Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška 25, 1000 Ljubljana
IZBIRA KAKOVOSTNIH DOBAVITELJEV PRI
NABAVI KNJIŽNIČNEGA GRADIVA S POMOČJO
HIERARHIČNO ZGRAJENEGA
INFORMACIJSKEGA SISTEMA V SIMULIRANI
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI KNJIŽNICI
Seminarska naloga pri predmetu Poslovne funkcije in
odločanje
Podiplomski magistrski študij: Informacijski sistemi in odločanje
Predmet: Poslovne funkcije in odločanje
Predavatelj in mentor: red. prof. dr. Miran Mihelčič
Avtor: podiplomski študent Karl Petrič
Žalec, 13.01.2003
Datum oddaje: 14.01.2003
Povzetek
V tej seminarski nalogi sem na kratko predstavil simulirano srednješolsko knjižnico s prostim
pristopom, ki uporablja pri razvrščanju knjižničnega gradiva Univerzalno decimalno
klasifikacijo (UDK). Ta predstavitev je služila namenu, da predstavim univerzalni
(vsesplošni) hierarhično zgrajeni informacijski sistem, ki naj bi služil kot pripomoček za
nabavo knjižničnega gradiva (npr. vsebuje seznam dobaviteljev, seznam šolskih in knjižničnih
zavodov itd.) in tudi za izobraževanje ter spremljanje intelektualne ravni srednješolcev
(spremljajo poizvedbe srednješolcev, ponudbo podatkov, povpraševanje po podatkih). Tudi te
dodatne informacije bi lahko bile koristne za nabavo knjižničnega gradiva.
a). Ta informacijski sistem naj bi bil nekakšna preslikava zunanjega okolja, saj je zgrajen na
podlagi UDK sistema, ki razvršča celotno človekovo znanje (znanost, umetnost) s pomočjo
številk oziroma UDK vrstilcev in interpunkcijskih znamenj. Ob tem naj še dodam, da sem pri
tem informacijskem sistemu uporabljal brezplačne spletne storitve (npr. notranji iskalnik,
diskusijski forum, seznam elektronskih naslovov, spletni statistični programi za notranje
hiperpovezave, izdelava spletnih strani ipd.)
b.) V nadaljevanju tega pisanja sem prikazal analizo vložkov in koristi za uvedbo UDK
informacijskega sistema, nato sem prikazal statistične analize (trendi) glede pogostosti
obiskov, zgodovino iskalnih poizvedb na tem UDK informacijskem sistemu na različnih
področjih človekovega znanja (npr. filozofija, ekonomika, matematika, itd.). Poslovno
odločitev pri izbiri najboljšega dobavitelja knjižničnega gradiva v simulirani srednješolski
knjižnici (SSK) sem izvedel tako na podlagi opravljenih statističnih analiz kot tudi s pomočjo
drevesnega modela odločanja.
c.) Nenazadnje sem v tej seminarski nalogi v zvezi s tem UDK informacijskim sistemom
prikazal nekaj prihodnostnih pogledov v smeri spletnega / mrežnega povezovanja med
istovrstnimi in sorodnimi zavodi, kar naj bi po mojem mnenju omogočilo kakovostnejše in
cenejše poslovanje. To zlasti vključuje pravilno izbiro kakovostnih dobaviteljev pri
kakovostnejši in cenejši nabavi knjižničnega gradiva v srednješolskih knjižnicah.
Kazalo
Uvod 4
Simulacija srednješolske knjižnice - kratka predstavitev 8
Predstavitev spletnega univerzalno decimalnega klasifikacijskega (UDK) informacijskega
sistema 12
Izbira dobaviteljev pri nabavi knjižničnega gradiva s pomočjo spletnega UDK
informacijskega sistema 21
Zbiranje informacij 36
6 Pogled v prihodnost 37
7 Sprejemanje odločitve 40
8 Zaključek 42
9 Viri 43
1 UVOD
1.1 Informacijski sistemi in knjižnice
Živimo v času številnih možnosti, številnih zanimanj in nenehnih širitev različnih vrst
družbenih dejanskosti (npr. število prebivalstva na naši Zemlji se nenehno veča, število
informacij prekomerno narašča, sla po udobju in prestižu postaja že bolezenski znak, stres se
nenehno širi in postaja svetovni problem, itd.). Mislim, da človek v svoji evoluciji še nikdar ni
bil v takšnem položaju, kjer ima po eni strani opraviti z visoko razvito informacijsko
tehnologijo, po drugi strani pa kar velik odstotek ljudi živi v pomanjkanju. Obstajajo celo
takšna plemena, ki živijo takorekoč še v kameni dobi. Nahajamo se v svetu polnih nasprotij in
velikanskega števila serijskih proizvodov različnih vrst (tako materialnih, kot tudi duhovnih),
tako da je več kot potrebno neko pregledno znanje, ki nas, ljudi, usmerja in nam olajša
usmeritev skozi različne družbene blodnjake. Prav zaradi tega tudi gradijo informacijske
sisteme in zbirke podatkov različnih vrst, da bi si človek lahko lažje predstavljal svet, v
katerem živi in še zlasti deluje. Spremlja svojo ustvarjalnost, ki je zelo razgibana in jo je
mnogokrat iz časovnega vidika precej težko izmeriti. Stvari potekajo tako hitro, da mnogokrat
tudi ni časa za izvirnost in tako prihaja mnogokrat tudi do podvajanj zamisli (npr. znanstveni
članki, ipd.). Vseskozi se nahajamo v bolj ali manj prisilni psihični drži, da moramo biti
boljši, hitrejši, učinkovitejši, močnejši, ipd., tako da mnogokrat pozabimo na pravo bistvo
kakovosti življenja.
V poslovnem civiliziranemu svetu zavzemajo srednješolske knjižnice, še zlasti pri nas v
Sloveniji, posebno mesto, saj ponavadi niso pridobitni poslovni sistemi in se do nedavnega
niso mnogo ukvarjale s tržnimi pogoji. V srednješolskih knjižnicah niso bili odvisni od
uspešne prodaje storitev. Z več kot nujno posvojitvijo (adaptacijo) sodobne informacijske
tehnologije (računalniki, zunanja / periferna oprema, itd.) v srednješolskih knjižnicah
postajajo te knjižnice informacijska središča, ki delujejo na posebnih trgih, zato naj bi
izboljšale kakovost svojih storitev. Prav zaradi tega vse bolj potrebujejo znanja iz poslovnih
ved (splošno ravnateljevanje, trženje, medosebno sporazumevanje, finance, ipd.).1
Srednješolske oziroma nasploh knjižnice so po mojem mnenju zavodi, ki v družbi
1 Misel sem povzel iz članka v reviji "Knjižnica": (Snoj, B. & Petermanec, Z., 44(1-2), 2000, str. 28).
zmanjšujejo (informacijsko) entropijo (nedoločenost / zmeda) s tem, da jo vežejo nase in s
tem povečujejo preglednost v družbi.
Drugače srednješolske knjižnice že dolgo niso več organizacijske enote, kjer sedijo mrakobni
knjižničarji, ki zgolj izposojajo knjižnično gradivo, to pa čaka na zvitih lesenih policah na
svojega uporabnika, ampak se je razpon knjižničnih storitev povečal in se bo povečal tudi v
prihodnje. V današnjem času se mnogo govori o digitalnih ali virtualnih knjižnicah, čeprav je
do sedaj oboje precejšnja redkost. Malo je takšnih knjižnic, ki imajo samo digitalna gradiva
(npr. Danska, ZDA, Nemčija, itd.), več je takšnih knjižnic, ki so hibridne narave. To pa
pomeni, da imajo tovrstne knjižnice določene listine (dokumente) v digitalni obliki, vendar so
pa pretežno založene s klasičnimi knjižničnimi gradivi. Hibridne knjižnice so torej mešane
knjižnice, kjer poteka avtomatizirani in digitalni prenos različnih storitev, kajti knjižnična
gradiva so kot malo prej omenjeno dostopna tako v klasični kot tudi digitalni obliki.2
Ravnateljevanje tovrstnih zavodov je kar zahtevna naloga, saj se tako pritok klasičnih kot tudi
digitalnih gradiv veča iz dneva v dan. Povrhu tega je potrebno imeti za ravnateljevanje
knjižničnega zavoda mnogo več različnih znanj kot v preteklosti. Ta znanja se raztezajo od
računalništva, informatike, ekonomike, katalogizacije, klasifikacijskih sistemov,
informacijskih sistemov, kognitivne psihologije, sociologije, komunikologije pa tja do
poznavanja statistike in tujih jezikov.
Po eni strani se s prihodom digitalizacije poroča o brezpapirni družbi (paperless society), po
drugi strani pa je zaenkrat poraba papirja mnogo večja, kot je bila kdajkoli prej. Danes se
tiskajo tudi digitalna (elektronska) gradiva na papirnem nosilcu (mediju), ker je tovrsten
nosilec zaenkrat še mnogo bolj obstojen kot digitalen nosilec. Prav zaradi te značilnosti je tudi
bolj zahtevna organizacija informacij, kajti treba je organizirati tako digitalne kot tudi
klasične informacije. Naslednji vidik, ki še dodatno zvišuje zahtevnost ravnateljevanja
knjižničnega zavoda, je v poslovnih funkcijah, kajti s čim več denarja ima ravnatelj (vodja)
določene knjižnice opraviti, tem bolj se tudi povečuje njegova odgovornost.
Za slovenske srednješolske knjižnice bi lahko trdil, da izvajajo strateško trženjsko načrtovanje
bolj kot ne v poenostavljeni obliki. Kaj strateško trženjsko načrtovanje sploh je? Strateško
2 Opredelitev sem povzel iz revije "Knjižnica 44(1-2)": (Pečko Mlekuž, H., 2000, str. 26)
trženjsko načrtovanje je proces, s pomočjo katerega organizacije predstavljajo načrt lastnih
dejavnosti pri doseganju poslovnih ciljev. Ta proces se deli na tri temeljne stopnje:
Stopnja analiziranja - razčlenjuje notranje in zunanje okolje združbe - organizacijske enote.
Stopnja snovanja marketinške strategije - poosebljenje ciljnih trgov, konkurenčno umeščanje
(pozicioniranje) in trženjski splet.
Stopnja uvajanja (implementacije) - niz oprijemljivih taktik, s pomočjo katerih te enote
oblikujejo tudi merila, s katerimi ovrednotijo cilje, temeljno strategijo ter celotne učinke
procesa načrtovanja.3
Slovenske srednješolske knjižnice se bolj malo ukvarjajo z raziskavo trga npr. dobaviteljev
(založbe, knjigarne, antikvariati, društva, ipd.), kot tudi s preučevanjem npr. uporabnikov (vse
premalo izvajajo raziskave o zadovoljstvu uporabnikov, ni raziskav v smeri informacijskega
vedenja uporabnikov, njihovih kognitivnih (spoznavnih / spoznavno učenje) slogov, bralnih
navadah, ipd.). V naših srednješolskih knjižnicah je še vedno veliko posrednega trženja, kar
pomeni, da kupujejo veliko knjižničnega gradiva s pomočjo tržnega posrednika (trgovski
zastopnik). Oglaševanje v srednješolskih knjižnicah zelo poredko izvajajo in če, potem to
večinoma izvajajo znotraj zavoda. Slovenske srednješolske knjižnice se v omejenem obsegu
ukvarjajo z merjenjem knjižničnih zbirk, kar vključuje npr. analiza rasti zbirke, nabava listin
glede na strokovna področja, jezik, tip listine, nosilce, velikost informacijske ponudbe v
odnosu z informacijskim povpraševanjem, ipd. Večinoma so tovrstne analize zelo subjektivne
in pri tem manj upoštevajo potrebe, zahteve in želje uporabnikov. Za merjenje (npr. izposoja
knjig) knjižničnih zbirk obstajajo Iflini kazalci in standard ISO 11620, vendar pa je kazalec
IFLA namenjen za uspešnost delovanja visokošolskih knjižnic, ISO 11620 pa je primeren za
vse vrste knjižnic. Za obe listini velja, da ne upoštevata storitve v hibridni knjižnici. V ta
namen so razvili projekt EQUINOX (Library Performance Measurement and Quality
Management System), ki do sedaj vsebuje 14 kazalcev za zagotavljanje kakovosti v hibridni
knjižnici (npr. odstotek ciljne populacije, ki ima dostop do elektronskih storitev knjižnice,
število posredovanih elektronskih listin na uporabnika na mesec, hitrost dostopa,
razpoložljivost sistemov, število informacijskih poizvedb, ki jih uporabnik izvaja elektronsko,
itd.).4 Še zlasti za srednješolske knjižnice je zelo pomembna poslovna usmeritev tovrstnih
zavodov oziroma zasnutek (koncept) poslovanja. Če smo že omenili, da pridobiva zasnutek
trženja v srednješolskih knjižnicah čedalje večjo vlogo, ne moremo pri tem mimo družbeno
3 Knjižnica 44 (3): (Štular Sotošek, K., 2000, str.56) 4 Projekt EQUINOX gl. revijo "Knjižnica 44 (1-2)": (Pečko Mlekuž, H., 2000, str. 31)
odgovornega zasnutka, ki ga Kotler omenja tudi kot humani zasnutek.5 Izredno velik pomen
srednješolskih knjižnic tiči pri tem v procesu vzgoje oziroma izobraževanja in zato je po
mojem mnenju več kot koristno meriti raven znanja in zanimanj tako srednješolcev kot tudi
srednješolskih profesorjev. Pri vsem tem tudi ne kaže pozabiti na preučevanje
informacijskega vedenja uporabnikov, kar vključuje tudi preučevanje spoznavnih
(kognitivnih) slogov (v tem vpogledu se preučujejo dosledne in trajne posebnosti
posameznika glede sprejemanja, ohranjanja, predelovanja, organiziranja informacij ter načina
reševanja problemov), čustev in dejanj uporabnikov.6 Prav tovrstna prizadevanja oziroma
znanja lahko ravnatelju (vodji) srednješolske knjižnice pomagajo pri načrtovanju nabave
knjižničnega gradiva in posredno tudi pri izbiri kakovostnega dobavitelja knjižničnega
gradiva.
