UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Tržaška 25, 1000 Ljubljana

Dodajanje aktivnosti pri elektronskem

(spletnem) poslovanju spletne knjigarne

EMKA

Seminarska naloga pri predmetu

“Informacijski sistemi”

Podiplomski magistrski študij: Informacijski sistemi in odločanje

Predmet: Informacijski sistemi

Predavatelj in mentor: dr. Marjan Krisper, doc.

Avtor: podiplomski študent Karl Petrič

Žalec, 07.07.2003

Datum oddaje: 08.07.2003

Kazalo poglavij

Povzetek 3

1 Uvod 4

1.1 Opis problema 7

1.2 Namen / cilj seminarske naloge 8

2 Modeliranje spletne knjigarne EMKA s pomočjo UML diagramskih tehnik 9

2.1 Osnovni konceptualni metamodel poslovnega modeliranja 10

2.3 Diagram cilja (poslovni vidik) 12

3 Posnetek delovnega / poslovnega sistema EMKA 15

4 UML poslovno modeliranje spletne knjigarne EMKA 19

4.1 Primeri uporabe 20

5 Diagram zaporedja in diagram sodelovanja 38

6 Razredni objektni diagrami 42

7 Diagram stanja 45

7.2 Diagrami aktivnosti 46

8 Komponentni in arhitekturni diagram 49

9 Pogled v prihodnost (paketni diagram) 51

10 Zaključek 55

11 Viri 56

12 Priloga 57

Povzetek

V tej seminarski nalogi sem s pomočjo “CASE” orodjem Rational Rose Enterprise edition, ki

vključuje tudi UML (Unified Modeling language) diagramske tehnike, obravnaval

elektronsko oziroma spletno poslovanje možne različice spletne knjigarne. V spletno

knjigarno EMKA sem vključil dodatno dejavnost multimedijskega informacijskega sistema

(MMIS), ki naj bi pritegnil čim več strank k obisku in nenazadnje tudi k nakupu proizvodov

ter določenih storitev (npr. knjige, revije, šolske in pisarniške potrebščine, igrače, računalnike

in računalniške programe, spletno svetovanje, spletna komunikacija, itd.). Pri opisu in analizi

spletnega poslovanja spletne knjigarne EMKA sem uporabljal različne modele in diagramske

tehnike (npr. osnovni konceptualni metamodel poslovnega modeliranja, model cilja oziroma

model pridobivanja strank s pomočjo uvedbe MMIS, model Alterjeve piramide, UML

diagramske tehnike kot npr. primer uporabe, razredni diagrami, diagrami zaporedja, diagrami

stanja, diagrami aktivnosti, paketni diagrami itd.).

V nadaljevanju moje seminarske naloge sem podrobneje opisal zgradbo možne različice

MMIS. MMIS pomeni dodatna dejavnost na spletnih straneh elektronske knjigarne (E-

knjigarne), ki ponudi registriranim strankam dostop do spletnega prodajnega kataloga, do

številnih podatkov in informacij v obliki besedila, slike, zvoka, videa itd. Podatki in

informacije naj bi bili urejeni na podlagi Univerzalno decimalno klasifikacijskega sistema

(UDK) in znotraj te klasifikacije naj bi bila sleherna kategorija (npr. videokonference,

videoanimacije, zvočne datoteke, besedila ipd.) urejene v nekakšen programski spored

(spletna televizija). MMIS bi tako lahko izobraževal širok krog ljudi, svetoval v zvezi s

problemi iz vsakdanjega življenja (npr. gospodinjstvo, poslovne odločitve, organizacija

delovnih procesov, spletni tečaji za zaposlence, delničarje, stranke itd.). Povrhu tega naj bi

MMIS tudi povezoval različne organizacije in posameznike.

Spletno poslovanje spletnih knjigarn v Sloveniji je dokaj neuspešno, saj tako posamezniki,

podjetja in celo vzgojno izobraževalni zavodi dokaj samozavestno odklanjajo poslovanje s

spletnimi knjigarnami. Mnenja sem, da je potrebno ljudem nekaj ponuditi, jih spodbuditi, da

se odpovedo starim načinom vedenja. Uvedba dodatne aktivnosti MMIS pri spletnem

poslovanju knjigarne naj bi pomagalo ljudem, da se znebijo predsodkov in zavor v zvezi s

sodobno informacijsko tehnologijo. To pomeni, da jim je potrebno ponuditi cenejše

proizvode, nekatere brezplačne storitve ter prijaznosti.

1 UVOD

Po predpostavkah zgodovinarjev, arheologov, antropologov itd. so ljudje že približno 10000

let p.n.š uporabljali nekakšne diagramske tehnike za reševanje sestavljenih življenjskih

problemov. Tako npr. jamski človek, ki mu v današnjem času pripisujejo izredno nadarjenost

za risanje naravnih prvin. Tako so jamski ljudje v svojih znamenitih jamskih risbah

upodabljali mnoge prvine iz naravnega okolja. Jamske risbe so dokaj zvesto preslikavali npr.

določeno žival (plen) in povrhu tega so služile kot nekakšen zemljevid, s katerim so se

orientirali po svojih loviščih. Prav tako so tovrsten zemljevid uporabljali pri sporazumevanju

in pri načrtovanju lova.

V dolgem obdobju razvoja pisave se je človek nekoliko oddaljil od slikovnih prikazov in v

skladu s procesom družbene stratifikacije slikovne prikaze zamenjal z drugimi znaki (črkami),

ki so bile za večino ljudi preveč abstraktne. V zgodnjem, srednjem in poznim srednjem veku

je še zlasti krščanstvo s svojimi veljaki okrasilo pisne izdelke z zelo bogatimi slikovnimi

prvinami (npr. ornamenti, letve, medaljoni, antropomorfni motivi, zoomorfni motivi,

rastlinski motivi), tako je lahko tudi neuki človek vsaj malo razumel vsebino določene knjige.

Tovrstni slikovni prikazi niso imeli zgolj nalogo lepo izgledati, temveč so mnogokrat

pomenili tudi nekakšen načrt za prihodnjo organizacijo verske institucije.

Več kot deset let po izdelavi računalnika ENIAC-a je znameniti znanstvenik Tony Buzan

razvil slikovno tehniko miselnih vzorcev (mindmapping). To je bilo po mojem mnenju zares

prelomno obdobje pri razvoju drugih bolj specializiranih diagramskih tehnik (Petrijeve mreže,

Workflow, Chartflow idr.).

V začetku 90- tih let so nastale nove diagramske tehnike (nekakšni slikovni jeziki), ki so se

reševanja sestavljenih problemov lotili tudi iz informacijskega vidika. Najbolj prodorni na

področju razvijanja novega slikovnega jezika so bili Grady Booch, Jim Rumbaugh in Ivar

Jacobson. Na koncu 90- tih let se je iz teh prizadevanj razvil enotni slikovni jezik za

modeliranje delovnih / poslovnih procesov (UML – Unified Modeling Language).1 Nastanek

tovrstnega slikovnega jezika je bil več kot nujen, saj nam olajša vpogled in v nadaljnji stopnji

rešitev sestavljenih informacijskih in organizacijskih problemov. Povrhu tega je tudi po

mnenju mnogih psihologov slikovni jezik bolj naraven kot to je manj oprijemljivi pisani jezik.

1 Podatke sem dobil v viru (Fowler, M & Scott, K., 1999)

UML je po mojem mnenju resnično omilil poplavo različnih slikovnih tehnik in s tem povečal

bolj kakovostno sporazumevanje med različnimi strokovnjaki, ravnatelji (managerji),

izvajalci, programerji in drugimi. Več kot pomembno je, da se lahko glede načina prikaza in

razreševanja zapletenih problemov v družbi opredelimo za nek skupen jezik in ga prilagodimo

posebnemu okolju, v katerem obstajajo sistemi in v katerih potekajo številni procesi ter druge

gibljive prvine (npr. nepredvidljive okoliščine, ki niso bile načrtovane in so nekakšen skupen

proizvod okolja, sistema in procesa – npr. inflacija, stres, virusna obolenja idr.).

Spletne knjigarne (in druge elektronske trgovine, še zlasti spletna prodaja avtomobilov idr.) so

dosegle v razvitih državah veliki uspeh (zgodba o uspehu svetovne znane elektronske

knjigarne Amazon.com, ki je začela takorekoč iz ničle in si z bogatimi povezavami ustvarila

pravi imperij).

Spletne knjigarne so delovni sistemi, ki se prav tako ukvarjajo s poslovanjem in z

maksimiranjem dobička kot klasične knjigarne in se po principu od njih bistveno ne

razlikujejo. Pri nas v Sloveniji spletne knjigarne (spletne trgovine za prodajo avtomobilov so

bile najbolj uspešne idr.) niso dosegle takšen uspeh kot so mnogi pričakovali, kajti če

pogledamo RAZISKAVE INTERNETA V SLOVENIJI (RIS) z leta 2002 lahko ugotovimo

naslednje:2

Reprezentativna telefonska anketa 2002/2003, izvedena v decembru 2002 (n=1000) med

slovenskimi podjetji je pokazala razmeroma protislovne trende. Po eni strani opažamo

nadaljnjo hitro širitev e-poslovanja: 93% podjetij uporablja internet, 58% podjetij pa

uporablja e-poslovanje (dokaj velika razlika). Hkrati s tem pa- z izjemo velikih podjetij- v

primerjavi s prejšnjimi leti izrazito narašča tudi delež podjetij, ki ocenjujejo da jim obstoječa

informacijska tehnologija (IT) povsem zadošča za naslednjih 12 mesecev. Večina podjetij

pričakuje (v obdobju dveh do treh letih), da bo e-poslovanje postalo standard v njihovi

panogi, čeprav se podobne napovedi iz leta 1999 niso uresničile. Hkrati s tem pa razmeroma

redka podjetja v naslednjih petih letih pričakujejo, da bodo ustvarila več kot tretjino

prihodkov na medmrežju. Tudi strinjanje s trditvijo, da Internet povečuje prihodke, je

razmeroma nizko, v bistveno večji meri pa se podjetja strinjajo, da uvajanje interneta

povečuje produktivnost. Posebej pa velja izpostaviti, da se optimistične napovedi s preteklih

let v glavnem ne uresničujejo, čeprav e-poslovanje v vseh pogledih hitro napreduje. V okviru

2 Spletni vir: http://www.sisplet.org/ris/ris/dynamic/readpublications.php?sid=43 (2003-06-25)

aplikacij e-poslovanja posebej hitro narašča raba e-bančništva ter elektronsko naročanje. Več

kot polovica (53%) podjetij tudi sprejema on-line naročila, kar predstavljajo že slabo desetino

skupnega števila naročil. Pri tem pa se posebej izrazito kaže problem nepovezanosti sistemov

za e-poslovanje v siceršnjem informacijskem sistemu v podjetjih.

