REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana T: 01 478 74 00

F: 01 478 74 25

E: gp.mop@gov.si

www.mop.gov.si

tevilka: 007-467/2015 Ljubljana, 5. oktober 2016 EVA 2016-2550-0006 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE gp.gs@gov.si ZADEVA: Predlog Zakona o urejanju prostora predlo g za obravnavo 1. Predlog sklepov vlade: Na podlagi drugega odstavka 2. lena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 24/05 uradno preieno besedilo, 109/08, 38/10 ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 ZDU-1G in 65/14) je Vlada Republike Slovenije na seji dne . pod toko ... sprejela

SKLEP:

Vlada Republike Slovenije je doloila besedilo predloga Zakon o urejanju prostora (ZUreP - 2) (EVA: 2016-2550-0006) in ga predloi Dravnemu zboru Republike Slovenije v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

mag. Lilijana Kozlovi GENERALNA SEKRETARKA Prejmejo:

Dravni zbor Republike Slovenije, ministrstva, vladne slube.

Priloga: predlog zakona 2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem a li skrajanem postopku v dravnem zboru z obrazloitvijo razlogov: 3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in uskla jenost gradiva: Irena Majcen, ministrica, Ministrstvo za okolje in prostor, Lidija Stebernak, dravna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor, Luka Ivani, vodja Slube za sistem okolja in prostora, Ministrstvo za okolje in prostor 3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri prip ravi dela ali celotnega gradiva: 4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu dravnega zbora: Irena Majcen, ministrica, Ministrstvo za okolje in prostor, Lidija Stebernak, dravna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor, Luka Ivani, vodja Slube za sistem okolja in prostora, Ministrstvo za okolje in prostor

2

5. Kratek povzetek gradiva: Nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) razveljavlja in nadomea Zakon o prostorskem nartovanju, Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) ter Zakon o umeanju prostorskih ureditev v prostor in zdruuje vsebino urejanja teh zakonov na enem mestu v krovnem zakonu. Urejanje prostora tako po novem obsega prostorsko planiranje, prostorsko nartovanje, celovito umeanje, prostorske ukrepe, instrumente zemljike politike, instrumente spremljanje stanja v prostoru ter zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev. Nov ZUreP-2 nadgrajuje e vpeljan sistem dravnega in obinskega prostorskega nartovanja, prostorske ukrepe in ukrepe zemljike politike, pri tem pa uvaja tudi nekatere bistvene novosti:

- dosledno izpeljuje naelo usklajevanja interesov in sodelovanja med deleniki urejanja prostora,

- daje zakonsko podlago dravnim pravilom urejanja prostora, ki so bila prej predmet Uredbe o prostorskem redu Slovenije in iri pojem dravnega prostorskega reda kot mesta, kjer se zbirajo pravila, smernice in dobra praksa s podroja urejanja prostora,

- vpeljuje instrument prevlade ene javne koristi nad drugo v primeru, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni bilo mono dosei usklajene reitve,

- prednostno usmerja poselitev v razvojno pomembneja naselja, znotraj naselij pa se primarno izvaja notranji razvoj,

- daje neposredno zakonsko podlago za ohranjanje in dopolnjevanje posamine poselitve, - ustanavlja Komisijo za prostorski razvoj Vlade RS, ki kot delovno telo Vlade RS poda mnenje

v primeru neusklajenih javnih interesov in prevladi ene javni koristi nad drugo, - ustanavlja Prostorski svet pri Ministrstvu za okolje in prostor, ki deluje kot strokovno

posvetovalno telo Ministrstva ter nudi strokovno podporo pri oblikovanju mnenja Komisije za prostorski razvoj Vlade RS,

- doloa obveznost obinskega urbanista ali obinske/medobinske slube za urejanje prostora,

- predvideva ustanovitev liste izvedencev, na katere se obrnejo upravni organi v primeru manjkajoega strokovnega znanja,

- opredeljuje status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na podroju urejanja prostora in jim daje monost vlaganja pravnih sredstev,

- poda zakonsko podlago za pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije, - vpeljuje instrument prostorskega planiranja, pri emer doloa regionalni prostorski plan kot

nov strateki dokument na ravni razvojne regije in obinski prostorski plan na ravni obine, ki dejansko predstavlja vsebino dananjega stratekega dela obinskega prostorskega narta,

- iri pojem prostorskega nartovanja, ki poleg do sedaj poznanih instrumentov dravnega prostorskega narta, obinskega prostorskega narta, in obinskega podrobnega prostorskega narta, vkljuuje tudi dravni podroben prostorski nart, lokacijsko preveritev kot instrument individualnega donartovanja v obini ter odloke o urejanju podobe naselij in krajine,

- vpeljuje nov nain celovitega umeanja prostorskih ureditev dravnega pomena, ki poleg e obstojeega sistema dravnih prostorskih nartov, katerim sledi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja po Gradbenem zakonu, za doloene linijske prostorske ureditve dravnega pomena omogoa tudi enovit postopek priprave dravnega podrobnega prostorskega narta in izdaje celovitega dovoljenja, ki po vsebini v eni fazi vkljuuje podrobno prostorsko nartovanje, projektiranje in dovoljevanje (princip vse na enem mestu),

- vpeljuje naloge gospodarjenja s stavbnimi zemljii in vodenja evidence stavbnih zemlji, - vpeljuje nove finanne mehanizme zemljike politike, kot je izravnalni prispevek, - posodablja vlogo elektronskega poslovanja preko prostorskega informacijskega sistema, - zavezuje k spremljanju in analiza stanja v prostoru, preko katerega se vrednotijo investicijske

in druge pobude. 6. Presoja posledic za:

a) javnofinanna sredstva nad 40.000 EUR v tekoem in naslednjih treh letih

DA

b) usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije

DA

c) administrativne posledice DA ) gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter DA

3

konkurennost podjetij d) okolje, vkljuno s prostorskimi in varstvenimi vidiki DA e) socialno podroje DA f) dokumente razvojnega nartovanja:

nacionalne dokumente razvojnega nartovanja

razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega prorauna

razvojne dokumente Evropske unije in mednarodnih organizacij

DA

7.a Predstavitev ocene finan nih posledic nad 40.000 EUR: Predlagani zakon ima negativne finanne posledice nad 40.000 EUR:

- Za dravni proraun so predvidene finanne posledice zaradi poveanja odhodkov v letu 2018 v viini 698.300,00 EUR, v letu 2018 v viini 698.300,00 EUR, ter v letu 2020 v viini 648.300,00 EUR.

- Za obinske proraune so predvidene finanne posledice zaradi poveanja odhodkov v letu 2018 v viini 3.680.000,00 EUR, v letu 2019 v viini 3.680.000,00 EUR in v letu 2020 v viini 3.680.000,00 EUR.

- Za obinski proraun so predvidene pozitivne finanne posledice zaradi poveanja prihodkov obinskih proraunov za leto 2018 v viini 20.140.000,00 EUR, za leto 2019 viini 20.140.000,00 EUR, ter za leto 2020 v viini 20.140.000,00 EUR.

4

I. Ocena finan nih posledic, ki niso na rtovane v sprejetem prora unu

Tekoe leto (t) t + 1 t + 2 t + 3 Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () prihodkov dravnega prorauna

Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () prihodkov obinskih proraunov

/ (+)

20.140.000 (+)

20.140.000 (+) 20.140.000

Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () odhodkov dravnega prorauna

/ (+)

698.300 (+) 698.300 (+) 648.300

Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () odhodkov obinskih proraunov

/ (+)

3.680.000 (+)

3.680.000 (+) 3.680.000

Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () obveznosti za druga javnofinanna sredstva

II. Finan ne posledice za dravni prora un

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih reitev so zagotovljene:

Ime proraunskega uporabnika

ifra in naziv ukrepa, projekta

ifra in naziv proraunske

postavke

Znesek za tekoe leto

(t) Znesek za t + 1

SKUPAJ

II.b Manjkajo e pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditv ijo:

Ime proraunskega uporabnika

ifra in naziv ukrepa, projekta

ifra in naziv proraunske

postavke

Znesek za tekoe leto

(t) Znesek za t + 1

SKUPAJ

II.c Nartovana nadomestitev zmanjanih prihodkov in pove anih odhodkov prora una:

Novi prihodki Znesek za tekoe leto (t) Znesek za t + 1 SKUPAJ OBRAZLOITEV: Negativne finan ne posledice Predlagani zakon ima negativne finanne posledice nad 40.000 EUR:

- Zaradi uvajanja novega instituta regionalnega prostorskega plana, ki naj se pripravi v vsaki od 12 razvojnih regij, predvidenih po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Za vodenje postopka njegove priprave bo Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo javni razpis, pri emer se prvenstveno cilja na sodelovanje obstojeih in strokovno okrepljenih regionalnih razvojnih agencij. Teh je trenutno 12, po ena za vsako razvojno regijo, pri emer deluje tudi 14 sodelujoih institucij, ki prav tako opravljajo nekatere splone razvojne naloge in so vpisane v evidenco regionalnih razvojnih agencij (podatek MGRT na dan 29.7.2016).

5

Priprava regionalnega prostorskega plana naj bi bila vsebinsko povezana s pripravo regionalnega razvojnega programa, zaradi esar doloene strokovne podlage e obstajajo, prav tako pa usposobljen kader, ki lahko usklajuje razline interese v prostoru. Za vodenje postopka priprave, izdelavo samega dokumenta in njegovih strokovnih podlag se v grobem ocenjuje, da bo potreben stroek cca. 300.000,00 EUR na razvojno regijo, kar pomeni skupaj 3.600.000,00 EUR, pri emer se ta stroek razdeli na obdobje treh let, kolikor se ocenjuje, da bo trajal postopek priprave, torej 1.200.000,00 EUR za leto 2018, 2019 in 2020. Zaradi vsebin, ki naj se v regionalnem prostorskem planu obdelajo, so zanj zainteresirane tako obine, kot tudi drava, ki naj v njem uskladi zasnove prostorskih ureditev dravnega pomena. Pri tem je zamiljen model sofinanciranja drave in obin (60/40, torej drava letno 720.000,00 EUR in obine skupaj letno 480.000,00 EUR oziroma vsaka 2.270,00 EUR). Glede na izvajanje Operativnega programa za obdobje 2014-2020, v skladu s katerim so bili e odobreni regionalni projekti v smislu regionalnega prostorskega nartovanja, bo veliko podlag za pripravo regionalnega prostorskega plana do uveljavitve tega zakona e pripravljenih tudi na tej podlagi. Glede na vsebino regionalnega prostorskega plana, ki bo usklajeval tudi zasnove prostorskih ureditev dravnega pomena, se del dravnega sofinanciranja prenese na pobudnike za pripravo dravnih prostorskih nartov. Prispevek obine, namenjen regionalnemu prostorskemu planu, se deloma pokrije iz naslova zmanjanja obsega in podlag za izdelavo obinskega prostorskega narta.

- Za delovanje novoustanovljenega Prostorskega sveta Ministrstva za okolje in prostor, v katerem je predvideno delovanje 11 zunanjih strokovnjakov, je potrebno zagotoviti stroke sejnin. V kolikor se bo omenjeni svet sestajal 1x meseno, je predvideni stroek pri sejnini 150 EUR (ki vkljuuje pregled konkretnih zadev) skupaj 18.300 EUR letno.

- Za izvajanje dodatnih nalog na Ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z vzpostavitvijo dravnega prostorskega reda, izvedbe postopka celovitega umeanja prostorskih ureditev dravnega pomena, regionalnega prostorskega planiranja, vodenja liste izvedencev, vsebinskega potrjevanja obinskih prostorskih nartov, urbanega razvoja, pomoi pri vzpostavitvi zemljike politike, spremljanja stanja prostorskega razvoja, vodenja prostorskega informacijskega sistema ter s tem povezanimi usposabljanji, je predviden stroek dodatnih 10 zaposlenih javnih uslubencev, kar znese cca. 270.000,00 EUR letno, ter 50.000,00 EUR za leto 2018 in 2019 zaradi strokov usposabljanj.

