UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE - … · kontracepcija, naravne metode na črtovanja družine, tradicionalne metode, kontracepcija v sili in sterilizacija (Borko,

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI IZBIRI KONTRACEPCIJE

(Diplomsko delo)

Maribor, 2009 Darja Arzenšek

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

MENTOR: viš. predav. mag. Vida Gönc, univ. dipl. org.

Arzenšek Darja: Vloga medicinske sestre pri izbiri kontracepcije

I

POVZETEK:

Diplomsko delo vsebuje poznavanje kontracepcije pri mladostnikih, seznanjenost

mladostnikov o kontracepciji ter pomembnost zdravstvene vzgoje pri mladostnikih o varni

in zaščiteni spolnosti.

S pomočjo anketnega vprašalnika je bila izvedena raziskava na vzorcu 113 dijakov in

dijakinj Srednje zdravstvene šole v Celju. Cilj raziskave je bil ugotoviti seznanjenost

mladostnikov s kontracepcijskimi sredstvi in njihovo uporabo ter kje iščejo informacije o

kontracepciji oziroma od koga informacije dobijo. Odgovore, na vprašanje vezano na

pridobivanje informacij o kontracepciji, dobijo v večini primerov iz raznih publikacij,

interneta in pa tudi od oseb, kot so mama, prijateljica in pa medicinska sestra.

Pri mladostnikih je bilo ugotovljeno da se v spolnost spuščajo veliko prej kot pa generacije

pred njimi. Poznavanje vrst kontracepcije in uporaba le-te je zadovoljiva, saj kontracepcijo

uporablja večina mladostnikov ( 95,5%). Prav tako so dobro osveščeni/poučeni o vrstah

kontracepcijskih sredstev. Zelo pomembna pa je zdravstvena vzgoja mladostnika že od

mladih let, saj se vzgajanje v mladih letih pozna pri nadaljnjem življenju ter vedenju

mladostnika in kasneje odrasle osebe.

Ključne besede: mladostnik, kontracepcija, zdravstvena vzgoja.


II

ABSTRACT:

Diploma contains knowledge of contraception in adolescents, knowledge of adolescents

about contraception and the importance health education for adolescents on safe and

protected sex.

With the help of a questionnaire a survey was conducted on a sample of 113 students on

Secondary medical school in Celje. The aim was to identify the knowledge of adolescents

about contraceptives and their use and where they found information about contraception,

or from whom the information obtained. Answers to the questions related to the acquisition

of information on contraception, are given in most cases from a variety of publications, the

internet and also from persons such as mother, friend and a nurs.

For adolescents, it was found that the drop in sex much earlier than the generation before

them. Knowledge of types of contraception and use of this is satisfactory, since the

majority of adolescents using contraception (95,5%). They are also well aware / educated

on the types of contraceptives. Very important is health education from an early adolescent

years, as the training of young people in late years in later life and adolescent behavior and

later adult.

Keywords: adolescent, contraception, health education.


III

KAZALO:

1 UVOD .......................................................................................................................... 1

2 KONTRACEPCIJA .................................................................................................... 3

2.1 HORMONSKA KONTRACEPCIJA ....................................................................... 4

2.1.1 Osnovno delovanje....................................................................................... 4

2.1.2 Kombinirana (estrogensko-progestagenska) oralna kontracepcija........ 4

2.1.3 Tablete, ki vsebujejo samo progestagen .................................................... 5

2.1.4 Hormonska kontracepcija z dolgotrajnim delovanjem ........................... 5

2.1.5 Podkožni vsadki (implantati)...................................................................... 6

2.1.6 Druge oblike hormonske kontracepcije..................................................... 7

2.1.7 Uspešnost kombinirane oralne kontracepcije........................................... 8

2.1.8 Sopojavi in stranski učinki kombinirane oralne kontracepcije .............. 8

2.2 INTRAUTERINA KONTRACEPCIJA................................................................... 8

2.3 VAGINALNA ALI BARIERNA KONTRACEPCIJA ......................................... 10

2.3.1 Mehanska kontracepcija........................................................................... 10

2.3.2 Vaginalna kemična kontracepcija............................................................ 12

2.4 NARAVNE METODE NAČRTOVANJA DRUŽINE .......................................... 13

2.4.1 Koledarska ali ritmična metoda............................................................... 14

2.4.2 Temperaturna metoda .............................................................................. 14

2.4.3 Ovulacijska ali Billingsova metoda.......................................................... 15

2.4.4 Simptotermalna metoda............................................................................ 15

2.5 TRADICIONALNE METODE............................................................................... 16

2.5.1 Dojenje........................................................................................................ 16

2.5.2 Prekinjeno občevanje ................................................................................ 16

2.6 KONTRACEPCIJA V SILI .................................................................................... 17

2.7 STERILIZACIJA ..................................................................................................... 17

2.8 KONTRACEPCIJA PO PORODU ........................................................................ 18

2.9 PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI KONTRACEPCIJE........................... 20

3 VLOGA MEDICINSKE SESTRE IN ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO..... 21

3.1 DEFINICIJA MEDICINSKE SESTRE ................................................................. 21

3.2 PREVENTIVNE IN ZDRAVSTVENO VZGOJNE NALOGE ........................... 21


IV

3.3 ZDRAVSTVENA VZGOJA .................................................................................... 23

3.3.1 Spolna vzgoja mladostnikov ........................................................................... 24

3.3.2 Smernice zdravstveno vzgojnega dela z mladostniki ................................... 26

4 EMPIRIČNI DEL...................................................................................................... 28

4.1 NAMEN ..................................................................................................................... 28

4.2 CILJI ......................................................................................................................... 28

4.3 HIPOTEZA ............................................................................................................... 28

4.4 MATERIALI IN METODE .................................................................................... 29

4.4.1 Vzorec anketirancev ........................................................................................ 29

4.4.2 Čas in kraj anketiranja ................................................................................... 29

5 REZULTATI.............................................................................................................. 30

5.1 ANALIZA ANKET .................................................................................................. 30

5.2 PREVERJANJE HIPOTEZ.................................................................................... 39

6 RAZPRAVA............................................................................................................... 40

7 SKLEP ........................................................................................................................ 42

8 ZAHVALA ................................................................................................................. 43

9 LITERATURA .......................................................................................................... 44

10 PRILOGA – ANKETNI VPRAŠALNIK .................................................................. 1


V

KAZALO GRAFOV:

Graf 1: Spol anketiranih ................................................................................................... 30

Graf 2: Starost anketiranih .............................................................................................. 31

Graf 3: Poznavanje kontracepcijskih sredstev ............................................................... 31

Graf 4: Mladostniki in prvi spolni odnos ........................................................................ 32

Graf 5: Starost pri prvem spolnem odnosu..................................................................... 33

Graf 6: Uporaba zaščite ob prvem spolnem odnosu ...................................................... 33

Graf 7: Uporabljena kontracepcijska zaščita ................................................................. 34

Graf 8: Nasvet za uporabo kontracepcije ....................................................................... 34

Graf 9: Mnenje mladostnikov ali so bili dovolj poučeni o kontracepciji pred začetkom

spolnih odnosov.................................................................................................................. 35

Graf 10: Mnenje anketiranih o tem, kdo bi jih moral poučiti o kontracepciji ............ 36

Graf 11: Poznavanje stranski učinkov............................................................................. 37

KAZALO TABEL:

Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivosti kontracepcijskih sredstev............................... 20

Tabela 2: Poznavanje najpogostejših stranskih učinkov ............................................... 38


1

1 UVOD

Mladostniško obdobje je obdobje priložnosti, hkrati pa tudi obdobje večjih tveganj in

ranljivosti. Zaradi biološke in socialne nezrelosti je to obdobje zaznamovano z večjo

ranljivostjo ob tveganem vedenju, predvsem povezanim s prenosom spolno prenosljivih

bolezni zaradi spolnih odnosov, ki niso varni in s tem povezanih reproduktivnih posledic,

kot je neželena nosečnost (Pinter, 2003).

Zdravstveni delavci se v svojih ambulantah dnevno srečujejo z negativnimi posledicami

spolnosti pri mladih. Večina deklet, ki pridejo prvič na ginekološki pregled, so že več

mesecev ali celo let spolno aktivne, ponavadi brez ustrezne zaščite. Takšno neodgovorno

spolno vedenje, ki mu botruje neznanje, brezbrižnost in občutek neranljivosti, pa je

pogosto vzrok prezgodnjim in neželenim nosečnostim, splavom in spolno prenosljivim

boleznim (Maurič, 2003).

Preprečevanje neželene nosečnosti z raznimi načini in pripomočki imenujemo

kontracepcija ali antikoncepcija. Znano je, da so kontracepcijo uporabljali že pred 3000

leti. Vse metode kontracepcije pa temeljijo na preprečevanju oploditve ženskega jajčeca z

moško semenčico, kar pa lahko dosežemo na različne načine (Fenwick, Walker, 1996).

Kontracepcija je le medicinski del načrtovanja družine. Varovala pred nezaželeno

nosečnostjo so: hormonska kontracepcija, intrauterina kontracepcija, vaginalna ali barierna

kontracepcija, naravne metode načrtovanja družine, tradicionalne metode, kontracepcija v

sili in sterilizacija (Borko, Žebeljan, 2006).

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da pri uporabi posameznih kontracepcijskih

metod upoštevamo zdravstvene kriterije primernosti, ki določajo, kdo lahko uporablja

določeno kontracepcijsko metodo. Zdravstveni kriteriji za uporabo varoval razdelijo

uporabnice v štiri skupine (Borko, Žebeljan, 2006).

Uspešnost posameznih metod je odvisna od načina prikazovanja in od tega, ali uporabnice

želijo le preložiti naslednjo nosečnost ali pa se hočejo dokončno zavarovati pred

nezaželeno nosečnostjo (Borko, Žebeljan, 2006).


2

Medicinska sestra je oseba, ki pomaga zdravemu in bolnemu v tistih aktivnostih, ki

pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti, in bi jih le-ta opravil

samostojno, če bi imel za to potrebno moč, voljo in znanje. Na tem področju je medicinska

sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora (Henderson, 1957; V: Pajnkihar, 1999).

Tudi na področju spolne vzgoje imajo medicinske sestre pomembno vlogo. S seznanjanjem

in obveščanjem celotne populacije z aktualnimi problemi na tem področju lahko veliko

pripomorejo k ohranitvi in izboljšanju zdravja (Bokan, 2003).

Medicinske sestre se kontinuirano vključujejo v vzgojo in izobraževanje mladostnikov, saj

le tako pripomorejo k preprečevanju okužb s spolno prenosljivimi boleznimi in drugih

nevšečnosti, ki nastanejo kot posledica neodgovornega spolnega življenja. S takšnim

vključevanjem bi mladostnikom zagotovili stalen dotok informacij o varni spolnosti

(Bokan, 2003).

V zadnjem desetletju se je delež spolno dejavnih srednješolcev v Sloveniji zvišal, hkrati pa

se je zvišala uporaba zanesljive kontracepcije, predvsem kontracepcijskih tablet. Uporaba

kondoma je še na zadovoljivi ravni, vendar pa je potrebno vedno znova spodbujati redno

uporabo kondoma, samega ali hkrati z drugo zanesljivo kontracepcijo. Pozornost pa je

treba posvetiti tudi zgodnjim spolnim odnosom ter mlade spodbujati k odlogu prvega

spolnega odnosa (Pinter, 2006).


