UNIVERZITET $Sv. KLIMENT OHRIDSKI

UNIVERZITET $Sv. KLIMENT OHRIDSKI"PEDAGO[KI FAKULTET-BITOLA

BITOLA NIZ VEKOVITE½

BITOLA VO H½¼¼ VEK

1

2

BITOLA THROUGH CEN TURY

½

BITOLA IN THE XVII CEN TURY

BITOLA, 2002

UNI VER SITY "St. KLIMENT OHRIDSKI"

FAC ULTY OF ED U CA TION - BITOLA

Bitola vo H½¼¼ vek 3

BITOLA NIZ VEKOVITE

½

BITOLA VO H½¼¼ VEK

BITOLA, 2002 god.

UNIVERZITET $Sv. KLIMENT OHRIDSKI"PEDAGO[KI FAKULTET-BITOLA

Izdava~:

Pedago{ki fakultet - Bitola

Biblioteka: Istoriski temi

Za izdava~ot

Prof. Sim eon SILJANOVSKI, akad. slikar - dekan

Redakcija:

D-r Aleksandar STERJOVSKI, odgovoren urednik

D-r Dragan JANKOSKI

D-r Zlatko @OGLEV

4

CIP - Katalogizacija vo publikacija, Mati~na i univerzitetska biblioteka"Sv. Kliment Ohridski", Bitola.

911.375 (497.17 Bitola) : 93 $15" (063)

JAVNA tribina "Bitola vo H½¼¼ vek" (2001; Bitola)Bitola niz vekovite. ½, Bitola vo H½¼¼ vek / Ñredakcija Aleksandar

Sterjovski (odgovoren urednik) Dragan Jankoski, Zlatko @oglevÓ. - Bitola :Pedago{ki fakultet, 2002. - 84 str.: 24 sm.-(Biblioteka Istoriski temi)

Na naspor. nasl. str.: Bitola through cen tury. V, Bitola in the XVII cen tury. - Tira` 300. - Fusnoti kon tekstot.1. Gl. stv. nasl. 2. Sterjovski, Aleksandara) Bitola - Istorija - 17 v.

Aleksandar STERJOVSKI

Voved

Po~ituvani sogra|ani,

Eve, do~ekavme da odbeleìme i mal jubilej na Javnava tribina –

pet godini od nejzinoto osnovawe. Zad nea ostanaa ~etiri interesni

manifestacii. Toa pokaùva deka osnovite se postaveni za edna podol -

goro~na tradicija i deka taa i ponataka }e ìvee. Masovniot interes

za tribinava e u{te edna ubava strana. Zasluga za seto toa mu pripa|a

na Pedago{kiot fakultet na Bitolskiot univerzitet, koj ne samo

{to e inicijator, organizator, ami e i sponzor vo pe~ateweto na zbor -

nicive. Fakt e deka manifestacijata e i unikat na, nea ja nema nitu

eden drug grad vo R. Makedonija.

Denes }e go tretirame H½¼¼ vek. A Bitola vo H½¼¼ vek ve}e e orien -

talno fizionomirana, ima mnogu objekti od sakralnata i profanata

arhitektura {to toa posebno go potenciraat. Ima 3.000 ku}i, prizem -

ni i na kat, gradeni od tvrd materijal i pokrieni so }eramidi. Ima 21

maalo, ima i 900 du}ani. Vo ~ar{ijata dominira tvrdata i impozantna

gradba na bezistenot. Pokraj elegantnite kubiwa i minariwa od broj -

nite xamii, vo del od ~ar{ijata gordelivo se izvi{uva i kulata na grad -

skiot ~asovnik. Na rekata Dragor postaveni se 10 drveni i kameni mos -

tovi. Vo gorniot tek izdvoeni se vodeni rakavi so koi se pliska gradot,

ovozmoùvaj}i da se odrùva gradskata i semejnata higiena na zavidno

nivo. Osnovnata boja vo gradot e zelenata, ne samo zaradi bojata na

gorediliviot Pelister, ami i zaradi iljadnicite visoki stogodi{ni


Voved

drvja so rasko{ni kro{ni, koi skoro napolno go krijat pogledot kon ne -

boto, stavaj}i go gradot vo tainstven mir. Poedinecot koj doa|al od

edna od trite pristapni pati{ta ne moèl da go zabeleì, dodeka

sosema ne vlezel vo nego.

Pazarnite denovi koi se odrùvale vo bogatiot i pro~uen pazar

(denes platoto kaj Javor) i vo blizinata na At-pazarot bile impre -

sivna slika za antropolo{ko i sekakvo drugo {arenilo so koe se karakte -

riziral na{iot grad u{te vo ovoj pe riod. Tuka dominialo domicilnoto,

i slovensko i tursko naselenie, so svoite tradicionalni obele`ja na

oblekata. Visokite i bogati ~almi bile odlika na gospodskata, turska

kasta, anteriite i specifi~nite odliki od {panskata ili portugal -

skata obleka, otkrivale del od brojnata kolonija Evrei. Tuka imalo i po

nekoj amal–\uptin. Moèlo da se vidi i visok, sinook i so slamena boja

na kosata poedinec. Toa, bil rob donesen od ruskite stepi ili gradovi

ili nekoj Germanec {to nesre}no bil zaroben i tuka go prodolùval ̀ i -

votot. Okoto bilo naviknato da zabeleùva i da ne se iznenaduva od

pojavata na crnec, bilo toa da e Abisinec ili da e od crnata Afrika.

Vremiwata na golemite osvojuva~ki vojni za Turskata imperija e

minato. Novite Turci i vo na{iot i vo drugite gradovi, sega go tro -

{at ona {to prethodnite generacii go pridobile so sabja. Bitol~ani

go sakale dobroto i za~ineto jadewe i toa e nasledstvo {to i nam ni go

ostavile. Ja sakale muzikata i ~o~ekot, gi sakale i hazarnite igri. Vo

Bitola vo ovoj pe riod ima i mnogu prostitutki: i \upki, i hristi -

janki, no i muslimanki. Bitol~ani se dobri retori~ari. Go sakaat izle -

tot i organizirale 20-tina popoznati izletni~ki mesta, od koi najpo -

pularno e ona od zapadnata strana, Dovlexik. Pokraj Diovs kata Reka

pobogatite bitol~ani podignale 80-tina vikendi~ki i tuka gi vrvele

sparnite letni denovi.

Ovoj vek, me|utoa, e i korozija na siot sistem i na dràvnosta

koja }e zavr{i so sintagmata $Bolniot od Bosforot". Aramistvoto i

ajdutstvoto zapo~nuvaat da dobivaat sindrom na masovnost. Iznasi -

lenite selani od spahiite i od drugi od bliskite sela sleguvaat vo gra -

dot i toa e po~etok na pohrinizacijata na Bitola – po~etok na noviot

lik na gradot. Islamizacijata i potur~uvaweto prodolùva so nesma -

leno tempo.

Ete, za del od seto }e stane zbor i na dene{nava tribina. Poseti -

telite moàt da postavat pra{awa, da dopolnat ili da koregiraat

nekoj aspekt. Za kontinuitet so minatata javna tribina i so H½¼ vek,

6 Bitola niz vekovite

Aleksandar Sterjovski

pred izloùvaweto na trudovite }e go promovirame 4-tiot po red

zbornik. Toa }e go napravi na{iot porane{en gradona~alnik, inaku

vqubenik vo istorijata i porane{en abasador vo Republika Finska, m-r

Mito Pejovski, no pred da mu dadam zbor nemu, sakam da go pozdravam

prisustvoto na predsedava~ot na Sovetot na Op{tina Bitola g-in

Marjan Tanu{evski i site drugi.

Bitola, 1.11.2001


Voved


\or|i DIMOVSKI – COLEV

XVII vek po~etok na reslavjanizacijatana Bitola

Zavojuva~kite vojni na skoro site dràvi glavno bile povrzani sonekoj, naj~esto, ekonomski interes. Toa osobeno vidlivo e so voj -nite na srednovekovnite feudalni dràvi, koga preku osvojuva -

weto na tu|i zemji se zgolemuvale feudite a so toa i eksploatacijata na zakrepostenite selani. Takvata ocenka u{te ponaglasena e i za Osman -liskata dràva vo koja isto taka vo srednovekovieto dominiral feu -dalniot poredok. Me|utoa za razlika od Zapadot vo Turcija bile iz -gradeni specifi~ni timaro spahiski feudalni odnosi. Imeno zemjata{to ja obrabotuvale kreposnite selani, bila dodeluvana od strana nasultanot na zaslu`ni za dràvata lica – spahii, no taa zemja ne imbila nasledna, tuku prihodite gi koristele s# dodeka mu sluèle nasultanot (dràvata) kako vojnici–kowanici. Ako tie ne se povinuvale zemjata im bila odzemana i dodeluvana na drug spahija, dodeka na Za -pad feudalecot bil sopstvenik i naslednik na feudot. Isto taka voOsmanliskoto carstvo, selaninot–kreposnik nemal zemja vo sopstve -nost, no ja nasleduval i ja rabotel bez ogled koj }e bide negov feudalengospodar – spahija. Vrz taka postavenite op{ti odnosi Turcite prizavladuvaweto so Bitola i Bitolsko go sproveduvale spomenatiot ti -maro spahiski sistem. Za taa cel bil izvr{en popis vrz celokupnotonaselenie kako bi se znaele to~no obvrskite na naselenieto sprema dr -àvata no i sprema feudalcite – spahii. Na na{eto podra~je (Bitola i Bitolsko) bile vr{eni nekolku popisi. Vo site popisi (H½ i H½¼ vek)bitolskoto hristijansko naselenie sekoga{ bilo, vo odnos na musli -

Bitola vo H½¼¼ 9

H½¼¼ vek po~etok na reslavjanizacijata na Bitola

manskoto, vo malcinstvo. Toa pokaùva deka po osvojuvaweto na Bi -tola vo gradot se naselile zna~itelen broj muslimani pred s# vrabo -teni vo administrativnite, verskite, voenite, sudskite ustanovi, noistovre meno se naseluvale i brojni zanaet~ii i trgovci. Pokraj mus -limani pri krajot na H½ vek vo Bitola se naselile del od proteraniteEvrei od [panija i Portugalija, a prido{le i Romi. Taka slojot nazanaet~iite, osobeno na trgovcite znatno se zgolemil.

Spored popisite, prestaveniov grafi~ki prikaz ja otslikuvabrojnata sostojba na ìtelite vo gradot vo H½ i H½¼ vek. Vidliva egolemata razlika pome|u domorodnoto hristijansko i pridojdenoto(muslimansko, evrejsko) naselenie, koe ne se dolì samo na prirodnata reprodukcija tuku pred s# na kolonizacijata i islamizacijata vo Bi -tola. Kako odbeleàvme kolonizacijata nastapila vedna{ po osvoju -vaweto na gradot i prodolìla za celo vreme dodeka islamizacijatavidno se gleda vo periodot na popisot od 1528 godina i popisot vo1568 godina. Toga{ rapidno e zgolemen brojot na muslimani vo Bitola koe ne{to e posledica na priemot na islamot. Taka vo prviot popis od celokupnoto naselenie muslimani sekoj ~etvrt bil islamiziran hris -tijanin, vo popisot od 1545 godina toa bil sekoj tret hristijanin, pa


\or|i Dimovski – Colev

5000

4500

4000

3500

3000

2500

2000

1500

1000

500

14811468 1519 1528/9 1545 1568 1591 1661/2 1718

Op{to ìteli

Muslimani

Hristijani

Evrei

Romi

LEGENDA:

@iteli na Bitola

Kraj na H½¼ ipo~etok na H½¼¼ vek.

6.000 - 7.000

8 - 10.000

10 - 12.000

taka hristijanskoto naselenie spadnalo pomalku duri i od pridojde -nite Evrei

1. Toga{ Bitola vremeno pretstavuvala musliman sko–evrej -

ski grad. Pravej}i sporedba muslimanite bile pobrojni vo 1468 god. za 605 ìteli od hristijanie; vo 1481 god za 880 ìteli; vo 1519 god. za1885; vo 1428/9 god. za 2334; vo 1545 god za 1082 ìteli, vo 1568 god. za2442 ìteli; vo krajot na H½¼ i po~etokot na H½¼¼ vek za 2384 ìteli.Soodnosot so Evreite bil vo 1568 god. za 698 ìteli Evrei pove}e odhristijani, a vo krajot na H½¼ i po~etokot na H½¼¼ vek za 653 ̀ iteli.

Vo naredniot H½¼¼ vek ne bile praveni popisi taka {to za bro -jot na ìtelite vo Bitola se potpirame na dvata posetiteli na gradotodnosno na Lorenco Bernardo i Evlija êlebija. Tie pokraj prekras -nite opisi na Bitola ni prezentiraat i broj na ku}i (doma}instva),koi najavuvaat zgolemuvawe na ìtelite i pro{iruvawe na gradotprostorno, osobeno vo H½¼¼ vek koga vospostaveniot timaro–spahiskisistem po~nuva da gi ru{i sopstvenite temeli.

Turskoto op{testvo,kako feudalno, vo naj{iroka smisla, se de -lelo na zakreposteni t.e. feudalno zavisni lu|e ili raja i slobodniili beraja. Vo beraja spa|ale site slobodni lica od najbednite do naj -bogatite, bez razlika na vera, narodnost, dava~ki i klasna pripad -nost, dodeka vo raja spa|ale kreposnite koi bile vrzani za spahijata izemjata, nezavisno od profesijata, verata, narodnosta, danocite {togi pla}ale, odnosno licata {to bile registrirani vo popisnite def -teri so vakviot sta tus

2. Vakvata podelba kako raja vo ogromnoto mno -

zinstvo gi opfa}ala selanite od bitolskite sela koi bile vneseni vodefterite so soodvetnite obvrski sprema spahijata. Me|utoa pokrajredovnite dava~ki koi bile prekumerni, mnogu ~esto proprateni i sonasilstva, gi prinudila rajata da bara izlez od svojata lo{a sostojba.Izlezite bile raznovidni, no kako crvena ni{ka niz celiot H½¼¼ vekse provlekuva migriraweto na rajata odnosno napu{taweto na selatakade se registrirani i naseluvawa na drugi mesta, bilo vo sela, vakaf -ski imoti, drugi spahii ili vo gradovite.

Za begaweto na rajata od bitolskite sela postojat brojni turski

dokumenti, osobeno od H½¼¼ vek, koi mo{ne pregledno go ilustriraat

zapo~natiot proces. Taka na primer vo eden ferman od 18.¼.1622 god.

upaten do kadiite na Pa{a sanxakot (vo koj spa|ala i Bitola so se -

lata) se veli: $Do moite u{i dopre deka onie {to bea porano opre -

Bitola vo H½¼¼ 11


1. Metodija Sokolovski, Razvojniot pat na nekoi gradovi vo Makedonija vo H½ i H½¼ vek,Istorija, ½¼¼/1, skopje, 1963, str. 47.

2. Aleksandar Matkovski, Kreposni{tvoto vo Makedonija, Skopje, 1978, str. 34, 76.

deleni za sobirawe na pau{alot za oci (...) od rajata... ne zemale kako

{to e opredeleno... tuku zemaj}i pove}e... ja ogor~uvale i voznemiru -

vale rajata i berajata"3. Ne{to sli~no e zapi{ano i vo drug ferman od

1–10.½¼.1662 god. upaten do kadiite vo Bitola, Lerin i Prilep vo koj

pi{uva: $Onie {to se opredeleni za sobirawe na xizieto i nuzulot...

zemaj}i pove}e pari otkolku {to e opredeleno vo naredbata, tie ja vlo -

{uvale polo`ba ta na rajata i siromasite... Poradi toa nareduvam... da

ne se zemaat sprotivno na zakonot i spisokot"4. Vakvi ili sli~ni

upatstva ima mnogu za{to poplakite na rajata od nasilstvata na mes -

nite spahii bile brojni. Taka naselenieto od bitolskata kaza podnela

prestavka vrz koja bil donesen ferman od 22.¼¼ – 2.¼¼¼.1632 godina upa -

ten do bitolskiot kadija vo koj mu se voo~uva deka $Iako e zabraneta...

obikolkata, tvojot naib (zamenik)... izleguval... {etal od edno do dru -

go selo i zemal od rajata xabe i besplatno drva, maslo, sirewe i drugi

vakvi i prehrambeni produkti i ne prestanuval da ja maltretira i voz -

nemiruva rajata"5. Selanite od selata Ramna, Kaàni, Sveti Todori,

Bairovo, Sakirovo i Aranovo(?) ispratile svoj ~ovek do carskoto se -

di{te soop{tuvaj}i mu deka tie iako mu gi ispolnuvaat obvrskite na

spahijata od niv se zemalo nezakonski danok na pasi{ta i im bilo ba -

rano maslo, sirewe pri {to vrz niv se vr{elo nasilie. Po ovoj povod

pak bil izdaden ferman vo 1634 godina so koj mu se skrenuva vnimanie

na bitolskiot kadija da go spre~i nasilieto i nezakonskoto odzemawe

na produkti i danoci6. Isto taka i ìtelite na seloto Vranevci se

àlele od nasilstvata na nivniot spahija Osman7. Koga muhzirot

Sefer bil ispraten da go spre~i nasilstvoto vrz rajata {to go vr{ele

kolxiite na xiziedarot od Bitola vo bitolskata nahija toj ne samo

{to ne uspeal vo toa tuku istiot bil pretepan od niv8. Za mnozina

nasilnici {to vr{ele zulumi i grabeì vrz rajata vo Bitolsko

svidetelstvuva i pismoto od beglerbegot do bitolskiot kadija vo koe

pi{uva: "...Po gradovite i selata {to se nao|aat vo va{ata kaza se



3. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, serija prva, tom ¼, Skopje, 1963, Dok.br. 50, str. 59. (Sixil, br. 2, list 73b – ¼¼, od 18.¼.1622 g.)

4. Ibi dem, Dok. br. 72, str. 73. (Sixil br. 2 list 70b – ¼, od 1622 god.).

5. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, serija prva, tom ¼¼, Skopje, 1966,Dok. br. 4, (Sixil br. 4, list 26a – ¼, od 1632 god.).

6. Ibi dem, Dok. br. 175, str. 91–92, (Sixil br. 4, list 28a – ¼¼, od 1634 god.).

7. Ibi dem, Dok. br. 127, str. 66, (Sixil br. 3, list 35b – ¼¼, od 1634 god.).

8. Turski dokumenti... tom ¼... Dok. br. 146, str. 109, Sixil br. 2, list 30a – ½¼¼, od 1623 god.).

pojavile mnogumina razbojnici koi nad siromasite vr{ele zulumi,

nasilie, pla~kale imoti i hrana i ubivale lu|e"9.

Grabeìte i nasilstvata vrz rajata mo{ne lo{o se odrazile vrznivnoto stopanisuvawe. Optovarena so dava~ki, ograbuvana a ~estopati pogodena i od prirodni nepogodi (su{a, grad, epidemii i sl.)rajata ne sekoga{ moèla vo potpolnost da gi ispolnuva obvrskitesprema spahijata. Baraj}i re{enie od kriznite sostojbi rajata vreme -no gi re{avala problemite preku pozajmuvawa na pari~ni sredstva.Pa ri pozajmuvale poedinci, semejstva, grupa na selani no i celi selazaedno. Vakvite zadolènija bile uredno i precizno definirani, kojpozajmuva, kolku pari so kakva lihva, na koe vreme i koj e garant napozajmenite pari. Pozajmuva~i poedinci se registrirani od selata:Brod, Obednik, Murga{evo, Lavci, Radobor, Srpci Pa{a, Bare{ani,Trn, Karamani, Ivawevci, Malovi{te, Duwe, Sveta i dr

10. Pokraj

poedinci kako dol`nici se registrirani i celi sela kako {to bile:Velu{ina, @abjani, Grumazi, Kukure~ani i taka na broj gi ima okolu65 sela od Bitolsko

11. Zadolùvawata rajata gi vr{ela kaj spahii,

vakafi, poedinci lihvari Turci ili Evrei. Najpoznati vakafi kaj{to se zadolùvala rajata bile Mumxi Hasan êlebi, Jahja Kadi,Mahmud aga, [ejn Osman, vakafot na Malata xamija i dr

12. Isto taka

kako kreditori niz turskite dokumenti figuriraat i bitolski Evrei,me|i koi se istaknuva Mojsej so dvata svoi sinovi Isak i Avram

13.

Me|utoa naj~esto kako kreditori se javuvale spahiite, kaj koi sezadolùvale i celi sela, (selanite od selo Ko~i{te kaj spahijataMehmed aga a selanite od selo Grade{nica kaj svojot spahija MehmedHalife)

14. Vakvi primeri ima mnogu.

Rajata zadolùvaj}i se edna{ te{ko se iskubuvala od dolgovite.Nemaj}i mo`nosti da gi ispolni obvrskite i pokraj zadolùvawata,poedine~no, celi semejstva duri i celi sela gi napu{tale svoiteogni{ta za da se naselat na drugi mesta. Za napu{tawe na selata imadosta primeri vo bitolskite sixili od koi naveduvame nekolku:Rajata od seloto Murga{evo, Bitolsko, se razbegala poradi danocitexizie, avariz i drugite voobi~aeni danoci, za{to tie bile pogolemi



9. Ibi dem, Dok. br. 103, str. 85, (Sixil br. 2, list 70a – ¼¼, od 1622 god.).

10. \or|i Dimovski–Colev, Bitolskite Evrei, Bitola, 1933, str. 52.

11. Turski dokumenti... tom ¼..., Dok. br. 1, str. 1–30, (Sixil br. 1, list 8a, od 1607 god.).

12. Aleksandar Matkovski, cit. delo, str. 109–110.

13. Istoriski Arhiv–Bitola, Regesti na bitol. sixil – Sixil 3, Sign. ¼, 3, 2, 3, 189;IA–Bitola–Regesti na bitol. sixili, Sixil br. 8 (list 61–¼) br. 767 i 768 od 1642 godina.

14. Turski dokumenti... tom ¼½, (Sixil br. 3, list 36 od 1634 god.).

otkolku {to bi moèle tie da gi podnesat, ta vo seloto ostanal samoselaninot Dujo. Bidej}i danocite i dolgovite na izbeganite bile ba -rani od Dujo i toj izbegal a seloto opustelo

15. Rajata pak od seloto

Popolàni begala sekoja godina16

. Na 11.¼.1686 godina bil izdadenferman vo koj se veli deka ìtelite od 30 sela vo Bitolsko se rastu -rile po razni gradovi, a toa im pri~inilo golemi zagubi na dràv -nite prihodi

17.

Na{ite selani ne taka lesno ja napu{tale zemjata. Tie bile ~es -titi lu|e i gledale da gi sredat odnosite so spahiite a duri koga ne }eimale nikakov izlez gi napu{tale selata. Takov e primerot so sela -nite od seloto Sopotnica koi izjavile: $Sega nie ne sme sposobni dagi isplatime (dolgovite)... Ako... rokot se odloì za devet meseci...seta lihva od vakafskite pari i drugite na{i dolgovi lesno }e bidatisplateni, bez da ima te{kotii. Vo sprotiven slu~aj, ako postoi pri -tisok ima mo`nost ìtelite na seloto da izbegaat"

18. Sli~ni se izja -

vite i na ìtelite od selata Krstoar i Baldovenci. @itelite na se -loto Krstoar $...koi se izbegani od porano po okolnite sela poradimnogubrojnite im dolgovi pred sudot izjavile: $Ako xabiite na vaka -fite i drugite zaemodavateli ne gi baraat za tri godini od datumot nadokumentov od selanite osnovniot zaem i lihvata i ako ne ni dodevaati ne n# voznemiruvaat site nie kako porano }e si dojdeme vo na{etoselo i }e ìveeme. Po tri godini dolgovite {to gi imame pak }e gipla}ame kolku {to moème. No ako od strana na zakonot ne ni se daderok, kako {to e objasneto, bezdrugo site nie }e izbegame vo drug kraj inapolno }e se rasselime"

19. Za ìtelite na seloto Baldovenci koi po -

radi mnogubrojnite dolgovi go napu{tile seloto $... nepristrasnitemuslimani soop{tija deka ìtelite na seto selo izbegale zatoa {tomaterijalno se propadnati i zadolèni; ako im se odloì (pla}awetona danocite)... re{eno e site pak da se vratat i spomnatoto selo da seobnovi"

20.

So ogled deka begaweto na rajata od selata go naru{uvala stopa -nisuvaweto i gi namaluvala prihodite kako na spahijata taka i nadràvata bile prezemeni merki izbeganata raja da se vrati na staroto



15. Ibi dem, Dok, br. 46, str. 37.

16. Ibid. Dok. br. 101, str. 81, (Sixil br. 8, list 113 od 1641 god.)

17. Aleksandar Matkvski, cit. delo, str. 198.

18. Turski dokumenti... tom ¼½ ... Dok. br. 72, str. 55 (Sixil br. 8, list 34b – ½ od 1641 god.).

19. Turski dokumenti... tom ¼¼... Dok. br. 227, str. 121 (Sixil br. 3, list 73b – ¼¼¼ od 1635 god.

20. Turski dokumenti... tom ¼½... Dok. br. 66, str. 50 (Sixil br. 8, list 32a – ¼¼¼ od 1640-41 god.).

mesto. Vo taa nasoka e i pismoto na rumeliskiot beglerbeg do kadiitena Bitola, Lerin i Prilep vo koe im nareduva izbeganata raja da sevrati nazad po nivnite sela

21. Sli~en e i carskiot dekret od 1635

godina, so koj im se nareduva na kadiite vo Bitola, Xuma Pazari iLerin da ja vratat izbeganata raja

22. Sli~ni naredbi od 1678 godina

svedo~at za eden kontinuitet za migriraweto na rajata od Bitolskotoselo Bukovo vo gradot Bitola. Vo 1679 godina mnogu raja od bitol -skite sela Obednik, Zagori~, âgor, Kukure~ani i drugi izbegala vookolnite sela i gradovi za da go izbegne pla}aweto na danokot avariz.Za begawe na rajata od Mariovskata nahija i naseluvawe vo gradovitesvedo~i fermanot od 28 avgust 1682 godina

23.

