UMETNOST 1. - lung.si · • film, • književnost ... - slikarstvo in kiparstvo nimata praktičnega namena, umetna obrt pa ima poleg umetniške tudi uporabno vrednost - ročno izdelani

UMETNOSTNA ZGODOVINA Šol. leto 2011/12

LUNG Stran 1

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA Program: EKONOMSKI TEHNIK (PTI)

UMETNOST 1.

Gradivo pripravila: Petra Paravan


LUNG Stran 2

KAZALO:

1. OSNOVNI POJMI

2. LIKOVNE ZVRSTI IN TEHNIKE 2.1. Slikarstvo 2.2. Kiparstvo 2.3. Arhitektura in urbanizem 2.4. Umetna obrt in oblikovanje

3. PRISTOP K LIKOVNEMU DELU 3.1. Oblikovna (morfološka) analiza 3.2. Vsebinska (ikonografska) analiza

4. ZGODOVINSKI PREGLED 4.1. Prazgodovinska umetnost 4.2. Umetnost visokih kultur 4.3. Umetnost egejskih kultur 4.4. Grška umetnost 4.5. Etruščanska in rimska umetnost 4.6. Starokrščanska umetnost 4.7. Bizantinska umetnost 4.8. Umetnost preseljujočih se narodov 4.9. Karolinška in otonska umetnost 4.10. Romanika 4.11. Gotika 4.12. Renesansa v Italiji 4.13. Renesansa v Severni Evropi 4.14. Barok in rokoko 4.15. Umetnost 19. stoletja 4.16. Umetnost 20. stoletja

5. ČASOVNE PREGLEDNICE

6. VIRI IN LITERATURA


LUNG Stran 3

1. OSNOVNI POJMI KULTURA: - dosežki in vrednote človeške družbe oz. razmišljajočega, omikanega in ustvarjalnega človeka (znanost, religija, družbene norme, umetniška dejavnost…); - v ožjem pomenu dejavnost, ki obsega področje človekovega umetniškega delovanja UMETNOST: - dejavnost, katere namen je ustvarjenje del z estetsko vrednostjo; - zvrsti umetnosti:

• glasba,

• ples,

• gledališče,

• film,

• književnost (literarna umetnost), • likovna umetnost,

• fotografija (ki se povezuje z likovno umetnostjo in filmom) UMETNINA: - je brezčasna (ne presahne, morda različna vrednotenja skozi čas); - je nekaj novega (inovativnost, domiselnost); - nosi vsebino: izraža idejo, sporočilo, čustva, izzove razmišljanje, provokacijo… ESTETIKA: - filozofska disciplina, ki preučuje lepo in človekov odnos do lepega UMETNOSTNA ZGODOVINA: - humanistična veda, ki se ukvarja z deli likovne umetnosti in umetniki; - ohranja spomin na umetnine, jih pojasnjuje in skuša razkriti okoliščine, ki prispevajo k celovitemu razumevanju (v povezavi z drugimi strokami: konservatorstvo, restavratorstvo, muzeologija, arheologija, etnologija, filozofija, sociologija, psihologija…)


LUNG Stran 4

2. LIKOVNE ZVRSTI IN TEHNIKE Zvrsti likovne umetnosti:

• SLIKARSTVO • KIPARSTVO • ARHITEKTURA IN URBANIZEM • UMETNA OBRT IN OBLIKOVANJE

2.1. SLIKARSTVO - slikarstvo delimo na:

• SLIKANJE • RISANJE • GRAFIKA

- slikarstvo je ustvarjanje na ploskvi, zato je dvodimenzionalno (tretja dimenzija-globina je le iluzija) - RISBA: glavno izrazno sredstvo je črta – linija - SLIKA: glavno izrazno sredstvo je barvna ploskev - zvrsti slikarstva (glede na nosilec):

• tabelno slikarstvo (prenosljivo) • stensko slikarstvo (neprenosljivo) • miniaturno slikarstvo (knjižno, iluminacija – iluminirani rokopisi)

Slikarske tehnike:

• TEMPERA: pigment je mešan z jajčnim rumenjakom ali kazeinom (vezivo); vodilna tehnika do 15. stoletja, ko so v renesansi izumili olje SLIKA 1

• AKVAREL: pigment mešamo z vodo, zato je barvna plast prosojna SLIKA 2

• PASTEL: suh pigment, ki vsebuje kredo ali glino in malo kleja; SLIKA 3

SLIKA 1: TEMPERA Hans Memling:

Madona Martina Nieuwenhove, 1487

SLIKA 2: AKVAREL Albrecht Dürer:

Grad v Innsbrucku, 1495

SLIKA 3: PASTEL Rosalba Carrriera: Portret Watteauja

1.pol.18. stol.


LUNG Stran 5

• OLJE: pigmenti mešani s z olji (laneno), mehki barvni prehodi, sčasoma barve potemnijo in razpokajo, zato danes uporabljamo akril (industrijska barva) SLIKA 4

• ENKAVSTIKA: slikanje z obarvanim raztaljenim voskom; SLIKA 5 • KOLAŽ: sestavljenka oz. lepljenka iz različnih materialov; SLIKA 6

SLIKA 4: OLJE

Ivan Grohar: Sejalec, 1907

SLIKA 5: ENKAVSTIKA Fajumski mumijski portret

2. stoletje

SLIKA 6: KOLAŽ Richard Hamilton:

Zakaj so naša stanovanja tako drugačna, tako očarljiva?, 1956

• FRESKA: poslikava na svež omet (al fresco), ki je obstojnejša od freske na suh omet (al secco); SLIKA 7

SLIKA 7: FRESKA Michelangelo: Poslikava stropa Sikstinske kapele, 1508-11

• VITRAŽ: slikana okna, sestavljena iz raznobarvnih koščkov stekla, ki so vpeti v svinčeno ogrodje; SLIKA 8

• MOZAIK: sestavljanje kock ali ploščic iz različnih materialov (kamen in steklo); SLIKA 9


LUNG Stran 6

• INKRUSTACIJA: vlaganje raznih materialov (kamen, korale, poldragi kamni itd.) v kamnito ali kovinsko osnovo; SLIKA 10

• INTARZIJA: vlaganje raznih materialov (les, slonova kost itd.) v leseno osnovo; SLIKA 11

SLIKA 8: VITRAŽ Notre Dame, Pariz

13. stoletje

SLIKA 9: MOZAIK Boj med svetlobo in temo Tlak bazilike, Oglej, 313

SLIKA 10: INKRUSTACIJA

Santa Maria del Fiore Firence, 15. stoletje

SLIKA 11: INTARZIJA

Fra Damiano da Bergamo:

Bologna, 1537

Risarske tehnike:

• svinčnik (grafitni) • oglje: najstarejša risarska tehnika;

SLIKA 12 • kreda (raznobarvna); SLIKA 13 • tuš: risalna tekočina iz drobnih saj • pero • srebrni svinčnik: včasih kovinsko

držalo s srebrno konico, danes konček srebrne žice v tehničnem svinčniku, pušča sivo sled, ki oksidira v rjavo črno, priljubljen v 15. stoletju;

• kemični svinčnik

SLIKA 12: OGLJE Albrecht Dürer:

Portret matere, 1514

SLIKA 13: KREDA Anton Ažbe:

Deklica s kitami, 1885

Grafične tehnike: - tehnike odtiskovanja - končni izdelek so odtisi – grafični listi - grafične liste se naredi s pomočjo grafične plošče – matrice

• visoki tisk: na grafični list je odtisnjena zgornja, neizrezana ploskev grafične ploskve

- lesorez (les); SLIKA 14 - linorez (linolej)

• globoki tisk: na grafični list je odtisnjena spodnja, izrezana oz. izdolbena

ploskev - bakrorez: zareze napolnjene s staljeno zlitino - jedkanica: premaz, odporen na kislino (vosek), zareze z iglo; SLIKA 15


LUNG Stran 7

- suha igla: zareze v cinkovo ploščo z jekleno ali diamantno iglo; SLIKA 16

- mezotinta: brušenka na kovini - akvatinta: vrsta jedkanice

• ploski tisk: odtiskovanje večjih barvnih površin

- litografija - kamnotisk: tisk preko kamnite plošče - serigrafija - sitotisk: tisk skozi sito, ki nadomešča ploščo

SLIKA 17

SLIKA 14: LESOREZ Božidar Jakac: Koncert, 1921

SLIKA 15: JEDKANICA Zoran Mušič:

Nismo poslednji, 70-a 20. stol.

SLIKA 16: SUHA IGLA

Riko Debenjak: Oljke

SLIKA 17: SITOTISK Andy Warhole:

Marilyn Monroe, 60-a 20. stol.

2.2. KIPARSTVO - kiparstvo je oblikovanje v 3 dimenzijah - kip = skulptura = plastika! - kiparski zvrsti:

• RELIEF: upodabljanje plastičnih likov na ploskvi - plitki – ploskoviti: liki malo izstopajo; SLIKA 18 - visoki: močno izstopanje; SLIKA 19 - globoki – poglobljeni: vrezani v ploskev (egipčanska umetnost);

SLIKA 20 • OBLA PLASTIKA: obhodna ali prostostoječa; kip obdelan z vseh strani

SLIKA 18:

PLOSKOVITI RELIEF Asirski relief

14. stol.pr.Kr.

SLIKA 19: VISOKI RELIEF

Fragment sarkofaga: Dioniz in Ariana, 230 pr.Kr.

SLIKA 20: POGLOBLJENI RELIEF Egipčanski božanstvi,

Tempelj v Filah


LUNG Stran 8

- delitve kiparskih del glede na: • dimenzije:

- plastika v naravni velikosti - mala plastika - monumentalna plastika (nadnaravne velikosti)

• namen: - arhitekturna plastika (vezana na zgradbe); SLIKA 21 - javna plastika (javni spomeniki, gleda jih veliko ljudi) - intimna plastika (ožji krog ljudi)

SLIKA 21: ARHITEKTURNA PLASTIKA Katedrala, Reims, 13.stol.