- Za vzpostavitev obinske slube urejanja prostora ali obinskega urbanista, ki bo opravljal dodatne naloge v zvezi z izvajanjem postopka lokacijskih preveritev in odstopanj od prostorskega akta je ocenjeno, da bo cca. 165 obin potrebovalo sodelovanje vsaj ene dodatne osebe (prostorskega nartovalca). e gre upotevati oceno, da ima 32 obin e ustanovljeno skupaj 5 medobinskih slub za urejanje prostora, in da zakon spodbuja povezovanje obinskih slub za urejanje prostora, bo potrebno na obinah dodatno zagotoviti sodelovanje cca. 80 oseb, ki izpolnjujejo pogoje za obinskega urbanista. Ocenjen stroek je 2.200.000,00 EUR letno za vse obine oziroma 10.380,00 EUR letno za povpreno obino in se bo predvidoma v celoti pokril iz plaila upravne takse za postopek lokacijske preveritve in odstopanj od prostorskega akta.

Pozitivne finan ne posledice:

- Postopki lokacijski preveritev in ugotavljanj odstopanj od prostorski aktov, ki se vodijo na obinskih slubah za urejanja prostora bi s plailom upravnih taks v povpreni viini 300,00 EUR pri 150 vlogah letno za lokacijsko preveritev in 100 vlogah letno za odstopanja od prostorskega akta, skupaj vsaki obini v grobi oceni prineslo 75.000,00 EUR letno oz. vsem obinam skupaj 15.900.000,00 EUR.

- Nov prihodek obine je tudi izravnalni prispevek, ki zajema del prirasta vrednosti zemljia, ki nastane zaradi spremembe njegove namenske rabe v stavbno zemljie. Prihodek se ocenjuje v viini cca. 20.000,00 EUR letno na obino, pri emer to za vse obine skupaj znaa 4.240.000,00 EUR.

7.b Predstavitev ocene finan nih posledic pod 40.000 EUR:

6

8. Predstavitev sodelovanja javnosti: Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: DA Javna razprava na objavljeno gradivo je potekala od 20.11.2015 do 19.2.2016 V razpravo so bili vkljueni: nevladne organizacije: Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij

(CNVOS), Mrea za prostor, Mrea Plan B za Slovenijo, Alpe Adria Green, Metro SR, zavod za prostor Savinjske regije,

predstavniki zainteresirane javnost: Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o., Arch Idea projektiranje in ineniring, d.o.o., Elektro Ljubljana d.d., ELES d.o.o., Gen energija d.o.o., Gradbenitvo Makuc, druba za izvedbo gradbenih del d.o.o., SODO d.o.o., Domplan d.d., Druba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije (DRC), DRI upravljanje investicij, Druba za razvoj infrastrukture, d.o.o., HSE Invest d.o.o., KL invest, ineniring, nadzor in projektiranje, d.o.o., Komunalno podjetje Velenje d.o.o., Plinovodi d.o.o., Protim Rinik Perc d.o.o., ROSSANA d.o.o., Si.mobil d.d., Telekom Slovenije d.d., Telemach d.d., VELUX Slovenija d.o.o. in fizine osebe

predstavniki strokovne javnosti: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenija (ZAPS), Inenirska zbornica Slovenije (IZS), Odgovorno do prostora! (OdP!), Zbor za oivitev in razvoj gradbenitva (ZORG), Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Gospodarsko interesno zdruenje geodetskih izvajalcev (GIZ GI), Gospodarsko interesno zdruenje distribucije elektrine energije, AmCham Slovenija (AmCham komisija za okolje in prostor), Zdruenje slovenske fotovoltaike (ZSFV) GIZ, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zdruenje regionalnih razvojnih agencij RRA GIZ, Trgovinska zbornica Slovenije, Geoloki zavod Slovenije (GeoZS), Institut za varilstvo d.o.o., Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), SIST - Slovenski intitut za standardizacijo, Urbanistini intitut Republike Slovenije (UIRS), Zavod za gradbenitvo Slovenije (ZAG), Zavod za gozdove Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), Zavod za varstvo kulturne dediine (ZVKDS), Sklad kmetijskih zemlji in gozdov RS, Drutvo arhitektov Ljubljana (DAL), Drutvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), Slovensko nepremininsko zdruenje FIABCI, Zveze geodetov Slovenije (ZGS), Drutvo za ohranjanje naravne dediine Slovenije (DONDES), Drutvo za preuevanje rib Slovenije (DPRS), Drutvo za razvoj prometa (DRP), Drutvo gradbenih inenirjev in tehnikov Novo mesto (DGIT NM), Drutvo gradbenih tehnikov in inenirje Velenje (DGIT Velenje), Elektrotehniko drutvo Ljubljana, Planinska zveza Slovenije (PZS), Zveza drutev arhitektov Slovenije (ZDAS), Zveza drutev gradbenih inenirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), skupnost gradbenih ol Slovenije, Univerza v Ljubljani: Fakulteta za arhitekturo, Biotehnika fakulteta Oddelke za krajinsko arhitekturo, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo, Filozofska fakulteta Oddelke za geografijo, Univerza v Mariboru: Fakulteta za gradbenitvo, prometno inenirstvo in arhitekturo, Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK),

organi v sestavi Ministrstva za okolje in prostor RS: Agencija RS za okolje (ARSO), Direktorat za okolje, Geodetska uprava RS (GURS), Inpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP). Uprave Republike Slovenije za zaito in reevanje(URSZR)

ministrstva RS: Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo Direktorat za logistiko, Ministrstvo za infrastrukturo

upravne enote: Upravna enota Postojna (v imenu vseh upravnih enot), Upravna enota Slovenska Bistrica

obine in zdruenja obin ali pa navedite, da se gradivo ne nanaa nanje: Skupnost obin

7

Slovenije, Zdruenje obin Slovenije, Zdruenje mestnih obin Slovenije, Obina Cerknica, Mestna obina Ljubljana, Obina Bohinj, Obina Jesenice, Obina Logatec, Mestna obina Celje, Mestna obina Maribor, Obina Ormo, Obina Vodice

druge fizine osebe.

Pripombe in predlogi so bili v veini upotevani. Niso bili upotevani predlogi po vpeljavi dodatnih samostojnih prostorskih nartov (npr. urbanistinih nartov, krajinskih nartov), saj bi povzroili kopienje in nepreglednost sistema prostorskih aktov. 9. Pri pripravi gradiva so bile upotevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti:

DA

10. Gradivo je uvr eno v delovni program vlade: DA

Irena Majcen ministrica

8

PRILOGA 1 Na podlagi drugega odstavka 2. lena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 24/05 uradno preieno besedilo, 109/08, 38/10 ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 ZDU-1G in 65/14) je Vlada Republike Slovenije na seji dne . pod toko ... sprejela

SKLEP:

Vlada Republike Slovenije je doloila besedilo predloga Zakon o urejanju prostora (ZUreP - 2) (EVA: 2016-2550-0006) in ga predloi Dravnemu zboru Republike Slovenije v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

mag. Lilijana Kozlovi GENERALNA SEKRETARKA Prejmejo:

- Dravni zbor Republike Slovenije, - ministrstva, - vladne slube.

Priloga:

- predlog zakona

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana T: 01 478 74 00

F: 01 478 74 25

E: gp.mop@gov.si

www.mop.gov.si

ZAKON O UREJANJU PROSTORA - ZUreP-2

I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKO NA 1.1. Dananje stanje

Slovenija je prvo krovno ureditev podroja urejanja prostora in graditve objektov dobila v zaetku leta 2003. lo je za Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) in Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Pred tem se je ves as samostojne drave uporabljala e nekdanja republika zakonodaja. eprav je lo za pomembno pravno podroje in eprav naj bi ta zakona postavila trajne normativne temelje, je kmalu prilo do drobljenja te ureditve. ZUreP-1 je e v letu 2007 delno nadomestil Zakon o prostorskem nartovanju (ZPNart), ki je iz ZUreP-1 izvzel in loeno uredil podroje prostorskega nartovanja, opremljanja zemlji za gradnjo in prostorske informatike, torej glavnino njegove vsebine. Tudi sam ZPNart se je vekrat spreminjal in dopolnjeval, najbolj pa je vanj leta 2010 posegel Zakon o umeanju prostorskih ureditev dravnega pomena v prostor, ki je loeno uredil problematiko priprave dravnih prostorskih nartov in specialno uredil e nekaj drugih povezanih vpraanj. Zaradi tovrstnega normativnega drobljenja se je izkazala potreba po celostni prenovi tega zakonodajnega podroja. Ministrstvo, pristojno za prostor, je v letu 2013 (takrat e kot del Ministrstva za infrastrukturo in prostor), doloilo obrise tega zakonodajnega projekta z Izhodii normativnih sprememb na podroju urejanja prostora in graditve objektov, ki jih je potrdila tudi Vlada RS. Projekt je bil zastavljen iroko in naj bi ob angamaju strokovne in institucionalne javnosti po korakih naslovil bistvene teave na tem podroju, najprej v sami krovni zakonodaji, nato pa tudi po podronih predpisih, ki mono soustvarjajo normativno in izvajalsko okolje na tem podroju. Ob prvotni pripravi normativnih reitev se je najprej nartovalo zgolj spremembe in dopolnitve kljunih zakonov, torej ZPNart in ZGO-1. Kmalu je postalo jasno, da obseg sprememb terja vsaj spremembe v tehniki istopisa obeh zakonov, e bolje pa popolnoma prenovljeno oziroma novo krovno zakonodajo. e zlasti v prostorski zakonodaji se je pokazalo, da ne zadoa niti nov zakon o prostorskem nartovanju, temve je edino primerno, da se pripravi nov zakon o urejanju prostora, ki obsega bistveno ve od zgolj prostorskega nartovanja. Podobno se je pri delu na gradbenem zakonu pokazalo, da je vpraanje reguliranja poklicev na tem podroju in delovanja obeh poklicnih zbornic, kar sedaj vse ureja ZGO-1, primerneje izloiti in obravnavati v samostojnem zakonu, v gradbenem zakonu pa urediti tista vpraanja, ki so povezana z gradnjo in izvajanjem posegov v prostor. Rezultat opravljenega dela so poleg novega Zakona o urejanju prostora e nov Gradbeni zakon in nov Zakona o pooblaenih arhitektih in inenirjih. Danes je krovna materija urejanja prostora zaobjeta v treh krovnih zakonih:

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, ki ureja samo e prostorske ukrepe in opravljanje dejavnosti na podroju prostorskega nartovanja)

Zakon o prostorskem nartovanju (ZPNart, ki ureja obinsko prostorsko nartovanje, prostorski informacijski sistem in podroje opremljanja stavbnih zemlji)

Zakon o umeanju prostorskih ureditev dravnega pomena v prostor(ZUPUDPP, ki ureja pripravo dravnih prostorskih nartov in nekatere specialne dolobe v razmerju do ZUreP-1 glede prostorskih ukrepov ter specialne dolobe e z nekaterih drugih podroij)

Znailnost normativnega okvirja na podroju urejanja prostora je torej razprenost materije v ve krovnih predpisih, nadalje veliko tevilo sektorskih predpisov, ki posamezne elemente urejanja prostora urejajo specialno (in jih je posledino mo teti za prostorske predpise v

