UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · 2017-10-26 · 2 POMEN IN VLOGA NOTARIATA TER RAZLOGI ZA PRENOS PRISTOJNOSTI V ZAPUŠ. Č. INSKEM POSTOPKU NA NOTARJE . 2.1 NOTARIAT . Na Hrvaškem

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

PETRA ŠMELCER

POOBLASTILA NOTARJA V DEDNIH ZADEVAH NA HRVAŠKEM

Diplomsko delo

Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POOBLASTILA NOTARJA V DEDNIH ZADEVAH NA HRVAŠKEM

Študent: Petra Šmelcer Številka indeksa: 71152269 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Dedno pravo Mentor: dr. Vesna Rijavec

Maribor, julij 2009

1 UVOD ....................................................................................................................... 1 2 POMEN IN VLOGA NOTARIATA TER RAZLOGI ZA PRENOS PRISTOJNOSTI V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU NA NOTARJE ............................ 2

2.1 NOTARIAT...................................................................................................... 2 2.2 VKLJUČITEV NOTARJA V ZAPUŠČINSKI POSTOPEK .......................... 4 2.3 RAZLOGI......................................................................................................... 5 2.4 UREDITEV ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA NA HRVAŠKEM ................ 5

3 SPLOŠNE DOLOČBE ZAKONA O NASLJEĐIVANJU IN NAČELA ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA.................................................................................... 7 4 POOBLASTILA NOTARJA V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU .......................... 8

4.1 SPLOŠNO ........................................................................................................ 8 4.2 STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST ................................................. 9 4.3 DODELITEV IN ODVZEM ZAPUŠČINSKEGA SPISA .............................. 9

5 FAZE ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA ............................................................... 13 5.1 PREDHODNA DEJANJA ............................................................................. 13 5.2 SMRTOVNICA.............................................................................................. 14 5.3 POPIS ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA ............................................. 14 5.4 ZAVAROVANJE ZAPUŠČINE.................................................................... 15

5.4.1 IZROČITEV – PREDAJA V HRAMBO .......................................................15 5.4.2 POSTAVITEV ZAČASNEGA SKRBNIKA ZAPUŠČINE .............................16 5.4.3 ZAPEČATENJE...........................................................................................16 5.4.4 ZAČASNI UKREPI ......................................................................................17

5.5 PREDAJA OPOROKE IN NJENA RAZGLASITEV ................................... 17 6 UVEDBA ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA......................................................... 17

6.1 PRIPRAVA ZAPUŠČINSKE OBRAVNAVE .............................................. 18 6.2 ZAPUŠČINSKA OBRAVNAVA .................................................................. 19 6.3 UČINKI SKLEPA O DEDOVANJU............................................................. 22 6.4 POZNEJE NAJDENO PREMOŽENJE ......................................................... 22

7 PRAVNA SREDSTVA V ZAPUŠČINSKEM POTOPKU, S POUDARKOM NA UGOVORU ZOPER SKLEP NOTARJA ...................................................................... 23

7.1 SPLOŠNO ...................................................................................................... 23 7.2 UGOVOR ZOPER SKLEP NOTARJA......................................................... 23 7.3 RAZLOGI ZA UGOVOR .............................................................................. 25 7.4 POSTOPEK Z UGOVOROM........................................................................ 25 7.5 ODPOVED PRAVICI DO UGOVORA ........................................................ 26 7.6 POSTOPEK V PRIMERU ODPRAVE SKLEPA NOTARJA ...................... 26 7.7 VROČITEV ODLOČITVE O UGOVORU ................................................... 28 U

i

7.8 PRITOŽBA ZOPER ODLOČITEV PRVOSTOPENJSKEGA SODIŠČA IN IZREDNA PRAVNA SREDSTVA............................................................................ 28

8 NAGRADA IN STROŠKI NOTARJA KOT SODNEGA POOBLAŠČENCA..... 29 9 POOBLASTILA NOTARJA V DEDNIH RAZMERJIH ZUNAJ ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA.................................................................................. 31

9.1 SESTAVA JAVNE OPOROKE..................................................................... 31 9.2 HRAMBA OPOROKE................................................................................... 31 9.3 SESTAVA ALI POTRDITEV DEDNOPRAVNIH DOGOVOROV............ 32 9.4 POGODBA O IZROČITVI IN RAZDELITVI PREMOŽENJA ZA ŽIVLJENJA ................................................................................................................ 32 9.5 POGODBA O DOŽIVLJENJSKEM PREŽIVLJANJU ................................ 32 9.6 SPORAZUM O ODPOVEDI NEUVEDENEMU DEDOVANJU ................ 33 9.7 POGODBA O ODSTOPU DEDNEGA DELEŽA PRED DELITVIJO ........ 33 9.8 IZJAVA O PREKLICU OPOROKE.............................................................. 33

10 ARGUMENTI ZA PRENOS PRISTOJNOSTI V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU NA NOTARJE.......................................................................................... 34

10.1 NOTAR KOT SODNI POOBLAŠČENEC.................................................... 34 10.2 RAZBREMENITEV SODIŠČA IN ZMANJŠANJE SODNIH ZAOSTANKOV ......................................................................................................... 35 10.3 SODNIKI NISO KOS PRAVNIM TEŽAVAM ............................................ 36 10.4 SVETOVANJE IN MEDIIRANJE NOTARJEV V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU................................................................................................................ 37 10.5 NOTAR KOT OSEBA JAVNEGA ZAUPANJA IN NJEGOVA POVEZANOST Z OKOLJEM ................................................................................... 38 10.6 FINANČNI ARGUMENT ............................................................................. 38 10.7 USKLJAJENOST ZAKONODAJE Z ZAKONODAJAMI DRŽAV EVROPSKE SKUPNOSTI......................................................................................... 39 10.8 ŠIRITEV NOTARIATA ................................................................................ 40

11 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 41 12 LITERATURA IN VIRI..................................................................................... 43 13 PRILOGE ........................................................................................................... 45

ii

iii

POVZETEK Diplomska naloga se nanaša ureditev zapuščinskega postopka v Republiki Hrvaški in na problematiko prenosa pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje. Posvetiti se nameravam predvsem položaju in pristojnostim notarja danes, predvsem tistim s področja dedovanja. Te namreč kažejo na praktične izkušnje in probleme, ki se pojavljajo tekom uporabe zakona, ki je prenesel notarjem v reševanje nesporne zapuščinske zadeve po o avstrijskem modelu, to pomeni, da notar rešuje zapuščinske zadeve, kot sodni pooblaščenec. Obravnavani so tudi razlogi za in proti prenosu sodnih pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje ter prednosti in pomanjkljivosti sedanje hrvaške ureditve. Pod pojmom zapuščinski postopek razumemo celoto vseh uradnih opravil, ki jih izvajajo zapuščinska sodišča ali po njihovem pooblastilu drugi organi, h katerim, poleg upravnih organov, spadajo tudi notarji. Ključne besede: notar, zapuščinski postopek, dedovanje, pooblastila notarja, ureditev zapuščinskega postopka na Hrvaškem. ABSTRACT The diploma presents the legal regulation of the probate proceedings in Croatia and the problems when the jurisdiction is given to the notary. The diploma also shows the notary's status and his competence today, especially in inheritance. The experiences and problems, which occur during this law, are shown. The notary solves the probate cases according to Austrian model, with the participation of a notary holding power as an attorney. The reasons for and against the notary's competence in the probate proceedings, the advantages and the disadvantages of Croatian legal regulation are discussed in the diploma. The concept of the probate proceedings means the legal regulations, which are carried out by the probate courts or other, authorized organs such as administrative organs and the notaries. Key words: notary, probate proceedings, inheritance, notary's authorization, legal regulation of probate proceedings in Croatia

1 UVOD

Dednopravna ureditev je nastala in se razvila kot sestavni del pravnih ureditev v tistih družbah v katerih so posamezniki nosilci pravic in dolžnosti, ki lahko preidejo z enega pravnega subjekta na drugega. Pred ureditvijo sistema zasebne lastnine pravno urejenega sistema dedovanja ni bilo. Kasneje, ko se je začela pojavljati zasebna lastnina stvari, ki so bile v lasti posameznikov – fizičnih oseb je nastala potreba po tem, da se s pravnimi normami uredi dedovanje stvari po zapustniku. Pravna ureditev dedovanja ni imela enako pomembne vloge v vseh pravnih redih. V tistih pravnih redih, kjer je bilo dedovanje urejeno kot družbena lastnina je bilo dedovanje družbeno zelo pomembno. Tako je bilo že v sužnjelastniškem pravnem redu, vendar je svoje svetle trenutke doživelo v fevdalnem pravnem redu. Dedovanje ni izgubilo svojega pomena niti v dobi civilne družbe. Pravna institucija dedovanja je bila ohranjena tudi v pravnih redih socialističnih pravnih krogov, a z manjšo družbeno vlogo, glede na to, da so bili pravni redi socialističnih pravnih krogov kolektivistično koncipirani in je bil krog stvari, ki so na podlagi dedovanja mogle pripasti posameznikom – fizičnim osebam, zelo zožen.

Glede na to, da je dednopravna ureditev urejena tako, da se po smrti fizične osebe nadaljujejo tisti pravni odnosi v katerih je umrla oseba sodelovala v trenutku svoje smrti, razen seveda tistih stvari, ki so strogo osebne narave, je potrebno to ureditev dokončno in določno urediti.

Hrvaška pravna ureditev, vključujoč tudi njen dednopravni segment se je vključila v krog pravnih redov kontinentalno - evropskega pravnega kroga1.

Glavni vir hrvaškega dednega prava so ustava in zakoni ter seveda mednarodne pogodbe. Ustava Republike Hrvaške2 jamči pravico do dedovanja kot eno temeljnih pravic in svoboščin človeka in državljana. Pomembno vlogo pa imata tudi sodna praksa in pravna znanost. Po osamosvojitvi Republike Hrvaške je bilo potrebno dednopravno ureditev v celoti integrirati v kontinentalno - evropski pravni krog. Izkazalo se je, da glede na takratno obstoječo ureditev večje spremembe niso bile potrebne, vendar pa je bilo vseeno potrebno sprejeti novi Zakon o dedovanju (Zakon o nasljeđivanju), predvsem zaradi zastarelosti prejšnjega in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi. Tako je bil leta 2003 sprejet novi Zakon o nasljeđivanju3.

1 Gavella Nikola i Belaj Vlado, Nasljedno pravo, III. bitno izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Narodne novine d.d., Zagreb, junij 2008, str. 14 2 Ustav Republike Hrvatske, Narodne novine, br. 56/90, 135/97, (8/98 proč.tekst), 113/00 3 Zakon o nasljeđivanju, Narodne novine, br. 48/03, 163/03, 35/05

1

2 POMEN IN VLOGA NOTARIATA TER RAZLOGI ZA PRENOS PRISTOJNOSTI V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU NA NOTARJE

2.1 NOTARIAT

Na Hrvaškem so prevzeli latinski tip notariata, katerega pozna večina držav, med drugimi tudi Republika Slovenija. Razširjen je v 44 večjih državah Evrope, Azije, Afrike, Južne Amerike in deloma tudi v Severni Ameriki. Ta tip notariata izhaja iz najkvalitetnejših prvin romanskega tipa notariata, dopolnjenega z modernimi izsledki na tem področju. Notarske zbornice držav, ki so prevzele latinski tip notariata so vključene v Mednarodno zvezo latinskega notariata (U.I.N.L.), ki je bila ustanovljena leta 1948 v Buenos Airesu. Mednarodna zveza latinskega notariata je sprejela definicijo, da je »Latinski notar poklicni pravnik, ki na podlagi javnih pooblastil od strank sprejema njihove izjave volje, jih zapisuje v pravni obliki in o njih izdaja ustrezne listine, ki jim podeli tudi značaj javne listine. Originale teh listin hrani in izdaja overjene prepise. K njegovim nalogam spada tudi javno potrjevanje dejstev4.«

Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon – Zakon o javnom bilježništvu5 (Zakon o notariatu). Notariat opravljajo notarji kot samostojni, svobodni in neodvisni nosilci te službe, ki imajo lastnost osebe javnega zaupanja (2. člen ZJB).

Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo, po določbah zgoraj navedenega zakona, javne listine o pravnih poslih, izjavah volje in dejstvih iz katerih izvirajo pravice, uradno potrjujejo zasebne dokumente, prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom. Notarsko službo opravljajo notarji kot samostojni, svobodni in neodvisni nosilci te službe, ki imajo lastnost osebe javnega zaupanja.

Notar je poklicni pravnik, ki mora za imenovanje izpolnjevati določne z zakonom predpisane pogoje. Pogoji za imenovanje so določeni v 13. členu ZJB, in določajo, da je za notarja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

• je državljan Republike Hrvaške, • je poslovno sposobna in ima splošno zdravstveno zmožnost za opravljanje sodne

službe, • je v Republiki Hrvaški diplomirala na pravni fakulteti ali ima v Republiki

Hrvaški nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,

4 Rijavec Vesna, Notariat, Lex est quodcumque notamus, Pravna praksa 22/93, str. 6 5 Zakon o javnom bilježništvu, Narodne novine, br. 78/1993, 29/1994, 16/2007

2

• je opravila pravosodni in notarski izpit, • da ima po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj pet let praktičnih

izkušenj na pravniških delih, • je vredna javnega zaupanja za opravljanje notarskega poklica, • se je zavezala, da bo v primeru imenovanja za notarja, prekinila z opravljanjem

druge plačane službe ali kakršnekoli druge službe ali članstvo v telesu pravne osebe, ki opravlja kakršnokoli gospodarsko dejavnost,

• aktivno obvlada hrvaški jezik in drug jezik, ki se uporablja na področju na katerega je imenovana,

• da lahko dokaže, da ima opremo in prostore, po določilih Ministrstva za pravosodje, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata.

Notarja, na podlagi vloge za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto, vložene pri Ministrstvu za pravosodje, imenuje Minister za pravosodje. Zoper odločbo o imenovanju notarja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor (14. člen ZJB). Hrvaški notarji so združeni v Hrvatsko javnobilježničko komoro (HJK)6 (Hrvaško notarsko zbornico).

ZJB v 57. členu določa, da mora notar pri sestavljanju javne listine, če je to mogoče, preveriti, ali so stranke sposobne in pooblaščene za sklepanje pravnih poslov, jim na razumljiv način opisati vsebino in pravne posledice nameravanega pravnega posla in se prepričati o njihovi pravi in resnični volji. Notar mora izjave strank - udeležencev jasno in določno zapisati, jih sam prebrati strankam in se z neposrednimi vprašanji prepričati o tem, da javna listina v celoti ustreza volji strank. Priloge se prebirajo le na zahtevo strank. Stranke mora odvračati tudi od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice nerazumljivih ali dvoumnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino ter ob tem navesti opozorila, dana strankam v zvezi s takimi izjavami.

Moje mnenje je, da notarji veliko prispevajo k pravni varnosti v državi in k izboljšanju pravnega položaja ljudi. Notarji ne zastopajo le interesov ene stranke, kot to počno odvetniki, ampak morajo skrbeti za interese vseh pogodbenih strank. S tem notarji pripomorejo k varovanju zakonitosti in pomagajo ljudem pri uveljavljanju njihovih pravic. Pri tem se mi postavi vprašanje ali lahko notar bolje in lažje izpelje zapuščinski postopek kot sodnik in v čem so prednosti. V praksi se pogosto zgodi, da ljudje brez pravnega znanja sami sestavljajo pogodbe in v primerih, ko je pogodbo potrebno notarsko overiti je ravno notar tisti, ki take pogodbe zaustavi pri overitvi podpisa na pogodbi.

6 http://www.hjk.hr/, 15.06.2009

3

http://www.hjk.hr/

2.2 VKLJUČITEV NOTARJA V ZAPUŠČINSKI POSTOPEK

Bivša Jugoslavija je notariat ukinila z odlokom Avnoja7 in pristojnosti notarjev prenesla na sodišča. Od držav bivše Jugoslavije, so aprila leta 2003 notarji na Hrvaškem dobili v reševanje zapuščinske zadeve. Zapuščinski postopek ureja Zakon o dedovanju, vzporedno pa tudi Zakon o obveznih odnosih, Družinski zakon in Zakon o pravdnem postopku8. Hrvaški sabor je podelil notarjem pristojnost za reševanje nespornih zapuščinskih zadev po avstrijskem modelu. Ta model predvideva, da notar rešuje zapuščinske zadeve kot pooblaščenec sodišča. Sodnik krajevno pristojnega sodišča takoj po prejemu smrtovnice in podatkov o obsegu in višini zapuščinske mase, pošlje notarju v reševanje zapuščinsko zadevo. Notar mora povabiti dediče in po možnosti rešiti zadevo na sporazumen način. Notar sestavi sklep o dedovanju, ki vsebuje dogovorjen sporazum in ga posreduje sodniku. Ta po pregledu zadevo potrdi in s tem je postopek zaključen. V primeru, da pred notarjem do dogovora med dediči ne pride, notar pošlje zadevo kot sporno v reševanje pred sodišče. V prid temu sistemu govori dejstvo, da bi sodniki kot vrhunski strokovnjaki reševali le sporne zadeve, kar je tudi temeljna dejavnost sodišč9.

Čeprav je tudi slovenski zakonodajalec (tako kot hrvaški) precej upošteval avstrijski zgled ureditve notariata, se ti dve ureditvi glede zapuščinskih zadev temeljito razlikujeta. Vloga notarja v zapuščinskem postopku v Republiki Sloveniji je za zdaj še precej neopazna. Osrednji procesni subjekt je v našem pravnem sistemu še vedno sodišče, ki pod zakonskimi pogoji opravi zapuščinski postopek10. Vendar pa tudi v Sloveniji obstajajo želje in tendence po ureditvi področja dedovanja oziroma zapuščinskih postopkov po zgledu tujih držav. V pripravi je novo besedilo spremembe Zakona o dedovanju. V osnutku predloga novele Zakona o dedovanju glede prenosa dela pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje je zasledovan predvsem cilj slovenskega zakonodajalca uveljaviti pristojnost notarjev za vodenje nespornih zapuščinskih zadev, torej zadev, v katerih med strankami postopka in vsemi osebami, ki uveljavljajo kakšno pravico do zapuščine, ni spora. Če pa se kateri od dedičev ne bi strinjal s stvarno pristojnostjo notarja, bi bilo za vodenje zapuščinskega postopka še vedno pristojno okrajno sodišče11.

