UNIVERZA V LJUBLJANIpefprints.pef.uni-lj.si/5378/1/Diploma_Urdih_Avgust.pdf · 2018-09-25 · na svetu. Definicija pravi, da je debelost kronična bolezen, za katero je značilno

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

TIMEA URDIH

VPLIV KETOGENE DIETE NA TELESNO MASO IN POČUTJE

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOLOGIJA - GOSPODINJSTVO

TIMEA URDIH

Mentor: doc. dr. STOJAN KOSTANJEVEC

Somentorica: asist. MARTINA ERJAVŠEK

VPLIV KETOGENE DIETE NA TELESNO MASO IN POČUTJE

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

IZJAVA O AVTORSTVU

Izjavljam, da sem diplomsko nalogo izdelala samostojno pod mentorstvom doc. dr. Stojana

Kostanjevca in somentorstvom asist. Martine Erjavšek.

Timea Urdih

Povzetek

Ketogena dieta je bila prvotno uporabljena za zdravljenje otrok z epilepsijo v bolnišnicah, v

zadnjem času pa je zelo priljubljen način prehranjevanja za hujšanje. Temelji na visokem vnosu

prehranskih maščob (vsaj 75 % dnevnega energijskega vnosa), zmernem vnosu beljakovin

(približno od 10 do 15 % dnevnega energijskega vnosa) in zelo nizkem vnosu ogljikovih

hidratov (največ 50 g dnevno, zaužitih z zelenjavo). To vzpodbudi telo, da namesto glukoze kot

vir energije uporablja maščobe.

Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti vpliv ketogene diete na izgubo telesne mase, apetit,

željo po ostali hrani in splošno počutje ter ugotavljanje odnosa do ketogene diete oseb, ki se

prehranjujejo po načelih te diete.

V empiričnem delu raziskave sem s spletno anketo, ki je bila objavljena na spletni strani

www.1ka.si, pridobila odgovore 205 posameznikov, ki se prehranjujejo s ketogeno dieto.

Rezultati raziskave so pokazali, da uporabniki ketogene diete kljub majhni športni aktivnosti

zmanjšajo telesno maso, predvsem v prvih mesecih diete. Z rezultati so zadovoljni, se dobro

počutijo in nimajo težav z lakoto ali željo po ostali hrani in prigrizkih.

Na podlagi rezultatov sklepam, da so posamezniki, ki hujšajo s ketogeno dieto, zadovoljni z

rezultati hujšanja in učinkovitostjo ketogene diete za hujšanje. Potrebne so dodatne raziskave

glede dolgoročnega vpliva takšne prehrane na zdravje. Ocenjujem, da uporabniki diete

pridobijo premalo strokovnih informacij o dieti in bi se morali posvetovati z dietetikom in

zdravnikom, ki bi spremljala njihovo prehransko in zdravstveno stanje. Ketogena dieta je zelo

specifičen način prehranjevanja in njeno delovanje je zelo kompleksno, zato se morajo

uporabniki diete dobro seznaniti z dieto in njenim delovanjem na telo, pomembno pa je tudi

strokovno vodenje uporabnika diete.

Ključne besede: ketogena dieta, debelost, hujšanje, način prehranjevanja, zdravje.

http://www.1ka.si/

Abstract

The ketogenic diet was originally used to treat children with epilepsy in hospitals but recently

it is a very popular diet for weight loss. It is based on high intake of dietary fats (at least 75%

of daily energy intake), moderate protein intake (approximately 10 to 15% of daily energy

intake) and very low intake of carbohydrates (maximum 50g per day consumed by vegetables).

This stimulates the body to use fat as a source of energy instead of glucose.

The objectives of my thesis was to research the effects of the ketogenic diet on weight loss,

appetite, the desire for other foods and general well-being, and the determination of the attitude

towards a ketogenic diet in people eating according to the principles of a ketogenic diet.

In the empirical part of the research, I obtained 205 answers on questions about the effect of

ketogenic diet on individuals eating in this way through a web survey published on www.1ka.si.

I was interested in how many kilograms they lost, how they feel, what their personal doctor

thinks about ketogenic diet, where they obtain informations about the diet, how much they agree

with some health claims, which foods they consider healthy for consumption and what are the

reasons they have chosen this type of diet.

I have found that despite the minimal sporting activity the respondents lose a lot of pounds,

especially during the first months of the diet. They are satisfied with the results, feel well and

have no problems with hunger or desire for other food and snacks.

Based on the results, I concluded that the ketogenic diet is very suitable for weight loss and

certainly worth more attention in clinical practice. However, further research is needed on the

long-term impact of ketogenic diet on health. I estimate that diet users get insufficient

professional information about the diet and should consult a dietitian and a doctor to monitor

their nutritional and health status. Ketogenic diet is a very specific diet, and its functioning is

extremely complex, so dieters should be well acquainted with the diet and its action on the

body. It is also important that they are led by expert in this field.

Key words: ketogenic diet, obesity, weight loss, diet, health.

Zahvala in posvetilo

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu in somentorici asist. Martini Erjavšek

za vso strokovno pomoč in podporo pri izdelavi diplomske naloge ter za vse znanje, ki sta mi

ga z odličnimi predavanji in vajami predala tekom štiriletnega študija in me s tem navdušila za

nadaljnji študij prehrane.

Najlepša hvala moji družini, še posebej staršem, ki sta mi omogočila študij, me vedno

spodbujala, motivirala in mi stala ob strani v vseh lepih in slabih trenutkih.

Hvala tudi fantu za vso ljubezen, razumevanje in podporo med pisanjem diplomskega dela.

Diplomsko delo posvečam mami Mojci, ki me je popeljala na dolgo pot hujšanja, učenja o

prehrani in športu ter spoznavanja sebe. Skupaj z njo sem premagala vsako oviro in dosegla

marsikateri, na videz še tako neuresničljiv cilj. Našla sem svoj smisel v življenju, tisto, kar me

najbolj veseli, in si jasno začrtala cilje, ki jih z njeno pomočjo in podporo pridno uresničujem.

Mama, hvala ti za to, kar sem!

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................................................. 9

2 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................................... 10

2.1 Debelost ....................................................................................................................................... 10

2.2 Smernice zdrave prehrane ........................................................................................................... 11

2.3 Ketogena dieta ............................................................................................................................. 12

3 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................................. 15

3.1 Cilj dela in opredelitev raziskovalnega problema ....................................................................... 15

3.2 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................................... 15

3.3 Raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov .................................................................. 15

3.4 Statistična obdelava podatkov ..................................................................................................... 15

3.5 Vzorec ......................................................................................................................................... 16

3.6 Rezultati....................................................................................................................................... 17

3.7 Razprava ...................................................................................................................................... 33

4 SKLEP ............................................................................................................................................... 38

5 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................. 40

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Prikaz demografske strukture vzorca glede na spol. ..................................................... 16

Preglednica 2: Prikaz demografske strukture vzorca glede na starost. .................................................. 16

Preglednica 3: Prikaz demografske strukture vzorca glede na najvišjo doseženo formalno izobrazbo. 16

Preglednica 4: Število anketirancev glede na telesno maso (kg) pred začetkom ketogene diete. ......... 17

Preglednica 5: Število anketirancev glede na telesno maso (kg) v času anketiranja. ............................ 17

Preglednica 6: Čas upoštevanja načel ketogene diete anketirancev. ..................................................... 18

Preglednica 7: Izguba telesne mase anketirancev v času upoštevanja načel ketogene diete. ................ 18

Preglednica 8: Razlika v telesni masi od začetka ketogene diete glede na čas. .................................... 19

Preglednica 9: Dnevna športna aktivnost anketirancev. ........................................................................ 19

Preglednica 10: Razlika v telesni masi od začetka ketogene diete glede na čas dnevne športne

aktivnosti. .............................................................................................................................................. 20

Preglednica 11: Pogostost prehranjevanja anketirancev po nasvetu prehranskega svetovalca ali

trenerja. .................................................................................................................................................. 20

Preglednica 12: Mnenje o odnosu osebnega zdravnika do ketogene diete. ........................................... 21

Preglednica 13: Pogostost pridobivanja informacij o ketogeni dieti iz neformalnih virov. .................. 22

Preglednica 14: Mnenje anketirancev o pomembnosti vzrokov za uvedbo ketogene diete. ................ 23

Preglednica 15: Mnenje anketirancev o vplivu ketogene diete na zdravje, počutje, telesno maso in

apetit. ..................................................................................................................................................... 24

Preglednica 16: Mnenje anketirancev o tveganju ketogene diete za povišan holesterol in maščobe v

krvi. ....................................................................................................................................................... 25

Preglednica 17: Prikaz strinjanja anketirancev s trditvami o zdravju.................................................... 26

Preglednica 18: Oblike prehranjevanja anketirancev. ........................................................................... 27

Preglednica 19: Mnenje anketirancev o primernosti maščobnih živil za uživanje. ............................... 28

Preglednica 20: Mnenje anketirancev o primernosti živil za uživanje. ................................................. 31

Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje

9

1 UVOD

Epidemija debelosti je postala glavni svetovni zdravstveni problem kljub trudu zdravstvene

skupnosti za promocijo zdravega življenja. Bueno idr. (2013) v svoji raziskavi navajajo, da

vsako leto zaradi vzrokov, povezanih z debelostjo, umre približno 2,8 milijona odraslih. 65 %

svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer je zaradi debelosti več smrtnih primerov kot zaradi

podhranjenosti. Debelost je povezana s pogostejšim pojavljanjem povišanega krvnega tlaka,

sladkorne bolezni tipa 2 in hiperlipidemije, kar skupaj predstavlja tako imenovani metabolni

sindrom, ki pogojuje nastanek bolezni srca in ožilja. Povezana je tudi z nekaterimi vrstami raka,

boleznimi žolčnika, degenerativnimi boleznimi sklepov, slabšo kakovostjo življenja in večjo

celotno umrljivostjo (Manj kilogramov – več zdravja, 2004).

Kot kažejo ugotovitve nedavne klinične raziskave (Bueno idr. 2013), lahko z intenzivnim

posegom v življenjski slog dosežemo dolgoročno izgubo teže in boljše zdravje.

Predpisovanje diete je temelj vsakega shujševalnega programa. Najpogostejša strategija je

omejevanje dnevnega energijskega vnosa in zaužitih prehranskih maščob (Priporočila za

obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, 2007).

Ketogena dieta se od priporočil za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik (Hlastan Ribič, 2009)

razlikuje v tem, da je jedilnik sestavljen z zelo majhno količino ogljikovih hidratov. Smernice

zdrave prehrane priporočajo vsaj 50 % dnevnega energijskega vnosa iz ogljikovih hidratov v

nasprotju s ketogeno dieto, pri kateri predstavljajo ogljikovi hidrati le 10 % zaužite dnevne

energije. Še bolj popularna je manj stroga dieta LCHF (»low carb, high fat«), ki vsebuje

nekoliko večji delež ogljikovih hidratov in beljakovin kot ketogena dieta (Healthline, 2018). O

prehrani LCHF govorimo, ko vsaj 60 % dnevnega energijskega vnosa predstavljajo maščobe,

medtem ko je za ketogeno dieto značilno, da maščobe predstavljajo vsaj 75 % dnevnega

energijskega vnosa (Boyers, 2015).

