UNIVERZA V LJUBLJANI

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

NINA KUTNJAK

Mladi in podeželje Novejše težnje doseljevanja na podeželje (Goriče)

Zaključna seminarska naloga

Ljubljana, 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

NINA KUTNJAK

Mladi in podeželje Novejše težnje doseljevanja na podeželje (Goriče)

Zaključna seminarska naloga

Mentorica: doc. dr. Irma Potočnik Slavič Univerzitetni študijski program

prve stopnje: GEOGRAFIJA

Ljubljana, 2014

ZAHVALA

Iskrena zahvala moji mentorici doc. dr.

Irmi Potočnik Slavič za vse usmeritve,

predloge in izkazano potrpljenje.

Najlepša hvala vsem, ki ste me

spodbujali, mi čuvali Žano, me vozili

okoli ali mi na kakršenkoli način

pomagali pri izdelavi zaključne

seminarske naloge.

Posebno se zahvaljujem moji družini, ki

mi je stala ob strani in bila vedno

pripravljena pomagati.

Izvleček

Novejše težnje doseljevanja na podeželje (Goriče)

V zaključni seminarski nalogi so prikazane novejše težnje doseljevanja na podeželje na

primeru krajevne skupnosti Goriče, s poudarkom na mladih in mladih družinah.

Obravnavana krajevna skupnost kot del kranjske občine spada med območja z najboljšo

razvojno kondicijo, za katere so značilni pozitivni demografski in gospodarski kazalci

(Perpar in sod., 2013). Proučevana populacija predstavlja več kot četrtino celotnega

prebivalstva območja, njen obseg pa bi se v prihodnosti, ob pospešeni suburbanizaciji

lahko povečeval. V prvem delu so prikazani ključni fizično- in družbenogeografski

dejavniki doseljevanja, podana je širša opredelitev slovenskega podeželja z vidika

preobrazbe zaradi doseljevanja na podeželje ter fiziognomska, socialna in gospodarska

preobrazba obravnavanega območja. V drugem delu so prikazani rezultati anketiranja

gospodinjstev, v katero je bilo vključenih 189 prebivalcev, doseljenih po letu 1991.

Analizirana je starostna, izobrazbena, zaposlitvena in velikostna struktura doseljenih

gospodinjstev, prikazani sta razmestitev in najpogostejši tip doseljevanja. Podrobneje so

analizirane značilnosti opravljanja oskrbnih in storitvenih dejavnosti doseljencev ter ocena

zadovoljstva s kakovostjo bivanja in kakovostjo okolja. Ugoden mikro in mezo prometni

položaj ter naraščajoča suburbanizacija napovedujeta rast prebivalstva, toda ob

pomanjkanju doseljevanja mladega prebivalstva tudi slabšanje demografske strukture.

Ključne besede: mladi, mlade družine, doseljevanje, podeželje, Goriče, Slovenija.

Abstract

Recent migration tendencies into rural areas (the case of Goriče)

The final seminar paper focuses on the recent migration tendencies into rural areas in the

case of the local community Goriče (Gorenjska region) with an emphasis on young

population and young families. The above mentioned local community is the part of the

Kranj municipality. Positive demographic and economic indicators are drivers for its good

developmental condition (Perpar et al., 2013). The studied population represents more than

a quarter of the total population of the area and its extent could increase in the future

mostly due to the accelerated suburbanization. In the first part of seminar paper, the crucial

physical and human geographic factors of immigration to rural areas are presented.

Afterwards, the definition of the Slovenian rural areas from the perspective of

transformation (physiognomic, social and economic) shaped by immigration is explored.

The second part brings the results of the surveyed household in the local community

Goriče. 189 residents, which have immigrated since 1991, are included. The age,

education, employment and household size structure of immigrants are analyzed, also their

spatial distribution and their settlement pattern. Provision of various services satisfaction

with the quality of living and quality of the environment are analyzed from the perspective

of migrants to rural community. Favorable area’s micro- and meso traffic position, several

natural and other amenities and the increasing suburbanization are predicting future

population growth in the local community of Goriče, whereas the absence of the young

population in-migration might also lead towards deterioration of demographic structure.

Key words: young population, young families, immigration, rural areas, Goriče, Slovenia.

KAZALO

1. UVOD ...........................................................................................................................1

1.1. NAMEN IN CILJI ........................................................................................................1

1.2. HIPOTEZE .................................................................................................................1

1.3. METODE DELA ..........................................................................................................2

1.4. OBMOČJE PROUČEVANJA ..........................................................................................4

2. PODEŽELJE ................................................................................................................9

2.1. OPREDELITEV PODEŽELJA .........................................................................................9

2.2. RAZVOJ PODEŽELJA V SLOVENSKEM PROSTORU ....................................................... 11

2.3. SODOBNO PODEŽELJE IN NJEGOVI PROCESI............................................................... 13

3. NOVEJŠE TEŽNJE DOSELJEVANJA NA PODEŽELJE ..................................... 17

3.1. ZAČASNO DOSELJEVANJE ........................................................................................ 18

3.2. TRAJNO DOSELJEVANJE........................................................................................... 19

4. KRAJEVNA SKUPNOST GORIČE ......................................................................... 26

4.1. DEMOGRAFSKE SPREMEMBE ................................................................................... 26

4.1.1. Gibanje števila prebivalstva ............................................................................ 26

4.1.2. Starostna in spolna sestava prebivalstva ........................................................ 29

4.1.3. Izobrazbena sestava prebivalstva .................................................................... 32

4.1.4. Aktivnost ......................................................................................................... 33

4.1.5. Dnevne migracije............................................................................................ 34

4.1.6. Gospodinjstva po številu članov ...................................................................... 35

4.1.7. Stanovanja ...................................................................................................... 35

4.1.8. Raba tal .......................................................................................................... 36

4.2. ANALIZA DOSELJEVANJA MLADEGA PREBIVALSTVA ................................................. 40

5. SKLEP IN KOMENTAR ........................................................................................... 61

6. SUMMARY ................................................................................................................ 64

7. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................ 65

8. SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC .......................................................................... 70

8.1. SEZNAM SLIK ......................................................................................................... 70

8.2. SEZNAM PREGLEDNIC ............................................................................................. 71

9. PRILOGE ................................................................................................................... 73

1

1. UVOD

Slovensko podeželje v zadnjem stoletju, predvsem pa zadnjih desetletjih doživlja korenite

fizično- in družbenogeografske spremembe. V preteklosti je bilo podeželje tipično agrarno

usmerjeno območje, ki pa se je po 2. svetovni vojni z razvojem industrije v večjih središčih

ter zmerno motorizacijo začelo soočati z deagrarizacijo in vedno večjimi (dnevnimi)

migracijami v bližnja zaposlitvena središča. Z razmahom avtomobilskega prevoza in pojavom

sodobnih urbanizacijskih procesov, usmerjenih iz mestnih v podeželska območja, se je v 80-ih

letih 20. stoletja pričela doba intenzivnejših doselitev raznovrstnih prebivalstvenih skupin na

podeželje. Učinki vseh teh sprememb se odražajo tudi na zunanji podobi podeželja, saj prihaja

do krčenja obsega kmetijskih zemljišč v uporabi in večanja neagrarnih površin, namenjenih

stanovanjski ali nestanovanjski gradnji, ki močno odstopa od tradicionalne kmečke stavbne

dediščine. Stanje se kaže tudi v medsebojnih odnosih vaščanov, saj je kolektivno zavest

zamenjal individualizem, z njim pa je v veliki meri zamrlo kulturno-družabno življenje. Na

drugi strani pa so tradicionalne oblike druženja marsikje zamenjale nove oblike povezovanja

(Klemenčič V., 2005; Klemenčič M. M., 2006).

1.1. Namen in cilji

Z zaključno seminarsko nalogo želimo prikazati novejše težnje doseljevanja na podeželje na

primeru krajevne skupnosti Goriče (v nadaljevanju KS Goriče), ki vključuje 4 manjša naselja.

Časovni okvir raziskovanja sega v leto 1991 in zajema obdobje dobrih dveh desetletij. Gre za

novejše suburbanizacijske procese, ki zajemajo doseljevanje različnih socialnih skupin, kot so

mladi, mlade družine, starostniki, povratniki, vikendaši in drugi. V tem zaključnem delu je

poudarek predvsem na mladih in mladih družinah, ki razvojno gledano predstavljajo oživitev

podeželskega območja, pri čemer smo si zastavili nekaj ciljev.

Predstavitev glavnih fizično- in družbenogeografskih značilnosti obravnavanega

območja ter izpostavitev tistih dejavnikov poselitve, ki so privlačni za priseljeno

prebivalstvo.

Prikaz razvojnih faz slovenskega podeželja ter fiziognomske, socialne in gospodarske

preobrazbe podeželja kot posledice sodobnih urbanizacijskih procesov, ki so zajeli KS

Goriče.

Proučitev glavnih akterjev novejšega selitvenega gibanja ter s pregledom

demografskih in družbenogospodarskih sprememb nakazati preobrazbo proučevanega

območja.

Z anketiranjem doseljenega prebivalstva v naseljih Goriče, Letenice, Srednja vas-

Goriče in Zalog, prikazati valove, dinamiko in raznovrstnost doseljevanja v KS

Goriče.

1.2. Hipoteze

V ta namen smo si zastavili štiri hipoteze.

Hipoteza 1: Postopno izboljšanje prometne in gospodarske infrastrukture ter razmah

motorizacije in tehnologije je spremenilo KS Goriče v privlačno in kakovostno bivalno

okolje z značajem spalnega naselja.

2

Hipoteza 2: V zadnjih dveh desetletjih je obravnavana krajevna skupnost postala privlačna za

doseljevanje predvsem mestnega prebivalstva, med katerim zaznamo (1) mlade, ki se

večinoma doseljujejo k partnerjem, (2) povratnike, ki se vračajo v svoj rodni kraj, (3)

starostnike, ki se ob upokojitvi umikajo v podeželsko okolje. Predvsem v zadnjem desetletju

je opazno povečano doseljevanje mladih družin zaradi želje po stiku z naravo in večji socialni

varnosti.

Hipoteza 3: Prometna dostopnost, lega v termalnem pasu, izjemna naravna privlačnost in

doživljajska zmožnost ter relativna bližina večjih oskrbnih, zaposlitvenih in izobraževalnih

središč so glavni motivi doseljevanja v KS Goriče.

Hipoteza 4: Doseljevanje neavtohtonih prebivalcev z zelo različnimi interesi je prineslo

zapletene medsebojne odnose, ki se izražajo z vse večjim individualizmom. Novoselci se

praviloma ne vključujejo v kulturno-družabno življenje.

1.3. Metode dela

Problematika doseljevanja na podeželje je v današnjem času zelo aktualna tema, o kateri pa je

v strokovni literaturi zapisanega razmeroma malo. Številni avtorji pišejo o vsebini sodobnega

podeželja in spremljajočih procesih (deagrarizacija, motorizacija, suburbanizacija,

modernizacija, terciarizacija idr.), medtem ko o doseljevanju različnih socialnih skupin ne

najdemo obsežne literature, saj je pojav relativno nov. Ker smo želeli dobiti raznovrstne, sicer

nedosegljive podatke o doseljenem prebivalstvu na proučevanem območju, je bilo potrebno

raziskavo, poleg statističnih in prostorskih analiz, nujno kombinirati s kvalitativno metodo –

vprašalnikom. Le na ta način smo lahko dosegli zastavljene cilje in preverjali predhodno

zastavljene hipoteze.

Pri zaključni seminarski nalogi smo uporabili sledeče metode.

Kabinetna metoda dela je vključevala analizo obstoječih virov in literature. Večji del

naravno- in družbenogeografskih podatkov območja je bil črpan iz monografije krajevnih

skupnosti Golnik, Goriče, Tenetiše, Trstenik (Pod Storžičem, 1985) ter zbornika Goriška šola

in njeni ljudje v toku časa (1999). Te kraje je z vidika kmetijstva opisovala Urbančeva (1997),

podnebne značilnostih pa smo povzeli iz novejših ugotovitev D. Ogrina, M. Ogrina in

Vysoudila (2013). Pri določanju stopnje središčnosti naselij smo si pomagali s člankom

avtorjev Benkovič Krašovec in Batagelj (2006). Preostali del podatkov izvira iz Krajevnega

leksikona (1995), lastnega poznavanja območja, poizvedovanja po portalu iObčina za upravno

enoto Kranj (URL: www.iobcina.si/iobcina2/), Statističnem uradu Republike Slovenije

(2013), Atlasu okolja (2014) ter po voznih redih potovalne agencije Alpetour (2014).

O slovenskem podeželju in njegovi preobrazbi so z več zornih kotov pisali predvsem

Vladimir Klemenčič (2002, 2005), Marijan M. Klemenčič (1995, 2005, 2006, 2008, 2010),

Drozg (1995, 2008), Potočnik Slavičeva (2008, 2010), Lampičeva (2008), Ravbar (2003,

2005) in Kladnik (2003), pa tudi sociologi Hočevar in Uršič (2007) ter ruralna sociologinja

Barbič. S pomočjo njihovih del smo se seznanili z večplastnim pojmom podeželja, za katerega

danes ne moremo podati univerzalne opredelitve, saj se zaradi vedno večje preobrazbe

podeželskih naselij pospešeno brišejo nekdaj jasne meje med mesti in podeželjem. Dobili smo

vpogled, kako pomembno vlogo pri oblikovanju sodobnega podeželja je odigrala

industrializacija ter posledični modernizacija in terciarizacija. S pregledom zbrane literature

pa smo podali tudi glavne gospodarske, funkcijske, fiziognomske in družbene spremembe v

podeželskih naseljih. Na podlagi tega smo oblikovali teoretična izhodišča, ki so usmerjala

celotno raziskavo.

3

Gradivo za izbrane socialne skupine smo črpali iz posebnih objav Statističnega urada

Republike Slovenije (2005, 2012), publikacije Mladi v Sloveniji 2009 (2009), monografije

Mladina 2010 (2011), jubilejne monografije Podeželje na preizkušnji (2010), publikacije

Ljudje, družine, stanovanja (2011), magistrskega dela Lahove (2007), o prehodu mladih v

družinsko življenje pa sta pisali tudi socialni psihologinji Kuhar in Ule (2002). Ugotovili smo,

da število mladih upada in naj bi po napovedih upadalo tudi v nadaljnjih letih. Visoka

brezposelnost, podaljševanje šolanja, značilna finančna in čustvena odvisnost od staršev,

odlaganje in zmanjševanje števila rojstev, spremenjen odnos družbe do podeželja so

dejavniki, ki povzročajo, da mladi ostajajo na podeželju ali se tja doseljujejo. Nosilci selitev

na podeželje v zadnjem času so predvsem mlade družine, značilno pa je tudi doseljevanje

naraščajoče populacije starostnikov.

V nadaljevanju smo se lotili zbiranja in obdelave statističnih podatkov. Glavni vir za

izdelavo grafikonov in preglednic je bil Statistični urad Republike Slovenije s SI-Stat

podatkovnim portalom, le za število vpisanih otrok v šoli Goriče v zadnjem desetletju smo

podatke pridobili iz evidence zavodov in programov (spletna stran Ministrstva za

izobraževanje, znanost in šport, 2014). Za izdelavo grafične primerjave rabe tal

obravnavanega območja smo uporabili franciscejski kataster za Kranjsko (nastal med 1823 in

1869) ter najnovejše podatke o dejanski rabi KS Goriče na spletnih straneh Ministrstva za

kmetijstvo in okolje (2014).

Sledila je izdelava kartografskega gradiva, kjer smo na podlagi zbranih podatkov izdelali

grafična modela naravno- in družbenogeografskih značilnosti obravnavanega območja ter

prikaz selitvenega prirasta med občinami v Sloveniji.

V zaključni seminarski nalogi smo želeli ugotoviti, kdo se je doselil v obravnavano krajevno

skupnost, zato smo se poslužili terenskega dela z metodo anketiranja. Je pogosto

uporabljena metoda, kjer pa se ob slabo postavljenem vprašalniku, predvsem pri vprašanjih

subjektivnega tipa, lahko pojavijo številne metodološke napake. Kljub temu je tovrstno

zbiranje podatkov velikokrat nenadomestljivo, saj na ta način lahko pridemo tudi do

podatkov, ki nam jih statistika ne omogoča (osebna stališča, mnenja, vrednote).

Z anketiranjem smo želeli pridobiti informacije o valovih doseljevanja, pa tudi okvirno sliko,

katere prebivalstvene skupine se doseljujejo na to območje. Večina vprašanj je bila zaprtega

tipa, kar pomeni, da so anketiranci izbirali med pripravljenimi odgovori in temu primerno je

bilo lažje tudi analiziranje. Le pri dveh vprašanjih so anketiranci prosto odgovarjali in ravno

tu je bilo podanih nekaj dobrih idej, ki bi lahko služile kot podlaga za nadaljni družbeni razvoj

območja.

Ciljno populacijo so predstavljali vsi prebivalci KS Goriče s stalnim prebivališčem, ki so se

na proučevano območje doselili po vključno letu 1991. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije

so se namreč okrepili valovi doseljevanja iz mest na podeželje. Zbiranje podatkov je potekalo

v obliki anketiranja na terenu, ki se je začelo 15. januarja in zaključilo 30. maja 2013.

Potrebno je bilo obiskati vsa gospodinjstva, pridobiti informacijo, če kateri izmed članov

gospodinjstva ustreza ciljni populaciji ter ga ob ustrezanju kriterijem anketirati. Od skupno

230 gospodinjstev KS Goriče v letu 2013 sem jih anketirala skoraj polovico (109

gospodinjstev). Večina rezultatov je prikazanih v obliki grafikonov in preglednic, vključeni so

tudi grafični prikazi razporeditve doseljevanja po naseljih, modela spreminjanja strukture

obravnavanih gospodinjstev ter gravitacijske metode, s katerimi smo prikazali opravljanje

oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

4

Metodološka pojasnila, nejasnosti

Pri podatkih o selitvah in prebivalstvu je potrebno upoštevati novo in staro opredelitev

prebivalstva. Po novi opredelitvi, sprejeti leta 2008, so bile upoštevane vse osebe, tudi tiste, ki

imajo poleg stalnega prijavljeno tudi začasno prebivališče, če je slednje prijavljeno za eno leto

ali več. Po stari opredelitvi, veljavni od leta 1995, pa so bile štete le osebe na naslovu stalnega

prebivališča. Posledica spremenjene statistične definicije je vidna v prostorski prerazporeditvi

prebivalstva kot tudi spremenjeni starostni sestavi prebivalstva po posameznih občinah in

naseljih (SURS, 2008).

Pri prikazu notranjih selitev za občino Kranj smo izpustili obdobje med 1991-1994, saj zaradi

teritorialnih sprememb (nabor naselij v občini Kranj je bil pred letom 1995 bistveno večji kot

danes) to obdobje ni primerljivo s prikazanim. Obenem je v prikazanem grafikonu potrebno

upoštevati še manjšo teritorialno spremembo, in sicer se je z letom 2002 v občino Kranj

priključilo mestno naselje Hrastje, ki je bilo pred tem del občine Šenčur (SURS, 2014).

V sklopu dnevnih migracij smo prikazali število dnevnih migrantov le do leta 2002, novejši

podatki za ta kazalec namreč niso na voljo, saj SURS zbiranje tovrstnih podatkov po Popisu

2002 ne izvaja več.

1.4. Območje proučevanja

KS Goriče meri 10,2 km2 in se nahaja v severnem delu kranjske občine. Od občinskega

središča je oddaljena približno 9 kilometrov. Obsega jugovzhodni del Kranjskih oziroma

Gorenjskih Dobrav ter sega v strma prisojna pobočja Kamniških Alp. Na vršaju ležeče

območje zajema v glavnem dve naravnogeografski enoti:

ravninski svet, ki je sestavljen iz terciarnih kamnin, kot so laporji, peščenjaki in

konglomerati, ki so marsikje prekriti z mlajšimi naplavinami in nasutinami;

gričevnat svet, ki je razrezan z dolinami v podolgovata hrbtišča, obla slemena in griče

(ostanki nekdanjih uravnav) ter se postopoma dviga v strma pobočja Storžiškega

visokogorja (Klep in sod., 1985).

Najnižja dolinska dna pokrivajo debeli ilovnati in peščeni sedimenti, ki zadržujejo vodo in

povzročajo zamočvirjenost. Na njih so se razvili različni tipi obrečnih, praviloma kislih prsti,

ki so manj primerne za obdelovanje in jih najpogosteje prekrivajo travniki. Nasprotno so se na

višjih delih fluvioperiglacialnega proda razvile rendzine in evtrične rjavice, ki so najbolj

rodovitne prsti na tem območju. Naravno rastje, ki jih porašča, pripada predalpskemu

nižinskemu gozdu gradna in belega gabra, vendar je večji del tega gozda že izkrčen. Na

terciarnem relativno nizkem gričevju pa so se na evtričnih rjavicah razvili acidofilni bukovi

gozdovi (Klep in sod., 1985).

Večji del kmetijske zemlje je na ravnini, kjer so nakloni manjši od 6°. Ravno Goriško polje,

zlasti na vzhodnem delu, je odprto proti jugu in osončeno, zato tu najdemo največ kmetijskih

površin. Medtem je mokrotnejši svet na zahodni strani v drobnem bolj razgiban in delno na

osojni strani, zato tu prevladujejo travniški kompleksi, obkroženi z gozdom (Urbanc, 1998).

Gozd je tudi sicer prevladujoča kategorija rabe tal, saj pokriva več kot polovico ozemlja

krajevne skupnosti.

5

Slika 1: Geografska lega obravnavanega območja.

Slika 2: Geografski prerez KS Goriče.

6

Slika 3: Pogled na KS Goriče z najvišje ležečega zaselka Svarije.

Opis: Naselja Zalog, Srednja vas-Goriče, Goriče in Letenice ležijo v termalnem pasu, na vršaju obdanem z

nizkim, terciarnim gričevjem (avtorica: Nina Kutnjak, 2014).

Območje spada v predgorsko varianto zmernocelinskega podnebja, kjer se povprečna

temperatura najhladnejšega meseca ne spusti pod -3°C. Zime so sicer hladne, a ne ekstremno

mrzle, poletja so topla, vendar ne prevroča, jeseni pa so vseskozi toplejše od pomladi. Zaradi

lege v t. i. termalnem pasu so značilne toplejše podnebne razmere od kotlinskega dna. Jeseni

in pozimi, ko sta v nižinah in kotlinah pogosti inverzijska megla in nizka oblačnost, je tu več

sonca – območje je lahko toplejše za 4 do 6 °C ali več (Ogrin in sod., 2013). Skozi naselja

teče potok Sevnik, ki se južno od Gorič preimenuje v Goričico in preko Parovnice odteče v

vodno mrežo Kokrice. Skozi vse leto je območje dobro in enakomerno namočeno, s

povprečnimi letnimi padavinami med 1500-1800 mm (Atlas okolja, 2014). Značilno je

prepletanje sredozemskega in celinskega padavinskega režima, z viškom padavin jeseni

(oktober-november) in v začetku poletja (junija) ter nižkoma konec zime (februar-marec) in

poleti (julij-avgust). Prevladujejo šibki vetrovi, med katerima sta najpogostejša

severozahodnik in jugozahodnik (Klep in sod., 1985). Le enkrat do dvakrat na leto, večinoma

v hladni polovici leta, se na tem območju pojavi severni fen, ki dosega hitrosti in sunkovitost

burje (Ogrin in sod., 2013).

Proučevano območje je dom tudi številnim živalim, katerih pojavnost je različna glede na

ekološke pogoje. V gozdnih in travnih predelih tako lahko najdemo srne, zajce, lisice,

veverice, kune in gozdne jerebe. Goriško polje pa daje dom tudi številnim pticam, kot so

čaplje, štorklje, šoje, srake, vrane itd. (Klep in sod., 1985).

7

Slika 4: Model družbenogeografskih značilnosti Krajevne skupnosti Goriče.

8

Številne najdbe kažejo, da je bilo ozemlje pod Storžiško skupino poseljeno celo v neolitiku in

rimski dobi (Klep in sod., 1985).

