje izdelkov in storitev ter podpor-nih procesov Management logistike Optimi-zacija proizvodnih procesov in vitka proizvodnja

Proizvodnja naslednje generacije

60-013 Management projektovizr. prof. dr. Mirko Markic

Uvod v management projektov Dejavniki, kivplivajo na organiziranje projekta Managementprojekta kot proces Povezovanje projekta v ce-loto Planiranje stroškov projekta Kakovostprojekta Management tveganja in cloveških vi-rov projekta Informacijsko-komunikacijski ma-nagement projekta

Markic, M. V pripravi. Management projek-tov.

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdelki(50%), javni nastop (20%), koncni ustni izpit(20%).

60-014 Vodenje in management kadrov

Koncepti vodenja in managementa kadrovUvod v teorije vodenja Osebni modeli vo-

denja Potrebe, motivacija in tehnike vodenjaVrednote, etika in uporaba moci Koncepti


managementa kadrov Strateški managementkadrov Osebni in karierni (poklicni) razvoj

60-015 Strateški managementizr. prof. dr. Roberto Biloslavo

Uvod: Kaj je strategija? Snovanje in nacrtova-nje politike organizacije v družbi znanja Ana-liza strateškega okolja: PEST, 5-Silnic, Strate-ške skupine Analiza notranjega okolja in kon-cept temeljnih zmožnosti Organizacija in kom-pleksnost Globalizacija: strategija v mednaro-dnem kontekstu Korporacijska strategija: por-tfolio management in strateška skladnost Tek-movanje in sodelovanje: strategija omrežij, zdru-žitve in nakupi, joint venture, strateške povezave

Strateško odlocanje in strateška praksa Ma-nagement spreminjanja

Hitt, M. A., D. R. Ireland in R. E. Hoskisson.2006. Strategic management concepts.7. izd. Mason, OH: Thomson in South--Western.

De Wit, B., in R. Meyer. 2005. Strategy syn-thesis: resolving strategy paradoxes to cre-ate competitive advantage. 2. izd. London:Thomson.

Daljši pisni izdelki (40%), koncni izpit (40%),drugo (20%).

60-016 Informatika in informacijska družbaizr. prof. dr. Cene Bavec

Temelji informacijske družbe Koncepti instrategija razvoja informacijske družbe v Evrop-ski uniji in v Sloveniji Vsebinska predstavitevregulative sistemske ureditve Evropske unije zapodrocje informacijske družbe ter slovenske za-konodaje Pregled pomembnejših podrocij in-formacijske družbe Managerski izzivi informa-cijske družbe

Fuchs, C. 2007. Internet and society: socialtheory in the information age. New York:Routledge.

Servaes, J. 2004. The european informationsociety: a reality check. Bristol: Intellect.

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdelki(40%), javni nastop (10%), koncni pisni izpit(40%).

60-018 Management e-poslovanjaprof. dr. Dušan Lesjak

Uvod v management e-poslovanja Strategije

e-poslovanja Analiza in snovanje e-poslovanjaGradnja e-poslovanja Management uvajanja

e-poslovanja Management uporabe in vzdrže-vanja e-poslovanja Ekonomika e-poslovanja

Chaffey, D. 2007. E-business and e-commer-ce management. 3. izd. London: FT Pren-tice Hall.

Turban E., D. King. J. McKay, P Marshall, J.Lee in D. Viehland. 2008. Electronic com-merce: a managerial perspective. UpperSaddle River, NJ: Pearson Education.

Krajši pisni izdelki (40%), daljši pisni izdelki(40%), javni nastop (20%).

60-022 Zgodovina ekonomskihpristopov in idej

Pregledno/informativno: razvoj ekonomskih te-orij do sodobnega casa Izbrane ekonomsketeme s stališca vzrocno-posledicnega socialnegain politicnega razvoja ter implementacije le-teh vprakticnem poslovnem svetu Sinteticni pogledin prakticne konsekvence

60-024 Management znanjaizr. prof. dr. Roberto Biloslavo

Vloga, pomen in zgodovinski razvoj manage-menta znanja Razlicni vidiki managementaznanja Management znanja in politika orga-nizacije: strateški vidik Management znanja inpolitika organizacije: vidik urejenosti Manage-ment znanja in politika organizacije: vidik IKT

Management znanja: metode, orodja in teh-nike

Tavcar, M. I. 2005. Skriti zakladi znanja:management ekspertnih organizacij. Ko-per: Fakulteta za management.

Myers, P. S. 1996. Knowledge managementand organizational design. Boston, MA:Butterworth-Heinemann.

Zack, M. H. 1999. Knowledge and strategy.Boston, MA: Butterworth-Heinemann.

Krajši pisni izdelki (20%), daljši pisni izdelki(40%), koncni izpit (40%).

60-025 Management virtualnih organizacij

Razvoj in opredelitev virtualne organizira-nosti Kriteriji za organizacijsko ucinkovitostv globalni in storitveni ekonomiji Manage-ment zunanjega izvajanja IKT storitev (outsour-cing) Tehnološke osnove virtualnih organizacij


Uporaba IKT v managementu Osnove teorijevirtualnih organizacij Študij primerov

60-031 Kriticno branje in pisanjev anglešcini

Sedem korakov strategije kriticnega branjaKriticno branje na podlagi besedil z razlic-

nih družbeno-ekonomskih podrocij s poudarkomna kulturnih razlikah Osnove pisanja esejev vangleškem jeziku Pisanje oziroma oblikovanjezgradbe pisnega sporocila (pisanje odstavkov,uvoda, zakljucka) Analiza slogovnih znacilno-sti, primerjava besedil dveh avtorjev Parafrazi-ranje Navajanje del drugih avtorjev in plagia-torstvo Anglešcina kot lingua franca Prevaja-nje poslovnih besedil

60-032 Svetovne religije, etika in poslovnost

Uvod v problemsko podrocje raziskovanja sve-tovnih religij, poslovne etike in poslovnosti v glo-balnem gospodarstvu Pojmovno-kategorialniaparat raziskovanja religije, etike in gospodar-jenja Razlike na podrocju svetovnih religij

Vpliv religije na gospodarski razvoj Kultura,subkultura in multikulturalizem v gospodarstvu

Morala in eticna teorija, morala in modrost,morala in zakonodaja, pristopi k študiju morale,moralne dileme, spori in konflikti v organizaciji

Vrednote, vrline in maksime zglednega poslo-vanja – moralna dimenzija poslovnosti Utilita-risticne teorije, Kantova etika dolžnosti, sodobnipogled na prevladujoce eticne teorije Druž-bena odgovornost podjetij in odgovornost mana-gerja do notranjega in zunanjega okolja organiza-cije Metode, tehnike in strategije razreševanjaversko-moralno-poslovnih dilem, sporov in kon-fliktov Kodeksi poklicne etike in dobre praksev sodobnem poslovanju: študija primera

60-035 Strateške poslovne inkapitalske povezaveizr. prof. dr. Drago Dubrovski

Izhodišca sodelovalnih in povezovalnih proce-sov: znacilnosti skupnega makrotrenda v sodob-nem poslovanju, sodobne razmere poslovanja invloga managementa Namen strateških partner-stev: globalizacija in globalna ucinkovitost, teh-nološki razvoj, doseganje globalne konkurencno-sti, koncentracija sredstev in zmožnosti Rela-cijski marketing kot poslovnofilozofski temelj ver-tikalnih partnerstev Razvojne možnosti in stra-

teška partnerstva: strateške razvojne možnostiin usmeritve, konkurencni in sodelovalni odnosi,strateško partnerstvo, pojavne oblike in obsegstrateških partnerstev, outsourcing Strateškeposlovne zveze: opredelitev in vsebina, primer-java z drugimi oblikami sodelovanja, vrste Ka-pitalske povezave: vrste, nacini in tehnika kapi-talskega povezovanja, managerski odkupi podje-tij, obramba pred prevzemi, zakonske omejitve

Cilji strateškega partnerstva: iskanje sinergij-skega ucinka, posamicni cilji udeležencev pove-zave Proces nastajanja poslovnih in kapitalskihpovezav: obdobja procesa povezovanja Uspe-šnost strateških partnerstev: težave in pasti pove-zovanj, pogoji in smernice za uspešno delovanjepovezav, strateška partnerstva ter zdravljenje inpreprecevanje kriz Organizacijski modeli stra-teških poslovnih zvez in kapitalskih povezav: raz-like med nekaterimi tradicionalnimi modeli upra-vljanja in vodenja podjetij, vecnacionalna pod-jetja, japonski keiretsu, korejski chaebol, drugeoblike podjetniških povezav


Krajši pisni izdelki (30%), koncni pisni izpit(70%).

60-036 Organizacijska kulturav globalnem okoljudoc. dr. Justina Erculj

Koncepti organizacijske kulture Managerskikoncepti organizacijske kulture Globalizacijain organizacijska kultura Kultura in identitetaorganizacije Organizacijska kultura in vodenje

Prepoznavanje in razumevanje organizacijskekulture

Brown, A. 1998. Organisational culture.London: Pitman.

Lewellen, T. C. 2002. The anthropology ofglobalization. London: Bergin&Garvey.

Martin, J. 2002. Organizational culture: ma-pping the terrain. New York in Oxford: Ox-ford University Press.

Schemerhorn, J. R., J. G. Hunt in R. N. Os-born. 2002. Core concepts of organizatio-nal behavior. New York: Jossey-Bass.

Andolšek Mesner, D. 1995. Organizacijskakultura. Ljubljana: Gospodarski vestnik.



60-037 Management v visokem šolstvuizr. prof. dr. Nada Trunk Šircaprof. dr. Dušan Lesjak

Teorije, koncepti in terminologija v visokem šol-stvu Mednarodni visokošolski sistemi in bolonj-ski proces Strategija in politika visokega šol-stva Študijski programi in fleksibilne izobraže-valne politike Management visokošolskih zavo-dov Kakovost visokega šolstva Financiranjevisokega šolstva in ekonomika izobraževanja

Shattock, M. 2006. Managing good gover-nance in higher education. London: OpenUniversity Press.

Amaral, A., V. L. Meek in I. Marheim Larsen,ur. 2003. The higher education manage-rial revolution? Dordrecht: Kluwer.

Barnett, R. 2005. Reshaping the university:new relationships between research, scho-larship and teaching. Maidenhead: OpenUniversity Press.

Bess, J. L., in J. R. Dee. 2008. Understan-ding college and university organization:theories for effective policy and practice.Sterling, VA: Stylus.

Aktivno sodelovanje in krajši izdelki 30%, za-kljucna seminarska naloga 50%, zagovor semnaloge 20%.

60-038 Sistemi za poslovno obvešcanje

Pomen sistemov za poslovno obvešcanje za zauspešnost in ucinkovitost podjetja Vrste, na-men in znacilnosti sistemov za poslovno obve-šcanje Analiticne rešitve in podatkovno rudar-jenje kot infrastruktura poslovnega obvešcanja

Management razvijanja in uporabe sistemov zaposlovno obvešcanje Izkušnje prakse pri nacr-tovanju sistemov za poslovno obvešcanje in izbiriustrezne IKT

60-039 Management podatkovdoc. dr. Srecko Natek

Osnovni pojmi managementa podatkov Bazepodatkov Podatkovna skladišca Iskanje inuporaba podatkov Varovanje podatkovnih vi-rov Sodobni trendi na podrocju managementapodatkov

Kovacic, A., J. Jaklic, M. Indihar Štembergerin A. Groznik. 2004. Prenova in informa-tizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomskafakulteta.

Grad, J., in J. Jaklic. 1996. Baze podatkov.Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Kimball, R., in M. Ross. 2002. The data wa-rehouse toolkit: the complete guide to di-mensional modeling. New York: Wiley.

Post, G. V. 2005. Database management sy-stems: designing and building businessapplications. Boston, MA: McGraw-Hill.

Sprotno ustno preverjanje znanja (30%),daljši pisni izdelki (20%), koncni pisni izpit(50%).

60-040 Tehnologije informacijske družbe

Managerski pogled na IKT Informacijskain komunikacijska infrastruktura informacijskedružbe kot raziskovalna kategorija Konver-genca digitalnih tehnologij

60-042 Multimedijska poslovna okolja

Uvod v multimedije Komunikacija v multi-medijskih okoljih Poslovanje v multimedijskihokoljih

60-043 Management e-izobraževanjadoc. dr. Viktorija Sulcic

Razvoj e-izobraževanja Informacijska tehno-logija v izobraževanju Modeli e-izobraževanja

Strateško in operativno nacrtovanje e-izobraže-vanja Vrednotenje projektov e-izobraževanja

Eticni izzivi uvajanja e-izobraževanja

Sulcic, V. 2008. E-izobraževanje v visokemšolstvu. Koper: Fakulteta za management.

Študentje med izvedbo predmeta individu-alno in skupinsko opravljajo krajše pisne izdelke(55%), predstavijo dispozicijo prispevka (5%)in oddajo prispevek za objavo na konferenci aliza objavo v reviji (40%). Predmet se izvaja preke-ucilnice in ga je možno opravljati le v casuizvedbe predmeta.

60-045 Management R&Ddoc. dr. Franci Demšar

Management raziskav in razvoja Proces ra-zvoja novega izdelka kot strateška sposobnost

Organizacijska kreativnost Tehnike razvojanovih izdelkov Projektni razvoj novih izdelkov

Sorcan, S., ur. 2002. Raziskovalna dejavnostna Slovenskem v 90. letih dvajsetega sto-letja. Ljubljana: Slovenska akademija zna-nosti in umetnosti.


Oksanen, A. T., ur. 2003. Scientific rese-arch in Finland: a review of its quality andimpact in the early 2000s. Helsinki: Aca-demy of Finland.

Demšar, F., in S. Sorcan. V pripravi. Medna-rodna umešcenost slovenske raziskovalnedejavnosti.

Ustni izpit (25%), seminarska naloga (50%),pisni izpit (25%).

60-047 Mednarodno in tehnološkopodjetništvoprof. dr. Boštjan Antoncicdoc. dr. Mitja Ruzzier

Opredelitve mednarodnega in tehnološkegapodjetništva in njun pomen za rast in razvojnarodnega gospodarstva Mednarodno podje-tništvo Tehnološko podjetništvo Metodologijapisanja poslovnega nacrta za mednarodno alitehnološko podjetje

Allen, K. R. 2002. Bringing new technologyto market. Upper Saddle River, NJ: Pren-tice Hall.

Antoncic, B. 2005. Primeri iz podjetništva:ustanovitev, zagon in rast podjetja. Koper:Društvo za akademske in aplikativne razi-skave.

Dorf, R., in T. Byers. 2005. Technology ven-tures: from idea to enterprise. New York:McGraw-Hill.

Ruzzier, M. 2005. Mednarodno podjetni-štvo: model internacionalizacije malih insrednjih podjetij. Kranj: Arak.

Sprotno ustno preverjanje znanja (10%),krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdelki(30%), javni nastop (10%), koncni pisni izpit(40%).

60-050 Management produktivnosti

Pomen managementa produktivnosti Te-meljni koncepti managementa produktivnosti

Management produktivnosti kot teorija Ma-nagement produktivnosti kot proces Metodemerjenja produktivnosti

60-051 Evropsko delovno in socialno pravoprof. dr. Zvone Vodovnik

Mednarodno delovno in socialno pravo Med-narodna organizacija dela, Evropska unija in Svet

Evrope Pravni akti ter viri mednarodnega de-lovnega in socialnega prava Kolektivna delovnarazmerja Individualna delovna razmerja


Blanpain, R. 2002. European labour law.Hag: Kluwer.

Wahlgren, P., ur. 2002. Stability and changein Nordic labour law. Stockholm: SISL.

Krajši pisni izdelki (5%), daljši pisni izdelki(10%), javni nastop (15%), koncni ustni izpit(35%), koncni pisni izpit (35%).


Pomen tehnologij in managementa tehnologijTehnologija kot konkurencna prednost za or-

ganizacije Management tehnologij – definicijain osnovni procesi Pomen tehnologij v okvirumanagerskih funkcij in procesov Vloga mana-gerja tehnologij v organizaciji Tehnološka stra-tegija Pomen in nacin organiziranja R&R delav organizaciji Tehnološka sposobnost in zašcitatehnološkega premoženja

60-070 Management in organizacijaizr. prof. dr. Cene Bavecdoc. dr. Andrej Bertonceljizr. prof. Roberto Biloslavo

Managerji in organizacije: obvladovanje organi-zacij, odlocanje in urejanje zadev, vrednote, kul-tura in etika organizacij in managerjev Nacr-tovanje v organizacijah: snovanje vizije in smo-trov, ciljev in meril uspešnosti; snovanje strate-gij: strukturirano strateško nacrtovanje in logicniinkrementalizem; osnovni modeli za nacrtovanjev organizacijah Priskrbovanje, razporejanje inuporabljanje sredstev za delovanje organizacije –dela, kapitala, znanja – oz. materialnih in nema-terialnih sredstev Urejanje organizacij za pove-cevanje ucinkovitosti in avtonomnosti delovanjasodelavcev; delitev dela, pristojnosti in odgovor-nosti, delegiranje; postavljanje in u-veljavljanjepravil delovanja in obnašanja Vodenje in nadzi-ranje delovanja organizacije in sodelavcev Za-vezništva in interesi med udeleženci organizacije

Obvladovanje organizacije – urejanje zadev

Bavec, C., A. Bertoncelj in R. Biloslavo. V pri-pravi. Management: zapiski predavanj.

Dimovski, V., S. Penger in J. Žnidaršic. 2005.


Sodobni management. Ljubljana: Ekonom-ska fakulteta.

Krajši pisni izdelki (40%), koncni pisni izpit(40%), drugo (20%).

60-071 Raziskovanje v managementuizr. prof. dr. Anita Trnavcevicizr. prof. dr. Rok Strašek

Predmet je namenjen spoznavanju raziskoval-nega aparata v družboslovju s poudarkom naraziskavah v managementu. Predmet bo pote-kal v dveh sklopih: -kvalitativna metodologija inkvantitativna metodologija.

Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe A.2005. Raziskovanje v managementu. Ko-per: Fakulteta za management.

Pagano, R. R. 2004. Understanding stati-stics in the behavioral sciences. Belmont,CA: Thomson Wadsworth.

Izpitna obveznost sestoji iz dveh delov: del-nega izpita iz kvalitativne metodologije in del-nega izpita iz kvantitativne metodologije. Kandi-data se lahko povabi tudi na ustni zagovor.

Kandidat je uspešno opravil izpitno obveznost,ce je pozitivno opravil z vsako od obveznosti.H koncni oceni prispevata: delni izpit v sklopukvalitativne metodologije (35%) in delni izpit vsklopu kvantitativne metodologije (65%).

60-072 Snovanje in izpeljavapodjetniške zamisli

Osnove izpeljave podjetniške zamisli na trguin posebnosti vezane na mala in srednja podje-tja Elementi izpeljave podjetniške zamisli natrgu Vloga in pomen osebnosti podjetnika prioblikovanju in razumevanju izpeljave podjetniškezamisli na trgu Mreženje in njegova vloga prioblikovanju strategij podjetja za izpeljavo podje-tniške priložnosti na trgu glede na specifike malihin srednjih podjetij

60-073 Management inoviranjaizr. prof. dr. Borut Likar

Pomen znanja in inovativnosti za organizacijoin družbo Strateški vidiki obvladovanja zna-nja in inovativnosti Model odprtega inoviranjain ostali modeli inovativne organizacije Orodjaza management znanja in inovativnosti Mana-gement intelektualne lastnine Raziskovalna ininovacijska podpora

Likar, B. 2006. Management inoviranja. Ko-per: Fakulteta za management.

Likar, B., in P. Fatur, ur. 2006. Managementinovacijskih in RR procesov v EU. Ljub-ljana: Inštitut za inovativnost in tehnologijoin Korona plus.

Mulej, M. 2008. Invencijsko-inovacijski ma-nagement z uporabo dialekticne teorijesistemov (podlaga za uresnicitev ciljevEvropske unije glede inoviranja). Ljub-ljana: Inštitut za inovativnost in tehnolo-gijo.

Aktivno sodelovanje (20%), pisni izdelek spredstavitvijo (40%), pisno preverjanje znanja(40%).

60-074 Trženje med organizacijamiizr. prof. dr. Mitja Tavcar

Strategije v marketingu Medorganizacijskimarketing Obnašanje kupcev na medorganiza-cijskih trgih Izdelcna politika uveljavljenih iz-delkov Cenovna politika Politika distribucije

Vertikalna specializacija

Tavcar, M. I. 2005. Trženje med organizaci-jami: zapiski s predavanj. Koper: Fakultetaza management.

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdelki(30%), koncni pisni izpit (60%).

60-075 Marketinško komuniciranje

Spreminjajoca narava marketinškega komu-niciranja Razumevanje delovanja marketin-škega komuniciranja Strategije in nacrtovanje

Marketinško-komunikacijski splet Posebneoblike marketinškega komuniciranja Izdelavamarketinško komunikacijskega nacrta (SOSTACmodel nacrtovanja: analiza situacije, cilji, strate-gija, taktika, izvedba, nadzor) Izdelava oglaše-valske revije

60-076 Management mednarodnega trženja

Strateški management in management med-narodnega marketinga Vsebina in vidiki ma-nagementa mednarodnega marketinga Globa-lizacija in druge sodobne znacilnosti mednaro-dnega okolja Mednarodno trženje in medna-rodni marketing Nastajanje mednarodne (glo-balne) konkurencnosti Osnovna strateška vpra-šanja v mednarodnem marketingu Razvrstitevsestavin mednarodnega okolja Segmentiranje


tujih trgov Enostavne in zahtevne oblike med-narodnega delovanja Pomen informacij v med-narodnem trženju Marketinški splet in marke-tinški program v mednarodnem trženju Vplivinternacionalizacije na razvoj podjetja


Ucinki obvladovanja kakovosti Razmerjemed celovitim managementom kakovosti in po-slovno odlicnostjo Potrebne spremembe priuvajanju razlicnih sistemov managementa kako-vosti Ucinki pridobitve sistema managementakakovosti v organizaciji

60-078 Management poslovnihinformacijskih sistemov

Osnove managmenta razvijanja PIS Manage-ment analize in snovanja organiziranosti, poslov-nih in informacijskih procesov Managementanalize in snovanja podatkov organizacije Ma-nagement priskrbe in implementacije informacij-skih virov Ekonomika in management clove-ških virov informatizacije organizacije

60-079 Upravljanje gospodarskihin negospodarskih organizacij

Enotirni in dvotirni sistem upravljanja gospo-darskih družb v RS in EU ter primerjalno Pri-stojnosti in odgovornosti organov gospodarskihdružb v pravnem redu RS Upravljanje v ose-bah javnega prava Pravni status in statusnesestavine oseb javnega prava

60-080 Upravno pravo

Upravno-pravni repetitorij Javno narocanjeUpravne norme in upravno-pravni akti Osebe

javnega prava Upravne pogodbe Odškodnin-ska odgovornost javnih oblasti Posegi države vzasebno lastnino Varstvo osebnih podatkov

60-081 Izzivi kriticnega managementaizr. prof. dr. Tonci A. Kuzmanic

Uvod: Zakaj »kriticni«? Splošna podoba kri-ticnega managementa po 15 letih oblikovanja,viri Struktura: osnovne sestavine in kategori-alne aparature kriticnega managementa Zgo-dovinski del Na kaj in na koga se kritika na-naša Nosilni elementi kritike Obrat na tockipogleda Sklepne misli

Alvesson, M., in H. Willmott, ur. 1992. Criti-cal management studies. London: Sage.

Alvesson, M., in H. Willmott, ur. 2003.Studying management critically. London:Sage.

Boje, D. M., R. P. Gephart in T. J. Thatchen-kery, ur. 1996. Postmodern managementand organization theory. London: Sage.

Entemann, W. F. 1993. Managerialism, theemergence of a new ideology. Madison,WI: The University of Wisconsin Press.

Daljši pisni izdelki (40%), javni nastop(10%), koncni ustni izpit (50%).

60-082 Kriticne teme iz managementajavnih politikizr. prof. dr. Vlasta Jalušic

Kaj so javne politike: država in ostali akterjiMreže javnih politik, institucionalni akterji in

družbena gibanja Kljucne teme: clovekove pra-vice in diskriminacija; politike spolov; zaposlo-valne in družinske politike; politike enakih zmo-žnosti; manjšinske politike Koncepti, ki se ve-žejo na interpretacijo konstrukcije realnosti in kri-ticno analizo uokvirjanja Metodologija Upo-rabnost analize uokvirjanja na konkretnih podro-cjih

Bacchi, C. 1999. Women, policy and poli-tics: the construction of policy problems.London: Sage.

Castells, M. 1997. The information age: eco-nomy, society and culture. 2. zv., The po-wer of identity. Cambridge, MA: Blackwell.

Dryzek, J. S. 1990. Discursive democracy:politics, policy and political science. Cam-bridge: Cambridge University Press.

Fink Hafner, D., in D. Lajh. 2002. Analizapolitik. Ljubljana: Fakulteta za družbenevede.

Jalušic, V., in D. Zagorac, ur. 2004. Clove-kove pravice žensk. Ljubljana: Amnesty In-ternational in Mirovni inštitut.

Daljši pisni izdelki (30%), javni nastop(10%), koncni ustni izpit (60%).

60-083 Kulturne razlike v sodobnemposlovnem svetudoc. dr. Rune Gulev

Uvod v management kulturnih razlik, predsta-vitev podrocja, metod in tehnik preucevanja ter


namena ciljev in vsebine predmeta Poglablja-nje v bistvo fenomena poslovne kulture in moralekot dejavnikov vedenja organizacij v globalizira-nem gospodarstvu, posebej evropskem Podaja-nje vpogleda v sodobne znanstvene teorije na po-drocju kulturnih razlik Strateški pomen kultur-nih razlik Kulturne razlike, stereotip, predsodki,mnenja in stališca kot vir možnih sporov in kon-fliktov v organizaciji Modeli za uspešno upra-vljanje medkulturne komunikacije v multikultur-nem in/ali mednarodnem poslovnem svetu ozi-roma notranjem okolju gospodarske organizacije

Simulacije primerov, metoda detanta Prak-ticno usposabljanje za uporabo metod, tehnik instrategij za preprecevanje in razreševanje sporov

Jelovac, D. V pripravi. Management medkul-turnih razlik.

Harris, P., in R. Moran. 2000. Managing cul-tural differences: leadership strategies fora new world of business. Houston, TX:Gulf.

Daljši pisni izdelki (20%), javni nastop(10%), koncni pisni izpit (70%).

60-084 Družbena odgovornostgospodarskih družb

Uvod: Kaj je družbena odgovornost gospodar-skih družb? Trajnostni razvoj, globalno poslo-vanje, družbene in okoljske spremembe ter po-litika organizacije Smotri gospodarskih družbin družbena odgovornost Družbena odgovor-nost v praksi Industrijska ekologija Nevladneorganizacije in gospodarske družbe: kako delo-vati v sožitju? Država, politika in gospodarskedružbe: iskanje skupnih rešitev Tehnološke re-šitve in trajnostni razvoj Partnerstvo za trajno-stni razvoj Trajnostni razvoj in financni trgi

60-085 Management športnih organizacij

Športne organizacije: oblike in zgodovinskirazvoj Management v športnih organizacijah

Strateški management – politika športnih or-ganizacij Urejenost športnih organizacij De-javnosti športnih organizacij Sredstva športnihorganizacij Športnik in športne organizacije

Globalizacija in športne organizacije

60-086 Organizacijski koncepti in modeli

Uvod v sodobne organizacijske koncepte Or-ganizacija in globalizacija Organizacija in infor-

macijska tehnologija Modeliranje organizacij inreinženiring procesov

60-087 Oblike in tehnikemednarodnega poslovanjaizr. prof. dr. Drago Dubrovskidoc. dr. Mitja Ruzzier

Opredelitev mednarodnega poslovanja in poj-movnik; vloga informacij za iskanje in razvijanjemednarodnih poslov; globalizacija in globalnaucinkovitost Sestavine mednarodnega okolja:negospodarsko okolje, gospodarsko okolje, tržnookolje, interno okolje; tveganja v mednarodnemposlovanju Razlicni nacini vstopa na tuji trg inmerila za izbiro nacina; posredni in neposredniizvoz; skupinski, partnerski, kompenzacijski inkooperacijski izvoz; licencni in franšizni izvoz;proste ekonomske cone; kapitalske naložbe v tu-jini Pomen pakiranja in oznacevanja izdelka terporekla izvora Financiranje in kreditiranje med-narodnih poslov; garancije in poroštva; placilniinštrumenti; transportne klavzule; zavarovanjav mednarodnem poslovanju Zunanjetrgovinskipostopki in spremljajoci dokumenti Pripravaizvoznega ali uvoznega nacrta

Czinkota, M. R., in I. A. Ronkainen. 1995.Readings in global marketing. London:Dryden.

Daljši pisni izdelki (40%), koncni pisni izpit(60%).

60-089 Obnašanje odjemalcev

Osnove: vedenje odjemalcev, vpliv odjemalcevna marketinško strategijo, vpliv marketinga naodjemalce, marketinška etika, temna stran vede-nja odjemalcev ter vedenje odjemalcev kot razi-skovalno podrocje Temelji zaznavanja Ucenjeodjemalcev in spomin Motivacija in vrednote

Samopodoba Stališca Sprememba stališcin interaktivno komuniciranje Sprejemanje od-locitev Odjemalci in subkulture Odjemalci inkultura

60-090 Marketinški management storitev

Storitvene sestavine: pomen, opredelitev, klasi-ficiranje, znacilnosti in mozaik Razvoj in vlogatrženja storitvenih sestavin: evolucija trženja,opredelitve trženja, osnovni koncepti v trženju,organizacija in njeno okolje Management trže-nja storitvenih sestavin: vsebina Management


trženja storitvenih sestavin: proces Novi trendiv trženju storitev Intelektualna lastnina

60-091 Varstvo in zdravje pri delu

Razvoj varstva in zdravja pri delu na teritorijuSlovenije ter mednarodnopravna ureditev te te-

matike Zakonska ureditev zdravja in varstvapri delu Zakonska ureditev nadzora nad izvaja-njem predpisov s podrocja varstva in zdravja pridelu Delovna razmerja ter varstvo in zdravje pridelu Podzakonski predpisi s podrocja varstvain zdravja pri delu Pravila o delovni opremi,o varnostnih znakih ter o dovoljenjih za delo ino opravljanju strokovnih nalog varnosti pri delu

Preverjanje znanja in izpolnjevanje pogojev zavarno opravljanje dela Ukrepanje v primerihogrožanja varstva in zdravja pri delu

60-092 Gospodarsko pravo

Primerjalno korporacijsko pravo Pravo inte-lektualne lastnine in konkurence Pravni vidikikoncentaracije kapitala

60-093 Pravo industrijskih razmerij

Politicna in industrijska demokracija Ustavniin mednarodno pravni temelji razvoja industrij-skih razmerij Socialni dialog in socialni par-tnerji, pravni položaj Preprecevanje in reše-vanje sporov med socialnimi partnerji Sindi-kati ter sindikalno pravo Interdisciplinarni vi-diki razmerij med državo, delodajalci in zaposle-nimi Svoboda sindikalnega združevanja in de-lovanja Kolektivna pogajanja in druge oblikekolektivnega sporazumevanja Participacija za-poslenih pri odlocanju Financna participacijazaposlenih

60-094 Financno in davcno pravo

Uvod v financno, proracunsko in davcno pravoTemeljna nacela financnega prava Prora-

cunsko pravo Davcno pravo, davcni sistem indavcna sistematika Davcni sistem EU

60-095 Pravo in informatika

Temelji pravne informatike in pravnih infor-macijskih sistemov Elektronske komunikacije,pravni vidiki elektronskih komunikacij in pregledzakonodaje s podrocja elektronskih komunika-cij Internet in pravni vidiki interneta: pravniin eticni vidiki interneta, povezovanje interneta

z nekaterimi vejami prava E-poslovanje inpravni vidiki e-poslovanja Pravo in informa-cijska družba

60-096 Politicna ekonomija globalizacijein nasilje

Uvod Nova globalna ekonomska ureditevCilji in posledice globalizacije Globalna vla-

davina in nove vojne

60-097 Poslovna anglešcina

Vedenjske in kulturne razlike obravnavanev strokovnih in poljudno-znanstvenih besedilih

Pisanje esejev v angleškem jeziku Težavepri prevajanju v in iz anglešcine na poslovnempodrocju Anglešcina kot lingua franca v med-narodnem komuniciranju

60-098 Poslovna italijanšcina

Korespondenca gospodarske družbe Gospo-darske pogodbe (glavni tipi) Iskanje zaposlitvev Italiji (socialno zavarovanje in pravice sloven-skih delavcev v Italiji) Vedenjske in kulturnerazlike (strokovna in poljudnoznanstvena bese-dila) Mednarodna trgovina (s poudarkom namaloobmejnem gospodarstvu med Italijo in Slo-venijo)

60-099 Poslovna nemšcina

Nadgradnja jezikovnih znanj poslovne nem-šcine in seznanitev z zahtevnejšimi podrocji upo-rabe jezika v pisni in ustni komunikaciji vkljucnoz osnovami prevajanja Nemšcina v mednaro-dni poslovni komunikaciji (vedenjske, kulturnerazlike, lingua franca) Osnovna nacela prevaja-nja ob upoštevanju vpetosti jezika v kulturo Pri-merjalna analiza gospodarskih družb Mednaro-dna trgovina Evropska unija Zaposlovanje indelovno razmerje Bancništvo in finance

60-100 Prevajanje poslovnih besedillektor Alenka Kocbek

Translatologija kot znanstvena disciplina inpregled razlicnih šol prevajanja Funkcionali-sticne prevodoslovne teorije in teorija memov

Razmerje izvirnega in ciljnega jezika, kulturnavpetost besedil, jezik kot lingua franca Izbiraprevajalske strategije/modela glede na namen


prevoda in prevajalsko situacijo Uporaba slo-varjev, glosarjev, interneta, besedilnih korpusovpri primerih iz prevajalske prakse

Newmark, P. 2000. Ucbenik prevajanja.Ljubljana: Krtina.

Munday, J. 2001. Introducing translationstudies. London and New York: Routledge.

Daljši pisni izdelki (30%), javni nastop(10%), koncni ustni izpit (20%), koncni pisniizpit (40%).

60-101 Teorije vzgojno-izobraževalnihorganizacijizr. prof. dr. Andrej Koren

Vloge posameznikov in skupin v organizacijiGlobalizacija in nacionalne države, prenosi

znanja in politik Decentralizacija, centraliza-cija in avtonomija Znacilnosti organizacij inposebnosti organizacij v izobraževanju Handy-jevi in Mintzbergovi modeli organizacij Vodenjevzgojno-izobraževalnih organizacij Vodenje zaucenje

Bush, T. 2002. Theories of educational ma-nagement. London: Chapman.

Hopkins, D. 2007. Vsaka šola odlicna šola.Ljubljana: RIC.

Morgan, G. 2004. Podobe organizacij. Ljub-ljana: FDV.

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdelki(60%), javni nastop (10%), koncno ocenjevanjeznanja (20%).

60-102 Management razreda

Razredna in skupinska dinamika Elementirazredne klime in šolske kulture Strategije vo-denja razreda Ucinkovito komuniciranje v med-osebnih odnosih v razredu Modeli reševanjakonfliktov v razredu Nacrtovanje dela z od-delkom (soodgovornost in participacija ucencev;vloga oddelcnega uciteljskega zbora; sodelova-nje s starši) Program dela oddelcne skupnosti

Metodologija spremljanja in vrednotenja vode-nja razreda

60-103 Razvojno nacrtovanje in evalvacijaizr. prof. dr. Nada Trunk Širca

Razvojno nacrtovanje v organizaciji Evalva-cija in sistemi kakovosti v organizacijah Nacrtin izvedba evalvacije Priprava instrumentarijevin zbiranje podatkov Analiza in interpretacija

zbranih podatkov ter priprava evalvacijskega po-rocila

Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe.2004. Raziskovanje v managementu. Ko-per: Fakulteta za management.

Dessinger, J. C. 2004. Confirmative evalua-tion: practical strategies for valuing con-tinuous improvement. San Francisco: Pfei-ffer.

Pucko, D. 2005. Analiza in nacrtovanje po-slovanja. 2. natis. Ljubljana: Ekonomskafakulteta.

O’Brien, F. A., in R. G. Dyson, ur. 2007.Supporting strategy: frameworks, methodsand models. Chichester: Wiley.

Krajši pisni izdelki 40%, daljši pisni izdelki40%, javni nastop ali predstavitev 20%.

60-104 Management spremembin kakovost izobraževanja

Management sprememb in organizacija v di-namicnem okolju Temeljne managerske funk-cije Nivoji nacrtovanja Presoja ucinkovitosti

Management sprememb in kultura kakovostiUrejenost sprememb in kakovost kot konku-

rencna prednost

60-105 Ljudje v organizaciji

Spremenjeno okolje za delo z ljudmi v vzgojno--izobraževalnih organizacijah Koncepti in mo-deli ravnanja z ljudmi (HRM) v vzgojno-izobraže-valnih organizacijah Nacela timskega dela

Spodbude in ovire za timsko delo v vzgojno-izobraževalnih organizacijah Pregled teorij mo-tivacije Vloga vodje pri motiviranju zaposlenihv vzgojno-izobraževalnih organizacijah Organi-zacijska klima in kultura

60-106 Vodenje v izobraževanju

Znacilnosti dobrega vodenja Opredelitev vo-denja in vloge vodje Teorije osebnostnih znacil-nosti in karizmaticni vodja Vodstveni stili Te-orije tipov Transformacijsko, transakcijsko vo-denje in konstruktivisticne teorije Moc vodenja

60-107 Marketing v izobraževanjuizr. prof. dr. Anita Trnavcevic

Marketizacija izobraževanja in šolske politikeFilozofija marketinga, menjava, okolje, odje-

malci Izobraževanje kot storitev Marketinški


splet Marketinško komuniciranje Izdelek v iz-obraževanju Interni marketing in marketinškakultura

Barnes, C. 1993. Practical marketing forschools. Oxford: Blackwell.

Kotler, P. 2001. A framework for marke-ting management. Upper Saddle River, NJ:Prentice Hall.

Trnavcevic, A., R. Biloslavo, B. Snoj, V. Logajin B. Kodric. Ko država šepeta: marketin-ška kultura v šoli. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Trnavcevic, A., ur. 2008. O šoli skozi pisnagradiva: Marketinško komuniciranje šole.Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Trnavcevic, A., ur. 2008. Evalvacija zadovolj-stva s šolo: Metodološki in vsebinski izzivi.Brdo pri Kranju: Šola za ravnatelje.


60-108 Profesionalni razvoj strokovnihdelavcevdoc. dr. Justina Erculj

Spremljanje dela zaposlenih – opredelitev poj-mov in procesov Uciteljeva vloga v spreminja-jocem se okolju Koncepti uciteljevega profe-sionalizma Proces spremljanja in usmerjanjastrokovnih delavcev Nacela opazovanje pouka

Nacrtovanje profesionalnega razvoja strokov-nih delavcev Oblike profesionalnega razvoja, kipodpirajo oblikovanje skupnosti ucecih se stro-kovnjakov (professional learning communities)

Erculj, J., ur. 2005. Mreže 2: v ucencausmerjeno poucevanje. Ljubljana: Šola zaravnatelje.

Marentic Požarnik, B. 2000. Psihologija uce-nja in pouka. Ljubljana: DZS.

Day, C. 1999. Developing teachers: thechallenges of lifelong learning. London:Falmer.

Hargreaves, A. 2003. Teaching in the know-ledge society: education in the age of inse-curity. Maidenhead: Open University Press.


60-110 Ekonomika izobraževanja

Ekonomski pomen izobraževanja Razvoj iz-obraževanja opredelitev, merjenje Stroškiin ucinki izobraževanja Notranja (ekonomska)

ucinkovitost izobraževanja Zunanja (ekonom-ska) ucinkovitost izobraževanja Financiranjeizobraževanja Delitev stroškov izobraževanjamed razlicne nosilce Pravicnost na podrocjuizobraževanja Povezava sistema financiranja,ucinkovitosti, pravicnosti in razvoja izobraževa-nja

60-111 Vseživljenjsko ucenje in razvojkompetenc

Vseživljenjsko ucenje in uceca se organizacijaOsebnostne in poklicne kompetence Oblike

profesionalnega razvoja – redno izobraževanjeOblike profesionalnega razvoja Izobraževanje

ob delu Nacrtovanje izobraževanja v organiza-ciji Portfolio ucenja in dosežkov izobraževanja

Trendi na trgu dela

60-112 IS za podporo izobraževanjain usposabljanja

Uvod v e-poslovanje in opredelitev informa-cijskih sistemov Oblike in vrste e-poslovanja

Tehnološke osnove e-poslovanja Izobraže-valni zavod kot poslovni sistem IS za izobra-ževanje in usposabljanje zaposlenih IS za pod-poro poslovnih in administrativnih procesov v iz-obraževalnem zavodu IS za podporo izobraže-valnih procesov v izobraževalnem zavodu Ma-nagement e-poslovanja v izobraževalnem zavoduoz. usposabljanja v drugih organizacijah Eticni,pravni, sociološki in drugi izzivi uporabe v proce-sih izobraževanja in usposabljanja

60-113 Logisticni sistemiprof. dr. Livij Jakomin

Osnove logistike Glavne znacilnosti logistic-nih sistemov Logisticne dejavnosti v povezavi sdistribucijo Specificnost logisticnih mrež In-formacijska podpora logisticnim sistemom Ma-nagement logisticnih sistemov Pravni vidiki inlogisticni sistemi Logisticni sistemi EU Pro-metna politika EU in njen vpliv na logisticne sis-teme Operaterji in upravljanje logisticnih siste-mov

Zelenika, R. 2005. Logisticki sustavi. Reka:Ekonomski fakultet.

Van Goor, A. R., M. J. Ploos in W. van Am-stell. 2003. European distribution and su-pply chain logistics. Groningen: Kroese.

Panayides, P. M. 2006. Maritime logisticsand global supply chains: towards a rese-


arch agenda. Maritime Economics and Lo-gistics 8 (1): 3–18.

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdelki(30%), javni nastop (10%), koncno preverjanjeznanja (50%).

60-114 Strategije oskrbovalnih verig

Osnove strategij in strateškega managementaLogisticni operaterji Osnove logisticnih stra-

tegij in njihov pomen za oskrbovalno verigoStrategije pri obvladovanju distribucijskih ka-

nalov Strategije pri izvedbi fizicne distribucijeJust in Time koncept Quick Response kon-

cept Outsorcing in smartsourcing logisticnihsistemov Storitve dodane vrednosti kot kljucnielementi oskrbovalnih verig

60-115 Modeliranje v logistikiizr. prof. dr. Rok Strašek

Uvod v modeliranje logisticnih sistemov Os-nove teorije grafov Eulerjevi in hamiltonovi grafiter digrafi Drevesa, problemi najkrajših poti,barvanje grafov Mreže Linearno programira-nje


Zakrajšek, E. 2004. Matematicno modelira-nje. Ljubljana: Društvo matematikov, fizi-kov in astronomov.

Wilson, R. J., in J. J. Watkins. 1994. Graphs:an introductory approach. New York: Wi-ley.

Koncni pisni izpit (60%), koncni ustni izpit(40%).

60-116 Globalna trgovina in logisticni tokovi

Osnovne globalne trgovine in logisticnih tokovTrendi, ki vplivajo na globalno trgovino Opre-

delitev globalnih logisticnih trgov Humanisticniaspekti in znacilnosti povezane z logisticnimi to-kovi Analiza obstojece globalne trgovine, ana-liza obstojecih logisticnih tokov in vzroki za na-stajanje novih Dolocanje strategij za nastanekin upravljanje globalnih logisticnih tokov Vpli-vanje na globalno trgovino in operativni manage-ment globalnih logisticnih tokov Poslovna tve-ganja povezana z globalnim trgovanjem Pomenmreženja za potrebe upravljanja globalnih logi-

sticnih tokov Virtualna globalna trgovina in vir-tualni logisticni tokov

MacCormack, A., T. Forbath, P. Brooks in P.Kalaher. 2007. Innovation through globalcollaboration: a new source of competitiveadvantage. Boston, MA: Harvard BusinessSchool Press.

Savelsberg, E. 2008. Innovation in europeanfreight transportation: basics, methodo-logy and case studies for the Europeanmarkets. Berlin: Springer.

Fawcett, S. E., and G. M. Magnan. 2001.Achieving world-class supply chain ali-gnment: benefits, barriers, and bridges.Tempe, AZ: Center for Advanced Purcha-sing Studies.

Krajši pisni izdelki (15%), daljši pisni izdelki(25%), javni nastop (10%), koncno preverjanjeznanja (50%).

60-117 Ekonomski vidiki logistikein transportaprof. dr. Egon Žižmonddoc. dr. Matjaž Novak

Sektorski vidik logistike in transporta Mikro-ekonomska teorija proizvodnje Mikroekonom-ska teorija stroškov Mikroekonomska teorijaponudbe in povpraševanja

McCarthy, P. S. 2001. Transportition econo-mics. Oxford: Blackwell.

Sprotno preverjanje znanja (kolokviji) 30%,pisni izpit 70%.

60-119 Trajnostna rast organizacijedoc. dr. Andrej Bertoncelj

Izhodišca trajnostnega razvoja organizacije:znacilnosti skupnih trendov v sodobnem poslo-vanju, globalna ucinkovitost in tehnološki ra-zvoj Analiza poslovnega okolja: tržnega okoljain marko-okolje, evolucijska ekonomija in urav-noteženost z okoljem Sodobna organizacija:znacilnosti sodobne organizacije in ustvarjanjedodane vrednosti Poslovni ekosistemi: evolu-cija poslovnih sistemov in oblikovanje trajnostnihrazvojnih strategij Evolucija in vidiki trajno-stnega razvoja organizacije: strateški, financni,kadrovski in komunikacijski vidiki Strategijatrajnostne rasti: trajnostna in dobickonosna rastorganizacije Strateško povezovanje: iskanje zu-nanjih virov za doseganje trajnostne rasti Or-ganska in eksterna rast: poslovne in kapitalske


povezave kot sredstvo za trajnostno rast Zdra-vljenje in preprecevanje kriz: pogoji in pravilaza uspešen management trajnostnega razvojaorganizacije

Bertoncelj, A. 2008. Prevzemi in združitve:uravnoteženo upravljanje kljucnih dejavni-kov uspeha. Koper: Fakulteta za manage-ment.

Zook, C. 2001. Profit from the core: growthstrategy in an era of turbulance. Boston,MA: Harvard Business School Press.

Daljši pisni izdelek (30%), koncni pisni izpit(60%), sodelovanje v razpravah (10%).

Strokovno razvojno delo (SRD)Strokovno razvojno delo sestavljajo seminarji indelavnice, organizirani na UP FM, aktivna ude-ležbe na (strokovnih) konferencah in okroglih mi-zah na UP FM in drugod, sodelovanje pri razvoj-nih projektih UP FM in objava ter predstavitev(strokovnih) prispevkov in clankov na seminarjihUP FM. Študent lahko za SRD uveljavlja le tistevsebine, katerih tematika je vezana na podrocještudija na UP FM.

Seminarji so organizirani z namenom predsta-viti strokovne in znanstvene clanke, predstavitidispozicije magistrskih nalog, predstaviti stro-kovno razvojno delo, raziskovalne dosežke raz-iskovalcev in predstaviti vmesne ali koncne re-zultate projektov, ki potekajo na UP FM in tudidrugod – pod pogojem, da je tematika projektavezana na podrocje študija na UP FM. Ce štu-dent pri predmetih študijskega programa pripravistrokovni clanek, strokovni prispevek ali projek-tno nalogo, to lahko predstavi v okviru seminar-jev FM.

Študent vodi zbirno mapo (portfolio), v katerovlaga potrdila, dokazila o udeležbi na seminar-jih in delavnicah, okroglih mizah ali (strokovnih)konferencah ter pri drugih raziskovalnih dejavno-stih. Študent se v vsakem letniku prijavi na izpi-tni rok (zagovor), razpisan za SRD. Na zagovorupredstavi svoje strokovno razvojno delo, koordi-nator pa preveri zbrano število tock. Po uspešnoopravljenem zagovoru se študentu pripiše 6 KT.