7 Odlok AVNOJ-a, sprejet 17.11.1944 – Odlok o ukinitvi notariata – Ur. list DFJ št. 1/45 8 Klanjšček Lidija, Vloga notarja v zapuščinskih zadevah, diplomska naloga, Maribor 2007, str. 32 9 Braniselj Erika, Prenos zapuščinskih zadev na notarje, Notarski vestnik, leto IV, številka 4, junij 2003, str. 28 10 Rijavec Vesna, Dedovanje, Procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999, str. 73 in 74 11 Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni List Republike Slovenije, Ljubljana, 2009, str. 276

4

2.3 RAZLOGI

Nekateri avtorji so mnenja, da zapuščinski sodniki še vedno niso strokovno kos nekaterim zapuščinskim postopkom, v katerih je treba odločati o novih pravnih razmerjih, kot so na primer razmerja v zvezi z dedovanjem in prevzemom gospodarskih subjektov, zlasti v primeru manjših »družinskih« d.o.o. in v primerih dedovanja po podjetniku posamezniku. Sodišča v zapuščinskih postopkih ne morejo na eni strani dovolj hitro in učinkovito zavarovati interesov vseh dedičev, na drugi strani pa omogočiti gospodarskemu subjektu, da nadaljuje s poslovanjem12. Prednost vodenja zapuščinskega postopka po notarju pa je tudi opažanje, da se stranke, že v sistemu, ko zapuščinski postopek vodijo sodišča, obračajo na notarje za nasvete, kajti sodniki pred obravnavo ne smejo dajati nasvetov13. Argument za prenos reševanja zapuščinskih zadev na notarje pa je tudi dejstvo, da bi se ob angažiranju notarjev zapuščinske zadeve reševale na prijaznejši način, hitreje, učinkoviteje in kompleksneje v primerjavi z dosedanjim načinom. Vloga notarja kot nepristranskega pravnega strokovnjaka, ki pozna svoje okolje in ljudi, bi lahko prišla do polnega izraza pri svetovanju ljudem, kako najbolj racionalno urediti s smrtjo zapustnika nastala razmerja. Možnosti, ki jih daje zapis volje strank v notarskem zapisu pa bi sprejetim odločitvam dale novo kvaliteto.

Po mnenju gospoda mr. sc. Ante Kravar-ja, notarja iz Buzeta, so dobre strani, prenosa pooblastil vodenja zapuščinskih postopkov s sodišč na notarje, predvsem učinkovita razbremenitev sodišč, zmanjšanje stroškov, lažja komunikacija s strankami, poleg tega pa se postopek začne in konča hitreje, kar omogoča strankam, da lažje uresničijo svoje cilje. Slabih strani tekom uporabe zakona notar ni zapazil14.

2.4 UREDITEV ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA NA HRVAŠKEM

V Republiki Hrvaški je zapuščinski postopek urejen z Zakonom o nasljeđivanju (v nadaljnjem besedilu ZN) členi 174-252. Zakon je bil sprejet 3. aprila 2003, veljati pa je začel 3. oktobra 2003. Mednarodna pristojnost hrvaških sodišč za vodenje zapuščinskega postopka pa je urejena z »Zakonom o preuzimanju Zakona o rješavanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenim odnosima (ZPZRSZ, členi 71-73).

12 Ude Lojze, Za večja pooblastila notarjem v zapuščinskem postopku, Notarski vestnik, leto V, številka 5/6, junij 2005, str. 8 13 Braniselj Erika, Prenos zapuščinskih zadev na notarje, Notarski vestnik, leto IV, številka 4, junij 2003, str. 29 14 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta

5

Pristojnost za vodenje zapuščinskega postopka je notarjem prinesel novi Zakon o javnom bilježništvu (ZJB), ki določa, da zapuščinski postopek opravi sodišče ali kot pooblaščenec sodišča notar. Kadar pa določbe ZJB in ZN neko materijo urejajo drugače je potrebno določbe ZN uporabiti kot lex specialis15.

V primerjavi s starim Zakonom o nasljeđivanju16, sta glede zapuščinskega postopka v novem ZN sprejeti dve pomembni spremembi. Prvo spremembo predstavljajo razširjene pristojnosti zapuščinskega sodišča pri reševanju spornih vprašanj, ki se pojavijo v teku zapuščinskega postopka, drugo spremembo pa predstavlja pooblastitev notarja za izvedbo zapuščinskega postopka17. ZN je tudi spremenil oziroma odpravil predpise prejšnjega, ki so po nepotrebnem obremenjevali in zavlačevali zapuščinski postopek.

Z Zakonom o spremembi ZN, november 2003, je bila odpravljena določba ZN, po kateri je predsednik občinskega sodišča glede na stanje v svojem sodišču (kadri, zaostanki) sam odločal o tem, ali bo vse ali posamezne zapuščinske zadeve prepustil notarjem z območja sodišča (derogirani 240. člen ZN). Proti tej določbi so bili namreč tehtni pomisleki. Navajalo se je, da je v nasprotju z določbo 176. člena ZN, ki določa (zahteva), da se zapuščinske zadeve prenesejo na notarje. Z 240. členom ZN je ta določba relativizirana, ker prepušča odločitev o prenosu postopka na notarja predsedniku občinskega sodišča. Gre za arbitrarno in samovoljno odločitev (po stališču Ustavnega sodišča v drugih zadevah). Določba je tudi v nasprotju s številnimi ustavnimi določbami: npr. z ustavno določbo o vladavini prava (3. člen ustave), o pravočasnem in učinkovitem sojenju (za stranke), o pravni varnosti in svobodi podjetništva (za notarje). Novi ZN določa, da notar zunaj zapuščinskega postopka zlasti:

• sestavlja javne oporoke (32. člen in 146.člen ZN) • hrani oporoke, ne glede na to kdo jo je sestavil (34.člen ZN) • sestavlja »dednopravne« pogodbe: o izročitvi in razdelitvi premoženja za

življenja (105.člen in nasl. ZN), o dosmrtnem preživljanju (116. člen in nasl. ZN), o odpovedi neuvedenemu dedovanju (134. člen ZN)

• sestavlja pogodbo o odstopu dednega deleža pred delitvijo (145. člen ZN) • sestavlja izjavo o preklicu oporoke (173. člen ZN).

V okviru pripravljalnih dejanj za zapuščinski postopek lahko notar:

• opravi popis zapustnikovega premoženja (197/1 člen ZN)

15 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 151 16 Zakon o nasljeđivanju, Narodne novine, br. 52/71, 47/78, 56/00 17 Ibidem, str. 173

6

• shranjuje določene predmete zapuščine v okviru zavarovanja zapuščine (199/2 člen ZN) 18.

Na moje vprašanje, kaj se je tekom uporabe novega ZN (NN 48/03, 163/03, 35/05) pokazalo kot pomanjkljivost navedenega zakona je notar mr. sc. Ante Kravar, iz Buzeta, odgovoril, da je po njegovem mnenju ZN zelo kvaliteten zakon. To sicer ne pomeni, da niso mogoče kakšne izboljšave, predvsem kar se tiče hitrejše dostave vabila na narok nepoznanim dedičem. Oglaševanje poziva za stranke v uradnem listu (Narodne novine) za nepoznane dediče oziroma za tiste katerih bivališče ni poznano, traja 6 mesecev, kar po nepotrebnem zavlačuje zapuščinski postopek19.

3 SPLOŠNE DOLOČBE ZAKONA O NASLJEĐIVANJU IN NAČELA ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA

Zapuščinski postopek uvede sodišče po uradni dolžnosti takoj po prejemu smrtovnice ali izpiska iz matične knjige umrlih oziroma z njima izenačene listine (210. člen ZN). Zapuščinski postopek je nepravdni postopek (175/1 člen ZN), subsidiarno pa se uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku). To pomeni, da se pravila določb pravdnega postopka uporabljajo samo, če za rešitev kakšnega procesnega vprašanja ZN nima določbe. To pomeni, da so procesne določbe ZN primarne. V zapuščinskem postopku se ugotavlja kdo so zapustnikovi dediči, kaj predstavlja zapuščino ter katere pravice v zvezi z zapuščino pripadajo dedičem in drugim osebam (174. člen ZN).

Zapuščinski postopek je širši pojem od zapuščinske obravnave, ki pojmovno in procesno predpostavlja del, določeno fazo celovitega zapuščinskega postopka. Zapuščinski postopek obsega poleg zapuščinske obravnave, ki predstavlja njegov najpomembnejši, centralni del, še celo vrsto dejanj, katerih namen je pripraviti in omogočiti zapuščinsko obravnavo (sestavljanje smrtovnice, popis in ocena premoženja, razglasitev oporoke itd). Namen zapuščinskega postopka pa se doseže predvsem z zapuščinsko obravnavo. Zapuščinski postopek je pomemben tako z vidika skupnosti kot tudi s stališča varovanja koristi in pravic posameznikov. Z zapuščinskim postopkom se odpravi negotovost v pravnih razmerjih, ki je nastala s smrtjo zapustnika. To je zlasti v interesu varnosti pravnega prometa20. 18 Ude Lojze, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, september 2004, str. 33 19 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta 20 Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o dedovanju, s sodno prakso, Primath, Ljubljana, 2005, str. 427 in 428

7

Zapuščinski postopek v Republiki Hrvaški je urejen z načeli, ki so edinstvena za zapuščinski postopek. To so načelo oficialnosti, načelo inkvizitornosti (preiskovalno načelo) (181/2 člen ZN), načelo hitrosti postopka (180/1 člen ZN) in z njim povezano načelo nekontradiktornosti v interesu hitrosti teka zapuščinskega postopka (215/1-4 člen ZN), načelo ustnosti in neposrednosti, načelo subsidiarne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (175/2 člen ZN), načelo napotitve strank, da sporna predhodna vprašanja rešijo izven zapuščinskega postopka, načelo dvostopenjskega delovanja, načelo socialnosti – načelo posebne zaščite oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, načelo izključitve javnosti (180/3 člen ZN) in načelo, da vsak udeleženec sam nosi stroške postopka. Zapuščinski postopek je urejen z načeli, ki so značilna za nepravdni postopek, vendar se poleg tega uporablja tudi obča načela postopkovnega prava (načelo zakonitosti, načelo ekonomičnosti, načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic). Poleg tega je urejen v skladu z občimi načeli ustavnega prava21. Generalna določba, ki opredeljuje položaj in pristojnosti notarja pri izvajanju zapuščinskega postopka je določba 176. člena ZN. Po tej določbi se zapuščinski postopek na prvi stopnji izvaja pred občinskim sodiščem oziroma pred notarjem kot pooblaščencem sodišča (176/1 člen ZN). Sodišče poveri notarju izvajanje zapuščinskega postopka ter mu dostavi smrtovnico skupaj z zapuščinskim spisom (176/3 člen ZN).

4 POOBLASTILA NOTARJA V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU

4.1 SPLOŠNO

Za opredelitev pooblastil notarja pri izvajanju opravil v zapuščinskem postopku je pomembna določba 176/4 člena ZN, ki določa, da notar opravi vsa dejanja v postopku in izdaja vse odločbe, ki bi jih sicer opravilo oziroma izdalo sodišče, razen odločb, za katere zakon določa drugače. Zlasti je pomembno dejstvo, da notar izda tudi sklep o dedovanju, proti kateremu je dopusten ugovor na sodišče. S tem je bila odpravljena dilema v kolikšni meri naj se prepusti izvajanje zapuščinskega postopka notarjem. Sprva je bilo namreč predlagano, da se notarjem prepusti postopek v zadevah, ki niso sporne, vendar samo do izdaje sklepa o dedovanju. Notar naj bi pripravil osnutek sklepa o dedovanju in ga predložil zapuščinskemu sodišču. Sodnik bi v tem primeru moral pregledati osnutek sklepa in celoten spis, kar bi predstavljalo odvečno obremenitev in skoraj popolnoma izničilo cilj razbremenitve sodišča, ki ga ZN s širitvijo pristojnosti notarjev v zapuščinskem postopku zasleduje22. Tekom zapuščinskega postopka sodišče po uradni dolžnosti, enako velja tudi za notarja kot pooblaščenca sodišča, pazi na to, da so pravice strank čim hitreje ugotovljene in

21 Gavella Nikola i Belaj Vlado, Nasljedno pravo, III. bitno izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Narodne novine d.d., Zagreb, junij 2008, str. 445 in 446. 22 Ude Lojze, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, september 2004, str. 34

8

zavarovane, kar ustreza načelu hitrosti postopka. Posebno pozornost je potrebno nameniti zaščiti pravic mladoletnih oseb, duševno bolnih oseb in oseb, ki zaradi osebnih lastnosti niso sposobne poskrbeti za svoje pravice in interese23.

4.2 STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST

Za vodenje zapuščinskega postopka je krajevno pristojno po zakonu stvarno sodišče, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti prijavljeno prebivališče24 oziroma sodišče na območju katerega je imel zapustnik ob smrti prijavljeno bivališče25, če ni imel prebivališča v Republiki Hrvaški (177. člen ZN). Če zapustnik v času smrti ni imel urejenega prebivališča oziroma bivališča v Republiki Hrvaški, je za vodenje zapuščinske razprave krajevno pristojno sodišče, kjer se nahaja večji del zapustnikovega premoženja v Republiki Hrvaški. Če umrli, ni zapustil premoženja, je pristojno sodišče, kjer je bil vpisan v knjigo državljanov. Začasne ukrepe za zavarovanje zapuščine lahko poleg krajevno pristojnega sodišča odredi tudi sodišče na območju kjer je zapustnik umrl oziroma sodišče na območju kjer se nahaja zapustnikovo premoženje26. Po 176. členu ZN sodišče dostavi smrtovnico notarju, ki nato vodi zapuščinski postopek. Sodišče poveri izvajanje zapuščinskega postopka tistemu notarju, katerega »službeno področje«27 se nahaja na področju krajevno pristojnega sodišča, skladno z določbami ZJB. Če ima na področju stvarno in krajevno pristojnega sodišča sedež več notarjev, se jim zadeve dodeljujejo sorazmerno pa abecednem redu glede na priimek notarja (245. člen ZN), tako, da vsak notar dobi približno enako število spisov. Zapuščinsko sodišče bo pristojno voditi zapuščinski postopek le izjemoma, in sicer v primeru, ko za neko področje v državi ni imenovanega notarja (256. člen ZN), v primeru, da notarju zaradi zakonskih razlogov odvzamejo zapuščinski spis (241. člen ZN) in v primeru ugovora zoper sklep o dedovanju, ki ga je izdal notar (187. člen ZN).

4.3 DODELITEV IN ODVZEM ZAPUŠČINSKEGA SPISA

Položaj notarja kot pooblaščenca sodišča v zapuščinskem postopku urejata ZN in ZJB. Zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti uvede zapuščinski postopek in nato smrtovnico skupaj z zapuščinskim spisom, pošlje notarju, s sedežem na območju pristojnega

23 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 148 24 Mesto kjer se je oseba naselila z namenom tam stalno bivati 25 Bivališče je lahko običajno ali začasno. Običajno bivališče je kraj kjer oseba živi dalj časa brez namena, da se tam trajno naseli, začasno bivališče pa je kraj kjer se oseba zadrži do 30 dni 26 Ibidem, str. 148 in 149 27 30/1. člen ZJB – Službeno področje notarja je področje zakonsko določenega sodišča, kjer ima notar svoj sedež, razen če Ministrstvo za pravosodje za posamezen primer ne določi drugače

9

sodišča, ki kot pooblaščenec sodišča opravi zapuščinski postopek (176/3 člen ZN). Stranke same ne morejo spreminjati pristojnosti sodišča v zapuščinskem postopku (178. člen ZN). Dejanja v postopku opravlja notar kot pooblaščenec sodišča po pravilih ZN, po katerih sicer postopa sodišče. Za notarja torej veljajo isti predpisi kot za sodišče (246/1 člen ZN). Notar vroča vabila in druga pisanja, ki jih sestavlja kot pooblaščenec sodišča, po predpisih o sodnem vročanju. Upravičen je, da pridobiva potrebne podatke in listine od drugih pristojnih organov, ne da bi za to plačeval državne takse (247. in 248. člen ZN)28. Notar ne more odkloniti vodenja zapuščinskega postopka, ki mu ga je poverilo sodišče, razen, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. O utemeljenosti razlogov odloča sodišče, ki je notarja pooblastilo za vodenje postopka. Zakon ne določa kriterijev, po katerih sodišče presoja utemeljenost razlogov za odklonitev, zato naj bi sodišče razloge presojalo po prosti presoji, upoštevajoč vse okoliščine primera. Če notar odkloni delo brez utemeljenega razloga, ga lahko sodišče denarno kaznuje. Zoper takšno odločitev sodišča je dopustna pritožba na drugostopenjsko sodišče, zoper odločitev drugostopenjskega sodišča pa niso dopuščena izredna pravna sredstva. Tudi stranke lahko zahtevajo izločitev notarja. O izločitvi odloča sodišče, ki je notarja postavilo za pooblaščenca (246/2 člen ZN). Kot je navedeno zgoraj opravi notar, kot pooblaščenec sodišča vsa dejanja v postopku in izdaja vse odločbe, ki bi jih sicer opravilo oziroma izdalo sodišče, razen odločb, za katere zakon določa drugače. Notar pa mora v primerih določenih z ZN:

1. vrniti spis pristojnemu sodišču, in sicer v primerih ko pride med strankami do spora o dejstvih, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, do spora o pravici do volila, do spora o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino (222., 223., 224., 225. členi ZN). Gre za pomembna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost in vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za zakonito dedovanje, za dejstva od katerih je odvisna velikost dednega deleža, vrednost nujnega deleža, vračunanje daril v dedni delež, dejstva od katerih je odvisna utemeljenost razdedinjenja nujnih dedičev ali utemeljenost razlogov za nevrednost in dejstva o tem ali se je nekdo odpovedal dediščini.

Gre za primere, ko pride med strankami do spora in jih sodišče zato napoti na pravdo ali na upravni postopek. V takem primeru mora notar spis vrniti sodišču, ki ga je pooblastilo za vodenje zapuščinskega postopka. Tudi če gre za primer, ki bi ga zapuščinsko sodišče lahko rešilo samo, torej brez napotitve na pravdo, bo moral notar spis vrniti sodišču, prepis spisa pa hraniti v svojem arhivu (244. člen ZN). 28 Ude Lojze, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, september 2004, str. 34

10

Na pravdo oziroma upravni postopek bo sodišče napotilo tisto stranko oziroma udeleženca, čigar pravico šteje za manj verjetno (225. člen ZN). Stranka mora v roku, ki ga določi sodišče, ki pa ne sme biti daljši od 30 dni, sprožiti pravdni oziroma upravni postopek, sicer se zapuščinski postopek nadaljuje ne glede na zahteve stranke, ki je bila napotena na pravdo oziroma upravni postopek, pa tega postopka ni sprožila. Če je za napotitev na pravdo oziroma upravni postopek pristojen tudi notar iz sedaj veljavnega ZN ni mogoče jasno razbrati, in sicer zaradi 225. člena ZN v povezavi s 244/2. členom ZN. Po določbi 176/4 člena ZN notar opravlja vsa opravila in sprejema vse odločitve enako kot sodnik zapuščinskega sodišča, razen, če zakon ne določa drugače. Drugače določa zakon v primerih iz 222., 223., 224., členov ZN, ne pa tudi v primeru 225. člena ZN. Ta člen namreč določa, da sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Ker pa uporaba tega člena ni izrecno izključena za notarje, bil lahko iz tega sklepali, da je za napotitev na pravdo pooblaščen tudi notar, čeprav mora spis vrniti sodišču. Med določbami, ki položaj notarja glede na položaj zapuščinskega sodnika urejajo drugače, se poleg določb 222., 223., 224., členov ZN navaja tudi določbo 225. člena ZN29. To sicer z zakonom ni izrecno določeno, izhaja pa iz splošno sprejete teorije, da lahko stranko na pravdo napoti le sodišče30. ZN ne daje jasnega in točnega odgovora na vprašanje, ali po končani pravdi ali upravnem postopku, zapuščinski postopek zaključi in izda sklep o dedovanju notar, ki je vrnil spis sodišču ali sodišče samo. Po členu 7/3,4 Pravilnika o visini nagrade i naknade troškova javnog bilježnika kao povjerenika suda o ostavinskom postupku (Pravilnik o višini nagrade in nadomestila stroškov notarjev kot pooblaščencev sodišča v zapuščinskem postopku), obstaja možnost, da po prekinitvi postopka sodišče zapuščinski spis ponovno poveri notarju, ki mu v primeru, da se postopek nato pri njem konča z izdajo sklepa o dedovanju, pripada nagrada do polnega zneska po tem pravilniku.