V diplomskem delu predstavljam delovanje ketogene diete in njen vpliv na zdravje, počutje,

apetit in hujšanje. Na spletu in v medijih je veliko informacij o ketogeni dieti in tudi nekaj

slovenskih skupin na socialnem omrežju Facebook, ki se aktivno ukvarjajo s ketogeno in dieto

LCHF. V skupinah na socialnih omrežjih si uporabniki ketogene diete izmenjujejo mnenja,

objavljajo svoje izkušnje, recepte in rezultate, zato me je zanimalo, kaj je razlog, da se

posamezniki odločijo za ta način prehranjevanja in kakšne rezultate so z njim dosegli.


10

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Debelost

Debelost je družbena bolezen, ki je v zadnjem času postala vodilni javnozdravstveni problem

na svetu. Definicija pravi, da je debelost kronična bolezen, za katero je značilno prekomerno

kopičenje maščevja, ki predstavlja tveganje za zdravje. Eden glavnih vzrokov za pojav debelosti

in prekomerne telesne teže je energijsko neravnovesje med porabljenimi in vnesenimi

kalorijami (WHO, 2018).

Obstaja še veliko drugih vzrokov za incidenco debelosti, in sicer pomanjkanje telesne

aktivnosti, sedentarni način življenja, hormonske spremembe, hormonski motilci, ki vplivajo

na slabšo presnovo maščob, pomanjkanje spanja v povezavi z duševnimi in telesnimi motnjami,

uživanje različnih zdravil, ki vplivajo na povečanje telesne mase, in dedni dejavniki tveganja

za debelost (Keith idr., 2006).

V priročniku Obvladovanje prekomerne telesne teže in debelosti pri odraslih (National Heart,

Lung, and Blood Institute, 2013) je navedeno, da debelost vpliva na zvišanje krvnega tlaka,

bolezni srca, srčni infarkt, nastanek sladkorne bolezni tipa 2, povečano koncentracijo LDL-

holesterola in zmanjšano koncentracijo HDL-holesterola, bolezni žolčnika, osteoartritis,

nekatere oblike raka, otežuje dihanje in zmanjšuje kakovost življenja.

V klinični praksi debelost najpogosteje opredeljujejo na dva načina:

- z indeksom telesne mase (ITM), ki je preprost izračun razmerja med posameznikovo maso v

kilogramih in kvadratom njegove višine v metrih (kg/m2) in se uporablja za razvrščanje oseb

na podhranjene (ITM manjši ali enak 18,5), normalno težke (ITM med 18,5 in 24,9),

prekomerno težke (ITM večji ali enak 25) in debele (ITM večji ali enak 30). Stopnja umrljivosti

se z višjim indeksom telesne mase povečuje (WHO, 2018);

- z merjenjem obsega pasu, ki je praktičen pokazatelj visceralne maščobe, ki je povezana z višjo

stopnjo tveganja za zdravje kakor periferna maščoba. Pri obsegu 88 cm ali več za ženske in

102 cm ali več za moške se poveča tveganje za debelost (National Heart, Lung, and Blood

Institute, 1998). Smernice za zdravljenje debelosti vključujejo obseg pasu kot mero uspešnosti

zdravljenja, saj lahko le-ta kaže na izboljšanje pri porazdelitvi maščobnega tkiva kljub

nespremenjenemu indeksu telesne mase (National Heart, Lung, and Blood Institute, 1998).

Leta 2016 je bilo na svetu prekomerno težkih 39 % moških in 39 % žensk, 11 % moških in

15 % žensk pa je bilo debelih, kar pomeni, da je bilo skoraj 2 milijardi odraslih po vsem svetu

prekomerno težkih, od tega več kot pol milijarde debelih (WHO, 2018).


11

Podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo leta 2014 kar 36,4 % prekomerno težkih in 18,6 %

debelih ljudi (Statistični urad Republike Slovenije, 2017).

Kljub množičnemu ozaveščanju o nevarnostih število debelih oseb iz leta v leto narašča.

Bueno idr. (2013) navajajo, da vsako leto umre okoli 2,8 milijona odraslih zaradi vzrokov,

povezanih z debelostjo, in 65 % svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer debelost povzroča

več smrtnih primerov kot podhranjenost.

2.2 Smernice zdrave prehrane

V praksi se debelost zdravi z uvedbo telesne aktivnosti in dietnega režima prehrane. V

Priporočilih za prehransko obravnavo bolnikov (Ministrstvo za zdravje, 2007) je navedeno, da

želijo zmanjšanje telesne mase doseči z zmanjšanjem energijskega vnosa (za 500 do

1000 kilokalorij manj, kakor je potrebno za vzdrževanje telesne mase) in zmanjšanjem vnosa

prehranskih maščob. Za lažjo orientacijo so pred približno 20 leti v Ameriki predstavili

smernice zdrave prehrane v obliki prehranske piramide. Leta 2005 jo je nadomestila

spremenjena različica MyPyramid, ki ljudi ozavešča, da je za zdrav organizem potrebno

ravnotežje med prehrano in telesno aktivnostjo (Inštitut za nutricionistiko, 2014).

V Sloveniji so 12 splošnih smernic zdravega prehranjevanja na osnovi priporočil Svetovne

zdravstvene organizacije (SZO) pripravili v okviru programa CINDI na Inštitutu za varovanje

zdravja Republike Slovenije, in sicer:

- prehrana naj bo redna (tri do pet obrokov dnevno), najpomembnejši obrok je zajtrk. Prednost

imajo živila rastlinskega izvora, ki so bogata z vitamini, minerali, prehranskimi vlakninami in

antioksidanti;

- izogibati se je treba rafiniranemu sladkorju in beli moki ter ju zamenjati za polnovredna žita

in žitne izdelke, polnozrnate testenine, kruh, nepredelane kosmiče in rjavi riž;

- večkrat dnevno uživanje raznovrstne zelenjave in sadja, predvsem v presni obliki;

- nadzor nad količino zaužite maščobe in zamenjava večine nasičenih (živalskih) maščob z

nenasičenimi rastlinskimi olji;

- zamenjava mastnega mesa in mesnih izdelkov s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim

mesom;

- dnevno uživanje priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih

izdelkov;

- manj soli;

- omejeno uživanje sladkorja, sladkih živil in alkohola;


12

- dovolj tekočine, predvsem vode in nesladkanega čaja (Hlastan Ribič, 2009).

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko najdemo nekaj aktualnih

programov in projektov na temo javnega zdravja:

- Prehrana in javno zdravje je program, kjer med drugim raziskujejo, kako so različne skupine

ljudi izpostavljene s prehrano povezanim tveganjem in iščejo inovativne pristope ozaveščanja

ljudi o spreminjanju prehranskih navad,

- program Živimo zdravo, katerega cilj je izboljšanje zdravja in preprečevanje oziroma

upočasnitev pojava dejavnikov tveganja za kronične bolezni preko promocije zdravega

življenjskega sloga,

- Model zdrav življenjski slog v osnovni šoli, Slovenska mreža zdravih šol, Vzgoja za zdravje

za otroke in mladostnike ter spletni portal Šolski lonec so štirje programi, ki se ukvarjajo s

promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okolijskem področju za učence,

učitelje in starše (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018).

2.3 Ketogena dieta

Pravo nasprotje dolgoletnim prehranskim smernicam je ketogena dieta, ki je v zadnjem času

zelo priljubljena tudi v Sloveniji, tako za namen hujšanja kot za boljše splošno počutje in

zdravje.

Ketogena dieta ni le ena izmed modnih muh današnjega časa. V medicinski literaturi (Barañano

idr., 2008) jo najdemo kot zelo učinkovito metodo zdravljenja epilepsije in ostalih nevroloških

bolezni pri otrocih že od leta 1921, ko je doktor Wilder na kliniki Mayo potrdil, da je

visokomaščobna prehrana ob odsotnosti ogljikovih hidratov tako učinkovita kot post in jo je

zato mogoče vzdrževati dlje časa (Wheless, 2008).

V Sloveniji so jo pred desetletjem začeli uporabljati za zdravljenje epilepsije. Od takrat se

ketogena dieta uporablja rutinsko na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno

nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani za izboljšanje oziroma zmanjšanje pojavnosti

tipičnih motenj avtističnega spektra pri otrocih z avtizmom (Bregant, Križnar Jamnikar in Fidler

Mis, 2010).

Allen idr. (2014) poudarjajo, da je ketogena prehrana sestavljena iz visokega vnosa maščob

(vsaj 70 % dnevnega energijskega vnosa), zmernega vnosa beljakovin (tolikšnega, da zadostuje

fiziološkim potrebam organizma, približno od 10 do 15 % dnevnega energijskega vnosa) in


13

zelo nizkega vnosa ogljikovih hidratov (dnevno največ 50 g ogljikovih hidratov, zaužitih z

zelenjavo). To vzpodbudi telo, da namesto glukoze kot vir energije uporablja maščobe.

Maščobe se v kompleksnem presnovnem procesu razgradijo na maščobne kisline, vendar jih

centralni živčni sistem ne more uporabljati kot vir energije, zato je glukoza običajno edino

gorivo za človeške možgane (Forsythe, Sharman in Volek, 2005). Po približno treh dneh

stradanja oziroma prehranjevanja z zelo malo ogljikovimi hidrati (do 20 g dnevno) potrebuje

centralni živčni sistem alternativni vir energije, kar vodi v proizvodnjo ketonskih teles.

Poznamo jih pod imeni acetoacetat, β-hidroksibutirat in aceton, sintetizirajo pa se iz acetil-CoA.

Sintezi ketonskih teles, ki poteka v jetrih, pravimo ketogeneza. Srce in mišice za svoje

delovanje zelo učinkovito izrabljajo maščobne kisline, ketonska telesa pa le tkiva, ki prostih

maščobnih kislin ne morejo pretvoriti v energijo, na primer možgani (Owen, 2005). Ketoni

lahko predstavljajo dve tretjini vira energije za možgane, preostali del energije pa pridobijo iz

glukoze preko procesa glukoneogeneze, ki pri daljšem omejevanju ogljikovih hidratov nastaja

iz glicerola, sestavnega dela triacilglicerolov (trigliceridov). Ti so sestavni del naših maščobnih

celic in maščob, ki jih zaužijemo s hrano. Prehranski ogljikovi hidrati torej za naš organizem

niso esencialni, medtem ko so prehranske maščobe vir maščobnih kislin, ki jih lahko nekateri

organi in tkiva, kot so srce in skeletne mišice, neposredno in učinkovito uporabljajo kot vir

energije. Poleg tega so maščobe vir ketonov za optimalno delovanje možganov. Nenazadnje so

maščobe (glicerol iz trigliceridov) tudi vir glukoze za določene celice in tkiva, ki jo nujno

potrebujejo (Paoli, Bosco, Camporesi in Mangar, 2015).

Uspešnost ketogene diete Sumithran idr. (2013) pripisujejo hormonskim spremembam, ki jih

povzroča ketogena prehrana. V svoji raziskavi so ugotovili, da pride že v prvih nekaj dneh

ketogene diete do popolne odsotnosti apetita. Avtorji raziskave so opisali, da stanje ketoze

močno vpliva na hormon grelin, kar je tudi razlog za takšno zmanjšanje apetita na ketogeni

dieti.