Podrobnejša navodila, merila za vrednotenjeSRD in druge informacije o predmetu študentinajdejo v e-ucilnici predmeta.

60-910 Strokovno razvojno delo 1

Študent v 1. letniku zbere 6 tock iz naslova ob-veznih in izbirnih dejavnosti. Pod obvezne de-

javnosti spadajo delavnice, s katerimi si študentpridobi vešcine za pisanje (strokovnih) besedilter osnove za razvojno-raziskovalno delo. Pod iz-birne vsebine spadajo delavnice, seminarji, ob-java in predstavitve clankov in prispevkov, ak-tivna udeležba na konferencah in okroglih mizahna UP FM ali drugod in podobno. Študent pridobi6 KT, ko zbere 6 tock oz. opravi vse predvideneobveznosti.


Študent v 2. letniku zbere 6 tock iz naslova ob-veznih in izbirnih dejavnosti. Pod obvezne de-javnosti spadajo delavnice, s katerimi si študentpridobi znanje in vešcine za pisanje dispozicijemagistrskega dela in prijave teme. Pod izbirnevsebine spadajodelavnice, seminarji, objava inpredstavitve clankov in prispevkov, aktivna ude-ležba na konferencah in okroglih mizah na UPFM ali drugod in podobno. Študent pridobi 6 KT,ko zbere 6 tock oz. opravi vse predvidene obve-znosti.

60-930 Magistrska naloga

Magistrska naloga je pisni avtorski izdelek, s ka-terim študent dokazuje poglobljeno znanje naširših strokovnih podrocjih, kriticno razumeva-nje teorij ter temeljnih oz. ožjih specialisticnihkonceptov in principov, usposobljenost za iskanjenovih virov znanja na dolocenem strokovnem inznanstvenem podrocju, za uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemovin v novih ali spremenjenih okolišcinah, original-nost in ustvarjalnost pri uporabi znanja, razu-mevanje prakse ob spreminjajocem se komple-ksnem okolju, sposobnost obravnavanja doloce-nega problema in sposobnost oblikovanja ustre-znih rešitev, sposobnost za prevzemanje odgo-vornosti za vodenje zahtevnejših delovnih siste-mov ter za razvijanje kriticne refleksije ter soci-alnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenjeskupinskega dela. Študent si mentorja izbere, koima opravljene vse študijske obveznosti 1. le-tnika.

Podiplomska šola

Magistrski študijski program 2. stopnjeEkonomija in finance

Vrsta programaDrugostopenjski.

Študijsko podrocjeDružbene vede (ISCED 31; KLASIUS-P 31).

Smeri• Ekonomija (E),• Finance (F).

Strokovni naslovMagister oziroma magistrica ekonomije.

Raven izobrazbe po KLASIUS-SRV7.

Trajanje študijaProgram traja dve leti (120 KT).

Temeljni ciljIzobraziti strokovnjake, ki bodo imeli teoreticnoin strokovno znanje za uresnicevanje najzahtev-nejših ekonomskih analiz za potrebe strateškegarazvoja organizacije ter obvladali in izkoristili iz-zive, ki jih prinašajo nenehne spremembe v eko-nomskem okolju.

Diplomanti• Usvojijo razumevanje globalnega ekonom-

skega okolja in analizo tega;• se naucijo samostojnega analiziranja spre-

memb v organizacijah in posledic za okolje,uporabe zahtevnejših raziskovalnih metod,odgovornosti in dela v skupini;

• razumejo financno in institucionalno oko-lje organizacije, spoznajo nacela reševanjastrokovnih problemov z uporabo ekonomskeanalize, naucijo se samostojnega snovanjain izvajanja raziskovalnih projektov, razu-mejo gospodarske spremembe in aktualneekonomske probleme.

Vpisni pogojiPogoj za vpis v 1. letnik:

• diploma študijskega programa 1. stopnje vobsegu 180 kreditnih tock s podrocja ma-nagementa, ekonomskih in poslovnih ved aliprava oziroma

• diploma triletnega dodiplomskega študij-skega programa (programi, sprejeti predZViS 2004) s podrocja managementa, eko-nomskih in poslovnih ved ali prava.

Pogoj za vpis neposredno v 2. letnik:

• diploma študijskega programa 1. stopnje vobsegu 240 kreditnih tock s podrocja ma-nagementa, ekonomskih in poslovnih ved aliprava oziroma

• diploma štiriletnega dodiplomskega študij-skega programa (programi, sprejeti predZViS 2004) z ustreznega podrocja oziroma

• diploma specialisticnega študijskega pro-grama (programi, sprejeti pred ZViS 2004)z ustreznega podrocja. Študijske obvezno-sti za dokoncanje študija kandidatom dolocipristojna komisija Fakultete za managementKoper na podlagi predhodno opravljenihštudijskih obveznosti.

Premostitveni program (diferencialni izpiti): v1. oziroma 2. letnik študijskega programa selahko vpiše tudi diplomant drugih strokovnih po-drocij, ki pa mora pred vpisom opraviti študijskeobveznosti v obsegu od 12 do 27 kreditnih tock.Študijske obveznosti kandidatu doloci pristojnakomisija fakultete.

V primeru omejitve vpisa v 1. oziroma 2. letnikse kandidati izberejo glede na povprecno ocenopredhodnega študija.

Merila za priznavanje znanj inspretnosti, pridobljenih pred vpisom inmed študijem

Na študijskem programu 2. stopnje Ekonomija infinance se lahko upoštevajo znanja in spretnosti,ki jih je študent pridobil s formalnim in neformal-nim in/ali priložnostnim ucenjem. Ugotavljajo,preverjajo, potrjujejo in priznavajo v skladu s pra-vilnikom o priznavanju znanj in spretnosti Fakul-tete za management Koper na podlagi javnih li-stin in potrdil, iz katerih sta razvidna vsebina inobseg opravljenih obveznosti, in sicer tako, da jeta znanja in spretnosti mogoce vrednotiti po sis-temu ECTS. Študent v okviru poljubnih izbirnihpredmetov študijskega programa lahko uveljaviznanja in spretnosti v obsegu do 18 KT.


Predmetnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Ekonomija in finance



1. letnik

60-054 Denar in finance 9 30/15 KP, ŠL 30 KP, ŠL

60-053 Ekonomija 9 30/15 – 30 –

60-055 Matematika v ekonomiji in financah 9 30/15 – 30 –

60-XXX Obvezni smerni predmet 9 24/12 24



60-910 Strokovno razvojno delo 1 6 KP, ŠL KP, ŠL

2. letnik

60-056 Statistika v ekonomiji in financah 9 30/15 KP, ŠL 30 KP, ŠL

60-XXX Poljubni izbirni predmet 1 9 24/12 –



60-920 Strokovno razvojno delo 2 6 12 – 12 KP

60-930 Magistrska naloga 18

KT – kreditne tocke; P/V – predavanja/vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja; kraj izvedbe je naveden v preglednicah z izbirnimimoduli oziroma predmeti, glej str. 83 in 84.


Študent lahko študijske obveznosti v obsegu 18KT (poljubno izbirni predmeti) pridobi na drugiclanici univerze ali na drugem visokošolskem za-vodu v Sloveniji ali v tujini. Tako pridobljene KTlahko uveljavi v študijskem programu v skladu spravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti.

O programu

Študijske obveznosti. 4 temeljni predmeti, 1 ob-vezni smerni predmet, 2 izbirna smerna pred-meta, 3 poljubni izbirni predmeti, strokovno ra-zvojno delo študenta 1 in 2 ter magistrska na-loga.

Napredovanje. Študent rednega študija lahkonapreduje v 2. letnik, ce opravi 45 KT 1. letnika.Študent izrednega študija lahko napreduje v 2.letnik, ce opravi 30 KT 1. letnika.

Ponavljanje. Študent rednega študija lahko en-krat ponavlja 1. ali 2. letnik, ce opravi 30 KT vpi-sanega letnika. Študent izrednega študija lahkoponavlja 1. letnik, ce zbere 20 KT.

Dokoncanje. Študent, ki se je vpisal v 1. letnikštudijskega programa 2. stopnje, dokonca štu-dijski program, ko zbere 120 KT. Študent, ki seje vpisal neposredno v 2. letnik študijskega pro-grama, dokonca študijski program, ko opravi vse

študijske obveznosti, ki mu jih doloci pristojnakomisija UP FM.

PredmetnikV nadaljevanju predstavljamo predmetnik študij-skega programa. Predmetniku sledijo opisi pred-metov in drugih študijskih obveznosti. Podrob-nosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec pravi-loma prvo uro predavanj.

V študijskem vodniku pa navajamo:





Opisi predmetov

60-010 Uporabna mikroekonomika

Analiza ponudbe podjetja Analiza funkcijepovpraševanja po proizvodih podjetja Politikekonkurencnosti in dinamike podjetij Popolnakonkurenca, monopol, oligopol, monopolisticna


Smeri in smerni predmeti magistrskega študijskega programa 2. stopnje Ekonomija in finance



Ekonomija

60-010 Uporabna mikroekonomika 9 24/12 – 24 –

60-026 Ekonomska politika 9 24/12 – 24 –

60-062 Mednarodna ekonomija 9 24/12 – 24 –

60-066 Teorija in analiza strukture trga 9 24/12 – 24 –

Finance

60-057 Financni management podjetja 9 24/12 KP, ŠL 24 KP, ŠL

60-120 Racunovodstvo za managerje 9 24/12 KP, ŠL 24 KP, ŠL

60-027 Financna ekonomika 9 24/12 – 24 –

60-109 Financno racunovodstvo 9 24/12 KP, ŠL 24 KP, ŠL

KT – kreditne tocke; P/V – predavanja/vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja. Obvezna smerna predmeta sta izpisana krepko.


konkurenca Parcialno in splošno ravnovesjeJavne dobrine in eksternalije Mednarodna

trgovina in analiza mednarodne trgovine podjetja

60-011 Uporabna makroekonomika

Teoreticni del – ponovitev in uvod Agregatnopovpraševanje in ponudba Teorije inflacije inreševanje Teorije in modeli gospodarske rasti

Poslovni cikli

60-026 Ekonomska politika

Uvod v teorijo ekonomske politike Fiskalnapolitika Denarna politika Mikroekonomske(strukturne) politike Problemi oblikovanja opti-malne ekonomske politike v demokraticni družbi

60-027 Financna ekonomika

Financni sistem in njegovo delovanje Fi-nancna teorija Financni instrumenti in njihoveznacilnosti Analiza aktualnih vprašanj sodob-nega financnega sistema Mehanizmi izdaj fi-nancnih instrumentov

60-031 Kriticno branje in pisanjev anglešcini

Sedem korakov strategije kriticnega branjaKriticno branje na podlagi besedil z razlic-

nih družbeno-ekonomskih podrocij s poudarkomna kulturnih razlikah Osnove pisanja esejev vangleškem jeziku Pisanje oziroma oblikovanjezgradbe pisnega sporocila (pisanje odstavkov,uvoda, zakljucka) Analiza slogovnih znacil-nosti, primerjava besedil dveh avtorjev Pa-rafraziranje Navajanje del drugih avtorjev inplagiatorstvo Anglešcina kot lingua franca

60-053 Ekonomija

Sistem znanosti, družboslovne vede in eko-nomska teorija Predmet proucevanja v eko-nomski teoriji Mikro- in makroekonomika

60-054 Denar in financedoc. dr. Primož Dolenc

Denar in valuta Centralna banka, poslovnebanke in mehanizem izdajanja denarja Fi-nancni posredniki Financno premoženje

Mishkin, F. S. 2004. The economics of mo-ney, banking and financial markets. Bo-ston, MA: Pearson.

Krajši pisni izdelki (40%), koncni pisni izpit(60%).

60-055 Matematika v ekonomiji in financah

Osnove matematike Optimizacija – enacbe


Izbirni predmeti magistrskega študijskega programa 2. stopnje Ekonomija in finance



60-011 Uporabna makroekonomika 9 24/12 – 24 –

60-060 Regionalna in strukturna ekonomika 9 24/12 – 24 –

60-064 Teorija in analiza gospodarske rasti 9 24/12 – 24 –

60-063 Gospodarstvo in institucije 9 24/12 KP1 24 –

60-065 Denarni sistem in denarna politika 9 24/12 – 24 –

60-067 Kadri kot premoženje organizacije 9 24/12 – 24 –

60-068 Lokalni razvoj in inovacije 9 24/12 – 24 –

60-031 Kriticno branje in pisanje v anglešcini 9 24/12 – 24 –

60-097 Poslovna anglešcina 9 24/12 – 24 –

60-098 Poslovna italijanšcina 9 24/12 – 24 –

60-099 Poslovna nemšcina 9 24/12 – 24 –

60-100 Prevajanje poslovnih besedil 9 24/12 KP 24 –

60-118 Davki in revizija v podjetju 9 24/12 – 24 –

KT – kreditne tocke; P/V – predavanja/vaje; KU – kontaktne ure; pomišljaj v stolpcu »kraj izvedbe« pomeni,da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja.1 Predmet se izvede v Kopru v anglešcini v okviru mednarodne poletne šole.


z eno neodvisno spremenljivko Optimizacija –enacbe z vec neodvisnimi spremenljivkami Fi-nancna matematika

60-056 Statistika v ekonomiji in financahizr. prof. dr. Rok Strašek

Osnovni statisticni pojmi Statisticna analizapodatkov Regresijska in faktorska analiza

McClave, J. T., G. P. Benson in T. Sincich.2001. A first course in business statistics.London: Prentice-Hall.

Sprotno pisno preverjanje znanja (40%),koncni pisni izpit (60%).

60-057 Financni management podjetjadoc. dr. Primož Dolenc

Uvod v poslovne finance Temeljni konceptiStrateške financne odlocitve Primeri empiric-

nih analiz Nacrtovanje financ podjetja

Brigham, E. F. 1995. Fundamentals of finan-cial management. London: Dryden.


60-060 Regionalna in strukturna ekonomika

Regionalna ekonomika Odnosi med regijamiRegionalna politika Strukturna ekonomikaGlobalizacija, regionalni in strukturni razvojPovezava med regionalno in strukturno ekono-

miko


Rikardijanska teorija mednarodne menjave:teorija primerjalnih prednosti Neoklasicna te-orija mednarodne menjave: Heckscher-Ohlin-Samuelsonov (HOS) model Moderne teorijemednarodne menjave: vloga ekonomij obsega innepopolne konkurence Mednarodno ekonom-ske integracije Instrumenti zašcitne politike

60-063 Gospodarstvo in institucijeizr. prof. dr. Janez Šušteršic

Uvod v institucionalno ekonomijo Institucijev sodobnih razvitih gospodarstvih in njihov razvoj

Hall, P. A., in D. Soskice. 2003. Varietiesof capitalism. Oxford: Oxford UniversityPress.


North, D. C. 1998. Inštitucije, inštitucio-nalne spremembe in gospodarska uspe-šnost. Ljubljana: Krtina.


60-064 Teorija in analiza gospodarske rasti

Gospodarska rast kot ekonomski problem in ciljekonomske politike Neoklasicna teorija gospo-darske rasti Postkeynesianska teorija gospodar-ske rasti Endogene teorije gospodarske rasti

Teorija realne konvergence

60-065 Denarni sistem in denarna politika

Denarni sistem Denarna teorija Teorija de-narne politike Analiza monetarne politike

60-066 Teorija in analiza strukture trga

Uvod – industrijska organizacija Metode ana-lize Monopol Oligopol Monopolisticna kon-kurenca

60-067 Kadri kot premoženje organizacije

Kadri kot prvina poslovnega procesa Ra-zlogi za in proti vkljucevanju vrednosti kadrovin naložb v kadre v racunovodske izkaze Od-nos do racunovodstva cloveških zmožnosti Ra-zvoj ekonomske misli o racunovodstvu cloveškihzmožnosti Racunovodstvo cloveških zmožno-sti kot informacijski sistem Teorija merjenja innjena vloga v racunovodstvu cloveških zmožno-sti Nedenarno in denarno vrednotenje kadrov

Naložbe v kadre Vplivi vkljucevanja vredno-sti kadrov na racunovodske izkaze

60-068 Lokalni razvoj in inovacije

Lokalni razvoj in lokalne strategije razvojaInovacije in na znanju temeljeca družba Ra-

zvoj lokalnega zaposlovanja Urbano-ruralnirazvoj Razvoj nove ekonomije na podeželju

Primeri dobrih praks iz lokalnega razvoja

60-097 Poslovna anglešcina


Razmerje izvirnega in ciljnega jezika, kulturnavpetost besedil, jezik kot lingua franca Izbiraprevajalske strategije/modela glede na namen

prevoda in prevajalsko situacijo Uporaba slo-varjev, glosarjev, interneta, besedilnih korpusovpri primerih iz prevajalske prakse

60-098 Poslovna italijanšcina


Razmerje izvirnega in ciljnega jezika, kulturnavpetost besedil, jezik kot lingua franca Izbiraprevajalske strategije/modela glede na namenprevoda in prevajalsko situacijo Uporaba slo-varjev, glosarjev, interneta, besedilnih korpusovpri primerih iz prevajalske prakse

60-099 Poslovna nemšcina


Razmerje izvirnega in ciljnega jezika, kulturnavpetost besedil, jezik kot lingua franca Izbiraprevajalske strategije/modela glede na namenprevoda in prevajalsko situacijo Uporaba slo-varjev, glosarjev, interneta, besedilnih korpusovpri primerih iz prevajalske prakse

60-109 Financno racunovodstvodoc. dr. Tatjana Horvat

Kakšne so odgovornosti managementa za ra-cunovodske informacije do zunanjih uporabnikov

Kako s kazalniki pojasniti bilancno situacijopodjetja za zunanje uporabnike Kako z notra-njimi akti urediti odgovornosti managementa vpodjetju Izbrana poglavja iz financnega racu-novodstva: porocila za zunanje uporabnike, kon-troling, tranferne cene in davcni pregled

Horvat, T. V pripravi. Izbrana poglavja iz fi-nancnega racunovodstva: zapiski preda-vanj. Koper: Fakulteta za management.

Elliot, B., in J. Elliot. 2004. Financial acco-unting and reporting. London: PrenticeHall.


60-118 Davki in revizija v podjetju

Vrste davkov Davcno nacrtovanje in inšpek-cijski pregled Davcne utaje in mednarodna ob-davcitev Notranja in zunanja revizija podjetja


60-120 Racunovodstvo za managerjeizr. prof. dr. Franko Milost

Medsebojna povezanost temeljnih racunovod-skih izkazov Racunovodske informacije za od-locanje managerjev Sodobni pristopi obvlado-vanja stroškov Uskupinjevanje racunovodskihizkazov Pristopi k racunovodskem predracuna-vanju in analiziranju poslovanja

Garrison, R. H., E. W. Noreen in P. C. Bre-wer. 2008. Managerial accounting. 12.izd. Boston, MA: McGraw-Hill.

Williams, J. R. 2008. Financial and mana-gerial accounting: the basis for businessdecisions. 14. izd. Boston, MA: McGraw-Hill.

Sprotno pisno preverjanje znanja (40%),koncni pisni izpit (60%).

Strokovno razvojno delo (SRD)

Strokovno razvojno delo sestavljajo seminarji indelavnice, organizirani na UP FM, aktivna ude-ležbe na (strokovnih) konferencah in okroglih mi-zah na UP FM in drugod, sodelovanje pri razvoj-nih projektih UP FM in objava ter predstavitev(strokovnih) prispevkov in clankov na seminarjihUP FM. Študent lahko za SRD uveljavlja le tistevsebine, katerih tematika je vezana na podrocještudija na UP FM.

Seminarji so organizirani z namenom predsta-viti strokovne in znanstvene clanke, predstavitidispozicije magistrskih nalog, predstaviti stro-kovno razvojno delo, raziskovalne dosežke raz-iskovalcev in predstaviti vmesne ali koncne re-zultate projektov, ki potekajo na UP FM in tudidrugod – pod pogojem, da je tematika projektavezana na podrocje študija na UP FM. Ce štu-dent pri predmetih študijskega programa pripravistrokovni clanek, strokovni prispevek ali projek-tno nalogo, to lahko predstavi v okviru seminar-jev FM.

Študent vodi zbirno mapo (portfolio), v katerovlaga potrdila, dokazila o udeležbi na seminar-jih in delavnicah, okroglih mizah ali (strokovnih)konferencah ter pri drugih raziskovalnih dejavno-stih. Študent se v vsakem letniku prijavi na izpi-tni rok (zagovor), razpisan za SRD. Na zagovorupredstavi svoje strokovno razvojno delo, koordi-nator pa preveri zbrano število tock. Po uspešnoopravljenem zagovoru se študentu pripiše 6 KT.

Podrobnejša navodila, merila za vrednotenjeSRD in druge informacije o predmetu študentinajdejo v e-ucilnici predmeta.


Študent v 1. letniku zbere 6 tock iz naslova ob-veznih in izbirnih dejavnosti. Pod obvezne de-javnosti spadajo delavnice, s katerimi si študentpridobi vešcine za pisanje (strokovnih) besedilter osnove za razvojno-raziskovalno delo. Pod iz-birne vsebine spadajo delavnice, seminarji, ob-java in predstavitve clankov in prispevkov, ak-tivna udeležba na konferencah in okroglih mizahna UP FM ali drugod in podobno. Študent pridobi6 KT, ko zbere 6 tock oz. opravi vse predvideneobveznosti.


Študent v 2. letniku zbere 6 tock iz naslova ob-veznih in izbirnih dejavnosti. Pod obvezne de-javnosti spadajo delavnice, s katerimi si študentpridobi znanje in vešcine za pisanje dispozicijemagistrskega dela in prijave teme. Pod izbirnevsebine spadajodelavnice, seminarji, objava inpredstavitve clankov in prispevkov, aktivna ude-ležba na konferencah in okroglih mizah na UPFM ali drugod in podobno. Študent pridobi 6 KT,ko zbere 6 tock oz. opravi vse predvidene obve-znosti.

60-930 Magistrska naloga

Magistrska naloga je pisni avtorski izdelek, s ka-terim študent dokazuje poglobljeno znanje naširših strokovnih podrocjih, kriticno razumeva-nje teorij ter temeljnih oz. ožjih specialisticnihkonceptov in principov, usposobljenost za iskanjenovih virov znanja na dolocenem strokovnem inznanstvenem podrocju, za uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemovin v novih ali spremenjenih okolišcinah, original-nost in ustvarjalnost pri uporabi znanja, razu-mevanje prakse ob spreminjajocem se komple-ksnem okolju, sposobnost obravnavanja doloce-nega problema in sposobnost oblikovanja ustre-znih rešitev, sposobnost za prevzemanje odgo-vornosti za vodenje zahtevnejših delovnih siste-mov ter za razvijanje kriticne refleksije ter soci-alnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenjeskupinskega dela. Študent si mentorja izbere, koima opravljene vse študijske obveznosti 1. le-tnika.

Podiplomska šola

Specialisticni študijski programManagement v izobraževanju

V specialisticni študijski program Managementv izobraževanju smo nazadnje vpisovali v štu-dijskem letu 2008/2009. Študenti specialistic-nega študijskega programa lahko v skladu z ZViS2006 in v skladu s pogoji študijskega programadokoncajo študij najpozneje do 30. 9. 2012.Študenti, ki pavzirajo vec kot dve leti zapored,morajo za nadaljevanje študija oddati prošnjo zanadaljevanje študija na komisijo za študentskezadeve – podiplomski študij.

Diplomanti specialisticnih študijskih progra-mov UP FM lahko ob izpolnjevanju pogojev naUP FM nadaljujejo študij po študijskih programih2. in 3. stopnje.

Vrsta programaPodiplomski specialisticni.

Študijsko podrocjePoslovne in upravne vede (ISCED 34).

Strokovni naslovSpecialist oziroma specialistka managementa vizobraževanju.

TrajanjeProgram traja eno leto (60 KT).

Temeljni ciljIzobraziti in usposobiti študente za delo na po-drocju splošnega managementa in jih spoznatis posebnostmi managementa v izobraževanju,prenesti teoreticna spoznanja v prakso, povezatiteorijo in prakso uvajanja in obvladovanja spre-memb.

Diplomanti• So usposobljeni za delo na podrocju izobra-

ževanja in za prevzemanje vodstvenih funk-cij v izobraževalnih organizacijah;

• razumejo politicno, socialno, ekonomskoin tehnološko okolje vzgojno-izobraževalnihustanov v Sloveniji in tujini;

• so usposobljeni za ucinkovito nacrtovanjeosebnega in strokovnega razvoja ter razvojvzgojno-izobraževalne organizacije;

• se lahko v skladu z merili za prehode vpišejov 2. letnik magistrskega študijskega pro-grama Management.

O programuŠtudijske obveznosti. 4 obvezni predmeti, 4 iz-birni predmeti, seminar Osnove raziskovanja inpisanje strokovnih besedil.

Dokoncanje. Študent konca program, ko opravivse študijske obveznosti in zbere 60 KT ter za-prosi referat za izdajo potrdila o diplomiranju.

Podiplomska šola

Specialisticni študijski programManagement

V specialisticni študijski program Managementsmo nazadnje vpisovali v študijskem letu 2008/2009. Študenti specialisticnega študijskega pro-grama lahko v skladu z ZViS 2006 in v skladus pogoji študijskega programa dokoncajo študijnajpozneje do 30. 9. 2012. Študenti, ki pavzi-rajo vec kot dve leti zapored, morajo za nada-ljevanje študija oddati prošnjo za nadaljevanještudija na komisijo za študentske zadeve – po-diplomski študij.

Diplomanti specialisticnih študijskih progra-mov UP FM lahko ob izpolnjevanju pogojev naUP FM nadaljujejo študij po študijskih programih2. in 3. stopnje.

Vrsta programaPodiplomski specialisticni.


Smeri• Splošni management (SPM),• Management informacijskih sistemov (MIS),• Financni management (FM),• Management trženja (MT),• Management kadrov (MK),• Management v mednarodnem poslovnem

okolju (MMPO),• Mednarodna ekonomika in finance (MEF),• Podjetništvo (P),• Upravljanje gospodarskih in negospodarskih

organizacij (UGNO).

Strokovni naslovSpecialist oziroma specialistka managementa.

TrajanjeProgram traja eno leto (60 KT).

Temeljni ciljIzobraziti in usposobiti študente za razumevanjein obvladovanje organizacije ter poslovnih funkcijkot dinamicnega sistema, ki je utemeljen v po-slovnih, ekonomskih, vedenjskih in pravnih ve-dah, ter za prepoznavanje in ustvarjalno reševa-nje problemov v poslovni praksi.

Diplomanti• Dobijo splošna znanja iz managementa,

ekonomskih, pravnih in vedenjskih ved, kiso potrebna za uspešno obvladovanje orga-nizacij in za vodenje sodelavcev;

• so usposobljeni za izvajanje zahtevnejšihprojektov in za svetovalno delo na podrocjumanagementa;

• se (po merilih za prehode) lahko vpišejo v2. letnik magistrskega študijskega programaManagement ali v 2. letnik študijskih pro-gramov 2. stopnje (strokovni magisterij).

O programuŠtudijske obveznosti. 2 obvezna predmeta, 1obvezni smerni predmet, 2 izbirna smerna pred-meta, 1 poljubni izbirni predmet, seminar. Štu-dent izbere smer in dva izbirna smerna predmetate smeri. Izbirni poljubni predmet lahko izberemed vsemi predmeti študijskega programa, ki sev študijskem letu izvajajo, ali med predmeti dru-gega visokošolskega zavoda.

Dokoncanje. Študent konca program, ko opravivse študijske obveznosti in zbere 60 KT ter za-prosi referat za izdajo potrdila o diplomiranju.

Podiplomska šola

Magistrski (znanstveni) študijskiprogram Management

V prvi letnik magistrskega (znanstvenega) študij-skega programa Management smo nazadnje vpi-sovali v študijskem letu 2008/2009.

V skladu z ZViS lahko študenti starih štu-dijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004,v skladu s pogoji študijskega programa, dokon-cajo študij najpozneje do konca študijskega leta2015/2016. Študenti, ki pavzirajo vec kot dveleti zapored, morajo za nadaljevanje študija oz.za prijavo naloge oddati prošnjo za nadaljevanještudija na komisijo za študentske zadeve – podi-plomski študij.

Študenti, ki se v študijskem letu 2009/2010ne bodo vpisali v 2. letnik, se lahko na UP FMv naslednjih letih ob izpolnjevanju pogojev prepi-šejo v študijske programe 2. ali 3. stopnje.

Vrsta programa

Podiplomski znanstveni magistrski.

Študijsko podrocje

Poslovne in upravne vede (ISCED 34).

Usmeritve (13 usmeritev)• Splošni management (SPM),• Management informacijskih sistemov (MIS),• Management tehnologij (MTEH),• Financni management (FM),• Management trženja (MT),• Management kadrov (MK),• Ekonomsko okolje managementa (EOM),• Management v izobraževanju (MI),• Financna ekonomika (FE),• Mednarodna ekonomika (ME),• Podjetništvo (P),• Upravljanje gospodarskih in negospodarskih

organizacij (UGNO),• Kriticni management (KM).

Znanstveni naslov

Magister oziroma magistrica znanosti.

Trajanje

Program traja dve leti (120 KT).

Temeljni cilj

Izobraziti in usposobiti študente za razumeva-nje politicnega, ekonomskega, socialnega, kul-turnega in pravnega okolja, v katerem delujejoorganizacije v Sloveniji in tujini, ter za samo-stojno znanstvenoraziskovalno delo.

Diplomanti• So usposobljeni za ucinkovito in uspešno or-

ganiziranje, vodenje in nadziranje podjetij(organizacij) v spreminjajocem se okolju;

• so usposobljeni za samostojno in ustvar-jalno delo na najodgovornejših delovnih me-stih v podjetjih in drugih organizacijah;

• so usposobljeni za znanstvenoraziskovalnodelo;

• se (po merilih za prehode) lahko vpišejo v3. letnik doktorskega študijskega programa.

Vpisni pogoji


• diplomanti specialisticnega študijskega pro-grama z ekonomskega ali organizacijsko--upravnega podrocja (pred ZViS 2004) indiplomanti študijskega programa 2. stop-nje z ekonomskega ali organizacijsko-uprav-nega podrocja (ZViS 2004);

• študenti podiplomskega študijskega pro-grama z ekonomskega ali organizacijsko--upravnega podrocja (pred ZViS 2004), kiso zbrali vsaj 60 KT; v casu študija morajoopraviti diferencialne izpite v obsegu 21 KT(Ekonomski in pravni vidiki managementain Strateški management).

Kandidati za vpis v 2. letnik morajo izpolnje-vati še enega od naslednjih pogojev:

• povprecna ocena podiplomskega študijanajmanj 8 ali

• tri leta delovnih izkušenj in objavljen vsaj enstrokovni clanek ali

• tri leta delovnih izkušenj in aktivna udeležbana konferenci.

V primeru omejitve vpisa v 2. letnik bodo kan-didati izbrani glede na povprecno oceno štu-dijskih obveznosti na podiplomskem študijskemprogramu.


Predmetnik magistrskega (znanstvenega) študijskega programa Management

Šifra Predmet KT KU Kraj izvedbe

1. letnik

40-001 Management 12 36 –

40-002 Ekonomski in pravni vidiki managementa 12 36 KP1

40-003 Raziskovanje in pisanje znanstvenih besedil (seminar) 0 12 –

40-005 Obvezni usmeritveni predmet: Strateški management 9 24 KP1

40-XXX Izbirni predmet 12 9 24 –



2. letnik

40-004 Raziskovalna metodologija v družboslovju 20 KP, CE, ŠL

40-053 Individualno raziskovalno delo in magistrska naloga z zagovorom 40

Individualno raziskovalno delo študenta (10 KT)

Magistrska naloga z zagovorom (30 KT)

KT – kreditne tocke; KU – kontaktne ure, obsegajo organizirane ure predavanj; pomišljaj v stolpcu »krajizvedbe« pomeni, da se predmet v študijskem letu 2009/2010 ne izvaja.1 Predmet se izvede kot diferencialni predmet za vpis v 2. letnik magistrskega programa za kandidate vpisanepo merilih za prehode. 2 Izbirni predmeti magistrskega (znanstvenega) študijskega programa se v študijskemletu 2009/2010 ne izvajajo.



Izbirnost in mobilnostZnotraj izbranega študijskega programa na UPFM študenti lahko izbirajo med razlicnimi izbir-nimi predmeti in si sestavijo predmetnik po svo-jih željah in zanimanju. V okviru sorodnih magi-strskih programov študenti lahko zberejo do 30KT (od tega 9 KT na kateremkoli programu kate-rekoli fakultete) na drugih visokošolskih zavodihv Sloveniji in/ali tujini ter jih v skladu s pravili FMuveljavljajo v mag. programu Management.

O programuŠtudijske obveznosti. 2 obvezna predmeta, 1obvezni metodološki predmet, 1 obvezni usme-

ritveni predmet, 3 izbirni predmeti, seminar, in-dividualno raziskovalno delo, magistrska nalogaz zagovorom. Študent izbere obvezni predmetusmeritve, izbirne predmete pa lahko izbira medvsemi predmeti znotraj študijskega programa.Priporocamo, da izbere vsaj dva izbirna pred-meta znotraj izbrane usmeritve. Izbirni poljubnipredmet lahko izbere med vsemi predmeti štu-dijskega programa, ki se v študijskem letu izva-jajo, ali med predmeti drugega visokošolskegazavoda.

Napredovanje. Študent napreduje v 2. letnik,ko zbere 9 KT iz 1. letnika. V študijskem letu2009/2010 je še zadnjic mogoc vpis oziromanapredovanje v 2. letnik magistrskega (znanstve-nega) študijskega programa Management; 1. le-tnika v študijskem letu 2009/2010 ni vec mo-goce ponavljati.

Dokoncanje. Študent konca magistrski študij, koopravi vse predpisane študijske obveznosti, pri-pravi raziskavo ter izdela in zagovarja magistrskonalogo in tako zbere 120 KT. Študent, ki se jevpisal neposredno v 2. letnik, mora za dokonca-nje zbrati najmanj 60 KT.

Predmetnik

Predmetnik študijskega programa je predstavljenv preglednici, opisi predmetov in drugih študij-skih obveznosti pa v nadaljevanju. Podrobnosti


o izvedbi predmeta pojasni izvajalec pravilomaprvo uro predavanj. V študijskem vodniku pa na-vajamo:

• vsebino predmeta,• obvezno študijsko literaturo, ki je oznacena

z znakom ,• nacin preverjanja in ocenjevanja znanja (de-

lež posameznega nacina v strukturi koncneocene), ki je oznacen z znakom .

Prvi letnik magistrskega programa se v študij-skem letu 2009/2010 ne izvaja. Opisi progra-mov so dosegljivi na spletni strani fakultete.

Opisi predmetov

40-001 Management

Predmet obsega temeljna znanja s podrocja ma-nagementa, ki naj študentom z razlicnimi prej-šnjimi smermi in vsebinami izobraževanja ustva-rijo enotna izhodišca za nadaljnji študij pro-grama. Uvodni del obravnava koncepte orga-nizacije in managementa, zatem pa vrednote kotizhodišce delovanja managerjev – tako z vidikakultur organizacij in njihovih okolij kot z vidikaetike managementa. V osrednjem delu ohranjatradicionalno clenjenost managerske dejavnostina nacrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzi-ranje, vendar vsako od dejavnosti po splošnempregledu osnovnih znanj kriticno obravnava zvidika organizacije kot instrumenta za dosega-nje ciljev in organizacije kot skupnosti interesovudeležencev, sklene pa s sintezo razsežnosti mednacrtovanjem in snovanjem, urejanjem in pove-zovanjem, poslovodenjem in vodenjem, merje-njem in presojanjem. Pri tem vseskozi kriticnovzporeja tehnokratski in humanisticni konceptorganizacij in managementa. Študenti v delov-nih skupinah ob mentorstvu izvajalcev predmetaobravnavajo izbrane teme, jih v casu med preda-vanji dodelajo v kratko nalogo in tako povezujejoteorijo in prakso.

40-002 Ekonomski in pravni vidikimanagementaprof. dr. Egon Žižmonddoc. dr. Matjaž Novakprof. dr. Zvone Vodovnikprof. dr. Rado Bohinc

Ekonomski vidiki managementa. Predmet se-znanja študente s sodobnim konceptom ekonom-ske vede, jim posreduje temeljna ekonomska te-oreticna znanja, tako mikroekonomska kot tudi

makroekonomska, ki so potrebna za razumeva-nje drugih ekonomskih in poslovnih disciplin, injih usposablja za razumevanje ekonomskih pro-cesov v podjetjih, na posameznih trgih in naravni gospodarstva kot celote. Predmet vkljucujesedem poglavij: Ekonomija in ekonomska teo-rija, Mikroekonomija – ponudba, povpraševanjein trgi dobrin, Trgi proizvodnih dejavnikov in po-razdelitev dohodka, Vloga vlade v gospodarstvu,Makroekonomija – rast in poslovni cikli, Ekonom-ska rast in makroekonomska politika ter Medna-rodna trgovina in svetovno gospodarstvo.

Samuelson, P. A., in W. D. Nordhaus. 2002.Ekonomija. Ljubljana: GV založba.

Pisni izpit (100%).

Pravni vidiki managementa. Slušatelji se sezna-nijo z ustavnimi temelji, ki so pomembni za pro-cese vodenja in upravljanja ter za izvajanje de-javnosti organizacij. Seznanijo se s temelji go-spodarskega, civilnega, upravnega, delovnega insocialnega prava. Izbrane teme s teh podrocij soobravnavane tudi z vidika mednarodnega, zlastievropskega prava. V okviru predmeta so obrav-navane naslednje teme: omejitve odlocanja z vi-dika razvoja varstva clovekovih pravic in temelj-nih svobošcin, zagotovljenih z ustavo in medna-rodnim pravom; sodobne statusne oblike, struk-ture in pristojnosti organov razlicnih organizacij;zahtevnejša vprašanja iz teorije pogodbenih raz-merij in odškodninskega prava; izbrana vpraša-nja s podrocja pravnega položaja zaposlenih.

Blanpain, R., in C. Engels, ur. 1998. Com-parative labour law and industrial relati-ons in industrialized market economies.6., popravljena izd. Haag: Kluwer.

Bohinc, R. 2005. Osebe javnega prava: javnizavodi, javna podjetja, javne agencija,javni skladi. Ljubljana: GV založba.

Bohinc, R. 2008. Gospodarske družbe:pravna pravila in sodna praksa. Ljubljana:Nebra.

Morse, G. 1995. Charlesworth & Morse com-pany law. London: Sweet & Maxwell.

Kavcic, I., in F. Grad. 1999. Ustavna ureditevSlovenije. Ljubljana: Gospodarski vestnik.


Vodovnik, Z. 2006. Management in pravo.Management 1 (1): 7–29.



Pisni ali ustni izpit, seminarska naloga z ele-menti raziskovanja, aktivno sodelovanje.

40-004 Raziskovalna metodologijav družboslovjuizr. prof. dr. Rok Strašekizr. prof. dr. Anita Trnavcevic

Predmet je namenjen spoznavanju raziskoval-nega aparata v družboslovju s poudarkom naraziskavah v managementu. Predmet bo pote-kal v dveh modulih: kvalitativna metodologija inkvantitativna metodologija.

Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe.2005. Raziskovanje v managementu. Ko-per: Fakulteta za management.

Košmelj, B. 1996. Statistika 2. 1. del. Ljub-ljana: Ekonomska fakulteta.

Košmelj, B. 1996. Analiza odvisnosti zavzorcne podatke. Ljubljana: Ekonomskafakulteta.

Pagano, R. R. 2007. Understanding stati-stics in the behavioral sciences. 8. izd.Belmont, CA: Thomson Wadsworth.

Izpitna obveznost sestoji iz dveh delov: del-nega izpita iz kvalitativne metodologije in del-nega izpita iz kvantitativne metodologije. Kandi-data se lahko povabi tudi na ustni zagovor. Kan-didat je uspešno opravil izpitno obveznost, ce jepozitivno opravil vsako od obveznosti. H koncnioceni prispevata: delni izpit v sklopu kvalitativnemetodologije (35%) in delni izpit v sklopu kvan-titativne metodologije (65%).

40-005 Strateški managementizr. prof. dr. Roberto Biloslavo

Predmet nadgrajuje osnovni obvezni predmetManagement z znanji in spoznanji, ki so v za-dnjih dveh, treh desetletjih prinesla dramaticenpreobrat v pojmovanje organizacije in manage-menta, v obvladovanje organizacije in v razmerjemed organizacijo in družbenim ter ekonomskimokoljem. Predmet se osredinja na snovanje in na-crtovanje politike organizacije kot instrumenta zadoseganje ciljev in kot interesne skupnosti ude-ležencev. Osrednji problem je kompleksnost or-ganizacije in okolja, ki je ni mogoce obvladovatipo induktivni proti zaradi omejenih zmogljivostitako cloveškega uma kot racunalniške oz. in-formacijske tehnologije. Predmet obsega najprejopredelitev, razvoj in smeri strateškega mana-gementa kot pristopa za obvladovanje komple-

ksnosti. V drugem vsebinskem sklopu obravnavaanalizno in ustvarjalno odlocanje za determini-sticno in ustvarjalno obvladovanje kompleksnostiz rutinskim, analiznim in intuitivnim odlocanjem.Sledi obravnavanje celostnih pristopov za samo-dejno obvladovanje organizacije za obvladovanjes poenostavljenjem – z modeli, s primerjanjemin empiricnim posnemanjem ter z umešcanjemv razsežnosti. Drugi del predmeta konkretnoobravnava koncepte in pristope za snovanje po-litike organizacije, podrobno obravnava vsebinein proces nacrtovanja in snovanja, zatem paudejanjanje politike organizacije. Predmet vodiod obvladovanja kompleksnosti kot osrednjegaproblema cloveške civilizacije do dolgorocnega,celostnega snovanja politike organizacije v praksimanagementa.


Grant, R. 2002. Contemporary strategy ana-lysis: concepts, techniques, applications.4. izd. Malden: Blackwell.

Tavcar, M. I. 2007. Strateški management:prosojnice s predavanj. 2. izd. Koper: Fa-kulteta za management.

Tavcar, M. I. 2008. Management in organi-zacija: celostno snovanje politike organi-zacij. Koper: Fakulteta za management.

Thompson, A. A., in A. J. Strickland. 2007.Crafting and executing strategy: the questfor competitive advantage. 14. izd. Bo-ston, MA: McGraw-Hill/Irwin.

Yip, G. 2003. Total global strategy II: upda-ted for the internet and service era. UpperSaddle River, NJ: Prentice-Hall.

Pisni/ustni izpit 50%, projektna naloga/izde-lek 30%, aktivno sodelovanje 20%.

40-053 Individualno raziskovalno delo inmagistrska naloga z zagovoromprof. dr. Štefan Bojnec

Individualno raziskovalno delo študenta (IRDŠ)je obveznost študentov, ki jo opravijo z razlicnimidejavnostmi, ki so vrednotene v skladu s pregle-dnico na str. 97. Vsaka dejavnost ima dolocenovrednost v tockah zaradi preglednejšega vredno-tenja, oznacene pa so tudi priporocene dejavno-sti. Študentova obveznost je vodenje lastne do-kumentacije, poimenovane raziskovalni portfolio.To je zbirna mapa razlicnih dokazil, potrdil, poro-cil in zapiskov, s katerimi izkazuje svojo razisko-


valno dejavnost. Ko študent pripravi raziskovalniportfolio, se prijavi na izpitni rok, ki ga v vsa-kem izpitnem obdobju in v vsakem študijskemsredišcu razpiše koordinator IRDŠ. Koordinator sštudentom opravi razgovor, na katerem študentpredstavi svoj raziskovalni portfolio ter izpostaviznanja in spretnosti, ki jih je pridobil s svojimidejavnostmi in mu bodo koristile pri izdelavi ma-gistrske naloge, koordinator pa preveri, ali je štu-dent z dejavnostmi zbral zadostno število tock(10). Po uspešno opravljenem razgovoru se štu-dentu vpiše 10 KT.

Magistrska naloga z zagovorom. Magistrska na-loga je pisni avtorski izdelek, ki je rezultat znan-stvenoraziskovalnega dela študenta in pomeniprispevek k znanosti in stroki na izbranem podro-cju. Študent dispozicijo prijavi, ko ima opravljenevse obveznosti, ki izhajajo iz študijskega pro-grama, z izjemo zakljucne študijske obveznosti(individualno raziskovalno delo študenta in magi-strska naloga z zagovorom) v obsegu 40 KT. Predoddajo magistrske naloge mora študent opravitiIRDŠ. Z napisano magistrsko nalogo in po uspe-šnem zagovoru se študentu vpiše 30 KT. Vse po-drobnosti o postopku in izdelku so v pravilniku odiplomiranju: magisterij znanosti.

Usposabljanje za raziskovalnodelo (URD)

Fakulteta spodbuja študente k raziskovalnemudelu. Poleg osnovnega usposabljanja za razisko-valno delo (predmet Raziskovalna metodologijav družboslovju – RMD) fakulteta omogoca po-diplomskim študentom tudi dodatne dejavnosti(raziskovalne seminarje – RS, raziskovalne de-lavnice – RD) in organizira konference. Dodatnedejavnosti so priporocene in so organizirane znamenom, da študenti dobijo vpogled v razisko-valno delo visokošolskih uciteljev FM (potencial-nih mentorjev), doktorskih študentov ter doma-cih raziskovalcev in raziskovalcev iz tujine. De-javnosti so dobra priložnost, da študenti vzposta-vijo medsebojne povezave in izmenjajo izkušnjeo lastnem raziskovalnem delu. Te dejavnosti palahko uveljavljajo tudi za potrebe IRDŠ.

Raziskovalni seminarji (RS). Raziskovalni semi-narji potekajo od dva- do trikrat na mesec (naleto se jih izvede približno 25) in so organiziraniz namenom:

• predstaviti znanstvene clanke;• predstaviti dispozicije doktorskih disertacij;• predstaviti raziskovalne dosežke tujih razi-

skovalcev – gostov FM;

• predstaviti vmesne ali koncne rezultate pro-jektov, ki potekajo na FM;

• zagovora doktorskih disertacij.

Na raziskovalne seminarje se je treba pred-hodno prijaviti prek ŠIS. Število udeležencev jeomejeno.

Raziskovalne delavnice (RD). Raziskovalne de-lavnice, praviloma potekajo v vseh študijskih sre-dišcih med 16.30 in 20. uro, od dva- do trikratna mesec (na leto se jih izvede približno 30).Razpored (kraj, datum in izvajalec) je vnaprej ob-javljen na spletni strani fakultete. Nekatere de-lavnice se cez študijsko leto ponovijo veckrat.Število udeležencev na raziskovalnih delavnicahje omejeno, zato se je na RD treba predhodnoprijaviti prek ŠIS-a. Na delavnice, ki bodo po-tekale v eCampusu, se študenti lahko prijavijokadarkoli med letom. Te delavnice trajajo tri te-dne. Oznaka (v oklepaju) ob oznaki delavnice jeoznaka enake delavnice prakticnega usposablja-nja na dodiplomskem študiju (glej strani 27–29).Raziskovalne delavnice, ki se izvajajo v eCam-pusu, ne štejejo za IRDŠ.

• RD1 Programski paket SPSS – osnovni.Delavnica bo potekala v obsegu 4 KU.

Seznanitev s statisticnim paketom SPSSIzdelava deskriptivnih statistik in graficnih

prikazov Postopki statisticnega preskuša-nja domnev Analiza odvisnosti in faktor-ska analiza Postopki ocenjevanja zaneslji-vosti vprašalnika

• RD2 Programski paket SPSS – nadalje-valni. Delavnica bo potekala v obsegu 4 KU.

Izdelava deskriptivnih statistik in graficnihprikazov Postopki statisticnega preskuša-nja domnev Analiza odvisnosti in faktor-ska analiza Postopki ocenjevanja zaneslji-vosti vprašalnika

• RD3 Zasnova anketnih vprašalnikov. De-lavnica bo potekala v obsegu 4 KU.