10

irem pomenu) ter dejstvo, da je sistem e vse od leta 2003 dalje pravzaprav v prehodnem obdobju. Zaradi tevilnih prehodnih obdobij je preglednost teh aktov zmanjana. Ta krovni zakonodajni okvir se je spreminjal relativno pogosto, vendar skoraj izkljuno le v postopkovnih dolobah. S spremembami so se iskali naini, kako postopke priprave prostorskih aktov narediti bolj racionalne in hitreje, kar se je skualo dosei v glavnem s krajanjem rokov, ukinjanjem doloenih faz, uzakonjanjem molka organa ipd. Ob tem, da ti ukrepi pogosto niso bili uspeni, saj niso odpravljali pravih razlogov za dolge roke, ki so povezani zlasti s t.i. sektorizacijo prostora, se je zaradi ukvarjanja z njimi spregledalo oziroma zanemarilo podroje zemljike politike oziroma gospodarjenja z zemljii. e je v preteklosti to podroje urejal poseben zakon, se je e v ZUreP-1 nabor s tem povezanih instrumentov skril (ob sicer poudarjenem pomenu tega podroja v naelih in ciljih zakona), zakoni s tega podroja pa se s tem tako reko niso ukvarjali, eprav gre za mehanizme, ki so kljuni za udejanjanje nartovalsko sprejetih odloitev in za smotrno uporabo prostora kot vira. Prav tako se zakonodaja ni ukvarjala z vsebinskimi vpraanji prostorskega nartovanja, ki bi poenotili pravila nartovanja na obmoju celotne Slovenije in bi lahko hkrati tudi prepreili sektorsko drobljenje prostorskega nartovanja v podroni zakonodaji. Sprejemanje novih zakonov in drobljenje materije mednje, zatem pa e dodatno spreminjanje teh loenih zakonov, je razlog za nedoseganje zastavljenega cilja: preglednega in stabilnega sistema za zagotavljanje javnega interesa na podroju urejanja prostora na eni strani, ter razumljivega, relativno enostavnega in varnega investicijskega okolja za zasebni interes in gospodarsko pobudo na drugi strani. Poleg drobljenja krovne ureditve imajo na (ne)doseganje navedenih ciljev velik uinek tudi tevilni sektorski zakoni in predpisi, ki so bili sprejeti tekom zadnjih let in s katerimi so bili predvsem zaradi implementacije prava EU ob bok krovnim postopkom in vsebinskim zahtevam na podroju urejanja prostora dodani vzporedni postopki in dodatne vsebinske zahteve ter vzpostavljen obseen in pogosto medsebojno neusklajen sistem javno-pravnih reimov v prostoru. Gre zlasti za predpise s podroja varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja z vodami, kmetijskih zemlji in gozdov in varstva kulturne dediine, torej varstvene predpise, pa tudi za zakonodajo t.i. razvojnih resorjev (energetika, infrastruktura). Po obsegu regulacije (tevilo predpisov) in v njih vsebovanih vsebinskih in postopkovnih zahtevah predstavljajo ti predpisi kvantitativno in kvalitativno veji problem od opisanega stanja na podroju krovne zakonodaje. Ker so zahteve teh predpisov in izvedba paralelnih postopkov presoje umeanja objektov v prostor pogoj za sprejem prostorskih aktov ter za pridobitev gradbenega dovoljenja, si velikih sprememb v procesih in postopkih umeanja v prostor in dovoljevanja gradenj zato ni mogoe predstavljati brez vzporedne spremembe sektorskih predpisov, njihove racionalizacije, poenostavitve in veje transparentnosti. Vsebina urejanja prostora je med drugim usklajevanje razvojnih in varovalnih ciljev v prostoru. Slednje je predvsem naloga nosilcev urejanja prostora (ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih slub in nosilci javnih pooblastil), ki imajo pri prostorskem nartovanju kljuno vlogo, eprav naj bi lo pri urejanju prostora za izvirno nalogo obin, ki pa so se z nosilci urejanja prostora dolne usklajevati. Kljuno teavo pri tem predstavlja izrazito sektorski pristop, saj se obine praviloma usklajujejo z vsakim nosilcem posebej, ta pa pri tem zasleduje zgolj tiste javne interese ter varuje tiste javne dobrine, ki sodijo v njegovo pristojnost, pri emer ima ta nosilec poleg splone zakonske podlage iz ZPNart, pogosto svoje delovanje urejeno e s posebnimi predpisi, ki doloajo posebne vsebinske zahteve in predpisujejo dodatne/paralelne postopke. Posamezni nosilci so pri svojih zahtevah pri nartovanju prostora med seboj tudi neusklajeni. Na tak nain je usklajevanje interesov v prostoru, kar je osrednja vloga in namen prostorskega nartovanja, precej oteeno, postopki pa dolgotrajni. To je e zlasti problematino pri dravnih nosilcih urejanja prostora, saj so ti za razliko od lokalnih obini hierarhino nadrejeni, zato se obine praviloma z njimi morajo uskladiti, predvsem pa na dravni ravni ni pristojne institucije oziroma instrumenta, s katerim bi bilo mono odloati v primeru neusklajenosti med posameznimi nosilci urejanja prostora in obino ali pa v primeru neusklajenosti med samimi dravnimi nosilci. Takno vlogo se praviloma pripisuje ministrstvu, pristojnemu za prostor, a ta v obstojeem sistemu nima ustrezne pravne podlage za tovrstno delovanje. Ob navedenem pa je treba izpostaviti, da je takno usklajevanje mono in smiselno

11

ele po tem, ko obina odgovorno in strokovno opravi predhodno fazo priprave prostorskega akta, kar pomeni, da e sama v skladu s svojimi pristojnostmi pretehta in uskladi javne in zasebne interese in na ta nain ustrezno razbremeni in pospei nadaljnje usklajevanje z dravnimi nosilci. Obinski prostorski nart zdruuje vse strateke in izvedbene vsebine in je zato preokoren in pomeni velik zalogaj z vidika priprave in financiranja. Predvsem pa tak akt pomeni velik problem pri izvajanju, saj je pogosto nepregleden, prenormiran in zato tudi sam s seboj v nasprotju. To se kae v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, na kar so opozarjale upravne enote na regijskih posvetih, ki jih je v letu 2014 izvajalo takratno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor prav zaradi nartovane prenove prostorske in gradbene zakonodaje. Poleg obsega samega akta pa je kljuno tudi spoznanje, da je regulacija prostora pogosto preve podrobna, zaradi esar predstavlja teave v vsakodnevnih ivljenjskih situacijah. V kombinaciji s pomanjkanjem monosti diskrecijskega odloanja pri dovoljevanju posegov v prostor, nagnjenosti k izrazito gramatikalni interpretaciji dolob aktov, pretiranem osredotoanju na tekstualne dele aktov in pa omejenih monostih njihovega spreminjanja, je rezultat togost sistema, ki pogosto ne zmore naslavljati tako razvojnih, kot varstvenih potreb v prostoru. Postopki priprave DPN so z ZUPUDPP zelo podrobno urejeni. Prav zaradi (pre)podrobne regulacije korakov zakon ne omogoa uinkovitega prekrivanja posameznih faz postopka in prilagajanja novim situacijam (npr. izvedba postopka z obema okoljskima presojama, vendar brez primerjave variant), kar je privedlo v ugotovitev, da je ureditev pretoga in ne more uinkovito odgovarjati na nastale nove situacije, tudi v povezavi z uveljavljeno Uredbo EU o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (t. 347/2013, v nadaljevanju: PCI uredba). Na podlagi te uredbe je bilo ugotovljeno, da se doloene faze priprave DPN podvajajo s procesi, ki se izvedejo po sprejemu DPN in da bi jih bilo treba zdruiti. Hkrati pa nas na neustrezno implementacijo direktiv opozarja tudi evropska komisija, saj ugotavlja, da je treba npr. okoljevarstveno soglasje bolj povezati z gradbenim dovoljenjem, kar vpliva tudi na postopke priprave DPN, kjer se to soglasje praviloma pridobi pred sprejemom uredbe o DPN. Poleg opisanih izvedbenih teav na podroju prostorskega nartovanja pa obstojea regulacija skoraj v celoti spregleda podroje razvojnega planiranja. Ne gre samo za spregled v prostorski, temve tudi v iri zakonodaji. Vtis je, da je prostorsko nartovanje tako samo sebi namen, oziroma da je njegova vloga zgolj v ustvarjanju podlag za pridobivanje gradbenih dovoljenj, kar seveda ne dri. Prostorsko nartovanje je orodje irega drubenega, ne zgolj prostorskega razvoja. Ta teava se izrazito pokae ob bolj stratekih odloitvah razvoja prostora in drube, ko je treba nasloviti pomembneja vpraanja trajnostnega razvoja, povezana z evropskimi in globalnimi izzivi. Energetska oskrba, transport, prehranska oskrba, podnebne spremembe, vse to so izzivi, ki se odraajo v prostoru, prostor pa mora imeti svoje mesto pri ustvarjanju odgovorov na te izzive. V tem pogledu je obstojei sistem ukvarjanja s prostorom kot izrazito obinsko domeno, v katero drava posega zgolj skozi umeanje dravnih prostorskih ureditev, neprimeren. Bodoe normativno okolje na tem podroju se mora bistveno ukvarjati s tistimi vidiki urejanja prostora, ki presegajo administrativne delitve prostora in bazirajo na striktni delitvi nalog med posameznimi obinami in obinami in dravo. Podoben manko, eprav na drugi, povsem izvedbeni strani spektra urejanja prostora, pa predstavlja zdaj e dolgoletna odsotnost mehanizmov zemljike politike. ZUreP-1 sicer vsebuje nekatere prostorske ukrepe, ki pa so izrazito administrativne oziroma avtoritativne narave, v celoti pa manjkajo ukrepi gospodarjenja z zemljii, ter finanni in drugi stimulativni ukrepi za aktivacijo zemlji. Ekonomika prostora je scela spregledan element prostorskega razvoja. Ta namre ne more temeljiti zgolj na prostorskem nartovanju, saj ta lahko zgolj bolj ali manj uspeno ustvarja npr. stavbna zemljia kot kljune gradnike prostorskega razvoja, potem ko so enkrat ustvarjena, pa morajo gospodarjenje z njimi prevzeti drugi mehanizmi. V pomanjkanju teh gre najverjetneje tudi iskati razlog za stalne pritiske na vedno nove komplekse stavbnih zemlji, saj nimamo uinkovitih orodij za aktivacijo obstojeih. Prostorsko nartovanje in mehanizmi zemljike politike sta dva kraka karij, ki krojita prostorski razvoj na izvedbeni ravni, zato je manko slednjih zelo problematien, nadgradnja pa nujno potrebna. 2. CILJI, NAELA IN POGLAVITNE REITVE PREDLOGA ZAKONA

12

2.1 Cilji

Temeljni cilji zakona so: - krovno urejanje podroja urejanja prostora, - vzpostavitev prostorskega planiranja kot instrumenta sprejemanja stratekih usmeritev

in odloitev v prostorskem razvoju, - vpeljava odloanja na regionalnem nivoju, - vzpostavitev jasnega in preglednega sistema prostorskih aktov z novimi uinkovitimi

instrumenti prilagajanja na spremembe in brez pretiranih poseganj v obstoje sistem obinskih prostorskih nartov,

- vpeljava novega postopka celovitega umeanja doloenih prostorskih ureditev dravnega pomena po principu vse na enem mestu,

- vzpostavitev ustreznih mehanizmov gospodarjenja obin s stavbnimi zemljii, - vzpostavitev ustreznih finannih instrumentov zemljike politike.

2.2 Naela ZUreP-2 nadgrajuje obstojea naela prostorskega nartovanja, kot so doloena v ZPNart in jih iri na celotno podroje urejanja prostora:

- naelo vzdrnega prostorskega razvoja naj zagotavlja trajnostno in racionalno rabo zemlji, pri emer je treba fizini prostor pojmovati kot vrednoto, katere uporaba naj ne ogroa zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij;

- naelo ohranjanja in krepitve prepoznavnih znailnosti prostora omogoa ohranjanje in krepitev narodne identitete v prostoru;

- naelo usmerjanja poselitve zagotavlja pogoje za kakovostno ivljenjsko okolje; - naelo usklajevanja interesov zahteva skrbno tehtanje in medsebojno usklajevanje

razlinih interesov v prostoru, pri emer naj se kot cilj ie skupna sprejemljiva reitev; - naelo strokovnosti zahteva kvalitetno in utemeljeno pripravo prostorskih planov in

prostorskih aktov; - naelo sodelovanja javnosti je v skladu z Aarhuko konvencijo vpeto v pripravo

prostorskih planov in prostorskih aktov preko obveanja, sodelovanja in pravnih sredstev.