Medtem ko smernice zdravega prehranjevanja priporočajo vsaj 50 % dnevnega energijskega

vnosa iz ogljikovih hidratov, 20 % iz beljakovin, vnos prehranskih maščob pa naj bi znašal

30 % dnevnega energijskega vnosa (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016), najstrožja

ketogena razmerja narekujejo 90 % dnevnega energijskega vnosa iz maščob, 8 % beljakovin in

le 2 % ogljikovih hidratov (Allen idr., 2014).

V ketogeno prehrano vključujemo kakovostna (hladno stiskana) rastlinska olja, kokosovo mast,

jajca, maslo, smetano, avokado, meso, oreščke (predvsem lešnike in makadamijo) in mastne

ribe, izogibamo pa se transmaščobnih kislin, ki so povezane s kardiovaskularnimi boleznimi.

Prav tako moramo biti pozorni pri uživanju oreščkov in semen, ki so bogat vir omega-6


14

maščobnih kislin (mandlji, orehi, pinjole, sončnično in koruzno olje) in ob neravnovesju z

omega-3 maščobnimi kislinami povzročajo vnetja v telesu. Pri uživanju beljakovin je treba

paziti na količino, saj se preveč beljakovin v telesu pretvori v glukozo, ki lahko služi kot vir

energije in je posledično proizvodnja ketonov v jetrih manj učinkovita. Kot vir ogljikovih

hidratov lahko uživamo zelenjavo (predvsem zeleno zelenjavo) in omejeno količino

jagodičevja (Mancinelli, 2015).

Dileme se pojavljajo predvsem glede vpliva prehranskih maščob na zvišanje holesterola in

trigliceridov v krvi, saj ketogena dieta bazira na živilih, ki so bogata z nasičenimi maščobami,

kot so jajca, maslo, smetana in mastni kosi mesa (Ketogenic diet resource, 2018).


15

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Cilj dela in opredelitev raziskovalnega problema

Z izborom hrane lahko močno vplivamo na naše zdravje. Diete ketogenega značaja so zelo

priljubljene zaradi psiho-fizioloških učinkov, kot so izrazito zmanjšanje apetita in posledično

zmanjšana potreba po razmišljanju o hrani. Zmanjšan je tudi občutek odrekanja in posledično

zmanjšana potreba po samokontroli, večja je zbranost in zmanjšan občutek lakote.

Cilj raziskave je ugotoviti vpliv ketogene diete na izgubo telesne mase, apetit, željo po ostali

hrani in splošno počutje ter ugotavljanje odnosa do ketogene diete pri osebah, ki se

prehranjujejo po načelih te diete.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Glede na namen raziskave so bila oblikovana naslednja raziskovalna vprašanja:

Kateri so najpogostejši razlogi, da se osebe odločajo za ketogeno dieto? Katerih neformalnih

oblik prehranskega izobraževanja se študentje najpogosteje poslužujejo?

Kako se spreminja telesna masa oseb, ki se prehranjujejo s ketogeno dieto?

Kakšen je odnos odraslih, ki se prehranjujejo po načelih ketogene diete, do vpliva ketogene

diete na kakovost življenja?

3.3 Raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov

V diplomski nalogi sem za opisovanje ketogene diete in njenega vpliva na zdravje uporabila

deskriptivno metodo raziskovanja. Osnova so bili znanstveni in strokovni članki.

V empiričnem delu sem kot raziskovalno tehniko uporabila anketo, instrument raziskave pa je

bil anketni vprašalnik, sestavljen iz vprašanj izbirnega tipa in 5-stopenjske Likertove lestvice.

Anketni vprašalnik je bil objavljen na spletni strani www.1ka.si, k reševanju pa so bili

povabljeni člani treh skupin omrežja Facebook, ki se ukvarjajo s tematiko ketogene prehrane.

3.4 Statistična obdelava podatkov

Pridobljene podatke sem statistično obdelala in ovrednotila z uporabo programa Microsoft

Office Excel in SPSS.

http://www.1ka.si/


16

3.5 Vzorec

V vzorec je bilo vključenih 205 posameznikov, ki sledijo ketogenemu načinu prehranjevanja in

so vključeni v različne skupine na Facebooku s to tematiko. Vzorec vključuje 26 moških in 179

žensk (Preglednica 1). Anketa je bila izvedena julija 2018.

Preglednica 1: Prikaz demografske strukture vzorca glede na spol.

Spol f f %

Moški 26 2,7

Ženski 179 87,3

Skupaj 205 100,0

Preglednica 2: Prikaz demografske strukture vzorca glede na starost.

Starost f f %

Do 20 let 4 2,0

21 do 40 let 125 61,0

41 do 60 let 71 34,6

61 let in več 5 2,4

Skupaj 205 100,0

V vzorec je bilo vključenih največ oseb v starostnem razponu med 21 in 40 let (61 %), kar kaže

na to, da se za ketogeno dieto odločajo predvsem študentje in mladi zaposleni. Sledi skupina

srednjih let, najmanj pa je mlajših od 20 let in starejših od 61 let (Preglednica 2).

Preglednica 3: Prikaz demografske strukture vzorca glede na najvišjo doseženo formalno

izobrazbo.

Dosežena formalna izobrazba f f %

Srednja šola ali manj 69 33,7

Višja šola ali več 136 66,3

Skupaj 205 100,0

Večina anketirancev (66,3 %) ima dokončano višjo šolo ali več, kar kaže na to, da se za

ketogeno dieto odločajo bolj izobraženi posamezniki (Preglednica 3).


17

3.6 Rezultati

Z anketnim vprašalnikom sem želela pridobiti osnovne socio-demografske podatke o

anketirancih (spol, starost, najvišjo doseženo formalno izobrazbo), trenutno telesno maso in

maso pred začetkom ketogene diete, čas sledenja ketogeni dieti in vzrok, da so se zanjo odločili,

nivo dnevne športne aktivnosti, mnenje osebnega zdravnika o njihovem načinu prehranjevanja,

kje pridobivajo informacije o prehrani, kako je dieta vplivala na njihovo zdravje in počutje ter

katera živila so po njihovem mnenju primerna oziroma neprimerna za vsakodnevno uživanje.

Preglednica 4: Število anketirancev glede na telesno maso (kg) pred začetkom ketogene diete.

Telesna masa (kg) f f %

70 ali manj 60 29,3

71–79 29 14,1

80–89 43 21,0

90–99 28 13,7

100 ali več 45 22,0

Skupaj 205 100,0

Preglednica 5: Število anketirancev glede na telesno maso (kg) v času anketiranja.

Telesna masa (kg) f f %

70 ali manj 60 29,3

71–79 29 14,1

80–89 43 21,0

90–99 28 13,7

100 ali več 45 22,0

Skupaj 205 100,0

Iz podatkov (Preglednica 5) lahko razberemo, da je več kot tretjina anketirancev (36 %) v času

anketiranja tehtala 90 kg ali več, ker pa nismo uspeli pridobiti podatka njihovi telesni višini ni bilo

mogoče izračunati njihovega indeksa telesne mase (ITM), da bi določili prehransko stanje anketirancev.


18

Preglednica 6: Čas upoštevanja načel ketogene diete anketirancev.

Število mesecev f f %

1 mesec ali manj 22 10,7

1–3 mesece 34 16,6

3–6 mesecev 41 20,0

6–12 mesecev 52 25,4

12 mesecev ali več 56 27,3

Skupaj 205 100,0

Anketiranci se prehranjujejo po načelih ketogene diete v razponu od nekaj dni do pet let. Največ

jih je na ketogeni dieti 6 ali 7 mesecev (skupno 43 %), ena četrtina anketirancev pa že več kot

eno leto. Iz osebnih pogovorov z udeleženci raziskave sem ugotovila, da brez težav vztrajajo,

ker jim je prehrana všeč, poleg tega pa opažajo pozitivni vpliv na zdravje, počutje in izgubljanje

telesne mase, nimajo težav z lakoto in občutkom odrekanja (Preglednica 6).

Preglednica 7: Izguba telesne mase anketirancev v času upoštevanja načel ketogene diete.

Izguba mase (kg) f f %

4 ali manj 48 23,4

5–9 56 27,3

10–14 46 22,4

15–19 26 12,7

20 ali več 28 13,7

Drugo (pridobljeni kilogrami) 1 0,5

Skupaj 205 100,0

Največ anketirancev (27,3 %) je shujšalo 5–9 kilogramov, nekaj manj (23,4 %) pa 4 kilograme

ali manj. Najmanj jih je shujšalo 15–19 kilogramov, za odstotek več je tistih, ki so shujšali 20

kilogramov ali več (Preglednica 7).

Povprečna izguba telesne mase je 10,98 kilograma.


19

Preglednica 8: Razlika v telesni masi od začetka ketogene diete glede na čas.

Razlika v

telesni masi

Čas diete

1 mesec ali

manj

1–3 mesece 3–6 mesecev 6–12 mesecev 12 mesecev ali

več

f f % f f % f f % f f % f f %

4 kg ali manj 13 59,1 8 23,5 7 17,1 5 9,6 15 26,8

5–9 kg 9 40,9 16 47,1 12 29,3 8 15,4 11 19,6

10–14 kg 0 0,0 8 23,5 11 26,8 16 30,8 11 19,6

15–19 kg 0 0,0 1 2,9 5 12,2 12 23,1 8 14,3

20 kg ali več 0 0,0 1 2,9 6 14,6 10 19,2 11 19,6

Drugo

(pridobljeni

kg)

0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 1,9 0 0,0

60 % tistih, ki so na dieti en mesec, je shujšalo do 4 kilograme, skoraj polovica (47,1 %) tistih,

ki so shujšali 5–9 kilogramov, je na dieti od enega do treh mesecev. Slaba tretjina (26,8 %)

tistih, ki so na dieti več kot eno leto, je shujšalo 4 kilograme (Preglednica 8).

Dlje časa, kot so anketiranci na dieti, manj kilogramov izgubijo.

Iz rezultatov lahko sklepamo, da pride po določenem času do plato učinka diete in se telesna

masa ustali.

Preglednica 9: Dnevna športna aktivnost anketirancev.

Čas f f %

30 minut ali manj 130 63,4

30 do 90 minut 66 32,2

Več kot 90 minut 9 4,4

Skupaj 205 100,0

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča 150 minut zmerno intenzivne aerobne

aktivnosti ali 75 minut intenzivne aerobne aktivnosti na teden ter vsaj dvakrat tedensko vadbo

za krepitev mišic (WHO, 2018). Večina anketirancev (63,4 %) je zelo malo športno aktivnih,

in sicer 30 minut dnevno ali manj, torej ne upoštevajo priporočil Svetovne zdravstvene

organizacije (Preglednica 9).


20

Preglednica 10: Razlika v telesni masi od začetka ketogene diete glede na čas dnevne športne

aktivnosti.

Čas dnevne

športne

aktivnosti

Zmanjšanje telesne mase Povečanje

telesne mase

4 kg ali

manj

5–9 kg 10–14 kg 15–19 kg 20 kg ali več

f f % f f % f f % f f % f f % f f %

30 minut ali

manj

24 50,0 41 73,2 31 67,4 15 57,7 19 67,9 0 0,0

30–90 minut 19 39,6 12 21,4 14 30,4 11 42,3 9 32,1 1 100,0

Več kot 90

minut

5 10,4 3 5,4 1 2,2 0 0,0 0 0,0 0 0,0

50 % tistih, ki so izgubili 4 kilograme ali manj, je dnevno aktivnih 30 minut ali manj, 40 % teh

pa od 30 do 90 minut.

