UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA … · zdravijo z insulinom. Prav tako rezultati raziskave kažejo, ... terapija oziroma oblika samopomoči pri številnih boleznih ter čustvenih

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

VPLIV JOGE SMEHA NA NIVO

GLUKOZE V KRVI PRI LJUDEH S

SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2

(magistrsko delo)

Maribor, 2013 Simona Sternad

UNIVERZA V MARIBORU


VPLIV JOGE SMEHA NA NIVO

GLUKOZE V KRVI PRI LJUDEH S

SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2

(magistrsko delo)

Maribor, 2013 Simona Sternad

UNIVERZA V MARIBORU


Mentorica: Doc. dr. Špela Stangler Herodež, univ. dipl. inž.

kem.teh.

"Ljudje, ki se smejijo, živijo dlje od tistih, ki se ne. Le

malo ljudi se zaveda, da je zdravje odvisno od tega,

koliko se smejemo."

James D. Walsh

i

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Špeli Stangler Herodež, članici raziskovalnega

tima, za pobudo, vzpodbudo, vodenje, usmerjanje in tolažbo, ko ni vse potekalo tako,

kot mora, ter strokovno in srčno pomoč v času nastajanja magistrske naloge.

Hvala, ker si bila kadarkoli in vedno na razpolago, ko sem potrebovala tvojo pomoč!

Iskrena hvala tudi ostalim članom raziskovalnega tima: vodji raziskave prim. Miru

Čokoliču, predstojniku oddelka za Endokrinologijo in diabetologijo, ker je sprejel

izziv in sodeloval v raziskavi ter za pomoč in podporo pri vseh mojih projektih;

Simoni Krebs, »smejoči« vaditeljici in učiteljici joge smeha, za idejo, čas in energijo,

ki jo je vložila v izvajanje vadbe in za dobro sodelovanje na vseh naših 12 srečanjih.

Zahvaljujem se tudi podjetju Roche, katerega lokalni predstavnik je g. Jani Tkalec,

za donacijo materiala, ki smo ga potrebovali za izvajanje raziskave.

Posebna zahvala je namenjena moji družini: možu Janiju za podporo in razumevanje,

ter hčerkama Diani in Denisi, za potrpežljivost, vzpodbujanje in pomoč pri domačem

delu v času študija in nastajanja magistrskega dela. Hvala, ker ste ponosni name!

Vse moje dobre misli in želje pa so namenjene mojim staršem, predvsem očetu, ki je

v času nastajanja te naloge zbolel za rakom. Pozitivna energija, smeh in dobra volja

so merila, ki te vodijo v življenju, zato vem in verjamem, da ti bo uspelo premagati

to bolezen!

Hvala vsem!

ii

POVZETEK

VPLIV JOGE SMEHA NA NIVO GLUKOZE V KRVI PRI

LJUDEH S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima na svetu kar 246 milijonov

odraslih ljudi (5,9 % prebivalstva) sladkorno bolezen, povečuje pa se tudi število

otrok s to boleznijo. Dodatno ima še približno 308 milijonov odraslih moteno

toleranco za glukozo (7,5 % prebivalstva), ki predstavlja predstopnjo v razvoju

sladkorne bolezni, zato so nujni ukrepi za bolj učinkovito obvladovanje sladkorne

bolezni.

Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. Vsakega

posameznika moramo ozavestiti in vzpodbujati, da izbere zdrav življenjski slog in

prevzame odgovornost za svoje zdravje.

Cilj in namen magistrskega dela je bil predstaviti smeh kot eno od učinkovitih

dopolnilnih terapij za krepitev ter ohranjanje zdravja.

Z razmeroma novo metodo za spodbujanje smeha, imenovano joga smeha ali smeh

brez razloga, smo proučili vpliv na glukozo v krvi pri ljudeh s sladkorno boleznijo

tipa 2, ki se ne zdravijo z insulinom. Ocenjevali pa smo tudi vpliv joge smeha na

počutje posameznika.

Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija

raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko strukturiranih vprašalnikov za 211

bolnikov, ki so bili napoteni na zdravljenje v eno od kliničnih ustanov.

Pred in po vadbi joge smeha smo merili nivo glukoze v krvi, odvzete iz blazinice

prsta. Dobljene rezultate smo statistično obdelali.

Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da intenzivna 30-minutna vadba joge smeha

signifikantno zniža nivo glukoze pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se ne

zdravijo z insulinom. Prav tako rezultati raziskave kažejo, da se spremeni počutje

posameznika in zmanjša občutek stresa.

iii

Sklep: Metoda smeha brez razloga je lahko odlična podporna in/ali preventivna

terapija oziroma oblika samopomoči pri številnih boleznih ter čustvenih stanjih.

Smeh med ljudmi ustvari občutek varnosti in sproščenosti, kar pa je ključnega

pomena za ustvarjanje zaupanja, ki je temelj odnosa med bolnikom in zdravstvenim

delavcem.

Čas, v katerem živimo, nam mnogokrat ne daje povoda za smeh, kljub temu pa naj

bo smeh tisto gonilo, ki nas bo bogatilo iz duhovnega, psihološkega, družabnega in

zdravstvenega vidika.

Ključne besede: smeh, smeh brez razloga, joga smeha, sladkorna bolezen tipa 2,

nivo glukoze v krvi.

iv

SUMMARY

THE INFLUENCE OF LAUGHTER YOGA ON THE LEVEL OF

GLUCOSE IN BLOOD IN PEOPLE WITH THE DIABETES TYPE

2

The World Health Organization estimates that 246 million adults worldwide have

diabetes (5,9% of population). The number of children with diabetes is also

increasing. Furthermore, 308 million adults have impaired glucose tolerance (7,5%

of population) representing a risk category for the future development of diabetes,

therefore measures for an efficient control of diabetes are of essential importance.

Healthy lifestyle measures have been shown to be effective in preventing the type 2

diabetes. Every single individual needs to be aware of the advantages of a healthy

lifestyle and to become responsible for their own health.

The Master's thesis presents favorable effects of laughter on our health, confirmed by

numerous scientific studies.

The goal and purpose of the thesis is to present laughter as an efficient

supplementary therapy with preventative health benefits. We have studied the effects

of the relatively new method that stimulates laughter – called Laughter Yoga or

Laugh for no Reason or Laughter Exercises – on blood glucose levels in patients

with non-insulin treated type 2 diabetes. The benefits of Laughter Yoga on people’s

health were assessed, as well.

Research Methodology. A quantitative research methodology was used for the

study. Data were collected using structured questionnaires for 211 patients referred to

a hospital for treatment. Blood glucose levels were measured before and after the

Laughter Yoga class, then they were statistically processed.

Results. The results of the study show that an intensive 30-minutes Laughter Yoga

class significantly lowers the blood glucose level in patients with non-insulin treated

type 2 diabetes. Furthermore, the results show that well-being is restored and the

stress level is reduced.

v

Conclusions: Laugh for no reason is a simple, cheap method or an excellent

supportive and/or preventive therapy for numerous diseases or emotional conditions.

Laughter is indeed the best medicine for all kind of people and troubles. Laughter

creates a feeling of safety and increases the connection between people, which is of

crucial importance when it comes to building trust between patients and health-care

professionals.

Nowadays people do not have many reasons to laugh, however laughter should be

the motive to enrich our spiritual, psychological and social component of life.

Key words: laughter, laugh for no reason, Laughter Yoga, type 2 diabetes, blood

glucose level

vi

KAZALO VSEBINE

ZAHVALA .................................................................................................................... i

POVZETEK ................................................................................................................. ii

SUMMARY ................................................................................................................ iv

KAZALO VSEBINE ................................................................................................... vi

KAZALO TABEL ..................................................................................................... viii

KAZALO GRAFOV .................................................................................................... x

KAZALO SLIK ........................................................................................................... xi

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA .................................................................................. 1

2 SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 ........................................................................... 4

2. 1 Diagnoza sladkorne bolezni, prediabetesa in metabolnega sindroma ................... 4

2. 2 Merila za diagnozo sladkorne bolezni ................................................................... 5

2. 3 Merila za diagnozo metabolični sindrom .............................................................. 6

2. 4 Edukacija ............................................................................................................... 7

2. 5 Nefarmakološko zdravljenje ................................................................................. 8

2. 5. 1 Prehrana ............................................................................................................ 9

2. 5. 3 Alkohol............................................................................................................. 11

2. 5. 4 Kajenje ............................................................................................................ 11

2. 6 Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 z zdravili ................................................... 11

3 ZMANJŠANJE TVEGANJA ZA ATEROSKLEROTIČNO SRČNO-ŽILNO BOLEZEN .................................................................................................................. 14

4 HUMOR, SMEH IN ZDRAVJE LJUDI ................................................................ 17

5 JOGA SMEHA – SMEH BREZ RAZLOGA ......................................................... 23

5. 1 Umetnost smeha in znanost o dihanju ................................................................. 23

vii

5. 2 Redna vadba – učinkovita metoda za krepitev duševnega in telesnega zdravja 24

6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA DELA ...................................................... 26

6. 1 Namen raziskave ................................................................................................. 26

6. 2 Cilji raziskave...................................................................................................... 26

6. 3 Raziskovalna vprašanja ....................................................................................... 26

6. 4 Metodologija in metode ...................................................................................... 27

6. 5 Raziskovalni vzorec ............................................................................................ 27

6. 6 Raziskovalno okolje ............................................................................................ 28

6. 7 Etični vidik .......................................................................................................... 28

6. 8 Čas poteka raziskave ........................................................................................... 29

6. 9 Opis poteka raziskave ......................................................................................... 29

6. 10 Predvideno širjenje raziskovalnih rezultatov .................................................... 30

7 REZULTATI RAZISKAVE .................................................................................... 31

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA .................................................................... 57

9 SKLEP .................................................................................................................... 65

LITERATURA………………………………………………………………………68

PRILOGE: .................................................................................................................... 1

VPRAŠALNIK O ZDRAVJU ...................................................................................... 2

OCENA POČUTJA UDELEŽENCEV……………………………………………….4

IZJAVA – PRIVOLITEV ............................................................................................. 5

viii

KAZALO TABEL

Tabela 1: Merila za diagnozo prediabetesa ................................................................. 6

Tabela 2: Povprečna starost udeležencev joge smeha s peroralnimi antihiperglikemiki (z zdravili) in starost udeležencev ločeno po spolu. .................... 32

Tabela 3: Povprečna starost udeležencev joge smeha z nefarmakološkimi metodami (brez zdravil) in starost udeležencev ločeno po spolu. ............................................... 33

Tabela4: Število vseh udeležencev moškega spola v skupini z zdravili in brez zdravil. ........................................................................................................................ 36

Tabela 5: Število vseh udeleženk ženskega spola v skupini z zdravili in brez zdravil .................................................................................................................................... 37

Tabela 6: Povprečne izmerjene vrednosti glukoze v krvi ob prihodu vseh udeležence in po 120 minutah, ter njihove statistične značilnosti. ............................................... 39

Tabela 7: Povprečne izmerjene vrednosti glukoze v krvi ob prihodu udeležencev, z zdravili in brez zdravil, ter njihove statistične značilnosti. ........................................ 40

Tabela 8: Povprečne izmerjene vrednosti glukoze v krvi po 120 minutah (po vadbi joge smeha), z zdravili in brez zdravil, ter njihove statistične značilnosti. ................ 41

Tabela 9: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: navdušenje. ......................................................................... 42

Tabela 10: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: raven energije. ............................................................ 43

Tabela11: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: razpoloženje. ...................................................................... 44

Tabela 12: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: optimizem. .................................................................. 45

Tabela 13: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: stres. ........................................................................... 46

Tabela 14: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev pred in po vadbi

joge smeha pri oceni počutja: povezanost z ostalimi udeleženci…………................47

ix

Tabela 15: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: zavedanje dihanja. ...................................................... 48

Tabela 16: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: sprostitev mišic. ......................................................... 49

Tabela 17: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: zmožnost smejanja brez razloga. ............................... 50

x

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Povprečna starost vseh udeležencev joge smeha po spolu . ......................... 31

Graf 2: Povprečna starost udeležencev po spolu med udeleženci brez zdravil in z zdravili . ...................................................................................................................... 34

Graf 3: Skupno število vseh udeležencev z vadbo joge smeha po spolu. ................. 35

Graf 4: Število udeležencev z zdravili in brez zdravil po spolu. .............................. 38

Graf 5: Povprečne vrednosti sprememb počutja vseh udeležencev pred vadbo joge smeha, udeležencev z zdravili in brez zdravil……………………………………… 51

Graf 6: Povprečne vrednosti sprememb počutja vseh udeležencev po vadbi joge smeha, udeležencev z zdravili in brez zdravil. ........................................................... 52

Graf 7: Pridružene bolezni in stanja udeležencev, ki so izvajali jogo smeha............ 53

xi

KAZALO SLIK Slika 1 in 2: Vadba joge smeha v UKC Maribor. ...................................................... 55

Slika 3 in 4: Vadba joge smeha v UKC Maribor. ...................................................... 56

1

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA

Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization [WHO],

2010) ki jih povzema tudi Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, sladkorna

bolezen zaradi svoje pogostnosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavlja

velik javno-zdravstveni problem.

Tako kot druge kronične nalezljive bolezni že dolgo ni samo problem razvitega sveta,

ampak je vedno bolj izraz in socialnih determinant zdravja kot sta revščina in

neizobraženost (Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija

razvoja 2010–2020, 2010).

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima na svetu kar 246 milijonov

odraslih ljudi (5,9 % prebivalstva) sladkorno bolezen, povečuje pa se tudi število

otrok s to boleznijo. Dodatno ima še približno 308 milijonov odraslih moteno

toleranco za glukozo (7,5 % prebivalstva), ki predstavlja predstopnjo v razvoju

sladkorne bolezni. Pričakuje se, da bo do leta 2025 na svetu več kot 380 milijonov

bolnikov s sladkorno boleznijo (7,1 % prebivalstva) in 418 milijonov odraslih z

moteno toleranco za glukozo (8,1 % prebivalstva), zato so nujni ukrepi za bolj

učinkovito obvladovanje sladkorne bolezni.

Po podatkih ministrstva za zdravje Republike Slovenije v EU živi že več kot 30

milijonov odraslih ljudi s sladkorno boleznijo. Pogostnost te bolezni se je pri odraslih

povečala iz 7,6 % v letu 2003 na 8,6 % v letu 2006, napovedujejo pa, da bo do leta

2025 imelo to bolezen že več kot 10 % prebivalcev EU (Nacionalni program za

obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija razvoja 2010–2020, 2010).

Skupaj s porastom drugih kroničnih bolezni sladkorna bolezen ogroža vzdržnost

zdravstvenih sistemov in lahko postane ena izmed največjih svetovnih zdravstvenih

katastrof, ki bi jo bilo večinoma mogoče preprečiti. Zdravstvena oskrba bolnika s

sladkorno boleznijo je petkrat dražja od oskrbe povprečne osebe v populaciji. Med

neposrednimi stroški je 50 % stroškov zaradi hospitalizacije, in sicer 80 % zaradi

bolezni srca in ožilja pri sladkorni bolezni tipa 2 in 50 % zaradi bolezni ledvic, oči ali

živčevja pri sladkorni bolezni tipa 1.

2

V Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008–2013 (Uradni list

Republike Slovenije [Ul RS], 2007), ki ga je sprejel Državni zbor Republike

Slovenije, je kot prednostno razvojno področje in eden od želenih ciljev tudi zgodnje

odkrivanje kroničnih nenalezljivih bolezni in zagotavljanje celovite oskrbe bolnikov

s kroničnimi boleznimi, med katere sodi tudi sladkorna bolezen.

Sladkorno bolezen tipa 2 (SB2) lahko preprečimo z zdravim načinom življenja.

Vsakega posameznika moramo ozavestiti in vzpodbujati, da izbere zdrav življenjski

slog in prevzame odgovornost za svoje zdravje.

V središču pozornosti je opolnomočen bolnik, ki bo aktivno sodeloval v procesu

zdravljenja in prevzemal polno odgovornost za svoje zdravje. Na vseh ravneh

moramo vzpostaviti pogoje za tvorno vključevanje bolnika v načrtovanje in izvajanje

oskrbe.

Naš cilj je opolnomočen bolnik brez zapletov sladkorne bolezni, ki živi kakovostno

in polno življenje. Bolnik zato poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi

vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni, kjer

sodelujejo zdravniki različnih specialnosti, medicinske sestre – edukatorji in drugi

zdravstveni strokovnjaki. Potrebuje usklajeno obravnavo glede glukoze v krvi,

krvnega pritiska in maščob, aktivno iskanje zgodnjih oblik zapletov sladkorne

bolezni in takojšnje kakovostno zdravljenje z namenom upočasniti napredovanje

zapletov.

Bolnik potrebuje stalno in usklajeno edukacijo, ki ga opremi z ustreznim znanjem,

veščinami in vzpodbuja bolnikovo notranjo motivacijo.

Kadar je bolnik opolnomočen za celostno vodenje svoje sladkorne bolezni, to

imenujemo samooskrba. Za vztrajanje v tako zahtevni oskrbi bolnik poleg oskrbe v

zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni pogosto potrebuje tudi oporo

drugih zdravstvenih delavcev, ustrezno izobraženih svojcev in bližnjih, zelo

pomembno pa je tudi udejstvovanje v strokovno podprtih dejavnostih združenj

bolnikov in ostalih združenjih za zdrav način življenja (Slovenske smernice za

klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah, 2011).

