UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositories · upoštevale šele leta 2008. Na kratko pa bomo predstavili tudi spremembe, ki se nanašajo na leti 2009 in 2010. 1.2 Namen, cilji

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA NA PODROČJU SERVISNE DEJAVNOSTI

SPECIFICITY OF TAXATION FOR THE SOLE TRADER

IN THE SPHERE OF SERVICE ACTIVITY Kandidat(ka): Sara Stepančič Program: visokošolski strokovni Študijska smer: računovodstvo Mentor: dr. Majda Kokotec - Novak

Maribor, april, 2011

2

PREDGOVOR Samostojni podjetnik je po Zakonu o gospodarskih družbah fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Osredotočili smo se na podjetnika, ki se ukvarja s servisno dejavnostjo na področju vzdrževanja in servisiranja avtomobilov. Samostojni podjetnik se pri opravljanju svoje dejavnosti sooča s številnimi davčnimi obveznostmi, med katere sodijo davek na dodano vrednost, davek na izplačane plače in prispevki za socialno varnost. Samostojnega podjetnika, ki se ukvarja s servisiranjem in vzdrževanjem osebnih vozil pa bremenijo tudi različne specifične dajatve, kot sta davek na motorna vozila in okoljske dajatve, natančneje ekološki odpadki in odpadna voda. Natančneje smo preučili Slovenski računovodski standard 39 (2006) - Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih, ki pomembno vpliva na celotno računovodenje samostojnega podjetnika. Velik pomen in vpliv pa ima na samostojnega podjetnika tudi obveznost plačevanja dohodnine, saj je le-ta obdavčen po Zakonu o dohodnini. Na koncu diplomskega dela smo obravnavali primer iz prakse, s katerim smo potrdili trditev, da je izdelava davčnega obračuna pri samostojnem podjetniku za leto 2006 drugačna in se zaradi določenih davčnih novosti in zaradi prehoda na nove SRS 2006 razlikuje od davčnega obračuna za leto 2005.

3

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ...........................................................................................................................61.1 Opredelitev področja in opis problema ...................................................................61.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................61.3 Predpostavke in omejitve raziskave ........................................................................71.4 Ugotovljene metode raziskovanja ...........................................................................8 2 KDO SO ZASEBNIKI .................................................................................................92.1 Opredelitev samostojnega podjetnika posameznika po ZGD-1 ............................92.2 Sklepne ugotovitve .................................................................................................. 12 3 VODENJE POSLOVNIH KNJIG IN EVIDENC PRI SAMOSTOJNEM

PODJETNIKU PO SRS 39 ...................................................................................... 133.1 Sistem vodenja poslovnih knjig ............................................................................. 143.1.1 Enostavno knjigovodstvo .................................................................................... 163.1.2 Dvostavno knjigovodstvo .................................................................................... 173.2 Letno poročilo .......................................................................................................... 193.2.1 Bilanca stanja ....................................................................................................... 213.2.2 Izkaz poslovnega izida ......................................................................................... 243.3 Sklepne ugotovitve .................................................................................................. 28 4 DOLOČILA ZAKONA O DOHODNINI, KI VPLIVAJO NA OBDAVČITEV

SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V SERVISNI DEJAVNOSTI ........................ 294.1 Splošne določbe ...................................................................................................... 294.2 Zavezanci za dohodnino in obseg davčne obveznosti ......................................... 294.3 Predmet obdavčitve ................................................................................................ 304.4 Davčna osnova in davčne olajšave ........................................................................ 324.5 Stopnje dohodnine .................................................................................................. 324.6 Obveznost plačevanja dohodnine .......................................................................... 344.7 Akontacija dohodnine ............................................................................................. 354.8 Odprava dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidenta iz virov izven Slovenije 354.9 Prehodne in končne določbe .................................................................................. 354.10 Razlike med novo in staro dohodnino ................................................................. 364.11 Sklepne ugotovitve ............................................................................................... 38 5 DRUGI DAVKI, PRISPEVKI IN OBVEZNE DAJATVE PRI SAMOSTOJNEM

PODJETNIKU ........................................................................................................... 395.1 Davek na dodano vrednost .................................................................................... 395.2 Davek na motorna vozila ........................................................................................ 415.3 Okoljske dajatve za onesnaževanje okolja na področju servisiranja in

vzdrževanja vozil ...................................................................................................... 425.3.1 Ekološki odpadki .................................................................................................. 435.3.2 Odpadna voda ...................................................................................................... 455.4 Davek na izplačane plače ....................................................................................... 45

4

5.5 Prispevki za socialno varnost ................................................................................. 465.6 Davčni postopek ...................................................................................................... 475.7 Sklepne ugotovitve .................................................................................................. 48 6 PRIMER OBDAVČITVE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V SERVISNI

DEJAVNOSTI NA PRAKTIČNEM PRIMERU TER UGOTOVITEV RAZLIK PRI OBDAVČITVI GLEDE NA NOVO IN STARO DAVČNO ZAKONODAJO 49

6.1 Predstavitev obravnavanega samostojnega podjetnika ...................................... 496.2 Obdavčitev samostojnega podjetnika v servisni dejavnosti ................................ 496.3 Ostale spremembe, uvedene z novim SRS 2006 ................................................. 566.4 Sklepne ugotovitve .................................................................................................. 58 7 UGOTOVITEV PROBLEMOV IN PREDLOGI ZA REŠITVE .............................. 60 8 SKLEPNE MISLI ...................................................................................................... 62 9 POVZETEK ................................................................................................................ 64 10 SEZNAM LITERATURE ........................................................................................ 66 11 SEZNAM VIROV .................................................................................................... 68

5

KAZALO SLIK Slika 1: Načini vodenja poslovnih knjig ....................................................................... 15Slika 2: Vrste poslovnih knjig pri uporabi sistema enostavnega knjigovodstva ....... 16Slika 3: Vrste poslovnih knjig pri uporabi sistema dvostavnega knjigovodstva ....... 18Slika 4: Računovodsko poročilo samostojnega podjetnika ........................................ 19Slika 5: Sredstva in obveznosti iz bilance stanja ........................................................ 21Slika 6: Izkaz poslovnega izida ..................................................................................... 25 KAZALO TABEL Tabela 1: Postavke v bilanci stanja glede na SRS 39 ................................................. 23Tabela 2: Postavke v izkazu poslovnega izida v skladu s SRS 39 ............................. 26Tabela 3: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2005 .............................................. 33Tabela 4: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2006 .............................................. 33Tabela 5: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2007 .............................................. 33Tabela 6: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2008 .............................................. 34Tabela 7: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2009 .............................................. 34Tabela 8: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2010 .............................................. 34Tabela 9: Stopnje prispevkov ter zavezanci za njihovo plačevanje .......................... 47Tabela 10: Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z

opravljanjem dejavnosti, v tolarjih ........................................................................... 50Tabela 11: Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z

opravljanjem dejavnosti, v evrih .............................................................................. 52Tabela 12: Izračun akontacije dohodnine od osnove za akontacijo dohodnine iz

podatkov za leto 2006 po SRS 2006 v tolarjih ........................................................ 54Tabela 13: Izračun akontacije dohodnine od osnove za akontacijo dohodnine iz

podatkov za leto 2006 po SRS 2006 v evrih ............................................................ 55Tabela 14: Izračun akontacije dohodnine od osnove za akontacijo dohodnine iz

podatkov za leto 2006 po SRS 2001 v tolarjih ........................................................ 55Tabela 15: Izračun akontacije dohodnine od osnove za akontacijo dohodnine iz

podatkov za leto 2006 po SRS 2001 v evrih ............................................................ 55

6

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Zasebnik je zelo širok pojem, ki se nanaša na obdavčitev fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. Je širši pojem od pojma samostojnega podjetnika posameznika in vključuje poleg samostojnih podjetnikov tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov, ki urejajo priglasitev opravljanja posameznih samostojnih dejavnosti (odvetniki, notarji, zasebni zdravniki, zasebni lekarnarji in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in niso priglašene v posebnem registru). Osredotočili smo se na obdavčitev samostojnega podjetnika posameznika, ki ga Zakon o gospodarskih družbah opredeljuje kot fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pri tem smo posebej predstavili podjetje, ki se ukvarja s servisno dejavnostjo, in sicer na področju vzdrževanja in servisiranja avtomobilov. Davčni obračun za leto 2006 se razlikuje od obračunov prejšnjih let zaradi nekaterih davčnih novosti, ki so leta 2006 spremenile davčno zakonodajo, kar vpliva na vodenje poslovnih knjig, sestavo letnega poročila za poslovno leto 2006 in izdelavo davčnega obračuna pri samostojnem podjetniku. Pomembno vlogo pri tekočem poslovanju podjetnika pa imajo tudi davčne spremembe, ki so vstopile v veljavo 1. januarja 2007 in so se pri sestavi davčnega obračuna za leto 2007 upoštevale šele leta 2008. Na kratko pa bomo predstavili tudi spremembe, ki se nanašajo na leti 2009 in 2010. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Zajeli smo problematiko vodenja poslovnih knjig in evidenc pri samostojnem podjetniku, ki vodi poslovne knjige po Slovenskem računovodskem standardu 39 (2006). Pri obdavčitvi samostojnega podjetnika smo se osredotočili predvsem na Zakon o dohodnini (ZDoh-2), torej davek od dohodkov fizičnih oseb, ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja dohodnine. Pomembnejše določbe na področju dohodnine in obdavčitve dohodkov fizičnih oseb se nanašajo na splošne določbe, zavezance, predmet obdavčitve, davčno osnovo in davčne olajšave, stopnje dohodnine, obveznost plačevanja dohodnine, akontacije dohodnine, odpravo dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidenta iz virov izven Slovenije ter prehodne in končne določbe. Poglavitne točke, ki vplivajo na poslovanje in s tem tudi na obdavčitev davčnega zavezanca, so: davčne stopnje, nepriznani odhodki, odhodki, obvezni prispevki za socialno varnost, delno priznani odhodki, izguba, olajšava za investiranje, olajšave za poslovanje, olajšave za zavezanca invalida, olajšave za

7

sprejete vajence, olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, olajšave za donacije, prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom in prenehanje opravljanja dejavnosti. Obdavčitev samostojnega podjetnika opredeljujejo tudi drugi davki, prispevki ter obvezne dajatve, kot so davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, davek na izplačane plače (ki je prenehal s 1. januarjem 2009) in prispevki za socialno varnost. Za podjetnika, ki se ukvarja s servisno dejavnostjo na področju vzdrževanja avtomobilov, so še zlasti aktualne okoljske dajatve za onesnaževanje okolja in sicer zaradi nastajanja ekoloških odpadkov in odvajanja odpadnih voda. Trdimo lahko, da je izdelava davčnega obračuna za leto 2006 za samostojnega podjetnika delno drugačna, saj se razlikuje od obračuna za leto 2005, ker smo s 1. januarjem 2006 začeli izvajati določene davčne novosti, ki so bile sprejete v letu 2005. Z letom 2007 so nastopile ponovne spremembe davčne zakonodaje in sicer Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o davčnem postopku, vendar pa bomo te spremembe dolžni upoštevati šele pri izdelavi davčnega obračuna za leto 2007. Ker so se s 1. januarjem 2006 začeli uporabljati novi Slovenski računovodski standardi, moramo upoštevati nova oziroma spremenjena pravila računovodenja tudi pri pripravi davčne bilance. Dobili smo nov Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki je začel veljati 4. maja 2006, čigar določbe nam narekujejo vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila za poslovno leto 2006, prav tako pa so v letih 2008, 2009 in 2010 začele veljati nekatere spremembe. Trdimo tudi, da samostojnega podjetnika, ki se ukvarja s servisno dejavnostjo, obremenjujejo specifične dajatve, ki jih druga podjetja v drugih dejavnostih nimajo. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Obdavčitev samostojnega podjetnika je opredeljena s številnimi zakoni, ki jih mora le-ta upoštevati pri svojem tekočem poslovanju in sestavi letnega poročila ter davčnega obračuna. Osredotočili smo se na specifičnosti obdavčitve samostojnega podjetnika, ki se ukvarja s servisno dejavnostjo, glede na davčno zakonodajo, ki jo je upošteval in uporabljal pri sestavi davčnega obračuna za leto 2006 in pri poslovanju v poslovnem letu 2007. Nakazali pa smo tudi na spremembe v letih 2008, 2009 in 2010. Viri so omejeni. Novejše literature je zelo malo, zato smo pretežni del virov in informacij črpali in zbirali iz tekoče zakonodaje, člankov iz revij, časopisov in strokovne literature ter internetnih strani, pa tudi seminarjev.

8

1.4 Ugotovljene metode raziskovanja Gre za poslovno statično raziskavo, saj smo proučevali sistem vodenja poslovnih knjig pri samostojnem podjetniku, podrobneje smo se osredotočili na določila Zakona o dohodnini ter na praktičnem primeru prikazali razlike med novo in staro davčno zakonodajo. Zajeli smo tudi druge davke, prispevke in dajatve, ki vplivajo na obdavčitev samostojnega podjetnika, ki dosega dohodke z opravljanjem servisne dejavnosti. Pristop je deskriptiven, ker se nanaša na opisovanje, definiranje in povzemanje zakonov ter njihovih sprememb in novosti, ki jih je po zakonu podjetnik dolžan upoštevati.

9

2 KDO SO ZASEBNIKI Pojem fizične osebe, ki opravlja dejavnost, je širši in vključuje poleg samostojnih podjetnikov tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov, ki urejajo priglasitev opravljanja posameznih samostojnih dejavnosti (odvetniki, notarji, zasebni zdravniki, zasebni lekarnarji, druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in niso priglašene v posebnem registru). V praksi dostikrat zasledimo napačno trditev, da je na primer zasebni zdravnik samostojni podjetnik. Zdravnik ni samostojni podjetnik, je pa fizična oseba, ki opravlja dejavnost. Za ostale zasebnike, ki niso samostojni podjetniki, se pri vodenju poslovnih knjig in evidenc, sestavljanju letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil uporabljajo Zakon o gospodarskih družbah v delu, ki se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, Slovenski računovodski standard 39, splošni Slovenski računovodski standardi in Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 3). Zasebniki, katerih dejavnosti so vpisane v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije, so (Zupančič 2007, 161): • fizične osebe, ki opravljajo pridobitne dejavnosti – podjetniki (veliki in srednji

ter mali) in • fizične osebe, ki opravljajo poklicne dejavnosti (na primer notarji, odvetniki

itd.). 2.1 Opredelitev samostojnega podjetnika posameznika po ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah (odslej ZGD-1), ki je začel veljati 4. maja 2006, vključno s spremembami določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja (Kerčmar in drugi 2006, 33). ZGD-1 je temeljni predpis, ki ureja status samostojnih podjetnikov, vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnih poročil za poslovne potrebe. Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (Zupančič 2007, 136). Za podjetnika se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o (Uradni list RS, št. 42/2006, s spremembami št. 60/2006, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 65/2009): • dejavnosti, • firmi, • sedežu, • podružnici,

10

• prokuri in • poslovni skrivnosti. Dejavnost Samostojni podjetnik sme kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Opravljati sme torej gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register in pa tudi vse druge posle, potrebne za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti, le-ti pa ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti. Firma Firma je ime, s katerim samostojni podjetnik posluje. V njej mora biti oznaka, ki nakazuje dejavnost podjetja. Firma ima lahko tudi dodatne sestavine, ki podjetnika podrobneje označujejo. Podjetnik mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, lahko pa uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma podjetja razlikuje od firm drugih družb, in oznako, za kakšno podjetje gre, le-ta pa se mora prav tako vpisati v register. Firma mora biti v slovenskem jeziku in se mora jasno razlikovati od firm vseh drugih podjetij in družb. Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, na da bi bila hkrati ustanovljena družba, to pa imenujemo nameravana firma. Sedež Sedež podjetnika je kraj, ki je kot sedež podjetja vpisan v register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer podjetnik opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njegovi posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo podjetja. Podružnica Podjetnik lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža podjetja. Podružnice se vpišejo v register. Prokura Podjetnik lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. Podjetnik lahko imenuje enega ali več prokuristov tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo. Poslovna skrivnost Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi podjetje s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni podjetnik in zaposleni v podjetju, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Za poslovno skrivnost se štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Podjetnik in delavci so odgovorni za njeno izdajo, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

11

ZGD-1 opredeljuje samostojnega podjetnika posameznika kot fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost (JAPTI 2005). To dejavnost podjetnik opravlja z lastnim delom (ne le s kapitalskimi vložki) in s sredstvi, ki so v lasti fizične osebe (občana). Omenjena sredstva, ki so v lasti občana, samostojni podjetnik vključi v svoje podjetje. Bistveno torej je, da opravlja gospodarsko dejavnost trajno, samostojno in s pridobitnim namenom. Podjetje samostojnega podjetnika ne more postati lastnik ničesar, saj nima lastne pravne osebnosti in iz nje izhajajoče sposobnosti nastopati v pravnem prometu, zato ne more biti nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu. Njegovo podjetje uresničuje vse pravice in obveznosti preko fizične osebe – nosilca dejavnosti. Ker podjetje nima svoje lastne pravne osebnosti, ne more z nosilcem dejavnosti sklepati nobenega dvostranskega pravnega posla. Tako med podjetjem samostojnega podjetnika in nosilcem dejavnosti ni možna sklenitev npr. pogodbe o zaposlitvi, darilne pogodbe, najemne pogodbe, kupoprodajne pogodbe in drugih dvostranskih poslov (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 1). Podjetnik je lahko torej le posamezna fizična oseba. Zakon mu ne prepoveduje opravljanja dejavnosti poleg redne zaposlitve. Pri poslovanju ravna podjetnik po svojih preudarkih in odločitvah, za svoj riziko ter v svojo korist, zato se kljub temu, da v svojem podjetju dela, ne pojmuje kot delojemalec (JAPTI 2005). Iz statusa samostojnega podjetnika izhaja tudi pravica do prostega prelivanja denarnih sredstev iz podjetja (ki ne more biti lastnik ničesar, ker nima pravne osebnosti) v njegovo gospodinjstvo in obratno. Ne glede na svobodo pri prelivanju denarnih sredstev pa je dolžan prelivanje denarnih in stvarnih prenosov iz gospodinjstva v podjetje ter obratno poročati v evidenci knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika. Predvsem pa mora biti podjetnik pozoren na stvarne prenose sredstev iz gospodinjstva zasebnika v njegovo podjetje in obratno, saj imajo lahko takšni prenosi določene računovodske in davčne posledice (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 3). Pri ugotavljanju velikosti samostojnega podjetnika se uporabljajo enaki kriteriji kot pri družbah in sicer z uporabo treh meril, ki so na novo določena v ZGD-1 in sicer (Odar 2007, 9): • povprečnega števila zaposlenih delavcev v poslovnem letu, • čistih prihodkov od prodaje v poslovnem letu in • vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta. Samostojni podjetniki se v skladu z naštetimi pravili tako kot družbe razvrščajo in prerazvrščajo na: • mikro podjetnike, • male podjetnike in • srednje ter velike podjetnike.