Večina tistih, ki se dnevno gibajo več kot 90 minut, je izgubilo le 4 kilograme ali manj.

Predvidevam, da v to kategorijo spadajo resnejši športniki, ki jim izguba telesne mase ni bil

cilj. Večina tistih, ki so izgubili 20 kilogramov ali več (67,9 %), se dnevno gibajo le 30 minut

ali manj. Iz rezultatov je razvidno, da se najtežji posamezniki najmanj gibajo, kar kaže na to,

da jim je gibanje oteženo. Hkrati pa lahko sklepam, da je dieta kljub minimalni športni

aktivnosti zelo učinkovita (Preglednica 10).

Preglednica 11: Pogostost prehranjevanja anketirancev po nasvetu prehranskega svetovalca ali

trenerja.

f f % M* SD

Nikoli 128 62,4

1,54

0,763

Občasno 43 21,0

Vedno 34 16,6

Skupaj 205 100,0

Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - vedno).

Večina anketirancev (62,4 %) se ne poslužuje prehranskega svetovanja ali trenerja, temveč si

jedilnike sestavljajo sami. Le dobra tretjina (37,7 %) anketirancev je pomoč pri sestavi jedilnika

poiskalo pri prehranskem svetovalcu ali trenerju. Glede na podatke lahko sklepam, da se ljudje

diete ne lotevajo strokovno. Razlog, da ljudje nimajo osebnih trenerjev, bi lahko bil prevelik

finančni zalogaj, saj so cene osebnega trenerstva in svetovanja visoke. Poleg tega je ketogena


21

dieta zelo specifična, zahteva ogromno znanja in osebni trenerji ter prehranski svetovalci se

neradi spuščajo v ta način prehrane, če niso dovolj strokovno podkovani. Mislim, da zaenkrat

primanjkuje strokovnega kadra, ki se ukvarja s ketogeno dieto in jo obvlada do te mere, da bi

se lahko ljudje obrnili nanje za plan prehrane (Preglednica 11).

Preglednica 12: Mnenje o odnosu osebnega zdravnika do ketogene diete.

f f %

Pri moji odločitvi me podpira 25 12,2

Moji odločitvi nasprotuje 7 3,4

Ni opredeljen 15 7,3

O mojem načinu prehranjevanja ni seznanjen 158 77,1

Skupaj 205 100,0

Največ anketirancev (77,1 %) o svojem načinu prehranjevanja ni obvestilo svojega osebnega

zdravnika, čeprav dieta temelji na popolnoma drugačnih živilih, kot jih priporočajo smernice

zdrave prehrane. Po razgovoru z nekaterimi anketiranci ocenjujem, da se bojijo rezultatov

krvnih preiskav, povišanega holesterola in trigliceridov v krvi, kar je verjetno razlog, da

osebnega zdravnika ne seznanijo o spremembi prehrane. Kljub temu da se diete lotevajo in

očitno verjamejo v njeno učinkovitost na zdravje, pristopajo k upoštevanju načel ketogene diete

nestrokovno. Zdravnik po menju anketirancev v 7,3 % primerov ni opredeljen, 12,2 % jih

ketogeno dieto podpira, 3,4 % pa tej dieti nasprotuje (Preglednica 12).


22

Preglednica 13: Pogostost pridobivanja informacij o ketogeni dieti iz neformalnih virov.

Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - nikoli, 2 - redko, 3 - občasno,

4 - pogosto, 5 - zelo pogosto).

85 % anketirancev pogosto pridobiva informacije o ketogeni dieti na internetu, 74,2 % jih

informacije išče v skupinah na socialnem omrežju Facebook. Slaba tretjina (30,8 %)

anketirancev pogosto prebira strokovne in znanstvene revije, 43 % pa redko ali nikoli. 8,8 % se

pogosto udeležuje raznih seminarjev in delavnic, le 4,9 % anketirancev pa za informacije

povpraša osebnega zdravnika. Iz rezultatov je razvidno, da anketiranci uporabljajo nestrokovne

vire informacij o ketogeni dieti, ki so vsem lažje dostopni in ne zahtevajo posebnega znanja za

razumevanje (Preglednica 13).

Nikoli Redko Občasno Pogosto Zelo pogosto

f f % f f % f f % f f % f f % M* SD

Splet 2 1,0 4 2,0 25 12,2 67 32,7 107 52,2 4,33 0,839

Strokovne

revije

35 17,1 53 25,9 54 26,3 36 17,6 27 13,2 2,84 1,275

Prehranski

svetovalec

93 45,4 35 17,1 30 14,6 27 13,2 20 9,8 2,25 1,397

Osebni

zdravnik

155 75,6 23 11,2 17 8,3 8 3,9 2 1,0 1,43 0,875

Forumi 25 12,2 50 24,4 59 28,8 45 22,0 26 12,7 2,99 1,211

Facebook

skupine

5 2,4 11 5,4 37 18,0 66 32,2 86 42,0 4,06 1,018

Predavanja,

seminarji

93 45,4 55 26,8 39 19,0 11 5,4 7 3,4 1,95 1,081

Drugo 86 42,0 48 23,4 45 22,0 14 6,8 12 5,9 2,11 1,197


23

Preglednica 14: Mnenje anketirancev o pomembnosti vzrokov za uvedbo ketogene diete.

Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - zelo nepomembno, 2 -

nepomembno, 3 - niti pomembno, niti nepomembno, 4 - pomembno, 5 - zelo pomembno).

Rezultati raziskave (Preglednica 14) kažejo, da je najpomembnejši vzrok odločanja za ketogeno

dieto dobro počutje, sledijo manjša želja po sladki hrani in prigrizkih, boljše zdravje in nižja

telesna masa. Najmanj sta pomembna lepši izgled in zmanjšan apetit.

Zelo

nepomembno

Nepomembno

Niti

pomembno,

niti

nepomembno

Pomembno

Zelo

pomembno

f f % f f % f f % f f % f f % M* SD

Boljše

zdravje

20 9,8 1 0,5 13 6,3 47 22,9 124 60,5 4,24 1,231

Dobro

počutje

16 7,8 0 0,0 2 1,0 52 25,4 135 65,9 4,41 1,098

Nižja

telesna

masa

12 5,9 4 2,0 15 7,3 86 42,0 88 42,9 4,14 1,045

Lepši

izgled

8 3,9 9 4,4 35 17,1 92 44,9 61 29,8 3,92 0,997

Zmanjš

an

apetit

12 5,9 7 3,4 35 17,1 81 39,1 70 34,1 3,93 1,084

Manjša

želja po

sladki

hrani in

prigrizkih

9 4,4 9 4,4 16 7,8 55 26,8 116 56,6 4,27 1,072

Drugo 35 17,1 16 7,8 69 33,7 50 24,4 35 17,1 3,17 1,292


24

Preglednica 15: Mnenje anketirancev o vplivu ketogene diete na zdravje, počutje, telesno

maso in apetit.

Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - zelo neučinkovito, 2 -

neučinkovito, 3 - niti učinkovito, niti neučinkovito, 4 - učinkovito, 5 - zelo učinkovito).

Po mnenju anketirancev (Preglednica 15) je ketogena dieta v največji meri vplivala na boljše

počutje in znižanje telesne mase. 80,5 % jih je navedlo, da je dieta učinkovito vplivala na

njihovo zdravje, 90,3 % dieti pripisuje boljše počutje, 88,3 % jih je učinkovito shujšalo, pri

81 % anketirancev pa se je zmanjšal tudi apetit.

Zelo

neučinkovito

Neučinkovito

Niti učinkovito,

niti

neučinkovito

Učinkovito

Zelo

učinkovito

f f % f f % f f % f f % f f % M* SD

Zdravje 5 2,4 3 1,5 32 15,6 105 51,2 60 29,3 4,03 0,854

Počutje 6 2,9 0 0,0 14 6,8 100 48,8 85 41,5 4,26 0,826

Telesna

masa

3 1,5 6 2,9 15 7,3 105 51,2 76 37,1 4,20 0,811

Apetit 1 0,5 9 4,4 29 14,1 101 49,3 65 31,7 4,07 0,822


25

Preglednica 16: Mnenje anketirancev o tveganju ketogene diete za povišan holesterol in

maščobe v krvi.

Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - veliko tveganje, 2 - zmerno

tveganje, 3 - minimalno tveganje, 4 - ni tveganja).

Večina anketirancev (42 %) trdi, da predstavlja ketogena dieta minimalno tveganje za povišan

holesterol in maščobe v krvi. 35 % jih je mnenja, da za povišan holesterol v krvi sploh ni

tveganja, podobno pa menijo, da tudi za povišane maščobe v krvi tveganje ne obstaja.

23 % anketirancev verjame, da obstaja tveganje za povišan holesterol v krvi, 25 % pa je za

možnost povišanih maščob v krvi (Preglednica 16).

Veliko tveganje Zmerno tveganje Minimalno

tveganje

Ni tveganja

f f % f f % f f % f f % M* SD

Povišan

holesterol

v krvi

7 3,4 41 20,0 86 42,0 71 34,6 3,08 0,825

Povišane

maščobe

v krvi

10 4,9 42 20,5 84 41,0 69 33,7 3,03 0,860


26

Preglednica 17: Prikaz strinjanja anketirancev s trditvami o zdravju.

Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - nikakor se ne strinjam, 2 - se ne

strinjam, 3 - niti se ne strinjam, niti se strinjam, 4 - se strinjam, 5 - popolnoma se strinjam).

Nikakor se ne

strinjam

Se ne strinjam Niti se ne

strinjam, niti se

strinjam

Se strinjam Popolnoma

se strinjam

f f % f f % f f % f f % f f % M* SD

S ketogeno

dieto

ohranjam

in krepim

zdravje

1 0,5 7 3,4 29 14,1 96 46,8 72 35,1 4,13 0,813

Sladkor

škoduje

zdravju

1 0,5 1 0,5 11 5,4 58 28,3 134 65,4 4,58 0,664

Škrobna

živila

škodujejo

zdravju

3 1,5 13 6,3 56 27,3 68 33,2 65 31,7 3,87 0,982

Nasičene

maščobe

povišajo

holesterol

v krvi

16 7,8 29 14,1 78 38,0 61 29,8 21 10,2 3,20 1,060

Maščobe v

prehrani

vplivajo na

zvišanje

maščob v

krvi

32 15,6 80 39,0 61 29,8 26 12,7 6 2,9 2,48 0,998

Maščobe v

prehrani so

zelo

pomemben

vzrok za

debelost

48 23,4 89 43,4 50 24,4 13 6,3 5 2,4 2,21 0,955


27

V povprečju se vsi najbolj strinjajo s trditvijo, da sladkor škoduje zdravju. Sledi trditev, da s

ketogeno dieto ohranjajo in krepijo svoje zdravje. 65 % jih meni, da škrobna živila škodujejo

zdravju. 40 % anketirancev trdi, da nasičene maščobe povišajo holesterol v krvi, 38 % jih je o

tej trditvi neopredeljenih, 22 % pa se s trditvijo ne strinja. Trditev, da maščobe v prehrani

vplivajo na zvišanje maščob v krvi, je zavrnilo 55 % anketirancev, prav tako jih je 66 % zavrnilo

trditev, da maščobe v prehrani vplivajo na nastanek debelosti (Preglednica 17).