3

2 KONTRACEPCIJA

Preprečevanje neželene nosečnosti z različnimi načini in pripomočki imenujemo

kontracepcija ali antikoncepcija. Kontracepcija je le medicinski del načrtovanja družine.

Varovala pred neželeno nosečnostjo so:

- hormonska kontracepcija,

- intrauterina kontracepcija,

- vaginalna ali barierna kontracepcija, in sicer:

- mehanična,

- kemična,

- naravne metode načrtovanja družine,

- tradicionalne metode,

- kontracepcija v sili (posatkoitalna kontracepciija),

- sterilizacija.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da pri uporabi posameznih kontracepcijskih

metod upoštevamo zdravstvene kriterije primernosti, ki določajo, kdo lahko uporablja

določeno kontracepcijsko metodo. Zdravstveni kriteriji za uporabo varoval razdelijo

uporabnice v štiri skupine (kategorije).

Skupina (kategorija) 1

Stanja, kjer ni omejitev ali zadržkov za uporabo določene kontracepcijske metode.


Stanja, kjer zdravstvene koristi uporabe kontracepcijske metode presegajo dokazano ali

teoretično tveganje.


Stanja, kjer teoretično ali dokazano tveganje presega koristnost uporabe kontracepcijske

metode.


4


Stanja, kjer uporaba kontracepcijske metode predstavlja nesprejemljivo zdravstveno

tveganje, zato je kontracepcijska metoda kontraindicirana (Borko, Žebeljan, 2006).

2.1 HORMONSKA KONTRACEPCIJA

2.1.1 Osnovno delovanje

Hormonska kontracepcijska sredstva vsebujejo estrogen (estradiol) in/ali različne

progestagene, ki zavirajo ovulacijo s pomočjo zniževanja (inhibicije) izločanja obeh

gonadotropnih hormonov (FSH in LH), ki sta pri ovulaciji najpomembnejša.

Preparati s hormonskim delovanjem spremenijo tudi sluz v cervikalnem kanalu, da

postane gosta in neprimerna za prehod spermijev proti notranjosti. Hormoni v preparatih

spremenijo tudi maternično sluznico, tako da je otežkočena vgnezditev (nidacija) zarodka,

ki bi se razvil iz morebitno oplojenega jajčeca (Borko, Žebeljan, 2006).

2.1.2 Kombinirana (estrogensko-progestagenska) oralna kontracepcija

Varovala so v obliki tablet, ki jih zaužijemo skozi usta (oralno), zato jih imenujemo tudi

oralne hormonske kombinirane tablete. Obstajata dve obliki kombinirane oralne

kontracepcije.

Monofazna kombinirana oralna kontracepcija

V vsaki tableti so enaki odmerki estrogena (etiniestradiol) in različnih progestagenov, ki se

jemljejo redno enaindvajset dni, nato pa sledi sedem dnevni premor. Ponekod uporabljajo

tablete, pri katerih je v omotu dvaindvajset tablet, zato zahtevajo šestdnevni premor.

Nekateri preparati so narejeni tako, da med prekinitvijo v tabletah ni hormonskih

učinkovin (placebo), zato se uživajo neprekinjeno.


5

Razlika med posameznimi tabletami je v količini estrogena, zato jih delimo na:

- nizkoodmerne kontracepcijske tablete, v katerih je manj kot 0,05 mg etiniestradiola

in

- visokoodmerne kontracepcijske tablete, v katerih je 0,05 ali več mg etiniestradiola.

Multifazna kombinirana oralna kontracepcija

Multifazna kombinirana oralna kontracepcija je modifikacija kombinirane kontracepcije,

pri kateri različne količine estrogena in različnih progestagenov dajemo v dveh ali treh

obdobjih z namenom, da se zniža celotna količina zaužitih hormonov. Do sedaj še ni

dokazov, da so multifazne kombinirane oralne tablete bolj varne in učinkovite kot

monofazne.

2.1.3 Tablete, ki vsebujejo samo progestagen

To obliko hormonske kontracepcije imenujemo tudi progestagen only pills (POP), ali

lutealna suplementacija; stari imeni sta bili mini pilule ali non-stop tablete.

Ime pove, da gre za tablete, ki ne vsebujejo estrogena, temveč samo progestagen in se

jemljejo ves čas, tudi med krvavitvami. Varovalni učinek temelji na spremembi cervikalne

sluzi, zato je zanesljivost manjša kot pri kombinirani hormonski tableti (Borko, Žebeljan,

2006).

2.1.4 Hormonska kontracepcija z dolgotrajnim delovanjem

Poznamo dve obliki kontracepcijskih injekcij POIs in CICs.

POIs- progestagen- only injectable contracives

Najbolj znana hormonska injekcija vsebuje samo polsintetični ženski hormon progestagen.

Učinkovina prepreči ovulacijo, ovira potovanje semenčic in stanjša maternično sluznico, ki

ne more več sprejeti zarodka.


6

Injekcijo dajemo vsake tri mesece v mišico zadnjice. Kontracepcija je primerna za

pozabljive ženske, ali za take, ki niso sposobne, da bi same prevzele odgovornost za

kontracepcijo. Med uporabo so v prvih mesecih možne neredne krvavitve, pozneje pa pri

več kot polovici uporabnic izostane krvavitev.

Kontracepcijske injekcije so primerne za ženske, ki želijo ali potrebujejo zanesljivo zaščito

pred nezaželeno nosečnostjo. Prav tako jih priporočamo doječim materam, vendar šele šest

tednov po porodu. Primerne so tudi za kadilke, ki po petintridesetem letu starosti ne smejo

uporabljati kombinirane oralne kontracepcijske tablete.

CICs- combined injectable contraceptives

V skupino hormonske kontracepcije z dolgotrajnim delovanjem uvrščamo enomesečne

kombinirane injekcije (CICs- combijed injectable contraceptives), vsebujoče estrogen in

dolgo delujoči progestagen, ki se izloči v osemindvajsetih dneh, zato so krvavitve redne.

Za ta varovala veljajo enaka navodila kot za kombinirane hormonske tablete. Depojne

injekcije si ženska vbrizga pod kožo enkrat na mesec (Borko, Žebeljan, 2006).

2.1.5 Podkožni vsadki (implantati)

Podkožni vsadek se vcepi v podkožje. Vsebuje sam progestagen, ki se v malih količinah

dnevno sprošča v krvni obtok in ne glede na telesno težo zanesljivo preprečuje zanositev

do sedem let. Najbolj poznan sistem vsadkov je Norplant, ki vsebuje šest kapsul, v katerih

je progestagen levonorgestrel.

Deluje podobno kot ostala hormonska varovala, v katerih se nahaja samo progestagen,

zato so sopojavi podobni in se kažejo kot neredne, dalj časa trajajoče krvavitve ali daljši

izostanki krvavitev (amenoreja).

Vsadke je potrebno odstraniti, ko jim poteče uporabnost (7 let) ali če se pojavijo redki

neželeni zdravstveni sopojavi (močnejše krvavitve, napadi glavobolov, akutna jetrna

obolenja) (Borko, Žebeljan, 2006).


7

2.1.6 Druge oblike hormonske kontracepcije

Novejšo hormonsko kontracepcijo predstavljajo nalepke ali obliži, ki si jih ženska nalepi

na trebuh, stegno ali primeren predel telesa.

Obliži vsebujejo, povsem enako kot kombinirane hormonske tablete, oba spolna hormona,

ki se dnevno v malih količinah sproščata v krvni obtok.

Obliž se namesti na čisto, suho in neporaščeno zdravo kožo prvi dan menstruacije.

Zamenjati ga je potrebno vsakih sedem dni, zato se ponovno namesti osmi in petnajsti dan

ciklusa; to ponovimo trikrat in po dvaindvajsetem dnevu obliža ne zalepimo. Podobno kot

pri kombiniranih kontracepcijskih tabletah, se krvavitev pojavi, ko je premor (nimamo

obliža).

Obliži imajo podobne lastnosti kot kontracepcijske tablete, zato zanje veljajo enaka

priporočila. Za ženske, ki tehtajo več kot 90 kg, hormonski obliži niso primerni.

Maternični vložek z dodatkom progestagena je zaščitno sredstvo, ki združuje vse prednosti

hormonske kontracepcije z lokalnim delovanjem progestagena in materničnega vložka, in

sicer brez neželenih sistemskih vplivov progestagena. V maternični vložek dodan

progestagen se dnevno sprošča v neznatnih količinah in neposredno vpliva na maternično

sluznico, ki se pod vplivom hormona stanjša, kar pripelje do tega, da postanejo

menstruacije krajše in niso več močne. Maternični vložek se lahko uporablja, če ima

ženska močne menstruacije, ali za zdravljenje močnih krvavitev.

Med novejše kontracepcijske metode, ki jih znanstveniki šele razvijajo, sodijo nožnični

prstani ali obroči. Vaginalni obroči so iz silikonske snovi, v katerem sta vgrajena estrogen

in progestagen. Obroček se vstavi po perilu, odstrani pa se po treh tednih, ko nastopi

krvavitev. Vsak mesec je potrebno uporabiti nov obroček (Borko, Žebeljan, 2006).


8

2.1.7 Uspešnost kombinirane oralne kontracepcije

Varovala so teoretično skoraj 100% zanesljiva (manj kot 0,1% neuspešnosti), le pri neredni

in nepravilni uporabi se vrednost zaščitnega delovanja zmanjša, saj ocenjujejo, da je

metoda neuspešna v manj kot 0,1%. Pri neredni in nepravilni uporabi se vrednost

zaščitnega delovanja zmanjša (92% do 99% zanesljivost v prvih dvanajstih mesecih

uporabe). Ženska, ki pravilno uporablja kombinirana kontracepcijska varovala, je takoj

zaščitena pred nezaželeno nosečnostjo (tudi med sedem dnevnim premorom) (Borko,

Žebeljan, 2006).

2.1.8 Sopojavi in stranski učinki kombinirane oralne kontracepcije

Pri tabletah z nizkimi odmerki so sopojavi redki; pojavijo se lahko predvsem slabosti,

siljenje na bruhanje, napetost dojk, naraščanje telesne teže, glavoboli, izguba spolne sle,

vmesni izcedki, vmesne krvavitve in depresije. Običajno se ti sopojavi po nekaj ciklusih

zmanjšajo ali povsem izginejo. Najbolj poznani so kardiovaskularni zapleti pri ženskah, ki

uporabljajo hormonsko kontracepcijo. To so: miokardni infarkt, venska tromboza,

cerebrovaskularni insult (CVI), zvišan krvni pritisk, jetrne bolezni in tveganje za razvoj

rakastega obolenja (kancerogenost) (Borko, Žebeljan, 2006).

2.2 INTRAUTERINA KONTRACEPCIJA

Maternični ali intrauterini vložki (IUV) so varna in uspešna varovala pred nezaželeno

nosečnostjo.

Inertni vložki so narejeni iz polietilena ali polipropilena. Njihova prednost je v tem, da so

po vložitvi uporabni do menopavze. Med inertnimi vložki je najbolj poznana Lippesova

zanka, ki jo nekatere ženske uporabljajo še danes; če varovalo ne povzroča težav, ga ni

potrebno menjavati.