12

Mali samostojni podjetniki so tisti, pri katerih sta doseženi vsaj dve od treh meril (Zupančič 2007, 136): • povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu ne presegajo 1.700.000.000 tolarjev

oziroma 7.300.000 evrov in • vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 850.000.000 tolarjev

oziroma 3.650.000 evrov. Velikost podjetnika, kot tudi gospodarskih družb, se določi na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan letne bilance stanja (Masle in Ažman 2007, 34). 2.2 Sklepne ugotovitve Samostojni podjetnik je po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Ker za obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim premoženjem, tako s premoženjem podjetja kot tudi s svojim lastnim premoženjem, mora pri svojem poslovanju ravnati zelo preudarno in premišljeno, saj bi v nasprotnem primeru lahko hitro ogrozil svoj položaj na vedno bolj konkurenčnem trgu.

13

3 VODENJE POSLOVNIH KNJIG IN EVIDENC PRI SAMOSTOJNEM PODJETNIKU PO SRS 39 Samostojni podjetnik je dolžan voditi poslovne knjige za poslovne potrebe in potrebe davčnega nadzora, letno poročilo pa mora pripraviti tudi za statistične namene in za namene javne objave podatkov (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 3). Pravno podlago za vodenje poslovnih knjig malega samostojnega podjetnika predstavlja Slovenski računovodski standard 39 (odslej SRS 39) – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih, ki smo ga začeli uporabljati 1. januarja 2006 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 6/2005, ter je zamenjal stare SRS (odslej SRS 2001). Novi SRS 39 je glede vrednotenja postavk v izkazu stanja in izkazu poslovnega izida povezan s splošnimi Slovenskimi računovodskimi standardi (odslej SRS ali SRS 2006). Povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pri malem samostojnem podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov, ki se redkeje pojavljajo, pa se uporabljajo računovodska pravila iz splošnih SRS (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 4), ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 118/2005, s spremembami v Uradnih listih RS, št. 10/2006, 57/2006, 112/2006, 3/2007, 12/2008 in 119/2008. Leta 2009 je ponovno prišlo do precejšnjih sprememb mednarodnih računovodskih standardov (odslej MRS) zato je bilo ponovno potrebno ustrezno spremeniti in dopolniti tudi SRS, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 1/2010, in so se začeli uporabljati 1. januarja 2010 (Odar 2010, 9). SRS 39 - Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih ureja računovodstvo malih samostojnih podjetnikov in obdeluje (SRS 39, 2006): • letno poročilo podjetnika za zunanje poslovno poročanje, • razčlenjevanje postavk v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje, • razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida za zunanje poslovno

poročanje, • sprejemanje računovodskih usmeritev, • vodenje poslovnih knjig, • knjigovodske listine, • amortiziranje, • začetno računovodsko merjenje zalog, • prevrednotovanje sredstev in obveznosti do njihovih virov, • popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter • dostop do poslovnih knjig in poročil. V Uradnem listu RS, št. 8/2006, je bil objavljen kontni okvir za male samostojne podjetnike, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo. Na podlagi kontnega okvirja in priporočenega kontnega načrta si podjetnik sestavi, zasnuje in ustrezno razčleni svoj kontni načrt, ki ga uporablja pri vodenju glavne knjige. Kontni načrt

14

potrebujejo torej tisti zasebniki, ki vodijo poslovne knjige na podlagi sistema dvostavnega knjigovodstva (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 4). Eno pomembnih področij pri samostojnem podjetniku je zagotovo tudi evidenca sklepov o izbranih računovodskih usmeritvah. Računovodske usmeritve so načela, temelji, dogovori, pravila in navade, ki jih podjetje upošteva pri sestavljanju računovodskih standardov (Evidenca sklepov za zasebnika, 7). Sprejemanje računovodskih usmeritev s sklepi je tako pri samostojnem podjetniku kot tudi pri ostalih zasebnikih določeno v SRS 39. Za pravilno vodenje računovodstva je temeljnega pomena, da odgovorna oseba (ponavadi nosilec samostojne dejavnosti ali prokurist) sprejema pisna pravila v zvezi z računovodenjem v obliki sklepov, v katerih so opredeljene obvezne računovodske usmeritve (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 5). Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve pa se lahko spremenijo le z novimi sklepi (Evidenca sklepov za zasebnika, 1). Sklepe lahko razvrstimo po naslednjih štirih sklopih računovodskih usmeritev: • splošni sklepi, • sklepi o vodenju poslovnih knjig, • sklepi o postavkah izkaza stanja (po posameznih kategorijah) in • sklepi o postavkah izkaza poslovnega izida (po posameznih kategorijah). 3.1 Sistem vodenja poslovnih knjig Velikost samostojnega podjetnika je merilo, od katerega je odvisen način vodenja poslovnih knjig, pa tudi strokovne in pravne podlage za vodenje poslovnih knjig (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 1). S poslovnimi listinami in knjigami je podprto poslovanje podjetja. Knjigovodstvo je zgolj del računovodstva, ki kot nepogrešljivi del informacijskega sistema vsakega podjetja zagotavlja podatke oziroma informacije o poslovni in finančni uspešnosti samostojnega podjetnika ter o njegovem premoženjskem in finančnem stanju za notranje in zunanje uporabnike informacij. Kot sestavni del informacijskega sistema se deli na knjigovodstvo, računovodsko načrtovanje, računovodsko nadziranje in računovodsko analiziranje (Kovačič, 2002). Knjigovodska listina je pisni dokaz o nastanku poslovnega dogodka in je osnova za knjiženje poslovnih sprememb v poslovnih knjigah v podjetju (JAPTI 2004a). Potrebno jih je redno in sistematično odlagati, hrambo in način hrambe, v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov, pa mora podjetnik opredeliti v svojem splošnem aktu.

15

Knjigovodske listine delimo na (JAPTI 2004a): • zunanje ali izvirne knjigovodske listine: na primer računi, dobavnice, ki pridejo

v podjetje, in • notranje ali izvedene knjigovodske listine: na primer računi, naročilnice,

prevzemnice, kalkulacije, obračuni plač, blagajniški prejemki, ki nastanejo v knjigovodstvu podjetja na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ali podatkov iz poslovnih knjig.

Poslovne knjige so razvidi, ki zagotavljajo podatke za oblikovanje informacij o stanju in gibanju posameznih gospodarskih kategorij, torej sredstev in obveznosti do njihovih virov, stroškov, odhodkov in prihodkov ter o poslovnem izidu (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 8). Hramba poslovnih knjig in letnega poročila je po ZGD-1 trajna, medtem ko mora ostala podrobnejša pravila hrambe predpisati podjetnik sam v svojih internih aktih (pri zasebniku v sklepu o hrambi knjigovodskih listin in poslovnih knjig). Priporočeno je, da samostojni podjetnik knjigovodske listine hrani najmanj 10 let, listine, ki se nanašajo na nakup nepremičnin, pa najmanj 20 let (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 6). Slika 1: Načini vodenja poslovnih knjig

V skladu z zakonodajo morajo vsi podjetniki voditi poslovne knjige bodisi po sistemu enostavnega knjigovodstva bodisi po sistemu dvostavnega knjigovodstva (JAPTI 2004a). Pri enostavnem knjigovodstvu je potrebno voditi samo pomožne knjige, pri dvostavnem knjigovodstvu pa glavno knjigo in pomožne knjige. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, določa vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki so jih dolžne voditi osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti (zavezanci). Pri vodenju poslovnih knjig in evidenc, sestavljanju poslovnih poročil, vodenju knjigovodskih listin ter dostopnosti do poslovnih knjig in poročil te osebe upoštevajo ZGD-1 v delu, ki se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, SRS 39 in splošne SRS (Uradni list RS, št. 138/2006, s spremembo št. 52/2007).

Sistema vodenja poslovnih knjig

Enostavno knjigovodstvo

Dvostavno knjigovodstvo

16

Zavezanci morajo o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig (enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) obvestiti pristojni davčni organ najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Če zavezanec prične poslovati med letom, mora o izbranem vodenju poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najkasneje v roku 8 dni po pričetku poslovanja. Med letom se izbrano vodenje poslovnih knjig ne sme spreminjati (Uradni list RS, št. 138/2006). 3.1.1 Enostavno knjigovodstvo Samostojni podjetniki in ostali zasebniki lahko vodijo poslovne knjige po načelu enostavnega knjigovodstva v skladu s SRS 39, če ne presegajo dveh od naštetih meril (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 4): • da povprečno število zaposlenih ne presega 3, • da so letni prihodki manjši od 10.000.000 tolarjev oziroma 42.000 evrov in • da povprečna vrednost aktive v obračunskem obdobju ne presega 6.000.000

tolarjev oziroma 25.000 evrov.

To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri zaposlene. Slika 2: Vrste poslovnih knjig pri uporabi sistema enostavnega knjigovodstva

Samostojni podjetnik, ki vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, mora voditi (Djukić 2007, 78): • knjigo prihodkov in odhodkov z vključeno ali posebej vodeno evidenco terjatev

do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, • knjigo ostalih terjatev in knjigo ostalih obveznosti ter • register opredmetenih osnovnih sredstev.

V knjigi ostalih terjatev in obveznosti mora samostojni podjetnik ločeno evidentirati posamezne vrste terjatev in obveznosti, katerih posledica niso prihodki in odhodki, so pa zelo pomembni za sestavo bilance stanja, zato mora vsaj na koncu leta ustrezno ažurirati te evidence ter iz popisnih listov prenesti začetno stanje terjatev in obveznosti. V knjigo prihodkov in odhodkov pa vpisuje le tiste

Poslovne knjige pri enostavnem

knjigovodstvu

Knjiga prihodkov in odhodkov

Knjiga ostalih terjatev in obveznosti

Register osnovnih sredstev

17

poslovne dogodke, ki imajo neposreden vpliv na prihodke in odhodke ter s tem na izkaz poslovnega izida (Djukić 2007, 78). V evidenco osnovnih sredstev se vpisujejo vse prejete listine, ki se nanašajo na nabavo osnovnih sredstev, in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti v skladu s SRS 39 (Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, 2006). Pri tem mora imeti vsako opredmeteno osnovno sredstvo svojo registrsko številko. Za razliko od drugih poslovnih knjig pa registra osnovnih sredstev ob koncu obračunskega obdobja ne zaključimo (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 9). Za samostojne podjetnike, ki vodijo poslovne knjige po načelu enostavnega knjigovodstva, pa je obvezno tudi vodenje evidence knjigovodskih listin pretokov med gospodinjstvom in podjetjem. V to evidenco je potrebno v kronološkem zaporedju vpisovati vse denarne in nedenarne transakcije med podjetjem in gospodinjstvom (Djukić 2007, 78). 3.1.2 Dvostavno knjigovodstvo Samostojni podjetniki in ostali zasebniki, ki presegajo merila za vodenje poslovnih knjig na podlagi sistema enostavnega knjigovodstva, so dolžni voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva na enak način kot družbe (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 8). Poslovne knjige so povezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke s knjiženimi poslovnimi dogodki, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodke ali odhodke in so razvidni iz knjigovodskih listin. So knjigovodski razvidi, ki so posledica ustaljenega knjigovodskega urejanja in obdelovanja podatkov (SRS 22, 2006).

18

Slika 3: Vrste poslovnih knjig pri uporabi sistema dvostavnega knjigovodstva

Poslovne knjige se delijo na temeljni knjigi in pomožne knjige. Temeljni poslovni knjigi kot glavni knjigovodski razvid sta dnevnik glavne knjige in glavna knjiga, pomožne poslovne knjige pa so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne knjige (pomožni knjigovodski razvidi). Podjetje v svojem splošnem aktu opredeli, katere pomožne poslovne knjige in razčlenjevalne razvide bo vodilo (SRS 22, 2006). Vodenje temeljnih knjig je za razliko od pomožnih knjig obvezno. V dnevnik glavne knjige se vpisujejo poslovni dogodki iz knjigovodskih listin po časovnem zaporedju nastajanja, podatki v glavni knjigi pa so evidentirani po posameznih kontih. Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi kontnega okvira, ki ga je pripravil Slovenski inštitut za revizijo in ga prilagodi potrebam svojega poslovanja (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 9). Pri analitičnih evidencah gre za razčlenitve temeljnih kontov glavne knjige (na primer konto opredmetenih osnovnih sredstev, konto materiala, konto proizvodov, konto kupcev, konto dobaviteljev in drugo), druge pomožne knjige pa le dopolnjujejo konte glavne knjige (na primer register opredmetenih osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in drugo). Vodenje pomožnih knjig je obvezno samo v primeru, če se verodostojni podatki, ki jih ponavadi dobimo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotovijo drugače, medtem ko je vodenje registra opredmetenih osnovnih sredstev obvezno. Vse knjižbe v poslovnih knjigah

Poslovne knjige pri dvostavnem knjigovodstvu

Temeljni poslovni knjigi

Pomožne knjige

Dnevnik glavne knjige

Glavna knjiga

Razčlenjevalni razvidi (analitične evidence)

Druge pomožne knjige (pomožni

knjigovodski razvidi)

19

morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 8). 3.2 Letno poročilo Samostojni podjetnik je dolžan sestaviti letno poročilo, ki obsega (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 13): • bilanco stanja, • izkaz poslovnega izida in • priloge s pojasnili k izkazom (samo srednji in veliki podjetniki). Ti trije sestavni deli letnega poročila kot celota tvorijo računovodsko poročilo. Samostojnemu podjetniku pa v primerjavi z gospodarskimi družbami, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu, ni potrebno sestavljati poslovnega poročila, ki je prav tako del letnega poročila, v katerem družbe predstavijo tudi svoje neračunovodske in nefinančne informacije (Odar 2007, 10). Slika 4: Računovodsko poročilo samostojnega podjetnika

Zavezanec za sestavitev letnega poročila je vsak podjetnik (ne glede na velikost), ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost (Odar 2007, 9), razen tisti, ki je obdavčen na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov (Zupančič 2007, 136). Pri slednjih gre za poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove davka od dohodka iz dejavnosti, pri čemer izhajamo iz dejanskih prihodkov, odhodki pa so določeni v pavšalu in znašajo 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov oziroma 70 odstotkov pri zavezancih, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ali dejavnost

Računovodsko poročilo

Mali podjetnik

Srednji in veliki podjetnik

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Bilanca stanja


Priloge s pojasnili k izkazom

20

domače in umetnostne obrti. Ta način ugotavljanja davčne osnove je namenjen predvsem zavezancem, ki šele začenjajo z opravljanjem dejavnosti in zavezancem z manjšim obsegom poslovanja. Zanje ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig, prav tako pa jim ni potrebno voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju. Ti zavezanci vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev, kar je preprosto in tudi cenejše, saj jih lahko vodijo sami, ne morejo pa uveljavljati olajšav in drugih odhodkov, ki so lahko višji od normiranih, razen če so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji za to. Prav tako ne zaposlujejo delavcev, ampak delo in vse poslovne funkcije opravljajo sami (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 2). ZGD-1 določa, da mora podjetnik voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem zakonom in SRS ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače (Odar 2007, 9). Podjetnik je torej dolžan do 31. marca tekočega leta predložiti in oddati letno poročilo za preteklo poslovno leto pristojni izpostavi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (odslej AJPES), na območju katere ima sedež poslovanja ter letno poročilo za državno statistiko in za javno objavo. Način njegovega poročanja je predpisan z metodološkim navodilom za predložitev letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov za leto 2006 (Zupančič 2007, 137). Namen računovodskega poročanja je dajati informacije o finančnem položaju in uspešnosti podjetja, ki so koristne pri odločanju širokega kroga uporabnikov (Odar 2007, 7). Osnovne informacije, ki jih zagotavlja računovodsko poročilo (Odar 2007, 7): • ali gre za delujoče ali nedelujoče podjetje, • uporabljene računovodske usmeritve, • računovodski izkazi za tekoče in preteklo leto ter • številni drugi podatki, na podlagi katerih lahko obravnavano podjetje

primerjamo z drugimi v dejavnosti in na podlagi analize sklepamo o možnem prihodnjem položaju podjetja.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so (Macarol in Drobež Tomšič 2007, 13): • razumljivost – pomeni, da uporabniki računovodskih izkazov lahko razumejo

postavke v njih in ugotovijo pomen kontov in knjižb na njih; • ustreznost – pomeni, da imajo postavke v računovodskih izkazih zaželene,

potrebne in koristne lastnosti in značilnosti ter da konti in knjižbe na njih ustrezajo določenemu namenu in pravilom;

• zanesljivost – pomeni, da postavke v računovodskih izkazih ne vsebujejo pomembnih napak in pristranskih stališč ter da so konti in knjižbe na njih popolni in zanesljivi;

• primernost – pomeni, da je zaradi metodične enotnosti mogoče primerjati postavke v računovodskih izkazih istega podjetja za različna leta ali postavke v računovodskih izkazih različnih podjetij ter da so konti in knjižbe na njih metodično enotni tako v posameznem podjetju kot v različnih podjetjih.