Kiparske tehnike:

• tehnike odvzemanja: klesanje – kamen, rezljanje – les, brušenje … • tehnike dodajanja: modeliranje – glina, varjenje – kovine … • vlivanje: bron, beton – SLIKA 22; mavec, vosek • tehnike konstruiranja: sestavljanje, lepljenje, zvijanje …; SLIKA 23

SLIKA 22:

TEHNIKA VLIVANJA – BETON Janez Lenassi:

Spomenik Edvardu Rusjanu, 1960

SLIKA 23: KONSTRUIRANJE

Pablo Picasso: Bikova glava, 1943


LUNG Stran 9

2.3. ARHITEKTURA IN URBANIZEM ARHITEKTURA - arhitektura oz. stavbarstvo se ukvarja z oblikovanjem prostora - arhitekturne panoge:

• zgradbe • urbanizem – oblikovanje zunanjega prostora • krajinska arhitektura – oblikovanje zelenih površin • interjer – oblikovanje notranjega prostora (v širšem kontekstu je to

notranjščina, kot eksterjer – zunanjščina)

- razlikujemo: • zunanji arhitekturni prostor • stavbno lupino • notranji arhitekturni prostor

- delitev arhitekture glede na:

• konstrukcijsko zasnovo: masivna, skeletna, lupinasta • zasnovo tlorisa:

- vzdolžni – longitudinalni (latinski, grški križ) - središčni – centralni

• namen: - sakralna – verska (cerkve, templji, svetišča), - profana – posvetna (bivalna, obrambna, spominska; utilitarna,

javna, zasebna … ) • arhitekturne člene:

- nosilni (temelj, streha, stena, steber, slop, polsteber, pilaster …) - nošeni (preklada, plošča, lok …)

• material: opečna, kamnita, lesena, železobetonska …

URBANIZEM - urbanizem se ukvarja s tehnično organizacijo in umetniškim oblikovanjem mestnih predelov, mest in pokrajinskih enot v smiselno in smotrno urejeno celoto - temeljni elementi: stavbe, ceste, poti, trgi - del urbanizma je krajinska arhitektura, ki se ukvarja z oblikovanjem vrtov, parkov, zelenega okolja v stanovanjskih naseljih in rekreacijskih območjih 2.4. UMETNA OBRT IN OBLIKOVANJE UMETNA OBRT - umetna obrt = uporabna umetnost


LUNG Stran 10

- slikarstvo in kiparstvo nimata praktičnega namena, umetna obrt pa ima poleg umetniške tudi uporabno vrednost - ročno izdelani okrasni in uporabni predmeti (unikatno, kosovno oblikovanje) - delimo:

• visoka umetnost (zlatarski izdelki, cerkveno posodje, knjižne platnice, tapiserije …)

• ljudska umetnost (skrinjice, rezljani izdelki, vezenine, čipkarstvo, tkalstvo, lončarstvo, panjske končnice …)

OBLIKOVANJE – DIZAJN - oblikovanje ali dizajn se ukvarja z videzom industrijsko oz. serijsko izdelanih predmetov - zvrsti oblikovanja:

• INDUSTRIJSKO (avtomobili, gospodinjski aparati, pohištvo, svetila …) • GRAFIČNO (plakati, reklame, spletne strani, logotipi …) • MODNO (oblačila, čevlji, torbe, vzorci tkanine, nakit …)

3. PRISTOP K LIKOVNEMU DELU Pristop k likovnemu delu pomeni začetek »branja« oz. dojemanja in razumevanja likovnih del. Likovno delo lahko razčlenimo z dvema analizama: oblikovna analiza se ukvarja z likovnimi elementi, vsebinska analiza pa ugotavlja pomen dela. 3.1. OBLIKOVNA (MORFOLOŠKA, LIKOVNA) ANALIZA - oblikovna – morfološka analiza raziskuje oblike oz. likovne elemente umetnin - oblike likovnega dela sestavljajo likovni elementi: točka, linija, ploskev, prostor, barve, senca, svetloba…; le-ti elementi , združeni v celoto učinkujejo na gledalca - pri morfološki analizi vedno upoštevamo tri kategorije:

1. vloga linije in barve oz. sence ter oblikovanje figur (barvno modeliranje s pomočjo senc)

2. oblikovanje prostora (in odnos figur do prostora) 3. oblikovanje figuralne kompozicije

- na podlagi zgornjih treh točk razvrščamo dela v tri morfološke sloge (stile):

• linearno-ploskoviti slog • plastični slog • slikoviti slog

- umetnin čistega morfološkega sloga je malo, saj se značilnosti slogov najpogosteje prepletajo, takrat umetnino postavimo v tisti slog, katerega značilnosti prevladujejo.


LUNG Stran 11

LINEARNO-PLOSKOVITI SLOG 1. vloga linije in barve ter oblikovanje figur: - vloga linije je poudarjena, sence skoraj ni - osebe so tipizirane, toge, včasih celo tipizirane - draperije so stilizirane 2. oblikovanje prostora: - prostora ni ali je le simbolično nakazan (zlata barva za nebesa, črta za tla…) 3. figuralna kompozicija - linearna in simetrična kompozicija (figure so v nizu oz. leva in desna stran likovnega dela sta uravnoteženi)

- vsebine so podane idealistično; pomembna je ideja dogodka, ne pa dejansko stanje Primeri linearno-ploskovitega sloga: SLIKA 24

SLIKA 24: LINEARNO- PLOSKOVITI SLOG Ramosejev grob v Tebah, ok. 1365 pr. n. š.

PLASTIČNI SLOG 1. linije, barve, sence, oblikovanje figur: - vloga linije je v ravnovesju z vlogo sence oz. barve, - osebe so rahlo individualizirane in nekoliko razgibane ter anatomsko pravilne 2. prostor: - prostor je že realistično oblikovan, vendar figure v njem ne živijo (prostor je le ozadje ali kulisa figuram, ki imajo svoj prostor, omejen na postavitev kompozicije) 3. Kompozicija: - geometrijska kompozicija: figure so postavljene na osnovi geometričnih likov ali teles (trikotnik, piramida idr.)


LUNG Stran 12

- plastični slog je najbolj izražen v renesančnem kiparstvu - obla plastika obdelana z vseh strani, vendar jo še vedno opazujemo predvsem od spredaj oz. s strani, kjer so obrazi (glavni pogled) Primer plastičnega sloga: SLIKA 25 SLIKOVITI SLOG 1. Linije, barve, sence, oblikovanje figur: - vloga linije je majhna; pomembna je vloga barvnega modeliranja (barve in sence) - osebe so anatomsko pravilne, skrajno individualizirane in močno razgibane, dramatični izrazi 2. prostor: - prostor v katerem so figure je neomejen, figure v njem živijo in so z njim neločljivo povezane 3. kompozicija: - prosta ali svobodna kompozicija: na videz brez pravil, vendar je umetnik posvečal kompoziciji veliko ohranjene skice in študije, kompozicija je vedno skrajno premišljena Primer slikovitega sloga: SLIKA 26

SLIKA 25: PLASTIČNI SLOG Michelangelo:

Pieta, 1498, sv. Peter

SLIKA 26: SLIKOVITI SLOG Peter Paul Rubens:

Ugrabitev Levkipovih hčera, ok. 1618


LUNG Stran 13

3.2. VSEBINSKA (PRIPOVEDNA, IKONOGRAFSKA) ANALIZA Ikonografska – pripovedna - vsebinska analiza se ukvarja z analizo motivov.

Motiv - motiv je osnovni predmet (téma), ki ga likovno delo predstavlja - zgodba, ki natančneje določa motiv je likovna snov - ločimo: neposredno spoznavni motivi:

• portret • akt • žanr • tihožitje • krajina

literarni motivi: • religiozni (krščanski) • antični (mitološki) • zgodovinski

Neposredno spoznavni motivi

Portret - upodobitev obraza resnične osebe Ločimo: - tipizirani portreti (en tip za vse osebe, kot so npr. portreti faraonov, ki jih

spoznavamo le po imenu) - individualizirani portreti (spoznavni) Portrete razvrščamo na razne načine: - po izrezu (kolikšen del osebe je upodobljen)

• le obraz oz. glava (v kiparstvu) • do ramen • doprsni (busta v kiparstvu) • dopasni • dokolenski • celopostavni

- po zasuku (s katere strani osebo vidimo, kar je pomembno v slikarstvu in reliefu): • frontalni portret (en face, čelni) • v profilu • v tričetrtinskem zasuku

- po številu oseb: • enojni (ena oseba) • dvojni • trojni • skupinski (npr. družinski)

- posebne oblike portretov so: • avtoportret (lastna podoba), • konjeniški portret /konjeniški spomenik • donatorski portret itd.


LUNG Stran 14

Akt - podoba v celoti golega človeškega telesa - polakt pa upodablja delno pokrito telo Ločimo: - ženski in - moški akt Žanr SLIKA 27 - prizore iz vsakdanjega življenja:

• osebe pri vsakdanjih opravilih (žanrski prizor) • običajni ljudje kot taki (žanrski liki)

(žanr in portret se dostikrat prepletata) Tihožitje SLIKA 28 - upodobitev mrtvih ali negibnih stvari (cvetlice, sadeže, živali, ribe, glasbila, note, posodje, sveče, nakit, knjige ipd.) - tihožitje vanitas (lat. vanitas ničevost): tihožitje s predmeti, ki imajo simbolični pomen (lobanja in milni mehurček - homo bula simbolizirata minljivost in ničevost življenja, steklo simbolizira krhkost, metulj preobrazbo ipd.)

SLIKA 27: ŽANR Jan Vermeer:

Mlekarica, 1660

SLIKA 28: TIHOŽITJE Willem Kalf:

Tihožitje z rogom, 17. stol.

Krajina - prikazuje izrez iz narave in je vedno pomembnejša od ljudi na sliki - krajina je lahko:

• realistična, • izmišljena, • idealna, • dramatična.

- veduta: pogled na mesto - marina: pogled na morje, pristanišča in ladje


LUNG Stran 15

Literarni motivi - religiozni (krščanski):

• Biblija (osnova) • svetniške legende • apokrifni spisi (Zlata legend - Legenda aurea, ki govori o Marijinem

življenju - antični (mitološki):

• grška in rimska mitologija (Miti so deloma resnične, deloma izmišljene zgodbe o nastanku sveta in najstarejši zgodovini naroda). - zgodovinski (historije):

• različne kronike • potopisi • druga literatura oz. viri.

V neposredno spoznavnih in literarnih motivih srečujemo: • simbol • atribut • personifikacija • alegorija

Simbol (znamenje, prispodoba) - je stvar, ki ima poleg osnovnega še neki globlji pomen - v likovni umetnosti kot simboli nastopajo:

• predmeti: križ (krščanstvo), krona (vladarski položaj), denar (bogastvo) • živali: kača (greh), golob (prispodoba sv. Duha), jagnje (Kristus)

pes (zvestoba), simboli evangelistov (Matej - angel, Marko - lev, Janez - orel, Luka - vol)

• rastline: jabolko (izvirni greh), oljčna vejica (mir), palma (mučeništvo), lovor (zmaga)

• barve: bela (čistost), črna (smrt), modra in zlata (nebeške sfere), rdeča (kri, ogenj, pekel)...

• števila: 3 (tri življenjska obdobja, troedinost), 4 (štirje elementi, temperamenti, strani neba, letni časi, evangelisti itd.), 7 (posebno v gotiki - sedem kreposti proti sedmim pregreham), 12 (meseci v letu, zodiakalna znamenja, dvanajst prerokov, apostolov)

• naravni pojavi: svetlobni žarek (Božja prisotnost), dim sveče (minljivost), ogenj (simbol življenja)

Atribut (lat. attributum pripisano, dodeljeno) - je predmet (redkeje rastlina ali žival) po kateri razpoznamo upodobljeno

osebo - primeri: krona za kralja, trnova krona za Kristusa, svetniški sij (nimb) za

svete osebe, strela za Zevsa, sova za Ateno, trizob za Posejdona itd. - atribute delimo na:


LUNG Stran 16

• splošne po katerih spoznamo osebo kot predstavnika neke skupine: škofovska palica, krona (škofovske in kraljevske insignije), palma za mučenike itd.

