Univerzitetni program prve stopnje TEOLOŠKE IN ......Teološke in religijske študije Predstavitveni zbornik 1 Univerzitetni program prve stopnje TEOLOŠKE IN RELIGIJSKE ŠTUDIJE

Teološke in religijske študije Predstavitveni zbornik

1

Univerzitetni program prve stopnje

TEOLOŠKE IN RELIGIJSKE ŠTUDIJE Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta

1. Podatki o študijskem programu

Prvostopenjski univerzitetni študijski program Teološke in religijske študije traja 3 leta (6

semestrov) in obsega 180 kreditnih točk. Pridobljeni naslov je diplomant oz. diplomantka

Teoloških in religijskih študij (UN).

2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence Temeljni cilj univerzitetnega programa Teoloških in religijskih študij je:

– Dati študentu temeljna teoretična znanja s področja krščanstva, drugih religijskih verovanj, kulturne zgodovine in etike ter ga usposobiti za znanstveno, teoretično-

kritično in metodološko ustrezno obravnavo omenjenih tem.

– Usposobiti študenta za uporabo teoretičnih znanj.. – Oblikovati duhovno-etično držo študenta. – Usposobiti študenta za interdisciplinarno mišljenje in delovanje. Program teoloških in

religijskih študij je interdisciplinaren. Po osnovi je humanističen in se prepleta z

drugimi humanističnimi študiji (zgodovina, filologija, umetnost idr.), posega pa tudi

na področje družboslovja (psihologija, sociologija, edukacijske vede idr.).

Kompetence, ki jih študent pridobi s študijem, so:

– hermenevtične, kognitivne in teoretične (zmožnost samostojnega in kritičnega razumevanja osnovnih družbenih, kulturnih, religijskih pojavov v njihovih

zgodovinskih kontekstih; zmožnost razumevanja besedil, njihove sporočilnosti in

različnosti; kompetence s področja biblične, zgodovinske in teološke hermenevtike;

zmožnost soočanja krščanstva z drugimi verstvi; prepoznavanje filozofskih tokov in

idej; zmožnost kritičnega vrednotenja Cerkve v zgodovinskem, kulturnem,

gospodarskem in političnem razvoju v svetu in na Slovenskem);

– metodološke (uporaba strokovne literature in drugih znanstveno strokovnih pripomočkov, kot so npr. leksikoni, konkordance idr.; usposobljenost za uporabo virov

in literature v tujih jezikih; uporaba temeljnih načel humanistične in družboslovne

metodologije; zmožnost razmišljanja v skladu s teološkimi, bibličnimi in filozofskimi

metodami);

– tehnične (zmožnost pridobivanja, evidentiranja, dokumentiranja, uporabe in presoje virov znanja in informacij; uporaba informacijskih tehnologij; uporaba informacijskih

orodij; uporaba avdio-vizualnih sredstev pri javnem nastopanju; zmožnost uporabe

arhivske dokumentacije in literature);

– jezikovne kompetence (jezik kot sredstvo kritičnega izražanja, aktivnega argumentiranja, priprave in izdelave strokovnih teoloških besedil);

– individualne (zmožnost izražanja prepričanj, (samo)kritike, duhovno-etične drže, samoučenja in samovzgoje; usposobljenost za vseživljenjsko učenje, za pridobivanje

in nadgrajevanje spretnosti na splošno humanističnem področju ter zmožnost

usmerjanja lastnega strokovnega razvoja; zmožnost dialoga);


2

– socialne (zmožnost socialnega čutenja in reagiranja, čutenja potreb okolja; zmožnost analize položajev; občutek za skupinsko dinamiko, sodelovanje in vključevanje v

skupinsko delovno okolje; občutek za vodenje skupinskega dela na področju

humanistike, družboslovja in religij; občutek za heterogenosti in homogenosti

različnih socialnih skupin; komunikativnost in zmožnost usklajevanja različnih

interesov; senzibilnost za vprašanja s področja karitativne in socialne dejavnosti;

zmožnost posredovanje etičnih vrednot);

– sintezne (zmožnost povezovanja razumevanja, znanja in čutenja v celoto; zmožnost ustvarjanja sprememb in izboljšav; zmožnost ustvarjanja novih idej, samostojnega

dela, samoiniciativnosti in podjetnosti, skrbi za kakovost, volje po uspehu; zmožnost

holističnega pristopa do človeka; sprejemanje človeka v njegovi enkratnosti in

presežnosti; zmožnost analiziranja vpliva med teološkimi nauki in življenjem v družbi;

zmožnost prepoznavanja dilem modernega individualizma in kolektivizma; zmožnost

teološke razlage izkušnje sveta; zmožnost soočanja religij s sodobnimi mirovnimi

standardi in religijskega osveščanja);

– kompetence, specifične za program Teoloških študij na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani (temeljna znanja o religijski, cerkveni in družbeni situaciji v južnem in

vzhodnem evropskem prostoru; zmožnost ekumenskega in medverskega dialoga;

senzibilnost za teološka vprašanja v kontekstu kulturne problematike v RS).

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa Za vpis v 1. letnik študija mora kandidat izpolnjevati enega od treh pogojev:

1. matura v kateremkoli srednješolskem programu; 2. poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od

maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že

opravil pri poklicni maturi);

3. pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Če je vpis omejen, imajo prednost pri izbiri:

Kandidati iz 1. točke glede na:

splošni uspeh pri maturi: 60 % točk,

splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.


splošni uspeh pri poklicni maturi: 40 % točk,


uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.


splošni uspeh na zaključnem izpitu: 60 % točk,


Predviden obseg vpisa

V Ljubljani:

Redni študij: 50. Izredni študij vsako drugo leto: 20.


3

V Mariboru:

Redni študij: 40. Izredni študij vsako drugo leto: 20.

4. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Študentu se kot opravljeno študijsko obveznost lahko priznajo znanja, ki po vsebini in

obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu,

pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti,

pridobljenih pred vpisom, odloča komisija za študijske zadeve TEOF UL na podlagi pisne

prošnje študenta, priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno

znanje ter vsebino teh znanj. O prehajanju iz enega v drugi program odloča senat TEOF

UL.

5. Pogoji za napredovanje po programu

Napredovanje v višji letnik

Študent/ka mora za vpis v 2. letnik zbrati 55 ECTS iz 1. letnika; za vpis v 3. letnik mora

zbrati 54 ECTS iz 2. letnika in opraviti vse obveznosti iz 1. letnika.

O drugih, izrednih oblikah napredovanja v višji letnik v primeru objektivnih, opravičljivih

razlogov (npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine,

priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih,

kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze) odloča Komisija

za študijske zadeve na pisno vlogo študenta.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat

ponavlja letnik, če je opravil polovico obveznosti iz vpisanega letnika (30 ECTS); iz

letnika, ki je predhoden tistemu, ki ga ponavlja, pa mora zbrati vsaj 57 ECTS.

Enkrat lahko tudi spremeni program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem programu.

Na prošnjo študenta, ki ima povprečno oceno vsaj 9.8, lahko senat določi način in pogoje

za hitrejše napredovanje po študijskem programu.

6. Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent/ka opraviti vse obveznosti, določene po programu.

Pridobiti mora vse kredite (180 ECTS) in uspešno izdelati ter zagovarjati diplomsko delo

(od 60.000 do 90.000 znakov s presledki). Pogoji za dokončanje študija so navedeni v

Pravilniku o študijskem redu Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

7. Prehodi med študijskimi programi

Za prehod v univerzitetni program Teoloških in religijskih študij mora študent prenehati

izobraževanje v dosedanjem študijskem programu in v študentskem referatu vložiti

prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih v prvem študijskem programu ter dokazila o

izpolnjevanju pogojev za vpis v letnik študijskega programa, v katerem želi nadaljevati

študij.