21

Pri sestavitvi, predložitvi in objavi letnih poročil za leto 2006 mora samostojni podjetnik upoštevati določila glede na ZGD-1 in SRS 2006. Na podlagi navedenih predpisov je AJPES predpisala metodološko navodilo za predložitev letnih poročil in drugih podatkov samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb, ki določa sestavne dele letnih poročil in druge podatke, ki jih morajo le-ti predložiti na AJPES, ter roke in način predložitve le-teh (Masle in Ažman 2007, 33). Od leta 2006 dalje je predpisana zgolj elektronska predložitev letnega poročila, sestavljenega v neenotni obliki (Masle in Ažman 2007, 33). 3.2.1 Bilanca stanja Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se le-ta sestavi (Odar 2007, 10). Prikazuje premoženjsko stanje podjetja, saj na eni strani vsebuje podatke o sredstvih (to je aktiva), s katerimi razpolaga podjetje (JAPTI 2004b) in se lahko pojavljajo v obliki stvari in pravic (Zupančič 2002, 3), na drugi strani pa podatke o obveznostih do virov sredstev (to je pasiva) oziroma financiranju poslovanja podjetja (JAPTI 2004b). Slika 5: Sredstva in obveznosti iz bilance stanja

Izkaz stanja se sestavi za splošne ali posebne namene za potrebe zunanjega ali notranjega računovodskega poročanja. Od njegove vrste in narave podjetja sta odvisna obseg in razčlenitev postavk v njem. Izkaz stanja po SRS 24 je sestavljen v dvostranski bilančni obliki (Odar 2007, 10), vselej pa prikazuje bilančne podatke

Bilanca stanja

Sredstva Obveznosti do virov sredstev

Dolgoročna sredstva

Kratkoročna sredstva

Kapital

Dolgoročne obveznosti

Kratkoročne obveznosti

22

za tekoče in predhodno leto (JAPTI 2004b). Bilanca stanja prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju (SRS 39, 2006). Podlaga za sestavitev bilance stanja so računovodski razvidi, zato je potrebno v poslovnih knjigah pravilno evidentirati vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na obdobje januar – december, pri tem pa mora samostojni podjetnik upoštevati načela urejenega knjigovodstva, temeljne računovodske postavke in kakovostne značilnosti (Zupančič 2007, 138). V SRS 39 je predpisan tudi popis sredstev in obveznosti do njihovih virov (inventura), ki ga mora samostojni podjetnik opraviti praviloma na koncu obračunskega obdobja po stanju na določen dan, kajti s popisom se knjižna stanja uskladijo z dejanskim stanjem (Gostiša in Verbajs 2007, 6). Primerjava dejanskega stanja (inventure) s knjižnim stanjem pokaže, ali so pri tem nastale inventurne razlike (primankljaji, v primeru če je dejansko stanje nižje od knjižnega, oziroma inventurni presežki, če s primerjanjem stanja ugotovimo, da je dejansko stanje višje od knjižnega). Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov je podlaga za sestavo bilance stanja ob koncu poslovnega leta, rezultati tega popisa (ugotovljene inventurne razlike) pa vplivajo tudi na vsebino bilance poslovnega izida in davčno napoved. Pri dejanskem popisu stanja sredstev in njihovih obveznosti si pomagamo z evidentiranimi stanji v poslovnih knjigah in pomožnih evidencah. Prav zaradi tega ima vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva določene pomanjkljivosti in sicer nekaterih knjižnih stanj sredstev in obveznosti do njihovih virov ni mogoče ugotoviti. Da bi se samostojni podjetnik temu izognil, mora še posebej paziti na urejenost dokumentacije in ažurno knjiženje (Gostiša in Verbajs 2007, 7). Bilanca stanja je za poslovno leto 2006 drugačna, kot je bila za poslovno leto 2005. V ZGD-1 je razčlenitev bilance stanja predpisana za vse velikostne razrede družb in podjetij, kar je vsekakor prijaznejša ureditev za uporabnike. Enako določa SRS 24 – Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje (Odar 2007, 10). Prva pomembna novost je, da je bilanca stanja sestavljena tako, da se sredstva delijo na dolgoročna in kratkoročna in ne več na stalna in gibljiva (Odar 2007, 10). V bilanci stanja za leto 2006 so morali samostojni podjetniki ob prehodu na SRS 2006 izkazati primerjalne podatke za leto 2005 v dveh stolpcih in sicer na dan 31.12.2005 po SRS 2001 in po preračunanih zneskih na dan 1.1.2006. Postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev bilance stanja so v skladu s SRS 39 prikazane v tabeli 1.

23

Tabela 1: Postavke v bilanci stanja glede na SRS 39

SREDSTVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

A. DOLGOROČNA SREDSTVA A. PODJETNIKOV KAPITAL I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

1. Neopredmetena sredstva 1. Rezervacije 2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve II. Opredmetena osnovna sredstva C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI III. Naložbene nepremičnine I. Dolgoročne finančne obveznosti IV. Dolgoročne finančne naložbe II. Dolgoročne poslovne obveznosti 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2. Dolgoročna posojila I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev

V. Dolgoročne poslovne terjatve II. Kratkoročne finančne obveznosti B. KRATKOROČNA SREDSTVA III. Kratkoročne poslovne obveznosti I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

II. Zaloge 1. Surovine in material 2. Nedokončana proizvodnja in storitve 3. Proizvodi 4. Blago III. Kratkoročne finančne naložbe 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil

2. Kratkoročna posojila IV. Kratkoročne poslovne terjatve V. Denarna sredstva C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Č. TERJATVE DO PODJETNIKA Vir: Bilanca stanja Podjetnika X v skladu s SRS 39 Bilanca stanja je sestavljena iz dveh delov in sicer se deli na sredstva in obveznosti do virov sredstev. V njej se izkazujejo postavke po naslednjih pravilih (SRS 39, 2006): • neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve -

dolgoročno odloženi stroški razvijanja, usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in druge pravice, dani predujmi za ta sredstva;

• opredmetena osnovna sredstva – izkazujejo se s knjigovodsko vrednostjo, torej z razliko med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti;

• naložbene nepremičnine - zemljišča in zgradbe, ki so posedovane, da bi prinašale najemnino oziroma povečevale vrednost dolgoročne naložbe;

24

• dolgoročne finančne naložbe - naložbe v kapital ali posojila, ki naj bi se obdržale več kot leto dni in s katerimi naj se ne bi trgovalo;

• poslovne terjatve - terjatve do kupcev, dani predujmi (za zaloge in še ne opravljene storitve), dana preplačila in varščine ter druge poslovne terjatve;

• zaloge - zaloge materiala in blaga ter zaloge proizvodov, polproizvodov in nedokončane proizvodnje;

• kratkoročne finančne naložbe - naložbe v kapital ali v finančne dolgove drugih, ki naj bi se posedovale manj kot leto dni in s katerimi naj bi se trgovalo;

• denarna sredstva - gotovina, knjižni denar in denar na poti; • kratkoročne aktivne časovne razmejitve - kratkoročno odloženi stroški oziroma

kratkoročno odloženi odhodki in kratkoročno nezaračunani prihodki; • terjatve do podjetnika - razlika med nekapitalskimi obveznostmi do virov

sredstev in sredstvi; • podjetnikov kapital - stanje kapitala na dan bilance stanja, to je razlika med

sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov v bilanci stanja; • rezervacije - dolgoročne obveznosti, ki se bodo na podlagi obvezujočih

preteklih dogodkov predvidoma pojavile v obdobju, daljšem od leta dni, in katerih velikost je zanesljivo ocenjena; med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke;

• dolgoročne finančne obveznosti - dobljena dolgoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji;

• dolgoročne poslovne obveznosti - dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve;

• kratkoročne finančne obveznosti - dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji;

• kratkoročne poslovne obveznosti - kratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter kratkoročne obveznosti do zaposlencev (razen do podjetnika), državnih organov in drugih inštitucij;

• kratkoročne pasivne časovne razmejitve - kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki in kratkoročno odloženi prihodki.

3.2.2 Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. V SRS 39.5 je predpisana razčlenitev njegovih postavk, v SRS 39.6 pa je določeno, kako ga je treba izpolniti po posameznih postavkah. Izkaz poslovnega izida prikazuje stroške, prihodke in poslovni izid. V njem izkažemo vse stroške, čeprav se del stroškov za davčne potrebe ne upošteva, se upošteva v omejenih zneskih oziroma se začasno davčno ne prizna (Zupančič 2007, 153).

25

Slika 6: Izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je lahko sestavljen v eni izmed dveh stopenjskih oblik (različici I in II). Prednostno zaporedje v SRS 25 je enako zaporedju iz ZGD-1, podjetnik pa si izbere tisto različico, ki mu bolj ustreza. Razčlenitev izkaza poslovnega izida se z ZGD-1 in SRS 2006 ni pomembno spremenila. Spremembe vplivajo predvsem na jasnost izkazovanja finančnih, poslovnih in drugih prihodkov in odhodkov. Še vedno ima samostojni podjetnik na razpolago med nemško (I.) in angloameriško (II.) različico. Standardi dajejo sicer prednost angloameriški različici, ki je bolj usmerjena k poslovnim potrebam kot nemška, ki je bolj usmerjena k narodnogospodarskim analizam, vendar večina slovenskih podjetij raje izbere nemško različico (Odar 2007, 13). Samostojni podjetnik vodi poslovne knjige na podlagi vsebine SRS 39 in splošnih SRS. Vsak prihodek, strošek ali odhodek, ki je nastal zaradi ustvarjanja prihodkov, opravljanja dejavnosti ali le kot posledica opravljanja dejavnosti, mora biti evidentiran v poslovnih knjigah. Pri tem ni pomembno, ali bo na podlagi davčnih predpisov priznan kot strošek, odhodek poslovanja ali ne. Bilanca poslovnega izida je torej povzetek prihodkov, stroškov in odhodkov – podatki v njej niso enaki podatkom v davčnem obračunu. Praviloma pa je izkazan dobiček v izkazu poslovnega izida nižji kot davčna osnova, ugotovljena v davčnem obračunu (Gostiša in Verbajs 2007, 18). Postavke prihodkov in odhodkov oziroma stroškov izkaza poslovnega izida so v skladu s SRS 39 prikazane v tabeli 2.


Odhodki Prihodki

26

Tabela 2: Postavke v izkazu poslovnega izida v skladu s SRS 39

POSTAVKA 1. Čisti prihodki od prodaje a) Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu b) Čisti prihodki od prodaje na trgu EU c) Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU 2. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 3. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 4. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 5. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) - subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s

poslovnimi učinki - prevrednotovalni poslovni prihodki 6. Stroški blaga, materiala in storitev a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala b) Stroški porabljenega materiala c) Stroški storitev 7. Stroški dela a) Stroški plač b) Stroški pokojninskih zavarovanj c) Stroški drugih socialnih zavarovanj č) Drugi stroški dela 8. Odpisi vrednosti a) Amortizacija b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih

osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 9. Drugi poslovni odhodki a) Prispevki za socialno varnost podjetnika b) Ostali stroški 10. Finančni prihodki iz deležev 11. Finančni prihodki iz danih posojil 12. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 13. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 14. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 15. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 16. Drugi prihodki a) Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki b) Drugi finančni prihodki in ostali prihodki 17. Drugi odhodki 18. Podjetnikov dohodek 19. Negativni poslovni izid Vir: Izkaz poslovnega izida Podjetnika X v skladu s SRS 39

27

V izkazu poslovnega izida se izkazujejo postavke prihodkov in odhodkov oziroma stroškov po naslednjih pravilih (SRS 39, 2006): • čisti prihodki od prodaje - prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma

trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju, zmanjšane za popuste ob prodaji;

• sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje - razlika med njihovo vrednostjo na koncu obračunskega obdobja in njihovo vrednostjo na začetku obračunskega obdobja;

• usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve - proizvodi in storitve, ki jih ustvari oziroma opravi podjetnik in nato zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva;

• drugi poslovni prihodki - subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki;

• stroški blaga, materiala in storitev: o stroški blaga in materiala se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo

vrednotenja porabe, o stroški storitev so stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov, stroški

storitev pri opravljanju prevoznih storitev, stroški storitev za vzdrževanje, sejemskih in reklamnih storitev, stroški reprezentance in zavarovalnih premij, stroški storitev plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti) ter stroški najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev;

• stroški dela zaposlencev - plače, nadomestila plač, stroški socialnih zavarovanj in drugi stroški dela;

• odpisi vrednosti: o amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih

sredstvih s končno dobo koristnosti in opredmetenih osnovnih sredstvih so zneski popravkov vrednosti amortizirljivih sredstev (prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo pri oslabitvah in odtujitvah opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev),

o prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev;

• drugi poslovni odhodki - prispevki za socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika, članarine, štipendije in drugi podobni stroški;

• finančni prihodki - prihodki od obresti, prihodki od preračuna terjatev in dolgov, izraženih v tuji valuti, v domačo valuto, prevrednotovalni finančni prihodki in drugi finančni prihodki v obračunskem obdobju;

• finančni odhodki - obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki zaradi preračuna terjatev in dolgov, izraženih v tuji valuti, v domačo valuto, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki v obračunskem obdobju;

• drugi prihodki - neobičajne postavke, ki povečujejo poslovni izid; • drugi odhodki - neobičajne postavke, ki zmanjšujejo poslovni izid; • poslovni izid - razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju.

28

3.3 Sklepne ugotovitve Samostojni podjetniki morajo za poslovne potrebe in za potrebe davčnega nadzora voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti. Pri knjiženju knjigovodskih listin, vodenju poslovnih knjig in evidenc ter sestavljanju poslovnih poročil (bilance stanja in izkaza poslovnega izida) pa morajo upoštevati pravila ZGD-1 v delu, ki se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, SRS 39 in splošne SRS. Na način vodenja poslovnih knjig, torej ali jih podjetnik vodi po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, pa vpliva velikost samostojnega podjetnika.

29

4 DOLOČILA ZAKONA O DOHODNINI, KI VPLIVAJO NA OBDAVČITEV SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V SERVISNI DEJAVNOSTI S 1. januarjem 2007 je začel veljati novi Zakon o dohodnini ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/2006, s spremembami št. 10/2008, 78/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010 in 13/2010). Dohodnina je obdavčenje dohodkov fizičnih oseb. Z dohodnino se obdavčujejo (Ministrstvo za finance, 2006a): • dohodek iz zaposlitve, • dohodek iz dejavnosti, • dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, • dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, • dohodek iz kapitala in • drugi dohodki. 4.1 Splošne določbe Na kratko podajamo splošne določbe ZDoh-2: • vsebina zakona: zakon ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja dohodnine

oziroma davka od dohodkov fizičnih oseb; • uporaba zakona: dohodnina se ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan

1. januarja leta, za katero se dohodnina odmerja; • pripadnost dohodnine: dohodnina je prihodek državnega proračuna. 4.2 Zavezanci za dohodnino in obseg davčne obveznosti Zavezanec za dohodnino je fizična oseba. Zavezanci po ZDoh-2 se delijo na rezidente in nerezidente Slovenije. Obseg davčne obveznosti: • zavezanec – rezident RS je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki

imajo vir v RS in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije (načelo obdavčitve po svetovnem dohodku);

• nerezident je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Rezident Slovenije je zavezanec za napoved letne dohodnine v kateremkoli času davčnega leta, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev (Štravs in drugi, 2007a): • ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, • biva izven Slovenije zaradi zaposlitve, • ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov

v Sloveniji ali

30

• je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

Za nerezidenta Slovenije, ki ne odda letne napovedi, se šteje vsak davčni zavezanec, ki ne izpolnjuje pogojev rezidenta Slovenije, ampak izpolnjuje naslednje pogoje: • biva v Sloveniji zaradi zaposlitve, • ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, • biva v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih letih ali • biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja. Pogoji za nerezidenta so specifični, zato je za opredelitev nerezidenta potrebno v vsakem konkretnem primeru posebej pregledati določila ZDoh-2. 4.3 Predmet obdavčitve Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. To so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, razen če ni z zakonom drugače določeno. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je plačan oziroma prejet (Štravs in drugi, 2007a). Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Dohodek je prejet, ko je izplačan fizični osebi ali ji je kako drugače dan na razpolago. Oprostitve plačila dohodnine se po ZDoh-2 nanašajo na določene: • pomoči in subvencije, • dohodke v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti, • dohodke iz naslova starševskega varstva in zavarovanja za primer

brezposelnosti, • dohodke iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega

zavarovanja, • dohodke, povezane z zagotavljanjem varnosti, zaščite in reševanja, • dohodke v zvezi z izobraževanjem, • dohodke, povezane s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, • odškodnine, • vrnitev premoženja, • dohodke, povezane z družinskimi razmerji, • druge dohodke v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, • dohodke iz zaposlitve in iz dejavnosti, • dohodke nerezidentov in • drugo. V nadaljevanju smo opisali značilnosti dohodkov, ki so obdavčeni po ZDoh-2.

