Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Učni načrtGimnazija
iTaLijanŠČina kot tuji in kot drugi jezik
na narodno mešanem območju Slovenske Istre
Gimnazija
Učni načrt
koT TUji jezik: obvezni, izbirni, maTUra (420 Ur)koT drUGi jezik na narodno meŠanem obmoČjU sLovenske isTre:
spLoŠna Gimnazija: obvezni, maTUra (350 Ur)sTrokovna Gimnazija: obvezni, maTUra (420 Ur)
iTaLijanŠČina kot tuji in kot drugi jezik
na narodno mešanem območju slovenske istre
Splošna, klasična, strokovna gimnazija
Učni načrt
ITALIJANŠČINAkot tuji in kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske IstreGimnazija; Splošna, klasična, strokovna gimnazijaKot tuji jezik: obvezni, izbirni, matura (420 ur); kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre: splošna gimnazija: obvezni, matura (350 ur), strokovna gimnazija: obvezni, matura (420 ur)
Predmetna komisija:Neva Šečerov, Zavod RS za šolstvo, predsednicadr. Anja Zorman, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper, članicaTea Race, Srednja ekonomska in poslovna šola Koper, članicaZdenka Mihalič, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper, članicaTamara Grbas, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola, članica
Avtorici: Neva Šečerov, Zavod RS za šolstvodr. Anja Zorman, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
Recenzent:dr. Janez Skela, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Izdala: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvoZa ministrstvo: dr. Milan ZverZa zavod: mag. Gregor Mohorčič
Uredili: Katja Križnik in Nataša PurkatJezikovni pregled: Samia Žunič
Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.
CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
371.214.1:811.131.1
ŠEČEROV, Neva Učni načrt. Italijanščina kot tuji in kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre [Elektronski vir] : gimnazija : splošna, klasična, strokovna gimnazija : kot tuji jezik: obvezni, izbirni, matura (420 ur) : kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre: splošna gimnazija: obvezni, matura (350 ur), strokovna gimnazija: obvezni, matura (420 ur) / avtorici Neva Šečerov, Anja Zorman. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2008
Način dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/UN_ITALIJANSCINA_tuji_drugi_jezik_gimn.pdf
ISBN 978-961-234-710-9 (Zavod RS za šolstvo)
1. Zorman, Anja239267072
�
kazalo1 opredeLiTev predmeTa 5
1.1 Opredelitevpoložajaitalijanščinevsistemuvzgojeinizobraževanja 61.1.1 Italijanščinakottujijezik 61.1.2 ItalijanščinakotdrugijeziknanarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstre 6
1.� Umestitevitalijanščinevpredmetnik 71.�.1 Italijanščinakottujijezik 71.�.2 ItalijanščinakotdrugijeziknanarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstre 7
2 spLoŠni CiLji/kompeTenCe 92.1 Opredelitevterminasporazumevalnazmožnostvdrugemoziromatujemjeziku 92.2 Splošniučnicilji 92.�Drugezmožnosti(kompetence) 10
3 CiLji in vsebine 12�.1 Splošnaznanja:razvijanjesporazumevalnezmožnostivitalijanščini 12
�.1.1 Zmožnostisprejemanja:poslušanje,branje 1��.1.2 Zmožnostitvorjenjabesedila:govorjenje,pisanje 1��.1.� Interakcijainmediacija:govornoinpisnosporazumevanje 14�.1.4 Razvijanjejezikovnezmožnosti 15�.1.5 Razvijanjemedkulturnezmožnosti 15�.1.6 Razvijanjeliterarnezmožnosti 16
�.1.6.1 Zmožnostsprejemanjaumetnostnegabesedila 17�.1.6.2Odzivnaumetnostnobesedilo 17
�.1.7 Priporočeneučneteme 18�.1.8 Operativno-procesnicilji 19
�.1.8.1 Italijanščinakottujijezik 19�.1.8.2 Italijanščinakotdrugijeziknanarodnomešanemobmočju
SlovenskeIstre 22�.2 Posebnaznanja 2�
4 priČakovani UČni doseŽki/rezULTaTi 24
5 medpredmeTne povezave 275.1 Povezovanjezdrugimipredmeti 275.2 Povezovanjeznotrajpoukatujegaoziromadrugegajezika 28
6 didakTiČna priporoČiLa 296.1 Razvijanjesporazumevalnihzmožnosti �0
6.1.1 Razvijanjesposobnostislušnegarazumevanja �16.1.1.1 Dejavnostipredposlušanjem �16.1.1.2 Dejavnostimedposlušanjem �16.1.1.� Dejavnostipoposlušanju �2
4
6.1.2 Razvijanjesposobnostigovornegasporočanjainsporazumevanja �26.1.2.1 Dialog ��6.1.2.2 Pretvarjanje/vživljanjevumišljensvet ��6.1.2.� Igrevlog ��6.1.2.4 Projektnodelo �46.1.2.5 Izražanječustevinlastnegamnenja(afektivnidejavniki) �4
6.1.� Razvijanjesposobnostibralnegarazumevanja �56.1.�.1 Dejavnostipredbranjembesedila �56.1.�.2 Dejavnostimedbranjem �66.1.�.� Dejavnostipobranjubesedila �66.1.�.4 Branjeumetnostnihbesedil �7
6.1.4 Razvijanjezmožnostipisnegasporočanja �76.1.4.1 Primerinalogizpisnegasporočanja �7
7 vrednoTenje doseŽkov �9
5
1 opredeLiTev predmeTa
Včasuvseintenzivnejšihglobalizacijskihprocesovimapoukdrugih/tujihjezikovčedaljevečjipomenvvzgojiinizobraževanju.ZvključitvijoSlovenijevEvropskounijo(vnadaljevanjuEU)inpovečanomobilnostjoljudisejepomenznanjasosedskihintujihjezikovšepovečal,sajomogo-čalažjidostopdoinformacij,intenzivnejšesodelovanjestujimiinsosedskiminarodinakultur-nemingospodarskempodročjuterglobljemedsebojnorazumevanje.Dijaki1pripoukuuzave-ščajopomenvseživljenjskegaučenjainzmednarodnoprimerljivimiinstrumentiterdokumenti,kisonastalipodokriljemSvetaEvropeinParlamentaEU(naprimer Evropski jezikovni listovnik,Europass),primerjajolastneučnedosežkezdosežkivrstnikovizrazličnihevropskihdržav.
Poukdrugega/tujegajezikasezatoprilagajanovimizzivom:uvajasodobnepristope,uporabneinživljenjskeučnevsebine,kisovsozvočjuzdijakovimiosebnimiinteresiinpotrebamiterupo-raboinformacijskeinkomunikacijsketehnologije.Dijakeusposabljaza:•uspešnoinučinkovito sporazumevanje(razvijanjesporazumevalnezmožnosti),•medsebojno razumevanje in spoštovanje,odprtost,tolerantnostterživljenjeindelovsožitju
zdrugimiljudmi(razvijanjemedkulturnegazavedanjainmedkulturnekomunikacije),•prenašanjeuporabnegaznanjameddisciplinami,takodavdrugem/tujemjezikupridobivajo
inpoglabljajoznanje,kisepovezujezučnimiciljiinvsebinamidrugihpredmetov(inovativnipristopikučenjutujihjezikov,naprimerCBLL2inCLIL).Italijanščinaimatakotudisplošno-izobraževalni pomen:ssprejemanjembesedilvtemjezikudijakipridobivajoinpoglabljajoznanje,kisepovezujezznanjidrugihpredmetov.
Vzadnjemčasuseizvajanadgraditevkomunikacijskegapristopavdejavnostnoinzmožnostnonaravnanozasnovopoučevanja.Učenjejezikovzatovključujenačelainpriporočila:•Skupnegaevropskegajezikovnegaokvira(vnadaljevanjuSEJO),•Lizbonskedeklaracijeoosmihključnihkompetencahzavseživljenjskoučenje(Evropskirefe-
renčniokvir).�
MedtemkonamSEJOdajemožnost,danajaseninpregledennačindoločamostopnjepriča-kovanihučnihdosežkovpriučenjuinpoučevanjudrugega/tujegajezika,Evropskireferenčniokvirvključujezmožnostinavsehpodročjihposameznikovegaindružbenegadelovanja,takonaosebnemindružbenemkotpoklicnempodročju.Vključevanjenačel,kijihrazlagataobado-kumenta,jenujnopotrebnozauspešnoživljenjevučečisedružbi,sajprispevakvečjikakovostiizobraževanjainkzagotavljanjuboljšihživljenjskihpogojev.
1 Izrazdijaki oziroma dijak sevcelotnembesediluučneganačrtananašatakonadijakinjekotdijakeozi-romadijakinjoindijaka,pravtakoizrazučiteljnaučiteljicoinučitelja.
2 CbLL (Content-Based Language Learning–sočasnodoseganjejezikovnihinpredmetnihoziromavsebinskihciljev);CLiL (Content and Language Integrated Learning–učenjenejezikovnihpredmetovvtujemjeziku).
� http://europa.eu.int/comm/education/policies/2010/et
6
1.1 opredelitev položaja italijanščine v sistemu vzgoje in izobraževanja
1.1.1 italijanščina kot tuji jezik
ItalijanščinajezadijakezunajobmočjaSlovenskeIstretuji jezik.Jepredvsemjeziksporazume-vanjavšolskemokolju,včasihgamladisrečujejovživljenjskemokoljuvjavnihobčilihalivknji-ževnosti(italijanskaknjiževnadela).IntereszaučenjeitalijanščinesevosrednjiSlovenijipove-čuje,predvsemzaradidejstva,damejimonaItalijo,povečujepasetudineposrednarabaitali-janščineprinekaterihpoklicihindejavnostih.
ItalijanskijezikimanaobmejnihobmočjihzahodneSlovenijeposebnovlogo.Dijakisezitalijan-skimjezikomsrečujejovvsakdanjemživljenju.Izpostavljenostitalijanskemujezikuvživljenj-skemokoljuinstikzitalijanskokulturo(film,šport, javnaobčila,knjige,življenjskenavade)spodbujataneposrednospoznavanjejezika.Nekateridijakiimajozatoobvstopuvsrednjošoložedoločenopredznanje;ciljnijezikopredeljujejomerilavišjeravni,takonaravnigovorakotnaravnibranjainpisanja,patudipriuporabibesediščainbesedilnihvrst.ČepravimanaobmočjuzahodneSlovenijeitalijanskijezikpoložajtujegajezikaingauvajamovizobraževanjekotizbir-novsebino,muvlogasosedskegajezikadajevečjouporabnovrednost,polegtegapadrugačeopredeljujetudinjegovizobraževalniinvzgojnipomen.
1.1.2 italijanščina kot drugi jezik na narodno mešanem območju slovenske istre
PoUstaviRepublikeSlovenijedržavavarujeinzagotavljapraviceavtohtoneitalijanskeinmadžar-skenarodneskupnostiinjimameddrugimzagotavljapravicodovzgojeinizobraževanjavsvojemjeziku.NanarodnomešanemobmočjuIstrejezato,polegslovenščine,uradni jezik tudi italijan-ščina,kijejezikavtohtonenarodneskupnosti.Zaraditegarazlogaseučenciindijakivšolahsslo-venskimučnimjezikomobveznoučijoitalijanščino,kardoločatudiZakonoosnovnišoliinZakonogimnaziji.Učenjeitalijanščinesezatopričnežev1.r.osnovnešoleinsenadaljujedosplošnemature.Gretorejzazgodnjeučenjedrugegajezikainnjegovoekstenzivnopoučevanje.Stemsozagotovljenipogojizarazvijanjesporazumevalnezmožnostivdrugemjeziku,kiomogočamedkul-turni dialogspripadnikiitalijanskenarodneskupnostiinspodbujapozitiven odnos do italijan-ske kulture.NarodnomešanoobmočjeSlovenskeIstreomogočaneposrednasrečanjaljudiobehetničnihskupinprivsakodnevnihopravilih.Navzočnostgovorcevitalijanskegajezika,predvsempripadnikovmanjšinskeetničneskupnosti,vživljenjskemokoljuustvarjapogojezaneposrednoraboitalijanščinezunajšole.Dijakirazvijajozmožnostiučenjaindelovanjavvečjezičneminveč-kulturnemprostoru,kitemeljinaodprtostidorazličnihjezikovinkultur,tolerantnostiinsožitju,karoblikujetudikulturnoidentitetoposameznika.
Izpostavljenostdrugemujeziku,možnostiinpotrebeponjegovirabiomogočajo,dasedijakiučijojezikatudinaravnovživljenjskemokolju.Medprvimindrugimjezikomprihajadoprenosaznanj,kipogostozaznamujejoučenčevprviintudidrugijezik.