Goriče so prvikrat omenjene leta 1376, ko je Martin Farlon minoritskemu samostanu v

Ljubljani podaril vinograd v Goričah pri sv. Andreju. Pred 500 leti je na prisojnih holmičih

pod Zaloško goro namreč uspevala vinska trta, po kateri je naselje dobilo ime (Klep in sod.,

1985). Z lego na 471 metrih nadmorske višine in 367 prebivalci (SURS, 2013) so Goriče

tipično obcestno središčno naselje, kjer se nahaja večina središčnih dejavnosti. Naselje je

nastalo okoli cerkve sv. Andreja, na razmestitev hiš v naselju pa sta vplivala tudi potok in

osrednja cesta skozi Goriče. K naselju štejemo tudi zaselek Vevarji ter nekaj stanovanjskih

hiš, ki ležijo nekoliko ločeno od jedra. Gre za povprečno opremljeno središčno naselje I.

stopnje (Benkovič Krašovec, Batagelj, 2006), kjer poleg cerkve najdemo pokopališče,

gostilno, sedež krajevne skupnosti, avtobusno postajališče, proizvodne in storitvene

dejavnosti ter podružnično šolo Simona Jenka Kranj in gasilski dom, ki sicer uradno spadata

pod Srednjo vas – Goriče, vendar se fizično držita Gorič. V naselju je 12 proizvodnih in

storitvenih dejavnosti, od teh sta največji podjetji Štern d.o.o. (bakrene cevne inštalacije) in

Cevos d.o.o. (zaključna gradbena dela). Omeniti je potrebno tudi bližino bolnišnice, pošte,

bankomata, živilske trgovine, vrtca in gostinskih lokalov v sosednjem Golniku, ki je 2 km

oddaljen od Gorič. Do pred nekaj leti so tudi Goriče imele trgovino z živili, vendar je

vzporedno z razvojem večjih trgovskih središč slednja propadla. S kmetijsko dejavnostjo se

ukvarjajo redki, danes je tu le še devet kmetij, ki so večinoma locirane v starejšem, osrednjem

delu vasi.

Srednja vas je vse do 17. stoletja upravno-administrativno spadala pod Goriče. Bila je

načrtno kolonizirana in poseljena, kar pomeni da je vseh devet kmetij nastalo naenkrat

(Urbanc, 1999). Je obcestna vas z 81 prebivalci (SURS, 2013), nastala ob osrednji cesti med

Goričami in Zalogom. Od prvotnih devetih kmetij so danes ostale le še štiri, ostali prebivalci

pa se bodisi vozijo na delo bodisi se ukvarjajo z lastno proizvodno ali storitveno dejavnostjo.

Tu najdemo štiri podjetja, največje izmed teh je podjetje Element PVC okna in vrata d.o.o.

(stavbno pohištvo, gradbeništvo).

Neposredno za Srednjo vasjo je nastal še Zalog, katerega nastanek časovno sovpada z

izkrčenjem zemljišča pod Kmetovcem (Urbanc, 1999). Razložena vas z gručastim jedrom leži

na 535 metrih nadmorske višine in šteje 118 prebivalcev (SURS, 2013). Nekoliko višje od

starega jedra vasi leži zaselek Svarije, ki se je močno razširil z gradnjo sekundarnih

počitniških bivališč. V vasi stoji cerkev sv. Lamberta, prvič omenjena 1493, od katere se ob

cesti navzdol vrstijo 4 večje kmetije (Krajevni leksikon..., 1995). Večina prebivalcev dnevno

delovno migrira v večja središča, prisotne pa so tudi tri proizvodne in storitvene dejavnosti.

Največji podjetji sta Elektroinštalacije Zdravko Urbanc s.p. in Perko tehtnice d.o.o. (prodaja

in proizvodnja tehtnic).

Do 12. stoletja so bile ustanovljene najnižje ležeče Letenice (Urbanc, 1999). Gre za razloženo

naselje z gručastim jedrom, na 462 metrih nadmorske višine in s 115 prebivalci (SURS,

2013). K naselju spadata tudi zaselka Kamnjek in Zavoda, ki ležita ločeno od središča vasi.

Razvila sta se iz nekdanje kajže, nastale z izsekavanjem gozda. Na Letenicah je danes 6 večjih

kmetij, večinoma lociranih v glavnem delu vasi, najdemo pa tudi 5 storitvenih in proizvodnih

dejavnosti. Največji podjetji sta Kerjan d.o.o. (gradbeništvo, prodaja, prevoz) in Leben d.o.o.

(prevoz in servis).

V preteklosti je bilo prebivalstvo KS Goriče tradicionalno agrarno usmerjeno. Večina

prebivalstva se je ukvarjala s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom. Prisotne so bile tudi

številne obrti, ki so z industrializacijo zamrle: mesarija v Zalogu, opekarna in čevljarske

delavnice na Letenicah ter mlekarska zadruga v Goričah (Urbanc, 1999).

9

Danes se večina prebivalcev krajevne skupnosti, razen kmetov, podjetnikov in otrok, ki

obiskujejo prvih pet razredov osnovne šole v Srednji vasi-Goriče, vsakodnevno vozi na delo v

Kranj, Tržič, na Golnik ali oddaljene kraje (Ljubljano). Višje razrede osnovne šole, velika

večina pa tudi srednjo šolo, učenci in dijaki obiskujejo v Kranju. Slednji tako predstavlja

pomembno upravno, kulturno in gospodarsko središče (Uradni list, 2012).

Cestno omrežje je razvito, območje leži ob regionalni cesti Kranj-Golnik, med letoma 1976 in

1983 pa je bilo s krajevnimi samoprispevki poskrbljeno tudi za asfaltiranje krajevnih cest

(Klep in sod., 1985). Javni potniški promet je zelo dobro vzpostavljen ob delavnikih, ko

avtobusi vozijo vsako uro od jutra do večera. Pomanjkljiv avtobusni prevoz je ob koncu

tedna, saj so omogočeni samo trije prevozi in še to le ob nedeljah (Alpetour, 2014). 10,5 km

oddaljen 10. evropski železniški koridor in 8 km oddaljen avtocestni koridor omogočata

prebivalcem hitro povezavo z glavnimi središči v Sloveniji kot tudi s sosednjimi državami.

Vsa naselja imajo urejeno vodovodno omrežje. Kakovostno neoporečno vodo gospodinjstva

dobivajo iz dveh lokalnih vodnih zajetij, Stanič (severovzhodno od Zaloga) ter Brdla v

Svarijah (Zaplotnik, 2014). Prav tako je za večino gospodinjstev tega območja urejeno

solidno odvajanje komunalnih odplak, organiziran odvoz smeti in druge komunalne oskrbe

(ločevanje odpadkov, pluženje cest). Vzpostavljeno je tudi telefonsko omrežje, preko katerega

sta prav tako urejena internetni dostop in televizija.

2. PODEŽELJE

Slovenija je podeželska država, saj se po opredelitvi OECD v celoti uvršča med podeželska

območja, slovenske statistične regije pa so nadalje razvrščene v:

- pretežno podeželske regije, ki zavzemajo 58,65 % ozemlja (Goriška, Notranjsko-kraška,

Koroška, Pomurska, Podravska, Spodnjeposavska statistična regija in Jugovzhodna Slovenija)

ter

- zmerno podeželske regije, ki zavzemajo 41,63 % ozemlja (Zasavska, Gorenjska, Obalno-

kraška, Osrednjeslovenska in Savinjska statistična regija; Slovenija - Program razvoja

podeželja..., 2014).

2.1. Opredelitev podeželja Univerzalne opredelitve podeželja v Sloveniji ni, saj raznolikost in hitre spremembe podeželja

onemogočajo oblikovanje jasne, kratke in natančne opredelitve. Nastale opredelitve večinoma

izhajajo iz izbranih kvantitativnih kazalcev (prebivalstveno gibanje, različne gostote), nekateri

avtorji kombinirajo kvantitativno-kvalitativne kazalce (izberejo en merljiv kazalec in ga

opisno vrednotijo), le redki pa se lotijo problemskega opredeljevanja podeželja, ki temelji na

kvalitativnih kazalcih, saj jih kritiki navadno označujejo kot premalo natančne, preveč

subjektivne ter zavezane proučevani lokaliteti (Klemenčič, Lampič, Potočnik Slavič, 2008).

V literaturi je podeželje velikokrat v splošnem opredeljeno kot »prostor in način življenja

zunaj mest« (Kovačič, 2000), kar ne vključuje vsebine podeželja ter podeželje obravnava kot

rezervni prostor za širjenje mest. Podobno negativni prikaz je pri opredelitvah, temelječih na

negativnih odstopanjih od matematično določenega povprečja, medtem ko nekoliko bolj

pozitivno podobo podeželja prikazujejo opredelitve, ki izpostavljajo specifične dejavnosti na

podeželju, kot so delež gozda, razširjenje kmetijske dejavnosti in ohranjenost kulturne

pokrajine (Klemenčič, Lampič, Potočnik Slavič, 2008).

10

Danes podeželje pojmujemo kot izredno širok pojem. Najbolj obsežno, tradicionalno

opredelitev podeželja podaja Leksikon geografije podeželja (Kladnik, 1999). Slednji

podeželje opredeljuje kot »območje zunaj mest, katerega značilnosti so manjša gostota

prebivalstva, prevlada kmetijske in gozdarske dejavnosti v pokrajinski podobi (čeprav to ne

pomeni njune prevlade), navezanost precejšnjega dela nekmetijskih dejavnosti na kmetijsko

pridelavo in kmečko prebivalstvo, počasnejša prebivalstvena rast ali celo upadanje števila

prebivalcev zaradi poudarjenega izseljevanja, preprostejša socialna slojevitost, tesnejše zveze

med ljudmi, večja tradicionalnost in praviloma manjša naselja z nižjimi stopnjami

središčnosti. Kmetijstvo in gozdarstvo sta še vedno najpomembnejši dejavnosti na podeželju

in hkrati najpomembnejša dejavnika oblikovanja kulturne pokrajine. Hkrati je podeželje vse

bolj cenjeno kot prostor za bivanje, rekreacijo in delo, ki je okoljsko in socialno bolj zdrav kot

tisti v mestu.« Tovrstna opredelitev podeželja ima v današnjem času omejeno zmožnost

pojasnjevanja, saj se je s hitro urbanizacijo in deagrarizacijo zabrisala ostra meja med

podeželjem in mesti, med omenjenima poloma pa se je izoblikoval vmesni, prehodni prostor

(Klemenčič V., 2002).

Za razmejitev podeželja od mesta ni na voljo noben enostaven kriterij, tako se ponavadi

uporablja skupek kazalcev (Klemenčič, Lampič, Potočnik Slavič, 2008).

V Sloveniji obstaja nekaj členitev podeželskih območij, vsem pa je za izhodišče tipologija

Vladimirja Klemenčiča (1974), ki temelji na demografski dinamiki in Slovenijo sprva razdeli

na sedem, s poenostavitvijo tipologije (1987) pa na tri tipe območij: območja koncentracije in

stalnega naraščanja prebivalstva, prehodna območja ter območja praznjenja.

Leta 2005 je V. Klemenčič glede na razvojne težnje slovenskega prostora in stopnjo

gospodarske razvitosti Slovenijo razdelil na tri pokrajinske tipe:

- območja mest in urbaniziranih obmestij, kjer prihaja do zgostitve gospodarstva in

prebivalstva, dinamičnih sprememb zunanje podobe pokrajine in intenzivnega širjenja

neagrarnih dejavnosti;

- urbanizirano in stabilno podeželje, za katerega je značilen velik delež neagrarnega

prebivalstva;

- ogroženo in odmirajoče podeželje, ki predstavlja obsežna območja odseljevanja

prebivalstva, demografskega odmiranja, hitrega krčenja obdelanih kmetijskih površin,

zaraščanja in razpada kulturne pokrajine.

Natančne tipološke členitve ni in je ne moremo pričakovati, saj v slovenskih razmerah ni

možno izoblikovati enega sinteznega kazalca, na osnovi katerega bi lahko razmejili vse tipe

podeželskih območij. Pojavi v prostoru so namreč zelo prepleteni in medsebojne soodvisnosti

med njimi niso povsod enake (Klemenčič, Lampič, Potočnik Slavič, 2008).

Še najbolj celovito tipološko členitev podeželja je leta 2000 izdelal Kovačič s sodelavci, ki je

na ravni krajevnih skupnosti opredelili tipe podeželskih območij glede na razvojne značilnosti

in možnosti pri čemer so izvzeli naselja z več kot 3500 prebivalci (mesta). Podeželska

območja so tako razdelili na: obmestje, značilna podeželska območja (ravninska, gričevnata,

hribovita ter gorska), območja praznjenja (intenzivnega, zmernega in potencialnega

praznjenja).

Najnovejšo členitev Slovenije je izdelal Perpar s sodelavci (2013), in sicer je na ravni občin,

na podlagi 40-ih izbranih kazalnikov (demografskega stanja, gospodarske uspešnosti, stanja

na trgu dela, kakovosti življenja in življenjske ravni, stanja okolja, oddaljenosti in

infrastrukturne opremljenosti) Slovenijo razdelil na 4 skupine. Pri tem je iz tehničnih razlogov

izločil mestne občine Ljubljana, Maribor in Trzin. Prvo skupino predstavljajo razvojno najbolj

problematične občine, druga skupina vsebuje občine s prevladujočo zaposlitvijo v industriji, v

tretjo skupino spadajo občine, ki so najbolj trajnostno naravnane, četrto skupino pa

11

predstavljajo občine z najboljšo razvojno kondicijo. V slednjo spada tudi občina Kranj in s

tem KS Goriče.

2.2. Razvoj podeželja v slovenskem prostoru

V zahodnoevropskih državah sta se družbenogeografski in prostorski razvoj v 20. stoletju

osredotočila na mestna območja, kar je vodilo do pretirane zgostitve dejavnosti in

prebivalstva na ozkem območju in osiromašenja podeželskih struktur. Nasprotno je slovensko

podeželje težilo k oblikovanju povsem drugačnega modela podeželja, predvsem po zaslugi:

drobne in pestre razčlenjenosti površja, ki je povzročila razšpršeno poselitev in drobno ter

razdrobljeno strukturo, ter povojnega politično-gospodarskega razvoja, ki je zapostavljal in

omejeval privatno kmetijstvo (10 ha maksimum), pospeševal in favoriziral industrializacijo

ter na ta način povzročal dekoncentrirano poselitev (Klemenčič M.M., 2005). Na našem

ozemlju danes prevladujejo naselja z majhnim številom prebivalcev, z nizko ali brez stopnje

središčnosti (Potočnik Slavič, 2010). Obenem se je podeželje razvijalo v smeri

večnamenskega prostora s pestro družbenogospodarsko strukturo in ustrezno oskrbno in

infrastrukturno opremljenostjo (Klemenčič M.M., 2005).

Podoba današnjega podeželja je rezultat več desetletij trajajočega procesa preoblikovanja

klasične agrarne družbe v kulturno pokrajino dinamične moderne družbe. Ta proces se je

odvijal v treh fazah in še danes ni zaključen. V prvi razvojni fazi, ki je trajala do konca 2.

svetovne vojne, je na podeželju prevladovalo kmečko prebivalstvo, ki je maksimalno

izkoriščalo kmetijska zemljišča. Meja med mestom in podeželjem je bila v tej fazi večinoma

še jasna. Značilna je bila močna prevlada kmečkega prebivalstva, navezanega na

samooskrbno kmetijstvo, pri katerem raba strojev ni bila mogoča ali vsaj ne gospodarna. S

tem je bila proizvodnja za trg omejena le na redke večje kmetije (Klemenčič V., 2005).

V povojnem obdobju pa so se na slovenskem podeželju začele odvijati obsežne in globoke

družbeno-gospodarske ter prostorske spremembe kot posledica industrializacije,

modernizacije in terciarizacije (Klemenčič M.M., 2010).

Začela se je druga razvojna faza, ki je trajala od konca druge svetovne vojne do

osamosvojitve Slovenije (Klemenčič V., 2005). Do 60-ih let 20. stoletja je bila intenzivnost

industrializacije, urbanizacije in deagrarizacije zmerna, tudi dnevne migracije delovne sile so

bile omejene bolj na vlak, avtobus in kolo (Klemenčič M.M., 2006). Od 60-ih do poznih 80-ih

let 20. stoletja pa se je z motorizacijo in vse širšimi dnevnimi migracijami intenzivnost

procesov močno povečala. Kmetje so se intenzivno mehanizirali, posodobili tehnike

pridelave, s čimer se je postopno začelo optimalno izkoriščanje zemlje in uvajanje tržne

proizvodnje. Prehod iz samooskrbnega v tržno gospodarjenje je poleg nosilne usmeritve v

živinorejo prinesel opuščanje manj primernih zemljišč ter izrazito ozelenjevanje (njive so se

spreminjale v travnike) in ogozdovanje. Člani malih in srednje velikih kmetij so se zaradi

nezadostnih virov za preživetje ter ob stopnjevani industrializaciji začeli vse bolj zaposlovati

v neagrarnih poklicih. Močni tokovi delovne sile (predvsem iz vzhodnega dela Slovenije),

usmerjeni v mesta, so povzročili urbanizacijo mest in družbene spremembe na podeželju.

Delež čistega kmečkega prebivalstva je zaradi deagrarizacije naglo upadal, kmečka

gospodinjstva pa so se sčasoma preoblikovala v polkmečka (delavsko-kmečka) ali nekmečka

gospodinjstva s pripadajočimi kmečkimi gospodarstvi. Socialna preobrazba je pustila

posledice na zunanji podobi podeželja, predvsem na ravninskih območjih in na obrobju

hribovitega sveta v zaledju večjih središč. Vedno bolj tesne vezi med mesti in njihovimi

zaledji so posebno z industrializacijo privedle do vdora mestnih elementov na podeželje ter

12

izoblikovanje t. i. »urbano-ruralnega kontinuuma«, ki označuje zvezni prehod mest na

podeželje. V glavnem nespremenjena zemljiška struktura je skupaj z zakonsko uvedenim 10-

hektarskim zemljiškim maksimumom močno ovirala oblikovanje tržno naravnanega

kmetijstva v zasebnem sektorju. Izjema so bili kmetijsko ugodni ravninski in dolinski predeli

ter sadjarsko-vinogradniška območja, kjer so se na večinoma nacionaliziranih sklenjenih

kompleksih oblikovala tržno naravnana kmetijska gospodarstva. Kljub preteklemu oviranju

razvoja zasebnega kmetijstva je v 80-ih letih 20. stoletja kmetovanje v Sloveniji znova postalo

bolj privlačno po zaslugi omogočenega zdravstvenega in socialnega zavarovanja ter

najemanja kreditov pod ugodnimi pogoji s strani države (za modernizacijo kmetijstva).

Poglabljanje že tako velikih razlik v gospodarski razvitosti slovenskih regij je skušala država

preprečiti s konceptom policentričnega gospodarskega in regionalnega razvoja, kar pa ni

prineslo želenih sprememb, saj so bili učinki omejeni le na tedanja občinska središča in

nekatere industrijsko naravnane kraje. Nastala so razvojno problemska območja, sprva v

obliki delitve Slovenije na gospodarsko manj razviti vzhodni in bolj razviti zahodni del,

kasneje pa se izpostavljajo obmejna, hribovska in kraška območja kot manj razvita in

depopulacijska (Klemenčič V., 2005; Klemenčič M.M., 2006).

Z osamosvojitvijo Slovenij se je spremenil družbeni, politični in gospodarski sistem in

slovensko podeželje se je znašlo v tretji razvojni fazi. Državne oblasti z načrtnim posegom v

celovit razvoj podeželja preidejo od pasivnega (kapitalistično-kolonialnega) k aktivnemu,

razvojno naravnanemu odnosu (Klemenčič V., 2005). Po letu 1990 v t. i. postindustrijskem

obdobju zato nastopijo novi procesi decentralizacije in dekoncentracije prebivalstva in

zaposlitve (Rebernik, 2011), ki ga zaznamujejo velike spremembe v zunanji podobi podeželja.

Močan razvoj motorizacije, razvoj avtocestnega omrežja in posledično izboljšana dostopnost

do zaposlitve in mestnih storitvenih funkcij so omogočili vse širše dnevne migracije, zato

ljudje ostajajo na podeželju. Poleg tega se z zviševanjem življenjskega standarda in

povečanjem prostega časa razvije nov način življenja, ki teži po bivanju in gibanju v

naravnem okolju (Klemenčič V., 2005). Selitveni tokovi iz podeželja v mesta so s tem

oslabeli in okrepile so se selitve prebivalstva iz mest na mestno obrobje (obmestje) in na

podeželje (Rebernik, 2011). Tudi počitniška bivališča so se v veliki meri začela spreminjati v

stalna bivališča. Na obmestje in podeželje se začnejo seliti številne proizvodne (industrija,

obrt) in storitvene dejavnosti (trgovina, poslovne dejavnosti, turizem idr.), ki pomenijo

začetek obdobja hitre rasti obrtno-poslovnih con na obrobju mest in dobro dostopnih

podeželskih naseljih (Rebernik, 2004; Potočnik Slavič, 2010). Prihod terciarnih in kvartarnih

dejavnosti je prispeval k oblikovanju urbaniziranega podeželja in zmanjšanju (pol)kmečkega

prebivalstva na minimum. Razvoj informacijske tehnologije je terciarizacijo še dodatno

pospešil in povzročil nastanek novih prostorsko neodvisnih delovnih mest (Hočevar, Uršič,

2007). V kmetijstvu se nadaljuje izrazita diferenciacija kar se odraža v dejanski rabi tal. Po

letu 1990 se okrepijo pritiski na kmetijska zemljišča, ki dosežejo vrhunec med letoma 2000 in

2008 (Klemenčič, Lampič, Potočnik Slavič, 2008). Povečevanje obsega pozidanih površin na

račun kmetijskih zemljišč predstavlja problem predvsem na Gorenjskem, saj ima ta zaradi

specifičnih naravnih pogojev najnižji delež kmetijskih zemljišč. Nadaljujejo se procesi

zaraščanja, čeprav podatki za Gorenjsko v zadnjih letih kažejo, da se le-to umirja (Lampič,

Cunder, 2013). V kmetijstvu je bilo v tem obdobju značilno še povečevanje in zaokroževanje

kmečkih gospodarstev z najemom zemlje, večanje pestrosti tržnega gospodarstva, večanje

števila ekoloških kmetij ter uveljavljanje dopolnilnih dejavnosti kot sestavnih delov

pridobivanja zaslužka kmetij. Podeželje se ob vsem tem privaja na zakonodaji ustrezno obliko

gospodarjenja na varstvenih območjih ter se povezuje z obmejnimi območji izven države

(Klemenčič M. M., 2006). Današnje podeželje se torej spopada z vedno močnejšimi

globalizacijskimi vplivi in je odprto najširšim porabnikom, tako v sektorskem kot

13

prostorskem smislu. To se vidi tudi iz nakupa stavb in manjših posestev s strani tujcev. Temu

primerno so se oblikovale nove razvojne strukture, ki zahtevajo primerne sodobne razmere,

kot so infrastrukturna, komunalna in oskrbna opremljenost, kulturna pokrajina ter živ poseljen

prostor (Klemenčič, Lampič, Potočnik Slavič, 2008). Učinki vseh teh sprememb se kažejo

tudi na zunanji podobi podeželja. Med drugimi se kažejo tendence krčenja obsega kmetijskih

zemljišč v uporabi in hitro večanje neagrarnih površin, namenjenih stanovanjski ali

industrijski gradnji, prometni infrastrukturi itd. (Rebernik, 2004).

Na doseljevanje prebivalstva v obmestna in podeželska območja kaže tudi karta selitvenega

prirasta med občinami za leto 2011 (Slika 5), kjer je dobro razviden manjši selitveni prirast v

večjih mestnih občinah (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Velenje, idr.) ter večji selitveni

prirast v samem zaledju teh središč.

Slika 5: Karta selitvenega prirasta med občinami za leto (2011).

2.3. Sodobno podeželje in njegovi procesi

Eden izmed najmočnejših dejavnikov prostorske preobrazbe v Sloveniji je suburbanizacija.