Izbeganata raja sekako imala interes {to se naseluvala vo drugi mesta – sela i gradovi. Takvata raja ako ne bila otkriena i vratena iostanala nezavedena vo defterite 10 godini kako raja, taa se zdobivala so sta tus beraja t.e. slobodni lu|e pri {to za toa dobivala i berat.Tokmu takvite vostanoveni tradicii gi motivirala da be ga iako toago pravela so te{ko srce, za{to generaciski bila vrzana za obrabotkana zemjata, a imala vloèno i vo gradbite na ku}i i poku}ni na. Oddruga strana vlasta da ne gi gubi prihodite ednovremeno se borelaprotiv silexistvoto vrz rajata a isto taka i se angaìrala da ja vratiizbeganata raja. Kako zemal zamavot na begawe granicata od 10 godinise pomestuvala na 15–20–30–50 pa i doìvotno da se bara vra}awe narajata. Za takvite sostojbi gi naveduvame slednive primeri: So fer -man od 28.½¼¼¼.1682 godina upaten do pove}e kadii pa i do bitolskiotmu se nareduva $...celata raja prisilno da vrati vo svoite sela, dokol -ku postojano ne ìvee pove}e od deset godini vo tie gradovi"

24. Drug

ferman upaten do kadijata vo Bitola go upatuva da go ispita slu~ajotvo vrska baraweto da se isplatuva danok na napu{tenata zemja na spa -hijata iako liceto ve}e 35 godini ìvee vo bitolskata kaza

25. No fer -

manot od 1634 godina upaten do bitolskiot kadija e mo{ne rigorozenkon izbeganata raja od selo Egri koe spa|alo vo vakafot na Daut pa{a.Vo nego decidno stoi $(izbeganata raja)... da ja vrati{ vo nivnoto sta -ro selo i mesto i da ovozmoì{ da se naselat. Nakratko, za vakafskataraja vreme ne postoi, i na spomenatite da ne im dozvoli{ da se izgo -



21. Ibi dem, Dok. br. 143, str. 100 (Sixil br. 8, list 109b – ¼¼¼ od 1641 god.).

22. Turski dokumenti... tom ¼¼... Dok. br. 234, str. 124/5 (Sixil br. 4, list 49b – ¼¼¼ od 1635 god.).

23. Aleksandar Matkovski, cit. delo, str. 148, 165, 198.

24. Ibi dem, cit. delo, str. 165.

25. Turski dokumenti... tom ¼½... Dok. br. 1, str. 3 (Sixil br. 5, list 29ab).

voraat po nekoj na~in"26

. Po s# izgleda deka bitolskiot kadija ne jazavr{il so uspeh naredbata pa na 8.¼¼.1636 godina bil izdaden nov fer -man upaten osven do kadijata na Bitola i do kajmakamot na Rumelija vo koj op{irno e iznesena sostojbata so izbeganata raja od selo Egri. Vofermanot stoi: $Mnozina od rajata i nejzinite sinovi zavedeni vodefterot na vakafskoto selo Gorno Jegri, koe se nao|a vo Bitolskakaza, a koe spa|a vo vakafot na pokojniot Daut pa{a... poradi nasi -lieto i zulumot na biv{iot zabit na spomenatoto selo... go napu{tileseloto, oti{le i se naselile vo sela i drugi nahii... i po toj na~in imnanesle na prihodite na spomenatiot vakaf golema {teta. Kogasega{niot zabit na vakafot oti{ol kaj preselenite i sakal da gi vra -ti vo nivnoto porane{no selo, tie mu se sprotivstavile, velej}i mu:Vremeto e izminato. Nie ve}e sme registrirani vo avariskite haniwai na{ite avariski obvrski gi pla}ame od pred 20–30 godini vo mesto -to kade {to ìveeme.

Spored toa, potrebno e site da se krenat, da se vratat vo staritemesta kade {to se zavedeni vo defterot i pak tamu da se naselat za da seza~uva napredokot i blagosostojbata"

27. Edno e sigurno deka so zgole me -

niot broj na napu{taweto na selata se pomeruvala granicata od de set go -dini nagore i se vr{elo prisilno vra}awe na rajata na nivnite stari ì -veali{ta. Za toa da bide ozakoneto bile donesuvani i zakon ski propisi

28.

Poradi sloènosta vo dava~kite za prebeganata raja bile done -suvani i takvi re{enija prilagoduvani kon konkretnite priliki. Votaa nasoka e i fermanot od 1640 godina upaten do sobira~ot na pri -hodi i vr{itelot na popisot Haxi Ahmet vo koj mu se nareduva: $...nekoi od rajata... is~eznale pred 15–20 godini a nekoi pred 30–40 godi -ni. Rajata od timarite oti{le vo vakafite, a rajata od vakafite votimerite i gradovite i selata na carskite hasovi. Onie {to tolku go -dini ìveat vaka, si napravile ku}a, lozja, gradini i yevgari. Bidej}idosega ne bile zapi{ani, zaimite zemale od rajata po vakafite ispenxe i mnogu pari na ime ~ift bozan, a muteveliite i xabiite na vakafite(zemale isto) od rajata po timarite i ja izma~uvale.

***

Vrz osnova na ova, moja naredba e takvata raja da go dava vo mes -toto kade {to ̀ ivee u{urot od zemjata {to ja obrabotuva, a ~ift bozan i drugite rainski danoci da im gi dava... na onie kaj koi i porano bila



26. Turski dokumenti... tom ¼¼... Dok. br. 172, str. 90 (Sixil br. 4, list 49b – ¼¼ od 1634 god.).

27. Turski dokumenti... tom ¼... Dok. br. 3, str. 5 (Sixil br. 4, list 33a – ¼¼ od 1636 god.).

28. Aleksandar Matkovski, cit. delo, str. 251.

zapi{ana rajata29

. Od brojnite turski dokumenti moème da konsta -tirame deka begaweto na rajata i pokraj site merki da se zadrì ilivrati na starite mesta ne vrodila so rezultati. Naprotiv migraciiteselo–grad stanale edna od karakteristikite na H½¼¼ vek za Makedo -nija. Toj zapo~nat proces so zasilen intenzitet prodolìl i vo H½¼¼¼vek za da kulminira vo po~etokot na H¼H vek. Preku napu{tawe naseloto i zaseluvaweto vo gradovite, vklu~itelno i Bitola, selskotonaselenie – raja – nai{lo na posiguren i podostoinstven ìvot. Takavo gradovite novodojdenoto naselenie i natamu svojata egzistencija jaosiguruvalo preku zemjodelstvo, gradinarstvo i pomalku so sto~ars -tvo, no i so zanaet~istvo. Tie {to se zanimavale so zanaet~istvo ilipak so trgovija ne pla}ale nikakvi danoci na svoite proizvodi osvenopredelenata taksa (ba~) za prodadenata stoka

30.

Procesot {to se odvival vo Makedonija, odnosno naseluvawe naraja po gradovite, vo Bitola e mo{ne inteziven. Taka vo gradot zana -et~istvoto se zgolemuvalo so rastot na negovite ̀ iteli. Imeno, ako vo 1460 godina imalo samo ~etvorica zanaet~ii hristijani na sproti 152zanaet~ii muslimani vo 1481 godina na 210 zanaet~ii muslimanido{le 18 hristijani zanaet~ii, za da vo sredinata na H½¼ vek brojotdistegne 27 a vo krajot na H½¼ i po~etokot na H½¼¼ vek nivniot brojstigne do 39 zanaet~ii hristijani, $... taka {to sekoj tret ili ~etvrtstare{ina na semejstvoto od redot na hristijanite vr{i nekojazanaet~iska dejnost"

31. Spored toa dodeka vo Bitola zanaet~istvoto do

sredinata na H½¼ vek bilo glavno vo muslimanite, vo krajot na vekot i po~etokot na H½¼¼ vek se zanimavale dosta go lem broj hristijani

32.

Zgolemeniot rast na zanaet~istvoto vo Bitola vo H½¼¼ vek se dolèloi na $...tehni~kata delba na trudot vo poedini vidovi {to moè tokmuod ovoj vek da se sledi

33 osobeno kaj grupata zanaeti {to se vo vrska so

ishranata (14 vidovi) so tkaeninite (10) vidovi, obrabotka na koà (6vidovi), na metal (7 vidovi) itn.

34.

Bidej}i vo H½¼¼ vek nemalo popisi, koi popisi bile onevozmo -èni da bidat precizni so permanentno begawe na rajata, so toa nema -



29. Turski dokumenti... tom ¼½... Dok. br. 28, str. 25/6 (Sixil br. 8, list 100a – ¼¼ od 13.¼H.1640god.).

30. Aleksandar Stojanovski, Gradovite na Makedonija od krajot na H¼½ do H½¼¼ vek, Skopje,1981, str. 102–103.

31. Metodija Sokolovski, cit. statija, str. 48.

32. Ibi dem

33. Milo{ Hr. Konstantinov, Zanaeti i esnafi vo Bitola i okolijata, Bitola, 1961, str. 12.

34. Ibi dem

me nitu podatoci za brojnosta na ìtelite, nivnata narodnost, reli -gijata i sl. za Bitola. Sepak dvajcata spomenati posetiteli davaat ne -koja slika za gradot. Spored Lorenco Bernardo koj prestojuval 1691godina vo Bitola imalo 1500 ku}i (doma}instva) od koi 200 bile evrej -ski. Smetaj}i grubo, toga{ Bitola bi broela okolu 6–7.000 ìteli.Evlija êlebija (1662 godina) za Bitola zabeleàl deka ima 3.000ednokatni i dvokatni ku}i i 900 du}ani. Zemaj}i go ovoj podatok zapostoewe na 3000 ku}i se smeta deka nekoi od niv bile osven za ̀ iveewe i za drugi nameni kako verski, sudiski, administrativni, prosvetni,zdravstveni i drugi ustanovi pa taka gradot realno bi imal okolu8–10.000 ìteli

35. Takva Bitola $...od urbano geografska gledna to~ka

dobiva oblik na tipi~no orientalen grad so tesni ulici i zbieniku}i. Takviot beleg mu go davaat i brojnite verski, prosvetni i drugiustanovi – xamii, mesxedi, medresi, amami, imareti, tekiwa i dr"

36,

kako i bezistenot, karavansarai, ~ar{ija so zanaet~ii i trgovci sopazari i sl. Toga{ glavno Bitola se prostirala vo slednive granici:$...po~nuvaj}i od Bairot, kon mesnosta Tepsija, preku Crn Most irekata Dragor vo blizinata na dene{nata crkvi~ka Sveti Kuzman iDamjan, Drven Pazar, ottamu kon Sveti Dimitrija, potoa se spu{talakon crkvata Sveta Bogorodica, od kade prefrluvaj}i se preku rekataDragor i Starata âr{ija zavr{uva kon Smilevski Bair"

37. Me|utoa

s# pogolemiot priliv na novodojdeni od po selata, gradot postepeno se {irel po periferijata sozdavaj}i novi naselbi $...kako na primerJeni maalo, delovi na Bairot, Bela ê{ma i dr."

38.

Spomenatiov proces na migracija selo–grad vo H½¼¼ vek vo Bi -tola ovozmoùva da se naseli brojno slavjansko selsko naselenie, koekako raja be ga od selata za podobra egzistencija. Istovremeno vo Bito -la se vr{i po~etniot proces na reslavjanizacija za{to kako odbele -àvme vo prethodnite vekovi gradot prete`no bil so muslimansko na -selenie. Reslavjanizacijata na gradot e od nacionalna gledna to~kamo{ne vaèn proces za{to na toj na~in postepeno se doa|a do grupi -rawe na narodna ma sa ne obremeneta so nikakvi vlijanija od strana,koja zakrepnuvaj}i ekonomski }e ja zapo~ne borbata kako bitolskogra|anstvo za svoja emancipacija protiv patrijar{iskata dominacijavo crkoven i u~ili{ten domen.



35. Nikola V. Dimitrov, Bitola – Urbano–geografski razvoj, Bitola, 1998, str. 75.

36. Ibi dem, str. 51.



Anica \OR\IEVSKA

Ajduti - junaci od Bitolsko od XVII vek

Prirodno e sekomu da mu e najmil rodeniot grad. Razumno e sekojkoj na nekoj na~in e krvno povrzan so toj grad da ja sakanegovata istorija, da ja u~i i da ja prou~uva istata. Ni{to

tolku silno ne n# pribliùva do ~uvstvata na sopstvenata istorijakako sopstvenoto prou~uvawe, ili t.n. $svoera~no istraùvawe".

Vo poslednive ~etiri godini tribinata naslovena $Bitola nizvekovite", neodolivo go osvoi na{iot istoriski ìvot i vo mnogu jazadovoluva na{ata èd za istorijata. Istata ni dava mo`nost da japrosledime burnata istorija na narodot od ovoj kraj

1.

Ovoj pat tema na moeto izlagawe e eden nevoobi~aen, ili pomalku popularen istoriski seg ment od na{ata istorija, a toa se ajdutite–junaci od H½¼¼ vek.

U{te na po~etokot treba da napravime jasna distinkcija pome|uajdutite –razbojnici

2 i ajdutite– junaci i da go obelodenime nivnoto

vistinsko lice, a voedno da potencirame kako o~ajot i nepravdata mo -àt da go naterat ~ovek pove}e da gi pretpo~ita planinskite samotiiod topliot selski dom . Dodeka na edni, im gi gi ubivale roditelite,ili bra}ata, na drugi im gi kradele ènite, ili im gi obes~estuvale


Ajdutite - junaci od Bitolsko vo H½¼¼ vek

1. Istorija na makedonskiot narod, Tom ¼¼, Skopje, 1998.

2. Dodeka za Turcite ajdutinot pretstavuval ne{to sramno, za hristijanite, pi{uvalbugarskiot revolucioner Georgi Rakovski $ajdutin ne zna~i razbojnik, nitu pak lo{ ~ovek,tuku junak, onepravden i obes~esten od turskata vlast" Georgi S. Rakovski, Bülgarskitehaéduti túhnoto na~elo i túhnata postoÿnna borba s Turcite, ot padenie Bülgarii dodene{nite vremena, Kniìca pürva, Ruse 1895, 8.

sestrite, na treti im gi grabale imotite ili im nagrbuvale ogromnidanoci so {to se stavil vo pra{awe i nivniot opstanok. Istite tie,pore{itelni selani koi doìveale nekoj zulum, ili nepravda se od -metnuvale vo ajduti

3 .. Pokraj re~enoto, rajata, odnosno makedonskiot

narod tokmu vo toj H½¼¼ vek ja imale u{te i taa obvrska da gi snabdu -vaat turskite elitni vojski – jani~arite, so najzdravite deca od svo -jata sredina

4. Kakvi bile uslovite za sobirawe na deca za jani~arskite

vojski najdobro svedo~i edna sultanska naredba od 1640 godina. Vo nease veli deka hristijanite koi {to imaat pove}e od edno dete na vozrastod 15–25 godini, zdravo i sposobno, da se predade na sobira~ot nahristijanski deca za jani~arskite odredi

5.

Zatoa moè slobodno da se kaè deka ajdutstvoto i aramistvotopretstavuvaat dve strani, avers i re vers na edna ista op{testvena po -java – $klasnata borba na ugnetenite masi nezavisno na koja vera i na -rodnost pripa|aat tie, protiv seta eksploatatorska klasa"

6. Bidej}i

pogledot na svetot na religiozniot ~ovek bil religiozen, a fakt e deka hristijanskoto naselenie na Balkanskiot poluostrov prvo ja po~uvs -tvuvalo feudalnata eksploatacija, razbirlivo e toa {to toa prvo itrgnalo po patot na klasnata borba. Podocna koga eksploatacijata sepro{irila i vrz muslimanskoto naselenie, toga{ i toa se pove}e sevklu~uvalo vo taa borba. Ovaa pojava e najmnogu vidliva vo krajot naH½¼¼ i po~etokot na H¼H vek koga muslimanite i hristijanite bile voisti druìni.

Za ajdutstvoto e pi{uvano vo site balkanski zemji, no samo vrzosnova na podatoci, ostaveni od razni patepisci, glavno tu|inci, koivo razni vremiwa minuvale niz Balkanskiot poluostrov ostavaj}isvoi zapisi.Ovie podatoci glavno se {turi, nedovolni i mnogu ~estoprotivre~ni.

7

Za ajdutite dosta podatoci dobivame i od narodnite pesni i ora.Nivnoto eho se u{te odeknuva do nas. Za go lem broj na legendarni juna -ci, likovi na smeli ajduti naslikani vo narodnite pesni doznavametokmu od tie pesni, od kade {to doznavame i za poistovetuvaweto na


Anica \or|ievska

3. Makedonski istoriski re~nik, Institut za nacionalna istorija,Skopje 2000,17–ajdutstvoto.

4. Ivan Katarxiev, Ajdutskoto dvièwe i Karpo{ovoto vostanie vo H½¼¼ vek. Institut zanacionalna istorija, Skopje, 1958, 10.

5. Istorija na makedonskiot narod,... 50–54

6. Aleksandar Matkovski, Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija(1650–1700), Institut za nacionalna istorija, Skopje 1961, 5.

7. Evlija êlebija, Putopis, II, Svjetlost, Sarajevo 1957, 57–59.

poimite ajdut i aramija.8 No, se slu~uvalo narodniot pea~ nekoga{ ne

sakajki vo umetni~kite oblikuvani formi da ja zamagli istoriskatato~nost na ovie junaci.

Nema somnenie deka turskite dokumenti, glavno pi{uvani od ka -dii vo vremeto na samoto deluvawe na ajdutite se najverodostojni,objektivni i polni so mnogu detali.

9 Tokmu tie dokumenti nafrlaat

izobilna svetlina vrz borbenata tradicija na makedonskiot narod odovoj kraj.

Taka dokumentite od H½¼¼ vek {to vpro~em se tema na na{etoizlagawe go demantiraat razbiraweto deka H½¼¼ vek e vakum bez nas -tani {to zasluùvaat da vlezat vo istorijata na na{iot narod i gidemantiraat razbirawata deka H½¼¼ vek e samo vreme na te{ko ropstvo koga ne se slu{a protestniot glas na na{iot narod protiv feudalnataeksploatacija. No, sepak sixilite na Bitolskiot kadilak imaat i ne -dostatok, a toa e {to ja omalovaùvaat i potcenuvaat silata na ajdu -tite i {to vo ist ko{ gi stavale i ajdutite – junacite i ajdutite–raz -bojnici .

So cel i iskrena èlba i nie do nekade da u~estvuvame vo ispra -vuvaweto na istoriskata nepravda {to e napravena vrz junacite od na -{iov kraj od H½¼¼ vek, }e se obideme da dademe edna slika za Bitols -kiot kraj, no prethodno }e gi prozivame po imiwa onie, najjunacite:Kutle od Bare{ani, Go{e od Kutretino, Petre Dundar od Beranci,Nikle od Capari, Konstantin nare~en âvdar vojvoda od Sopotnica,Stojo od Lafci, Bel~e od \avato za kogo celoto selo se stavilo voborba so martolozite itn.

Se ~ini sosema soodvetno tokmu sega da go spomeneme toj nastanzapi{an vo sixil 6, list 5a, dok. br. 3, i opi{an od muzhirot Jusuf, koj bil ispraten od strana na [erijatot da go fati i dovede vo sudot . Zatoj nastan koj se slu~il me|u 2 i 11.7.1639 g. e zapi{ano $Koga se bara -{e spomenatiot Bel~e, ìtelite na seloto ne go davaa. Koga marto -lozot Osman i negovite drugari imaa namera da go fatat spomenatiot



8. Ilija Alu{evski, Oroto Aramisko juna~ka igra, Nau~na misla– Bitola 1990, ¼¼¼, Dru{tvo za nauka i umetnost– Bitola, Bitola,1990, 191–199

9. Site dokumenti {to se odnesuvaat na ajdutstvoto, a se nao|aat vo sixilite na bitolskiotkadilak, objaveni se vo prevod, redakcija i komentar na Aleksandar Matkovski vo pettomovi, a vo izdanie na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje. Ona {to nas neinteresira i e tema na izlagaweto se tomovite;Alekandar Matkovski, Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija,(1620–1650), Institut za nacionalna istorija, Skopje 1961Aleksandar Matkovski, Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija,(1650–1700), Institut za nacionalna istorija, Skopje 1961

i da go privedat vo [erijatot, dolgiot i crnobradiot zimija Ilija ikusiot zimija Mitre viknaa; $Se razbira ne go davame, UDRITE! De -nes e na{iot den'. I zapo~naa borba so onie koi bea isprateni od stra -na na [erijatot. Grabnale oru`je, pu{ki streli i ostri sabji. Po ne -kolku ~asovna borba, martolozot Osman mu ja otse~e glavata na spome -natiot aramija Bel~e bidej}i ne se predava{e. @itelite na spomena -toto selo site se jataci i aramii"

Posle ovoj krvav nastan zapo~na potera po site onie koj na ovojili onoj na~in u~estvuvale vo taa borba.

Od sixilot br. 6, list 6b, dok. br. 1 doznavame kako se odvivalenastanite posle ovoj nastan, odnosno sledi edna potera po siteu~esnici vo taa borba – $se osuduva na smrt Mitre Nikola od selo\avato koj se stavil na ~elo na selanite vo borba protiv martolozite,branej}i go ajdutinot Bel~e".

Deka prvite ajdutski druìni sigurno se pojavile bez prethodenplan i podgotovka, odnosno vo nekoj nenadeen sudir na selanite sovlasta svedo~i sixilot 2, list 10 b dok. 2 (dokumentot e od periodot1621–1622g).

$Fatenite ajduti od selo Su{ica (Jovan i Mitre) davaat pod -robnosti kako go otepale Mehmed âu{ vo negoviot ~iflig vo selotoTopol~ani koe pripa|a na Bitolskata kaza, a bil eden od lu|eto nanegovata ekselencija Arslan pa{a".

– $Na {estata no} od mesecot zul–kada se sobravme vo ~iflikotna spomenatiot Mehmed ~au{ i toa: Krste so 6 du{i drugi od selo Cer, Konstantin i Vel~e od Suho Grlo, ~obanot Mitre sin na Du{an odselo Pribilci i dvajca rekalii od spomenatoto selo Su{ica. @ite -lite na Pribilci postojano pridoa|aa. Imiwata ne im gi znaeme. Odselo Topol~ani dojdoa lu|eto na Negovata Ekselencija Arslan pa{a itoa eden negov ov~ar i eden negov ~iv~ija, edniot so brada,a drugiotbez brada. Site nie se sobravme no}ta kaj bunarot na selo Loznani i gootepavme spomenatiot Mehmed ~au{".

Surov bil ìvotot na ajdutite. Nivniot dom bila planinanataso site nejzini ubavini i grdosii; razjareni yverovi, studovi, mraze -vi, sekoga{ vo verna dru`ba so gladot. Iako surovosta na ajdutskiotìvot ne dozvoluvala pomasovno u~estvo na èni vo nivnite redovi,sepak od Bitolsko od sixil 4, list 13 a. dok br. 3 doznavame za imeto na edna ̀ ena. Vpro~em se raboti i za najstariot podatok koj poteknuva od1636 g. Toa bila Kira od selo Capari edinstvenata èna ajdutka odprvata polovina na H½¼¼ vek. Bila vo druìnata na pro~ueniot aram -


Anica \or|ievska

ba{a Petre Dundar i zela u~estvo vo fa}aweto i ucenuvaweto na HaxiHasana od kogo ajdutite zele go lem otkup 40 000 ak~iwa. Vo druìnatabila zaedno so svojot brat Jole.

Vpro~em druìnata na Petre Dundar od selo Beranci za prv patse spomenuva vo 1634 g godina i broela 44 ajduti, me|u koi; Lo{an odselo Magarevo; Jano Atanas i Jov~e Trajko od selo Vardino; PetkoNedelko od selo Rakitnica; Stojan Nikola od selo Sprostrawe; Sogre (Sugare) i brat mu Mitre od selo Babino; Petko Jaresko od seloSprostrawe; Hristo Gupan od selo Letvica; Simit~i Jovan od seloRakitnica, Karaxa od selo Dolno Divjaci; sinot na Terkan od seloBelica; \or|i sin na popot od selo Arilevo; Radoslav i Kova~ od seloKo~i{ta; Kov~e od selo Letvica; Bo{ko i Stevan od selo Sprostrawe(sixil 4, list 13a, dok br. 3).

Za ̀ al, vo istata godina koga i se spomenuva druìnata na Petre, sin na Dundar, doznavame deka bil faten i daden na sud za da $is~ezneod povr{inata na zemjata"– kako {to posakuvale prisutnite svedoci–muslimani (sixil 3, list 74 a, dok br.6). Po negovata smrt na ~elo nadruìnata do{ol Lo{an od selo Magarevo

10. Za nego od sixil 9, list

51a, dok. br.1 doznavame deka $Alajbegot na leviot rakav izjavil dekaLo{an od selo Magarevo istovremeno e i martolosba{ija i aramba{ana trieset du{i ajduti"

Najverojatno posle smrtta na Petre Dundar samostojno dejstvu -val Simit~i Jovan, za kogo vilaetskite golemci se iskaàle deka e$potrebno na bilo koj na~in da bide ubien, za da se spasat bo`jiterobovi od negovite zlo~ini" (sixil 5, list 71, dok.br. 3).