7
1.3 Umestitev italijanščine v predmetnik
1.3.1 italijanščina kot tuji jezik
ItalijanščinajezadijakeosrednjeSlovenijetuji jezik,učijosegapredvsemvgimnazijah(sploš-na,umetniška,športna,strokovnagimnazija)invnekaterihprogramihsrednjegastrokovnegaizobraževanja.Vosnovnišoligalahkoizberejovtretjemtriletju,zatosenekateridijakivključu-jejovgimnazijskiprogramzdoločenimpredznanjem,nekateripavgimnazjišelepričnejozuče-njemtegajezika(t.i.začetniki).Italijanščinaimavgimnazijskemprogramupoložajdrugega ali tretjega tujega jezika.4
ZADNJE OBDOBJE OSNOVNE ŠOLE
MODULI TUJEGA JEZIKA – GIMNAZIJSKI PROGRAM
Število ur 210 ur 70 ur 140 ur 210 ur 280–315 ur 350–420 ur
Položaj jezika
drugi tuji jezik tretji/četrti tuji jezik,
začetna raven
tretji/četrti tuji jezik,
začetna raven
tretji tuji jezik, začetna raven
tretji tuji jezik, začetna raven
drugi tuji jezik, začetna ali nadaljevalna raven (nadaljevanje učenja iz OŠ)
Pričakovana raven znanja4
A1–A2 A1 A1–A2 A2 A2–B1 B1–B2
1.3.2 italijanščina kot drugi jezik na narodno mešanem območju slovenske istre
KurikulumzagimnazijenanarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstrevključuje:•Nadaljevalniprogramitalijanščinezadijakespredznanjem;vtaprogramsevključijovsidija-
kinarodnomešanegaobmočjaSlovenskeIstre,kisovosnovnišoliobiskovaliobvezenpro-gramitalijanščinenaravnidrugegajezika.Zataprogramsenalastnopobudolahkoodločijotudidijaki,kiprihajajozdrugihpodročijSlovenijeinimajopredznanjeiztegajezika.Tisose
4 Pričakovaneravniznanj,povzetepoSEJO(CEFR,SvetEvrope);podrobnosoopisanev4.poglavju(Pri-čakovaniučnidosežki/rezultati).
8
italijanščinonaravnidrugegatujegajezikaučiliževosnovnišolialipridobiliznanjejezikakakodrugače(bivanjevtujini,jezikovnitečaji).
•Začetniprogramitalijanščinezadijakespodročij,kinisoopredeljenakotnarodnomešana,oziromazadijake,kisetegajezikavosnovnišolinisoučili.Zataprogramselahkoodločijotudidijaki,kisoitalijanščinonaravnidrugegatujegajezikaizbralivosnovnišoli(zadnjeobdobjeobveznegašolanja).Vtoskupinosenalastnoželjolahkovključijotudidijaki,kisoobiskovalipoukdrugegajezikananarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstre,vendarnevsehdevetlet.5
ITALIJANŠČINA V OSNOVNI ŠOLI NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU
SPLOŠNA GIMNAZIJA
STROKOVNA GIMNAZIJA
Število ur 630 ur 350 ur 420 ur
Položaj jezika drugi jezik drugi jezik drugi jezik
Pričakovana raven znanja5
A2–B1 B1–B2 B1–B2
5 Ravniznanjsopodrobnoopisanev4.poglavju(Pričakovaniučnidosežki/rezultati).
9
2 spLoŠni CiLji/ kompeTenCe
2.1 opredelitev termina sporazumevalna zmožnost v drugem oziroma tujem jeziku
Pripoukudrugega/tujegajezikadijakirazvijajosporazumevalno zmožnost v italijanščini inobtemdrugestične zmožnosti.Sporazumevalnazmožnosttemeljinarazvoju:•glasoslovnega,oblikoslovnega,skladenjskega,besedoslovnegainbesediloslovnegaznanja,•zmožnostibranja,poslušanja,govorjenjainpisanjavitalijanščini,• kulturnegainmedkulturnegazavedanjatersporazumevanja(t.i.medkulturnekomunikacije).
Stemdijakirazvijajozmožnostiza:– uspešnosprejemanje/tvorjenje/posredovanjerazličnihvrstgovorjenihinpisnihbesedil
vdrugem/tujemjeziku,upoštevajenaslovnika,prenosniksporočanja,sporočanjskikon-tekstindrugedejavnikesporazumevanja(sporazumevalnasestavina),
– uresničevanje rabe jezikapri lastnemdelovanju invplivanjunadelovanjesogovorcev(pragmatičnasestavina),
– izražanječustev,pričakovanj,svojeganotranjegasveta(ekspresivnasestavina),– učenjeinpridobivanjeinformacijterspoznavanjekultureindružbenihnorm(kulturno-
spoznavnasestavinajezika).6
Stičnezmožnostivključujejo:•zmožnostspoznavanjasvetaspomočjoizkušenj,izobraževanjaalirazličnihvirovinformacij,•socialnezmožnosti/veščine,•zmožnostioblikovanjainutemeljevanjavrednot,stališč,osebnihpričakovanj,•zmožnostiučenja(kognitivnistili,učnistiliinstrategije,motivacija,splošneučnesposobno-
sti,specifičnezmožnostizaučenjejezikov).
2.2 splošni učni cilji Dijakizučenjemtujegajezikarazvijajosporazumevalno zmožnost vtemjeziku, kivključujetudiprvine medkulturnega sporazumevanja, karomogoča medkulturnidialoginspodbujapripravlje-nostnasobivanjeinmedsebojnospoštovanje.Dijakisepripoukudrugega/tujegajezikasistema-tičnousposabljajozadejavnegovorneinpisnestikezgovorcidrugih/tujihjezikov,zasamostojnouporabodrugega/tujegajezikapripridobivanjupodatkovizpisnihindrugihvirov,zadrugegovor-neinpisneoblikesporočanjaterzauporaboinformacijsko-komunikacijsketehnologije(IKT).
6 Sestavinejezika,kitvorijosporazumevalnozmožnost,sopovzetepoFreddi(1994).
10
Pripoukudrugega/tujegajezikadijakavzgajamovuspešnega vseživljenjskega učenca, karpo-meni,daprinjemrazvijamopozitivnastališčadoučenjainizobraževanja,motivacijozaneneh-noučenje,učnenavade,sposobnostzasamostojnoučenjeteručenjeskupajzdrugimi.Dijaksetakoseznanjazmetodami,strategijamiintehnikamiučenjainsepostopnousposabljazanačr-tovanjelastnihciljevinsamoevalvacijo.Pouk drugih/tujihjezikovjeprispevek k večjezičnosti in razumevanjuvečkulturnosti7takovlastnemokoljukakortudivEvropiinzunajnjenihmeja.Razvijanjesporazumevalnezmožnostivdrugem/tujemjezikuvokviruposameznikovealidruž-benevečjezičnostipomenidviganjejezikovne zavesti(tudiprimaterinščini)vožjeminširšempomenu:jezikalijezikivneposrednemdijakovemokolju(naprimervdružini),vširšemokolju(naprimerdvojezičnoobmočje,govorcidrugihjezikov,kinisopripadnikiavtohtonihmanjšin)alivšolskemokolju(jeziki,kijihponujašolavokviruobveznegaaliobšolskegaprograma).
2.3 druge zmožnosti (kompetence)Polegrazvojasporazumevalnezmožnostivitalijanščini,kijetemeljniciljpoukaitalijanščinekotdrugega/tujegajezika,dijakirazvijajošenaslednjeključnezmožnosti:8
sporazumevalna zmožnost v prvem jezikuDijakirazvijajosporazumevalnozmožnostvprvemjezikutako,da:•razlagajopojme,izražajoininterpretirajodejstva,stališča,zaznajoodnoseinčustvavrazlič-
nihdružbenihinkulturnihokoljih,•navsebinobesedilavdrugem/tujemjezikuseodzivajovmaterinščini,•primerjajorazlikeinpodobnostivprvemindrugem/tujemjezikuterstemgradijozavest
osistemujezika(fonologija,oblikoslovje,skladnja,besedoslovje,besediloslovje),•primerjajorazlikeinpodobnostivgovorneminpisnemizražanjuterpritemprepoznavajo
pojavemedjezikovnegavplivanja.
(med)kulturna kompetenca in (med)kulturna zavestDijakipridobivajočustvene,moralneinetičnevrednote:•spoštujejopomenustvarjalnega izražanja, izkušenj inčustevspomočjoglasbe,vizualne
umetnostiinknjiževnosti,•razumejopomenestetskihdejavnikovvvsakdanjemživljenju,•razvijajolastneustvarjalnezmožnosti,•spoznavajoinuzaveščajokulturnoinjezikovnoraznolikostdvojezičnegaobmočjaSlovenske
Istre,• spoznavajoinuzaveščajokulturnoinjezikovnoraznolikostEvropeinsveta,•razvijajopozitivenodnosdososedskihintujihjezikov,dogovorcevinnjihovihkulturterpre-
segajostereotipeinnestrpnostdodrugačnosti,•oblikujejopozitivenodnosdodvojezičnosti(večjezičnosti);primerjajoobekulturiinkulturni
dediščini,ugotavljajoprepletanjekulturvmaterialniinnematerialnioblikitersezavedajopomenaprvegajezikainlastnekulturezarazvojposameznikoveidentitete.
7 PoSEJOjetomedkulturni govorec.8 PriporočilaEvropskegaparlamentainsvetaoključnihkompetencahzavseživljenjskoučenje,UradnilistEvropskeunijeL�94/10,18.12.2006.
11
Učenje učenjaDijakiprepoznavajolastnikognitivniinučnistil,prenašajosvojepozitivneučneizkušnjevnoveučnesituacije,seučinkovitospopadajoznovimiizzivivučnemprocesuinnoviminačiniprido-bivanjaznanja,pričemerrazvijajo:•učinkovitesporazumevalnestrategije,•zmožnostizadelossodobnimitehnologijami,viri,podatkiingradivi,•zmožnost smotrnega in stvarnega načrtovanja in organiziranja lastnega učenja ter
(samo)vrednotenjalastnihučnihdosežkovinosvojenegaznanja,•zmožnostkonstruktivnegareševanjaproblemov,pričemerupoštevajolastneznačajskepo-
teze(komunikativnost,introvertiranostipd.),•občutek (so)odgovornosti za lastnoučenje in znanje, sprejemanjeodločitev in soočanje
sposledicamile-teh,•intereszavseživljenjskoučenje.
samoiniciativnost in podjetnostSodobniučnipristopiinučnasredstva,naprimerJezikovnilistovnik,spodbujajoučenčevosa-moiniciativnostinpodjetnost,pričemerdijaki:•osmišljajonaučenoinprenašajoznanjevvsakdanježivljenje,•prevzemajopobudeprirazreševanjuproblemovinpritemvključujejoustvarjalnost,podjet-
nostininovativnost.
digitalna pismenostDijakirazvijajozmožnostiuporabeIKT,predvsemza:•varnoinkritičnorabopriučenjuinsporazumevanju,•iskanjepodatkovnaspletnihstranehinnjihovoustreznouporabo,•predstavitevlastnihizdelkovnarazličnenačine(grafično,slikovno,pisno,zvočno,večpredstavno),•vključevanjevmednarodnemrežneprojekte.
socialne in državljanske kompetenceDijakirazvijajozmožnostiustvarjalnegasodelovanjavskupini/družbi,takoda:•upoštevajodogovore,kisopovezanizosebnimživljenjeminzživljenjemvskupnosti(sode-
lovanje,odgovornost),•razvijajozmožnostempatije,sklepanjakompromisovinpremagovanjapredsodkov,•navezujejostikedomainzgovorciciljnegajezika(spletneklepetalnice,forumi,dopisovanje),•razvijajozavestolastnikulturiinnarodniidentitetitersezavedajovlogeposameznikavma-
tičnidržaviinmednarodniskupnosti.
matematična kompetenca in temeljne kompetence v znanosti in tehnologijiDijakissprejemanjembesedilvtujemjeziku,kiuvajajotemeljnamatematičnanačelaintemelj-nanačelanaravnegasveta,razvijajozmožnostrazumevanjainraziskovanjakonceptovinpoj-mov,odkrivajoodnosemeddejstvi,posplošitvamiindefinicijami:•poglabljajozmožnostlogičneinprostorskepredstavljivosti,•razvijajozmožnostuporabetemeljnihmatematičnihnačelinpostopkov,•poglabljajozmožnostuporabetemeljnihnačelnaravnegasveta,•spreminjajooziromaprenašajoinformacijevdrugačnosimbolnooblikoalijezik(naprimer:
ubesedovanještevilčnihpodatkov,informacijizgrafovintabelnihprikazov).
12
3 CiLji in vsebine
Učninačrtdeliznanjanasplošnainposebna.
Splošna znanjasoopredeljenakotznanja,potrebnazasplošnoizobrazboobzaključkušolanja,insonamenjenavsemdijakom,zatojihmoraučiteljobveznoobravnavati.Obsegajo70odstotkovprogramaodskupnegašteviluur.Pripoukudrugegaoziromatujegajezikasevtoskupinouvršča-tarazvijanjesporazumevalnezmožnostivtemjezikunarazličnihravneh(4.poglavje)inrazvijanjedrugihzmožnostiterključnihkompetenc,kisoopisanevprejšnjempoglavju.Zmožnostiinpro-cesno-razvojniciljitervsebinesorazdeljeninaravni/modulegledenaštevilouručenja.Učiteljjihprilagajagledenajezikovnopredznanje,celostnoalipoposameznihzmožnostih.
Medposebna znanjaprištevamododatnaalipoglobljenaznanja,kijihučiteljobravnavapolast-nipresojigledenazmožnostiinintereseučencev(glejpoglavje�.2).
3.1 splošna znanja: razvijanje sporazumevalne zmožnosti v italijanščini
Sporazumevalnozmožnostvdrugem/tujemjezikurazvijamospomočjoizvirneganeumetnostne-gainumetnostnegabesedilavokvirupetihsporazumevalnih zmožnosti (slušnoinbralnorazume-vanje,govornosporočanjeingovornosporazumevanje,pisnosporočanje),vstalnipovezavizraz-vijanjemjezikovne zmožnosti(pravorečje,pravopis,oblikoslovje,skladnja,besedoslovje,besedi-loslovje)insspodbujanjemmedkulturnega zavedanja ter medkulturne komunikacije.
Priupovedovanjuvdrugem/tujemjezikudijakinapodlagiznanja,pridobljenegavšoli,inspora-zumevanjazunajšoleizoblikujejolastnesporazumevalne strategije,kivključujejonačrtovanje,izvedboin(samo)vrednotenjeupovedovanja.Znjimidijakiuravnotežijolastnezmožnostiinvé-denjatersevključujejovrazličnesporočanjskepoložaje.Zuporabosporazumevalnihstrategijusmerjenoposlušajo,berejo,sporočajoinsesporazumevajovokvirulastnihzmožnostigledenasporazumevalnikontekstinnamen.Obenemskrbijozarazumljivostinustreznostsporočila.