Sestavljanje anketnih vprašalnikov Obli-kovanje vprašanj Obdelava dobljenih po-datkov

• RD4 Filozofija raziskovanja. Delavnica bopotekala v obsegu 4 KU.

Osnovna paradigmatska izhodišca v razi-skovanju Zasnova raziskave

• RD5 Proces raziskovanja. Delavnica bo po-tekala v obsegu 4 KU.

Raziskovalni problem Nacrt raziskova-nja Izvedba raziskave Zbiranje in obde-lava podatkov Rezultati raziskovanja (cla-


nek, raziskovalno porocilo, magistrska na-loga)

• RD6 Mentoriranje in pravilniki o diplomira-nju. Delavnica bo potekala v obsegu 4 KU.

Vloga mentorja Vloga študenta Indi-vidualni oziroma skupinski pristop k izbranitemi Postopki diplomiranja

• RD7 (D15) Pisne vešcine. Delavnica bo po-tekala v obsegu 4 KU.

Korekten pristop k pisanju strokovnih be-sedil Urejanje in oblikovanje besedil Je-zikovni vidiki strokovnega pisanja

• RD8 (D8) Uporaba javno dostopnih baz po-datkov. Delavnica bo potekala v obsegu 4KU.

Javno dostopne baze podatkov Poštenaraba internetnih virov Iskanje in uporabastatisticnih in poslovnih podatkov

• RD9 (D22) Uporaba znanstvenega apa-rata. Delavnica bo potekala v obsegu 4 KU.

Prevzemanje in dokumentiranje strokov-nih besedil Pravilna raba opomb

• RD10 (D26) Avtorske pravice. Delavnicabo potekala v obsegu 4 KU.

Bistvo in pomen avtorskih pravic z vidikaavtorja in z vidika študenta Nacini izkori-šcanja avtorskega dela Pomembnost pri-mernega navajanja avtorja Posledice kra-tenja avtorskih pravic

• RD 11 Priprava dispozicije magistrske na-loge. Delavnica bo potekala v obsegu 4 KU.

Kako pripraviti dispozicijo magistrske na-loge Vsebina in obseg dispozicije Izde-lava lastnega osnutka dispozicije

Konference. Študenti imajo na spletni strani fa-kultete objavljene konference s podrocij razisko-vanja na Fakulteti za management Koper, ki seizvajajo v Sloveniji in tujini. FM organizira naj-manj dve konferenci na leto: študentsko konfe-renco FREM, ki je namenjena predstavitvam do-sežkov študentov, diplomantov in drugih mladihter poteka na treh lokacijah, in MIC, ki jo pripo-rocamo predvsem doktorskim študentom.

Še nekaj napotkov

• Podrobnejše informacije v zvezi s študijemna UP FM so v poglavju Študij na Fakul-teti za management Koper. Vsem študentompriporocamo, da ga natancno preberejo.


• Študente še posebno opozarjamo na pomen

pogovornih ur, ki se izvajajo individualno aliv skupini, na katerih se lahko pogovorijoz visokošolskimi ucitelji o vseh nejasnostihglede vsebine ali izvedbe predmetov. Za ne-katere predmete imajo predavatelji dodatnepriprave na izpite.


Podiplomska šola

Doktorski študijski programManagement

Vrsta študijaPodiplomski doktorski.


Usmeritve• Splošni management (SPM),• Management informacijskih sistemov (MIS),• Management tehnologij (MTEH),• Financni management (FM),• Management trženja (MT),• Management kadrov (MK),• Ekonomsko okolje managementa (EOM),• Management v izobraževanju (MI),• Financna ekonomika (FE),• Mednarodna ekonomika (ME),• Podjetništvo (P),• Upravljanje gospodarskih in negospodarskih

organizacij (UGNO),• Kriticni management (KM).

Znanstveni naslovDoktor oziroma doktorica znanosti.

TrajanjeProgram traja štiri leta (240 KT) oziroma dve leti(120 KT) ob vpisu neposredno v 3. letnik s kon-canim magisterijem znanosti.

Temeljni ciljIzobraziti in usposobiti študente za razumeva-nje politicnega, ekonomskega, socialnega, kul-turnega in pravnega okolja, v katerem delujejoorganizacije v Sloveniji in tujini, ter za samo-stojno znanstvenoraziskovalno delo.

Diplomanti• So usposobljeni za ucinkovito in uspešno or-

ganiziranje, vodenje in nadziranje podjetij indrugih organizacij v spreminjajocem se oko-lju;

• so usposobljeni za samostojno in ustvar-jalno delo na najodgovornejših delovnih me-stih v podjetjih in drugih organizacijah;

• so usposobljeni za znanstvenoraziskovalnodelo.

Vpisni pogojiNeposredno v 3. letnik se lahko vpišejo diplo-manti magistrskega (znanstvenega) študijskegaprograma. V skladu s pogoji za prehode med ma-gistrskim in doktorskim študijskim programomsenat FM kandidatom za vpis doloci diferenci-alne predmete:

• kandidati s koncanim magistrskim študij-skim program UP FM nimajo diferencialnihizpitov;

• kandidati, ki so koncali študijski program spodrocja ekonomije, poslovnih ved in soro-dnih družboslovnih ved (velja tudi za štu-dijski program Management v izobraževanjupo franšizi MMU), imajo diferencialni izpit izpredmeta Raziskovalna metodologija v druž-boslovju;

• kandidati, ki so koncali druge družboslovneštudijske programe, imajo diferencialne iz-pite iz predmeta Raziskovalna metodologijav družboslovju in iz enega od obveznih pred-metov 1. letnika magistrskega študijskegaprograma (Management ali Ekonomski inpravni vidiki managementa);

• kandidati, ki so koncali nedružboslovne štu-dijske programe, morajo opraviti diferenci-alne izpite iz obveznih predmetov programa.

Diferencialne izpite morajo kandidati opravitido vpisa v 4. letnik.

Neposredno v 3. letnik se lahko vpiše tudi štu-dent, ki ima vpisan magistrski študijski programManagement (pred ZViS 2004) brez magistrskenaloge. Študent mora imeti opravljene vse pred-mete 2. letnika magistrskega znanstvenega štu-dijskega programa in povprecno oceno najmanj8. Namesto magistrske naloge mora imeti obja-vljen znanstveni clanek v mednarodno priznaniznanstveni reviji.

V primeru omejitve vpisa v 3. letnik bodo kan-didati izbrani po naslednjih merilih:

• študijski uspeh (do 10 tock),• bibliografija ter raziskovalno in razvojno delo

(do 30 tock),• ustreznost teme raziskovanja z vidika študij-

skega programa Fakultete za managementKoper (do 20 tock) in

• razgovor s kandidatom (do 20 tock).


Predmetnik doktorskega študijskega programa Management

Šifra Predmet KT KU Kraj izvedbe

1. letnik

40-001 Management 12 36 —

40-002 Ekonomski in pravni vidiki managementa 12 36 —

40-003 Raziskovanje in pisanje znanstvenih besedil (seminar) 0 12 —

40-005 Obvezni usmeritveni predmet: Strateški management 9 24 KP1

40-XXX Izbirni predmet 12 9 24 —



2. letnik

40-004 Raziskovalna metodologija v družboslovju 20 60 KP, CE, ŠL

50-001 Individualno raziskovalno delo in objava znanstvenega clanka 1:• Individualno raziskovalno delo študenta (10 KT)• Objava znanstvenega clanka (30 KT)

40

3. letnik

50-002 Individualno raziskovalno delo in objava znanstvenega clanka 2:• Individualno raziskovalno delo študenta (15 KT)• Dispozicija doktorske disertacije (15 KT)• Objava znanstvenega clanka (30 KT)

60

4. letnik

50-003 Individualno raziskovalno delo in doktorska disertacija z zagovorom 60

KT – kreditne tocke; KU – kontaktne ure, obsegajo organizirane ure predavanj.1 Predmet se izvede kot diferencialni predmet za vpis v 3. letnik doktorskega programa za kandidate vpisanepo merilih za prehode. 2 Predmeti prvega in drugega letnika doktorskega programa so enaki predmetomna magistrskem (znanstvenem) programu Management. Izbirni predmeti se v študijskem letu 2009/2010 neizvajajo.



O programuŠtudijske obveznosti. 2 obvezna predmeta, 1obvezni metodološki predmet, 1 obvezni usme-ritveni predmet, 3 izbirni predmeti, seminar, in-dividualno raziskovalno delo, objava dveh znan-stvenih clankov, doktorska disertacija z zagovo-rom. Študent izbere obvezni predmet usmeri-tve, izbirne predmete pa lahko izbira med vsemi

predmeti znotraj študijskega programa. Pripo-rocamo, da izbere vsaj dva izbirna predmetaznotraj izbrane usmeritve. Izbirni poljubni pred-met lahko izbere med vsemi predmeti študij-skega programa, ki se v študijskem letu izva-jajo, ali med predmeti drugega visokošolskegazavoda.

Napredovanje. Študent napreduje v 2. letnik, kozbere 48 KT iz predmetov 1. letnika. V 3. letniknapreduje, ko opravi vse obveznosti 2. letnika. V4. letnik študent napreduje, ko zbere 30 KT iz 3.letnika.

Dokoncanje. Študent konca doktorski študij,ko opravi vse obveznosti predmetov, objavi dvaznanstvena clanka v mednarodno priznani revijiter izdela in zagovarja doktorsko disertacijo intako zbere 240 KT. Študent, ki se je vpisal ne-posredno v 3. letnik, mora za dokoncanje študijazbrati najmanj 120 KT.

PredmetnikPredmetnik študijskega programa je predstavljenv preglednici na strani 96. Predmeti prvega in

Doktorski študijski program Management 97

Merila za vrednotenje raziskovalnih dejavnosti študenta

Raziskovalna dejavnost KT Priporocena udeležba1

2. letnik 3. letnik

1. Aktivna udeležba na konferenci

• Znanstvena konferenca 3 1×

• Strokovna konferenca 2 1–2×

2. Objava clanka

• Strokovni prispevek 1 1–2×

• Strokovni clanek 3

3. Aktivno vkljucevanje v izobraževalno delo UP FM Koper(priprava teme in gradiva in izvedba neposrednih kontaktnih ur, 2–3 ure)

3 1×

4. Aktivna vkljucitev v raziskovalno-razvojno delo UP FM (75–90 ur) 3 1×

5. Udeležba na raziskovalnem seminarju (RS) UP FM2 1 2–4× 2–4×

6. Udeležba na raziskovalni delavnici (RD) UP FM2 1 2–4× 2–4×

7. Izjemni znanstveni in strokovni dosežki (oceni KZRDŠ)

Skupaj 10KT 15KT

KT – kreditne tocke; 2. letnik – magistrski in doktorski študij; 3. letnik – doktorski študij; KZRDŠ – Komisijaza znanstvenoraziskovalno delo študentov.1 Navedene priporocene dejavnosti so zaželene, študent pa se sam odloci, katerih se bo udeležil in kolikokrat.2 Iz dejavnosti 5 in 6 lahko študent zbere najvec 6KT.

drugega letnika doktorskega programa so enakipredmetom na magistrskem (znanstvenem) pro-gramu Management. Prvi letnik doktorskega pro-grama se v študijskem letu 2009/2010 ne iz-vaja. Opisi predmetov so na spletni strani fakul-tete.

Opisi predmetov

50-001 Individualno raziskovalno delo inobjava znanstvenega clanka 1prof. dr. Štefan Bojnec

Individualno raziskovalno delo študenta je ob-veznost študentov, ki jo opravijo z razlicnimi de-javnostmi, ki so vrednotene v skladu s pregle-dnico. Vsaka dejavnost ima doloceno vrednost vtockah zaradi preglednejšega vrednotenja, ozna-cene pa so tudi priporocene dejavnosti. Študen-tova obveznost je vodenje lastne dokumentacije,poimenovane raziskovalni portfolio. To je zbirnamapa razlicnih dokazil, potrdil, porocil in zapi-skov, s katerimi izkazuje svojo raziskovalno de-javnost. Ko študent pripravi raziskovalni portfo-lio, se prijavi na izpitni rok, ki ga v vsakem iz-pitnem obdobju in v vsakem študijskem središcurazpiše koordinator IRDŠ. Koordinator s študen-tom opravi razgovor, na katerem študent pred-stavi svoj raziskovalni portfolio ter izpostavi zna-nja in spretnosti, ki jih je pridobil in mu bodo ko-

ristile pri izdelavi doktorske disertacije, koordina-tor pa preveri, ali je študent z dejavnostmi zbralzadostno število tock (10). Po uspešno opravlje-nem razgovoru se študentu vpiše 10 KT.

Objava znanstvenega clanka. Clanek je pisniizdelek, ki je rezultat samostojnega ali skupin-skega raziskovalnega dela. Študent mora biti prviali edini avtor. Clanek presoja komisija za znan-stvenoraziskovalno delo študentov (KZRDŠ). Štu-dent mora clanek predstaviti v okviru raziskoval-nega seminarja (RS). Na podlagi sklepa KZRDŠse študentu vpiše 30 KT.

50-002 Individualno raziskovalno deloin objava znanstvenega clanka 2prof. dr. Štefan Bojnec

Individualno raziskovalno delo študenta (IRDŠ)je obveznost študentov, ki jo opravijo z razlicnimidejavnostmi, ki so razvidne iz preglednice. Vsakadejavnost ima doloceno vrednost v tockah zaradipreglednejšega vrednotenja, oznacene pa so tudipriporocene dejavnosti. Študentova obveznost jevodenje lastne dokumentacije, poimenovane raz-iskovalni portfolio. To je zbirna mapa razlicnihdokazil, potrdil, porocil in zapiskov, s katerimi iz-kazuje svojo raziskovalno dejavnost. Ko študentpripravi raziskovalni portfolio, se prijavi na izpi-tni rok, ki ga v vsakem izpitnem obdobju in v


vsakem študijskem središcu razpiše koordinatorIRDŠ. Koordinator s študentom opravi razgovor,na katerem študent predstavi svoj raziskovalniportfolio ter izpostavi znanja in spretnosti, ki jihje pridobil s svojimi dejavnostmi in mu bodo ko-ristile pri izdelavi doktorske disertacije, koordina-tor pa preveri, ali je študent z dejavnostmi zbralzadostno število tock (15). Po uspešno opravlje-nem razgovoru se študentu vpiše 15 KT.

Dispozicija doktorske disertacije je nacrt deladoktorskega raziskovalnega projekta. Študentlahko dispozicijo prijavi, ko je zbral vsaj 15KT obveznosti iz 3. letnika doktorskega štu-dija. V okviru raziskovalnega seminarja (RS) štu-dent javno predstavi dispozicijo pred komisijo zaoceno primernosti teme disertacije (KOPTD) in joiz metodološkega in vsebinskega vidika zagovarjav sodelovanju z mentorjem. Na podlagi predlogakomisije za znanstvenoraziskovalno delo študen-tov (KZRDŠ) senat FM potrdi primernost temein mentorja. Na podlagi sklepa senata UP pa seštudentu vpiše 15 KT.

Objava znanstvenega clanka. Clanek je pisniizdelek, ki je rezultat samostojnega ali skupin-skega raziskovalnega dela. Študent mora biti prviali edini avtor. Clanek presoja komisija za znan-stvenoraziskovalno delo študentov (KZRDŠ). Štu-dent mora clanek predstaviti v okviru raziskoval-nega seminarja (RS). Na podlagi sklepa KZRDŠse študentu vpiše 30 KT.

50-003 Individualno raziskovalno delo indoktorska disertacija z zagovorom

Doktorska disertacija je zakljucno delo na doktor-skem študijskem programu, ki je izvirno avtorskoznanstvenoraziskovalno delo in pomeni pomem-ben prispevek k znanosti. Po uspešnem zagovoruse študentu vpiše 60 KT. Vse podrobnosti o po-stopku in izdelku so v pravilniku o diplomiranju:doktorat znanosti.

Usposabljanje za raziskovalno delo(URD)

Predstavitev raziskovalnih seminarjev in delavnicz opisom vsebine najdete na straneh 93–94.

Še nekaj napotkov• Podrobnejše informacije v zvezi s študijem

na UP FM so v poglavju Študij na Fakul-teti za management Koper. Vsem študentompriporocamo, da ga natancno preberejo.


• Študente še posebno opozarjamo na pomenpogovornih ur, ki se izvajajo individualno aliv skupini, na katerih se lahko pogovorijoz visokošolskimi ucitelji o vseh nejasnostihglede vsebine ali izvedbe predmetov. Za ne-katere predmete pa imajo predavatelji doda-tne priprave na izpite.


Podiplomska šola

Vsebinska primerljivost študijskihobveznosti podiplomske šole

V prejšnjih poglavjih smo predstavili študijskeprograme podiplomske šole z opisi vseh študij-skih obveznosti. V preglednici prikazujemo vse-binsko primerljivost študijskih obveznosti progra-mov podiplomske šole (magistrski študijski pro-grami 2. stopnje, magistrski (znanstveni študijskiprogram Management in doktorski študijski pro-gram Management).

Vsebinska primerljivost predmetov študijskih programov 2. stopnje Ekonomija in finance ter Managements predmeti podiplomskih študijskih programov UP FM, sprejetih pred 11. 6. 2004

Predmeti študijskih programov 2. stopnje KT (1) KT (2) KT

60-002 Ekonomski vidiki managementa 9 30-002 12 40-002 12

60-003 Pravni vidiki managementa 9 30-002 12 40-002 12

60-004 Podjetništvo 9 30-005 9 40-013 9

60-006 Kategorialni aparat družboslovja 9 – – – –

60-007 Management nepridobitnih organizacij 9 – – – –

60-008 Management proizvajanja 9 30-008 9 40-020 9

60-010 Uporabna mikroekonomika 9 – – 40-036 –

60-011 Uporabna makroekonomika 9 – – – –

60-013 Management projektov 9 30-006 9 40-014 9

60-014 Vodenje in management kadrov 9 30-027 9 40-033 9

60-015 Strateški management 9 30-004 9 40-005 9

60-016 Informatika in informacijska družba 9 – – – –

60-018 Management e-poslovanja 9 30-011 9 40-016 9

60-022 Zgodovina ekonomskih pristopov in idej 9 – – – –

60-024 Management znanja 9 30-055 9 40-065 9

60-025 Management virtualnih organizacij 9 – – – –

60-026 Ekonomska politika 9 30-057 9 40-067 9

60-027 Financna ekonomika 9 30-038 9 40-046 9

60-031 Kriticno branje in pisanje v anglešcini 9 – – – –

60-032 Svetovne religije, etika in poslovnost 9 – – 40-080 9

60-035 Strateške poslovne in kapitalske povezave 9 30-018 9 40-027 9

60-036 Organizacijska kultura v globalnem okolju 9 – – – –

60-037 Management v visokem šolstvu 9 – – 40-079 –

60-038 Sistemi za poslovno obvešcanje 9 30-012 – 40-017 –

60-039 Management podatkov 9 30-013 9 40-018 –

60-040 Tehnologije informacijske družbe 9 – – 40-023 9

60-042 Multimedijska poslovna okolja 9 30-044 9 40-071 9

60-043 Management e-izobraževanja 9 – – 40-044 9

60-045 Management R&D 9 – – – –

60-047 Mednarodno in tehnološko podjetništvo 9 30-045 9 40-057 9

60-050 Management produktivnosti 9 30-056 9 40-066 9

60-051 Evropsko delovno in socialno pravo 9 30-049 9 40-059 9


Preglednica je študentom v pomoc pri prehodihmed programi in pri izbiranju obveznosti za do-koncanje študija v drugih programih. Študijskeobveznosti so si podobne po vsebini, lahko pa serazlikujejo po zahtevah in številu kreditnih tock.



Predmeti bolonjskih študijskih programov 2. stopnje KT (1) KT (2) KT

60-053 Ekonomija 9 – – – –

60-054 Denar in finance 9 – – – –

60-055 Matematika v ekonomiji in financah 9 – – 40-076 9

60-056 Statistika v ekonomiji in financah 9 – – 40-076 9

60-057 Financni management podjetja 9 – – 40-008 –

60-060 Regionalna in strukturna ekonomika 9 30-041 9 40-051 9

60-062 Mednarodna ekonomija 9 30-037 9 40-047 9

60-063 Gospodarstvo in inštitucije 9 30-058 9 40-068 9

60-064 Teorija in analiza gospodarske rasti 9 – – – –

60-065 Denarni sistem in denarna politika 9 30-039 9 40-048 9

60-066 Teorija in analiza strukture trga 9 – – – –

60-067 Kadri kot premoženje podjetja 9 30-029 9 40-035 9

60-068 Lokalni razvoj in inovacije 9 – – 40-021 –

60-069 Management tehnologij 9 – – 40-007 9

60-070 Management in organizacija 9 – – – –

60-071 Raziskovanje v managementu 9 – – 40-054 20

60-072 Snovanje in izpeljava podjetniške zamisli 9 30-046 9 40-058 9

60-073 Management inoviranja 9 30-047 9 40-021 9

60-074 Trženje med organizacijami 9 30-021 9 40-027 9

60-075 Marketinško komuniciranje 9 30-060 9 40-070 9

60-076 Management mednarodnega trženja 9 – – – –

60-077 Management kakovosti 9 – – 40-024 9

60-078 Management poslovnih informacijskih sistemov 9 30-010 9 40-006 9

60-079 Upravljanje gospodarskih in negospodarskih organizacij 9 30-048 9 40-055 9

60-080 Upravno pravo 9 30-050 9 40-060 9

60-081 Izzivi kriticnega managementa 9 – – 40-056 9

60-082 Kriticne teme iz managementa javnih politik 9 – – 40-081 9

60-083 Kulturne razlike v sodobnem poslovnem svetu 9 – – – –

60-084 Družbena odgovornost gospodarskih družb 9 – – – –

60-085 Management športnih organizacij 9 – – – –

60-086 Organizacijski koncepti in modeli 9 – – – –

60-087 Oblike in tehnike mednarodnega poslovanja 9 30-024 9 40-032 9

60-089 Obnašanje odjemalcev 9

60-090 Marketinški management storitev 9 30-022 9 40-030 9

60-091 Varnost in zdravje pri delu 9 30-052 9 40-062 9

60-092 Gospodarsko pravo 9 – – – –

60-093 Pravo industrijskih razmerij 9 30-054 9 40-064 9

60-094 Financno in davcno pravo 9 30-053 9 40-063 9

60-095 Pravo in informatika 9 30-051 9 40-061 9

60-096 Politicna ekonomija globalizacije in nasilje 9 – – – –

60-097 Poslovna anglešcina 9 30-034 9 – –

60-098 Poslovna italijanšcina 9 30-036 9 – –

60-099 Poslovna nemšcina 9 30-035 9 – –

60-100 Prevajanje poslovnih besedil 9 30-033 9 – –

60-101 Teorije vzgojno-izobraževalnih organizacij 9 10-001 8 40-012 9

60-102 Management razreda 9 10-007 7 40-045 9


Vsebinska primerljivost študijskih obveznosti podiplomske šole 101


Predmeti bolonjskih študijskih programov 2. stopnje KT (1) KT (2) KT

60-103 Razvojno nacrtovanje in evalvacija 9 10-014 7 40-077 9

60-104 Management sprememb in kakovost izobraževanja 9 10-015 7 – –

60-105 Ljudje v organizaciji 9 10-003 8 – –

60-106 Vodenje v izobraževanju 9 10-006 7 40-040 9

60-107 Marketing v izobraževanju 9 10-012 7 40-039 9

60-108 Profesionalni razvoj strokovnih delavcev 9 10-010 7 – –

60-109 Financno racunovodstvo 9 – – – 9

60-110 Ekonomika izobraževanja 9 10-004 8 40-043 9

60-111 Vseživljenjsko ucenje in razvoj kompetenc 9 – – 40-078 9

60-112 Inf sistemi za podporo izob. in usposabljanja 9 – – 40-072 9

60-113 Logisticni sistemi 9 – – – –

60-114 Strategije oskrbovalnih verig 9 – – – –

60-115 Modeliranje v logistiki 9 – – – –

60-116 Globalna trgovina in logisticni tokovi 9 – – – –

60-117 Ekonomski vidiki logistike 9 – – – –

60-118 Davki in revizija v podjetju 9 – – – –

60-119 Trajnostna rast organizacije 9 – – – –

60-120 Racunovodstvo za managerje 9 – – – –

60-910 Strokovno razvojno delo 1 (SRD1) 6 – – 40-053 10

60-920 Strokovno razvojno delo 2 (SRD2) 6 – – – 10

KT – kreditne tocke; (1) po vsebini primerljivi predmeti specialisticnega študijskega programa Management;(2) po vsebini primerljivi predmeti magistrskega (znanstvenega) študijskega programa Management. Opisipredmetov iz stolpcev (1) in (2) so na spletni strani fakultete.

Mednarodna šola

Mednarodna poletna šola inprogrami Erasmus/Ceepus

Mednarodna šola je namenjena študentom iz tu-jine in tudi slovenskim študentom. Na Fakultetiza management Koper ponujamo dva nacina iz-vedbe predmetov v anglešcini:

• mednarodno poletno šolo in• izvedbo študente v okviru programov Era-

smus/Ceepus.

Mednarodna poletna šola 2010Študenti lahko v okviru izbirnosti del študijskihobveznosti opravijo z udeležbo na mednarodnipoletni šoli. Predmeti se izvajajo v anglešcini, nadodiplomski in podiplomski ravni. Mednarodnapoletna šola bo potekala junija in julija 2010.Razpisani dodiplomski in podiplomski predmetiso navedeni v spodnjih preglednicah.

Dodiplomski predmeti v mednarodni poletni šoli 2010

Šifra Predmet Vrsta KT

02-070 Komuniciranje in poslovni svet/Communication and Business Environment I/O 6

02-035 Management financnih tveganj/Managing Finance Risk I 6

02-049 Mednarodno poslovanje/International Business I/O 6

02-071 Kulturne razlike v sodobnem poslovnem svetu/Cultural Differences in Contemporary Business Environment

I 6

I – izbirni predmet; O – obvezni predmet; KT – število kreditnih tock.

Podiplomski predmeti v mednarodni poletni šoli 2010


60-037 Management v visokem šolstvu/Management in Higher Education IS 9

60-119 Trajnostna rast organizacije/Sustainable Growth of Organizations IS 9

60-063* Gospodarstvo in inštitucije/Economy and Institutions I 9

60-083 Kulturne razlike v sodobnem poslovnem svetu/Cultural Differences in Contemporary Business Environment

IS 9

IS – izbirni smerni predmet; I – izbirni predmet; KT – število kreditnih tock, *Predmet študijskega programa2. stopnje Ekonomija in Finance, ostali predmeti so iz študijskega programa 2. stopnje Management.

Izvedba dodiplomskih predmetov v angleškem jeziku v programih Erasmus/Ceepus


02-016 Podjetništvo/Enterpreneurship O/I 6

02-057 E-izobraževanje/E-education I 6

02-040 Projektni management/Project Management I 6

02-031 Ekonomika tranzicije in vkljucevanja v EU/Economics of Transition and EU Accession I 6

04-046 Pravo intelektualne lastnine/Intellectual Property Law I 6


Vec o mednarodni poletni šoli 2010 lahko pre-berete v publikaciji na spletni strani UP FM.

Izvedba predmetov v anglešciniv programih Erasmus/Ceepus

Študenti lahko v okviru izbirnosti znotraj dodi-plomskih študijskih programov izbrane predmeteposlušajo v anglešcini v izvedbi za programeErasmus/Ceepus. V študijskem letu 2009/2010bodo v anglešcini izvedeni predmeti, ki so nave-deni v preglednici na naslednji strani. Predmeti vanglešcini se bodo izvajali samo v Kopru.

Vec o izbirnosti je zapisano v poglavju Študijna Fakulteti za management Koper na straneh112–113.

Mednarodna poletna šola in programi Erasmus/Ceepus 103



02-050 Management medkulturnih razlik/Management of Cross-Cultural Differences I 6

02-078 Vedenje odjemalcev/Consumer Behaviour I 6

02-064 Osnove poslovne anglešcine/Business English Basics I 6

02-065 Osnove poslovne italijanšcine/Business Italian Basics I 6

02-066 Osnove poslovne nemšcine/Business German Basics I 6

02-008 Poslovna anglešcina 1/Business English 1 I/O 6/7

02-009 Poslovna italijanšcina 1/Business Italian 1 I/O 6/7

02-010 Poslovna nemšcina 1/Business German 1 I/O 6/7

02-019 Poslovna anglešcina 2/Business English 2 I/O 6/7

02-020 Poslovna italijanšcina 2/Business Italian 2 I/O 6/7

02-021 Poslovna nemšcina 2/Business German 2 I/O 6/7

02-067 Poslovna anglešcina 3/Business English 3 I 6

02-068 Poslovna italijanšcina 3/Business Italian 3 I 6

O – obvezni predmet; I – izbirni predmet; KT – kreditne tocke.

Izvedba podiplomskih predmetov v anglešcini v programih Erasmus/Ceepus


60-035 Strateške poslovne in kapitalske povezave/Strategic Business and Equity Alliances IS 9

60-024 Management znanja/Knowledge Management IS 9

60-036 Organizacijska kultura v globalnem okolju/Organizational Culture in the Global Context I 9

60-051 Evropsko delovno in socialno pravo/European Labour and Social Law IS 9

60-073 Management inoviranja/Management of Innovation IS 9

IS – izbirni smerni predmet; I – izbirni predmet.

Vseživljenjsko ucenje

»Nabirni« kreditni sistem študija

Na Fakulteti za management Koper se zave-damo, da je v sodobni družbi ucenje proces, kise ne konca z diplomo, zato smo pripravili raz-licne možnosti za vkljucevanje posameznikov vvseživljenjsko izobraževanje.

Vsem, ki bi želeli nadaljevati izobraževanje,omogocamo izbiro posameznih predmetov in stem k študij, prilagojen lastnim casovnim zmo-žnostim in vsebinskim interesom.

Udeleženci takšnega izobraževanja prejmejopotrdilo o opravljenih obveznostih in kreditnihtockah. Z nabirnim nacinom študija (z izbiroakreditiranih predmetov) lahko udeleženci z na-knadnim vpisom v izbran študijski program pri-dobijo formalno izobrazbo, ki je tesneje povezanaz njihovim delovnim podrocjem.

Oblike in vrste programov vseživljenjskega ucenja

Oblika/vrsta programa Opis Vrsta potrdila

• Študijski programi zaizpopolnjevanje

• Deli in modulištudijskih programov

Program sestavlja skupina vsebinsko povezanih predmetov;dosežene kreditne tocke lahko kandidat prenese v drugeštudijske programe FM iste stopnje ali v študijske programedrugih visokošolskih zavodov v Sloveniji in tujini.

Potrdilo oizobraževanju(javna listina)

• Posamezni predmetiakreditiranih študijskihprogramov

Kandidati se vkljucijo v izvedbo posameznih predmetovštudijskih programov, ki jih FM izvaja za vpisane študente;dosežene kreditne tocke lahko kandidat prenese (kot opravljenoobveznost) ob vpisu v študijske programe FM.

Potrdilo oizobraževanju

• Neformalne oblikeizobraževanja

Seminarji, delavnice, tecaji, okrogle mize . . .(ni preverjanja znanja).

Potrdilo oudeležbi

Zakljucenim skupinam iz enega ali vec pod-jetij so namenjene tudi posebne izvedbe krajšihprogramov, ki so osredotocene na dolocena spe-cificna podrocja. Tako se FM še dodatno pove-zuje z delodajalci v lokalnem in širšem okolju.

Udeleženci izobraževanja lahko kadarkoliopravljajo obveznosti za katerikoli predmet, ki gaizvajamo na FM. Prav tako se lahko udeležijo se-minarjev in tecajev pod blagovno znamko STIK,ki jih FM organizira z namenom povezovati teo-rijo in prakso na razlicnih podrocjih poslovnih indružbenih ved. Ob poznejšem vpisu na FM lahkoudeleženci v skladu s pravilnikom o priznavanjuznanja in spretnosti (glej str. 152) uveljavljajože pridobljena znanja. Za udeležence izobraže-vanja se uporablja pravilnik o vseživljenjskemizobraževanju (glej str. 147).


Organizacija študija

Študijski koledarŠtudijsko leto 2009/2010 traja od cetrtka, 1. ok-tobra 2009, do cetrtka, 30. septembra 2010.Študijski koledar, ki je sprejet in potrjen na ravniUniverze na Primorskem, doloca študijska in iz-pitna obdobja, izobraževalnega dela proste dniter nekatere pomembnejše dogodke na fakultetiin univerzi.

Študijski koledar 2009/2010 – dodiplomska šola

Jesenski semester

Uvod v študijsko leto 1.–2. oktober 2009

1. kvartal 5. oktober–27. november 2009

Zakljucno preverjanje znanja po kvartalu 23.–27. november 2009

2. kvartal 30. november 2009–29. januar 2010

Zakljucno preverjanje znanja po kvartalu 25.–29. januar 2010

Zimsko izpitno obdobje 25. januar–19. februar 2010

Spomladanski semester

3. kvartal 22. februar–16. april 2010

Zakljucno preverjanje znanja po kvartalu 12.–16. april 2010

4. kvartal 19. april–11. junij 2010

Zakljucno preverjanje znanja po kvartalu 7.–11. junij 2010

Poletno izpitno obdobje 7. junij–2. julij 2010

Poletne pocitnice 3. julij–15. avgust 2010

Jesensko izpitno obdobje 16. avgust–10. september 2010

Študijski koledar 2009/2010 – podiplomska šola

Uvod v študijsko leto 5.–9. oktober 2009

1. semester 12. oktober 2009–16. januar 2010

Zimsko izpitno obdobje 25. januar–19. februar 2010

2. semester 15. februar–5. junij 2010

Poletno izpitno obdobje 7. junij–2. julij 2010

Poletne pocitnice 3. julij–15. avgust 2010

Jesensko izpitno obdobje 16. avgust–10. september 2010

Študijski koledar 2009/2010 – mednarodna šola

6. mednarodna poletna šola UP FM 21. junij–30. junij 2010

Programi Erasmus/Socrates – dodiplomska raven vsi kvartali

Programi Erasmus/Socrates – podiplomska raven oba semestra

Študijski koledar 2009/2010 – izobraževalnega dela prosti dnevi

Rektorjev dan 20. oktober 2009

Božicno-novoletne pocitnice 28.–31. december 2009

Prvomajske pocitnice 26. april 2010


Dodiplomska šolaDodiplomski redni študij izvajamo v štirih ob-dobjih – kvartalih. Študenti v enem kvartaluposlušajo dva oziroma tri predmete. Po koncupredavanj sledi preverjanje in ocenjevanje zna-nja iz predmetov kvartala. Znanje se s krajšimipisnimi izdelki, seminarskimi nalogami, kolo-kviji ipd. preverja in ocenjuje tudi med izvedbo

106 Študij na Fakulteti za management Koper

Študijski koledar 2009/2010 – pomembnejši dogodki

Cista desetka 20. oktober 2009

Promocija novih doktorjev znanosti 22. oktober 2009 in 15. marec 2010

Teden Univerze na Primorskem 15.–19. marec 2010

Dan Univerze na Primorskem 17. marec 2010

Dnevi Fakultete za management Koper

6. študentska konferenca UP FM (FREM) 18.–21. november 2009

11. podelitev diplom in priznanj terakademski ples in srecanje diplomantov

21. november 2009

10. znanstvena konferenca UP FM (MIC) 25.–28. november 2009

Akademski zbor UP FM 15. december 2009

18. posvet visokošolskih uciteljev in sodel. UP FM 11. februar 2010

9. športno in družabno srecanje UP FM 5. junij 2010

Pedagoški zbor UP FM 2. julij 2010

19. posvet visokošolskih uciteljev in sodel. UP FM 16.–17. september 2010

predmetov, s cimer želimo študente spodbuditi ksprotnemu in ucinkovitemu študiju.

Izredni študij je casovno prilagojen zaposle-nim študentom, zato potekajo predavanja medtednom popoldne (po 16.30) in ob sobotah do-poldne. Izredni študij na dodiplomski šoli izva-jamo v ciklih A, B in C (preglednica na str. 107.

Predavanja dodiplomskega izrednega študijase izvedejo praviloma v štirih tednih, po koncupredavanj pa v dveh tednih sledi prvi izpitni rok,in sicer v študijskem središcu, kjer se je predmetizvajal. Študenti se lahko prijavljajo na razpisaneizpitne roke v vseh študijskih središcih. Predmeteposameznega letnika izvedemo v manjšem ob-segu (v povprecju 40% ur, predvidenih s študij-skim programom za redni študij).

Podiplomska šola

Podiplomski izredni študij (študijski programi 2.stopnje, magistrski (znanstveni) in doktorski štu-dij) in podiplomski redni študij (študijski pro-grami 2. stopnje) se izvajata v dveh semestrih.Študij je casovno prilagojen zaposlenim študen-tom, zato potekajo predavanja praviloma med te-dnom popoldne (po 16.30) in ob sobotah dopol-dne. Po koncu izvedbe posameznega predmetasledi v dveh tednih prvi izpitni rok, in sicer vštudijskem središcu, kjer se je predmet izvajal.Študenti se lahko prijavljajo na razpisane izpitneroke v vseh študijskih središcih.

Urniki

Študenti dobijo ob vpisu urnik izvedbe predme-tov za tekoce študijsko leto. Urnik je objavljen

tudi na spletni strani FM. Z obvestili na spletnistrani in izjemoma z SMS-sporocili študente ob-vešcamo o morebitnih spremembah. Predvsemredni študenti morajo biti pozorni tudi na urnikskupine, v katero so razvršceni.

Šolnine in prispevki za študijŠtudenti dodiplomskega in podiplomskega štu-dija, ki študirajo izredno, placajo šolnino. Rednidodiplomski študij se financira s sredstvi iz dr-žavnega proracuna. Šolnina zajema izvedbo kon-taktnih ur (predavanj in vaj) in tri pristope kizpitu posameznega predmeta. Druge storitve vcasu študija (glej str. 108–109) placajo študentiv skladu z veljavnim cenikom UP FM in cenikomUP na podlagi racuna, ki ga izda UP FM.

Kandidati za vpis, ki morajo opraviti diferenci-alne izpite, te placajo po veljavnem ceniku. Cenaposameznega predmeta je odvisna od števila kre-ditnih tock predmeta.

Placane šolnine, vpisnine in prispevkov za štu-dij ne vracamo. Šolnino lahko študenti placajo vštirih (dodiplomski študij) oziroma petih (podi-plomski študij) obrokih. Ce je placnik delodaja-lec, morajo študenti ob vpisu posredovati izjavoo placniku šolnine. Ce se študentu med letomponudi priložnost, da mu šolanje placa delodaja-lec, bo FM na ime delodajalca izdala racun samoza neplacani del šolnine (racunov na ime deloda-jalca ne izstavljamo »za nazaj«, ce je bil racun žeizdan na ime študenta).

Skrb za kakovost in ucinkovitostSpremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kako-vosti na vseh podrocjih delovanja je eno glavnih


Shematski prikaz izvedbe visokošolskega strokovnega študijskega programa Managementv ciklih – izredni študij

Cikel A Cikel B Cikel C

(1) Uvod v ekonomijo (1) Marketing (1) Poslovna mat. in statistika

(1) Uvod v management (1) Ravnanje z ljudmi (1) Racunovodstvo

(1) Uvod v pravo (1) Poslovni jezik 1 (2) Gospodarsko pogodbeno pravo

(2) Podjetništvo (2) Poslovne finance (3) Strateški management

(2) Urejenost organizacije (2) Man. proizvodnje in inoviranja (3) Delovno in socialno pravo*

(2) Ekonomika podjetja (2) Poslovni jezik 2 (3) Mednarodno poslovanje*

(2) Poslovna informatika (3) Izbirni predmeti (3) Izbirni predmeti

(3) Izbirni modul (3) Izbirni modul

(1) predmeti prvega letnika, (2) predmeti drugega letnika, (3) predmeti tretjega letnika. *Obvezni predmeti zaštudente univerzitetnega študijskega programa.

Shematski prikaz izvedbe visokošolskega strokovnega študijskega programa Mednarodno poslovanjev ciklih – izredni študij

Cikel A Cikel B Cikel C

(1) Mendarodno poslovanje (2) Management procesov (1) Poslovna mat. in statistika

(1) Management in organizacija (2) Ravnanje z ljudmi (1) Racunovodstvo

(1) Uvod v ekonomijo (2) Marketing (2) Gosp. pogod. in statusno pravo

(1) 1. tuji poslovni jezik 1 (2) 1. tuji poslovni jezik 2 (3) Mednarodna ekonomija

(1) 2. tuji poslovni jezik 1 (2) 2. tuji poslovni jezik 2 (3) Stro. besedila v tujem jeziku

(1) Prakticno usposabljanje (3) Posl. finance v medn. okolju (3) Izbirni predmet

(2) Poslovna informatika (3) Poslovanje v globalnem okolju (3) Izbirni predmet

(2) Podjetništvo (3) Izbirni predmet

(3) Izbirni predmet

(1) predmeti prvega letnika, (2) predmeti drugega letnika, (3) predmeti tretjega letnika.

vodil fakultete. Za ta namen so bili ustanovljenicentri FM, ki vsak na svojem podrocju skrbijo zaustrezen razvoj kakovosti in ucinkovitosti, sode-lujejo pa tudi z drugimi institucijami na fakultetiin zunaj nje.

Pomemben del spremljanja kakovosti je vsa-koletno samoevalvacijsko porocilo, ki združujepregled izobraževalne in raziskovalne dejavnostiza minulo študijsko leto. Samoevalvacijsko poro-cilo je vodstvu in zaposlenim v pomoc pri pre-gledu delovanja fakultete, saj osvetli podrocja,kjer je delovanje uspešno, in podrocja, ki jih jetreba dodatno izboljšati.

Prispevek študentov k zagotavljanju kakovo-sti. Skrb za kakovost ni samo naloga vodstvaFM, visokošolskih uciteljev in drugih sodelav-cev. K izboljšanju kakovosti študija in drugihprocesov lahko pripomorejo tudi študenti indiplomanti individualno in prek študentskegasveta. Pomembno povratno informacijo študentilahko dajo z iskrenim izpolnjevanjem vsakoletnihmnenjskih anket o pedagoškem procesu, ucite-

ljih in organiziranosti fakultete. Študente pozi-vamo, da se udeležijo tudi raziskave o dejanskištudijski obremenitvi (workload), s katero prever-jamo zahtevnost študija in ustreznost dodeljenihkreditnih tock (KT) posameznim študijskim vse-binam. Poleg tega so dobrodošli predlogi in ko-mentarji posamicnih študentov ali študentskegasveta o pedagoškem procesu in delovanju fakul-tete na drugih podrocjih, ki naj jih naslovijo nakomisijo za kakovost in evalvacije.

Na fakulteti delujejo naslednji centri:

• Center za svetovanje študentom pri štu-dijskem in poklicnem razvoju. Svetuje inusmerja študente pri študijskem in poklic-nem razvoju. Za to organizira razlicne de-lavnice za ucinkovitejši študij (metode, pri-pomocki in vešcine za ucinkovitejši študij nafakulteti) in za uspešnejši vstop v poslovnookolje ter za nacrtovanje poklicne kariere.

• Center za kakovost in evalvacije. Razvijametodologijo evalvacij in pripravlja porocilao raziskovanju in izobraževanju, nacrtuje in


Cenik izobraževanja – šolnine (v EUR)

Študijski program1 Šolnina Število obrokov

Visokošolski strokovni štud. program 1. stopnjeManagement – izredni študij

2.400 4 (ob vpisu, januarja, marca in maja)

Visokošolski strokovni štud. program 1. stopnjeMednarodno poslovanje – izredni študij


Univerzitetni študijski program 1. stopnjeManagement – izredni študij


Magistrski študijski program 2. stopnjeManagement – redni in izredni študij

2.500 5 (ob vpisu, decembra, februarja, aprila in junija)

Magistrski študijski program 2. stopnjeEkonomija in finance – redni in izredni študij


Magistrski (znanstveni) študijski programManagement – izredni študij


Doktorski študijski program Management(2. letnik) – izredni študij


Doktorski študijski program Management(3. in 4. letnik) – izredni študij


Cenik izobraževanja – prispevki za študij (v EUR)

Vrsta prispevka Znesek1

Prispevki ob prvem vpisu v zacetni letnik oz. v višji letnik (po merilih za prehode) študijskegaprograma za pridobitev izobrazbe

40,27

Prispevki – skupaj za 3. letnik dodiplomskega programa Management VS (redni), prvi vpis 49,06

Prispevki vkljucujejo naslednje postavke:

• vpisna dokumentacija 4,95

• potrdilo o vpisu (6 izvodov) 4,29

• študentska izkaznica 5,06

• nalepka za potrditev veljavnosti študentske izkaznice 0,44

• prirocnik za študente – natisnjena izdaja 4,51

• prispevek za informacijski sistem univerze 4,51

• prispevek za letno clanarino za knjižnice univerze 4,51

• prispevek za obštudijsko dejavnost 12,00

• prispevek za posebne primere zavarovanja (3. letnik Management VS)2 8,79

Prispevki ob vpisu v višji letnik, absolventski staž oz. ob vnovicnem vpisu v isti letnik študijskegaprograma za pridobitev izobrazbe

36,64

Prispevki – skupaj za 3. letnik dodiplomskega programa Management VS (redni), ponovni vpis 45,43



• potrdilo o vpisu (6 izvodov) 4,29

• potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (2 izvoda) 1,43

• nalepka za potrditev veljavnosti študentske izkaznice 0,44

• prirocnik za študente – natisnjena izdaja 4,51



• prispevek za obštudijsko dejavnost 12,00

• prispevek za posebne primere zavarovanja (3. letnik Management VS)2 8,79

Prispevki ob vpisu v programe vseživljenjskega izobraževanja 14,68






• potrdilo o opravljenih obveznostih programa vseživljenjskega izobraževanja 0,71



Razlicna potrdila, sklepi in ostali dokumenti ter reševanje vlog

• Reševanje vloge za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih v formalnem izobraževanju3 44,00

• Reševanje vloge za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih v neformalnem izobraževanjuin s priložnostnim ucenjem

165,00

• Reševanje vloge za priznavanje oziroma uveljavljanje strokovne prakse 48,95

Drugi prispevki s podrocja študijske dejavnosti

• Prispevek za diplomiranje na dodiplomskem izrednem študiju VS Management 2001(vpisani študenti od leta 2001/2002 do 2004/2005)

385

Cenik – druga izobraževanja (v EUR)

Vrednost 1 KT za izracun cene za posamezen predmet je v skladu s 1. odstavkom 16. clenaPravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na UP:3

• za dodiplomske študijske programe 48

• za podiplomske študijske programe 2. stopnje 50

• za podiplomske študijske programe, sprejete pred 11. 6. 2004 66

Vrednost 1 KT za izracun cene za posamezen predmet za študente, ki jim je potekel status študenta(v skladu z 2. odstavkom 16. clena Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na UP):

• za dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management 40

• za dodiplomski univerzitetni študijski program Management 42

• za podiplomske študijske programe sprejete pred 11. 6. 2004 55

1 Tujim državljanom in Slovencem brez slovenskega državljanstva se šolnina zaracuna v skladu s 3. clenomPravilnika o šolninah in bivanju v študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce vRepubliki Sloveniji (Uradni list Republike Slovenije, št. 70/2008, z dne 11. 7. 2008), v enakem znesku kotje doloceno za izredni študij za posamezen študijski program. 2 Znesek se lahko spremeni med študijskimletom, in sicer v skladu s sklepom o dolocitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja. 3 Kandidatom zavpis v drugostopenjske programe, ki morajo pred vpisom opraviti diferencialne izpite (premostitveni program),se prizna 50% popust.

Vse druge storitve se zaracunajo v skladu s cenikom Univerze na Primorskem za študijsko leto 2009/2010.Cenik je dostopen na spletni strani http://www.upr.si/studij/o-studiju/.

izvaja anketiranje študentov, diplomantov inzaposlenih ter pripravlja porocila o anketira-nju. Izvaja tudi spremljanje dejanske obre-menitve študentov in izvedbo predmetov tero tem pripravlja porocila.