31

Dohodek iz zaposlitve Za dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve. Za zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja. Dohodek iz dejavnosti Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice Dohodek iz oddajanja premoženja v najem je dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem. Obdavčeni so najemnina in druga nadomestila v zvezi z oddajanjem premoženja v najem. Dohodek iz prenosa premoženjske pravice vključuje dohodek, dosežen z odstopom uporabe oziroma koriščenja ali odstopom pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja nečesa na podlagi pogodbe ali drugi pravni podlagi, po kateri imetnik premoženjske pravice za njen prenos prejme določeno nadomestilo. Obdavčen je torej vsak dohodek, prejet kot nadomestilo za prenos premoženjske pravice. Dohodek iz kapitala Dohodek iz kapitala vključuje obresti, dividende in dobiček iz kapitala. Drugi dohodki Drugi dohodki vključujejo nagrade, darila, dobitke v nagradnih igrah, kadrovske in druge štipendije, družinske invalidnine, nadomestila v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo pravice in drugi dohodki, doseženi s prenosom oziroma odstopom pravice na premoženju, are, ki jih prejme zavezanec ob sklenitvi pogodbe in jih ne vrne stranki, ker ni izpolnila pogodbe, nadomestila, ki jih imetnik deleža prejme na podlagi lastniškega deleža in drugi.

32

4.4 Davčna osnova in davčne olajšave Letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu, je vsota davčnih osnov, določenih v zakonu in sicer od (Štravs in drugi, 2007a).: • dohodkov iz zaposlitve, • dohodkov iz opravljanja dejavnosti, • dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, • dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, • dohodkov iz prenosa premoženjskih pravic in • drugih dohodkov, vključno s povečanji in zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka. Na letni ravni ugotovljena vsota davčnih osnov, ugotovljenih na način, kot je določen v zakonu, se zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost, vendar največ do višine vsote davčnih osnov. Davčni zavezanci (rezidenti) lahko letno davčno osnovo za odmero dohodnine znižajo z davčnimi olajšavami največ do višine pozitivne davčne osnove, to pomeni, da je letna davčna osnova nič, če je znesek davčnih olajšav višji kot je letna davčna osnova. Zneski olajšav se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Zakon razvršča olajšave na (Ministrstvo za finance 2006a): • splošne olajšave (prizna se vsakemu rezidentu, pod pogojem, da drug

zavezanec za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana),

• osebne olajšave (invalidska olajšava, seniorska olajšava), • posebne osebne olajšave (študentska olajšava), • posebne olajšave (olajšave za vzdrževane družinske člane), • olajšave za rezidente držav članic EU in • olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. 4.5 Stopnje dohodnine Letna davčna stopnja dohodnine se odmeri po lestvici za posamezno leto in je fiksna. Lestvica dohodnine je bila do vključno z letom 2006 razdeljena na 5 davčnih razredov, od leta 2007 dalje pa imamo samo še 3 davčne razrede s tremi davčnimi stopnjami, kot je razvidno iz tabel 3, 4 in 5.

33

Tabela 3: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2005

če znaša neto letna davčna osnova v tolarjih znaša dohodnina v tolarjih

nad do 1.300.000 16 %

1.300.000 2.540.000 208.000 + 33 % nad 1.300.000 2.540.000 5.140.000 617.200 + 38 % nad 2.540.000 5.140.000 10.330.000 1.605.200 + 42 % nad 5.140.000

10.330.000 3.785.000 + 50 % nad 10.330.000 Vir: Uradni list RS, št. 70/2005, 116. člen Tabela 4: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2006

če znaša neto letna davčna osnova v tolarjih znaša dohodnina v tolarjih

nad do 1.327.300 16 %

1.327.300 2.593.340 212.368 + 33 % nad 1.327.300 2.593.340 5.247.940 630.161 + 37 % nad 2.593.340 5.247.940 10.546.930 1.612.363 + 41 % nad 5.247.940

10.546.930 3.784.949 + 50 % nad 10.546.930 Vir: Ministrstvo za finance 2006b Tabela 5: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2007 če znaša neto letna davčna osnova v

evrih znaša dohodnina v evrih

nad do 6.800,00 16 %

6.800,00 13.600,00 1.088,00 + 27 % nad 6.800,00 13.600,00 2.924,00 + 41 % nad 13.600,00 Vir: Uradni list RS, št. 117/2006, 122. člen V lestvici za odmero dohodnine sta se v letu 2006 za 1 % glede na leto 2005 znižala tretji in četrti dohodninski razred, torej tretji iz 38 % na 37 % in četrti iz 42 % na 41 %. Ostali razredi so ostali nespremenjeni in sicer prvi razred 16 %, drugi 33 % in peti razred 50 %. Dohodninska lestvica za leto 2007 pa ima za razliko od preteklih let samo tri davčne razrede z nižjimi stopnjami in sicer 16 %, 27 % in 41 %. Dohodninska lestvica se vsako leto valorizira glede na koeficient rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji, ki se določajo na podlagi gibanja cen.

34

Lestvice za odmero dohodnine za leta 2008, 2009 in 2010 so razvidne iz tabel 6, 7 in 8. Tabela 6: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2008 če znaša neto letna davčna osnova v


nad do 7.187,60 16 %

7.187,60 14.375,20 1.150,02 + 27 % nad 7.187,60 14.375,20 3.090,67 + 41 % nad 14.375,20 Vir: Barič in Pirš 2008, 11 Tabela 7: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2009 če znaša neto letna davčna osnova v


nad do 7.410,42 16 %

7.410,42 14.820,83 1.185,67 + 27 % nad 7.410,42 14.820,83 3.186,48 + 41 % nad 14.820,83 Vir: Barič in Pirš 2009, 11 Tabela 8: Lestvica za odmero dohodnine za leto 2010 če znaša neto letna davčna osnova v


nad do 7.528,99 16 %

7.528,99 15.057,96 1.204,64 + 27 % nad 7.528,99 15.057,96 3.237,46 + 41 % nad 15.057,96 Vir: Ocvirk 2010, 21 4.6 Obveznost plačevanja dohodnine Od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, davčni organ na podlagi napovedi, ki jo vloži zavezanec, odmeri dohodnino na letni ravni za zavezanca. Odmera in poračun dohodnine se za posamezno davčno leto opravita po preteku leta z odločbo davčnega organa, v rokih in na način, določen z ZDoh-2 in zakonom, ki ureja davčni postopek. Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se

35

odšteje med letom plačana dohodnina od teh dohodkov. Med letom plačana dohodnina se šteje za akontacijo dohodnine. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu razlika dohodnine vrne. 4.7 Akontacija dohodnine Dohodnino odmeri na letni ravni davčni organ na podlagi napovedi. Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto, se odštejejo med letom plačane akontacije dohodnine. Izračun akontacije dohodnine se opravi z davčnim obračunom ali z odmero davka, na podlagi katerega se izvrši plačilo z davčnim odtegljajem ali plačilom, ki ga izvrši zavezanec sam. Načini in postopki so določeni v Zakonu o davčnem postopku (Štravs in drugi, 2007a). 4.8 Odprava dvojnega obdavčevanja dohodkov rezidenta iz virov izven Slovenije Za tuji dohodek v skladu z ZDoh-2 velja tudi dohodek, dosežen iz virov v Sloveniji, ki je obdavčen tudi v tujini, če Slovenija z državo, v kateri je obdavčen, nima sklenjene pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Če torej plačo detaširanemu delavcu, ki opravlja delo v državi, s katero Slovenija nima sklenjene veljavne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, izplačuje družba v Sloveniji, je lahko obdavčena tudi v tej drugi državi, kjer se delo opravlja. S tem je tudi detaširanemu delavcu dana možnost uveljavljanja odbitka dohodnine, ki jo je plačal od tujih dohodkov. 4.9 Prehodne in končne določbe Poleg dodanih novih določb ZDoh-2 so se povzele tudi nekatere prehodne določbe iz ZDoh-1, ki se nanašajo na (Ministrstvo za finance 2006b): • davčno osnovo od dohodka iz kmetijske dejavnosti, • ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, • prenehanje opravljanja dejavnosti, • uporabo določb zakona o dohodnini v zvezi z olajšavami, • pokrivanje izgub, • obdavčitev obresti, • uskladitev zneskov, • prenehanje veljavnosti določb zakonov, • prenehanje veljavnosti in uporabe podzakonskih aktov, • posebne olajšave za telesno in duševno prizadete otroke in • začetek veljavnosti in uporabe.

36

4.10 Razlike med novo in staro dohodnino Za leto 2005 smo prvič oddajali dohodninsko napoved na podlagi ZDoh-1, ki je začel veljati v letu 2005. Pri tem pa je bilo potrebno upoštevati tudi Spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, ki so se začele uporabljati s 1. januarjem 2006, toda nekatere njegove določbe so imele učinek za nazaj in so se zato upoštevale že za leto 2005. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo je ta zakon prinesel številne novosti. Obstoječa dohodninska ureditev temelji na izhodišču, da so obdavčeni vsi prejeti dohodki fizične osebe, razen tistih, za katere je izrecno predpisano, da niso obdavčljivi, oziroma dohodki, za katere je izrecno predpisano, da so oproščeni. To pomeni, da v primeru, če posamezen prejeti dohodek ni naštet kot oproščen ali neobdavčljiv, potem spada med druge (obdavčljive) dohodke. Pretežna večina dohodninskih zavezancev ni imela posebnih težav z izpolnitvijo dohodninske napovedi, saj so jim izplačevalci januarja 2006 poslali podatke o njihovih dohodkih. V prejetih obvestilih je bila vpisana tudi številčna oznaka izplačanega dohodka. Ta oznaka je ista kot ustrezna številka rubrike v napovedi, pod katero se vpiše izplačan dohodek in akontacija dohodnine. Dohodke pa je bilo potrebno napovedati tudi, če izplačevalec ali davčni organ ni poslal potrebnih podatkov. Med pomembnejše zakonske novosti za leto 2005 so spadali tudi pogoji za uveljavljanje olajšave za vzdrževane člane, če imajo ti tudi lastne dohodke. V preteklosti je znesek lastnih dohodkov vzdrževanega člana zniževal znesek olajšave. S spremembo in dopolnitvijo zakona pa je prenehala veljati določba, po kateri se dohodek iz premoženja otroka do 18. leta starosti prišteva k dohodku enega od staršev. Te osebe so namreč same dohodninski zavezanci za lastne dohodke. Od leta 2005 dalje so bili obdavčeni dohodki, ki jih je dosegala večina fizičnih oseb in sicer obresti od denarnih depozitov pri bankah, od dolžniških vrednostnih papirjev in od drugih podobnih finančnih terjatev. Določen je bil neobdavčen del dohodka od obresti, katerega namen je iz obdavčitve izključiti večino malih varčevalcev. Določeno je tudi bilo prehodno obdobje (2005 – 2008), v katerem bodo obresti v začetku le deloma zajete v davčno osnovo, pozneje pa bodo polno obdavčene. Zavezanec za davek iz dejavnosti je moral biti pozoren, da se nekateri dohodki, ki jih je dosegel z opravljanjem dejavnosti v letu 2005, niso šteli kot dohodki iz dejavnosti, na drugi strani pa so se posamezni dohodki teh oseb prištevali dohodkom iz dejavnosti, čeprav jih je zavezanec dosegel kot fizična oseba (Mohorič 2006, 40). Za leto 2006 pa so zavezanci vlagali napoved za odmero dohodnine v skladu z določbami ZDoh-1 in Zdoh-2 ter Zakona o davčnem postopku ZDavP-1 iz Uradnega lista RS št. 54/2004 in ZDavP-2 iz Uradnega lista RS št. 117/2006. V

37

primerjavi z dohodninsko napovedjo za leto 2005 je bila dohodninska napoved za leto 2006 manj obsežna, zato večina zavezancev pri izpolnitvi ni imela posebnih težav. Dohodkov v obliki dividend, obresti in dobička iz kapitala v dohodninsko napoved za leto 2006 nismo vpisovali več, ker se niso več vštevali v letno davčno osnovo. Le-ti so bili obdavčeni že med letom z dokončno stopnjo davka, če pa je bil izplačevalec teh dohodkov oseba, ki ni plačnik davka, pa bi se morali ti dohodki napovedati posebej. Glede naštetih dohodkov pa za zasebnike velja posebnost, če so bili ti dohodki posledica opravljanja dejavnosti, saj se v tem primeru štejejo med dohodke iz premoženja oziroma kot dobiček iz kapitala fizične osebe. Pomembnejša zakonska novost v letu 2006 je bila, da nam je Davčna uprava RS (odslej DURS) za to leto prvič poslala izpolnjeno dohodninsko napoved do 31. marca 2007. Z novim Zakonom o davčnem postopku je bilo naloženo, da morajo poleg ostalih zavezancev tudi samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost in so hkrati plačniki davka, davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, za določanje davčne osnove in za uveljavljanje davčnih olajšav ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov. Prav tako so morali davčnemu organu dostaviti podatke o vzdrževanih družinskih članih. Ker pa so ti podatki na izpolnjenih obrazcih lahko pomanjkljivi oziroma napačni, je naloga davčnih zavezancev, da izpolnjen obrazec pregledajo, morebitne napačne podatke popravijo ter vpišejo manjkajoče podatke ter obrazec dostavijo DURS-u (Mohorič 2007, 62). Od leta 2008 dalje bistvenih novosti v zvezi z oddajo podatkov za odmero dohodnine glede na preteklo leto sicer ni bilo, razen nekaj vsebinskih in procesnih sprememb. Je pa oddaja podatkov za odmero dohodnine od takrat naprej za izplačevalce dohodkov možna le v elektronski obliki preko sistema eDavki s kvalificiranim digitalnim potrdilom. To pomeni, da podatkov ni več mogoče posredovati na zgoščenkah in disketah ali v papirni obliki. Pomembnejše spremembe ZDoh-2 v letih 2008, 2009 in 2010: • julija 2008 so bile na novo opredeljene olajšave za investiranje, • decembra 2008 je bila določena višina olajšav za investiranje in v kakšnem

obdobju se lahko črpajo, • marca 2009 so bile določene olajšave za investiranje, ki se nanašajo na

motorna vozila, • februarja 2010 so bili na novo opredeljeni vzdrževani družinski člani (bolj

podrobna opredelitev) in • maja 2010 je bila na novo opredeljena olajšava za zaposlovanje.

38

4.11 Sklepne ugotovitve Samostojni podjetnik je po ZDoh-2 obdavčen z dohodnino in sicer na dohodek, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti. Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se za davčno leto izračuna od davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, upoštevaje povečanje in zmanjšanje davčne osnove ter davčne olajšave.

39

5 DRUGI DAVKI, PRISPEVKI IN OBVEZNE DAJATVE PRI SAMOSTOJNEM PODJETNIKU 5.1 Davek na dodano vrednost V Uradnem listu RS, št. 117/2006, je bil 16. novembra 2006 objavljen nov Zakon o davku na dodano vrednost (odslej ZDDV-1), ki je začel veljati 1. januarja 2007 (Kovač 2006, 52). V novem zakonu je zaradi večje preglednosti in jasnosti zakona spremenjena sistematika prejšnjega Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV (Ministrstvo za finance 2006c). Vse nadaljnje spremembe ZDDV-1 najdemo v Uradnih listih RS št. 33/2009, 85/2009 in 85/2010. Po določilih ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Obveznost obračuna davka na dodano vrednost (odslej DDV) nastane, ko ima davčni organ pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, ne glede na to, da je plačilo lahko odloženo. Pri dobavah blaga ali storitev davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (Štravs in drugi, 2007b). Osnova za obračun DDV je dobaviteljevo plačilo za dobavo blaga ali storitev, prejeto od kupca, naročnika ali tretje osebe. Povečujejo jo trošarine, drugi davki, takse in druge dajatve ter postranski stroški, razen DDV (Kovač 2006, 53). Blago in storitve se obdavčujejo po splošni 20 % stopnji DDV in nižji 8,5 % stopnji DDV. Po nižji 8,5 % davčni stopnji se obračunava in plačuje dobava blaga in storitve, ki so naštete v prilogi novega zakona (Štravs in drugi, 2007b). Posebej je določeno, da se po nižji stopnji 8,5 % od davčne osnove obračunava in plačuje DDV tudi od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, in od delov teh objektov, ki niso del socialne politike, vključno z njihovo gradnjo, obnovo in popravili. Davčni zavezanec si DDV lahko odbije v davčnem obdobju, ko je prejel blago oziroma mu je bila opravljena storitev, če razpolaga z računom oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. Odbitek DDV opravi tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka DDV, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Če davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV (Štravs in drugi, 2007b).

40

DDV je dolžan plačati vsak davčni zavezanec, ki opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, lahko pa je DDV dolžna plačati tudi druga oseba. Potrebno ga je plačati najkasneje na zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja (Kovač 2006, 54). V zvezi z identifikacijo mora vsaka oseba davčnemu organu prijaviti, kdaj začne opravljati ekonomsko dejavnost kot davčna zavezanka in pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, vsako spremembo v zvezi z dejavnostjo ter prenehanje opravljanja dejavnosti (Zalokar 2007, 294). Od 1. januarja 2007 dalje je davčni zavezanec vsaka oseba, ki neodvisno opravlja dejavnost, če preseže znesek obdavčljivega prometa 25.000 evrov (povečan limit v primerjavi z letom 2006) v obdobju zadnjih 12 mesecev (Verbajs 2007, 46). Davčni zavezanec mora za vsako dobavo blaga ali opravljeno storitev izdati račun. Obvezni podatki na računih so datum izdaje, zaporedna številka računa, ime in sedež firme ali ime in stalno prebivališče, prodajna cena blaga ali storitve (brez DDV) ter skupna vrednost prodanega blaga ali opravljene storitve (brez DDV) (Zalokar 2007, 294). Po 1. januarju 2007 davčni zavezanec vse informacije za izračun davčne obveznosti zagotavlja v svojem knjigovodstvu. Po ZDDV-1 je dolžan zagotoviti dovolj podrobne podatke za pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. Vsak davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za odbitke, kakor tudi skupno vrednost transakcij v zvezi z obračunanim davkom in opravljenimi odbitki ter vrednost vseh oproščenih transakcij (Ministrstvo za finance 2006č). Konec leta 2009 je kot posledica novih direktiv prišlo do ponovnih sprememb ZDDV-1, ki so se začele uporabljati 1. januarja 2010 (Mohorič 2009, 162). Spremembe in dopolnitve zakona so bile objavljene v Uradnem listu RS št. 85/2009 in se nanašajo na (povzeto po Hren 2010): • določitev kraja obdavčitve storitev (to je pomembno samo za davčne

zavezance, ki opravljajo storitve davčnim zavezancem iz drugih držav članic oziroma iz tretjih držav, saj gre za vprašanje, kateri državi pripada davek od opravljanja posameznih storitev);

• vračilo DDV med državami članicami EU (davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji je v drugi državi članici upravičen do vračila DDV le za transakcije, za katere ima v Sloveniji pravico do odbitka DDV);

• boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti (spremembe se nanašajo na skupno odgovornost držav članic za zaščito DDV prihodkov v vseh državah članicah, direktni dostop do podatkov, kakovost podatkov, posodobitev sistema za preverjanje veljavnosti identifikacijske številke za DDV in hitro, večstransko ter ciljno usmerjeno izmenjavo informacij med državami članicami);

41

• uporabo nižjih stopenj DDV za določene osebne storitve (npr. frizerske storitve, storitve varstva otrok in drugo); in

• novosti v zvezi z rekapitulacijskim poročilom (vsak slovenski zavezanec, identificiran za DDV, mora predložiti rekapitulacijsko poročilo o davčnih zavezancih in pravnih osebah, ki niso davčni zavezanci, so pa identificirani za namene DDV, katerim je opravil obdavčljive storitve v okviru davčne obveznosti).