Posameznidijakidosegajorazlične ravni sporazumevalne zmožnosti,kisoodvisneod:•notranjihdejavnikov,kotso:splošnaznanja/vedenja,osebnostnidejavniki,pričakovanjain
odnosdoučenjadrugega/tujegajezika,odnosdogovorcevinnjihovekulture,•zunanjihdejavnikov,kotso:stikzjezikomvokolju,številourpoukatujegaalidrugegajezika
(modularnaopredelitev).
1�
3.1.1 zmožnosti sprejemanja: poslušanje, branje
Sodobnipristopikučenjuinpoučevanjudrugih/tujihjezikovtemeljijopredvsemnadeluzizvir-nimineumetnostnimibesedili.Stemrazvijamodijakovesposobnostisprejemanja,tvorjenjainposredovanjabesedilvitalijanščinivokviruvsehpetihsporazumevalnihzmožnosti:poslušanje,govorjenje,govornosporazumevanje,branjeinpisanje.9
Prisprejemanjubesedilvtujemjezikudijakirazberejo:•temobesedila,•globalnosporočilobesedila(osrednjomiselumetnostnegabesedila),•osnovnosporočilobesedilazauspešnovključevanjevpogovor,•določenepodatkeinpodrobnosti,•stališča,odnose(višjazahtevnostnaraven).
Prisprejemanjugovorjenihbesedildijakirazvijajozmožnostslušnegarazumevanja,prispreje-manjupisnihbesedilpazmožnostbralnegarazumevanja.Kotposlušalcisprejemajogovorjenobesediloodenegaalivečgovorcev,kotbralcisprejemajobesedilovpisniobliki.Prinekaterihdejavnostihdijakisprejemajobesediloprekoobehprenosnikovhkrati,vidnegainslušnega,naprimerpriogledufilmavitalijanščinizitalijanskimipodnapisi.
Dijakiposlušajoinberejozarazličnenamene,kotso:učenjejezika,pridobivanjepodatkov,na-vodilinpriporočil,kritičnorazmišljanje,zazabavo.
Nasprejetobesedilosedijakiodzivajoskladnozdoseženoravnijoznanjaciljnegajezika:nebe-sedno,sposameznimibesedami,besednimizvezamialikratkimipovedmi,skratkimiodgovorinavprašanja,spovzemanjemvsebinebesedilaalizinterpretacijobesedila.
Predodzivomnaprebrano/poslušanobesedilodijakiudejanjajostrategijesprejemanja(recep-tivne strategije),skaterimizaznajookoliščine(sobesedilo),prikličejovspominvédenjaoobrav-navanitemi,razberejosobesedilneinjezikovneinformacije.
3.1.2 zmožnosti tvorjenja besedila: govorjenje, pisanje
Pritvorjenjubesedildijakirazvijajogovornoinpisnozmožnost.Prigovornemsporočanjutvori-jobesedilo,kijenamenjenoenemualivečposlušalcem(javnosti).Govornozmožnostrazvijamopridejavnostih,kotso:•glasnobranje,•poročanjespomočjozapiskov,•opisovanje,•pripovedovanje,•razlaganje,9 SporazumevalnezmožnostisopovzetepoSEJO,njihovaneposrednauporabajerazvidnaizJezikovnihlistovnikovza
različneravniučenjajezikov(naprimerČokinostali,2006,Skelainostali,2005).
14
•igravlog,•spontanogovorjenje,petje,•izražanjestališč(višjazahtevnostnaraven).
Zmožnostpisnegasporočanjadijakirazvijajostvorbobesedila,kijenamenjenonaslovniku.Nazačetnistopnjiučenjadijakipretežnodopolnjujejo/povezujejoposameznepovedivpreprostobesedilo,kasnejepasamostojnotvorijorazličnevrstebesedil,kotso:opisovalna,pripovedo-valna,razlagalna,obveščevalnainutemeljevalna.
Pritvorjenjubesediladijakiupoštevajonačelabesedilnosti,vsebinskeinsporočanjskeustre-znostiterjezikovnepravilnosti.Pritemuporabljajoustreznestrategijetvorjenja(produktivnestrategije),skaterimiuravnotežijosvojezmožnosti,sposobnostiinvédenja.Nalogoprilagajajogledenasvojesposobnostiinznanja(izognejosešibkimpodročjem).Navišjizahtevnostnirav-ni(obzaključkusrednješole)patudinačrtujejo,posplošujejo,poenostavljajovsebinobesedila,parafrazirajooziromaopišejo,česarneznajopoimenovati(uporabakompenzacijskihstrategij),preoblikujejobesedilotergavrednotijoinpopravljajo.
3.1.3 interakcija in mediacija: govorno in pisno sporazumevanje
Govornoinpisnosporazumevanjezdružujetazmožnostsprejemanjaintvorjenjabesedilterre-ceptivneinproduktivnestrategije,kidijakomomogočajohitroreševanjenalogvnepredvidlji-vihsituacijah.Pritemjeključnegapomenarazvijanjekompenzacijskihstrategijinsposobnostimedosebnegasodelovanja,kipreprečujemorebitnenesporazume(prositizaponovitevpovedi,zadodatnapojasnila,opravičitiseitd.).
Prirazvijanjuzmožnostisporazumevanjadijakneigravednoaktivnevloge,temvečjelahkoleposrednikmeddvemagovorcema,kisenerazumeta.Primerimediacijskihdejavnostiso:•povzemanjeoziromaobnovagovorjenegaalipisnegabesedilaizdrugega/tujegajezikavprvijezik,•povzemanjeoziromaobnovagovorjenegaalipisnegabesedilaizprvegajezikavdrugi/tujijezik,•povzemanjeoziromaobnovain/alipojasnjevanjegovorjenegaalipisnegabesedilaizdruge-
ga/tujegajezikavdrugi/tujijezik,•razlagakonteksta(okoliščin)besedila,•prevod(višjazahtevnostnaraven).
Dijakiprisporazumevanjuprevzemajorazličnesporazumevalnepoložaje.Kotsporočevalcialiposredniki(mediatorji)upoštevajo:•sporazumevalnikontekst(aliokoliščino),•naslovnika,•prenosniksporočanja,•sporočilninamen,•temo,•stopnjoobvladovanjaciljnegajezika,•stopnjopoznavanjakulturnihposebnostiprisporočanjuvtemjeziku.
15
3.1.4 razvijanje jezikovne zmožnosti
Jezikovnazmožnostjepomembnasestavinasporazumevalnezmožnosti:jeobvladanjedanegabe-sednegajezikainzmožnosttvorjenjabesedil.Dijakimedučnimprocesompostopnousvajajotemelj-nesporazumevalnevzorceinjezikovnestrukture,kijihutrjujejovneposrednisporazumevalnirabi.
Pripoukudijakiuporabljajoknjižnorazličicosplošnopogovornegajezika.Besediščejepovezanoznjihovimživljenjemininteresi(prijatelji,vzorniki,konjički,šport,glasba,film,šolskaproblematikaitd.).Pridobivajogaizšolskihgradiv,vneposrednemživljenjskemokoljupagaširijoinbogatijospo-močjomedijev(televizija,radio,tisk,internet)alivneposrednihstikih,kotsokulturneizmenjave.
Jezikovnozmožnostopredeljujerazpredelnica:10
ZMOŽNOST POSLUŠALEC/BRALEC GOVOREC/PISEC
Poimenovalna/slovarska zmožnost razume posamezne besede in besedne zveze
poimenuje bitja, stvari, njihove lastnosti, dejanja
Upovedovalna/slovnična zmožnost razume razmerja v povedi in v zvezah povedi
s tvorjenjem povedi izraža ta razmerja
Pravorečna/pravopisna zmožnost obvladuje prvine in pravila izreke/pravopisa
razumljivo izgovarja in ustrezno naglašuje ter upošteva pravopisna pravila
Pragmatična/slogovna zmožnost upošteva okoliščine (kontekst, slogovno in zvrstno zaznamovanost10) pri sprejemanju besedila
upošteva okoliščine (kontekst, register) pri tvorjenju besedila
Metajezikovna zmožnost Je teoretično znanje o jeziku in pri pouku drugega/tujega jezika te zmožnosti posebej ne razvijamo.
3.1.5 razvijanje medkulturne zmožnosti
Vzadnjemobdobjujepripoukudrugihintujihjezikovpostaloizjemnopomembnorazvijanjemedkulturnezavesti inzmožnostimedkulturnegasporazumevanja.Jezikinkulturastanelo-čljivopovezana,učenjedrugega/tujegajezikajetakotudisredstvozarazvijanjemedkulturnekomunikacije,kipostajaključnidejavnik(spo)razumevanjamedrazličniminarodi.Letistiposa-meznik,kibopolegjezikovnihzmožnostirazviltudimedkulturnozmožnost,bosposobenustva-rititrdneveziuspešnega(so)delovanjavvečkulturnistvarnosti.
10Slogovnoinzvrstnozaznamovanostvtujejezikovnidiaktikipoimenujemoregister.
16
Medkulturnozmožnostrazvijamovokvirurazličnihsestavinučnegaprocesa,naprimerpri:•obravnaviumetnostnihbesedil(�.1.6),zrazvijanjemliterarnezmožnosti,•dejavnostih,kitemeljijonaizvirnihgradivih(voznired,načrtmesta,vstopnicazakino)in
neumetnostnihbesedilih(besedilapopevk,časopisničlanki,vremenskanapoveditd.),•obravnavikulturnih,zemljepisnih,zgodovinskihznačilnostiinposebnostidržave,vkaterise
jezikgovori(naprimer:anekdote),•obravnaviaktualnihdogodkov,kiučencezanimajo,•šolskihinobšolskihdejavnostih,kotso:kulturnidan,projektniteden,ogledfilmske/gledali-
škepredstave,•kulturniizmenjavimedšolamiitd.
Priopredeljevanjuciljevrazvijanjamedkulturnezmožnostiseučiteljneomejujezgoljnaravenpoznavanjainrazumevanjanekaterihvidikovkulturetujegaoz.sosedskeganaroda,temvečsle-ditudivišjimciljem.Predvsempripoukudrugegajezikadajevelikpoudareknarazvijanjumed-kulturnezmožnostinarazličnihravneh:•raven spoznavanja:zavedanjetujekultureinpripravljenostzanjenospoznavanje,razvijanje
občutljivostizarazličnostjezikovinkultur,opazovanjevidnihznačilnostihinmanjvidnihraz-sežnostitujekulture,
•raven poznavanja in razumevanja:zavedanjelastneintujekulture,prepoznavanjepodob-nostiinrazličnosti,razvijanjestrpnostidodrugačnegaindrugega,preseganjestereotipov,razvijanjezmožnostiempatije,
•raven delovanja:upoštevanjerazlikprisporazumevanjuvrazličnihkulturahinobvladovanjestrategijprisoočanjustujokulturo,izražanjestališčinvrednotdolastneintujekulture,razvija-njezmožnostiposredovanjavrednotlastnekulturetujcem(naprimerprivključevanjupripadni-kovtujekulturevlastnookolje),razumevanjeininterpretiranjetujekulture,zmožnostpogaja-nja,predvidevanjainreševanjamorebitnihnesporazumovprimedkulturnemsporazumevanju.
3.1.6 razvijanje literarne zmožnosti
Delozumetnostnimbesedilompridrugem/tujemjezikuspodbujarazvijanjeliterarnezmožnosti,obe-nempatudisporazumevalnezmožnostivtemjeziku,ostalihstičnihzmožnostitermedkulturnihvre-dnot.Zobravnavoizbranihumetnostnihdeldijakispoznavajokulturnoraznolikostdvojezičnegaob-močjaSlovenskeIstre(drugijezik)inEvropeterrazvijajopozitivenodnosdolastneintujekulture.
Dijakipostopnorazvijajozmožnostsprejemanja,dojemanjaininterpretiranjaumetnostnegabe-sedilatersposobnostkritičnegarazmišljanja;pritemzmorejo:•opredelitipovezaveznotrajbesedilainzdrugimibesedili,•opredelitibesedilnisvet,kigabesediloustvarja(avtoreferenčnost),•opredelitipovezavebesedilazlastnoživljenjskoizkušnjoinizkušnjosveta,•vrednotitibesediloznjegovokulturno,družbeno,zgodovinskoindrugopogojenostjo.
Priizboruumetnostnihbesedilupoštevamonaslednjekriterije:•ustreznost(besedilojeprimernorazvojnistopnjiinznanjujezika),•aktualnost(besediloobravnavaaktualnotemo),
17
•zanimivost(jeblizudijakovemuinteresu),•avtentičnost(izvirnoumetnostnobesedilo),•celostnost(zaključeno/celotnobesedilo,kijeiztočnicazarazličnepoustvarjalnedejavnosti).
�.1.6.1 Zmožnostsprejemanjaumetnostnegabesedila
Zrazličnimimetodami(opazovanje,razvrščanje,urejanje,povezovanje,določanje,pojasnjevanje,povzemanje,sklepanje,primerjanje,vrednotenje)dijakirazčlenjujejoliterarneprvineumetnostne-gabesedila.Pritemsenavezujejonaznanje, ki so ga pridobili pri slovenščini kot prvem jeziku.
Dijakipribranju/poslušanjuknjiževnegabesedila:•izluščijotemo,prepoznajoznačajjunakov,odnospiscadonaslovnika,stališčarazličnihoseb,
kinastopajovbesedilu,•ločijovrstepripovedovalcevinnjihovovlogovdogajalnizgradbi,•izrazijoosrednjomiselbesedila,•razložijoprenesenepomenebesed(višjaraven),•presodijonamen,sporočiloumetnostnegabesedilainnjegovvpliv,•razberejoslogovnoinzvrstnozaznamovanost(višjaraven).