• posebne (osebne) po katerih razpoznamo točno določeno osebo: trnova krona je atribut Kristusa, križ v obliki črke X sv. Andreja, odsekana glava in meč (Judita), glava na pladnju (Saloma), dva ključa (sv. Peter), širok klobuk in palica (sv. Jakob), košati dolgi lasje in posodica (sv. Magdalena), Kristus kot otrok na rami in palma je atribut sv. Krištofa, zaščitnika popotnikov in varovalca pred nenadno smrtjo... 4. ZGODOVINSKI PREGELD Zgodovinski pregled pomeni, da bomo spoznali razvoj in značilnost likovne umetnosti skozi zgodovino. 4.1. PRAZGODOVINSKA UMETNOST Delitev prazgodovinskih obdobij:

kamena doba (1 000 000 – 3 000 pr. Kr.)

• paleolitik – stara kamena doba (50 000 – 10 000 pr. Kr.) • mezolitik – srednja kamena doba (10 000 – 8 000 pr. Kr.) • neolitik – mlajša kamena doba (8 000 – 3 000 pr. Kr.)

kovinske dobe (3 000 pr. Kr. – 100 po Kr.)

• eneolitik – bakrena doba (3 000 – 1 800 pr. Kr.)

• bronasta doba (1 800 – 800 pr. Kr.) • železna doba (800 pr. Kr. – 100 po Kr.) - halštat (800 – 300 pr. Kr.) - laten (300 pr. Kr. – 100 po Kr.)

- prazgodovinska umetnost obsega obdobje od pojava homo sapiensa pa do konca železne dobe - dolgo obdobje človeške zgodovine, brez pisnih virov - človek začne izdelovati in uporabljati orodje, orožje - začetek umetnosti v paleolitiku: človek začne oblikovati umetniške izdelke, ki imajo pogosto kultni pomen; to so stenske poslikave, reliefi, odtisi rok, gravure, drobne ženske in živalske figurice, posodje - umetnost se pojavi v različnih predelih in v različnih časovnih zamikih (geografsko področje, klimatske razmere) ARHITEKTURA

• paleolitik - ne pozna stavbarske dejavnosti, saj so bili ljudje nomadi (lovci in

nabiralci); človek živi v stiku z naravo in v določeni obliki skupnosti (horde)


LUNG Stran 17

potuje iz kraja v kraj; mnogo stvari ne razume, zato razvije številne kulte (rojstva, prehoda v odraslo dobo, smrti…) in obredja, ki jih postavi v jame; - zametki arhitekture so jame: omejen prostor, streha nad glavo (sicer

naravni pojav)

• neolitik - različna področja Evrope dosegajo neolitik v različnih časovnih zamikih;

človek je poselil ozemlja, postal je poljedelec in živinorejec, začnejo se oblikovat naselja in razvije se obrt - začetek arhitekture: s spremembo načina življenja se izoblikujejo naselja,

material iz okolice (opeka-opečnata zgradba, kamen-kamnita, les-lesena) - začetek oblikovanja naselij - urbanizem: večina naselij se je oblikovala ob

rekah, utrjena ali neutrjena naselja - najpomembnejši material je glina (žgana glina – keramika) - najstarejša ohranjena naselja (8 000 pr. Kr.) najdemo na Bližnjem Vzhodu,

ki pa so že v času neolitika dosegla visoko stopnjo razvitosti, kajti zasledimo že prave urbanistične zasnove: oblikovanje stavb, ulic; primer Jeriho, Mohendžo Daro, Çatal Hüyük; SLIKA 29 - v gradnji so uporabljali osnovne stavbne elemente: stena, steber, preklada,

plošča

SLIKA 29: PRVA NASELJA Rekonstrukcija naselja Çatal Hüyük,

Turčija, 7000 - 6000 pr. Kr.

Obzidje v Jerihu Izrael, ok. 7000 pr. Kr.

- ob koncu neolitika: megalitska umetnost predstavlja spomenike kot kultne

simbole ali objekte iz velikih kamnov - megalite delimo na:

o menhir: samostojen, neobdelan ali grobo obdelan pokončno postavljen kamen (Utrechtski menhir, polja menhirjev v Nemčiji in Franciji-Bretanja)

o dolmen: dva pokončno postavljena kamna z vodoravno kamnito ploščo, namen grobnice, hodnika (če jih postavljajo enega zraven drugega)

o kromleh/k: kultni objekt s krožno postavitvijo menhirjev, najbolj znan je Stonhenge (kult sonca), izvajanje obredov SLIKA 30


LUNG Stran 18

o gomile – tumuli: v jedru-votlini je bil grob, okoli pa so zloženi kamni, ki so jih nato pokrili z zemljo SLIKA 30: MEGALITI menhir – Francija; dolmen – Irska, kromlek – Anglija (Stonhenge)

• kovinske dobe

- bakrena doba: kultura kolišč, mostišč (Ljubljansko barje) SLIKARSTVO • paleolitik SLIKA 31 - začetek slikarstva: v jamah Altamira, Castillo, Cueva de la Veja (Španija),

Lascaux, Pech-Merle, Chauvet, Trois frères (Francija) najdemo mnogo stenskih poslikav, ki v zemeljskih barvah (rumena, rdeča, črna) prikazujejo različne živali v naturalističnem slogu, pa tudi razne ornamente - motivi poslikav so: živali – konji, bizoni, mamuti, severni jeleni itd, človeški

liki so redki in shematični, rastlinskih upodobitev ni, pogoste pa so simbolne upodobitve pik, črt, valovnic, skratka neke ornamentike - jame naj bi bile prostor šamanskih obredov in upodobitve naj bi

predstavljale projekcije halucinacij.

SLIKA 31: JAMSKE SLIKE Živali v Veliki dvorani bikov,

ok. 15 000 pr. Kr., Lascaux, Francija


LUNG Stran 19

• neolitik - stenske poslikave izpodrine okraševanje keramičnih predmetov, posod - niti naturalizem ni več prisoten, pač pa simbolično izražanje, kajti uveljavi

se abstraktna dekoracija z geometričnimi in rastlinskimi (vegetabilnimi) ornamenti

• kovinske dobe - prevzamejo podobno oblikovanje predmetov KIPARSTVO • paleolitik - človek je kultne predmete izdeloval iz kamna, kosti, rogovja, gline, jantarja in lesa - prevladujejo manjše samostojne plastike, nekaj pa je tudi reliefov - stvaritve večinoma prikazujejo simbolične ženske figure – idole in figure živali - ženske figure – idoli – Venere, SLIKA 32, nastanejo okoli 30 000 – 20 000 pr. Kr., predstavljajo pa simbol plodnosti, rodovitnosti, zato imajo poudarjene prsi, trebuh, zadnjico in stegna; pri upodabljanju ne gre za stilizacijo ženskega telesa, pač pa za simbolično poudarjanje pomembnih delov - sicer pa je pri upodobitvah živali prisoten naturalističen način oblikovanja

SLIKA 32: KIPARSTVO

PALEOLITIKA Willendorfska Venera, Avstrija, 30000 pr. Kr.

• neolitik - še vedno pogosti ženski idoli – Venere, prednjačijo pa keramične posode, ki

so oblikovane v podobi človeka (antropomorfne) in živali (zoomorfne) - pomemben je simbolični način oblikovanja

• kovinske dobe - kovinski predmeti za boj, obrede in osebno rabo so okrašeni z reliefom, ki je

ornamentalen - bakrena doba: ohranjeni mnogi bakreni pa tudi leseni predmeti (drevaki,

posodje, nakit) - bronasta doba: kultura žarnih grobišč: pokojnike so pokopali s številnimi

pridatki (hrana, nakit), ki so jih shranili v žare, te kultne posode pa so bile okrašen z ornamentalnimi vzorci; okrašene tudi čelade, orožje, orodje, oklepi… - starejša železna doba (halštat): situlska umetnost: razširjen scensko-

figuralni okras - mlajša železna doba (laten): od figuralike so se vrnili k ornamentalnosti


LUNG Stran 20

4.2. UMETNOST VISOKIH KULTUR - prve visoko razvite civilizacije na področju Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda - najbolj znani visoki kulturi Bližnjega vzhoda sta Egipčanska in Mezopo-tamska ter Perzijska, umetnost Indske in Kitajske kulture pa je nekoliko slabše ohranjena - v času evropske prazgodovine so se na vzhodu razvijale civilizacije z visokim življenjskim standardom, ki so izumile kolesa, pisave, številke, zapisale prve pesnitve ter ustvarile temelje znanosti in umetnosti. MEZOPOTAMSKA UMETNOST

- mezopotamska kultura se je razvila v porečju dveh rek, Evfrata in Tigrisa, področje pa je bilo izjemno rodovitno (»rodovitni polmesec«) - ugodna klima in geografska lega, zato so območje pogosto osvajala različna ljudstva - razvile so se majhne in urejene mestne države, ki so osvajale nove dežele in izoblikovale trgovino s sosednjimi ljudstvi; mešanje različnih kultur pa je omogočalo razvoj umetniških oblik, ki jih imenujemo mezopotamska umetnost

Pri razvrstitvi umetniških snovanj si pomagamo z delitvijo po državah: • Sumerci (4 000 pr. Kr.): prvo ljudstvo na področju južne Mezopotamije,

največji pomen imela vera (čaščenje bogov in mrtvih), teokratična ureditev (duhovščina ima tudi politično moč)

• Akadci (2 350 pr. Kr.): vojaško ljudstvo, ki je živelo v hribovitem delu severne Mezopotamije, monarhija z vladarjem, ki je razglašen za boga, poznali pridobivanje kovin in imeli svojo umetnost, ki je v sumersko vnesla precej novih pobud

• Babilonci (1 900 pr. Kr.): babilonski kralj Hamurabi je združil vso Mezopotamijo in začelo se je novo poglavje v mezopotamski zgodovini, umetnost babilonskega obdobja je ohranila sumerske motive in slog, izboljšala pa se je kakovost obdelave

• Asirci (1500 pr. Kr.): babilonsko kraljestvo so zasedli Asirci, prebivalci manjše mestne države Asur v zgornjem toku Tigrisa; gospodarski razcvet; zasedli velika ozemlja Mezopotamije in Egipta; obnavljanje palač in krasitev z reliefi, značilnimi za asirsko umetnost

ARHITEKTURA - osnovno gradivo: opeka - glavna značilnost: terasasti templji – zigurati (babilonski stolp – več kot 90m visok zigurat s sedmimi terasami); SLIKA 33 - to so visoke stavbe, ki jih tvori velika terasasta osnova, na kateri je razmero-ma majhno svetišče - grajeni na najbolj pomembnem delu mesta - simbolizirajo oblast in so versko središče


LUNG Stran 21

- uporabljali so jih tudi kot observatorije (Mezopotamija je večinoma ravninska dežela); vzporedno z razvojem astronomije, se je spreminjala tudi oblika zigurata, ki so jim dodajali nove in nove terase (proti koncu so jih imeli že sedem), le-te so povezovala trikraka stopnišča (po nekih teorijah je vsaka terasa vezana na odkritje enega od planetov in je bila obarvana v značilni barvi posameznega planeta) - mesta so imela razvito infrastrukturo in visok standard: ogrevalni in vodo-vodni sistem, namakanje vrtov itd. KIPARSTVO - relief in obla plastika - oblikovne značilnosti:

o figure so toge, tipizirane in stilizirane o slog je precej ploskovit o prisotno je idealistično, simbolično izražanje (sumerska umetnost –

vera primarna), kakor tudi realistični način: poudarjeni detajli, natančnost (Akadci, Babilonci)

o telesna razmerja so nepravilna o liki v nizih (relief)

- vsebinske značilnost: o pripovedne vsebine, pri vojaških ljudstvih z vojaško tematiko (bojni

pohod, lovski prizori itd.) o lik oranta (molilec, častilec); SLIKA 34

SLIKA 33: ZIGURAT

Ur, današnji Irak, ok. 2100 pr.Kr.