V univerzitetni program Teoloških in religijskih študij lahko preide študent iz programa

prve ali druge stopnje, če mu je mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil

v prvem študijskem programu. Senat fakultete, ki o tem odloča, lahko študentu določi

diferencialne izpite, ki jih mora ob prehodu opraviti. Isto velja za prehod iz


4

visokošolskega strokovnega študijskega programa. Diplomant visokošolskega

strokovnega programa, ki se je vpisal brez mature, se lahko vključi v študijski program za

pridobitev univerzitetne, če je zaključil študij po programu za pridobitev visoke strokovne

izobrazbe s povprečno oceno najmanj 8.0. Za prehod se ne šteje sprememba študijskega

programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.

8. Načini ocenjevanja

Izpiti so pisni, ustni ter pisni in ustni. Znanje se ocenjuje z ocenami, predvidenimi po

Statutu Univerze v Ljubljani (čl. 138): 10 (odlično); 9 (prav dobro); 8 (prav dobro); 7

(dobro); 6 (zadostno); 5–1 (nezadostno).

9. Predmetnik študijskega programa s predvidenimi nosilci predmetov

Univerzitetni študijski program »Teološke in religijske študije«

Za

po

red

na

šte

vil

ka

pred

meta

v p

ro

gra

mu

semester

ur

ur

štud

obrem

enitev

kred.

točk

Nosilec Predmet zimski poletni

pr v se pr v se

1. LETNIK 1.

semester

2.

semester

1 Petkovšek Uvod v študij teologije 30 - 30 - - - 60 150 5

2 Juhant Zgodovina filozofije 30 - 30 - - - 60 150 5

3 Petkovšek Filozofsko mišljenje 30 20 10 - - - 60 150 5

4 Benedik Zgodovina Cerkve I 30 - 30 - - - 60 150 5

5 Krašovec/Vodičar Religijska antropologija 15 10 5 30 90 3

6 Špelič Svetopisemske osnove 20 - 25 - - - 45 120 4

* Izbirni predmet * * * - - - 30 90 3

Skupno 1. semester 155 20 140 - - - 345 900 30

7 Osredkar Verovanjski sistemi v luči

religiološke analize

30 - 30 60 150 5

8 Juhant Antropologija z etiko - - - 30 - 30 60 150 5

9 Benedik Zgodovina Cerkve II - - - 30 - 30 60 150 5

10 Petkovšek Religijska epistemologija 15 - 15 30 90 3

11 Palmisano Uvod v Staro in Novo

zavezo

- - - 30 10 20 60 150 5

12 Krajnc Obredje in bogočastje - - - 20 25 - 45 120 4

* Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3

Skupno 2. semester - - - 155

45 115 345 900 30


5

Skupno 1. + 2. semester 310

65 255 690 1800 60

2. LETNIK 3.

semester

4.

semester

13 Klun Metafizika 30 - 30 - - - 60 150 5

14 Benedik, Kolar Zgodovina Cerkve na

Slovenskem 30 10 20 - - - 60

150 5

15 Krašovec,

Večko

Teologija Stare zaveze 20 - 25 - - - 45 120 4

16 Matjaž Eksegeza Evangelijev in

Apostolskih del 30 15 15 - - - 60

150 5

17 Osredkar Verstva sodobnega sveta 30 - 30 - - - 60 150 5

18 Globokar Religijska etika 15 5 10 - - - 30 90 3

* Izbirni predmet * * * - - - 30 90 3

Skupno 3. semester 155 30 130 345 900 30

19 Potočnik Uvod v psihologijo in

sociologijo religije

- - - 30 - 30 60 150 5

20 Jamnik Filozofija religije - - - 30 - 30 60 150 5

21 Filipič Eksegeza Pavlovih in

drugih pisem

- - - 20 - 25 45 120 4

22 Sorč, Lah Skrivnost troedinega Boga - - - 20 - 25 45 120 4

23 Filipič, Ocvirk Judovstvo in

islam:izvirnost in

prepletenost

- - - 30 - 30 60 150 5

24 Globokar Osnovna moralna teologija - - - 20 10 15 45 120 4

* Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3

Skupno 4. semester 150 10 155 345 900 30

Skupno 3. + 4. semester 305 40 285 690 1800 60

3. LETNIK 5.

semester

6.

semester

25 Špelič Antična verstva in

krščanstvo

30 20 10 - - - 60 150 5

26 Dolenc Nauk o Cerkvi 35 15 25 75 180 6

27 Štrukelj Kristologija 30 - 30 - - - 60 150 5

28 Košir Religije in pravo 15 - 15 - - - 30 90 3

29 Kvaternik Osnovna in komunitarna

pastoralna teologija

35 15 25 - - - 75 180 6

* Izbirni predmet * * * - - - 30 90 3

Diplomsko delo 60 2

Skupno 5. semester 145 50 105 330 900 30

30 Lah Človek v stvarjenjski in

odrešenjski razsežnosti

- - - 30 - 30 60 150 5

31 Košir Ustavno pravo Cerkve - - - 30 - 30 60 150 5


6

32 Pirnat Religijska duhovnost - - - 30 - 30 60 150 5

33 Rojnik Pedagogika religij in

katehetika

- - - 30 20 25 75 180 6

* Izbirni predmet - - - * * * 30 90 3

Diplomsko delo 180 6

Skupno 6. semester 120 20 115 285 900 30

Skupno 5. + 6. semester 265 70 220 615 1800 60

Izbirni predmeti

Izbirni predmeti so razvrščeni v dve skupini: »leto A« in »leto B«. Skupini se

ponavljata ciklično na vsako drugo leto. Program nekatere izbirne predmete ponudi

vsako leto (»leto A & leto B«).

Leto A & leto B

1. LETNIK- izbirni predmeti 1.

semester

2.

semester

34 Špelič Latinski jezik I - 30 - - - - 30 90 3

35 Kolar Angleška teološka

terminologija

15 15 - - - - 30 90 3

36 Petkovšek Vera in razum 15 15 - - - - 30 90 3

37 Ambrožič Izbrane teme iz zgodovine

Cerkve na Slovenskem

15 5 10 - - - 30 90 3

38 Špelič Latinski jezik II - - - - 30 - 30 90 3

39 Filipič Biblična hermenevtika - - - 15 15 - 30 90 3

40 Ocvirk Trije monoteizmi med

seboj in v družbi

- - - 15 - 15 30 90 3

Leto A

2. in 3. LETNIK – izbirni predmeti 3. ali 5.

semester

4. ali 6.

semester

42 Krajnc Teorija glasbe in gregorianski

koral

15 15 - - - - 30 90 3

44 Kovač Filozofija osebe 15 - 15 - - - 30 90 3

45 Klun Fenomenologija in religija 15 - 15 - - - 30 90 3

47 Juhant Oseba in družba: Slovenci,

Cerkev in država

15 - 15 - - - 30 90 3

49 Kolar Izbrana poglavja iz zgodovine

redovništva

15 - 15 - - - 30 90 3

51 Filipič Eksegeza Razodetja in judovska

apokaliptika

15 - 15 - - - 30 90 3

61 Ocvirk Religije in nasilje 15 - 15 - - - 30 90 3

41 Špelič Svetopisemska grščina I - 30 - - - - 30 90 3


7

62 Dolenc Krščanske Cerkve in ekumensko

gibanje

- - - 15 - 15 30 90 3

57 Debevec Krščanska umetnost - - - 15 - 15 30 90 3

60 Krašovec Psalmi - - - 15 - 15 30 90 3

65 Turnšek Simbol in zakrament - - - 15 - 15 30 90 3

55 Špelič Svetopisemska grščina II - - - - 30 - 30 90 3

Leto B

2. in 3. LETNIK – izbirni predmeti 3. ali 5.