Se razbira pojavata na ajdutstvoto bilo neminovno, no istoto ne }e moè{e da opstoi dokolku ne }e be{e potpomognato od narodot, odnivnite jataci. Ve}e go spomenavme nastanot koga celo selo( \avato–koe bilo dervenxisko) se stavalo vo borba za da gi za{titi ajdutite.Od sixil 3, list 38a, dok. br. 5, doznavame deka ìtelite na selata Opsi -reno, Bitu{e, i Rakovo stanale vo za{tita na Bogoja Kosta, od seloOpsireno i uspeale vo toa. Vo 1646 g. ìtelite na selo Haro{ani ga -rantirale za Mihajlo \or|o koj bil obvinet deka bil ajdutin. Vrzosnova na nivnata garancija toj bil pu{ten od zatvor (sixil 10, list37a, dok 9) Vo istata godina ìtelite na Sloe{nica garantirale deka\or|o Stojko ne bil ajdutin, tuku e nakleveten. Za nego garantiral inegoviot brat Mihajlo (sixil 10, list 31a dok. 3). Vo 1661 godina



10. Aleksandar Matkovski, Otporot. . .71–73

ìtelite na selo Bukovo garantirale deka Stojko i \or|o, koi bile od

nivnoto selo $ne projavile bunt i razbijni{tvo" (sixil 18, list 7b

dok. 2).No imalo i slu~ai koga seloto gi obvinuvale i gi predavale na

vlasta ajdutite i ajdutskite jataci. Taka bil predaden Stojo od selo

Lafci, eden od jatacite na ajdutite, za {to svedo~elo i celoto selo

(sixil 6, list 16 b, dok br. 1).Neophodno e da gi spomeneme i imiwata na sve{tenite lica koi

vo mnogu im pomagale na ajdutite. – Od sixil 6, list 29 a, dok 3–dozna -

vame deka ìtelite na selo Trnovo izjavuvaat deka $pop Mito nema

vrska so ajdutite i ne gi pomaga". Vpro~em ova e u{te edna potvrda za

toa kako celoto selo se stava vo za{tita na eden ~ovekA od sixil 10, list 37a, dok 6– doznavame kako dvajca muslimani

go obvinuvaat sve{tenikot od Loznani deka e buntovnik i jatak na

ajdutite. – $Sve{tenikot od selo Loznani gi pali ~iflicite, svoite 600

ovci bespravno gi hrani so na{e ìto, bil aktiven buntovnik vo vr -

{ewe na buntovi i razbojni{tva. Se zasolnuva pri vidni lu|e. Porano

koga muzhirot Emir pristigna vo seloto go napadnal so sabja so name -

ra da go otepa"– izjavile istite. Glavno ajdutite nemale nekoja posebna uniforma, tuku se nosele

kako i ostanatiot narod od svojot kraj . Mnogu ~esto se maskirale vo

druga obleka (sixil 13, list 116a, dok. 1– $Da se fatat site onie koi se

dviàt preoble~eni kako jani~ari, axemi –oglani, i kol–oglani, no -

sat |urz, pu{ka, varsak i oblekuvaat jagmurlak, jakallu, dolama i bur -

ma astar".No, samo pogolemite ajdutski druìni mnogu obrnuvale vnima -

nie na svojata obleka. Najubavata obleka obi~no druìnata mu ja dode -

luvala na svojot vovjvoda, koj imal i li~en znak. Toj imal $ perje na

stare{instvo", {to go nosel na kapata, ili na kalpakot.11

Ova e potvr -

deno i vo izvorite (sixil 5, list 5a, br. Dok. 1)– Grupa martolozi go fatile ajdutinot Konstantin nare~en ̂ av -

dar – vojvoda od selo Sopotnica $Spomenatiot Konstantin e kradec i

aramija. Se dviì vo kabanica od crvena ~oja a na glavata nosel perja -

nica. Sega{nata negova rabota bila da se dviì so aramii i da se bun -

tova. So predupreduvawa na nikoj na~in ne se popravil. Potrebno e na


Anica \or|ievska

11. Du{an Popovi}, O hajducima, ¼, Beograd, 1930, 137

sekoj na~in da bide ubien i da se otstranat od bo`jite robovi negovite

zlo~ini" Navistina $drsko "e juna{tvoto na ajdutite. Vistinski podvig e

da se ubie sobira~ot na nuzul (toa go napravile junaci od selata Ko -

~i{te, Za{le, Babino, Brezovo i Dolenci – sixil25, list 35, dok br.3);

Sobira~ot na danocite: hara~, avariz, nuzul xelep (na 9. 05.1677 g vo

Gorno Virovo – sixil 23, list 35a, dok.br.1). Ili pak so golema ogor -

~enost da se ubie golemiot lihvar Mojso (1634 g), zatoa {to ajdutite na

lihvarite gledale kako na lu|e {to pravat go lem zulum.12

Pove}e od

hrabrost e da se krene raka vrz glasnikot za turskata pobeda kaj Kan -

dija (Istiot bil napadnat kaj Bare{ani–sixil 21, list 54, dok.br. 3)Seto ova govori za nivnata veli~ina i re{itelnost. A dokolku

ne moèle ni{to da napravat toga{ svojot otpor go iskaùvale preku

ru{eweto na sopstvenite ku}i, paleweto na {talite, ètvata, amba -

rite (sixil 18, list 8a, dok 3 – $Suba{ijata na selo Drago{ izjavil

deka ajdutite gi razru{ile ku}ite na selanite koi se razbegale bidej}i

ne bile vo sostojba da pla}aat danok i lihva")Nastanot za napadot na bitolskiot bezisten od strana na ajdu -

tite donekade ni be{e poznat po soop{tenijata na turskiot patepisec

Evlija êlebija 13

. $Bezistenot im e mnogu tvrd, no sepak vo vremeto

dodeka nie prestojuvavme vo ovoj grad dojde ajdutot po ime Baja so pet -

stotini |auri od planinata [apka i vlegol bez nikakov strav i gri -

à, ja iskr{i kapijata na bezistenot i zel skapi tkaenini vo vrednost

od sedumdeset iljadi gro{a. Potoa se povlekle kon poleto pukajki od

topovi i pu{ki. Vo cel grad nikoj ne se najde {to }e si dozvoli barem

so zborovi da mu se sprotivstavi, ili pak barem da pra{a $zo{to".

Pusto ~udo i kukavi~luk". Spored nego toj napad go izvr{il Bajo, Ja -

no, koj do{ol od planinata [apka, ili [ipka vo 1661 godina. Blago -

darenie na bitolskite sixili dobivame novi podrobni podatoci koi

frlaat nova svetlina vrz ovoj nastan. Spored niv (sixil 12, list 41a,

dok. br. 1) znamenosecot pri napadot na bezistenot bil Tane, sin na

Mitan od selo âirli. Nastanot, odnosno prviot napad na Bezitenot

se slu~il ne porano od 14 juli 1646 god.14

, a ne kako {to veli êlebija

vo 1661 g.



12. Aleksandar Matkovski, Otporot, . . 279.

13. Evlija êlebija, Putopis. . 59.

14. Aleksandar Matkovski, Otporot,. . 286–292.

Koga ajdutite vlegle vo bezistenost pokraj drugoto zele i 120 000

ak~iwa, {to bile ostaveni vo depozit od Mehmed–aga, a {to gi sobral

na ime danok xelep – ke{en.Vo vrska so ovoj nastan svedo~at niza dokumenti;sixil 10, list 33b, dok. 4 –" Mehmed–aga bara potvrda deka pa -

rite nameneti za kupuvawe na ovci {to gi stavil vo Bezistenot, se

ograbeni od ajdutite koi go napadnale bitolskiot bezisten. Toa se pa -

rite na spomenatiot danok za ovci xelepke{an– 120 000 ak~iwa".sixil 10, list 33a, dok 6 – (dokumentov e od 1646) – $Rajata od

bitolskite sela dovedena e vo sudot za istraga na ajdutite koi go na -

padnale bezistenot. Od selo Presil bela crkva, Vodnani, Suhi dol,

Radovo, Selo Arilevo".sixil 10, list 33a, dok 7 – $Ibrahim aga ja privel vo sudot svo -

jata raja za istraga na ajdutite koi go napadnale bezistenot".sixil 10, list 33 b, dok 8 – $Ahmed–aga mu predade na vilaetskiot

zabit dvajca zimii od selo Mogila i od selo Slep~e koi se obvineti za

napad na Bezistenot".sixil 12, list 41 a, dok 1 – $Se osuduva na smrt ajdutinot Tane od

selo âirli, sin na Mitan, koj bil bajraktar na ajdutite, zel u~estvo

vo napadot na Bezistenot i go palel snopjeto po nivite".Vo negovi race bilo znameto na aramiite koi go napadnale bezis -

tenot. Go nakodo{ile nekolku selani od selo Suhodol Mariovsko.Spomenatiot razbojnik za egzekutirawe se dal na zabitot Musa -

aga. Na ~inot na negovoto sudewe koe bilo vo mesec juli 1651 godina

prisustvuvale mnogu vidni li~nosti. Toa samo potvrduva deka se rabo -

ti za edna navistina golema li~nost, a negovoto fa}awe vistinski

trofej za vlasta, $Naju~eniot me|u u~enite, koj go prodlabo~uva znae -

weto,privremeniot kadija na Trikala – Ibrahim efendi, sin na

Mehmed Efendi. Cvetot na golemite nau~nici, privremeniot kadija

na Bitola Hrz–efendi. Gordosta na blagorodnite valii Mujstafa

efendi. Gordosta na muderisite Jahja Balizade, Mehmed–efendi, imam,

Dervi{ êlebi, pripadnuk na Hzr. Gordosta na muderisite Abdurah -

man êlebi. Gordosta na blagorodnite Mehmed–aga. Gordosta me|u

sli~nite gulam{ahi. Gordosta na valiite Ahmed– efendi i drugi

prisutni"Za vreme na istragata protiv ajdutite {to go napadnale bezis -

tenot bil faten kako somnitelen i Mihajlo \orgo od selo Haro{ani,

koj bil zatvoren nekolku dena vo zatvorot. Toj bil pu{ten pod


Anica \or|ievska

garancija na $negovite prijateli " e zapi{ano vo sixil 10, list 371,

dok. br. 9. Posle napadot na bezistenot turskite vlasti prezele èstoki

merki za da go spre~at eventualniot vtor napad na bezistenot.– sixil 13, list 158b, dok 2 – $Mu se nareduva na bitolskiot

kadija da angaìra martolozi za za{tita na bezistenot i carskata

kasa od ajduti".

Deka ajdutskoto dvièwe vo Bitolsko od sredinata na H½¼¼ vek e

vo postojan podem se potvrduva tokmu od istite izvori . Taka od sixil

10, list 11, dok. 9 – od 1645 g. doznavame deka kadiite, hatibite, ima -

mite i drugi ìteli na Bitola, obvinuvaat deka $site bitolski sela

stanale buntovni~ki".Pa ottuka ne treba ni najmalku da ne ~udi postojanoto prezemawe

na {to pogolemi i po rigorozni merki od strana na turskite vlasti;– sixil 5 list 39 b, dok 2 $Im se nareduva na kadiite od Bitola,

Prilep ... da prezemat efikasni merki protiv ajdutite koi so razveani

znamiwa i svirewe vo trubi napa|aat sela". I dodeka vo po~etokot za martolozi bile postavuvani hristi -

jani (sixil 14, list 65a dok. 3 – $Se odreduva martolosba{ijata Golu -

ban so ~etirieset lica da go za{tituva gradot Bitola od ajduti"), za

podocna istite niv celosno da bidat otstraneti (sixil 27, list 52a,

dok,– $Se nareduva do bitolskiot kadija da se otstranat martolozite

hristijani, a da se nazna~at muslimani").Sekojdnevno rastel brojot na ajdutite koi se osuduvale na smrt;sixil 15, list 24 b, dok 1 – $Se osuduvana smrt ajdutinot Kiro od

Sveti Todor – Bitolsko".sixil16, list 4a, dok. 4 – $Ibrahim aga – zabit vo Bitola go ob -

vinuva ajdutinot Krste od s. Bukovo".– sixil 16, list 4a, dok 5 – $Ibrahim aga – zabit od Bitola go

obvinuva ajdutinot Mitre od s. Haleveni".sixil 16, list 5 b, dok 6 – $Ibrahim aga zabit od Bitola go obvinuva

Petko koj bil faten vo s. Malovi{te, buntovnik vo zemjava".

sixil 26, list 10 a, dok 2 – $Sudeweto na ajdutinot Mitan i Pet -

ko od selo Radobor "sixil 16, list 6a, dok. 1 – $Ibrahim – aga zabit od Bitola go ob -

vinuva ajdutinot Mi{e od selo Malovi{te".sixil 16, list 6 b, dok 2 – $Se osuduva na smrt ajdutinot Dimo od

selo Magarevo, Bitolsko (go dovel na sud Ibrahim aga)".



Sixil 16, list 7, dok 2 – $Se osuduva na smrt ajdutinot Grujan od

Sveta Petka, Bitola".sixil 18, list 51a, dok 2 – $Se osuduvaat na smrt Nikle od s.

Bukovo martolozot Nestor od selo Dihovo, Stojo od s. Sekirani,

Vel~e i Petko od selo mal Ger man– Nikle bil bajraktar".sixil 20, list 26 b, dok 1 – $Se osuduva na smrt ajdutinot Marko

od s. Boi{te Bitolsko, koj ne gi daval danocite i go navreduval padi -

{ahot i muslimanite. Marko skoro 15 godini bil ajdutin, a nekoga{

sarixe – vid na gra|anska milicija vo Turcija". – sixil 26, list 10 a, dok 2– $Sudeweto na ajdutinot Mitan i

Petko od selo Radobor "Ili pak se osuduvaat so mnogu godini sluèwe vo mornarica;sixil 18, list 4a dok 2 – $Jovan sin na Pejo od selo Sopotnica se

osuduva na 7 godini prinudna rabota kako vesla~ vo carskata morna -

rica. Jovan bil bajraktar so 10 du{i".Fakt e deka od vtorata polovina na H½¼¼ vek nastapile u{te po -

te{ki denovi za narodot od ovoj kraj. Se pojavile i lokalni nasilnici

i odmetnati jani~ari i visoki dràvni funkcioneri koi u{te pove}e

ja ote`nuvale sostojbata na narodot. Me|u najpoznatite odmetnici

bil Jegen –pa{a, porane{en rumeliski begler–beg, koj so okolu 100 000

odmetnici go pqa~kosuval osobeno centralniot Bal kan.Od dokumentite doa|ame i do cela niza na spisoci od koi doz -

navame za obvrskata na selata za izdvojuvawe na sredstva za plati na

martolosba{iite i sekbanite koi ja za{tituvale Bitolskata kaza od

Mitrovden do \ur|ovden i od \ur|ovden do Mitrovden;sixil 23, list 89 a, dok 1 – $Spisok po koj a se raspredeluva suma -

ta od 103 000 ak~iwa me|u bitolskite sela za pla}awe na martolosba -

{ijata Mahmud aga, koj zaedno so 40 sekbani se obvrzuva da gi goni

ajdutite". sixil 25, list 31b dok 1 – $Spisok na bitolskite sela obloèni

za pla}awe na 70 000 ak~iwa za plata na 30 sekbani koi }e ja za{ti -

tuvaat bitolskata kaza od ajdutite od Mitrovden do \ur|ovden".sixil 25, list 62 b, dok 1 – $Spisok na bitolskite sela obloèni

so pla}awe na 70 000 ak~iwa za pla}awe na 30 sekbani koi }e ja za{ti -

tuvaat Bitolskata kaza od \ur|ovden do Mitrovden od pojavenite

ajduti".sixil 26, list 24 b dok 2 – $Se nazna~uva Sinan aga da gi goni

ajdutite".


Anica \or|ievska

sixil 26 list 24 b dok 3 – $Se nazna~uva Rexep usta da gi goniajdutite".

sixil 14, list 69a, dok 1– $Mu se soop{tuva na bitolskiot kadija deka Osman–aga e nazna~en da gi goni ajdutite koi se pojavile vo grado -vite, selata i ~iflicite".

No, ni{to ne moèl da napravi ni martolosba{ijata Sinan–aga, nitu Osman–aga, Rexep usta, Ibrahim–aga, a u{te pomalku Mah -mud–aga so 40 sekbani. Brojot na ajdutite–junaci od den na den stanu -val se pogolem i pogolem, rastel brojot na onie koi {to pove}e gipretpo~itale planinskite samotii, kade se oddavale na mra~ni razmi -sluvawa za idninata na ovoj tolku nastradan narod.

Na krajot bi trebalo da se kaè deka tokmu ovie planinski raz -misli mnogu }e vlijaat vo podigaweto na narodot od ovoj kraj. Vo nivima ne{to golemo, ve~no, mlado i ìvotvorno, no i cvrsto demanti -rawe za onie najskepti~ni umovi deka H½¼¼ vek e samo mrak vo kojispla {enoto naselenie poslu{no go svitkalo grbot pred agite.Vpro~em dokumentite ja govorat vistinata za ovoj kraj

Vistina e deka za ajdutite vo H½¼¼ vek bile tu|i poimite $tatko -vina" $Makedonija", $patriotizam". Sepak fakt e deka site niv gipovrzuval eden zaedni~ki ideal, a toa bila neograni~enata omraza kon gospodarot–tu|inec i ona {to sekoj narod go pravi mo}en–a toa e èl -bata za sloboda.

Iskrata na buntot na porobeniot makedonski narod ~esto znaela da plamne vo buni i vostanija

15.

Denes, od dlabo~inite na vekovite ostanaa samo senki od imi -wata na ovie dariteli na vekot, konstruktori na toa neverojatno vre -me, koi istorijata gi zapi{a, za slu~ajno svetot da ne gi zaboravi.Nivnite dela ni davaat znak da se poklonime pred nivnite senki odimiwa i da mol~ime. Nie, dale~ni potomci i naslednici im sezablagodaruvame.



15. Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija, Sojuz na dru{tvata na istori~arite naRepublika Makedonija: Voena akademija $Mihajlo Apostolski", Skopje 2000, 281–291

prazna


Anica \or|ievska

Radmila PETKOVA

Bitolskite kadiski sixili za crkvata

Trgnuvaj}i od faktot deka Bitola pretstavuva{e eden od naj -va`nite politi~ki i administrativni centri na Rumelija vo te -kot na turskoto vladeewe, vo nejzinite sudski registri – Bitol -

skite kadiski sixili, po~nuvaj}i od 1607 god., bea zaveduvani sitedokumenti koi bea ispra}ani od Carigad i toa ne samo onie koi seodnesuvaa na Bitola, tuku i na ostanatite pova`ni centri na Rume -lija. Ako na niv se dodadat i onie dokumenti koi proizleguvaat di -rektno od bitolskiot sud slobodno moème da kaème deka poseduvameogromen broj originalni dokumenti–izvori, izvonredno zna~ajni nesamo za istorijata na na{iot grad, tuku i za na{ata zemja voop{to.

Za H½¼¼ vek, na koj mu e posvetena ovaa tribina, se odnesuvaatprvite 29 toma i opfa}aat pe riod od 1607–1694 god. Tie dokumenti,spored s# ona {to ni nudat kako informacija, pretstavuvaat neiscr -pen izvor ne samo za politi~kata i kulturnata isotrija na gradot inegovata po{iroka okolina, tuku i za razni drugi oblasti: urbanizam, etnologija, stopanstvo, pravo, posebno obi~ajnoto, vera (site verois -povesti) itn. Poslendata oblast, verata vo dadeniot mo ment n# inte -resira samo vo delot za na{ata vera i na{ata crkva za {to postojatbrojni dokumenti.

Pred da po~neme da zboruvame za konkretnite dokumenti morameda kaème ne{to i za odnosot na islamot kon hristijanstvoto. Imeno,u{te so pojavata na islamot na istoriskata scena vo ½¼¼ vek, Kuranot,svetata kniga na muslimanite, stana osnoven zakon od civilen,politi~ki i religiozen aspekt za site pripadnici na taa veroispoved.



No, vo nego postojat i odredbi (½, sura 44, 45 i 47) za verska toleran -cija kon pripadnicite na monoteizmot, odnosno kon dvete veri {tosozdale sveti knigi kako {to se Talmudot i Stariot i Noviot zavet ikoi imaat bo`ji pratenici kako {to se Mojsie i Isus.

No vedna{ vo istiot vek, po osvojuvaweto na Sirija i Palestina }e dojde i do prvite zabrani za hristijanite. Imeno, naslednikot naMuhamed, kalifot Omar ¼, vo 637 god. }e go proklamira t.n. Omarovakt so koj na hristijanite im se zabranuva, odnosno nareduva slednoto: javno nosewe na krst i ikoni, glasno peewe na crkovni molitvi, krie -we odmetnici po crkvite, nosewe posve~ena obleka od muhamedancite;odnosno trgawe od patot koga pominuva muhamedanec, stanuvawe kogavleguva muhamedanec i sl.

Spored gornoto, na{ata vera i crkva bile priznati, a crkvatakako institucija, pod imeto Ohridska arhiepiskopija ja so~uvala svo -jata samostojnost s# do 1767 god. koga bila ukinata, a Ohrid kako se -di{te na istata, ostaven duri i bez episkopski tron.

Taa, vo H½¼¼ vek vleze so pomal broj eparhii zatoa {to so obno -vata na Pe}kata patrijar{ija vo 1575 g. & be{e odzemena jurisdikci -jata nad site srpski eparhii, kako i nad skopskata, morozvidskata,ni{kata i }ustendilskata, zaedno so Razlog, a najverojatno, na po~e -tokot na vekot i nad t.n. italijanska eparhija vo koja vleguvalepravoslavnite op{tini vo Italija (Apulija, Kalabrija i Sicilija),kako i Venecija i Dalmacija. Edinstveno kon nea e priklu~enadra~kata eparhija i toa nekade izme|u 1585–1614 god. do koga be{e podvlasta na Carigradskata patrijar{ija.

Vo slabeeweto na hristijanskata crkva, iako pravno ja prizna -vale, zna~itelno pomognale samite sultani, koi, po~nuvaj}i u{te voH½ vek iako na pooddelni crkvi i manastiri im gi priznavaleprethodno dadenite privilegii, sepak nastojuvale na sekoj na~in da go{irat islamot. Interesna e i naredbata na Selim ¼, da bidat sru{enisite kameni crkvi vo carstvoto, a hristijanite da gradat samo drveni.

Vo vremeto pak na Sulejman Veli~enstveni (1520–66) {to be{e$zlaten vek" na imperijata se javuvaat i prvite nikulci na nejzinotoopa|awe {to }e prodolì u{te podrasti~no za vreme na negoviotnesposoben sin Selim ¼¼ (1566–74), pa i vo vremeto na Murat ¼¼¼(1574–95).

Vospostaveniot dano~en sistem ovozmoùva{e ograbuvawe nesamo na hristijanskoto naselenie, tuku i na crkvata. Vo ograbuvawatau~estvuva{e ne samo administrativnata vlast, tuku i mesnite spahii i


Radmila Petkova

turskite golemci izmisluvaj}i razni danoci–potkupi. Korupcijata

vladee{e vo site mo`ni oblasti, a poedinci basnoslovno se zboga -

tuvaa. Moèbi najdrasti~en primer e visinata na godi{niot prihod

na Mehmed pa{a Sokolovi} koj iznesuval 1.000.000 zlatnici (spored

Gerlah).Vakvata sostojba vo H½¼ vek, ne samo {to prodolìla i vo H½¼¼

vek, tuku se vlo{ila u{te pove}e.Za toa pak {to se slu~uva so na{ata crkva tokmu vo ovoj vek }e

ostavime da zboruvaat dokumentite od na{ite Bitolski sixili. Vodej -

}i smetka za nivnata mnogubrojnost, kako i raznorodnosta na proble -

matikata koja ja tretiraat, a so cel da se sfati su{tinata na istite }e

gi podelime na dve grupi.Prvata grupa vo koja ima najgolem broj dokumenti ja ~inat

dokumentite koi se odnesuvaat na izborot na arhiepiskopiite na

Ohridskata arhiepiskopija, izborot na poglavarite na poodelni

eparhii (pri {to nas n# interesiraat samo za Pelagoniskata

eparhija), na~inot na izbor po pat dobivawe na berati, pla}awe na

danokot $pe{ke{" za dobivawe na istite, ~ii ceni postojano rastele

pa arhiepiskopite mo rale da pozajmuvaat golemi sredstva, pa duri da

gi zaloùvaat i crkovnite sasudi.Deka korupcijata cutela vo H½¼¼ vek i deka izdavaweto na berati

stanalo vistinska trgovija moèbi najdobro potvrduvaat dva doku -

menta po moj izbor.Edniot e priznanica, t.e. garancija od 1677 god. za pozajmeni pa -

ri i toa 100.000 ak~iwa od strana na ohridskiot arhiepiskop Meletij,

bitolskiot vladika Grigorios i dr. po ime navedeni arhierei najve -

rojatno za pe{ke{ot za pla}awe na beratot na Meletij, pozajmeni od

eden beg.Fermanot pak, od 1679 god. kaùva deka istiot Meletij izbegal

(verojatno ne moèl da go isplati baraniot pe{ke{), i patrijar{i -

jata ostanala prazna. Na negovo mesto dobil berat monahot Partenij

koga & isplatil 100.000 ak~iwa na carskata blagajna.Koga sme kaj beratite, treba da naglasime deka od 1529 god. koga

ohr. arh. Prohor uspeal da izdejstvuva ferman so koj na celata teri -

torija na Ohridskata arhiepiskopija bile izdavani t.e. dobivani be -

rati samo preku kancelarijata na ohridskiot kadija i na arhiepisko -

pijata, a ne kako dotoga{ preku koj bilo kadija {to naj~esto po pat na

mito bilo zloupotrebuvano.



Kon ovaa prva grupa dokumenti se priklu~uvaat i site dr. koi seodnesuvaat na pravata i dol`nostite na crkovnite stare{ini i rabo -tata na crkvite, a se razgleduvani od strana na specijalno formira -noto oddelenie za crkovni raboti Episkopos kalemi formirano od stra -na na Portata vedna{ po osvojuvaweto na Carigrad vo 1453 god.

Li~no smetam deka najgolemata va`nost vo ovaa grupa dokumenti imaat dokumentite spored koi moème da go sostavime spisokot naimiwata na arhiepiskopite, no i na arhiereite na Pelagoniskataeparhija za koj sme zainteresirani vo momentot. Vo interes na vremeto}e gi navedam samo nivnite imiwa. Po~nuvame so Danail, pa Pavle,Joasaf, Patinos, Josif, Plotelsios, Letopetres, Ignatij, Hristofor, Zaharij, Grigorij i zavr{uvame so Josif.

Dokumentite od vtorata grupa, koi gi ima vo pomal broj se odne -suvaat na grade`nata dejnost i intervenciite na crkvite i manasti -rite. Poradi preglednost }e gi grupirame vo nekolku podgrupi.

Dokumentite od op{to zna~ewe za site crkvi i manastiri nateritorija na Rumelija, kako {to e na pr. dokumentot od 1686 god.ispraten do site kadii vo Rumelija so koj im se nareduva da zabranatgradewe na novi crkvi i novi kafeani vo hristijanskite sela i daprezemat merki protiv site {to go prekr{uvaat zakonot.