Raziskava je bila izvedena konec leta 2002 in nadaljuje raziskave RIS 1996-2001. V tokratno

telefonsko anketo med 1200 podjetji so bila vključena vsa podjetja oziroma družbe, izvzeti so

bili le samostojni podjetniki, ki so bili analizirani v posebni raziskavi. V pričujočem poročilu

je podrobno predstavljena razmeroma zahtevna metodologija ankete, predvsem pa postopek

izračunavanja populacijskih vsot.

Sicer pa osnovni rezultati kažejo nadaljnjo hitro širitev interneta in ICT med podjetji, kar

Slovenijo uvršča visoko tudi v mednarodnih primerjavah:

- dostop do interneta imajo vsa večja podjetja, skupno devet desetin vseh podjetij

- spletno predstavitev ima dve tretjini velikih, skupno dobra tretjina vseh podjetij

- med zaposlenimi je 40% uporabnikov računalniške opreme

- tretjina zaposlenih ima dostop do interneta

V poročilu je prikazano tudi računalniško izobraževanje, ki je v letu 2002 potekalo v dveh

tretinah (2/3) velikih podjetij, vendar le v desetini najmanjših podjetij. Analizirana so tudi

vprašanja zasebne uporabe interneta med zaposlenimi, kjer se je izkazalo, da je problem

prisoten le v večjih podjetjih, v splošnem pa je to v Sloveniji zelo redko urejeno s formalnim

pravilnikom. Anketa tudi nakazuje nadaljnjo porast v poznavanju izobraževanja na daljavo. V

pogledu varnosti in vdorov pa se je izkazalo, da je v letu 2002 nekaj odstotkov podjetij že

doživelo krajo uporabniških imen, škodljiv poseg v programsko opremo ter neavtoriziran vdor

v omrežje, več kot polovica - med srednjimi in velikimi podjetji celo tri četrtine- podjetij pa je

imela težave zaradi okužbe računalnikov z virusi.

Spletne knjigarne oziroma spletne trgovine imajo po mnenju ljudi z leta 2002 veliko

pozitivnih lastnosti kot npr. dostop do spletnih trgovin skoraj povsod po svetu – skoraj

neomejena izbira, neodvisnost od obratovalnega časa, nižje cene proizvodov, kot v klasičnih

trgovinah, dostava na dom, oziroma možnost takojšnjega prenosa posameznih artiklov s

spletnih strani (računalniški programi, fotografije, digitalno časopisje ipd.). Potrošniki se za

spletni nakup odločijo raje za cenejše izdelke in manj za večje izdelke, ki jih je potrebno

najprej preizkusiti. Tako po spletu naročajo in kupujejo npr. računalniško programsko

opremo, manjše dele računalniške strojne opreme (npr. RAM, trdi diski, grafične in zvočne

kartice), knjige, glasbeni CD-ji, videoposnetki (npr. v formatu AVI – filmi) manj pa šolskih in

pisarniških potrebščin.

Od slovenskih spletnih knjigarn beleži največ obiska DZS, nakar šele spletna knjigarna

EMKA, a ostale precej nazadujejo. Spletna knjigarna DZS ima zgolj 2500 registriranih strank,

kar je kot vodilna spletna knjigarna v slovenskem prostoru izredno malo.3

Poglavitni vzroki sorazmernega neuspeha slovenskih spletnih knjigarn so po mojem mnenju

majhen trg, mentaliteta ljudi tako strank kot tudi zaposlencev (nekoliko slabša poslovna

kultura npr. s strankami), sorazmerno velik odpor do uvajanja koristnih novosti, izboljšav idr.,

slabši načrt za pridobivanje strank k nakupu proizvodov preko spleta (npr. mnogo šolskih

zavodov in knjižnic raje kupujejo knjige s pomočjo trgovskega posrednika, čeprav pri tem

plačajo višjo ceno in to v kljub nedobičkonosnemu položaju, ki ga imajo v družbi, kar

pomeni, da vseskozi preživljajo finančno pomanjkanje), manj učinkovito informiranje ljudi

tako znotraj kot zunaj podjetja itd.

1.1 Opis problema

Elektronsko poslovanje je zelo zajeten pojem, v katerega uvrstimo tudi spletno poslovanje.

Prav spletno poslovanje (kot že prej omenjeno) pa v Sloveniji na področju spletnih knjigarn ni

doseglo takšne uspehe kot onstran naših meja. Do spletnih knjigarn so slovenski potencialni

kupci (npr. nekatera podjetja, zavodi, posamezniki) nekoliko zadržani, čeprav pa je ob tem

potrebno poudariti, da se ta zadržanost pred spletnim poslovanjem postopoma zmanjšuje. Prav

to dejstvo pa me napelje k optimistični domnevi, da bo čedalje več ljudi le sprejelo možnost

za spletni nakup in prodajo tako izdelkov kot tudi storitev. To pa je po mojem mnenju ugoden

trenutek za ukrep – za dodajanje spletne aktivnosti. Strankam in potencialnim strankam je

potrebno nekaj ponuditi, tako da so prej pripravljeni kupiti določen izdelek, ki ga ponuja

spletna knjigarna, vendar pa mora biti tovrstna spletna knjigarna na spletu vidljivejša in

povrhu tega moramo poznati zmogljivosti, potrebe / želje in navade ljudi (še zlasti

informacijske navade – kognitivni slog pri iskanju informacij, področja zanimanja strank itd.).

Pri dodajanju aktivnosti glede spletnega poslovanja sem pomislil na sistematično urejen

(UDK – Univerzalna decimalna klasifikacija) MMIS (vključuje osnovna znanja za širok krog

ljudi, mnenja strokovnjakov, nasvete, telekonference, didaktične programe, tečaje npr. za

zaposlence, stranke, svetovalne dejavnosti na spletu itd.) in prodajnega kataloga spletne

3 Podatek sem dobil od vodje spletne knjigarne DZS s pomočjo telefonskega pogovora dne 08.06.2003!

knjigarne. Sistematično urejen MMIS in prodajni katalog bi bila na spletu slikovno prikazana

vzporedno, tako da bi tudi prodajni katalog bil urejen po UDK-ju.

1.2 Namen / cilj seminarske naloge

S pomočjo “CASE” orodja Rational Rose Enterprise edition 2003, ki vključuje tudi

diagramske tehnike UML-a (Unified Modeling Language = enotni slikovni jezik za

modeliranje sistemov, še zlasti delovnih / poslovnih) nameravam po ključnih prvinah

prikazati spletno knjigarno EMKA, ki vključuje različne dejavnosti (npr. elektronsko

naročanje in prodaja knjig itd.).

Dodati nameravam spletno aktivnost MMIS, ki bi na spletu nastopil vzporedno s spletnim

prodajnim katalogom, nekakšna baza znanja, ki bi pritegnila širok spekter ljudi (tudi

strokovnjake – deloma bi to bil tudi ekspertni sistem znanja, npr. usposabljanje zaposlencev in

drugih udeležencev za koristna računalniška znanja). MMIS kot tudi spletni katalog bi bila

urejena po sistemu UDK.

Prikaz dobrih in slabih strani, ki bi jih tovrstna izboljšava spletnega poslovanja tej

organizacijski enoti doprinesla.

2 Modeliranje spletne knjigarne EMKA s pomočjo UML

diagramskih tehnik

Odločil sem se, da v tej seminarski nalogi modeliram delovanje spletne knjigarne EMKA z

vidika stranke, kajti prav ta perspektiva gledanja bo zelo koristna, še zlasti za diagramsko

tehniko primera uporabe (angl. use case).

Diagramske tehnike, ki jih bom uporabljal so naslednje:4

- diagrame primera uporabe (use case diagrams), ki predstavljajo komunikacijo med akterji

(npr. stranke, uporabniki, zaposlenci idr.) in računalniškim sistemom.

- razredni diagrami (class diagrams) prikazujejo statično strukturo modela v obliki razredov in

povezanih poti med njimi. Razredni diagrami ne prikazujejo časovnega obnašanja.

- diagrami stanj (statechart diagrams) prikazujejo zaporedje stanj, skozi katere gre objekt v

4 Podatke sem dobil v knjigi: Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [et al ...].(2000). #Zv.#4, Objektni razvoj. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko na strani 90.

času njegovega obstoja in dogodkov, ki sprožijo prehode med stanji.

- diagrami aktivnosti (activity diagrams) opisujejo dinamično obnašanje sistema z vidika

dejavnosti (primerni za prikaz delovnega toka, sočasnih dejavnosti in operacij).

- diagrami sodelovanja (collaboration diagrams) prikazujejo gibljive interakcije med objekti

in njihove medsebojne povezave.

- diagrami zaporedja (sequence diagrams) prikazujejo gibljivo časovno (zaporedno)

sodelovanje objektov v interakciji, vendar pa ne prikazujejo asociacij (to je v domeni

razrednih diagramov).

- diagrami implementacije prikazujejo fizične zveze med programskimi in strojnimi

sestavnimi deli sistema. Poznamo diagrame komponent (component diagrams) in arhitekturne

diagrame (deployment diagrams).

V nadaljevanju moje seminarske naloge bom kot uvod v nadaljnje diagramske prikaze najprej

predstavil metamodel poslovnega modeliranja in diagram cilja kot odgovor na metamodel.

2.1 Osnovni konceptualni metamodel poslovnega modeliranja

2.2 Diagram 1: Osnovni metamodel za modeliranje poslovnega sistema5

5 Pri izdelavi metamodela sem se vzgledoval po naslednjem viru: Erikson, H. & Penker, M.(2000). Business modeling with UML. New York [etc.]: John Wiley & Sons, cop. na strani 65.

Metamodel z vidika poslovnega modeliranja je model osnovnih poslovnih zasnutkov in

razmerij med njimi, skratka je nekakšen model vseh ostalih modelov (univerzalni model).