1.2 Namen seminarske naloge
Prikazal bom simulirano srednješolsko knjižnico.
Prikazal bom zgradbo svojega spletnega izobraževalnega UDK informacijskega sistema in
njegovo ponudbo podatkov.
Prikazati želim, na kakšen način lahko ravnatelj srednješolske knjižnice spremlja in ocenjuje
dobavitelje knjižničnega gradiva, da bi čim bolj poceni, hitro in kakovostno nabavil njihove
proizvode (vklučuje elektronsko poslovanje z njimi). Prikazati nameravam izbiro dobavitelja
knjižničnega gradiva s pomočjo drevesnega modela odločanja.
S pomočjo spletnega UDK informacijskega sistema v simulirani srednješolski knjižnici želim
spremljati uporabnikovo informacijsko vedenje (dijaki, zaposleni, idr.). Nameravam prikazati
statistično analizo (trendi) in drevesni model odločanja na podlagi česar bom sprejemal
poslovno odločitev. Prav izbira najbolj kakovostnih dobaviteljev pripomore tudi h kakovostni
in racionalni nabavi knjižničnega gradiva.
Nameravam prikazati mrežo srednješolskih knjižnic in sorodnih zavodov (knjigarne, založbe,
starinarne, kulturna društva, ipd.), ki imajo skupen UDK informacijski sistem, ki služi za
izobraževanje uporabnikov in učinkovitejšo nabavo knjižničnega gradiva.
1.3 Opredelitev problema
5 Misel izpeljal iz revija "Knjižnica 44 (3)": (Kovář, 2000, str. 69) 6 Gl. revija "Knjižnica 44 (4)": (Verlič, Z. & Repinc, U., 2000, str. 143) in "Knjižnica 45(4)": (Senica, S., 2001, str. 9)
Nabava knjižničnega gradiva za določeno srednješolsko knjižnico je lahko po mojem mnenju
učinkovitejša in racionalnejša, če si pri tem pomagamo z informacijskimi sistemi,
kolikostnimi in kakovostnimi / vsebinskimi raziskavami tako uporabnikov kot dobaviteljev.
Pri nas v Sloveniji knjižničarska praksa zelo poredko uporablja ta spoznanja, kajti na knjižnih
policah je mnogo takšnih knjig, ki jih nikoli ne uporabljajo in niti niso nacionalnega pomena.
Na spletu je veliko takšnih storitev (npr. iskalniki, spletni statistični programi, spiski
elektronskih naslovov, diskusijski forumi, itd.), ki so zelo koristni in nekoliko celo brezplačni.
Prav to bi bilo gospodarno izkoristiti pri uporabi informacijskega sistema, ki bi ne samo
spremljal obnašanje in raven uporabnikov, ampak bi tudi spremljal izide in cene novih knjig
ter bi celo omogočil stike z raznimi dobavitelji (knjigarne, založbe, ipd.). Ta izboljšava je po
mojem mnenju zelo enostavna, koristna in poceni. V tej seminarski nalogi bom opisoval
simulirano srednješolsko knjižnico, ki namerava uvesti spletni izobraževalni UDK
informacijski sistem za spremljanje uporabnikov in dobaviteljev, da bi izbrala kakovostne
dobavitelje knjižničnega gradiva, kar bi pripomoglo h gospodarnejši in kakovostnejši nabavi
knjižnična gradiva.
1.4 Umestitev naloge v del snovi pri predmetu "Poslovne funkcije in
odločanje"
V tej seminarski nalogi sem se še posebej ukvarjal z nabavno funkcijo, ki je ena izmed šestih
poslovnih funkcij.
2 Simulacija srednješolske knjižnice (SSK)
2.1 Kratka predstavitev SSK Knjižnica SSK je ena najbogatejših srednješolskih knjižnic v Sloveniji in deluje pod okriljem
velikega šolskega centra, kjer je okoli 2000 dijakov in 200 zaposlencev. Predstavlja
informacijsko in učno središče zavoda, saj z gradivom povezuje vsa predmetna področja
(jezikoslovje, humanistiko, družboslovje, naravoslovje, uporabne vede) in je namenjena
dijakom in zaposlencem. Ima preko 40000 enot računalniško obdelanega gradiva ter okoli 120
naslovov domače in tuje periodike. Uporabniki lahko iščejo informacije tako na
računalniškem katalogu COBISS / OPAC kot tudi na internetu, ki ima tudi funkcijo zabave.
Vsi uporabniki si lahko gradivo izposodijo na dom, razen referenčnega gradiva, periodičnega
tiska ter raziskovalnih nalog dijakov (možen je pregled tovrstne literature v čitalnici, v
skrajnem primeru lahko uporabniki del vsebine kopirajo, vendar morajo v najkrajšem
možnem času gradivo vrniti). Dijaki zavoda si lahko izposojajo učbenike iz učbeniškega
sklada že od leta 1997; na voljo so jim zbirke učbenikov za posamezne programe in letnike. V
knjižnici so zaposleni štirje knjižničarji. Knjižnica je tudi podaljšala odpiralni čas in je zdaj na
voljo uporabnikom od 730 do 16°°.
2.2 Knjižnični prostori in njihova razporeditev
l. PROSTOR
a.) Izposojevalni pult, ki vključuje tri računalnike in zasčitno napravo proti kraji.
b.) Pisarniški prostor ravnatelja knjižnice.
c.) Omizje za notranje službene pogovore, kjer se knjižničarji skupaj z ravnateljem knjižnice
posvetujejo o preteklih in perečih problemih, o predlogih in o prihodnostnih načrtih dela.
d.) Čitalniški prostor, kjer se lahko dijakinje in dijaki učijo.
e.) Štiri uporabniški računalniki za listanje in poizvedbe v računalniškem katalogu ter dva
računalnika za iskanje podatkov na MEDMREŽJU (Internetu).
f.) Knjižnično gradivo je razporejeno po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK).
Čitalniški prostor je odprte vrste in se nahaja v sredini knjižničnega prostora. Obkrožen je s
knjižnimi policami, kjer se nahajajo knjige s področja jezikoslovja (slovenščina, angleščina,
nemščina in italijanščina), literarne teorije, poezije (slovenska, tuja) in proze (slovenska, tuja)
ter knjižne police, kjer se nahajajo knjige s področja naravoslovnih (fizika, kemija,
matematika, biologija)., družboslovnih / humanističnih (sociologija, psihologija, pedagogika,
umetnosti, etnologija) znanostih in uporabnih ved (medicina, elektrotehnika, računalništvo,
informatika, strojništvo, gradbeništvo). V tej knjižnici hranijo tudi raziskovalne naloge
srednješolcev.
g.) Serijske publikacije (120 različnih naslovov) se hranijo na mestu blizu izposojevalnega
pulta na posebnih policah (Mladina, Gea, Monitor, revije za elektrotehniko, Moj mikro, itd.)
h.) Dve razstavni mreži sta v sredini prostora in sta izključno namenjeni knjižnim novostim.
i.) V tej knjižnici je tudi arhiv (ki je v posebnem prostoru), kjer hranijo knjižna in neknjižna
gradiva (audio kasete, video kasete, CD - Romi, glasbeni CD-ji) in imajo do njih dostop samo
knjižničarji in srednješolski profesorji.
j.) Izven knjižničnega prostora se nahaja tudi skladišče za učbenike.
2.3 Predstavitev različic
2.3.1 Pomanjkljivosti pri delovanju knjižnice (sedanje stanje)
a.) razmeroma subjektivna merila pri nabavi knjižničnega gradiva
b.) neizvajanje raziskav glede obnašanja uporabnikov in dobaviteljev
c.) neosredotočenost na neposredno trženje
d.) skromna spletna dejavnost srednješolske knjižnice SSK (z vidika knjižničarjev)
2.3.2 Zaželeno stanje
a. pri nabavi knjižničnega gradiva bi bilo nujno bolj upoštevati uporabnikove želje in potrebe
b. več raziskav glede obnašanja uporabnikov in dobaviteljev
c. večja uporaba elektronskega poslovanja pri nabavi knjižničnega gradiva (neposredno
trženje)
d.) uvedba spletnega UDK informacijskega sistema, ki bi deloval kot spletna stran knjižnice
SSK, spremljal informacijske potrebe in informacijsko vedenje uporabnikov, kar bi bilo v
dobrobit vzgojno-izobraževalnega procesa in racionalnejše nabave knjižničnega gradiva.
Preden preidem na predstavitev spletnega UDK informacijskega sistema, ki je dosegljiv na
naslednjem spletnem naslovu http://www.beepworld.de/members29/udkleksikon, naj
navedem še naslednje zanimivosti o knjižnici SSK:
2.4 Uporaba Interneta v knjižnici SSK
V knjižnici SSK precej pogosto uporabljajo Internet tako za poizvedovanja v smeri šolskih
potreb kot tudi za zabavo. Zanimivost pri uporabi Interneta v knjižnici SSK je v tem, da
dijakinje zelo poredko uporabljajo Internet (okoli 65 različnih uporabnikov in od tega le pet
dijakinj!).
2.5 Poslovanje knjižnice SSK z založbami, knjigarnami, ipd.
Za nabavo knjižničnega gradiva dobi SSK letno okoli 4.000.000, 00 SIT finančnih sredstev.
Knjižnica SSK nabavlja knjige od naslednjih založb: Mladinska knjiga, DZS, Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, Tehniška založba, Cankarjeva založba, Buča, Educy,
Prešernova družba, Modrijan. Nabava knjižničnega gradiva poteka s pomočjo klasične pošte
ali pa tudi pogostokrat s pomočjo trgovskega zastopnika.
2.6 Obisk v knjižnici (del proizvodnega ritma?)
2.6.1 Preglednica 1: Poprečno število obiskov v obdobju enega meseca (ritem uporabnikov v knjižnici)7
1. teden / dnevi / obiski
2. teden / dnevi / obiski
3. teden / dnevi / obiski
4. teden / dnevi / obiski
Petek 132 Ponedeljek 148 Ponedeljek 132 Ponedeljek 108
Ponedeljek 155 Torek 130 Torek 128 Torek 238
Torek 164 Sreda 99 Sreda 148 Sreda 174
Sreda 147 Četrtek 133 Četrtek 141 Četrtek -
Četrtek 93 Petek 115 Petek 118 Petek 299
Petek 164 - - -
2.6.2 Slika 1: Število obiskov po tednih 7 Meritve sem izvajal v letu 2001 v srednješolski knjižnici X in jo bom uporabil kot prikaz za knjižnico SSK!
Legenda: - … ni meritev
Preglednica 1 in prikaz 1 zelo lepo ponazarjata (Legenda: - … ni meritev), s kakšnim ritmom
gibanja uporabnikov imamo v knjižnici SSK opraviti. Ta kratek prikaz nam je lahko zgovoren
dokaz, da knjižnico SSK obiskuje mnogo uporabnikov (od 93 do 299 na dan). Pred prazniki je
število uporabnikov ob nekaterih dnevih višje, a sicer velja prej pravilo (če ga je tukaj seveda
možno postaviti), da imamo opraviti s stalno sestavo obiskovalcev knjižnice SSK.
Predstavljajmo si, da se ta ritem obiska v knjižnico SSK skozi vso leto bolj ali manj ponavlja.
Od tega je npr. 40 stalnih uporabnikov (10 srednješolcev in 30 srednješolskih profesorjev), ki
zelo vplivajo na nabavo knjižničnega gradiva v knjižnici. Nenazadnje ti stalni uporabniki tudi
zelo vplivajo na stalen ritem dela v knjižnici! Pogostost obiskov lahko izmerimo tudi v
manjših časovnih enotah (npr. na pol ure).