Pomeni proces razseljevanja prebivalstva in gospodarskih dejavnosti iz strnjeno pozidanega

mestnega območja na mestno obrobje in okolico. Hkrati gre za fiziognomsko, socialno in

gospodarsko preobrazbo neposredne okolice mesta in posledično širjenje mestnega načina

življenja na podeželje. Pri nas se pojavi v 80-ih letih 20. stoletja, v obdobju po 1990 pa se

zaradi spremembe političnega sistema in uvedbe tržnega gospodarstva ta proces še okrepi

(Rebernik, 2004; Uršič, Hočevar, 2007).

14

Ravbar (2005) razlikuje 3 oblike suburbanizacije. Najzgodnejšo fazo predstavlja demografska

suburbanizacija, ki označuje selitve prebivalstva iz mestnih središč na cenovno ugodnejša

obmestja na vedno večjih razdaljah. Tej fazi sledita industrijska suburbanizacija, ki pomeni

selitev proizvodnih dejavnosti (industrija, obrt), in terciarna suburbanizacija, ko so se z

razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti na podeželje začele seliti tudi storitvene

dejavnosti (trgovina, poslovne dejavnosti, turizem idr.).

Na suburbanizacijo vplivajo številni dejavniki (gospodarska razvitost, geostrateški položaj,

morfološke značilnosti idr.), vendar med najpomembnejše sodita razvoj avtomobilskega

prometa in gradnja avtocestnega omrežja ter visoke cene zemljišč in nepremičnin v večjih

slovenskih mestih (Uršič, Hočevar, 2007).

Suburbanizacija je temeljito spremenila in še spreminja strukturo podeželskih naselji. Številni

avtorji za ta pojav uporabljajo pojem »urbanizacija podeželja«, v bistvu pa bi bil primernejši

izraz »modernizacija podeželja«, kateri vsebuje tudi preobrazbo podeželske družbe ter

slabitev povezav med družbo in naravo (Klemenčič, M. M., 2006). Ta pojav je bil tako silovit,

da je v pičlih treh desetletjih preplavil celotno slovensko podeželje. Vendar pa niso vsa

podeželska naselja doživljala enako intenzivne preobrazbe. Rebernik (2011) loči tri tipe

sodobnih podeželskih naselji: suburbanizirana obmestna naselja, urbanizirana podeželska

naselja in manj urbanizirana podeželska naselja (Preglednica 1).

Preglednica 1: Sodobna podeželska naselja in njihove opredelitve.

tipi sodobnih podeželskih naselij opredelitev

MANJ URBANIZIRANA

PODEŽELSKA NASELJA

URBANIZIRANA PODEŽELSKA

NASELJA

SUBURBANIZIRANA OBMESTNA

NASELJA

To so naselja v prehodnem pasu med mesti in podeželjem (t.i. ruralno-

urbani kontunuum). Z mesti so pogosto prostorsko sklenjena in imajo z

njimi intenziven stik. Značilna je močnejša gospodarska, socialna in

morfološka preobraženost ter večinoma neagrarno prebivalstvo.

Ta naselja so pod vplivom mest, vendar z njimi niso prostorsko sklenjena.

Značilna je gospodarska, socialna in morfološka preobrazba, a hkrati

še vedno agrarni in podeželski značaj. Del prebivalstva je še vedno

kmetijsko usmerjenega, zelo razširjena pa so tudi mešana

gospodinjstva. Ohranjeni so številni sledovi agrarne preteklosti (vaški

tloris, kmečke hiše in gospodarska poslopja, kmetijske površine), hkrati

pa je prišlo do močne preoblikovanosti (novogradnje, novi deli naselja,

opuščanje kmetijskih površin, pojav proizvodnih in storitvenih

dejavnosti).

To so manj morfološko preobražena naselja na obrobnih podeželskih

območjih, ki ohranjajo tradicionalno obliko in zgradbo. Srečujejo se z

depopulacijo, staranjem prebivalstva in zaraščanjem kulturne

pokrajine. Vir: Rebernik, 2011.

Modernizacija podeželja je bila dodatno pospešena še s konceptom policentričnega

regionalnega razvoja (težnja po enakomernem razvoju podeželja v vsej Sloveniji). Od začetka

70-ih let 20. stoletja smo bili priča ustanavljanju številnih, po površini in številu prebivalstva

razmeroma majhnih občin, z namenom, da bi se začeli reševati tudi lokalni problemi, saj so

prejšnje »velike« občine slabše obvladovale prostor in razvijale bolj osrednje občinsko

središče (Klemenčič, Lampič, Potočnik Slavič, 2008). Preobrazba podeželskih naselij je

povečala zanimanje mestnega prebivalstva za kakovosti, ki jih nudi podeželje še posebej na

področju bivanja in rekreacije, pa tudi družbenih odnosov. Sodobno podeželje je tako postalo

polifunkcijski prostor z izrazito bivalno vlogo, ki na eni strani zadovoljuje vse življenjske

potrebe podeželskega prebivalstva, na drugi strani pa postaja vse pomembnejši del

življenjskega okolja mestnega prebivalstva (Klemenčič, 2006). Spremembe, do katerih

prihaja, so tako vsebinske, strukturne kot fiziognomske in se kažejo v novih funkcijah naselja,

socialnih značilnostih ter novi morfologiji. Omenjeni proces dobiva že take razsežnosti, da

15

lahko govorimo o degradaciji naselij in kulturne pokrajine, spremembe pa so tako korenite, da

pomenijo novo fazo razvoja podeželskih naselij (Drozg, 1995).

Podeželska naselja, ki so podvržena sodobnim razvojnim tokovom, doživljajo raznovrstne

strukturne spremembe (Drozg, 1995; Kladnik, Ravbar, 2003).

Družbene spremembe. Podeželska naselja so v zadnjih desetletjih doživela spremenjeno

demografsko strukturo ter razkroj stare, na agrarni družbi sloneče vaške skupnosti.

Na eni strani se na petini državnega ozemlja (Kladnik, Ravbar, 2003) poslabšuje starostna

struktura kot odraz zmanjševanja števila prebivalstva (t. i. območja demografskega izumiranja

in stagnacije). Gre za majhna in prometno težje dostopna naselja, od koder se odseljujejo

predvsem mladi, ki iščejo zaposlitev. Nasprotno se v podeželskih naseljih v okolici večjih

središč odvija prebivalstvena rast. Močan upad kmečkega prebivalstva, nastajanje polkmečkih

gospodarstev in naraščanje dnevnih migracij je izoblikovalo podeželska naselja z večinsko

neagrarnim prebivalstvom, ki ni eksistenčno odvisno od kmetovanja. Ob tem je prišlo do

novejšega družbenega razvoja, ki ga označuje razmah individualizma. Doseljevanje

prebivalstva z različnimi interesi in sodoben način življenja je na podeželju izoblikoval

svojstven tip socialnih odnosov, ki je spremenil ustaljene življenjske vrednote, način življenja

in navade posameznika. Nekdanja homogena vaška skupnost je izgubila agrarni značaj in

kolektivni način dela ter se spremenila v heterogeno družbo ljudi, ki na miren način živijo in

stanujejo drug poleg drugega, toda niso bistveno povezani, temveč bistveno ločeni.

Individualizacija (Drozg, 1995) prežema celotno življenje in se opaža tudi skozi zasnovo

stanovanjskih sosesk. Novi predeli stanovanjskih hiš niso združeni z vasjo, niti ne delujejo kot

zaključena soseska, temveč imajo vse značilnosti urbane družbe in mestnega bivalnega okolja

– vsaka družina si je ustvarila svoj prostor in živi zase. Velikostno in oblikovno enake parcele

dajejo enake bivalne pogoje in možnosti vsem stanovalcem soseske. Hiše so zaradi veljavnega

urbanističnega normativa (8 m od sosednjega objekta) pomaknjene na sredino parcele, tako da

ni motena sosedova posest oziroma posameznik ni moten od soseda. Hkrati so parcele

ograjene in jasno razmejene od sosednje posesti, kar lahko razumemo kot ločevanje

zasebnega prostora od okolice. Tudi prometnica je zgolj tehnični objekt, ki ločuje med seboj

že tako ločene objekte (hiše). Obenem so se v sodobnih naseljih zgubila mesta, ki so imela

funkcijo in pomen središča, v smislu prostora za javne prireditve, socialne stike in lociranje

pomembnih dejavnosti. V novejšem času se tako za del prebivalstva uveljavljajo mesta

srečevanja, ki opravljajo funkcijo koriščenja prostega časa – fitnes, nogometno igrišče,

picerija ipd. (Klemenčič, 1995). Tudi dejavnosti so razpršene po celotnem naselju in služijo

namenu, z vzpostavljanjem in oblikovanjem prostora pa nimajo dosti skupnega.

Gospodarske spremembe. Z upadanjem števila kmečkega prebivalstva in slabšanjem

demografske strukture se je vloga kmetijstva v podeželskih naseljih zmanjšala, čeprav je v

nekaterih naseljih opaziti proces reagrarizacije, ki nastopa delno zaradi gospodarske krize,

delno pa zaradi vračanja ljudi k samooskrbi. Posledično se zmanjšuje obseg kmetijske

dejavnosti, kar se vidi v opuščenih, neobdelanih njivah in zemljiščih ter neizkoriščenih

lokalnih potencialih. Naselja postajajo gospodarsko neodvisna od bližnje okolice in

pripadajočih zemljišč, funkcijsko in socialno pa se vse bolj povezujejo z zaposlitvenimi

središči in nekmetijskimi dejavnostmi. Zaradi višjega osebnega in družbenega standarda ter

izboljšanega bivalnega okolja so se pojavile nove funkcije. Z razmahom oskrbnih in

storitvenih dejavnosti številna podeželska naselja glede opremljenosti postanejo primerljiva z

obmestnimi stanovanjskimi soseskami. Poleg tega se v podeželska naselja širijo obrtne in

proizvodne dejavnosti, turizem idr. Običajno se v obliki razsežnih objektov, z večjimi

odprtimi skladišči in parkirnimi površinami, locirajo tik ob naselju in po tipologiji in lokaciji

nikakor ne sodijo v podeželski ambient (Drozg, 1995).

16

Funkcijske spremembe. Današnje stanovanjske hiše imajo večino dejavnosti združenih pod

eno streho, nekdanji kmečki domovi pa so imeli ločena gospodarska poslopja, katera se v

veliki meri spreminjajo v garaže, delavnice, pomožna bivališča. Kmečka hiša postaja vse

redkejša, nadomešča pa jo sodobna stanovanjska hiša. V povezavi s tem se je spremenila raba

zemljišč. V naseljih je namreč vse več vrtov in zelenic, parkirnih mest, komunalnih površin,

in objektov, zmanjšuje pa se obseg odprtih površin in kmetijskih zemljišč. Središče naselja je

osrednja, ključna točka vsakega kraja, v kateri so združene njegove funkcije, družbena moč in

identiteta. Žal se danes v marsikaterem naselju dogaja proces spreminjanja in odmiranja

naselbinskega središča. Funkcije se premeščajo v nove stanovanjske soseske, medtem ko stara

središča izgubljajo dejavnosti, ki bi ohranjale njihov pomen. Posledica modernizacije je tudi

nov tip stanovanjske hiše, ki z avtohtonimi zgradbami nima nič skupnega, saj je presajen iz

mestnega okolja. Te hiše so drugačne tako po tlorisni zasnovi, gradbenem materialu,

etažnosti, razmerjih, arhitekturnih elementih idr. Posledično prihaja do izgubljanja regionalnih

značilnosti zgradbe in oblike naselij, nadomeščajo jih uniformirane in enolične stanovanjske

soseske. Velikokrat gre za pravi paradoks: stari objekti v vaškem jedru propadajo, na obrobju

naselja pa rastejo novi (Kladnik, Ravbar, 2003).

Fiziognomske spremembe. S funkcijskimi in vsebinskimi spremembami se je spremenila

tudi zgradba, oblika in značilna podoba naselij. Pojem »primerne površine za širjenje« ima v

postindustrijskem obdobju povsem drugo vsebino. Včasih so bile za vmeščanje v prostor

odločujoče naravne (prirodne) omejitve, danes pa so te s tehničnimi sredstvi obvladljive, zato

so odločujoči dejavnik naravne »danosti«. Med najpomembnejše lokacijske dejavnike danes

sodijo ekspozicija, zavetrna lega, lep razgled, razmeroma raven teren in lega na južnih

robovih gozdnih jas. Na podeželju zato pospešeno nastajajo nove, netipične zgradbe, grajene

in zasnovane po mestnem vzoru ter prilagojene mestnemu načinu življenja. Novogradnje se v

naseljih pojavljajo na dva načina: kot nova soseska stanovanjskih hiš ob robu starega naselja

ali kot posamezne novogradnje, razmeščene na različnih lokacijah ob ali v pozidanem

območju. Novogradnje v naselju delujejo kot nekaj, kar je starejšemu jedru dodano in ne

nastalo iz njega ali zraslo z njim. Prelom je opazen tako v razmestitvi kot obliki objektov, saj

so ti oblikovno daleč od organskosti (Drozg, 1995). Z novogradnjami se avtohtona podoba in

regionalna identiteta na podeželju vedno bolj izgubljata. Proces je najintenzivnejši v okolici

mest in na urbaniziranih območjih, med najočitnejšimi fiziognomskimi spremembami pa so

sprememba podobe naselja in razvrednotenje pokrajine. To kaže na neučinkovitost ruralnega

planiranja v Sloveniji, saj bi slovenske enodružinske hiše vsaj do neke mere lahko ohranile

podobo in oblikovno kulturo tradicionalne kmečke hiše. Neupoštevanje lokalnih značilnosti je

vodilo v univerzalnost in poenotenost. Prej spontano razmeščanje objektov je nadomestil t. i.

parcelacijski urbanizem, ki združuje individualnost, anonimnost, enake bivalne pogoje in

enostavno mrežo komunalnih priključkov. Gre za enako razdelitev parcel, enakih velikosti in

enakih oblik, s čimer so se izgubile pokrajinske razlike in posebnosti. Podeželje je začelo

dobivati standardiziran, uniformiran in neoseben značaj, saj se naselja vedno bolj spreminjajo

v mozaik individualnih hiš, ki jih povezujejo le še formalnosti (naslov, prometnice, šolski

okoliš, trgovina). Podobno je s tehničnimi sistemi (promet, električno omrežje, kanalizacija,

vodovod, telekomunikacije), ki so danes glavni elementi razmeščanja objektov v naseljih. Še

posebej očitna je podrejenost avtomobilskemu prometu, saj se je zasnova kot tudi postavitev

objektov v številnih stanovanjskih soseskah prilagodila trasi prometnic in logiki najkrajše

poti. Poseben problem v urejanju in oblikovanju prostora pa predstavlja razpršena gradnja,

ko so novogradnje postavljene izven strnjenih naselij, najpogosteje v bližini ali sredi

kmetijskih zemljišč, kar povzroča vedno manj jasne meje med pozidanimi in nepozidanimi

zemljišči.

17

Urbanistično planiranje bi moralo povzemati osnovno idejo zgradbe in oblike naselja ter jo

prirediti sodobnim potrebam in možnostim (Drozg, 1995). Slednje bi moralo biti glavno

vodilo ruralnega planiranja v Sloveniji, saj dosedanja neučinkovitost pospešeno uničuje

podobo podeželja. Ob zaznanih novejših težnjah doseljevanja je reševanje tega problema še

pomembnejše, sicer se bo sčasoma kulturna pokrajina nekaterih podeželskih naselji povsem

razvrednotila.

Slika 6: Novogradnja (desno) ob ohranjeni tradicionalni hiši (levo), Srednja vas-Goriče.

Opis: Zadnja, lepo ohranjena kmečka hiša v KS Goriče, ki je prepuščena propadanju ter izraža popolno

nasprotje današnjih tipov novogradenj (avtorica: Nina Kutnjak, 2014).

3. NOVEJŠE TEŽNJE DOSELJEVANJA NA PODEŽELJE

Močni migracijski tokovi so v današnjem času usmerjeni na podeželje, kar predstavlja

relativno nov fenomen v Evropi. V Južni Evropi se je ta pojav začel že v 90-ih letih 20.

stoletja, v nekaterih državah Severne Evrope pa je prisoten šele od leta 2004 (UNESCO,

2007). Selitve iz mestnih v bolj podeželska bivanjska okolja so pogosta za visoko razvite

države (Halfacree, 1997).

Novejše selitveno gibanje prebivalstva je rezultat številnih dejavnikov (Rebernik, 2004):

izboljšano cestno omrežje, ki je omogočilo dostopnost do podeželskih naselij in vedno

daljše dnevne migracije,

nižji stroški bivanja na podeželju,

decentralizacija delovnih mest, razvoj neagrarnih dejavnosti in možnost zaposlitve na

podeželju,

višji dohodki in s tem višji življenjski standard prebivalstva,

višji delež in višji dohodki upokojencev,

želja po enodružinski hiši na podeželju,

zavračanje mestnega okolja hkrati z podeželsko nostalgijo.

Preobrazba vsebine podeželja se vidi že v spreminjanju njegovega poimenovanja: na kmetih

na vasi podeželje. To kaže na spremenjen odnos ljudi do podeželja, katerega danes

sprejemajo kot kakovosten prostor za življenje in bivanje (Klemenčič M.M., 2006).

Raziskave o bivanjskih preferencah nedvoumno kažejo, da ima večina Slovencev željo po

lastni hiši z vrtom, na podeželju ali v manjšem naselju. Elementi kot so skupnost, varnost,

čistost, narava, kmetskost, red, družina, zasebnost so pri Slovencih visoko vrednoteni, zato je

podeželsko življenje vedno bolj prisotno in bolj pozitivno vrednoteno kot mestno. Vendar pa

mora kraj, kjer bi živeli ali živijo, zagotavljati ugodnosti, ki jih prinaša življenje na mestnih

18

območjih. Temeljni pogoj za vključitev doseljencev v podeželje je njegova živost. To

vključuje ugodno demografsko stanje, dobre oskrbno-storitvene dejavnosti (trgovina, šolstvo,

zdravstvo) in razvito infrastrukturo, zlasti pa vzdrževanje kulturne pokrajine. Poleg teh odlik

predstavljajo privlačnostni faktor še varnost (nizka stopnja kriminalitete), čisto

(neonesnaženo) okolje, urejenost kraja, bližina narave in tišina.

Slovenci si torej želijo tako mestni kot podeželski način življenja, zato se obseg in pomen

suburbanih območij hitro veča. Ravno suburbana območja so demografsko najbolj »zdrava«,

saj imajo ugodno prebivalstveno strukturo - trigeneracijska in mlada gospodinjstva, praviloma

z več otroki (Klemenčič V., 2005; Klemenčič M.M. , 2006; Uršič, Hočevar, 2007).

Za podeželje se je začelo novo razvojno obdobje, saj zaradi različnih interesov postaja

prioritetno območje za rekreacijo in preživljanje prostega časa, bivanje in delo določenih

socialnih skupin. Lege v dostopnem, mirnem, zelenem, nedegradiranem okolju v obliki

točkaste poselitve so zanimive za sodobno prebivalstvo, zato tujerodno prebivalstvo iz

mestnih območij teži na podeželje. Ta težnja je opazna tudi z naraščanjem prebivalstva v

nemestnih območjih, ki ga prikazuje Slika 7. V zadnjih dveh desetletjih, ponekod pa že od 60-

ih let 20. stoletja, je tako prišlo do intenzivne sodobne poselitve slovenskega podeželja v

občasni ali trajnejši obliki. Opisane težnje zaobjemajo tisti del slovenskega podeželja, ki je

izredno pokrajinsko zanimiv, dostopen in nudi možnosti za izgradnjo individualnih

(počitniških) bivališč – predvsem v osrednji Sloveniji ter v zalednju vseh večjih mest

(Potočnik Slavič, 2010).

Slika 7: Število prebivalstva nemestnih in mestnih območij v Sloveniji za izbrana leta.

Vir: SURS, 2014; Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, leto 1991 in 2002.

3.1. Začasno doseljevanje

Z industrijskim razvojem in socialnimi spremembami po drugi svetovni vojni je prebivalstvu,

zaposlenemu zunaj kmetijstva, ostajalo dovolj prostega časa, ki so ga lahko namenjali za

različne dejavnosti, s katerimi so si izboljševali življenjske in bivalne razmere. Na podeželju

so se začela pojavljati t. i. sekundarna počitniška bivališča, ki kot sestavni del kulturne

pokrajine pomembno vplivajo na okolje. Razlogi za posedovanje sekundarnih počitniških

bivališč so različni. Poleg rekreacije mednje sodijo: umik stresnemu načinu življenja,

19

ukvarjanje z vinogradništvom ali vrtičkarstvom, ljubezen do narave in bivanja v naravi,

danosti dedovanja (v mestna okolja preseljeni dediči iz opuščenih kmetij), prestiž idr.

Počitniška bivališča so začela nastajati po letu 1950, njihovo število pa je začelo hitreje

naraščati po letu 1961 in bo nesporno naraščalo tudi v prihodnosti (Oseli, 2009).

Slika 8: Prvo sekundarno počitniško bivališče v zaselku Svarije, zgrajeno leta 1969.

Vir: Gorenjski muzej, 2013.

3.2. Trajno doseljevanje

Sodobna družba se vse bolj zanima za življenje na podeželju, kar se kaže z doseljevanjem

raznovrstnih prebivalstvenih skupin na podeželska območja.

Na zunanji podobi podeželskih naselij to opazimo predvsem v obliki gradnje prostostoječih

enodružinskih hiš, težnja povečevanja podeželskega prebivalstva pa je vidna tudi skozi

naraščanje obremenitev prometnih tokov z oddaljenejših podeželskih območij proti mestnim

središčem. Novogradnje so značilne za skoraj vseh 6000 naselij v Sloveniji (Drozg, 2008; cv:

Rebernik, 2004). Še posebej intenzivna gradnja je značilna za naselja v bližini večjih

zaposlitvenih in oskrbnih središč in ob regionalnih cestah (Bole in sod., 2007). Ob tem je

potrebno opozoriti na velike razlike v arhitekturnem slogu stavb (Rebernik, 2011).

Na podeželje se selijo različne socialne skupine, ki so zelo razpršene po podeželju:

mladi, ki se v novo okolje doseljujejo bodisi sami (velikokrat kot partner domačina)

bodisi se doselijo sem skupaj z svojo izvorno družino;

mlade družine, ki ohranjajo življenje in so pomembne kot iniciator novih razvojnih

pobud v novem okolju (Klemenčič, M., 2006);

starostniki, ki se ob upokojitvi selijo v odmaknjena območja;

posebna skupina ljudi, ki migrirajo na podeželje pa so t. i. povratniki različnih starosti

(gre za prebivalce, ki so v preteklosti že živeli v določenem kraju, se nato odselili, a so

se po določenem času vrnili nazaj v domače okolje; razlogi za njihovo vrnitev so

podobni kot pri drugih prebivalstvenih skupinah).

20

Vloga mladih v sodobni družbi

V tradicionalni družbi mladi kot posebna družbena skupina niso obstajali, saj so jih začeli

vključevati v delo že v zgodnjem otroštvu. Tako so samodejno postali odrasli, ko so se začeli

sami preživljati. S tehnološkim razvojem družbe pa se je povečala potreba po kvalificirani

delovni sili, kar je povzročilo množično izobraževanje mladih in njihov kasnejši vstop v svet

dela (Mladi v Sloveniji, 2009).

Opredelitev mladih je običajno določena s časovno vrednostjo (starost v letih), samo starostna

meja pa ni zadosten kriterij. Pojem »mladost« običajno označuje prehod iz otroštva v odraslo

obdobje, ki ga razdelimo na 3 glavne dele:

- prehod od šole k delu,

- prehod od ekonomske odvisnosti v ekonomsko neodvisnost,

- prehod od doma v lastno domovanje (Mladi v Sloveniji, 2009).

Sociologi mladine si glede opredelitve izraza mladina kot tudi starostne omejitve, ki ga ta

pojem predstavlja, niso enotni. Nekateri menijo, da gre za starostno skupino med 15. in 25.

letom, drugi to obdobje podaljšujejo do 30. leta, nekateri celo do 35. leta. Jasne opredelitve

mladine torej ni. Združeni narodi na primer prištevajo med mlade vse, ki so stari od 15 do 24

let. SURS kot tudi nekatere druge evropske države pa obravnavajo mladino kot »mlade ljudi,

stare med 15 in 29 let« (Mladi v Sloveniji, 2009).