semester

4. ali 6.

semester

43 Krajnc Cerkvena glasba v službi

bogoslužja

15 15 - - - - 30 90 3

46 Petkovšek Hermenevtika krščanstva 15 - 15 - - - 30 90 3

48 Večko Svetopisemske osebnosti 15 - 15 - - - 30 90 3

50 Kolar Reformacija v Evropi in na

Slovenskem

15 - 15 - - - 30 90 3

54 Pirnat Duhovno spremljanje 15 15 - - - - 30 90 3

52 Ocvirk Vpliv indijskih in kitajskih

verstev na zahodno kulturo

15 - 15 - - - 30 90 3

56 Palmisano Hebrejščina - - - 15 15 - 30 90 3

58 Debevec Prvine bogoslužnega

prostora

- - - 15 - 15 30 90 3

59 Matjaž Eksegeza Janezovega

evangelija in pisem

- - - 15 - 15 30 90 3

53 Dolenc Nova verska in cerkvena

gibanja

- - - 15 - 15 30 90 3

63 Palmisano Biblična arheologija in

geografija

- - - 15 - 15 30 90 3

64 Štuhec Bioetika - - - - - 30 30 90 3

Splošno

izbirni

predmet

Letnik Semester Predavanja Vaje;

delavnice

Seminar;

polletno,

zaključno

poročilo

Ostale

oblike;

Praktično

delo

študentov

tutorjev

ur štud obremenite

v

kred. točk

Tutorstvo 2.–3. 3.–6. 6 8 8 68 90 3

Zborovsko

petje

(Krajnc)

vsi 1, 3, 5 5 - 25 90 3

Legenda:

* Oznaka za izbirni predmet.

10. Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti


8

Zunanja izbirnost

Študent lahko do 10 kreditnih točk iz obveznih ali izbirnih enot programa prenese iz enega

študijskega programa v drugega, kar omogoča njegovo mobilnost.

Mobilnost

Teološka fakulteta ima v okviru programa Socrates–Erasmus podpisane pogodbe s teološkimi

fakultetami na Univerzah v Gradcu, Innsbrucku, Leuvnu, Marburgu in Regensburgu. Z

omenjenimi fakultetami poteka izmenjava študentov/študentk. Študenti/študentke se lahko

prijavijo na razpis vsako leto v marcu in potem od enega do dveh semestrov študirajo na eni

od naštetih fakultet. Matična fakulteta jim prizna pridobljene kreditne točke in opravljen

semester oz. letnik, če študent zbere potrebno število kreditnih točk za vpis v višji letnik. Za

univerze nemškega govornega področja se predpostavlja znanje nemščine, na Univerzi v

Leuvnu pa študij poteka v angleščini.

11. Kratka predstavitev posameznega predmeta

Ko

da

Letnik/

Semester

Nosi

lec

Naslov Zimski semester

Tedensko

število ur/ECTS

Poletni

semester

Tedensko

število

ur/ECTS

1. LETNIK

PR

01 1/1 Petkovšek Uvod v študij teologije 4/5 0/0

Metodologija znanstvenega dela. Kako pišemo teološko razpravo in kako navajamo vire in

bibliografijo.Kako z deskriptivno metodo orišemo religiozni pojav. Teologija kot znanost:

Metodične razlike med filozofijo, teologijo in religiologijo. Odnos med vero in razumom.

Religija in kultura. Razlike med magijo, religijo in vero: od sakralnega k svetosti. Religija in

etika. Postmoderna individualizacija, globalizacija in religioznost. Svojstvenost krščanske

misli: povezave vere, filozofije in pravno-državne misli. Poglavitna področja in veje teologije:

ključni pojmi. Teološke discipline - interdisciplinarno delo znotraj teologije. Glavne teološke

teme: človek, odrešenje, Kristus, Duh, Cerkev, stvarstvo, upanje. Sodobna verstva in iskanje

skupnih temeljev (svetovni etos). Monoteizmi. Ekumenska teologija: katolištvo,

protestantstvo, pravoslavje.

F

02 1/1 Juhant Zgodovina filozofije 4/5 0/0

Predstavitev temeljnih pojmov 'zgodovina', 'filozofija', 'zgodovina filozofije' in tokov

filozofija od antike do danes v Evropi in drugod ter predstavitev vloge in pomena filozofije za

razvoj znanosti.


9

F

01 1/1 Petkovšek Filozofsko mišljenje 4/5 0/0

Temelji filozofskega mišljenja. Teoretična misel in praxis. Govorne igre. Temelji spoznavnih

metod, formalna logika (pojem, sodba, sklep). Aristotelovo tipologija vedenja: tehnično-

instrumentalno, znanstveno, etično in filozofsko vedenje. Temeljna vprašanja vedenja: zavest,

intencionalnost, subjektivizem, relativizem). Filozofski nauk o vprašanju resnice.

ZC

01 1/1 Ambrožič Zgodovina Cerkve I 4/5 0/0

Splošnih uvodnih vprašanj (pomen, smisel, okolje nastanka), pomožne zgodovinske vede;

Cerkev v antični dobi, v srednjem veku. Odnos država – krščanstvo. Zunanja rast, bogočastje,

karitativnost, notranje prečiščevanje, postopnost in različnosti v prehajanju iz antike v srednji

vek; nove religiozne, kulturne, socialne in politične razmere; Cerkev in fevdalna ureditev,

fevdalizacija Cerkve in zlorabe; odpor proti zlorabam, gregorijanska reforma, prenovitvena

gibanja na ravni redovništva, uprava in duhovnost, razvoj znanosti.

OB

14 1/1 Petkovšek Religijska epistemologija 2/3 0/0

Religija in izkustvo življenja (mnogoterost religijskih oblik življenja in izkušenj), religija in

racionalnost (tipi racionalnosti; spekulativni diskurz; religijski diskurz; odkritje in razodetje),

religija in védenje, religija in pomen, religija in jezik, argumentiranje v religijskem jeziku,

religija in verski nauk, religija in dejanje (performativnost religijskega jezika; avto-

implikativne sodbe; case study: pojem »stvarjenje« v Svetem pismu) religija in resnica

(avtonomija in resnica; vrste resnic; resnice sveta in resnice življenja;

SP

01 1/1 Špelič Svetopisemske osnove 3/4 0/0

Sveto pismo kot Božja beseda; dialoško razmerje Bog - človek v SP; spoznavanje zgradbe

korpusa knjig, ki sestavljajo SP; spoznavanje SP besedil na osnovi tekstne kritike, inspiracije

in kanona; spoznavanje temeljnih dogodkov zgodovine izraelskega ljudstva do 1. st. pr. Kr. in

zgodovine prve Cerkve; uvodna poglavja študija biblične grščine - osnovne morfologije;

branje in prevajanje preprostih stavkov; osvojitev 200 najbolj pogostih besed.

- 1/1 Izbirni predmet 2/3 0/0

Glej izbor izbirnih predmetov za prvi letnik!


10

OB

01 1/2 Osredkar Verovanjski sistemi v luči religiološke analize 0/0 4/5

Religije so ena pomembnih sestavin in stalnica človeške stvarnosti in tudi njeni

(so)oblikovalke. Od treh razsežnosti religije – etos, etnos in etika – obravnava ta predmet

etnos, se pravi sistem verovanj. Antropološke razsežnosti sistema religijskega verovanja

(pasivna, aktivna vpetost v družbo).Študij primerov sistemov religijskih verovanj

(oblikovanje, ohranjanje in spreminjanje identitete posameznega sistema religijskega

verovanja). Sistemi religijskega verovanja in globalizirano človeštvo.