3

Glede na navedena dejstva, da so kronične nenalezljive bolezni, med katere sodi tudi

SB2, v porastu, bi lahko bila joga smeha učinkovita in poceni metoda za ohranjanje

in krepitev zdravja.

Miller, & Fry (2009) namreč trdita, da je smeh kompleksno vedenje človeka, ki ga

urejajo možgani in kadar se smejemo, se aktivira skoraj vsaka celica. Študija, ki sta

jo opravila, je dokazala, da se s pomočjo smeha začne sproščati beta endorfin, ki

deluje kot opijat in vpliva s pomočjo nitro oksida na širjenje žil in deluje protivnetno,

kar preventivno vpliva na srčno-žilna obolenja. Učinkoviti vpliv na počutje in

posledično na srčni utrip je prav tako znanstveno dokazan v okviru študij o vplivu

smeha na endotelij, katerih rezultat je vizija, kjer bi zdravniki pacientom predpisali

15−20 minut smeha na dan podobno, kot sedaj predpisujejo 30 minut aerobne vadbe

(Miller, Mengano, Park, Goel, Plotnick, & Vogel, 2006; Sakuragi, Sugiyama, &

Takeuchi, 2001). Smeh je prav tako učinkovito sredstvo proti stresu, saj vpliva na

znižanje stresnih hormonov epinefrin-a in kortizol-a (Benett, Zeller , Rosenberg, &

McCann, 2003; Berk, Tan, Fry, Napier, Lee, Hubbard, Lewis, & Eby, 1989;

Lefcourt, Davidson – Katz, & Kueneman, 1990). Znanstveni članki številnih

avtorjev (Miller, & Fry, 2009; Fry, & Rader, 1977; Bennett, & Lengacher, 2006;

Berk, Tan, Fray, Napier, Lee, Hubbard, Lewts, & Eby, 1989; Lefcourt, Davidson-

Katz, & Kueneman, 1990; Bennett, et al., 2003), govorijo o zdravstvenem vplivu

humorja in smeha na zdravje ljudi. Smeh je tako lahko odlična podporna in/ali

preventivna terapija. Študija avtorja Keiko Hayashia s sodelavci, ki je bila narejena

na Japonskem in leta 2003 objavljena v strokovni reviji Diabetes care, govori o

znižanju postprandialne glukoze v krvi bolnikov z diabetesom tipa 2, ki niso bili na

insulinski terapiji, že po 40-minutnem gledanju zabavnih filmov.

Chaya, Kataria, Nagendra, Ngarathna, Manjunath, & Raghavendra (2008) so izmerili

signifikantne spremembe v krvnem pritisku, dihanju, počutju in periferni oksigenaciji

po vadbi joge smeha. Strean (2009) navaja, da joga smeha vzpodbudi smeh brez

humorja, kar pripelje do fizioloških učinkov na telo in da humor, ki ne vzbudi

smeha, naj ne bi imel tako pozitivnih učinkov na telo.

4

Joga smeha je dokaj nova intenzivna vadba, ki kombinira smeh z dihanjem, za

katero ne potrebujemo humorja (Kataria, 2002). Z magistrsko nalogo smo tako želeli

potrdili, da je joga smeha lahko učinkovita dopolnilna tehnika ali oblika samopomoči

za izboljšanje zdravja in počutja ljudi s SB2.

2 SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2

2. 1 Diagnoza sladkorne bolezni, prediabetesa in metabolnega sindroma

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna

previsoka koncentracija glukoze v krvi.

Glukozo v krvi vzdržuje v normalnih mejah insulin, to je hormon, ki ga proizvaja

trebušna slinavka. Kadar trebušna slinavka izloča premalo insulina ali pa se telesna

tkiva na insulin ne odzivajo v dovolj veliki meri, se glukoza v krvi dvigne nad

normalno mejo. Previsoka koncentracija glukoze v krvi lahko po nekaj letih povzroči

okvaro, motnjo ali odpoved različnih organov, posebno oči, ledvic, živcev, srca,

možganov in ožilja. Te posledice previsoke koncentracije glukoze v krvi imenujemo

pozni zapleti sladkorne bolezni (Nacionalni program za obvladovanje sladkorne

bolezni. Strategija razvoja 2010–2020).

Poznamo različne tipe sladkorne bolezni:

− sladkorno bolezen tipa 1,

− sladkorno bolezen tipa 2,

− sladkorno bolezen v nosečnosti,

− druge tipe sladkorne bolezni.

Sladkorno bolezen tipa 2 ima 95 % bolnikov s sladkorno boleznijo.

Sladkorna bolezen poteka progresivno, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni

tipa 2 stopnjuje od vzpodbujanja zdravega načina življenja do zdravljenja z zdravili.

Pojavnost SB2 v populaciji je predvsem odraz nezdravega življenjskega sloga in

povečane telesne teže v populaciji, zaznavanje pojavnosti pa je odvisno od

5

učinkovitosti sistemov, s katerimi aktivno iščemo SB2 pri osebah z velikim

tveganjem (Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija

razvoja 2010–2020).

Za razvoj SB2 je zelo pomembna genetska osnova, vendar še ni povsem pojasnjena.

Med dejavnike, na katere zagotovo lahko vplivamo, sodijo nezdrava prehrana,

pomanjkanje gibanja in z njima povezana čezmerna telesna teža oziroma debelost.

Nekatera bolezenska stanja predstavljajo predstopnjo v razvoju SB2 in jih

poimenujemo s skupnim izrazom preddiabetes. To so mejna bazalna glikemija,

motena toleranca za glukozo in metabolični sindrom.

Diagnoza metaboličnega sindroma temelji na obsegu pasu, ki je povezan s čezmerno

telesno težo oziroma debelostjo s kopičenjem maščevja v predelu pasu. To maščevje

je zaradi svojih lastnosti tesno povezano s pojavom SB2. Poleg obsega trebuha

diagnoza metaboličnega sindroma zajema tudi previsoko koncentracijo glukoze v

krvi, krvni tlak in maščobe.

Osebe z velikim tveganjem za nastanek SB2 so torej osebe s preddiabetesom, mednje

pa sodijo tudi ženske, ki so imele sladkorno bolezen med nosečnostjo (Nacionalni

program za obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija razvoja 2010–2020).

2. 2 Merila za diagnozo sladkorne bolezni 1. Simptomi sladkorne bolezni in naključna glukoza v plazmi ≥ 11,1 mmol/l.

(Naključno pomeni kadarkoli preko dneva, ne glede na čas zadnjega obroka hrane.

Značilni simptomi sladkorne bolezni so poliurija, polidipsija in nepojasnjena izguba

telesne teže.)

2. Glukoza v plazmi na tešče ≥ 7,0 mmol/l. (Brez kaloričnega vnosa vsaj 8 ur.)

3. Glukoza v plazmi 2 uri po začetku OGTT ≥ 11,1 mmol/l.

Test se izvaja s 75 g glukoze, raztopljene v vodi.

Pri osebah brez simptomov sladkorne bolezni je treba diagnostične kriterije potrditi s

ponovnim testiranjem na drug dan (Ravnik Oblak, 2011, str. 1−4).

6

Tabela 1: Merila za diagnozo prediabetesa

Glukoza v plazmi na tešče (mmol/l)

Glukoza v

plazmi v 120 min. OGTT

(mmol/)

MBG 6,1–6,9 /

MBG (izolirana) 6,1–6,9 < 7,8

MTG (izolirana) < 6,1 7,8–11,0

MBG in MTG 6,1−6,9 7,8–11,0

Legenda: MBG − mejna bazalna glikemija; MTG − motena toleranca za glukozo; OGTT – oralno

glukozno tolerančni test.

VIR: Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah, 2011,

str. 1.

2. 3 Merila za diagnozo metabolični sindrom

Ravnik Oblak (2011) navaja, da je metabolični sindrom prisoten, če ima oseba 3 od

5 naslednjih dejavnikov:

1. obseg pasu: moški ≥ 94 cm, ženske ≥ 80 cm;

2. trigliceridi: ≥ 1,7 mmol/l (oziroma zdravjenje z antilipidnimi zdravili za

znižanje trigliceridov);

3. HDL-holesterol:moški ≤ 1,0 mmol/l, ženske ≤ 1,3 mmol/l (oziroma zdravljenje z

antilipidnimi zdravili za zvišanje HDL-holesterola);

4. arterijski krvni pritisk: sistolični ≥ 130 mm Hg oziroma diastolični ≥ 85 mm Hg

(oziroma zdravljenje z antihipertenzivnimi zdravili);

5. glukoza v krvi: ≥ 5,6 mmol/l (oziroma zdravljenje s hipoglikemičnimi zdravili).

7

2. 4 Edukacija

Edukacija (iz angleške besede education) pomeni izobraževanje. Edukacija je del

zdravstvene vzgoje in proces, pri katerem gre za načrtno poučevanje, izkušenjsko

učenje, svetovanje in informiranje o sladkorni bolezni.

Edukacijo izvajajo vsi člani zdravstvenega tima, v strukturirani obliki pa je predvsem

v domeni diplomiranih medicinskih sester s posebnim znanjem o sladkorni bolezni in

edukaciji (Kurikulum za edukacijo o oskrbi odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo,

2012, str. 8−9).

Sladkorna bolezen spada med kronične bolezni, zdravljenje le-te je kompleksno in

zahteva polno sodelovanje bolnika, pogosto pa tudi sodelovanje njegovih bližnjih.

Pomemben sestavni del oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo je edukacija, ki je

vseživljenjski proces. Njen cilj je bolnika opolnomočiti za odgovorno sprejemanje

odločitev glede samooskrbe svoje bolezni in s tem izboljšati presnovno urejenost in

zmanjšati tveganje za akutne in kronične zaplete sladkorne bolezni (Janež, Klavs,

2011, str. 1−3).

Edukacija mora biti dostopna vsem osebam z visokim tveganjem za nastanek

sladkorne bolezni in bolnikom s sladkorno boleznijo ves čas zdravljenja, obvezno pa

ob odkritju sladkorne bolezni, ob vsaki spremembi zdravljenja, v rednih časovnih

obdobjih, na željo bolnika oziroma svojca ali na pobudo zdravstvenega tima (Janež,

Klavs, 2011, str. 1−3).

Bolnik s sladkorno boleznijo poleg osnovnega znanja, ki mu ga moramo posredovati

ob postavitvi diagnoze, potrebuje tudi redno, načrtno izobraževanje vse življenje. To

bi mu naj zagotovilo ohranjanje osnovne ravni znanja in sprotno seznanjanje z

novimi načeli in postopki v zdravljenju sladkorne bolezni (Janež, Klavs, 2011, str.

1−3).

Steed, Cooke, Newmann (2003) poudarjajo, naj edukacija vsebuje tudi psihosocialne

teme. Rezultati študij namreč potrjujejo, da je dobro čustveno počutje povezano z

boljšo urejenostjo glikemije.

8

Janež in Knavs (2011) navajata, da je pomembna komponenta pri zagotavljanju

edukacije dobro izobraženo zdravstveno osebje. Razviti je potrebno strukturiran

edukacijski program, ki poteka v skupinah ali individualno. Željeno je, da se v

edukacijski proces vključujejo tudi svojci.

Po mnenju Seley, Weinger (2007) naj ima vsak član edukacijskega tima pomembno

vlogo in jasno opredeljeno področje, za katero je odgovoren. Prav tako mora biti

vsak član edukacijskega tima sposoben posredovati osnovno znanje o vseh vidikih

sladkorne bolezni. Člani tima morajo biti delavno tesno povezani in morajo poskrbeti

za usklajenost nasvetov, ki jih dajejo bolnikom. Edukacija je uspešnejša, če se pri

podajanju vsebin uporablja primerne izobraževalne materiale, ki so bolniku

razumljivi (Mensing, Norris, 2003; Rickheim, Weaver, Flader, Kendall, 2002;

Langford, Sawyer, Gioimo, Brownson, O’Toole, 2007).

Edukacijo je potrebno prilagoditi bolnikovim psihosocialnim in fizičnim

zmožnostim. Pri tem je potrebno upoštevati bolnikovo dosedanje življenje, delo in

razmere, v katerih živi, saj je dobro čustveno počutje povezano z dobro urejenostjo

glikemije (Gary, Genkinger, Gualler, Peyrot, Brancati, 2003).

Edukacijo je potrebno izvajati v ustrezno opremljenih prostorih in s sodobnimi

učnimi pripomočki.

Cilj edukacije bolnika s sladkorno boleznijo je opolnomočen bolnik. Le

opolnomočen bolnik bo dosegal zadostno stopnjo samozaupanja na podlagi

pridobljenega znanja, izkušenj in spretnosti, da bo odločitve glede zdravljenja

sprejemal v skladu z zastavljenimi cilji (Janež, Knavs, 2011, str. 1−3).

2. 5 Nefarmakološko zdravljenje

Skvarča (2011, str. 1) navaja, da je osnovni ukrep v zdravljenju SB2 življenjski slog

z zdravim načinom prehranjevanja, zadostno telesno dejavnostjo in primerno telesno

maso. Pri ljudeh z moteno toleranco za glukozo primeren življenjski slog prepreči

9

oziroma odloži razvoj SB2.

V Nacionalnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni je zapisano, da

moramo vsakega posameznika ozavestiti in vzpodbujati, da izbere zdrav življenjski

slog in prevzame odgovornost za svoje zdravje. Hkrati pa morajo biti zagotovljeni

tudi pogoji za zdrav življenjski slog v vseh okoljih in starostnih obdobjih, kar družba

uresničuje z javnozdravstvenimi politikami in ukrepi ter zavzemanjem za zdravje v

vseh politikah.

Nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni (2010) je komplementaren

aktivnostim, ki se na tem področju v Sloveniji že izvajajo in načrtujejo, na primer na

področju prehranske politike, promocije gibanja, preventivne dejavnosti v primarnem

zdravstvenem varstvu (Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni.

Strategija razvoja 2010–2020, 2010).

2. 5. 1 Prehrana Pomemben del edukacije o sladkorni bolezni je načrtovanje individualno energijsko

odmerjene prehrane.

Nasveti glede prehrane morajo upoštevati bolnikove potrebe, želje in kulturne

posebnosti (Skvarča, 2011, str. 1).

Razmerje med prehrano, telesno dejavnostjo in farmakološkim zdravljenjem je

najlažje ohraniti, če je prehrana uravnotežena, kar pomeni, da ima vsak dan enako

kalorično vrednost (Poljanec Bohnec, 2012, str. 26).

Bolnikom s SB2, ki so prekomerno težki ali debeli, svetujemo zmanjšati telesno

maso za vsaj 5 do 10 odstotkov v šestih mesecih in nato vzdrževanje znižane telesne

mase (Skvarča, 2011, str. 1).

Pavčič (2009, str. 146−147) svetuje bolnikom s sladkorno boleznijo načrtovanje

prehrane. Načrt prehrane pove, kaj jesti, koliko jesti in kdaj jesti. Zato naj bi bil načrt

prehrane vedno narejen individualno. Vsi prehranski načrti za bolnike s sladkorno

boleznijo so v okviru priporočil za zdravo, uravnoteženo prehrano.

10

Pri vseh tistih bolnikih s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z insulinsko črpalko ali z

intenziviranim insulinskim zdravljenjem, pa uporabljamo metodo štetja ogljikovih

hidratov (Pavčič, 2009, str. 151−152).

Živila, ki so po svojem izvoru, sestavi in pomenu v prehrani podobna in sorodna,

lahko združimo v skupine. Ena porcija katerega koli živila v skupini vsebuje

podobne količine ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in energije. Tako porcijo

imenujemo prehranska enota (PE). Energija in hranilne vrednosti prehranske enote so

vnaprej dogovorjene in določene, količine živil v prehranski enoti pa nihajo (Pavčič,

2009, str. 150).

Prehranski načrt vsebuje število enot, ki jih bolnik s sladkorno boleznijo lahko poje

pri vsakem načrtovanem obroku.

Zdrava, uravnotežena prehrana je temelj zdravljenja sladkorne bolezni. V zgodnji

fazi SB2 je delovanje trebušne slinavke še znatno in je zato v krvi dovolj insulina,

tako da je možno razbremeniti presnovno obremenjeni organizem. To dosežemo s

spremembo življenjskega sloga, s prilagoditvijo prehranskih navad in priporočilom

za zdravo, uravnoteženo prehrano (Pavčič, 2009, str. 155).

2. 5. 2 Telesna dejavnost

Bolnikom priporočamo zmerno aerobno vadbo, na primer hojo, tek ali plavanje.

Telesna vadba naj bo redna, vsaj 150 minut aerobne telesne dejavnosti (od 50 do 70

odstotkov maksimalne srčne frekvence) na teden ali vsaj 90 minut anaerobne vadbe

(od 70 do 85 odstotkov maksimalne srčne frekvence) na teden. Telesna dejavnost

mora biti enakomerno razporejena preko vsaj treh dni v tednu, med dvema vadbama

pa naj ne mineta več kot dva dneva brez dejavnosti. Bolnikom omogočimo

izobraževanje o telesni dejavnosti, ki je primerna njihovemu zdravstvenemu stanju in

telesni pripravljenosti. Določimo individualne cilje.