Slika 9: Upadanje števila mladih (15-34 let) v Sloveniji, v obdobju 1990-2014.

Vir: SURS, 2014.

Za mlade v Sloveniji je značilno, da se vedno pozneje osamosvajajo, tako v smislu odselitve

od staršev, vzpostavitve gmotne neodvisnosti kot oblikovanja lastne družine.

Sedanje generacije mladih v Evropi živijo v času gospodarske »krize«, ko se gospodarske in

tehnološke razmere hitro zaostrujejo (Mladi v Sloveniji, 2009). Zaposlovanje v Sloveniji je

glede na politično in gospodarsko stanje izredno skromno. Študentsko delo služi kot

nadomestek redne zaposlitve, zaradi česar se število brezposelnih mladih iz leta v leto

povečuje. Pomembna faktorja sta tudi vse pogostejše sklepanje pogodb za določen čas in

nizka plača. Mladi si tako z negotovimi prihodki predraga stanovanja težko privoščijo, še

posebej, če imajo slabo plačano delo ali če so brezposelni. Posledično se pozno odseljujejo od

doma in ostajajo odvisni od staršev – pozno se odseljujejo predvsem moški. Leta 2008 je v

Sloveniji skoraj 70 % mladih od 18 do 34 let živelo v skupnem gospodinjstvu s starši, kar je

skoraj najvišji delež v EU. Pozno zapuščanje doma pa iz drugega vidika pomeni tudi eno

21

najnižjih stopenj revščine mladih v Sloveniji glede na EU. Značilno je t. i. »poldružinsko

življenje«, ki je vmesna faza med družinsko odvisnostjo od izvorne družine in docela

neodvisnim življenjem. Mladi torej živijo »skupaj« s svojim partnerjem in hkrati narazen v

izvorni družini. Razlogov za takšno obnašanje mladih je več. Poleg omenjenih težav pri

zaposlovanju, podaljševanju šolanja in stanovanjskih problemih jih doma zadržuje še

materialna in emocionalna varnost, prijateljski odnosi s starši, lagodnost življenja in visoka

stopnja svobode, ki so si jo ustvarili doma idr. (Lah, 2012; Lah in Svetin, 2012; Mladi v

Sloveniji, 2009).

Materialni položaj mladih močno vpliva tudi na odločitev za družinsko življenje, zato se

povprečna starost matere ob prvem otroku vztrajno viša. Med letoma 1991 in 2012 se je

zvišala iz 24,1 na 28,9 let (SURS, 2014). Dvignila se je tudi tudi povprečna starost nevest in

ženinov, ki se je med letoma 1991 in 2013 zvišala z 28,6 na 34,5 let za moške ter s 25,6 na

31,6 let za ženske (SURS, 2014). Ker ob koncu študija mladi velikokrat ne dobijo zaposlitve,

se mnogi odločijo za nadaljnje šolanje, kar še podaljša dejanski prehod v »odraslost«. Z

nadaljnjim izobraževanjem pogosto pridobijo višjo stopnjo formalne izobrazbe, hkrati pa

nimajo delovnih izkušenj in so zaradi previsoke izobrazbe za delodajalce predragi. Mnogi se

zato odločajo za preproste poklice, ki sploh ne ustrezajo njihovi formalni izobrazbi (Lah,

2012).

Mlade lahko v grobem razdelimo na tri skupine (Lah, 2012).

Čas adolescence (od 15 do 19 let). Za to obdobje je značilno prehajanje iz otroštva v

odraslo dobo. Velika večina (95 %) najstnikov v tem obdobju še vedno živi pri starših

in se izobražuje. Redki so tisti, ki so pri tej starosti že redno zaposleni, večina

najstnikov dela preko študentskega servisa ali opravlja delo doma (največkrat kot

pomoč na družinski kmetiji)

Pozna mladost (od 20 do 24 let). To je konec najstniških let, ko mladi postajajo iz leta

v leto bolj samostojni. V tej starosti se jih že nekaj odloča za poroko in materinstvo.

Tri četrtine mladih v tem obdobju še živi s starši v skupnem gospodinjstvu (predvsem

moški) in se izobražuje. Skoraj polovica mladih v tej starosti je delovno aktivnih,

večinoma preko študentskega servisa, nekaj pa tudi kot redno zaposleni. Največji

problem pa predstavljajo tisti, ki se ne izobražujejo niti niso delovno aktivni – v

Sloveniji je tak že vsak deseti 20 do 24-letnik.

Mlajša odraslost (od 25 do 29 let ali več). V tem obdobju mladi večinoma

zaključujejo z izobraževanjem in se poskušajo vključevati v trg dela. Pereči problem te

starostne skupine je stopnja brezposelnosti, ki presega Evropsko povprečje (8,2 %) in

v Sloveniji trenutno znaša 13,4 % (SURS, 2014). Nekoliko več kot polovica mladih

pri tej starosti še živi v skupnem gospodinjstvu s starši (izrazito prevladujejo moški).

Tri četrtine mladih je pri tej starosti že delovno aktivnih, večina teh je redno

zaposlenih, med temi približno 70% s pogodbo za nedoločen čas.

Glede na to, da se mladi za t. i. prehode odločajo precej pozno, smo v tej nalogi opredelili

mlado prebivalstvo kot ljudi v starosti med 15. in 34. letom. Po podatkih Statističnega urada

je tako leta 2013 v Sloveniji okrog 498.500 mladih. Zaskrbljujoče je predvsem upadanje

njihovega števila in deleža v celotni strukturi prebivalstva (Slika 9), saj se bo po napovedih

njihov delež v obdobju od 2010 do 2020 občutno zmanjšal, in sicer kar za okoli 20 %. To naj

bi bila posledica zaostritve dolgoročnega demografskega gibanja, ki smo mu priča vse od leta

1980 (Lavrič in sod., 2011).

22

Slika 10: Struktura mladih (15-29 let) v Sloveniji glede na tip naselja (2000 in 2010).

Vir: Mladina 2000 in Mladina 2010, 2014. Slika 11: Notranje selitve po starosti selilcev za Slovenijo med 1990 in 2012.

Vir: SURS, 2014.

Zanimive so primerjave med številom mladih na podeželju in v mestih. Primerjava strukture

slovenske mladine med letoma 2000 in 2010 kaže, da se je v zadnjih dveh desetletjih delež

mladih v vaseh in majhnih naseljih povečal, delež mladih v mestnih okoljih pa zmanjšal

(Slika 10). To lahko povezujemo z razlikami med mestnim in podeželskim okoljem glede

rodnosti. V preteklih desetletjih je bil namreč opazen sorazmerno višji upad rodnosti v

mestnih okoljih ( Lavrič in sod., 2011). Hkrati nam podatki o notranjih selitvah različnih

starostnih skupin (Slika 11) kažejo porast selitev mladega (0 do 34 let), praviloma bolj

izobraženega prebivalstva znotraj Slovenije v zadnjem desetletju (SURS, 2014). Po podatkih

SURS za leto 2011 naj bi v splošnem veljalo, da se seli nekoliko več žensk kot moških,

predvsem po 19. letu (tudi zaradi začasnih selitev v kraj šolanja). Pomembno gibalo notranje

selivnosti po 30. letu starosti je vzpostavitev družine oziroma lastnega gospodinjstva. V tej

23

starostni skupini notranjih selilcev je le 20 % samskih. Od 18. do 33. leta se preseli že

polovica vseh notranjih selilcev, saj so za to starostno obdobje značilne začasne selitve

(predvsem študentje), vzpostavitev lastne družine, rojstvo otrok(a) in reševanje

stanovanjskega problema (Dolenc in sod., 2013). Iz tega lahko sklepamo, da je eden izmed

razlogov za povečano število mladih na podeželju in po drugi strani zmanjšano število mladih

v mestih tudi povečano doseljevanje mladega prebivalstva iz mestnih v nemestna naselja.

Za Slovenijo je značilno sobivanje več generacij v istem gospodinjstvu. Najpogosteje gre za

sobivanje družine staršev in družine njihovih otrok. Taka gospodinjstva so bolj značilna za

nemestna območja (60 %), od tega jih tri četrtine prebiva v enostanovanjski hiši (Dolenc,

2012). V obdobju med 1950 in 1990 (Rebernik, 2004) je bila namreč značilna gradnja večje

enonadstropne hiše z miselnostjo, da si v njej kasneje lahko ustvari domovanje vsaj eden

izmed otrok. V tistem času je bilo zaradi ugodne stanovanjske politike, lažje zaposljivosti in

visoke stopnje inflacije v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja veliko lažje dobiti kredit za gradnjo

hiše. Danes so redki mladi, ki so finančno sposobni gradnje hiše. Običajno gre za mlade z

boljšim finančnim stanjem, pri številnih primerih pa pomembno vlogo odigra pomoč staršev

ali drugih sorodnikov v obliki dela, gotovine, nabave materiala ali odstopitve zemljišča za

gradnjo. Večina mladih, ki te možnosti nima, se zaradi dragih zemljišč, dragih gradbenih

materialov in storitev, ki spadajo k takemu projektu, rajši odloči za ureditev bivanjskih

prostorov v hiši staršev ali odselitev. Po podatkih SURS leta 2012, kar 70 % prebivalcev,

starih od 0-39 let, prebiva skupaj z vsaj enim biološkim staršem (Dolenc, 2012).

Tipična za slovensko prebivalstvo je tudi močna navezanost na domače okolje in s tem

nepripravljenost na selitev iz svojega izvornega življenjskega okolja (Uršič, Hočevar, 2007).

Prav zato ni presenetljivo, da si veliko mladih oblikuje lastno družino ravno v domačem kraju,

če te možnosti nimajo, pa se selijo vsaj v podobno življenjsko okolje (npr. v drugo podeželsko

naselje). Ostajanje mladih na podeželju spremlja proces doseljevanja njihovih partnerjev, ki

prihajajo iz različnih okolij (bodisi mestnega bodisi vaškega). Mladi se na podeželje

doseljujejo tudi v okviru svojih izvornih družin ali posamično. Razlogi za njihovo

doseljevanje so velikokrat želja po hiši z vrtom, podedovano zemljišče, cenejše stanovanje,

mirno in nedegradirano okolje, primerno za ustvarjanje družine idr.

Slika 12: Notranje selitve po lokaciji selitve za občino Kranj med 1995 in 2013.

Vir: SURS, 2014.

24

Čeprav Slika 12 kaže izrazito povečane selitve v mestnih naseljih (Kranj, Kokrica, Britof in

od leta 2003 priključene Hrastje) občine Kranj v obdobju 1995-2013, pa je potrebno pri tem

upoštevati, da je naselje Kranj izrazito izgubljalo prebivalstvo na račun obmestij in

podeželskih naselij v okolici. Število selitev v termalnem pasu (Babni vrt, Čadovlje, Golnik,

Goriče, Letenice, Pangršica, Povlje, Srednja vas-Goriče, Zalog, Tenetiše, Tatinec, Trstenik,

Žablje) se je povečalo po letu 2007. Selitveni prirast v tem območju je bil izrazito pozitiven v

letih 1995-96, 2000-2001, predvsem pa v letu 2010. Negativni prirast je bil prisoten v letih

2005 in 2012, po izrazito nizkem prirastu pa izstopa leto 2009.

Mlade družine

Družina je življenjska skupnost, sestavljena iz ene generacije (mož-žena, zunajzakonska

partnerja) ali dveh zaporednih generacij (starši-otroci). Pri tem ni pomembna starost otrok,

bistveno je le, da ti še nimajo svoje družine - zakonca, partnerja in/ali otroka (Žnidaršič,

2005).

V zadnjih desetletjih so raziskave v Evropi in tudi pri nas zaznale velike spremembe tako v

družinskih strukturah kot družinskem življenjskem ciklusu. Nastajanje mladih družin se

umika čedalje bolj v višje starosti, v pozna dvajseta ali zgodnja trideseta (Žnidaršič, 2005),

hkrati je nizka tudi stopnja rodnosti, ki je že pod spodnjo mejo obnavljanja prebivalstva – za

leto 2011 znaša 1,51 otroka na žensko (SURS, 2014). Ta demografska težnja je tesno

povezana z zaposlovanjem žensk, poznejšim načrtovanjem družine, spremenjenim odnosom

do otrok in spreminjanjem družinskega življenja. Za sodobno, »enakopravno« žensko, velja,

da je prikrajšana, če ima otroke, zato v povprečju danes ženske omejujejo število otrok,

predvsem na mestnih območjih. Še bolj kot to pa je zaskrbljujoča splošna tendenca zviševanja

deleža žensk brez otrok (Kuhar in Ule, 2002).

Mlado družino Stanovanjski sklad Republike Slovenije opredeljuje kot življenjsko skupnost

obeh ali enega izmed staršev z enim ali več otroki ali posvojenci, pri čemer vsaj en otrok še ni

šoloobvezen (Uradni list RS, 2007). Po tej definiciji je bilo v Sloveniji leta 2011 skupno

skoraj 98.000 mladih družin, kar je 17 % vseh družin (SURS, 2014). V primerjavi z letom

2002 se je njihovo število (ne pa tudi delež) bistveno povečalo, in sicer za okrog 100.000. To

je verjetno posledica porasta rojstev v zadnjem desetletju, ko so družine oblikovali prebivalci,

rojeni v obdobju največje rodnosti v Sloveniji (Žnidaršič, 2005).

Mlade družine so poglavitni nosilci selitev na podeželje v zadnjem desetletju, kar se vidi že

po starosti notranjih selilcev ob zadnji selitvi. Zelo številne so namreč selitve predšolskih

otrok, ki se praviloma preselijo s svojimi starši - z obema ali enim od staršev (Dolenc in sod.,

2013). Gre predvsem za prebivalstvo, staro od 35 do 40 let, z enim, dvema ali največ tremi

otroki (Bole in sod., 2007). Slednje okvirno prikazuje tudi Slika 13, ki kaže notranje selitve v

starostni skupini 0-4 leta in 30-39 let.

Motivi za njihove selitve so različni (Klemenčič, M.M., 2006):

- »filozofski« (vračanje k naravi),

- gospodarski (cenejše življenje na podeželju),

- vzgojni (otrokom zagotoviti okolje brez mamil in stik z naravo),

- okoljski (umik stresnemu načinu življenja v mestih) idr.

Glede na tip mlade družine največkrat srečamo zakonske pare z otroki, teh je kar 44 %.

Bistveno manj, tj. četrtino mladih družin, zavzemajo zunajzakonski partnerji z otroki. Posebna

oblika družine je danes enostarševska družina, ki glede na statistike narašča. Leta 2011 je

25

vključevala slabo tretjino vseh mladih družin. V večini gre za matere samohranilke z otroki

(26 %), ki sodijo med socialno najbolj ranljive skupine, le 5 % je očetov samohranilcev

(SURS, 2011).

Slika 13: Notranje selitve starostne skupine 0-4 let in 30-39 let v Sloveniji (1990-2012).

Vir: SURS, 2014.

Kljub visoki brezposelnosti mladih na splošno pa je stopnja zaposlenosti staršev mladih

družin pri nas visoka. Zaposlenih je kar 91 % očetov in 81 % mater (Dolenc, 2012), ti

prejemajo srednje ali višje dohodke. Zanje je značilen tudi poseben življenjski slog, ki je

odvisen od osebnega potovanja na delo. Odvisno od dostopnosti in pripadajoče naselbinske

infrastrukturne opremljenosti se tako hitro povečuje tudi delež gospodinjstev z dvema ali

tremi osebnimi avtomobili (Bole in sod., 2007).

Slika 14: Delež posameznega tipa mlade družine v Sloveniji ( 2011).

Vir: SURS, 2014.

Starostniki

V večjem delu strokovne literature štejejo med staro prebivalstvo ljudi, starejše od 60 let

(Lah, 2007). Leta 2014 je bilo tako v Sloveniji okrog 500.000 upokojencev (SURS, 2014), ob

26

nadaljevanju sodobnih usmeritev pa naj bi se njihov delež do leta 2050 kar podvojil. Številne

raziskave podeželskih območij v Sloveniji so izpostavile staranje prebivalstva kot enega

temeljnih razvojnih problemov podeželja druge polovice 20. stoletja. To je zlasti posledica

prehoda iz visoke na nizko stopnjo rodnosti in smrtnosti, na nekaterih območjih pa tudi

posledica priseljevanja upokojenskega prebivalstva iz mestnega okolja na podeželje zaradi

procesov deagrarizacije, depopulacije in modernizacije podeželja (Potočnik Slavič, 2010).

Slika 15 kaže, da se je delež starostnikov od leta 1991 do danes sicer bolj kot v nemestnih

povečal v mestnih naseljih. Kljub temu ni zanemarljivo dejstvo, da se obseg te prebivalstvene

skupine vztrajno povečuje tudi v podeželskem okolju.

Selitve starejših so relativno nov proces, ki so po evropskih izkušnjah večinoma posledica

zapiranja v mirno, varovano in potrebam prilagojeno podeželsko okolje. Skupnosti starejših,

ki se aktivno vključujejo v širšo lokalno skupnost, so redkejše. Model »idealnega« območja

za doseljevanje starejšega prebivalstva na podeželje poleg odločilnih subjektivnih dejavnikov

(bližina sorodnikov in doma) vključuje tudi prostorske značilnosti, ki jih pričakujejo starejši.

Le-te vključujejo visoko kakovost okolja, privlačen življenjski prostor z nizkimi življenjskimi

stroški, omrežje središčnih naselij in delujoče mobilne oskrbne sisteme, dobro prometno

dostopnost, sposobnost domačega prebivalstva za sobivanje s priseljenci, območje ne sme biti

konfliktno glede nepremičnin. Pri tem je treba upoštevati, da gre za izjemno raznoliko

prebivalstveno skupino, ki ne predstavlja nujno razvojne ovire, temveč lahko nakazuje

specifični potencial (Potočnik Slavič, 2010).

Slika 15: Naraščanje števila starostnikov (60+ let) v mestnih in nemestnih naseljih Slovenije po

popisnih letih (1991, 2002 in 2014).

Vir: SURS, 2014; Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, leto 1991 in 2002.

4. KRAJEVNA SKUPNOST GORIČE

4.1. Demografske spremembe 4.1.1. Gibanje števila prebivalstva

Za obravnavano območje je bil do 18. stoletja sprva značilen tradicionalni tip demografskega

razvoja, tj. visoka rodnost in hkrati umrljivost ter počasna naravna rast. Med 18. stoletjem in

prvo svetovno vojno sta ji sledila izmenjujoča rast in upadanje prebivalstva v povezavi z

27

družbenimi in gospodarskimi spremembami (jožefinske reforme, industrijska revo lucija,

odprava fevdalizma, agrarna prenaseljenost, skromne letine ipd.). V času prve in druge

svetovne vojne se je zmanjšal predvsem delež moškega prebivalstva. Po 2. svetovni vojni se

je nato intenzivno razvila industrija v Kranju in okolici, mesto je pridobilo nove upravne in

kulturne funkcije. Tukajšnje prebivalstvo je dobilo nove možnosti zaposlitve, močnejši trg za

kmetijske proizvode, izboljšale so se tudi razmere kmečkega prebivalstva in območje je

začelo doživljati doselitve in hitro naraščanje števila prebivalstva. Porast prebivalstva od 90-

ih let 20. stoletja dalje je posledica deindustrializacije in suburbanizacije, ki sta povzročili

doseljevanje mestnega prebivalstva na podeželje in manjše izseljevanje domačega

prebivalstva (Preglednica 2).

Slika 16: Gibanje števila prebivalstva v KS Griče po popisnih letih med 1830 in 2013.

Vir: Urbanc, 1999; SURS, 2014; Popis 2002.

Goriče kot najstarejše in središčno naselje tega območja so vse od sredine 19. stoletja pa do

začetka 20. stoletja izgubljale prebivalstvo in nato stagnirale do druge svetovne vojne. Po njej

je število prebivalcev sprva počasi raslo, od leta 1961 nato hitreje, tako da je povprečna letna

rast do leta 1991 znašala 1,32 % (Urbanc, 1999). Tudi po osamosvojitvi Slovenije je

prebivalstvo ob pretežno pozitivnem naravnem prirastu in doseljevanju razmeroma hitro

naraščalo vse do 2012, ko je število prebivalcev zaradi močnejšega odseljevanja začelo rahlo

stagnirati.

Na Letenicah je prebivalstvo od sredine 19. stoletja pa do začetka 20. stoletja upadalo, nato je

sledilo obdobje menjavanja rahlih vzponov in padcev. Precejšen upad števila prebivalcev je

vas doživela zlasti med letoma 1890 in 1900, medtem ko je med letoma 1931 do 1961 letna

rast znašala 0,41 %. Za razliko od Gorič je število prebivalcev po letu 1961 začelo ponovno

nazadovati in nato šele po letu 1981 doseglo rast (Urbanc, 1999). Prebivalstvo je nato

naraščalo vse do 2012, z rahlo prekinitvijo v prvih letih novega tisočletja, ko je bil prisoten

negativni naravni in predvsem selitveni prirast. Po letu 2012 se je (podobno kot v Goričah)

zgodilo rahlo zmanjšanje prebivalstva kot posledica povečanega odseljevanja (SURS, 2014).

28

Srednja vas in Zalog, kot najvišje ležeči naselji v krajevni skupnosti, sta doživljali svojevrsten

razvoj. Srednja vas je doživljala šibek prebivalstveni razvoj, saj se število prebivalcev v

zadnjih 250 letih ni prav dosti spremenilo. Do sredine 19. stoletja je prebivalstvo rahlo

naraščalo in nato do začetka 20. stoletja rahlo upadalo z redkimi obdobji šibke rasti. Do 30-ih

let 20. stoletja se je prebivalstvo spet rahlo številčno povečevalo, zatem je povprečni letni

upad vse do leta 1961 znašal -0,31 %, v nadaljnih treh desetletjih pa celo -0,59 % (Urbanc,

1999). Po osamosvojitvi Slovenije je število prebivalcev pričelo naraščati, in sicer ne toliko

zaradi selitvenega prirasta (do leta 1997 tu ni bilo ne odselitev in ne priselitev), temveč kot

posledica povečanja rojstev med letoma 1995 in 1999. Z letom 2002 se je pričel upad

prebivalstva, ki se je nekoliko stabiliziral od leta 2012 dalje, ko se je izboljšal naravni prirast

in so se na to območje priseli novi prebivalci (SURS, 2014).

Za Zalog je bil značilen nekoliko živahnejši prebivalstveni razvoj. Prej številčno naraščajoče

prebivalstvo se je sredi 19. stoletja zmanjšalo, čemur je sledilo obdobje rahle rasti vse do

začetka 20. stoletja. Med letoma 1910 in 1930 se je število prebivalcev zmanjšalo kar za

polovico (število poseljenih hiš se je z 18 zmanjšalo na 10). Vas so namreč iz gospodarskih

razlogov zapustili kajžarji, ki so se preselili v bližino industrijskih krajev ter kmečki otroci iz

štirih številčno zelo močnih družin, saj je doma ostal samo naslednik. Po letu 1931 je

prebivalstvo rahlo naraslo, povprečna letna rast pa je do leta 1961 znašala 0,45 % (Urbanc,

1999) in se bistveno ni spreminjala vse do 70-ih let 20. stoletja, ko se je prebivalstvo začelo

zmanjševati. Od začetka 80-ih let je sledil vzpon prebivalstva, ki se je s prehodom v 21.

stoletje intenziviral zaradi povečanega rojevanja otrok in doseljevanja novih prebivalcev.

Prebivalstvo je naraščalo vse do danes, vendar od leta 2012 manj intenzivno (SURS, 2014).

Preglednica 2: Naravno in selitveno gibanje v KS Goriče (1991-2013).

živorojeni umrli naravni prirast priseljeni odseljeni selitveni prirast

1991 7 7 0 6 2 4

1992 10 6 4 14 8 6

1993 8 3 5 4 7 -3

1994 7 6 1 4 12 -8

1995 9 3 6 6 2 4

1996 2 7 -5 20 0 20

1997 6 6 0 4 8 -4

1998 7 4 3 15 5 10

1999 9 6 3 2 3 -1

2000 7 5 2 10 4 6

2001 7 7 0 4 2 2

2002 8 6 2 6 10 -4

2003 10 5 5 5 5 0

2004 8 3 5 8 9 -1

2005 9 5 4 10 11 -1

2006 9 5 4 11 6 5

2007 8 6 2 8 3 5

2008 4 4 0 22 19 3

2009 7 5 2 13 18 -5

2010 4 5 -1 25 20 5

2011 13 2 11 5 12 -7

2012 5 6 -1 22 14 8

2013 13 3 10 24 22 2

letonaravno gibanje selitveno gibanje

Vir: SURS, 2014.

