UNIVERZA V NOVI GORICI - COnnecting REpositoriesSlovenska mladinska literatura z ekološko tematiko IZVLEEK Glavni cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam

UNIVERZA V NOVI GORICI

FAKULTETA ZA HUMANISTIKO

SLOVENSKA MLADINSKA LITERATURA

Z EKOLOŠKO TEMATIKO

MAGISTRSKO DELO

Anja Vogrinc

Mentorica: doc. dr. Barbara Pregelj

Nova Gorica, 2016

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku moje magistrske naloge. Svoji

mentorici, doc. dr. Barbari Pregelj, bi se posebej rada zahvalila za strokovne nasvete,

spodbudo in potrpežljivost pri nastanku tega dela. Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki

verjame vame in me podpira v vseh korakih življenja.

Latko, magistrsko delo posvečam tebi. Želim si, da bi bil tu in se z nami veselil mojega

uspeha.

II

NASLOV

Slovenska mladinska literatura z ekološko tematiko

IZVLEČEK

Glavni cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam literarnih besedil z

ekološko tematiko, izdelati tipologijo izvirnih slovenskih besedil ter predstaviti značilnosti

korpusa teh besedil. V svojem magistrskem delu najprej predstavljam povezavo mladinske

književnosti z ekologijo, okoljsko vzgojo in ekokritiko, v nadaljevanju pa se posvečam

vprašanju vrednotenja mladinskih besedil z ekološko tematiko. Naredila sem tipologijo

pravljic z ekološko tematiko ter analizirala in ovrednotila 22 besedil. Izoblikovala sem lasten

model vrednotenja, pri tem pa uporabila spoznanja znanih slovenskih literarnih znanstvenikov

(razmerje med spoznavno, etično in estetsko funkcijo po Janku Kosu) ter raziskovalcev

mladinske književnosti (jezikovni, vsebinski, likovni, recepcijski, bralno-razvojni kriterij po

Igorju Saksidi). Upoštevala sem tudi spoznanja vodilnih ekokritkov (Cheryll Glotfelty, Ursule

K. Heise). Sklep svoje magistrske naloge sem zapisala v obliki krajšega pregleda

infrastrukture mladinske književnosti, kjer sem predstavila naslednje dejavnike: literarnega

proizvajalca (avtorje: Alenko Klopčič, Toma Kočarja, Mojicejo Podgoršek, Jernejo Pavček

ter Heleno Kraljič), literarnega sprejemnika (mladi in odrasli bralci), literarne institucije

(knjižnice, univerze), literarni trg (založbe: Eko knjigo, Založbo Tolovaj, Založbo Epistola ter

Založbo Morfem), literarni repertoar (vsa izdana besedila, zbirke, priporočilni seznami) ter

literarni produkt (mladinska književnost, spremljevalni projekti, literarne delavnice).

KLJUČNE BESEDE

Mladinska književnost, besedila z ekološko tematiko, ekologija, okoljska vzgoja, literarno

vrednotenje, ekokritika.

III

TITLE

Slovenian Youth literature with ecological topics

ABSTRACT

The main objective of my master's thesis was to build up a clear list of literary texts with

ecological topics, to present a typology of original Slovenian texts and to present the

characteristics of these texts. In my work I present the link between youth texts and ecology,

ecological education and ecocriticism. After that I work on the issue of evaluating youth texts

with ecological topics. I created a typology of ecological theme fairytales and analyzed and

evaluated 22 texts. I designed my own evaluation model where I used the knowledge of

famous Slovenian literary scholars (the relationship between cognitive, ethical and esthetic

function by Janko Kos) and researches of youth literature (language, content, visual,

reception, reading-development criteria by Igor Saksida). I also took into account the lessons

of leading ecocritics (Cheryll Glotfelty, Ursula K. Heise). I wrote the conclusion of my

master's thesis in the form of a brief review of the structure of youth literature, where I

presented the following factors: literary producer (authors: Alenka Klopčič, Tomo Kočar,

Mojiceja Podgoršek, Jerneja Pavček and Helena Kraljič), literary receiver (young and adult

readers), literary institutions (Libraries, Universities), literary market (publishers: Eko Knjiga,

Založba Tolovaj, Založba Epistola and Založba Morfem), literary repertoire (all published

texts, collections, recommended lists) and literary product (youth literature, accompanying

projects, literary workshops).

KEYWORDS

Youth literature, texts with ecological topics, ecology, ecology education, literary evaluation,

ecocriticism.

IV

KAZALO

1 UVOD ..................................................................................................................................... 1

2 MLADINSKA KNJIŽEVNOST, EKOLOGIJA IN OKOLJSKA VZGOJA ......................... 3

2.1 Mladinska književnost ...................................................................................................... 3

2.2 Ekologija ........................................................................................................................... 4

3.2 Okoljska vzgoja ................................................................................................................ 4

2.3 Okoljska vzgoja med neliterarnimi in literarnimi besedili ............................................... 4

3 VREDNOTENJE BESEDIL ................................................................................................... 7

3.1 Literarno vrednotenje ........................................................................................................ 7

3.1.1 Zgodovinski okvir .......................................................................................................... 8

3.1.2 Razmerje do literarne kritike in literarne zgodovine ..................................................... 8

3.1.3 Vrednotenje mladinske književnosti .............................................................................. 9

3.1.4 Priročniki za branje kakovostnih mladinskih knjig ..................................................... 10

3.2 Ekokritika ........................................................................................................................ 12

3.3 Model vrednotenja .......................................................................................................... 15

4 EKO PRAVLJICE ................................................................................................................. 18

4.1 Tipologija eko pravljic .................................................................................................... 18

5 ANALIZA KORPUSA MLADINSKIH BESEDIL Z EKOLOŠKO TEMATIKO .............. 21

5.1 Besedila o ločevanju/odlaganju odpadkov ...................................................................... 21

5.2 Besedila o onesnaževanju okolja (zraka, vode) .............................................................. 30

5.3 Besedila o zaščiti okolja .................................................................................................. 42

5.4 Besedila o elektriki/energiji ............................................................................................ 56

6 INFRASTRUKTURA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI KOT SKLEP ............................... 71

7 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................... 78

V

KAZALO SLIK

Slika 1: Naslovnica knjige Organko ........................................................................................ 22

Slika 2: Naslovnica knjige Smetko sredi gozda ....................................................................... 25

Slika 3: Naslovnica knjige Škatla ............................................................................................. 27

Slika 4: Naslovnica knjige Plastenka praznuje veliko noč ...................................................... 29

Slika 5: Naslovnica knjige Čebelji ples .................................................................................... 31

Slika 6: Naslovnica knjige Ekodetektivi v Himalaji ................................................................. 34

Slika 7: Naslovnica knjige Ekodetektivi v Bangladešu ............................................................ 36

Slika 8: Naslovnica knjige Bober Kasti in žabica Silva ........................................................... 39

Slika 9: Naslovnica knjige Hej! Kaj tako smrdi? ..................................................................... 41

Slika 10: Naslovnica knjige Ris Links in varuh narave ........................................................... 44

Slika 11: Naslovnica knjige Čarobna voda .............................................................................. 46

Slika 12: Naslovnica knjige Netopirja in raziskovalka ............................................................ 49

Slika 13: Naslovnica knjige Eko kralj ...................................................................................... 51

Slika 14: Naslovnica knjige Medved poseka gozd ................................................................... 53

Slika 15: Naslovnica knjige Jaz ... Jana .................................................................................. 55

Slika 16: Naslovnica knjige Hišek in Brihta ............................................................................ 58

Slika 17: Naslovnica knjige Hišek in Elektromobil ................................................................. 60

Slika 18: Naslovnica knjige Hišek in Rečica ........................................................................... 62

Slika 19: Naslovnica knjige Hišek in Veter .............................................................................. 64

Slika 20: Naslovnica knjige Hišek in Zemlja ........................................................................... 66

Slika 21: Naslovnica knjige Hišek in Zrak ............................................................................... 68

Slika 22: Naslovnica knjige Sokol Falko in učiteljica ............................................................. 70

1

1 UVOD

V zadnjem času je na področju mladinske književnosti v Sloveniji mogoče opaziti porast

besedil z ekološko tematiko. Tudi sicer je narava prisotna v vseh vrstah mladinske

književnosti, saj je »neizčrpen vir motivov in za vsakega otroka vedno znova svet, ki je

neodkrit, privlačen in poln velikih skrivnosti« (Haramija 2015: 24). Zato lahko mladinsko

književnost povezujemo tako z ekologijo kot tudi z okoljsko vzgojo. Ekološka tematika se mi

zdi še posebej aktualna zaradi močnega porasta gospodarstva v deželah tretjega sveta ter

očitnih znakov globalnega segrevanja. V razvitih državah pa ohranjanje okolja predstavlja

dodaten strošek, kar šibi že tako obubožano gospodarstvo. Tudi zaradi povečanega

onesnaženja okolja je ekologija postala del našega vsakdana, zato se mi zdi nujno, da se o njej

pogovarjamo že od predšolskih let. To me kot vzgojiteljico postavlja pred poseben izziv, zato

me je v magistrskem delu zanimalo predvsem, kako bi jo najbolje približala otrokom, kakšna

besedila s to tematiko so na voljo ter kakšna je njihova kakovost.

Ker je besedil z ekološko tematiko čedalje več, se poraja vprašanje o njihovi kakovosti.

Kakovost vseh besedil za mladino, ki izidejo v posameznem letu, ocenjuje Pionirska – center

za mladinsko književnost in knjižničarstvo v vsakoletnih Priročnikih za branje kakovostnih

mladinskih knjig. V njih so knjige po kakovosti razdeljene na pet kategorij, najvišja med

njimi pa je »zlata hruška«. V Sloveniji glede na podatke iz priročnikov izide več prevedenih

del, besedil slovenskih avtorjev pa je manj. V primeru besedil z ekološko tematiko pa je ravno

obratno – več besedil je slovenskih, manj prevedenih. Že hiter pogled v priročnike med leti

2006 in 2014 pove, da so ta besedila večinoma manj kvalitetna. Izmed vseh besedil (teh je

41371) je besedil z ekološko tematiko 66. Večina jih ima oznako »pogrešljivo«, med njimi pa

najdemo le malo kvalitetnih del z oznakama »zelo dobro« ali »odlično«.

V magistrskem delu z naslovom Slovenska mladinska literatura z ekološko tematiko sem

popisala, analizirala in ovrednotila mladinska besedila z ekološko tematiko, ki so nastala v

slovenskem prostoru, ter raziskala vlogo in pomen mladinskih besedil za okoljsko vzgojo.

Gradivo z okoljsko tematiko je raznovrstno: tematsko gre predvsem za besedila o odlaganju

in ločevanju odpadkov, o onesnaževanju okolja, o elektriki/energiji in o tem, kako zaščitimo

1 Podatki so povzeti po Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih besedil. Upoštevana so samo ovrednotena

besedila.

2

okolje. Prevladujejo slikanice slovenskih avtorjev, bralci pa lahko posegajo tudi po prevodih.

Izbrana besedila so namenjena predvsem otrokom do 9. leta starosti.

Cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam izvirnih in prevedenih

literarnih besedil z ekološko tematiko v obdobju med leti 2005 in 2013, izdelati tipologijo

izvirnih slovenskih besedil ter predstaviti značilnosti korpusa teh besedil. Zato sem

izoblikovala lasten model vrednotenja in ga primerjala z rezultati Pionirske. Pri tem me je

zanimalo predvsem razmerje med spoznavno, etično in estetsko vrednostjo besedil (Janko

Kos) ter v kolikšni meri ustrezajo kriterijem vrednotenja, ki jih je v svojem predavanju

Prepoznavanje kakovostne leposlovne literature za knjižničarje: otroška in mladinska

književnost: Berimo karkoli? Ne: berimo kakovostna besedila izpostavil Igor Saksida:

jezikovni, vsebinski, likovni, recepcijski ter bralno-razvojni kriterij. Ob tem sem upoštevala

tudi spoznanja vodilnih ekokritikov (Cheryll Glotfelty, Ursule K. Heise), ki preučujejo

povezave med literaturo in fizičnim okoljem. Zanimala me je predvsem težnja po prevzgoji,

ki jo Ursula K. Heise omenja v članku Literatur- und Kulturtheorie (2005).

Sklep svoje magistrske naloge sem zapisala v obliki krajšega pregleda infrastrukture

mladinske književnosti z ekološko tematiko, v katerem sem predstavila naslednje dejavnike:

literarnega proizvajalca (avtorje: Alenko Klopčič, Toma Kočarja, Mojicejo Podgoršek,

Jernejo Pavček ter Heleno Kraljič), literarnega sprejemnika (mladi in odrasli bralci), literarne

institucije (knjižnice, univerze), literarni trg (založbe: Eko knjigo, Založbo Tolovaj, Založbo

Epistola ter Založbo Morfem), literarni repertoar (vsa izdana besedila, zbirke, priporočilni

seznami) ter literarni produkt (mladinska književnost, spremljevalni projekti, literarne

delavnice).

3

2 MLADINSKA KNJIŽEVNOST, EKOLOGIJA IN OKOLJSKA VZGOJA

2.1 Mladinska književnost

Mladinska književnost je »književnost posebnega tipa«, njena posebnost je »specifični

bralec« (Saksida 1994: 41-42). »V publicistiki se pojavljata zlasti besedni zvezi otroška

književnost (književnost za otroke) in mladinska književnost (književnost za mladino)«

(Saksida 1994: 43). Besedna zveza otroška književnost je po mnenju Igorja Sakside manj

ustrezna kot zveza mladinska književnost, zato je prvo smiselno uporabljati za otroke do

približno petega razreda osnovne šole (Saksida 1994: 45).

Milena Mileva Blažić v svoji monografiji Branja mladinske književnosti (2011) podaja

različne definicije mladinske književnosti: s stališča literarne vede, s stališča namena in

naslovnika2 ter s stališča recepcije. V mladinsko književnost po njenem mnenju sodijo tudi

besedila, ki so bila prvotno napisana za odraslega naslovnika, v procesu literarne recepcije pa

so postopoma postala mladinsko branje (Blažić 2011: 7-9).

»Sodobna teorija preučuje mladinsko književnost za t. i. dvojnega naslovnika, kar pomeni,

da mladi in odrasli bralci iz različnih zornih kotov in z različno motivacijo berejo iste knjige«

(Blažić 2011: 15). Tudi bralec, ki bo bral eno in isto besedilo, še piše M. M. Blažić, ga bo

vsakič bral drugače (prav tam). »Najsodobnejše teorije mladinske književnosti nadgrajujejo

termin dvojnega naslovnika z večnaslovniško mladinsko književnostjo. /Sem spadajo

besedila/, ki so recepcijsko odprta in imajo več naslovnikov hkrati (otroka, mladega in

odraslega bralca)« (Blažić 2011: 15-16).

Milena Mileva Blažić pojasnjuje, da mladinska besedila »pogosto presegajo eno samo

literarno zvrst, združujejo različne literarne zvrsti in vrste, prirejajo besedila iz ene v drugo

literarno zvrst in omogočajo sožitje med različnimi literarnimi zvrstmi« (Blažić 2011: 18).

Tematika narave je prisotna v vseh vrstah mladinske književnosti, saj je »neizčrpen vir

motivov in za vsakega otroka vedno znova svet, ki je neodkrit, privlačen in poln velikih

skrivnosti« (Haramija 2015: 24). Zato lahko mladinsko književnost povezujemo tudi z

ekologijo in okoljsko vzgojo.

2 »Ob definiciji se takoj pojavi vprašanje, kdo je mladi naslovnik. Splošno sprejeta definicija otroka je naslednja:

Otrok [je] vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let« (Blažić 2011: 7).

4

2.2 Ekologija

Beseda ekologija izvira iz grščine: »oîkos pomeni hišo ali dom, lógos pa besedo, govor ali

znanost. Ekologija je torej veda o našem naravnem domu. Znanstveniki razumejo ekologijo

kot vedo, ki preučuje bogastvo živih organizmov, seveda tudi nas ljudi, in odnose med živimi

bitji ter živim in neživim okoljem« (Zemlja ima srce 2012: 52). Drugi pomen besede

ekologija v zadnjem največkrat zasledimo »v povezavi s človeškim obnašanjem do okolja«

(prav tam). »Varstvo narave in ekologija v tem smislu ni le varovanje /rastlin in živali ter

njihovih bivališč/, temveč tudi temelj preživetja naše − človeške vrste« (prav tam). V zadnjem

času je opaziti porast besedil z ekološko tematiko, saj se tej temi veliko posvečajo tudi avtorji

mladinske književnosti. To je razvidno tudi iz Priročnikov, ki jih izdaja Pionirska.

3.2 Okoljska vzgoja

»Okoljsko vzgojo razumemo kot proces percepcije, doživljanja, spoznavanja in vrednotenja

okolja, medsebojnih interakcij in odvisnosti, človeka in njegove posege v okolje« (Lepičnik-

Vodopivec 2013: 11). »Izraz okoljska vzgoja je nastal iz angleškega izraza environmental

education. Pri nas smo ga začeli uporabljati pred nekaj več kot dvajsetimi leti, da bi z njim

opisali določeno vrsto vzgoje, ki je nujna pri pripravi človeka za boljše upravljanje s svojim

okoljem« (Lepičnik-Vodopivec 2006: 40).

»Srečanje otroka z okoljem se začne v družini /…/ − /tam/ otrok pridobi prve pozitivne (ali pa

tudi negativne) izkušnje, razvija odnos do sebe in do okolja, žive in nežive narave. Prva

načrtovana in ciljno usmerjena okoljska vzgoja se začne že v vrtcu« (Izobraževanje za 21.

stoletje – ustvarjalnost v vzgoji in izobraževanju 2014: 501). In ravno starši, vzgojitelji in

učitelji moramo biti otrokom zgled, da bodo tudi oni pomagali pri ohranjanju okolja. Zato je

zelo pomembno, da se mladinska književnost povezuje z okoljsko vzgojo, saj lahko s

pomočjo kvalitetnih besedil otroke ozaveščamo o varstvu okolja.

2.3 Okoljska vzgoja med neliterarnimi in literarnimi besedili

Ker je narava prisotna v vseh vrstah mladinske književnosti, je pomembno, da o njej pišemo

kvalitetno. Tu nastopi ekokritika. Jožica Čeh Steger poudarja dve smeri ekokritiških raziskav.

Prva poudarja »ekološko ideologijo o apokaliptičnem uničenju narave in uničenju nečloveških

bitij«, druga pa zatrjuje, da imajo »vsi diskurzi o naravi svoj izvor v kulturi« (Čeh Steger

2015: 24). Jožica Čeh Steger opozarja na različna poimenovanja vede (ekokritika, literarna

5

ekologija, ekologija literature, kulturna ekologija), ki se ukvarja z odnosom človek – žival.

»Človek si od nekdaj deli naravni prostor z živalmi in stopa z njimi v različna razmerja«: od

izkoriščanja, sovražnosti, nasilja do prijateljstva, občudovanja in spoštovanja živali (Haramija

2015: 24).

Dragica Haramija trdi, da je »vloga živali v otroški književnosti bistveno vplivnejša kakor v

književnosti za mladino, /prav tako je tudi/ besedil z likom živali v otroški književnosti veliko

več kakor v mladinski književnosti« (Haramija 2015: 263).

»Živali imajo v otroški književnosti velikokrat zmožnost govorjenja« (Haramija 2015: 264).

Njihova vloga je prilagojena razmeram, v katerih besedilo nastane: »v novejši književnosti,

kjer je književni prostor večinoma urbano okolje, se /.../ živali prilagajajo mestnemu načinu

življenja: hodijo v šolo, k zobozdravniku /itd./« (Haramija 2015: 265). V mladinski

književnosti gre večinoma »za navezanost človeka na žival, ki ima ohranjene vse lastnosti

živali« (prav tam).