• Center za vseživljenjsko ucenje. Ponujavsem obcanom možnost, da se vkljucujejo vštudij posameznih predmetov ali delov štu-dijskih programov fakultete mimo obicajnihvpisnih rokov. Center deluje v okviru pro-jekta Razvoj koncepta regionalnih centrovvseživljenjskega ucenja.

• Center za raziskovalno metodologijo. Raz-vija in preverja metodološke postopke inorodja za raziskovanje v managementu terdrugih poslovnih in družboslovnih discipli-nah. Organizira tudi raziskovalne delavnice

za pomoc študentom pri izdelavi diplom-skih, magistrskih in doktorskih nalog.

• Center za odlicnost poucevanja in ucenja.Razvija didakticna znanja visokošolskih uci-teljev in sodelavcev. V analizo pedagoškegadela vkljucuje tudi oceno sodelavcev, zatospodbuja sodelovanje visokošolskih ucite-ljev na predavanjih drugih predmetov. Raz-vija in organizira usposabljanja za visoko-šolske ucitelje.

• Center za e-izobraževanje. Skrbi za razvojin delovanje e-izobraževalnih metod in apli-kacij. Ureja in nadgrajuje e-ucilnico ter skrbiza vse vecjo informatizacijo študija na FM.V sodelovanju s centrom za odlicnost po-ucevanja in ucenja izvaja usposabljanja zaucitelje za delo v e-ucilnici.


Opravljanje študijskih obveznosti

Izpiti, izpitni roki in ocenjevanjeZnanje študentov preverja in ocenjuje visokošol-ski ucitelj ves cas trajanja predmeta na razlicnenacine (krajši ali daljši pisni izdelki, aktivno so-delovanje pri izvedbi, nastopi, ustni ali pisni izpitiob koncu izvedbe predmeta). Struktura koncneocene se med predmeti razlikuje (glej opis pred-metov). Znanje študentov se oceni z ocenami od1 (nezadostno) do 10 (odlicno) oziroma z »opra-vil« ali »ni opravil« (npr. seminarji, delavnice).

Vsaka študijska obveznost je ovrednotena skreditnimi tockami (KT). KT so merska enota zavrednotenje casa študija, ki ga študenti v povpre-cju porabijo, da uspešno opravijo študijske dejav-nosti in obveznosti. Povprecen študent mora zapovprecno oceno prav dobro (8) za 1 KT vložitiod 25 do 30 ur dela (študija). Te ure vkljucujejosodelovanje na kontaktnih urah, študij literature,pripravo skupinskih in individualnih nalog, pri-pravo na izpit, opravljanje izpita idr. Za en letnikštudija, ki je ovrednoten s 60 KT, študenti v pov-precju namenijo od 1.500 do 1.800 ur študija.

Senat FM je sprejel standarde obremenitve

Primerjava slovenske ocenjevalne lestvice in ocenjevalne lestvice ECTS

Slovenska lestvica Lestvica ECTS Opis ocene

10 (Odlicno) A (Excellent) Izjemno znanje z zanemarljivimi napakami

9 (Prav dobro) B (Very Good) Nadpovprecno znanje, vendar z nekaj napakami

8 (Prav dobro) C (Good) Solidno znanje, vendar z nekaj opaznimi napakami

7 (Dobro) D (Satisfactory) Dobro znanje, vendar z vecjimi napakami

6 (Zadostno) E (Sufficient) Znanje ustreza minimalnim kriterijem

5 do 1 (Nezadostno) F, FX (Fail) Znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Obremenitve študentov po študijskih dejavnostih

Študijske dejavnosti Ure dela študentov (UDŠ) Delež obremenitve

Kontaktne ure (KU): predavanja, seminarske vaje,laboratorijske vaje, seminarji, strokovne ekskurzije ipd.

1 KU = 1 UDŠ 50–60%

Sprotna priprava na KU in prebiranje zapiskov 1 KU = 0,5 UDŠ

Študij dodatne literature1 • Materni jezik 200–250 str.= 40 UDŠ oz. 5–6 str./uro

• Tuj jezik 125–150 str.= 40 UDŠ oz. 3–4 str./uro

Priprava pisnih izdelkov (porocil, projektnih nalog,seminarskih nalog itn.)

1 avtorska pola (30.000znakov) = 40 UDŠali 100 besed/uro

40–50%

Neposredna priprava na pisni ali ustni izpit 1 KT = 5 UDŠ

1 študijska literatura, katere vsebino visokošolski ucitelj preverja in ocenjuje, a se neposredno ne obravnava vokviru kontaktnih ur.

študentov pri nekaterih pogostih študijskih de-javnostih in priporocila za delež obremenitve štu-dentov pri posameznem predmetu.

V tekocem študijskem letu lahko študenti pri-stopijo k izpitom v treh izpitnih obdobjih (zim-skem, poletnem in jesenskem). Redni študentipa lahko pristopijo k preverjanju in ocenjevanjuznanja tudi ob koncu kvartala/semestra za pred-met, ki se je v kvartalu/semestru izvajal. Na izpi-tni rok se študenti prijavijo prek ŠIS (elektronskaprijava) najmanj štiri dni pred izpitom. Vec o temlahko preberete v pravilniku o preverjanju in oce-njevanju znanja UP FM, ki ureja to podrocje

Študenti, ki nimajo poravnanih zapadlih obve-znosti do fakultete, se ne morejo prijaviti na raz-pisane izpitne roke. Študenti se na izpitne rokelahko prijavijo tri dni po izvršenem placilu – to-liko casa traja izvedba vknjižbe.

Pogovorne urePogovorne ure so namenjene komunikaciji štu-dentov z visokošolskimi ucitelji, pomoci in sve-tovanju pri študiju, dodatnim razlagam snovi, do-

Opravljanje študijskih obveznosti 111

govarjanju za mentorstvo pri zakljucnem delu,reševanju nesporazumov ipd. Praviloma se izva-jajo na sedežu FM v Kopru. Urnik pogovornih urposameznega visokošolskega ucitelja je objavljenna ŠIS (študentski informacijski sistem) pod ka-tegorijo »Podatki o zaposlenem«.

Visokošolski ucitelji imajo pogovorne ure za iz-redne študente v vseh študijskih središcih 30 mi-nut pred izvedbo svojih predavanj oziroma vaj in30 minut po njej.

Vsi visokošolski ucitelji in sodelavci so študen-tom dostopni tudi prek e-pošte. Na FM imajoelektronski naslov oblike [email protected],na katerega študenti lahko pošljejo svoja vpraša-nja.

Priznavanje znanja in spretnostiŠtudenti ali kandidati za vpis lahko, v skladu zzakonom o visokem šolstvu, zaprosijo za prizna-vanje znanja in spretnosti, ki so jih pred vpisom vštudijski program pridobili v formalnem izobraže-vanju (na vzgojno-izobraževalnih in visokošolskihzavodih), neformalnem izobraževanju (tecaji, de-lavnice, seminarji in podobno) in/ali s priložno-stnim ucenjem (na delovnem mestu, doma in vvsakdanjem okolju).

Postopek priznavanja vsebuje:

• kandidatovo identifikacijo znanja in spretno-sti (priprava portfolia z vsemi dokazili),

• vrednotenje, ki ga opravi visokošolski zavod(pristojna komisija) in

• priznavanje znanja v vpisanem študijskemprogramu.

Pred oddajo vloge za priznavanje znanja inspretnosti lahko študenti in kandidati za vpisopravijo razgovor s svetovalcem. FM ponuja tudimožnost svetovanja v casu delavnic, ki jih pripra-vimo v študijskih središcih po vnaprej dolocenemurniku. Termini pogovornih ur svetovalca so ob-javljeni na spletni strani FM.

Postopek priznavanja znanja in spretnosti naUP FM poteka v skladu s pravilnikom o prizna-vanju znanja in spretnosti (glej str. 152).

Dokoncanje študija po starih programihZ reformo visokega šolstva (bolonjska deklara-cija, ZViS 2004) se prehodno obdobje, v kateremso se razpisovali stari in novi študijski programi,izteka. Visokošolski zavodi so lahko razpisovalistare študijske programe le še v študijskem letu2008/2009.

• V stari visokošolski strokovni študijski pro-gram Management (2001) smo zadnjic

vpisovali v študijskem letu 2004/2005.Študenti morajo študij po programu VS2001 koncati do 30. 9. 2011. V študij-skem letu 2008/2009 se predmeti za štu-dijski program VS 2001 ne izvajajo vec,študenti pa lahko izpite iz predmetov opra-vljajo v skladu s pravilnikom o preverjanjuin ocenjevanju znanja. Študenti, ki so seodlocili za prekinitev študija po tem štu-dijskem programu, lahko oddajo vlogo zadolocitev pogojev za nadaljevanje študijakomisiji za študentske zadeve, ki jim dolocidodatne pogoje za nadaljevanje študija (di-ferencialne izpite). Študentom, ki so iz sta-rega dodiplomskega študijskega programaprešli v študijske programe 1. stopnje, seštudijske obveznosti iz starega študijskegaprograma priznajo na osnovi primerljivostipredmetov, ki je prikazana v preglednici nastraneh 61–62.

• V študijskem letu 2008/2009 smo zadnjicvpisovali v prve letnike starih podiplom-skih študijskih programov (specialisticni,magistrski (znanstveni) in doktorski študij-ski program). Vpis v višje letnike po merilihza prehode bo mogoc tudi v naslednjih štu-dijskih letih, vendar zgolj v letnik, ki se bo vposameznem študijskem letu še izvajal.Študenti magistrskega in doktorskega štu-dijskega programa bodo študij po teh pro-gramih lahko koncali najpozneje do 30. 9.2016. Študentom priporocamo, da zaradinemotenega zakljucka študija prijavijo dis-pozicijo naloge najmanj dve leti pred pred-videnim zakljuckom.Študenti specialisticnih študijskih progra-mov lahko v skladu z ZViS 2006 in v skladus pogoji študijskega programa koncajo študijnajpozneje do 30. 9. 2012.Študenti, ki pavzirajo vec kot dve leti zapo-red, morajo za nadaljevanje študija oz. zaprijavo naloge oddati prošnjo za nadaljeva-nje študija na komisijo za študentske zadeve– podiplomski študij.


Izbirnost in dodatne možnostiizobraževanja

Del študijskih obveznosti lahko študenti opravijona drugih visokošolskih ustanovah v Sloveniji intujini. Študenti lahko praviloma 10% študijskihobveznosti (v nekaterih študijskih programih celodo 25%) opravijo v okviru izbirnosti na svoji fa-kulteti ali na drugih visokošolskih zavodih v Slo-veniji in tujini. Tako pridobljene kreditne tockelahko uveljavijo kot del opravljenih obveznostiv študijskem programu na Fakulteti za manage-ment Koper.

Praviloma lahko študenti izbirne predmete iz-birajo:

• iz nabora izbirnih predmetov vpisanega štu-dijskega programa (objavljen seznam vsakoleto v mesecu juliju),

• iz nabora izbirnih predmetov drugega štu-dijskega programa iste ravni, ki ga fakultetaizvaja (npr. študijski program Mednarodnoposlovanje ali UN Management, ce je štu-dent vpisan v VS Management),

• iz nabora predmetov, ki se izvajajo v angle-šcini med študijskim letom za tuje študenteErasmusove izmenjave,

• iz nabora predmetov, ki se izvajajo v angle-šcini v mednarodni poletni šoli FM,

• iz nabora ponujenih predmetov na drugihclanicah Univerze na Primorskem – na pod-lagi razpisa, objavljenega na spletni straniUP,

• iz nabora predmetov na drugih univerzah vSloveniji – na podlagi razpisa za nacionalnomobilnost (vec informacij na spletni straniUniverze na Primorskem – prijava, študijskisporazum),

• iz nabora predmetov na visokošolskih zavo-dih v tujini – na podlagi razpisa za izme-njave Erasmus/Ceepus,

• iz nabora predmetov na visokošolskem za-vodu v Sloveniji ali v tujini, ki niso predmetrazpisa. Študent se z institucijo sam dogo-vori glede vseh podrobnosti (možnost opra-vljanja, placila itn.), predhodno pa sklene zFM dvopartitni sporazum, na podlagi kate-rega se mu en ali vec predmetov prizna.

Izbirnost v študijskih programihŠtudenti si ob vpisu v študijski program izbe-rejo modul, smer ali usmeritev znotraj programa.

V posameznem študijskem letu izvajamo v po-sameznem študijskem središcu omejeno številomodulov, smeri in usmeritev. Informacijo o tem,kje in kdaj se posamezen modul, smer in usme-ritev izvaja, prejmejo študenti pred vpisom ozi-roma je objavljena na spletni strani fakultete.Kraji izvedbe posameznega predmeta so nave-deni tudi v študijskem vodniku. Študenti lahkoobiskujejo predavanja in vaje v kateremkoli štu-dijskem središcu ne glede na središce vpisa. Iz-birne predmete (smerne, usmeritvene, poljubne)si študenti izberejo ob vpisu. Izbirne predmetelahko zamenjajo do 30. oktobra tekocega študij-skega leta. Po tem datumu lahko izbirne pred-mete zamenjajo samo na osnovi utemeljene pro-šnje, ce se predavanja nobenega od teh izbirnihpredmetov še niso zacela. V tekocem študijskemletu se izvedejo izbirni predmeti, za katere seje odlocilo vsaj 20 študentov. Seznam izbirnihpredmetov, ki ne bodo izvedeni, bo objavljen naspletni strani FM (med obvestili za študente) do15. oktobra. Izbirne predmete študenti lahko iz-birajo med vsemi predmeti iste zahtevnosti naFM in na drugih visokošolskih zavodih v Slove-niji in tujini (izbirnost in mobilnost).

Prehodi med programi

Študenti med študijem lahko zamenjajo študij-ski program, tako da prenehajo izobraževanje vvpisanem programu in nadaljujejo izobraževanjev novem študijskem programu. Pri tem se vseali del študijskih obveznosti prvotno vpisanegaštudijskega programa lahko prizna kot opravljeneobveznosti drugega študijskega programa. Pre-hod v drugi študijski program se opravi le prekrednega vpisa v casu vpisnega postopka posa-meznega študijskega leta. O tem, katere obve-znosti in koliko KT se prizna, odlocata komisijaza študentske zadeve ter komisija za priznava-nje znanja in spretnosti. Za prehod se ne štejesprememba študijskega programa ali smeri za-radi neizpolnitve obveznosti v prvem študijskemprogramu.

Prehodi med programi so mogoci znotraj pro-gramov 1. stopnje in programov višjih poklicnihšol ter med programi 2. stopnje v skladu z ve-ljavno zakonodajo. Pri prehodih se upošteva do-seženo število KT, zahtevnost glede na kvalifika-

Izbirnost in dodatne možnosti izobraževanja 113

cijski okvir in vsebine, tako da se zagotavlja kom-petencni profil diplomanta.

UP FM doloci pogoje za prehod med študij-skimi programi. V predstavitvi posameznega štu-dijskega programa so navedeni tudi pogoji zavpis neposredno v 2. ali 3. letnik, kot jih je dolo-cila UP FM.

Pomoc pri študiju in dodatne oblikeizobraževanja

Na UP FM smo pripravili veliko delavnic in do-datnih oblik izobraževanja, saj želimo študentomomogociti cim ucinkovitejši študij, uspešno pri-pravo zakljucnega dela (diplomskega, magistr-skega, doktorskega) in ustrezno pripravo na za-poslitev.

V nadaljevanju predstavljamo dejavnosti, skaterimi študenti med študijem lahko utrdijo aliosvežijo obstojeca znanja in vešcine, odpravijotežave pri zahtevnejših predmetih ali se zgoljdodatno izobražujejo.

Delavnice s podrocja ucinkovitosti. Za študentedodiplomske šole organiziramo delavnice, s ka-terimi dopolnjujejo in utrjujejo vešcine dela z ra-cunalnikom in javnega nastopanja, kar jim bokoristilo pri študiju in pozneje pri iskanju zapo-slitve. Delavnice se izvajajo v okviru Prakticnegausposabljanja, vec o tem je zapisano na straneh27–29.

Dopolnilne priprave na izpite in konzultacije. Zaopravljanje težjih izpitov bodo za dodiplomskein podiplomske študente organizirane dopolnilnepriprave. Enkrat na mesec bodo v vseh študijskihsredišcih konzultacije s podrocja pisnih vešcinkot pomoc pri pripravi seminarskih nalog ter di-plomskih, magistrskih in doktorskih del. Visoko-šolski ucitelji in sodelavci so študentom na voljoza pojasnila tudi v casu pogovornih ur. Razporedipogovornih ur in dodatna pojasnila so objavljenina spletni strani UP FM.

Delavnice s podrocja raziskovanja so name-njene predvsem podiplomskim študentom za po-moc pri opravljanju obveznosti individualnegaraziskovalnega dela, pripravi clankov ter magi-strskih in doktorskih nalog. Izvajajo se v okviruusposabljanja za raziskovalno delo (str. 93–94).

Seminarji in tecaji. Na FM organiziramo se-minarje in tecaje pod blagovno znamko Stik.Koncept vseživljenjskega ucenja uresnicujemona dveh ravneh:

• z izvajanjem razlicnih oblik izobraževanja in

• s postopki priznavanja znanja in spretnosti,pridobljenih z neformalnim in priložnostnimucenjem.

Oblike dejavnosti, ki potekajo v slovenšcini intudi anglešcini, so: deli študijskih programov, po-samezni predmeti in druge neformalne oblike iz-obraževanja (npr. seminarji, tecaji).

Študentske izmenjave doma in v tujiniNacionalna mobilnost. Študenti lahko na viso-košolskih zavodih v Sloveniji in v tujini opravijodo ene tretjine vnaprej dogovorjenih študijskihobveznosti (obvezne in izbirne predmete, stro-kovno prakso) posameznega programa. ZbraneKT v skladu s pravili uveljavijo na svoji fakulteti.

Mednarodna mobilnost. Mednarodna pisarnapredvidoma v februarju objavi razpis za študij-ske izmenjave v tujini. Študenti FM, ki želijo delštudija ali strokovno prakso opraviti v tujini (kan-didati), na podlagi objavljenega razpisa pošljejoprošnjo s prijavo mednarodni pisarni. V prošnjiutemeljijo željo po študiju na izbrani tuji univerzi,priložijo življenjepis v slovenšcini in anglešcini(oz. v jeziku države, v kateri nameravajo opravitiizmenjavo) in dokazila o izpolnjevanju razpisnihpogojev. Na podlagi prijav dekan potrdi izbranekandidate. Predmete, ki jih bo študent poslušalv tujini, predlaga mednarodni pisarni na obrazcuUcni sporazum (Learning Agreement). Predmetimorajo biti po vsebini, zahtevnosti in kreditnihtockah primerljivi s predmeti FM.

Mednarodna poletna šolaŠtudenti imajo možnost, da se udeležijo medna-rodne poletne šole, ki jo UP FM organizira vsakoleto v juniju in juliju. Predavanja in ostale študij-ske obveznosti v okviru poletne šole potekajo vanglešcini. Študenti FM lahko tako opravijo štu-dijske obveznosti izbranih predmetov iz študij-skih programov FM (glej str. 102), poletne šolepa se lahko udeležijo tudi kot samoplacniki inposlušajo dodatne vsebine. V tem primeru štu-dent za uspešno opravljene obveznostih poletnešole prejme potrdilo o zbranih KT.

Predavanja v anglešciniV okviru mednarodnih izmenjav prihaja na FMvsako leto vec študentov iz tujine. S tem name-nom vsako leto nekatere predmete izvedemo vanglešcini. Mednarodni skupini se lahko priklju-cijo tudi slovenski študenti in tako izpopolnijosvoje znanje anglešcine na dolocenem strokov-nem podrocju (glej str. 102).


e-FM

Spletna stranNa spletni strani www.fm-kp.si študenti najdejovse informacije o delovanju fakultete. Na njejso dostopne tudi nekatere publikacije, ki jih iz-dajamo na FM, med drugim tudi študijski vo-dnik. Študente vabimo k ogledu in uporabi sple-tne strani, saj jo dnevno posodabljamo in na njejštudente, zaposlene in širšo javnost obvešcamoo dogajanju na FM in v okolju. Študente še po-sebno vabimo k spremljanju obvestil, ki nadome-šcajo klasicne oglasne deske. Na spletni straniFM študenti najdejo tudi podatke o visokošolskihuciteljih in sodelavcih (pogovorne ure in elektron-ski naslovi).

Študentski informacijski sistem – ŠISNa FM smo klasicni indeks nadomestili z elek-tronskim že v študijskem letu 2001/2002. Vseevidence od vpisa do diplome vodimo prek štu-dentskega informacijskega sistema (ŠIS). Štu-denti v ŠIS uporabljajo elektronske storitve fakul-tete, npr. vpis v letnik študija, pregled osebnihpodatkov študenta, pregled razpisanih izpitnihrokov, narocanje potrdil, izpitna prijava/odjava,pregled prijavnic in rezultatov izpita, vpogled vsvoj indeks, pregled urnika, obvestil zaposlenihin financnih obveznosti do fakultete. Prek ŠISlahko študenti navežejo stike tudi z drugimi štu-denti in visokošolskimi ucitelji FM. Visokošolskiucitelji FM ŠIS pogosto uporabljajo za obvešca-nje študentov s sporocili, ki so objavljena samotam. Zato študentom priporocamo spremljanjeteh obvestil.

Uporabniško ime in geslo za uporabo ŠIS prej-mejo študenti po vpisu. V casu študija lahko do-stopajo do vseh vsebin ŠIS, po diplomi pa jedostop omejen. Študenti se ob vpisu lahko od-locijo tudi za prejemanje obvestil (npr. o spre-membi ure in kraja predavanj, rezultatih izpitov)po SMS-sporocilih in elektronski pošti.

E-ucilnicaNa FM že od študijskega leta 2003/2004del izobraževalnega procesa izvajamo v sple-tnem ucnem okolju, imenovanem e-ucilnica (glejwww.eucilnica.si). Vsako študijsko leto odpiramonovo e-ucilnico, v kateri omogocimo vstop vsemvpisanim študentom tekocega študijskega leta.

Podatke študentov, ki so vpisani do 30. sep-tembra, prenesemo iz ŠIS v e-ucilnico samo-

dejno, pozneje vpisane študente vnaša centerza e-izobraževanje ([email protected]). Za prijavonaj študenti sledijo navodilom na prvi strani e--ucilnice. V e-ucilnico lahko študenti vstopijotudi prek spletne strani fakultete.

Na FM je z e-ucilnico podprta izvedba vsehpredmetov, zato naj študenti, ki se bodo vpisalipozneje, poskrbijo za svoj dostop v e-ucilnico(navodilih na prvi strani e-ucilnice). V e-ucilnicibodo nekatere informacije dostopne vsem štu-dentom, druge pa samo študentom, ki bodovkljuceni v posamezne predmete. O nacinu vklju-cevanja študentov v predmet študente obvesti vi-sokošolski ucitelj, zato študentom priporocamo,da ob vpisu na FM sporocijo tudi veljaven e--poštni naslov. Priporocamo, da je iz e-poštneganaslova razviden pošiljatelj, saj se sicer lahkozgodi, da se sporocilo premakne med neželenoe-pošto. Seveda študentom priporocamo, da seudeležijo prvih predavanj, kjer visokošolski uci-telj študentom da natancne informacije o nacinuizvedbe predmeta in študijskih obveznostih pripredmetu.

V e-ucilnici študente spremlja mentor/ucitelj.Pri predmetih, ki se izvajajo v e-ucilnici, je kon-taktnih ur manj. To pomeni, da si študenti casin prostor študija lahko izbirajo sami in tako lažeusklajujejo cas študija z drugimi obveznostmi.

eCampusNekatere vsebine – delavnice izvajamo tudi vspletnem ucnem okolju eCampus (www.eucenje.fm-kp.si), kjer imajo študenti omejen cas do-stopa do izobraževalnih vsebin. Vse natancnejšeinformacije o nacinu prijave k delavnicam in in-formacije o nacinu in casu vkljucevanja v eCam-pus dobijo študenti pri prakticnem usposablja-nju (PU) oziroma v e-ucilnici (predmet Prakticnousposabljanje).

V eCampus se študent prijavi prek ŠIS (podkategorijo »Prijava v skupino«) med 1. in 20. vmesecu za izvedbo, ki bo nato potekala med 1. in21. v naslednjem mesecu. Pomembno je, da imaštudent v ŠIS vpisan svoj elektronski naslov (podkategorijo »Moji podatki«), saj na podlagi prijavev skupino na ta naslov prejme uporabniško imein geslo za vstop v eCampus. Po prejemu geslaštudent dostopa do delavnic v eCampusu prekspletne strani www.eucenje.fm-kp.si.


Organiziranost in delovanje študentovin diplomantov

Študenti in odlocanjeŠtudenti so v odlocanje na fakulteti in univerzivkljuceni prek svojih predstavnikov v organih inkomisijah fakultete:

• študentski svet,• senat fakultete (dva predstavnika),• komisija za študentske zadeve (dva pred-

stavnika),• komisija za kakovost in evalvacije (en pred-

stavnik),• sodelovanje pri delu akademskega zbora.

Študentski svetŠtudentski svet je organ študentov fakultete inšteje devet clanov. Volitve v študentski svet sorazpisane vsako leto oktobra za tekoce študijskoleto na podlagi sklepa senata UP FM. Mandatizvoljenih clanov traja eno leto. Študentski svetrazpravlja o vseh zadevah v zvezi s pravicami indolžnostmi študentov, izraža mnenje o izobraže-valnem delu v postopkih izvolitve visokošolskihuciteljev in sodelavcev v nazive, oblikuje mnenjaštudentov za študentski svet UP, voli clane delov-nih teles in organov iz vrst študentov ter oblikujemnenje o kandidatih za dekana fakultete. Štu-dentski svet obravnava in sprejema tudi programin porocilo o obštudijskih dejavnostih, obravnavaporocilo o organizaciji, izvedbi in razvoju izobra-ževalne dejavnosti, pripravlja in izvaja študent-ske ankete ter pripravi porocilo o anketiranju.

Obštudijske dejavnostiŠtudenti se v casu študija lahko vkljucijo v ra-zna društva, klube in druge študentske organi-zacije, ki delujejo na Obali. V okviru fakultetedeluje Društvo študentov Fakultete za manage-ment Koper (ŠTORM), v Kopru sta aktivna tudiŠtudentska organizacija Univerze na Primorskem(ŠOUP) in Klub študentov obcine Koper (KŠOK).Kluba študentov delujeta tudi v obcini Izola inPiran.

Organizacije in društvaDruštvo študentov Fakulteteza management Koper (ŠTORM)Trg Brolo 12, 6000 KoperE-pošta: [email protected]: www.drustvo-storm.si

Društvo študentov ŠTORM je bilo ustanovljenojanuarja 2000. Društvo sodeluje s študentskimsvetom UP FM pri organizaciji obštudijske de-javnosti na UP FM.

Študentska organizacijaUniverze na Primorskem (ŠOUP)Pristaniška 36000 KoperTelefon: 05 662 6220Faks: 05 662 6236E-pošta: [email protected]: www.soup.si

Študentska organizacija Univerze na Primorskem(ŠOUP) je skupnost študentov Univerze na Pri-morskem in je organizacijska oblika Študent-ske organizacije Slovenije. Ustanovljena je bilamarca 2003.

ŠOUP skrbi za izvajanje obštudijskih dejavno-sti in vodi študentsko politiko na podrocjih, ki jihpokriva s svojimi resorji: kultura, izobraževanjein študentsko svetovanje, sociala in študentskaproblematika, mednarodno sodelovanje in turi-zem ter šport in študentska rekreacija.

ŠOUP zastopa interese študentov in mladihter se zavzema za njihovo uresnicevanje.

Alumni klub. Clani kluba so vsi diplomanti UPFM. Zanje vsako leto pripravimo srecanje diplo-mantov in prijateljev FM ter športno-družabnosrecanje študentov in zaposlenih. DiplomanteUP FM po koncu študija vabimo tudi na kon-ference, ki jih organizira UP FM. Tako želimoohraniti stara prijateljstva in vzpostavljati novater poslovno sodelovati z našimi diplomanti.


Visokošolski sistem v Sloveniji

Novosti v slovenskem visokošolskemsistemu

Leta 2004 so bile na osnovi smernic bolonjskedeklaracije sprejete spremembe in dopolnitve za-kona o visokem šolstvu (ZViS 2004), ki izposta-vljajo tri prednostne naloge:

• sprejetje sistema visokošolskega izobraževa-nja s tremi stopnjami študija (na prvi stopnjivisokošolski strokovni in univerzitetni štu-dijski programi; na drugi stopnji magistrski(strokovni) študijski programi, na tretji sto-pnji doktorski študijski programi);

• uveljavitev sistema lahko prepoznavnih inprimerljivih stopenj in

• uveljavitev nacionalnega sistema za zagota-vljanje kakovosti v visokem šolstvu.

Dodiplomski študijski programi

Podiplomski študijski programi

VS

180–240 KT

UNI

240–360 KT

SPEC 60–120 KT

MAG/Z

120 KT

DR

240 KT

Študijski programi 1. stopnje

VS

180–240 KT

UNI

180–240 KT


MAG/S 60–120 KT


DR

180 KT

Dod

iplo

msk

oiz

obra

ževa

nje

Podi

plom

sko

izob

raže

vanj

e

Višješolsko izobraževanje

Srednješolsko izobraževanje

Prvi vpisi 2005/2006Zadnji vpisi 2008/2009

Rok za dokoncanje 2015/2016

Vse

živl

jenj

sko

ucen

je

Vse

živl

jenj

sko

ucen

je

ZViS 1999 ZViS 2004

Kreditne tocke Trajanje Kreditne tocke Trajanje

180–240 KT 3–4 leta VS – visokošolski strokovni študijski program 180–240 KT 3–4 leta

240–360 KT 4–6 let UNI – univerzitetni študijski program 180–240 KT 3–4 leta

60–120 KT 1–2 leti SPEC – specialisticni študijski program — —

— — MAG/S – magistrski študijski program (strokovni) 60–120 1–2 leti

120 KT 2 leti MAG/Z – magistrski študijski program (znanstveni) — —

240 KT 4 leta DR – doktorat znanosti 180 KT 3 leta

V letu 2006 je bilo na podrocju visokega šol-stva sprejetih nekaj novosti. Junija je bil spre-jet nov zakon o strokovnih in znanstvenih naslo-vih (ZSZN-1, Uradni list Republike Slovenije, št.61/2006), ki je dolocil strokovne in znanstvenenaslove za diplomante novih študijskih progra-mov. Visokošolski zavodi diplomantom študijskihprogramov, sprejetih pred ZViS 2004, še naprejpodeljujejo strokovne in znanstvene naslove, kiso bili doloceni za posamezen program in se upo-rabljajo neomejeno. Strokovni naslovi se prista-vljajo za imenom in priimkom, znanstveni naslovipa pred imenom in priimkom.

Spremembe in dopolnitve zakona o visokemšolstvu (ZViS-UPB3, Uradni list Republike Slo-venije, št. 119/2006) septembra 2006 uvršcajoizide izobraževanja (izobrazbo), pridobljene po

Visokošolski sistem v Sloveniji 117

Primerjava ravni in stopenj izobrazbe

Raven in podraven izobrazbe Izobrazba oz. izid izobraževanja Stopnja izobrazbe1

6. raven Podraven 6/1 Višja strokovna (poklicna) VI

Podraven 6/1 Višješolska (pred ZViS 2004) VI

Podraven 6/2 Specializacija po višješolski VI

Podraven 6/2 Visokošolska strokovna (ZViS 1999) VII (VS)

Podraven 6/2 1. stopnja (VS in UNI; ZViS 2004) 2

7. raven Specializacija po visokošolski strokovni (ZViS 1999) VII/2 (spec.)

7. raven Univerzitetna (ZViS 1999) VII (UNI)

7. raven 2. stopnja (strokovni magisterij; ZViS 2004) 2

8. raven Podraven 8/1 Specializacija po UNI (ZViS 1999) VII/2 (spec.)

Podraven 8/1 Magisterij znanosti (ZViS 1999) VII/2 (mag.)

Podraven 8/2 Doktorat znanosti (ZViS 1999) VIII

Podraven 8/2 3. stopnja (doktorat znanosti; ZViS 2004) 2

Povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni listRepublike Slovenije, št. 46/2006).1 Oziroma tarifni razred na podlagi Družbenega dogovora o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in stro-kovne izobrazbe iz leta 1980 (Uradni list SFRJ, št. 29/1980). 2 Študijski programi po ZViS 2004 še nisouradno uvršceni v klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe (stopnja izobrazbe) in sistemizacijo v organiza-cijah.

Primerjava strokovnih in znanstvenih nazivov pred ZViS 2004 in po njem

Strokovni in znanstveni naslovi pred ZViS 20041 Strokovni in znanstveni naslovi po ZViS 20041

Študij Naslov Okrajšavain primer uporabe

Študij Naslov Okrajšavain primer uporabe

Dodiplomski diplomirani/-aekonomist/-ka

Ime Priimek,dipl. ekon.

1. stopnja diplomirani/-aekonomist/-ka (VS)

Ime Priimek,dipl. ekon. (VS)

univerzitetni/-adiplomirani/-aekonomist/-ka

Ime Priimek,univ. dipl. ekon.

diplomirani/-aekonomist/-ka (UN)

Ime Priimek,dipl. ekon. (UN)

Podiplomski specialist/-kamanagementa

Ime Priimek,spec.

2. stopnja magister/-icamanagementa

Ime Priimek,mag. manag.

magister/-icaznanosti

mag. Ime Priimek

doktor/-icaznanosti

dr. Ime Priimek 3. stopnja doktor/-ica znanosti dr. Ime Priimek

1 navajamo primere strokovnih in znanstvenih naslovov, ki jih je mogoce pridobiti na FM.

dosedanjih in bolonjskih študijskih programih vravni izobrazbe. V preglednici je predstavljenaumestitev razlicnih pridobljenih izobrazb v ustre-zno raven (visokošolski vidik). Predstavljena jetudi uvrstitev izobrazbe v stopnje izobrazbe (vi-dik delovne sistemizacije). Pri tem je treba upo-števati, da ravni izobrazbe niso enake stopnjamizobrazbe, ki jih uporabljajo podjetja v delovnihsistemizacijah.

FM v slovenskem visokošolskemsistemu

Na FM smo v študijskem letu 2005/2006 pr-vic razpisali prvostopenjske študijske programe(visokošolski strokovni študijski program Mana-gement in univerzitetni študijski program Mana-gement). Podiplomske študijske programe predZViS 2004 bomo v skladu z zakonom razpisali leše po merilih za prehode v višje letnike, vendarle za letnik, ki se bo v posameznem študijskemletu še izvajal.


Pravilniki

Na podlagi 38. clena Statuta Univerze na Pri-morskem in 32. clena Pravil Univerze na Pri-morskem, Fakultete za management Koper je Se-nat Univerze na Primorskem, Fakultete za mana-gement Koper na 63. redni seji dne 17. junija2008 sprejel in na 10. redni seji dne 2. julija2009 dal soglasje k spremembam naslednjegapravilnika:

PRAVILNIK O PREVERJANJU INOCENJEVANJU ZNANJA UP FM

1. Splošne dolocbe1. clen

(Vsebina pravilnika)Ta pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje zna-nja udeležencev v razlicnih programih izobraže-vanja, in sicer:

• študentov Univerze na Primorskem, Fakul-tete za management (v nadaljevanju UPFM), vpisanih v redni in izredni študij dodi-plomskih in podiplomskih študijskih progra-mov,

• študentov drugih univerz, ki se vkljucujejo vštudijske programe UP FM na podlagi pro-gramov mobilnosti in drugih oblik meduni-verzitetnega sodelovanja,

• študentov Univerze na Primorskem, ki sevkljucujejo v študijske programe UP FM napodlagi izbirnosti med clanicami Univerzena Primorskem,

• posameznikov, ki so izgubili status študentaUP FM, ter

• udeležencev v programih za izpopolnjevanjein v drugih programih izobraževanja na UPFM.

2. clen(Uporaba izrazov)

Za vse skupine udeležencev izobraževanja iz 1.clena tega pravilnika je v nadaljevanju tega pra-vilnika uporabljen izraz študent, razen ce se do-locba nanaša oziroma uporablja samo za dolo-ceno skupino udeležencev. Za vse programe iz-obraževanja iz 1. clena tega pravilnika (študijskiprogrami 1., 2. in 3. stopnje, programi za izpo-polnjevanje in drugi programi izobraževanja) je vnadaljevanju tega pravilnika uporabljen izraz štu-dijski program, razen v primerih, ko se dolocbauporablja samo za dolocen program izobraževa-nja.

3. clen(Nevtralna slovnicna oblika)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani vmoški slovnicni obliki, so uporabljeni kot nev-tralni za moške in ženske.

2. Preverjanje in ocenjevanje znanjaNamen, nacini in oblike preverjanja

in ocenjevanja znanja4. clen

(Namen preverjanja in ocenjevanja znanja)S preverjanjem in ocenjevanjem znanja se ugo-tavljajo uspešnost študentov pri izpolnjevanjuštudijskih obveznosti ter usvojene splošne inpredmetno-specificne kompetence. Preverjanjein ocenjevanje znanja je podlaga za pridobitevocene in kreditnih tock pri posameznih ucnihenotah. Ucne enote so genericno poimenova-nje za: predmete, prakticno usposabljanje, stro-kovno prakso, module, zakljucna dela ipd. (vnadaljevanju ucne enote).

Znanje študentov se preverja in ocenjuje naizpitih in s sprotnim preverjanjem znanja ves castrajanja študijskega procesa in vse študijsko leto.Takšen nacin preverjanja in ocenjevanja znanjaspodbuja sproten študij ter zagotavlja celovit pre-gled nad obvladovanjem študijskih vsebin, hkratipa daje študentu povratno informacijo o njego-vem znanju, s cimer se spodbuja aktivno in od-govorno sodelovanje študentov v ucnem procesuter študenta usmerja v nadaljnji študij.

5. clen(Nacini in oblike preverjanja

in ocenjevanja znanja)Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so dolo-cene s študijskim programom in z ucnimi nacrtiposameznih ucnih enot in so naslednje: pisni iz-pit, ustni izpit, pisni in ustni izpit, kolokvij alidruge oblike pisnega preizkusa znanja, nastop,aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah, po-rocilo s strokovne prakse, seminarska naloga, di-plomsko delo in druga zakljucna dela oziromanaloge ter druge oblike preverjanja znanja, dolo-cene s študijskim programom oziroma z ucniminacrti posameznih ucnih enot.

Preverjanje in ocenjevanje znanja se lahko iz-vede med izvajanjem predmeta (sprotno prever-janje/ocenjevanje znanja) ali/in po zakljuceni iz-vedbi predmeta (koncno preverjanje/ocenjevanjeznanja).

Pravilniki 119

6. clen(Javno preverjanje in ocenjevanje znanja)

Preverjanje in ocenjevanje znanja je javno. Jav-nost preverjanja in ocenjevanja znanja se zago-tavlja zlasti z javno objavo izpitnih rokov in rezul-tatov preverjanja in ocenjevanja znanja, z omo-gocanjem vpogleda v ocenjene pisne izdelke vskladu z dolocili tega pravilnika ter s pravico štu-dentov in drugih oseb, da prisostvujejo prever-janju in ocenjevanju znanja pri ustnem izpitu.Rezultati preverjanja in ocenjevanja znanja seobjavijo v študentskem informacijskem sistemu(v nadaljevanju ŠIS) ob upoštevanju predpisov ovarovanju osebnih podatkov in v skladu z dolo-cili tega pravilnika. Za posameznega študenta seobjavijo vpisna številka in dosežena ocena, prirezultatih izpitnih rokov pa tudi splošni podatkio izpitnem roku, in sicer: število študentov, ki souspešno opravili izpit, število študentov, ki izpitaniso opravili, ter povprecna ocena izpitnega rokas standardnim odklonom, ob upoštevanju pozi-tivnih ocen izpitnega roka.

Seznanjanje študentov

7. clen(Seznanjanje študentov s študijskimi

obveznostmi ter z namenom, nacini in oblikamipreverjanja in ocenjevanja znanja)

Študijske obveznosti študenta so dolocene s štu-dijskim programom in ucnim nacrtom posame-zne ucne enote. Študenti morajo biti seznanjenis študijskimi obveznostmi, z namenom, naciniin oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja priucnih enotah, z merili za ocenjevanje znanja terz nacinom dolocanja koncne ocene pri posame-znih ucnih enotah.

Študijske obveznosti iz študijskega programaprvic vpisanim študentom na zacetku študijskegaleta predstavi dekan oziroma prodekan, zadolženza podrocje izobraževanja, oziroma druga oseba,zaposlena na UP FM, ki jo za to pooblasti de-kan. Nosilec ucne enote na uvodnem predavanjuseznani študente:

• z vsebino, cilji in nacrtom izvedbe ucneenote;

• s predvidenimi študijskimi rezultati oziromakompetencami, ki naj bi jih študent pridobilpri ucni enoti;

• s temeljnimi študijskimi viri;• z nacinom in elementi za preverjanje zna-

nja;• z merili za ocenjevanje;• z deleži posameznih sestavin ocenjevanja;

• s pogoji za pristop k posamezni obliki pre-verjanja in ocenjevanja znanja pri ucnienoti.

8. clen(Javna dostopnost informacij

o študijskih programih)UP FM zagotavlja javno dostopnost ažurnih in-formacij o študijskih programih in ucnih nacrtihposameznih ucnih enot. Za ta namen UP FM zavsako študijsko leto pripravi študijski vodnik zaštudente, ki ga objavi na svojih spletnih straneh.

Splošna pravila za opravljanje študijskihobveznosti

9. clen(Opravljanje študijskih obveznosti)

Študent lahko opravlja študijske obveznosti zaucne enote vpisanega letnika in manjkajoce štu-dijske obveznosti iz predhodnih letnikov. Izje-moma, v primerih, dolocenih s statutom univerzein s tem pravilnikom, pa lahko opravlja tudi štu-dijske obveznosti višjega letnika.

Sprotno preverjanje znanja se izvaja v casuštudijskega procesa pri posamezni ucni enoti.

10. clen(Predcasno opravljanje izpitov

vpisanega letnika)Študent lahko izjemoma opravlja izpite tudi pred-casno, in sicer preden so izvedena predavanjain vaje ter druge z ucnim nacrtom dolocene štu-dijske obveznosti pri posamezni ucni enoti. Štu-dent, ki želi predcasno opravljati izpit oziromaizpite letnika, v katerega je vpisan, naslovi pisnoprošnjo na dekana, ki prošnji ugodi pod pogoji,da za to obstajajo upraviceni razlogi in da je nosi-lec predmeta podal pisno soglasje za predcasnoopravljanje izpita. Za upravicene razloge se šte-jejo odhod na študij ali strokovno prakso v tujino,hospitalizacija v casu izpitnega obdobja, porodter udeležba na vrhunskem športnem tekmova-nju oziroma vrhunskem kulturnem dogodku.

11. clen(Opravljanje študijskih obveznosti

višjega letnika)Študent, ki je ponovno vpisan v letnik, lahkoopravlja študijske obveznosti višjega letnika, koizpolni pogoje za vpis v višji letnik. Študent brezstatusa lahko opravlja obveznosti letnika, v kate-rega se namerava vpisati ob naslednjem vpisu vštudijski program. Študent naslovi vlogo s pre-dlogom ucnih enot višjega letnika na komisijoza študentske zadeve. Komisija ob upoštevanju


nacina študija in števila prostih mest doloci štu-dentu ucne enote, ki se v tekocem študijskemletu še niso zacele izvajati. O vlogi odloca dekan.

Študent, ki je prvic vpisan v letnik, lahko opra-vlja študijske obveznosti višjega letnika, ko medštudijskim letom izpolni pogoje za vpis v višji le-tnik. Študent naslovi vlogo s predlogom ucnihenot višjega letnika na komisijo za študentskezadeve. O vlogi odloca dekan. Izjemoma lahkoštudent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji le-tnik in želi opravljati študijske obveznosti višjegaletnika, te opravlja v okviru poletne šole FM. Ovlogi odloca dekan.

12. clen(Opravljanje študijskih obveznosti

po prekinitvi študija)

Ce študent prekine študij za manj kot dve leti, galahko nadaljuje in konca po istem programu. Cesta od prekinitve študija minili vec kot dve leti,mora študent, ce želi nadaljevati študij, vložitiprošnjo. Dekan lahko študentu za nadaljevanještudija doloci diferencialne izpite ali druge doda-tne obveznosti.

Ocenjevanje znanja

13. clen(Ocene in koncno vrednotenje znanja

ucne enote)

Uspešnost študenta pri opravljanju študijskih ob-veznosti ocenjuje nosilec ucne enote z ocenamiod 1 do 10. Posamezne ocene pomenijo:

• 10 (odlicno) – izjemno znanje z zanemarlji-vimi napakami,

• 9 (prav dobro) – nadpovprecno znanje, ven-dar z nekaj napakami,

• 8 (prav dobro) – solidno znanje,• 7 (dobro) – dobro znanje, vendar z vecjimi

napakami,• 6 (zadostno) – znanje ustreza minimalnim

kriterijem,• od 5 do 1 (nezadostno) – znanje ne ustreza

minimalnim kriterijem.

Prakticno usposabljanje in strokovna praksase ocenjujeta z opisnima ocenama »opravil/-a«oziroma »ni opravil/-a«. Pozitivne ocene oznacu-jejo uspešno opravljene študijske obveznosti. Po-zitivne ocene so od 10 do vkljucno 6 ter opisnaocena »opravil/-a«. Negativne ocene oznacujejoneuspešno opravljene študijske obveznosti. Ne-gativne ocene so od 5 do 1 ter opisna ocena »niopravil/-a«.

14. clen(Sprotno preverjanje znanja)

O nacinu vrednotenja sprotnega preverjanja zna-nja odloca nosilec (ocena, odstotki). Doseženi re-zultati sprotnega preverjanja in ocenjevanja zna-nja veljajo v tekocem študijskem letu.

3. Izpiti

15. clen(Oblika in nacini opravljanja izpita)

Izpiti so ustni, pisni ali pisni in ustni.Pri izpitu se preverjajo znanje snovi in kom-

petence, ki jih za posamezno ucno enoto dolocaucni nacrt.

Izpit se opravlja za posamezno ucno enoto.Oblika in nacin opravljanja izpita se dolocita sštudijskim programom in ucnim nacrtom posa-mezne ucne enote. Ce je tako doloceno z ucnimnacrtom:

• se lahko pri ucni enoti, ki združuje vsebin-sko razlicna podrocja, ki jih izvajajo razlicninosilci, za vsako podrocje opravlja delni iz-pit. Vsak delni izpit se oceni s samostojnooceno, na podlagi delnih ocen pa se oblikujeskupna ocena za ucno enoto. Nacin obliko-vanja skupne ocene je opredeljen v ucnemnacrtu ucne enote;

• se lahko ocene, dosežene v razlicnih oblikahsprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja(kolokviji in drugi pisni preizkusi znanja, na-stopi, aktivno sodelovanje pri predavanjih invajah ipd.), upoštevajo pri koncni oceni iz teucne enote, in sicer kot je doloceno z ucnimnacrtom te ucne enote;

• se izpit lahko opravi tudi z uspešno opravlje-nimi kolokviji, seminarsko nalogo ali projek-tom;

• ima lahko izpit tudi prakticni del.

16. clen(Komisijski izpit)

Cetrto opravljanje in nadaljnja opravljanja izpitapri isti ucni enoti so komisijska, ce tako zahtevaštudent ali nosilec ucne enote. Izpitna komisijaje triclanska. Predsednika in dva clana med vi-sokošolskimi ucitelji z ustreznih podrocij imenujedekan s soglasjem senata UP FM. Nosilec ucneenote, pri katerem se opravlja komisijski izpit, jeclan izpitne komisije, ne more pa biti njen pred-sednik. Sestava izpitne komisije mora omogocatiustrezno presojo rezultatov pri preverjanju in oce-njevanju znanja študenta. Predsednik komisije jeodgovoren za potek komisijskega izpita.

Pravilniki 121

Komisijski izpit je lahko ustni, pisni ali pisniin ustni.