5.2 Davek na motorna vozila Po Zakonu o davku na motorna vozila (odslej ZDMV), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 52/1999, s spremembami v Uradnih listih RS št. 42/2004, 47/2006 in 9/2010, se davek na motorna vozila (odslej DMV) plačuje od novih motornih vozil, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. DMV se plačuje tudi od prometa rabljenih motornih vozil, za katera je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan DDV. Zavezanec za obračunavanje in plačevanje DMV je proizvajalec oziroma oseba, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici EU oziroma uvoznik motornih vozil. Zavezanec za DMV od prometa rabljenih motornih vozil je kupec ali oseba, ki brezplačno ali na podlagi zamenjave pridobi motorno vozilo, za katero je obvezna registracija. Obveznost za DMV nastane takrat, ko je opravljen promet motornih vozil, torej v trenutku nakupa oziroma pridobitve. Zavezanec za DMV mora nastanek davčne obveznosti prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva nakupa oziroma pridobitve. Davčni zavezanec, to je proizvajalec motornih vozil ali oseba, ki zaradi opravljanja dejavnosti trgovine z motornimi vozili pridobi motorno vozilo iz druge države članice Evropske unije, ki še ni bilo predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi, mora obračunati davčno obveznost za koledarski mesec in sestavljen mesečni obračun davka predložiti davčnemu organu ne glede na to, ali je za obdobje, za katerega predloži obračun, dolžan plačati davek ali ne. Davčni zavezanec mora obračunani davek plačati do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je nastala davčna obveznost. Davek od prometa rabljenih motornih vozil pa se plača v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti. Brez dokazila o plačilu davka se rabljeno motorno vozilo ne sme registrirati. Če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je že bil plačan davek, izvozi ali dobavi v drugo državo članico Evropske unije, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži dokazilo o plačilu davka ter potrjeno izvozno carinsko deklaracijo (Ministrstvo za finance 2006d). V ZDMV pa so določene tudi nekatere oprostitve plačila DMV, ki se nanašajo na: • vozila, ki se pred prvo registracijo izvozijo ali dobavijo v drugo državo članico

EU, • vozila, ki so nabavljena za prevoz invalidov ali družin s tremi ali več otroki,

42

• vozila za službene in osebne potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter mednarodnih organizacij,

• rabljena vozila muzejske vrednosti, ki so starejša od 30 let, • vozila, ki se začasno uvozijo, • športna vozila, ki niso prirejena za vožnjo v cestnem prometu in • prenos vozil v primeru statusnega preimenovanja lastnika vozila. Osnova za DMV je prodajna cena posameznega novega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in DDV, pri uvozu pa je ta vrednost določena v ZDDV-1. DMV od posameznega novega motornega vozila se plačuje po določenih stopnjah od davčne osnove. DMV od prometa rabljenih motornih vozil se plača po stopnji 5 % od nakupne cene vozila. Posebnost so nova motorna vozila, ki so bila proizvedena po 1. januarju 2003 in katerih uradna specifična emisija ogljikovega dioksida ne presega 110 gramov na prevoženi kilometer, saj se zanje DMV ni plačeval do 31. decembra 2009. S 1. marcem 2010 so začele veljati nekatere spremembe in dopolnitve ZDMV, ki se nanašajo predvsem na spremembo obdavčitve, saj je davčna stopnja na motorna vozila od takrat dalje določena v skladu z emisijo ogljikovega dioksida. Davčna osnova ostaja enaka, emisija ogljikovega dioksida pa se določa na podlagi povprečne porabe. Na kratko pa navajamo še nekaj ostalih pomembnejših sprememb: • po novem so obdavčena tudi motorna kolesa, • iz obdavčitve so izvzeta rabljena vozila, ki so že bila registrirana v Sloveniji

(torej pri prodaji rabljenih avtomobilov, ki so že bili registrirani v Sloveniji, ni več potrebno plačevati 5 % DMV),

• sprejete so določene manjše spremembe pri oprostitvah za velike družine, invalidne osebe in reševalna vozila,

• v primeru prodaje v Sloveniji registriranega vozila je možna refundacija sorazmernega dela DMV in

• uveden je davčni register vozil (če vozilo ni vpisano v register, ga ni mogoče registrirati).

5.3 Okoljske dajatve za onesnaževanje okolja na področju servisiranja in vzdrževanja vozil Stanje okolja je posledica mnogih pritiskov na okolje, ki se kažejo predvsem skozi človeške dejavnosti. Največkrat se kaže preko emisij snovi in energij v okolje (vode, zrak, tla) ter odpadkov. Aktivna skrb za okolje in izboljšanje stanja okolja mora biti vključena v prostorsko in vsakršno načrtovanje posegov v okolje. Z namenom zmanjšanja negativnih vplivov na okolje so uvedeni različni ekonomski inštrumenti, kot je uvedba plačila okoljskih dajatev po načelu onesnaževalec plača (ARSO, 2006). Onesnaževanje okolja je neposredno ali posredno vnašanje snovi in energije v zrak, vodo ali tla ali povzročanje odpadkov in je posledica človekove dejavnosti, ki lahko škoduje okolju ali človekovemu zdravju (OZS 2006, 102).

43

Zakonodaja, ki se nanaša na varovanje okolja, predpisuje poleg ostalega tudi oddajo letnih poročil Agenciji Republike Slovenije za okolje (Šel 2007, 22). Samostojni podjetnik v avtoservisni dejavnosti mora oddajati poročila o emisijah oziroma onesnaževanju v zrak, v vodo, o emisijah hrupa in o zbiranju okolju nevarnih odpadkov. 5.3.1 Ekološki odpadki S 1. aprilom 2006 sta se začeli obračunavati okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže in okoljska dajatev zaradi nastajanja izrabljenih gum (Železnik – Logar 2006a). Uredbe, ki določajo obveznost plačevanja omenjenih okoljskih dajatev, so bile objavljene v Uradnem listu RS št. 32/2006. Na področju servisiranja in vzdrževanja vozil pa je zelo pomembna tudi okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin. Zavezanci morajo svojo dejavnost, zaradi katere so zavezani k obračunavanju in plačevanju okoljske dajatve, prijaviti na carinski urad. Okoljska dajatev zaradi nastajanja odpadne embalaže in zaradi nastajanja izrabljenih gum se plačuje 4-krat letno na podlagi trimesečnega obračuna, ki ga sestavijo in predložijo zavezanci carinskemu organu do 20. dne meseca, ki sledi trimesečnemu obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve (Železnik – Logar 2006a). Okoljska dajatev zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin ter okoljska dajatev zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil pa se na osnovi obračuna plačujeta mesečno in sicer do zadnjega dne v mesecu po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost obračuna okoljske dajatve. Osnova za obračun vseh teh dajatev so evidence, ki jih zavezanci vodijo ločeno po vrsti in količini ekološkega odpadka (Železnik – Logar 2006b). Zavezanec je upravičen do vračila okoljske dajatve na podlagi zahtevka za vračilo okoljske dajatve, ki ga mora v določenem času predložiti carinskemu organu (Ministrstvo za finance 2006e). Okoljska dajatev zaradi nastajanja odpadne embalaže • Obveznost plačevanja te okoljske dajatve določa Uredba o okoljski dajatvi za

onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 32/2006, s spremembami v Uradnih listih RS št. 65/2006, 78/2008 in 19/2010.

• Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je pravna ali fizična oseba, ki daje embalažo oziroma embalirano blago prvič v promet v Republiki Sloveniji (odslej RS) (Železnik - Logar, 2006a).

Okoljska dajatev zaradi nastajanja izrabljenih gum • Obveznost plačevanja te okoljske dajatve določa Uredba o okoljski dajatvi

zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 32/2006.

• Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je oseba, ki daje gume v promet v RS. Zavezanec mora zagotoviti, da je za gume, ki so prvič dane v promet v RS, na

44

računu ali pa posebej napisana izjava, da je okoljska dajatev obračunana. Osebe, ki niso zavezanci (vulkanizerji in trgovci, ki imajo dobavitelje v Sloveniji), morajo torej od dobavitelja gum pridobiti izjavo, da je okoljska dajatev obračunana, na njej pa mora biti ime in naslov zavezanca, ki je okoljsko dajatev obračunal. To izjavo je potrebno hraniti vsaj 3 leta po dajanju gum v promet (Železnik - Logar, 2006a).

• Pomembna novost, ki jo prinaša uredba, je v načinu zagotavljanja sredstev za financiranje javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami. To pomeni, da oseba, ki je uporabnik storitev javne službe (avtoserviser, vulkanizer), zaradi izvajanja dejavnosti, lastnega delovanja ali opravljanja storitev drugim, kjer nastajajo izrabljene gume, oddaja le-te koncesionarju brezplačno, medtem ko je pred sprejetjem te nove uredbe morala stroške za ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami koncesionarju plačevati (Železnik - Logar, 2006c).

Okoljska dajatev zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin • Obveznost plačevanja te okoljske dajatve določa Uredba o okoljski dajatvi za

onesnaževanja okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 53/2005, s spremembo v Uradnem listu RS št. 19/2010. Le-ta se plačuje zaradi uporabe mazalnih olj, ki so mineralnega ali sintetičnega izvora in so glede na tarifne oznake razvrščene v dva razreda.

• Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je pravna ali fizična oseba, ki uporablja mazalna olja, plačnik okoljske dajatve pa je oseba, ki daje mazalna olja v promet (Železnik - Logar, 2006b). Plačnik okoljske dajatve zaračuna dajatev zavezancu in jo vplača v proračun RS.

• Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je mazalno olje prvič dano v promet na ozemlju RS, če gre za proizvodnjo, oziroma ob pridobitvi mazalnega olja iz druge države članice EU oziroma ob uvozu mazalnega olja iz tretjih držav.

• Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je masa mazalnega olja, izražena v kilogramih.

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil • Obveznost plačevanja te okoljske dajatve določa Uredba o okoljski dajatvi za

onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, ki je bila sprejeta 1. oktobra 2005 in objavljena v Uradnem listu RS št. 6/2005, s spremembama v Uradnih listih RS št. 87/2005 in 118/2005. Bistvena novost je, da je večina nalog, ki so bile v pristojnosti Davčne uprave RS prenesenih na Carinsko upravo RS. Po tej uredbi so motorna vozila glede na tarifne oznake razvrščena v tri kategorije.

• Zavezanec za obračun in plačilo okoljske dajatve je (Carinska uprava RS, 2007):

o proizvajalec motornih vozil, o oseba, ki zaradi opravljanja svoje dejavnosti pridobiva motorna vozila v

drugi državi članici EU in jih vnese na ozemlje RS (pridobitelj),

45

o uvoznik motornih vozil in o fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik posameznik in uvaža motorna

vozila ali pridobiva motorna vozila v drugi državi članici EU in jih vnaša na ozemlje RS.

• Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane: o ko je motorno vozilo prvič dano v promet na ozemlju RS, če gre za

proizvodnjo, o ob pridobitvi motornega vozila iz druge države članice EU in o ob uvozu motornega vozila iz tretjih držav.

• Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je masa motornega vozila, kot je navedena v homologacijskih dokumentih, plača pa se v določenem znesku na kilogram vozila.

5.3.2 Odpadna voda Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 47/2005, s spremembami v Uradnih listih RS št. 45/2007 in 79/2009, je splošna uredba, ki določa prepovedi, omejitve in druge ukrepe pri odvajanju odpadnih voda, ki se delijo na (OZS 2006, 102): • komunalno odpadno vodo (sanitarije, umivanje), • industrijsko odpadno vodo (avtopralnice, mehanične delavnice) in • padavinsko odpadno vodo (utrjene površine, parkirišča, dovozne poti,

manipulativne površine). Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila pa določa mejne vrednosti glede na vrsto odpadne vode in sicer posebej za iztok v vode in za iztok v kanalizacijo (OZS 2006, 103). Zelo pomembne so meritve oziroma monitoring odpadnih voda, s katerim se preverja onesnaženost in sestavo odpadne vode ter primernost za njen izpust v kanalizacijo ali pa v površinske vode. Istočasno so z meritvijo podane osnove za obračun okoljske dajatve za odpadne vode. Le-te se plačuje lokalnemu izvajalcu javne službe, kadar se izmerjene obremenitve in količine lahko smatrajo ali ocenijo za komunalne odpadne vode. Za večjo onesnaženost in količine odpadnih voda se mora taksa plačevati direktno na ARSO (OZS 2006, 103). 5.4 Davek na izplačane plače Zakon o davku na izplačane plače (odslej ZDIP) je urejal obveznost plačevanja davka na izplačane plače, ki so ga plačevale pravne in fizične osebe, ki izplačujejo plače in so po posebnih zakonih zavezanci za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje,

46

porodniško varstvo in za zaposlovanje. Davek na izplačane plače se je obračunaval in plačeval od bruto plač. Obračunal se je ob izplačilu plač, plačati pa ga je bilo potrebno v šestih dneh po izplačilu plač, vendar najpozneje do prvega naslednjega izplačila plač. Stopnje davka na izplačane plače so bile določene v ZDIP (Uradni list RS, št. 21/2006). Davčni zavezanci so obračunavali davek na predpisanem obrazcu, ki so ga predložili davčnemu organu ob izplačilu plač skupaj z obračunom davčnih odtegljajev oziroma obrazcem REK-1 (Ministrstvo za finance 2006f). Od davka, ki ni bil plačan v roku, so se obračunale zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 21/2006). S 1. januarjem 2009 je obveznost plačevanja davka na izplačane plače prenehala. 5.5 Prispevki za socialno varnost Prispevki za socialno varnost se po Zakonu o prispevkih za socialno varnost (odslej ZPSV), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 5/1996, s spremembami v Uradnih listih RS št. 34/1996, 3/1998, 81/2000 in 97/2001, delijo na (Štravs in drugi, 2007b): • prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, • prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, • prispevke za starševsko varstvo, • prispevke za zaposlovanje in • prispevke za poškodbe pri delu. ZPSV torej določa obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje v skladu z zakoni, na podlagi katerih so prispevki uvedeni. Zavezanci za plačilo prispevkov za socialno varnost so zaposleni (zavarovanci) in delodajalci (Štravs in drugi, 2007b), obračuna pa jih podjetnik ob izplačilu plač. Po ZPSV zavezanec oziroma samostojni podjetnik, ki nima plače, plačuje prispevke od osnove, od katere plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavezanec mora dostaviti obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Samostojni podjetnik, ki zaposluje delavce, mora davčnemu organu najpozneje na dan izplačila plač oziroma nadomestil plač dostaviti tudi plačilne liste svojih zaposlenih delavcev. Obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost pa se plačujejo na prehodne račune davčnih uradov. Zavarovalna osnova samostojnega podjetnika se določi na podlagi zadnje odmerjene odločbe o davku iz dejavnosti oziroma zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti oziroma zadnje odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni plači oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša akontacija dohodnine od dohodka,

47

doseženega z opravljanjem dejavnosti. Prispevki za socialno varnost se plačujejo od zavarovalnih osnov, ki veljajo v tekočem obdobju. Stopnje prispevkov za socialno varnost, ki jih plačujejo zavarovanci in delodajalci, so podane v tabeli 9. Tabela 9: Stopnje prispevkov ter zavezanci za njihovo plačevanje

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST Zavarovanci Delodajalci Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 % 8,85 % Obvezno zdravstveno zavarovanje 6,36 % 6,56 % Za poškodbe pri delu - 0,53 % Porodniško varstvo 0,10 % 0,10 % Zaposlovanje 0,14 % 0,06 % Skupaj 22,10 % 16,10 % Vir: Ministrstvo za finance 2006g Prispevki iz plače znašajo 22,10 % in so prvi prispevki, ki jih delavec plača na svojo bruto plačo. Prispevki na plače pa znašajo 16,10 % in jih na bruto plačo delavca plača delodajalec, zato ne vplivajo na delavčev neto dohodek. Stopnje prispevkov za socialno varnost se do vključno z letom 2010 niso spremenile. 5.6 Davčni postopek Temeljni cilji Zakona o davčnem postopku (odslej ZDavP-2), ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 117/2006, s spremembami v Uradnih listih št. 125/2008, 110/2009, 43/2010 in 97/2010, so preglednost davčnega postopka, pravna varnost in poenostavitev davčnih postopkov tako za davčne zavezance kot tudi za davčni organ (Kovač 2006, 59). ZDavP-2 se uporablja od 1. januarja 2007 dalje in ureja (Računovodja.com, 2006): • obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov

(pobiranje davkov), • pravice in obveznosti zavezancev za davek, • pravice in obveznosti državnih in drugih organov, ki so z zakonom pristojni za

pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, • varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov in • medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami

članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, ter mednarodno sodelovanje na področju pobiranja davkov.

