„Play True Day“Dan čistega športa za trenerje

Ljubljana, 05. april 2016

Trenerjev vpliv na športnikovo zavedanje o pomembnosti čistega športa

Maja Smrdu, klinična in športna psihologinja

1. trenerjev odnos do športa

2. Trenerjev odnos do dopinga

3. trenerjevo znanje o dopingu: telesni in psihiči učinki

4. trenerjeva prepoznava lastnosti športnika: npr. pričakovanj, želje, šibkosti & moči

5. odnos zaupanja s športnikom (odnos in sposobnosti)

6. Trener kot avtoriteta, ki sprejema odgovornost

Psihični stranski učinki (npr. anabolni steroidi)

• Zgodnji učinki so vidni kot sprememba razpoloženja v smislu evforije (povišanje samozavesti, več energije, povišana motivacija in entuziazem). Izboljšana je sposobnost za trening nad pragom bolečine, zmanjšana je utrudljivost in zaspanost. Libido je včasih znižan, v večini primerov pa pomembno zvišan. Prisotna je tudi vznemirjenost, agitiranost in jeza.

• Z višanjem odmerka se pojavljajo motnje v sposobnosti inhibicije in v sposobnosti presoje, razpoloženjska nihanja in grandiozne ideje. Prolongirana uporaba povzroča povišanje agresivnosti, impulzivnosti, prepirljivosti, tudi sumničavosti.

• Težji stranski učinki se manifestirajo kot povišanje agresivnih občutkov do sovražnosti, nasilnosti, lahko se pojavi antisocialno vedenje, potencirano do steroidnega besa.

• Vse vrste steroidnih drog, vključujoč kortikosteroide, ob prenehanju uporabe povzročajo odtegnitvene simptome.

• Depresija apatija, izguba libida, izguba apetita, občutki anksioznosti, razpoloženjska nihanja in težave s koncentracijo; napadi besa in nasilja.

•

• Z uporabo AAS je povezanih še mnogo drugih psihiatričnih motenj. Celotni seznam vključuje shizofrenijo, hipomanijo in manijo, delirij, depresijo, suicidalnost in paranoidnost.

Doping kot šibkost jaza

• Doping je nepravičen način za doseganje odličnosti in kot takšen povzroča sram, ki se ga pa lahko športniki različno močno zavedajo.

• Človek čuti, da je naredil nekaj narobe, da je ravnal v nasprtoju s svojimi načeli in podobo, ki jo želi posredovati drugim.

• Moč pridobljena po naravni poti je občudovana, moč pridobljena z dopingom je zaznana kot umetna in torej kot šibkost.

Spodbujanje prave motivacije

Notranja motivacija

• v bistvu športa leži želja po napredovanju, izboljševanju lastnihsposobnosti

• geslo »Višje, hitreje, močneje« velja predvsem v primerjavi s samimseboj

• tudi pri vrhunskih športnikih več notranje motivacije

Zunanja motivacija

• prevladovanje zunanje motivacije (želja po navzven vidnem uspehu)lahko pripelje tudi do uporabe dopinga

• doping še poveča željo po rezultatih

• lahko le še vprašanje časa, kdaj bo popolnoma prenehal z ukvarjanjems športom.

Doping kot dejavnost, ki onemogoči prenos koristnih znanj iz športa v nadaljnje življenje• le redki športniki pridejo do vrhunskih rezultatov

• glavna korist športa niso rezultati, temveč vrednote in spretnosti, ki sejih naučimo v športu in koristijo tudi na ostalih področjih življenja -disciplina, red, skrbnost in natančnost, dobro delovanje pod pritiskom,sodelovanje

• uporaba dopinga ne uči organiziranosti, discipline, truda inpožrtvovalnosti, temveč uči izkoriščanje, tako sebe kot tudi drugih.

• z uporabo dopinga iščemo bližnjico

• v življenju je navadno treba stvari opraviti z lastnim trudom innaporom; za vse težave ni tablete ali preparata

Nivo Stopnja Kaj je prav Kaj „motivira“ Doping

PRE-KONVENCIONALNI

1. USMERJENOST K UBOGLJIVOSTI IN STRAHU PRED KAZNIJO

Kar rečejo pravila, avtoriteta

Strah pred kaznijo„Ne smeš, ker te lahko dobijo in kaznujejo!“

2. INSTRUMENTALNO RELATIVISTIČNA

To, kar si jaz želim Osebni cilj„Če uporabiš doping, bo škodilo tvoji nadaljnji kareri!“

KONVENCIONALNI

3. MEDSEBOJNO UJEMANJE

Kar pričakujereferenčna skupina

Socialno odobravanje„Kaj bodo pa drugi rekli, če te dobijo!“

4. AVTORITETA, ZAKON, DOLŽNOST

Kar pravi zakon, določila

Družbena ureditev

„WADA določila in zveza prepovedujejo uporabo dopinga.“

POST-KONVENCIONALNI

5. DRUŽBENI DOGOVOR

Tisto, za kar se dogovorimo skonsenzom

Posameznikove pravice, enakost, dostojanstvo, vzajemnost dolžnosti

„Če uporabiš doping, boš v nepošteni prednosti pred drugimi, dogovorili smo se, da ne boš.“

6. UNIVERZALNI ETIČNI PRINCIPI

Kar določajo samoizbrana etična določila

Življenje, dostojanstvo

„Uporaba dopinga škodi kvaliteti nadaljnjega življenja.“

Doping spremeni človeka

• šport odličen poligon za razvoj moralnih kreposti

• V shemi, ki jo tvorijo telo, um in čustva, se giblje športnik, ki mora uravnavati svoja dejanja v smislu, ki ga določa kot človeka

• Ne glede na tvoje ravnanje, se v tebi prebudi vest, ki te spremlja povsod. In ta vest je lahko 'čista vest' ali pa 'slaba vest'.

• Vprašanje ni: “ Naj igram na zmago?” temveč: “Kako naj igram, da bom zmagal(a)?”

Zaupanje

• Vrhunski šport je v dobršni meri izraz vrhunskosti človekovih sposobnosti prav zaradi izrazito tekmovalnega značaja. Tekmovanje lahko predstavimo kot vzajemno težnjo k doseganju odličnosti. Če je temu tako, so tekmovalci zavezani, da dajo vse od sebe, ker s tem izzovejo tekmece, da naredijo enako.

• Zaupamo, da je športnik sposoben odličnosti.

• Se zavedamo pomena “napak” in “neuspehov”.

Zaupanje (2)• I have missed more than 9000 shots in my career.

• I have lost almost 300 games.

• On 26 occasions I have been entrusted to take the game winning shot… and missed.

• And I have failed over and over and over again in my life.

• And that is why… I succeed!

Michael Jordan, šestkratni prvak lige NBA, svetovni in olimpijski prvak v košarki

Odnos do športa - kako ravnati ob zmagi

• Poudarimo veselje ob zmagi;

• Izpostavimo dobre poteze;

• Odkrijemo področja, ki jih je treba izboljšati;

• Izpostavimo morebitne napake;

• Tudi ob zmagi se učimo – skupaj poiščemo nauk.

Odnos do športa - kako ravnati ob porazu

• Upoštevamo in pohvalimo vložen trud;

• Izpostavimo pozitivne trenutke in dobre poteze;

• Odkrijemo področja, ki jih je treba izboljšati;

• Učimo se na izkušnjah/napakah;

• Zaključimo pozitivno z vpogledom v prihodnost.