Kot zanimivost: Pozanimal sem se o pogostosti obiskov knjižnice na Pedagoški Fakulteti v
Mariboru, kjer merijo število obiska uporabnikov s pomočjo posebne naprave pri
izposojevalnem pultu. Povedali so mi, da se giblje število obiska uporabnikov od 1500 do
2000 na dan (odpiralni čas knjižnice je od 730 do 1530 h, zaposlenih je 8 knjižničarjev).
Število knjižničnih enot je okoli 152000 in celokupno število uporabnikov je več kot 6000. Če
bi v knjižnici SSK merili število obiskov uporabnikov s pomočjo takšne naprave, bi tudi
številke bile precej višje, kajti ta naprava ne razločuje posameznikov, ampak šteje tudi tiste
uporabnike, ki večkrat na dan obiščejo knjižnico.
3 Predstavitev spletnega univerzalno decimalnega
klasifikacijskega (UDK) informacijskega sistema
3.1 Kratek Opis UDK informacijskega sistema
Spletni UDK informacijski sistem je namenjen izobraževanju, obveščanju, sporazumevanju,
spremljanju informacijskega vedenja srednješolske populacije (dijaki, zaposlenci). Povrhu
tega naj bi služil kot pripomoček pri izbiri kakovostnih dobaviteljev za gospodarnejšo nabavo
knjižničnega gradiva v knjižnici SSK.8 UDK informacijski sistem na podlagi informacijskega
vedenja uporabnikov na spletu ugotavlja, katera področja človekovega znanja imajo najvišjo
vrednost povpraševanja. Ta informacijski sistem vsebuje tudi sezname ustanov, npr. univerz,
srednjih šol, knjižnic, založb in knjigarn v Sloveniji. S pomočjo teh seznamov je npr. možno
8 Uporabil sem UDK tablice in register iz leta 1994. Upošteval sem tudi nekatere popravke in dopolnila iz leta 1995!
vzpostaviti elektronski stik z dobavitelji knjižničnega gradiva (zaenkrat je to možno samo v
simulirani obliki) in si na njihovih spletnih straneh ogledati prednaročniške popuste pri
nakupu pomembnih gradiv za srednjo šolo. Povrhu tega UDK informacijski sistem vsebuje
tudi seznam najbolj branih knjig, itd. Preden bom predstavil sodila pri izbiri spletnih storitev
in izbiri dobaviteljev knjižničnega gradiva za knjižnico SSK, bo po mojem mnenju zelo
smiselno predstaviti zgradbo tega informacijskega sistema.
UDK informacijski sistem je razdeljen na glavno stran, ki vsebuje naslednje povezave:
notranji iskalnik, uvod, posamezna UDK področja, navodilo za navajanje bibliografij, pomoč
pri iskanju, na literarno društvo - na tej strani je tudi seznam elektronskih naslovov (v
prihodnje namerava to društvo pridobiti srednješolce za literarne dejavnosti), stik z urednikom
in zunanje iskalnike (npr. Google, Yahoo, itd.). V bližnji prihodnosti nameravam na to glavno
stran dodati še dve povezavi; za spletno razpravljanje (diskusijski forum) in za seznam najbolj
priljubljenih spletnih povezav v spletnem okolju UDK informacijskega sistema. S pomočjo
spletnega statističnega programa Nedstat spremljam obiske uporabnikov na glavni strani in po
posameznih UDK področjih. Posamezna UDK področja vsebujejo opredelitve pojmov,
strokovne notranje in zunanje spletne povezave, sezname, razrešene uporabniške probleme za
srednješolske raziskovalne in seminarske naloge, bibliografije, biografije, vsebinske povzetke
nekaterih knjig (tudi učbenikov), ipd.
3.1.1 Legenda UDK informacijskega sistema
UDK področja so:
UDK področje 0 - splošno o znanosti, sistematika znanosti, računalništvo, informatika,
knjižničarstvo, muzeji, obdobne publikacije, itd.
UDK področje 1 - filozofija, psihologija, etika.
UDK področje 2 - vera (religija), krščanska vera, druga verstva (npr. Taoizem, Budizem, idr.).
UDK področje 3 - sociologija, statistika, ekonomika, politika, pravo, socialno delo, etnologija
itd.
UDK področje 5 - matematika, astronomija, fizika, kemija, geologija, meteorologija,
antropologija, biologija itd.
UDK področje 6 - medicina in uporabne vede (tehnika, strojništvo, elektrotehnika, živilstvo,
gradbeništvo, kemijska tehnika, organizacija proizvodnje itd.).
UDK področje 7 - umetnost, arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, grafika, glasba, šport, šah itd.
UDK področje 8 - jezikoslovje (npr. angleščina, nemščina, slovenščina), književnost, literarna
teorija, literarna zgodovina, literarne zvrsti itd.
UDK področje 9 - areheologija, domoznanstvo, geografija (zemljepis), biografije, zgodovina
itd.
Naj kot zanimivost podam še ponudbo podatkov in pogostost obiskov po posameznih UDK
področij od 14.11.2002 do 6.01.2003. Oba kazalca bi mi lahko pozneje služila pri odločanju,
npr. na katerem UDK področju bom nabavljal knjižnično gradivo in na katerem to ne bo
potrebno. O informacijski ponudbi v tem primeru ne moremo govoriti, kajti po mnenju
mnogih informatikov obstaja temeljna razlika med pojmoma podatek in informacija. Po
mojem mnenju je naslednja opredelitev podatka in informacije zelo ustrezna:
PODATEK je nevtralno sporočilo o določenem dejstvu, ki še ni ovrednoteno in pripravljeno
za sprejem katerekoli poslovne odločitve. INFORMACIJA je določeno sporočilo v nekem
znakovnem sestavu, ki je sintaktično pravilno, ima pomen, predstavlja določen pojav in
nenazadnje ima za odločevalca pragmatično vrednost, kajti služi za sprejemanje bolj ali manj
pomembnih odločitev.9 S programom Microsoft Word (orodja - štetje besed) sem preštel
ponudbo podatkov posameznih UDK področij. Besedila s spletnih strani sem preslikal v
program Microsoft Word, nakar sem s pomočjo programa za štetje besed določil obseg glede
strani, števila vrstic in števila besed. Izid si lahko ogledate v preglednici 3.2 na naslednji
strani.
3.2 Preglednica 2: Ponudba podatkov in pogostost obiskov uporabnikov po
posameznih UDK področjih od 14.11.2002 do 06.01.2003
UDK 0 UDK 1 UDK 2 UDK 3 UDK 5 UDK 6 UDK 7 UDK 8 UDK 9
Obseg strani
11 5 6 15 26 17 5 17 11
Število vrstic
517 214 269 740 1286 807 239 758 527
Število besed
4286 1833 2164 6145 10153 6925 1985 6357 4739
Število obiska
275 333 331 403 363 327 381 476 554
Če na kratko razčlenimo preglednico 2, lahko rečemo, da ni nujno, če je ponudba podatkov
velika, da je tudi povpraševanje po teh podatkih temu ustrezno. Kot primer bi podal UDK 5,
katera ponudba podatkov znaša 26 strani ali 1286 vrstic formata A4 oziroma 10153 besed,
9 Opredelitev za podatek in za informacijo sem povzel iz vira z nalovom "Poslovodno računovodstvo": (Turk, I., Kavčič, S., Kokotec-Novak, M., 1998, str. 29 - 30).
vendar je bila ta stran zgolj 363 krat obiskana. Če si pa ogledamo UDK 9 lahko ugotovimo, da
je ponudba podatkov precej manjša, saj znaša 11 strani ali 527 vrstic format A4 oziroma 4739
besed (torej več kot enkrat manj), vendar pa je bila ta stran 554 krat obiskana. Iz tega sledi
sklep, da je povpraševanje po podatkih na področju UDK 9 večje kot na področju UDK 5,
čeprav je tam precej večja ponudba podatkov . Kot zanimivost sem tudi izračunal besedno
gostoto, ki sem jo izračunal po naslednjem obrazcu:
= Število besed UDK področja / število vrstic (format A4). UDK 0 (8.290 b/v), UDK1
(8.565 b/v), UDK 2 (8.044 b/v), UDK 3 (8.304 b/v), UDK 5 (7.895 b/v), UDK 6 (8.581 b/v),
UDK 7 (8.305 b/v), UDK 8 (8.368 b/v) in UDK 9 (8.992 b/v). Spletna listina, katere besedilo
je v večji pisavi in povrhu tega še vsebuje slike, ima manjšo besedno gostoto kot neka druga
spletna listina, ki vsebuje manj slik in katere besedilo je v manjši pisavi (npr. področje UDK 5
v primerjavi z UDK 9). Na koncu tega poglavja nameravam predstaviti sodila, ki govorijo v
prid uvedbe spletnega UDK informacijskega sistema v knjižnico SSK, kar vključuje tudi
izbiro spletnih storitev. Domnevam, da bi uvedba tovrstnega informacijskega sistema tej
organizacijski enoti v posredni obliki prinašala celo gospodarsko korist v obliki denarnih
prihrankov. Naj predstavim sodila za spletni UDK informacijski sistem! Pri tem bom uporabil
prirejeno analizo vložkov in koristi.10 Ta analiza se uporablja še zlasti pri organizacijskih
enotah, kjer ni zgolj gospodarska korist v ospredju, temveč tudi neka korist, ki gre v smeri
večje družbene blaginje, kar pa ni zelo enostavno izmeriti v obliki denarnih vrednosti!
Srednješolske knjižnice navadno niso organizacijske enote, ki naj bi s poslovanjem dosegale
dobiček, temveč so to zavodi, ki delujejo tudi v smeri večje družbene blaginje, saj skrbijo za
kakovostno izobraževanje in vzgojo srednješolcev ter nenazadnje "proizvedejo" oziroma
izoblikujejo izobražene ljudi, ki pozneje lahko širši družbi zelo koristijo (v procesu dela, v
izobraževanju itd.). Analiza vložkov in koristi upošteva merljive in nemerljive vložke in
koristi ter posredne in neposredne vložke in koristi. Vse prvine ovrednoti in jih prevede v
vrednostni izraz. Koristi, ki sem jih pri analizi izbral in ki neposredno niso merljive z denarno
vrednostjo, sem določil kot časovno porabo vloženega dela, kar pa je možno vrednostno
ovrednotiti s pomočjo kosmate plače šolskega knjižničarja na uro, ki znaša približno 1.500,00
SIT / uro. Tako sem spravil sicer nemerljive koristi v denarni tok (npr. prihranek časa
knjižničarja pri svetovanju uporabnikov, kar lahko posredno koristi pri neposrednem trženju,
tako da knjižničar na spletu spremlja znižane prednaročniške cene knjig po knjigarnah. Prav
za tovrstno dejavnost sicer ne bi imel dovolj časa in bi npr. spregledal vrsto znižanih
10 Izpeljal iz dela z naslovom "Poslovodno računovodstvo" (Turk, I., Kavčič, S. & Kokotec-Novak, M., 1998, str. 328)
prednaročniških cen). Kot sodilo bom uporabil čisto sedanjo vrednost (ČSV), ki se izračuna
po naslednjem obrazcu:
ČSV = PV1/(1+K) + PV2/(1+K)2 + PV3/(1+K)3 + PVn/(1+K)n – IO
Legenda:
ČSV … čista sedanja vrednost
PV … prihodnji čisti prejemki K … obrestna mera n … trajanje naložbe IO … naložbeni
izdatki
S pomočjo naslednjima dvema preglednicama bom primerjal med sabo preteklo stanje brez
spletnega UDK informacijskega sistema s predvidenim sedanjim stanjem (s spletnim UDK
informacijskim sistemom).
3.3 Preglednica 3: Preteklo stanje brez spletnega UDK informacijskega sistema
Izdatki brez spletnega UDK informacijskega sistema
0.000,00 SIT
Izdatki brez spletnih storitev za UDK informacijski sistem (npr. iskalniki, statistični programi, ipd.)
0.000,00 SIT
Kosmata plača šolskega knjižničarja na leto oziroma 336 dni 2688 ur
4.032.000,00 SIT
Neposredni izdatki
Finančni vložki za nabavo knjižničnega gradiva
4.000.000,00 SIT
Letni izdatki, nastali zaradi posrednega trženja npr. trgovanja z akviziterji (provizija okoli 10%)
400.000,00 SIT
Svetovanje uporabnikov za zahtevnejše informacijske probleme (npr. za raziskovalne naloge, ipd.) je obsegalo skupaj 100 ur na leto
100 x 1.500,00 = 150.000,00 SIT
Slabša obveščenost glede nabave knjižničnega gradiva v prednaročilu (posredno trženje). npr. za 200 kosov knjig
200 x 1.000,00 SIT = 200.000,00 SIT
Nabava 200 kosov knjižničnega gradiva letno s poprečno ceno 10.000,00 SIT, ki zgolj stojijo na policah in niso nacionalnega pomena
10.000,00 x 200 = 2.000.000,00 SIT
Posredni izdatki
SKUPAJ: 10.782.000,00 SIT
Zaradi večje nazornosti naj na kratko obrazložim izbrane neposredne in posredne izdatke
(vložke) v preteklosti!