»Na Slovenskem se v otroški književnosti v večji meri pojavljajo domače živali« (psi, mačke,

kokoši, petelini, ovce ter gozdne živali), »zelo redek je odmik k drugim živalim« (npr. opica,

slon, žirafa) (Haramija 2015: 271). V pravljicah z ekološko tematiko se živali pojavljajo manj,

večinoma v povezavi s človekom. To se zgodi v pregledanih slikanicah Netopirja in

raziskovalka (netopirja, kresnice ter raziskovalka Lena), Čebelji ples (čebele in ljudje), Bober

Kasti in žabica Silva (bober, žabica ter ljudje), Sokol Falko in učiteljica (sokol in učiteljica),

Smetko sredi gozda (gad, lisjak, kukavici, veveriček, ljudje), Škatla (ježki in človek) ter v

slikanici Ris Links in varuh narave (ris ter naravovarstvenik).

Drugače je s prevedenima slikanicama Hej! Kaj tako smrdi? ter Medved poseka gozd. V prvi

nastopajo samo živali (hijena, mrhovinar, surikata, netopir, opica, slon, plamenec), ki za

razliko od slovenskih pravljic niso domače. V drugi slikanici prav tako nastopajo samo živali

(medved, divja svinja, lisica, ptice), ki pa so domače in pogosteje uporabljene. V ostalih

obravnavanih slikanicah živali ne nastopajo. Poudarek je na naravi, naravnih pojavih (zrak,

voda, veter, zemlja), ki pa so prav tako v povezavi s človekom.

6

Okoljska vzgoja in ekologija sta predstavljeni tudi v neliterarnih besedilih3 mladinske

književnosti. Sem spadajo tudi poučne knjige. Ta besedila pogosto nagovorijo otroke, »ki jih

odkrivanje narave, tehnologija itd. pritegnejo bolj kot pa leposlovje, in jim odprejo vrata v

svet branja«. Prav tako poučna knjiga otrokom »odpira povsem nove svetove in jim na

zabaven način ponuja kompleksna nova znanja, ki bi jih le stežka dobili kje drugje« (¿60:40?

2014: 8).

3 Neliterarna mladinska besedila so tista, ki jih ne moremo uvrstiti v liriko, epiko ali dramatiko.

7

3 VREDNOTENJE BESEDIL

3.1 Literarno vrednotenje

»Disciplina, ki se v literarni teoriji posveča problemu /vrednotenja/, se imenuje aksiologija

literarnega dela ali literarna aksiologija« (grško aksios = vreden) (Kos 2001: 171). »Literarna

aksiologija je teoretična veda o vrednotenju literarnih del, /ki sama svojih dognanj ne more/

prenašati v ocene konkretnih besednih umetnin, /zato uporabo teh/ prepušča literarni

zgodovini in literarni kritiki« (prav tam).

»Literarna aksiologija poskuša razrešiti vprašanja, kaj sploh so vrednote v književnem

besedilu, ali se vrednotenje v literarni vedi razlikuje od vrednotenja naivnega bralca, ali so

vrednote zgolj historične ali pa obstajajo tudi nadzgodovinsko« (Saksida 1994: 79).

»Aksiologija /.../ obravnava vrednote besedila, to je vrednote oz. vrednost kot razmerje med

subjektom in objektom, ki ga subjekt vrednoti« (Kos 1983a: 151, navedeno po Saksida 1994:

80). »Po tem se vrednote (aksiologija) razlikujejo od spoznavnih, etičnih in estetskih

razsežnosti (fenomenologija) – vrednote namreč izhajajo iz razmerja med bralcem in

besedilom, torej se lahko posamezne razsežnosti različno »uvrednotijo« (Saksida 1994: 80).

»Literarno vrednotenje je izraz bralčevega trčenja ob svet vrednot, ustvarjen v literarnem

delu« (Ogrin 2003: 9). »Kako pa se bralec v trčenju z vrednotami opredeli, kakšno razmerje

do njih zavzame, /.../ je odvisno od vrednostnih dispozicij in predpostavk, s katerimi pristopa

k branju in vrednotenju. Vrednostni akt je po eni strani opredeljen /z/ literarnim delom, po

drugi strani pa določen s horizontom bralčevih dispozicij« (prav tam).

»Kot umetnostna dela nasploh tudi literatura vrednostno ni homogena, ampak je izrazito

heterogena, kar pomeni, da ji ne pripisujemo zgolj eno vrsto vrednot« (Kos 2001: 175). Po

Janku Kosu so za literarno aksiologijo zanimive predvsem tri vrste vrednot: spoznavne, etične

in estetske.

Spoznavna vrednost besedila bralcu prinaša »informacije, obvestila in s tem spoznanja o

svetu, človeku in tudi o njem samem« (Kos 2001: 175). Ta spoznanja so po Kosu lahko

splošno življenjska, psihološka, zgodovinska, socialna itd. Takšne informacije bralec po

njegovem mnenju tudi vrednoti. Z etičnimi vrednotami označujemo tiste, »ki nakazujejo

moralno razmerje do pojavov, o katerih delo govori, ne glede na to, kakšni so ti pojavi po

svoji spoznavni vrednosti« (prav tam). Bralec mora po Kosovem mnenju etično vrednotenje

8

sprejeti ali zavreči. Etične vrednote so poleg spoznavnih »druga osrednja komponenta v

vrednostni sestavi besedne umetnine, s tem pa bistvena sestavina literarnega vrednotenja«

(prav tam). Estetske vrednosti so tiste, ki imajo »sedež kvalitete, ki naj jih bralec sprejema,

uživa in vrednoti z estetskega stališča ali na estetski način« (prav tam). To Kos razume kot

mirno in pasivno duhovno uživanje ob branju. Bralec prepozna ustrezne odlike vsebine,

notranje in zunanje forme. »Takšne estetske kvalitete literarnega dela so lahko pozitivne ali

negativne. V prvem primeru govorimo o lepem, v drugem o grdem, pri čemer ima lahko oboje

izrazito estetsko vrednost« (prav tam).

3.1.1 Zgodovinski okvir

Vrednotenje, v Literarni teoriji (2001: 171) piše Janko Kos, je bilo »podlaga literarne kritike

že od njenih začetkov v Orientu in antiki, vendar se ni opiralo na razvite vrednostne pojme. V

teoretično nerazviti obliki je takšne pojme vsebovala tradicionalna poetika, sprva že

Aristotelova, nato Horacova in po njunem zgledu poetike pozne renesanse, baroka, klasicizma

in razsvetljenstva.« »Vendar v teh /poetikah/ ni šlo za izrecno razlaganje literarne aksiologije,

ker so temeljile na /.../ predpostavkah o vrednosti narave, sveta in človeka, ki jih ni bilo

potrebno razlagati« (Kos 2001: 171-172).

»Literarna aksiologija je postala mogoča šele potem, ko je v 19. stoletju razpadel tradicionalni

metafizični sestav filozofskih pojmov, /npr./ bog, ideja, duh, narava ali lepota« (Saksida 1994:

80). »Pojem vrednosti je tradicionalen, saj ga poznajo vse stare kulture, vendar je v svojem

današnjem pomenu povezan predvsem z novejšim mišljenjem različnih znanosti, največkrat z

ekonomsko vedo. V tej se je od 18. stoletja naprej začelo razpravljati o vrednosti različnih

vrst stvari« (Kos 2001: 173). »V 20. stoletju se je začel pojem vrednosti prenašati še na vsa

druga področja človekovega življenja, tudi v kulturo, umetnost in literaturo« (prav tam).

3.1.2 Razmerje do literarne kritike in literarne zgodovine

»Literarna aksiologija /.../ se bistveno razlikuje od literarne kritike. Ta /.../ ni del literarne

vede, saj ne teži k znanstveno-filozofskemu, historičnemu ali teoretičnemu spoznanju besedne

umetnosti, pač pa stopa v neposredno kritično razmerje z literarno tvornostjo. Zato mora biti

njen pristop k literarnim besedilom čim bolj neposreden, spontan, doživljajski in oseben«

(Kos 2001: 172).

9

Matija Ogrin (Literarno vrednotenje na Slovenskem, 2002) piše: »Literarna kritika je

vrednostno opisen prikaz ali sodba o posameznem literarnem delu ali njegovih različnih

razsežnostih. Literarno vrednotenje pa je širši pojem: v vertikalni smeri je obsežnejši po

svojih številnih plasteh, v horizontalni smeri pa po svojih različnih pojavnih oblikah« (Ogrin

2002: 7). Kritika je po mnenju Jelke Ciglenečki vsekakor razločevanje kvalitetnega od manj

kvalitetnega, dobro napisanih in provokativnih kritik je v Sloveniji zelo malo (Ciglenečki

2010: 184).

Po mnenju Mete Grosman je literarna kritika »jezikovna dejavnost, ki jo lahko opišemo kot

posebno obliko diskurza – kot kritiški diskurz« (Grosman 1997: 269). Literarno kritiko je po

njenem mnenju težko opredeliti, saj gre za družbeno pogojeno dejavnost. Zato se kritika

vedno dogaja »v posebnem kontekstu, o posebnih oz. določenih besedilih, o posebnih

avtorjih, za določeno publiko oz. bralce« (Grosman 1997: 270).

»V ozadju /.../ literarne kritike /se skrivajo/ številne plasti vrednotenja: to so najprej različni

literarnoteoretski pogledi na bistvo, smisel ali včasih kar »naloge« literature. S to plastjo

vrednotenja je povezana tudi kritikova pripadnost raznim literarnim smerem in gibanjem; nato

sem spadajo razne duhovne, filozofske, religiozne, ideološke podlage, ki večkrat odločilno

oblikujejo kritikove poglede na bistvo in vrednostno naravo literature« (Ogrin 2002: 7).

Pomembna težava je, da se kritiki teh svojih izhodišč največkrat ne zavedajo, kar običajno ne

prispeva h kvaliteti njihovih kritiških sodb (prav tam).

»Ena od pomembnih oblik vrednotenja je tudi literarna zgodovina« (Ogrin 2002: 8). Namen

literarnega vrednotenja je »preiskati globlja izhodišča, na katerih so se pri določenih literarnih

kritikih formirala merila za vrednostne kritiške sodbe« (prav tam). Ogrin želi pokazati na

»temeljno odvisnost smisla kritiških presoj od njihovih estetskih, duhovnih, in drugih podlag«

ter »skleniti nekakšen hermenevtični krog med kritiškimi ocenami in ozadjem, iz katerega se

porajajo« (prav tam).

3.1.3 Vrednotenje mladinske književnosti

Saksida trdi, da »aksiologija mladinske književnosti ni v ničemer različna od aksiologije

nemladinske književnosti – torej ni njen podtip, ker ne obstaja tipična lastnost, ki bi jo kot

tako omogočala« (Saksida 1994: 82). Čeprav so estetske, etične in spoznavne komponente v

besedilih obeh skupin zelo različne, »aksiologija govori o vrednotah ter razmerju med

sestavinami in potrebo, /ki/ pa je v obeh primerih enako. Otrok in odrasel iščeta v literaturi

10

elemente, ki (povezani v višjo strukturo) ustrezajo njuni potrebi po totaliteti« (Saksida 1994:

82). Zato je vsa »aksiološka vprašanja v zvezi z mladinsko književnostjo mogoče najti že v

aksiologiji nemladinske književnosti« (prav tam).

3.1.4 Priročniki za branje kakovostnih mladinskih knjig

V Pionirski knjižnici v Ljubljani ob koncu vsakega koledarskega leta že več let izdelujejo

priporočilni seznam knjig – izbor kvalitetnih knjig za mladino. Seznami4 so dostopni na

spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www.mklj.si/prirocnik/item/451), na voljo pa so

tudi v tiskani obliki.

Priročnik je namenjen široki publiki (mladim, njihovim staršem, vzgojiteljem, učiteljem,

knjižničarjem), »njegova uporabnost pa že vrsto let dopolnjuje in nadgrajuje mentorsko delo

/.../ in bistveno prispeva k promociji kakovostnih mladinskih knjig na Slovenskem« (Picco

2010: 153).

»Vzpodbuda oz. potreba za sestavljanje teh seznamov je prišla predvsem od mentorjev

bralnih značk z različnih koncev Slovenije« (Jamnik 2004: 70). Priročnik je slovenski javnosti

znan že od leta 1999 ter vsako leto prinaša pregled knjižne produkcije za otroke in mladino iz

preteklega leta. Prve njegove objavljene zametke najdemo v reviji Otrok in knjiga, kasneje pa

je seznam doživljal različne pojavne oblike, se izpopolnjeval, nadgrajeval (Picco 2010: 152).

Priporočilni seznami mladinske književnosti so v Sloveniji edinstveni. Po mnenju Tilke

Jamnik nobena druga ustanova ne zmore »tako kontinuiranega, celovitega in javnosti

dostopnega pregleda« (Jamnik 2004: 75). Seznami prinašajo preglede različnih podatkov: o

avtorjih, ilustratorjih, prevajalcih, založbah. Prav tako prinašajo pregled po starostnih stopnjah

bralcev, po težavnostnih stopnjah in namembnosti, omogočajo pa tudi pregled po temah,

zvrsteh in žanrih (prav tam). Kako bralcu prihraniti iskanje kvalitetnih knjig je problem, s

katerim se že vrsto let ukvarjajo snovalci priročnikov. Zato je uporabnikom v pomoč

ocenjevanje: vrednotene knjige so glede na kakovost razdeljene na pet kategorij, najvišja med

njimi pa je »zlata hruška«. To je »najvišja kakovostna stopnja, ki se postavlja ob bok

4 Priporočilni seznam (1998, 1999, 2000), Med tabuji in fantastiko (2001), Lov na klone in superjunake (2002),

Kozmični poljubi vzporednih svetov (2003), Pravljični vrtovi, seznami želja in druge dobre zgodbe (2004),

Klicarji zvezd (2005), Padci in igre (2006), O niču, odejah in koncu sveta (2007), Polet nad črtasto pižamo ali

pogum iz ptičje perspektive (2008), Pogled na drugo stran (2009), Ozvezdje Knjiga (2010), Geneze (2011),

Algoritem arene (2012), Ekvilibristika branja (2013) in ¿60:40? (2014).

11

nagradam kot so večernica, slovenska izvirna slikanica, desetnica« in druge (Picco 2010:

152). Pri iskanju najboljših knjig lanskega leta so bralcu v pomoč bibliografska in orodna

kazala, ki znatno olajšajo brskanje med več kot tisoč izdanimi naslovi. Vsako leto pa izdajo

dopolnijo in popestrijo tudi različni strokovni prispevki (Picco 2010: 153).

V Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig so knjige označene z različnimi

oznakami (Ekvilibristika branja 2013: 27).

Knjige z oznako ODLIČNO:

»Po mnenju uredniškega odbora /so to/ knjige, ki v odlični meri ustrezajo kakovostnim

kriterijem vrednotenja in ki po vsebini in izvedbi izstopajo iz letne knjižne produkcije za

otroke in mladino« (Ekvilibristika branja 2013: 27). Te knjige imajo pravico do znaka za

kakovost zlata hruška.

Knjige z oznako ZELO DOBRO:

»Po mnenju uredniškega odbora /so to/ knjige, ki poleg tega, da zadovoljivo ustrezajo

kakovostnim kriterijem vrednotenja, izstopajo še po kaki izvirnosti, ki jo knjižni izdelek

očitno izkazuje« (prav tam).

Knjige z oznako DOBRO:

»Po mnenju uredniškega odbora /so to/ knjige, ki zadovoljivo težijo k estetski, izvirnostni,

humanitarni ali kaki drugi osnovni človeški vrednoti in so iz založniškega vidika

pomembne predvsem za utrjevanje bralne kulture« (prav tam).

Knjige z oznako POMANJKLJIVO:

»Po mnenju uredniškega odbora /so to/ knjige, ki so sicer neškodljive, a založniško

nedodelane in zato ne uspejo zadostiti kriterijem dobre knjige« (prav tam).

Knjige z oznako POGREŠLJIVO:

»Po mnenju uredniškega odbora /so to/ knjige, v katerih manjka osnovni napor, da bi

izdaja težila k estetski, izvirnostni, humanitarni ali kaki drugi osnovni človeški vrednoti,

ali nedvoumno izkazujejo vsestransko nedoraslost ali zgrešenost založniškega cilja« (prav

tam).

12

Knjižničarji Pionirske knjižnice se pri vrednotenju sklicujejo na »ugotovitve različnih strok,

ki se ukvarjajo z mladinsko književnostjo, vzgojo in izobraževanjem otrok in z branjem«

(Jamnik 2004: 74). Darja Lavrenčič Vrabec, Ida Mlakar in Vojko Zadravec so opisali

kriterije, po katerih uredniški odbor tehta knjige. Vsako knjigo ocenjujejo kot »celosten

založniški izdelek /in v njej iščejo/ katero koli kvaliteto, ki je še posebej izražena. /Delo

ocenjujejo/ glede na učinkovito in prepričljivo uporabo literarnih postopkov, jezikovno

ustreznost, slogovno izvirnost, fabulativno prepričljivost, /znotraj tega pa sporočilnost, etično

in estetsko vrednost ter izvirnost/« (Ozvezdje Knjiga 2010: 9). Pri kakovosti knjige kot

založniško-obrniškega izdelka preverjajo kvaliteto založniške opreme, postavitve besedila,

tiska, ilustracij, lektoriranja, prevoda, berljivosti in strokovne korektnosti (prav tam).

Knjižničarji Pionirske opozarjajo na kakovostna literarna dela, ki so primerna otrokom do 15.

leta starosti. Da bi k branju pritegnili tudi manj navdušene bralce, vključujejo tudi »manj

kakovostna dela, ki so blizu njihovim bralnim interesom« (Jamnik 2004: 74). Seznami knjig

so torej zanimivi za različne uporabnike s področja mladinske književnosti. Z vsebujočimi

informacijami so »pomemben strokovni prispevek k slovenski kritiki mladinske književnosti«

(Jamnik 2004: 75).

3.2 Ekokritika

Ljudje smo odvisni od okolja ter smo z njim vedno v povezavi. Vendar pa imajo naša

ravnanja pogosto dolgoročne posledice za okolje. Potrebno se je zavedati našega vpliva na

okolje in to zavedanje prenašati tudi na mlajše generacije. Pomembno je, da se piše o naravi,

še posebej pa, da se o naravi piše kvalitetno. Tu nastopi ekokritika, ki skuša literaturo

preučevati tudi z vidika okolja.

Poraja se vprašanje, ali ima »proučevanje literature z ekološkega vidika sploh kakšen smisel?

/William Rueckert pravi/, da so vse stvari na svetu med seboj povezane«, zato lahko tudi

književnost vpliva na človekov odnos do narave (Rueckert 1996: 115, navedeno po Ćavar

2014: 12).

»Ekokritika se je kot posebna disciplina literarne vede uveljavila v devetdesetih letih

prejšnjega stoletja najprej v anglo-ameriškem prostoru in nato razširila po evropskih ter

azijskih državah. V svoje raziskovalno področje je vključila različne teoretske koncepte

narave, odnose med kulturo in naravo ter človekom in okoljem« (Čeh Steger 2012: 199). »Na

Slovenskem ekokritika še ni dosegla večje odmevnosti. Za zdaj smo priča le posameznim

13

razpravam. Nastajajo pa tudi prve ekokritiško obarvane diplomske naloge, projekti in

konference« (Čeh Steger 2012: 202). »Z uveljavitvijo ekokritike je postalo naravno okolje

pomembno raziskovalno področje literarne vede« (Čeh Steger 2012: 208).

V zborniku The Ecocriticism Reader: Landmarks in Literary Ecology, je Cheryll Glotfelty že

v uvodnem delu ekokritiko definirala kot »vedo, ki preučuje povezave med literaturo in

fizičnim okoljem« (Čeh Steger 2012: 201). William Howarth, profesor na Univerzi v

Princetonu, ekokritika definira kot osebo, »ki sodi o vrednosti in napakah besedil, ki odražajo

vplive, ki jih ima kultura na naravo, z namenom proslave narave, kritiziranje njenih

izkoriščevalcev in popravljanja storjene škode s politično aktivnostjo« (Howarth 1996: 69,

navedeno po Ćavar 2014: 4).

