Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za zgodovino
DIPLOMSKO DELO
Aleš BLATNIK
Maribor, 2012
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za zgodovino
Diplomsko delo
RIMSKA NAJDIŠČA V POREČJU SAVINJE
Graduation Thesis
ROMAN SITES IN THE SAVINJA RIVER BASIN
Mentor: Kandidat:
izr. prof. dr. Janez MAROLT Aleš BLATNIK
Maribor, 2012
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr. Janezu MAROLTU, za strokovne
nasvete, pomoč in čas, ki ga je namenil zame, da sem lahko napisal diplomsko
delo.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, me spodbujali in stali ob
strani v času študija, predvsem očetu in mami ter moji družini, Tanji in Gašperju.
To diplomsko delo posvečam pokojni babici Ivi.
I Z J A V A
Podpisani Aleš BLATNIK, rojen/-a 25. 5. 1983, študent Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru, smer ZGODOVINA IN PROIZVODNO-TEHNIČNA
VZGOJA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom
RIMSKA NAJDIŠČA V POREČJU SAVINJE
pri mentorju dr. Janezu MAROLTU, izr. prof., avtorsko delo. V diplomskem
delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez
navedbe avtorjev.
_______________________
(podpis študenta)
Latkova vas, 21. 6. 2012
BLATNIK, A.: Rimska najdišča v porečju Savinje. Diplomsko delo, Univerza
v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2012.
POVZETEK
V diplomski nalogi Rimska najdišča v porečju Savinje sem zbral in predstavil
rimska najdišča, ki se nahajajo v porečju Savinje. V delu so zbrana najdišča
podrobneje opisana, predvsem najdbe, kjer je bilo možno, je bilo dodano tudi
slikovno gradivo.
Rimljani so pustili velik pečat na ozemlju današnje Slovenije. V mnogih krajih so
še danes vidni ostanki zapuščine Rimljanov. Zelo veliko ostankov je bilo najdenih
tudi v porečju Savinje in Savinjske doline, na katere sem se osredotočil v
diplomskem delu. V Šempetru v Savinjski dolini je bilo odkrito veliko rimsko
grobišče, v Ločici pri Polzeli je bil tabor II. italske legije, na Vranskem je bila
opekarna, in najpomembnejša Celeia, kot mesto province Norik, kar so le nekatera
pomembnejša najdišča od mnogih v porečju Savinje. Rimljani so bili poznani tudi
po gradnji cest, katerih ostanke so našli na zelo podobnih trasah kot poteka
današnja regionalna cesta Celje – Ljubljana.
Rimska arhitektura je bila zelo dovršena, kar je razvidno iz arheoloških najdb.
Zelo lepi in mogočni so nagrobniki v Šempetrski rimski nekropoli ter nagrobne
table, najdene v Celju. Znani so tudi miljniki, ki so jih našli ob cesti od Trojan do
Celja in proti Ptuju. Med najdenimi predmeti prevladujejo grobni pridatki,
nagrobni spomeniki, nakit, arhitekturni ostanki in rimski novci.
Ključne besede: antika, Rimljani, rimska najdišča, Savinja, Celeia, porečje
Savinje, Rimska nekropola, Rifnik, Norik.
BLATNIK, A.: Roman sites in the Savinja river basin. Graduation Thesis,
University of Maribor, Faculty of Arts, Department of History, 2012.
ABSTRACT
In the Graduation Thesis Roman sites in the Savinja river basin I gathered and
presented all of the Roman sites, which are located in the Savinja river basin. In
the Thesis the gathered sites are described in greater details, especially findings
and photo material was added, where that was possible.
The Romans have left a big mark in the territory of modern Slovenia. In many
places there are still visible remains of the Roman legacy. A lot of them were
found in the Savinja river basin and the Savinja Valley, which I focused on in my
Graduation Thesis. A big Roman graveyard was discovered in Šempeter in
Savinja Valley, in Ločica near Polzela there was a camp of the Second Italic
Legion, in Vransko there was a brickworks and the most important Celeia, as the
town of Noricum province. These are only the most important sites of the many in
the Savinja river basin. The Romans were also known by the construction of
roads, remains of which were found in a very similar layout as today's regional
highway Celje – Ljubljana is directed.
Roman architecture was very perfective, which is evident from the archeological
findings. Tombstones in Roman necropolis in Šempeter and tomb tablets found in
Celje are very beautiful and mighty. Milestones found along the roads from
Trojane to Celje and Ptuj are also known. Among the objects found the dominated
are grave additions, tombstones, jewelry, architectural remains and Roman coins.
Key words: antiquity, Romans, Roman sites, the Savinja River, Celeia, Savinja
river basin, the Roman necropolis, Rifnik, Noricum.
I
KAZALO
1 UVOD .................................................................................................................. 8
1.1 TEORETIČNA IZHODIŠČA ................................................................................. 8
1.2 NAMEN, CILJI IN PREDPOSTAVKE ................................................................. 11
1.3 METODOLOGIJA DELA .................................................................................. 11
2 RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH ..................................................................... 12
2.2 RIMLJANI V SAVINJSKI DOLINI ...................................................................... 14
3 RIMSKA NAJDIŠČA V POREČJU SAVINJE ............................................ 21
3.1 BRASLOVČE .................................................................................................. 21
3.1.1 Braslovče ............................................................................................. 21
3.1.2 Letuš .................................................................................................... 22
3.1.3 Podvrh ................................................................................................. 22
3.2 BREZE .......................................................................................................... 22
3.2.1 Slatina .................................................................................................. 22
3.3 CELJE ........................................................................................................... 22
3.3.1 Celje ..................................................................................................... 22
3.3.2 Tremerje.............................................................................................. 40
3.4 DOBRNA ....................................................................................................... 40
3.4.1 Dobrna ................................................................................................. 40
3.4.2 Zavrh nad Dobrno ............................................................................. 40
3.5 FRANKOLOVO ............................................................................................... 40
3.5.1 Frankolovo .......................................................................................... 40
3.5.2 Lindek ................................................................................................. 41
3.5.3 Stražica ................................................................................................ 41
3.6 GOMILSKO .................................................................................................... 41
3.6.1 Gomilsko ............................................................................................. 41
3.6.2 Grajska vas ......................................................................................... 42
3.6.3 Šmatevž ............................................................................................... 42
3.7 JURKLOŠTER ................................................................................................. 42
3.7.1 Lisca ..................................................................................................... 42
3.8 LAŠKO .......................................................................................................... 43
3.8.1 Brezno ................................................................................................. 43
3.8.2 Doblatina ............................................................................................. 43
II
3.8.3 Lahomno ............................................................................................. 44
3.8.4 Laško ................................................................................................... 45
3.8.5 Laziše ................................................................................................... 51
3.8.6 Marija Gradec .................................................................................... 51
3.8.7 Rifengozd ............................................................................................ 51
3.8.9 Sveti Miklavž ...................................................................................... 51
3.9 PETROVČE .................................................................................................... 51
3.9.1 Arja vas ............................................................................................... 51
3.9.2 Drešinja vas ........................................................................................ 52
3.9.3 Kasaze ................................................................................................. 52
3.9.4 Levec .................................................................................................... 52
3.9.5 Petrovče ............................................................................................... 52
3.9.6 Zalog .................................................................................................... 52
3.10 PLANINA PRI SEVNICI ................................................................................. 53
3.10.1 Planina pri Sevnici ........................................................................... 53
3.11 POLZELA .................................................................................................... 53
3.11.1 Ločica ob Savinji .............................................................................. 53
3.11.2 Novi Klošter ...................................................................................... 67
3.11.3 Polzela................................................................................................ 67
3.11.4 Založe ................................................................................................ 67
3.12 PONIKVA PRI GROBELNEM .......................................................................... 67
3.12.1 Dolga Gora ........................................................................................ 67
3.12.2 Ponikva .............................................................................................. 68
3.12.3 Sveti Ožbalt ....................................................................................... 68
3.13 PREBOLD .................................................................................................... 68
3.13.1 Latkova vas ....................................................................................... 68
3.13.2 Prebold .............................................................................................. 68
3.13.3 Sveti Lovrenc pri Preboldu ............................................................. 68
3.14 PRISTAVA ................................................................................................... 69
3.14.1 Artič ................................................................................................... 69
3.15 REČICA ....................................................................................................... 69
3.15.1 Bukovca ............................................................................................. 69
3.15.2 Malič .................................................................................................. 69
3.15.3 Slivno ................................................................................................. 69
III
3.16 RIMSKE TOPLICE ......................................................................................... 69
3.16.1 Dinje Laze ......................................................................................... 69
3.16.2 Dol pri Jurkloštru ............................................................................ 70
3.16.3 Rimske Toplice ................................................................................. 70
3.17 ROGAŠKA SLATINA .................................................................................... 70
3.17.1 Spodnji Gabernik ............................................................................. 70
3.18 SLOVENSKE KONJICE ................................................................................. 70
3.18.1 Križevec ............................................................................................. 70
3.18.2 Polena ................................................................................................ 71
3.18.3 Slovenske Konjice............................................................................. 71
3.18.4 Stranice ............................................................................................. 72
3.18.5 Strmec pri Vojniku .......................................................................... 73
3.19 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI .................................................................. 73
3.19.1 Dobrteša vas ...................................................................................... 73
3.19.2 Podlog v Savinjski dolini ................................................................. 73
3.19.3 Šempeter v Savinjski dolini ............................................................. 74
3.20 ŠENTJUR PRI CELJU .................................................................................... 83
3.20.1 Podgorje pod Resevno ..................................................................... 83
3.20.2 Rifnik ................................................................................................. 83
3.20.3 Stopče ................................................................................................ 90
3.20.4 Sveti Jakob ........................................................................................ 90
3.20.5 Sveti Primož ...................................................................................... 90
3.20.6 Šentjur pri Celju .............................................................................. 91
3.20.7 Zdenica .............................................................................................. 92
3.21 ŠKOFJA VAS ................................................................................................ 92
3.21.1 Sveta Marjeta ................................................................................... 92
3.21.2 Škofja vas .......................................................................................... 92
3.22 ŠMARJE PRI JELŠAH .................................................................................... 93
3.22.1 Grobelno ........................................................................................... 93
3.23 ŠTORE ........................................................................................................ 93
3.23.1 Bežigrad ............................................................................................ 93
3.23.2 Laška vas ........................................................................................... 93
3.23.3 Slance ................................................................................................. 93
3.23.4 Štore ................................................................................................... 94
IV
3.23.5 Teharje .............................................................................................. 94
3.24 TABOR ........................................................................................................ 94
3.24.1 Tabor ................................................................................................. 94
3.25 VITANJE ..................................................................................................... 95
3.25.1 Hudinja ............................................................................................. 95
3.25.2 Spodnji Dolič .................................................................................... 95
3.25.3 Sveta Marjeta na Lošpergu ............................................................. 95
3.26 VOJNIK ....................................................................................................... 96
3.26.1 Ivenca ................................................................................................ 96
3.26.2 Višnja vas .......................................................................................... 96
3.26.3 Vojnik ................................................................................................ 96
3.27 VRANSKO ................................................................................................... 97
3.27.1 Vransko ............................................................................................. 97
3.27.2 Ilovica pri Vranskem ....................................................................... 97
3.27.2.1 Peč 1 ............................................................................................ 99
3.27.2.2 Peč 2 .......................................................................................... 101
3.27.2.3 Skladišče ................................................................................... 102
3.27.2.4 Odpadna jama............................................................................ 103
3.27.2.5 Arhitekturni ostanki .................................................................. 103
3.27.2.6 Cesta Emona - Celeia ................................................................ 104
3.28 ŽALEC ...................................................................................................... 105
3.28.1 Gotovlje ........................................................................................... 105
3.28.2 Pernovo ........................................................................................... 106
3.28.3 Vrbje ................................................................................................ 107
3.28.4 Žalec ................................................................................................ 108
4 SKLEP ............................................................................................................. 109
5 LITERATURA ............................................................................................... 110
6 INTERNETNI VIRI ...................................................................................... 115
V
KAZALO SLIK
Slika 1: Zemljevid province Norik. ....................................................................... 12
Slika 2: Rimski cesar Mark Avrelij. ...................................................................... 14
Slika 3: Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik..................................................... 15
Slika 4: Napis iz 4. stoletja, vzidan v cerkev sv. Pavla v Preboldu. ..................... 17
Slika 5: Cesar Septimij Sever. ............................................................................... 19
Slika 6: Maksimin Tračan (Maximus Trax). ......................................................... 19
Slika 7: Cesar Dioklecijan. .................................................................................... 20
Slika 8: Antoninijan Gordijana III. ....................................................................... 21
Slika 9: Plinij Starejši. ........................................................................................... 23
Slika 10: Pogled na stebričke v hipokavstu........................................................... 24
Slika 11: Obok v hipokavstu. ................................................................................ 25
Slika 12: Ostanek vodovodne cevi, hrastovo korito iz enega debla. ..................... 26
Slika 13: Rimska kanalizacijska mreža. ................................................................ 27
Slika 14: Ostanki Heraklejevega svetišča na Miklavškem hribu. ......................... 28
Slika 15: Odlomek počastitvenega napisa za Tita Varija Klemensa..................... 29
Slika 16: Zatrep z upodobitvijo Tritona. ............................................................... 29
Slika 17: Bakhantska maska.................................................................................. 30
Slika 18: Tloris vile na Sevcah.............................................................................. 31
Slika 19: Mitrov kamen. ........................................................................................ 31
Slika 20: Marmorna ženska glava s keltskim pokrivalom. ................................... 32
Slika 21: Mars, Reja Silvija in Amor. Relief vzidan na pročelju hiše v Prešernovi ulici 10. .................................................................................................................. 33
Slika 22: Luna, Endymijon in Amor. Relief v lapidariju muzeja. ........................ 34
Slika 23: Zakladna najdba sestercev Trajana in Hadrijana. .................................. 35
Slika 24: Poslikan stenski omet s predstavo Apolona iz konca 1. st..................... 36
Slika 25: Boginja Celeia........................................................................................ 37
Slika 26: Oklepna plastika – sprednja stran. ......................................................... 38
Slika 27: Veliki noriški srebrnik iz struge Savinje................................................ 39
Slika 28: Rimski miljnik cesarja Septimija Severa iz leta 201. ............................ 41
Slika 29: Lonec iz sivorjave gline. ........................................................................ 43
Slika 30: Cesar Mark Avrelij, Aleksander Sever (222 – 235). ............................. 44
Slika 31: Medaljon s portretom ženske. ................................................................ 45
VI
Slika 32: Rimski lev. ............................................................................................. 46
Slika 33: Relief krilate Meduzine glave. ............................................................... 46
Slika 34: Relief z lovskim prizorom. .................................................................... 47
Slika 35: Zadnja stran rimskega leva iz Laškega. ................................................. 48
Slika 36: Fragment družinskega nagrobnika. ........................................................ 49
Slika 37: Fragment nagrobnika. ............................................................................ 50
Slika 38: Fragment družinskega nagrobnika. ........................................................ 50
Slika 39: Antonin Pij. ............................................................................................ 53
Slika 40: Grafični prikaz lege mesta Lorch........................................................... 54
Slika 41: Noriški vojak. ........................................................................................ 55
Slika 42: Tloris taborišča. ..................................................................................... 58
Slika 43: Prerez južnega kanala v južnih vratih. ................................................... 61
Slika 44: Prerez severnega kanala v južnih vratih. ............................................... 62
Slika 45: Prerez kanala v severnih vratih. ............................................................. 63
Slika 46: Srebrna žlica iz taborišča II. italske legije v Ločici. .............................. 64
Slika 47: Različni tipi žigov na opekah v Ločici. ................................................. 65
Slika 48: Bronasti novec cesarja Klavdija II. Gotika, 268-270............................. 66
Slika 49: Vindonijeva grobnica. ............................................................................ 75
Slika 50: Priscianova grobnica. ............................................................................. 75
Slika 51: Zgornji del Priscianove grobnice. .......................................................... 76
Slika 52: Baldahinska streha Enijeve grobnice. .................................................... 76
Slika 53: Enijeva grobnica. ................................................................................... 77
Slika 54: Sekundijanova grobnica. ........................................................................ 77
Slika 55: Preprost grob z žaro. .............................................................................. 78
Slika 56: Portretni relief Julije, Sekstove hčere in Vindonijeve žene. .................. 79
Slika 57: Portretni relief C. Vindonija Sukcesa, Edila Klavdije Celeje. ............... 79
Slika 58: Pepelnica iz peščenca s portreti umrlih na pokrovu. ............................. 80
Slika 59: Del grobišča, dva navadna temelja, temelj z ograjo in 2 grobova v obliki jaška....................................................................................................................... 81
Slika 60: Grob št. 86, obdan s kamnito oblogo, pod pridatki je viden tlak iz rečnih prodnikov. ............................................................................................................. 82
Slika 61: Pogled na Rifnik s severovzhoda. .......................................................... 83
Slika 62: Zlata uhana s košarico. .......................................................................... 84
Slika 63: Pozlačeno pisalo. ................................................................................... 85
VII
Slika 64: Srebrnik Klefa. ....................................................................................... 85
Slika 65: Rifnik, vhod v stražarnico. ..................................................................... 86
Slika 66: Zgornji del nagrobnika iz hiše 4. ........................................................... 87
Slika 67: Bronast ključ iz antične naselbine. ........................................................ 87
Slika 68: Vodni zbiralnik antične naselbine.......................................................... 88
Slika 69: Tloris svetišča. ....................................................................................... 89
Slika 70: Antična ara, vzidana v narteksu. ............................................................ 89
Slika 71: Vodnemu božanstvu Akvoniju posvečena ara, ki je bila vzidana v narteksu ................................................................................................................. 90
Slika 72: Srebrni rimski oljenki. ........................................................................... 91
Slika 73: Kolesnice v kamnu. ............................................................................... 94
Slika 74: Navpična fotografija peči 1 in 2. ........................................................... 98
Slika 75: Zračni posnetek osrednjega dela najdišča, pogled proti jugu. ............... 99
Slika 76: Peč 1 ali zahodna peč. .......................................................................... 100
Slika 77: Opeka z žigom II. italske legije. .......................................................... 100
Slika 78: Žig PARATI na odlomku korca........................................................... 101
Slika 79: Del tegule z okrasom polkrogov in žigom REGANO. ........................ 101
Slika 80: Peč 2, pogled z jugozahoda.................................................................. 102
Slika 81: Zračni posnetek najdišča, levo od peči vidno skladišče. ..................... 102
Slika 82: Pogled na plast opeke v odpadni jami. ................................................ 103
Slika 83: Ostanki arhitekture in kanala iz opek na južnem robu izkopa. ............ 104
Slika 84: Stranski pogled na kanal in način njegove zgradbe. ............................ 104
Slika 85: Ostanki rimske ceste Emona – Celeia. ................................................ 105
Slika 86: Genij smrti, vzidan v zunanjost cerkve v Gotovljah. ........................... 106
Slika 87: Rimski kapitel iz Vrbja. ....................................................................... 107
Slika 88: Nagrobnik, ki je bil vzidan v mlinu v Vrbju. ....................................... 107
8
1 UVOD
1.1 TEORETIČNA IZHODIŠČA
Rimljani so združili ves zahodni svet, katerega središče je bilo Sredozemsko
morje. To so dosegli s stopnjevitim širjenjem svoje oblasti. Do leta 200 pred
našim štetjem so postali po petstoletni borbi gospodarji vse Italije. V naslednjih
200 letih so s svojimi provincami obkrožili Sredozemsko morje. Preko
Jadranskega morja so širili svojo oblast delno frontalno, delno krilno, na jugu z
izhodiščem v Grčiji, na severu iz Ogleja, utrjene mestne postojanke, ki so jo prav
v ta namen ustanovili leta 181 pr. Kr. Noriško kraljestvo je prišlo pri tem
zaokroževanju rimske posesti zadnje na vrsto.
Ko je Julij Cezar osvajal Galijo, mu je noriški kralj Boccio celo poslal svoje čete
na pomoč. Ko pa je cesar Avgust ukrotil ilirska plemena sedanje Bosne, posavske
Kelte in Panonce ter pomaknil rimske meje do Donave, so se Noričani vznemirili.
Toda Avgustovi vojskovodji, posinovljenca Druz in Tiberij, sta jih z lahkoto
pomirila. To se je zgodilo leta 15 pr. Kr. Rimljani so Noričanom okrog leta 60 še
pustili domačo upravo, ki pa ni imela prave oblasti, v resnici je Noričanom že
tedaj vladal rimski cesarski namestnik.
Keltska Keleia je kmalu postala zelo važno mesto rimskega Norika. Cesar Klavdij
(41 – 54) ji je podelil pravice rimskega municipija, bila je v upravnem pogledu
zmanjšana podoba Rima. V mestu je kmalu prevladovalo rimsko prebivalstvo,
čeprav prvotno prebivalstvo ni popolnoma izginilo, pozneje so bili v mestu tudi
Grki, Sirci in predstavniki drugih narodnosti velike in pisane rimske države – kot
trgovce, obrtnike in vojake.
Na čelu mestne uprave sta bila dva duumvira, podobna rimskima konzuloma, ki
sta upravljala mesto s pomočjo mestnega sveta. Mestni upravni teritorij je obsegal
tudi sosednje podeželje; segal je od pohorskih slemen na severu preko Save na
jugu, od Savinjskih Alp na zahodu do bližine Sotle na vzhodu. Sotla sama je že
9
bila v Panoniji, ki je bila obmejna provinca kakor Norik. Glavno mesto Norika je
bil Virunum na Gosposvetskem polju, na drugem mestu pa je bila Celeia.
Včasih so bili v Celei zbori predstavnikov province, ki jih je vodil najvišji
provincialni duhovnik in so imeli veliko oblasti, presojali so namreč tudi
delovanje cesarskega namestnika.
Skozi Celeio je po starodavni trasi vodila rimska vojaška in trgovska cesta prosti
Donavi. Prihajala je iz Aquileie (Oglej) skozi Emono, ki je upravno spadala k
Italiji, ter je pri Atransu (Trojane) prekoračila mejo Norika. V Celei se je cesta
cepila v dva kraka. Eden je skozi Teharje, Šmarje, Gabrniško sotesko med Dolgo
Goro in Bočem, skozi Poljčane in Ptujsko goro vodil v Poetovio (Ptuj), ki je že bil
v Panoniji. Drugi se je skozi Frankolovo, Konjice in Polskavo prav tako usmerjal
v Ptuj, medtem ko je glavna smer vodila v Flavijo Solvo na Donavi (Lipnica). Iz
Ptuja je vodila ena smer v Carnuntum (Petronell) in Vindobono (Dunaj), druga v
Aquincum (Budimpešta), tretja v Murso (Osijek). Pri Stranicah se je na levi cepil
pomemben krak, ki je skozi Upellae (Vitanje), Stari trg pri Slovenj Gradcu
(Colatio) vodil v Globasnico v Juenni (Podjuna) in v glavno mesto province
Virunum.