Ce se komisijski izpit izvaja ustno, so vsi clanikomisije prisotni na izpitu. Študentu postavljavprašanja visokošolski ucitelj, ki je izvoljen v na-ziv za strokovno podrocje ucne enote, pri katerise opravlja komisijski izpit. Po koncanem ustnemizpitu se clani izpitne komisije posvetujejo in oce-nijo znanje študenta z vecino glasov ter študentatakoj seznanijo z doseženo oceno.

Ce se komisijski izpit izvaja pisno, clani iz-pitne komisije preverijo študentove odgovore inoblikujejo oceno z vecino glasov. Rezultati pi-snega izpita se objavijo najpozneje sedem dni pozakljucenem pisnem izpitu. Študent lahko v pe-tih dneh po objavi rezultata pisnega izpita pisnozaprosi komisijo za ustni zagovor.

O komisijskem izpitu se sestavi zapisnik, vkaterem predsednik izpitne komisije evidentiraprijavo k izpitu, izpitna vprašanja in doseženooceno. Zapisnik podpišejo vsi clani izpitne ko-misije, predsednik ga nato pošlje v referat, kjerse hrani v osebni mapi študenta.

4. Izpitna pravilaPogoji za pristop k izpitu in ponavljanje izpita

17. clen(Pogoji za pristop k izpitu)

Študent lahko pristopi k izpitu za ucno enoto, prikateri je izpolnil vse z ucnim nacrtom predpisanepogoje za pristop k izpitu, k delnemu izpitu pa,ko je izveden tisti del ucne enote, ki ga obsegadelni izpit. Izjeme so dolocene v 11. clenu tegapravilnika.

Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz prvegaodstavka tega clena, k izpitu ne more pristopitištudent, ki ni poravnal financnih obveznosti doUP FM ali mu je bila izrecena prepoved opravlja-nja izpitov na podlagi dolocil tega pravilnika.

18. clen(Ponavljanje izpita)

Med neuspešnim opravljanjem izpita in njegovimponovnim opravljanjem mora miniti najmanj šti-rinajst dni; študent, ki je pri zadnjem opravlja-nju izpita dosegel oceno nezadostno (4) ali manj,lahko pristopi k naslednjemu izpitnemu roku šelepo preteku tridesetih dni.

K izpitu pri posamezni ucni enoti lahko štu-dent pristopi najvec štirikrat v istem študijskemletu. Pristopi lahko na katerikoli rok v skladu stem pravilnikom, razen v primeru prepovedi, iz-recenih na podlagi dolocil tega pravilnika.

Za ponavljanje izpita se ne šteje vnovicnoopravljanje izpita na podlagi uspešno rešenegaugovora zoper oceno ali potek izpita v skladu zdolocili tega pravilnika.

Ce je študent vnovic vpisan v letnik, se šteje,da izpit pri posamezni ucni enoti letnika opravljaprvic, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v taletnik k temu izpitu že pristopil.

Izpitna obdobja in izpitni roki19. clen

(Izpitna obdobja)Glavna izpitna obdobja so januarsko, junijsko inseptembrsko. Za študijski proces, ki je organizi-ran v kvartalih, univerza doloci še dve izpitni ob-dobji, in sicer po zakljucku posameznega kvar-tala.

Izpitna obdobja za posamezno študijsko letoso dolocena s študijskim koledarjem fakultete, kiga sprejme senat UP FM.

20. clen(Redni in izredni izpitni roki)

Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih. Izpitni roki soredni, izredni in kvartalni.

Redni izpitni roki so izpitni roki v izpitnih ob-dobjih.

Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnihobdobij. Razpisani so praviloma po koncu študij-skega procesa pri posamezni ucni enoti na izre-dnem študiju, v okviru podiplomskega študija inv primerih, ki jih doloca 11. clen tega pravilnika,lahko pa tudi na dan, ki ga sporazumno dolocitanosilec ucne enote in študent.

21. clen(Pravica do opravljanja izpitov

na izpitnih rokih)Na rednih izpitnih rokih lahko opravljajo izpitevsi študenti.

Na izrednih izpitnih rokih lahko opravljajo iz-pite absolventi, študenti izrednega in podiplom-skega študija, posamezniki, ki so izgubili statusštudenta, udeleženci v programih za izpopolnje-vanje in drugih programih izobraževanja ter štu-denti v skladu z 11. clenom tega pravilnika.

Na kvartalnih izpitnih rokih, ki so razpisani za-dnji teden kvartala, lahko opravljajo izpite redništudenti, ki so izpolnili pogoje za pristop k izpituv tekocem kvartalu ali v predhodnih kvartalnihobdobjih.

Izjemoma lahko na izrednem izpitnem roku izdrugega odstavka tega clena opravlja izpit tudištudent rednega študija, ce izpolnjuje vse pogojeza pristop k izpitu.


22. clen(Število izpitnih rokov)

Redni izpitni roki morajo biti razporejeni tako, daso za vsako ucno enoto, ki se izvaja v tekocemštudijskem letu oziroma se je izvajala v prete-klem študijskem letu, predvideni vsaj štirje izpi-tni roki v študijskem letu, od tega najmanj po enizpitni rok v izpitnih obdobjih.

Izpitni roki se razpisujejo na sedežu UP FM inv študijskih središcih, in sicer na nacin, ki vsemštudentom zagotovlja enake pogoji za opravljanjeizpitov.

23. clen(Izpitni roki za ucne enote, ki se v študijskem

letu ne izvajajo)Za ucne enote, ki se v študijskem letu ne izvajajooz. so se prenehale izvajati, se doloci:

• v letu prenehanja izvajanja in v prvem letupo prenehanju izvajanja tri redne izpitneroke, in sicer v vsakem izpitnem obdobju enizpitni rok;

• v drugem letu po prenehanju izvajanja vsajen izpitni rok v študijskem letu;

• v tretjem letu in v naslednjih letih po pre-nehanju izvajanja pa se izpitni rok doloci napisno prošnjo enega ali vec študentov; pro-šnjo študent naslovi na komisijo za študent-ske zadeve.

24. clen(Razpored in razpisovanje izpitnih rokov)

Razpored izpitnih rokov za posamezne ucneenote pripravi referat na podlagi dogovora z no-silci ucnih enot.

Med posameznimi izpitnimi roki mora pretecivsaj štirinajst dni. To velja za ucne enote, ki sorazpisane v istem študijskem središcu, pri cemerse upošteva tudi nacin študija.

Seznam rednih izpitnih rokov za vsa tri izpi-tna obdobja se objavi v ŠIS najpozneje dva me-seca pred prvim izpitnim obdobjem za obvezneucne enote, za izbirne ucne enote pa najpoznejeob zacetku izvajanja ucne enote. Seznam moravkljucevati naslednje podatke o izpitnem roku:ime predmeta, ime izvajalca izpita, datum in uroizpita ter kraj izvedbe izpita, ce se študijski pro-gram izvaja tudi v študijskih središcih. Seznamrednih izpitnih rokov vsebuje tudi roke za ucneenote, ki se v tekocem študijskem letu ne izva-jajo. Redni izpitni roki za posamezen študijskiprogram morajo biti razporejeni tako, da se prviizpitni rok za posamezno obvezno ucno enoto neprekriva z izpitnimi roki za druge ucne enote v

letniku. Isto nacelo se poskuša zagotoviti tudi priizpitnih rokih za izbirne ucne enote.

Izredni izpitni roki morajo biti objavljeni naj-manj petnajst dni pred datumom izpita. Prvi iz-redni izpitni rok za ucno enoto za študente, kištudirajo izredno, je praviloma trideset dni pokoncanem ucnem procesu pri ucni enoti. Prvadva izpitna roka se razpiše praviloma v vsakemod študijskih središc, kjer se je predmet izvajal,naslednji izpitni roki pa so v izpitnih obdobjih nasedežu fakultete.

Razpored izpitnih rokov je obvezen za štu-dente in nosilce ucnih enot. Datum izpitnegaroka je mogoce spremeniti le v upravicenih pri-merih, med katere sodi odsotnost nosilca zaradibolezni ali drugih izjemnih okolišcin. Referat se-znani študente s spremembo datuma izpitnegaroka najpozneje pet dni pred izpitnim rokom, ceizjemna okolišcina nastopi naknadno, pa v naj-krajšem možnem casu.

Prijava k izpitu in umik prijave,seznam prijavljenih

25. clen(Prijava k izpitu)

K izpitu se študent prijavi prek ŠIS.Študent mora oddati prijavo najpozneje peti

dan pred razpisanim izpitnim rokom.Študent odgovarja za pravilno in popolno pri-

javo.Postopek prijave k delnemu izpitu/kolokviju in

odjave doloci nosilec predmeta.

26. clen(Umik prijave k izpitu – odjava)

Ce študent ne namerava pristopiti k izpitu, h ka-teremu se je prijavil, mora svojo prijavo uma-kniti. Odjavi se prek ŠIS, in sicer najpozneje tretjidan pred razpisanim izpitnim rokom.

Ce študent ne umakne prijave v skladu z dolo-cili tega clena, se šteje, da ni umaknil prijave inje s tem izkoristil en izpitni rok, razen ce študentni mogel umakniti prijave zaradi izjemnih oko-lišcin (bolezen ali druge izjemne okolišcine), kiso nastopile po preteku roka iz prvega odstavkatega clena. Ce študent naknadno, vendar najpo-zneje v sedmih dneh od dneva izvedbe izpita,dostavi ustrezna dokazila, se šteje, da je pravo-casno umaknil prijavo k izpitu.

27. clen(Priprava in objava seznama študentov,

prijavljenih k izpitu)Dva dni pred izpitnim rokom je v ŠIS dostopenseznam študentov, prijavljenih na izpitni rok. Se-

Pravilniki 123

znam je na vpogled izvajalcu izpita. Na seznamuje naveden tudi prostor opravljanja izpita.

Na seznam so uvršceni le študenti, ki so izpol-nili vse pogoje za pristop k izpitu. Izpolnjevanjepogojev preverita nosilec ucne enote in referat napodlagi ustreznih evidenc.

Izvedba izpitov, objava izpitnih rezultatovter vpogled v izpitne naloge

28. clen(Izvajalec izpita in odgovornost

za izvedbo izpita)

Za pravilno izvedbo izpita je odgovoren nosilecucne enote oziroma predsednik izpitne komisije,ce se izpit opravlja pred izpitno komisijo. Odgo-vorni v sodelovanju z referatom zagotovi vse po-trebno za izvedbo izpita.

Znanje študenta na izpitu preverja in ocenjujevisokošolski ucitelj, ki je nosilec ucne enote, podogovoru in s soglasjem nosilca te ucne enote palahko tudi drug visokošolski ucitelj, ki je izvoljenv naziv za strokovno podrocje ucne enote, pri ka-teri se izpit opravlja.

Znanje lahko preverja in ocenjuje tudi izpitnakomisija, in sicer v primerih, ki jih doloca ta pra-vilnik.

Izvajalec pisnega izpita je lahko, po dogovoruin s soglasjem nosilca te ucne enote, tudi drugvisokošolski ucitelj oziroma visokošolski sodela-vec, ki je praviloma izvoljen v naziv za strokovnopodrocje ucne enote, pri kateri se izpit opravlja.

29. clen(Preverjanje navzocnostiin istovetnosti študentov)

Študent mora na izpitu imeti dokument za iden-tifikacijo. Ustrezna dokumenta sta študentska iz-kaznica, za udeležence v programih izpopolnje-vanja in drugih programih izobraževanja na fa-kulteti pa osebna izkaznica ali potni list.

Izvajalec izpita pred zacetkom izpita preveri,ali so študenti na seznamu prijavljenih na izpitin preveri njihovo istovetnost.

Izvajalec izpita sme k izpitu sprejeti samo štu-dente, ki so na seznamu prijavljenih na izpit. For-malnih zahtev v zvezi s prijavo študentov na iz-pit oziroma z umikom prijave izvajalec izpita nemore urejati neposredno s študenti, temvec samov sodelovanju z referatom.

Študent, ki ni pristopil k izpitu, ni ocenjen. Iz-vajalec izpita v tem primeru na seznam prijavlje-nih zapiše »ni pristopil/-a«.

30. clen(Izvedba pisnega izpita in objava rezultatov)

Pisni izpit se opravlja v obliki pisne naloge. Pripisnem izpitu se študentom posredujejo izpitnavprašanja oziroma izpitni testi v pisni obliki. Pisniizpit traja najmanj eno in najvec štiri šolske ure.

Izvajalec izpita je pred zacetkom izpita dolžanseznaniti navzoce študente z dovoljenimi pripo-mocki pri izpitu.

Študent se med opravljanjem izpita brez odo-britve izvajalca izpita ne sme oddaljiti iz prostora,v katerem opravlja izpit.

Na zahtevo izvajalca izpita mora študent pi-sna izpitna vprašanja vrniti skupaj z izpolnjenimpisnim testom.

Rezultate pisnega izpita objavi nosilec ucneenote najpozneje štirinajsti dan po izpitu. Nosilecmora zagotoviti vpogled v pisni izdelek osem dnipo objavi ocene na sedežu fakultete ali po dogo-voru v študijskem središcu, kjer se izpit opravlja.

Seznam študentov nosilec ucne enote opremiz ocenami in podpisom ter ga odda v referat naj-pozneje osem dni po objavi rezultatov.

Daljši rok je dopusten le izjemoma zaradiopravicene odsotnosti nosilca ucne enote (so-delovanje na mednarodnih simpozijih, bolezen,študijski dopust ipd.), vendar mora ta o odsotno-sti pravocasno obvestiti referat, ki nato seznaništudente in prodekana, pristojnega za podrocjeizobraževanja.

Študenta, ki je pristopil k pisnemu izpitu, ven-dar izpitne naloge ni oddal, se oceni z oceno ne-gativno (1) in se šteje, da je izkoristil en izpitnirok.

31. clen(Izvedba ustnega izpita in objava rezultatov)

Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovoravisokošolskega ucitelja s študentom. Ustni izpitlahko poteka posamicno ali s skupino študentovin lahko traja najvec eno šolsko uro.

Nacin postavljanja vprašanj (pisno/ustno) do-loci visokošolski ucitelj, ki izvaja ustni izpit.

Ocena ustnega izpita se razglasi na dan opra-vljanja izpita. Pri objavi rezultatov izpita se upo-rabljajo dolocila prejšnjega clena.

32. clen(Izvedba pisnega in ustnega izpita

ter objava rezultatov)

Ce je izpit pri ucni enoti sestavljen iz ustnegain pisnega dela, je uspešno opravljen pisni delizpita pogoj za pristop k ustnemu delu izpita, ra-zen ce je z ucnim nacrtom ucne enote doloceno


drugace. Ustni in pisni del izpita tvorita celoto,ki se oceni z eno oceno.

Pri izvedbi, posredovanju in objavi rezultatovpisnega dela izpita se uporabljajo dolocila 30.clena tega pravilnika. Pri tem se hkrati z objavorezultatov pisnega dela izpita objavi tudi razpo-red ustnih izpitov. Ustni del izpita se mora zacetinajpozneje sedmi delovni dan po objavi rezulta-tov pisnega dela izpita. Daljši rok je dopusten leizjemoma zaradi opravicene odsotnosti izvajalcaizpita (bolezen ali druge izjemne okolišcine), ven-dar mora ta o tem in o razlogih pravocasno ob-vestiti referat, ki nato seznani študente in prode-kana, pristojnega za podrocje izobraževanja.

Izvajalec izpita in študent lahko sporazumnodolocita opravljanje ustnega dela izpita, kadar zato obstajajo utemeljeni razlogi. Morebitne poseb-nosti glede veljavnosti pisnega izpita se dolocijoz ucnim nacrtom posamezne ucne enote.

33. clen(Vpogled v ocenjen pisni izdelek in pojasnila

glede dosežene ocene)Študent ima pravico do vpogleda v svoj popra-vljeni in ocenjeni pisni izdelek ter do pojasnilglede dosežene ocene v tridesetih dneh od ob-jave izpitnih rezultatov. Iz popravljenega in oce-njenega pisnega izdelka mora biti razvidna ocenaodgovorov na posamezna vprašanja.

34. clen(Vnos rezultatov izpita)

Za vnos rezultatov izpita v ŠIS je odgovoren nosi-lec ucne enote, ki mora pri vnosu podatkov upo-števati roke za objavo izpitnih rezultatov.

Izboljševanje izpitne ocene35. clen

(Popravljanje izpitne ocene)Študent, ki je pri ucni enoti že uspešno opravil iz-pit, pa želi izboljšati doseženo oceno, se lahko vcasu (do zakljucka) študija prijavi k ponovnemupreverjanju znanja pri ucni enoti, in sicer le en-krat za posamezno ucno enoto, najkasneje do za-kljucka naslednjega študijskega leta.

Pri ponovnem preverjanju znanja zaradi izbolj-šanja ocene se pri vpisu v evidenco upoštevavišja od dobljenih ocen.

Ugovor zoper oceno oziroma potek izpita36. clen

(Razlogi in roki za ugovor)Zoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu,lahko študent poda ugovor. Ugovor se lahko na-naša tudi na potek izpita. Kadar je izpit pisni in

ustni, kandidat lahko poda ugovor tudi samo zo-per oceno pisnega ali samo zoper oceno ustnegadela izpita.

Obrazložen pisni ugovor naslovi študent nadekana, in sicer najkasneje v osmih dneh po ob-javi rezultata ustnega izpita oziroma po vpogleduv ocenjeni pisni izdelek, vendar ne pozneje kotv tridesetih dneh po objavi rezultatov pisnega iz-pita.

37. clen(Imenovanje komisije)

Dekan s soglasjem senata UP FM najpozneje vosmih dneh po prejemu ugovora imenuje izpitnokomisijo. Pri imenovanju komisije se upoštevadrugi odstavek 16. clena tega pravilnika.

Predsednik komisije vodi delo komisije in za-gotovi, da se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsiclani komisije. Izvod zapisnika se vroci študentu,drugi izvod pa se pošlje v referat, kjer se shraniv osebni mapi študenta.

38. clen(Delo komisije v zvezi z ugovorom)

Komisija prouci ugovor v petnajstih dneh po ime-novanju in na podlagi mnenja vecine clanov obli-kuje predlog odlocitve o ugovoru. Predlog pošljedekanu UP FM.

Pri postopku obravnave ugovora komisija naj-prej preveri, ali se ugovor nanaša na izpitnooceno ali na potek izpita.

Ce se ugovor nanaša na izpitno oceno, ko-misija preveri razpoložljivo dokumentacijo o iz-pitu ter odloci o morebitnem vnovicnem prever-janju znanja študenta. Ce je študent sporni izpitopravljal ustno, komisija opravi ustno preverja-nje znanja študenta, ce pa je študent sporni izpitopravljal pisno, komisija oceni pisni izdelek.

Ce se ugovor nanaša na potek izpita, komi-sija izpitne ocene ne more spremeniti, lahko paodloci, da študent vnovic opravlja izpit.

Komisija sprejme odlocitev z vecino clanov. Cese kateri od clanov ne strinja z odlocitvijo komi-sije, se to zapiše v zapisnik skupaj z razlogi zanestrinjanje.

39. clen(Odlocanje o ugovoru)

O ugovoru odloci dekan s sklepom na podlagipredloga komisije iz 38. clena tega pravilnika.

Zoper sklep dekana se študent v osmih dnehlahko pritoži na senat UP FM. Odlocitev senataUP FM je dokoncna.

Pravilniki 125

Pri vnovicnem preverjanju znanja na podlagiugovora študenta se pri vpisu v evidenco upo-števa višja od dobljenih ocen.

Nacin izracuna povprecne ocene

40. clen(Povprecna ocena študija)

Povprecna ocena študija se izracuna kot aritme-ticna sredina vseh opravljenih študijskih obve-znosti v okviru študijskega programa, vkljucnos študijskimi obveznostmi, opravljenimi na dru-gih visokošolskih zavodih v Sloveniji in v tujinina podlagi predhodnega sporazuma med študen-tom, UP FM in izbranim visokošolskim zavodom.

Ocena diplomskega dela ni sestavni del pov-precne ocene študija.

Študentom, ki se po merilih za prehode vpi-šejo v višji letnik na UP FM, se za izracun pov-precne ocene študija pri vpisu po merilih za pre-hode upošteva naslednje:

• Študentom UP FM, ki se po merilih za pre-hode vpišejo neposredno v višji letnik štu-dija, se izracuna povprecna ocena študija napodlagi vseh opravljenih študijskih obvezno-sti v casu študija na UP FM. To so: študijskeobveznosti po študijskem programu UP FM,vkljucno z diferencialnimi izpiti oz. premo-stitvenim programom.

• Študentom UP FM, ki se vpisujejo v uni-verzitetni študijski program kot diplomanti1. stopnje, se povprecna ocena študija iz-racuna kot uteženo povprecje povprecneocene, pridobljene v visokošolskem strokov-nem študijskem programu, ter študijskihobveznosti, opravljenih v okviru univerzi-tetnega programa po enacbi: povprecnaocena študija = (180 KT × povprecnaocena v visokošolskem strokovnem študij-skem programu + število doseženih KTv univerzitetnem študijskem programu) ×povprecna ocena v univerzitetnem študij-skem programu/skupno število doseženihKT.

Kršitve v postopku preverjanja znanja

41. clen(Kršitve)

Študent krši postopek preverjanja znanja, ce medpotekom izpita nedovoljeno sodeluje z drugiminavzocimi študenti, ce pri reševanju ali pisanjuizpitne naloge prepisuje od drugih navzocih štu-dentov, ali uporablja nedovoljene pripomocke, alimoti potek izpita.

Postopek preverjanja znanja krši tudi študent,ki opravlja oziroma poskusi opravljati izpit na-mesto prijavljenega študenta, in študent, name-sto katerega opravi ali poskusi opraviti izpit kdodrug.

Kot kršitev se upošteva tudi plagiatorstvo prizakljucnih delih oziroma nalogah ter pri seminar-skih nalogah in drugih pisnih izdelkih. Za kršitevse šteje, ce študent prepiše besedila drugih av-torjev v celoti ali delno brez odobritve avtorja alice pri posameznih delih besedil, ki jih prepiše,ne navaja avtorja.

42. clen(Sankcije)

Sankcija v primeru kršitve iz prvega in drugegaodstavka 41. clena tega pravilnika je takojšnja– študent ne sme nadaljevati izpita, njegov izde-lek pa se oceni z oceno nezadostno (1). Sankcijoizvede izvajalec izpita in na seznamu evidentirakršitev v postopku preverjanja znanja. Izvajalecizpita odda v referat obrazloženo vlogo za uvedbodisciplinskega postopka s predlogom ukrepanja.Referat s kršitvijo seznani dekana, ki nato ukrepav skladu s pravilnikom, ki doloca disciplinsko od-govornost študentov univerze.

Študent po prvi kršitvi iz prvega in drugegaodstavka 41. clena tega pravilnika ne sme opra-vljati izpita iz ucne enote, pri kateri je bila ugo-tovljena kršitev, v naslednjih šestih mesecih. Podrugi kršitvi ne sme opravljati izpita iz katerekoliucne enote v naslednjih dvanajstih mesecih.

Navedene sankcije se smiselno uporabljajotudi za sankcioniranje kršitev iz tretjega odstavka41. clena tega pravilnika, ki se nanašajo na pla-giatorstvo pri seminarskih nalogah in drugih pi-snih izdelkih, za plagiatorstvo pri zakljucnih delihoziroma nalogah pa študent po ugotovljeni prvikršitvi ne sme prijaviti iste teme zakljucnega delaoziroma naloge. Novo temo lahko prijavi po pre-teku šestih mesecev.

43. clen(Ugotavljanje disciplinskeodgovornosti študenta)

Sankcije, navedene v 42. clenu tega pravilnika,ne izkljucujejo ugotavljanja disciplinske odgovor-nosti študenta v skladu s pravilnikom, ki dolocadisciplinsko odgovornost študentov univerze.

Kršitve iz prvega odstavka 41. clena tega pra-vilnika sodijo med lažje kršitve, kršitve iz drugegain tretjega odstavka 41. clena pa med težje krši-tve disciplinske odgovornosti študenta.


Evidentiranje opravljenih študijskih obveznosti44. clen

(Uradna evidenca referata)Rezultati izpitov se vpisujejo v uradno evidenco,ki jo vodi referat.

Kot datum opravljanja izpita se v uradno evi-denco vpiše datum vpisa ocene v ŠIS.

Izpitne ocene iz uradne evidence lahko vna-šajo in popravljajo uradne osebe v referatu, zaposamezno ucno enoto pa tudi nosilec te.

Izpolnjen seznam študentov iz 32. clena tegapravilnika, ki ga podpiše nosilec ucne enote,trajno hrani referat.

45. clen(Indeks študenta)

Indeks študenta je uradna evidenca o uspešnoopravljenih ucnih enotah. Indeks je študentu do-stopen v elektronski obliki.

46. clen(Evidenca nosilca predmeta)

Nosilec ucne enote je dolžan voditi lastno evi-denco rezultatov preverjanja in ocenjevanja zna-nja študenta pri ucni enoti, ki vkljucuje tudi evi-denco o izpolnjevanju pogojev za pristop štu-denta k izpitu. Evidenco vodi najmanj za tekocein preteklo študijsko leto. Izpitne naloge pisnegaizpita in seminarske naloge oziroma druge iz-delke študentov pri ucni enoti hrani nosilec ucneenote še vsaj devetdeset dni po vpisu koncnihocen v seznam, po preteku tega roka jih lahkounici, razen ce študent v navedenem roku ni zah-teval drugace.

Pri hrambi podatkov o rezultatih preverjanjain ocenjevanja znanja je nosilec ucne enote dol-žan upoštevati predpise o varovanju osebnih inzaupnih podatkov.

Študenti s posebnimi potrebami47. clen

(Študenti s posebnimi potrebami)Podrobnosti o opravljanju študijskih obveznostiza študente s posebnimi potrebami doloca pose-ben pravilnik, ki ga sprejme senat univerze.

Prehodne in koncne dolocbe48. clen

(Priznavanje znanj in spretnosti)Do sprejetja univerzitetnega pravilnika, ki bo ure-jal podrocje priznavanja znanj in spretnosti, pri-dobljenih v razlicnih oblikah formalnega in ne-formalnega izobraževanja, se za tovrstno prizna-vanje uporablja pravilnik o priznavanju znanj inspretnosti.

49. clen(Prispevki za študij v postopkih preverjanja

in ocenjevanja znanja)

Posamezne storitve v postopku preverjanja inocenjevanja znanja, za katere je v skladu z ve-ljavno visokošolsko zakonodajo predvideno pla-cilo prispevkov za študij, se študentom obracu-najo po veljavnem ceniku univerze.

50. clen(Varovanje osebnih in zaupnih podatkov)

Osebni podatki študentov se zbirajo in obdelu-jejo za potrebe postopkov preverjanja in ocenje-vanja znanja po tem pravilniku v skladu z naceliin dolocbami Zakona o varstvu osebnih podatkov(Uradni list Republike Slovenije, št. 86/2004)in pravilnika o zavarovanju osebnih in zaupnihpodatkov univerze.

Vse osebe, ki so vkljucene v postopek prever-janja in ocenjevanja znanja, so dolžne ravnativ skladu z naceli in dolocbami zakona o var-stvu osebnih podatkov in pravilnika o zavarova-nju osebnih in zaupnih podatkov univerze.

51. clen(Veljavnost pravilnika)

Pravilnik velja od 1. oktobra 2008. Sprememba27. clena pravilnika, sprejeta na 10. redni sejisenata UP FM z dne 2. julija 2009, pa zacneveljati 1. oktobra 2009.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehaveljati Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju zna-nja študenta, ki ga je sprejel senat UP FM na 41.redni seji 22. maja 2007.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se po-stopki, ki tecejo na dan zacetka uporabe tegapravilnika oziroma so se zaceli pred uveljavitvijotega pravilnika, koncajo po dolocbah Pravilnikao preverjanju in ocenjevanju študenta, ki je bilsprejet na 41. redni seji 22. maja 2007.

Pravilnik se objavi na spletni strani UP FM.

prof. dr. Egon Žižmonddekan

Na podlagi 32. clena Pravil Univerze na Primor-skem, Fakultete za management Koper je Se-nat Univerze na Primorskem, Fakultete za ma-nagement Koper na 63. redni seji dne 17. junija2008 sprejel in na 10. redni seji dne 2. julija2009 dal soglasje k spremembam naslednjegapravilnika:

Pravilniki 127

PRAVILNIK O DIPLOMIRANJU: STROKOVNINASLOV NA 1. STOPNJI ŠTUDIJA (ZViS

2004) IN NA VISOKOŠOLSKEMSTROKOVNEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

(PRED ZViS 2004)

1. Splošne dolocbe

1. clen

Ta pravilnik podrobneje doloca pogoje in posto-pek za prijavo teme, izdelavo in oddajo ter za-govor diplomskega dela za študijske programe,ki jih Univerza na Primorskem, Fakulteta za ma-nagement Koper (v nadaljevanju UP FM) izvajana:

• visokošolskem strokovnem in univerzite-tnem študijskem programu prve stopnje(ZViS 2004) in

• visokošolskem strokovnem študijskem pro-gramu (pred ZViS 2004).

2. clen

Diplomsko delo je skupni izraz za zakljucno štu-dijsko obveznost študenta na visokošolskem stro-kovnem študijskem programu (pred ZViS 2004in ZViS 2004) in na univerzitetnem študijskemprogramu (ZViS 2004).

Visokošolski strokovni študijski program (predZViS 2004) se konca z visokošolskim strokov-nim diplomskim delom, ki se imenuje diplom-ska naloga. V diplomski nalogi študent pokažepoznavanje vsebine (teorije in razlicnih modelovna podrocju, ki jih obsega študijski program) insposobnost uporabe teoreticnih spoznanj v pra-ksi obravnavane organizacije oz. podrocja.

Visokošolski strokovni študijski program (ZViS2004) se konca z visokošolskim strokovnim di-plomskim delom, ki se imenuje zakljucna pro-jektna naloga. V zakljucni projektni nalogi štu-dent praviloma obravnava konkreten problem izposlovne prakse. Naloga je vezana na organiza-cijo, v kateri študent opravlja strokovno praksooziroma je v njej zaposlen ali je v zvezi z njo opra-vljal projektno delo. Z zakljucno projektno nalogoštudent dokaže, da je sposoben pisno in ustnoobravnavati izbrani strokovni problem s podrocjaštudijskega programa.

Univerzitetni študijski program (ZViS 2004)se konca z univerzitetnim diplomskim delom, kise imenuje diplomska naloga. V diplomski nalogištudent z analiticnimi metodami razrešuje nekistrokovni ali znanstveni problem. Z diplomskonalogo študent dokaže, da zna kriticno analizi-rati in presojati izbrano problematiko s podrocjaštudijskega programa.

3. clen

Diplomsko delo je pisni izdelek in mora biti re-zultat samostojnega strokovnega dela študenta.V njem študent celovito zajame obravnavano po-drocje študijskega programa.

Študentu prvostopenjskega študijskega pro-grama (ZViS 2004), ki je kot prvi ali edini avtorobjavil clanek v priznani strokovni ali znanstvenireviji, se clanek lahko prizna namesto diplom-skega dela. Študent mora vložiti pisno vlogo. Ovlogi odloca dekan. Študent pripravi clanek vskladu z merili za priznavanje clanka. Clanekzagovarja po istem postopku, kot je dolocen zazagovor diplomskega dela.

Diplomsko delo je praviloma napisano v slo-venšcini. Ce je naloga napisana v tujem jeziku,mora vsebovati razširjen povzetek v slovenšcini,ki obsega najmanj 10% celotnega besedila na-loge. Na predlog predstojnika ene ali vec katederlahko dekan odobri diplomski projekt, ki vklju-cuje vec diplomskih del. V okviru diplomskegaprojekta izdela študent samostojno diplomskodelo.

4. clen

Na podlagi uspešnega zagovora diplomskegadela pridobi študent strokovni naslov v skladuz Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih(Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2006).

2. Prijava teme diplomskega dela

5. clen

Naslov in vsebino diplomskega dela predlagaštudent na svojo pobudo ali na pobudo visoko-šolskega ucitelja oz. sodelavca UP FM ali na po-budo podjetja ali druge organizacije.

Študent praviloma sam pridobi mentorja. Napisno prošnjo mu mentorja doloci dekan.

6. clen

Mentor diplomskega dela je lahko:

• na visokošolskem strokovnem študijskemprogramu pred ZViS 2004: habilitiran vi-sokošolski ucitelj UP FM z nazivom pre-davatelj, višji predavatelj, docent, izredniprofesor ali redni profesor, ki je pravilomaizvajalec predmetov študijskih programovprve stopnje;

• na univerzitetnem študijskem programuZViS 2004: habilitiran visokošolski uciteljUP FM z nazivom predavatelj z magiste-rijem, višji predavatelj z magisterijem, do-cent, izredni profesor ali redni profesor, ki


je praviloma izvajalec predmetov študijskihprogramov prve stopnje;

• na visokošolskem strokovnem študijskemprogramu ZViS 2004: habilitiran visoko-šolski ucitelj UP FM z nazivom asistent (znajmanj 2. stopnjo izobrazbe), predavatelj,višji predavatelj, docent, izredni profesorali redni profesor, ki je praviloma izvajalecpredmetov študijskih programov prve sto-pnje.

Študent, ki prijavlja temo, vezano na izbranoorganizacijo, ima lahko strokovnega sodelavcatudi iz te organizacije. Odgovornost za sodelova-nje s strokovnim sodelavcem iz organizacije pre-vzame študent.

Za usklajevanje diplomskega projekta, ki ob-sega vec diplomskih del, dekan imenuje visoko-šolskega ucitelja (v nadaljevanju koordinator).

7. clenŠtudent lahko prijavi diplomsko delo, ko mudo uspešno opravljenih študijskih obveznostimanjka najvec 12 KT. Študent visokošolskegastrokovnega študijskega programa pred ZViS2004 in ZViS 2004 mora imeti pred prijavodiplomskega dela opravljeno strokovno prakso.Popolno izpolnjeno prijavo (obrazec D1-1a) indispozicijo diplomskega dela odda študent v re-ferat za študentske zadeve (v nadaljevanju refe-rat).

8. clenPrijava diplomskega dela obsega:

a) izpolnjeno in podpisano prijavo (obrazecD1-1a), ki vsebuje podatke o:• študentu,• diplomskem delu,• mentorju in njegovem soglasju,• organizaciji in soglasju organizacije;

b) dispozicijo diplomskega dela, ki obsega doštiri strani formata A4 (približno do 1.000besed) in vsebuje:• delovni naslov diplomskega dela,• opredelitev obravnavanega problema in

teoreticnih izhodišc,• namen in cilje diplomskega dela,• predvidene metode za doseganje ciljev

diplomskega dela,• predvidene predpostavke in omejitve pri

obravnavanju problema,• predvideno clenjenost vsebine – kazalo,• seznam predvidene literature in virov.

Prijava teme diplomskega dela, ki je del di-plomskega projekta, vsebuje v dispoziciji pro-

jekta (obrazec D1-1b) tudi naslove in cilje posa-meznih diplomskih del. Dispozicijo diplomskegaprojekta pripravi koordinator.

9. clenPrijavo diplomskega dela (v nadaljevanju pri-java), ki jo je podpisal mentor, odda študent vreferat. Ta preveri, ali študent izpolnjuje pogojeza diplomiranje.

Prijava je praviloma napisana v slovenšcini.Prošnja za pisanje in zagovor diplomskega delav tujem jeziku je sestavni del prijave. O prošnjiodloca dekan.

Referat v sedmih dneh posreduje prijavo pred-stojniku katedre, ta pa v petnajstih dneh dekanupoda mnenje o diplomskem delu in mentorju di-plomskega dela. Dekan potrdi ali zavrne diplom-sko delo in/ali mentorja.

Dekan v petnajstih dneh vrne potrjeno prijavov referat. Ta jo evidentira in kopijo obrazca v sed-mih dneh pošlje študentu in mentorju, en izvodpa arhivira.

3. Izdelava in oddaja diplomskega dela10. clen

Študent mora oddati diplomsko delo najpoznejev šestih mesecih po potrditvi prijave diplomskegadela, sicer mora prositi za podaljšanje roka zaizdelavo diplomskega dela. O podaljšanju odlocadekan na predlog mentorja.

11. clenCe študent med izdelovanjem diplomskega delaugotovi, da ga ne more izdelati, lahko zaprosi zaodstop od odobrene prijave diplomskega dela.

O prošnji za odstop od odobrene prijave di-plomskega dela (obrazec D1-2a) odloci dekan vroku petnajstih dni od prejema prošnje.

Ce dekan odstop od že odobrene prijave di-plomskega dela odobri, sme študent prijavitinovo temo diplomskega dela. V tem primeruse celoten postopek za prijavo ponovi.

Študent sme samo enkrat prositi za odstop ododobrenega diplomskega dela.

12. clenCe študent med izdelovanjem diplomskega delaugotovi, da sodelovanje z mentorjem ni vec mo-goce, pisno (obrazec D1-2b) zaprosi dekana, najimenuje drugega mentorja.

Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor, ceugotovi, da sodelovanje s študentom ni vec mo-goce.

O upravicenosti zamenjave odloci dekan naj-pozneje v petnajstih dneh od prejema prošnje. V

Pravilniki 129

tem primeru se celoten postopek za prijavo temediplomskega dela ponovi.

13. clenŠtudent pripravi diplomsko delo, ki mora izpol-njevati naslednje pogoje in imeti naslednje se-stavine:

(1) Obseg diplomskega dela:

• zakljucna projektna naloga (brez prilog) ob-sega praviloma dve avtorski poli (do 60.000znakov) oz. do 30 strani;

• diplomska naloga (brez prilog) obsega pra-viloma tri avtorske pole (do 90.000 znakov)oziroma do 45 strani.

(2) Struktura diplomskega dela:

• naslovna stran diplomskega dela je izdelanav skladu s prilogo 2 k temu pravilniku. Na-slov diplomskega dela mora biti razumljiv,jedrnat in ne daljši od 48 crk ter ne smevsebovati imena obravnavane organizacije;

• povzetek v slovenšcini in anglešcini (80–100 besed) in kljucne besede v slovenšciniin anglešcini (5–10 kljucnih besed);

• kazalo vsebine, ki vsebuje navedbo poglavijin podpoglavij s stranmi;

• kazalo slik in preglednic z navedbo strani;• opredelitev najpogostejših okrajšav;• uvod (približno 10%), ki obsega prijavljeno

dispozicijo;• osrednji del (približno 60–70%) obsega

analizo obravnavanega problema in sno-vanje predlaganih ukrepov; pri diplomskinalogi je poudarek tudi na teoreticnih izho-dišcih;

• sklep (približno 10–20%) je povzetek naj-pomembnejših ugotovitev iz obravnavanegaproblema, tudi glede na cilje, zastavljene vuvodu diplomskega dela;

• seznam literature in seznam virov obsega li-teraturo in vire, ki jih je študent uporabil priizdelovanju diplomskega dela in jih v bese-dilu tudi navajal;

• kazalo prilog, na katere se študent v diplom-skem delu sklicuje, in priloge.

(3) Tehnicni, oblikovni in jezikovni vidiki diplom-skega dela:

• za tehnicno, oblikovno, jezikovno in slov-nicno pravilnost diplomskega dela je odgo-voren študent;

• glede tehnicnih in oblikovnih vidikov di-plomskega dela upošteva študent tehnicnanavodila za oblikovanje diplomskega dela

ter osnovne napotke za rabo znanstvenegaaparata;

• diplomsko delo je pokoncnega formata A4,tiskano eno- ali dvostransko in vezano (eno-stransko so lahko tiskana diplomska dela, kiv celoti niso daljša od 40 strani);

• platnice in naslovna stran:– platnice so modre;– vsebino in obliko besedila na platnicah

in hrbtišcu kaže priloga 1;– vsebino in obliko naslovne strani kaže

priloga 2.

14. clenŠtudenti so odgovorni za kršitve v postopku zapripravo diplomskega dela. Študent krši posto-pek priprave diplomskega dela, ce prepiše bese-dila drugih avtorjev v celoti ali delno brez odobri-tve avtorja ali ce pri posameznih delih besedil, kijih prepiše, ne navaja avtorja.

Za sankcioniranje kršitev se uporabljata 42. in43. clen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanjuznanja UP FM.

15. clenOsnutek diplomskega dela izroci študent v pre-gled mentorju.

Naslovna stran osnutka vsebuje tudi oznako ozaporednem številu osnutka (1., 2. osnutek itn.)in datum oddaje osnutka mentorju.

Mentor da študentu pisne napotke za spre-membe in dopolnitve najpozneje v tridesetihdneh po prejemu osnutka diplomskega dela.

16. clenŠtudent skupaj z obrazcem D1-5 v referat odda:

• diplomsko delo s podpisom mentorja,• potrdilo o poravnanih obveznostih do knji-

žnice UP FM in• porocilo mentorja v zaprti ovojnici.

Referat presodi tehnicno ustreznost diplom-skega dela, knjižnica pa doloci vrstilec UDK(obrazec D1-3). Referat najpozneje v sedmihdneh pošlje mentorju izpolnjen obrazec D1-3,študentu pa poleg tega obrazca tudi diplomskodelo.

Študent najpozneje v petnajstih dneh odpravimorebitne pomanjkljivosti in v referat odda dvaizvoda diplomskega dela, vezana s spiralo.

17. clenDekan v desetih dneh od prejema dveh tehnicnoustreznih izvodov diplomskega dela imenuje vi-sokošolskega ucitelja UP FM, ki bo vodil zago-


vor (v nadaljevanju izpraševalec). Izpraševalecna univerzitetnem študijskem programu je viso-košolski ucitelj z nazivom docent, ali izredni pro-fesor, ali redni profesor, na visokošolskem stro-kovnem študijskem programu pred ZViS 2004 inZViS 2004 je lahko tudi predavatelj ali višji pre-davatelj.

Na podlagi sklepa dekana o imenovanju izpra-ševalca referat v sodelovanju z izpraševalcem do-loci datum zagovora in pripravi zapis o postopkuza zagovor diplomskega dela.

Referat obvesti študenta o datumu zagovoranajmanj sedem dni pred zagovorom.

Referat pošlje izpraševalcu sklep o imenova-nju izpraševalca, obvestilo o zagovoru in izvoddiplomskega dela, vezan s spiralo.

Referat pošlje mentorju vabilo na zagovor inizvod diplomskega dela, vezan s spiralo.

4. Zagovor diplomskega dela18. clen

Zagovor je javen. Datum zagovora je objavljenvsaj sedem dni prej na spletni strani UP FM.

19. clenZagovori diplomskih del potekajo praviloma od1. septembra do 15. julija v skupinah do pet štu-dentov. Organizirani so na sedežu UP FM vsakmesec, v študijskih središcih UP FM pa tako, daso v vsakem študijskem središcu najmanj štiri-krat na leto.

20. clenPred zagovorom izpraševalec na podlagi doku-mentacije ugotovi, ali so izpolnjeni vsi pogoji zazagovor, in odloci o zacetku zagovora.

Dokumentacija za zagovor vsebuje:

• obrazec D1-3: Presoja tehnicne ustreznostidiplomskega dela,

• obrazec D1-4: Porocilo mentorja o diplom-skem delu,

• obrazec D1-5: Oddaja diplomskega dela inizjava o avtorstvu,

• sklep o imenovanju izpraševalca za zagovordiplomskega dela in

• zapis o diplomi.

21. clenZagovor diplomskega dela poteka tako, da izpra-ševalec povabi študente v prostor za zagovor injih predstavi. V nadaljevanju pojasni študentompostopek za zagovor.

Zagovor diplomskega dela poteka individu-alno, pred drugimi kandidati za zagovor, lahko

pa tudi v okviru organiziranega izobraževalnegadela.

Študent predstavi svojo diplomsko nalogo. Popredstavitvi izpraševalec študentu, ki je zagovar-jal diplomsko delo, postavi eno ali dve vprašanji.Navzoci praviloma postavijo študentu (študen-tom) skupaj do tri vprašanja. Študent odgovarjana postavljena in morebitna dopolnilna vpraša-nja navzocih (do 10 minut).

22. clen

Po zagovoru izpraševalec oceni diplomsko delo,oceno na kratko obrazloži, razglasi pridobljenstrokovni naslov in s priložnostnim nagovoromkonca zagovor.

Izpraševalec vodi zapisnik, ki ga konca s skle-pom o uspešnosti zagovora diplomskega dela.

23. clen

Diplomsko delo je ocenjeno z eno od ocen:odlicno (10), prav dobro (9), prav dobro (8), do-bro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5). Koncnooceno doloci izpraševalec. Sestavljena je iz ocenementorja diplomskega dela in ocene zagovora.

Pri ocenjevanju diplomskega dela se upo-števa:

• težavnost obravnavane teme oz. problema,• uspešnost uporabe pridobljenega znanja pri

reševanju primera,• ustvarjalni prispevek študenta,• uporabno vrednost ugotovitev za organiza-

cijo,• kakovost predstavitve diplomskega dela in• kakovost odgovorov na zastavljena vpraša-

nja.

24. clen

Ce se v diplomskem delu ugotovijo napake, lahkoizpraševalec zagovor izpelje in od študenta zah-teva, da diplomsko delo dopolni oz. odpravi na-pake. Zahtevane spremembe zapiše v zapisnikzagovora.

Popravljeno diplomsko delo odda študent v re-ferat najpozneje v tridesetih dneh po zagovoru.

Izpraševalec v sedmih dneh po prejetju popra-vljenega diplomskega dela pregleda popravke indopolni zapisnik zagovora.

Ce študent popravljenega diplomskega delane odda v predpisanem roku ali ce izpraševalecoceni, da napake niso bile odpravljene, se zago-vor razveljavi in diplomsko delo oceni z ocenonezadostno (5).

Pravilniki 131

Izpraševalec odda zapisnik zagovora v refe-rat. Referat obvesti študenta o oceni diplomskegadela.

25. clen

Ce je koncna ocena diplomskega dela nezado-stna (5), študent lahko še enkrat pristopi k zago-voru istega dela.

Študent sme v casu študija najvec dvakrat pri-stopiti k zagovoru istega diplomskega dela.

Ce je koncna ocena diplomskega dela tudi povnovicnem zagovoru nezadostna (5), se celotenpostopek prijave diplomskega dela ponovi.

26. clen

Ce se študent ne strinja z oceno diplomskegadela, lahko poda pisni ugovor najpozneje v osmihdneh po zagovoru. Pisni ugovor z obrazložitvijoodda dekanu.

Pri reševanju ugovora se smiselno upoštevapravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja UPFM.

27. clen

V petnajstih dneh po uspešno opravljenem zago-voru odda študent v referat vezan izvod diplom-skega dela in nevezan izvod diplomskega dela(zaradi priprave dokumenta v formatu PDF).

28. clen

UP FM izda študentu zacasno potrdilo o diplomi-ranju praviloma sedem dni po oddaji koncnega,vezanega in nevezanega diplomskega dela. Potr-dilo podpiše dekan.

29. clen

Referat vodi o vsakem diplomskem delu mapo,ki vsebuje obrazce od D1-1 do D1-5 s prilogami,sklep o imenovanju izpraševalca in zapisnik o za-govoru diplome.

30. clen

Slavnostna podelitev diplom je praviloma enkratna leto. Datum doloci senat UP FM kot sestavnidel študijskega koledarja.

5. Prehodne in koncne dolocbe

31. clen

Za avtorstvo in soavtorstvo diplomskega dela terpravice in dolžnosti, ki iz tega izhajajo, se smi-selno uporabljajo dolocila Zakona o avtorskih insorodnih pravicah (Uradni list Republike Slove-nije, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001, 58/2001,85/2001).

32. clenObrazci in priloge, ki se uporabijo v postopku pri-prave diplomskega dela, so dostopni v ŠIS.

33. clenDolocbe tega pravilnika tolmaci senat UP FM.Spremembe in dopolnitve tega pravilnika spre-jema senat UP FM.