Na vtorata podgrupa & pripa|aat sekako, barem jas taka mislam,dokumentite koi se odnesuvaat na dozvoli za popravka na crkvite–hu -xeti, vo koi se naveduva deka ne smeat pri popravkite da se zgolemuvane samo nivnata povr{ina, tuku i visina. Me|u crkvite koi dobiledoz vola se crkvata: Sv. Bogorodica vo s. Trn (1634 g.),Sv. Nikola vo s.âgor (vo 1634 g.) – postoi i denes, dve dozvoli za neimenuvana crkvavo Bitola, od koi ednata se nao|a{e vo Firuz beg, a drugata vo Varo{maalo (od 1645 i 1661 god.), potoa za crkvite od Bu~in i Smilevo (od1656), Topol~ani (1652), Crnobuki (1661), crkvata Sv. Petka od Bukripa{a (od 1663), crkvata vo Capari (od 1657) itn.

Tretata podgrupa gi sodrì dokumentite vo koi se raboti zaodreden vid sporovi, me|u koi naj~esti se imotno–pravnite, potoasporovi za ubistva i drug vid sporovi vo koi sporedno se naveduvaatpoedini crkvi i manastiri, no za nas se bitni da go konstatiramepostoeweto na istite vo dadenata godina. Taka na primer se spomenuvamanastirot vo Bukovo vo 1634, manastirot vo Dihovo vo 1650 god i dr.,no sekako najinteresen e dokumentot od 1640 god. vo koj se veli: $@ite -lite na selo Obednik dojdoa vo sudot i rekoa – Barame da se regis -trira: nikoj od minuva~ite da ne gi se~e drvata okolu crkvata koja se


Radmila Petkova

nao|a pod seloto, a vo negoviot atar i nikoj da ne pravi pat pokrajcrkvata i da ne minuva".

Na krajot kako zaklu~ok, cenej}i gi podatocite koi ni gi davaatprezentiranite dokumenti, treba da kaème deka istite ja potvrduvaat silata i èlbata na na{ata crkva da opstane i vo takvi te{ki vre -miwa, da gi poprava svoite hramovi za da ne is~eznat, a angaìraj}i gi zoografskite i rezbarskite tajfi, iluminatorite i prepi{uva~ite dapomogne vo sozdavaweto na izvonredni umetni~ki dela zaedno so svo -jot narod, dela koi imaat sopstven, odnosno na{ duhoven pe~at, delaso~uvani i denes, so koi moè da se gordee i se gordee ovaa zemja.



Koristeni izvori i literatura

1. Bitolski kadiski sixili–regesti, tom 1–29, (neobjaven prevod naIstoriski arhiv na Makedonija – Skopje)

2. Fazlur Rahman, Duh islama, Beograd, 1983

3. Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto naturskoto vladeewe, tom ¼¼ i ¼¼¼, Skopje,1983

4. Ivanú SnÓgarovú, Istoriÿ na Ohridskata arhiepiskopiÿ – Pat -riar{iÿ otú padaneto i podú TurcitÓ do neénoto uniùoènie(1394–1767), Sofiÿ, 1932.


Radmila Petkova

Çëàòêî ÆÎÃËÅÂ

Ñîçíàíèjàòà çà ïðâèòå áèòîëñêè ñòèïåíäèèâî XVII-òèîò âåê è íèâíèòå ïîçíà~àjíè ôóíêöèè

ÀÏÑÒÐÀÊÒ

Âî îâî¼ òðóä ñå äàäåíè îñíîâíèòå êàðàêòåðèñòèêè çà òóðñêîòî âåðñêî îáðà -çîâàíèå âî ãðàäîò Áèòîëà âî 17-òèîò âåê. Âî òàà ñìèñëà ñå îá¼àñíåòè è ñëåäíèòåòåðìèíè: ìåäðåñà - òóðñêî âåðñêî ó÷èëèøòå îä ïîâèñîê ñòåïåí, ìóäåðèñ - ó÷èòåë âîìåäðåñà è ñîôòà - ó÷åíèê âî ìåäðåñà. Öåíòðàëíî ìåñòî âî òðóäîò å äàäåíî íà ñîçíà -íè¼àòà çà ïðâèòå áèòîëñêè ñòèïåíäèè îä 17-òèîò âåê è íèâíèòå ïîçíà÷à¼íè ôóíêöèè.

Ñî îãëåä íà ôàêòîò øòî ïðâèòå áèòîëñêè ìåäðåñè äàòèðààò îä âòîðàòà ïîëî -âèíà íà 15-òèîò âåê è ïðâàòà ïîëîâèíà íà 16-òèîò âåê (×àóø-áåãîâàòà è Èñõàê-×åëå -áèèíàòà ìåäðåñà), ñîñåìà îïðàâäàíî ìîæå äà ñå ñìåòà äåêà è ïðâèòå áèòîëñêè ñòè -ïåíäèè ïîòåêíóâààò îä òîà âðåìå. Âî 17-òèîò âåê ïðîäîëæóâà äà ñå ïðàêòèêóâà äà ñåäàâààò ñòèïåíäèè è âî äðóãèòå ìåäðåñè (Òóðñêàòà, ÊîŸà êàäè èëè Äóëáåíä ìåäðå -ñàòà, Ìåõìåä êàäè ìåäðåñàòà, Ãàçè Õà¼äàð êàäè ìåäðåñàòà, Øåðèô áåãîâàòà ìåäðåñà è Òåôèêè¼àòà) ïðè øòî ïîñåáíî áèëà çàñèëåíà êîìïåòèòèâíîñòà ìåƒó ðàçëè÷íèòåìåäðåñè è ïðåêó äàâàœåòî âèñîêè ñòèïåíäèè íà ñâîèòå ó÷åíèöè (ñîôòè).

Ñòèïåíäèèòå êîè áèëå äàâàíè íà ó÷åíèöèòå îä ìåäðåñèòå âî Áèòîëà áèëåìíîãó âèñîêè (äî ïîëîâèíà îä ïëàòàòà íà ìóäåðèñèòå) è èìàëå ïîâå•å ôóíêöèè èòîà: åãçèñòåíöè¼àëíà, ïðåâåíòèâíà, êîìïåòèòèâíà è åêñïðåñèâíà (åêñïîíèðà÷êà). Íî ñòèïåíäèèòå îñâåí ïîçèòèâíèòå ôóíêöèè èìàëå è íåãàòèâíè - òèå áèëå ïðåòïîñ -òàâêà çà ðàçâî¼ íà ðàçíè ïîðîöè êà¼ ñîôòèòå, ñî øòî íåêîè îä íèâ ãî äåâàëâèðàëåóãëåäîò íà ìåäðèñèòå è íà åñíàôñêèòå çäðóæåíè¼à íà ñîôòèòå, êîèøòî ïðîòèâ òàê -âèòå ñâîè ÷ëåíîâè ïðåçåìàëå ñîîäâåòíè ìåðêè.

Êëó÷íè çáîðîâè: ìåäðåñà, ìóäåðèñ, ñîôòà, ñòèïåíäè¼à


Soznanijata za prvite bitolski stipendii vo H½¼¼ vek...

1.- Òóðñêîòî îáðàçîâàíèå âî Áèòîëà áèëî âîñïîñòàâåíî óøòå âî15-òèîò âåê (ïîøèðîêî çà Ìåäðåñèòå è ìåäðåñêîòî îáðàçîâàíèå âî Áèòîëàìîæå äà ñå âèäè âî îïøèðíèîò è ìíîãó èíñïèðàòèâåí òðóä íà ïðîô.ä-ðÀëåêñàíäàð Ñòåð¼îâñêè:1990, ñòð.83-93). Âî 17-òèîò âåê âî Áèòîëà èìàëîïîâå•å îñíîâíè òóðñêè âåðñêè ó÷èëèøòà (ìåêòåáè), à èñòî òàêà è âåðñêèó÷èëèøòà îä ïîâè ñîê ðàíã (ìåäðåñè). Íåêîè îá¼àñíóâàœàòà êîè ìîæàò äà ñåñðåòíàò âî ëèòåðàòóðàòà, ñïîðåä êîè ìåäðåñèòå ñå ñðåäíè âåðñêè ó÷èëèøòà,çà ðàçëèêà îä ìåêòåáèòå (êîè áèëå îñíîâíè âåðñêè ó÷èëèøòà) å òåøêî äà ñåïðèôàòàò. Âî îâàà ñìè ñëà äîëæèíàòà íà ìåäðåñêîòî îáðàçîâàíèå, êîå ñåîäâè âàëî íèç òðè ñòåïåíè è ñî âðåìåòðàåœå îä 12 äî16, ïà äóðè è 20 ãîäèíè(Ñòåð¼îâñêè, 1990, ñòð.90) óïàòóâà íà òîà äåêà íàâèñòèíà íå ìîæå ìåäðåñèòåäà ñå îïðåäåëàò êàêî ñðåäíè âåðñêè ó÷èëèøòà, òóêó äåêà òèå áèëå ìíîãóïîâå•å îä òîà. Èñòî òàêà ðåæèìîò íà øêîëóâàœå, çíàåœåòî è äèïëîìèòå øòîñå äîáèâàëå, êàêî è âèñîêèòå ïî çèöèè øòî ãè çà çåìàëå ïî ñëå çàâðøåíîòîîáðàçîâàíèå, øèðóì öåëàòà Èìïåðè¼à, èñòî òàêà ãî ïîòâðäóâààò ïîíàïðåäèçíåñåíîòî ñôà•àœå. Çàòîà âî îâàà ïðèëèêà êàêî ïðèôàòëèâà ¼à íóäèìåîïðåäåëáàòà äåêà ìåäðåñèòå áèëå òóðñêè âåðñêè ó÷èëèøòà îä ïîâè ñîê ðàíã,êîè ïîäãîòâóâàëå êàäàð êî¼ •å ñëóæè âî âåðñêè óñòàíîâè êàêî øòî ñå Ÿà -ìèèòå, ìåñŸèäèòå è âî øåðè¼àòñêèòå ñóäîâè, îäíî ñíî êàäàð çà êî¼ ìóäåðè -ñèòå ãàðàíòèðàëå äåêà èìà ñïîñîáíîñòè äà âðøè íà¼âèñîêè îäãîâîðíè äîë -æíîñòè êàêî èìàìè, õàòèáè, ìóäåðèñè, êàäèè è ñë. (ñïîðåäè: Òóðñêè äîêó -ìåíòè, ñåðè¼à ïðâà, òîì I-IV è Ñòåð¼îâñêè, 1990, ñòð.89-90).

2.- Ïîñåáíà êàðàêòåðèñòèêà çà òóðñêîòî âåðñêî îáðàçîâàíèå âîÁèòîëà áèëà øòî îñíîâíèòå è ïîâèñîêèòå âåðñêè ó÷èëèøòà ïî ïðàâèëî áè -ëå ñìåñòåíè âî ãðàäåæíè êîì ïëåê ñè, êàäå øòî ãëàâíè îá¼åêòè áèëå Ÿàìèèòå,íî èñòî òàêà èìàëî è äðóãè îá¼åêòè êîè èìàëå ðàçëè÷íè ôóíêöèè. Îíà øòîïîñåáíî èçíåíàäóâà å äåêà óøòå âî òîà âðåìå ñå âîäåëà ñìåòêà çà ò.í.„ñîöè¼àëíà ôóíêöè¼à“ íà îáðàçîâàíèåòî. Òàêà íà ïðèìåð, ïîñòî¼àò ñî çíàíè¼àäåêà íåêîè îä ó÷èòåëèòå âî ìåêòåáèòå áèëå çàä îëæåíè äà ðàáîòàò è ñîñèðîìàøíè äåöà, îä êîè íå òðåáàëî äà íàïëàòóâààò íèøòî (Ñòåð¼îâñêè, 1996, ñòð.5).

3.- Çà íåïðå÷åíà è óñïåøíà ðàáîòà íà ìåäðåñèòå âî Áèòîëà äî ñåäóì -íàåñåòòèîò âåê (êîè áèëå âî ñîñòàâ íà ãðàäåæíè êîì ïëåê ñè âî êîè èìàëî èäðóãè îá¼åêòè ñî ðàçëè÷íà íàìåíà) áèëå îáåçáåäóâàíè ãîëåìè èìîòè,âêëó÷óâà¼•è è áðî¼íè äó•àíè êîè íî ñåëå ãîëåìè ïðèõîäè. Âî îâî¼ êîíòåêñò•å áèäàò íàâåäåíè ñàìî äâà ïðèìåðè - ×àóø áåãîâàòà è Èñõàê ×åëåáèèíàòàìåäðåñà. Ñïîðåä äîêóìåíòèòå (Òóðñêè äîêóìåíòè, III -147) çà íåïðå÷åíàòàðàáîòà íà ×àóø áåãîâàòà ìåäðåñà áèëå âêëó÷åíè ïðèõîäèòå îä ãîëåìèîò âà -êàô (åäåí îä íà¼áîãàòèòå âî Áèòîëà) âî êî¼ âëåãóâàëå ãîëåìè èìîòè, âêëó -


Zlatko @oglev

÷óâà¼•è ãè ñåëàòà Ïîïîëæàíè îä Ëåðèíñêî è Òîïîë÷àíè îä Áèòîëñêî(Ñòåð¼îâñêè, 1990, ñòð.85). Óøòå ïîèìïðåñèâåí å èìîòîò îä êî¼ îïñòàíóâàëàè óñïåøíî ðàáîòåëà Èñõàê ×åëåáèèíàòà ìåäðåñà. Çà òàà öåë áèë îñòàâåíèìîò îä 210 äó•àíè (îä êîè òî÷íî ïîëîâèíà áèëå âî Áèòîëñêàòà è ïîëîâèíàâî Ñîëóíñêàòà ÷àðøè¼à), áðî¼íè âîäåíèöè, êó•è, íèâè, àíîâè, öåëè ñåëà èîãðîìíà ñóìà íà ãîòîâè ïàðè êî¼à èçíå ñóâàëà 300.000 äèðõåìè (Ñòåð¼îâñêè,1990, ñòð.85). Íà âàêâè ïðèõîäè äåí åñ áè ìîæåëå äà ïîçàâèäàò è ìíîãóñâåòñêè ðåíîìèðàíè åäóêàòèâíè êàì ïó ñè, ïà äóðè è óíèâåðçèòåòñêè öåíòðè, à çà íàøèòå ïðîñòîðè, âî êîè îáðàçîâàíèåòî å âî õðîíè÷åí íåäîñòèã îä ôè -íàíñèñêî-ìàòåðè¼àëíè ñðåäñòâà, ñå ÷èíè äåêà íå å ïîòðåáíî äà ñå êîìåíòèðà.

4.- Óãëåäîò íà áèòîëñêèòå ìåäðåñè ìîæå äà ñå äîêàæóâà è ìåðè (èíäèðåêòíî) ïðåêó ïîâå•å åëåìåíòè. Åäåí îä òèå åëåìåíòè å è îäíîñîò íàòóðñêèòå âåëèêîäîñòî¼íèöè, ïà äóðè è ëè÷íî íà ñóëòàíîò êîí íåêîè îä íèâ.Äåêà íåêîè îä íèâ áèëå ìíîãó öåíåòè è íà íèâî íà öåëàòà Òóðñêà Èìïåðè¼à,îä 16-òèîò âåê ïà ñe äî ïî÷åòîêîò íà 20-òèîò âåê, ñâåäî÷è è ôàêòîò äåêà íå -êîè îä Ÿàìèèòå âî ÷èè ãðàäåæíè êîì ïëåê ñè ñå íàîƒàëå è ìåäðåñè (íà ïðè -ìåð, Èñõàê ×åëåáèèíàòà Ÿàìè¼à) äîáèâàëå äàðîâè (ïåðñèñêè êèëèìè) äè -ðåêòíî îä ñóëòàíîò (íà ïðèìåð, Ðåøàä V), êàêî çíàê íà íà¼âèñîêî ïðèçíàíèåçà íèâíàòà ðàáîòà è óñïåõ (Ñòåð¼îâñêè, 1996, ñòð.5).

Êàêî ïîñåáåí àðãóìåíò çà óãëåäîò íà ìåäðåñèòå ñå è ïëàòèòå øòî ãèçåìàëå ìóäåðèñèòå êîè ðàáîòåëå âî íèâ. Ïî÷íóâà¼•è îä 16-òèîò âåê, ïðåêó17-òèîò âåê, ïà è ïîíàòàìó ñîîäíîñîò íà ïëàòèòå íà ó÷èòåëèòå âî îñíîâíèòåâåðñêè ó÷èëèøòà (ìåêòåáèòå) è âî ïîâèñîêèòå âåðñêè ó÷èëèøòà (ìåäðåñè -òå), áèë îä 1:3, ïðåêó 1:7, ïà è ïîãîëåì. Òàêà íà ïðèìåð, ñèíîò íà Èñõàê×åëåáè¼à êî¼ áèë íà çíà÷åí êàêî ïðâ ìóäåðèñ âî Èñõàê ×åëåáèèíàòà ìåäðåñàèìàë äíåâíà ïëàòà îä 20 äèðõåìè, à ó÷èòåëîò âî ìåêòåáîò âî èñòèîò êîì ïëå -êñ èìàë äíåâíà ïëàòà îä 3 äèðõåìè (âèäè:Ìîìèäè•, 1979, ñòð.49 è Ñòåð¼îâ -ñêè, 1996, ñòð.5). Òîà ñàìî ïî ñåáå óïàòóâà íà ðàçëè÷íîòî íèâî íà ïî÷èòó -âàœå è óãëåäîò øòî ãî èìàëå ó÷èòåëèòå îä îñíîâíèòå è ñðåäíèòå âåðñêè ó÷è -ëèøòà âî òîà âðåìå.

Çà âèñîêèîò óãëåä íà áèòîëñêèòå ìåäðåñè ñâåäî÷àò è ïîäàòîöèòå âîáðî¼íè äîêóìåíòè îä êîè ìîæå äà ñå äî çíàå äåêà, ó÷åíèöèòå êîè ãè çàâð -øóâàëå óñïåøíî áèòîëñêèòå ìåäðåñè íàîƒàëå âðàáîòóâàœà êàêî êàäèè, èìà -ìè, ìóäåðèñè, íàçèðè è ñëè÷íî, íèç öåëàòà òóðñêà Èìïåðè¼à. Òî÷íî çàðàäèñe øòî å ïîíàïðåä èçíå ñåíî ñå ÷èíè äåêà •å áèäå êîðèñíî äà áèäàò íàáðîåíèáèòîëñêèòå ìåäðåñè îä 17-òèîò âåê ïà äî 1912 ãîäèíà. Ñïîðåä ïðîô.ä-ðÀëåêñàíäàð Ñòåð¼îâñêè âî Áèòîëà âî òî¼ ïåðèîä ðàáîòåëå ñëåäíèòå ìåäðåñè: ×àóø-áåãîâàòà ìåäðåñà (íà¼ñòàðà è åäíà îä ïðâèòå íà Áàëêàíîò), Èñõàê×åëåáèèíàòà ìåäðåñà, Òóðñêàòà ìåäðåñà, ÊîŸà êàäè ìåäðåñàòà, Ìåõìåä êàäè



ìåäðåñàòà, Ãàçè Õà¼äàð êàäè ìåäðåñàòà, Øåðèô áåãîâàòà ìåäðåñà è ò.í.Òåôèêè¼à (Ñòåð¼îâñêè, 1990, ñòð.84-89).

5.- Ñîîäíîñîò ïàê íà ïëàòèòå ìåƒó ñàìèòå ðåãèîíàëíè ìóäåðèñè áèëîä 10 äî 50 àê÷èœà äíåâíî, âî çàâèñíîñò îä óãëåäîò è ñïîñîáíîñòèòå øòî ãèèìàë ñîîäâåòíèîò ìóäåðèñ. Äåêà íå áèëà çíà÷à¼íà ñàìî ïëàòàòà, òóêó è äåêàóãëåäîò íà ìóäåðèñèòå âî Áèòîëà áèë ìíîãó âè ñîê, ïîòâðäóâà è ñëó÷à¼îò íàÌåõìåä åôåíäè, êî¼ âî 1636 ãîäèíà, ãî íàïóøòèë ìåñòîòî êàäè¼à øòî ãîèìàë âî Êðàòîâî è äîøîë âî Áèòîëà äà áèäå ìóäåðèñ çà ïëàòà îä 50 àê÷èœàäíåâíî (Òóðñêè äîêóìåíòè, 1969, III - 53; èñòî ñïîðåäè è Ñòåð¼îâñêè, 1990,ñòð.87). Çà ñòàòóñîò íà ìóäåðèñèòå êîè äîàƒàëå îä Öàðèãðàä, ãîâîðàòïîäàòîöèòå ñïîðåä êîè òèå äîáèâàëå ïëàòà è äî 300 àê÷èœà äíåâíî.

Ñïîðåä îïèñèòå øòî ìîæàò äà ñå íà¼äàò êà¼ ðàçíè ïàòåïèñöè èõðîíè÷àðè, êàêî è îä ïîäàòîöèòå êîè ìîæàò äà ñå èçâëå÷àò îä äîêóìåíòèòåøòî çàñåãà íè áåà äîñòàïíè ñëîáîäíî ìîæå äà ñå êîíñòàòèðà äåêà ìåäðåñèòåáèëå ñìåñòåíè âî ãðàäåæíè êîì ïëåê ñè êîè ïðåòñòàâóâààò ñâîåâèäíà ïðåò -õîäíèöà íà ñîâðåìåíèòå îáðàçîâíè êàì ïó ñè êîè ïîñòî¼àò âî åêîíîì ñêèðàçâèåíèòå çàïàäíîåâðîïñêè äðæàâè èëè âî äðóãè ðàçâèåíè äðæàâè øèðóìöåëèîò ñâåò. Íàñòàâàòà áèëà îä èíòåðíàòñêè òèï è ñîôòèòå (ó÷åíèöèòå)äîáèâàëå è áåñïëàòíî ïðåíî•èøòå, õðàíà, êàêî è ñòèïåíäè¼à.

6.- Ïîñåáåí ñåãìåíò îä æèâîòîò è ðàáîòàòà íà ìåäðåñèòå áèëå íèâíèòå ó÷åíèöè- ñîôòè. Âî òóðñêèòå äîêóìåíòè ñîôòèòå ñå ñïîìíóâààò âî äâî¼íàñìè ñëà: ïðâî, êàêî ñâåäîöè ïðè ïîòïèøóâàœåòî íà ðàçíè äîãîâîðè èëè îäð -æóâàœåòî íà ðàçíè ñóä ñêè ïðîöåñè è âòîðî, âî äîêóìåíòè âî êîè ñå òðåòè -ðàíè êàêî îáâèíåòè ñòðàíêè êîè íàïðàâèëå ðàçíè íåëåãàëíè àêòèâíîñòè (ëà -æåœå, êðàäåœå, áóíòóâàœå è ñë.). Âî ïðâàòà êàòåãîðè¼à ñïàƒà è çàñòàïóâà -œåòî íà ñîôòèòå ïðåä ñóäîò è ïðåä âëàñòà îä ñòðàíà íà ñîôòáàøè¼àòà - ëèöåêîå ñå íàîƒàëî íà ÷åëî íà ñîôòèíñêîòî çäðóæåíèå (Ñòåð¼îâñêè, 1990, ñòð.92).

Ñïîìåíóâàœåòî íà íåêîè îä ñîôòèòå êàêî ñâåäîöè ïðè ïîòïèøóâà -œåòî íà íåêîè âàæíè äîêóìåíòè èëè ñóä ñêè ïðîöåñè, óïàòóâà íà âèñîêèîòóãëåä øòî òèå ãî èìàëå âî îïøòåñòâîòî, ïà ñå ñìåòàëî êàêî ïîñåáíî çíà÷à¼íî è íåêîè îä íèâ êàêî ó÷åíè ëóƒå äà ïðèñóñòâóâààò íà èñòèòå. Âî òàà ñìè ñëà âîïðîäîëæåíèå •å áèäàò íàâåäåíè íåêîëêó ïðèìåðè. Âî äîêóìåíòîò 117, îäâòîðèîò òîì íà ïðâàòà ñåðè¼à ñîôòàòà Õóñåèí Õàëèôå, ñå ñïîìå íóâà êàêî ååäåí îä ñâåäîöèòå çà êóïîïðîäàæáà íà ÷èôëèê âî ñ. Âåëóøèíà (Òóðñêèäîêóìåíòè, 1966, ñòð.62). Âî ñëè÷íî ñâî¼ñòâî ñå ñïîìå íóâà èñòèîò ñîôòà èâî äîêóìåíòîò II-156. Èìåíî, Õóñåèí (Õàëèôå), ñå ñïîìå íóâà êàêî åäåí îäñâåäîöèòå çà êóïîïðîäàæáà /äàâàœå íà ðàñïîëàãàœå ñî ñåëàòà Ñëèâíèöà èØòðáîâî, Ïðåñïàíñêà êà çà (Òóðñêè äîêóìåíòè, 1966, ñòð.81). Èñòî òàêà èíåãîâèòå êîëåãè, Àõìåò-õàëèôå, è Õ’çð Õàëèôå ñå ñïîìåíóâààò âî ñëè÷íà


Zlatko @oglev

óëîãà. Ïðâèîò ñîôòà å íàâåäåí êàêî ñâåäîê çà íà çíà÷óâàœå íà ñóáàøè¼à,îäíî ñíî óïðàâíèê íà ñåëîòî Ìóðãàø, áèòîëñêà êà çà (Òóðñêè äîêóìåíòè,1972, ñòð.37-38), à âòîðèîò Õ’çð Õàëèôå, ñå íàâåäóâà êàêî åäåí îä ñâåäîöèòå çà êóïîïðîäàæáà íà èìîò îä ñòðàíà íà âîåíîòî ëèöå Ìåõìåò áåã, íà ÕàŸèÌåõìåò-åôåíäè (Òóðñêè äîêóìåíòè, 1972, ñòð.98-99).

7.- Ñî îãëåä íà ôàêòîò øòî ïðâèòå áèòîëñêè ìåäðåñè äàòèðààò îä âòî -ðàòà ïîëîâèíà íà 15-òèîò âåê è ïðâàòà ïîëîâèíà íà 16-òèîò âåê (×àóø-áå -ãîâàòà è Èñõàê-×åëåáèèíàòà ìåäðåñà; âèäè Ñòåð¼îâñêè, 1990, ñòð.84-86 èÑòåð¼îâñêè 1996, ñòð.5), ñî ñåìà îïðàâäàíî ìîæå äà ñå ñìåòà äåêà è ïðâèòåáèòîëñêè ñòèïåíäèè ïîòåêíóâààò îä òîà âðåìå. Âî 17-òèîò âåê ïðîäîëæóâàäà ñå ïðàêòèêóâà äà ñå äàâààò ñòèïåíäèè è âî äðóãèòå ìåäðåñè (Òóðñêàòà,ÊîŸà êàäè èëè Äóëáåíä ìåäðåñàòà, Ìåõìåä êàäè ìåäðåñàòà, Ãàçè Õà¼äàðêàäè ìåäðåñàòà, Øåðèô áåãîâàòà ìåäðåñà è Òåôèêè¼àòà) ïðè øòî ïîñåáíîáèëà çà ñèëåíà êîìïåòèòèâíîñòà ìåƒó ðàçëè÷íèòå ìåäðåñè è ïðåêó äàâàœåòîâè ñîêè ñòèïåíäèè íà ñâîèòå ó÷åíèöè (ñîôòè).