F

03 1/2 Juhant Antropologija z etiko 0/0 4/5

Predstavitev pomena in vloge človeka v filozofiji in drugih panogah. Razdelitev in

sestavljenost človeka, njegove razvojne značilnosti in probleme povezane s tem ter

predstavitev specifičnih problemov, ki jih o človeku lahko v primerjavi z ostalimi vedami, ki

se ukvarjajo z njim da filozofija. Iz tega sledijo smernice za etične temelje človeka in družbe.

ZC

03 1/2 Ambrožič Zgodovina Cerkve II 0/0 4/5

Krizna obdobja 15. in 16. stoletja; številni reformni poskusi, protestantska reformacija

posebno mesto. Katoliška prenova preko najvidnejših nosilcev ustvarja nove oblike vernosti,

ob katerih se uveljavljajo tudi spremenjene zunanje podobe življenja Cerkve. Razsvetljenjski

tokovi odmevajo tudi v življenju Cerkve, posebej se je treba ustaviti pri francoski revoluciji in

jožefinskem državnem cerkvenstvu. Industrializacija, pojav delavstva, postopna

demokratizacija družbe.

OB

16 1/2 Krašovec/Vodičar Religijska antropologija 0/0 2/3

Izhodišče je podoba človeka, kot ga odkrivajo zadnja arheološka odkritja in ga uporablja

fenomenologija religije kot vir za razumevaje vseh verskih pojavov. Iz temeljnih opisov verskih izkušenj v različnih religijskih tradicijah bomo razumevali antropološko osnovo za verovanje. Ob tem

bomo zasledovali, kako se te izkušnje oblikujejo v nauke, tradicijo in obredje. Srečali se bomo s

podobo človeka v najbolj razširjenih verskih tradicijah: judovsko-krščanski, islamski, hinduistični,

budistični, taoistični in animistični tradiciji. Preučili bomo vpliv teh tradicij na človekovo ustvarjanje v raznih oblikah umetnosti. Ob sodobni moči religije v vzgojnih, karitativnih in dialoških procesih se

bomo srečali z uporabo religiozne narave človeka v sodobnih psihoterapijah. Posebna pozornost bo

veljala simbolni govorici v religiji, dojemanju smisla življenja, raziskovanju vzročnih povezav v presojanju zgodovine in doživljanju usmerjenosti življenja k najvišjim ciljem. Soočenje s

konfliktnostjo raznolikih pojmovanj človeka bo poseben razlog za vključevanje v medverski dialog in

za iskanje rešitev v luči skupnih ciljev človeštva.

SP

02 1/2 Palmisano Uvod v Staro in Novo zavezo 0/0 4/5

Okoliščine in bivanjske danosti svetopisemskih knjig (zgodovinsko, literarno). Literarna

podoba Peteroknjižja (vidiki od antike do danes). Izraelsko preroštvo in posamezni preroki


11

(zgodovinski kontekst, sporočilnost, literarno izražanje). Novozavezni kanon: predstavitev po

sklopih (zgodovinski kontekst, literarna zgradba, teološka sporočilnost). Novozavezni model

(hermenevtični pogled, odnos Kristus vernik/pisec), vrednotenje literarne in zgodovinske

kompleksnosti.

L

08 1/2 Krajnc Obredje in bogočastje 0/0 3/4

Splošni pojmi o človeku kot obrednem bitju (sveto, profano), pomenu časa v arhaičnih

kulturah (kozmični, zgodovinski), v Svetem pismu (linearno, krožno, Kronos, Kairos, ajon) in

v liturgiji (dnevni, tedenski in letni ritem). Narava krščanskega bogočastja (anamnesis).

Pomembnejši judovski, muslimanski in poganski prazniki ter obredi. Liturgični časi in

prazniki.


Glej izbor izbirnih predmetov za prvi letnik!

2. LETNIK

F

05 2/3 Klun Metafizika 4/5 0/0

Metafizika je osrednja filozofska disciplina, ki se sprašuje po celoti bivajočega in po njegovi

zadnji utemeljitvi. Pri tej utemeljitvi se na različne načine odpira presežnosti oz. vprašanju

Boga. Predmet je razdeljen na tri sklope: na občo metafiziko ali ontologijo (1), na metafizično

spraševanje po Bogu (2) in na novoveško kritiko metafizike (3), kamor vključuje tudi sodobne

filozofske odgovore na izziv postmetafizične misli.

ZC

05 2/3 Benedik,

Kolar

Zgodovina Cerkve na Slovenskem 4/5 0/0

Antika: arheološka najdišča, cerkvena središča, preseljevanja ljudstev. Srednji vek:

misijonska dejavnost (Oglej, Salzburg). Vplivi fevdalizacije. Pražupnije, prve škofije. Novi

vek: versko življenje, reformacija in protireformacija ter katoliška obnova. Moderna doba:

»Janzenizem«, ukinitev fevdalizma, cerkvene ustanove in organizacije. Sodobna doba:

socialna dejavnost Cerkve, 2. vatikanski koncil, nove škofije.

SP

18 2/3 Krašovec,

Večko

Teologija Stare zaveze 3/4 0/0

Predstavitev novejših metod študija teologije Stare zaveze, ki so utemeljene na analizi

semantičnih polj hebrejskih in grških teoloških pojmov; primerjalna obravnava nekaterih

najbolj značilnih teoloških pojmov v ožjem in širšem kontekstu Svetega pisma in v zgodovini


12

interpretacije v judovstvu in krščanstvu; vzpostavitev ustreznih povezav med pomenskimi

vidiki Stare zaveze v luči dopolnitve v Novi zavezi.

SP

05 2/3 Matjaž Eksegeza evangelijev in Apostolskih del 4/5 0/0

Poglobljeno branje besedil treh sinoptičnih evangelijev ter Apostolskih del, ki predstavljajo

temeljni vir krščanske teologije in zahodne civilizacije: literarno-kritična in narativna analiza

strukture, izbranih odlomkov in motivov sinoptičnih evangelijev in Apd; primerjava

razodevanje Kristusove identitete in podobe učenca v različnih evangeljskih tradicijah;

primerjalni študij osrednjih evangeljskih tem: nebeško kraljestvo, večja pravičnost, vera,

odrešenje; ugotavljanje vzajemnosti med evangeljsko in prakrščansko tradicijo.

OB

17 2/3 Osredkar Verstva sodobnega sveta 4/5 0/0

V mozaiku sodobnega sveta so verstva vse bolj vidna in vredna upoštevanja. Zato v začetku

predstavimo trojno razsežnost religije: etos, etnos in etika. Te obravnavamo najprej pri

prvobitnih verstvih Afrike in Oceanije, nato pri verstvih Kitajske in Indije, nazadnje še pri

judovstvu in islamu. Verstva sodobnega sveta obravnavamo z dveh zornih kotov, in sicer od

znotraj, tako kot se verstva dojemajo sama, in od zunaj, tako kakor jih je mogoče videti v luči

religiologije. Ta dvojni pogled postavlja trdne temelje za medrelgijski in medkulturni dialog,

ki je predmet zadnjega dela predmeta.

OB

18 2/3 Globokar Religijska etika 2/3 0/0

Predstavitev ključnih pojmov (religija, bog, etika, morala, monoteizem, politeizem, naravne

religije, stare religije, nove religije, cerkve, verske skupnosti, sekte itd. Medkulturna in

medreligijske problematika, vprašanje etičnega konsenza na globalni ravni. Metode dialoga,

etična resnica. Krščanska etika-koncepti, aplikacije. Organizirane okrogle mize o omenjenih

temah.