2. vrniti spis sodišču, če ni soglasja vseh strank, ko gre za ločitev zapuščine po 140. členu ZN, za pravico dedičev, ki so živeli in pridobivali skupaj z zapustnikom po 143. členu ZN, za delitev gospodinjskih predmetov med sodediči po 144. členu ZN31.

Notar lahko sam sprejme odločitev o dedovanju, če glede teh zadev obstaja sporazum med vsemi strankami. Če sporazum ni dosežen, gre za spor glede zapuščine, kar terja prekinitev dela notarja in vrnitev spisa pristojnemu sodišču, notar pa skladno z določbo 244/4 člena ZN obdrži prepis spisa. V nasprotnem primeru notar sporazum vnese v sklep o dedovanju32.

29 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 162 30 Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997, str. 116 in str. 269 do 307 31 Ude Lojze, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, september 2004, str. 35 32 Ibidem, str. 163

11

3. vrniti spis sodišču po pravnomočnosti odločitve, s katero je postopek končan po 244/4 člen ZN, po vložitvi ugovora po 244/4 člen ZN. V obeh primerih notar po vrnitvi spisa sodišču pri sebi obdrži prepis spisa.

Nadzor nad delom notarja opravlja sodišče, ki je poverilo vodenje posameznega zapuščinskega primera. Notar ne more, razen iz posebno upravičenih razlogov, odkloniti vodenje posameznega primera. V primeru odklonitve prevzema spisa s strani notarja ali če sodišče samo ugotovi posebej utemeljen razlog za odvzem spisa notarju, mora notar nemudoma vrniti celoten spis sodišču. Sodišče pa lahko notarju, ki odkloni vodenje zapuščinskega postopka ali zavrne predati sodišču spis o poverjenem poslu, izreče denarno kazen (249. člen ZN). Po navedbi notarja mr. sc. Ante Kravar-ja, iz Buzeta, so najpogostejši razlogi za prekinitev postopka in napotitev strank na pravdo (222. člen ZN) spori o veljavnosti oporoke, o velikosti zapustnikovega premoženja (o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino), o razpolaganjih zapustnika s svojim premoženjem, še za časa njegovega življenja, o tem katero premoženje je bilo pridobljeno tekom trajanja zapustnikove zakonske skupnosti in podobno, kar posledično pripelje do tega, da odločitev sprejme ne sprejme notar, ampak sodišče v pravdnem postopku33. Prekinitev postopka in napotitev strank na pravdo pa je odvisna od posameznega primera in tu ni nobenega pravila, ki bi nam omogočal, da bi lahko ocenili v koliko odstotkih primerov pride do prekinitve postopka34. Kadar pa pri notarju obstajajo pomembni razlogi, kot je na primer nezmožnost notarja, da zaradi bolezni ali kakšnega drugega razloga (je površen, strankam s svojimi dejanji povzroča nepotrebne stroške, očitno deluje v škodo strank) očitno zanemarja svoje zakonske obveznosti, mu sodišče lahko odvzame pooblastilo za vodenje posamezne zapuščinske obravnave. Sodišče lahko v tem primeru samo odloči o zadevi ali pa poveri opravo zapuščinske obravnave drugemu notarju. V sklepu s katerim sodišče pooblasti notarja za izvršitev zapuščinskega postopka, sodišče notarju določi tudi rok v katerem je dolžan opraviti zaupano mu delo. Če iz opravičljivih razlogov (bivališče dedičev v tujini, diplomatska dostava,…) notar postopka v določenem roku ni mogel opraviti, mora o tem podati sodišču obrazloženo mnenje. Če po mnenju sodišča razlogi za zamudo niso upravičeni lahko sodišče zadevo notarju odvzame35.

33 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta 34 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta 35 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str.164 in 165

12

Ker zapuščinski postopek rešuje notar po pooblastilu sodišča, predhodnega vprašanja, četudi med dediči ni spora, ne rešuje nepravdno sodišče, temveč so stranke napotene na pravdo. Tako notar zapuščinski postopek prekine in počaka na pravnomočno odločbo, ki mu jo morajo predložiti stranke, da lahko zapuščinski postopek nadaljuje. V kakšnem roku morajo stranke sprožiti pravdo odloča sodišče. Po izdaji pravnomočnega sklepa o dedovanju, lahko dediči uveljavljajo svoje pravice v pravdi z vložitvijo dediščinske tožbe (ko gre za spor o tem, komu pripada zapuščina). Dedič lahko vloži dediščinsko tožbo (in s tem zahteva zapuščino kot zapustnikov dedič) v roku enega leta od dneva, ko je izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine (subjektivni rok), vendar najpozneje v roku desetih let od uvedbe dedovanja, smrti zapustnika (za zakonitega dediča), za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke (objektivni rok). Upniki lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi. Na račun dednega deleža lahko zahtevajo od dedičev vrnitev dolgov zapustnika, vendar ti odgovarjajo le do višine svojega dednega deleža. Za vložitev tožbe veljajo zastaralni roki. Predmet zapuščinskega postopka je le aktiva zapuščina36.

5 FAZE ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA

5.1 PREDHODNA DEJANJA

Zapuščinski postopek uvede sodišče po uradni dolžnosti po prejemu smrtovnice ali izpiska iz matične knjige umrlih oziroma z njima izenačene listine (210. člen ZN). Predhodna dejanja predstavljajo niz ukrepov, ki jih je potrebno oziroma mogoče sprejeti pred uvedbo zapuščinskega postopka, vsekakor pa po uvedbi zapuščinskega postopka. Njihov cilj je popolno ugotavljanje vseh dejstev, ki so pomembna za sprejem odločitve v zapuščinskem postopku ali za zaščito zapuščine in pravic dedičev na tem premoženju. Kadar se z ZN predpisana predhodna dejanja sprejemajo in opravljajo pred uvedbo zapuščinskega postopka notar, kot pooblaščenec sodišča, pa ima pooblastila, ki so izenačena s pooblastili sodišča, šele po uvedbi postopka, ko mu sodišče poveri izvedbo zapuščinskega postopka in mu dostavi smrtovnico (176/3 člen ZN), je za morebitno prepustitev teh dejanj pred uvedbo zapuščinskega postopka potrebna posebna odločitev sodišča o zaupanju tega opravila notarju37.

36 Klanjšček Lidija, Vloga notarja v zapuščinskih zadevah, diplomska naloga, Maribor 2007, str. 40 37 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 152

13

Kot predhodna dejanja ZN omenja sestavljanje smrtovnice, popis pokojnikovega premoženja, zavarovanje zapuščine in predaja oporoke in njena razglasitev38.

5.2 SMRTOVNICA

Zapuščinski postopek se vodi na podlagi smrtovnice, ki je javna listina s podatki, relevantnimi za odločitev o izidu dedovanja39. Smrtovnico na podlagi podatkov iz matične knjige umrlih ter na podlagi podatkov pridobljenih s strani sorodnikov umrlega, oseb, ki so s pokojnikom živele in drugih oseb, ki lahko posredujejo podatke, sestavi matičar in jo pošlje sodišču (192/1, 2 člen ZN). Če je zapuščinsko sodišče prejelo nepopolno smrtovnico ali samo izpisek iz matične knjige umrlih, jo sodišče dopolni samo v postopku, s tem, da vse potrebne podatke vnese v zapisnik (192/3 člen ZN). Smrtovnica ima dokazno moč javne listine samo glede podatkov prevzetih iz matične knjige umrlih (192/4 člen ZN). V praksi pa lahko pride do primera, ko bo sodišče spregledalo, da smrtovnica ni popolna in bo v skladu z določbo 210. člena ZN uvedlo zapuščinski postopek ter takšno nepopolno smrtovnico poslalo notarju. Po določbi 176. člena ZN bo smrtovnico lahko dopolnil sam notar, čeprav to ne ustreza povsem določbam zakona, ki določajo, da bi moral notar dobiti popolno smrtovnico oziroma, da lahko smrtovnico dopolnjuje le sodišče. To pa predstavlja še dodatno zavlačevanje in neekonomičnost zapuščinskega postopka. Ravno zato se med opravili, ki naj bi jih opravljal notar, omenja tudi sestavljanje smrtovnice. Tega hrvaški zakonodajalec ni sprejel, saj je sestavljanje smrtovnice še vedno v rokah matičarja, pa tudi sicer bi to bilo v nasprotju s sprejetim konceptom, da zapuščinski postopek vendarle uvede sodišče, ki nato poveri opravljanje tega postopka notarju.

5.3 POPIS ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA

Popis zapustnikovega premoženja se opravi, kadar sodišče meni, da je to potrebno zaradi zaščite pravic strank oziroma na zahtevo samih strank ali upnikov40.

38 Ibidem, str. 153 39 Rijavec Vesna, Dedovanje, Procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999, str. 143 40 Ibidem, str. 153

14

Sodišče po določbi 194/1 člena ZN sprejme (po uradni dolžnosti) takšno odločitev takrat, ko se ne ve ali obstajajo dediči, kje ti bivajo, kadar gre za dediče, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni oziroma drugih okoliščin ne morejo sami skrbeti za svoje pravice in interese ter v drugih utemeljenih primerih. Sodišče opravi popis premoženja tudi na zahtevo pokojnikovih dedičev, volilojemnikov ali upnikov (194/2 člen ZN). V nujnih primerih lahko opravijo popis premoženja in zapečatijo prostore ter zapisnik o tem dostavijo matičarju tudi policijski uslužbenci. Matičar nato zapisnik dostavi zapuščinskemu sodišču. Kot predhodno dejanje (ko zapuščinski postopek še ni uveden) opravi popis premoženja sodišče ali po odredbi sodišča to opravi notar oziroma sodni svetovalec (197/1 člen ZN). Pri popisu premoženja morata biti navzoči tudi dve polnoletni osebi, po potrebi izvedenec, lahko pa je navzoča tudi vsaka druga prizadeta oseba41. Če se pojavi potreba po popisu zapustnikovega premoženja, ko je zapuščinski postopek že uveden, torej, ko notar zapuščinski postopek že vodi, le tega opravi pooblaščeni notar (176/4 člen ZN).

5.4 ZAVAROVANJE ZAPUŠČINE

Ukrepi zavarovanja zapuščine, ki jih določa ZN so: izročitev v hrambo, postavitev začasnega skrbnika zapuščine, zapečatenje in začasni ukrepi za zavarovanje stvari in pravic iz zapuščine.

5.4.1 IZROČITEV – PREDAJA V HRAMBO

V izjemnih in nujnih primerih, ko gre za zaščito pravic dedičev in za zaščito zapustnikovega premoženja, zapuščinsko in tudi kakšno drugo sodišče odredi ukrep izročitve – predaje v hrambo, in sicer v primerih ko nobeden od dedičev ni sposoben upravljati s celotnim premoženjem oziroma z delom premoženja, nima pa zakonitega zastopnika, ko so dediči neznani ali odsotni in ko obstajajo druge okoliščine za takšen ukrep. Premičnine se lahko predajo v hrambo zanesljivi osebi, gotovina, vrednostni papirji, dragocenosti, varčevalne knjižice in druge listine pa se lahko predajo v hrambo le sodišču ali notarju. O predaji v hrambo mora zanesljiva oseba, sodišče oziroma notar izdati o tem potrdilo osebi, ki mu je stvari izročila v hrambo. 41 Ibidem, str. 153

15

Ker lahko ta ukrep sprejme katerokoli sodišče, ne le zapuščinsko, je zakonodajalec izrecno predpisal, da mora sodišče, ki je takšen ukrep odredilo o tem obvestiti zapuščinsko sodišče (199/4 člen ZN). Čeprav za notarja takšna obveznost ni predpisana, se navaja, da bi bilo koristno, da bi takšna obveznost, torej obveznost obveščanja zapuščinskega sodišča, bila predpisana tudi zanj, predvsem zaradi zaščite pravic dedičev in zaščite zapustnikovega premoženja42.

5.4.2 POSTAVITEV ZAČASNEGA SKRBNIKA ZAPUŠČINE

Za postavitev začasnega skrbnika zapuščine pred uvedbo zapuščinskega postopka je izključno pristojno zapuščinsko sodišče. Začasnega skrbnika zapuščine sodišče postavi kadar so dediči neznani, kadar je neznano njihovo bivališče, kadar so nedosegljivi ali v drugih primerih, ko je to potrebno. Skrbnika zapuščine se postavi tudi takrat, kadar so sicer dediči znani, a med njimi ni soglasja o upravljanju z zapuščino. Začasni skrbnik zapuščine ni skrbnik posameznega dediča, temveč skrbnik celotne zapuščine. Pooblaščen je, da v imenu dedičev vlaga tožbe in je tožen, izterjuje terjatve, izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče43. Če se potreba po postavitvi začasnega skrbnika pojavi po uvedbi zapuščinskega postopka, pa je za njegovo postavitev pristojen notar, ki vodi postopek (176/4 člen ZN). Glede na določila ZN je mogoče sklepati, da je proti odločitvi o postavitvi začasnega skrbnika zapuščine, ki jo kot pooblaščenec sodišča v zapuščinskem postopku sprejme notar, dopustna vložitev ugovora, spis pa se po pravilih o vračanju spisov vrne nazaj sodišču, ki je notarju poverilo opravljanje postopka.

5.4.3 ZAPEČATENJE

Zapečatenje je ukrep, kjer se prostori, v katerih se nahajajo stvari, ki sodijo v zapuščino zapečatijo, hkrati pa se določi oseba, ki mora nemudoma prijaviti kakršnokoli poškodovanje pečata sodišču, ki je odredilo pečatenje, oziroma policiji. Pečatenje lahko odredi katerokoli sodišče (ne le zapuščinsko), za sprejem odločitve o odstranitvi pečata pa je pristojno le zapuščinsko sodišče oziroma notar, ki mu je sodišče poverilo opravo zapuščinskega postopka44.

42 Ibidem, str. 154 in 155 43 Ibidem, str. 155 44 Ibidem, str. 157

16

5.4.4 ZAČASNI UKREPI

Začasni ukrepi za zavarovanje stvari in pravic iz zapuščine se lahko odredijo pred uvedbo zapuščinskega postopka ali pa med njim, vse do nastopa pravnomočnosti, in sicer na zahtevo stranke ob izkazani nevarnosti, zaradi preprečitve nasilja ali nenadomestljive škode45.

5.5 PREDAJA OPOROKE IN NJENA RAZGLASITEV

Pred začetkom zapuščinskega postopka, preden zapuščinsko sodišče prejme smrtovnico, izpisek iz matične knjige umrlih oziroma z njima izenačeno listino, so vse osebe, ki posedujejo listino za katero se lahko predpostavlja, da je oporoka umrle osebe, oziroma osebe, ki vedo, da je zapustnik napravil oporoko in kje se ta nahaja, dolžne o tem obvestiti najbližje sodišče, ki ni nujno zapuščinsko sodišče. Dokler zapuščinski postopek še ni uveden, se take listine ne morejo v tej fazi predložiti notarju, ker takrat še ni pooblaščenec sodišča. Po uvedbi zapuščinskega postopka pa morata tako sodišče, kot tudi notar skladno z določbo 203/3 člena ZN pridobiti vse podatke glede možnih oporok pri hrvaškem registru oporok, ki ga vodi Hrvatska javnobilježnička komora ter pri drugih osebah oziroma organih, ki jim je oporoka dana v hrambo. Če je oporoka v hrambi pri sodišču, ki ni nujno, da je zapuščinsko sodišče, je možno da bo oporoka posredovana notarju skupaj z zapuščinskim spisom in z zapisnikom o razglasitvi oporoke skupaj s fotokopijo oporoke (209. člen ZN). O razglasitvi oporoke se sestavlja zapisnik. Kadar razglasitev oporoke opravlja notar, kot pooblaščenec sodišča sam podpiše zapisnik, postopa po določilih 204. in 205. člena ZN.

6 UVEDBA ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA

Zapuščinski postopek sodišče uvede po uradni dolžnosti, ko prejme smrtovnico ali izpisek iz matične knjige umrlih oziroma z njima izenačeno listino (210. člen ZN). Sodišče najprej preveri ali je krajevno in stvarno pristojno, sicer izda odločbo, s katero se izreče za nepristojno, zapuščinski postopek ustavi in zadevo odstopi pristojnemu sodišču oziroma tujemu organu (211. člen ZN).

45 Ibidem, str. 157

17

Po prejemu smrtovnice, otvoritvi zapuščinskega spisa in ugotovitvi stvarne in krajevne pristojnosti sodišče zapuščinski spis dostavi notarju kot sodnemu pooblaščencu. Predajo spisa notarju sodišče opravi s sklepom, zoper katerega ni dovoljena pritožba. V sklepu sodišče tudi navede katera dejanja naj notar v konkretnem zapuščinskem postopku napravi. Hitrost poteka celotnega postopka, od smrti neke osebe pa do začetka zapuščinske obravnave, je v celoti odvisna od tega kdaj so dediči dejstvo, da je oseba umrla prijavili matičarju in od tega kdaj je matičar dostavil smrtovnico sodišču, ki potem v najkrajšem možnem času celoten spis, skupaj s smrtovnico dostavi pooblaščenemu notarju46. Zaradi učinkovitosti postopka in ob odsotnosti izrecne zakonske prepovedi se lahko tudi notar izreče za nepristojnega in ustavi postopek ter vrne zadevo pristojnemu zapuščinskemu sodišču. Zoper takšno odločitev notarja je dovoljen ugovor. Če je zapustnik napravil oporoko in postavil njenega izvršitelja se to dejstvo sporoči izvršitelju oporoke ter se ga pozove, da se izjavi o tem, ali sprejema te dolžnosti. Kadar po podatkih navedenih v smrtovnici, pokojnik ni zapustil premoženja, odloči zapuščinsko sodišče, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Enako ravna sodišče tudi v primeru, če je pokojnik zapustil samo premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Notar je upravičen pridobiti od pristojnih oseb in organov vse podatke in listine, potrebne za izvedbo zapuščinskega postopka, ne da bi za to plačeval državne takse. V praksi nekaterih sodišč pa je, da v kolikor iz smrtovnice izhaja, da je ima pokojnik v lasti nepremičnine, že pred dostavo spisa notarju po uradni dolžnosti pridobijo zemljiškoknjižne izpiske in druge dokumente. S tem se skrajša nepotrebno zavlačevanje postopka, ki bi ga povzročilo pridobivanje podatkov od samih strank in pristojnih sodišč47. Notar lahko odredi ločitev zapuščine od dedičevega premoženja samo v primeru kadar o tem obstaja soglasje vseh strank oziroma vseh udeležencev v postopku. Če soglasja med strankami ni, mora notar spis vrniti zapuščinskemu sodišču (244/2 člen ZN).