Iz Celeie je vodila sicer manj znana cesta tudi proti jugu. Pri Zidanem mostu je
prekoračila Savo in se usmerila proti mestu Neviodunum (Drnovo na Krškem
polju), kjer se je združevala s cesto, ki je prihajala iz Emone skozi Trebnje
(postaja Praetorium Latobicorum) in je v nadaljnjem poteku vodila v Siscio
(Sisak).
Celeia je bilo zidano mesto s podtalno kurjavo v mnogih hišah, s svetišči in
javnimi poslopji. Po bližnjih gričkih so bile rimske vile. Obzidje je mesto dobilo
verjetno šele okrog leta 200, ko so časi začeli postajati nemirni zaradi vpadanja
germanskih ljudstev.
10
Gosto naseljena je bila tudi širša okolica mesta, najbolj v Savinjski dolini, o čemer
glasno govori šempetrsko grobišče s tremi mogočnimi nagrobnimi kapelami
celeianskih veljakov, duumvirov. Nekoliko zahodneje, med Ločico in Bregom, je
cesar Mark Avrelij 100 let prej zgradil vojaško taborišče kot prehodno bivališče
II. italske legije, ki jo je ustanovil, da bi se lažje ubranili napadov Markomanov in
Kvadov, ki jih je vabilo proti jugu tedaj še nedotaknjeno bogastvo Italije. Nedaleč
od taborišča, v smeri proti Gornjim Grušovljam, je bilo veliko rimsko naselje.
Proti koncu 2. stoletja so se že začeli majati temelji velikega rimskega imperija.
Notranje vezi so začele popuščati. To se je odražalo tudi v verskih nazorih. Ljudje
so se začeli zatekati k orientalskim bogovom, ki naj bi obupavajočim dušam
prinesli odrešenje, k egipčanski Izidi, boginji lune, zlasti pa k iranskemu
(perzijskemu) bogu sonca Mitri, čigar čaščenje je duše očiščevalo. Isto hrepenenje
je ustvarjalo podlago za širjenje krščanstva, ki je prevladovalo v državi v začetku
4. stoletja. Tedaj je Celeia dobila svojo cerkev, ki je stala na mestu sedanje pošte.
Prvotna cerkev je bila majhna in so jo zato porušili ter na njenem mestu zgradili
večjo baziliko. To je bila škofijska cerkev. Izmed celjskih škofov je popolnoma
zanesljivo bil Gavdencij, čigar ime lahko preberemo na nagrobni plošči, vzidani
na zunanji strani severne stene cerkve sv. Pavla v Preboldu.
Z notranjo stisko je bila povezana tudi zunanja, ki so jo ustvarjali preko Donave
prihajajoči vpadi tujih ljudstev, predvsem germanskih in drugih. Posebno usoden
je moral biti pohod hunskega kralja Athile (451), ki je požigal in uničeval na svoji
poti proti Rimu. Takrat je zelo trpela tudi Celeia. Petdeset let prej je po isti poti
kralj Alarih v Italijo vodil Zahodne Gote, nekaj desetletij za Huni je šel z
Vzhodnimi Goti v Italijo kralj Teoderik Veliki, ki se je tam polastil oblasti in vsaj
začasno ustvaril na tleh Italije državo Vzhodnih Gotov, ki so ji pripadali tudi naši
kraji. Bilo je še nekaj manjših germanskih ljudstev, ki so preko naših krajev silili
v Italijo. Najvažnejši med njimi so bili Langobardi, ki so se nekaj let zadrževali na
naših tleh. Ko jih je kralj Alboin leta 568 odpeljal v Italijo, se je končala viharna
doba, ki jo označujemo kot preseljevanje narodov.1
1 Janko OROŽEN, Zgodovina Celja in okolice, Celje 1967, str. 7 – 11.
11
1.2 NAMEN, CILJI IN PREDPOSTAVKE
Namen diplomskega dela je strniti in opisati rimska najdišča v porečju Savinje.
Predstavil bom rimska najdišča, jih opisal in kjer je možno, tudi slikovno
podkrepil arheološke najdbe.
Posamezna najdišča sem razdelil po večjih okrajih in jih nato razčlenil na
posamezne kraje, kjer se nahajajo najdišča oziroma so bili najdeni predmeti iz
rimske dobe.
Na začetku dela sem podal tudi nekaj zgodovinskih dejstev, povezanih s
prisotnostjo Rimskega imperija na naših tleh.
1.3 METODOLOGIJA DELA
Diplomsko delo temelji na študiju literature in virov, ki navajajo rimska najdišča
oziroma, v katerih so opisana najdišča v porečju Savinje. Po opredelitvi problema
sem preučil navedeno literaturo in vire, s pomočjo katerih sem lahko ustvaril
diplomsko delo.
12
2 RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH
Drugo stoletje naše ere do sedemdesetih let pomeni za rimski svet pa tudi za naše
kraje obdobje miru in s tem v zvezi tudi višek gospodarskega, kulturnega in
političnega vzpona. Cesar Trajan (98 – 117) je v začetku drugega stoletja
podjarmil Dacijo (današnjo Romunijo) in jo vključil kot provinco v rimski
imperij. S podjarmljenjem te bogate dežele je postavil temelje blagostanju.
Blagostanje pa ni bilo le v Rimu, pač pa se je odražalo tudi v provincah, med
njimi v provinci Noricum, v katero so bili vključeni tudi naši kraji.2
Slika 1: Zemljevid province Norik.
(http://www.dijaski.net/get/zgo_tes_rimska_kultura_in_rimljani_na_nasem_ozemlju_01.doc, povzeto dne 28. 12. 2011)
Iz tega obdobja izvirajo najlepši spomeniki rimske dobe, ki so se ohranili do
današnjih dni. Spomnimo se samo veličastne nekropole v Šempetru. Celeia, ki je
2 Vera KOLŠEK, Rifnik v Antiki, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1965, str. 281.
13
zrasla iz keltske naselbine, dobi prav v tej dobi svojo največjo razprostranjenost in
po svojem obsegu daleč presega kasnejše srednjeveško Celje. Lepi in zanimivi so
kamniti spomeniki mesta, ki jih večino hrani Mestni muzej v Celju, nekatere med
njimi pa tudi graški in dunajski muzej. Celeia ni bila le močno trgovsko središče,
kajti tu je bilo pomembno križišče cest, ki so se iz mesta usmerjale na sever,
vzhod, zahod in jug, cvetela je tudi obrt, predvsem kamnoseštvo. Številne najdbe
pričajo o gosti naseljenosti izven mesta. Po dobro oskrbovanih cestah, kar
dokazujejo številni miljniki, so potovali poleg vojaških enot, ki so stražile in
varovale severno mejo imperija na Donavi, še popotniki in trgovci, ki so trgovali z
dragocenim nakitom, posodo, tkaninami in dišavami. Ena izmed cest, ki je
povezovala Celeio s severovzhodnimi kraji, je potekala tudi po dolini Voglajne
mimo Šentjurja, Ponikve, Šmarja pri Jelšah in Rogatca proti Ptuju. Prav iz bližine
Šentjurja, pod obronki južnih hribov, so znane rimske hiše, od tu izhajata dve
srebrni svetilki in edinstvena najdba – bronasta »Germanikova« glava.
Takšna je bila približna slika pri nas, ko je v sedemdesetih letih drugega stoletja
pretresel severno mejo rimskega imperija na Donavi vpad barbarskih plemen
Kvadov in Markomanov. Prodrli so globoko v državo, a prvi vpad je bil kmalu
zavrnjen. Vseeno je bilo konec miru in brezbrižnosti. Hitro so začeli ljudje iskati
zatočišča in varne, težje dostopne kraje. V Celei, ki do takrat ni imela obzidja, so
ga hiteli graditi. Prebivalstvo, ki je stanovalo v neposredni bližini mesta, je
zapustilo svoje domove in se naselilo v mestu. Po nalogu cesarja Marka Avrela so
zgradili veliko vojaško taborišče v Ločici pri Polzeli in tu se je ustavila II. italska
legija, ki je bila poslana iz Solina v Dalmaciji, da brani severne kraje države. Tudi
bolj odmaknjene naselbine so se obdale z utrjenimi zidovi. Taki naselbini
poznamo na Brinjevi gori nad Zrečami in na Rifniku nad Šentjurjem.3
3 Vera KOLŠEK, Rifnik v Antiki, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1965, str. 281 – 282.
14
Slika 2: Rimski cesar Mark Avrelij.
(http://www.nndb.com/people/979/000087718/, povzeto dne 14. 12. 2011)
2.2 RIMLJANI V SAVINJSKI DOLINI
Ko se je v drugem stoletju pr. Kr. razširila rimska oblast skoraj na vse
sredozemske dežele, je rimska država kazala težnje, da bi se utrdila tudi proti
severu – v Srednji Evropi. V tej smeri so bile najprej na vrsti naše pokrajine.
V tesnejše stike z Rimljani so prišli Noričani že v 2. stol. pr. Kr., kar se je kazalo
predvsem v trgovski izmenjavi dobrin, ki je postajala z leti vedno bolj živahna.
Od nas so v Italijo izvažali govedo, med, svinec, sir, vosek, železo in zlato, rimski
trgovci pa so prinašali lepo posodo.
Razen trgovcev so naši kraji videli večkrat tudi rimske vojake, ki so v bojnih
pohodih proti germanskim plemenom korakali čez naše ozemlje. Prvega znanega
pohoda prek naših krajev se je lotil C. Cassius leta 171, pozneje, leta 129 pa še
Sempronius Tuditanus, vendar sta oba ostala brez uspeha. Velika bitka je bila v
Noriku leta 113 pri glavnem mestu države Noreji (Neumarkt na Koroškem). Tukaj
so se bili Rimljani z germanskim plemenom Cimbri. Slednji so zmagali in pretila
15
je nevarnost, da bo rimska vojska popolnoma uničena. Seveda pa ta spopad ni
ostal brez sledov; veliko je bilo uničenega in opustošenega.
Konec vpadom sta napravila Oktavijan (cesar Avgust), ko je zavojeval ozemlje od
Save, in Tiberij, ki je dokončno pomaknil mejo na Donavo. V tem času so naši
kraji še vedno formalno obstajali kot »regnum Norikum«4. V času cesarja
Klavdija (41-54) so se zgodile občutne spremembe.5
Slika 3: Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Klavdij_I., povzeto dne 15. 12. 2011)
Kralja so odstavili in na njegovo mesto je bil postavljen cesarski namestnik. Norik
je skoraj neopazno postal rimska provinca in začela se je rimska okupacija. S
cesarjem Klavdijem se je začelo novo obdobje, predvsem za Savinjsko dolino.
Število prebivalcev je precej naraslo z novimi priseljenci Rimljani. Vsekakor je na
priseljevanje tujcev vplival hiter razvoj Celeie, ki je ravno takrat dobila pravice
4 Regnum Norikum – Noriško kraljestvo. 5 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 118.
16
rimskega mesta, postala je municipium6. Ker ji je podelil mestne pravice cesar
Klavdij, se je imenovala po njem Claudia Celeia. Upravni teritorij Celeie je bil
velik. Pod njeno upravno oblast je segala celotna Savinjska dolina. Plemstvo je
bilo naseljeno predvsem ob rimski cesti Emona-Atrans-Celeia-Poetovio itd., ki je
bila pomembna v gospodarskem in strateškem – vojaškem pogledu. Vsi vojaški
pohodi proti Donavi, kakor tudi na Balkanski polotok, so se vršili po tej poti.
Cesta je vodila po sredini Savinjske doline približno po današnji trasi z nekaterimi
odkloni, razen proti Trojanskemu klancu, kjer je imela drugo smer.
Rimljani so imeli ob cestah postaje, kjer so si popotniki lahko izmenjali konje ter
dobivali hrano in prenočišče. Take postaje so se imenovale mansio in mutatio. Iz
rimskega zemljevida Tabule Peutingeriane je razvidno, da je bila takšna postaja
med Celeio in Atransom ravno na sredi poti. Postaja je bila oddaljena od Trojan in
Celja po 13 rimskih milj, kar bi ustrezalo prostoru med Kapljo vasjo in Grajsko
vasjo. Cesta, ki je prihajala od Trojan, »v zideh« prek Presedla, Tabora, se je
približevala rimskemu taborišču v Ločici ravno nekje na tem področju, kjer je bil
most čez Bolsko.7
Izmed obrti je najbolj cvetela lončarska in kamnoseška obrt. Bili so še drugi
rokodelci, kot so zidarji, čevljarji itd. Verjetno je bilo razvito tudi splavarstvo.
Rimljani so s sabo prinesli tudi svoje bogove. Najbolj so častili Jupitra. Poleg
njega nastopajo še Merkur, Vulkan, Neptun, Mars, Fortuna, itd. Mrtve so
priporočali podzemeljskim bogovom manom, za svoje varstvo pa so se obračali
do hišnih bogov – larov, do mestnega, državnega, pa tudi do cesarskega genija
(Genius Augustus). Poleg rimskih bogov so častili tudi domača božanstva, ki so
jih podedovali po svojih dedih in so bila bolj lokalnega značaja.
6 Municipium – mesto, ki ima okrnjene državljanske pravice (sine sufragio). 7 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 118 – 119.
17
Konec drugega stoletja se je pričel v naših krajih širiti Mitrov kult8. Vzporedno z
njim zasledimo prve začetke krščanstva. Da je škofija v Celei obstajala, nam pove
napis 4. stoletja iz Sv. Jurija pri Preboldu, ki je prišel tja verjetno iz celjskih
ruševin in nosi ime škofa Gaudencija.9
Slika 4: Napis iz 4. stoletja, vzidan v cerkev sv. Pavla v Preboldu.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svetega_Pavla,_Prebold, povzeto dne 17. 12. 2011)
Po zasedbi so morale naše dežele plačevati visoke davke in skrbeti za določeno
število vojakov. V začetku je naše prebivalstvo služilo le v pomožnih četah, ki so
imele nalogo skrbeti za mir v okupiranih provincah, v bitkah pa so seveda
priskočile na pomoč redni vojski, ki se je rekrutirala samo iz vrst rimskih
državljanov. Pozneje, ko so potrebovali vedno več vojske, so si pomagali tako, da
so enostavno podelili državljanstvo celim plemenom in jih potem vključili v redno
vojsko. Najbolj enostavna je postala rekrutacija v 3. stoletju, ko je cesar Karakala
8 Mitrov kult je iranskega izvora. V rimsko državo so ga prinesli vojaki, sužnji in trgovci. Mithras je bog svetlobe – sonca. Kot poslanec najvišjega boga Zeusa je na zemlji ubil bika. Iz njegovega trupa se je porodil nov svet rastlinstva in živalstva, morda tudi človek. 9 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 120.
18
leta 212 podelil vsemu prebivalstvu rimskega imperija državljanstvo. Kljub temu,
da je Savinjska dolina oklepala tako pomembno cesto in so se po njej premikali
razni pohodi, je v prvem stoletju uživala mir. Ta mir je bil prekinjen le leta 69, ko
se je pomikala prek Savinjske doline XIII. legija Gemina iz Ptuja. Vendar ta
pohod ni prinesel bistvenih sprememb, ker se legija na svoji poti v Italijo tukaj niti
ni zadrževala. Potreben je bil hiter premik, saj je morala hiteti na pomoč novemu
cesarju Vespazijanu (69 – 79).
Kot za ves rimski imperij pomeni tudi za naše kraje drugo stoletje dobo
gospodarskega razcveta. V veliki meri gre ta razvoj na račun sužnjev, ki so
predstavljali ceneno delovno silo. V tem obdobju se je dvignila Celeia in z njo
vred vsa Savinjska dolina do take višine, kakršne nista več dosegli vse do novega
veka. Ta cvetoči vzpon lahko najbolje opazujemo na spomenikih rimskega
grobišča v Šempetru. Grobišče ima svoje začetke v drugi polovici prvega stoletja
za vlade Nerona (54 – 117). V drugo stoletje spadajo nagrobne kapele Priscianov,
celjskih županov, ki jih lahko štejemo med najlepše objekte celotnega
pokopališča.
V drugi polovici drugega stoletja, v času vladavine Marka Avrelija, je pretresel
rimsko državo vpad Kvadov in Markomanov. Meja ob Donavi s svojim
obrambnim sistemom ni vzdržala navala. Ko so Markomani in Kvadi videli, da
lahko predrejo utrjen pas ob Donavi, so se lotili večjega podviga. Združila so se
vsa germanska plemena in na širokem obsegu prebila rimsko mejo, prodirala so
tudi preko našega ozemlja. Usmerjena so bila v Italijo in le malo je manjkalo, da
niso osvojili rimske kolonije Akvileje. Zaradi izbruha kuge v rimski vojski je
Mark Avrelij le s težavo premagal sovražnika. Da bi se zavarovali, so takoj
zgradili novo obrambno črto na našem ozemlju, da bi zaščitili Italijo. Cesto z
Donave v Italijo so Rimljani zavarovali z velikim vojaškim taborom v Ločici pri
Polzeli. Tabor je zapiral pot k Trojanskemu sedlu, ki bi bil važna obrambna točka
v primeru napada. V tabor v Ločici, ki spada v začetek 70. let drugega stoletja, je
prišla II. italska legija iz Vindonisse. Tukaj je ostala le nekaj let. Ko so Rimljani
19
prešli v ofenzivo, je bila legija prestavljena na Donavo v Lorch, kasneje pa v
Carnuntum (Deutschaltenburg – Petronei na Donavi).
Skozi Savinjsko dolino je v tretjem stoletju vodil svojo vojsko v Italijo cesar
Septimij Sever, da napravi v Rimu mir. Skozi naše kraje je šel tudi Maksimin
Tračan, ki je leta 238 porušil Emono.10
Slika 5: Cesar Septimij Sever.
(http://en.wikipedia.org/wiki/Septimius_Severus, povzet dne 17. 12. 2011)
Slika 6: Maksimin Tračan (Maximus Trax).
(http://www.ma-shops.com/mpo/item.php5?id=5184, povzeto dne 17. 12. 2011)
10 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 120 – 122.
20
V starem veku je Savinja pogosto prestopala svoje bregove. Tako je prišlo v
sedemdesetih letih tretjega stoletja do velikanske poplave, ki je terjala veliko
človeških žrtev. Skoraj vse stavbe po Savinjski dolini so bile porušene. To
potrjujejo raziskana področja v Celju, rimsko pokopališče v Šempetru in rimski
tabor v Ločici. Mesto in pokopališče sta bila porušena, medtem ko je odneslo le
južni del tabora, ki je mejil na strugo. Ob tej katastrofi je Savinja menjala svoj tok
in teče sedaj 1 km južneje kot prej. Ostal je še stari breg Savinje, ki je zlasti
ohranjen od Polzele do Šempetra in pri Grižah. Prebivalstvo si je moralo znova
pozidati hiše. Ker v tem času ni bilo več toliko denarja, so bili v zidavi zelo
skromni.
Po preureditvi vojske in razdelitvi cesarstva na dva dela cesarja Dioklecijana je
Savinjska dolina pripadla južnemu Noriku (Norikum mediterraneum).11
Slika 7: Cesar Dioklecijan.
(http://biografije.org/dioklecijan.htm, povzeto dne 17. 12. 2011)
Večji bojni pohod po cesti Celeia – Emona je bil Teodozijev proti cesarju
Evgeniju leta 388. V tem času je preseljevanje ljudstev že precej napredovalo. V
začetku petega stoletja se je ustavil za nekaj časa v Savinjski dolini zahodnogotski
11 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 122.
21
kralj Alarih. Po njegovem umiku so se v Panoniji utrdili Huni in ogrožali rimsko
državo. Hunski poveljnik Atila je začel leta 451 velik osvajalni pohod na zahod.
Leta 452 se je Atila odpravil proti Italiji. Ob tej priložnosti so Huni do tal porušili
Celeio in Emono. Ko je Teodorih zavladal nad vzhodnimi Goti, je vdrl v Italijo in
pod njegovo oblast so prišli tudi naši kraji.12
3 RIMSKA NAJDIŠČA V POREČJU SAVINJE
3.1 BRASLOVČE
3.1.1 Braslovče
Okrog leta 1780 so na hribčku v Zgornjih Gorčah našli 500 rimskih novcev iz 3.
stoletja. Omenja se tudi najdba antoninijanov13 od Gordijana III. do Aurelijana na
poti med Braslovčami in gradom Žovnek. Novci so večinoma izgubljeni, nekatere
naj bi podarili Kabinetu z antikami na Dunaju. Leta 1872 so našli dva Trajanova
novca, ki sta hranjena v Joanneumu v Gradcu.14
Slika 8: Antoninijan Gordijana III.
(http://en.wikipedia.org/wiki/File:Gordian_III_Antoninianus.jpg, povzeto dne 28. 12. 2011)
12 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik, ur. D. PREDAN, Žalec 1959, str. 122. 13 Antoninijan je bil kovanec v Rimskem imperiju, vrednost enega antoninijana naj bi bila 2 denarija. Sprva so bili srebrni, sčasoma pa so postali bronasti (http://en.wikipedia.org/wiki/Antoninianus, povzeto dne 28. 12. 2011). 14 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 279.
22
3.1.2 Letuš
V hiši pri mostu je bil vzidan rimski nagrobnik, ki se je najverjetneje izgubil. V
nekem vinogradu pri Zornikovi domačiji blizu Gornjega Hrašana je bil najden
rimski nagrobnik z napisom. Bil je vzidan v kovačnico v spodnjem Hrašanu, od
koder je pri prezidavi izginil.15
3.1.3 Podvrh
Na gradu Žovnek je bil rimski nagrobnik, ki so ga pozneje prepeljali v Gradec.16
3.2 BREZE
3.2.1 Slatina
Pri gradnji ceste leta 1893 so našli rimski nagrobnik, ki je hranjen v Pokrajinskem
muzeju v Celju.17
3.3 CELJE
3.3.1 Celje
Ime rimskega naselja Celeia dokazujejo v Celju najdeni napisi, njegovo lego na
rimski cesti Emona – Poetovio določajo itinerariji18 kot nekdanji oppidum19, od
vladarja Klavdija dalje municipium pa ga dokumentira Plinij Starejši20.21
15 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 279. 16 Prav tam. 17 Prav tam. 18 Itinerarij – seznam cest in ladijskih zvez v rimskem imperiju. 19 Oppidum – je latinska beseda, ki pomeni glavno naselje v katerem koli upravnem območju starega Rima. Beseda izvira iz zgodnje latinščine ob-pedum, priložen prostor. 20 Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva (http://sl.wikipedia.org/wiki/Plinij_starej%C5%A1i, povzeto dne 28. 12. 2011). 21 Prav tam, str. 280.