2.3 Poglavitne reitve Nabor dravnih pravil urejanja prostora in dravni prostorski red ZUreP-2 vzpostavlja nabor dravnih pravil urejanja prostora, ki so bila prej veinoma predmet Uredbe o prostorskem redu Slovenije in predstavljajo vsebinska pravila urejanja prostora. Dravna pravila urejanja prostora so urejena na dveh mestih: temeljna pravila so vkljuena v sam zakon, medtem ko bodo druga pravila sprejeta z uredbo Vlade in bodo postala del dravnega prostorskega reda. Dravni prostorski red je namre skupno mesto, kjer se zbirajo pravila, smernice, standardi in primeri dobre prakse, ki se uporabljajo pri prostorskem nartovanju, pri dovoljevanju in pri izvajanju posegov v prostor. Temeljna pravila so konkretizacija nael ZUreP-2. Kot vodilno pravilo je vzpostavljeno sodelovanje in usklajevanje interesov med dravo, njenimi nosilci urejanja prostora in obinami. Usklajevanje naj poteka od prve razvojne ideje dalje v izogib problemom, ki se sedaj najvekrat zgodijo na povsem operativni ravni in lahko ustavijo konkretne investicije v prostoru, ko so te e v fazi nartovanja. Na novo je vpeljano pravilo ocenjevanja vplivov posamezne razvojne odloitve na gospodarstvo, drubo in okolje. Gre za nadgradnjo okoljskih presoj, ki se izvajajo v skladu z zakonom o varstvu okolja in zakonom o ohranjanju narave, saj je treba odloitve pri urejanju prostora pretehtati tudi iz ekonomskega in drubenega vidika. Ker je praksa pokazala, da lahko prihaja do kolizije javnih interesov in da so razvojni dokumenti posameznih resorjev velikokrat medsebojno neusklajeni ali celo povsem nasprotujoi, pri emer nosilci urejanja prostora povsem upravieno branijo vsak svoj javni interes, je bilo potrebno oblikovati instrument prevlade ene javne koristi nad drugo. Komisija za prostorski razvoj Vlade RS tako na podlagi strokovnih ocen poda mnenje o tem, katera javna korist naj v konkretni zadevi prevlada, konno odloitev o tem pa sprejeme Vlada RS. Med pravili je doloena tudi racionalna raba prostora, posebnosti prostorskega nartovanja za

13

nekatera ogroena obmoja z omejitvami ter usmerjanje razvoja poselitve. Poselitev se tako nartuje v ureditvenih obmojih naselij, pri emer se prednostno usmerja v razvojno pomembneja naselja. Znotraj tega ima notranji razvoj, prenova in zgoevanje poselitve ter aktivacija prostih povrin prednost pred iritvijo ureditvenega obmoja naselja. iritev se sicer izvaja na obmoje za dolgoroen razvoj naselja, predvidena pa je le za doloena naselja, ki izpolnjujejo zakonske kriterije, da bi se s tem izognili stihijskim in neorganiziranim posegom v prostor. Pri nartovanju razvoja poselitve je potrebno zagotavljati zadostno tevilo zelenih in grajenih odprtih javnih povrin. Zakon daje neposredno zakonsko podlago za ohranjanje in dopolnjevanje posamine poselitve, pri emer se odpravlja delitev na razpreno poselitev in razpreno gradnjo. Vzpostavljena so pravila za nartovanje drubene in gospodarske infrastrukture, ter za doloanje gradbenih parcel. Novi deleniki urejanja prostora Zakon opredeljuje delenike urejanja prostora kot upravne organe in organizacije, strokovna in interesna zdruenja ter splono javnost, ki sodelujejo pri nastajanju odloitev na podroju urejanja prostora in jih te odloitve zadevajo. Kot novost je vzpostavljena Komisija za prostorski razvoj Vlade RS , ki kot nadresorsko telo daje mnenja v primeru neusklajenih interesov nosilcev urejanja prostora in v primerih prevlade ene javne koristi nad drugo. Gre za politino telo, kateremu nudi strokovno podporo Prostorski svet in samo Ministrstvo za okolje in prostor. Konne odloitve v zvezi s prevlado sprejeme Vlada in so zavezujoe za vse sodelujoe v postopku priprave prostorskega plana ali prostorskega akta. Ministrstvo za okolje in prostor je eden od nosilcev urejanja prostora, ki ima z novim zakonom poudarjeno vlogo skrbnika celotnega fizinega prostora, ne zgolj skrbnika urbanih obmoij, kot je izhajalo iz sedanje prakse. Veliko resorjev namre varuje prostor iz svojega izkljuno sektorskega vidika (npr. kmetijske povrine, vode, gozdovi) medtem ko nad prostorom kot naravnim virom do sedaj ni bdel nihe. Ministrstvo za okolje in prostor s tem prevzema vlogo, ki mu gre e po samem nazivu in skrbi tako za naselja kot tudi za odprt prostor. Na novo se ustanavlja Prostorski svet Ministrstva za okolje in prostor, ki teje 11 lanov zunanjih strokovnjakov za podroje urejanja prostora. Tvorijo ga predstavniki strokovnih zdruenj, fakultet, zdruenj obin, strokovnih institucij in nevladnih organizacij. Prostorski svet bo deloval na sejah in nudi strokovno podporo delovanju Ministrstva in Komisije za prostorski razvoj Vlade RS. Zakon opredeljuje za izdelovalca prostorskega akta obveznost, da pred zaetkom izdelave imenuje odgovornega vodjo izdelave, ki je pooblaeni prostorski nartovalec. Tudi sicer je za izdelavo prostorskih planov in prostorskih aktov predvideno sodelovanje interdisciplinarne skupine strokovnjakov, saj je za njihovo kvalitetno pripravo potrebno sodelovanje razlinih strok. Stanje na obinskih slubah za urejanje prostora je glede na nove zakonske pristojnosti izvajanja postopkov lokacijskih preveritev in odstopanj od prostorskih aktov potrebno izboljati in zagotoviti usposobljen kader, ki bo skrbel za podroje urejanja prostora. Predvideno je sodelovanje vsaj enega obinskega urbanista bodisi v obinski slubi za urejanje prostora, kot samostojno funkcijo ali preko povezovanja v medobinske uprave ali javne zavode za urejanje prostora. Vzpostavlja se lista izvedencev prostorsko-nartovalske in gradbene stroke, ki obravnavajo strokovna vpraanja, e upravni delavec ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. Poleg tega je podana podlaga za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na podroju urejanja prostora, da pridobijo omenjeni status, kar jim prinaa tudi poseben poloaj pri pravnih sredstvih zoper prostorske akte. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu dobivajo monost vlaganja pravnih sredstev (upravnega spora) zoper prostorske akte, pri emer se teje, da so zastopniki javnega interesa. Zakon dosledno izpeljuje zaveze, ki izhajajo iz Aarhuke konvencije ( Konvencija o dostopu do informacij, udelebi javnosti pri odloanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah) in glede na prejnjo ureditev iri sodelovanje javnosti na zgodneje faze priprave prostorskih planov in prostorskih aktov, predvideva nart sodelovanja z javnostjo, ter vzpostavlja monost upravnega spora zoper prostorske akte ter

14

ire pravno varstvo. Vpeljava regionalnega prostorskega planiranja Prostorsko planiranje kot instrument sprejemanja stratekih odloitev prostorskega razvoja se v irem pogledu izvaja preko Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki z ZUreP-2 dobiva zakonsko podlago, v ojem pogledu pa preko priprave regionalnega prostorskega plana in obinskega prostorskega plana. Gre za dva strateka razvojna dokumenta, pri emer je prvi pripravljen na ravni razvojne regije, drugi pa na ravni obine in naj bi v osnovi nadomestil strateki del sedanjih obinskih prostorskih nartov. Regionalno prostorsko planiranje je bilo tekom javne razprave osnutkov zakona iroko podprto s strani strokovne in splone javnosti. Zaradi odsotnosti izvajanja lokalne samouprave na ravni regij se je zakon oprl na institucionalni nivo razvojnih regij v skladu z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pripravljavca regionalnega prostorskega plana tako izbere Ministrstvo za okolje in prostor na javnem razpisu, cilja pa se zaenkrat predvsem na regionalne razvojne agencije, ki bi ob primerni strokovni in kadrovski okrepitvi lahko vodile pripravo taknega plana. Regionalni prostorski plan ima doloene vsebine opredeljene kot obvezne, da se uskladijo in doloijo na tem nivoju obravnave. Gre za doloene prostorske ureditve lokalnega pomena (npr. veje industrijske cone), o zasnovah katerih se obine morajo dogovoriti na regionalnem nivoju, saj jih drugae ne morejo planirati in nartovati na obinskem nivoju. Poleg tega se v regionalnem prostorskem planu uskladijo zasnove prostorskih ureditev dravnega pomena (oz. ob odsotnosti le-tega v akcijskem programu za izvajanje Strategije prostorskega razvoja regije), s imer drava odpira polje usklajevanja glede teh ureditev tudi z obinami na obmoju te razvojne regije in uresniuje naelo usklajevanja interesov in sodelovanja.

Dopolnitev sistema ob inskega prostorskega na rtovanja z novimi instrumenti Glede na razvoj prostorskega nartovanja v Sloveniji in tevilno menjavanje normativne podlage zakon poskua ohranjati obstoje sistem prostorskega nartovanja drave in obine preko instrumentov obinskega prostorskega narta, obinskega podrobnega prostorskega narta dravnega prostorskega narta. Reitve v tem sklopu predstavljajo nadgradnjo obstojeega sistema vsebin, postopkov in razmerij prostorskih aktov, saj bi bilo skrajno neprimerno menjati ta okvir v asu, ko je polovica obin e prela na zadnjo generacijo obinskih prostorskih nartov. Ker pa se je sistem v praksi izkazal za tog, asovno izjemno zamuden in zahteven ter izrazito vsebinsko obseen, se na novo vpeljujejo nekateri instrumenti za njegovo razbremenitev in pronost. S tem se eli dosei neko fleksibilnost in niji vnaprejnji nivo prostorske regulacije izven naselij.

15

Na ravni obine je tako predviden postopek lokacijske preveritve kot tretjega nivoja regulacije prostora. Tam obina po sorazmerno hitrem postopku ob sodelovanju javnosti in nosilcev urejanja prostora za konkretno investicijo opravi dodatno podrobno prostorsko nartovanje. Namenjena je obravnavi in omogoanju gradenj, ki niso predvidene v obinskem prostorskem nartu, a so dopustne po samem zakonu, in pa podrobneji regulaciji obmoij, kjer je gradnja sicer v obinskem prostorskem nartu predvidena, a konkretnih reitev zanjo e ni oziroma njihova doloitev v obinskem prostorskem nartu niti ne bi bila smiselna ali pa mona. Gre za instrument, ki je sicer potreben posebne pozornosti, saj predstavlja monost dajanja izjem od splone regulacije, zato je postopkovno urejen tako, da obstaja zadostna monost nadzora. e en instrument fleksibilizacije je postopek odstopanj od prostorskih aktov , kjer obina znotraj vnaprej pripravljenih kriterijev odobri, da lahko konkretna investicija v manji meri odstopa od prostorskega akta. Odstopanja morajo biti e vedno skladna z osnovno namero prostorske regulacije in naj ne povzroajo konfliktov v prostoru, temve jih omogoajo razreevati. Glede obinskih prostorskih nartov drastinih sprememb zakon ne vpeljuje, saj gre za institut, ki se v zadnjih letih ele dobro uveljavlja in predstavlja temeljni instrument prostorskega nartovanja. Spreminja se zaetek postopka priprave obinskega prostorskega narta, ki naj temelji na izhodiih za pripravo, torej analizi stanja prostora in pretehtanju pobud, ne pa zgolj zbiranju pobud in njihovem nekritinem prenaanju v prostorski akt. Obinski prostorski nart se razbremenjuje doloenih vsebin, saj se sedanji strateki del louje in prestavlja v obinski prostorski plan, doloeni prostorski izvedbeni pogoji pa prenaajo v dolobe o urejanju podobe naselij in krajin. Po drugi strani obinski prostorski nart doloa ureditveno obmoje naselij, znotraj katerega se izvaja notranji razvoj naselja, ter doloa obmoja za dolgorono iritev naselij, kamor se lahko naselje v prihodnosti iri. Na ravni obinskega prostorskega narta se lahko pripravita tudi urbanistina in krajinska zasnova (slednja tudi e na ravni regionalnega prostorskega plana), ki sta sestavni del tega prostorskega akta. Nov celovit postopek ume anja prostorskih ureditve dravnega pomena ZUreP-2 povzema materijo dosedanjega zakona o umeanju prostorskih ureditev dravnega pomena in v istem zakonu ureja tako obinsko kot dravno prostorsko nartovanje. Poleg e vpeljanega in sedaj nadgrajenega sistema sprejema dravnih prostorskih nartov, zakon vpeljuje tudi nov hitreji postopek celovitega umeanja po principu vse na enem mestu za doloeno infrastrukturo dravnega pomena. Postopek celovitega umeanja je namenjen tistim prostorskim ureditvam dravnega pomena, katerih pospeena dinamika izvedbe je predvidena v krajem asovnem obdobju, za eno funkcionalno zakljueno celoto, za katero je znan investitor njene izvedbe. Take ureditve so npr. vsa linijska infrastruktura: elektroenergetski vodi, plinovodi in drugi cevovodi, prometnice (ceste, eleznice), vodne ureditve, lahko pa tudi ureditve, ki nimajo linijskega znaaja, pa jih mora investitor v celoti izvesti v eni etapi. Gre za dvofazni postopek, ki najprej predvideva izbor najustrezneje variante, ki je lahko opravljen tudi v doloenih razvojnih dokumentih, v regionalnem prostorskem planu ali preko obiajne pobude, v drugi fazi pa zdruuje dejavnosti podrobnega prostorskega nartovanja, projektiranja in dovoljevanja. Konni rezultat taknega postopka je celovito dovoljenje, ki ga sprejme vlada z odlokom, in ki pomeni hkrati potrditev dravnega podrobnega prostorskega narta, gradbeno dovoljenje in vsebino nekdanjega okoljevarstvenega soglasja po zakonu o varstvu okolja, e gre za objekte, za katere se izvaja presoja vplivov na okolje. Postopek vsebinsko povzema doloila Evropske uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo.