6.1 PRIPRAVA ZAPUŠČINSKE OBRAVNAVE

Notar kot pooblaščenec sodišča v zapuščinskem postopku opravlja vsa dejanja in sprejema vse odločitve predpisane z ZN, razen tistih za katere ZN določa drugače. 46 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta 47 http://www.hjk.hr/LinkClick.aspx?fileticket=VbkWCM4Sdbc%3D&tabid=86&mid=433, str. 3, 15.06.2009

18

http://www.hjk.hr/LinkClick.aspx?fileticket=VbkWCM4Sdbc%3D&tabid=86&mid=433

Za tem, ko zapuščinsko sodišče sprejme odločitev o tem, da poveri vodenje zapuščinskega postopka notarju in mu dostavi zapuščinski spis skupaj s smrtovnico, je prvo dejanje, ki ga mora opraviti notar, določitev naroka za obravnavo ter priprava in odpošiljanje vabil strankam na narok. Za pošiljanje vabil strankam veljajo določbe ZPP48 o sodni dostavi. Z vabilom se obvešča stranke o začetku postopka, o tem ali je bila predana oporoka, pozove se jih naj dostavijo morebitno oporoko oziroma dokument o ustni oporoki. V vabilu na narok se mora stranke opozoriti na dejstvo, da lahko, do izdaje sklepa o dedovanju podajo svojo izjavo o tem, da se odpovedujejo dediščini po pokojnem, kot tudi na to, da v primeru, da se naroka ne udeležijo in izjave, da se dediščini odpovedujejo ne dajo, velja domneva, da želijo dedovati. Pomembno je poudariti, da se nihče ni dolžan udeležiti zapuščinske obravnave. Če je zapustnik napravil oporoko, se o uvedbi postopka obvesti in na narok povabi tako oporočne, kot tudi zakonite dediče. Če je zapustnik postavil izvršitelja oporoke se o začetku postopka obvesti tudi njega. V določenih situacijah, ko se ne ve ali je kaj dedičev se objavi oklic v uradnem listu – Narodne novine in na oglasni deski sodišča. Osebe imajo 649 mesecev časa, da se priglasijo sodišču50. Po poteku tega roka se izvede zapuščinska obravnava na podlagi razpoložljivih podatkov ter izjave postavljenega skrbnika (218. člen ZN). Po vzpostavitvi Hrvatskog upisnika oporuka (HUO)51 (Hrvaški vpisnik oporok), ki ga vodi HJK je ena od dolžnosti notarja, da preveri, ali je zapustnik napravil oporoko, ki je shranjena pri omenjeni zbornici (203. in 208. člen ZN).

6.2 ZAPUŠČINSKA OBRAVNAVA

Notar o zapuščinski obravnavi vodi zapisnik (183. člen ZN), ki mora vsebovati dejstva pomembna za sprejem odločitve. Notar sprejema dedne izjave strank in v vsem postopa enako kot sodišče, ki vodi zapuščinsko obravnavo.

48 Zakon o parničnom postupku, Narodne novine br. 53/91, 91/92, 112/99, 88/01,117/03, 88/05, 02/07, 84/08 49 Po slovenskem Zakonu o dedovanju je ta rok daljši, in sicer 1 leto 50 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 160 in 161 51 Pravilnik o Hrvatskom upisniku oporuka, Narodne novine, br. 135/03, 164/04

19

Po končani obravnavi morajo zapisnik podpisati notar, zaposleni pri notarju, ki je zapisnik pisal in stranke. Če katera od strank zapisnika ne želi podpisati, je potrebno to dejstvo vpisati v zapisnik in navesti razlog za tako dejanje. Notar potem odpravek notarskega zapisnika skupaj izdelanim sklepom o dedovanju dostavi strankam52. Načelo oficialnosti postopka se odraža predvsem v določbi 219/4 člena ZN, ki govori o tem, če notar dvomi, da bi bil tisti, ki zahteva zapuščino na podlagi zakona, edini in najbližji pokojnikov sorodnik, lahko zasliši tudi osebe, za katere misli, da bi utegnile imeti enako ali močnejšo pravico do zapuščine. Lahko pa povabi te osebe tudi z oklicem, skladno z 218. členom ZN. Dedne izjave, tako tiste o sprejemu dediščine, kot tudi tiste o odpovedi dediščini, so nepreklicne, na kar je potrebno stranke posebej opozoriti. Izjave morajo biti sestavljene v pisni obliki in notarsko overjene. Notar na Hrvaškem je dolžan posamezno zadevo rešiti v roku 60 dni za tem, ko mu sodišče dostavi zapuščinski spis. Stranke praviloma pridejo na narok k notarju enkrat oziroma dvakrat, odvisno od posameznega primera. Vendar pa v primeru, da živijo dediči v tujini (ZDA, Kanada, Argentina,…) zaradi daljšega potovanja vabila na zapuščinsko obravnavo in vračila dostavnice, kot tudi zaradi poziva dedičev z oklicem v uradnem listu (Narodne novine) obstaja možnost, da postopek traja več mesecev. Izdelan sklep o dedovanju notar dostavi strankam v roku 8 do 10 dni po koncu zapuščinskega postopka53. Na podlagi zbranih izjav in podatkov o dedičih ter zapuščini lahko notar:

• vrne spis pristojnemu sodišču, ki mu je poverilo izvedbo zapuščinskega postopka. Pri sebi v arhivu pa notar zadrži t.i. prepis spisa (244. člen ZN). Gre za primere, ko med strankami obstajajo sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica in je potrebna napotitev na pravdo in prekinitev zapuščinskega postopka (222., 223., 224., 225. člen ZN).

Potrebno je poudariti, da notar za razliko od zapuščinskega sodišča ni pooblaščen sprejeti odločitev, ki jih določajo členi 222/4 člen ZN, 223/2 člen ZN in 224/2 člen ZN.

• izda sklep o dedovanju. Vsebina sklepa o dedovanju je določena v 226. členu ZN. Notar lahko izda tudi sklep o volilu, skladno z določbo 230. člena ZN.

52 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta 53 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta

20

Kadar so dediči med seboj sklenili sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine, se tak sporazum vnese v sklep o dedovanju in postane njegov sestavni del54. Sklep o dedovanju je v bistvu sporazum strank dosežen na podlagi izvedenega zapuščinskega postopka, ki je nepravdni postopek. Zelo pomembno je da notar vnese v sklep o dedovanju vse sporazume sklenjene med strankami o načinu delitve zapuščine oziroma dedne dogovore. V nasprotnem primeru bi lahko rekli, da notar ni v celoti izpolnil nalog sodnega pooblaščenca v zapuščinskem postopku, če sporazum strank ni dosežen in vsebovan v sklepu o dedovanju55. Vendar pa sporazum o delitvi ni obvezen sestavni del sklepa o dedovanju. V veliko primerih je med strankami sporazum skoraj nemogoče doseči že v zapuščinskem postopku, saj je delitev celotne zapuščine kompleksna in zahtevna naloga, zato bi v primeru, da do sporazuma o delitvi oziroma dednega dogovora ni prišlo, težko govorili o notarjevi neizpolnitvi zaupane naloge. Sklep o dedovanju notar kot pooblaščenec sodišča dostavi strankam, po pravnomočnosti pa tudi zemljiškoknjižnemu sodišču, davčni upravi, bankam,… Dediči prvega dednega reda niso obdavčeni, ostali pa so. S tem so izpolnjeni tudi davčni interesi države56.

• izda delni sklep o dedovanju, skladno z določbo 231. člena ZN. Notar izda tak delni sklep takrat, ko ugotovi, kdo so dediči oziroma volilojemniki, glede tistega dela zapuščine, ki med strankami ni sporen. V nadaljnjem postopku lahko glede spornega dela prav tako izda sklep o dedovanju, če postanejo kasneje sporna dejstva nesporna. Če pa med strankami ne pride do sporazuma pa mora zapuščinski spis zaradi napotitve strank na pravdo vrniti sodišču.

Upoštevajoč dejstvo, da je notar pooblaščen za ravnanje samo v primerih, ki so med strankami nesporni, je dopuščanje možnosti, da sporna dejstva med strankami še razčiščuje, neke vrste pooblastilo za njegovo mediiranje, kar pa ne ustreza določbam 244/2 in 244/3 členu ZN, na podlagi katerega je notar spis dolžan vrniti sodišču57.

54 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 163 55 Ibidem, str. 164 56 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta 57 Ibidem, str. 163

21

6.3 UČINKI SKLEPA O DEDOVANJU

Sklep o dedovanju postane pravnomočen:

• s potekom pritožbenega roka, • v primeru, da se pooblaščene osebe odpovedo pravici do pritožbe (pred potekom

pritožbenega roka), • če je sodišče pritožbo zoper sklep o dedovanju zavrglo in sklep proti kateremu je

bila vložena potrdilo. Pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, saj so imele možnost tekom samega postopka izpostaviti sporna dejstva. Procesnopravna pravnomočnost se izraža skozi pravilo ne bis in idem, kar pomeni, da se o tistem o čemer je že pravnomočno odločeno ne more ponovno odločati (»ne dvakrat o isti stvari«). Materialnopravna pravnomočnost pa se izraža skozi pravilo res iudicata pro veritate habetur, kar pomeni, da se za resnično smatra vse tisto kar je ugotovljeno v sklepu o dedovanju. Za sklep o dedovanju velja domneva resničnosti. Domneva se, da je s pravnomočnim sklepom o dedovanju resnično ugotovljeno kdo je pokojnikov dedič, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino, kolikšen dedni delež iz zapuščine pripada posameznemu dediču, katere pravice iz zapuščine pripadajo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam58.

6.4 POZNEJE NAJDENO PREMOŽENJE

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče oziroma notar kot pooblaščenec sodišča ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če se kdo od dedičev ni odpovedal dedovanju ali odstopil dedni delež sodediču. Če prej ni bilo zapuščinske obravnave, jo notar opravi le tedaj, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin. Če obstaja najdeno premoženje iz premičnin, opravi sodišče zapuščinsko obravnavo samo na zahtevo prizadetih oseb (234. člen ZN)59.

58 http://www.pravos.hr/gradjansko/datoteke/nasljedno_ostav.pps, 59 http://www.hjk.hr/LinkClick.aspx?fileticket=VbkWCM4Sdbc%3D&tabid=86&mid=433, str. 6, 15.06.2009

22

http://www.pravos.hr/gradjansko/datoteke/nasljedno_ostav.pps


Iz Komentarja ZN60 pa izhaja, da so notarji pooblaščeni za vodenje zapuščinske obravnave tudi v vseh primerih pozneje najdenega premoženja, razen tistih katere je do 3.10.2003 začelo voditi zapuščinsko sodišče in jih (do danes) še ni dokončalo61.

7 PRAVNA SREDSTVA V ZAPUŠČINSKEM POTOPKU, S POUDARKOM NA UGOVORU ZOPER SKLEP NOTARJA

7.1 SPLOŠNO

Struktura pravnih sredstev v zapuščinskem postopku je na eni strani pogojena z dejstvom, da gre za nepravdni postopek, po drugi strani pa z uvedbo in pooblastili notarjev, da kot sodni pooblaščenci vodijo postopek. Ker zapuščinski postopek vodijo notarji je bilo potrebno rešiti vprašanje pravnih sredstev proti njihovim odločitvam - sklepom. To pravno sredstvo je ugovor, o katerem odloča občinsko sodišče.

7.2 UGOVOR ZOPER SKLEP NOTARJA

Tako sodišče kot tudi notar v zapuščinskem postopku sprejemata odločitve v obliki sklepa. Vsi sklepi zoper katere je dopusten ugovor oziroma pritožba, kot tudi odločitve drugostopenjskega sodišča morajo biti obrazloženi (184. člen ZN). Glede na to, da o ugovoru zoper sklep notarja odloča sodišče, ki je notarju poverilo opravljanje zapuščinske obravnave, bi lahko ugovor obravnavali kot devolutivno pravno sredstvo. Pri ugovoru zoper sklep notarja v zapuščinskem postopku ima občinsko sodišče dejansko vlogo pritožbenega sodišča, kar se odraža s tem, da sodišče o ugovoru odloči kot sodišče v primeru pritožbe – ne izvede se obravnava, ampak sodišče odloči le na podlagi stanja spisa. Prav zaradi tega je ugovor zoper sklep notarja devolutivno pravno sredstvo, tako kot pritožba in ne remonstrativno pravno sredstvo, kot npr. ugovor zoper plačilni nalog62. 60 Crnić Jadranko, Zakon o nasljeđivanju s komentarom, sudskom praksom, prilozima, primjerima, i abecednim kazalom, Organizator, Zagreb 2005 61 Crnić Jadranko, Zakon o nasljeđivanju s komentarom, sudskom praksom, prilozima, primjerima, i abecednim kazalom, Organizator, Zagreb 2005, str. 461 62 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 188

23

Čeprav ni dvoma o tem, da notar kot sodni pooblaščenec vodi zapuščinski postopek enako, kot bi ga izvajalo zapuščinsko sodišče (176/4 člen ZN), pa je jasno, da notar ni sodnik, torej odločitve ne sprejme sodišče. Z ugovorom se v zapuščinskem postopku vzpostavlja ustavna pravica določena v 29. členu Ustave Republike Hrvaške in Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin63. O tem ali je ugovor dopusten zoper vsak sklep notarja ali le zoper nekatere sklepe obstajajo različna stališča. Eno stališče je, da se ugovor lahko vloži zoper vsako odločitev notarja, zoper katero bi bila dovoljena pritožba, če bi postopek vodilo sodišče. Zoper odločitev notarja, zoper katero v »sodnem« zapuščinskem postopku ne bi bila mogoča pritožba, tudi ne bi bil dovoljen poseben - samostojen ugovor. Ker pa mora notar v vsakem primeru, torej tudi v primeru, če gre za nedovoljen ugovor, le – tega takoj posredovati sodišču (187/1 člen ZN), bo o tem vedno odločalo sodišče. Zoper odločitev sodišča o zavrženju ugovora kot nedovoljenega pa je dopustna posebna pritožba64. Drugo stališče pa je takšno, da bi bilo določbe ZN mogoče razumeti tako, da je zoper vsako odločitev notarja dopusten ugovor, neodvisno od določb zakona, ki se nanašajo na pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča, saj se te določbe nanašajo le na sodni zapuščinski postopek65. Moje mnenje je, da je pravilno slednje stališče, ki predvideva, da je zoper vsak sklep notarja možen ugovor, torej tudi zoper tisti sklep, zoper katerega ne bi bilo posebne pritožbe, če bi ga sprejelo sodišče. ZN v 188/1 členu namreč določa, da je zoper odločitev sodišča dopustna pritožba, če ni z zakonom drugače določeno. Izjeme pri ugovoru zakon ne predvideva, saj je v 185. členu ZN določeno, da je proti sklepu notarja dopusten ugovor, kar pomeni, da je ugovor dopusten zoper vsak sklep notarja. To pomeni, da je že sam zakonodajalec predvidel drugačno ureditev pravnih sredstev zoper odločitev sodišča (kjer je predvidel mogoče izjeme, ko (posebna) pritožba ni dopustna) in pravnih sredstev zoper odločitev notarja (pri teh ni predvidel izjeme od tega pravila). V 187/1 členu ZN določa, da sodišče zavrže tudi nedovoljene ugovore, iz česar lahko izhaja, da lahko pride tudi do primera nedovoljenega, zakonsko nepredvidenega ugovora. Vendar menim, da se dikcija nedovoljenega ugovora nanaša na primere, ko bi bil ugovor nedovoljen na primer iz razloga neobstoja pravnega interesa vlagatelja in ne iz razloga, ker zakon ne bi dopuščal posebnega ugovora. Tako sklicevanje na to zakonsko določbo kot argument za potrditev prvega stališča ni utemeljeno. 63 Ibidem, str. 152 64 Ibidem, str. 189 65 Ibidem, str. 156

24

V prid stališču, da je ugovor zoper odločitev notarja nujen v vseh primerih, izhaja tudi iz dejstva, da notar, čeprav nastopa kot pooblaščenec sodišča, ni sodnik. Po 29. členu ustave Republike Hrvaške je vsakomur zagotovljeno, da o njegovih pravicah odloča sodišče. Če bi o pravicah odločal notar in zoper njegove odločitve ne bi bilo pravnega sredstva, bi bila kršena navedena ustavna pravica. Če je o pravici odločil sodnik, je zagotovljena ustavna pravica iz 29. člena Ustave Republike Hrvaške in tudi, če zoper njegovo odločitev ni pravnega sredstva po 18. členu Ustave Republike Hrvaške, saj ta določba dopušča tudi, da je pritožba z zakonom izključena, če je omogočeno drugo pravno varstvo. Ko odloča notar kot pooblaščenec sodišča, ki ni sodnik, tudi v primeru, da zaradi nedopustnosti ugovora ne bi prišlo do kršitve ustavne pravice do pravnega varstva po 18. členu Ustave Republike Hrvaške, bi pa vsekakor prišlo do kršitve 29. člena Ustave Republike Hrvaške, saj o pravici ne bi odločalo sodišče. Če pa je dopusten ugovor zoper vsako odločitev notarja, bo o vsaki pravici odločalo sodišče. Tako bi bilo tudi v primeru, ko zakon izključuje (posebno) pritožbo zoper odločitev sodišča, saj je v tem primeru o pravici odločalo sodišče (skladno z določbo 29. člena Ustave Republike Hrvaške) je pa zoper njegovo odločitev z zakonom izključena pritožba (skladno z določbo 19. člena Ustave Republike Hrvaške).

7.3 RAZLOGI ZA UGOVOR

Razlogov za ugovor ZN ne navaja, zato bi bilo mogoče sklepati, da lahko stranke vložijo ugovor iz vseh razlogov, zaradi katerih se lahko izpodbijajo odločitve v sodnem postopku (zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, napačna uporaba materialnega prava, bistvene kršitve postopka)66. Ugovor strank pa vodi do tega, da se postopek nadaljuje pred sodiščem.