Čeprav smo dandanes priča »vsesplošni ekologizaciji znanosti /…/, je ekokritika /.../ še

zmeraj precej na obrobju literarnovednega zanimanja« (Čeh Steger 2012: 199). Timothy

Clark pravi, da »moramo biti pri študiju ekokritiških besedil pozorni na dvojni pomen

ekologije5. /Ekologija je/ znanstvena veda, ki preučuje organizme in njihove medsebojne

odnose ter odnose z okoljem, v katerem živijo. Po drugi strani pa se termin ekologija pogosto

uporablja tudi v etiki, filozofski disciplini, ki se sprašuje o odnosu, ki naj bi ga ljudje imeli do

narave. Od začetkov v /20. stoletju/ pa vse do danes se je ekokritika razvila /…/ v idejno šolo

s praktiki vsega sveta. Še vedno ne moremo govoriti o nobeni specifični metodi raziskovanja,

ki bi bila značilna za ekokritiko. Teme, s katerimi se raziskovalci ukvarjajo«, so različne in jih

je zelo veliko (Clark 2011: 152, navedeno po Ćavar 2014: 5).

Cheryll Glotfelty piše, da se literarna teorija »na splošno ukvarja s preučevanjem odnosov

med književniki, književnimi besedili in svetom, /.../ bistvo ekokritike /.../ pa je spremenjen

pogled na svet« (Glotfelty 1996: xix, navedeno po Ćavar 2014: 4).

Do uveljavitve ekokritike ob koncu 20. stoletja se je »celotna literarna veda ukvarjala

predvsem s proučevanjem človeka. Sprva je bilo raziskovanje omejeno samo na podobo

narave v književnosti, nato pa se je posvetilo tudi preučevanju različnih konceptov narave,

odnosom med kulturo in naravo ter človekom in okoljem« (Čeh Steger 2012: 199, navedeno

5 »Začetki ekologije (gr. oikos – dom, logos – duh, nauk) segajo v drugo polovico 19. stoletja. Ta izraz je leta

1866 prvi uporabil zoolog Ernst Haeckel. /Ekologija/ sprva ni vključevala človeka, saj je bila omejena na

preučevanje odnosov med rastlinskimi in živalskimi organizmi ter njihovih odnosov do okolja. /V dvajsetih letih

prejšnjega stoletja so se začeli ukvarjati tudi/ s človekovim vplivom na na okolje« (Čeh Steger 2012: 199-200).

14

po Ćavar 2014: 4). V nadaljevanju podajam nekaj zanimivih iztočnic: nekatere izmed njih

bom tudi sama uporabila pri vrednotenju besedil.

»Ekokritika se je oblikovala iz različnih tematskih izhodišč« (Čeh Steger 2012: 203). Svoje

»raziskovalno področje je postopoma širila na celotno književnost /…/. Raziskuje različne

koncepte in reprezentacije narave /.../ v določenih obdobjih in kulturah, /definicijo/ pojma

narave, katere vrednostne predstave in kulturne funkcije ima v književnosti itd.« (prav tam).

»Cheryll Glotfelty je po analogiji s feministično teorijo Elaine Showalter določila tri razvojne

stopnje ekokritike«, ki je že dosegla tretjo stopnjo, vendar ohranja in teoretsko dopolnjuje tudi

prejšnji dve (Hofer 2007: 44, navedeno po Čeh Steger 2012: 205).

1. »Na prvi stopnji si ekokritika prizadeva za ponovno odkritje narave v književnosti.

Zanimajo jo različne, pogosto stereotipne upodobitve narave (arkade, raj, divjina, Mati

Zemlja) v književnem kanonu kakor tudi v besedilih z njegovega obrobja, mesto narave

v razvoju književnosti, zakaj je narava velikokrat izključena iz književnosti itd.« (prav

tam).

2. »Na drugi stopnji se ekokritika ukvarja z besedili, vrstami in žanri o naravi« (npr.

poezija narave, pastoralni roman) (prav tam). »Mesto teh žanrov je običajno na obrobju

ali celo zunaj literarnega kanona, zato si ekokritika prizadeva za njihovo umestitev v

literarni kanon. V ta sklop sodi zanimanje za posamezne avtorje ekološke literature

kakor tudi za njihove kraje« (prav tam).

3. Na tretji stopnji se ekokritika osredotoča na »teoretska vprašanja, preučuje simbolne

konstrukte narave, človeka in živali« itd. (prav tam).

Cheryll Glotfelty je »zapisala primere vprašanj, ki si jih ekokritik lahko postavi pri svojem

raziskovanju književnosti« (Glotfelty 1996: xix, navedeno po Ćavar 2014: 6).

Kako je v besedilu predstavljena narava?

Kakšno vlogo ima v besedilu fizično okolje?

Ali so vrednote v literarnem delu konsistentne z vizijo ekološkega gibanja?

Kako metafore pokrajine vplivajo na to, kako z njo ravnamo?

Ali lahko pisanje o naravi karakteriziramo glede na spol (Glotfelty 1996: xix, navedeno po

Ćavar 2014: 6)?

15

Ursula K. Heise (Literatur- und Kulturtheorie, 2005) navaja, »da so se v ekokritiki glede na

metodološki pluralizem oblikovala štiri raziskovalna težišča« (Čeh Steger 2012: 205):

1. »Razumevanje /…/ metod, s katerimi spoznavamo naravne in umetne prostore«, /odnos

z njimi ter skrb zanje/ (prav tam).

2. Ekokritika raziskuje odnos med človekom in drugimi živimi bitji v naravi. Ob tem se

pojavljajo vprašanja, kako lahko »književnost prispeva k spremembi človekovega

vrednostnega pogleda na naravno okolje«. /Književnost/ »odpira drugačne in

alternativne svetove /…/, vendar nima prevzgojne funkcije« (prav tam).

3. Ekokritika je »v konfliktu z objektivističnim in s konstruktivističnim razumevanjem

narave«. /Na eni strani t. i. naivni realisti v ospredje postavljajo/ »grozljive podobe

sodobnega uničevanja naravnega okolja in trpinčenja nečloveških bitij«. /Zagovorniki

konstruktivizma pa trdijo/, »da imajo vsi diskurzi o naravi izhodišče v kulturi« (Čeh

Steger 2012: 206).

4. »Posebno področje ekokritike predstavlja tudi razkorak med ekokritiko kot akademsko

teorijo in političnim okoljskim angažmajem« (prav tam).

»Cheryll Glotfelty (1996: xxiv) vidi pomen ekološko usmerjene kritike v tem, da usmerja

našo pozornost na zadeve, o katerih bi morali razmišljati. Po njenem mnenju je

najpomembnejša vloga ekokritike dvigovanje bralčeve okoljske zavesti« (Glotfelty 1996:

xxiv, navedeno po Ćavar 2014: 12).

3.3 Model vrednotenja

Izoblikovala sem model vrednotenja, ki ga primerjam tudi z rezultati vrednotenja Pionirske

knjižnice v Ljubljani.

V prvi vrsti me zanimajo vrednote po Janku Kosu (2001): spoznavne, etične in estetske.

Spoznavna funkcija prinaša splošne informacije in spoznanja, katerih se bralec zaveda. Etične

vrednote nakazujejo moralno razmerje do pojavov, bralec začuti globoko etično sporočilo. Pri

estetski vrednosti bralec prepozna dobro formo, oblikovanost, zanimivo metaforiko ter v

16

branju uživa na estetski način. Obenem me zanima, v kolikšni meri besedilo sledi kriterijem,

ki jih je izpostavil tudi Igor Saksida6 in sicer:

Jezikovnemu kriteriju (jezik je pravopisno in slogovno ustrezen),

vsebinskemu kriteriju (zadostitev načelu inovativnosti, spoznavne, etične in estetske

funkcije),

likovnemu kriteriju7 (knjiga kot besedno-likovna celota),

recepcijskemu kriteriju (prepoznavnost kvalitete v strokovni javnosti),

bralno-razvojnemu kriteriju (ne le primernost po zahtevnosti, pač pa tudi izziv8, pred

katerega postavlja bralca).

Ob literarnih merilih besedila motrim tudi s pomočjo spoznanj ekokritike, zanimajo me

predvsem že navedena vprašanja, ki si jih zastavlja ekokritika:

Različne, pogosto stereotipne upodobitve narave (arkade, raj, divjina) (Hofer 2007: 44,

navedeno po Čeh Steger 2012: 205).

»Razumevanje /…/ metod, s katerimi spoznavamo naravne in umetne prostore, /odnos z

njimi ter skrb zanje/« (Čeh Steger 2012: 205).

Kako je v literarnem delu predstavljena narava (Glotfelty 1996: xix, navedeno po Ćavar

2014: 6)?

Ali so vrednote v literarnem delu konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja (Glotfelty

1996: xix, navedeno po Ćavar 2014: 6)?

Ali lahko književnost vpliva na človekov pogled na okolje (prevzgojna funkcija po Ursuli

K. Heise)?

6 Navajam besedilo s spletne strani: http://issuu.com/knjiznicaljubljana/docs/ saksida_kakovostna_

mladinska_knjiga (ogledano 15. 7. 2014)

7 Ta kriterij je upošteval že uredniški odbor Pionirske, ki je sestavljen tudi iz strokovnjakov z likovnega

področja, zato se mu v analizi posebej ne bom posvečala.

8 Gre za to, da zgodba ni le primerna po zahtevnosti (starost, razvoj posameznika). Izziv je po mojem mnenju ta,

da zgodba otroku nudi nekaj novega, da otrok po branju razmišlja o vsebini zgodbe, razmišlja o domiselni

oblikovanosti in se zave, da je ta zgodba drugačna od drugih.

17

Analizo vsake slikanice sem razdelila na 6 razdelkov, od tega so 4 vrednotenjski sklopi. Prvi

je kratek povzetek vsebine. Sledi poskus literarnega vrednotenja, kjer upoštevam vrednote

po Janku Kosu ter kriterije Igorja Sakside. Zatem sledi poskus literarnega vrednotenja z

vidika ekokritike, kjer se naslanjam na spoznanja vodilnih ekokritikov. Pri mnenju strokovne

javnosti navajam mnenja praviloma neliterarne strokovne javnosti na platnicah knjig in

spletu. Ker gre večinoma za priporočila, domnevam, da so napisana po naročilu. Vse knjige

tovrstnih komentarjev nimajo, zato je ponekod ta del izpuščen. Sledi literarnokritiško

vrednotenje Pionirske, kjer je opisana ocena slikanice (nekatere od slikanic ocene nimajo, saj

jih Pionirska pred letom 2011 še ni ocenjevala). Upoštevala sem različne kriterije (literarna

veda, Pionirska, ekokritika, založnik) ter jih na koncu strnila v sklepu.

18

4 EKO PRAVLJICE

Pri pravljicah z ekološko tematiko bralci spoznavajo okolje ter vplive človeka na svet okoli

nas. V magistrski nalogi analizirane slikanice otroke seznanjajo z ločevanjem odpadkov ter s

potekom in uporabnostjo recikliranja, opozarjajo jih na velik okoljski problem – nastajanje

divjih odlagališč v gozdovih, skozi oči živalskih junakov prikazujejo posledice našega

ravnanja, otroke podučijo, kako pomembne so v našem življenju npr. čebele in kako jim z

onesnaževanjem okolja škodimo. Otroci se seznanijo z ogroženimi vrstami živali (npr. risom).

Nekatere eko slikanice otrokom dajejo vedeti, kako je vse na svetu povezano: če odvržemo

odpadek v reko, se bo kasneje znašel v oceanu – prav tako je tudi z zrakom. Otroci se skozi

knjige seznanijo s pametnim omrežjem, električnimi avtomobili pa tudi s tem, kako

izkoriščamo energijo vode in vetra za pridobivanje elektrike ter energijo zemlje za

pridobivanje toplotne energije. Večina slikanic, ki sem jih analizirala, je poučnih in ima težnjo

po vzgajanju.

4.1 Tipologija eko pravljic

Pregledanih besedil z ekološko tematiko je več vrst: gre predvsem za besedila o odlaganju in

ločevanju odpadkov, besedila o onesnaževanju okolja, besedila o tem, kako zaščitimo okolje,

ter besedila o elektriki/energiji, ki jih bom v nadaljevanju tipološko razdelila.

Analizirala sem predvsem besedila slovenskih avtorjev (večino jih je napisala Alenka

Klopčič), ki so v nadaljevanju označena odebeljeno, pregledala pa sem tudi nekaj besedil tujih

avtorjev, predvsem zaradi primerjave kvalitete. Pregledala sem Priročnike od leta 2006 do leta

2014 ter naključno izbrala 22 slikanic, ki so večinoma označene z oznako POGREŠLJIVO.

Osredotočila sem se na novejše priročnike, v katerih so že oznake o kvaliteti besedila. Vseh

slikanic z eko tematiko je 669. V spodnji tabeli so vključene vse slikanice iz priročnikov od

leta 2006 do leta 2014, odebeljeno pa so označene slikanice, ki jih bom v nadaljevanju

analizirala.

9 Vključno s slikanico Toma Kočarja Škatla, ki ima v priročniku oznaki »ježi, živali v domišljiji« ter slikanico

Alenke Klopčič Ris Links in varuh narave, ki ima v priročniku oznake »risi, varstvo narave, živali v domišljiji«.

19

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

1Tomo Kočar: Škatla (nima

oznake »ekologija«)

Sharon Jennings: Franček

sadi drevo

Zvezdana Majhen: Čas brez

vode

Neville Astley; Mark Baker:

Pujsa Pepa. Zabava z

odpadki

Želimir Hercigonja: Gorski

duh

Roxane Marie Galliez:

Zemlja se je prehladila

(POMANJKLJIVO)

Saša Benulič: Spet zeleno

(POGREŠLJIVO)

Nika Hrabar: Žabica je

rešena! (POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič:

Ekodetektivi v

Bengladešu

(POMANJKLJIVO)

2Andreja Novšak: Proteusko

– jamski škrat

Ida Mlakar: Kako sta Bibi in

Gusti udomačila kolo

Branka Hubman: Medved

Jaka organizira čistilno

akcijo

Nina Kokelj; Kruno

Antonič: Cigančica Kuku in

Srebrna riba

Julia Jarman: Hej! Kaj

tako smrdi? (ZELO

DOBRO)

Davide Cali: Medved

poseka gozd (ZELO

DOBRO)

Alenka Klopčič: Bober

Kasti in žabica Silva

(POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič:

Ekodetektivi v Himalaji

(POMANJKLJIVO)

3Vesna Radovanovič: Rožnati

avtobus

Helena Kraljič: Ples v

zabojniku

Helena Kraljič: Listko in

njegova življenja

Zdenko Kodrič: Ekovedek.

Jagoda in malina: gozdni

sadeži (POGREŠLJIVO)

Aleksandra Čehovin: Strašna

Martinova prigoda: zgodba,

ki se ne sme ponoviti

(čeprav se dogaja kar naprej)

(POMANJKLJIVO)

Alenka Klopčič: Eko vrtec

(POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič: Hišek in

Brihta (POMANJKLJIVO)

4Franci Rogač: Pravljica o

gozdnem škratuNeža Maurer: T i si moje srce

Helena Kraljič: O deklici in

izgubljene zakladu. O

steklenici in izgubljenem

zakladu

Zdenko Kodrič: Ekovedek.

Zlatko in Repka: gozdni

škodljivci (POGREŠLJIVO)

Franjo Frančič: Dokler bo

sonce, bodo tudi sončnice:

ekopravljica (DOBRO)


Brihta (POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič:

Netopirja in raziskovalka

(POMANJKLJIVO)

5Ian Whybrow: Gregor in

dinozavri v živalskem parku

Goran Škobalj: Zemlja je

dobila vročino

Helena Kraljič:

Plastenka praznuje

veliko noč

Helena Kraljič: O deklici in

izgubljenem zakladu. O

steklenici in izgubljenem

zakladu (POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič: Čebelji

ples (POGREŠLJIVO)


Rečica (POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič: Plinko:

rojstvo Plinka in njegovo

poslanstvo

(POMANJKLJIVO)

6 Saša Pergar: Jezernik

Helena Kraljič:

Plastenka praznuje

veliko noč

(POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič; Tomaž

Klopčič: Drugačna zgodba o

hrastu (POMANJKLJIVO)


Veter (POGREŠLJIVO)

Petra Matos: Plastenka

Nevenka

(POMANJKLJIVO)

7Mojca Pešak; Saša Pergar:

Mesečeve sanje

Pavel Mišmaš: Pesmi za

najmlajše (POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič: Eko

pravljica: štiri zgodbe o štirih

naravnih energentih: o

vetru, zemlji, ognju in vodi

(POGREŠLJIVO)


Zemlja (POGREŠLJIVO)

Andrej Predin: Gnusna

kalnica (DOBRO)

8Aleksandra Pinterič: Pepi in

njegovo gnezdo

Mojiceja Podgoršek: Eko

zmajček (POGREŠLJIVO)


Elektromobil

(POGREŠLJIVO)


Zrak (POGREŠLJIVO)

Sean Taylor: Vzleteli smo!

(ODLIČNO)

9

Aleksandra Pinterič: Veliki

nemarni škornji = Velike

nemarne čizme

Dragica Sgerm: Mavrični

palček in Ekoliza

(POGREŠLJIVO)


Sonček (POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič: O rganko

(POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič: Ris

Links in varuh narave

(POMANJLKLJIVO)

10

Alenka Klopčič; Tomaž

Klopčič: Drugačna zgodba o

hrastu (POMANJKLJIVO)

Mojiceja Podgoršek: Eko

kralj (POGREŠLJIVO)

Alenka Klopčič: Smetko

sredi gozda

(POGREŠLJIVO)

11Ivo Rosati: Vodni duh in

njegov vodnjak (DOBRO)

Alenka Klopčič: Sokol

Falko in učiteljica

(POMANJKLJIVO)

12

Jure Lajovic: Štorčkovi.

Sončni mrk

(POGREŠLJIVO)

13Patrick Mcdonnell: Jaz

… Jana (ZELO DOBRO)

14

Jerneja Pavček: Čarobna

voda: zbirka zgodb o Eko

Vili (POGREŠLJIVO)

20

BESEDILA O LOČEVANJU/ODLAGANJU ODPADKOV

Alenka Klopčič: Organko

Alenka Klopčič: Smetko sredi gozda

Tomo Kočar: Škatla

Helena Kraljič: Plastenka praznuje veliko noč

BESEDILA O ONESNAŽEVANJU OKOLJA (ZRAKA, VODE)

Alenka Klopčič: Čebelji ples

Alenka Klopčič: Ekodetektivi v Himalaji

Alenka Klopčič: Ekodetektivi v Bangladešu

Alenka Klopčič: Bober Kasti in žabica Silva

Julia Jarman: Hej! Kaj tako smrdi?

BESEDILA O ZAŠČITI OKOLJA

Alenka Klopčič: Ris Links in varuh narave

Jerneja Pavček: Čarobna voda

Alenka Klopčič: Netopirja in raziskovalka

Mojiceja Podgoršek: Eko kralj

Davide Cali: Medved poseka gozd

Patrick McDonnell: Jaz … Jana

BESEDILA O ELEKTRIKI/ENERGIJI

Alenka Klopčič: Hišek in Brihta

Alenka Klopčič: Hišek in Elektromobil

Alenka Klopčič: Hišek in Rečica

Alenka Klopčič: Hišek in Veter

Alenka Klopčič: Hišek in Zemlja

Alenka Klopčič: Hišek in Zrak

Alenka Klopčič: Sokol Falko in učiteljica

21

5 ANALIZA KORPUSA MLADINSKIH BESEDIL Z EKOLOŠKO TEMATIKO

5.1 Besedila o ločevanju/odlaganju odpadkov

Klopčič, A. (2012). Organko. Lukovica: Eko knjiga.

Slikanica Organko govori o Organku, košu za biološke odpadke. Otroke seznani z ločevanjem

odpadkov in jih opomni, da je to pomembno za ohranjanje narave.