23
Slika 9: Plinij Starejši.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Plinyelder.jpg, povzeto dne 28. 12. 2011)
Celeio so verjetno obzidali v drugi polovici 2. stoletja. Sledovi obzidja so odkriti
na zahodu za Narodnim domom, kjer so prerezali 6 metrov širok zid iz peščenih
blokov, poleg njega pa starejšega, bržkone rimskega, širokega 2,9 m in visokega
še 4 m. Na vzhodni strani mesta je obzidje potekalo po Bregu v smeri novega
mostu čez Savinjo, bilo je enako široko in visoko, na jugu ga najbrž ni bilo, saj so
tam mesto varovali hribi. Na prvi terasi Miklavškega hriba pri kapucinskem
samostanu je bila ob zidavi hiše Danek odkrita neka utrdba. Videti je, da se
srednjeveško mestno obzidje ujema s poznoantičnim, ki mu je služilo kot osnova.
V Celeio so vodile štiri glavne vpadnice, na zahodu iz Emone, na jugu iz
Nevioduna22, iz Poetovione pa, kot je videti, kar dve, prva s severovzhoda čez
Frankolovo, druga z vzhoda čez Grobelno. Neugotovljen je odcep na Virunum
(verjetno pri Arji vasi za Velenje). Emonska cesta je vodila v mesto ob današnji
Savinji (njena struga je v antiki potekala severno od mesta). Dokumentirata jo dva
miljnika, najdena na levem bregu Savinje. Prva poetovionska vpadnica je
22 Neviodunum (dobesedno Novo mesto) je bila rimska naselbina na področju današnjega kraja Drnovo na Krškem polju. Rimljani so področje med osvajalno potjo v smeri proti Panoniji poselili leta 35 pr. Kr. Predhodne prebivalce tega področja (keltska plemena) so s pomočjo trgovine, diplomacije in vojaške sile priključili Rimskemu imperiju. Naselbina je nastala kot vojaška postojanka, kasneje pa je uprava prešla v civilne roke. Leta 70 (n. št.) je cesar Vespazijan Neviodunumu podelil mestne pravice in ga povzdignil v municipij s polnim imenom Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum (http://sl.wikipedia.org/wiki/Neviodunum, povzeto dne 28. 12. 2011).
24
prihajala ob današnji Mariborski cesti, kjer so jo odkrili na zahodni strani v
globini 1 m. Domnevno je vodila na forum,23 za katerega domnevajo, da se je
nahajal vzhodno od današnje Stanetove ulice. Druga poetovionska vpadnica je
potekala verjetno po Teharski cesti. Neviodunska cesta je bila najdena 1956 pri
regulaciji Savinje v novi strugi, široka 6 m, usmerjena na Laško.24
Leta 1968 so za podjetje Slovenijales izvršili arheološka izkopavanja v
Zidanškovi ulici. V zahodnem delu gradbišča je stala antična stavba vzporedno z
današnjo Zidanškovo ulico v dolžini 21,60 m in pomaknjena od roba ulice proti
severu za 6 m. Odkrili so tri prostore. Najzanimivejši je bil sprednji prostor, velik
78,40 m2, ki je imel hipokavst.25
Slika 10: Pogled na stebričke v hipokavstu.
(Vera KOLŠEK, Arheološka izkopavanja v Zidanškovi ulici v Celju, v: Celjski zbornik, ur. V. NOVAK, Celje 1971 – 72,
str. 358)
Le-ta je bil zgrajen iz opečnih stebričkov, visokih 70 cm, debeline 30 x 30 cm. Na
teh stebričkih so sloneli oboki, prav tako zgrajeni iz tanjših zidakov. Oboki so bili
23 Forum je območje, ki je namenjeno javnim zborovanjem. Rimski forum je ležal v dolini med Palatinom in Kapitolom. Predvsem je forum mesto, ki je pripadalo vsem. 24 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 280. 25 Vera KOLŠEK, Arheološka izkopavanja v Zidanškovi ulici v Celju, v: Celjski zbornik, ur. V. NOVAK, Celje 1971 – 72, str. 357.
25
večinoma porušeni zaradi hiše, ki je stala nad antično. Nad oboki se je ohranil na
nekaterih mestih tlak sobe, ki je bila ogrevana.26
Slika 11: Obok v hipokavstu.
(Vera KOLŠEK, Arheološka izkopavanja v Zidanškovi ulici v Celju, v: Celjski zbornik, ur. V. NOVAK, Celje 1971 – 72,
str. 358)
Desni prostor je bil velik 52,20 m2. Ni imel centralnega ogrevanja, pač pa je bil
zapolnjen z drobnim rumenkastim gramozom. Na njem je bila plast steptane
rumene zemlje, nanjo pa položen rdečkast estrih.27 Na vzhodni strani rimske ceste
je ležala stavba 2, usmerjena vzporedno nanjo. Tudi pri tej stavbi so ugotovili le
tri prostore, ker je ležala skoraj v celoti pod sosednjo vzhodno stavbo in
dvoriščem. Temelji hiše so segali do globine 4,25 m in so bili ohranjeni do 1,80 m
v višino.28 Na celotnem gradbišču so odkrili 234 predmetov. Od teh je bilo 224
različnih keramičnih kosov.29
Pod Zidanškovo ulico je tlakovana rimska arkadna ulica, v Ključavničarski ulici je
bila najdena rimska ulica v smeri Mariborske ceste, sledove pa so našli še pod
26 Vera KOLŠEK, Arheološka izkopavanja v Zidanškovi ulici v Celju, v: Celjski zbornik, ur. V. NOVAK, Celje 1971 – 72, str. 357. 27Prav tam. 28 Prav tam, str. 360. 29 Prav tam, str. 361.
26
Miklošičevo, Vodnikovo in Prešernovo ulico. Od celeianskega kanalizacijskega
omrežja sta ohranjena in sta leta 1975 še vedno delovala dva zbirna kompleksa.30
Slika 12: Ostanek vodovodne cevi, hrastovo korito iz enega debla.
(Josip KLEMENC, Izkopavanja na Sadnikovem vrtu v Celju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in G. GROBELNIK, Celje
1957, str. 97)
Prvi je zajemal zahodni in južni del mesta, drugi severovzhodnega in vzhodnega
Prvi kompleks: kloaka se je pričenjala na dvorišču Šlandrov trg 4, južno od
gledališča prečkal Gledališko ulico in se na dvorišču okrožnega in okrajnega
sodišča obrnil proti jugu, pod omenjenim sodiščem prek Trga V. kongresa, pod
hišo št. 4 in dosegel Zidanškovo ulico pri hiši št. 30. Na tem mestu se je obrnil
pod kotom 90° proti vzhodu in potekal pod ulico. V Zidanškovi ulici so bili
ugotovljeni trije odcepi proti jugu: prvi je potekal pod hišami na levi strani ulice
Ivane Uranjekove, pod Muzejskim trgom in Grofijo; drugi odcep se je obrnil proti
jugu na parceli 65, tretji pa je bil na vzhodnem koncu Zidanškove ulice. Kloaka
sama pa je potekala iz Zidanškove ulice naprej na Tomšičev trg, pod severnimi
hišami Slomškovega trga na Kocenov trg in dalje proti vzhodu. Drugi kompleks
se je pričenjal v Stanetovi ulici, se obrnil proti vzhodu pod Lilekovo ulico in
potekal po Gubčevi ulici, po spodnjem delu Titovega trga, prehajal pod
severovzhodnim vogalom hotela Evropa v diagonali na Razlagovo ulico, ki jo je
30 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 280.
27
zapuščal na mestu, kjer se ulica obrne proti jugozahodu. Konec kanala je bil pri
bivših skladiščih ob ulici XIV. Divizije. Da je šlo za kloako, je kazala velikost in
gradnja: notranje mere so: širina 0,6 do 1 m, višina 1,4 do 2 m; kloaka je bila
sezidana iz kamenja, tlakovana in pokrita s kamnitimi ploščami. V okvirih teh
dveh kompleksov so odkrili na več mestih hišne odtoke, na Trgu V. kongresa
izpod Magistrata, od koder poteka proti Tomšičevem trgu. Po Tomšičevem trgu
tečeta v smeri sever-jug dva vzporedna kanala. Izpod vojašnice se na Trgu
svobode kanal izteka v potok Sušnico, ki teče tik za vojašnico.31
Slika 13: Rimska kanalizacijska mreža.
(Josip KLEMENC, Celeia v antiki, Celje 1961, str. 438)
Ker se je Celeia razvila iz keltske naselbine, oppida, njena mestna zasnova
bržkone ni geometrično pravilna. Na prostor med Narodnim domom in železnico
omejeno mesto, je imelo močan center pri narodnem domu, kjer so odkrili ostanke
izredno velikega templja. V bližini trga, proti vzhodu in severu, so stale javne
zgradbe, kar domnevajo po temeljih in mozaikih. Južni mestni sektor je nejasen
zaradi poplav Savinje; šele pri regulaciji, ko so poglabljali dno struge, so se
pokazali nekateri temelji in marmorni arhitektonski deli zgradb. Nedvomno so
31 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 280.
28
bile v jugovzhodnem delu mesta osredotočene obrti, od lončarske do kamnoseške.
Dokazana je tudi poseljenost Miklavškega hriba, na samem gradišču se med
prazgodovinsko keramiko pojavljajo rimske tegule. Na terasi hriba nad Savinjo je
stalo Heraklejevo svetišče.32
Slika 14: Ostanki Heraklejevega svetišča na Miklavškem hribu.
(Janko OROŽEN, Zgodovina Celja in okolice, Celje 1967, str. 11)
Na vzhodni strani terase so odkrili mnogo rimske keramike. Javni kopališči sta
zabeleženi v Cankarjevi in Vodnikovi ulici. Na območju med Stanetovo, Vrtno in
Aškerčevo ulico so odkrili veliko število beneficiarskih ar, baz za spomenike Titu
Variju Klemensu33, nekaj reliefov in tudi ostanke stavb z mozaiki. Prostor ob
Stanetovi ulici bi utegnil biti rimski forum.34
32 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 281. 33
Po prokuraturi Mavretanije (153 – 154) je Varij Klemens postal še upravitelj Recije (156 – 157) in Belgike z obema Germanijama (ok. 160), nato pa pod Markom Avrelijem in Lucijem Verom vladarski tajnik v Rimu (ab epistulis Augustorum; med 162 in 165). Njegova nadaljnja kariera ni znana, se je pa gotovo odlikoval tudi v obdobju markomanskih vojn, ko je bil, verjetno prav na njegovo pobudo, v Ločici postavljen legijski tabor (kmalu po 165) (Milan Lovenjak, Rimski napisi iz Celja, najdeni med 1991 in 2003, Arheološki vestnik, letnik 54 (2003), str. 340). 34 Prav tam.
29
Slika 15: Odlomek počastitvenega napisa za Tita Varija Klemensa.
(Milan LOVENJAK, Rimski napisi iz Celja, najdeni med 1991 in 2003, Arheološki vestnik, letnik 54 (2003), str. 339)
Celeia je imela tri nekropole. Prva leži na zahodni strani mesta, na Lavi, ob cesti,
ki je vodila v Emono. Nekropola z žganimi in skeletnimi pokopi se pričenja ob
Ljubljanski cesti, kjer je bil že pri hišni številki 2 najden fragment nagrobnika, in
se razprostira prek nekdanjega Stigerjevega posestva na Lavi, kjer je bilo
zabeleženih največ najdb. Iz te nekropole izvira znamenita bronasta bakhantska
maska, v bližini Joštovega mlina na Lavi ter nagrobnik G. Lukanija.35
Slika 16: Zatrep z upodobitvijo Tritona.
(Vera KOLŠEK, Ostanki zahodne nekropole rimske Celeje, v: Celjski zbornik (ur. V. NOVAK), Celje 1975 – 76, str. 404)
35 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 281.
30
Severna nekropola je segala od mesta prek vojašnice ob Mariborski cesti.
Grobišče je bilo posebno bogato na mestu, kjer stoji danes cerkev sv.
Maksimiljana; ko so kopali pod zakristijo, so odkrili nagrobnike in gradbene dele
večjih grobnic; na zunanji strani cerkve je med rimskimi nagrobniki vzidan tudi
ornamentiran ant. Južno od cerkve, med potokom Koprivnico in Aškerčevo ulico,
so odkrili vogal pepelnice z reliefom heroja. Oba elementa pripadata grobnici
enakega tipa, kot je grobnica Spektacijev v Šempetru. Južna nekropola z v njej
pretežno skeletnimi pokopi se razprostira na desni strani Savinje na Bregu.
Grobovi so opečni; odkrit je bil marmornat sarkofag, sestavljen iz posameznih
blokov in dveh sekundarno porabljenih nagrobnikov. Nekropola je nastala po
drugi polovici 3. stoletja, že po veliki poplavi; verjetno se je pričenjala pri mostu
in se razprostirala v smeri proti Laškemu. Neznan pa je tisti del nekropole, ki bo
obsegal grobove do 3. stoletja. Z območja ulice XIV. divizije je znanih nekaj
nagrobnikov, morda so pripadali omenjeni nekropoli.36
Slika 17: Bakhantska maska.
(Janko OROŽEN, Zgodovina Celja I, Celje 1927, str. 110)
Epigrafski spomeniki, predvsem are, posvečene številnim božanstvom, dokazujejo
obstoj večjih in manjših svetišč in posvečenih mest in postajo ilirske mitnine.
Itinerariji pričajo o obstoju poštne postaje. Kot keltski oppidum in klavdijski
municipium jo dokumentira Plinij, kot južnonoriško mesto pa Ptolomej. 36 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 281.
31
Pod vznožjem Jožefovega hriba so našli nagrobnik in marmorne plošče. V
Sevcah, pred pokopališčem, tik nad Teharsko cesto, je Franc Lorger izkopal
rimsko vilo, ki je imela več prostorov in dve verandi.37
Slika 18: Tloris vile na Sevcah.
(Janko OROŽEN, Zgodovina Celja I, Celje 1927, str. 44)
Na severozahodnem pobočju Miklavškega hriba so odkrili ostanke zidovja in
fragmentiran napis, posvečen Mitri.38
Slika 19: Mitrov kamen.
(Janko OROŽEN, Zgodovina Celja I, Celje 1927, str. 81)
37 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 281. 38 Prav tam.
32
V Spodnji Hudinji, pri Majdičevem mlinu so odkrili votivne napise in odlomek
nagrobnika. Na polju pri Levcu so našli marmorno žensko glavo s keltskim
pokrivalom.39
Slika 20: Marmorna ženska glava s keltskim pokrivalom.
(Janko OROŽEN, Zgodovina Celja I, Celje 1927, str. 115)
Na Zgornjem Lanovžu pri Levcu so našli v produ bronast Heraklejev kip. Na
celjskem Starem gradu predvidevajo, da bi naj bila rimska utrdba. Na Kalvariji v
Celju je v peti kapelici vzidan rimski napis. Na Anskem hribu pri Celju je bila
najdena reliefna rimska glava. Med južnim vznožjem Miklavškega hriba in
potokom Bučelnico so leta 1833 našli 60 rimskih novcev. V razvalinah
gospodarskega poslopja graščine Medlog so našli reliefni blok, na katerem sta
upodobljena celeianska meščana. V Gaberju so na Hölzlovem posestvu 40 cm pod
površino zadeli na tlak, rimsko opeko in odlomke amfor.40 Leta 1836 je Šimon
Primožič, kotlar v poštni ulici, izkopal na svojem dvorišču rimski mozaik.41
Pri preurejanju fasade v Prešernovi ulici 10 so pod ometom odkrili rimski relief iz
pohorskega marmorja. Preslikave so ga močno poškodovale, vendar je danes
toliko ohranjen, da še vedno lahko ugotovimo. kaj predstavlja. Relief je ostal na
kraju samem in je na ogled mimoidočim. V profiliranem okviru, ki se zgoraj
39 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 281. 40 Prav tam. 41 Ignacij OROŽEN, Celska kronika. Celje 1854, str. 198.
33
zaključuje z noriško-panonsko voluto, stopa Mars, bog hrupnega bojevanja, z
desne proti speči ženski postavi. Marsa poznamo po ščitu v levici in po čeladi na
glavi. Približuje se Reji Silviji, ki odeta v tančice spi ob skali. Med njima plava
krilati Amor.42
Slika 21: Mars, Reja Silvija in Amor. Relief vzidan na pročelju hiše v Prešernovi ulici 10.
(Vera KOLŠEK, Še ne relief iz rimske Celeje, v: Celjski zbornik (ur. V. NOVAK), Celje 1977 – 81, str. 284)
Motiv je karakterističen za okras grobnic, predvsem grobnic stebričastega tipa,
kakršne poznamo iz bližnjega Šempetra. Ta in podobne mitološke alegorične
scene predstavljajo zmago nad smrtjo ali nesmrtnost. Tako poznamo scene iz
šempetrske nekropole, ki sodijo v to skupino: rop Ganimeda, rop Europe. Sem
sodi tudi celjski kamen z dvema reliefoma, najden pred približno 200 leti na
prostoru spodnjega gradu, na Trgu svobode. Sedaj je razstavljen v drugem
prostoru lapidarija v muzeju. Večji relief predstavlja spečega Endymijona v
trenutku, ko se mu približuje Luna. Med njima plava Amor. Če primerjamo oba
reliefa, preseneča izredna podobnost kompozicije. Tukaj speča Reja Silvija, tam
speči Endymijon; oba v enaki pozi, oponašajoč spečo Adriano, kakor jo je
42 Vera KOLŠEK, Še ne relief iz rimske Celeje, v: Celjski zbornik (ur. V. NOVAK), Celje 1977 – 81, str. 283.
34
upodobil umetnik. Na prvem reliefu stopa Mars proti Reji Silviji z leve na desno,
Luna z desne na levo. Mars je gol s svojima atributoma čelado in ščitom. Luna
odeta v tančico, ki ji plapola okoli glave ter ustvarja podobno ozadje kakor ščit.
Amor med njima plava s prižgano plamenico. Podobnost je tolikšna, kot bi imeli
pred seboj zrcalno sliko, le da je relief z Marsom in Rejo Silvijo mnogo slabše
ohranjen. Tudi noriško-panonska voluta je nad tem reliefom manj izrazita.
Presenečata pa tudi velikost obeh upodobitev, ki sta skoraj enaki. Prvi relief je
velik 86 x 78 cm, drugi 84 x 79 cm. Upoštevati je treba, da je vzidani relief
poškodovan in mu prvotnih mer ne moremo določiti. Brez dvoma sta oba reliefa
sestavna dela pepelnic v sklopu grobnic stebričastega tipa. Morda sta bila
uporabljena na isti grobnici in predstavljala levi in desni vogal, kakor oba satirja z
nimfama ali Kastor in Poluks na šempetrski grobnici.43
Slika 22: Luna, Endymijon in Amor. Relief v lapidariju muzeja.
(Irena LAZAR, Arheološke najdbe na območju Narodnega doma, v: Celjski zbornik (ur. B. GOROPEVŠEK), Celje 1997,
str. 166)
43 Vera KOLŠEK, Še en relief iz rimske Celeje, v: Celjski zbornik (ur. V. NOVAK), Celje 1977 – 81, str. 285 – 286.
35
Leta 1969 so ob izkopavanjih v Gubčevi ulici našli zakladno najdbo sestercev
Trajana in Hadrijana iz 2. st.44
Slika 23: Zakladna najdba sestercev Trajana in Hadrijana.
(Vera KOLŠEK, Municipium Claudium Celeia, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1982 – 83, str. 169)
Na prostoru med Narodnim domom in železnico je imelo omejeno mesto močne
centre od Narodnega doma preko Trga V. kongresa do Prešernove in severno od
te osi, kjer so bili odkriti ostanki velikega templja in ostanki palač z imenitnimi
freskami in mozaiki. Velikost poslopij da slutiti razkošne javne zgradbe in vsiljuje
se misel, da je iskati forum prvih dveh stoletij prav na tem prostoru. Južni predel
mesta je najstarejši, njegove plasti najgloblje, saj segajo kontinuirane poselitvene
faze preko 6 m v globino. Spremljajoče najdbe nam tudi časovno opredeljujejo
fazo noriškega kraljestva. Poseljenost je segala do prve terase Miklavškega hriba
vse do 3. stoletja. Dokaz za strnjeno poseljenost juga so dobili ob regulaciji
Savinje v letih 1955 – 57, ko so se v poglobljeni strugi pokazali temelji stavb in
marmorni arhitektonski členi. Po najdbah sodeč je na vzhodnem delu južnega
predela mesta delovala obrtniška četrt. Omenja se kovnica keltskega denarja, ki je
44 Vera KOLŠEK, Municipium Claudium Celeia, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1982 – 83, str. 169.
36
delovala v 1. stoletju pr. Kr. Po deponiji razbite lončenine so sodili na lončarstvo,
po polizdelkih fibul na delavnice zaponk, po kalupu za oljenko tudi na delavnico
kovinskih oljenk, po nedokončanih spomenikih in najdbi kamnoseškega orodja na
kamnoseštvo, ki je glede na kamnite ostaline v mestu in okolici opravljalo veliko
poslanstvo. Zabeležili so tudi barvarno. Obrtniki so delovali tudi drugod po mestu.
Izdelovalec miniaturne bronaste plastike je stanoval v današnji Lilekovi ulici.
Kako hitro se je mesto širilo proti severu, je bilo vidno ob zaščitnih arheoloških
izkopavanjih v Gubčevi ulici. V spodnji plasti so ležale grobne parcele, ki jih
datirajo od Klavdija do Vespazijana. Takoj za tem, še v 1. st., so na zravnane
grobove zidali stanovanjska poslopja. Cesto so s ponovnim nasutjem dvignili in
prilagodili nivoju novih hiš. Opuščeno grobišče pod antičnim mestom so sledili
vse do Levstikove ulice, kjer je bila severna meja Celeie. Celeia ni poznala insul,
imela je ulično pozidavo. Hiše so se dotikale druga druge ali so bile ločene le z
ozkimi prehodi. Po temeljih sodeč so bila poslopja pritlična ali nadstropna. Za
današnjo Zidanškovo in Ozko ulico so podatki, da so pročelja hiš imela portike,
podprte z marmornimi stebri. Pomembnejše najdbe so zabeležili tudi v Cankarjevi
in Vodnikovi ulici, kjer je bilo dvoje pokopališč.45
Slika 24: Poslikan stenski omet s predstavo Apolona iz konca 1. st.