�.1.6.2 Odzivnaumetnostnobesedilo
Nazačetnistopnjiučenjasedijakiodzivajopredvsemzuporaboprvegajezika.Gledenadoseženoravenznanjapriitalijanščinidijaki:•oblikujejovprašanja/odgovoreoobravnavanemumetnostnembesedilu,•urejajo/povezujejoposameznedelebesedila(dialoga,zgodbe,slikezbesedilom),•dopolnjujejomanjkajočedelebesedila(tudinebesedno),•besedilorazdelijonavsebinskosmiselnesklope,kijihtudipovzemajo,•jezikovno/nejezikovnoizražajotemooziromavsebinoobravnavanegabesedila,•besediloustvarjalnopreoblikujejo:gadramatizirajo,spreminjajodogajalničas,prostor,zna-
čajjunakov,zaključekzgodbe,•obdanihključnihbesedah(predloga,navodila)oblikujejonovobesedilo,•literarnejunakeopišejonapodlaginjihovihdejanj,•opredelijorazmerjainodnosemedposameznimiliterarnimijunaki,•ločijoizpovedovanjeinpripovedovanje,•podoživljajoumetnostnobesediloinpritemizražajosvojaobčutja,•primerjajotemobesedilazlastnoživljenjskoizkušnjo,•posredujejosvojamnenjainstališčaterjihprimerjajozavtorjevimi,•primerjajorazličnabesedilamedseboj(primerjavaoriginalasprevodomaliprimerjavaitali-
janskegabesedilasslovenskim)(višjazahtevnostnaraven),•napodlagilastnihizkušenjinznanja,kisogapridobiliprispoznavanjuslovenskihknjižev-
nihdel,vrednotijodružbene,zgodovinske,moralno-etičneinestetskeprvineobravnavanegaumetnostnegabesedila(višjazahtevnostnaraven).
18
3.1.7 priporočene učne teme
Učneteme,vokvirukaterihdijakirazvijajosporazumevalnozmožnostvitalijanščiniindrugezmožnosti(kompetence),so:
JAZ [predstavitev sebe, videza, značaja, svojih interesov in konjičkov]
MOJ DOM [prostor, družina, dejavnosti, odnosi]
MOJA ŠOLA [šola, dejavnosti, načrti, poklici]
MOJ SVET [prijatelji, vzorniki, zabava, problemi, odnosi]
MOJE OKOLJE [ulica, vas, mesto, prebivalci, dvojezično okolje, dejavnosti/storitve, živali, rastline, naravni pojavi]
MOJA DRŽAVA IN SOSEDSKA DRŽAVA [prebivalci in jeziki; moji sosedje; geografske, zgodovinske, kulturne, etnografske značilnosti]
Teme,skaterimirazvijamomedkulturnozavedanjeinmedkulturnokomunikacijopripoukudru-gega/tujegajezikainspomočjokaterihprimerjamostvarnostvrazličnihkulturnihokoljih,so:
MLADOSTNIKOV VSAKDAN [hrana, pijača, praznovanja, šola, delo in prosti čas]
MLADI V DRUŽBI [druženje, življenje v mestu in na deželi, okolje, kultura]
DRUŽBENI DOGOVORI (KONVENCIJE)
[pozdravljanje, naslavljanje, obnašanje ob
določenih priložnostih, navade in običaji]
DRUŽBENE VREDNOTE [medosebni odnosi, družina, kulturna dediščina,
primerjava vrednot lastnega naroda z vrednotami tujega naroda]
OBLIKE KULTURNEGA USTVARJANJA [umetniško izražanje: ples, gledališče, film, besedna in likovna umetnost]
19
3.1.8 operativno-procesni cilji
Vtemrazdelkunavajamooperativneciljegledenastopnjodoseženesporazumevalnezmožno-sti,kijihopredeljujejorazličnimoduli.Podrobnejesotimoduliopisanivpoglavjuopričakova-nihučnihdosežkih(4.poglavje).
�.1.8.1 Italijanščinakottujijezik
Modul do 70 ur DijakirazvijajosporazumevalnozmožnostvitalijanščininaravniA1(vstopnaraven,»ravenpre-živetja«),pritem:•razberejovsebinozelopreprostegabesedila,kotje:predmetnik,urnik,obrazeczosebnimi
podatki(vizitka),zemljevidmestaitd.,•predstavijosebeindruge(ime,priimek,nacionalnopripadnost,starost,svoj(elektronski)
naslov,imešole,interesnedejavnostiitd.)inpoizvedujejopotehpodatkih,•uporabljajopreprostevljudnostnefrazepripozdravljanju/odzdravljanju,izražanjuosnovnih
potreb(žeja,lakota),zahvaljevanju,poslavljanju,opravičevanju,izražanjuželjeinpripravlje-nostizapomoč,
•tvorijokratkogovorjenobesedilo,skaterimnazelopreprostnačinopišejosebe,svojodruži-no,prijatelje,krajbivanja,prostočasnedejavnostiipd.
Obrazvijanjutemeljnesporazumevalnezmožnostivitalijanščinidijakirazvijajomedkulturnozave-danjeinzmožnostmedkulturnekomunikacije,takodaspoznavajovedenjskevzorce(običaji,na-vade),kisovveljavivitalijanskikulturnitradiciji,odkrivajokulturneposebnostiItalijeinjihpri-merjajozlastnokulturo.Uvajanjevsebinmedkulturnevzgojepotekapretežnovmaterinščini.
Modul 140 urPritemmoduluučiteljdajepoudarekrazvijanjuzmožnostigovorjenjainosnovnegagovornegasporazumevanja.Dijaki:•razumljivoizgovarjajoposameznebesedeinpovedi,•razberejotemeljnosporočilopreprostegabesedilaopogostihvsakdanjihtemah,•sledijonavodilom,kiuravnavajoučniproces,•sevključujejovpreprostrazgovoropogostihvsakdanjihtemah(predstavijosebeindruge,
svojošoloinkraj),pritemuporabljajoosnovnevljudnostnevzorce,•tvorijokratkobesedilospomočjopredloge((elektronsko)sporočilo,vabilo,pozdravespoči-
tnicitd.),•priugotavljanjupomenaneznanihizrazovuporabljajo(elektronski)slovar,•spoznavajostvarnostzunajsvojegaizkustvenegaobmočjainrazvijajoobčutljivostzadrugač-
nostjezikovinkultur,•obspoznavanjuznačilnihvedenjskihvzorcevitalijanskihgovorcevrazvijajozmožnostmed-
kulturnegasporazumevanja.
20
Modul 210 ur Dijaki:•razumljivoizgovarjajoinprimernonaglašujejobesedeinpovedi,•razberejotemeljnovsebinopreprostegabesedilaopogostihvsakdanjihtemah,•tvorijopreprostobesedilospomočjopredloge(kratkoosebnopismo,popotninačrtitd.),•sodelujejovpreprostemrazgovoruovsakdanjitemi,naspodbudesogovorcaseodzivajo
predvsemskratkimiodgovorinavprašanja,•opomenuneznanihbesedsklepajonapodlagisobesedilain/aliuporabljajo(elektronski)
slovar,•spomočjoučiteljevihnavodilpoiščejoželenepodatkenasvetovnemspletuinuporabljajo
(elektronska)gradiva,•spoznavajonekaterekulturneposebnostitujedržavevzvezizvsakdanjimiživljenjskimiopra-
vili(prehranjevanje,praznovanja,delovničas,počitnice),sčimerrazvijajomedkulturnozave-danjeinzmožnostmedkulturnegasporazumevanja.
Modul 280 ur Dijaki:•razberejotemeljnovsebinopreprostegabesedilaovsakdanjitemiinjopovzemajospomočjo
kratkihodgovorovnavprašanja,•tvorijopreprostobesedilo,vkateremopišejoosebe,predmete,pojave,dejanjaizneposrednega
okolja,pričemernavajajotudiposameznepodrobnosti(lastnosti,število,kraj,položajitd.),•sevključujejovpreprostrazgovorovsakdanjihtemah,poizvedujejo,pridobivajopodatkein
jihposredujejodrugim,•govornopredstavijovsebineobravnavanihtem,pritemuporabljajorazličnepripomočke,kot
so:plakat,elektronskeprosojniceitd.,•primerjajonavadeinobičajelastnekulturezdrugimi,sčimerosmišljajolastnokulturnoiden-
titetoterrazvijajomedkulturnozavedanjeinzmožnostmedkulturnegasporazumevanja.
Modul 350 ur Dijaki:•upoštevajoosnovnepravorečneposebnostiitalijanščine(izgovarjava,naglaševanje,stavčna
intonacija),•sodelujejovrazgovoruoznanitemi,poizvedujejo,pridobivajopodatkein/alijihposredujejo
drugim,•razberejoglobalnosporočilobesedilaoznanitemiinpoiščejodoločenepodatke,•razberejoključnomiselbesedilaaliključnebesedeinjihsmiselnourejajovshemealimiselne
vzorce,•vsebinobesedilapovzemajonapreprostnačinssvojimibesedami,•tvorijokrajšebesedilo,skaterimopisujejo,povzemajovsebinobesedila,načrtujejo,posre-
dujejosvojeizkušnje,načrteinnapreprostnačinizražajosvojevtiseinobčutja;pritvorjenjupisnegabesedilaprimernorazvijajotemo,prisodelovanjuvrazgovorupašepotrebujejočaszapremisleknaprimerpriizbiridoločenegaizraza,
•pripisanjuupoštevajoosnovnepravopisneposebnostiitalijanščine(podvojenečrke,opu-ščaj,naglas),
21
•spoznavajoinupoštevajodružbenedogovorepridružabnihinslužbenihstikih(naslavljanje,sprejemstrankealigosta,vljudnostnivzorci),
•sledijonajboljpogostimnavodilom,kijihsrečujemovtujemokolju,•uporabljajospletnestranivitalijanščinizapridobivanjein/aliposredovanjepodatkov,•uzaveščajokulturnerazlikevodnosihmedljudmi(vrednote,strpnost,družina,spolno,rasno
inverskorazlikovanje)instemspoznavajopojemkulturnezaznamovanostiterrazvijajood-prtostdodrugihkulturinpripravljenostnamedkulturnidialog.
Modul 420 urDijaki:•razberejoglobalnosporočilobesedilaoznanitemiinpoiščejodoločenepodatke,obvladajo
različnetehnikebranja(globalno,selektivno),•dogajanjesmiselnopovezujejozavtorjevim/govorčevimnamenominoblikujejolastnorazla-
govsebine,jointerpretirajoinonjejkritičnopresojajo,•vbesedilupredvidijopotekdogajanja,svojetrditveutemeljujejoinlastnomnenjeponazarja-
josprimeri,•sodelujejovrazgovoruoznanitemi,poizvedujejo,pridobivajopodatkein/alijihposredujejo
drugim,•tvorijobesedilo,spomočjokateregaopisujejo,povzemajovsebinobesedila,načrtujejo,po-
sredujejosvojeizkušnje,načrte,izražajosvojevtise,občutja,strinjanjealinestrinjanje,•samostojnopredstavijorezultateprojektov(predstavitevkulturnihznamenitostiinkulturnih
dejavnostilastnedržave,znanihosebnostinakulturnem,znanstvenemintehničnempodro-čju)tudispomočjoinformacijsko-komunikacijsketehnologije,
•upoštevajopravopisnainpravorečnapravila,•upoštevajonajboljpogostanavodila,skaterimisesrečujejov(tujejezičnem)okolju,•primerjajokulturneincivilizacijskeposebnosti lastneganarodasposebnostmiitalijanske
kulture(umetnost,književnost,zgodovina)incivilizacije(prebivalstvo,tradicija,humor,tabuteme,standard),sčimerrazvijajostrpnostinodprtostzamedkulturnidialog.
Dodatna specifična znanja za program strokovne gimnazije (420 ur)Programstrokovnegimnazijepolegsplošnihvsebinvključujetudistrokovnevsebine.Dijakipripoukupridobivajoznanjainrazvijajozmožnosti,takoda:•razumejoglobalnosporočilobesedilazosnovnimstrokovnimizrazjem,razberejodoločene
podatke,razumejoosnovnanavodiladelovnihpostopkovinjihposredujejodrugim,•znajopoiskatipodatkenasvetovnemspletu,vstrokovnihpriročnikihinjihustreznouporabiti,•vneposrednihstikihssogovorci(strankami)razumejosporočilobesedilainsenanjustrezno
odzivajo,•pridobivajoznanjainrazvijajozmožnostizaosnovnoposlovnokomunikacijo,•narazličnenačinepredstavijovsebineizdelkovinstoritevvokvirusvojegastrokovnegapod-
ročja(grafično,slikovno,pisno,zvočno,večpredstavnoitd.).