SLIKA 34: MOLILCI Tell Asmar, ok. 2700 - 2500 pr. Kr.

EGIPČANSKA UMETNOST - iz neolitskih kultur sta se že v 4. tisočletju pr. Kr. oblikovali Zgornje in Spo-dnje kraljestvo, ki se med letoma 3100 in 3000 pr. Kr. združita v prvo resnično veliko državo, kjer faraon uteleša politično in versko oblast - dolgo zgodovino Egipta (3000 do 330 pr. Kr.) delimo v tri temeljna obdobja (pri natančnejši delitvi upoštevamo tudi vmesna), ki jih dalje razvrščamo na čas vladanja posameznih dinastij:


LUNG Stran 22

• obdobje starega kraljestva (2600 - 2180 pr. Kr.; 3. do 6. dinastije) • obdobje srednjega kraljestva (2040 - 1780 pr. Kr.; 11. do 13. dinastija) • obdobje novega kraljestva (1550 - 1070 pr. Kr.; 18. do 20. dinastija)

ARHITEKTURA - gradbeni material: kamen - grobna arhitektura monumentalnih razsežnosti, namenja večnosti – piramide - oblike piramid; SLIKA 35:

o mastaba: prva oblika egipčanske grobnice, trapezoidne oblike o stopničasta piramida (Sakara): gradil jo je arhitekt Imhotep (prvi po

imenu znani umetnik) o prisekana piramida (Dahšur) o piramida z gladkimi ploskvami (Giza): razvoj enakokrake piramide se s to

stopnjo konča, saj je dosežena popolnost v povezavi z astronomskimi izračuni; piramide faraonov Keopsa, Kefrena in Mikerina so zgradili med letoma 2550 in 2470 pr. Kr., Keopsova pa je največja (stranice so dolge 230m, v višino pa je merila 147 m, danes nekoliko manj, na vrhu so še ohranjeni ostanki nekdanje apnenčaste obloge; grobni prostor je pomaknjen globoko v piramido in zaščiten z lažnimi hodniki)

SLIKA 35: OBLIKE PIRAMIDE

mastaba stopničasta

piramida (Sakara)

stopničasta (rombasta) piramida (Meidum)

prisekana piramida (Dahšur)

piramida z gladkimi

ploskvami (Gize)

- grobnice vklesane v kamen (Dolina kraljev in kraljic, Abu Simbel itd.) - kasneje (srednje in novo kraljestvo) se razvijejo svetišča oz. templji (Der-el-Bahri, Karnaku, Luksorju, Medinet Habu, Abydosu itd.) - značilnosti svetišč; SLIKA 36:

o obzidje svetišča iz opeke o os svetišča: smer vzhod - zahod (pot sonca) o procesijska pot s sfingami, varuhinjami vhoda o pilon: vhod v svetišč; masiven zid s poševnimi stranicami in pročeljem; o pred pilonom: obeliska v čast boga sonca (ki pa nista obvezna) o za pilonom: veliko dvorišče obdano s pokritim stebriščem, namenjeno

vernikom, ki ostanejo na dvorišču in ne vidijo obreda


LUNG Stran 23

o dvorišče se nadaljuje v hipostilno ali stebrno dvorano: ogromni stebri podpirajo visok strop; kapiteli stebrov v obliki odprtih in zaprtih lotosovih cvetov; svetloba pada skozi kvadratne odprtine na stropu; hipostilna dvorana namenjena le duhovnikom

o celico – cela: najsvetejši del templja; temačen, zaprt, prazen prostor, kjer biva bog; kip boga postavljen v nišo na dnu celice

SLIKA 36: SHEMA EGIPČANSKEGA TEMPLJA

SLIKARSTVO - stenske poslikave: opremiti prostor s trajnimi podobami, ki so posnemale in celo prekašale naravo ter upodabljale faraonovo božanstvo, simboličen način slikanja - bistvena je ideja, zunanji videz ni pomemben, kasneje pa je moč opazit tudi realizem v prizorih vsakdanjega življenja (žanr), izseki iz narave: realistične upodobitve rastlin in živali (krajine, tihožitja) - tabelnih slik ne poznamo - izdelki umetne obrti: poslikane skrinje, stoli, različno posodje, nakit itd. - najpomembnejši motiv je figura, slikana po določenih pravilih – egipčanski kánon; SLIKA 37 kánon je zbirka pravil, oz. estetskih norm o idealnih proporcih; določa skla-dnost razmerij za človeško telo in odnos med posameznikom in celoto osnovne značilnosti egipčanskega slikarstva: - v uporabi je tipičen linearno-ploskoviti slog - liki so poudarjeni s temno konturo, nastala polja pa so zapolnjena z

enovito barvo; - senc ni, prostor je simbolično nakazan (trta za vinograd, črta za tla ipd.) - kompozicija je najpogosteje linearna (figure v nizu) ali simetrična


LUNG Stran 24

- figure so tipizirane, anatomsko nepravilne, celo deformirane, toge, shematizirane in poenostavljene (profil glave, stopal; trup frontalen, široka ramena itd.)

SLIKA 37:

KANON PROPORCEV

SLIKA 38: OBLA PLASTIKA

Princ Rahotep in njegova žena Nofret, 4. dinastija

KIPARSTVO - upoštevanje kànona - barvani plitvi oz. poglobljeni reliefi in oble plastike; SLIKA 38 - kakor slikarstvo namenjeno gledanju od spredaj ali iz profila - največji dosežki so portreti:

o simbolična stilizacija o monumentalnost o izbira materiala glede na pomembnost portretiranca

- značilnosti kiparstva: o statična togost o pri obliki plastiki »kockasti kipi«

4.4. UMETNOST EGEJSKIH KULTUR - obdobje poznega neolitika in bronaste dobe v Evropi (3. in 2. tisočletjem pr. Kr.) - na otokih in obalah Egejskega morja razvoj treh velikih kultur, ki jih poznamo pod skupnim imenom egejske kulture oz. kretsko-mikenska umetnost:

• KIKLADSKA KULTURA (2 500 – 2 000 pr. Kr.): najstarejša, razširjena na Kikladskem otočju; bogato okrašena keramika in ženski idoli (grobni pridatki)

• MINOJSKA (kretska) KULTURA (2 000 – 1 400 pr. Kr.): (imenovana po legendarnem kralju Minosu) se je oblikovala na Kreti; izvirna umetnost

• MIKENSKA (heladska) KULTURA (1 600 – 1 100 pr. Kr.): se je razvila na Peloponezu


LUNG Stran 25

- plemena, ki so naseljevala Vzhodno Sredozemlje so živela še pred naselitvijo Grkov - k prepoznavnosti teh kultur sta prispevala dva arheologa, Heinrich Schliemann (Troja, Mikene) in Arthur Evans (Kreta) ARHITEKTURA - kretske palače (Knosos): pravokotno dvorišče, okoli glavne dvorane in različni prostori (skladišča...), brez pravega tlorisa - poznali so stopnišča, hodnike, prezračevalne jaške - ni svetišč, le manjši prostori za obredje, glavni obredi na prostem - ko so Grki prišli na Kreto, se je zaradi zapletenega plana mest in pogostega pojavljanja figure lika rodila legenda o skrivnostnem labirintu in pošastnem Minotavru - Mikenci gradili na strateško pomembnih točkah, utrjena mesta z obrambnim obzidjem – kiklopski zidovi (pravilno obdelani veliki kamni) - mesta so pravilno načrtovana, pomembna mestna vrata (Levja vrata; SLIKA 39), glavna ulica vodi do osrednje stavbe – megaron, pod katerim je trg, stavba pa nima sakralnega, pač pa profano, upravno funkcijo, predhodnik grškega templja (preddverje s stebri, predprostor in glavni prostor s štirimi stebri in ognjiščem v sredini); SLIKA 40 - grobnice: okrogel tloris, do grobnega prostora vodil procesijski hodnik, zašiljena kupola

SLIKA 39: LEVJA VRATA Mikene, 13. stol. pr. Kr.

SLIKA 40: MEGARON

SLIKARSTVO stensko kretsko oz. minojsko slikarstvo: - linearno-ploskoviti slog: močna obrisna linija, bleščeče, intenzivne barve, svežina - različni motivi (nobenega z bojnim motivom): obredje (preskakovanje bika), slavnost, narava (krajina, živali, rastline), morski svet; SLIKA 41


LUNG Stran 26

SLIKA 41: MINOJSKO SLIKARSTVO Freska z delfini, detajl, Minosova palača v Knososu, ok. 1500 pr.Kr.

KIPARSTVO - ni monumentalnega kiparstva - manjši keramični kipci, kamnite vaze z reliefi 4.5. GRŠKA UMETNOST - grška umetnost se je osnovala v obdobju več kot tisoč let - helenska ljudstva s celinske Grčije, otokov v Egejskem in Jonskem morju ter Sicilije in Velike Grčije (Magna Graecia - grške kolonije na jugu Italije) so ustvarila bogato umetnost, ki je postala osnova vsej zahodnoevropski kulturi Grško umetnost uvrščamo v 4 obdobja:

• umetnost geometričnega sloga - predarhajska (1100 – 700 pr. Kr.) • arhajska umetnost (700 – 500 pr. Kr.) • klasična umetnost (500 – 300 pr. Kr.) • helenistična umetnost (300 – 30 pr. Kr.)

ARHITEKTURA sakralna arhitektura: TEMPELJ:

o vzdolžni o središčni - tolos

- značilnosti vzdolžnega templja, SLIKA 42:

o razvije se iz megarona o pravokotna oblika o cela – celica (naos): najsvetejši del templja; kip boga na podstavku o preddverje (pronaos): stebrni predprostor pred naosom


LUNG Stran 27

o opistodomus: prostor na nasprotni strani cele, ki iz nje ni dostopen; nejasen njegov namen

o stebrišče: zaporedje stebrov (enojno, dvojno) v predpisanih razdaljah okoli sten omenjenih prostor

o stebrni red: dorski, jonski korintski

SLIKA 42: VZDOLŽNI TEMPELJ

Tloris in primer v Agrigentu, Sicilija, 425 pr. Kr.

- značilnosti tolosa, SLIKA 43:

o krožna oblika o obdajajoče stebrišče o notranji prostor – cela

SLIKA 43: TOLOS

Shema in tolos iz Delfov

profana arhitektura: AKROPOLA: višje ležeči, utrjeni del mesta s svetiščem in zakladnico; SLIKA 44 AGORA: trg, središče javnega življenja STOA: podolgovata, večnamenska javna stavba, ki omejuje agoro; sprehajališče, prostor, kjer so se reševali javni problemi, kjer so imele sedež filozofske šole (stoiki) GLEDALIŠČE: vpeto v življenje Grkov; spoj religioznega, umetniškega in političnega življenja; grajeno na naravnih vzpetinah; izredno akustično (Epidaver)


LUNG Stran 28

SLIKA 44: AKROPOLA rekonstrukcija, Atene, 5. st. pr. Kr.