ZDavP-2 je sestavljen iz treh delov: splošni del, davčni postopek in davčna izvršba.

48

Poenostavitev postopka v ZDavP-2 je tudi možnost hranjenja in vodenja dokumentacije v elektronski obliki ter elektronsko komuniciranje davčnih zavezancev z davčnim organom (Računovodja.com, 2006). V ZDavP-2 so določene poenostavitve v zvezi z vlaganjem davčne napovedi za odmero dohodnine. Tako dohodnino na letni ravni izračuna oziroma ugotovi davčni organ z odločbo, izdano na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec. Na podlagi teh podatkov davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine, ki se šteje za davčno napoved, če mu davčni zavezanec ne ugovarja. Po preteku roka za ugovor postane informativni izračun dokončna odločba o odmeri dohodnine. Če zavezanec ugovarja zoper informativni izračun v 15 dneh, mora vložiti dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved (Kovač 2006, 60). 5.7 Sklepne ugotovitve Samostojni podjetniki se pri opravljanju svoje dejavnosti soočajo s številnimi finančnimi obveznostmi, med katere sodijo tudi davki, kot so DDV, davek na izplačane plače, ki je veljal do 1. januarja 2009, in prispevki za socialno varnost. Obračunavanje in plačevanje davkov določa ZDavP-2. Samostojni podjetnik, ki se ukvarja s servisno dejavnostjo, pa se sooča tudi s specifičnimi davki in dajatvami. Le-ta nima neposrednega stika z DMV, saj ni proizvajalec oziroma uvoznik motornih vozil, ampak motorna vozila samo servisira, ima pa zato več opravka z okoljskimi dajatvami. V servisni dejavnosti nastaja veliko nevarnih odpadkov, kot so odpadno motorno olje, izrabljene gume, zaoljena embalaža, nevarne kemikalije, oljni filtri, zaoljene krpe, hladilna tekočina, razredčila za pranje motorjev, razna močna čistila in akumulatorji. Za te nevarne odpadke se mora ekološka taksa obračunati že pri sami proizvodnji oziroma uvozu, zato jih podjetnik plača dobavitelju ob nabavi, saj mu jih dobavitelj zaračuna v nabavni ceni materiala, podjetnik serviser pa ta strošek naprej zaračuna stranki po opravljenem delu, da si s tem povrne stroške odvoza. Odpadke mora podjetnik zbirati ločeno in natančno voditi posebne evidence o zbiranju in oddajanju teh odpadkov posebnim in za to registriranim zbiralcem ter predelovalcem. Podjetnik je enkrat letno dolžan poročati na ARSO z oddajo letnega poročila. Taksa za onesnaževanje voda se obračunava mesečno pri plačilu vodarine.

49

6 PRIMER OBDAVČITVE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V SERVISNI DEJAVNOSTI NA PRAKTIČNEM PRIMERU TER UGOTOVITEV RAZLIK PRI OBDAVČITVI GLEDE NA NOVO IN STARO DAVČNO ZAKONODAJO V tem poglavju smo predstavili obdavčitev samostojnega podjetnika v servisni dejavnosti na osnovi primerjave davčnih obračunov iz dveh zaporednih let, 2005 in 2006, pri čemer smo analizirali podatke iz osnovnega leta 2006 in naredili primerjavo davčnih obračunov za leto 2006 z davčnim obračunom za leto 2005 po standardih 2001, saj smo si v diplomskem delu zastavili takšen cilj. 6.1 Predstavitev obravnavanega samostojnega podjetnika Samostojnega podjetnika, ki se ukvarja s servisno dejavnostjo in sicer na področju vzdrževanja in servisiranja avtomobilov smo poimenovali Podjetnik X. Podjetnik X obratuje v velikem in sodobnem poslovnem kompleksu z mehanično delavnico, avtosalonom in ročno avtopralnico, svojo dejavnost pa je pred nekaj leti razširil še s kleparskimi storitvami, s prodajo rezervnih delov in dodatne opreme za vozila določene znamke ter z izposojo vozil ter servisiranjem le-teh. Podjetnik X sodi med mikro samostojne podjetnike, je zavezanec za DDV in rezident RS. Poslovne knjige vodi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Podjetnik X ima lastno nepremičnino, ki je bila zgrajena leta 2001, amortizacijska stopnja le-te je 3 %, ocenjena doba koristnosti pa 33 let. Za osnovna sredstva podjetnik uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Osnovna sredstva do vrednosti 120.000 tolarjev oziroma 500 evrov se amortizirajo tako kot ostala in so prav tako vpisana v register osnovnih sredstev, vendar se v davčni bilanci 100 % odpisujejo. Od nabavljenih osnovnih sredstev se je v celoti odbijal vhodni DDV, ker podjetnik opravlja 100 % obdavčljivo dejavnost. Osebnih vozil ni med osnovnimi sredstvi. Računalniška oprema se amortizira po 50 % amortizacijski stopnji in ker ni dvojnih obračunov amortizacije, se uporablja enaka amortizacijska stopnja za davčne in poslovne namene. Drobni inventar v vrednosti do 10.000 tolarjev oziroma 40 evrov podjetnik obračunava direktno v strošek materiala. 6.2 Obdavčitev samostojnega podjetnika v servisni dejavnosti Ponazorili smo obdavčitev Podjetnika X na primeru davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. V osnovnem letu smo uporabili njegove podatke iz davčnega obračuna za leto 2006 (po SRS 2006), za primerjalno leto pa smo uporabili enake podatke iz leta 2006, preračunane po pravilih iz davčnega obračuna za leto 2005 po SRS 2001. Podatki davčnih

50

obračunov so v tolarjih brez stotinov podani v tabeli 10, preračunali pa smo jih tudi v evre, kar je razvidno iz tabele 11. Tabela 10: Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v tolarjih

Zap. št. Postavka

Podatki 2006

(po SRS 2006)

Podatki 2006

(po SRS 2001)

1. PRIHODKI, ugotovljeni po računovodskih predpisih 286.009.265 286.009.265

2. Popravek prihodkov na raven davčno priznanih - zmanjšanja / /

3. Popravek prihodkov na raven davčno priznanih - povečanja / /

4. DAVČNO PRIZNANI PRIHODKI (1-2+3) 286.009.265 286.009.265

5. ODHODKI, ugotovljeni po računovodskih predpisih 280.488.662 280.488.662

6. Popravek odhodkov na raven davčno priznanih - zmanjšanja 536.231 536.231

6.18 Nepriznani odhodki v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance 362.946 362.946

6.22 Nepriznani odhodki za amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, katerih nabavna vrednost je bila predhodno odpisana in davčno priznana

173.285 173.285

7. Popravek odhodkov na raven davčno priznanih - povečanja / /

8. DAVČNO PRIZNANI ODHODKI (5-6+7) 279.952.431 279.952.431

9. RAZLIKA med davčno priznanimi prihodki in odhodki (4-8) 6.056.834 6.056.834

10. RAZLIKA med davčno priznanimi odhodki in prihodki (8-4) / /

11. Sprememba davčne osnove pri prehodu na nov način računovodenja, pri spremembah računovodskih usmeritev, popravkih napak in prevrednotenjih

56.416 /

11.1 Povečanje davčne osnove za znesek razlik zaradi prehoda na spremenjen način sestavljanja računovodskih poročil, ki se vključi v davčno osnovo v tem obračunu

56.416 /

12. Povečanje davčne osnove / /

51

13. DAVČNA OSNOVA (9+11+12) ali (11+12-10), če je > 0 6.113.250 6.056.834

14. DAVČNA IZGUBA (11+12-10), če je < 0 / /

15. Zmanjšanje davčne osnove in davčne olajšave (vendar največ do višine davčne osnove)

766.887 1.150.330

15.2 Olajšava za investirani znesek v opredmetena osnovna sredstva in v neopredmetena dolgoročna sredstva

766.887 1.150.330

16. OSNOVA ZA AKONTACIJO DOHODNINE (13-15) 5.346.363 4.906.504

17. AKONTACIJA DOHODNINE 1.652.716 1.516.472 18. Odbitek tujega davka / / 19. Povečanje davka zaradi spremembe odbitka

tujega davka / /

20. DAVČNA OBVEZNOST (17-18+19) 1.652.716 1.516.472 21. Zmanjšanje davčne obveznosti za plačani

znesek odtegnjenega davka / /

22. Obračunana predhodna akontacija 1.924.473 1.924.473 23. OBVEZNOST DOPLAČILO AKONTACIJE

(20-21-22), če je > 0 / /

24. PREVEČ OBRAČUNANA PREDHODNA AKONTACIJA (20-21-22), če je < 0

271.757 408.001

25. OSNOVA ZA DOLOČITEV PREDHODNE AKONTACIJE 5.346.363 4.906.504

26. Predhodna akontacija 1.652.716 1.516.472 27. Mesečni obrok predhodne akontacije 137.726 126.373 Vir: lasten

52

Tabela 11: Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v evrih

Zap. št. Postavka

Podatki 2006

(po SRS 2006)

Podatki 2006

(po SRS 2001)

1. PRIHODKI, ugotovljeni po računovodskih predpisih 1.193.495,51 1.193.495,51

2. Popravek prihodkov na raven davčno priznanih - zmanjšanja / /

3. Popravek prihodkov na raven davčno priznanih - povečanja / /

4. DAVČNO PRIZNANI PRIHODKI (1-2+3) 1.193.495,51 1.193.495,51

5. ODHODKI, ugotovljeni po računovodskih predpisih 1.170.458,45 1.170.458,45

6. Popravek odhodkov na raven davčno priznanih - zmanjšanja 2.237,65 2.237,65

6.18 Nepriznani odhodki v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance 1.514,54 1.514,54

6.22 Nepriznani odhodki za amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, katerih nabavna vrednost je bila predhodno odpisana in davčno priznana

723,11 723,11

7. Popravek odhodkov na raven davčno priznanih - povečanja / /

8. DAVČNO PRIZNANI ODHODKI (5-6+7) 1.168.220,80 1.168.220,80

9. RAZLIKA med davčno priznanimi prihodki in odhodki (4-8) 25.274,71 25.274,71

10. RAZLIKA med davčno priznanimi odhodki in prihodki (8-4) / /

11. Sprememba davčne osnove pri prehodu na nov način računovodenja, pri spremembah računovodskih usmeritev, popravkih napak in prevrednotenjih

235,42 /

11.1 Povečanje davčne osnove za znesek razlik zaradi prehoda na spremenjen način sestavljanja računovodskih poročil, ki se vključi v davčno osnovo v tem obračunu

235,42 /

12. Povečanje davčne osnove / / 13. DAVČNA OSNOVA (9+11+12) ali (11+12-

10), če je > 0 25.510,13 25.274,71

14. DAVČNA IZGUBA (11+12-10), če je < 0 / /

53

15. Zmanjšanje davčne osnove in davčne olajšave (vendar največ do višine davčne osnove)

3.200,16 4.800,24

15.2 Olajšava za investirani znesek v opredmetenaosnovna sredstva in v neopredmetena dolgoročna sredstva

3.200,16 4.800,24

16. OSNOVA ZA AKONTACIJO DOHODNINE (13-15) 22.309,97 20.474,47

17. AKONTACIJA DOHODNINE 6.896,66 6.328,12 18. Odbitek tujega davka / / 19. Povečanje davka zaradi spremembe odbitka

tujega davka / /

20. DAVČNA OBVEZNOST (17-18+19) 6.896,66 6.328,12 21. Zmanjšanje davčne obveznosti za plačani

znesek odtegnjenega davka / /

22. Obračunana predhodna akontacija 8.030,68 8.030,68 23. OBVEZNOST DOPLAČILO AKONTACIJE

(20-21-22), če je > 0 / /

24. PREVEČ OBRAČUNANA PREDHODNA AKONTACIJA (20-21-22), če je < 0

1.134,02 1.702,56

25. OSNOVA ZA DOLOČITEV PREDHODNE AKONTACIJE 22.309,97 20.474,47

26. Predhodna akontacija 6.896,66 6.328,12 27. Mesečni obrok predhodne akontacije 574,72 527,34 Vir: povzeto iz tabele 10 Davčno priznani prihodki in davčno priznani odhodki za leto 2006 v našem primeru pri Podjetniku X ostanejo nespremenjeni glede na SRS 2001 in SRS 2006. Davčno priznani prihodki znašajo v obeh primerih 286.009.265 tolarjev oz. 1.193.495,51 evrov, davčno priznani odhodki pa 279.952.431 tolarjev oz. 1.168.220,80 evrov. Prav tako ostaja enaka tudi razlika med njimi in sicer prihodki so za 6.056.834 tolarjev oz. 25.274,71 evrov večji od odhodkov. V točki 6.22 davčne bilance znašajo v letu 2006 nepriznani odhodki za amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, katerih nabavna vrednost je bila predhodno odpisana in davčno priznana, 173.285 tolarjev oz. 723,11 evrov. Osnovna sredstva in drobni inventar do nabavne vrednosti 120.000 tolarjev oz. 500 evrov lahko amortiziramo tako kot ostala osnovna sredstva in sicer v obdobju nekaj let. V letu 2006 smo zato za ta znesek zmanjšali davčno priznane odhodke za amortizacijo teh osnovnih sredstev v tekočem letu. Sprememba standardov je v davčnem obračunu najbolj vplivala na točko 11 zaradi prehoda na nov način računovodenja, zaradi sprememb računovodskih usmeritev, popravkov napak in prevrednotenja. Davčna osnova se je povečala za 56.416

54

tolarjev oz. 235,42 evrov, do tega zneska pa sta nas privedli dve spremembi, ki sta se zgodili istočasno. Davčna osnova se je povečala za znesek 71.744 tolarjev oz. 299,38 evrov pri popravku poslovnega izida preteklega leta zaradi neobračunanih prihodkov iz naslova predhodno odpisanih poslovnih terjatev, ki so bile plačane, kajti poslovni izid preteklega leta se po novih standardih popravlja preko kapitala. Hkrati pa se je davčna osnova zmanjšala za vrednost 15.328 tolarjev oz. 63,96 evrov zaradi spremembe računovodske usmeritve v zvezi s spremenjenim načinom vrednotenja zalog materiala in blaga, saj je Podjetnik X s 1. januarjem 2006 prešel iz metode vrednotenja zalog po povprečnih cenah in je pričel svoje zaloge voditi po FIFO metodi (first in – first out metoda). Do zneska 56.416 tolarjev oz. 235,42 evrov smo torej prišli tako, da smo od zneska 71.744 tolarjev oz. 299,38 evrov odšteli znesek 15.328 tolarjev oz. 63,96 evrov. Zaradi prehoda na spremenjen način vrednotenja zalog pa se glede na standarde spremeni davčna osnova za leto 2006. Po novih SRS 2006 je za razliko v vrednosti novega vrednotenja zalog večja od osnove, izračunane po starih SRS 2001, kjer so se zaloge vrednotile po metodi povprečnih cen. Druga večja sprememba pa je vidna v točki 15.2 davčnega obračuna. V letu 2005 po SRS 2001 je olajšava za investiranje znašala 30 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, v letu 2006 s prehodom na nove standarde pa je prišlo do spremembe. V letu 2006 je Podjetnik X v opredmetena osnovna sredstva investiral 3.834.435 tolarjev oz. 16.000,81 evrov. Podjetniki lahko v tem letu znižajo svojo davčno osnovo oziroma dobiček z uveljavljanjem olajšave v višini samo 20 % investiranega zneska, kar pomeni, da se davčna osnova v letu 2006 po SRS 2001 zmanjša za 1.150.330 tolarjev oz. 4.800,24 evrov, po SRS 2006 pa le za 766.887 tolarjev oz. 3.200,16 evrov. To pa posledično pomeni višjo osnovo za akontacijo dohodnine pri samostojnem podjetniku v letu 2006 po novih standardih. Akontacija dohodnine iz dohodka iz dejavnosti se za davčno leto izračuna od davčne osnove. Le-ta v letu 2006 po SRS 2006 znaša 1.652.716 tolarjev oz. 6.896,66 evrov, preračunana po SRS 2001 pa 1.516.472 tolarjev oz. 6.328,12 evrov, kar je razvidno iz podatkov v tolarjih v tabelah 12 in 14 oziroma iz podatkov, preračunanih v evre, v tabelah 13 in 15. Tabela 12: Izračun akontacije dohodnine od osnove za akontacijo dohodnine iz podatkov za leto 2006 po SRS 2006 v tolarjih

Nad Do Znesek davka Stopnja davka 5.247.940 1.612.363

5.247.940 5.346.363 40.353 41 % Vir: povzeto iz tabele 4

55

Tabela 13: Izračun akontacije dohodnine od osnove za akontacijo dohodnine iz podatkov za leto 2006 po SRS 2006 v evrih

Nad Do Znesek davka Stopnja davka 21.899,27 6.728,27

21.899,27 22.309,98 168,39 41 % Vir: povzeto iz tabele 12 Osnova za akontacijo dohodnine za leto 2006 po SRS 2006 znaša 5.346.363 tolarjev oz. 22.309,98 evrov. Podjetnik sodi v četrti dohodninski razred, kar pomeni, da moramo znesku 1.612.363 tolarjev oz. 6.728,27 evrov prišteti 41 % razlike med osnovo in vrednostjo 5.247.940 tolarjev oz. 21.899,27 evrov, ki znaša 40.353 tolarjev oz. 168,39 evrov. Tako dobimo podjetnikovo akontacijo dohodnine v vrednosti 1.652.716 tolarjev oz. 6.896,66 evrov. Tabela 14: Izračun akontacije dohodnine od osnove za akontacijo dohodnine iz podatkov za leto 2006 po SRS 2001 v tolarjih

Nad Do Znesek davka Stopnja davka 2.540.000 617.200

2.540.000 4.906.504 899.272 38 % Vir: povzeto iz tabele 3 Tabela 15: Izračun akontacije dohodnine od osnove za akontacijo dohodnine iz podatkov za leto 2006 po SRS 2001 v evrih

Nad Do Znesek davka Stopnja davka 10.599,23 2.575,52

10.599,23 20.474,48 3.752,60 38 % Vir: povzeto iz tabele 14 Osnova za akontacijo dohodnine za leto 2006 po SRS 2001 znaša 4.906.504 tolarjev oz. 20.474,48 evrov. Podjetnik sodi v tretji dohodninski razred, kar pomeni, da moramo znesku 617.200 tolarjev oz. 2.575,53 evrov prišteti 38 % razlike med osnovo in vrednostjo 2.540.000 tolarjev oz. 10.599,23 evrov, ki znaša 899.272 tolarjev oz. 3.752,60 evrov. Tako dobimo podjetnikovo akontacijo dohodnine v vrednosti 1.516.472 tolarjev oz. 6.328,12 evrov. Akontacija dohodnine je torej davčna obveznost Podjetnika X, ki se za davčno leto izračuna od davčne osnove, podjetnik pa mora vsak mesec plačati eno dvanajstino v obliki mesečnega obroka. Glede na to, da smo imeli v našem primeru preveč obračunane predhodne akontacije, pa lahko podjetnik zahteva vračilo le-te.