34. clenPravilnik velja od 1. oktobra 2008. Spremembi23. in 30. clena pravilnika, sprejeti na 10. re-dni seji senata UP FM z dne 2. julija 2009, pazacneta veljati 1. oktobra 2009.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehaveljati Pravilnik o diplomiranju: strokovni naslovna prvi stopnji študija (ZViS 2004) in na visoko-šolskem strokovnem študijskem programu (predZViS 2004), ki je bil sprejet na 41. redni sejisenata UP FM dne 22. maja 2007.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se po-stopki, ki tecejo oziroma so se zaceli pred uve-ljavitvijo tega pravilnika, koncajo po dolocbahPravilnika o diplomiranju: strokovni naslov naprvi stopnji študija (ZVIS 2004) in na visoko-šolskem strokovnem študijskem programu (predZVIS 2004), ki je bil sprejet na 41. redni sejisenata UP FM dne 22. maja 2007.



Obrazci in priloge [v ŠIS]:

• Obrazec D1-1a: Prijava diplomskega dela• Obrazec D1-1b: Dispozicija diplomskega

projekta• Obrazec D1-2a: Odstop od odobrenega di-

plomskega dela• Obrazec D1-2b: Sprememba mentorja di-

plomskega dela• Obrazec D1-3: Presoja tehnicne ustreznosti

diplomskega dela• Obrazec D1-4: Porocilo mentorja o diplom-

skem delu• Obrazec D1-5: Oddaja diplomskega dela in

izjava o avtorstvu• Priloga 1: Platnice diplomskega dela• Priloga 2: Naslovna stran diplomskega dela• Tehnicna navodila za oblikovanje diplom-

skega dela• Osnovni napotki za rabo znanstvenega apa-

rata


Na podlagi 32. clena Pravil Univerze na Primor-skem, Fakultete za management Koper je SenatUniverze na Primorskem, Fakultete za manage-ment Koper na 10. seji dne 2. julija 2009 sprejel

PRAVILNIK O DIPLOMIRANJU: MAGISTERIJV ŠTUDIJSKEM PROGRAMU 2. STOPNJE


(Študijski program 2. stopnje)Univerze na Primorskem, Fakulteta za manage-ment Koper (v nadaljevanju UP FM) izvaja iz-obraževanje za pridobitev strokovnega naslovamagister po študijskih programih 2. stopnje.

2. clen(Magistrsko delo)

Za pridobitev strokovnega naslova magisteropravi kandidat vse obveznosti, dolocene s štu-dijskim programom, in uspešno zagovarja magi-strsko nalogo (v nadaljevanju naloga).

Naloga je pisni avtorski izdelek, s katerim kan-didat dokazuje poglobljeno znanje na širših stro-kovnih podrocjih, usposobljenost za iskanje no-vih virov znanja na dolocenem strokovnem inznanstvenem podrocju, za uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemovin v novih ali spremenjenih okolišcinah, spo-sobnost za prevzemanje odgovornosti za vodenjezahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanjekriticne refleksije ter socialnih in komunikacijskihzmožnosti za vodenje skupinskega dela.

3. clen(Vsebina pravilnika)

Ta pravilnik podrobneje doloca pogoje in po-stopke za:

• izbiro in prijavo teme naloge,• izdelavo in oddajo naloge,• postopek zagovora naloge in podelitve di-

plome.


Izrazi, ki so v tem pravilniku zapisani v moškislovnicni obliki, so uporabljeni kot nevtralni zamoški in ženski spol.

2. Prijava naloge5. clen

(Pogoj za prijavo magistrske nalogein izbira teme)

Kandidat prijavi temo naloge (obrazec Priloga 1),ko ima opravljene vse obveznosti, ki izhajajo iz

študijskega programa, z izjemo magistrske na-loge.

Kandidat izbere temo naloge med temami, kijih objavijo potencialni mentorji, ali pa temo pre-dlaga sam.

6. clen(Pogoji za mentorstvo)

Kandidat si praviloma sam poišce mentorja(obrazec Priloga 1).

Mentor kandidata je visokošolski ucitelj z na-zivom redni profesor, izredni profesor, docent alilektor in je zaposlen na UP FM ter je raziskovalnoaktiven na strokovnem oziroma znanstvenem po-drocju, na katerem temelji magistrska naloga.

7. clen(Pogoji za imenovanje somentorja)

Ce gre za izrazito interdisciplinarno temo alitemo, ki se tesno navezuje na sodelovanje zdrugo organizacijo (na primer podjetjem, javnimzavodom itn.), lahko mentor predlaga imenova-nje somentorja.

Somentor je lahko oseba, ki izpolnjuje enegaod spodaj navedenih pogojev:

• ima ustrezen naziv visokošolskega ucitelja(redni profesor, izredni profesor, docent, lek-tor) in izvaja izobraževalni proces ali razi-skuje na predmetnem oziroma strokovnempodrocju, ki ga v okviru izbrane teme magi-strske naloge obravnava kandidat;

• je visokošolski ucitelj iz tujine in je vkljucenv izvedbo študijskega programa, v kateregaje kandidat vpisan, in sicer je lahko gostu-joci profesor ali profesor na tuji univerzi, kjerje kandidat opravil del svojih študijskih ob-veznosti;

• je višji predavatelj oziroma predavatelj zmagisterijem ali doktoratom znanosti in iz-vaja izobraževalni proces ali raziskuje napredmetnem oziroma strokovnem podrocju,ki ga obravnava kandidat v okviru izbraneteme naloge;

• je asistent z doktoratom znanosti na pred-metnem oziroma strokovnem podrocju, kiga obravnava kandidat v okviru izbraneteme naloge;

• je oseba z doktoratom znanosti, zaposlenav organizaciji, v okviru katere se pripravljanaloga.

8. clen(Pogoji za imenovanje mentorja

iz druge organizacije)Mentor je izjemoma lahko z drugega visokošol-skega zavoda ali iz druge organizacije, ce na UP

Pravilniki 133

FM ni ustreznega mentorja (obrazec Priloga 1b).O tem odloca dekan UP FM na prošnjo kandi-

data pred prijavo teme naloge. Pri tem upoštevatako potrebo kandidata kot tudi interes UP FM.

Prošnji je treba priložiti tudi soglasje mentorja(obrazec Priloga 1).

9. clen(Naloge in pristojnosti mentorja/somentorja)

Mentor je dolžan v rednih stikih s kandidatomskrbeti za ustrezno strokovno raven naloge, kan-didata usmerjati pri delu in mu svetovati pri izbirivirov, ga opozarjati na morebitne pomanjkljivostiali neustrezne standarde pri njegovem delu terpresoditi, kdaj je naloga primerna za zagovor.

Mentor mora spremljati delo kandidata in mubiti dostopen za konzultacije, s kandidatom morasodelovati pri izmenjavi informacij in mnenj, kise nanašajo na temo naloge.

Mentor lahko zahteva od kandidata obcasnaustna ali pisna porocila o poteku in rezultatihdela v okviru naloge. Kandidat se mora z mentor-jem konzultirati o vsebini, nacinu in standardihdela.

Mentor je dolžan porocati o poteku dela prinalogi dekanu, ce ta izrazi takšno zahtevo.

V tem clenu navedene naloge in odgovornostimentorja se smiselno uporabljajo tudi za somen-torja.

10. clen(Jezik v postopkih in dokumentaciji)

Prijava naloge je praviloma napisana v sloven-šcini. Prošnja za pisanje naloge in zagovor v tu-jem jeziku (obrazec Priloga 2) je sestavni del pri-jave teme naloge. O prošnji odloca dekan UPFM.

11. clen(Prijava teme magistrske naloge)

Prijavo naloge (obrazec Priloga 1) odda kandidatv referat za študentske zadeve UP FM (v nada-ljevanju referat) v enem izvodu (v tiskani in elek-tronski obliki).

V prijavi naloge so navedeni podatki o:

• kandidatu,• nalogi,• mentorju/somentorju, ki s podpisom so-

glaša z mentorstvom/somentorstvom in po-trjuje, da je delovna dispozicija oblikovanav skladu s tem pravilnikom.

Prijava naloge vkljucuje tudi delovno dispozi-cijo (nacrt raziskave) v obliki, ki je opredeljena v12. clenu tega pravilnika.

12. clen(Vsebina delovne dispozicije)

Delovna dispozicija naloge obsega do 500 besed(v ta obseg ni vkljucen seznam pomembnejše li-terature in virov) formata A4 (obojestransko naenem listu) in vsebuje:

• naslov, ki sme imeti vkljucno s presledki naj-vec 125 znakov,

• opredelitev obravnavanega problema in teo-reticna izhodišca,

• namen in cilje raziskave ter temeljno tezooz. raziskovalno vprašanje,

• predstavitev raziskovalnih metod za dosega-nje ciljev naloge,

• predvidene predpostavke in omejitve priobravnavanju problema,

• clenjenost vsebine – kazalo,• seznam izbrane pomembnejše literature in

virov.

13. clen(Obravnava teme magistrskega dela)

Referat v sedmih dneh posreduje prijavo nalogepredstojniku katedre, ki v petnajstih dneh oceniprimernost delovne dispozicije in teme naloge termentorja/somentorja (obrazec Priloga 3).

Predstojnik katedre oceni:

• ali je delovna dispozicija oblikovana vskladu z zahtevami 12. clena tega pravil-nika;

• ali predlagani naslov in podrocje raziskova-nja ustrezata predvideni vsebini naloge;

• ali predlagane metode raziskovanja ustre-zajo merilom znanstvenoraziskovalnega delain ali omogocajo doseganje namena in ciljevraziskave;

• ali predlagani mentor/somentor izpolnjujepogoje za mentoriranje.

14. clen(Obravnava ustreznosti teme magistrske naloge)Predstojnik katedre primernost delovne dispozi-cije in temo naloge oceni kot primerno ali nepri-merno (obrazec Priloga 3).

Ce delovno dispozicijo in temo naloge ocenikot primerno, predlaga dekanu UP FM, da jo po-trdi.

Ce delovno dispozicijo in temo naloge ocenikot neprimerno, navede pripombe in priporocilaza izboljšanje. Kandidata in mentorja/somentorjadekan UP FM pozove, da najpozneje v treh me-secih delovno dispozicijo dopolnita. Ce kandi-dat ne predloži popravljene delovne dispozicije


v predpisanem roku, se šteje, da je od teme od-stopil.

Kandidat ob oddaji popravljene delovne dis-pozicije predstojniku katedre pošlje porocilo, izkaterega je razvidno, katere pomanjkljivosti sobile odpravljene in kako. Popravljeno delovnodispozicijo obravnava predstojnik katedre samoenkrat. Ce predstojnik katedre oceni, da delovnadispozicija in tema naloge kljub popravkom nistaprimerni za potrditev, predlaga dekanu, da pri-javo naloge zavrne.

15. clen(Obravnava ustreznosti mentorja)

Predstojnik katedre oceni, ali predlagani men-tor/somentor izpolnjuje pogoje za mentoriranje(obrazec Priloga 3).

Ce oceni, da mentor/somentor izpolnjuje po-goje za mentoriranje, predlaga dekanu UP FM,da mentorja/somentorja potrdi.

Ce oceni, da mentor izpolnjuje pogoje za men-toriranje, somentor pa ne, predlaga mentorju, najpredlaga drugega somentorja.

Ce oceni, da je mentor neustrezen, to sporocikandidatu in mentorju/somentorju. Kandidatu is-tocasno predlaga, da si poišce novega mentorja.Kandidat odda dopolnjeno prijavo naloge, v ka-teri navede tudi novega mentorja. V tem primeruse šteje, da je prijava teme obravnavana prvic.

16. clen(Potrditev teme magistrske naloge in mentorja)

Dekan UP FM na predlog predstojnika katedrelahko:

• potrdi delovno dispozicijo in temo naloge termentorja/somentorja;

• zavrne delovno dispozicijo in temo nalogeter mentorja/somentorja.

O odlocitvi dekana UP FM referat obvesti kan-didata in mentorja/somentorja.

Ce dekan UP FM zavrne prijavo naloge, o temreferat obvesti kandidata in mentorja/somentorja.Dekan UP FM poda obrazložitev, zakaj za-vraca dispozicijo oz. zavraca potrditev men-torja/somentorja. V tem primeru kandidat vložinovo prijavo naloge. To lahko stori samo enkrat.

3. Izdelava in oddaja naloge

17. clen(Oddaja magistrske naloge)

Rok za oddajo naloge je najvec leto dni od dneva,ko je dekan UP FM potrdil temo naloge.

Kandidat, ki iz upravicenih razlogov naloge nemore predložiti v predvidenem roku, lahko za-prosi za podaljšanje. O podaljšanju odloca dekanUP FM.

Ce kandidat naloge ni predložil pravocasno inpred iztekom roka ni zaprosil za podaljšanje, sešteje, da je odstopil od prijave naloge in postopekse ustavi. Sklep o tem sprejme dekan UP FM.

Ce kandidat med izdelovanjem naloge ugo-tovi, da je ne more izdelati, lahko zaprosi za od-stop od odobrene naloge. Prošnjo kandidat na-slovi na dekana UP FM. Ce dekan UP FM odstopod že odobrene naloge odobri, sme kandidat pri-javiti novo temo naloge. V tem primeru se celotenpostopek prijave teme naloge ponovi.

Kandidat sme samo enkrat prositi za odstopod odobrene naloge.

Med izdelovanjem naloge je mogoce delnegoodstopanje od delovne dispozicije, ce to zahtevanarava raziskovanja in s tem soglašata mentor inmorebitni somentor.

18. clen(odstop od potrjene teme)

Mentor se lahko le izjemoma zamenja po potrdi-tvi prijave naloge. O zamenjavi odloca dekan UPFM na podlagi mnenja predstojnika katedre.

Ce kandidat ali mentor/somentor med izdelo-vanjem naloge ugotovita, da njuno medsebojnosodelovanje ni vec mogoce, kandidat oziromamentor/somentor naslovi pisno prošnjo, ki vse-buje utemeljitev predloga za zamenjavo mentor-stva/somentorstva, predstojniku katedre, ki jo vtridesetih dneh posreduje dekanu UP FM v odlo-canje.

Prošnja vsebuje predlog in soglasje novegamentorja/somentorja. Mentorja/somentorja lahkodekan zamenja tudi na podlagi utemeljene po-bude predstojnika katedre.

Ce dekan UP FM prošnji o zamenjavi men-torja/somentorja ugodi, se imenuje novega men-torja/somentorja in se postopek nadaljuje.

Ce pa dekan UP FM prošnji o zamenjavi men-torja/somentorja ne ugodi, se celoten postopekprijave teme naloge ponovi.

19. clen(Oblika magistrske naloge)

Naloga je napisana v skladu z navodili v prilogi 4.Naloga, napisana v tujem jeziku (praviloma v

angleškem ali italijanskem), naj vsebuje razšir-jen povzetek v slovenšcini, ki obsega vsaj 10%celotnega besedila.

Pravilniki 135

Za tehnicno, oblikovno, jezikovno in slovnicnocistost naloge je odgovoren kandidat.

Naloga je pokoncnega formata A4, tiskanadvostransko in vezana.

Platnice in naslovna stran:

• platnice so modre;• vsebino in obliko besedila na platnicah in

hrbtišcu kaže priloga A;• vsebino in obliko naslovne strani kaže pri-

loga B.

20. clen(Kršitve in sankcije)

Kandidat je odgovoren za kršitve v postopku zapripravo naloge.

Kandidat krši postopek za pripravo naloge, ceprepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delnobrez odobritve avtorja ali ce pri posameznih delihbesedil, ki jih prepiše, ne navede avtorja.

Kršitev iz drugega odstavka tega clena sodimed težje kršitve disciplinske odgovornosti štu-denta in se ugotavlja v skladu s pravilnikom, kidoloca disciplinsko odgovornost študentov uni-verze.

Za sankcioniranje kršitev iz drugega odstavkatega clena se uporablja 44. clen Pravilnika o pre-verjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi naPrimorskem in pravilnik, ki doloca disciplinskoodgovornost študentov univerze.

21. clen(Oddaja magistrske naloge)

Kandidat odda v referat izvod naloge, vezan sspiralo, ki ga je podpisal mentor/somentor, sku-paj z obrazcem za oddajo naloge (obrazec Priloga5) in z izjavo mentorja (in somentorja), da nalogaizpolnjuje vsa merila, ki jih zahteva ta pravilnik.

Hkrati kandidat poda izjavo, da se strinja zobjavo naloge na spletnih straneh fakultete.

22. clen(Presoja tehnicne ustreznosti magistrske naloge)

Referat v sedmih dneh presodi tehnicno ustre-znost naloge (obrazec Priloga 5b), knjižnica padoloci vrstilec UDK. Kandidat je sam odgovoren,da odpravi morebitne pomanjkljivosti, ki jih jeugotovil referat.

Kandidat odda v referat še tri oziroma štirimehko vezane izvode naloge in elektronsko raz-licico naloge na primernem elektronskem medijuv PDF zapisu.

Referat tiskan izvod naloge posreduje dekanuUP FM.

23. clen(Imenovanje komisije za zagovor

magistrske naloge)

Dekan UP FM imenuje komisijo za zagovor (ko-misija) na predlog mentorja oz. predstojnika ka-tedre (obrazec Priloga 5c).

Praviloma je komisija triclanska. Clani komi-sije so mentor in morebitni somentor ter še dvavisokošolska ucitelja z ustreznim nazivom (redniprofesor, izredni profesor, docent, lektor, preda-vatelj oziroma višji predavatelj) in ki izpolnjujetapogoje iz 6. in 7. clena tega pravilnika.

Clani komisije morajo biti s strokovnega po-drocja teme naloge. Ce je tema naloge izrazitointerdisciplinarna, mora biti komisija sestavljenatako, da je zagotovljena interdisciplinarnost priocenjevanju.

Dekan UP FM med clani komisije izbere tudipredsednika, ki pa ne sme biti mentor oziromasomentor.

24. clen(Dolocitev datuma zagovora)

Dekan UP FM skupaj z imenovanjem komisijeodloca o datumu zagovora magistrske naloge.

Referat dekanu UP FM predlaga datum zazagovor magistrske naloge, ki ga predhodnouskladi s kandidatom in (potencialnimi) clanikomisije.

Dekan UP FM v petnajstih dneh izda sklep ozagovoru naloge (datum, cas in kraj zagovora) ino imenovanju komisije.

Referat o imenovanju komisije in dolocitvi da-tuma zagovora magistrske naloge obvesti kandi-data in clane komisije.

Clanom komisije pošlje poleg obvestila o ime-novanju in dolocitvi datuma zagovora še:

• vsakemu po en izvod naloge,• kopijo potrjene prijave naloge,• kopijo ocene tehnicne ustreznosti naloge.

4. Zagovor magistrske naloge

25. clen(Postopek zagovora)

Zagovor vodi predsednik komisije.Zagovor naloge je javen in se izvede kot sledi:

• predsednik komisije najprej predstavi kan-didata. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogojiza zagovor naloge in pojasni postopek zago-vora;

• mentor pripravi porocilo o pripravi naloge,ki se predstavi na zagovoru (ocena naloge);


• kandidat predstavi svojo nalogo, zlasti motivza izbiro teme, najpomembnejše ugotovitveiz svoje raziskave in uporabnost rezultatovdela;

• cas predstavitve naloge naj bo od 15 do 20minut;

• mentor postavi kandidatu vprašanja. Vpra-šanja lahko postavijo in pojasnijo tudi drugiclani komisije, z dovoljenjem predsednikakomisije pa tudi drugi navzoci;

• kandidat odgovori na zastavljena vprašanja.Komisija nato v odsotnosti kandidata in dru-gih navzocih sklepa o skupni oceni nalogein ustnega zagovora. Predsednik komisijevpiše oceno v zapisnik o zagovor naloge(obrazec Priloga 6), ki ga podpišejo vsi clanikomisije;

• predsednik komisije sporoci kandidatu invsem navzocim uspeh zagovora in prido-bljen strokovni naziv;

• skupni cas zagovora naloge praviloma nepresega 60 minut;

• po uspešno opravljenem zagovoru referat iz-racuna zakljucno oceno študija kandidata inmu izstavi potrdilo o magistriranju.

Predsednik komisije pošlje zapisnik o zago-voru naloge v referat.

26. clen(Ocena magistrske naloge)

O uspešnosti zagovora sklepajo clani komisije nalocenem zasedanju, kjer oblikujejo oceno naloge.

Magistrska naloga je lahko ocenjena z eno odnaslednjih ocen: 10 (odlicno), 9 (prav dobro), 8(prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 (neza-dostno). Kandidat, ki prejme pozitivno oceno (od6 do 10) je zagovor uspešno opravil. Kandidat,ki prejme oceno 5 (nezadostno), pa zagovora niopravil.

Pri ocenjevanju zagovora komisije upošteva:

• kakovost magistrskega dela ob upoštevanju12. clena tega pravilnika,

• kakovost predstavitve magistrske naloge in• kakovost odgovorov na vprašanja, zasta-

vljena na zagovoru.

Predsednik komisije seznani kandidata in nav-zoce pri zagovoru s sklepom o oceni naloge inzagovora.

27. clen(Nesoglasje glede ocene magistrske naloge)

Ce clani komisije ne dosežejo soglasja o oceni,navedejo v zapisnik vzroke za nesoglasja in z

navedenim dejstvom najpozneje v treh delovnihdneh seznanijo dekana UP FM.

Ce je nesoglasje vezano le na višino pozitivneocene, predsednik komisije sporoci kandidatu,da je uspešno opravil zagovor in je naloga oce-njena pozitivno, da pa bo o oceni obvešcen naj-pozneje v petnajstih dneh po zagovoru. Nadaljnjipostopek vodi dekan UP FM, ki skupaj s predse-dnikom komisije odloca o postopkih za uskladi-tev ocene.

Ce se clani komisije razhajajo v stališcu, alije kandidat uspešno opravil zagovor in je nalogaocenjena pozitivno, predsednik komisije o temtakoj obvesti kandidata. Dekan UP FM na pod-lagi presoje dokumentacije in po posvetovanju sclani komisije odloci, ali študent nalogo lahkodopolni oziroma popravi ali mora prijaviti novotemo naloge.

28. clen(Postopek v primeru negativne ocene)

Ce komisija oceni, da kandidat ni opravil zago-vora in je naloga ocenjena s 5 (nezadostno), otem obvesti kandidata in dekana UP FM. V temprimeru mora kandidat prijaviti novo temo na-loge.

Študent sme v casu študija na istem študij-skem programu najvec dvakrat pristopiti k zago-voru naloge.

29. clen(Popravki magistrske naloge)

Ce komisija ugotovi, da so v magistrski nalogi na-pake, lahko od kandidata zahteva, da po uspe-šno opravljenem zagovoru odpravi ugotovljenenapake. Ugotovitve in zahtevane popravke na-vede v zapisniku zagovora. Kandidat nalogo po-pravi v sodelovanju z mentorjem/somentorjem.

Popravljeno magistrsko nalogo odda študent vreferat najpozneje v tridesetih dneh po zagovoru,sicer se zagovor razveljavi.

Predsednik komisije v sedmih dneh po preje-tju popravljene magistrske naloge to pregleda indopolni zapisnik o zagovoru. Dopolnjen zapisniko zagovoru posreduje referatu.

30. clen(Zapisnik zagovora)

O zagovoru se vodi zapisnik (obrazec Priloga 6).Za pripravo zapisnika je odgovoren predsednikkomisije.

Zapisniku se priložijo pisna vprašanja posa-meznih clanov komisije kot tudi vsa morebitnadodatna vprašanja, ki so bila postavljena kandi-datu.

Pravilniki 137

Zapisnik zagovora podpišejo vsi clani komi-sije.

31. clen(Zacasno potrdilo o koncanju študija)

UP FM praviloma v sedmih dneh po uspešnokoncanem študiju kandidatu izda potrdilo o za-kljucku študija, ki velja do izdaje diplomske –magistrske listine.

Ce je komisija zahtevala od kandidata po-pravke oziroma dopolnitve magistrske naloge vskladu z 29. clenom tega pravilnika, se kandi-datu izda zacasno potrdilo o diplomiranju najpo-zneje sedem dni po prejemu ustrezno dopolnje-nega zapisnika o zagovoru.

Po uspešnem zagovoru magistrske nalogekandidat najpozneje do izdaje zacasnega potrdilaodda v referat predpisano število trdo vezanih iz-vodov magistrske naloge. Hkrati pa odda tudimagistrsko nalogo v elektronski obliki v zapisuPDF.

32. clen(Odvzem naslova)

Strokovni naslov se lahko odvzame, ce se ugo-tovi, da naloga ni rezultat kandidatove lastneustvarjalnosti in lastnih dosežkov.

33. clen(Evidenca postopkov)

Referat o vsaki nalogi vodi evidenco.

34. clen(Termini za podelitev diplom o magisteriju)

Slavnostna podelitev diplom – magistrskih listin,ki jo opravi dekan FM, je praviloma enkrat naleto.

Datum doloci senat UP FM kot sestavni delštudijskega koledarja za akademsko leto.

Vabilo s protokolom se kandidatom pošlje naj-manj deset dni pred podelitvijo, na katero so va-bljeni ožji svojci kandidata.

5. Prehodne in koncne dolocbe35. clen

(Smiselna uporaba drugih dolocil)Za avtorstvo in soavtorstvo naloge ter pravicein dolžnosti, ki iz tega izhajajo, se smiselnouporabljajo dolocila Zakona o avtorskih in so-rodnih pravicah (Uradni list Republike Slove-nije, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001, 58/2001,85/2001).

36. clen(Roki)

V roke, ki so navedeni v postopkih tega pravil-nika, se ne šteje cas od 1. julija do 31. avgusta.

37. clen(Objava obrazcev in prilog)

Obrazci in priloge, ki se uporabijo v postopku zapripravo naloge, so dostopni prek študentskegainformacijskega sistema fakultete.

38. clen(Tolmacenje dolocb pravilnika)

Dolocbe tega pravilnika tolmaci senat UP FM.Spremembe in dopolnitve tega pravilnika spre-jema senat UP FM.


Pravilnik zacne veljati 1. oktobra 2009

40. clen(Objava pravilnika)

Pravilnik se objavi na spletnih straneh UP FM.


Obrazci in priloge [na ŠIS]:

• Prilogi A in B: Oblika in vsebina naslovnestrani

• Priloga 1: Tema naloge in mentor• Priloga 1b: Mentor z drugega zavoda• Priloga 2: Pisanje v drugem jeziku• Priloga 3: Primernost teme in mentorja• Priloga 4: Oblika magistrske naloge• Priloga 5: Oddaja magistrske naloge• Priloga 5b: Tehnicna ustreznost• Priloga 5c: Predlog Komisije za oceno• Priloga 6: Zagovor

Na podlagi 32. clena Pravil Univerze na Primor-skem, Fakultete za management Koper je SenatUniverze na Primorskem, Fakultete za manage-ment Koper na 63. seji dne 17. junija 2008sprejel in na 10. redni seji dne 2. julija 2009dal soglasje k spremembam naslednjega pravil-nika:

PRAVILNIK O DIPLOMIRANJU: MAGISTERIJZNANOSTI

1. Splošne dolocbe

1. clen

Univerza na Primorskem, Fakulteta za manage-ment Koper (v nadaljevanju UP FM) izvaja štu-dijski program za pridobitev magisterija znanosti.


2. clen

Za pridobitev magisterija znanosti opravi kandi-dat vse obveznosti, dolocene s študijskim progra-mom, in uspešno zagovarja magistrsko nalogo (vnadaljevanju naloga).

Naloga je pisni avtorski izdelek, ki je rezultatznanstvenoraziskovalnega dela kandidata ter po-meni prispevek k znanosti in stroki na izbranempodrocju.

3. clen


• prijavo naloge,• izdelavo in oddajo naloge,• zagovor naloge.

4. clen

Izrazi, ki so v tem pravilniku zapisani v moškislovnicni obliki, so uporabljeni kot nevtralni zamoške in ženske.

2. Prijava naloge

5. clen

Kandidat prijavi temo naloge (obrazec Mag.1/2008), ko ima opravljene vse obveznosti, kiizhajajo iz študijskega programa, z izjemo za-kljucne študijske obveznosti (individualno razi-skovalno delo študenta in magistrska naloga zzagovorom) v obsegu 40 KT.

Kandidat izbere temo naloge med temami, kijih objavijo mentorji, ali pa temo predlaga sam.

6. clen

Kandidat si praviloma sam poišce mentorja(obrazec Mag. 2/2008).

Mentor kandidata je visokošolski ucitelj z na-zivom docent, izredni profesor ali redni profesor,zaposlen na UP FM, ki:

• izpolnjuje pogoje za vodjo aplikativnega raz-iskovalnega projekta po metodologiji ARRS,

• izkazuje raziskovalno dejavnost s podrocjanaloge tudi z nosilstvom ali clanstvom vprojektni skupini raziskovalnih programov inprojektov v zadnjih petih letih.

7. clen

Mentor lahko predlaga somentorja, ki izpolnjujeiste pogoje kot mentor. Mentor se lahko po potr-ditvi prijave naloge le izjemoma zamenja. O za-menjavi odloca senat UP FM na podlagi mnenjakomisije za znanstvenoraziskovalno delo študen-tov (v nadaljevanju KZRDŠ).

8. clen

Mentor/somentor sta lahko z drugega visokošol-skega zavoda ali iz druge organizacije, ce naUP FM ni ustreznega mentorja (obrazec Mag.3/2008). O tem odloca dekan na prošnjo kandi-data pred prijavo naloge. Pri tem upošteva takopotrebo kandidata kot tudi interes UP FM. Pro-šnji je treba priložiti tudi soglasje mentorja alisomentorja (obrazec Mag. 2/2008).

9. clen

Prijava naloge je praviloma napisana v sloven-šcini. Prošnja za pisanje naloge in zagovor v tu-jem jeziku (obrazec Mag. 6/2008) je sestavni delprijave. O prošnji odloca dekan.

10. clen

Prijavo naloge (obrazec Mag. 1/2008) odda kan-didat v referat za študentske zadeve (v nadalje-vanju referat) v enem izvodu.

V prijavi naloge (obrazec Mag. 1/2008) so na-vedeni:

• predlagani naslov naloge,• predlagani mentor/somentor, ki s podpi-

som potrjuje, da je dispozicija oblikovanav skladu s tem pravilnikom.

Prijava naloge (Mag. 1/2008) vkljucuje tudinaslednje dokumente, ki morajo biti priloženi vtiskani in elektronski obliki:

• kratko dispozicijo (nacrt raziskave) na enemlistu (obojestransko) formata A4 (do 500besed: naslov, kljucne besede, opis razisko-valnega problema, cilji raziskave, metodolo-gija, pet enot pomembnejše literature, imein priimek kandidata in predlaganega men-torja),

• dispozicijo naloge v obliki, ki je opredeljenav 11. clenu tega pravilnika,

• kratek strokovni življenjepis kandidata z naj-pomembnejšimi referencami (najvec dvestrani).

11. clen

Dispozicija naloge obsega do 1.500 besed (v ob-seg ni vkljucen seznam pomembnejše literature)formata A4 in vsebuje:

• naslov, ki sme imeti vkljucno s presledki naj-vec 125 znakov,

• opredelitev obravnavanega problema in teo-reticna izhodišca,

• namen in cilje raziskave ter temeljno tezooz. raziskovalno vprašanje,

Pravilniki 139

• predstavitev raziskovalnih metod za dosega-nje ciljev naloge,

• predvidene predpostavke in omejitve priobravnavanju problema,

• clenjenost vsebine – kazalo,• seznam izbrane pomembnejše literature in

virov.

12. clen

Referat v sedmih dneh posreduje prijavo nalogeKZRDŠ, ki v tridesetih dneh oceni primernostdispozicije in mentorja (priloga Mag. 1/2008).

KZRDŠ oceni:

• ali je dispozicija oblikovana v skladu z zah-tevami 11. clena tega pravilnika;

• ali predlagani naslov in podrocje raziskova-nja ustrezata predvideni vsebini naloge;

• ali predložena tema prispeva k znanosti instroki na izbranem podrocju;


• ali je navedena ustrezna literatura s podro-cja, ki ga kandidat namerava raziskovati vnalogi;

• ali predlagani mentor/somentor izpolnjujepogoje za mentorstvo.

13. clen

KZRDŠ primernost dispozicije oceni kot pri-merno, primerno z dopolnitvami ali neprimerno.

Ce dispozicijo oceni kot primerno, predlagasenatu UP FM, da jo potrdi.

Ce KZRDŠ dispozicijo oceni kot primerno zdopolnitvami, predlaga senatu UP FM, da potrdiprijavo naloge, kandidatu, mentorju/somentorjupa pošlje predlog dopolnitev, ki jih je treba upo-števati pri pripravi naloge.

Ce dispozicijo oceni kot neprimerno, navedepripombe in priporocila za izboljšanje. Kandi-data, mentorja in somentorja pozove, da najpo-zneje v treh mesecih dispozicijo dopolnijo. Cekandidat ne predloži popravljene dispozicije vpredpisanem roku, se šteje, da je od teme od-stopil.

Kandidat ob oddaji popravljene dispozicijeKZRDŠ pošlje porocilo, iz katerega je razvi-dno, katere pomanjkljivosti so bile odpravljenein kako. Na sejo, na kateri se obravnava popra-vljeni predlog dispozicije, je lahko vabljen tudimentor/somentor. Popravljeno dispozicijo obrav-nava KZRDŠ samo enkrat. Ce KZRDŠ oceni, da

dispozicija kljub popravkom ni primerna za potr-ditev, predlaga senatu UP FM, da prijavo nalogezavrne.

14. clenKZRDŠ oceni, ali predlagani mentor/somentor iz-polnjuje pogoje za mentorstvo.

Ce oceni, da mentor/somentor izpolnjuje po-goje za mentorstvo, predlaga senatu UP FM, damentorja/somentorja potrdi.

Ce oceni, da mentor izpolnjuje pogoje za men-torstvo, somentor pa ne, predlaga mentorju, najpredlaga drugega somentorja.

Ce oceni, da je mentor neustrezen, to sporocikandidatu in mentorju/somentorju. Kandidatu is-tocasno predlaga, da si poišce novega mentorja.Kandidat odda dopolnjeno prijavo naloge, v ka-teri navede tudi novega mentorja. V tem primeruse šteje, da je prijava teme obravnavana prvic.

15. clenSenat UP FM na predlog KZRDŠ lahko:

a) potrdi dispozicijo in mentorja/somentorja;b) zavrne dispozicijo in mentorja/somentorja.

O odlocitvi senata UP FM referat obvesti kan-didata in mentorja/somentorja.

Ce senat UP FM zavrne prijavo naloge, o temobvesti kandidata in mentorja/somentorja. SenatUP FM poda obrazložitev, zakaj zavraca dispozi-cijo oz. zavraca potrditev mentorja/somentorja. Vtem primeru kandidat vloži novo prijavo naloge.To lahko stori samo enkrat.

3. Izdelava in oddaja naloge16. clen

Rok za oddajo naloge je najvec dve leti od dneva,ko je senat UP FM potrdil temo naloge.

Kandidat, ki iz upravicenih razlogov naloge nemore predložiti v roku dveh let, lahko zaprosi zapodaljšanje. O podaljšanju odloca senat UP FM.

Ce kandidat naloge ni predložil pravocasno inpred iztekom roka ni zaprosil za podaljšanje, sešteje, da je odstopil od prijave naloge in postopekse ustavi. Sklep o tem sprejme senat UP FM.

Ce kandidat med izdelovanjem naloge ugo-tovi, da je ne more izdelati, lahko zaprosi za od-stop od odobrene naloge.

Prošnjo naslovi na dekana, ki jo v petnajstihdneh posreduje senatu UP FM v odlocanje. Cesenat UP FM odstop od že odobrene naloge odo-bri, sme kandidat prijaviti novo temo. V tem pri-meru se celoten postopek ponovi.

Kandidat sme samo enkrat prositi za odstopod odobrene naloge.


17. clenCe kandidat ali mentor med izdelovanjem na-loge ugotovita, da njuno medsebojno sodelova-nje ni vec mogoce, kandidat oz. mentor naslovipisno prošnjo, ki vsebuje utemeljitev predloga zazamenjavo mentorstva, na dekana, ki jo v pet-najstih dneh posreduje senatu UP FM v odloca-nje. Prošnja vsebuje predlog in soglasje novegamentorja. Mentorja/somentorja lahko senat UPFM zamenja tudi na podlagi utemeljene pobudeKZRDŠ.

Senat UP FM o tej prošnji odloca na svoji na-slednji seji.

Ce senat UP FM prošnji o zamenjavi mentorjaugodi, se postopek nadaljuje.

Ce senat UP FM prošnji o zamenjavi mentorjane ugodi, se celoten postopek prijave teme na-loge ponovi.

18. clenNaloga je napisana v skladu z navodili Mag.1/2008 in navodili Mag. 2/2008.

Naloga, napisana v tujem jeziku, naj vsebujerazširjen povzetek v slovenšcini, ki obsega vsaj10% celotnega besedila.

Za tehnicno, oblikovno, jezikovno in slovnicnocistost naloge je odgovoren kandidat.

Naloga je pokoncnega formata A4, tiskanadvostransko in vezana.



hrbtišcu kaže priloga 1;• vsebino in obliko naslovne strani kaže pri-

loga 2.

19. clenKandidat je odgovoren za kršitve v postopku zapripravo naloge.

Kandidat krši postopek za pripravo naloge, ceprepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delnobrez odobritve avtorja ali ce pri posameznih delihbesedil, ki jih prepiše, ne navede avtorja.

Za sankcioniranje kršitev se uporabljajo dolo-cila pravilnika o preverjanju in ocenjevanju zna-nja študenta in dolocila pravilnika UP, ki dolocadisciplinsko odgovornost študentov.

20. clenKandidat odda v referat izvod naloge, vezan sspiralo, ki ga je podpisal mentor, skupaj z obraz-cem za oddajo magistrske naloge (obrazec Mag.4/2008) in z izjavo mentorja (in somentorja), danaloga izpolnjuje vsa merila, ki jih zahteva ta

pravilnik. Obenem poda izjavo, da se strinja zobjavo naloge na spletnih straneh.

21. clenReferat v sedmih dneh presodi tehnicno ustre-znost naloge (obrazec Mag. 5/2008), knjižnicapa doloci vrstilec UDK. Kandidat je sam odgo-voren, da odpravi morebitne pomanjkljivosti, kijih je ugotovil referat. Kandidat odda v referat šetri oziroma štiri mehko vezane izvode magistrskenaloge, ki jih prejmejo clani KOZN, in izvod ma-gistrske naloge v elektronski obliki na CD-ju.

Referat en tiskan izvod naloge posredujeKZDRŠ.

22. clenSenat UP FM imenuje komisijo za oceno in za-govor (v nadaljevanju KOZN) na predlog KZRDŠ.

Clani KOZN so mentor in morebitni somentorter še dva visokošolska ucitelja. Senat UP FMmed clani KOZN izbere tudi predsednika, ki nesme biti mentor oziroma somentor.

Referat o imenovanju KOZN obvesti kandi-data. Clanom KOZN pošlje poleg obvestila o ime-novanju še:

• vsakemu po en izvod naloge,• kopijo potrjene prijave naloge,• kopijo morebitnih priporocil KZRDŠ za pri-

pravo naloge,• kopijo ocene tehnicne ustreznosti naloge.

Vsak clan KOZN oceni nalogo v skladu z ele-menti, ki so opredeljeni v 11. clenu tega pravil-nika. Nalogo lahko oceni kot:

a) primerna za zagovor,b) primerna za zagovor z dopolnitvami,c) neprimerna za zagovor, ce so ugotovljene bi-

stvene pomanjkljivosti.

V nadaljevanju vsak clan navede seznam do-polnitev ali pomanjkljivosti z njihovo obrazloži-tvijo.

23. clenClani KOZN pošljejo svojo oceno naloge referatuv roku tridesetih dni, ta jih posreduje predse-dniku KOZN. Predsednik KOZN v petnajstih dnehoblikuje predlog sklepa (Priloga Mag. 4/2008) oprimernosti naloge (v nadaljevanju sklep).

Svojo odlocitev pošlje referatu, ta pa o vsebinisklepa obvesti kandidata in mentorja/somentorja.Sklep se lahko glasi:

a) naloga je primerna za zagovor,b) naloga je primerna za zagovor z dopolni-

tvami,

Pravilniki 141

c) naloga ni primerna za zagovor.

Ce je naloga primerna za zagovor, se razpišezagovor.

Ce je naloga primerna za zagovor z dopolni-tvami, morajo biti te opravljene, preden se raz-piše zagovor magistrske naloge. Kandidatu sedoloci rok do treh mesecev, da dopolni nalogo, inse mu posreduje seznam zahtevanih dopolnitev.Seznam dopolnitev posreduje kandidatu referat.

Kandidat dopolnjeno magistrsko nalogo po-sreduje referatu, ki jo takoj posreduje KOZN, ki jov 15 dneh pregleda. Ta postopek se lahko izvedesamo enkrat. Ce KOZN ugotovi, da so bile dopol-nitve ustrezne, se razpiše zagovor. Ce dopolnitveniso bile ustrezno opravljene, predsednik KOZNizda sklep, da naloga ni primerna za zagovor. Cekandidat v dolocenem roku ne predloži dopol-njene naloge in ne prosi KOZN za podaljšanjeroka, se šteje, da je odstopil.

Naloga ni primerna za zagovor, ce so potrebnibistveni popravki. V tem primeru KOZN v sklepzapiše tudi predlog pomanjkljivosti ter doloci rok(do enega leta), v katerem jih mora kandidatodpraviti. To lahko stori samo enkrat. Kandi-dat pri popravljanju naloge sodeluje z mentor-jem/somentorjem. Popravljeno nalogo kandidatodda v referat in znova zacne postopek za od-dajo magistrske naloge.

Ce kandidat v dolocenem roku ne predloži po-pravljene naloge in ne prosi za podaljšanje roka,se šteje, da je odstopil.

4. Zagovor naloge

24. clen

Referat sklep o primernosti naloge KOZN skupajs predlogom datuma za zagovor naloge posre-duje dekanu. Datum zagovora referat uskladi skandidatom in clani KOZN.

Dekan na podlagi sklepa o ustreznosti nalogein predloga datuma za zagovor v petnajstih dnehizda sklep o zagovoru naloge (datum, cas in krajzagovora). Zagovor je javen. Referat o tem obve-sti kandidata in clane KOZN.

25. clen

Kandidat zagovarja nalogo pred KOZN. Zagovorvodi predsednik KOZN.

Zagovor se zacne s predstavitvijo kandidata(biografski podatki), postopka prijave teme na-loge, postopka izdelave in oddaje naloge ter pov-zetka ocene naloge. V nadaljevanju predsednikKOZN pojasni kandidatu postopek za zagovor.Kandidat predstavi kljucne ugotovitve naloge.

Po predstavitvi naloge clani KOZN postavijokandidatu vprašanja. Pravico do vprašanj imajotudi drugi navzoci.

26. clen

Po zagovoru se KOZN sestane ter sprejme sklepo oceni naloge in zagovora (s pozitivno ocenoopravil/a ali negativno oceno ni opravil/a). KOZNoblikuje porocilo o zagovoru naloge, ki vsebujezapis postavljenih vprašanj, seznam zahteva-nih morebitnih popravkov ter rok za odpravoteh. KOZN lahko doloci naslednje roke za od-pravo morebitnih pomanjkljivosti: 1 mesec, 3mesece ali 6 mesecev od datuma zagovora na-loge. V primeru vecjih pomanjkljivosti, za katerese zahteva rok za popravke 3 ali 6 mesecev,KOZN oblikuje samo predlog ocene. Kandidatpri odpravljanju pomanjkljivosti sodeluje z men-torjem/somentorjem. Kandidat odda popravljenonalogo v referat.

Predsednik KOZN seznani kandidata in nav-zoce pri zagovoru s sklepom o oceni naloge inzagovora. Ce KOZN doloci popravke, porocilo ozagovoru naloge podpiše tudi kandidat in hkratiprejme kopijo seznama popravkov.

KOZN lahko v izjemnih primerih doloci vno-vicni zagovor.

Ce sta naloga in zagovor ocenjena negativnooz. z opisno oceno »ni opravil/-a«, lahko kandi-dat zacne nov postopek za prijavo naloge.

27. clen

V petnajstih dneh po uspešno opravljenem zago-voru odda kandidat v referat vezan in nevezanizvod naloge.

28. clen

UP FM izda kandidatu zacasno potrdilo o diplo-miranju praviloma v sedmih dneh, ko kandidatodda vezan izvod naloge v referat.

29. clen

Referat za študentske zadeve o vsaki nalogi vodievidenco.

30. clen

Slavnostna podelitev magisterija znanosti, ki joopravi dekan UP FM, je praviloma enkrat na leto.Datum doloci senat UP FM kot sestavni del štu-dijskega koledarja.

5. Prehodne in koncne dolocbe

31. clen

Za avtorstvo in soavtorstvo naloge ter pravicein dolžnosti, ki iz tega izhajajo, se smiselno


uporabljajo dolocila Zakona o avtorskih in so-rodnih pravicah (Uradni list Republike Slove-nije, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001, 58/2001,85/2001).

32. clen

V roke, ki so navedeni v postopkih tega pravil-nika, se ne šteje cas od 1. julija do 31. avgusta.

33. clenObrazci in priloge, ki se uporabijo v postopku zapripravo naloge, so dostopni prek študentskegainformacijskega sistema fakultete (ŠIS).

34. clen

Dolocbe tega pravilnika tolmaci senat UP FM.Spremembe in dopolnitve tega pravilnika spre-jema senat UP FM.

35. clen

Pravilnik velja od 1. oktobra 2008. Sprememba30. clena pravilnika, sprejeta na 10. redni sejisenata UP FM z dne 2. julija 2009, pa zacneveljati 1. oktobra 2009.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehaveljati Pravilnik o diplomiranju – magisterij zna-nosti, ki ga je sprejel senat UP FM na 42. redniseji 4. junija 2007 in dopolnil na 52. seji dne18. decembra 2007.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se po-stopki, ki tecejo na dan zacetka uporabe tehpravil oziroma so se zaceli pred uveljavitvijo tegapravilnika in so v fazi, ko je koncna naloga žebila oddana v referat, koncajo po dolocbah Pra-vilnika o diplomiranju – magisterij znanosti, kije bil sprejet na 42. redni seji 4. junija 2007 indopolnjen na 52. seji dne 18. decembra 2007.

36. clen

Pravilnik se objavi na spletnih straneh UP FM.


Obrazci in priloge [na ŠIS]:

• Obrazec Mag. 1/2008: Prijava naloge• Obrazec Mag. 2/2008: Soglasje mentorja

(in somentorja) ter izjava o izpolnjevanju po-gojev za mentorja (in somentorja)

• Obrazec Mag. 3/2008: Prošnja za odobritevmentorja z drugega zavoda

• Obrazec Mag. 4/2008: Oddaja naloge• Obrazec Mag. 5/2008: Presoja tehnicne

ustreznosti naloge

• Obrazec Mag. 6/2008: Prošnja za pisanjenaloge in zagovor v tujem jeziku

• Priloga Mag. 1/2008: Ocena primernostinaloge

• Priloga Mag. 2/2008: Ocena naloge• Priloga 1: Platnice magistrske naloge• Priloga 2: Naslovna stran magistrske naloge• Navodila Mag. 1/2008: Tehnicna navodila

za oblikovanje magistrske naloge• Navodila Mag. 2/2008: Osnovni napotki za

rabo znanstvenega aparata

Na podlagi 32. clena Pravil Univerze na Pri-morskem, Fakultete za management Koper in napodlagi Pravilnika o pripravi in zagovoru doktor-ske disertacije na Univerzi na Primorskem, ki gaje sprejel Senat Univerze na Primorskem na 8.redni seji dne 14. maja 2008, je Senat Univerzena Primorskem, Fakultete za management Koperna 63. redni seji dne 17. junija 2008 sprejel

PRAVILNIK O DIPLOMIRANJU:DOKTORAT ZNANOSTI

1. Splošne dolocbe

1. clen

Univerza na Primorskem, Fakulteta za manage-ment Koper (v nadaljevanju UP FM) organiziraizobraževanje za pridobitev doktorata znanosti.

2. clen

Za pridobitev doktorata znanosti mora kandidatopraviti vse obveznosti, dolocene s študijskimprogramom, in uspešno zagovarjati doktorsko di-sertacijo (v nadaljevanju disertacija).