Preglednica 18: Oblike prehranjevanja anketirancev.

f f %

Ketogena dieta 40 19,5

Dieta LCHF 150 73,2

Drugo 15 7,3

Skupaj 205 100,0

Večina anketirancev (73 %) sledi LCHF načinu prehranjevanja, 20 % strogi ketogeni dieti,

ostali pa so pod »Drugo« v odgovorih navedli, da kombinirajo oba načina ali se diete ne držijo

dosledno, med anketiranci pa je tudi nekaj doječih mater na manj strogi dieti LCHF

(Preglednica 18).


28

Preglednica 19: Mnenje anketirancev o primernosti maščobnih živil za uživanje.

Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - zelo nezdravo, 2 - nezdravo, 3 -

niti nezdravo, niti zdravo, 4 - zdravo, 5 - zelo zdravo).

Anketiranci so v večini navedli (Preglednica 19), da so jajca, maslo, olivno olje, avokado,

makadamija in losos zelo zdrava živila, kokosova maščoba, svinjska mast, ocvirki, smetana in

lešniki so po njihovem mnenju zdrava živila, glede majoneze so neopredeljeni, margarina in

sončnično olje pa sta po njihovem mnenju zelo nezdravi živili.

Zelo

nezdravo

Nezdravo Niti

nezdravo,

niti zdravo

Zdravo Zelo

zdravo

f f % f f % f f % f f % f f % M* SD

Jajca 1 0,5 1 0,5 7 3,4 66 32,2 130 63,4 4,58 0,634

Maslo 1 0,5 5 2,4 22 10,7 84 41,0 93 45,4 4,28

0,791

Margarina 145 70,7 54 26,3 6 2,9 0 0 0 0 1,32

0,527

Kokosova

maščoba

2 1,0 0 0 25 12,2 103 50,2 75 36,6 4,21 0,729

Svinjska mast 3 1,5 12 5,9 54 26,3 104 50,7 32 15,6 3,73 0,847

Ocvirki 5 2,4 13 6,3 81 39,5 87 42,4 19 9,3 3,50 0,844

Olivno olje 0 0% 1 0,5 5 2,4 74 36,1 125 61,0 4,58 0,569

Sončnično olje 78 38,0 75 36,6 34 16,6 16 7,8 2 1,0 1,97 0,975

Majoneza 49 23,9 51 24,9 83 40,5 21 10,2 1 0,5 2,39 0,977

Sladka in kisla

smetana

5 2,4 6 2,9 84 41,0 98 47,8 12 5,9 3,52 0,758

Avokado 2 1,0 0 0,0 4 2,0 55 26,8 144 70,2 4,65 0,620

Makadamija 2 1,0 1 0,5 28 13,7 74 36,1 100 48,8 4,31 0,798

Lešniki 1 0,5 0 0% 20 9,8 101 49,3 83 40,5 4,29 0,680

Losos 1 0,5 3 1,5 5 2,4 74 36,1 122 59,5 4,53 0,668


29

Priporočila za zdravo prehrano Zdrav krožnik navajajo, da so pretežno nasičene maščobne

kisline, kot so na primer goveji loj, kokosova mast, rastlinska mast, svinjska mast, surovo

maslo, sladka in kisla smetana, mesni izdelki, ocvirki, slanina, mastni siri in sirni namazi, za

zdravje škodljivi, zato priporočajo izogibanje tem živilom (Hlastan Ribič, 2009).

Jajca, maslo, smetana, kokosova mast, meso, olivno olje, mastni siri, avokado, lešniki in

makadamije predstavljajo osnovna živila ketogene prehrane, za katero ni značilno le, da večino

zaužitih kalorij dobimo iz maščobnih živil, ampak je zelo pomembna tudi kvaliteta teh živil.

Ketogena dieta namreč sledi načelom, da naj bi bila živila kupljena v okolju, kjer so pridelana,

kvalitetna in čim manj predelana, da se izognemo stabilizatorjem, umetnim dodatkom in

sladkorju (Healthline, 2018).

Jajca so eno izmed najbolj zdravih živil, sploh če so iz proste reje. Eno veliko jajce vsebuje

manj kot 1 gram ogljikovih hidratov in manj kot 6 gramov beljakovin, zato je jajce idealno

živilo na ketogeni dieti. Poleg odlične hranilne vrednosti jajca povečujejo občutek sitosti in

ohranjajo nizko raven krvnega sladkorja. V rumenjaku je veliko vitaminov, joda, fosforja,

selena, cinka ter luteina in zeaksantina, ki pomagata varovati zdravje oči (Healthline, 2018).

Maslo in smetano pogosto vključujemo v ketogeno prehrano, saj veljata za dobri maščobi in

vsebujeta le sledove ogljikovih hidratov na enoto. Veliko časa je veljalo, da maslo, smetana in

ostali polnomastni mlečni izdelki povečujejo tveganje za kardiovaskularne bolezni zaradi

visoke vsebnosti nasičenih maščob. Biong idr. (2006) v svoji raziskavi navajajo, da nasičene

maščobe niso povezane s kardiovaskularnimi boleznimi, zmerno uživanje polnomastnih živil

pa lahko celo zmanjša tveganje za srčni infarkt in kap.

Maslo in smetana sta bogat vir konjugirane linolne kisline (CLA), ki spodbuja izgubljanje

telesne maščobe (Whigham, Watras in Schoeller, 2007).

Kokosovo olje je najpomembnejši vir srednjeverižnih maščobnih kislin (MCT), ki za razliko

od dolgoverižnih maščobnih kislin neposredno preidejo v jetra, kjer se pretvorijo v ketone, ali

se uporabijo kot hiter vir energije (Healthline, 2018).

Liau idr. (2001) v študiji navajajo, da je kokosovo olje dobro za hujšanje, saj povečuje

metabolizem, spodbuja izgubo trebušne maščobe in telesne mase.

Avokado velja za izredno zdravo maščobno živilo, ki vsebuje kar 75 % maščob. 100 gramov

avokada (približno polovica) vsebuje 9 gramov ogljikovih hidratov, vendar je od tega 7 gramov

vlaknin, zato je neto količina ogljikovih hidratov le 2 grama. Poleg tega je bogat vir vitaminov

in mineralov, predvsem kalija (Healthline, 2018). Uživanje avokada dokazano zvišuje raven

HDL- in znižuje raven LDL-holesterola ter trigliceridov v krvi (Lopez idr., 1996).


30

Oljčno olje je bogat vir mononenasičenih maščobnih kislin, ki dokazano zmanjšujejo tveganje

za nastanek kardiovaskularnih bolezni (Schwingshackl in Hoffmann, 2014).

Ekstra deviško oljčno olje vsebuje veliko fenolov, ki z zmanjševanjem vnetij ščitijo zdravje

srca in znižujejo krvni tlak (Moreno-Luna idr., 2012).

Oreščki so bogat vir vlaknin, maščobnih kislin in polifenolov, ki zmanjšujejo tveganje za

nastanek kardiovaskularnih bolezni, nekaterih vrst raka, depresije in drugih kroničnih bolezni

(Torabian idr., 2009). Na ketogeni dieti se za uživanje največ uporabljajo lešniki in makadamija

zaradi boljše maščobnokislinske sestave in manjše vsebnosti ogljikovih hidratov (Healthline,

2018). Tudi priporočila za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik priporočajo uživanje oreščkov,

ki so bogat vir rastlinskih beljakovin (Hlastan Ribič, 2009).

Losos in ostale mastne ribe so bogat vir večkrat nenasičenih maščobnih kislin EPA in DHA

(omega-3), ki delujejo protivnetno, znižujejo raven inzulina in zvišujejo občutljivost za inzulin

pri ljudeh s prekomerno telesno maso in debelostjo (Ramel idr., 2008). Poleg tega vsebujejo

tudi veliko vitaminov in mineralov (Healthline, 2018). Tudi smernice za zdravo prehrano Zdrav

krožnik priporočajo, da v jedilnik najmanj enkrat tedensko vključimo mastne morske ribe, ki

so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin (Hlastan Ribič, 2009).

Margarina vsebuje trans maščobe, ki so povezane s tveganjem za nastanek kardiovaskularnih

in drugih kroničnih bolezni, zato je uporaba margarine odsvetovana (de Souzda idr., 2015).

Sončnično olje je rastlinsko olje, ki se ga velja izogibati zaradi visoke vsebnosti omega-6

maščobnih kislin. Prevelik vnos omega-6 maščobnih kislin povezujejo z večjim tveganjem za

debelost, bolezni srca, artritis in vnetne črevesne bolezni (Patterson idr., 2012). Tudi priporočila

za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik navajajo, da so transmaščobne kisline za zdravje

škodljive in se jim je treba izogibati (Hlastan Ribič, 2009).

Svinjina in mesni izdelki, so bogati s hranilnimi snovmi, vključno z beljakovinami in veliko

vitamini. Upoštevati pa moramo postopek predelave in uživati domače meso in mesne izdelke,

ki nimajo dodanih umetnih dodatkov in stabilizatorjev (Healthline, 2018).


31

Preglednica 20: Mnenje anketirancev o primernosti živil za uživanje.

Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - zelo nezdravo, 2 - nezdravo, 3 -

niti nezdravo, niti zdravo, 4 - zdravo, 5 - zelo zdravo).

Anketiranci so v večini navedli (Preglednica 20), da je zelenjava zelo zdrava, piščančje meso,

govedina, svinjina in stročnice so zdrava živila, za sadje, med, žita in žitne izdelke ter mleko in

mlečne izdelke se težje opredeljujejo, vsi pa se strinjajo, da je rjavi sladkor nezdrav.

V priporočilih za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik piše, da moramo v dnevno prehrano

vključiti od 150 do 250 gramov sadja (Hlastan Ribič, 2009). Večina sadja pa ima preveč

ogljikovih hidratov, da bi ga lahko vključevali v ketogeno dieto. Izjema je jagodičevje (jagode,

maline, borovnice, robidnice), ki vsebuje malo ogljikovih hidratov, veliko vlaknin in

antioksidantov (Healthline, 2018).