7.4 POSTOPEK Z UGOVOROM

Proti sklepu o dedovanju, ki ga v zapuščinskem postopku izda notar je dovoljen ugovor v osmih dneh po izdaji sklepa (185. člen ZN). Vloži se pri notarju, ki je sprejel odločitev, ta pa ga je dolžan brez odlašanja skupaj s spisom dostaviti pristojnemu prvostopenjskemu sodišču. Notar ne sme sam odločiti o nepravočasnem, nepopolnem ali nedovoljenem ugovoru, kar bi lahko storilo zapuščinsko sodišče. O ugovoru odloča sodnik posameznik (186. člen ZN). Zoper odločitev sodišča je dovoljena pritožba (188. člen ZN). 66 Ibidem, str. 189

25

Ko sodišče odloča o ugovoru lahko:

• ugovor zavrže, če je nepravočasen, nepopoln ali nedopusten (187/1 člen ZN) in v tem primeru potrdi sklep notarja oziroma sklep notarja ostane v veljavi. Zoper sklep o zavrženju je dovoljena pritožba,

• ugovor zavrne kot neutemeljen. To lahko stori kadar presodi, da ni razlogov za zavrženje ugovora in tudi takrat kadar presodi, da je ugovor po vsebini neutemeljen. V tem primeru sodišče potrdi sklep notarja oziroma le ta ostane v veljavi. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je dovoljena pritožba,

• ugovoru ugodi, ko je ta delno ali v celoti utemeljen in delno ali v celoti odpravi sklep notarja. To odločitev sodišče sprejme v samostojnem sklepu o odpravi sklepa notarja in zoper to odločitev ni posebne pritožbe (187/4 člen ZN). V samostojnem sklepu pa potem sodišče skladno z določbo 187/3 člena ZN samo odloči še o odpravljenem sklepu notarja. V ta namen lahko sodišče opravi še dodatna dejanja, če oceni, da je to potrebno za sprejem odločitve (187/5 člen ZN). Zoper to odločitev je dovoljena pritožba67.

Na moje vprašanje kako pogosto pride (v praksi) do tega, da stranke zoper sklep o dedovanju, ki ga izda notar, vložijo ugovor, mi je mr. sc. Ante Kravar, notar iz Buzeta odgovoril, da v njegovi praksi vodenja zapuščinskega postopka, se pravi od oktobra leta 2003 dalje, sam kot pooblaščenec sodišča letno opravi okoli 140 zapuščinskih postopkov. Kakor pomni pa so bili zoper sklep o dedovanju, ki ga je sam izdal vloženi le 4 ugovori. Sam se trudi vsem udeležencem postopka svetovati na nepristranski način, jim posvetiti dovolj časa ter podrobno razložiti možnosti za rešitev vprašanj, povezanih z dedovanjem68.

7.5 ODPOVED PRAVICI DO UGOVORA

Stranke se lahko v zapuščinskem postopku, ki ga vodi zapuščinsko sodišče ali notar kot pooblaščenec sodišča, odpovedo pravici do ugovora oziroma pritožbe. To se stori z enostransko izjavo, s katero se stranka izrecno odpove pravici do ugovora oziroma pritožbe. Izjava o odpovedi je nepreklicna69.

7.6 POSTOPEK V PRIMERU ODPRAVE SKLEPA NOTARJA

Kadar sodišče sklep notarja v celoti ali delno odpravi mora samo odločiti o odpravljenem delu sklepa (187/3 člen ZN).

67 Ibidem, str. 190 68 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta 69 Crnić Jadranko, Zakon o nasljeđivanju s komentarom, sudskom praksom, prilozima, primjerima, i abecednim kazalom, Organizator, Zagreb 2005, str. 379

26

Tu pa se postavlja več vprašanj. Namreč ni jasno, kako ravna sodišče potem, ko je odločilo o odpravljenem delu sklepa, in sicer ali sodišče celoten spis (ki mu ga je notar posredoval skladno z določbo 244/4 člena ZN skupaj z ugovorom) vrne notarju, da ta postopek nadaljuje in dokonča, ali pa sodišče (ker je očitno prišlo do spora) po odločitvi glede ugovora in odpravi sklepa notarja zapuščinski postopek nadaljuje in zaključi samo. Prvo stališče je, da naj bi postopek dokončalo sodišče, saj z vložitvijo ugovora zoper odločitev notarja, v katerikoli fazi, preneha nesporni značaj postopka. Drugo stališče pa je, da naj bi sodišče obravnavalo le ugovor in odločilo o njem (na primer o postavljenem skrbniku) v ostalem delu pa bi postopek dokončal notar in izdal sklep o dedovanju (če ne bi bilo spora oziroma ne bi obstajali razlogi po 244. členu ZN). Takšno stališče bi omogočilo hitrejši in celovitejši zapuščinski postopek70. Po navedbi gospoda mr. sc. Ante Kravar- ja, notarja iz Buzeta končni sklep o dedovanju po ugovoru dedičev najpogosteje sprejme sodišče, vendar obstaja možnost, da sodišče celoten spis vrne notarju, zaradi ugotovitve nekaterih dejstev v zapuščinskem postopku ali zaradi dopolnitve zapuščinske obravnave71. Vprašanje je tudi kako ravna sodišče za tem, ko odpravi sklep notarja, ki je sicer procesne narave, glede meritornega vprašanja, na katerega se je nanašal odpravljeni sklep notarja (na primer, ko je notar zavrnil vrnitev v prejšnje stanje). Ni povsem jasno, ali sodišče potem, ko notarjev sklep odpravi, samo odloči tudi o meritornem vprašanju, zaradi katerega je bil podan predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Možno stališče je, da bo moral sodnik odločiti le o procesnem vprašanju, glede meritornega vprašanja pa bi po pravnomočnosti sklepa sodišča odločil notar. Za takšno rešitev se navajata dva razloga. Prvi je, da bi bilo drugačno ravnanje v nasprotju s ciljem zakonske ureditve, da se vsi zapuščinski postopki izvedejo pred notarjem, drugi pa, da bi sodišče po odpravi notarjevega sklepa lahko odločalo le o odpravljenem sklepu notarja, torej o vprašanju, ki je bilo neposredni predmet odločanja notarja (o konkretnem procesnem vprašanju). Postavlja pa se tudi vprašanje, ali je sodišče, ko odloča o ugovoru zoper meritorni sklep notarja, pristojno odločati tudi o vprašanjih, o katerih notar nenamerno v svojem sklepu ni odločil, ko je na primer sprejel delni sklep o dedovanju, ali je za to odločitev pooblaščen notar. Če bi bil ugovor zoper sklep notarja vložen prav iz razloga, ker s sklepom ni bilo odločeno o vseh vprašanjih, je potrebno tak ugovor smatrati kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa notarja. Notarju je potrebno priznati pravico, da ugovor obravnava kot takšen predlog. Takšna rešitev ustreza remonstrativni naravi predloga za sprejem dopolnilnega sklepa in pravici, da organ, ki odloča, zahtevek oziroma pobudo stranke obravnava po njeni vsebini in ne potem, kako je stranka to zahtevo, ugovor naslovila. 70 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 156 71 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta

27

Tudi v takem primeru pa je upoštevajoč zakonsko obveznost, da notar ugovor skupaj s spisom takoj vrne sodišču, potrebno, da sodišče po ugotovitvi, da gre za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, tega skupaj s spisom vrne notarju, da izda dopolnilni sklep, saj notar ni pooblaščen presojati ugovora. Če je ugovor vložen iz drugih razlogov (ne iz razloga, da ni odločeno o vseh vprašanjih), pa je potrebno prepustiti odločitev sodišču, ki po uradni dolžnosti odloči tudi o dopolnilnem sklepu (glede vprašanj, ki v notarjevem sklepu niso zajeta), ali pa sodišče odloči, da odločitev o vprašanjih, ki še niso vsebovanja v izpodbijanem sklepu o dedovanju, poveri notarju. Predlaga se, da se pri tej odločitvi sodišče odloča glede na to, ali je za sprejem odločitve glede še nerešenih vprašanj potrebno izvesti zapuščinsko obravnavo. Če da, naj bi spis sodišče vrnilo notarju, sicer pa bi o zadevi odločilo samo72.

7.7 VROČITEV ODLOČITVE O UGOVORU

Sklep o ugovoru pošlje sodišče strankam in notarju (187. člen ZN). Tu se postavlja vprašanje ali se vroča le odločitev sodišča v kateri je sodišče neposredno odločilo o ugovoru ali tudi odločitev s katero je sodišče odločilo o vprašanjih, ki so v zvezi z izpodbijanim sklepom notarja. Predlaga se, da bi moralo sodišče vročiti vse odločitve tako notarju kot tudi strankam, saj sta obe odločitvi sodišča odločitvi o ugovoru v širšem smislu. Poleg tega bi se omogočilo notarju, da se seznani s tem kako bi moral rešiti vprašanje, o katerem je, po stališču sodišča nepravilno odločil v odpravljenem sklepu73.

7.8 PRITOŽBA ZOPER ODLOČITEV PRVOSTOPENJSKEGA SODIŠČA IN IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

Proti sklepu prvostopenjskega sodišča je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve, če ZN ne določa drugače (188. in 189. člen ZN). Pritožba je dopustna tudi zoper odločitev sodišča o ugovoru zoper sklep notarja. Proti sklepu sodišča, s katerim je deloma ali v celoti odpravljen sklep notarja, ni dovoljena posebna pritožba. Pritožba je dovoljena v primeru, ko sodišče potrdi sklep notarja, ko sodišče odloči samo v delu v katerem je odpravilo notarjev sklep in tudi v primeru, ko je izdan sklep sodišča, ki je samo vodilo zapuščinski postopek74. Navaja se, da bi morale biti vse odločitve sodišča (zlasti tiste s katerimi se odloča zoper sklep notarja) obrazložene, saj je zoper vse dopustna pritožba. Razlogi za pritožbo v zapuščinskem postopku so enaki razlogom za pritožbo v pravdnem postopku, kar pomeni, da se tudi v tem primeru pritožba ne more vložiti zaradi novih dejstev in dokazov.

72 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 191 in 192 73 Ibidem, str. 192 in 193 74 Ibidem, str. 190

28

V zapuščinskem postopku, razen zahteve za varstvo zakonitosti, izredna pravna sredstva niso dovoljena (190. člen ZN). Tudi zahteva za varstvo zakonitosti je bila dopustna le v zapuščinskih postopkih, ki so bili končani do 1. januarja 200375.

8 NAGRADA IN STROŠKI NOTARJA KOT SODNEGA POOBLAŠČENCA

Po določbah 251. člena ZN ima notar kot pooblaščenec sodišča v zapuščinskem postopku pravico do ene oziroma enotne nagrade in povrnitve stroškov za vsa opravljena dejanja v posameznem zapuščinskem postopku. Opravila za katera je notar upravičen do posebne nagrade (popis zapuščine in podobno), pa so določena v pravilniku o nagradi za izvajanje zapuščinskega postopka. Novost v ZN je, da s prenosom pooblastil v zapuščinskem postopku na notarje, le ti za svoje delo ne zaračunavajo pristojbine po notarski tarifi. To predstavlja izjemo od splošnega pravila, da notar za svoje delo zaračunava notarsko pristojbino po Zakonu o javnobilježničkim pristojbama76. Višina nagrade je določena v Pravilniku o višini nagrade in nadomestila stroškov notarjev kot pooblaščencev sodišča v zapuščinskem postopku77, ki ga je sprejel Minister za pravosodje po predhodno pridobljenem mnenju Vrhovnega sodišča RH in Hrvaške notarske zbornice (HJK). Stranke in notar se ne smejo sporazumevati o višini nagrade in stroškov drugače kot je določeno po predpisani tarifi (252. člen ZN). ZN in pravilnik določata, da notar sam zaračunava stroške in nagrado. O tem kar je strankam zaračunal je dolžan voditi evidenco in strankam izdati račun78. Vrednost zapuščine, ki je merilo za določitev višine nagrade, ki pripade notarju, se ugotavlja po prostem poudarku, na temelju izjav dedičev in na podlagi podatkov ugotovljenih tekom postopka. Po potrebi pa lahko notar odredi cenitev na stroške dedičev. Pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine se odšteva dolgove, stroške pogreba, stroške popisa in cenitve zapuščine in druge stroške (2. člen pravilnika). V Pravilniku o višini nagrade in nadomestila stroškov notarjev kot pooblaščencev sodišča v zapuščinskem postopku je v 7. in 8. členu določena nagrada, ki notarju pripada za izvedbo postopka.

75 Ibidem, str. 21 76 Ibidem, str. 165 77 http://www.hjk.hr/LinkClick.aspx?fileticket=KyT8MgGTeMQ%3d&tabid=36&mid=433, 15.06.2009 78 Ibidem, str. 167

29

http://www.hjk.hr/LinkClick.aspx?fileticket=KyT8MgGTeMQ%3d&tabid=36&mid=433

Za izvedbo celotnega postopka pri notarju, kar vključuje pošiljanje vabil strankam na narok, izvedba zapuščinske obravnave ter sprejem in vročitev sklepa o dedovanju, pa tudi za druga opravila, za katera s pravilnikom, ni predvidena posebna nagrada, je po 7. členu pravilnika določena nagrada notarja v neto znesku glede na vrednost zapuščine:

od kun do kun kun0 1.000,00 301.000,00 2.500,00 502.500,00 25.000,00 9025.000,00 35.000,00 15035.000,00 60.000,00 200

Če vrednost zapuščine presega 60.000,00 kun, se poleg nagrade 200 kun, za vsakih začetih 10.000,00 kun vrednosti zapuščine plača dodatnih 100,00 kun, vendar ne več kot 2.500,00 kun (kar je enako, kot znaša sodna taksa za zapuščinski postopek). Vendar pa je potrebno pri ceni notarske storitve, za razliko od sodne takse, upoštevati tudi davek na dodano vrednost (PDV), kar poveča ceno za 22%. V 3. odstavku 7. člena pravilnika je določena nagrada za primer, ko se postopek pred notarjem prekine, in sicer notarju pripada nagrada v višini 50% od celotne nagrade in vsi do prekinitve nastali stroški postopka. Pri tem se postavlja vprašanje, ali bo v primeru, ko bo po prekinitvi postopka sodišče samo končalo postopek in izdalo sklep o dedovanju, pri odmeri sodne takse upoštevalo, da je bila pred prekinitvijo postopka, že plačana nagrada v višini 50%. V primeru, da tega sodišče ne bi upoštevalo, potem bi stranka dejansko plačala 150%, kar celotno zadevo bistveno podraži. Če pa bo sodišče po prekinitvi spis vrnilo notarju in bo ta izdal sklep o dedovanju, pa bo notar seveda upravičen do plačila celotnega zneska nagrade. Nagrada v višini 50% v primeru prekinitve postopka predstavlja potencialno nevarnost, da bodo številni primeri, ko bo notar ob izkazanih zakonskih razlogih za vračilo spisa sodišču, postopek hitro prekinil in spis vrnil sodišču (ki bo potem lahko morda zadevo dokončalo samo, saj ni nujno, da bo zadeva po prekinitvi vrnjena temu notarju) in tako za dejansko nedokončano delo prejel polovico nagrade in povrnjene vse nastale stroške (4. odstavek 7. člena pravilnika). V 5. členu pravilnika je določeno, da se priznajo notarju stroški po notarski tarifi79, in sicer samo stroški za telefon, poštni stroški in potni stroški, po tar. št. 37. V primeru, ko notar zapuščinske obravnave ne opravi, ker umrli ni za seboj zapustil nobenega premoženja, mu v tem primeru ne pripada nobena nagrada (4. člen pravilnika).

79 Pravilnik o privremenoj javnobilježničkoj tarifi, Narodne novine, 38/94, 83/94, 52/95

30

V 8. členu pravilnika pa je določena posebna nagrada notarja za posamezna opravila, kot so popis in zapečatenje zapuščine, v primeru, ko se že izvaja zapuščinski postopek (ta nagrada pripada notarju poleg nagrade po 7. členu pravilnika) ali izvaja predhodna opravila, pred uvedbo zapuščinskega postopka (ko še ni podlage za posebno nagrado po 7. členu pravilnika). Notarju za takšna opravila pripada posebna nagrada v višini 75% nagrade po 7. členu pravilnika. Ne glede na število opravljenih posameznih opravil pa posebna nagrada ne sme presegati zneska nagrade po 7. členu pravilnika, to je 2.500,00 kun. Kot posebno nagrado lahko notar zaračuna še hrambo stvari, dokumentov, denarja in vrednostnih papirjev, skladno s tar. št. 32 in 33 notarske tarife (9. člen pravilnika). V 166/2 členu ZJB je določeno, da nagrado in stroške notarja kot sodnega pooblaščenca zaračunava sodišče, ki je notarja pooblastilo, in sicer po predpisih, ki veljajo za sodne oziroma administrativne pristojbine in nato sodišče plača naprej notarju, kot sodnemu pooblaščencu. Ker pa ZN, kot specialni predpis (252. člen ZN) oziroma na njegovi podlagi izdani pravilnik v 6. členu določa, da notar svojo storitev neposredno zaračuna in prejme plačano od dedičev v zapuščinskem postopku in ne preko sodišča80 je s tem določba ZJB derogirana.

9 POOBLASTILA NOTARJA V DEDNIH RAZMERJIH ZUNAJ ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA

9.1 SESTAVA JAVNE OPOROKE

Po določbi 32. člena ZN lahko javno oporoko na zahtevo oporočitelja sestavijo v Republiki Hrvaški sodnik občinskega sodišča, pravosodni svetovalec ali notar, v tujini pa konzularni oziroma diplomatsko konzularni predstavnik Republike Hrvaške. Vsakdo lahko izjavi svojo posledno voljo v obliki javne oporoke, vendar pa osebe, ki ne zanjo oziroma ne morejo brati ali pisati, v normalnih okoliščinah morajo svojo posledno voljo izjaviti v obliki javne oporoke. Pooblaščena oseba mora oporočitelju oporoko prebrati, ga opozoriti na pravne posledice oporočnega razpolaganja, oporočitelj pa mora oporoko pred njim podpisati. O sestavi oporoke se napravi zapisnik.

9.2 HRAMBA OPOROKE

Oporočitelj lahko svojo oporoko hrani sam ali jo da v hrambo drugi fizični ali pravni osebi. Če želi oporočitelj zaupati svojo oporoko v hrambo sodišču, notarju ali v primeru, da se nahaja v tujini, konzularnemu oziroma diplomatsko – konzularnemu

80 Ruždjak Matko Jožica, Javni bilježnik kao povjerenik suda u ostavinskom postupku, v: Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003, str. 151

31

predstavniku Republike Hrvaške, so jo te osebe dolžne vzeti v hrambo in postopati skladno z določbo 167. člena ZN. Dolžnost notarja in tudi drugih oseb pooblaščenih za prevzem listin v hrambo je, da morajo brez odlašanja, dejstvo o tem, da jim je bila oporoka predana sporočiti HUO (169. člen ZN)81.

9.3 SESTAVA ALI POTRDITEV DEDNOPRAVNIH DOGOVOROV

Notar je izven zapuščinskega postopka pooblaščen tudi za sestavo določenih dednopravnih pogodb. S tem vzpostavi stik s strankami, še preden je nastopil zapuščinski primer in je povezan z njihovim okoljem, ponavadi pa stranke tudi osebno pozna. Tako notar svetuje strankam v pravno pomembnih dejstvih na področju dednega prava, kar ima pozitivne učinke tudi kasneje, ko nastopi zapuščinski primer82.