29

4.1.2. Starostna in spolna sestava prebivalstva

Starostno in spolno sestavo prebivalstva v določenem letu navadno ponazorimo z starostno

piramido. Na njej se odraža tako naravno kot selitveno gibanje prebivalstva, prikaže pa nam

tudi potencialno vitalnost gospodinjstev.

Starostna piramida KS Goriče za leto 2014 nakazuje zrel demografski režim z nizkim deležem

starostnikov, predvsem starih nad 75 let, ter močno prevlado mladega in zrelega prebivalstva

(Slika 17). Večje število prebivalstva v starosti od 50 do 65 let predstavlja prvo »baby boom«

generacijo, rojeno v letih po drugi svetovni vojni. Povezano s tem je vidno povečanje tudi v

skupini od 30 do 44 let. To so potomci povojne »baby boom« generacije, ki so si ob doselitvi

partnerja tu ustvarili družino. Povečano število prebivalstva v tem starostnem obdobju, pa tudi

povečanje števila predšolskih in osnovnošolskih otrok je gotovo posledica novejšega pojava

doseljevanja mladih družin na to območje v zadnjem desetletju.

V krajevni skupnosti je viden višji delež žensk, predvsem v starostni skupini 45 do 49 let.

Moški nekoliko prevladujejo le v starosti od 30 do 39 let, od 65 do 74 let, še najbolj pa v

starostni skupini 40 do 44 let.

Slika 17: Starostna piramida KS Goriče za leto 2014.

Vir: SURS, 2014.

Če 681 prebivalcev KS Goriče v grobem razdelimo na 3 starostne skupine (mlado

prebivalstvo od 0 do 34 let, zrelo prebivalstvo od 35 do 59 let in staro prebivalstvo od 60 let

dalje), lahko takoj opazimo močno prevlado mladega prebivalstva, ki vključuje 41.9 %

krajevne skupnosti. Za slabo četrtino je starega prebivalstva, zrelo prebivalstvo vključuje 34.2

% skupnosti (Preglednica 3).

Malce drugačna demografska slika je v posameznih naseljih. Starostni strukturi celotne

krajevne skupnosti so najbližje Goriče, delež mladega prebivalstva je visok tudi v Srednji

vasi, kjer pa je za razliko od Gorič nekoliko več starostnikov. Za Letenice je značilen nizek

odstotek prebivalstva, starega nad 60 let, medtem ko je delež zrelega in mladega prebivalstva

precej izenačen. Tudi v Zalogu je prevladujoče mlado prebivalstvo, hkrati pa ima od vseh

naselij najnižji odstotek starega prebivalstva.

30

Ta zelo ugodna starostna struktura je dober pokazatelj potencialne prebivalstvene rasti, saj

visok delež mladih in hkrati nižji delež starostnikov ohranja demografsko vitalnost na tem

območju.

Preglednica 3: Številčni in deležni prikaz treh glavnih starostnih skupin v KS Goriče (2014).

število 154 125 88

% 42.0 34.1 24.0

število 45 44 26

% 39.1 38.3 22.6

število 35 22 24

% 43.2 27.2 29.6

število 51 42 25

% 43.2 35.6 21.2

število 285 233 163

% 41.9 34.2 23.9

Goriče

prebivalstvo

skupaj

Letenice

Srednja vas-Goriče

Zalog

mlado prebivalstvo

(0-34 let)

zrelo prebivalstvo

(35-59 let)

staro prebivalstvo

(60+ let)

KS Goriče681

118

81

115

367

Vir: SURS, 2014.

V KS Goriče je bilo leta 1991 skupno 40 otrok, starih od 0 do 4 leta, to število pa je do leta

2014 naraslo na 45 otrok v tem starostnem obdobju (Slika 18). Povečanje v letu 2014 sta

doživeli še starostna skupina 30 do 34 let, ki se je povečala za 7 prebivalcev in starostna

skupina 25 do 29 let, ki se je povečala za 2 prebivalca. V primerjavi z letom 1991 se je močno

zmanjšal delež prebivalcev v starostni kategoriji 15 do19 let ter število 20-24-letnikov. Enako,

le v manjšem obsegu, velja za starostno skupino 5-9 let, medtem ko se delež 10-14-letnikov ni

spreminjal.

Slika 18: Število mladih v KS Goriče v popisnih letih 1991 in 2014.

Vir: SURS, 2014; Ministrstvo za notranje zadeve – Centralni register prebivalstva in Register tujcev; Popis

prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1991.

Eden izmed pokazateljev številčnega naraščanja mladega prebivalstva je število vpisanih

otrok v osnovni šoli Goriče tekom zadnjega desetletja (Slika 19). Krivulja gibanja števila

vpisanih otrok od šolskega leta 2001/2002 dalje kaže, da se je po nekajletnem upadu število

vpisanih otrok z šolskim letom 2006/2007 ponovno dvignilo (Ministrstvo za izobraževanje...,

2014). Istega leta se je z dolgo pričakovano razširitvijo ceste, ureditvijo avtobusnega

postajališča in pločnika ustvarila tudi varna pot do šole (Gajič, 2014). S šolskim letom

31

2007/2008 se je zaradi povečanega vpisa zvišalo število razredov v Osnovni šoli Goriče. Prej

štirim razredom so ob preureditvi zgornjih, nekdaj stanovanjskih prostorov za učitelje, dodali

še učilnico za peti razred.

Slika 19: Gibanje števila vpisanih otrok v osnovno šolo Goriče.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2014.

Šola je leta 2012 pridobila otroško igrišče (Slika 22) in popolnoma novo telovadnico (Slika

21), v kateri se v izvenšolskem času izvajajo številne dejavnosti (zumba, košarka, odbojka,

nogomet, pilates, organizirane rojstnodnevne zabave idr.), hkrati je bilo prenovljeno tudi staro

igrišče in parkirišče pred šolo. Izginile so nekdaj zelene površine okoli šole, naselje pa je s

tem dobilo sodobno šolo, nove površine in objekte za izvajanje številnih prostočasnih

dejavnosti. Urejena šola in njen okoliš je velik privlačnostni faktor predvsem za mlade

doseljence z otroki, ki se najbolj poslužujejo tovrstnih rekreacijskih površin.

Slika 20 in 21: Nekdanja 3-letna (1914) in današnja 5-letna podružnična šola Simona Jenka

Goriče z novo telovadnico.

Vir: Pod Storžičem, 1985 Avtorica: Nina Kutnjak, 2014.

32

Slika 22: Novo otroško in staro prenovljeno igrišče v Srednji vasi-Goriče.

Avtor: Peter Grošelj, 2014.

4.1.3. Izobrazbena sestava prebivalstva

Izobrazbena struktura je pomemben kazalec gospodarske, socialne in kulturne razvitosti

družbe, saj se odraža tudi v zaposlovanju in je tesno povezana z stopnjo razvitosti naselja

(Geografski atlas Slovenije, 1998). Stopnja izobrazbe označuje strokovno usposobljenost za

opravljanje poklicev, pa tudi inovacijsko sposobnost okolja za prilagajanje sodobnim izzivom

v postindustrijski družbi, zato predstavlja pomembno izhodišče za učinkovit razvoj območja

(Klemenčič, Lampič, Potočnik Slavič, 2008; Ravbar, 2009). Nizko izobrazbo lahko

povezujemo z večjim deležem kmetijsko usmerjenega prebivalstva ali prebivalstva

zaposlenega v predelovalnih dejavnostih in obratno. V Sloveniji je imelo leta 2010 kar 43 %

kmečkega prebivalstva dokončano le osnovno šolo ali manj in le 6 % višjo in visokošolsko

izobrazbo, se pa njihova izobrazbena struktura izboljšuje zaradi izobraževanja mlajših

nosilcev kmečkih gospodarstev (SURS, 2014).

Z višanjem izobrazbene ravni je srednješolska izobrazba v Sloveniji postala izobraževalna

norma (Lavrič in sod., 2011), zato ni presenetljivo, da v KS Goriče izrazito prevladuje

prebivalstvo s srednješolsko izobrazbo. Prav tako ta kategorija prevladuje tudi v posameznih

naseljih, predvsem v Goričah. V zadnjih nekaj desetletjih je v Sloveniji prišlo tudi do

povečanja obsega terciarnega izobraževanja (Lavrič in sod., 2011), kar se odraža v

proučevanih naseljih. Največ višješolsko in visokošolsko izobraženega prebivalstva imajo

Goriče (74 prebivalcev), sledita naselji Letenice (24 prebivalcev) in Zalog (22 prebivalcev),

najmanj terciarno izobraženega prebivalstva pa ima Srednja vas-Goriče, le 12 (SURS, 2013).

Primerjava izobrazbene strukture prebivalstva (vključeno je le prebivalstvo, starejše od 15 let)

v KS Goriče za leto 1991 in 2013 nam pokaže znatno povečanje terciarno izobraženega

prebivalstva v vseh naseljih, še najbolj v Goričah in na Letenicah (Slika 23). Hkrati je v vseh

naseljih opaženo zmanjšanje prebivalstva z dokončano ali nedokončano osnovno šolo, zlasti v

Goričah. Očitno se je povečalo tudi število prebivalcev s srednješolsko izobrazbo, ki se je

bistveno povečalo v Goričah in Zalogu, medtem, ko se v ostalih naseljih ta izobrazbena

kategorija ni občutno spremenila.

33

Slika 23: Izobrazbena struktura prebivalcev KS Goriče, po naseljih.

Vir: SURS, 2014; Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1991.

4.1.4. Aktivnost

Kazalec aktivnosti nam pokaže, kolikšen del prebivalstva je sposoben delati in kolikšen del

živi od dela drugih ali svojega preteklega dela. Vključuje vse osebe, starejše od 15 let. Zaradi

pomanjkanja podatkov o aktivnosti za leto 2002 smo slednje izpustili in vključili le podatke

za leti 1991 in 2013.

Delež aktivnega prebivalstva v celotni krajevni skupnosti se je v zadnjih dvajsetih letih

malenkostno povečal (za 2.5 %; Preglednica 4). Ob tem najbolj v Goričah, kjer je zrasel za

5.9 %, sledijo Letenice z najvišjim deležem aktivnega prebivalstva. Tu se je delež dvignil za

4.5 %, kar glede na visok delež prebivalcev v srednjem starostnem obdobju ni presenetljivo

Izjemi sta Srednja vas s prevladujočim neaktivnim prebivalstvom, in Zalog, kjer sicer najvišji

delež zavzemajo delavno sposobni prebivalci, vendar se je njihov delež od leta 1991 znižal za

1.1 %. To lahko pripišemo povečanemu deležu prebivalstva v starosti nad 65 let (v Zalogu za

3.6 % in v Srednji vasi za 3.7 %) ter prebivalstva starega od 0-14 let, ki se je v tem obdobju

povečalo v Zalogu za 8.8 % in Srednji vasi za 5.1 % (SURS, 2014).

Preglednica 4: Število in delež prebivalstva po aktivnosti.

število % število %

1991 149 47.6 164 52.4

2013 161 53.5 140 46.5

1991 51 54.3 43 45.7

2013 60 58.8 42 41.2

1991 46 56.1 36 43.9

2013 29 43.3 38 56.7

1991 38 56.7 29 43.3

2013 50 55.6 40 44.4

1991 284 51.1 272 48.9

2013 300 53.6 260 46.4

Zalog

KS Goriče

aktivni neaktivnileto

Goriče

Letenice

Srednja vas-Goriče

Vir: SURS, 2014; Popis prebivalstva, leto 1991 in 2013.

34

4.1.5. Dnevne migracije

Med dnevne migrante vključujemo vse osebe, ki vsakodnevno potujejo na delo ali v šolo iz

kraja bivanja v kraj zaposlitve oziroma šolanja in nazaj. Dnevne migracije so se množično

pojavile z industrializacijo, deagrarizacijo in razmahom avtomobilskega prometa v 60-ih in

70-ih letih prejšnjega stoletja. Prevozna sredstva so z rastjo osebnega standarda postajala

vedno širše dostopna, zato se je povečevalo število ljudi, ki so se dnevno vozili na delo ali v

šolo izven domačega naselja.

Namen tega podpoglavja je bila seznanitev s trenutnim obsegom dnevnih migrantov in

gibanjem števila dnevnih migrantov vse od razmaha prometnih sredstev do danes.

Zaradi manjkajočih podatkov o dnevnih migracijah v zadnjem desetletju (zadnji podatki o

dnevnih migrantih na tem območju so bili zbrani s Popisom 2002) smo lahko prikazali le

število in gibanje dnevnih migrantov med letoma 1961 in 2002, kar pa nam je omogočilo vsaj

okvirno seznanitev z dnevnimi migracijami na tem območju.

Slika 24: Naraščanje števila dnevnih migrantov od 1961 do 2002 v KS Goriče.

Vir: SURS; Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, leto1961, 1971, 1981, 1991 in 2002.

Preglednica 5: Delež dnevnih migrantov v KS Goriče.

število % število % število % število % število %

Goriče 66 30.7 99 34.1 129 43.9 154 48.4 190 55.7

Letenice 14 13.6 25 27.8 29 34.5 44 46.8 51 49.5

Srednja vas - Goriče 22 22.4 31 33.0 43 41.7 40 48.8 35 37.2

Zalog 13 20.3 17 27.0 19 34.5 39 58.2 44 57.1

KS Goriče 115 24.0 172 32.0 220 41.0 277 49.4 320 52.0

dnevni migranti

delež dnevnih migrantov [%]

1961 1971 1981 1991 2002

Vir: SURS; Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, leto 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002.

V prikazanem obdobju je delež dnevnih migrantov KS Goriče pomembno narasel (Slika 24) s

24 na 52 %, večinoma zaradi dnevnih migracij v industrijsko zelo razviti Kranj in Tržič. Ob

tem se je povečal tudi čas potovanja, saj se je prebivalstvo začelo zaposlovati tudi v

oddaljenejših krajih, na primer v Ljubljani. Ob popisu 2002 sta imela največji delež dnevnih

selilcev Zalog (57.1 %) in Goriče (55.7 %), prvi je doživel skokovito povečanje med letoma

35

1981 in 1991, ko je delež dnevnih migrantov narasel za 23.7 %. Najmanj dnevnih migrantov

je bilo v Srednji vasi (37.2 %), kjer se je delež le teh od leta 1991 zmanjšal s 48.8 na 37.2 %.

4.1.6. Gospodinjstva po številu članov

Urbanizacija podeželja in spremljajoče družbene spremembe so vplivale tudi na sestavo

gospodinjstev. Nekdaj so bila za podeželje značilna večja in večgeneracijska gospodinjstva,

danes imajo večinoma mlade družine zaradi sodobnega načina življenja manjše število otrok,

zato prevladujejo številčno manjša gospodinjstva.

Preglednica 6: Gospodinjstva v KS Goriče po številu članov (1991 in 2011).

1 2 3 4 5+

KS Goriče 1991 161 24 27 30 40 40

KS Goriče 2011 230 57 52 47 48 36

naselje gospodinjstvaštevilo članov

Vir: SURS; Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, leto 1991 in 2011.

Primerjava stanja gospodinjstev med letoma 1991 in 2011 kaže, da je v tem obdobju na

obravnavanem območju nastalo 69 novih gospodinjstev. Spremenilo pa se ni le število,

temveč tudi struktura gospodinjstev. Leta 1991 so močno prevladovala gospodinjstva s štirimi

in več kot petimi člani, medtem ko je bilo enočlanskih in dvočlanskih gospodinjstev bistveno

manj. Nasprotno velja za leto 2011, kjer je zastopanost eno- in dvočlanskih gospodinjstev

najvišja, najmanj pa je gospodinjstev s petimi oziroma več člani.

Preglednica 7: Gospodinjstva po številu članov in povprečni velikosti le-teh v KS Goriče.

št. % št. % št. % št. % št. % št. %

Goriče 124 53.9 28 22.6 28 22.6 23 18.5 27 21.8 18 14.5 2,9

Letenice 39 17.0 12 30.8 7 17.9 7 17.9 5 12.8 8 20.5 2,9

Srednja vas-Goriče 27 11.7 6 22.2 8 29.6 2 7.4 6 22.2 5 18.5 3,0

Zalog 40 17.4 10 25.0 7 17.5 12 30.0 6 15.0 5 12.5 2,8

povp.

velikost

skupaj 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5+ članov

Vir: SURS, 2011.

Leta 2011 je bilo v KS Goriče skupno 230 gospodinjstev, od tega jih je bilo 54 % v

prebivalstveno največjem naselju Goriče, le 12 % pa v Srednji vasi-Goriče. Zalog in Letenice

zavzemata vsak po 17 % vseh gospodinjstev. Med naselji ni velikih odstopanj v povprečni

velikosti gospodinjstev. Za vsa štiri naselja velja, da v gospodinjstvu povprečno živijo 3 člani.

Struktura gospodinjstev po naseljih je zelo različna. V Goričah je najvišje in skoraj enako

zastopano število gospodinjstev z enim (23 %), dvema (23 %) in štirimi člani (22 %),

gospodinjstev s petimi ali več člani je najmanj (15 %). Na Letenicah prevladujejo

gospodinjstva z enim članom (31 %), najmanj pa je gospodinjstev s štirimi člani (13%).

Srednja vas ima največ dvočlanskih gospodinjstev (30 %), najmanj pa je gospodinjstev s

tremi člani (7 %). V Zalogu prevladujejo gospodinjstva s tremi (30 %) ter enim članom (25

%), več kot 5 članov pa ima le 12 % gospodinjstev.

4.1.7. Stanovanja

Ker v tem zaključnem delu proučujemo doseljevanje prebivalstva in s tem povezano širitev

naselja je smiselno prikazati časovno razsežnost gradnje stanovanj (Preglednica 8). Največ

stanovanj KS Goriče je bilo zgrajenih v obdobju 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja,

36

predvsem v Goričah in Zalogu, najmanj pa v Srednji vasi. Od leta 1991 dalje sprva vidimo še

vedno relativno visoko število zgrajenih stanovanj v 90-ih letih (več kot polovica v Goričah),

nato pa je število znatno upadlo v prvih letih novega tisočletja, ko so bila zgrajena le 3

stanovanja v Zalogu. Ponovno, sicer rahlo rast, je opaziti šele od 2006 dalje. Število

nenaseljenih stanovanj (Preglednica 9) je še relativno veliko, predvsem v Zalogu, kjer je

praznih 32 stanovanj. Najmanj, le 6 nenaseljenih stanovanj, ima Srednja vas-Goriče, Goriče in

Letenice imata vsak po 11 nenaseljenih stanovanj.

Preglednica 8: Stanovanja v KS Goriče po letu izgradnje.

1946-1960 1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 2001-2005 od 2006 dalje

Goriče 9 17 14 26 22 - 6

Letenice 3 5 10 13 9 - 1

Srednja vas-Goriče 6 1 7 3 - - 1

Zalog 6 14 16 16 5 3 3

KS Goriče 24 37 47 58 36 3 11

leto izgradnje

Vir: SURS, 2014. Preglednica 9: Število naseljenih in nenaseljenih stanovanj v KS Goriče.

Goriče 104 11

Letenice 36 11

Srednja vas - Goriče 23 6

Zalog 36 32

KS Goriče 199 60

nenaseljena

stanovanja

naseljena

stanovanja

Vir: SURS, 2014.

4.1.8. Raba tal

Demografske spremembe običajno povzročijo tudi spremembo rabe tal. Primerjava

franciscejskega katastra s sedanjim stanjem pokaže velike spremembe v razporejenosti in

deležu posameznih kategorij (Sliki 25 in 26). Opuščanje obdelovalnih površin in posledično

ozelenjevanje je močno zmanjšalo delež njiv v katastrskih občinah Srednja vas in Goriče.

Delež gozda se je opazno povečal v katastrski občini Srednja vas, predvsem na račun

pašnikov. Prav tako je prišlo do povečanja poseljenega območja z gradnjo hiš znotraj naselij,

v obliki novih (ločenih) delov naselij in razširitve nekdanjih kajž. Pozidava znotraj starih

delov naselij je bila značilna za vsa naselja KS Goriče. Razvoj poselitve v Goričah je bil

usmerjen proti severu in zahodu naselja, s sklenjeno razširitvijo ob cesti skozi naselje ter z

nastankom novih ločenih enot poselitve. Z razvojem sekundarnih počitniških bivališč v drugi

polovici prejšnjega stoletja je na severozahodu (ločeno od jedra Zaloga) nastalo območje

vikendov, ki se je do danes močno razširilo. Podobna, vendar nekoliko manj intenzivna

razširitev, se je zgodila iz nekdanje kajže na severozahodu Letenic, kjer se je izoblikoval

zaselek Kamnjek. Osrednji del Srednje vasi se je širil nekoliko proti zahodu, na novo pa je

nastal južni, ločeni del ob osnovni šoli.

37

Sli

ka 2

5:

Sp

rem

inja

nje

rab

e t

al

v k

ata

str

ski

ob

čin

i S

red

nja

vas.

38

Sli

ka 2

6:

Sp

rem

inja

nje

rab

e t

al

v k

ata

str

ski

ob

čin

i G

ori

če.

39

Slika 27 in 28: Osrednji del Gorič s cerkvijo Sv. Andreja leta 1916 in danes.

Vir: Gorenjski muzej, 2013. Avtorica: Nina Kutnjak, 2014.

Slika 29 in 30: Goriče v fazi širitve v 70-ih letih 20. stoletja in danes.

Vir: Magda Koleša, 2013.

Avtorica: Nina Kutnjak, 2014.

40

4.2. Analiza doseljevanja mladega prebivalstva

Po opravljenem teoretičnem delu smo se odpravili na teren in zbrali podatke o

prebivalstvu, ki se je v zadnjih dveh desetletjih doseljevalo na to območje.

Stopnja sodelovanja oziroma odzivnosti gospodinjstev je bila 96 %. To pomeni, da je bilo

od 109 anket bolj ali manj uspešno izvedenih 105 anket. Pri osmih gospodinjstvih smo

dobili le delne podatke, katere smo vključili v analizo glede na sklop, kjer so bili podatki

podani. Od skupno prepoznanih 189 doseljencev je bilo tako uspešno anketiranih 178. To

pomeni, da je polne podatke podalo 94 %, delne pa 6 % anketiranih doseljencev. Doseženo

stopnjo odzivnosti lahko označimo kot zelo dobro, saj so običajno ljudje zelo nenaklonjeni

posredovanju osebnih podatkov. K večjemu sodelovanju je botrovalo tudi dejstvo, da me je

večina anketirancev prepoznala kot domačinko.

Za 4 gospodinjstva nismo pridobili informacij o številu, spolu in starosti doseljencev, prav

tako niso znani drugi podatki. Gre za gospodinjstvo v Goričah, eno na Letenicah in dve

gospodinjstvi v Zalogu, katera bodisi niso želela sodelovati zaradi nezaupanja bodisi z

njimi kljub večkratnim poizkusom nismo uspeli vzpostaviti stika. Ta gospodinjstva skupaj

predstavljajo 4 % vse potencialno proučevane populacije.

Vprašalnik je vseboval 11 vprašanj, od tega je bilo 6 vprašanj zaprtega tipa, kjer so

anketiranci izbirali med že podanimi možnostmi ter 4 vprašanja odprtega tipa, na katera so

anketiranci odgovarjali prosto (opisno) brez vnaprej ponujenih možnih odgovorov.

Posebnost predstavlja vprašanje o opravljanju oskrbno-storitvenih dejavnosti, ki je bilo pol

odprtega tipa. Tu so vprašani prosto odgovarjali kje opravljajo oskrbno-storitvene

dejavnosti, hkrati pa so z že vnaprej podanimi odgovori (vključena je bila tudi možnost

»drugo«) rangirali kako pogosto jih opravljajo. V nadaljevanju smo povzeli dobljene

rezultate.