Glej izbor izbirnih predmetov za drugi in tretji letnik!

PS

01 2/4 Potočnik Uvod v psihologijo in sociologijo religije 0/0 4/5

Psihologija religije. Predstavitev avtorjev in teorij. Psihološki razlogi za (ne)verovanje.

Podoba Boga - starševstvo. Prostor sakralnega v človeški psihični strukturi. Travme in

religiozno izkustvo odrešenja.. Sociologija religije. Temeljni pojmi in teorije sociologije

religije, glavni avtorji. Religija in pluralizem, ateizem, ideologija. Kulti, sekte, denominacije,

cerkve. Cerkev in država. Kultura in religija, sekularizacija. fundamentalizem, gibanja.


13

F

06 2/4 Jamnik Filozofija religije 0/0 4/5

Filozofija v svojem odnosu do vprašanja Boga, sodobne teorije o svetem in razna pojmovanja

religije, analiza religiozne govorice (pozitivni, negativni in analoški govor o Bogu),

metafizična filozofska teologija, moderna kritika metafizike, moderna transcendentalistična

antropologija in religiozna izkušnja, metafizično izrekanje o božjih lastnostih in razmerje

Boga do sveta. Božje vedenje in človekova svoboda, vprašanje zla v njegovem odnosu do

vere v Boga.

SP

07 2/4 Filipič Eksegeza Pavlovih in drugih pisem 0/0 3/4

Pavlovo življenje in zgodovinski kontekst krščanskih skupnosti (judovsko, grško okolje).

Osnove epistolografije in retorike za razlago Pavlovih pisem. Eksegeza izbranih odlomkov iz

avtentičnih in devtero pavlinskih pisem, ob čemer so izpostavljene osnovne značilnosti

Pavlove teološke misli in kriteriji razlikovanja med avtentičnostjo in devteropavlinskostjo.

Predstavitev izvirnih tem ostalih pisem (Heb, katoliška pisma).

D

06 2/4 Sorč, Lah Skrivnost troedinega Boga 0/0 3/4

Vsebina je razvidna iz tematskih krogov, ki se med seboj prepletajo: Bog v iskanju človeka;

troedinost Boga razodetja; božji sestop kot pogoj za človekov dostop; trinitarična razsežnost

velikonočne skrivnosti; pogled v preteklost v luči velikonočnega dogodka; izpovedovanje

troedinega Boga v zgodovini in novejši pristopi; bogastvo življenja v Sveti Trojici; svet in

zgodovina kot »prostor« dejavne navzočnosti troedinega Boga; Oče, Sin in Sveti Duh v

življenju Svete Trojice.

OB

19 2/4 Filipič,

Ocvirk

Judovstvo in islam: izvirnost in prepletenost 0/0 4/5

Judovstvo v kategorijah Tore, identiteta. Zgodovinski vidik (razvoj, preganjanja, odnos

judovstvo – islam). Izvirnosti in predelave islama. Mohamed in judovstvo. Novost in

edinstvenost islama kot enote »religije, družbe in države« (din wa dunya wa dawla). Ustanova

dimijstva. S francosko revolucijo se judovstvo sooči z emancipacijo, islam pa z

modernizacijo z Napoleonovim prihodom v Egipt. S tem se začne za oba akterja novo

poglavje, ki dobi dramatične razsežnosti po drugi svetovni vojni še zlasti z izraelsko-

palestinskim sporom. V njem tudi danes igrata judovstvo in islam pomembno vlogo in sta

tako tudi preko tega pomembna sooblikovalca sodobnega sveta.

M

02 2/4 Globokar Osnovna moralna teologija 0/0 3/4


14

Svetopisemski etos (starozavezni-dekalog, novozavezni – Jezus Kristus).Etika Božjega

kraljestva. Jezusov nauk, delovanje, življenje- norme moralnosti za kristjana. Naravni moralni

zakon. Vest. Pokorščina Cerkvenemu učiteljstvu in poslušnostjo lastni vesti (Humanae Vitae).

Ravni etičnih odločitev: temeljna odločitev (optio funamentalis), življenjska odločitev,

konkretne moralne odločitve (actus humanus) Krepost in moralno življenje. Greh in nujnost

spreobrnjenja. Biblična pojmovanja greha, različne dimenzije greha.



3. LETNIK

OB

13 3/5 Špelič Antična verstva in krščanstvo 4/5 0/0

Osnovni pojmi, zgodovina vede, viri in njihova dostopnost. Grška in rimska mitologija.

Odmevi antične poganske religioznosti v literaturi. Stik cerkvenih očetov s Svetim pismom,

apokrifi. Apostolski očetje, mučenci in apologeti. Prva krivoverstva in oblikovanje regule

fidei s prvimi teologi. Rojstvo in literarni viri prvega meništva.Prvi koncili, njihove teme in

cerkveni očetje, ki so na njih soočali svoje teološke poglede: homoousios, theotokos, dvojna

konsubstancialnost. Zlata doba patristike: prevajalci (Hieronim), pesniki (Ambrozij,

Prudencij), govorniki (Janez Krizostom), Avguštin. Doba zatona starega veka. Patristika

OB

03 3/5 Dolenc Nauk o Cerkvi 5/6 0/0

Zgodovina ekleziološke misli in samorazumevanja Cerkve; pomen koncilov, posebej 2. vat.

koncila; razmerje med Cerkvijo in judovstvom; ustanovitev Cerkve; njena duhovna in

hierarhična razsežnost; poklicanost laikov v Cerkvi in svetu; zbornost in soodgovornost;

radikalnost krščanskega življenja (redovništvo); cerkveno učiteljstvo in teologija; ravnovesje

med enotnostjo (primat) in pluralnostjo (episkopat); papeštvo kot specifična prvina ureditve

katoliške Cerkve.

D

05 3/5 Štrukelj Kristologija 4/5 0/0

Kristjanovo življenje: Kristusovo zedinjenje s slehernim človekom; odrešenje, svoboda,

namestinštvo, bivanje za druge itd. Svetopisemski temelji, zgodovina razvoja nauka in

predstavitev mnenj velikih teologov iz preteklosti in sedanjosti. Pri vsem podajanju se

oziramo na izjave cerkvenega učiteljstva. To velja tudi za mariološki vidik. Vse je

predstavljeno z vidika pastoralne uporabnosti in eksistencialne zavzetosti.

CP

01 3/5 Košir Religije in pravo 2/3 0/0


15

Filozofija in teologija prava. Verstva in njihovi pravni sistemi. Zgodovina kanonsko-pravnih

virov

P

01 3/5 Kvaternik Osnovna in komunitarna pastoralna teologija 5/6 0/0

Osnovne teme pastoralne teologije (PT): izrazoslovje, zgodovinski pregled, značilnosti

sodobne PT; pastorala v zgodovini Cerkve; kriterilogija (ciljna naravnanost); cilji (glavni,

stranski, preverjanje); kairologija – (znamenja časa), cerkvena praksa v različnih družbah;

pastoralno načrtovanje; prakseologija – (konkretna Cerkvena praksa); reformni procesi;

zgodovinski in kulturni vidik župnije; subjekti v pastorali, nežupnijski pastoralni prostor.



3/5 Diplomsko delo 0/2 0/0

Diplomsko delo 2 KT.

D

04 3/6 Lah Človek v stvarjenjski in odrešenjski razsežnosti 0/0 4/5

Vera v stvarjenje v vseh razsežnostih. Človek kot ustvarjeno bitje v osebni, duhovno telesni

enovitosti, bogopodobnosti in občestvenosti Človek v protološki, presentni in eshatološki

dimenziji. Realnost greha z njegovimi osebnimi in družbenimi razsežnostmi. Na osnovi

novozaveznega veselega oznanila analitično razgraditi in pokazati novo stanje po in v

Kristusu odrešenega človeka in njegovo osebno povabljenost v občestvo z Bogom v milosti.

