1

UFT Borze

ŠC PET Višja strokovna šola – ekonomist – bančništvozapiski predavanj – marec 2016

Jožica Rihter, univ.dipl.ekon.Email: jorko.rihter@gmail.com

2

Borze

Poleg depozitnih in nedepozitnih finančnih institucij so

pomembni udeleženci na kapitalskem trgu še(za SLO):

� Borze,

� Borznoposredniške družbe,

� Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP),

� Centralna klirinško depotna družba (KDD),

� Banka Slovenije in

� Institucionalni investitorji na trgu kapitala: KaD, zavarovalnice, pokojninski skladi…

3

Borze

Borzo vrednostnih papirjev lahko definiramo

kot kraj menjave oziroma organiziran trg,

kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje

po vrednostnih papirjih, torej kupci in

prodajalci vrednostnih papirjev, oziroma se

trguje z vrednostnimi papirji za določeno

ceno, ki se imenuje tečaj.

Borza

Borza vrednostnih papirjev je posebej

organizirani del sekundarnega trga

vrednostnih papirjev.

Poslovanje poteka po sistemu konkurenčne

dražbe.

4

Vrste borz

1. BORZE, KI POSLUJEJO Z V.P ,

2. DENARNE BORZE,

3. TERMINSKE BORZE

3. BLAGOVNE BORZE,

4. BORZE, KI TRGUJEJO S STORITVAMI

Delitev borz

Centralne in lokalne borze

Samostojne in nesamostojne borze

Univerzalne in specializirane borze

7

Borza

Poznamo dva tipa borz vrednostnih papirjev:– anglosaški in – evropski tip borze.

Anglosaški tip borze prevladuje v anglosaških državah. Borza je organizirana kot zasebna delniška družba. Teh borz država neposredno ne nadzira. Člani borze so lahko vsi, ki izpolnjujejo določene pogoje, ne smejo pa biti banke. Takšne borze so na primer v Veliki Britaniji in Ameriki.

8

Borze

Za evropski tip borze je značilno, da je pod velikim vplivom države in so glavni člani borze banke. Te borze so lahko dveh tipov: kot javne ustanove ali kot organizacije zaprtega tipa.

Borzam, ki delujejo kot javne ustanove, država podeli koncesijo za delovanje, ne določa pa oblike organizacije in tudi ne načina delovanja borze. Tako delujejo borze v Franciji Belgiji in na Nizozemskem. Borze, ki so organizacijsko zaprtega tipa, pa država določi obliko organizacije in tudi način poslovanja. Takšne borze so vse skozi pod kontrolo države in prav tako delujejo na podlagi koncesije. Takšne borze so v Nemčiji in Avstriji.

9

Borze – zgodovina

V Sloveniji je bila prva borza ustanovljena leta 1924 v Ljubljani. Glavni pobudnik in kasnejši predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote je bil Dragotin Hribar. Delovala je vse do druge svetovne vojne.

26.decembra 1989 je bila v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska borza vrednostnih papirjev. Po razpadu SFRJ in nastanku samostojne Slovenije je spremenila ime v Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev.

Ljubljanska borza spada k evropskemu tipu borze vrednostnih papirjev. Od leta 2010 je v lasti holdinške družbe CEESEG AG.

10

Borzni posredniki

Na borzo imajo dostop samo borzni posredniki

oziroma:– brokerji, kot jih imenujejo v ZDA in

– maklerji, kot jih imenujejo v Nemčiji.

Temeljna naloga brokerjev oz. maklerjev je kupovanje

in prodajanje vrednostnih papirjev preko borze ter

dajanje nasvetov strankam o najboljših možnostih

finančnih naložb.

11

Borzni posredniki

Investitorje, ki jih zastopajo so dolžni seznaniti z vsemi

pomembnimi dejstvi o posameznem papirju.

Poleg navedenega opravljajo še funkcijo, deponiranja

in upravljanja z vrednostnimi papirji.

Borzni posredniki opravljajo preizkus znanja in imajo

dovoljenje pri ATVP za opravljanje svoje dejavnosti.

12

Borzni posel in borzna kotacija

Borzni posel je posel s finančnimi instrumenti,

sklenjen na borznem trgu.

Uradna borzna kotacija je segment borznega trga, na

katerem se trguje z vrednostnimi papirji, ki izpolnjujejo

dodatne pogoje, pomembne za zaščito interesov

vlagateljev, glede razpršenosti, tržne kapitalizacije ter

vsebine pravic, ki jih dajejo imetniku.