SLIKARSTVO - geometrična ornamentika na vazah (predarhajsko obdobje) - vazno slikarstvo: črnofiguralni in rdečefiguralni slog - stensko in tabelno slikarstvo se je ohranilo preko rimskih kopij (najslavnejši slikar Apel, prijatelj Aleksandra Velikega, ki je znal naslikat grozdje, ki so ga ptice hotele pozobati…) KIPARSTVO - keramične posode oblikovane v geometrične slogu - v arhajski dobi se pojavijo kipi, ki so imeli kultno – votivno vlogo, morda tudi nagrobno: kuros (gol mladenič) in kora (oblečena mladenka); SLIKA 45:

o frontalna usmerjenost o stilizacija - poenostavljanje o togost o anatomska nepravilnost o roke ob telesu, noge skupaj oz. nakazan razkorak (kontrapost)

SLIKA 45: KUROS IN KORA

Kuros iz Anavisa, 525 pr. Kr.; Kora, 530 pr. Kr.;

arhajski nasmešek:


LUNG Stran 29

- v klasični dobi se oblikuje lepotni ideal, ki ga predstavlja moški akt: o anatomska pravilnost o skladnost – idealna razmerja (zlati rez) o plastični slog o zadržanost, umirjenost

- najbolj znana klasična kiparja: Fidija (Atena Partenos in partenonski reliefi) in Miron (Metalec diska); SLIKA 46 - helenistično kiparstvo obdrži akt, vendar se bolj posveča skupinam (Laokoont; SLIKA 47; in arhitekturno-kiparskim celotam (Pergamosnki oltar):

o razgibanost v prostoru o trenutnost o izražanje čustev o dramatičnost, scenskost o slikovit slog

SLIKA 46: KLASIČNO KIPARSTVO

Metalec diska, rimska kopija po Mironu

SLIKA 47:

HELENISTIČNO KIPARSTVO Laokoont, rimska kopija

4.6. ETRUŠČANSKA IN RIMSKA UMETNOST - Etruščani: ljudstvo v osrednji Italiji (Toskana), cenili grško umetnost, iz Grčije uvažali poslikano keramiko in jo tudi sami izdelovali - prve naselbine okoli 750 pr. Kr. (legenda o nastanku Rima: Romul in Rem) - rimsko zgodovino delimo v 3 obdobja:

• obdobje kraljevine (753 – 509 pr. Kr.) • obdobje republike (509 – 27 pr. Kr.) • obdobje imperija (27 pr. Kr. – 285 oz. 476 po Kr.)


LUNG Stran 30

ARHITEKTURA Etruščani: - prevzeli grški tempelj (tri cele, poudarjeno pročelje, podest – podij) - izumili polkrožni lok in banjast obok - kupolni grobovi (tumuli); SLIKA 48 - mesta osnovali v pravilne mreže pravokotnih oz. vzporednih ulic – urbanistična zasnova SLIKA 48: KUPOLNI GROB Cerveteri, 500 pr. Kr.

SLIKA 49: MAVZOLEJ Angelski grad, 135-39, Rim

Rimljani: - združili grško in etruščansko znanje - uporabljali so grški stebrni red in vpeljali še svojega: kompozitni (sestavljeni) - razvili kupolno in obočno gradnjo (od Etruščanov prevzeli oboke - psevdo kupole); Panteon - prevzeli grško-etruščanski tempelj:

o podijski tempelj (etruščanska osnova in grško stebrišče; SLIKA 50 o krožni tempelj po vzoru tolosa (Vestin tempelj; SLIKA 51)

SLIKA 50: PODIJSKI TEMPELJ

Kvadratna hiša, Nimes, 20. pr. Kr.

SLIKA 51: KROŽNI TEMPELJ

Vestin tempelj, 30-10- pr. Kr.

- templji niso bili izolirani, pač pa so stali sredi mesta, na forumu (trgu) - urbanistična osnova posneta po etruščanskih mestih: v pravilni mreži so oblikovali forum, središče javnega življenja z baziliko, svetišči in drugimi objekti; SLIKA 52


LUNG Stran 31

SLIKA 52: URBANISTIČNA ZASNOVA

Načrt mesta Timgad Alžirija, 100 n. š.

1. forum 2. gledališče 3. kopališča 4. tempelj

- bazilika: podolgovata stavba, deljena na ladje in s svetlobnim nadstropjem, namenjena trgovanju, borzi, sodišču in javnim shodom (Maksencijeva-Konstantinova bazilika) - terme: kopališča, prostor za rekreacijo (različne kopeli, telovadnica, masaže, bordeli itd); prostori ogrevani s podtalnim kanali (hipokavsti) - zasebne hiše: vila in domus (bogatejši sloj), insula (revnejši sloj, grajena kakor blok) - RIMSKI IZUMI:

o amfiteater (združitev polkrožnih gledališč, Kolosej) o cirkus (hipodrom za dirke z vozovi) o slavolok (spomenik z loki za poveličevanje cesarja)

- s pridobljenim konstrukcijskim znanjem gradili: o akvadukti – vodovode o viadukti – cestno mrežo po cesarstvu o kanalizacija

- mavzoleji: nagrobni spomenik, pogosto zasnovan kot centralan stavba (Angelski grad, Rim; SLIKA 49); ime po Mavzolovem nagrobniku v Halikarnasu SLIKARSTVO Etruščani: - poslikave grobnih prostorov: vpliv minojske (intenzivne barve) in egipčanske umetnosti (oblikovanje figur) Rimljani: - stenske poslikave (Herkulaneum, Pompeji): portret, krajina, tihožitje, žanr

o naturalizem o impresionistično nanašanje barv o iluzionistično slikarstvo: perspektivično poglabljanje prostora (kot bi

gledali skozi okno); SLIKA 53


LUNG Stran 32

SLIKA 53: RIMSKO SLIKARSTVO Pogled na vrt, stenska slika iz Livijine vile, 20. Pr. Kr., Rim Pogled na mesto, Boscoreale pri Neaplju, 1. Stol. pr. Kr.

KIPARSTVO Etruščani: - kipi iz gline in kovine - bronasta plastika Rimljani: - realistični in idealizirani portreti: razvoj cesarskih portretov (Cesar Avgust; SLIKA 54) - reliefi: pripovedno bogati (zgodovinski dogodki, zmagoslavja vojskovodij, slava cesarjev), okras oltarjev, slavolokov, slavilnih stebrov (Trajanov steber; SLIKA 55), sarkofagov - kopije grških klasičnih in helenističnih kipov

SLIKA 54: PORTRET Cesar Avgust, 12. pr.

Kr.

SLIKA 55: PRIPOVEDNI RELIEF Trajanov steber, 113, Rim


LUNG Stran 33

4.7. STAROKRŠČANSKA UMETNOST - nastane ob širitvi krščanstva: ker še ni bilo priznano so prva krščanska umetniška dela nastajala skrivaj (katakombe) - krščanstvo kot uradno priznana vera leta 313 (milanski edikt) ARHITEKTURA - ker je bilo sprva krščanstvo prepovedano se razvijejo katakombe: sklop podzemnih hodnikov, kjer so pokopavali mrtve in opravljali obrede - po legalizaciji krščanstva (l. 313) pojav cerkva: vzdolžni in središčni tloris - cerkev vzdolžnega tlorisa (sakralna stavba) prevzeta po rimski baziliki (ki je imela posveten značaj!): glavna ladja z okni in dve ali več stranskih ladij (S. Maria Maggiore); SLIKA 56 - centralni objekti: krstilnice - baptisteriji, grobne kapele

SLIKA 56: BAZILIKA Shema starokrščanske 3-ladijske bazilike

Prerez 5 –ladijske bazilike 1. glavna ladja 2. stranski ladji 3. apsida 4. narteks

SLIKARSTVO - slikarstvo v katakombah; SLIKA 57:

o simbolično izražanje – prikriti simbolizem (simboli): križ – simbol krščanstva, križ z lovorjevim vencem (zmagovito krščanstvo nad smrtjo), alfa in omega (začetek in konec, večnost) itd.

o novi motivi: Kristus kot dobri pastir, učitelj, ribič, Marija z detetom v naročju (kopiranje egipčanskega motiva Izide s sinkom Horom v naročju), molilci – oranti …

o pripovedno-razlagalne vsebine: zgodba o Jobu, prizori iz Nove zaveze … o dvopomenska razlaga oz. prenos antičnih motivov: ribe in kruh –

tihožitje ali simbol za Kristusovo evharistijo, podobo filozofa se dojema kot Kristusa učitelja itd.; razvoj krščanske ikonografije!

o ploskoviti slog - iluminirani rokopisi – okrašeni rokopisi s slikicami in incialkami: nastanek prvih Biblij (Dunajska Geneza); zgodbe Svetega pisma so opremljene s slikami (kakor sodoben strip)


LUNG Stran 34

KIPARSTVO - reliefi:

o uporabljani na oltarjih, vratih, sarkofagih (krsta iz lesa, gline, kovine, predvsem iz kamna); SLIKA 58

o prikriti simbolizem (kot pri slikarstvu; mitološke, poganske vsebine prenesen v krščansko sfero)

o ploskoviti slog

SLIKA 57: STENSKO SLIKARSTVO Dobri pastir, Prisciline katakombe, 3. stol.

SLIKA 58: SARKOFAGI Sarkofag Junija Basa, 359

4.8. BIZANTINSKA UMETNOST - rimsko cesarstvo se leta 395 pod cesarjem Teodozijem razdeli na zahodno (latinsko) in vzhodno (grško) polovico (Grčija, Balkanski polotok, kasneje Bolgarija, Rusija) - bizantinska umetnost se razvije v vzhodnem delu cesarstva, glavno mesto je Bizanc – Konstaninopel – Carigrad – Istanbul - vpliv bizantinske umetnosti se kaže tudi v Zahodnem cesarstvu: Benetke, Sicilija, Ravena - bizantinska umetnost se zaključi s padcem Konstantinopla leta 1453 (ohrani se dalje v Rusiji) ARHITEKTURA - značilnosti:

o dostopen in cenen gradbeni material: opeka o bistvena arhitekturna prvina: kupola o tlorisna zasnova: središčni tloris o pravoslavna liturgija je zahtevala v cerkvah delitev prostora med

najsvetejšim in verniki s steno – ikonostasom, sčasoma je ta sprememba pripeljala do križno-kupolnih cerkva (enakokraki - grški križ): kupola nad središčem; SLIKA 59 in SLIKA 60


LUNG Stran 35

SLIKA 59: KRIŽNOKUPOLNA

CERKEV

SLIKA 60: PRIMER KRIŽNOKUPOLNE CERKVE

Sv. Marko, Benetke, 11. stol.

SLIKARSTVO - prevzem starokrščanskih in poznorimskih, helenističnih ter orientalskih značilnosti - slog in motivi podobni starokrščanskim - ikone: religiozne tabelne slike, ki prikazujejo svete osebe in so predmet čaščenja (kasneje prišlo do ikonoklazma, prepovedi čaščenja svetih podob in uničevanj); stroga pravila upodabljanja: figure so stroge, toge in čelno postavljene, idealistične, slog je ploskovit; SLIKA 61

SLIKA 61: IKONE

Kristus, 6. stol.