Diagram 1 pomeni primerek metamodela, ki je v bistvu razredni diagram, v katerem je

sleherni koncept zajet kot razred in razmerja med razredi so prikazane kot asociacije.

S tem metamodelom bi lahko prikazali odnose za različna problemska in ciljna področja (npr.

za učne procese, za gospodinjstva, za trženjske raziskave, za jezikovne analize idr.), vendar ga

bom uporabil kot podlago za poslovno modeliranje spletne knjigarne EMKE. V nadaljevanju

vam bom prikazal diagram cilja, ki je tudi v obliki razrednega diagrama in že bolj konkretno

opredeljuje problemsko in ciljno področje.

Problem, ki se pojavi ob postavitvi cilja je kot vidimo na sliki 1 tudi asociativno povezan s

seboj, kar ne pomeni nič drugega, kot da se le-ta lahko navezuje na finančne, organizacijske,

informacijske in človeške probleme (kadrovski problemi).6 V nadaljevanju diagrama 1

vidimo, da je proces asociativno povezan s ciljem, ki je prav tako povezan s samim sabo

(podobno kot problem), cilj je povezan s procesom, ki spreminja uporabo določenega vira

(mu lahko spremeni tudi obliko, kakovost, količino, skratka stanje ipd.). Pri bolj učinkoviti

komunikaciji med procesom in virom si pomagamo z vmesnikom (v našem primeru

računalnikom). Tudi proces je asociativno povezan s seboj (poslovni proces, organizacijski -

ravnateljevalni proces), vendar je tudi vezan na dogodke. Tako cilj kot tudi proces sta

povezana s pravili, le s to razliko, da poskuša denimo vodja prodaje v poslovnem procesu

nadzorovati npr. stroške, medtem ko lahko cilj ustvarja pravila in hkrati je vezan na dosledno

izvajanje pravil. Kot vidimo na sliki 1, se nase sklicujeta tudi razreda vir in pravilo in sta ob

tem med sabo povezana v smeri uporabe vira. S tega metamodela lahko tudi razberemo, da se

pravilo specializira na razred ovira, razred izpeljava in razred obstoj, kajti pravila lahko pri

poslovnem sistemu predstavijo ali pa celo povzročajo ovire, izpeljave in omogočajo ali pa

tudi onemogočajo obstoj (desna stran diagrama 1). Na levi strani diagrama 1 vidimo, da se vir

členi na predmet (ta se členi na konkretno in naprej na ljudi) ter na informacijo (informacija

se členi na abstraktno in to na zamisli). V tem metamodelu sem tudi prikazal asociacijo med

ljudmi in zamisli, kar je zelo pomembno z vidika manj otipljivih in težko izmerljivih

6 Zamisel se mi je porodila ob preučevanju naslednjega vira: Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [et al ...].(2000). Zv. 5, Objektni razvoj. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko na strani 3; slikovni prikaz 1.2..

storitvenih dejavnosti. Števnost sem prikazal s simbolom “n” in številko (npr. 1..n pomeni

nivo števnosti s spodnjo in zgornjo mejo, pri “n” je naveden zgolj zgornji nivo).

2.3 Diagram cilja (poslovni vidik)7

2.4 Diagram 2: Pridobivanje strank s pomočjo uvedbe MMIS

7 Vzgledoval sem se po shemi (Erikson, H. & Penker, M., 2000, str. 103)

Diagram 2 je v bistvu diagram objektov, ki prikazuje objekte in odnose med njimi. Ta ciljni

(problemski) diagram je že precej konkreten, saj določa glavni cilj pri poslovanju in t.j.

pridobivanje čim več strank. Merska enota so registrirane stranke, ki jih je pri EMKI okoli

2500 (gre za oceno), kar je po mojem mnenju celo za slovenske razmere izredno malo.

EMKA je glede obiskanosti in prodaje svojih proizvodov in storitev na lestvici slovenskih

spletnih knjigarn uvrščena na drugem mestu. Pri nas v Sloveniji je še zlasti na knjižnem trgu

položaj precej nenavaden. Glede proizvodnje knjig na število prebivalcev je Slovenija v

Evropi precej na vrhu, a kar se tiče prodaje knjig položaj ni več tako zavidljiv. V Sloveniji

beležijo tudi precejšnjo število izposoj na število prebivalca po knjižnicah, vendar sem

ugotovil, da največ berejo šolarji, dijaki, študenti, profesorji, ki pa večinoma nimajo visoko

kupno moč (to zgolj mimogrede, da sem opisal položaj knjige v Sloveniji). Prav zaradi

takšnega položaja knjigarne in knjige v Sloveniji (v knjigarnah ljudje večinoma nakupujejo

knjige) sem kot ciljno vrednost določil zgolj 10000 registriranih strank. Registrirane stranke v

EMKI so t.i. znane stranke (uredniki in ravnatelji spletne knjigarne poznajo njihova imena in

priimke, hišne naslove, elektronske naslove idr.). Prav tako se na spletnih straneh EMKE

pojavljajo tudi anonimne stranke, ki večinoma kupujejo manj proizvodov in storitev EMKE.

V diagramu 2 lahko vidimo, da je cilj razčlenjen na tri podcilje, ki tudi nekoliko razkrijejo

identiteto strank:

Veliko spletnih obiskovalcev è anonimne stranke (identiteta nepoznan). Količinski cilj.

Podkategorija 1 je “Pregledni notranji iskalniki”, kajti če so spletne strani nepregledne in zelo

zajetne se ljudje usmerjajo drugam (količinski cilj). Podkategorija 2 predstavlja kakovostni

cilj in predvideva, da bi morale imeti stranke kakovosten dostop do različnih medijev.

Podkategorija 3 je cilj količinskega značaja, saj predvideva, da se število strank poveča, če je

hiperpovezava spletne knjigarne vidna tudi na spletnih straneh drugih podjetij, zavodov ipd.

To problemsko področje je še dodatno opredeljeno v štirih beležkah (note gl. spodnji del

diagrama 2).

Registrirane stranke è identiteta je znana. Kakovostni cilj (kakovostne stranke so redne

stranke). Podkategorija je “Ponudi ugodnosti” pri registraciji, kajti sicer se stranke težje

odločijo za registracijo (kakovostni cilj).

Naročniki - identiteta poznana šele takrat, ko izpolnijo naročilo (v tem primeru lahko gre tako

za registrirane kot tudi za anonimne stranke). Kakovostni cilj.

Cilj, ki ga ni možno popolnoma razdeliti na podcilje se označi s prekinjeno črto, ki potuje

preko puščice odvisnosti (dependency – prekinjena črta in puščica) in z izrazom

“{incomplete}”, a cilj, ki ga je možno razdeliti na podcilje se označi s prekinjeno črto, ki

poteka preko puščice odvisnosti in z izrazom “{complete}.

Iskalci ugodnih cen (ponudi ugodne cene) è npr. lahko gre za stranke z nižjo kupno močjo. V

tem primeru gre lahko, tako za znane kot tudi za neznane stranke. Količinski cilj (z ugodnimi

cenami lahko pridobimo veliko število strank). Je podkategorija “Veliko naročnikov”!

Podkategorija 2 je “Dodatne storitve za naročnike” (kakovostni cilj).

Ta ciljni diagram obravnava zgolj en temeljni cilj v zvezi s poslovanjem spletne knjigarne

EMKE. Drugi temeljni cilji niso osrednji del moje seminarske naloge, a naj le kot zanimivost

dodam, da imajo drugi temeljni cilji svoj lasten diagram.

3 Posnetek delovnega / poslovnega sistema EMKA8

3.1 Diagram 3: Alterjeva piramida delovnega / poslovnega sistema

1.) Stranke: na sliki 3 lahko vidimo, da EMKA posluje z različnimi profili strank. To so

podjetja (npr. kupujejo pisarniške potrebščine), zavodi (npr. šole kupujejo učbenike oziroma

šolske knjižnice), samostojni podjetniki (npr. kupujejo programsko opremo za risanje) in

8 Pri izdelavi slikovnega prikaza sem si pomagal z virom: Alter, S.(2002). Information systems : a foundation of E- business. Upper Saddle River : Prentice Hall, cop. na strani 46.

posamezniki (npr. nakup igrač, šolske potrebščine ipd.). Stranke so lahko registrirane,

neregistrirane ali pa naročniki (registrirane in neregistrirane stranke). Na žalost mnoge šole

oziroma šolske knjižnice večinoma raje poslujejo s trgovskimi zastopniki, čeprav ob tem

plačajo višjo ceno za knjigo. Prav na tem področju spletna knjigarna EMKA izgubi mnogo

strank, katere bi se izplačalo pridobiti na svojo stran! Ponovno poudarjam, strankam je

potrebno ponuditi več, zato dodatna aktivnost MMIS na spletnih straneh EMKE ne bi bila

odveč. Kako naj določena organizacijska enota uspešno posluje, če v poslovnem procesu ne

pritegne svoje najboljše stranke? Prav gotovo je, da so to šole, fakultete in knjižnice!

Proizvodi in storitve: Naslednji nivo v Alterjevi piramidi so proizvodi in storitve. EMKA

prodaja knjige, revije, neknjižna gradiva (npr. zemljevidi), elektronska gradiva (npr.

didaktični programi na CD-ROM-ih, igrače, šolske potrebščine (npr. šolske torbe, zvezke

ipd.). Glavni artikel EMKINE prodaje je knjiga. Sedanji položaj EMKE glede ponudbe in

prodaje storitev je sorazmerno skromen oziroma klasične narave (npr. storitve dostave blaga

na dom, svetovanje v dokaj skromnem obsegu ipd.). Na spletnih straneh EMKA je možno

najti tri hiperpovezave, ki so posvečene izobraževanju (npr. tečaj angleščine). Multimedijskih

predstavitev na straneh EMKE pravzaprav ni, razen če bi k temu prišteli besedila z gibajočimi

reklamnimi pasicami. EMKINE strani so po mojem mnenju premalo transparente in po

vsebinski strani samozadovoljivo ponudijo tisto, kar je pač treba. Mnenja sem, da je strankam

potrebno ponuditi nekaj več. Z ustrezno strategijo, poslovno kulturo in požrtvovalnim delom

bi bilo možno pridobiti več strank. Prav dodajanje aktivnosti MMIS bi lahko odpravilo to

pomanjkljivost s široko, hitro, kakovostno in bogato ponudbo različnih storitev, ki bi bile

nekatere celo brezplačne (npr. videoposnetki z didaktično vsebino, tečaji matematike za

šolarje, itd.)