Doktorska disertacija je zakljucno delo nadoktorskem študijskem programu, ki je izvirnoavtorsko znanstvenoraziskovalno delo in pred-stavlja pomemben prispevek k znanosti.

3. clen


• prijavo teme disertacije,• izdelavo in oddajo disertacije,• zagovor disertacije.

2. Prijava teme disertacije

4. clen

Kandidat izbere temo disertacije med temami, kijih objavijo mentorji, temo lahko predlaga samoziroma se o tem posvetuje z dekanom ali pred-stojnikom katedre.

Pravilniki 143

5. clen

Kandidat praviloma sam pridobi mentorja (obra-zec Dr. 2/2008). Pri tem se lahko posvetuje zdekanom ali predstojnikom katedre. Mentor kan-didata je visokošolski ucitelj z nazivom docent,izredni profesor ali redni profesor, ki izpolnjujenaslednje pogoje za mentorstvo:

• mora biti zaposlen na UP ali v pogodbenemrazmerju z UP, ce je hkrati izvajalec pred-meta v študijskem programu kandidata. Po-godbeno razmerje mora biti sklenjeno naj-pozneje po potrditvi teme in mentorja na se-natu UP;

• izpolnjuje pogoje za vodja temeljnega oz.aplikativnega raziskovalnega projekta pometodologiji ARRS;

• izkazuje raziskovalno dejavnost s podrocjadoktoriranja tudi z nosilstvom ali clanstvomv projektni skupini nacionalnih ali mednaro-dnih raziskovalnih projektov;

• je že bil mentor pri najmanj enem opravlje-nem magisteriju, z izjemo visokošolskegaucitelja, ki izkazuje izjemne dosežke na raz-iskovalnem podrocju (citiranost, nosilstvoprojektov).

6. clen

Ce gre za interdisciplinarno temo, mentor pravi-loma predlaga somentorja, ki mora izpolnjevatiiste pogoje kot mentor, z izjemo 1. tocke 2. od-stavka 5. clena.

7. clen

Somentor je lahko z drugega visokošolskega za-voda ali iz druge organizacije.

Ce mentor namerava predlagati somentorja zdrugega visokošolskega zavoda ali iz druge or-ganizacije, odda prošnjo (obrazec Dr. 3/2008) zutemeljitvijo v referat za študentske zadeve UPFM (v nadaljevanju referat). O prošnji odloca Se-nat Univerze na Primorskem (v nadaljevanju se-nat UP) na predlog Senata Univerze na Primor-skem, Fakultete za management Koper (v nada-ljevanju senat UP FM).

8. clen

Kandidat lahko prijavi temo disertacije, ko jezbral vsaj 15 KT obveznosti 3. letnika doktor-skega študija.

9. clen

Prijava teme disertacije je praviloma napisana vslovenšcini. Prošnja za pisanje disertacije v tu-

jem jeziku je sestavni del prijave. O prošnji od-loca senat UP na predlog senata UP FM.

10. clenPrijavo teme disertacije (obrazec Dr. 1/2008)kandidat odda v referat, in sicer po en izvod vpisni in elektronski obliki. V prijavi morajo bitinavedeni:

• predlagani naslov disertacije,• predlagani mentor in njegov podpis, s kate-

rim potrjuje, da sta tema in dispozicija obli-kovani v skladu s tem pravilnikom,

• ce je predlagani mentor (in somentor) z dru-gega visokošolskega zavoda ali iz druge or-ganizacije, tudi odobritev senata UP (obra-zec Dr. 3/2008).

Prijavi so priloženi:

• koncept dispozicije disertacije (nacrt razi-skave) na najvec enem listu (obojestransko)formata A4 (do 500 besed: naslov, kljucnebesede, opis raziskovalnega problema, ci-lji raziskave, metodologija, deset enot po-membnejše literature, ime in priimek kandi-data in predlaganega mentorja),

• dispozicija disertacije v obliki, ki je oprede-ljena v 11. clenu tega pravilnika,

• življenjepis kandidata s poudarkom na nje-govem znanstvenoraziskovalnem in strokov-nem delu,

• bibliografija kandidata,• podpisano soglasje predlaganega mentorja

in morebitnega somentorja ter predstavitev(so)mentorja, iz katere je razvidno, da izpol-njuje(ta) pogoje za (so)mentorstvo in izpisbibliografije za obdobje zadnjih 5 let;

• dokazilo o disertabilnosti teme (na osnoviUMI ProQuest Digital Dissertations);

• koncept dispozicije disertacije (nacrt razi-skave) in dispozicija v elektronski obliki.

11. clenDispozicija disertacije naj ne presega 30.000znakov (s presledki) brez seznama literature inje strukturirana po naslednjih sklopih:

• naslov, ki sme imeti vkljucno s presledki naj-vec 125 znakov;

• naslovna stran z naslednjimi podatki: na-ziv univerz(e) in clanic(e) – izvajalcev študij-skega programa, ime študijskega programa,ime in priimek kandidata, naslov predlaganeteme disertacije, ime in priimek ter akadem-ski naziv predlaganega mentorja in morebi-tnega somentorja;


• opis ožjega znanstvenega podrocja, na ka-terega se nanašajo pricakovani izvirni pri-spevki disertacije, in opredelitev raziskoval-nega problema;

• namen, cilje in hipoteze raziskave;• jasno utemeljitev pricakovanih prispevkov k

znanosti;• razvoj hipotez za kvantitativne raziskave ozi-

roma postavitev konceptualnega okvira zakvalitativne raziskave,

• predstavitev raziskovalnih metod za dosega-nje ciljev disertacije;

• clenjenost vsebine – kazalo;• seznam izbrane pomembnejše literature.

12. clen

Referat v sedmih dneh posreduje prijavo komi-siji za znanstvenoraziskovalno delo študentov UPFM (v nadaljevanju KZRDŠ). KZRDŠ v petnajstihdneh oceni ustreznost mentorja in imenuje vsajtriclansko komisijo za oceno primernosti temedisertacije (v nadaljevanju KOPTD) in njenegapredsednika. Clan KOPTD je praviloma predla-gani mentor (in somentor), ki ne more biti njenpredsednik, en clan je praviloma z drugega viso-košolskega zavoda.

Ce je tema s podrocja vec znanstvenih disci-plin, mora biti KOPTD sestavljen tako, da je in-terdisciplinarnost zagotovljena in bo to vsebinskopresojal. Clani KOPTD so lahko imenovani tudi vkomisijo za oceno disertacije (KOD) in komisijoza zagovor disertacije (KZD).

13. clen

V casu ocenjevanja teme kandidat javno pred-stavi temo disertacije. Na predstavitev so va-bljeni dekan, clani KOPTD, clani KZRD UP terštudenti in visokošolski ucitelji študijskega pro-grama.

Obvestilo o predstavitvi teme disertacije objaviclanica na svoji oglasni deski in spletni strani.

Predstavitev teme organizira mentor. ClaniKOPTD lahko na javni predstavitvi teme sporo-cijo kandidatu predloge za spremembe in do-polnitve, ki jih kandidat upošteva pri pripravidisertacije.

14. clen

KOPTD v petinštiridesetih dneh napiše oceno pri-mernosti teme doktorske disertacije (priloga Dr.1/2008), ki vkljucuje naslednje:

• ali je dispozicija oblikovana v skladu z zah-tevami 11. clena tega pravilnika;

• ali predlagani naslov in podrocje raziskova-nja ustrezata predvideni vsebini disertacije;

• ali je predložena tema lahko predmet znan-stvene obravnave in ali daje dovolj možnostiza samostojen in izviren znanstveni prispe-vek k predlaganemu podrocju raziskovanja;

• ali so razvidne teze in izhodišcna vprašanja,ki jih kandidat namerava obravnavati v di-sertaciji;


• ali je navedena vsa pomembnejša literaturas podrocja, ki ga kandidat v disertaciji na-merava raziskovati.

Oceno pošlje KZRDŠ.Preden napiše KOPTD koncno porocilo, lahko

predlaga spremembe in dopolnitve teme in dis-pozicije disertacije. V tem primeru kandidat po-pravi dispozicijo v roku tridesetih dni. To lahkostori le enkrat.

KOPTD napiše koncno porocilo o primernostiteme v tridesetih dneh po oddaji popravljene dis-pozicije in ga pošlje KZRDŠ. V koncnem poro-cilu mora KOPTD nedvoumno navesti ali temosprejme ali zavrne.

15. clenKZRDŠ najpozneje v tridesetih dneh – šteto oddneva, ko je predsednik KOPTD napisal porociloo primernosti teme – na osnovi tega porocila pre-dlaga senatu UP FM sklep o primernosti temedisertacije in ustreznosti mentorja.

Senat UP FM na podlagi predloga sklepaKZRDŠ sprejme odlocitev o primernosti temedisertacije in o ustreznosti mentorja.

Ce senat UP FM potrdi temo disertacije, sesklep senata z dokumentacijo pošlje v odobritevsenatu UP.

Ce senat UP FM ne potrdi teme disertacijeali mentorja, o tem obvesti kandidata. Kandidatlahko najpozneje v tridesetih dneh glede na pri-pombe senata UP FM dopolni temo disertacijeali predlaga drugega mentorja (in somentorja).To lahko stori samo enkrat.

Ce kandidat pripomb senata UP FM ne upo-števa, se postopek za prijavo teme disertacijeustavi.

16. clenSenat UP sprejme odlocitev o temi disertacije. Oodlocitvi senata UP referat obvesti kandidata inmentorja (in somentorja).

Pravilniki 145

3. Izdelava in oddaja disertacije

17. clen

Rok za izdelavo disertacije je najvec tri leta oddneva, ko senat UP potrdi temo disertacije.

Kandidat, ki iz upravicenih razlogov diserta-cije ne more predložiti v roku treh let, lahko za-prosi za podaljšanje. O podaljšanju odloca senatUP FM.

Ce kandidat disertacije ni predložil pravoca-sno in pred iztekom roka ni zaprosil za podaljša-nje, se šteje, da je odstopil od izdelave diserta-cije, in postopek se ustavi. Sklep o tem sprejmesenat UP FM.

18. clen

Predlagani mentor oziroma somentor lahko izutemeljenih razlogov odstopita od (so)mentorstva.

Pisno vlogo za odstop od (so)mentorstva pre-dlagani (so)mentor naslovi na senat FM, ki odlocis sklepom. Ce je tema disertacije že potrjena, semora o odstopu seznaniti tudi senat UP.

19. clen

Disertacija mora biti napisana v skladu z navodili(Dr. 1/2008 in Dr. 2/2008).

Ce disertacija ni napisana v slovenskem je-ziku, kandidat pripravi naslov, kazalo in podalj-šani povzetek (med 10.000 in 15.000 znaki spresledki), ki mora vsebovati kljucne elementeuvoda, raziskave in sklepa, tudi v slovenskem je-ziku.

Disertacija mora biti tiskana obojestransko naformat A4 (pokoncno) in vezana.



hrbtišcu kaže priloga 1;• vsebino in obliko naslovne strani kaže pri-

loga 2.

20. clen

Kandidat je odgovoren za kršitve v postopku zapripravo doktorske disertacije. Kandidat krši po-stopek priprave doktorske disertacije, ce prepišebesedila drugih avtorjev v celoti ali delno brezodobritve avtorja ali ce pri posameznih delih be-sedil, ki jih prepiše, ne navaja avtorja.

Za sankcioniranje kršitev se uporabljajo dolo-cila pravilnika o preverjanju in ocenjevanju zna-nja kandidata in pravilnika UP, ki ureja disciplin-sko odgovornost študentov.

21. clenKandidat odda v referat izvod disertacije, vezans spiralo in v e-obliki (PDF), skupaj z obrazcemDr. 4/2008 (Oddaja doktorske disertacije) in z iz-javo mentorja (in somentorja), da disertacija iz-polnjuje vsa merila, ki jih zahteva ta pravilnik.

22. clenReferat presodi tehnicno ustreznost disertacije(obrazec Dr. 5/2008), knjižnica pa doloci vrstilecUDK. Referat najpozneje v sedmih dneh obvestikandidata o tehnicni ustreznosti disertacije.

Kandidat odda ustrezno število tehnicno ustre-znih izvodov disertacije, vezanih s spiralo.

23. clenReferat v roku osmih dni posreduje izvod diser-tacije KZRDŠ, ta pa v petnajstih dneh predlagasenatu UP FM sklep o imenovanju vsaj triclan-ske komisije za oceno disertacije (KOD) in mednjimi doloci predsednika. Clan KOD je pravilomamentor (in somentor), ki ne more biti predsednikkomisije, en clan pa je praviloma z drugega viso-košolskega zavoda.

24. clenSenat UP FM na podlagi predloga KZRDŠ ime-nuje vsaj triclanski KOD in med temi clani dolocinjenega predsednika.

25. clenVsak clan KOD v petinštiridesetih dneh od ime-novanja oceni doktorsko disertacijo (priloga Dr.2/2008) in oceno pošlje predsedniku KOD.

Ocena je praviloma napisana v slovenšcini. Ceje clan KOD iz tujine, je njegova ocena napisanav anglešcini.

26. clenPredsednik KOD na osnovi ocen clanov KOD vpetnajstih dneh disertacijo sprejme ali predlagaspremembe in dopolnitve. V tem primeru dolocitudi rok od dveh do treh mesecev za dopolnitevoziroma spremembe disertacije. Predsednik KODposreduje ocene clanov KOD referatu, ta pa ob-vesti kandidata o oceni clanov KOD. Kandidat vsodelovanju z mentorjem disertacijo popravi ozi-roma dopolni samo enkrat in jo skupaj z obrazlo-žitvijo in podpisom mentorja predloži referatu.

Ce kandidat v postavljenem roku iz utemelje-nih razlogov disertacije ne more popraviti, lahkozaprosi za podaljšanje roka. O tem odloca dekan.

Ce kandidat v postavljenem roku ne popravidisertacije in ne zaprosi za podaljšanje roka, sešteje, da je odstopil od izdelave naloge.


27. clen

Pri spremenjeni ali dopolnjeni disertaciji referatvnovic presodi tehnicno ustreznost disertacije innajpozneje v petnajstih dneh obvesti kandidatao tehnicni ustreznosti disertacije. Kandidat naj-pozneje v 15 dneh odpravi morebitne pomanj-kljivosti in disertacijo znova odda v referat, ta pavnovic presodi tehnicno ustreznost.

28. clen

Porocila clanov KOD referat posreduje KZRDŠ,ta pa v tridesetih dneh predlaga senatu UP FMimenovanje komisije za zagovor disertacije (v na-daljevanju KZD).

29. clen

Senat UP FM imenuje vsaj triclanski KZD in medtemi clani doloci njenega predsednika.

Clan KZD je praviloma mentor (in somentor),ki pa ne more biti njen predsednik, en clan jepraviloma z drugega visokošolskega zavoda.

4. Zagovor disertacije

30. clen

Po sprejetju sklepa o zagovoru disertacije kandi-dat odda v referat ustrezno število trdo vezanihizvodov disertacije in en nevezan izvod diserta-cije.

31. clen

Referat obvesti dekana UP FM o oddaji diserta-cije. Dekan v štirinajstih dneh izda sklep o zago-voru disertacije. Datum, cas in kraj zagovora sojavno objavljeni.

Zagovor doktorske disertacije je javen.Javnost ima vpogled v disertacijo v knjižnici

UP FM petnajst dni pred zagovorom disertacije.

32. clen

Kandidat zagovarja disertacijo pred KZD. Zago-vor vodi predsednik KZD in praviloma poteka vslovenšcini.

Zagovor se zacne s predstavitvijo kandidata(biografski podatki), postopka za prijavo teme di-sertacije, postopka za izdelavo in oddajo diserta-cije ter povzetka ocene disertacije. V nadaljeva-nju predsednik KZD pojasni kandidatu postopekzagovora.

Kandidat predstavi kljucne ugotovitve diserta-cije.

Po predstavitvi disertacije clani KZD postavijokandidatu vprašanja. Vprašanja lahko postavijotudi drugi navzoci.

33. clenPo zagovoru se KZD sestane in oceni disertacijo(z oceno uspešno oz. neuspešno) ter pripravi po-rocilo komisije o zagovoru doktorske disertacije(priloga Dr. 3/2008). Porocilo vsebuje ime kan-didata, naslov disertacije in datum zagovora tertudi postavljena vprašanja.

Ce KZD oceni disertacijo kot uspešno in brezpripomb, predsednik KZD obvesti kandidata ouspešnosti zagovora disertacije ter kandidatu innavzocim pri zagovoru prebere sklep.

Ce KZD oceni disertacijo kot uspešno, ven-dar so potrebni še manjši popravki in dopolni-tve disertacije, mora kandidat disertacijo ustre-zno popraviti in dopolniti ter jo oddati predse-dniku KZD. Ta na podlagi vnovicnega pregledadisertacije ugotovi, ali so bili popravki in dopol-nitve ustrezni. Ce popravki in dopolnitve niso biliustrezni, se disertacija šteje kot neuspešna.

Ce KZD oceni disertacijo kot neuspešno, pre-dlaga senatu UP FM razveljavitev sklepa o spre-jetju disertacije. Senat UP FM lahko potrdi raz-veljavitev in s tem negativno oceno zagovora di-sertacije.

Take disertacije ni mogoce znova zagovarjati.Ce senat UP FM ne potrdi razveljavitve, odloci,da se zagovor ponovi v dveh mesecih, in imenujenovo komisijo za zagovor.

34. clenPo uspešnem zagovoru kandidat odda ustreznoštevilo trdo vezanih izvodov disertacije v referat.

35. clenUP FM izda kandidatu zacasno potrdilo o diplo-miranju. Referat vodi o vsaki doktorski disertacijievidenco.

Vezan izvod naloge referat opremi z žigom inga predloži knjižnici UP FM.

36. clenUP FM o uspešnem zagovoru doktorske diserta-cije obvesti komisijo za znanstvenoraziskovalnoin razvojno delo UP. Ta s tem seznani senat UPin rektorja UP, rektor UP pa svecano promoviradoktorja znanosti.

37. clenDoktorat znanosti se lahko odvzame, ce se ugo-tovi, da disertacija ni rezultat kandidatove lastneustvarjalnosti in lastnih dosežkov.

Predlog, da se izda odlocba o odvzemu dok-torata znanosti, lahko poda kdorkoli. Predlog zobrazložitvijo se v pisni obliki poda senatu UPFM, ta pa sprejme ustrezen sklep.

Pravilniki 147

O predlogu za odvzem doktorata znanosti od-loca senat UP.


Za avtorstvo in soavtorstvo disertacije ter pra-vice in dolžnosti, ki iz tega izhajajo, se smiselnouporabljajo dolocila Zakona o avtorskih in so-rodnih pravicah (Uradni list Republike Slove-nije, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001, 58/2001,85/2001).

39. clenKandidat lahko iz utemeljenih razlogov prekinepostopek za prijavo, izdelavo in zagovor diser-tacije, mentor (in somentor) pa lahko iz uteme-ljenih razlogov odstopita od mentorstva. Pisnovlogo je treba nasloviti na senat UP FM.

Senat UP FM odloci s sklepom. Ce je tema di-sertacije že potrjena, mora senat UP FM s skle-pom seznaniti tudi senat UP.

40. clenV roke, ki so navedeni v postopkih tega pravil-nika, se ne šteje cas od 1. julija do 31. avgusta.

41. clenObrazci in priloge, ki se uporabijo v postopku pri-prave naloge, so dostopni prek študentskega in-formacijskega sistema fakultete (ŠIS).

42. clenDolocbe tega pravilnika tolmaci senat UP FM.Spremembe in dopolnitve tega pravilnika spre-jema senat UP FM.

43. clenPravilnik zacne veljati 1. oktobra 2008. Z dnemuveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil-nik o diplomiranju: doktorat znanosti, ki je bilsprejet na 41. redni seji dne 22. maja 2007.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se po-stopki, ki tecejo na dan zacetka uporabe tegapravilnika oziroma so se zaceli pred uveljavitvijotega pravilnika, koncajo po dolocbah Pravilnika odiplomiranju: doktorat znanosti, ki je bil sprejetna 41. redni seji dne 22. maja 2007.

44. clenPravilnik se objavi na spletni strani UP FM.


Obrazci in priloge [v ŠIS]:

• Obrazec Dr. 1/2008: Prijava teme doktorskedisertacije

• Obrazec Dr. 2/2008: Soglasje mentorja (insomentorja) ter izjava o izpolnjevanju pogo-jev za mentorstvo

• Obrazec Dr. 3/2008: Prošnja za odobritevmentorja z drugega visokošolskega zavodaali iz druge organizacije

• Obrazec Dr. 4/2008: Oddaja doktorske di-sertacije

• Obrazec Dr. 5/2008: Presoja tehnicne ustre-znosti doktorske disertacije

• Priloga Dr. 1/2008: Ocena primernosti temedoktorske disertacije

• Priloga Dr. 2/2008: Ocena doktorske diser-tacije

• Priloga Dr. 3/2008: Porocilo komisije o za-govoru doktorske disertacije

• Navodila Dr. 1/2008: Tehnicna navodila zaoblikovanje doktorske disertacije

• Navodila Dr. 2/2008: Osnovni napotki zarabo znanstvenega aparata

Senat Univerze na Primorskem, Fakultete za ma-nagement Koper je na podlagi 23. clena PravilUniverze na Primorskem, Fakultete za manage-ment Koper na 64. redni seji dne 15. julija 2008sprejel

PRAVILNIK O VSEŽIVLJENJSKEMIZOBRAŽEVANJU

1. Splošne dolocbe


Ta pravilnik ureja postopke in pogoje za vklju-citev/vpis v proces vseživljenjskega izobraževa-nja in zakljucek izobraževanja za kandidate, kiso udeleženci v razlicnih oblikah formalnega inneformalnega izobraževanja na Univerzi na Pri-morskem, Fakulteti za management Koper (v na-daljevanju UP FM).

Ta pravilnik ne ureja postopkov v zvezi s pri-dobitvijo formalne izobrazbe.

2. clen(Oblike izobraževanja)

Oblike izobraževanja, ki so predmet tega pravil-nika, so oblike vseživljenjskega ucenja in jih de-limo na:

• oblike formalnega izobraževanja:a) študijski programi za izpopolnjevanje in

deli študijskih programov z javno veljav-nostjo (v nadaljevanju programi),


b) posamezni predmeti akreditiranih štu-dijskih programov (v nadaljevanju pred-meti);

• oblike neformalnega izobraževanja:c) seminarji, tecaji, delavnice, usposablja-

nja, okrogle mize, strokovni posveti inkonference ter druga izobraževanja, kinimajo javne veljavnosti (v nadaljevanjuseminar).

3. clen(Opredelitev posameznih oblik izobraževanja)

Programi:

• Študijski programi za izpopolnjevanje soakreditirani programi in so namenjeni pred-vsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, po-glabljanje in posodabljanje znanja.

• Deli študijskih programov so s študijskimprogramom akreditirana vsebinsko zaokro-žena skupina predmetov.

Predmeti so predmeti iz akreditiranih študij-skih programov in študijskih programov za izpo-polnjevanje.

Seminar je oblika neformalnega izobraževa-nja, ki je namenjena obravnavi dolocene teme,praviloma gre za krajše oblike izobraževanja inne vkljucuje preverjanja in ocenjevanja znanja.

4. clen(Udeleženci izobraževanja)

Udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju udele-ženci) po tem pravilniku so posamezniki, ki sevkljucujejo v oblike izobraževanja, navedene v 3.clenu tega pravilnika.

Oseba, ki ima status študenta UP FM, selahko vkljuci v proces izobraževanja iz tocke b) 2.clena tega pravilnika le izven programa. Za štu-dente drugih visokošolskih zavodov, ki se po na-celu mobilnosti vkljucujejo v študijske programeUP FM, velja Pravilnik o meduniverzitetni mobil-nosti študentov na UP FM.

Vsi, ki se nameravajo izobraževati po tem pra-vilniku, so do vpisa na UP FM poimenovani kan-didati, po vpisu pa udeleženci izobraževanja.

2. Postopek za prijavo in vpis5. clen

(Razpis oz. objava/najava izobraževanja)Razpis za vpis v programe UP FM javno objavi vskladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni listRepublike Slovenije, št. 100/2004, 119/2006,v nadaljevanju ZViS) in Pravilnikom o razpisu zavpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradnilist Republike Slovenije, št. 117/2002, 1/2004,34/2005, 4/2006, 76/2006, v nadaljevanju

PRVViS), in sicer za dodiplomske programe naj-manj šest mesecev pred zacetkom študijskegaleta, za podiplomske programe pa najmanj štirimesece pred zacetkom izvajanja. Študijski pro-grami se razpišejo za vsako študijsko leto pose-bej. UP FM objavi razpis tudi na spletni straniin v posebnih publikacijah Dodiplomska šola inPodiplomska šola. Razpis vsebuje vse podatke vskladu s PRVViS.

Za predmete UP FM praviloma ne pripravi po-sebnega razpisa. Kandidati izbirajo med pred-meti, ki se izvajajo v posameznem študijskemletu na dodiplomski in podiplomski šoli, v okvirumednarodne šole ter med predmeti, ki se izva-jajo kot diferencialni predmeti. Vsebina predme-tov se objavi v publikaciji Študijski vodnik, ter-min izvedbe pa na spletni strani UP FM. Izvedbaseminarja se najavi in objavi v zgibanki in/ali naspletni strani UP FM ali v kateri drugi obliki (npr.plakat ali objava oglasa v casopisu), iz katere sorazvidni podatki o vsebini in izvedbi seminarja.

6. clen(Prijava za izobraževanje)

Postopek za prijavo za vpis v programe poteka vskladu z ZViS in PRVViS. Roki za prijavo, pogojiza vpis in zahtevana dokumentacija so objavljeniv razpisu. Kandidat se prijavi tako, da izpolni e--obrazec, ki je objavljen na spletni strani UP FM,ga natisne, podpiše in skupaj z zahtevanimi pri-logami (spricevali itn.) pošlje ali odda v referatza študentske zadeve na UP FM (v nadaljevanjureferat). Prijava je pravocasna, ce je oddana vroku, objavljenem v razpisu.

Postopek za prijavo za vpis v posamezen pred-met poteka tako, da kandidat izpolni e-obrazec,ki je objavljen na spletni strani UP FM. Na obra-zec napiše naziv in šifro predmeta ter lokacijoizvedbe.

Podpisano prijavo pošlje ali odda v referat zaštudentske zadeve na UP FM najpozneje 14 dnipred zacetkom izvedbe predmeta. Ce kandidatprijavo odda pozneje, mu UP FM ne zagotavljaizvedbe predmeta v predvidenem obsegu.

Na seminar se kandidat prijavi s prijavnico,objavljeno v zgibanki ali na spletni strani UP FM(služba za seminarsko dejavnost), do roka, nave-denega v razpisu za seminar.

7. clen(Izpolnjevanje pogojev za vpis)

Za vpis v programe morajo kandidati v skladu zZViS in PRVViS izpolnjevati pogoje za vpis, dolo-cene v akreditiranem programu. Pogoji za vpis so

Pravilniki 149

objavljeni v razpisu. Dokazila o izpolnjevanju po-gojev kandidat priloži prijavi za vpis. Ce je kan-didatu javno listino izdala UP FM, te listine neprilaga. Po preteku prijavno-vpisnega postopkaUP FM kandidatu dokazila vrne. Ce se za vpis vprograme prijavi vec kandidatov, kot je razpisa-nih mest, lahko UP FM omeji vpis in kandidateizbere v skladu s pogoji za vpis ob omejitvi vpisaiz razpisa.

V posamezen predmet se lahko prijavi kandi-dat, ki meni, da ima ustrezno predznanje. Pred-znanja ni treba posebej dokazovati. UP FM predvpisom kandidata preveri možnost (prostorske,izvedbene) vkljucitve kandidata v izvedbo pred-meta po urniku.

Kandidat, ki želi opraviti predmet kot diferen-cialni predmet, ki je pogoj za vpis v študijski pro-gram, mora pred prijavo za vpis v predmet oddativlogo pristojni komisiji, ki mu doloci diferenci-alne predmete.

Za prijavo na seminar ni treba izpolnjevati po-sebnih pogojev, razen ce z razpisom ni dolocenodrugace.

8. clen(Vpis)

Vpis v programe poteka enkrat na leto v skladuz razpisom in rokovnikom za vpis v dodiplomskein podiplomske študijske programe. Kandidat, kiizpolnjuje pogoje za vpis, prejme vabilo za vpister racun za vpisnino in šolnino. Vpiše se prekštudentskega informacijskega sistema (v nadalje-vanju ŠIS) v skladu z navodili UP FM. Po vpisuprejme udeleženec izkaznico UP FM. Na pod-lagi vpisne številke in gesla lahko dostopa v ŠIS,brezplacno uporablja knjižnico UP FM, drugo in-frastrukturo in opremo in mu je omogoceno clan-stvo v knjižnem klubu UP FM.

Kandidat, ki je oddal prijavnico za opravljanjepredmeta, prejme obvestilo o možnosti vkljucitvev izvedbo predmeta in racun za šolnino za pred-met.

Podatke o kandidatu v informacijski sistemvnese referat. Na podlagi vpisne številke in geslalahko dostopa v ŠIS, brezplacno uporablja knji-žnico UP FM, drugo infrastrukturo in opremo inmu je omogoceno clanstvo v knjižnem klubu UPFM.

Na seminar je kandidat vpisan, ko odda pri-javnico in placa kotizacijo.

9. clen(Šolnina in prispevki za izobraževanje)

Kandidat za izobraževanje v programu placa vpi-

snino in šolnino. Vpisnino placa samo enkrat vskladu z veljavnim cenikom UP FM ob vpisu,šolnino pa v enem ali vec obrokih. Osnova zaizracun šolnine je število kreditnih tock (KT) zaprogram na dodiplomski ali podiplomski ravni.

Cena KT je dolocena z veljavnim cenikom UPFM. Šolnino za kandidata lahko poravna tudi or-ganizacija na podlagi podpisane izjave. Kandi-dat za izobraževanje v predmetu placa šolninoza predmet na podlagi števila KT na dodiplom-ski ali podiplomski ravni v skladu z veljavnimcenikom UP FM. Šolnino za udeleženca lahkoporavna tudi organizacija na podlagi podpisaneizjave.

Kandidatu za seminar se na podlagi prijaveizstavi racun za kotizacijo. Kandidat poravna ko-tizacijo v višini in do roka, ki je naveden na ra-cunu.

3. Izvajanje izobraževanja

10. clen(Nacin izvajanja)

UP FM organizira izvedbo programov iz tocke a)2. clena tega pravilnika posebej za zakljuceneskupine, najmanjše število udeležencev se do-loci v razpisu. UP FM oblikuje poseben urnikpredavanj. Ce udeležencev za posebno izvedboposameznega programa ni dovolj, se udeležencivkljucijo v izvedbo enakih ali primerljivih pred-metov študijskih programov, ki potekajo v študij-skih središcih (za študente rednega ali izrednegaštudija) po urniku za tekoce študijsko leto.

Udeleženci iz tocke b) 2. clena tega pravil-nika se vkljucijo v izvedbo predmetov študijskihprogramov, ki potekajo v študijskih središcih (zaštudente rednega ali izrednega študija) po urnikuza tekoce študijsko leto.

Posamezen predmet akreditiranega študij-skega programa se lahko izvaja tudi kot seminar.V tem primeru se ob zacetku izvedbe seminarjaobvesti udeležence, da imajo možnost pridobitiKT v skladu z akreditiranim predmetom, ce zapredmet opravijo vse predvidene študijske obve-znosti (izpit idr.). V tem primeru udeleženec iz-polni dodatno prijavnico, v nadaljevanju pa zanjveljajo ista dolocila kot za udeležence iz tocke b)2. clena tega pravilnika.

Seminar se izvede za zakljuceno skupino, ceje prijavljenih dovolj kandidatov. Ce se prijavipremalo kandidatov, se izvedba seminarja od-pove najpozneje dva dni pred predvidenim da-tumom izvedbe seminarja, prijavljenim pa se vceloti vrne placana kotizacija.


11. clen(Študijske obveznosti oz. obveznosti

udeležencev izobraževanja)

Udeleženec, ki je vpisan v izobraževanje iz tocka) in b) iz 2. clena tega pravilnika, opravlja štu-dijske obveznosti predmeta/-ov, ki so predvidenez ucnim nacrtom za posamezen predmet. Štu-dijska obveznost za posamezen predmet je ob-javljena v publikaciji Študijski vodnik in na sple-tni strani UP FM. Udeleženec opravi posamezenpredmet, ko opravi vse z ucnim nacrtom predvi-dene obveznosti in mu izvajalec predmeta vpišeizpitno oceno. Skupaj z oceno se mu v evidencoizpitov vpiše tudi število KT.

Udeleženci seminarjev praviloma nimajo štu-dijskih obveznosti, razen ce je to navedeno v na-javi seminarja. V tem primeru se obseg in vse-bina študijskih obveznosti navede na potrdilo oudeležbi.

12. clen(Preverjanje in ocenjevanje znanja udeležencev)

Nacin preverjanja in ocenjevanja znanja je do-locen z ucnim nacrtom predmeta. Udeleženci iztock a) in b) 2. clena tega pravilnika pristopijok izpitu na podlagi prijave k izpitu; prijavijo seprek ŠIS. Pri tem zanje veljajo in se smiselnouporabljajo vsi postopki in dolocila pravilnika opreverjanju in ocenjevanju znanja UP FM.

Na seminarju se morebitno preverjanje in oce-njevanje znanja izvede v okviru seminarja oz. vroku, ki je opredeljen v najavi seminarja.

13. clen(Zamenjava predmeta)

Udeleženci iz tocke a) 2. clena tega pravilnika,ki želijo zamenjati izbrani predmet, ce programto omogoca, lahko to storijo na podlagi vloge ozamenjavi, ki jo oddajo v referat najpozneje 14dni pred zacetkom predvidene izvedbe predmeta.

Pri tem placajo stroške postopka in šolnino zanov dodatni predmet v skladu s številom KT napodlagi cenika UP FM.

14. clen(Zakljucek/dokoncanje izobraževanja)

Udeleženec iz tocke a) 2. clena tega pravilnikakonca izobraževanje, ko opravi vse obveznostiprograma in pridobi vse predpisane KT ter v re-ferat odda zahtevek za izdajo zacasnega potrdilao dokoncanju izobraževanja. Udeleženec, ki nedokonca obveznosti v predvidenem roku iz 15.clena (niti po podaljšanju roka), lahko dobi le po-trdilo o opravljenih posameznih predmetih tako

kot udeleženec iz tocke b) 2. clena tega pravil-nika.

Udeleženec iz tocke b) 2. clena tega pravil-nika konca izobraževanje, ko opravi vse obvezno-sti posameznega predmeta in mu UP FM izdapotrdilo o koncanju izobraževanja.

15. clen(Rok za koncanje)

Udeleženec iz tocke a) 2. clena tega pravilnikamora vse predvidene obveznosti dokoncati v 24mesecih od vpisa. Po preteku tega roka lahkozaprosi za podaljšanje za najvec eno leto.

Udeleženec iz tocke b) 2. clena tega pravil-nika mora vse predvidene obveznosti dokoncati v24 mesecih od vpisa. Po preteku tega roka morapredmet vnovic vpisati.

4. Prenehanje izobraževanja16. clen

(Izpis/odjava)Udeleženci programov iz tocke a) 2. clena tegapravilnika, ki želijo prekiniti izobraževanje, semorajo izpisati. V ta namen udeleženec odda vreferat prošnjo za izpis, na podlagi katere prejmeizpisnico. UP FM udeležencu izda dobropis v vi-šini 80% sorazmernega deleža šolnine, glede naše neizvedene predmete.

Udeleženci predmetov iz tocke b) 2. clenatega pravilnika, ki želijo prekiniti izobraževanje,to sporocijo v referat. Ce udeleženec prekine iz-obraževanje v manj kot treh mesecih po vpisu ince ni opravil nobene od študijskih obveznosti, muUP FM lahko izda dobropis v višini 50% placanešolnine.

Odjava udeležencev na seminarju je mogocav skladu s pravili, navedenimi v razpisu za posa-mezen seminar.

5. Priznavanje izobraževanja17. clen

(Priznavanje znanja in spretnosti)Udeleženci iz tock a) in b) 2. clena tega pravil-nika se praviloma vkljucujejo v vseživljenjsko izo-braževanje na UP FM zaradi izpopolnjevanja, do-polnjevanja, poglabljanja in posodabljanja zna-nja, zato v teh oblikah izobraževanja ne morejozaprositi za priznavanje obveznosti posameznihpredmetov na podlagi pravilnika o priznavanjuznanja in spretnosti.

18. clen(Prenos KT/uveljavljanje znanja in spretnosti)

Udeleženci iz tock a) in b) 2. clena tega pra-vilnika lahko dosežene KT uveljavijo v študijskih

Pravilniki 151

programih UP FM za pridobitev izobrazbe ali vštudijskih programih drugih visokošolskih zavo-dov, v skladu s pravili drugega zavoda.

Udeleženec iz tocke b) 2. clena tega pravil-nika dosežene KT lahko uveljavi v študijskih pro-gramih iz tocke a) 2. clena tega pravilnika in takodobi potrdilo, ki je javna listina.

Udeleženec iz tocke c) 2. clena tega pravilnikalahko pridobljena znanja in spretnosti uveljavljapri vpisu v študijske programe UP FM v skladu spravilnikom o priznavanju znanja in spretnosti.

6. Evidence in potrdila

19. clen(Evidence)

UP FM zbira, vodi, obdeluje in shranjuje evi-dence z osebnimi podatki udeležencev iz tock a)in b) 2. clena tega pravilnika v skladu z 81., 82.in 83. clenom ZViS (velja enako kot za študente),z veljavnim pravilnikom o vsebini in obliki jav-nih in drugih listin o koncanem izobraževanju naUP in veljavnimi navodili za postopek izdelavein izdaje ter vodenje evidenc o izdanih javnih indrugih listinah o koncanem izobraževanju na UP.

UP FM za udeležence iz tocke c) 2. clenatega pravilnika zbira in vodi naslednje osebnepodatke: ime in priimek, rojstni datum, kraj indržava rojstva. UP FM hrani evidence izdanihpotrdil v skladu z navodili za postopek izdelavein izdaje ter vodenje evidenc o izdanih javnih indrugih listinah o koncanem izobraževanju na UP.

20. clen(Potrdila o izobraževanju)

Udeleženec iz tocke a) 2. clena tega pravilnika,ki je koncal izobraževanje, prejme potrdilo, ki jejavna listina (in prilogo k programu izobraževa-nja), na podelitvi, ki je praviloma enkrat na leto.

Datum podelitve potrdil doloci senat UP FMkot sestavni del študijskega koledarja. Udeleže-nec z javno listino ne pridobi strokovnega na-slova. UP FM lahko izda udeležencem še na-slednja potrdila: potrdilo o vpisu, potrdilo o štu-dijskih obveznostih, zacasno potrdilo o koncanjuizobraževanja in potrdilo o koncanju izobraževa-nja, ki je javna listina.

Udeleženec iz tocke b) 2. clena tega pravil-nika prejme po uspešno opravljenem predmetu,potrdilo o opravljeni obveznosti, ki ni javna li-stina. Potrdilo prejme udeleženec po pošti oz. gaprevzame v referatu.

Udeleženec iz tocke c) 2. clena tega pravilnikaprejme po koncanju izobraževanja potrdilo, ki ni

javna listina. Udeleženec prejme potrdilo zadnjidan seminarja ali po pošti.

21. clen(Vsebina in oblika potrdil)

Vsebina in oblika potrdil o koncanem izobraže-vanju, ki jih izda UP FM za udeležence iz tocka), b) in c) 2. clena tega pravilnika, je dolocenas pravilnikom o vsebini in obliki javnih in dru-gih listin o koncanem izobraževanju na UP ter znavodili za postopek izdelave in izdaje ter vode-nje evidenc o izdanih javnih in drugih listinah okoncanem izobraževanju na UP.

Udeležencem iz tocke c) iz 2. clena tega pra-vilnika se praviloma na hrbtni strani potrdila iz-piše tudi priloga, kjer se navede vsebina semi-narja, število kontaktnih ur, ocena ur dela ude-leženca, morebitne ucne obveznosti (seminarskanaloga, projektna naloga) ter predavatelje oz. iz-vajalce seminarja.

22. clen(Izkaznica o izobraževanju na UP FM)

UP FM udeležencem iz tocke 2. a) clena tegapravilnika izda izkaznico UP FM, ki vsebuje na-slednje podatke: ime in priimek, vpisna številka,študijsko leto vpisa (datum vpisa), slika udele-ženca in oznaka oblike izobraževanja (izpis pro-grama oz. predmeta). Veljavnost izkaznice je 24mesecev od dneva vpisa.

7. Zbiranje in varstvo osebnih podatkov

23. clen

Osebni podatki udeležencev izobraževanja potem pravilniku se zbirajo in obdelujejo za po-trebe postopkov prijave, vpisa in izdaje potrdilter vodenja evidenc, opisanih v tem pravilniku,v skladu z naceli in dolocbami Zakona o varstvuosebnih podatkov (Uradni list Republike Slove-nije, št. 86/2004) in pravilnika o zavarovanjuosebnih in zaupnih podatkov UP.

8. Pravno varstvo

24. clen

Udeleženci izobraževanja iz tock a) in b) iz 2.clena tega pravilnika imajo pravico do pritožbezoper sklepe, ki jih organi UP FM sprejmejo onjihovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

Udeleženec, ki meni, da so bile njegove pra-vice kratene, se lahko pritoži v 15 dneh oddneva, ko mu je bil sklep vrocen, ce ni s sta-tutom UP doloceno drugace.



Obrazci, ki se uporabljajo v postopkih v tem pra-vilniku, so priloga tega pravilnika in so dostopnina spletni strani UP FM.

Ta pravilnik velja tudi za udeležence izobraže-vanja, ki so se v izobraževanje na UP FM vkljucilikot »obcani« v študijskem letu 2006/2007 in šeniso koncali izobraževanja.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljatiPravilnik o vseživljenjskem izobraževanju, ki gaje sprejel senat UP FM na 41. redni seji 22. maja2007.

Spremembe in dopolnitve tega pravilnikasprejema senat UP FM.

Ta pravilnik zacne veljati 1. oktobra 2008.Pravilnik se objavi na spletni strani UP FM.


Obrazci:

• Obrazec VSEIZO/PR1 (Prijava, e-obrazec)• Obrazec VSEIZO/IZJ (Izjava za placilo šol-

nine – podjetje)• Obrazec VSEIZO/VPIS (Vpisni list ŠIS)• Obrazec VSEIZO/ZAM (Vloga za zamenjavo

predmeta)• Obrazec VSEIZO/POD (Vloga za podaljšanje

roka za dokoncanje izobraževanja)• Obrazec VSEIZO/ZACPOT (Zahtevek za iz-

dajo zacasnega potrdila)• Potrdilo, ki je javna listina• Potrdilo o opravljeni obveznosti, ki ni javna

listina• Potrdilo, ki ni javna listina (za seminar) +

priloga• Izkaznica FM

Na podlagi 33.a clena Zakona o visokem šolstvu(Uradni list Republike Slovenije, št. 100/2004),6. clena Meril za kreditno vrednotenje študijskihprogramov (Uradni list Republike Slovenije, št.št. 124/2004), 9. clena Meril za akreditacijovisokošolskih zavodov in študijskih programov(Uradni list Republike Slovenije, št. 101/2004),dolocil Statuta Univerze na Primorskem ter 32.in 37. clena Pravil Univerze na Primorskem, Fa-kultete za management Koper je Senat Univerzena Primorskem, Fakultete za management Koperna 64. redni seji 15. julija 2008 sprejel in na

10. redni seji dne 2. julija 2009 dal soglasje kspremembam naslednjega pravilnika:

PRAVILNIK O PRIZNAVANJUZNANJA IN SPRETNOSTI

1. Splošne dolocbe


Ta pravilnik ureja postopek za ugotavljanje, pre-verjanje, potrjevanje in priznavanje znanja termerila za priznavanje znanja in spretnosti, kijih kandidati pridobijo s formalnim in neformal-nim izobraževanjem in/ali priložnostnim ucenjempred vpisom in med študijem na Univerzi na Pri-morskem, Fakulteti za management Koper (v na-daljevanju UP FM).

V dolocilih postopka za preverjanje in oce-njevanje znanja, overitev listin in pravnega var-stva so v tem pravilniku smiselno uporabljenadolocila Zakona o splošnem upravnem postopku(Uradni list Republike Slovenije, št. 24/2006),v nadaljevanju ZUP.

2. Priznavanje znanja in spretnosti

2. clen(Uporaba pravilnika)

Postopek za ugotavljanje, preverjanje, potrjeva-nje in priznavanje znanja in spretnosti je enak zakandidate, ki so oddali prijavo za vpis na UP FM,in za študente rednega ali izrednega študija, kiso vpisani na UP FM v programe prve, druge intretje stopnje študijskih programov za pridobitevizobrazbe.

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za štu-dente, ki so vpisani v študijske programe po za-konu o visokem šolstvu pred ZViS 2004.

Izraz kandidat se v tem pravilniku smiselnouporablja tudi za študente.

3. clen(Nacela za priznavanje pridobljenega znanja in

spretnosti)

UP FM kandidatom priznava pridobljeno znanjein spretnosti, ki po vsebini, obsegu in zahtevno-sti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziromapredmetno specificnim kompetencam, ki so do-locene s posameznim študijskim programom UPFM.

4. clen(Dokazovanje pridobljenega znanja in spretnosti)

Pridobljeno znanje in spretnosti se dokazujejo:

• z javnimi listinami, potrdili in drugimi listi-nami;

Pravilniki 153

• z izdelki, storitvami, objavami in drugimi av-torskimi deli kandidatov;

• z znanjem, ki si ga je kandidat pridobil ssamoizobraževanjem ali priložnostnim uce-njem;

• z ustreznimi referencami v okviru delovnihizkušenj.

5. clen(Kreditno vrednotenje)

Ce se znanje in spretnosti priznajo kot opravljenaštudijska obveznost, jih je treba ovrednotiti pomerilih za kreditno vrednotenje študijskih progra-mov po ECTS.

Ce šudijski program, ki ga je kandidat obisko-val, ni kreditno ovrednoten, se upošteva, da jeletnik študija ovrednoten s 60 KT, kar pomeni1500–1800 ur dela kandidata.

3. Izvajalci postopka za priznavanjeznanja in spretnosti

6. clen(Izvajalci postopka za priznavanje

znanja in spretnosti)

Pridobljena znanja in spretnosti kandidatov ugo-tavlja, preverja, potrjuje in priznava komisija zapriznavanje znanja in spretnosti (v nadaljevanjuKPZS) in/ali komisija za študentske zadeve (v na-daljevanju KŠTZ).

V postopku za ugotavljanje, preverjanje, po-trjevanje in priznavanje pridobljenega znanja inspretnosti kandidata sodelujeta tudi svetovalecpri izdelavi zbirne mape listinskih dokazov (port-folia) (v nadaljevanju svetovalec) in po potrebikomisija za ocenjevanje (v nadaljevanju KO), kijo imenuje KPZS.

4. Podlage in merila za priznavanjeznanja in spretnosti

7. clen(Merila za priznavanje)

Merila za priznavanje znanja in spretnosti solahko naslednja:

A) že pridobljene kreditne tocke iz drugih štu-dijskih programov terciarnega izobraževa-nja,

B) znanja, pridobljena v drugih formalnih in/alineformalnih programih izobraževanja,

C) znanje in spretnosti, pridobljene z delom,samoizobraževanjem in/ali s priložnostnimucenjem.

A) Priznavanje že pridobljenih kreditnih tockiz drugih študijskih programov

terciarnega izobraževanja8. clen

(Priznavanje ucnih enot, opravljenih v drugihprogramih terciarnega izobraževanja)

Kandidat, ki je predhodno študiral v drugem štu-dijskem programu na visokošolskem zavodu ozi-roma programu višje strokovne šole in se vpisujena UP FM po merilih za prehode, pred vpisomodda vlogo na KŠTZ, ki preveri pogoje za vpis inkandidatu doloci obseg priznanih ucnih enot termu izdela individualni predmetnik za dokoncanještudija.