22
�.1.8.2 ItalijanščinakotdrugijeziknanarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstre
Modul 350 ur Dijaki:•ustreznoizgovarjajopravorečneposebnostiitalijanščine,upoštevajostavčnointonacijo,pri
čemersepribližujejogovornimznačilnostimrojenegagovorca,•tvorijogovorjenobesedilo,skaterimopisujejo,povzemajovsebino,načrtujejo,posredujejo
svojeizkušnje,načrteterizražajosvojevtise,občutjainstališča,•sevključujejovpogovornatemossvojegainteresnegapodročja,pričemerizražajoinutemelju-
jejosvojastališča,seustreznoodzivajovnepredvidljivihsituacijahneformalnegarazgovora,•ustreznosodelujejovrazgovoruinsevanjvključujejotudinalastnopobudo,•razberejoglobalnosporočiloumetnostnegainneumetnostnegabesedilaoznanitemiterpo-
iščejodoločenepodatke,obvladajorazličnetehnikebranja(globalno,selektivno),•smiselnopovezujejodogajanjezavtorjevim/govorčevimnamenominoblikujejolastnorazla-
govsebine,jointerpretirajoinonjejkritičnopresojajo,•prepoznavajoidiomatskeizraze,vzročno-posledičnarazmerjavbesediluinposrednoizraže-
nastališčaterzaznavajoslogovnozaznamovanostbesedil,•razumevanjebesediladokazujejospovzemanjemvsebineinscitiranjemavtorjevih/govorče-
vihbesed,•ustvarjalnotvorijobesediloskladnoznačelibesedilnosti,predstavijosvojastališča,načrte,opiše-
josvojerazpoloženje;obumetnostnembesediluizražajosvojenotranjedoživljanje,občutja,•prisporočanjuustreznorazvijajotemo,primernoposredujejosvojastališča,zustreznimi
strategijamipredvidijonačinesporazumevanja(utemeljevanje,prehajanjestemenatemo),•prevajajopreprostabesedilaizitalijanščine/slovenščinevslovenščino/italijanščino,•pripisanjuupoštevajopravopisneposebnostiitalijanščine,•razumejonavodila,kiusmerjajoosebnoindružbenoravnanjevtujejezičnemokolju,•uporabljajoraznovrstnemedijeinsodobnotehnologijozaprojektnoraziskovanjevitalijan-
ščini,zakomunikacijoinkritičnovrednotenjeinformacij,kakortudizapredstavitevvsebinzdoločenotemo(naprimer:kulturneznamenitostilastnedržave,znaneosebnostislovenskeinitalijanskenarodnostinakulturnem,znanstvenemintehničnempodročju),
•primerjajoobekulturi,kulturnidediščiniinvrednote,sčimerosmišljajolastnokulturnoiden-titeto,oblikujejopozitivenodnosdodvojezičnostioziromavečjezičnosti,razvijajoodprtost,strpnostinzmožnostmedkulturnegasporazumevanja.
Modul 420 ur (strokovna gimnazija)Dijaki:•upoštevajopravorečneposebnostiitalijanščine(izgovorjava,naglaševanje,stavčnaintonaci-
ja)insepribližajogovornimznačilnostimrojenegagovorca,•sevključujejovrazgovoroznanitemi(strokovniinsplošni),poizvedujejo,pridobivajopodat-
ke,jihposredujejodrugim,ustreznosodelujejovrazgovoru,razberejonamen,razpoloženjesogovorcev,predvidijonjihovodzivterločijoslogovnoinzvrstnozaznamovanost(formalnipogovorsstrankoinneformalnipogovor),
2�
•pridobivajoznanjainrazvijajozmožnostizaosnovnoposlovnokomunikacijo,•razumejovsebinobesedilazosnovnimstrokovnimizrazjem,•razumejonavodila,skaterimisesrečujejov(delovnem)okolju,•razberejoglobalnosporočiloumetnostnega,neumetnostnegabesedilainpoiščejodoločene
podatke,obvladajorazličnetehnikebranja(globalno,selektivno),•smiselnopovezujejodogajanjazavtorjevim/govorčevimnamenominoblikujejolastnorazla-
govsebine,jointerpretirajoinonjejkritičnopresojajo,•tvorijobesedila,vkaterihopišejodelovnookoljeindelovnepostopke,•ustvarjalnotvorijobesedilo,skaterimopisujejo,povzemajovsebino,načrtujejo,posredujejo
svojeizkušnje,načrteinizražajosvojevtise,občutjaterstališča,•pritvorjenjubesedilustreznorazvijajotemo,uporabljajoraznovrstnoinustreznobesedišče,
upoštevajoznačilnostibesedilnevrsteinupoštevajovečinopravopisnihposebnosti,•preoblikujejobesedilo(organizirajopodatkevzapisanembesedilu),narazličnenačinepred-
stavijovsebineizdelkovinstoritevvokvirusvojegastrokovnegapodročja(grafično,slikovno,pisno,zvočno,večpredstavnoitd.),
•ustreznouporabljajovire(svetovnisplet,enojezičnislovar,priročnike),•primerjajoobekulturiinkulturnidediščini(geografske,kulturnozgodovinskeposebnosti),
ugotavljajoprepletanjekulturvmaterialniinnematerialnioblikiinoblikujejopozitivenodnosdodvojezičnosti(oziromavečjezičnosti)termedkulturnegadialoga.
3.2 posebna znanja Posebna znanja zajemajo 30 odstotkov programa in so namenjena dodatnim znanjem ali pogla-bljanju splošnih, sporazumevalnih znanj ter posameznih kompetenc tako, da lahko učenci dose-žejo zgornjo raven, ki jo opredeljuje posamezni modul. To so učne vsebine, ki jih učitelj obravna-va na lastno pobudo ali na željo učencev, in sicer z inovativnimi pristopi (projektno delo, povezo-vanje z učitelji drugih predmetov) v okviru letnega delovnega načrta šole (na primer: obravnava aktualnih dogodkov, priprava na različne medkulturne izmenjave, ekskurzija, kulturna priredi-tev, raziskovalni tabor, naravoslovni dan, medpredmetne povezave itd.).
Posebna znanja vključujejo naslednje učne vsebine:•delo z izvirnimi besedili (umetnostno besedilo, mladinska revija, film, spletna stran, klepetal-
nica, večplastna predstavitev, mrežni hipertekst itd.), •uvajanje zahtevnejših učnih dejavnosti (raziskave v okviru medpredmetnih povezav, projek-
tne naloge itd.),•spoznavanje kulture (likovna umetnost, arhitektura, književnost) Slovenske Istre,•ustvarjalne dejavnosti (šolsko glasilo, gledališka uprizoritev, pisanje pesniških besedil, sce-
narija, video posnetek v zvezi s promocijo šole ali turistična promocija lastnega kraja itd.),•medkulturne izmenjave prek spleta, obiski v tujini itd.
24
4 priČakovani UČni doseŽki/rezULTaTi
Pričakovanirezultatiznanjaobkoncugimnazijeizhajajoizopisovravnisporazumevalnezmož-nostipoSkupnemevropskemjezikovnemokviruzaučenje(SEJO),11poučevanjeinpreverjanjeoziromaocenjevanjejezikov.Taokvirsporazumevalnojezikovnozmožnostrazdelivšeststo-penjskolestvico,odA1,A2,B1,B2,C1doC2,pričemerjenajnižjaravenA1innajvišjaC2.Posa-meznastopnjajerazdeljenanaštiripodročja,insicer:slušnorazumevanje,bralnorazumevanje,govornosporočanjeinsporazumevanjeterpisnosporočanje.Doseženoravenznotrajpodročjašenatančnejeopredeljujejoopisnamerila,naprimerprislušnemrazumevanjudolžinabesedi-la,hitrostgovora,pribralnemrazumevanjuizborteme,bralnestrategijeipd.
Vnaslednjirazpredelnicijenavedenopistehravni.
11Povzetopo:SkelaJ.indrugi:Evropskijezikovnilistovnikzaosnovnošolcevstarostiod11do15let,Ljubljana,ZaložbaTangram,2006.
25
A1 –
BR
EAKT
HROU
GH/
VSTO
PNA
RAVE
N
A2 –
WA
YSTA
GE/
VMES
NA R
AVEN
B1 –
TH
RESH
OLD/
RAVE
N SP
ORAZ
UMEV
ALNE
GA
PRAG
A
B2 –
VA
NTAG
E/VI
ŠJA
RAVE
N
C1 –
EF
FECT
IVEN
ESS/
RAVE
N UČ
INKO
VITO
STI
C2 –
M
ASTE
RY/
RAVE
N M
OJST
RSTV
A
RAZUMEVANJESlušno razumevanje
Pri p
očas
nem
in ra
zločn
em
govo
ru di
jak ra
zum
e po
sam
ezne
pogo
sto r
ablje
ne
bese
de in
najos
novn
ejše
bese
dne z
veze
, ki s
e na
naša
jo na
nj, na
njeg
ovo
druž
ino in
nepo
sred
no
življe
njsko
okolj
e.
Dijak
razu
me b
esed
ne
zvez
e in p
ogos
to
bese
dišče
, ki s
e nan
aša
na na
jbolj t
emelj
ne
reči
(na p
rimer
: ose
bni
in dr
užins
ki po
datk
i, na
kupo
vanje
, nep
osre
dno
življe
njsko
okolj
e, šo
la,
zapo
slite
v). S
poso
ben
je ra
zbra
ti gla
vno m
isel
krat
kih, ja
sno o
bliko
vanih
sp
oroč
il in o
bves
til.
Dijak
razu
me g
lobaln
o spo
ročil
o go
vorje
nega
bese
dila,
ki se
na
naša
na nj
egov
o živl
jenje
v šoli
in
v pro
stem
času
. Če j
e gov
or
razm
erom
a poč
asen
in ra
zloče
n, ra
zum
e tud
i glav
ne m
isli
radij
skih
in te
levizi
jskih
odda
j, ki
se uk
varja
jo s s
odob
nimi
prob
lemi in
tem
ami, k
i zan
imajo
m
lados
tnike
.
Dijak
razu
me d
aljši
govo
r in p
reda
vanja
, sp
osob
en je
sled
iti
celo
bolj z
ahte
vnim
po
govo
rom
, če j
e tem
a do
volj s
plošn
a. Ra
zum
e ve
čino t
eleviz
ijskih
po
ročil
in od
daj o
ak
tualn
ih za
deva
h. Ra
zum
e več
ino fi
lmov
v s
plošn
opog
ovor
nem
jez
iku.
Dijak
razu
me d
aljši
govo
r, če
prav
ni na
tanč
no
razč
lenjen
in ra
zmer
ja nis
o jas
no iz
raže
na,
tem
več s
o sam
o na
kaza
na.
Brez
pose
bneg
a nap
ora
razu
me t
eleviz
ijske
od
daje
in fil
me.
Dijak
nim
a tež
av pr
i ra
zum
evan
ju jez
ika,
govo
rjene
ga v
živo a
li po
sred
ovan
ega p
reko
m
edije
v, če
prav
je
tem
po go
vorje
nja hi
ter.
Potre
buje
zgolj
neka
j ča
sa, d
a se p
rivad
i na
razli
čice s
tand
ardn
ega
jezika
.
GOVORJENJEGovorno sporazumevanje
Zna s
e pre
pros
to
pogo
varja
ti, če
je so
govo
rnik
pripr
avlje
n svo
je izj
ave
pono
viti p
očas
neje
ali
jih po
jasnit
i in če
mu
je pr
iprav
ljen p
omag
ati
pri iz
raža
nju m
isli. Z
na
spra
ševa
ti in
odgo
varja
ti na
prep
rost
a vpr
ašan
ja, ki
se
nana
šajo
na tr
enut
ne
potre
be al
i splo
šne t
eme.
Spos
oben
se je
sp
oraz
umev
ati v
pr
epro
stih
situa
cijah
, ka
dar g
re za
nepo
sred
no
izmen
javo i
nfor
mac
ij o
sploš
nih vs
akod
nevn
ih st
vare
h. Zn
ajde s
e v k
rajši
h dru
žabn
ih po
govo
rih, č
epra
v ne
razu
me d
ovolj
, da b
i se
lahk
o sam
osto
jno
pogo
varja
l.
Znajd
e se v
večin
i situ
acij,
ki se
pogo
sto p
ojavlj
ajo na
po
tova
nju po
deže
li, kje
r se t
a jez
ik go
vori.
Spos
oben
se je
, tud
i ne
pripr
avlje
n, vk
ljučit
i v po
govo
r, po
veza
n s sp
lošnim
i tem
ami,
tem
ami, k
i ga o
sebn
o zan
imajo
, ali
takim
i, ki s
e nan
ašajo
na
vsak
danje
življ
enje
(na p
rimer
: dr
užina
, hob
iji, po
klic,
poto
vanja
in
aktu
alni d
ogod
ki).
Spos
oben
se je
prec
ej te
koče
in sp
onta
no
izraž
ati v
tujem
jezik
u. La
hko s
e vklj
uči v
ra
zpra
ve o
sploš
nih
tem
ah in
z ut
emelj
itvam
i za
gova
rja sv
oje st
ališč
e.
Spos
oben
se je
teko
če in
na
ravn
o izra
žati,
ne da
bi
pri t
em pr
eveč
očitn
o isk
al pr
imer
ne iz
raze
. Je
zik up
orab
lja uč
inkov
ito
in pr
ilago
dljivo
, tak
o v d
ruža
bne k
ot tu
di po
klicn
e ali u
čne
nam
ene.
Zna n
atan
čno
izraž
ati s
voje
misl
i in
pogle
de te
r svo
j pr
ispev
ek sp
retn
o po
vezo
vati
s pris
pevk
i dr
ugih.
Z lah
koto
sode
luje v
vs
akem
pogo
voru
in
razp
ravi.
Dob
ro po
zna
pogo
vorn
i jezik
in
staln
e bes
edne
zvez
e. Go
vori
teko
če in
zna
nata
nčno
izra
ziti t
udi
pom
ensk
e odt
enke
. Če
pri s
pora
zum
evan
ju na
leti n
a tež
avo,
jo zn
a spr
etno
zaob
iti in
be
sedil
o pre
oblik
ovat
i ta
ko, d
a sog
ovor
nik
tega
niti
ne op
azi.
26 GOVORJENJEGovorno sporočanje
Dijak
zna u
pora
bljat
i pr
epro
ste b
esed
ne zv
eze
in po
vedi,
s ka
terim
i lahk
o op
iše, k
je živ
i, in l
judi, k
i jih
pozn
a.
Upor
abiti
zna v
rsto
be
sedn
ih zv
ez in
pove
di,
s kat
erim
i lahk
o na
prep
rost
način
opiše
in
pred
stav
i svo
jo dr
užino
in
drug
e ljud
i, živl
jenjsk
e po
goje
in šo
lo.