(Vera KOLŠEK, Municipium Claudium Celeia, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1982 – 83, str. 171)
45 Vera KOLŠEK, Municipium Claudium Celeia, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1982-83, str. 170 – 172.
37
Pomembna je bila tudi najdba številnih žrtvenikov celeianskih beneficiarijev in
drugih oseb ter nekaj reliefov sredi 19. st. ob Stanetovi ulici, kjer bi lahko
pričakovali forum od konca 2. stoletja dalje. Opremljenost hiš je bila razkošnejša
na jugozahodu kot na severu in vzhodu, kjer skoraj niso poznali mozaičnih tal in
lepih fresk. Večina tal je bila lesenih ali iz preprostega estriha, stene pa skromno
dekorirane. Izkopavanja so dokazala, da je bilo mesto v celoti pozidano še v 4. st.
in 5. st. in torej ni zmanjšalo svojega obsega na srednjeveški tloris. Poleg
stanovanjskih predelov, ki so dokumentirani z depojskimi najdbami novcev iz 4.
in 5. stoletja tudi v severnem predelu mesta, nam govori za velikost mesta tudi
starokrščanska bazilika, ki je stala izven srednjeveškega obzidja. Omembe vredno
je tudi opažanje, da je gradnja 4. stoletja ležala na večjih ruševinah prejšnjih
poselitvenih faz, kar bi dalo slutiti, da mesta ni prizadela le vodna ujma, ampak
tudi potres. Za dvojno elementarno katastrofo priča tudi razdejanje šempetrske
nekropole, ki je morala biti istočasna s celjsko. Arheološka izkopavanja in
sondiranja na dvanajstih krajih v mestu niso odkrila proda nad antično kulturno
plastjo. Dosledno so pa Rimljani uporabljali gramozna polnila med temelji, da so
si s tem ustvarili dober izolacijski tampon pod stanovanjskimi tlaki.46
Slika 25: Boginja Celeia.
(Vera KOLŠEK, Mala bronasta plastika iz Celeje, v: Celjski zbornik (ur. J. CVIRN), Celje 1990, str. 13)
46 Vera KOLŠEK, Municipium Claudium Celeia, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1982 – 83, str. 172.
38
V letu 1992 so prišli do zanimivega odkritja torza marmornatega kipa v oklepu.
Najdba je vzbudila izjemno pozornost, saj je pričala o delu plastike v nadnaravni
velikosti. Tako so Rimljani po navadi upodabljali svoje bogove ali pa vladarje.
Pozornost je torzo vzbudil tudi zato, ker je nastal v celeianskih kamnoseških
delavnicah.47
Slika 26: Oklepna plastika – sprednja stran.
(Vera KOLŠEK, Rimska plastika v oklepu, v: Celjski zbornik (ur. B. GOROPEVŠEK), Celje 1994, str. 25)
Odlomek kipa v oklepu, najden v Celju, je služil kot gradbeni material v zidu, ki
je bil zgrajen v 3. stoletju. To govori o njegovem zgodnjem nastanku. Torzo je
slabo ohranjen, vendar še vedno razpoznaven. Dimenzije ohranjenega torza
govorijo o njegovi nadnaravni velikosti. Od celotnega kipa je ohranjen le oklep z
okroglim izrezom. Glava in vrat sta odbita. Niso mogli ugotoviti, ali sta bila glava
in trup klesana iz enega kosa ali pa je bila glava klesana posebej in so jo lahko po
potrebi snemali in zamenjali z novo. Ta način je bil pogost in tudi praktičen. Dve
47 Vera KOLŠEK, Rimska plastika v oklepu, v: Celjski zbornik (ur. B. GOROPEVŠEK), Celje 1994, str. 23.
39
tretjini vseh poznanih kipov z oklepom sta imeli premično glavo. Tudi obe roki
sta odlomljeni, tako da niso mogli vedeti, ali je desnica dvignjena v pozdrav in ali
je levica držala plašč. Sledi plašča nam povedo, da ga je cesar nosil nabranega na
levi rami. Plašč je padal preko levega dela hrbta na levo podlaket, se nato enkrat
ovil in potem prosto obvisel. Na prelomu desne roke je ohranjena vdolbina za
vezavo, kar nam potrjuje vezavo roke s trupom na ramenu.48
Z iskanjem novcev v Savinji se je od regulacije do leta 1987 bolj ali manj
intenzivno ukvarjalo 23 oseb, ki so skupno odkrile okrog 4200 malih keltskih
srebrnikov. Z upoštevanjem popolnoma neevidentiranih najdb iz začetnega
obdobja iskanja in najdb iz zadnjih let je moč skupno število malih keltskih
srebrnikov iz Savinje oceniti na najmanj deset tisoč. Precejšnje število novcev in
drugih predmetov je bilo preko zbiralcev in preprodajalcev, ki so najdbe navadno
odkupovali neposredno od iskalcev, prodanih na domače in mednarodno tržišče s
starinami.49
Slika 27: Veliki noriški srebrnik iz struge Savinje.
Andrej GASPARI, Robert KEMPUŠ, Miran ERIČ in Silvo BOKAL, Arheološko najdišče v strugi Savinje v Celju,
Arheološki vestnik, letnik 52 (2001), str. 285 – 286)
48 Vera KOLŠEK, Rimska plastika v oklepu, v: Celjski zbornik (ur. B. GOROPEVŠEK), Celje 1994, str. 31. 49 Andrej GASPARI, Robert KEMPUŠ, Miran ERIČ in Silvo BOKAL, Arheološko najdišče v strugi Savinje v Celju, Arheološki vestnik, letnik 52 (2001), str. 285 – 286).
40
3.3.2 Tremerje
Približno 400 metrov nad Savinjo so našli bronasto tulasto sekiro in prstan iz
oniksa. Vzdolž Savinje je vodila rimska cesta.50
3.4 DOBRNA
3.4.1 Dobrna
Pri župnišču so našli fragment rimskega nagrobnika. Pri graščinskem poslopju
blizu toplic pod Starim gradom je bil shranjen lev z antičnega nagrobnika, ki naj
bi bil najden v okolici Šmartnega v Rožni dolini.51
3.4.2 Zavrh nad Dobrno
V južni zunanji steni cerkve svetega Miklavža je vzidan rimski nagrobnik, ki so
ga leta 1889 našli v tlaku te cerkve.52
3.5 FRANKOLOVO
3.5.1 Frankolovo
Dva bakrena rimska novca, ki sta bila najdena v bližini, se nahajata v Joaneju v
Gradcu. Mimo je vodila tudi rimska cesta. Obokan most pri Frankolovem naj bi
bil še rimski.53
50 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 282. 51 Prav tam. 52 Prav tam. 53 Prav tam.
41
3.5.2 Lindek
V razvalinah gradu Lindek so v drugi polovici 19. stoletja našli dva rimska
miljnika, od katerih je prvi v Joaneju v Gradcu, drugi pa je bil uporabljen pri neki
kovačnici v Vojniku in leta 1953 prepeljan v Pokrajinski muzej Celje. V bližini
omenjajo postajo »Ad Lotodos«.54
3.5.3 Stražica
V Stražici so našli rimsko cesto in številne rimske predmete.55
Slika 28: Rimski miljnik cesarja Septimija Severa iz leta 201.
(http://kraji.eu/slovenija/grad_mokrice_okolica/IMG_8424_mokrice_depandanse_golf_grad_mokrice/slo, povzeto dne 5. 1.
2012)
3.6 GOMILSKO
3.6.1 Gomilsko
Pri vasi Gomilsko je bila na ledini Gavge leta 1884 v gomili s premerom 24
metrov odkrita rimska grobnica iz marmornatih plošč in stebrov v vogalih. V njej
so našli ostanke že poprej izropanega groba: fragmente alabastrne in steklene
54 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 282. 55 Prav tam.
42
posode in opeko z žigom REGANO. Del najdb hrani Pokrajinski muzej Celje.
Najdeni so bili tudi stari zidovi z marmornatimi ploščami, stebri in opeka. Mimo
Gomilskega je vodila rimska cesta, ob njej bi naj stala rimska postaja »Ad
Medias«.56
3.6.2 Grajska vas
Pri obnavljanju glavne ceste so našli leta 1952 pri gostilni Žitnik57 oziroma
Žilnik58 kamnite plošče rimskega kanala, ki je bil dobro ohranjen in speljan v reko
Bolsko.59
3.6.3 Šmatevž
Pri glavnih vratih cerkve svetega Matevža je vzidan in s kamnito ploščo pokrit
rimski žrtvenik.60
3.7 JURKLOŠTER
3.7.1 Lisca
V zaselku Polje pod Lisco je bil najden rimski spomenik, ki se zdaj nahaja v
Joaneju v Gradcu.61
56 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 282. 57 Prav tam. 58 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 124. 59 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 282. 60 Prav tam, str. 283. 61 Prav tam.
43
3.8 LAŠKO
3.8.1 Brezno
Oktobra 1982 so pri kopanju jarka za vodovodno cev, ki je vodila od cisterne v
gozdu nad cesto do Lesjakove domačije odkrili štiri žgane grobove. Grobišče leži
na parceli št. 124, 125 in 126 k. o. Sv. Jedert, nad hišo Brezno nad Laškim št. 11,
v občini Laško. Vsi štirje grobovi so bili prosto vkopani v zemljo do globine do
enega metra, brez kakršnekoli grobne konstrukcije. Vsi so bili pokriti s
peščenčevimi ploščami, debelimi od 3 do 4 cm. Plošče so ležale v globini 30-40
cm. Grobovi so bili zasuti s temnorjavo zemljo. Na dnu je bila žganina z ostanki
ožganih kosti. Iz tega je razvidno, da so pepel pokojnika položili na dno groba,
posoda v grobovih pa je vsebovala jedi in pijačo za popotnico v onstranstvo.62
Slika 29: Lonec iz sivorjave gline.
(Vera KOLŠEK, Rimsko grobišče v Breznem pri Laškem, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1986, str. 205)
3.8.2 Doblatina
Pri Dobovičnikovih v Doblatini številka 3 so našli leta 1932 pri kopanju temeljev
antično fibulo, ki je zdaj v Pokrajinskem muzeju Celje.63
62 Vera KOLŠEK, Rimsko grobišče v Breznem pri Laškem, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1986, str. 203 – 208. 63 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 283.
44
3.8.3 Lahomno
Našli so srebrnik Aleksandra Severa64, pri Fertičevi hiši pa medaljon rimskega
nagrobnika, ki je zdaj v muzeju v Laškem.65
Slika 30: Cesar Mark Avrelij, Aleksander Sever (222 – 235).
(KANDUS, B. (b.d.): Konsekracijski antoninijani kovani v času cesarja Trajana Decija (249 – 251),
https://www.moro.si/nalozbe-v-zlato/numizmatika/, povzeto dne 9. 1. 2012)
V školjkasto poglobljenem okroglem medaljonu z venčastim robom je doprsno
upodobljena odrasla žena srednjih let v strogi frontalni drži. Njena upodobitev je
toga, brez potez individualnosti, podoba sama je podpovprečen provincialen
kamnoseški izdelek brez umetniških hotenj. Vse to bi govorilo za čas nastanka ob
koncu 2. stoletja. Medaljon je del značilnega vrhnjega konca nagrobnika, kakršni
so bili v Noriku zelo v modi. Premer medaljona znaša 31 cm.66
64
Rimski cesar, z nastopom vlade Aleksandra Severa so se izpolnile želje tistih, ki so si po osovraženem cesarju Elagabalu želeli vrnitev mirnega življenja in normalnih razmer. Kronisti ga opisujejo kot zglednega vladarja. S soglasjem senata je izpeljal nekatere upravne reforme in kot Restitutor Monetae stabiliziral denarni sistem. Nadaljeval je obnovo Koloseja, ki je bil v požaru leta 217 močno poškodovan. 65 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 283. 66 Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 204 – 205.
45
Slika 31: Medaljon s portretom ženske.
(Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 205)
3.8.4 Laško
V Laškem so našli zidovje, slikan omet, kamne mozaika, opeko, železne in
bronaste izdelke itd., ki dokazujejo, da je bila tukaj naselbina, ki bi, sodeč po
najdbi »starega zidu« pri enem izmed toplih vrelcev, lahko bila v zvezi s
toplicami. Našli so tudi rimske novce iz 1. in 5. stoletja, shranjene večinoma v
graškem Joaneju. V kraju je bilo najdenih več rimskih kamnov, med njimi
nagrobnik, vzidan v župnijski cerkvi ter še dvoje kamnov z napisi. Ohranjenih je
tudi še nekaj reliefnih kamnov, eden v hiši številka 94, drugi v steni kaplanije ter
troje levov z nagrobnikov, od katerih je eden vzidan v cerkvi, drugi iz župnišča je
izgubljen, tretji pa je bil prepeljan v Rimske Toplice. Omenjena je tudi rimska
cesta v smeri na Jurklošter.67
67 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 283 – 284.
46
Slika 32: Rimski lev.
(Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 202)
Na pročelju prvega nadstropja trgovske hiše na Orožnovem trgu številka 2 je
vzidan relief krilate Meduzine glave. Pokončna pravokotna reliefna plošča je
izdelana iz belega pohorskega marmorja in meri 75 x 70 cm. V dvojno
profiliranem okvirju je upodobljena monumentalna krilata Meduzina glava s
strogim, zastrašujočim pogledom. Relief je bil izdelan v celeianski kamnoseški
delavnici, najbrž v prvi polovici 2. stoletja.68
Slika 33: Relief krilate Meduzine glave.
(Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 200)
68 Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 200 – 201.
47
Naslednji antični relief je vzidan v pritličju severnega pročelja kaplanije. Relief je
pokončno pravokotne oblike, vrhnji obrobni del je odbit, tako da ni čisto jasno,
kako se je relief zgoraj končal. Izdelan je iz zrnatega belega pohorskega
marmorja, ohranjena višina meri 78 cm, širina pa 58 cm. V globokem reliefu je
predstavljen v strogi profilni drži bradat moški, ki je oblečen v prepasano tuniko,
ki je na desnem ramenu speta s fibulo. Z levico se drži za ovratni rob bogato
nagubanega oblačila na prsih, v rahlo skrčeni desnici pa drži povodec, na katerega
je privezana na prvi pogled težko določljiva žival. Relief so naslovili »Lovske
radosti na celeianskih poljanah« in ga na podlagi analogij dokaj prepričljivo
označili za lovsko sceno, na kateri je upodobljen gonjač s slednim psom. Relief
naj bi bil izdelan v začetku 3. stoletja.69
Slika 34: Relief z lovskim prizorom.
(Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 201)
Najdenega kamnitega leva ki je bil vzidan v laškem špitalu so prepeljali v Rimske
Toplice, kjer stoji pred vhodom v kopališko poslopje. Lev je upodobljen v desno
ležečem položaju, v levi šapi drži ovnovo glavo. Glava leva je odbita, celotna 69 Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 201 – 202.
48
plastika je močno izlizana. Dolžina 100 cm, višina 68 cm. Zaradi močnih poškodb
je datacija zelo otežena, plastika utegne biti iz 1. ali 2. stoletja.70
Slika 35: Zadnja stran rimskega leva iz Laškega.
(Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 203)
Tretji kamniti lev je bil vzidan v vdolbini nad vhodom v laški karner71. Ko so
kostnico leta 1839 porušili, so plastiko najbrž shranili v župnišču, vendar velja za
izgubljeno.
V zadnji steni oltarne menze roženvenske kapele v laški cerkvi je vzidan v celoti
ohranjen rimski nagrobni napisni kamen-titulus. Napisna plošča v velikosti 60 x
47 cm se glasi: SATVRIO / D CASTRIC / SABINI. SER / V. F. SIBI. ET /
SEPTVMAE / CONIVGI / ANN. LX /. V prevodu: Saturij, gospodarja Castrica
Sabina suženj, je za življenja postavil (nagrobnik) sebi in ženi Septurni, stari 60
let. Pri manjši prezidavi v laškem župnišču poleti 1970 so našli kot spolijo vzidan
fragmentarno ohranjen vrhnji del rimskega nagrobnika s portreti umrlih. To je bil
družinski nagrobnik – stela, pokončne pravokotne oblike, ki je imel v zgornji
polovici reliefno upodobljene člane družine, spodaj pa napis. Ohranil se je močno
70 Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 203. 71 Karner - prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica.
49
izlizani in oškrbljeni levi zgornji del nagrobnika s podobo žene – matere in
majhnega otroka ob njej. Relief se nahaja v muzejski zbirki v Laškem.72
Slika 36: Fragment družinskega nagrobnika.
(Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 204)
Pri čiščenju podstrešja laške cerkve so septembra 1977 našli manjši fragment
kamnitega rimskega nagrobnika. Reliefno okrašeni odlomek predstavlja del
vrhnjega zaključka-zaklinek nagrobne stele z okrasom bršljanove vejice in
stiliziranim Meduzinim obrazom v trikotnem zatrepu. Velikost fragmenta: 50 x 41
cm, debelina 12 cm.73
72 Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 204. 73 Prav tam, str. 205.
50
Slika 37: Fragment nagrobnika.
(Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 206)
Decembra 1977 je bil v župnišču najden odlomek kamnitega družinskega
nagrobnika z reliefno upodobljenimi pokojniki. Ohranjen je samo desni spodnji
del nagrobnika s podobo moškega, čigar glava je odbita. Velikost fragmenta: 50 x
41 cm, debelina 13 cm.74
Slika 38: Fragment družinskega nagrobnika.
(Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 206)
Prav tako so decembra 1977 na dvorišču laškega župnišča odkrili fragment
reliefno okrašenega dela kamnitega nagrobnika. V profiliranem okviru je
upodobljena viseča girlanda in volovska glava-bukranion. Velikost fragmenta: 55
x 55 cm, debelina 10 cm.75
74 Tone KNEZ; Arheološke najdbe iz Laškega, v: Laški zbornik ur. J. KOROPEC, Maribor 1976, str. 205. 75 Prav tam.
51
3.8.5 Laziše
V kraju Laziše je bil najden antični prstan z napisom.76
3.8.6 Marija Gradec
Kraj naj bi bil naseljen že v prazgodovinski in rimski dobi, omenjeni pa sta še
rimska cesta in »gradišče ali kastel«.77
3.8.7 Rifengozd
Pri Zdovcu v Rifengozdu številka 5 so leta 1817 na kraju z ledinskim imenom
Gradišče našli rimski nagrobnik, ki so ga sprva vzidali v hišo, a je bil pozneje
razbit. Na »Gradišču« naj bi bili ostanki zidovja.78
3.8.9 Sveti Miklavž
Tu so našli rimske srebrnike in bronasto fibulo.79
3.9 PETROVČE
3.9.1 Arja vas
Na Oblakovi njivi so 80 cm globoko našli železno rovnico, za katero domnevajo,
da je rimska.80
76 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 284. 77 Prav tam. 78 Prav tam. 79 Prav tam. 80 Prav tam.
52
3.9.2 Drešinja vas
Leta 1889 so pri kopanju za nov hmeljski nasad odkrili 120 cm globoko prostor za
sežiganje mrličev, na njem pa preko sto po 16 cm visokih, s pepelom napolnjenih
žar, ki so se zaradi nepazljivosti uničile. Blizu so odkopali 50 cm visok, s
ploščatim prodnim kamenjem obzidan prostor s podobno vsebino. Našli so
bronast obroč, bronasto zaponko, glinasto oljenko z okrasom na pokrovu, rimsko
solznico iz zelenega stekla, manjšo žaro in skodelico iz svetlo rjave gline.81
3.9.3 Kasaze
V Kasazah so našli rimske cevi, ki so shranjene v Pokrajinskem muzeju Celje.82
3.9.4 Levec
Pri kopanju jarkov so vojaki odkrili rimsko zidovje in opeko. Na južni strani ceste
blizu Repinščakove domačije so pri oranju zadeli na tri marmorne bloke, ki
pripadajo neki večji rimski stavbi. V zasipu najdeni rimski kamen je v
Pokrajinskem muzeju Celje. Najdeni so bili tudi rimski srebrniki.83
3.9.5 Petrovče
Pri cerkvi sv. Marije so bili trije odlomki nagrobnikov, od katerih poslednji
omenja celeianskega duumvira84.85
3.9.6 Zalog
Pri kopanju temeljev za hišo so našli ostanke tlakovane rimske ceste.86
81 Janko OROŽEN, Zgodovina Celja I, Celje 1927, str. 12. 82 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 284. 83 Prav tam, str. 284 – 285. 84 Duumvir - višji uradnik, izvoljen za določene državniške posle v starem Rimu. 85 Prav tam, str. 285. 86 Prav tam.
53
3.10 PLANINA PRI SEVNICI
3.10.1 Planina pri Sevnici
Južno od trga so sredi 19. stoletja na Žvegličevem posestvu našli približno 150
bronastih novcev, med njimi Antonina Pija in Marka Avrelija. Omenjena je tudi
rimska cesta in kastel.87
Slika 39: Antonin Pij.
(http://www.medioteka.hr/portal/print.php?tb=ss_pov2&vid=10, povzeto dne 13. 1. 2012)
3.11 POLZELA
3.11.1 Ločica ob Savinji
Med Ločico, Bregom in Zgornjimi Grušovljami je bilo na prodnati terasi,
imenovani Grobeljce, 1km severno od Savinje odkrito rimsko legijsko taborišče v
velikosti 543 x 435 m. Ustanovljeno je bilo v drugi polovici 2. stoletja v času
markomanskih vojn za II. italsko legijo.88 Za cesarja Marka Avrelija (161 – 180)
se je v upravi Norika zgodila pomembna sprememba. Ker so Germani začeli
87 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 285. 88 Prav tam.
54
ogrožati mejo ob Donavi, je cesar ustanovil II. italsko legijo (legio II. Italica, tudi
Pia Fidelis) ter jo namestil v Noriku kot stalno posadko. Svoje glavno taborišče je
imela od 3. stoletja sprva v Lorchu.89
Slika 40: Grafični prikaz lege mesta Lorch.