Delovni / poslovni proces: je prikazan v diagramu 3 kot tretji nivo v hierarhiji Alterjeve

piramide. Sestoji se iz prodaje proizvodov in storitev, vzdrževanja (npr. posodabljanje

spletnih strani), svetovanje strank (npr. po elektronski pošti), zaposlencev, poslovnih

družabnikov, služba dostave (transport in skladišča), nabavna služba, sprejemanje naročil,

evidentiranje računov idr. Spletna knjigarna EMKA je krepko podvržena vplivom založbe

Mladinske knjige. Mnenja sem, da bi nekoliko višja stopnja avtonomije te spletne knjigarne

bila pozitivna, še zlasti glede pripravljenosti na koristne izboljšave (organizacijske,

informacijske, kadrovske itd.). V bistvu spletna knjigarna EMKA deluje bolj kot ne v vlogi

nekakšnega priveska neke bolj vplivne organizacijske enote. Kot primer bi podal spletne

knjigarne npr. Amazon.com, John Wiley, Barnes and Nobles, ki zelo uspešno poslujejo, že

tudi zaradi tega, ker je njihov položaj dokaj samostojen (pomembne odločitve v zvezi npr. z

raziskavo potrošniškega in nabavnega trga so v njihovih rokah). Dodatna aktivnost MMIS pri

spletnem poslovanju EMKE bi po mojem mnenju bila uspešna zgolj takrat, če bi lahko ta

organizacijska enota o ključnih vsebinah (raziskava strank, lastna finančna služba,

ravnateljevanje v zvezi z IS itd.) samostojno odločala.

Udeleženci – Informacija – Tehnologija:

Udeleženci: Kot vidimo na diagramu 3 so udeleženci (udeleženci lahko tudi odigrajo vlogo

stranke) zaposlenci (ravnatelj, programer, urednik, računovodja, oseba za stike z javnostjo,

raziskovalec trga in tržni analitik, oglaševalec, svetovalec), poslovni družabniki (to bi lahko

bila druga podjetja, sponzorji), kakovostni zunanji sodelavci (npr. honorarna dela glede

izdelave koristnih spletnih gradiv), delničarji, razna ministrstva, zavodi, samostojni

podjetniki, ki bi se želeli na spletu predstaviti tudi s pomočjo svetovalne dejavnosti npr. na

področju pravilne izbire pralnih strojev itd.) in nenazadnje so tukaj še razni delničarji in

sofinancerji. Z dodatno aktivnostjo MMIS pri spletnem poslovanju spletne knjigarne EMKA

bi lahko lažje navezovali stike z drugimi podjetij, zavodi, podjetniki, posamezniki, družinami

(npr. spletna svetovalna videokonferenca pri vzgoji predšolskih otrok idr.). Prav to našteto pa

zahteva ravnatelja (managerja), ki bi znal pritegniti različne udeležence in ustvarjati koristne

in kakovostne povezave med njimi. Naj kot primer navedem spletno knjigarno Amazon.com,

ki je leta 1994 pričela svoje delovanje s precej majhnim skladiščem, vendar pa je že takrat

imela odlične povezave z raznimi zakupniki knjig, založbami, šolami, računalniških podjetij

idr. Kljub vsemu pa je bila svetovna javnost zelo presenečena nad njenim hitrim vzponom,

kajti že leta 1996 je Amazon.com zrastla v pravega podjetniškega velikana in tako postala

vodilna spletna knjigarna v svetu!

Informacija: Ključne informacije morajo biti ljudem pravočasno in natančno na voljo, tako za

vse udeležence kot tudi za stranke. Transparentne morajo biti informacije v zvezi z ugodnimi

nakupi, koristnimi storitvami, izobraževanjem na spletu, s prodajo (za zaposlence) in

pomembnimi odločitvami glede prihodnjega poslovanja. Dodatna aktivnost MMIS pri

spletnem poslovanju EMKA bi lahko precej zapolnila te vrzeli.

Tehnologija: pod tehnologijo pri spletnem poslovanju razumemo zmogljive računalniške

sisteme (strežniki), hitrost prenosa različnih podatkov, visokokakovostno strojno in

programsko opremo. Prav tako lahko pod tehnologijo navedemo kakovostna transportna

sredstva in kakovostne podatkovne baze o zalogah v skladišču, kar v precejšnji meri pospeši

čas dostave blaga stranki. Za dodajanje aktivnosti MMIS pri elektronskem poslovanju je

področje tehnologije seveda ključnega značaja, kajti brez zmogljivih in hitrih strežnikov ni

možno učinkovito delovanje MMIS. Prav pri sofinanciranju je področje tehnologije tudi

močno povezano s področjem udeležencev, ki bi jih bilo potrebno prepričati za investicijo.

5.) Kontekst – Infrastruktura:

a. Vsebinska zveza (kontekst) – organizacija, tehnika, konkurenčnost, ravnotežje.

b. Osnovna zgradba (Infrastruktura) – človeški vir, tehnični viri, izobraževanje kadra,

računalniki.

4 UML poslovno modeliranje spletne knjigarne EMKA

S pomočjo metamodela poslovnega modeliranja (gl. diagram 1), diagram cilja (gl. diagram 2)

in posnetka delovnega / poslovnega sistema EMKA (gl. diagram 3), sem si pripravil podlago

za nadaljnjo UML poslovno modeliranje s pomočjo primera uporabe, sekvenčni diagram,

diagram sodelovanja, objektni / razredni diagram, paketni diagram, diagram stanja, diagram

aktivnosti, komponentni diagram in arhitekturni diagram.V nadaljevanju seminarske naloge

bom najprej prikazal primere uporabe, ki veljajo za sedanje razmere spletne knjigarne EMKE,

nakar bom še prikazal primere uporabe z dodatno aktivnostjo MMIS, ki naj bi predvsem

pridobil čim več spletnih obiskovalcev oziroma registriranih strank.

4.1 Primeri uporabe (sedanje stanje EMKE)

4.1.1 Primer uporabe pri spletni registraciji stranke v EMKO

4.1.2 Diagram 4: Primer uporabe registracije stranke

1. scenarij primera uporabe: Registracija stranke

A. Stranka si ogleduje spletno stran EMKE, nakar se odloči, da želi postati njen član

B. Stranka se registrira s pomočjo spletnega obrazca (ime, priimek, naslov, elektronski

naslov)

C. Stranka si določi uporabniško ime in geslo

D. Stranka je zdaj uspešno registrirana

Alternative

Alt. 1: EMKINE spletne strani stranki niso všeč in se zato ne registrira

Alt. 2: Stranka se želi registrirati, vendar je uporabila že veljavno uporabniško ime

Alt. 3: Stranka se želi registrirati, vendar pa spletni obrazec ne deluje

2. scenarij primera uporabe: Nadaljevanje

A. Registrirana stranka si ogleduje spletne strani EMKE

B. Stranka opazi zanimivo knjigo po ugodni ceni

C. Stranka se prijavi s pomočjo uporabniškega imena in gesla v sistem

D. Preverjanje uporabniškega imena in gesla

E. Potrditev uporabniškega imena in gesla

F. Stranka se je uspešno prijavila v sistem

Alternative

Alt. 1: Stranka je vtipkala napačno geslo in mora postopek prijave ponoviti

Alt. 2: Spletna stran ima tehnične težave in zato prijava v sistem ni možna

Alt. 3: Stranka si premisli in postopek prijave v sistem prekine

4.2 Primer uporabe iskanja knjige na spletnih straneh EMKE (obstoječa

različica)

4.2.1 Diagram 5: Primer uporabe iskanja knjige s pomočjo notranjega

iskalnika

Scenarij primera uporabe : Iskanje knjige

A. Stranka pri iskanju knjige uporabi notranji iskalnik

B. Stranka išče knjigo po avtorju in naslovu

C. Stranka razširi poizvedbo na ISBN (mednarodna številka knjige) in letnico izdaje

D. Stranka najde zaželeno knjigo

Alternative

Alt. 1: Stranka pozna zgolj avtorjevo ime, zato zaželeno informacijo ne najde

Alt. 2: Stranka pozna zgolj naslov knjige in dobi preveč zadetkov

Alt. 3: Stranka ne pozna niti enega podatka

Alt. 4: Notranji iskalnik ne deluje

4.3 Primer uporabe poslovnega sistema EMKA z vidika uporabnika

4.3.1 Diagram 6: Primer uporabe glede pogleda stranke na poslovni sistem

Scenarij primer uporabe: Pogled na poslovni sistem EMKE z vidika stranke

Stranka obišče spletno stran EMKA

A. Stranka si ogleda navodila za uporabo spletnih strani

B. Stranka si ogleda reklamne pasice

C. Stranka si ogleda različne oddelke in spoznavo njihove vsebine

D. Stranka izpolni spletne ankete

E. Stranka si ogleda tudi druge spletne povezave

F. Stranka si ogleda spletne strani z izobraževalnimi vsebinami

G. Stranka se registrira in prijavi v sistem

H. Stranka izvede naročilo

I. Dobavitelj dostavi naročeno blago

J. Plačilo po povzetju (to stranka v tem trenutku manj vidi, zato tega tudi nisem vidno

izpostavil)

Alternative

Alt. 1: Stranka si ogleda zgolj reklame

Alt. 2: Stranka se zgolj registrira in prijavi v sistem

Alt. 3: Stranka izpolni zgolj spletno anketo in si ogleda strani oddelkov

Alt. 4: Stranka sodeluje pri spletnem učenju

Alt. 5: Stranka si ogleda druge spletne povezave, ki niso EMKINE

Alt. 6: Stranka zapusti EMK-ino spletno stran

Alt. 7: Stranka ne dobi naročeno blago

Alt. 8: Naročilo ni prispelo do dobavitelja

Alt. 9: Strankina registracija ni bila uspešna

Alt.10: Stranka pošlje uredniku spletnih strani EMKE elektronsko sporočilo

Alt.11: Stranka želi dobiti nasvet v zvezi s prodajo programske opreme

Alt.12: Stranka želi kupiti darilo za otroka in povpraša urednika za nasvet

Alt.13: Registrirana stranka je pozabila svoje geslo in pošlje uredniku spletnih strani

elektronsko sporočilo

Alt.14: Registrirana stranka se želi odjaviti, kajti spletna stran ji ni več všeč