Meso je odličen vir beljakovin in vitaminov, vendar moramo biti pozorni na kvaliteto mesa, saj

mesni izdelki iz masovne proizvodnje vsebujejo previsok delež omega-6 maščobnih kislin

Zelo

nezdravo

Nezdravo Niti

nezdravo,

niti zdravo

Zdravo Zelo

zdravo

f f % f f % f f % f f % f f % M* SD

Sadje 3 1,5 20 9,8 76 37,1 83 40,5 23 11,2 3,50 0,872

Zelenjava 0 0 2 1,0 6 2,9 55 26,8 142 69,3 4,64 0,590

Piščančje meso 2 1,2 4 2,0 43 21,0 97 47,3 59 28,8 4,01 0,816

Govedina 2 1,0 4 2,0 43 16,6 115 56,1 50 24,4 4,01 0,760

Svinjina 3 2,0 10 4,9 71 34,6 91 44,4 29 14,1 3,64 0,855

Žita in žitni izdelki 42 20,5 65 31,7 71 34,6 23 11,2 4 2,0 2,42 1,000

Stročnice 7 3,4 26 12,7 69 33,7 85 41,5 18 8,8 3,40 0,937

Mleko in mlečni

izdelki

9 4,4 24 11,7 114 55,6 53 25,9 5 2,4 3,10 0,801

Med 17 8,3 32 15,6 82 40,0 61 29,8 13 6,3 3,10 1,017

Rjavi sladkor 82 40,0 80 39,0 36 17,6 6 2,9 1 0,5 1,85 0,847


32

(Healthline, 2018). V priporočilih za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik piše, da lahko meso

in mesni izdelki vsebujejo visok delež skupnih in nasičenih maščob, zato naj bi izbirali samo

puste vrste mesa oziroma vidno maščobo odstranili. Zaradi pestrosti prehrane je priporočeno

uživanje rdečega mesa dvakrat do trikrat tedensko, enkrat do trikrat tedensko pa uživanje

perutnine (Hlastan Ribič, 2009).

Zelenjava je vir vitaminov in mineralov, fitokemikalij in prehranskih vlaknin, ki pomagajo pri

prebavi. Vsebuje tudi veliko antioksidantov, ki delujejo proti prostim radikalom. V priporočilih

za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik piše, da moramo dnevno zaužiti od 250 do 400 gramov

zelenjave (Hlastan Ribič, 2009). Zaradi vsebnosti ogljikovih hidratov pri ketogeni prehrani

izbiramo pretežno zeleno, neškrobnato zelenjavo (Healthline, 2018).

Čeprav zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik (Hlastan Ribič, 2009) priporoča uživanje žit

zaradi visoke vsebnosti vitaminov, mineralov, nenasičenih maščobnih kislin in vlaknin, v

ketogeno dieto zaradi prevelikega deleža ogljikovih hidratov ta ne spadajo. Enako velja tudi za

stročnice in med.

Prehranske smernice (Hlastan Ribič, 2009) priporočajo uživanje delno posnetega mleka in

manj mastnih mlečnih izdelkov, medtem ko za ketogeno dieto velja, da se uživa le polnomastne

mlečne izdelke, predvsem pridelane na ekoloških kmetijah (Healthline, 2018). Polnomastni

mlečni izdelki so bogati z nasičenimi maščobami, vendar povezava z nastankom

kardiovaskularnih bolezni ni dokazana (Kratz idr., 2013).


33

3.7 Razprava

S pomočjo odgovorov na spletni anketni vprašalnik in pregled znanstvenih virov ter strokovnih

člankov sem pridobila odgovore na tri raziskovalna vprašanja, ki sem si jih postavila pred

začetkom pisanja diplomskega dela, in sicer:

Kateri so najpogostejši razlogi, da se osebe odločajo za ketogeno dieto?

Anketiranci trdijo (Preglednica 14), da so se za ketogeno dieto odločili zaradi boljšega počutja,

manjše želje po sladki hrani in prigrizkih, boljšega zdravja ter hujšanja. Glede na rezultate

spletne ankete lahko sklepam, da niso vsi posamezniki spremenili svojega načina

prehranjevanja le z namenom hujšanja, ampak tudi zaradi drugih zdravstvenih vzrokov. Po

pregledu objav v Facebook skupinah LCHF Slovenija

(https://www.facebook.com/groups/1417344851863500/?ref=br_rs), LCHF za začetnike

(https://www.facebook.com/groups/1326751070720078/?ref=br_rs), LCHF za vsak dan

(https://www.facebook.com/profile.php?id=1590362371233019&ref=br_rs) in LCHF

prehrana, hujšanje in podpora (https://www.facebook.com/groups/LCHFgrom/) sem zasledila

veliko posameznikov, ki so s pomočjo ketogene prehrane želeli omiliti migrene, simptome

alergij in ostalih vnetnih stanj. Nekaj žensk je poročalo, da so si s ketogeno dieto uredile

menstrualni cikel, veliko pa je posameznikov z diabetesom (tako tip 1 kot tip 2), ki poročajo,

da so po daljšem času uživanja ketogene prehrane popolnoma opustili zdravila in s hipo- ter

hiperglikemijami nimajo več težav. Prav tako nekateri poročajo, da so s ketogeno dieto močno

izboljšali raven holesterola in trigliceridov v krvi.

Kulak in Polotsky (2013) v raziskavi poročata, da ketogena dieta dokazano blagodejno vpliva

na neplodnost in pri simptomih policističnih jajčnikov, zato se zanjo odloča veliko žensk.

Noakes idr. (2006) so v raziskavi primerjali ketogeno dieto z visokim deležem nasičenih

maščob ter dve dieti z visokim deležem ogljikovih hidratov in nizkim deležem nasičenih

maščob. Pričakovali so, da bo imela ketogena dieta z veliko nasičenih maščob negativni vpliv

na razvoj kardiovaskularnih bolezni. Najboljši rezultat se je pokazal pri skupini, ki je zaužila le

4 % dnevnega energijskega vnosa z ogljikovimi hidrati in 61 % z maščobami (od tega 20 %

nasičenih): raven inzulina na tešče je padla za 33 %, poleg tega pa se je močno izboljšala raven

trigliceridov in HDL-holesterola v krvi. Zaključili so, da je ketogena dieta lahko zelo koristna

za kratkotrajno zdravljenje oseb z inzulinsko rezistenco in hipertriacilglicerolemijo.

Zdravniki in prehranski strokovnjaki so leta 2014 v reviji Nutrition (Prehrana) pozvali

znanstveno in medicinsko skupnost k ponovni oceni obstoječih prehranskih smernic. Zapisali

so 12 točk, v katerih dokazujejo, da bi morala biti nizkohidratna dieta prvi terapevtski pristop

https://www.facebook.com/groups/1417344851863500/?ref=br_rs

https://www.facebook.com/groups/1326751070720078/?ref=br_rs

https://www.facebook.com/profile.php?id=1590362371233019&ref=br_rs

https://www.facebook.com/groups/LCHFgrom/


34

pri sladkorni bolezni tipa 2 in dopolnilna terapija pri sladkorni bolezni tipa 1. V študiji navajajo,

da ima omejen vnos ogljikovih hidratov največji učinek na zniževanje ravni glukoze v krvi.

Višek energije pri debelosti in sladkorni bolezni tipa 2 je skoraj v celoti na račun ogljikovih

hidratov, blagodejni učinki ob znižanju vnosa ogljikovih hidratov pa nastopijo tudi brez izgube

telesne mase. Omejevanje vnosa ogljikovih hidratov je najboljša prehranska strategija za izgubo

telesne teže, zamenjava ogljikovih hidratov z beljakovinami pa ima blagodejne učinke na

organizem. Skupna količina zaužitih prehranskih maščob in količina nasičenih maščob v

prehrani nista povezani s tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni. Poleg stradanja je

omejevanje ogljikovih hidratov najboljši znani način za zmanjševanje koncentracije

trigliceridov in zviševanje HDL-holesterola v krvi ter da močno znižanje koncentracije glukoze

z omejevanjem vnosa ogljikovih hidratov nima nikakršnih stranskih učinkov v primerjavi z

intenzivno farmakološko terapijo (Feinman idr., 2015).

Večina ljudi že v prvem mesecu po spremembi načina prehranjevanja občuti pozitivne

spremembe pri energiji in spanju. Veliko bolj so zbrani, niso utrujeni ali zaspani, ponoči pa

globoko spijo brez težav z zbujanjem in jutranjim vstajanjem. Bistvena dejavnika, ki na to

vplivata, sta inzulin, ki je stabilen in ne niha, in konstanten vir energije, saj so maščobne celice

ob nizki koncentraciji inzulina dostopne in jih organizem z lahkoto uporabi za energijo (Afaghi,

O'Connor in Chow, 2008).

Kako se spreminja telesna masa oseb, ki se prehranjujejo s ketogeno dieto?

Iz Preglednice 7 je razvidno, da je največ anketirancev shujšalo od 5 do 9 kilogramov, iz

Preglednice 6 pa je razvidno, da je največ anketirancev na ketogeni dieti 6 ali 7 mesecev. 28

oseb je shujšalo 20 kilogramov ali več, povprečna izguba telesne mase pa je 10,98 kilograma.

Veliko je začetnikov, ki so se diete šele lotili, 56 oseb pa tej dieti sledi od enega do šest let.

Zanimalo me je, kakšni so mehanizmi, zakaj dieta tako dobro vpliva na anketirance in zakaj pri

tem načinu prehranjevanja, kot sami pravijo, zlahka vztrajajo.

Ker je prehransko svetovanje pri hujšanju pomembno, so Bueno idr. (2013) v študiji raziskovali

učinkovitost različnih diet za hujšanje. Posamezniki, ki so bili vključeni v raziskavo, so dnevno

uživali od 35 do 65 % ogljikovih hidratov. Raziskava je pokazala, da pri takšni količini zaužitih

ogljikovih hidratov ni prišlo do nobene razlike v izgubi telesne mase. Rezultati kažejo, da večje

omejitve ogljikovih hidratov v prehrani vodijo do večje izgube telesne mase. Diete, ki temeljijo

na restrikciji ogljikovih hidratov, dajejo veliko boljše rezultate in večjo izgubo telesne mase kot

običajne diete z nizko vsebnostjo maščob, vendar so te raziskave trajale le do 6 mesecev, zato


35

ne zagotavljajo dolgoročne uspešnosti. Iz tega razloga so se Bueno idr. (2013) odločili oceniti

randomizirane kontrolirane raziskave, ki so trajale vsaj 12 mesecev, da bi ugotovili, če ima

ketogena dieta dolgoročno boljše rezultate pri izgubi telesne mase in večjo učinkovitost pri

preprečevanju kardiovaskularnih bolezni.

Združili so izsledke raziskav, ki so trajale vsaj 12 mesecev in so primerjale vpliv ketogene in

klasične nizkomaščobne diete pri odraslih osebah. Pri ketogeni dieti je šlo za vnos manj kot

50 g ogljikovih hidratov dnevno, pri nizkomaščobnih pa manj kot 30 % maščob dnevno.

Skupina preiskovancev na ketogeni dieti je dosegla neprimerljivo večje dolgoročno zmanjšanje

telesne mase v primerjavi s skupino preiskovancev na nizkomaščobni dieti.

Preiskovanci na ketogeni dieti so imeli znižano koncentracijo trigliceridov v krvi, močno znižan

diastolični krvni tlak in povečan HDL- ter LDL-holesterol v primerjavi s preiskovanci na

nizkomaščobni dieti. Pri sistoličnem tlaku, koncentraciji glukoze in inzulina na tešče,

glikiranem hemoglobinu in C-reaktivnem proteinu niso našli statistično značilnih razlik med

skupinama preiskovancev.