16

Nadgradnja sistema prostorskih ukrepov Materija prostorskih ukrepov je bila do sedaj deloma urejena v ZUreP-1, deloma pa v drugih predpisih, zaradi esar je bilo potrebno krovno urediti podroje. Poleg nadgraditve in prenove obstojeih mehanizmov predkupne pravice obine, zaasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora, razlastitve in omejitev lastninske pravice, upravne komasacije in ukrepov pri prenovi, zakon uvaja ali iz drugih zakonov primerneje povzema mehanizme za razglaanje grajenega javnega dobra, instrument odreditve vzdrevanja in pa soglasja za spremembo meje parcel v obmoju stavbnih zemlji. Kot novost je vpeljana zaasna raba prostora in sicer z namenom aktivacije nerealiziranih ali opuenih gradenj za as do njihove izvedbe. Takne gradnje namre pomenijo neracionalno rabo prostora, ki jo lahko obina preko instituta zaasne rabe izbolja. Prenova zemljike politike in gospodarjenja s stavb nimi zemlji i V sklop zemljike politike se uvra evidentiranje in opremljanje stavbnih zemlji, zemljike slube ter finanna sredstva zemljike politike. Zakon kot novost opredeljuje monost obine, da pridobiva zemljia na obmoju za dolgorono iritev naselja, s imer lahko izvaja svoje poslanstvo gospodarjenja z zemljii. Obini je namre treba dati zakonske pristojnosti in mehanizme za vodenje zemljike politike oziroma za gospodarjenje z zemljii v javnem interesu, da bo lahko kontinuirano skrbijo za ponudbo stavbnih zemlji skladno s potrebami razvoja. Obine v postopku vzpostavitve evidence stavbnih zemlji nepozidana stavbna zemljia razvrstijo v 4 razvojne stopnje. Evidenca stavbnih zemlji s podatki o pozidanih zemljiih in s podatki o razvojnih stopnjah nezazidanih stavbnih zemlji predstavlja sistemsko reitev spremljanja stanja prostora tako na dravni kot tudi na lokalni ravni. Njena dodana vrednost je predvsem v spremljanju procesov in sprememb v prostoru ter njihovemu vrednotenju. Glede opremljanja zemlji za gradnjo je prenovljen sistem plaevanja komunalnega prispevka (nova monost akontacije komunalnega prispevka), kot novo finanno sredstvo obine pa je vpeljan izravnalni prispevek. Gre za zajem dela prirasta vrednosti zemljia, ki nastane zaradi spremembe njegove namenske rabe v stavbno zemljie. Obina z zajemom dela razlike v vrednosti pred in po spremembi namenske rabe povrne nekatere stroke, ki jih je imela s pripravo prostorskega akta, predvsem pa ta instrument stimulira aktivacijo zemlji oziroma je uperjen zoper kopienje nezazidanih stavbnih zemlji, medtem ko mora obina ustvarjati nova stavbna zemljia.

17

Spremljanje stanja prostora in prostorski informaci jski sistem Tako za novi ZUreP-2 kot tudi za Gradbeni zakon je bistvenega pomena, da se im prej vzpostavi delovanje prostorskega informacijskega sistema kot javnega spletnega portala, preko katerega bo potekala tako priprava prostorskih planov in prostorskih aktov, kot tudi vlaganje gradbenih dovoljenj. V njem se bo vodil tudi katalog pravnih reimov na dravni ravni, s imer naj bi se poveala pravna varnost in zagotovila celovitost informacij za vse udeleene delenike v teh postopkih. 3. OCENA FINANNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRAVNI PRORA UN IN DRUGA JAVNA FINAN NA SREDSTVA Negativne finan ne posledice Predlagani zakon ima negativne finanne posledice:

- Zaradi uvajanja novega instituta regionalnega prostorskega plana, ki naj se pripravi v vsaki od 12 razvojnih regij, predvidenih po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Za vodenje postopka njegove priprave bo Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo javni razpis, pri emer se prvenstveno cilja na sodelovanje obstojeih in strokovno okrepljenih regionalnih razvojnih agencij. Teh je trenutno 12, po ena za vsako razvojno regijo, pri emer deluje tudi 14 sodelujoih institucij, ki prav tako opravljajo nekatere splone razvojne naloge in so vpisane v evidenco regionalnih razvojnih agencij (podatek MGRT na dan 29.7.2016). Priprava regionalnega prostorskega plana naj bi bila vsebinsko povezana s pripravo regionalnega razvojnega programa, zaradi esar doloene strokovne podlage e obstajajo, prav tako pa usposobljen kader, ki lahko usklajuje razline interese v prostoru. Za vodenje postopka priprave, izdelavo samega dokumenta in njegovih strokovnih podlag se v grobem ocenjuje, da bo potreben stroek cca. 300.000,00 EUR na razvojno regijo, kar pomeni skupaj 3.600.000,00 EUR, pri emer se ta stroek razdeli na obdobje treh let, kolikor se ocenjuje, da bo trajal postopek priprave, torej 1.200.000,00 EUR za leto 2018, 2019 in 2020. Zaradi vsebin, ki naj se v regionalnem prostorskem planu obdelajo, so zanj zainteresirane tako obine, kot tudi drava, ki naj v njem uskladi zasnove prostorskih ureditev dravnega pomena. Pri tem je zamiljen model sofinanciranja drave in obin (60/40, torej drava letno 720.000,00 EUR in obine skupaj letno 480.000,00 EUR oziroma vsaka 2.270,00 EUR). Glede na izvajanje Operativnega programa za obdobje 2014-2020, v skladu s katerim so bili e odobreni regionalni projekti v smislu regionalnega prostorskega nartovanja, bo veliko podlag za pripravo regionalnega prostorskega plana do uveljavitve tega zakona e pripravljenih tudi na tej podlagi. Glede na vsebino regionalnega prostorskega plana, ki bo usklajeval tudi zasnove prostorskih ureditev dravnega pomena, se del dravnega sofinanciranja prenese na pobudnike za pripravo dravnih prostorskih nartov. Prispevek obine, namenjen regionalnemu prostorskemu planu, se deloma pokrije iz naslova zmanjanja obsega in podlag za izdelavo obinskega prostorskega narta.

- Za delovanje novoustanovljenega Prostorskega sveta Ministrstva za okolje in prostor, v katerem je predvideno delovanje 11 zunanjih strokovnjakov, je potrebno zagotoviti stroke sejnin. V kolikor se bo omenjeni svet sestajal 1x meseno, je predvideni stroek pri sejnini 150 EUR (ki vkljuuje pregled konkretnih zadev) skupaj 18.300 EUR letno.

- Za izvajanje dodatnih nalog na Ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z vzpostavitvijo dravnega prostorskega reda, izvedbe postopka celovitega umeanja prostorskih ureditev dravnega pomena, regionalnega prostorskega planiranja, vodenja liste izvedencev, vsebinskega potrjevanja obinskih prostorskih nartov, urbanega razvoja, pomoi pri vzpostavitvi zemljike politike, spremljanja stanja prostorskega razvoja, vodenja prostorskega informacijskega sistema ter s tem povezanimi usposabljanji, je predviden stroek dodatnih 10 zaposlenih javnih uslubencev, kar znese cca. 270.000,00 EUR letno, ter 50.000,00 EUR za leto 2018 in 2019 zaradi strokov

18

usposabljanj. - Za vzpostavitev obinske slube urejanja prostora ali obinskega urbanista, ki bo

opravljal dodatne naloge v zvezi z izvajanjem postopka lokacijskih preveritev in odstopanj od prostorskega akta je ocenjeno, da bo cca. 165 obin potrebovalo sodelovanje vsaj ene dodatne osebe (prostorskega nartovalca). e gre upotevati oceno, da ima 32 obin e ustanovljeno skupaj 5 medobinskih slub za urejanje prostora, in da zakon spodbuja povezovanje obinskih slub za urejanje prostora, bo potrebno na obinah dodatno zagotoviti sodelovanje cca. 80 oseb, ki izpolnjujejo pogoje za obinskega urbanista. Ocenjen stroek je 2.200.000,00 EUR letno za vse obine oziroma 10.380,00 EUR letno za povpreno obino in se bo predvidoma v celoti pokril iz plaila upravne takse za postopek lokacijske preveritve in odstopanj od prostorskega akta.

Pozitivne finan ne posledice:

- Postopki lokacijski preveritev in ugotavljanj odstopanj od prostorski aktov, ki se vodijo na obinskih slubah za urejanja prostora bi s plailom upravnih taks v povpreni viini 300,00 EUR pri 150 vlogah letno za lokacijsko preveritev in 100 vlogah letno za odstopanja od prostorskega akta, skupaj vsaki obini v grobi oceni prineslo 75.000,00 EUR letno oz. vsem obinam skupaj 15.900.000,00 EUR.

- Nov prihodek obine je tudi izravnalni prispevek, ki zajema del prirasta vrednosti zemljia, ki nastane zaradi spremembe njegove namenske rabe v stavbno zemljie. Prihodek se ocenjuje v viini cca. 20.000,00 EUR letno na obino, pri emer to za vse obine skupaj znaa 4.240.000,00 EUR.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DR AVNEM PRORAUNU ZAGOTOVLJENA, E PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORA UNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRAVNI PRORA UN E SPREJET

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRI LAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE NEMIJA Zakon o urejanju prostora (Raumordnungsgesetz (ROG) vom 22. Dezember 2008 (BGBl. I

S. 2986), das zuletzt durch Artikel 124 der Verordnung vom 31. August 2015 (BGBl. I S. 1474), gendert worden ist);

Uredba o urejanju prostora (Raumordnungsverordnung (RoV) vom 13. Dezember 1990 (BGBl. I S. 2766), die zuletzt durch Artikel 5 Absatz 35 des Gesetzes vom 24. Februar 2012 (BGBl. I S. 212) gendert worden ist),

Zakon o graditvi objektov (Baugesetzbuch (BauGB) vom 23. September 2004 (BGBl. I S. 2414), das zuletzt durch Artikel 6 des Gesetzes vom 20. Oktober 2015 (BGBl. I S. 1722) gendert worden ist);

Uredba o rabi zemlji (Baunutzungsverordnung vom 23. Januar 1990 (BGBl. I S. 132), die zuletzt durch Artikel 2 des Gesetzes vom 11. Juni 2013 (BGBl. I S. 1548) gendert worden ist).