Kratek povzetek vsebine

Organko je zgodba o košu za smeti, ki sprejema organske odpadke. Otroci vanj mečejo

olupke, ogrizke, lupine, čajne vrečke in druge stvari, ki se v košu na začetku počutijo zelo

prestrašeni. Kmalu se opogumijo, saj jim koš razloži, kaj je to fermentiranje. »Vi, dragi

moji prijatelji, ste biološki odpadki in vaše pomembno poslanstvo je, da se vrnete nazaj v

zemljo in spet zacvetite v vsej svoji lepoti« (Klopčič 2012: 9). Preteklo je nekaj časa in

odpadki so postali koristni. Njihovo poslanstvo je bilo končno izpolnjeno.

Literarno vrednotenje

Slikanica upošteva spoznavno vrednost, saj bralcu prinese splošno spoznanje o odlaganju

bioloških odpadkov in fermentiranju. Etična vrednost je poudarjena, saj bralca seznani s

prednostmi koša za biološke odpadke, estetske vrednosti ne zaznam. Jezik v knjigi ni

pravopisno ustrezen. Opazila sem kar nekaj slovničnih napak. Knjiga ne zadošča

recepcijskemu kriteriju, saj v strokovni javnosti ni prepoznana kot kvalitetna. Prav tako po

mojem mnenju ne zadošča bralno-razvojnemu kriteriju, saj menim, da za bralca, četudi

otroka, ne predstavlja posebnega izziva.

Literarno vrednotenje z vidika ekokritike

V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave, pač pa za razumevanje in spoznavanje

naravnega prostora ter za odnos med človekom in naravo. Naravno okolje je v ospredju.

Vrednote so konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja, saj avtorica prikaže koš,

Organka, s pomočjo katerega dobimo koristne odpadke. Besedilo ima težnjo po

prevzgojni funkciji, kar je v nasprotju s teoretskimi predpostavkami ekokritike po Ursuli

K. Heise.

22

Mnenje strokovne javnosti

Maja Car Marn, bibliotekarka in vodja knjižnic Dobrova, v besedilu, ki je natisnjeno na

zadnji strani slikanice pravi, da je Organko »zanimiva in poučna knjižica, tako za otroke

kot tudi za njihove starše, saj na humoren in enostaven način poduči o pomembnosti

fermentiranja in nasploh ločevanja (organskih) odpadkov«.10

Literarnokritiško vrednotenje Pionirske

Slikanica Organko je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta starosti,

stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za starost 3 do 6 let.

Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POGREŠLJIVO (Ekvilibristika branja

2013: 48).

Sklep

V besedilu prevladujeta spoznavna in etična funkcija, estetske ne zaznam. Besedilo ni

jezikovno ustrezno ter ni bralski izziv. Prav tako je recepcijsko neprepoznavno. Stroka11

ga je ocenila pozitivno, Pionirska pa negativno. Z vidika ekokritike se ujema z ekološkim

gibanjem in izkazuje težnjo po vzgajanju, kar ni v skladu s spoznanji ekokritike.

Slika 1: Naslovnica knjige Organko

10

Avtor dodatnega besedila na zadnji platnici slikanice. Prispevek nima naslova in ni vpisan v Cobiss.

11 Stroka je tu in v nadaljevanju mišljena kot mnenje strokovne javnosti s področja ekologije, Pionirska pa kot

literarna stroka oz. analiza strokovnjakov z literarnega področja.

23

Klopčič, A. (2012). Smetko sredi gozda. Ljubljana: Eko knjiga.

Eko slikanica Smetko sredi gozda je slikanica, ki poleg »živahne zgodbice o odsluženem

pralnem stroju«, ki pristane med gozdnimi živalmi in se spoprijatelji z gadom Markom,

»odstira tudi pogled na velik okoljski problem – nastajanje divjih odlagališč v gozdovih«.12


Smetko in gad Mark

Med plazenjem po gozdu se je gad Mark zaletel v čudno belo stvar. Kukavici Sonja in

Klara, ki sta se mu hihitali z drevesa, sta mu povedali, da gre za pralni stroj. Mark in stroj

sta se spoprijateljila in se dogovorila, da bo stroj opral Markovo kožo, ko jo bo ta

zamenjal. Vendar pa naj bi to bilo šele čez nekaj tednov. Stroj je bil zelo žalosten, ker je v

hiši lahko pral vsak dan, v gozdu pa več ne bo mogel.

Lisjak Lisec in Markova Brina

Lisjak Lisec je želel iz brloga in gozda pregnati kačo Brino, saj je menil, da je pametnejši,

lepši in sploh boljši od vseh živali v gozdu. Do Brine je bil zelo žaljiv, vendar je kmalu

prišel Mark in jo branil pred lisjakom. Upal je, da bo Brina ponosna nanj, saj je bil že

nekaj časa zaljubljen vanjo.

Smetko reši veverička Dančka

Nagajivi veveriček Danček je padel v deročo reko. Mama je klicala na pomoč in gad Mark

je v trenutku prišel pomagat. Dančka je potegnil iz reke, potrebno pa ga je bilo še posušiti,

da ne bi zbolel. Vsi skupaj so stekli k Smetku in ga prosili, da Dančka posuši. Pri tem mu

je pomagal tudi lisjak Lisec, ki si je premislil in ni bil več zloben. Ko so Dančka posušili,

so priredili zabavo. Brina se je zahvalila Marku za pomoč in z njim zaplesala.

Trdno prijateljstvo

V gozd se je vrnil lisjak Maj, ki ga je lisjak Lisko nekoč pregnal. K njim je pritekel zelo

hitro, saj so do njegovega bivališča prišli ljudje. Živali so se prestrašile. Smetko je sanjal o

tem, da bodo ljudje prišli ponj. Povedal jim je, da ne spada v gozd, saj zastruplja njihovo

okolico. Obljubili so si, da nikoli ne bodo pozabili drug na drugega.

12 Navajam besedilo s spletne strani: http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=3002

(ogledano 21. 7. 2014)

24

Končno poslanstvo

Ko se je Smetko spet zavedel samega sebe, je ugotovil, da je njegovo ogrodje predelano v

kletko, v kateri bivata dve ptički. Močno sta ga spominjali na Sonjo in Klaro. Prišepnil

jima je, da bo še malo zaspal in se bodo vratca od kletke mogoče kar sama odprla. Po tem

bosta lahko zleteli na prostost.


Slikanica upošteva spoznavno vrednost, saj bralcu prinese splošno spoznanje o

škodljivosti divjih odlagališč. Avtorica opiše škodljivost stroja za okolje, vendar po

mojem mnenju slikanica ne vsebuje močne etične vrednosti. Estetska vrednost ni

poudarjena, saj slikanica ne vsebuje kvalitet, pri katerih bralec uživa na estetski način.

Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen. Knjiga ne zadošča recepcijskemu

kriteriju, saj v strokovni javnosti ni prepoznana kot kvalitetna. Prav tako po mojem

mnenju ne zadošča bralno-razvojnemu kriteriju.


V knjigi gre za razumevanje in spoznavanje naravnega prostora ter za odnos med

človekom in naravo. Naravno okolje je v ospredju. Vrednote niso konsistentne z

vrednotami ekološkega gibanja. Avtorica prikaže močno prijateljstvo med strojem in

živalmi ter koristnost stroja pri sušenju Dančka, vendar divja odlagališča nikakor niso

dobra za naravo. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji.


Tamari M. Horvat iz podjetja Saubermacher Slovenija se zgodba o Smetku zdi »iskren in

prisrčen način, kako mladim generacijam predstaviti skrb za okolje in planet, na katerem

živimo. Tako bodo otroci znali odgovorno ravnati, svoje znanje in ideje pa bodo prenašali

tudi na svoj življenjski tok in na ljudi okrog njih. Tovrsten način pripovedovanja o vse

bolj perečih okoljskih problematikah našega vsakdana zelo spodbujamo, saj prav zgodbe,

kot je Smetko, skozi oči živalskih junakov prikazujejo posledice našega ravnanja, v

otrocih pa na zabaven način vzbujajo zanimanje in odgovornost«.13

Wolfgang Haber iz Univerze za tehnologijo München, pravi, da je »avtorica izbrala prave

besede, s katerimi motivira otroke k ohranjanju čiste narave«.14

»Seveda bi imel kakšen

13


14 Avtor dodatnega besedila na koncu slikanice. Prispevek nima naslova in ni vpisan v Cobiss.

25

ekolog pomisleke glede /…/ odnosov med živalmi, ki so v naravi nasprotnice, vendar pa

se /mu/ zdi to manj pomembno od sporočila, ki ga /prinaša/ otrokom« (prav tam).


Slikanica Smetko sredi gozda je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta

starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za starost od 3 do

6 let. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POGREŠLJIVO (Ekvilibristika

branja 2013: 48).

Sklep

V besedilu prevladuje spoznavna funkcija, etične in estetske ne zaznam. Besedilo je

namembniško in slogovno ustrezno, ni pa bralski izziv. Prav tako je recepcijsko

neprepoznavno. Stroka ga je ocenila pozitivno, Pionirska pa negativno. Z vidika

ekokritike se ne ujema z ekološkim gibanjem, a izkazuje težnjo po vzgajanju, kar ni v

skladu s spoznanji ekokritike.

Slika 2: Naslovnica knjige Smetko sredi gozda

26

Kočar, T. (2005). Škatla. Ljubljana: Zavod Tolovaj.

Škatla je slikanica o družini ježkov, ki jih je iz spanca prebudil ropot. Opazili so, da je človek

v naravo odvrgel nekaj, česar niso poznali.


Nekaj živalic iz gozda je zmotilo zoprno brnenje. Gozdni jasi se je približal avtomobil.

Kmet Marko je v grmovje vrgel neko veliko reč. Družina ježkov je to opazila in odhitela

pogledat. Našli so »škatlo«. Očka jim je razložil, da imajo ljudje takšne škatle v vsaki hiši

in jih gledajo. Tudi ježki so jo gledali, pa vendar se ni zgodilo nič. Spraševali so se, kje so

tisti možici, ki naj bi bili v škatli. Igrali so se s škatlo in zdelo se jim je zelo zabavno.


Avtor samo opiše, kako človek odvrže škatlo oziroma televizor v naravo, zato knjiga ne

upošteva spoznavne vrednosti. Prav tako ne vsebuje etične vrednosti, saj nikjer ne omeni,

da je odlaganje odpadkov škodljivo. V bistvu še prikaže, kako ježki uživajo v igranju s

škatlo. Estetska vrednost ni poudarjena. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen,

knjiga ni inovativna. Knjiga ne zadošča recepcijskemu ter bralno-razvojnemu kriteriju.


V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave. Naravno okolje ni v ospredju. Vrednote

niso konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja. Avtor prikaže, kako živali uživajo v

igri z odloženimi odpadki, kar je popolni nesmisel. Besedilo nima težnje po prevzgojni

funkciji, kar je v skladu s teoretskimi predpostavkami ekokritike po Ursuli K. Heise.


Slikanica Škatla je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta starosti,

stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za starost od 3 do 6 let.

Uredniški odbor Priročnika je slikanico uvrstil med PRIPOVEDNE SLIKANICE15

(Padci

in igre 2006: 29).

15

V priročnikih do leta 2010 še ni vrednotenja besedil.

27

Sklep

V besedilu ne zaznam spoznavne, etične in estetske vrednosti. Besedilo je namembniško

in slogovno ustrezno, ni pa bralski izziv. Prav tako je recepcijsko neprepoznavno. V

tistem letu Pionirska slikanic še ni ocenjevala, jaz pa jo ocenjujem kot pogrešljivo16

. Z

vidika ekokritike se ne ujema z ekološkim gibanjem ter ne izkazuje težnje po vzgajanju,

kar je v skladu s spoznanji ekokritike.

Slika 3: Naslovnica knjige Škatla

16

Vrednotila sem po enakih kriterijih kot Pionirska.

28

Kraljič, H. (2009). Plastenka praznuje veliko noč. Jezero: Založba Morfem.

Slikanica Plastenka praznuje veliko noč je otroke seznani s potekom in z uporabnostjo

recikliranja.


Zgodba se začne, ko plastenka na veliko noč stoji na kuhinjskem pultu in opazuje

predpraznično dogajanje. Vesela je, da je v topli kuhinji in ne več v mrzlem hladilniku

trgovine. Plastenka skozi zgodbo opisuje svojo pot recikliranja, ki je bila zelo neprijetna.

Vendar ve, da mora potrpeti, da bo spet uporabna. Tako postane embalaža za jajca.


Slikanica upošteva spoznavno vrednost, saj bralcu prinese splošno spoznanje o poteku

recikliranja. V zgodbi je zaznana etična vrednost, saj plastenka govori o tem, kako

neuporabna bi bila, če je ne bi reciklirali. S tem bi delala škodo okolju, tega pa si ni želela.

Estetska vrednost ni poudarjena. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen. Knjiga

ne zadošča recepcijskemu kriteriju, prav tako po mojem mnenju ne zadošča bralno-

razvojnemu kriteriju.


V knjigi gre za rahlo stereotipne upodobitve okolja. Avtorica lepo prikaže vse značilnosti

velike noči: kuhana jajca, barvanje pirhov, butarice. Naravno okolje je bolj na obrobju.

Vrednote v literarnem delu so konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja, saj zgodba

lepo prikaže, kako poteka recikliranje in kako je to dobro za naravo. Besedilo ima težnjo

po prevzgojni funkciji.


Andrej Kržan s Kemijskega inštituta v Ljubljani je na začetek slikanice napisal:

»Embalaža varuje hrano in druge izdelke, da v naše roke pridejo čisti in varni. Mi pa smo

odgovorni, da ji z ločenim zbiranjem odpadkov in recikliranjem omogočimo novo,

koristno življenje. S tem pomagamo tudi sebi, ker skrbimo za čisto okolje«.17

17

Avtor dodatnega besedila na začetku slikanice. Prispevek ni vpisan v Cobiss.

29


Slikanica Plastenka praznuje veliko noč je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje

do 9. leta starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za

starost od 3 do 6 let18

(Ozvezdje Knjiga 2010: 70).

Sklep

V besedilu prevladujeta spoznavna in etična funkcija. Besedilo je namembniško in

slogovno ustrezno, ni pa bralski izziv. Prav tako je recepcijsko neprepoznavno. V tistem

letu Pionirska slikanic še ni ocenjevala, jaz pa jo ocenjujem kot pomanjkljivo19

. Z vidika

ekokritike se ujema z ekološkim gibanjem in izkazuje težnjo po vzgajanju, kar ni v skladu

s spoznanji ekokritike.

Slika 4: Naslovnica knjige Plastenka praznuje veliko noč

18

V priročnikih do leta 2010 še ni vrednotenja besedil.

19 Vrednotila sem po enakih kriterijih kot Pionirska.

30

5.2 Besedila o onesnaževanju okolja (zraka, vode)

Klopčič, A. (2011). Čebelji ples. Ljubljana: Eko knjiga.

Pravljica Čebelji ples pojasnjuje, kako pomembne so čebele v našem življenju in kako jim z

onesnaževanjem okolja škodimo.

Avtorica, ki ne mara sprenevedanja, o knjigi Čebelji ples: »Slovenci smo ponosni na čebele,

na med, govorimo, da so naše, da smo ljubitelji živali, delamo pa popolnoma drugače. Zato

sem se odločila, da začnem izdajati ekoknjige za otroke, saj so zelo dojemljivi.«20

Za zgodbo

s čebelami se je odločila zato, ker imajo otroci radi čebele in jim je njihov svet želela

približati prek prikupne in hkrati resne teme (prav tam).


Čebelico Karmelino je zelo bolel trebušček. Zastrupila se je. Njena prijateljica Manja je

odletela k čebeli matici in jo prosila za pomoč. Matica je poslala trote po Karmelino in

skupaj so jo prinesli v panj. Karmelina je ozdravela, več drugih čebelic pa žal ni imelo te

sreče. Čebele so bile odločene, da temu naredijo konec. Napovedale so vojno proti

človeku. Troti so se opremili s sulicami in napadli, ljudje pa so v obrambi zažgali njihov

panj. Čebelice so morale oditi iz svojega kraja. Kmalu so po njih prišli čmrlji in jih prosili,

naj se vrnejo, saj ljudje brez njih ne morejo živeti. Obljubili so, da jih ne bojo več

zastrupljali.


V besedilu je poudarjena spoznavna vrednost, saj avtorica v zgodbi prikaže slabosti

onesnaževanja za čebele. V zgodbi zaznavam etično vrednost, saj nas zgodba ves čas

opominja na bolezni ali celo smrt čebel, ki jo povzroča onesnaževanje. Estetska vrednost

ni poudarjena. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen, knjiga je tematsko

izvirna. Knjiga ne zadošča recepcijskemu ter bralno-razvojnemu kriteriju.



človekom in naravo, tj. med človekom in čebelami. Naravno okolje je bolj na obrobju,

pomembnejše je onesnaževanje okolja ter vpliv tega na življenje čebel. Zgodba lepo

20

Navajam besedilo s spletne strani: http://www.siol.net/kultura/knjige/2011/06/ovsenik_otroska_

ekoknjiga_cebelji_ples.aspx (ogledano 12. 10. 2015)

31

prikaže, kako onesnaževanje vpliva na obstoj čebel, zato so vrednote v literarnem delu

konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji,

kar je v nasprotju s teoretskimi predpostavkami ekokritike po Ursuli K. Heise.


Biolog in čebelar Janez Gregori je zapisal takole: »Kot pravljici pritiče, se ta zaokroži v

srečen konec. Upajmo, da bo tako tudi v pravljici, ki jo živimo; da bo človek pravočasno

spoznal svoje zablode in končno prenehal z nerazumno uporabo strupenih snovi v odnosu

do okolja, do drugih živih bitij«.21


Slikanica Čebelji ples je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta starosti,

stopnja bralne sposobnosti pa je 1., kar pomeni, da je primerna za otroke v 1., 2. in 3.

razredu osnovne šole. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POGREŠLJIVO

(Algoritem arene 2012: 39).

Sklep


slogovno ustrezno, ni pa bralski izziv. Prav tako je recepcijsko neprepoznavno. Stroka ga

je ocenila pozitivno, Pionirska pa negativno. Z vidika ekokritike se ujema z ekološkim


Slika 5: Naslovnica knjige Čebelji ples

21


32

Klopčič, A. (2013). Ekodetektivi v Himalaji. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Ekodetektivi v Himalaji je prva slikanica o detektivih v knjižni zbirki Modri svet. V pravljici

otroci spoznajo njene okoljske izzive in uvidijo energetsko-okoljske rešitve, ki jih lahko za

Himalajo v svojem delu sveta uvedejo sami.

Zgodbico je navdahnil rekorder v osvajanju Mont Everesta šerpa Apa. Šerpe in ostali

prebivalci tega dela sveta se soočajo s podnebnimi spremembami, katerih najhujša posledica

je taljenje mogočnih ledenikov, ki jim grozijo s poplavami, obeta pa se jim tudi pomanjkanje

vode. Da do tega ne bi prišlo, lahko pripomoremo tudi ostali prebivalci tega planeta, in sicer z

nasveti Dr. Eka, ki pa so, da porabimo manj energije in da je naša raba premišljena. S tem

bodo tudi količine toplogrednih plinov nižje. Ekipa Energije doma se je tudi javno zahvalila

Termoelektrarni Toplarni Ljubljana, ki jim je prijazno dovolila uporabo imena Dr. Eka, lika,

ki so ga sami zasnovali za najmlajše.22


Ajda je za rojstni dan od dedka dobila lesene figurice – deklico Neli, dečka Simona, Dr.

Eka in njegovo podgano Bibo. A to niso bile navadne figurice, saj so se skupaj z Ajdo v

njenih sanjah prelevili v prave ekodetektive. Pot jih je odnesla v daljno Himalajo. Tam je

šerpa Apa opazil, da je vsako leto več vode. Razložil jim je, da zato obstaja velika

nevarnost poplav. Skupaj so se odločili, da morajo nekaj storiti, da to spremenijo. S

pomočjo šerpe Ape in Dr. Eka so našli energetsko-okoljske rešitve. Ugotovili so, da za

svet lahko naredijo to, da bolj pazijo na okolje.