56

Ugotovili smo, da ima Podjetnik X v letu 2006 po SRS 2006 višji dobiček in s tem višjo akontacijo dohodnine kot bi jo imel, če bi računovodenje še vedno temeljilo na SRS 2001. Na to razliko pa v največji meri vpliva zmanjšanje olajšav za investiranje iz 30 % v letu 2005 na 20 % v letu 2006. 6.3 Ostale spremembe, uvedene z novim SRS 2006 Spremenila se je bilanca stanja, saj se sredstva od leta 2006 dalje delijo na dolgoročna in kratkoročna in ne več na stalna in gibljiva, kot je bilo do vključno z letom 2005. V bilanci stanja se za leto 2006 zahteva prikaz sredstev in obveznosti do virov sredstev na tri datume in sicer: 31.12.2005, 1.1.2006 in 31.12.2006, saj je ob prehodu na slovenske računovodske standarde podjetje moralo opraviti prilagoditve in preračune postavk v računovodskih izkazih skladno s SRS 2006 (Djukić 2007, 37). Od leta 2005 dalje so zasebniki dolžni pripraviti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki je mnogo bolj zapleten in ne več napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti. To pomeni, da mora podjetnik v davčnem obračunu sam izračunati svojo davčno obveznost za razliko od davčnih napovedi pred letom 2005, na podlagi katerih je zasebniku davčno osnovo na podlagi vsakoletnega obvestila o višini akontacije odmeril davčni organ. Zadnje takšno obvestilo so zasebniki prejeli za plačevanje akontacije za leto 2005 in sicer na začetku leta 2005 (Macarol in Tomšič Drobež 2007, 21). Davčni obračuni od vključno z letom 2005 dalje se morajo oddati do 31. marca naslednjega leta za preteklo leto in ne več do 28. februarja, kot je veljalo prej. Obrazec za davčni obračun je za leto 2006 nekoliko daljši kot za leto 2005, ker je dodanih nekaj zaporednih številk zaradi novih SRS 39, vendar pa obrazec ni zelo spremenjen, saj ni bilo sprejetih veliko zakonskih sprememb. Ostale pomembnejše spremembe in razlike v zvezi s SRS: • dolgoročne rezervacije se v letu 2005 po SRS 2001 delijo na dolgoročno

odložene prihodke in dolgoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke, v letu 2006 po SRS 2006 pa so to le vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki (Macarol in Tomšič Drobež 2007, 29);

• prejete državne podpore za nakup osnovnih sredstev od leta 2005 dalje ne povečujejo več davčne osnove (prav tam, 31);

• po novih SRS 2006 smemo iz davčne osnove izvzeti prihodke, ki v tekočem ali predhodnih davčnih obdobjih niso predstavljali davčno priznanih odhodkov – to so stroški prisilne izterjave ali drugih dajatev, kazni, ki jih izreče pristojni organ in obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev (prav tam, 32);

• odhodki za plače in nadomestila delavcev so bili do leta 2006 davčno priznani le do višine, ki je bila v skladu s kolektivnimi pogodbami; od leta 2006 dalje pa velja, da se plače zaposlenih priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, kar

57

pomeni, da je lahko obračunana plača tudi višja od zneska v pogodbi, vendar se vseeno prizna kot odhodek v obračunanem znesku, kar je tudi pravičnejše (prav tam, 34);

• po SRS 2006 je spremenjeno evidentiranje nepremičnin, ki jih dajemo v najem – preveriti je namreč potrebno, ali jih lahko še naprej evidentiramo kot opredmetena osnovna sredstva ali smo jih dolžni preknjižiti med naložbene nepremičnine (prav tam, 37);

• po SRS 2006 smemo med material razporediti stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 € (po SRS 2001 do 100 € posamične nabavne vrednosti), pri čemer se moramo odločiti, ali bomo stvari drobnega inventarja razvrščali med opredmetena osnovna sredstva in jih amortizirali ali jih bomo dali direktno v strošek; pri neopredmetenih osnovnih sredstvih do 500 € nabavne vrednosti se priznava amortizacija do višine enakomerne časovne amortizacije in davčno priznane stopnje 10 % (prav tam, 52);

• od leta 2006 dalje je potrebno v davčnem obračunu v rubriko prehitre odtujitve osnovnih sredstev (prej kot v treh letih) vpisati tudi znesek olajšave za vlaganje v neopredmetena dolgoročna sredstva, ki so jo smeli zasebniki izkoristiti prvič v letu 2005 (prav tam, 53);

• od 1. januarja 2006 dalje se kapitalski dobički, obresti in dividende kot pasivni dohodki obdavčujejo izločeno po 20 % stopnji;

• s 1. januarjem 2006 se vsi dohodki iz oddajanja premoženja v najem ali prenosa premoženjske pravice smatrajo kot dohodki iz premoženja in ne več kot dohodki iz dejavnosti in

• druge. V letu 2009 je prišlo do sprememb mednarodnih računovodskih standardov, zato je bilo potrebno ustrezno spremeniti in dopolniti tudi SRS. Novosti v spremenjenih SRS 2006, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS št. 1/2010, s spremembami v Uradnem listu RS št. 90/2010, so začele veljati 1. januarja 2010 in kljub temu, da ni prišlo do večjih sprememb, nekatere izmed njih lahko pomembno vplivajo na poslovni izid in s tem tudi na višino davčne obveznosti podjetja. S spremembami in dopolnitvami SRS pa so bila nekatera pravila računovodenja tudi natančneje in jasneje zapisana. Pomembnejše novosti v spremenjenih SRS 2006, ki veljajo od 1. januarja 2010 dalje, se nanašajo na (povzeto po Odar, 2010): • Uvod v SRS:

o nova pravila računovodskega poročanja v zvezi z združitvami; • SRS 1 - Opredmetena osnovna sredstva :

o so poleg tistih, ki jih ima podjetje v lasti ali finančnem najemu, tudi tista, ki jih na drug način obvladuje in uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem,

o nabavno vrednost jim povečujejo stroški izposojanja (to so stroški odobritve prejetih posojil in obresti),

58

o sprememba vodi v višjo vrednost sredstev in višje računovodske dobičke, s tem pa ima podjetnik višji obdavčljivi dobiček;

• SRS 4 - Zaloge: o vsako zmanjšanje vrednosti zalog obremenjuje poslovne odhodke, o pri dolgotrajnih proizvodnih procesih se stroški izposojanja (to so

obresti) vštevajo v vrednost nedokončane proizvodnje in proizvodov; • SRS 8 – Kapital:

o nova vrsta kapitalskih rezerv, ki se oblikujejo na podlagi prisilne poravnave v znesku zmanjšanja obveznosti, ki ni bil porabljen za pokrivanje prenesene izgube;

• SRS 19 – Vrste poslovnega izida: o nova vrsta poslovnega izida je celotni vseobsegajoči donos, ki vsebuje

vse spremembe kapitala v obdobju, razen tistih, ki so posledica poslov z lastniki;

• SRS 21 - Knjigovodske listine: o poudarjajo pomen oblikovanja in posedovanja temeljnega

računovodskega akta oziroma Pravilnika o računovodenju v vsakem podjetju;

• SRS 25 – Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje: o obsežne spremembe zasledimo zaradi novega izkaza (celotnega)

vseobsegajočega donosa; • SRS 27 – Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje:

o zaradi novega izkaza vseobsegajočega donosa se standard 27 spremeni v celoti;

• SRS 33 – Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah: o določena so nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih

knjig. SRS 39 se ni spremenil, morebitne spremembe pa je lahko zaznati le zaradi vpliva sprememb SRS 1 in pa SRS 2 (Neopredmetena sredstva in aktivne časovne razmejitve), ki prav tako ni doživel večjih sprememb. 6.4 Sklepne ugotovitve Pri ugotavljanju davčne osnove mora samostojni podjetnik pri izkazovanju prihodkov in odhodkov upoštevati enaka pravila kot družbe, razen če je v Zakonu o dohodnini za posamezen prihodek ali odhodek predpisana drugačna davčna obravnava. Pri obdavčitvi Podjetnika X prihaja do največjih razlik v davčnem obračunu glede na novo in staro davčno zakonodajo prav zaradi znižane stopnje olajšave za investiranje in zaradi prehoda na nov način računovodenja zaradi uvedbe novih SRS 2006.

59

V letu 2006 ima Podjetnik X po novih SRS 2006 višjo davčno osnovo, kot bi jo imel po SRS 2001, kar pomeni večji dobiček, posledično večjo davčno obremenitev in s tem tudi višjo akontacijo dohodnine.

60

7 UGOTOVITEV PROBLEMOV IN PREDLOGI ZA REŠITVE Sestavni del pravilnika o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, je obrazec davčnega obračuna, njegove priloge ter metodologija za izpolnjevanje tega obrazca. Sprejetje in objava tega pravilnika je vsako leto predstavljala problem, saj je bil vsako leto sprejet šele nekje februarja za preteklo leto, kar je davčnim zavezancem ustvarilo veliko dodatnega dela, še posebej pa računovodskim servisom, ki so takrat že sestavljali davčne obračune, kar je bilo zanje še posebno neugodno, še posebej v primeru, če se je pozneje sprejeti pravilnik precej razlikoval od objavljenega predloga, ki je zavezancem služil kot podlaga za sestavo obračuna. Zadnja leta se je ta zadeva uredila, saj je sprejetje pravilnika postalo ažurnejše, zato podjetnikom in računovodskim servisom ne predstavlja več problema. Ureditev davčnih predpisov v zvezi z vloženim obračunom je bila do vključno z letom 2006 nekonsistentna, ker se je dobiček podjetnika obdavčeval po dohodninski lestvici, hkrati pa se mu ni omogočalo uveljavljanja dohodninskih olajšav (Mohorič in drugi 2007, 22). Do vključno z letom 2006 so podjetniki plačevali visoke zneske akontacije dohodnine, ki so bili odvisni od davčne osnove, pri dokončni izdani dohodninski odločbi pa se jim je denar vrnil. To je za številne podjetnike predstavljalo zelo veliko likvidnostno težavo. Z letom 2007 pa sta že bili v davčni obračun dani splošna olajšava in posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, zato se od tedaj naprej davčni obračun in dohodninska napoved ne razlikujeta več, če je to edini podjetnikov dohodek. Upravičena kritika pa velja tudi vsebini postavk v obračunu, saj so te postavke v precejšnji meri neprilagojene podjetnikom, zapletene, dodatno težavo pa povzročajo novi računovodski standardi in njihova neusklajenost z davčnimi predpisi. Z veliko verjetnostjo je mogoče trditi, da bo pri podjetnikih ostalo precej postavk praznih, ker podjetniki po principu racionalnosti ne opravljajo raznih prevrednotenj, oblikovanj rezervacij in podobno, ki jih predvidevajo računovodski standardi, toda za davčne namene se ti odhodki ne priznavajo. Prav tako ni razumljivo, na kakšen način je denimo v predlogu obrazca (kot tudi v zakonu) postavka, v katero se vpisuje podatek o plačanih podkupninah, katere zagotovo ne bo izpolnil noben podjetnik, ker bi sicer tvegal, da se zoper njega uvede kazenski postopek (Mohorič in drugi 2007, 22). Tudi danes se podjetniki srečujejo s številnimi davčnimi problemi. Največji problem predstavljajo davčne utaje, ki se pojavljajo v naslednjih oblikah: • napačni obračuni DDV, • neoddani DDV obračuni ali zamude pri oddaji le-teh,

61

• namerno poročanje manjše DDV obveznosti od dejanske (popoln uspeh je, če DURS ne odkrije, da je bilo izdanih večje število računov z DDV kot prikazanih v obračunu) ali obračun po nepravilni stopnji,

• strukture za namerno zniževanje DDV obveznosti, • neidentifikacija za DDV ob preseganju praga, • siva ekonomija in • organiziran kriminal z namenom DDV utaj.

Veliko davčno tveganje pa predstavljajo tudi sistemske napake v sistemu DDV, tovrstno tveganje pa narašča z velikostjo poslovnega sistema. Največkrat so vzrok zanje človeške napake, nepoznavanje davčnih pravil, nepravilno razumevanje le-teh, nepoznavanje transakcij v nabavnih oziroma prodajnih službah, spregledane spremembe pri izvajanju transakcij (npr. dobavnih pogojev, kraj prometa blaga), menjava sodelavcev v prodajnih oziroma nabavnih službah, neustrezne ali nezadostne pogodbe, nezadostna dokumentacija, neustrezna vpeljava novih pravil in neustrezen prenos odgovornosti na osebe, ki determinirajo davčne posledice (Zadravec, 2009). Med enega največjih davčnih problemov sodobnega časa pa sodijo tudi transferne cene. Poslovanje med povezanimi osebami je zaradi svoje specifičnosti, predvsem pa možnosti prilagajanja davčnih osnov vključenih, izpostavljeno strožjemu in natančnejšemu davčnemu nadzoru kot poslovanje z nepovezanimi akterji na trgu. S prefinjeno in domišljeno poslovno politiko je namreč v primeru povezanih oseb možno optimirati poslovne rezultate pri tistem gospodarskem subjektu, kjer je to najbolj smiselno. S takim optimiranjem poslovnih rezultatov pa bi brez ustreznih davčnih omejitev lahko prihajalo tudi do prilagajanja davčne osnove in s tem do namernega izogibanja plačilu davkov. Ker se obveznost za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji, pa tudi v večini drugih držav, ugotavlja na podlagi izhodišč poslovne bilance oziroma izkaza poslovnega izida, je zelo pomembno, kakšne poslovne rezultate ustvarijo v posel vključene osebe. A bistvo je nekje drugje in sicer veliko bolj kot tisto, kaj je bilo dejansko zaračunano, je v okviru presojanja transfernih cen za namene obdavčitve pomembno ugotoviti, kaj bi moralo biti zaračunano, pa morda ni bilo, oziroma po kakšni vrednosti bi moralo biti zaračunano, pa morda ni bilo (Računovodja.com, 2008).

62

8 SKLEPNE MISLI V diplomskem delu smo se osredotočili na obdavčitev samostojnega podjetnika na področju dejavnosti, ki se ukvarja s servisiranjem in vzdrževanjem vozil. Samostojni podjetnik mora pri svojem poslovanju, vodenju poslovnih knjig in izdelavi letnega poročila upoštevati določila ZGD-1, ki so pravna osnova za SRS 2006 in pravijo, da je podjetnik fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost z lastnim delom in z lastnimi sredstvi. Pravno podlago za vodenje poslovnih knjig malih samostojnih podjetnikov predstavlja SRS 39, ki smo ga začeli uporabljati 1. januarja 2006 in je zamenjal stare SRS 2001 ter s tem prinesel kar nekaj novosti in sprememb v računovodstvu podjetnika. Pri poslovnih dogodkih, ki se pojavljajo redkeje, pa mora le-ta upoštevati splošne SRS 2006. Prav tako pa ima podjetnik v primerjavi z drugimi organizacijskimi oblikami možnost vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, enkrat letno pa je dolžan sestaviti in na AJPES predložiti letno poročilo, ki obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Samostojni podjetnik je po ZDoh-2 obdavčen z dohodnino na dohodek, ki ga dosega z opravljanjem svoje dejavnosti. Obdavčitev z dohodnino temelji na progresivni lestvici, kar pomeni, da čim večji dobiček bo podjetnik ustvaril, z višjo davčno stopnjo bo obdavčen. Podjetnik pa se pri svojem poslovanju srečuje tudi s številnimi drugimi finančnimi obveznostmi. Poleg davka na dodano vrednost je podjetnika vse do konca leta 2008 bremenil davek na izplačane plače, ki je prenehal veljati s 1. januarjem 2009, podjetnik pa ga je moral plačevati v odstotkih od bruto plač svojih zaposlenih, kjer je prav tako veljala progresivna lestvica obdavčitve, kajti višja kot je bila bruto plača, višji je bil ta davek. Samostojni podjetniki, ki dosegajo visoke dobičke, pa so še vedno dolžni plačevati višje prispevke za socialno varnost, saj je zavarovalna osnova odvisna od višine dobička. Specifične dajatve podjetnika v servisni dejavnosti so okoljske dajatve. Podjetnik jih mora plačevati v obliki različnih ekoloških taks in sicer zaradi nastajanja nevarnih odpadkov ter odvajanja odpadnih voda v kanalizacijo. Omenili smo tudi nekaj aktualnih problemov, s katerimi se na trgu srečujejo tako samostojni podjetniki kot tudi družbe. Najpomembnejši med njimi je utaja davka na dodano vrednost, ki se najpogosteje kaže v obliki nemerodajnih in neverodostojnih obračunov DDV in pa v obliki sive ekonomije. Vse večji problem pa predstavljajo tudi transferne cene pri poslovanju med povezanimi osebami.