Podatki o gospodinjstvih

Anketirana gospodinjstva predstavljajo 47.4 % vseh gospodinjstev KS Goriče. Največ

gospodinjstev je bilo zajetih v Zalogu, kjer smo anketirali 60 % vseh gospodinjstev v

naselju. Na drugem mestu so Letenice, kjer anketirana gospodinjstva predstavljajo 48.7 %

vseh gospodinjstev. V Goričah smo anketirali 46.8 % in v Srednji vasi 29.6 % vseh

gospodinjstev.

Preglednica 10: Število in delež v anketah zajetih gospodinjstev.

število % število % število % število % število %

Zajeta gospodinjstva 58 46.8 19 48.7 8 29.6 24 60.0 109 47.4

Št. vseh gospodinjstev 124 100.0 39 100.0 27 100.0 40 100.0 230 100.0

GORIČE LETENICE SREDNJA VAS- ZALOG KS GORIČE

Vir: Anketa, 2013.

Zaradi večjega zajema podatkov in boljšega razumevanja smo rezultate anketiranja

prikazali na dva načina. Večinoma smo uporabljali absolutni prikaz, relativnega pa smo

vključili v besedilo.

Več kot polovica (56 %) gospodinjstev živi v lastni hiši, kar dokazuje znano željo po hiši

na podeželju (Slika 31). Največ takih gospodinjstev najdemo v Goričah in Zalogu, kjer se

je tekom obravnavanega obdobja zgradilo več hiš. Bistveno manj takih gospodinjstev je v

Srednji vasi. V hiši partnerjevih staršev si je domovanje uredilo 25.7 % gospodinjstev, od

41

tega daleč največ v Goričah, manj pa v ostalih vaseh. Lastno stanovanje poseduje 9.2 %

gospodinjstev, ki se (z izjemo enega gospodinjstva v Srednji vasi) nahajajo v Goričah.

Nekaj jih živi tudi v podnajemniškem stanovanju, tovrstna gospodinjstva predstavljajo 3.7

% delež in so enakomerno razporejena med naselji. Izjema so Letenice, kjer

podnajemniških stanovanj ni.

Slika 31: Gospodinjstva po vrsti stalnega prebivališča.

Vir: Anketa, 2013.

Podatke o številu članov v gospodinjstvu nam je zaupalo 95.4 % anketiranih gospodinjstev

(Slika 33). Rezultati kažejo, da je v KS Goriče največ doseljenih gospodinjstev

dvočlanskih, zavzemajo 28.4 % delež. Ti so posledica doseljevanja predvsem zrelih in

upokojenskih parov ter družin s šolajočimi otroci. Slednje so se sčasoma z odhodom otrok

preoblikovale v dvočlanska gospodinjstva (Slika 32). Le 9.2 % je gospodinjstev z enim

članom, katera vključujejo doseljene mlade posameznike, ovdovele upokojence in samske

ljudi v zrelih letih. Velik delež obsegajo nato še štiričlanska gospodinjstva z 22.9 %

deležem in tričlanska gospodinjstva z 20.2 % deležem, nastala pretežno z doselitvijo

partnerjev in mladih družin. Gospodinjstev z več kot petimi člani je 14.7 %, tudi ta so se

oblikovala večinoma z doselitvijo partnerjev in mladih družin.

Povprečnemu stanju krajevne skupnosti se najbolj približajo Goriče, kjer prevladujejo

gospodinjstva s štirimi člani, najmanj pa je gospodinjstev z enim ali več kot petimi člani.

Na Letenicah ima največ analiziranih gospodinjstev po dva člana, najmanj je takih, ki

živijo sami. Popolnoma drugače je v Srednji vasi, kjer prevladujejo gospodinjstva z več kot

petimi člani, ostalih je manj, gospodinjstev z enim članom pa sploh ni. V Zalogu so

najpogostejša dvočlanska in nato gospodinjstva z več kot petimi člani, najmanj pa je tri- in

dvočlanskih gospodinjstev. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da je število

gospodinjstev z več kot petimi člani ponekod posledica bivanja več generacij v skupnem

gospodinjstvu.

42

Slika 32: Prikaz spreminjanja strukture gospodinjstev v KS Goriče.

Slika 33: Gospodinjstva z doseljenci po številu članov v KS Goriče.

Vir: Anketa, 2013.

Starostna struktura

Starostno se je opredelilo 94.2 % anketiranih doseljencev. Sedanja starost anketirancev

nam posredno pove, katere starostne skupine prebivalstva so se v največji meri doseljevale

na proučevano območje. Doseljence smo zato razdelili po posameznih starostnih skupinah

glede na njihovo starost ob doselitvi v KS Goriče (Slika 34). Najvišji, 20.6 % delež

zavzemajo doseljenci, ki so se semkaj doselili v starosti od 45 do 59 let. Ta starostna

skupina vključuje precej zrelih zakonskih parov, ki so se zaradi bližajoče se upokojitve in

43

želje po mirnem, naravnem okolju v kasnejših letih predčasno doselili na to območje.

Največ jih najdemo v Goričah in na Letenicah, medtem ko v Srednji vasi ne najdemo

nikogar, ki bi spadal v to starostno skupino. Močno sta zastopani tudi starostni skupini 15-

24 let in 25-34 let, vsaka zavzema po 19.6 % delež. Visok delež v omenjenih dveh

starostnih skupinah je predvsem zaradi doseljevanja partnerjev domačinov, povezan pa je

tudi z relativno visokim številom doseljenih otrok v starosti 0-5 let. Ti so posledica

doseljevanja mladih družin. Največje število doseljencev v starostni skupini 15-24 let se je

lociralo v Goričah, manj pa v Zalogu in na Letenicah, v Srednji vasi se ni doselil nihče v

tej starosti. Največ 25 do 34-letnikov se je doselilo v Goriče in najmanj na Letenice. V KS

Goriče se niso doseljevale le družine s predšolskimi, temveč tudi družine z šolajočimi

otroci, slednje zapolnjujejo starostni skupini 35-44 let in 6-14 let. Prva zavzema 13.8 %

delež, od tega največ doseljencev najdemo v Goričah in na Letenicah, najmanj pa v

Zalogu. Število doseljenih predšolskih otrok zavzema 4.8 % delež. Največ jih je v Srednji

vasi ter najmanj v Zalogu in na Letenicah, ki imata vsak po enega predšolskega otroka.

Doseljencev, starih več kot 60 let, se je na to območje doselilo 6.9 %, in sicer 9 v Zalog in

4 v Goriče.

Slika 34: Starostna struktura doseljencev glede na starost ob doselitvi.

Vir: Anketa, 2013.

Izobrazbena struktura

Zanimala nas je tudi izobrazbena struktura doseljencev, slednjo je posredovalo 95.2 %

anketirancev. Trenutno je v fazi šolanja 12.7 % doseljencev, 2.1 % pa jih obiskuje vrtec

(Slika 35). V krajevno skupnost se je doseljevalo večinoma sekundarno izobraženo

prebivalstvo, katero zavzema 46 %. Skoraj tri četrtine jih ima dokončano 5. stopnjo

izobrazbe, od tega jih največ živi v Goričah in Zalogu ter najmanj v Srednji vasi.

Terciarno izobraženega prebivalstva je nekoliko manj, zavzema skupno 33.9 % delež, od

tega jih ima slabe tri četrtine dokončano 7. stopnjo izobrazbe. Največ terciarno izobraženih

44

doseljencev se je doselilo v Goriče in Zalog, najmanj pa na Letenice in v Srednjo vas.

Primarno izobrazbo ima le ena doseljenka na Letenicah, kar skupno zavzema le 0.5 %

delež vseh doseljencev.

Slika 35: Število doseljencev v KS Goriče po stopnji izobrazbe.

Vir: Anketa, 2013.

Zaposlitvena struktura

Slika 36: Število doseljencev KS Goriče po statusu aktivnosti ob doselitvi.

Vir: Anketa, 2013.

45

Največji delež proučevane populacije je odpadel na aktivno prebivalstvo (76.7 %), katero

se je lociralo pretežno v Goričah, kjer pa njihov delež predstavlja 78.9 % vseh doseljencev

v naselju (Slika 36). Največji delež aktivnih in obenem najmanjši delež neaktivnih

doseljencev (8.8 %) je bil zaznan na Letenicah, kjer je bilo od vseh doseljencev kar 91.2 %

aktivnih, kar je posledica doseljevanja pretežno zrelega prebivalstva. Razmeroma velik

delež aktivnih doseljencev je imel tudi Zalog (72.2 % vseh doseljencev), kot rezultat

doseljevanja predvsem zrelega in mladega prebivalstva nad 15 let starosti. Najmanjši delež

(54.2 %) aktivnih in hkrati največji delež neaktivnih doseljencev pa je imela Srednja vas,

kar je odraz doseljevanja pretežno mladih družin z otroci. Za 1 % prebivalstva podatkov o

aktivnosti nismo uspeli pridobiti.

Slika 37: Število doseljencev po kraju zaposlitve oziroma šolanja.

Vir: Anketa, 2013.

Med doseljenci je skupno 71.9 % dnevnih migrantov, od tega jih 38.2 % v šolo ali službo

odhaja v Kranj (Slika 38). Največ dnevnih migrantov imajo Goriče (63.5 %), sledita Zalog

s z 17.3 % in Srednja vas z 13.5 %, najmanj dnevnih migrantov pa je na Letenicah (5.8 %).

V oddaljenejšo Ljubljano se na delo oziroma v šolo vozi 19.1 % anketiranega

prebivalstva, večinoma iz Letenic in Gorič (vsaka po 30.8 % zaposlenih/šolajočih v

Ljubljani). Manjši delež se jih v Ljubljano na delo ali šolanje vozi tudi iz Zaloga in Srednje

vasi, ki imata vsak po 19.2 % zaposlenih/šolajočih v Ljubljani. 13.9 % oseb šolanje ali delo

opravljajo v domačem kraju in 2.2 % ljudi se v ta namen vozi v središčno naselje Goriče.

Ta dva odstotka vključujeta predvsem zaposlene v proizvodnih in storitvenih dejavnostih

krajevne skupnosti ter otroke, ki hodijo v osnovno šolo Goriče iz drugih naselij krajevne

46

skupnosti. Delež ostalih vprašanih se porazdeli na različne bolj ali manj oddaljene kraje,

kar je rezultat podaljševanja razdalje in časa dnevnih migracij, v nekaterih primerih pa tudi

ohranitve delovnega mesta v kraju prejšnjega bivališča (ali njegovi bližnji okolici).

Kar 71.3 % dnevnih migrantov se poslužuje prevoza z osebnim avtomobilom, od tega 87.6

% zaposlenih in 12.4 % šolajočih, ki jih bodisi pripeljejo starši bodisi so že dovolj stari, da

se pripeljejo sami. Z avtobusom se vozijo samo šolski otroci (le 33.3 % vseh šolajočih), ki

vključujejo predvsem učence višjih razredov osnovne šole in srednješolce, ki so še brez

vozniškega dovoljenja. Na delo ali v šolo peš prihaja 14.7 % vseh obravnavanih

doseljencev. Ta delež vključuje 18 zaposlenih znotraj KS Goriče, ki so v večji meri

samozaposleni ali delajo v proizvodnih dejavnostih (Slika 39 in 40) ter 2 šolska otroka, ki

obiskujeta osnovno šolo Goriče.

Slika 38 in 39: Proizvodni dejavnosti Element PVC okna in vrata d.o.o. (Srednja vas-Goriče)

ter Štern d.o.o. (Goriče).

Avtorica: Nina Kutnjak, 2014. Avtorica: Nina Kutnjak, 2014.

Glavne značilnosti doseljevanja

Preglednica 11: Število in delež zajetega prebivalstva ter doseljencev po naseljih.

število % število % število % število % število %

Zajeto prebivalstvo 169 46.0 52 45.2 33 40.7 59 50.0 313 46.0Prebivalstvo 2013

Doseljenci 95 25.9 34 29.6 24 29.6 36 30.5 189 27.8

367 115 81 118 681

GORIČE LETENICE SREDNJA VAS- ZALOG KS GORIČE

Vir: Anketa, 2013.

Z anketami smo zajeli skupaj 46 % celotnega prebivalstva KS Goriče, od tega je bilo

največ zajetega prebivalstva v Zalogu in najmanj na Letenicah. Doseljeno prebivalstvo

predstavlja 27.8 % celotnega prebivalstva krajevne skupnosti, po posameznih naseljih pa

se deleži gibljejo med 25-30 %. Številčno gledano največje število doseljencev dosegajo

Goriče, po deležu pa je največ doseljencev v Zalogu, kjer predstavljajo 30.5 % celotnega

prebivalstva naselja.

Glavnina, 50.3 % anketiranih doseljencev se nahaja v Goričah, ki so bile pričakovano

najbolj privlačne za doseljevanje (Slika 40). Najmanjše doseljevanje je doživela Srednja

vas, saj tu živi le 12.7 % vseh doseljencev. Drugo in tretje mesto po številu doseljencev

zasedata naselji Zalog z 19 % in Letenice z 18 % deležem (predvsem kot posledica

47

razširjenega zaselka Kamnjek). V Svarijah v Zalogu sicer še vedno prevladujejo vikendaši,

vendar se je kar nekaj sekundarnih počitniških bivališč spremenilo v stalna prebivališča

Po spolni sestavi se je doseljevalo opazno več žensk kot moških; v celotni krajevni

skupnosti tako moški zavzemajo 43.9 % in ženske 56.1 % delež (sorodna razmerja so

značilna tudi za posamezna naselja).

Slika 40: Delež doseljencev KS Goriče po spolu in naselju (2013).

Vir: Anketa, 2013.

Slika 41: Število doseljencev po glavnih treh starostnih skupinah.

Vir: Anketa, 2013.

Kategoriziranje doseljenega prebivalstva na tri glavne starostne skupine kaže, da v krajevni

skupnosti živi 57.7 % doseljencev v starosti od 0 do 34 let (Slika 41). Največ se jih nahaja

48

v Goričah in Srednji vasi. Prebivalstva, ki se je na to območje doselilo v svojih zrelih letih,

je skupno 33.3 %, od tega jih najdemo pretežno v Goričah in na Letenicah, kjer ti

predstavljajo več kot polovico vseh doseljencev. S statusom upokojenca je sem prišlo le 9

% vseh doseljencev, lociranih na območju Svarij v Zalogu in v Goričah. Na Letenicah in v

Srednji vasi ni bilo zaznanih doselitev prebivalstva, starega nad 60 let.

Slika 42: Delež obravnavanih gospodinjstev po tipu doselitve.

Vir: Anketa, 2013.

Z analizo gospodinjstev po tipu doselitve smo ugotovili, da je 38.2 % anketiranih

gospodinjstev nastalo z doselitvijo k že tu živečemu partnerju, kar predstavlja najvišji

delež v krajevni skupnosti (Slika 42). Največ doselitev h partnerju so doživele Goriče, na

ta način se je tu oblikovalo kar 50 % anketiranih gospodinjstev, najmanj tovrstnih

gospodinjstev pa je v Srednji vasi. Po doselitvi partnerja so skoraj vsa ta gospodinjstva v

kratkem času doživela rojstvo otrok in se oblikovala v mlade družine. Število otrok,

rojenih po prihodu doseljencev, prikazuje Slika 43, iz katere lahko razberemo, da se je

skozi obravnavano obdobje v anketiranih gospodinjstvih rodilo skupno 83 otrok, od tega

pričakovano največ v Goričah. Druga najpogosteje zastopana kategorija so doseljene

mlade družine in zakonski pari, ki zavzemajo vsak po 12.7 % delež. Mlade družine so se

locirale pretežno v Srednji vasi in Goričah, ki imata vsaka po 6 tovrstnih doselitev, medtem

ko je število doseljenih zrelih zakonskih parov največje v Goričah in na Letenicah. Družine

s šolajočimi otroci, katerih je 10.9 %, so se koncentrirale večinoma v Goričah, veliko manj

jih najdemo v Srednji vasi. Na to območje se je doselilo tudi 6 mladih parov, ki so

zastopani s 5.5 % deležem. Največ se jih je doselilo v Goriče in Zalog ter le en na

Letenice, medtem ko se v Srednjo vas ni doselil niti en mladi par. Če vse mlade pare,

doseljene mlade družine in gospodinjstva, nastala z doselitvijo partnerja, združimo v

kategorijo mladih družin, lahko vidimo, da te zavzemajo kar 55.5 % vseh obravnavanih

gospodinjstev. Ostali tipi doseljenih gospodinjstev zavzemajo manjše deleže. V Goriče in

Zalog so se doselili trije mladi posamezniki moškega spola, ki živijo sami. Slednji

49

predstavljajo 2.7 % delež. Upokojenci so se v veliki meri doseljevali v paru (6.4 %) in

najmanj kot posamezniki (1.8 %). Posamezniki v zrelih letih so se doseljevali le na

Letenice in v Zalog, zavzemajo 4.5 % vseh obravnavanih gospodinjstev.

Število povratnikov ni bilo ravno visoko, saj smo od vsega doseljenega prebivalstva v

obravnavanem obdobju zaznali le 11 povratnikov, od tega sedem žensk in štiri moške. Po

naseljih je njihovo število skoraj enako zastopano, z izjemo Gorič, kjer povratnikov nismo

zaznali. Zalog in Letenice imata vsak po štiri in Srednja vas tri povratnike.

Slika 43: Število otrok v KS Goriče rojenih po prihodu doseljencev.

Vir: Anketa, 2013.

Razporeditev doseljevanja posamičnih skupin prebivalstva po naseljih prikazujejo Slike

44-47. V Goričah so doseljenci razpršeni po celotnem naselju, vendar se jih je največ

doseljevalo v severni in severozahodni (novejši) del vasi. Na omenjenih območjih sta se

izoblikovala tudi posamezna otoka doselitve mladih in zrelih gospodinjstev med osrednjim

delom naselja in zaselkom Vevarji. Slednji se ni opazno povečal, kot je bilo to značilno ob

Letenicah in v Zalogu, v tem času sta se zgodili le dve selitvi h partnerjem. V starem delu

Letenic so se (z izjemo enega gospodinjstva) doseljevali le partnerji domačinov, locirani

večinoma v jugozahodnem delu vasi. Popolnoma drugačna zgodba je v zaselku Kamnjek,

ki se je izoblikoval ravno zaradi povečanega doseljevanja zrelih gospodinjstev in družin s

šoloobveznimi otroci. Doseljeno prebivalstvo se je v Srednji vasi zgostilo bolj v osrednjem

delu, le dve mladi družini sta locirani na skrajnem južnem delu vasi. Podobna situacija kot

na Letenicah se je zgodila v Zalogu, kjer so se v osrednjem delu vasi razpršeno doselili

partnerji domačinov in mlade družine. V Svarijah sicer še vedno prevladujejo sekundarna

bivališča (teh je 32), ki pa se z doseljevanjem pretežno upokojenega in zrelega prebivalstva

spreminjajo v stalna. Doseljenci so kot v vseh naseljih razpršeni po celotnem območju,

nekoliko več jih je v južnem delu zaselka.

50

Slika 44: Grafični prikaz razporeditve doseljevanja v Goričah.

51

Slika 45: Grafični prikaz razporeditve doseljevanja na Letenicah.

52

Slika 46: Grafični prikaz razporeditve doseljevanja v Srednji vasi-Goriče.

53

Slika 47: Grafični prikaz razporeditve doseljevanja v Zalogu.

54

Slika 48: Število doseljencev po občini odselitve.

Vir: Anketa, 2013.

Podatke o kraju predhodnega bivanja je podalo 94.7 % doseljencev. Rezultate analize

prikazuje Slika 48, ki kaže število doseljencev po občini odselitve. Na to območje se je

doseljevalo prebivalstvo iz različnih krajev v Sloveniji, vendar največ iz Gorenjske

statistične regije. Več kot polovica, 54.5 % doseljencev, prihaja iz občine Kranj, od tega

kar 83.5 % iz središča občine in 16.5 % iz ostalih naselij občine. Znotraj Gorenjske regije

je bilo opaznejše doseljevanje še iz občin Škofja Loka, Tržič in Naklo. Iz

Osrednjeslovenske statistične regije se je prebivalstvo doseljevalo predvsem iz Ljubljane in

Medvod. Ena doselitev je zabeležena tudi iz Podravske statistične regije, od koder se je iz

Maribora doselila ena oseba. Kot posebnost lahko omenimo dve doseljenki na Letenicah,

ki izhajata iz Rusije.

Slika 49: Delež doseljencev v KS Goriče po tipu območja prejšnjega bivališča.

Vir: Anketa, 2013.

55

Delež mestnih doseljencev je izrazito visok v vseh naseljih (z izjemo Srednje vasi). Ti

rezultati potrjujejo tezo, da se na obravnavano območje doseljuje predvsem mestno

prebivalstvo, ki teži iz mest na podeželje (Slika 49).

Slika 50: Doseljenci po skupini in letu doselitve v KS Goriče.

Vir: Anketa, 2013.

Če časovni okvir doseljevanja razdelimo na dve obdobji, tj. na obdobje od 1991-2000 in

obdobje od 2001-2013, lahko vidimo, da je bil obseg doseljevanja po letu 2000 večji. V

prvem obdobju se je na območje doselilo 41.8 % in v drugem 58.2 % vseh doseljencev.

Višek doseljevanja v KS Goriče je bil med letoma 2008 in 2010, ko se je na to območje

doselilo skupno 23.8 % vsega doseljenega prebivalstva. Nekoliko večje število doseljenih

je bilo še v letih 1996, 2000, 2003, 2006 in 2012. Umiritev doseljevanja je KS Goriče

doživela v letih 1994, 2001 in 2011, ko se je število doseljencev zmanjšalo na 1-2 doseljeni

osebi/leto.

Ob tem nas je zanimala tudi časovna in številčna razporeditev posameznih tipov

doseljenih, predvsem mladih gospodinjstev (Slika 50). Od leta 2000 dalje se je na to

območje doselilo 31 družin, od tega 35.5 % mladih parov in družin, 19.4 % družin z

šolajočimi otroci ter 41.9 % zrelih in upokojenskih parov. V predhodnem obdobju se je

doselilo 20 družin, od tega 35 % mladih parov in družin, 35 % družin s šolajočimi otroci,

ter 30% zrelih in upokojenskih parov. Težnja povečevanja mladih družin v zadnjem

desetletju v KS Goriče ni izrazita. Doseljevanje mladih družin se v zadnji polovici

proučevanega obdobja namreč ni bistveno povečalo, se je pa zato povečalo zlasti

doseljevanje upokojencev in parov v zrelih letih. Nekoliko drugače je bilo z doseljevanjem

posameznikov. Do leta 2000 se je na to območje samostojno doselilo 19 oseb, od tega 89.5

% k tu živečemu partnerju in 10.5 % oseb v zrelih letih. Po letu 2000 je bilo v KS Goriče

doseljenih 29 oseb, od tega 79.3.1 % k tu živečemu partnerju, 10.4 % samskih mladih ter

56

10.3 % oseb v zrelih in starejših letih. Podatki torej kažejo, da se je doseljevanje zrelih

posameznikov v drugi polovici proučevanega obdobja povečalo, pri čemer se je zmanjšal

delež doseljenih partnerjev na račun doseljevanja samskih mladih. Slednji so se na to

območje doseljevali predvsem zaradi želje po lastni hiši z vrtom v mirnem in čistem

okolju.

Preglednica 12: Razlogi za doselitev v KS Goriče.

št. odg. % št. odg. % št. odg. % št. odg. % št. odg. %

želja po lastni hiši z vrtom 30 51.7 10 52.6 2 25.0 11 45.8 53 48.6

mirno in čisto okolje 23 39.7 10 52.6 3 37.5 13 54.2 49 45.0

bolj "zdravo" okolje za otroke 14 24.1 4 21.1 4 50.0 9 37.5 31 28.4

umik stresnemu načinu življenja v mestu 13 22.4 6 31.6 3 37.5 11 45.8 33 30.3

preko partnerja podedovana nepremičnina/zemljišče 27 46.6 5 26.3 3 37.5 6 25.0 41 37.6

osebno podedovana nepremičnina/zemljišče 3 5.2 3 15.8 2 25.0 1 4.2 9 8.3

cenejša zemljišča 3 5.2 2 10.5 0 0.0 1 4.2 6 5.5

nižji stroški bivanja na podeželju 7 12.1 2 10.5 0 0.0 1 4.2 10 9.2

poslovni razlog 1 1.7 0 0.0 0 0.0 0 0.0 1 0.9

razlogiGoriče Letenice Srednja vas-Goriče Zalog KS GORIČE

Vir: Anketa, 2013. Slika 51: Želja po lastni hiši z vrtom je eden glavnih razlogov za doseljevanje.