9

Bioaktivni vložki so novejši, v maternično votlino sproščajo baker, ki zavira prehod

spermijev in uspešno zavaruje žensko za dvanajst let, saj beležimo le 0,6- 0,8 primerov

neželenih nosečnosti ne 100 žensk v prvem letu uporabe (1 na 125-170 uporabnic).

Maternični vložek z dodatkom progestagena vsebuje 52 mg levonorgestrela, iz katerega

se dnevno izloči 20 µg hormona, kar zmanjšuje krvavitve. Potrebno ga je menjati na pet

let.

Princip delovanja IUV-ja še ne poznamo povsem natančno. Raziskave kažejo, da IUV

preprečujejo zanositev s kombinacijo treh mehanizmov delovanja. To so:

- zaviranje (inhibicija) migracije spermijev v zgornji predel rodil,

- zaviranje transporta oplojenega jajčeca (ovuma) in

- zaviranje oploditve ali fertilizacije.

Zapleti in sopojavi:

- krvavitve, iztisi in bolečine,

- nosečnost,

- izvenmaternična nosečnost,

- vnetja in

- predrtje maternice (perforacija).

Maternični vložki ne vplivajo na kasnejšo oploditveno sposobnost. To je pomembno za

ženske, ki se z IUV-jem zavarujejo samo za določen čas in nameravajo še roditi.

Prednosti IUV-ja so: uspešnost, cena, vložijo se lahko kadar koli, zaščita je takojšnja,

vloženo varovalo dolgotrajno deluje, pred spolnim odnosom niso potrebne dodatne

priprave (Borko, Žebeljan, 2006).


10

2.3 VAGINALNA ALI BARIERNA KONTRACEPCIJA

Vaginalna kontracepcija obsega mehanične in kemične metode kontracepcije, ki učinkujejo

tako, da spermijem preprečujejo vstop v maternico mehansko, to je s fizično zaporo, ali pa

jih kemično uničijo oz. oslabijo.

Prednosti vaginalne kontracepcije:

� zaščita pred spolno prenosljivimi obolenji (kondom in femidon tudi pred HIV-om),

� niso znani resni neželeni sopojavi,

� lahko se uporabljajo med dojenjem,

� primerna je za pare, ki imajo redke spolne odnose,

� uporabljajo se lahko občasno, npr. med plodnim obdobjem pri parih, ki uporabljajo

neravne metode,

� dostopnost v prosti prodaji (kondomi, spermicidi),

� najpogosteje jo uporabljamo še z drugimi oblikami zaščite (dvojna kontracepcija),

� kontraindikacije niso znane (Borko, Žebeljan, 2006).

2.3.1 Mehanska kontracepcija

Kondom ali preservativ je varovalo, ki ga uporabljajo moški. Narejen je iz lateksa in ima

obliko podolgovate vrečice. Nekateri imajo na zaprtem koncu posebno shrambo za seme.

Moški natakne kondom na nabrekli spolni ud tik pred občevanjem. Učinkuje tako, da

preprečuje izliv semena v nožnico. Prednost kondoma pa je tudi v tem, da ščiti pred spolno

prenosljivimi boleznimi (tudi pred HIV-om), s tem pa se zmanjša tveganje za nastanek

pelvičnih vnetij. Priporočamo ga pri redkih in priložnostnih spolnih odnosih ter kadar

želimo, da odgovornost za spolne odnose prevzame moški. Moški mora paziti, da se

kondom po spolnem odnosu ne sname in da se seme ne izlije v nožnico. Če se kondom

med občevanjem strga, moramo uporabiti postkoitalno kontracepcijo. Zanesljivost

kondoma povečuje uporaba varovalnega mazila.


11

Kondom je prav tako zanesljiv kot diafragma, ima pa to prednost, da ga je mogoče dobiti

brez zdravniškega pregleda, pa tudi ravnanje z njim je preprosto. Če je kdo preobčutljiv na

lateks, ga odsvetujemo, saj tveganje za komplikacijo presega koristnost uporabe.

Zaradi številnih prednosti svetujemo, naj se kondom bolj pogosto (tako kot po svetu)

uporablja tudi pri nas. Zdi se, da kondom nudi tudi delno zaščito pred nastankom

cervikalnega karcinoma, saj se zmanjšuje nevarnost za prenos humanih papiloma virusov.

Diafragma je zelo uspešno in še vedno uporabno varovalo, če se uporablja s

kontracepcijskim mazilom. Sestavljena je iz elastičnega obroča, preko katerega je razpeta

membrana iz tanke gume.

Diafragmo premažemo na obeh straneh s kontracepcijskim mazilom in jo vložimo v

nožnico tik pred spolnim odnosom. Če se spolni odnos ponovi, je potrebno ponovno dodati

kontracepcijsko mazilo. Ženska si lahko odstrani diafragmo običajno šest ur po zadnjem

spolnem odnosu ali pa naslednje jutro. Potrebno jo je očistiti, posušiti in položiti v škatlico

s smukcem ali otroškim pudrom. Diafragma, podobno kot kondom, varuje žensko pred

rakom materničnega vratu. Je neškodljivo varovalo, zato jo priporočamo mlajšim ženskam,

ki želijo samo preložiti novo nosečnost, ali ki iz najrazličnejših vzrokov odklanjajo drugo

varovalo. Diafragmo lahko uporabljajo ženske z zdravimi spolovili, zato je razumljivo, da

dobijo diafragmo in potrebna navodila v ginekološki ambulanti po opravljenem pregledu.

Varovala ne priporočamo pri naslednjih stanjih:

� anatomske spremembe, ki otežkočajo namestitev diafragme (npr. znižana maternica),

� preobčutljivost na gumo ali na kontracepcijsko mazilo,

� veliko tveganje za okužbo s HIV-om ali AIDS-om,

� anamneza s podatki o sindromu septičnega šoka.

Ženski kondom (femidon) izdelan je iz mehke poliuretanske vrečke, ki je debelejša kot

pri kondomu in ima dva obročka, podobna tistima pri diafragmi – z notranjim pritrdimo

femidon v nožnico, zunanji pa ostane izven nožnice in varuje zunanje dele ženskega

spolovila pred infekcijo.


12

Ženski kondom je nekoliko manj zanesljivo varovalo kot moški kondom. Laboratorijske

preiskave so potrdile, da zaščitijo uporabnico pred zanositvijo, prav tako pa pred vnetji in

celo HIV infekcijami. Njegova cena je visoka, saj je namenjen le za enkratno uporabo.

Vaginalne kontracepcijske gobice uporabljajo v ZDA, Veliki Britaniji, Nizozemski,

Norveški in Švici, v 80-ih letih prejšnjega stoletja pa so jih uporabljale tudi Slovenke.

Gobica je narejena iz poliuretana in je bikonkavne oblike, na njej je tanek trakec, s katerim

gobico lažje odstranimo iz nožnice. Gobica je prepojena s spermicidnim sredstvom, tako

da je kemična zaščita glavna, mehanična pa je podrejena. Pred uporabo se gobica navlaži.

Lahko se vloži že 24 ur pred spolnim odnosom, po njem pa naj ostane v nožnici še najmanj

6 ur. Pri ponovnem odnosu ni potrebno dodajati kontracepcijskega mazila (kot npr. pri

diafragmi).

Cervikalne kape so iz gume, plastike ali kovine in se dobijo v treh do šestih velikostih.

Vedno se uporabljajo s spermicidnimi sredstvi. Njihova učinkovitost je podobna kot pri

diafragmi ali pri gobicah. Pri nas jih ne uporabljajo (Borko, Žebeljan, 2006).

2.3.2 Vaginalna kemična kontracepcija

Kemična varovala ali spermicidi so napravljeni v obliki želejev, krem, vaginalnih vložkov,

penečih in nepenečih se vaginalnih tablet in kontracepcijskih pen ter kontracepcijskih

filmov. Kemična varovala vsebujejo spermicidno sredstvo, ki zmanjša gibljivost semenčic

ali pa jih povsem uniči; do določene stopnje spermicidi tudi mehanično zaprejo maternični

kanal. Vsa kemična varovala je potrebno vnesti globoko v nožnico. Kreme in pene

moramo vnašati s posebnimi nastavki. Kreme, želeje, tablete in filme moramo vložiti 10-

15 minut pred občevanjem, le kontracepcijske pene delujejo takoj.

Spermicidi sami niso dovolj učinkoviti, pri redni uporabi pa je njihova učinkovitost okoli

80%, zato jih priporočamo predvsem v povezavi z drugimi varovalnimi pripomočki, ki

povečujejo uspešnost. Spermicidi ne zavarujejo ženske pred spolno prenosljivimi obolenji

in okužbo s HIV-om.


13

Hkratna uporaba dveh varoval bolje zavaruje žensko pred nezaželeno nosečnostjo,

vaginalna mehanična kontracepcija pa jo učinkovito varuje tudi pred spolno prenosljivimi

obolenji (Borko, Žebeljan, 2006).

2.4 NARAVNE METODE NAČRTOVANJA DRUŽINE

Pri teh metodah par uporablja enega ali večje število načinov, s katerimi se lahko ugotovijo

plodni dnevi v menstruacijskem ciklusu. V fertilnih dnevih se partnerja odpovesta spolnim

odnosom, ali pa uporabljata druge, predvsem vaginalne metode preprečevanja zaščite.

Prednosti teh metod:

� ni stranskih učinkov in sopojavov,

� odgovornost za pravilno uporabo prevzemata oba partnerja,

� so poceni,

� partnerja se bolje seznanita s spolnostjo,

� niso potrebni kontrolni pregledi in

� so sprejemljive za rimskokatoliško cerkev.

Njihove pomanjkljivosti:

� učinkovitost ni visoka,

� potrebna je velika motivacija,

� metode se je potrebno naučiti,

� potrebno je sodelovanje in razumevanje med partnerjema,

� zahtevajo vsakodnevno kontrolo in zapisovanje,

� neprimerne so pri nerednih menstruacijah in med dojenjem,

� zaradi neprivlačnosti metod lahko pride med partnerjema do sporov (Borko, Žebeljan,

2006).


14

2.4.1 Koledarska ali ritmična metoda

Metoda temelji na fizioloških dogajanjih o oploditveni sposobnosti žensk. To torej ni prava

kontracepcijska metoda, temveč navodilo, ki omejuje spolne odnose na obdobja, ko ženska

zaradi fizioloških sprememb med ciklusom ne more zanositi.

Neplodno obdobje določimo, če šest do dvanajst mesecev ugotavljamo in zapisujemo

menstruacije. Od najkrajšega ciklusa nato odštejemo 18 dni, od najdaljšega pa 11 dni, in

tako dobimo dneve, v katerih lahko med spolnim odnosom pride do zanositve. V teh

dnevih se odpovemo spolnim odnosom ali uporabimo druga kontracepcijska varovala:

- najkrajši ciklus je 26 dni: 26-18 = 8,

- najdaljši ciklus je 29 dni: 29-11 = 18.

Spolnim odnosom se odpovemo od vključno osmega do osemnajstega dneva vsakega

naslednjega ciklusa. Metoda je primerna za tiste, ki že uporabljajo naravne metode

načrtovanja družine, ki imajo podporo partnerja in ki ne uporabljajo nobene poznane

metode kontracepcije (Borko, Žebeljan, 2006).