9.4 POGODBA O IZROČITVI IN RAZDELITVI PREMOŽENJA ZA ŽIVLJENJA

S to pogodbo lahko pogodbenik - prednik razpolaga s svojim premoženjem še za čas življenja, tako, da ga razdeli svojim otrokom ali drugim potomcem (105. člen ZN). Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi otroci in drugi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki, in overjena pri pristojnem sodišču ali sestavljena v obliki notarskega akta ali le potrjena z notarskim aktom. Osebe, ki so pooblaščene za overitev oziroma sestavo te pogodbe morajo pogodbo strankam prebrati in jih opozoriti na pravne posledice takšnega pravnega posla. Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni le, če potomec, ki se s pogodbo ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini ali če je dedno nevreden (106. člen ZN).

9.5 POGODBA O DOŽIVLJENJSKEM PREŽIVLJANJU

Pogodbo o doživljenjskem preživljanju urejajo z določbe členov od 116. do 121. ZN, s tem, da se za to pogodbo uporabljajo tudi določbe Zakona o obveznim odnosima – ZOO, če ZN ne določa drugače, kar nakazuje na to, da ima pogodba obligacijskopravni in ne dednopravni značaj. Notar lahko pogodbo o doživljenjskem preživljanju sestavi ali jo samo potrdi v obliki notarskega akta. S pogodbo o doživljenjskem preživljanju, se en pogodbenik – preživljalec zaveže, da bo preživljal, skrbel ali v kakšni drugi obliki pomagal drugemu pogodbeniku ali tretji osebi – preživljancu, do njegove smrti, drugi pogodbenik pa se zaveže, da bo preživljalcu prenesel v lastništvo vse svoje premoženje ali del svojega premoženja. Pogodba predstavlja način razpolaganja (preživljancev) s

81 http://www.hjk.hr/LinkClick.aspx?fileticket=VbkWCM4Sdbc%3D&tabid=86&mid=433, str. 8, 15.06.2009 82 Klanjšček Lidija, Vloga notarja v zapuščinskih zadevah, diplomska naloga, Maribor 2007, str. 35

32


svojim premoženjem z namenom zagotovitve življenjskih potreb do konca življenja. Prenos lastništva pri premoženju, ki je predmet pogodbe je odložen do smrti prejemnika preživljanja ( 579. do 585. členi ZOO).

9.6 SPORAZUM O ODPOVEDI NEUVEDENEMU DEDOVANJU

Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Enako velja v primeru, ko se zakonec odpove dediščini, ki bi mu kot »preživelemu« zakoncu pripadla po smrti njegovega zakonca. Pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki, in overjena pri pristojnem sodišču ali sestavljena v obliki notarskega akta ali le potrjena z notarskim aktom. Osebe, ki so pooblaščene za overitev oziroma sestavo te pogodbe morajo pogodbo strankam prebrati in jih opozoriti na pravne posledice takšnega pravnega posla.

9.7 POGODBA O ODSTOPU DEDNEGA DELEŽA PRED DELITVIJO

Dedič sme pred delitvijo prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča. Pogodba o prenosu dednega deleža mora biti sestavljena v pisni obliki in overjena pri pristojnem sodišču ali sestavljena v obliki notarskega akta ali le potrjena z notarskim aktom (145. člen ZN).

9.8 IZJAVA O PREKLICU OPOROKE

Oporočitelj lahko pred osebo, ki je pooblaščena za sestavljanje javne oporoke, prekliče svojo oporoko, ne glede na to, v kakšni obliki je napravljena83. Za preklic oporoke pred osebo, ki je pooblaščena za njeno sestavo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za sestavitev javne oporoke. Dejstvo, de je bila oporoka preklicana se zabeleži na sami oporoki, če se ta nahaja pri osebi, pri kateri je oporočitelj podal izjavo o preklicu. Obvestilo o tem, da je bila oporoka preklicana se mora brez odlašanja sporočiti HUO (173. člen ZN).

83 Ude Lojze, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, september 2004, str. 33

33

10 ARGUMENTI ZA PRENOS PRISTOJNOSTI V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU NA NOTARJE

10.1 NOTAR KOT SODNI POOBLAŠČENEC

Država lahko z zakonom prenese pristojnosti iz državne sfere na različne institucije. Področje, ki ga pokriva javna služba je stvar normativne odločitve in dodelitve. Država lahko predpiše, da bo sama izvrševala kompetence, ki se nanašajo na zasebno sfero in lahko prepusti tudi funkcije iz javne sfere v reševanje zasebni sferi84. V primerjalnem pravu najdemo najrazličnejše sisteme sodelovanja notarjev v zapuščinskem postopku, vendarle pa bi jih lahko, glede na določene skupne značilnosti, razdelili v dve temeljni skupini. Države se med seboj razlikujejo predvsem po tem ali urejajo zapuščinski postopek kot sodni postopek ali pa je ta urejen kot izvensodni postopek. Kdo so procesni subjekti, je odvisno od tega, za kakšno ureditev zapuščinskega postopka gre. Osrednji procesni subjekt pri obravnavanju zapuščine je v slovenskem pravnem sistemu sodišče, saj je zapuščinski postopek sodni postopek. V nekaterih tujih ureditvah pa ima v zapuščinskem sodnem ali izvensodnem postopku bolj ali manj pomembno vlogo tudi notar. V različnih pravnih sistemih teorija praviloma ločuje med tremi možnimi načini za sodelovanje notarja pri reševanju zapuščinskih zadev:

• notar lahko v zapuščinski zadevi opravlja svoboden poklic in v okviru javnih pooblastil samostojno sestavlja javne listine, katerih vsebina je urejanje dednih vprašanj. V tem primeru njegova uradna moč izvira iz javnih pooblastil, da lahko izdaja javne listine. Takšna je veljavna ureditev v Sloveniji;

• notar, ki opravlja svoboden poklic, lahko na podlagi sodnega naloga opravi zapuščinski postopek kot sodni pooblaščenec. V tem primeru njegova uradna moč, poleg tega, da temelji na javnih pooblastilih iz zakona, lahko izvira tudi še iz sodnega naloga. Tak sistem poznata na primer Avstrija in Hrvaška;

• v sistemih državnega notariata je notar, kot državni organ, neposredno nosilec funkcije pravnega urejanja prehoda zapuščine na dediče, včasih pa lahko opravlja celo funkcijo sodnega odločanja (kadar urejanje prehoda zapuščine na dediče uvrščamo med opravljanje sodne funkcije). V tem primeru izvršuje notar celotno sodno funkcijo. Tako je na Madžarskem85.

84 Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997, str. 111 85 Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni List Republike Slovenije, Ljubljana, 2009, str. 269 in 270

34

Hrvaški sabor je podelil notarjem pristojnost za reševanje nespornih zapuščinskih zadev po avstrijskem modelu. To pomeni, da notar rešuje zapuščinske zadeve kot sodni pooblaščenec86. Notar kot pooblaščenec sodišča opravi vsa dejanja v postopku in izdaja vse odločbe, ki bi jih sicer opravilo oziroma izdalo sodišče, razen odločb, za katere zakon določa drugače (176., 244/1 člen ZN). Gre za primere, ko pride med strankami do spora in jih sodišče zato napoti na pravdo ali upravni postopek in za primer, ko lahko notar izda odločbo samo s soglasjem vseh strank, do takega soglasja pa ne pride87. Ker nastopa notar v zapuščinskem postopku kot pooblaščenec sodišča, temelji njegova uradna moč na javnih pooblastilih iz zakona in na sodnem nalogu, vendar pa notar ne opravlja sodne funkcije – zato načeloma ne bi smel izdati sklepa o dedovanju, ki je sodna odločba. Če pa bi notar postopek zaključil z izdajo notarske listine, bi to pomenilo nedopustno pravnodogmatsko nedoslednost, saj se začeti sodni postopek ne bi končal z izdajo sodne odločbe, temveč z notarsko listino88. Ureditev, v kateri notar nastopa kot pooblaščenec sodišča nujno pomeni dvotirnost postopka. Notar namreč ni sodnik in ne more sam opraviti določenih dejanj, zato mora ta dejanja oziroma odločitve sprejeti sodišče. Kaj vse je izključno sodna funkcija oziroma česa notar kot sodni pooblaščenec ne more opraviti v ZN ni natančno opredeljeno. Funkcija sojenja mora biti vedno pridržana sodišču. Tudi hrvaška ureditev, ki sicer notarju omogoča sprejemanje nekaterih odločitev, ki sodijo v področje sodne funkcije (izdaja sklepa o dedovanju) ostaja dvotirna, saj je zoper vsako odločitev notarja dopusten ugovor, o katerem odloča sodišče, s čimer je dejansko šele sprejeta sodna odločitev, zoper to sodno odločitev pa je dopustna pritožba.

10.2 RAZBREMENITEV SODIŠČA IN ZMANJŠANJE SODNIH ZAOSTANKOV

Sodni zaostanki so še vedno aktualen problem hrvaškega pravosodja. Preobremenjenost sodišč pa je eden od glavnih razlogov in argumentov za prenos vsaj dela pristojnosti zapuščinskih sodišč na notarje, o tem priča tudi dejstvo, da je bilo v letu 2007 prejetih za 22,78 % več zapuščinskih zadev kot leto poprej (to je z 8.710 na 10.694). V letu 2007 je bilo tudi manj rešenih zapuščinskih zadev, glede na preteklo leto, ampak je končno število rešenih zadev vseeno višje od števila novih zadev, kar je rezultiralo v zmanjšanju števila nerešenih zadev na koncu leta 2007 za 11,06% (na 9740)89.

86 Braniselj Erika, Prenos zapuščinskih zadev na notarje, Notarski vestnik, leto IV, številka 4, junij 2003, str. 28 87 Ude Lojze, Za večja pooblastila notarjem v zapuščinskem postopku, Notarski vestnik, leto V, številka 5/6, junij 2005, str. 14 88 Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997, str. 113 89 http://www.pravosudje.hr/Download/2008/06/18/Statistika_2007.doc, 15.06.2009

35

http://www.pravosudje.hr/Download/2008/06/18/Statistika_2007.doc

Ravno zaradi tega razloga je zakonodajalec v Republiki Hrvaški sprejel odločitev, da sklep o dedovanju izda sam notar. Da naj bi notar pripravil le osnutek sklepa o dedovanju in ga predložil zapuščinskemu sodišču ni bilo sprejeto, saj se je proti tej odločitvi upravičeno navajalo, da je v nasprotju z namenom nove ureditve – razbremenitvijo sodišč. Kajti sodnik bi moral pregledati osnutek sklepa in celoten spis, kar bi bila odvečna obremenitev sodišč90. Brisan 240. člen ZN91, ki je omogočal predsedniku občinskega sodišča, da je na podlagi ocene stanja na sodišču (števila sodnikov in pripravnikov, števila in trajanja zaostalih zadev) odločil koliko zapuščinskih zadev bo poverjenih notarjem, kaže na to, da glavni cilj ni bil le razbremenitev sodišča, ampak avtomatizem prenosa vseh zapuščinskih zadev na notarje. Po črtanju določbe tega člena se torej vsak zapuščinski spis dodeli notarju, ki nato sam izvede zapuščinski postopek oziroma skladno z zakonom vrne spis sodišču. Glede na to, da je po veljavni ureditvi vsak zapuščinski spis dodeljen notarju, pa je za odločanje o pravnih in dejanskih vprašanjih še vedno izključno pristojno sodišče. To pomeni, da se spisi tako v primeru teh vprašanj kot tudi v primeru spora, v primeru vloženega ugovora zoper sklep notarja, v primeru odvzema spisa, vrnejo sodišču. Poleg tega je sodišče dolžno izvajati tudi nadzor nad delom notarja, kar predstavlja dodatno obremenitev sodišča.

10.3 SODNIKI NISO KOS PRAVNIM TEŽAVAM

Navaja se, da zapuščinski sodniki še vedno niso strokovno kos nekaterim zapuščinskim postopkom, v katerih je treba odločati o novih pravnih razmerjih kot so na primer razmerja v zvezi z dedovanjem in prevzemom gospodarskih subjektov, zlasti v primeru manjših »družinskih« d.o.o. in v primerih dedovanja po podjetniku posamezniku. Sodišča v zapuščinskih postopkih ne morejo na eni strani dovolj hitro in učinkovito zavarovati interesov vseh dedičev, na drugi strani pa omogočiti gospodarskemu subjektu, da nadaljuje s poslovanjem92. Ureditev v Republiki Hrvaški pa predvideva, da morajo notarji poleg pravosodnega izpita, opraviti še notarski izpit, ki med drugim zajema tudi dobro poznavanje dednega prava. Pri odločitvi med sodnikom in notarjem naj bi bil v prednosti notar, ki je specialist na svojem področju. Notariat z dolgoletno tradicijo zagotavlja odlično poznavanje prava in

90 Ude Lojze, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, september 2004, str. 34 91Zakon o nasljeđivanju, Narodne novine, 163/03 92 Ude Lojze, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, september 2004, str. 3 in 4

36

pravil komuniciranja med ljudmi. Ker pa je povezan z okoljem, v katerem posluje, notar pogosto dobro pozna tudi okoliščine posameznih primerov. Zato lažje svetuje in posreduje pri urejanju razmerij po smrti zapustnika93. Pri tem moram omeniti, da je po navedbi mr. sc. Ante Kravarja, notarja iz Buzeta večina notarjev na Hrvaškem prav bivših sodnikov, ki so dobro usposobljeni za vodenje zapuščinskih postopkov. Pravosodni izpit in notarski izpit obvezno zahtevata dobro poznavanje ZN in zapuščinske sodne prakse. Statistika po dokazuje, da so notarji celo bolj učinkoviti za vodenje zapuščinskih postopkov kot sodišča, ki so preobremenjena s pravdnimi in kazenskimi zadevami94.

10.4 SVETOVANJE IN MEDIIRANJE NOTARJEV V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU

Pri notarski funkciji je zato poudarek na objektivnem svetovanju, na katerem temelji ugotavljanje prave poslovne volje udeležencev. Na tak način je podana večja verjetnost, da bodo pravni posli že od začetka izpeljani zanesliveje, kar pa pomeni, da bo pozneje tudi manj sporov. Strokovna notarska presoja naj bi imela preventivno vlogo pri zmanjševanju števila sodnih sporov95. Kot najpomembnejšo prednost pri vključitvi notarja v zapuščinski postopek pa je potrebno ponovno poudariti njihovo posebno prilagojenost svetovanja vsem udeležencem na nepristranski način. Notar udeležencem posveti dovolj časa in jim podrobno razloži možnosti za čimbolj kompleksno rešitev vprašanj, povezanih z dedovanjem. Sodnik praviloma nima možnosti, da bi se v takšni meri posvečal strankam in zanje opravil tudi nekatere formalnosti, povezane z bančnimi zadevami, upravljanjem premoženja in podobnim. Dobra organizacija poslovanja in nudenje storitev s katerimi so stranke zadovoljne, sta v osebnem notarjevem interesu, saj je od tega odvisna njegova poklicna in finančna uspešnost. Za sodišča pa velja splošno znano dejstvo, da so vedno preobremenjena in da si sodnik praviloma ne more vzeti dovolj časa, da bi se v enaki meri kot notar posvetil posameznemu primeru in strankam pri iskanju najustreznejše rešitve tudi svetoval ter jih usmerjal96.

93 Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997, str. 110 94 Povzeto po razgovoru z notarjem G. Ante Kravarjem iz Buzeta 95 Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997, str.79 96 Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997, str. 110

37

Mediacija je postopek v katerem si stranke (sprte strani) ob posredovanju neke nepristranske tretje osebe (mediatorja) prizadevajo za rešitev spora, ki v najboljši možni meri upošteva interese vseh strank. Tu se postavi vprašanje pristojnosti notarja. Zakon navaja, da naj bi notarji urejali zapuščinske postopke v nespornih primerih, hkrati pa se od notarja pričakuje, da bo v vsakem primeru strankam z učinkovitim svetovanjem pomagal rešiti spor97.

10.5 NOTAR KOT OSEBA JAVNEGA ZAUPANJA IN NJEGOVA POVEZANOST Z OKOLJEM

Notarji so kot osebe javnega zaupanja, ki izvršujejo tudi javna pooblastila, posebej primerni in predvideni za opravljanje pristojnosti s področja nepravdnega prava, še zlasti, ker je tudi njihov poglavitni cilj preprečevanje bodočih sporov98. Ker je notar povezan z okoljem, v katerem posluje, običajno pozna tudi dejanske okoliščine primerov99. Upoštevaje ta razlog kot podlago za prenos pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarje bi terjalo ureditev, ki bi tudi v okviru posameznega kraja, zlasti večjih mest, opredelila ožja območja in bi zapuščinski spis moral biti dodeljen konkretno notarju iz tega ožjega območja, glede na kraj smrti. Ureditev v Republiki Hrvaški temu ni sledila in se zapuščinske zadeve dodeljujejo notarjem po abecednem vrstnem redu njihovega priimka. Po drugi strani pa pri (pre)veliki povezanosti obstaja nevarnost, da bi imel notar na stranke prevelik vpliv, čeprav bi to bilo v nasprotju z notarjevo objektivnostjo in bi na tej podlagi lahko izgubili zaupanje v notarjevo delo. Sama pa menim, da povezanost notarja z okoljem, kot razlog za prenos pristojnosti v zapuščinskem postopku na notarja nima posebne teže.

10.6 FINANČNI ARGUMENT

Poleg argumenta razbremenitve sodišč, kot ključnih argumentov za širitev notarskih pristojnosti se pogosto omenja tudi finančni argument.

97 Rijavec Vesna, Notarske pristojnosti se širijo, Notarski vestnik, junij 2000, str. 8 98 Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997, str. 82 99 Rijavec Vesna, Urejanje dednih zadev – prenos pristojnosti na notarje, Pravna praksa, številka 13, leto 2000, stran 19

38

Stroški zapuščinskega postopka, ki ga vodi notar, kot pooblaščenec sodišča so za stranke nekoliko višji. Čeprav je bila ob prenosu pristojnosti na notarje v zapuščinskih postopkih upoštevana zahteva, da naj se stroški zapuščinskega postopka za stranke ne bi povečali in je tudi za notarje upoštevana cena, ki je enaka sodni taksi, pa je v praksi zaradi davka na dodano vrednost, ki se plačuje od storitev notarjev in ki v Republiki Hrvaški znaša 22 odstotkov, cena za stranko višja. Po drugi strani pa je potrebno še enkrat poudariti dejstvo, da notarji z bolj osebnim pristopom do strank in boljšim poznavanjem okolja ter pravne preteklosti posameznih primerov, pripomorejo k hitrosti reševanja zadev in verjetno k razrešitvi prenekaterega spora, ki bi sicer dobil sodnopravni epilog100. Stranke večino opravil povezanih z dedovanjem uredijo na enem mestu, s tem prihranijo čas, pri čemer se lahko zanesejo na notarjevo strokovnost, kar pa tudi predstavlja določeno prednost. S stališča države pa to predstavlja finančno razbremenitev, saj je notar zastonj, nastavitev sodnika pa draga101. Res je, da je proračun prikrajšan za plačilo sodnih taks, vendar pa ne morem mimo dejstva, da slednje najverjetneje v veliko primerih tudi ne pokrijejo stroškov celotnega zapuščinskega postopka (plače sodnikov, plače administrativnega osebja, prostori, oprema,…). Država pa vseeno dobi v proračun del dohodka notarja, ki jih mora slednji plačati v obliki dajatev.