Ñòèïåíäèèòå êîè áèëå äàâàíè íà ó÷åíèöèòå îä ìåäðåñèòå âî Áèòîëàáèëå ìíîãó âè ñîêè - äî ïîëîâèíà îä ïëàòàòà íà ìóäåðèñèòå (Ñòåð¼îâñêè,1996, ñòð.5). Òàêà íà ïðèìåð, ïîçíàòèîò õóìàíèñò è äîíàòîð Èñõàê-×åëåáè,âî ñâî¼àòà âàêàôíàìà îïðåäåëóâà çà ìóäåðèñîò íà ìåäðåñàòà ïî 20 äèðõåìè,à çà ñåêî¼ ó÷åíèê ïî 10 äèðõåìè íà äåí (Ìîìèäè•, 1979, ñòð.49).

Òèå èìàëå ïîâå•å ôóíêöèè è òîà: åãçèñòåíöè¼àëíî-êîìïëåìåíòàðíà,ïðåâåíòèâíà è ïðåä ñe êîìïåòèòèâíî-åêñïîíèðà÷êà.

Åãçèñòåíöè¼àëíî-êîìïëåìåíòàðíàòà ôóíêöè¼à íà ñòèïåíäèèòåâåðî¼àòíî èìàëà çà öåë ñîôòèòå äà ãî íàäîïîëíóâààò ñâî¼îò áóŸåò îä èñòèòå. Êàêî øòî å ïîçíàòî îä äîêóìåíòèòå, íà ñîôòèòå âî ðàìêèòå íà êîìïëåêñèòåêàäå áèëå ñìåñòåíè èì áèëà îáåçáåäåíà õðàíà è ñïèåœå. Âî òàà ñìè ñëàîïðàâäàíî å äà ñå ïðåòïîñòàâè äåêà ñòèïåíäèèòå òðåáàëî äà ïîñëóæàò çàçàäîâîëóâàœå íà äðóãèòå (äîïîëíèòåëíè) ïîòðåáè íà ñîôòèòå êàêî øòî ñåêóïóâàœå îáëåêà, õðàíà è ñë.

Ïîâðçàíî ñî ïðåòõîäíîòî å è ïðåâåíòèâíàòà ôóíêöè¼à øòî âåðî¼àò -íî ¼à èìàëå ñòèïåíäèèòå øòî èì áèëå äàâàíè íà ñîôòèòå, à ñå ñîñòîåëà âîçàøòèòà íà ñîôòèòå îä îäàâàœå íà ðàçíè ïîðîöè ïðîñ¼à÷åœå, êðàäåœå è ñë.çàðàäè îáåçáåäóâàœå äîïîëíèòåëíè ôèíàí ñè ñêè ñðåäñòâà. Âàêâàòà ôóíêöè -¼à å ïîâðçàíà è ñî çàøòèòà íà äîñòîèíñòâîòî íà ñîôòèòå.

Ñî îãëåä íà òîà øòî âî Áèòîëà âî 17-òèîò âåê èìàëî ïîâå•å ìåäðåñè,ñî ñåìà å ðåàëíî äà ñå ïðåòïîñòàâè äåêà ìåƒó íèâ áèëà ðàçâèåíà ñåðèîçíàêîìïåòèòèâíîñò íà ïîâå•å ïîëèœà. Âî îâàà ñìè ñëà ñòèïåíäèèòå âåðî¼àòíî

èìàëå è êîìïåòèòèâíî-åêñïîíèðà÷êà ôóíêöè¼à, îäíî ñíî - íàòïðåâàðó -âàœå ðàçëè÷íèòå ìåäðåñè è íèâíèòå ñîôòèòå, ñî öåë äà ñå ïîêàæå êî¼à



ìåäðåñà å ïîêâàëèòåòíà. Êàêî íà¼äîáàð ïîêàçàòåë çà òîà áèëà âèñèíàòà íàñòèïåíäè¼àòà øòî ñå äàâàëà âî îääåëíèòå ìåäðåñè íà íèâíèòå ñîôòè. Îâà ñåîãëåäóâàëî è âî íà÷èíîò íà êî¼ ñå îáëåêóâàëå ñîôòèòå - íà¼ñêàïà è íà¼ìî -äåðíà îáëåêà, êàêî è íà÷èíîò íà êî¼ êîìóíèöèðàëå ñî äðóãèòå - êóëòóðíî,îäìåðåíî è ñïîðåä ñèòå ñòàíäàðäè íà òîãàøíîòî óáàâî îäíåñóâàœå.

8.- Íî, ñòèïåíäèèòå îñâåí ïîçè òèâíèòå ôóíêöèè èìàëå è íåãàòèâíè -òèå áèëå ïðåòïîñòàâêà çà ðàçâî¼ íà ðàçíè ïîðîöè êà¼ ñîôòèòå. Òàêà íåêîè îäñîôòèòå âðøåëå è áðî¼íè íåäîëè÷íè è íåëåãàëíè àêòèâíîñòè âî òîà âðåìå.Òàêà ïîçíàòèîò ïàòåïèñåö Åâëè¼à ×åëåáè¼à äàâà êóñ îïèñ íà ïîðîöèòå íà êîèñå îääàâàëå íåêîè îä ñîôòèòå âî ãðàäîò Áèòîëà. „Âî îâî¼ ãðàä èìà ìíîãóîäëè÷íè ðåòîðè÷àðè è ãîâîðíèöè. Íèâíèòå ñîôòè ñî íèâíèòå ÷àëìè, ðàçáó -øàâåíè êàêî ãíåçäà íà âðàï÷èœàòà, ñî ìå÷åâè çàä ïî¼àñîò, ñå îäìåòíóâààò âî ãîðàòà è ñå îääàâààò íà ðàçíè íè ñêè ðàáîòè ñî ïðîñòèîò ñâåò è ãðàáåæ. Êà¼íèâ ãè èìà ñèòå âèäîâè äèëáåð-÷î÷åöè. Ñå ñîñòàíóâààò ïî êàô åàíè è äðóãèèçâîðè íà òðà÷ è íå÷èñòîòè¼à è òàìó ñå äîãîâàðààò. Ïîòîíàòè ñå âî ïîðîöè,êëåâåòè è õàçàðäíè èãðè“ (Ìàòêîâñêè, 1991, ñòð.426).

Òàêâèîò íåãàòèâåí àâòîðèòåò è ðåïóòàöè¼à íà íåêîè îä ñîôòèòå ìîæåäà ñå ñîãëåäà è âî íåêîè îä äîêóìåíòèòå. Âî îâî¼ êîíòåêñò çà èëóñòðàöè¼à,ìîæå äà ñå íàâåäå äåë îä òåêñòîò âî äîêóìåíòîò áð.2 îä âòîðèîò òîì, ïðâàñåðè¼à íà Òóðñêèòå äîêóìåíòè..:„Ëèöàòà ÕàŸè Äîãàí è Ìóñòàôà, ñèí íàÊåíàí, ïàê æèòåëè íà ñïîìíàòàòà êà çà, íå ñå ÷åñíè ëóƒå, áóíòîâíèöè ñå.Îääàäåíè íà ñâîèòå ñòðàñòè ïîñòî¼àíî ñå ñîáèðààò ñî ëèöàòà Ìóñëè, ... êî¼ åèìàì íà Íîâàòà Ÿàìè¼à, Èáðàõèì, Àõìåò Õàëèôå è Ìåõìåò (Õàëèôå - Ç.Æ.) è íå ïðåñòàíóâààò äà ïðàâàò áóíò è ñìóò.“ (Òóðñêè äîêóìåíòè, 1966, ñòð.4)Ïîñåáíî øîêàíòåí âî îâàà ñìè ñëà å äîêóìåíòîò áð.77 îä âòîðèîò òîì âî êî¼ñå íàâåäóâà äåêà ñîôò(à)áàøè¼àòà (ðàêîâîäèòåëîò íà çäðóæåíèåòî íà ñîô -òèòå) çàåäíî ñî óøòå åäåí íåãîâ êîëåãà ñå îáâèíåòè çà êðàæáà è áóíò. „Îâà å:Ìàõìóò-àãà, æèòåë íà çàøòèòåíàòà Áèòîëà, è äðóãèòå çàèìè è òèìàðèîòè ãèäîâåäîà ïðåä ñóäîò Ìàõìóò Õàëèôå, ñîôòàáàøè¼à âî ñïîìåíàòèîò ãðàä, èäðóãèòå ñîôòè è âî íèâíî ïðèñóñòâî è ðåêîà:, Ëèöàòà Ìåõìåò Õàëèôå, åëáà -ñàí÷àíåö, è Ìàõìóò è Õàëèôå, îõðèƒàíåö êîè ñïàƒààò âî ñïîìíàòàòà òà¼ôà, è êîè ïðåä òðè äåíà îä äàòóìîò íà äîêóìåíòîâ âëåãîà âî êó•àòà íà Ìàõìóò-àãàè óêðàäîà åäíî ñåäëî, äâå ñàá¼è è äðóãè ðàáîòè, íå ñå äîáðè ëóƒå. Ïîðàäè òîà øòî ñåêîãàø ñå áóíàò, áàðàìå äà ñå èñòåðààò îä ðåäîò íà ñîôòèòå.’À ñïîìíà -òèòå ñîôòè ðåêîà:,Ñïîìíàòèòå ãè èñòåðóâàìå îä ðåäîò, êàêî øòî å èçëîæåíîè íåêà íå ñå ñìåòààò çà ñîôòè’. (Òóðñêè äîêóìåíòè, 1966, ñòð.41). Çíà÷è, çàíàðóøóâàœå íà óãëåäîò íà ñîôòèíñêîòî çäðóæåíèå, ñå ïðèìåíóâàëà ìíîãóðèãîðîçíà êà çíà - èñêëó÷óâàœå îä èñòîòî, ìàêàð äà íåêî¼ áèë è íà÷åëî íàòàêâîòî çäðóæåíèå (ñîôòáàøè¼à).


Zlatko @oglev

9.- Êîãà îä îáðàçîâåí àñïåêò áè ñå åâàëóèðàëå êàðàêòåðèñòèêèòå êîèãè èìàëî òóðñêîòî ìåäðåñêî îáðàçîâàíèå âî 17-òèîò âåê âî Áèòîëà ìîæå äàñå äî¼äå äî ìíîãó èíòåðåñíè ñî çíàíèè¼à. Âî ïðîäîëæåíèå íàâåäóâàìå ñàìîíåêîè îä íèâ:

– Âî òîà âðåìå âî ìåäðåñèòå èìàëî îáðàçîâàíèå îä èíòåðíàòñêè

òèï, âî êîè íà ñîôòèòå èì áèëà îáåçáåäåíà õðàíà è ñïèåœå. Àêî ñå

çíàå êàêî ôóíêöèîíèðàëå ìåäðåñêèòå êîì ïëåê ñè âî òîà âðåìå, ñî

ïîëíî ïðàâî ìîæå äà ñå èñòàêíå äåêà òèå ñå íà íåêî¼ íà÷èí ïðåò -

õîäíèöà íà ñîâðåìåíèòå åäóêàòèâíè êàì ïó ñè (êîëåŸè èëè óíèâåð -

çèòåòñêè).

– Èñòî òàêà âî ðàáîòàòà íà ìåäðåñèòå èìàëî àñèñòåíòè, êîè èì ïî -

ìàãàëå âî ðàáîòàòà íà ìóäåðèñèòå. £àñíî å äåêà àñèñòåíòèòå âî

ðàáîòàòà íà ïðîôåñîðèòå ñå ìíîãó çíà÷à¼íè çà äà ñå îáåçáåäè ïî -

äîáàð êâàëèòåò âî îáðàçîâàíèåòî.

– Ñòèïåíäèèòå êîè ãè èìàëå òîãàøíèòå ñîôòè (áàðåì ñïîðåä ñâî¼àòà

âè ñèíà), ðåòêî ìîæàò äà ñå ñðåòíàò äóðè è âî ðàçâèåíèòå åâðîïñêè

äðæàâè, à çà íàøèòå ñòóäåíòè ìîæàò äà áèäàò ñàìî íåäîñòèæåí

ñîí.

– Ðåæèìîò íà íàñòàâà ïðåä ïîâå•å îä ÷åòèðè âåêà, áèë ìíîãó ñîâðå -

ìåí ãëåäàíî äóðè è îä äåíåøåí àñïåêò, áàðåì âî íåêîè ñåãìåíòè

êàêî øòî ñå: îïøò ïëàí è ïðîãðàìà êîè áèëå âàæå÷êè çà öåëàòà

Òóðñêà èìïåðè¼à; ïðåòïî÷èòóâàœå íà ìóäåðèñêèòå ñëîáîäè íå ñà -

ìî âî èçáîðîò íà àñèñòåíòèòå, àìè èñòî òàêà è âî èçáîðîò íà ïðåä -

ìåòèòå øòî ñå ïðåäàâàëå, íà÷èíîò íà ïðåäàâàœå è âðåìåòðàåœåòî

íà ðåàëèçàöè¼àòà íà íàñòàâíàòà ïðîãðàìà è øòî å ïîñåáíî èíòå -

ðåñíî âîâåäóâàœåòî íà íàñòàâíè èíîâàöèè (Ñòåð¼îâñêè, 1990,

ñòð.89) .

– Ó÷åœåòî áèëî ôëåêñèáèëíî è ñòåïåíåñòî, øòî å ìíîãó àêòóåëåí

òðåíä âî åâðîïñêîòî è ñâåòñêîòî îáðàçîâàíèå ïîñåáíî âî ïîñëåä -

íèòå íåêîëêó äåöåíèè.

– Ìîæåëî äà ñå äîáè¼àò óâåðåíè¼à è äèï ëîìè çà çàâðøóâàœåòî íà

îäðåäåíè ñïåöè¼àëèçèðàíè êóðñåâè êîè ìîæåëî äà ñå ñëóøààò êà¼

äðóãè ìóäåðèñè âî äðóãè ìåäðåñè, øòî èñòî òàêà ìíîãó ïîòñåòóâà

íà ñèñòåìîò íà ò.í. ìîäóëàðíî îáðàçîâàíèå êîå å äåí åñ ìíîãó

àêòóåëíî.

– Ìóäåðèñèòå ãàðàíòèðàëå äåêà çàâðøåíèòå ó÷åíèöè/ñòóäåíòè áèëå

îñïîñîáåíè äà âðøàò îäðåäåíè ôóíêöèè çà êîè ñå ïîäãîòâóâàëå âî



òåêîò íà øêîëóâàœåòî (øòî íà íåêî¼ íà÷èí å ñëè÷íî ñî òåíäåí -

öè¼àòà çà îáåçáåäóâàœå êâàëèòåò âî ðàçëè÷íè ñòåïåíè íà îáðàçî -

âàíèåòî è ïîñåáíî íà âèñîêîòî, âî çåì¼èòå îä Åâðîïñêàòà çàåä -

íèöà).

– Äèïëîìàòà øòî ¼à äîäåëóâàë ïîñëåäíèîò ìóäåðèñ, ñå äîáèâàëà ïî

12-16 ïà äóðè è 20 ãîäèíè óïîðíî è íàïîðíî øêîëóâàœå, ïî çàâð -

øåíèîò òðåò ñòåïåí (Ñòåð¼îâñêè,1990, ñòð.90).

Ïîñëå ñåòî îâà øòî å ïîíàïðåä íàâåäåíî, èñêðåíî áè ñàêàë äà ãî ïîñ -òàâàì ïðàøàœåòî: Äàëè íåêî¼ áè ñå îñìåëèë Òóðöèòå äà ãè íàðå÷å çàîñòà -íàòè, ìàêàð äà ñòàíóâà çáîð è çà íèâíîòî îáðàçîâàíèå äóðè è ïðåä ÷åòèðèâåêà?


Zlatko @oglev

ËÈÒÅÐÀÒÓÐÀ:

1. Ìàòêîâñêè, Àëåêñàíäàð (1991).- Ìàêåäîíè¼à âî äåëàòà íà ñòðàíñêèòåïàòîïèñöè 1371 - 1777, Ìèñëà, Ñêîï¼å

2. Ìîìèäè•, Ðàäìèëà (1979): „•àìè¼àòà Èñõàê-×åëåáè âî Áèòîëà“ âîÇáîðíèêîò íà òðóäîâè áð.1, Çàâîä çà çàøòèòà íà ñïîìåíèöèòå íà êóë -òóðàòà è ïðèðîäíèòå ðåòêîñòè, Áèòîëà.

3. Ñòåð¼îâñêè, Àëåêñàíäàð (1990): „Ìåäðåñèòå è ìåäðåñêîòî âîñïèòàíèåè îáðàçîâàíèå âî Áèòîëà“ âî çáîðíèêîò „Âîñïèòàíèåòî è îáðàçîâàíè -åòî âî Áèòîëà“, ÄÍÓ.

4. Ñòåð¼îâñêè, Àëåêñàíäàð (1996): „Èñàê ×åëåáè¼èíèîò êîìïëåêñ âîÁèòî ëà“, Ìëàäà ìåñå÷èíà, âåñíèê íà Èñëàìñêàòà âåðñêà çàåäíèöà(Ñêîï¼å), ñåïòåìâðè-îêòîìâðè

5. Òóðñêè äîêóìåíòè çà èñòîðè¼àòà íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä (1963), Ñåðè¼àÏðâà, òîì I, Äðæàâíà Àðõèâà íà ÑÐ Ìàêåäîíè¼à, Ñêîï¼å

6. Òóðñêè äîêóìåíòè çà èñòîðè¼àòà íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä (1966), Ñåðè¼àÏðâà, òîì II, Àðõèâà íà ÑÐ Ìàêåäîíè¼à, Ñêîï¼å

7. Òóðñêè äîêóìåíòè çà èñòîðè¼àòà íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä (1969), Ñåðè¼àÏðâà, òîì III, Àðõèâà íà ÑÐ Ìàêåäîíè¼à, Ñêîï¼å

8. Òóðñêè äîêóìåíòè çà èñòîðè¼àòà íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä (1972), Ñåðè¼àÏðâà, òîì IV, Àðõèâ íà Ìàêåäîíè¼à, Ñêîï¼å



prazna


Zlatko @oglev


Turskite robovi od XVII vek(so poseben osvrt na bitolskite)

Vo ovaa, 2001 god., vo ramikite na Samitot na OON protiv rasiz -mot, {to se odrà vo Duban vo Ju`noafrikanskata Republika,po inicijativa na amerikanskite crnci, site zemji {to vo mina -

toto se bavele so trgovijata so robovi – se predlagalo da se izvinat zarobstvoto. Britanija, koja najmnogu ja primenuvala ovaa institucijaizrazi ̀ alewe, no ne i izvinuvawe. Takviot stav go poddràa u{te tri drugi zemji, Portu galija, [panija i Holandija, koi isto taka, kako iBritanija preku golemi kontigenti, afrikanskite crnci bea gi dovele vo novootkri enite prekuokeanski zemji. Site tie se pla{ele, kako {to stoi vo izve{ta ite, deka so toa }e navlezat vo $neispitana teritorijana me|unarodno pravo", odnosno deka so izvinuvaweto bi do{lo do ne -sogledlivi visini na obe{tetuvawata {to bi gi pobarale afrikans -kite zemji, a i amerikanskite crnci. Taka, Konferenci jata na OONostana razedineta, a izvinuvaweto bilo odloèno za ne koja druga pri -lika

1.Me|utoa, fakt e deka ne samo poso~enite kolonijalni sili, ami i

mnogu drugi ja praktikuvale institucijata robstvo, makar {to rob -stvoto kako sistem odamna bilo minato. Me|u drugite vo toj broj senao|ala i Otomanskata Turcija. Se znae deka robovite vo nea bile naj -


Turskite robovi od H½¼¼ vek (so poseben osvrt na bitolskite)

1. Anonim, ]e ima li izvinuvawe za trgovijata so robovi, Utrinski vesnik, 4 septemvri 2001,12; Anonim, Ostranet kontroverzniot nacrt–tekst za Bliskiot Istok, Utrinski vesnik, 6septemvri 2001, 12.

profitabilnata stopanska granka i deka sekoe pogolemo naseleno mes -to bilo i ìveali{te i na robovi od najrazli~ni nacionalnosti.

I vo Bitola po~nuvaj}i od prvite denovi na turskoto prisustvogi imalo na stotici. Ovoj trud im go posvetuvam na site nim. Neka tojbide na{e, bitolsko izvinuvawe.

Ro bot kako zamena na slugata

Bidej}i za slugata trebalo da se obezbeduva redovna pla ta, toj voi sekoj mig moèl da ja napu{ti rabotata i da premine kaj drug, ro bot,koj bil potpolna sopstvenost na gospodarot, kogo moèl da go prebie i pak da ostane vrzan za domot ili du}anot, a za nego i ni{to, osvenskudnata hrana, ne se pla}alo, bil mnogu poprifatliva alterna tiva imnogu podobro re{enie.

Vo Turskata imperija gi imalo dràvni i privatni. Gi imalo iod obata pola, no imalo i deca ~ija vozrast se dvièla od 3–4 godinipa nagore.

Dràvnite bile fizi~kata sila koja gi odrùvala pati{tata odposebno zna~ewe, koja potpomagala vo napadite i osvojuvawata na ne -prijatelskite utvrduvawa vo praveweto skeliwa, potkopuvaweto nabedemite, vle~kaweto topovi, skali i dr. Najteòk ìvot na dràv -niot rob bil na galiotot. Vrzan so sinxiri vo brodot, ìvotot govrvel, so vesloto, gol i bos i so kraj {to bil neizvesen, za{to zaednoso ne sre}ite na brodovite, zavr{uval i toj.

Privatniot rob go olesnuval ìvotot, toj bil i op{testven sta -tus za gospodarot, za{to praviloto bilo – kolku robovi tolku i ugled.

Maòt – rob glavno gi izvr{uval te{kite doma{ni i zemjodels -ki zadolènija. Polesno ̀ ivotot go vrvele onie {to znaele nekoj zana -et. Te{ko na onie {to bile porano inte lektualci, trgovci, ili, ne dajboè, blagorodnici. Za niv bilo rezer virano najte{koto zanimawe,zemjodelstvoto. Eden patnik od 1568 god. gi sretnal na nivite i zabe -leàl deka po cel den vo nivnite race bile lopatite, duriite i drugi -te zemjodelski orudija i deka vrz niv stoela postojanata zakana zadol -ènieto da go izvr{at kvalitetno i navremeno. $Jas vidov, veli toj,ponekoga{ i lu|e vpregnati vo plugovi"

2.

Isto taka, mnogu te{ka bila i sto~arskata rabota, osobeno onaapovrzana so odgleduvaweto ovci. Vakvite robovi bile tretiranine{to sli~no na ku~iwata–~uvari, za{to i denono}ijata gi vrvele so



2. Obi~aji Turaka (u XVI vijeku), Napisao latinski Bardolomej Georgijevi}, jerusalemski putnik u Parizugodine 1568, Skoplje, 1922, 30.

ovcite bez ogled na vremenskite priliki, sekoga{ bosi i polugoli.Bidej}i, pak, stadata preminuvale od edna na druga teritorija, bileangaìrani i vo podgotovkite za pat, vo pribira weto na {atorite,kilimite i s# drugo {to bilo poku}ni na

3.

Navidum polesno ̀ ivotot go vrvele ̀ enskite robovi. Glavno bi -le vrzani za semejniot prag i za doma{nite zadolènija. Pove}e ro -binki ja pridruùvale gospodarkata koga odi na bawa, edinstvenotoslobodno izle guvawe na muslimankata od domot koga nemalo strogakontrola. Edni na glavata gi nosele ali{tata za presleka, drugi slu -èle da ja izba waat i da ja izmasiraat, treti go nosele jadeweto i tn.Ovie robovi bile prinudeni i na najponiùva~kite zadolènija, sosadovi so voda da gi sledat svoite gospodarki koga odat vo toaletot ida go vr{at ona {to obi~no poedinecot–musliman po golemata nu`dago vr{i sam

4.

Robinkata, pokraj toa, duri i naj~esto, bila konkubina. Od taapri~ina sekoga{ se izbirale da bidat zdravi, mladi, ubavi i so ubavogradeno telo. Bile zadolèni bespogovorno da gi zasituvaat seksual -nite èlbi na svojot ma{ki gospodar. Ponekoga{ sinovi i }erki sera|ale od vakvite vrski. Site sinovi na carigradskite sultani na pri -mer bile ro`ba na robinki. Sega e jasno zo{to od 80 oslobodenitebitolski robovi od H½¼¼ vek samo 4 se od ma{ki pol. Vrskite so gospo -darkata i gospodarot bila uslov za nejzinata sloboda.

Mnogu od bitolskite robinki, isto taka, bile konkubini na bi -tol~ani. Edna, po poteklo Germanka, prvin bila robin ka–konkubinana bitol~anecot Osman, sin na Abdulah. No, ovoj re{il da se oslobodi i da mu ja prodade na drug. Na{ol zainteresiran. Toa bil Baki taki -xijata. Ovoj samo {to ja kupil, ve~erta, kako {to stoi vo doku mentot$ja upotrebil", me|utoa vedna{ utvrdil deka e bolna od vene ri~na bo -lest i vo 1623 god . (22 fevruari, 2 mart) go do vel pora ne{niot sops -tvenik pred bitolskiot sud. Osman se bra nel deka noviot sopstvenikgo predupredil za nejzinata bolest i sega ne mu e jasno zo{to voop{tose àli

5.