Alt.15: …

4.4 Primer uporabe naročila in ciljne usmerjenosti stranke

4.4.1 Diagram 7: Cilj stranke in naročilo

Scenarij primera uporabe: Ugodna cena / naročilo

A. Strankin cilj je kupiti leksikon po zelo ugodni ceni

B. Stranka je pripravljena plačati za leksikon 5000 SIT

C. Stranka zagleda leksikon po 4000 SIT

D. Stranka izvede spletno naročilo

E. Stranka naroči en izvod

F. Dobavitelj dostavi en izvod leksikona in račun na strankin dom

G. Stranka plača račun

H. Stranka je dosegla cilj z ugodnim nakupom

Alternative

Alt. 1: Cena leksikona je višja od pričakovane, zato stranka ne izvede naročila

Alt. 2: Stranka nenadoma zagleda drug proizvod, ki jo bolj zanima kot leksikon

Alt. 3: Dobavitelj dostavi leksikon na strankin dom, vendar stranka ugotovi, da je knjiga

poškodovana

Alt. 4: Dobavitelj pošlje stranki ustrezno knjigo, vendar pa neustrezni račun

Alt. 5: Dobavitelj pošlje stranki neustrezno knjigo in neustrezni račun

Alt. 7: Stranka kljub naročilu ne dobi leksikona

4.5 Primer uporabe (poslovni procesni vidik)

4.5.1 Diagram 8: Primer uporabe (poslovni procesni vidik)

Scenarij primera uporabe : Poslovni procesni vidik

A. Stranka brsklja po spletnih straneh EMKE, ki vključuje katalog

B. Stranka naredi poizvedbo s pomočjo notranjega iskalnika

C. Stranka ugotovi, da je iskano blago na voljo

D. Stranka izvede naročilo

E. Če ima stranka nakupno kartico jo lahko uporabi

F. Naročilo stranke se uvršča pod področjem “vodenja strankinih naročil

G. Blago je potrebno nakladati (v primeru, da gre za težje blago), opremiti in

transportirati

H. Izhod je dostava naročila

Alternative

Alt. 1: Stranka ne najde zaželeno

Alt. 2: Stranka je izgubila nakupno kartico

Alt. 3: Stranka je neustrezno izvedla naročilo

Alt. 4: Stranka je blago naročila, vendar pa blago ni več na zalogi

Alt. 5: Stranka je izvedla naročilo, vendar pa so s transportnimi sredstvi težave

Alt. 6: Dostava je prispela na napačen naslov

Alt. 7: Stranki dostavijo poškodovano blago na dom

4.6 Primer uporabe – dodatna aktivnost MMIS in cilj9

Dodatna aktivnost MMIS naj bi pridobila čim več spletnih obiskovalcev in s tem tudi

naročnike ter registrirane stranke. Povrhu tega naj bi MMIS ustvarjal povezave med

različnimi podjetji, zavodi in posamezniki tudi z namenom, da se bolj izkoristijo kapacitete

elektronske pošte v smeri prijaznega in profesionalnega odnosa s strankami. MMIS bom v

primeru uporabe prikazal iz informacijskega in poslovno procesnega vidika. Še zlasti pri

primeru uporabe iz informacijskega vidika bom poskusil na kratko predstaviti možnosti, ki bi

jih MMIS lahko nudil.

9 Povzel po viru: http://www.nasvet.com/doc/trzenje-eposta.php (2003-07-04)

4.6.1 Diagram 9: Primer uporabe MMIS

Scenarij primer uporabe: Dodatna aktivnost MMIS pri pridobivanju strank

A. Stranka obišče indeksno spletno stran EMKE

B. Stranka zagleda nespregledljivo spletno povezavo na MMIS

C. Stranka zazna, da je MMIS sistematično urejen in primeren za poizvedovanje in za

komuniciranje (UDK in kronološko v obliki TV sporedov, vsebuje zajetne podatkovne

baze in omogoča kakovostno komunikacijo - telekomunikacija)

D. Stranka zazna številne možnosti, ki jih MMIS nudi (izobraževanje, svetovanje,

reševanje problemov, video, avdio konference, zabava na spletu)

E. Stranka zazna, da MMIS ponuja veliko kakovostnih spletnih virov in storitev

F. Stranka zazna prijaznost tako s strani ravnatelja MMIS kot tudi s strani urednika

MMIS (ravnatelj in urednik MMIS si prizadevata čim bolj zadovoljiti stranke in s tem

pridobiti tudi druge)

G. Stranka bo razširila pozitivno mnenje o EMKI in o MMIS

Alternative

Alt. 1: Stranka ne potrebuje MMIS in je povsem zadovoljen z ostalimi storitvami EMKE

Alt. 2: Stranka obišče MMIS, vendar se v tem sistemu ne znajde, zato stran nemudoma

zapusti

Alt. 3: Stranka ne pozna dobro UDK

Alt. 4: Stranka je v strahu pred storitvami, ki jih je potrebno drago plačati

Alt. 5: Stranka dostopa na strani MMIS brez ustrezne programske podpore (npr. nima

programov kot za video- predstavitve, nima Acrobat readerja, power – pointa ipd.) in zato se

odreče ponudbi MMIS za vedno

Alt. 6: Stranka je nezadovoljna nad nefunkcionalnimi spletnimi povezavami in se na MMIS

več ne vrne

Alt. 7: Stranka si pridobi neprijetne izkušnje s storitvami

Alt. 8: Stranka zaznava MMIS kot manj varnega

Alt. 9: Stranka je nezadovoljna nad vsiljivimi ekonomskimi propagandnimi sporočili

Alt.10: Stranka je na MMIS odprla spletni vir, ki vsebuje nevaren virus

Alt.11: Neprijaznost urednika MMIS je močno načela zaupanje v MMIS oziroma v EMKO

Alt.12: Stranka je konkurent EMKE in išče v MMIS šibke strani, da jih pozneje lahko

izpostavi

Alt.13: Pri razreševanju problemske situacije, je ena od mnogih storitvenih dejavnosti v

MMIS, stranki neustrezno svetovala

Alt.14: Stranka dobiva obvestila na svoj elektronski naslov, katere ni naročnik

Alt.15: Stranki pošljejo na dom račun za storitve, ki jih ni koristila

4.7 Primer uporabe – Dodatna aktivnost MMIS (procesni vidik)

4.7.1 Diagram 10: Primer uporabe MMIS procesni vidik

Scenarij primera uporabe: Spletni nakup in aktivno udejstvovanje stranke

A. Stranka izpolni spletno naročilo

B. Stranka pošlje spletno naročilo

C. Dobavitelj mu dostavi račun in blago

D. Stranka plača za blago in za storitev

E. Stranka se prelevi v aktivno stranko (lahko tudi v udeleženko)

F. Aktivna stranka pošlje uredniku MMIS prispevek (npr. prispevek, ki ga je možno

honorirati)

G. Urednik prispevek sprejme (npr. prispevek vsebuje koristen predlog za nadaljnje

poslovanje EMKE)

Alternative

Alt. 1: Stranka ne naroči ničesar

Alt. 2: Stranka ne pošlje prispevka

Alt. 3: Stranka naroči blago, ne pošlje pa prispevka

Alt. 4: Stranka naroči blago in pošlje prispevek (postane aktivna stranka)

Alt. 5: Stranka ne naroči blaga in aktivna stranka pošlje prispevek

Alt. 6: Urednik prispevek zavrne

Alt. 7: Urednik prispevek niti ne pogleda

Alt. 8: Aktivna stranka ne dobi upravičen honorar za prispevek

Alt. 9: Aktivna stranka dobi kot povračilo za vložen trud urednikov neprijazen odgovor

Alt.10: Aktivna stranka želi po spletnem obrazcu poslati prispevek, vendar prispevek ne

prispe do urednika

Alt.11: Stranka želi poslati prispevek (aktivna stranka), vendar si premisli in si raje naroči

blago (stranka)

Alt.12: Aktivna stranka (večinoma registrirana stranka EMKE) preko MMIS komunicira z

drugim podjetjem in mu pošlje prispevek

Alt.13: Aktivna stranka preko MMIS komunicira s šolskim zavodom in jim pošlje prispevek

Alt.14: Aktivna stranka preko MMIS komunicira s tujim podjetjem (npr. Amazon.com) in mu

pošlje prispevek (npr. rezultati javnomnenjske raziskave v zvezi s potrošnjo otroških knjig)

4.8 Primer uporabe – Aktivno sodelovanje strank pri reševanju problemov

4.8.1 Diagram 11: Aktivno sodelovanje strank pri reševanju problemov

Scenarij primera uporabe: Aktivno sodelovanje strank pri reševanju problemov

A. Stranka išče informacije o izdelkih za nakup in o problemu financiranja (lahko za

drugo podjetje, zavod, za lastno podjetje)

B. Stranka se aktivno vključi v reševanju tega problema s pomočjo MMIS, kjer potekajo

različni informacijski procesi

C. Stranka daje pobudo (lahko v obliki spletnega osnutka) za razreševanje problema

D. Kot izid dobi različne spletne vire v zvezi s problemom, pride do izmenjave informacij

med različnimi akterji in prikažejo se različne storitve, ki se ukvarjajo s problemom

nakupa in financiranja

E. V ta dejavni proces je tudi aktivno vključen dobavitelj EMKE (v tem primeru lahko

vodja prodajne službe), ki ga je vpoklicala stranka

Alternative

Alt. 1: Stranka in dobavitelj slabše sodelujeta, zato poskuša stranka rešitev izpeljati sama

Alt. 2: Stranka dobi preveč zadetkov, vendar pa rešitev za problem nakupa in financiranja

zahteva hitre ukrepe

Alt. 3: Mnenja različnih storitvenih podjetij se glede rešitve problema ne skladajo s

strankinim videnjem problema

Alt. 4: Pri izmenjavi informacij med različnimi akterji prihaja do posredovanja nenatančnih

ali pa celo neustreznih podatkov in informacij (npr. zastareli podatki)

Alt. 5: Mnogo spletnih virov je nefunkcionalnih in stranka izgubi z njimi čas

Alt. 6: Informacijski procesi različnih storitvenih podjetij ne dajejo ustreznih informacij v

zvezi z rešitvijo problema, ker si zaradi medsebojnega prekomernega rivalstva že v osnovi

nasprotujejo

Alt. 7: Strankine predloge zavrnejo zaradi šibkih argumentov

Alt. 8: Drugi akterji (npr. storitvena podjetja, EMKA itd.) enostavno spregledajo strankine

predloge

Alt. 9: Stranka izgubi potrpljenje in nabavi blago za drugo podjetje po precej višji ceni

Alt.10: EMKA stranki neustrezno svetuje z namenom, da bi stranki, ki poizveduje za drugo

konkurenčno ali za njih manj priljubljeno podjetje, zaračunavali čim več denarnih sredstev

Alt.11: Informacije, ki jih je dobila stranka so bile do tistega trenutka ustrezne, vendar so se v

zelo kratkem času spremenile (npr. zamolčan dvig cene določenega blaga ipd.)

