Učite j joge svetujeradi skrajšanosti sprednje stegenske mišice(quadriceps femoris, psoas in iliacus), in bomorala vključevati vaje oz. asane, ki izte-zajo omenjene mišice. Torej bo raztezanjenujno za izboljšanje stanja hrbtenice.Težko je na splošno govoriti, da je razte-zanje v jogi nevarno za ljudi, ki imajo težaves hrbtenico. Za nekatere je lahko nevarno,za druge ne. Pojem »težave s hrbtenico« jetako zelo kompleksen. Poleg tega pri jogine moremo zadev gledati delno, ločeno.Navsezadnje so težave v hrbtenici lahkosamo posledica nekih drugih težav. Vzrokza težave v hrbtenici je pogosto na ravnineravnotežja v notranjih organih in se točez čas odrazi na hrbtenici. Lahko pa greza psihološko neravnotežje, ki se odrazi nasklepih in hrbtenici. Torej, da bi odpravilitežave, je treba videti čim bolj celo slikotelesa.Osebno sem pri jogi zagovornik zmernostina vseh področjih. To je vedno varna pot!

Raztet~nje in težave shrbtešicoNekje sem zasledil, da je joga z raztez-nimi vajami celo nevarna za tiste, kiimajo težave s hrbtenico? Kako komen-tirate?

Koncentracija v meditacijiPri tehnikah meditacije imamo različnemetode. Na kaj vsese lahko osredotočim,ko rneditirarn?Angelika iz Domžal

lahko na nek objekt (plamen sveče,cvet rože, vrh gore) in tako aktivi-ramo vidno zaznavo. Prvi korak jez odprtimi očmi, potem z zaprtimi,ko nastopi vizualizacija gledanegaobjekta. Lahko si s pomočjo sluhapomagamo najti objekt meditacije.Lahko poslušamo zvoke v zuna-njem okolju (zvok glasbe/inštru-menta/mantre). Pozneje pa to po-notranjimo in skušamo slišati zvoknotranje, mentalno. Če nam je blizudihanje, lahko opazujemo gibanjediha v telesu in tako vzpostavimokinestetični fokus.Če poznamo jogijsko filizofijo inezoterični vidik joge, lahko usmeri-mo pozornost na čakre (energijskecentre) in tok energije ter poveže-

Meditacija je stanje razširjenezavesti. To pomeni, da se na

različne načine začnemo zavedatiokolja v nas, ko utihne »živžav« vnaših mislih. Priti do tišine v našihmislih ni tako zelo zahtevno. Mora-mo imeti čas in voljo.Na splošno poteka fokusiranje na

treh ravneh; vizualno (vidno), av-ditivno (slišno) in kinestetično (gi-balno).Nekatera naša čutila nam pomaga-jo pri meditaciji. Osredotočimo se

1281 <31januar·februar 091

mo vse tri ravni fokusiranja; vizualnega, avdi-tivnega in kinestetičnega.Izberite si tisto, kar je vam najbolj všeč. Ni bolj-šega ali slabšega pristopa meditacije.