V nemkem pravu se prostorsko nartovanje deli na t. i. Fachplanung, kar pomeni sektorsko oziroma podrono planiranje in pa na splono prostorsko planiranje, ki ni omejeno na posamezno stroko oziroma na posamezen predmet urejanja. Sektorsko planiranje se deli na planiranje v okviru varstva okolja (varstvo voda, varstvo zraka, komunalne deponije, odlagalia radioaktivnih odpadkov ipd.) in na drugo sektorsko planiranje (izgradnja avtocest, eleznic, infrastrukture za obrambo drave ipd.) Posamezni sektorski plani so urejeni v podroni zakonodaji. Splono planiranje (Gesamtplanung) teorija deli na prostorsko planiranje (Raumordnung) in na

19

urbanistino planiranje (Bauleitplanung). Prostorsko planiranje ureja Zvezni zakon o urejanju prostora (Raumordnunggesetz - ROG), ki opredeljuje predvsem glavne cilje in naloge prostorskega nartovanja in urejanja ter postavlja razmejitev med zveznimi pristojnostmi in pristojnostmi deel ter obin. Drava doloa le okvire prostorskega planiranja deelam in obinam. Prostorsko planiranje je v pristojnosti 16 deel (Landes und Regional planung) in obin (Bauleitplanung). Tega ureja Zakon o gradnji objektov (Baugesetzbuch BauGB). BauGB ureja pristojnosti in naloge obin pri urejanju prostora, vsebino obinskega prostorskega planiranja, vrsto planov, postopke sprejemanja ipd. Nekatere deele imajo e vmesno raven regije, za katere sprejmejo regionalne prostorske narte. Na zvezni ravni posamezne projektne dravnega pomena urejaj podzakonski akt Zakona o urejanju prostora (ROG), Uredba o urejanju prostora (RoV), ki doloa projekte na 19 podrojih uporabe, za katere se mora izvesti postopek zveznega nartovanja (ROV), ter podzakonski akt Zakona o graditvi objektov (BauGB), Uredba o rabi zemlji (Baunutzungsverordnung), ki doloa namensko vrste namenske rabe ter splone pogoje za nartovanje prostora na zvezni ravni (gradbene parcele, izkorienost, viina in etanost, parkirni normativi). Pristojnost lokalne samouprave pri prostorskem planiranju je omejena z zakonskimi omejitvami. Lokalna samouprava je omejena s cilji in izhodii irega prostorskega urejanja (Landes und Regional planen), z varstvom okolja in drugimi z zakonom urejenimi sektorskimi posegi v okolje. Fachplanung ima prednost pred obinskim planiranjem, e je irega pomena, ki presega obinski teritorij, in e so v postopku sprejemanja sektorskega plana lahko sodelovale obine s svojimi pripombami. Izjema pa obstaja, e so nosilci sektorskega planiranja sodelovali pri nastajanju obinskega prostorskega reda Flaechennutzungsplan in pri tem takrat niso nasprotovali predlaganemu prostorskemu redu, e seveda niso nastale potrebe ele pozneje zaradi spremenjenih dejanskih ali pravnih razmer. Vsi ti plani pa ne smejo biti toliko natanni oziroma ne smejo tako dolono urediti prostora, da bi s tem dejansko izniili monost samoupravnega urejanja obinskega prostora, saj po mnenju pravne teorije spada monost samostojnega prostorskega razvoja obine med temelje lokalne samouprave. Dodatno pa lokalno samoupravo krepi t. i. Gegenstromprinzip oziroma naelo nasprotnega toka, kar pomeni, da morajo lokalni prostorski akti slediti ciljem in dolobam regionalnih in deelnih prostorskih aktov, morajo pa na drugi strani oblikovalci deelnih in regionalnih planov pri nartovanju upotevati potrebe, monosti, zahteve in cilje lokalnih skupnosti. Nemka ureditev pozna dva tipa obinskih prostorskih aktov, in sicer: Flaechennutzungsplan Obinski nart namenske rabe zemlji (po BauGB pripravljalni nart coniranja) ter Bebaungsplan zazidalni nart (po BauGB zavezujoi prostorski akt). Obinski nart namenske rabe zemlji zajema celovito strategijo prostorskega razvoja posamezne lokalne skupnosti. Doloa cilje in ukrepe rabe prostora in njegovo namembnost, ki so predstavljeni grafino in tekstualno. Pri tem pa se ureditev in kartografija ne ukvarjata z dejansko parcelacijo prostora. Izkunje v Nemiji kaejo, da obina sprejemajo nart namenske rabe zemlji za zelo dolga obdobja in da postavljen nart namenske rabe zemlji le teko spremeni. Zazidalni nart obine pa ureja posamezne dele obine ali celo eno samo parcelno zemljie. Nart pravno zavezujoe doloa rabo posamezne parcele na ureditvenem obmoju. Zazidalni nart mora biti v skladu z obinskim nartom namenske rabe zemlji oziroma predstavlja nadaljevanje in konkretizacijo obinskega narta namenske rabe zemlji. Zazidalni nart pa je hkrati tudi osnovni pogoj za pridobitev dovoljenj za konkretno rabo (gradbeno dovoljenje) prostora. Namen postopka sprejemanja prostorskih aktov je v tem, da se v posameznih pravno urejenih fazah zagotovi im kakovostneja in obseneja razprava o prostorskem razvoju posamezne lokalne skupnosti. Tako pridobi obinski svet potrebne podatke, ki jih skupaj z drugimi omejitvami (deelni red, sektorski plani, cilji zakona) upoteva pri tehtanju med posameznimi reitvami in alternativami.

20

Sprejemanje obeh prostorskih aktov poteka v ve fazah. V prvi fazi obina sprejme odloitev o sprejemu plana in to odloitev objavi. V nadaljevanju povabi k sodelovanju pri pripravi plana sosednje obine in nosilce javnega interesa, ki imajo svoje pristojnosti na obmoju obine. Med nosilce javnega interesa spadajo: dravni organi, deelni organi, izvajalci javnih slub. Obina jih pozove, da podajo svoje mnenje o predlaganem prostorskem planu, nosilci javnega interesa pa morajo podati svoje mnenje v roku enega meseca, ta rok pa obina lahko podalja. e nosilci javnega interesa zamudijo ta postavljeni rok, so njihove pripombe prekludirane (se ne upotevajo), razen, e so obini bile znane oziroma bi ji morale biti znane ali e so za pravilno tehtanje pripomb velikega pomena. Cilj sodelovanja nosilcev javnega interesa je, da lokalna samouprava pridobi informacije o potrebah posameznih podroji javnega pomena. Skupaj s podatki oziroma pripombami, ki jih obina pridobi od svojih obanov, dobimo skupek informacij, ki pomenijo skupek interesov, potreb obanov in organizacij, ki jih mora obina upotevati in med njimi tehtati, ko odloa o konni podobi prostorskega plana.

Svoje mnenje o predlagani prostorski ureditvi lahko poda tudi javnost. Obina lahko omeji krog fizinih in pravnih oseb, ki lahko sodelujejo. Obveza obine, ki se nanaa na sodelovanje javnosti, je razdeljena na dve podfazi, in sicer: zgodnja faza in faza razgrnitve narta. V zgodnji fazi mora obina obvestiti svoje obane o zaetku postopka priprave prostorskega plana in o splonih ciljih in namenu ureditve ter o posledicah ureditve in morebitnih alternativah. Pomembno je, da prostorski akt e ne sme biti popolnoma izdelan oziroma doreen, saj bi s tem bilo dejansko onemogoeno uinkovito sodelovanje javnosti pri postopku in bi lo samo za formalizem.

V fazi razgrnitve narta ima vsak oban monost podati svoje mnenje in pripombe na predlog ureditve, ki mora biti tudi ustrezno obrazloena in pojasnjena. Obina mora na vsako tako mnenje in pripombo argumentirano odgovoriti. e vsaj 50 ljudi poda enakovrstno pripombo, ki pri konni ureditvi ni upotevana, mora obina za veljavnost prostorskega plana ta plan poslati e v potrditev nadrejenemu upravnemu organu. Prostorski plan sprejme obinski svet. K sprejetemu prostorskemu planu mora obina pridobiti soglasje vijega upravnega organa, kadar je to potrebno. Potrditev je vedno potrebna pri sprejemu prostorskega reda, pri zazidalnem nartu pa samo takrat, kadar ta ni bil sprejet na podlagi prostorskega reda. Pri potrditvi gre za nadzor pravne pravilnosti ureditve (postopek, vsebinske omejitve), ne pa za smiselnost oziroma dejansko kakovost ureditve, saj je ta v izkljuni pristojnosti lokalne samouprave. e upravni organ v roku 3 mesecev ne poda soglasja, nastopi fikcija, da je prostorski plan potrdil.

Zazidalni na rt (BEBAUUNSPLAN) Zazidalni nart sprejemajo lokalne oblasti na podlagi vije hierarhinih planov namenske rabe (Flchennutzungsplnen) za nadzor na urbanistinim razvojem mesta / naselja ter redom v obini. Na tak nain se iti enoten izgled naselja, ter prepreuje divje oblikovalske elje posameznih investitorjev. Pri tem ne gre samo za vpraanje izgleda, ampak tudi za zaito interesov posameznika. Tako lahko na primer venadstropna stavba oseni zemljia okolikih enodruinskih stavb. Kako detajlno predpisani so, je odvisno od posamezne deele (Nemija) in obin. Nekatere gredo tako dale, da v zazidalnih nartih predpisujejo celo barve strene kritine in fasade. Vpogled v zazidalni nart Zainteresirani kupec zemljia si lahko doloila za dotino zemljie ogleda v zazidalnem nartu, na obini ali na spletnem omreju. Zazidalni nart je sestavljen iz opisnega tekstualnega dela in na eni ali ve grafinih podlagah, na katerih so prikazana doloila.

21

Primer (izsek) iz zazidalnega narta za mesto Buxtehude z grafinimi razlagami. Vir: Mestna obina Buxtehude Kaj vse se nahaja (pie, narisano) v zazidalnem nartu Kaj vse obsega zazidalni nart je predpisano v 9. lenu Gradbenega zakona (Baugesetzbuch ( 9 BauGB). Za branje zazidalnega narta je potrebno znanje vsaj dve pravilnikov (predpisov): - Pravilni o grafini podobi narta (Planzeichenverordnung (PlanZV), kjer so opisane barve,

linije in znaki, ki se uporabljajo - Pravilnik o rabi zemlji (Baunutzungsverordnung (BauNVO), kjer je predpisana dovoljena

namenska raba, ter interpretacija doloil za tipologijo (npr. samostojea, dvojek, vrstna, karejska pozidava) in odmike.

Gradbena linija, gradbena meja in Baufenster gradbeni okvir Doloajo v kaknem obmoju in v kani smeri se lahko gradi. Baufenster je volumen (doloen z gradbeno linijo in mejo ter viino), prikazana na gradbeni parceli, znotraj katere se lahko umesti objekt, ter ga ne sme presegati. Pozidava se mora drati regulacijskih rt in viine, ter ne sme odstopati od njih. Stanovanjska obmoja brez zazidalnega narta V tevilnih obinah je sprejeti zazidalni nart samo za obmoja z novo pozidavo. Vendar se lahko gradi tudi znotraj obstojei stanovanjskih naseljih, naprimer na praznih parcelah znotraj pozidanega. Takne primere ureja 34. lena Gradbenega zakona (BauGB), ki doloa, da se novogradnje po obliki, namenski rabi in tipologiji vkljui v obstojeo pozidavo. O izpolnitvi teh pogoje odloa organ za gradbene zadeve. Varno nartovanje s predodlobo Investitor ima monost v obliki formalne predodlobe preveriti, e je njegova investicijska namera na doloenem zemljiu dopustna. Predodloba je mona in tudi priporoljiva pred nakupom doloenega zemljia. Predloiti je potrebno dokumente, kot so podatki od objektu, idejna zasnova ali izrauni.

22

AVSTRIJA DEELA TAJERSKA tajerski zakon o urejanju prostora (Steiermrkisches Raumordnungsgesetz 2010 StROG)

Gesetz vom 23. Mrz 2010, Fassung vom 16.09.2016 tajerski Zakon o graditvi objektov (Steiermrkisches Baugesetz BauG) Gesetz vom 4.