63

Cilji in trditve, ki smo si jih zastavili v diplomskem delu, so doseženi in potrjeni, saj smo poleg SRS 39 predstavili vse davke, prispevke in obvezne dajatve ter specifične okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki so pomembni za poslovanje in računovodenje samostojnega podjetnika. Prav tako pa smo nakazali tudi na spremembe zakonodaje, ki se je spremenila tekom pisanja diplomske naloge. Na osnovi praktičnega primera smo naredili primerjavo davčnih obračunov za leti 2006 po SRS 2006 in 2005 po SRS 2001. Trdimo lahko, da sprememba davčne zakonodaje pomembno vpliva na celotno poslovanje in računovodenje podjetnika, kajti različno obravnavanje računovodskih postavk privede do različnega končnega izida v davčnem obračunu, zato je potrebno ažurno spremljati in upoštevati vse davčne spremembe, ki kakorkoli vplivajo na poslovanje samostojnega podjetnika.

64

9 POVZETEK Samostojni podjetnik je fizična oseba, katere status ureja ZGD-1 in je po ZDoh-2 obdavčena z dohodnino. Dohodek iz dejavnosti predstavlja dobiček, ki ga je podjetnik z opravljanjem svoje dejavnosti dosegel v koledarskem letu, davčno osnovo pa znižuje z davčnimi olajšavami, ki privedejo do nižje akontacije dohodnine. Poleg dohodnine podjetnika bremenijo tudi drugi davki, kot so davek na dodano vrednost, davek na izplačane plače, ki je prenehal s 1. januarjem 2009, in prispevki za socialno varnost. Poudariti je potrebno, da podjetnika, ki se ukvarja z avtoservisno dejavnostjo, bremenijo tudi različne okoljske dajatve. Pri vodenju poslovnih knjig in evidenc mora samostojni podjetnik upoštevati SRS 39 in splošne SRS 2006, prav tako pa jih mora upoštevati pri izdelovanju letnega poročila v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ter pri sestavljanju davčnega obračuna. Praktični primer, ki smo ga v diplomski nalogi obravnavali, je pokazal, da je obdavčitev podjetnika po SRS 2006 višja kot bi bila, če se SRS ne bi spremenili in bi podjetnik še vedno upošteval pravila računovodenja iz SRS 2001. Ključne besede: samostojni podjetnik, obdavčitev, davki, davčni zavezanec, računovodski standardi, dohodnina, davčna osnova, davčni obračun. SUMMARY Private entrepreneur is a natural person, which status is regulated by ZGD-1 and is by ZDoh-2 subject of personal income tax. Income derived from activities represents the profit gained in a calendar year and the taxable base is decreased by the tax reliefs, which results in a lower advance for the personal income tax. In addition to the personal income tax private entrepreneur is charged with other taxes such as value added tax, wages tax, which expired in first January 2009, and social security contributions. It should be noted that the entrepreneur engaged in car repair activity, is charged with various environmental benefits. Keeping the accounts and records the private entrepreneur must consider the SRS 39 and the general SRS 2006. The same shall be applied, preparing the annual reports together with the balance sheet and income statement, and when drafting tax calculation.

65

The practical example, which was discussed in this thesis, has shown that the taxation of private entrepreneurs according to the SRS 2006 is higher than it would be if the SRS would not change and the private entrepreneur would be still able to apply the rules of accounting from SRS 2001. Key words: private entrepreneur, taxation, taxes, taxpayer, accounting standards, personal income tax, taxable base, tax calculation.

66

10 SEZNAM LITERATURE 1. Barič, Kristina in Slavica Pirš. 2008. Plače. Obrtnik 1: 11. 2. Barič, Kristina in Slavica Pirš. 2009. Podatki za obračun plač in drugih dohodkov

iz delovnega razmerja. Obrtnik 1: 11. 3. Djukić, Tatjana. 2007. Priloge davčnega obračuna za leto 2006. Obrtnik 2: 37. 4. Djukić, Tatjana. 2007. Preden s.p. pospravi dokumentacijo za leto 2006 v

arhiv. Obrtnik 4: 78. 5. Evidenca sklepov za zasebnika. 2006. E-seminar. Str. 1, 7. 6. Gostiša, Milica in Dunja Verbajs. 2007. Davčni obračun in letno poročilo za

poslovno leto 2006 za samostojne podjetnike in pravne osebe (e-seminar). Monotro - Razvojni center strokovnih izobraževanj. Str. 6 - 7, 18.

7. Hren, Melita. 2010. Diplomsko delo. Analiza novosti obdavčitve storitev z davkom na dodano vrednost v letu 2010 primerjalno s sedanjimi rešitvami.

8. Kerčmar, Sebastjan, Tratar, Boštjan in Tomaž Boltin. 2006. Praktični komentar novega zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Lesce: Legat. Str. 33.

9. Kovač, Matjaž. 2006. Pomembnejše spremembe obdavčevanja po davčni reformi. Revija za računovodstvo in finance Iks 12. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Str. 52 - 54, 59 – 60.

10. Macarol, Božena in Tomšič Drobež, Mateja. 2007. Obdavčitev zasebnikov v letu 2006 (e-seminar). Str. 1, 2, 3 - 6, 8 - 9, 13, 21, 29, 31 – 32, 34, 37, 52 – 53.

11. Masle, Marina, in Valerija Ažman. 2007. Novosti pri predložitvi letnih poročil gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov. Revija za računovodstvo in finance Iks 1 - 2. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Str. 33 - 34.

12. Mohorič, Iztok. 2006. Napoved za odmero dohodnine za leto 2005. Obrtnik 3: 40.

13. Mohorič, Iztok. 2007. Dohodnina za leto 2006. Obrtnik 3: 62. 14. Mohorič, Iztok. 2009. Novosti pri davku na dodano vrednost. Obrtnik 12: 162. 15. Mohorič, Iztok, Barič, Kristina, Verbajs, Dunja in Tatjana Djukić. 2007. Davčni

obračun za zavezance za davek iz dejavnosti. Obrtnik 2: 22. 16. Ocvirk, Marko. 2010. Plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja. Obrtnik 1:

21. 17. Odar, Marjan. 2007. Računovodsko poročanje za leto 2006. Revija za

računovodstvo in finance Iks 1 – 2. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Str. 7, 9 – 10, 13.

18. Odar, Marjan. 2010. Bistvene novosti v spremenjenih SRS 2006, ki veljajo od 1. januarja 2010. Revija za računovodstvo in finance Iks 5. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Str. 9 - 14.

19. OZS - Obrtna zbornica Slovenije. 2006. Okoljski priročnik za avtomehanike, kleparje, ličarje in avtopralničarje. Ljubljana. Str. 102, 103.

20. Šel, Ivan. 2007. Bližajo se roki za oddajo letnih poročil. Obrtnik 3: 22. 21. Štravs, Simona, Muster, Blanka, Režek, Erika in Dušan Jeraj. 2007a.

Obdavčitev fizičnih oseb. V Davki enostavno in jasno, urednik J. Ursiny. Ljubljana: Verlag Dashofer, založba, d.o.o..

67

22. Štravs, Simona, Muster, Blanka, Režek, Erika in Dušan Jeraj. 2007b. Davek na dodano vrednost. V Davki enostavno in jasno, urednik J. Ursiny. Ljubljana: Verlag Dashofer, založba, d.o.o..

23. Verbajs, Dunja. 2007. Spremembe zakona o DDV po 1.1.2007. Obrtnik 2: 46. 24. Zalokar, Nuša. 2007. DDV – nov opis obdavčljivega prometa in izbris iz registra

s 1. januarjem 2007. Revija za računovodstvo in finance Iks 1 – 2. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Str. 294.

25. Zupančič, Vera. 2002. Gradivo za izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni računovodja. Letno poročilo in obdavčitev zasebnikov iz opravljanja dejavnosti. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Str. 3.

26. Zupančič, Vera. 2007. Letno poročilo samostojnih podjetnikov posameznikov za poslovne potrebe. Revija za računovodstvo in finance Iks 4. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Str. 136, 137, 138, 153, 161.

68

11 SEZNAM VIROV 1. Agencija Republike Slovenije za okolje (2006). Varstvo okolja [online].

Dostopno na: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/ 2. Bilanca stanja Podjetnika X za leto 2005. 3. Bilanca stanja Podjetnika X za leto 2006. 4. Bruto bilanca stanja Podjetnika X za leto 2005. 5. Bruto bilanca stanja Podjetnika X za leto 2006. 6. Davčni obračun s prilogami Podjetnika X za leto 2005. 7. Davčni obračun s prilogami Podjetnika X za leto 2006. 8. Carinska uprava Republike Slovenije (2007). Okoljska dajatev za

onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil [online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/trosarine/okoljske_dajatve/okoljska_dajatev_za_onesnazevanje_okolja_zaradi_nastajanja_izrabljenih_motornih_vozil/.

9. Izkaz poslovnega izida Podjetnika X za leto 2005. 10. Izkaz poslovnega izida Podjetnika X za leto 2006. 11. JAPTI – Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije

(2004a). Vodenje poslovnih knjig in poročanje DURS in AJPESu [online]. Dostopno na: http://www.pcmg.si/index.php?action=print&id=1141.

12. JAPTI – Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (2004b). Struktura finančnih poročil in finančni kazalniki [online]. Dostopno na: http://www.pcmg.si/index.php?action=print&id=1139.

13. JAPTI – Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (2005). Osnovne opredelitve s.p. [online]. Dostopno na: http://www.pcmg.si/index.php?id=1135.

14. Kovačič, Robert (2002). Spletni priročnik za knjigovodstvo [online]. Dostopno na: http://www.mojdenar.com/alea/dokumenti/dokument.asp?id=13#kaz2.

15. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije (2006a). Brošura - Dohodnina [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/brosura_dohodnina/.

16. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije (2006b). Novi zakon o dohodnini – bistvene novosti in spremembe [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/aktualno/novi_zakonski_akti/novi_zakon_o_dohodnini_bistvene_novosti_in_spremembe/.

17. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije (2006c). Novi Zakon o davku na dodano vrednost – bistvene novosti in spremembe [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/aktualno/novi_zakonski_akti/novi_zakon_o_davku_na_dodano_vrednost_bistvene_novosti_in_spremembe/.

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/�

http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/trosarine/okoljske_dajatve/okoljska_dajatev_za_onesnazevanje_okolja_zaradi_nastajanja_izrabljenih_motornih_vozil/�



http://www.mojdenar.com/alea/dokumenti/dokument.asp?id=13#kaz2�

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/brosura_dohodnina/�

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/brosura_dohodnina/�

http://www.durs.gov.si/si/aktualno/novi_zakonski_akti/novi_zakon_o_dohodnini_bistvene_novosti_in_spremembe/�

http://www.durs.gov.si/si/aktualno/novi_zakonski_akti/novi_zakon_o_dohodnini_bistvene_novosti_in_spremembe/�

http://www.durs.gov.si/si/aktualno/novi_zakonski_akti/novi_zakon_o_davku_na_dodano_vrednost_bistvene_novosti_in_spremembe/�

http://www.durs.gov.si/si/aktualno/novi_zakonski_akti/novi_zakon_o_davku_na_dodano_vrednost_bistvene_novosti_in_spremembe/�

69

18. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije (2006č). Splošna pojasnila o DDV [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/splosna_pojasnila_o_ddv/.

19. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije (2006d). Davek na motorna vozila - pojasnila [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_motorna_vozila_pojasnila/.

20. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije (2006e). Zahtevek za vračilo okoljske dajatve [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/okoljska_dajatev_za_onesnazevanje_okolja_zaradi_nastajanja_izrabljenih_motornih_vozil_za_fizicne_osebe_obrazci/zahtevek_za_vracilo_okoljske_dajatve/.

21. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije (2006f). Obrazec za obračun davka na izplačane plače [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_izplacane_place_obrazci/obrazec_za_obracun_davka_na_izplacane_place/.

22. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije (2006g). Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - pojasnila [online]. Dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost_/prispevki_za_socialno_varnost_samozaposlenih_pojasnila/placevanje_prispevkov/?type=98.

23. Računovodja.com. 2006. Najpomembnejše novosti, ki jih prinašajo posamezni zakoni [online]. Dostopno na: http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1339.

24. Računovodja.com. 2008. Kaj so transferne cene [online]. Dostopno na: http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2140/Kaj_so_transferne_cene?.

25. Register osnovnih sredstev Podjetnika X. 26. Slovenski inštitut za revizijo (2006). Slovenski računovodski standard 22

[online]. Dostopno na: http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/SRS_2006/SRS22.pdf.

27. Slovenski inštitut za revizijo (2006). Slovenski računovodski standard 39 [online]. Dostopno na: http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/SRS_2006/SRS39.pdf.

28. Vlada RS. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Uradni list RS, št. 138/2006, s spremembo št. 52/2007.

29. Vlada RS. Slovenski računovodski standard 39. Uradni list RS, št. 6/2005. 30. Vlada RS. Splošni SRS. Uradni list RS, št. 118/2005, s spremembami št.

10/2006, 57/2006, 112/2006, 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010. 31. Vlada RS. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode

in javno kanalizacijo. Uradni list RS, št. 47/2005, s spremembama št. 45/2007, 79/2009.

32. Vlada RS. Uredba o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum. Uradni list RS, št. 32/2006.

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/splosna_pojasnila_o_ddv/�

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/splosna_pojasnila_o_ddv/�

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_motorna_vozila_pojasnila/�

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_motorna_vozila_pojasnila/�

http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/okoljska_dajatev_za_onesnazevanje_okolja_zaradi_nastajanja_izrabljenih_motornih_vozil_za_fizicne_osebe_obrazci/zahtevek_za_vracilo_okoljske_dajatve/�



http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_izplacane_place_obrazci/obrazec_za_obracun_davka_na_izplacane_place/�

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_izplacane_place_obrazci/obrazec_za_obracun_davka_na_izplacane_place/�

http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost_/prispevki_za_socialno_varnost_samozaposlenih_pojasnila/placevanje_prispevkov/?type=98�

http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost_/prispevki_za_socialno_varnost_samozaposlenih_pojasnila/placevanje_prispevkov/?type=98�

http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1339�

http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/SRS_2006/SRS22.pdf�




70

33. Vlada RS. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil. Uradni list RS, št. 6/2005, s spremembama št. 87/2005, 118/2005.

34. Vlada RS. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Uradni list RS, št. 32/2006, s spremembami št. 65/2006, 78/2008, 19/2010.

35. Vlada RS. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanja okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin. Uradni list RS, št. 53/2005, s spremembo št. 19/2010.

36. Vlada RS. Zakon o davčnem postopku ZDavP-1. Uradni list RS, št. 54/2004. 37. Vlada RS. Zakon o davčnem postopku ZDavP-2. Uradni list RS, št. 117/2006, s

spremembami št. 125/2008, 110/2009, 43/2010, 97/2010. 38. Vlada RS. Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1. Uradni list RS, št.

117/2006, s spremembami št. 33/2009, 85/2009, 85/2010. 39. Vlada RS. Zakon o davku na izplačane plače. Uradni list RS, št. 21/2006. 40. Vlada RS. Zakon o davku na motorna vozila ZDMV. Uradni list RS, št. 52/1999,

s spremembami št. 42/2004, 47/2006, 9/2010. 41. Vlada RS. Zakon o dohodnini ZDoh-1. Uradni list RS, št. 70/2005. 42. Vlada RS. Zakon o dohodnini ZDoh-2. Uradni list RS, št. 117/2006, s

spremembami št. 10/2008, 78/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010. 43. Vlada RS. Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1. Uradni list RS, št. 42/2006, s

spremembami št. 60/2006, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 65/2009. 44. Vlada RS. Zakon o prispevkih za socialno varnost ZPSV. Uradni list RS, št.

5/1996, s spremembami, št. 34/1996, 3/1998, 81/2000, 97/2001. 45. Zadravec, Igor (2009). Izbrani problemi DDV – sistemske napake in »missing

traderji«. Planet GV [online]. Dostopno na: http://www.planetgv.si/upload/htmlarea/images/prezentacije/DFK_Zadravec_Igor.pdf

46. Železnik - Logar, Katarina (2006a). Okoljske dajatve. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije [online]. Dostopno na: http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=-1&ID=9422.

47. Železnik - Logar, Katarina (2006b). Navodilo o izvajanju uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije [online]. Dostopno na: http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=4&ID=6005.

48. Železnik - Logar, Katarina (2006c). Kako moram ravnati z izrabljenimi avtomobilskimi gumami v vulkanizerski delavnici po sprejetju nove Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami?. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije [online]. Dostopno na: http://www.ozs.si/prispevek.asp?ID=7807&IDpm=3352.

http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=-1&ID=9422�

http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=4&ID=6005�

http://www.ozs.si/prispevek.asp?ID=7807&IDpm=3352�

UPORABLJENE KRATICE IN KRAJŠAVE • ZGD - Zakon o gospodarskih družbah • SRS – Slovenski računovodski standard • MRS – Mednarodni računovodski standard • ZDoh – Zakon o dohodnini • ZDDV – Zakon o davku na dodano vrednost • DDV – davek na dodano vrednost • ZDMV – Zakon o davku na motorna vozila • DMV – davek na motorna vozila • ZDIP – Zakon o davku na izplačane plače • ZPSV – Zakon o prispevkih za socialno varnost • ZDavP – Zakon o davčnem postopku • DURS – Davčna uprava Republike Slovenije • AJPES - Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve • ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje • OZS – Obrtna zbornica Slovenije

Documents

UNIVERZA V MARIBORU - COnnecting REpositories · upoštevale šele leta 2008. Na kratko pa bomo predstavili tudi spremembe, ki se nanašajo na leti 2009 in 2010. 1.2 Namen, cilji