Spodbujamo postopno stopnjevanje telesne dejavnosti glede na posameznikove želje

in sposobnosti (Skvarča, 2011, str. 1).

11

2. 5. 3 Alkohol

Uživanje alkohola lahko vpliva na sposobnost prepoznavanja hipoglikemije.

Bolnikom odsvetujemo čezmerno uživanje alkoholnih pijač. Priporočila za sladkorne

bolnike so enaka kot za splošno populacijo (Skvarča, 2011, str. 2).

2. 5. 4 Kajenje

Kadilcem svetujemo opustitev kajenja, pri tem jim omogočimo podporo. Nekadilcem

odsvetujemo začetek kajenja (Skvarča, 2011, str. 2).

2. 6 Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 z zdravili Ena od temeljnih raziskav, ki dokazuje vpliv uravnavanja glikemije s peroralnimi

antihiperglikemiki na zmanjšanje tveganja za žilne zaplete pri SB2, je raziskava

UKPDS (UK Prospective Diabetes Study, 1998).

Rezultati raziskave UKPDS kažejo, da je SB2 v svojem naravnem poteku

progresivna bolezen z naraščajočim popuščanjem insulinske sekrecije, zaradi česar je

potrebno stalno spremljanje bolnikovega stanja in pravočasno stopnjevanje

zdravljenja (UK Prospective Diabetes Study, 1998).

Hiperglikemija je dejavnik tveganja za makro in mikrožilne zaplete. Uravnavanje

glikemije zmanjša tveganje za nastanek zlasti mikrožilnih zapletov, deloma pa tudi

makrožilnih zapletov (Mrevlje, 2011, str. 3).

Zdravljenje samo z nefarmakološkimi metodami zadošča le omejen čas pri manjšem

številu bolnikov. Slejkoprej je potrebno zdravljenje s farmakološkimi metodami. Pri

bolnikih s SB2 so to na začetku peroralni antihiperglikemiki, kasneje pa insulin oz.

oboje hkrati (Mrevlje, 2011, str. 3).

Zdravljenje z zdravili je nadgradnja nefarmakoloških metod zdravljenja.

12

Zdravljenje s peroralnimi antihiperglikemiki začnemo takrat, ko nefarmakološko

zdravljenje po največ treh mesecih ne zadošča za vzdrževanje ciljne ravni urejenosti

glikemije.

Ves čas zdravljenja s peroralnimi antihiperglikemiki nadaljujemo z nefarmakološkim

zdravljenjem in ga še krepimo (Mrevlje, 2011, str. 1).

Ločimo več skupin peroralnih antihiperglikemikov:

1. Spodbujevalci izločanja insulina:

a) dolgo delujoči spodbujevalci (sulfonilsečnine),

b) kratko delujoči spodbujevalci (glinidi).

2. Spodbujevalci občutljivosti tkiv na insulin:

a) bigvanidi (metformin).

3. Zaviralci glukozidaz alfa v črevesu:

a) akarboza.

4. Zaviralci encima dipeptidilpeptidaza 4 (zaviralci DPP-4):

a) sitagliptin, vildagliptin, saksagliptin, linagliptin (Sternad, 2012, str. 34).

Delujejo na različne mehanizme hiperglikemije, tako da lahko s primernimi

kombinacijami zdravil iz različnih skupin pomembno vplivamo na hiperglikemijo.

Za vse peroralne antihiperglikemike je značilno, da imajo omejen domet

učinkovitosti. V povprečju znižanje Hba1c pri nobenem od teh zdravil ne presega 2

odstotnih točk (Mrevlje, 2011, str. 4).

Hipoglikemija je lahko resen zdravstveni zaplet predvsem med zdravljenjem z

zdravili, ki neposredno spodbujajo izločanje insulina, bolj pri dolgo delujočih, manj

pri kratko delujočih spodbujevalcih. Bolniki, ki jemljejo ta zdravila, zato potrebujejo

ustrezno edukacijo o tej nevarnosti in po možnosti tudi njim primerne načine

samokontrole glukoze v krvi (Mrevlje, str. 5).

Pomembna novost v zdravljenju SB2 je zdravljenje z agonisti receptorjev za GLP-1

(angl. glucagon – like – polypeptide − glukagonu podoben peptid; Mrevlje, 2011,

str. 4).

13

Inkretini so polipeptidni hormoni, ki se izločajo iz endokrinih celic

gastrointestinalnega trakta in vplivajo na več kot 70 odstotkov celotne sekrecije

insulina iz trebušne slinavke ob obroku hrane (inkretinski učinek). Ta učinek je pri

bolnikih s SB2 zelo oslabljen, kar pomembno prispeva k postprandialni glikemiji

(Poljanec Bohnec, 2012, str. 36).

Teh zdravil ne uvrščamo med peroralna zdravila niti ne sodijo med insuline, kar je

razvidno že iz njihovega poimenovanja (Mrevlje, 2011).

Klinične raziskave kažejo, da GLP-1 agonisti zmanjšajo glikemijo na tešče, še bolj

pa postprandialno glikemijo, saj je njihova učinkovitost povezana z nivojem

glikemije, pa tudi z upočasnitvijo praznjenja želodca po obroku hrane (Mrevlje,

2011, str. 4).

GLP-1 agonisti imajo tudi zelo koristno lastnost. Zmanjšujejo telesno maso, kar je

glede na dejstvo, da je med osebami s SB2 kar 80 % takih, ki imajo čezmerno telesno

maso ali so celo debeli (ca. 40 %) dobrodošla lastnost, saj je večina peroralnih

antihiperglikemikov nevtralna glede telesne mase, nekatere starejše sulfonilsečnine

in insulin pa telesno maso celo zvišujejo (Mrevlje, 2011, str. 4).

Z insulinom začnemo zdravljenje takrat, ko nefarmakološki ukrepi in zdravljenje z

največjimi odmerki in kombinacijami peroralnih antihiperglikemikov ne zadoščajo

več za vzdrževanje ciljne ravni urejenosti glikemije (Nathan et al., 2009; Global

Guideline for Type 2 Diabetes, 2009).

Mrevlje (2011) navaja, da je potrebno v primeru visoke hiperglikemije in izražene

klinične slike začeti zdravljenje z insulinom takoj, kar je lahko začasno ali trajno,

odvisno od kliničnega poteka bolezni.

Ločimo več vrst insulinov. Humani insulini in njihovi analogi sodijo v standardno

zdravljenje z insulinom.

Za dolgoročno zdravljenje uporabljamo: kratko delujoče ali ultra-kratko delujoče

insuline pred obroki, srednje dolgo ter dolgo delujoče insuline kot bazalne insuline,

enkrat ali dvakrat na dan ali dvofazne insuline enkrat, dvakrat ali večkrat na dan.

Posebni injektorji za aplikacijo insulina (prednapolnjeni ali za polnjenje s posebnimi

vložki z insulinom) so standardni pripomočki za injiciranje insulina, medtem ko

14

insulinske črpalke danes še ne sodijo v standardno insulinsko zdravljenje bolnikov s

SB2 (Mrevlje, 2011).

3 ZMANJŠANJE TVEGANJA ZA ATEROSKLEROTIČNO

SRČNO-ŽILNO BOLEZEN

Aterosklerotične srčno-žilne bolezni (SŽB) so pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa

2 (SB2) 3−5 krat pogostejše kot pri osebah brez nje. Njihova pogostnost je 10-krat

večja v primerjavi z napredovalimi mikroangiopatičnimi zapleti. Zmanjšanje

tveganja za SŽB je zato ključnega pomena pri klinični obravnavi bolnikov s

sladkorno boleznijo (Medvešček, Fras, 2011, str. 1).

Priporočila za opredelitev srčno-žilne ogroženosti in obvladovanje dejavnikov

tveganja za SŽB vključujejo (Medvešček, Fras, 2011, str. 1):

1. Ob postavitvi diagnoze sladkorne bolezni in kasneje enkrat na leto pri vsakem

bolniku s SB2 odkrivamo dejavnike tveganja za SŽB, z namenom njihovega

obvladovanja.

2. Odkrivamo dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo:

• debelost (kot zvišan indeks telesne mase oziroma obseg trebuha);

• zvišan krvni pritisk;

• dislipidemijo (z izvidi celokupnega holeterola, LDL- in HDL-holeterola,

trigliceridov);

• mikro- oziroma makroalbuminurijo;

• kajenje.

3. Odkrivamo tudi dejavnike tveganja, na katere sicer ne moremo neposredno

vplivati:

• SŽB katere koli oblike;

• prezgodnjo SŽB v ožji rodbini;

• starost in spol.

15

4. SB2 sodi v kategorijo visoke srčno-žilne ogroženosti. Bolniki s to boleznijo

potrebujejo enako raven preventivnih ukrepov, kot je potrebna pri obstoječi SŽB. To

velja tudi za tiste bolnike s SB2, ki nimajo SŽB.

Na področju obvladovanja dejavnikov tveganja za kronične bolezni že od leta 2002

izvajamo program preprečevanja srčno-žilnih bolezni in nekaterih drugih kroničnih

bolezni, ki poteka v ambulantah splošne oziroma družinske medicine. Zajema vse

osebe od starosti 35−45 do 65−70 let, ki imajo svojega izbranega zdravnika, in se

financira iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. Program vključuje ugotavljanje

dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni in individualno ter skupinsko obravnavo

dejavnikov tveganja (Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni.

Strategija razvoja 2010–2020, 2010).

Bolnikom s sladkorno boleznijo v Sloveniji obvezno zdravstveno zavarovanje na

podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju krije večino stroškov njihove

bolezni. Dostopnost do zdravil in medicinskih pripomočkov je dobra, vendar bi jo

bilo potrebno nadgraditi predvsem v smislu dostopnosti do celovitejše obravnave ob

boljšem sodelovanju vseh ravni zdravstva in vključevanju bolnikov. V Sloveniji

zdravstveno zavarovanje krije tudi stroške zdravljenja z inzulinsko črpalko za mlajše

od 18 let in ob izpolnjevanju določenih pogojev tudi za starejše s sladkorno boleznijo

tipa 1 (Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija razvoja

2010–2020, 2010).

Slovenska diabetološka stroka je v letu 2005/2006 z epidemiološko anketo ocenila

uspešnost zdravljenja bolnikov s sladkorno boleznijo. V anketo so bili zajeti tisti

kazalniki zdravstvenega stanja, na katere lahko neposredno vplivamo in so hkrati kot

dejavniki tveganja pomembni za zaplete bolezni, kot so glikiran hemoglobin HbA1c,

krvni tlak, krvne maščobe in telesna teža. Anketa je zajela 13 diabetoloških ambulant

iz različnih delov Slovenije, javne in zasebne, specialistične in tudi v obravnavo

bolnikov s sladkorno boleznijo usmerjene ambulante zdravnikov družinske medicine.

16

Stroka je kot odgovor na navedene izsledke za bolj kakovostno in poenoteno klinično

obravnavo bolnikov s SB2 v slovenskem prostoru leta 2007 pripravila in leto kasneje

objavila Slovenske smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo

tipa 2, leta 2011 pa je izšla spremenjena in dopolnjena izdaja. Smernice so

namenjene vsem, ki v praksi oskrbujejo bolnike s SB2. Cilj smernic je tudi

izboljšanje in poenotenje strokovnega znanja vseh zdravnikov oziroma diabetoloških

timov, v prvi vrsti tistih na primarni ravni zdravstvene oskrbe. Zaradi boljšega

izvajanja smernic in učinkovitejšega povezovanja z vsemi partnerji znotraj in zunaj

zdravstvenega sistema, vključno z bolniki, se je diabetološka stroka organizirala

najprej v Diabetes forumu in leta 2009 kot Diabetološko združenje Slovenije

(Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija razvoja 2010–

2020, 2010).

V Sloveniji že več kot petdeset let uspešno delujejo društva bolnikov s sladkorno

boleznijo, ki se združujejo v Zvezo društev diabetikov Slovenije. Njihovi poglavitni

cilji so ozaveščanje javnosti o sladkorni bolezni, informiranje in povezovanje

bolnikov s sladkorno boleznijo in lobiranje za čim bolj kakovostno oskrbo sladkorne

bolezni. Že vrsto let izvajajo inovativen projekt za ozaveščanje in destigmatizacijo

sladkorne bolezni med mladimi, ki poteka v obliki tekmovanj v znanju o sladkorni

bolezni (Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija razvoja

2010–2020, 2010).

Čeprav Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. l. RS, št.

65/2000) predvideva register za sladkorno bolezen, ta ni nikoli zaživel. Slovenija

tako kot večina drugih držav Evropske skupnosti nima vzpostavljenega delujočega

informacijskega sistema za učinkovito spremljanje sladkorne bolezni in njenih

zapletov ter vrednotenje učinkovitosti ukrepanja in napredka (Nacionalni program za

obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija razvoja 2010–2020, 2010).

17

4 HUMOR, SMEH IN ZDRAVJE LJUDI: Znanstveno dokazani vplivi humorja na zdravje ljudi Smeh je univerzalen mehanizem komunikacije, ki ni vezan na jezikovno skupino,

intelektualni nivo, spol ali raso posameznika.

Smeh je odziv človeka na neko vzpodbudo, ki je lahko povzročena od zunaj ali

znotraj nas. Tradicionalno lahko rečemo, da je smeh navzven vidna ekspresija

človekovega zadovoljstva in sreče. Oseba, ki se odzove s smehom, je pred tem s

strani okolice doživela ali sprejela različna sporočila, ki so nato v njenih možganih

povzročili zaznavo ugodja in odziv. Sporočila lahko slišimo, jih vidimo, začutimo

kot prijeten dotik, lahko jih tudi okušamo ali vonjamo. Zaradi slednjega se smejijo

tudi slepi, gluhi in nemi ljudje, smejejo se ljudje, ki ne razumejo vsebine

komunikacije, prepoznajo pa sporočilo na obrazu tistega, ki nekaj sporoča.

Smeh je del človekovega vedenja in je reguliran v možganih. Gre za kompleksne

povezave določenih delov možganovine, kjer ima najpomembnejšo vlogo limbični

predel, kjer nastajajo naša čustva.

Po mnenju znanstvenikov, ki se ukvarjajo s proučevanjem smeha, ima smeh genetsko

osnovo in je nastal v procesu evolucije človeka vzporedno z razvojem druge

komunikacije.

Smeh ima pomembno socialno vlogo, saj smo z njegovo pomočjo bolj spontani v

komunikaciji, bolje sodelujemo in ne izražamo kriticizma. Smeh odpravlja napetost,

tesnobo, žalost, negativne vplive stresa, zvišuje našo produktivnost, zato ima velik

vpliv na našo duševnost. Zaradi smeha življenjske situacije ocenjujemo na pozitiven

način, počutimo se manj ogrožene, lažje načrtujemo spremembe, izboljšamo

razpoloženje in se lažje soočamo s težavami.

Veda, ki se ukvarja z raziskavami o vlogi smeha in humorja na naše psihično ter

fizično stanje, se imenuje gelotologija (Potočnik Dajčman, 2012, str. 45).

Kot kažejo izsledki, so smeh v medicini uporabljali že v 13. stoletju za odvračanje

pozornosti od bolečin pri operativnih posegih. Bolnišnice v Grčiji so bile grajene

blizu gledališč, tako da so bolniki lahko slišali smejoče se občinstvo, kar naj bi jim

pomagalo do čim hitrejše ozdravitve.

18

Duchennov smehljaj: dr. Duchenne − francoski nevrolog, je leta 1862 določil sto

mišic obraza ter ugotovil, da smehljaj ustnic in oči poveča aktivnost dela možganov,

kjer je center »srečnih čustev«.

Leta 1960 je psihiater dr. William Fry iz Univerze Standford, oče »gelotologije« −

znanosti smeha dokazal, da:

• smeh deluje na večino fizioloških sistemov telesa;

• 20 sekund intenzivnega smeha poveča srčni utrip za 3−4 utripe/minuto, kar bi sicer

dosegli s 3-minutno aerobno vadbo na fitnes napravah;

• je smeh dobra fizična vadba, saj zmanjšuje možnost infekcije dihal in povzroči

izločanje naravnih protibolečinskih sredstev – endorfinov (Stangler Herodež, 2012,

str. 9).

Nadalje avtorica prispevka navaja, da je dr. Hunter Campbell »Patch« Adams leta

1972 ustanovil inštitut, v katerem naj bi se bolniki zdravili predvsem s smehom in

humorjem. Je pobudnik gibanja Klovni – zdravniki.

Klovni zdravniki, v Sloveniji združeni v Društvu za pomoč trpečim in bolnim –

Rdeči noski, so profesionalni umetniki, ki so se dodatno usposobili za delo v

bolnišnici. Klovni zdravniki so najboljši znan način za prinašanje humorja v

bolnišnico (McGhee, 2010). Pri bolnikih, s katerimi se srečujejo, so pogosto poleg

zdravstvenih težav (kronične in akutne bolezni, postoperativna stanja) prisotni tudi

občutki nemoči, dolgčasa, strahu, ipd. (Adams, 2010). Njihov program nudi vsakemu

bolniku ob njegovi postelji unikatno igrivo intervencijo, ki pomaga normalizirati

ozračje v zdravstveni ustanovi, njihove aktivnosti pa pogosto izzovejo smeh.