2.4.2 Temperaturna metoda

Temperaturna metoda temelji na spremembah bazalne temperature. Raziskave so pokazale,

da nastopi ovulacija en do dva dni pred zvišanjem bazalne temperature. Bazalna

temperatura se zviša zaradi progesterona, ko ga prične izločati rumeno telesce, kar traja do

naslednjega ciklusa. Bazalna temperatura se zviša za 0,2 do 0,4°C.

Uporabnikom te metode priporočamo, da se odpovejo spolnim odnosom od menstruacije

pa do tretjega dneva po dvigu temperature, ko se začnejo varni dnevi, med katerimi ne

more priti do zanositve.

Ženska si mora meriti temperaturo vsak dan v debelem črevesu, pod jezikom ali v nožnici,

in sicer takoj zjutraj pred vstajanjem, pitjem ali drugimi opravili, pred tem pa mora vsaj tri


15

do šest ur popolnoma mirovati ali spati. Temperatura se meri najmanj pet minut, le pod

jezikom in v debelem črevesju zadošča kakšna minuta manj.

Za merjenje temperature so na voljo posebni ovulacijski termometri, lahko pa uporabljajo

navadne klinične termometre. Vedno uporabljamo isti termometer. Temperaturo si zapiše

na posebnem, vsak mesec novem, temperaturnem listu in tako vodi pregled nad svojo

fertilno sposobnostjo.

Pravilno vrednotenje krivulje bazalne temperature nam olajša pravilo, ki pravi da nastopijo

varni dnevi, ko je bazalna temperatura tri dni zaporedoma višja od vrednosti temperature

izmerjene zadnjih šest dni pred dvigom (Borko, Žebeljan, 2006).

2.4.3 Ovulacijska ali Billingsova metoda

Ovulacijska ali Billingsova metoda temelji na spremembah sluzi v materničnem vratu.

Hormonske spremembe med menstruacijskim ciklusom vplivajo na količino in kvaliteto

sluzi. Takoj po menstruaciji je sekret gost, nevlecljiv in zapira cervikalni kanal. V nožnici

ni izcedka in ženska ne čuti nobene vlažnosti. To so zgodnji neplodni dnevi. Ko se nato s

povečanim izločanjem estrogena približuje ovulacija, postane cervikalni izcedek obilen,

vlecljiv, svetel, podoben jajčnemu beljaku in ženska začuti v nožnici in preddvoru

vlažnost. Opisano stanje imenujemo pravilo vrhunca. Nekaj dni po ovulaciji se cervikalna

sluz ponovno spremeni, postane gosta, nevlecljiva, ženska pa ponovno ne čuti vlažnosti

spolovila. To je obdobje poznih neplodnih dni (Borko, Žebeljan, 2006).

2.4.4 Simptotermalna metoda

Ta metoda uporablja različne načine, s katerimi določamo ovulacijo, in sicer vključuje:

� opazovanje cervikalnega izcedka,

� merjenje bazalne temperature,

� opazovanje drugih telesnih znakov (napetost dojk, intermenstrualna bolečina in

krvavitve) in


16

� spremembe materničnega vratu (ob ovulaciji je zunanje maternično ustje široko

odprto).

Uporaba različnih metod naravnega načrtovanja družine močno poveča zanesljivost, hkrati

pa najbolj zmanjša število dni, ko se je treba odreči spolnim odnosom.

Pari, ki uporabljajo to kombinirano metodo, se morajo odpovedati spolnim odnosom od

prvih pojavov vlecljivosti in vlažnosti zunanjega spolovila pa do pričetka varnih dni, ki jih

določimo s temperaturno ali koledarsko metodo.

Metode naravnega načrtovanja so nezanesljive (Borko, Žebeljan, 2006).

2.5 TRADICIONALNE METODE

2.5.1 Dojenje

Dojenje je povezano z metodo laktacijske amenoreje (LAM). LAM temelji na

spremenjenem hormonskem stanju ženske, ki se kaže kot poporodna amenoreja in

neplodnost zaradi anovulacije. Metoda pospešuje dojenje in odloži uporabo drugih

kontracepcijskih metod. Zaščita je uporabna samo za ženske, ki dojijo, in to le za dobo

šestih mesecev; metoda ni zanesljiva, zato priporočamo v takih primerih bolj učinkovite

načine varovanja pred ponovno nosečnostjo (Borko, Žebeljan, 2006).

2.5.2 Prekinjeno občevanje

Prekinjeno občevanje ali coitus interruptus se kot metoda preprečevanja zanositve še vedno

prepogosto uporablja.

To je metoda, ki ne zahteva nobenih priprav, spolni odnos najprej poteka normalno, pred

orgazmom pa moški potegne spolovilo iz nožnice in izbrizga seme izven nožnice. Ženska

se mora med takim odnosom povsem zanesti na partnerja.


17

Metoda je v 20% neuspešna; po mnenju strokovnjakov predvsem zato, ker moški med

spolnim odnosom že pred izbrizganjem semena izločijo sluz, v kateri je nekaj semenčic, ki

lahko oplodijo žensko. Uporaba tega načina varovanja zahteva od moškega veliko

motiviranost, prav tako pa tudi veliko spolnih izkušenj. Metoda je nezanesljiva in

predstavlja za spolni odnos nevšečnost, tako da vedno svetujemo drugi, varnejši način

kontracepcije (Borko, Žebeljan, 2006).

2.6 KONTRACEPCIJA V SILI

Kontracepcija v sili ali urgentna kontracepcija je oblika kontracepcije, ki se uporablja

izjemoma, če ženska med spolnim odnosom ni bila zavarovana.

Za to obliko kontracepcije uporabljajo še druge zavajajoče nazive (postkoitalna

kontracepcija ali jutranja kontracepcija). Primerna pa je, kadar je prišlo do nezaščitenega

spolnega odnosa, zaradi treh ali več nezaužitih kombiniranih oralnih kontracepcijskih

tablet, če se je med spolnim odnosom strgal kondom, če obstaja nevarnost, da metoda

prekinjenega odnosa ni bila uspešna in je prišlo do izliva semena v nožnico, če obstaja

sum, da je maternični vložek izpadel, če ne upoštevamo nevarne plodne dneve pri naravnih

metodah itd. Kontracepcijo v sili pogosto uporabljamo za zaščito pred nosečnostjo v

primeru spolnega napada (posilstva) (Borko, Žebeljan, 2006).

2.7 STERILIZACIJA

Sterilizacija je najbolj uspešna in hkrati zelo varna kontracepcijska metoda za ženske in

moške, ki so se odločili, da ne bodo več imeli potomcev.

V bistvu je to operacija, zato govorimo o kirurški kontracepciji, ki je dokončna oblika

kontracepcije, saj po tem posegu tako moški kot ženska postaneta oploditveno nesposobna,

kar predstavlja neko obliko prostovoljne telesne okvare. Gre za pomembno življenjsko


18

odločitev, zato imamo v Zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do

svobodnega odločanja o rojstvu otrok poglavje, ki obravnava to problematiko.

Zakon določa, da sterilizacijo lahko opravimo pri moškem ali ženski, vendar samo na

njihovo zahtevo. Pogoj za ta medicinski poseg je, da mora biti oseba stara 35 let ali več in

da je opravilno sposobna. Izjemoma lahko steriliziramo tudi mlajše osebe, če obstajajo

zdravstveni razlogi (medicinska indikacija), med katerimi so predvsem več kot pet

porodov, tretji carski rez in razna obolenja, ki se med nosečnostjo poslabšajo in ogrožajo

življenje nosečnice.

Sterilizacija je operativni poseg, zato jo v glavnem opravljamo le v bolnišnici, kjer so na

voljo kirurško usposobljeni kadri in primerne aparature, da poseg varno opravimo.

Sterilizacijo pri moškem imenujemo tudi vazektomija, ki je enostavna, varna, poceni in

dobro sprejeta operacija, s katero postaneta semenovoda neprehodna. Sterilizacijo

opravimo tako, da vsak semenovod podvežemo, koaguliramo, prerežemo ali prekinemo

prehodnost s sponko (clip).

Sterilizacija pri ženskah je po svetu in pri nas pogostejša kot pri moških. Sterilizacijo pri

ženskah lahko opravimo različno, za vse metode pa je značilno, da poiščemo oba

jajcevoda, ki ju nato podvežemo, prerežemo, koaguliramo ali ju z mehaničnimi sredstvi

zapremo (okludiramo) ter tako preprečimo, da bi semenčice dospele do jajčeca (Borko,

Žebeljan, 2006).

2.8 KONTRACEPCIJA PO PORODU

Ni razloga, da ženska po porodu ne bi uživala v spolnosti prav tako kot prej. Kmalu po

porodu se hormonsko ravnovesje še ne normalizira, zato je lahko npr. nožnična sluznica še

suha in občutljiva. Priporočljivo je, da sta partnerja do prenehanja poporodne krvavitve

vzdržana (od 4 do 6 tednov). Nastop prve menstruacije po porodu je zelo različen, zato z

začetkom kontracepcije ni dobro odlašati do prve menstruacije. Med obdobjem dojenja je

plodnost zmanjšana, kdaj se bo obnovila, je odvisno od ponovne hormonske uravnave in


19

intenzivnosti dojenja posamezne ženske. Tudi, če se menstruacija še ni pojavila, lahko

ženska zanosi, kajti dojenje samo ne zagotavlja popolne zaščite pred neželeno nosečnostjo.

Pomembno je, da lahko doječa ženska izbere kontracepcijo, ki ne vpliva na dojenje,

otrokovo rast in razvoj ter je zanesljiva v posebnih fizioloških razmerah poporodnega

obdobja.

Kontracepcijska metoda za doječo žensko mora biti zanesljiva, preprosta za uporabo in s

čim manj neželenimi učinki. Poleg tega mora izpolnjevati še dve posebni zahtevi: ne sme

neugodno vplivati na nastajanje mleka niti vplivati na otrokovo rast in razvoj. V obdobju

dojenja imajo prednost nehormonske metode, ker ne vplivajo na mleko. Med hormonskimi

metodami so priporočljive tiste, ki vsebujejo samo progestagen, uporabljati pa se lahko

začnejo 6 tednov po porodu.

V obdobju dojenja so primerne naslednje kontracepcijske metode:

- pregradne metode (moški kondom, spermicidi, diafragma),

- spremljanje plodnosti (ritmične metode s spremljanjem plodnih dni v ciklusu),

- urgentna kontracepcija (tabletke za urgentno kontracepcijo in intrauterini vložek pri

nezaščitenem spolnem odnosu ali pretrganem kondomu),

- samo progestagenska tableta (doječa ženska jih lahko začne jemati 6 tednov po

porodu, jemlje jih redno, vsakih 24 ur),

- kontracepcijske injekcije (progestagenske kontracepcijske injekcije, po vbrizganju

delujejo 2 ali 3 mesece, mogoče jih je uporabljati v času dojenje, vendar ne prej kot 6

tednov po porodu),

- sterilizacija (je trajen način kontracepcije, v poštev pride, če je par popolnoma

odločen, da si zagotovo ne želi še enega otroka),

- intrauterini vložek (majhen pripomoček iz prožne plastike in bakra, ne vsebuje

hormonov, kontracepcijsko delovanje pa dosega z majhno količino bakra, ki jo sprošča

v maternico, vstavi se okrog 4 do 6 tedna po porod),

- intrauterini sistem (učinkovit, dolgotrajen in odstranljiv način kontracepcije, vsebuje

progestagen levonorgestrel, ki se v majhnih količinah sprošča maternico, namestiti ga

je mogoče že 6 tednov po porodu in je primeren tudi ta doječe matere) (Anon., 2008).