Go lem broj od kupenite ma{ki deca sluèle za istata namena.Bile upotrebuvani duri i deca od 6 godi{na vozrast, no najbaranibile onie {to bile pred pubertetot. Takva naklonost projavuvale i



3. Isto, 39.

4. Isto, 36.

5. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, serija prva, 1607–1699, tom ¼, SRDràvna arhiva na SR Makedonija, Skopje, 1963, d. 172, s. 121.

obi~nite gra|ani, no i visoki li~nosti od administracijata, duri i

samite sultani. Sultanot Muhamed, pokraj tolkute ubavi konkubini,

najubavi vo carstvoto, posebna naklonost sepak imal kon mom~encata

i kako {to raskaùva jani~arot Konstatin od Ostrovica, za malku i

ne go zagubil ìvotot od niv6.

Ro bot pred svojot gospodar stoel prostum, so skrsteni race na

gradite, navednata glava i pokorno. Site naredbi gi izvr{uval bespo -

govorno. Moèl da dobie i fizi~ka kazna, no u{te polo{o bilo, kako

{to tvrdi A. Pulet (1658) vrzuvaweto vo sinxiri. Toa se pravelo na

toj na~in {to mu gi vrzuvale nozete so sinxir, koj bil pricvrsten i za

pojasot. Pri proa|aweto niz gradot so yvekotot go privlekuval vnima -

nieto na minuva~ite i vo takva polo`ba go drèle osum ili pet naeset

dena, odnosno tri nedeli, vo zavisnost od goleminata na vi nata7.

Doma{niot rob, imal i slobodno vreme, otkako }e gi zavr{el

postavenite zada~i. Toga{ mrzelivo go vrvel denot, so lule vo ustata,

kleknat, raskaùvaj}i prikazni i doìvuvawa8.

Ro bot moèl da oformi i semejstvo, odnosno da se oèni (omaì)

za rob, no i za sloboden gra|anin. Polesno bilo sklu~uvaweto na bra -

kot me|u robovite, no zatoa pote{ka bila sudbinata na decata od tak -

viot brak za{to tie se tretirale za robovi i gospodarot moèl da im

ja odredi sudbinata, pa i da gi razde li od roditelite i da gi prodade

na drug. Ottamu i konstatacijata na Georgievi} deka $pomudro e da ne

sklu~uvaat brakovi robovite"9. Me|u toa, osloboduvaweto istovremeno

moèlo da gi snajde i roditelot i deteto, kako {to & se slu~ilo na 1

avgust 1657 god., na bitolskata robinka Aj{e Abdulah. Toga{ e oslo -

bodena i nejzinata maloletna }erka10

.

Dokolku, pak se rabotelo za sklu~uvawe brak me|u rob i sloboden

~ovek, toga{ trebalo da se dobie i oficijalna dozvola od sudot. Poa -

|aj}i od toa, kadijata od mestoto Serfixe po ime Said Ali, na 29

septemvri 1692 god. ispratil pismo do pretpostaveniot, kadijata od



6. Konstantin MihailoviŽ iz Ostrovice, Jani~arove uspomene ili Turska hronika, Prosveta,Beograd, 1966, 130–134.

7. Radovan Samarxi}, Beograd i Srbija u spisima francuskih savremenika H½¼–H½¼¼ vek,Istoriski arhiv Beograda, Beograd, 1961, 209.

8. Isto.

9. Obi~aji Turaka... 37.

10. Arhiv na Makedonija – Podra~no oddelenie – Bitola, Registri na bitolskite kadiskisixili, Sixil br. 15, br. 292, 1 avgust 1657.

Bitola, so barawe da go odobri sklu~uvaweto na brakot me|u robin -

kata \ulzindba od Serfixe so haxi Mehmed efendi11

.

Me|u bitolskite robovi od H½¼¼ vek imalo i intelektualci.

Islamiziraniot Mustafa, stanal pisar vo eden od brojnite bitolski

vakafi. Me|u toa, od nepoznati pri~ini zadolènieto mu bilo odzemeno

i toj ba raj}i zadovoluvawe na pravdata so pismo se obratil do Portata

vo Carigrad. Re{enieto {to do{lo ne samo {to mu go vratilo pora -

ne{noto zadolènie koe noselo 4 ak~iwa plata za eden den, ami se suge -

riralo kako osloboden rob da ima dodatok na u{te 4 ak~iwa, {to }e

re~e deka sega negovata zarabotuva~ka iznesuvala 8 ak~iwa dnevno12

.

Porobuvawa

Zaradi golemata pobaruva~ka se slu~i vo Turskata imperija daizrasne edna mo}na i bogata industrija, promet so robovi. Mnogumi -na, pritoa basnoslovno se zbogatija. Razni katego rii poedinci bilevklu~eni i se bavele so taa industrija. Na prvo mesto bile lovcite narobovi, potoa trgovcite, vojnicite {to plenu vaat, pa i straàrite{to se grièle pri prenesuvaweto. Imala polza i dràvata.

Osnovno zanimawe na lovcite bil lovot na slobodni lu|e. Im giprodavale na trgov cite ili samite gi nosele na robovksite pazari itamu gi prodavale. Neposredno po doa|aweto na Turcite na Balkanot,kako i pred toa, bile poznati pod imeto $ropci". Obi~no debnele mla -di èni ili de vojki dodeka se nao|ale po planinite zaedno so stokata,sami ili so nekoja druga, gi lovele, gi vrzuvale i gi odveduvale. Vak vigrabeì imalo mnogu po planinskite mesta na Hercegovina

13. Pi rats -

tvoto imalo posebno zna~ewe na razvojot na robstvoto vo turs kiot pe -riod. Nekoi piratski druìni bea se specijalizirale skoro isklu~i -vo vo porobuvaweto slobodni lu|e i od niv mnogu naseleni mesta pok -raj jadranskiot breg bile opusto{uvani

14. Zaedno so turskata vojska

kako hieni obvrzno patuvale i lovcite. Tata rite bile posebno aktiv -ni i tie, vsu{nost, bile glavnite snabduva~i so robovi od ruskitezemji za Turskata imperija

15.



11. Sixil br. 27, br. 248, 29 septemvri 1692.

12. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, tom ¼, 1963 ... d. 71. str. 72.

13. Konstantin Jiri~ek, Istorija Srba, druga kwiga, Nau~na kwiga, Beograd, 412.

14. Isto, 411.

15. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1371–1777, Podgotvil AleksandarMatkovski, Misla, Skopje, 1991, 593.

Preku lovcite doa|al sepak samo del od vkupniot broj robovi.

No se~kiot, najgolemiot doa|al preku vojnite. Tie bile glavnite izvo -

ri. Po sekoja voena akcija robovskite pazari bile pre blokirani so

novostasani robovi i toga{ cenata na ro bot drasti~no pa|ala. Hro -

ni~arot Isaija Serski tvrdi deka po Mari~kata bitka vo 1371 god.

edna golema ma sa lu|e bile odvle~eni kako plen16

. Koga bil osvoen

Carigrad na 29 maj 1453 god. sultanot Mehmed ¼¼, tri dena ne vleguval

vo gradot za da im dade mo`nost na osvojuva~ite da se izna grabaat i da

poplenat. A tie vleguvale vo sekoja ku}a i vo se koe kat~e, gi izvle -

kuvale skrienite doma}ini i nivnite ~eda, gi vrzu vale so gajtani i gi

vodele kako robovi, ne obrnuvaj}i vnimanie ni na vozrast ni na

stale{ka pripadnost. Toga{ bile odvedeni okolu 60.000 èni, maì i

deca i dolgo se govorelo me|u Trucite deka bogat ~ovek e onoj koj u~es -

tvuval vo osvojuvaweto na Carigrad17

. Po pokoruvaweto na Srbija

(1459) vo robstvo bile odvedeni novi, 200.000 lu|e18

. Od Evropa bile

dovedeni vo prvata polovina na H½¼ vek 400.000 robovi19

.Vostanijata, isto taka, bile prilika da se odvedat novi robovi

na pazarite. Go lem broj Makedonci po{le po toj pat po Karpo{ovoto

vostanie20

, kako i po Negu{koto vo 182221

, no i po Ni{koto vo 1841

god.22

itn.Sega moè da se sfati zo{to vo Turskata imperija nikoga{ ne -

malo kusok od robovi i zo{to robovskite pazari sekoga{ bile pre -

polni so novopristignati robovi.Nikoga{ ne se slu~ilo dvajca ili trojca da se spore~kaat ili da

sporat ~ij e ro bot. Imalo vostanoveni nepi{ani pravila kako poedi -

necot vleguval vo poset na drugiot. Onoj koj prv }e ja stavel rakata vrz

plenatiot, toj ottoga{ stanuval negov neposreden gospodar23

. Sledu -

valo dobivaweto na teskere (potvrda) vo koe stoelo imeto i osnovnite

telesni karakteristiki na ro bot i imeto na sopstvenikot. Za sekoe

teskere se pla}al i danok. Vo prvite decenii na 19 vek toj iznesuval 20



16. Isto, 35.

17. Franc Babinger, Mehmed Osvaja~ i wegovo doba, Matica srpska, 1968, 82, 85.

18. Isto, 142.

19. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1371–177... 64.

20. Doklesti}, Kroz historiju Makedonije, [kolska knjiga, Zagreb, 1964, 85.

21. Isto, 99.

22. Petar Petrov, Asimilatorskata politika na turskite zavoevateli, Zbornik ot dokumenti zapomohamedan~uvanÿ i potur~uvanÿ (H½–H¼H v), Izdatelstvo na BKP, Sofiÿ, 320.

23. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1778–1826,...786.

pijastri. Koga bila osvoena gr~kata pokraina Skio vo po~etokot na 19

vek za kratko vreme bile izdadeni 41.000 teskerina24

.

Trgovci

Po vojnicite ili lovcite, doa|ale trgovcite, najbezdu{nite

poedinci vo skaliloto na gor~liviot ìvot na ro bot. Gijom Postel

(1547) tvrdi: $Koga turskiot im per ator vojuva so hristijanite, me|u

drugite trgovci sekoga{ go pridruùva golema tolpa posrednici na

kamili. Tie nosat mnogu dolgi sinxiri, so nade` deka }e kupat slugi, so

koi lesno se vrzuvaat 50 ili 60 eden do drug. Tie gi kupuvaat site onie

koi ne gi ubile. Dozvoleno e pod uslov da platat edna desetina slugi na

Princot, a drugite moàt da gi zadràt za svoi potrebi ili na drug

na~in da trguvaat so niv. Nema pobogata i po~esta trgovija od taa"25

.

So pomo{ na svoite pot~ineti, nare~eni suruxii (straàri) gi

vrzuvale na dolgite sinxiri na nekolku ~ekori oddale~eni eden od

drug za da ne se gazat, no i da se za{titat od robskiot gnev i kamenu -

vaweto {to moèle da go prezemat. Ponekoga{, kako {to tvrdi erusa -

lemskiot patnik Georgievi}, ne 50–60, ami vo tie sinxiri mo ̀ elo da

se naniàt i do 500 lu|e26

. Narodnata pesna poznava tri sin xiri: za

maì, èni i de~iwa27

. Nave~er, koga bilo najri zi~no za bunt i orga -

nizirano begawe, se prezemale dopolnitelni za{titni merki, na robo -

vite im bile vrzuvani i nozete i bile postavuvani na ple}i, izloèni

taka na sekoja vremenska nepo goda.

Najte{ki bile tokmu tie preselbi od mestoto na porobuvaweto

do robskiot pazar. Se patuvalo dolgo i pe{, na è{ko sonce, na

sne`ni viulici, pri do`d i sl. Imalo poedinci so ne`no zdravje koi

ne podnesuvale takvi fizi~ki napori, prefineti i krevki blagorod -

ni~ki, deca i dr. koi pa|ale po patot od umora. Toga{ se javuvale suru -

xiite so svoite kam{ici. Koga }e se konstatiralo deka nekoj napolno e

iscrpen i deka ima nade` sepak od nego da se izvle~e nekoja para, go

frlale na kowot isto onaka kako {to se postavuvaat disa|ite. Ako pak



24. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1827–1849,...49.

25. Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari,haremi, robovi), Priredil Aleksandar Matkovski, Kultura, Skopje, 1992, 90.

26. Obi~ai Turaka... 37.

27. Aleksandar Sterjovski, Turskite robovi vo ìvotot i vo narodnata pesna, Razvitok, g. H¼¼¼,br. 1–2, Bitola, 1975, 52–56.

nekoj umrel, mu gi soblekuvale ali{tata i go frlale pokraj pa tot ili

vo bliskiot endek prepu{taj}i im go na pcite i jastrebite28

.

Posebni griì na patot sepak se pokaùvalo kon maloletnite

ne`ni de~iwa. Obi~no gi transportirale vo ko{evi, isto onaka kako{to se nosat, kako {to tvrdat mnogu patopisci, jagniwata ili gus -kite. Da ne izgorat od sonceto i za da bidat beli, odnosno za da moèza niv da se dobie povisoka cena, gi pokrivale so ne`ni pokrivki

29.

Golemo vnimanie im se obrnuvalo i na devicite, do niv nikoj ne smeelda se dobere, za{to zna~ele celo malo bogatstvo.

Inaku kon site ostanati, osobeno kon mladite nevesti i èniodnesuvaweto bilo grubo. Ve~erta gi izvlekuvale od zaedni~kite sin -xiri i na nekolku metra od op{tata grupa, dodeka bolno civkale, izo -bilno gi siluvale. Taka pravele i so mom~encata

30.

Najbolni razdelbi na ovie patuvawa bile onie {to gi opeala na -rodnata pesna, a koi verojatno bile del od ìvotot na ro bot, me|u maj -kata i nejzinoto rul~e. Premalena, ne moèj}i pove}e da go nosi se



Sinxir od hristijanski robovi ([vajger 1577 g.)


29. Nemski i avstriéski pútepisi za Balkanite H¼–H½¼ v., Nauka i izkustvo, Sofiÿ, 1979, 176.


re{avala da go ostavi kraj patot, so nade` deka nekoj }e pomine i }e gopribere. Taa go molela boga:

– Koga }e rosa zarosideteto da mi izbawa,koga }e vetar zavee,deteto da mi izqula,koga }e ovci pominat,deteto da mi nadoi,Da mi porasne golemo,da moè kowa da java,da moè sabja da nosi,majka od robstvo kurtuli

31.

Popoleka trgovijata so robovi od turski preminuvala vo evrej -ski race i Evreite naskoro stanale glavnite liferanti za seta Turskaimperija. Eden francuski patepisec, Vensan Stohov (1630) tvrdi dekavo negovoto vreme tie pravele $golema trgovija" i deka, robovite gikupuvale duri i od kavkaskite zemji

32. Ne bi bile golemi trgovci i ako

vo taa trgovija ne vnele i novini. Kako {to pravele xambazite (pre -proda va~ite na kowi i drug krupen dobitok), prvin gi pribirale vosvoite domovi, tuka im davale temelno obrazovanie vo otmeno odnesu -vawe, svirewe na instrumenti, tancuvawe i izrabot ka vezovi, odnosnokvaliteti {to se barale od mladata robinka, pa duri potoa, za mnoguposkapa cena, gi preprodavale na robovskite paza ri

33.

Seto toa bilo edna neobi~na, apsurdna sostojba, za{to mnogu odrobovite ve}e ja imale prifateno muslimanskata religija, a musli manotbil pripadnik na privligiranata klasa, pa ispa|alo deka ro bot vo posed go ima gospodarot. Ottamu i strogite zabrani Evreite i drugite nemu -slimani da ne se bavat so ovaa trgovija ili da ne poseduvaat robovi

34.

Robovski pazari

Ro bot se prodaval nasekade. Usnite dogovori, koi potoa se potvr -duvale vo sudot se sklu~uvale vo domot na prodava~ot, kade kupuva~ot



31. Makedonski narodni pesni, sobrani na festivalite vo Bitola i [tip na 11 Oktomvri 1947god. Dràvno knigoizdatelstvo na NR Makedonija, Skopje, 1948, p. 373, s. 216.

32. Balkanot vo delata na stranskite patopisci, 2, 1664–1779, 181.

33. Balkanot vo delata na stranskite patopisci, 1, 1402–1657, 374; Radovan SamarxiŽ, cit. delo, 325.

34. Balkanot vo delata na stranskite patopisci, 2, 1664–1779, 330, 341.

se zapoznaval so $stokata", vo domot na kupuva~ot, na ulica, na pazar,odnosno bilo kade. Vo 1665 god. eden tatko–rob, koj sluèl vo francus -koto prateni{tvo koe patuvalo za Carigrad, so pomo{ na diplomati -te se obidel da go otkupi maloletniot sin–rob na patot za Larisa

35.

Robovite se prodavale i na razni plo{tadi36

, odnosno, kako {to pot -vrduva eden o~evidec $na sekoe javno mesto, duri i na ulicite"

37.

Sepak, najdobrite i najubavite nikoga{ ne stignuvale do pa zarot, tiese ~uvale vo domovite na prodava~ite i ottamu direktno se odvedu -vale

38.Sepak, glavnite sredi{ta kon koi patuvale i od koi se otisnu -

vale robovskite karavani bile robovskite pazari. Tamu se vodelaglavnata razmena. Ostrovot Krit vo srednite vekovi bil glaven snab -duva~ za Evropa. Posle Krit na toa mesto }e zastane Venecija. Imapodatok deka tuka, na venecijanskiot robovski pazar vo 1381 god. bilaprodadena kako robinka i bitol~ankata Kali

39. Pred turskoto navle -

guvawe na Balkanot Dubrovnik i Kotor stanale, isto taka, zna~ajnisnabduva~ki centri, potoa nivniot primat }e go prezeme ustieto narekata Neretva

40. Vo H¼½ i H½ vek i Skopje vaèl za zna~aen robovski

pazar41

.Carigradskiot robovski pazar, pak, za seto vreme na turskoto

vladeewe bil i ostanal glaven snabduva~ki centar vo Tur cija.Dodeka ne bil oformen specijaliziraniot pazar, koj }e go dobie

imeto Avret pazari, odnosno Jaser pazar (ènski pazar), robovite se

prodavale vo prostraniot carigradski pazar za {tofovi i zlato. Vo

1547 god. @an [eno, vaka go opi{uva: $Vo Carigrad ima edno mesto

koe se vika bezisten. Toa e golema trkalezna gradba so ~etiri vrati v

krst postaveni, a naokolu ima du}ani so zlatni, svileni i kadifeni

platna, kako i zlato i srebro; tamu se prodavaat i razni drugi

vrednosti i spe cijalno bedni hristijanski robovi, mladi i stari, maì

i èni, duri i mali de~iwa od tri godini, vodeni za raka od lu|e,

trgovci, koi{to gi dràt robovite za raka i gi {etaat niz toa mesto,



35. A. Matkovski, Eden francuski patepisec niz Makedonija (165–1669), Istorija, g. ¼½, br. 2.Skopje, 1969, 130.

36. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1371–1777, 318.

37. Isto, 1827–1849, 49.

38. Isto, 1778–1826, 282.

39. D-r Ivan SakÎzovú, Novootkriti dokumenti otú kraÿ na H¼½ vÓkú za Búlgari otú Makedo niÿ prodavani kato robi, Makedonski pregled, god. ½¼¼, kn. 2 i 3 Sofiÿ, 1931, 27.

40. Konstantin Jiri~ek, cit. delo, 411.

41. D-r Jevto Dedijer, Nova Srbija, SKZ, HH¼¼, br. 154, 113.

soop{tuvaj}i ja glas no cenata negova i mu go prodavaat na onoj koj{to

nudi najmnogu. Ako e devojka ili èna, ima pokrivalo na liceto i site

{to se pazarat za nea, pokrivaloto go potkrevaat malku i gledaat vo

zabite, racete isto kako {to se pravi so kowite. Ovoj bezisten posto -

jano e otvoren osven vo pe tok. Vo site pogolemi gradovi vo Turcija ima

po eden bezisten kade {to se trguva so vakva stoka"42

.

Po~nuvaj}i od H½¼¼ vek bil oformen i specijaliziran robovski

pazar koj prvin se nao|al do tvrdinata poznata kako Sedum kuli. Ven -

san Stohov vo 1630 god. go posetil i vaka go opi{uva: $Nablizu e ro -

bovskiot pazar. Od edna strana se naredeni maìte, a od druga ènite.

Prvite se skoro goli, a vtorite sosema se pokrieni. Koga sakaat da gi

kupat ima vo blizinata edna prostorija samo za taa namena, kade gi raz -

gleduvaat otkrieni i ~esto gi gonat da se soblekuvaat za da razberat

dali imaat ubavo telo; duri ima stari èni koi proveruvaat dali è -

nite se destveni ili ne. Cenata na edna neubava e 100 patagona, no ako

tie znaat da {ijat, da peat ili svirat na in stru ment, ~inat i 500–600

òltici"43

.

Otkako ova mesto (Avret pazari) bilo uni{teno od poàr zaed no

so celiot kvart44

, robovksiot pazar se preselil vo blizinata na

xamijata Osmanie, do pristani{teto, vo maaloto poznato kako êm -

berli ta{ ili Izgoreniot stolb45

Od ova mesto zapo~nuvala robovskata golgota, tuka kone~no se

razdeluvale bliskite ~lenovi na isto semejstvo. $Ponekoga{ se kupu -

vaat majki so nivnite deca, po nekoga{ deca bez nivnata majka, dvajca ili

trojca bra}a zaedno, a pone koga{ samo edniot od niv, pri {to ne stanuva

zbor za prisustvo na qu bov, àl ili ~esnost na kupuva~ot", gi opi{uva

razdelbite eden pose titel46

.

Volnuvawa

Kakvi volnuvawa gi potresuvale lu|eto {to do v~era bile slo -bodni gra|ani, a nekoi i so blagorodni~ko poteklo, koi imale slobo -den ra dius i sloboden izbor za popolnuvawe na denot, a sega imale



42. Frenski pútepisi za Balkanite H½–H½¼¼¼ v., Sústavila i redaktirala Bista A. Cvetkova,Nauka i izkustvo, Sofiÿ, 1975, 73.

43. Isto, 217.



46. Isto, 1371–1777, 369.

tretman na stoka, ~ii ìvot i idnina zavisi od voljata na drugiot,malku e poznato. înot na plenuvaweto verojatno s# u{te ja nemalpotencirano poresko promenata na statusot, taa se doìvuvala pona -glaseno pri patuvaweto, u{te pove}e pri kupo–proda`ba ta.

Onie {to gi sre}avale, glavno stranski diplomati i intelektu -alci, govorat za dve osnovni du{evni manifestacii: lipawe ili ta -post. Solzite bile prisutni i pri porobuvaweto, patuvaweto, proda -vaweto, no i vo osamenite ~asovi, nave~er ili preku den i toa bil dla -bok izraz na li~nata nemo}.

Antoan Olivie, eden kriti~en opservator, koj go posetil li~nopazarot za robovi, vaka potresno ja doìveal sredbata so niv:

$Zaprevme da pogledneme tri od ovie robinki koi n# privlekoa sosvojata ubavina i so solzite {to gi lieja vrz svojata sudbina. Tie beavisoki, dobro gradeni odvaj bea na petnaesetgodi{na vozrast; ednata odniv, koja so glavata i levata raka se potpira{e vrz yidot, tolku silnolipa{e {to n# trogna do srce. Ne postoe{e nitu eden na~in da se ubla -ì nejzinata taga. Nejzinite drugarki, potpiraj}i se edna na druga, sedr ̀ ea za racete dodeka gi nabquduvavme. Tie n# gledaa so pogledi koi,bez somnenie, ja izrazuvaa nivnata taga zaradi gubitokot na nivnataslo boda i {to bea otrgnati od pregratkite na nivnite roditeli"

47.

Nasproti toa, kaj mnogumina, prodolìtelnata nesre}a be{e giotapila ~uvstvata i sega pove}e ne reagiraa nikako, na niv se zabe -leùvala samo bezvolnost i tapost

48.

Seto toa vrz drugite, slobodnite gra|ani osobeno zapadnoevrop -janite, deluvalo potresno. Bartolomeo de Jani, od 1443 god. go doì -veal so konstatacijata: $Mnogu e ta`no za gledawe. O ̀ alen prizor!"

49.

A eden drug, }e otkrie: $Koga go vidov seto toa, koe pri~i nuva taga ibolka, koe{to nikade i nikoga{ ne bev go videl, dobiv silna glavo -bolka, srceto mi zatreperi, mi stana navredlivo, se vozbudiv so celatasvoja du{a i bev potresen do koskite"

50.

Vo noviot dom, novi doìvuvawa i novi volnuvawa. Napati ne -pomirlivost so sudbinata i otfrlawe taa da se prifati.

Eve dva slu~aja:Prviot e vo vrska so mlada Grkinka, koja bila dodelena kako dar

na vozrasen i seriozen Tur~in i koja, po obi~aj, trebalo da mu stane





49. Isto, 65.

50. Isto, 318.

konkubina. No taa davala èstok otpor. Niz domot na Tur~inot ner -vozno i nekontrolirano kr{ela i vreskala, na krajot mu go otrgnala~ibukot od ustata, dodeka toj smireno sedel skrsnoze i & daval znaci da se smiri, i so nego go iskr{ila ogledaloto. Toga{ toj stanal, go izva -dil jataganot od pojasot i pred taa da sfati {to se slu~uva, & ja otse kolglavata i ja frlil nadvor preku prozorecot zaedno so nejzinoto telo

51.

Edna druga, ista takva ubava devojka ispratena na ist na~in naTur~in, re{itelno gi odbivala predlozite da se omaì za nego i dastane prvenka vo negoviot harem, duri se zakanuvala deka ako toa seslu~i, a toa }e bide protiv nejzinata volja, toga{ na denot na svadbata}e go ubie nego a sebesi }e se samoubie. Toa i se slu~ilo

52.

Neobi~ni sredbi

Eden korpus narodni pesni so baladna intonacija, peat za tra -gi~na razdelba na brat i sestra (nekade bliznaci), koi, porobeni, seodvedeni, edniot $kaj sonce izgreva", i drugiot $kaj sonce zao|a". Ot -kako }e porasnat slu~ajno vleguvaat vo brak i vo nego se ra|a prinova.Za da go odgledaat deteto, kupuvaat stara robin~ica, koja e nivnatamajka. Taa, preku pesna otkriva deka se brat i sestra. Krajot e tra -gi~en, vo nekoi pesni go ubivaat novoroden~eto, a tie se samoubivaat,a vo drugi baraat pro{ka od crkvata

53.

Vakvite neobi~ni i neo~ekuvani sredbi me|u bliski, razdelenirodnini, vo robstvoto bile mo`ni.