Slovenski klovni zdravniki so v letu 2011 opravili več kot 400 vizit pri več kot

25.000 pacientih na otroških oddelkih, v domovih za ostarele, na negovalnih

oddelkih (Rojc Štremfelj, Škofič Maurer; 2012, str. 27).

Rezultati študije, ki jo je izvedel dr. Titze, nemški psiholog, kažejo:

• da so se ljudje leta 1950 smejali 18 minut na dan, danes manj kot 6 minut;

19

• otroci se zasmejejo 300–400 krat dnevno, odrasli le 15-krat;

• stvarem, ki so nas pred 50 leti nasmejale do solz, se niti ne nasmehnemo več.

V letih 1988–1989 je dr. Lee Berk s sodelavci proučeval vpliv smeha na zdravje pri

ljudeh po srčnem infarktu. Rezultati raziskave so pokazali, da je imela skupina ljudi,

ki so ji zadali nalogo, da vsakodnevno preživijo 30 minut ob gledanju komedij, manj

aritmij, nižji krvni pritisk, manj stresnih hormonov in potrebovala je manj zdravil.

Ponovitev infarkta pri tej skupini ljudi je bila 20-odstotna, pri skupini ljudi, ki

komedij ni gledala pa 50-odstotna.

Lefcourt s sodelavci je leta 1990 znanstveno dokazal, da smeh preventivno in

zdravilno vpliva na rakaste celice.

Leta 1995 je indijski kardiolog dr. Madan Kataria ustanovil Šolo joge smeha. Menil

je, da se lahko vsak smeje brez posebnega razloga, in to kadarkoli. Vaje se začnejo s

smehom v skupini, nato pa zaradi skupinske dinamike in stika z očmi smeh postane

nalezljiv.

Chaja s sodelavci je leta 2008 opravil randomizirano študijo o vplivu tehnike joge

smeha na fiziološke, psihološke in imunološke parametre. Izmerili so pomembne

spremembe v dihanju, krvnem pritisku, oksigenaciji in počutju (Stangler Herodež,

2012, str. 9).

Smeh ima mnoge prednosti in koristi za zdravje. Madan Kataria (2012, str. 16−18)

trdi, da zaigrani smeh prinaša enake koristi za zdravje kot resnični smeh, saj možgani

ne zmorejo razlikovati med resničnim in zaigranim smehom:

• vadba joge smeha povečuje količino kisika v krvi, kar izboljšuje delovanje

dihalnega in srčno-žilnega sistema ter uravnava krvni pritisk.

• Smeh pomaga pri odstranjevanju sluzi, izboljša kapaciteto pljuč in odpira

bronhialne poti.

• Med smehom se v telesu poveča proizvodnja protiteles, imunskih celic in naravnih

20

celic ubijalk, kar pomaga telesu v boju proti karcinogenom, virusom in okužbam.

• Globok trebušni smeh pomaga pri krepitvi trebušnih mišic in pomaga pri porabi

kalorij. Je odličen dodatek k prehrani in krasen dodatek k režimu vadbe, ter pomaga

pri izgubi telesne teže.

• Smeh pošilja sporočila notranjim organom – »jogging«, kar izboljšuje prebavo in

olajša odpravljanje težav.

• Smeh povzroči povečano izločanje dveh hormonov, to sta endorfin in serotonin, ki

sta naravni sredstvi proti bolečinam in povzročata občutke ugodja.

• Pri smehu se aktivira delovanje kortikalnih možganskih struktur, izboljšuje se

duševna jasnost, osredotočenost in koncentracija. Poveča se proizvodnja dopamina

in oksitocina v možganih, ter s tem povečuje ustvarjalnost in samozavest, hkrati pa

odvrača od negativnih čustev.

Smeh je resna stvar. Ne glede na vsa sredstva, ki nas držijo pokonci v stresnih

trenutkih – oslabljenih imunskih situacijah, je smeh vedno najboljše zdravilo.

Uporaben je kot sredstvo za preprečevanje bolezni, ker ga lahko uporabljamo med

samo boleznijo in ga lahko doziramo tudi po končanem zdravljenju. Pravzaprav je

edino zdravilo, ki je bilo dano prav vsem ljudem na svetu – od vsakega posameznika

pa je odvisno, v kakšni meri ga uporablja (Stangler Herodež, 2012).

Avtorica članka (Stangler Herodež, 2012) navaja, da je smeh prirojeno izražanje

čustev (veselje, zadovoljstvo, sreča), ki dokazano zmanjšuje vrednosti stresnih

hormonov v krvi in hkrati zviša vrednost hormona sreče. Gre za zapletene

biokemijske reakcije v desni polovici možganov, ki jih nadzorujejo najrazličnejši

geni. Med temi je potrebno omeniti predvsem dva:

• p11-gen: uravnava nastajanje kemijske spojine serotonin (hormon sreče), ki

pomaga nadzorovati našo voljo, apetit in spanec;

• COM-gen: v možganih sproži kemijske reakcije, ki pomagajo nadzorovati

določena čustva. Tisti posamezniki, ki imajo prisotno eno kopijo COMT-gena,

21

imajo večji nadzor nad čustvi in tesnobo. Tisti, ki pa imajo dve kopiji gena, se

hitreje vznemirijo zaradi motenega nadzora čustev, so bolj podvrženi depresiji in se

manj smejijo.

Znanstveno je dokazano, da pozitivna čustva (smeh) sprožijo v telesu endokrinološki

in imunski odziv, tako da povzročijo spremembe v izražanju genov: Takashi Hayashi

je s sodelavci (2003) na področju raziskovanja SB2, analiziral spremembe v

izražanju 18.716 genov pri bolnikih z diabetesom tipa 2, ki so bili vključeni v

program „smejalne“ terapije. Dokazal je, da je smeh, kot posledica izražanja

pozitivnih čustev, vplival na izražanje 23 genov, ki so bili vključeni v imunski odziv

(4 geni), prenos informacij (4 geni), celični cikel (3 geni), citoskeletni protein (3

geni), metabolizem (2 gena), apoptoza (1 gen) in celična adhezija (1 gen).

Stangler Herodež (2012, str. 33−35) navaja, da so negativna čustva: jeza, žalost,

skrb, strah in pohlep najnevarnejši in najhujši povzročitelji kroničnih bolezni. Naše

telo jih doživlja kot stres, ki ga povzroča zunanji svet. Ob stresu se v telesu pojavi

povišana koncentracija kortizola – stresnega hormona, ki nastane s pomočjo gena

CYP17. Kortizol uporablja skoraj vsak sistem v telesu. Je hormon, ki poveže telo in

um tako, da spreminja konfiguracijo možganov. Kadar je v telesu veliko kortizola,

smo pod stresom ali pod vplivom enega izmed petih prej naštetih čustev. Kratkoročni

stresni dejavniki povzročajo takojšnje povečanje hormonov epinefrina in

norepinefrina, ki povzročata hitrejše bitje srca in ohladitev stopal. Ti hormoni v

nevarnosti pripravijo telo za »borbo ali beg« (Martin, 1997). Dalj časa trajajoči

stresni dejavniki aktivirajo gen CYP17, ki vztrajno dviga raven kortizola. Eden

izmed najpomembnejših učinkov kortizola je zaviranje delovanja imunskega sistema.

Kortizol namreč med drugim deluje tako, da zmanjša aktivnost, število in življenjsko

dobo limfocitov preko vklapljanja genov. Geni se vključijo samo v celicah, kjer so

kortizolski receptorji, te pa vključijo drugi sprožilci. Sekundarni učinek kortizola se

lahko razširi na desetine, morda celo stotine genov (Stangler Herodež, 2012, str.

33−35). Kortizol sam pa je nastal, ker se je v ledvični skorji vključil niz genov, ki so

nato ustvarili encime, potrebne za izdelovanje kortizola – med njimi tudi gen CYP17.

22

Med smehom sodeluje velik del možganov, ki s svojo aktivnostjo »razhladijo« zadnji

del, namenjen stresu (beg ali boj reakcija). Smeh aktivira možganski center »srečnih

čustev«, ki je v naši desni, interaktivni polovici možganov. V sinapse namesto

kortizola priteče serotonin – hormon sreče. Višja raven serotonina lajša tesnobo in

depresijo. Pri tem ima pomembno vlogo gen 5-HTT, ki je zadolžen za nastanek

serotoninove transportne molekule. Možganske celice uporabljajo serotonin za

medsebojno komunikacijo, daljše oblike transportne molekule pripomorejo k njegovi

hitrejši in učinkovitejši reciklaciji. Gen so znanstveniki poimenovali »gen za srečo«

(Stangler Herodež, 2012, str. 33−35).

Vendar pa gen 5-HTT ni edini, ki pripomore, da se ljudje različno odzivamo na

socialne dražljaje, ki jih posredujejo živčni prenašalci. Obstajajo namreč geni, ki

spreminjajo izdelavo serotonina, geni, ki spreminjajo odzivnost serotoninskih

receptorjev, geni, ki spreminjajo odzivnost nekaterih delov možganov na serotonin,

geni, ki zaradi preveč odzivnega melatoninskega sistema, ki porablja serotonin,

pozimi povzročajo depresijo (Stangler Herodež, 2012, str. 33−35). Našo možgansko

kemijo določajo socialni signali, ki smo jim izpostavljeni. Biologijo določa vedenje,

a biologijo določa družba. Razpoloženje, um, osebnost in vedenje so socialno

določeni, določeni pa so tudi biološko. Socialno vedenje ni le niz zunanjih dogodkov,

ki presenetijo naš um in telo. Je neločljiv del našega bivanja in naši geni so

programirani tako, da oblikujejo socialno vedenje in se nanj tudi odzivajo. Metoda

smeha brez razloga (joga smeha) je najučinkovitejša metoda, s katero lahko na

povsem naraven način vplivamo na ves ta mehanizem (Stangler Herodež, 2012, str.

35).

Ihan, Enova (2012, str. 39−41) sta zapisala, da so sredi 80. let raziskovalci začeli

proučevati vpliv humorja in smeha na imunski sistem. Največ podatkov je

pridobljenih iz raziskav, ki so se osredotočile na protitelo IgA. Znanstveniki so med

drugim dokazali, da doživljanje humorja in smeha zvišuje vsebnost protiteles IgM in

IgG v telesu, poveča aktivnost in število naravnih celic ubijalk, število in stopnjo

aktivacije celic T-pomagalk in razmerje celic T-pomagalk/citotoksičnih celic T.

Smeh celo poveča raven snovi, imenovane komplement 3, ki pomaga protitelesom

23

uničevati okužene celice ali celice lastnega organizma, ki imajo napako. Pod vplivom

humorja se poveča tudi število celic B, ki nastanejo v kostnem mozgu in so

odgovorne za izdelavo imunoglobulinov. Raziskava o povezavi med stresnimi

hormoni in humorjem je pokazala, da smeh zmanjšuje količino vsaj štirih

nevroendokrinih hormonov, to so adrenalin, kortizol, dopamin in rastni hormon.

5 JOGA SMEHA – SMEH BREZ RAZLOGA

5. 1 Umetnost smeha in znanost o dihanju

Po besedah Madan Katarie (2012), ustanovitelja gibanja joge smeha, je joga smeha

edinstvena dihalno-smejalna tehnika, ki se je brez pomoči oglaševanja in trženja

razširila v več kot sedemdeset držav sveta. Koristi, ki jih joga smeha prinaša za

zdravje, so razlogi za tako hitro širitev.

Ohranitev zdravja je največji izziv današnjega časa, ki je stresen in poln napetosti.

Kar 70−80 % bolezni je posledica stresa. Glavni morilci današnjega časa so srčno-

žilne bolezni, depresija in rakava obolenja.

Že stoletja je znano, da je smeh najboljše zdravilo in sedaj to dokazuje tudi znanost.

Toda na voljo ni bilo nobene metode, ki bi prinesla več smeha v življenje ljudi.

Humor in šale ne delujejo več, v življenju ni več veliko dogodkov, ki bi nas

nasmejali.

Joga smeha je inovativen sistem (Kataria, 2012), ki nam omogoča smejanje, ne da bi

se opirali na zunanje pogoje in razloge za življenje. Je edinstven koncept, ki

omogoča smejanje, ne da bi se opiral na šale, humor in komedijo. Smejalna terapije

je enostavna ideja, ki združuje smejalne vaje in jogijsko dihanje, kar privede do

splošnega dobrega počutja. Na začetku se smeh zaigra s pomočjo posebne fizične

vadbe, toda po stiku z očmi in skupinski dinamiki se hitro sprevrže v resničen,

izviren smeh.

Pri jogi smeha lahko sodelujejo vsi, ne glede na starost. Ni nam potrebno biti srečen

ali dobre volje, da se smeješ, tudi smisel za humor ni potreben. Joga smeha je lahka,

24

varna, zabavna in ekonomična vadba, njene koristi se občutijo že od prve vadbe

naprej. In nenazadnje, njene zdravstvene koristi so znanstveno zabeležene.

Dokazano je, da se moramo smejati najmanj 10−15 minut, da bi prišli do

zdravstvenih koristi smeha. Pri jogi smeha uporabljamo smeh kot vajo, zato jo lahko

podaljšujemo, dokler želimo.

Glasen in globok smeh prinaša koristi za zdravje, zato mora izhajati iz membrane −

prihajati mora iz trebuha. V družbi glasen smeh morda ni dobro sprejet, zato klubi

joge smeha nudijo varno okolje, kjer se lahko smejimo, ne da bi se ozirali na druge in

to brez družbenih posledic.

Naravni smeh se v vsakdanjem življenju pojavi zaradi različnih vzrokov in pod

določenimi pogoji. Žal pa ne obstaja veliko razlogov, ki bi nas pripravili do smeha,

zato lahko poskrbimo, da smeha ne prepuščamo naključju, ampak se smejimo zaradi

obveze (Kataria, 2012).

Priljubljenost joge smeha vse bolj narašča, kar izhaja iz prepričanja, da smeh blaži

težavnost izzivov telesnega in duševnega zdravja. Po besedah ustanovitelja gibanja

joge smeha dr. Madan Katarie (2012) se vsak teden ustanovi 5−10 novih klubov joge

smeha. V Indiji se v parkih, klubih zdravja, joga in fitnes centrih, ter na plažah

dnevno smeji skoraj 250.000 ljudi.

5. 2 Redna vadba – učinkovita metoda za krepitev duševnega in

telesnega zdravja

Joga smeha je enkraten koncept: vsak se lahko smeji brez razloga, brez humorja, šal

in komedije. Gre za zmožnost smejanja brez razloga. Smeh se začenja z vajami, ki se

v skupini spontano razvijejo v naraven smeh.

Joga smeha širi radost. Osvetli naše življenje kot plamen, ki nam je sposoben

povrniti moč in namen. Skozi vaje joge smeha se z lahkoto odpremo naravnemu toku

radosti, ter si povrnemo zdravo otroško igrivost.

Radost skozi smeh je ena najhitrejših poti k pozitivni naravnanosti uma. Radost nas

uči uživati v tem, kar nam prinaša ta dan in vsak dan. Našemu življenju daje nov

pozitiven namen in pomen.

25

Na področju joge smeha veliko raziskav šele poteka. Kljub temu pa številna dejstva

kažejo na pozitivne učinke joge smeha in bi jo lahko obravnavali kot eno izmed

dodatnih metod za krepitev in varovanje zdravja pred srčno-žilnimi obolenji. Ker je

zdravje zelo kompleksen pojem, odvisen od številnih dejavnikov, lahko te kazalce

učinkov joge smeha uporabimo kot dodatno terapijo za številna kronična obolenja,

saj raziskave kažejo pozitiven vpliv smeha tako na sladkorno bolezen, imunski

sistem, depresijo, osamljenost, demenco in številne druge. Glede na to, da je joga

smeha tako enostavna in učinkovita metoda, ki zaobide vse intelektualne sisteme in

privede človeka do smeha, bi jo lahko vključili kot eno od cenovno ugodnih in

uspešnih dodatnih metod tako pri zdravljenju bolezni kot za preventivo, ki bi se

izvajala redno (Krebs, 2012, str. 66).

Joga smeha je aerobna vaja, ki zaradi povečanega pretoka krvi deluje kot »masaža«

notranjih organov in hkrati ugodno vpliva na:

• uravnavanje krvnega tlaka;

• krepitev telesnih mišic;

• izboljšanje prekrvavitve;

• zaviranje bolečine (poveča število endorfinov);

• krepitev imunskega sistema;

• blaženje bolezni dihal (še posebno astme);

• krepitev trebušnih in drugih mišic;

• odpravljanje stresa (zmanjša se količina hormona epinefrina in kortizola);

• izboljšanje spanca;

• vzpodbujanje ustvarjalnosti in pozitivne naravnanosti pri reševanju življenjskih

izzivov.

26

6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA DELA

6. 1 Namen raziskave

Namen raziskave je bil proučiti vpliv intenzivne 30-minutne vadbe joge smeha na

nivo glukoze v krvi pri ljudeh s SB2, ki se ne zdravijo z insulinom. Prav tako smo

želeli ugotoviti, ali joga smeha vpliva na spremembo počutja posameznika.

6. 2 Cilji raziskave

Cilji, ki smo si jih zastavili pred pričetkom raziskave, so bili:

• Proučiti takojšen učinek joge smeha na nivo glukoze v krvi po 30-minutni

vadbi joge smeha.