April 1995, Fassung vom 16.09.2016 Avstrija je zvezna deela, ki je sestavljena iz devetih deel. Deele imajo relativno veliko avtonomijo, saj zvezna ustava doloa, da zvezna oblast ureja samo tista podroja, ki jih ustava izrecno doloa kot pristojnost zveze. Vsa druga podroja urejajo deele same. Ker zvezna ustava ne navaja prostorskega planiranja kot del zvezne pristojnosti, spada celotno prostorsko planiranje v izkljuno pristojnost posamezne deele, razen e gre za sektorske pristojnosti, kot so npr. prometne povezave, vodno pravo, urejanje gozdov ipd. Drava v sistem prostorskega planiranja, ki je v pristojnosti deel, posega le prek t. i. sektorskega planiranja. Vsaka deela ima izvirno pristojnost za normiranje pravil urejanja prostora na svojem ozemlju. Posledica te pristojnosti je kupica razlinih ureditev in razlinih sistemov. Prav tako ni mogoe govoriti o enotnem sistemu na obinski ravni, saj razlini deelni modeli pomenijo tudi razlinost pri pristojnostih in oblikah prostorskega urejanja na ravni obine. V dravni pristojnosti so na primer sektorski predpisi s podroja voda, transporta (gradnja eleznic, dravnih cest, letalia, prehodi), gozdovi oziroma gozdarstvo, objekti za ravnanje z odpadki, rudarstvo, vojaki objekti, visoko napetostni daljnovodi, zakonodaja o varstvu zraka itd. Na dravni (zvezni) ravni je na podroju prostorskega nartovanja pomembna tudi Avstrijska konferenca za prostorsko nartovanje (ROK), katere dokumenti sicer niso pravno zavezujoi, vendar pa so v praksi (zaradi avtoritete argumentov) vendarle pomembni. Ob podroju prostorskega nartovanja, so v pristojnosti posameznih deel tudi nekatera (za prostorsko umeanje) pomembna sektorska podroja; na primer oskrba z energijo, varstvo narave (in v tem okviru doloanje zavarovanih obmoij narave), ohranjanje podeelja, deelne ceste, varstvo zraka itd., za katera deele sprejmejo sektorske (razvojne) programe, pri emer se znotraj deele za posamezne deelne regije sprejmejo regionalni programi. To nartovanje deel poteka skladno s podrono zakonodajo in praviloma ni neposredno pravno zavezujoe, vendar pa ga morajo obine in same zvezne deele pri prostorskem nartovanju ustrezno upotevati (ve v nadaljevanju). Sicer je samo prostorsko nartovanje ustavna pravica obin (Gemeinde) in okrog 2.350 lokalnih skupnosti prostorsko nartuje na lokalnem nivoju, pri emer pristojnosti posamezne lokalne skupnosti za prostorsko nartovanje niso odvisne od velikosti lokalne skupnosti. Glede na ustavno razmejitev pristojnosti je v nadaljevanju podrobneje predstavljena ureditev prostorskega nartovanja v eni deeli, in sicer na avstrijskem tajerskem (Steiermark). tajerski zakon o prostorskem na rtovanju tajerski zakon o prostorskem nartovanju (Steiermrkisches Raumordnungsgesetz 2010 - StROG) ureja cilje in naela prostorskega nartovanja. StROG ureja nad-lokalno (nad-obinsko) in lokalno (prostorsko) nartovanje. Nad-obinsko urejanja prostora Med naloge nad-obinskega urejanja prostora med drugim umea tudi sprejem t.i. razvojnih programov (Entwicklungsprogramme). Zakon ureja razvojne programe razlinih ravni oziroma vsebin in tako pozna: Razvojni program za celotno deelo (deelni razvojni program -

Landesentwicklungsprogramm), Sektorske (podrone) razvojne programe (Sachprogramme) in Programe za dele deele (regionalne razvojne programe - Regionale

Entwicklungsprogramme- REPRO) in po potrebi delne regionalne razvojne programe, ki obsegajo (zgolj) enega ali ve sektorjev.

Na deelni ravni je tajerska, upotevajo StROG, sprejela Landesentwicklungsprogramm Verordnung und Erluterung, ki tajersko deli na sedem regij, za katere je treba pripraviti regionalne razvojne programe. StROG zahteva, da mora biti v regionalnih razvojnih programih predstavljen nartovani prostorsko-funkcionalni razvoj regije, zlasti pa morajo taki programi vsebovati prostorsko-funkcionalne razvojne cilje in ukrepe za uresniitev razvojnih ciljev (na primer najveje velikosti zemlji za izraun potrebe po zazidljivih zemljiih v naseljih,

23

prednostna obmoja za rabo zazidljivih zemlji regionalnega pomena (npr. za industrijo in obrt) in za rabe nezazidljivih zemlji regionalnega pomena (npr. za kmetijstvo, ekologijo, izkopavanje surovin, zaito razvoja naselij), opredelitev povrin za postavitev regionalne infrastrukture (npr. koridorji za postavitev prometne infrastrukture, objekti za preskrbo in odstranjevanje). Reguliran je postopek sprejema (deelnega, regionalnega ali sektorskega) razvojnega programa. StROG doloa, da se osnutek uredbe razgrne vsaj 8 tednov, hkrati se razgrne tudi okoljsko poroilo oziroma obrazloitev, zakaj presoja vplivov na okolje ni potrebna; osnutek se zakonsko natetim subjektom polje neposredno, pri emer se - e je le mogoe, tudi drugim nosilcem nartovanja in podjetjem posebnega pomena. Po odobritvi razvojnega programa z odlobo (je treba tiste, ki so v svojih staliih ugovarjali osnutku, pisno obvestiti o tem, ali so bili njihovi ugovori upotevani ali ne. Za svetovanje deelni vladi se je v zvezi z vpraanji regionalnega urejanja prostora in kot nadzorni organ za podroje lokalnega urejanja prostora pri Uradu deelne vlade ustanovil Svet za urejanje prostora (Raumordnungsbeirat), ki daje mnenja oziroma stalia k razvojnim programom, lokalnim razvojnim konceptom in drugim prostorskim dokumentom in tematikam s pomenom za prostor. Lokalno prostorsko nartovanje Devet razlinih deelnih zakonov o prostorskem nartovanju (Raumordnungsgesetz) vsebuje razline zahteve glede vsebine, postopka sprejema in predstavitve (objave) lokalnih prostorskih aktov. Na ravni lokalne skupnosti so sicer praviloma poznani trije instrumenti (prostorskega) nartovanja, ki jih pozna tudi StROG: Razvojni koncept obine (rtliches Entwicklungskonzept), Nart namenske namembnosti rabe zemlji (Flchenwidmungsplan) in Zazidalni nart (Bebauungsplan). Razvojni koncept obine (rtliches Entwicklungskonzept) Vsaka obina je dolna s predpisom sprejeti razvojni koncept obine oziroma lokalni razvojni koncept; za povezane obine male regije pa zakon spodbuja sprejem skupnega lokalnega razvojnega koncepta. V lokalnem razvojnem konceptu /LRK)se doloi dolgorone in usklajene razvojne cilje, ki so podlaga za nadaljnje nartovanje. Vsebina lokalnega razvojnega koncepta je okvirno doloena e na zakonski ravni. Doloa prostorske smernice za zazidljiva zemljia in posebno rabo t.i. prostih obmoij. Izrecno je doloeno, da mora lokalni koncept pri tem upotevati in poudariti zvezne in deelne pravno zavezujoe narte in projekte. V LRK se ocenijo tudi potrebe po zazidljivih zemljiih. Postopek sprejema LRK ureja predvideva razgrnitev osnutka z obrazloitvenim poroilom. Po sprejetju sklepa je treba tiste, ki so vloili ugovore, pisno obvestiti o tem, ali so bili njihovi ugovori upotevani; e ugovori niso bili upotevani, je odloitev treba obrazloiti. LRK se sprejme s sklepom, ki ga mora potrditi e deelna vlada. Deelna vlada potrditev LRK zavrne, e je ta v nasprotju z dolobami deelne zakonodaje, zlasti dolobami STROG in njegovimi naeli urejanja prostora ali e je LRK v nasprotju z razvojnim programom (deelnim, regionalnim sektorskim). Nart namembnosti zemlji (Flchenwidmungsplan). Vsaka obina mora za celotno svoje obmoje sprejeti nart namembnosti zemlji, ki je sestavljen iz besedila in ve nartov. Zakon ureja obiajen in poenostavljen postopek sprejema narta namembnosti zemlji. Nart namembnosti zemlji za celotno obmoje obine doloa namembnost vseh povrin. V njem se doloijo naslednje osnovne namembnosti: zazidljiva obmoja, prometne povrine in proste povrine. V nartu namembnosti obina doloi obmoja zazidljivih zemlji in posebne rabe prostih zemlji, za katere je treba sprejeti zazidalne narte (doloi obmoja zazidalnih nartov), pri emer je po zakonu zazidalni nart obvezen za povrine nakupovalnih sredi, zavarovane krajine in povrine, kjer je zahtevana delitev zemlji. Pri tem zakon doloanje zazidljivih zemlji za stanovanjsko gradnjo omejuje oziroma povezuje s priakovanimi potrebami po razvoju naselij.

24

V nartu namembnosti se (med drugim) oznaijo pravno zavezujoi nad-obinski narti oziroma projekti (ceste, eleznice, urejanje voda, objekti za ravnanje z odpadki itd.), povrine in objekti, katerih raba je na podlagi zveznih ali deelnih zakonov omejena, obmoja nevarnosti, pridrana in opozorilna obmoja v skladu z narti obmoij nevarnosti na podlagi gozdarske zakonodaje, povrine, ki jih ogroajo poplave, visok nivo podtalnice, hudourniki nanosi, padanje kamenja, zemeljski ali sneni plazovi mirna obmoja v urbanih aglomeracijah in na podeelju it razvojnega programa o okoljskem hrupu, povrine, ki so na podlagi zvezne zakonodaje opredeljene kot obmoja starih okoljskih bremen in obmoja obvezne prikljuitve na daljinski toplovod. StROG posebej ureja tudi vpraanje, katere povrine sploh so primerne za pozidavo (za zazidljiva obmoja) in doloa, da povrine niso primerne za pozidavo, e: temu nasprotujejo naravni pogoji (sestava tal, nivo podtalnice, nevarnost poplav, podnebje,

padanje kamenja, zemeljski plazovi in podobno) ali je zaradi imisij (hrup, onesnaevala zraka, zemeljski sunki, obremenitve z vonjem in

podobnega) priakovati nevarnost za zdravje ali nevzdrne obremenitve in tega pogoja za zazidljivost ni mogoe izpolniti z ukrepi za komunalno ureditev ali

morajo ostati nezazidane, da se ohrani podoba kraja in pokrajine. Poleg tega StROG ureja vrste zazidljivih zemlji, in pri tem loi: povsem zazidljiva zemljia, komunalno neopremljena zazidljiva zemljia ter zazidljiva zemljia, potrebna sanacije. Iz StROG izhaja tudi ve obmoij v odprtem prostoru (Freiland). Ta obmoja niso nujno nezazidljiva, ampak gre za to, da niso namenjena naseljem oziroma iritvi naselij. e na teh obmojih ni izrecno dopustna gradnja (e ne gre za posebna obmoja rabe), razen gradnja, povezana s kmetijsko ali gozdarsko rabo, sluijo ta zemljia za kmetijsko ali gozdarsko rabo ali predstavljajo puo (dland). Te povrine se lahko doloijo kot proste zaradi javnega interesa (predvsem za namene varovanja narave ali podobe kraja ali pokrajine ali zaradi naravnih pogojev, kot so nivo podtalnice, sestava tal, nevarnost zemeljskih plazov, poplav, zamuljenja, padanje kamenja in zemeljski zdrs ter imisij itd) Na prostih obmojih pa je mogoe doloiti tudi posebna obmoja rabe; v okviru teh je mogoe opredeliti obmoja za obrate za obdelavo odpadkov in skladia za odpadke, smetine jame, stavbe za proizvodnjo in oskrbo z energijo, obmoja protipoplavne zaite in zaite pred plazovi, oskrbe z vodo in odvajanja odpadne vode ter istilnih naprav ali obmoja vejih ivinorejskih gospodarstev. Po potrebi pa je na prostih obmojih mogoe tudi (popolnoma) prepovedati gradnjo objektov. Po izrecni zakonski dolobi je mogoe za razline ravni istega obmoja nartovanja, ki leijo ena nad drugo, doloiti razline namembnosti in zazidljiva zemljia, e je smiselno, pa se lahko tudi za isto povrino doloijo razline namembnosti in zazidljiva zemljia, ki si sledijo v asovnem zaporedju. StROG ureja tudi ukrepe aktivne zemljie politike, in sicer: adogovor z lastniki zemlji o zasebno izvedenih ukrepih, doloitev roka za pozidavo nezazidanih zazidljivih zemlji, ki jih lahko sledi sprememba v

nezazidljiva obmoja (brez odkodnine) ter monost doloitve t. i. pridranih povrine (Vorbehaltsflchen) za objekte oziroma okolika

obmoja objektov v javnem interesu. Zazidalni nart (Bebauungsplanung) Zazidalni nart (ZN) se sprejme za dele (obmoja) obin, za katere tako izhaja iz narta namembnosti zemlji. Zakon ureja minimalno vsebino in dodatno vsebino zazidalnega narta (posebj so doloeni ukrepi na stavbah, prometnih povrinah in povrinah obratov in zemlji ter ukrepi za zaito pred naravnimi nevarnostmi). Za doloene vrste posegov oziroma obmoja je zazidalni nart obvezen oziroma ga je obina dolna sprejeti. Sprejem zazidalnega narta pa je obvezen po spremembi narta namembnosti zemlji, da se preprei ali odpravi ugovore o neskladnosti z nadrejenim nartovanjem obine. StROG ureja dolnost obine, da kolikor je predvideno v nartu namembnosti, najkasneje na zahtevo sprejme zazidalni nart (v zakonsko doloenem roku); doloeno pa je tudi, da na obmojih, kjer je predviden zazidalni nart, pred njegovim sprejemom gradbene dovoljenje ni dopustno izdati.