20

2.9 PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI KONTRACEPCIJE

V nadaljevanju bodo predstavljene prednosti in pomanjkljivosti posameznih

kontracepcijskih sredstev.

Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivosti kontracepcijskih sredstev

VRSTA PREDNOSTI POMANJKLJIVOSTI

Hormonska kontracepcija

- velika zanesljivost - enostavna uporaba - sproščenost ob spolnih odnosih - uporaba ni vezana na spolno občevanje - zmanjša tveganje za nastane raka jajčnikov

in maternice - redna, blaga in manj boleča menstruacija

- možen pojav stranskih učinkov v prvih mesecih uporabe

- ne ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami (SPO)

- potrebno je vsakodnevno jemanje in zdravniški pregled

Intrauterina kontracepcija

- zanesljivost - dolgotrajno delovanje, takojšnja zaščita - uporaba ni vezana na čas spolnega

občevanja - tablete in drugi dodatni pripomočki niso

potrebni - maternični vložek je uporaben 12 mesecev

do več let, odvisno od vrste

- vstavljanje je včasih boleče - ob nepravilnem vlaganju so možni

zapleti: nosečnost, krvavitve, bolečine, vnetja, perforacije

- ne ščiti pred SPO - lahko okrepi krče med menstruacijo in

poveča količino menstrualne krvi - pregled pri ginekologu je najmanj

enkrat do trikrat letno, ob težavah je potreben takojšen pregled

Vaginalna ali barierna kontracepcija

- zaščita pred SPO (kondom, femidon) - primerno za pare, ki imajo redke spolne

odnose - lahko jih kupimo v prosti prodaji - izboljša težave s prezgodnjo ejakulacijo

- zahtevajo previdno ravnanje - za pravilno uporabo so potrebne vaje in

izkušnje - nekatere ne ščitijo pred SPO - nujnost uporabe med spolnim

odnosom, vedno nov kondom Naravne metode načrtovanja družina

- nobenih stranskih učinkov - so poceni - ne pomeni zdravstvenega tveganje niti ne

povzroča stranskih učinkov - druga zaščita ni potrebna - ne vpliva na naravni menstruacijski ciklus - lahko izboljša učinkovitost mehanske

kontracepcije

- metode se je potrebno naučiti - možnost prenosa okužb - potrebna je velika motiviranost - potrebna je vzdržanost v plodnem

obdobju - potrebno je beleženje cikličnih

sprememb

Tradicionalne metode

- 98% zanesljivost - ne zahteva pripomočkov - pospešuje dojenje

- uporabno samo za ženske, ki dojijo - ne ščiti pred SPO

Kontracepcija v sili

- možnost odprave nosečnosti po nezaščitenem spolnem odnosu

- uporaba priporočljiva samo v nujnem primeru

- nezanesljivost, ne ščiti pred SPO - slabost, bruhanje - tablete se dobijo pri ginekologu - redna uporaba ni priporočljiva

Sterilizacija - 100% preprečuje nezaželeno nosečnost

- ne ščiti pred SPO - trajen način kontracepcije - kirurška reparacija je le redko

učinkovita

Vir: Fenwick, Walker (1996)


21

3 VLOGA MEDICINSKE SESTRE IN ZDRAVSTVENO

VZGOJNO DELO

3.1 DEFINICIJA MEDICINSKE SESTRE

Medicinska sestra je oseba, ki pomaga zdravemu, ali bolnemu v tistih aktivnostih, ki

pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil

samostojno, če bi imel za to potrebno moč, voljo in znanje. Na tem področju je medicinska

sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora.

Medicinska sestra sodeluje v realizaciji diagnostično-terapevtskega načrta, katerega

pobudnik je zdravnik.

Medicinska sestra je enakovreden član širšega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri

načrtovanju in izvajanju celotne zdravstvene obravnave pacienta (Henderson, 1957; V:

Pajnkihar, 1999).

3.2 PREVENTIVNE IN ZDRAVSTVENO VZGOJNE NALOGE

Medicinska sestra je zdravstvena delavka (deluje na področju zdravstvene nege), ki je

sestavni del nacionalnega sistema zdravstvenega varstva. Znotraj celotnega zdravstvenega

varstva medicinske sestre z drugimi zdravstvenimi delavci in sodelavci načrtujejo, izvajajo

in vrednotijo delo ter tako zagotavljajo učinkovitost zdravstvenega sistema, ki pospešuje

zdravje, preprečuje bolezni in skrbi za bolne in invalidne osebe. Zato je pri vsem tem

pomembna preventiva bolezni in zdravstvena vzgoja posameznikov.

Naloge medicinske sestre so:

� seznanjanje celotne populacije z aktualnimi zdravstvenimi problemi in aktivnostmi za

ohranjanje in izboljšanje zdravja;

� poučiti o zdravem načinu zdravja;


22

� opazovanje in odkrivanje specifičnih odstopanj od zdravja pri rizičnih skupinah

pacientov, opazovanje in odkrivanje simptomov bolezni pri pacientu;

� opazovanje in odkrivanje reakcij na bolezen pri pacientu in odkrivanje ovir na

fizičnem, duševnem in socialnem področju;

� skrb za uresničevanje pravic pacientov;

� obveščanje in obravnava pacienta glede bivanja v ustanovi, sodelovanja pri zdravljenju,

pravic in dolžnosti pacienta, nalog, funkcij in strokovnosti poklicnih delavcev v

zdravstvu ter raziskav v zdravstveni negi;

� informiranje pacientov o sestavi in delovanju zdravstvenega varstva,

� zagotavljanje zdravstvene nege pacienta s posebnim poudarkom na zdravstveni vzgoji;

� svetovanje glede dejavnosti zdravstvene nege (Pajnkihar, 1999);

� promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom

življenja in zdravja, za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev,

doseganje in ohranjanje zdravja;

� organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege;

� vodenje negovalnega tima;

� izvajanje zdravstvene nege po procesni metodi dela;

� sodelovanje v procesu zdravljena v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje

diagnostično terapevtskih programov;

� spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje;

� interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne

obravnave pacienta;

� ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoči v okviru

pristojnosti;

� pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra;

� raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti (Železnik et al., 2008).


23

3.3 ZDRAVSTVENA VZGOJA

Zdravstvena vzgoja je kot pomemben element promocije zdravja nepogrešljiva in je

sestavni del preventivne in kurativne medicine. Prav tako pa je tudi zdravstvena vzgoje del

splošne vzgoje ter pomemben dejavnik napredka posameznika in skupnosti. Je proces

oblikovanja in spreminjanja človekove miselnosti, stališč, navad in vedenja v zvezi z

zdravjem. Cilji sodobne zdravstvene vzgoje so spodbujati ljudi k doseganju in ohranjanju

dobrega zdravja, naučiti ljudi preprečevanja bolezni s pomočjo lastnih dejanj in

prizadevanj, izvajanje samopomoči, vzajemne pomoči. Namen zdravstvene vzgoje je

informirati, motivirati posameznika ali skupino pri skrbi za lastno zdravje. Tako

posamezniku in ciljni skupini, mora zdravstvena vzgoja dati dovolj znanja za oblikovanje

pozitivnih stališč, vedenja in vrednot. Pri tem pa moramo upoštevati biopsihosocialno

okolje, iz katerega posameznik izhaja. Pri zdravstveni vzgoji moramo zajeti različna

področja življenja in razvoja, se pravi telesni, psihični in socialni razvoj, tvegane oblike

vedenja in drugo. Ciljna populacija zdravstvene vzgoje za zdrav razvoj mora biti

posameznik ali skupina (mladostniki) ter ljudje, ki za njih kakorkoli skrbijo (starši,

vzgojitelji, šolski delavci, vrstniki). Z zdravstveno vzgojo delujemo na različnih ravneh

(primarna, sekundarna in terciarna raven). Primarna zdravstvena vzgoja je vedno

usmerjena v zdravo ciljno populacijo. Skušamo izboljšati zdravstveno ozaveščenost pri

posamezniku ali skupini za ohranjanje in krepitev zdravja (Pucelj, Žalar, 2001).

Z zdravstveno vzgojo skušamo vplivati na ljudi, da postanejo dejavni, kajti le dejavno

sodelovanje posameznikov je temeljni pogoj da lahko prevzamejo svoj del odgovornosti za

lastno zdravje. To pa je mogoče le, če so ustrezno obveščeni in motivirani, zato morajo

imeti dostop do informacij in možnost nadzirati dejavnike, ki vplivajo na zdravje. Le tako

bodo pridobili sposobnost za razvoj lastnih zmožnosti in imeli možnost pravilne izbire

(Hoyer, 2005).

Zdravstveno vzgojno delo je timsko delo, pri katerem ima ključno vlogo medicinska sestra.

Tudi iz analiz zdravstveno vzgojnega dela je razvidno, da medicinske sestre med vsemi

izvajalci opravijo daleč največ zdravstveno vzgojnega dela (Pucelj, Žalar, 2001).


24

Zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov na primarni ravni je organizirano v

zdravstvenih domovih in zasebnih otroških in šolskih ordinacijah po Sloveniji.

Zdravstveno varstvo izvajajo timi predšolskega in šolskega zdravnika v katerem sodeluje

medicinska sestra (višja ali diplomirana medicinska sestra), ki je dodatno usposobljena za

izvajanje preventivnih dejavnosti, predvsem zdravstveno-vzgojnega dela in medicinski

tehnik (srednja medicinska sestra) (Brcar, 2008).

Šolske medicinske sestre igrajo pomembno vlog v poučevanju otrok o zdravstvenih

vprašanjih. Medicinske sestre naj bi imele glavno vlogo v zdravstvenih programih, pa ne le

v šolah, ampak tudi v skupnosti, katere del so tudi družine (ICN v: Kalčič, 1997).

Izvajanje obveznega preventivnega reproduktivnega zdravstvenega varstva in

programirane zdravstvene vzgoje se zaradi posebnih potreb opravlja v zdravstvenih

zavodih in zasebnih ordinacijah, ki pridobijo pooblastilo ministra za zdravstvo. Vsi

zdravniki v omenjenih zavodih in zasebnih ordinacijah morajo biti v stalni povezavi z

odgovornim ginekologom, ki je odgovoren za izvedbo programa preventivnega

reproduktivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje na določenem

zdravstvenem območju v sodelovanju s koordinatorjem za to področje na pristojnem

območnem zavodu za zdravstveno varstvo (UL RS št. 19/1998).

3.3.1 Spolna vzgoja mladostnikov

Spolnost je prvinska človekova lastnost, neločljiva od njegovega bitja. Je bistvena

sestavina njegove osebnosti, pomembna vsebina njegove duševnosti in močno gibalo

njegovega ravnanja. Spolnost mobilizira človekovo življenjsko energijo, bogati njegovo

čustveno življenje in mu zagotavlja potomstvo. Toda brez polnovrednega spolnega

življenja človek ni popoln človek: spolnost mu daje doživetje življenjske polnosti, popolne

potrditve samega sebe (mu nudi duševni mir, krepi njegovo notranjo uravnovešenost in ga

osrečuje). Spolno življenje pa postane polnovredno šele takrat, ko je človek voljan v njem

prevzeti odgovornost do sebe in do partnerja in kasneje do svojih potomce (Košiček,

1982).