4.9 Primer uporabe izmenjave informacij pri svetovanju stranki

(npr. ravnatelj šole) v zvezi z vzgojnoizobraževalnem procesu

4.9.1 Diagram 12: Izmenjava informacij in svetovanje pri

vzgojnoizobraževalnem procesu s pomočjo dodatne aktivnosti MMIS

Scenarij primera uporabe pri izmenjavi informacij in svetovanju

A. Stranka želi dobiti informacije v zvezi izobraževanjem na daljavo (spletno

izobraževanje)

B. Stranka sproži poizvedbo v MMIS

C. Stranka dobi vpogled v spletni vzgojnoizobraževalni proces

D. Stranka naveže stik s spletno svetovalno službo

E. Prihaja do izmenjave informacij med vsemi udeleženci

F. Stranka se bo v prihodnje aktivno vključila v spletni vzgojnoizobraževalni proces

Alternative

Alt. 1: Stranka ne dobi zadovoljivih informacij v zvezi z spletnim vzgojnoizobraževalnim

procesom

Alt. 2: Kratek vpogled v spletni vzgojnoizobraževalni proces stranko odvrača od nadaljnjih

prizadevnj v tej smeri

Alt. 3: Spletna svetovalna služba, ki sproži proces poizvedb, stranki ne daje zadovoljivih

izidov

Alt. 4: Spletne povezave delujejo počasi in so mnoge od teh tudi nefunkcionalne

Alt. 5: Strežnik EMKE je premalo zmogljiv za zadovoljiv oziroma hiter prenos informacij po

spletu

Alt. 6: Stranka nima niti ustrezne programske in strojne opreme za vključitev v spletni

vzgojnoizobraževalni proces

Alt 7: Zaradi visoke postavljene cene pri spletnem izobraževanju se stranka odpove

nadaljnjimi prizadevanji

Alt. 8: Spletni vzgojnoizobraževalni proces je preozko usmerjen in ne odgovarja potrebam in

željam stranke

Alt. 9: Stranka se v tem programu vzgojnoizobraževalnega procesa ne najde

Alt.10: Stranka se sicer poskuša prijaviti za spletno izobraževanje, vendar pa spletni obrazci

za prijavo ne delujejo

Alt.11: Spletni obrazci so prezajetni in stranka izgubi potrpljenje

Alt.12: Stranka dobi negativne informacije (od drugih nezadovoljnih strank) v zvezi s

spletnim izobraževanjem in se zato odpove svojemu namenu, da bi se prijavila v

vzgojnoizobraževalni proces

Alt.13: Stranka si poišče drugo lokacijo za spletno izobraževanje

Alt.14: Stranka se popolnoma odpove spletnemu izobraževanju in se vpiše na klasično

izobraževalno ustanovo

4.9.2 Primer uporabe ekspertnega svetovanja

4.9.3 Diagram 13: Ekspertno svetovanje v zvezi s potrebami po kadrih po

različnih podjetjih s pomočjo MMIS

Scenarij primera uporabe: Ekspertno svetovanje v zvezi s kadrom

A. Stranka želi dobiti informacijo v zvezi z zaposlitvijo

B. Stranka se poveže s spletno svetovalno službo v zvezi z zaposlovanjem kadrov

C. Spletna svetovalna služba že ima vzpostavljene stike z različnimi ravnatelji iz

različnih podjetij

D. Spletna svetovalna služba za zaposlovanje kadrov dobi od različnih ravnateljev

koristne in aktualne informacije o željah in potrebah podjetjih po kadrih

E. Stranka dobi zadovoljive infomacije v zvezi z zaposlitvijo, tako da je spletni

svetovalni proces v zvezi z zaposlovanjem kadrov uspešno zaključen

Alternative

Alt. 1: Stranka mora predolgo čakati na odgovore

Alt. 2: Stranka dobi nenatančne odgovore

Alt. 3: Stranka se ni ustrezno opisala

Alt. 4: Stranka je neustrezno predstavila problem

Alt. 5: Za tovrstno storitev mora stranka preveč plačati in se zato spletnemu svetovanju

odpove

Alt. 6: Ravnatelji posredujejo spletni svetovalni službi neresnične oziroma prirejene

odgovore, ki ne odražajo resnično stanje pri zaposlovanju oziroma izboru kadra in stranka se

tega zaveda, zato tovrstnih storitev ne bo več koristila

Alt..7: Informacije s strani ravnateljev so precej subjektivne narave, tako da stranka z njimi ni

zadovoljna

Alt. 8: Pri izmenjavi informacij med spletno kadrovsko svetovalno službo in ravnateljem

pride do napačne interpretacije posredovane informacije. Stranka to zazna in je nezadovoljna

s storitvijo

Alt. 9: Svetovalec in ravnatelj se slabše sporazumevata ter je zaradi tega oškodovana stranka,

saj ne dobi ustreznih informacij

Alt.10: Posredovane informacije so preveč dvoumne narave in z njimi stranka nima kaj

početi. Po vsej verjetnosti nikoli ne bo več koristila tovrstne storitve

Alt.11: Tehnične težave na spletu onemogočijo kakovostno komunikacijo med ekspertno

spletno svetovalno službo za kadrovske zadeve in stranko

Alt.12: Ekspertna spletna svetovalna služba za kadrovske zadeve je deloma zaprte narave in

se zato nanje ne more obrniti sleherna strank

Alt.13: Neprijaznost svetovalca spletne svetovalne službe za kadrovske zadeve do stranke

pelje stranko k temu, da ne želi več koristiti tovrstnih uslug

Alt.14: Tako svetovalci kot tudi ravnatelji zaradi dopustovanja niso dosegljivi, kajti stranka

od spletnih svetovalnih storitev pričakuje neomejeno odprtost, hitro in kakovostno

posredovanje informacij. Stranka bo nekoliko razočarana.

5 Diagram zaporedja in diagram sodelovanja

V nadaljevanju seminarske naloge bom prikazal dva diagrama zaporedja in diagram

sodelovanja glede trenutnega stanja pri delovnem / poslovnem sistemu spletne knjigarne

EMKE.

5.1 Diagram zaporedja spletnega naročila stranke in vplačilo (sedanje

stanje)

5.1.1 Diagram 14: Spletno naročilo in vplačilo

Diagram 14 prikazuje sedanje stanje pri spletnem naročanju blaga.Scenarij diagrama

zaporedja: Naročilo in vplačilo

A. Stranka pripravi naročilo

B. Stranka pošlje naročilo

C. Dobavitelj naročilo potrdi in tako je izpolnil svojo obvezo do stranke

D. Dobavitelj beleži dostavo

E. Dobavitelj dostavi blago in dostavni ček

F. Stranka potrdi sprejem pošiljke

G. Dobavitelj pošlje stranki račun

H. Stranka pripravi vplačilo in plača

I. Dobavitelj potrdi

5.1.2 Diagram sodelovanja

Zdaj bi si ta postopek še malce ogledali s pomočjo diagrama sodelovanja, kjer nas ne zanima

časovno zaporedje dogodkov, temveč nas zanima statična povezanost med sodelujočimi

objekti. Pri diagramu zaporedja posamezne stopnje ni potrebno oštevilčiti, medtem ko je to pri

risanju diagrama sodelovanja obvezno. Tokrat scenarija ne bom navedel, saj gre v tem

primeru za isto snov kot pri diagramu zaporedja.

5.1.3 Diagram 15: Diagram sodelovanja med stranko in dobaviteljem

V nadaljevanju bom prikazal še en diagram zaporedja, ki prikazuje (gl. diagram 16) strankino

poizvedbo na MMIS, ki potrebuje nasvet za določen problem in tako naveže stik s spletno

svetovalno službo.

5.1.4 Diagram 16: Poizvedba na MMIS in spletna svetovalna služba

Scenarij diagrama zaporedja: Poizvedba in spletna svetovalna služba

A. Stranka obišče MMIS

B. Poizvedba stranke

C. Stranka dobi na vpogled izid poizvedbe

D. Stranka se odloči za obisk spletne svetovalne službe za nakupe (gl. note / beležko)

E. Stranka predstavi svoj problem

F. Stranka dobi odgovor

G. Stranka se sprašuje “Ali sem zdaj zadovoljen?”

H. Stranka potrdi z “da”

I. Stranka odgovori

J. Spletna svetovalna služba odgovori in se priporoča za naprej

K. Stranka se zahvaljuje za prijaznost

L. Zaključeno (X – destroy marker)

6 Razredni / objektni diagrami

Prikazal bom dva objektna diagrama, ki bosta prikazala zgradbo Založbe Mladinske knjige

oziroma EMKE. Prvi objektni diagram (gl. diagram 17) bo prikazal sedanje stanje

obravnavanega podjetja, medtem ko bo drugi objektni diagram prikazal še dodatno aktivnost

MMIS (gl. diagram 18). Objektni diagrami so zelo primerni za prikaz trenutnega stanja v

delovnem / poslovnem sistemu.10

6.1 Diagram 17: Trenutno stanje podjetja MK / EMKA

Na naslednji strani sledi objektni diagram 18, ki prikazuje stanje podjetja, če bi uvedli

dodatno aktivnost MMIS. Uvedba dodatne spletne aktivnosti ne bo spremenila dosedanje

organizacijske strukture in zato lahko pri prikazovanju prihodnjega sistema uporabim to

diagramsko tehniko.