1.) neposredni izdatki
a.) Naložbeni izdatki UDK informacijskega sistema znašajo 0.000,00 SIT (če ni
informacijskega sistema, tudi ni izdatkov z njim).
b.) Naložbeni izdatki za spletne storitve (npr. iskalniki, statistični programi, seznam
elektronskih naslovov, diskusijski forum, itd.) znašajo prav tako 0.000,00 SIT.
c.) Kosmata plača šolskega knjižničarja na leto znaša 4.032.000,00 SIT !
Finančni izdatki za nabavo knjižničnega gradiva so bili 4.000.000,00 SIT (knjižnica SSK dobi
tovrstno vsoto za nabavo knjižničnega gradiva). Količina nabavljenega knjižničnega gradiva v
enem letu s poprečno nabavno ceno po 10.000,00 SIT je 400 kosov.
2.) Posredni izdatki
a.) Poslovanje s trgovskimi zastopniki in drugimi posredniki znaša v enem letu zaradi 10 %
provizije od prodanega izvoda knjižnične enote 200.000,00 SIT (ko knjižnica posluje npr. s
trgovskim zastopnikom, le-ta pobere tudi najmanj 10 % provizije za vsako prodano knjigo, pri
čemer se tako zvišuje tudi nabavna cena knjige, kajti tržni posrednik zaračunava svoje
storitve. Pri založbi Slovenska knjiga npr. dajejo zastopnikom celo do 30 % provizije za en
prodani izvod. Je pa tudi res, da v tej založbi mnogokrat proizvajajo knjižne proizvode z višjo
ceno, npr. faksimilizirane bibliofilske izdaje, ponatise, razkošne enciklopedije, ipd.).
b.) V srednješolskih knjižnicah obstajajo precej zapleteni informacijski problemi dijakov, ki
večinoma niso razrešljivi v dveh minutah, temveč zahtevajo dober premislek in knjižničarju
vzamejo veliko časa. Tako je svetovanje uporabnikov za zahtevnejše informacijske probleme
(npr. za raziskovalne naloge, za seminarske naloge) obsegalo 100 ur na leto, kar pomeni
150.000,00 SIT (1.500,00 SIT /h x 100 h = 150.000,00 SIT).
Knjižničar je glede elektronske nabave knjižničnega gradiva v prednaročilu slabše obveščen
in ne pozna dobro možnosti, ki jih nudi spletno poslovanje. Tako npr. spregleda 200 kosov
knjig v enem letu, ki bi jih sicer lahko ceneje nabavil. Ta vsota znaša 200.000,00 SIT.
d.) Od 400 knjig, ki jih je knjižnica SSK nabavila, je 200 knjig takšnih, ki niti enkrat niso
našle svojega uporabnika in zgolj stojijo na policah. Prav tako tudi niso nacionalnega pomena.
Knjižnično gradivo, ki zgolj stoji na policah, pomeni zgrešeno vlaganje. S tega vidika lahko
izračunam: 200 kosov knjižničnega gradiva krat 10.000,00 SIT (poprečna cena enega kosa)
znaša 2.000.000,00.
Če seštejem vse neposredne in posredne zneske dobim teoretični znesek preteklih izdatkov
okoli 10.752.000,00 SIT!
3.4 PREGLEDNICA 4: PRIREJENA ANALIZA VLOŽKOV IN KORISTI
VLOŽKI IN KORISTI (predvidevanje posledic)
Sedanje stanje s spletnim UDK informacijskim sistemom
Izdatki za spletni UDK informacijski sistem 60.000,00 SIT
Izdatki za spletne storitve (npr. iskalniki, statistični programi, ipd.)
10.000,00 SIT
Kosmata plača šolskega bibliotekarja na leto (vračunano je tudi delo za informacijski sistem
okoli 240 ur)
4.032.000,00 SIT
Nadzor, dopolnjevanje in posodobitev UDK informacijskega sistema zahteva 240 delovnih ur
na leto
240 x 1.500,00 SIT = 360.000,00 SIT
Vložki
Letni stroški za nabavo knjižničnega gradiva 4.000.000,00 SIT
Boljša obveščenost glede nabave knjižničnega gradiva v prednaročilu (neposredno trženje)
200 x 1.000,00 SIT = + 200.000,00 SIT
Prihranki denarja, nastali zaradi neposrednega načina trženja, npr. elektronsko trgovanje
(provizija okoli 10% odpade)
+ 400.000,00 SIT
Svetovanje uporabnikov za zahtevnejše informacijske probleme (npr. za raziskovalne
naloge, ipd.) bi obsegalo v enem letu vsega skupaj 91 ur (prihranek časa) manj!
91 x 1.500,00 SIT = +136.500,00 SIT
S pomočjo UDK informacijskega sistema bi bil obrat knjižničnega gradiva s poprečno ceno
10.000,00 SIT boljši za 50 %
100 x 10.000,00 SIT = 1.000.000,00 SIT
Vložki: 9.062.000,00 SIT
Koristi: 1.736.500,00 SIT
Koristi
Razlika: 7.325.500,00 SIT
Primerjava med preteklim stanjem in sedaj:
10.782.000,00 SIT - 7.325.500,00 SIT = 3.456.500,00 SIT je predvidena čista prihodnja korist za eno leto!
1.) Vložki
a.) Izdatki za UDK informacijski sistem so 60.000,00 SIT (npr. letna priključitev na omrežje).
b.) Naložbeni izdatki za spletne storitve (npr. iskalniki, statistični programi, seznam
elektronskih naslovov, spletna oglasna deska itd.) znašajo 10.000,00 SIT letno.
c.) Kosmata plača šolskega bibliotekarja na uro bo ostala ista po1.500,00 SIT na uro
(hipotetično). Vloženo delo v informacijski sistem je všeto.
d.) Za nadzor in posodobitev spletnega UDK informacijskega sistema bo knjižničar porabil
okoli 240 delovnih ur na leto, kar znaša 360.000,00 SIT!
f.) Knjižnica dobi isto vsoto denarja okoli 4.000.000,00 SIT za nabavo knjižničnega gradiva,
ki jo namerava tudi porabiti!
2.) Koristi
a.) Knjižničar bo s pomočjo UDK informacijskega sistema lahko lažje na tekočem o cenah
knjižničnega gradiva v posameznih knjigarnah, saj mu bodo vseskozi na voljo različni spletni
seznami. Prav to mu bo omogočilo hitrejšo zaznavo pri nabavi knjižničnega gradiva npr. v
prednaročilu! Če npr. vzamem, da bodo v enem delovnem letu nabavili 200 kosov
knjižničnega gradiva po poprečno 1.000,00 SIT bolj ugodni ceni kot prejšnjo leto, bodo s tem
privarčevali 200.000,00 SIT.
b.) S pomočjo elektronskega poslovanja (neposredno trženje) lahko knjižnica SSK na leto
prihrani okoli 400.000,00 SIT.
c.) Svetovanje uporabnikov za zahtevnejše informacijske probleme (npr. za raziskovalne
naloge, za seminarske naloge) je v preteklem obdobju obsegalo 91 ur več časa / leto, kar
pomeni prihranek za 136.500,00 SIT ! Knjižničar se lahko v tem času posveti spremljanju
(npr. knjižničar zelo marljivo spremlja prednaročniške cene knjig pri različnih založbah ipd.)
dobaviteljev knjižničnega gradiva.
d.) S pomočjo spletnega UDK informacijskega sistema je možno spremljati različna
informacijska vedenja uporabnikov v srednješolski knjižnici, kar vključuje tudi bralne navade
uporabnikov, tako da naj bi v tem pogledu bil načrt nabave knjižničnega gradiva bolj
natančen. Predvidevam, da bi bil v tem letu obrat knjižničnega gradiva s poprečno ceno
10.000,00 SIT boljši za 50 odstotkov (%). To se pravi, da bi bilo 100 enot knjižničnega
gradiva od 200 uporabljenih, kar pomeni gospodarski prihranek za okoli 1.000.000,00 SIT.
Predvidena prihodnja korist (PV0 = 3.456.500,00 SIT), ki je bolj izid posrednih koristi v
enem letu izračunam po obrazcu za čisto sedanjo vrednost (ČSV), npr. za tri leta! Obrestna
mera naj bo 10 % (sicer je približno 8,4%)! Za začetni naložbeni izdatek pri izdelavi
spletnega UDK informacijskega sistema bom določil 70.000,00 SIT, kar lahko obrazložim s
pomočjo dveh postavk:
Za izdelavo spletnega UDK informacijskega sistema sem uporabil izključno brezplačne
spletne storitve (npr. upoštevam zraven ceno za omrežno priključitev na Internet) Šolski
knjižničar ima priznanih 40 ur dela v tednu, čeprav dela zgolj 35 ur, kar je utemeljeno spričo
dejstva, da lahko šolski knjižničar teh pet ur v tednu koristi za spremljanje kulturnih
prireditev, spremljanje knjižnih novosti - prebere novo knjigo, za seminarje v zvezi s
knjižničarstvom, lahko opravlja nujna knjižničarska dela po službi, lahko raziskuje itd.).
Zanimivo pa je, da do lanskega leta raziskovalno delo (tudi inovativno delo) ni bilo
eksplicitno omenjeno!? Skratka spletni UDK informacijski sistem sem izdelal v tem času.
PV1 … prihodnji čisti prejemek za prvo leto PV2 … prihodnji čisti prejemek za drugo leto
PV3 … prihodnji čisti prejemek za tretjo leto PV0 = PV1 = PV2 = PV3 = 3.456.500,00
K … obrestna mera kapitala10 % IO … naložbeni izdatki = 70.000,00 SIT n = 3 leta
ČSV = PV1/(1+K)1 + PV2/(1+K)2 PV3/(1+K)3 – IO
ČSV = 3.456.500,00 /1+0,1 +3.456.500,00 /1+0,01 +3.456.500,00 /1+0,001 - 70.000,00 =
3.142.272,73 + 3.422.277,23 + 3.453.046,95 - 70.000,00 = +9.947.596,91 SIT znaša čista
sedanja vrednost, vendar pa pri izračunu nisem upošteval npr. 7% inflacijo za prvo, drugo in
za tretje leto (zelo poenostavljeno in optimistično gledano) itd.11
Ta poenostavljena analiza mi odgovori na naslednje vprašanje: "Ali je smiselno in koristno v
knjižnico SSK uvesti spletni UDK informacijski sistem?" Odgovor je seveda pritrdilen, tako z
družbenega vidika (izobraževanje, vzgoja, upoštevanje želja in potreb uporabnikov, itd.), kot
tudi z gospodarskega vidika, saj je analiza celo pokazala prihranek denarnih sredstev, ki je
znašal 9.947.596,91 SIT na tri leta. Izid morda ni najbolj resničen oziroma natančen, vendar
pa mi je ta analiza posredovala naslednje spoznanje:
"Koristi, ki so v preteklosti in sedanjosti bile dokaj nezaznavne, lahko na daljši časovni rok
postanejo (če smo jih uspeli odkriti in pravilno usmerjati) denarna vrednost." Seveda tovrstna
analiza ne bi bila primerna za negotove ali pa celo tvegane naložbe.
11 Gl. knjigo z naslovom "Poslovodno računovodstvo": (Turk, I., Kavčič, S. & Kokotec-Novak, M., 1998, str. 325)!
4 Izbira dobaviteljev pri nabavi knjižničnega gradiva s pomočjo
spletnega UDK informacijskega sistema
4.1 Sodila pri izbiri najugodnejšega dobavitelja knjižničnega gradiva
Vsebina nabavne funkcije je v priskrbi in varstvu delovnih predmetov ali priskrbi storitev.
Današnji pomen nabavne funkcije tiči v naročanju blaga ali storitev, v prevzemu in
skladiščenju delovnih predmetov, v raziskovanju nabavnega trga, v načrtovanju nabave, v
preučevanju ustreznega stika z dobavitelji, v raziskovanju nabavnih poti, v odločitvah glede
izbire dobaviteljev itd.12 Z odločitvami glede izbire dobaviteljev knjižničnega gradiva se bom
v nadaljevanju te seminarske naloge ukvarjal.
Pri izbiri dobaviteljev gre prvenstveno za zagotovitev potrebne količine in ustrezne kakovosti
delovnih predmetov po primernih cenah in plačilnih pogojih. Izbira dobavitelja s pomočjo
spletnega UDK informacijskega sistema pomeni uporabo različnih spletnih seznamov (spletne
strani knjigarn / založb, seznami najbolj branih knjig, seznami elektronskih naslovov itd.) za
hitro in učinkovito pridobivanje kakovostnih informacij, ki služijo za ustrezne nabavne
odločitve.