CP

02 3/6 Košir Ustavno pravo Cerkve 0/0 4/5

Teološko ekleziološki temelji druge knjige ZCP; pravna pripadnost Cerkvi; dolžnosti in

pravice vseh vernikov; pojem oblasti v Cerkvi; zakrament svetega reda; sprejem klerikov ali

inkardinacija; dolžnosti in pravice klerikov; izguba kleriškega stanu; osebne prelature;

združenja vernikov; sveta hierarhija v novem ZCP; delne Cerkve in njihovi zbori; notranja

ureditev delnih Cerkva.

M

06 3/6 Pirnat Religijska duhovnost 0/0 4/5

Prikaz temeljnih oblik duhovnosti različnih religij in novodobnih gibanj.Predstavitev

povezanosti religijske duhovnosti z religiologijo, antropologijo, filozofijo, teologijo,

psihologijo, sociologijo, zgodovino, pedagogiko. Duhovno izkustvo v religijski duhovnosti:

razvoj v raznih tradicijah, človekova duhovna rast. Temeljne metode duhovne teologije: opis


16

oblik duhovnosti in duhovnega oblikovanja; interpretacija duhovnih besedil; sistematična

refleksija duhovnih tem; prikaz procesov duhovne preobrazbe. Iskanje temeljnih kriterijev

zdravega razločevanja in dialoga. Praktično uvajanje v duhovno izkustvo, ovrednotenje oblik

duhovne pomoči.

O

01 3/6 Rojnik Pedagogika religij in katehetika 0/0 5/6

Religijsko izobraževanje v pluralni družbi: glavni pedagoški pristopi v povezavi s svetovnimi

verstvi. Pedagoška dinamika katehetskega delovanja. Vrednote kot gibalo vzgoje;pedagoški

sistemi v povezavi z religijsko edukacijo;naslovniki religijskega izobraževanje in kateheze;

dejavniki in izzivi religijske edukacije v pluralni družbi;smoter pedagoške znanosti ter cilji

religijske in religiozne edukacije; vloge in vplivi okolja na vzgojni proces; pedagoški in

didaktični postopki in metode religijskega in katehetskega izobraževanja (učni načrti

religijskega pouka in kateheze);dinamika edukacije v povezavi z različnimi religijskimi

sistemi; - vzgoja, religijska edukacija in krščanska vzgoja v luči socializacije in inkulturacije;

- osnovne razsežnosti in naloge kateheze; religijsko izobraževanje in kateheza otrok in mladih

s posebnimi potrebami.



3/6 Diplomsko delo 0/0 0/7

Diplomsko delo 7 KT.

IZBIRNI PREDMETI ZA 1. LETNIK ZC

02 1/1 Špelič Latinski jezik I 2/3 0/0

Pravila o klasični in tradicionalni izgovarjavi. Latinska morfologija: Glagoli štirih

konjugacij v šestih časih, aktivnih in pasivnih oblikah, pet deklinacij, glavni in vrstilni

števniki ter uporabnost rimskih številk v kronogramih, zaimki, prislovi, stopnjevanje

pridevnika in prislova, deponentniki in poldeponentniki, nepravilni in nepopolni glagoli.

Latinska sintaksa: akuzativ z infinitivom, absolutni ablativ, supin.

PR

01 1/1 Kolar Angleška teološka terminologija 2/3 0/0

Tematski sklopi zajemajo: Sveto pismo, Jezusovo življenje, Marijino življenje, svetniki,

zgodovina krščanstva, liturgično leto, zakramenti in osnove krščanstva, organizacija Katoliške

Cerkve, duhovni poklici, cerkvena arhitektura, liturgija, verstva sveta, molitev, Cerkev v

Sloveniji in Veliki Britaniji, aktualne teme.Rdeča nit, ki se vleče skozi vse leto, so nedeljski

evangeliji v angleškem jeziku.


17

F

04 1/1 Petkovšek Vera in razum 2/3 0/0

Teologija kot vera, ki išče razumske temelje. Trije modeli odnosov med vero in razumom: 1)

vera izključuje razum; 2) vera v mejah razuma; 3) dialog med vero in razumom. Sodobno

razumevanje odnosa med vero in razumom: J. Habermas, J.-L. Marion, M. Henry, A.

Plantinga, R. Swinburne. Kaj se lahko vera in razum naučita drug od drugega?

ZC

05 1/1 Kolar Izbrane teme iz zgodovine Cerkve na Slovenskem 2/3 0/0

Vprašanje kontinuitete krščanstva na Slovenskem iz antike v srednji vek. Verski, kulturni in

gospodarski pomen samostanov na Slovenskem. Razvoj škofij in župnij na Slovenskem.

Vpliv Jožefinizma na življenje Cerkve v 19. stoletju. Slovenski katoličani na pragu in v

vrtincu 2. svetovne vojne ter njihovo »preživetje« pod komunizmom.

ZC

04 1/2 Špelič Latinski jezik II 0/0 2/3

Latinska morfologija: vse deklinacije, pravilni in nepravilni glagoli v perfektovi osnovi, pasiv,

(pol)deponentniki, konjunktivi, nedoločni zaimki. Latinska sintaksa: Sklad krajevnih imen,

aktivna in pasivna opisna sprega, acc. in nom. cum inf., želelni stavki, izražanje prepovedi,

sosledica časov, odvisni stavki (nam., posl., vzr., čas., pog., dop., prim.), participium con., abl.

abs., relativna zveza. Prevajanje: branje latinskih besedil (liturgika, patrologija).

SP

03 1/2 Filipič Biblična hermenevtika 0/0 2/3

Predmet ima dva vsebinska sklopa. Prvi del vsebuje na teoretični ravni poglobljeno

predstavitev nekaterih elementov, pomembnih za razumevanje hermenevtičnih vprašanj, ki

izhajajo iz tematike navdihnjenja in kanonizacije Svetega pisma. Drugi del pa je približan ek-

segetski praksi in obravnava vprašanja glede metod, njihovega teoretičnega temelja in

problematike, ki se odpira ob aplikaciji na konkretna biblična besedila.

OB

01 1/2 Ocvirk Trije monoteizmi med seboj in v družbi 0/0 2/3

Monoteizem je iznajdba, ki je v človeštvo prinesla vrsto novosti. Še zlasti so imeli trajen

civilizacijski vpliv trije monoteizmi: judovski, krščanski in islamski. V primerjalni perspektivi

se izkaže, da imajo različen odnos do: knjige, obrednosti in sveta; različno pojmujejo mistiko

in čas in različno se umeščajo in spreminjajo v razmerju do moderne kulture. Zato se zastavlja

za kakšnega Boga gre in kakšen je odnos z njim v treh monoteističnih verstvih.

IZBIRNI PREDMETI ZA 2. IN 3. LETNIK

SP

08 2,3/

3,5

Špelič Svetopisemska grščina I 2/3 0/0


18

Zgodovina jezika. Grška pisava. Osnovne sklanjatve in spregatve. Osnovni pojmi skladnje.

Branje, prevajanje ter slovnična analiza lažjih svetopisemskih stavkov. L

02 2,3/

3,5

Krajnc Teorija glasbe in gregorijanski koral 2/3 0/0

Glasba v človeški družbi (resna, zabavna, religiozna, svetna; ljudska, umetna; vokalna,

instrumentalna, vokalno-instrumentalna) in v bogoslužju. Osnove glasbene teorije in

gregorijanski koral: razvoj (vpliv hebrejske, grške in rimske glasbene kulture), zlata doba

(Gregor Veliki), zaton in obnova v 19. in 20. stoletju. Notacija korala (neume, tetragram,

kvadratna notacija…). Psalmodija – izvajanje.