13

Prepovedani ravnanji zlorabe trga:

- trgovanje na podlagi notranjih informacij (insiderstvo)

in

- tržna manipulacija

Priloga: Prepovedana ravnanja zlorabe trga finančnih

instrumentov

Notranja informacija (insiderstvo)

je vsaka informacija, ki ima naslednje značilnosti:� je natančna, � ni bila objavljena,

� se neposredno ali posredno nanaša na enega ali večizdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov in

� bi, če bi postala javna, verjetno pomembno vplivala na cene teh finančnih instrumentov ali na cene z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov.

15

Tržna manipulacija

je razširjanje informacije, ki daje ali je verjetno, da

lahko daje napačen ali zavajajoč znak glede

finančnega instrumenta, vključno z razširjanjem

govoric in napačnih ali zavajajočih novic, prek medijev,

vključno s svetovnim spletom ali kakor koli drugače, če

oseba, ki razširja informacijo ve ali bi morala vedeti, da

je informacija napačna ali zavajajoča.

16

Naložbeno priporočilo

Naložbeno priporočilo je raziskava ali druga informacija:

1. ki izrecno ali predpostavljeno priporoča ali predlaga naložbeno strategijo glede enega ali večfinančnih instrumentov enega ali več izdajateljev, vključno z mnenjem o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni teh finančnih instrumentov

in 2. ki je namenjena distribucijskim kanalom.

17

Borzni trendi

KAPITALSKI DOBIČEK predstavlja porast vrednosti

delnic od trenutka nakupa do trenutka prodaje.

Trende porasta vrednosti delnic imenujemo

BIKOVSKI TRENDI.

Trende znižanja vrednosti delnic imenujemo

MEDVEDJI TRENDI.

18

Borza - trendi

Bikovski trg je prisoten takrat, ko je v ekonomiji vse

odlično, ljudje zlahka dobijo zaposlitev, bruto družbeni

proizvod raste in delnice rastejo. Vse stvari so

preprosto rožnate! Izbiranje delnic ne bikovskem trgu

je lahko, saj vse raste. Bikovski trg ne more trajati

večno in včasih vodi k nevarnim situacijam, če delnice

postanejo precenjene. Če je investitor optimističen in

verjame, da bodo tečaji delnic rasli, mu pravimo "bik"

in da je "bikovsko razpoložen".

19

Borza trendi

Medvedji trg je kadar ekonomija peša, recesija razsaja in tečaji delnic padajo. Medvedji trgi otežujejoinvestitorjem izbirati dobičkonosne delnice. Ena rešitev, da služite denar kadar delnice padajo, je uporaba tehnike "short selling“. Druga strategija je, da čakate ob strani dokler ne začutite, da se medvedji trg približuje svojemu koncu in začnete kupovati le v pričakovanju bikovskega trga. Če je investitor pesimističen, verjame da bodo tečaji delnic padli, se imenuje "medved" in je "medvedje razpoložen.

20

Borzni indeks

Borzni indeks je statistični kazalnik

spremembe tečajev vrednostnih papirjev.

Njegov temeljni namen je zagotavljati

zbirne in jedrnate informacije o gibanju

cen največjih in najlikvidnejših delnic na

borzi.

21

Borzni indeksi

Priloga :

22

Vrste borznih naročil

Tržno naročilo – naročilo se izvede takoj, brez omejitev pri tečaju oziroma ceni.Omejeno naročilo – stranka borznemu posredniku določi najvišjo oziroma najnižjo ceno po kateri lahko opravi transakcijo.Naročilo s preudarkom – stranka ne postavlja omejitev glede tečaja, ampak se posel izvrši po presoji borznega posrednika. Ta pa mora ravnati v skladu z naročnikovimi interesi in s strokovno skrbnostjo dobrega gospodarja.

23

Temeljna načela poslovanja borze:

� transparentnost,

� likvidnost,

� varnost,

� poštenost,

� učinkovitost.

24

Borza

Borzni trg lahko upravlja samo borza, ki je pridobila dovoljenje ATVP (Agencije za trg vrednostnih papirjev).Borza mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.Za borzo se uporabljajo določbe ZGD-1, ki se uporabljajo za delniške družbe.

25

Pravila borze

BORZNO POSLOVANJE UREJA PRI NAS

Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)in

je krovni zakon, ki ureja področje vrednostnih

papirjev ter delovanje trga finančnih

instrumentov.

Borzni trg je organizirani trg, katerega

upravljavec ima sedež v Republiki Sloveniji.