25

Spolna vzgoja je danes za otroka zelo pomembna in ne zaostaja za drugimi vzgojnimi

področji. Je sestavni del splošne vzgoje, predvsem zdravstvene vzgoje. Kljub temu pa se

starši, učitelji in zdravstveni delavci tega premalo zavedamo. Otrok, ki je pravočasno in

primerno poučen o spolnosti, se kasneje lažje upre težavam, povezanih s spolnostjo v

puberteti in kasneje v življenju (Podkrižnk v: Kontič, 2009).

Skrb za reproduktivno zdravje mladostnic se ne začne z njenim prvim obiskom pri

ginekologu, ampak že mnogo prej v vrtcu in osnovni šoli. Naloga vseh odraslih, ki se

srečujejo in delajo z mladimi (starši, pedagogi, pediatri, šolski zdravniki, ginekologi,

medicinske sestre, psihologi, sociologi) je širjenje znanja o reproduktivnem zdravju

(Maurič, 1997).

Medicinske sestre morajo prisluhniti potrebam mladih ljudi in vzpostaviti partnerski odnos

s skupnostmi, šolami, vzgojitelji, skupinami mladih in drugimi skupinami, ki so povezane

z mladimi. Ključnega pomena je vključevanje samih mladih in, kadar je tako ustrezno, tudi

njihovih družin (Kalčič, 1997).

Na področju spolne vzgoje imajo medicinske sestre pomembno vlogo. S seznanjanjem in

obveščanjem celotne populacije z aktualnimi problemi na tem področju lahko veliko

pripomorejo k ohranitvi in izboljšanju zdravja.

Ministrstvo za zdravje je izdalo Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva

na primarni ravni. V Uradnem listu Republike Slovenije je zapisano, da cilji preventivnih

programov za varovanje reproduktivnega zdravja zagotavljajo pravico do zadovoljnega in

varnega spolnega življenja, do svobodnega odločanja za rojstvo otrok, do enake

dostopnosti do informacij v zvezi z načrtovanjem družine in varovanjem reproduktivnega

zdravja ne glede na spol, do varnih in učinkovitih metod za načrtovanje družine ter pravica

do zdravstvenih storitev, ki zagotavljajo ženskam varno nosečnost in porod, ter učinkovito

preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, ki povzročajo prezgodnjo obolevnost in

umrljivost (UL RS št. 33/2002).


26

Medicinske sestre niso edine zdravstvene delavke z odgovornostjo za promocijo zdravja in

za zdravstveno vzgojo, vendar jim druge skupine in strokovni delavci morajo priznati

njihov pomen. Preventiva in njihovo delo se morata prepletati in biti sestavin vsega kar

medicinske sestre delajo. Poučevanje mladostnikov je preventivna aktivnost, npr. o vrstah

in rabi kontracepcije, varni spolnosti. Cilj zdravstvene vzgoje mladostnikov je, da jih bolje

pripravimo na zdrave odločitve o zadevah, ki vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje

(Rogers, 1997).

Spolna vzgoja mladostnikov je zelo občutljiva tema, ki ji starši, šola, zdravstveno-vzgojne

in druge ustanove posvečajo premalo pozornosti (Hoyer, Stjepanovič, 1997).

Zavedati se moramo, da je dolžnost vseh odraslih, ki delajo z mladimi, seznaniti

mladostnike s spolnostjo in načini za varovanje reproduktivnega zdravja, saj bo le

intenzivno delo z mladimi preprečilo negativne posledice njihovega spolnega življenja.

Spolna vzgoja mora biti sestavni del zdravstveno-vzgojnega dela z mladostniki in

pomemben element pri promociji zdravja (Nerat, 2001).

3.3.2 Smernice zdravstveno vzgojnega dela z mladostniki

Cilj programa je seznaniti mladostnike s povečanim tveganjem za ohranitev

reproduktivnega zdravja, vzpodbuditi pozitiven odnos do lastnega zdravja in zdravega

načina življenja ter vplivati na oblikovanje zdravih vedenjskih vzorcev. Vzgoja in

svetovanje morata biti prilagojena potrebam mladostnikov.

Program je sestavljen z tematskih sklopov, ki obravnavajo teme:

- informiranost o zdravi in varni spolnosti ter odnosih med spoloma, vzpodbujanje

zdravega telesnega, duševnega in socialnega razvoja, odklanjanje vsiljene spolnosti in

spolnega nasilja,

- informiranost z dejavniki tveganja (neizkušenost, neinformiranost, pomanjkanje

samozavesti, sposobnost samostojnega odločanja, prevzemanje odgovornosti),

- informiranost o načelih načrtovanja družine,

- dostopnost do zdravstveno vzgojnih gradiv,


27

- motiviranost in pravilna izbira kontracepcijskih metod in pripomočkov, demonstracija

pripomočkov, informiranost do dostopnosti do kontracepcije, predstavitev dejavnikov,

ki vplivajo na vztrajnost rabe kontracepcije,

- usmerjenost v preprečevanje zdravstvenih problemov, ki se pogosteje pojavljajo v

populaciji mladostnikov.

Pred načrtovanjem vzgojnega programa naj se določijo lokalne potrebe in zdravstvena

tveganja ciljne populacije (situacijska analiza) ter določijo prioritete svetovanja, za svoje

delo naj pritegnejo k sodelovanju mlade.

Individualna raven – individualno kontracepcijsko svetovanje, ki ga izvaja ginekološki tim.

Skupine – učne delavnice (tematski sklopi, učenje vlog, učenje s pomočjo izobraženih

vrstnikov, interaktivno postavljanje vprašanj) (UL RS, št.33/2002).

Ni potrebno, da medicinske sestre postanejo spolne terapevtke. Dovolj je, da se zavedajo

povezanosti med zdravjem, boleznijo in spolnostjo ter znajo pravilno informirati in

svetovati o spolnosti in spolnem zdravju. S pojavom HIV-a in aids-a se od njih vedno bolj

zahteva, da odprto razmišljajo o svojih stališčih do spolnosti in spolnega zdravja na osnovi

domene, da so tabuji o teh temah popolnoma neprimerni (Skoberne, 2004).

Medicinske sestre si prizadevajo doseči cilj spolne vzgoje, ki naj bi bil razvoj stabilne

osebnosti, sposobne zdravega ljubezenskega, spolnega in zakonskega življenja, ki najde v

razmerju med spoloma resnično življenjsko srečo ter vzdržuje spolno zdravje (Hoyer v:

Skoberne, 2004).

Programi zdravstvene vzgoje za spolno vzgojo so lahko tisti, ki lahko širijo znanje,

spoznavanje stališč, razjasnjevanje vrednot in razumevanje primernega vedenja. Spolna

vzgoje ne odobrava le telesnih spolnih odnosov, temveč vse vidike človeškega bitja. Cilj

spolne vzgoje je naučiti mlade, da se izognejo nezaželenim posledicam spolnih odnosov,

kot so nosečnost in spolno prenosljive bolezni (Flaherty-Zonis v: Verban, Belović, 1998).


28

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 NAMEN

Namen diplomskega dela je opisati vrste kontracepcijskih metod ter njihove dobre in slabe

strani s poudarkom na metodah, ki so primerne za mladostnike stare med 14. in 19. letom

starosti. Pri tem bo tudi opisana vloga medicinske sestre pri izbiri kontracepcije in s tem

tudi vključenost medicinske sestre v zdravstveno vzgojo mladostnikov.

4.2 CILJI

Cilji diplomskega dela so:

� predstaviti vlogo medicinske sestre pri izbiri kontracepcije;

� z raziskavo ugotoviti:

- koliko mladostnikov uporablja kontracepcijo;

- od koga dobijo informacije o kontracepciji;

- koliko so mladostniki seznanjeni s kontracepcijo;

- ali so dobili ustrezne informacije o kontracepciji.

4.3 HIPOTEZE

Hipoteza 1: Predpostavljamo, da so mladostniki dovolj poučeni o kontracepcijskih

metodah.

Hipoteza 2: Predpostavljamo, da mladostniki v večini primerov dobijo informacije o

kontracepciji s strani medicinske sestre.


29

4.4 MATERIALI IN METODE

Za potrditev oz. zavrnitev hipotez smo uporabili naslednje tehnike oz. metode dela:

- študij in analizo ustrezne literature,

- metodo zbiranja podatkov z vprašalniki,

- analizo vprašalnikov,

- obdelavo podatkov s pomočjo programa Microsoft Excel.

Anketni vprašalnik smo razdelili med 113 dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, stare

med 14. in 19. letom starosti. Pridobili smo si soglasje vodstva Srednje zdravstvene šole .

Na osnovi rezultatov, pridobljenih s pomočjo ankete, smo skušali prikazati seznanjenost

mladostnikov z uporabo in vrsto kontracepcijskih sredstev.

Rezultate raziskave smo prikazali z grafi in tabelami. Za pomoč smo uporabili računalniški

program Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel.

4.4.1 Vzorec anketirancev

V raziskavo je bilo vključenih 113 dijakov in dijakinj, starih med 14 in 19 let. Anonimni

anketni vprašalnik je sestavljalo 11 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Anketirani so bili

seznanjeni z možnostjo odklonitve sodelovanja.

4.4.2 Čas in kraj anketiranja

Vprašalnik so dijakom in dijakinjam razdelili na Srednji zdravstveni šoli v Celju.

Anketiranje je potekalo v mesecu marcu 2009.


30

5 REZULTATI

5.1 ANALIZA ANKET

Anketa je bila razdeljena med 118 dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, od tega je bilo 5

anket neveljavnih, ostalih 113 anket pa je bilo veljavnih.

V raziskavi je sodelovalo 113 dijakov Srednje zdravstvene šole Celje. Od tega je bilo 89

dijakinj (79%) in 24 dijakov (21%). Anketirani so bili dijaki v starostni skupini od 14. do

19. leta starosti.

Graf 1: Spol anketiranih

Spol

2421%

8979%

moški

ženske

V anketi je sodelovalo 89 dijakinj (79%) in 24 dijakov (21%).


31

Graf 2: Starost anketiranih

Starost

1

2426

28

32

2

0

5

10

15

20

25

30

35

14 let 15 let 16 let 17 let 18 let 19 let

V izvedeni anketi sta bili stari 19 let 2 dijakinji (1,8%), 18 let je bilo starih 32 dijakov

(28,3%), 17 let 28 dijakov (24,8%), 16 let 26 dijakov (23%), 15 let 24 dijakov (21,2%) in

14 let 1 dijakinja (0,9%).

Graf 3: Poznavanje kontracepcijskih sredstev

Katera kontracepcijska sredstva poznaš?

108 105

82

32 25 209 9 5 2 2 2 2 1

020406080

100120

kontr

acep

cijsk

a tab

...

kond

om

diafra

gma

matern

ični v

lože

k

kontr

acep

cijsk

i obli

ž

sper

micidi

spira

la

steril

izacij

a

žens

ki ko

ndom

kontr

acep

cijsk

a in..