Študent UP FM, ki je predhodno študiral vdrugem študijskem programu na drugem viso-košolskem zavodu oziroma programu višje stro-kovne šole in želi uveljavljati predhodno opra-vljene študijske obveznosti, odda vlogo na KPZS.

Študent lahko pred vpisom ali med študijemizven programa opravi predmet na UP FM inprejme ustrezno število KT. Ce opravljenega pred-meta študent nima navedenega v predmetnikukot študijsko obveznost, odda vlogo na KŠTZ, kipreveri možnost priznavanja tega predmeta oz.spremembo predmetnika študenta.

Kandidati pred vpisom in/ali študenti UP FM,ki želijo uveljavljati neformalno pridobljeno zna-nje (tocka B) in znanje in spretnosti, pridobljenez delom, samoizobraževanjem in/ali s priložno-stnim ucenjem, oddajo vlogo na KPZS.

Pri obravnavi vlog za priznavanje formalnegaznanja (opravljeni izpiti na drugih visokošolskihzavodih oz. programih višje strokovne šole) sebodo upoštevale le študijske obveznosti, opra-vljene do vpisa na UP FM.

9. clen(Podlaga za priznavanje znanja pod tocko A)

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdiloo opravljenih ucnih enotah, v katerem sta zapi-sana število kreditnih tock (ce je program kre-ditno ovrednoten) in študijski program, ki ga jekandidat obiskoval.

10. clen(Uveljavljanje ucnih enot na osnovi

tripartitnega sporazuma)Med študijem na UP FM lahko kandidat naosnovi ucnega sporazuma opravi posamezneucne enote na drugem visokošolskem zavodu.

Postopek za uveljavljanje tako opravljenih uc-nih enot ureja pravilnik o meduniverzitetni mo-bilnosti študentov, s katerim se urejajo postopki


za mobilnost študentov na dodiplomskem in po-diplomskem študiju.

B) Priznavanje znanja, pridobljenega v drugihformalnih in/ali neformalnih programih

izobraževanja

11. clen(Priznavanje znanja na podlagi drugega

formalnega in/ali neformalnaega izobraževanja)

Kandidat lahko zaprosi za uveljavljanje znanja inspretnosti, pridobljenih v drugih formalnih in/alineformalnih oblikah izobraževanja. Za druge for-malne oblike se šteje vsaka sistematicna iz-obraževalna dejavnost, ki jo izvajajo vzgojno-izobraževalni in visokošolski zavodi. Neformalnoizobraževanje lahko poteka v izobraževalnih in-stitucijah, ki izvajajo formalne oblike izobraževa-nja, ali zunaj njih (tecaji, delavnice, seminarji inpodobno).

12. clen(Podlaga za priznavanje znanja pod tocko B)

Podlaga za priznavanje je potrdilo ali druga li-stina o opravljenem programu, v kateri sta nave-dena obseg in vsebina programa, ki ga je kandi-dat obiskoval.

Potrdila oziroma druge listine, s katerimi kan-didat lahko dokazuje pridobljeno znanje v drugihformalnih in/ali neformalnih oblikah izobraževa-nja:

• potrdilo izvajalcev izobraževanja in usposa-bljanja o uspešno koncanem formalnem iz-obraževanju,

• potrdilo o neformalnem izobraževanju,• diploma po neakreditiranih študijskih pro-

gramih,• certifikat in druga potrdila.

C) Priznavanje znanja in spretnosti,pridobljenih z delom, samoizobraževanjem

in/ali priložnostnim ucenjem

13. clen(Priznavanje znanja in spretnosti – delo,samoizobraževanje, priložnostno ucenje)

Kandidat lahko zaprosi za priznavanje znanjain spretnosti, ki si jih je pridobil z opravljanjemdela, samoizobraževanjem in/ali priložnostnimucenjem.

V postopku za ugotavljanje, preverjanje, potr-jevanje in priznavanje znanja in spretnosti KPZSodloci:

a) ali bo predhodno pridobljeno znanje ozi-roma spretnosti preveril;

b) ali bo ocenil izdelke in storitve, ki jih kandi-dat predloži kot dokaz, da obvlada dolocenoznanje ali spretnost.

14. clen(Podlaga za priznavanje znanja in spretnosti

pod tocko C)

a) Preverjanje predhodno pridobljenega znanjain spretnosti s preizkusi znanja in spretnosti

Za preverjanje predhodno pridobljenega znanjain spretnosti KPZS izbere nacin, ki je glede nacilje in standarde znanja, ki naj bi se preverjali,najprimernejši. Preverjanje znanja lahko potekana naslednje nacine:

• z razgovorom ali zagovorom;• z zagovorom v ta namen pripravljene semi-

narske naloge, projekta,• z vrednotenjem postopkov, ki jih opravlja

kandidat pri prakticnem preizkusu (delu,opravilu . . . ), demonstracijah, nastopih, si-mulacijah;

• z ustnim ali pisnim izpitom.

b) Ugotavljanje, preverjanje in potrjevanjepredhodno pridobljenega znanja in spretnosti

z ocenjevanjem izdelkov in storitev

Kandidat je lahko že izdelal kak izdelek, s kate-rim je dokazal, da obvlada del študijskega pro-grama (modula, predmeta), v katerega se vpi-suje. Tak izdelek lahko komisija uporabi kot sred-stvo za oceno ucnih izidov in kompetenc kan-didata. Z ocenjevanjem izdelkov in storitev selahko ugotavljajo, preverjajo in potrjujejo:

• opravljeno prakticno delo,• pisni izdelek,• opravljena storitev na delovnem mestu.

15. clen(Priznavanje strokovne prakse)

Kandidat z ustreznimi priporocili v okviru delov-nih izkušenj lahko zaprosi za priznavanje stro-kovne prakse. Na vlogi za priznavanje znanja inspretnosti (v nadaljevanju vloga) oznaci, da želi,da se mu strokovna praksa prizna kot obveznostvpisanega študijskega programa.

5. Postopek za priznavanje znanja in spretnosti

16. clen(Postopek pred priznavanjem

znanja in spretnosti)

Kandidat, ki želi, da se mu priznajo in ovredno-tijo znanje in spretnosti, pridobljene s formalnim,neformalnim izobraževanjem in/ali priložnostnim

Pravilniki 155

ucenjem pred vpisom in med študijem na UPFM, odda v referat UP FM vlogo.

17. clen(Obvezne sestavine vloge)

Vloga mora poleg osebnih podatkov kandidata,podatkov o vrstah znanja in spretnosti, ki jih kan-didat želi uveljaviti, vsebovati še:

• izjavo kandidata, da je seznanjen z dej-stvom, da javnih listin, potrdil in drugihlistin za uveljavitev priznavanja znanja inspretnosti, pridobljenih pred vpisom in medštudijem na UP FM, v primeru pozitivnorešene vloge (priznanih KT) ne bo mogeluveljaviti v drugem postopku na UP FM;

• izjavo, s katero se kandidat ob izpolnitvivloge opredeli, katere javne listine, potrdilain druge listine bo oddal za priznavanje for-malnega izobraževanja in katera dokazila booddal za priznavanje neformalnega izobra-ževanja;

• izjavo, s katero kandidat v vlogi predlagapredmete (ali module) dolocenega študij-skega programa, za katere želi, da se znanjein spretnosti priznajo;

• seznam priloženih dokazil, oštevilcenih kotsi sledijo v portfoliu.

Kandidat mora k vlogi priložiti življenjepis inzbirno mapo listinskih dokazov (portfolio), iz ka-tere so natancno razvidni podrocje dela in kom-petence, ki jih kandidat želi uveljaviti.

18. clen(Razgovor kandidata s svetovalcem

in priprava portfolia)

Pred oddajo vloge kandidat lahko opravi razgo-vor s svetovalcem, ki mu pomaga pri izdelaviportfolia. Svetovalec ima uradne ure, med kate-rimi je na voljo kandidatom za pomoc pri izdelaviportfolia. Uradne ure svetovalca so objavljene naspletni strani UP FM.

19. clen(Postopek za priznavanje znanja in spretnosti)

Postopek za priznavanje znanja in spretnosti ob-sega:

• oddajo vloge,• obravnavo vloge na komisiji,• izdajo odlocbe.

Postopek od prejema popolne vloge do izdajeodlocbe kandidatu mora biti opravljen v roku 30dni, najpozneje pa v roku dveh mesecev od da-tuma, ko kandidat vloži popolno vlogo.

20. clen(Oddaja vloge)

Kandidat odda vlogo v referat. Ce je vloga po-polna, jo referat zavede v evidenco vlog.

21. clen(Nepopolne vloge)

Ce vloga ni popolna, mora referat ali svetovalecv roku petih delovnih dni od kandidata zahtevati,da vlogo dopolni, in mu dolociti rok, v kateremmora to storiti. Zahteva za dopolnitev vloge sekandidatu posreduje v pisni obliki.

Ce kandidat vlogo dopolni v roku, se šteje, daje vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopol-njena. Ce kandidat v tem roku vloge ne dopolni,jo pristojni organ s sklepom zavrže.

22. clen(Obravnava vloge na komisiji)

Ce kandidat uveljavlja javne listine, potrdila alidruge listine, iz katerih je mogoce ugotoviti, daskupaj ne presegajo 30 kreditnih tock, KPZSoblikuje predlog za odlocitev o priznavanju zna-nja in spretnosti na podlagi predloženih dokazil.Pri tem lahko zaprosi za mnenje ustreznega viso-košolskega ucitelja ali imenuje triclansko komi-sijo za ocenjevanje (KO), ki poda svoje mnenje.

Ce kandidat uveljavlja javne listine, potrdilaali druge listine, pridobljene v neformalnih pro-gramih izobraževanja oz. samoizobraževanjain/ali priložnostnega ucenja, s katerimi se pri-znava vec kot 30 kreditnih tock, KPZS dolocidodatno preverjanje znanja (v celoti ali delno), kiga opravi imenovani visokošolski ucitelj ali KO.

23. clen(Veljavnost listin)

Ce kandidat uveljavlja javne listine, potrdila alidruge listine, iz katerih je mogoce ugotoviti, daso bile izdane kot potrdilo za znanja, pridobljenapred vec kot petimi leti, KPZS v skladu s pre-sojo aktualnosti znanja doloci dodatno preverja-nje znanja (v celoti ali delno) samo, ce meni, daznanje, ki se izkazuje s tako listino, ni vec aktu-alno oziroma se je vsebinsko toliko spremenilo,da se ga lahko šteje kot nezadostno oziroma ne-popolno.

Ce ima potrdilo ali druga listina rok veljavnosti(npr. licenca), se upošteva ta rok. Ce je rok ve-ljavnosti potrdila ali druge listine potekel, KPZSdoloci dodatno preverjanje, ki ga opravi imeno-vani visokošolski ucitelj ali KO.

Kandidat je o datumu dodatnega preverjanjaobvešcen najpozneje štirinajst dni pred preverja-njem.


24. clen(Ocenjevanje znanja in spretnosti

za posebne primere)

Uspeh kandidata v okviru dodatnega preverjanjaznanja in spretnosti se ocenjuje z opisno oceno»opravil/-a« ali »ni opravil/-a«.

Ce kandidat pri preverjanju znanja in spretno-sti ni uspešen, vnovicno dodatno preverjanje zna-nja in spretnosti ni mogoce.

25. clen(Izdaja odlocbe)

Ce kandidat uspešno opravi preverjanje znanjain spretnosti mu KPZS v roku petnajstih dni izdaodlocbo.

Odlocba za študente UP FM vsebuje ucneenote, ki se priznajo, in število kreditnih tock.

Celoten postopek za priznavanje znanja inspretnosti, kar pomeni od dneva, ko je bila pre-jeta popolna vloga do izdaje odlocbe, mora bitiv skladu z dolocili ZUP opravljen najpozneje vroku dveh mesecev.

26. clen(Veljavnost odlocbe)

Kandidat, ki so mu bili z odlocbo priznani zna-nje in spretnosti po postopku iz tega pravilnika,lahko to odlocbo uveljavlja za vpis na UP FM petlet po izdaji odlocbe.

27. clen(Vpis priznanih ucnih enot v indeks)

Študentu UP FM se priznane študijske obvezno-sti vpišejo v indeks.

Kandidatu, ki je oddal vlogo za priznavanjeznanja in spretnosti pred vpisom, se priznaneštudijske obveznosti (število kreditnih tock) napodlagi izdane odlocbe vpiše v indeks ob vpisuna UP FM.

6. Stroški postopka

28. clen

Stroške postopka za priznavanje in uveljavljanjeucnih enot placa kandidat na podlagi cenika UPFM.

7. Zbiranje in varstvo osebnih podatkov

29. clen(Podatki, potrebni za izpeljavo postopka)

Za potrebe vodenja evidenc UP FM zbira osebnepodatke in druge podatke, ki so potrebni za izpe-ljavo postopka za priznavanje znanja in spretno-sti, neposredno od kandidata.

Osebni podatki kandidata se zbirajo in obde-lujejo za potrebe postopka za priznavanje zna-nja in spretnosti v skladu z naceli in dolocbamiZakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni listRepublike Slovenije, št. 86/2004).

30. clen(Evidence)

UP FM vodi naslednje evidence:

• evidenco prejetih vlog s prilogami za prizna-vanje formalnega in neformalnega izobraže-vanja in/ali priložnostnega ucenja,

• evidenco izdanih odlocb v postopku za pri-znavanje formalnega in neformalnega izo-braževanja in/ali priložnostnega ucenja.

Evidence prejetih vlog s prilogami se hranijo vskladu z ustreznimi predpisi o hrambi dokumen-tarnega in arhivskega gradiva, evidenca izdanihodlocb pa se hrani trajno.

31. clen(Dokumentacija)

Dokumentacija, ki jo kandidati predložijo kot pri-logo k vlogi, se po poteku pritožbenega roka vrnekandidatu.

32. clen(Overitev listin in potrdil)

Oseba, zadolžena za overitev, fotokopira listinein potrdila, nanje zapiše datum, se podpiše in jihožigosa.

8. Pravno varstvo33. clen

(Pritožba zoper odlocbo)Zoper odlocbo, izdano v postopku za priznavanjeformalnega in neformalnega izobraževanja in/alipriložnostnega ucenja, se kandidat lahko pritoživ roku 15 dni od prejema odlocbe.

Pisno pritožbo z obrazložitvijo kandidat na-slovi na KPZS.

34. clen(Oblika in vsebina pritožbe)

Pritožba se vloži pisno.V pritožbi morajo biti navedeni odlocba, ki se

izpodbija, organ, ki jo je izdal, ter številka in da-tum odlocbe. Kandidat mora v pritožbi navestivzroke za izpodbijanje odlocbe. Kandidat lahkov pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze,vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že vpostopku na prvi stopnji (v postopku za prizna-vanje znanja in spretnosti).

Nova dejstva in novi dokazi se lahko upošte-vajo kot pritožbeni razlogi le, ce so obstajali v

Pravilniki 157

casu odlocanja na prvi stopnji in ce jih kandidatupraviceno ni mogel predložiti oziroma navesti vpostopku priznavanja.

9. Prehodne in koncne dolocbe35. clen(Vloga)

Vloga, ki se uporablja v postopku za preverjanjeznanja in spretnosti, pridobljenih s formalnim inneformalnim izobraževanjem in/ali priložnostnimucenjem, je priloga tega pravilnika in je dostopnatudi na spletni strani UP FM.

36. clen(Spremembe pravilnika)

Spremembe in dopolnitve tega pravilnika spre-jema senat UP FM.


Pravilnik velja od 1. oktobra 2008. Spremembe6., 10., 16., 25., 32. in 33. clena pravilnika,sprejete na 10. redni seji senata UP FM z dne 2.julija 2009, pa zacnejo veljati 1. oktobra 2009.

38. clenPravilnik se objavi na spletni strani UP FM.


Priloge [v ŠIS]:

• Obrazec VPZS: Vloga za priznavanje znanjain spretnosti

Senat Univerze na Primorskem, Fakultete za ma-nagement Koper je na podlagi 23. clena Pra-vil Univerze na Primorskem, Fakultete za mana-gement Koper na 63. redni seji dne 17. junija2008 sprejel in na 10. redni seji dne 2. julija2009 dal soglasje k spremembam naslednjegapravilnika:

PRAVILNIK O MEDUNIVERZITETNIMOBILNOSTI ŠTUDENTOV


(Vsebina pravilnika)Ta pravilnik ureja razpis, izbiro in druge postopkev zvezi z izvajanjem študijskih obveznosti za štu-dente UP FM (v nadaljevanju študenti), ki že-lijo študirati na drugih visokošolskih zavodih (vSloveniji in tujini), in za študente drugih visoko-šolskih zavodov (iz Slovenije in tujine), ki želijo

študirati na UP FM na osnovi programov za iz-menjavo (npr. Erasmus, CEEPUS) in drugih dvo-stranskih pogodb.


V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani vmoški slovnicni obliki, so uporabljeni kot nev-tralni za moške in ženske.

2. Mednarodna mobilnost – študij študentovUP FM na visokošolskih zavodih v tujini

3. clen(Udeleženci mednarodne mobilnosti)

V okviru programov za izmenjavo lahko študentiopravijo nekatere študijske obveznosti na viso-košolskih zavodih v tujini (v nadaljevanju VZ vtujini).

Praviloma naj bi študenti v tujini opravljali ob-veznosti tekocega oz. višjega letnika študija.

Študenti koncajo študij na UP FM.

4. clen(Obdobje študija)

Študij na VZ v tujini lahko traja najmanj tri in naj-vec dvanajst mesecev, ce sklenjeni sporazumi alipravila, ki jih sprejme senat UP FM, ne dolocajodrugace.

5. clen(Objava razpisa)

Na osnovi podpisanih dvostranskih pogodb z VZv tujini dekan UP FM (v nadaljevanju dekan) izdarazpis za študij v tujini. V razpisu se navedejo VZv tujini, število prostih študijskih mest, razpisnipogoji in rok prijave.

Kandidati oddajo vlogo v mednarodno pisarnoUP FM (v nadaljevanju MP). V vlogi utemeljijorazloge za študij na VZ v tujini, priložijo življe-njepis v slovenšcini in anglešcini (oz. v jeziku dr-žave, v kateri nameravajo študirati) in dokazila oizpolnjevanju razpisnih pogojev.

6. clen(Pogoji za študij v tujini in izbor študentov)

Na študij v tujino gre lahko študent, ki izpolnjujesplošne pogoje, zapisane v Pravilniku Univerzena Primorskem o mobilnosti Erasmus, razpisnepogoje UP FM in pogoje, dolocene v programuizmenjave.

Razpisni pogoji UP FM so:

• študent ima ob prijavi status študenta UPFM;

• študent ima povprecno oceno študija naj-manj 7;


• študent dokazuje znanje tujega jezika, v ka-terem se bo izvajal študijski program VZ vtujini.

Ob odhodu v tujino morajo biti redni študentidodiplomskega študija vpisani najmanj v 2. le-tnik študijskega programa UP FM.

Ce se prijavi vec kandidatov, kot je prostih štu-dijskih mest na posameznem VZ v tujini, se priizboru upoštevajo naslednja merila:

• letnik študija,• povprecna ocena študija,• ocena iz tujega jezika,• tutorstvo tujemu študentu in• mednarodne dejavnosti v okviru obštudijske

dejavnosti.

V primeru enakovrednosti kandidatov se skandidati opravi razgovor.

Na podlagi razvrstitve prijav dekan na predlogprodekana, pristojnega za podrocje izobraževa-nja (v nadaljevanju prodekan), odloci o izbranihkandidatih za študij v tujini.

7. clen(Odobritev opravljanja študijskih obveznosti

na VZ v tujini)

Študent predlaga ucne enote, ki jih bo poslušalna VZ v tujini (obrazec M1) na osnovi nabora uc-nih enot VZ v tujini. Ucne enote morajo biti povsebini, zahtevnosti in kreditnih tockah primer-ljive z ucnimi enotami študijskih programov UPFM na ustrezni stopnji študija.

Na predlog mednarodnega koordinatorja de-kan podpiše mednarodni ucni sporazum – Lear-ning Agreement (v nadaljevanju MUS). MP po-šlje MUS kandidatu.

8. clen(Sprememba nabora ucnih enot)

Ce se po podpisu MUS spremeni nabor ucnihenot, ki jih bo študent opravljal na VZ v tujini,študent najpozneje v 30 dneh po zacetku pre-davanj spremenjene ucne enote na VZ v tujiniizpolni obrazec M2: Sprememba mednarodnegaucnega sporazuma – Changes to Learning Agree-ment (v nadaljevanju SMUS) in ga pošlje MP UPFM.

Dekan na predlog mednarodnega koordina-torja odloci o soglasju SMUS.

9. clen(Nacin opravljanja študijskih obveznosti)

Študent UP FM opravlja študijske obveznosti naVZ v tujini v skladu s pravili VZ v tujini.

10. clen(Postopek po opravljenih obveznostih

na VZ v tujini)Po vrnitvi iz tujine študent odda v referat vlogo zapriznanje ucnih enot, opravljenih na VZ v tujini,in ji priloži:

• potrdilo o opravljenih izpitih na VZ v tujini(Transcript of Records),

• kopijo MUS in SMUS,• opise opravljenih ucnih enot in• ocenjevalno lestvico.

Vlogo z dokumentacijo o dejansko opravljenihobveznostih v tujini obravnava komisija za štu-dentske zadeve (KŠZ). KŠZ v skladu s tem pra-vilnikom in na predlog mednarodnega koordina-torja doloci:

• katere ucne enote iz študijskega programaUP FM bo študent nadomestil z opravlje-nimi ucnimi enotami na VZ v tujini in

• oceno – v skladu s pravili ocenjevanja UPFM in sistemom ECTS –, ki jo bo študentuveljavljal na podlagi ocene v tujini.

Opravljene ucne enote v indeks študenta vpi-šejo v referatu v skladu s sklepom KŠZ. Pri temse ucne enote iz študijskega programa UP FMnadomestijo z opravljenimi ucnimi enotami v tu-jini. Študentu se v indeks vpišejo ocena, datumopravljanja ucne enote ter število kreditnih tockza dolocen letnik. Opravljene ucne enote se za-piše v izvirnem jeziku.

11. clen(Sistem ocenjevanja)

Ocene, ki jih je študent dosegel pri posameznihucnih enotah na VZ v tujini, se prevedejo v sis-tem ocenjevanja, ki velja v Sloveniji, na primer:V ZDA Po ECTS V Sloveniji

A+, A, A– A 10

B+, B B 9

B– C 8

C+, C, C– D 7

D+, D E 6

12. clen(Evidence)

V casu od prijave na razpis do obravnave vlogena KŠZ o priznanju izpitov vodi evidenco štu-denta MP. MP pred zasedanjem KŠZ posredujereferatu vso dokumentacijo študenta (potrdilo oopravljenih izpitih – Transcript of Records, MUS,SMUS . . . ) in predlog sklepa za KŠZ. Evidencao izdanih potrdilih je trajna.

Pravilniki 159

3. Mednarodna mobilnost – študij študentovVZ iz tujine na UP FM

13. clen(Mednarodna mobilnost)

Študenti VZ iz tujine lahko opravljajo študijskeobveznosti na UP FM v okviru vseh študijskihprogramov glede na sprejet nacrt za izvedbo uc-nih enot za študente iz tujine.

14. clen(Prijava)

Študent VZ iz tujine pošlje na UP FM izpolnjenoprijavnico za študij (Application Form), skupaj zMUS.

Dekan na predlog prodekana podpiše MUS.Ce je kandidat izbral ucne enote, ki se v iz-

branem kvartalu na UP FM ne bodo izvajale, MPlahko pozove študenta iz tujine, da dopolni MUS.

MP o podpisu MUS obvesti VZ v tujini in štu-denta.

Septembra dekan na predlog prodekana pri-pravi predlog za izvedbo ucnih enot za študenteiz tujine.

O študentih iz tujine na UP FM se obvesti UP.Služba za mednarodno in meduniverzitetno so-delovanje UP pomaga študentom pri iskanju na-mestitve.

Študent VZ iz tujine ima v casu študija na UPFM status študenta UP FM in s tem iste obve-znosti in pravice kot drugi študenti.

V okviru prijave na razpis tuji študenti iz-polnijo obrazec za izdajo študentske izkaznice(obrazec SCF, priloga k pravilniku UP o mobil-nosti Erasmus), ki ga UP FM posreduje službiza mednarodno in meduniverzitetno sodelovanjeUP, ta pa poskrbi za izdelavo izkaznice.


Študenti opravljajo študijske obveznosti v skladus študijskim programom UP FM in ucnim nacr-tom UP FM. Zanje velja pravilnik o preverjanjuin ocenjevanju znanja UP FM.

16. clen(Potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih)

UP FM izda študentu potrdilo o opravljenih ob-veznostih (Transcript of Records). Potrdilo pod-piše dekan. Sestavine potrdila so: ime in prii-mek študenta, rojstni datum, ime in vrsta štu-dijskega programa, naziv ucne enote, število kre-ditnih tock, ocena, datum opravljanja izpita.

17. clen(Evidence)

Dokumentacijo tujega študenta vodi in hrani MP.Evidenca o izdanih potrdilih je trajna.

4. Nacionalna mobilnost – študenti UP FM,ki opravljajo študijske obveznosti na drugem

visokošolskem zavodu v Sloveniji18. clen

(Udeleženci nacionalne mobilnosti)V skladu s študijskimi programi lahko študentiUP FM na drugem VZ v Sloveniji opravljajo štu-dijske obveznosti v okviru akreditiranih študijskihprogramov.

19. clen(Odobritev opravljanja študijskih obveznosti na

drugem VZ v Sloveniji)Študent UP FM, ki želi opraviti študijske obve-znosti na drugem VZ v Sloveniji, pošlje predlognacionalnega ucnega sporazuma (v nadaljevanjuNUS) v referat.

Na predlog prodekana sprejme dekan odloci-tev o opravljanju študijskih obveznosti študentana drugem VZ v Sloveniji.

Dekan na predlog prodekana odobri NUS. Re-ferat pošlje študentu podpisan NUS skupaj z na-vodili o nadaljnjem postopku.

Ce dekan zavrne NUS, pošlje referat študentunepodpisan NUS skupaj z obrazložitvijo.

Študent lahko na drugem VZ v Sloveniji opra-vlja le tiste študijske obveznosti, ki jih UP FM neizvaja.

20. clen(Vpis ocen)

Po opravljeni/-ih ucni/-ih enoti/-ah na drugem VZv Sloveniji odda študent UP FM v referat vlogoza priznanje ucnih enot in ji priloži:

• potrdilo o opravljenih izpitih, ki ga izda drugVZ v Sloveniji, in

• kopijo NUS.

Dekan v skladu s tem pravilnikom in na pre-dlog prodekana doloci, katere obveznosti iz štu-dijskega programa UP FM bo študent nadomestilz opravljenimi obveznostmi na drugem VZ v Slo-veniji.

Opravljene obveznosti vpišejo v referatu v in-deks študenta v skladu s sklepom dekana. Pritem se študijske obveznosti iz študijskega pro-grama UP FM nadomestijo z opravljenimi študij-skimi obveznostmi na drugem VZ v Sloveniji.

Študentu se v indeks vpišejo naziv študijskeobveznosti, ocena, datum opravljanja obvezno-sti, število kreditnih tock ter pripadajoci letnik.


21. clen(Evidence)

Dokumentacijo študenta vodi in hrani referat.Evidenca o izdanih potrdilih je trajna.

5. Nacionalna mobilnost – študenti drugihvisokošolskih zavodov v Sloveniji, ki opravljajo

študijske obveznosti na UP FM

22. clen(Udeleženci nacionalne mobilnosti)

Študenti drugih VZ v Sloveniji (v nadaljevanjuštudenti) lahko opravljajo nekatere študijske ob-veznosti na UP FM.

23. clen(Prijava)

Študent pošlje NUS v referat UP FM.Dekan na predlog prodekana sprejme odloci-

tev o opravljanju študijskih obveznosti študentana UP FM.

Ce dekan odobri NUS, pošlje referat drugemuVZ v Sloveniji originalni izvod podpisanega NUS,študentu pa skupaj s fotokopijo NUS še obra-zec M4 (Prijava kandidata) in študijski vodnik oz.ucni nacrt izbranih ucnih enot.

Ce dekan NUS zavrne, pošlje referat študentunepodpisan NUS skupaj z obrazložitvijo.


Študenti opravljajo študijske obveznosti v skladus študijskim programom UP FM in ucnim nacr-tom UP FM. Zanje velja pravilnik o preverjanjuin ocenjevanju znanja UP FM.

25. clen(Potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih)

UP FM izda študentu potrdilo o opravljenih ob-veznostih. Potrdilo podpiše dekan. Sestavine po-trdila so: ime in priimek študenta, rojstni datum,ime in vrsta študijskega programa, naziv ucneenote, število kreditnih tock, ocena, datum opra-vljanja izpita.

26. clen(Evidence)

Dokumentacijo študenta vodi in hrani referat.Evidenca o izdanih potrdilih je trajna.

27. clen(Obveznosti, opravljene zunaj

institucionalizirane izmenjave študentov)

Za programe izmenjav, ki ne sodijo v okvir insti-tucionaliziranih izmenjav, se uporabljajo dolocbepravilnika o vseživljenjskem izobraževanju.

6. Koncne dolocbe

28. clen(Ugovor)

V skladu s pravili UP FM in statutom UP imaštudent pravico do ugovora zoper sklepe, ki jihorgani UP FM sprejmejo o njegovih pravicah, ob-veznostih in odgovornostih, v roku 15 dni od vro-citve sklepa.

29. clen(Financne zadeve)

Pri tristransko podpisanem NUS študent nima fi-nancnih obveznosti do UP FM. Visokošolska za-voda poracunata financne obveznosti na osnoviizmenjave kreditnih tock.

30. clen(Tolmacenje pravil)

Za tolmacenje tega pravilnika je pristojen senatUP FM.


Pravilnik velja od 1. oktobra 2008. Spremembe7., 8., 10. in 12. clena pravilnika, sprejete na10. redni seji senata UP FM z dne 2. julija 2009,pa zacnejo veljati 1. oktobra 2009.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljatiPravilnik o meduniverzitetni mobilnosti študen-tov, ki ga je sprejel senat UP FM na 41. redniseji 22. maja 2007.



Obrazci in priloge (v ŠIS):

• Obrazec M1: Mednarodni ucni sporazum(Learning Agreement)

• Obrazec M2: Sprememba mednarodnegaucnega sporazuma (Changes to LearningAgreement)

• Obrazec M3: Nacionalni ucni sporazum• Obrazec M4: Prijava kandidata

Na podlagi 71. clena Statuta Univerze na Pri-morskem in 32. clena Pravil Univerze na Primor-skem, Fakultete za management Koper je SenatUP Fakultete za management Koper na 63. redniseji dne 17. junija 2008 sprejel

Pravilniki 161

PRAVILNIK O PRIZNANJIH IN NAGRADAHUP FAKULTETE ZA MANAGEMENT KOPER

1. clen

Ta pravilnik doloca vrsto in postopek za obrav-navo in podelitev priznanj in nagrad Univerze naPrimorskem, Fakultete za management Koper (vnadaljevanju: UP FM).

2. clen

UP FM podeljuje priznanja FM študentom, zapo-slenim in zunanjim sodelavcem (v nadaljevanju:prejemniki priznanj) za dosežke v preteklem štu-dijskem letu, in sicer:

A) Priznanja FM študentom, ki jih prejmejo:• najuspešnejši študenti na dodiplomskih

in podiplomskih programih; priznanja sepodeljuje za uspehe na študijskem po-drocju in na podrocju obštudijskih dejav-nosti,

• diplomanti za najboljša diplomska delana dodiplomskih in podiplomskih pro-gramih,

• Študenti za dosežke na podrocju razisko-valne dejavnosti;

B) priznanja FM zaposlenim, ki jih prejmejo:• ucitelji ali sodelavci FM za dosežke na

izobraževalnem podrocju,• raziskovalci FM za dosežke na razisko-

valnem podrocju,• strokovni sodelavci za svoje prispevke k

dvigu kakovosti na podrocju organizira-nosti FM;

C) priznanja FM zunanjim sodelavcem, ki jihprejmejo fizicne ali pravne osebe iz Slovenijein tujine za svoj prispevek k dvigu kakovostina izobraževalnem ali raziskovalnem podro-cju FM.

Za izjemne dosežke pod tocko A in B se lahkopodelijo tudi nagrade, in sicer nagrada »ŠtudentletaË za študente in nagrada »Akademska odlic-nost« za zaposlene FM.

3. clen

Prejemniki priznanj prejmejo pisno listino – pri-znanje FM.

Priznanje prejmeta tudi mentor in somentorštudentu pri diplomskem delu oziroma mentorpri raziskovalnem delu.

O višini nagrad študent leta in akademskaodlicnost odloca upravni odbor FM na predlogdirektorja, in sicer za vsako študijsko leto pose-bej, najkasneje do 30. junija za tekoce študijskoleto.

Sredstva za nagrade zagotovi FM iz neprora-cunskih virov.

Kandidati in predlagatelji priznanj in nagrad

4. clen

Za priznanje FM študentom, ki se podeljuje zauspehe na študijskem podrocju, so lahko predla-gani študenti dodiplomskega ali podiplomskegaštudijskega programa, ki imajo opravljene vseštudijske obveznosti za predhodni/-e letnik/e indosegajo nadpovprecne rezultate na študijskempodrocju.

Za priznanja FM na podrocju obštudijskih de-javnosti so lahko predlagani vsi študenti FM.

Predlagatelji kandidatov za priznanje FM štu-dentom so lahko: visokošolski ucitelji in sode-lavci, študentski svet ali skupina najmanj petihštudentov.

5. clen

Za priznanje FM študentom za najboljša diplom-ska dela so lahko predlagani diplomanti dodi-plomskih in podiplomskih študijskih programov,ki so diplomirali v preteklem študijskem letu.

Predlagatelji kandidatov za priznanje FM štu-dentom so komisije za zagovor diplomskih del.

6. clen

Za priznanje FM študentom na podrocju razisko-valne dejavnosti so lahko predlagani vsi študentiUP FM.

Predlagatelji kandidata za priznanje FM štu-dentom so lahko: mentor študentu pri razisko-valni nalogi, prodekan za znanstvenorazisko-valno dejavnost ali predstojniki inštitutov.

7. clen

Za priznanja FM zaposlenim so lahko predlaganiucitelji in sodelavci UP FM, ki dosegajo nad-povprecne rezultate na izobraževalnem podrocju,raziskovalci FM, ki dosegajo nadpovprecne rezul-tate na raziskovalnem podrocju, in strokovni so-delavci UP FM, ki s svojim delovanjem prispe-vajo k dvigu kakovosti na podrocju organizirano-sti UP FM.

Predlagatelji kandidatov za priznanje FM za-poslenim so lahko: prodekani, vodje raziskoval-nega programa, predstojniki kateder, inštitutov incentrov UP FM ali skupina 5 zaposlenih UP FM.

8. clen

Za priznanje FM zunanjim sodelavcem so lahkopredlagane fizicne ali pravne osebe iz Slovenije


in tujine, ki so v zadnjem letu s svojim delova-njem izboljšale kakovost na izobraževalnem aliraziskovalnem podrocju UP FM.

Predlagatelji kandidatov za priznanje so lahko:prodekani, predstojniki kateder, inštitutov in cen-trov UP FM ali direktor UP FM.

Postopek oddaje prijave in izbire kandidatovza priznanja in nagrade FM

9. clenSklep o razpisu za priznanja in nagrade za tekoceštudijsko leto sprejme dekan meseca junija. Raz-pis se objavi na oglasni deski UP FM.

10. clenPrijave kandidatov za priznanja in nagrade iz 2.clena oddajo predlagatelji službi za študijske za-deve do 5. oktobra za preteklo študijsko leto. Pri-jave oddajo v zaprti ovojnici s pripisom: »Prijavakandidatov za priznanja in nagrade FM«.

Predlog sestavlja obrazec prijava kandidata zapriznanje in nagrado FM (Obr. PPN) s prilogami,navedenimi v obrazcu.

11. clenSlužba za študijske zadeve preveri popolnost vlogin le popolne vloge posreduje dekanu v obrav-navo.

Dekan UP FM oblikuje predlog prejemnikovpriznanj in nagrad iz 2. clena na osnovi prijavkandidatov za priznanja in nagrade. Dekan lahkoodloci, da se posamezno priznanje ali nagrada nepodeli, ce za priznanje oz. nagrado ni ustreznegakandidata.

Dekan oblikuje predlog prejemnikov priznanjin nagrad FM ter ga posreduje senatu UP FM vpotrditev. Senat potrdi predlog prejemnikov pri-znanj in nagrad FM najmanj 5 dni pred podeli-tvijo (12. clen).

Sklep senata je dokoncen in se objavi na ogla-sni deski UP FM.

Slovesna podelitev priznanj in nagrad12. clen

Slovesna podelitev priznanj UP FM je enkrat naleto, skupaj s slovesno podelitvijo diplom. Datumdoloci senat UP FM s študijskim koledarjem.

Priznanja in nagrade podeli dekan UP FM.

Prehodne dolocbe13. clen

Ta pravilnik zacne veljati, ko ga potrdi senat UPFM. S tem preneha veljati Pravilnik o priznanjihin nagradah UP FM, ki ga je sprejel senat na 20.redni seji dne 29. junija 2004.


Priloga:

• Obr. PPN/2008 – Prijava kandidata za pri-znanje in nagrado FM


Telefonske številke inelektronski naslovi

Dekan (vršilec dolžnosti)

prof. dr. Boštjan Antoncic [email protected] 05 610-20-01

Prodekan za izobraževanje – dodiplomski študij

doc. dr. Dragan Kesic [email protected] 05 610-20-36

Prodekan za izobraževanje – podiplomski študij (vršilec dolžnosti)


Prodekan za znanstveno-raziskovalno delo

doc. dr. Mitja Ruzzier [email protected] 05 610-20-06

Prodekan za znanstveno-raziskovalno delo študentov

prof. dr. Štefan Bojnec [email protected] 05 610-20-06

Tajništvo in recepcija tajniš[email protected] 05 610-20-01

pred. mag. Danica Cmrecnjak [email protected] 05 610-20-12

Vesna Ahlin [email protected] 05 610-20-01

Orjana Siljan [email protected] 05 610-20-00

Lea Kolar* [email protected] 05 610-20-01

Referat za študentske zadeve Koper

Bojana Berginc, vodja referata [email protected] 05 610-20-20

Alenka Grašic Vuk [email protected] 05 610-20-03

Marisol Grdina [email protected] 05 610-20-27

Martina Kosic Barone [email protected] 05 610-20-20

Dejan Šraml [email protected] 05 610-20-26

Daša Zvonar, spec. [email protected] 05 610-20-03

Študijska središca

Robi Regoršek, spec., enota Celje [email protected] 03 490-03-32

Branko Videtic, spec., enota Celje [email protected] 03 490-03-32

Sanja Filipovska, enota Nova Gorica [email protected] 05 330-66-81

Mare Žvan, enota Škofja Loka [email protected] 04 506-13-70

Služba za študijske zadeve

Silvija Bencic, spec., vodja službe [email protected] 05 610-20-16

Petra Kocjancic, spec. [email protected] 05 610-20-09

Tatjana Trebec, M.Sc. [email protected] 05 610-20-16

asist. Živana Marceta [email protected] 05 610-20-09

Služba za raziskovalno dejavnost

Staša Ferjancic, vodja službe [email protected] 05 610-20-07

Marijana Pregarac, spec. [email protected] 05 610-20-07

Blaž Korent [email protected] 05 610-20-02

Mihaela Kosancic [email protected] 05 610-20-02

Knjižnica

Tanja Gregoric, vodja službe [email protected] 05 610-20-30

Zorana Teran [email protected] 05 610-20-05

Založba

Alen Ježovnik, vodja službe [email protected] 05 610-20-21

Tina Andrejašic [email protected] 05 610-20-22

Ksenija Štrancar [email protected] 05 610-20-22


Služba za splošne, pravne in kadrovske zadeve

Ksenija Bažon, vodja službe [email protected] 05 610-20-34

Dragana Lazovic, spec. [email protected] 05 610-20-18

Giliola Grižon [email protected] 05 610-20-18

Služba za finance in racunovodstvo

Mira Sedmak, vodja službe [email protected] 05 610-20-04

Karmen Hoblaj [email protected] 05 610-20-04

Amela Maksimovic [email protected] 05 610-20-23

Petra Umer* [email protected] 05 610-20-18

Služba za informatiko in tehnicno vzdrževanje

Aleksander Kosmina, vodja službe [email protected] 05 610-20-08

Rian Bizjak [email protected] 05 610-20-11

Martin Bratož [email protected] 05 610-20-11

Livio Korva 040 626-093* Na porodniškem dopustu.

Visokošolski ucitelji in sodelavci

viš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg [email protected] 05 610-20-25

prof. dr. Boštjan Antoncic [email protected] 05 610-20-01

asist. Ana Arzenšek [email protected] 03 490-03-32

doc. dr. Andreja Barle Lakota [email protected] 05 610-20-32

izr. prof. dr. Cene Bavec [email protected] 05 610-20-45

doc. dr. Andrej Bertoncelj [email protected] 05 610-20-43

doc. dr. Milena Bevc [email protected] 05 610-20-46

izr. prof. dr. Roberto Biloslavo [email protected] 05 610-20-43

prof. dr. Rado Bohinc [email protected] 05 610-20-25

prof. dr. Štefan Bojnec [email protected] 05 610-20-06

viš. pred. mag. Slavko Božic [email protected] 05 610-20-50

viš. pred. mag. Danijel Bratina [email protected] 05 610-20-44

asist. Tina Bratkovic [email protected] 05 610-20-51

lektor mag. Silva Bratož [email protected] 05 610-20-24

viš. pred. mag. Mateja Brejc [email protected] 05 610-20-32

lektori Mirella Ceglar Jurincic [email protected] 05 610-20-10

viš. pred. mag. Dubravka Celinšek [email protected] 05 610-20-24

asist. Žiga Cepar [email protected] 05 610-20-46

doc. dr. Franci Demšar [email protected] 05 610-20-50

izr. prof. dr. Gabrijel Devetak [email protected] 05 610-20-44

doc. dr. Danila Djokic [email protected] 05 610-20-19

doc. dr. Primož Dolenc [email protected] 05 610-20-42

prof. dr. Slavko Dolinšek [email protected] 05 610-20-50

izr. prof. dr. Drago Dubrovski [email protected] 05 610-20-43

doc. dr. Justina Erculj [email protected] 05 610-20-32

viš. pred. mag. Armand Faganel [email protected] 05 610-20-44

viš. pred. mag. Peter Fatur [email protected] 05 610-20-50

doc. dr. Ajda Fošner [email protected] 05 610-20-47

doc. dr. Valentina Franca [email protected] 05 610-20-25

pred. dr. Uroš Godnov [email protected] 05 610-20-33

doc. dr. Doris Gomezelj Omerzel [email protected] 05 610-20-44

viš. pred. mag. Dušan Gošnik [email protected] 03 490-03-32

doc. dr. Rune Ellemose Gulev [email protected] 05 610-20-43

doc. dr. Tatjana Horvat [email protected] 05 610-20-48

Telefonske številke in elektronski naslovi 165

doc. dr. Dejan Hozjan [email protected] 05 610-20-32

prof. dr. Livij Jakomin [email protected]

pred. mag. Aleksander Janeš [email protected] 05 610-20-50

asist. mag. Mateja Jerman [email protected] 05 610-20-48

doc. dr. Klemen Kavcic [email protected] 05 610-20-43


lektor Alenka Kocbek [email protected] 05 610-20-10

asist. Borut Kodric [email protected] 05 610-20-47

izr. prof. dr. Andrej Koren [email protected] 05 610-20-32

asist. mag. Tanja Kosi [email protected] 05 610-20-46

asist. Katarina Košmrlj [email protected] 05 610-20-32

viš. pred. dr. Davorin Kralj [email protected] 05 610-20-45

izr. prof. dr. Tonci Ante Kuzmanic [email protected] 05 610-20-41

prof. dr. Dušan Lesjak [email protected] 05 610-20-33

izr. prof. dr. Borut Likar [email protected] 05 610-20-50

asist. Marko Limbek [email protected] 05 610-20-47

doc. dr. Branko Lobnikar [email protected] 05 610-20-41

pred. Matevž Malej [email protected] 05 610-20-47

viš. pred. mag. Massimo Manzin [email protected] 05 610-20-45

prof. ddr. Barica Marentic Požarnik [email protected] 05 610-20-32

izr. prof. dr. Mirko Markic [email protected] 05 610-20-45

pred. Dolores Maucec [email protected] 05 610-20-25

doc. dr. Zlatka Meško Štok [email protected] 05 610-20-44

pred. mag. Bojan Mevlja [email protected] 05 610-20-45

izr. prof. dr. Franko Milost [email protected] 05 610-20-48

viš. pred. mag. Vilma Milunovic [email protected] 05 610-20-48

viš. pred. mag. Boris Mrak [email protected] 05 610-20-45

prof. ddr. Matjaž Mulej [email protected] 05 610-20-50

doc. dr. Kristijan Musek Lešnik [email protected] 05 610-20-41

doc. dr. Aleksij Mužina [email protected] 05 610-20-25

asist. Tine Nagy [email protected] 05 610-20-51

doc. dr. Matjaž Nahtigal [email protected] 05 610-20-19

doc. dr. Bojan Nastav [email protected] 05 610-20-46

doc. dr. Srecko Natek [email protected] 03 490-03-32

asist. Matic Novak [email protected] 05 610-20-42

doc. dr. Matjaž Novak [email protected] 05 610-20-42

doc. dr. Tomaž Perme [email protected] 05 610-20-50

doc. dr. Jožko Peterlin [email protected] 05 610-20-49

doc. dr. Franka Piskar [email protected] 05 610-20-50

asist. mag. Mojca Prevodnik [email protected] 05 610-20-43

pred. dr. Peter Purg [email protected] 05 610-20-33

doc. dr. Igor Rižnar [email protected] 03 490-03-32

pred. Karmen Rodman [email protected] 05 610-20-13

asist. Marko Ropret [email protected] 05 610-20-50

doc. dr. Mitja Ruzzier [email protected] 05 610-20-06

viš. pred. mag. Suzana Sedmak [email protected] 05 610-20-41

izr. prof. dr. Marko Simoneti [email protected] 05 610-20-48

doc. dr. Brigita Skela Savic [email protected] 05 610-20-41

izr. prof. dr. Rok Strašek [email protected] 05 610-20-47

viš. pred. dr. Borut Stražišar [email protected] 05 610-20-19

viš. pred. mag. Igor Stubelj [email protected] 05 610-20-49


doc. dr. Viktorija Sulcic [email protected] 05 610-20-33

viš. pred. mag. Klemen Širok [email protected] 05 610-20-41

asist. mag. Boris Šušmak [email protected] 05 610-20-33

izr. prof. dr. Janez Šušteršic [email protected] 05 610-20-42

izr. prof. dr. Mitja Tavcar [email protected] 05 610-20-43

doc. dr. Bojan Ticar [email protected] 05 610-20-19

izr. prof. dr. Anita Trnavcevic [email protected] 05 610-20-47

izr. prof. dr. Nada Trunk Širca [email protected] 05 610-20-32

asist. Aniko Noemi Turi [email protected] 05 610-20-19

doc. dr. Gregor Veselko [email protected]

asist. mag. Lina Vidic* [email protected] 05 610-20-13

izr. prof. dr. Milan Vodopivec [email protected] 05 610-20-46

prof. dr. Zvone Vodovnik [email protected] 05 610-20-19

viš. pred. mag. Elizabeta Zirnstein [email protected] 05 610-20-25

pred. mag. Leo Zornada [email protected] 05 610-20-47

prof. dr. Egon Žižmond [email protected] 05 610-20-42

doc. dr. Gordana Žurga [email protected] 05 610-20-50

* Na porodniškem dopustu.

Zapiski 167

168 Zapiski

Documents

UP · Fakulteta za management Koper 2009 · 2010. 6. 9. · Študijski vodnik · Študijsko leto 2009/2010 Izdala in založila · Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper