To Je Moja Beseda.alfa in Omega

To je Moja Beseda A in Omega

Jezusov evangelij,Kristusovo razodetje,ki ga svet ne pozna

Copyright:

Universelles Leben, Haugerring 7

W-97006 Würzburg

Kristus, klju~za vrata ‘ivljenjaUniverzalno ivljenje

Vsebina

Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Jaz Sem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18V imenu Najsvetej{ega.Amen

Prolog1. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Obljuba rojstva Janeza

Krstnika2. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27îsto spo~etje Jezusa Kristusa3. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Rojstvo in poimenovanje Janeza Krstnika4. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38Rojstvo Jezusa Kristusa5. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Po~astitev modrih in Herod6. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Jezusovo otro{tvo in mladost7. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Janezov govor o pokori8. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Krst Jezusa, Kristusa

9. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73[tiri sku{njave10. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76Jo‘ef in Marija pripravita Jezusu praznovanje -

Andrej in Peter najdeta Jezusa11. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Marija Magdalena mazili Jezusa12. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85Svatba v Kani - Ozdravljenje v Kafarnaumu 13. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Prva pridiga v shodnici14. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Poziv za Andreja in Petra - Dreser psov - Bogati15. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108Ozdravljenje gobavca, hromega in gluhega 16. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111Poziv za Mateja - Novo vino v starih mehovih17. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115Jezus odpo{lje dvanajstere18. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126Odpo{iljanje dvainsedemdeseterih 19. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132Jezus u~i moliti 20. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139Vrnitev dvainsedemdeseterih 21. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155Jezus graja krutost do konja

22. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179Obujenje Jairove h~ere23. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183Jezus in Samarijanka24. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191Jezus obsodi krutost -Zdravi bolne in izganja hudi~e25. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208Govor na Gori (1. del)26. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255Govor na Gori (2. del)27. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283Govor na Gori (3. del)28. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299Jezus re{i ‘ivali in potrdi Janeza Krstnika29. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311Nasi~enje pettiso~ih - Jezus hodi po vodi30. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 321Kruh ‘ivljenja in ‘iva vinska trta31. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 336Kruh ‘ivljenja - Petrovo priznanje - Gonja~ kamel32. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 359Bog kot hrana in pija~a - Pomen mesa in krvi33. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 366O krvnih daritvah in opro{~anju grehov -

Ozdravljenje ob ribniku Betesda34. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 372Jezusova ljubezen do vseh stvaritev

35. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 376Prilika o usmiljenem Samarijanu - Marija in Marta36. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 385Pre{u{tnica - Farizej in cestninar37. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 390Ponovno rojstvo du{e38. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394O ubijanju ‘ivali - Obujenje mladeni~a iz Naina39. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404Sedem prilik o nebe{kem kraljestvu40. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408Jezus razkrije prilike o nebe{kem kraljestvu41. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415Spreobrnitev lovca na pti~e - Ozdravitev slepega42. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 420Jezus u~i o zakonski zvezi - Ozdravljenje desetih go-

bavcev43. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 428Bogata{ in nebe{ko kraljestvo -

Zapovedi o~i{~evanja44. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 438Priznanje dvanajsterih - Nosilni stebri skupnosti45. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448Iskanje znamenj - Ne~isti duh -

Jezusovi star{i in bratje in sestre - Zemeljsko bogastvo46. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 456Jezusovo poveli~anje - Dvanajst zapovedi

47. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 466Pravilno razumevanje zapovedi - Prilika o bogatem

mo‘u in bera~u Lazarju48. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 476Jezus nahrani tiso~ ljudi in zdravi na soboto49. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 481Resni~ni Bo‘ji tempelj50. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 490Kristus, Lu~ sveta51. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 497Resnica osvobaja - O pravilnem razumevanju

zapovedi52. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 512Jezus pojasni Svoje predhodno bivanje

Verovati pomeni razumeti53. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 520Ozdravitev sleporojenega -

Vpra{anje Sadujcev po vstajenju54. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 526Zasli{anje sleporojenega - U~enci - kot Kristusovo

duhovno telo55. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 533Kristus, dobri pastir - Eno z O~etom56. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 541Obujenje Lazarja57. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 546O majhnih otrocih - Prilika o ribah - Odpu{~anje

grehov

58. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 559Veselje nad skesanim gre{nikom -

Prilika o izgubljenem sinu59. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 565O budnosti -

Cestninar Zahej60. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 574Jezus obsodi pismouke in farizeje

za hinavce61. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 583Jezus napove konec obdobja62. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 600Prilika o desetih devicah63. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 603Prilika o talentih64. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 607O bitju Boga65. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 620Marija Magdalena opravi poslednje maziljenje -

Priprava na izdajo66. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 624U~enje o popolnosti67. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 630Prihod v Jeruzelem - Kon~na sodba68. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 638Prilike o Bo‘ji sodbi69. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 649O smrti, ponovnem rojstvu in ‘ivljenju

70. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 658Jezus kara Petra zaradi njegove togotnosti71. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 669î{~enje templja72. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 674Jezusove poslovilne besede73. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 681Prava vinska trta74. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 692Jezus pripravlja Svoje u~ence na prihajajo~e dogod-

ke 75. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 700Zadnja pashalna ve~erja76. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 713Umivanje nog - Zadnja ve~erja77. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 735Trpljenje v vrtu Getsemani78. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 740Judova izdaja - Petrova zatajitev79. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 744Zasli{evanje pred velikim duhovnikom Kajfo80. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 748Judovo kesanje81. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 752Zasli{anje pred Pilatom82. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 763Kri‘anje Jezusa

83. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 779Jezusov pogreb84. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 782Jezusovo vstajenje85. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 789Vstali Jezus se je prikazal dvema u~encema

v Emavsu86. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 793Jezus se prika‘e v templju,

in prenehali so s krvavimi daritvami 87. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 796Jezus se prika‘e Svojim u~encem88. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 808Osmi dan po vstajenju89. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 818Jezus se pojavi pri Genezare{kem jezeru90. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 825Kaj je resnica? Predgovor k pravilom

verske skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83591. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 837Pravila skupnosti (1. del)92. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 850Pravila skupnosti (2. del)93. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 863Pravila skupnosti (3. del)94. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 871Pravila skupnosti (4. del)

95. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 883Vnebohod96. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 900Izlitje Svetega DuhaEpilog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 930

Bo‘ji zakoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 931za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa

Poro~ilo prakristjanov Zavezne skupnosti Novi Je-ruzalem v Univerzalnem ‘ivljenju za Kristusovo zgo-dovinsko razodetje To je Moja Besedao razvoju, izgradnji in strukturi Kraljestva miruJezusa Kristusa (stanje l. 1990) . . . . . . . . . . . 943

Za razumevanje tega dela:Bo‘je prero{tvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 959Knjige in kasete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 965

Predgovor

brata Emanuela, keruba bo‘anske modrosti

Marsikateremu bralcu je nerazumljivo, da je Kristus,Bo‘ji Sin, posegel po na dale~ nepoznanem evangelijuin ne samo, da na njem gradi, ampak ga tudi razlaga,popravlja in poglablja, to je tudi dopolnjuje.

Razlog za to je naslednji:Kr{~anske vere in skupnosti ter {tevilni biblijski izve-

denci so si prilastili “svojo biblijo”, o kateri mislijo, daje celotna in ~ista resnica. Zmotno so prepri~ani, da jev njihovi bibliji dana Bo‘ja beseda enkrat in za vse ~asein da je s tem zaklju~ena. Zato Kristusu, Odre{enikuvseh du{ in ljudi, ni bilo mo‘no razlo‘iti, popraviti inpoglobiti te knjige, njihove biblije, znotraj {e obstoje~ihkr{~anskih ver in skupnosti, ki ve‘ejo nase.

Kristus je zato {el druge poti; resnico je razodeval injo razodeva zunaj kr{~anskih ver in skupnosti, ki ve‘e-jo. Kajti vsa bitja in ljudje naj spoznajo Boga, ve~noSvetlobo, neomejeno Resnico. Vsem je dana svobodnavolja, da jo sprejmejo ali odklonijo.

Kristus, Sin ‘ivega Boga, Odre{enik vseh ljudi indu{, je navdihovalec v Svojem Delu odre{enja, v Uni-verzalnem ‘ivljenju, iz katerega izhaja Kraljestvo miruJezusa Kristusa. Na za~etku tega desetletja >��@ jeprosil nekaj bratov - ki so bili vsi, razen enega, biblijskiizvedenci - da naj izpi{ejo bistveno iz Stare in Nove zaveze.

11

Kristusova ‘elja je bila in je, da se zapi{ejo dejstva izNjegovega ‘ivljenja in mi{ljenja kot Jezusa iz Nazareta,da bodo kasneje zgodovinsko poro~ilo za tiste, ki ‘ivijov Kraljestvu miru Jezusa Kristusa in so po Njem postaliskoraj popolni.

V Svojem razodetju je rekel tem bratom smiselno:Vzemite v roke svetopisemska besedila, ki vam jih

bom dovedel in va{a duhovna zavest naj drsi prek bese-dil. To pomeni: Berite z o~mi resnice - ne pa z razu-mom, kajti razum megli oko in smisel za resnico. Okoresnice se bo nato ustavilo na tistih mestih besedila, kivsebujejo resnico in so bistvena za sedanjost in prihod-nost, kajti polo‘il jo bom v va{a srca. Nato bom skozivas razlagal in poglabljal. To so Bo‘je besede, ki so jihprejeli veliki preroki in razsvetljeni iz Duha resnice kotvidenja za dana{nji in prihodnji ~as.

Njegov nagib je bil in je, da bodo Njegovi zdaj inskoraj popolni ljudje prihodnjega ~asa v Kraljestvu mi-ru lahko brali in podo‘ivljali to, kar je prinesel ~love{-tvu kot Jezus iz Nazareta - in kdo je bil in v Duhu je.Ko bo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa neko~ obseglo vsoZemlji, je v ljudeh odre{enje zaklju~eno, ker se bodo vKraljestvu miru utele{ale samo {e skoraj popolne du{e.

V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa je postalo duhov-no znanje nepomembno, ker so se skoraj popolni ljudjepribli‘ali bo‘anskemu, ker so modri in jim ni treba ve~iskati modrosti prek duhovnega znanja. Tudi {tevilneverzije Svetega pisma, na katere se verstva v tem ~asu>��@, {e naslanjajo, bodo potem nepomembne. Kajti

12

kdor je dosegel bo‘ansko modrost, ta je razvil svojoduhovno zavest, in njegovo ~isto duhovno telo, v kate-rem u~inkuje bistvo neskon~nosti polno, je nato zanjknjiga bo‘anske modrosti. Ko Kraljestvo miru JezusaKristusa obse‘e vso Zemljo, ne bo ve~ ~love{kih del.^love{ka dela so tudi verstva in njihove biblije, v kate-rih je marsikaj, kar so vnesli po lastni presoji in so iznjih u~ili, kar se jim je zdelo zaradi njihovega konfesio-nalnega mi{ljenja nujno.

Mnogo duhovnih bitij se je utelesilo za Delo odre-{enja. Je kot velik mozaik, ki vsebuje vse {tiri ravnio~i{~evanja vklju~no z Zemljo. Vsako teh duhovnih bi-tij je sprejelo nalogo v Delu odre{enja; v svoje duhovnotelo je sprejelo kot svoj dele‘ naro~ila enega ali ve~ “mo-zai~nih kamen~kov”, da bi lahko med zemeljskim biva-njem izpolnilo to, kar je prevzelo kot naro~ilo. Ta dele‘naro~ila je torej vtisnjen v du{o in ga mora izpolniti.

Marsikatera duhovna bitja so sprejela v svoje mo-zai~ne kamen~ke ve~ mo‘nosti. To pomeni: ê duhov-no bitje ni izpolnilo naro~ila, zaradi katerega se je ute-lesilo, potem mora “dolg”, ki se je za~rtal v njegovoduhovno telo, izpolniti na drug na~in - ali v naslednjiinkarnaciji ali v krajih o~i{~evanja.

Ko pa je pri{el trenutek, ko mora biti ta mozai~ni ka-men~ek naro~ila na Zemlji vstavljen, tedaj prevzamejodruga utele{ena bitja to, ~esar njihovi bli‘nji v naro~iluniso izpolnili - zaradi svojih obremenitev ali zapeljeva-nja satana ~utov. Ta mozai~ni kamen~ek, ki so ga zdajizpolnila druga utele{ena duhovna bitja, torej ljudje, se

13

nato sicer zbri{e v potencialu naro~ila za Zemljo. Tistoduhovno bitje pa, ki je zamudilo pravo~asno izpolnitisvoj dele‘ v odre{ilnem naro~ilu, mora to poravnatidrugje.

ê tako tu in tam ostanejo Kristusu vrata zaprta, po-tem gre druge poti, kot se je to zgodilo npr. pri tej knji-gi To je Moja Beseda.

ê Gospod nagovori duhovne darove v ~loveku, ~espomni npr. te brate na njihovo duhovno naro~ilo, po-tem ima tudi knez tega sveta mo‘nost, da jih preskusiin mogo~e zapelje - torej tudi tiste, ki ‘ivijo kot ljudjemed ljudmi, da bi prinesli svetu resnico in mir. V kra-ljestvu svetlobe so se odlo~ili, da bodo v zemeljski ob-leki izpolnjevali Bo‘ja dela ter slu‘ili Kristusu in svojimbli‘njim v svetu, ki je obmo~je teme. Toda vsak trenu-tek je vsak ~lovek na razpotju - pred odlo~itvijo za Bo-ga ali proti Njemu.

Bratje, ki so se utelesili z duhovnim naro~ilom, dabodo napisali delo, ki je pomembno zdaj in za prihod-nost, so podlegli ~love{kemu. Tega, kar so vstavili vsvoja duhovna telesa, niso mogli izpolniti po na~rtu.Tako se je na{la druga pot, odprla se je druga mo‘nost:pot po na{i sestri, Bo‘ji prerokinji in poslanki. Kajti za-pis knjige To je Moja Beseda je bistveni zidak Gospo-dovega dela v Univerzalnem ‘ivljenju, ker so imela svojpomen predvsem v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa.Vsebuje vse pomembne dogodke, ki jih je do‘ivel inpretrpel Kristus, vladar Kraljestva miru, kot Jezus iz

14

Nazareta. Kajti s Svojim ‘ivljenjem in mi{ljenjem ter zljubeznijo do ljudi je prinesel odre{enje.

Na Zemlji bo nastalo Njegovo kraljestvo miru edinopo njegovem dejanju odre{enja. Na njej pa bodo bivalibla‘eni, torej skoraj popolni ljudje in jo bodo vse boljposedovali, ker se vladarstvo teme bli‘a koncu. Kajtiod Njegovega na kri‘u “Dopolnjeno je” se satansko vsebolj ve‘e. Ko bo neko~ Kraljestvo miru obseglo Zem-ljo, potem je satansko zvezano. To je postalo mo‘nosamo zaradi odre{enja!

Kristus, Odre{enik vseh ljudi in du{, ima torej velikopoti, da dose‘e, kar je pomembno za dana{nji ~as>��@, zlasti pa {e za Novi.

Knjiga To je Moja Beseda ni bila neposredno naro-~ilo za na{o sestro, Bo‘jo prerokinjo in poslanko. Spre-jela je mo‘nost, ki ji je bila dana s tem da je knjigo Je-zusov evangelij* vzela kot osnovo za razodetje To jeMoja Beseda. Kristus ji je pri{el s to knjigo naproti, kersprejeti tak{no delo za sedanjost in prihodnost ni bilanaloga, ki je bila neposredno v njenem naro~ilu. Kri-stus je med drugim rekel na{i sestri smiselno:

Ker je treba zdaj ubrati drugo pot, ti pa si predvide-na za duhovne naloge svojega neposrednega naro~ila,ti s tem zapisom ho~em priti naproti - kolikor je to naZemlji sploh mogo~e. Da lahko izpolnjuje{ neposredne

15

* Jezusov evangelij. Kaj je bilo pred 2000 leti? (Rottweil 1986) - tukaj tu-di na kratko imenovan Jezusov evangelij.

naloge za to zemeljsko ‘ivljenje in ker je ~as za to dra-gocen, bom gradil na knjigi Jezusov evangelij s pojasni-li, popravki in poglobitvami.

Knjiga, ki jo ljudje imenujejo Jezusov evangelij, vse-buje - kljub prevodu in besedam, ki imajo v dana{njem~asu >��@ druga~en pomen - globoke vpoglede v do-godke, ki so se zgodili med Mojim zemeljskim ‘ivlje-njem Jezusa iz Nazareta.

Ti ‘ivi{ v zemeljski obleki. Zato ti ni treba pisati z veli-ko truda povsem novega dela, ki bi te dalj ~asa oviraloopravljati naloge tvojega neposrednega naro~ila.

Zato gradi Kristus na obstajajo~i resnici, ki je v knjigiJezusov evangelij. Pojasnjuje jo, popravlja in poglabljater tako po na{i sestri izpolnjuje to, kar je v naro~iluodre{ilnega dela: dati zgodovinsko delo za Kraljestvo mi-ru Jezusa Kristusa, delo To je Moja Beseda*.

Ker miruje volja na{e sestre v Bo‘ji volji, ki jo izpol-njuje, je zraslo iz knjige Jezusov evangelij delo To jeMoja Beseda.

To delo bo dobilo svoj polni pomen {ele v Kraljestvumiru Jezusa Kristusa.

Vseeno, ali ga bodo brali ljudje zdaj ali v prihodnosti- vse do polnega razvoja Kraljestva miru - Kristus je in

16

* V tem delu je originalno besedilo iz knjige Jezusov evangelij, kot tudi nanovo razodeto besedilo k posameznim odlomkom, ki je natisnjeno spokon~nimi ~rkami.

ostaja isti: Sovladar nebes, in mi smo z Njim kot bratjein sestre od ve~nosti do ve~nosti.

Dokler u~im po na{i sestri, po Bo‘ji prerokinji in po-slanki, se za ljudi imenujem brat Emanuel. V Bo‘jemDuhu sem kerub bo‘anske modrosti, odgovorni v odre-{ilnem delu Jezusa Kristusa.

V Kraljestvu miru deluje nato samo ve~ni zakon lju-bezni. Potem ne bodo ve~ potrebni nauki in razlageve~nega zakona.

Sem in ostajam Bo‘ji angel zakona, varuh bo‘anskemodrosti.

Mir!

17

Jaz Sem

Moje besede Jezusa iz Nazareta niso bile prazno be-sedi~enje farizejev in pismoukov, ki so govorili ljudstvudopadljivo, zato da bi dosegli priznanje, hvalo in pla~i-lo. Moje besede Jezusa iz Nazareta so bile jasne innedvoumne - tak{ne so tudi Moje besede Kristusa, kite~ejo po Mojem instrumentu, po Moji prerokinji, ‘ar-ku bo‘anske modrosti.

Samo gre{niki, tisti, ki so hoteli vztrajati v grehu, sogovorili Meni, Jezusu iz Nazareta: “Tvoja beseda je tr-da. Kdo jo lahko prenese?” Ve~ni zakon je absoluten.In kdor ga sli{i, ta spozna, da od ljudi zahteva odlo~itevin doslednost - ali za Boga ali proti Njemu. Kdor pa sene bi rad odlo~il, ker je sam smetana na mleku, in birad sam posnel mleko, kar pomeni, od vsega nekaj do-bil zase in se s tem sam okoristil, ta govori o trdoti ve~-nega zakona.

Jaz Sem zakon, absolutnost. Tisti, ki je neodlo~en, jetrd do svojih soljudi, vendar pa blag kot mleko, ~e greza njegovo osebno stvar, za njega samega. Ho~e se gi-bati samo na povr{ju - prav tako kot smetana na mleku- in no~e doumeti globine, resni~nega, ker ve~ni zakonzahteva od njega doslednost.

Kdor bere Moje besede in jih zavr‘e z argumentinekdanjih pismoukov in farizejev ter njihovih prista{ev- “Njegova beseda je trda. Kdo jo lahko prenese?” - tanaj jih pusti vnemar, dokler se ne bo spoznal kot dana{-

18

nji farizej in pismouk, ki ponovno ne mara sprejeti Kri-stusa, Jaz Sem, ker se no~e odlo~iti za resnico.

Moje besede so vsezakon, ve~ni zakon; zahtevajo od-lo~itev za Mene ali proti Meni. Kdor lahko to dojame,ta naj dojame. Kdor pa jih ho~e pustiti vnemar, ta najjih pusti. Vsak nosi to, kar je - in za to, kar je, nosi od-govornost sam pred vsezakonom, Bogom.

Ti si svoj ob~utek, svoja misel, svoja beseda in svojedejanje. Po tem se meri!

19

V imenu Najsvetej{ega.Amen

Tukaj se za~enja evangelij Jezusa, Kristusa, Davido-vega potomca iz Jo‘efa in Marije po mesu in Bo‘jega Si-na iz Bo‘je ljubezni in modrosti po Duhu.

Prolog

Ve~na misel jeod ve~nosti do ve~nosti,in ve~na misel je Beseda,

Bo‘ja Beseda je ve~ni praob~utek,*je svetloba in mo~ -

in Beseda je dejanje,in vse tri so eno v ve~nem zakonu;in zakon je pri Bogu,in zakon izhaja iz Boga.

Bog je ve~ni zakon.Sije iz Osrednjega prasoncaskozi vsa kraljestva neskon~nosti

20

* Z besedilom, ki je pisano s pokon~no pisavo, Kristus pojasnjuje, po-pravlja in poglablja ustrezna mesta iz knjige Jezusov evangelij.

in skozi vsa ~ista bitja,skozi vso ~isto bit.Vse je ustvarjeno iz zakona,in ni~, kar obstaja,ni ustvarjeno brez njega.

V Besedi sta ‘ivljenje in snov,ogenj in svetloba.

Bo‘ja Beseda je ‘ivljenje in snov,je ogenj in svetloba.

Ljubezen in modroststa eno za odre{enje vseh.

Zato je pri{la iz ljubezni modrostin biva med ljudmi,da bi le-ti prejeli,kar jim ho~e povedati Bog,ljubezen in modrost -danes�>��@ v velikem ~asu,ko se rodovi osvobajajoiz utesnjenega in tegobnega ‘ivljenja.

In svetloba sveti v temi,in tema je ne skriva.

Svetloba je mo~,

21

sila in oblast.Beseda je ‘ivljenje podarjajo~i ogenj,in medtem ko osvetljuje ta svet,postane ogenj in svetloba v vsaki du{i,ki stopi v svet.Jaz Sem v svetu,*in svet je v Meni;in svet tega ne ve.

Jaz Sem v svetuin presvetljujem svet -vendar svet tega ne ve.

Pridem v Svojo lastno hi{o,in Moji prijatelji Me ne sprejmejo.Toda vsem, ki sprejmejo in poslu{ajo,je dana mo~,da postanejo Bo‘ji sinovi in h~ere,in prav tako tistim, ki verujejo v Sveto ime,ki niso rojeni iz volje mesa in krvi, temve~ iz Boga.

Pridem v Svojo lastno hi{o,k vsem du{am in ljudem,in Moji prijatelji Me sprejmejo.

22

* Vsi zaimki in nazivi, ki se nana{ajo na Jezusa Kristusa, na Boga, in ob-lika Jaz Sem so v knjigi pisani z veliko za~etnico.

Toda vsem, ki Me sprejmejoin Me poslu{ajo,je dana mo~,da zavestno postanejo Bo‘ji sinovi in h~ere,in prav tako tistim,ki verujejo v Sveto imein po njem ‘ivijo,ki ne podle‘ejo voljimesa in krvi,temve~ izpolnjujejo Bo‘jo voljo.Ti so zavestno rojeni iz Boga.

In Beseda je postala meso in biva med namiin videli smo Njegovo veli~astnost polno milosti.

Glejte dobroto in resnicoin lepoto B O G A !

23

1. POGLAVJE

Obljuba rojstva Janeza Krstnika

Janez Krstnik; njegovo poreklo in naloga v Delu odre{enja (4-6).

Razlaga Zaharijeve nemosti (8)

1. V ~asu Heroda, kralja Judeje, je ‘ivel duhovnik izAbijevega rodu, ki mu je bilo ime Zaharija, in njegovi ‘e-ni, izmed Aronovih h~era, je bilo ime Elizabeta.

2. Oba sta bila pobo‘na pred Bogom in ‘ivela sta povseh Gospodovih zakonih in zapovedih brez graje. Otro-ka pa nista imela; ker Elizabeta ni bila rodovitna, in obasta bila ‘e zelo v letih.

3. In zgodilo se je, da je bil na vrsti, da opravi duhov-ni{ko slu‘bo. Po bogoslu‘nih obi~ajih ga je zadel ‘reb, daza‘iga kadilo, ko vstopi v tempelj Jehove in vsa mno‘icaje bila zunaj in je molila ob uri kadilne daritve.

4. In prikazal se mu je Gospodov angel, in stal je nadkadilnim oltarjem. In ko ga je Zaharija zagledal, se jevznemiril in spreletel ga je strah. Toda angel mu je rekel:“Ne boj se, Zaharija; kajti tvoja molitev je usli{ana intvoja ‘ena Elizabeta ti bo rodila sina; daj mu ime Janez.

5. In vesel bo{ in radosten in mnogi se bodo veselilinjegovega rojstva, kajti velik bo v Gospodovih o~eh in nebo u‘ival mesa in pil mo~nih pija~ in ‘e v materinem te-lesu bo napolnjen s Svetim Duhom.

24

6. In veliko Izraelovih otrok bo spreobrnil k Bogu, nji-hovemu Gospodu. In on bo hodil pred Njim z Elijevimduhom in mo~jo, da spreobrne srca o~etov k otrokom innepokorne k modrosti pravi~nih in naredi ljudstvo dov-zetno za Gospoda.” (Pog. 1, 1-6)

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam in poglabljam besedo:

Te besede je smiselno sli{al Zaharija v svojem srcu.Kajti Bog in Njegovi angeli nimajo ~love{ke govorice.

V Janezu ni bil utele{en kerub Bo‘je volje, na zemljiimenovan Elija; ampak Elijev duh je obsijal Janeza.

Bitje, ki se je utelesilo v Janezu, je v duhu neposred-ni naslednik keruba bo‘anske volje.

Tudi Janez je ‘e imel nalogo od Boga, da kli~e in u~iIzraelove otroke. Spreobrnili naj bi se in postali enoljudstvo, da bi Me sprejeli in razumeli, ko bom pri{elkot Kristus v Jezusu v meso. Kajti z njimi sem hotelizpolniti naro~ilo odre{enja. Izpolnil sem Delo odre-{enja - vendar ne z izraelskim ljudstvom, temve~osamljen v Bogu.

Ker Izraelovi otroci niso sli{ali, se je Bo‘ji na~rt za-vlekel. Vseeno pa se izpolnjuje, kajti Bog ne pozna ~a-sa. Kli~e tako dolgo, dokler ne postanejo Bo‘ji otrocieno ljudstvo in ne izpolnjujejo Bo‘je volje. Potem bo-sta Izrael in Jeruzalem tam, kjer ljudje delajo po Bo‘jivolji.

25

7. In Zaharija je rekel angelu: “Po ~em naj to spoz-nam? Kajti star sem in moja ‘ena je v letih.” Angel mu jeodgovoril in rekel: “Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bo-gom, in poslan sem, da govorim s tabo in ti sporo~im toveselo novico.

8. In glej, onemel bo{ in ne bo{ mogel govoriti do dne,ko se bo to spolnilo; potem naj se ti razve‘e jezik, da lah-ko verjame{ mojim besedam, ki se bodo spolnile ob svo-jem ~asu.” (Pog. 1, 7-8)


Angel Gabriel je kerub bo‘anskega usmiljenja. Za-hariji ni vzel govora Gospodov angel, ustra{il se je an-gelove mogo~ne svetlobe in dvomil je v to, kar je videlin sli{al, in to mu je ohromilo glasilke. Gospodov zakonne ve‘e. Du{am in ljudem ne nalaga niti kazni niti stisk.To so u~inki vzrokov, ki so jih ustvarili ljudje sami.

9. In ljudje so ~akali na Zaharijo in se ~udili, da je ta-ko dolgo ostal v sveti{~u. Ko pa je pri{el ven, ni mogel znjimi govoriti, in spoznali so, da je imel v sveti{~u videnje;kajti dajal jim je znamenja, ostal pa je nem.

10. In zgodilo se je, ko je minil ~as njegove slu‘be, daje {el domov v svojo hi{o. In po tistih dneh je bila njegova‘ena Elizabeta nose~a, pet mesecev se je skrivala in je go-vorila: “Torej mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl na-me, da mi je odvzel sramoto pri ljudeh.” (Pog. 1, 9-10)

26

2. POGLAVJE

isto spo~etje Jezusa Kristusa

Prvo opozorilo na Davidov rod in njegovo naro~ilo (5). Iskra odre{enja - Re{iti se greha (6).Gospodov angel je govoril Mariji v svetlobni govorici nebes (8).Stara predstava Boga, ki kaznuje; Bog ljubezni, ki ga je razodelKristus (17). Razveza Stare zaveze - Nova zaveza - Himna

prihajajo~emu Kraljestvu miru (25)

1. In v {estem mesecu je Bog poslal angela Gabriela vmesto v Galileji z imenom Nazaret k devici, zaro~eni zmo‘em, ki mu je bilo ime Jo‘ef, iz Davidove hi{e, in de-vici je bilo ime Marija.

2. Jo‘ef pa je bil po{ten in pameten mo‘ in spreten jebil v vsakovrstnem obdelovanju lesa in kamenja. Marijapa je bila tanko~utna in jasnovidna du{a in tkala je tan-~ice za tempelj. In oba sta bila ~ista pred Bogom. In odobeh je bil Jezus-Marija, ki mu je ime Kristus.

3. In angel je vstopil pri njej in rekel: “Pozdravljena,Marija, na{la si milost; kajti Bo‘je materinstvo je s tabo,blagoslovljena si med ‘enami in blagoslovljen je sad tvo-jega telesa.”

4. In ker ga je videla, so jo njegove besede zmedle inpremi{ljevala je, kaj naj pomeni ta pozdrav. In angel ji jerekel: “Ne boj se, Marija, na{la si milost pri Bogu. Glej,spo~ela bo{ v telesu in rodila sina, ki bo velik in se boimenoval Sin Najvi{jega.

27

5. In Bog, Gospod, Mu bo dal prestol Njegovega o~etaDavida in kraljeval bo v Jakobovi hi{i za vedno in Njego-vemu kraljestvu ne bo konca.”

6. Marija pa je rekla angelu: “Kako se bo to zgodilo, kopa ne poznam nobenega mo{kega?”... (Pog. 2, 1-6)


David je po mesu prao~e vseh bitij lu~i, ki so sprejelanaro~ilo odre{enja. Z Mano bodo ustanovila Kraljestvomiru Jezusa Kristusa in ga gradila v dolgih ~asovnihobdobjih. Pri tem se bo gosta materija postopoma pre-finjala, dokler ne bo postala - v zadnji fazi Kraljestvamiru Jezusa Kristusa - finej{a, svetlobnosnovna materi-ja. Zato se glasi: In Bog, Gospod, Mu bo dal prestolNjegovega prao~eta na Zemlji, Davida.

Besede “Kako se bo to zgodilo, ko pa ne poznam no-benega mo{kega?” pomenijo smiselno: Kako se bo tozgodilo, ko pa sem z mo‘em {ele zaro~ena?

...In angel ji je odgovoril: “Sveti Duh bo pri{el nad Jo-‘efa, tvojega zaro~enca, in zasen~ila te bo mo~ Najvi{je-ga, o Marija; zato se bo tudi imenovalo Sveto, ki ga bo{rodila, Kristus, Bo‘ji Sin, in Njegovo ime na Zemlji najbo Jezus-Marija; kajti On naj odre{i ljudi njihovih gre-hov, kadarkoli se skesajo in se ravnajo po Njegovem zak-onu. (Pog. 2, 6)

28


In zgodilo se je. Izpolnil sem! Moja lu~ odre{enja gori v vseh du{ah do ~etrte ravni

o~i{~evanja - naj so v mesu ali kot du{e v kraljestvu du{.Vsak - du{a ali ~lovek - bo re{en greha in dolgov samo

takrat, ~e bo ob‘aloval in izpolnjeval ve~ne zakone.Greh ~loveka in du{e u~inkuje v du{i in ~loveku.

Krivda je enaka grehu. Pogosto ve‘e ve~ ljudi drug nadrugega, ki so skupaj povzro~ili enako ali podobno, dabi drug drugemu oprostili in skupno o~istili, kar jih jeprivedlo skupaj.

7. Zato tudi ti ne jej mesa in ne pij mo~nih pija~; kajtiotrok bo posve~en Bogu ‘e v naro~ju Svoje matere, in najne u‘iva niti mesa niti mo~nih pija~, {e Njegove glave najse nikoli ne dotakne britev.

8. In poglej, Elizabeta, tvoja sorodnica, je tudi spo~elasina v starosti, in to je zdaj {esti mesec njej, ki so jo imeliza neplodno. Bogu ni nobena stvar nemogo~a.” Marija pa jerekla: “Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji be-sedi.” In angel je {el od nje. (Pog. 2, 7-8)


Gospodov angel je govoril z Marijo v jeziku nebes, ssvetlobno govorico, ki priteka v ~isto du{o. Samo naka-

29

zal je, kaj se je zgodilo v Elizabeti, ni pa govoril o me-secu in neplodnosti.

9. In istega dne se je angel Gabriel prikazal v snu Jo-‘efu in mu rekel: “Pozdravljen, Jo‘ef, ti si izbran; kajti stabo je o~etovstvo Boga. Blagoslovljen si med mo‘mi inblagoslovljen je sad tvojih ledij.”

10. In ko je Jo‘ef razmi{ljal o besedah, je bil zmeden.Gospodov angel mu je rekel: “Ne boj se, Jo‘ef, Davidovsin; zakaj na{el si milost pri Bogu, in glej, zaplodil bo{otroka, ki Mu daj ime Jezus-Marija; zakaj On bo odre{ilSvoj narod njegovih grehov.”

11. Vse to pa se je zgodilo, da bi se izpolnilo, kar je re-kel Gospod po preroku, ki pravi: “Glej, devica bo spo~e-la, bo nose~a in rodila bo sina, ki Mu bo dala ime Ema-nuel*, kar pomeni isto kot: Bog v nas.”

12. Ko se je Jo‘ef zbudil, je storil, kakor mu je naro~ilangel, in {el je k Mariji, svoji zaro~enki, in v svoje naro~jeje sprejela Gospoda. (Pog. 2, 9-12)


In tako sta bila pred Bogom zdru‘ena kot mo‘ in ‘e-na. Njuno zvezo je blagoslovil Bog.

30

* V Gospodovem delu je razodeto: “Imanuel” je Bog, in “Emanuel” jeNjegov slu‘abnik. Z Emanuelom je mi{ljen Imanuel.

13. Marija pa je v tistih dneh vstala, odhitela v hribovitsvet, v mesto v Judeji in stopila v Zaharijevo hi{o in poz-dravila Elizabeto.

14. In zgodilo se je, ko je Elizabeta zasli{ala Marijinpozdrav, da je dete posko~ilo v njenem telesu. In Elizabe-ta je bila napolnjena z mo~jo Svetega Duha in je rekla zjasnim razlo~nim glasom: “Blagoslovljena si med ‘enamiin blagoslovljen je sad tvojega telesa.

15. Od kod meni to, da prihaja k meni mati mojegaGospoda? Glej, ko sem zasli{ala tvoj pozdrav, je od vese-lja posko~ilo dete v mojem telesu. In blagoslovljena je, kije verovala. Kajti spolnilo se bo, kar ji je povedal SvetiEdini.”

16. In Marija je rekla: “Moja du{a poveli~uje Tebe,Ve~nega, in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveli~arju.Kajti ozrl se je na nizkost Svoje dekle; kajti glej, odslej mebodo blagrovali vsi rodovi.

17. Zakaj Ti, ki si mogo~en, si mi storil velike re~i, insveto je Tvoje ime. In Tvoje usmiljenje je vedno pri tistih,ki se te bojijo. (Pog. 2, 13-17)


Marija je prisojala bla‘enost predvsem svoji notra-njosti, svoji zbujeni du{i - ne svojemu ~loveku. Ona jein ostaja ~isto, nesebi~no bitje v Bogu, Njegova slu‘ab-nica in slu‘abnica ljudi. Bla‘ena, tako je menila, je ~love-kova du{a, ki izpolnjuje Gospodovo voljo.

31

Stara zaveza je na prehodu iz verovanja v mnogobo{-tvo, iz vere v svet bogov, v vero v resni~nega Edinega,ki je od ve~nosti do ve~nosti. Zato sli{imo vedno znovaprizvok o Bogu, ki kaznuje in strahuje, o Bogu, ki najbi se ga ~lovek bal. Jaz pa vam pravim: ^lovek naj spo-{tuje Boga, tako da vestno izpolnjuje Bo‘je zapovedi.Resni~ni ve~no Edini je ljubezen. Ne kaznuje in nevstrahuje. ^lovek, ki kr{i Bo‘je zapovedi, si sam nalo‘ikazen in je tepen, in nato prejme, kar je sejal - razen,~e pravo~asno ob‘aluje in o~isti, kar je povzro~il. Jaz,Kristus v Jezusu, sem ljudem razodel in vtisnil v spominenega Boga in O~eta ljubezni, ki je resnica in ‘ivljenje odve~nosti do ve~nosti.

18. Mo~ si pokazal s Svojo roko, razkropil si ljudio{abnega srca.

19. Mogo~ne si vrgel s prestola in povi{al si poni‘ne inkrotke. La~ne obdarja{ z dobrotami in bogate odpu{~a{prazne.

20. Spomnil si se Svojega usmiljenja in pomaga{ Svo-jemu hlapcu Izraelu, kot si rekel na{im o~etom, Abraha-mu in njegovemu potomstvu za vse ~ase.” In Marija je os-tala pri njej tri mesece, potem pa se je vrnila domov.

21. In to so besede, ki jih je izrekel Jo‘ef: “Blagoslov-ljen bodi, Bog na{ih o~etov in mater v Izraelu; zakaj pra-vo~asno si me usli{al in mi pomagal na dan odre{enja.

22. Kajti rekel si: @elim te varovati in s tabo sklenitinovo zavezo z narodom, da se obnovi obraz Zemlje in dase re{i brezupne kraje iz rok uni~evalcev.

32

23. Da lahko re~e{ ujetnikom: Odidite in bodite svo-bodni, in tistim, ki tavajo v temi: Poka‘ite se v lu~i. In pa-sejo naj se na poteh radosti in nikoli ve~ naj ne lovijo in ubi-jajo bitij, ki sem jih ustvaril, da se pred Mano veselijo.

24. Naj ne trpijo ve~ lakote in ‘eje, naj jih ne pogubiniti vro~ina niti jih uni~i mraz. Po vseh Svojih bregovihbom speljal poti za popotnike, in Moje vi{ave naj bodoslavljene.

25. Pojte, nebesa, in vriskaj ti, zemlja, o, ve pu{~ave,odmevajte od petja! Kajti Ti, o Bog, pomaga{ Svojemuljudstvu in tola‘i{ tiste, ki so trpeli krivico.” (Pog. 2, 18-25)


Izraelsko ljudstvo je ostalo gluho. Ni sprejelo darovmilosti Kristusa Boga.

Zdaj je pri{el Novi ~as: v na~rtu odre{enja delujetaljubezen in modrost. Bog, pravi~ni Vseedini, je razve-zal >��@�zavezo s starim Izraelom in sklenil novo za-vezo s tistimi, ki slu‘ijo v Mojem Delu odre{enja naZemlji. In to bo nato Novi Izrael in Novi Jeruzalem naZemlji. Z evolucijo bo iz tega ljudstva zraslo Kraljestvomiru Jezusa Kristusa in nastalo bo, kot je smiselno za-pisano: “Odidite in bodite svobodni!”

In tisti, ki so do zdaj tavali v temi, bodo {li po poti klu~i in pri~evali bodo o svetlobi. Pasli pa se bodo napoteh radosti in nikoli ve~ ne bodo lovili niti ubijali bi-tij, ki jih je ustvaril Ve~ni. Ne bodo ve~ la~ni niti ‘ejni,

33

niti trpeli ne bodo, niti jih ne bo pogubila vro~ina nitiuni~il mraz. Kajti v Kraljestvu miru bo sijalo drugosonce in elementi ne bodo ve~ v nasprotju s teko~o lju-beznijo. Pojte, nebesa, in vriskaj ti, zemlja - kajti vse borodno, tudi pu{~ave. Zakaj Ti, o Gospod, pomaga{Svojemu ljudstvu in tiste, ki so trpeli po krivici, tola‘i{z darovi notranjega ‘ivljenja.

34

3. POGLAVJE

Rojstvo in poimenovanje Janeza Krstnika

Pravi preroki (5)

1. Ko je za Elizabeto pri{el ~as poroda, je rodila sina.In njeni sosedje in sorodniki so sli{ali, kako ji je Gospodizkazal veliko usmiljenje, in veselili so se z njo.

2. In zgodilo se je, da so pri{li osmi dan dete obrezat;in de~ka so imenovali po njegovem o~etu Zaharija. To-da njegova mati je odgovorila in rekla: “Ne tako, zakaj ime-novati se mora Janez.” Pa so ji odvrnili: “Saj ni nikogar vtvojem sorodstvu, ki bi mu bilo tako ime.”

3. In pomignili so njegovemu o~etu, kako bi ga on radimenoval. Zahteval je de{~ico in je zapisal in hkrati rekel:Imenuje se Janez. In vsi so strmeli, ker so se nenadomaodprla njegova usta in razvezal njegov jezik, in govoril jein slavil Boga. (Pog. 3, 1-3)


Ker je Zaharija sprejel, kar mu je oznanil angel, in seje veselil otroka, ki mu je zvesto dal ime Janez, se je vZahariji razre{ilo, kar je povzro~il.

4. In vse v bli‘ini je ob{lo veliko spo{tovanje in povsem judejskem hribovju se je sli{alo o tem dogodku. In

35

vsi, ki so to sli{ali, so si to vzeli k srcu in govorili: “Kak{enotro~i~ek naj bi to bil? In roka Jehove je bila z njim.”

5. Njegov o~e Zaharija pa je poln Svetega Duha na-povedoval in rekel: “Hvaljen bodi Ti, o Bog Izraela; kajtisprejel si Svoje ljudstvo in ga odre{il. In v hi{o Svojegaslu‘abnika Davida si postavil rog blagra. Kakor si govorilpo ustih Svojih svetih prerokov, ki so bili od za~etka sve-ta. (Pog. 3, 4-5)


Pogosto imajo besede ve~ pomenov. Odvisen je odob~utka, ki ga ~lovek polo‘i v besedo. Tako tudi z be-sedami “Svojih svetih prerokov” niso bili mi{ljeni samopreroki, ki so zapisani v knjigah tako imenovane Starezaveze.

Svet je samo eden: Bog, Ve~ni.Bla‘eni so bili in so preroki, ki jih je poslal Bog, ki so

izpolnili Njegovo voljo ter so dajali Bo‘jo besedo izlastno izpolnjenega ‘ivljenja in so opominjali ljudi, danaj to sprejmejo in uresni~ujejo. To so pravi preroki.

6. Da bi bili re{eni na{ih sovra‘nikov in iz rok vseh, kinas ~rtijo. Da nam ka‘e{ usmiljenje, ki si ga obljubil na-{im o~etom in se spominja{ Svoje svete zaveze,

7. prisege, ki si jo zaprisegel na{emu o~etu Abrahamu,da nam jam~i{, da ti bomo lahko slu‘ili brez strahu v sve-

36

tosti in pravi~nosti vse dni svojega ‘ivljenja, ko bomo re-{eni iz rok na{ih sovra‘nikov.

8. In ta otrok se bo imenoval prerok Najvi{jega; kajtihodil bo pred Tvojim obli~jem, o Bog, da Ti pripravi Tvo-je poti, in dá Tvojemu ljudstvu spoznanje odre{enja z od-pu{~anjem njihovih grehov.

9. Po ljube~em usmiljenju na{ega Boga, po kateremnas je obiskal son~ni vzhod iz vi{ave, naj da svetlobo ti-stim, ki sedijo v temi in senci smrti, in naravna naj na{ekorake na pot miru.”

10. In de~ek je rasel in se krepil v duhu, in njegovo po-slanstvo je ostalo prikrito vse do dne njegovega nastopapred ljudstvom Izraela. (Pog. 3, 6-10)

37

4. POGLAVJE

Rojstvo Jezusa Kristusa

Izraelsko ljudstvo je zatajilo - Kristusovo vladanjev Kraljestvu miru se pripravlja z utele{enimi sinovi in h~eramiiz Davidovega rodu (5). “Angeli”, ki so jih videli pastirji, so bilinotranji procesi (6-9). Priznavanje zemeljskih zakonov, v kolikor

niso v nasprotju z Bo‘jimi (12)

1. Rojstvo Jezusa, Kristusa, se je zgodilo takole: V ~a-su cesarja Avgusta je iz{el ukaz, da se popi{e ves svet. Invsak v Siriji se je {el popisat v svoj doma~i kraj. Bilo jesredi zime.

2. In tudi Jo‘ef z Marijo je {el iz Galileje, iz mesta Na-zareta, v de‘elo Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenujeBetlehem, ker je bil iz Davidove hi{e in rodbine, da bi sepopisal z Marijo, svojo zakonsko dru‘ico, ki je bila nose-~a.

3. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, da bi rodi-la. In rodila je svojega prvorojenca v skalni votlini, Gapovila v plenice in polo‘ila v jasli, ki so bile v votlini; kajtizanju ni bilo prostora v preno~i{~u. In glej, votlina se jenapolnila z svetlobo in je sijala kot sonce v svojem sijaju.

4. In v votlini so bili vol, konj, osel in ovca, pri jaslihpa je le‘ala muca s svojimi mladi~i; nad njimi so bili tudigolobi in vsaka ‘ival je imela spremljevalca, samca ali sa-mico.

5. Zgodilo se je, da se je rodil med ‘ivalmi. Kajti pri{elje, da tudi njih re{i trpljenja. Pri{el je, da re{i ljudi njiho-

38

vega neznanja in samopa{nosti ter jim razodene, da soBo‘ji sinovi in h~ere. (Pog. 4, 1-5)


Kot Jezus sem razodeval Bo‘je kraljestvo in u~il in‘ivel Njegove zakone. S sinovi in h~erami Izraela iz ro-du Davida ter z vsemi sinovi in h~erami Boga, ki izpol-njujejo voljo Ve~nega, sem hotel ustanoviti in zgraditiv Izraelu Bo‘je kraljestvo - in po Svoji vrnitvi v veli~as-tvo Svojega O~eta ponovno priti v Duhu in naprej gra-diti z ljudstvom Izraela in vladati Kraljestvu miru, ki bodoseglo svoj vrhunec v finosnovni materiji. Toda sinoviin h~ere Boga in Izraela so bili zaslepljeni z grehom.

Po Mojem odre{ilnem delu je klical Bog, Ve~ni, vvseh naslednjih stoletjih vedno znova sinove in h~ere izDavidovega rodu in ostalih rodov, ki so izpolnjevaliNjegovo voljo, da bi spoznali, kaj je njihovo naro~ilo.

Zdaj >��@ je napo~il Novi ~as: ~asovni preobrat izstarega v novi svet, v Kristusov svet. Pripravljam Svojduhovni prihod - spet po sinovih in h~erah iz rodu Da-vida in ostalih sinovih in h~erah Ve~nega iz drugih ro-dov, ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo. Po utele{eni Bo‘ji mo-drosti pou~ujem njih in vse, ki Mi sledijo, da bodopostali zavestni sinovi in h~ere Boga, ki izpolnjujejoBo‘jo voljo.

Potem bo izvr{eno, kar je razodeto: Pridem v Duhu.Tedaj bodo vsi ljudje ‘iveli v miru, in tudi ‘ivali bom

39

re{il njihovega hlap~evanja in trpljenja, Jaz, KristusBoga. Kajti kdor usmeri svoje ‘ivljenje v Bo‘je sinovs-tvo in h~erinstvo, ne bo ubijal - ne ljudi ne ‘ivali.

6. In prav v okolici pa so bili pastirji na polju in so ~ezno~ stra‘ili svojo ~redo. In glej, nad njimi se je prikazalBo‘ji angel, in sij Najvi{jega jih je obsijal in zelo so se ba-li.

7. In angel jim je rekel: “Ne bojte se, glejte, oznanjamvam veliko veselje, ki ga bodo dele‘ni vsi ljudje. Kajti da-nes se vam je v Davidovem mestu rodil Odre{enik, ki jeKristus, sveto Eno Boga. In to imejte za znamenje: Na{liboste dete, povito v plenice in polo‘eno v jasli.”

8. In v hipu je bila pri angelu mno‘ica nebe{kih ~et, kije hvalila Boga in govorila: “Slava Bogu na vi{avah in naZemlji mir vsem, ki so dobre volje.”

9. Ko pa so angeli od{li od njih v nebo, so pastirji reklidrug drugemu: “Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo,kaj se je zgodilo in kaj nam je sporo~il na{ Bog.” (Pog. 4,6-9)


Angel je govoril pastirjem. Vendar ga niso videli s~love{kimi o~mi in sli{ali s ~love{kimi u{esi. Tudi ~et, kiso slavile in hvalile Boga, niso videli in sli{ali s ~love{-kimi o~mi in u{esi. Nekateri pastirji so videli v svoji no-tranjosti lu~, spet drugi so sli{ali v svojih srcih hvalnico

40

Boga. Kajti, kar ni oble~eno v meso, nima besede mesain zvoka besede. Bo‘jo besedo in besedo Bo‘jih bitijzaznava ~lovek v notranjosti.

Gospodov angel ni stal pred njimi kot ~lovek. Staliso ob ognju in se greli. Videli so, kako je ognjeni jezikvzplapolal. In prepri~ani so bili, da so v ognju videli po-stavo angela, ki so ga nekateri od njih zaznali v srcu.Pastirji si niso bili edini, kaj so videli in sli{ali. Tisti pa,ki so dojeli smisel sporo~ila v svojih srcih, so se odpra-vili v Betlehem.

Podobno kot takrat oznanjajo Bo‘ji angeli tudi da-nes: Pripravite poti Gospodu! Prihaja Kristus, Odre{e-nik, v Duhu - in On bo pastir ene same ~rede, ki jeBo‘je ljudstvo na Zemlji. On bo vladal v Svojem kra-ljestvu na Zemlji in v duhu bodo z Njim, ker izpolnju-jejo Bo‘je zakone.

10. In zelo so pohiteli in na{li Marijo in Jo‘efa v votli-ni in otroka, ki je le‘al v jaslih. In ko so to videli, so {irilinaokrog besede, ki so jih sli{ali o tem otroku.

11. In vsi, ki so jih sli{ali, so se ~udili temu, kar so jimpovedali pastirji. Marija pa si je vse zapomnila in hranilav svojem srcu. Pastirji pa so od{li in slavili in ~astili soBoga za vse, kar so sli{ali in videli.

12. Ko je minilo osem dni in je bil otrok obrezan, soMu dali Njegovo ime Jezus-Marija, kakor ga je imenovalangel, preden je bil otrok spo~et v materinem telesu. Kose je dopolnil ~as njenega o~i{~evanja po Mojzesovem za-konu, so prinesli otroka v Jeruzalem, da bi ga darovali

41

Gospodu. (Kakor je zapisano v Mojzesovem zakonu: Vsemo{ko, ki odpre materino naro~je, bodi posve~eno Gos-podu.) (Pog. 4, 10-12)


Obrezovanje je judovski zakon. Ker ta zemeljski za-kon ne nasprotuje ve~nemu zakonu ga Bog tolerira -vendar samo za ljudi. Ko se bitje iz Boga z utele{enjemu~love~i, ~lovek podle‘e zakonom narave in mora iz-polnjevati zakone sveta, ~e le-ti ne nasprotujejo Bo‘jimzakonom.

13. In glej, v Jeruzalemu je ‘ivel ~lovek, ki mu je biloime Simeon; bil je pravi~en in bogaboje~ in pri~akoval jeIzraelovo tola‘bo in Sveti Duh je pri{el nadenj. In obljub-ljeno mu je bilo, da ne bo umrl, dokler ne zagleda Kristu-sa Boga.

14. In po navdihu Duha je pri{el v tempelj. In ko sostar{i prinesli dete Jezusa, da bi izpolnili predpis postave,se mu je otrok zazdel kot da bi bil svetlobni steber. Vzelga je v svoje naro~je, slavil Boga in govoril:

15. “Zdaj odpu{~a{ Svojega slu‘abnika v miru, kot sirekel. Kajti moje o~i so videle Tvojega Odre{enika, ki siga pripravil, da bo lu~ pred o~mi vseh narodov, da bo vrazsvetljenje poganov in v ~ast Tvojemu ljudstvu Izrael.”Njegovi star{i pa so se ~udili vsemu temu, kar se je govo-rilo o Njem.

42

16. In Simeon ju je blagoslovil, Mariji, Njegovi materipa je rekel: “Glej, ta otrok bo postavljen za padec in vsta-jenje mnogih v Izraelu in bo znamenje, kateremu bodonasprotovali (in resni~no, me~ bo presunil tudi tvojo du-{o), da bi se razkrile misli mnogih src.”

17. In tam je bila prerokinja Ana, Fanuélova h~i izAserjevega rodu, bila je zelo v letih; in templja ni nikolizapu{~ala, ampak je no~ in dan s postom in molitvijoslu‘ila Bogu.

18. Tudi ona je pristopila tisto uro in slavila Gospodain pripovedovala o Njem vsem, ki so pri~akovali odre{e-nje v Jeruzalemu. In ker so spolnili vse po Gospodovemzakonu, so se spet vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret.(Pog. 4, 13-18)

43

5. POGLAVJE

Po~astitev modrih in Herod

Pomen {estih ‘arkovbetlehemske zvezde (5). Sporo~ila Boga in Njegovih angelovso navodila, nikakor pa ne neposredne izjave o mo‘nem -

Posredno vodstvo (13)

1. Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji pod kra-ljem Herodom, glej, so pri{li z Vzhoda v Jeruzalem modrimo‘je. O~istili so se in niso u‘ivali niti mesa niti mo~nihpija~, da bi mogli najti Kristusa, ki so ga iskali. In rekliso: “Kje je novorojeni judovski kralj? Kajti mi na vzhodusmo videli Njegovo zvezdo in smo Ga pri{li po~astit.”

2. Ko je kralj Herod to sli{al, se je prestra{il in ves Je-ruzalem z njim. In sklical je vse vélike duhovnike in pis-mouke ljudstva in hotel od njih zvedeti, kje naj bi bil Kri-stus rojen.

3. In odgovorili so mu: “V Betlehemu v judovski de‘e-li, kajti tako je zapisal prerok: In ti, Betlehem v judovskide‘eli, nisi najmanj{i med judovskimi knezi; kajti iz tebebo pri{el vladar, ki bo vladal Mojemu izraelskemu ljuds-tvu.”

4. Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in jih skrbnoizpra{al, kdaj da se jim je zvezda prikazala. In poslal jihje v Betlehem in rekel: “Pojdite in skrbno i{~ite dete, in koGa najdete, mi sporo~ite, da tudi jaz pridem in Ga po~a-stim.”

44

5. Po kraljevih besedah so {li naprej: in glej, zvezda, kiso jo videli modri z Vzhoda, je bila spet pred njimi pa tudiangel zvezde, dokler ni pri{la nad kraj, kjer je bil otrok. Inzvezda je za‘arela s {estimi ‘arki. (Pog. 5, 1-5)


Kaj pomeni prispodoba {estih ‘arkov? Sin Boga pri-na{a na Zemljo zakon Boga, sedem osnovnih ‘arkovnebes. [est ‘arkov sije v duhu Nanj - sedmi ‘arek, us-miljenje, biva med ljudmi: Sin Najvi{jega v zemeljskiobleki, Kristus Boga v Jezusu. Tudi Marija je nosila vsebi del ‘arka usmiljenja, kajti v Gospodovem Duhu jepovezana s kerubom Bo‘jega usmiljenja.

6. Nadaljevali so pot s svojimi kamelami in osli, oblo-‘enimi z darovi. In iskali so otroka in s tako vnemo gle-dali v zvezdo na nebu, da so za nekaj ~asa pozabili nautrujene ‘ivali, ki sta jih bremenila tovor in vro~ina dnevain so bile ‘ejne in iz~rpane. In zvezda jim je zginila spredo~i.

7. Zaman so stali in strmeli ter se prepadeno spogle-dovali. Pa so se spomnili svojih kamel in oslov in hitro sojih raztovorili, da bi se lahko odpo~ili.

8. Bil pa je ob poti nedale~ od Betlehema studenec.Ko so se sklonili nadenj, da zajamejo vodo za svoje ‘ivali,glej, se je na tihi vodni gladini zrcalila zvezda, ki so jozgubili.

45

9. In ko so to videli, so se zelo vzradostili.10. Slavili so Boga, ki jim je pokazal usmiljenje prav v

trenutku, ko so se usmilili svojih ‘ejnih ‘ivali.11. In ko so vstopili v hi{o, so na{li dete z Marijo, Nje-

govo materjo, in padli so predenj in Ga po~astili. Odprliso svoje zaklade in razgrnili pred Njim svoje darove: zla-to, kadilo in miro.

12. Ker so v spanju bili posvarjeni, da naj ne hodijonazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo de‘elo.In po svojem obi~aju so zanetili ogenj in ~astili Boga vplamenu.

13. Ko pa so od{li, glej, se je Jo‘efu v spanju prikazalGospodov angel in mu rekel: “Vstani, vzemi otroka inNjegovo mater in be‘i v Egipt in ostani tam, dokler se tispet ne oglasim; kajti Herod Ga ho~e umoriti.” (Pog. 5,6-13)


Zapisano je: “... kajti Herod ga ho~e umoriti.” Bese-de angela in navdih iz Duha se je smiselno glasil: “Be‘izdaj z detetom in Njegovo materjo v Egipt in tam osta-ni do preklica.” Vest, da ho~e Herod ubiti dete, jedobil Jo‘ef od drugod, povezali pa so jo s tem, kar jeizrazil angel.

Ker ljudje Novega ~asa poznajo svobodo v zakonu‘ivljenja - po uresni~evanju in izpolnjevanju ve~nih za-konov, bodo dvomili v to ali podobne izjave: “Herod ga

46

ho~e umoriti.” Kajti vedo: Bog in Njegovi angeli ne da-jejo tak{nih ali podobnih neposrednih izjav. S tem bipotrjevali, kar je {e negotovo.

Zato pojasnjujem, popravljam in poglabljam Jaz,Kristus, to in nadaljnje izjave, da bo ta knjiga za mnogedelo spoznanja.

Bog daje ljudem sporo~ila po drugih virih, torej po-sredno - potem ko je nek ~lovek svoj namen ‘e povedalin lahko drugi ali tretji, ki so ga sli{ali, to posredujejo.ê je pomembno, bo nato pri{lo do prizadetegaposredno. Tako vodi Bog - v zakonu setve in ‘etve - po-sredno.

14. Vstal je, pono~i vzel dete in Njegovo mater in seumaknil v Egipt, kjer je ostal pribli‘no sedem let, do He-rodove smrti, da bi se spolnilo, kar je Gospod rekel po pre-roku, ki pravi: ”Iz Egipta sem poklical Svojega Sina.”

15. In tudi Elizabeta, ko je to sli{ala, je vzela svojegasina in od{la z njim v gore, kjer ga je skrila. Herod pa jeposlal svoje mo‘e k Zahariji v tempelj, da ga vpra{ajo:“Kje je tvoj otrok?” In on je odgovoril: “Sem Bo‘ji slu‘ab-nik in sem venomer v templju. Ne vem, kje je.”

16. In {e enkrat jih je poslal k njemu, da ga vpra{ajo:“Povej mi iskreno, kje je tvoj sin. Kaj ne ve{, da je tvoje‘ivljenje v mojih rokah?” Zaharija pa je odgovoril: “Bogje pri~a: ~e bo{ prelil mojo kri, bo Bog sprejel mojo du{o,ker bo{ prelil kri nedol‘nega.”

17. In pobili so Zaharija v templju, med najsvetej{imin oltarjem; ljudstvo je zvedelo o tem po glasu, ki je kli-

47

cal: “Ubili so Zaharija in njegova kri naj se ne pobri{eprej, preden pride ma{~evalec.” Kmalu za tem so duhov-niki ‘rebali in ‘reb je zadel Simeona, ki je zavzel njegovomesto.

18. Ko pa je Herod videl, da so ga modri prevarali, seje hudo razjezil. Poslal je svoje ljudi in v Betlehemu in vvsej njegovi okolici je dal pomoriti vse de~ke, stare dve le-ti in manj, po ~asu, kakor ga je zvedel od modrih.

19. Tako se je spolnilo, kar je bilo povedano po prero-ku Jeremiji: “V Rami se sli{i nek glas, jok, je~anje in veli-ko ‘alovanje. Rahéla jo~e za svojimi otroki in se ne dapotola‘iti; kajti ni jih ve~.”

20. Toda ko je Herod umrl, glej, se je v Egiptu prikazalJo‘efu v spanju Gospodov angel in rekel: “Vstani, vzemiotroka in Njegovo mater in se vrni v izraelsko de‘elo: Kajtipomrli so, ki so otroku stregli po ‘ivljenju.”

21. In vstal je, vzel otroka in Njegovo mater in se vrnilv de‘elo Izrael.In ‘iveli so v mestu z imenom Nazaret. Inimenovali so Ga Nazare~an. (Pog. 5, 14-21)

48

6. POGLAVJE

Jezusovo otro{tvo in mladost

Tempelj notranjosti (4). @enin Kristus in nevesta (5). Poroka kot zaveza zvestobe predBogom - Izku{nja ‘enskega za Jezusa iz Nazareta - Trpljenje insmrt na kri‘u nista bila nujna (10). Pravilno razumevanje be-sedila - Modrost Egip~anov (11). Kratko poro~ilo o Jezusovem‘ivljenju preden je za~el u~iti (12). Jezus je ‘ivel in dajal izBo‘je vsemo~i in ljubezni in izpolnjeval je zapoved “moli indelaj” (14). Zadnja zaveza, sklenjena s praskupnostjo NoviJeruzalem - Tema je zgubila - Proces o~i{~evanja Zemlje (17)

1. Njegovi star{i, Jo‘ef in Marija, so {li vsako leto napraznovanje pashe v Jeruzalem; praznik so praznovalipo obi~aju svojih bratov, ki niso prelivali krvi, u‘ivalimesa in pili mo~nih pija~. Ko je bil Jezus star dvanajstlet, je {el z njimi v Jeruzalem, kot je bila navada. (Pog. 6, 1)


S tem je jasno, da Bog, Gospod, ne posega v zakoneljudi, kadar gre za navade, ki niso v nasprotju z nebe{-kim zakonom. Tudi ~lovek Jezus se je dr‘al tega obi~a-ja in Gospod Ga je spremljal s Svojim Duhom.

49

2. Ko so se prazniki kon~ali in so se vra~ali, je ostalotrok Jezus v Jeruzalemu, in Njegovi star{i tega niso vede-li. Mislili so, da je pri popotni dru{~ini. Po enem dnevu hodaso Ga za~eli iskati med prijatelji in znanci. In ker ga nisona{li, so se vrnili v Jeruzalem in Ga iskali tam.

3. Zgodilo se je, da so Ga po treh dneh na{li v templjumed u~itelji. Sedel je, jih poslu{al in spra{eval. In vsi, kiso Ga sli{ali, so strmeli nad Njegovo razumnostjo in Nje-govimi odgovori.

4. Ko sta ga Njegova star{a zagledala, sta bila zapre-padena in Njegova mati Mu je rekla: “Moj sin, zakaj sinama to storil? Glej, Tvoj o~e in jaz sva Te zaskrbljenaiskala.” In odgovoril jima je: “Zakaj sta Me iskala? Marne vesta, da moram biti v hi{i Svojega O~eta?” ... (Pog. 6,2-4)


Z besedami “... da moram biti v hi{i Svojega O~eta”de~ek ni mislil na hi{o, tempelj iz kamenja, temve~ nahi{o iz mesa in kosti - na ~loveka, v katerem biva Bo‘jiDuh, ki je govoril po de~ku Jezusu. Jezus je menil: Vsebi moram mirovati, v templju notranjosti, da lahkodajem ljudem - in odgovarjam tistim, ki so Me za toprosili.

Vsak ~lovek je Bo‘ji tempelj. Kdor vzdr‘uje svojtempelj ~ist, ta tudi ob~uti, misli, govori in dela ~isto ins tem ‘ivi v Bo‘ji zavesti. Jezus je u~il iz tega “templja

50

notranjosti” v templju v Jeruzalemu tiste, ki so ga vtemplju iz kamenja hoteli poslu{ati.

... In nista dojela besed, ki jima jih je rekel. Njegovamati pa je ohranila vse te besede v svojem srcu.

5. In prerok, ki Ga je videl, Mu je rekel: “Glej, v Tebista zdru‘eni ljubezen in modrost Boga, zato se bo{ ime-noval v prihodnjem obdobju Jezus, ker po Kristusu boBog odre{il ~love{tvo, ki je danes zares kot grenko morje;toda ta grenkoba naj se spremeni v sladkobo; toda temurodu se {e ne bo prikazala nevesta, pa tudi ne v obdobju,ki bo pri{lo.” (Pog. 6, 4-5)


Prerok je prerokoval iz Duha. Medtem so minila sto-letja. Toda ‘enin, Kristusov Duh, Jaz Sem, sem se zdajodpravil, da skli~em ljudi, ki verujejo Vame in izpol-njujejo O~etovo voljo, da jih popeljem v de‘elo miru.Kot okra{ena nevesta, ozalj{ana z lepoti~jem krepostiNotranjega ‘ivljenja, Mi prihajajo naproti mnoge du{ein ljudje - in vse ve~ jih je, ki se spreminjajo iz grenkobev sladkobo in se najdejo na Moji desni.

6. In {el je z njima dol in pri{el v Nazaret in jima bilpokoren. In z veliko spretnostjo je izdeloval kolesa in jar-me in tudi mize. In Jezus je rastel in napredoval v milostipri Bogu in ljudeh.

51

7. In nekega dne je pri{el de~ek Jezus na kraj, kjer jebila postavljena past za ptice, in ob njej je stalo nekajfantov. In Jezus jim je rekel: “Kdo je postavil sem to zan-ko za nedol‘na Bo‘ja bitja? Glej, prav tako se bodo samiujeli v zanko.” In zagledal je dvanajst vrab~kov, bili sokot mrtvi.

8. In polo‘il je Svoje roke nadnje in jim rekel: “Odle-tite, in dokler boste ‘iveli, mislite Name.” In dvignili so sein s kri~em odleteli. Judje, ki so to videli, so se zelo ~udiliin povedali so to duhovnikom.

9. In {e druge ~ude‘e je storil otrok, in videlo se je ka-ko so pod Njegovimi nogami za~ele rasti ro‘e tam, kjer jebila do tedaj neplodna zemlja. In Njegovi tovari{i so Gaza~eli spo{tovati.

10. Ko je Jezus dopolnil osemnajst let, so Ga poro~iliz Mirjam, devico iz Judovega rodu, in ‘ivel je z njo sedemlet. In umrla je; kajti Bog jo je vzel k sebi, da je lahko sto-pal naprej k vi{jim nalogam, ki bi jih naj izpolnil in pre-trpel za vse ~love{ke sinove in h~ere. (Pog. 6, 6-10)


Nikoli nisem bil poro~en. Za to generacijo >��@ imabeseda “biti poro~en” druga~en pomen. Za ~loveka tega~asa pomeni zvezo na mati~nem uradu in mogo~e {eobred v zemeljski cerkvi pred duhovnikom in z njim.

Tudi beseda “svatba”* pomeni v duhu drugo kot“poroka”. Svatba v Bo‘jem Duhu pomeni: Dva ~loveka

52

skleneta zvezo z Bogom in se trudita, da postaneta vBogu eno. Poroka je odlo~itev po zakonih tega sveta.Svatba pa je zveza zvestobe z bli‘njim pred Bogom, kose dva ~loveka odlo~ita uresni~evati Bo‘je zakone inskupaj ‘iveti ~isto, z Bogom izpolnjeno ‘ivljenje.

V tej knjigi pomeni beseda “biti poro~en”: biti pove-zan z Bo‘jo ljubeznijo.

Jezus je bil v Duhu povezan z vsemi ljudmi in bitji, zvso bitjo - tako kot Sem Jaz, Kristus.

Kot Jezus, to je kot Sin ~lovekov, sem moral izkusititudi to povezavo z ‘enskim spolom, da bi ga razumel inmu lahko pomagal. Kot Jezus iz Nazareta sem bil glo-boko, ~isto povezan s to ‘ensko, ki je bila zelo blizuMojemu bistvu. Zakon pravi: Enako privla~i enako. Ta‘enska je imela nekoliko vidikov bistva, ki so nihali po-dobno kot Moja du{a. Po teh sva globoko komunicira-la. Jaz sem ob~util Sebe v njej in ona sebe v Meni. Obtem sem do‘ivel svet ob~utkov ‘enskega na~ela v ze-meljski obleki in zaradi tega tudi razumel mnoge ‘en-ske, ki so bile z Menoj v letih Mojega pou~evanja.

Tik pred Mojimi leti u~enja se je iztekel zemeljski~as te ‘enske. Bog, na{ ve~ni O~e, jo je vzel nazaj k se-bi, kot kasneje veliko mo‘ in ‘ena iz Mojega spremstva.Kajti v tem svetu je prihod in odhod du{e zakonitost, ki

53

** V nem{kem besedilu gre za besedi “Vermählung” (svatba) in “Verehe-lichung” (poroka).

ne podlega samovolji, temve~ teku zakona setve in ‘e-tve ali Bo‘jemu zakonu svetlobe.

Moja naloga - kot Jezusa iz Nazareta, Kristusa Boga,je bila, vsaditi v ~love{ke du{e iskro odre{enja. Mojetrpljenje in fizi~na smrt sta bila znaka ~lovekove neu-pogljivosti. ê bi se Bo‘ji sinovi in h~ere iz Davidovegarodu odzvali Janezovim in Mojim klicem in ~e bi zvestosledili Kristusu v Jezusu, bi se jim pridru‘ili {e drugiBo‘ji sinovi in h~ere iz ostalih rodov, da bi Mi zvestosledili. Iz tega bi lahko nastalo ljudstvo, ki bi bilo za-vestno Davidovo ljudstvo za Kraljestvo miru JezusaKristusa. Ker je Davidov rod, ki je sprejel nalogo odre-{ilnega dela, ostal v grehu, sem se Jaz obdal z delomnjegove krivde in z deli krivde posameznikov iz drugihrodov. Zato so Me lahko ujeli. In tako se je za~elo trp-ljenje.

ê Davidov rod ne bi ostal v grehu, bi vseeno vsemdu{am in ljudem prinesel iskro odre{enja; toda ne biMi bilo treba trpeti in fizi~no umreti na kri‘u. Takosem trpel za ~love{ke sinove in h~ere, ker niso zavestnopostali sinovi in h~ere Boga, tako da bi izpolnjevaliBo‘jo voljo.

ê bi Davidov rod bil z Menoj, bi vse potekalo dru-ga~e. In ~e bi vse judovsko ljudstvo - vklju~no s pi-smouki in farizeji - sprejelo in razumelo Bo‘jega Sina,tako da bi izpolnjevalo Bo‘ji zakon, potem bi ostaladelna mo~ v pramo~i. Kajti kdor izpolnjuje ve~ni za-kon, ne potrebuje opore.

54

11. In ko je Jezus zaklju~il {tudij postave, je spet {el vEgipt, da bi se nau~il modrosti Egip~anov, kot je to storilMojzes ... (Pog. 6, 11)


Ker bodo {tevilna besedila te knjige razumljena do-besedno in ne smiselno, moram vedno znova kaj poja-sniti in popraviti.

Razodel sem ‘e, da so marsikatere besede imele obnastanku te knjige druga~en pomen kot danes >��@.Tudi ~lovek, ki je takrat sprejel besedo in jo zapisal, jeimel dolo~en besedni zaklad; in samo tega je lahkouporabljal. Tudi prevajalci so imeli spet svoj besednizaklad za prevode. Zato naj se vse, kar je dano iz Bo‘-jega v besedi, razume smiselno. Povsod, kjer je nujnopojasniti, popraviti ali poglobiti, bom vedno znova de-loval po Mojem instrumentu dana{njega ~asa >��@ inpojasnil, popravil in poglobil.

Tudi v tem besedilu popravljam besede: “... je spet{el v Egipt, da bi se nau~il modrosti Egip~anov, kot jeto storil Mojzes.” Smisel tega je: vedno znova se je sre-~eval z Egip~ani, da bi se z njimi pogovarjal o Bo‘jimodrosti. Nisem pa {el v Egipt, da bi se nau~il Bo‘jemodrosti od Egip~anov. Kot otrok sem bil s Svojimirejniki v Egiptu, vendar tudi takrat ne zato, da se nau-~im Bo‘je modrosti.

55

Razen tega sem se v pu{~avi vedno znova sre~eval zmo‘mi in ‘enami, da bi molili in se z njimi pogovarjalo ve~ni resnici. Med njimi je bilo vedno veliko Egip~a-nov. Bo‘ja modrost je bila razodeta v Meni ‘e kot vde~ku Jezusu; tudi govorila je skozi Mene. Zato sem ‘ekot de~ek Jezus govoril iz modrosti Boga s tako imeno-vanimi u~enimi v templju. V Meni je torej delovalaBo‘ja modrost. Zakaj naj bi se je {e u~il!

... In {el je v pu{~avo, meditiral, se postil in molil, inprejel je polnomo~ Svetega imena, po kateri je storil veli-ko ~ude‘ev.

12. In celih sedem let je govoril z Bogom iz obli~ja vobli~je, in nau~il se je govorico pti~ev in ‘ivali in poznalje zdravilne mo~i dreves, zeli{~ in ro‘ ter skrite mo~i dra-gih kamnov in u~il se je gibanje sonca in meseca in zvezdin mo~ pismenk, skrivnost kotnih mer in kroga ter spre-minjanje stvari in oblik, {tevil in znakov. Od tam se je vr-nil nazaj v Nazaret, da bi obiskal Svoje star{e; pou~eval jetam v Jeruzalemu kot priznani mojster, celo v templju, innih~e Ga ni oviral. (Pog. 6, 11-12)


Vse, kar je Bog ustvaril in vzdr‘uje, je v ~lovekovidu{i. Kdor ‘ivi v Bogu, ta prejema od Boga in Bog gapou~uje - tudi kot ~loveka. Kot Jezus iz Nazareta sem

56

‘ivel v Bogu in prejemal sem od Boga, Svojega O~eta,s katerim sem nenehno komuniciral.

Iz Jezusove notranjosti je tekla Bo‘ja modrost, pogo-varjal se je z ‘ivalmi v vodi, zraku, v zemlji in na njej. InJezus, v katerem sem ‘ivel Jaz, je v Sebi do‘ivel ‘ivlje-nje rastlin in kamnov.

Iz notranjosti sem do‘ivel kot Jezus gibanje ozvezdij,o ~emer sem se veliko pogovarjal z Egip~ani, med ka-terimi so bili pravi modreci.

Ker sem kot Jezus pou~eval v templju, so Me mnogiljudje imenovali rabi. Toda bil sem prerok in Bo‘ji Sin- v zemeljski obleki Sin ~lovekov, ki je u~il in ‘ivel za-kone Boga in se je ‘rtvoval, da bi se lahko za~elo odre-{enje v du{ah ljudi in v du{ah, ki so ‘ivele v obmo~jihpadca.

13. êz nekaj ~asa je {el v Asirijo in Indijo ter v Perz-ijo in v de‘elo Kaldejcev. In obiskoval je njihove templjeter se dolga leta pogovarjal z njihovimi duhovniki in mo-dreci; in storil je mnogo ~udovitih del in med potovanjempo de‘elah zdravil bolne.

14. In ‘ivali polja so Ga spo{tovale in ptice se Ga nisobale, ker jih ni prestra{il; ne, celo pu{~avske divje ‘ivali soob~utile mo~ Boga v Njem in so Mu prostovoljno slu‘ile inGa nosile iz kraja v kraj. (Pog. 6, 13-14)

57


Kot Jezus sem se sre~eval z mnogimi ljudmi najraz-li~nej{ih stanov in jezikov, in pogovarjal sem se z Asir-ci, Indijci, Perzijci, Kaldejci, Izraelci in {e z drugimimo‘mi in ‘enami iz raznih rodov. Toda nisem {el v nji-hove de‘ele ali druge, da se nau~im Bo‘je modrosti.Pri{el sem v mnoge de‘ele in na marsikatere de‘elnemeje. Pogosto je bila ovira jezik. Toda ko smo se pogo-varjali o zakonih ljubezni, je vsak vedel, kaj je hotel re-~i bli‘nji. Govorica srca ne pozna meja - tudi danes ne,v ~asu blizu leta dva tiso~.

Iz ljubezni do ljudi se je v Meni odprla tudi zdravilnamo~ - da pomagam ljudem in pri~am o tem, kar je bi-valo v Meni, Jezusu: o vsemo~i Boga.

Tehnika, ki danes >��@ {e obstaja, omogo~a, da seMoja beseda hitreje prevaja in prena{a, tako, da seprebudijo srca ljudi in se nau~ijo govorice ljubezni; ra-zumejo jo vsi misleci srca.

[tevilni ljudje mislijo, da sem bil dolga leta na poti,da bi zbiral modrosti in delal dela ljubezni. Kot Jezusiz Nazareta sem seveda bil dosti na poti, da bi pou~evalin delal dela ljubezni in usmiljenja. Nikakor pa nisemopustil izpolnjevanja zakona “moli in delaj”.

Tako kot Jo‘ef in Moji telesni bratje sem uresni~evalkot tesar, kar je Bog zapovedal ljudem: “Moli in delaj.”

Smisel izjave “in Ga nosile iz kraja v kraj” je: Mnoge‘ivali so Me spremljale na dalj{ih odsekih poti, nekate-

58

re so {le iz kraja v kraj. Kdor ljubi Boga, ljubi tudi kra-ljestva narave. In kraljestva narave slu‘ijo tistemu, kiljubi Boga. Kajti vsa bit je ‘ivljenje iz Boga - in kdorljubi Boga, temu slu‘i vsa bit.

15. Kajti Duh Bo‘je ~love~nosti je napolnjeval Njegain vse stvari okoli Njega, da Mu je vse bilo podlo‘no; intako so se izpolnile besede prerokov: “Lev naj le‘i ob te-li~ku in leopard ob kozli~u in volk ob jagnjetu in medvedob oslu in sova ob golobu. In otrok naj jih vodi.

16. In nih~e naj nikogar ne rani ali ubije na Mojemsvetem hribu; kajti Zemlja naj se napolni s spoznanjemSvetega tako, kot vode napolnjujejo korita morij. In tistedni bom {e enkrat sklenil zavezo z ‘ivalmi zemlje in ptica-mi zraka, z ribami morij in z vsem stvarstvom Zemlje. Inzlomil bom lok in tudi me~, z Zemlje bom pregnal vsaorodja vojne in odlo‘ena naj bodo na varno, da bodo vsi‘iveli brez strahu.

17. In Jaz se ti ho~em za ve~no zaprise~i v po{tenosti,miru in sr~ni dobroti, ti pa spoznaj svojega Boga, in zem-lja naj rodi ‘ito, vino in olje, in Jaz pore~em tistim, ki ni-so Moje ljudstvo: Ti si Moje ljudstvo; in odvrnili Mi bodo:Ti si na{ Bog.” (Pog. 6, 15-17)


To se je zgodilo!

59

Ker Izraelci Mene, Kristusa, kot svojega Odre{enikaniso razumeli in Me sprejeli, zbirava Ve~ni in Jaz, Kri-stus, Bo‘je sinove in h~ere na drugem delu Zemlje.Tam je zdaj “Izrael”, in tam je tudi novi “Jeruzalem”.*Kajti Bog se ne ve‘e na eno mesto in na obljube ljudi, kiobljube ne dr‘ijo, ki ne izpolnjujejo, kar jim je zapovedal.

Zavezo je sklenilo drugo ljudstvo. Je Moje ljudstvoin Jaz bom njegov pastir. Od tam se bodo zdaj dvignileprve mo~i Kraljestva miru.

Bog je razdrl zavezo z izraelskim ljudstvom in jesklenil novo zavezo - zadnjo zavezo - s tem drugimljudstvom, z ljudmi, ki se trudijo izpolnjevati Bo‘jovoljo. So iz velikega Davidovega rodu in drugih ro-dov, ki izpolnjujejo zapovedi ‘ivljenja.

Ve~ni in Jaz, Kristus, sva klicala in kli~eva v ta svetpo prero{kih ustih in zbirava vse voljne Bo‘je sinove inh~ere; ‘e obstoje~e majhno ljudstvo se bo razraslo vmogo~en Bo‘ji narod.

Sklenjena je zadnja zaveza in veljavna je. Tisti, ki joizpolnjujejo, dobijo veliko pomo~i iz Bo‘jega zakona.Jaz, Kristus, vodim Bo‘ji narod in noben ~lovek ni Mojzastopnik. Ta Bo‘ji narod je praskupnost Novi Jeruza-lem, ki je postala Zavezna skupnost. Je Osrednja lu~ vUniverzalnem ‘ivljenju.

60

* Primerjaj: Zaveza z Bogom za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Kristuskli~e vse duhovne skupine, veroizpovedi in religije. (Würzburg 1989, 2.raz{irjena izd.)

Bo‘ji narod bo moral premagati {e marsikatero ovi-ro. Toda Duh resnice in ‘ivljenja je z njim, in vsi, ki sosklenili zavezo s po{tenim srcem, bodo ustanovitelji ingraditelji Bo‘jega kraljestva na Zemlji. V tem ~asu - tikpred letom dva tiso~ - se ka‘e, kot je smiselno zapisa-no: Jaz, va{ Gospod in Bog, bom sklenil zavezo z dru-gim ljudstvom.

Tema je zgubila; zaveza je sklenjena; zemlja se o~i{-~uje - tako kot je bilo prerokovano.

Zemlja se bo stresla in odprla in pogoltnila bo velikoljudi. Preden pa se bo vse to zgodilo, bodo pri{le nadljudi bolezni, stiske, udarci usode in {e marsikaj. Priha-ja angel smrti in kosi vedno ve~ ljudi. Ne~isto bo pre{-lo. Morja bodo prestopila svoje bregove in prekrila vsenasprotno, zvezde bodo o~istile Zemljo s svojimi ‘arki.Tedaj bo zlomljen me~ in vse orodje vojne. Tedaj bo navsej Zemlji nastalo Kraljestvo miru in na njej bodo ‘i-veli ljudje, ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo. In mir bo. Tedajbo izpolnjeno, kar je zapisano:

“Lev naj le‘i ob teli~ku in leopard ob kozli~ku involk ob jagnjetu in medved ob oslu in sova ob golobu.In otrok naj jih vodi.” Vse to se bo zgodilo!

18. In nekega dne je {el po poti po hribu ob robu pu{-~ave; sre~al je leva, ki so ga ljudje zasledovali s kamen-jem in sulicami in so ga hoteli ubiti.

19. Toda Jezus jih je pograjal z besedami: “Zakaj pre-ganjate Bo‘je stvaritve, ki so plemenitej{e kot vi? Krutost

61

{tevilnih generacij je naredila iz njih sovra‘nike ljudi, kinaj bi bili pravzaprav njihovi prijatelji.

20. Tako kot je v njih vidna Bo‘ja mo~, tako se ka-‘eta tudi Njegovo potrpljenje in Njegovo usmiljenje.Nehajte zasledovati to stvaritev! Ni~ ‘alega vam no~estoriti. Ne vidite, kako be‘i pred vami in je prestra{enazaradi va{ega nasilja?” (Pog. 6, 18-20)


Beseda “usmiljenje” pomeni Bo‘jo pomo~. Odre{e-nje sem prinesel vsem ljudem in du{am. V odre{enju jetudi osvoboditev ‘ivali. Kajti z odre{enjem bo v evolu-cijskem procesu vse dvignjeno v enost, v Bo‘jo lu~, ki jeenost, ‘ivljenje, snov in mo~.

21. In lev se Mu je pribli‘al, legel pred Jezusove nogein Mu pokazal svojo ljubezen. In ljudje so se zelo ~udiliin rekli: “Glejte, ta ~lovek ljubi vse stvaritve in ima celomo~ nad pu{~avskimi ‘ivalmi, in ga ubogajo.” (Pog. 6, 21)

62

7. POGLAVJE

Janezov govor o pokori

Pomen simbolov in obredov (4). Sodba: zakon setve in ‘etve -

O~i{~evanje du{e (10)

1. V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bilPoncij Pilat upravitelj v Judeji in Herod ~etrti oblastnik vGalileji (Kajfa veliki duhovnik in Hana predstojnik sine-drija), je Bog govoril Janezu, Zaharijevemu sinu, v pu{~a-vi.

2. In Janez je pri{el v jordanske pokrajine in ozna-njal krst pokore za odpu{~anje grehov, kakor je zapisa-no pri prerokih: “Glej, pred Tabo po{iljam Svojega po-slanca, ki Ti pripravlja Tvojo pot. Je glas klicarja vpu{~avi: Pripravite pot Svetega in zravnajte steze Maz-iljenemu.

3. Vse doline naj se napolnijo, vse gore in hribi pa zni-‘ajo, kar je krivo, naj bo ravno in grobe poti naj se zgla-dijo. In vse meso bo videlo Bo‘je zveli~anje.”

4. Janez pa je nosil obleko iz kamelje dlake in pravtak{en pas okoli ledij, hranil pa se je s sade‘i ro‘i~evca indivjim medom. In k njemu so prihajali vsi iz Jeruzalemain vsa Judeja ter vsi iz jordanske pokrajine; in krstil jih jev Jordanu in priznali so svoje grehe. (Pog. 7, 1-4)

63


Tudi v tem poro~ilu ~lovek spozna, da Bog dopu{~anavade in obi~aje, ki niso v nasprotju z ve~nim, svetimzakonom: tukaj gre za krst z vodo.

Ali ho~e ~lovek {e naprej obdr‘ati vodo kot znako~i{~evanja, dokler ni kr{~en z Duhom ‘ivljenja, to pre-pu{~a Bog Svojim ~love{kim otrokom.

Kdor pa je razvil ljubezen do Boga in svojega bli‘-njega, tega Bo‘ji Duh dvigne, kar pomeni, da ga Duhresnice pre‘ema.

Kdor je duhovno zrel, potrebuje simbole in obredevedno manj. V notranjosti ‘ivi tako, kot je v nebesih:~isto! îstega napolnjuje Duh resnice in pre‘ema Duh‘ivljenja: kr{~en je torej z Bo‘jim Duhom.

5. Mno‘icam, ki so prihajale k njemu, da bi jih krstil,je torej govoril: “O ti neposlu{ni rod! Kdo vas je svaril, dabe‘ite pred jezo, ki bo pri{la? Prinesite zato pravi~ne sa-dove pokore in ne za~enjajte govoriti pri sebi: Za o~etaimamo Abrahama.

6. Kajti povem vam: Bog lahko obudi Abrahamuotroke iz teh kamnov. In ‘e je sekira nastavljena dreve-som na korenino in vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu,bo posekano in vr‘eno v ogenj.”

7. In bogati so ga spra{evali in govorili: “Kaj pa naj to-rej storimo?” Odgovoril jim je in rekel: “Kdor ima dve

64

suknji, naj da tistemu, ki je nima, in kdor ima ‘ive‘, najstori prav tako.”

8. Pri{lo pa je tudi nekaj cestninarjev, da se krstijo, inso Mu rekli: “Mojster, kaj naj storimo?” In rekel jim je:“Ne terjajte ve~, kakor vam je dolo~eno, in bodite popust-ljivi po lastni presoji.”

9. Prav tako so Ga spra{evali vojaki: “Kaj naj storimomi?” In rekel jim je: “Ne bodite nasilni in krivi~ni in bo-dite zadovoljni s svojo pla~o.”

10. In vsem je govoril in rekel jim je: “Izogibajte se krvizadavljenih in mrtvih teles ptic in ‘ivali ter se pazite vsehgrozodejstev in krivic. Mar mislite, da lahko kri ‘ivali inptic izpere grehe? Povem vam: Ne. Govorite resnico! Bo-dite pravi~ni, usmiljeni do svojih bli‘njih in do vsegastvarstva, ki ‘ivi tukaj in ‘ivite poni‘no s svojim Bogom.”(Pog. 7, 5-10)


Z besedo “jeza” je mi{ljena sodba, ki doleti tistega~loveka, ki se ne spreobrne pravo~asno: Kdor ne upo-{teva Bo‘jega zakona, bo trpel zaradi tega, kar je pose-jal. Noben ~lovek ne more ube‘ati svoji lastni sodbi,u~inkom svojih lastnih vzrokov. Samo kesanje in pro{-nja za odpu{~anje ter odpu{~anje in poravnanje - ~e jeto {e mogo~e - operejo du{o greha. To kar je ~lovekvstavil v svojo du{o, svetlobo in sence, to nosi s sabo,dokler ni zbrisano. Vseeno v kateremkoli ~asu, vseeno

65

na kateremkoli mestu se nahaja - vse sence, ki jih jesam vstavil v du{o, nosi s sabo - dokler niso zbrisane.

Besede “@e je sekira nastavljena drevesom na kore-nino in vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo po-sekano in vr‘eno v ogenj” povedo: vsak neporavnanivzrok u~inkuje. Sekira je zakon setve in ‘etve. Drevoje ~lovek, ki ne ob‘aluje svojih grehov in ne poravna, karje povzro~il. Ogenj pomeni pre~i{~evanje du{e; je aktivniu~inek storjenega neporavnanega dejanja, vzrok.

Kdor zmore v napisanem dojeti smisel, spozna, da sedu{a in ~lovek o~istita le tedaj, ~e spoznata svoje napa-ke in grehe, jih ob‘alujeta in odpustita, prosita za od-pu{~anje ter se kesata - to je poravnata in ne storita ve~istega ali podobnega.

Spoznajte: Vsa narava, ‘ivali, rastline in kamenineso Bo‘ji vrt, Njegovo delo stvarjenja. Kdor tega neupo{teva, gre{i - in vedno znova se bo soo~al s svojimigrehi, dokler ne spozna, ob‘aluje in se spokori. In ~ene gre{i ve~ in izpolnjuje zapovedi, bo ‘ivel v Meni inJaz zavestno po njem.

Kdor svojega bli‘njega nesebi~no ljubi, tudi ne bove~ ubijal in jedel ‘ivali. Tak{en ~lovek bo ~ist v svojidu{i, in sade‘i, ki jih rodi, bodo ‘ivljenje v Meni.

11. Ljudstvo pa je ‘ivelo v pri~akovanju in vsi so sespra{evali v svojih srcih, ~e ni morda Janez Kristus. Janezje vsem odgovoril in rekel: “Jaz vas kr{~ujem z vodo; todaza mano pride mo~nej{i, kateremu nisem vreden odvezatijerména njegovih sandal.

66

12. Krstil vas bo z vodo in ognjem. V Svoji roki imalopato in pometel bo Svoj skedenj in spravil ‘ito v svojoka{~o in pleve se‘gal z ognjem, ki nikoli ne ugasne.” In {emnogo drugega je povedal ljudem v svojem govoru o po-kori. (Pog. 7, 11-12)

67

8. POGLAVJE

Krst Jezusa, Kristusa

Bog in Kristus razodevata danes vso resnicoskozi serafa bo‘anske modrosti - Davidov rod pripravlja s Kris-

tusom Kraljestvo miru (3)

1. In bilo je sredi poletja in deseti mesec. Jezus iz Ga-lileje je pri{el k Jordanu do Janeza, da bi se Mu dal krsti-ti. Toda Janez Mu je branil in rekel: “Jaz bi se Ti moraldati krstiti, pa Ti pride{ k meni?” Jezus mu je odgovoril inrekel: “Sprijazni se s tem, dol‘na sva, da izpolniva vsopravi~nost.” In krstil Ga je.

2. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode; in glej nadNjim so se odprla nebesa, in ble{~e~ oblak je stal nadNjim, za oblakom pa dvanajst svetlobnih ‘arkov, in iz tehse je Nadenj kakor golob spustil Bo‘ji Duh in Ga obse-val. In glej, glas iz nebes je rekel: “To je Moj ljubljeni Sin,ki Mi je v veselje in na ta dan sem Ga spo~el.” (Pog. 8, 1-2)


Voda simbolizira ~i{~enje du{e in telesa. Voda je te-ko~a - Duh je teko~.

Dogodek po Jezusovem krstu, o katerem se tukajporo~a, se je zgodil v duhu. Janez ga je videl v svoji no-tranjosti v teh simbolih. Beseda “spo~et” naj bi pome-

68

nila “biti pozvan”. Po pozivu Ve~nega sem Jaz, Kristus,izpolnjeval, kar se je vse bolj razodevalo v Jezusu.

3. In Janez je pri~al o Njem in rekel: “Ta je bil, o ka-terem sem rekel, da bo pri{el za mano, a postavljen predmene; kajti bil je pred mano in iz Njegove polnine smovsi prejemali milost za milostjo. Kajti po Mojzesu je danle del zakona, toda po Jezusu Kristusu sta milost in resni-ca pri{li v obilici. (Pog. 8, 3)


Ve~na resnica sije zdaj v ta svet v ne{tetih fasetah. Vmnogih generacijah je dal Ve~ni iz ve~ne resnice, ki jeOn, vedno tiste fasete resnice, ki so jih lahko razumeliljudje, ki so stremeli k Bogu, in so po njih lahko ‘iveli.Tako je dal po Mojzesu ustrezne fasete resnice za ta-kratne generacije. Jaz, Kristus v Jezusu, sem dal iz re-snice polnino. Toda malo{tevilni so Me lahko razume-li.

Zdaj >��@�se je za~el ~as, ko razodevam vse faseteresnice. Kdor lahko doume, ta doumi!

Spoznajte: Ve~na resnica se bo zdaj raz{irila povsem svetu, in vse neresni~no bo zapadlo ognju, da sebo razodela polnina, vsa resnica. Bo‘ansko modrostsem izbral po duhu za pramater Kraljestva miru JezusaKristusa. @enski ‘arek, seraf iz modrosti Boga, je da-nes utele{en in deluje za Ve~nega in Zame kot prero-

69

kinja in poslanka Boga. Po njej sva klicala in kli~evaVe~ni in Jaz, Kristus, v ta svet in prina{ava vsem volj-nim ljudem celotno resnico, kolikor je to mogo~e v be-sedah.

Po Bo‘ji volji je David, iz katerega je iz{el Davidovrod, prao~e Kraljestva miru Jezusa Kristusa po mesu,kajti on je prinesel v ta svet seme in iz njega gene, kitvorijo Davidov rod.

Bitja iz Boga se utele{ajo v tiste ljudi, v katerih soaktivni Davidovi geni. S sinovi in h~erami iz drugih ro-dov so v naro~ilu odre{enja, v Mojem delu, Univerzal-nem ‘ivljenju.

Tako je David prao~e Kraljestva miru Jezusa Kristusapo mesu in ‘arek bo‘anske modrosti pramati po duhu.

David je torej prinesel v mesu seme in gene za Bo‘jinarod; bo‘anska modrost prina{a celotno resnico v ze-meljski besedi po svojem utele{enem delnem ‘arku, se-rafu bo‘anske modrosti.

Kli~em du{e v mesu.Skozi prerokinjo in poslanko Boga spejemajo od

Mene, Kristusa, du{e in ljudje v razodeti besedi vso re-snico. Utele{eni delni ‘arek bo‘anske modrosti u~i ve~-ne zakone tudi v podrobnostih in ka‘e vsem voljnim,kako se jih lahko izpolnjuje v svetu.

Pri{el je ~as. Svet se pribli‘uje letu dva tiso~. Svojprihod kot Kristus pripravljam po izvoljenem Bo‘jemnarodu, s katerim sva Ve~ni in Jaz, Kristus, v Vsemo~i,Bog, sklenila zadnjo zavezo. Na Moji desni bodo stale

70

samo tiste du{e in tisti ljudje, ki poznajo vso resnico injo tudi izpolnjujejo.

4. Nih~e {e nikoli ni videl Boga. Samo v Edinoroje-nem, ki prihaja iz naro~ja Ve~nega, je razodet Bog.” In toje Janezova izjava, ko so Judje poslali iz Jeruzalema du-hovnike in levite, da ga vpra{ajo: “Kdo si ti?” In ni tajil,temve~ je priznal: “Jaz nisem Kristus.”

5. In vpra{ali so ga: “Kdo pa? Si Elija?” Odvrnil je:“Ne, nisem.” “Si prerok, o katerem je govoril Mojzes?” Inodgovoril je: “Ne.” Nakar so mu rekli: “Kdo si torej? Dadamo odgovor tistim, ki so nas poslali. Kaj pravi sam osebi?” In rekel je: “Jaz sem glas klicarja v pu{~avi. Pripra-vite pot Svetega, kakor je rekel prerok Izaija.”

6. Poslani pa so pri{li od farizejev in so ga vpra{ali:“Zakaj potem krsti{, ~e nisi niti Kristus niti Elija niti pre-rok, o katerem je govoril Mojzes?”

7. Janez jim je odgovoril in rekel: “Jaz kr{~ujem z vo-do; med vami pa je Eden, ki ga ne poznate. On bo kr{~e-val z vodo in ognjem. On je, ki bo pri{el za mano, a bostopal pred mano; nisem vreden, da razve‘em jermenNjegovega sandala.”

8. To se je zgodilo v Behabari, na drugi strani Jorda-na, kjer je Janez kr{~eval. V tem ~asu je Jezus dopolniltrideset let, po mesu resni~no Jo‘efov in Marijin sin, todapo duhu Kristus, Sin Boga, ve~nega O~eta, kot je mogo~-no razglasil Duh Svetosti.

9. Jo‘ef pa je bil sin Jakoba in Eli{ebe, Marija pa h~iElija (imenovanega Joahim) in Ane, ki sta bila otroka

71

Davida in Bat{ebe, Juda in [ele, Jakoba in Lee, Izaka inRebeke, Abrahama in Sare, Seta in Mate, Adama in Eve,ki sta bila Bo‘ja otroka. (Pog. 8, 4-9)

72

9. POGLAVJE

[tiri sku{njave

Tema se sme meriti s svetlobo (1). Kdor ‘ivi v Bogu, je pove-zan z vso bitjo in ni nikoli osamljen (5)

1. Duh je povedel Jezusa v pu{~avo, da bi ga hudi~sku{al. In divje pu{~avske ‘ivali so bile ob Njem in so Muslu‘ile. In ker se je postil {tirideset dni in no~i, je bil la~en.(Pog. 9, 1)


Satan je smel Jezusa preizkusiti. Duh Mojega ve~ne-ga O~eta je dopustil to preizku{njo. Tudi satan naj bise pri tem prepoznal in pomeril, da izkusi, da so tisti, ki‘ivijo v Bogu, mo~nej{i kot mo~ teme.

Zakonitost iz Bo‘je ljubezni in milosti je, da se lahkotema meri z ljudmi tedaj, ko so dosegli znanje in mo-drost iz Boga. Tako dobi tudi najgloblje padla du{amo‘nost za samospoznanje: V svojem porazu sme nasami sebi spoznati, da je mo~nej{i od satana tisti, ki ‘iviv Bogu; njemu slu‘i ~isto. Kdor v svoji notranjosti {e nirazvil Bo‘jega Duha, ta je {ibkej{i od satana, kajti ssvojim zemeljskim ‘ivljenjem mu slu‘i na ve~ na~inov.

Beseda “postiti se” pomeni: zau‘ivati malo hrane.

73

2. In pristopil je sku{njavec in Mu rekel: “ê si Bo‘jiSin, potem reci, naj bodo ti kamni kruh; kajti pisano je:Hranil Te bom z najfinej{o p{enico in z medom in iz ska-le Te bom nasitil.”

3. Toda On mu je odgovoril in rekel: “Pisano je: ^lo-vek ne ‘ivi samo od kruha, ampak od vsake besede, kipride iz Bo‘jih ust.”

4. Nato je postavil hudi~ pred Njega izredno lepo inljubko ‘ensko, finega duha in razgibane pameti ter Murekel: “Vzemi jo, ~e ho~e{, zakaj ona si Te ‘eli, in u‘ivajljubezen in sre~o vse Svoje ‘ivljenje in videl bo{ otrokeSvojih otrok. Kaj ni pisano, da ni dobro, da je ~loveksam?”

5. In Jezus je odgovoril: “Poberi se! Pi{e tudi: Ne dajse zapeljati lepoti ‘enske; kajti vse meso je kot trava in ro-‘e na polju; trava se posu{i in ro‘e uvenejo, beseda Ve~-nega pa traja vedno. Moja naloga je, da ~love{ke otrokeu~im in zdravim, in tisti, ki je rojen iz Boga, obdr‘i svojeseme v sebi.” (Pog. 9, 2-5)


Smisel besed “obdr‘i svoje seme v sebi” je: ljudje vBogu ne bodo razmetavali svojih mo~i zaradi u‘itkov in mi-kov. Kdor ‘ivi v Bogu, ljubi notranje vrednote ~loveka, no-tranjo lepoto in krepost. Kdor ljubi ~lovekovo notranjost, jepovezan z vsemi ljudmi in bitji. Nikoli ne bo sam in osam-

74

ljen, ker v sebi hrani dobro svojega bli‘njega. Samo takose izpolnjuje zapoved “ni dobro, da je ~lovek sam”.

Bog je enost - in kdor ‘ivi v Bogu, ‘ivi povezan z vsobitjo. In vsa bit, ~isto, je z njim in deluje po njem.

Osamljen je le ~lovek, ki odklanja in podcenjuje svo-je soljudi.

6. In hudi~ Ga je odpeljal v sveto mesto in Ga postavilna vrh templja in rekel Mu je: “ê si Bo‘ji Sin, vrzi se dol,kajti pisano je: Svojim angelom bo zapovedal, da Te bo-do ~uvali in nosili na rokah, da ne bi s Svojo nogo zadelob kamen.”

7. Jezus pa mu je odgovoril: “Pisano je tudi: Ne sku{ajGospoda, svojega Boga.”

8. Nakar Ga je odpeljal hudi~ na zelo visoko goro sre-di velike ravnine, in okoli nje je le‘alo dvanajst mest z nji-hovimi prebivalci. Od tam Mu je v hipu pokazal vsa kra-ljestva sveta. In hudi~ Mu je rekel: “Vso to oblast Ti damin njeno veli~astnost; kajti meni je izro~ena. In dam jo,komur ho~em; kajti pisano je: Vladaj od morja do morja,svojemu ljudstvu vladaj pravi~no in revnim usmiljeno inodpravi vse zatiranje. ê me zdaj po~asti{, potem naj bovse to Tvoje.”

9. Jezus pa Mu je odgovoril: “Poberi se od Mene, sa-tan; kajti pisano je: âsti Boga in slu‘i samo Njemu. Zlose ne bo kon~alo brez Bo‘je mo~i.”

10. In ko je bil hudi~ z vsemi sku{njavami pri kraju, seje za nekaj ~asa umaknil od Njega. In glej, pri{li so Bo‘jiangeli in Mu stregli. (Pog. 9, 6-10)

75

10. POGLAVJE

Jo‘ef in Marija pripravita Jezusu praznovanje - Andrej in Peter najdeta Jezusa

Ljudem Novega ~asa: Ne pozabite Jezusovega Dela odre{enja (2). Zna~ilnosti nasled-nikov Jezusa iz Nazareta - Zemeljsko poimenovanje in sevalno

ime du{e (10)

1. Ko se je Jezus vrnil iz pu{~ave, sta Mu star{a {e istidan pripravila praznovanje. Izro~ila sta Mu darove, ki soMu jih prinesli modri v Njegovem otro{tvu. In Marija jerekla: “Te darove sva hranila Zate vse do danes.” Dalasta Mu zlato, kadilo in miro in vzel je nekaj kadila, zlatopa je podaril Svojim star{em in reve‘em, nekaj mire padal Mariji, imenovani Magdalena.

2. Ta Marija je bila iz mesta Magdala v Galileji in bilaje velika gre{nica in mnoge je zapeljala s svojo lepoto inmilino. In pono~i je pri{la k Jezusu in Mu priznala svojegrehe; in Jezus je stegnil Svojo roko in jo ozdravil. In se-dem demonov je izgnal iz nje in ji rekel: “Pojdi v miru;kajti tvoji grehi so ti opro{~eni!” In dvignila se je, zapustilavse in Mu sledila in slu‘ila Mu je s svojim premo‘enjem do-kler je deloval v Izraelu. (Pog. 10, 1-2)

76


Za bolj{e razumevanje, da bi spoznali ve~ni zakon:Bila je Marija, imenovana Magdalena, ki je govorila osedmih demonih, ki da so jo zapustili. Menila je, da seje to zgodilo. Razsvetljeni ne govori o tem. Pomaga inzdravi, kolikor je dobro za du{o.

To pojasnilo je dano predvsem za ljudi sedanjosti>��@�in za~enjajo~ega se Novega ~asa, ki poznajoBo‘je zakone.

Knjiga To je Moja Beseda je pomembna predvsemza ljudi Novega ~asa. Kajti oni do‘ivljajo Kristusa kotvladarja sveta in ne ve~ kot Odre{enika. Zato bo zanjeta knjiga zgodovinsko delo.

Ljudje Novega ~asa naj ne pozabijo temelja odre{e-nja, na katerem je zgrajeno Kraljestvo miru Jezusa Kri-stusa. Mi{ljenje, ‘ivljenje, delovanje in trpljenje SinaBoga v Jezusu iz Nazareta, ki je zdaj vladar Zemlje inkrmar Bo‘jega kraljestva na Zemlji, naj ohranijo ljudjeNovega ~asa v spominu.

3. Naslednjega dne je Janez videl, da Jezus prihaja knjemu, pa je rekel: “Glej Jagnje Bo‘je, ki s pravi~nostjoodvzema grehe sveta. Ta je, o katerem sem rekel: Bil je,preden sem bil jaz. In jaz Ga nisem poznal, da pa bi sezvedelo o Njem v Izraelu, sem pri{el jaz kr{~evat z vodo.”

4. In Janez je pri~al in rekel: “Videl sem, kako se je zneba spustil Duh, podoben golobu, ki je obstal nad Njim.

77

In jaz Ga nisem poznal; toda Tisti, ki me je poslal, dakr{~ujem z vodo, Mi je rekel: Tisti, nad katerim se bospustil Duh in bo obstal nad Njim, Ta je, ki bo kr{~eval zvodo in ognjem in z Duhom. In jaz sem to videl in pri-~am, da je to bil Sin Boga.”

5. Dan kasneje je stal Janez ob Jordanu z dvema svo-jima u~encema. In ko je videl prihajati Jezusa, je rekel:“Glejte Kristusa, Jagnje Bo‘je!” In oba u~enca sta Ga sli-{ala govoriti in sledila sta Jezusu.

6. Jezus se je obrnil in videl, da Mu sledita, in jima re-kel: “Kaj i{~eta?” Odvrnila pa sta Mu: “Rabi (to pomenimojster), kje preno~uje{?” Rekel jima je: “Pridita in po-glejta.” [la sta in sta videla, kje stanuje, in ta dan sta os-tala pri Njem; bilo pa je okoli desete ure.

7. Eden od obeh, ki sta od Janeza zvedela za Jezusa insta Mu sledila, je bil Andrej, brat Simona Petra. Najdesvojega brata Simona in mu re~e: “Na{la sva Mesija (karpomeni Kristusa).” In odpeljal ga je k Jezusu in ko ga jeJezus videl, je rekel: “Ti si Simon Janezov sin, imenuj seKefa (to pomeni: skala).”

8. Naslednjega dne je {el Jezus v Galilejo in na{el jeFilipa ter mu rekel: “Sledi Mi!” Filip je bil tudi iz Betsaj-de, iz mesta Andreja in Petra. Filip je na{el Natanaela,imenovanega Bar Tolomej, in mu rekel: “Na{li smo Ti-stega, o katerem je pisal Mojzes v postavah in preroki, Je-zusa iz Nazareta, sina Jo‘efa in Marije.” In Natanael muje rekel: “Ali iz Nazareta lahko pride kaj dobrega?” Filippa mu je odvrnil: “Pridi in poglej!”

78

9. Jezus vidi Natanaela, da prihaja k Njemu, in re~e onjem: “Poglejte, pravi Izraelec, v njem ni nobene zvija~e!”Natanael ga vpra{a: “Od kod me pozna{?” Jezus mu jeodgovoril: “Videl sem te, preden te je poklical Filip, ko sibil pod smokvinim drevesom.” Natanael Mu je odvrnil:“Rabi, Ti si Bo‘ji Sin, Ti si kralj Izraela. Da, na{el semTe pod smokvinim drevesom.”

10. Jezus mu je rekel: “Natanael Bar Tolomej; veruje{,ker sem Ti rekel, da sem te videl pod smokvinim dreve-som; videl bo{ {e ve~je kot je to.” Pravi mu: “Resni~no,resni~no, povem vam, od zdaj naprej boste videli odprtonebo in kako odhajajo in prihajajo Bo‘ji angeli k Sinu~lovekovemu.” (Pog. 10, 3-10)


Kar je zapisano v tej knjigi pred davnim ~asom, v mno-gih izjavah ustreza smiselno dejanskim dogodkom. Zatoizjav ne razumite dobesedno, temve~ smiselno.

Bilo je veliko sporov med tistimi, ki so verovali Va-me in so Mi sledili - vseeno ali so navedeni poimenskoali ne. Pogosto so se vneli duhovi zaradi verskih vpra-{anj ali ‘ivljenjskih situacij: Eden je takoj veroval vMoje poslanstvo, drugi je dvomil, ker marsi~esa, karsem rekel njemu in njegovim bli‘njim, ni moegl razu-meti. Eden Mi je hotel slediti, drug je imel {e svetnazanimanja, ki so mu bila pomembnej{a. Spet drugi sohoteli vzeti s sabo na potovanje vse imetje, da bi ga

79

pomno‘ili na ugodnih mestih. Predstave in zanimanjaso bili raznovrstni in mi{ljenje tako razli~no kot ljudjesami. Mnogi so se dolgo obotavljali in imeli pomisleke.Ta neodlo~nost je bila za mnoge usodna. Ostali so zMenoj nekaj ~asa - nakar so se spet lo~ili od Mene. Bilje to majhen, pisan narod vernih, dvomljivih, zaintere-siranih, in pa tak{nih, ki so hoteli zaslu‘iti z Mano, zMojim mi{ljenjem in ‘ivljenjem kot Jezusa iz Nazareta.

Tisti, ki so se odlo~ili s srcem in so uresni~evali Mojenauke, so bili na Moji desni in so ostali na Moji desni.Tudi danes so v duhu na Moji desni strani. Pravi~ni sogledali angele, ki so slu‘ili Sinu ~lovekovemu. Mnogiod njih delujejo v duhu za veliko celoto. Nekateri soprihajali in prihajajo - odvisno od njihovega duhovneganaro~ila - vedno znova v zemeljsko obleko, da bi v ve-liki celoti evolucijskega dogajanja pripravljali Moj pri-hod.

Vsak ~lovek ima ime in priimek, ki ju dobi ob ze-meljskem rojstvu. To ime in priimek ustrezata niha-nju du{e v ~asu utele{enja. ê so ljudje v teku ze-meljskih let obvladali neko du{no razvojno obdobje,potem se spremeni tudi sevanje njihove du{e. V koz-mi~nem evolucijskem dogajanju se spremeni tudisevalno ime du{e.

ê je npr. med ljudmi nekaj o~i{~eno - tudi medstar{i in otrokom - potem se spremenijo tudi sevalnaimena du{. To se dogaja tako v evolucijskem procesu~loveka kot tudi du{e v krajih o~i{~evanja in v priprav-

80

ljalnih ravneh tako dolgo, dokler duhovno bitje nimaspet svojega prvotnega imena iz Boga, ker je spet po-stalo ~isto.

Sevalna imena ~loveka se torej spreminjajo v skladuz razvojem du{e. V mestih o~i{~evanja se du{a tega za-veda na vsaki evolucijski stopnji.

Na Zemlji pogosto veljajo okorele oblike. Svoje imein priimek obdr‘i ~lovek - podobno kot izkaznico - vsesvoje zemeljsko ‘ivljenje. Po zemeljskem zakonu ostajaokorela oblika dajanja imen tudi ob poroki. Pri nekate-rih narodih prevzame takrat ‘ena priimek mo‘a, ki imalahko za njeno ‘ivljenje pozitiven ali nasproten pomen.Pri drugih narodih pa spreminjajo ljudje svoja imena zvidiki in obredi, ki so si jih dolo~ili sami.

Rojstnih imen se lahko dr‘i veliko ~love{kega - kotstare tradicije ali dogodki, ki so ‘e zdavnaj minili, imepa {e spremljajo kot spomin. Zato sem dal nekaterimljudem, ki so Mi hoteli slediti, imena, ki so ustrezalanjihovemu takratnemu sevanju du{e in tudi njihovemunovemu krogu delovanja.

ê bi zemeljski zakon upo{teval evolucijsko pot du{ein ~loveka, potem bi se lahko marsikatera zemeljskaimena spremenila ustrezno zrelostni stopnji du{e. Ne-varnost, da iz spominov, iz tega, kar je odlo‘eno, spetnastanejo nove ustreznosti, potem ne bi bila ve~ takovelika.

81

11. POGLAVJE

Marija Magdalena mazili Jezusa

Presoja po zemeljskem merilu (6).Razsvetljeni gleda (10)

1. In eden izmed farizejev Ga je prosil, da bi jedel znjim. In {el je v farizejevo hi{o in sedel k mizi.

2. In glej, v mestu je bila ‘enska iz Magdale, ki je bilapoznana kot gre{nica. Ko je zvedela, da Jezus je v farize-jevi hi{i, je prinesla posodo iz alabastra z mazilom in odzadaj stopila k Njemu. Jokajo~ je mo~ila Njegove noge ssolzami, brisala jih je z lasmi svoje glave in poljubljalaMu je noge ter jih mazilila z mazilom.

3. Ko pa je farizej, ki Ga je povabil, to videl, je mislilsam pri sebi: “Ko bi ta bil prerok, bi vedel, kdo je ta ‘en-ska, ki se Ga dotika, in kak{na je; kajti gre{nica je.”

4. Jezus mu je rekel: “Simon, rad bi ti nekaj povedal.”On re~e: “Mojster, povej.”

5. “Neki upnik je imel dva dol‘nika. Eden mu je bildol‘an petsto gro{ev, drugi pa petdeset. In ker nista moglapla~ati, je dolg obema odpustil. Povej Mi zdaj, kateri iz-med njiju ga bo najbolj ljubil?”

6. Simon je odgovoril: “Mislim, da tisti, kateremu jenajve~ podaril.” On pa mu je odvrnil: “Prav si sodil.”(Pog. 11, 1-6)

82

Jaz, Kristus, pojasnujem, popravljam in poglabljam besedo:

“Prav si sodil” pomeni: presodil si po zemeljskih me-rilih.

Spoznajte: Vsaka sodba je obsojanje in pri~a o du-hovni nevednosti. êprav bolj ljubi svojega upnikadol‘nik, ki mu je bil opro{~en ve~ji dolg, vseeno ni Bogtisti, ki dolo~a ta merila. On ljubi vse enako. Boga ljubibolj tisti, ki Mu je bli‘e.

7. In rekel je Simonu: “Vidi{ to ‘ensko? Pri{el sem vtvojo hi{o, in Mi nisi dal vode za Moje noge; ta pa oblivaMoje noge s solzami in jih bri{e z lasmi svoje glave. Ti Menisi poljubil, ta ‘enska pa ni prenehala poljubovati Mojihnog, odkar sem vstopil. Moje glave nisi mazilil z oljem;ona pa je mazilila z mazilom Moje noge.

8. Zato ti pravim: odpu{~eni so ji mnogi grehi; kajtiveliko je ljubila, ne samo ljudi, temve~ tudi ‘ivali in pticena nebu, da, celo ribe v jezeru. Komur pa se malo odpu-sti, malo ljubi.”

9. Njej pa je rekel: “Odpu{~eni so ti tvoji grehi.” In ti-sti, ki so sedeli z Njim pri mizi, so za~eli pri sebi ugibati:“Kdo je ta, ki celo grehe odpu{~a?

10. Kajti ni rekel, odpu{~am ti, temve~, odpu{~eni soti tvoji grehi; ker je v njenem srcu spoznal resni~no veroin kesanje.” Jezus ni potreboval pripovedovanja drugih,ker je sam vedel, kaj je v ~loveku. (Pog. 11, 7-10)

83


Razsvetljeni gleda du{o in ~loveka. Gleda po{tenostin odkritosr~nost in vidi tudi greh in pokoro. Vidi ne-po{tenost in hinav{~ino. ê koristi du{i in ~loveku, totudi neosebno nagovori. Ko ~lovek iz srca ob‘aluje inne ponovi ve~ enakega greha, potem mu odpusti tudive~ni O~e - ~e mu je bli‘nji, nad katerim se je pregre{il,prav tako odpustil. Komur Bog odpusti najve~ji dolg,temu je zbrisan v Bogu in mu je tako odpu{~eno.

84

12. POGLAVJE

Svatba v Kani - Ozdravljenje v Kafarnaumu

Utele{ena duhovna bitja in njihovo naro~ilo v Delu odre{enja (9). Bog je ljubezen, On ne obsoja - Ljudje, kiso oddaljeni od Boga, ustvarjajo bogove ma{~evanja - Tudi~a{~enje zemeljskih mo~i in mogo~nikov je malikovanje -“Ve~no prekletstvo” je zasmehovanje Boga (11). Nebesa inpekel so v ~loveku samem - Atmosferska kronika (12).

@iveti v resnici - Trije koraki do resnice (16)

1. In naslednji dan je bila svatba v Kani v Galileji inJezusova mati je bila zraven. In Jezus in Marija Magdale-na sta bila tam, na svatbo pa so pri{li tudi Njegovi u~en-ci.

2. In ker je po{lo vino, je rekla Jezusu Njegova mati:“Vina nimajo ve~.” Jezus ji re~e: “@ena, mar naj to skrbitebe in Mene? Moja ura {e ni pri{la.” In Njegova mati jerekla slu‘abnikom: “Storite, karkoli vam re~e.”

3. Tam pa je stalo {est kamnitih vr~ev za vodo, pri-pravljenih za judovsko obredno umivanje; dr‘ali so podve ali tri mere. In Jezus jim re~e: “Napolnite vr~e z vo-do.” In napolnili so jih do roba. In re~e jim: “Zajemitezdaj in jih odnesite kuharju.” In odnesli so mu.

4. Ko pa je kuhar poskusil to vodo, je postala vino. Nivedel, od kod je, in poklical je ‘enina ter mu rekel: “Vsakpostre‘e najprej z dobrim vinom, in ko so se gostje napili, sslab{im. Ti pa si dobro vino prihranil za konec.”

85

5. V galilejski Kani je Jezus za~el delati ~ude‘e in ra-zodevati Svojo veli~astnost. In mnogi Njegovih u~encevso verovali Vanj.

6. Nato je {el dol v Kafarnaum, On, Njegova mati inMarija Magdalena, Njegovi bratje in Njegovi u~enci, intam so ostali ve~ dni.

7. In razpletel se je med nekaterimi Janezovimi u~enciin Judi pogovor o vpra{anju o~i{~evanja. In pri{li so k Ja-nezu in mu rekli: “Mojster, tisti, ki je bil pri tebi onstranJordana, o katerem si pri~al, glej, zdaj kr{~uje, in vsi pri-hajajo k Njemu.”

8. Janez je odvrnil: “^lovek ne more ni~esar prejeti,kar mu ni dano iz nebes. Sami ste pri~e, da sem rekel: Jaznisem Kristus, temve~ sem poslan pred Njim.

9. Kdor ima nevesto, ta je ‘enin. Toda ‘eninov prija-telj je ob njem, ga sli{i in se zelo veseli njegovega glasu.To moje veselje je torej popolno. On mora rasti, jaz papostati manj{i. Kdor je od sveta, je sveten in govori o svet-nih stvareh. Kdor pa prihaja iz nebes, ta je nad vsem.”(Pog. 12, 1-9)


Iz nebes je pri{lo mnogo duhovnih bitij. Vrodilaso se in se vrojevajo v Davidov rod in v druge rodo-ve. Toda bitja, ki so po mesu iz Davidovega rodu, soodgovorna za nastanek Kraljestva miru Jezusa Kri-stusa, ker so prevzela naro~ilo, Delo odre{enja. Ti in

86

{e drugi Bo‘ji poslanci so zaradi tega pri{li iz nebes naZemljo.

Tisti, ki so pri{li v meso Zame, niso od Zemlje. Pri-na{ajo mo~i nebes. V svojih du{ah prina{ajo s sabo iznebes, kar je dal Zemlji Bog, Ve~ni. Zapovedano jimje, da prinesejo ljudem pot do Bo‘jega srca, da ustano-vijo in zgradijo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa ter davse bolj dvigujejo Zemljo v Bo‘jo lu~. Bo‘ji poslancidelujejo, dokler njihova substanca ne postane fino-snovna in bo lahko pre{la v ‘ivljenje, ki ve~no biva - odve~nosti do ve~nosti. Moje kraljestvo na Zemlji bo tudinjihovo kraljestvo. Kajti kdor je iz nebes, je nad vsem~love{kim in ima mo~i Vseedinega, ki jih vna{a za ne-besa na Zemlji. To so nesebi~ni okoli leta dva tiso~ invsi ljudje v Kraljestvu miru.

Moje Delo odre{enja je pri{lo na to Zemljo, da re{idu{e in ljudi. In vsi, ki so odre{eni, bodo skupaj z Ma-no dvignili Zemljo v vi{je nihanje, tako da bo stari svetminil in bo nastal novi svet - svet Kristusa. In kdor iz-polnjuje zakon ljubezni, ki sem mu ga razodel in ga ra-zodevam po bo‘anski modrosti, ta bo Bo‘ji sin in h~i,ki stopa pred Menoj, da Mi pripravi pota.

10. In pristopilo je nekaj farizejev in vpra{ali so Jezu-sa: “Kako si rekel, da bo Bog svet preklel?” In Jezus je od-govoril in rekel: “Bog je tako ljubil svet, da je dal in poslalna svet Svojega edinorojenega Sina, da ne bo pogubljennih~e, ki veruje Vanj, temve~ bo imel ve~no ‘ivljenje. Ka-

87

jti Bog ni poslal Svojega Sina na svet, da bi svet pogubil,pa~ pa, da po Njem svet re{i.

11. Tisti, ki verujejo Vanj, ne bodo prekleti, oni pa, kine verujejo, so ‘e prekleti, ker niso verovali v ime edino-rojenega Bo‘jega Sina. Obsodili so se, ko je pri{la na svetlu~, in so bolj ljubili temo kot svetlobo; kajti njihova de-janja so bila hudobna. (Pog. 12, 10-11)


Bog je ljubezen!Bog ne obsoja! ^lovek pa, ki misli, govori in ravna v

nasprotju z Bo‘jim zakonom, se obsodi sam, in to ime-nuje pogubljenje.

Besedi “obsoditi” in “prekletstvo” sta nastali iz bo-jazni pred Bogom in iz verovanja v bogove ma{~evanja.Bogovi ma{~evanja niso ni~ drugega kot ~love{ke pred-stave, torej maliki, ki jih je ustvaril ~lovek sam, saj si jezmanj{al energijo s svojimi od Boga oddaljenimi misli-mi in dejanji ter se je tako oddaljil od Resni~nega,Enega, Ve~nega. Zaradi negativnih misli ga je peklavest; kajti globoko v svoji notranjosti je spoznal, danasprotno, od Boga oddaljeno, ni njegovo pravo ‘ivlje-nje. Ker zaradi greha njegova duhovna dedi{~ina, bo-‘anski zakon, ni mogla ve~ delovati skozi njega, se jeprestra{il, saj ni mogel ve~ obvladovati elementov, am-pak so elementi obvladovali njega. Iz tega je sklepal, da

88

elemente vodijo bogovi, ki jim mora ‘rtvovati, da mubodo naklonjeni.

Kasneje so se ljudje sami povzdignili v bogove, pri-dobili so si bogastvo in ugled in vzpostavili oblast, da bis tem obvladovali vse narode. Naposled so postali bo-gastvo, ugled in oblast za mnoge ljudi maliki. Malikatega sveta, ki jih ~asti narod {e dandanes >��@� sta tu-di svetna in cerkvena oblast. Njuni dostojanstvenikirazpolagajo z velikim premo‘enjem ter ugledom invplivom, s ~imer obvladujejo narod. Kdor jih ~asti, po-stane odvisen od njih in jih povzdiguje v malike. Kajtivezanost na ljudi, na ~love{ka nagnjenja in predstave jemalikovanje.

Ko pa pridejo nato nad ~loveka u~inki, ki jih je samustvaril z mislimi in dejanji, oddaljenimi od Boga, gapostane strah in obto‘i Boga ter Ga imenuje Bog ma{-~evanja, ki obsoja in kaznuje.

Ti se pa ne boj svojega nebe{kega O~eta, kajti On teljubi! Boj se svojih ~love{kih misli, svojih besed in nas-protnih dejanj; kajti to te lahko za dolgo popelje v “po-gubo”! Bog je ljubezen! Ne boj se torej Boga, temve~Ga spo{tuj in Ga v vsem ~asti, v svojih mislih, govorje-nju in dejanjih - ne pa ~loveka. Ljudi, svoje bli‘nje,spo{tuj, toda ne ~asti jih, kajti edino Bogu, Ve~nemu,Vseedinemu pripada slava.

Bog je lu~ ljubezni, in v Njegovi lu~i je vse - tudi tisti,ki se sami “obsodijo”, tako da se pregre{ijo proti zako-nu ‘ivljenja. Vsa malikovanja - tudi ~a{~enje ~love{ke-ga jaza, bodo pre{la, kajti ni~ ni trajno, kar ni iz Boga.

89

Pre{le bodo tudi mnoge vere in veroizpovedi, ki se {evedno oklepajo predstave o bogu ma{~evanja in iz njeizpeljujejo ve~no pogubljenje.

Samo ~lovek, ki izpolnjuje Bo‘je zakone, do‘ivi v se-bi enega, ve~nega Boga. Izkusi Boga, ki nikoli ne kaz-nuje in tepe, Boga, ki iz ljubezni vsakemu ~loveku dajesvobodo, da se odlo~i - za Njega ali proti Njemu. Do‘i-vi Boga ljubezni, ki ne obsodi nobene Svojih stvaritev.Zanj je “ve~no pogubljenje” zasmehovanje Boga. Izku-si Boga, ki govori ljudem o zakonu setve in ‘etve, pokaterem ~lovek ‘anje, kar je sam posejal. Kajti ~loveksam je sejalec svojih dobrih, manj dobrih in slabih de-janj. @anje, kar seje. Vsaka setev ‘e nosi v sebi plod, inplodove bo ‘el tisti, ki je polo‘il setev v njivo ‘ivljenja.

Blizu je ~as, ko mineva gre{no ‘ivljenje in ko ljudjedajejo dobro setev v njivo ‘ivljenja. Plod bo potem za-kon ‘ivljenja, ki ga izpolnjujejo - in ki jih izpolnjuje.Med ljudmi potem ostane samo ljubezen Boga, ker ‘i-vijo nesebi~no ljubezen do Njega in do svojih bli‘njih.Iz tega nastaja Kraljestvo miru Jezusa Kristusa, ~igarvladar Sem Jaz.

12. Vsi, ki delajo slabo, sovra‘ijo svetlobo in nepridejo v lu~, da njihova dela ne bi bila obsojena. To-da tisti, ki delajo dobro, pridejo v lu~, da se razodenejonjihova dela; kajti storjena so namre~ v Bogu.” (Pog. 12, 12)

90


Vsi, ki zavestno delujejo proti zakonu, so proti O~eto-vi lu~i in tudi no~ejo priti v svetlobo, ker verjamejo, dapotem ne bi bili obsojeni. V resnici pa nosijo svojosodbo v sebi; kajti nebesa in pekel so v ~loveku sa-mem. Vsi ljudje pa, ki izpolnjujejo zakon, so v svet-lobi in njihova dela so razkrita, kajti storjena so vBogu.

Odre{en* je ~lovek, ki ob‘aluje, ki je prosil za od-pu{~anje, ki je odpustil in poravnal in storjenega ne po-novi ve~; takrat je vse razre{eno. Kajti Jaz, Kristus,Sem pri{el, da razre{im - ne da ve‘em.

V mogo~nem ~asovnem preobratu, ki se razodeva vdana{njem ~asu >��@, se po~asi ~isti tudi atmosferskakronika. Vse gre{no, ki je tam {e zabele‘eno, se po~asisteka na povzro~itelje, tako na du{e v krajih o~i{~eva-nja kot na ljudi. Vse nezakonito - in celo nezakonitenamere posameznikov, to, kar ljudje {e nameravajo zZemljo in so s svojimi mislimi ‘e zapisali v atmosferskokroniko - bo ali zbrisano ali se bo vrnilo na povzro~ite-lja, odvisno, kako se bo du{a odlo~ila za naprej: za aliproti Bogu. Tudi vse znanje - knji‘no in svetopisemsko

91

* Odre{en pomeni: postati skoraj popoln. Odre{enje je odre{ilna lu~ du-{e, ki vodi du{o do popolnosti.

- zgineva iz atmosferske kronike; za du{e in ljudi osta-ne o~itna samo ‘iveta resnica.

13. In bil je tam plemi~, ~igar sin je le‘al bolan v Ka-farnaumu. Ko je sli{al, da je Jezus pri{el v Galilejo, je {elk Njemu in Ga prosil, ~e bi {el z njim, da ozdravi njego-vega sina, kajti umiral je.

14. Jezus mu je rekel: “ê ne vidite znamenj in ~ude-‘ev, ne verujete.” Plemi~ Mu je odvrnil: “Gospod, pridi,preden moj otrok umre.”

15. Jezus mu je rekel: “Pojdi, tvoj sin ‘ivi.” In mo‘ jeverjel besedam, ki mu jih je rekel Jezus, in je {el svojo pot.Medtem ko se je spu{~al, so ga sre~ali njegovi hlapci inmu povedali: “Tvoj sin ‘ivi.”

16. Vpra{al jih je za uro, ko mu je odleglo. In rekli somu: “V~eraj okoli sedme ure mu je padla vro~ina.” Ino~e je vedel, da je bilo ob isti uri, ko mu je Jezus rekel:“Tvoj sin ‘ivi.” In veroval je zdaj in z njim vsa njegova hi-{a. (Pog. 12, 13-16)


Vera prestavlja gore in ozdravlja ljudi, ~e je to dobroza njihove du{e.

ê ljudje ‘ivijo ve~no resnico, zakon ‘ivljenja, prine-sejo nebo na to zemljo. Kdor ‘ivi v resnici, je glas resni-ce, Bo‘ji zakon. Re{en je vsega zla. Kajti tisti, ki ‘ivijov resnici, so v lu~i resnice in njihova dela so Bo‘ja dela.

92

Prihajajo~e Bo‘je kraljestvo na Zemlji, Kraljestvomiru, ki se prefinja iz obdobja v obdobje, ki torej po-staja svetlej{e, je v Kristusovi lu~i in je Kristusova lu~.Tisti, ki ‘ivijo v resnici, se bodo zavestno imenovaliBo‘ji sinovi in h~ere. Kdor ‘ivi v resnici, ne bo smrti ni-ti ob~util niti okusil. Pomagal bo v ‘ivljenje vsem ti-stim, ki verujejo v ‘ivljenje in delajo dela nesebi~ne lju-bezni.

@e od vsega za~etka se veliko ljudi oklepa samo be-sede “vera”. Menijo, da bi to zado{~alo. Vendar, kdor seizklju~no oklepa besede “vera”, ostane slep v svojem sr-cu, ker ne naredi nobenega koraka naprej od vere.

Prvi korak do resnice je vera. Ta ~loveka {e slepi.Drugi korak je zaupanje v Boga, ki ~loveka opozarja nanjegove zakonite ali nezakonite misli, govor in dejanja.Ko se vera in zaupanje pove‘eta, sledi tretji korak: ure-sni~evanje Bo‘jih zakonov. Tako za~ne ~lovek gledati.Kdor zna gledati resnico v svojem duhovnem telesu, taje ~ist: vse mu je o~itno.

93

13. POGLAVJE

Prva pridiga v shodnici

Evangelij ljubezni, pot v notranjo svobodo (2). Vera, zaupanje in uresni~evanje

kot osnova za pomo~ in zdravljenje iz Duha (4)

1. In Jezus je pri{el v Nazaret, kjer je odrastel, in kot jebil navajen je {el ob sobotah v sinagogo in vstal je, da bibral. Dali so Mu zvitek preroka Izaija.

2. Ko je zvitek odprl, je na{el mesto, kjer pi{e: “Gospo-dov Duh je z mano, ker me je mazilil, da oznanjam evan-gelij revnim; On me je poslal, da zdravim zlomljena srca,pridigam jetnikom, da naj bodo svobodni, da slepim vr-nem vid in osvobodim tiste, ki so vezani; da oznanjamGospodovo leto milosti.” (Pog. 13, 1-2)


Kar je rekel in storil Izaija, to sem poglobil Jaz kotJezus iz Nazareta.

V zdaj{njem ~asu, v tem velikem ~asovnem preobra-tu >��@, ko se obra~a list starega, gre{nega sveta knovemu svetu, v svetlobni ~as, nastaja bolj in bolj Kra-ljestvo miru v srcih zvestih, ki izpolnjujejo Bo‘je zako-ne; postaja vidno tudi v svetu. Kljub pove~ujo~i se svet-lobi milosti je vse ve~ bolnih in trpe~ih. Kajti v temprelomnem ~asu iz starega, gre{nega k novemu, ~iste-

94

mu ‘ivljenju prihaja v kraj{ih razmakih nad ljudi vse,kar {e ni poravnano.

Toda kdor veruje in zaupa bo stopil na pot v notra-njost in spoznal bo svobodno ‘ivljenje v Kristusu, ki re-sni~no bogati. Kdor ‘ivi v Meni, ne bo ve~ gledal naminljivo telo, ker je na{el v kraljestvo notranjosti, dosvoje resni~ne dedi{~ine. Ko du{o prepoji Kristusovasvetloba, potem je zdravo tudi telo.

Zato velja, dokler ne bom za~el vladati temu svetu:ob‘aluj, oprosti, prosi za odpu{~anje in ne gre{i ve~!Potem bo{ v sebi spoznal in izkusil, da sem ti slu‘il potvoji ‘ivi veri Vame. Kajti Jaz, Odre{enik in Zveli~arvseh ljudi, sem oznanjal kot Jezus iz Nazareta evangelijljubezni, ki osvobaja. Kot Kristus ga spet oznanjam potistih, ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo. Na poti v notranjost,ki sem jo prinesel in jo prina{am Svojim, Me lahkovsakdo najde.

Smisel izjave “... oznanjati evangelij revnim” je:evangelij ljubezni sem prinesel in prina{am revnim naduhu in revnim zemlje, kajti vsi ljudje naj bi postali bo-gati v srcih, zato da bi tudi na Zemlji imeli, kar potre-bujejo za ‘ivljenje kot Bo‘ji otroci.

“... zdraviti zlomljena srca” pomeni: prinesti vsem lju-dem tola‘bo, pomo~ in Duha resnice, da bosta rasla nji-hova vera in zaupanje v Boga in da bodo postali miro-ljubni.

“... pridigati jetnikom” pomeni: Bo‘ji zakon svobodepribli‘ati vsem ljudem, da se postopoma re{ijo svojihmnenj in predstav, ki delajo iz njih ujetnike njihovega

95

jaza, tako da se prebudijo v bo‘anski resnici, ki jih os-vobaja.

“... dati slepim spet vid” pomeni: du{i in ~loveku spetdati vid, dejansko videnje, gledanje, ki ga dose‘ejo z iz-polnjevanjem zakonov ‘ivljenja, z nesebi~no ljubeznijo.

3. In zvil je zvitek, ga vrnil slu‘abniku in sedel. In o~ivseh, ki so bili v shodnici, so bile uprte Vanj. In za~el jimje govoriti: “Danes je pred va{imi u{esi izpolnjeno to pisa-nje.” In razgla{ali so to in se ~udili ljubeznivim besedam,ki so prihajale iz Njegovih ust. Rekli so: “Kaj ni to Jo‘efovsin?”

4. in nekaj ljudi je prineslo k Njemu slepega, da preiz-kusijo Njegovo mo~, in so Mu rekli: “Mojster, tukaj jeAbrahamov sin, ki je slep ‘e od rojstva: ozdravi ga, kot sizdravil pogane v Egiptu.” On pa, ko ga je pogledal, je vi-del njegovo nevero, in nevero tistih, ki so ga prinesli, in‘eljo, da Mu nastavijo past. In na tem kraju ni mogel sto-riti nobenega mogo~nega dela zaradi njihove nevere.(Pog. 13, 3-4)


“Danes je pred va{imi u{esi izpolnjeno to pisanje”pomeni: Izaija, prerok, ki ga je poslal Bog, je oznanjalMoj prihod: Odre{enika in Maziljenca, ki bo re{il ljudinjihovega hlap~evanja. Izpolnjena je Izaijina beseda:

96

besedi so sledila Kristusova dejanja. Izpolnil sem in iz-polnjujem, kar je oznanil Ve~ni po Izaiji.

Kdor dvomi in ho~e svojega bli‘njega samo preiz-kusiti, ne more prejeti iz Duha, ker ne veruje, tem-ve~ samo preizku{a. Njegovi dvomi, ki hitijo prednjim, ovirajo ozdravljenje in pomo~.

Kdor Me ho~e preizkusiti, ta ne prejme! Zato tudikot Jezus iz Nazareta nisem mogel ni~esar storiti tam,kjer ni bilo vere. Kjer manjka osnove vere in zaupanja,kjer ~loveka vodijo dvomi in samoljubje, tam besede re-snice ne padejo v srce in ~lovek ne more dobiti od Duhapomo~i in ozdravljenja. Zato so najprej potrebni naukiiz resnice. ê je ~lovek sprejel nauke iz ve~ne resnice in jihje uresni~il, potem je ustvaril pravo osnovo vere in zaupanja- in z mo~jo Duha lahko ozdravita telo in du{a.

ê ~lovek imenuje svojega bli‘njega pogan ali ga imaza pravovernega, temu resni~no modri ne posve~a po-zornosti. Kdor ne zmore gledati v srce svojega bli‘nje-ga, vidi samo zunanje in sli{i samo besedo. Ne vidigloblje. Kdor pa pogleda globlje v srce svojega bli‘njega,ta vidi, kak{en resni~no je. Potem ne govori ve~ o poga-nu, ker ima le-ta mogo~e {e poganske obi~aje; da tiste-mu, ki ima odprto srce za Boga - vseeno ali ga ljudjeimenujejo {e pogan ali ‘e pravovernik. Tako sem ravnal kotJezus in tako to ohranjam kot Kristus.

5. In rekli so Mu: “Vse kar smo sli{ali o Tvojih delih vEgiptu, to stori tudi v Svoji de‘eli.” In rekel je: “Resni~no,povem vam, da je prerok doma in v svoji lastni de‘eli to-

97

liko priznan kot zdravnik lahko zdravi tiste, ki ga pozna-jo.” (Pog. 13, 5)


Smiselno ni: “o Tvojih delih v Egiptu” temve~: “o delihmed Egip~ani”. Resni~no, prerok ne pomeni ni~ - niti vsvoji zemeljski dru‘ini niti v svoji de‘eli. Kajti ljudje vidijosamo ~loveka, ki je neko~ ‘ivel z njimi in ‘ivi - in ki vendarni mislil v srcu kot oni, kadar je {lo za ~love{ko.

6. Toda povem vam resni~no zgodbo: V Izraelu je bilov ~asu Elije mnogo vdov, ker je bilo nebo zaprto tri leta in{est mesecev in v vsej de‘eli je bila velika lakota. Toda sa-mo v Serepto, v mesto na Sidonskem, je bil poslan Elija,k ‘eni, ki je bila vdova.

7. Ko je Elija, prerok, ‘ivel v Izraelu, je bilo velikogobavih in nih~e ni bil o~i{~en razen Sirijca Naamana.”

8. In ko so to sli{ali, so se vsi v shodnici razjezili. Vsta-li so in Ga suvali iz mesta in Ga privedli do roba strmine,na kateri je bilo zgrajeno njihovo mesto, da bi Ga pahnilinavzdol. Toda od{el je, po sredi med njimi, po Svoji potiin jim tako u{el. (Pog. 13, 6-8)

98

14. POGLAVJE

Poziv za Andreja in Petra -Dreser psov - Bogati

Pot v Kristusovo nasledstvo {ele, ko so urejeni vsi ~love{ki odnosi in razmere (3). Predpostavke zaozdravljenje (4). Pregre{itev nad stvarstvom zaradi neupo{te-vanja in ubijanja sostvarstva ter posledice - V prelomnem~asu u~inkujejo vzroki hitreje - Mo‘nost za utele{enje se sprefinjanjem Zemlje zmanj{uje - Prelomni ~as je ~as nesre~ -Kristus varuje Svoje - @ivljenje na o~i{~eni Zemlji (6-7).

Zunanje in notranje bogastvo (11-12)

1. Herod, tetrarh, pa je dodal vsem svojim hudodels-tvom {e naslednje: dal je zapreti Janeza Krstnika, ker gaje le-ta poklical na zagovor zaradi Herodijade, ‘ene nje-govega brata Filipa.

2. Jezus je za~el pridigati in rekel je: “Spokorite se, ka-jti nebe{ko kraljestvo je blizu.” In ko je bil ob Galilejskemjezeru, je videl Simona, imenovanega Peter, in Andreja,njegovega brata, kako sta vrgla v jezero mre‘o; bila stanamre~ ribi~a. In rekel jima je: “Sledita Mi in iz vaju na-redim ribi~a ljudi.” In pustila sta svoje mre‘e in sledila staMu.

3. Ko je tako {el naprej, je sre~al druga dva brata, Ja-koba, sina Zebedeja, in Janeza, njegovega brata, v ~olnupa Zebedeja, njunega o~eta, ki so popravljali mre‘e. Inzaklical jima je in takoj sta pustila svoje mre‘e, ~oln insvojega o~eta in sledila sta Mu. (Pog. 14, 1-3)

99


V vsem prepoznajte smisel izjav, tako tudi v zapisa-nem: “Takoj sta pustila svoje mre‘e, ~oln in svojegao~eta in sledila sta Mu.” Smiselni pomen je: opustilasta ribarjenje, uredila sta svoje dru‘inske zadeve in staMu sledila.

Preden sta se pridru‘ila Mojemu spremstvu, je bilotreba precej napotkov in pojasnil, tudi za njuni dru‘iniin sorodnike, ki jima niso dovolili oditi kar tako. Marsi-kaj je bilo treba najprej opraviti, urediti in pojasniti v hi{i,na kmetiji, na poljih in na delovnem mestu, da tisti, ki soostali, ne bi ostali v stiski ali pomanjkanju zaradi tistih, ki sospremenili mi{ljenje in so sledili Mojemu klicu.

Zakon pravi: po poti v ve~no resnico se lahko gre sa-mo prostovoljno. Kdor gre torej prostovoljno in zaradiresnice na pot resnice, ta bo zapustil vse urejeno in kotje prav. Kajti v nasledstvo Boga Kristusa naj ~lovek nejemlje s sabo niti prepirov niti sovra‘nosti niti neureje-nosti. ê ~lovek odide v prepiru in sovra‘nosti od svo-jega bli‘njega, potem ga bosta spremljala tudi prepir insovra‘nost. Kar ni o~i{~eno pred Bo‘jim zakonom, tovzame ~lovek s sabo - vseeno, kam gre, v katero de‘eloin s katerim ~lovekom potuje. Ostaja nere{eno in nere-{eno se ga dr‘i.

4. In Jezus je hodil po vsej Galileji in u~il je v shodni-cah in oznanjal evangelij Bo‘jega kraljestva ter zdravil vse

100

najrazli~nej{e ku‘ne bolezni in {tevilne bolezni med ljud-mi. In glas o Njegovih ~ude‘ih se je raz{iril po vsej Siriji,in k Njemu so prinesli veliko bolnih, obte‘enih z bolezni-mi, tegobami in mukami vseh vrst. Med njimi so bili me-se~ni in protinasti, in vse je ozdravil. (Pog. 14, 4)

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljamin poglabljam besedo:

Nisem mogel pomagati vsem, tudi ozdraviti nisemmogel vsakogar. Zakon Ve~nega se glasi: Veruj, kajtidano ti bo po tvoji veri! Prosi za odpu{~anje in odpustiin poravnaj, kar si storil - nato pojdi in ne gre{i ve~!Ozdraveli so torej samo tisti, ki so bili izpolnjeni z vero v‘ivljenje in je bilo v njihovem ‘ivljenjskem sevanju vidno,da se bodo odslej naprej trudili, da ne gre{ijo ve~.

5. In sledile so Mu velike mno‘ice ljudi iz Galileje,iz Deseteromestja in iz Jeruzalema, iz Judeje in iz Jor-danije.

6. Ko je bil Jezus na poti z nekaterimi u~enci, je sre-~al mo‘a, ki je dresiral pse za lov na druge ‘ivali; in re-kel je mo‘u: “Zakaj po~ne{ to?” In mo‘ Mu je odgovo-ril: “Ker ‘ivim od tega. Komu koristijo te ‘ivali?Slabotne so, psi pa so mo~ni.” In Jezus mu je rekel:“Manjka ti modrost in ljubezni. Glej, vsaka stvaritev,ki jo je ustvaril Bog, ima svoj smisel in namen. In kdolahko pove, kaj je dobrega v njej in kako koristi tebi ali~love{tvu?

101

7. In za tvoje pre‘ivetje: Glej polja, kako rastejo in sorodovitna, pa drevesa polna sade‘ev in zeli{~a! Kaj ho~e{{e ve~, kot ti dà1 po{teno delo tvojih rok? Gorje mo~nim,ki zlorabijo svojo mo~! Gorje premetenemu, ki rani Bo‘jabitja! Gorje lovcem! Kajti tudi njih bodo lovili!” (Pog. 14, 5-7)


Jaz Sem resnica! Kdor dela proti ‘ivljenju, ta je tudiproti sebi, ker je tudi sam ‘ivljenje. Kajti v njem u~ikuje-jo vse mo~i ‘ivljenja - tudi ‘ivljenje ‘ivali in rastlin. Kajtivse je ‘ivljenje, ki priteka iz enega pravrelca, iz Boga.

^lovek trpi tako dolgo, kolikor je prizadel trpljenjesvojim bli‘njim, naj so to ljudje, ‘ivali ali rastline. V mi-nulih dva tiso~ letih so se za ljudi izpolnile Moje besedeo zakonu setve in ‘etve in izpolnjevale se bodo vse dotlej,dokler se zakon setve in ‘etve ne spremeni, ker vsi ljudjedrug drugega nesebi~no ljubijo.

Na Zemljo prihaja Bo‘je kraljestvo! V nadaljnjih ob-dobjih se bodo velika obmo~ja po vsej Zemlji prefinila.Na njej bodo ‘iveli svetli ljudje. Skupaj bodo z ‘ivalmiin ‘ivali z njimi. Jagnje bo le‘alo z levom in razumelase bosta, ker bodo ljudje skoraj brez greha.

Veliko ‘ivali prevzame nihanja ljudi in se obna{a po-dobno kot oni. ê se ~lovek spremeni in ‘ivi po Bo‘-jem zakonu, potem bodo tudi ‘ivali zauplivej{e in po-stale bodo njegove prijateljice.

102

Dokler pa se ne bo gre{ni svet spreobrnil v bo‘jega,bo moralo trpeti zaradi trdovratnosti gospodovalnega~loveka, ki se upira Bo‘jemu stvarstvu, {e veliko ljudi,‘ivali in rastlin.

Toda vso oblast in slavo je dal O~e Kristusu Boga innikoli ~loveku, ki kr{i Bo‘je zakone. Gorje lovcem ingorje tistim, ki zahtevajo meso! Tako lovci kot tudi ti-sti, ki kot kanibali po‘eljivo jedo meso ‘ivali, bodo tr-peli in preganjale jih bodo trpljenje in bole~ine ‘ivali.Isto velja za tiste, ki skrunijo rastlinski svet in svet mi-neralov. Tudi ti bodo trpeli zaradi svojih hudodelstev.Kar ~lovek seje, bo ‘el - ali v zemeljskem ‘ivljenju ali kotdu{a v krajih o~i{~evanja. Zato pazite na svoje misli, bese-de in dejanja, kajti postanejo lahko usodni za vas.

Moje kraljestvo na Zemlji bo Kraljestvo enosti in miru,tako kot je razodeto: ~lovek in ‘ival sta ‘ivela v mirudrug z drugim, ker so du{e ljudi skoraj popolnoma ~iste.

Zdaj, v tem ~asu mogo~nega preobrata, ko tudi po-sledice obstoje~ih vzrokov hitreje u~inkujejo, delujemtudi Jaz, Kristus Boga, v tem svetu vse obse‘no in potistih, ki se trudijo, da izpolnjujejo Bo‘jo voljo, da se {eveliko ljudi samospozna, ob‘aluje svoje grehe in jih nestori ve~.

Spoznajte: Du{e mnogih ljudi, ki kljub znanju {e na-prej delajo nezakonito, vedno znova silijo na Zemljo.Po njihovi telesni smrti ostanejo neporavnani vzroki {ev atmosferski kroniki. Te du{e v eni naslednjih inkar-nacij to shranjeno spet odpokli~ejo in ‘ivijo z istiminagnjenji in ‘eljami v zemeljski obleki.

103

Toda zdaj, med ~asovnim preobratom, se bo atmos-ferska kronika o~istila vseh ~love{kih predstav, nag-njenj, mnenj, ‘elja in vsega neizpolnjenega. Zato se bovse, kar je povzro~eno po zakonu vzroka in u~inka, kartorej ni poravnano in niha v atmosferski kroniki, hitre-je vrnilo na ~loveka in v du{o. To bodo morali ljudje indu{e te‘ko nositi. Za marsikatero du{o je to lahko takoimenovani pekel.

Materialisti~ni svet se postopoma pogreza v dalj{ih~asovnih obdobjih. V evolucijskih ciklusih hkrati nasta-ja na tej Zemlji Bo‘je kraljestvo. To za te‘ko obreme-njene du{e pomeni, da se tedaj, ko bo Zemlja svetlej{a,ne bodo mogle ve~ vrniti na Zemljo. Za te‘ko obreme-njene du{e se bodo planetne poti k Zemlji vse bolj inbolj red~ile in kon~no usahnile zaradi duhovne plasti,univerzalne atmosfere, Kristusove plasti, ki bo obseva-la Bo‘je kraljestvo na Zemlji. V Kraljestvo miru JezusaKristusa se bodo neko~ vrojevale samo skoraj popolnoma~iste du{e, kajti nova, o~i{~ena Zemlja bo imela tudi o~i{-~eno atmosfero.

V tem mogo~nem prelomnem ~asu bodo pri{le nadvso Zemljo ku‘ne in druge bolezni ter zemeljske kata-strofe. Toda to {e ni konec tega ~love{kega obdobja.Dokler ho~e ~lovek obvladovati Zemljo, se bo ta stre-sala in odpirala.

V tem preobratnem ~asu seva ve~ni Duh mo~neje vvsa materialna sonca in ozvezdja, iz vesolja pa mo~nejesije svetloba, podobna ognju. Morja se mo~neje giblje-jo, tako da prestopajo svoja korita in poplavljajo in po-

104

krivajo ni‘je le‘e~a podro~ja. In ozvezdja bodo spre-menila ne~isto v ~isto.

Zaradi tega vpliva Bo‘je svetlobe in zvezd na morjein zemljo bo postal planet Zemlja spet rodoviten.

Vse to pa se bo zgodilo, {e preden se list popolnomaobrne. Kdor bo kljub tem u~inkom, ki prihajajo nad~love{tvo, ostal zvest Bogu, Ga slavil in ~astil, ta je re-{en in gradil bo novo Zemljo in jo po‘ivil s setvijo insemeni ljubezni.

V tem prelomnem ~asu iz starega, gre{nega sveta vsvet Duha bom varoval Svoje zveste. Ohranil bom tudinjihove ustanove za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.Bo‘ji Duh bo obdal ljudi, ki so v lu~i resnice, ki torejizpolnjujejo Bo‘ji zakon, in jih zavaroval pred vsemnasprotujo~im. Dal sem jim mo~, da obdelajo in pozi-dajo o~i{~eno zemljo, da ustanovijo skupnosti v MojemDuhu in si tako v ljubezni podredijo Zemljo. Tedaj jimbo slu‘ila Zemlja in vse, kar je na njej: kamenje, rast-line, ‘ivali. In ne nazadnje ‘ivijo in delujejo angeli nebess ~love{kimi brati in sestrami za Bo‘je kraljestvo naZemlji.

Mo‘ v Mojem Duhu bo nosil dobro seme in naro~jeduhovne ‘enske bo sprejemalo ljube~e in mo‘ in ‘ena,ki se zdru‘ita v Bogu, bosta ohranila zvezo z Bogom, innjuni otroci, ki so otroci Boga O~eta-Matere, bodo no-sili lu~ bo‘anstva. V njihovih du{ah je odre{enje ‘e iz-polnjeno, kajti du{e prihajajo iz vi{jih svetlobnih ravni.Svetla du{a mo‘a - ki spo~ne zemeljsko telo - in svetladu{a ‘ene - ki nosi otroka pod srcem in ga rodi, priteg-

105

neta sebi ustrezne du{e, kajti kozmi~ni zakon se glasi:Enako privla~i enako.

8. In mo‘ je bil zelo presene~en in opustil je dresiranjepsov za lov in u~il jih je re{evati ‘ivljenje, ne pa ga uni~e-vati. In sprejel je Jezusov nauk in postal njegov privr‘e-nec.

9. In glej, k Njemu sta pri{la dva bogata{a in eden Muje rekel: “Dobri Mojster!” Toda rekel mu je: “Ne imenujMe dobri, kajti samo Eden je vsedobrotljiv in ta je Bog.”

10. In spet drugi Mu je rekel: “Mojster, katero dobrodelo naj naredim, da bi ‘ivel?” Jezus pa je rekel: “Izpoln-juj zakon in preroke.” Odgovori Mu: “Izpolnjeval semjih.” Jezus je odgovoril in rekel: “Pojdi in prodaj vse, karima{, razdeli med revne in Mi sledi.” Toda te besede muniso bile v{e~.

11. Pa mu je rekel Gospod: “Zakaj si rekel, da si iz-polnil zakon in preroke? Glej, veliko tvojih sobratov jeoble~enih v zamazane cunje, umirajo od lakote, tvoja hi-{a pa je polna raznih dobrin, oni pa ne dobijo ni~esar odtega.”

12. In rekel je Simonu: “Bogatim je te‘ko priti v ne-be{ko kraljestvo; kajti bogati skrbijo zase in prezirajo ti-ste, ki nimajo ni~esar.” (Pog. 14, 8-12)

106


Jaz Sem resnica in ‘ivljenje. Zunanje bogastvo du{ozakrkne in osiroma{i. @ivljenje v materialnem bogastvuni ‘ivljenje v Meni - je samo zunanji videz; nana{a sesamo na ovoj du{e, in ne na resni~no bivanje. Ljudje,katerih bogastvo je samo imetje tega sveta, zunanje, selo~ijo iz enosti s svojim bli‘njim. S tem pa se hkrati tu-di lo~ijo od Boga in obubo‘ajo v svojih du{ah. Resni~-no bogat je samo tisti, ki zmore obogatiti svoje bli‘njez deli nesebi~ne ljubezni. Ta ostane v enosti s svojimbli‘njim in tako tudi v enosti z Bogom; kajti Bog je vvsakem in vsak je del Boga. Kdor se lo~i od svojegabli‘njega, ta se lo~i od Boga, ker v bli‘njem deluje Bo‘-ja ljubezen.

107

15. POGLAVJE

Ozdravljenje gobavca, hromega in gluhega

Ljudje v Gospodovem Duhu

1. Zgodilo se je, ko je bil Jezus v nekem mestu, da seje pred Njega vrgel gobavec in Mu rekel: “Gospod, ~e ho-~e{, me lahko o~isti{!” In Jezus je stegnil Svojo roko, do-taknil se ga je in rekel: “Blagoslovljen si ti, ki veruje{; ho-~em, bodi o~i{~en!” In kmalu ga je zapustila gobavost.

2. In Jezus mu je zabi~al in rekel: “Ne povej nobene-mu ~loveku, ampak pojdi in se poka‘i duhovniku in da-ruj za svoje o~i{~enje v dokaz njemu, kot je zapovedalMojzes.” Toda njegov sloves se je vse bolj {iril, in k Nje-mu so prihajale velike mno‘ice, da Ga sli{ijo in da jih oz-dravi njihovega trpljenja. Umaknil se je v pu{~avo in mo-lil.

3. Nekega dne, ko je u~il, se je zgodilo, da so bili zra-ven farizeji in pismouki, da bi Ga videli. Pri{li so iz vsa-kega mesta, iz Galileje in Judeje in iz Jeruzalema, in pri-sotna je bila Bo‘ja mo~ in zdravila jih je.

4. In glej, prinesli so na postelji mo‘a, ki je bil hrom;posku{ali so ga prinesti noter in ga polo‘iti predenj. Kerpa zaradi velike mno‘ice niso na{li poti, da bi ga spraviliskozi, so zlezli na hi{o. Na postelji so ga spustili skozistreho v sredino pred Jezusa. In ker je videl njihovo vero,mu je rekel: “Mo‘, odpu{~eni so ti tvoji grehi.”

108

5. In pismouki in farizeji so za~eli razmi{ljati in so re-kli: “Kdo je ta, ki govori tako bogokletno? Kdo lahko od-pusti grehe razen Boga?” Ker pa je Jezus zaznal njihovemisli, jim je odgovoril in rekel: “Kaj mislite v svojih srcih?Ali lahko Bog sploh kdaj odpusti grehe, ~e jih ~lovek neob‘aluje? Kdo je rekel: Odpu{~am ti tvoje grehe? Kaj ni-sem rekel: Odpu{~eni so ti tvoji grehi?

6. Kaj je la‘je re~i: Tvoji grehi so ti odpu{~eni ali:Vstani in hodi? Da pa boste vedeli, da ima Sin ~lovekovoblast na Zemlji presojati in govoriti o odpu{~anju gre-hov,” - je rekel hromemu: “Pravim ti, vstani, vzemi svojoposteljo in pojdi domov.”

7. In takoj je vstal pred njimi, vzel posteljo, na katerije le‘al, in od{el domov ter slavil Boga. In vsi so se ~udiliin slavili so Boga in polni spo{tovanja so pravili: “Danessmo videli osupljive stvari.”

8. Ko je Jezus pri{el v neko vas, je sre~al mo‘a, ki jebil od rojstva gluh. In ta ni verjel v {elest vetra, ali v grme-nje ali v krike ‘ivali, ali v pti~je glasove, ki to‘ijo zaradilakote ali ker so bili ranjeni, ali v to, da so drugi to sli{ali.

9. Jezus pa je dahnil v njegova u{esa in odprla so se insli{al je. In z neskon~nim veseljem je u‘ival glasove, ki jihje prej zanikaval. In rekel je: “Zdaj sli{im vse!”

10. Toda Jezus mu je rekel: “Zakaj pravi{, da vse sli-{i{? Mar lahko sli{ih vzdihovanje ujetnikov, ali govoricoptic ali ‘ivali, kadar se med seboj pogovarjajo, ali glasoveangelov in duhov? Misli na to, koliko ne more{ sli{ati, inbodi poni‘en v svojem pomanjkanju znanja.” (Pog. 15, 1-10)

109


Tisti, ki ‘ivijo v resnici, izpolnjujejo Bo‘jo voljo. So~isti, ki ‘e v dana{njem ~asu sli{ijo angele nebes in gle-dajo ‘ivljenje v njegovi raznolikosti. Berejo misli ljudiin sli{ijo njihove vzdihe in vidijo njihove te‘ave. V Mo-jem imenu in iz Mojega Duha pomagajo in slu‘ijo svo-jim bli‘njim.

Ljudje v Gospodovem Duhu razumejo tudi govorico‘ivali. V {umenju vetra, v blisku in gromu spoznajo po-vsod vladajo~i zakon, Boga. Kdor ‘ivi v tej visoki Bo‘jizavesti, ta je resni~no Bo‘ji sin in h~i. To so Moji zve-sti.

V tem mogo~nem prelomnem ~asu >��@�se za~enja-jo prvi koraki na poti k postopoma nastajajo~em Kra-ljestvu miru Jezusa Kristusa: pramo~ vodi vse ve~ ljudipo poti v notranjost, v Bo‘je kraljestvo, ki je v vsakem~loveku. Ljudje, ki se na evolucijski poti bli‘ajo Kristu-sovi zavesti, najdejo nazaj k pragovorici ljubezni. Zanjese spet odpre jezik vesolja.

110

16. POGLAVJE

Poziv za Mateja -Novo vino v starih mehovih

Mo‘nost reinkarnacije in poravnave je omejena

1. In nato je {el naprej in videl davkarja, ki mu je biloime Levi, da je sedel pri carini. Rekel mu je: “Sledi Mi!”In pustil je vse, vstal je in Mu sledil. (Pog. 16, 1)


Tudi Levi, kot so ga imenovali, je sledil Meni, Jezu-su, {ele potem, ko je vse raz~istil v svoji dru‘ini in nasvojem delovnem mestu in poskrbel za svoje bli‘nje, kijih je zapustil samo na zunaj, da slu‘i resnici.

2. In Levi Mu je pripravil veliko slavnostno pogostitevv svoji hi{i. Za mizo pa je sedela z Njim velika dru{~inadavkarjev in drugih. Toda pismouki in farizeji so godrn-jali in rekli Njegovim u~encem: “Zakaj jeste in pijete zdavkarji in gre{niki?”

3. Jezus pa jim je odgovoril: “Zdravi ne potrebujejozdravnika, temve~ bolni. Nisem pri{el klicat k pokori pra-vi~nih, temve~ gre{nike.”

4. In rekli so Mu: “Zakaj se Janezovi u~enci tako po-gosto postijo in toliko molijo, prav tako pa tudi u~enci fa-rizejev? Tvoji u~enci pa jedo in pijejo?”

111

5. Pa jim je odvrnil: “S ~im naj primerjam ljudi tegarodu in komu so podobni? Kaj niso kot otroci, ki sedijona tr‘nici in drug drugemu kli~ejo in pravijo: @vi‘galismo za vas, pa niste plesali, pred vami smo ‘alovali, paniste to‘ili?

6. Kajti Janez Krstnik je pri{el, pa ni jedel in pil, vi papravite: Hudi~ ga je obsedel! Pride Sin ~lovekov, in jé sa-de‘e zemlje in pije mleko ~red in sadove vinske trte, papravite: Glejte, kak{en sladokusne‘ in pijanec, prijateljdavkarjev in gre{nikov!

7. Bi vi lahko pustili svate, da se postijo, dokler je znjimi ‘enin. Pri{el pa bo ~as, ko jim bo ‘enin vzet. Tedaj,v tistih dneh, se bodo postili.” (Pog. 16, 2-7)

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljamin poglabljam besedo

@enin je Kristus Boga v Jezusu. In ‘enin bo od{el odnjih. Kdor Ga ne ohrani v srcu, tudi ne bo izpolnjevaldel ljubezni. V dnevih groze, ki bodo pri{li nad ~love{-tvo, se bo moral postiti; kajti Zemlja, ki se o~i{~uje ~lo-ve{kih spletk, ne bo ve~ dajala kruha tistim, ki so pris-pevali k razkroju atmosferskih slojev in da so zemlja invode onesna‘ene.

8. In povedal jim je to priliko: “Nih~e ne krpa stareobleke z novim platnom. Kajti novo se ne prilega stare-mu, in obleka je s tem postala slab{a.

112

9. In nih~e ne napolni novega vina v stare mehove;kajti novo vino raztrga mehove in se razlije, mehovi pa souni~eni. Temve~ novo vino naj se napolni v nove meho-ve, tako se ohrani oboje.

10. In nikogar ni, ki je pil staro vino in si takoj za‘elinovega. Kajti pravi, da je staro bolj{e. Toda pride ~as, kobo postalo novo vino staro in tedaj se zahteva novo vino.Kajti prav tako kot zamenjamo stare obleke z novimi, za-menjamo mrtvo telo z ‘ivim telesom in kar je minilo, stem, kar pride.” (Pog. 16, 8-10)

Jaz Kristus, pojasnjujem, popravljamin poglabljam besedo:

Dokler {e obstaja gre{ni svet in du{e ‘ivijo v kolesuponovnih rojstev, se bodo du{e, vezane na svet, {e lahkoutele{ale. Odlo‘ijo svoje stare obleke, stara telesa, inspet smuknejo v nove obleke, v novorojena telesa. V no-vo obleko pa vedno znova prinesejo s sabo gre{no, karniso zbrisale tako v prej{nji inkarnaciji kot tudi ne v kra-jih o~i{~evanja. Du{a se tako dolgo ne more dvigniti vvi{ja in svetlej{a obmo~ja, dokler ni s pokoro, odpu{~a-njem, pro{njo za oprostitev in o~i{~enjem zbrisala tega,kar si je nalo‘ila.

ê du{a ne bo v zemeljski obleki v ~asu preobrata- kibo trajal ve~ obdobij - o~istila kar si je nalo‘ila, se natone bo ve~ mogla utelesiti. Kot du{a bo morala nato vkrajih o~i{~evanja pretrpeti to, kar bi mogo~e v zemelj-ski obleki lahko o~istila v letih. Na Zemlji biva svetloba

113

in sence zaenkrat nimajo ve~ dostopa, zato ne more ve~dobiti novega telesa.

114

17. POGLAVJE

Jezus odpo{lje dvanajstere

Napredek odre{ilnega dela je odvisen od zvestobe in razvoja poobla{~enih (3). Krst z Du-hom resnice (6). Ozdravljanje bolnih in obujanje mrtvih - Sku-pinska krivda - Izganjanje hudi~ev - Ne vsiljevati darov ljubezni(7). Pekel ni kraj, temve~ stanje du{e (10). Bogu ni ni~ skrito - Bese-do resnice pozna samo tisti, ki ‘ivi v lu~i resnice (13). Kdor je

proti Kristusu, je proti svojemu bli‘njemu (14).

1. In Jezus je {el na nek hrib, da bi molil. In potem jepoklical k sebi Svoje dvanajstere, jim je dal pooblastilo,da izganjajo ne~iste duhove in da zdravijo vse vrste bolez-ni in ku‘na obolenja. In imena dvanajstih apostolov, kiso bila imena dvanajstih izraelskih rodov, so bila:

2. Peter, imenovan Kefa, za rod Ruben; Jakob, za rodNaftali; Toma‘, imenovan Dydimus, za rod Sebulon;Matej, imenovan Levi, za rod Gad; Janez, za rod Efraim;Simon, za rod Isa{ar.

3. Andrej, za rod Jo‘ef; Natanael, za rod Simeon;Tadej, za rod Sebulon; Jakob, za rod Benjamin, Juda,za rod Dan; Filip za rod Asser. In Juda I{karijot, levit, kiGa je izdal, je bil tudi med njimi (toda ni bil eden odnjih), in Matej in Barsabas sta bila tudi zraven. (Pog. 17, 1-3)

115

Jaz, Kristus, pojasnjujem popravljamin poglabljam besedo:

Z besedami “ne~isti duhovi” so mi{ljene ne~iste du-{e, ki pogosto visijo na ljudeh kot grozdi.

Kot Jezus iz Nazareta sem pokazal ‘e prihodnost, ta-ko da sem dvanajsterim poveril izgradnjo dvanajstihskupnosti. Ker so tudi oni - kot prav tako ljudje kasnej-{ih generacij - komajda dojeli globino Notranjega ‘iv-ljenja, ki pravi: Izpolni zakone in nato deluj, marsi~esaniso mogli uresni~iti, za kar sem jih pooblastil. Poobla-stil sem jih, ker so poznali veliko bo‘anskih modrosti inbi bil ‘e ~as, da jih prelijejo v materialno obliko. Kljubvsemu pa je pri{lo iz enega obdobja v drugo do nadalj-njih evolucijskih korakiov kraljestva miru Jezusa Kri-stusa.

Tudi v dan{njem ~asu >��@, ko na Zemlji postajajovidni prvi temelji Kraljestva miru Jezusa Kristusa,mnogo Mojih zvestih iz Davidovega rodu in drugih ro-dov deluje v Mojem Delu odre{enja.

Zvesti so z Menoj, in Jaz delujem skozi njih. Takokot takrat so tudi danes nekateri med njimi, ki ne zbi-rajo, ampak razsipavajo. Vedno znova tvorijo vstopnavrata za temo. Zato je zvestim zelo te‘ko.

Pa vendar: Jaz Sem z njimi zmagovalec nad Zemljoin nad mesti o~i{~evanja. Tako kot sem Jaz takrat po-slal apostole v svet, tako bom postopoma poslal Svoje,ki izpolnjujejo zakon ‘ivljenja, v svet kot duhovne u~i-telje. Po Svojih bom ustanovil nove praskupnosti v Me-

116

ni, Kristusu, Univerzalnem Duhu, da bo veliko ljudina{lo prek teh postaj skupnosti v Osrednjo svetlobo:v Novi Jeruzalem na tej Zemlji z njegovimi dvanaj-stimi vrati.

4. In poklical je {e drugih dvanajst na isti na~in, da bibili preroki, mo‘je svetlobe skupaj z apostoli, in pokazaljim je skrivnosti Boga. In njihova imena so bila: Hermes,Aristobul, Selenij, Nerej, Apol in Barsaba; Andronik, Lu-kij, Apel, Zahej, Urban in Klement. In potem je izbral {edrugih dvanajst mo‘ za evangeliste in dvanajst za pastirje.Poklical je {tirikrat dvanajstere in poslal jih je k dvanaj-sterim Izraelovim rodovom, k vsakemu {tiri.

5. In stali so okoli Mojstra, oble~eni v bela lanena ob-la~ila, poklicani za to, da postanejo sveta Bo‘ja duhov-ni{ka skupina v slu‘bi dvanajsterih rodov, h katerim bibili poslani. (Pog. 17, 4-5)


Podobno kot sem pou~eval in pou~ujem prerokein duhovne u~itelje in vse Bo‘je sinove in h~ere izDavidovega rodu in iz drugih rodov, po prero{ki be-sedi preko inkarniranega delnega ‘arka bo‘anskemodrosti >��@ in jih poslal v svet ustrezno njihove-mu uresni~evanju, sem storil v zemeljski obleki kotJezus iz Nazareta.

117

Pou~eval sem zveste in jim dajal napotke za uresni~eva-nje Bo‘jih zakonov. Nekateri izmed njih so za~eli govoritiprero{ko. Spet drugi, v tej knjigi so imenovani evange-listi in pastirji, so bili duhovni u~itelji in stare{ine, kinaj bi soustanavljali skupnosti in skrbeli zanje.

Beseda “duhovni{ka skupina” pomeni naslednje:Gre za ljudi, ki se trudijo izpolnjevati samo Bo‘jo vo-ljo, brez ceremonij in obredov.

6. Te {tirikrat dvanajstere je odposlal Jezus, in jihpooblastil in jim rekel: “Ho~em, da ste Moji dvanajsteriapostoli s svojimi spremljevalci, da pri~ate za Izrael. Poj-dite v Izraelova mesta in k zgubljenim izraelovim ovcam.In ko greste tja, pridigajte in govorite: Nebe{ko kraljestvoje blizu. Kot sem vas Jaz krstil z vodo, tako krstite vse, kiverujejo. (Pog. 17, 6)


V knjigi je zapisano: “Kot sem vas Jaz krstil z vo-do...” Smiselno to pomeni: Tako kot ste bili kr{~eni zvodo, tako bom Jaz kot Kristus Boga krstil vse, ki stejih pou~evali po zakonih ‘ivljenja in so jih uresni~ili, zDuhom resnice, in poslej bodo govorili iz Duha resnice.

7. Mazilite in zdravite bolne, o~i{~ujte gobave, obuditemrtve, izganjajte hudi~e. Brezpla~no ste prejeli, brezpla~-no dajte. Ne zbirajte ne zlata ne srebra ne bakrenih nov-

118

cev v svojih mo{njah, tudi ne nosite popotne torbe, nitidveh oblek niti ~evljev in ne palice. Kajti delavec zaslu‘isvojo hrano. In jejte, kar vam dajo; toda ne dotaknite setistega, kar je stalo ‘ivljenje. To namre~ za vas ni zakoni-to. (Pog. 17, 7)


“Mazilite in zdravite bolne” pomeni: o~i{~ujte inzdravite bolne in gobave in mazilite jih z Duhom, takoda jih pou~ite o zakonih ‘ivljenja in jim pomagate, dajih spoznajo in uresni~ujejo - kar pomeni o~istijo ingre{nega ne storijo ve~.

“... obudite mrtve, izganjajte hudi~e” sem rekel iz“Nadzakona”, iz Absolutnega zakona, ki je nad vsemi~love{kimi. Obuditi mrtve se da samo, ~e du{a ni obre-menjena s te‘kimi vzroki in s skupinsko karmo. To na-ro~ilo sem seveda dal svojim apostolom in u~encem.Toda hkrati sem rekel tudi, da lahko to dela samo tisti,ki ‘ivi v Absolutnem zakonu in u~inkuje iz njega.

Obujanje mrtvih je bilo v Mojem ~asu Jezusa iz Na-zareta mo‘no, ker so takrat revni le redko poravnavaliskupinsko krivdo. V dana{njem ~asu >��@�ve~ina ljudiporavnava del skupinske krivde, tako da je obujanje odmrtvih v tem gre{nem svetu skoraj nemogo~e.

Skupinska krivda nastane, ~e ljudje skupaj ubijajo ‘i-vali ali ljudi, skrunijo rastline in minerale.

119

Du{o tako imenovanega mrtvega se da poklicati na-zaj v telo samo takrat, ~e je duhovno budna in se svo-bodno odlo~i za vrnitev. Sicer bi obujanje mrtvih kr{ilozakon svobodne volje du{e, kajti ~e so njene duhovneo~i skaljene zaradi greha, se ne more svobodno odlo~a-ti. In du{a se tudi lahko vrne samo tedaj, dokler je {e stelesom povezana z informativnim trakom.

“Izganjati hudi~e” pomeni izganjati iz templja, iz ~lo-veka, zasen~ene du{e, vezane na Zemljo. To lahko sto-ri samo tisti, ki izpolnjuje Bo‘je zakone, ki govori spooblastilom - in to tudi samo, ~e ~lovek, ki je pritegnildu{o, vezano na Zemljo, te ne dr‘i ve~ z mislimi, bese-dami in dejanji, ki so jo pritegnile.

Izjava “Ne zbirajte zlata ne srebra ne bakrenih nov-cev v svojih mo{njah, tudi ne nosite niti popotne torbeniti dveh oblek niti ~evljev ne palice” pomeni: ne obda-jajte se z navlako tega sveta in ne nosite mukoma, karvam je odve~, kajti poti so kamnite in po njih stopate ssvojimi nogami. Vse odve~no je navlaka in vas samozadr‘uje na potovanju.

8. In v katerokoli mesto pridete, se pozanimajte, ~e jekdo tam, ki si to zaslu‘i. In tam ostanite dokler ne bosteod{li naprej. Kjer pa stopite v hi{o, pozdravite. In ~e je hi-{a tega vredna, naj pride nad njo va{ mir; ~e ga pa nivredna, naj se va{ mir povrne k vam. (Pog. 17, 8)

120


“ ... ~e ga pa ni vredna, naj se va{ mir povrne kvam” naj pomeni: prinesite ljubezen in mir v vsakohi{o. Kdor ne ‘eli darov nebes, mu jih ne vsiljujte.ê pa ne boste sprejeti, potem ne bodite nejevoljni.Mir, ki ste ga prinesli hi{i in njenim prebivalcem, bospet z vami.

9. Bodite pameteni kot ka~e in brez zvija~ kot golobi.Bodite nedol‘ni in ~isti. Sin ~lovekov ni pri{el, da uni~i,temve~ da re{i, ne da vzame ‘ivljenje, ampak da ga da,telesu kot du{i.

10. In ne bojte se tistih, ki ubijejo telo, du{e ne morejoubiti. Marve~ bojte se tistega, ki lahko pogubi v pekel teloin du{o. (Pog. 17, 9-10)


Samo ~lovek sam pokvari svojo du{o in svoje telo ssvojim ~love{kim mi{ljenjem, govorjenjem in dejanji, s~imer vzpostavi zvezo z mra~njakom. Kar je proti Bo‘-jemu zakonu, prinese ~loveku pogubo. Zato se bojte sa-mo svojega nasprotnega delovanja, kajti kar ~lovek seje,to bo ‘el. In spoznajte: Pekel ni kraj, temve~ stanje du{e,ki se je vdala nasprotnemu, “knezu mraka”.

121

11. Kaj ne kupimo dveh vrabcev za en beli~? Pa ven-dar noben od njih ne pade na zemljo brez volje Najvi{je-ga. Resni~no, celo lasje na va{i glavi so vsi pre{teti. Torejne bojte se zaradi tega. ê skrbi Bog za vrabce, kaj ne bipotem skrbel tudi za vas?

12. Za u~ence zadostuje, da so kot njihov mojster inhlapci kot njihov gospodar. ê so poglavarja dru‘ineimenovali belcebub, koliko bolj bodo njegove stanovalceimenovali prav tako! Toda vseeno se jih ne bojte. Ni~ niskrito, da se ne razkrije, in ni~ ni tajno, da se ne bi vede-lo.

13. Kar vam povem natiho, to povejte v lu~i, ko pride~as za to. In kar vam je bilo re~eno na uho, to pridigajtena strehah. Zato, kdorkoli pred ljudmi prizna resnico, te-ga bom tudi Jaz priznal pred Svojim O~etom, ki je v ne-besih. Kdor pa pred ljudmi zataji resnico, tega bom tudiJaz zatajil pred Svojim O~etom, ki je v nebesih. (Pog. 17,11 - 13)


Bog je vsepovsod pri~ujo~. In vse, kar je, On pozna.Kajti On je ‘ivljenje in mo~ v vsem. V vsaki ‘ivali jeNjegova mo~, in tako je ‘ival ‘ivljenje iz Njega. V vsa-kem lasu je Bo‘ja mo~, Njegovo ‘ivljenje. On je. In kerOn je in je v vsem, vse pozna in ve za vse. Koliko boljepozna ve~ni O~e Svojega otroka, ki ga je ustvaril poSvoji podobi! Njemu Ve~nemu, ni ni~ skrito. Tudi ~e

122

ima ~lovek skrivnosti pred drugimi, Zanj te navideznoskrite re~i niso skrite. Ko pride ~as, se vse razkrije, do-bro in manj dobro.

Zato naj se ~lovek boji samo svojega ~love{kega, kaj-ti to je njegova setev. Ko ta za~ne poganjati in rasti, po-stane o~itna in vidna za ~loveka, ki je sejal, in tudi zatistega, ki je soudele‘en ali je bil nedol‘no zlorabljen.

Zato bodite budni, da boste sejali samo dobro seme,da bo va{a setev notranja zrelost. Resnico je treba po-vedati, ker je lu~ du{e. In kdor ‘ivi v lu~i resnice, poznabesedo resnice. Ne bo niti sodil niti obsojal, temve~ bosvojega bli‘njega v srcu sprejel in priznal in bo tako zMenoj, Kristusom.

Vedno znova se zavedajte, da lahko imajo ~love{kebesede razli~ne pomene. Kdor ‘ivi v duhu resnice, nezataji svojega bli‘njega. Kdor ga zataji, ga je izgnal izsvojega srca. Zato naj bi se besede “... tega bom tudijaz zatajil pred Svojim O~etom, ki je v nebesih ” glasile:Kdor ne ‘ivi zakona, resnice, tega ne morem privesti kSvojemu O~etu, in On ga ne more dvigniti v nebo - kernebesa so resnica, resnica pa je zakon.

Spoznajte: Kdor zavr‘e resnico, ker je no~e sprejetiiz zapovedi in je uresni~evati, se ne priznava kot bitjesvetlobe. Kdor ne pozna sebe, tudi ne more priti v ne-besa, ki so njegova resni~na domovina. [ele ko o~istisvojo du{o, bo poznal sebe in pri{el v nebesa.

îsti je iz resnice in govori iz resnice. Kdor ne ‘ivi resni-ce, taji resnico, ki je Bog, ki Mu je vse razodeto. Ker je Bograzodeta resnica, ne ostane ni~ skrito in tudi ne tajno.

123

14. Resni~no, pri{el sem, da dam Zemlji mir. Todaglej, kadar govorim, sledi me~. Pri{el sem, da zdru‘im; to-da glej, sin bo proti svojemu o~etu in h~i proti svoji ma-teri in snaha proti svoji ta{~i. In ~lovekovi sovra‘niki bo-do njegovi lastni sostanovalci. Kajti nepravi~ni ne morejobiti skupaj s pravi~nimi. (Pog. 17, 14)


“Toda glej, kadar govorim, sledi me~” pomeni: Kdorsli{i besedo resnice, a je ne izpolnjuje, o njej samo govori,ravna proti resnici in tako proti Svetemu Duhu. Sam siustvari me~, ki se imenuje tudi vzrok. In tako so Moje be-sede, ki so resnica, me~ tistim, ki jih ne uresni~ujejo.

“Pri{el sem, da zdru‘im” pomeni: da zberem vse lju-di in narode v Bo‘je ljudstvo.

Kdor deluje proti zakonu ‘ivljenja, enosti, ta je tudiproti Bogu, ki je enost, in proti Njegovemu Sinu, Kri-stusu, ki je Jaz Sem. Kdor misli, govori in deluje protiBogu in Mojemu delovanju na tej Zemlji, ta razsipavain ne zdru‘uje. Ne izpolnjuje zakonov ‘ivljenja.

Kdor ni za Mene, je proti Meni. Kdor je proti Meni,‘ivljenju, ta je tudi proti svojemu bli‘njemu. Tako sezgodi, kot je zapisano: “... sin bo proti svojemu o~etu inh~i proti svoji materi in snaha proti svoji ta{~i. In ~love-kovi sovra‘niki bodo njegovi lastni sostanovalci. Kajtinepravi~ni ne morejo biti skupaj s pravi~nimi.” Bo‘ji za-

124

kon pravi: Enako privla~i enako; nepravi~ne vle~e knepravi~nim, pravi~ne k pravi~nim.

15. In tisti, ki ne sprejmejo svojega kri‘a in Mi sledijo,Me niso vredni. Kdor najde svoje ‘ivljenje, ga bo zgubil;in kdor zgubi svoje ‘ivljenje zaradi Mene, ga bo na{el.”(Pog. 17, 15)


“Kdor najde svoje ‘ivljenje, ga bo zgubil; in kdorzgubi svoje ‘ivljenje zaradi Mene, ga bo na{el.” Pomenteh besed je: Kdor vidi svoje zemeljsko ‘ivljenje kotsvoje pravo ‘ivljenje, ta ga bo izgubil in se ne bo poznalkot du{a in ne bo na{el svoje domovine. Kdor spo{tujesvoje zemeljsko ‘ivljenje, vendar postavi nad vse svojeduhovno ‘ivljenje, ta ga bo tudi na{el v sebi. In poznalbo tudi svojo domovino, ker je zavestno sin ali h~i Bo-ga v kraljestvu ‘ivljenja.

125

18. POGLAVJE

Odpo{iljanje dvainsedemdeseterih

O {irjenju resnice (3).Obna{anje v gosteh (6). Merila za skupno ‘ivljenje ljudi; cilj:

nesebi~na ljubezen (10-12)

1. Nato je poklical Gospod k Sebi {e dvainsedemdesetu~encev in jih poslal naprej po dva in dva v vsa tista me-sta in kraje rodov, kamor je hotel priti sam.

2. Zato jim je rekel: “@etev je resni~no velika, a maloje delavcev. Zato prosite Gospoda ‘etve, da naj po{lje de-lavcev v Svojo ‘etev.

3. Pojdite po svojih poteh, glejte, po{iljam vas kot ov-ce med volkove. Ne nosite ne vre~e niti torbe niti ~evljevin nikogar ne pozdravljajte spotoma. (Pog. 18, 1-3)


V ~asu, ko sem Jaz, Kristus, hodil po svetu kot Jezus,so enostavni ljudje pe{a~ili; niso jezdili ali se vozili. No-ge so nosile telo iz kraja v kraj. Kdor je nosil s sabo ve~stvari, je napredoval le po~asi. Besede “Ne nosite nevre~e niti torbe niti ~evljev in nikogar ne pozdravljajtespotoma” pomenijo:

Vzemite s sabo na svoje potovanje samo toliko, danapredujete na poti in pridete do tistih, ki ‘e nosijo du-hovne sadove, in tudi k tistim, katerih du{no njivo je

126

treba {e prej obdelati. Tako vidijo tudi tatovi, da privas ni kaj ukrasti in vas ne zalezujejo.

“... in nikogar ne pozdravljajte spotoma” pomeni: Neimejte nepotrebnih pogovorov, temve~ prinesite lju-dem odre{itev ‘ivljenja, resnico. Sledite svojemu cilju,kajti ~as, ko se mudim med ljudmi, je omejen.

4. In kadarkoli vstopite v katero hi{o, recite najprej:Mir bodi v tej hi{i! In ~e bo tam duh miru, potem bo va{mir po~ival na njem; ~e pa ne, se bo spet povrnil k vam.(Pog. 18, 4)


V hi{o vstopite samo tedaj, ~e imate sami mir. Nosi-te torej svoj mir iz hi{e v hi{o. Kjer ne bo sprejet, bo {elspet z vami. Tam, kjer mir, resnica ‘ivljenja, ne bosprejet, naj se tudi ne govori ve~ o miru in resnici. Vsakima svobodno voljo, da sprejme ali odkloni mir iz Bo-ga, resnico. Zato ne razpravljajte o resnici. Prinesite jo!ê se mir, resnice, ne sprejme, nesite darove blagra vdrugo hi{o. Tako ohranite mir v sebi.

5. In v katerokoli mesto boste pri{li in vas sprejmejo, jejteto, kar vam ponudijo, razen od ‘ivega. In zdravite bolne, ki sotam, in recite jim: Bo‘je kraljestvo se je pribli‘alo.

127

6. In v hi{i ostanite in jejte in pijte, kar vam ponudijobrez prelivanja krvi; kajti delavec je vreden svojega pla~i-la. Ne hodite od hi{e do hi{e. (Pog. 18, 5-6)


“... jejte to, kar vam ponudijo, razen od ‘ivega”,“... jejte in pijte, kar vam ponudijo brez prelivanja krvi”- pomen obeh izjav je naslednji: ê zaradi vas prelijejokri neke ‘ivali, potem to pravo~asno odklonite, predenjo bodo za vas odpeljali na zakol, kajti nobena ‘ival najne bo ‘rtvovana - niti Bogu niti ljudem. @rtvovanje lju-di in ‘ivali je Bogu groza. Bog, Edini, je govoril proti‘rtvovanju ‘ivali in ljudi, tako v Stari zavezi kot tudi vNovi zavezi.

ê pa vam ponudijo jed, ki vsebuje meso in ribo, inso bili darovi pripravljeni ‘e pred va{im prihodom, po-tem jejte in podarite teh nekoliko gri‘ljajev v molitviBogu O~etu-Materi. Njegova mo~ tedaj spremeni ni‘jev vi{je. Mislite na to: Greh lahko postane to, kar gre izust, in ne, kar gre v usta in je dano telesu v zavesti ‘iv-ljenja iz Boga.

7. In ~e vas v nekem mestu ne sprejmejo, pojdite svojopot po ulicah in recite: “Celo prah va{ega mesta, ki se jeobesil na nas, otresamo na vas; vendar pa bodite prepri-~ani, da se vam je Bo‘je kraljestvo pribli‘alo. (Pog. 18, 7)

128


Besede so simboli. Zato tudi ‘elim ob~asno poprav-ljati besede, ki so zapisane v knjigi, imenovani Jezusovevangelij tako, kakor naj bi jih razumeli v dana{njem~asu�>��@, kajti besede imajo iz generacije v genera-cijo razli~en pomen.

Kogar ne vidijo radi v mestu, ta naj strese prah s svo-jih nog. To pomeni: Nadaljuje naj pot, vendar pa najzapusti mestu Bo‘ji blagoslov. Zakaj pozitivne mo~ipozitivnih ljudi u~inkujejo naprej v ljudeh, krajih inmestih, katerim so bile dane. In marsikdo, ki je duhov-no zrel, bo sprejel sade‘, resnico. Te~e tako reko~ k ti-stim, ki so iz resnice. Kajti ve~na resnica je Bo‘je kra-ljestvo, ki pride k tistim, ki hrepenijo po njem inizpolnjujejo zakone ‘ivljenja.

8. Gorje ti, Horazin! Gorje ti, Betsajda! ê bi se v Tiruin Sidonu zgodila ta mogo~na dela, ki so se zgodila privas, bi se ‘e prej spokorila v ‘akljevini in pepelu. Todanjima naj se godi na sodni dan bolje kot vama.

9. In ti Kafarnaum, ki si dvignjen do neba, bo{ pah-njen do pekla. Tisti, ki sli{ijo vas, sli{ijo tudi Mene. In ti-sti, ki zani~ujejo vas, zani~ujejo tudi Mene in Njega, kiMe je poslal. Toda pustite vsem naj se spoznajo v svojemlastnem duhu.”

10.In Jezus jim je rekel znova: “Bodite usmiljeni inprejeli boste usmiljenje. Odpu{~ajte drugim in tudi vam

129

bo odpu{~eno. Z mero, s katero merite, boste merjeni tu-di sami.

11. In kakr{ni ste do drugih, tako se bo godilo tudivam. In kakor daste, tako boste tudi prejeli. In kakor so-dite, tako boste tudi sojeni. In kakor slu‘ite drugim, takoboste tudi poslu‘eni.

12. Kajti Bog je pravi~en in vsakogar pla~a po njego-vih delih. Kar sejete, boste ‘eli.” (Pog. 18, 8-12)


Pazite na to, da ne padete v sku{njavo! Ohranite Mev svojih srcih, tedaj boste dajali iz ve~ne resnice. Kajtipri{el sem, da u~im ljudi resnice in da jih pripravimuresni~evati Bo‘ji zakon, ki je ‘ivljenje samo, resnica.Resnica je ‘ivljenje. Bog je resnica, ‘ivljenje. Njegovzakon, resnica, je nesebi~na ljubezen. Upo{tevajte to inne boste padli v sku{njavo.

Zdaj pa k besedam, ki se v knjigi Jezusov Evangelijtakole glasijo:

“Tisti, ki vas sli{ijo, sli{ijo tudi Mene. In tisti, ki zani-~ujejo vas, zani~ujejo Mene in Njega, ki Me je poslal.Toda pustite vsem naj se spoznajo v svojem lastnemduhu.” “Bodite usmiljeni in prejeli boste usmiljenje.Odpu{~ajte drugim in tudi vam bo odpu{~eno. Z mero,s katero merite, boste merjeni tudi sami. In kakr{ni stedo drugih, tako se bo godilo tudi vam. In kakor daste,tako boste tudi prejeli. In kakor sodite, tako boste tudi

130

sojeni. In kakor slu‘ite drugim, tako boste tudi poslu-‘eni. Kajti Bog je pravi~en in vsakogar pla~a po njego-vih delih. Kar sejete, boste ‘eli”:

Ti nasveti in opomini so veljavni za vse ljudi, iz gene-racije v generacijo, dokler se ne bo razvilo ~love{tvo, ki‘ivi zakon nesebi~ne ljubezni. Tedaj ti nasveti in opo-mini niso ve~ potrebni.

Dokler pa ne bo ta rod notranjega ‘ivljenja prerastelteme in stal v lu~i resnice, ti nasveti in opomini {e ve-ljajo. Vodijo v zakon nesebi~ne ljubezni, v resnico, lu~,ki sveti v ljudeh in po njih v Kraljestvu miru Jezusa Kri-stusa. Je lu~ resnice, Jaz Sem: Kristus.

131

19. POGLAVJE

Jezus u~i moliti

Pravilna in napa~na molitev (2-4).Bistvo vse biti je v notranjosti vsake du{e - Kdor ‘ivi zavestnopovezan z Bogom, mu slu‘i Njegova vsemo~ po vseh ‘ivljenj-skih oblikah (6). Svarila iz ljubezni in resnosti (8). Spo{tova-nje ‘ivljenja rastlin in ‘ivali (9). Odgovornost ozdravljenega (10)

1. Ko je Jezus molil na neki gori, je pri{lo k njemu ne-kaj u~encev in eden Mu je rekel: “Gospod, nau~i nas, ka-ko naj molimo.” In Jezus mu je rekel: “Kadar moli{, poj-di v svojo tiho kamro. In ko si zaprl vrata, moli k O~etu,ki je nad tabo in v tebi. In tvoj O~e, ki vidi tudi zunanje,ti bo odprto odgovoril.

2. Toda kadar ste skupaj in skupaj molite, ne uporab-ljajte praznih ponavljanj; zakaj, va{ nebe{ki O~e ve, kajvas bremeni preden Ga prosite. Zato molite takole:

3. O~e na{, ki si nad nami in v nas, posve~eno bodiTvoje ime. Tvoje kraljestvo pridi k vsem v modrosti, lju-bezni in pravi~nosti. Tvoja volja se gôdi tako v nebesihkot na Zemlji. Dovoli, da bomo dan za dnem dele‘niTvojega svetega kruha in daj nam sade‘ ‘ive trte. In kotnam Ti odpu{~a{ na{e dolge, tako naj bi tudi mi odpu{-~ali vsem, ki se pregre{ijo nad nami. Izlij Svojo dobrotona nas, da bomo tudi mi z drugimi enako postopali. V urisku{njave nas re{i hudega.

4. Kajti Tvoje je kraljestvo, mo~ in slava: od ve~nostido ve~nosti. Zdaj in ve~no. Amen.’ - (Pog. 19, 1-4)

132


Molitve, ki besedo za besedo le dobesedno ponavlja-jo, imajo malo mo~i, saj prihajajo iz razuma in ne iz sr-ca. Samo kar tako izgovorjene besede so ne‘ive. Nedose‘ejo Boga v notranjosti ~loveka, ker jih ~lovek nio‘ivil z ‘ivljenjem iz Boga. Molitve razuma lahko {ebolj zavedejo tistega, ki je ‘e za{el zaradi svojega na-pa~nega na~ina mi{ljenja in ‘ivljenja. Kdor moli, a sedruga~e obna{a kot izgovarja v molitvi, ta se {e naprejobremenjuje.

Zato molite s srcem. In ~e molite na glas, naj bodoo‘ivljene z notranjim ‘ivljenjem, Jaz Sem. Zato je edi-no pomembno moliti iz srca, ne pa besede le izgovarja-ti. Danih molitev zato ne ponavljajte dobesedno. Tudimolitve, ki je zapisana tukaj, ne jemljite in ne molitedobesedno. Vsako molitev vzemite smiselno, ker je go-vorica srca govorica du{nih ob~utkov. ê ob~utke srcaizrazimo z besedami, bli‘nji pa jih vzame dobesedno,potem zgubijo smisel.

Moji, ki Mi zvesto sledijo, bodo na{li vedno globlje vpopolnost ‘ivljenja. Njihove molitve bodo nato ‘ivljenjev Meni, kar pomeni izpolnitev ve~nega zakona. Kdor jev sebi odprl Bo‘je kraljestvo, ‘ivljenje, k temu je pri{loBo‘je kraljestvo in odslej ‘ivi ‘ivljenje iz Boga.

“Dopusti, da bomo dan za dnem dele‘ni Tvojegasvetega kruha in daj nam sade‘ ‘ive trte.” S temi bese-

133

dami je mi{ljeno Notranje ‘ivljenje, Duh, ki vzdr‘ujetudi materialno snov v materialnem telesu.

Pomen besed “V uri sku{njave nas re{i hudega” je:Gospod, Ti nas vodi{ v sku{njavi, da bomo na{li iz labi-rinta ~love{kega jaza in ne bomo ve~ poslu{ni sku{njav-cu, zlu.

5. In kjerkoli se jih zbere sedem v Mojem imenu, SemJaz sredi med njimi; da, tudi ~e so samo trije ali dva. Incelo ~e moli v ti{ini samo eden, sem torej s tem enim.

6. Dvignite kamen in na{li Me boste. Razcepite les intam Sem Jaz. Kajti v ognju in v vodi, kakor tudi v vsaki‘ivljenjski obliki je Bog razodet kot njihovo ‘ivljenje innjihova snov.” (Pog. 19, 5-6)


Spo{tujte, cenite in slavite stvariteljsko mo~ v vsej bi-ti! Glejte: Vso svetlobo in mo~ nosi vsak ~lovek v no-tranjosti svoje du{e. Sestavina vse biti v ~loveku je du-hovno telo, ker je Bog, ve~ni O~e, dal vsakemu Svojihotrok vse kot esenco, kot dedi{~ino. V vseh ‘ivljenjskihoblikah je ve~ni Duh in tudi te~e iz vseh ‘ivljenjskih oblik.

ê je ~lovek zavestno postal Bo‘ji otrok, potem muslu‘i Bo‘ja vsemo~ po vseh ‘ivljenjskih oblikah, v kam-nu, lesu, ognju in vodi, po ro‘ah, travah, rastlinah in ‘i-valih. Vse zvezde slu‘ijo tistemu, ki ‘ivi v Meni, Duhuresnice. ê stvariteljska mo~ zmore pre‘eti bitje, ker je

134

njegova du{a polna svetlobe in mo~i, tedaj je spet za-vestno otrok, sin ali h~i neskon~nosti in je spet prevze-lo dedi{~ino, vsemo~.

Vsak zemeljski dan je ~loveku darilo, da se v njemspozna in najde. ^loveku se ponujajo kraljestva narave.Slu‘ijo mu ogenj in voda ter tudi zvezde, dan in no~.Spoznajte, kako bogat je dan za vsakega posameznika!Vsak ~lovek, ki odpre Notranje bogastvo, je bogat. Re-sni~no bogat je tisti, ki je povezan z Vsemogo~nim intako spet postane vsemo~. Bog je vsemogo~en, ker jevsepovsod pri~ujo~ in ~isto bitje je vsemo~ iz Njega. Jebo‘ansko.

7. In Gospod je rekel: “ê je tvoj brat gre{il v besedahsedemkrat na dan in je sedemkrat na dan ob‘aloval,sprejmi ga.” Pa ga je vpra{al Simon: “Sedemkrat nadan?”

8. Gospod mu je odgovoril in mu rekel: “In pravim ti, tu-di sedemkrat sedem; kajti, celo pri prerokih, ki jih je ‘e ma-zilil Sveti Duh, je {e najti gre{ne izjave. (Pog. 19, 7-8)


Vsako vzburjenje ali izjava, ki od ~loveka zahteva, danaj se brzda, zahteva pa ne priteka iz ognja SvetegaDuha, torej ne prihaja iz Bo‘je ljubezni, resnosti inmo~i, ni v Duhu in iz Duha, temve~ iz ~loveka in je greh.

135

Zato pazite, da to kar re~ete, prite~e iz ognja Svete-ga Duha. In ~e je to, kar pravite, {e tako resno in ~lo-veka pretrese, vendarle mora biti izre~eno iz nesebi~neljubezni in Bo‘je resnosti. Vse drugo je proti SvetemuDuhu. To velja za vse ljudi, pa ~e stremijo k Bogu aline, ali so celo poklicani, kot npr. preroki.

Naj vam povem {e tole: ê mu~ijo resni~nega prero-ka, ki ga je poklical Bog in se je le-ta podredil Njegovivolji, ter tako dolgo spletkarijo, da pridejo do ‘iveganjegovi notranji mo~i, dobi od Boga dodatno energijo.ê se v tak{ni situaciji razburi nad svojimi bli‘njimi za-radi neuresni~evanja in neizpolnjevanja ali zaradi nji-hovih nezakonitih dejanj, ki so se zgodila kljub temu,da vedo, da ni prav, potem prejme to dodatno energijo,ki razve‘e v njem to, kar se je zgodilo zaradi razburje-nja. Zakaj ni se zgodilo iz njegovih ustreznosti, ampakker so ga iz~rpavali.

9. Bodite torej obzirni, dobrotljivi, so~utni in prijaznine samo s sebi enakimi, temve~ z vsemi stvaritvami, ki sovam dane v varstvo; kajti zanje ste kot bogovi, h katerimpovzdigujejo o~i v svoji stiski. Pazite se jeze, kajti velikojih gre{i v jezi in ob‘alujejo, ko jih je jeza minila.” (Pog. 19, 9)

136


Bo‘ji otrok je natan~na podoba Boga-O~eta in je za-to - v sebi - ve~no ~rpajo~a mo~, ker ima v sebi vse sno-vi ve~ne mo~i. Vse so v njem popolnoma razvite. Zatodvigajo ‘ivali, rastline in kamni poglede k Bo‘jim na-tan~nim podobam in si ‘elijo enosti z zrelimi bitji izBoga, h katerim se bolj in bolj oblikovano ‘ivljenje du-hovno razvija.

Ob~utite torej povezanost z vsako stvaritvijo in z vse-mi kamni in rastlinami in varujte ‘ivljenje, ki vam jezaupano! Ro‘e in trave so ‘rtveni darovi iz Bo‘je roke.Zato jih vzemite za svojo uporabo samo tedaj, ko za~nenjihovo zunanje ‘ivljenje odcvetati. In potrudite se, dapustite korenine v zemlji. Vzemite to, kar poganja izkorenin, toda samo takrat, ko je pri{el ~as za to ‘iv-ljenjsko obliko. In ~e jih izpulite s koreninami, naj le‘i-jo v sen~nem kraju, da se lahko ‘ivljenje umakne po~a-si, da se vrne v prasnov, kjer so zdru‘ene vse mo~i.Delajte vse s pravo ljubeznijo in razumevanjem, kajtivse ‘ivi.

Nikoli ne ubijte ‘ivali za osebno porabo. Glejte, na-rava, ‘ivljenje stvarstva, skrbi za vas. Zado{~ajo najvam sade‘i polj, vrtov in gozdov. In nikoli ne pohodite‘ivljenja objestno, ne ‘ivljenja ‘ivali in ne rastlin. Kdorobjestno pohodi ‘ivljenje, ustvari vzroke. Stopi na svojelastno ‘ivljenje in bo zaradi tega trpel.

137

10. Mo‘, ki je imel suho roko, je pri{el k Jezusu in re-kel: “Gospod, bil sem zidar in za svoje pre‘ivljanje sem sislu‘il s svojimi rokami. Poni‘no Te prosim, vrni mizdravje, da mi ne bo treba sramotno bera~iti za mojkruh.” In Jezus ga je ozdravil in rekel: “Obstaja hi{a, ki nizgrajena z rokami, in glej, da bo{ tudi ti bival v njej.”(Pog. 19, 10)


^loveku, ki je imel bolno roko po zakonu setve in ‘e-tve, se je vrnilo ‘ivljenje v roko, da se je lahko spet pre-‘ivljal z delom svojih rok. Toda na njegovo ‘ivljenjskopot sem mu dal naslednji nauk: Pojdi v hi{o, ki je nisozgradile ~love{ke roke - v svojo notranjost, ker je Bo‘jesveti{~e. ê ~lovek to stori, potem v njem {e naprej de-luje mo~, ki jo je prejel od Mene. ê tega ne stori, muje bilo torej dano le prehodno, kar sem mu podaril: ‘iv-ljenje v njegovi roki. Kdor kljub temu daru ‘ivljenja {enaprej gre{i, prikli~e spet nazaj, kar sem razre{il; kajtibilo je samo odrinjeno.

Bog daje! Kaj ~lovek potem naredi s tem, je odvisnosamo od presoje du{e in ~loveka. ^lovek je dobil napo-tek iz ve~nega zakona, da naj ne gre{i ve~ in da naj grev tempelj svoje notranjosti. Tako ni ve~ neveden. Ved-ni je nato odgovoren za to, kar ve.

138

20. POGLAVJE

Vrnitev dvainsedemdeseterih

Uspeh ali neuspeh Kristusovih odposlancev - Prefinjanje materije - Deli Zemlje,ostanki negativnih energij: osnova za zadnjo vstajo demonovob koncu Kraljestva miru - Rojstvo Zemljine du{e - O “duho-vih” (3). “Modreci” sveta ne prepoznajo mo~i vesolja; krmarje-ni so in se bojujejo proti lu~i (4). Kristus razodene Svoj polo‘ajin Svoje razmerje do Boga, padec in Svoje odre{enjsko delo (5).Kristusa v zemeljski obleki in Njegove poslance so lahkospoznali in lahko spoznajo samo tisti, ki so razvili notra-nj i vid in sluh - Kdor poslu{a in ures ni~uje Kris-tusove zapovedi, temu se razkrije Bo‘ji zakon in ‘ivi v Njem (6).Mogo~no sevanje ve~ne resnice po modrosti v ~asovnem

preobratu (7)

1. êz nekaj ~asa so se dvainsedemdeseteri veselo vr-nili in rekli: “Gospod, v Tvojem imenu so nam podlo‘nicelo hudi~i.”

2. In rekel jim je: “Videl sem satana, da je padel z ne-ba kot strela.

3. Glejte, dal sem vam mo~, da stopate na ka~e in{korpijone in nad vsem nasiljem sovra‘nika; in ni~ vamne bo {kodilo. Vendar ne veselite se, da so vam duhovipodlo‘ni. Ampak veseli naj vas, da so va{a imena zapisa-na v nebesih.” (Pog. 20, 1-3)

139


Niso vsi mo‘je in ‘ene, ki sem jih smiselno imenovalu~enci, ostali zvesti Bo‘jenu zakonu. Nekateri so pod-legli vabam tega sveta. Vrnili so se s praznimi rokami.Tudi na {tevilo dvainsedemdeset se ne ve‘ite. Glejte to{tevilo kot pojem, ki pravi: Bilo jih je veliko. Vsi, kisem jih odposlal in so se vrnili, so me neko~ spremljali.Vsi, ki so ostali v Duhu resnice, so delovali iz O~etove-ga Duha in so v mnogih ljudeh premagali satana ~utovin jih tako pripeljali v vi{je ‘ivljenje. Z besedami “vTvojem imenu so nam podlo‘ni celo hudi~i” so mislilina satana ~utov, ker so mnogi, katerim so prinesli nauk‘ivljenja, le-tega sprejeli in se po njem ravnali.

Tako je bilo, ko sem hodil po tej Zemlji v zemeljskiobleki. Tisti, ki sem jih odposlal in so ‘iveli v Meni, ‘iv-ljenju, so se odlo~no uprli nasprotujo~emu. Njihovi ta-ko imenovani sovra‘niki niso imeli mo~i nad njimi, kaj-ti varoval jih je zakon ‘ivljenja, ker so ga izpolnjevali.Tako je tudi v dana{njem ~asu >��@: Vsi tisti, ki seupirajo satanskemu, bodo zavestno Bo‘ji otroci, ki po-sedujejo zemeljsko kraljestvo. Njihova imena so ‘e zdajzapisana v nebesih. Z Mojo mo~jo bodo dosegli, kar jeza mnoge ljudi {e nepredstavljivo: spremenjenje svoje-ga ~love{kega jaza in spremenjenje tega sveta iz satan-skega v Bo‘jega. Vse jim bo slu‘ilo - zemlja in vse, karje na Zemlji. Kajti oni so tisti, ki posedujejo Zemljo vMojem imenu.

140

Po preteku nekaj obdobij Kraljestva miru bodo ljud-je v Bo‘jem kraljestvu enega duha, ker so premagalisatansko v svojih du{ah in zavestno ‘ivijo v Meni, Kri-stusu. Po njih bom storil na Zemlji {e nadaljnja delaljubezni.

êprav zvezde in morja v glavnem o~i{~ujejo zemelj-ski pla{~ in ozra~je Zemlje, vseeno {e obstajajo obmo~-ja Zemlje, tako imenovani deli Zemlje, ki so bolj grobamaterija. To so zbirna sredi{~a negativne energije. Te{e obstoje~e negativne energije so ostanki iz preteklih~asov, ko je delovala na Zemlji tema, in pa ostanki cep-ljenja atomov, ostanki kemi~nih snovi in vsega ostaleganasprotnega, kar je ~lovek storil Zemlji. Te energijebodo ostale dalj ~asa nedejavne, ker jih bo prekrila la-va.

Tudi v novi atmosferi bodo ostala obmo~ja, v katerihso {e shranjeni vidiki trpljenja ljudi in ‘ivali. Ta obmo~-ja ostanejo nedejavna prav tako dolgo kot deli Zemlje.

Ob koncu Kraljestva miru z njegovo finej{o materijo- predno pride do tega spremenjenja Zemlje, se bo sa-tan, demonske mo~i torej, smel {e enkrat meriti z ljud-mi in z Zemljo s pomo~jo teh ostankov negativne ener-gije. Ve~ni v Meni, Kristusu, bo dal nasprotniku {eenkrat mo‘nost, da se spozna - predno se v duhovnihevolucijskih poljih sam vklene v verige. Demonska bitjase borijo do zadnjega za re{itev svojega ozemlja. Bog-O~e v Meni, Kristusu, daje tako tudi tem Svojim otro-kom {e enkrat prilo‘nost za samospoznanje in spreobr-nitev. Tiste du{e, ki te zadnje mo‘nosti ne izkoristijo,

141

se bodo spet morale zgrajevati na evolucijskih poljih,ker se je partikularna zgradba njihovih duhovnih telespo{kodovala. Tak{no deformirano du{no telo potrebu-je regeneracijo z duhovnimi mo~mi zavesti ‘ivali, rastlinali celo mineralov.

Tudi zemljina du{a se bo lo~ila iz Zemlje - toda {ele~ez veliko energetskih svetlobnih let. To se dogaja po-dobno, kot se ~lovekova du{a lo~uje od materialnegatelesa in gre v finosnovna obmo~ja. ^lovek imenuje taproces smrt telesa.

Ko se du{a Zemlje re{i zemeljskega pla{~a, se bo tarazpo~il; to je potem razkroj Zemlje. Do tega mogo~-nega procesa preobrazbe pa bo morala Zemlja {e veli-ko prena{ati. Tako ~lovek kot tudi Zemlja bosta {emnogo do‘ivela.

V izjavi “Vendar ne veselite se, da so vam duhovipokorni” naj popravim besedo “duhovi”:

Pred dva tiso~ leti in {e v kasnej{ih stoletjih so ime-novali obremenjene du{e “duhovi”. “Duhovi” so reklitudi bitjem narave in nepojasnjenim pojavom. Toda toso duhovno oblikovane energije, ki so ~loveku nevidne.

Resni~nost je ve~ni Duh, vsepre‘emajo~e ‘ivljenje, izkaterega izhajajo snovi, oblikovana bitja kot duhovnabitja, bitja narave, ‘ivali, rastline, minerali. Duh je ve~-no, ~isto, vsepre‘emajo~e ‘ivljenje, ki ohranja duhovnabitja, ljudi, ‘ivali, rastline, minerale, skratka vse.

4. Tisto uro se je veselil Jezus v Duhu in je rekel:“Hvala Ti, sveti O~e nebes in Zemlje, da si to prikril mo-

142

drim in pametnim, razodel pa nezrelim. Da, Vsesveti, ka-jti tako je dobro v Tvojih o~eh. (Pog. 20, 4)


Z besedo “modri” so mi{ljeni tukaj tisti ljudje, ki sidomi{ljajo, da so pametni samo zaradi svojega intelek-ta, to pomeni zaradi razumskega znanja. Resni~no mo-der pa je samo ~lovek, ki izpolnjuje Bo‘je zakone.

Mnogi, ki se imajo za “modre” in pametne zaradisvojega intelekta, so opusto{ili Zemljo. Ne prepozna-vajo {e mo~i O~eta in Njegovega Sina, Kristusa, ki jeJaz Sem, tistih mo~i, ki vse bolj in bolj u~inkujejo poBo‘jih sinovih in h~erah v zemeljski obleki in spremi-njajo svet. Te mo~i vesolja so {e skrite tistim, ki imajosrce {e zaprto za smisel ‘ivljenja. [e vedno mislijo, daje treba narediti to, kar jim narekuje razum in zatoimajo to za pravilno in bistveno. Mislijo, da morajo stem izra‘ati svojo modrost in pamet.

Ljudje v nastajajo~em in rasto~em Kraljestvu miruJezusa Kristusa, ki boste v naslednjih generacijah boljin bolj posedovali zemeljsko kraljestvo, spoznajte: Do-kler se ne bo Kraljestvo miru popolnoma razvilo, sebodo svetno usmerjeni ljudje vedno znova vneto pove-zovali, da bi se bojevali proti Gospodovim delom. [te-vilni ne bodo spoznali, da jih ‘e obseva lu~ resnice, dajih slepi. Ne da bi se zavedali in pre‘eti s su‘enjsko

143

vnemo reagirajo, kakor jim vstavljajo demoni - in seborijo proti svetlobi.

Svojim v dana{njem ~asu >��@, ki si prizadevajo zapot k resni~ni Bo‘ji modrosti, pravim: Ostanite resni-coljubni! Za~el se je namre~ ~as, ko Jaz, Kristus, vsebolj prevevam ljudi, ki so dobre volje, z Bo‘jo ljubezni-jo in modrostjo in delam iz njih resni~na Bo‘ja orodja.

Pot k Bo‘jemu srcu, ki sem jo razlo‘il v Govoru naGori in pojasnil, dopolnil in poglobil v {tevilnih razo-detjih, je pot k Bo‘ji ljubezni modrosti, k resni~nemu~love{tvu. To dojemite v dana{njem ~asu >��@!

To naj vedo tudi ljudje na vseh razvojnih stopnjahKraljestva miru, v Bo‘jem kraljestvu na Zemlji, da bispoznali, da sem bil ‘e danes >��@�mo~neje s Svojimi,da sem jih {olal in vodil.

5. Moj O~e Mi je predal vse. In nih~e ne pozna Sinarazen O~eta; in kdo je O~e, ve samo Sin in tisti, komurho~e Sin to razodeti.” (Pog. 20, 5)


“Moj O~e mi je predal vse.” Sem O~etov prvovideniin prvorojeni Sin, sovladar nebes. V {tirih stvariteljskihmo~eh, v {tirih Bo‘jih bitnostih - red, volja, modrost inresnost - Sem povsod pri~ujo~. V teh {tirih tokovih bit-nosti te~e Moja duhovna dedi{~ina, ki je v {tirih stva-riteljskih mo~eh povsod navzo~e sevanje v prana~elu Bog.

144

Tako Sem Jaz Bog v stvariteljskem Duhu O~eta v {ti-rih bitnostih - redu, volji, modrosti in resnosti. Tri Bo‘-je lastnosti - potrpljenje, ljubezen in usmiljenje - solastnosti otro{tva. V njih Sem Sin med ostalimi Bo‘jimisinovi in h~erami. Bog pomeni: najvi{ja, vsepovsod pri-~ujo~a energija, ki je vse ustvarila in vse ustvarja in jeod ve~nosti do ve~nosti.

Iz te vsepovsod pri~ujo~e energije, ve~no teko~egaprapotenciala, Duha, sem izlo~il velik del Svoje duhov-ne dedi{~ine in ga vsadil v iskrah v du{e, ki so se obre-menile s kr{enjem zakonov v treh Bo‘jih lastnostih in{tirih bitnostih - ki so, gledano v celoti, sedmere osnov-ne mo~i stvarstva - katerih ‘ivljenjska energija se je to-rej preoblikovala na ni‘je vse do spodnjih {tirih obmo-~ij padca. Ta {tiri spodnja obmo~ja padca so postala poMojem “dopolnjeno je” ravni o~i{~evanja. Odre{ilna is-kra je od “dopolnjeno je” padlim du{am opora in trd-nost, da se njihova duhovna snov ne razkroji v ve~noteko~em duhu.

V prvi misli padca je bila namre~ ‘elja o razkrojuvseh duhovnih oblik. Nasprotna bitja so tako hoteladose~i ponovni za~etek stvarjenja. Ve~ni O~e, ~igar SinSem, Mi je predal mo~, da izpolnim, kar je Njegova vo-lja, ve~ni zakon: ohraniti vse bivanje kot celoto. Z De-lom odre{enja je vsaka hudo obremenjena du{a prejelaodre{ilno iskro. S tem je du{a podprta in je tako izklju-~ena mo‘nost, da se razkroji v povsod pri~ujo~em Du-hu, Bo‘jem toku, in preide vanj kot teko~a energija. Z

145

odre{enjem du{a spet postane duhovno bitje in ostanev duhovni obliki Bo‘ji otrok.

Da nisem vzel Svoje dedi{~ine in je dal padlim otro-kom kot oporo in mo~ razvoja, bi se mnoga duhovnatelesa razkrojila zaradi pove~ujo~ih se obremenitev. Tobi zamajalo enakomernost stvarstva in neizbe‘na po-sledica bi bila razkrojitev vseh duhovnih oblik.

O~e Mi je torej dal, da u~inkujem kot Odre{enik zavse globoko padle du{e in ljudi in vse te Njegove otro-ke spet pripeljem nazaj k Njegovemu srcu. Za vsakodu{o sem zato tako dolgo Odre{enik, dokler ni obvla-dala {tirih ravni o~i{~evanja. Ko je du{a aktivirala te{tiri Bo‘je ‘arke zavesti, jo pritegnejo tri ravni lastno-sti, tri pripravljalne ravni - imenovane tudi razvojneravni k absolutnosti, ki so mo~i otro{tva o~etovsko-ma-terinskega na~ela. V teh treh ravneh lastnosti nastaja-jo~e duhovno bitje spet aktivira celotni sevalni zakon,ve~ni prazakon. Ko je v duhovnem telesu spet aktivencelotni prazakon, gre ~isto bitje spet v absolutnost, vve~no bit.

Ko je du{a spet na poti k popolnosti razvila ~etrtoraven o~i{~evanja, zavest Bo‘je resnosti, je doseglaodre{enje. Del Moje dedi{~ine, ki je kot odre{ilna iskrapodpiral, vzdr‘eval in vodil du{o, se spet vrne v pra-mo~, v vsemo~. Na poti skozi tri pripravljalne ravni kabsolutnosti nastajajo~e duhovno bitje spet zavestnosprejme Bo‘je otro{tvo.

Kot Jezus iz Nazareta {e nisem mogel podrobno u~i-ti o odre{enju, o izteku Moje dedi{~ine, ker odre{enj-

146

skega dela {e nisem opravil. Moja dedi{~ina je bila {e vprazakonu. Ko Me je Janez krstil v Jordanu in je nad-me pri{el Duh v simbolu goloba, je postala Moja dedi{-~ina v prazakonu mo~neje dejavna. Na Golgoti je izte-kla ob Moji besedi “dopolnjeno je” in se razdelila vduhovne iskre. Vsaka globoko padla du{a je od nje ta-ko dobila oporo, odre{ilno iskro.

Izjava “... nih~e ne pozna Sina razen O~eta” pomeni:^lovek, ki misli samo ~love{ko in materijo gleda in pri-pozna kot edino resni~no, ne ob~uti v sebi Duha ve~ne-ga O~eta. Samo kdor ve, da je Bo‘ji otrok, ker izpol-njuje zakone ljubezni, ta ob~uti v sebi tudi O~eta,‘ivljenje. O~eta lahko zaznavajo torej samo tisti, ki ure-sni~ujejo zakon ljubezni, ki sem ga u~il kot Jezus iz Na-zareta in ga razodel in u~il kot Kristus Boga tistim, kiljubijo Boga bolj kot ta svet.

6. In obrnil se je k Svojim u~encem in jim rekel zaup-no: “Bla‘ene o~i, ki vidijo, kar vidite vi. Kajti povemvam: Veliko prerokov in kraljev je hotelo videti, kar viditevi, pa niso videli, in hoteli sli{ati, kar sli{ite vi, a niso sli-{ali.” (Pog. 20, 6)


Jaz Sem v Bogu, va{em in Mojem O~etu, Bo‘ji Sin inBog v ve~nih {tirih mo~eh stvarstva.

147

Besede “Bla‘ene o~i, ki vidijo, kar vidite vi” pomenijo:Jaz, Bo‘ji Sin, sovladar nebes, sem bil v zemeljski oblekimed ljudmi. Bla‘ena je bila du{a v zemeljski obleki, ki jeMene, Bo‘jega Sina, spoznala v zemeljski obleki. ^lovekMe je videl samo tak{nega, kakr{en sem bil kot ~lovekmed ljudmi. Du{e bla‘enih pa so spoznale v Meni na-tan~no podobo ve~nega O~eta. Mnogi, ki so pri{li naZemljo po Moji telesni smrti, so Me sli{ali po prero{-kih ustih. Toda nisem jim ve~ govoril neposredno, kajtikdor nima ve~ zemeljskega telesa, tudi nima ve~ ~love{-kega glasu. Zato je potrebno posredovanje Bo‘jih be-sed po preroku.

Tudi notranje videnje je samo posredno in ne nepo-sredno; je tak{no, kot ga vidijo ljudje v tridimenzional-nem svetu. Po prero{kih ustih sem dajal in dajem bese-do ‘ivljenja tako po Svoji smrti kot tudi danes >��@,da bi Moji na{li k Meni in dosegli bla‘enost ter po smr-ti zemeljskega telesa gledali ve~nega O~eta iz obli~ja vobli~je.

Kdor torej izpolnjuje besede ‘ivljenja, bo po telesnismrti gledal O~eta in Ga poznal. Zavestno bo v Njem -tako, kot Ga poznam Jaz in Sem v Njem. Toda kdorMoje besede samo poslu{a ali bere, a jih ne vklju~uje vsvoje ‘ivljenje, ta ne bo v sebi ob~util O~eta in Ga potelesni smrti ne bo gledal in tudi ne poznal. Kajti Ve~nije zakon ‘ivljenja. Kdor ga ne izpolnjuje je duhovnomrtev. Zavestno v O~etu sta samo tista du{a in tisti ~lo-vek, ki sprejmeta Moje besede in ‘ivita po Njih. Spetsta postali Njegova natan~na podoba.

148

Podobno kot je bilo v ~asu Mojega ‘ivljenja na Zem-lji, je tudi v dana{njem ~asu >��@. Jaz, Kristus v Jezu-su, sem bil med Svojim zemeljskim bivanjem pred Svo-jimi apostoli in u~enci natan~na podoba O~eta. VendarMe ve~ina, ki Mi je sledila in Me je videla, ni prepoznala.Samo nekateri apostoli in u~enci so Me videli, Kristusa vJezusu. Tako kot je bilo takrat, tako je tudi v tem obdob-ju: Kristus je viden le za tiste, ki so odprli svoje duhovneo~i z ‘ivljenjem po ve~nem zakonu ljubezni.

Mnogim ljudem sem prinesel poslanico nebes in go-voril sem jim o Svojem prihodu kot Kristus. Vendar leredki so razumeli poslanico odre{enja. Med drugim ni-so hoteli Mesije v obleki skromnega mo‘a, Jezusa izNazareta, ki je bil sin tesarja Jo‘efa. Zakaj hoteli so ze-meljskega kralja, ki jim odvzame bremena, ne da samikaj storijo za to. Veliko ljudi je sli{alo govoriti Mene,Nazarenca - pa vendar Me niso sli{ali, ker so videli sa-mo Nazarenca in sli{ali samo besede Nazarenca. Nisodojeli besede Boga, ki je govoril po Meni, Nazarencu,ker so poslu{ali samo Jezusa, Nazarenca - a ne Bogapo Njegovem Sinu v zemeljski obleki.

Tudi v tem obdobju te~e Moja beseda polno po ute-le{enem delnem ‘arku bo‘anske modrosti - ~love{kemotroku med ljudmi, ki nosi v sebi Bo‘jo bli‘ino. Enostiz ve~nim O~etom v njej prav tako ne spoznajo, kot neko~niso spoznali med ljudmi Mene, Sina ~lovekovega.

Stara ~love{ka predstava je, da bi moral biti vsak ~lo-vek tak{en, kakr{en je sam. Zato veliko ljudi razlo~ujesamo med bogastvom in rev{~ino na zunaj, ne pa med

149

notranjim bogastvom in du{no rev{~ino. Notranjih pro-cesov ne morejo poznati in ne razlo~evati. Na vsakega~loveka gledajo zato samo z vidika svojega ~love{kegajaza. Soljudje jim pomenijo samo toliko, kolikor jimprisodi njihov jaz. Zato ne spoznajo Bo‘jih poslancev vzemeljski obleki, in besede ‘ivljenja, ki te~ejo po njih,le nekateri sprejmejo kot Bo‘jo besedo, kot zakon ‘iv-ljenja.

Tako je beseda Ve~nega po Bo‘jih poslancih v ze-meljski obleki za veliko ljudi samo beseda ~loveka - pavendar je in ostaja beseda Boga po Njegovih glasnikih,ki jih je poslal k ljudem.

7. Bodite blagoslovljeni v notranjem krogu vi, ki sli{iteMojo besedo in ki se vam odkrivajo skrivnosti, ki nedol‘-nih stvaritev ne lovite ali jih ubijate, temve~ v vsem i{~etedobro; kajti tak{nim pripada ve~no ‘ivljenje. (Pog. 20, 7)


Pojasnjujem izjavo “Bodite blagoslovljeni v notra-njem krogu vi, ki sli{ite Mojo besedo in ki se vam od-krivajo skrivnosti.” Kdor je znal sli{ati O~etovo besedopo Meni, Njegovem Sinu v zemeljski obleki, Jezusu, jetudi ‘ivel po njej. Bil je resni~no blagoslovljen in vsto-pil je v notranji krog Moje skupine in bil je zavestno vMeni in Jaz v njem kot Lu~ sveta. Resni~no, po Meni,

150

Jezusu, je blagoslov tekel bogato v {tevilne ljudi ter vMoje apostole in u~ence.

Podobno te~e blagoslov, beseda, ki je Jaz Sem, v tem~asu >��@�po delnem ‘arku utele{ene bo‘anske mo-drosti. Dan je za vse ljudi in danes spet te~e v notra-njem krogu k tistim, ki se zbirajo okoli Moje Svete be-sede. Dajem ga po ~loveku, v katerem je utele{enosvetlobno bitje, ki sem Ga poslal v dana{njem ~asu naza~etku mogo~nega ~asovnega preobrata k ljudem, dabi po njem poslu{ali Mojo besedo in po njej ‘iveli. In~e uresni~ujejo Mojo Sveto besedo, ki jo spet u~im, inizpolnjujejo Mojo zapoved, da naj se med seboj nese-bi~no ljubijo - tako kot jih ljubim Jaz, Kristus - bodospet Moji resni~ni u~enci, Bo‘ji sinovi in h~ere, ki za-vestno pripravljajo Moj prihod.

Kot Jezus iz Nazareta sem u~il Svoje apostole inu~ence ve~ne zakone. Kdor od njih je uresni~eval Mojnauk, temu so se razkrile tako imenovane “skrivnosti”,ker so padle z njega tan~ice ~love{kega jaza in je zaraditega ‘ivel v resnici. Podobno u~im spet zdaj kot Kristuszakon ljubezni po utele{enem delnem ‘arku bo‘anskemodrosti. Kdor ga uresni~uje, ta odkriva ve~ni zakon.Njegove tan~ice samoljubja se razkrojijo in du{a in ~lo-vek sta nato v lu~i resnice.

Ljudem v duhu je razodeto vse, ker izpolnjujejo za-kon ‘ivljenja. Danes >��@�u~im v vseh podrobnostihpot k nesebi~ni ljubezni in vodim vse voljne, ki so pri-pravljeni opustiti svoj ~love{ki jaz, da postanejo bo‘an-

151

ski, v Bo‘je kraljestvo, ki je v notranjosti vsakega ~love-ka.

Samo tiste du{e in ljudje, ki so napolnjeni z MojimDuhom, izpolnjujejo, kar sem jim zapovedal. Ljudjeduha ne bodo lovili nedol‘nih stvaritev, jih zapirali alicelo ubijali. Kdor ‘ivi v resnici ve, da v vsaki stvaritvivlada in u~inkuje neskon~na ljubezen. Ljudje v duhuresnice ‘ivijo z naravo in vsemi njenimi bitji.

Na poti k srcu Mojega O~eta u~im >��@ ljudi spoz-nati se in se sprejeti kot bitje iz Boga ter v vseh ljudehin v vsem, kar pride nadnje, najti dobro. Kdor spoznasvojo resni~no bit, ta izpolnjuje zapoved vseh zapovedi:“Ljubite se med seboj nesebi~no, tako kot sem vas lju-bil Jaz kot Jezus in vas ljubim kot Kristus.” Moj nauk jezakon ‘ivljenja. Kdor ga uresni~uje, je napolnjen z Du-hom O~eta in ‘ivi v Meni, Kristusu. Vsi, ki izpolnjujejozapoved zapovedi, ‘ivijo v Meni in Jaz delujem po njih.Kajti po njih uresni~ujem, kar je razodeto: Bo‘je kra-ljestvo na tej Zemlji.

^love{tvo je v velikem ~asovnem preobratu. Jaz, Kri-stus, pripravljam Svoj prihod in dajem Svoje sporo~ilopo Bo‘jih sinovih in h~erah, ki so sprejeli naro~ilo Mo-jega odre{enja, tako da mnogi najdejo k Meni in posta-nejo eno pod {irokim pla{~em Univerzalnega ‘ivljenja- kajti Bog je univerzalno ‘ivljenje, univerzalno bivanje.

8. Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki se vzdr‘ijo vsega,kar je pridobljeno s prelivanjem krvi in ubijanjem, in rav-

152

najo v pravici in pravi~nosti. Blagoslovljeni ste; kajti do-segli boste bla‘enost.” (Pog. 20, 8)


V preobratu iz starega ~asa, ~asa kavzalnega zakona,v Novi ~as, svetlobni ~as, se razodevam iz vseh sedme-rih osnovnih Bo‘jih ‘arkov po delnem ‘arku bo‘anskemodrosti. K ljudem te~e mogo~en snop ‘arkov ve~neresnice po bo‘anski modrosti. [e enkrat jim pribli‘amSvoje mi{ljenje in ‘ivljenje Jezusa iz Nazareta. Vse, kigradijo na Meni, Kristusu, ponovno pou~ujem zakone‘ivljenja in njihovo zakonito uporabo. Kdor jih uresni-~uje, za~ne vstopati v izpolnjeno ‘ivljenje in je sogradi-telj Kraljestva miru Jezusa Kristusa, katerega so v pre-teklih obdobjih oznanjali preroki in razsvetljeni.

Resni~no, resni~no, bla‘eni tisti, ki so za Mene Kri-stusa, tako da izpolnjujejo zapoved zapovedi. Ne bodoniti vezali niti ubijali. Ravnali bodo po pravici in pra-vi~no, da bo med ljudmi nastal mir. Zakaj, pri{el je ~as>��@, ko z vseh {tirih vetrov zbiram tiste, ki se trudijoizpolnjevati, kar sem jim zapovedal.

Vedite: Kljub Mojim navodilom in naukom bo {e ve-liko ljudi uni~ilo sebe zaradi svojih vzrokov, ki jih kljubbolj{emu znanju vedno znova ustvarjajo. Toda njihovedu{e se bodo ohranile po Meni, Odre{eniku. Vsi tisti,ki kljub bolj{emu znanju kr{ijo zapovedi ‘ivljenja, bodostali na Moji levi tako dolgo, dokler ne bodo priznali in

153

sprejeli Mene, Odre{enika, in v sebi na{li in ohranilimir in ljubezen - in tako postali zakon ljubezni. Takratbodo {li z leve na desno, in z Menoj bodo, dokler nepridejo na Mojo desno vse du{e, ki jih bom nato kotnatan~ne Bo‘je podobe spet privedel k O~etu.

154

21. POGLAVJE

Jezus graja krutost do konja

Sebi~en, samoljuben ~lovek obvladuje in mu~i ‘ivali - Kdor ‘ivi v Bogu je eno z vsemi bitji (2-4). ^lovek skru-ni in uni~uje ‘ivljenje na Zemlji - Izumiranje mnogih ‘ivalskihvrst - Pomen mnogih ‘ivali za ekolo{ko ravnote‘je - Zakon se-tve in ‘etve velja tudi za ravnanje s stvarstvom (5). Nesebi~naljubezen, klju~ za razumevanje in pomo~ bli‘njemu ter za vpo-gled v kavzalni zakon in njegovo premagovanje - Lakota in ‘e-ja du{e po notranjem viru (7). Ubijanje ‘ivali, tudi kot dar, jeBogu groza - Vsak ~lovek naj bi prostovoljno ‘rtvoval svoj jaz -Napa~na slika Boga - “Oko za oko, zob za zob” (8) in “Takovas bom zavrgel” pravilno razumeti - Izro~ilo in razlaga sveto-pisemskih besed (10). Zemeljska bogastva in notranje bogastvo(11). Zunanje bogastvo je samo sposojeno, da bi ga vlo‘ili zadruge (12-13). Bo‘ji zakon je absoluten in se bo izpolnil - Krstz vodo, simbol - “Dopolnjeno je” - Kristus u~i zdaj vso resnico(14). Na~rtovanje in priprava odre{enjskega naro~ila in Delaodre{enja - Mnogo duhovnih bitij ostaja zadol‘enih naro~ilu,

dokler se ne bodo vrnila vsa padla bitja (16)

1. Zgodilo se je, da je Gospod od{el iz mesta in je zu~enci {el ~ez gorovje. Pri{li so na breg z zelo strmimi pot-mi. Tam so sre~ali mo‘a s tovorno ‘ivaljo.

2. Konj pa se je zru{il, ker je bil preobremenjen. Mo‘ga je pretepal, da je krvavel. In Jezus je stopil k njemu inrekel: “Ti sin krutosti, zakaj pretepa{ svojo ‘ival? Mar ne

155

vidi{, da je veliko pre{ibka za svoje breme, in ne ve{ datrpi?”

3. Mo‘ pa je odvrnil: “Kaj ima{ ti opravti s tem? Svojo‘ival lahko pretepam, kolikor ho~em; moja je namre~,kupil sem jo za lepo vsoto denarja. Vpra{aj te, ki so s Ta-bo, iz moje sose{~ine so in vedo.”

4. In nekateri u~enci so odgovorili, reko~: “Da, Gos-pod, tako je, kot pravi, zraven smo bili, ko je kupil konja.” Gospod pa je odvrnil: “Kaj ne vidite, kako krvavi, in nesli{ite, kako stoka in tarna?” Oni pa so odgovorili in rekli:“Ne, Gospod, ne sli{imo, da stoka in tarna!” (Pog. 21, 1-4)


êprav je ~lovek kupil ‘ival, kljub temu ni njegovalast. Tako kot spada duhovno telo, du{a v ~loveku, kve~ni biti, ker je Ve~ni ustvaril duhovno telo in duhov-no bitje ‘ivi po Ve~nem v ve~ni biti, tako je tudi ‘ivalustvaril stvariteljski Duh in spada k ‘ivljenju, ki je in bi-va ve~no - k Bogu.

Vsa neskon~nost je ljubezen, ki slu‘i, ‘ivljenje, kislu‘i: Tudi ~loveka sem poklical, Jaz, Kristus, da najslu‘i svojemu bli‘njemu nesebi~no. To vklju~uje tudinaslednjega bli‘njega, ‘ival. Kajti tudi ‘ival je obdarje-na z darovi nesebi~nega slu‘enja in rada s pripravlje-nostjo slu‘i ~loveku, ki jo ljubi.

156

ê ~lovek ne ljubi svojih bli‘njih, torej svojih soljudi,nesebi~no, jim tudi ne bo nesebi~no slu‘il. Svoje sa-moljubje potem prenese tudi na svet ‘ivali, rastlin in kame-nin.

@ival ne more govoriti. Tiho trpi in prena{a in ko-majda zna izraziti svojo bole~ino in trpljenje. Samo ti-sti, ki nesebi~no ljubi ljudi, ‘ivali, rastline in kamenje,zazna, kak{ne bole~ine in muke prena{a ‘ival.

Samoljuben, oblasten ~lovek pri~akuje, da mu so-ljudje slu‘ijo. Tudi od ‘ivali zahteva, da mu slu‘i ~ezsvoje zmo‘nosti in mo~i. On sam dolo~a - a ne slu‘i.Zato povzro~a ljudem in ‘ivalim nepopisne muke. ê~lovek naredi iz ljudi svoje odvisne‘e - podobne su‘-njem, potem bo podjarmil tudi ‘ivali. Kdor ne poslu{ave~ svoje vesti, postane do ljudi in ‘ivali trdosr~en. Gle-da samo {e na svoje potrebe, na svojo sebi~nost. Ima seza zelo pomembnega, pri tem pa pozablja, da njegovibli‘nji in naslednji bli‘nji, ‘ivali, trpijo zaradi njegovesamoljubne gospodovalnosti. Tedaj tudi ne ob~uti ve~,kaj njegov bli‘nji in ‘ival potrebujeta. ê so postali ~lo-vekovi ~uti surovi, je celoten ~lovek brez~uten. ê jenagovorjen njegov jaz in so njegova dejanja vpra{ljiva,pa reagira toliko bolj ob~utljivo.

Spoznajte: Kdor je samo s tem svetom, ta tudi gledasamo na svoj mali, omejeni svet jaza. Tako otopi za za-kon ‘ivljenja in je torej duhovni mrli~. Duhovni mrli~iso nemi in gluhi za resni~no ‘ivljenje. Kolikor to {e do-pu{~a zakon utele{anja, tako dolgo se bodo {e rojevaliv materiji, da v menjavanju svoje usode izkusijo in do-

157

‘ivijo, da njihov bli‘nji, ki je ob njih, ob~uti in trpi, pravtako pa tudi ‘ival - ker imajo vsi ‘ivljenje iz Boga.

Blagor tistim, ki spoznajo, da lahko njihovo nadalj-nje bivanje pomeni trpljenje ali svobodo, ker ~lovek ‘a-nje, kar seje.

Zelo se je pribli‘al ~as, v katerem te‘ko obremenje-ne du{e ne bodo mogle ve~ priti v ~asovno, ker bo tedajna Zemlji bivala lu~. Sence ~love{kega jaza potem nemorejo ve~ obvladati sveta, ker se bo ‘ivelo po Bo‘jivolji in bo vidna.

Kdor je posvetil svoje ‘ivljenje Bogu, je postal nese-bi~en. Njegovo ‘ivljenje pa je nesebi~no slu‘enje bli‘-njemu. ^lovek v Gospodovem Duhu ne govori ve~ otvojem in mojem. @ivi v Bo‘ji polnini od ve~nosti dove~nosti - v tem, kar je dobil za dedi{~ino od Boga: bi-vanje, ve~nost.

Kdor torej resni~no ‘ivi, ta gleda, ~esar duhovno mr-tvi ne vidijo - sli{i, ~emur duhovno mrtvi ne morejo pri-sluhniti: ‘ivljenje, ki te~e, iz ~loveka, ‘ivali, rastline inkamna, iz vse neskon~nosti. Kajti kdor ‘ivi v Meni, je enoz vsemi ljudmi, bitji, ‘ivalmi, rastlinami, kamenjem in zvso neskon~nostjo. Razume govorico ljubezni.

5. In Gospod se je raz‘alostil in rekel: “Gorje vam, za-radi otopelega srca ne sli{ite, kako to‘i in vpije k svojemunebe{kemu Stvarniku za usmiljenje. Trikrat pa gorje tiste-mu, zaradi katerega kri~i in stoka v svoji bole~ini!”(Pog. 21, 5)

158


Gorje tistim, ki gre{ijo proti ~loveku, ‘ivali, rastlini,kamenju in proti vsemu, kar jim je dal Bog za ‘ivljenjev Njem! Narava mnogih ljudi je otopela. Njihov ~love{-ki jaz misli samo na lastne prednosti. Pri tem pa samo-ljubni ~lovek zapostavlja svoje soljudi in izropa kraljes-tva narave. ^lovek tega ~asa >��@ je polo‘il in polagaroko na velikega ~loveka Zemljo. Onesna‘uje Zemljo,skruni ‘ivljenje na njej in z na~inom postopanja zatomsko energijo, kemikalijami in drugim posega v ze-meljsko atmosfero. Skruni torej Zemljo in vse, kar ‘ivina njej, ter uni~uje njen atmosferski pla{~, ki {~iti njo invse zemeljsko ‘ivljenje.

Ravno v tem ~asovnem preobratu, v preobratu iz sta-rega, gre{nega ~asa v svetlobni ~as, kli~ejo ‘ivalske inrastlinske vrste z mo~jo svojih ob~utkov, z govoricosvoje zavesti svojega Stvarnika za pomo~ in re{itev. @i-vali in rastline nepredstavljivo trpijo zaradi bohotenja~love{kega jaza, ~love{kega samoljubja. Zasu‘njeno‘ivljenje prosi za usmiljenje in odre{enje.

Bog, Moj O~e, stvarnik vseh ‘ivljenjskih oblik, je us-li{al zasu‘njeno stvaritev. Mnoge ‘ivalske vrste izumi-rajo zaradi nasprotujo~ega ~love{kega ravnanja. Njiho-ve duhovne mo~i se vrnejo ali v du{o Zemlje ali v ~istaobmo~ja ve~ne biti. To je za mnoge odre{enje. Todaveliko se jih bo vrnilo, ko bo na Zemlji bivala lu~, kerbodo ljudje ‘iveli v enosti z Bogom.

159

Vedite: Vsako nespokorjeno hudodelstvo in vsakotrpin~enje - ljudi, ‘ivali, rastlin in celo kamenja, vseZemlje torej in atmosfere - pade nazaj na povzro~ite-lja. Spoznajte: veliko ‘ivali je danih ljudem, da bi jimslu‘ile. Veliko jih je danih za ohranjanje ekolo{kegaravnote‘ja. Toda resni~no, obojestransko slu‘enje jelahko samo takrat, ~e je ~lovek razvil otro{ko ljubezeniz Boga O~eta-Matere in stvariteljsko ljubezen, ki u~in-kuje v ‘ivali, rastlini in kamenju. Tedaj lahko tudi ko-municira z vso bitjo.

Kjer je ~ista komunikacija, tam te~e tudi ve~na, koz-mi~na energija. Kjer pa so mo~i ljubezni vezane, tam jetrdosr~nost, samoljubje in su‘enjstvo. Tam ni niti razu-mevanja niti strpnosti; tam je samo jemanje, ni pa tokadajanja in sprejemanja.

Zakon je: Kar ~lovek stori najmanj{emu Mojih bra-tov, svojemu so~loveku, to je storil Meni, Kristusu - inkonec koncev samemu sebi, kajti, kar ~lovek seje, to bo‘el. @etev vedno ustreza setvi. ê ~lovek kr{i ve~ni za-kon nesebi~ne ljubezni, se odvrne od ve~nih energij, kijih potrebuje za zdravo ‘ivljenje, za blagor svoje du{ein tudi svojega telesa. Kdor se torej usmeri v svet in knjegovim sencam, ta se odvrne od Mene, lu~i. In kdorse odvrne od Mene, vstopi v sence ~love{kega jaza.Kdor stoji v senci, trpi in krni in postane su‘enj svojegajaza, zasu‘njuje pa tudi svoje bli‘nje.

Spoznajte: Su‘enj gospodovalnega ~loveka postanesamo tisti, ki je sam v senci in je tako ‘e zasu‘njen.Proda se potem gospodovalnemu ~loveku za nekaj sre-

160

brnikov in tako izda svojega resni~nega Gospoda. Todela z ljudmi, ‘ivalmi, rastlinami, zemljo in ozra~jem.

6. In stopil je naprej in se dotaknil konja, in ‘ival se jedvignila, in njene rane so bile zaceljene. Toda mo‘u je re-kel: “Pojdi zdaj po svoji poti in ga ne pretepaj ve~, ~eupa{, da bo{ tudi ti na{el usmiljenje.”

7. In ko je videl, da prihajajo ljudje, je Jezus rekel Svojimu~encem: “Bolan sem zaradi bolnega, zaradi la~nega trpimlakoto, zaradi ‘ejnega trpim ‘ejo.” (Pog. 21, 6-7)


“Bolan sem zaradi bolnega” pomeni: Kdor ljubi ne-sebi~no, je odprt za svojega bli‘njega in tudi v svojemsrcu lahko za~uti in podo‘ivi bole~ino, trpljenje in bo-lezen svojega bli‘njega. Ljudje, ki so nesebi~no na raz-polago svojim bli‘njim, dobijo iz Mene mo~, da bolnetola‘ijo in jim pomagajo. Ljudje v Mojem Duhu slu‘ijonesebi~no svojim bli‘njim, ~e ti to ‘elijo.

Spoznajte: Vsak ~lovek ima svobodno voljo in nih~enaj se ne vsiljuje svojemu bli‘njemu. Zato naj ~lovekpomaga samo, ~e je pomo~ za‘eljena.

Duh ljubezni te~e po ljudeh, ki nesebi~no slu‘ijo, kmnogim Njegovim ~love{kim otrokom in jim pomaga.Bog je Svojim ~love{kim otrokom v vsaki situaciji voporo - tudi po ljudeh, katerih srca nesebi~no bijejo za

161

Boga in njihove soljudi. Kdor nesebi~no ljubi, tudi ne-sebi~no slu‘i. Tako prihaja v ta svet dobro: Bog.

Kdor prepozna svoje vzroke, pozna tudi vzro~ne ve-rige, ki se vle~ejo po tem svetu, katerih u~inki so vodiliin vodijo do najrazli~nej{e bolezni, trpljenja in muk.Kdor ima vpogled v zakon setve in ‘etve, pozna tudipot iz zmed in zapletov ~love{kega jaza. In kdor stopina pot, ki vodi iz trpljenja, muk, bolezni in hiranja, boustvarjal vedno manj vzrokov. Tako se slaba setev nanjivi ‘ivljenja zmanj{a. V njem nato vzklije dobra setev,‘ivljenje v Meni, Kristusu.

“... zaradi la~nega trpim lakoto, zaradi ‘ejnega trpim‘ejo” pomeni: Kot Jezus iz Nazareta sem ob~util in kotKristus vem, zakaj mnogim Mojih ~love{kih otrokmanjka hrane in zakaj so ‘ejni. Kot Jezus sem videl na-pake in poznam jih kot Kristus. Pomanjkanja so pri-manjkljaji lu~i v du{i. Prebujena du{a hlepi po Meni,Kristusu. V Meni prebujena du{a ne bo mirovala prej,dokler ~lovek ne spozna, zakaj je la~na in ‘ejna. Ko je~lovek spoznal stisko du{e in z Mojo mo~jo o~isti spoz-nano, ki je privedlo do pomanjkanja svetlobe v du{i, te-daj si du{a oddahne in ~lovek ozdravi.

Spoznajte: Du{a ‘ivi samo od Bo‘je svetlobe. ê ji teprimanjkuje, telo zboli - ali pa ~lovek mora trpeti lako-to in ‘ejo; odvisno od setve, ki jo je polo‘il v njivo, vsvojo du{o.

Vsak ‘ejni hrepeni po viru, po vodi. ê te~e vir no-tranjega ‘ivljenja v ~loveku le pi~lo, ker se je odvrnil odvrelca, potem trpita du{a in ~lovek. Kdor ‘ivi v Bogu,

162

ob~uti trpljenje svojih bli‘njih in ne bo miroval prej,dokler ne prispejo do vrelca ‘ivljenja vse du{e in ljudjein se du{e zdru‘ijo z izvorom vrelca, da bi potem spetsame bile vrelec.

Dokler ne ‘ivijo v tej duhovni zavesti vsi ljudje in du-{e, bom Jaz z ljudmi in du{ami kot Odre{enik in z njimibom sodo‘ivljal njihove bolezni, njihovo lakoto in nji-hovo ‘ejo, te{il bom lakoto in gasil ‘ejo - dokler se nebo vse ~love{ko razre{ilo in bo du{a spet vrelec iz Boga,duhovno bitje nebes, natan~na podoba Boga.

8. In rekel je tudi: “Pri{el sem, da odpravim ‘rtvova-nja in krvave praznike. ê ne boste prenehali ‘rtvovati inu‘ivati mesa in krvi ‘ivali, ne bo nehala nad vas prihajatiBo‘ja jeza; prav tako kot je pri{la nad va{e prednike vpu{~avi, ki so se vdajali u‘ivanju mesa in jih je napolnilagniloba in so jih iz~rpale ku‘ne bolezni. (Pog. 21, 8)


“Pri{el sem, da odpravim ‘rtvovanja in krvave praz-nike” pomeni: Pri{el sem, da vas u~im evangelij, zakonljubezni, in vam z ‘ivljenjem poka‘em, da boste spoz-nali, da je v notranjosti bogat z duhovnimi mo~mi samotisti ~lovek, ki izpolnjuje Bo‘je zakone. Ljudem, kiimajo notranje vrednote, ne bo ni~esar primanjkovalo.Kajti kdor je bogat v svojem srcu, ta je s svojim bli‘-njim in ne proti njemu - in tako za Boga, ‘ivljenje, ki je

163

polnina. Ljudje z notranjimi vrednotami so tudi za ‘i-valski in rastlinski svet in ne proti Bo‘jemu stvarstvu.Kdor je proti svojemu bli‘njemu, se bo boril proti nje-mu in ga ubil. In kdor je proti svojemu bli‘njemu, nebo za ‘ivljenje drugih - niti za ‘ivljenje ‘ivali, niti za ‘iv-ljenje rastlin in kamnov.

Kdor je proti ‘ivljenju v Meni, Kristusu, tega ‘eja pouspehu, la~en je bogastva, mo~i in ugleda. Za svojepraznike in sladokusnosti ubija ‘ivali in u‘iva njihovomeso. S tem ka‘e, da je dale~ od Boga.

Bogu, Ve~nemu, je tudi darovanje ‘ivali groza. No-~e, da se Mu ‘rtvujejo ali posve~ajo ‘ivali. Bog je dal‘ivljenje vsem oblikam bivanja, torej tudi ‘ivalim. Za-kaj naj bi Mu jih ‘rtvovali, ~e On sam, @ivljenje, biva vnjih?

ê pa bi ~lovek ‘rtvoval svoj ~love{ki jaz, svoje strastiin po‘elenja Meni, Kristusu, in si prizadeval za ‘ivlje-nje po Bo‘ji volji, torej za Bogu posve~eno ‘ivljenje, bito prispevalo k enosti vseh ‘ivljenjskih oblik. Bog jeDuh ljubezni in svobode! Zato naj bi vsak ~lovek pro-stovoljno ‘rtvoval svoj jaz. [ele takrat postane krotekin iz srca poni‘en in najde k veliki enosti: Bogu. Bogljubi pri Svojih otrocih ta ~lovekov razvoj do Njega.

In kdor se preda ve~nemu Bogu O~etu-Materi, takoda spremeni svoje ~love{ko v bo‘ansko, ne bo ubijal ‘i-vali in jedel njihovega mesa pa tudi sicer ne bo nobene‘ivali ubil objestno. Tak{ni ljudje bodo tudi rastlinskisvet sre~evali z nesebi~no ljubeznijo, ker je tudi ta Bo‘-je stvariteljsko darilo Njegovim ~love{kim otrokom.

164

Rastline in sade‘i polja in gozda se voljno darujejo ~lo-veku in mu ho~ejo slu‘iti kot hrana in kot zdravilo zanjegovo bolno telo.

“Bo‘ja jeza” prihaja iz predstavnega sveta poganov,ki je bil v Stari zavezi {e zelo ‘iv: Verovali so, da se“bogovi” ljudem ma{~ujejo. Dobro bi bilo, ~e bi gre{ni~lovek spoznal, da je tako imenovano “bo‘jo jezo” us-tvaril sam. “Jezni Bog” je ~lovekov jaz, ki se ma{~uje zato, kar je povzro~il sam; kajti, kar ~lovek seje, to bo ‘el.

Tudi besede “Oko za oko, zob za zob” so se in se na-pa~no razlagajo. ^lovek naj se ne ma{~uje svojemubli‘njemu in enako vra~a z enakim. Zapovedano mu je,da svojemu bli‘njemu oprosti, ga prosi za odpu{~anjein enakega ali podobnega ne dela ve~. Kdor ne izpol-njuje tega zakona, se sam poda v zakon poravnanja. Tase glasi: “Oko za oko, zob za zob”. Nato bo ‘el - “Okoza oko, zob za zob” - kar je sejal.

Spoznajte: Prej ali slej se bo jezni, obvladovalni jaz,~lovekov jaz-bog sesul - najkasneje takrat, ko iz du{este~ejo vzroki: to, kar je ~lovek posejal.

Spoznajte {e to: Trpljenje ‘ivali in meso objestnoubitih ‘ivali, ki je bilo zau‘ito, spet razjeda ~lovekovomeso. Posledice so bolezni in oku‘be. To so u~inki tehin podobnih vzrokov.

9. In povem vam, ~eprav ste zbrani v Mojem naro~ju,Mojih zapovedi pa ne izpolnjujete, vas bom zavrgel. Kajti,~e no~ete izpolnjevati skritega znanja v malem, kako najvam potem dam ve~je?

165

10. Kdor je zvest v najmanj{em, bo tudi zvest v veli-kem; in kdor je krivi~en v najmanj{em, bo tudi krivi~en vvelikem. (Pog. 21, 9-10)


“In povem vam, ~eprav ste zbrani v Mojem naro~ju,Mojih zapovedi pa ne izpolnjujete, vas bom zavrgel”naj pomeni: Tudi ~e ~lovek kli~e “Gospod, Gospod!” inveliko govori o Meni in evangeliju ljubezni, a v svojem‘ivljenju ne uresni~uje in ne sledi temu, o ~emer govo-ri, se bo zavrgel sam - s svojim ~love{kim jazom. Takozapusti zakon ljubezni in ustvarja vzroke, katerih u~in-ki se bodo zgrnili nadenj, ~e jih ne prepozna pravo~a-sno, jih ne ob‘aluje in tega ne po~ne ve~. Du{e in ~lo-veka ne zavr‘e Jaz Sem, Bog. ^lovek sam se odvrne odzakona ljubezni in ‘ivljenja; s tem si ustvari svoj lastnizakon, zaradi katerega nato trpi. Kajti ~lovek bo prejelto, kar je posejal. Zato se potrudite, da ostanete v Mo-jem naro~ju z ‘ivljenjem v Meni, Kristusu, z nesebi~noljubeznijo in nesebi~nimi deli.

Izjava “vas bom zavrgel” nikoli ne pride iz Bo‘jegaDuha, ki je Jaz Sem. Njen smisel je: S svojim lastnimmalim jazom vr‘ete svojo du{o v dolino vzrokov, zaradikaterih boste nato trpeli. Kajti samo ~lovekov jaz gradiv du{i in v fizi~nem telesu zakon setve in ‘etve.

V {tevilna besedila, ki so bila dana v prej{njih ~asihin so se vedno znova prirejala in prevajala, so se vme-

166

{ale fraze iz ~asa pred Staro zavezo in po njej. ê so bi-li tisti, ki so ta besedila prirejali in prevajali, {e zasidra-ni v tem predstavnem svetu, potem so spet uporabljalitudi te pojme in jih prevzeli v nove priredbe - v veri, daso besedilo, ki je bilo pred njimi, razumeli pravilno inzato tudi pravilno priredili in prevedli.

Tudi v va{a tako imenovana Sveta pisma so bili vedoznova prevzeti tak{ni stari pojmi. To se dogaja tudi {edanes >��@. Tudi zato veliko poznavalcev Svetega pi-sma in teologov ne more razumeti Moje razodete bese-de za dana{nji ~as in za Novi, svetlobni ~as. Zaradi to-gega uporabljanja tak{nih pojmov je pri{lo v Svetopismo veliko ~love{kega dela. V besedilih se ne inter-pretira vedno zavestno - pogosto so pritekali nezaved-no, iz ~love{kega prepri~anja. Stare govorne oblike instari pojmi, s katerimi je bila Bo‘ja resnica spet izra‘e-na s ~love{kimi besedami, imajo pa v dana{njem ~asu>��@ pogosto druga~en smisel in pomen.

ê bi ~love{tvo poslu{alo preroke, ki jih je poslalBog - tudi znotraj cerkvenih institucij - in bi izpolniloto, kar je u~il Bog po Svojih instrumentih; ~e bi ~love{-tvo tudi poslu{alo to, kar sem u~il in ‘ivel kot Jezus izNazareta, potem bi bilo to obdobje polno lu~i, torej re-snice - in ne bi ve~ potrebovalo prerokov.

Spoznajte: Kdor ne izpolni najmanj{e zapovedi, ime-ti razumevanje in strpnost do svojih soljudi in spo{to-vati njihovo svobodno voljo, ta ne more izpolniti tudinajve~je zapovedi, zapovedi ljubezni. Kdor ne priznazakona setve in ‘etve in zato obto‘uje svojega bli‘nje-

167

ga, da je kriv, kako naj prejme ve~je, zakon ljubezni,resni~no ‘ivljenje?

Znanje ni modrost. Bo‘ja modrost ostane prikrita ti-stemu, ki zbira samo znanje.

Kdor je samemu sebi v najmanj{ih stvareh zvest, is-kren in po{ten, ta je tak{en tudi do svojih bli‘njih. Tak-{ni ljudje bodo nato naredili tudi nekaj velikega, kartraja, ker ‘ivijo v Moji volji. Kdor pa je v najmanj{emlakomen, nevo{~ljiv, ljubosumen in po‘eljiv, ta bo takomislil, govoril in delal tudi tedaj, kadar gre za ve~jestvari in zadeve.

Vedite: Zaradi nevo{~ljivosti, ljubosumnosti, lakom-nosti in prepira je pri{lo do vojn, umorov, razdejanj indelitev narodov.

Povedano za ljudi v svetlem Kraljestvu miru: Tako jebilo tudi {e v obdobju, v katerem sem razodel to delopo utele{enem delnem ‘arku bo‘anske modrosti, obza~etku mogo~nega ~asovnega preobrata.

