Učilnica prihodnosti 2027 · 2047 · 2067 - ARHIEDarhied.com/images/2018/UP.pdfPomagamo si rokami, da jih iztisnemo v digitalni svet prek tipkovnice, ... Lenart Piano, Tim Resnik

mentor: doc. dr. Domen Zupančič

Učilnica prihodnosti2027 · 2047 · 2067Zbornik izbranih študentskih nalog

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo


Urednikdoc. dr. Domen Zupančič

Oblikovanje in prelomJurij OvenŠpela Petrovčič

UL Fakulteta za arhitekturoLjubljana, 2018


mentor: doc. dr. Domen Zupančič

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

UvodnikProstor šole naj omogoča čustveno obnovo in reinterpretacijo doživetega, slišanega, čutenega v učilnici in izven nje. Gaston Bachelard predstavlja tezo, da vsak prostor, v katerem dejansko bivamo, skriva v svojem bistvu pojem hiše, ki ga tvorijo naši spomini in imaginacija. Bistvena moč koncepta je v integraciji misli, spominov in sanj. Zato predlaga »topoanalizo«, ki je neka vrsta pomožne metode psihoanalizi in je sistematična psihološka študija »prostorov« našega intimnega življenja (Bachelard, 2001). V sodobnih šolah je več dnevne svetlobe, oprema je specializirana glede na učilnice (predmetne učilnice, osnovne učilnice, igralnice, telovadnice,…). Študentje VII. semestra arhitekture so to pot razmisleka nadaljevali. Usmeritev je bila tristrana: ali prenoviti obstoječo učilnico na izbrani lokaciji, zasnovati novo učilnico ali pa zasnovati mobilno učilnico. Vsem učilnicam so študentje dodali vizijo razvoja čez 10, 20 in 50 let. Napovedovanje prihodnosti je neljuba naloga in lahko preide v polje banalnosti in enostranskosti. »Podoba določenega prostora je kombinacija vseh zaznav. Pomembni so tako gibljivi kot negibljivielementi, ki jo sestavljajo in vizualne kvalitete, ki omogočajo »berljivost« v smislu izdelave podobe,produkt čutnih izkušenj, spominov, ki so podlaga za interpretacije informacij in usmerjevalceakcij.« [Tomšič, Zupančič 2011: 70]. Nastali projekti so različni. Poleg projektnih rešitev soštudentske ekipe določile tudi ciljno publiko. Mnogi projekti zajemajo spremembe okolja pod vtisomdanašnjih vtisov (družbena trenja, globalne klimatske spremembe, nejasni obrisi digitalnega svetaprihodnosti,…). Velik del razmisleka mladih je bil v razumevanju inkluzije: zavedanje posebnosti vskupnosti razreda in možnih prilagoditev tem posebnostim. Pričujoča zbirka nudi kratek informativnivpogled v študentske vizije učilnice prihodnosti.

Srečno pot,doc. dr. Domen Zupančič

Viri in reference:1. Bachelard, G. (2001). Poetika prostora. Ljubljana, Študentska založba.2. Blenkuš, M., Zorc, M., (2017): Izsledki kvantitativne analize stavbnega fonda osnovnih šol v

Sloveniji. V: AR arhitektura, raziskave, Let. XVIII, št. 2, str. 48-59. (dosegljivo na spletu:http://www.fa.uni-lj.si/filelib/9_ar/2017-2/ar2017-2-separat5-b-2.pdf).

3. Gaspari, O., (1951): O razvoju šolske opreme. V: Arhitekt, Let. 1, št. 1, str. 30-32, D.A.S. Ljubljana.4. Gregorski, M., Hudnik, D. Z., Nardoni, K. Š., (2017): Pomen evidentiranja in vrednotenja stavb

vrtcev v Sloveniji. V: AR arhitektura, raziskave, Let. XVIII, št. 2, str. 60-67. (dosegljivo na spletu:http://www.fa.uni-lj.si/filelib/9_ar/2017-2/ar2017-2-separat6-b-2.pdf).

5. Tomšič, B., Zupančič, D., (2011): Prostor igre. UL Pedagoška fakulteta. (dosegljivo na spletu:https://www.academia.edu/5876893/Play_and_Space).

Letošnje šolsko leto smo pri predmetu Upravljanje v arhitekturi namenili posebni temi: učilnica prihodnosti. Kaj nam prinaša prihodnost na področju poučevanja, je vprašanje, ki ne zastara. Generacije študentov se iz leta v leto spreminjajo glede na njihove predhodne izkušnje, znanje in možnosti samostojnega razmišljanja. Radovednost je pogoj za učenje. Je v arhitekturnem snovanju mladih bodočih arhitektov še kaj radovednosti? Radovednost ne utira poti le mislim, vodi naše telo, roke, noge, pogled, sluh, vonj,…vodi nas k dotiku. Čutila so tista, ki nas zalagajo s podatki, odčitki vrednosti in nato v mislih strnemo vtise, jih spojimo s spomini, prepričanji, privzgojenimi vzorci ter jih zgnetene vrnemo nazaj v svet okoli nas. Pomagamo si rokami, da jih iztisnemo v digitalni svet prek tipkovnice, klika miške ali poteze s peresom po papirju. Ne le to. Z ostrino noža ideje izrezljamo iz papirnih pol, ali pa jih damo v laserski rezalnik, da jih z natančno mehansko-digitalno opremo izreže iz lesenih plošč, kartona ali kaj sorodnega.Arhitektura je obrt in umetnost ter v tem sodobnem svetu je modna še pripona, da je arhitektura multidisciplinarna veda, kjer si roko poda matematika, fizika, kemija, poezija, pravo, ekonomija, likovna umetnost, filozofija, psihologija, sociologija, kiparstvo, fotografija, računalniško programiranje, umetna inteligenca,… Seznam bi lahko dopolnjeval vsak dan in na koncu meseca, bi spoznal, da sem naštel vse kar sem se spomnil in zagotovo bi še kaj manjkalo. Pa je res namen, da razložimo vse korake, vsak naklon, vsako misel preko povedi do besed in njenih zlogov ter črk : ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ. Pa bo sledilo spoznanje, razumevanje, modrost?Zagotovo ne. V tej zagati smo se znašli s študenti. Naloga: sodobna učilnica je bila bolj zahtevna. Ni šlo le za obliko prostora, ne! Pomembnejši je odnos med učiteljem in učenci. Motivacija je bodisi zunanja bodisi notranja. Obe sta potrebni, da je prenos znanja uspešen. Gaspari je v prvi številki revije Arhitekt zapisal: »Razred osnovna celica šolske zgradbe v primerih novih vzornih šol ni več mesto avtoritativnega nastopa učitelja, temveč prostor za kolektivno delo z mladino. V tej pogojenosti je razred vedno bolj izgubljal tradicionalno obliko pravokotnika velikosti cca. 6x9 m…danes dobiva obliko kvadratnega prostora, ki omogoča poljubno razmeščanje šolskega mobilirja primerno namenu in potrebam pouka.« [Gaspari, 1951:30-32] Pomen prispevka je dvojen: zavedanje takratnih arhitektov o velikem pomenu šolskega prostora in arhitekture šol je bilo veliko, saj so tematiko učilnice umestili v prvo številko revije Arhitekt. V nadaljevanju članka Gaspari poudarja kvaliteto lahke, mobilne opreme, ki je ergonomsko prilagojena učencem. Dialektika skaralnega prostora o enotnosti klopi in mize je bila takrat presežena, miza in stol sta postala samostojna elementa opreme. Povečala se je uporabna vrednost opreme in prostor učilnice doživi preporod glede na razporeditev opreme. Po poti dedukcije smo arhitekti stopali zlagoma, saj šolski prostor ni prostor revolucije ali prostor hipnega, modnega ter z učinki prežetega prostora. A ne glede na leto 1951 sodobni avtorji (Ivanič, Kuhar, 2004; Blenkuš, Zorc, 2017; Gregorski et al, 2017) ugotavljajo, da je potreben premik naprej, saj je zakonodaja (normativi na področju projektiranja šol) neustrezno prilagojena ali zasnovana ter mestoma pomanjkljiva.

04

Kazalo04Uvodnik

08AirbagAmadej Mravlak, Urban Škof, Gregor Mljač, Špela Krašovec

10Po tirih do znanjaBernarda Vidmajer, Alin Kostiov, Urh Wiegele, Mitja Suč

12Intervencijska učilnicaVanesa Bolčina, Polona Grmek, Urša Rot, Emili Varga

14Medgeneracijska učilnicaLea Vidovič, Tjaša Zadrgal, Rok Zakšek, Tina Zorec

16Potujoča učilnicaIgor Arih, Meta Rajsar, Jure Roblek, Peter Suhadolc

18Inside outValentina Stincone, Ines Hidič, Maja Cvelbar, Nastija Kos-Rantaša

20Mobilna učilnica v naraviHelena Kajzer, Brigita Kočnik, Špela Kranjec, Tjaša Kuhar

22Mobilna učilnicaAnja Justin, Manca Kranjc, Taja Kovič

24Znanje na potiKristjan Nemec, Uršula Novak, Lenart Piano, Tim Resnik

26Prihodnost preteklostiEva Pavlič, Karin Rajh, Tea Savič, Tin Troha

28iŠola OŠ “Vežica”

Mia Bećirević, Karla Ritoša, Anastazija Stjepanović, Andrea Šepić

30Na ramenih VELIKAnov

Jernej Markič, Nataša Borenović, Karla Martinčič, Barbara Černe

32Kreativne izdelovalnice

Cveto Kunešević

34NEomejenost

Maria Ljuština, Katarina Majer, Ema Podnar, Marko Primažič

36Na strehi

Petra Vranković, Tjaša Tušar, Zala Zagoričnik

38Večfunkcijska prenova

Domagoj Vesić, Mateo Zonta, Uroš Ulčar, Ana Erjavec

40Znanje iz omare

Helena Kranjc, Katja Križan, Lucija Kuhar, Zala Steblovnik

42Analogna učilnica

Tjaša Amon, Patricija Bratuž, Matej Tili, Toni Vrecl

44Učilnica med krošnjami

Urška Linda Beuermann, Tjaša Čakš, Denis Hitrec, Nina Vuga

46Učilnica kot spreminjajoče se mestoNina Burger, Luka Gudelj, Sara Komac, Peter Kovač

48Prostor povezovanja

Sara Biščak, Vika Lenassi, Maks Rojec, Miha Uršič

50Umetnost dotika

Adam Breznik, Amadej Lisec, Monika Vešligaj, Timotej Jevšenak

Avtorji: Amadej Mravlak 25130138, Urban Škof 25130058, Gregor Mljač 25130137, Špela Krašovec 25130118

50 let v preteklostInflatable Suit-Home, David Greene, 1968; based on the Suitaloon project by Michael Webb.

Trend napihljive “bubble” arhitekture seje prvič pojavil vzporedno s problematiko spreminjanja in onesnaževanja okolja. Tendence oblikovanja modulov se aplicirajo kot načini regulacije klime (ogrevanja, hlajenja, prezračevanja itd.). Modul transparentnega mehurčka omogoča sočasno izoliranost in ustvarjanje lastnih življenskih pogojev v kontrastu z vključitvijo v neposredno okolico.Par projektov Archigrama (Cushicle 1964 in Suitaloon 1967) predstavlja ključno koncep- tualno točko prenosa genealogije v interaktivno ukvarjanje s problematiko ozračja in podnebnih sprememb. Nastali prototipi, navdihnjeni z elementi vesoljske tehnologije so bili projektirani kot napihljive mobilne enote, pisarne in sprostitveni prostori za enega oziroma več uporabnikov. Dojemamo jih kot “poskuse” minimalizma, oblikovane za zag- otavljanje osnovnih pogojev zavetja in udobja.

50 let v prihodnostV prihodnosti, čez 50, 100 in več let se bo enostavna ideja napihljivega prostora iz nahrbtnika manifestirala v vrsto prostorov različnih namembnosti. Zaradi napredka v tehnologiji in izboljšav proizvodnih prcesov bodo ti prostori postajali večji, hkrati pa bodo grajeni iz močnejših in tanjših materialov, kar jih bo naredilo bolj priročne za uporabo.

Na sliki vidimo primer kako bi lahko s po- močjo tehnologije drastično razširili namen uporabe koncepta napihljive prenosne strukture (učilnice) in ga aplicirali na vse vrste projektov kot so učilnice, bivalni prostori, celo vizionarski baloni ki zaobjamejo celo mesto.

Princip postavitve ostaja enak, membrana ni samonosna, temveč jo podpira notranji zračni pritisk. Manjši prostori ostajajo premični, med tem ko so večje strukture zaradi logistike statične.

AirbagTIP UČILNICE: montažniLOKACIJA: poljubnaCILJNA SKUPINA: neomejeno

Je učilnica objekt? Je učilnica vedno znotraj ustanove - šole? Po definiciji je učilnica šolski prostor za učenje, poučevanje. Je torej prostor učenja. Prostor socializacije. Prostor. Z našo učilnico se umikamo klasični podobi učilnice ujete znotraj štirih sten šole. Ostane samo tanka prosojna membrana, kot spomin na nekoč trden ovoj. Učilnica se tako osvobodi telesa šole, postane del strukture okolice in okolico prepušča skozi svoj prostor in učence. Tudi učenci niso več le v učilnici ampak so sočasno zunaj nje. Učilnica se osvobodi lokacije. Prej vedno na istem mestu, sedaj ona sledi učencem in predavateljem in tako postane prenosljivo orodje za učenje. Tako kot nosimo s seboj prenosne računalnike in telefone, sedaj seboj vzamemo tudi učilnico. Prostor se prilagaja nam, na različnih lokacijah, v različnih velikostih in različnim načinom poučevanja. Z imenom airbag je točno to. Prenosljiva napihljiva učilnica.

Mentor: doc. dr. Domen Zupančič; študijsko leto: 2017/2018

08

Avtorji: Bernarda Vidmajer 25140099, Alin Kostiov 25120052, Urh Wiegele 25140104, Mitja Suč 25130054

PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LETV drugi fazi, obdobju 20 let, smo mrežo premikajočih učilnic razvili na celotno Slovenijo. Na ta način bi se lahko učenci iz Maribora peljali z vlakom na Ptuj, se med potjo učili o mestu in na poti nazaj naredili domačo nalogo. V tem obdobju bi vagoni lahko dobili zunanje platforme za druženje.

PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LETZa 50 letno obdobje pa smo pogledali še širše, na celotno Evropo. Uporabniki pa bi lahko bili tudi študentje. Na ta način bi lahko študentje Fakultete za arhitekturo odšli z vlakom na Oxfordsko univerzo in obratno. V prihodnosti bi lahko univerze kot take povsem izginile in bi poznali le premikajoče šole. Za to obdobje smo predvideli, da se vagoni med seboj povezujejo in tvorijo vmesni prostor.

Po tirih do znanjaTIP UČILNICE: MobilnaLOKACIJA: Železniško omrežje, remizeCILJNA SKUPINA:

Železniški vagoni in remize, nekdaj simbol industrijskega razvoja, danes pa so zgolj propadajoč spomenik živahnemu obdobju. Preobrazba teh območji v živeče muzeje je sicer ponekod nekoliko izboljšala njihovo stanje, a kljub temu ti kulturni spomeniki še vedno zgolj klavrno propadajo. Ti prostori, katerih lokacije prepredajo celoten svet, so že opremljeni z vso potrebno infrastrukturo, ob enem pa zaradi svoje pretekle funkcije omogočajo tudi odlične prometne povezave. Zato smo se za našo učilnico prihodnosti odločili uporabiti zapuščene vagone in v njih organizirati pouk. Na ta način bi učenci vse šolske obveznosti opravili na vlaku, popoldne pa bi imeli dovolj časa za druge dejavnosti.


PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 10 LETZa obdobje 10 let smo predvideli ureditev in prenovo vagonov v Ljubljani predvsem za os- novnošolce. Na mestu remize pa smo organ- izirali prostor spreminjanja. Na remizah bi se zamenjali učitelji, napolnili bi zaloge hrane.

10

Avtorji: Vanesa Bolčina 25130008, Polona Grmek 25130031, Urša Rot 25130152, Emili Varga 25140095

Kot že rečeno je naša učilnica namenjena obdobju po naravnih katastrofah na območjih, kjer je šolanje zaradi uničujočih naravnih pojavov onemogočeno. Primerna je za vse vremenske razmere saj lahko učne ure potekajo v notranjosti, ob lepem vremenupa tudi na zunanjih površinah ob samem kamijonu.Oprema bi bila zasnovana tako, da bi vsak kos pohištva lahko prevzel več funkcij. Naprimer miza bi lahko služla tudi kot vrata knjižne omare, tabla pa bi bila obojestranska. Tako bi privarčevali z prostorom intudi z samo ceno takšne učilnice.

Poleg tega, je prednost naše učilnice tudi ta, da je opremljena z fotovoltaičnimi celicami, ki bi proizvedle vso energijo, ki jo učilnica potrebuje za svoje delovanje. Naša učilnica bi bila praktično popolnoma neodvisna od dogajanja izven nje in bi tako nemoteno delovala kljub morebitnim izpadom električne energije. Z pridobljeno električno energijo bi se učilnica po potrebi tudi ogrevala.

Ob toplejšem vremenu bi se pouk lahko izvajal ob kamijonu - ta bi v tem primeru predstavljal “skladišče” za vse šolske potrebščine in opremo. Hkrati pa bi kamijon predstavljal tudi nekakšno zaščito pred soncem. Da bi rez izkorsitili celotno površino kamijona, smo na zunanji strani stene poleg table predvidele tudi plezalno steno. Okolica kamijona je primerna tudi za izvajanje športnih aktivnosti. Oprema za le-te je tudi skladiščena znotraj kamijona.

Dostop bi bil urejen tudi za gibalno ovirane, saj namesto stopnic v učilnico vodi klančina.

Intervencijska učilnicaTIP UČILNICE: mobilna učilnicaLOKACIJA: Slovenija - naravne katastrofeCILJNA SKUPINA: osnovnošolci

V bližnji prihodnosti (v roku 10 let) lahko predvidimo povečanje naravnih nesreč, kar je posledica podnebnih sprememb in onesnaženja. Naša mobilna učilnica je namenjena situacijam, ko je zaradi dejavnikov višje sile obiskovanje matične šole onemogočena. To je v primeru nararavnih nesreč, kot so naprimer požari, toča, neurja z močnim vetrom in poplave.Učilnica je zasnovana tako, da ustreza standardnim meram srednjevelikega tovornjaka. Tako dobimo pravo mobilno učilnico, ki je zaradi svoje velikosti primerna za poučevanje otrok v samem tovornjaku ali pa tudi pred/ob njem. Vseeno pa vozilo ni preveliko in je zato primerno tudi za ožje ceste in ulice.Omejile smo se na naravne katastrofe na območju Slovenije, saj smo lahko tako zasnovo in namembnost zasnovale glede na naše razmere in potrebe.


V notranjosti je učilnica opremljena z številnimi pripomočki za učenje. Ti pa niso posebej nehnoološko napredni ampak taki, kot jih poznamo že danes. Recimo knjige, zvezki, table, pisala in ostali pripomočki. To omogoča učenje tudi brez električne energije ali internetnega omrežja in tako dopušča možnost poučevanja in učenja tudi na zelo opustošenih območjih, ki so praktično brez vse infrastrukture. Kamijon je dovolj velik,da je lahko hkrati v njem toliko otrok, kot zadošča standardu enega razreda. Poleg samega razreda bi bila v kamjonu tudi manjša knjižnica.

12

Avtorji: Lea Vidovič, Tjaša Zadrgal, Rok Zakšek, Tina Zorec

Zasnova pohištva ponuja različne opcije sestavljanja in razstavljanja. Ločimo tri glavne elemente. Stol, mizo in večjo leseno ploščo. Stol je stol, ki se lahko pospravi pod mizo. Miza je miza za vse ali podstavek za leseno ploščo, ki s tem postane delovna površina. Z variacijo sestavljanja stolov ali miz pa lahko dobimo tudi omaro ali police.

PREREZ:

TLORIS:

PRIMERA RAZPOREDITVE POHIŠTVA:

Medgeneracijska učilnicaTIP UČILNICE: mobilna učilnicaLOKACIJA: SlovenijaCILJNA SKUPINA: študenti arh.+lokalna skupnost

Ciljna skupina naše učilnice predstavlja več generacij. To so študenti arhitekture in domačini. V samo dogajanje je vključena vsa lokalna skupnost, tudi otroci. Namen takšne učilnice je medsebojno prenašanje znanja v kraju kjer se le-ta trenutno nahaja. Študentje arhitekture svetujejo tamkajšnjim krajanom o možnih rešitvah nazornega problema. Hkrati pa z njimi razglabljajo o boljših možnostih za življenje, ki jih specifičen prostor ponuja. S pomočjo razreševanja stvarnih primerov študentje tako pridobivajo praktično znanje, ki ga v današnjem sistemu poučevanja primanjkuje. S tem, ko domačini prihajajo na posvet osveščajo o tamkajšnjih razmerah in učijo o arhitekturi identiteti njihovega kraja. Učilnica nikoli ne sameva, ker je neprestano zasedena. V prostih delih dneva se v njej nahajajo krajevni otroci za katere potekajo razne delavnice skozi katere se z igro učijo.


Konstrukcijska zasnova se lahko postavlja in razstavlja v različnih območjih Slovenije. Zaradi njene modularnosti je primerna predvsem za poletne mesece. Vedno se postavi zraven že obstoječe strukture, ki nudi sanitarije in možnost prebivanja. Stebri so kovinski. Osnoven sestavni material stropa, tal in sten pa je les.

MOŽNI NAČINI UPORABE:

14

Avtorji: Igor Arih 25080339, Meta Rajsar 25160248, Jure Roblek 25080354, Peter Suhadolc 25080320

ČEZ 20 LET- avtonomno vozilo- avtobus dron- nivojska razlika avtobus - teren ne bo problem(mobilna pomagala, inv. vozički, ki lahko premagujejoarhitekturne ovire)- samozadostno vozilo (obnovljivi viri energije,reciklaža)

ČEZ 50 LET- ideja učilnice ostaja - zadovoljitev osnovnihčlovekovih potreb, socialni stiki - avtobus-leteči robot(transformer)- deluje v ekstremnih okoljih (Mars)- razvoj zdravstva 70-letniki = vitalni 30-letniki (ne boveč specifične zasnove za stare)

Potujoča učilnicaTIP UČILNICE: potujoča LOKACIJA: spremenljivaCILJNA SKUPINA: starostniki 60+

Mobilna učilnica se lahko postavi kjerkoli (v mestu, na vasi, na trgu pred cerkvijo, na parkirišču doma za stare, med stanovanjskimi bloki) in lahko sama »pride« do uporabnikov, v njihovo domače okolje.Posnema idejo potujoče knjižnice.Ponuja programe vseživljenjskega učenja.Z mobilno učilnico, ki se ustavi pred njihovim pragom, bi bili prisiljeni pokukati vanjo in razširiti svoj krog znancev, pridobiti nova znanja in veščine, ki jim lahko olajšajo vsakdan.


ČEZ 10 LET- prostor za voznika- čajna kuhinja- prostor za hrambo rekvizitov- sanitarije- nivojska prilagoditev vozila- teleskopska klančina- fotovoltaična zasteklitev- vzorec čipke- notranjost: lesena obloga- odpiranje zasteklitve - povezava z zunanjostjo

16

Avtorji: Valentina Stincone 25150203, Ines Hidič 25140130, Maja Cvelbar 25140118, Nastija Kos-Rantaša 25130112

PREDVIDEVANJE ZA 20 LETNa posamezni lokaciji se nahaja več modulov, ki se med seboj sestavljajo in s svojo postavitvijo tvorijo več kompozicij. Lahko delujejo neodvisno in jih uporablja več skupin hkrati ali pa se povežejo in so v uporabi večje skupine.Tip teh učilnic bi se razširil po vsem svetu, možnost sestavljanja le-teh, pa bi delovala kot komunikacija otrok po svetu.

PREDVIDEVANJE ZA 50 LETUčilnicam se doda vedno več modulov, ki bi lahko imeli tudi drugačne funkcije, tako da bi se v njih lahko izvajala “šola v naravi”. Lokacija modulov bi postala vedno bolj stalna, spreminjala bi se samo 2 - 3x letno. Osnovnim enotam bi se dodajali moduli za spanje, modul s sanitarijami, ...Učilnice tako ne bi bile v uporabi samo del dneva, ampak po več dni. Otroci bi bili tako bolj v stiku z naravo.

Inside outTIP UČILNICE: mobilnaLOKACIJA: park, gozdna jasa, travnikCILJNA SKUPINA: otroci

Preprosta lesena modularna zasnova, ki nudi mestnim otrokom učenje v naravi, saj postajamo čedalje bolj zasvojeni s tehnologijo in izgubljamo stik z naravo.Pohištvo, ki se nahaja v stenah, je prilagojeno velikosti otroka in je dovolj lahko, da ga lahko sam vzame s stene in postavi na tla. Pouk bi tako potekal naprej kot fizična priprava učilnice, kjer bi se otroci sprostili ter nadaljevali z učenjem v naravi o naravi, kjer bi lahko učenci z mentorji raziskovali naravo.Učilnica bi se lahko nahajala v parku in bi bila tam postavljena 1 - 2 meseca in se potem prestavila na drugo lokacijo. Učilnica je velika 2,5 x 5 m in bi se lahko transportirala s prikolico.


PREDVIDEVANJE ZA 10 LETEnote se na začetku pojavijo v parkih večjih mest, kjer delujejo kot učilnice na prostem, kjer bi otroci preživeli 1 - 2 uri pouka. Ker se narava okrog spreminja, bi lahko mobilna učilnica bila na lokaciji dlje oz. bi se vračala v različnih letnih časih.Učilnice so po različnih lokacijah enake in tako ustvarjajo skupni jezik med otroci.

18

Avtorji: Helena Kajzer 25140007, Brigita Kočnik 25140012, Špela Kranjec 25140022, Tjaša Kuhar 25140027

Mobilna učilnica v naraviTIP UČILNICE: mobilna učilnica za predšolske otrokeLOKACIJA: travnik ob OŠ BrezovicaCILJNA SKUPINA: predšolski otroci

Zasnovati smo želele mobilno učilnico, katere prednosti bi bila tlorisna širitev v neskončnost. Izbrale smo obliko šestkotnika, saj nam poleg omenjena, omogoča tudi poglede na vse strani ter raznolike ambiente zunaj in znotraj učilnice.Konstrukcija je lesena, stenska polnila pa so iz prefabriciranih lesenih plošč in stekla. Za prefabricirane plošče smo se odločile predvsem zaradi zmanjšane teže, akustike, hkrati pa nam omogočajo raznovrstno uporabo. S čepi in kavlji (ki se namestijo v stenske luknje) tako lahko na katerikoli steni namestimo obešalnike za garderobo, klopi, korita za zeliša/zelenjavo/cvetje ipd., pritrdimo likovno razstavo učencev, tablo, itd. Poleg stenskih oken s pogledom, smo se odločile še za stropne svetlobnike, ki dajejo svetlobo tudi v morebitnih introvertiranih prostorih.


Ideja o naši učilnici prihodnosti temelji predvsem na preteklosti, ko so se ljudje osnov učili iz narave oz. je bila narava bolj povezana z učnim procesom. Zasnova današnjih učilnic je vedno manj učinkovita, ker je veliko sedenja, zbranost pa nam meglijo tablice, ki so že močno vpete v obstoječ učni sistem, zato smo se odločile v našo učilnico vključiti neposreden stik z naravo.

20

Avtorji: Anja Justin 25130204, Manca Kranjc 25130117, Taja Kovič 25130113

SPOZNAVANJE DRUŠTEV IN ORGANIZACIJTa sklop učilnic je zasnovan tako, da aktivnosti lahko potekajo tudi v primeru slabega vremena. Ker sama učilnica (notranji prostor) fizično ne obstaja, za to izkoristimo že ustanovljena društva in organizacije.Vsebin je ogromno tako, da zabavnega in poučnega programa vsekakor ne bo zmanjkalo. Od obiska doma za ostarele, ki pozitivno vpliva na tako mlajše kot starejše generacije, obiska gledališča in ogleda aktualne otroške predstave, ali pa morda obiska zavetišča za domače živali.Otroci se lahko veliko naučijo ob stiku z različnimi dejavnostmi in aktivnostmi. In ker so soočeni z vedno novimi, to pozitivno vpliva na njihov kognitivni razvoj.

SPOZNAVANJE KRAJEV IN KULTUREGre za drugačen način spoznavanja in učenja o kulturi in družbi kot smo ga vajeni iz osnovnih šol. Otroci ne berejo iz učbenika koliko imamo slovenske obale in katere so naravne značilnosti Slovenije, ampak si to ogledajo v živo.V okviru takšnih učilnic si otroci ogledajo mesta in spoznajo njihovo kulturo. Udeležijo se raznovrstnih delavnic, kot so naprimer priprava idrijskih žlikrofov, nabiranje gob na Pokljuki ali pa jahanje konjev v Lipici.Tako otroci pridobijo splošno znanje na zabaven in atraktiven način.

Mobilna učilnicaTIP UČILNICE: mobilna učilnicaLOKACIJA: spremenljivaCILJNA SKUPINA: OŠ - razredna stopnja

Zasnova naše učilnice prihodnosti temelji na tem, da so otroci v Osnovnih šolah preobremenjeni in imajo vse manj prostega časa. Kvalitetno preživljanje le tega pa pozitivno vpliva na otrokov razvoj.Zato smo se odločile, da ustvarimo ‘Mobilno učilnico’, ki se ustvari oziroma pojavi vedno na drugi lokaciji, tako notranji kot zunanji. Tako za učenje skozi igro izkoristimo naše okolje takšno kot je, pri otrokih pa spodbujamo samostojnost in razvoj domišljije. Poveča se tudi količina prostega časa preživetega v naravi, kar je danes še kako pomembno.Tako se otroci ne učijo in poslušajo o stvareh, ki se dogajajo tam zunaj za vrati šole, ampak jih tudi izkusijo na lastni koži.Ker naša učilnica temelji na spreminjanju lokacij, smo prikazale lokacijsko in ne časovno spreminjanje teh učilnic.


SPOZNAVANJE NARAVE IN ŽIVALIDokazano je, da stik z živalmi v otroštvu, pozitivno vpliva na otrokov razvoj. Zato želimo, da je čimveč učilnic oziroma lokacij za učenje in igro povezanih z živalmi. Naj gre za domačo kmetijo s prašički, kravami in kokoškami ali pa za živalski vrt s številnimi eksotičnimi živalmi. Otroci bodo zaradi stika z živalmi lažje razvili čut za empatijo in skrb za sočloveka.Vzporedno z živalmi pa je tu tudi stik z naravo. Otroci dandanes vedno manj časa preživijo zunaj na svežem zraku in predvidevamo, da bo v prihodnosti aktivnosti zunaj sten še manj. Tako želimo (seveda ob lepem vremenu) čim več učilnic organizirati zunaj v naravi, kjer se otroci lahko skozi igro na prostem tudi marsikaj naučijo.

22

Avtorji: Kristjan Nemec 25140044, Uršula Novak 25140045, Lenart Piano 25140053, Tim Resnik 25140064

Čez dvajset let je sistem mestne železnice že globoko ukoreninjem v vsakdan meščanov in obiskovalcev. Poleg sistema ekskurzij v Ljubljano, se na tramvajih in postajah mestne železnice vzpostavi avtonomna osnovna šola, namenjena predvsem učencem iz bližnje okolice Ljubljane, katerih starši hodijo v službo v mesto.Otroci se skupaj z njimi pripeljejo na P&R, ter stopijo na šolski tramvaj, s katerim se potem vozijo po Ljubljani. Tehnika panelov na postajah so ekrani z zasloni za dotik.

Po petdesetih letih na širšem območju mestne železnice deluje že kar nekaj osnovnih šol. Izobraževanje učencev in dijakov je izredno povezano z čutnim in praktičnim spoznavanjem problematike. Panelna tehnologija 3D hologramov omogoča hitro in natančno popravljanje snovi glede na najnovejše znanstvene ugotovitve.Izgrajena je mestna železnica s petimi kraki na glavnih mestnih vpadnicah in s končnimi postajami na krajiščih tras, kjer se nahajo P&R parkirišča ter glavne postaje in objekti “železniških” osnovnih šol.

Znanje na potiTIP UČILNICE: statična in mobilnaLOKACIJA: ljubljanske mestne vpadnice - trase MŽCILJNA SKUPINA: osnovne in srednje šole

Ideja učilnice prihodnosti temelji na načrtih za ljubljansko mestno železnico, ki so na voljo na Oddelku za urejanje prostora MOL. Načrti so bili izrisani leta 2001 in so po pričevanju zaposlenih na oddelku aktualni in primerni za morebitno izgradnjo, v kolikor se pojavi potreba.Na namenskem tramvaju, ki je predelan kot učni prostor, se učencem in dijakom podaja teoretično znanje. Na postajah, ki so namenjene posameznim vedam pa je kot enakovredno omogočeno praktično spoznavanje z določeno tematiko. Medkrajevni avtobus pripelje učence oziroma dijake na mestni Park&Ride, ki je hkrati končna postaja mestne železnice. Od tam stopijo na tramvaj, namenjen šolskim skupinam.


Učni sistem, ki je integriran v mestno infrastrukturo obenem služi za latentno izobraževanje širše javnosti oziroma uporabnikov mestnega javnega prometa. Zasnova postaj kot učnih prostorov temelji na sistemu panelov, ki tekom let omogočajo vgradnjo različnih predstavitvenih medijev za namene izobraževanja.Po modelih rasti števila prebivalcev v Ljubljani in Sloveniji ter podatkih, ki izpričujejo naraščajoč problem dnevnih migrantov v glavnem mestu predvidevamo, da bi bila gradnja smotrna v roku desetih let. Raziskave sicer kažejo, da je izgradnja mestne železnice upravičena pri mestu z vsaj 350.000 prebivalci. Projekcije za Ljubljano leta 2025 kažejo 300.000 prebivalcev, pri čemer moramo upoštevati še 120.000 dnevnih migrantov na širšem območju MOL.Integracija učilnice prihodnosti v nov sistem mestne železnice omogoča razbremenitev mestnih vpadnic in prometa pri velikem številu avtomobilov na petih glavnih ljubljanskih vpadnic, kar vključuje veliko število ekskurzij v Ljubljano iz slovenskih osnovnih in srednjih šol. Tehnologija predstavitvenih panelov je plakat z “backlight” osvetljavo.

24

Avtorji: Eva Pavlič 25140048, Karin Rajh 25140063, Tea Savič 25130049, Tin Troha 25140089

Začetna faza je vzpostavitev sistema AR (augumented reality – razširjena resničnost). Uporabnik oz. učenec opazuje njemu znano okolico z AR očali. Njegov pogled na svet se tako spremeni: ne vidi le stare hiše, preko sistema se nauči prepoznavati zgodovinski slog hiše ali izve nekaj novega o posamezniku, ki se je v njej rodil. Ob sprehodu mimo rimskih ruševin, se mu odkrije svet iz časa Emone. Vidi legionarje in njihove prve naselbine in začne razumevati, kako je veliki rimski imperij vplival na razvoj mesta.S tem, ko podoživljamo večje ali manjše momente zgodovine se učimo večstopenjsko. Prvič se učimo dejstev in golih informacij, kar je pogosto tudi raven znanja, ki jo prejmemo znotraj vzpostavljenih izbraževalnih sistemov. Vendar pa je ta raven še najmanj zanimiva in uporabna. Preko uporabljanja AR očal se nam odkrijejo sledi zgodovine na objektih in postopoma se bomo naučili stopinje družbe prepoznavati tudi brez dodatnih simulacij ali hologramov. S tem se ne izučimo le enciklopedičnega znanja, ampak predvsem, kako biti zavzet opazovalec sveta.

Prihodnost preteklostiTIP UČILNICE: virtualna / topološko razpršena / prostorsko nedoločenaLOKACIJA: disperzna / na zgodovinskih vozliščih mestaCILJNA SKUPINA: turisti / učenci na vodenih ogledih

Če želimo govoriti o učilnici, moramo najprej govoriti o načinu učenja. Klasične učilnice so pogosto zastavljene kot okvir, znotraj katerega naj bi čim bolj gladko in nemoteno potekalo prenašanje informacij iz učitelja na učence. Čeprav se učni material pretežno dosledno posodablja, pa je arhitektura učilnic (in posledično proces učenja, ki se odvija znotraj njih) že desetletja enaka. Kateder učitelja v razmerju do miz učencev vzpostavlja hierarhijo in sistem. Vaje in predavanja imajo odrejen svoj čas z vnaprej določenim začetkom in koncem. Teme in fokus predavanj so določene z učnim načrtom in organizirano predstavljene celotnemu kolektivu učencev.


Učilnica, kot smo jo zastavili sami, ni več učilnica, definirana s klasičnimi načeli izobraževalnega sistema. Namesto zaprtega prostora, namenjenega organiziranemu predajanju informacij iz učitelja na skupino, se vzpostavi platforma, ki presega omejen čas in prostor. Iskanje novega znanja se prestavi izven zidov ustanov in inštitucij. Prototip smo razvili na primeru mesta Ljubljane, vendar se lahko podoben sistem vzpostavi kjerkoli.Vsak prostor je posledica zgodovinskih, geografskih, ekonomskih, družbenih in kulturnih motivov. Njihovi vplivi so bolj ali manj očitni, ampak vedno prisotni. Z izpostavljanjem teh vplivov v naši okolici, se posameznik uči novih vedenj preko okolja, ki ga obkroža. Postopoma se lahko naučimo preko opazovanja sveta in aktivnega doživljanja naše okolice ne samo novih znanj, ampak načina vzpostavljanja novega vedenja.

26

Avtorji: Mia Bećirević 25140151, Karla Ritoša 25140158, Anastazija Stjepanović 25140152, Andrea Šepić 25140153 13

V drugi fazi prenove smo se odločile razširiti novo strukturo na dve sosednji učilnici ter smo na ta način dobile en večji fluiden prostor. Predvidevamo da razredi ne bodo več strogo razdeljeni, ampak bodo dijaki lahko delali vsi skupaj ali v več manjših skupinah, odvisno od šolskega programa. S strukturo se ustvarjajo različne cone, za učenje, druženje, videoprojekcije, branje, izvajanje različnih praktičnih vaj, ter sprostitev.V sodobnem času dijaki rabijo sodobne veščine ter je pogoj vsakega poklica delo v skupinah in medsebojno sodelovanje. Z učilnico brez opredeljenih fizičnih mej spodbujamo čim večjo interakcijo, komunikacijo in sodelovanje. Težko predvidevamo prihodnost tehnologije ampak poskušamo zagotoviti fleksibilnost modulov, ki bi se lahko prilagajali bodočim zahtevam.

V zadnji fazi učilnico odpiramo navzven in jo povezujemo z okolico. Popolnoma neomejen prostor, istočasno notranji in zunanji, omogoča maksimalno fleksibilnost pri uporabi. Vse se lahko prilagaja potrebam novega doba.Vendar, zaradi hitrega tehnološkega napredka in vse večje odvisnosti od uporabe tehnoloških naprav rabimo balans da ostanemo v realnem svetu kar dosežemo s povezavo učilnice z naravo. Izobraževanje je izkušnja, ne le v digitalnem svetu, ampak nujno tudi v fizičnem.

iŠola OŠ “Vežica”TIP UČILNICE: prenova obstoječih učilnicLOKACIJA: Oš Vežica, Reka, HrvaškaCILJNA SKUPINA: osnovnošolski dijaki


28

O šolah prihodnosti se pogosto velik govori, malo pa se naredi. Osnovna šola Vežica je prva iŠola na Hrvaškem. Cilj njihovega projekta je z uvajanjem novih tehnologij spremeniti način dela v osnovni šoli in začeti novo obdobje izobraževanja študentov. V nastavo so uvedli sodobno digitalno tehnologijo in omogočili izvajanje vseh predmetov na iPadih. Čeprav je tehnologija na prvem mestu v vsaki reformi izobraževalnega sistema, ona je samo orodje.Torej, kaj je manjkajoči element, ki bi tehnologiji dal prednost? Ko govorimo o načinu izvajanja nastave moramo razmišljati tudi v kakšnem okolju se ona izvaja. Sodobna tehnologija posledično rabi sodobne prostore za učenje - učilnice prihodnosti.

V prvi fazi smo za prenovo izbrale eno učilnico v pritličju stavbe. S ciljem spremembe načina na kateri učilnice kot prostori funkcionirajo, odločile smo se odstraniti obostoječe klasične elemente kot so šolske mize, stoli, plošča.Namesto njih smo vstavile novi element, ki bo potical boljšo interakcijo med dijaki in učitelji, ter omogočal izvajanje nastave na nekonvencionalen način. Nova struktura je dinamične oblike in omogoča fleksibilno rabo prostora. Spreminja se po višini in širini glede na potrebe posameznega predmeta in vaj, ter s svojo obliko ustvarja prostore različnih velikosti in ambientov.Poleg tega, struktura je modularna in omogoča enostavno širjenje z dodajanjem podobnih elementov. Na ta način je ena sama struktura istočasno miza, klop, knjižnica, interaktivna plošča, igralnica, oziroma je lahko tisto kar dijaki v določenem času rabijo.

Avtorji: Jernej Markič 25080333, Nataša Borenović 25080323, Karla Martinčič 25080289, Barbara Černe 25160235

POSEGI ZA OBDOBJE 20 LET1 TLAK - OBNOVABrušenje parketa in dodan prozoren epoksi sloj za lažje čiščenje in manipulacijo pohištva.2 VZDOLŽNA STENA - PREBOJ ?Portreti ostanejo. Ohrani se funkcija površine za plakate. Preveri se možnost preboja na hodnik in možnosti premostitve višinske razlike preko stopnic in dvižne ploščadi za invalide.3 STENA Z OKNI - VIHARJENJE MOŽGANOVParapet pod okni dobi bele table za uporabo z markerji, ki omogoča razvoj idej oz. “brainstorming“ za skupine študentov.4 STENA S TABLO - INTERAKTIVNOSTCelotna širina stene se nadomesti z interaktivno digitalno tablo.MIZE - IZ STAREGA V NOVOObstoječe mize se razreže v nove trapezne mize. Iz ene dobimo dve. Doda se jim noge s kolesi.Nova in manjša oblika miz omogoča lažjo razporeditev različnih kombinacij.STOLI - ERGONOMIJANovi ergonomski stoli na kolesih s podnožjem za torbe. Dodan je obešalnik za plašče.

POSEGI ZA OBDOBJE 50 LET1 TLAK IN STROPOhranitev parketa in ponovno pokazan velban opečnat strop. Prezračevalne cevi in inštalacije na stropu postanejo vidne, da študenje lažje razumejo delovanje objekta.2 VZDOLŽNA STENA IN STENA S TABLOUporabi se tehnologijo OLED Wallpaper, z leti pa se lahko predvideva, da bo cenovno dostopna tudi za velike površine. Portreti velikih slovenskih arhitektov so kot del stalnega prikaza. Plakati niso več tiskani, vendar se jih prikazuje digitalno, kot korak proti brezpapirni oz. “paperless” civilizaciji.3 STENA Z OKNI - VIHARJENJE MOŽGANOVParapet pod okni ima še vedno po celotni dolžini bele table, ki omogoča razvoj idej za skupine študentov. Menimo, da moramo tudi v prihodnosti ideje najprej skicirati s prosto roko in uporabiti skupinski proces “brainstorming”.MIZE IN STOLI - ROBOTIZIRANONove trapezne mize in stoli na kolesih dobijo avtomatizirano podvozje, ki omogoči samodejno razporeditev miz v različne kombinacije za delo interaktivnih skupin študentov.

Na ramenih VELIKAnovTIP UČILNICE: večnamenskaLOKACIJA: FA - Fabianijeva predavalnicaCILJNA SKUPINA: študentje arhitekture

Glavna naloga arhitekta je zagotoviti prostor, ki bo omogočal kvalitetne pogoje za interakcijo med ljudmi.Ker je vedno pomemben tudi finančni faktor, se prenova osredotoča na minimalne intervencije z maksimalnim učinkom.S ponovno uporabo in nadgradnjo obstoječega pohištva, se lahko bolj približamo uresničitvi predlaganih sprememb.ključne besede: portreti velikanov, viharjenje možganov, iz starega v novo, robotski stoli in mize, OLED tehnologija, brezpapirna prihodnostGLAVNA MISEL PRENOVEProstor, ki bo omogočal inspiracijo pri ljudeh in ohranil povezavo na preteklost, ko jih bo obdajala prihodnost.

POSEGI ZA OBDOBJE 10 LET1 TLAK - OSTANEParket ostane obstoječ in se ne posega v njega. Kot spomin na stanje pred prenovo. 2 VZDOLŽNA STENA - VELIKANIV obstoječe lesene plošče se doda perforacija podob velikih slovenskih arhitektov oz. nalepi prozorno folija s črnimi pikami portretov.Ohrani se funkcija površine za plakate.3 STENA S TABLO - ŠE BELODoda se drsno belo tablo za upionrabo z markerji. STENA Z OKNI - URESNIČITEV IDEJEObstoječa zvočna zaščita se namesti pred okna.Premikanje je možno le v primeru intervencije. Pogoj za to je delujoče mehansko prezračevanje.MIZE - OBNOVAMizam se obnovi delovno površino tako, da se danov furnir in nanese in/ali prozoren 2 mm epoksi sloj, ki deluje tudi kot rezalna površina pri izdelavi maket.STOLI - NADGRADNJANa naslon obstoječih stolov se montira obešalnik za plašče. med noge stola se napne mreža ali montira kovinsko rešetko, ki omogoča odložitev torb.


30

Avtor: Cveto Kunešević 25080342

Laboratoriji bodo postajali vse bolj avtonomni, materiale in izdelke si bodo med seboj in uporabniki dostavljali z droni. Postali bodo še bolj modularni glede na potrebe določenega okolja. Večino energije bodo pridobili sami. Imeli bodo možnost izdelave lastnih modulov in s tem širjenja kapacitet.

KAPSULE ZNANJA.V poapokaliptičnem okolju bi preživelim omogočile dostop do materiala potrebnega za ponoven razvoj človeške rase. V notranjosti bi se nahajal le teleporter/ materializator, serverji in vir energije pa bi bili pod zemljo. Vrata se ti odprejo, če dokažeš da si inteligentno bitje in tako dobiš dostop do vode, hrane, semen, orodja...

izdelovalni modul3D print, laser in CNC

centralni modulračunalniki in serverji

vhod

VR/AR modul

MODULI

Kreativne izdelovalniceTIP UČILNICE: fabrikacijski laboratorijLOKACIJA: Ljubljana, Pri tovarni RogCILJNA SKUPINA: inovatorji, start-upi

Kreativne izdelovalnice omogočajo ukaželjnim dostop do naprednih tehnologij, kot so 3D printerji in skenerji, laserski in CNC rezalniki, VR/AR tehnologije...Cilj je posamezniku podati vse potrebno znanje in mu omogočiti samostojno delo v prihodnjosti. Vsak laboratorij deluje znotraj širše mreže podobnih labora- torijev - Slovenija - Evropa - Svet.Laboratoriji so splošni ali pa se specializirajo za določeno področje, ker pa so del open-source mreže imajo vsi dostop do tega znanja. S tem se omogoči ogromen potencial razvoja.

Laboratorij se zasnuje modularno, s tem mu omogočimo maksimalno prilagodljivost zahtevam posamezne lokacije. Moduli se izdelujejo iz materiala, ki ostaja od proizvodnih procesov laboratorija. Vsak uporabnik postane tudi mentor, tako se mreža znanja konstantno povečuje. Razvijajo se nove tehnologije in materiali.Uporabniki imajo 24 urni dostop.


32

Avtorji: Maria Ljuština 25130255, Katarina Majer 25100158, Ema Podnar 25140147, Marko Primažič 25140060

Jeklena konstrukcija je sestavljena iz varjenih I-profilov v horizontalni smeri in jeklenih + stebrov v vertikalni smeri. Takšno konstrukcijo je lahko dopolniti v horizontalni smeri in zavzame najmanj prostora v vertikalni smeri. Med medetažnimi polnili se v štirih krakih stebrov pojavi prostor za vertikalna drsna polnila, ki pa ne predstavljajo velike dodatne teže konstrukciji.

Modularna zasnova učilnice omogoča prilagajanje prostora vedno spreminjajočim študentom in času. Z lahkimi vertikalnimi drsnimi polnili se bazni prostor, ki je v osnovi popolnoma odprt, zelo hitro zapre. Ključ brezčasnosti določenega prostora leži v nemoteči konstrukciji, ki omogoča večnamensko uporabnost. Tako bo ta fleksibilnost prostora tudi čez petdeset let služila svojemu namenu, zagotoviti potreben prostor uporabniku (študentu arhitekture) glede na njegove potrebe.

NEomejenostTIP UČILNICE: modularna novogradnjaLOKACIJA: poljubnoCILJNA SKUPINA: študentje arhitekture

Preden študentje pričnejo s finalnim projektiranjem, morajo načrtovati podrobnosti v zvezi z realizacijo in to prikazati na maketah v merilu 1:1. Na prostorskih prikazih se neposredno vidi, ali so predvideli pravilne rešitve, ali so se zmotili. Za tovrstno delo potrebujejo delavnice in laboratorije.Prostor mora biti zasnovan tako, da spodbuja kreativnost in dobro počutje študentov, saj tam preživijo večino svojega časa. Vsi študentje morajo delati v istem prostoru in vsak študent mora imeti svoje delovno mesto. Prostor mora omogočati adaptacijo za različno stopnjo zasebnosti in za različne načine dela, kjer študentje lahko delajo v obliki prostoročnega risanja in tudi z VR tehnologijo. Zato smo zasnovali prostor, ki omogoča vse našteto, predvsem pa spodbuja dobro počutje študentov arhitekture.

Prostor si študentje oblikujejo po lastnih potrebah, ki jim za trenutni način dela in za preživljanje časa na fakulteti najbolj ustreza. To mora biti prostor, v katerem se učijo drug od drugega, v katerem sodelujejo ali se odmaknejo, prostor v katarem se lahko zmotijo, sej le tako lahko ugotovijo nekaj novega. Takšna učilnica je zelo fleksibilna in omogoča delo na različne načine.

Študentje hišo dopolnijo sami, prostor si oblikujejo po svojih potrebah. Fasado učilnice z različno uporabo prostora naredijo študentje. Stalno spreminjajoča se fasada, mestu pokaže živahnost svoje notranjosti in odraža kreativnost dela na fakulteti. S premikajočimi se senčnimi fasadnimi paneli si lahko študentje uravnavajo količino prejete svetlobe, ki jo potrebujejo za kakovostno delo.


34

Avtorji: Petra Vranković 25130232, Tjaša Tušar 25140092, Zala Zagoričnik 25140105

Prikaz uporabe prostorov skozi različne letne čase:

PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LETKoncept novega predmeta je zamišljen kot platforma za začetek drugačnega pouka, ki pa bi se v prihodnosti lahko razvijal dalje. Predmet čutil v roku dvajsetih let ne bi bil več ločen od ostalih predmetov, ampak bi se med njih integriral. Profesorji in učenci bi se navadili na novo dinamiko pouka, kjer bi se teoretične vsebine povezovale in vedno bolj prepletale z vsakodnevnimi aktivnostmi pri vseh predmetih. Oblika in delovanje paviljonov bi tako postala izhodišče za nadgradnjo in razširitev obstoječih učilnic, ki bi se odzivale na nov način učenja.

Na strehiTIP UČILNICE: statičniLOKACIJA: OŠ Trnovo, LjubljanaCILJNA SKUPINA: 1. - 4. razred

Streha je pogosto nedostopen prostor, ki pa omogoča obiskovalcu nov pogled na okolico in spremembo perspektive. Svet na strehi zato dojemamo kot imaginaren in sproščen, posledično spodbuja kreativnost.Naša družba je vedno bolj tehnološko razvita in zato z informacijami prepolna okolica zmanjšuje občutljivost prvinskih čutov človeka. Ravno to se bo v prihodnosti najbolj občutilo pri ljudeh, ki so odraščali brez stika z naravo - v mestih. Odločile smo se za poseg na osnovni šoli (učenci 1. do 4. razreda), ker tako na mlajše otroke najlažje vplivamo. Njihovo znanje želimo praktično nadgraditi in jim omogočiti doživljanje naučenega tudi v praksi. Ustvarile smo predmet čutil, ki se fokusira na prvinski stik našega telesa z okoljem. Učence bi učili kako opažati in najti zanimivosti v stvareh, ki se nahajajo v neposredni bližini. Občutljivost do dražljajev iz okolja je tudi pomemben aspekt v ustvarjanju in dojemanju umetnosti.

Na zeleni strehi telovadnice se enkrat nadan ob različnih terminih izvaja dodaten predmet, katerega tematika je razdeljena na sklope - VID, SLUH, TIP in OKUS, ki se rotirajo med posameznimi razredi. Istočasno participirajo različno stari otroci od 1. do 4. razreda). Teorija in praksa sta združeni v obliki razlage in debate na začetku in delavnicena koncu ure. Želimo se izogniti točno določenemu učnemu sistemu, zato ga učitelji prilagajajo glede na situacijo in čas. Na ta način spodbujamo kreativnost, komunikacijo, medsebojno pomoč, samoiniciativo ter konstantna interakcija med učenci in učitelji, ki soustvarjajo nov prostor.


36

Avtorji: Domagoj Vesić 25130231, Mateo Zonta 25140159, Uroš Ulčar 25080316, Ana Erjavec 25110030

PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LETV drugi fazi, ob povečanju skupinskega dela znotraj učne enote, že izdelano pohištvo omogoča združevanje v manjše skupine po 4 ali 5 učencev, kot je prikzano.V pohištvenih elementih se nadomesti nihajna delovna površina pod katero so predali z LCD zasloni na dotik.

PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LETV daljni prihodnosti, se ob vedno večji uporabi digitalnih zaslonov in naprednih tehnologij senčenja, v okna vgradi fotokromatska senčila z, na dotik občutljivimi, zasloni na notranji strani. Te površine predstavljajo razbremenitev učenja v sedečem položaj, saj narekujejo učenje stoje.

Zasloni na oknih spodbujajo delo stoje kar pozitivno izboljša ergonomijo delovnega mesta in zmanjša negativne vplive sedalnih navad, ki so vedno pogostejše.

Večfunkcijska prenovaTIP UČILNICE: funkcionalna prenovaLOKACIJA: Buje, IstraCILJNA SKUPINA: 5-8 letniki

Učilnica trenutno predstavlja monoton in statičen prostor, ki vsebuje zgolj eno funkcijo; prenos znanja s klasičeno teacher-student metodo. Glede na trenutno stanje in pomanjkanje opreme pa je to tudi vse kar prostor omogoča. Cilj projektne naloge je, da ta prostor postane bolj fluiden ter dinamičen in tako izkoristi vse svoje potenciale.Prva faza prenove upošteva odstranitev predelnih omar, ki razmejujejo slepi hodnik in učilnico. V prostoru se odstrani steber, ki se nadomesti z ojačitvijo obstoječega nosilca z epoksidnimi smolami in ojačitvenimi vlakni (druga opcija predvideva ojačitve s s kritimi jeklenimi nosilnimi paličji).V novokreirano učilnico se umesti globoko večfunkcijsko omaro, ki vsebuje vrata s skritimi


PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 10 LETPoleg same statične rekonstrukcije se v prvem obdobju izdela večnamensko pohištvo, ki omogoča več različnih oblik izobraževanja. V začetni fazi se uporablja kot klasičen način postavitve, torej kot samostojna učna miza s stolom.

podboji, kar na notranji strani omogoča dodatne pisalne površine. Le te se izvedejo na način odpiranja navzven (zaradi zagotavljanja požarne varnosti). Desno od vhoda v učilnico se predvidi umivalnik, levo pa dodatne shranjevalne površine namenjene učnim rekvizitom ter prostorom za potrebno elektro/strojno podporo digitalni tehnologiji.Zaradi zmanjšanja hrupa v okolju se predvidi večfunkcijski premični strop, katerega naklon se lahko regulira glede na potrebe slušalcev. Nad tablo je predviden prostor za projeciranje, ob njem pa so na vsaki strani umeščene stenske zvočne dušilne plošče. Leseni del se v celoti predvideva iz lokalne lesne mase in je obdelan le z olji ter brez škodljivih lepil (fenolov).

38

Avtorji: Helena Kranjc 25140021, Katja Križan 25140025, Lucija Kuhar 25140026, Zala Steblovnik, 25140077

PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LETPouk poteka v manjših skupinah po 4-6 otrok. S premičnimi paneli z interaktivnimi tablami se velika učilnica razdeli na več manjših kotičkov, ki jih otroci sami uredijo s pohištvom. Odločijo se ali bodo sedeli za mizo, na stolčkih ali pa si pripravijo sedežne blazine. Učne vsebine sprejemajo preko interaktivnih tabel, učiteljice zgolj pomagajo otrokom pri učnem procesu in ne podajajo snovi. Lahko pogledajo film, igrajo igre ali rešujejo naloge, ki jih dobijo na učnih vsebinah. Hkrati poteka pouk različnih predmetov, npr. matematika, jezik, naravoslovje, ... Učenci pa se v skupinah zamenjajo, tako da v enem dnevu pouka vsi zberejo enake informacije.

PREDVIDEVANJE ZA ČEZ 20 LETOsrednji prostor učilnice zavzema velik hologram, kjer se prikazujejo različne vsebine, s čimer otroci na zanimiv in zabaven način pridobivajo novo znanje. Učilnico je mogoče urediti še bolj svobodno, interaktivni paneli in večje pohištvo se pospravijo v omaro, otroci pa si uredijo sedeže ob robovih učilnice, da lahko neovirano spremljajo dogajanje.

Znanje iz omareTIP UČILNICE: klasičnaLOKACIJA: OŠ Valentina Vodnika, LjubljanaCILJNA SKUPINA: 1. triada (otroci 6-10 let)

Za zasnovo učilnice prihodnosti smo izbrale že obstoječo klasično učilnico na Osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Kot glavni element smo postavile veliko modularno omaro, ki omogoča, da se vse potrebno pohištvo pospravi ali uporabi po potrebi, kar pomeni veliko fleksibilnost pri ureditvi učnega prostora. Namesto za mizami po 2 in 2, lahko otroci tako sedijo v manjših skupinah, kar spodbuja druženje in komunikacijo med otroci ter preprečuje nasilje. Otroci snov pridobivajo iz interaktivnih vsebin na veliki interaktivni tabliv ospredju, premičnih panelih z interaktivnimi tablami ali hologramu v osredju. Prisotni sta dve učiteljici, ki snovi ne podajata, temveč otrokom le pomagata pri učenju skozi igro.


Za pouk si otroci poljubno uredijo prostor, osredotočijo pa se na vsebine, ki se predvaja- jo na veliki interaktivni tabli v ospredju. Lahko sedijo za mizami, kar jim omogoča risanje in pisanje, ali pa se odločijo sedeti na sedežnih blazinah.

Detajl omare: prikaz pospravljene omare in delovanja učilnice z uporabo različnega pohištva iz omare.

40

Avtorji: Tjaša Amon 25140111, Patricija Bratuž 25140117, Matej Tili 25140087, Toni Vrecl 25140102

Predvidevamo, da bo čez 20 let intelektualni kotiček izginil, saj klasičnega učenja, kot ga poznamo danes, ne bo več. Meje med ostalimi kotički se bodo začele brisati. Povečal se bo prostor za kreativne, socialne in fizične aktivnosti.

Predvidevamo, da bo čez 50 let v učilnici potreben predvsem socialen, malo definiran prostor za druženje in igro, ki se bo preko fizičnega kotička povezal z zunanjostjo.

Analogna učilnicaTIP UČILNICE: stacionarna, novogradnjaLOKACIJA: MurgleCILJNA SKUPINA: prva triada OŠ

Zaradi vedno širše uporabe in vse večjega vpliva digitalnih tehnologij smo našo učilnico zasnovali analogno, v upanju, da bi učencem prihodnosti omogočila ohranjati stik z realnim. Učilnico smo locirali v naselje Murgle, kjer je že bila predvidena osnovna šola. Do njene realizacije ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ob koncu gradnje naselja. Učilnica se lahko s še dvema povezuje v sklop namenjen prvi triadi osnovnošolcev. Zasnova učilnice omogoča oblikovanje različnih kotičkov glede na različna področja otrokovega razvoja: socialen, fizičen, intelektualen in kreativen. Barve v prostoru so izbrane glede na njihov vpliv na počutje in psiho. Prostor je prvotno definiran s hidravlično podprtimi premičnimi lamelami, s katerimi se poljubno oblikuje tla. Svetlobni pogoji v prostoru se uravnavanjo s pomočjo lamel na stekleni strehi.


Prostor je dodatno definiran z raznobarvnim modularnim pohištvom, ki ga je mogoče pospraviti v steno, v kateri je tudi prostor za shranjevanje drugih potrebščin. Kosi pohištva so večnamenski - leseno ogrodje se lahko uporabi kot mizo, stol ali knjižne police, volumni iz pene pa so uporabni za sedala, naslonjala ali drugo.

Predvidevamo, da bodo čez 10 let potrebe v učilnici narekovale prostor z bolj ločenimi območji; intelektualen kotiček s knjigami ob tribunah za skupne pogovore, kreativen kotiček ob umivalnikih, socialen kotiček v najvišjem delu na stiku med kreativnim in fizičnim kotičkom, ter slednji povezan z zunanjostjo.

42

Avtorji: Urška Linda Beuermann 25140116, Tjaša Čakš 25140120, Denis Hitrec 25120036, Nina Vuga 25110162

PREDVIDEVANJE ZA 20 LET PREDVIDEVANJE ZA 50 LET

Učilnica med krošnjamiTIP UČILNICE: nova učilnicaLOKACIJA: park TivoliCILJNA SKUPINA: otroci

Namen je, da iz monotonih, nemotivacijskih, učilnic učenje prenesemo v primarno naravo ter ga naredimo bolj zanimivega.Pri razvoju ideje smo vprašali svojce stare med 6 in 10 let, kakšen prostor za učenje bi bil za njih najljubši. Narisali so učilnico, ki a bolj svobodno postavljene mize, hišo na drevesu, svoj dom ter učilnico, ki ima neregularen obod. Ideje smo uporabili pri zasnovi.Učilnica na drevesu je zasnovana za otroke. Pozicionirana je v naravo, kjer lahko otroci razvijajo svoje čute ter motorične sposobnosti. Prostori so razgibani po višini, kar naredi prostor raznolik. Odprtost in zaprtost šestkotnih modulov omogočata uporabo v vseh letnih časih. Do njega lahko dostopaš na več načinov, po vrvi, lestvi, mreži in škripcu. Tako je že prvi vtis zanimiv ter podoben igri.Učilnica je zasnovana po principu modularnosti. Modul je šestkotnik, ki se ga enostavno zlaga. To omogoča enostavno rast ter širitev strukture.


RAZLIČNI DOSTOPI

TLORIS

PREDVIDEVANJE ZA 10 LET

44

Avtorji: Nina Burger 25130011, Luka Gudelj 25140146, Sara Komac 25130109, Peter Kovač 25140019

Učilnica kot spreminjajoče se mestoTIP UČILNICE: LOKACIJA: CILJNA SKUPINA:

Predlagana rešitev sodobne učilniceza naslednja desetletja temelji na dejstvu množičnih migracij na globalni ravni, ki jim v modernem svetu še nismo bili priča. Modularna prostorska enota je previdno razvitana platformi, ki je hitro postavljiva in ji zlahka zamenjamo lokacijo, tako globalno ali lokalno. Je izvrstna za obstoječa in bodoča begunska taborišča.Prav izobraževanje prizadetih otrok je kl- jučne narave, saj so otroci v najobčutljivejših letih izobraževanja v izredno težkem položaju. Preko anket, izvedenih v slovenskih šolah, smo izvedeli, da je za uspešno in kakovostno izobraževanje pomembna sprememba okolja, prostorska fleksibilnost in vključevanje tehnologij v izobraževalni proces.


46

Avtorji: Sara Biščak 25120226, Vika Lenassi 25130126, Maks Rojec 25140065, Miha Uršič 25130070

Čez 20 let se bodo nekatere spremembe že uveljavile in začelo se bo sprejemati alternativne oblike učenja in poučevanja. Še vedno je omogočena možnost pregrajevanja prostora, vendar veliko bolj organska in ne tako striktna. Prihaja do več interakcij in mešanih skupin glede na starost.

Leta 2068 bo svet že precej drugačen, kotje sedaj, kar je v veliki večini potrebno pripisati hitremu razvoju tehnologije. Otroci bodo pouk spremljali s pomočjo VR očal, učili pa se bodo s pomočjo hologramov najbolj priznanih učiteljev. Otroci se bodo premikali prosto, na lebdečih stolih in v prostoru lahko zavzeli kakršnokoli pozicijo. Prav zaradi vsega naštetega se prostor ne bo več pregrajeval. Različne starosti otrok bodo v istem prostoru lahko spremljale različen pouk. Šola pa bo ohranila svojo funkcijo, saj tu še vedno pride do izmenjevanja idej in zelo pomembnih človeških interakcij.

Prostor povezovanjaTIP UČILNICE: odprti tipLOKACIJA: ČrnučeCILJNA SKUPINA: prva triada

Učilnica povezovanja je učilnica neomejenega gibanja, ki otrok ne ločuje po starosti in skupinah. Umeščena je v zgornje nadstropje Osnovne šole n.h. Maksa Pečarja oz. tako imenovane Stare šole v Črnučah. Prehod iz vrtca v osnovno šolo je za otroka zelo pomemben življenjski korak. V začetku je sicer pouk razredni, kar je za otroke nekoliko lažje, hkrati pa to pomeni, da učilnica nikoli ne bo idealno zasnovana za nek program, saj mora zadostovati mnogim potrebam. Določen tip učilnice je boljši za določen program. Odprti tip učilnice tako ustreza bolj ustavrjalnemu in povezovalnemu programu. S preureditvijo dela zgornjega nadstropja tako šoli še vedno pustimo učilnice zaprtega tipa, ki bolj ustrezajo klasičnim načinom učenja in poučevanja.


Sprva bi porušili stene, ki ločujejo avlo od učilnic, pustili pa bi možnost ločitve na več manjših enot. Kasneje se omogočijo bolj organski načini pregrajevanja, konči cilj pa je popolna ukinitev metod razmejitve prostora.

V roku 10ih let se samo poučevanje še ne bo tako drastično spremenilo in uvajanje odprtega tipa učilnice mora biti postopno, zaradi česar je tu še omogočeno klasično pregrajevanje in doseganje več ih učilnic.

48

Avtorji: Adam Breznik 25130201, Amadej Lisec 25140033, Monika Vešligaj 25140097, Timotej Jevšenak 25140004

V obdobju dvajsetih let delovanja učne enote bi opustili prikaz (verjetno) težkih reliefnih odlitkov znanih umetniških del in ga nadomestili s steno, ki bi omogočala prikaze umetnin z drobnimi točkastimi elementi, ki bi se po obliki reliefa slike prilagajali in omogočali z istim elementom prikazati različne umetnine. Te bi se dalo spreminjati, torej bi bil nabor prikazov večji in enostavnejši.

V obdobju petdesetih let bi z enako, sicer nadgrajeno računalniško vodeno steno, ki bi sama izbočila različne reliefe slik, prikazali umetnine z zelo majhnimi taktilnimi točkami. Te bi s tehnološko opremo omogočale instantno menjavo in izbiranje različnih umetniških del v trenutku preko zvočnega ali taktilnega ukaza uporabnika. Celoten prikaz umetnin bi bil nadgrajen s toplotno prepoznavnostjo barv, saj bi vsaka točka v reliefu imela toplotne senzorje barv.

Umetnost dotikaTIP UČILNICE: na novo zasnovanaLOKACIJA: Toscaninijev park, LjubljanaCILJNA SKUPINA: slepi in slabovidni

Kot konservativne šole, ki so vezane na nek kraj ali mesto, bi bila tudi ta enota za slepe in slabovidne znotraj nekega kraja ali občine. Ta instantna učilnica bi slepim in slabovindnim, torej tistim, ki se že rodijo brez vida, kot tudi tistim, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov oslepeli kasneje, pomagala predvsem na njihovih prvih korakih spoznavanja umetnosti slikarstva, kiparstva in glasbe. Učilnica bi omogočala preko neposredne taktilne interakcije z umetninami širitev znanja o umetnosti in kulturi, saj se ljudje, ki se rodijo s slepoto, nikoli ne morejo dotakniti slike v “konzervativnih” galerijah in si s tem ustvariti svojo podobo umetnine v mislih. Torej tako bi bilo možno spoznavanje različnih umetniških del preko dotika, sluha in knjig o umetnosti v brailovi pisavi. Tako bi naša učna enota predstavljala edukativno in kulturno učilnico prihodnosti za slepe in slabovidne, kot tudi izkušnjo ljudi, ki vidijo, kako s taktilnostjo prepoznati.


V obdobju prvih desetih let delovanja učilnice za slepe in slabovidne, bi bile umetnine (predvsem slike) dostopne in razumljive z reliefnimi odlitki znanih izbranih umetnin, preko katerih bi se lahko obiskovalci sprehodili s svojim tipom, ter tako spoznali najpomembnejše umetnine različnih umetnostno-zgodovinskih obdobij. Prav tako bi bilo dovoljeno tipanje različnih drugih umetnin, kot so kipi, saj se le - teh v konzervativnih galerijah ne sme dotikati. Vso prepoznavanje umetnin bi potekalo v čisti temi, da bi se lahko tudi drugi, ki niso slepi ali slabovidni, za trenutek približali občutku, kako je prepoznati umetnine brez glavnega čuta za vizualno opazovanje. Vsi opisi umetniških del bi bili zapisani v brailovi pisavi. V osrednjem delu učilnice, okoli katerega potuje pot z umetninami, bi bili situirani knjižnica s knjigami v brailovi pisavi, ter zvočno izolirana glasbena soba, v kateri bi lahko potekal pouk igranja instrumentov, ter popolna izolacija od zunanjih zvokov, ter prepustitev glasbi v polnem pomenu, brez kakršnih koli motečih prizvokov.

50

Documents

Učilnica prihodnosti 2027 · 2047 · 2067 - ARHIEDarhied.com/images/2018/UP.pdfPomagamo si rokami, da jih iztisnemo v digitalni svet prek tipkovnice, ... Lenart Piano, Tim Resnik