Avtorica: Nina Kutnjak, 2014.

Ko smo doseljence povprašali po razlogih za njihovo prihod v KS Goriče, se je izkazalo,

da se je skoraj polovica (48.6 %) za doselitev odločila zaradi želje po lastni hiši z vrtom ter

nekaj odstotkov manj (45 %) zaradi mirnega in čistega okolja (Preglednica 12). Za selitev

zaradi umika stresnemu načinu življenja v mestih se je odločilo le 30.3 % doseljencev,

28.4 % pa se jih je doselilo zaradi bolj »zdravega« okolja za otroke. Pri slednjem nekoliko

izstopa Srednja vas, kjer se je iz tega razloga doselila polovica vprašanih gospodinjstev,

kar ne preseneča, saj se je tam lociralo večje število mladih družin. Doseljencev, ki so

prišli zaradi osebno podedovane nepremičnine ali zemljišča ni veliko (8.3 %). So pa zato

nepremičnino ali zemljišče podedovali njihovi partnerji. Takih gospodinjstev je skupaj

37.6 % in se večinsko nahajajo v Goričah (46.5 %), kjer je bilo prisotnih največ doselitev h

57

partnerju. V teoretičnem delu raziskave smo omenili cenejša zemljišča kot pomemben

dejavnik suburbanizacije, kar pa ne velja v našem primeru, saj se je na to območje iz tega

razloga doselilo le 5.5 % doseljencev, zaradi nižjih stroškov bivanja na podeželju pa le

desetina anketiranih gospodinjstev.

Oskrbne in storitvene dejavnosti

Anketirana gospodinjstva večino oskrbno-storitvenih dejavnosti opravljajo v Kranju (Slika

53). Tam kupujejo predvsem živila in mešano blago ter oblačila in obutev. Zanimiv je

podatek, da se le 34.7 % vprašanih po živila vozi v bližnji Golnik, občasno anketiranci

obiščejo tudi trgovino na Kokrici. Po oblačila in obutev se večji delež gospodinjstev

odpravlja še v Ljubljano, 3 % pa celo v tujino (Trst in Celovec). Podobno velja za pohištvo

in tehnično blago, ki ga doseljenci v večji meri kupujejo v Kranju, manj v Ljubljani, 7.4 %

se jih odpravi po tak nakup v Celovec. Bančne storitve velik delež gospodinjstev opravi v

Kranju, manjši delež pa tudi v Tržiču.

Najbližja pošta se nahaja na Golniku, zato ni presenečenje, da večina to storitev opravi

tam. Anketiranci opravljajo poštne storitve tudi v Kranju, verjetno iz praktičnih razlogov,

saj večina zaradi zaposlitve/šolanja tja dnevno migrira. Predšolski otroci na tem območju

pretežno hodijo v vrtec na Golniku in Trsteniku, le trije otroci obiskujejo vrtec v Kranju.

72.6 % vprašanih se v lekarno odpravi na Mlako, večje število se jih odpravi po zdravila še

v Kranj. Z letom 2011 je Kranj dobil prenovljeno, sodobno knjižnico, ki je zelo privlačna

za obisk. Po knjige se tja odpravlja 86.3 % vprašanih. Manjši delež si knjige sposoja v

ljubljanskih knjižnicah, mednje spadajo predvsem študentje. Zdravnika večina

anketirancev obiskuje v Kranju, nekaj pa jih je zdravnika obdržalo v kraju prejšnjega

prebivališča, kar se vidi v pestrem naboru zgoraj naštetih krajev.

Slika 52: Razporeditev središčnih dejavnosti v KS Goriče.

58

Slika 53: Opravljanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti po kraju.

59

Kakovost bivanja in kakovost okolja

Slika 54: Elementi KS Goriče na katere so doseljenci ponosni.

Vir: Anketa, 2013.

Ob vprašanju »Na kaj ste v naselju oziroma njegovi bližnji okolici ponosni?« je kar 91.8 %

vprašanih izbralo naravo ter mir in urejeno okolico (Slika 54). Na drugo mesto je

anketirano prebivalstvo postavilo šolo, gasilski dom, igrišče, cesto in javno razsvetljavo (z

izjemo Srednje vasi). Na organiziranost, složnost ljudi ter družabne dejavnosti so najbolj

ponosni doseljenci na Letenicah, kjer se je za to kategorijo opredelila polovica anketiranih.

Dobri desetini prebivalstva je všeč, da imajo v naselju gostilno, prav tako pa so veseli, da

imajo urejeno kanalizacijo in telekomunikacijske povezave.

Največji delež vprašanih pogreša trgovino z živili, čeprav se ta nahaja na 2 km oddaljenem

Golniku (Slika 55). 17.4 % prebivalstva je z življenjem na tem območju zadovoljnih in ne

pogrešajo ničesar. Okrog 15 % doseljencev se je pritoževalo nad komunalno ureditvijo in 4

% nad pomanjkanjem razsvetljave. Predvsem je to moteči faktor v novejših zaselkih v

Zalogu in na Letenicah, medtem ko Srednja vas in Goriče s tem nimata problemov.

Doseljenci v Goričah in na Letenicah so večkrat izrazili željo po ureditvi pločnikov v

naselju, veliko je namreč družin s predšolskimi in šolskimi otroci, ki bi se tako lahko bolj

varno sprehajale po naselju. V nadaljevanju je bilo opaziti, da si želijo v naselju tudi več

oskrbnih storitev, kot so vrtec, lekarna, bankomat, slaščičarna, lokal in bencinski servis.

Urejeno otroško igrišče v Goričah je za doseljence v Zalogu in na Letenicah preveč

oddaljen in zato si želijo svojega v kraju bivanja. Problematičen je tudi javni prevoz na

Letenicah, predvsem za šolajoče otroke v zaselku Kamnjek, saj je trenutno avtobusno

postajališče preveč oddaljeno in bi potrebovali prevoz iz središča naselja. Manjši delež

doseljenih se je pritožil še nad cerkvenim zvonenjem, slabim vodovodom in počasnimi

telekomunikacijskimi povezavami. Po mnenju nekaterih se v KS Goriče izvaja premalo

60

družabnih dejavnosti, manjka pa tudi prostor za druženje mladih. Podani sta bili ideji o

gradnji kolesarske steze in razvoju turistične ponudbe, saj krajevna skupnost predstavlja

dobro izhodiščno točko za planinarjenje po Storžiškem pogorju. Hkrati bi bilo nujno

potrebno obnoviti sedanjo gostilno.

Slika 55: Stara in propadajoča gostilna Mici v središču Gorič.

Avtorica: Nina Kutnjak, 2014.

Slika 56: S strani doseljencev izraženi predlogi za izboljšano kakovost življenja v KS Goriče.

Vir: Anketa, 2013.

61

V krajevni skupnosti želijo ostati člani 87.2 % vseh doseljenih gospodinjstev. Željo po

odselitvi so izrazili člani le 7.3 % gospodinjstev, od tega se 6 gospodinjstev nahaja v

Goričah in 2 na Letenicah. Razlogi za željeno odselitev so različni in se navezujejo na željo

po večji ali manjši hiši, težnjo po osamosvojitvi od staršev, osebne razloge, pa tudi na željo

po selitvi v druge kraje v Sloveniji z boljšo možnostjo zaposlitve in večjo izbiro dejavnosti

za otroke. Za 6 gospodinjstev podatka nismo uspeli pridobiti, ti predstavljajo 5.5 % delež

za raziskavo relevantnih gospodinjstev.

5. SKLEP IN KOMENTAR

KS Goriče sestavljajo 4 manjša suburbanizirana in modernizirana podeželska naselja, ki

ležijo v severnem delu kranjske občine. Z lego v termalnem pasu, dobrimi prometnimi

povezavami ter relativno bližino oskrbnih dejavnosti, izobraževalnih ustanov in

zaposlitvenih središč predstavlja kakovostno in privlačno okolje za bivanje. V preteklosti

tipično kmetijsko usmerjeno območje z dobrimi pogoji za obdelovanje, se je po 2. svetovni

vojni z razvojem industrije v Kranju in Tržiču ter zmernim razvojem motorizacije začelo

soočati z deagrarizacijo in vedno večjimi (dnevnimi) migracijami, predvsem v omenjeni

zaposlitveni središči. Z razmahom avtomobilskega prevoza in pojavom sodobnih

suburbanizacijskih procesov usmerjenih z mest na podeželje se je v 80-ih letih 20. stoletja

za KS Goriče pričela doba intenzivnejših selitev raznovrstnih skupin prebivalstva,

predvsem iz mestnih območij ter nastanek proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Postopna

gospodarska, socialna in fiziognomska preobrazba podeželja je močno spremenila vlogo in

funkcije naselij, ki imajo danes izrazito bivalno vlogo in so v določenih pogledih odvisna

od mestnih središč v okolici, predvsem Kranja.

Prebivalstvo KS Goriče že od začetka 2. polovice 20. stoletja močno narašča, še najbolj v

Goričah, kjer se nahaja večina središčnih dejavnosti, zato je naselje doživljalo najbolj

intenzivno zgostitev prebivalstva. Le 9 kilometrska oddaljenost od Kranja ter dober in

razmeroma hiter dostop do avtocestnega in 10. evropskega železniškega koridorja namreč

privabljajo prebivalstvo na to območje. Ob intenzivni stanovanjski gradnji, z viškom v 70-

ih in 80-ih letih 20. stoletja, so se na tem območju oblikovali novi deli naselij ter ločeni

otoki poselitve. Ta težnja se je po rahlem zatišju v prvih letih novega tisočletja nadaljevala.

Primerjava starostnih skupin nakazuje zrel demografski režim z nizkim deležem

starostnikov ter močno prevlado mladega prebivalstva, ki mu sledi prebivalstvo v zrelih

letih. Med mladimi je največ starih med 30 in 34 let, tekom dveh desetletji pa se je

povečalo tudi število predšolskih otrok in otrok v starostni skupini 5-9 let, čemur je možno

slediti tudi v porastu otrok, vpisanih v domačo podružnično osnovno šolo. Izobrazbena

raven prebivalstva KS Goriče se zvišuje, kar dokazuje rast terciarno izobraženega

prebivalstva v vseh naseljih. Tekom zadnjih desetletij se je zvišal delež delovno aktivnega

prebivalstva in tudi delež dnevnih migrantov. Slednji hitro narašča; leta 2002 se je s tega

območja dnevno vozila že več kot polovica prebivalstva. Število gospodinjstev se je tekom

obravnavanega obdobja povečalo, hkrati pa se je spremenila tudi njihova struktura. Nekdaj

prevladujoča gospodinjstva s štirimi in več kot petimi člani so ob sodobnih družinskih

vzorcih zamenjala eno- in dvočlanska gospodinjstva.

Z analizo vprašalnika izvedenega med 15. januarjem in 30. majem 2013, na 189

doseljencih, smo ugotovili, da doseljeno prebivalstvo predstavlja 27.8 % vsega

prebivalstva KS Goriče. Prav tako se tudi deleži doseljencev po posameznih naseljih

62

gibljejo med 25-30 %. Več kot polovica vseh doseljenih gospodinjstev biva v lastni hiši,

kar je v večji meri posledica želje po lastni hiši z vrtom, ki je tudi najpogostejši razlog za

doseljevanje v KS Goriče.

Na proučevano območje se je doseljevalo večinoma mlado prebivalstvo, katerega delež

predstavlja 57.7 % vseh doseljencev KS Goriče. Mladi doseljenci so bili v vseh naseljih (z

izjemo Letenic) zastopani z najvišjim deležem. Najpogostejši tip doselitve znotraj starostne

skupine mladih (do 34 let) kot tudi v celotni krajevni skupnosti je bila doselitev h

partnerju, ki je bila značilna bolj za osrednje dele naselij. Na ta način je v KS Goriče

nastalo 38.2 % anketiranih gospodinjstev, od tega kar polovica v Goričah. 60 % teh si je

domovanje uredilo v hiši partnerjevih staršev, ostali pa so si zgradili lastno hišo. Ta

gospodinjstva so v kratkem času doživela rojstvo otrok in se oblikovala v mlade družine,

kar je opazno skozi obravnavano obdobje, ko se je v KS Goriče rodilo skupno 83 otrok, od

tega pričakovano največ v Goričah. Druga najpogostejša oblika doseljevanja znotraj mlade

populacije so bile doseljene mlade družine z 12.7 % deležem, ki so se selile predvsem v

Goriče in Srednjo vas, kjer predstavljajo kar 75 % delež vseh doseljenih gospodinjstev

naselja. Locirane so tako v osrednjem delu kot na skrajnem južnem delu vasi. Poleg mladih

družin se je doselil še manjši delež mladih parov in posameznikov, tudi v večji meri

lociranih v Goričah.

Doseljevanje se je povečalo po letu 2002 in doseglo višek med letoma 2008 in 2010. Ob

tem se je delež doseljenih mladih družin v zadnjem desetletju povečalo, a ne bistveno. Bolj

kot to se je povečalo doseljevanje upokojencev in parov v zrelih letih. Slednje je

spreminjalo tudi strukturo gospodinjstev krajevne skupnosti. Med doseljenimi

gospodinjstvi sicer prevladujejo dvočlanska gospodinjstva kot posledica večjega

doseljevanja zrelih in upokojenskih parov ali doseljenih družin, preoblikovanih z odhodom

otrok. Po drugi strani pa je doseljevanje družin, partnerjev domačinov in mladih parov

prineslo povečanje tri- in štiričlanskih gospodinjstev, ki so prav tako razmeroma dobro

zastopana.

Na to območje se je selilo izrazito aktivno in zelo dobro izobraženo prebivalstvo s

sekundarno formalno izobrazbo. Relativno visok je tudi delež terciarno izobraženih

doseljencev z večinoma 7. stopnjo izobrazbe. Pri tem imata pomemben delež visoko

izobraženih (8. in 9. stopnja izobrazbe) doseljencev naselji Letenice in Goriče, kar se

posredno izraža tudi v dnevnih migracijah, kjer od petine v Ljubljano usmerjenih migracij,

največji delež odpade na omenjeni dve naselji. Visoko izobraženo prebivalstvo se namreč

praviloma zaposluje v večjih mestih z večjo zgostitvijo terciarnih in kvartarnih dejavnosti.

Z vidika dnevnih migracij je za doseljence najpomembnejše zaposlitveno in izobraževalno

središče Kranj, kamor dnevno migrira 38.2 % šolajočih in zaposlenih anketirancev. Slednji

je pomemben tudi z vidika oskrbe, saj doseljeno prebivalstvo tam opravlja večino oskrbnih

in storitvenih dejavnosti. Največ se jih tja odpravlja po osnovne stvari, kot so živila, tekstil

in obutev, tam opravljajo tudi nakupe pohištva, tehničnega blaga, obiskujejo banko, kino

ali gledališče, prenovljeno knjižnico ter zdravnika. Nekaj jih v Kranju opravlja tudi poštne

storitve, vendar se jih veliko več v ta namen odpravi na pošto v 2 km oddaljen Golnik.

Tam (pa tudi na Trsteniku) je prav tako lociran vrtec, ki ga obiskuje večina predšolskih

otrok. Lekarniške storitve skoraj tri četrtine vprašanih opravlja na Mlaki pri Kranju, nekaj

pa tudi v lekarnah v Kranju. Pri tem jih malo uporablja javni prevoz, saj se jih 71.3 % v

šolo ali v službo vozi z osebnim avtomobilom.

Analiza kakovosti bivanja in okolja je razkrila, da doseljeno prebivalstvo v naselju najbolj

ceni naravo, mir in urejeno naselje, kar je tudi eden izmed pomembnih razlogov za

doselitev. Doseljenci so ponosni na prenovljeno sodobno osnovno šolo ter pripadajoče

63

rekreativne površine, vendar skoraj tretjina v kraju bivanja pogreša trgovino z živili. V

Zalogu in na Letenicah si želijo predvsem boljšo komunalno ureditev ter urejenost cest.

Doseljenci so večkrat izrazili željo po ureditvi pločnikov za bolj varno pot otrok skozi

naselje, motijo jih tudi počasne telekomunikacije. Doseljenci si želijo večje število in bolj

raznovrstne oskrbne storitve, ki so danes sicer relativno blizu, vendar bi jih doseljenci

imeli radi še bližje. Po mnenju nekaterih se v krajevni skupnosti izvaja premalo družbenih

dejavnosti, manjka pa tudi prostor za druženje mladih. Kljub vsem problemom in motečim

dejavnikom pa je doseljeno prebivalstvo v splošnem zadovoljno z življenjem na

proučevanem območju in se v prihodnosti nima namena odseliti drugam.

KS Goriče bo po vsej verjetnosti tudi v nadaljnih letih doživljala rast prebivalstva,

predvsem zaradi naraščajoče suburbanizacije, ki jo spodbuja ugoden mikro in mezo

prometni položaj in velika doživljajska zmožnost naravnega okolja. Znotraj občine Kranj

se predvidevajo telekomunikacijske, komunalne in družbene izboljšave, ki bodo še

povečale privlačnost krajevne skupnosti (priklop na javno vodovodno omrežje, ureditev

cest, dostop do širokopasovnega omrežji, celostno urejanje vasi idr.). Tokove na to

območje bi sicer utegnila nekoliko stabilizirati predvidena gradnja novih stanovanj na

obrobju Kranja ter izboljšanje privlačnosti Kranja, čeprav predvidevamo, da bo želja po

bivanju v lastni hiši z vrtom v naravnem okolju še vedno izrazita. Če KS Goriče ne bo

doživljala velikih pomladitvenih injekcij (doseljevanja mladega prebivalstva), se bo njena

demografska struktura postopno slabšala, kar pomeni naraščanje starejšega prebivalstva.

Pričakovati je predvsem nadaljnje ostajanje mladega prebivalstva v domačem okolju in

posledično doseljevanje njihovih partnerjev. Tam, kjer bo to možno, se bodo slednji

locirali predvsem v hiši staršev oziroma v delu hiše, kjer so nekoč živeli stari starši.

Verjetno se bo tudi v nadaljnih letih pojavljalo oddajanje in prodaja stanovanj, kar bi

utegnilo prinesti doseljevanje novih mladih družin ali drugih socialnih skupin. Ker ni več

veliko razpoložljivih zazidljivih zemljišč, se bo stanovanjska gradnja odvijala bolj v smeri

zgoščevanja zazidave, rušenja starih hiš in poslopji ter nastajanja novih prizidkov.

Z našim delom smo želeli preveriti spodnje hipoteze.

Prvo hipotezo, ki trdi, da sta »postopno izboljšanje prometne in gospodarske

infrastrukture ter razmah motorizacije in tehnologije spremenilo KS Goriče v privlačno in

kakovostno bivalno okolje z značajem spalnega naselja« lahko z omenjeno raziskavo v

celoti potrdimo.

Druga hipoteza je predpostavljala, da je »v zadnjih dveh desetletjih obravnavana krajevna

skupnost postala privlačna za doseljevanje predvsem mestnega prebivalstva, med katerim

zaznamo (1) mlade, ki se večinoma doseljujejo k partnerjem, (2) povratnike, ki se vračajo v

svoj rodni kraj, (3) starostnike, ki se ob upokojitvi umikajo v podeželsko okolje. Predvsem

v zadnjem desetletju je opazno povečano doseljevanje mladih družin zaradi želje po stiku z

naravo in večji socialni varnosti«. To predpostavko lahko v celoti potrdimo. Delež

prebivalstva, doseljenega iz mestnega okolja, je namreč izjemno visok (71.4 %). Z

anketami smo prav tako prepoznali vse naštete skupine, h katerim pa moramo obvezno

prišteti tudi doseljeno zrelo prebivalstvo.

V tretji hipotezi smo predpostavljali, da so »prometna dostopnost, lega v termalnem pasu,

izjemna naravna privlačnost in doživljajska zmožnost ter relativna bližina večjih oskrbnih,

zaposlitvenih in izobraževalnih središč glavni motivi doseljevanja v KS Goriče«.To

hipotezo lahko potrdimo, saj smo tekom raziskave dokazali, da se je z izboljšano

dostopnostjo doseljevanje začelo intenzivirati. Novejše tendence po bivanju v naravnem

64

okolju pa smo dokazali z vprašalnikom, kjer se je za ta razlog opredelilo 45 % doseljencev.

Ob tem je potrebno dodati, da je to drugi najpogostejši razlog doselitve, saj se je 48.6 %

doseljenih gospodinjstev za doselitev odločilo zaradi želje po lastni hiši z vrtom.

Četrta hipoteza pa je predvidevala, da je »doseljevanje neavtohtonih prebivalcev z zelo

različnimi interesi prineslo zapletene medsebojne odnose, ki se izražajo z vse večjim

individualizmom. Novoselci se praviloma ne vključujejo v kulturno-družabno življenje«. Te

hipoteze nismo neposredno dokazali z vprašalnikom, temveč z opazovanjem realnega

stanja skozi večletno bivanje v krajevni skupnosti. Odnosi med doseljenim in domačim

prebivalstvom so zelo raznovrstni. Predvsem za doseljene družine je značilen

individualizem, ki se odraža z neodzivnostjo na različne pobude domačinov in z izrazitim

umikanjem v svoje okolje. Tovrstno obnašanje je ob sodobnem hitrem tempu življenja

postalo značilno celo za nekatere domačine. Po drugi strani nekateri doseljeni partnerji

domačinov veliko bolje sodelujejo z lokalno skupnostjo (celo bolje od nekaterih

domačinov) in v želji po bolj pestrem družabno-kulturnem dogajanju organizirajo

mladinska srečanja, srečanja mladih družin, verska srečanja idr. Obravnavana preobrazba ni značilna le za KS Goriče, saj so sorodni procesi in z njimi

preobrazba zajeli tudi večino naselij termalnega pasu v Osrednji Gorenjski.

6. SUMMARY

Local community of Goriče as part of Kranj municipality (Gorenjska region, Slovenia)

consists of four small suburbanised and modernized rural settlements, located in the

attractive environment of thermal belt, with very good accessibility and relative proximity

of basic supply services, educational institutions and employment centres which all

together form a high qualitative residential rural area. At the beginning of the 1980s a

period of intense migration flows of diverse populations has started along with the

development of production and service facilities in rural areas. The net population of this

area began to rise sharply mostly due to in-migration, which was evident in the intensive

construction works in 1970s and 1980s with new parts of the villages or isolated islands of

new settlers. The local community has mature demographic regime (2014) with a low

proportion of elderly people and a strong domination of young population. Among young

populations, the cohort 30-34 years prevails. Consequently also the number of pre-school

children and children aged 5-9 years increased sharply in the last two decades, the latter

being visible also by the rise of pupils enrolled in the local branch elementary school. The

formal educational level of the community members increases, as evidenced by the growth

of population with tertiary education in all settlements. During the past decades also the

share of the working-age population and the share of commuters have increased rapidly.

The total number of households increased and the changes in their structure have led to the

dominance of one- and two-member households.

The analysis of the questionnaire carried out between 15 January and 30 May 2013,

included 189 immigrants, and indicates that young populations (up to 34 years) represent

27.8 % of the total community´s population. More than a half of surveyed households live

in their own house (the usual driver to in-migrate in the area). In the surveyed area the in-

migrated young populations represent 57.7% of all immigrants. Mostly they consist of (1)

young couples with one partner from the area and their children, (2) the in-migrated young

families (12.7%) and (3) young couples and individuals. The in-migration has increased

65

enormously since 2002 and reached its peak between 2008 and 2010. Another important

phenomenon has occurred: the immigration of retirees and couples in their mature years,

which resulted in the dominance of two-member households in the study area. On the other

hand, the immigration of young populations contributes to an increase in three-and four-

member households. The most important gravitation centre (actually also the regional

centre of Gorenjska region) for employment and educational purposes of in-migrated

populations is Kranj. The latter is also important regarding supply as in-migrant

populations perform the majority of care and service activities, such as purchases of

furniture, technical goods, visit the bank, cinema or theatre, renovated library and medical

service there. Pharmacy services to in-migrants are provided mostly at Mlaka (few

kilometres away on the road to Kranj), postal services in Golnik (2 kilometres away),

nursery and kindergarten in Golnik and Trstenik. Analysis of the quality of life and the

environment has revealed that in-migrant population in the surveyed villages mostly

appreciate nature, peace and tidy villages, which are also important reasons for in-

migration. Immigrants expect higher number and more diverse supply services, especially

appropriate local grocery as well as better public utility regulation, regulation of roads,

faster telecommunications, and regulation of sidewalks. Despite all the problems detected

and deficient elements, the in-migrated populations are generally very satisfied with life in

the study area and in the future they have no intention to relocate.