• Proučiti takojšnji učinek joge smeha na počutje ljudi, ki imajo zvišan nivo

glukoze v krvi.

• Proučiti takojšen učinek joge smeha na nivo glukoze v krvi pri različni per

oralni terapiji, ki jo udeleženci že prejemajo.

6. 3 Raziskovalna vprašanja

1. Ali joga smeha po intenzivni 30-minutni vadbi pri bolnikih s SB2 takoj vpliva na

znižanje glukoze v krvi?

2. Ali ima joga smeha takojšen učinek po vadbi na: navdušenje, pozitivno

naravnanost, občutek boljše predihanosti, raven energije, razpoloženje, zmožnost

smejanja brez razloga, optimizem, raven stresa, ter na telesno in duševno sprostitev?

3. Ali joga smeha takoj vpliva na nivo glukoze v krvi pri različni per oralni terapiji,

ki jo že prejemajo bolniki?

27

6. 4 Metodologija in metode

V raziskavi smo uporabili metodo smeha brez razloga ali jogo smeha, ki jo je

izvajala učiteljica joge smeha. Temeljila je na kvantitativni metodologiji, kjer smo

pred in po vadbi joge smeha merili nivo glukoze v krvi, odvzete iz blazinice prsta.

Dobljene rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programske opreme Vassar

Stats:

− za oceno uporabnosti izbrane metode smo uporabili izračun razmerja obetov (OR)

na 95 % intervalu zaupanja (CI);

− statistične razlike znotraj testiranih skupin in med testiranimi skupinami smo

ocenili s pomočjo dvostranskega t-testa za odvisne in neodvisne vzorce. Vrednosti p

< 0.05 so veljale za statistično značilne;

− za oceno počutja udeležencev smo podatke obdelali s programsko opremo

Microsoft Excel.

Za merjenje nivoja glukoze v krvi, odvzete iz blazinice prsta pred in po vadbi joge

smeha smo uporabljali glukometer Accu – Chek AVIVA, proizvajalca ROCHE.

Raziskava je bila sestavljena iz pristopne izjave udeležencev in dveh vprašalnikov:

− vprašalnik o zdravstvenem stanju in morebitnih drugih pridruženih boleznih

bolnika (priloga 1);

− 9-stopenjski numerični vprašalnik o počutju pred vadbo in po vadbi joge smeha

(priloga 2), ki so ga udeleženci ocenili s pomočjo lestvice od 1 do 10. Število 1 je

pomenilo najmanj in število 10 je pomenilo največ.

6. 5 Raziskovalni vzorec V raziskavo smo vključili bolnike, ki za zdravljenje SB2 uporabljajo nefarmakološke

metode in/ali per oralno terapijo in so napoteni v specialistično diabetološko

ambulanto s strani osebnega izbranega zdravnika ali drugega specialista in se do

sedaj v tej ambulanti niso zdravili.

28

Skupno število udeležencev v raziskavi je bilo 211.

Jogo smeha je izvajalo 110 udeležencev. Kontrolno skupino, kjer jih je bilo 101, so

predstavljali udeleženci, ki vadbe joge smeha niso izvajali, poslušali so samo

predavanje.

Sodelovanje v raziskavi je odklonilo 6 udeležencev.

Skupina je štela do 15 udeležencev.

Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno, kar so udeleženci potrdili s podpisom

pristopne izjave (priloga 3).

Udeleženci so samo enkrat sodelovali v raziskavi.

6. 6 Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala na Oddelku za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor

v diabetološki ambulanti.

Raziskava je bila odobrena in sprejeta s strani vodstva UKC Maribor na Internem

razpisu za znanstveno raziskovalne in razvojne projekte v UKC Maribor za leto

2012.

6. 7 Etični vidik

Za raziskavo smo pridobili soglasje Komisije za medicinsko etična vprašanja UKC

Maribor. Vključene osebe v raziskavo so bile pisno in ustno poučene o namenih in

izvedbi raziskave, ter natančnimi napotki glede uživanja hrane v času pred raziskavo.

Pojasnjeno jim je bilo, da sodelujejo v raziskavi prostovoljno in da lahko sodelovanje

brez pojasnila zavrnejo.

Raziskovalec se zavezuje, da interpretira resnične podatke, ki so bili pridobljeni z

raziskavo.

29

6. 8 Čas poteka raziskave

Raziskava je potekala od meseca decembra 2011 do decembra leta 2012.

6. 9 Opis poteka raziskave

Bolniki čakajo na prvi pregled pri zdravniku diabetologu od 3–6 mesecev, glede na

stopnjo nujnosti obiska (razen »nujno«). V tem času jih povabimo na zdravstveno

vzgojo, poimenovali smo jo Uvodna učna ura, kjer izvajamo strukturiran program

edukacije. Vodi jo diplomirana medicinska sestra – edukator in traja 120 minut.

Bolniki s SB2 dobijo osnovna navodila in priporočila o SB2, kroničnih zapletih in

zdravem življenjskem slogu, ki je temelj zdravljenja te bolezni.

Udeležence raziskave smo prosili, naj na dan raziskave do 10.00 ure dopoldan

zaužijejo lažji obrok hrane. Ob prihodu (12.00 uri) smo jim izmerili nivo glukoze v

krvi, udeleženci so izpolnili tudi vprašalnik o počutju, nato pa so zaužili standardno

malico (skupaj 250 kcal), (Čokolič, 2012, str. 58):

30 g črnega kruha (1PE *),

150 g jabolko (1 PE),

15 g masla (2,5 PE) in

200 ml nesladkanega čaja.

Legenda: PE* − prehrambena enota.

Po 90-minutnem predavanju je za udeležence, ki so imeli vključeno vadbo joge

smeha, sledila 30-minutna intenzivna vadba. Po končani vadbi (po 120 minutah) smo

ponovno izmerili nivo glukoze v krvi, udeleženci pa so ponovno izpolnili vprašalnik

o počutju. Kontrolno skupino so predstavljali udeleženci, ki vadbe joge smeha niso

izvajali, poslušali so samo predavanje (120 minut).

30

6. 10 Predvideno širjenje raziskovalnih rezultatov

Dobljene rezultate in ugotovitve nameravamo javno prikazati doma in v tujini v

obliki člankov in v obliki prispevkov (predavanja, posterji) na domačih in tujih

mednarodnih srečanjih.

31

7 REZULTATI RAZISKAVE

V raziskavo je bilo vključenih 211 udeležencev. Vadbo joge smeha je izvajalo 110

udeležencev. V grafu 1 je prikazana povprečna starost udeležencev z vadbo joge

smeha.

Graf 1: Povprečna starost vseh udeležencev joge smeha po spolu (N = 110).

Iz grafa 1 je razvidno, da je povprečna starost moških, ki so izvajali vadbo joge

smeha bila 57,06 leta, medtem ko so ženske v povprečju bile za 5,5 leta starejše.

32

Tabela 2: Povprečna starost udeležencev joge smeha (N = 66) s peroralnimi antihiperglikemiki (z zdravili) in starost udeležencev ločeno po spolu.

Skupina Spol Št. oseb (%) Povprečna starost udeležencev (leta)

Z zdravili

moški 36 (32,7) 58,56 ženske 30 (27,3) 62,27

skupaj 66 (60,0) 60,2

Skupino, ki je izvajala vadbo joge smeha smo razdelili na dve podskupini: na tiste, ki

za zdravljenje SB2 uporabljajo peroralne antihiperglikemike in na tiste, ki jih ne

uporabljajo. Iz tabele 2 je razvidno, da je v skupini udeležencev, ki je za zdravljenje

SB2 uporabljala peroralne antihiperglikemike (z zdravili) povprečna starost moških

(N = 36) znašala 58,56 let, povprečna starost žensk (N = 30) pa 62,27 let. Povprečna

starost vseh udeležencev (N = 66) z zdravili je bila 60,2 leta.

33

Tabela 3: Povprečna starost udeležencev joge smeha (N = 44) z nefarmakološkimi metodami (brez zdravil) in starost udeležencev ločeno po spolu.

Skupina Spol Št. oseb (%) Povprečna starost udeležencev (leta)

Brez zdravil

moški 29 (26,4) 55,2 ženske 15(13,6) 63,1

skupaj 44 (40,0) 57,9

Iz tabele 3 je razvidno, da je v skupini udeležencev, ki je za zdravljenje SB2

uporabljala nefarmakološke metode (brez zdravil) povprečna starost moških (N = 29)

bila 55,2 let, povprečna starost žensk (N = 15) pa 63,1 leta. Povprečna starost vseh

udeležencev brez zdravil je znašala 57,9 leta.

34

Graf 2: Povprečna starost udeležencev po spolu med udeleženci brez zdravil (N = 44) in z zdravili (N = 66).

Iz grafa 2 je razvidno, da so moški (N = 36) iz skupine z zdravili bili po starosti

mlajši od žensk (N = 30) za 3,71 leta, medtem ko so bili v skupini brez zdravil moški

(N = 29) mlajši od žensk (N = 15) za 7,9 let.

35

Graf 3: Skupno število vseh udeležencev (N = 110) z vadbo joge smeha po spolu.

Graf 3 prikazuje število vseh udeležencev z vadbo joge smeha po spolu. Prevladuje

število moških udeležencev, ki jih je bilo 65 (59 %), udeleženk ženskega spola pa 45,

kar predstavlja 41 % vseh udeležencev.

36

Tabela 4: Število vseh udeležencev moškega spola (N = 65) v skupini z zdravili in brez zdravil.

Spol Skupina Št. oseb (%) Povprečna starost udeležencev (leta)

Moški z zdravili 36 (32,7) 58,56

brez zdravil 29 (26,4) 55,21 skupaj 65 (59,1) 57,06

Iz tabele 4 je razvidno, da je moških (N = 65), ki za zdravljenje SB2 uporabljajo

zdravila bilo 36 (32,7 %), moških brez zdravil pa je bilo 29, kar predstavlja 26,4 %

vseh udeležencev. Skupno število oseb moškega spola je 65, kar predstavlja 59,1 %.

37

Tabela 5: Število vseh udeleženk ženskega spola (N = 45) v skupini z zdravili in brez zdravil.

Spol Skupina Št. oseb (%) Povprečna starost udeležencev (leta)

Ženske z zdravili 30 (27,3) 62,27 brez zdravil 15 (13,6) 63,13

skupaj 45 (40,9) 62,56

Iz tabele 5 je razvidno, da je žensk, ki se zdravijo z zdravili bilo 30 (27,3 %), tistih

brez zdravil pa 15, kar predstavlja 13,6 % vseh udeležencev. Skupno število žensk je

45, kar predstavlja 40,9 %.

38

Graf 4: Število udeležencev z zdravili in brez zdravil po spolu (N = 110).

Iz analize podatkov, ki jih prikazuje graf 4, je razvidno, da je število moških, ki za

zdravljenje SB2 uporabljajo peroralne antihiperglikemike (N = 36) oziroma tistih, ki

za obvladovanje sladkorne bolezni izvajajo nefarmakološke ukrepe (N = 29) večje v

primerjavi z ženskami iz obeh omenjenih skupin.

39

Tabela 6: Povprečne izmerjene vrednosti glukoze v krvi (mmol/l) ob prihodu vseh udeležencev (N = 211) in po 120 minutah, ter njihove statistične značilnosti.

Število udeležencev

Povprečne vrednosti glukoze v krvi (mmol/l)

95 % Interval zaupanja; p-vrednost*

Smeh Brez smeha

Smeh Brez smeha

Ob prihodu

Smeh Brez smeha

Po 120 min

Smeh Brez smeha

110 101 8,97 8,93 8,53 9,88 0,44±0,35; <0,015

0,95±0,39; <0,001

*t-test

Tabela 6 prikazuje povprečno izmerjeno vrednost glukoze vseh udeležencev joge

smeha (N = 110) ob prihodu, ki je bila 8,97 mmol/l, povprečna izmerjena vrednost

glukoze vseh udeležencev, ki joge smeha niso izvajali (N = 101) pa 8,93 mmol/l.

Povprečna izmerjena vrednost glukoze po 120 minutah je bila pri vseh udeležencih,

ki so imeli vadbo joge smeha 8,53 mmol/l, povprečna izmerjena vrednost glukoze

vseh udeležencev, ki joge smeha niso izvajali pa 9,88 mmol/l.

Iz analize podatkov je razvidno, da se je po 120 minutah vrednost glukoze znižala pri

udeležencih z vadbo joge smeha za 0,44 mmol/l, medtem ko je pri udeležencih iz

kontrolne skupine, ki vadbe joge smeha niso imeli vključene, vrednost glukoze

narasla za 0,95 mmol/l.

V obeh primerih smo dobili statistično značilno razliko (p < 0.05).

40

Tabela 7: Povprečne izmerjene vrednosti glukoze v krvi (mmol/l) ob prihodu udeležencev, z zdravili in brez zdravil, ter njihove statistične značilnosti.


Povprečne vrednosti glukoze v krvi

(mmol/l) ob prihodu

95 % Interval zaupanja;

p-vrednost*

Smeh Brez smeha

Smeh Brez smeha

Brez zdravil

44 40 9,25 8,98 0,27±1,51; 0,720

0,12±1,14; 0,834

0,04±0,91; 0,936

Z zdravili

66 61 8,65 8,90

∑ 110 101 8,97 8,93

* t-test

Iz tabele 7 je razvidno, da je bila ob prihodu povprečno izmerjena vrednost glukoze

udeležencev z vključeno vadbo joge smeha, ki za zdravljenje SB2 uporabljajo

zdravila (N = 66) 8,65 mmol/l, medtem ko je bila pri tistih, ki za zdravljenje SB2 ne

uporabljajo zdravil (N = 44) glukoza 9,25 mmol/l.

Povprečno izmerjena vrednost glukoze ob prihodu udeležencev brez vadbe joge

smeha, ki za zdravljenje SB2 jemljejo zdravila (N = 61) je bila 8,90 mmol/l, medtem

ko je bila pri tistih, ki ne jemljejo zdravil (N = 40) glukoza 8,98 mmol/l.

Analize podatkov kaže, da se povprečne vrednosti glukoze ob prihodu udeležencev

na uvodno učno uro znotraj posameznih podskupin niso statistično značilno

razlikovale (p > 0.05).

41

Tabela 8: Povprečne izmerjene vrednosti glukoze v krvi (mmol/l) po 120 minutah (po vadbi joge smeha), z zdravili in brez zdravil, ter njihove statistične značilnosti.


Povprečne vrednosti glukoze v krvi (mmol/l)

po 120 minutah

95 % Interval zaupanja;

p-vrednost*

Smeh Brez smeha

Smeh Brez smeha

Brez zdravil

44 40 8,34 10,05 1,71±0,81; <0,001

1,12±1,03; 0,033

1,35±0,81; 0,001

Z zdravili

66 61 8,66 9,78

∑ 110 101 8,53 9,88

* t-test

Iz tabele 8 je razvidno, da je bila povprečno izmerjena vrednost glukoze udeležencev,

ki za zdravljenje SB2 uporabljajo zdravila (N = 66) in so imeli vključeno vadbo joge

smeha po 120 minutah 8,66 mmol/l, medtem ko je bila pri tistih, ki za zdravljenje

SB2 ne uporabljajo zdravil (N = 44) glukoza 8,34 mmol/l.

Po 120 minutah je bila povprečno izmerjena vrednost glukoze udeležencev, ki za

zdravljenje SB2 uporabljajo zdravila (N = 61) in niso imeli vključene vadbe joge

smeha 9,78 mmol/l, medtem ko je bila pri tistih, ki ne jemljejo zdravil (N = 40)

glukoza 10,05 mmol/l.

Rezultati kažejo, da so se povprečne izmerjene vrednosti glukoze po 120 minutah

udeležencev, ki so imeli vključeno vadbo joge smeha, statistično značilno razlikovale

od povprečnih izmerjenih vrednosti glukoze udeležencev, ki vadbe joge smeha niso

imeli (p < 0.05), neodvisno od tega ali so za zdravljenje sladkorne bolezni uporabljali

zdravila ali ne.

42

Tabela 9: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev (N = 110) pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: navdušenje.

NAVDUŠENJE POVPREČNA OCENA POČUTJA

POVPREČNA OCENA POČUTJA %

VSI PRED VADBO 6,37 63,7

Z ZDRAVILI PRED VADBO

6,58 65,8

BREZ ZDRAVIL PRED VADBO

6,16 61,6

VSI PO VADBI 8,72 87,2

Z ZDRAVILI PO VADBI 8,85 88,5

BREZ ZDRAVIL PO VADBI

8,59 85,9

Tabela 9 prikazuje izmerjene povprečne vrednosti sprememb pri oceni počutja

navdušenja, ki so jih udeleženci ocenjevali pred in po vadbi joge smeha s pomočjo

lestvice 9-stopenjskega nestandardiziranega numeričnega vprašalnika od 1 do 10.

Število ena je pomenilo najmanjšo intenzivnost, število deset pa največjo

intenzivnost počutja. Ob prihodu udeležencev je bila skupna povprečna ocena

njihovega počutja pri oceni navdušenja 6,37. Po 30-minutni vadbi joge smeha se je

skupna povprečna ocena izboljšala in je bila 8,72.

Vadba joge smeha je izboljšala navdušenje vseh udeležencev za 23,5 %.