Sumithran idr. (2013) so opravili raziskavo, ki je vključevala 39 prekomerno težkih ali debelih

oseb, ki so se najprej 8 tednov držali stroge nizkokalorične ketogene diete, ki sta ji sledila

2 tedna prehranjevanja po smernicah zdrave prehrane. V prvi fazi, na ketogeni dieti, se je

pokazala popolna odsotnost apetita, ki se je pojavila že po nekaj dneh od začetka diete. Razlog

za to pripisujejo hormonskim spremembam, ki jih povzroča ketogena prehrana. V času

ketogene diete so osebe izgubile 13 % začetne mase, koncentracija ketonov na tešče pa se je

znatno povišala, kot je tudi bilo pričakovano. Poleg povišanja ketonov je prišlo do močnega

zaviranja povišanja hormona grelina, ki povečuje občutek lakote in ga običajno zaznamo pri

hujšanju. Poleg tega so osebe poročale, da je bil njihov apetit v 8. tednu, ob koncu ketogene

diete, veliko nižji kot zatem, ko so jim bili v prehrano dodani ogljikovi hidrati. Avtorji raziskave

so opisali, da stanje ketoze močno vpliva na hormon grelin, kar je tudi razlog za takšno

zmanjšanje apetita na ketogeni dieti. Ob prehodu na navadno prehrano se je nivo grelina zopet

močno povišal, kar je vodilo v takojšnje prenajedanje. Študija je jasno pokazala, da so

koncentracije hormonov, ki vplivajo na apetit, močno spremenjene pri hujšanju s ketogeno

dieto, kar je razlog za zmanjšan apetit in lakoto. Boljše razumevanje teh mehanizmov v klinični

praksi bi lahko pripeljalo do boljših in dolgoročnih rezultatov hujšanja.

Castaldo idr. (2016) so ketogeno dieto preizkušali tudi na morbidno debelih pacientih, ki so jih

14 dni hranili preko nazogastrične sonde z enteralno prehrano brez ogljikovih hidratov, nato pa

naslednjih 14 dni per os s hrano z enako makrohranilno sestavo. Opazovali so telesno sestavo,

odpornost celic na inzulin, krvni tlak, srčni utrip in potencialne nevarnosti uživanja takšne


36

prehrane. Po mesecu dni je prišlo do bistvenega znižanja indeksa telesne mase, obsega pasu,

krvnega tlaka in izboljšala se je občutljivost celic na inzulin. Povečala se je koncentracija

ketonov v urinu, vendar brez klinično pomembnega vpliva na delovanje ledvic in

koagulacijskih parametrov. Potencialne nevarnosti uživanja hrane brez ogljikovih hidratov niso

zabeležili. Prišli so do zaključka, da je pri zdravljenju morbidne debelosti takšen prehranski

ciklus, ki vsebuje kratkotrajno ketogeno enteralno hranjenje, ki mu sledi oralna prehrana skoraj

brez ogljikovih hidratov, lahko izvedljiv, varen in zelo učinkovit pri zmanjševanju telesne mase,

obsega pasu, znižanju krvnega tlaka in izboljšani občutljivosti celic na inzulin.

Kakšen je odnos odraslih, ki se prehranjujejo po načelih ketogene diete, do vpliva

ketogene diete na kakovost življenja?

Anketiranci so mnenja (Preglednica 15), da je ketogena dieta vplivala predvsem na boljše

počutje (90 %), zdravje (80 %) in znižanje telesne mase (88 %), pri 81 % anketirancev pa se je

zmanjšal tudi apetit. Večina anketirancev je mnenja, da ketogena dieta predstavlja minimalno

tveganje za povišan holesterol in maščobe v krvi, dobra tretjina se strinja, da tveganja sploh ni,

ena četrtina pa pravi, da tveganje obstaja (Preglednica 16).

40 % anketirancev trdi, da nasičene maščobe povišajo holesterol v krvi, 38 % jih je o tej trditvi

neodločenih, 22 % pa se s trditvijo ne strinja. Trditev, da maščobe v prehrani vplivajo na

zvišanje maščob v krvi, je zavrnilo 55 % anketirancev, prav tako so s 66 % zavrnili trditev, da

maščobe v prehrani vplivajo na nastanek debelosti (Preglednica 17).

Volek idr. (2009) so proučevali vpliv ketogene diete na čezmerno hranjene ljudi, ki so jih

razdelili v dve skupini: prva skupina je 12 tednov uživala dieto z majhnim vnosom OH v

kombinaciji s 60 % maščob in 30 % beljakovin, druga pa dieto v razmerju 2 : 1 : 1 (OH : M : B).

V prvi skupini se je po 12 tednih izboljšala telesna struktura, izguba visceralne maščobe je bila

bistveno večja kot pri drugi skupini, koncentracija inzulina in glukoze na tešče pa je padla za

skoraj 50 %. Kljub trikrat večjemu vnosu prehranskih nasičenih maščob je skupina na ketogeni

dieti bistveno izboljšala raven trigliceridov in znatno zmanjšala raven holesterola v krvi v

primerjavi s skupino na nizkomaščobni dieti. Rezultati podpirajo omejevanje prehranskih

ogljikovih hidratov kot učinkovit pristop pri zdravljenju metaboličnega sindroma in

preprečevanje tveganja za kardiovaskularne bolezni.

Paoli idr. (2013) navajajo, da ima ketogena dieta pozitivne učinke na dejavnike tveganja za

nastanek kardiovaskularnih bolezni in v raziskavi dokazujejo, da lahko zmanjšano uživanje


37

ogljikovih hidratov vodi do zmanjšane ravni skupnega holesterola, zvišanja HDL-holesterola

in znižanja trigliceridov v krvi.

Ob tem je pomembno omeniti nekaj dejstev o velikosti in prostornini delcev LDL, ki veljajo za

»slabi holesterol«. Wood idr. (2006) v svoji študiji opisujejo, da obstajajo delci LDL-

holesterola v različnih velikostih. Na eni strani imamo velike in puhaste molekule, na drugi

strani pa majhne, goste in lepljive molekule LDL-holesterola. Študije kažejo na izredno

pomembnost velikosti teh delcev. Ljudje, ki imajo več majhnih in gostih delcev, so bolj

nagnjeni h kardiovaskularnim boleznim, saj imajo manjši delci LDL višjo aterogenost

(zvišujejo raven holesterola v krvi), medtem ko so veliki in puhasti delci lahko pozitiven

dejavnik in zmanjšujejo tveganje.

Ključni encim v biosintezi holesterola je HMGCoA reduktaza, ki se aktivira z inzulinom. To

pomeni, da zvišanje glukoze v krvi in s tem tudi zvišanje ravni inzulina vodi do povečane

sinteze endogenega holesterola. Torej bo manjši vnos ogljikovih hidratov povzročil inhibicijo

biosinteze holesterola (Volek, Sharman in Forsythe, 2005).

Do zanimivih zaključkov glede vpliva ketogene diete na zdravje so prišli tudi De Luis idr.

(2016), ki so raziskovali vpliv dodajanja večkrat nenasičenih maščobnih kislin DHA v prehrano

ljudi s predpisano ketogeno dieto. Preiskovance so razdelili v dve skupini: eni skupini so

dodajali DHA, drugi, kontrolni skupini, pa ne. Študija je pokazala, da je bila ketogena dieta,

dopolnjena z DHA, bistveno učinkovitejša pri protivnetnem učinku, vendar brez statističnih

razlik v izgubi telesne mase in izboljšanju metabolizma v primerjavi z drugo skupino.

V šestih mesecih so preiskovanci v obeh skupinah izgubili približno 20 kg telesne mase, poleg

tega pa so se jim izboljšali tudi številni biološki kazalci, in sicer nižja koncentracija inzulina in

glukoze, raven trigliceridov v krvi, lipoproteinov z nizko gostoto (LDL-holesterola), C-

reaktivnega proteina (protein akutne faze, katerega koncentracija se poviša pri poškodbah tkiva

zaradi bakterijske infekcije), rezistina (hormon, ki zavira mišično tkivo, da se odziva na insulin)

in leptina (peptridni hormon, ki zavira apetit).


38

4 SKLEP

Definicija debelosti je, da gre za kronično bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje

maščevja v telesu, kar vodi v številne bolezni, zmanjšuje kvaliteto življenja in zvišuje smrtnost.

Glede na to, da je zaradi velikega porasta prekomerno težkih in debelih ljudi postala debelost

velik javnozdravstveni problem, bi lahko sklepali, da je popolnoma jasno, kako jo ozdraviti, a

žal ni tako. Ljudje se pogosto poslužujejo različnih diet, ki obljubljajo hitre in učinkovite

rezultate, le malo pa je tistih, ki na poti do zdravega življenja ne obupajo in cilj dejansko

dosežejo. V zadnjem času sem na spletu veliko brala o ketogeni dieti, ki postaja vse bolj

priljubljena, zato sem se v pričujoči diplomski nalogi posvetila preučevanju ketogene diete in

njenega vpliva na hujšanje, počutje in zdravje pri posameznikih. Po pregledu različnih virov,

analizi spletnega anketnega vprašalnika in s primerjavo ketogene prehrane s smernicami zdrave

prehrane sem prišla do naslednjih ugotovitev:

- ketogena dieta se močno razlikuje od smernic zdrave prehrane, predvsem v količini

dnevno zaužitih ogljikovih hidratov in maščob;

- z analizo odgovorov v spletni anketi in po pregledu znanstvenih virov ter strokovnih

člankov sem ugotovila, da ima uživanje ketogene prehrane pozitivne učinke na hujšanje,

splošno počutje, zdravje in apetit posameznikov, ki se na ta način prehranjujejo;

- izgubljanje telesne mase je najbolj intenzivno v začetni fazi upoštevanja načel ketogene

diete (v prvih treh mesecih), po določenem času pa pride do plato učinka diete in se

telesna masa ustali;

- anketiranci so zelo malo športno aktivni, večina jih telovadi do 30 minut dnevno;

- večina anketirancev se prehranjuje po načelih prehrane LCHF in ne stroge ketogene

diete. Največkrat pridobijo informacije o prehrani na internetu, v Facebook skupinah s

tematiko ketogene prehrane. Zelo redko prebirajo strokovne in znanstvene članke,

informacij skoraj nikoli ne pridobijo pri osebnem zdravniku ali prehranskem

svetovalcu/trenerju;

- z analizo odgovorov spletnega vprašalnika sem ugotovila, da posamezniki v največji

meri izbirajo za ketogeno dieto priporočena živila (jajca, maslo, zelenjava, olivno olje,

avokado, meso, mastne ribe, oreščki, kokosova maščoba in smetana), izogibajo pa se


39

transmaščobam, ki se lahko nahajajo v margarina, in ostalim neprimernim živilom za

ketogeno dieto (sadje, sladkorji, žita in žitni izdelki, stročnice).

Na podlagi pregleda strokovnih in znanstvenih virov ter rezultatov opravljene raziskave lahko

zaključim, da je ketogena dieta uporabna za hujšanje. Zaradi spremenjene presnove telesa ob

uživanju takšne prehrane je pomembno, da se pred spremembo prehranjevanja vsak posameznik

najprej posvetuje z dietetikom ali osebnim zdravnikom in se diete ne loteva sam po nekaj

prebranih poljudnoznanstvenih člankih. Analiza odgovorov spletne ankete je pokazala, da se je

posameznikom telesna masa najbolj znižala v prvih treh mesecih, hkrati pa je večina telesno

aktivna le do 30 minut dnevno. Menim, da je lahko tudi to razlog, da se teža po določenem času

ustali. Poleg diete je zelo pomembna tudi vsakodnevna telesna aktivnost, ki omogoča ugodno

razmerje med vnosom in porabo kalorij ter ugodno vpliva na zdravje.