Tvor
iti zn
a pre
pros
te po
vedi
iz be
sedn
ih zv
ez, s
kate
rimi
lahko
opiše
svoje
izku
šnje
in do
godk
e, sa
nje, ž
elje i
n am
bicije
. Na k
ratk
o zna
razlo
žiti
svoje
pogle
de in
načr
te. Z
mor
e pr
ipove
dova
ti zg
odbo
ali
obno
viti v
sebin
o knji
ge oz
irom
a fil
ma i
n opis
ati s
voje
vtise
.
Jasn
o in n
atan
čno z
na
opisa
ti m
nogo
stva
ri s
podr
očij,
ki ga
zanim
ajo.
Razlo
žiti z
na sv
oj po
gled
na do
ločen
prob
lem in
po
dati
pred
nost
i ter
po
man
jkljiv
osti
razli
čnih
mož
nost
i.
Dijak
zmor
e jas
no
in na
tanč
no op
isati
zaht
evne
vseb
ine, p
ri te
m sm
iselno
pove
zati
tem
atsk
e toč
ke, r
azvit
i in
poud
ariti
posa
mez
ne
vidike
ter n
apra
viti
ustre
zen z
aklju
ček.
Dijak
je zm
ožen
jasn
o in
teko
če po
dajat
i tud
i da
ljše o
pise a
li raz
lage.
Govo
ru zn
a dat
i logič
no
oblik
o, ki
poslu
šalca
op
ozar
ja na
poud
arke
. Slo
g gov
orjen
ja zn
a pr
ilago
diti s
ituac
iji in
poslu
šalce
m.
PISANJEPisno sporočanje
Pisat
i zna
krat
ka,
prep
rost
a spo
ročil
a, na
pr
imer
počit
niški
pozd
rav.
Izpoln
jevat
i zna
obra
zce,
ki za
htev
ajo os
ebne
poda
tke,
na pr
imer
vnes
ti im
e, dr
žavlj
anst
vo in
naslo
v.
Sest
avlja
ti zn
a kra
tka,
prep
rost
a obv
estil
a in
spor
očila
, ki s
e nan
ašajo
na
tren
utne
potre
be.
Pisat
i zna
zelo
prep
rost
a os
ebna
pism
a, se
kom
u za
kaj z
ahva
liti.
Pisat
i zna
prep
rost
a, po
veza
na
bese
dila v
zvez
i s sp
lošnim
i te
mam
i ali t
emam
i s po
droč
ja os
ebne
ga za
niman
ja. Pi
sati
zna
oseb
na pi
sma i
n v nj
ih op
isati
izkuš
nje in
vtise
.
Pisat
i zna
jasn
a in
nata
nčna
bese
dila
v zve
zi s š
tevil
nimi
tem
ami in
vpra
šanji
, ki
ga za
nimajo
, ese
je ali
poro
čila,
v kat
erih
mor
a pod
ati in
form
acije
ali
zago
varja
ti oz
irom
a za
vrač
ati d
oloče
na
stali
šča.
Pisat
i zna
pism
a, v k
ater
ih m
ora p
ouda
riti
pom
en do
ločen
ih do
godk
ov in
izku
šenj.
Dijak
je zm
ožen
tvor
iti
jasna
, slog
ovno
ustre
zna
bese
dila i
n obš
irneje
izr
aziti
svoja
stali
šča.
V pism
ih, es
ejih a
li po
ročil
ih zn
a nat
ančn
o ra
zložit
i zah
tevn
e vs
ebine
in pr
i tem
pr
imer
no po
udar
iti
tista
dejst
va, k
i se m
u zd
ijo na
jpom
embn
ejša.
Oblik
ovat
i zna
razli
čne
vrst
e bes
edil v
pr
eprič
ljivem
in os
ebne
m
slogu
, prim
erne
m za
br
alca,
ki m
u je t
ako
bese
dilo n
amen
jeno.
Tvor
iti zn
a jas
na, t
ekoč
a, slo
govn
o prim
erna
be
sedil
a. Se
stav
iti
zna z
ahte
vna p
isma,
poro
čila i
n član
ke v
zvez
i z z
ahte
vnim
i vse
binam
i, ki
mor
ajo im
eti lo
gično
zg
radb
o in b
ralca
vodit
i ta
ko, d
a doja
me b
istvo
. Pis
ati z
na po
vzet
ke in
kr
itike
stro
kovn
ih in
liter
arnih
del.
27
5 medpredmeTne povezave
Posamezniučnipredmetiinpodročjamorajoiskatisvojsmiselvpovezanostizdrugimi,vdopol-njevanjuinprepletanjuciljevteručnihvsebininvuporabipridobljenegaznanjavrazličnihživ-ljenjskihsituacijah.Nepotrebnodrobljenjepodatkovmedposameznepredmeteskorajvednopovzročikopičenjeinformacij,kijihdijakinisovednosposobnipovezativrazumljivocelotoindatištevilniminformacijamuporabnevrednosti.Zatošolskaprenovakotenoizmedpomembnihkakovostnihprvinpoukapoudarjatudimedpredmetnepovezave.
5.1 povezovanje z drugimi predmetiDrugi/tujijezikselahkopovezujezvsemipredmetiindajepodporopriuresničevanjuskupnihciljev(naprimer:priraziskovalninalogiizbiologijedijakiuporabijovirevitalijanščini,berejoknjiževnadelavizvirnemjezikuitd.).
Vmedpredmetnihpovezavahmorajobitijasnoprepoznavniciljiposameznihpredmetov.Učiteljposkušadoločenovsebinoaliproblempodatialiobravnavatičimboljcelostno−istiproblemposkušaosvetlitizrazličnihvidikov.Povezaveuporabljamotakrat,kojetosmiselno,inpritemčimboljspodbujamoustvarjalnostdijakov.Kurikulzagimnazijezatoopredeljujemedpredme-tne teme,prikaterihseučiteljidrugih/tujihjezikovpovezujejozučiteljidrugihpredmetov.Jezikjenamrečsredstvozasporazumevanje,usvajanje,povezovanjeinpoglabljanjenovih,tudineje-zikovnihučnihvsebin.Pripoukudrugega/tujegajezikasetepovezaveudejanjajonavsebinskiravni(uvajanjerazličnihvrstbesedil,pridobivanjenovegabesedišča), na ravnirazvijanjaspo-razumevalnezmožnostivitalijanščiniprekosprejemanjaintvorjenjabesediltermediacijeinnaravniizražanjalastnegaodnosadodoločenetemealiproblema.Priuresničevanjuskupnihciljevnastajajokonkretniučniizdelki,kotso:plakat,seminarskaaliraziskovalnanaloga,popotniškidnevnik,videoposnetek,elektronskosporočilo,kulturnaprireditevitd.
28
MEDPREDMETNE TEME POUK DRUGEGA/TUJEGA JEZIKA
vsebinska raven(besedila v drugem/tujem jeziku)
raven zmožnosti/kompetence in odnosa
Knjižnično informacijsko znanje
Okoljska vzgoja
Vzgoja za zdravje in varnost
Poklicno usmerjanje
Vzgoja potrošnika
Prometna vzgoja
Državljanska kultura/etika
Vzgoja za medije
delo s tujimi viri; spoznavanje in primerjanje značilnosti različnih besedilnih vrst, branje literarnih del v izvirniku, primerjanje s prevodom
delo s strokovnimi besedili; pridobivanje besedišča iz naravoslovja (npr. obravnava poglavja italijanskega učbenika)
sprejemanje/posredovanje navodil za uporabo zdravil in drugih sredstev
spoznavanje in opis poklicev; poimenovanje delovnih sredstev, pripomočkov, storitev
obveščevalna besedila (reklamni oglas), navodila za uporabo in opis izdelkov/storitev
orientacija v prometnem prostoru, upoštevanje navodil in prepovedi (uporaba javnih prevoznih sredstev)
seznanjanje z dokumentom o človekovih pravicah
delo z mediji (sprejemanje besedil v tujem jeziku in dijakov odziv)
razvijanje motivacije za branje
razvijanje pozitivnega odnosa do naravne dediščine
uzaveščanje zdravega načina življenja
razvijanje osnov poslovne komunikacije
razvijanja vrednot v potrošniški družbi
razvijanje osebne odgovornosti; vzgoja za pravilno ravnanje dijaka kot udeleženca v prometu
zavedanje dolžnosti in pravic, vzgoja avtonomnega, družbeno odgovornega in dejavnega državljana
razvijanje kritičnosti do medijev, varna uporaba računalnika
5.2 povezovanje znotraj pouka tujega oziroma drugega jezika
Poukitalijanščinekotdrugegaintujegajezikanadgrajujeinutrjujeznanje,kisogadijakipridobilipripoukuslovenskegajezikakotprvegajezika(večine)učencev. Izprvegajezikasenaučenjedru-gega/tujegajezikaprenašajoučnestrategije,posamezneprvineglasoslovja,oblikoslovja,skla-dnjeinbesedoslovja,slogovnaizraznostinpoznavanjenačelbesedilnostiterbralnestrategije.
Poukitalijanščinesepovezujetudispoukomtujihjezikov.Poznavanjevečjezikovomogočapre-nosznanjaizjezikaalijezikov,kisojihdijakižeusvojilivsajdodoločenemere,inspodbujauče-njenovegajezika(pozitivnitransfer;sinergijskiučinkivečjezičnosti).
29
6 didakTiČna priporoČiLa
Sodobnipoukdrugihintujihjezikovtemeljinanačelihkomunikacijskega pristopainhumani-stično-afektivnih pristopovkučenjuterpoučevanjujezikov.komunikacijski pristop opredelju-jejonaslednjaizhodišča:•Znanjetujegajezikaomogočainspodbujamedosebno komunikacijo.•Tajeučinkovita,čejegovorecsamostojen tako pri izbiri vsebine kot pri izbiri jezikovnih sredstev.•Pogojzauspešnoučenje/poučevanjetujegajezikaje(notranja)motivacijazaučenjejezika,
kiizhajaizzadijakeuporabnih,aktualnih,zanimivihvsebin.•Pouktujegajezikanajzatotemeljinaustrezniučni vsebini,12kiosmišljapoukinomogoča
prenosusvojenegaznanjavstvarneživljenjskesporazumevalnesituacije.
Prikomunikacijskempristopujepoukosredinjen na učni proces, pričemerjetrebaupošteva-tidijakovopredznanje,njegovoosebnost,interese,nagnjenja,vrednoteinučnistil.Udeležencaučnegaprocesastaučiteljindijakinobaenakovrednopripomoretaksproščenemukomunicira-nju.Učiteljspodbujavključevanjedijakovvučniproces,jimpomagapritežavahvzvezizusva-janjemdrugega/tujegajezika.Dijakpadejavnoinčimboljsamostojnosodelujevtemprocesu.Stemnastajajomožnostizamedsebojnosodelovanjeinuspešnousvajanjejezika.
Pomembnoje,daučitelj:•oblikujeetapneciljezalažjeinučinkovitejšeugotavljanjenapredkadijakov,•zrazličnimidejavnostmipripoukutujegajezika(projektnodelo,skupinskodeloitd.)spodbu-
jarazvijanjezmožnostiinsodelovanja(timskodelo),•zuporaboinformacijsko-komunikacijsketehnologije(IKT)inrazličnihmetodoziromaoblikdela
(individualno,vparih,poskupinah,projektnodelo)dijakeseznanjazrazličnimiučnimi strategija-mi;tinatooblikujejolastneučnestrategijegledenaučnistil,sposobnost(i),interesinizkušnje,
•spodbujadijakeksamoiniciativnosti, inovativnosti in razreševanju problemovvsvojemokolju;zrazvijanjemtehzmožnostigradizavestoodgovornosti,
•poznarazvoj kognitivnih procesovinupoštevanapore,kijihmoradijakvložiti,daoblikujesporočilovtujemjeziku;pritemsiučiteljnezastavljaprevisokihciljev,kajtičepokažezmer-nostobdoseženihrezultatih,dopuščatudidijakovenapakeinjihsprejmekotsestavnidelprocesapriusvajanjujezika;procesusvajanjatujegaoziromadrugegajezikajedolgotrajen,šezlastičedijaknimavelikopriložnostizanjegovouporabo,
•izvajadejavnosti,kipridijakuspodbujajo željo po pogovoru s sovrstnikiinponujajovelikoiztočniczaizmenjavoinformacij,zaizražanjestališč,interesovinsolidarnosti.
Kerjejeziksredstvo,skaterimobvladujemocelotnorealnost,jepoučevanjeinučenjedruge-ga/tujegajezikasamodejnopovezanozvsemidrugimipredmeti,zatojepriizbiritematikealinačrtovanjupoukanujnosodelovanjezučiteljirazličnihpredmetov.
12Content-BasedLanguageLearning:sočasnodoseganjejezikovnihinpredmetnihoziromavsebinskihciljev.
�0
Vloga jezikovnega pouka (slovnice)Slovnicasepripoukutujegajezikaobravnavapredvsemsfunkcionalnegavidika–slovničnestrukturenajbodovednonamenjeneuresničevanjusporočilnihnamenov.Dijakisamialiobpo-močiučiteljaodkrivajojezikovnezakonitostiinjihposkušajosistematizirati.Učiteljjimpritempomagazvizualizacijo,sshemamiinzustreznoorganizacijodela.Vzporednozizvajanjemko-munikacijskihnalognajsevcikličniprogresijiobravnavajotudiustrezneslovničnestrukture.
Učiteljindijaksprejematanapake kot normalen, neločljiv sestavni del razvijajoče se sporazu-mevalne zmožnosti inkotpokazateljeindividualnegaučneganapredka.Napakesoiztočnicazanačrtovanjenadaljnjegadelainindividualnopomočposameznemudijaku.Učiteljnajprinapa-kahsvetuje,kakojihodpraviti,nedajihnenehnopopravlja.