10 Diagram sem izdelal s pomočjo vira: (Erikson, H. & Penker, M., 2000) na strani 123.

6.2 Diagram 18: Objektni diagram dodatne aktivnosti MMIS

Kot vidimo na diagramu 18 se organizacijska struktura podjetja ni bistveno spremenila, le pri

sekciji spletne ponudbe sem dodal aktivnost MMIS. EMKA pravzaprav nima svoje finančne

službe, temveč je ta eden glavnih oddelkov v založbi Mladinske knjige. Ravnatelj EMKE ni

nadrejen tej enoti, kar prikazuje tudi asociativna povezava (črta). Ravnatelj EMKE je pa

upravičen do vseh informacij, ki zadevajo njegovo organizacijsko enoto. Črta z belim

rombom na vrhu prikazuje agregacijo (podrejen odnos) in črta s črnim rombom pomeni

kompozicija (prikazuje močno lastništvo).

7 Diagram stanja

7.1 Diagram 19: Primer spletnega naročila

Scenarij diagrama stanj: Primer spletnega naročila

A. Stranka izvede naročilo B. Sledi postopek obravnave naročila C. Naročilo je pozitivno ocenjeno D. Naročilo je uspelo / zaključeno

Alt. : Naročilo je bilo negativno ocenjeno, zato naročilo ni uspelo. Naročilo je bilo odstranjeno / zaključeno.

7.2 Diagrami aktivnosti

7.2.1 Diagram 20: Prijava stranke v UDK TV MMIS in štetje stranke

A. Stranka se je prijavila v UDK TV MMIS

B. Prijava uspešna

Alt. : Prijava neuspešna (zaključeno)

C. Izbor akcije

D. Ažuriraj (posodobi stranko) (izhod) – nadaljuj izbor akcije

E. Izbriši stranko (izhod)

F. Štej stranko (izhod)

7.2.2 Diagram 21: Dodatna Aktivnost MMIS in financiranje MK

Ravnateljstvo založbe Mladinska knjiga (MK) potrebuje nasvet o pridobivanju najugodnejših

kreditov v Sloveniji. Ravnatelj MK potrebuje nasvet, zato začne poizvedovati:

Scenarij diagrama aktivnosti : Dodatna aktivnost MMIS

A. Poizvedba na MMIS

B. Izbor dobljenih zadetkov

C. Pride do poslovnega dogodka

D. MK dobi odobren kredit od Banke Slovenije za določeno naložbo

7.2.3 Diagram 22: Pridobivanje strank s pomočjo dodatne

aktivnosti MMIS

A. Stranka naredi poizvedbo na MMIS

B. Izbor zadetkov

C. Informacije uporabi (zaključeno)

D. Zaključeno

A1. Poveže se s spletno svetovalno službo

B1. Izbor storitve

C1. Uporaba storitve (zaključeno)

A2. Stranka se je odločila, da sodeluje v nagradni igri

B2. Stranka se znajde v vlogi svetovalke in oglaševalca

C2. Pošlje nasvet in reklamo drugi stranki

D2. Druga stranka ne potrebuje takšnega nasveta (zaključeno)

E2. Zaključeno

F2. Druga stranka pošlje sporočilo naprej (se nadaljuje)

8.0 Komponentni diagram in arhitekturni diagram

Po mnenjih mnogih avtorjev o objektno orientiranem jeziku UML se komponentni in

arhitekturni diagrami ne štejejo kot obvezno UML diagramsko tehniko pri poslovnem

modeliranju. Po besedah Martina Fowlerja zares redki ljudje uporabljajo to UML diagramsko

tehniko. Ti dve tehniki naj bi uporabljali še zlasti programerji, ki se dovolj dobro spoznajo na

posamezne specifikacije programske ter strojne opreme.11

V nadaljevanju bom prikazal en arhitekturni diagram, ki je bolj kot ne informativnega

značaja.

8.2 Diagram 23: Arhitekturni diagram spletne knjigarne12

Po podatkih s svetovnega spleta ima EMKA naslednje vgrajene sistemske rešitve:13

11 Vir: Fowler, M.(1999). UML distilled : applying the standard object modeling language. Addison Wesley [etc.], cop., na strani 145 - poglavje, ki na kratko opiše uporabo arhitekturnih diagramov. 12 Pri izdelavi tega diagrama sem si pomagal s pomočjo naslednjega vira: http://www.sparxsystems.com.au (2003-06-28)

Exchange 2000 (strežnik)

MS SQL 2000

IBM DB2 V6.1d

Altavista Tunnel

IIS 5.0

COM+ - commerce server, site server

Naj zdaj na kratko in kot zanimivost opišem diagram 23:

1. Proizvodni strežnik zagotavlja učinkovito delovanje in podporo. Poslovni objekti so

sicer razvrščeni na obeh strojih. Za uravnavanje obremenitev se uporablja COM+

(COM+ predstavlja platfotmo, ki rešuje skupne probleme, ki nastajajo v velikih

poslovnih aplikacijah. Vgraditelju omogoča, da se skoraj v celoti osredotoča na

reševanje poslovnega problema).14 Stroj z največjo možno razpoložljivo zmogljivostjo

se uporabi pri servisiranju zahtev. V primeru izpada enega stroja, lahko drugi stroj

prevzame vse zahteve, dokler popravila prvega stroja niso zaključena. Ta pozitivna

lastnost proizvodnega strežnika je tudi za stranko velikega pomena, kajti tudi v

primeru izpada prvega serverja, bo še vedno na voljo drugi strežnik.

2. Podatkovna baza (strežnik) : UNIX Server – na UNIX stroju je nameščena ORACLE

podatkovna baza, ki se uporablja za vzdrževanje uporabnih (aplikacijskih) podatkov.

Komunikacija poteka preko LAN segmenta z hitrostjo 100 MBs.

3. Server knjigarne bo skladiščil poslovne objekte kot npr. inventar, gradivo ipd. To

vključuje tudi naročila in status naročila

4. Gl. pod strežnik 1 (proizvodni strežnik)

13 Podatke iz leta 2001 sem dobil na URL: http://www.microsoft.si/slovenija/7ntk/Predavatelji/s-z.asp (2003-06-10) 14 Definicijo sem dobil na URL: http://www.microsoft.si/6ntk/PPTpredstavitve/Sr/351.ppt (2003-06-21)

9.0 Pogled v prihodnost za MMIS

Pri uvajanju dodatne aktivnosti MMIS v delovni / poslovni sistem spletne knjigarne EMKE

ne gre za spremembo sistema, kajti vse spletne prvine ostanejo takšne kot so bile poprej.

Dodajanje aktivnosti pomeni nekakšna optimizacija delovnih / poslovnih procesov in je ena

od njenih pristopov. V kategorijo optimizacije delovnih procesov spadajo tudi naslednji

pristopi: podpora s sodobno informacijsko tehnologijo, spreminjanje sosledja aktivnosti

(spreminjanje vrstnega reda posameznih dejavnosti) in izločanje mrtvih rokavov.15

Sleherni informacijski sistem (IS) potrebuje določeno obdobje za pozitiven razvoj. Prav tako

mora biti IS prilagojen delovnemu / poslovnemu sistemu kot tudi okolju. Če upoštevamo

zapisano bi lahko predpostavil, da bi MMIS v poznejšem obdobju svojega obstoja postal ne

samo dodatna aktivnost, temveč gonilna sila podjetja EMKE in nekakšen koordinator med

drugimi podjetji, zavodi itd. Na naslednji strani vam bom prikazal paketni diagram, ki

poskuša prikazati, v kako zajeten IS bi se MMIS lahko razvil.

15 Podatke sem povzel z vira: Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [et al ...].(2000). #Zv.#5, Objektni razvoj. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko na strani 104.

9.1 Paketni diagram MMIS

9.2 Diagram 24: MMIS EMKE v prihodnosti

Menim, da je slikovni prikaz dovolj zgovoren in da ne zahteva dodatnega opisa. Paketni

diagrami so še zlasti zelo primerni, kadar želimo orisati in opisati zelo sestavljene vsebine.

Naj kot zanimivost še dodam slikovno podobo MMIS, ki naj bi bil urejen po UDK-ju in

znotraj UDK področij bi bile informacije razvrščene v nekakšne televizijske in radijske

programe. UDK je zelo primeren za razvrščanje različnih odnosov med različnimi področij.

Zmanjka pa mu prave moči pri razvrščanju polihierarhičnih odnosov (še zlasti za razvrščanje

interdisciplinarnih znanosti je zaenkrat manj primeren). UDK je zaradi svoje številčne osnove

(vrstilci) in zaradi interpunkcijskih znamenj (npr. matematični simboli +) zelo prijazen tudi do

računalniške obdelave podatkov. Na koncu 90- tih prejšnjega stoletja je nastala globoka težnja

po ureditvi informacij na medmrežju t.i. zmanjševanje informacijskega kaosa. V ta namen so

Nemci razvili projekt Gerhard (German Harvest Automated Retrieval and Directory), pri

katerem uporabljajo UDK osnovo. Ta iskalnik zna najdene spletne dokumente avtomatično

razvrščati po vsebini (avtomatična klasifikacija spletnih listin). Leta 2002/3 so strokovnjaki

ugotovili, da bi bilo potrebno iskalnik predelati v nekakšen UDK leksikon, da bi s tem

pospešili proces avtomatizacije razvrščanja spletnih dokumentov.16

S pomočjo UDK je poleg celotnega človeškega znanja možno klasificirati tudi dejavnosti,

predmete, orodja, materiale, metode itd.

9.3 Slika 1: UDK TV MMIS in spletni katalog

Slika 1 prikazuje fragment, kako si predstavljam dodatno aktivnost MMIS na spletnih straneh

EMKE. UDK področja so razdeljena od 0 – 9 (UDK področje 4 je prazno). Kot primer sem

vzel UDK področje 54 oziroma kemija. Spletni obiskovalec (morda tudi prihodnja registrirana

stranka) lahko na tej strani najde veliko informacij o kemiji kot npr. definicije, spletne

povezave, videopredstavitve, cene knjig ali drugih medijev v zvezi s kemijo itd. Spletne strani

MMIS bi bile razdeljene na dva dela. Na levi strani spletne strani MMIS, bi spletni

obiskovalec lahko našel veliko informacij o kemiji kot npr. definicije, spletne povezave,

videopredstavitve itd. v obliki sporedov (razvrščenost tudi na datum in čas), medtem ko bi na

desni strani MMIS lahko pogledal spletni katalog, kjer bi bile predstavljene cene knjig ali

drugih medijev v zvezi s kemijo, vsebinski povzetki itd. Na takšen način bi bil tudi spletni

katalog razvrščen po UDK področjih. Slika sonca prikazuje, da bi spletni obiskovalec lahko

stopil v stik z različnimi uredniki MMIS preko videofona (zvok in slika) ali pa preko

navadnega telefona (gl. sliko telefona). V tej seminarski nalogi sem podal zgolj en primer,

kajti na MMIS bi lahko našli naslednja področja knjižničarstvo, filozofija, psihologija,

družbene vede, druge naravoslovne vede, medicina, obrtništvo, založništvo in inženirske

16 Vir: http://www.gerhard.de/info/gerhard2.html in http://www.bui.haw-hamburg.de/pers/ursula.schulz/automat-ie/ergebnis7.html (2003-02-15)

vede, umetnost in šport, književnost / jezikoslovje in arheologija, geografija, zgodovina,

skratka vso človeško znanje.