Med seboj smo si zelo različni in ni nujno, da določen način prehranjevanja ustreza vsakemu

posamezniku, zato je pomembno, da prehrano in gibanje prilagodimo svojim individualnim

potrebam, se ob tem dobro počutimo in imamo dovolj energije za vsakodnevna opravila.


40

5 VIRI IN LITERATURA

Afaghi, A., O'Connor, H. in Chow, C. M. (2008). Acute effects of the very low carbohydrate

diet on sleep indices. Nutr Neurosci, 11(4), 146–154.

Allen, G. B., Bhatia, S. K., Anderson, C. M., Eichenberger-Gilmore, J. M., Sibenaller, Z. A.,

Mapuskar, K. A., Schoenfeld, J. D., Buatti, J. M., Spitz, D. R. in Fath, M.A. (2014). Ketogenic

diets as an adjuvant cancer therapy: History and potential mechanism. Redox Biology, 2, 963–

970.

Barañano, K. W., in Hartman, A. L. (2008). The Ketogenic Diet: Uses in Epilepsy and Other

Neurologic Illnesses. Current Treatment Options in Neurology, 10(6), 410–419.

Biong, A. S., Veierød, M. B., Ringstad, J., Thelle, D. S. in Pedersen, J. I. (2006). Intake of milk

fat, reflected in adipose tissue fatty acids and risk of myocardial infarction: a case-control study.

Eur J Clin Nutr, 60(2), 236–44.

Boyers, L. (2015). The Everything Guide To The Ketogenic Diet. Massachusetts: Adams media.

Bregant, T., Križnar Jamnikar, T. in Fidler Mis, N. (2010). Ketogena dieta. Priročnik za starše.

Ljubljana: Medicinska fakulteta.

Bueno, N. B., Vieira de Melo, I. S., Lima de Oliveira, S. in Da Rocha Ataide, T. (2013). Very-

low-carbohydrate ketogenic diet v. low-fat diet for long-term weight loss: a meta-analysis of

randomised controlled trials. British Journal of Nutrition, 110(7), 1178–1187.

Castaldo, G., Palmieri, V., Galdo, G., Castaldo, L., Molettieri, P., Vitale, A. in Monaco, L.

(2016). Aggressive nutritional strategy in morbid obesity in clinical practice: Safety, feasibility,

and effects on metabolic and haemodynamic risk factors. Obesity Research & Clinical Practice,

10(2), 169–177.

Cerović, O. in Rotovnik-Kozjek, N. (2007). Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v

bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.

De Luis, D., Domingo, J. C., Izaola, O., Casanueva, F. F., Bellido, D. in Sajoux, I. (2016).

Effect of DHA supplementation in a very low-calorie ketogenic diet in the treatment of obesity:

a randomized clinical trial. Endocrine, 54(1), 111–122.

Feinman, R. D., Pogozelski, W. K., Astrup, A., Bernstein, R. K., Fine, E. J., Westman, E. C.,

Acurso, A. idr. (2015). Dietary carbohydrate restriction as the first approach in diabetes

management: Critical review and evidence base. Nutrition, 31(1), 1–13.

Forsythe, C. E., Sharman, M. J. in Volek, J. S. (2005). Modification of lipoproteins by very

low-carbohydrate diets. The Journal of Nutrition, 135(6), 1339–1342.

Hlastan Ribič, C. (2009). Zdrav krožnik. Priporočila za zdravo prehranjevanje. Ljubljana:

Narodna in univerzitetna knjižnica.

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=O'Connor%20H%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=18681982

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Chow%20CM%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=18681982

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18681982

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Biong%20AS%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=16267503

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Veier%C3%B8d%20MB%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=16267503

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Ringstad%20J%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=16267503

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Thelle%20DS%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=16267503

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Pedersen%20JI%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=16267503

https://www.sciencedirect.com/science/journal/1871403X


41

Keith, S., Redden, D., Katzmarzyk, P., Boggiano, M., Hanlon, E., Benca, R. In Allison, D. idr.

(2006). Putative contributors to the secular increase in obesity: exploring the roads less traveled.

International Journal of Obesity, 30(11), 1585–1594.

Kratz, M., Baars, T. in Guyenet, S. (2013). The relationship between high-fat dairy

consumption and obesity, cardiovascular, and metabolic disease. European Journal of

Nutrition, 52(1), 1–24.

Kulak, D. in Polotsky, A.J. (2013). Should the ketogenic diet be considered for enhancing

fertility. Maturitas, 74(1), 10–13.

Liau, K. M., Lee, Y. Y., Chen, C. K. in Rasool, A. H. (2011). An open-label pilot study to assess

the efficacy and safety of virgin coconut oil in reducing visceral adiposity. ISRN Pharmacology,

2011, 1–7.

López-Ledesma, R., Frati-Munari, A. C., Hernández-Domínguez, B. C., Cervantes-Montalvo,

S., Hernández-Luna, M. H., Juárez, C. in Morán-Lira, S. (1996). Monounsaturated fatty acid

(avocado) rich diet for mild hypercholesterolemia. Arch Med Res, 27(4), 519–23.

Mancinelli, K. (2015). The Ketogenic Diet. Kalifornija: Ulysses press.

Moreno-Luna, R., Muñoz-Hernandez, R., Miranda, M. L., Costa, A. F., Jimenez-Jimenez,

L., Vallejo-Vaz, A. J., Muriana, F. J., Villar, J. in Stiefel, P. (2012). Olive oil polyphenols

decrease blood pressure and improve endothelial function in young women with mild

hypertension. Am J Hypertens, 25(12), 1299–304.

Managing Overweight and Obesity in Adults: Systematic evidence review from the obesity

expert panel. (2013). National heart, lung and blood institute. Pridobljeno s

https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/managing-overweight-obesity-in-adults

Noakes, M., Foster, P. R., Keogh, J. B., James, A. P., Mamo, J. C. in Clifton, P. M. (2006).

Comparison of isocaloric very low carbohydrate/high saturated fat and high carbohydrate/low

saturated fat diets on body composition and cardiovascular risk. Nutrition & Metabolism, 3, 7.

Owen, O. E. (2005). Ketone bodies as a fuel for the brain during starvation. Biochemistry and

molecular biology education, 33(4), 246–251.

Paoli, A., Bosco, G., Camporesi, E. M., in Mangar, D. (2015). Ketosis, ketogenic diet and food

intake control: a complex relationship. Frontiers in Psychology, 6(27), 1–9.

Paoli, A., Rubini, A., Volek, J. S. in Grimaldi, K. A. (2013). Beyond weight loss: a review of

the therapeutic uses of very-low-carbohydrate (ketogenic) diets. European Journal of Clinical

Nutrition, 67, 789–796.

Programi in projekti (2018). Nacionalni inštitut za javno zdravje Republike Slovenije:

Ljubljana. Pridobljeno s http://www.nijz.si/sl/programi-in-projekti

Ramel, A., Martinéz, A., Kiely, M., Morais, G., Bandarra, N. M. in Thorsdottir, I. (2008).

Beneficial effects of long-chain n-3 fatty acids included in an energy-restricted diet on insulin

resistance in overweight and obese European young adults. Diabetologia, 51(7), 1261–8.

https://link.springer.com/journal/394

https://link.springer.com/journal/394

https://www.sciencedirect.com/science/journal/03785122

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=L%C3%B3pez%20Ledesma%20R%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8987188

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Frati%20Munari%20AC%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8987188

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Hern%C3%A1ndez%20Dom%C3%ADnguez%20BC%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8987188

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Cervantes%20Montalvo%20S%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8987188

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Cervantes%20Montalvo%20S%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8987188

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Hern%C3%A1ndez%20Luna%20MH%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8987188

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Ju%C3%A1rez%20C%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8987188

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Mor%C3%A1n%20Lira%20S%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=8987188

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Moreno-Luna%20R%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Mu%C3%B1oz-Hernandez%20R%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Miranda%20ML%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Costa%20AF%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Jimenez-Jimenez%20L%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Jimenez-Jimenez%20L%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Vallejo-Vaz%20AJ%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Muriana%20FJ%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Villar%20J%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Stiefel%20P%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=22914255

https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/managing-overweight-obesity-in-adults

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Ramel%20A%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=18491071

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Martin%C3%A9z%20A%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=18491071

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Kiely%20M%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=18491071

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Morais%20G%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=18491071

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Bandarra%20NM%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=18491071

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Thorsdottir%20I%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=18491071


42

Schwingshackl, L. in Hoffmann, G. (2014). Monounsaturated fatty acids, olive oil and health

status: a systematic review and meta-analysis of cohort studies. Lipids Health Dis, 13(1), 154.

Smernice zdrave prehrane. (2014). Inštitut za nutricionistiko. Pridobljeno s

https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/splosno/94-smernice-zdrave-prehrane.html

Sumithran, P., Prendergast, L. A., Delbridge, E., Purcell, K., Shulkes, A., Kriketos, A. in

Proietto, J. (2013). Ketosis and appetite-mediating nutrients and hormones after weight loss.

European Journal of Clinical Nutrition, 67, 759–764.

Torabian, S., Haddad, E., Rajaram, S., Banta, J. in Sabaté, J. (2009). Acute effect of nut

consumption on plasma total polyphenols, antioxidant capacity and lipid peroxidation. J Hum

Nutr Diet, 22(1), 64–71.

Volek, J. S., Phinney, S. D., Forsythe, C. E., Quann, E. E., Wood, R. J., Puglisi, M. J., Kraemer,

W. J., Bibus, D. M., Fernandez, M. L. in Feinman, R. D. (2009). Carbohydrate restriction has

a more favorable impact on the metabolic syndrome than a low fat diet. Lipids, 44(4), 297–309.

Žlajpah, V., Battelino, T., Bratanič, N., Uršič, B. N., Širca, Č. A., Videmšek, M., idr. (2004).

Manj kilogramov – več zdravja. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ljubljana: Tiskarna

Povše.

Wheless Wiley, J. (2008). History of the ketogenic diet. Epilepsia, 49(8), 3–5.

Whigham, L. D., Watras, A. C. in Schoeller, D. A. (2007). Efficacy of conjugated linoleic

acid for reducing fat mass: a meta-analysis in humans. Am J Clin Nutr, 85(5), 1203–11.

Wood, R. J., Volek, J. S., Liu, Y., Shachter, N. S., Contois, J. H. in Fernandez, M. L. (2006).

Carbohydrate Restriction Alters Lipoprotein Metabolism by Modifying VLDL, LDL, and HDL

Subfraction Distribution and Size in Overweight Men. The Journal of Nutrition, 136(2), 384–

389.

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Schwingshackl%20L%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=25274026

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Hoffmann%20G%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=25274026



https://www.nature.com/articles/ejcn201390#auth-1

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Torabian%20S%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19192028

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Haddad%20E%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19192028

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Rajaram%20S%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19192028

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Banta%20J%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19192028

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Sabat%C3%A9%20J%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=19192028

Documents

UNIVERZA V LJUBLJANIpefprints.pef.uni-lj.si/5378/1/Diploma_Urdih_Avgust.pdf · 2018-09-25 · na svetu. Definicija pravi, da je debelost kronična bolezen, za katero je značilno