(Google Earth, povzeto dne 7. 2. 2012)
Dokaz za prisotnost večjega ali manjšega oddelka v Celei je sedem prokuratorskih
imen, ki so bila najdena na votivnih vojaških spomenikih in pogosta uporaba
znamke leg. II. Ital. na najdeni rimski opeki. Votivne vojaške spomenike so
postavili vojaki, ki jim je poveljnik II. italske legije (legat) olajšal službovanje ali
jih povišal v podoficirje in so se zato imenovali: beneficiarius consularis legionis
secundae Italicae, beneficiarius legionis secundae Italicae, beneficiarius
consularis, beneficiarius. Poveljnikovo ime se v napisih ne navaja, ker se
podeljevanj olajšav ali povišanj ni vršilo posamezno, ampak skupno. Ti spomeniki
so iz prvih časov obstoja legije, ko se njeno jedro še ni stalno nahajalo ob Donavi.
Kot primer je sledeči napis: Pro s(alute) Augu(storum) n(nostrorum) I(ovi)
O(ptimo) M(aximo) et Cel(eiae) Sanct(ae) G(aius) Licinius Bellicianus b(ene)
f(iciarius) leg(ionis) II Ital(icae) P(iae) F(idelis) pro se et suis v(otum) s(olvit)
89 Janko OROŽEN, Zgodovina Celja I, Celje 1927, str. 18.
55
I(ibens) m(erito) Gentiano et Basso c(on) s(ulibus) idib(us). – »Za blagor naših
cesarjev Jupiterju, Najboljšemu, Največjemu, in sveti Celeji, Gaius Licinius
Bellicianus, beneficiarij II. italske legije, Pobožne in Zveste, je zase in za svojce
drage volje in pristojno izpolnil svojo zaobljubo, ko sta bila Gentianus in Bassus
konzula.«90
Slika 41: Noriški vojak.
(Julijana VISOČNIK, Vojaški napisi iz Celeje in njene okolice, Arheološki vestnik, letnik 59 (2008), str. 336)
Obzidje stalnega vojaškega taborišča je navadno v obliki pravokotnika, redkeje je
pravilne kvadratne ali pa celo trapezoidne oblike kot na primer v Lauriacumu.
Obzidje je na vogalih navadno zaokroženo. Vsaka stran taborišča ima vrata, ki so
sestavljena iz dveh kvadratnih stolpov, med katerima je prazen prostor za prevoz.
Skozi obojna nasprotna vrata ob daljši strani taborišča je bila speljana široka cesta
via principalis, ki je delila taborišče na dva neenaka dela. Natančno v sredini
taborišča ob tej cesti je stala glavna stavba praetorium, sedež taboriščnega
poveljnika. Tukaj je vio principalis križala via praetoria, ki je bila speljana od
sprednje strani taborišča skozi porta praetoria. Na drugi strani praetorija se via
90 Janko OROŽEN, Zgodovina Celja I, Celje 1927, str. 18 – 19.
56
praetoria nadaljuje v via decumana, ki zapušča taborišče skozi porta decumana.
Via principalis je delila taborišče na dva velika dela. Sprednji del taborišča (pred
pretorijem), ki je bil manjši, se je imenoval praetentura, zadnji večji del pa
retentura. Obe polovici pa sta še razdeljeni po vii praetorii in vii decumani. Pod
cestami so bili navadno napeljani odtočni kanali. Nekatera taborišča so imela
zunaj obzidja še jarek, ki je bil lahko včasih tudi dvojen in širok do 15 m,
napolnjen pa je bil z vodo. V Ločici ga po vsej verjetnosti ni bilo. Jarek je bil pri
vratih prekinjen, ali pa je bil čezenj speljan most. Debelina obzidja je znašala 2 m
in več, višina pa se da le redko ugotoviti. Taborišče je bilo okrepljeno še z
obrambnimi stolpi. Ti so bili več ali manj kvadratne oblike, njihovo število pa
variira. Pri stolpih in ob vratih se je obzidje razširilo tudi čez 10 m. Notranjost
obzidja spremlja navadno nasip.
V Ločici je Lorger ob daljši strani taborišča odkril sedem stolpov, če odštejemo
stolpa ob vratih in na vogalih. Krajša stran sicer ni raziskana, vendar so bili
verjetno po trije na vsaki strani vrat. V Lauriacumu na primer jih je ob vsaki strani
po šest. Tako jih je skupaj 36, če upoštevamo 4 na vogalih, štirikrat po dva ob
vratih in 24 okrog. Navadno so stolpi ob vratih in na vogalih bolj masivni in
močnejši.
V notranjosti tabora so bile najrazličnejše stavbe, najde se pa včasih tudi prazen
večji prostor, ki ni bil zazidan. Poleg pretorija, kjer je bil tudi forum, so se
nahajale še druge stavbe. Tako vojašnice, stanovanja za oficirje, kopališča,
upravne zgradbe, neredko pa tudi bolnišnice (valetudinarium), delavnice, skupna
kuhinja in še nekatere druge stavbe kot so npr. skladišča. Izven taborišča se je po
navadi nahajalo grobišče. Kje je bilo v Ločici, ni znano. Kar pa nima večjega
pomena, saj se je legija zadrževala tukaj le nekaj let, po vsej verjetnosti pa to ni
bila civilna naselbina. Lahko pa bi bilo grobišče v oporo pri vprašanju, ali je bil
tabor po odhodu legije zapuščen ali pa je še naprej ostal v uporabi.
57
Čeprav izkopavanje Riedla ni prineslo nobenih novih rezultatov, je vendar
pomembno že zaradi tega, ker je vzbudilo pozornost znanstvenega sveta za to
najdišče.
Tako je poleti leta 1916 avstrijski Arheološki institut na Dunaju poslal v Ločico
Franca Lorgerja, ki mu je dal na razpolago tudi finančna sredstva.
Vojna je bila izkopavanju nenaklonjena. Da bi izkopavanja lahko zavzela večji
razmah, je bilo težko že zaradi poljedelske kulture sredi poletja, ko je bilo
pomanjkanje hrane zelo občutno. Pa tudi pomanjkanje delovne sile ni dopuščalo
obsežnejših izkopavanj. Tudi sam teren ni olajšal izkopavanja. Teren je
onemogočil, da bi lahko morebitne ostanke naselbine zasledovali tam, kjer se
teren dviga, ali pa je probleme predstavljala drugačna sestava zemlje kot v
ostalem zemljišču.
Določitev obsega taborišča ni bilo lahko delo. To že zaradi tega, ker ni bilo vidnih
nobenih sledov. Na nekaterih mestih so se sledovi odkrili šele v globini 1,20 m.
Drugod pa je bila malta in peščeno kamenje, ki je sestavljalo obzidje,
spremenjeno v nekakšno prodno maso, ki je skoraj popolnoma podobna sestavu
ostalega zemljišča, savinjske naplavine. Edino, kar je dalo slutiti ostanke obzidja,
so bili večji kosi peščenca brez ostankov malte, ki se najdejo na površini še danes
in kažejo, da na tem mestu niso ravno avtohtoni. Vse to je zapeljalo že Riedla, da
ni ugotovil pravega obsega taborišča, pa tudi dejstvo, da o taborišču v tej okolici
ne poroča noben vir niti ni o njem sledov v ustnem izročilu. Tako se zdi, da je
moralo biti obzidje kakor tudi drugi objekti taborišča, razbito in odneseno že
davno v preteklosti. Pri uničevanju južnega obzidja taborišča je gotovo imela
velik pomen tudi Savinja. Podobno usodo so doživele tudi šempetrske najdbe, ki
so bile ravno tako v neposredni bližini roba terase, ki jo je kot zadnjo ustvarila
Savinja v davnih dobah.
Lorger je videl prvo nalogo v tem, da s preizkusnimi jarki ugotovi smeri zidov
tam, kjer je bilo na površini največ vidnih sledov, določi njihov obseg, dokler
58
končno ne bi rešil glavnega vprašanja, ali so bili objekti v notranjosti obdani z
obzidjem ali ne. Ker je tak način dela dal zadovoljive rezultate, je nadaljeval z
izkopavanji vse poletje leta 1916 in v poletju leta 1917. Odkril je obsežen
naselbinski plan, ki ga je v glavnem ugotovil s preizkusnimi jarki 0,80 x 2 m. Na
ta način je odkril obseg obzidja z vmesnimi stolpi kakor tudi stavbe v notranjosti.
Koliko njegov načrt ustreza dejanskemu stanju, je drugo vprašanje. Načrt je
sestavljal večinoma po analogijah drugih taborišč.
Že v nekaj dneh je odkril in ugotovil neko razmerje med zidovi. Kot je pozneje
dognal, je imel opravka s poslopjem A (glej sliko 30) in delno stavbo B. Pri tem je
našel 117 opek z napisom, večinoma so bile fragmentirane. Med njimi je ločil 27
tipov. Poslopje A je bilo veliko kot skoraj pol Ločice. V njem je ugotovil več
prostorov z manjšimi celicami. Spomladi 1917 je odkril poslopje C, poleg tega je
bolj podrobno raziskal tudi notranjost poslopja A. Razen tega je zahodno od njega
odkril še četrto stavbo D, ki jo je imel za pretorij. Končno je v poletju 1917 kopal
tudi na več mestih, kjer je določal obzidje taborišča in to na vseh štirih straneh.
Vsi zidovi so zgrajeni iz peščenca, le temelji so sestavljeni iz rečnih oblic, ki jih
veže malta. V poslopju A so sestavljeni še sledovi vrat pri posameznih celicah.
Obe južni apsidi te zgradbe je Lorger imel za kopalnice.91
Slika 42: Tloris taborišča.
(Vera in Tone KOLŠEK; Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in
G. GROBELNIK , Celje 1958, str. 174)
91 Vera in Tone KOLŠEK, Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in G. GROBELNIK, Celje 1958, str. 171 – 174.
59
Obzidje ob obrežju se ni ohranilo, ker je bilo zaradi erozije vode odplavljeno.
Tako manjkajo danes 2/3 jugozahodnega in 1/3 severozahodnega dela obzidja.
Najbolj izpostavljen je bil zahodni vogal, od katerega danes ni nobenega sledu.
Tudi južnega manjka danes več kot polovica, prav tako sta odplavljena tudi
vmesna stolpa I in II z obzidjem vred.
Širina obzidja je različna. Variira od 1,20 m – 3 m. Najširši so vogali, kjer so bili
vgrajeni verjetno tudi stražarski stolpi. Povprečna debelina je 2 m ali nekoliko
več. Kot je ugotovil Lorger, je bilo taborišče dolgo 543 m in široko 435 m.
Površina je torej znašala približno 232,683 m2. Zaradi primerjave še velikosti
taborišč v Emoni in Lauriacumu: Emona 522,30 m x 435,50 m, Lauriacum 538,75
m x 397,80 m. Iz tega torej vidimo, da spada Ločica v vrsto večjih vojaških
taborišč.
Obzidje kaže povsod iste temelje kot poslopje D, se pravi, da sestoji iz rečnega
grušča, spojenega z močno malto. Zgornji zid je iz peščenčevih blokov, ki pa je v
glavnem razbit, le na enem mestu se je ohranil. Temelji stolpov so bili pričvrščeni
na obzidje z navpičnimi lesenimi piloti. Ko je les strohnel, so ti zapustili globoke
vdolbine v malti, ki kažejo, kakšne oblike so bili: globina od 1,40 m – 2 m,
premer od 0,10 m – 0,15 m. Na stenah je bilo še opaziti ostanke lesene strukture.
V celoti je našel Lorger 14 takih vdolbin. Tudi obzidje taborišča v Albingu kaže
uporabo takih pilotov, toda le na določenih mestih, medtem ko so v taborišču v
Ločici povsod enakomerno razporejeni. Prav te vdolbine, ki so jih zapustili piloti,
so privedle Lorgerja do zaključka, da je bilo obzidje taborišča razbito in odneseno
že v starem veku. To si je razlagal takole: povsod nad čvrstimi temelji je našel
plast preperelega proda, ki je prav tako ohranila odtise lesene strukture pilotov kot
čvrsta malta spodaj. Taborišče v Albingu pa je imelo tudi vrhnjo plast čvrsto.
Kako torej razložiti to razliko? Domnevali bi lahko, da je tu opravila svoje delo
vlaga zemljišča. To pa ni verjetno zaradi višine terena, poleg tega tudi ni tega
opaziti na temeljih poslopja D, ki ima enake temelje. Kot izrazito vlažen teren bi
prej prišlo v poštev taborišče v Albingu, ki je bilo zgrajeno na otoku na Donavi in
ki so ga po mišljenju F. Kennerja zapustili prav zaradi vlažnega terena.
60
Preperevanje, če ga je povzročila vlaga, bi se moralo začeti potem spodaj in ne
zgoraj. Kaj drugega kot vlaga in toplotne spremembe pa ne morejo biti vzrok
preperevanju in razpadanju. V poštev pridejo torej le padavine in misel potrjuje
tudi smer preperevanja. Ker pa tudi poslopje D ni bilo temu vplivu manj
izpostavljeno, je moral biti temelj zaščiten z neko vrhnjo plastjo. Razpadli vrhnji
sloji temeljev obzidja se lahko razložijo le na ta način, da so bili vrhnji sloji že
dolgo prej odstranjeni. Do enakega zaključka pridemo tudi, če upoštevamo
dejstvo, da so tla nad obzidjem, v nasprotju s stavbami v notranjosti, popolnoma
ravna, poleg tega tudi ni nobenega poročila o taborišču v Ločici. Po njegovem
mišljenju bi torej obzidje bilo razbito prej kot pa stavbe v notranjosti, ki bi
potemtakem nekaj časa še stale. Zakaj naj bi bilo tako, ne daje odgovora. Morda
so bile stavbe še dlje časa naseljene in uporabljane.
Izven samega taborišča je našel pri vasi Zgornje Grušovlje tudi rimske ostanke.
Značilno je ime najdišča Groblje. Kot pričajo žigi na opekah, pripada samemu
taborišču. Poleg tega je odkril še dva objekta jugovzhodno od taborišča, ki ju je
označil kot G1 in G2, kjer je prav tako našel žigosane opeke. Zgradba G2 je pri
poizkusnem izkopavanju pokazala zelo solidne zidove, ki so visoki do 1,80 m
debeli pa 1 m.
Za orientacijo taborišča je uporabil splošno shemo, ki kaže večino stalnih rimskih
vojaških taborišč, prav tako tudi za določitev pomena odkopanih objektov.
Spoznal je, da je bilo poslopje D pretorij, ker leži natančno v sredini med
severovzhodnim in jugozahodnim obzidjem. Na njegovi vzhodni strani je bila via
principalis, ki je zapuščala taborišče med vmesnima stolpoma III in IV skozi vrata
porta principalis dextra. Že ne preveč širok presledek med obema stolpoma da
slutiti, da so bila tukaj vrata. Skozi ta vrata bi prišli do starega savinjskega
nabrežja, ki pada tu za dobrih 10 m. Tu bi se pot lahko nadaljevala z mostom,
katerega ostanki bi se morali še najti ob bregu.
61
Na severni strani, nasproti tem vratom, so porta principalis sinistra. Po shemi bi
bila potem porta praetoria na parcelah 58 in 60/1, porta decumana pa prav na
mestu, kjer se od glavne ceste odcepi poljska pot pri vasi Breg. Na vseh štirih
mestih je našel ostanke, ki bi ustrezali vratom.92
Slika 43: Prerez južnega kanala v južnih vratih.
(Vera in Tone KOLŠEK; Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in
G. GROBELNIK , Celje 1958, str. 177)
Leta 1918 je Lorger nadaljeval z izkopavanji v Ločici. Ugotovil je lego in velikost
treh vrat v obzidju, četrta pa, pravi, da je možno mehanično odkriti kakor tudi
nadaljnje mestne stolpe. Lorger misli, da je prazen prostor v notranjosti taborišča
bil izpolnjen z lesenimi vojašnicami. Čemu je služilo ostalih pet odkritih stavb, ni
jasno. Tega leta je Lorger hotel, da ugotovi predvsem lego vrat v obzidju in
njihove velikosti. Najprej je raziskal porta principalis dextra in ugotovil naslednje
velikosti: dolžina 30,5 m, širina 11 m, izstopajo pa za 2 m pred pročelje obzidja.
Ohranjena so v temeljih od 1,40 m do 2 m. Obzidje, ki se je razširilo do 11 m
širine, je iz enotne betonske mase, v temeljih pa ima vdolbino za pilote, zaradi
česar sklepa Lorger, da je nad njimi verjetno še neka vrhnja stavba - stolp.
Od teh vrat je v severni smeri odkril ostanke kanala, le ob samih vratih je bil v
celoti ohranjen. Zgrajen je bil iz peščenca. Plošče so bile težke od 150 do 500 kg,
vezala pa jih je fina malta. Premer severnega dela kanala pri južnih vratih ne 92 Vera in Tone KOLŠEK, Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in G. GROBELNIK, Celje 1958, str. 174 – 177.
62
ustreza popolnoma južnemu delu, zaradi česar sklepa, da so ga začeli graditi na
enem mestu z nasprotne strani.93
Slika 44: Prerez severnega kanala v južnih vratih.
(Vera in Tone KOLŠEK; Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in
G. GROBELNIK , Celje 1958, str. 178)
Na jugu je kanal visok 1,70 m, na severu 1,67 m, širina na jugu 1,10 m, na severu
1,05 m. Kamni, iz katerih je bil kanal zgrajen, so dolgi do dva metra. Kanal pri
južnih vratih naj bi bil sestavljen iz dveh delov. Južni naj bi bil dokončen, medtem
ko je severni del le začasen, ki so ga pozneje hoteli podaljšati do severnih vrat,
kjer ga je dejansko tudi ugotovil. Ni pa ostankov kanala v notranjosti, kar so
pokazala poizkusna izkopavanja, zlasti pred pretorijem. Lorger misli, da imamo v
tem kanalu opravka z namero zgraditi za tabor kloako, ki bi bila od severnih vrat
zvezana z 1 km oddaljeno Ložnico, na jugu pa z bližnjo Savinjo. Ko je iskal kanal
pri severnih vratih, je ugotovil tudi njihovo mero: dolžina 31,80 m, širina 12,30 m.
Po sestavi temeljev so enaka južnim, le da so mere večje, kar si razlaga s tem, da
je bila ta stran najbolj izpostavljena in zato najbolj utrjena. Južna stran naj bi bila
zavarovana v neki meri s Savinjo, ki je po njegovem mišljenju tekla tik ob
93 Vera in Tone KOLŠEK, Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in G. GROBELNIK, Celje 1958, str. 170.
63
obzidju. Prevoz skozi južna in severna vrata se je vršil nad kanalom, nad katerim
je potekala tudi taborska via principalis.94
Slika 45: Prerez kanala v severnih vratih.
(Vera in Tone KOLŠEK; Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in
G. GROBELNIK , Celje 1958, str. 178)
Zahodna vrata, porta decumana ustrezajo v merah južnim: dolžina 29,90 m, širina
11,70 m in izstopajo 1,60 m pred pročelje obzidja. V sestavi temeljev so enaka
južnim in severnim, ločijo pa se od zadnjih po dveh krilih, ki se nadaljujeta v
notranjost tabora do 8,30 m. Oddaljenost med obema je 13,20 m. Ker so vrata
simetrična, je bil prevoz verjetno v sredini.
To leto je izkopaval delno tudi v notranjosti in je odkril peto zidano poslopje E in
sicer njegov vzhodni del, južni in severni vogal. Stavba je bila precej velika, saj je
dolga 120 m in široka 63,40 m. Leži južno od pretorija. Debelina zidov je pri tem
poslopju do 3,10 m, torej po dimenzijah ne zaostaja za pretorijem.
V obzidju je raziskal tudi vmesne stolpe in ugotovil 41,80 m severno od vrat porta
decumana stolp, ki je širok 8,50 m s sedmimi vdolbinami za pilote, ki so globoke
do 1,40 m, premer pa 0,10 m. Od porte principalis sinistre proti vzhodu je našel
41 m stran zid, 9,30 m širokega stolpa s sedmimi 1,40 m globokimi vdolbinami za
94 Vera in Tone KOLŠEK, Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in G. GROBELNIK, Celje 1958, str. 177 – 178.
64
pilote. 55 m stran od njega je našel drugega z istimi dimenzijami in šestimi
vdolbinami za pilote. Med temi vrati in severnim vogalom je našel 51 m stran od
vrat vmesni stolp z vsemi značilnostmi in poleg njega še tri, tako da je imela ta
stran štiri stolpe. Vzporedno potekajoča južna fronta jih je morala imeti zaradi
simetrije prav toliko, našel pa je samo enega, ker so bili ostali z obzidjem vred
odplavljeni.
Stolpi s takimi dimenzijami, kot so v Ločici, so v rimskih taborih redki.
Upoštevajoč dimenzije vrat in stavb v notranjosti tabora, ga moramo šteti med
večje do danes znane rimske tabore. Obzidje taborišča je najmočnejše na severni
strani, iz česar lahko sklepamo, da je bila ta stran najbolj izpostavljena. Južna
stran je potekala po 10 m visoki pleistocenski terasi, pod katero je v rimski dobi
tekla Savinja, ki je tako čuvala taborišče z južne strani.
Taborišče je tretje, o katerem je znano, da je pripadalo II. italski legiji. Mere in
položaj ustrezajo popolnoma drugemu taborišču te legije v Albingu. Edina znana
drobna najdba iz Ločice je srebrna žlica, ki je bila po naključju najdena in ki je
danes v privatni zbirki Vinka Jordana v Gotovljah.95
Slika 46: Srebrna žlica iz taborišča II. italske legije v Ločici.
(Vera in Tone KOLŠEK; Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in
G. GROBELNIK , Celje 1958, str. 179)
95 Vera in Tone KOLŠEK, Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in G. GROBELNIK, Celje 1958, str. 178 – 179.
65
Izvzeti pa moramo številno opeko, ki se je tu našla. Lorger popolnoma pravilno
ugotovi, da imamo v Ločici opravka z zgodnjim, če ne celo prvim taboriščem II.
italske legije na alpskem področju.
Lorger je našel v Ločici 204 opeke z vtisnjenimi pečati II. italske legije.
Večinoma so to fragmenti, le 21 jih je celih. Deli jih na 32 tipov in to po načinu,
vsebini in obliki pisave. Na opekah imamo v celoti 7 imen: Ampliatus,
Auspicatus, Fabianus, Fortunatus, Iuvenis, Pompeianus, Quintianus. Ime
Fortunatus in Pompeianus se pojavljata v dveh različnih tipih. Na eni opeki se
omenja tudi ime Hilarus, na drugi Me(lissus). Število II ima na vrhu ponavadi še
vedno prečno črto. A je vedno brez prečne črte, včasih pa ima namesto nje piko.