]e navedeme dva slu~aja {to gi notiraat patopiscite:Francuzinot Rob ert de Dre (1665 –1669) registriral edna. Toj

pi{uva" $Vo vremeto koga bevme vo Larisa vidovme kako pominu vaat12–15 natovareni kowi so mali de~iwa {to gi nosea vo ko{evi. Eden odkowu{arite na g. ambasador, koj i samiot be{e kupen rob, se raspra{aod kade se tie kutri deca i koga dozna deka gi ima mnogu od negoviotkraj, ubavo gi zagleda i go prepozna svojot roden sin, koj be{e star 7–8godini. Jas vedna{ go izvestvi ambasadorot, molej}i da dade otkup zaova kutro dete. Toj ponudi 30 taliri, koi zaedno so onie pari {to sakaada gi dadat gospodata od dru{tvoto ~inea suma od 50 taliri. No sepak iza ovaa suma ne moèvme da go zememe"

54.




52. Isto.

53. Branislav Krsti}, Indeks motiva narodnih pesama balkanskih Slovena, Srpska akademija nauka iumetnosti, Beograd, 1984, 276, M 2, 1, 2.

54. A. Matkovski, Eden francuski patepisec... 130.

Vtoriot slu~aj go opi{uva eden Irec, koj podolgo vreme pres -tojuval vo Turcija. Istiot tvrdi deka pekarot {to gi snabduval so leb prijatelite na Irecov, go pravel istoto i so nekoi turski semejstva.Eden den, pot~uknuvaj}i na portata na edno takvo tursko semejstvo voliceto {to mu ja otvorilo portata ja prepoznal svojata sestra, za kojadotoga{ nemal nikakvi vesti. Bila robena od nekoj mornar i istiotden prodadena na Tur~inov,kaj kogo sega ìveela. Bratot, koj bilmnogu privrzan za sestrata bil mnogu sre}en i re{en da ja otkupi, pamakar da go prodade siot imot so kogo raspolagal. Taa, me|utoa ès -toko se sprotivstavila tvrdej}i deka e degradirana i deka ne vredi zanea da se tro{at pari, za{to samo }e go posramoti, vpro~em deka pove -}e i ne saka da ìvee. Navistina naskoro umrela

55.

Nacionalno poteklo na bitolskite robovi

Verojatno nikoga{ sosema to~no nema da se doznae kolkav brojrobo vi imalo vo Bitola, niti pak, to~no od koj nacionalen sostav bi -le. Me|utoa, zemaj}i go kako indikativ nacionalniot sostav na oslo -bode nite robovi, za koi postojat nekoi soznanieja, moème da govori -me pribli`no i voop{to za nacionalnoto poteklo i na ostanatite bi -tolski robovi.

Bitolskite kadiski sixili otkrivaat deka vo periodot od 1622do 1696 god. pred [erijatskiot sud vo Bitola bile oslobodeni 80-tina robovi. Za 28 od niv go imame i nivnoto nacionalno poteklo. Tie bi -le: Albanci (2), Arapi (6), Germanci (1), Gruzinci (1), Poljaci (1), Un -garci (2), Rusi (12) i Francuzi (1).

Proizleguva deka najmnogu, imalo Rusi. Spo red nivniot opis,site bile rusi, so rusi kosi, sini o~i, sredni ili visoki po boj. Rusin -kite bile preubavi i ne`ni i moèbi tamu leì turskata zainteresi -ranost za niv. Ima i u{te edna pri~ina, a taa bila golemata ponuda od niv na Carigradskiot pazar. Tatarskite pirati vo go lem broj so bro -dovi gi rastovaruvale na carigradskite prista ni{ta

56. Robovite so

crna boja, isto taka bile mnogu popularni, toa e pri~inata, verojatno{to gi imalo mnogu i vo Bitola. Bile lu|e od doverba i del od semej -niot am bi ent. Kas trirani, vo naj~est slu~aj stanuvale ~uvari na hare -mite. Eden od niv bil duri od Abisinija.

Albanci, Ungarci, pretstavnici od Vla{ko gi ima po dvajca. Na

ovie mesta s# u{te se vodat vojni i tie se izvor na robovi.





Pri izborot na ro bot kako nacionalna kategorija, Turcite poa -

|ale i od nekoi vostanoveni kriteriumi. Spored, niv, kako {to govori

eden pate{estvenik od sredinata na H½¼¼ vek, $Rusinot e dosta dobar za

veslawe, Gruziecot za dvorjanin, a Albanecot za sovetnik"57

, no sepak

vo kone~nata odluka za izbor od nacionalen sostav vaèl principot

na ponudata58

.

Bitolskite sopstvenici na robovi

Edna turska poslovica govorela deka ne e beden onoj {to moè

doma da hrani rob59

, {to }e re~e deka i pokraj prednostite {to gi

nudel ro bot, okolu nego imalo tro{oci i deka preku nego se znael i

eko nomskiot sta tus na poedinecot. Eve i potvrda za toa: Na 21 ok tom -

vri 1622 god. vo Bitola e prodadena robinkata Kumri od ungarsko po -

teklo i za nea bila platena suma od 6.000 srebreni ak~iwa60

. Slednata

godi na vo Bitolskata ~ar{ija se prodal du}an {to ~inel 2.500 ak~i -

wa61

, {to jasno ja pokaùva golemata cena {to gi imale robovite vo

prvite decenii na H½¼¼ vek. Ako se ima predvid deka nekoi ne samo po

eden imale i po nekolku, duri i desetici, toga{ se potvrduva gole moto

bogatstvo so koe raspolagal toj. Me|u drugite ne koj si Huxenin ~elebi

od maloto Kas'm ~elebi na 11 juni 1677 god. oslobodil dve ro binki,

Atime i [erifa62

. Takvi slu~ai na oslobo duvawe po dve ili tri robo -

vi vo Bitola imalo i drugi.

Ovie sopstvenici svoeto bogatstvo go imale steknato kako voi -

ni, kako trgovci ili kako zanaet~ii. Vo spisokot sopstvenicite koi

osloboduvaat robovi najmnogu figuriraat agi i begovi. Toa se: K'l'~

beg63

, Mustafa beg, sin na Daut64

, Mehmed aga65

, Husein beg66

, Ismail



57. A. Matkovski i P. Angelakova, Patuvaweto na Edvard Braun niz Makedonija (1669),Istorijat, g. ½¼, br. 1, Skopje, 1970, 137.

58. Frenski pútepisi za Balkanite... 217.

59. Petar Petrov, cit. delo, 22.

60. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, tom ¼, 1963

61. Isto, 96.

62. Sixil br. 23, br. 72, 11 juni 1677.

63. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, tom ¼, 1963... d. 51, s. 59.

64. Isto, d. 201,s. 132.

65. Isto, tom ¼¼¼, 1969, d. 282, s. 208.

66. Sixil br. 15, br. 249, 15 maj 1657.

aga67

itn. ili okolu 20-tina. Sleduvaat kadii: Ahmed efendi, kadija68

,

Haxi Mehmed efendi, kadija69

itn. Ima eden mutevlija (upravitel na

vakaf) – Haxi Ibrahim70

, eden ajan (gradski prvenec) – Haxi Ibra -

him71

, sobira~ na danok – Ali aga72

. Mnogumina robovite im bile nas -

ledstvo od tatko ili majka. Robinkata Kumri od ungarsko poteklo bi -

tol~anecot Omer ja be{e ja nasledil od svojot tatko Meh med73

, kako i

Husein {to be{e go nasledil ro bot Medi od pokojniot tatko Musta fa

beg74

itn.

Interesno e deka ne samo muslimani, ami i mnogu bitolski

Evrei i bitolski hristijani namesto slugi drèle robovi. Za pojavava

imala soznanija i Portata i ottamu napati doa|ale strogi upatstva

kako da se postapuva vo vakvite slu~ai. Taka, na 29 maj 1580 god. do

bitolskiot kadija bila upatena zapoved da gi odzeme robovite po vera

muslimani od Evreite i od drugite i da gi prodade na drugi, za{to

ve}e bile zabeleàni slu~ai na nivno povtorno pohristijanuvawe75

.

Takva naredba bila upatena i do skopskiot kadija na 22 avgust 1595

god76

. Me|utoa ne samo Evreite, ami i dubrov~anite vo Skopje imale

kupeno robovi i so niv gi obrabotuvale svoite lozja77

.

Me|utoa, i pokraj strogite zabrani, Turcite – sopstvenici ili

lovci i ponataka prodavale robovi kako na Evrei taka i na nemusli -

mani i toa prodolìlo re~isi do kone~noto ukinuvawe na robstvoto

vo Turcija78

.

Begstva



67. Sixil br. 18, br. 278, 26 mart 1662.

68. Isto, br. 352, 17 juni 1662.

69. Sixil br. 19, br. 122,2 maj 1669.

70. Sixil br. 19, br. 19, 1663.

71. Sixil br. 9, br. 201 (neutvrden da tum).

72. Sixil br. 21, br. 49, 11 mart 1677.

73. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, tom ¼, 1963... d. 201, s. 132.

74. Sixil br. 14, br. 238, 3 juni 1657.

75. Makedonija vo H½¼ i H½¼¼ vek, Prevod, redakcija i komentar Du{anka [opova, Institut za nacionalna istorija, Skopje, 1955,d. 40. s. 56.

76. Isto, d. 62, s. 84.

77. D-r Aleksandar Matkovski i Poliksena Angelakova, Nekolku kratki patopisi zaMakedonija, Glasnik na Institutot za nacionalna istorija, g. H½¼, br. 1, Skopje, 1972, 251.

78. Balkanot vo delata na stranskite patopisci, 2, 1664–1779... 330, 341.

Povikot na slobodata kaj ro bot nikoga{ ne splasnuval i niko -ga{ ne go ostaval da miruva i da ne misli kako da dojde do nea. Naj -ednostaven na~in bil – da pobegne. No toa ne bilo taka ednostavno ibezopasno, naprotiv, toa bil akt so mnogu rizici i toj pat go izbiralesamo najhrabrite i najre{itelnite. Sopstvenikot go znael toa, i, serazbnira, se obiduval da ja eliminira taa èlba. Toa go pravel na raz -li~ni na~ini, ponekoga{ so topol i hu man odnos, ponekoga{ i so mala materijalna nagrada za dobro izvr{enata rabota. Me|utoa, naj ~estoprimenuval zastra{uvawe. Toj ili za toa specijalno angaìran poedi -nec vo ve~ernite ~asovi vo blizina na domot kade {to ìveel ro bot,izveduval mali drami so viewa od volk ili rikawa od lav, a so cel daim se pretstavi na potencijalnite begunci {to gi o~ekuva na patotdokolku se re{at da pobegnat. Sepak najvpe~atlivi bile opomenite sofizi~kite kazni i likvidacii na izbeganite, a fateni robovi.

Evlijaêlebija raskaàvua deka vo edna prilika mu pobegnalesite robovi i deka, so sebe odnele i del od negovoto bogat stvo – dese -tici zlatnici. Za nesre}a na nekoi od niv, iako preoble~eni kako slo -bodni lu|e, bile prepoznati, pa bila aktivirana mest nata vlast kadebile otkrieni i potoa sleduvale kaznite. Prvin sami ot ̂ elebija, kako {to raskaùva, li~no se nafrlil vrz eden od niv, udiraj}i go so seki -rata, so nejziniot tap del, a potoa mu odredil u{te i 200 stapovi. Dru -giot, Ciganinot, bil raspnat nasrede plo{tadot

79.

Me|utoa, i pokraj toa, begstvata ne prestanuvale. Za nekoi raska -ùva i Germanecot Hans Der{vam

80. Na go lem rizik i osobeni opas -

nosti bile stavani onie {to se obiduvale od Anadolija da pobegnat.Tie mo rale da se borat i so brzite strui na Dardanelite, vo koi mno -gumina nao|ale i smrt. I dokolku uspe{no gi premostele, toga{ sesudirale so gladot, studot i divite yverovi. Ottamu i pri~inata {tomnogu malku, skoro eden simboli~en del od niv povtorno se vra}ale vosvoite domovi.

Na sopstvenicite na robovi, no i na turskite vlasti poznati im

bile ohrabruva~ite i potpomaga~ite na vakvite begstva, toa bile glav -

no latinskite sve{tenici vo Carigrad, no i brojnite diplomatski

stranski pretstavni{tva. Ottamu pri~inata tie da bidat nabquduva -

ni, prosleduvani no i proveruvani. Melhior fon Zajdlic se se}ava



79. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1371–1777... 471, 485.

80. Dnevnikút na Hans Der{vam za pútuvaneto mu do Carigrad prez 1553–1555 g., Ote~estvenfront, Sofiÿ, 1970, 91, 154.

kako vo negovoto diplomatsko pretstavni{tvo koe patuvalo od Cari -

grad za Evropa se vturnale slu`beni lica i goni~i na robovi po in -

formacijata deka toa prikrilo izbegani robovi. Za sre}a takvi nema -

lo81

. Mnogumina od latinskite sve{tenici zaradi tie aktivnosti

ìvoti te gi zavr{uvale nabieni na kol ili obeseni so glavata nadolu

pred nivnite crkveni porti82

.

Se razbira, so malku sre}a i so golema upornost nekoi sepak, i

po dolg i naporen pat, ja do~ekuvale slobodata i povtorno se nao|ale

vo svojot roden dom.

Eden od niv e i eden mladi~ od Dobwaci, kogo Turcite so izmama

go domamile i go fatile, pa potoa go prodale. Kako rob stignal vo

Skopje, potoa vo Plovdiv i na krajot vo Carigrad. Ottamu uspeal da

pobegne, pa po dolgo patuvawe niz Rusija, Vla{ko i Ungarija kone~no

se vratil doma83

.

Otkup

Mnogu potresni se slu~kite koga bliskite so otkup re{avale da

gi oslobodat svoite od kanxite na robstvoto. Za golemata qubov skoro

nemalo pre~ki, s# se davalo rodot da se vidi povtorno nazad. Skoro

nikakvi prepreki ne moèle da ja popre~at realizacijata. Ne kolkute

sestri na pro~ueniot {panski pisatel Miguel de Servantes, za da go

oslobodat bratot, prodale s# {to im pripa|alo kako miraz i so toa

re{ile do krajot na ìvotot da ostanat stari momi.

Za eden takov potfat trebalo, pred s# da se soberat ogromni

sredstva, ponekoga{ i celo malo bogatstvo, za{to trebalo da se plati

otkupot, trebalo so niv da se patuva dolgo i so razni sredstva i na

razni mesta. Trebalo da se sledi i tragata i uporno da se odi po nea.

Toa ponekoga{ traelo so godini, a ne retko i decenii84

. Potoa, otkako



81. Nemski i avstriéski pútepiski... 295.

82. D-r Konst. Iri~ekú, Stari pÎte{estviÿ po Búlgariÿ otú 15–18 stolÓtie, Periodi~eskospisanie, kn ½¼, SrÓdecú, 1883, 25.

83. Konstantin Jiri~ek, Istorija Srba. 412.

84. Eden takov slu~aj od prvite decenii od H¼H vek e povrzan i so Bitola. Vo ova vreme voTurskata imperija s# u{te ne e ukinato robstvoto i robovi se prodavaat i vo Bitola. Edenpazaren den, eden ìtel na Malo Crsko od Demir Hisar, be{e do{ol vo Bitola verojatno da kupi i da prodade ne{to. I tokmu koga pazaruval niz pazarot se pronel glas deka nekojTur~in na At–pazarot prodaval dve devoj~enca Rusin~iwa grabeni vo nekoja rusko–turskavojna. Kako i mnogumina drugi i toj se upatil tamu. Navistina, srede mnoèstvo narod dvedevoj~enca od 6–7 i 3–4 godini bile predmet na trgovija. Nemal porod i – ete prilika da go

}e se otkriel rodot – rob, trebalo da se najde razbirawe kaj sopstve -

nikot, da se privoli da ja odredi cenata i da gi prifati parite. Se

slu~uvalo, sopstvenikot ili trgovecot, so nade` deka moè da dobie

pogolema suma, da ja odbie ponudata i da ne go primi otku pot85

. Ako

bilo poinaku, sledel povratniot, radosniot pat.

Me|utoa, osloboduvawe so otkup ne primenuvale samo bliskirodnini, ami i obi~ni lu|e. Motivot bil hu man, makar {to sredstvata bile golemi. Od takvi pobudi vo sredinata na H½¼¼ vek, eden fran -cuski hirurg koj ìveel vo Carigrad, oslobodil drug Fran cuzin,mlad blagorodnik so nesre}na sudbina, koj od qubopitstvo se na{olvo robstvo i vo mnogu te{ka sostojba

86.

Od sli~ni pobudi i mnogu Britanci–trgovci {to se na{le ili{to ìveele vo Carigrad otkupuvale mom~enca ili devoj~enca – ro -bovi i im gi vra}ale na nivnite roditeli

87. Vakvi slu~ai imalo

mnogu88

.



dobie. Zapo~nal da se pazari i se ispazaril za ednoto. Me|utoa koga trebalo da go povedenikako ne moèl za{to obete gr~evito se drèle me|usebno i lipale. Potresen, re{il da gokupi i drugoto. Taka sega dobil dve deca. Devoj~encata vo seloto vedna{ se prilagodileza{to bile prifateni kako svoja roda. Za àl, ednoto, pone`noto, nabrgu umrelo, a drugotose izvi {ilo vo strojna i ubava moma. Eden den koga semejstvoto vr{elo ìto v selo, nadevojkata, potprena na vilata & go privleklo vnimanieto tu|inec koj, ka~en na bel kow,umorno pristigal vo seloto. Koga se pribliìl poblisku, potresena i so trepeten glas,izustila: $Eda, tatko!". Go prepoznala svojot tatko iako pominalo skoro edna decenija odnivnata razdelba. Doa|al duri od Rusija, {to }e re~e deka go prokrstaril polovina svetsledej}i ja tragata. Po dolgoto i te{ko pate{estvie, sfatil deka }erkata {to ostanalaìva, ne e pove}e negova. Taa imala svoj dom i novi roditeli {to premnogu ja sakale. Vonejziniot dom ostanal tri nedeli. Devojkata podocna bila omaèna i vo brakot dobila}erka i sin. Sinot nemal porod, a od }erkata dobila pokolenie {to denes ìvee vo Bitola,niz Makedonija i Bugarija. Taa, vsu{nost e ~ukunbaba po majkina linija na eden poznatbitol~anec. $Istorijata na ovaa devojka vo moeto semejstvo e op{topoznata, makar {tonejzinoto ime se ima zaboraveno", veli toj. I vo ovaa prilika mu blagodarime nainformacijata.


86. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1371–1777... 594–595.

87. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1826–1849... 51.

88. Isto, 53.

Mudebbereto vo Bitola

Slobodata moèla da se dobie i kako nagrada i ovoj na~in naosloboduvawe bil naj~est. Izvonrednite zaslugi na poedinecot bileprilika da bidat priznati so kinewe na sinxirite na robstvoto. Imavo toj odnos mnogu primeri. Taka, sultanot Mehmed ¼¼ go oslobodi svo -jot rob Italijanecot Anxiolelo zaradi biografijata {to ja napi{alza nego, no i za persiskiot car Usum Hasan

89. Bla godarej}i im na svo -

ite neobi~ni sposobnosti na Ungarecot Sigiz munt, koj, inaku bil go -lem poliglot, no i go lem grade`nik, i podignal brojni kapitalniobjekti, kako nagrada ja dobil slobodata

90.

Me|utoa, za da se dobiela vakvata nagrada, postoel eden bitenuslov, poedinecot da mu pripa|a na muslimanskata religija, odnosno,ako bil hristijanin, obvrzno da ja prifati novata religija i istovre -meno da bide obreèn.

Sepak naj~est na~in za osloboduvawe e mudebbereto. Toa e oslo -boduvawe na smrtnata postela. Tur~inot, pretpostavuvaj}i deka mu sepribliùva krajot, a poa|aj}i od eden hadis od $Kuranot" vo kogo sevelelo deka onoj $koj }e oslobodi rob muslimanin, gospod }e go oslobodi od pekolot za sekoj negov del od teloto, sekoj negov del" mnogumina,otkako robovite ve}e go prifatile islamot, se re{avale da gi oslo -bodat. Vo Bitola vo 1468 god. na vakov na~in imalo oslobodeno 8robovi

91, vo H½¼¼ vek pove}e od 80.

Mudebbereto se oficijaliziralo vo [erijatskiot sud, predmesniot kadija i pred svedoci, vidni gra|ani. Vo sudot obvrzno bilprisuten onoj {to se osloboduval, kako i sopstvenikot, odnosno negovpraven zastapnik. Najgolemiot broj slu~ai mudebbereto go iniciralro bot, otkako ve}e mu bila vetena usno slobodata. Nemu preku sudot mu trebalo sega da dobie dokument (teskere) za slobodata. So nego vo nego -viot ìvot nastanuvala kapitalna promena, od rob stanuval slobodengra|anin. Bil zaveduvan vo popisnite defteri i gi pla}al danocite{to gi pla}ale site muslimani.Sopstvenikot, odnosno polnomo{ni -kot pred sudot izjavuval deka dobrovolno ja daruva slobodata i deka go zadrùva vrz nego edinstveno pravoto na velija (staratelstvo), koeponekoga{ imalo potreba i da se aktivira. Otkako pred svedocite }ese utvrdelo deka se ispolneti site uslovi (dobrovolno darena sloboda,



89. D-r Aleksandar Matkovski i Poliksena Angelakova, Nekolku kratki patepisi... 246

90. A. Matkovski i P. Angelakova, Patuvaweto na Edvard Braun... 138.

91. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, op{irni popisni defteri od H½vek, tom ¼¼, Arhiv na Makedonija, Skopje, 1973, 141–145.

preveruvawe i obreùvawe, novo, muslimansko ime) na oslobodeniotrob mu se davalo teskereto. Vo nego stoelo imeto na onoj {to go oslo -boduva i novoto ime na oslobodeniot rob, kako i nekolkute karakte -risti~ni telesni belezi na oslobodeniot, bojata na o~ite, kosata iliceto, vegite – dali se razdeleni ili ne, fizi~kiot boj, kako i nacio -nalnoto poteklo.

Vo Bitola so mubbedere vo H½¼¼ vek, me|u drugite se oslobodenii robinkata Muxela. Taa bila na sreden rast, rusokosa, so sini o~i, aod polsko poteklo. Nea ja osloboduvala Aj{e, }erka na Ahmed efendi,40 dena pred smrtta. Osloboduvaweto se slu~ilo na 1 noemvri 1634god

92. Sli~no na Aj{e i gospo|ata [emsa pred smrtta go napra vila

istoto so svojata robinka Pejmani, koja bila od albansko potek lo, abila so temno lice i sreden rast. Me|utoa, bidej}i taa toa ne gonapravila pred sudot, nejzinata èlba ja ispolnile na 3–12 mart 1642god. nejzinite vnuci

93.

Tri dena pred da umre Hajrula Kabat ja oslobodila svojata ro -binka Fatima Abdulah, so poteklo Arapka

94. Na 15 maj 1657 god. pred

sudot do{ol Hasan êlebi i izjavil deka negoviot tatko Mustafa begu{te dodeka bil ìv mu ja vetil slobodata na robinkata Fatma Abdu -lah, no toa ne go oficijaliziral. Od tie pri~ini, kako zavet toj toa gopravi sega i molel robinkata da dobie dokument deka e oslobodena

95.

Nekolku gra|ani – muslimani do{le pred sudot i posvedo~ile dekaHaxi Ibrahim, koj zaminal na axilak vo Meka i koj po patot umrel,pred da zamine mu ja vetil slobodata na svojot momok Ali Abdulah, nosmrtta bila pri~ina toa da ne go realizira. Negovata volja sovesnitegra|ani ja iznele pred sudot i Ali Abdulah ja dobil slobodata

96. itn.

Na ovoj na~in oslobodeni se i drugi nad 80 robovi od Bitola.Imalo poedine~ni obidi mubbedereto da se negira ili da se

odrekuva i slu~aite do{le pred sudot. Sudot, me|utoa skoro po pra -vilo zastanuval na stranata na oslobodeniot rob.

Taka, Anbar Abdula od maaloto Ine beg na 28 maj 1686 god. do{ol vo bitolskiot sud i ja tuèl svojata porane{na gospodarka deka iako e sloboden gra|anin, makar i od redot na oslobodenite robovi, se odne -suva kako da e u{te rob. Sudot, so svedocite e Abdulkadir êlebi,



92. Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, tom ¼¼, 1966... d. 200, s. 106.

93. Isto, tom ¼¼¼, 1969, d. 149, s. 104.

94. Sixil, br. 8, br. 270, neutvrden da tum.

95. Sixil br. 15, br. 249, 15 maj 1657.

96. Sixil br. 18, br. 234, neutvrden da tum.

Abdulrahman ba{i i dr. gi uvaìl poplakite na tuìtelot i donelpresuda vo negova polza

97. Takov odnos imale i Emine Mehmed i Sulej -

man spahi, naslednici na Abedin spahi, no sudot isto taka presudil vo polza na oslobodeniot rob

98. Me|utoa, ne samo neposredno zasegna -

tite, rodninite ili naslednicite, so negacijata na mubbedereto sejavuvale i slobodni gra|ani, odnosno slu`benici na dràvnata admi -nistracija. Taka, Mehmed aga, emin na dràvnite imoti, pred licetona pravdata go izvel oslobodeniot rob Ali Abdulah na 1 mart 1662god. so tvrdewe deka toj e s# u{te rob i deka ne e dobieno mubbedere odHaxi Ibrahim, koj umrel na pat za Meka. Oslobodeniot rob donel isvedoci koi ja potvrdile negovata sloboda i nivnite izjavi i izjavitenegovi od sudot bile uvaèni i toj ostanal da bide ona {to bil –sloboden gra|anin

99 itn.

Me|utoa, ne bilo sekoga{ so takov sre}en kraj. Edna Ungarka,porane{na blagorodni~ka, od grupa goni~ni na izbegani robovi, bila pronajdena vo edno diplomatsko prestavni{tvo koe patuvalo kon za -padnoevropskite dràvi. Iako imala uredno teskere deka e oslobode -na, iako istoto bilo potvrdeno od mestniot kadija, zaradi toa {tobila bela i ubava, bila vratena nazad vo robstvo

100.

Toa bila sudbinata na robovite.



97. Sixil br. 26, br. 303, 28 maj 1686.

98. Isto, br. 56, 19 dekemvri 1688.

99. Sixil br. 24, br. 238, 1 mart 1662.

100.Nemski i avstriéski pútepisi... 295.