L

03 2,3/

3,5

Krajnc Cerkvena glasba v službi bogoslužja 2/3 0/0

Dokumenti o cerkveni glasbi (koncili, odloki). Vloga glasbe, ljudskega petja, pevskega zbora,

sodelovanja otrok pri bogoslužju in pri katehezi. Sistematični pregled glasbenih sestavin svete

maše in drugih zakramentov in zakramentalov ter ljudskih pobožnosti (pravne zakonitosti in

odprtost k ustvarjalnosti).

F

07 2,3/

3,5

Kovač Filozofija osebe 2/3 0/0

Odkriti izvor pojma osebe, "prosopon" pri starih Grkih; kako so grški cerkveni očetje začeli

uporabljati za osebo stoični pojem "hipostaza"; vpliv bibličnega personalizma na odločitev

grških cerkvenih očetov; Boetijev nauk o osebi; sholastična razprava o osebi; sodobno

ločevanje pojma posameznika in osebe; Nietzschejevo vračanje k pojmu maske za osebo;

sodobni personalizem; personalizem pri Slovencih; Ricoeurjeva "drža" kot pojem osebe;

Levninasov pojem "obličja" kot postpersonlizem; dostojanstvo človeške osebe - pravni pojem.

F

08 2,3/

3,5

Klun Fenomenologija in religija 2/3 0/0

Predmet se fenomena religije loteva z metodoloških izhodišč fenomenologije, ki jo je ute-

meljil Husserl in odločilno zaznamoval Heidegger. Poleg omenjenih dveh avtorjev in njunih

odgovorov na vprašanje analize religioznega življenja, svetega in Boga, v širšo fenomeno-

loško tradicijo spadajo tudi drugi avtorji, ki so na izviren način obravnavali religiozni

fenomen: E. Stein, E. Levinas, J.-L. Marion, M. Henry, J. Derrida, G. Vattimo.

F

09 2,3/

3,5

Petkovšek Hermenevtika krščanstva 2/3 0/0

Štiri interpretacijske paradigmame krščanstva: spekulativna, antropološko kritična,

fenomenološka in analitična. Vsaka od paradigem pokaže krščanstvo v drugačni luči.

Poudarek na fenomenologiji in hermenevtiki krščanstva: fenomenologija besede in molitve,

bogoslužja, darovanjskosti, razodetja, razodetja absolutnega življenja.

F

10 2,3/ Juhant Oseba in družba: Slovenci, Cerkev in država 2/3 0/0


19

3,5

Predstavitev temeljnih pojmov človekovega odnosa do družbe, države in Cerkve ter vloga in

pomen različnih predstav teh odnos v zgodovini in danes.

SP

09 2,3/

3,5

Večko Svetopisemske osebnosti 2/3 0/0

Izbor osebnosti iz Stare in Nove zaveze: Adam, Eva, Noe, Abraham, Sara, Rebeka, Jakob,

Lea, Rahela, Jožef, Mojzes, Mirjam, faraon, Samson, Ruta, Samuel, Savel, David, Absalom,

Salomon, Roboam, Ezekija, Jošija, Sedekija, Natan, Elija, Jeremija, Ozej, Judita, Estera, Ezra,

Nehemija; Peter, Janez, Jakob, Juda in ostali dvanajsteri, Pavel in Barnaba, druge osebe

Apostolskih delih; glavne in stranske osebe posameznih evangelijev; eksegetska, teološka in

antropološka analiza izbranih odlomkov iz Stare in Nove zaveze.

ZC

08 2,3/

3,5

Kolar Izbrana poglavja iz zgodovine redovništva 2/3 0/0

Asketizem v grško-rimskem prostoru; ustanovitelji anahoretskega in cenobitskega asketskega

gibanja; pomembni pojavi redovnih ustanov v zgodnjem, visokem in poznem srednjem

veku;vloga in mesto redovnih ustanov v obdobju reform; M. Luther, absolutisti; redovne

ustanove v času razsvetljenstva in revolucionarnih vrenj (francoska revolucija); prenova redov

v 19. stol.; vpliv cerkvene zakonodaje na redove /zakonika iz 1917 in 1983/; drugi vatikanski

cerkveni zbor, prenovitvene smernice koncilskih sklepov in redovništvo po njem.

ZC

09 2,3/

3,5

Kolar Reformacija v Evropi in na Slovenskem 2/3 0/0

Po zadnjih stoletjih srednjega veka so predstavljena reformna gibanja v posameznih deželah

ter njihovi nosilci. Poudarek velja srednje-evropskemu kulturnemu prostoru, od koder so ideje

prišli na Slovensko. Študentje se seznanijo z osrednjimi nosilci reformacije na Slovenskem in

izvirnimi idejami, ki so jih prispevali reformnim iskanjem v Evropi nasploh ter s trajnim

pomenom, ki ga je za slovensko zgodovino prineslo obdobje reformacije, z literaturo in z viri.

SP

10 2,3/

3,5

Filipič Eksegeza Razodetja in judovska apokaliptika 2/3 0/0

Opredelitev apokaliptične literarne zvrsti (zgodovinsko in teološko ozadje); primerjave med

apokaliptično obarvanimi teksti v preroški, evangeljski in pavlinski literaturi ter edinstvenost

knjige Razodetja: zgradba njene apokaliptične drame, eksegeza izbranih tekstov (večplastno

razlaganje simbolike, vzporednice s SZ in apokrifno literaturo); sinteza teološkega doprinosa

apokaliptične liturature glede smisla in cilja zgodovine odrešenja ter pomena trpljenja v njej.

OB

06 2,3/

3,5

Ocvirk Vpliv indijskih in kitajskih verstev na zahodno

kulturo

2/3 0/0

Indijsko in kitajsko-japonsko civilizacijsko okolje: hinduizem, budizem, konfucianizem, daoizem in šintoizem. Druga polovica prvega tisočletja: krščanstvo v Indiji in na Kitajskem, inkulturacija. Novi vek: vzhodne verske ideje na zahodu. Zahod: širjenje hinduistiičnih,


20

budističnih, konfucianističnih in daoističnih idej. Novo okolje jih sprejema, a tudi spreminja. Vse to ni brez vpliva na življenje posameznikov in tudi družbe.

OB

07 2,3/

4,6

Dolenc Nova verska in cerkvena gibanja 0/0 2/3

Pojav novih verskih ponudb in gibanj, sekt, nove dobe ter cerkvenih duhovnih gibanj. Gre za

izraze pristnega verskega iskanja, nekatera gibanja pa so nevarna, konfliktna in destruktivna.

Nastanek, ozadje in korenine teh gibanj; doktrinalne in kultne prvine; bližina oziroma

oddaljenost od krščanstva; vprašljive ali nevarne prvine (ogrožanje svobode, fanatizem);

cerkvena gibanja z osvobajajočo, zdravo in angažirano duhovnostjo; njihov pomen za

oblikovanje pristnih občestev.

M

03 2,3/

3,5

Pirnat Duhovno spremljanje 2/3 0/0

Spoznati različne termine in njihov pomen ter osnove duhovnega spremljanja; ob različnih

avtorjih odkriti vlogo in pomen duhovnega pogovora in duhovnega razločevanja; primerjanje

duhovnega spremljanja z drugimi vrstami osebne pomoči osebam; učenje ovrednotenja

duhovnega pogovora in supervizije za osebnostno in strokovno rast in kvalitetnejšo pomoč;

izkustveno soočanje s tem, kaj pomeni spremljati in biti spremljan.