V knjižničnih ustanovah uporabljajo pri izbiri dobavitelja knjižničnega gradiva naslednja
sodila:
- tehnično sodilo (spletna stran, opremljenost trgovskih prostorov itd.).
- komercialno sodilo (npr. nabavna cena knjig, transport itd.).
- kakovostno sodilo (kakšen je dobaviteljev sistem?, v kakšnem stanju je dobavljeno
knjižnično gradivo itd.).
- splošne sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev (npr., ali dajejo za dobavljena knjižnična
gradiva tudi kakšen kredit, ipd.).
- sodilo zaupanja (dobavitelj spoštuje poslovne skrivnosti, je verodostojen, ipd.).
Zastavljena sodila bom uporabil pri dobaviteljih, ki imajo najbolj široko zastavljen založniški
program v Sloveniji in najbolj ugodne pogoje dobave knjižničnega gradiva. Te založbe so
naslednje: Cankarjeva založba, DZS in Mladinska knjiga! Za ovrednotenje posameznih sodil
pri izbiri dobaviteljev bom uporabil ocenjevalno lestvico od 1-10 (1 = najslabša ocena, 10 =
najboljša ocena) , nakar se bom s pomočjo modela odločitvenega drevesa odločil, kateri od
teh treh dobaviteljev ima takšne prednosti, da bi od njega nabavil največ enot knjižničnega
gradiva. Kot pripomoček k tej analizi sem tudi že izvedel meritve o informacijskem vedenju
12 Informacijo sem dobil v knjigi z naslovom "Poslovne funkcije in odločanje": (Mihelčič, M., 2000, str. 39)
uporabnikov na spletnem UDK informacijskem sistemu. S pomočjo statistične analize (trendi)
si bom poskušal dodatno olajšati nabavo ustreznega knjižničnega gradiva. Prvi del naloge se
sestoji iz vprašanja "OD KOGA BOM NABAVIL NAJVEČ KNJIŽNIČNEGA GRADIVA?",
medtem ko se drugi del te naloge sestoji iz vprašanja "S KATEREGA UDK PODROČJA
BOM NABAVIL NAJVEČ KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (je povezano z založniškim
programom)?"
4.2 Preglednica 5: Ovrednotenje lastnosti treh glavnih dobaviteljev
ZALOŽBE
SODILA PRI IZBIRI DOBAVITELJEV KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
ZALOŽBE Tehnično Komercialno Kakovostno Splošno Zaupanje
Cankarjeva založba (A)
10 10 8 10 10
DZS - Ljubljana (B)
8 7 8 9 10
Mladinska knjiga (C)
10 10 10 9 10
Vrednosti v razpredelnici pet so posledica preučevanja treh založb, ki so v preteklosti vedno
bili glavni dobavitelji knjižničnega gradiva v knjižnici SSK:
1.) Cankarjeva založba (Ljubljana): http://www.cankarjeva-z.si
Založniški program je zelo širok: leksikoni, atlasi, slovarji, priročniki, Jezikovni priročniki,
priročniki za življenje, sprehodi v naravo, slovensko leposlovje, prevodno leposlovje, sodobni
klasiki, Nobelovci, zgodovinski in biografski romani, Vilenica, monografije, kuharice,
učbeniki, o SLOVENIJI, potopisi, humanistika, družbene vede, glasba, zgodovina, umetnost,
pravo, ekonomika, miniaturne knjige, otroške knjige, tuji jeziki (angleščina, nemščina idr.).
a. Obrazložitev ocene 10 glede tehničnega sodila: Cankarjeva založba ima vzorno in
pregledno urejene spletne strani, kjer se lahko obiskovalec seznani s plačilnimi pogoji, z
naročilom in prednaročilom knjig po znižanih cenah preko Interneta, s knjižnimi novostmi,
vsebuje tudi seznam učbenikov idr.
b. Obrazložitev ocene 10 glede komercialnega sodila: 5 % popust pri nakupu knjig v
prednaročilu in, če ima kupec kartico ugodnosti, lahko uveljavi celo 10 % popust pri nabavi
knjižničnega gradiva. Cankarjeva založba tudi ne zaračunava stroške dostave, kar je zelo
ugodno.
c. Obrazložitev ocene 8 glede kakovostnega sodila: čakalna doba za dostavo knjig so
trije delovni dnevi, kar je včasih nekoliko manj ugodno, še zlasti takrat, kadar knjižnica nujno
potrebuje določeno gradivo. Dostavljeno knjižnično gradivo je sicer vedno v vzornem stanju,
kajti pošiljke so znotraj še dodatno zaščitene (npr. stiropor, umetna pena, itd.).
d. Obrazložitev ocene 10 glede sodila splošne sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev:
kupec ima naslednje možnosti pri nabavi knjižničnega gradiva - z gotovino, obročno
plačevanje, plačevanje s kreditno kartico, s položnicami, Eurocard, Visa idr.
e. Obrazložitev ocene 10 glede sodila zaupanja: Cankarjeva založba je bila do sedaj
vedno zaupanja vredna poslovna družabnica, saj je vedno spoštovala poslovne skrivnosti.
2.) DZS (Ljubljana): http://www.dzs.si
Založba DZS (Ljubljana) ponuja izredno široko izbiro knjig (podobno kot predhodno
obravnavana založba) - leposlovje, leksikoni, enciklopedije, učbeniki, znanstvena literatura
itd.
a. Obrazložitev ocene 8 glede tehničnega sodila: spletna stran ali posameznika ali
podjetja je v današnjem času postala skorajda nekakšna osebna izkaznica. Spletne
strani založbe DZS so sicer kakovostne, vendar pa se na njih manj vešči obiskovalec
težje znajde (npr. knjižni program se težje najde, ipd.).
b. Obrazložitev ocene 7 glede komercialnega sodila: nabavna cena knjig založbe DZS je
vedno nekoliko višja in tudi zaračunavajo stroške dostave.
c. Obrazložitev ocene 8 glede kakovostnega sodila: pri dostavi blaga je dobaviteljski
sistem za manj vešče kupce nekoliko manj pregleden, kajti odvisen je od načina
dostave blaga in časa naročila (čakalna doba je dva delovna dneva, vendar so včasih
zamude pri dostavi knjižničnega gradiva celo po tri dni, za kar pa podjetje že v izjavi
ne odgovarja). Dostavljeno knjižnično gradivo pa je sicer vedno v vzornem stanju.
d. Obrazložitev ocene 9 glede sodila splošne sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev:
plačilo je mogoče samo v enkratnem znesku klasično, s pomočjo Eurocarda ali pa s
pomočjo GSM sistema Mobitel, d.d (elektronsko plačilo).
e. Obrazložitev ocene 10 glede sodila zaupanja: založba DZS založba je bila do sedaj
vedno zaupanja vredna poslovna družabnica, saj je vedno spoštovala poslovne
skrivnosti.
3.) Založba Mladinska knjiga (Ljubljana): http://www.emka.si
Knjižni program založbe Mladinska knjiga (Ljubljana) obsega najrazličnejše zvrsti: od
leposlovja (otroška literatura, mladinska literatura, leposlovje za odrasle), osebni razvoj,
zdravo življenje, dom in vrt, turizem in potopisi, učbeniki do zahtevnih priročnikov in
enciklopedij. Poleg tega založba izdaja tudi avdio- in videokasete, CD-rome, zemljevide,
revije za otroke, mladino in odrasle, bogata pa je tudi dejavnost klubov.
a. Obrazložitev ocene 10 glede tehničnega sodila: spletne strani te založbe so po mojem
mnenju zelo pregledne in bogate s koristnimi informacijami. Obiskovalec zlahka najde cene
znižanih knjig v prednaročilu, knjižni program te založbe idr.
b. Obrazložitev ocene 10 glede komercialnega sodila: nabavna cena knjig založbe
Mladinska knjiga je vedno nekoliko nižja od drugih založb in pri naročilih v vrednosti nad
2.900,00 SIT tudi ne zaračunavajo stroške dostave. Rok dostave knjižničnega gradiva znaša
dva delovna dneva. Možna je tudi hitra dostava knjižničnega gradiva, kar zna biti včasih zelo
koristno. Cena hitre dostave znaša 1.370,00 SIT (naročilo blaga v denarni vrednosti nad
2.900,00 SIT).
c. Obrazložitev ocene 10 glede kakovostnega sodila: dobaviteljski sistem je po mojem
mnenju tudi za manj vešče kupce zelo pregleden in tudi dobavljeno knjižnično gradivo je
vedno v brezhibnem stanju (včasih v pošiljkah priložijo tudi kakšne beležke ipd.). Čas
prispetja knjižničnega gradiva nekoliko niha, kajti odvisen je od načina dostave blaga in časa
naročila (čakalna doba je dva delovna dneva, vendar so včasih zamude pri dostavi
knjižničnega gradiva celo po tri dni, za kar pa podjetje že v izjavi ne odgovarja).
d. Obrazložitev ocene 9 glede sodila splošne sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev:
knjižnično gradivo je potrebno v roku treh tednov plačati ali s kartico ali pa z gotovino.
e. Obrazložitev ocene 10 glede sodila zaupanja: založba Mladinska knjiga je tudi vedno
bila zaupanja vredna poslovna družabnica, ki se knjžnici SSK nikoli ni izneverila z
izdajanjem poslovnih skrivnosti. Prav tako se je tudi vedno držala roka dobave naročenega
knjižničnega gradiva.
Če seštejemo vse točke ugotovimo, da je založba Mladinska knjiga (C) dosegla 49 od 50
možnih točk, na drugem mestu se je uvrstila Cankarjeva založba (A) z 48 točkami od 50
možnih in na tretjem mestu je založba DZS (B), ki je pri tem ovrednotenju dosegla od 50
možnih zgolj 40 točk. S ciljem posebej izpostaviti odločitvena in verjetnostna vozlišča, bom
problem izbire dobaviteljev predstavil še slikovno s pomočjo odločitvenega drevesa.
4.3 Slika 1: Odločitveno drevo za izbiro glavnega dobavitelja knjižničnega
gradiva (nadaljevanje sledi na strani 34)
S pomočjo seznamov iz spletnega UDK informacijskega sistema in natančnejše analize
lastnosti treh glavnih dobaviteljev (D) knjižničnega gradiva za knjižnico SSK sem izvedel
ovrednotenje teh lastnosti od 1 -10 (ena pomeni najslabša ocena, deset je najboljša ocena).
Najslabše vrednosti je dobila založba DZS (B = 40 točk), kar je lepo razvidno iz
odločitvenega drevesa, kot tudi iz razpredelnice 5. Založba DZS tudi v prihodnje ne bo
postala glavna dobaviteljica knjižničnega gradiva za knjižnico SSK.
Težja je določitev glavnega dobavitelja knjižničnega gradiva za knjižnico SSK, ko je potrebno
izbrati med Mladinske knjigo (C) in Cankarjevo založbo (A). Iz preglednice 5 in
odločitvenega drevesa je lepo razvidno, da je dosegla Mladinska knjiga (C) 49 točk, medtem
ko je Cankarjeva založba (A) dosegla 48 točk. Po tem ovrednotenju bi ocenil, da bo glavna
dobaviteljica knjižničnega gradiva za knjižnico SSK založba Mladinska knjiga (C). Končno
odločitev bom podal po končani razčlembi o obiskanosti posameznih UDK področij!
Odločitvena drevesa omogočajo slikovno predstavitev zaporedja odločitev in pripadajočih
izidov ter jih je koristno uporabiti za sprejemanje poslovnih odločitev, še zlasti v razmerah
tveganja.13
13 Gl. knjigo z naslovom "Ekonomski modeli za poslovno odločanje": (Prašnikar, J. & Debeljak, Ž., 1998, str. 56)!
4.4 Informacijsko vedenje uporabnikov na spletnem UDK informacijskem
sistemu
Ta razčlemba bo odgovorila na naslednja vprašanja, ki jih moram rešiti, da sprejmem
najboljšo možno poslovno odločitev glede nabave knjižničnega gradiva v knjižnici SSK!
1. Katere podatke in informacije uporabniki spletnega UDK informacijskega sistema
največkrat iščejo?