DODATOK

prazna

M-r. Mito PEJOVSKI

Po~ituvani dami i gospoda,

Se ~uvstvuvam po~esten, {to mi se dade mo`nost ve~erva da gopromoviram ovoj ~etvrt po red zbornik na trudovi $Bitola niz veko -vite". Se raboti za trudovi za istorijata na Bitola vo H½¼ vek, pro~i -tani minatata godina vo o~i praznikot na osloboduvaweto na Bitola,4-ti Noemvri. Toa se trudovi, koi ni otkrija interesni soznanija zapolo`ba ta i slu~uvawata vo na{iov grad vo toj vek. Soznanija {to senadovrzuvaat na onie, {to vrednite bitolski nau~nici na ovaa siste -matska tribina ni gi otkrija vo predhodnite godini. Bitola e stargrad so pove}e od iljada godini istorija, ispolneta so mnogu zna~ajni,interesni, no i sudbonosni nastani. Ona {to e dosega prou~eno, preds# od bitolskite nau~nici e zna~ajna i vredna rabota, no sigurno osta -nuva za prou~uvawe u{te golemo nasledno bogatstvo.

Fakultetot za u~iteli i vospituva~i od Univerzitetot $Sv.Kliment Ohridski" – Bitola, se zafati so organizirawe na blagorod -na i za Bitola i za Makedonija od neprocenliva vrednost rabota. De -nes go promovirame zbornikot $Bitola niz vekovite", vo kogo se po -mesteni trudovite na petmina avtori i toa: Radmila Petkova, Gordana Filipovska Lazarovska, \or|i Dimovski – Colev, Muxaid Asimov iAleksandar Sterjovski. Vovedot e od Aleksandar Sterjovski, koj {toso neviden entuzijazam i qubov kon na{iov grad, pove}e godini javr{i rabotata na odgovoren urednik. Toj vo vovedot iznesuva va`nakonstatacija, deka vo H½¼ vek, koj e dosta karakteristi~en za na{ataistorija, gradot dobiva izrazito orientalno obele`je, pred s# sopodignatite kapitalni orientalni objekti od orientalnata kultura,kakvi {to se: xamiite, amamite, anovite, karavan saraiite i drugi.Ukaùva i na enklavite, koi ve}e se formirale vo gradot, kako posebni negovi delovi, vo zavisnost od entitetot na naselenieto, {to vo nivìvee. Izvlekuva i konstatacija, koja e to~na, deka vo ovoj vek e go lemi brojot na hristijanite {to pod go lem pritisok se islamizirale.Ovoj vek za hristijanite bil eden od najte{kite.


Promocija na Zbornikot na trudovi $Bitola vo H½¼ vek"

Radmila Petkova vo svojot trud $Bitola vo H½¼ vek (Prostorno{irewe na gradot)", napravila go lem napor, kolku e mo`no da se dobie realna slika za prostornoto protegawe na gradot vo H½¼ vek. Iako,prezicno, objektivno ne moèla toa da go stori, ni dava zna~ajnipodatoci za toa, do kade toj vo globala se prostiral i koj bil glavniot pravec na komunikacijata vo toa vreme. Niz brojkite {to gi dava zabrziot porast na muslimanskite maala i podignatite xamii, kako i zavakafite, se gleda osnovnata karakteristika na ovoj vek. Taa karak -teristika e golema – silna organiziranost i go lem pritisok za {ire -we na muslimanstvoto. Dava precizni podatoci za brojot na ku}ite,naselenieto i vremeto na podigaweto na verskite objekti. Otkriva de -ka vo 1519 godina gradot imal 231 hristijanski i 617 muslimanski se -mejstva, so vkupen broj od 4.500 ìteli, a vo 1544 godina 13 hristi -janski i 23 muslimanski maala so 26 xamii. Za nepoln vek brojot namuslimanskite maala bil zgolemen za skoro 4 pati.

Gordana Filipovska Lazarovska, vo svojot trud $Arheolo{kinaodi od crkvata Sveti Dimitrija", po{iroko od temata dava vrednipodatoci za organizacionata postavenost na vlasta vo Turskata im -perija; za brziot razvoj na nekoi stopanski oblasti, kako na primerrudarstvoto; kovaweto pari; trgovijata i zanaet~istvoto; za obil -nosta so voda i ~e{mi; za ubavite xamii, bezisten i karavan saraj idrugo. Naveduva deka hristijanskoto naselenie koe po mnogu ne{ta serazlikuva od ostanatoto ìveelo vo posebni maala. Edna od lokacii -te, koja svedo~i za toa, deka ova naselenie neprestano ìveelo na tojprostor ja naveduva okolinata na crkvata $Sveti Dimitrija". Davainteresni i precizni tehni~ki i arheolo{ki podatoci. Na osno va natie podatoci za nejzinata izgradba i arheolo{kite naodi, doa|a dozaklu~ok deka taa e podignata na mestoto, kade postoela stara crk va.Od navedenite podatoci za pronajdenite razni umetni~ki i drugipredmeti, so sigurnost izvlekuva zaklu~ok deka tuka ìveelo hristi -jansko naselenie, i deka toa maalo vo 19 vek bilo nare~eno crkovnomaalo, odnosno kako {to go citira Aleksandar Sterjovski, $tuka bila naselbata na hristijanite Varo{".

Isto taka, dava dragoceni podatoci za Ohridskata arhiepisko -pija i brojot na nejzinite eparhii vo H½¼ vek, koga vo po~etokot naH½¼¼ vek imala 18 eparhii i 9 mitropolii, vo koj sostav e i Pela -goniskata.

\or|i Dimovski – Colev so svojot trud $Bitolskite Evrei" davapodatoci deka Evreite vo Bitola masovno se naselile vo vremeto na


M-r. Mito Pejovski

nivnoto proteruvawe od [panija i Portugalija kon krajot na H½ vek,koi spored turskite popisni defteri od 1528/29 godina iznesuvaat 200semejstva so okolu 800 ìteli, a spored popisot od 1568 godina 1420lica. Konstatira deka vo narednite vekovi nivniot broj postojanoraste, maksimalno kon krajot na H¼H vek i po~etokot na HH vek za dadostigne 7.000 do 8.000 lica. Naveduva deka glavnata raskrsnica, kakocentar preku koj se rasseluvale vo razni pravci vo toa vreme bile So -lun. Dvete posebni grupacii na {panski i portugalski Evrei izgra -dile i dve sinagogi i dve posebni op{tini, koi posle se soedinile voedna. Dava podatoci i za imiwata na evrejskite naselbi vo gradot. Na -veduva konstatacija deka bitolskite Evrei ja delele sudbinata somakedonskiot narod se razbira s# do nivniot holokaust vo vremeto naVtorata svetska vojna. Dava odgovor i na pra{aweto, zo{to posleBalkanskite i Prvata svetska vojna, go lem broj Evrei ja napu{tileBitola naveduvaj}i gi kako pri~ina posledicite od tie vojni i niv -noto vlijanie na stopanskiot ìvot vo gradot. Go naveduva i nivnotoaktivno u~estvo vo NOV i dadenata pomo{ od bitol~ani za spasuvawena Evrei. So eden zbor dava celovit pregled na doa|aweto i ìvototna Evreite vo Bitola vo H½¼ vek i navamu.

Muxaid Asimov vo svojot trud $Bitolskite arapski zapisi" odH½¼ vek, naveduval deka primenata na arapskoto pismo vo toa vreme voTurskata imperija kako slu`beno pismo bilo rezultat kako na misle -weto deka toa e posovr{eno, taka i od verski pobudi, poradi toa {toverskite objekti bile ispi{ani na arapski jazik so arapskoto pismo.Toa zna~i deka vo toa vreme verskata tradicija bila presudna. Kakonajstar zapis (dokument) na arapski jazik vo Bitola ja naveduvavakufnamata na Singur ~au{ bej, koja datira od 1435 godina. Xamijata navedena vo vakufnamata se nao|ala kaj @itni pazar. Kako vtora postarost (dokument na arapski jazik) ja naveduva vakufnamata na Isakêlebi za xamijata kaj înarot. Otkriva deka taa e od H½¼ vek. Zanajubava xamija ja smeta Hajder kadi xamija podignata vo 1561–1562godina na ~ija plo~a postoi natpis na arapski jazik.

Dava, isto taka, podatoci i za sodrìnata na raznite natpisi ina verskite objekti i gi istaknuva Evlija êlebija i Hasan Kale{ikako najzaslu`ni za toa. Na toj na~in avtorot so negoviot trud po -polnuva zna~aen del od kulturnata istorija na gradot Bitola.

Aleksandar Sterjovski, so trudot $Dovlexik", so pravo akcen -tira deka simbolite na mestata se mnogu zna~ajna rabota. Simbolot na mestoto ne samo {to kaùva za negoviot naziv, tuku kaùva i za nego -


Promocija na Zbornikot na trudovi $Bitola vo H½¼ vek"

vite najva`ni karakteristiki. Toj ni otkriva deka $Dovlexik" e fi -zionomiran kako edno od najpopularnite izletni~ki mesta vo prvitedecenii na H½¼ vek. Toa e vreme na definitivnoto oformuvawe na Tur -skata imperija i pobrziot razvoj na stopanskiot i kulturniot ìvotso izgradbata na kapitalnite verski i drugi objekti. Zgolemeniot broj bogata{i kako begovi i pa{i, trgovci i drugi, ovozmoìja podigaweizletni~ki ku}arki na toj del od gradot. Za niv pi{uva i Evlijaêlebija. Sterjovski otkriva deka najvaèn za populariziraweto natoa mesto kako izletni~ko bil mesniot poet Lali, koj potoa stanal isultanski divanski poet, koj kompletiral zbirka na poezija, koja dodenes ne e objavena. Ni go dava vo celina impresivniot napis {to godal Evlija êlebija vo 1661 godina vo koj veli deka $vakva Gospodovatvorba nema ramna ili sli~na na zemjava".

Go otkriva i korenot na imeto Dovlexik. Proizleguva deka zna -~i mala dràvi~ka, a doa|a od $devlet i ~ik". Podocna zaradi ubavi -nata i komunikaciskata povrzanost Dovlexik stanal i mesto koe gokoristela i turskata vojska, poradi {to Dovlexik stanal i dràvenimot kogo go finansirala dràvata. Na ova mesto bil izvr{en i ma -sakrot na albanskite separatisti~ki begovi, koi se odmetnuvale odsultanot. Toj nastan i posledicite od voenoto prisustvo bilo presud -no, ova ubavo mesto da go izgubi svoeto lice i ambientot.

Sterjovski so pravo konstatira deka denes integritetot na toames to e potpolno naru{en. Posleden mo ment e da se za{titi i perspek -tivno osmisleno urbanisti~ki uredi, barem onoj preostanat pomaldel od nego, za{to toa e najprovetreno i ~isto podra~je. Se razbira dase uredi vo duhot na vremeto, vodej}i smetka za negoviot star stil.

Site ovie trudovi se odnesuvaat na Bitola vo H½¼ vek, no vo koizaradi prirodnata povrzanost so minatoto i idninata, kaùvaat zamnogu raboti i po{iroko od toa. Tie pretstavuvaat zna~aen prilog voistorijata na gradot, koja {to bitolskive nau~ni rabotnici pove}egodini sistematski ja prou~uvaat. Nivnata qubov kon svojot grad naj -dobro ja iskaùvaat preku nivnite trudovi od neprocenliva vrednost. Vo taa grupa vleguvaat i ovie petmina, ~ii trudovi vo ovoj zbornik sepomesteni.

Bitola, 1.11.2001 godina


M-r. Mito Pejovski

D-r Tome JANAKIEVSKIarheolog-nau~en sovetnik

Institut za staroslovenska kultura – Prilep

Po~ituvani Bitol~ani,

Poslednive godini blagodarenie na ovaa javna tribina na tema:

" Bitola niz vekovite" se selektirani i publikuvani site relevantni

istoriski podatoci dadeni vo stru~nata literatura koi{to se odne -

suvaat na gradot Bitola vo sredniot vek. Na àlost ne e daden validen

odgovor ni na edno pozna~ajno pra{awe. O~igledno e deka na istori -

jata & e potrebna pomo{ od druga nau~na disciplina koja{to so mate -

rijalni dokazi otkrieni na terenot }e gi potvrdi ili demantira

istoriskite izvori. Ovde pred se mislam na arheologijata.Kako arheolog, a od pred dve godini vraboten vo Institutot za

staroslvenska kultura vo Prilep do Ministerstvoto za obrazovanie i

nauka na Republika Makedonija podnesov trigodi{en proekt

(2000-2002 godina)na tema: $Ubikacija na srednovekovna Bitola od

VII-XIV vek, odnosno od doa|aweto na Slovenite na ovie prostori do

doa|aweto na Turcite". Proektot e prifaten a realizacijata e vo tek.Za ubikacija na Bitola vo raniot sreden vek vnimanieto go

naso~iv na tri lokacii i toa:

a) Akropolata na anti~kiot grad Heraklejab) Lokalitetot $Kale" nad Germanskite grobi{ta iv) Centralnoto gradsko jadro na sovremena Bitola.

Za prvata lokacija, akropolata na Herakleja, se zastapuvaat

profesorite na Filozofskiot fakultet vo Skopje Ivan Mikul~i},

Elica Maneva i Kosta Axievski. Na ovaa lokacija otvoriv deset

sondi i ne otkriv nitu eden materijalen dokaz pomlad od VI vek od n.e.

Da rezimiram: Tvrdewata za ovaa lokacija treba da se otfrlat kako

neosnovani.


Diskusija

Na vtorata lokacija, lokalitetot $Kale" istraùva{e GordanaFilipovska-Lazarovska. Toa e refugium, odnosno zbeg kade {to sepovlekuvaa gra|anite na Bitola vo slu~aj na opasnost. I ovaa lokacija treba da se otfrli kako mo`na za ubikacija na gradot Bitola voraniot sreden vek.

Pri izborot na tretata lokacija, centralnoto gradsko jadro nasovremena Bitola, se rakovodev od slednoto:

– arapskiot patepisec od XII vek Idrisi za Bitola rekol deka $ eubav, velikolepen i prijaten grad";

– vo centralnoto gradsko jadro na sovremena Bitola na prosto -rot koj{to go opkruùva po~nuvaj}i od gradskiot ~asovnik, na zapadpo ulicata Sterjo \or|iev na zapad prema Drven pazar pa zaokruù -vaj}i po Belgradska ulica i kon crkvata sv. Dimitrija se ocrtuva edenkompakten prostor kade {to ne e izgradena nitu edna postara gradbakoja{to mu pripa|a na islamot. Ovde treba da se bara lokacijata napoznatata hristijanska maala $Dabiìv" registrirana vo prviotpopis od 1468 godina;

– i za kraj u{te eden podatok na koj{to ne mu e dadeno zna~ewe ato~no ja odreduva lokacijata na gradot neposredno po negovoto osvo -juvawe od Turcite a toj e: Murat pobednik go ispratil vo 1382/83 godi -na Timurta{ pa{a koj ovoj grad go osvoil so sabja vo racete. Gradot epust. OD JU@NATA STRANA SE NAO\A RID POKRIEN SO [U -MA (Tumbe kafe b. m.) A NAPRED IMA [IROKO POLE (Pelago -nija b. m.). OD PLANINITE TEÂT MNOGUBROJNI VODI (BabaPlanina b. m.) SO KOI SE ZALEVAAT POLIWATA NAOKOLU.

Koi se problemite so koi{to se soo~uvam pri realizacijata naovoj proekt? Pokraj sredstvata, osoben prob lem e nepostoeweto na slo -bodni lokacii za arheolo{ki istraùvawa. Gi iskoristiv dvetemo`ni lokacii i toa vo dvornite mesta na Turskoto u~ili{te i crkva -ta Sv. Dimitrija. Rezultatite se nad o~ekuvawata.

Kaj Turskoto u~ili{te otkriv srednovekovna jama so fragmentiod kerami~ki sadovi za doma{na upotreba i crepni koi{to datiraat

od XII-XIV vek a kaj crkvata Sv. Dimitrija otkriv fragmenti od okolu40 sadovi vo zgrafito tehnika, fragmenti od 10 crepni i dve bronzeni

~ankasti moneti. Site datiraat vo periodot od XII-XIV vek. Vo gor nite sloevi vo ovaa sonda, vo jama od turskiot pe riod otkriena e go lemakoli~ina na fragmenti od kerami~ki sadovi, staklo, luliwa od pe~ena


D-r Tome Janakievski

zemja i sl. Vo ovoj materijal ima i fragmenti koi{to im pri pa|aat naXVII vek, predmet na rasprava na ovaa javna tribina.

Dosta interesen e i prostorot kaj Bezistenot i okolu nego. Ime -no, pri adaptacijata na bezistenot pred okolu 25 godini istraùva{eekipa na

Zavodot i muzej od Bitola. Od fotodokumentacijata jasno se gle -da deka bezistenot bil izgraden nad ostatoci od nekoja monumentalnagradba. Rezultatite od ovie istraùvawa ne se publikuvani. Na osta -toci od monumentalna gradba se naide i pri probivaweto na ulicataIvan Milutinovi} a isto taka i pri izgradbata na gradbite okolubezistenot. Se nametnuva pra{aweto dali se toa ostatoci od tvrdi -nata na Bitola (da se potsetime deka vo neposredna blizina e pronaj -dena poznatata Bitolska plo~a sekundarno vgradena vo Eski xamijaili toa se moèbi ostatoci od, vo istoriskite izvori ~esto spomenu -vaniot manastir, po koj{to vo turskiot pe riod gradot go dobi i svo -eto novo ime Manastir. Dilemite se tuka i treba so arheolo{ki zafa -ti da se razre{at.

Vi blagodaram na vnimanieto.


Diskusija

prazna


D-r Tome Janakievski

D-r Du{an RISTOVSKI

Posmrtni ostanki vo sinxiri

Izloùvaweto na profesor Sterjovski Aleksandar $za robovitei sinxirite" moram da priznam me potrese i me vrati vo moeto ranodetstvo. Ova {to }e go kaàm ne znam dali nekade e registrirano, akone e, toga{ verojatno ne{to }e odgatne, a i ne{to }e zagatne i vero -jatno nekoj toa }e go iskoristi nekoga{.

Nastanot e povrzan so ru{eweto i ras~istuvaweto na Starataxamija, onaa {to se nao|a{e nasproti stariot @itni Pazar, odnosnona mestoto od dene{nata Egejska zgrada, zgrada koja se nao|a nasprotiStokovnata ku}a $Javor". Moeto semejstvo, {to }e re~e i jas, ìveevmevo neposredna blizina na xamijata, duri tuka i igravme vo dvorot naxamijata, a ponekoga{ bez da znaeja odgovornite za ~uvawe na xamijatase ka~uvavme na minareto. Dobro se se}avam koga xamijata ja ru{ea,u{te pove}e koga igravme razni detski igri vo ru{evinite. No mnogudobro se se}avam koga go ras~istuvaa terenot od ru{evinite, a u{tepove}e koga gi kopaa temelite za izgradba na stanbenata zgrada. Zgra -data se izgradi i tri vleza se nao|aat na ulicata $Ivan Milutinovi}" i eden vlez na ul. $Sveti Naum" so br. 1. Eden den, vo toj pe riod, vomaaloto se raznese glas deka pronajdeni bile ~ove~ki kosturi povr -zani so zaedni~ki sinxir vo dvorot na xamijata. Istr~avme pogolemagrupa deca da go vidime toa $~udo". Slikata s# u{te mi e mnogu ìva.Ponekoga{ ja vozobnuvame so moite drugari Petar Drakulovski, Tan -~e Drakulovski, Ice Delov i so drugi moi vrsnici, {to }e re~e dekanema dilema vo ona {to go vidovme i vo ova {to go kaùvam.


Posmrtni ostanki vo sinxiri

Navistina, vo zaedni~ki grob, naredeni eden do drug, vrzani sozaedni~ki sinxir za nozete, se nao|aa 5 ili 6 kosturi. Nie ja vidovmefinalnata slika. Pretpostavuvam deka onie koi gi otkopuvaa go pra -vea toa mnogu vnimatelno. îi bea tie kosturi i od koe vreme bea neznam, kako {to ne znam koj gi otkopa i dali e napravena dokumentacijaili foto-dokumentacija. Ako sakame da go locirame mestoto popre -cizno, so golema sigurnost tvrdam deka toa mesto be{e to~no kade {tose izdiga denes $Egejskata zgrada" no na onoj vlez {to gleda kon istok,kon park~eto so spomenikot na \or|i Sugarev.

Ete, toa e mojot prilog kon dene{nava tribina.


D-r Du{an Ristovski

Vlado \ORESKI

U{te edno tolkuvawe na imeto "Bitola"

Bitola e moèbi edinstveniot grad vo R. Makedonija koj imamo{ne specifi~na i neobi~na geneza na toponimot – poto~no na topo -nimite vo koi e naj~esto spomenuvana.

Kratkiov prilog nema za cel da dokaùva ili analizira tukupred s# da voo~i za nekoi od brojnite poimi so koi Bitola postojanobila spoemnuvana – poimi ili toponimi koi zobruvaat za nevoobi -~aeniot bogat ìvot vo smisla na eden mo{ne {irok spektar razno -vidna etni~ka populacija i preplet na bogati i zna~ajni kulturi.

Baraweto na zna~eweto na toponimot za eden grad ~esto moè dan# dovede do su{tinata za opstojuvaweto i na~inot na ìveeweto.Simbolikata vo imeto – imiwata na Bitola skoro vo site slu~ai n#nosi do edno mo{ne specifi~no i retko zna~ewe – koe e daleku odobi~noto sekojdnevie i prozai~no ìveewe.

Site toponimi za Bitola se povrzuvaat so duhovnoto, spiritu -alno zna~ewe a toa nesomneno zboruva za karakterot i zna~eweto pa iza mo`nite civilizaciski tragi {to toj gi ostavil.

Imiwata: Monastir, Manastir, Monaste' or Tole, Monasttiri,Obitel, Butelija, Betulia (spored Mitford), Boteli, Butel, Bi-Tol, Vito -lija – s# se toa imiwa koi ni zboruvaat za naselba koja pred s# pred -ni~i o~igledno vo svoite sakralni objekti, odnosno centar koj izobi -luval so brojni hramovi vo koi i okolu koi se odvival ìvotot. Cen -tar koj svoeto opstojuvawe pred s# go povrzuval so duhovnoto i vers -koto. Toa bi podrazbiralo i razviena pismenost, razvoj na umetnosta,graditelstvoto, teolo{kata misla itn. Dovolni podatoci koi moàt


U{te edno tolkuvawe na imeto $Bitola"

da ukaàt na izvonrednoto i s# u{te neistra`no civilizacisko zna -~ewe na ovoj grad. Vo ovoj konteks i neotkrieniot srednovekoven pe -riod, {to moè da bide vo idnina eden od poglavnite klu~evi vo de{i -friraweto ne samo na istorijata na Balkanot tuku i vo sledeweto naduhovnata misla na po{iroki prostori.

Kako nadopolnuvawe, kako potvrda za ve}e pogore iznesenoto do -stavuvam u{te eden moèn dokaz za odgonetnuvaweto na tajnata na ime -to i ìvotot na srednovekovnata Bitola.

Spored tolkuvawata na Kabalata: Papijus–Ka ba la–nauka zaBoga, vselenata i ~ovekot, (Aratron, Sofija, 1994 godina, str. 79, str.115, strana 182, vidi prilozi) zborot Bitola moè da se prosledi i voevrejskata lingvistika. Imeno, kako {to e i protolkuvano vo Kaba -

lata (patem vo {esnaesetti vek vo Bitola ve}e imalo Talmudska {ko -la), zborot Bet zna~i dom, a el ili la Bog ili Bet–el(la) e Bo`ji dom

Bo`ji dom {to bi bilo adekvatno na Manastir, Monastirili Obitel (se obiteluva vo manastirski dom). Zna~i ne samo slavjan -skoto, turskoto, tuku, eve, i evrejskoto zna~ewe povtorno ni ja otkri -vaat Bitola kako bo`ji dom–kako centar na bogato duhovno ìveewe.

So ogled deka srednovekoven Prilep ni e poznat, kako i Ohrid,ostanuva problemot so Bitola – bidej}i s# u{te nedovolno e lociran i istraèn. So ogled na zna~eweto {to go sodrì samoto ime i toa pot -vrden od site etnikusi koi ìveele vo nego, mislam deka e od ogromnava`nost da bidat otkrieni {to poskoro tragite od Bo`jiot dom, tragi vo koi se zakopani najdlabokite misli vo koi moèbi ja sodràt smis -lata na dlabo~inata na na{ata idnina.


Vlado \oreski

SODR@INA


Voved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

\or|i DIMOVSKI – COLEV

H½¼¼ vek po~etok na reslavjanizacijata na Bitola . . 9

Anica \OR\IEVSKA

Ajduti - junaci od Bitolsko od H½¼¼ vek . . . . . 19

Radmila PETKOVA

Bitolskite kadiski sixili za crkvata . . . . . . 31

Çëàòêî ÆÎÃËÅÂ

Ñîçíàíèjàòà çà ïðâèòå áèòîëñêè ñòèïåíäèèâî XVII-òèîò âåê è íèâíèòå ïîçíà÷àjíè ôóíêöèè . . . . 37


Turskite robovi od H½¼¼ vek so poseben osvrtna bitolskite . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

DODATOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

M-r. Mito PEJOVSKI . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

D-r Tome JANAKIEVSKIarheolog-nau~en sovetnik

Diskusija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

D-r Du{an RISTOVSKI

Posmrtni ostanki vo sinxiri . . . . . . . . . . 79

Vlado \ORESKI

U{te edno tolkuvawe na imeto $Bitola" . . . . . 81

prazna

85

Izdava~:

Pedago{ki fakultet – BitolaBiblioteka: Istoriski temi

*

Za izdava~ot:Prof. Sim eon SILJANOVSKI, akad. slikar - dekan

*

Odgovoren urednik:D-r Aleksandar STERJOVSKI

*

Sekretar na redakcijaGogo STERJOVSKI

*

Kompjuterska podgotovka:Pece ILIEVSKI

*

Pe~ati:AD Pe~atnica $Kiro Dandaro" - Bitola

Tira`:300 primeroci

86

Documents

UNIVERZITET $Sv. KLIMENT OHRIDSKI