Heterogenost razreda oziroma učnih skupinDijakerazvrščamopostarosti.Medsebojseodzačetkaučenja(invednobolj)razlikujejopona-darjenosti,spodobnostih,zmožnostih,motivaciji,predznanjuitd.Posameznidijakizatodose-gajorazličneravnisporazumevalnezmožnosti,kijeodvisnaodnotranjih(splošnaznanja/vede-nja,osebnostnidejavniki,pričakovanjainodnosdoučenjadrugega/tujegajezika,dogovorcevinnjihovekulture)terzunanjihdejavnikov(stikzjezikomvokolju,uporabamedijevitd.).
Zaradinaštetihrazlogovvsiučencinenapredujejoenakohitrointudineenakouspešnopriraz-vijanjusporazumevalnezmožnostivdrugem/tujemjeziku.Tonarekujenujnostnotranjedife-renciacijeprinačrtovanjuoblikinmetodizvajanjapoukatervrednotenjaznanja(fleksibilnadi-ferenciacija).
Čeželimospodbujatinapredekvsehdijakov,moramoprioblikovanjuučnihrezultatovupošte-vatištevilnedejavnike,kivplivajonaučnirezultat,insicer:•učnecilje(izbratiustreznotaksonomskoravencilja,kigaželimodoseči,naprimerpozna-
vanjebesedišča,razumevanjebesedil,uporabaznanjavnovemsporočanjskempoložaju,analizainsintezabesedilitd.),
•vnosnobesedilo(ustreznoizbiratibesedilogledenadijakovosporazumevalnozmožnost,naprimerdolžinobesedila,temo,kijepovezanazdijakovimizkušenjskimsvetom,alineznanobesedilozabstraktnotemo),
•okoliščine(naprimerizvajatigovornadejanjavpredvidljivihalinepredvidljivihokoliščinah),•jezik(obravnavatibesedilozlažjimializahtevnimistrukturami),•preizkuseznanj(vodenoreševanjenalog,nalogezaprtegatipaaliizvirnopreverjanje,reševa-
njeproblemovitd.).
6.1 razvijanje sporazumevalnih zmožnosti Učenjeinpoučevanje,kiuvajakomunikacijskipristop,razvijavsehpetzmožnosti(poslušanje,govorjenje,govornosporazumevanje,branje,pisanje),kisemedsebojprepletajo.Takpristoppoudarjanadijakaosredinjenoučenje.
�1
6.1.1 razvijanje sposobnosti slušnega razumevanja
Dejavnostislušnegarazumevanjadijakomomogočajorazumevanjeizvirnega,nazačetnistopnjiučenjapaprirejenegagovora,kigaučiteljposredujevživoaliprekzvočnegazapisa.Učiteljupo-rabljafonetičnipravopis(transkripcijo)zato,dabipreprečilnejasnosti.Zmožnostislušnegara-zumevanjarazvijamovkorakih,opisanihvnadaljevanju.
6.1.1.1 Dejavnostipredposlušanjem
Predposlušanjembesedilaučiteljdijakepripravizadejavnosprejemanjevsebinevtujemjezi-ku,natoizbereustreznooblikoinvsebino,kistanajprimernejšizadoločenobesedilnovrstoinstopnjojezikovnegaznanjadijakov,naprimer:napovebesedilnovrsto,posredujesplošnepo-datkeobesedilu,predstavislikovnogradivo,posredujeslovarneznanihizrazov,usmerjapogo-vorotemibesedila,posredujeključnestavkebesedilavnepravilnemzaporedju;dijakisklepajoopravilnemvrstnemredustavkov,preberejopodobnobesedilozistotemoitd.
6.1.1.2 Dejavnostimedposlušanjem
Dijakinajpopotrebibesediloposlušajovečkrat.Medposlušanjemjihučiteljusmerjavrazličnedejavnosti,naprimer:•prepoznavanjeglobalnegasporočilaalitemebesedila,•prepoznavanjeizbranihpodatkovvbesedilu,•prepoznavanjevrstebesedila,•pisnoodgovarjanjenavprašanjaodprtegatipa(naprimerKdo…?)in/alialternativnegatipa
(naprimerAlije…?),•zapispotekadogajanjapotočkah(dogajalnačrta)alivoblikisheme,•reševanjenalogponavodilih(prenašanjeinformacijvtabelo,izpolnjevanjeobrazcev,risanje
potinazemljevidu),•dopolnjevanjebesedila:
– kotpreizkuszaprtegatipa,prikateremdijakvbesedilovstavljamanjkajočeizrazealipo-vedi;dijakomnazačetnistopnjiučenja/poučevanjaposredujemorešitvevnepravilnemvrstnemredu,
– igravlogpriposlušanju:dijakizberevlogovpogovoru,inkoučiteljustavipredvajanjeposnetka,samnadaljujegovor;privnovičnemposlušanjupreverjasvojorazličicospo-snetkomgovora,
– kotnapovedovanjeposameznihdelovbesedila:priprvemposlušanjuučiteljzmanjšagla-snostposameznihdelovbesedila,dijakipaugibajo,kakšnobonadaljevanje,terobvno-vičnemposlušanjupreverjajoinmedsebojprimerjajoustreznostposameznihrazličic;
•povezovanjeposameznihdelovbesedila(dialoga,zgodbe,slikezbesedilom),urejanjebese-dilagledenačasovnozaporedje,krajdogajanja,
�2
•interpretiranje:učiteljposredujedelnepopolnegabesedila(izsekdialogaalipogovora),dijakipaugotavljajotemopogovora,krajinčasdogajanja,odnosemedgovorci,govorčevorazpoloženje,
•analizazapisaslušnegabesedila:dijakianalizirajofonemske,slovničneinbesedilnesestavi-nebesedila,obposlušanjubesedilasioznačijorazlikemedpisniminslušnimbesedilom.
6.1.1.� Dejavnostipoposlušanju
Končnafazadejavnostislušnegarazumevanjadijakespodbujakustvarjalnemuodzivanjunapred-stavljenobesedilo,kzdruževanjupridobljenihinformacijvslušnosestavljanko,kizražanjusvojihstališčinobčutij,povezovanjuvsebinebesedilassvojimiizkušnjami,izvajanjuigrevlogitd.
Nekateremožnosti,kijihlahkoučiteljposredujedijakomvneomejenemštevilu,so:•oblikovanjevprašanjinodgovorovotemiizbranegaslušnegabesedila,•izbiranjeustrezneganaslovabesedila(enegamedvečnaslovi),•ugotavljanjeznačajagovorcanapodlaginjegovegarazpoloženja,tonainbarveglasu,•ustvarjanjenovegabesedila:izposlušanezgodbedijakoblikujeintervjualizgodbodramatizira,•oblikovanjevprašalnikovopredstavljeniproblematiki,•oblikovanjemnenjinobčutijglavnihosebterpredstavitevdijakovegaodnosadogovorčevihstališč.
6.1.2 razvijanje sposobnosti govornega sporočanja in sporazumevanja
Učiteljnačrtujepostopkegovornedejavnosti.Pripripravinapoukučiteljskrbnopripravigradivo(naprimertematskisklop,iztočnice),določicilje,kinajbijihdijakdosegelprirazličnihdejavnostih,terumestiaktivnostvučniprocesalijopredvidikotsamostojno(aliprojektno)nalogo.
Privodenjuinterakcijskihdejavnosti(delovdvojicah,vskupini):•skrbizasproščeno,prijateljskoozračjeinspodbujasodelovanjemeddijaki,•usklajujezahtevnostnalogezindividualnimioziromaskupinskimipotrebamidijakov,•izmenjujedejavnostiinskrbizapestrostpouka,•diferenciranalogeinjihindividualizira,•spodbujasamovrednotenjedosežkovinsamostojnopopravljanjenapak,•spodbujatekmovalnostbreznasiljainopozarjanapravilaigre.
Najpogostejšeoblikeinterakcijskihdejavnostiso:dialog,pretvarjanjeinvživljanjevumišljensvet(simulacije),igrevlog.
��
6.1.2.1 Dialog
dialog je sestavina besedila v različnih vsakdanjih položajih govora. z njim govorci zadovolju-jejo govorne potrebe. sestavljen naj bo tako, da dijaki vedo, s kom, o čem, kdaj ter s kakšnim namenom naj govorijo. izvajamo ga lahko na več načinov:•vodeni dialog:dijakiuporabljajo jezikovnefunkcijealiutrjujejopojmeskratkimidialogi,
uzaveščajojezikovnestrukturetako,dajihuporabljajovnovihbesedilih(oblikovanjenovihdvogovornihbesedil),
•dialogi v nepravilnem vrstnem redu:dijakismiselnorazvrščajoustreznepovedivdialog,•dopolnjevanje dialoga:tipodprtegadialogapridijakihrazvijaustvarjalnost,•dialog v obliki sheme:opozarjanazgradbogovora,sajdijaktakolažeurejavsebinosporočila,•funkcijski dialog:dialogvoblikiosnutka,navodil,vkaterihsoposredovanelefunkcijejezika;
navodilasolahkotudivmaterinščini,dijaksamostojnoizbirajezikovnasredstvavtujemjeziku.
6.1.2.2 Pretvarjanje/vživljanjevumišljensvet
Igralnedejavnostipripoukuserazlikujejoposestavljenostiintežavnostipostopkov,popodro-čjuizraznostiinnačinuuresničitve.Odvisnesooddijakovestarostiinnjegoverazvojnestopnjeterpotekajopodoločenemnačrtu(dialog/igravlog/projektnodelo),vendaruresničitevle-teganipredvidljiva.Vdoločenozamiselselahkovrinenepredvidenelement,kipopolnomaspremenipoložaj,vkateremdijakuporabinoverešitve.Končniciljtehdejavnostije,dadijakinanaraveninustvarjalennačindosežejogovornosamostojnost.
Učenjeobigrijesamodejnoinvezanonaneposredenpraktičnimotivzapridobivanjenovihiz-kušenjinspoznanj.Pogostodijakšelesspodbudamipremagazavoreprigovoru.Večinaigerjepovezanazbesednimizražanjem,reševanjemproblemoviniskanjemrešitev.
6.1.2.� Igrevlog
Šelekodijakusvojitehnikoigrevlog,učiteljuporabisicerzahtevnejšosimulacijo,sajpritempo-rabivelikočasazapripraveinizvedbo.Dijakizvajadejavnostipretvarjanjavizmišljenisituaci-ji(brodolomipd.),resničnisituaciji(roditeljskisestanek,televizijskoporočiloipd.)alikonfliktnisituaciji(naprimerpozitivne,negativneplatigraditvejedrskeelektrarne)idr.
Vrsteigervlog:•Izmenjavainformacij:predstavitevoseb,interesov;informacijevzvezisšolskimživljenjem.•Igravlognapodlagiscenarija:učiteljpripraviscenarij,dijakisiizberejovloge.•Vzpostavitevinvzdrževanjemedsebojnihodnosov:
– navezavastikovzneznancem(vavtobusu,vtrgovini),– vzdrževanjeodnosovzdoločenonalogo(opravičiloizostankaodpouka,čestitkeobšport-
nihuspehihipd.).•Različnedejavnosti(mimika,družabneigre).
�4
6.1.2.4 Projektnodelo
Potrebeposocialnihoblikahdelazadovoljujemosprojektnimdelom.Zvključevanjemvprojektlahkodijakihitro,življenjskoinmotiviranoizvajajonalogeterobnjihuporabijosvojepredzna-nje,izkušnjeinmiselneprocese(razmišljanje,prilagajanje,odločanje,načrtovanje).Priložnostzasodelovanjevprojektuimajo,gledenasvojesposobnosti,vsidijaki.Priprojektnemdeluuri-jospretnosti,sajsepogovarjajo,poslušajodrugdrugega,pridobivajoinformacije,pripravljajoporočilainpredstavijorezultate.Učiteljimavlogokoordinatorja.
Prednostiprojektnegadelasopredvsem:samoorganizacijapostopkovpripridobivanjunovihznanj,samovrednotenjedosežkov,razvijanjetolerantnostiinpotrpežljivostidosošolcevvsku-piniterspodbujanjeizkušenjskegaučenja.Sprojektnimdelompapovezujemotudidrugezah-tevnejšeoblikeučenja:seminarskodelo,razpravoinsamostojnoporočanje,igranjevlogitd.Metodaprojektnegadelakotmetodaučenja/poučevanjapostavljaučencainučiteljavnov,di-namičen,boljenakovredeninustvarjalenodnos.
Smernicezapripravoprojektnegadela:•Priprava na projektno delo:učiteljpredstavitemo,napoveprobleminopišesredstvazapri-
dobivanjenovihznanj.•Zaznava problema in določanje oblik ter metode dela:dijakizbirajoidejeinsezdružujejov
skupinepointeresih.•Interakcija nalog in vsebin:delovskupini/dvojicah;načrtovanje,določanjeopornihtočk,
delitevdela,načinpredstavitvenaloge;vzačetnifazivodiinusmerjaprojektnodeloučitelj,poznejeizvajajoprojektnodelodijakisami.
•Predstavitev rezultatov:plenarnapredstavitevnaloge.•Vrednotenje rešitev in izdelkov:dijakisamivrednotijosvojeizdelke;sklepeposredujeučitelj.
6.1.2.5 Izražanječustevinlastnegamnenja(afektivnidejavniki)
Učiteljupoštevadijakovoosebnost,njegovepotrebeininterese.Medučnimprocesomjeveli-kopriložnosti,dadijakspregovoriosebi,svojihpričakovanjih,radostihinproblemih,hkratipaspoznavatudisvojevrstnikeinpritemrazvijačutzasolidarnost.Obrazpravahdijakirazmišljajoorazličnihtemah,kijihzanimajo;navišjistopnjipoučevanja/učenjapredstavljajoinutemelju-jejosvojastališča,hkratipaposlušajotersprejemajomnenjadrugih.