LUNG Stran 36

- mozaiki: razširjen tudi v zahodnem cesarstvu – Ravena (ozadje zlato); SLIKA 62 - stenske poslikave – freske (ozadje temnomodro)

SLIKA 62: MOZAIK Ravena:

Poklon kraljev, 560

Kristus Vladar, 520

KIPARSTVO - zelo malo kiparskih del - mnogo zlatarskih in slonokoščenih umetnin 4.9. UMETNOST PRESELJUJOČIH SE NARODOV - k padcu rimskega imperija (476) so pripomogla različna ljudstva, ki so iz vzhoda prodirala proti zahodu (Goti, Langobardi, Avari, Sasi itd.) - burno obdobje, vrenje ljudstev, ki se selijo, zato je s tem pogojena tudi umetniška dejavnost (ni urbanih središč, pač pa umetnost »za vzet s sabo« - zlatarski izdelki) ARHITEKTURA - skromna arhitektura večinoma izginila zaradi neobstojnega materiala in preseljevanja ljudstev - ohranjena naselja s cerkvami na vzpetinah – refugiji (Tonovcov grad, Rifnik) SLIKARSTVO iluminirani rokopisi; SLIKA 63: - predvsem otoška umetnost (britansko otočje), ki je razvila povezavo med krščanstvom in starim keltskim likovnim izročilom - značilnosti:

o jasnost o akvarelne barve o geometrični vzorci (spirale, trakasti prepleti, krogi …) o redke figuralne upodobitve


LUNG Stran 37

KIPARSTVO - zlatarske stvaritve; SLIKA 64 - kamniti reliefi; SLIKA 65:

o ploskovitost o idealizem o pleteninasta ornamentika

SLIKA 63: ILUMINIRANI ROKOPISI

Evangeliar iz Lindisfarna, ok. 700

SLIKA 64: ZLATARSKI IZDELKI

Fibula (sponka) v obliki orla, konec 6. stol.

SLIKA 65: RELIEFI Sigvaldova plošča, konec 8. stol.,

Čedad

4.10. KAROLINŠKA IN OTONSKA UMETNOST Karolinška dinastija (750 – 950): - Karel Veliki: zgled rimsko cesarstvo, politično, versko in kulturo poenotil državo - reforma šolstva in umetnosti – karolinška renesansa: do danes ohranjena antična znanstvena in leposlovna besedila, uveljavitev pisave (karolina - karolinška minuskula in majuskula) - dvorna šola Karla Velikega v Aachnu (strokovnjaki različnih področji, knjižnica z mnogoštevilnimi antičnimi rokopisi ali prepisi) Otonska dinastija (950 – 1050): - imenovana po treh cesarjih (Oto –n) - vrhunec okoli leta 1000 ARHITEKTURA - kamen, opeka (opustili les) - cerkev: pregledna arhitektura s križiščnim kvadratom, kjer se sekata glavna in prečna ladja - pomembno zahodno pročelje – zahodni sklop (westwerk), ki posnema motiv slavoloka, pogosto z dvema stolpoma, kar daje utrdbeni videz; SLIKA 66

SLIKA 66: ZAHODNI SKLOP


LUNG Stran 38

SLIKARSTVO - iluiminirani rokopisi:

o posnemanje antičnih predlog: težnja doseči plastičnost, zaobljenost teles; vsebinska prepričljivost

o novi ikonografski motivi: Kristus v slavi (med simboli štirih evangelistov), Štirje evangelisti z evangeliji; SLIKA 67

o pomembna upodobitev vladarja (Oton na prestolu): izražanje veličastja

SLIKA 67: EVANGELISTI Evangelist Marko, Adin Evangeliar, 800

KIPARSTVO - slonokoščeni reliefi - obla velika plastika: motiv Križanega - razpela, Marije na prestolu 4.11. ROMANIKA - obdobje romanike traja približno od 1050 do 1200 oz. 1250 - čas zmagovite Cerkve: krščanstvo preplavilo evropsko ozemlje - izoblikujejo se mesta, trgovska središča, samostani (mesto v malem) - razvoj najstarejših meniških redov (benediktinci, kartuzijani, cistercijani) in samostanske arhitekture - križarske vojne - razvoj romarskih poti (Santiago de Compostela, Rim, Jeruzalem) - umetnost diktirajo samostani in fevdalci ARHITEKTURA - prepoznavni arhitekturni element: polkrožni lok (sorodnost z rimsko arhitekturo) - križiščni kvadrat ostaja osnovno merilo sakralnega prostora (vezni sistem) - cerkve imajo večinoma tloris latinskega križa, SLIKA 68 - cerkvene notranjščine: preglednost stavbnih členov, nerazgibane stene, ozka okna, masivna, težka arhitektura; SLIKA 69 - zunanjščina ohranja trdnjavski videz z zahodnim sklopom - kripta: podzemni obokan prostor z relikvijami pod glavno apsido


LUNG Stran 39

SLIKA 68: TLORIS LATINSKEGA KRIŽA

(vezni sistem)

SLIKA 69: MASIVNA ARHITEKTURA Maria Laach, 12. stol.

SLIKARSTVO stensko slikarstvo:

o zaradi velikih stenskih površin (okna majhna): freske, mozaik (Italija) o romano-bizantinski slog: pripovednost, preprosta telesnost oseb, naivna

predstavitev narave, detajli iz vsakdanjika iluminirani rokopisi:

o linearno ploskoviti slog KIPARSTVO arhitekturna plastika; SLIKA 70:

o pripovedni poudarek o pročelja cerkva - portali: priprava vernikov ob vstopu v cerkev - prizori

iz Svetega pisma, nebesa in pekel s Kristusom Sodnikom, opozorilo o Dobre in Zlem, svetniki itd.;

o velikostna razmerja: najpomembnejše figure so večje od spremljevalnih

SLIKA 70: TIMPANON Kristus razpošlje apostole, Vezaley

Poslednja sodba, Conques, 1120


LUNG Stran 40

4.12. GOTIKA - obdobje od 1150. do 15. stoletja - izraz gotika slabšalnega pomena, saj je v Italiji 16. stoletja (renesansa) pomenila umetnost Gotov in zato »barbarsko«, ker nima klasičnih potez - vzpon meščanstva in s tem obrti in trgovine - niso pomembni le teologi, pač pa izobraženi meščani, z njimi se je izoblikovala posvetna književnost, viteško pesništvo in romani, kar postaja tudi posvetna motivika likovnih del ARHITEKTURA - prepoznavni arhitekturni člen: šilasti lok, križnorebrast obok - simbol gotike: visoke katedrale – vzgon v nebo, kar omogočajo znanstvena dognanja statike, matematike in tehnike, ki privedejo do skeletne zidave – pritiske notranjih sten in obokov so prenašali zunanji oporniki, zato so lahko bile stene steklene z velikimi slikanimi okni (vitraži); SLIKA 71 - vzdolžni tloris latinskega križa - pojavita se nova tipa cerkva:

o stopnjevana cerkev: glavna ladja nekoliko višja od stranskih (Ptujska gora)

o dvoranska cerkev: višina ladij enako visoka

- zunanjščine bogato razčlenjen z arhitekturnimi členi: pilastri, lunete, pritlikave galerije, venčni zidci itd.); SLIKA 72

SLIKA 72:

RAZČLENJENOST STEN

SLIKA 71: KATEDRALA Z ZUNANJIMI

OPORNIKI; Pariz


LUNG Stran 41

- zadnje obdobje zidanja gradov, utrdbe in višinske postojanke - nastajali so nižinski gradovi, ki so naznanjali renesančne dvorce SLIKARSTVO - uporabljene tehnike: stensko slikarstvo, tabelno slikarstvo, iluminirani rokopisi, vitraži - značilnosti:

o realizem: figure so pravilneje upodobljene, nakazuje se občutek globine in prostora (Giotto, ki postavi osnove renesansi); SLIKA 73

o vsebinsko se poudarja verska čustva, čustven odnos med verniki in Kristusom, zato nastanejo novi ikonografski motivi: Kristus Trpin (tip Križanega, izpostavljeno trpljenje), Mož bolečin (izmučen, trpeči Kristus), Pieta (sočutna mati z mrtvim Kristusom v naročju) itd.

- okoli leta 1400 se razvije poseben slog – mednarodna gotika kot ideal dvorskega okolja, SLIKA 74:

o vitke, elegantne, usločene figure v S-liniji o bogata oblačila, razkošno okolje o mili obrazni izrazi o natančnost podrobnosti o nepravilna razmerja (majhne glave, dolgi prsti)

SLIKA 73:

SLIKARSTVO Giotto: Poslednja sodba, 1305, Padova

SLIKA 74: MEDNARODNA GOTIKA

Stephan Lochner: Madona v rožni uti, 1440


LUNG Stran 42

KIPARSTVO - arhitekturna plastika se osvobaja v prostostoječo, oblo plastiko, brez naslonila - realizem - razgibanost v prostoru - portretna zvestoba - novi ikonografski motivi in kiparstvo mednarodne gotike z značilnostmi slikarstva; SLIKA 75

SLIKA 75: PIETA Pietà iz Roettgena, ok. 1300

4.13. RENESANSA V ITALIJI - z renesanso se začne umetnost novega veka - renesansa (it. rinascimento): ponovno rojstvo, preporod; ponovna oživitev antične umetnosti! - razumevanje sveta se ne opira več na krščansko ideologijo, pač pa postaja pomembno razumsko dojemanje, kjer ima vodilno vlogo humanistična misel, ki obravnava človeka in naravo - izoblikovala se je v 1. polovici 15. stoletja, hkrati v srednji Italiji in na severu Evrope (renesančna tokova pa se razlikujeta) - glavne značilnosti: portret, anatomija, pozorno obravnavanje okolja, natan-čnost - v Italiji ugodne razmere za rojstvo renesanse: meščanstvo z meceni (bogate družine; Medici, Strozzi, Visconti, Este, Gonzaga…) spodbujalo umetniško dejavnost, ohranjena antična dela (spomeniki kakor tudi spisi matematika Evklida in arhitekta Vitruvija) - umetnik tudi znanstvenik, umetniki kot genij (homo universalis: tisti ki obvlada več področji; Leonardo da Vinci: slikar, arhitekt, inženir, anatom, izumitelj itd.) - umetnost dojemali z znanstvenim pristopom: raziskovanjem matematičnih načel o perspektivi, proporcih - renesanso delimo na 3 obdobja:

• zgodnja renesansa (1420 – 1500) • visoka renesansa (1500 – 1550) • pozna renesans – manierizem (1550 – 1600)


LUNG Stran 43

ARHITEKTURA - obuditev antične arhitekture: slavolok, stebrni red - obuditev antične miselnosti: uravnoteženost, simetričnost, skladnost (med človekom in svetom, Vitruvijski človek) - upoštevanje antičnih teoretikov (Vitruvij spisal Deset knjig o arhitekturi) in preučevanje antičnih zgledov - bogato meščanstvo gradi mestne palače (Alberti: Palača Rucellai)); SLIKA 76 - cerkve imajo pogosto središčni tloris in kupole (Bruneleschi: Santa Maria degli Angeli, Sv. Peter), sicer so jasne in pregledne, v visoki renesansi povečujejo plastičnost in dramatičnost; SLIKA 77 - urbanistične zasnove sistematične, oblikovanje pravilnih mrež mestnih ulic