V besedilu je zaznana spoznavna vrednost, saj bralca seznani s taljenjem ledenikov, kar je

posledica onesnaževanja. Otroci spoznajo tudi, kdo je šerpa. V zgodbi je poudarjena

etična vrednost, saj nas zgodba opominja, da se zaradi onesnaževanja lahko zgodi naravna

katastrofa – taljenje ledenikov in s tem poplave ter posledično pomanjkanje pitne vode.

Estetske vrednosti ne zaznam. Knjiga je pravopisno in slogovno ustrezna ter tematsko

izvirna, saj gre za temo, ki je je v mladinski literaturi malo ali pa sploh ni obravnavana.

Recepcijski kriterij ni izpolnjen, saj knjiga v strokovni javnosti ni prepoznana kot

kvalitetna. Prav tako po mojem mnenju ne zadošča bralno-razvojnemu kriteriju.

22

Besedilo se nahaja na koncu slikanice in ni vpisano v Cobiss.

33


V knjigi gre za rahlo stereotipne upodobitve okolja, ki je prikazano. Avtorica govori o

mogočnih himalajskih vrhovih ter o šerpi, »drobnem črnolasem možu malce temnejše

polti« (Klopčič 2013: 13). V slikanici je pomembno tudi razumevanje in spoznavanje

naravnega prostora ter odnos med človekom in naravo. Naravno okolje je v ospredju.


lepo prikaže, kako onesnaževanje vpliva na obstoj ledenikov in na posledice taljenja le-

teh. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji.


Po mnenju predsednika društva Humanitas Davida Limona zbirka Ekodetektivi

predstavlja »domiseln način, kako otrokom približati okoljsko problematiko in jim

pomagati, da jo bolje razumejo. S temami, kot so taljenje ledenikov v Himalaji in poplave

v Bangladešu, knjige na preprost, razumljiv način živo predstavljajo težave, povezane z

okoljskimi spremembami. Osrednje sporočilo zgodb je, da imamo samo en svet in da som

ljudje na njem vsi povezani. Kar naredimo ali ne naredimo v Sloveniji ali Evropi, lahko

močno vpliva na življenje otrok na drugi strani planeta. Svetovne probleme si delimo, zato

moramo delovati skupaj, ko jih rešujemo – in prav vsi moramo kaj narediti. Knjige so tako

lepe tudi zato, ker so pozitivne: otroke spodbujajo k razmišljanju, kako lahko pripomorejo

k reševanju planeta v vsakdanjem življenju, bodisi z manjšo porabo vode in elektrike,

manj potrošništva ali tako, da svoje starše prosijo, naj kupujejo lokalno hrano. Seveda pa

številni koraki, ki jih lahko naredijo otroci, kot npr. čim več kolesariti, niso samo dobri za

planet, temveč tudi za otroke same. Če se otroci naučijo le eno stvar iz teh knjig, upam, da

je to, kako je pomembno, kaj narediš, a ne, kaj imaš«.23


Slikanica Ekodetektivi v Himalaji je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9.

leta starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za otroke,

stare od 3 do 6 let. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POMANJKLJIVO

(¿60:40? 2014: 94).

23


34

Sklep



je ocenila pozitivno, Pionirska pa negativno. Z vidika ekokritike je v skladu z ekološkim


Slika 6: Naslovnica knjige Ekodetektivi v Himalaji

35

Klopčič, A. (2013). Ekodetektivi v Bangladešu. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Slikanica Ekodetektivi v Bangladešu je »nadaljevanje Ekodetektivov v Himalaji, prikazuje pa,

kako je prav vse na tem planetu povezano. Če odvržemo odpadek v reko, se bo ta znašel v

morju in kasneje v oceanu. Tako je tudi z zrakom. Manj energije in materiala /…/ porabimo,

manj obremenjujemo naše okolje. Tudi zrak se z vetrovi seveda meša po celi zemeljski obli«,

zato lahko k varovanju tamkajšnjega okolja prispevamo tudi mi, ki živimo v Sloveniji.24


Ajda je sanjala o deklici Li na riževem polju, ki ga je zalivala rjava voda. Naslednjo noč je

imela iste sanje. Tokrat je deklici pomagala sama, v Lijinem domu pa so jo čakali njeni

prijatelji ekodetektivi. Dr. Eko je opazoval poplavljeno riževo polje. Otrokom je razložil,

da se v Bangladeš stekajo vode staljenih ledenikov. Tako kot so v Himalaji videli, da

ledeniki kopnijo, so tu videli, kam se pretakajo ledeniške vode. Ekodetektivi so sklenili,

da je treba ukrepati. Eden izmed predlogov je bil, da si omislijo svoj vrt in s tem

poskrbijo, da se kje dlje pridela kakšen pridelek manj, da ga ne bo treba pripeljati v

trgovino. Ajda je naslednji dan v šoli pripovedovala o svoji dogodivščini in tako so se v

razredu odločili, da si omislijo čisto svoj vrt.


V besedilu je poudarjena spoznavna vrednost, saj bralca seznani s posledicami taljenja

ledenikov tudi v bolj oddaljenih deželah. V zgodbi zaznavam etično vrednost, saj nas

zgodba opominja, da lahko z onesnaževanjem škodimo ljudem na drugem koncu sveta.

Estetske vrednosti ne zaznam, saj slikanica ne vsebuje kvalitet, pri katerih bralec uživa na

estetski način. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen, knjiga je tematsko

izvirna. Knjiga ne zadošča recepcijskemu kriteriju. Prav tako po mojem mnenju ne

zadošča bralno-razvojnemu kriteriju.


V knjigi gre za rahlo stereotipne upodobitve okolja: avtorica govori o hišici sredi grička

ter o riževih poljih nedaleč stran, na katerih Lijina mama dela že odkar pomni. V slikanici

je pomembno tudi razumevanje in spoznavanje naravnega prostora ter odnos med

človekom in naravo, naravno okolje je v ospredju. Vrednote v literarnem delu so

konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja, saj zgodba lepo prikaže posledice staljenih

24

Besedilo se nahaja na koncu slikanice in ni vpisano v Cobiss.

36

ledenikov. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji, kar je v nasprotju z navedenimi

teoretskimi predpostavkami ekokritike po Ursuli K. Heise.


Slikanica Ekodetektivi v Bangladešu je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do

9. leta starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za otroke,


(¿60:40? 2014: 93).

Sklep





Slika 7: Naslovnica knjige Ekodetektivi v Bangladešu

37

Klopčič, A. (2012). Bober Kasti in žabica Silva. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Pravljica Bober Kasti in žabica Silva govori o bobru Kastiju in žabici Silvi, ki poskušata

deželo rešiti pred poplavami, to pa jima onemogoča nemarnost ljudi.


Žabico Silvo je zjutraj zbudil močan ropot bobra, ki je gradil svojo hiško. Tako sta se

spoprijateljila in žabica je bobru, ki ni bil iz istega kraja kot ona, predstavila življenje ob

reki Krki. Ko sta plavala po vodi, je poleg njiju pristala pločevinka, ki so jo vrgli

mladeniči iz obrežja. Bober je prijel pločevinko in jo vrgel nazaj. Nepridipravi so se

razbežali. Kmalu je začelo močno deževati. Nutrija Mimi je opozorila bobra in žabico, naj

takoj izplavata iz vode, saj se bo spustila zapornica. Mislila je na rečno zapornico, ki se

spusti, ko se obeta močan dež, da reka ne poplavi naselij. Nato pa se je zgodilo nekaj

nepričakovanega – zapornica se je spet zataknila. Kasti se je brez premišljevanja pognal v

reko, Mimi pa mu je sledila. Skupaj sta oviro – zarjavelo kolo – odstranila in zapornica se

je lahko spustila.


V besedilu je poudarjena spoznavna vrednost, saj se bralec nauči nekaj osnovnih stvari o

reki Krki, spozna pa tudi slabosti onesnaževanja voda. V zgodbi je zaznana etična

vrednost, saj nas zgodba opominja, da se zaradi onesnaževanja lahko zgodi naravna

katastrofa – poplave. Estetske vrednosti ne zaznam. Jezik v knjigi je pravopisno in

slogovno ustrezen. Knjiga ne zadošča recepcijskemu ter bralno-razvojnemu kriteriju.


V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave, pač pa za razumevanje in spoznavanje

naravnega prostora ter za odnos med človekom in naravo. Naravno okolje je v ospredju.


bralca seznani s težavami, ki bi jih zarjavelo kolo lahko prineslo – poplave. Besedilo ima

težnjo po prevzgojni funkciji, vendar sama ne čutim močnega sporočila. Zdi se mi, da bi

bralec (otrok) lahko mislil, da sme kljub vsemu onesnaževati okolje, saj v besedilu živali

kar same poskrbijo za odpadke, ki jih v naravo odvrže človek.

38


Jerneja Pavček, urednica ekorubrike na portalu www.ringaraja.net, pravi, da nas bober

Kasti in žabica Silva »skozi živalske prigode učita o sodelovanju, prijateljstvu in etiki«.25

Prebivalci Zemlje bomo le z »večjo ekološko pismenostjo končno razumeli, da med nami

ni prostora za rivalstvo in nadvlado« (prav tam). Ljudje smo »košček sestavljanke čudeža

narave«, zato začnimo »čutiti to pripadnost in graditi novo kulturo sobivanja na Zemlji.

Naj individualno sebičnost zamenja sodelovanje vseh ljudi za isti cilj – boljše sobivanje.

Znanje, kako to doseči, imamo v sebi, le želeti si ga moramo prebuditi« (prav tam).

Maja Car Marn, vodja knjižnice Dobrova, pravi: »Alenka tudi tokrat piše zelo prijetno in

doživeto. Njeni junaki so tako prepričljivi, da se v zgodbico zlahka vživiš. Tako kot v

vseh njenih prejšnjih zgodbicah tudi v tej nastopajo živali. Dogajanje opisuje z bogatimi

besednimi zvezami in domiselnimi pridevniki, kar daje pravo vzdušje celotni zgodbici.

Vsebina je zelo poučna, saj je dogajanje postavljeno v resnično reko, z resnično

problematiko. Tako nas avtorico nevsiljivo opozarja, kako zelo škodljivi smo ljudje za

naše okolje.«26


Slikanica Bober Kasti in žabica Silva je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do

9. leta starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za otroke,

stare od 3 do 6 let. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POGREŠLJIVO

(Ekvilibristika branja 2013: 47).

Sklep




gibanjem. Izkazuje težnjo po vzgajanju, kar ni v skladu s spoznanji ekokritike, čeprav

sama v pravljici ne zaznam močnega sporočila.

25


26 Avtor dodatnega besedila na zadnji platnici slikanice. Prispevek nima naslova in ni vpisan v Cobiss.

39

Slika 8: Naslovnica knjige Bober Kasti in žabica Silva

40

Jarman, J. (2010). Hej! Kaj tako smrdi? Ljubljana: Alica.

Pravljica Hej! Kaj tako smrdi? je zelo zanimiva, saj govori o posledicah naših dejanj. Bralec

ob branju spozna, da moramo za planet skrbeti vsi in da je s pomočjo prijateljev vse mogoče.


Marljiva hijena je vsak dan garala. Čistila je za drugimi živalmi ter po svojih najboljših

močeh skrbela za planet. Žal pa druge živali tega niso opazile in so za sabo puščale velik

nered. To je hijeno zelo potrlo, a na srečo ji je na pomoč priskočil mrhovinar. Skupaj sta

se odločila, da si bosta privoščila počitnice. Kmalu so druge živali opazile, kako nečisto in

smrdljivo je njihovo okolje. Odločile so se, da prosijo hijeno in mrhovinarja, naj se vrneta

domov. Obljubila sta, da se bosta vrnila, če bodo tudi oni reciklirali, čistili ter pomagali

rešiti planet.


V besedilu je poudarjena spoznavna vrednost, saj se bralec nauči, da življenje v

umazanem okolju ni prav nič prijetno. V zgodbi je zaznana etična vrednost, saj nas

zgodba opominja, da si moramo med seboj pomagati in za čistost okolja skrbeti vsi

skupaj. Estetska vrednost je upoštevana. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen.

Knjiga zadošča recepcijskemu kriteriju, saj je v strokovni javnosti prepoznana kot

kvalitetna. Prav tako po mojem mnenju zadošča bralno-razvojnemu kriteriju.


V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave. Naravno okolje je v ospredju. Vrednote

v literarnem delu so konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja, saj zgodba bralca

opomni na posledice onesnaževanja okolja. Besedilo ne pridiga, torej nima težnje po

prevzgojni funkciji, kar je v skladu z navedenimi teoretskimi predpostavkami ekokritike

po Ursuli K. Heise.


Slikanica Hej! Kaj tako smrdi? je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta

starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za otroke, stare od

3 do 6 let. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot ZELO DOBRO (Geneze

2011: 54).

41

Gaja Kos je v Priročniku zapisala: »Protagonista slikanice sta hijena in mrhovinar, ki sta v

savani zaposlena kot čistilca. Ne glede na to, kako marljivo opravljata svoje delo, tega

ostale živali ne opazijo in ne spoštujejo, zato se odločita za radikalen ukrep − za stavko.

Meni nič tebi nič spakirata kremo za sončenje in izgineta na lepše, medtem ko se po

savani širi nevzdržen smrad. Ko ju živali vendarle prosijo, naj se vrneta, jim praktični

mrhovinar v podpis najprej pomoli pogodbo. Če se to ne sliši aktualno … Konec dober,

vse dobro (pogodbo podpišejo vsi prebivalci savane), vsaj s stališča hijene in mrhovinarja.

S stališča literature pa je konec preveč direktno didaktičen, torej v duhu mnogih slikanic o

ekologiji, ki jim pričujoča vse do konca NI podobna, v čemer je njen presežek – je

inventivna, duhovita in ne pridiga, poleg tega pa je nosilka še enega pozitivnega sporočila,

podanega spodobno nevsiljivo – poudarja, da smo pri ohranjanju okolja (pa tudi ob kakšni

drugi priložnosti, kajne?) vsi enako pomembni in da delitve na male in velike, preproste in

pomembne tu ne igrajo prav nobene vloge. Slikanica z eksotičnima protagonistoma, ki sta

po množici medvedov, zajcev in podobnih prijetna sprememba, je vizualno razgibana

(eno- in dvostranske ilustracije, vinjetne ilustracije, raznoliki in zgovorni obrazni izrazi) in

skratka ena bolj domiselnih na temo ekologije« (Geneze 2011: 54).

Sklep

V besedilu prevladujejo vse tri funkcije, spoznavna, etična in estetska funkcija. Besedilo

je namembniško in slogovno ustrezno, otroku nudi izziv. Besedilo je recepcijsko

prepoznavno. Stroka ga je ocenila pozitivno, prav tako tudi Pionirska. Z vidika ekokritike

je v skladu z ekološkim gibanjem. Vse do konca zgodba nevsiljivo podaja pozitivno

sporočilo, v čemer je njen presežek. Čeprav je po mnenju Gaje Kos (Geneze 2011: 54)

konec »preveč direktno didaktičen«, mladinska književnost nikoli ne more biti povsem

nedidaktična. Zato zgodba kot celota ne izkazuje težnje po vzgajanju, kar je v skladu s

spoznanji ekokritike.

Slika 9: Naslovnica knjige Hej! Kaj tako smrdi?

42

5.3 Besedila o zaščiti okolja

Klopčič, A. (2013). Ris Links in varuh narave. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Pravljica Ris Links in varuh narave je postavljena v prihodnost. Ris je trenutno najbolj

ogrožena vrsta sesalca v Sloveniji. Če se bo trend zadnjih let nadaljeval, obstaja resna

nevarnost, da bo kmalu izumrl.27

»V Sloveniji imamo le še nekaj risov, ki so že dolgo na seznamu ogroženih vrst« (Klopčič

2013). Pri nas so prisotni le še na Snežniku in v kočevskih gozdovih. Risova največja grožnja

je človek, saj z gradnjami cest in drugih stvari redči ne le risa kot vrsto, ampak tudi vrste, s

katerimi se ris prehranjuje. Danes to vrsto lahko ohranimo tako, »da zmanjšamo svoje potrebe

po energiji in se odločamo za energetske sisteme, ki pomenijo čim manjše posege v okolje«

(prav tam). Ris Links je dobil ime po znanstvenem imenu evrazijskega risa Lynx lynx (prav

tam).


Ris Links se je zbudil zelo žejen. Namenil se je proti bližnjemu hribčku, da bi spil še nekaj

zadnjih kapljic bistre vode z alpskega sveta. Klepetal je lahko le še s ptičko Tori, saj so

ostali risi počasi izginjali. Links je vedel, da so za izginjanje risov krivi lovci. Na poti do

potoka sta s Tori srečala človeka. Bil je naravovarstvenik, ki je bil precej presenečen, da

vidi risa, saj naj bi ti zaradi onesnaženega okolja že izumrli. Z risom sta postala najboljša

prijatelja.


V besedilu je poudarjena spoznavna vrednost. Avtorica prikaže življenje čez več kot 30

let, ko na svetu več ne bo gozdov in živali, temveč le velika, onesnažena mesta. Zaznana

je etična vrednost. Bralec uvidi, da bo v prihodnosti ris izumrl, če bomo nadaljevali s

takšnim načinom življenja. Estetska vrednost ni upoštevana. Knjiga je pravopisno in

slogovno ustrezna. Recepcijski ter bralno-razvojni kriterij nista izpolnjena.



človekom in naravo, tj. med človekom in risi. Narava je v ospredju. Vrednote v literarnem

27

Navajam besedilo s spletne strani: http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=3250

(ogledano 13. 10. 2015)

43

delu so konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja, saj zgodba lepo prikaže, kako

onesnaževanje vpliva na obstoj risov. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji.


Miha Krofel, biolog in raziskovalec risa v Sloveniji, v besedilu, ki je objavljeno na zadnji

platnici, pravi, da smo »z risom Slovenci danes na resni preizkušnji«.28

Zgodba na slikovit

način prikazuje »pot, kamor nas vodi današnji potratni način življenja«, saj so risi v prvi

vrsti za izumrtje, »ko pohlep in sebičnost ljudi prestopita meje samokontrole« (prav tam).

Rok Vodnik, član uprave družbe Petrol, pravi, da mora biti zaščita našega bivalnega

prostora cilj našega delovanja v prihodnje. »To nam bo uspelo le z učinkovito rabo

energije, z izkoriščanjem obnovljivih virov energije in z načrtnim ozelenjevanjem. /…/

Links in njegov rod tako ne bodo zgolj na fotografijah, ampak tudi v gozdovih, ki jih v

Sloveniji ni malo. Uživajmo v naravi /in jo pomagajmo ohranjati/ v njeni prvobitnosti. Naj

bo narava naš gospodar in ne mi njen.«29


Slikanica Ris Links in varuh narave je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9.

leta starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za starost od 3

do 6 let. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POMANJKLJIVO (¿60:40?

2014: 94).

Sklep





28



44

Slika 10: Naslovnica knjige Ris Links in varuh narave

45

Pavček, J. (2012). Čarobna voda: zbirka zgodb o Eko Vili. Domžale: samozaložba.

Slikanica Čarobna voda na preprost in otrokom razumljiv način izpostavlja ekološko temo

vode: njene lastnosti, njeno onesnaženost. Junaka v pravljici s pomočjo čebulic spoznavata

vpliv onesnažene in čiste vode na živa bitja in okolje, v katerem živimo.


Nekega dne je Eko Vila slišala, da šoje zganjajo hrup. Ko je odšla pogledat, kaj se dogaja,

je ugotovila, da je tolmun presahnil. Šoje so ji povedale, da veliki stroji zaradi gradnje

ceste podirajo skale in drevesa v gozdu. Eko Vila je uporabila svoje čarobne moči in vodo

vrnila v tolmun. Pri tem je iz podzemlja rešila tudi Škrata Voda. Povabila ga je k sebi na

kosilo, takrat pa sta se spomnila, da bi naredila en poskus. Dve čebulici sta dala v vodo iz

tolmuna, dve pa v vodo, ki sta jo zajela pri delovnem stroju. Čez nekaj časa sta čebulici iz

onesnažene vode zajokali. Tožili sta, da ju boli trebušček, glava, noge. Vila in Škrat sta

jima hitro zamenjala vodo s tisto iz tolmuna ter ju pozdravila.