.

nobe

na

urge

ntna

table

tka

vzdr

žnos

t

prek

injen

spoln

i odn

os

Rezultati so prikazani glede na poznavanje kontracepcijskih sredstev glede na število vseh

mladostnikov.

Največ 108 dijakov (95,6%) pozna kontracepcijske tabletke, sledi 105 dijakov (92,9%) s

poznavanjem kondoma, za njimi 82 dijakov (72,6%) diafragmo, 32 dijakov (28,3%)

maternični vložek, 25 dijakov (22,1%) kontracepcijski obliž, 20 dijakov (17,7%)


32

spermicide, 9 dijakov (8%) spiralo, 9 dijakov (8%) sterilizacijo, 5 dijakov (4,4%) ženski

kondom, 2 dijaka (1,8%) kontracepcijsko injekcijo, 2 dijaka (1,8%) nobene kontracepcije,

2 dijaka (1,8%) urgentno tabletko, 2 dijaka (1,8%) vzdržnost in 1 dijak (0,9%) prekinjen

spolni odnos.

Graf 4: Mladostniki in prvi spolni odnos

Ali si že imel-a spolne odnose?

13 11

53

36

0

10

20

30

40

50

60

da ne

moški

ženske

Na vprašanje ali si že imel-a spolne odnose, je večina dijakov odgovorila pritrdilno. Spolni

odnose med 14. in 19. letom starosti je imelo kar 53 deklet (46,9%) v primerjavi s fanti,

kjer je odstotek dosti nižji, 13 fantov (11,5%). Odstotek pri dijakih, ki še niso imeli

spolnega odnosa je podoben tistim, ki so že imeli sponi odnos. Tako je 36 (31,9%) deklet

in 11 (9,7%) fantov, ki še niso bili spolno aktivni.

Na vprašalnik so v nadaljevanju dogovarjali dijaki, ki so že imeli spolne odnose.


33

Graf 5: Starost pri prvem spolnem odnosu

Koliko si bil-a star-a, ko si imel-a prvi spolni odnos?

2841%

1624%

12% 1

2%6

9%

35%

1117%

11 let

13 let

14 let

15 let

16 let

17let

18 let

Največ dijakov je pri prvem spolnem odnosu bilo starih 16 let (41%), sledi starost 15 let

(24%), 17 let (17%), 14 let (9%), 18 let (5%) ter 11 in 13 let s po 2%.

Graf 6: Uporaba zaščite ob prvem spolnem odnosu

Ali si se zaščitil-a?

13

0

50

3

0

10

20

30

40

50

60

da ne

moški

ženske

Na vprašanje ali si se zaščitil-a je pritrdilno odgovorilo večina mladih (95,5%), in sicer 13

fantov (19,7%) in 50 deklet (75,8%). 3 dekleta (4,5%) pa se pri prvem spolnem odnosu

niso zaščitila, fantov, ki se ne bi zaščitili ni bilo.


34

Graf 7: Uporabljena kontracepcijska zaščita

S katero kontracepcijsko zaščito si se zaščitil-a?

5384%

35%

711%

00%0

0%

kondom

kontracepcijske tabletke

kondom in kontracepcijsketabletke

diafragma

kontracepcijska pena

Večina mladih se je zaščitila s kondomom (84%), sledi zaščita s kondomom in

kontracepcijskimi tabletkami skupaj (11%) in zaščita samo s kontracepcijskimi tabletkami

s 5%. Diafragme in kontracepcijske pene ni uporabil noben mladostnik.

Graf 8: Nasvet za uporabo kontracepcije

Od koga si izvedel-a za uporabljeno kontracepcijo?

32

3

911

20

39

22

3733

2015

105

1015202530354045

1

mama

teta

sestra

oče

sošolka

prijateljica

medicinsa sestra

internet

revija

zloženka

knjiga

babica

Mladostniki so dobili nasvete za uporabo kontracepcijskih sredstev od različnih oseb. 32

od vseh mladostnikov (48,5%) je dobilo nasvet od mame, 3 mladostniki od vseh (4,5%) od

tete, 9 mladostnikov od vseh (13,6%) od sestre, 11 mladostnikov od vseh (16,7%) od

očeta, 20 mladostnikov od vseh (30,3%) od sošolke, 39 mladostnikov od vseh (59,1%) od


35

prijateljice, 22 mladostnikov od vseh (33,3%) od medicinske sestre, 37 mladostnikov od

vseh (56,1%) je informacije dobilo na internetu, 33 mladostnikov od vseh (50%) v revijah,

20 mladostnikov od vseh (30,3%) v zloženki, 15 mladostnikov od vseh (22,7%) v knjigah

in 1 mladostnica od vseh (1,5%) od babice.

Graf 9: Mnenje mladostnikov ali so bili dovolj poučeni o kontracepciji pred začetkom spolnih odnosov

Ali misliš, da si bil-a pred prvim spolnim odnosom dovolj poučena o uporabi in vrsti kontracepcijske zaščite?

12

1 0

48

3 2

0

10

20

30

40

50

60

da ne brez odgovora

moški

ženske

Večina mladostnikov (90,9%) meni, da so bili pred prvim spolnim odnosom dovolj

poučeni o vrsti in uporabi kontracepcijskih sredstev. Dovolj je bilo poučenih 48 deklet

(72,7%) in 12 fantov (18,2%). 1 fant (1,5%) in 3 dekleta (4,5%) menijo, da pred prvim

spolnim odnosom niso bili dovolj poučeni o vrsti in uporabi kontracepcijskih sredstev. 2

dekleti (3%) pa na vprašanje nista odgovorili.

Najpogostejši odgovori zakaj so bili dovolj poučeni so:

- ker sem se dovolj/ustrezno zaščitil-a;

- ker sem bil-a pripravljen-a in seznanjen-a;

- ker smo imeli veliko predavanj;

- ker mi je mama dovolj dobro razložila;

- ker sem veliko bral-a o tem in dobil-a dovolj informacij;

- ker sem odgovoren-a;

- ker sem bila seznanjena s posledicami in pravilnim načinom uporabe določene zaščite;

- ker sem se ustrezno zaščitil-a;


36

- ker se doma o tem veliko pogovarjamo;

- ker obiskujem srednjo zdravstveno šolo.

Odgovori zakaj niso bili dovolj poučeni so:

- ne vem;

- ker sem bila še premlada in nisem vedela dosti o tem.

Graf 10: Mnenje anketiranih o tem, kdo bi jih moral poučiti o kontracepciji

Kdo misliš, da bi te mogel o tem poučiti?

41

1519

15

05

1015202530354045

1

mama

oče

medicinska sestra

drugo

41 mladostnikov (62,1%) od vseh mladostnikov je mnenja, da bi jih morala o kontracepciji

poučiti mama, 15 mladostnikov (22,7%) od vseh meni, da bi jih moral poučiti oče, kar 19

mladostnikov (28,9%) od vseh mladostnikov je mnenja, da bi to morala storiti medicinska

sestra in pa 15 mladostnikov (22,7%) od vseh je mnenja, da bi jih naj poučil kdo drug

(šola, sosed, vrstniki, prijatelji).


37

Graf 11: Poznavanje stranski učinkov

Poznavanje stransih učinkov

6

9

0

11

16

12 12

02

468

10

12141618

1

kondom

kontracepcijske tabletke

maternični vložek

kondom, kontracepcijsketabletke in maternični vložek

kondom in kontracepcijsketabletke

kondom in maternični vložek

ni odgovora

V grafu je prikazano koliko mladostniki poznajo stranske učinke pri posameznih

kontracepcijskih sredstvih. Tako stranske učinke samo pri kondomu pozna 6 dijakov

(9,1%), pri samo kontracepcijskih tabletkah 9 dijakov (13,6%), samo pri materničnem

vložku noben, pri kondomu, kontracepcijskih tabletkah in materničnem vložku skupaj 11

dijakov (16,7%), pri kondomu in kontracepcijskih tabletkah 16 dijakov (24,2%), pri

kondomu in materničnem vložku 12 dijakov (18,2%) in pa 12 dijakov (18,2%) na to

vprašanje ni odgovorilo oz. ne poznajo stranskih učinkov kontracepcijskih sredstev. Iz tega

je razvidno da največ dijakov pozna stranske učinke pri kondomu in kontracepcijskih

tabletkah skupaj.


38

Najpogostejši stranski učinki, ki so jih dijaki napisali so:

Tabela 2: Poznavanje najpogostejših stranskih učinkov

KONDOM KONTRACEPCIJSKE TABLETKE

MATERNIČNI VLOŽEK

- lahko poči - ni zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi

- lahko poškoduje maternico ter vpliva na zanositev

- možna zanositev - občasne slabosti, bruhanje - lahko pride do vnetja - alergija na lateks - povišana telesna teža - ni primeren za mladostnice - vnetje - alergije - možnost, da kasneje ne

moreš imeti otrok - tiščanje - povečanje prsi - vnetje maternice - zmanjšan spolni užitek - motnje menstruacijskega

ciklusa - ni zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi

- ne moreš zanositi po prenehanju jemanja

- imaš ga lahko šele takrat, ko že imaš otroke

- možna zanositev - občutljivost na baker - pozabljena tabletka - neredna menstruacija - glavobol - boleče prsi - spremenjeno razpoloženje - vmesna krvavitev - pljučna embolija - močan beli tok - padec libida - zastajanje vode


39

5.2 PREVERJANJE HIPOTEZ

Hipoteza 1: Predpostavljamo, da so mladostniki dovolj poučeni o kontracepcijskih

metodah.

Hipotezo lahko potrdimo, saj je v anketi, ki smo jo izvedli, kar 90,9% mladostnikov

odgovorilo, da menijo, da so bili pred prvim spolnim odnosom dovolj poučeni o uporabi in

vrsti kontracepcijskih sredstev. Prav tako je bil zelo visok odstotek mladostnikov, ki so se

pri prvem spolnem odnosu zaščitili, in sicer 95,5%.

Hipoteza 2: Predpostavljamo, da mladostniki v večini primerov dobijo informacije o

kontracepciji s strani medicinske sestre.

Hipotezo lahko delno potrdimo, saj so mladostniki kar v 33,3% dobili informacije o

kontracepcijskih sredstvih s strani medicinske sestre.


40

6 RAZPRAVA

Učinkovita kontracepcijska sredstva kot so kontracepcijske tablete, kondom, maternični

vložek so najpogostejša in najbolj varnejša zaščitna sredstva pred nezaželeno nosečnostjo.

Poleg zaščite pred nezaželeno nosečnostjo pa kondom tudi varuje pred spolno

prenosljivimi boleznimi, zato se mladostniki v večini primerov odločajo za uporabo

kondoma (84%) in pa v 11% primerov za uporabo dvojne zaščite, in sicer kondom ter

kontracepcijske tablete skupaj.

Kot je dejal Maurič (1997) je pomembno, da se skrb za reproduktivno zdravje mladostnic

ne začne z njenim prvim obiskom pri ginekologu, ampak že mnogo prej v vrtcu in osnovni

šoli. Zavedati se moramo, da je naloga vseh odraslih, ki se srečujejo in delajo z mladostniki

širjenje znanja o spolnosti, o pomenu zaščite in vrstah zaščitnih sredstev. Zato je tudi zelo

pomembno, da so zdravstveni delavci, starši in vsi ostali, ki so v stiku z mladostniki dovolj

poučeni o kontracepcijskih sredstvih, saj le tako lahko posredujejo pravilne in kakovostne

informacije mladostnikom.