2. Katera UDK področja so najbolj obiskana?
3. Ali mi lahko tovrstna razmišljanja pomagajo pri nabavi knjižničnega gradiva?
4.4.1 Katere podatke / informacije uporabniki spletnega UDK informacijskega sistema največkrat iščejo? 4.4.1.1 Preglednica 6: Najbolj pogoste poizvedbe uporabnikov UDK informacijskega sistema od 14.11 - 14.12.2002
Poizvedba UDK področje Pogostost poizvedbe
1 Sveto pismo UDK 2 10
2 Sofokles / Ciril Kosmač UDK 8 ; UDK 8 9
3 Einstein UDK 5 ; UDK 8 8
4 Kras /pojavi UDK 9 8
5 Mozart UDK 9 8
6 Vega UDK 9 7
7 Glasbila UDK 7 6
8 Descartes UDK 1 5
9 Slovenija UDK 9 4
10 Anatomija človeka UDK 6 4
11 Mejnik A. Aškerc UDK 8 4
12 Človeška koža UDK 5 4
13 Egipt UDK 9 4
14 Rasvetljeni absolutizem UDK 9 4
15 Buda / budizem UDK 2 4
16 Stara Grčija UDK 9 4
17 Umetnost gotika UDK 7 4
18 Umetnost Barok UDK 7 3
19 Resor / resors UDK 3 3
20 Listina UDK 3 3
V preglednici 6 so zabeležene najbolj pogoste iskalne poizvedbe na UDK informacijskem
sistemu v obdobju od 14.11. - 11.12.2002. Na prvem mestu je sveto pismo s področja UDK 2,
na drugem mestu sta Sophocles (domneva: uporabnik je iskal informacije v zvezi z njegovimi
dramami - Antigona?) in Ciril Kosmač (za obvezno čtivo?), tretje mesto Einstein, četrto mesto
Kras / pojavi (domneva: uporabnik iskal ustrezne informacije za seminarsko nalogo), peto
mesto življenje Mozarta, šesto mesto Jurij Vega, sedmo mesto glasbila (za seminar), osmo
mesto Rene Descartes (za referat), deveto mesto Slovenija itd.
Če si pobliže ogledam prvi dve mesti in ga primerjam s COBISS- ovem seznamom najbolj
branih knjig v slovenskih knjižnicah ugotovim, da sta prvi dve mesti dokaj pričakovani (Sveto
pismo, Sofokles, Kosmač, medtem ko je v seznamu na prvem mestu Sofoklejeva Antigona, na
devetem mestu "Od Cirila Kosmača do …", na 12. mestu "Zgodbe svetega pisma"). V
COBISS-ovem seznamu 100 najbolj branih knjig v Sloveniji so na prvih 20 mestih naslednje
knjige (seznam je še zlasti zanimiv iz nabavnega vidika, kajti ta seznam nam ne posreduje
zgolj podatkov o tem, katere knjige so najbolj brane, ampak nam tudi posreduje število
izposoj in celo število rezervacij. Še posebej podatek o številu rezervacij je zelo koristen, kajti
pove nam, kolikšen je primanjkljaj določenih publikacij na slovenskem knjižnem trgu): 1
Viharno nebo / Wooding, Chris: 1520 izposoj in 245 rezervacij ; 2 Antigona / Sophocles:
1333 izposoj in 913 rezervacij ; 3 Romeo in Julija / Shakespeare, William: 1004 izposoj in
620 rezervacij ; 4 Zločin in kazen / Dostojevski, Fedor Mihajlovič: 934 izposoj in 805
rezervacij ; 5 Harry Potter, Jetnik iz Azkabana / Rowling, J. K.: 761 izposoj in 298 rezervacij ;
6 Gospodar prstanov / Tolkien, J. R. R.: 755 izposoj in 337 rezervacij
7 Harry Potter, Dvorana skrivnosti / Rowling, J. K.: 738 izposoj in 267 rezervacij
8 Harry Potter, Kamen modrosti / Rowling, J. K.: 678 izposoj in 328 rezervacij
9 Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača : izbor novel 674 izposoj in 328 rezervacij
10 Harry Potter, Ognjeni kelih / Rowling, J. K.: 661 izposoj in 308 rezervacij
11 Križ na prsih / Žabot, Vida: 646 izposoj in 884 rezervacij
12 Zgodbe Svetega pisma: 644 izposoj in 427 rezervacij
13 Gospa Bovaryjeva / Flaubert, Gustave: 591 izposoj in 403 rezervacij
14 Na klancu / Cankar, Ivan: 576 izposoj in 380 rezervacij
15 Prekrižani načrti / Sheldon, Sidney: 560 izposoj in 262 rezervacij
16 Varna vožnja : priročnik za voznike: 559 izposoj in 514 rezervacij
17 Hlapci / Cankar, Ivan: 541 izposoj in 373 rezervacij
18 Matilda / Dahl, Roald: 538 izposoj in 382 rezervacij
19 Nevarnost / Quick, Amanda: 535 izposoj in 299 rezervacij
20 Pilotova žena Shreve, Anita: 525 izposoj in 245 rezervacij
Prav iz tega seznama je lepo razvidno, da so se srednješolska obvezna čtiva zelo visoko
uvrstila (npr. drugo mesto Antigone, tretje mesto Romeo in Julija, četrto mesto Zločin in
kazen, idr.), prav tako so na visokih mestih mladinska čtiva (npr. Gospodar prstanov, Harry
Potter, idr.). Srednješolci so po trenutnih meritvah tista skupina ljudi, ki največ prebirajo
leposlovne knjige. Založba Mladinska knjiga in založba DZS izdajata tudi največ
knjižničnega gradiva v Sloveniji, ki je namenjeno za obvezna šolska čtiva (npr. Antigona,
Ljubezen, Jara gospoda, Samorastniki, Bratovščina Sinjega galeba, Stare grške bajke, Solzice,
Hlapci, Zločin in kazen, Hamlet, Muhe / Zaprta vrata - Mladinska knjiga, a od DZS so
naslednja obvezna čtiva: Romeo in Julija, Od Ivana Preglja do …, Zgodbe svetega pisma,
Gospa Bovaryjeva, Saloma, Don Kihot itd.).
4.4 Pogostost obiskov po posameznih UDK področjih po tednih
V naslednji razpredelnici bom prikazal pogostost obiskov uporabnikov SSK po posameznem
UDK 0 področju za obdobje štirih tednov z namenom, da ugotovim njihovo zanimanje, kar bi
mi pri ustrezni nabavi knjižničnega gradiva zelo pomagalo. Izračunal bom tudi linearne trende
za posamezna UDK področja po metodi najmanjših kvadratov od 14.11. do 11.12.2002.
Zaradi prostorskih razlogov bom prikazal celotni postopek izračuna samo za UDK področje 0,
medtem ko bom za druga UDK področja zgolj navedel izračunane trende!14 Linearni trend
pomeni sicer neko enakomerno splošno rast ali pa upadanje opazovanih vrednosti, ki se lahko
izračuna po naslednjem postopku:
korak: sestavimo razpredelnico z naslednjimi prvinami: čas (t), ki je enak štirih tednov (N =
4), število obiskov po tednih (Y) in vsota (S Y), vrednosti X (0,1,2,3) in vsota (S X), vrednost
X2 in vsota X2.
korak: po metodi najmanjših kvadratov izračunamo vrednosti "a" in "b". S pomočjo dveh
obrazcev izračunamo (S Y = Na + bS X in S XY = a S X + bS X2) izračunamo vrednosti "a in
b"!
korak: Na podlagi dobljenih vrednosti lahko sestavimo enačbo za linearni trend, na podlagi
katerega lahko napovedujemo prihodnje vrednosti glede obiskov po posameznih UDK
področjih npr. za peti in šesti teden, itd. Z izračunom za linearni trend je možno sestaviti
dobro napoved za pojave, pri katerih ne prihaja do skrajnih odklonov. V primeru, da pa
imamo opravka s preveč skrajnimi odmiki, izračun linearnega trenda ni več priporočljiv in se
14 Gl. knjigo z naslovom "Ekonomski modeli za poslovno odločanje" na strani od 150 - 155.
je treba posluževati izračuna nelinearnega trenda. Splošni obrazec za izračun lineanega trenda
je naslednji: T = a + bx!
Kot obljubljeno bom sedaj prikazal celotni izračun linearnega trenda za obisk uporabnikov na
UDK področju 0 v časovnem obdobju štirih tednov, nakar bom sestavil še napoved za
naslednji teden.
4.5 Preglednica 7: Izračun linearnega trenda za UDK področje od 14.11. do
11.12.2002
Čas - teden
Y X XY X2 T
1 26 0 0 0 30,5
2 46 1 46 1 37
3 39 2 78 4 43,5
4 50 3 150 9 50
N = 4 Y = 161 X = 6 XY = 274 X2 = 14 161
Y = Na + b X
XY = a X + b X2
T = 30.5 + 6.5X - izhodišče je prvi teden
Napoved za peti teden (najvišja vrednost rasti): T = 30.5 + 6.5X
T5 = 30.5 + 6.5 . 4 = 57 (56,5) obiskovalcev
V petem tednu naj bi po izračunih 56 obiskovalcev iskalo na področju UDK 0!
Ob tem izračunu trendov (in vseh naslednjih) velja pripomniti, da bi bile napovedi
natančnejše, če bi imel na voljo več meritev.
4.6 Enačbe linearnega trenda in napoved za peti teden za vsa UDK
področja od 0, 1, 2, 3, 5, 6, 7, 8 in 9
Področje UDK 0: T = 30,5 + 6,5X Napoved za peti teden: 57 obiskovalcev (56,5) RAST
Področje UDK 1: T = 42,0 + 5,0X Napoved za peti teden: 62 obiskovalcev! RAST
Področje UDK 2: T = 57,6 - 5,4X Napoved za peti teden: 36 obiskovalcev UPAD
Področje UDK 3: T = 61,1 - 2,4X Napoved za peti teden: 52 obiskovalcev (51,5) UPAD
Področje UDK 5: T = 60,35 - 1,9X Napoved za peti teden: 53 obiskovalcev (52,75) UPAD
Področje UDK 6: T = 36,7 + 7,7X Napoved za peti teden: 68 obiskovalcev (67,5) RAST
Področje UDK 7: T = 58,2 - 0,30X Napoved za peti teden: 57 obiskovalcev UPAD
Področje UDK 8: T = 51,0 + 12,5X Napoved za peti teden: 101 obiskovalcev RAST
Področje UDK 9: T = 61,2 + 13,7X Napoved za peti teden: 116 obiskovalcev RAST
Posamezne funkcije trendov zaenkrat zgolj pokažejo nagnjenje k rasti ali upadu obiskovalcev
na posameznih UDK področjih, vendar pa izračuni ne upoštevajo obdobja, kjer lahko pride do
preobrata v povpraševanju po informacijah (informacijski preobrat npr. zaradi praznikov,
bolezni, dopustovanja, ipd.).
Tovrstne analize lahko knjižničarju zelo pomagajo pri nabavi knjižničnega gradiva, saj
obvestijo knjižničarja o tem, po katerih informacijah iz različnih področij človekovega znanja
uporabniki najpogosteje posežejo (informacijsko povpraševanje). Kakovostne raziskave lahko
pripomorejo k izdelavi kakovostnejšega nabavnega načrta (npr. analiza najugodnejše
količine naročil, itd.), kajti s pomočjo izboljšanega nabavnega načrta je možno mnogo
finančnih sredstev prihraniti ali pa imeti celo dobiček, kar je sicer za knjižnice v Sloveniji
zaenkrat še težje uresničljivo.
Preden se bom lotil nadaljnje razčlembe o obiskanosti posameznih UDK področij na UDK
informacijskem sistemu v knjižnici SSK, ki bo dodatno podkrepila ali pa tudi omajala
dosedanje izide, bi bilo zelo smiselno računsko določiti najugodnejšo količino naročila glede
obveznega šolskega čtiva zgolj za dve založbi, kajti založbi DZS in Mladinska knjiga sta
glavni proizvajalki oziroma izdajateljici srednješolskih obveznih čtiv v Sloveniji.
Najugodnejša količina naročila je tista, pri kateri so stroški naročanja in stroški skladiščenja
najmanjši (večje je število naročil v enem letu, tem večji bodo stroški naročanja in tem manjši
bodo stroški zaloge).
1.) za založbo DZS: knjižnica SSK nakupuje od te založbe okoli 150 enot knjižničnega
gradiva letno (obvezno čtivo). Stroški posameznega naročila so 200,00 SIT. Povprečna cena
enote znaša okoli 10.500,00 SIT. Letni stroški količinske enote v zalogi znašajo 7 % od
nabavne cene. V letu 2001 so bili v Sloveniji poprečni letni stroški skladiščenja 14,56 %.15
Najugodnejšo količino naročila za (v tem primeru) obvezna čtiva se izračuna po naslednjem
obrazcu:
15 Podatek dobil na URL: http://iposipis7.fov.uni-mb.si/kern/pedagog/pps_0102/REZULTATI/PPS_0102_SK09.doc. (2002-01-05)!
pri čemer je: Qun … najugodnejša količina v posameznem naročilu =? Qup … dvakrat na leto
potrebna količina = 150 enot pn … stroški posameznega naročila = 200,00 SIT psz … letni
stroški količinske enote v zalogi = 790,32 SIT (7 %).
Najugodnejša količina naročila za založbo DZS znaša devet enot obveznega
srednješolskega čtiva.