Lahko ima tudi samo eno poševno črto, ob vrhu pa še eno črtico, ima torej obliko
dvokrakih vilic. E je v posameznih primerih poševen, S pa je največkrat obrnjen
narobe. Zgornja vrsta žiga praviloma označuje legijo, ki je včasih v imenovalniku,
drugič pa v rodilniku, spodnja vrsta, kadar obstaja, pa sestoji iz imena izdelovalca
opeke. 96
Slika 47: Različni tipi žigov na opekah v Ločici.
(Vera in Tone KOLŠEK; Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in
G. GROBELNIK , Celje 1958, str. 179)
Višina črk se giblje od 7 do 9 mm. Razmak med njimi je navadno 1,5 mm.
Dolžina napisa je različna in je odvisna od števila črk, največja dolžina napisa pa
je 130 mm. Črka L ima včasih prečno črto poševno navzgor ali navzdol. Število II
včasih manjka, prečna črta pa je lahko tudi spodaj. Oznaka legije (LEG) je lahko
obrnjena. Tudi črka L je včasih obrnjena. Pri nekaterih lahko beremo ves napis od 96 Vera in Tone KOLŠEK, Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in G. GROBELNIK, Celje 1958, str. 179 – 180.
66
desne proti levi. Oznaka za legijo (LEG) je vedno v tej obliki, je torej okrajšana,
ime ITA pa je večji del v tej obliki, lahko pa je tudi izpisano (ITALICA ali
ITALICAE). Te različne načine pisanja si lahko razlagamo le tako, da je
izdelovalec najprej izdelal napisno polje, potem pa je vstavljal vanj črke, ne da bi
prej izmeril, koliko črk bo vanj spravil. To je primer zlasti takrat, kadar imamo
opravka z najrazličnejšimi okrajšavami.
Lorger sicer ni natančno določil datuma, imel pa je taborišče v Ločici za prvo, ki
je pripadalo II. italski legiji. Znano je, da se je ta legija zadrževala tukaj le nekaj
let; najverjetneje od leta 170 do 176. Iz velikosti taborišča lahko sklepamo, da so
imeli Rimljani namen, da ostane legija stalno tukaj. Tedanje razmere pa so
narekovale potrebo, da jo iz strateških ozirov že v nekaj letih premestijo na
Donavo.97
Rimskodobno najdišče je bilo prepoznano šele po ponovnem pregledu gradiva leta
2001, ko je bilo najdišče na terenu že uničeno. Sodeč po tipu gradiva – odlomkih
keramičnih posod in gradbenega materiala ter novec iz 3. stoletja, je šlo za
naselbinske ostanke.98
Slika 48: Bronasti novec cesarja Klavdija II. Gotika, 268-270.
(Bojan DJURIĆ idr., Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih. Ljubljana 2003,
str. 174)
97 Vera in Tone KOLŠEK, Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju, v: Celjski zbornik, ur. T. OREL in G. GROBELNIK, Celje 1958, str. 180 – 181. 98 Bojan DJURIĆ idr., Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih. Ljubljana 2003, str. 174.
67
3.11.2 Novi Klošter
V smeri proti Zgornjim Grušovljam so odkrili gornji del rimskega reliefnega
nagrobnika, ki je bil vzidan najprej v Novem Kloštru, nato pa je bil leta 1844
prestavljen v Vrbje in nazadnje prepeljan v Pokrajinski muzej Celje. V smeri proti
Šempetru so odkrili rimsko zidovje in novce.99
3.11.3 Polzela
Pred gradom Komenda je marmornat rimski lev iz 1. stoletja.100
3.11.4 Založe
V rimski dobi so tukaj imeli kamnolom peščenca, iz katerega so bila zidana
podnožja grobnic v Šempetru in rimski tabor v Ločici.101 Pri kopanju temeljev za
nov jez na raztežilniku so 200 m od kamnoloma našli železno ost iz antičnega
časa.102
3.12 PONIKVA PRI GROBELNEM
3.12.1 Dolga Gora
Na parceli številka 229, imenovani Groblje, pri Močivnikovi domačiji št. 11 je bil
leta 1931 pri zasajanju sadnega drevja odkrit rimski nagrobnik iz apnenca.103
99 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 286. 100 Prav tam. 101 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 130. 102 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 286. 103 Prav tam.
68
3.12.2 Ponikva
Na nekdanjem posestvu grofa Trautmannsdorfa je bil leta 1855 odkrit rimski grob
z oljenko, v bližini pa bronast kipec.104
3.12.3 Sveti Ožbalt
Stene kripte v cerkvi sv. Ožbalta so deloma zidane iz rimskih kamnov, ki so brez
reliefov in napisov.105
3.13 PREBOLD
3.13.1 Latkova vas
Zaselek Groblje morda spominja na rimsko utrdbo, ki je stala ob cesti Emona –
Celeia.106
3.13.2 Prebold
V Preboldu se omenja rimski sarkofag, ki so ga pri potoku v bližini cerkve
uporabljali kot korito za pranje.107
3.13.3 Sveti Lovrenc pri Preboldu
V vzhodnem vogalu kašče pri Golčarjevih je bila vzidana rimska pepelnica iz
peščenca 60 x 70 cm. 108
104 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 286. 105 Prav tam. 106 Prav tam. 107 Prav tam. 108 Prav tam.
69
3.14 PRISTAVA
3.14.1 Artič
Severovzhodno od župne cerkve naj bi bili ostanki rimske naselbine.109
3.15 REČICA
3.15.1 Bukovca
Leta 1818 je kmet Veligoršek izkopal na svoji njivi rimski žrtvenik in ga vzidal v
svojem gospodarskem poslopju v Bukovci številka 56. Danes je spomenik
izgubljen.110
3.15.2 Malič
Pri kmetu Labišku pod Maličem so našli rimsko oljenko z napisom CRESCE,
železno puščično konico in dva rimska kamna iz peščenca, od katerih je bil eden
brez napisa, drugi pa posvečen Mitri in je v Pokrajinskem muzeju Celje.111
3.15.3 Slivno
V Slivnem so našli dva rimska novca, od tega enega v Kloštru.112
3.16 RIMSKE TOPLICE
3.16.1 Dinje Laze
V neki hiši v Dinjih Lazah pri Šmarjeti je bil vzidan rimski nagrobnik.113
109 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 286. 110 Prav tam, str. 287. 111 Prav tam. 112 Prav tam. 113 Prav tam.
70
3.16.2 Dol pri Jurkloštru
Ob vrtnem zidu pri Goriškovih so izkopali rimski nagrobnik, ki se zdaj nahaja v
Joaneju v Gradcu.114
3.16.3 Rimske Toplice
Pri gradnji termalnega kopališča so v letih 1769 – 1845 našli več marmornih
žrtvenikov, posvečenih nimfam in Valetudini, ki so shranjeni v topliškem
paviljonu. Poleg tega so našli še približno 60 rimskih novcev Avgusta, Klavdija,
Trajana, Komoda in drugih vladarjev. Odkrili so tudi ostanke stavbe z mozaikom
in šest kopalnih kadi. Ostanke stavb in rimske novce so našli tudi ob cesti v
Šmarjeto. Pri kopališču je shranjen rimski lev iz Laškega.115
3.17 ROGAŠKA SLATINA
3.17.1 Spodnji Gabernik
V Spodnjem Gaberniku se omenjajo najdbe rimske geme in rimskih predmetov
najdenih pri slatinskem izviru, imenovanem Rimski vrelec, mimo pa bi naj vodila
rimska cesta.116
3.18 SLOVENSKE KONJICE
3.18.1 Križevec
Na severni strani ceste Konjice – Celje so leta 1904, nedaleč od odcepa ceste za
Zreče pri hiši številka 21 v nekdanji opekarni našli 3 m globoko, štiri Jupitru
posvečene žrtvenike, od katerih so trije v Joaneju v Gradcu, fragment četrtega pa
je izgubljen. Pri gradnji nove ceste proti Stranicam v letih 1803 – 1805 so na
114 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 287. 115 Prav tam. 116 Prav tam, str. 288.
71
južnem pobočju Križevca ter dalje proti Konjicam v dolžini približno 800 m
zadevali na ostanke rimske ceste, ki je peljala mimo najdišča z žrtveniki. Našli so
tudi ostanke rimske ceste na Rušnikovem posestvu na desni strani potoka, ki se
izliva v Koprivnico.117
3.18.2 Polena
Skozi Poleno naj bi vodila rimska cesta.118 V kotu med staro in sedanjo glavno
cesto so našli ostanke neke rimske stavbe z zidovjem in ostanki opeke. Od tod naj
bi bil tudi marmorni lev, ki je bil v Slovenskih Konjicah.119
3.18.3 Slovenske Konjice
V Slovenski Konjicah je bilo na sekundarnem kraju odkritih nekaj rimskih
marmornih kamnov:
1. V korito predelano vznožje nagrobnega spomenika, ki je pripadal veteranu
2. Asturske alee in Dekuriju Celeie T. I. Belliku iz 1. stoletja našega štetja.
2. V steni stopnišča občinske hiše je bil vzidan gornji del nagrobnika z
bogato ornamentiko.
3. V grajskem parku odkrit marmorni lev je shranjen v Pokrajinskem muzeju
Maribor.
Podatki o rimski cesti se nanašajo bolj na okolico Slovenskih Konjic, predvsem
Polena in Zgornja Pristava. To velja tudi za miljnike, zlasti za miljnik izpod
Konjiške gore, ki so ga do prevoza v Joanej v Gradcu uporabljali kot darilnik v
konjiški cerkvi in ki naj bi bil istoveten z miljnikom iz Starš.120
117 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 289. 118 Prav tam. 119 Prav tam, str. 290. 120 Prav tam, str. 289.
72
3.18.4 Stranice
V okolici Stranic je bilo najdenih več rimskih nagrobnikov in miljnikov, ki so
deloma vzidani v cerkvi, deloma v Joaneju v Gradcu, deloma pa pogrešani.
Nagrobniki:
1. Nagrobnik najden severozahodno od cerkve ob cesti v Vitanje je vzidan v
župnišču.
2. Nagrobnik, ki so ga našli ob isti cesti pri Pleterškovi domačiji, je tudi
vzidan v župnišču.
3. Spodnji del nagrobnika, ki je bil odkrit v pokopališkem zidu, je vzidan v
župnišču.
4. Fragment nagrobnika, ki je bil odkrit tudi v pokopališkem zidu in bil
vzidan v župnišču, je izgubljen.
5. Fragment nagrobnika z reliefno oblikovanim površjem je bil najden v
Križevcu in je vzidan v župnišču.
6. Reliefni kamen, najden neznano kje, je vzidan nad cerkvenimi vrati.
7. Reliefna stranica žrtvenika, najdena neznano kje, je vzidana v vznožje
cerkve pri glavnem vhodu.
8. Močno poškodovan ostanek neznanega spomenika, najden neznano kje, je
zdaj v zidu severno od cerkve.
Miljniki:
9. Miljnik Maksimina Tračana je bil odkrit v pokopališkem zidu in je vzidan
v župnišču.
10. Neprepoznan miljnik, ki je bil najden prav tam, je vzhodni steber vhoda v
župnijski vrt.
11. Miljnik (Konstacij II, dvakrat popisan) najden v okolici Smole, južno od
Stranic, je zdaj v Joaneju v Gradcu.
12. Miljnik (Valentinian, Valens in Gracijan), ki je bil najden prav tam, je
prav tako v Gradcu.
13. Miljnik (Antonin Pij), ki je bil najden južno od Stranic, je tudi v Gradcu.
Leta 1805 je bil najden miljnik in nato leta 1837 še nagrobnika in miljnika. Leta
1858 so našli še dva miljnika v okolici Smole. Številni kamni in potek rimske
73
ceste Celeia – Poetovio južno mimo Stranic govore za lokacijo mutatio Ad
Lotodos. Stavbnih ostalin niso našli, naj bi pa bili na prostoru med župniščem in
cerkvijo ugotovljeni rimski grobovi.121
3.18.5 Strmec pri Vojniku
Mimo Strmeca naj bi vodila rimska cesta iz Celja v Mislinjsko dolino.122
3.19 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
3.19.1 Dobrteša vas
V Dobrteši vasi so našli rimski žrtvenik, ki se nahaja v Pokrajinskem muzeju
Celje, in rimske novce. Na dvorišču Agroservisa so leta 1956 odkrili tri rimske
skeletne grobove s pridatki: tri bronaste zapestnice, lonček in železne žeblje.123
Najden je bil tudi nagrobnik v obliki štirioglatega stebra. Napis je bil slabo
ohranjen: (Ca)rviniae
Aug/ustae/. sacr/um/
P(r)o. salute
(C)n/aei/ Atili
5 Iuliani
Nagrobnik je bil vzidan nekaj časa v stari pošti v Šempetru, nato pa prenesen v
Celjski muzej.124
3.19.2 Podlog v Savinjski dolini
V Podlogu so našli rimske najdbe in pri poglabljanju toplega izvira na nekem
travniku so odkrili mozaične kamenčke.125
121 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 289 – 290. 122 Prav tam, str. 290. 123 Prav tam. 124 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 123. 125 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 290.
74
3.19.3 Šempeter v Savinjski dolini
V Šempetru so odkrili kamnito sekiro, ki je sedaj v Joaneju v Gradcu, napisni
kamen, posvečen svečeniku celeianskega templja Ursu, ki je izgubljen, mozaične
kamenčke, rimske novce, sledove starega zidovja, novce, domnevni rimski
tempelj Junoni med Šempetrom in Novim Kloštrom in dvajset rimskih novcev iz
časa od Druza do Herakleja I, ki so shranjeni v Pokrajinskem muzeju Celje.
Vse te najdbe je leta 1952 zasenčilo odkritje rimskega grobišča na parceli 731/1
k.o. Šempeter, ki so ga izkopavali do leta 1956. Odkrite so bile velike grobnice,
sestavljene iz večinoma ornamentiranih kosov pohorskega marmorja, ki so imele
žgane pokope. Žare so bile poprej spravljene v pepelnicah iz reliefnih plošč,
ležečih na stopničastem podnožju. Nad njimi so grobnice z baldahini in dvokapno
streho z napušči kot posebnostjo šempetrskih spomenikov. Pod baldahini so
upodobljeni pokojniki v reliefu ali kot kipi. Motivika reliefov je predvsem
mitološka ter kaže poleg številnih lovskih scen, grifonov in hipokampov obilo
stiliziranega rastlinja.
Grobišče, ki ga je okrog leta 166 razdejala Savinja, je bilo po izkopavanjih
večinoma obnovljeno na približno istem mestu. Štiri obnovljene grobnice so
visoke 4,8 m – 8,25 m in pripadajo družinam Vindonijev, Ennijev, Priscianov in
Sekundianov, ki so se udejstvovali v Celei v rimski upravni službi. Vsaka
predstavlja tip zase: Vindonijeva je kombinacija pepelnice in žrtvenika.126
126 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 290 - 291.
75
Slika 49: Vindonijeva grobnica.
(Vera KOLŠEK, Rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, Celjski zbornik, Celje 1961, str. 475)
Priscianova in Enijeva je kombinacija pepelnice in baldahina.127
Slika 50: Priscianova grobnica.
(Vera KOLŠEK, Rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, Celjski zbornik, Celje 1961, str. 480)
127 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 291.
76
Slika 51: Zgornji del Priscianove grobnice.
(Vera KOLŠEK, Šempetrska nekropola, Maribor 1971, str. 18)
Slika 52: Baldahinska streha Enijeve grobnice.
(Vera KOLŠEK, Šempetrska nekropola, Maribor 1971, str. 22)
77
Slika 53: Enijeva grobnica.
(Vera KOLŠEK, Šempetrska nekropola, Maribor 1971, str. 1)
Sekundianova pa je grobna edikula z vkomponirano pepelnico.128
Slika 54: Sekundijanova grobnica.
(Vera KOLŠEK, Šempetrska nekropola, Maribor 1971, str. 23)
128 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 291.
78
Poleg teh marmornih grobnic je bilo izkopanih tudi več skromnejših pepelnic iz
peščenca s pokrovi v obliki dvokapne strehe. Osamljena oblika je grobna stela
Statunnia Secundiana. Ob modernizaciji ceste skozi Šempeter so leta 1947
vzhodno od naselja zadeli na rimske zidove in mnogo keramike, načrtna
izkopavanja pa so v letih 1964 – 1965 odkrila še drugo šempetrsko grobišče s
šestimi tipi grobov (preprost grob z žaro, grob z opeko, zidan podkvast grob,
zidana grobnica z ometom, grob z oblicami, grobnice z ograjo) na parceli 741,
k.o. Šempeter, tik južno od glavne ceste in severno ob prav tako odkriti rimski
cesti Emona – Celeia, kjer je bilo poleg več kot 90 antičnih odkritih tudi šest
halštatskih grobov.129
Slika 55: Preprost grob z žaro.
(Vera KOLŠEK, Nova rimska nekropola v Šempetru, Savinjski zbornik, Žalec 1965, str. 189)
V izkopavanjih so našli preko 600 kosov marmornatih blokov, reliefov, statuet,
blokov iz peščenca in ostankov zidov. Iz najdenega materiala, predvsem iz
napisov, je bilo razvidno, da gre tukaj za grobišče. Pokopanih je bilo več rodbin,
ki so imela verjetno v okolici Šempetra svoja posestva. Tako je tukaj pokopan
Vindonius s svojo ženo Julijo. Ima lep spomenik v obliki are. Spredaj je napis,
levo in desno sta upodobljena oba pokojnika. Ta spomenik je najstarejši in spada
nekako v Neronov čas.130
129 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 291. 130 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 128 – 129.
79
Slika 56: Portretni relief Julije, Sekstove hčere in Vindonijeve žene.
(Josip KLEMENC, Rimsko grobišče v Šempetru v Savinjski dolini, Celjski zbornik, Celje 1958, str. 160a)
Slika 57: Portretni relief C. Vindonija Sukcesa, Edila Klavdije Celeje.
(Josip KLEMENC, Rimsko grobišče v Šempetru v Savinjski dolini, Celjski zbornik, Celje 1958, str. 160b)
Najlepše spomenike si je dala postaviti rodbina Priscianov. Njim sta pripadali dve
nagrobni kapeli z reliefi na zunanji strani in velik baldahin, pod katerim je stala
statueta Priscianovega sina. Ena kapela je bila postavljena očetu, druga pa njegovi
ženi Justi. Prisciani so morali biti ugledna družina. Oba, oče in sin, sta bila župana
80
v Celeii. Po velikosti in izdelavi se približuje nagrobnim kapelam Ennijev
spomenik. Stilno je ta spomenik različen od ostalih zaradi tega, ker imamo tukaj
kombinacijo skrinje za pepel, nad katero se dviga baldahin. V tej grobnici so
pokopani oče, mati, hčerka in sin. Spomeniki Priscianov in Ennijev spadajo v
drugo stoletje, v čas med Hadrijanom in Antoninom Pijem. Iz tega časa je še ena
nagrobna kapela, ki je od vseh največja in tudi bolje izdelana. V drugi polovici
drugega stoletja ni več tako razkošnih nagrobnikov. Gospodarska in politična
kriza je vplivala tudi na razmere pri nas. Na grobišču v Šempetru se pojavljajo
navadni nagrobniki, to je plošča, ki ima v zgornji polovici upodobljene umrle,
spodnji del nagrobnika pa je izpolnjen z napisom.131
Slika 58: Pepelnica iz peščenca s portreti umrlih na pokrovu.
(Vera KOLŠEK, Šempetrska nekropola, Maribor 1971, str. 29)
V tretjem stoletju niti ni bilo več denarja, da bi si postavljali nagrobnike, ampak
so uporabljali kar stare. Na stare nagrobnike so vklesali svoje ime. V tem času je
tudi konec z grobiščem. Nagrobne kapele so stale tik ob tedanji strugi Savinje.
Velika vodna katastrofa je izpodkopala temelje teh spomenikov, tako da so se
zrušili v strugo. Voda jih je z leti popolnoma zasula.132 V letih 1965 – 1967 so
nadaljevali z odkopavanji. Grobišče leži na severni strani rimske ceste in se
131 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1965, str. 129. 132 Prav tam.
81
razprostira do prvih hiš v Šempetru. Rimska cesta se odmika od današnje vse bolj
proti jugu in tako je na zahodu, že v naselju, dosegla sam breg stare struge.
Rekonstruirani del nekropole je pokopala Savinja v svoje korito in jo prekrila z
naplavinami. V vzhodnem delu grobišča je to tudi še danes dobro vidno. Odtrgan
je namreč breg in z njim cesta in grobovi. Na tem mestu so leta 1967 prenehali z
izkopavanji.133
Slika 59: Del grobišča, dva navadna temelja, temelj z ograjo in 2 grobova v obliki jaška.
(Vera KOLŠEK, Rimska nekropola v Šempetru, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1974, str. 340)
Odkrili so del grobišča v dolžini 315 m. Na celotnem kompleksu je bilo
ohranjenih 96 grobnic oziroma grobov. V smeri proti zahodu ob rimski cesti je
velik temelj 255 m x 240 m x 140 cm, zidan iz velikih rečnih prodnikov, vezanih
z živim apnom. Temelj priča o tem, da je na njem stala zelo visoka grobnica.
Tesno ob njej je ograjen prostor, skoraj enakih mer, vendar je temelj ograje plitev
in zato verjetno na njem ni bilo visoke ograje. Osrednji del grobne parcele ni
ohranjen. Naprej sta dve večji grobni parceli, obdani z ograjo, ki sta imeli zidano
osrednjo grobnico. Med osrednjo grobnico in ograjo pa tudi izven nje so bili
posamezni grobovi, ki so se ohranili s pridatki vred. Nekateri grobovi so bili
obloženi z rečnimi oblicami v obliki jaškov. Na dnu je ležala žganina z ostanki
133 Vera KOLŠEK, Rimska nekropola v Šempetru, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1974, str. 340.
82
kosti, na žganino so bili položeni pridatki: vrči, vaze, sklede, krožniki in nekaj
nakita. Ostali grobovi niso imeli kamnite obloge in so žganino s pridatki prosto
polagali v grobno jamo in jih zasuli z zemljo.134
Slika 60: Grob št. 86, obdan s kamnito oblogo, pod pridatki je viden tlak iz rečnih prodnikov.
(Vera KOLŠEK, Rimska nekropola v Šempetru, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1974, str. 341)
Na podlagi grobnih pridatkov, predvsem novcev, vemo, da je grobišče trajalo od
sredine 1. stoletja, celo 2. stoletje in v začetku 3. stoletja. V grobovih so bili
bronasti novci od cesarja Avgusta (27 – 14) do cesarja Komoda (180 – 192).