Pravila borze

Borzni člani – borznoposredniške družbe –

investicijska podjetja s sedežem v RS, ki so

pridobila od ATVP dovoljenje za opravljanje

investicijskih poslov.

Investicijske storitve in posle lahko

opravljajo tudi banke, v skladu z Zakonom o

bančništvu vendar ne brez dovoljenja BS.

26

27

Poslovanje borze

Vrednostni papir je najprej potrebno sprejeti na borzo, kar imenujemo priglasitev vrednostnega papirja.

Sprejem vrednostnega papirja na borzo objavi borzni organ z objavo v borznem glasilu. S tem dnem na borzi vrednostni papir kotira.

Ko je kotiranje izvršeno se začne nakup in prodaja

vrednostnega papirja in takšen vrednostni papir se

pojavi na tečajnici, pravimo da vrednostni papir

notira.

28

Poslovanje borze

Vrednostni papir, ki ne kotira na borzi ne more biti predmet trgovanja na borzi. S takšnim papirjem se trguje izključno preko »okenc« ali izven borznem trgu. Tečaj teh vrednostnih papirjev se oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja in takšni vrednostni papirji so prepuščeni špekulacijam borznih posrednikov.

29

Poslovanje borze

Borzni sestanek poteka natančno po začrtanem protokolu, ki je opredeljen s poslovnikom borze.

Borza lahko tudi določen čas ostane zaprta, če je to v interesu nacionalnega gospodarstva.

Borzni posredniki morajo zelo precizno izražati svoja naročila. Osrednje mesto ima v borznem poslovanju načelo časti in etike.

30

Borzni sestanek

Cilj borznega sestanka je doseči največje število transakcij pri posameznem vrednostnem papirju. Avkcija se prične za posamezni vrednostni papir na podlagi začetnega tečaja.

Med avkcijo se oblikuje več tečajev in zadnji oblikovantečaj je tudi zaključni tečaj.

Vrednostni papirji s katerimi se trguje niso fizičnoprisotni pri trgovanju - so v nematerializirani obliki. Vsi kupoprodajni posli so za borzne posrednike obvezujoči.

31

Poslovanje borz

Glede na realizacijo ločimo:– promtne posle in – terminske posle.

Promtni ali dnevni posli se izpolnijo na sam dan sklenitve, kar pomeni, da mora kupec še istega dne poravnati kupnino.

Terminski posel pa omogoča, da se plačilo ne opravi takoj, temveč v točno določenem razmaku in to do 30 dni.

32

Borzna tečajnica

Borza izdela vsak dan tečajnico na podlagi

trgovanja v posameznem trgovalnem dnevu.

Tečajnica obsega podatke o gibanju tečajev,

prometu in nekatere osnovne podatke o

posameznih papirjih.

33

Vlaganja na tuje borze - prednosti

Večja likvidnost in s tem lažje načrtovanje prihodnjih tokov. Razpršenost tveganja in donosnost.

Izbira alternativnih naložb glede na ročnost, valuto in vrsto vrednostnega papirja.

Možnost vlaganja v več panog: naftne družbe, farmacija, telekomunikacije, finančne ustanove…. .

Transparentnost tujih trgov in njihova tržna učinkovitost: skoraj vse informacije se odražajo na trgu; malo je trgovanja z notranjimi informacijami.

34

Vlaganja na tuje borze - slabosti

Valutno nihanje.

Tveganje lokalne davčne zakonodaje.

Uporaba različnih standardov pri poravnavi vrednostnih papirjev.

Različne pravne ureditve trgov vrednostnih papirjev.Spremembe višine transakcijskih stroškov.Spremembe političnih razmer, možnost razlastitve.

35

Literatura in viri za študij

Kopije prosojnic predavanja Borze 1.3.2016

Priloge: Prepovedana ravnanja zlorabe trga finančnih instrumentovTipična dejanja v investicijskem bančništvu,Kratka zgodovina borze, Borzni indeksi, Borzna poročila BPH NLB skladi in Alta

Literatura dodatno:

Spletne strani:� http://www.bsi.si� http://www.ljse.si� http://zakonodaja.gov.si� http://www.zbs-giz.si� http://seonet.ljse.si - Ljubljanska borza!� www.solarnavigator.net/venture_capital/shares

Fisher R.: UFT – gradivo za 2.l. višješolskega strok.prog.-ekonomist, izdaja zavod IRCPravila borze ( Ul.I.RS,št.-88/10) v veljavo 20.11.2010,S. Strašek: Borzni trgi,Z. Turkovič, Prihodnost borze in gospodarstva,Soleco, 2009, Ljubljana,