9.4 Dobre strani MMIS

ponuja mnogo koristnih informacij, ki so tako z vidika stranke kot tudi zaposlencev

koristna

možnosti povezav z drugimi podjetji, zavodi, obrtniki itd.

uporabniško prijazen – zaželeno se hitro najde in zadetki so zelo natančni

ni t.i. vsiljivih POP–UP in niti dvomljivih reklam

spletna prodaja proizvodov (še zlasti knjig) bi se lahko precej povečala

možnosti spletnega izobraževanja

ponuja povezave do različnih storitev, ki lahko pripomorejo do reševanja problemov

se docela dobro prilagaja strankam

stranka je lahko tudi zelo dejavno vključena v različne procese

učinkovito spremljanje informacijskih slogov strank in drugih

9.4.1 Slabe strani MMIS

visoki stroški (strežniki, oprema, zaposlenci, vzdrževanje itd.)

več dela npr. nenehni posodobljeni vnosi informacij, oblikovanje, iskanje informacij

itd.

10 Zaključek

Trenutno stanje spletnih knjigarn je kot ste si lahko sami prebrali nič kaj uspešno. Spletnim

knjigarnam v Sloveniji primanjkujeta predvsem dve poglavitni lastnosti. To sta večja

samostojnost delovanja (preveč tesno in podrejeno so vezane na matično organizacijo) in

boljša poslovna kultura (učinkovitejše oglaševanje, prijaznost, iskanje novih zamisli itd.).

Stranki je potrebno kot sem že večkrat zapisal, ponuditi nekaj več, da bo zadovoljna in jo

moramo nenehno prijazno spodbuditi. Strankam je potrebno dati občutek, da so pomembne in

ne zgolj nekakšno orodje za dobiček. Stranka se mora počutiti kot dejavna in ji je potrebno

omogočiti, da lahko svojo aktivnost uresničuje (npr. sodelovanje pri MMIS s pomočjo

pošiljanja prispevkov ipd.).

Res je, da je slovenski trg sorazmerno majhen, a prav zaradi tovrstne majhnosti je potrebno

nenehno spodbuditi izvirne zamisli, namreč toliko strank kot jih imajo Američani, mi

Slovenci nimamo!

Spletne knjigarne si bodo morale začeti izdelati osnutek, da bodo za elektronsko poslovanje

pridobile zelo pomembne stranke kot so šole, fakultete, knjižnice itd., kajti preveč tovrstnih

pomembnih strank še vedno kupuje po klasičnem načinu, čeprav plačajo za to precej višjo

ceno.

Dodatna aktivnost MMIS bi lahko odpravila razne pomanjkljivosti, še zlasti pri pridobivanju

strank, kajti ta stran elektronskega poslovanja spletnih knjigarn je precej neučinkovita. V tej

seminarski nalogi sem pri UML modeliranju predvsem pomislil na pridobivanje čim večjega

števila kakovostnih strank, kjer sem s pomočjo različnih scenarijev in prikazov alternativ

spoznaval nove zamisli, a hkrati s tem tudi možnosti poteka določene zamisli v manj

pozitivno smer.

Vesel sem, da sem se lotil tega izziva modeliranja delovnega / poslovnega sistema EMKE, ker

sem tako bolje spoznal možnosti, pomanjkljivosti in nevarnosti pri elektronskem poslovanju,

kjer so zelo pomembne povezave, ki jih imamo z ostalim svetom in to so poleg poslovnih

družabnikov tudi stranke. Prav v tem pogledu se elektronsko poslovanje prav nič ne razlikuje

od klasičnega načina poslovanja!

11 Viri

1.) Alter, S.(2002). Information systems : a foundation of E- business. Upper Saddle River :

Prentice Hall, cop., 587 str.

2.) Erikson, H. & Penker, M.(2000). Bussiness modelling with UML. New York [etc.] : John

Wiley & Sons, cop, 459 str.

3.) Fowler, M. & Scott, K.(1999). UML distilled : applying the standard object modeling

language. Reading (Massachusetts) [etc.] : Addison-Wesley, 1999, cop. 1997, 187 str.

4.) Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [etal …].(2000) EMRIS - Enotna metodologija razvoja

informacijskih sistemov. #Zv. #2, Objektni razvoj. Ljubljana : Vlada Republike Slovenije,

Center za informatiko, 412 str.

5.) Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [etal …].(2000) EMRIS - Enotna metodologija razvoja

informacijskih sistemov. #Zv. #4, Objektni razvoj. Ljubljana : Vlada Republike Slovenije,

Center za informatiko, 182 str.

6.) Silič, M., Colnar, M., Krisper, M. [etal …].(2000) EMRIS - Enotna metodologija razvoja

informacijskih sistemov. #Zv. #5, Objektni razvoj. Ljubljana : Vlada Republike Slovenije,

Center za informatiko, 133 str.

7.) Univerzalna decimalna klasifikacija (1994). 2. spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana:

Centralna tehniška knjižnica, 190 str. + popravki iz leta 1995, 200 str.

Spletni naslovi

http://www.bui.haw-hamburg.de/pers/ursula.schulz/automat-ie/ergebnis7.html (2003-02-15)

http://www.gerhard.de/info/gerhard2.html (2003-02-15)

http:// www.microsoft.si/6ntk/PPTpredstavitve/Sr/351.ppt (2003-06-21)

http://www.microsoft.si/slovenija/7ntk/Predavatelji/s-z.asp (2003-06-10)

http://www.nasvet.com/doc/trzenje-eposta.php (2003-07-04)

http://www.sisplet.org/ris/ris/dynamic/readpublications.php?sid=43 (2003-06-25)

http://www.sparxsystems.com.au (2003-06-28)

12 Priloga

Preizkušeni programi za modeliranje z UML

Rational Rose student edition - s tem programom sem imel težave, kajti dolgo se je nalagal in

včasih tudi ni izvajal ukaze (velja za delo z oper. sist. WINDOWS 98).

Poseidon for UML - sicer dober program, vendar se je več kot 7 minut nalagal in tudi ni bilo

možno z njim kopirati prikaze npr. v Word (velja za delo z oper. sit. WINDOWS 98).

ArgoTigris UML - za projekte, vendar pa ni vseboval npr. sekvenčni diagram

Objecteering Software - je vseboval zgolj štiri UML diagramske tehnike. Velikost 54 MB

Visual Paradigm for UML - Community edition - vsebuje 9 UML diagramskih tehnik, CRC,

Business workflow diagram, itd. Velikost 73 MB, program se naloži v minuti in pol (velja za

delo z oper. sit. WINDOWS 98), možnosti kopiranja npr. v Word. VPCE je brezplačen

Proxy designer - precej skromen, vsebuje le tri UML tehnike in tehniko delovnega toka

(WorkFlow).

Concept Draw - vsebuje nekaj primerov UML diagramskih tehnik.

Smart draw - podobno kot predhodni

EA Sparks Systems – preizkusni program za poslovno modeliranje. Je zelo dober, a na žalost

zgolj uporaben za 30 dni in potem ni več brezplačen.

Nasveti v zvezi z delom s programom Rational Rose Enterprise edition 2003!!!

1. Priskrbite si zmogljivejši računalnik (512 MB RAM-a, vsaj 600 MHz procesor)

2. Uporaba sodobnejšega operacijskega sistema je nujna npr. XP (operacijski sistem

Windows 98 je za delo s tem programom že zastarel).

3. Nekaterih simbolov ta izdaja ne vsebuje, so pa po mojem mnenju precej pomembni pri

predstavitvi modela. Simbole si lahko izdelate sami, a je postopek dokaj zahteven in

precej zamuden. Pod opcijo “creating a new stereotype” si skrbno oglejte navodila. V

primeru, da ne najdete zaželeno, lahko preizkusite še malce svetovni splet. Zaenkrat

vam bom ponudil eno spletno rešitev: Stereotipi za nalaganje (download)

Sicer narišete simbol (npr. konkavni šesterokotnik) s programom MS Paint(v treh velikostih

small, medium in large), jih shranite v Rosejevim direktoriju in si mesto dobro zapomnite

oziroma zapišite. V osnovnem Rosejevim direktoriju si odprete File (računalniško kartoteko)

"DEFAULT STEREOTYPES"! Zagledali boste naslednji izraz: [stereotype Items]. Zdaj si

morate znotraj dokumenta poiskati prvo prazno mesto pred naslednjim izrazom, ki vsebuje

oglati oklepaj, kamor boste vnesli svoj izraz, ki se v našem primeru glasi (npr. želite, da se

konkavni šesterokotnik pojavi v območju diagrama aktivnosti) - konkavni šesterokotnik je

simbol (znak) za PROCES:

[Stereotype Items]

[activity:process]

Item =Activity

Stereotype =Process

SmallPaletteImages=&\MystereotypeIcons\small_palette_icons.bmp

V primeru, da se boste odločili za zgoraj navedeno spletno rešitev, bo zadeva nekoliko manj

zamudna. Zaželene simbole si shranite v Rose-jev direktorij (program Rational Rose morate

pri tem predhodno zapreti), nakar si odprete beležnico, kjer je na voljo npr. izraz za konkavni

šesterokotnik. Izraz prekopirate v beležnico DEFAULT STEREOTYPES natanko na prvo

prosto mesto med izrazom [Stereotype Items] in naslednjim prvim oglatim oklepajem.

Vsekakor ne pozabite shraniti, kar ste vnesli!!!

Simbol se bo pojavil pod opcijo TOOLBARS! V primeru, da bi želeli ta simbol uporabiti za

primer uporabe boste to morali posebej določiti!

4. Pri risanju zahtevnejših modelov je zelo pomemben vrstni red risanja.