Zanimivo je, da so si za kraj svojega zadnjega počivališča izbrali ta prostor že v
prazgodovini. V istem nivoju, poškodovanem od rimskega grobišča, je ležalo šest
žarnih grobov iz obdobja 700 – 600 pr. Kr. Posamezne drobce prazgodovinske
keramike so našli na več mestih odkopanega kompleksa. Na podlagi tega
sklepajo, da je bilo prazgodovinsko grobišče precej obsežno.135
134 Vera KOLŠEK, Rimska nekropola v Šempetru, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1974, str. 341. 135 Prav tam, str. 342 – 343.
83
3.20 ŠENTJUR PRI CELJU
3.20.1 Podgorje pod Resevno
Na ravnini okrog vasi je bilo najdenih veliko ostankov zidov rimskih hiš in kosov
opek. Za hišo v Podgorju št. 4 je bil leta 1872 odkrit marmornat sarkofag s
pokrovom, ki je bil vzidan v gospodarsko poslopje. V sarkofagu so našli zlat
prstan in bronast novec Hadrijana.136
3.20.2 Rifnik
Na visokem hribu Rifnik južno od Šentjurja pri Celju so bili najdeni sledovi
naselitve od neolitika do obdobja preseljevanja ljudstev. Na samem vrhu,
imenovanem Ajdovska zidanica, so bila bivališča iz neolitske in halštatske dobe
ter zidane antične stavbe, vzhodno pod vrhom poznoantično skeletno, na
severnem pobočju nekoliko nižje pa halštatsko žarno grobišče.137
Slika 61: Pogled na Rifnik s severovzhoda.
(Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 5)
136 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 291. 137 Prav tam.
84
V letih 1962 – 63 in 1967 – 68 so odkrili 109 skeletnih grobov s konca petega in
šestega stoletja našega štetja. To grobišče se je raztezalo še dlje proti zahodu, kjer
so ga uničili s prvim oranjem tamkajšnjega vinograda. Ob ponovnem oranju leta
1960 je lastnica našla pasno spono in nekaj kosti. Vsi grobovi so bili v smeri
vzhod – zahod z majhnimi odkloni proti severu ali jugu. Nekaj skeletov je ležalo
na deski, večina pa kar v zemlji. Roke so bile največkrat položene ob telesu ali pa
so počivale v naročju. Nekaj skeletov je bilo brez glave. Ta običaj pokopavanja so
odkrili tudi na drugih grobiščih iz tega časa. Druga posebnost tega grobišča je bila
deformacija glave posameznih skeletov. Več kot polovica grobov je vsebovala
razne pridatke, predmete, ki jih je pokojnik nosil v življenju, vendar med njimi
skorajda ni bilo orožja. Prevladovale so ogrlice iz steklenih in jantarjevih jagod,
koščeni glavniki in uhani s kocko ali košarico. Uhani so bili večinoma bronasti,
po en par pa jih je srebrnih oziroma zlatih. Zadnji po izdelavi močno spominjajo
na bronaste uhane s košarico, ki so jih našli na Bledu.138
Slika 62: Zlata uhana s košarico.
(Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 13)
Igle za spenjanje las ali obleke so bile vse bronaste. V grobu številka 83 so našli
bronasto pozlačeno iglo, ki je služila kot pisalo: spodnji del je okrogel, zgornji pa
sploščen in se končuje s stilizirano živalsko glavico. Sploščeni del igle je okrašen
s pleteninastim ornamentom.139
138 Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 12 – 13. 139 Prav tam, str. 13 – 14.
85
Slika 63: Pozlačeno pisalo.
(Lojze BOLTA, Rifnik pri Šentjurju: poznoantična naselbina in grobišče, Ljubljana 1981, str. T. 37)
Keramičnih predmetov ni bilo veliko. Omembe vredna sta samo lončka, ki po
obliki in izdelavi pričata o provincialno rimskem nastanku, in lonček z okraskom,
značilnim za langobardsko keramiko. V posameznih grobovih so našli številne
antične novce iz 3. in 4. stoletja: kovance rimskih cesarjev Avrelijana (270 – 276),
Konstancija I. (306 – 337) in Valentinijana (364 – 375). V grobu številka 39 so
poleg Probovega novca našli tudi srebrnik langobardskega kralja Klefa (572 –
574), v grobu 100 pa triens bizantinskega cesarja Justinijana I. (527 – 565).
Klefov srebrnik je pri nas prava redkost, saj so ga našli samo še na t. i.
langobardskem grobišču v Kranju.140
Slika 64: Srebrnik Klefa.
(Lojze BOLTA, Rifnik (Prazgodovinska in poznoantična naselbina in poznoantično grobišče, v: Celjski zbornik (ur.
GROBELNIK, G.), Celje 1968, str. 221)
Naselbina, ki je bila za tiste čase in tako odmaknjen kraj že kar velika, je stala
jugovzhodno od prazgodovinske in je živela od 2. do 6. stoletja našega štetja.141
140 Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 14. 141 Prav tam, str. 18.
86
Slika 65: Rifnik, vhod v stražarnico.
(Vera KOLŠEK, Rifnik v antiki, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK), Celje 1965, str. 289)
Med prvimi odkritji je bila zanimiva ugotovitev, da je naselbino v nekem času
obdajal obrambni zid. Ta je potekal po vsej južni in jugozahodni strani naselbine,
kjer sta teren in dostop lažja. Dolg je bil 221 m, debel 1 m do 1,2 m ter na
vzhodnem in zahodnem koncu okrepljen z opornim zidom. Na zahodni strani so v
zid vzidali nekaj arhitekturnih členov neke starejše stavbe. Približno na sredi
obrambnega zidu je bila na njegovo zunanjo stran prislonjena stražarnica. Vhod
vanjo je bil prvotno na severni strani, pozneje pa so ga zazidali in premaknili v
zahodno steno. V notranjosti je bila ob severni steni zidana polica, ki je mogoče
služila kot klop. V stavbi številka 5 je bila dobro ohranjena površina prvotnega
tlaka, pod katerim je krožil topel zrak. Ohranjenih je bilo tudi še nekaj tubulov,
posebne votle opeke, ki so jih Rimljani uporabljali za napeljavo centralnega
ogrevanja. Ob jugozahodnem vogalu stavbe so našli del drugotno uporabljenega
nagrobnika: zatrep z reliefno podobo moža in žene, ki imata sklenjeni desnici.142
142 Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 20 – 21.
87
Slika 66: Zgornji del nagrobnika iz hiše 4.
(Lojze BOLTA, Rifnik pri Šentjurju: poznoantična naselbina in grobišče, Ljubljana 1981, str. T. 36)
Leta 1963 so odkrili dve stanovanjski stavbi. Spodnja je imela stanovanjski
prostor 6,2 m x 3,9 m in preddverje. Tla so bila iz sphane ilovice. Zgornja hiša je
imela slabo ohranjene temelje in tudi o tlaku ni bilo sledu. V prostoru so bila tri
zapovrstna ognjišča, okrog katerih je bilo več kosov železne žlindre. Iz tega so
sklepali, da je bila v tem prostoru kovačnica. V tej stavbi so našli ključ s
ključavnico in Hadrijanov novec. Skupaj z drugimi predmeti tega časa so sklepali,
da je naselbina stala že v 2. stoletju našega štetja.143
Slika 67: Bronast ključ iz antične naselbine.
(Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 30)
143 Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 21.
88
Vodni zbiralnik – cisterna, objekt je vsekan v živo skalo, 5,7 m x 6,15 m, globina
3 m. Koliko ga je bilo nadzidanega, ni bilo ugotovljeno, verjetno pa približno en
meter. V spodnji tretjini je na stenah in dnu še odlično ohranjen omet rdečkaste
barve, narejen iz zmlete opeke, svetlo sivo prebeljen. Vsi vogali so rahlo
zaokroženi, tla pa so v celoti nagnjena proti severozahodnemu vogalu. V vzhodni
in severni steni zbiralnika sta reži (približno 40 cm oziroma 70 cm nad tlemi,
široki 4 cm in globoki do 33 cm, dolgi 1,48 m oziroma 1,4 m), ki sta zgoraj in
spodaj obloženi z lesom. Ostanki lesa so popolnoma zasigani, vendar so se rasti
videle še izjemno dobro.144
Slika 68: Vodni zbiralnik antične naselbine.
(Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 21)
Na najvišji točki antične in poznoantične naselbine je že od vsega začetka stalo
svetišče, tempelj, pozneje preurejen v starokrščansko cerkev, ki so ji zatem
prizidali še en sakralni objekt in narteks ter dva stanovanjska prostora.145
144 Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 22. 145 Prav tam.
89
Slika 69: Tloris svetišča.
(Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 27)
V temelje severozahodnega vogala je bila vzidana antična ara iz pohorskega
marmorja z naslednjim napisom: AQVON(i) / ABASCANTV(s) / L(uci) T (?)
P(?) S(ervus) / V(otum) S(olvit) L(ibens) M(erito). Oltar v čast vodnemu
božanstvu Akvoniju je torej dal postaviti osvobojenec Abaskant.146
Slika 70: Antična ara, vzidana v narteksu.
(Lojze BOLTA, Rifnik pri Šentjurju: poznoantična naselbina in grobišče, Ljubljana 1981, str. T. 31)
146 Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 23 – 24.
90
Slika 71: Vodnemu božanstvu Akvoniju posvečena ara, ki je bila vzidana v narteksu
(Lojze BOLTA, Rifnik nad Šentjurjem, Maribor 1976, str. 23)
3.20.3 Stopče
V tlaku podružnične cerkve svetega Ahaca v Stopčah so odkrili rimski nagrobnik,
ki se nahaja v Pokrajinskem muzeju Maribor.147
3.20.4 Sveti Jakob
V Svetem Jakobu so našli rimske novce.148
3.20.5 Sveti Primož
V bližini rimske ceste Celeia – Poetovio so na poljih izkopali rimsko orožje –
sulice.149
147 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 292. 148 Prav tam. 149 Prav tam.
91
3.20.6 Šentjur pri Celju
V kraju in okolici je bilo več prazgodovinskih in rimskih najdb. Pri zemeljskih
delih je bilo najdenih več kot 100 rimskih srebrnikov od Vespazijana do M.
Avrela, od katerih jih je večina ostala v zasebni lasti, 43 pa jih je prejel
Pokrajinski muzej Celje, kjer sta še novca Hadrijana in Lucija Vera. Pri oranju so
na neki njivi našli dve srebrni antični oljenki.150 Oljenki sta iz srebra in to iz 900
delov čistega srebra, ostanek pa so primesi. Obe svetilki sta na dva stenja.
Osnovna oblika pri obeh je krog. Nosova za stenj odstopata iz te osnovne linije.151
Čas uporabe ni bilo težko ugotoviti, saj se v predrimski dobi oljenke v takšni
obliki, še posebej pa iz takšnega materiala, pri nas ne pojavljajo in da so v bližini
najdeni tudi glavica Germanika, bronasta čaša in rimski novci. Oljenki so umestili
v prvo stoletje našega štetja, najkasneje v prvo polovico drugega stoletja našega
štetja.152
Slika 72: Srebrni rimski oljenki.
Alojzij BOLTA, Srebrni rimski svetilki iz Šentjurja pri Celju, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK, F. KOTNIK in V.
NOVAK), Celje 1951 b, str. 89)
150 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 292 – 293. 151 Alojzij BOLTA, Srebrni rimski svetilki iz Šentjurja pri Celju, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK, F. KOTNIK in V. NOVAK), Celje 1951 b, str. 91. 152 Prav tam, str. 93.
92
3.20.7 Zdenica
Pri Vovkovi domačiji na severnem vznožju Rifnika je lastnik leta 1921 pri
kopanju zemlje našel malo piramido iz peščenca, mnogo žebljev in bronasto
doprsje klavdijskega princa, leta 1926 pa še kamnit tlak 3 m x 5 m, fragmente
keramike, kose železa in pepel, torej ostanke stavbe.153
3.21 ŠKOFJA VAS
3.21.1 Sveta Marjeta
Nad vasjo so Na vrhih večkrat našli fragmente rimske opeke in ometa. Pri
dvakratnem izkopavanju celjskega Muzejskega društva so odkrili temelje rimske
stavbe, podobno pa tudi na Janževem griču. Stavba je imela deset prostorov, v
njih so našli keramiko, omet in štukaturo. Najdbe niso ohranjene. Našli so še
velikega kamnitega leva ter zlatnika Antonina Pija in M. Avrelija.154
3.21.2 Škofja vas
Pri mostu v vasi so leta 1826 našli več rimskih srebrnih in bronastih novcev. Leta
1952 so v strugi Hudinje odkrili dva rimska miljnika iz 4. stoletja. Nadaljnja dva
miljnika iz 2. stoletja sta bila najdena leta 1961. Na parceli 515 so bili leta 1964
odkriti sledovi rimske hiše, na sosednjih njivah pa kosi posod in opeke. Mimo
vasi je tekla rimska cesta Celeia – Poetovio.155
153 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 293. 154 Prav tam. 155 Prav tam.
93
3.22 ŠMARJE PRI JELŠAH
3.22.1 Grobelno
Med železniško postajo in Završem so na ledini Grobelce odkrili ruševine antičnih
stavb. Pri poskusnih izkopavanjih so našli keramiko, fragmente mozaikov, omet
in podobno.156
3.23 ŠTORE
3.23.1 Bežigrad
Omenjena je najdba rimskega novca vladarja Kara.157
3.23.2 Laška vas
Tu je bilo odkrito skeletno grobišče, kjer so leta 1913 izkopali 12 grobov. En
skelet je bil zasut s fragmenti rimske keramike, v drugih so našli bronast prstan z
geometričnim ornamentom, več kot 100 steklenih biserov in jantarjevih jagod,
predrto bronasto iglo, uhane in obsenčni obroček. Celotno grobišče je datirano v
konec 6. oziroma 7. stoletje.158
3.23.3 Slance
Na Kresnikovem posestvu so našli kamne, rimsko zidno in strešno opeko in
ostanke malte. Na Vokuškovem posestvu v Selcah, jugozahodno od Slanc, so
našli marmorno ploščo z osmimi odprtinami, verjetno pokrov odvodnega
kanala.159
156 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 293. 157 Prav tam, str. 294. 158 Prav tam. 159 Prav tam.
94
3.23.4 Štore
V zaselku Lipa jugozahodno od Štor so bili septembra leta 1911 najdeni fragmenti
grobne žare. Našli so tudi novce Galijena, Konstantina I in sina.160
3.23.5 Teharje
Tu so našli keltski srebrnik in štiri rimske srebrnike Galijena. Na neki njivi so
našli zlatnik Avrelijana. Omenja se tudi, da je skozi Teharje potekala rimska cesta
Celeia – Poetovio.161
3.24 TABOR
3.24.1 Tabor
V Taboru so našli rimski napisni kamen, razbit in uporabljen za gradnjo. V bližini
Tabora je potekala rimska cesta Emona – Celeia.162
Slika 73: Kolesnice v kamnu.
(Darja PIRKMAJER, Rimska cesta Emona – Celeia, Odsek itinerarske ceste Aquileia – Donava, v: Celjski zbornik (ur. G:
GROBELNIK), Celje 1985, str. 170)
160 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 294. 161 Prav tam. 162 Prav tam.
95
Glede poteka antične ceste na relaciji Atrans – Ad medias obstajata dve tezi. Prva
zagovarja potek ceste po približno današnji trasi avtomobilske ceste, druga,
verjetnejša pa čez Presedlje in se pri Taboru spusti v dolino. Pri Taboru so bile
vidne kolesnice v kamnu.163
3.25 VITANJE
3.25.1 Hudinja
Tu so našli rimski nagrobnik, ki je bil vzidan v Večkovnikovi hiši v Hudinji
številka 32. Pozneje so ga vzidali v vitanjsko cerkev. V bližini cerkve sv. Vida v
Hudinji je bil odkrit antični kamnolom marmorja ob Hudinji. Na planoti nad
kamnolomom je bil leta 1955 odkrit že poškodovan skeletni grob s ploščami, v
katerem so bili še fragmenti keramike. Skozi Hudinjo naj bi vodila rimska
cesta.164
3.25.2 Spodnji Dolič
Leta 1938 je bil pri Temenikovi hiši številka 56 najden rimski nagrobnik. Ob
plošči je bilo tudi več kamnitih kock.165
3.25.3 Sveta Marjeta na Lošpergu
Omenjajo se rimski grobovi in postaja Upellae. Pri sondiranju so našli sledi
rimske naselitve.166
163 Darja PIRKMAJER, Rimska cesta Emona – Celeia, Odsek itinerarske ceste Aquileia – Donava, v: Celjski zbornik (ur. G: GROBELNIK), Celje 1985, str. 169. 164 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 294. 165 Prav tam, str 295. 166 Prav tam.
96
3.26 VOJNIK
3.26.1 Ivenca
Leta 1728 so pri obnavljanju ceste Celje – Maribor odkopali devet rimskih
miljnikov. Pet od teh jih je bilo čitljivih in pripadajo cesarjem Trajanu, Hadrijanu,
Antoninu Piju, Severu, Karakali, Makrinu in Diadumenianu. Shranjeni so v
Nacionalni biblioteki na Dunaju. Redno postavljanje miljnikov na tem mestu naj
bi bilo v zvezi z odcepom rimske ceste proti Virunu od glavne ceste proti
Savariji.167
3.26.2 Višnja vas
V bližini graščine Tabor so našli pepelnico (sarkofag) nekega veterana 30. legije,
katerega spodnji del je bil prenesen na pokopališče v Dobrni, zgornji del pa
vzidan na vrtnem stebru župnišča v Strmcu pri Vojniku.168
3.26.3 Vojnik
V Vojniku so našli rimske kamne in novce. Reliefni kamen je vzidan v cerkev
svetega Florjana, kjer je vidnih še več marmornih kamnov, morebiti iz antičnih
ruševin. V vogalu neke kovačije je bil vzidan miljnik, ki naj bi bil z Lindeka
oziroma okolice Frankolovega. Iz okolice Vojnika je tudi del sarkofaga, ki so ga
pozneje prepeljali k Majdičevemu mlinu v Celje. Rimski reliefni in napisni kamni
so bili vzidani tudi v leta 1896 na novo sezidani župnijski cerkvi svetega Jerneja.
Skozi Vojnik je peljala rimska cesta Celeia – Poetovio.169
167 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 295. 168 Prav tam. 169 Prav tam.
97
3.27 VRANSKO
3.27.1 Vransko
Pri gradnji garaže za Kmetijsko zadrugo Vransko so leta 1961 na parceli številka
3/1 in 3/2 odkrili del temeljev rimske stavbe s fragmenti tegul in tubulov.
Omenjena je tudi najdba rimskega novca Galijena. Na Vranskem naj bi se od
ceste Emona – Celeia odcepila cesta v Tuhinjsko dolino.170 V letih 1949 – 50 so
med kopanjem vodovodnega jarka pred župniščem na Vranskem v globini 0,70 m
naleteli na plast rimskih opek – tegul. Enake opeke so našli pozneje tudi ob hiši
Ivana Praprotnika. Pri Kočarjevih na Vranskem hranijo nekaj odlomkov izkopanih
opek in bronast novec cesarja Antonina Pija. V letih 2004 in 2005 je Maja
Bausovac za Zavod za varstvo kulturne dediščine Območno enoto (ZVKD OE)
Celje vodila nadzor ob izkopu za vodovod in kanalizacijo na Vranskem. Na
območju severovzhodno od cerkve so naleteli na arheološke plasti iz rimskega
obdobja. Glede na odkrite številne arheološke ostanke in njihovo razpršeno
razprostranjenost ter podatke v starejši literaturi o rimskodobnih najdbah na
Vranskem smemo sklepati, da je na tem mestu obstajalo manjše rimsko naselje –
vicus. Nenazadnje je v neposredni bližini tekla glavna rimska cesta, ki je
omogočala dobro in razmeroma hitro povezavo do večjih naselij oziroma mest.171
3.27.2 Ilovica pri Vranskem
Intenzivni pregled je med 1. marcem in 5. aprilom 1995 vodil Slobodan Olić.
Opravljen je bil v mreži 10 m x 10 m na parceli številka 593, k.o. Vransko, na
njivski površini. Na pregledani površini je bilo pobranih 3057 artefaktov in 3
kosti. Med artefakti prevladujejo fragmenti modernega in novoveškega
gradbenega materiala in keramike, tem pa sledijo fragmenti antičnega gradbenega
materiala in keramike. Razprostranjenost antičnih artefaktov in njihovo število
potrjujeta, da je na tem mestu rimskodobno arheološko najdišče.172 Meje območja
170 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 295. 171 Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 7 – 8. 172 Prav tam, str. 9.
98
raziskav so bile na južni in severni strani določene z mejo gradbenega posega, na
vzhodni in zahodni strani pa ga je bilo treba zamejiti s pomočjo sondažnih jarkov.
Ob izkopu jarkov so ugotovili, da je poplavna Bolska, ki danes teče južno od
najdišča, večji del najdišča prekrila z 0,2 m – 0,5 m debelim nanosom proda in
mivke. Poplavljanje potoka Bolske in strojna obdelava poljskih površin sta
najdišče deloma poškodovala ali celo uničila. Med izkopavanji je bilo
ugotovljeno, da se antična arhitektura širi izven meja gradbenega posega za cesto
v smeri proti jugu in jugovzhodu. Teh delov najdišča niso mogli raziskati.
Najdišče velikosti 2600 m2 je bilo razdeljeno na kvadrante velikosti 4 m x 4 m. V
srednjem delu najdišča so ostanki arhitekture in ruševin ležali skoraj tik pod
humusom. Dobro ohranjeni zidovi so bili zidani iz večjih prodnikov in lomljenih
kamnov apnenca. Ostanki arhitekture v obliki črke E so bili odprti proti jugu.
Apnenec na notranjih vogalih zidov je bil zaradi visokih temperatur, ki jim je bil
očitno izpostavljen daljši čas, močno rdečkast. Raziskave v srednjem delu te
arhitekture so kmalu pokazale ostanke obokov in strukture peči. Znotraj masivnih
zidov so odkrili ostanke dveh peči za žganje opeke. Zidovi, ki so obdajali peči, so
bili široki 1 m in ohranjeni do višine 0,7 – 0,9 m. Na vseh štirih vogalih so bile
dodane krožne konstrukcije, na sredini severnega zidu pa še kvadratni opornik.173
Slika 74: Navpična fotografija peči 1 in 2.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 17)
173 Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 17 – 18.