In subsequent years the local community of Goriče is likely to experience population

growth, mainly due to the high natural and social amenities generating further processes of

suburbanization, encouraged by the favourable micro- and meso-transport position. It is to

be expected the further retention of young people in their home environment and,

consequently, the in-migration of their partners. But if the community would not

experience major rejuvenating injections of young in-migration populations, its

demographic structure shall be gradually deteriorated in the form of population ageing.

7. VIRI IN LITERATURA

Alpetour, 2014. Avtobusni vozni redi. URL:

http://www.alpetour.si/index.php?page=vozni_redi&item=13 (Citirano 5.9. 2014).

Arhiv Republike Slovenije, Franciscejski kataster za Kranjsko, 1826. URL:

http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=225797 (Citirano 4.1.2014).

Atlas okolja. Agencija RS za okolje. Povprečna letna višina korigiranih padavin 1971-

2000. URL: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

(Citirano 4.9. 2014).

Benkovič Krašovec, M., Batagelj, V., 2006. Centralna naselja na podeželju v Sloveniji.

Geografski obzornik, 53, 3, str. 10-18.

Bole, D., Petek, F., Ravbar, M., Repolusk, P., Topole, M., 2007. Spremembe pozidanih

zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih. Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika

ZRC SAZU, Založba ZRC, 148 str.

66

Cunder, T., Lampič, B., 2013. Strukturne spremembe in trajnostna naravnanost kmetijstva

na Gorenjskem. V: Gorenjska v obdobju glokalizacije. Bled, Oddelek za geografijo

Filozofske fakultete, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 365

str.

Dolenc, D., 2012. Mednarodni dan družin, Slovenija, 2012. Statistični urad Republike

Slovenije. URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4686 (Citirano 1.8. 2014).

Dolenc, D., Miklič, E., Razpotnik, B., Šter, D., Žnidaršič, T., 2013. Ljudje, družine,

stanovanja. Registrski popis 2011. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 83 str.

Drozg., V., 1995. Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica, 27, 183

str.

Gajič, D., Otvoritev ceste. Podružnična šola Goriče. Osnovna šola Simona Jenka Kranj.

URL: http://www2.arnes.si/~osljsjgor/podatki/otvoritev_ceste.htm (Citirano 1.6. 2014).

Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času, 1998. Fridl, J., Kladnik, D., Orožen

Adamič, M., Belec, B., Drozg, V. (ur.). Ljubljana, DZS, 360 str.

Halfacree, K., 1997.Contracting roles for the post-productivist countryside. A postmodern

perspective on counterurbanisation. V: Cloke, P., Little, J. (ur.). Contested Countryside

Cultures: otherness, marginalisation and rurality. London, Routledge, str. 67-90.

Hočevar, M., Uršič, M., 2007. Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana, Fakulteta za

družbene vede; Založba Hermina Kranjc, 128 str.

iObčina Kranj. Kaliopa. URL: (Citirano 7.9. 2014).

Kladnik D., 1999. Leksikon geografije podeželja. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 318 str.

Kladnik, D., Ravbar., M., 2003. Členitev slovenskega podeželja (prispevek k usmerjanju

skladnega regionalnega razvoja). Ljubljana, Založba ZRC, 196 str.

Klemečnič, M.M., 2010. Podeželska idila ali koma slovenskega tradicionalnega podeželja.

V: Podeželje na preizkušnji – jubilejna monografija ob upokojitvi izrednega profesorja dr.

Antona Prosena. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo; Geodetski inštitut

Slovenije, str. 24-29.

Klemenčič, M. M., 2005. Nova razvojna strategija pokrajinsko homogenih obrobnih

območij Slovenije. Dela, 24, str. 185-193.

Klemenčič, M. M., 2006. Razvojne strukture slovenskega podeželja. Gradivo za sejo

Sosveta za regionalne statistike. Ljubljana, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za

geografijo. URL: www.stat.si/doc/sosvet/sosvet_18/sos18_s568-2006.doc (Citirano 26.3.

2014).

67

Klemenčič, M.M., 1995. Krajevna identiteta na primeru srednje in zgornje Gorenjske.

Dela, 11, str. 47-57.

Klemenčič, M.M., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., 2008. Življenjska (ne)moč obrobnih

podeželskih območij v Sloveniji. Ljubljana, Oddelek za geografijo, Znanstvena založba

Filozofske fakultete, 148 str.

Klemenčič, V., 2002. Procesi deagrarizacije in urbanizacije Slovenskega podeželja. Dela,

17, str. 7-21.

Klemenčič, V., 2005. Poskus opredelitve sodobnih problemov razvoja kulturne pokrajine

slovenskega podeželja. Dela, 24, str. 171-184.

Klep, J., Kramberger, A., Marn, S., Modlic, Ž., Tršinar, I., 1985. Pod Storžičem.

Monografija krajevnih skupnosti Golnik, Goriče, Tenetiše, Trstenik. Ljubljana, Zavod SR

Slovenije za statistiko, 126 str.

Kovačič M., Gosar, L., Fabijan, R., Perpar, T., Gabrovec, M., 2000. Razvojno-tipološka

členitev podeželja v Republiki Sloveniji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za

agronomijo, Inštitut za agrarno ekonomiko, 129 str.

Kuhar, M., Ule, N. M., 2002. Družina kot projekt. Družinske usmeritve mladih v Sloveniji.

Socialna pedagogika, 6, 3, str. 309-334.

Kutnjak, N., 2013. Anketa: Novejše težnje doseljevanja na podeželje (osebni vir, 30.5.

2013). Goriče, Letenice, Srednja vas-Goriče, Zalog.

Lah I., 2007. Kakovost življenja starostnikov v Evropi. Magistrsko delo. Ljubljana,

Univerziteta v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 123 str. URL: http://dk.fdv.uni-

lj.si/magistrska/pdfs/mag_Lah-Ida.PDF (Citirano 2.8. 2014).

Lah, L., 2012. Mednarodni dan mladih 2012. Statistični urad Republike Slovenije. URL:

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4883 (Citirano 12.9. 2014).

Lah, L., Svetin, I., 2012. Mladi v Sloveniji, 2011. Statistični urad Republike Slovenije.

URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5114 (Citirano 12.9. 2014).

Lavrič, M., Flere, S., Tavčar Krajnc, M., Klanjšek., R., Musil., B., Naterer, A., Kirbiš, A.,

Divjak, M., Lešek, P., 2011. Mladina 2010. Družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana,

Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino in založba Aristej, 599 str.

Leksikon geografije podeželja, 1999. Kladnik, D., Gosar, L., Prosen, A (ur.). Ljubljana,

Inštitut za geografijo, 318 str.

Marcouiller, D., Lapping, M., Furuseth, O., 2011. Rural Housing, Exurbanization, and

Amenity-driven Development. Contrasting the »Haves« and the »Haves Nots«. Farnham,

Ashgate, 280 str.

68

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Evidenca zavodov in programov. Podatki o

vpisu za Osnovno šolo Simona Jenka Kranj Podružnica Goriče. URL:

https://krka1.mss.edus.si/registriweb/ZavodPodatki.aspx?ZavodID=978 (Citirano 20.6.

2014).

Mladi v Sloveniji, 2009. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 127 str.

Ogrin, D., Vysoudil, M., Ogrin M., 2013. Splošne podnebne razmere Gorenjske in lokalno

podnebje Kamniške Bistrice. V: Gorenjska v obdobju glokalizacije. Bled, Oddelek za

geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Znanstvena založba Filozofske

fakultete Univerze v Ljubljani, 365 str.

Oseli, M., 2009. Funkcija počitniških bivališč na podeželju: primerjava stanja v občinah

Cerklje na Gorenjskem in Komen. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta,

Oddelek za geografijo, 110 str.

Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 1961. URL:

http://www.stat.si/publikacije/pub_popisne_prva.asp (Citirano 20.7. 2014).

Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 1971. URL:

http://www.stat.si/publikacije/pub_popisne_prva.asp (Citirano 20.7. 2014).

Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 1981. URL:

http://www.stat.si/publikacije/pub_popisne_prva.asp (Citirano 20.7. 2014).

Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 1991. URL:

http://www.stat.si/publikacije/pub_popisne_prva.asp (Citirano 20.7. 2014).

Popis 2002. Statistični urad Republike Slovenije, URL:

http://www.stat.si/popis2002/si/default.htm (Citirano 12.9. 2014).

Potočnik Slavič, I., 2010. Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. Oddelek za

geografijo. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 131

str.

Potočnik Slavič, I., 2010. Geografski vidik obrtno-poslovnih con na slovenskem podeželju.

IB Revija, 44, 1, str. 43-55.

Potočnik Slavič, I., 2010. Podeželani in starejši (ne)podeželani. V: Zavodnik Lamovšek,

A., Fikfak, A., Barbič, A. (ur.). Podeželje na preizkušnji – jubilejna monografija ob

upokojitvi izrednega profesorja dr. Antona Prosena. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo

in geodezijo, v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije, str. 102-108.

Prepar, A., Kastelec, D., Udovič, A., 2013. Pojasnjevanje razvojnih razlik v Sloveniji s

pomočjo multivariatnih statističnih metod. V: Nove razvojne perspektive. Nered, J., Perko,

D., Razpotnik Viskovič, N. (ur.). Ljubljana, Založba ZRC, str. 11-22.

69

Priročni krajevni leksikon Slovenije. 1996. Černe, A., Orožen Adamič, M., Perko, D.,

Kladnik, D. (ur.). Ljubljana, DZS, 376 str.

Ravbar, M. 2005. "Urban sprawl" - popačena slika (sub) urbanizacije v Sloveniji.

Geografski vestnik, 77, 1, str. 27-36.

Ravbar, M., 2009. Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in naložbe. Ljubljana,

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 139 str.

Razpotnik , B., 2010. Prebivalstvo, Slovenija, 2008 – revidirani podatki. Statistični urad

Republike Slovenije. URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2915 (Citirano 20.6.

2014).

Rebernik, D., 2004. Sodobni urbanizacijski procesi. Od suburbanizacije do reurbanizacije.

Geografski vestnik, 76, 2, str. 53-63.

Rebernik, D., 2011. Geografija naselij. Oddelek za geografijo (prva izdaja). Ljubljana,

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 295 str.

Slovenija – Program razvoja podeželja (nacionalni). 2014. Ministrstvo za kmetijstvo in

okolje, 11 str.

Statistični urad Republike Slovenije, 2013. Spremembe območij občin. URL:

http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_obcine.asp (Citirano 7.6. 2014).

Statistični urad Republike Slovenije. URL: www.stat.si (Citirano 9.9. 2014)

UNESCO, 2007. Migrant Integration in Rural Areas – Evidence from New Countries of

Immigration. International Journal on Multicultural Societies (IJMS). 9, 1, 130 str. URL:

http://unesdoc.unesco.org/images/0015/001538/153803e.pdf (Citirano 22.5. 2014).

Uradni list RS, št. 76/2003, 2003. ODLOK o prostorskih sestavinah dolgoročnega in

družbenega plana za območje Mestne občine Kranj. URL: http://www.uradni-

list.si/1/content?id=44729 (Citirano 5.9. 2014).

Uradni list RS, št. 96, 2007. Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in

subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (uradno

prečiščeno besedilo) (ZNSVS—UPB2). URL: http://www.uradni-

list.si/1/content?id=82776 (Citirano 2.8. 2014).

Urbanc, M., 1998. Kmetijsko obremenjevanje okolja na Gorenjskih Dobravah v energetski

luči na primeru naselij Goriče, Letenice in Srednja vas. Geografski zbornik, 38, 158 str.

Urbanc, M., Kos, M., Pavlin Torč, M., Urbanc, A., 1999. Goriška šola in njeni ljudje v

toku časa. Goriče, Krajevna skupnost Goriče, 64 str.

Zaplotnik, C., 2014. Vodna zajetja v KS Goriče (osebni vir, 12.9. 2014). Goriče.

70

Žnidaršič, T., 2005. Družine v Sloveniji. Statistični urad Republike Slovenije. URL:

http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=549 (Citirano 12.9. 2014).

8. SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC

8.1. Seznam slik Slika 1: Geografska lega obravnavanega območja. ....................................................................................... 5

Slika 2: Geografski prerez KS Goriče........................................................................................................... 5

Slika 3: Pogled na KS Goriče z najvišje ležečega zaselka Svarije. ................................................................. 6

Slika 3: Model družbenogeografskih značilnosti Krajevne skupnosti Goriče. ................................................ 7

Slika 5: Karta selitvenega prirasta med občinami za leto (2011). ................................................................. 13

Slika 6: Novogradnja (desno) ob ohranjeni tradicionalni hiši (levo), Srednja vas-Goriče. ............................ 17

Slika 7: Število prebivalstva nemestnih in mestnih območij v Sloveniji za izbrana leta. ............................... 18

Slika 8: Prvo sekundarno počitniško bivališče v zaselku Svarije, zgrajeno leta 1969. .................................. 19

Slika 9: Upadanje števila mladih (15-34 let) v Sloveniji, v obdobju 1990-2014. .......................................... 20

Slika 10: Struktura mladih (15-29 let) v Sloveniji glede na tip naselja (2000 in 2010). ................................ 22

Slika 11: Notranje selitve po starosti selilcev za Slovenijo med 1990 in 2012.............................................. 22

Slika 12: Notranje selitve po lokaciji selitve za občino Kranj med 1995 in 2013. ........................................ 23

Slika 13: Notranje selitve starostne skupine 0-4 let in 30-39 let v Sloveniji (1990-2012). ............................ 25

Slika 14: Delež posameznega tipa mlade družine v Sloveniji ( 2011). ......................................................... 25

Slika 15: Naraščanje števila starostnikov (60+ let) v mestnih in nemestnih naseljih Slovenije po popisnih letih

(1991, 2002 in 2014). ................................................................................................................................ 26

Slika 16: Gibanje števila prebivalstva v KS Griče po popisnih letih med 1830 in 2013. ............................... 27

Slika 17: Starostna piramida KS Goriče za leto 2014. ................................................................................. 29

Slika 18: Število mladih v KS Goriče v popisnih letih 1991 in 2014. .......................................................... 30

Slika 19: Gibanje števila vpisanih otrok v osnovno šolo Goriče. ................................................................. 31

Slika 20 in 21: Nekdanja 3-letna (1914) in današnja 5-letna podružnična šola Simona Jenka Goriče z novo

telovadnico. ............................................................................................................................................... 31

Slika 22: Novo otroško in staro prenovljeno igrišče v Srednji vasi-Goriče................................................... 32

Slika 23: Izobrazbena struktura prebivalcev KS Goriče, po naseljih. ........................................................... 33

Slika 24: Naraščanje števila dnevnih migrantov od 1961 do 2002 v KS Goriče. .......................................... 34

Slika 25: Spreminjanje rabe tal v katastrski občini Srednja vas. .................................................................. 37

Slika 26: Spreminjanje rabe tal v katastrski občini Goriče........................................................................... 38

Slika 27 in 28: Osrednji del Gorič s cerkvijo Sv. Andreja leta 1916 in danes. .............................................. 39

Slika 29 in 30: Goriče v fazi širitve v 70ih letih 20. stoletja in danes. .......................................................... 39

Slika 31: Gospodinjstva po vrsti stalnega prebivališča. ............................................................................... 41

Slika 32: Prikaz spreminjanja strukture gospodinjstev v KS Goriče. ........................................................... 42

Slika 33: Gospodinjstva z doseljenci po številu članov v KS Goriče. .......................................................... 42

71

Slika 34: Starostna struktura doseljencev glede na starost ob doselitvi. ....................................................... 43

Slika 35: Število doseljencev v KS Goriče po stopnji izobrazbe. ................................................................. 44

Slika 36: Število doseljencev KS Goriče po statusu aktivnosti ob doselitvi. ................................................ 44

Slika 37: Število doseljencev po kraju zaposlitve oziroma šolanja............................................................... 45

Slika 38 in 39: Proizvodni dejavnosti Element PVC okna in vrata d.o.o. (Srednja vas-Goriče) ter Štern d.o.o.

(Goriče)..................................................................................................................................................... 46

Slika 40: Delež doseljencev KS Goriče po spolu in naselju (2013). ............................................................. 47

Slika 41: Število doseljencev po glavnih treh starostnih skupinah. .............................................................. 47

Slika 42: Delež obravnavanih gospodinjstev po tipu doselitve. ................................................................... 48

Slika 43: Število otrok v KS Goriče rojenih po prihodu doseljencev. .......................................................... 49

Slika 44: Grafični prikaz razporeditve doseljevanja v Goričah. ................................................................... 50

Slika 45: Grafični prikaz razporeditve doseljevanja na Letenicah. ............................................................... 51

Slika 46: Grafični prikaz razporeditve doseljevanja v Srednji vasi-Goriče. .................................................. 52

Slika 47: Grafični prikaz razporeditve doseljevanja v Zalogu. ..................................................................... 53

Slika 48: Število doseljencev po občini odselitve........................................................................................ 54

Slika 49: Delež doseljencev v KS Goriče po tipu območja prejšnjega bivališča. .......................................... 54

Slika 50: Doseljenci po skupini in letu doselitve v KS Goriče. .................................................................... 55

Slika 51: Želja po lastni hiši z vrtom je eden glavnih razlogov za doseljevanje. ........................................... 56

Slika 52: Razporeditev središčnih dejavnosti v KS Goriče. ......................................................................... 57

Slika 53: Opravljanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti po kraju. ............................................................... 58

Slika 54: Elementi KS Goriče na katere so doseljenci ponosni. ................................................................... 59

Slika 55: Stara in propadajoča gostilna Mici v središču Gorič. .................................................................... 60

Slika 56: S strani doseljencev izraženi predlogi za izboljšano kakovost življenja v KS Goriče. .................... 60

8.2. Seznam preglednic Preglednica 1: Sodobna podeželska naselja in njihove opredelitve. ............................................................. 14

Preglednica 2: Naravno in selitveno gibanje v KS Goriče (1991-2013). ...................................................... 28

Preglednica 3: Številčni in deležni prikaz treh glavnih starostnih skupin v KS Goriče (2014). ..................... 30

Preglednica 4: Število in delež prebivalstva po aktivnosti. .......................................................................... 33

Preglednica 5: Delež dnevnih migrantov v KS Goriče. ............................................................................... 34

Preglednica 6: Gospodinjstva v KS Goriče po številu članov (1991 in 2011). .............................................. 35

Preglednica 7: Gospodinjstva po številu članov in povprečni velikosti le-teh v KS Goriče........................... 35

Preglednica 8: Stanovanja v KS Goriče po letu izgradnje. ........................................................................... 36

Preglednica 9: Število naseljenih in nenaseljenih stanovanj v KS Goriče. .................................................... 36

Preglednica 10: Število in delež v anketah zajetih gospodinjstev. ................................................................ 40

Preglednica 11: Število in delež zajetega prebivalstva ter doseljencev po naseljih. ...................................... 46

Preglednica 12: Razlogi za doselitev v KS Goriče. ..................................................................................... 56

72

Izjava o avtorstvu

Podpisana Nina Kutnjak izjavljam, da je zaključna seminarska naloga v celoti moje

avtorsko delo ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi

standardi in veljavno zakonodajo.

Ljubljana, 23. september 2014 Nina Kutnjak

73

9. PRILOGE

ANKETA: Novejše težnje doseljevanja na podeželje (Goriče) Pozdravljeni,

Sem študentka geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in v svoji zaključni seminarski nalogi raziskujem doseljevanje različnih socialnih skupin na območju Krajevne skupnosti Goriče. Da bi v povezavi s to

problematiko pridobila čim bolj natančne podatke, vas lepo prosim, če mi naklonite nekaj minut in izpolnite

anketo spodaj. Anketa je anonimna in vam bo vzela 5 minut. Povzetki rezultatov bodo uporabljeni v mojem

zaključnem delu.

1. PODATKI O BIVANJU:

Označi kraj in vrsto stalnega bivališča?

Letenice Goriče Srednja vas - Goriče Zalog

lastna hiša

lastno stanovanje

podnajemniško stanovanje

hiša staršev

drugo: __________________

2. PODATKI O GOSPODINJSTVU:

Osnovne značilnosti članov gospodinjstva?

člani

gospodinjstva starost spol

izobrazba

poklic (šolajoči - vrsta

šole)

kraj zaposlitve,

šolanje

1 - anketiranec

2 - anketiranec

3 - anketiranec

4 - anketiranec

5 - anketiranec

6 - anketiranec

7 - anketiranec

8 - anketiranec

3. DOSELJEVANJE

KDAJ in OD KJE ste se priselili v Krajevno skupnost Goriče?

__________________________________________________________________________

Kakšen tip doseljenca ste?

doseljenec, ki se je priselil k že tu živečemu partnerju

doseljena mlada družina

doseljenec srednjih let

doseljeni upokojenec

povratnik (v preteklosti živel tukaj, se odselil ter kasneje vrnil)

drugo:__________________________________________

74

Razlogi za doselitev v Krajevno skupnost Goriče? (možnih je več odgovorov)

želja po lastni hiši z vrtom

mirno in čisto okolje

bolj "zdravo" okolje za otroke

umik stresnemu načinu življenja v mestu

podedovano zemljišče

podedovana nepremičnina

cenejša zemljišča

nižji stroški bivanja na podeželju

drugo:________________________________________________________________________

4. OSKRBNE-STORITVENE DEJAVNOSTI

Kje uporabljate naslednje oskrbne in storitvene dejavnosti? Rangirajte tudi kako pogosto se

odpravite v naselje kjer jih opravite!

do 3 naselja

naselje pogostost naselje pogostost naselje pogostost

živila in mešano

blago

oblačila in obutev

pohištvo, tehnično

blago

banka

pošta

vrtec

lekarna

knjižnica

kino

gledališče

zdravnik Pogostost: 1 – vsak delavnik, 2 – nekajkrat tedensko, 3 – nekajkrat mesečno, 4 – drugo ______________________

5. ZAPOSLITEV IN ŠOLANJE

Kje ste zaposleni in kako pridete do delovnega mesta? (odgovarjajo samo zaposleni)

v kraju

bivanja

izven kraja

bivanja

oddaljenost (km) čas (min) način

do 2 2-20 nad 20 do 15 15-30 nad 30

1

2

3

4

5 Način: 1 – avtobus, 2 – osebni avtomobil, 3 – motor, 4 – vlak, 5 - kolo

75

Kje se šolate in kako pridete do šole? (odgovarjajo samo šolajoči)

v kraju

bivanja

izven kraja

bivanja

oddaljenost (km) čas (min) način

do 2 2-20 nad 20 do 15 15-30 nad 30

1

2

3

4

5 Način: 1 – avtobus, 2 – osebni avtomobil, 3 – motor, 4 – vlak, 5 - kolo

6. OSTALA VPRAŠANJA

Na kaj ste v naselju oziroma v njegovi bližnji okolici ponosni?

narava, mir, urejeno naselje, naravni spomenik

cerkev, kulturne znamenitosti, zgodovinska, kulturna in etnološka dediščina

organiziranost, složnost ljudi, društva, običaji

šola, gasilski dom, igrišče, cesta, javna razsvetljava

gostilna, turistični objekt, turistična pot

drugo (npr. kanalizacija, telefon, mirno življenje, delo, trgovina,...)

Kaj v naselju pogrešate?

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________

Se imate v bližnji prihodnosti namen odselili drugam? Če je odgovor pritrdilen navedite

razloge za to odločitev?

_______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________

Vaši odgovori so zelo pripomogli k pridobitvi podatkov za moje zaključno delo. Za vaše sodelovanje v anketi

se vam iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!

Nina Kutnjak