V besedilu je poudarjena spoznavna vrednost. Avtorica prikaže, da bo z onesnaževanjem

okolja in krčenjem gozdov nekoč na svetu primanjkovalo vode. Zaznana je etična

vrednost, saj bralec vidi razliko med čebulico, ki je bila v onesnaženi vodi, ter tisto, ki je

bila v vodi iz tolmuna. Estetske vrednosti ne zaznam. Jezik v knjigi je pravopisno in

slogovno ustrezen. Knjiga ne zadošča recepcijskemu ter bralno-razvojnemu kriteriju, saj

se mi zdi, da za bralca, četudi otroka, ne predstavlja posebnega izziva.


V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave. Narava je v ospredju. Vrednote v

literarnem delu so konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja, saj zgodba lepo prikaže,

kako industrija vpliva na onesnaževanje voda. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji,

kar je v nasprotju s teoretskimi predpostavkami ekokritike po Ursuli K. Heise. Pravljica

pokaže razliko med čisto in onesnaženo vodo, vendar sama ne čutim močnega sporočila.

Zdi se mi, da bi bralec (otrok) lahko mislil, da obstajajo dobre vile, ki vodo lahko

pričarajo nazaj.


Biolog Peter Firbas v spremni besedi navaja znanega slovenskega publicista in pisatelja

Antona Komata, ki pravi: »Nikjer ne boste našli večje resnice, kot je v pravljici. Pravljica

46

/Čarobna voda/ potrjuje prav to, le razumeti jo morate in prepoznati njeno sporočilo«30

(Firbas 2012). Firbas piše tudi, da je pravljica namenjena ozaveščanju in ponuja zgodbo,

kako ocenjujemo kakovost najbolj dragocene snovi na Zemlji. »V zakladu žive vode se

skrivajo ranljive prvobitnosti, ki jih človeštvo še kako občuti. Ti zakladi pa niso last

nikogar, hkrati pa so last vseh nas in vsakega posebej. Smo vredni tega bogastva? Vredni

prav gotovo ne, smo ga pa potrebni. Vredni pa le toliko, kolikor bomo ta zaklad znali

obvarovati za prihodnje rodove« (prav tam).


Slikanica Čarobna voda je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta

starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je 1., kar pomeni, da je primerna za otroke v 1., 2.

in 3. razredu osnovne šole. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot

POGREŠLJIVO (Ekvilibristika branja 2013: 57).

Sklep




gibanjem. Izkazuje težnjo po vzgajanju, kar ni v skladu s spoznanji ekokritike, čeprav

sama v pravljici ne zaznam močnega sporočila.

Slika 11: Naslovnica knjige Čarobna voda

30

Citat se nahaja na nepaginirani strani pred začetkom pravljice.

47

Klopčič, A. (2013). Netopirja in raziskovalka. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

V slikanici Netopirja in raziskovalka netopirja Pipi in Bojan iščeta dom za svojo pomladno-

poletno nastanitev. »Pipistrellus je znanstveno ime enega od rodov netopirjev.«31


Netopirja Pipi in Bojan sta iskala dom, v katerem bosta živela spomladi in poleti. Kmalu

sta ga našla na podstrešju starega gradu. Nekega dne pa so ljudje ob bližnji potki namestili

svetilke, ki so povzročile pravo zmedo. Netopirja več nista vedela, kdaj je noč in kdaj dan,

zato tudi nista vedela, kdaj morata na lov. Svetloba pa je zmedla tudi žuželke. Kmalu sta

netopirja spoznala raziskovalko Leno, ki je poskrbela, da so svetilke zastrli in sta spet

lahko normalno zaživela.


V besedilu je poudarjena spoznavna vrednost, saj bralcu prinese neka splošna življenjska

spoznanja o načinu življenja in prehranjevanja netopirjev. Na koncu knjige je namesto

zaključka lep zapis, ki otroke pouči o življenju netopirjev. Zaznana je etična vrednost.

Bralec spozna, da je nepotrebna uporaba svetilk lahko nevarna za netopirje. Estetske

vrednosti ne zaznam. Jezik v knjigi je ustrezen. Knjiga ne zadošča recepcijskemu kriteriju,

saj v strokovni javnosti ni prepoznana kot kvalitetna. Prav tako po mojem mnenju ne

zadošča bralno-razvojnemu kriteriju.


V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave. V ospredju zgodbe je zaščita netopirjev.

Vrednote v literarnem delu so konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja. V zgodbi so

lepo prikazane slabosti javne razsvetljave, še posebej na mestih, kjer to ni potrebno.

Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji.


Miha Valentinčič, vodja strateškega razvoja v podjetju Petrol d. d., pravi, da nas je

»napredek modrega planeta skozi civilizacije pripeljal do točke, ko je potrebno razvijati

nove tehnologije, ki bodo popravile to, kar smo v preteklosti zanemarili«.32

Te slikanice

31

Navajam besedilo s spletne strani: http://www.energijadoma.si/en-zalozba/eko-knjiga/netopirja-in-

raziskovalka (ogledano 14. 10. 2015)


48

so »dober primer, kako otrokom na njim ljub način predstavimo skrb za naravo v njeni

prvobitnosti in raznolikosti. Pipi in Bojan sta tako več kot netopirja. Sta zaščitnika živali

in njihovih pravic na tem planetu, za katerega še preveč mislimo, da je večen« (prav tam).

Zato bodimo »dobri gospodarji vsega, kar nas obdaja«, ter vsak dan naredimo nekaj za

čistejšo naravo ter s tem omogočimo »lepši jutri našim otrokom« (prav tam).

Alenka Petrinjak (Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev) pravi, da so ji

všeč zgodbe s srečnim koncem. Zgodba o Pipiju in Bojanu je ena izmed njih. V zgodbi je

izpostavljen eden od dejavnikov, ki ogrožajo netopirje – svetlobno onesnaževanje. Vendar

pa netopirje ogrožajo tudi pobijanje, uničevanje njihovih zatočišč, dotikanje, hrup … »Za

ohranjanje netopirjev in narave /…/ lahko največ storimo z izobraževanjem /…/. /Tu sta

pomembna/ tudi netopirja Bojan in Pipi«.33

Maja Zagmajster pravi, da je svetlobno onesnaženje, ki ga povzroča čezmerna in

neprimerna zunanja nočna razsvetljava eden večjih problemov sodobnega časa.

»Osvetljene odprtine zatočišč netopirjem napačno sporočajo, da je kljub večeru zunaj še

svetel dan, tako da – čakajoč na temo – izletijo na lov pozneje, kot bi sicer.«34

Svetilke so

smrtonosne pasti za najrazličnejše žuželke in morajo biti zato nameščene premišljeno.

Raziskovalka Lena doseže zamenjavo premočne svetilke za primernejšo, kar pomeni, da

»negativne učinke nočne razsvetljave lahko zmanjšamo, če se tega zavedamo in

ukrepamo« (prav tam).


Slikanica Netopirja in raziskovalka je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9.

leta starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za starost od 3

do 6 let. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POMANJKLJIVO (¿60:40?

2014: 94).

Sklep




gibanjem, a izkazuje težnjo po vzgajanju, kar ni v skladu s spoznanji ekokritike.

33



49

Slika 12: Naslovnica knjige Netopirja in raziskovalka

50

Podgoršek, M. (2011). Eko kralj. Domžale: Založba Epistola.

Zgodbica Eko kralj govori o kralju, ki je imel v lasti tako mesto kot vas. Kmalu pa so se ljudje

začeli pritoževati nad onesnaženim okoljem. Kralj se je potrudil ter mesto in vas zopet

spremenil v bivanju prijazno okolje.


Kralj je imel v lasti tako mesto kot vas. V mestu je gradil tovarne, na vasi pa širil polja in

travnike. Kmalu pa so se začeli ljudje pritoževati, da je voda v potokih umazana, da v

ribnikih ni rib, da je zelenjava brez okusa, da parki izginjajo in je povsod beton, da se

otroci nimajo kje igrati itd. Nekega dne je kralj razglasil, da se bodo vaščani preselili v

mesto, meščani pa v vas. Ljudem je bilo najprej zelo težko, saj niso znali opravljati dela.

Kmalu je začelo primanjkovati koruze, pšenice, obleke in obutve. Kralj je moral zapreti

nekaj tovarn. Kralj je opazil, da so bili vaščani zadovoljni, čeprav niso imeli vsega v

izobilju. Odhitel je v mesto in ukazal porušiti zapuščene tovarne ter namesto njih zgraditi

otroška igrišča ter parke.


V besedilu je zaznana spoznavna vrednost. Bralec spozna, da s širjenjem industrije

škodimo naravi, onesnažujemo vodo in zrak. Rahlo je zaznana tudi etična vrednost. Bralcu

sporoča, da lahko živimo lepo, tudi če nimamo vsega v izobilju. Estetske vrednosti ne

zaznam. Jezik v knjigi je ustrezen. Knjiga ne zadošča recepcijskemu kriteriju, saj

strokovni javnosti ni prepoznana kot kvalitetna. Prav tako po mojem mnenju ne zadošča

bralno-razvojnemu kriteriju.


V knjigi gre za rahlo stereotipne upodobitve okolja. Avtorica prikaže veliko razliko med

vasjo in mestom: v mestu polno tovarn, cest, stolpnic, v vasi pa samo njive in pašniki,

čeprav danes vemo, da razlika med mestom in vasjo več ni tako velika. V zgodbi gre za

razumevanje naravnega prostora ter odnos med človekom in okoljem. V ospredju zgodbe

je narava in zadovoljstvo ljudi. Vrednote v literarnem delu so konsistentne z vrednotami

ekološkega gibanja: manj industrije, več zelenih površin. Besedilo ima težnjo po

prevzgojni funkciji.

51


Slikanica Eko kralj je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta starosti,

stopnja bralne sposobnosti pa je 1., kar pomeni, da je primerna za otroke v 1., 2. in 3.

razredu osnovne šole. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POGREŠLJIVO


Sklep





Slika 13: Naslovnica knjige Eko kralj

52

Cali, D. (2011). Medved poseka gozd. Škofja Loka: Vran.

Pravljica Medved poseka gozd govori o posledicah naših odločitev in dejanj ter vplivu, ki ga

lahko imamo na svet okoli nas.


V slikanici je ponosen medved zelo rad vihtel svoj meč, zato se je nekega dne odločil, da

poseka gozd. Ko je reka prestopila bregove in mu odnesla njegov kamniti dom, se je

odločil, da poišče krivca za svojo nesrečo. Obtožil je bobra, ker nista pazila na jez, divjo

svinjo, lisico ter ptice. Te so mu na koncu povedale, da je za njegovo nesrečo kriv tisti, ki

je posekal vsa drevesa. Tako je medved ugotovil, da je krivec za vse on sam. Svoje napake

je popravil, kolikor se je to dalo, ter si iz posekanih dreves zgradil nov dom.


V besedilu je poudarjena spoznavna vrednost, saj se bralec nauči, kakšen vpliv lahko ima

človek na okolje. V zgodbi je zaznana etična vrednost, saj nas zgodba opominja, kakšne

so lahko posledice naših dejanj. Estetska vrednost je upoštevana, saj slikanica vsebuje

kvalitete, pri katerih bralec uživa na estetski način. Jezik v knjigi je ustrezen. Knjiga

zadošča recepcijskemu kriteriju. Prav tako po mojem mnenju zadošča bralno-razvojnemu

kriteriju, saj menim, da za bralca predstavlja poseben izziv.


V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave. Naravno okolje je v ospredju. Vrednote

v literarnem delu so konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja, saj zgodba bralca

opomni na posledice, ki jih prinese posek gozdov. Besedilo ima težnjo po prevzgojni

funkciji, kar je v nasprotju z navedenimi teoretskimi predpostavkami ekokritike po Ursuli

K. Heise.


Slikanica Medved poseka gozd je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta


3 do 6 let. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot ZELO DOBRO (Algoritem

arene 2012: 30).

53

Sklep




je v skladu z ekološkim gibanjem in izkazuje težnjo po vzgajanju, kar ni v skladu s


Slika 14: Naslovnica knjige Medved poseka gozd

54

McDonnell, P. (2012). Jaz … Jana. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

Pravljica Jaz … Jana govori o mali Jani, ki je zrasla v dr. Jane Goodall – primatologinjo,

zagovornico varstva narave in človekovih pravic, mirovno glasnico OZN.

Jane Goodall je zapisala: »Vsak od nas lahko kaj spremeni. S svojim vsakdanjikom vplivamo

na svet okoli nas – in samo mi odločamo, na kakšen način ga bomo spreminjali. Življenje

vsakega od nas je pomembno za celotno družbo, zato spodbujam vsakogar, še posebej mlade,

naj svet spremenijo v boljši kraj za ljudi, živali in okolje« (McDonnell 2012: 35).


V slikanici se je mala Jana zelo rada igrala zunaj. S seboj je vedno imela svojo plišasto

igračko, šimpanza Vriska. Opazovala je rastline, ptice in druge živali ter skušala izvedeti

kar največ o njih. Čutila je, da je tudi ona del čarobnega sveta. Pogosto je splezala na

svoje drevo in prebirala knjige o Tarzanu in deklici, ki ji je bilo prav tako ime Jana. Tudi

sama je sanjarila o življenju v Afriki, da bi živela z živalmi in jim pomagala. Zvečer je

zaspala v sanje, ki so se ji uresničile.


V besedilu je poudarjena spoznavna vrednost, saj se bralec nauči, da če slediš svojim

sanjam, se te lahko uresničijo. V zgodbi je zaznana etična vrednost, saj celotna zgodba

daje občutek, kako čudežen in čaroben je svet ter da je potrebno v njem uživati. Estetska

vrednost je upoštevana. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen. Knjiga zadošča

recepcijskemu kriteriju. Prav tako po mojem mnenju zadošča bralno-razvojnemu kriteriju,

saj menim, da za bralca predstavlja poseben izziv.


V knjigi gre za razumevanje in spoznavanje naravnega prostora ter skrb zanj. Naravno

okolje je v ospredju. Vrednote v literarnem delu so konsistentne z vrednotami ekološkega

gibanja. Besedilo nima težnje po prevzgojni funkciji, kar je v skladu z navedenimi



Slikanica Jaz … Jana je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta starosti,

stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za otroke, stare od 3 do 6

55

let. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot ZELO DOBRO (Ekvilibristika

branja 2013: 52).

Sklep




je v skladu z ekološkim gibanjem ter ne izkazuje težnje po vzgajanju, kar je v skladu s


Slika 15: Naslovnica knjige Jaz ... Jana

56

5.4 Besedila o elektriki/energiji

Klopčič, A. (2012). Hišek in Brihta. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Pravljica pojasnjuje, kako in zakaj je stari Daljnovod obremenjen in kako ga lahko sodobni

daljnovod Brihta pomaga razbremeniti. Skozi knjigo se otroci seznanijo s pametnim

omrežjem.


V slikanici Hišek prisluhne težavam svojega prijaznega soseda Daljnovoda, ki je že star in

zelo obremenjen. Hišek se na vse načine poskuša domisliti rešitve, vendar zaman. Nekega

dne pa Hišek in Daljnovod dobita novega soseda Brihto. Brihta je novi daljnovod, ki so ga

pravkar priklopili v omrežje. Brihta Daljnovodu obljubi, da mu bo pomagal. Skupaj bosta

ljudem iz vetrnic in sončnih elektrarn prinašala elektriko.


V besedilu zaznam spoznavno vrednost, saj bralcu prinese neka splošna življenjska

spoznanja. Bralec se seznani z besedno zvezo »pametno omrežje«, spozna pa tudi

pozitivno stran električne energije iz vetrnic in sončnih elektrarn. Etične vrednosti nisem

zaznala, saj menim, da bralec ne začuti globokega etičnega in moralnega sporočila.

Estetska vrednost ni poudarjena. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen, knjiga

je tematsko izvirna, a ne zadošča recepcijskemu kriteriju, saj v strokovni javnosti ni

prepoznana kot kvalitetna. Prav tako po mojem mnenju ne zadošča bralno-razvojnemu

kriteriju.


V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave. Narava je v delu predstavljena površno,

avtorica bolj predstavi prednosti pametnega omrežja. Vrednote v literarnem delu so

konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja, saj je pametno omrežje bolj prijazno

naravi, po drugi strani pa niso, saj motijo ptice pri letu. V besedilu je zaznana težnja po

prevzgojni funkciji.


Uroš Salobir z Elektro-Slovenija d. o. o. meni, da se zgodba o Hišku in Brihti na

hudomušen način dotakne aktualne teme. »Njena velika vrednost je v spodbujanju otrok k

razmišljanju o izzivih sodobne elektroenergetike s poudarkom na njenem prenosu.

57

Sporočilo knjige je pomembno tudi v svetu odraslih, saj nove tehnologije postavi ob bok

konvencionalnim in prikaže pravo vrednost obeh.«35

Po mnenju Matjaža Vodruška, direktorja družbe SODO, je v knjigi na »prikupen in igriv

način predstavljeno znanje o elektriki«.36

Na razumljiv način so prikazane »možnosti za

varčevanje z energijo in uporaba obnovljivih virov energije« (prav tam). To omogoča ne

samo prenos znanja na naše najmlajše, pač pa lahko na tak način otrokom privzgojimo

»načela varčnosti in učinkovitosti rabe električne energije. Ti bodo kasneje s svežimi

znanji in idejami postali naši najboljši učitelji« (prav tam).

Miloš Pantoš z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko pravi, da »knjižica na zelo zanimiv

in slikovit način predstavlja razvoj pametnih omrežij ter spodbuja najmlajše bralce k

razmišljanju o novih rešitvah na področju proizvodnje čiste in okolju prijazne energije ter

o njenem prenosu do porabnikov«. Meni, da bomo le z novimi idejami in znanjem svet

naredili boljši.37


Slikanica Hišek in Brihta je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta


3 do 6 let. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POGREŠLJIVO


Sklep




gibanjem ter izkazuje težnjo po vzgajanju, kar je v nasprotju s spoznanji ekokritike.

35




58

Slika 16: Naslovnica knjige Hišek in Brihta

59

Klopčič, A. (2011). Hišek in Elektromobil. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

V slikanici Hišek in Elektromobil Hišek dobi novega sostanovalca – električni avto, ki se

polni s pomočjo električne vtičnice. Zgodba pojasnjuje njegovo delovanje.


Na obisk k Hiškovi družini pridejo prijatelji, ki imajo nov električni avtomobil. Tako na

dvorišču stojita dva avtomobila, Rdečko, s katerim se Lukčev oče vsak dan vozi v službo,

in moder električni avtomobil. Električni avtomobil Hišku in Rdečku razloži, kdo je in

kako deluje. Kmalu se tudi Lukčeva mama odloči, da bo kupila svoj električni avtomobil.


Delo upošteva spoznavno vrednost, saj bralcu prinese splošno spoznanje o elektromobilih

in njihovem delovanju. V zgodbi je zaznati etično vrednost, saj avtorica pove, da je

prednost elektromobila, da nima nobenih izpuhov in je zelo tih. Estetska vrednost ni

poudarjena. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen, knjiga je tematsko izvirna.

Recepcijski kriterij ni izpolnjen, saj knjiga v strokovni javnosti ni prepoznana kot

kvalitetna. Prav tako po mojem mnenju ne zadošča bralno-razvojnemu kriteriju, saj

menim, da za bralca, četudi otroka, ne predstavlja posebnega izziva.


Stereotipnih upodobitev narave ne zaznam. V ospredju je delovanje električnih

avtomobilov, omenjen pa je tudi dober vpliv le-teh na naravo. Vrednote v literarnem delu

so konsistentne z vrednotami ekološkega gibanja, saj zgodba lepo prikaže prednosti

električnih avtomobilov za okolje. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji, kar je v

nasprotju s teoretskimi predpostavkami ekokritike po Ursuli K. Heise.


Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta Ljubljana, pravi, da je zgodbica imenitna

zato, ker se električni avto naravno poveže s hiško: »Elektromobil je opremljen z baterijo,

Hišek pa s sončnimi celicami, ki omogočajo polnjenje baterije. Ta naravna simbioza, ki je

pri bencinskih vozilih ni bilo, postaja pomemben koncept vzdržnega bivanja na našem

planetu.«38

Zgodbica opozori tudi na »sociološki pomen novega prevoznega sredstva«,

38


60

uvaja Elektromobil in hkrati prebuja radovednost. Mogoče bo ravno kdo izmed mladih

bralcev v prihodnosti pripomogel k nadaljnjemu razvoju elektromobilov (prav tam).

Rok Terziev in Klavdij Murn, lastnika portala Elektro-Vozila, pravita, da bo knjiga

Alenke Klopčič mlade generacije »na primeren način poučila o tehnologiji«, ki jim bo v

prihodnosti verjetno že domača, vseeno pa jih je »na spremembe pametno pripraviti že v

mladih letih«.39

Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani si želi, da bi knjiga »čim več

otrok in mladih spodbudila k uresničevanju tehnološkega napredka, tudi tako, da bodo

sami začeli razmišljati o novih tehničnih možnostih in celo sodelovali pri njihovem

načrtovanju«.40


Slikanica Hišek in Elektromobil je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9.

leta starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je 1., kar pomeni, da je primerna za 1., 2. in 3.

razred osnovne šole. Uredniški odbor Priročnika je slikanico označil kot POGREŠLJIVO


Sklep





Slika 17: Naslovnica knjige Hišek in Elektromobil

39



61

Klopčič, A. (2012). Hišek in Rečica. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Slikanica Hišek in Rečica prikazuje naravno danost rek – hidroenergijo.


V pravljici Hišek in Rečica je Hišek spoznal novega soseda. Sosed Mlin je bil zelo vesel,

da se lahko vrti. Hišku je povedal, da so v preteklosti mlini mleli žito za kruh, danes pa se

moč rek bolj koristi za proizvodnjo električne energije. Rečica je razložila Hišku, da je na

njeni poti manjša elektrarna, na velikih rekah pa so večje hidroelektrarne. Tako kot sončna

elektrarna, tudi te proizvajajo električno energije.


Besedilo upošteva spoznavno vrednost, saj bralcu prinese splošno spoznanje o delovanju

hidroelektrarn. Zgodba nima etične vrednosti, saj ne podaja nobenega etičnega sporočila.

Estetska vrednost ni poudarjena. Jezik v knjigi je ustrezen, knjiga je tematsko izvirna.

Recepcijski ter bralno-razvojni kriterij nista izpolnjena.


V knjigi gre za razumevanje in spoznavanje naravnega prostora ter za to, kako lahko

človek izkoristi naravno energijo. V ospredju ni narava, ampak pridobivanje električne

energije s pomočjo hidroelektrarn. Vrednote v literarnem delu so konsistentne z

vrednotami ekološkega gibanja, saj zgodba lepo prikaže, kako lahko z naravnimi viri

(vodo) pridobivamo električno energijo. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji.


Predsednik Slovenskega E-Foruma Gorazd Marinček pravi, da je Hišek pravi mali

radovednež. Želi, da ga mali nadobudneži posnemajo in z njim spoznavajo čim več. »Naj

spoznavajo, kaj vse lahko naredimo s pomočjo narave in skupaj z njo.«41

Andrej Kitanovski iz ljubljanske Fakultete za strojništvo pravi, da »energija rek

predstavlja zelo pomemben današnji in prihodnji vir za pridobivanje elektrike; še posebej

zato, ker z njo ne onesnažujemo nam dragega okolja«.42

V tej zgodbi je Hišek spoznal

soseda Mlina, ki ga je poučil o uporabi vodne energije v preteklosti, njegova prijateljica

Rečica pa je Hišku pokazala, kako energijo vode izkoriščamo danes.

41

Avtor dodatnega besedila na zadnji platnici slikanice. Prispevek ni vpisan v Cobiss.

42 Avtor dodatnega besedila na zadnji platnici slikanice. Prispevek ni vpisan v Cobiss.

62


Slikanica Hišek in Rečica je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta




Sklep

V besedilu prevladuje spoznavna vrednost, etične in estetske ne zaznam. Besedilo je





Slika 18: Naslovnica knjige Hišek in Rečica

63

Klopčič, A. (2012). Hišek in Veter. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Pravljica Hišek in Veter prikazuje, da lahko s pomočjo vetrne energije pridobivamo elektriko.


Očka je sinu Lukcu podaril pisano vetrnico. Lukca je zanimalo vse o njej, zato mu je očka

razložil, da jo je dobil v deželi, kjer imajo ogromne vetrnice, s pomočjo katerih

pridobivajo električno energijo. Kmalu je močno začel pihati Veter. Lukčev oče se je

domislil, da bi bilo pametno postaviti kakšno vetrnico na hribček v njihovi bližini. Kmalu

se je pogovoril s sosedi in s skupnimi močmi so postavili vetrnico – vetrno elektrarno.


Besedilo upošteva spoznavno vrednost, saj bralcu prinese splošno spoznanje o delovanju

vetrnih elektrarn. Zgodba nima etične vrednosti, saj ne podaja nobenega etičnega

sporočila. Estetska vrednost ni poudarjena. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno

ustrezen, knjiga je tematsko izvirna. Recepcijski kriterij ni upoštevan. Prav tako po mojem

mnenju knjiga ne zadošča bralno-razvojnemu kriteriju, saj menim, da za bralca, četudi

otroka, ne predstavlja posebnega izziva.



človek izkoristi naravno energijo. V ospredju ni narava, temveč pridobivanje električne

energije s pomočjo vetra in vetrnih elektrarn. Vrednote v literarnem delu so konsistentne z

vrednotami ekološkega gibanja, saj zgodba lepo prikaže, kako lahko z naravnimi viri

(vetrom) pridobivamo električno energijo. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji, kar

je v nasprotju s teoretskimi predpostavkami ekokritike po Ursuli K. Heise.


Jure Leben s sektorja za okolje in podnebne spremembe pravi, da se moramo v današnjem

času obrniti nazaj k naravi in obnovljivim virom energije. Knjiga Hišek in Veter po

njegovem mnenju najmlajšim predstavi »povezavo med vetrom in človekom ter jih

spodbudi, da si postavljajo nešteto vprašanj«.43

43


64

Irena Mraz, predsednica društva Planet Zemlja, trdi, da zgodbica dokazuje, da so otroci s

svojimi vprašanji »pobudniki najboljših dejanj odraslih«.44


Slikanica Hišek in Veter je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta




Sklep




ekokritike se ujema z ekološkim gibanjem, a izkazuje težnjo po vzgajanju, kar ni v skladu


Slika 19: Naslovnica knjige Hišek in Veter

44


65

Klopčič, A. (2012). Hišek in Zemlja. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Slikanica Hišek in Zemlja prikazuje, da lahko z Zemljino pomočjo pridobivamo toplotno

energijo.


Lukec in sosedov Mihec sta Hiška prebudila iz popoldanskega spanca. Prijateljica Zemlja

mu je povedala, da otroka čofotata pri sosedih v bazenu. Razložila mu je, da vodo v

bazenih ogrevajo s pomočjo geotermalne energije. Hišek je bil presenečen, koliko stvari

še ne ve. Zemlja in Hišek se spoznata še z Rastlinjakom, ki s pomočjo zemljine toplote

ogreva paradižnik.


Besedilo upošteva spoznavno vrednost, saj bralcu prinese splošno spoznanje o

geotermalni energiji. Zgodba nima etične vrednosti, prav tako ne zaznam estetske

vrednosti. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen, knjiga je tematsko izvirna.

Knjiga ne zadošča recepcijskemu kriteriju. Prav tako po mojem mnenju ne zadošča

bralno-razvojnemu kriteriju.



človek izkoristi naravno energijo. V ospredju ni narava, temveč pridobivanje toplotne

energije s pomočjo Zemlje. Vrednote v literarnem delu so konsistentne z vrednotami

ekološkega gibanja, saj zgodba lepo prikaže, kako lahko z naravnimi viri (toploto zemlje)

pridobivamo toplotno energijo. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji.


Bojan Horvat, Energija plus d. o. o. pravi, da je pomembno, da se »z možnostmi uporabe

geotermalne energije seznanijo že otroci, saj bodo jutri nedvomno oni tisti, ki se bodo

morali z učinkovito rabo okolju prijazne energije intenzivno ukvarjati«.45

Pravi, da

»zgodbica na primeren način pokaže dve možnosti uporabe geotermalne energije, ki sta

otrokom najbližji in najbolj razumljivi« (prav tam). Prepričan je, da bomo tudi na ta način

»dvignili raven zavedanja o alternativnih možnostih učinkovitega ravnanja z energijo, ki

je nujno potrebna za naše življenje in nadaljnji razvoj družbe« (prav tam).

45


66

Nada Pavšer, predsednica društva Sobivanje, pravi, da ta zgodbica popelje otroka »v svet

uporabe geotermalne energije in poudarja njeno pomembnost« − prav mladi bodo nekoč

lahko inovativno razmišljali in razvijali uporabo tega vira energije.46


Slikanica Hišek in Zemlja je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta




Sklep






Slika 20: Naslovnica knjige Hišek in Zemlja

46


67

Klopčič, A. (2012). Hišek in Zrak. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Slikanica Hišek in Zrak pojasnjuje, kako lahko izkoristimo toploto zraka za ogrevanje na

okolju prijazen način.


V pravljici Hišek in Zrak se je Hišek pogovarjal s prijateljem Zrakom. Ta mu je povedal,

da je v soseščini ena hiška še posebej pripravljena na zimo. Na zimo je bila pripravljena s

toplotno črpalko. Razložil mu je, da je toplotna črpalka posebna naprava, ki s pomočjo

električne energije črpa toploto okoliškega zraka. S tem na prijazen način segreva vodo v

gospodinjstvu.


Besedilo upošteva spoznavno vrednost, saj bralcu prinese splošno spoznanje o tem, kako s

pomočjo zraka lahko pridobivamo toploto. V zgodbi je zaznana etična vrednost, saj

avtorica razloži, da je črpanje toplote iz zraka, zemlje ali vode naravi prijazen način.

Estetska vrednost ni poudarjena. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen, knjiga

je tematsko izvirna. Recepcijski kriterij ni zadoščen, saj knjiga v strokovni javnosti ni

prepoznana kot kvalitetna. Prav tako po mojem mnenju knjiga ne zadošča bralno-

razvojnemu kriteriju.


V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave. V ospredju je sicer pridobivanje

toplotne energije s pomočjo toplotne črpalke, vendar je omenjena tudi narava in

ohranjanje le-te. Vrednote v literarnem delu so konsistentne z vrednotami ekološkega

gibanja, saj zgodba lepo prikaže, kako lahko z naravnimi viri (zrakom) pridobivamo

toplotno energijo. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji, kar je v nasprotju s



Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Termo-tehnika, pravi, da zgodba o Hišku »na

prijeten in razumljiv način predstavi, kako zelo pomemben je zrak za naše življenje, kako

vpliva na naše počutje in kako obenem predstavlja tudi neizčrpen vir toplote, ki ga lahko

68

izkoriščamo s toplotno črpalko zrak/voda ter si tako zagotovimo topel in udoben dom v

hladnih zimskih dneh«.47

Špela Dobnikar, urednica revije Eko dežela, pravi, da ekoknjiga o Hišku že najmlajše na

razumljiv način spoznava z varovanjem okolja. Včasih se niti ne zavedamo, kako veliko

vlogo imajo tovrstne vsebine, če so le podane na pravi način. Morda otroci res ne bodo

znali razložiti »delovanja toplotne črpalke, bodo pa iz zgodbice potegnili bistvo«.

Najpomembneje je, da zaključek zgodbice odpre vrsto vprašanj, ki tako otrokom kot

odraslim »širijo obzorja in vzbujajo odgovoren odnos do okolja«.48


Slikanica Hišek in Zrak je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9. leta




Sklep





Slika 21: Naslovnica knjige Hišek in Zrak

47


48 Avtor dodatnega besedila na zadnji platnici slikanice. Prispevek ni vpisan v Cobiss.

69

Klopčič, A. (2012). Sokol Falko in učiteljica. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Pravljica Sokol Falko in učiteljica pojasnjuje, kako pomembna je učinkovita raba energije in

vode.


V slikanici Sokol Falko in učiteljica je bila učiteljica Majda zaskrbljena, da bodo šolo, ki

jo vodi, zaradi visokih stroškov zaprli. Po pogovor se je zatekla k sokolu Falku, ki je vsak

dan sedel na okenski polici učilnice. Vedno se ji je zdelo, da ji želi sokol nekaj povedati.

Kmalu je ugotovila, kako bi lahko šolo rešila iz zagate. Povezala je življenje sokola z

življenjem in lego bivališč ljudi. S pomočjo staršev bo obnovila šolo in se rešila težav.


V delu je upoštevana spoznavna vrednost, saj bralca seznani s tem, kako z učinkovito rabo

energije zmanjšamo stroške. V zgodbi ni posebno zaznati etične vrednosti, prav tako ni

poudarjena estetska vrednost. Jezik v knjigi je pravopisno in slogovno ustrezen. Knjiga ne

zadošča recepcijskemu ter bralno-razvojnemu kriteriju.


V knjigi ne gre za stereotipne upodobitve narave. V ospredju je učinkovita raba energije v

naših bivalnih prostorih. Pomembna pa je tudi narava, saj naše bivalne prostore avtorica

primerja z bivalnimi prostori sokola Falka. Vrednote v literarnem delu so konsistentne z

vrednotami ekološkega gibanja, saj avtorica lepo prikaže, da nam je narava lahko v veliko

pomoč pri energetskih rešitvah. Besedilo ima težnjo po prevzgojni funkciji.


Likovna pedagoginja Anamarija Mulej v spremni besedi pravi, da je poslanstvo nas

odraslih, da vsak po svoje prispevamo k ohranjanju našega planeta, ki nam omogoča lepo

življenje. Prevečkrat se nam naravne danosti zdijo samoumevne. Pravi, da zgodba o

sokolu Falku želi, »da vsak bralec sam začuti, kaj je pomembno in kako bi lahko prispeval

k ohranjanju naravnih virov«.49

Na svoja dejanja lahko vplivamo, če si ob koncu dneva

zastavimo nekaj vprašanj: »Kaj sem danes koristnega storil za čistejšo naravo? Kaj bi še

lahko prispeval? Kako bo to vplivalo na okolje? Kako se ob tem počutim?« In še veliko

49


70

drugih. Ko si na ta vprašanja odgovorimo, pravi, da smo že naredili prvi korak na našem

»modrem potovanju v zeleno prihodnost« (prav tam).

Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, pravi, da

smo z naravo povezani bolj, kot si mislimo in da nas zgodba o Falku na to opominja.

Sokola v zgodbi lahko razumemo tudi »kot opozorilo pred človeškimi neumnostmi«.50

V

preteklosti je ta vrsta sokola skoraj izumrla zaradi uporabe pesticidov in takrat se je

»človeštvo prvič resno zamislilo nad njihovo uporabo« (prav tam).


Slikanica Sokol Falko in učiteljica je v knjižničnih zbirkah postavljena v leposlovje do 9.

leta starosti, stopnja bralne sposobnosti pa je B, kar pomeni, da je primerna za otroke,



Sklep




ekokritike se ujema z ekološkim gibanjem, a izkazuje težnjo po vzgajanju, kar ni v skladu


Slika 22: Naslovnica knjige Sokol Falko in učiteljica

50


71

6 INFRASTRUKTURA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI KOT SKLEP

Mladinska književnost je specifičen literarni sistem, kjer se prepletajo različni dejavniki

(Blažić 2009: 83). V nadaljevanju podajam analizo korpusa obravnavanih besedil v obliki

krajšega pregleda infrastrukture mladinske književnosti za področje besedil z ekološko

tematiko.

Literarni proizvajalec: Mladinska književnost zajema področje pisanja odraslih za mlade

– v večini primerov odrasli pisatelji pišejo za mlade (Blažić 2009: 83). V nadaljevanju

navajam tiste mladinske pisateljice in pisatelje, ki sem jih omenila v korpusu besedil z

ekološko tematiko.

Alenka Žumbar Klopčič (rojena 15. 7. 1981 v Ljubljani) je diplomirana ekonomistka in

magistrica poslovnih ved ter mednarodnih študij. Kot novinarka uredništva

Energetike.NET je začela delati leta 2004. Je urednica portala Energetika.NET,

regionalnega portala Energetika.NET/SEE in prve spletne skupnosti za trajnostno bivanje

Energija doma. Obenem pa je tudi direktorica podjetja Energetika.NET, ki poroča o

energetiki ter se ukvarja z organizacijo energetskih dogodkov. Od leta 2008 piše tudi

knjige za otroke in mladino. Kot avtorica je leta 2010 ustanovila svoje lastno podjetje,

Eko knjiga d. o. o., katerega osnovno poslanstvo je izdaja knjig o naravi. Del sredstev od

prodaje knjig je namenjen zavetiščem za živali, knjige pa so izdane na recikliranem

papirju in prek zgodb širijo glas o skrbi za planet.51

Tomislav Kočar (rojen 27. 5. 1968 v Ljubljani) je kemik in pisatelj, eden

najraznovrstnejših avtorjev, saj piše tako strokovne eseje kot leposlovna besedila za

otroke, mladino in odrasle. V zadnjih letih se intenzivno ukvarja s teorijo pravljice, o

kateri občasno predava. Otrokom sporoča, naj veliko berejo, predvsem pa naj berejo tisto,

kar jim je všeč, ne samo tisto, kar morajo.52

Mojiceja Podgoršek (rojena 22. 6. 1964 v Ljubljani) je po poklicu kulturologinja in

bibliotekarka. Napisala je že več kot 40 otroških in mladinskih knjig. Njene zgodbe so

namenjene najstnikom in otrokom, čeprav pravi, da bi morali pravljice brati vsi. Veliko

pozornost posveča tudi zgodbam za otroke s posebnimi potrebami, predvsem za otroke z

51

Navajam besedilo s spletne strani: http://www.fkpv.si/?viewPage=544 (ogledano 17. 11. 2015)

52 Navajam besedilo s spletne strani: http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/tomo-kocar-vsako-situacijo-

moramo-znati-obrniti-na-hec.html (ogledano 23. 11. 2015)

72

disleksijo. Napisala je prvo slovensko slikanico Medo reši vsako zmedo, ki je popolnoma

prilagojena otrokom z disleksijo.53

Jerneja Pavček je ustvarjalka na mnogih področjih, je mama, ki se še vedno rada igra in

šiva. Piše pravljice, različne prispevke z ekološko vsebino, ozavešča na področju zdravega

prehranjevanja, sodeluje z vrtci in šolami pri različnih projektih, povezanih z ekologijo,

naravnim načinom življenja itd. Ustvarila je tudi lik o Eko Vili. Prosti čas v otroški družbi

večinoma preživi v naravi.54

Helena Kraljič je rojena 12. 8. 1971 v Ljubljani. Kot izredna študentka je končala

ekonomsko fakulteto. Zaposlena je bila v nepremičninski agenciji, kot povezovalec

programa na radijskih postajah, v revizijski hiši. Leta 2001 je izdala prvo pravljico

Sladkorni Jurij.55

Avtorji izvirnih del, ki so prevedena v slovenščino, so Davide Cali, Julia Jarman in

Garry Parsons ter Patrick McDonnell.

Davide Cali je Švici rojen (1972) italijanski pisatelj knjig in grafičnih novel, namenjenim

otrokom in mladostnikom. Živi v Italiji. Njegova dela so bila izdana v 25 državah in

prevedena v številke jezike. Ustvarja tudi pod psevdonimoma Taro Miyazawa in

Daikon.56

Julia Jarman je britanska pisateljica otroških in mladinskih knjig. Rojena je

28. 3. 1946.57

Garry Parsons je nagrajeni ilustrator otroških knjig. Njegove ilustracije so

bile vključene v knjige številnih avtorjev otroške literature.58

Patrick McDonnell je rojen

leta 1956. Njegova slikanica Jaz … Jana je bila tudi nagrajena. Trenutno piše scenarije za

animirane filme, pred tem je bil uspešen ilustrator za številne časopise.59

53

Navajam besedilo s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mojiceja_Podgor%C5%A1ek (ogledano 22.