2.) za založbo Mladinska knjiga: knjižnica SSK kupuje od te založbe okoli 200 enot
knjižničnega gradiva letno (obvezno čtivo). Poprečna cena enote znaša okoli 9.500,00 SIT.
Letni stroški količinske enote v zalogi znašajo 7 % od nabavne cene. Izračun poteka s
pomočjo istega obrazca
Najugodnejša količina naročila za založbo Mladinska knjiga znaša 11 enot obveznega
srednješolskega čtiva.
Spočetka navidez majhen denarni prihranek pri naročilih lahko na daljši časovni rok preraste
v kar zavidljivo vsoto denarja. Prav zato so po mojem mnenju tudi raziskave o
informacijskem vedenju uporabnikov zelo koristne, kajti uporabnik je glavno počelo
knjižnične ustanove. Tako kot se trženje nasploh osredotoči na kupca, prav tako naj bi se
knjižnice ravnale po željah in potrebah uporabnikov knjig! To spoznanje naj bo eno od
glavnih vodil tudi pri naročanju knjižničnega gradiva.16
Tudi tiste založbe, ki izvajajo sicer zelo širok založniški program (npr. Cankarjeva založba,
16 Gl. knjigo z naslovom "Management Marketing - trženjsko upravljanje": (Kotler, P., 1996)
založba DZS, založba Mladinska knjiga, idr.), se osredotoča na posamična področja
človekovega znanja pri izdajanju knjižničnega gradiva (tako npr. založbi Mladinska knjiga in
DZS v primerjavi s Cankarjevo založbo izdajata precej več leposlovnih knjig kot pa
leksikonov, ipd.). S pomočjo UDK informacijskega sistema bi lahko tudi razčlenili
založniške programe po UDK področjih (spletni katalogi - videli bi npr. knjižno
ponudbo posameznih založb po UDK področjih), kar pa v tej seminarski nalogi že
zaradi prostorskih razlogov ne bom naredil. Na naslednji strani bom prikazal dve
razpredelnici in dva prikaza, ki bosta obravnavala informacijsko vedenje uporabnikov UDK
informacijskega sistema z vidika njihovega predmetnega zanimanja.
4.7 Preglednica 8: Merjenje pogostosti obiskov po UDK področjih od 14.11.
- 14.12.2002 (ob 10:00)
4.7.1 Prikaz 2: Pogostost obiskov po UDK področjih
Iz preglednice 8 in prikaza 2 lahko razberemo, da je bil v obdobju od 14.11. - 14.12.2002
vrstni red najbolj pogosto obiskanih UDK področij naslednji (celokupni obisk po UDK
področjih je bil 2245 obiskov):
1.) Področje UDK 9 (370 / 16,48%) 2.) Področje UDK 8 (316 / 14,08%)
3.) Področje UDK 3 (262 / 11,67%) 4.) Področje UDK 7 (255 / 11,35%)
5.) Področje UDK 5 (225 / 10,00%) 6.) Področje UDK 1 (214 / 9,53%)
7.) Področje UDK 6 (213 / 9,49%) 8.) Področje UDK 2 (212 / 9,44%)
9.) Področje UDK 0 (178 / 7,93%).
V tej povezavi so obiskovalci največkrat iskali informacije o znamenitih osebnostih, o
književnosti, o deželah, o svetem pismu, glasbi (glasbeniki) itd. Največje presenečenje zame
je, da je bilo področje UDK 0 (računalništvo, informatika, knjižničarstvo, enciklopedije,
leksikoni, slovarji, itd.) najslabše obiskano in to kljub dejstvu, da je na tej strani mnogo
koristnih in raznovrstnih informacij. Prav na to ugotovitev se bom še pozneje vrnil.
4.7.2 Preglednica 9: Merjenje pogostosti obiskov po UDK področjih od
14.11.2002 - 12.01.2003 ob 10:00
4.7.3 Prikaz 3: Pogostost obiskov po UDK področjih
Iz preglednice 9 in prikaza 3 lahko razberemo, da je bil v obdobju od 14.11. - 12.01.2003
vrstni red najbolj pogosto obiskanih UDK področij naslednji (celokupni obisk po UDK
področjih je bil 3891 obiskov ali 100%):
1.) Področje UDK 9 (625 / 16,06%) 2.) Področje UDK 8 (537 / 13,80%) 3.) Področje UDK 3
(460 / 11,82%) 4.) Področje UDK 7 (427 / 10,97%) 5.) Področje UDK 5 (404 / 10,38%) 6.)
Področje UDK 2 (373 / 9,59%) 7.) Področje UDK 1 (372 / 9,56%) 8.) Področje UDK 6 (370 /
9,51%) 9.) Področje UDK 0 (323 / 8,30%).
V obdobju božičnih praznikov do novoletnih praznikov je bilo na teh straneh precej manj
obiska, kar pa ni odločilno spremenilo izide s prejšnje meritve od 14.11.-14.12.2002. Po
spletnih straneh UDK informacijskega sistema je okoli 75 obiskov na dan. Večina zdaj že
rednih obiskovalcev zelo malokrat uporablja indeksno stran, ampak si poiščejo ustrezne
informacije na področju svojega zanimanja (uporabniki se osredotočijo na svojo UDK
področje). Kot obljubljeno se bom zdaj povrnil na ugotovitev s prejšnje strani. Čeprav ima
spletna stran področje UDK 0 v primerjavi npr. s področjem UDK 7, 1 in 2 dokaj bogato
podatkovno / informacijsko ponudbo je najmanj povpraševanja po tovrstnih informacijah, ker
je po mojem mnenju tematsko izredno široko zastavljen. Uporabniki, ki so v svojem
zanimanju osredotočeni na neko določeno področje, iščejo podrobnejše podatke in
informacije npr. v zvezi s književnostjo oziroma pesniškimi oblikami, kar pa seveda na strani
področja UDK 0 težje najdejo. Prav to zadnje spoznanje je tudi zelo pomembno pri izdelavi
nabavnega načrta, kot tudi pri sami nabavi knjižničnega gradiva. Ob primerjavi med
knjižničnem programom teh treh založb (Cankarjeva založba, DZS, Mladinska knjiga) in
podatkovnega / informacijskega povpraševanja uporabnikov na UDK informacijskem sistemu
bo glavna dobaviteljica knjižničnega gradiva za knjižnico SSK postala založba Mladinska
knjiga, druga dobaviteljica knjižničnega gradiva založba DZS (sprememba, kajti založba DZS
izdaja več različnih enot knjižničnega gradiva, ki pokrivajo potrebe srednješolske knjižnice
kot Cankarjeva založba) in tretja dobaviteljica knjižničnega gradiva Cankarjeva založba. Na
podlagi knjižnične ponudbe posameznih založb in informacijskega povpraševanja sem lahko
sedaj natančneje določil, katera od teh treh slovenskih založb bo glavna dobaviteljica
knjižničnega gradiva. Sledi drevo odločanja (nadaljevanje od slike 1 na strani 24):
4.8 Slika 2: Dokončno odločitveno drevo - delno spremenjena odločitev
Na podlagi odločitvenega drevesa na strani 24 sem zdaj izvedel odločitveno nadgradnjo s
kazalci o pogostosti obiskov po posameznih UDK področjih (izračuni trendov) in o zgodovini
iskalnih poizvedb na tem informacijskem sistemu. Ta nadgradnja ni spremenila odločitve
glede določevanja glavnega dobavitelja knjižničnega gradiva za knjižnico SSK. Glavna
dobaviteljica knjižničnega gradiva bo ostala založba Mladinska knjiga (C), ki poleg najvišje
ocene glede obravnavanih sodil (49 točk) tudi najbolj zadovoljuje srednješolske potrebe po
obveznih čtivih, ki odigrajo v vzgojno-izobraževalnem procesu zelo pomembno vlogo. Prav
tovrstne potrebe pa Cankarjeva založba (A), ki je pri ocenjevanju sodil na ocenjevalni lestvici
pri izbiri dobaviteljev dosegla 48 točk, manj zadovoljuje. Delno spremenjena odločitev je v
tem, da bo druga glavna dobaviteljica knjižničnega gradiva za knjižnico SSK postala založba
DZS (B = 40 točk), ker pač bolj zadovoljuje šolske potrebe v vzgojno-izobraževalnem
procesu kot Cankarjeva založba (A).
4.9 Ali mi lahko tovrstna razmišljanja pomagajo pri racionalnejši in
kakovostnejši nabavi knjižničnega gradiva (izbor kakovostnih
dobaviteljev)?
Odgovor na to vprašanje je seveda pritrdilen. Ravnatelj knjižnice, ki ima natančen izdelan
nabavni načrt, kateri vključuje tudi uporabo različnih analitičnih orodij (npr. statistične
analize, kakovostne raziskave, ipd.) lahko zelo pripomore pri prihranku finančnih sredstev
tega zavoda. Že na primeru izračuna najugodnejše količine naročila sem lahko vsaj malo
zaslutil, kako se je možno na podlagi kakovostnih seznamov in nabavnega načrta izogibati
nepotrebnim izdatkom, ki so sicer navidezno nizki, a v povezavi z drugimimi lahko pomenijo
zelo neugoden izid. Še zlasti je po mojem mnenju koristno preučevanje vodilnih uporabnikov,
katerim žal v tem pisanju nisem namenil veliko besed in bo to morda ena od mojih glavnih
zanimanj v prihodnjem pisnem izdelku. V tej povezavi naj zgolj navedem trženjski temelj
podatkov, ki je urejena zbirka podatkov o stalnih in možnih kupcev (uporabnikov).
Vzdržujemo jo z namenom, da posreduje kakovostne informacije, ki omogočijo učinkovito
prodajo proizvoda ali storitve in s tem ohranja stik s kupci / uporabniki. Tako je možno tudi
lažje ugoditi kupcu oziroma uporabniku, kar tudi pomeni, da je lahko s tem manj takšnih
proizvodov na trgu (npr. manj takšnih knjig ali informacijskih storitev), za katere se nihče ne
zanima (zelo nevšečen pojav odvečne zaloge)!17
17 Gl. knjigo Philipa Kotlerja z naslovom "Management Marketing : trženjsko upravljanje" iz leta 1996 na strani 322 in 660!
Tovrstna razmišljanja mi lahko pridejo zelo prav pri izbiri najboljših dobaviteljev (smotrno bi
bilo precej natančno preučevanje dobaviteljev, še zlasti z vidika njihovih založniških
programov), kar sem poskušal v tej seminarski nalogi tudi prikazati.
5 Zbiranje informacij
Katera dejanja sem izvedel, da sem si pridobil ustrezne informacije? Preden bom opisal potek
tega procesa, bi bilo najprej smiselno poudariti dejstvo, da so knjižnice organizacijske enote,
ki zelo nerade izpostavijo še zlasti podatke, ki obravnavajo njihovo poslovanje. Tako sem
imel kot zunanja oseba z zbiranjem poslovnih informacij precejšnje težave.
Sicer je bil potek pridobivanja informacij za mojo seminarsko nalogo naslednji:
1. Nabava ustrezne literature: (Osrednja knjižnica Celje, Centralna tehniška knjižnica
Ljubljana, Internet).
2. Pridobivanje nekaterih informacij v zvezi s poslovanjem knjižnice (dali so mi
približne podatke o nabavi računalniške opreme, o višini denarnih sredstev za nabavo
knjižničnega gradiva). Podatke sem zbiral s pomočjo dveh knjižnic.
6 Pogled v prihodnost
a.) V prihodnje nameravam izdelati izboljšano različico spletnega UDK informacijskega
sistema, ki mu bodo dodani različni seznami (npr. za stalne in občasne uporabnike, za
učbenike, učbeniški sklad, seznami najbolj priljubljenih hiperpovezav, statistični seznami v
zvezi z ogledi zunanjih spletnih povezav itd.). b.) Zelo smiselno je po mojem mnenju povezovanje z drugimi šolskimi knjižnicami,
sorodnimi organizacijskimi enotami in uporabniki v informacijsko mrežo, ki služi za
izobraževanje uporabnikov kot tudi za poslovanje med organizacijskimi enotami (založbe,
knjigarne, bukvarne, starinarne, društva ipd.). Na naslednji strani sledi slika 3, ki prikazuje
eno od mnogih možnosti, kako naj bi tovrstna mreža izgledala.
6.1 Slika 3: Mreža spletnega UDK informacijskega sistema (spletna stran
knjižnice SSK, izobraževalna zbirka podatkov, seznami za poslovanje z
dobavitelji, elektronsko poslovanje) za srednješolsko knjižnico:
Slika tri prikazuje različne spletne UDK informacijske sisteme srednješolskih knjižnic in
sorodnih organizacijskih enot, ki se povezujejo v enotno informacijsko mrežo, ki naj bi služila
kakovostnemu vzgojno-izobraževalnemu procesu in hitrejšemu ter cenejšemu načinu
poslovanja (npr. poslovanje z založbami v zvezi z nabavo knjig, ipd.).