Zgodovina razvoja strokovnega varovanja spolnega in reproduktivnega zdravja

mladostnikov v Sloveniji se je začela leta 1975, ko je dr. Majda Kuštrin-Marolt

organizirala prvo svetovalnico za mladostnike na Inštitutu za načrtovanje družine v

Ljubljani. V naslednjih desetletjih je svetovanje mladostnicam v Sloveniji postalo del

dejavnosti nekaterih dispanzerjev za ženske (Pinter, 2003).

Pinter je v svoji raziskavi, leta 2003 ugotovila, da se delež nosečnic med mladostnicami

starimi med 15-19 letom v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih upada, hkrati je upadel tudi

delež mladostnic, ki so splavile. Tem ugotovitvam gre pripisati razširjenost uporabe

zanesljive kontracepcije. Podatki raziskave iz leta 1996 kažejo, da 60% spolno aktivnih

srednješolcev uporablja kondom, kontracepcijske tablete pa uporablja 14% aktivnih

srednješolk.


41

V opravljeni raziskavi 84% spolno aktivnih mladostnikov v starosti 14-19 let uporablja

kondom, kontracepcijske tablete skupaj s kondomom uporablja 11% spolno aktivnih

mladostnic ter samo kontracepcijske tablete uporablja 5% spolno aktivnih mladostnic.

Raziskava kaže, da se je delež mladostnikov, ki uporabljajo kondom povečal.

Vsesplošno je znano, da se mladostniki v zdajšnjem času v spolnost spuščajo veliko prej

kot pa generacije pred njimi. Tako je v raziskavi, ki so jo opravili Pinter et al. leta 2004,

bila povprečna starost mladostnika ob prvem spolnem odnosu 17 let. V raziskavi, ki pa

sem jo opravila jaz, je bila povprečna starost mladostnika ob prvem spolnem odnosu 15,7

let. Raziskava je tud pokazala, da je 58% mladostnikov starih med 14. in 19. letom spolno

aktivnih, delež vseh, ki se jih je pri prvem spolnem odnosu zaščitil, pa je zelo visok in sicer

95,5%. Zaščita, ki so jo uporabili je kondom, kontracepcijske tabletke ter kondom in

kontracepcijske tabletke hkrati.

Iz opravljene raziskave je razvidno, da se medicinske sestre vključujejo v poznavanje

kontracepcijskih sredstev med mladostniki v 33,3%. Kar tudi posledično govori, da se

medicinske sestre v takšnem deležu vključujejo v spolno vzgojo in svetovanje

mladostnikom.

Poznavanje kdaj se mladi začnejo spuščati v spolnost, je dobro za medicinsko sestro in

ostale zdravstvene delavce, saj le tako lahko učinkovito sodelujejo že dovolj zgodaj s

spolno vzgojo. Pomembno pa je tudi, da imajo zdravstveni delavci dovolj informacij, ki jih

lahko posredujejo mladostnikom, saj lahko informacije, ki so npr. pridobljene na spletu,

zavajajo mladostnike, ker le-te niso resnične.


42

7 SKLEP

Vloga medicinske sestre pri izbiri kontracepcije je del spolne vzgoje mladostnikov na

področju zdravstvene vzgoje in je predpisana z zakonom. Zato je tudi pomembno, da se

medicinske sestre držijo predpisov, in da izvajajo zdravstveno oz. spolno vzgojo med

mladostniki.

Na osnovi rezultatov ankete sklepamo, da se medicinske sestre vključujejo v spolno

vzgojo, vendar bi se morale še več, da bi bil odstotek še višji. Rezultati ankete so pokazali

tudi, da tretjina mladostnikov dobi nasvete za uporabo kontracepcijskih sredstev s strani

medicinske sestre.

Glede na visok odstotek poznavanja kontracepcijskih sredstev, lahko sklepamo, da so

mladostniki dovolj poučeni o kontracepcijskih sredstvih in njihovi uporabi.


43

8 ZAHVALA

Najprej se zahvaljujem mentorici viš. predav. mag. Vidi Gönc, univ. dipl. org. za njeno

strokovno vodenje pri pripravi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi vodstvu Srednje zdravstvene šole Celje, ki mi je omogočila izvedbo

ankete in njenim dijakom, ki so na anketo odgovorili.

Zahvala gre tudi vsem, ki jih nisem omenila in so mi na kakršen koli način pomagali pri

pripravi diplomskega dela.

Nazadnje pa se zahvaljujem tudi mojim staršem in sestrama, ki so me podpirali,

vzpodbujali in včasih tudi prenašali moje »teženje« pri pripravi diplomske naloge.


44

9 LITERATURA

Anon. Kontracepcija po porodu. Ljubljana: Bayer d.o.o., 2008. Bokan, B. Zdravstvena vzgoja mladostnikov o varnem spolnem vedenju. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2003. Borko, E, Gavrić-Lovrec, V. Fiziologija menstruacijskega ciklusa. V: Borko, E, Tekač, I. (ur.). Ginekologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006: 35-46. Borko, E, Žebeljan, I. Načrtovanje družine in reproduktivno zdravje. V: Borko, E, Tekač, I. (ur.). Ginekologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006: 213-60. Brcar, P. Vodnik po zdravstvenih pravicah otrok, mladostnic in mladostnikov. Ljubljana: UNICEF Slovenija, 2008. Dosegljivo na: http://www.unicef.si/main/knjiznica.wlgt?Id=4912 Fazarinc Kirar, I, Ponikvar Mihevc, B. Dostopno reproduktivno zdravstveno varstvo za boljše zdravje žensk. Tiskovna konferenca, 6. April 2005. Dosegljivo na: http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/735-Dostopnocreproduktivnoczdravstvenocvarstvo.doc (23.10.2008). Fenwick, E, Walker, R. Čisto zares o seksu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2005. Hoyer, S, Stjepanovič, A. Spolna vzgoja mladostnikov. Obzor Zdr N 1997; 31: 147-53. Kalčič, D. Proti zlorabi opojnih snovi pri mladih. Obzor Zdr N 1997; 31: 89-6. Koniček, N. Vloga medicinske sestre pri ohranjanju reproduktivnega zdravja mladostnic. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006. Kontič, T. Spolno vedenje velenjskih srednješolcev. FZV, 2009. Košiček, M, Košiček, T. Spolnost skozi stoletja. Kočevje: Cankarjeva založba, 1982. Lotrič-Pentek, S. Nosečnost in porod. V: Možina, S. (ur.). Nosečnost in novorojenček. Ljubljana: CZNG, 1985: 34-61. Maurič, D. Reproduktivno zdravje mladostnic. Obzor Zdr N 1997; 31: 155-7. Maurič, D. Spolnost in mladi – kaj vedo in kaj jih zanima. Zdrav vestn 2003; 72: 19-21.


45

Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list Republike Slovenije št. 33/2002. Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list Republike Slovenije št. 19/1998. Nerat, J. Mladostniki in spolnost. V: Kersnič, P, Filej, B. (ur.). Zbornik predavanj in posterjev 3. kongresa zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2001: 103-6. Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999. Pinter, B. Spolno in reproduktivno zdravje mladostnikov- Kje smo v Sloveniji?. Zdrav vestn 2003; 72: 27-9. Pinter, B, Čeh, F, Verdenik, I, Grebenc, M, Maurič, D, Pavičević, L, Anderle, A, Bučar, M, Šučur, V, Margić, L, Kumer-Lakner, A, Rožič-Vičič, N, Palancsai-Šiftar, J, Simetinger, G, Skušek-Fakin, C, Zagode-Krenčič, A, Mugoša, D, Podlipnik, M, Meden-Vrtovec, H. Spolno vedenje slovenskih srednješolcev v letu 2004. Zdrav vestn 2006; 75: 615-9. Pucelj, V, Žalar, A. Zdravstvenovzgojna dejavnost zdravstvenih organizacij v Sloveniji in vloga medicinskih sester pri izvvajanju in beleženju le-te. Obzor Zdr N 2001; 35: 97-104. Rogers, R. Promocija zdravja in zdravstvena vzgoja. Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1997. Schering. Hormonal contraception. Germany, 2001. Skoberne, M. Spolnost in spolno zdravje. Obzor Zdr N 2004; 38: 31-41. Skoberne, M. Spolnost in spolno zdravje. Obzor Zdr N 2004; 38: 117-27. Verban, Z, Belović, B. Zdravstveno-vzgojni program za dodatno izobraževanje o kontracepciji pri pomurskih srednješolcih. Obzor Zdr N 1998; 32: 29-33. World Health Organization. Natural family planning. Geneva, 1995. World Health Organization. Providing an appropriate contraceptive method choice. Geneva, 1993. Železnik, D, Brložnik, M, Buček-Hajdarević, I, Dolinšek, M, Filej, B, Istenič, B, Kersnič, P, Kos-Grabnar, E, Leskovic, L, Njenjić, G, Popovič, S, Verbič, M. Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2008. Dosegljivo na: http://public.edition-on.net/links/660_zdravstvena_in_babiska_nega.asp (23.4.2009).


1

10 PRILOGA – ANKETNI VPRAŠALNIK

Pozdravljen/-a! Sem, Darja Arzenšek, absolventka Fakultete za zdravstvene vede. Pišem diplomsko nalogo z naslovom Vloga medicinske sestre pri izbiri kontracepcije. V diplomsko nalogo bom tudi vključila spodaj navedeni vprašalnik, ki bo služil kot raziskava o odnosu mladih do spolnosti. Za izpolnjeni vprašalnik se iskreno zahvaljujem. 1. Spol: a) ženski

b) moški

2. Starost: a) 14 b) 15 c) 16 d) 17 e) 18

3. Katera kontracepcijska sredstva poznaš?

____________________________________________________________________________________________________________________________________________

4. Ali si že imel-a spolne odnose? a) da b) ne

Na vprašalnik odgovarjaš naprej, če si odgovoril-a z da. 5. Koliko si bil-a stara, ko si imel-a prvi spolni odnos? (napiši)

____________

6. Ali si se zaščitil-a? a) da b) ne

7. Če da, s katero kontracepcijsko zaščito si se zaščitil-a?

a) kondom b) kontracepcijske tabletke c) diafragma d) kontracepcijska pena e) drugo: ______________________


2

8. Od koga si izvedel-a za uporabljeno kontracepcijsko zaščito? a) mama b) teta c) sestra d) oče e) sošolka f) prijateljica

g) medicinska sestra h) internet i) revija j) zloženka k) knjiga

9. Ali misliš, da si bil-a pred prvim spolnim odnosom dovolj poučen-a o uporabi in vrsti

kontracepcijske zaščite? a) Da, zakaj ________________________________________________________ b) Ne, zakaj ________________________________________________________

10. Kdo misliš, da bi te mogel o tem poučiti?

a) mama b) oče c) medicinska sestra d) drugo: __________________________________________________________

11. Ali poznaš kakšne stranske učinke pri:

a) kondom: ________________________________________________________ b) kontracepcijske tabletke: ___________________________________________ c) maternični vložek: ________________________________________________

Hvala za izpolnjen vprašalnik!

Darja Arzenšek

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE - … · kontracepcija, naravne metode na črtovanja družine, tradicionalne metode, kontracepcija v sili in sterilizacija (Borko,