43

Tabela 10: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev (N = 110) pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: raven energije.

RAVEN ENERGIJE POVPREČNA OCENA POČUTJA



Z ZDRAVILI PRED VADBO 6,20 62,0


6,05 60,5



BREZ ZDRAVIL PO VADBI 8,39 83,9

Tabela 10 prikazuje izmerjene povprečne vrednosti sprememb pri oceni počutja ravni

energije. Ob prihodu udeležencev je bila skupna povprečna ocena njihovega počutja

pri oceni ravni energije 6,12. Po 30-minutni vadbi joge smeha se je skupna povprečna

ocena izboljšala in je bila 8,49.

Vadba joge smeha je izboljšala raven energije vseh udeležencev za 23,7 %.

44

Tabela 11: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev (N = 110) pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: razpoloženje.

RAZPOLOŽENJE POVPREČNA OCENA POČUTJA





6,05 60,5





razpoloženja. Ob prihodu udeležencev je bila skupna povprečna ocena njihovega

počutja pri oceni razpoloženja 6,47. Po 30-minutni vadbi joge smeha se je povprečna

skupna ocena izboljšala in je bila 8,96.

Vadba joge smeha je izboljšala razpoloženje udeležencev za 24,9 %.

45

Tabela 12: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev (N = 110) pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: optimizem.

OPTIMIZEM POVPREČNA OCENA POČUTJA





6,20 62,0





optimizma. Ob prihodu udeležencev je bila skupna povprečna ocena njihovega

počutja pri oceni optimizem 6,57. Po 30-minutni vadbi joge smeha se je skupna

povprečna ocena izboljšala in je bila 8,47.

Vadba joge smeha je izboljšala optimizem udeležencev za 19 %.

46

Tabela 13: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev (N = 110) pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: stres.

STRES POVPREČNA OCENA POČUTJA





3,43 34,3





stresa. Ob prihodu udeležencev je bila skupna povprečna ocena njihovega počutja pri

oceni stresa 3,47. Po 30-minutni vadbi joge smeha se je skupna povprečna skupna

ocena zmanjšala in je bila 1,81.

Vadba joge smeha je zmanjšala občutek stresa udeležencev za 16,6 %.

47

Tabela 14: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev (N = 110) pred in po

vadbi joge smeha pri oceni počutja: povezanost z ostalimi udeleženci.

POVEZANOST Z OSTALIMI UDELEŽENCI

POVPREČNA OCENA POČUTJA




BREZ ZDRAVIL PRED VADBO 4,86 48,6





povezanosti z ostalimi udeleženci. Ob prihodu udeležencev je bila skupna povprečna

ocena njihovega počutja pri oceni povezanost z ostalimi udeleženci 5,47. Po 30-

minutni vadbi joge smeha se je skupna povprečna ocena izboljšala in je bila 8,45.

Vadba joge smeha je izboljšala občutek povezanosti z ostalimi udeleženci za 29,8 %.

48

Tabela 14: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev (N = 110) pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: zavedanje dihanja.

ZAVEDANJE DIHANJA POVPREČNA OCENA POČUTJA





6,16 61,6





zavedanja dihanja. Ob prihodu udeležencev je bila skupna povprečna ocena

njihovega počutja pri oceni zavedanja dihanja 6,37. Po 30-minutni vadbi joge smeha

se je skupna povprečna ocena izboljšala in je bila 8,11.

Vadba joge smeha je izboljšala občutek zavedanja dihanja udeležencev za 17,4 %.

49

Tabela 15: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev (N = 110) pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: sprostitev mišic.

SPROSTITEV MIŠIC POVPREČNA OCENA POČUTJA





5,98 59,8





sprostitve mišic. Ob prihodu udeležencev je bila povprečna ocena njihovega počutja

pri oceni sprostitve mišic 6,19. Po 30-minutni vadbi joge smeha se je povprečna

ocena sprostitve mišic izboljšala in je bila 8,52.

Vadba joge smeha je izboljšala občutek sprostitve mišic udeležencem za 23,3 %.

50

Tabela 16: Povprečne vrednosti sprememb počutja udeležencev (N = 110) pred in po vadbi joge smeha pri oceni počutja: zmožnost smejanja brez razloga.

ZMOŽNOST SMEJANJA BREZ RAZLOGA

POVPREČNA OCENA POČUTJA





5,18 51,8





zmožnosti smejanja brez razloga. Ob prihodu udeležencev je bila povprečna ocena

njihovega počutja pri oceni zmožnosti smejanja brez razloga 5,46. Po 30-minutni

vadbi joge smeha se je zmožnost smejanja brez razloga izboljšala in je bila 8,61.

Vadba joge smeha je izboljšala zmožnost smejanja brez razloga za 31,5 %.

51

Graf 5: Povprečne vrednosti sprememb počutja vseh udeležencev (N = 110) pred vadbo joge smeha, udeležencev z zdravili (N = 66) in brez zdravil (N = 44).

Graf 5 prikazuje povprečne vrednosti sprememb počutja za vse opazovane parametre

pri vseh udeležencih pred vadbo jogo smeha (N = 110) in pri tistih, ki za SB2

uporabljajo zdravila (N = 66) oziroma pri tistih, ki za SB2 uporabljajo

nefarmakološke metode zdravljenja (N = 44). Zanimalo nas je, ali vadba joge smeha

vpliva na počutje udeležencev, ki jemljejo oziroma ne jemljejo peroralnih

antihiperglikemikov za zdravljenje SB2 in ostale per oralne terapije. Opazimo lahko,

da so bile v vseh opazovanih parametrih ocene počutja pred vadbo joge smeha višje

pri tistih udeležencih, ki za zdravljenje SB2 jemljejo zdravila. Izstopa razpoloženje,

ki je bilo višje za 8,4 %, optimizem za 7,4 %, občutek povezanosti pa za 12,2 % v

primerjavi s skupino, ki ne jemlje zdravil.

52

Graf 6: Povprečne vrednosti sprememb počutja vseh udeležencev (N = 110) po vadbi joge smeha, udeležencev z zdravili (N = 66) in brez zdravil (N = 44).

Iz grafa 6 je razvidno, da se je počutje vseh udeležencev po 30-minutni intenzivni

vadbi joge smeha izboljšalo. Izstopajo navdušenje, ki se je pri udeležencih, ki za

zdravljenje SB2 ne uporabljajo zdravil (N = 44) izboljšalo za 24,3 %, razpoloženje

za 28,4 %, optimizem za 22,3 %, občutek povezanosti z ostalimi udeleženci za 33,4

%, zmožnost smejanja brez razloga pa se je izboljšala za 32,3 %, kar je v primerjavi s

tistimi, ki za zdravljenje SB2 jemljejo zdravila (N = 66) v povprečju boljše za 1,5–7

%.

53

Graf 7: Pridružene bolezni in stanja udeležencev, ki so izvajali jogo smeha (N = 110).

Graf 7 prikazuje podatke o pridruženih boleznih ali stanjih udeležencev s SB2, ki

smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom o zdravju. Analiza je pokazala, da se 56

udeležencev (50,99 %) zdravi zaradi povišanega krvnega pritiska, 36 jih je navajalo

pogoste ali stalne bolečine v križu (32,7 %), 30 udeležencev se zdravi zaradi

povišanih maščob v krvi (27,2 %), 13 udeležencev (11,8 %) ima težave zaradi

depresije, 8 udeležencev (7,2 %) se zdravi zaradi bolezni ščitnice, psihičnih obolenj,

glavkoma, hemeroidov.

Ne glede na vsa pridružena stanja ali bolezni, je pri vseh udeležencih, ki so izvajali

jogo smeha, prišlo do izboljšanja počutja v vseh opazovanih parametrih po 30-

minutni vadbi, medtem ko se je občutek stresa zmanjšal.

Nivo glukoze v krvi se je po 120 minutah v povprečju znižal pri vseh udeležencih z

vadbo joge smeha za 0,44 mmol/l ne glede na vrsto pridružene bolezni, medtem ko je

pri udeležencih iz kontrolne skupine, ki vadbe joge smeha niso imeli vključene,

54

vrednost glukoze v povprečju narastla za 0,95 mmol/l, prav tako neodvisno od vrste

pridružene bolezni.

55

Slika 1 in 2: Vadba joge smeha v UKC Maribor.

Vir: Mednarodni inštitut za smeh Maribor, 2012.

56

Slika 3 in 4: Vadba joge smeha v UKC Maribor.

Vir: Mednarodni inštitut za smeh Maribor, 2012.

57

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA Raziskava je potekala na oddelku za Endokrinologijo in diabetologijo v diabetološki

ambulanti, ki delujeta v okviru Klinike za interno medicino v Univerzitetnem

kliničnem centru Maribor. Pri tem smo uporabili kvantitativno metodologijo z

metodo zbiranja podatkov s pomočjo 2 vprašalnikov zaprtega tipa. Merili smo tudi

nivo glukoze v krvi ob prihodu udeležencev in po 30-minutni vadbi joge smeha.

Uporabljali smo merilnike Accu Chek Aviva podjetja Roche.

Raziskovalni tim je bil multidisciplinaren, v katerega je bil vključen specialist

internist prim. Miro Čokolič − predstojnik oddelka za Endokrinologijo in

diabetologijo, doc. dr. Špela Stangler Herodež, univ. dipl. inž. kem. teh., analitik v

Laboratorijski medicini, Laboratorij za Medicinsko genetiko UKC Maribor in

vaditeljica joge smeha, Simona Krebs, magistra zdravstvene nege, direktorica

Mednarodnega inštituta za smeh, Maribor, učiteljica in vaditeljica joge smeha in

vaditeljica Gibberisha, ter Simona Sternad, dipl. med. sestra – edukator.

V raziskavo smo vključili bolnike, ki se zdravijo zaradi SB2 z nefarmakološkimi

metodami ali s peroralno terapijo in so bili prvič napoteni v našo specialistično

ambulanto zaradi novoodkrite sladkorne bolezni.

Naš raziskovalni vzorec je zajemal 211 udeležencev, od tega jih je jogo smeha

izvajalo 110 udeležencev. Kontrolno skupino, kjer jih je bilo 101, so predstavljali

udeleženci, ki vadbe joge smeha niso izvajali, poslušali so samo predavanje.

V vzorcu prevladuje število moških, ki za zdravljenje sladkorne bolezni uporabljajo

peroralne antihiperglikemike oziroma število tistih, ki za obvladovanje sladkorne

bolezni izvajajo nefarmakološke ukrepe v primerjavi z ženskami iz obeh omenjenih

skupin.

Povprečna starost moških, ki so izvajali vadbo joge smeha je bila 57,06 leta, medtem

ko so ženske v povprečju bile za 5,5 leta starejše.

Moški iz skupine z zdravili so bili po starosti mlajši od žensk za 3,71 leta, medtem

ko so bili v skupini brez zdravil moški mlajši od žensk za 7,9 let.

58

V raziskavi Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki jo je izvedel Inštitut

za varovanje zdravja Slovenije (Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije.

Trendi v raziskavah Cindi 2001–2004–2008, 2012) leta 2008 je 4,5 % anketiranih v

starosti 25–64 let poročalo, da imajo SB2, več je moških kot žensk, v vseh starostnih

skupinah pa je pogostejša pri moških. V starosti 55−64 let je bolezen potrdilo 15,3 %

moških in 7,1 % žensk. Značilno več kot pred leti je sladkorne bolezni pri moških

starih 55–64 let, v skupini 55−64 let s srednješolsko izobrazbo, ter med osebami, ki

opravljajo lažje fizično delo, pisarniško ali storitveno dejavnost. V vzhodni Sloveniji

(v vzhodno Slovenijo sodijo zdravstvene regije Celje, Maribor, Murska Sobota,

Novo mesto, Ravne na Koroškem. Osrednjo Slovenijo predstavlja zdravstvena regija

Ljubljana. V zahodno Slovenijo sodijo Nova Gorica, Koper in Kranj), kjer je

prevalenca SB2 večja kot v ostalih regijah, dve tretjini oseb s sladkorno boleznijo v

starosti 25−64 let predstavljajo moški. Povečal se je delež starostne skupine 55−64

let, delež moških ter delež oseb s srednjo šolo (Zdravje in vedenjski slog prebivalcev

Slovenije. Trendi v raziskavah Cindi 2001–2004–2008, 2012, str. 166).

Podatki, ki smo jih pridobili z našo raziskavo, so primerljivi z raziskavo o Zdravju in

vedenjskem slogu prebivalcev Slovenije iz leta 2008.

V našem raziskovanem vzorcu prevladujejo moški, ki jih je bilo 65 (59 %), njihova

povprečna starost je bila 57 let.

Raziskovalno vprašanje 1: Ali joga smeha po intenzivni 30-minutni vadbi pri

bolnikih s SB2 takoj vpliva na znižanje glukoze v krvi?

Skupno število vseh udeležencev v raziskavi je bilo 211, od tega jih je 110 imelo

vključeno vadbo joge smeha. Obe skupini smo razdelili na dve podskupini: na tiste,

ki za zdravljenje SB2 uporabljajo peroralne antihiperglikemike in na tiste, ki jih ne

uporabljajo.

Povprečna izmerjena vrednost glukoze vseh udeležencev joge smeha je ob prihodu

bila 8,97 mmol/l, povprečna izmerjena vrednost glukoze vseh udeležencev, ki joge

smeha niso izvajali pa 8,93 mmol/l.

59

Povprečna izmerjena vrednost glukoze po 120 minutah je bila pri vseh udeležencih,

ki so imeli vadbo joge smeha 8,53 mmol/l, povprečna vrednost glukoze vseh

udeležencev, ki joge smeha niso izvajali pa 9,88 mmol/l.

Analiza podatkov kaže, da se je po 120 minutah vrednost glukoze znižala pri

udeležencih z vadbo joge smeha za 0,44 mmol/l, medtem ko je pri udeležencih iz

kontrolne skupine, ki vadbe joge smeha niso imeli vključene, vrednost glukoze

narasla za 0,95 mmol/l. V obeh primerih smo dobili statistično značilno razliko (p <

0.05).

Število udeležencev, ki za zdravljenje SB2 uporabljajo zdravila in so imeli vključeno

vadbo joge smeha, je bilo 66. Njihova povprečno izmerjena vrednost glukoze je ob

prihodu bila 8,65 mmol/l.

Število udeležencev, ki za zdravljenje SB2 ne uporabljajo zdravil in so imeli

vključeno vadbo joge smeha, je bilo 44. Njihova povprečno izmerjena vrednost

glukoze je ob prihodu bila 9,25 mmol/l.

Število udeležencev, ki za zdravljenje SB2 uporabljajo zdravila in niso imeli

vključene vadbe joge smeha, je bilo 61. Njihova povprečno izmerjena vrednost


Število udeležencev, ki za zdravljenje SB2 ne uporabljajo zdravil in niso imeli

vključene vadbe joge smeha, je bilo 40. Njihova povprečno izmerjena vrednost


Analiza podatkov kaže, da se povprečne izmerjene vrednosti glukoze udeležencev

znotraj posameznih podskupin, ob prihodu na Uvodno učno uro niso statistično

značilno razlikovale (p > 0.05).


zdravljenje SB2 uporabljajo zdravila in so imeli vključeno vadbo joge smeha, 8,53

mmol/l.

60


zdravljenje SB2 ne uporabljajo zdravila in so imeli vključeno vadbo joge smeha,

8,34 mmol/l.


zdravljenje SB2 uporabljajo zdravila in niso imeli vključene vadbe joge smeha, 9,78

mmol/l.


zdravljenje SB2 ne uporabljajo zdravil in niso imeli vključene vadbe joge smeha,

10,05 mmol/l.

Analiza podatkov kaže, da so se povprečne vrednosti glukoze po 120 minutah

udeležencev, ki so imeli vključeno vadbo joge smeha, statistično značilno razlikovale

od povprečnih vrednosti glukoze udeležencev, ki vadbe joge smeha niso imeli (p <

0.05), neodvisno od tega ali so za zdravljenje SB2 uporabljali zdravila ali ne.



Trendi v raziskavah Cindi 2001–2004–2008, 2012) je zapisano, da je redna telesna

dejavnost eden ključnih dejavnikov življenjskega sloga za ohranjanje in izboljšanje

zdravja. Prispeva k primarni in sekundarni preventivi številnih kroničnih bolezni ter

k zmanjšanju tveganja za prezgodnjo smrt. Študije so pokazale pomembno pozitivno

vlogo telesne dejavnosti pri zmanjševanju vrednosti serumskega holesterola in

krvnega tlaka ter prevalence metabolnega sindroma in debelosti pa tudi pri

zniževanju tveganja za srčno-žilne dogodke in umrljivosti.

Nezadostna telesna dejavnost oziroma sedeči življenjski slog je vedenjski dejavnik

tveganja, ki je tesno povezan z različnimi motnjami in predvsem s kroničnimi

boleznimi. Po podatkih SZO je telesna nedejavnost na četrtem mestu med

spremenljivimi dejavniki tveganja, odgovornimi za umrljivost. Telesna dejavnost je

tudi na lestvici desetih najpogostejših dejavnikov tveganja, ki vplivajo na skupno

število izgubljenih let življenja, vpliv telesne nedejavnosti pa je večji, saj ima še

posreden vpliv zaradi povezanosti z biološkimi dejavniki tveganja (hipertenzija,

61

dislipidemija, debelost). (Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v

raziskavah Cindi 2001–2004–2008, 2012, str. 53).

Slovenska raziskava javnega mnenja v letu 2008 je pokazala, da so pri moških in

ženskah, ne glede na izobrazbo, najbolj priljubljene dejavnosti hoja, plavanje in

kolesarjenje. Glede na to, da sta zlasti hoja in kolesarjenje najlažje dostopna, bi bilo

smiselno spodbujanje teh dejavnosti v širši javnosti, predvsem pa v socialno

šibkejših skupinah, ki si dražjih zvrsti telesne dejavnosti ne morejo privoščiti.

(Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah Cindi 2001–

2004–2008, 2012, str. 66).

Tudi jogo smeha uvrščamo med aerobno telesno aktivnost, ki ima dokazano ugodne

učinke na zdravje in počutje ljudi, je dostopna, relativno poceni in jo lahko, ko se

ljudje naučijo tehnike vadbe pod okriljem strokovno usposobljenega kadra, izvajajo

tudi individualno in je dostopna tudi v socialno šibkejših skupinah.

Raziskovalno vprašanje 2: Ali ima joga smeha takojšen učinek po vadbi na:

navdušenje, pozitivno naravnanost, občutek boljše predihanosti, raven energije,

razpoloženje, zmožnost smejanja brez razloga, optimizem, raven stresa, ter na

telesno in duševno sprostitev?

Joga smeha je izboljšala počutje in razpoloženje udeležencev v vseh raziskovanih

parametrih, zmanjšala pa je občutek stresa.

Tako je vadba joge smeha izboljšala navdušenje vseh udeležencev v povprečju za

23,5 %, raven energije za 23,7 %, razpoloženje udeležencev za 24,9 %, optimizem

udeležencev za 19 %. Zelo vzpodbuden je podatek, da se je občutek povezanosti z

ostalimi udeleženci povečal za 30 %, kar je izjemno zanimivo, saj se udeleženci med

seboj niso poznali, prav tako niso poznali izvajalcev oziroma osebja. To morda

nakazuje, da lahko s tako vadbo dokaj hitro sklenemo nova znanstva, morda celo

prijateljstva. Izboljšal se je občutek zavedanja dihanja za 17,45 %, sprostitve mišic za

23,25 %, zmožnost smejanja brez razloga za 31,55%. Po vadbi se je zmanjšal

62

občutek stresa udeležencev v povprečju za 16,6 %.

Iz raziskave Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki jo je izvedel Inštitut


Trendi v raziskavah Cindi 2001–2004–2008, 2012) je razvidno, da se je v obdobju

2001–2008 pogosto oz. vsakodnevno občutenje stresa statistično značilno povišalo

pri obeh spolih, v vseh starostnih skupinah, pri poklicno in srednje izobraženih,

pripadnikih srednjega razreda, prebivalcih mestnih in vaških okolij, v osrednji in

vzhodni Sloveniji.

V letih 2004 in 2008 so raziskovali tudi poglavitne vzroke za doživljanje stresa pri

odraslih prebivalcih Slovenije. Najpogostejši vzroki si v obeh letih sledijo po enakem

vrstnem redu: obremenitve na delovnem mestu, slabi materialni pogoji, problemi v

družini, slabi odnosi s sodelavci in osamljenost. Med letoma 2004 in 2008 je bilo

zaznati statistično značilno povišanje doživljanje stresa zaradi obremenitev na

delovnem mestu in zaradi slabih odnosov s sodelavci, pri doživljanju drugih vzrokov

pa ni statistično pomembnih razlik (Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije.

Trendi v raziskavah Cindi 2001–2004–2008, 2012, str. 115).

Na različne vidike doživljanja stresa vpliva tudi regija prebivanja, vendar prek

posredne povezave s socialno-ekonomskimi dejavniki. V vseh letih raziskave so

ugotovili, da so prebivalci osrednje in zahodne Slovenije manj izpostavljeni

pogostemu oz. vsakodnevnemu doživljanju stresa. V vzhodni geografski regiji

najizraziteje doživljajo stres zaradi slabih materialnih pogojev (posebej mariborska

zdravstvena regija), v osrednji pa stres zaradi delovnih obremenitev (posebej

ljubljanska regija). Pogostejše občutenje stresa pri prebivalcih zahodne in osrednje

regije lahko razložimo z večjo razvitostjo teh dveh regij, medtem ko velja območje

vzhodne Slovenije v primerjavi z drugima dvema regijama za območje manjše

razvitosti, ima pa hkrati tudi najvišjo stopnjo brezposelnosti in najnižje osnove za

dohodnino (Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah

Cindi 2001–2004–2008, 2012, str. 123).

Ukrepi za zmanjšanje neenakosti in povečanje enakosti morajo obsegati makro-,

mezo- in individualno raven s ciljem zmanjševanja izpostavljenosti potencialnim

63

stresorjem in krepitvijo varovalnih dejavnikov ter učenjem prepoznavanja

negativnega stresa in strategij za obvladovanje stresne reakcije (Zdravje in vedenjski

slog prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah Cindi 200 –2004–2008, 2012, str.

126).

Joga smeha se je izkazala kot dobra metoda za krepitev zdravja, izboljšanje počutja

in zmanjšanje stresa, saj se je občutek stresa po intenzivni vadbi zmanjšal za 16,6 %.

Raziskovalno vprašanje 3: Ali joga smeha takoj vpliva na nivo glukoze v krvi

pri različni per oralni terapiji, ki jo že prejemajo bolniki?

Po 120 minutah so se povprečno izmerjene vrednosti glukoze udeležencev, ki so

imeli vključeno vadbo joge smeha, statistično značilno razlikovale od povprečnih

vrednosti glukoze udeležencev, ki vadbe joge smeha niso imeli (p < 0.05), neodvisno

od tega ali so uporabljali za zdravljenje različna per oralna zdravila ali ne.

Joga smeha ima takojšen učinek na nivo glukoze v krvi neodvisno od tega ali se za

zdravljenje SB2 uporablja per oralna terapija ali ne.

SB2 pogosto spremljajo druge presnovne motnje, ki povečajo ogroženost za zaplete.



Trendi v raziskavah Cindi 2001–2004–2008, 2012) imajo sladkorni bolniki v 61,9 %

zvišan krvni tlak in 60,1 % zvišan holesterol v krvi oziroma jemljejo zdravila zanje.

Značilno se je povečal delež sladkornih bolnikov z arterijsko hipertenzijo. Sladkorni

bolniki so poročali o različnih srčno-žilnih boleznih: angini pektoris v 14,1 %,

prebolelem miokardnem infarktu v 4,9 % in možganski kapi v 4 %. Po številu

prisotnih dejavnikov − debelost, zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, kajenje − ima po

enega izmed naštetih četrtina anketiranih, po dva tretjina (36,2 %), po tri dejavnike

24,8 % anketiranih. Nobenega izmed teh dejavnikov tveganja nima 13,2 %

anketiranih (Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah

Cindi 2001–2004–2008, 2012, str. 173).

64

Primerjava podatkov naše raziskave in raziskave iz leta 2008 kaže, da je arterijska

hipertenzija bila prisotna v našem raziskovanem vzorcu v manjšem odstotku (50,9

%) udeležencev, polovica manj jih je imela povišan holesterol (27,2 %), podatek o

možganski kapi je primerljiv (4,5 %), srčni infarkt pa je imelo manjše število

udeležencev (2,7 %). Ostalih dejavnikov tveganja v naši raziskavi nismo spremljali.

V naši raziskavi izstopa število ljudi, ki se zdravijo zaradi depresije in psihičnih

obolenj (19,0 %), vendar tega podatka ni mogoče primerjati z raziskavo iz leta 2008,

ker podatka o tem ni.

65

9 SKLEP

Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da 30-minutna intenzivna vadba joge smeha

signifikantno zniža nivo glukoze v krvi pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, že

takoj po vadbi, neodvisno od tega ali za zdravljenje SB2 uporabljajo zdravila ali ne.

Joga smeha ugodno vpliva na znižanje glukoze v krvi tudi pri ljudeh, ki imajo poleg

SB2 pridružene še druge bolezni ali stanja: kar 56 udeležencev, ki so sodelovali v

raziskavi, se zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka, 30 udeležencev zaradi

povišanih maščob v krvi, 13 se jih zdravi zaradi depresije in 8 udeležencev zaradi

psihičnih težav, dokaj veliko število udeležencev (36) pa je navajalo stalne bolečine v

križu.

Vadba joge smeha ima ugoden vpliv tudi na počutje posameznika, saj izboljša

občutek navdušenja, raven energije, razpoloženje, optimizem, občutek povezanosti z

ostalimi udeleženci, občutek zavedanja dihanja, ima ugoden učinek na sprostitev

mišic, izboljša pa tudi zmožnost smejanja brez razloga. Po vadbi joge smeha se je pri

udeležencih občutek stresa zmanjšal.

Vadba izboljša počutje vsakega posameznika in zmanjša občutek stresa ne glede na

ostale pridružene bolezni ali stanja in neodvisno od tega ali za zdravljenje SB2

uporabljajo zdravila ali ne.

Študija avtorja Keiko Hayashia s sodelavci, govori o znižanju postprandialne

glukoze v krvi bolnikov z diabetesom tipa 2, ki niso bili na insulinski terapiji, že po

40-minutnem gledanju zabavnih filmov.

Menimo, da je vadba joge smeha boljša izbira, saj poleg smeha vključuje tudi

jogijsko dihanje in gibanje. Zdrav način življenja je osnova v zdravljenju SB2. Z

rednim gibanjem se izboljša presnova, raven glukoze v krvi, krvni tlak in krvne

maščobe, redna telesna vadba pa pomaga tudi pri vzdrževanju primerne telesne teže.

Številna dejstva kažejo na pozitivne učinke joge smeha in bi jo lahko obravnavali kot

eno izmed dodatnih metod za krepitev in varovanje zdravja pred srčno-žilnimi

66

obolenji. Ker je zdravje zelo kompleksen pojem, odvisen od številnih dejavnikov,

lahko te kazalce učinkov joge smeha uporabimo kot dodatno terapijo za številna

kronična obolenja, saj raziskave kažejo pozitiven vpliv smeha tako na sladkorno

bolezen, imunski sistem, depresijo, osamljenost, demenco in številne druge.

Naša raziskava pa je odprla še nekatere druge možnosti in področja, ki bi jih v

prihodnosti bilo smiselno raziskati.

Naslednji korak je zagotovo proučiti vpliv vadbe joge smeha pri tistih ljudeh, ki za

zdravljenje SB2 uporabljajo insulinsko zdravljenje. Kot smo dokazali z našo

raziskavo, le-ta ugodno vpliva na znižanje postprandialne ravni glukoze v krvi, zato

je potrebna skrbna priprava teh bolnikov. Taki bolniki potrebujejo dodatno,

poglobljeno edukacijo o prilagajanju insulinskih odmerkov pred načrtovano telesno

aktivnostjo, kamor vadbo joge smeha tudi uvrščamo. Manjši insulinski odmerki

pomenijo tudi iz vidika ekonomičnosti prihranek v zdravstveni blagajni, ki je vse bolj

obremenjena.

V Nacionalnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni (2010) navajajo, da

lahko breme, ki ga sladkorna bolezen predstavlja za zdravstvo, ocenimo glede na

podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o porabi zdravil in

medicinskih pripomočkov. V letu 2007 je bilo z zdravili, ki se zaužijejo v obliki

tablet, zdravljenih približno 53.000 bolnikov, samo z insulinom približno 16.000

bolnikov, hkrati z insulinom in tabletami pa približno 10.500 bolnikov. Stroški za

zdravila za sladkorno bolezen so predstavljali 6,5 % stroškov vseh zdravil in so v letu

2007 znašali skupno 20 milijonov EUR. Stroški za medicinske pripomočke za

sladkorne bolnike so predstavljali 30 % vseh stroškov za medicinske pripomočke in

so skupno znašali 13,5 milijonov EUR (Nacionalni program za obvladovanje

sladkorne bolezni. Strategija razvoja 2010–2020, 2010).

Smiselno bi bilo tudi proučiti učinke vadbe joge smeha na dolgoročno urejenost

sladkorne bolezni z določitvijo glikiranega hemoglobina (HbA1c), ki odraža

povprečje ravni glukoze v krvi v preteklih 2 ali 3 mesecih in je zlati standard za

oceno nadzora nad glikemijo.

67

Raziskave kažejo, da se verjetnost kroničnih zapletov sladkorne bolezni drastično

veča sorazmerno z višanjem vrednosti HbA1c (Žargaj, 2012, str. 54).

Dobro sodelovanje z Mednarodnim inštitutom za smeh Maribor, ki je bil ustanovljen

v lanskem letu in njeno direktorico, učiteljico joge smeha, Simono Krebs, mag.

zdrav. nege, ki je v naši raziskavi izvajala vadbo joge smeha, je pokazalo veliko

zanimanje v različnih strokovnih krogih, ki se ukvarjajo s smejalno terapijo v tujini

in doma.

V okviru Mednarodnega inštituta za smeh poteka tudi izobraževanje o terapevtskem

pomenu in tehniki smejalne vadbe (joge smeha) za vaditelje s certifikatom.

Izobraževanje je namenjeno zaposlenim v zdravstveni in babiški negi, delovnim

terapevtom, vzgojiteljem, specialnim pedagogom in vsem ostalim, ki jih ta znanja

zanimajo. Izobraževanje je vpisano v register strokovnih izpopolnjevanj pri Zbornici

zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Odpira se enkratna priložnost, da v UKC Maribor, v sodelovanju z Mednarodnim

inštitutom za smeh Maribor, prvi vpeljemo redno vadbo joge smeha v obliki

delavnic, izobraževalnih projektov in zdravstveno vzgojnega materiala, tako med

kroničnimi bolniki, kot tudi med zaposlenimi in tako vplivamo tudi na prepoznavnost

v tujini in domovini.

Joga smeha spada med aerobno telesno aktivnost in je lahko odlična podporna in/ali

preventivna terapija oziroma oblika samopomoči pri ljudeh s SB2, prav tako pa tudi

pri številnih pridruženih boleznih, ter čustvenih stanjih.

Smeh je nesporno in znanstveno dokazano najboljše zdravilo za vse ljudi ter tegobe

na svetu.

68

LITERAURA

Adams P. (2010). House Calls: How We Can All Heal the World One Visit at a time.

San Francisko, California: Robert D. Reed Publishers.

Bajt M., Jeriček Klanšček H. (2012). Stres. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev

Slovenije. Trendi v raziskavah Cindi 2001–2004–2008. Prevzeto 5 april 2013 iz

http://img.ivz.si/janez/2196-6318.pdf

Benett M., Zeller J., Rosenberg L. et McCann J. (2003). The effect of mirthful

laughter on stress and natural killer cell activity. Alternative therapie HealthMed; 9,

38−43.

Berk L. S., Tan S. A., Fry W. F., Napier B. J., Lee W. J., Hubbard W. R., Lewis E. J.

et Eby C. W. (1989). Neuroendocrine and Stress Hormone Changes During Mirthfull

Laughter. The American Journal of the medical sciences; 296 (7), 390−396.

Chaya M. S., Kataria M., Nagendra H. R., Ngarathna R., Manjunath N.K. et

Raghavendra R. M. (2008). The effects of heraty extended unconditionl (HEU)

laughter using laughter yoga techniques on physihological, psychological and

immunological parameters in workplace: a randomized control trial. The JCH; 10

(5), 126−135.

Čokolič M. (2012). Vpliv joge smeha na nivo krvnega sladkorja pri osebah s

sladkorno boleznijo tipa 2. V M. Lahe, Š. Stangler Herodež, S. Krebs, S. Vohar

(Ured.), Zbornik predavanj. Mednarodni kongres smeha. Smeh: Dopolnilna terapija

(str. 57−59). Maribor, Slovenija: Fakulteta za zdravstvene vede.

Djomba J. K. (2012). Telesna dejavnost. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev





69

Fry W. F. et Rader, C. (1977). The respiratory components of mirthful laughter.

Journal of Biological Psychology; 19 (2); str. 39–50.

Global Guideline for Type 2 Diabetes. Glucose control: Oral therapy. Prevzeto 5

april 2013 na: www.idf.org

Hayashi K., Hayashi T., Iwanaga S., Kawai K., Ishii H., Shoji S., Murakami K.

(2003). Laughter Lowered the increase in Postprandial Blood Glucose. Diabetes

care; 26 (5), str. 1651−1652.

Ihan A., Enova D. (2012). Psihonevroimunologija smeha. V M. Lahe, Š. Stangler

Herodež, S. Krebs, S. Vohar (Ured.), Zbornik predavanj. Mednarodni kongres

smeha. Smeh: Dopolnilna terapija (str. 39−41). Maribor, Slovenija: Fakulteta za

zdravstvene vede.

Inštitut za varovanje zdravja [IVZ]. (2009). Zdravstveni statistični letopis 2009.

Slovenija. Prevzeto 5 april 2013 iz

http://www.ivz.si/Mp.aspx?nn=Print&pi=5&_5_id=1339&_5_PageIndex=0&_5_gro

upId=2&_5_newsCategory=IVZ%20kategorija&_5_action=ShowNewsFull.

Janež A., Klavs J. (2011). Edukacija. V M. Medvešček, F. Mrevlje (Ured.), Slovenske

smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah (str.

1−3). Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije, Klinični oddelek za

endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interna klinika Univerzitetni klinični

center Ljubljana, Združenje endokrinologov Slovenije.

Kataria M. (ur.). (2002). Laugh for no reason. Bangalore, Indija: Madhuri

international.

http://www.ivz.si/Mp.aspx?nn=Print&pi=5&_5_id=1339&_5_PageIndex=0&_5_groupId=2&_5_newsCategory=IVZ%20kategorija&_5_action=ShowNewsFull

http://www.ivz.si/Mp.aspx?nn=Print&pi=5&_5_id=1339&_5_PageIndex=0&_5_groupId=2&_5_newsCategory=IVZ%20kategorija&_5_action=ShowNewsFull

70

Kataria M. (2012). Laughter yoga – art of laughing science of breathing. V M. Lahe,

Š. Stangler Herodež, S. Krebs, S. Vohar (Ured.), Zbornik predavanj. Mednarodni

kongres smeha. Smeh: dopolnilna terapija (str. 16–18). Maribor, Slovenija: Fakulteta

za zdravstvene vede.

Keiko H., Takashi H., Shizuko I., Koichi K., Hitoshi I., Shin'ichi S., Kazuo M.

(2003). Laughter Lowered the Increase in Postprandial Blood Glucose. Diabetes

Care. 26 (5): 1651–1652.

Langford AT, Sawyer DR, Gioimo S, Brownson CA, O’Toole Ml. (2007). Patient-

centered goal setting as a tool to improve diabetes self-management. Diabetes Educ;

33(Suppl 6): 139S−144S.

Krebs S. (2012). Preventiva kroničnih bolezni z jogo smeha – pomen redne vadbe. V

M. Lahe, Š. Stangler Herodež, S. Krebs, S. Vohar (Ured.), Zbornik predavanj.

Mednarodni kongres smeha. Smeh: dopolnilna terapija (str. 63−66). Maribor,

Slovenija: Fakulteta za zdravstvene vede.

Lefcourt H., Davidson – Katz K. et Kueneman K. (1990). Humor and immunesystem

functioning. Int J Humor Res; 3, str. 305–321.

Martin P. (1997). The sickening mind: brain, behaviou, immunity and disease.

London , Great Britain: Harper Collins Press.

McGhee P. (2010) Humor: The Lighter Path to Resilience and Health. Bloomington,

Luisiana: AuthorHouse.

Medvešček M, Fras Z. (2011). Zmanjšanje tveganja za aterosklerotično srčno - žilno

bolezen. V M. Medvešček, F. Mrevlje (Ured.), Slovenske smernice za klinično

obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah (1−14). Ljubljana:

Diabetološko združenje Slovenije, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in

presnovne bolezni Interna klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Združenje

endokrinologov Slovenije.

71

Mensing CR, Norris SL. (2003). Group education in diabetes: effectiveness and

implementation. Diabetes Spectrum; 16: str. 96−103.

Miller M., Mangano C., Park Y., Goel R., Plotnick G.D. et Vogel R. A. (2006).

Impact of cinematic viewing on endothelium function. Heart; 92(2), str. 261−262.

Miller M. in Fry W. F. (2009). The effect of mirthfull laughter on the human

cardiovascular system. Medical Hypotesis; 73, str. 636−639.

Mrevlje F. (2011). Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 z zdravili. V M. Medvešček,

F. Mrevlje (Ured.), Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa

2 pri odraslih osebah (str. 1–17). Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije,

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interna klinika

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Združenje endokrinologov Slovenije.

Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija razvoja 2010–

2020. (2010). Prevzeto 5 april 2013 iz

http://www.endodiab.si/dotAsset/6990.pdf

Nathan DM et al. (2009). Management of hyperglycemia in type 2 diabetes: A

Consensus Algorithm for the Initiation and Adjustment of Therapy. Diabetes Care;

32: 193−203.

Paulin S. (2012). Sladkorna bolezen. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev



Pavčič M. (2009). Načrtovanje prehrane. V M. Medvešček, M. Pavčič (Ured.),

Sladkorna bolezen tipa 2: kako jo obvladati in živeti z njo (str. 146–161). Ljubljana:

Littera picta.

http://www.endodiab.si/dotAsset/6990.pdf


72

Potočnik Dajčman N. (2012). Vloga smeha v otrokovem razvoju. V M. Lahe, Š.

Stangler Herodež, S. Krebs, S. Vohar (Ured.), Zbornik predavanj. Mednarodni

kongres smeha. Smeh: Dopolnilna terapija (str. 45–47). Maribor, Slovenija:

Fakulteta za zdravstvene vede.

Poljanec Bohnec M. (2012). Energijsko odmerjena prehrana. V M. Poljanec Bohnec,

M. Tomažin Šporar (Ured.), Kurikulum za edukacijo o oskrbi odraslih bolnikov s

sladkorno boleznijo (str. 26). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege

Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji,

Univerzitetni klinični center Ljubljana.

Poljanec Bohnec M. (2012). Zdravila, ki delujejo na inkretinski sistem. V M.

Poljanec Bohnec, M. Tomažin Šporar (Ured.), Kurikulum za edukacijo o oskrbi

odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo (str. 36). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in

babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v

endokrinologiji, Univerzitetni klinični center Ljubljana.

Ravnik Oblak M. (2011). Diagnoza sladkorne bolezni, prediabetesa in metaboličnega

sindroma. V M. Medvešček, F. Mrevlje (Ured.), Slovenske smernice za klinično

obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah (str. 1–4). Ljubljana:

Diabetološko združenje Slovenije, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in

presnovne bolezni Interna klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Združenje

endokrinologov Slovenije.

Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013. Prevzeto 5 april

2013 iz

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/aktualno/javna_razprava/javn

a_razprava_2008/nacionalni_plan_2008/Microsoft_Word_-

_NPZV_javna_razprava_280108.pdf

Rickheim PL, Weaver TK, Flader JL, Kendall DM. (2002). Assessment of group

versus individual education. Diabetes Care; 25: str. 269-74.

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/aktualno/javna_razprava/javna_razprava_2008/nacionalni_plan_2008/Microsoft_Word_-_NPZV_javna_razprava_280108.pdf



73

Rojc Štremfelj L., Škofič Maurer E. (2012). Klovni zdravniki in umetnost zabavanja.

V M. Lahe, Š. Stangler Herodež, S. Krebs, S. Vohar (Ured.), Zbornik predavanj.

Mednarodni kongres smeha. Smeh: Dopolnilna terapija (str. 27−29). Maribor,

Slovenija: Fakulteta za zdravstvene vede.

Sakuragi, S., Sugiyama, Y. et Takeuchi, K. (2001). Effects of laughter and weeping

on Mood and Heart Rate Variabilty. Journal of Physiological Anthropology; 21 (3),

str. 159−165.

Skvarča A. (2012). Nefarmakološko zdravljenje. V M. Medvešček, F. Mrevlje

(Ured.), Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri

odraslih osebah (str. 1–7). Ljubljana: Diabetološko združenje Slovenije, Klinični

oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interna klinika

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Združenje endokrinologov Slovenije.

Stangler Herodež Š. (2012). Kratek zgodovinski pregled nekaterih dejstev o smehu.

V M. Lahe, Š. Stangler Herodež, S. Krebs, S. Vohar (Ured.), Zbornik predavanj.

Mednarodni kongres smeha. Smeh: Dopolnilna terapija (str. 9). Maribor, Slovenija:

Fakulteta za zdravstvene vede.

Stangler Herodež Š. (2012). Povezava med smehom in geni. V M. Lahe, Š. Stangler

Herodež, S. Krebs, S. Vohar (Ured.), Zbornik predavanj. Mednarodni kongres

smeha. Smeh: Dopolnilna terapija (str. 33−35). Maribor, Slovenija: Fakulteta za

zdravstvene vede.

Stangler Herodež Š. Smeh, telo in geni. Prevzeto 5 aprila 2013 iz

http://www.osreci.se/clanki/58-clanki/87-smeh-telo-geni.html.

Statistični urad republike Slovenije. Slovenija. Prevzeto 5 april 2013 iz

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/32_Umrljivost/15_05

L30_umrli-vzrok/15_05L30_umrli-vzrok.asp.

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/32_Umrljivost/15_05L30_umrli-vzrok/15_05L30_umrli-vzrok.asp

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/32_Umrljivost/15_05L30_umrli-vzrok/15_05L30_umrli-vzrok.asp

74

Seley JJ, Weinger K. (2007). Executive summary. The State of the Science on

Nursing Best Practices for Diabetes Self-Management. Am J Nurs; 107(6 Suppl): str.

6−11.

Steed l, Cooke D, Newmann S. (2003). A systematic review of psychosocial

outcomes following education, self-management and psychological interventions in

diabetes. Patient Educ Couns; 51: str. 5−15.

Sternad S. (2012). Peroralni antihiperglikemiki. V M. Poljanec Bohnec, M. Tomažin

Šporar (Ured.), Kurikulum za edukacijo o oskrbi odraslih bolnikov s sladkorno

boleznijo (str. 34). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije,

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji, Univerzitetni

klinični center Ljubljana.

Strean, B. W. (2009). Laughter prescription. Can Fam Physician; 55, str. 965−967.

Takahashi, K., Iwase, M., Yamashita, K., Tatsumoto, Y., Ue, H., Kuratsune, H.,

Shimizu, A., Takeda, M. (2001). The elevation of natural killer cell activity induced

by laughter in a crossover designed study. Int J Mol Med; 8, str. 645−650.

UK Prospective Diabetes Study (UKPDS) Group (1998). Intensive blood-glucose

control with sulphonylureas or insulin compared with conventional treatment and

risk of complications in patients with type 2 diabetes (UKPDS 33). Lancet; 352: str.

837-53.

UK Prospective Diabetes Study (UKPDS) Group (1998). Effect of intensive blood-

glucose control with metformin on complications in overweight patients with type 2

diabetes (UKPDS 34). Lancet; 352: str. 854-65.

World Health Organization [WHO] (2010). Prevzeto 5 april 2013 iz

http://www.who.int/whosis/whostat/en/index.html.

http://www.who.int/whosis/whostat/en/index.html

75

Žargaj B. (2012). Glikirani hemoglobin A1C (HbA1C). V M. Poljanec Bohnec, M.

Tomažin Šporar (Ured.), Kurikulum za edukacijo o oskrbi odraslih bolnikov s

sladkorno boleznijo (str. 54). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege

Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji,

Univerzitetni klinični center Ljubljana.

1

PRILOGE: 1. Vprašalnik o zdravstvenem stanju sodelujočih

2. Vprašalnik o počutju

3. Privolitev v raziskavo

2

VPRAŠALNIK O ZDRAVJU

Ime in priimek: __________________________ Datum: ______________________

Datum rojstva: __________ Spol: M Ž Telefon: _____________________

Poklic: _______________________________ Zakonski stan: ________________

Če vprašalnik izpolnjuje druga oseba, vpišite ime in priimek: ___________________

Ali bolehate za katero boleznijo? DA NE

Če da, za katero? _____________________________________________________

Ali vas je v zadnjih dveh letih zdravil zdravnik? DA NE

Če da, za katero boleznijo? ______________________________________________

Ali ste se v zadnjih dveh letih zdravili v bolnišnici? DA NE

Katera zdravila jemljete? _______________________________________________

Za ženske. Ali ste noseči? DA NE

Če ste noseči, kdaj pričakujete porod? _____________________________________

Ali kadite? Koliko? DA NE ______________________________________

3

Označite bolezni ali stanja, ki jih imate:

okvara srčnih zaklopk umetna srčna zaklopka pljučni „shunt“

endokarditis prirojene srčne okvare srčni vzpodbujevalnik

alergične težave stalni kašelj bronhiektazije

psihična obolenja virusni hepatitis TBC

bolezni šitnice epilepsija astma

artritis diabetes tip 2 poveane bezgavke

levkemija anemija sinusitis

gastrointestinalni ulkus zlatenica glavkom

malignom (rak) visok krvni pritisk moganska kap

srni infarkt hemeoroidi vsaka oblika hernie

inkontinenca boleine v hrbtu depresija

Bolezni, ki jih imate, pa niso na vprašalniku:

____________________________________________________________________

Opombe:

S podpisom dajem privolitev za obdelavo svojih podatkov.

Podpis:

4

Ocena počutja v okviru raziskave: »Vpliv joge smeha na nivo glukoze v krvi pri

ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2.«

KAKO SE POČUTITE?

Prosim, če si vzamete nekaj trenutkov in ocenite svoje trenutno počutje in obkrožite na levi

strani lista pod rubriko PREJ številko, katera najbolj velja za vaše trenutno počutje. Število ena

pomeni najmanjšo intenzivnost, število deset pa največjo intenzivnost.

Prosim, če si vzamete nekaj trenutkov in ocenite svoje trenutno počutje TAKOJ PO vadbi joge

smeha pod rubriko POTEM. Obkrožite številko, katera najbolj velja za vaše trenutno počutje.

Število ena pomeni najmanjšo intenzivnost, število deset pa največjo intenzivnost.

PREJ <Najmanj Največ> POTEM <Najmanj Največ>

Navdušenje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Navdušenje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Raven energije 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Raven energije 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Razpoloženje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Razpoloženje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Optimizem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Optimizem 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Občutek stresa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Občutek stresa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Povezanost z ostalimi

udeleženci

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Povezanost z ostalimi

udeleženci

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Zavedanje dihanja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Zavedanje dihanja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Sprostitev mišic 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Sprostitev mišic 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Zmožnost smejanja

brez razloga

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Zmožnost smejanja

brez razloga

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Pomembno navodilo:

Vprašalnik se izpolni pred in po uvodni učni uri.

Najlepša hvala!

5

IZJAVA – PRIVOLITEV

Priimek in ime: ____________________________________________________________________

Leto rojstva: ____________________________________________________________________

Naslov: ____________________________________________________________________

Izjavljam, da sem bil/a v popolnosti obveščen/a o namenu raziskave: „Vpliv joge

smeha na nivo glukoze pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, ki prvič prihajajo na

uvodno učno uro v Diabetološko ambulanto Oddelka za endokrinologijo in

diabetologijo UKC Maribor“, ki zahteva odvzem krvi iz blazinice prsta ter merjenje

glukoze v krvi pred in po vadbi joge smeha. Pridobljene meritve se bodo uporabile v

medicinsko-znanstvene, strokovne ali učne namene, pri katerih se širši javnosti ne bo

odkrila moja identiteta. Svoj pristanek lahko umaknem kadarkoli brez navedbe

razloga za umik pristanka.

Zagotavljam, da sem obveščen/a o rizikih in tveganjih, kot sodelujoč/a pri vadbi Joge

smeha v okviru raziskave: „Vpliv joge smeha na nivo glukoze pri ljudeh s sladkorno

boleznijo tipa 2, ki prvič prihajajo na uvodno učno uro v Diabetološko ambulanto

Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor“, ki vključuje fizičen

napor, ki je lahko utrudljiv in lahko privede do fizične poškodbe.

6

Zagotavljam, da mi zdravstveno stanje omogoča polno udeležbo pri vadbi Joge

smeha v okviru raziskave: „Vpliv joge smeha na nivo glukoze pri ljudeh s sladkorno

boleznijo tipa 2, ki prvič prihajajo na uvodno učno uro v Diabetološko ambulanto

Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor“. V primeru

medicinskega stanja ali zdravstvenih težav, bom le-te pred samo vadbo zaupal/a

vaditelju Joge smeha oziroma osebju v Diabetološki ambulanti UKC Maribor.

Prevzemam vso odgovornost za kakršnokoli tveganje znanih ali neznanih poškodb

ali težav, ki sem jim lahko izpostavljen/a in zavestno, prostovoljno in izrecno

odvezujem Mednarodno zvezo Joge smeha, njene vodje, vaditelje, in uslužbence ali

asistente, ter osebje UKC Maribor Oddelka za diabetologijo in endokrinologijo,

vsakršne odgovornosti za poškodbe ali škodo nastalo kot rezultat sodelovanja pri

vadbi joge smeha.

Zagotavljam, da se jaz, moji dediči ali pravni zastopniki za vedno odpovedujemo

pravici, omenjeni v 3. odstavku pod točko 4, razrešujemo odgovornosti in se

zavezujemo, da ne bomo tožili omenjenih v 3. odstavku pod točko 4 za poškodbe ali

smrt zaradi malomarnosti ali iz drugih vzrokov.

Pristanem na fotografiranje, snemanje zaradi dokumentacije in se strinjam z objavo

posnetkov in fotografij na spletni strani www.osreci.se, na spletnem portalu UKC

Maribor in drugih tiskanih in medijskih publikacijah. Hkrati pristanem na uporabo

fotodokumentacije v medicinsko-znanstvene, strokovne ali učne namene, pri kateri

se širši javnosti ne bo odkrila moja identiteta.

Potrjujem, da sem s polnim razumevanjem, pri polni zavesti in svojevoljno

podpisal/a to izjavo in se svojevoljno strinjam s pogoji in določbami.

Datum: Podpis:

http://www.osreci.se/

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA … · zdravijo z insulinom. Prav tako rezultati raziskave kažejo, ... terapija oziroma oblika samopomoči pri številnih boleznih ter čustvenih