Npr. v UDK informacijskem sistemu je med seboj povezanih šest slovenskih srednješolskih
knjižnic (od K1 do K6: sistem naj ne bi bil preveliki), ki imajo lastno izobraževalno zbirko
podatkov na enotni UDK osnovi (prav spletno UDK osnovo bi lahko uporabili tudi razni
dobavitelji knjižničnega gradiva). Povrhu tega imajo določeni uporabniki dostop do Intraneta
in Ekstraneta, medtem ko je dostop do Interneta omogočen vsem uporabnikom
(srednješolskim profesorjem, založnikom, srednješolcem, itd.).
Intranet je notranji informacijski sistem neke natančno določene skupine uporabnikov (v tem
primeru zaposlencev), ki temelji na uporabi storitev in protokolov Interneta. Ekstranet je
skupni notranji informacijski sistem dveh ali več natančno določenih skupin uporabnikov
(npr. založbe, knjigarne, starinarne, literarna društva, idr.), ki prav tako kot Intranet temelji na
uporabi storitev in protokolov Interneta (Svetovno omrežje omrežij, ki uporablja protokole in
storitve odprtih standardov, predvsem sklada protokolov TCP/IP. sin. medmrežje).18
Tovrstna spletna UDK informacijska mreža bi lahko omogočila učinkovitejšo, kakovostnejšo
in gospodarnejšo nabavo (poslovanje) knjižničnega gradiva v srednješolskih knjižnicah, in
povrhu tega bi lahko služila kot spletna stran ter odlična izobraževalna zbirka podatkov, ki bi
spremljala informacijsko vedenje uporabnikov, itd.
Spogledujem se z mislijo družbenega ekosistemskega razmišljanja (spletni UDK
informacijski sistem opravlja naslednje naloge: izobražuje, zmanjša informacijsko zmedo
srednješolcev, omogoča sporazumevanje med uporabniki, spremlja uporabnikove želje in
potrebe, služi kot pripomoček za nabavo knjig, omogoča spletne poslovne stike itd.), ki si po
osnovnem načelu poleg ponovne uporabe npr. iztrošenih izdelkov (npr. reciklaža starega
papirja, stekla, ipd) prizadeva izdelati tudi vsesplošne izdelke. Vsesplošni izdelek je tisti, ki ga
lahko uporabimo za več različnih stvari in katere namene je možno združiti med sabo (npr.
švicarski nož: vsebuje nož, kompas, pilo, odpirač, itd. ali izobraževalna zbirka - izobraževanje
- zmanjšati informacijsko zmedo srednješolcev - spremljanje uporabnikov / spremljanje
dobaviteljev knjižničnega gradiva - nabava knjig - poslovni stiki, itd.). Pri nas v slovenskih
srednješolskih knjižnicah zaenkrat manj razmišljajo o teh stvareh, kar jim pa tudi ni preveč za
18 Opredelitev sem povzel na spletnem terminološkem slovarju s spletnim naslovom (URL): http://www.ef.uni-lj.si/terminoloskislovar/prikaziClanek.asp?ClanekID=121 (2002-12-25)
zameriti, kajti v bistvu ima Slovenija samostojno knjižničarstvo šele nekaj več kot 12 let. V
tem času pa so slovenski knjižničarji bili zelo dejavni!
7 Sprejemanje odločitve
Tako se postopoma približujem h koncu seminarske naloge, pri kateri sem si po najboljših
močeh prizadeval poiskati najboljše poslovne odločitve v zvezi z uvedbo spletnega UDK
informacijskega sistema in nabavo knjižničnega gradiva.z izbiro najkakovostnejšega
dobavitelja, kar sem dosegel s pomočjo naslednjih načinov:
- uvedbo spletnega UDK informacijskega sistema v simulirani knjižnici sem upravičil s
pomočjo prirejene analize vložkov in koristi, kjer sem ugotovil, da bi uvedba tovrstnega
informacijskega sistema prihranila denarna sredstva in povrhu tega bi ta informacijski sistem
poskrbel za večjo družbeno blaginjo v smeri vzgoje in še zlasti izobraževanja.
- za izbiro najkakovostnejšega dobavitelja sem najprej izvedel preizkus s pomočjo
ocenjevalne lestvice. Z ocenami od 1 do 10 sem ovrednotil posamezna sodila pri izbiri
glavnega dobavitelja knjižničnega gradiva za knjižnico SSK, nakar sem s pomočjo
odločitvenega drevesa poskušal sprejeti odločitev, kar pa mi je v tem primeru zgolj delno
uspelo.
- po tej končani analizi sem še na kratko razčlenil zgodovino iskalnih poizvedb, ki so jih
uporabniki izvedli na spletnem UDK informacijskem sistemu. Pri tem sem si še nekoliko bolj
izostril, katera so glavna zanimanja uporabnikov. Izvedel sem tudi še primerjavo med
vsebinami poizvedb in COBISS-ovem seznamu najbolj branih knjig. Ugotovil sem, da obstaja
določena povezanost (srednješolska obvezna čtiva).
- v nadaljevanju sem uporabil analizo trenda glede obiskanosti spletnih strani po posameznih
UDK področij. Pri tem sem ugotovil splošna nagnjenja k rasti ali upadu zanimanja za
posamezna UDK področja. Pri tem še ugotovil, da bi lahko ta spoznanja uporabili tudi pri
naročanju knjig s pomočjo izračuna za najugodnejšo količino naročil.
- naslednji korak je bil v tem, da sem razčlenil odstotkovno udeležbo uporabnikov tega
informacijskega sistema po posameznih UDK področjih. Pri tem sem lahko ugotovil, katera
področja človekovega znanja najbolj zanimajo uporabnike.
- Drevo odločanja na strani 24 sem nadaljeval na strani 34 in ga tudi dokončal.
V prihodnje bi sprejemal odločitve glede izbire kakovostnih dobaviteljev za nabavo
knjižničnega gradiva na podlagi preteklih informacij, na podlagi analiz založniških programov
in informacijskega vedenja uporabnikov (npr. statistične analize: hi -kvadrat preizkus, trend,
mere variacij, standardni odklon, ipd.). Odločitve bi si še dodatno ponazoril s pomočjo
drevesne zgradbe odločanja. Na podlagi dobljenih spoznanj bi tudi poskušal izoblikovati
zamisli za boljši nabavni načrt, za prihranek finančnih sredstev kot tudi za ponovno uporabo
takorekoč izrabljenih izdelkov (npr. enostranski potiskani papir se zavrže, čeprav bi ga lahko
uporabili za beležke v zvezi z informacijskimi problemi dijakov, ipd.).
8 Zaključek
Spletni UDK informacijski sistem nameravam v prihodnje izboljšati, vendar je za tovrstno
dejanje potreben nek daljši razvojni proces. Zaenkrat sem še iskalec zaposlitve in zato ta
sistem še nisem uspel v pravem srednješolskem okolju preizkusiti. Predstavljal bi si pa lahko,
da bi lahko bil tovrsten informacijski sistem, ki je iz UDK klasifikacijskega vidika nekakšna
preslikava srednješolske knjižnice (prost pristop in UDK), koristen pripomoček tako za
srednješolske knjižničarje pri svetovanju uporabnikov in poslovnih odločitvah (npr. nabava
knjig), kot tudi za uporabnike (srednješolski profesorji, čistilke, pisarniški kader, dijaki ipd.)
pri iskanju enostavnih ter zapletenejših informacij (npr. za izdelavo raziskovalnih nalog).
9 Viri
Knjige
Informacijska družba 1998 (1998). 1. izd. Ljubljana: Inštitut Jožef Štefan ; DZS, 250 str.
Kotler, P.(1996). Marketing management - Trženjsko upravljanje : analiza, načrtovanje,
izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga, 832 str.
Mihelčič, M.(2002). Poslovne funkcije in odločanje. 3. popravljena in dopolnjena izd.
Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 370 str.
Prašnikar, J. & Debeljak, Ž.(1998). Ekonomski modeli za poslovno odločanje. V:
Gospodarski vestnik, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 435 str.
Turk, I., Kavčič, S. & Kokotec-Novak, M.(1998). Poslovodno računovodstvo. Ljubljana:
Slovenski inštitut za revizijo, 620 str.
Univerzalna decimalna klasifikacija (1994). 2. spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana:
Centralna tehniška knjižnica, 190 str.
II. Članki
Brezavšek, R.(2000). Plačevanje nabave in uporabe elektronskih revij. Knjižnica, 44(4), 99 -
116.
Eržen, M.(2000). Širitev knjižničnih storitev s principi neposrednega trženja. Knjižnica,
44(4), 87 - 100.
Kovář, B.(2000). Predstavimo se javnosti : splet orodij tržnega komuniciranja v splošni
knjižnici. Knjižnica, 44(3), 67 - 86.
Likar, T.(2000). Motivacija in knjižnični menedžment. Knjižnica, 44(1-2), 7 - 23.
Pečko Mlekuž, H.(1998). Nabava knjižničnih gradiv v prihodnosti. Knjižnica, 42(1), 65 - 76.
Pečko Mlekuž, H.(2000). Vrednotenje knjižničnih zbirk in hibridna knjižnica. Knjižnica,
44(1-2), 25 - 33.
Pečko Mlekuž, H.(2001). Tiskan učbenik - Kaj je že to? Elektronske knjige pri izobraževanju
na univerzi. Knjižnica, 45(4), 25 - 38.
Poljanec, A.(1999). Uporaba elektronske pošte v knjižnicah. Knjižnica, 43(1), 107 - 124.
Senica, S.(2001). Individualne razlike v virtualnih okoljih: koncept kognitivnega stila.
Knjižnica, 45(4), 7 - 24.
Slavić, A. & Turkulin, B.(1998). Prevajanje klasifikacijskih oznak v naravni jezik. Knjižnica,
42(1), 45 - 65.
Snoj, B. & Petermanec, Z.(1999). Kakovost knjižničnih storitev - prepustimo sodbo
uporabnikom!. Knjižnica, 43(2-3), 27 - 48.
Štular Sotošek, K.(2000). Strateško marketinško načrtovanje v knjižnici. Knjižnica, 44(3), 55
- 65.
Verlič, Z. & Repinc, U.(2000). Informacijsko vedenje z iskalno strategijo. Knjižnica, 44(4),
137 - 156.
III. Zanimivi spletni naslovi
1.) Acquisition of books by certain persons from accredited bookstores, Regulation respecting
the (1997) [Elektronski vir]. El. besedilni podatki. [S.L.]: Canadian Legal Information
Institute.
Način dostopa: http://www.canlii.org/qc/regu/crqc/20030131/r.r.q.d-8.1r.1/whole.html (2002-
12-05)
2.) Chattopadhyaya, D.(2001) [Elektronski vir]. Können korporative Ziele mit individuellem
Wohlbefinden in Einklang gebracht werden? : Vortrag in der Seminarreihe: "Individuelles
Wohlbefinden, Soziale Kohäsion und Globalisierung". El. besedilni podatki. [S.N]: [S.L.].
Način dostopa: http://www.here-now4u.de/konnen_korporative_ziele_mit_i.htm (2002-12-05)
3.) Umstätter, W.(2001) [Elektronski vir]. Knowledge Acquisition - Wissenserwerb. El.
besedilni podatki. Berlin: Gesellschaft für Wissenschaftsforschung. Način dostopa:
http://www.wissenschaftsforschung.de/JB01_173-184.pdf (2002-12-03).
IV. Priporočeni spletni naslovi za ogled
1.) http://www.buero-
forum.de/content/con1/medien/medien_service/aktuelle_medien_informationen/index_html?q
uery_start=11 (2002-12-15)
2.) http://www.lib.umich.edu/govdocs/stats.html (2002-12-15)
3.) http://www.ub.uni-koeln.de/usb/doku (2002-12-15)
3.) http://www.apbb.de/prod.htm (2002-01-03)
Datenbanken und Statistiken / Databases and statistics (podatkovne zbirke in statistike)
Statistiken der UNO (2002-01-04) - Statistike s področja ekonomike, sociologije, ekologije,
itd.
Social Science Data on the Net (2002-01-04) - Dostop do University of California, San Diego
Political Studies Association (Großbritannien) - Data Archive (2002-01-04) - mnogo povezav
s področja politike in ekonomike.
Statistical Resources on the Web (2002-01-04) - Pregledni dostop pri iskanju statistik na
medmrežju.
Refdesk (2002-01-04) - Povezave za sociološke podatkovne zbirke.
Weltbank (2002-01-04) -Statistike za ekonomiko in razvoj.
ICPSR Datenarchiv (2002-01-04) - Obsežna zbirka podatkov z iskalnikom.
International Labour Organization (2002-01-04) - Obsežna zbirka podatkov z iskalnikom.