99
Peči in njuno arhitekturo so obkrožali zidovi pod nepravilnim kotom. Ti zidovi, ki
so verjetno služili kot ograja oziroma zamejitev območja peči, so bili zidani iz
večjih prodnikov in široki 0,6 m – 0,7 m, severovzhodni vogal pa je bil nekoliko
zaokrožen. Vzhodni zid je bil v sredini popravljen in pozidan iz kosov apnenca.
Nadaljeval se je v sosednji objekt – skladišče. Vzhodno od obeh peči so ležali
ostanki večjega objekta, verjetno skladišča, na severu odpadna jama in na zahodu
ostanki stavb, morda delavnic ali bivalnih prostorov.174
Slika 75: Zračni posnetek osrednjega dela najdišča, pogled proti jugu.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 18)
3.27.2.1 Peč 1
Peč 1 ali zahodna peč je bila nekoliko bolje ohranjena. S severne strani je bila
obdana s po en meter širokimi zidovi. Zunanje fronte zidov so bile zidane iz
lomljenega apnenca, sredina je bila zapolnjena z večjimi rečnimi oblicami.
Notranjost peči je bila zidana iz pravokotnih in kvadratnih opek. Ohranila sta se
dva od petih obokov v prostoru za žganje. Višina obokov je znašala na najvišjem
delu 1,10 m.175
174 Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 18. 175 Prav tam, str. 19.
100
Slika 76: Peč 1 ali zahodna peč.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 19)
Večina opek, iz katerih je bila zidana peč, je imela žig II. italske legije (legio II
italica), enako kakor tudi ostanki opek v manipulacijskem prostoru. Opeke z žigi
PARATI ali REGANO niso bile uporabljene za konstrukcijo peči.176
Slika 77: Opeka z žigom II. italske legije.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 33)
176 Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 19.
101
Slika 78: Žig PARATI na odlomku korca.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 35)
Slika 79: Del tegule z okrasom polkrogov in žigom REGANO.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 32)
3.27.2.2 Peč 2
Nivo vzhodne (desne) peči je bil nekoliko višji, zato je bila uničevanju ob
zemeljskih delih na hmeljišču bolj izpostavljena in v primerjavi s pečjo 1 slabše
ohranjena. Zidana je bila na enak način kot peč 1. Oboki peči so bili povsem
uničeni. Po temeljih so ugotovili, da jih je bilo sedem. Ohranili so se največ od
višine 0,38 m do 0,50 m. Obokani del peči oziroma soba za žganje je bila dolga
3,46 m, razmik med notranjimi linijami oboka pa je znašal 1 m. Kurilni kanal in
osrednji del peči sta bila zasuta z ostanki opek. Tla so bila tlakovana s talnimi
opekami. Nekatere opeke so bile okrašene s prekrižanimi diagonalnimi
102
kanelurami v dveh ali treh linijah. Manipulacijski prostor pred pečjo je bil brez
ostankov žganine.177
Slika 80: Peč 2, pogled z jugozahoda.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 20)
3.27.2.3 Skladišče
Vzhodno od obeh peči je stal večji objekt v smeri severozahod – jugovzhod.
Njegova severna stranica je bila odkrita v dolžini 39 metrov, zahodna pa v dolžini
14 metrov. Ostali del zgradbe je ležal zunaj trase avtoceste, zato točne velikosti in
obsega te stavbe ni bilo mogoče dokumentirati. Glede na velikost zgradbe so
sklepali, da je bila namenjena skladiščenju in morda tudi sušenju opeke.178
Slika 81: Zračni posnetek najdišča, levo od peči vidno skladišče.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 21)
177 Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 20. 178 Prav tam, str. 21.
103
3.27.2.4 Odpadna jama
Severno od peči je bila takoj pod površino vidna močna plast opeke, ki je
pripadala večji jami zasuti z ostanki opek in uničenih izdelkov. Zaradi velike
površine jama ni bila v celoti izkopana, temveč sta bila njen obseg in globina
ugotovljena s sondami. Na površini in v posameznih pasovih so bili odlomki opek
še dobro ohranjeni, večinoma pa je odpadno jamo zapolnjevala plast povsem
razpadle opeke. Vmes so se pojavljali tudi žepi rumene ilovice.179
Slika 82: Pogled na plast opeke v odpadni jami.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 22)
3.27.2.5 Arhitekturni ostanki
Številne drobne najdbe so se razpršeno pojavljale okoli arhitekturnih ostankov. V
neposredni bližini so bili odkriti ostanki stebra iz peščenjaka, premera 36 cm.
Odkrite ostanke so opredelili kot del uničenih bivalnih objektov, starejših od peči.
Tik ob jami so bili, zasuti s prodom, ohranjeni ostanki še dveh zidov. Zid v smeri
sever – jug je bil ohranjen v dolžini 3,8 m, na sredini se je nanj priključil zid v
smeri vzhod – zahod v dolžini 1,8 m. Tudi ti ostanki so bili ohranjeni samo v
179 Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 22.
104
spodnji vrsti kamnov; na robu izkopa se je zidu dotikal kanal, grajen iz opek. Dno
kanala so sestavljale tegule, ki so kanal tudi pokrivale. Stranice so bile sestavljene
delno iz tegul in delno iz posebne oblike opek. Te so bile kvadratne, velike 0,3 m
x 0,3 m, s pravokotno odprtino v sredini. Ta odprtina je bila zaprta s kvadratno
opeko velikosti 0,2 m x 0,2 m. Kanal je bil verjetno prirejen za odpiranje oziroma
čiščenje s strani. V pokritem delu kanala sta bila odkrita odlomek bronastega
nastavka oziroma ročaja in del recijske čaše.180
Slika 83: Ostanki arhitekture in kanala iz opek na južnem robu izkopa.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 23)
Slika 84: Stranski pogled na kanal in način njegove zgradbe.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 23)
3.27.2.6 Cesta Emona - Celeia
Pri izkopu drenažnega jarka za odvajanje vode z avtoceste so pri nadzoru ob
gradbenih delih v preseku izkopa zabeležili presek rimske ceste. Ležala je na
180 Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 23.
105
globini 1,2 m, ohranjena širina je bila 8 metrov, v srednjem delu je debelina
tampona merila 0,4 m – 0,45 m. Gornji del nasutja je bil sestavljen iz plasti
trdnega, drobnega gramoza, na dnu pa je bilo opaziti tudi posamezne prodnike. S
tem odkritjem je bil potrjen potek trase rimske ceste po dolini mimo Vranskega in
naprej do Šempetra in Celja.181
Slika 85: Ostanki rimske ceste Emona – Celeia.
(Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 24)
3.28 ŽALEC
3.28.1 Gotovlje
Pred kapelo v Gotovljah so našli rimski marmorni blok, velik 120 x 120 cm.182 Tu
so tudi našli novec Maksimina Tračana.183 Ko so na cerkvi sv. Gregorja v
Gotovljah obnavljali omet, so desno od glavnih cerkvenih vrat odkrili rimski
relief, ki so ga uporabili kot gradbeni material in tudi okrasni element, saj je kot
krilati deček lahko predstavljal angela. To je bila nova najdba, katere prvotno
najdišče ni znano. Morda lahko iščemo njen izvor v 3 km oddaljeni šempetrski
nekropoli. V dvakrat profiliranem okvirju, ki se zgoraj zaključuje v sedlasti,
noriško panonski voluti, stoji gol krilat deček. Prekrižal je levo nogo preko desne.
181 Irena LAZAR idr., Ilovica pri Vranskem, Ljubljana 2006, str. 24. 182 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 124. 183 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 296.
106
Polkrožno oblikovani črti nad koleni poudarjata debelino nog. Z desno roko se
naslanja na obrnjeno gorečo baklo. V isti roki drži venček. Bakla je po celi dolžini
horizontalno povezana in spominja na fascijo. Da bi kamnosek dosegel večjo
plastičnost, je poglobil in obrobil baklo. Levo roko je položil v znak žalosti na
desno ramo in nanjo naslonil glavo. Lasje so počesani v kodre brez čopa na vrhu
glave. Oči so zaprte v globokem spanju. Krila so poudarjena z vrezi. Delo izvira
iz boljše kamnoseške delavnice. Relief bi lahko datirali v sredino 2. stoletja.184
Slika 86: Genij smrti, vzidan v zunanjost cerkve v Gotovljah.
(Vera KOLŠEK, Geniji smrti na reliefih mestnega območja Celeje, v: Celjski zbornik (ur. V. CVIRN) str. 7)
3.28.2 Pernovo
Na južni zunanji steni cerkve sv. Ožbalta je vzidan rimski relief deklice s
košarico.185
184 Vera KOLŠEK, Geniji smrti na reliefih mestnega območja Celeje, v: Celjski zbornik (ur. V. CVIRN), Celje 1991, str. 10. 185 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 296.
107
3.28.3 Vrbje
Na vrtu Hmeljarske šole je bil rimski kapitel.186 V mlinu je bil vzidan rimski
nagrobnik, ki je danes v muzeju v Celju.187
Slika 87: Rimski kapitel iz Vrbja.
(Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 129/1)
Slika 88: Nagrobnik, ki je bil vzidan v mlinu v Vrbju.
(Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 129/1)
186 Lojze BOLTA idr., Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 296. 187 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 130.
108
3.28.4 Žalec
V Žalcu so bili najdeni številni rimski kamni brez napisov. Staro zidovje so
odkrili pri kopanju temeljev za poslopje leta 1939. Prag stare Antlogove hiše v
Žalcu je bil rimski kamen. Pri kopanju temeljev garaže »Hmezada« je bila najdena
bronasta fibula.188 Našli so tudi srebrno rimsko žlico. Podoben kamen kot pri
Antlogovi hiši so našli v podstavku Kacijanove cerkve.189
188 Vera KOLŠEK, Savinjska dolina v rimski dobi, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1959, str. 130. 189 Dane DEBIČ, Zasnove urbanizacije v žalski občini, v: Savinjski zbornik (ur. D. PREDAN), Žalec 1965, str. 43.
109
4 SKLEP
Ilirsko-halštatski in keltsko-latenski dobi sledi na celjskih tleh doba rimskega
gospostva. Rimljani, ki so sprva dokaj dolgo živeli s Kelti v prijateljskem
sosedstvu, so si leta 15 pred Kr. podredili vse alpske in predalpske dežele in z
njimi tudi naše kraje. Keltski »Regnum Noricum« je sicer po vsem videzu nekaj
časa še deloval kot relativno samostojna vazalna država, leta 46 n. št. pa je bil za
cesarja Klavdija domači kralj odstavljen, dotedanji rimski prokurator pa je prevzel
vso oblast kot cesarski namestnik. Stara keltska naselbina je tedaj dobila tudi
uradno rimsko ime Municipium Claudia Celeia.190
Savinjska dolina s svojim naravnim središčem v Celju je bila poseljena že v
prazgodovini. Tudi mesto samo in njegova najbližja okolica kažejo sledove
naselitve že pred prihodom Rimljanov. Prav zaživelo in razvilo pa se je Celje,
rimska Celeia, šele v rimski dobi. Rimljani so v teh krajih vladali okoli štiristo let.
Celeia je bila za časa rimske okupacije najjužnejše avtonomno mesto Norika.
Prve arheološke najdbe rimske Celeie so zabeležene že sredi 15. stoletja. Kronist
navaja že pet rimskih napisov in pravi, da imenujejo meščani ostanke rimskega
mesta »mala Troja«. Arheološke najdbe so se potem bolj in bolj množile, posebno
zanimanje za odkritja se je začelo v drugi polovici 19. stoletja. Žal so bili na delu
le dunajski in graški arheologi, ki so odkopani material odnesli s seboj.
Arheološka dejavnost se je razvila posebno po osvoboditvi, to je po letu 1945.
Mestni muzej v Celju je že leta 1948 začel z izkopavanji na bivšem Sadnikovem
vrtu. Ker so izkopavanja zavzela večji obseg, je nadaljnje vodstvo prevzela SAZU
pod vodstvom uni. prof. dr. Josipa KLEMENCA. Odkrit je bil rimski tempelj,
izkopavanja so bila zaključena leta 1950. Ta najdba znova potrjuje, da sta bila oba
bregova Savinje gosto naseljena.191
190 Ivan STOPAR, Spomeniškovarstveni red za staro mestno jedro v Celju, v: Celjski zbornik (ur. V. NOVAK), Celje 1969 – 70, str. 275. 191 Alojzij BOLTA, O letošnjih arheoloških izkopavanjih v Celju in Gotovljah, v: Celjski zbornik (ur. G. GROBELNIK, F. KOTNIK in V. NOVAK), Celje 1951 a, str. 251 – 252.
110
5 LITERATURA
1. BOLTA, A. (1951 a): O letošnjih arheoloških izkopavanjih v Celju in
Gotovljah. V GROBELNIK, G., KOTNIK, F. in NOVAK, V. (Ur.): Celjski
zbornik (str. 251 – 256). Celje: Svet za prosveto in kulturo mesta Celje.
2. BOLTA, A. (1951 b): Srebrni rimski svetilki iz Šentjurja pri Celju. V
GROBELNIK, G., KOTNIK, F. in NOVAK, V. (Ur.): Celjski zbornik (str. 88 –
93). Celje: Svet za prosveto in kulturo mesta Celje.
3. BOLTA, L. (1968): Rifnik (Prazgodovinska in poznoantična naselbina in
poznoantično grobišče). V GROBELNIK, G. (Ur.): Celjski zbornik (str. 209 –
225). Celje: Svet za kulturo in znanost Skupščine občine Celje.
4. BOLTA, L. idr. (1975): Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana: Državna
založba Slovenije.
5. BOLTA, L. (1976): Rifnik nad Šentjurjem. Maribor: Obzorja.
6. BOLTA, L. (1981): Rifnik pri Šentjurju: poznoantična naselbina in grobišče.
Ljubljana: Narodni muzej
7. DEBIČ, D. (1965): Zasnove urbanizacije v žalski občini. V PREDAN, D. (Ur.):
Savinjski zbornik (str. 41 – 71). Žalec: Pripravljalni odbor za proslavo
dvajsetletnice osvoboditve in proglasitve trga Žalec za mesto.
8. DJURIĆ, B. idr. (2003): Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah
Slovenije: vodnik po najdiščih. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije.
111
9. GASPARI, A., KREMPUŠ, R., ERIČ, M. in BOKAL, S. (2001): Arheološko
najdišče v strugi Savinje v Celju. V CIGLENEČKI, S. (Ur.): Arheološki vestnik
(str. 281 – 302). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in
Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
10. KLEMENC, J. (1957): Izkopavanja na Sadnikovem vrtu v Celju. V OREL, T.
in GROBELNIK, G. (Ur.): Celjski zbornik (str. 92 – 102). Celje: Svet za prosveto
in kulturo okraja Celje.
11. KLEMENC, J. (1958): Rimsko grobišče v Šempetru v Savinjski dolini. V
OREL, T. in GROBELNIK, G. (Ur.): Celjski zbornik (str. 155 – 164). Celje: Svet
za prosveto in kulturo okraja Celje.
12. KLEMENC, J. (1961): Celeia v antiki. V OREL, T. in GROBELNIK, G.
(Ur.): Celjski zbornik (str. 427 – 456). Celje: Svet za kulturo okraja Celje.
13. KNEZ, T. (1976): Arheološke najdbe iz Laškega. V KOROPEC, J. (Ur.):
Laški zbornik (str. 193 – 210). Maribor: Univerza v Mariboru.
14. KOLŠEK, V. in KOLŠEK T. (1958): Ločica v okviru rimske vojaške
dejavnosti na našem ozemlju. V OREL, T. in GROBELNIK, G. (Ur.): Celjski
zbornik (str. 165 – 183). Celje: Svet za prosveto in kulturo okraja Celje.
15. KOLŠEK, V. (1959): Savinjska dolina v rimski dobi. V PREDAN, D. (Ur.):
Savinjski zbornik (str. 118 – 131). Žalec: Občinska kulturna skupnost, odbor za
tisk in založništvo.
16. KOLŠEK, V. (1961): Rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini. V
OREL, T. in GROBELNIK, G. (Ur.): Celjski zbornik (str. 470 – 486). Celje: Svet
za kulturo okraja Celje.
112
17. KOLŠEK, V. (1965): Rifnik v antiki. V GROBELNIK, G. (Ur.): Celjski
zbornik (str. 281 – 294). Celje: Svet za kulturo in znanost Skupščine občine Celje.
18. KOLŠEK, V. (1965): Nova rimska nekropola v Šempetru. V PREDAN, D.
(Ur.): Savinjski zbornik (str. 187 – 193). Žalec: Pripravljalni odbor za proslavo
dvajsetletnice osvoboditve in proglasitve trga Žalec za mesto.
19. KOLŠEK, V. (1971): Šempetrska nekropola. Maribor: Obzorja.
20. KOLŠEK, V. (1971 – 72): Arheološka izkopavanja v Zidanškovi ulici v Celju.
V NOVAK, V. (Ur.): Celjski zbornik (str. 357 – 368). Celje: Kulturna skupnost
Celje.
21. KOLŠEK, V. (1974): Rimska nekropola v Šempetru. V PREDAN, D. (Ur.):
Savinjski zbornik (str. 339 – 343). Žalec: Temeljna kulturna skupnost Žalec.
22. KOLŠEK, V. (1975 – 76): Ostanki zahodne nekropole rimske Celeje. V
NOVAK, V. (Ur.): Celjski zbornik (str. 403 – 408). Celje: Kulturna skupnost
občine Celje.
23. KOLŠEK, V. (1977 – 81): Še en relief iz rimske Celeje. V NOVAK, V. (Ur.):
Celjski zbornik (str. 283 – 286). Celje: Kulturna skupnost občine Celje.
24. KOLŠEK, V. (1982-83): Municipium Claudim Celeia. V GROBELNIK, G.
(Ur.): Celjski zbornik (str. 165 – 173). Celje: Kulturna skupnost občine Celje.
25. KOLŠEK, V. (1986): Rimsko grobišče v Breznem pri Laškem. V
GROBELNIK, G. (Ur.): Celjski zbornik (str. 203 – 208). Celje: Kulturna skupnost
občine Celje.
26. KOLŠEK, V. (1990): Mala bronasta plastika iz Celeje. V CVIRN, J. (Ur.):
Celjski zbornik (str. 7 – 26). Celje: Skupščina občine Celje.
113
27. KOLŠEK, V. (1991): Geniji smrti na reliefih mestnega območja Celeje. V
CVIRN, J. (Ur.): Celjski zbornik (str. 1 – 12). Celje: Skupščina občine Celje.
28. KOLŠEK, V. (1994): Rimska plastika v oklepu. V GOROPEVŠEK, B. (Ur.):
Celjski zbornik (str. 23 – 34). Celje: Skupščina občine Celje.
29. LAZAR, I. (1997): Arheološke najdbe na območju Narodnega doma. V
GOROPEVŠEK, B. (Ur.): Celjski zbornik (str. 159 – 172). Celje: Mestna občina
Celje.
30. LAZAR, I. idr. (2006): Ilovica pri Vranskem. Ljubljana: Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije.
31. LOVENJAK, M (2003): Rimski napisi iz Celja, najdeni med 1991 in 2003. V
ŠAŠEL KOS, M. (Ur.): Arheološki vestnik (str. 331 – 355). Ljubljana: Slovenska
akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
32. OROŽEN, J. (1927): Zgodovina Celja I. Celje: Goričar & Leskovšek.
33. OROŽEN, I. (1854): Celska kronika. Celje: Julius Jeretin.
34. OROŽEN, J. (1967): Zgodovina Celja in okolice. Celje: Olepševalno in
turistično društvo Celje ter Celjska turistična zveza.
35. PIRKMAJER, D. (1985): Rimska cesta Emona-Celeia (Odsek itinerarske
ceste Aquileia-Donava). V GROBELNIK, G. (Ur.): Celjski zbornik (str. 159 –
176). Celje: Kulturna skupnost občine Celje.
36. STOPAR, I. (1969 – 70): Spomeniškovarstveni red za staro mestno jedro v
Celju. V NOVAK, V. (Ur.): Celjski zbornik (str. 273 – 305). Celje: Svet za
kulturo in znanost Skupščine občine Celje.
114
37. VALIČ, A. in RAVNIKAR-TOMAN, B. (1994): Časovna in Kulturna
preglednica arheoloških najdišč Slovenije. Ljubljana: Znanstveni institut
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
38. VISOČNIK J. (2008): Vojaški napisi iz Celeje in njene okolice. V ŠAŠEL
KOS, M. (Ur.): Arheološki vestnik (str. 325 – 357). Ljubljana: Slovenska
akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
115
6 INTERNETNI VIRI
1. http://www.dijaski.net/get/zgo_tes_rimska_kultura_in_rimljani_na_nasem_
ozemlju_01.doc, povzeto dne 28. 12. 2011.
2. http://www.nndb.com/people/979/000087718/, povzeto dne 14. 12. 2011.
3. http://sl.wikipedia.org/wiki/Klavdij_I., povzeto dne 15. 12. 2011.
4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svetega_Pavla,_Prebold, povzeto dne 17.
12. 2011.
5. http://en.wikipedia.org/wiki/Septimius_Severus, povzeto dne 17. 12. 2011.
6. http://www.ma-shops.com/mpo/item.php5?id=5184, povzeto dne 17. 12. 2011.
7. http://biografije.org/dioklecijan.htm, povzeto dne 17. 12. 2011.
8. http://en.wikipedia.org/wiki/File:Gordian_III_Antoninianus.jpg, povzeto dne
28. 12. 2011.
9. http://sl.wikipedia.org/wiki/Plinij_starej%C5%A1i povzeto dne 28. 12. 2011.
10. http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Plinyelder.jpg, povzeto dne 28. 12. 2011.
11. http://sl.wikipedia.org/wiki/Neviodunum, povzeto dne 28. 12. 2011.
12. http://kraji.eu/slovenija/grad_mokrice_okolica/IMG_8424_mokrice_
depandanse_golf_grad_mokrice/slo, povzeto dne 5. 1. 2012.
116
13. KANDUS, B. (b.d.): Konsekracijski antoninijani kovani v času cesarja
Trajana Decija (249 – 251), https://www.moro.si/nalozbe-v-zlato/numizmatika/,
povzeto dne 9. 1. 2012.
14. http://www.medioteka.hr/portal/print.php?tb=ss_pov2&vid=10, povzeto dne
13. 1. 2012.
15. Google Earth, povzeto dne 7. 2. 2012.