10.7 USKLJAJENOST ZAKONODAJE Z ZAKONODAJAMI DRŽAV EVROPSKE SKUPNOSTI

Omenjeni argument je zlasti aktualen v času, ko se Hrvaška pripravlja na vstop v evropske povezave, ki kot predpogoj predstavljajo zahteve po uskladitvah oziroma prilagoditvah zakonodaje. Reševanje zapuščinskih zadev pri notarjih je namreč tradicija praktično v vsej Evropi. Argument pa je močno povezan s preobremenjenostjo sodišč. Vloga in pristojnosti notarja v zapuščinskem postopku so različne po posameznih državah. Različnost je posledica tradicije in samega sistema ureditve zapuščinskega postopka posameznih držav. Ureditev zapuščinskega postopka v Republiki Hrvaški se razlikuje od ureditve drugih držav. Hrvaški sabor je podelil notarjem pristojnost za reševanje nespornih zapuščinskih zadev po avstrijskem modelu. To pomeni, da notar rešuje zadeve, kot sodni

100 Čermelj Katja, Sprememba zapuščinskega postopka, Notarski vestnik, leto IV, številka 4, junij 2003, str. 41 101 Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997, str. 122

39

pooblaščenec, vendar so med avstrijskim modelom in hrvaškim modelom precejšnje razlike102. Glede na to, da Hrvaška, leta 2003, ko so bile notarjem podeljene pristojnosti za reševanje nespornih zapuščinskih zadev, pa do danes (še) ni članica EU, zato primerjava uskladitve z evropskimi državami, kot razlog za prenos pristojnosti na notarje, ni smiselna.

10.8 ŠIRITEV NOTARIATA

Kar se tiče števila notarjev v Republiki Hrvaški velja načelo »Numerus Clausus«. V sistemu kjer velja za notarska mesta to načelo imajo notarji zagotovljen obseg dela in materialno nadomestilo103. Trenutno je po podatkih HJK na Hrvaškem 311 notarjev. S prenosom pristojnosti na področju zapuščin na notarje naj bi bila zagotovljena stabilna podlaga za delovanje notariatov tudi v manjših, gospodarsko šibkejših krajih, v večjih krajih, kjer je že sedanji obseg pristojnosti notarjev zadosten, pa bi bile podane možnosti za povečanje števila notarskih mest104.

102 Braniselj Erika, Prenos zapuščinskih zadev na notarje, Notarski vestnik, leto IV, številka 4, junij 2003, str. 28 103 Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997, str. 108 104 Čermelj Katja, Sprememba zapuščinskega postopka, Notarski vestnik, leto IV, številka 4, junij 2003, str.41

40

11 ZAKLJUČEK

Kadar je govora o notarski službi na Hrvaškem je potrebno poudariti, da je bil leta 2003 s sprejemom novega Zakona o nasljeđivanju narejen velik korak v angažiranju notarjev pri reševanju nespornih zapuščinskih zadev med strankami. Po drugi strani pa so s tem nastopile možnosti, da sodišča, razbremenjena vodenja zapuščinskih postopkov v nespornih zadevah, lahko svoje kadrovske in materialne kapacitete izkoristijo za bolj učinkovito in ažurno reševanje spornih zadev v družbi.

Urejanje prehoda zapuščine na dediče namreč ni klasično sojenje, temveč oblikovalno urejanje premoženjsko pravnih razmerij. To velja zlasti v primeru, ko med udeleženci postopka ni spora o obsegu zapuščine, o položaju zakonitih in oporočnih dedičev ter o vseh drugih pravicah in pravnih razmerjih v zvezi z zapuščino in ni nobene potrebe, da bi o zapuščinah odločala preobremenjena sodišča. V zapuščinskih postopkih želijo dediči kar se da hitro razpolagati z zapuščino ali njenimi deli, tega pa niti najbolj hitri sodni zapuščinski postopki ne morejo zagotoviti. V vseh primerljivih pravnih sistemih so notarji pooblaščeni za vodenje postopka prehoda zapuščine na dediče, sodišča pa odločajo le v primerih sporov, ki se pojavijo v zvezi z zapuščino.

Za notariat latinskega tipa, ki so ga prevzeli tudi na Hrvaškem, je že od prvih začetkov naprej značilna notarjeva osebna poklicna odgovornost. S tem se vzpostavlja med notarjem in stranko odgovornejše razmerje, ki ne more nastati med državnim uslužbencem - sodnikom in stranko, ker strankam za delo državnega uslužbenca odgovarja predvsem država. Vse to kaže na to, da imajo notarske storitve najvišjo stopnjo pravne varnosti, v nasprotnem primeru notar strankam osebno odgovarja za kršitev svojih notarskih dolžnosti in je pod kontrolo države. Kljub temu, da ni državni uslužbenec, njegovi spisi uživajo pravno veljavo, vključno s sankcijami zoper nepravilnosti, saj je kot svoboden poklic, zadolžen za opravljanje določenih dolžnosti, v pristojnosti uradne oblasti, ki jih tudi zakonsko ureja. Zaupanja je deležen tudi zato, ker permanentno opravlja svojo službo. Tekom študija na pravni fakulteti sem kot študentka opravljala delo v notarski pisarni, kjer sem opazila, da se ljudje že sedaj, ko v Sloveniji notarji še nimajo pristojnosti za vodenje zapuščinskih postopkov, pogosto obrnejo na notarja za nasvet glede dedovanja oziroma pomoč pri sklenitvi dednega dogovora. Po mojem mnenju bi morala tudi Slovenija slediti ostalim članicam EU in našim sosednjim državam, ki imajo to področje bolje urejeno. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je naš sistem v ustavi opredelil notariat kot javno službo, po drugi strani pa notariatu ni podelil pomembnejših pooblastil. Eno izmed njih je tudi prenos pristojnosti zapuščinskega postopka na notarje. Po mnenju notarja mr. sc. Ante Kravar-ja iz Buzeta, so se notarji na Hrvaškem dobro znašli v novi »vlogi«, ki jim jo je podelila država in svoje delo opravljajo zelo učinkovito in profesionalno, kot že omenjeno pa je dosti notarjev na Hrvaškem bivših sodnikov, ki so dobro usposobljeni za vodenje zapuščinskih postopkov.

41

Ob pregledu razlogov za in proti prenosu pristojnosti za vodenje zapuščinskih postopkov na notarje sem ugotovila, da v praksi obstajata dva pola, kjer vsak zagovarja svoje stališče. Notarji se zavzemajo za prenos, sodniki pa temu nasprotujejo. V diplomski nalogi so predstavljene predvsem prednosti prenosa vodenja zapuščinskih zadev na notarje, za stranke, kajti slabosti, ki bi jih lahko omenila so predvsem ustaljena sodna praksa, utečenost sodišč v primerjavi z notarji, izpad sodnih taks ter tradicija sodnega zapuščinskega postopka. Menim, da je potrebno gledati predvsem prednosti, ki jih je prenos vodenja zapuščinskih postopkov na notarje prinesel za stranke, to pa so krajši postopek, stranke pravice, ki jim pripadajo uresničijo hitreje, saj je za vse zelo pomembno, da čim prej pridejo do svoje zapuščine in nadaljujejo svoje življenje.

42

12 LITERATURA IN VIRI

LITERATURA

Braniselj Erika, Prenos zapuščinskih zadev na notarje, Notarski vestnik, leto IV, številka 4, junij 2003

Crnić Jadranko, Zakon o nasljeđivanju s komentarom, sudskom praksom, prilozima, primjerima, i abecednim kazalom, Organizator, Zagreb 2005

Crnić Jadranko, Dika Mihajlo, Hrvatin Branko, Jelčić Olga, Josipović Tatjana, Koharić Zdenka, Ruždjak Matko Jožica, Novo nasljednopravno uređenje, Narodne novine d.d., Zagreb, september 2003

Čermelj Katja, Sprememba zapuščinskega postopka, Notarski vestnik, leto IV, številka 4, junij 2003

Gavella Nikola i Belaj Vlado, Nasljedno pravo, III. bitno izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Narodne novine d.d., Zagreb, junij 2008

Klanjšček Lidija, Vloga notarja v zapuščinskih zadevah, diplomska naloga, Maribor 2007

Rijavec Vesna, Dedovanje, Procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999

Rijavec Vesna, Notariat, Lex est quodcumque notamus, Pravna praksa 22/93

Rijavec Vesna, Uveljavljanje pravic iz zapuščine, Procesna problematika, Doktorska dizertacija, Maribor 1997

Rijavec Vesna, Notarske pristojnosti se širijo, Notarski vestnik, junij 2000

Rijavec Vesna, Urejanje dednih zadev – prenos pristojnosti na notarje, Pravna praksa, številka 13, leto 2000

Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Veliki komentar zakona o dedovanju, s sodno prakso, Primath, Ljubljana, 2005

Ude Lojze, Za večja pooblastila notarjem v zapuščinskem postopku, Notarski vestnik, leto V, številka 5/6, junij 2005

Ude Lojze, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, september 2004

Zupančič Karel, Žnidaršič Skubic Viktorija, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni List Republike Slovenije, Ljubljana, 2009

43

PRAVNI VIRI

Pravilnik o Hrvatskom upisniku oporuka, Narodne novine, br. 135/03, 164/04

Pravilnik o privremenoj javnobilježničkoj tarifi, Narodne novine, 38/94, 83/94, 52/95

Ustav Republike Hrvatske, Narodne novine, br. 56/90, 135/97, (8/98 proč.tekst), 113/00

Zakon o javnom bilježništvu, Narodne novine, br. 78/1993, 29/1994, 16/2007

Zakon o nasljeđivanju, Narodne novine, br. 48/03, 163/03, 35/05

Zakon o parničnom postupku, Narodne novine br. 53/91, 91/92, 112/99, 88/01,117/03, 88/05, 02/07, 84/08

INTERNETNI VIRI

Spletna stran hrvaške notarske zbornice

http://www.hjk.hr/, 15.06.2009

http://www.hjk.hr/LinkClick.aspx?fileticket=VbkWCM4Sdbc%3D&tabid=86&mid=433, 15.06.2009


Spletna stran Ministrstva za pravosodje

http://www.pravosudje.hr/Download/2008/06/18/Statistika_2007.doc, 15.06.2009

VIRI INFORMACIJ

mr. sc. Ante Kravar, dipl. iur, notar iz Buzeta, neposredni odgovori na zastavljena vprašanja

44

http://www.hjk.hr/




http://www.pravosudje.hr/Download/2008/06/18/Statistika_2007.doc

45

13 PRILOGE

Primeri »Rješenja o nasljeđivanju« (»Sklepov o dedovanju«):

PRIMER I. – Zakonsko nasljeđivanje – I. nasljedni red – Sporazum o diobi ostavinske imovine

PRIMER II. – Zakonsko nasljeđivanje – I. nasljedni red – Sporazum – Bračna stečevina ostavitelja

PRIMER III. – Zakonsko nasljeđivanje – Nasljeđivanje po oporuci i temeljem zakona – I. nasljedni red

PRIMER IV. – Oporučno i zakonsko nasljeđivanje – I. nasljedni red – Nasljeđena stvarna prava; Plodouživanje

Primer I. ZAKONSKO NASLJEĐIVANJE – I. NASLJEDNI RED - SPORAZUM O DIOBI OSTAVINSKE IMOVINE Posl. broj: O - UPP/OS -

R E P U B L I K A H R V A T S K A Javni bilježnik ………………………., kao sudski povjerenik Općinskog suda u Zagrebu, u ostavinskom predmetu iza pok. (ime in priimek) iz Zagreba, ……………………., nakon dovršene ostavinske rasprave, donio je sljedeće

RJEŠENJE O NASLJEĐIVANJU Iza pok. (ime in priimek)., sin (ime) iz (kraj), rođ. (datum rojstva), a umrlog (datum smrti), u (kraj), drž. RH, JMBG (številka).

I. - Utvrđuje se da njegovu ostavinsku imovinu čine: NEKRETNINE 1) - upisane u zk.ul.br. (vložna številka) KO (katastrska občina) to kč. (parcelna številka) s kućom broj (številka) u (kraj), kč. (pracelna številka), kao zk. tijela A I. - u cijelosti. 2) - upisane u zk. ul. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka) i (parcelna številka), kao zk. tijela A I. - u cijelosti. 3) - upisane u zk. ul. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka), kao zk. tijela A I. - u l/8 dijela. 4) - upisane u zk. ul. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka), kao zk. tijela A I. - u 64/558 dijela. 5) - upisane u zk. ul. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka), kao zk. tijela A I. - u 209/559 dijela. 6) - upisane u zk. ul. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to vlasništvo kč. (parcelna številka), kao zk. tijela A I. - u cijelosti. 7) - upisane u zk. ul. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka), kao zk. tijela A I. - u cijelosti. 8) - upisane u zk. ul. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka), (parcelna številka), (parcelna številka), (parcelna številka), (parcelna številka) i (parcelna številka), kao zk. tijela A I. - u 28224/790272 dijela. 9) - upisane u zk. ul. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to suvlasništvo kč. (parcelna številka), kao zk. tijela A I. - u 2/8 dijela. l0) - upisane u zk. ul. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka), (parcelna številka) i (parcelna številka) kao zk. tijela A I. - u 8l90/l25390 dijela. 11) - izvanknjižno suvlasništvo nekretnina prema P.L. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. 6496 - u 2/l2 dijela. 12) - izvanknjižno suvlasništvo nekretnina prema P.L. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. l407 - u l/3 dijela.

I

13) - izvanknjižno suvlasništvo nekretnina prema P.L. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka) - u l/3 dijela. 14) - izvanknjižno vlasništvo nekretnina prema P.L. br. (vložna številka) KO (katastrska občina)i to kč. (parcelna številka) - u cijelosti. l5) - izvanknjižno suvlasništvo nekretnina prema P.L. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka) - u 2/l6 dijela. 16) - izvanknjižno vlasništvo nekretnina prema P.L. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka) - u cijelosti. 17) - izvanknjižno vlasništvo nekretnina prema P.L. br. (vložna številka) KO (katastrska občina) i to kč. (parcelna številka) - u cijelosti. 18) - pravo korištenja groba u Zagrebu na groblju Stenjevec, odjel I., grobno polje (številka), razred I., grob br. (številka).

POKRETNINE 19) - osobni automobil marke VW JETTA, Model JX, reg. oznake (ZG-xy), (leto) proizvodnje, talk bijele boje.

20) - vučno vozilo (traktor) IMT, tip (številka), reg. oznake (ZG-xy). 21) - traktor marke ŠTORE 504, broj šasije (številka), bez prometne dozvole. 22) - traktorska prikolica, reg. oznake (ZG-xy).

23) - ulog na računu Zagrebačke banke d.d., broj računa (številka), na ime (ime in priimek) 24) - potraživanje prema Zagrebačkoj banci d.d., s osnove Ugovora o oročenom deviznom depozitu, broj računa (številka), na ime (ime in priimek). 25) - potraživanje prema Zagrebačkoj banci d.d., s osnove Ugovora o oročenom deviznom depozitu, broj računa (številka), na ime (ime in priimek). 26) - potraživanje prema Zagrebačkoj banci d.d., s osnove Ugovora o oročenom deviznom depozitu, broj (številka) na ime (ime in priimek). 27) - ulog na računu Zagrebačke banke d.d., broj računa (številka) na ime (ime in priimek). 28) - potraživanje prema Zagrebačkoj banci d.d., s osnove Ugovora o oročenom deviznom depozitu, broj računa (številka), na ime (ime in priimek).

II. - Njegovim nasljednicima na osnovi Zakona proglašavaju se, a imovina im se

uručuje po sporazumu na način da:

1 ) - (ime in priimek), sin (ime). iz Zagreba,……………………………….., JMBG (številka), sin ostavitelja, kojem pripadaju od nekretnina pod toč.1) izreke i to kč. (parcelna številka) s kućom broj (številka), u (kraj) i kč. (parcelna številka) - u cijelosti, a s teretom prava uporabe u korist (ime in priimek); od nekretnine pod toč.1) izreke kč. (parcelna številka) - u l/2 dijela; od nekretnina pod toč.2) izreke kč. (parcelna številka) - u l/2 dijela, a s teretom prava uporabe u korist (ime in priimek), kč. (parcelna številka)- u l/2 dijela; nekretnine pod toč.4) izreke - u cijelosti; nekretnine pod toč.8) - l5) izreke - u l/2 dijela; nekretnine pod toč.16) - 18) - u cijelosti; te pokretnine pod toč.19) - 22) izreke - u cijelosti.

2 ) - (ime in priimek), r. (priimek). iz Zagreba, ……………………………………, JMBG (številka), kćerka ostavitelja, kojoj pripada od nekretnina pod toč.1) izreke kč. (parcelna številka) - u l/2 dijela; od nekretnina pod toč.2) izreke kč. (parcelna številka) - u l/2 dijela, a s teretom prava uporabe u korist (ime in priimek), te kč. (parcelna

II

številka) - u l/2 dijela; nekretnine pod toč.5) - 7) izreke - u cijelosti i nekretnine pod toč.8) - 15) izreke - u l/2 dijela.

3 ) - (ime in priimek), r. (priimek). iz Zagreba, …………………………………, JMBG (številka), žena ostavitelja, kojoj pripada pravo uporabe na nekretninama iz toč.1) izreke i to kč. (parcelna številka) s kućom br. (številka) u (kraj) i kč. (parcelna številka), koje nasljeđuje (ime in priimek); te na nekretnini iz toč.2) izreke i to kč. (parcelna številka) koju nasljeđuje (ime in priimek); nekretnina pod toč.3) izreke - u cijelosti i pokretnine pod toč. 23) - 28) - u cijelosti.

III. - ZK odjel ovdje, po pravomoćnosti rješenja izvršit će prijenos prava vlasništva

nekretnina na nasljednike. IV. - Uprava groblja Zagreb izvršit će prijenos prava korištenja groba na nasljednika (ime in priimek), a po pravomoćnosti ovog rješenja. V. - Zagrebačka banka d.d., izvršit će isplatu nasljednici (ime in priimek), a po pravomoćnosti ovog rješenja i nakon što ona banci predoči pravomoćno rješenje o nasljeđivanju, iz kojeg će biti vidljivo da je plaćen porez na nasljedstvo, odnosno da je oslobođena plaćanja poreza.