25

V zvezi s postopkom sprejemanja ZN velja poudariti, da StROG posebej ureja obveanje in sodelovanje lastnikov zemlji na obmojih urejanja. Dolnost revizije prostorskih aktov StROG ureja obvezno revizijo lokalnega razvojnega koncepta in/ali narta namembnosti zemlji. Pri tem pozna obvezen postopek na vsakih deset let, v okviru katerega je predviden tudi poziv za podajanje pobud za spremembe, ki se lahko zakljui s spremembo ali z odloitvijo, da ne bo spremembe (tudi ta odloitev se predloi v potrditev deelni vladi). Izrecno in (neodvisno od deset letnega roka) pa zakon doloa primere (razloge), ko se zahteva sprememba lokalnega razvojnega koncepta in narta namembnosti zemlji, pri tem pa je kot razlog obvezne spremembe tudi zahteva, da se prepreijo ali odpravijo neskladja z zveznimi ali deelnimi zakoni in podzakonskimi predpisi. V primeru, da obina te svoje obveznosti ne izpolni v predpisanem roku, vzorec lokalnega razvoja ali nart namembnosti zemlji sprejme na stroke obine deelna vlada. Deelna Vlada lahko na raun in v imenu obine sprejme tudi lokalni energetski koncept in doloi obmoja obvezne prikljuitve na daljinski toplovod v lokalnem energetskem konceptu. FINSKA Na Finskem ureja prostorsko planiranje Zakon o rabi zemlji za gradnjo objektov in o gradnji (Maankytt- ja rakennuslaki - Land Use and Building Act, 132/1999,). Gre za enega najsodobnejih prostorskih zakonov na obmoju EU, ki v celoti izhaja iz naela trajnostnega razvoja. Navedeni zakon ureja planiranje in nartovanje gradnje objektov na razlinih zemljiih, ureja pa tudi gradnjo objektov ter nekatera druga vpraanja, povezana z gradnjo (na primer razlastitev). 1. Prostorsko nartovanje na dravni in regionalni ravni Na dravni ravni pozna finska ureditev nacionalni program rabe prostora, ki pomeni temeljne reitve za vpraanja, ki imajo internacionalni ali nadregionalni pomen za rabo prostora, odloilni pomen oziroma vpliv na dravno kulturno in naravno dediino in za trajnostni razvoj ter ekonomsko prihodnost drave. Nacionalni program pomeni osnovo za celotno prostorsko planiranje na Finskem. Predstavlja osnovna naela in cilje planiranja. Poleg pravno zavezujoega nacionalnega programa ministrstvo za okolje pripravlja tevilne programe, strategije in priporoila, ki niso pravno zavezujoa, vendar so v praksi regionalnih centrov za varstvo okolja pomembna. Prvi strateki pravni akt se pojavi na ravni regije (Finska ima 19 regij, ki so oblikovane in veljajo samo za potrebe prostorskega planiranja). Zakon o rabi zemlji in gradnji objektov (v nadaljnjem besedilu: LUaBA) doloa, da morajo regionalni sveti (sestavljeni so iz predstavnikov lokalnih skupnosti, ki jih je na Finskem malo ve kot 400 in so zelo razline po velikosti, npr. Helsinki z ve kot pol milijona ljudi do obin s 1000 prebivalci) oblikovati regionalni plan rabe prostora. Regionalni plan svojo pozornost posvea predvsem naslednjim vsebinam: primerna regionalna in naselitvena struktura regije, ekoloko sprejemljiva raba prostora, okoljsko in ekonomsko sprejemljiva ureditev transportnih povezav ter raba vode in naravnih dobrin, ustvarjanje okoliin za regionalni razvoj gospodarstva, zaita naravnega okolja, naravne vrednote in kulturna dediina ter omogoanje zadovoljivih monosti za uporabo povrin v rekreacijske namene. Nartovalci morajo v plan implementirati nacionalni program rabe prostora, upotevati regionalno planiranje sosednjih regij, mnenje lokalnih skupnosti ter regionalne in lokalne posebnosti prostora. LUaBA tudi posebej doloa, da se morajo nartovalci plana izogibati nepotrebnemu okodovanju lastnikov zemlje ter upotevati ekonomske zakonitosti rabe prostora. Pravne posledice regionalnega plana rabe prostora so: 1. Regionalni plan morajo lokalne skupnosti uporabljati kot vodilo pri oblikovanju glavnega prostorskega plana obine in podrobnejega prostorskega narta obine. LUaBA pa pozna

26

izjemo od tega pravila, saj pravi, da lokalnim skupnostim ni treba upotevati regionalnega plana, e e imajo oblikovane svoje prostorske akte za to obmoje. Izjema je omiljena s tem, da LUaBA zavezuje obine, da morajo redno modernizirati svoje prostorske akte. Smisel izjeme je v tem, da lahko obina kljub spremembam na regionalni ravni e nekaj asa uporablja svoje lokalne prostorske akte in s tem ni v asovnem pritisku stalnega spreminjanja. 2. Vsakrno prostorsko planiranje ali pa poseganje v prostor mora upotevati regionalni plan in ni mogoe posegati v prostor, e to nasprotuje regionalnemu planu rabe prostora. 3. Namen regionalnih planov je tudi, da se nartujejo vsi posegi v prostor, ki so irega pomena (nartovanje gradnje cest, eleznic in druge infrastrukture, oskrba z vodo, naravni parki, veja trgovska sredia). 4. Regionalni plan lahko zaiti posamezna obmoja, na katerih popolnoma prepove gradnjo oziroma druge posege v prostor, e je to potrebno za zaito naravnega okolja, ali omeji doloene tipe gradenj oziroma posege v prostor, kadar je to pomembno za uresnievanje regionalnega prostorskega razvoja. 2. Prostorsko nartovanje na lokalni ravni Lokalne skupnosti odloajo o rabi zemlji za gradnjo s sprejemanjem dveh vrst planskih aktov, in sicer glavnega prostorskega plana obine (Local Master Plan) in podrobnejega prostorskega narta obine (Local Detailed Plan). Z glavnim prostorskim planom obine se opredelijo temeljne usmeritve prostorskega razvoja obine ter doloijo obmoja, za katera se bo izdelal podrobneji nart obine. S podrobnejim nartom, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, obina doloi pogoje za gradnjo razlinih vrst objektov. Postopek sprejemanja obeh vrst planskih aktov poteka tako, da obina najprej objavi svojo namero, da bo zaela postopek sprejemanja planskega akta. Objava je pomembna zlasti zato, da lahko zainteresirane pravne ali fizine osebe podajo svoje interese in zaradi zagotovitve ustreznega sodelovanja javnosti. Pomembna faza pri postopku sprejemanja je uskladitev prostorskega akta obine z navodili oziroma izhodii dravnih organov. Ko je prostorski akt dokonno usklajen, ga obinski svet sprejme in objavi v ustreznem glasilu. Pomemben del postopka sprejemanja prostorskih aktov je celovita presoja vplivov teh aktov na okolje. Na Finskem to ureja poseben Zakon o presoji vplivov na okolje (Act on Environmental Impact Assesment Procedure) iz let 1994 in 1999 ter uredbi o rabi zemlji za gradnjo in o gradnji objektov iz leta 1999 (Land Use and Building Decree), ki urejata presojo prostorskih (in drugih) planov in presojo projektov za konkretne posege v okolje (vkljuno z gradnjo objektov). NORVEKA Zakon o nartovanju in gradnji (Plan- og bygningsloven, LOV 2008-06-27, nr 71) Zakon o prostorskem informacijskem sistemu (Geodataloven, LOV 2010-09-03, nr 56) Zakon zemljiki knjigi (Matrikkellova, LOV 2005-06-17, nr 101) Za podroje urejanja okolja je na Norvekem prisotno Ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (v nadaljevanju Ministrstvo), ki pripravi nacionalno prostorsko strategijo, predpie dravne smernice za nartovanje ter pravila, ki urejajo rabo zemlji na regionalni in lokalni ravni. Odgovornost nartovanja in sprejemanja nartov skladno z Zakonom o nartovanju in gradnji (v nadaljevanju Zakon) je v pristojnosti kralja (vlade), regionalnih in obinskih svetov. Vlada sprejeme in izvaja doseganje ciljev in smernic na regionalni in lokalni ravni ter potrjuje regionalne prostorske strategije. Ministrstvo odloa o spornih zadevah in zagotavlja, da se zakon pravilno uporablja. Obinski svet je odgovoren za sprejem obveznih obinskih prostorskih nartov, ki se pripravljajo v obini. Zakon obsega ve oblik nartovanja, od tehninih in podrobnih prostorskih aktov, ki so podlaga za pridobitev gradbenega dovoljena, do stratekih prostorskih aktov. Namenska raba na parcelo natanno dolona dejavnosti ter katere objekte je dovoljeno graditi na zemljiu. Nartovanje varuje obinske, regionalne in nacionalne interese in mora zato potekati v tesnem sodelovanju z vlado, strokovnimi organi, organizacijami, podjetji, gospodarstvom in prebivalstvom. Vlada in obine predstavljajo razline interese prek razlinih strokovnih organov

27

na nacionalni in regionalni ravni. To velja na primer za varovanje okolja, kmetijstva, ribitva ter za cestni in elezniki promet. Takni strokovni organi imajo pravico do ugovora v zvezi z obinskim prostorskim aktom s svojega podroja znanja in delovanja. V primeru ugovora strokovnega organa, obina ne more sprejeti obinskega prostorskega narta, zato ga polje v odloitev Ministrstvu.

Zakon o nartovanju in gradnji doloa jasno hierarhijo ravni odloanja, saj spodbuja interakcijo med in dosledno obdelavo na razlinih ravneh. Regionalna in obinska prostorska strategija Dravna prostorska strategija je podlaga za nartovanje na regionalni in lokalni ravni, ter je hkrati uinkovito orodje za usklajevanje med sektorji in lokalnimi organi. Ministrstvo pripravi vsake tiri leta dokument o vladnih priakovanjih pri nartovanju na regionalni in obinski ravni. Dokument je osnova za pripravo regionalnih in obinskih strategij, ki jih regionalne uprave in obine pripravijo na zaetku vsakega volilnega mandata. Dokument obsega naslednja teme: podnebje in energija, urbani razvoj, komunikacije in infrastruktura, ustvarjanje vrednosti in poslovni razvoj, naravno in kulturno okolje, ter krajina, zdravje, kakovost ivljenja in okolje za otroke. Dravna pravila za nartovanje Dravna pravila za nartovanje so pravno zavezujoe dolobe. Dravna pravila za nartovanje lahko predpiejo, da se doloene stavbe ali gradbene projekte lahko izvaja na omejenih geografskih obmojih ali po celotni dravi, brez soglasja ministrstva. Dolobe imajo prednost pred obstojeo namensko rabo zemlji. Primer dravni pravil je Doloba, ki se nanaa na nakupovalne centre (Rikspolitisk bestemmelse om kjpesentre 2008), katere cilji so, da se okrepijo mestna sredia in primestna obmoja in tako omogoajo okolju prijazn