SP

11 2,3/

4,6

Špelič Svetopisemska grščina II 0/0 2/3

Vse grške sklanjatve, tudi zaimkov. Spreganje v aoristu, perfektu, konjunktivu. Števniki.

Nadaljnji pojmi skladnje (odvisni stavki, infinitivne zveze, gen. abs.). Branje, prevajanje ter

slovnična analiza srednje zahtevnih svetopisemskih stavkov.

SP

12 2,3/

4,6

Palmisano Hebrejščina 0/0 2/3

Predstavitev hebrejske abecede in izgovarjave soglasnikov. Samoglasniki in izgovarjava.

Transkripcija. Osebni, kazalni in vprašalni zaimki. Predlogi in predlogi s sufiksi.

Samostalniki, člen in samostalniki s sufiksom. Status constructus. Glagol; perfekt, imperfekt,

wayyiqtol, velelnik, nedoločnik, deležnik qala. Glagoli z goltniškim soglasnikom v korenu,

glagoli tretje he, prve yod in prve nun. Vokabular 200 hebrejskih besed.

L

04 2,3/

4,6

Debevec Krščanska umetnost 0/0 2/3

Posebnost krščanske umetnosti znotraj umetniškega ustvarjanja. Vrednostni kriteriji krščanske

umetnosti in mehanizmi njihovega oblikovanja. Značilnosti zgodnjekrščanske umetnosti,

romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, historicizma in eklekticizma, prve polovice

20. stoletja. Drugi vatikanski koncil in krščanska umetnost. Krščanska umetnost in sodobni

umetniški tokovi. Sodobna krščanska umetnost na Slovenskem – dosežki in problemi.

L

05 2,3/

4,6

Debevec Prvine bogoslužnega prostora 0/0 2/3


21

Značilnosti razmerja prostor – kult. Kultni kompleksi nekrščanskih religij. Značilnosti

krščanskega bogoslužnega kompleksa. Svetost – posebna razsežnost krščanskega

bogoslužnega prostora. Metoda ovojev kot pomagalo pri razumevanju kompleksnosti

krščanskega bogoslužnega kompleksa. Mreža. Lokacija. Cerkvena ograda. Arhitekturna

lupina, odraz prostorskih konceptov bogoslužnega prostora. Prezbiterij. Oltar. Liturgično

posodje.

SP

13 2,3/

4,6

Matjaž Eksegeza Janezovega evangelija in pisem 0/0 2/3

Študij elementov Janezove tradicija, presojanje jezikovnih, literarnih, filozofskih in teoloških

kriterijev v iskanju njene pristnosti; literarno-kritična in narativna analiza strukture, izbranih

odlomkov in motivov Janezovega evangelije in pisem; primerjava razodevanje Kristusove

identitete in podobe Boga v zgodnji in pozni evangeljski tradicije ter v apokrifni literaturi;

študij temeljnih tem Jn - vera, življenje, ljubezen, spoznanje, resnice glede na temeljne

svetopisemske teološke postavke.

SP

14 2,3/

4,6

Krašovec Psalmi 0/0 2/3

Psalmi kot sinteza teoloških bibličnih postavk; predstavitev psalmov, ki so najbolj značilni v literarnem in teološkem pogledu; primerjava z drugimi ključnimi svetopisemskimi besedili; predstavitev najbolj pogostih literarnih vrst psalmov preko obravnavanja izbranih tekstov; uvod v analizo poetične zgradbe predstavljenih psalmov (teološka teža); povezave med obravnavanimi besedili in določenimi izbranimi teksti molitev v Novi zavezi. OB

08 2,3/

3,5

Ocvirk Religije in nasilje 2/3 0/0

Človeštvo je vzniknilo iz potopljenosti v naravo in se vzpostavilo v kulturi po zaslugi religije,

dokazuje R. Girard v svoji antropološki mimetični teoriji. Po njej je religija osnovni vzvod, ki

omogoča regulacijo in kanalizacijo nasilje in s tem nastanek kulture. Verstva so nekoč in

danes povezana z mirom in nasiljem. Case study pokaže, kako določeno verstvo ustvarja ali

ruši mir v sodobnem svetu oz. kako more medvesrveni dialog in sodelovanje pospeševati delo

za mir.

OB

09 2,3/

4,6

Dolenc Krščanske Cerkve in ekumensko gibanje (case

study)

0/0 2/3

Razdeljenost krščanstva. Zgodovinsko ozadje: polemike, poskusi spreobračanja in verske

vojne. Izhodišča ekumenskega gibanja: načelo verske svobode, vrednotenje skupnih

doktrinalnih prvin. Začetek gibanja v 19. in razcvet v 20. stoletju: »dialog ljubezni«

(znamenja naklonjenosti) in »dialog resnice« (teološki dialog). Predmet se osredotoča na

določeno Cerkev (case study) in raziskuje skupne točke, razhajanja in dosežena zbližanja ali

soglasja.

SP

15 2,3/ Palmisano Biblična arheologija in geografija 0/0 2/3


22

4,6

Seznaniti se v glavnih obrisih z gografijo dežel zunaj Palestine, prizorišč biblijskega

dogajanja; bolj podrobno spoznati relief, podnebje, naravna bogastva Palestine kot glavnega

prostora dogajanja v pripovedih Stare in Nove zaveze; se vpeljati v smisel arheološkega

izkopavanja za eksegezo Biblije; seznaniti se z bistvenimi metodami arheološke stratigrafije

in datiranja artefaktov; dobiti pregled biblijske zgodovine glede na arheološka obdobja in

dosedanja dognanja arheologov na področju Palestine.

M

04 2,3/

4,6

Štuhec Bioetika 0/0 2/3

Bioetika:miselno, kulturno, zgodovinsko ozadje; teorije, načela presoje (teologija, bioetika);

katoliška bioetika;splav: pravni in teološki, status človeškega zarodka, etični argumenti,

stališča velikih religij, moralno vrednotenje, pastoralne smernice;umetna oploditev: posebne

etične dileme povezane z zamrzovanjem zarodkov, darovanjem spolnih celic in nadomestnim

materinstvom; stališče katoliške Cerkve do tovrstnih etičnih problemov; moralni problemi z

raziskovanjem na matičnih celicah; alternativne možnosti in stališče katoliške Cerkve;

raziskovanje človeškega genoma in genetike na splošno; evtanazija.

D

02 2,3/

4,6

Turnšek Simbol in zakrament 0/0 2/3

Zakramentalna antropologija – simbolnost človeka (filozofija jezika, simbolna logika),

obrednost (lastna človeku v vseh kulturah). Svetopisemska utemeljitev zakramentalnosti

človeka najde svojo uresničitev v učlovečenju in življenju Logosa in se ponavzoča v

obrednem življenju Cerkve. Sledi pregled teoloških komponent zakramentov na splošno ter

njihova opredelitev kot osebnih dejanj poveličanega Kristusa v delovanju Cerkve.

Krajnc Zborovsko petje 2/3 0/0

Snov je razdeljena na dva vsebinska sklopa. V prvem sklopu se študentje seznanijo z načini

upevanja in priprave telesa za pravilno petje; le to se praktično izvaja v začetku vsake ure. V

drugem delu se študentje podrobneje seznanijo s posameznimi glasbenimi deli različnih

stilnih obdobij in različnih zvrsti. Podrobna vsebina se vsako leto razlikuje glede na izbran

program.

Documents

Univerzitetni program prve stopnje TEOLOŠKE IN ......Teološke in religijske študije Predstavitveni zbornik 1 Univerzitetni program prve stopnje TEOLOŠKE IN RELIGIJSKE ŠTUDIJE