SLIKA 76: MESTNA PALAČA

L. B. Alberti: Palača Rucellai, Firence

SLIKA 77: SREDIŠČNI TLORIS

Tloris za cerkev sv. Petra

pozna renesansa - manierizem: - vezni člen med renesanso in barokom - dvorišča z vrtovi, stopnišča, prehodi - podeželske vile in dvorci (Zemono) SLIKARSTVO zgodnja renesansa: - razvoj slikarstva, ki ga je začel Giotto: nakazan prostor oz. globina, težnja k pravilnost upodabljanja (anatomija, razmerje med figuro in prostorom), razgibanost - značilnosti: prepričljiva telesnost, skladnost z resničnostjo – natančno opazovanje – realizem, detajlov, jasna svetloba, linearna perspektiva, plastični slog, piramidalna in simetrična kompozicija - vsebine del so krščanske (Masaccio, Davčni novčič), predvsem pa antične (Sandro Botticelli, Rojstvo Venere; SLIKA 78)


LUNG Stran 44

SLIKA 78: SLIKARSTVO ZGODNJE RENESANSE Sandro Boticelli: Rojstvo Venere, 1480

SLIKA 79: VISOKA RENESANSA

Leonardo da Vinci: Mona Liza, 1505

visoka renesansa: - trije renesančni geniji: Leonardo da Vinci: Mona Lisa SLIKA 79, Zadnja večerja, Rafael: Atenska šola, Vatikan; SLIKA 80 Michelangelo: strop (Stvarjanje; SLIKA 7) in stena (Poslednja sodba) v Sikstinski kapeli, Vatikan - skladnost človeka z naravo - idealni svet pozna renesansa - manierizem - dramatičnost, dinamičnost, nenavadne kompozicije, nenaravna svetloba, hladne-kovinske barve, nepregleden prostor, zapletena ikonografija - lepotni ideal: razpotegnjene figure z dolgimi vratovi, prsti, majhnimi glavami (Parmigianino: Madona z dolgim vratom; SLIKA 81)

SLIKA 80: VISOKA RENESANSA Rafael: Atenska šola, ok. 1510

SLIKA 812: MANIERIZEM Parmigianino: Madona z dolgim

vratom, 1535


LUNG Stran 45

KIPARSTVO zgodnja renesansa: - posnemati antične mojstre in naravo - prostostoječi kipi iz. obla plastika - značilnosti: preučevanje anatomije, iskanje pravilnih razmerij, izoblikovanje kontraposta - antične teme: moški akt: Donatello, David; SLIKA 82 doprsni portret: Mino da Fiesole, Piero de Medici konjeniški spomenik: Verrocchio, Konjeniški spomenik Bartololema Colleonija, Benetke; SLIKA 83

SLIKA 83: KONJENIŠKI SPOMENIK Verrocchio: Bartolomeo Colleoni, 1485

SLIKA 82: KIPARSTVO ZGODNJE RENESANSE

Donatello: David, 1445

SLIKA 84: KIPARSTVO VISOKE

RENESANSE Michelangelo: David, 1504

SLIKA 85: KIPARSTVO MANIERIZMA Gimabologna: Ugrabitev Sabink 1580

visoka renesansa: - Michelangelo: David; SLIKA 84, Pieta (sv. Peter, Vatikan) - poleg fizičnih lastnosti postane pomemben psihološki izraz! pozna renesansa – manierizem: - glavne značilnosti in lepotni ideal kot pri slikarstvu - figura serpentinata: kačasto zvita figura, ki se zvija okoli svoje osi; Gimabologna, Ugrabitev Sabink; SLIKA 85


LUNG Stran 46

4.14. RENESANSA V SEVERNI EVROPI - sovpada s pojavom reformacije - ni zgledovanja po antiki, pač pa nadaljevanje lokalne tradicije z novimi oblikovni in vsebinskimi prijemi ARHITEKTURA - tradicija gotskega sloga SLIKARSTVO - tabelno slikarstvo - tradicija gotskega slikarstva - za razliko od renesanse v Italiji, se umetniki Severne Evrope niso posluževali znanstvenih pristopov, pri njih prevladuje natančno opazovanje, obravnavanje podrobnosti – severnjaški realizem, Jan van Eyck, Giovanni Arnolfini z ženo; SLIKA 86 - odkritje tehnike oljnega slikarstva - vsebine: krščanstvo in življenje vsakdana - zrcalo časa; Pieter Brueghel st., Kmečka svatba; SLIKA 87 - uveljavitev grafike: lesorez in bakrorez, Albrecht Dürer, Štirje jezdeci apokalipse KIPARSTVO - gotski principi

SLIKA 86: SEVERNJAŠKI REALIZEM Jan van Eyck: Arnolfini z ženom, 1434

SLIKA 87: ŽANRSKO SLIKARSTVO

P. Bruegel st.: Kmečka svatba, 1568


LUNG Stran 47

4.15. BAROK IN ROKOKO - barok (1600 – 1780) in rokoko (1750 – 1800) - umetnost absolutističnih dvorov - protireformacija ARHITEKTURA - razvoj arhitekture visoke in pozne renesanse (centralna zasnova - elipsa, kupola), ki je v baroku dosegla vrhunec; Giacomo da Vignola, Il Gesu - najprej se izoblikuje v Italiji – Rimu, - dinamična, slikovita, dramatična arhitektura: valovite linije, prelivanje prostorov, razsvetljeni in senčni prostori - v arhitekturo vpeta slikarska in kiparska dela ter prostor, v katerem stoji (urbanizem): celostna umetnina (Trg sv. Petra s cerkvijo); SLIKA 88 - znamenje absolutističnih vladarjev: dvorec s parkom (Versailles) in mestne palače (Louvre) - slovenski barok: nasledi gotiko in se ohrani še v 19. stoletju, stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani

SLIKA 88: URBANISTIČNA ZASNOVA Trg sv. Petra, Vatikan

rokoko: - ublažitev dramatičnosti (v oblikah, barvah, svetlobnih kontrastih) - tanjši in drobnejši proporci - marmor nadomeščen s štukom (ometu podobna masa iz mavca in peska za relefni okras na stropu in stenah) SLIKARSTVO - prevladujejo oltarne slike - značilnosti: slikoviti slog, realizem, scenografski prostor, dinamičnost, razgibane kompozicije, dramatičnost, razkošje, čustvenost (patetika) in čutnost, trenutnost, svetlobni kontrast – chiaroscuro (Caravaggio, Poklicanje sv. Mateja); SLIKA 89


LUNG Stran 48

SLIKA 89: BAROČNO SLIKARSTVO Caravaggio:

Mučeništvo sv. Mateja, 1599 – 60

- iluzionistične stropne poslikave: upodobitev prostorske globine in telesnosti predmetov (Andrea Pozzo, Apoteoza Ignacija Lojolskega, Rim, Celjski strop); SLIKA 90 - vsebina: krščanstvo (protireformacija – globoka verska čustva) – nabožne teme, antična mitologija - razlika v motiviki med mojstri katoliških in protestantskih dežel - slovenski slikarji: Valentin Metzinger, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Frančišek Jelovšek (stropni iluzionizem) rokoko - lahkotna umetnost: dvorska, razkošna, čutna, uživaška (Jean Honoré Fragonard, Gugalnica); SLIKA 91

SLIKA 90: ILUZIONISTIČNO SLIKARSTVO Andrea Pozzo:

Apoteoza svetega Ignacija, 1691 - 94, Rim

SLIKA 91: ROKOKOJSKO SLIKARSTVO J.-H. Fragonard: Gugalnica, 1767


LUNG Stran 49

KIPARSTVO

SLIKA 92: BAROČNO KIPARSTVO G. L. Bernini: David, 1623 - 24

- slikovitost, dinamika: sunkoviti obrati, silovite kretnje, pretirani kontrapost, diagonalna kompozicija - izpostavljena psihična in fizična napetost - poseganje kipov v prostor okoli sebe in spajanje z njim (pogosto je prebitje kiparskega bloka) - Gianlorenzo Bernini, David; SLIKA 92 - izrezljani, pozlačeni kipi – zlati oltarji značilni za slovenski prostor

4.16. UMETNOST 19. STOLETJA ARHITEKTURA neoklasicizem: - ponovna obuditev antičnih zgledov - predvsem razvoj urbanizma: nova mesta v Ameriki grajena na mreži vzporednih in pravokotnih ulic, kar je ostalo običajno tudi v 20. stoletju historizem - obuditev drugih umetnostih slogov: romanike – neoromanika, gotike – neogotika, renesanse – neorenesansa itd. SLIKARSTVO neoklasicizem: - občudovanje antike: antično okolje z značilno arhitekturo - jasna, natančna poteza, hladne barve, preglednost, pretehtana kompozicija, moralna vsebina (Franc Kavčič: Salomonova sodba; J. L. David: Prisega Horacijev; SLIKA 93) romantika: - nasprotje neoklasicističnih značilnosti: nejasna poteza, slikovitost, toplejše barve, razpoloženjsko, notranje stanje (tesnoba, izgubljenost, poetika itd) - odmik od resničnosti, obrat k naravi, poudarjanje čustev, nenavadni prizori, vznemirljivost, vzvišenost, slikovitost - pogost motiv: krajina


LUNG Stran 50

Caspar David Fridrich: Menih na obali; SLIKA 94, Marko Pernhart: Klanško jezero v nevihti

SLIKA 93: NEOKLASICISTIČNO SLIKARSTVO J. L. David: Prisega Horacijev, 1784 – 85

SLIKA 94: SLIKARSTVO ROMANTIKE C. D. Friedrich: Menih ob morju, 1808 - 10

bidermajer: - umetnost odraža način življenja srednjeevropskega meščanstva - spodobnost, zadržanost, priljudnost, družina, domačnost, idila, urejenost, prijateljstvo - gladka in jasna poteza - priljubljen motiv: portret (enojni, skupinski – družinski; Jožef Tominec: Družina dr. Frušiča; SLIKA 95) realizem: - poustvarjanje resničnosti: vsakdanje življenje preprostih ljudi, kmetov, delavcev, proletariata; Millet: Pobiralke klasja (Paberkovalke) SLIKA 96 - motiv: žanr (delavski, kmečki …) - razvije se karikatura kot odsev družbeno kritičnega položaja - izoblikuje se tudi novi način slikanja, to je slikanje na prostem – plenerizem, ki bo pripeljal do impresionizma

SLIKA 95: SLIKARSTVO BIDERMAJERJA Jožef Tominc: Družina dr. Frušiča, 1830

SLIKA 96: SLIKARSTVO REALIZMA Millet: Pobiralke klasja (Paberkovalke), 1857


LUNG Stran 51

impresionizem: - razvil se je iz plenerizma – slikanja na prostem - oblikoval se je v 2. polovici 19. stoletja - bolj kot vsebina naslikanega je impresioniste zanimala likovna plat - bistveno: ujeti trenutek stvarnosti, pri tem pa je bila pomembna svetloba v določenem trenutku - motiv: krajine, eksterieri, meščanski žanri - znani štirje slovenski impresionisti: Ivan Grohar, Matej Strnen, Matija Jama, Rihard Jakopič - Claude Monet, Impresija; SLIKA 97, Ivan Grohar, Cvetoča jablana KIPARSTVO neoklasicizem: - oživljanje antike - Antoni Canova: Amor in Psihe; SLIKA 98