Dejavnosti,vokvirukaterihdijakgovoriosebiinizražasvojemnenje,so:•spoznavanjesamegasebe(vigri,zintervjuji,vprašalniki),•opisovanjeinpripovedovanje:obnavljanjezgodbe,govorninastopobponazorilih(slika,fo-
tografija,strip,risba,videoipd.),govorninastop,kigadijakoblikujenapodlagisklopanepo-vezanihbesedalinapodlagiopisapredmeta(oziromafotografijepredmetov),
•razprave,kisoprimernenavišjistopnjiučenja;pritemučiteljdoločičaszapremislekvzve-zizdanotematiko,dijakpaopredelisvojodnosdoproblema;učiteljspodbujainusmerja
�5
dvaučenca,daseskupajdogovoritaoskupnemmnenju,razporejaparevskupine,vkaterihusklajujejomnenja,obkoncuusklajujemnenjaučencev,razporejenihvskupine.
6.1.3 razvijanje sposobnosti bralnega razumevanja
Dejavnostibralnegarazumevanjaučencausposabljajozabranjeinrazumevanjerazličnihzvrstiizvirnegabesedila.Pritemsipomagazdvojezičnimioziromaenojezičnimislovarji,zilustracija-mialidrugimi(elektronskimi)pripomočki.
Učiteljevanalogajeposredovatirazličnebralnestrategije,napodlagikaterihdijakrazumepre-branobesedilopopomenskihsklopih.Učiteljusmerjaučenca,dapreberebesedilovcelotiindaseizogibabranjupoizsekih;stemdosežeprepoznavanjeneznanihizrazovvsobesedilu.Zaradinatančneizgovarjaveobčasnopriporočatudiglasnobranje,kinibranjezarazumevanje.
Dijak,kiusvojitehnikebranja,izbirarazličnebralnestrategijenapodlaginačrtovanegacilja:•prebereposameznesklopebesedinjihzdružujevsmiselnecelote,•preberebesedilo,daizluščitemeljnosporočilo,•preberebesedilo,darazumepodrobnosti,•natančnejepreberedelebesedila,dapoiščepodrobnepodatke,•preletibesediloingauvrščagledenanameninuporabnost,•interpretirabesedilo.
Zmožnostbralnegarazumevanjarazvijamovtrehkorakih,kijihopisujemovnadaljevanju.
6.1.�.1 Dejavnostipredbranjembesedila
Napoveddejavnostijeodvisnaodbesedilnevrsteinravniznanjajezika.Dejavnosti,kirazvijajozmožnostbralnegarazumevanja,sozelopodobnedejavnostimslušnegarazumevanja.Učiteljimanavoljovelikomožnosti:•predstavibesedilotako,daprikličežeusvojenesestavinepodobnegabesedilainbesedišča,•obravnavabesedilovpogovoruzdijakiingačlenivmiselnivzorec,•narazličnenačineposredujeključneizrazebesedila,lahkotudivoblikitestaizbirnegatipa,•spodbujaučence,dasamioblikujejobesedilonapodlagiponazoril;tasolahkovizualna(fo-
tografije,risbe,shemeipd.)alioznačenaznaslovi,podnaslovi,•posreduje:slikovnimaterial,povezanstematikobesedila;dijakiizražajosvojaobčutja,vtise,
napišejozgodbo;poglavitnesestavinebesedilasovneurejenemstanju,dijaksmiselnourejaposameznedelebesedilaitd.,
•umestibesedilovkontekst,•prikličevsebinopodobnegabesedilavmaterinščini,•oblikujerazličicepredlaganegabesedila.
�6
6.1.�.2 Dejavnostimedbranjem
Učiteljuporabljastrategije,kidijakom,kljubštevilnimneznanimbesedam,omogočajohitrejerazumetibesedilavtujemjeziku.Dijaksipomagas/z:•ilustracijami,kispremljajobesedilo,•besedamiinbesednimizvezami,kisoskupnevečjezikom,•datumi,številkami,imenikrajev,oseb,•ključnimiinponavljajočimisebesedami,•prenosomjezikovnihznanjizmaterinščine.
Naloge,kijihdijakizvajamedbranjem:•izluščipomenbesedilaizsobesedilanapodlagisestavebesed,prejšnjegaznanjaalislik(dedukcija),•odgovarjanavprašanjaizbirnegatipa(odgovori:pravilno/napačno)innaodprtavprašanja,
kigausmerjajokprepoznavanjusporočilainvodijoksklepanjuterrazvijajonjegovojezikov-noznanjeinbogatijonjegoveizkušnje,
•povezujeslikovnogradivo,delebesedilavceloto(indukcija),•urejaodstavkealipovedivlogičnemzaporedju,sestavinedialogapovlogahinregistrih,•dopolnjujebesedilo(razvijanaslovvpopolnopoved,dopolnjujepovedi,vstavljamanjkajoče
izrazevpovedialimanjkajočepovedivbesedilo,napodlagipodatkovvbesedilunačrtujeze-mljevid,popravljanapake,iščenasprotjavbesedilu,rešujekrižanke,dopolnjujeobrazceidr.),
•interpretiranavodila:recept,navodilazauporabozdravila,•zapisujeopornetočke:vpisujeinformacijevtabelo,izpisujeključnebesede,povedi,ugota-
vljaodnoseinmnenjaosebterrazličnenačineizražanjale-teh,•primerjadvebesedilialivečbesedil(različnihzvrsti),iščenasprotjainskupnetočke,•povezujebesedilamedseboj:primerjavabesedilvmaterinščiniintujemjeziku,skrčeneob-
nove,povezovanjeslogovnihzvrsti(sinteza),•sprejemaodločitve,razrešujeprobleme(obprospektunačrtujeizlet;napodlagipodatkoviz
besedilaodkrijepovzročiteljakaznivegadejanja),•prepoznavabesedilnevrsteinnjihoveznačilnosti.
6.1.�.� Dejavnostipobranjubesedila
Tedejavnostispodbujajoučencekizražanjunjihovihvtisov,občutijinstališč.Predhodnoobrav-navanabesedilasoprimernatudizaslovničnevajeinutrjevanjebesedišča.Nekajprimerovde-javnosti,kijihdijakizvajapobranjubesedila:•oblikovanjebesedilaobdanihključnihbesedah,•uporababesedilazavajosslovničnimistrukturami(pretvorbaizsedanjikavpreteklik),•preoblikovanjebesedilnevrste(dramatizacijabesedila,intervju,podobnobesedilo),•izražanjeizkušenjinstališč,povezanihsproblematikobesedila,•utemeljevanjesvojihrazlagbesedilavprimerjavissošolčevimi.
�7
6.1.�.4 Branjeumetnostnihbesedil
Sspodbujanjembranjaknjiževnihbesedildijakapripravimonauporabo,izbiroinraziskovanjebesediltertudinazavesteninkritičenpristopdoliterarnegabesedila.Zatobotrebaposvetitiposebnoskrbizbiritistihumetnostnihbesedil,kisoblizudijakovemuizkustvenemusvetu.Uči-teljsepriobravnaviumetnostnihbesedilposvečapredvsemsporočilubesedila,kinajbiučencaprevzelo.Pritemnajupoštevatudidijakovapričakovanjainsledinjegovemuodzivunasprejetoumetnostnobesedilo.Šelekoseprepriča,dajebesedilopridijakihvzbudilozanimanje,lahkopreidenarazlagoliterarnozgodovinskegaobdobja.
dijaki berejo, da bi usvojili bralne spretnosti in samostojno spoznavali književnost v italijan-ščini ter pod učiteljevim vodstvom pri pouku razpravljali o vsebini prebranega umetnostnega dela, o sporočilu in slogovnih značilnostih. poleg tega razvijajo zmožnost sprejemanja, doje-manja in interpretiranja umetnostnega besedila ter sposobnost kritičnega razmišljanja.
izpis posameznih misli ali odlomkov, kratka obnova ali preprosta književna analiza, odziv na besedilo s tvorjenjem podobnega besedila itd. so naloge, ki jih bo učitelj diferenciral vsaj na dveh težavnostnih stopnjah.
6.1.4 razvijanje zmožnosti pisnega sporočanja
Zarazvijanjepisnegasporočanjamoramobesedilonajprejustnoobravnavati.Dijakinajprejobliku-jejobesednezvezeinsklopeterkrajšabesedila.Poznejepostajajobesedilazahtevnejša.Dijakpisnosporočatako,daizbirazvrstgledenanaslovnikainvsebino(obkoncuosnovnešole).Prioblikovanjupisnihsporočilupoštevanačela,kiurejajobesedilnost(vsrednjišoli).
Dijakpridobizmožnostipisnegasporočanjazvajo,zatomujetrebaponuditivelikopisnihdejav-nosti.Spostopnegauvajanjavodenihdejavnostipreidemonaprostoinustvarjalnopisanje.
Vodenjepisnihdejavnosti:1) Obravnavavzorca(predloge)besedila→vajaspredlogobesedila(dananavodila)→naloga
pisnegaizražanja(novobesedilo)→informacija/evalvacija→poprava.2)Nalogapisnegaizražanja(besedilo)→primerjavaspodobnimbesedilomoziromavzorcem
→informacija/evalvacija→poprava→vnovičnopisanjebesedila.
6.1.4.1 Primerinalogizpisnegasporočanja
Oblikovanje povedi:učencenavajamonaustreznoizbirobesedja,pravilnostjezikovnerabe,upoštevanjepravopisnihposebnosti(dijakiurejajoindopolnjujejopovedi).
Dopolnjevanje besedila:učiteljposredujenepopolnobesedilo,dijakidopisujejomanjkajočepo-datke,sključnimibesedamioblikujejozgodbo.
�8
Krajši opisi in obnove:dijakirazvijajozmožnostipisanjaobzmožnostihgovora:govor/poslu-šanje/strnjenaobnova,intervju/vnašanjepodatkovizintervjujavtabeloitd.Iztočnicajelahkotema,kismojoobravnavalivpogovoru,lahkojeilustracijaalibesedilo.
Oblikovanje besedila s pomočjo ključnih besed:dijakspomočjoključnihbesedtvoribesedilo.Posredovanje vzorcev besedil,napodlagikaterihsedijakiseznanijosstrukturoinvsebinobe-sedila(življenjepis).
Primerivodenegainustvarjalnegapisanja:•pisanjebesedilapodanihnavodilih(napodlagiključnihbesed):dijakpritejdejavnostiusvoji
zgradbobesedila,•pisanjezjasnimsporočilnimnamenomznanemunaslovniku(zaupnapoštaidr.),•spreminjanjelikaznaneosebe(učitelj,sošolec,zgodovinskaosebaipd.),•pisanjereklamnegaoglasa:dijakuporabljaučinkovitajezikovnasredstva,skateriminaslov-
nikaprepričuje,navdušuje,•pisanjepesmi;branjevezanebesedespodbujadijakekustvarjalnemupisanjuoziromakiz-
ražanjulastnihčustev,•pisanjeeseja:zatojepotrebnavisokastopnjajezikovnegaznanja,uporabatransfernihspo-
ročanjskihzvrstiizmaterinščine.
Učiteljpostopnouvajadijakevzahtevnejšedejavnosti.Priporočljivoje,dazačnezvodenimide-javnostmivskupini(ustvarjanjepoverižnimetodi),kajtidijaklahkosamostojnoustvarjašelepointenzivnemurjenju.
�9
7 vrednoTenje doseŽkov
Privsehoblikahvrednotenjaučiteljupoštevasodobnetežnje,kiuvajajo:•neposrednenačinevrednotenja:učiteljuporabljaizvirnabesedilainvrednotiznanjespomočjo
prostihodgovorovnavprašanja,spovzemanjembesedilinustvarjalnimoblikovanjembesedil,•celostnipristop:globalnovrednotenjesporazumevalnezmožnostivtujemjezikuinvsehdru-
gihzmožnosti(tudimedkulturne),kijihrazvijamopripouku,•opisnovrednotenje:opisidosežkovprisporočanjuinocenjevalnelestviceposameznihravni
jezikovnihzmožnosti,•preverjanjestopnjeobvladovanjasporočanjskihpoložajevvživljenjskihokoliščinah(pra-
gmatičnooziromaizvirnopreverjanje),•uporabaraznolikihoblikvrednotenja:samovrednotenje(uporabaEvropskegajezikovnega
listovnika),vzajemnovrednotenje,vrednotenjeprojektnegadela,spremljanjeinvrednotenjedijakoveganapredkagledenazastavljenevmesnecilje.
Privrednotenjuznanjaučiteljupoštevaopisepričakovanihučnihrezultatovinznjimiseznanidi-jake.Prioblikovanjukončneocenepaučiteljupoštevanaslednjapriporočila:•dijakaseznanisciljipoukainzopisnimikriterijiznanjazaposameznozmožnost(branje,po-
slušanje,govorjenje,pisanje),•končnaocenamoratemeljitinaocenahrazličnihučenčevihizdelkovvdaljšemčasovnemob-
dobju,•smiselnoupoštevadijakovosamoocenoinocenesošolcev.
Poučevanjeinvrednotenjestatesnopovezanainsoodvisnaterspodbujatanotranjomotivacijo,kadar(inče)dijakuomogočimo,dapokaževsezmožnosti,inmuhkratinudimopovratnoinfor-macijoonapredovanjukzastavljenimciljem.Vrednotenjenajbozatopozitivnaizkušnja,gradinajsamozaupanjeinnajbodeldialogamedučiteljemindijaki.
Gimnazija
9 78 9 6 1 2 3 4 7 1 0 9