Obrazloženje

U ostavinskom postupku iza pok. (ime in priimek), utvrđeni su kao njegovi zakonski nasljednici I. nasljednog reda, žena (ime in priimek), te djeca (ime in priimek) i (ime in priimek). Oni su se prihvatili nasljedstva na osnovi Zakona, s tim da su se sporazumjeli glede diobe ostavinske imovine, na način kako je to navedeno u izreci.

U Zagrebu, dne. ………………

JAVNI BILJEŽNIK: POUKA O PRAVNOM LIJEKU: Protiv ovog rješenja nezadovoljna stranka ima pravo na prigovor …………… (čl. 185. ZN) DNA: - nasljednici 1. – 3., PO PRAVOMOĆNOSTI 4. ZK odjel Općinskog suda u Zagrebu, 5. Zavod za katastar GZ, 6. Porezna uprava Zagreb, 7. Uprava groblja i Zagrebačka banka d.d. - po nasljednici.

III

Primer II. ZAKONSKO NASLJEĐIVANJE – I. NASLJEDNI RED - SPORAZUM - BRAČNA STEČEVINA OSTAVITELJA; - IMOVINA GLASI NA OSTAVITELJA - pod I.A/ - IMOVINA GLASI NA NADŽIVJELOG BRAČNOG DRUGA - pod I.C/ Posl. br. O - UPP/OU -

R E P U B L I K A H R V A T S K A Javni bilježnik ………………….., kao sudski povjerenik Općinskog suda u Zagrebu, u ostavinskom predmetu iza pok. (ime in priimek) iz ……………., po dovršenoj ostavinskoj raspravi, donio je sljedeće

RJEŠENJE O NASLJEĐIVANJU Iza pok. (ime in priimek) rođ, (priimek), umirovljenice iz (kraj), rođ. (datum rojstva), a umrle (datum smrti), u (kraj), drž. RH, JMBG (številka). I. - Utvrđuje se da njezinu ostavinu čine:

NEKRETNINE: A/ -1/2 odgovarajućeg suvlasničkog dijela nekretnine upisane u zk.ul. (vložna številka) k.o. (katastrska občina) kao kat. čest. (parcelna številka), dvorište u ………………, sada ……………..., na kojem je uspostavljeno vlasništvo posebnog dijela nekretnine i to: nadogradnje drugog kata, koji se sastoji od dvije sobe, kabineta i nusprostorija u površini od (izmera) m2, upisanog kao Z.K. tijela A III., s tim da su nekretnine u preostalih ½ dijela suvlasništvo supruga ostaviteljice (ime in priimek), a s naslova bračne stečevine.

B/ -upisane u zk. ul. (vložna številka) K.O. (katastrska občina) u cijelosti, a koje se sastoje od kat. čest. (parcelna številka), (parcelna številka) i (parcelna številka). -upisane u zk. ul. (vložna številka) K.O. (katastrska občina) u cijelosti, a koje se sastoje od kat. čest. (parcelna številka) i (parcelna številka).

C/ -izvanknjižno suvlasništvo u ½ dijela nedovršene nadogradnje na kući u (kraj), na kat. čest. (parcelna številka), upisanoj u z.k. ul. (vložna številka) K.O. (katastrska občina), prema građevinskoj dozvoli Odsjeka za građevinarstvo i urbanizam, Sekretarijata za građevinarstvo, komunalne i stambene poslove, tadašnje Općine Medveščak br. UP/I- XY i to u stanju opisanom u nalazu i mišljenju vještaka (ime in priimek), ing., od (datum) g., koje je ostaviteljica suvlasnik s naslova bračne stečevine.

IV

D/ -pravo sukorištenja u ½ dijela groba na groblju Mirogoj odjel RKT. polje (številka), raz. I. grob.br. (številka).

II. - Njezinim nasljednicima proglašavaju se temeljem Zakona, a imovina im se uručuje po sporazumu na način da:

1. suprug (ime in priimek), sin (ime)., umirovljenik iz Zagreba, ………………. koji dobiva:

- nekretnine navedene pod I.A, I.B , I.C i I.D sve u 1/6 dijela.

2. sin (ime in priimek), sin (ime), elektrotehničar iz Zagreba, ………………… koji dobiva:

- nekretnine navedene pod I.A, u 4/6 dijela - nekretnine navedene pod I.B, I.C i ID sve u 1/6 dijela.

3. sin (ime in priimek), sin (ime), umirovljenik iz Zagreba, ……………………. koji dobiva:

- nekretnine navedene pod I.A , I.B, I.C i I.D sve u 1/6 dijela.

4. kći (ime in priimek), r. (priimek)., novinarka iz Siska,………………………… koja dobiva:

- nekretnine navedene pod I.B , I.C i I.D sve u 1/6 dijela.

5. kći (ime in priimek), r. (priimek), tajnica iz Zagreba, …………………………..koja dobiva:

-nekretnine navedene pod I.B, I.C i I.D sve u 1/6 dijela.

6. kći (ime in priimek), r. (priimek), studentica iz Zagreba, ……………………… koja dobiva:

- nekretnine navedene pod I.B, I.C i I.D sve u 1/6 dijela.

III. - ZK odjel Općinskog suda u Zagrebu i u Sisku, izvršit će nakon pravomoćnosti ovog rješenja, upis prava nasljednika na nekretninama navedenim pod I.A i I.B, dok će upis prava nasljednika na nekretninama navedenim pod I.C, biti izvršen tek kad glede istih srede zemljišno knjižno stanje, time da će ZK odjel ovog suda, preostalih ½ dijela nekretnina navedenih pod I.A, upisati kao vlasništvo supruga ostaviteljice (ime in priimek), a s naslova bračne stečevine.

IV. - Uprava gradskih groblja izvršit će nakon pravomoćnosti ovog rješenja, prijenos prava sukorištenja groba navedenog pod I.D, na imena nasljednika navedenih pod II.

Obrazloženje

Kao zakonski nasljednici iza pok. (ime in priimek) umrle bez oporuke, utvrđeni su u ovom postupku nasljednici prvog nasljednog reda, (ime in priimek) suprug, (ime in priimek) sin, (ime in priimek) sin, (ime in priimek) kći, (ime in priimek), kći i (ime in priimek) kći, koji su prihvatili nasljedstvo temeljem zakona, time da su (ime in priimek), (ime in priimek), (ime in priimek) i (ime in priimek) sporazumjeli glede diobe ostavinske imovine da (ime in priimek) nasljeđuje nekretninama iz z. k. ul. (vložna številka) K. O. (katastrska občina).

V

Nasljedničku izjavu u ime (ime in priimek) dao je (ime in priimek) kao skrbnik, prema rješenju Centra za socijalnu skrb Zagreb, Podružnica Črnomerec, klasa: UP/I-XY, Ur. br. XY. U tijeku postupka je suprug ostaviteljice (ime in priimek), postavio zahtjev da mu se ½ dijela nadogradnje na kući u Zagrebu, (naslov), prizna kao njegovo vlasništvo, a s naslova bračne stečevine, koji su zahtjev i ostali nasljednici priznali. Djeca ostaviteljice su pak tražila da u ostavinu uđe i ½ dijela nadogradnje na kući u Zagrebu, (naslov), koja je u z.k. ul. (vložna številka) K.O. (katastrska občina) upisana kao kuća u ……………, koje je ostaviteljica vlasnik s naslova bračne stečevine, što je (ime in priimek) i priznao, s tim da je ista nasljednicima uručena prema stanju u času smrti ostaviteljice, s obzirom da je nedovršena, a što je utvrdio stalni sudski vještak graditeljske struke (ime in priimek), ing., u nalazu i mišljenju od (datum). Stoga je, utvrdivši ostavinsku imovinu kao što je navedeno pod I. izreke, valjalo riješiti kao u izreci ovog rješenja.

U Zagrebu, dne……………..

JAVNI BILJEŽNIK: _________________________ POUKA O PRAVNOM LIJEKU: Protiv ovog rješenja nezadovoljna stranka ima pravo na prigovor …………… (čl. 185. ZN) DNA: - svima nasljednicima (1.-6., za (ime in priimek) po skrbniku) NAKON PRAVOMOĆNOSTI 7. ZK odjel ovog suda, 8. ZK odjel Općinskog suda u Sisku, 9. Zavod za katastar grada Zagreba, 10.Zavod za katastar Sisak, 11.PU Zagreb, 12.PU Sisak, 13.Uprava gradskih groblja - po nasljednicima.

VI

Primer III. NASLJEĐIVANJE PO OPORUCI I TEMELJEM ZAKONA – I. NASLJEDNI RED

Posl. br. O- UPP/OS -

R E P U B L I K A H R V A T S K A

Javni bilježnik ………………kao sudski povjerenik Općinskog suda u Zagrebu, u ostavinskom predmetu iza pok. (ime in priimek) iz Zagreba, ……………………., po dovršenoj ostavinskoj raspravi donio je sljedeće

RJEŠENJE O NASLJEĐIVANJU Iza pok. (ime in priimek), sina (ime), umirovljenika iz (kraj), rođ. (datum rojstva), a umrlog (datum smrti), u (kraj), drž. RH, JMBG (številka).

I. - Utvrđuje se da njegovu ostavinu čine: NEKRETNINE: - upisane u zk. ul. (vložna številka) k.o. (katastrska občina), koje se sastoje od suvlasništva u neutvrđenom dijelu kat. čest. (parcelna številka) dvorište u (naslov), u površini od (izmera) čhv, kao ZK tijela – A I., suvlasništva u 32/128 dijela jednokatne ulične zgrade pop. br. (številka) u (naslov), kao ZK tijela – A II., te suvlasništva u ½ dijela dvorišne garaže i drvarnice u (naslov), izgrađenih na kat. čest. (parcelna številka) kao ZK – A III.

POKRETNINE: - novčano potraživanje prema Glumina banci u iznosu od (znesek) EUR, s pripadajućom kamatom, prema ugovoru o deviznom štednom ulogu – depozitu, sklopljenom (datum) između Glumina banke i (ime in priimek), na rok oročenja od 12 mjeseci, br. računa (številka). II. - Njegovim nasljednicima proglašavaju se temeljem pismene oporuke ostavitelja iz (datum), te temeljem Zakona.

1 ) supruga (ime in priimek), rođ. (priimek), kućanica iz (kraj), …………………. koja dobiva: -suvlasnički dio ostavitelja na jednokatnoj uličnoj zgradi pop. br. (številka) u (naslov), upisanoj u zk.ul. (vložna številka) KO (katastrska občina), u ½ dijela (16/128 dijela prema cjelini), uz odgovarajući dio kat. čest. (parcelna številka). -dvorišnu garažu i drvarnicu u (naslov), sagrađenu na kat. čest. (parcelna številka) k.o. (katastrska občina), upisanu u zk.ul. (vložna številka) KO (katastrska občina), uz odgovarajući dio zemljišta - u cijelosti suvlasničkog omjera ostavitelja .

VII

2 ) kći (ime in priimek), rođ. (priimek), liječnica iz (kraj)………………. koja dobiva:

- pokretnine navedene pod I. u cijelosti.

3) unuk (ime in priimek), sin (ime), dipl. oecc. iz (kraj)………………… koji dobiva: - suvlasnički dio ostavitelja na jednokatnoj uličnoj zgadi pop. br. (parcelna številka) u (naslov), upisanoj u zk.ul. (vložna številka) KO (katastrska občina), u ½ dijela (16/128 dijela prema cjelini), uz odgovarajući suvlasnički dio kat. čest. (parcelna številka).

III. - ZK odjel Općinskog suda u Zagrebu, izvršit će nakon pravomoćnosti ovog rješenja, upis prava nasljednika na nekretninama navedenim pod I.

IV. - Glumina banka izvršit će nakon pravomoćnosti ovog rješenja, isplatu štednog uloga, navedenog pod I., kćeri ostavitelja (ime in priimek).

Obrazloženje

Kao zakonske nasljednice iza pok. (ime in priimek) utvrđene su u ovom postupku nasljednice I. nasljednog reda, (ime in priimek) supruga, (ime in priimek) kći i (ime in priimek) kći. Ostavitelj je (datum) sastavio pismenu oporuku proglašenu na zapisniku od (datum), kojom trosobni stan u (naslov) i dvorišnu kućicu, ostavlja supruzi (ime in priimek), a tavanski stan unuku (ime in priimek). Navedenu oporuku svi su nasljednici priznali za istinitu i pravovaljanu, a oporučni nasljednici i prihvatili nasljedstvo temeljem iste, dok kćeri ostavitelja iz imovine obuhvaćene oporukom nisu tražile ništa. Na pokretninama ostavitelja (ime in priimek) i (ime in priimek) prihvatile su nasljedstvo temeljem Zakona i svoje dijelove ustupile (ime in priimek), koja je prihvatila nasljedstvo temeljem Zakona kao i ustupljenih joj dijelova. Stoga je, utvrdivši ostavinsku imovinu kao što je navedeno pod I. izreke, valjalo riješiti kao u izreci. U Zagrebu, ………………… JAVNI BILJEŽNIK: ______________________ POUKA O PRAVNOM LIJEKU: Protiv ovog rješenja nezadovoljna stranka ima pravo na prigovor …………… (čl. 185. ZN) DNA: 1. nasljednici 1.- 3., 2. (ime in priimek), Zagreb. NAKON PRAVOMOĆNOSTI 3. ZK odjel Općinskog suda u Zagrebu, 4. Zavod za katastar GZ, 5. PU Zagreb, 6. Glumina banka - po nasljednici.

VIII

Primer IV. OPORUČNO I ZAKONSKO NASLJEĐIVANJE – I. NASLJEDNI RED - NASLJEĐENA STVARNA PRAVA; PLODOUŽIVANJE

Posl. br.: O - UPP/OS -

R E P U B L I K A H R V A T S K A Javni bilježnik ………………….., kao sudski povjerenik Općinskog suda u Zagrebu, u ostavinskom predmetu iza pok. (ime in priimek) iz Zagreba, …………………, po dovršenoj ostavinskoj raspravi donio je slijedeće

RJEŠENJE O NASLJEĐIVANJU

Iza pok. (ime in priimek), sina (ime), umirovljenika iz (kraj), rođ. (datum), a umrlog (datum), u (kraj), drž. RH, JMBG (številka).

I. - Utvrđuje se da njegovu ostavinu čine:

POKRETNINE: - štedna knjižica Zagrebačke banke d.d. na ime (ime in priimek), br. (številka), sa saldom na dan (datum) u iznosu od (znesek) kuna, - devizna štedna knjižica Zagrebačke banke d.d. na ime (ime in priimek), br. (številka), sa saldom na dan (datum) u iznosu od (znesek) CAD i saldom na dan (datum) u iznosu od (znesek) EUR, devizna štedna knjižica Zagrebačke banke d.d. na ime (ime in priimek), br. (številka), sa saldom na dan (datum). u iznosu od (znesek) EUR, - novčano potraživanje prema Zagrebačkoj banci d.d. u iznosu od (znesek) EUR, s pripadajućom kamatom, a prema ugovoru o oročenom deviznom depozitu, sklopljenom (datum) u između Zagrebačke banke d.d. i (ime in priimek), na rok oročenja od 6 mjeseci, br. računa (številka).

NEKRETNINE: A - ½ odgovarajućeg suvlasničkog dijela nekretnine označene kao kat. čest. (parcelna številka) K.O. (katastrska občina) na kojem je uspostavljeno vlasništvo posebnog dijela nekretnine i to: stana u Zagrebu, stan br. (številka), na I. katu lijevo, koji se sastoji od dvije sobe i ostalih prostorija ukupne površine (izmera) m2, upisanog u poduložak br. (vložna številka) K.O. (katastrska občina), B -pravo sukorištenja u ½ dijela groba na groblju Stenjevec, odjel RKT., polje (številka), raz.I., grob br. (številka).

II. - Njegovim nasljednicima proglašavaju se temeljem pismene oporuke ostavitelja od (datum) god. i Zakona:

IX

X

1) supruga (ime in priimek), r. (priimek), zakonska i oporučna nasljednica, kućanica iz Zagreba, koja dobiva: - pokretnine navedene pod I. - u cijelosti, - pravo plodouživanja na nekretninama navedenim pod I.A.

2) unuk mlt. (ime in priimek), sin (ime), oporučni nasljednik, učenik iz Zagreba, koji dobiva: - nekretnine navedene pod I.A - u cijelosti, uz teret prava plodouživanja u korist (ime in priimek), - pravo sukorištenja groba navedenog pod I.B - u cijelosti.

III. - Zk odjel Općinskog suda u Zagrebu, izvršit će nakon pravomoćnosti ovog rješenja, upis prava nasljednika na nekretninama navedenim pod I.A.

IV. - Uprava gradskih groblja izvršit će nakon pravomoćnosti ovog rješenja, prijenos prava sukorištenja groba navedenog pod I.B, na ime nasljednika mlt. (ime in priimek) V - Zagrebačka banka d. d., izvršit će nakon pravomoćnosti ovog rješenja isplatu novčanih potraživanja navedenih pod I. supruzi ostavitelja (ime in priimek).

Obrazloženje

Kao zakonske nasljednice iza pok. (ime in priimek), utvrđene su u ovom postupku nasljednice I. nasljednog reda (ime in priimek), supruga i (ime in priimek), kći. Ostavitelj je načinio nedatiranu pismenu oporuku proglašenu na zapisniku od (datum), kojom stan u Zagrebu,(naslov) i grob na groblju Stenjevec ostavlja unuku mlt. (ime in priimek), time da supruzi (ime in priimek) ostavlja pravo plodouživanja na stanu. Navedenu oporuku su (ime in priimek) i mlt. (ime in priimek), u čije je ime nasljedničku izjavu dao (ime in priimek), kao otac i zz., priznali za istinitu i pravovaljanu i prihvatili nasljedstvo temeljem iste. (ime in priimek) po punomoćniku (ime in priimek), također je priznala oporuku istinitom i pravovaljanom, te izjavila da ne traži nužni dio koji joj po Zakonu pripada. Stoga je, utvrdivši ostavinsku imovinu kao što je navedeno pod I izreke valjalo riješiti kao u izreci ovog rješenja.

U Zagrebu, _________________ JAVNI BILJEŽNIK: POUKA O PRAVNOM LIJEKU: Protiv ovog rješenja nezadovoljna stranka ima pravo na prigovor …………… ( čl. 185. ZN) DNA: 1. (ime in priimek), 2. mlt. (ime in priimek), po ocu i z.z. (ime in priimek), 3. (ime in priimek) iz Zagreba. NAKON PRAVOMOĆNOSTI: 4. ZK odjel Općinskog suda u Zagrebu, 5. PU Zagreb, 6. Zavod za katastar GZ, 7. Zagrebačka banka d. d. i Uprava gradskih groblja – po nasljednicima.

Documents

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · 2017-10-26 · 2 POMEN IN VLOGA NOTARIATA TER RAZLOGI ZA PRENOS PRISTOJNOSTI V ZAPUŠ. Č. INSKEM POSTOPKU NA NOTARJE . 2.1 NOTARIAT . Na Hrvaškem