11. 2015)

54 Navajam besedilo s spletne strani: http://www.srecnahisa.si/ekipa (ogledano 23. 11. 2015)

55 Navajam besedilo s spletne strani: http://www.morfem.si/Helena-Kraljic-a1 (ogledano 30. 11. 2015)

56 Navajam besedilo s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Davide_Cali (ogledano 25. 12. 2015)

57 Navajam besedilo s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Julia_Jarman (ogledano 25. 12. 2015)

58 Navajam besedilo s spletne strani: http://www.authorsalouduk.co.uk/garry-parsons/ (ogledano 25. 12. 2015)

59 Navajam besedilo s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Patrick_McDonnell (ogledano 25. 12. 2015)

73

Literarni sprejemnik: Sem spadajo mladi (otroci, učenci, dijaki) in odrasli bralci

(učitelji, pedagogi), ki preko ekoloških slikanic spoznavajo naravo ter posledice

onesnaževanja narave. Mladinsko književnost pri literarnem sprejemniku v predšolskem

obdobju lahko najdemo kot del jezikovne ali umetniške vzgoje. Prav vrtci oziroma

predšolski otroci so po mojem mnenju tisti, ki slikanice največ uporabljajo in prebirajo.

Predšolsko obdobje je obdobje igrivega bralca, poslušalca zgodb in ima motivacijsko

vlogo. V prvem in drugem triletju se poučuje mladinska književnost. Takrat ima bralec

potrebo po pozitivni samopodobi, ki jo prinese v fantastični svet (Blažić 2011: 22). V

tretjem triletju je prehod od mladinske k nemladinski književnosti. V srednješolskem

izobraževanju so prisotni predvsem pisatelji za odrasle (Blažić 2009: 85).

Literarne institucije: Literarnih institucij je veliko: lahko se posredno ali pa neposredno

povezujejo z mladinsko književnostjo. Mednje sodi Društvo slovenskih pisateljev in

Sekcija za mladinsko književnost, ki deluje pri njem. Redke so znanstveno-strokovne

revije s področja mladinske literarne vede (Otrok in knjiga). Pomembno vlogo imajo tudi

univerze, na katerih se proučuje mladinska književnost. Nagrade za mladinsko književnost

(Prešernova nagrada, Večernica itd.) spodbujajo branje. Zelo pomembna je tudi Pionirska

knjižnica, ki spodbuja promocijo slovenske mladinske književnosti. Izdaja tudi

priporočilne sezname, s pomočjo katerih lahko izberemo kvalitetno knjigo. Ob koncu

vsakega koledarskega leta izdela priporočilni seznam kvalitetnih knjig za mladino.

Priročniki so namenjeni široki publiki: mladim, njihovim staršem, učiteljem itd. in vsako

leto prinašajo pregled produkcije knjig iz preteklega leta. Seznami prinašajo preglede

različnih podatkov: o avtorjih, ilustratorjih, prevajalcih, založbah, izvoru besedil itd.

Omogočen je pregled po temah, zvrsteh, žanrih. Knjige so po kakovosti razdeljene na pet

kategorij (pogrešljivo, pomanjkljivo, dobro, zelo dobro, odlično), najvišja med njimi pa je

»zlata hruška«. Seznami so pomemben strokovni prispevek v slovenski kritiki mladinske

književnosti.

Tudi sama sem izoblikovala model vrednotenja, ki sem ga primerjala z rezultati

vrednotenja Pionirske knjižnice. Pregledala sem Priročnike za branje kakovostnih

mladinskih knjig od leta 2006 do leta 2014. Vseh slikanic z ekološko tematiko je 66, med

katerimi sem naključno izbrala 22 slikanic. Osredotočila sem se na novejše priročnike, v

katerih so že oznake o kvaliteti besedila. Besedila sem analizirala na podlagi dognanj

različnih teoretikov. Osredotočila sem se na pojem literarnega vrednotenja ter na

74

spoznavno, etično in estetsko funkcijo (Janko Kos). Oprla pa sem se tudi na druge

teoretike: Igorja Saksido (jezikovni, vsebinski, likovni, recepcijski, bralno-razvojni

kriterij), Ursulo K. Heise ter Cheryll Glotfelty. Pomemben del moje analize predstavlja

tudi naslanjanje na spoznanja ekokritike, literarne discipline, ki preučuje razmerje med

literaturo in okoljem. Največ ovrednotenih knjig ima oznako »pogrešljivo« (slovenska

besedila), med njimi pa najdemo tudi kvalitetna besedila z oznakama »zelo dobro« ali

»odlično« (prevedena besedila). Slikanic, ki so označene z oznako »pogrešljivo«, je 12

(Organko, Smetko sredi gozda, Čebelji ples, Bober Kasti in žabica Silva, Čarobna voda,

Eko kralj, Hišek in Brihta, Hišek in Elektromobil, Hišek in Rečica, Hišek in Veter, Hišek

in Zemlja ter Hišek in Zrak). Slikanic, ki so označene z oznako »pomanjkljivo«, je 5

(Ekodetektivi v Himalaji, Ekodetektivi v Bangladešu, Ris Links in varuh narave, Netopirja

in raziskovalka ter Sokol Falko in učiteljica). Pri vseh teh slikanicah je zaznana težnja po

prevzgojni funkciji. Izjema je le slikanica Bober Kasti in žabica Silva, kjer zgodba želi

vzgajati, vendar po mojem mnenju ne na pravilen način. Slikanici Škatla ter Plastenka

praznuje veliko noč v Priročnikih še nimata oznake kvalitete, sama pa sem ju označila

negativno. Razlika med njima je ta, da pri Škatli ne zaznam prevzgojne funkcije, v

slikanici Plastenka praznuje veliko noč pa je zaznana težnja po prevzgojni funkciji.

Prevedena slikanica Hej! Kaj tako smrdi? je v Priročniku označena z oznako »zelo

dobro«, vendar ni zaznana težnja po prevzgojni funkciji, saj zgodba ne pridiga. Prav tako

sta z oznako »zelo dobro« označeni prevedeni slikanici Medved poseka gozd ter Jaz …

Jana. V prvi je zaznati težnjo po prevzgojni funkciji, v drugi pa ne, kar je v skladu s

spoznanji ekokritike po Ursuli K. Heise. Tudi sama sem torej ugotovila, da je večina del

manj kvalitetnih, kar je v skladu s spoznanji uredniškega odbora priročnikov, ki jih je

izdala Pionirska.

Literarni trg: Literarni trg so dejavniki, povezani s prodajo, prevajanjem, promocijo,

kupovanjem. Milena Blažić piše, da sta kakovostni literarni reviji za otroke Ciciban in

Cicido, katerima literarna kakovost zaradi tržne ekonomije upada (Blažić 2009: 86). Sem

štejemo tudi sporočila strokovne javnosti, ki jih založbe objavljajo na izdanih knjigah. Te

spremne besede so v večini pozitivne, saj jih po naročilu napišejo strokovnjaki določenega

področja. V nadaljevanju navajam založbe, ki so izdale besedila z ekološko tematiko.

Energetika.NET je medijsko-založniška hiša, ki poleg spletnega portala Energetika.NET

in istoimenske revije, pod svojo streho združuje tudi založniški program in revijo Eko

75

knjiga, ki je brezplačno na voljo po slovenskih knjižnicah. V sklopu tega programa je do

sedaj nastalo več kot trideset knjižnih naslovov za otroke, pri čemer gre pretežno za

ekološko in energetsko obarvane knjižice, ter več kot šest poslovnih energetskih knjig.60

Založba Tolovaj je bil ustanovljena z željo po predstavitvi in lažji uveljavitvi

kakovostnih avtorjev z različnih področij kulture. Poleg drugih stvari je izdajanje knjig

njihova osnovna dejavnost. Na njihovi spletni strani objavljajo besedila in članke ter

začetnikom svetujejo pri iskanju možnosti za objavo.61

Zbirka Tolovaj je zbirka barvnih

slikanic, ki so namenjene otrokom do približno desetega leta starosti. Znotraj zbirke je več

slikanic, med njimi tudi Škatla Toma Kočarja.62

Beseda epistola v latinščini pomeni

pismo.

Založba Epistola želi s sporočilnostjo otroških in mladinskih knjig, s katerimi se

ukvarjajo, na zanimiv in poučen način opozoriti na vrednote, ki so v življenju pomembne

ter na okolje in družbo, v kateri živimo. Založba sledi kvaliteti in sodeluje s priznanimi

slovenskimi in tujimi avtorji, da bi otrokom, staršem, vzgojiteljem in učiteljem omogočili

prijetno in zanimivo branje.63

Založba Morfem je hitrorastoča založba, ki slovenskemu trgu ponuja široko paleto

slovenskih in tujih, predvsem mladinskih knjižnih del.64

Prevedena dela so izšla pri Založbi Alica, pri Celjski Mohorjevi družbi ter pri Založbi

Vran.

Literarni repertoar: Sem spadajo vsa izdana besedila, zbirke, priporočilni seznami itd.

Repertoar uravnava Ministrstvo za šolstvo in šport z različnimi NPZ (nacionalnimi

preizkusi znanja), maturo, bralnimi seznami, tekmovanji. Tvorili naj bi ga pisatelji iz

starejše, novejše in sodobne mladinske književnosti. Literarni repertoar so tudi e-knjige,

60

Navajam besedilo s spletne strani: http://efnet.si/2014/04/alenka-zumbar-klopcic-vodim-majhno-podjetje-

velikih-projektov/ (ogledano 17. 11. 2015)

61 Navajam besedilo s spletne strani: http://www.tolovaj.com/vsebina/o-nas (ogledano 22. 11. 2015)

62 Navajam besedilo s spletne strani: http://tolovaj.com/trgovina/zbirka-tolovaj.html (ogledano 22. 11. 2015)

63 Navajam besedilo s spletne strani: http://epistola.si/zalozba/ (ogledano 22. 11. 2015)

64 Navajam besedilo s spletne strani: https://www.facebook.com/Morfemplus-122656977787815/ info/?tab=

page_info (ogledano 30. 11. 2015)

76

filmi ter e-bralniki. Ministrstvo ureja tudi učni načrt za šole, načrt dela v vrtcu pa je

določen z nacionalnim dokumentom Kurikulum za vrtce.

Vrtec nima točno določenega nabora knjig. V Kurikulumu za vrtce (1999) je zajetih 6

področij dejavnosti v vrtcu. Med operativne cilje področja narave spadata dva cilja, ki sta

povezana z ohranjanjem narave: »Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje

vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega

okolja« ter »Otrok razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnostih

predelave« (Kurikulum za vrtce 1999: 57-58). Tako si vzgojiteljice same izbirajo vsebine,

ki uresničujejo ta dva cilja (glede na starost in interese otrok).

Vrtec Mavrica Brežice, denimo, tako skozi celo leto otroke ozavešča o ohranjanju narave.

Kadarkoli lahko otroci in starši v vrtec prinašajo odpadni papir za reciklažo. Z denarjem,

ki ga dobijo od tega, si pokrijejo stroške izletov v naravo, saj je vrtec v mestu. Vsaka

igralnica ima tudi koš za ločevanje odpadkov. Vrtec je vključen tudi v vseslovenski

natečaj za pridobitev naziva »Planetu prijazna šola – vrtec«. Cilj projekta Eko beri je

otrokom na primeren način vsebine okoljskega značaja prenašati v njihovo zavest in

navade. V Sloveniji je ponujenih veliko različnih projektov na to temo (Eko generacija,

Zeleno pero, Ekobranje za ekoživljenje itd.), ki jih razpisujejo različne ustanove (Društvo

Planet Zemlja, program Ekošola, Zavod RS za šolstvo idr.), vsak vrtec pa se odloči po

svoje.

Korpus besedil z ekološko tematiko sem razdelila v naslednjo tipologijo: besedila o

odlaganju in ločevanju odpadkov, besedila o onesnaževanju okolja, besedila o tem, kako

zaščitimo okolje, ter besedila o elektriki oz. energiji. Izbrana besedila so namenjena

predvsem otrokom do 9. leta starosti, največ pa jih ima oznako »pogrešljivo«.

Literarni produkt: Literarni produkti so mladinska književnost in mladinsko branje,

spremljevalni projekti, literarne delavnice. V Sloveniji glede na podatke iz priročnikov

izide več prevedenih besedil, besedil slovenskih avtorjev pa je manj. Razmerje med

produkcijo izvirno slovenskih knjig in prevedenih knjig je takšno: leta 2005 je izšlo 266

slovenskih ter 399 tujih knjig. Leta 2006 se je število še povečalo. Izšlo je 268 slovenskih

knjig ter 483 tujih. Leta 2007 je izšlo 300 slovenskih in 508 tujih knjig. Leta 2008 je izšlo

370 slovenskih ter 472 tujih knjig. Število je zopet naraslo leta 2009, ko je izšlo 436

slovenskih ter 608 tujih knjig. Leta 2010 je izdaja malo upadla. Izšlo je 413 slovenskih ter

77

590 tujih knjig. Leta 2011 so izšle 504 slovenske knjige ter 677 tujih. Leta 2012 je izšlo

474 slovenskih ter 509 tujih knjig. Leta 2013 je izšlo 462 slovenskih ter 508 tujih knjig

(¿60:40? 2014: 17). V primeru besedil z ekološko tematiko pa je drugače – več besedil je

slovenskih, manj je prevedenih.

78

7 VIRI IN LITERATURA

Viri

Cali, D. (2011). Medved poseka gozd. Škofja Loka: Vran.

Jarman, J. (2010). Hej! Kaj tako smrdi? Ljubljana: Alica.

Klopčič, A. (2012). Bober Kasti in žabica Silva. Ljubljana: Energija doma,

Energetika.NET.

Klopčič, A. (2011). Čebelji ples. Ljubljana: Eko knjiga.

Klopčič, A. (2013). Ekodetektivi v Bangladešu. Ljubljana: Energija doma,

Energetika.NET.

Klopčič, A. (2013). Ekodetektivi v Himalaji. Ljubljana: Energija doma,

Energetika.NET.

Klopčič, A. (2012). Hišek in Brihta. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Klopčič, A. (2011). Hišek in Elektromobil. Ljubljana: Energija doma,

Energetika.NET.

Klopčič, A. (2012). Hišek in Rečica. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Klopčič, A. (2012). Hišek in Veter. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Klopčič, A. (2012). Hišek in Zemlja. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Klopčič, A. (2012). Hišek in Zrak. Ljubljana: Energija doma, Energetika.NET.

Klopčič, A. (2013). Netopirja in raziskovalka. Ljubljana: Energija doma,

Energetika.NET.

Klopčič, A. (2012). Organko. Lukovica: Eko knjiga.

Klopčič, A. (2013). Ris Links in varuh narave. Ljubljana: Energija doma,

Energetika.NET.

79

Klopčič, A. (2012). Smetko sredi gozda. Ljubljana: Eko knjiga

Klopčič, A. (2012). Sokol Falko in učiteljica. Ljubljana: Energija doma,

Energetika.NET.

Kočar, T. (2005). Škatla. Ljubljana: Zavod Tolovaj.

Kraljič, H. (2009). Plastenka praznuje veliko noč. Jezero: Založba Morfem.

McDonnell, P. (2012). Jaz … Jana. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

Pavček, J. (2012). Čarobna voda: zbirka zgodb o Eko Vili. Domžale: samozaložba.

Podgoršek, M. (2011). Eko kralj. Domžale: Založba Epistola.

Literatura

¿60:40?: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2014: pregled knjižne

produkcije za mladino iz leta 2013. (2014). Uredili mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Ida

Mlakar. Ljubljana: Mestna knjižnica.

Algoritem arene: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2012: pregled

knjižne produkcije za mladino iz leta 2011. (2012). Uredila Katja Kemperle.

Ljubljana: Mestna knjižnica.

Blažić, M. (2011). Branja mladinske književnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Blažić, M. M. (2009). Infrastruktura slovenske mladinske književnosti. V Stabej, M.

(ur.) (2009). Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Ljubljana: Znanstvena založba

Filozofske fakultete.

Ciglenečki, J. (2010). Kritičarka v zrcalu. Nova revija. Letn. 29, št. 339/341, str. 183-

189.

Čeh Steger, J. (2012). Ekologizacija literarne vede in ekokritika. Slavistična revija.

Letn. 60, št. 2, str. 199-212.

Ćavar, L. (2014). Ekokritika: odnos človek – žival v izbranih živalskih pravljicah

80

Svetlane Makarovič. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška

fakulteta: 106 str.

Ekvilibristika branja: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2013: pregled

knjižne produkcije za mladino iz leta 2012. (2013). Uredili Darja Lavrenčič Vrabec in

Ida Mlakar. Ljubljana: Mestna knjižnica.

Firbas, P. (2012). (spremna beseda). V: Klopčič, A., Čarobna voda. Domžale:

samozaložba.

Geneze − poti v bistroumne nesmisle: priročnik za branje kakovostnih mladinskih

knjig 2011: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2010. (2011). Uredila Katja

Kemperle. Ljubljana: Mestna knjižnica.

Glotfelty, C., Fromm, H. (1996). The Ecocriticism Reader: Landmarks in Literary

Ecology. Athens, Georgia: University of Georgia Press.

Grosman, M. (1997). Kritika kot govorno dejanje. Slavistična revija. Letn. 45, št. 1/2,

str. 269-292.

Haramija, D. (2015). Vloga živali v mladinski književnosti. Murska Sobota: Franc-

Franc.

Izobraževanje za 21. stoletje – ustvarjalnost v vzgoji in izobraževanju. (2014). Zbral

in uredil Dejan Hozjan. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno

središče, Univerzitetna založba Annales.

Jamnik, T. (2004). Priporočilni seznami mladinskih knjig in prost izbor knjig za

branje in bralno značko. Otrok in knjiga. Letn. 2004, št. 60, str. 68-79.

Kos, J. (2001). Literarna teorija. Ljubljana: DZS.

Kurikulum za vrtce. (1999). Pripravili Eva D. Bahovec [et al.]. Ljubljana: Ministrstvo

za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Lepičnik-Vodopivec, J. (2013). Od okoljske vzgoje do vzgoje za trajnostno

prihodnost v vrtcu. Koper: Univerza na Primorskem, Univerzitetna založba Annales.

Lepičnik-Vodopivec, J. (2006). Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: Založba AWTS.

81

Ogrin, M. (2003). Literarno vrednotenje na Slovenskem. Od 1918 do 1945. Ljubljana:

Literarno-umetniško društvo Literatura.

Ogrin, M. (2002). Literarno vrednotenje na Slovenskem. Od Frana Levstika do

Izidorja Cankarja. Ljubljana: Študentska založba.

Ozvezdje Knjiga: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2010: pregled

knjižne produkcije za mladino iz leta 2009. (2010). Uredili Darja Lavrenčič Vrabec in

Ida Mlakar. Ljubljana: Mestna knjižnica.

Padci in igre: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2005 po

temah, zvrsteh in žanrih. (2006). Uredili Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar.

Ljubljana: Knjižnica Otona Župančiča.

Picco, K. (2010). Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2010. Otrok in

knjiga. Letn. 37, št. 78/79, str. 152-153.

Pogled na drugo stran: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2009:

pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2008. (2009). Uredili Darja Lavrenčič

Vrabec in Ida Mlakar. Ljubljana: Mestna knjižnica.

Polet nad črtasto pižamo ali Pogum iz ptičje perspektive: pregledni in priporočilni

seznam mladinskih knjig iz leta 2007 po temah, zvrsteh in žanrih. (2008). Uredili

Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar. Ljubljana: Mestna knjižnica.

Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko.

Maribor: Obzorja.

Zemlja ima srce. (2012). Uredil Anej Sam. Ljubljana: Jasa.

Documents

UNIVERZA V NOVI GORICI - COnnecting REpositoriesSlovenska mladinska literatura z ekološko tematiko IZVLEEK Glavni cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam