UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA … · Definicija pametnega telefona je relativno obsežna, bistven del definicije je združevanje funkcij mobilne telefonije in funkcij osebnega

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

INVESTICIJSKI POTENCIAL PANOG PRIHODNOSTI

Avgust, 2015 Marko Djorojević

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

INVESTICIJSKI POTENCIAL PANOG PRIHODNOSTI

INVESTMENT POTENTIAL OF FUTURISTIC INDUSTRIES/SECTORS

Kandidat: Marko Djorojević

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Finance in bančništvo

Mentor: prof. dr. Sebastjan Strašek

Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, avgust 2015

POVZETEK

Napredovanja tehnologije je nemogoče ustaviti, je pa določene napredke možno

izkoristiti. To delo govori o različnih tehnoloških panogah, o njihovem potencialnem

razvoju in finančnih učinkih. Teoretičen in zgodovinski razvoj ter zmožnosti samih panog

bodo podane in opisane v pomoč razumevanju, prav tako bodo pojasnjene različne veje

določenih panog, kot tudi njihov razvoj in vpliv na vsakdanje življenje.

Izbiranje in priporočanje primernih panog za investiranje je lahko nevarno delo, saj vsako

priporočilo jasno pride s svojim lastnim tveganjem in nihče ne ve kaj točno se bo zgodilo

z določeno panogo in kako bo ta sprememba vplivala na podjetja in njihove delnice.

Točno zaradi tega se to delo opira na preteklost in sicer na poslovne rezultate različnih

podjetij in pa na odzive trga. S pomočjo grafov gibanja delnic in izbranih elementov

poslovnih poročil bo pojasnjeno stanje panog v preteklosti in možnosti sprememb v

prihodnosti.

To delo ne vsebuje avtorjevih priporočil ali mnenj glede investiranja, nudi pa možnost

primerjave različnih podjetij v določenih panogah, saj bi brez teh panogo težko analizirali

s finančno-investicijskega vidika in podali koristne ocene. Interpretacija potenciala in

zaupanje v samo panogo pa je na koncu prepuščena vsakemu posamezniku.

Ključne besede: razvojni potencial, panoge v razvoju, delnice, uporabnost tehnologij

ABSTRACT

Technological progress is unstoppable, although certain advances can be used to our

advantage. This paper will discuss different technological industries/sectors and their

potential development and resulting financial effects. To help understnd certain

subjects, the historical and theoretical future development of the industries will be

explained, as well as potential applications and possibilities. The potentially affected

branches of certain sectors, their development, and possible effects on everyday life will

also be explained.

Picking and recommending appropriate sectors to invest in can be dangerous work,

recommendations have certain risks associated with them since noone really knows

what will happen to a sector and how that change will affect the companies within that

sector and their stocks. This is why this paper is based on past business performance of

companies and the reactions of the stock market. The state of sectors in the past and

the possibilities of their development in the future will be explained with the aid of stock

movement graphs and select elements of business reports.

This paper does not contain any author's recommendations or opinions regarding

investing, although it does offer the possibility of comparing different companies in the

same sectors, since it would be difficult to analyze sectors from a financial/investing

viewpoint and produce any kind of useful results. The interpretation of the actual

potential and deciding whether or not trust is placed in a sector is conclusively left to

each individual.

Key words: development potential, areas/sectors in development, stocks, applications

of technologies

KAZALO

KAZALO.................................................................................................................... 3

KAZALO SLIK ............................................................................................................ 4

KAZALO TABEL ......................................................................................................... 4

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV ......................................................... 5

SIMBOLI DELNIC IN INDEKSOV .......................................................................................................... 5

OSTALE OKRAJŠAVE .......................................................................................................................... 5

1 UVOD .................................................................................................................... 1

1.1 Opis področja in opredelitev problema ....................................................................................... 1

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ............................................................................................... 1

1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................................................... 2

1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................................ 2

2 USPEH IN NEUSPEH TEHNOLOGIJ/PANOG V PRETEKLOSTI ...................................... 3

2.1 Razvoj pametnega telefona kot primer uspešne tehnološke panoge .......................................... 3

2.2 Primerjava rasti panoge z ekonomskimi kazalniki ....................................................................... 4

2.3 Primerjava podjetij Apple in BlackBerry v obdobju rasti panoge ................................................ 5

2.3.1 Primerjava poslovnih in finančnih rezultatov podjetij Apple in BlackBerry .............................. 6

2.4 Dejavniki razvoja panoge in pogled v preteklost ....................................................................... 10

3.1 Tridimenzionalno tiskanje (3D printing) ................................................................................... 12

3.1.1 Predstavitev temeljnih podjetij ki se ukvarjajo s 3D tiskanjem ............................................... 14

3.1.2 Razčlenitev in razlaga pomembnih faktorjev pri ocenjevanju potenciala panoge 3D tiskanja 19

3.2 Internet stvari (The internet of things) oziroma povezan sistem pametnih naprav ................... 21

3.2.1 Posebnost panoge povezanega sistema pametnih naprav ..................................................... 22

3.2.2 Primerjava finančnega stanja podjetij Google, Apple, Amazon in Microsoft .......................... 22

3.3 Elektronsko plačevanje (digitalni denar) ................................................................................... 25

3.3.1 Finančni učinki uporabe elektronskega plačevanja ................................................................. 26

3.4 Električni avtomobili ................................................................................................................. 29

3.4.1 Inovativnost, potencial in poslovni rezultati podjetja Tesla Motors Inc. ................................ 30

3.5 Grafen ....................................................................................................................................... 32

3.6 Obnovljivi viri energije .............................................................................................................. 33

3.6.1 Solarna energija ....................................................................................................................... 34

3.6.2 Trend investiranja v solarno energijo v preteklosti ................................................................. 34

4 PRIMERJAVA GIBANJA TEČAJEV PERSPEKTIVNIH SEKTORJEV Z BORZNIM INDEKSOM

.............................................................................................................................. 36

5 SKLEP .................................................................................................................. 41

SEZNAM LITERATURE IN VIROV .............................................................................. 42

KAZALO SLIK

Slika 1: Graf cene delnice AAPL, 2002-2015 ................................................................................................. 6

Slika 2: Graf cene delnice BBRY, 2002-2015................................................................................................. 8

Slika 3: Graf cene delnice DDD, 2012-2015 ................................................................................................ 14

Slika 4: Graf cene delnice VJET, 2013-2015 ................................................................................................ 15

Slika 5: Graf cene delnice HPQ, 2012-2015 ................................................................................................ 15

Slika 6: Graf cene delnice PRLB, 2012-2015 ............................................................................................... 16

Slika 7: Graf cene delnice XONE, 2013-2015 .............................................................................................. 16

Slika 8: Graf cene delnice SSYS, 2013-2015................................................................................................ 17

Slika 9: Graf cene delnice AMAVF, 2012-2015 ........................................................................................... 17

Slika 10: Graf cene delnice ONVO, 2012-2015 ........................................................................................... 18

Slika 11: Graf cene delnice GGG, 2012-2015 ............................................................................................. 18

Slika 12: Primerjava premikov vrednosti DDD, HPQ, XONE in SSYS v 2015 ............................................... 19

Slika 13: Primerjava gibanja delnic GOOG, AAPL, MSFT in AMZN ............................................................. 22

Slika 14:Tržna kapitalizacija BTC................................................................................................................. 26

Slika 15: Delež uporabnikov pametnih telefonov, ki so že kdaj uporabljali mobilno plačevanje ............... 28

Slika 16: Graf cene delnice TSLA, Jan 2013 - 2015 ..................................................................................... 30

Slika 17: Investicije v obnoljivo energijo in goriva...................................................................................... 33

Slika 18: Stroški proizvodnje solarnih celic ................................................................................................ 34

Slika 19: Primerjava cen delnic šestih podjetij, ki se ukvarjajo s solarnimi celicami, 2007-2015 ............... 35

Slika 20: Primerjava indeksov NDX in DJI s podjetji v panogi 3D tiskanja .................................................. 37

Slika 21: 5 letno obdobje primerjave indeksov s podjetji v panogi 3D tiskanja ......................................... 38

Slika 22:Primerjava indeksov NDX in DJI s podjetji v panogi pametnih naprav ......................................... 38

Slika 23: 5 letno obdobje primerjave indeksov s podjetji v panogi pametnih naprav ............................... 39

Slika 24:Primerjava indeksov NDX in DJI s podjetji v sektorju avtomobilske industrije ............................. 39

Slika 25: 5 letno obdobje primerjave indeksov s podjetji v sektorju avtomobilske industrije ................... 40

KAZALO TABEL

Tabela 1: primerjava rasti panoge pametnih telefonov z rastjo BDP ZDA ................................................... 4

Tabela 2: Izbrani finančni rezultati podjetja Apple, 2007-2014 ................................................................... 7

Tabela 3: Izbrani finančni rezultati podjetja Blackberry, 2007-2014 ........................................................... 9

Tabela 4: Izbrani finančni podatki podjetij Amazon, Apple, Google in Microsoft za leto 2012 ................. 23



Tabela 7: Izbrani finančni rezultati podjetja Tesla, 2012 - Q1+Q2 2015 .................................................... 31

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

SIMBOLI DELNIC IN INDEKSOV

AAPL Apple Inc. AMZN Amazon F Ford GM General Motors GOOG/GOOGL Google Inc. MSFT Microsoft BMW Bayerische Motoren Werke BBRY BlackBerry IBM Internationa Business Machines DDD 3D System Corporation VJET Voxeljet HPQ Hewlett-Packard Company PRLB Proto Labs Inc. DJI Dow Jones Industrial Average

GSPC S&P 500 XONE The ExOne Company SSYS Stratasys Ltd. AMAVF Arcam AB ONVO Organovo Holdings GGG Graphene 3D Labs TSLA Tesla FSLR First Solar SUNE SunEdison CSIQ Canadian Solar SPWR SunPower Corp. TSL Trina Solar Limited JASO JA Solar Holdings NDX NASDAQ-100 Composite

OSTALE OKRAJŠAVE

3D tri dimenzionalno /three dimensional BTC bitcoin CSP koncentrirana solarna energija/ concentrated solar power NFC Near Field Communication PV fotovoltaično /photovoltaic PDA personal digital assistant/ osebni digitalni asistent GPRS general packet radio service CAD computer aided design

1

1 UVOD

V tej raziskavi izhajamo iz dejstva, da se tehnologija in znanost nenehno razvijata, s tem

pa konstantno nastajajo tudi nove investicijske priložnosti za vse, ki so dovolj drzni

investirati v panoge in sektorje v fazi razvoja. Kot posamezniki sicer ne moremo storiti

veliko, ampak če se veliko ljudi, ki verjamejo v določeno tehnologijo, odloči kupiti delnice

podjetij, ki se ukvarjajo s tako tehnologijo, s tem neposredno podpirajo razvoj in

napredek.

Pred desetimi leti si nihče ni predstavljal kakšen vpliv na današnji svet bi lahko imeli npr.

pametni telefoni. A v letu 2014 je svetovna prodaja teh telefonov presegla 1.2 milijarde

enot, kar 28% več kot v letu 2013. (Molina & della Cava, 2015)

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Problem se pojavi pri izbiranju tehnologij, ki imajo podoben potencial za rast in seveda

pri pravočasnem investiranju v te tehnologije. Nihče ne vidi v prihodnost, ampak z

učinkovitimi analizami in optimističnim in prav tako rahlo vizionarskim pogledom na svet

lahko investitorji že zdaj močno vplivajo na svojo lastno finančno uspešnost in tudi na

uspešnost določenih podjetij, ki ponujajo tako imenovane ‘’izdelke prihodnosti’’ kot so

3D tiskalniki ali pa električni avtomobili. To niso čisto novi izdelki, to so izdelki, ki še niso

v veliki meri prisotni na tržišču, imajo pa ogromen potencial da si ga v prihodnosti

prisvojijo.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen tega diplomskega dela je opredelitev in analiza panog, ki imajo ogromno

potenciala za razvoj. Z raziskavo želimo ugotoviti kaj menijo raznorazni analitiki in

strokovnjaki na različnih tehnoloških področjih. Opisane bodo dobre in slabe lastnosti

panog, raziskava bo segala na ogromno področij, od medicine do avtomobilske

industrije, veliko pozornosti bo posvečeno tudi finančnim vidikom. Prav tako bo

pozornost posvečena panogam, ki so v preteklosti veljale za zelo obetavne.

Cilji raziskave:

Pregled literature in stvaritev čim bolj objektivne ocene potenciala za vsako

panogo

Ovrednotenje različnih tveganj, opredelitev nevarnih dejavnikov v preteklosti

Na podlagi grafov in poslovnih rezultatov podjetij ustvariti predstavo o panogah

Predstaviti možnosti razvoja določenih tehnologij

2

1.3 Predpostavke in omejitve

Potrebno je razumeti, da to diplomsko delo nima špekulativnih elementov, čeprav se na

prvi pogled mogoče zdi drugače. Temelj te naloge je investiranje, kar nakazuje na

dolgoročno dejanje brez tendenc za hitro ustvarjanje dobička.

Glavna omejitev je nejasnost in nezanesljivost prihodnosti, vse kar je na razpolago so

mnenja profesionalcev in finančne prognoze in načrti za določena podjetja. Dodatna

omejitev je relativno majhno število podjetij ki se ukvarja z določeno panogo in/ali

njihova slaba prepoznavnost na trgu.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Glavna metoda raziskovanja bo študija domače in predvsem tuje literature v kombinaciji

z opredeljevanjem mnenj analitikov in drugih specialistov.

Druga metoda raziskovanja bo analiza podjetij. To zajema preglede finančnih in

poslovnih izkazov, prav tako bo posebna pozornost posvečena obnašanju delnic na trgu.

3

2 USPEH IN NEUSPEH TEHNOLOGIJ/PANOG V PRETEKLOSTI

V poslovnem svetu se moramo neizogibno obračati na preteklost. Glede na pretekle

poslovne rezultate lahko predvidevamo kako približno bi podjetje lahko poslovalo v

prihodnosti. Ker je v tej nalogi v glavnem obravnavan potencial najnovejših tehnologij je

smiselno pogledati še v preteklost in sicer kako so investitorji pred časom obravnavali

podjetja ali izdelke, ki so sedaj zelo uspešni ali pa so popolnoma propadli, kljub temu da

so se pred časom zdeli izjemno obetavni.

Ključen pojem pri tem podpoglavju je zastarevanje tehnologij. Nekatera podjetja so

utrpela veliko škodo preprosto zaradi tega, ker svojega poslovnega modela niso sproti

posodabljala in prilagajala razvoju.

2.1 Razvoj pametnega telefona kot primer uspešne tehnološke panoge

Definicija pametnega telefona je relativno obsežna, bistven del definicije je združevanje

funkcij mobilne telefonije in funkcij osebnega računalnika. Današnji pametni telefoni

združujejo funkcije veliko večje količine naprav kot so računalniki, MP3 predvajalniki,

GPS naprave, igralni sistemi, fotoaparati, TV daljinci, svetilke... To je omogočeno s

pomočjo raznoraznih aplikacij in tehnologij, ki jih uporabnik namesti na telefon ali pa so

v njem vgrajene kot strojna oprema.

Da boljše razumemo pomen telefonov in s tem tudi razvoj njihovega potenciala, je

smiselno preučiti njihov nastanek in pa postopno prilagajanje potrošnikom.

Koncept pametnega telefona je leta 1974 patentiral Theodore George Paraskevakos. Ta

koncept je bil skoraj 20 let brez večjega pomena, dokler ni podjetje IBM leta 1994 na trg

poslalo prvi brezžični telefon kombiniran s PDA1. Sledila je napeta in hitro napredujoča

borba med takratnimi glavnimi proizvajalci telefonov in sicer Ericsson, HP in Nokia in

japonskim NTT DoCoMo. Ko je na trg stopil BlackBerry, so stvari postale resne, pametni

telefoni so postajali zanimivi za vedno več ljudi. BlackBerry2 in DoCoMo sta nenehno

tekmovala za evropski trg, dokler ni leta 2007 Steve Jobs predstavil iPhone, prvi telefon

z zaslonom na ''multi-dotik'', ki je postal temeljni predhodnik današnjih pametnih

telefonov. S tem telefonom mu je v kratkem času uspelo korenito spremeniti ves

telefonski trg. Leta 2008 je Apple prodal 14 milijonov iPhonov, 4 milijone več od

pričakovane prodaje. Leto kasneje je Google dokončno razvil čisto nov operacijski sistem

imenovan Android, kot konkurent Applovemu iOS in takrat najbolj popularnemu sistemu

Symbian. Kmalu se je tekmi pridružil še Microsoft z operacijskim sistemom Windows

Phone. Od te točke naprej so pametni telefoni postali nujen del vsakdanjega življenja.

(Woyke, 2014, str. 1-41)

1 personal digital assistant ali osebni digitalni asistent, drugače znan kot dlančnik. 2 takrat znan kot Research in Motion Limited ali RIM

4

Leta 2011 je bilo na svetu malo več kot 500 milijonov uporabnikov pametnih telefonov.

Leto kasneje je že več kot 1 milijarda ljudi uporabljala eno teh naprav, kar je približno

20% celotne populacije. (eMarketer, 2014)

2.2 Primerjava rasti panoge z ekonomskimi kazalniki

Samo rast lahko najboljše obrazložimo s primerjavo z raznimi ekonomskimi kazalniki ali

pa primerjavo z drugimi panogami. Podatke za področje pametnih telefonov bomo dobili

iz povprečnih letnih rasti petih ameriških podjetij (Microsoft, Apple, IBM, BlackBerry,

Google in Motorola), ta povprečja pa bomo primerjali z rastjo BDP države.

Tabela 1: primerjava rasti panoge pametnih telefonov z rastjo BDP ZDA

Obdobje Povprečna rast Rast BDP ZDA Leto

Jan 13 2006 – Jan 12 2007 22,83% 1,80% 2007

Jan 05 2007 – Jan 04 2008 23,59% -0,30% 2008

Jan 04 2008 – Jan 09 2009 -56,75% -2,80% 2009

Jan 02 2009 – Jan 08 2010 81,40% 2,50% 2010

Jan 08 2010 – Jan 07 2011 14,91% 1,60% 2011

Jan 14 2011 – Jan 13 2012 -4,12% 2,30% 2012

Jan 06 2012 – Jan 04 2013 10,70% 2,20% 2013 Vir: (Google Finance, 2015) in (World Bank Data, 2015)

Na levi strani tabele (Tabela 1) je vidna povprečna rast podjetij, na desni pa rast bruto

domačega proizvoda ZDA. Razen v dveh obdobjih se premiki ujemajo. Prvo obdobje

neujemanja lahko brez težav pripišemo finančni krizi 2007/2008, ki pa je pametne

telefone prizadela leto kasneje. Ti so si, prav tako kot ekonomski sistem ZDA, v letu 2010

močno opomogli in dosegli rekordno rast v zadnjem desetletju. Drugo obdobje

neujemanja, leto 2012, pa lahko pripišemo skoraj izključno podjetju BlackBerry, ki je

drastično znižalo povprečje. Podjetje se je v tistem obdobju bližalo svojemu t.i. ''koncu'',

kar bo pojasnjeno v sledečih poglavjih. Pametni telefoni so v preteklosti dosegali večjo

rast, kar lahko preprosto razložimo z novostjo in revolucionarnostjo same panoge, prav

tako pa v tem poglavju niso upoštevana razna tuja podjetja, ki imajo v panogi velike

vloge, kot so npr. Samsung, HTC, Huawei, ki niso del ameriškega ekonomskega sistema

in ne kotirajo na ameriških borzah. (Google Finance, 2015)

5

2.3 Primerjava podjetij Apple in BlackBerry v obdobju rasti panoge

Primerjali bomo dve podjetji, ki sta v razvoju pametnih telefonov odigrali veliki vlogi.

Prvo podjetje je Apple. Applu je uspelo ne samo začeti val rasti panoge pametnih

telefonov, ampak ga zelo uspešno izkorišča še danes. Prvi iPhone je prišel na trg junija

2007, od takrat je Apple konstantno širil paleto izdelkov, z največjim fokusom

usmerjenim ravno v razvoj novih iPhonov in njihovo nadgradnjo, saj so Applov glavni

prinašalci dobička. S pomočjo efektivne proizvodnje je možno na posamezno prodano

napravo požeti več kot 200$ dobička. Ker podjetje proizvaja le 3 modele telefona

naenkrat, lahko učinkovito izkorišča ekonomijo obsega in proizvede ogromne količine za

manjše stroške na enoto. Poleg tega zahteva Apple plačilo polne cene za svoje telefone,

tudi ko jih prodaja ponudnikom telefonskih storitev (npr. Verizon, Telekom Slovenije...),

ti ponudniki pa so ceno prisiljeni sprejeti zaradi povpraševanja strank. (Woyke, 2014, str.

38-40 & 60-66)

Drugo podjetje ki ga bomo obravnavali je BlackBerry. Ko je Apple stopil na vrh v letu

2008 je za Blackberry to pomenilo začetek konca. Ta je svojo zlato dobo začel leta 2002,

v dobi dlančnikov. V svoje telefone so uspešno integrirali takrat novo GPRS (general

packet radio service) tehnologijo, dodali so jim QWERTY tipkovnico in na splošno so

njihovi telefoni veljali kot ''najpametnejše'' naprave. Pet let so uspešno vodili svoj

poslovni model, telefone so proizvajali predvsem za poslovneže in druge profesionalce,

medtem ko so ''preproste uporabnike'' prostovoljno prepustili Applu. Inovacije se jim

niso zdele potrebne, njihov načrt je bil izpiliti dosedanje funkcije BlackBerryja do

popolnosti. V drugi polovici leta 2007 se je zgodil eden največjih preobratov v zgodovini

telefonske industrije. V enem tednu je cena delnice BlackBerry strahovito padla in s tem

se je začel postopni propad podjetja, ki je danes v zelo slabem položaju in si verjetno ne

bo nikoli opomoglo. (Woyke, 2014, str. 19-26)

6

2.3.1 Primerjava poslovnih in finančnih rezultatov podjetij Apple in BlackBerry

Za boljše razumevanje se v tem podpoglavju nahajata grafa cen delnic od leta 2002

naprej. Ker sta grafa (Slika 1, Slika 2) pomanjšana in slabo razločna bodo relevantne cene

napisane in razložene pod grafom, pomembna je le oblika grafa. Prav tako se v tem

podpoglavju nahajajo tabele v katerih so navedene razne poslovne postavke za lažjo

predstavo o obsegu poslovanja podjetij v obdobju rasti panoge.

Slika 1: Graf cene delnice AAPL, 2002-2015

Vir: (Google Finance, 2015)

Če pogledamo obliko grafa (Slika 1), vidimo konstantno in relativno strmo rast z

občasnimi padci. V opazovanem obdobju od 2002 do druge polovice 2015 je cena AAPL

delnice zrasla iz 1,5$ na ~ 120$, višek je dosegla pri malo več kot 130$/delnico. To

pomeni, da Apple že malo manj kot 13 let nenehno raste. Trenutno je eno najmočnejših

podjetij na svetu, ima večinoma pozitivne prognoze analitikov in izplačuje konstantne

četrtletne dividende od druge polovice 2012 naprej. (Google Finance, 2015)

7

Poglejmo še izbrane finančne podatke podjetja Apple med leti 2007 in 2014 (Tabela 2).

V obdobju sedmih let je podjetje doživljalo konstantno in zelo močno rast prodaje, iz

leta 2009 na 2010 je rast znašala malo manj kot 80%, najmanjšo rast je doseglo med leti

2008 in 2009 ampak je ta kljub temu znašala več kot 12%. V teh sedmih letih je podjetje

povečalo tudi svoje dobičke in sicer kar za 1130%. Podobna situacija je prisotna pri

Applovih sredstvih in jasno tudi obveznostih. Tudi dobiček na delnico je konstantno

pozitiven, v letu 2010 je sicer relativno nizek, ampak kljub temu vsi drugi elementi kažejo

pozitivne spremembe. (Apple Inc., 2015)

Tabela 2: Izbrani finančni rezultati podjetja Apple, 2007-20143

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Neto prodaja $ 24,006

$ 32,479

$ 36,537

$ 65,225

$ 108,24

$ 156,50

$ 170,91

$ 182,79

Neto prihodki $ 3,496

$ 4,834

$ 5,704

$ 14,013

$ 25,922

$ 41,733

$ 37,037

$ 39,510

Dobiček na delnico:

- Čisti $

4,040 $ 5,480

$ 6,390

$ 2,200

$ 4,010

$ 6,380

$ 5,720

$ 6,490

- Popravljen $

3,930 $ 5,360

$ 6,290

$ 2,160

$ 3,950

$ 6,310

$ 5,680

$ 6,450

Izplačilo dividend na delnico — — — — —

$ 0,380

$ 1,640

$ 1,820

Denar, denarni ustrezniki in kratkoročne investicije

$ 15,386

$ 24,490

$ 33,992

$ 51,011

$ 81,570

$ 121,25

$ 146,76

$ 155,23

Celotna sredstva

$ 25,347

$ 39,572

$ 53,851

$ 75,183

$ 116,37

$ 176,06

$ 207,00

$ 231,83

Dolgoročne obveznosti — — — — — —

$ 16,960

$ 28,987

Celotne obveznosti

$ 10,815

$ 18,542

$ 26,019

$ 27,392

$ 39,756

$ 57,854

$ 83,451

$ 120,29

Kapital (Shareholder's equity)

$ 14,532

$ 21,030

$ 27,832

$ 47,791

$ 76,615

$ 118,21

$ 123,54

$ 111,54

Vir: (Apple Inc., 2015)

3 Vse enote so v milijonih $, razen dobiček na delnico, ki je v posameznih enotah $.

8

Slika 2: Graf cene delnice BBRY, 2002-2015


Ta oblika grafa (Slika 2) nam pove popolnoma drugačno zgodbo. V istem časovnem

obdobju je BBRY doživljal ekstremne rasti in tudi padce, kar pomeni zelo visoko

volatilnost delnice v preteklosti. V letu 2002 je imela podobno vrednost kot AAPL,

približno 1,5$. V prvi polovici 2004 je doživela sunkovit skok na 120$ in zelo kmalu za

tem porazen padec za 50%, na 60$. Svoj višek je delnica dosegla v 2. polovici 2007, in

sicer 230$/delnico. V naslednjih 4. letih je spet doživljala sunkovite skoke, predvsem pa

padce, ki so se začeli leta 2012 ustaljevati in podjetje je začelo stagnirati. Danes je delnica

vredna ~ 7$. (Google Finance, 2015)

Kaj točno je povzročilo postopen propad tako močnega podjetja, je neznano. Vlada

splošno mnenje, da je Blackberry naredil usodno napako prav leta 2007, ko je v igro

pametnih telefonov stopil Apple. Obstaja mnenje, da če bi BlackBerry takrat prilagodil

in posodobil svoje izdelke (zaslon na dotik, virtualna tipkovnica, aplikacije...) širši množici

porabnikov, bi še zdaj imel veliko vlogo v svetu mobilnih telefonov. V povzetku:

BlackBerry se ni dovolj hitro prilagodil spremembam na trgu. (Zeman, 2013)

9

V spodnji tabeli (Tabela 3) so finančni podatki za BlackBerry. Kar mogoče rahlo preseneča

je to, da je podjetju uspelo, kljub vsem faktorjem, ostati dobičkonosno do leta 2011.

Podjetje je do leta 2011 ustvarjalo spodobne dobičke za delničarje, tri leta kasneje pa se

je prelevilo v ''strašilo'' za razne investitorje. Tudi podjetje samo je dolgo časa stabilno

raslo. To je vidno pri rasti prodaje in sredstev vse do leta 2012, ko je podjetje utrpelo

močan udarec na prav vseh spodnjih postavkah. (BlackBerry Limited, 2015)

Današnje stanje podjetja je zelo slabo, govori se o prevzemu ali pa drugih rešitvah. Z zelo

visoko verjetnostjo lahko trdimo, da si podjetje nikoli več ne bo opomoglo, ker je

preprosto zamudilo eksplozivno rast panoge v kateri se je nahajalo in jo celo pomagalo

začeti.

Tabela 3: Izbrani finančni rezultati podjetja Blackberry, 2007-20144

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Neto prodaja $ 3,04

$ 6,01

$ 11,07

$ 14,95

$ 19,91

$ 18,42

$ 11,07

$ 6,81

Neto prihodki $ 0,63

$ 1,29

$ 1,89

$ 2,46

$ 3,41

$ 1,16

$ -0,65

$ -5,87


- Čisti $ 1,14

$ 2,31

$ 3,35

$ 4,35

$ 6,36

$ -1,23

$ 2,23

$ -11,18

- Popravljen $ 1,10

$ 2,26

$ 3,30

$ 4,31

$ 6,34

$ - 1,20

$ 2,22

$ -11,18

Denar, denarni ustrezniki, kratkoročne in dolgoročne investicije

$ 1,41

$ 2,34

$ 2,24

$ 2,87

$ 2,70

$ 2,11

$ 2,88

$ 2,66

Celotna sredstva

$ 3,09

$ 5,51

$ 8,10

$ 10,21

$ 12,88

$ 13,73

$ 13,17

$ 7,55

Kapital (Shareholder's equity)

$ 2,48

$ 3,93

$ 5,87

$ 7,60

$ 8,94

$ 10,10

$ 9,46

$ 3,63

Vir: (BlackBerry Limited, 2015)


10

2.4 Dejavniki razvoja panoge in pogled v preteklost

Glede na to, da ta diplomska naloga obravnava investicijski potencial celotnih panog,

medtem ko sta Apple in BlackBerry le posamezni podjetji (kljub temu dve izmed

pionirskih podjetij te panoge), sam investicijski potencial podjetja ne bo podrobno

opredeljen in analiziran. Panoga pametnih telefonov pa je brez kompromisa imela

neverjetno velik potencial, ki so ga investitorji tudi izkoristili (nekateri ga izkoriščajo še

danes). Panoga še vedno hitro raste, ampak je kljub temu bila izbrana kot najboljši

primer ponazoritve investicijskega potenciala v preteklosti. Poleg tega je zelo tehnološko

in kulturno obarvana, kot bodo panoge v sledečih poglavjih diplomske naloge, kar bo

pripomoglo k lažji primerjavi in razumevanju.

To poglavje diplomske naloge služi predvsem ponazoritvi dveh možnosti za kateri se

podjetje lahko odloči. Ti dve podjetji sta bili izbrani točno zaradi črno-belosti njunih

poslovnih odločitev, rezultatov in položaja na trgu. BlackBerry je nekaj let vladal kot

''kralj'' pametnih telefonov, ampak ker pa podjetje ni inoviralo svojih izdelkov, je bil

postopen propad neizogiben.

Pogled in kritika preteklosti sta preprosta in se danes zdita povsem logična. Problem se

pojavi pri identifikaciji panog kot so pametna telefonija v fazi zgodnjega razvoja in

seveda pri določitvi pravočasnega trenutka za investiranje. To podpoglavje je služilo kot

okvirni pogled celotne faze razvoja panoge in prikazani so bili tudi finančni rezultati, ki

ponazarjajo določen investicijski potencial, ki pa je žal pretekel. V sledečih poglavjih

bodo opisane panoge, ki imajo prav tako zelo obetajočo prihodnost in ponujajo odlične

možnosti za investitorje.

Še enkrat je vredno omeniti, da so to večinoma le mnenja in prognoze. Kaj točno se bo

zgodilo z določeno panogo je v sedanjosti nemogoče zagotoviti, njen propad ali uspeh

sta odvisna predvsem od povpraševanja potrošnikov in pa investitorjev, ki dovajajo

kapital podjetjem, ki ga potrebujejo.

11

3 PANOGE/SEKTORJI PRIHODNOSTI IN NJIHOV TRENUTNI POTENCIAL

Ker se postopoma razvijajo čisto vse obstoječe tehnologije in se poleg tega spotoma

pojavljajo nove, je nemogoče opredeliti in opisati čisto vse, vsaj ne v sklopu te naloge.

Opisane bodo popularne in relativno obetavne panoge. Pomemben dejavnik, ki ga je

potrebno upoštevati, je tudi čas. Investitorje močno zanima v kolikem času se bodo

njihove investicije povrnile in začele ustvarjati dobiček, torej bodo izbrane predvsem

panoge, ki so že v določeni fazi razvoja in je o njih znano dovolj, da lahko investitorji

sprejmejo odločitev na podlagi zadovoljive informiranosti.

Seznam panog ki bodo predstavljene v tem poglavju:

3D Tiskanje

Pametne naprave

o Internet stvari (The internet of things)

o Elektronsko plačevanje (digitalni denar)

Kriptovalute (npr. Bitcoin)

Mobilno plačevanje

Električni avtomobili

o Baterije, akumulatorji

Grafen

Obnovljivi viri energije

o Solarna energija

Potrebno je pojasniti, da nekatere od teh tehnologij mogoče še nekaj let ne bodo del

našega življenja, druge pričakujemo že v roku leta ali dveh, nekatera pa so že del

našega vsakdana. Pomembno je le dejstvo, da bodo prej ali slej vse zgoraj naštete

panoge in tehnologije dostopne vedno širšemu krogu potrošnikov v neki določeni

obliki. Mogoče ne bomo uporabljali Bitcoina kot glavne virtualne valute, ampak bo

namesto izumljeno nekaj čisto novega. Bistven je le potencial ki ga ima določen

koncept in vpliv le-tega na svet. Opisane bodo kulturne, tehnološke in poslovne

posledice integracije določene tehnologije v naša življenja, podana bo ocena časa, ki

bo potreben za integracijo in podana bo prognoza o možnih finančnih učinkih

integracije.

12

3.1 Tridimenzionalno tiskanje (3D printing)

Tridimenzionalni tisk ali 3D tiskanje je postopek ustvarjanja oziroma tiskanja 3D

predmetov. V 3D tisku se uporabljajo različni materiali in postopki prilagojeni tiskanju

določenega predmeta. Ti predmeti so lahko vseh mogočih oblik, izdelani pa na podlagi

matrike v obliki 3D modela ali drugih elektronskih podatkov. Te modele je možno

ustvariti s pomočjo CAD (computer aided design) programov, s 3D skenerjem ali pa celo

z uporabo popolnoma običajnega fotoaparata in fotogrametrijsko programsko opremo.

3D tiskanje se je začelo konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, največ popularnosti

pa je pridobilo v zadnjem desetletju. Prvotni tiskalniki so bili veliko večji od današnjih,

porabljali so veliko energije in njihove zmožnosti so bile precej omejene. Danes je

celotna panoga zelo diverzificirana in sicer na podlagi uporabljenih materialov in

industrije v katerem se tiskalniki uporabljajo. Kot polnilo tiskalniki uporabljajo več

različnih vrst plastik, polimerov, kovinskih spojin in gum, uporablja pa se lahko tudi glina,

užitne snovi, silikon, porcelan, cement in v zadnjih letih tudi žive organske celice. Žal še

ne obstaja univerzalni tiskalnik, ki bi bil sposoben uporabiti vse prej naštete snovi, zato

pa obstajajo specializirane vrste. (Excell & Stuart, 2010)

Industrije ki uporabljajo 3D tiskalnike:

Avtomobilska industrija

V avtomobilski industriji se uporabljajo predvsem tiskalniki ki so zmožni tiskati kovinske

izdelke, kot so recimo izpušne cevi, ohišja avtomobilov, platišča in delce motorjev, prav

tako pa razni plastični tiskalniki, ki tiskajo notranje dele avtomobilov kot so recimo

armaturne plošče, deli volana in menjalnika, raznorazni gumbi... Celotnega avtomobila

žal še ni mogoče natisniti, obstajajo pa predvidevanja, da bo to možno v manj kot

desetletju. (Eternity, 2014)

Arhitektura

Trenutno je glavna korist tiskalnikov v arhitekturi izdelovanje modelov zgradb, prostorov

in raznih drugih konstrukcij, načeloma iz plastike. V razvoju in v eksperimentalni rabi so

že tiskalniki, ki so sposobni natisniti dele hiš, z uporabo tiskanega cementa, plastike,

polimerov in kovine. (Leapfrog 3D Printers, 2015)

Medicina

3D tiskanje se že nekaj časa zelo uspešno uporablja v zdravstvene namene. Najbolj

pogosto je uporabljeno za tiskanje raznih protez in pripomočkov za ljudi s

poškodovanimi udi ali notranjimi skeletnimi in sklepnimi poškodbami. Nadomestni

sklepi in deli kosti iz 3D tiskanega titana so bili že večkrat uspešno uporabljeni za

zdravljenje, prav tako je pričakovan sunkovit razvoj na področju dentalne medicine in v

izdelavi slušnih aparatov. Največjo prednost na teh področjih daje preprosta

kostumizacija posameznih delov in kasneje prilagoditev teh delov posameznim

bolnikom. (BBC Technology, 2012)

13

Obstaja tudi čisto drugačna veja uporabe v medicini. Imenovana je bio-tiskanje, kot svoje

polnilo pa bio-tiskalniki uporabljajo žive celice ki jih tiskajo na posebne gele in preparate.

Kljub izjemnemu potencialu tiskanja protez, ima ta veja tiskanja lahko še veliko močnejši

vpliv. Znanstvenikom je že uspelo natisniti tkivo za ušesa, jetra in ledvice, prav tako pa

se nenehno izvajajo eksperimenti s tiskanjem kosti in drugih večjih organov, kot so npr.

srce ali pa koža. Kako hitro bo mogoče natisniti delujoče človeško srce je še nejasno,

jasno pa je, da bo v prihodnosti mogoče natisniti veliko več delov človeškega telesa, ki

bodo lahko služili kot potencialni nadomestki za naše obrabljene dele ali pa kot pomoč

bolnikom potrebnim presaditve organov. Ta tehnologija ima potencial popolnoma

preobraziti razvoj medicine in človeškega zdravja. (Williams, 2014)

Uporaba na drugih področjih

Načeloma je uporabnost 3D tiskanja neomejena. Predvidevamo lahko, da bo teoretično

prav vsak predmet okoli nas čez določen čas v prihodnosti lahko natisnjen s pomočjo

tiskalnika. Že danes je možno tiskati hrano, oblačila in obutev, delujoče orožje, vezja in

ohišja za računalnike... 3D tiskanje se uporablja tudi v vesolju. Mednarodna vesoljska

postaja (ISS) ima lasten 3D tiskalnik s katerim tiskajo orodje potrebno za dela na postaji.

To občutno zmanjša stroške transporta in poveča produktivnost, saj bi v alternativnem

primeru morali orodje proizvesti na zemlji in ga potem poslati v vesolje. (Hays, 2014)

Sama uporabnost 3D tiskanja je torej izjemno obsežna, v prihodnosti bomo verjetno

lahko tiskali vse od človeških src in do hiš v katerih bomo živeli.

Glavna nevarnost ki se pojavi pri razmišljanju o vlaganju v katerokoli področje 3D tiskanja

je seveda čas, ki bo potreben da investicija začne ustvarjati dobiček. Kljub temu, da se je

začelo razvijati pred več kot tridesetimi leti, je 3D tiskanje korenito pridobivalo na

popularnosti komaj v zadnjem desetletju. Trenutno so najbolj priljubljeni in prepoznavni

3D tiskalniki za domačo uporabo. Ti so približno velikosti nočne omarice, amaterski

uporabnik pa lahko takšen preprosti tiskalnik za domačo uporabo kupi ali pa ga celo

naredi sam že za manj kot 400$. Žal še nimajo enake funkcionalnosti kot industrijski

tiskalniki, so pa kljub temu koristni. Večina jih za polnilo uporablja termoplastiko,

sposobni pa so tiskati lončke, vaze, rezervne plastične dele, igrače, pol-funkcionalne

nože in pištole, figurice, modele in druge okraske. Glavna prednost teh tiskalnikov je

prilagodljivost in preprostost uporabe. Uporabnik lahko sam ustvari model česarkoli želi

s pomočjo raznih programov in potem navodila za ta model prenese tiskalniku z uporabo

računalnika. Prav tako je možno že dokončane modele najti na spletu. Kot že omenjeno,

je ta vrsta tiskalnikov v zadnjem času prejemala največ pozornosti in posledično so zaradi

tega začela cveteti podjetja, ki proizvajajo takšne tiskalnike. Zaradi povečane pozornosti

3D tiskanju so bila večje pozornosti deležna tudi podjetja, ki se ukvarjajo z bolj

specializiranim tiskanjem. Bistveno je da je v zadnjih nekaj letih industrija dobila močno

podporo investitorjev. (Hoffman, 2015)

14

3.1.1 Predstavitev temeljnih podjetij ki se ukvarjajo s 3D tiskanjem

V tem poglavju bodo določena podjetja vzeta pod drobnogled, analizirano in pojasnjeno

bo obnašanje delnic teh podjetij in podane bodo prognoze za prihodnost. Glede na to,

da so spodaj našteta podjetja najbolj prepoznavna v tej panogi, lahko iz skupnih lastnosti

in podobnosti izluščimo obnašanje same panoge in predvidevamo obnašanje v

prihodnosti. Tako kot v prejšnjih poglavjih so grafi delnic namenjeni le za ponazoritev

gibanja delnice in primerjavo z drugimi grafi, ne pa za razbiranje podatkov.

3D Systems Corporation (NYSE:DDD)

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1986 v Kaliforniji. Ustanovitelj Chuck Hull je pomagal

revolucionirati 3D tiskanje in je tudi izumitelj velikega števila patentov povezanih s

tiskanjem. Podjetje do leta 2012 ni bilo deležno velike pozornosti s strani investitorjev,

ko pa so 3D tiskalniki začeli pridobivati na popularnosti, je podjetje pričelo cveteti in

danes velja za enega temeljnih podjetij v svetu 3D tiskanja. (3D Systems, 2015)

Slika 3: Graf cene delnice DDD, 2012-2015


15

Voxeljet AG (NYSE:VJET)

Eno prvih evropskih podjetij, ki so se ukvarjala s 3D tiskanjem, je bilo ustanovljeno leta

1999 v Nemčiji. Več kot deset let je uspešno delovalo na evropskem kontinentu, leta

2013 pa je zaradi teženj po širitvi in novem kapitalu začela delnica VJET kotirati na NYSE.

(Voxeljet, 2015)

Slika 4: Graf cene delnice VJET, 2013-2015


Hewlett-Packard Company (NYSE:HPQ)

Ustanovljeno je bilo leta 1939 in je danes še vedno eno vodilnih podjetij na področju

informacijske tehnologije. V preteklosti so veliko pozornosti posvečali navadnemu

tiskanju, v zadnjem času pa se je podjetje začelo zanimati tudi za 3D varianto. Konec leta

2015 je načrtovana delitev podjetja na dve enoti oziroma posamezni podjetji: ena enota

se bo ukvarjala z računalniki in povezano tehnologijo, medtem ko se bo druga posvečala

izključno tiskalnikom. Leta 2016 načrtujejo prodor na trg 3D tiskalnikov s svojo Multi Jet

Fusion tehnologijo. (Mukherjee & Chan, 2014) & (HP, 2015)

Slika 5: Graf cene delnice HPQ, 2012-2015


16

Proto Labs, Inc. (NYSE:PRLB)

Podjetje samo ne proizvaja 3D tiskalnikov, jih pa uporablja v proizvodnji. Tako kot

Voxeljet je bilo ustanovljeno leta 1999, danes pa učinkovito in hitro proizvaja manjše

količine delov ali prototipe ki se uporabljajo v zdravstveni in avtomobilski industriji ter v

raznih električnih napravah. V proizvodnji uporabljajo CNC rezljanje, modelno

vbrizgavanje in 3D tiskanje. (Proto Labs, 2015)

Slika 6: Graf cene delnice PRLB, 2012-2015


The ExOne Company (NASDAQ:XONE)

S proizvodnjo je začelo leta 2005 in je danes eno vodilnih podjetij, ki se ukvarjajo s

prašnim oz. peščenim tiskanjem. Za razliko od drugih tiskalnikov to podjetje uporablja

razne kovinske in plastične praške, ki jih tiskalniki namestijo in postopoma zlepijo v

končni izdelek. Podjetje proizvaja poleg posameznih delov tudi celotne tiskalnike.

(ExOne, 2015)

Slika 7: Graf cene delnice XONE, 2013-2015


17

Stratasys Ltd. (NASDAQ:SSYS)

Podjetje ima zelo podoben poslovni model kot 3D Systems Corporation, proizvaja 3D

tiskalnike in tiskalne sisteme. Njihovi tiskalniki kot polnila uporabljajo različne vrste

termoplastik, samo podjetje pa poleg tiskalnikov proizvaja še prototipe za izdelke v

raznih industrijah. (Stratasys, 2015)

Slika 8: Graf cene delnice SSYS, 2013-2015


Arcam AB (OTC:AMAVF, ARCM.ST)

Svoje izdelke proizvajajo z metodo taljenja z elektronskim žarkom, ki kovinske praške

stali v trden končni izdelek. Svoje izdelke proizvajajo predvsem za avtomobilsko, letalsko

in zdravstveno industrijo. V ZDA kotira na OTC trgih, v Evropi pa na stockholmski borzi.

(Arcam, 2015)

Slika 9: Graf cene delnice AMAVF, 2012-2015


18

Organovo Holdings, Inc. (AMEX:ONVO)

Eno redkih podjetij, ki se ukvarja s 3D tiskanjem človeškega tkiva. Tkivo, ki ga tiska

podjetje se uporablja v znanstvenih eksperimentih kot nadomestilo za živ organizem, kar

zdravstveni in drugim industrijam omogči veliko bolj preprosto in cenovno ugodno

testiranje na človeškem tkivu, brez potrebne prisotnosti samega živega testnega

subjekta. (Organovo, 2015)

Slika 10: Graf cene delnice ONVO, 2012-2015


Graphene 3D Labs, Inc. (CVE:GGG)

Zaradi svojih inovativnih tehnologij in načrtov je bilo deležno velike pozornosti v

preteklih letih. Delnica je trenutno še volatilna in ima zelo nizko vrednost (pod 1$), z

razvojem 3D tiskanja in grafenske industrije bi lahko močno pridobila na vrednosti.

(Nanalyze, 2014)

Slika 11: Graf cene delnice GGG, 2012-2015


19

3.1.2 Razčlenitev in razlaga pomembnih faktorjev pri ocenjevanju potenciala panoge 3D tiskanja

Primerjava grafov vseh prej omenjenih podjetij (Slika 3, Slika 4, Slika 5, Slika 6, Slika 7,

Slika 8, Slika 9, Slika 10, Slika 11) ni popolnoma smiselna, saj se podjetja drastično

razlikujejo v vseh lastnostih razen v široko definirani panogi v kateri so prisotna. Kljub

raznolikosti podjetij pa je nekaj jasno in sicer, da se bodo podjetja odzivala na

spremembe na vsaj rahlo podoben način, saj so v istem sektorju, torej na njih vplivajo

enaki dejavniki, npr. povečano povpraševanje po natisnjenih izdelkih ali pa novica o

novih proizvodnih tehnologijah in drugih napredkih v 3D tiskanju. Oragnovo Holdings in

Graphene 3D labs sta izjemi, saj sta relativno majhni podjetji in prav tako na njiju ne

vplivajo enaki dejavniki kot pa na ostala prej našteta podjetja, saj sta dejansko del

posebnih vej 3D tiskanja. Na Organovo Holdings vplivajo poleg odkritij v 3D tiskanju

organov predvsem odkritja na področju medicine, medtem ko na Graphene 3D labs

vplivajo prvenstveno raziskave grafena in podobnih materialov, torej njuna grafa nista

primerna za primerjavo z ostalimi podjetji, saj ni dovolj močne korelacije med premiki

vrednosti delnic.

Slika 12: Primerjava premikov vrednosti DDD, HPQ, XONE in SSYS v 2015


Na zgornjem grafu (Slika 12) vidimo primerjavo med gibanjem štirih temeljnih podjetij v

panogi in sicer Hewlett-Packard (HPQ), ki je na vrhu in zaradi široke palete izdelkov in

prisotnosti v drugih panogah (diverzifikacija) ni utrpelo takšnega padca v vrednosti

delnic kot pa preostala tri podjetja (DDD, XONE in SSYS) ki so močno integrirana v

panogo, oziroma nastopajo izključno v tej panogi. Vidno je skoraj identično gibanje treh

manjših podjetij in s tem korelacijo med njimi. Graf prikazuje le podatke iz leta 2015,

torej je padec vrednosti relativno visok, to pa ne drži za HPQ, ki že dolga leta velja za

varno in zanesljivo delnico. Tržna kapitalizacija HPQ je trenutno vsaj 50 krat tolikšna kot

pa od DDD ali SSYS, kar pa ni nujno da bo vedno tako. Tukaj pride na vrsto potencial

same panoge. Če se ozremo na preteklost in na razvoj pametnih telefonov lahko vidimo

določene podobnosti, ki so mogoče dovolj prepričljive za določene investitorje. V tem

trenutku vsa podjetja v tej panogi niso dobičkonosna. To lahko pripišemo relativni

20

novosti same tehnologije in nejasne ali pa še neizpolnjene potencialne uporabnosti v

vsakdanjem življenju. 3D tiskanje je že doživelo svoj prvi ''skok'' v preteklih treh letih

(2012-2015), prav tako kot so ga pametni telefoni doživeli v letu 2007. Tako kot

telefonom, sedaj tudi tiskalnikom sledi padec v povpraševanju in posledično tudi

vrednosti delnic. Pojavi se očitna dilema. Ali je padec permanenten in se panoga nikoli

ne bo povzpela v višave kot so se pametni telefoni ali pa se bo zgodilo točno to in bo

panoga zacvetela in se razvijala enako ali celo še boljše kot so se telefoni. Samo

poslovanje podjetij je trenutno rahlo oteženo zaradi prej omenjenega padca v

povpraševanju in splošnem nezaupanju v tehnologijo, kar lahko pomeni odlično

priložnost za nakup, saj so delnice podcenjene. Investicija je smiselna le, če je

investitorju jasen potencial same panoge, poleg tega pa tudi tveganja, da panoga

mogoče nikoli ne bo izpolnila tega potenciala. Mnenja raznih analitikov so mešana,

nagibajo se sicer k priporočanju nakupa, ampak je zaradi slabe informiranosti javnosti in

novosti zelo težko karkoli predvidevati, vsaj ne z visokimi verjetnostmi. Odločitev je

ponovno prepuščena vsakemu posamezniku. Zaradi ohranjanja objektivnosti te naloge

so priporočila nesmiselna in tudi ne bodo navedena v prihodnjih poglavjih.

(Blankenhorn, 2012)

21

3.2 Internet stvari (The internet of things) oziroma povezan sistem pametnih naprav

Sam koncept obstaja že več kot desetletje, pomeni pa povezanost vsakdanjih objektov v

mrežno infrastrukturo. To pomeni, da lahko vse elektronske naprave na nek način

''komunicirajo'' med seboj in so lahko nadzorovane preko glavnega terminala, kar bi naj

načeloma bil računalnik, pametni telefon ali pa modificiran daljinec. Kot primer lahko

navedemo prižiganje in ugašanje luči z glasovnim ali pa tipkovnim ukazom na telefonu

ali pa spreminjanje temperature na termostatu na popolnoma enak način. Oba primera

sta že popolnoma realizirana, nista pa še pogosta, saj je tehnologija relativno draga in

možno tudi preveč napredna za povprečnega uporabnika. Edini pogoj, ki ga mora

naprava izpolnjevati, da jo lahko imenujemo ''pametna'', je da vsebuje vezje z

oddajnikom, sprejemnikom in programsko opremo, ki omogoči komunikacijo z drugimi

pametnimi napravami. Ta tehnologija je vgradljiva v večino vsakdanjih objektov, od

ekranov do kuhinjskih aparatov... Brez večjih problemov bi jo lahko vgradili tudi v ne-

elektronske objekte, kot so recimo vhodna vrata (pogoj bi bil le vir energije in vgrajen

sistem za odpiranje vrat). (Thibodeau, 2014)

Trenutno je najbolj koristen način uporabe te tehnologije zbiranje podatkov in

nadziranje stanja v okolju v katerem določene naprave delujejo. Kot primer lahko

vzamemo pametne ure, ki merijo nosilčev srčni utrip, temperaturo, spalne cikle in

splošno fizično aktivnost, te podatke pa potem pošljejo v pametno napravo s katero je

ura povezana. Ta naprava podatke potem analizira in poda status osebe, katere podatki

so bili merjeni. Prejšnji primer je relativno preprosta uporaba te tehnologije, saj lahko

povežemo kakršnekoli senzorje in merilce, tudi kamere, ki lahko zbirajo ogromne

količine podatkov koristnih za raziskave. Uporabljajo se lahko senzorji za pospešek,

hitrost, nagib, občutljivost na različne vrste svetlobe, temperaturo, vlažnost, vibracije,

zvok, elektromagnetno valovanje, bližino objektov, pritisk, prisotnost kemijskih

elementov... To pomeni, da je potencialna uporabnost brezmejna, kar eksponentno

poveča možnosti in smeri razvoja. Glavna funkcija pa je premreženost. Trenutno je

uporaba najbolj razširjena na območjih, ki med sabo niso zelo tesno povezana in sicer

predvsem na domačo uporabo, transport, zdravstvo in industrijo. V prihodnosti je zelo

verjetno, da bo čisto vsako področje povezano s vsaj enim drugim. Kot primer lahko

vzamemo avtomobilsko nesrečo. V avtomobilih bodo vgrajene naprave, ki bodo zaznale

trk in/ali poškodbo in bodo avtomatsko obvestile reševalno službo, policijo in pa tudi

druge avtomobile v območju. Na enak način bo lahko senzor na našem telesu, ko bo

zaznal npr. povišan krvi tlak , poslal sporočilo našemu zdravniku, kateri nam bo pomagal

pri reševanju našega zdravstvenega problema. Prepletanje panog omogoča zelo veliko

možnosti povezovanja in s tem tudi koristi. (Postscapes, 2015)

22

3.2.1 Posebnost panoge povezanega sistema pametnih naprav

Povezovanje ogromnega števila naprav v delujoč sistem je verjetno ena izmed težjih

nalog s katero se bodo podjetja morala soočiti. Zahteva velike količine kapitala, znanja,

podatkov, predvsem pa je pomembna kompatibilnost naprav v tem sistemu. S tem je

mišljena prilagodljivost določenemu operacijskemu sistemu in protokolom, ki bodo

prisotni pri pametnih napravah. To ima za potrošniški trg zelo zanimive posledice, saj je

nastal sistem ki se mora brezkompromisno prilagajati podjetjem ki nadzirajo najbolj

pogosto uporabljene operacijske sisteme za pametne naprave, poleg tega pa so še ena

največjih v celotni panogi informacijske tehnologije. Govorimo predvsem o Googlu,

Applu, Amazonu, in Microsoftu. Njihova paleta izdelkov in storitev se ne sklada

popolnoma, ključnega pomena so njihovi operacijski sistemi in ''pametne'' sposobnosti

njihovih izdelkov. Vsa našteta podjetja vlagajo v razvoj povezanih naprav in virtualne

infrastrukture in so zaradi konkurenčnosti tesno povezana. Sodelujejo v borbi za

patente, nudijo vedno večje število izdelkov in storitev, vlagajo v razvoj tehnologije in

prevzemajo manjša podjetja. (Dignan, 2015)

3.2.2 Primerjava finančnega stanja podjetij Google, Apple, Amazon in Microsoft

Slika 13: Primerjava gibanja delnic GOOG, AAPL, MSFT in AMZN


Zgornji graf (Slika 13) nam prikazuje gibanje delnic od leta 2012 in do danes. Sami

podatki o cenah nas ne zanimajo, pomembna je le oblika grafa. Vidna je močna rast (še

posebej pri Amazonu (Slika 13– rumena črta), kar pa pojasnimo s tem, da Amazon vodi

zraven vlaganja v naprave tudi eno največjih spletnih trgovin na svetu) in občasni

sunkoviti padci. Gibanje delnic je primerljivo, saj so odvisne ena od druge in večinsko

delujejo v isti industriji. Delnic teh podjetij že nekaj časa veljajo za popularne pri

investitorjih saj že dolga leta poslujejo vedno bolj uspešno in ne kažejo znakov da mislijo

s tem prenehati. (Google Finance, 2015)

23

V spodnjih tabelah (Tabela 4, Tabela 5, Tabela 6) so nanizani podatki iz poslovanja zgoraj

omenjenih podjetij v preteklih treh letih (2012, 2013 in 2014)5. Postavke označene z

zeleno barvo so doživele pozitivno spremembo, postavke označene z rdečo pa negativno

spremembo. Potrebno je omeniti da pri postavkah ''Dolgoročne obveznosti'' in ''Celotne

obveznosti'' pozitivna sprememba nima nujno pozitivnega vpliva na poslovanje in je

lahko v škodo podjetju, če se preveč poveča.

Tabela 4: Izbrani finančni podatki podjetij Amazon, Apple, Google in Microsoft za leto 2012

2012

Amazon Apple Google Microsoft

Neto prodaja $ 61,09 $ 156,51 $ 46,04 $ 73,72

Neto prihodki $ -39,00 $ 41,73 $ 10,74 $ 16,98


Čisti $ -0,09 $ 6,38 $ 16,41 $ 2,02

Popravljen $ -0,09 $ 6,31 $ 16,16 $ 2,00

Izplačilo dividend na delnico $ - $ 0,38 $ - $ 0,80


$ 8,08 $ 121,25 $ 48,09 $ 63,04

Celotna sredstva $ 32,56 $ 176,06 $ 93,80 $ 121,27

Dolgoročne obveznosti $ 5,36 $ - $ 7,75 $ 22,22

Celotne obveznosti $ 24,36 $ 57,85 $ 22,04 $ 54,91

Kapital (Shareholder's equity) $ 8,19 $ 118,21 $ 71,72 $ 66,36 Viri: (Amazon.com, Inc., 2015), (Apple Inc., 2015), (Google Inc., 2015), (Microsoft Inc., 2015)


24


2013


Neto prodaja $ 74,45 $ 170,91 $ 55,52 $ 77,85

Neto prihodki $ 274,00 $ 37,04 $ 12,92 $ 21,86


Čisti $ 0,60 $ 5,72 $ 19,41 $ 2,61

Popravljen $ 0,59 $ 5,68 $ 19,07 $ 2,58


Denar, denarni ustrezniki in kratkoročne investicije $ 8,66 $ 146,76 $ 58,72 $ 77,02


Dolgoročne obveznosti $ 7,43 $ 16,96 $ 7,70 $ 26,07




2014


Neto prodaja $ 88,99 $ 182,80 $ 66,00 $ 86,83

Neto prihodki $ -241,00 $ 39,51 $ 14,44 $ 22,07


Čisti $ -0,52 $ 6,49 $ 21,37 $ 2,66

Popravljen $ -0,52 $ 6,45 $ 21,02 $ 2,63



$ 14,56 $ 155,24 $ 64,40 $ 85,71


Dolgoročne obveznosti $ 15,68 $ 28,99 $ 9,83 $ 36,98



25

Kot vidimo, so skoraj vsa polja obarvana zeleno. Da lahko razločno obravnavamo

spremembe obveznosti kot dobre ali slabe, bomo uporabili razmerje med celotnimi

obveznostmi in kapitalom (debt/equity ratio).

2013

Amazon: 4,12

Apple: 0,68

Google: 0,27

Microsoft: 0,8

2014

Amazon: 5,08

Apple: 1,08

Google: 0,25

Microsoft: 0,92

Razen Amazonaa so vsa podjetja relativno malo zadolžena. Prav tako je Amazon v letu

2014 utrpel velikansko izgubo. Kaj točno to pomeni za prihodnost podjetja je trenutno

nejasno, ampak glede na odziv trga (Slika 13) lahko vsa štiri podjetja smatramo kot

obetavna. Glede na poslovne rezultate v zgornjih tabelah lahko objektivno rečemo samo

da postopoma rastejo. Prav tako se ukvarjajo s prevzemi raznih malih podjetij, velika

večina je tesno povezana z računalniško tehnologijo. Takšni prevzemi, kombinirani s

postopno rastjo podjetij in napredki v tehnologiji, bi lahko v prihodnosti pomenili velik

skok in s tem tudi povečanje vrednosti za investitorje. Izmed vseh opisanih panog v tem

diplomskem delu je ta najmanj tvegana, saj zajema zelo stabilna podjetja, ki so prestala

že mnoge preizkušnje in delujejo uspešno že več let.

3.3 Elektronsko plačevanje (digitalni denar)

Elektronsko plačevanje je vrsta transakcije, ki poteka popolnoma brez prisotnosti

fizičnega denarja in namesto tega uporablja digitalne/elektronske oblike denarja. Te so

razčlenjene na več različnih oblik. V tem poglavju bomo pod drobnogled vzeli le digitalne

valute in mobilni denar. (Investopedia, 2015)

Digitalne valute imajo dve ključni lastnosti: vrednotene so kot popolnoma nova valuta,

ki v fizičnem svetu ne obstaja in imajo decentraliziran sistem. Decentraliziran sistem v

primeru digitalnih valut pomeni, da ne obstajajo posredniki ali banke, ki bi nadzorovali

denar v cirkulaciji; ta lahko prosto kroži. Ključna razlika je še v javno vidnih transakcijah,

ki se sproti nizajo v glavni knjigi (ledger). Čisto vsaka transakcija z določeno digitalno

valuto je prikazana, šifrirana je le identiteta plačnikov in prejemnikov; zneski in čas

transakcije so jasno vidni. Velika večina digitalnih valut temelji na kriptografiji, ki služi

nadzorovanju in ustvarjanju novih enot in pa za zavarovanje transakcij. Najbolj znana

valuta te vrste je trenutno Bitcoin, s katerim se trguje že od leta 2009. Posebnost

kriptovalut je, da jih lahko ustvarja kdorkoli s procesom imenovanim ''mining''. Ta proces

vključuje računalniško reševanje zapletenih kriptografskih algoritmov, ki uporabnika, ko

so rešeni, nagradijo z določeno vsoto valute. Podatki o imetju se shranjujejo v digitalnih

denarnicah (wallet), dostopni pa so le imetniku te denarnice. Transakcije so skoraj

instantne, potekajo pa lahko med katerimikoli imetniki bitcoin denarnic. (Wagner, 2014)

Mobilni denar je nekaj popolnoma drugačnega. Bistvo koncepta je plačevanje s pomočjo

mobilne naprave, predvsem telefonov, uporabljajo pa se že obstoječe valute, ampak v

26

elektronski obliki. Trenutno je v uporabi le peščica plačilnih načinov, v razvojni fazi pa jih

je še veliko več. Za lažjo predstavo bomo opisali štiri. Prvi način so plačila z uporabo SMS

ali drugih mobilnih sporočil. Plačnik v tem primeru pošlje SMS, MMS ali drugo sporočilo

z določeno kodo na določen naslov kar sproži transakcijo. Drugi način, mobilna spletna

plačila, deluje na podlagi WAP (wireless application protocol) tehnologije. Uporabnik v

tem primeru plača s pomočjo aplikacij ali posebnih spletnih strani. V tem primeru je

potrebno imeti na telefonu ali mobilni napravi imeti naloženo mobilno kreditno kartico

ali pa imeti ustvarjen račun v sistemu kot je PayPal. Zadnji način deluje na podlagi NFC

(near field communication) tehnologije. Ta tehnologija omogoča plačevanje s posebnimi

telefoni, ki imajo vgrajene pametne kartice. Ko se tak telefon približa NFC sprejemniku

se sproži začetek transakcije. Ta se samodejno izpolni ali pa se izpolni šele ko uporabnik

v svoj telefon vpiše posebno PIN kodo. Samo plačilo se izvede preko predplačniškega

računa ali pa se strošek prenese direktno na bančni račun plačnika. (Roberts, 2013)

3.3.1 Finančni učinki uporabe elektronskega plačevanja

Kot prvi primer bomo vzeli Bitcoin (BTC), saj je najbolj pogosto uporabljena digitalna

valuta na svetu. Trenutna tržna kapitalizacija Bitcoina je približno 4 mrd. USD,

transakcijski stroški pa so v primerjavi z navadnimi valutami zelo majhni. Posebnost pri

Bitcoinu je omejeno število enot v cirkulaciji. To število še ni doseženo, znašalo pa bi naj

21 mio. enot. Ko bo število doseženo, ne bo možno ustvariti več enot, obstoječe pa bodo

lahko prosto krožile. (Bitcoin.org, 2015)

Slika 14:Tržna kapitalizacija BTC

Vir: (Blockchain info, 2015)

Na zgornjem grafu (Slika 14) je vidna tržna kapitalizacija BTC v obdobju med

septembrom 2013 in avgustom 2015. Na vrhuncu je tržna kapitalizacija znašala skoraj

14 mrd. USD, takratna cena za enoto BTC pa je bila več kot 1000 USD. Trenutna cena se

giblje med 200 in 300 USD. Takšna volatilnost je za valuto vse prej kot primerna, saj lahko

na ceno vplivajo že manjši dogodki. Trgovanje poteka tudi v frakcijskih enotah BTC in

sicer milibitcoin (mBTC = BTC * 10−3), mikrobitcoin (μBTC = BTC * 10−6) in satoshi (BTC *

27

10−8 ). Če vzamemo podatek da je trenutno v obtoku 14 mio. BTC, potem izračunamo da

je to 1,4*10^15 satoshijev. Trenutno je v obtoku malo manj kot 1,5 bilijonov (10^12)

USD, kar pomeni da se valuta BTC lahko razdeli in uporablja brez problema

primanjkljajev. Če bo BTC močno pridobil na popularnosti, bo tudi njegova volatilnost

padla in omogočena bo uresničitev njegovega revolucionarnega potenciala kot globalne

valute. Obstaja pa tudi možnost, da bo propadel ravno zaradi svoje inovativnosti, saj bi

integracija in globalno sprejetje pustilo močne posledice na že obstoječem denarnem in

bančnem sistemu. V preteklosti so valute propadle večinoma zaradi hiperinflacije (npr.

nemška marka in zimbabvejski dolar), kar pri Bitcoinu ni mogoče, vseeno pa se lahko

pojavi konkurenčna valuta, ekonomski problemi pri integraciji in splošna izguba

zanimanja. Ker je anomalija v finančnem svetu, je trenutno nemogoče predvidevati kaj

se bo zgodilo. (Blockchain info, 2015)

Razvoj mobilnega denarja bi prav tako lahko imel revolucionarne posledice. V tem

poglavju se bomo posvečali predvsem uporabi NFC tehnologije, saj je najbolj preprosta

za uporabo in je že v prisotna pri novejših aplikacijah kot so Google Wallet in Apple Pay.

Mogoče se na prvi pogled ideja ne zdi revolucionarna, ampak je dejstvo, da ima potencial

spremeniti delovanje našega ekonomskega sistema. Verjetno bo potrebno še veliko časa

in kombinacij z različnimi drugimi tehnologijami preden pride do uresničitve celotnega

potenciala. Glavni potencial o katerem je govor je namreč popolna ali pa vsaj delna

ukinitev fizičnega denarja. Do tega še ne bo prišlo kmalu, saj so trenutno le najnovejši

telefoni opremljeni s to tehnologijo, prav tako pa bi bila potrebna integracija popolnoma

novih NFC terminalov na vsako plačilno mesto. Ostale posledične prednosti te

tehnologije so zmanjšanje transakcijskih stroškov, saj bi vse transakcije potekale

elektronsko preko spleta in mobilnih sistemov, transparentnost in preglednost

transakcij, ki bi bile takoj zabeležene in dostopne za pregled v aplikacijah na mobilnih

napravah in pa splošna dematerializacija (npr. prenehanje izdelovanja plastičnih kartic,

tiskanja denarja...), ki bi znižala stroške povezane s proizvodnjo velikega števila

elementov trenutnih plačilnih sistemov. Tako kot pri Bitcoinu je nemogoče predvideti

kako točno se bo panoga razvijala, je pa očitno, da potencial vidijo tudi velika podjetja,

kot so recimo Samsung, PayPal, Apple, Google, American Express... ki vsa vlagajo v razvoj

tehnologije. (Peters, 2015)

28

Slika 15: Delež uporabnikov pametnih telefonov, ki so že kdaj uporabljali mobilno plačevanje

Vir: (Statista, 2015)

Razlaga gornje tabele (Slika 15) je sledeča: 59% uporabnikov operacijskega sistema iOS

je vsaj enkrat že uporabilo storitve, ki jih nudi PayPal. Za Android je to število nekoliko

nižje, v celoti pa je 57% svetovnih uporabnikov pametnih telefonov že vsaj enkrat

uporabilo PayPal. Vse zgoraj naštete plačilne metode sicer ne uporabljajo NFC

tehnologije, ampak kljub temu spadajo pod mobilno plačevanje. Če pogledamo podatek

da le 6% svetovnih uporabnikov pametnih telefonov še ni uporabilo nikakršne metode

mobilnega plačevanja lahko jasno sklepamo, da je ta vrsta plačevanja splošno sprejeta.

Kako točno se bo razvijala je trenutno nemogoče reči, ampak podatki kažejo, da se

panoga lahko še korenito razširi.

29

3.4 Električni avtomobili

Električni avtomobili se od navadnih razlikujejo po tem, da namesto motorja z notranjim

izgorevanjem uporabljajo električne motorje, katere napaja akumulator ali podobna

naprava za shranjevanje električne energije. Prvi električni avtomobili so nastali v 18.

stoletju, popularni pa so ostali do začetka 20. stoletja. Krivdo za padec v popularnosti

lahko pripišemo predvsem cenejši proizvodnji motorjev z notranjim izgorevanjem in

ogromnim količinam poceni nafte, ki je bila pretvorjena v bencin. Na splošno je bilo bolj

ekonomično proizvajati avtomobile z notranjim izgorevanjem, ni pa to bilo niti najmanj

ekološko, saj je vedno večje število takšnih avtomobilov vplivalo na izpuste toplogrednih

plinov in drugih izpustov, ki so škodljivi za okolje. V preteklih letih je prišlo do manjših

revolucij na večih področjih. Današnji akumulatorji postajajo vedno bolj zmogljivi,

njihovo polnjenje postaja hitrejše, zaloge nafte se počasi izčrpavajo, zato raste njena

cena in nevarnost globalnega segrevanja zaradi toplogrednih plinov in drugih emisij

postaja vedno bolj realna. Vsi ti faktorji so pripomogli h temu, da so nekateri proizvajalci

avtomobilov začeli razvijati hibridne in popolnoma električne avtomobile. Pionir tega

gibanja je podjetje Tesla, ki je leta 2004 začelo z razvojem modela Tesla Roadster, prvega

avtomobila na izključno električni pogon (litij-ionsko baterijsko napajanje) sposobnega

prevoziti več kot 320km z enim polnjenjem. V panogi so prisotna tudi druga velika

podjetja, kot so Honda, Kia, Fiat, Smart, Citroën, Ford, Renault, BMW, Volkswagen,

Nissan, Mitsubishi, Chevrolet in drugi. Ker je avtomobilska industrija tesno povezana z

naftno in ker bi množično zamenjevanje navadnih avtomobilov za električne povzročilo

velikanske izgube, se taka podjetja soočajo z močnim nasprotovanjem. Pred množično

integracijo električnih avtomobilov stojita dve večji oviri: proizvodna cena avtomobilskih

baterij in pomanjkanje infrastrukture (polnilne postaje, servisiranje in menjava baterij).

Ker je Tesla izmed vseh prej naštetih podjetij trenutno najbolj napredno6 prav tako pa

so zaslužni za vlaganje v razvoj infrastrukture v pomoč električnim avtomobilom, ga

bomo bolj podrobno opisali. (Burton, 2013)

6 So edini serijski proizvajalec električnih avtomobilov z dosegom več kot 320km

30

3.4.1 Inovativnost, potencial in poslovni rezultati podjetja Tesla Motors Inc.

Kalifornijsko podjetje Tesla Motors Inc. proizvaja in prodaja električne avtomobile,

pogonske komponente za električna vozila in baterijske izdelke. Sodeluje s podjetji kot

so Daimler AG, Mercedes-Benz, Smart in Toyota. Tesla lahko del svojega uspeha pripiše

inoviranju baterijske tehnologije. V svojih izdelkih uporabljajo več malih, povezanih

litijsko-ionskih celic, podobnim tistim, ki se uporabljajo v prenosnikih in pametnih

telefonih. V primerjavi z večino ostalih baterij za električne avtomobile, so te manjše,

lažje in držijo večji naboj in s tem omogočajo več prevoženih kilometrov na posamezno

polnjenje. Poleg njihovega prvega modela Tesla Roadster, ki je bil visokocenovni športni

avto, so izdali še Model S (srednjecenovni), v letu 2016 pa se bo na trgu pojavil še Model

X, ki temelji na modelu S. Načrtovan je še Model 3 (cenovno ugoden, masovno

proizvajan), zasnovan za dostopnost širokemu krogu potrošnikov. Poleg avtomobilov so

začeli še z proizvodnjo in montažo komplementarnih polnilnih postaj Tesla

Supercharger, katere nameravajo kmalu razširiti po Ameriki, Evropi, Avstraliji in vzhodni

Aziji. Njihov najnovejši izdelek, predstavljen v letu 2015 pa je baterija za dom imenovana

Powerwall. Ta baterija se bo čez dan polnila s solarnimi celicami, v večernih in jutranjih

urah, ko je potreba po energiji najvišja pa bo delovala namesto drugih virov elektrike in

s tem pomagala varčevati z energijo. (Tesla Motors, 2015)

Poglejmo še graf delnice (Slika 16) in finančne rezultate podjetja Tesla.

Slika 16: Graf cene delnice TSLA, Jan 2013 - 2015


Do konca aprila 2013 je delnica ostajala pod vrednostjo 50$, v sledečem mesecu maju

pa je zrasla za malo manj kot 100%. To se je zgodilo zahvaljujoč objavi prvih dobičkov v

kvartalnem poročilu in zaradi dobrih ocen modela S s strani kritikov. Kljub temu da je

Tesla od takrat v vsakem letnem poročilu objavila izgubo, je vrednost delnice rasla.

Trenutna tržna kapitalizacija znaša 30,65 mrd. USD. Če jo primerjamo s tržno

kapitalizacijo podjetja General Motors Company (50,28 mrd. USD), ki obstaja in uspešno

posluje že vrsto let, objavlja boljše poslovne rezultate, proizvaja veliko več avtomobilov

in si lasti znamke kot so Cadillac, Chevrolet in Opel, se zdi podjetje Tesla precenjeno

(Yahoo Finance, 2015). Vrednost TSLA se v zadnjem letu giblje med 180 in 280$, niha pa

predvsem zaradi objav kvartalnih poslovnih rezultatov in raznih škandalov povezanih z

31

avtomobili, ki jih proizvaja. Kot komplement zgornjemu grafu je potrebna še tabela

(Tabela 7) s številskimi podatki o poslovanju podjetja.

Tabela 7: Izbrani finančni rezultati podjetja Tesla, 2012 - Q1+Q2 2015

Q2 2015 Q2 2015 2014 2013 2012

Neto prodaja $ 954,98 $ 939,88 $ 3.198,36 $ 2.013,50 $ 413,26

Neto dobiček/izguba $ -184,23 $ -154,18 $ -294,04 $ -74,01 $ -396,21

Stroški raziskav in razvoja $ 181,71 $ 167,15 $ 81,54 $ 231,98 $ 273,98

Dobiček/izguba na delnico: $ -1,45 $ -1,22 $ -2,36 $ -0,62 $ -0,37

Celotna sredstva $6.468,185 $6.120,030 $5.849,251 $2.416,930 $1.114,190

Celotne obveznosti $5.701,978 $5.239,756 $4.879,345 $ 1.749,8 $ 989,490

Kapital (Shareholder's equity) $ 715,93 $ 826,00 $ 911,71 $ 667,12 $ 124,70 Vir: (Tesla Motors Inc., 2015)

Kljub rasti prodaje in povečevanju vlaganja v raziskave in razvoj, Tesla na letni ravni še

ni objavila dobičkov. Ostaja vprašanje ali je delnica dejansko precenjena ali ne.

Primerjamo lahko letno proizvodnjo s skupino BMW. Tesla je za leto 2014 postavila

prognozo, da bo dostavila 35,000 vozil kar je relativno malo v primerjavi z BMW-jemi

2,117,965 prodanimi enotami. Trenutna tržna kapitalizacija podjetja BMW je 60,8 mrd.

€, kar je le dvakratnik kapitalizacije podjetja Tesla. Prav tako BMW objavlja konstantne

poslovne dobičke in vlaga v razvoj in raziskave na področju avtomobilske industrije7.

(BMW Group, 2015) in (Cheredar, 2014)

Če je Tesla precenjena ali ne lahko prepustimo lastni presoji. Pomembnost za to

diplomsko delo izhaja iz pionirskega položaja v novi revoluciji električnih avtomobilov.

Nikakor ni edino podjetje v panogi, je pa zelo jasen predstavnik razvoja, saj v drugih

panogah sploh ni prisotno, kot pa je recimo BMW, ki največ dobička in poslovnih

uspehov črpa iz proizvodnje avtomobilov na notranje izgorevanje. Obstaja možnost, da

bo že v kratkem času začelo poslovati z dobičkom, kar bi bila zelo dobra novica za

investitorje. Mnenja analitikov in poznavalcev industrije so mešana, glede na nejasno

prihodnost podjetja se v večini odločajo na podlagi zaupanja v tehnologijo. Podjetje ima

brez dvoma potencial postati enakovredno sedanjim gigantom avtomobilske industrije,

če bo v tem uspelo pa je stvar prihodnosti.

7 v letu 2014 je strošek vlaganja znašal 4,5 mrd. €.

32

3.5 Grafen

Grafen je dvodimenzionalna (debelina grafena je le en atom) struktura iz čistega ogljika.

Leta 2004 sta ga odkrila Andre Geim in Kostya Novoselov, ki sta šest let kasneje za to

odkritje prejela Nobelovo nagrado na področju fizike. Od odkritja naprej je grafen vladal

kot ''čudežen'' material in bil je podvržen neštetim testiranj njegovih lastnosti. Te

lastnosti so predvsem električna in toplotna prevodnost, trpežnost, moč in gibljivost.

(Colapinto, 2014)

Trenutno je njegovo proizvajanje še preveč drago, da bi lahko bil uporabljen v masovno

proizvajanih produktih. Njegova uporabnost je najbolj cenjena na področju elektronskih

vezij in komponent (je superprevodnik), medicine in energije (izboljšanje solarnih celic),

samih možnosti uporabe pa je vedno več. Kljub temu, da je njegova potencialna

uporabnost zelo obsežna, je trenutno od vseh panog omenjenih v tem delu grafen

najbolj tvegana investicija. Tveganje izhaja predvsem iz dejstva, da mogoče njegova

proizvodnja ne bo nikoli dovolj masovna ali pa ugodna. Poleg tega obstaja možnost

odkritja novega materiala, katerega proizvodnja bi bila preprostejša/cenejša in ki bi

grafen prav tako prekašal v njegovih lastnostih. (Graphenea, 2015)

Direktno investiranje v grafen je trenutno zelo oteženo, saj ga je proizvedenega zelo

malo in se v veliki večini uporablja v raziskovalne namene. Njegov potencial leži pri

podjetjih, ki si lastijo patente za proizvodnjo grafenskih izdelkov, kot so recimo Samsung,

IBM in SanDisk. Kako točno bi lahko vplivala integracija grafenskih komponent v njihove

izdelke na vrednost delnic je težko reči, ampak načeloma so tehnološki napredki, kot je

ta, povezani z rastjo delnic in torej povečanje vrednosti za investitorje. Investiranje v to

tehnologijo bo verjetno še nekaj let ostalo zelo tvegano, saj so delnice še izjemno

volatilne8, zaradi prevrednotenja obstaja možnost nastanka mehurčka (bubble), trg pa

še vedno ni dovolj razširjen, da bi lahko izluščili zanesljive podatke. (Lee, 2014)

8 npr. Graphene 3D labs iz poglavja o 3D tiskanju

33

3.6 Obnovljivi viri energije

Obnovljiva energija je tista, ki jo pridobimo iz teoretično neizčrpnih virov v naravi, kot

nasprotje pa ji stoji energija proizvedena iz fosilnih in nuklearnih goriv, katerih je vedno

manj in jih še ne znamo proizvajati na umeten način9. (Chowdhury, 2012)

Statistični podatki iz leta 2013 nam povejo, da je delež globalne energije proizvedene iz

fosilnih in nuklearnih goriv 77,9%, medtem ko je bilo preostalih 22,1% proizvedenih iz

obnovljivih virov. Od tega je 16,4% hidroenergije, 2,9% vetrne energije, 1,8% energije iz

bio-goriv, 0,7% solarne energije (iz fotovoltaičnih celic) in preostalih 0,4% geotermalne,

oceanske in CSP (concentrated solar power oz. koncentrirane solarne energije).

(Renewables 2014 Global Status Report, 2014, str. 25)

Slika 17: Investicije v obnoljivo energijo in goriva

Vir: (Renewables 2014 Global Status Report, 2014, str. 67)

Kot vidimo na zgornjem grafu (Slika 17) je istega leta znesek vseh svetovnih investicij v

obnovljivo energijo in goriva znašal 214 mrd. USD, kar je za 36 mrd. USD manj kot leto

pred tem. Obnovljiva energija je vrh dosegla v letu 2011, ko je znesek investicij znašal

279 mrd. USD. Padec investicij lahko pripišemo padcu stroškov proizvodnje te energije

in goriv povezanih z njo, torej je na nek način padec v investicijah pozitivno obarvan. V

prihodnosti lahko nedvoumno pričakujemo rast tega sektorja, predvsem zaradi vedno

večje onesnaženosti okolja in s tem povezanega globalnega segrevanja. Kako hitro in

točno kateri podsektorji bodo rasli je nemogoče točno predvideti. Zaradi povezanosti s

9 Opomba: nuklearna goriva je načeloma možno obnavljati, ampak takšni procesi proizvajajo veliko radioaktivnih odpadkov; zaradi same kontroverznosti teme in njenega obsega bo v tem delu nuklearna energija šteta kot neobnovljiv vir energije.

34

prejšnjimi poglavji (Električni avtomobili, grafen) in zaradi hitrega razvoja bomo malo

podrobneje opisali rast solarne energije in z njo povezane tehnologije.

3.6.1 Solarna energija

Solarno energijo se lahko proizvaja na dva načina in sicer neposredno z uporabo

fotovoltaičnih celic (PV) oz. sončnih kolektorjev ali pa posredno z uporabo koncentracije

solarne moči (CSP) s pomočjo leč in/ali ogledal. V preteklosti je bil glavni problem

proizvodnje solarne energije predvsem v produkcijskih stroških solarnih celic, njihovi

efektivnosti in odpadkih, ki so nastajali pri proizvodnji. Z vlaganjem v razvoj in izboljšavo

različnih procesov so današnje solarne celice cenejše, bolj efektivne in okolju prijaznejše.

(OECD/IEA, 2011)

Slika 18: Stroški proizvodnje solarnih celic

Vir: (REN21, 10 Years of renewable Energy Progress, 2014)

Kot je vidno na zgornji sliki (Slika 18), je cena proizvodnje solarnih celic drastično padla.

To pomeni, da lahko za vedno nižje cene proizvedejo vedno več celic in s tem na preprost

način povečajo proizvodnjo energije. S povečevanjem efektivnosti celic lahko začnemo

razmišljati tudi o njihovi integraciji v vsakdanje objekte (npr. telefone, avtomobile), kar

je danes prisotno le v posebnih primerih. Tako kot pri prejšnjih panogah pridemo do

enakega zaključka: potencial je jasno viden, če se bo uresničil pa je stvar prihodnosti.

3.6.2 Trend investiranja v solarno energijo v preteklosti

Solarna energija se je v preteklosti že znašla v mehurčku. To se je začelo malo pred

začetkom leta 2007, ko so na NYSE in NASDAQ začele kotirati delnice podjetij, ki so

proizvajale in/ali montirale fotovoltaične celice. Takrat je ta tehnologija obnorela

investitorje in cene delnic so strmo rasle. (Ogg, 2013)

Kot vidimo na grafu (Slika 19) je v letu 2007 povprečna rast šestih izbranih podjetij

znašala več kot 300%, v sledečem letu pa je padla na -74,3%. Posebnost pri tem

35

mehurčku je ta, da je svojo največjo rast začel kmalu po začetku finančne krize v letu

2007, kateremu pa je sledil strm padec v zadnjem četrtletju 2008. Na popularnosti je

solarna energija spet pridobila v začetku leta 2009. Temu je sledil padec ob koncu leta

2011 in stagnacija do začetka 2013, ko je področje v očeh investitorjev ponovno vzbudilo

zanimanje.

Slika 19: Primerjava cen delnic šestih podjetij, ki se ukvarjajo s solarnimi celicami, 2007-2015

Vir: (Yahoo Finance, 2015)

Od obravnavanih podjetij (FSLR, SUNE, CSIQ, SPWR, TSL, JASO) predstavlja največji

ekstrem podjetje FSLR oz. First Solar Inc. To je v kotacijo NASDAQ-a stopilo leta 2006,

12. maja 2008 pa je doseglo višek rasti in sicer neverjetnih 1157,64% od začetka kotacije.

Takšna rast ne more pomeniti nič drugega kot mehurček, kar pa predstavlja nevarnost

za manj izkušene investitorje in posledično lahko tudi ustvari stigmo glede panoge in jo

s tem oškoduje v prihodnosti. (Ogg, 2013)

36

4 PRIMERJAVA GIBANJA TEČAJEV PERSPEKTIVNIH SEKTORJEV Z BORZNIM INDEKSOM

Da bi boljše razumeli obnašanje posameznih sektorjev in olajšali ponazoritev skupnih

faktorjev ki vplivajo na njih, jih bomo primerjali z borznim indeksom. Borzni indeks je v

bistvu navidezni portfelj, ki predstavlja določen trg ali del trga, odvisno od delnic zajetih

v njem. Indekse smo izbrali glede na prisotnost delnic omenjenih v prejšnjih poglavjih

tega dela in sicer so to NASDAQ-100, Dow Jones Industrial Average in S&P 500. Zaradi

slabe preglednosti in nestabilnosti manjših podjetij bodo v primerjavi z indeksi

upoštevana le večja podjetja.

NASDAQ-100 (NDX) zajema vrednostne papirje stotih največjih globalnih ne-finančnih

podjetij, ki kotirajo na borzi NASDAQ. V indeksu je trenutno 109 delnic, njihova utež pa

se izračuna glede na tržno kapitalizacijo; tem večja kapitalizacija, tem večji vpliv ima

posamezna delnica. (Investopedia, 2015)

Dow Jones Industrial Average (DJI) zajema 30 podjetij iz različnih sektorjev, tudi

finančnega. Utež se v tem primeru izračuna na podlagi cene delnice; čim večja je cena,

tem večji vpliv ima delnica. V takšnih indeksih ima močan premik posamezne delnice

večji vpliv. (Investopedia, 2015)

S&P 500 (GSPC) je zaradi svojega obsega zelo dober prikaz ekonomskega stanja v ZDA.

Temelji na velikosti tržnih kapitalizacij petstotih večjih ameriških podjetij. Dva izmed

pogojev za mesto v indeksu sta tržna kapitalizacija večja od 5,3 mrd. USD in predhodno

trgovanje na NYSE ali pa NASDAQ. (Investopedia, 2015)

37

Na spodnji sliki (Slika 20) vidimo primerjavo med dvema indeksoma in osmimi podjetji,

ki predstavljajo sektor 3D tiskanja. Opazovano obdobje je 1 leto.

Slika 20: Primerjava indeksov NDX in DJI s podjetji v panogi 3D tiskanja


Kot je bilo že povedano v poglavju o 3D tiskanju, se podjetja v panogi ujemajo v premikih,

z izjemo HPQ, ki je starejše in diverzificirano podjetje in pa PRLB, ki nudi le storitve

tiskanja in ne samih tiskalnikov. PRLB je v tem primeru anomalija, to stanje lahko

najverjetneje pripišemo naključju ali pa boljšemu poslovnemu modelu v primerjavi z

ostalimi.

Preostane nam še primerjava z obema indeksoma10. Vidimo veliko razliko med

indeksoma in podjetji. Zakaj? Podjetja v tej panogi so relativno nova, imajo majhno tržno

kapitalizacijo, so manj znana in pogojno tudi manj likvidna kot tista ki so del indeksov.

Prav tako imajo zaradi majhnosti tudi večjo volatilnost in zaradi tega veljajo za bolj

tvegane, kar odvrača nekatere investitorje.

Če opazujemo daljše, petletno obdobje, kot je prikazano na naslednji sliki (Slika 21)

vidimo drugačno obliko. Jasno je viden mehurček, ki je svoj vrh dosegel malo pred

začetkom 2014. DDD, AMAVF in ONVO so zelo močno rasli in posledično tudi močno

padli, indeksa sta po pričakovanjih stabilna in imata nižje donose, ostala podjetja pa so

kljub mehurčku dosegala manjše ali pa enake rasti kot pa indeksa, kar je potencialno

dobra lastnost, saj so podjetja, ki so del mehurčkov po navadi negativno zaznamovana.

10 DJI = rdeča črta, NDX = črna črta

38

Slika 21: 5 letno obdobje primerjave indeksov s podjetji v panogi 3D tiskanja


Naslednja slika (Slika 22) prikazuje panogo pametnih naprav. Vsa zajeta podjetja so del

indeksa NDX, Apple in Microsoft pa sta obenem še del DJI.

Slika 22:Primerjava indeksov NDX in DJI s podjetji v panogi pametnih naprav


Ker so delnice podjetij sestavni del samih indeksov vidimo večjo skladnost kot pri prejšnji

sliki (Slika 20). Vsa našteta podjetja imajo ogromno tržno kapitalizacijo, njihove delnice

so prav tako ene izmed najbolj likvidnih. Največje odstopanje kaže Amazon (rumena

črta), ker je njihova primarna dejavnost spletna prodaja mogoče pa tudi zaradi naključno

dobrega poslovnega leta.

39

Poglejmo še petletni graf (Slika 23).

Slika 23: 5 letno obdobje primerjave indeksov s podjetji v panogi pametnih naprav


Zaradi starosti in stabilnosti podjetij, prav tako pa zaradi dejstva da niso bila del

mehurčka, je ta graf primerljiv z enoletno varianto (Slika 22). Vidna je konstantna rast z

občasnimi skoki (večinoma pri AAPL in AMZN). V primerjavi s 3D tiskanjem nudi ta

panoga bolj zanesljive donose.

Poglejmo še avtomobilsko industrijo. Na spodnji sliki (Slika 24) vidimo primerjavo med

podjetji BMW, General Motors, Ford Company, Tesla in indeksom S&P 500.

Slika 24:Primerjava indeksov NDX in DJI s podjetji v sektorju avtomobilske industrije


General Motors (rdeča črta) in Ford (zeleno-modra črta) sta del indeksa GSPC, Tesla je

pa del NDX; BMW kotira na evropskih borzah in ni del ameriških indeksov. Izmed vseh

naštetih podjetij ima Tesla (svetlo zelena črta) najmanjšo tržno kapitalizacijo in največji

letni donos, kljub temu da še nikoli ni objavilo dobička v letnem poročilu. Na začetku leta

40

je vidno skladanje z NDX, sledila pa je vrsta postopnih padcev zaradi slabih poslovnih

rezultatov. Tesla je brez dvoma anomalija v tej industriji, saj ne občuti vpliva sprememb

cen nafte in nudi popolnoma drugačen izdelek, kljub isti funkcionalnosti avtomobilov. V

kontrast Fordu in GM-u je BMW na polovici leta kazal več kot 40% rast, trenutno je pa

ravno pod ničlo. Povpraševanje po avtomobilih je v zadnjem letu padlo, kar kažeta GM

(rdeča črta) in F (zeleno-modra črta), ki sta se od vseh podjetij najslabše odrezali.

Boljšo predstavo o samem razvoju električnih avtomobilov nam kaže naslednji graf (Slika

25). V petletnem obdobju je Tesla doseglo 1200% rast, BMW je dosegel 100%, Ford le

četrtino rasti BMW-ja, General Motors pa se nahaja pod ničlo. Predvidevamo lahko, da

se bo v prihodnosti Tesla stabiliziralo, torej postalo manj volatilno in svoje donose vsaj

rahlo približalo tistim od indeksov. Glede na izjemno visoke donose lahko pričakujemo

tudi, da se bodo druga avtomobilska podjetja poglobila v proizvodnjo električnih

avtomobilov, kako hitro se bo to zgodilo, je pa odvisno predvsem od razvoja baterijske

tehnologije in povpraševanja potrošnikov.

Slika 25: 5 letno obdobje primerjave indeksov s podjetji v sektorju avtomobilske industrije


41

5 SKLEP

Med vsemi opisanimi področji se pojavlja nekaj kritičnih faktorjev. Prvi faktor, ki ga je

potrebno omeniti so finančni mehurčki. Ti so kritični, ker lahko v zelo kratkem času

močno poškodujejo določene sektorje in posledično ustavijo njihovo rast. S tem

obarvajo tak sektor na negativen način, saj tudi ko začnejo ti sektorji po poku mehurčka

dosegati zdrave ravni rasti, imajo vseeno prisoten nek navidezen faktor tveganja, ki

temelji izključno na predhodnem mehurčku. Posledica tega je dejanska nižja rast, saj

sektor ali panoga velja kot tvegana. Pojavi se tudi večja volatilnost, saj zaradi tega

navideznega tveganja že manjši padec ali rast sproži reakcije imetnikov delnic, ki jih sicer

ne bi. Drugi faktor je rast podjetij v opisanih panogah. Ker so te novejše in visoko

tehnološke, so posledično bolj zanimive, kot pa recimo starejše, stabilnejše panoge. Ker

so še v določeni stopnji razvoja in še niso v celoti prisotne v našem vsakdanu, privabljajo

le določene tipe investitorjev, načeloma bolj nagnjene h tveganju kot pa nasprotno.

Takšni investitorji bodo ob primernih trenutkih kupili/prodali večje količine delnic,

njihove reakcije pa bodo posledično podobne reakcijam špekulantov. Tako obnašanje je

vidno na grafih v tem diplomskem delu, v skokih cen in nadpovprečnih kratkoročnih

donosih ali izgubah. Tretji faktor je povezanost omenjenih tehnologij. Razvoj nove

baterijske tehnologije bi načeloma lahko imel posledice za čisto vsa področja omenjena

v tem delu. To pomeni, da bi z ozko diverzifikacijo lahko potencialno poželi celotno rast,

ki bi jo prinesla integracija ali odkritje nove tehnologije, ne bi pa utrpeli toliko škode, če

bi podjetje v eni panogi npr. objavilo slabše poslovne rezultate, saj so podjetja povezana

le posredno. Pomembni so tudi proizvodni stroški samih tehnoloških izdelkov. To je

trenutno glavni faktor v razvoju grafena, solarnih celic in električnih avtomobilov, oviro

pa predstavlja tudi v ostalih panogah. Z znižanjem teh stroškov bi tehnologija postala

dostopna širšemu krogu ljudi, s tem bi pridobila na prepoznavnosti in bi se veliko hitreje

širila. Ob upoštevanju naštetih faktorjev lahko ustvarimo jasnejšo sliko o samem

potencialu panog in se na podlagi tega tudi odločimo o raznih investicijah, ostalo pa

moramo prepustiti prihodnosti.

42

SEZNAM LITERATURE IN VIROV

1. 3D Systems. (2015). Pridobljeno iz 3D Systems:

http://www.3dsystems.com/about-us

2. Amazon.com, Inc. (2015). Amazon.com SEC Filings. Pridobljeno iz Amazon.com:

http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=97664&p=irol-

sec&control_selectgroup=Annual%20Filings

3. Apple Inc. (11. Avgust 2015). Apple Inc. SEC Filings. Pridobljeno iz Apple.com:

http://investor.apple.com/sec.cfm?ndq_keyword=&DocType=Annual

4. Apple Inc. (2015). Apple Inc. SEC Filings. Pridobljeno iz Apple.com:

http://investor.apple.com/sec.cfm?ndq_keyword=&DocType=Annual

5. Arcam. (2015). Pridobljeno iz Arcam: http://www.arcam.com/company/about-

arcam/

6. BBC Technology. (8. Marec 2012). Pridobljeno iz BBC:

http://www.bbc.com/news/technology-16907104

7. Bitcoin.org. (2015). Pridobljeno iz Bitcoin.org: https://bitcoin.org/en/faq

8. BlackBerry Limited. (2015). Sedar, BlackBerry Company Documents. Pridobljeno

iz Sedar:

http://www.sedar.com/DisplayCompanyDocuments.do?lang=EN&issuerNo=00

008452

9. Blankenhorn, D. (26. Oktober 2012). TheStreet. Pridobljeno iz TheStreet:

http://www.thestreet.com/story/11748859/1/investing-in-3-d-printing.html

10. Blockchain info. (2015). Pridobljeno iz https://blockchain.info/charts/market-

cap

11. Blockchain info. (2015). Pridobljeno iz https://blockchain.info/stats

12. BMW Group. (2015). BMW Financial Reports. Pridobljeno iz BMW Group:

http://annual-

report2014.bmwgroup.com/reports/bmwgroup/annual/2014/gb/English/0/ho

me.html

13. Burton, N. (2013). A History of Electric Cars. Ramsbury: The Crowood Press.

14. Cheredar, T. (31. Julij 2014). Venturebeat. Pridobljeno iz

http://venturebeat.com/2014/07/31/tesla-set-to-produce-over-35000-electric-

vehicles-this-year-100k-by-2015/

15. Chowdhury, N. (22. Marec 2012). Stanford. Pridobljeno iz

http://large.stanford.edu/courses/2012/ph241/chowdhury2/

43

16. Colapinto, J. (22. December 2014). New Yorker. Pridobljeno iz New Yorker:

http://www.newyorker.com/magazine/2014/12/22/material-question

17. Dignan, L. (22. Maj 2015). ZDNet. Pridobljeno iz ZDNet:

http://www.zdnet.com/article/it-innovations-four-horsemen-google-apple-

amazon-microsoft/

18. eMarketer. (16. Januar 2014). Pridobljeno iz eMarketer:

http://www.emarketer.com/Article/Smartphone-Users-Worldwide-Will-Total-

175-Billion-2014/1010536

19. Eternity, M. (23. November 2014). Truthout. Pridobljeno iz Truthout:

http://www.truth-out.org/news/item/27430-the-urbee-3d-printed-car-coast-

to-coast-on-10-gallons

20. Excell, J., & Stuart, N. (24. Maj 2010). The Engineer. Pridobljeno iz The Engineer:

http://www.theengineer.co.uk/in-depth/the-big-story/the-rise-of-additive-

manufacturing/1002560.article

21. ExOne. (2015). Pridobljeno iz ExOne: http://www.exone.com/About-

ExOne/History

22. Google Finance. (10. Avgust 2015). Pridobljeno iz Google Finance:

http://www.google.com/finance?ei=LFfUVairCYfssAHplYnQCA


http://www.google.com/finance?q=aapl&ei=1VrUVei8GMTssgG8vZqIBA


http://www.google.com/finance?q=bbry&ei=MlfUVbGxFNDjsgGm4L2IBg


http://www.google.com/finance?q=ddd&ei=V5nVVaGYLIKDsgH5xougBA


http://www.google.com/finance?q=NYSE%3AVJET&ei=WpnVVcHwGYKFsAG1o

qHgDA

27. Google Finance. (2015). Pridobljeno iz Google Finance:

http://www.google.com/finance?q=hpq&ei=zZnVVcCFE8XHsAHT-ZKYDA


http://www.google.com/finance?q=prlb&ei=uZrVVen0L8XHsAHT-ZKYDA


http://www.google.com/finance?q=xone&ei=3pvVVdHnNs6DsAGk-Yb4Bg


http://www.google.com/finance?q=ssys&ei=uJzVVZmwF4n-swG-qIuoDg

44


http://www.google.com/finance?q=OTCMKTS%3AAMAVF&ei=Y53VVYmPCMSB

sgH035uwAw


http://www.google.com/finance?q=onvo&ei=6J3VVdGvH4qosgGx-JDICw


http://www.google.com/finance?q=CVE%3AGGG&ei=-57VVemhIcPcsAG29JAo


http://www.google.com/finance?chdnp=1&chdd=1&chds=1&chdv=1&chvs=ma

ximized&chdeh=0&chfdeh=0&chdet=1440063397351&chddm=1173&chls=Inte

rvalBasedLine&q=NYSE%3ADDD&ntsp=0&fct=big&ei=rJ_VVdP5MIKDsgH5xoug

BA


http://www.google.com/finance?chdnp=1&chdd=1&chds=1&chdv=1&chvs=ma

ximized&chdeh=0&chfdeh=0&chdet=1440066773647&chddm=1173&chls=Inte

rvalBasedLine&q=NASDAQ%3AAAPL&ntsp=0&fct=big&ei=3KzVVdHnNs_qsgG-

zJqICA

36. Google Finance. (2015). Pridobljeno iz

http://www.google.com/finance?q=tesla&ei=pxjWVZGtC8PcsAG29JAo

37. Google Inc. (2015). SEC. Pridobljeno iz SEC; Google Inc. Annual Filings:

http://www.sec.gov/cgi-bin/browse-

edgar?action=getcompany&CIK=0001288776&type=10-

K&dateb=&owner=include&count=40

38. Graphenea. (2015). Pridobljeno iz http://www.graphenea.com/pages/graphene

39. Hays, B. (19. December 2014). UPI. Pridobljeno iz UPI Science News:

http://www.upi.com/Science_News/2014/12/19/NASA-just-emailed-the-

space-station-a-new-socket-wrench/1111419017637/

40. Hoffman, C. (7. Januar 2015). How-To Geek. Pridobljeno iz How-To Geek:

http://www.howtogeek.com/206765/when-will-3d-printers-be-worth-buying-

for-home-use/

41. HP. (2015). Pridobljeno iz HP: http://www8.hp.com/us/en/commercial-

printers/floater/3Dprinting.html

42. Investopedia. (2015). Pridobljeno iz Investopedia:

http://www.investopedia.com/terms/d/digital-money.asp

43. Investopedia. (2015). Pridobljeno iz

http://www.investopedia.com/terms/n/nasdaq100.asp

45


http://www.investopedia.com/terms/d/djia.asp


http://www.investopedia.com/terms/s/sp500.asp

46. Leapfrog 3D Printers. (2015). Pridobljeno iz Leapfrog 3D Printers:

http://www.lpfrg.com/applications/3d-printing-for-architects

47. Lee, J. (29. Maj 2014). Bloomberg. Pridobljeno iz

http://www.bloomberg.com/bw/articles/2014-05-29/samsung-leads-in-

graphene-patent-applications

48. Microsoft Inc. (2015). Microsoft SEC Filings. Pridobljeno iz Microsoft:

http://www.microsoft.com/investor/SEC/default.aspx?year=2015&filing=annu

al

49. Modernizetelecom.com. (2015). Pridobljeno iz Modernizetelecom.com:

http://www.modernizetelecom.com/

50. Molina, B., & della Cava, M. (3. Marec 2015). USA TODAY, a division of Gannett

Satellite Information Network, Inc. Pridobljeno iz USA Today:

http://www.usatoday.com/story/tech/2015/03/03/apple-samsung-

smartphones/24320385/

51. Mukherjee, S., & Chan, E. (7. Oktober 2014). Reuters. Pridobljeno iz Reuters:

http://in.reuters.com/article/2014/10/06/us-hp-restructuring-

idINKCN0HV0U720141006

52. Nanalyze. (15. Avgust 2014). Pridobljeno iz Nanalyze:

http://www.nanalyze.com/2014/08/is-graphene-3d-labs-a-40-million-

company/

53. OECD/IEA. (2011). Pridobljeno iz http://www.webcitation.org/63fIHKr1S

54. Ogg, J. C. (21. Maj 2013). 24/7 WallSt. Pridobljeno iz

http://247wallst.com/energy-business/2013/05/21/solar-stock-rally-nears-

2007-2008-craze-time-for-a-reality-check/

55. Organovo. (2015). Pridobljeno iz Organovo:

http://www.organovo.com/science-technology

56. Peters, A. (21. Maj 2015). Fastcoexist. Pridobljeno iz

http://www.fastcoexist.com/3046334/denmark-might-eliminate-paper-money-

should-we-do-the-same

57. Postscapes. (2015). Pridobljeno iz Postscapes: http://postscapes.com/internet-

of-things-examples/

58. Proto Labs. (2015). Pridobljeno iz http://www.protolabs.com/about

46

59. REN21. (2014). 10 Years of renewable Energy Progress.

60. REN21. (2014). Renewables 2014 Global Status Report.

61. Roberts, J. (7. April 2013). Mobile Transaction . Pridobljeno iz

http://www.mobiletransaction.org/different-types-of-mobile-payments/

62. Statista. (2015). Pridobljeno iz

http://www.statista.com/statistics/428305/ever-used-mobile-payment-apps-

by-os/

63. Stratasys. (2015). Pridobljeno iz Stratasys:

http://www.stratasys.com/corporate/about-us

64. Tesla Motors. (2015). Pridobljeno iz http://www.teslamotors.com/

65. Tesla Motors Inc. (2015). Tesla Motors SEC Filings. Pridobljeno iz Tesla Motors:

http://ir.teslamotors.com/sec.cfm?view=all

66. Thibodeau, P. (6. Maj 2014). Computerworld. Pridobljeno iz Computerworld:

http://www.computerworld.com/article/2488872/emerging-technology-

explained-the-abcs-of-the-internet-of-things.html

67. Voxeljet. (2015). Pridobljeno iz Voxeljet:

http://www.voxeljet.de/unternehmen/firmenhistorie/

68. Wagner, A. (22. Avgust 2014). Bitcoinmagazine. Pridobljeno iz Bitcoinmagazine:

https://bitcoinmagazine.com/15862/digital-vs-virtual-currencies/

69. Williams, J. (6. Maj 2014). 3ders. Pridobljeno iz 3ders:

http://www.3ders.org/articles/20140306-research-into-3d-bioprinting-may-

soon-produce-transplantable-human-tissues.html

70. World Bank Data. (10. Avgust 2015). Pridobljeno iz The World Bank:

http://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.MKTP.KD.ZG?page=1

71. Woyke, E. (2014). The Smartphone : anatomy of an industry. New York: The

New Press.

72. Yahoo Finance. (18. Avgust 2015). Pridobljeno iz Yahoo Finance:

http://finance.yahoo.com/echarts?s=^GSPC+Interactive#{%22range%22:%225y

%22,%22allowChartStacking%22:true}

73. Yahoo Finance. (11. Avgust 2015). Pridobljeno iz Yahoo Finance:

http://finance.yahoo.com/q;_ylt=Aj_PhEcYip.zT8jQ6V1.GLmM87cF?uhb=uhb2

&fr=uh3_finance_vert_gs&type=2button&s=aapl

74. Yahoo Finance. (2015). Pridobljeno iz

http://finance.yahoo.com/q?s=gm&fr=uh3_finance_web&uhb=uhb2

47


http://finance.yahoo.com/echarts?s=FSLR+Interactive#{%22range%22:%22max



http://finance.yahoo.com/echarts?s=^NDX+Interactive#{%22allowChartStackin

g%22:true}


http://finance.yahoo.com/echarts?s=^NDX+Interactive#{%22range%22:%225y



http://finance.yahoo.com/echarts?s=^GSPC+Interactive#{%22allowChartStacki

ng%22:true}

79. Zeman, E. (16. Avgust 2013). InformationWeek. Pridobljeno iz

InformationWeek: http://www.informationweek.com/mobile/mobile-

devices/blackberrys-collapse-5-key-mistakes/d/d-id/1111195?page_number=1