SLIKA 97: IMRESIONISTIČNO SLIKASRTVO Claude Monet: Impresija, vzhajajoče sonce, 1872

SLIKA 98: KIPARSTVO NEOKLASICIZMA Antonio Canova: Amor in Psiha, ok. 1790

romantika/impresionizem: - slikovitost, razgibanost, hitre poteze - Avgust Rodin: Mislec; SLIKA 99 realizem: - preprosto, naravno življenje - brez olepševanja - Boris Kalin: France Bevk

SLIKA 99: KIPARSTVO IMPRESIONIZMA Auguste Rodin: Mislec, 1880


LUNG Stran 52

4.17. UMETNOST 20. STOLETJA ARHITEKTURA

• do 1. svetovne vojne

SLIKA 101: INŽENIRSKA ARHITEKTURA Joseph Paxtoon: Kristalna dvorna, 1851,

London

inženirska arhitektura: - vpliv industrije - drzne konstrukcije gradbenih inženirjev: mostovi, razstavne dvorane z velikimi razponi itd.; SLIKA 100 - novi materiali: železo, jeklo; železobeton

• okoli 1900

arhitektura secesije (fin-de-siècle): - vegetabilna ornamentika - dunajska secesija - eleganca - Jože Plečnik: urbanistična ureditev Ljubljane; Antonio Gaudi: Hiša Mila; SLIKA 101

• po 1. svetovni vojni

funkcionalizem - namenska arhitektura - v povezavi z inženirsko arhitekturo (tehnične konstrukcije) - nebotičniki: vzgon v višino zaradi prenaseljenosti mest Bauhaus: - visoka šola za arhitekturo in oblikovanje - ustanovljena 1919, najprej v mestu Dessau, nato v Berlinu (razpustili jo nacisti), Chicago - funkcionalne, gospodarske in estetske zahteve arhitekture; SLIKA 102 SLIKA 101: ARHITEKTURA FIN DE SIECLA Antonio Gaudi: Hiša Mila, 1910, Barcelona

SLIKA 102: ARHITEKTURA BAUHAUSA

Ludwich Mies van der Rohe: stanovanjska stavba, 1927, Stuttgart


LUNG Stran 53

• po 2. svetovni vojni: funkcionalizem in modernizem: - organska raščenost arhitekture; SLIKA 103 postmodernizem: - ornamentalnost, slikovitost detajlov kot nasprotje narobe razumljenega funkcionalizma (da gre zgolj za namenske stavbe, kjer ni pomembna estetska plat) - dekonstruktivizem: nejasnost, nerazvidnost tlorisa; SLIKA 104

SLIKA 103: ARHITEKTURA FUNKCIONALIZMA William van Alen: Chryslerjev nebotičnik, 1928 – 1930

SLIKA 104: ARHITEKTURA

POSTMODERNIZMA Frank Gehry: Disney

Concert Hall, 1989, Los Angeles

SLIKARSTVO in KIPARSTVO postimpresionizem: - poimenovanje za več smeri, ki so naslednice impresionizma - Vincent van Gogh (predhodnik ekspresionizma), Paul Gauguin (predhodnik fovizma – fauvizem in predstavnik simbolizma, Paul Cézanne (predhodnik kubizma) secesija oz. fin de siècle: - podobno kakor v arhitekturi: značilna je vegetabilna ornamentika, dekorativnost poenostavljenih oblik in ritmično ponavljanje - simbolizem: simboli, ki so dvoumni in nerazumljivi - ekspresivnost in dekorativnost - Gustav Klimt: Poljub; SLIKA 105 kubizem: - bistveno: razčleniti na temeljen prvine oz. izraziti osnovno, geometrijsko strukturo objekta (poimenovanje po lat. cubus – kocka) - pogosta tehnika: kolaž - Pablo Picasso: Avignonske gospodične; SLIKA 106


LUNG Stran 54

SLIKA 105: SLIKARSTVO FIN DE SIECLA Gustav Klimt: Poljub, 1908

SLIKA 106: SLIKARSTVO KUBIZMA Pablo Picasso: Avignonske gospodične, 1907

futurizem: - povezan s kubizmom - dela želijo prikazati gibanje, nestalnost, spreminjanje, hitrost - vpliv fotografije - Umberto Boccioni; Elastičnost; Enovite oblike nadaljevanja v prostoru; SLIKA 107 ekspresionizem: - upodobitev notranjega, duševnega stanja, pri tem se zunanja podoba resničnosti spremeni - vpliv družbenih razmer fauvizem: - bistvena je barva figuralna umetnost: - različno izražanje realnega in s predmeti ter osebami opredeljenega sveta - znotraj figuralne umetnosti poznamo: nadrealizem: - povezan s Freudovo psihoanalitsko teorijo o nezavednem - izražanje spominov, izkušenj, ki so potlačeni, zato jih pogosto sanjamo, sanje pa so pomemben vsebinski element - tokovi nadrealizma: metafizično slikarstvo, magični realizem, fantastični realizem abstraktna umetnost - nasprotje predmetni umetnosti, torej nepredmetna umetnost - barva, struktura in kompozicija nadomeščajo figuralnost - začetnik: Vasilij Kandinski SLIKA 108 - tokovi abstrakcije: dripping, action-painting, opart, geometrična abstrakcija, informel


LUNG Stran 55

SLIKA 107: KIPARSTVO FUTURIZMA Umberto Boccioni: Enovite oblike nadaljevanja v prostoru, 1913

SLIKA 108: ABSTRAKTNO SLIKARSTVO

Vasilioj Kandinski: Improvizacija XXVI,

1912

5. ČASOVNE PREGLEDNICE

PRAVEK – PRAZGODOVINA do 3000 pr. Kr.

predkamena doba 2 000 000/1 000 000/500 000 pr. Kr.

kamena doba 1 000 000/500 000 – 3000 pr. Kr. stara kamena doba – paleolitik 1000 000/500 000 - 10 000/8000/6500 pr. Kr.

- starejši paleolitik - abbevillien (abeviljen) 1 000 000 – 100 000 pr. Kr.

-srednji paleolitik – mousterien (musterjen) 100 000 – 40 000 pr. Kr.

- mlajši paleolitik – aurignacien (orinjasjen) 40 000 – 10 000/8 000/6500 pr. Kr.

srednja kamena doba – mezolitik 10 000/8000/6500 – 4500/4000 pr. Kr.

mlajša kamena doba – neolitik 8000/6500/4500 – 4000/3000 pr. Kr.

pestnjaki neandertalci, piščal (Divje babe) homo sapiens, jame, Venere - začetek slikarstva in kiparstva oblikovanje ras, prehod v poljedelstvo in živinorejo naselitev ob reke in jezera, začetek arhitekture in keramike


LUNG Stran 56

STARI VEK – ANTIKA 3000 pr. Kr.- 476 n.št.

bakrena doba – eneolitik 8 000/4000/3000/2000 – 1800 pr. Kr.

bronasta doba 3500/2000/1800 – 1200/800 pr. Kr.

železna doba 1200/800 – 700/10 pr. Kr.

- starejša železna doba – halštat 1000/800 – 600/300 pr. Kr.

- mlajša železna doba – laten 450/300 – 10 pr. Kr. (do rimske

zasedbe)

Megalitske kulture 4800 – 1200 pr. Kr.

Visoke kulture kolišča, gomile kaštelirska kultura – gradišča, žarni grobovi situlska umetnost Keltska umetnost lasična antika 700 pr. Kr. – 476 n.št.

Kikladska umetnost 3000 – 2000 pr. Kr.

Minojska umetnost 2600 – 1400 pr. Kr.

Mikenska umetnost 1600 – 1100 pr. Kr.

Grška umetnost Etruščanska umetnost Rimska umetnost

SREDNJI VEK 476 - 1492

zgodnji srednji vek 476 – 1024; 5. do 11. st. visoki srednji vek 12. in 13. st. pozni srednji vek 14. in 15. st.; do 1492

Starokrščanska umetnost 2. do 6./7. st.

Bizantinska umetnost 4./6. st. do 1453/17. st. Umetnost preseljujočih se ljudstev 2. do 9. st.

(Langobardska, keltska, anglosaška, itd) Karolinška umetnost 768 – 936; 8. do 10. st. Otonska umetnost 936 – 1024; 10. do 11. st.

Romanika 1000 – 1250 (1140 Francija); 11. do 13. st.

Gotika 12. do 16. st.

• zgodnja gotika: 12. st.

• visoka gotika: 13. st.

• pozna gotika: 14. do 16. st.


LUNG Stran 57

NOVI VEK 1492 - 1918

zgodnji novi vek 1500 - 1750 visoki novi vek 1750 - 1850 pozni novi vek 1850 - 1918

Renesansa 1420 – 1600; 14. do 16. st.

• zgodnja renesansa: 1420 – 1500

• visoka renesansa: 1500 – 1540

• pozna renesansa ali manierizem: 1540 – 1600

Barok 17. in 18. st.

• zgodnji barok: 1590 – 1620

• visoki barok: 1620 – 1680

• pozni barok ali rokoko: 1680 – 1770

Umetnost 19. stoletja:

• Neoklasicizem

• Romantika

• Realizem

• Impresionizem Umetnost okoli leta 1900:

• Pointilizem divizionizem

• Postimpresionizem

• Simbolizem

• Inženirska arhitektura

• Historizem

• Secesija


LUNG Stran 58

SODOBNOST 1918 – DANES

svet med obema vojnama 1918 – 1939 druga svetovna vojna 1939 – 1945 hladna vojna 1945 – 1990 polpretekla zgodovina 1990 - danes

Umetnost 20. stoletja: Umetnost do 2. svetovne vojne:

• Modernizem

• Kubizem

• Ekspresionizem

• Futurizem

• Orfizem

• Konstruktivizem

• Dadaizem

• Nadrealizem

• Abstraktna umetnost Umetnost po 2. svetovni vojni:

• Postmodernizem

• Informel • Op art

• Pop art

• Konceptualna

umetnost

• Land art

• Body art

• Funkcionalizem

• Modernizem

• Postmodernizem


LUNG Stran 59

6. VIRI IN LITERATURA Nataša GOLOB, Umetnostna zgodovina. Učbenik za umetnostno zgodovino v gimnazijskem izobraževanju, srednje tehničnem oz. strokovnem izobraževanju in poklicno tehniškem izobraževanju, Ljubljana 2008. Tine GERM, Podoba in pomen v likovni umetnosti. Osnove ikonografije, Ljubljana 2006. Jacek DEBICKI (et al.), Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Ljubljana 2004. Umetnost. Svetovna zgodovina, Ljubljana 2000. Tine GERm (et al.), Umetnostna zgodovina. Slikovna zbirka za splošno maturo, Ljubljana 2008. Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1994.

Documents

UMETNOST 1. - lung.si · • film, • književnost ... - slikarstvo in kiparstvo nimata praktičnega namena, umetna obrt pa ima poleg umetniške tudi uporabno vrednost - ročno izdelani