11. In ~e niste bili zvesti v gre{nih zemeljskih dobri-nah, kdo vam bo zaupal resni~na bogastva? In ~e nistebili zvesti v tem, kar pripada nekomu drugemu, kdo vambo potem dal va{e? (Pog. 21, 11)

Jaz, Kristus, razlagam, popravljamin poglabljam besedo:

ê imate svoje zemeljske dobrine za svojo last in mi-slite samo na to, da jih pomno‘ite v svoje namene, ste

168

v najgloblji notranjosti revni, kajti imetja ne upravljatezakonito - za blagor mnogih. Bog vam potem ne bozaupal resni~nega bogastva: da ponesete v svet zakon‘ivljenja. Kajti kdor ne izpolni zakona ljubezni in ‘iv-ljenja, je duhovno osiroma{en. In ~e ste opeharili svojebli‘nje, ~e torej niste ostali zvesti zakonu ‘ivljenja inljubezni - kako morete dose~i nebe{ko kraljestvo, nese-bi~no ‘ivljenje?

Kdor bi rad pri{el v nebo, mora biti bogat v notra-njosti - bogat notranjih vrednot in bo‘anskosti. Kdor sije pridobil na Zemlji bogastva in jih ima za svojo last,ta je reven v duhu ‘ivljenja. Kajti zunanje bogastvo, kimu je bilo dano, mu je bilo zaupano samo zato, dapodpira skupno blaginjo na Zemlji, to pomeni: Edenza vse - in vsi za Enega.

Kdor gleda na zemeljsko bogastvo kot na svojo lastin svojo zaslugo, ta ni bolj{i kot tisti, ki svojemu bli‘nje-mu zavida njegovo imetje in si prizadeva vzeti mu gaali se ho~e z njim obogatiti.

Toda kdor si najprej prizadeva za nebe{ko kraljes-tvo, ta je spoznal v sebi ve~no ‘ivljenje in ga zavestnosprejel in priznal.

Kdor razvija notranje bogastvo, temu tudi kot ~love-ku ne bo ni~esar primanjkovalo. Kajti Bog, Bog O~e-Mati, skrbi za Svoje zemeljske otroke, da jim ne bo tre-ba trpeti pomanjkanja. ê pa so ljudje v pomanjkanjuin so la~ni, so v prej{njem ‘ivljenju svojim ~love{kimbratom in sestram odklonili kruha in pomo~ ali jih kot

169

vedni pogosto niso vodili zakonito po zapovedi “moliin delaj”.

Mnogim ljudem je Bog zaupal zunanje premo‘enje,da bi ga uporabili za splo{no blaginjo in ga pravilnopomno‘ili v blagor vseh. Kdor trpi in ‘ivi v pomanjka-nju, naj ga tola‘ijo in mu pomagajo tisti, katerim jeBog dal darove zato, da jih pravilno razdelijo Njegovimtrpe~im in la~nim otrokom. Toda razdelijo naj se zako-nito po zapovedi “moli in delaj”.

12. Nih~e ne more slu‘iti dvema gospodarjema. Za-kaj, ali mora enega sovra‘iti in drugega ljubiti; ali pa mo-ra dr‘ati s prvim in drugega prezirati. Ne morete hkratislu‘iti Bogu in mamonu.” In farizeji, ki so bili lakomni,so sli{ali vse te besede in so Ga zasmehovali.

13. In rekel jim je: “Vi ste tisti, ki se opravi~ujete predljudmi; toda Bog pozna va{a srca: kajti kar ljudje visoko ce-nijo, je pred Bo‘jim obli~jem grozota. (Pog. 21, 12-13)


Nih~e ne more slu‘iti dvema gospodarjema. Todakdor se zaupa enemu gospodarju, Bogu O~etu-Materi,tako da izpolnjuje Bo‘jo voljo, ta bo slu‘il Bogu tudi vsvojem bli‘njem in ne bo sebe cenil vi{je kot svojegabli‘njega. Kdor pa ima zunanje bogastvo za svojo last,ta bo gledal na svoje bli‘nje zvi{ka in jih podcenjeval.

170

Tak{ni ljudje so pogosto samoljubni, boje~i in ozkosr~-ni, do svojih bli‘njih nezaupljivi in sumni~avi, kajti me-nijo, da bi jih njihov bli‘nji lahko opeharil in jim ukra-del bogastvo, ki ga po zakonu ‘ivljenja sploh neposedujejo - ki ga imajo samo na posodo, da bi ga napravi na~in uporabili za mnoge. Tak{ni ljudje ljubijosamo sebe in svoje navidezno bogastvo ter so protivsem, o katerih mislijo, da jih ho~ejo oropati.

V vseh ~asih so bili in so farizeji, ki lepo govorijo inimajo veliko argumentov in izgovorov, da bi obdr‘ali,kar so si prilastili kot svojo navidezno lastnino.

Spoznajte: Vsakdo, ki se opravi~uje in zagovarja, seobto‘uje in pri~a o tem, kdo je. Bog pozna vse Svojeotroke! Ne gleda na govorjenje posameznikov, temve~v njihova srca. Ve~nemu ni ni~ skrito. Ko pride ~as, do-pusti, da se vse odkrije, da bi se vsak gre{nik spoznal,da bi ob‘aloval, prosil za odpu{~anje, odpustil, porav-nal in tega ne storil ve~ tako da se spet najde v Bogu.

Zraven tega u~im Jaz, Kristus, v tem ~asovnem ob-dobju >��@ spet Notranjo pot, da bi se vsi ljudje, ki sodobre volje, spoznali, spet na{li k Bogu in pri{li v enostz Njim in svojimi bli‘njimi po Sinu, ki Sem Jaz.

14. Zakon in preroki so veljali do Janeza. In od tega~asa dalje se pridiga o Bo‘jem kraljestvu in vsak sili vanj.Vendar pa la‘je mineta nebo in zemlja, kot pa se ne iz-polni ena sama pikica zakona.” (Pog. 21, 14)

171


“Zakon in preroki so veljali do Janeza” pomeni: Za-kon, ki so ga u~ili preroki, se je razodel do Janezovegaprihoda. Kar pa so preroki iz Bo‘jega zakona razen te-ga {e u~ili, sem Jaz kot Jezus poglobil in bil ljudem ssvojim ‘ivljenjem zgled. Na tem sem kot Jezus nadgra-jeval in za~el oznanjati Bo‘je kraljestvo in njegove za-kone, ki so jih naznanili ‘e preroki pred Janezom. Vsa-ka du{a, ki uresni~uje in izpolnjuje zakone ‘ivljenja,gre v Bo‘je kraljestvo.

Bo‘ji zakon je absoluten. Ne da se mu odvzeti nitipikice. Zakon Ve~nega se bo izpolnil na Zemlji in vnjej ter v krajih o~i{~evanja v vseh fasetah ‘ivljenja. Pri-{el sem kot Jezus iz Nazareta, da izpolnim Bo‘ji zakon; inkdor stopa po Mojih stopinjah, bo izpolnjeval, kar semu~il, bil s svojim ‘ivljenjem zgled in torej zapovedal.

V tem ~asovnem obdobju >��@ spet u~im Jaz, Kri-stus, ve~ni zakon po Svoji prerokinji in poslanki in Svo-je vodim v kraljestvo notranjosti. U~im jih spet ve~nezakone za Bo‘je kraljestvo na tej Zemlji. Kdor stopapo Mojih stopinjah, Nazaren~evih stopinjah, je sousta-novitelj in sograditelj Kraljestva miru Jezusa Kristusana Zemlji.

Jaz, Kristus, sem pri{el torej na ta svet v Jezusu, dabi oznanjal na Zemlji Bo‘je kraljestvo in u~im zakonetega kraljestva.

172

Z besedami “U~ite in nato kr{~ujte” sem mislil nakrst s Svetim Duhom. Kajti kdor je nauke iz Duha pre-jel in izpolnil, ta je duhovno kr{~en; ne potrebuje ve~krsta z vodo. Krst z vodo lahko ima le {e simboli~enpomen. Kajti vsak ~lovek, ki uresni~uje Bo‘je zakone,je kr{~en z Duhom ‘ivljenja, in lahko pride v nebesa,ker izpolnjuje zakon ‘ivljenja, Boga v Meni, Kristusu.

Jaz, Jezus, sem Janezov krst z vodo sprejel kot sim-bol in odtlej sem za~el pridigati in u~iti in pribli‘evatiljudem Bo‘je kraljestvo. Hkrati pa je postajala vOsrednjem prasoncu vedno dejavnej{a delna mo~ izpramo~i, svetlobni potencial za vse padle in obreme-njene du{e. In tako kot sem Jaz, Jezus iz Nazareta, pri-digal o Bo‘jem kraljestvu in u~il zakon ljubezni in ‘ivelpot do njega, , so delali vsi nadaljnji preroki, ki sem jihposlal po svojem “dopolnjeno je” in tako bom delal {enaprej, dokler ne bo veliko ljudi ‘ivelo v izpolnjevanjuve~nih zakonov.

Spoznajte: Z “dopolnjeno je” je vsaki du{i dolo~enaevolucijska pot v ve~na nebesa. Nobena du{a ne bozaostala, kajti v vsem, da, celo v demonu, je lu~ odre{e-nja - svetilka du{e - ki jo varuje pred razkrojem.

Samo kdor je spet postal absolutni zakon ljubezni,duhovno bitje, se bo vrnil v bivali{~a, ki jih je ve~ni O~epripravil zanj. Kajti vsaka du{a, ki je spet postala ~ista,mora povsem izpolnjevati Bo‘ji zakon. Nobena pikicazakona ne sme ostati neizpolnjena.

Jaz, Kristus, se spet razodevam v tem ~asovnempreobratu >��@, ki vodi v novo obdobje, v Kraljestvo

173

miru Jezusa Kristusa. Po bo‘anski modrosti spet priha-ja na to Zemljo vseobsegajo~i Bo‘ji zakon v vseh po-drobnostih. Vsi, ki so dobre volje, ne le, da najdejo izzakona setve in ‘etve; dobijo tudi nauke in navodila,kako lahko ve~ni zakon ‘ivljenja vseobsegajo~e upo-rabljajo na tej Zemlji.

Jaz, Kristus, u~im torej v tem ~asovnem obdobju vsoresnico. Kdor je iz resnice, razume smisel po Meni ra-zodetega v besedi in spisih. Kajti ljudje, ki se pribli‘ajoVe~nemu, se ne oprijemajo ve~ besed in tudi ne ~rk.Besede in ~rke so samo znaki.

Ljudje, ki zavestno stopajo po Notranji poti ljubeznikorak za korakom, ne bodo ve~ vpra{ali, kaj je za takoimenovanimi Bo‘jimi skrivnostmi. Vse jim bo razkrito,ker ~lovek, ki se pribli‘a Notranjemu ‘ivljenju, odpresvojo duhovno zavest, se torej potopi v ve~ni zakon,Boga, ki je zaprt samo za tiste, ki ga ne uresni~ujejo inizpolnjujejo.

Ljudje v Duhu ‘ivljenja, ki stopajo po poti ljubezniin so v skupnosti s svojim bli‘njim, so ‘e zdaj bogati.Prepri~ani so lahko, da ‘e zdaj stojijo na Moji desni.

Ponavljam: to obravnavano besedilo iz knjige Jezu-sov evangelij pojasnjujem in popravljam Jaz, Kristus,toliko, kolikor takratni pojmi in besede ne ustrezajove~ dana{njim, ker se jim pripisuje drug smisel. Po-pravljam tudi bistvene nezakonite razlage, do katerihje pri{lo tudi zaradi prevajanja. Poglabljam tudi poja-snila in jih dopolnjujem z nadaljnjimi zakonitostmi. Tonaj da vsem tistim, ki bodo ‘iveli v Kraljestvu miru Je-

174

zusa Kristusa, ne le vpogled v to, kar se je dogajalo vMojem ~asu Jezusa iz Nazareta, temve~ tudi v to, kaj se jezgodilo do prebujenja Kraljestva miru Jezusa Kristusa.

15. In k Njemu je pri{lo ve~ ‘ena, in prinesle so Musvoje otroke, ki so jih imele v naro~ju, da jih blagoslovi.Toda nekateri so rekli: “Zakaj nadlegujete Mojstra?”

16. Toda Jezus jih je opomnil in rekel: “Izmed teh tukajbodo pri{li tisti, ki Me bodo oznanjali pred ljudmi.” In vzel jihje na Svoje roke in jih blagoslovil. (Pog. 21, 15-16)


Z besedami “Izmed teh tukaj bodo pri{li tisti, ki Mebodo oznanjali pred ljudmi” sem nakazal prihod tistih,ki so skupaj z Mano sprejeli naro~ilo Boga O~eta-Ma-tere, da pripeljejo nazaj na srce ljubezni vse padle inobremenjene du{e in ljudi.

V ve~ni biti, v ve~nem mestu Jeruzalemu, je bilo vprisotnosti ve~nega O~eta na~rtovano in pripravljenonaro~ilo odre{enja do podrobnosti. Vsako bitje, ki se jeodlo~ilo za naro~ilo, je dalo v Osrednje prasonce in vprizmati~na sonca, to pomeni v sonca bitnosti in last-nosti, enega ali ve~ gradbenih kamnov iz velikega mo-zaika odre{ilnega na~rta kot svoj potencial ljubezni inpomo~i za padle in obremenjene du{e. Izhajajo~ izOsrednjega prasonca in sonc lastnosti in bitnosti, ki so

175

osnovne mo~i neskon~nosti, je sevalo naro~ilo za odre-{itev v vse padle svetove in v atmosfero te Zemlje.

Med tem mogo~nim dogajanjem so sprejeli Bo‘ji si-novi in h~ere svoj del Dela odre{enja tudi v svoje du-hovno telo.

[tevilni Bo‘ji sinovi in h~ere so se odlo~ili, da izpe-ljejo Delo odre{enja z Menoj, Kristusom, dokler ne bozadnja du{a spet v ve~ni biti. Toda vsako duhovno bit-je, ki je v naro~ilu odre{enja, ne bo delovalo z Mano,Kristusom, do zadnjega, to pomeni, dokler ne bodo vsabitja spet dosegla ~istosti. To mogo~no organiziranjepomo~i - dokler se zadnja du{a ne vrne domov - je na-loga tistih bitij, ki so se obvezala in prihajajo pred-vsem iz sredi{~a vse biti, iz Sveti{~a, kjer se je padecza~el. To so tisti, ki so pri{li na ta svet po Davidovem ro-du in se bodo tako dolgo vra~ali na ta svet, dokler ne boKraljestvo miru doseglo svojega vi{ka. Vse do konca soz Menoj v naro~ilu odre{enja in so z Menoj, Kristusom,glavni odgovorni v Mojem Delu odre{enja.

Vsako duhovno bitje, ki je vzelo nase odgovornost zaDelo odre{enja, je vlo‘ilo iz zasnov svoje duhovnementalitete ustrezen duhovni potencial. Ta vlo‘eni du-hovni potencial Bo‘jih sinov in h~era je pripravil Meni,Kristusu, in njim samim poti skozi ravni padca, ki sopostale po “dopolnjeno je” ravni o~i{~evanja. Njihovvnesen duhovni potencial so njihove razli~ne duhovnementalitete, s katerimi razvijajo v ~love{ki obleki ustreznesposobnosti za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.

176

Tako je torej veliko Bo‘jih sinov in h~era, ki so v na-ro~ilu odre{enja, vlo‘ilo del svojega duhovnega poten-ciala v naro~ilo za vrnitev vseh Bo‘jih otrok domov indelujejo zdaj v Delu odre{enja. Prebujene du{e, ki sose odlo~ile Zame v zemeljski obleki, se uvr{~ajo gledena svoje naro~ilo v veliko celoto in slu‘ijo Delu odre{e-nja, ki je tudi njihovo delo. V sebi nosijo svetle~e se na-ro~ilo, da popeljejo domov v veliko, ve~no pralu~, Bo-ga, vse du{e in bitja.

Davidov rod in Bo‘ji sinovi in h~ere iz ostalih rodovtvorijo veliko, mogo~no ljudstvo, Bo‘je ljudstvo na tejZemlji. Marsikdo od njih se je med inkarnacijamiobremenil in ga Jaz, Kristus Boga, {e ne morem nago-voriti, ker je njegovo srce {e dale~ stran od Mene. DugiBo‘ji sinovi in h~ere, ki so sprejeli naro~ilo, so {e na poti,da bi izpolnili del naro~ila, ki je njihova naloga. Nekateriod njih so se spet vrnili v “svet”, ker so bili {e preve~ zas-vojeni s svetom. Toda njihove du{e so sli{ale Moj klic, inse bodo v dolo~enem ~asu spet vrnile k svojemu naro~ilu,Delu odre{enja. Ni nujno da se vrnejo v tej inkarnaciji,v tem zemeljskem bivanju >��@. To se lahko zgodi {etudi v kasnej{ih utele{enjih, kajti Moje Kraljestvo miruna tej Zemlji se {ele za~enja graditi.

Spet drugi Bo‘ji sinovi in h~ere postopoma rastejo vsvoje naloge in sprejemajo svoje naro~ilo zavestno.

Spet drugi so ‘e polno v naro~ilu in izpolnjujejo, ko-likor so vlo‘ili za to duhovnega potenciala v Osrednjeprasonce, v sedmere osnovne mo~i stvarstva, v svetovepadca in v atmosfero.

177

Veliko Bo‘jih sinov in h~era, ki so sprejeli naro~ilo,in {e drugi otroci ljubezni, ki so se prebudili v Duhu‘ivljenja, bodo oznanjali Bo‘jega Sina kot Odre{enikavseh du{ in ljudi, dokler vse du{e ne prejmejo odre{e-nja zavestno in se podajo na pot k popolnosti.

Bo‘ji sinovi in h~ere, ki so pri{li in prihajajo na svetprek Davidovega rodu, ostanejo v naro~ilu odre{enja,dokler ne bo vse izvr{eno. To sem nakazal ‘e kot Jezusiz Nazareta, ko Mi je nekaj ‘en prineslo svoje otroke,da bi jih blagoslovil. Po sevanju otrok sem spoznal, ka-tera du{a pripada naro~ilu odre{enja. Vsako bitje, ki jev naro~ilu odre{enja, ima v svojem duhovnem telesusevalni ‘ig. Ta seva tudi skozi zemeljsko telo, skozi Kri-stusovo sredi{~e, ki deluje v bli‘ini srca.

178

22. POGLAVJE

Obujenje Jairove h~ere

Pogoji za ozdravljenje telesa - Kristus je v tebi (2-5). Obujanje “mrtvih” (6-12)

1. In glej, pri{el je eden od predstojnikov sinagoge, Jairpo imenu. In ko Ga je videl, mu je padel k nogam in Gamilo prosil, reko~: “Moja mala h~i umira. Prosim Te, pri-di in polo‘i Svoje roke nanjo, da bo ozdravela in ‘ivela.”In Jezus je {el z njim in pridru‘ilo se Mu je veliko ljudi, inprerivali so se okoli Njega.

2. In med njimi je bila ‘enska, ki je ‘e dvanajst let kr-vavela in je od mnogih zdravnikov veliko pretrpela in vse,kar je imela, je dala za to; in ni~ se ni zbolj{alo, postaloje celo slab{e.

3. Ko je sli{ala za Jezusa, se je prerivala za Njim indotaknila se je Njegovega ogrinjala. Rekla si je namre~:“ê se dotaknem samo Njegove obleke, bom ozdravela.”In kmalu je prenehala krvaveti. In v svojem telesu je ob-~utila, da se je re{ila svoje nadloge.

4. In Jezus je sam takoj ob~util, da je iz Njega {la mo~in obrnil se je k ljudem, ki so se prerivali za Njim, in re-kel: “Kdo se je dotaknil Moje obleke?” In Njegovi u~enciso Mu rekli: “Vidi{, da se mno‘ica preriva, pa pravi{: Kdose Me je dotaknil.”

5. In ozrl se je k njej, ki je to storila. @enska pa se jebala in je trepetala (vedela je namre~, kaj se je zgodilo znjo), pri{la je in padla je predenj ter Mu povedala vso re-

179

snico. On pa ji je rekel: “Moja h~i, tvoja vera te je ozdra-vila. Pojdi v miru, in ozdravljena naj bo tvoja bolezen.”(Pog. 22, 1-5)


Kar se je zgodilo takrat, se lahko zgodi tudi danes.Zakaj, glejte, vi, ki berete Moje besede, Kristus ne hodive~ v Jezusu po tej Zemlji - Kristus, o ~love{ki otrok, jev tebi! In kjer si in kamor gre{: v tebi Sem mo~ odre{e-nja, ki tudi ozdravlja tvoje telo, ~e je to dobro za tvojodu{o. Ti, o ~lovek, ni me treba iskati - najde{ Me v se-bi! Ni ti treba iti sem ali tja - v tebi sem! In povsod, kjersi, tam Sem Jaz. Umakni se v tiho kamrico in vstopi vkamrico srca, da bi molil iz srca. V molitvi vse predajMeni, ki bivam v Tebi, vse sr~ne pro{nje, in veruj, dazmorem vse.

In ~e v veri Vame ne dvomi{, se bo zgodilo, kar je do-bro zate in slu‘i odre{enju tvoje du{e. Kot takrat, velja tu-di danes, zakon: Pomagala ti je tvoja vera. In ~e ne gre{i{ve~ - tako da se trudi{ izpolnjevati zapovedi ‘ivljenja - jetorej tvoja pro{nja v tvoji du{i ‘e usli{ana. Odre{enje pabo potem u~inkovalo v tvoji du{i in na tvoje telo, ~e je do-bro za izpopolnjevanje tvoje du{e.

6. Medtem ko je {e govoril, je pri{lo ve~ slug predstoj-nika shodnice in rekli so: “Tvoja h~i je umrla. Zakaj {enaprej nadleguje{ Mojstra?”

180

7. Takoj, ko je Jezus sli{al te izre~ene besede, je rekelpredstojniku shodnice: “Ne boj se, ampak samo veruj!”In nikomur ni dovolil, da Mu sledi, razen Petru, Jakobuin Janezu, Jakobovemu bratu.

8. In pri{el je v hi{o predstojnika shodnice in videl gne~oin tempeljske pevce in vsi so jokali in glasno to‘ili.

9. In ko je vstopil, jim je rekel: “Zakaj zganjate tolikohrupa in tako jo~ete? Deklica ni umrla, le spi.” In izsme-jali so Ga; mislili so namre~, da je mrtva, in niso Mu ver-jeli. Toda potem, ko je vse nagnal ven, je vzel s sabo dva svojau~enca in je vstopil tja, kjer je le‘ala deklica.

10. In prijel je deklico za roko in ji rekel: “Talita ku-mi!” Kar pomeni: “Deklica, pravim ti, vstani!”

11. In deklica je kmalu nato vstala in hodila naokrog.Stara je bila dvanajst let. In nadvse so bili presene~eni.

12. In zabi~al jim je, da naj tega nih~e ne razgla{a na-prej, ter zapovedal, da ji dajo jesti. (Pog. 22, 6-12)


Spoznajte Moje delovanje v globini svojih src - ne sa-mo kot Jezusa iz Nazareta, temve~ tudi kot KristusaBoga! Kajti pri{el sem spet k vam v Duhu ljubezni, davam pomagam in slu‘im.

Dokler se srebrni trak, ki povezuje du{o in telo in seimenuje tudi informativni trak, {e ni lo~il od telesa, {eobstaja duhovni obtok in ‘ivljenjske energije {e te~ejoiz neobremenljivega jedra bitja, Boga, v du{o - iz du{e

181

v telo in iz telesa spet nazaj k du{i in v jedro bitja, Bo-ga. To sem pri deklici videl in najprej sem potiho govo-ril z mo~jo Svojega O~eta v Sebi, z v notranjosti bivajo-~im Jaz Sem. Nato sem vzpostavil duhovno zvezo zotrokovo du{o in po njej dovedel srebrnemu traku ve~kozmi~ne mo~i. Prek jedra du{e je tekla nato okreplje-na ‘ivljenjska energija v du{o in iz du{e v mo‘ganskecelice in v otrokovo telo. Tako sem obudil ~loveka iztako imenovane smrti.

Tako sem vrnil v meso vse tiste, ki se jim {e ni iztekel ~as vzemeljski obleki. Z Zemlje so od{li samo zaradi zunanjihokoli{~in, ki so du{i vzele oporo in bi jo tako prej pognale iztelesa, kot je bilo dolo~eno po kozmi~nem zakonu.

V zakonu ‘ivljenja je zapisano, da je vsaki du{i v ze-meljski obleki dan dolo~en zemeljski ‘ivljenjski ciklus.V njem je mo‘nost zgodnej{e in poznej{e smrti zemelj-ske obleke. Do zemeljske smrti pa lahko pride tudi vtem ~asovnem razmaku. V tem razdobju sem lahko kotJezus iz Nazareta z mo~jo Duha du{o spet poklical na-zaj v zemeljsko bivanje.

Ta dela ljubezni sem storil, ~e je bilo dobro za du{oin ~loveka. Po sevanju zavesti du{e sem spoznal, ali sebosta du{a in ~lovek v nadaljnjem ‘ivljenju na novoobremenila ali bosta okrepila vero v Ve~nega z odpu{-~anjem, pro{njo za odpu{~anje in s poravnavo.

Za vse ljudi se glasi zapoved: ê je va{a vera tako ve-lika kot gor~i~no zrno, potem se lahko veliko zgodi vvas in na vas iz del Bo‘je ljubezni.

182

23. POGLAVJE

Jezus in Samarijanka

Voda ‘ivljenja, resnica, ve~no teko~a mo~ (3-7). Kdor resni~no i{~e, najde resnico -Preizkusite tiste, ki govorijo o resnici - O vrednotah zunanjihoblik ~a{~enja - Kdo je danes izraelsko ljudstvo? - Novi Jeruzalem -

Zadnja zaveza (16)

1. Jezus je pri{el v neko mesto v Samariji, ki se je ime-novalo Sihar, v bli‘ini polja, ki ga je Jakob dal svojemusinu Jo‘efu.

2. Bil pa je tam Jakobov studenec. Ker je bil Jezus zdajutrujen od potovanja, je sedel na rob vodnjaka. Bilo jeokrog {este ure.

3. In pri{la je ‘enska iz Samarije, da zajame vodo. Je-zus ji re~e: “Daj Mi piti.” (Njegovi u~enci so od{li namre~v mesto kupit hrano.)

4. Pa Mu re~e samarijanska ‘enska: “Kako to, da meTi, Jud, prosi{ za pija~o, ‘ensko iz Samarije?” (Judje na-mre~ nimajo ni~ skupnega s Samarijani.)

5. Jezus ji je odgovoril, reko~: “ê bi prepoznala Bo‘jedarilo in kdo je Tisti, ki ti pravi: ’Daj Mi piti,’ bi prosilaBoga, da ti da ‘ive vode.”

6. Pa Mu odvrne ‘enska: “Gospod, saj ni~esar nima{,s ~imer bi zajel vodo, a vodnjak je globok; od kod ima{potem ‘ivo vodo? Si mar ve~ji kot na{ o~e Jakob, ki namje dal ta studenec in je pil iz njega, on in njegovi otroci innjegove kamele in voli in ovce?”

183

7. Jezus ji je odgovoril, reko~: “Kdor pije to vodo, bospet ‘ejen. Kdor pa bo pil vodo, ki Mu jo bom dal Jaz, te-ga ne bo nikoli ve~ ‘ejalo, voda pa, ki mu jo bom dal Jaz,se bo odprla v njem kot vrelec vode v ve~no ‘ivljenje.”(Pog. 23, 1-7)


Voda ‘ivljenja te~e mo~neje v ta svet odkar sem de-loval kot Jezus iz Nazareta - in {e mo~neje od Mojega“dopolnjeno je”.

Kdor pije vodo ‘ivljenja, zajema iz vrelca ve~ne re-snice, ker se je vrnil v pravrelec vse biti. Nikoli ve~ gane bo ‘ejalo in nikoli mu ne bo ni~esar primanjkovalo.Ima, kar potrebuje in {e ve~.

Ljudje v duhu resnice so sami duhovni vodnjak re-snice. Dajejo in dajejo - in nikoli ne presahnejo, ker jeBo‘ji Duh, ki u~inkuje po njih, ve~no teko~a mo~, izvirvrelca in vrelec sam, resnica.

Spoznajte: Jaz Sem voda ‘ivljenja. Kdor naredi izMojega ‘ivljenja, ‘ivljenja Jezusa iz Nazareta Svoje ‘iv-ljenje, tako da izpolnjuje, kar sem mu zapovedal, ta bo‘ivel v Meni, ‘ivi vodi, in bo studenec ‘ivega odre{enja,iz katerega neprestano te~e voda ‘ivljenja. [ele tedajlahko ponudi {tevilnim ljudem pravo, sve‘o pija~o ‘ivevode. Tisti poslej ne bodo ve~ iskali resnice, ker so na{-li resnico, Jaz Sem. Ne ‘eja jih ve~, ker pijejo iz ve~ne-ga studenca resnice.

184

Kdor prejme vodo ‘ivljenja, ne ostane samotar; tudine plava s tokom starega, gre{nega ~asa. Zavesla protinjemu, tako da ne podpira ve~ ~love{kega, temve~ toodpravi z mo~jo ljubezni. Tako najde v sebi ve~nost,‘ivljenje, resnico, pravir, Boga.

Na ta na~in postopoma nastaja svetlobni ~as in novo~love{tvo v Meni, Kristusu: ljudje, ki gradijo Kraljestvomiru in ga bodo prejeli, ker so sami miro-ljubni.

8. Pa Mu re~e ‘enska: “Gospod, daj mi te vode, da mene bi ‘ejalo in mi ne bi bilo treba prihajati sem zajemat.”Jezus ji je rekel: “Pojdi, pokli~i svojega mo‘a in pridisem.” @enska je odgovorila: “Nimam mo‘a.”

9. Jezus jo pogleda in ji pravi: “Prav si rekla: nimammo‘a. Imela si pet mo‘ in ta, ki ga ima{ zdaj, ni tvoj mo‘.Prav si povedala.”

10. Pa Mu je rekla ‘enska: “Gospod, spoznala sem,da si prerok. Na{i o~etje so molili na tem hribu, vi pa pra-vite, da je v Jeruzalemu mesto, kjer naj bi se ~astilo.

11. Jezus ji pravi: “@enska, verjemi mi, pri{el bo ~as,ko ne boste ~astili Boga niti na tem hribu niti v Jeruzale-mu. Ne veste, kaj ~astite; mi pa vemo, kaj ~astimo. Kajtiodre{enje prihaja iz Izraela.

12. Toda pri{el bo ~as, in tukaj je ‘e, ko resnicoljubni~astilci ~astijo Vseo~eta v Duhu in v resnici. Kajti Vsesve-ti ho~e imeti tak{ne ~astilce. Bog je Duh, in tisti, ki ga ~a-stijo, Ga morajo ~astiti v duhu in v resnici.”

185

13. Pa Mu re~e ‘enska: “Vem, da pride Mesija, ki seimenuje Kristus. Ko bo pri{el On, nam bo vse oznanil.”Jezus ji odvrne: “Jaz Sem ta, ki govorim s tabo.”

14. In medtem so pri{li Njegovi u~enci in so se ~udili,da je govoril z ‘ensko. Vendar nih~e ni vpra{al: “Kaj i{-~e{?” Ali: “Zakaj se pogovarja{ z njo?”

15. @enska je nato pustila vr~, od{la v mesto in reklaljudem: “Pridite in poglejte mo‘a, ki mi je povedal vse,kar sem kdajkoli storila. Kaj ta ni Kristus?”

16. In {li so in pri{li k Njemu, in veliko Samarijanovje verovalo Vanj in prosili so Ga, naj ostane pri njih. Intam je ostal dva dni. (Pog. 23, 8-16)


Kdor govori iz resnice, tega besede so ve~no ‘ivlje-nje. Pre‘emata jih ‘ivljenje in mo~, ki Sem Jaz v BoguO~etu-Materi. Kdor resno i{~e vodo ‘ivljenja, resnico,najde k ~loveku, ki mu zna pokazati pot do izvora vrelca,in najde ‘ivljenje, resnico, v svoji najgloblji notranjosti.

Besede ‘ivljenja so besede resnice. Kdor ‘ivi po smi-slu ‘ive besede, ta izpolnjuje zakon ‘ivljenja in biva vDuhu resnice. Zato preizkusite ljudi, ki govorijo o viru‘ivega odre{enja, ali prina{ajo vodo ‘ivljenja, resnico,ali {ele stojijo ob studencu resnice.

Spoznajte: Kjer je lu~, se zbirajo tisti, ki stremijo klu~i. Med njimi pa je veliko takih, ki samo govorijo oresnici in imajo slabo na umu. Zato preverite z mero

186

svoje po{tenosti, da spoznate njihova dela. Ne glejte inne poslu{ajte tistih, ki dr‘ijo nepo{tene govore - tuditedaj ne, ~e se imenujejo “rabi”. Preverite smisel njiho-vih besed in njihovo obna{anje do bli‘njih - in za vasbodo odprta knjiga. Ljudje duha so skromni, poni‘ni inkrotki, toda njihovo bistvo preseva in obseva Jaz Sem:Kristus, ‘iva voda.

Kdor ‘ivi v resnici, ‘ivi iz resnice - in gleda resnico invidi tudi neresnico. @eno ob vodnjaku sem videl kotJezus iz Nazareta z o~mi resnice. Videl sem njeno mi-nulo in sedanje ‘ivljenje. Iz tega sem nagovoril, kar najbi ji ta dan pomagalo do spoznanja.

V vseh ~asih, pa tudi {e v dandana{njem ~asu >��@so si ljudje ustvarjali in si ustvarjajo zunanje znake inznamenja, da ~astijo Boga. Te zunanje slike, znake inznamenja za ~a{~enje, kot npr. kipe, sinagoge, cerkve,trge, vzpetine, hribe ali tudi obrede in ceremonije si us-tvarja ~lovek toliko ~asa, dokler v sebi ne prizna Boga,Duha resnice, in ne izpolnjuje “tempeljskega reda”, za-konov ‘ivljenja.

Vsak ~lovek je Bo‘ji tempelj. Zato za ~a{~enje Bogane potrebuje nobenega kraja. âsti Boga v najsvetej{emsvoje notranjosti in vzdr‘uj svoj tempeljski red s plemeni-timi mislimi, besedami in dejanji, ki so izpolnjeni z Bo-gom; potem vzdr‘uje{ “tempeljski red” - in Bog ti boodgovoril na tvoje molitve, ker komunicira{ z Njim.

Tudi v dana{njem ~asu�>��@ veliko ljudi {e ne ve,koga ali kaj ~astijo. Posnemajo tiste, ki so ustvarili inohranjajo kulte, ker so v srcu {e obubo‘ani. Ker jim je

187

resni~ni, vsemogo~ni Bog, Bog notranjosti, tuj, potre-bujejo zunanjega Boga. Toda ta ni nikoli Bog resnice,temve~ malik.

Razlagam besede “Kajti odre{enje prihaja iz Izrae-la”. Izrael je tam, kjer ljudje izpolnjujejo Bo‘jo voljo.

Dana{nji Izrael ni ve~ tisti Izrael, v katerem sem ‘i-vel Jaz kot Jezus iz Nazareta. Ta de‘ela nosi samo {eime: Velik del Izraelcev ni bil zvest zavezi z Bogom inMe ni sprejel kot svojega Odre{enika. Zato je Bog,Ve~ni, obnovil zavezo z delom ljudi, ki so bili neko~utele{eni v starem Izraelu in so v dana{njem ~asu ute-le{eni v neki drugi de‘eli, a {e vedno imajo naro~ilo.

Bog, Ve~ni, je zdaj >��@ sklenil zavezo tudi s tisti-mi, ki med Mojim zemeljskim bivanjem niso bili utele-{eni v Izraelu, a so vendar v preteklih stoletjih vednoznova prihajali v zemeljsko obleko in pripravljali Delovra~anja domov. Tudi ti imajo naro~ilo odre{enja. Za-vezo je sklenil tudi s tistimi ljudmi, ki v Delu odre{enjaslu‘ijo v blagor svojim bli‘njim in so zato tudi soudele-‘eni pri naro~ilu vra~anja domov.

Izrael je torej tam, kjer so utele{eni ljudje, ki imajonaro~ilo odre{enja in so pripravljeni izpolnjevati Bo‘jovoljo.

V ~asu Mojzesa je bilo utele{enih veliko duhovnihbitij iz velikega potenciala naro~il za odre{enje, pravtako v ~asu Mojega potovanja po Zemlji v staremIzraelu. Greh je raznesel na vse {tiri strani neba velikoljudi, ki imajo naro~ilo za Delo odre{enja. Toda zdajjih zbiram v drugi de‘eli. Tam bo Novi Izrael.

188

@e zdaj >��@ se zbira veliko bratov in sester v de-‘eli, kjer u~i in deluje utele{eni delni ‘arek bo‘anskemodrosti: v Novem Jeruzalemu. Z brati in sestramiNovega Jeruzalema, v nastajajo~em Izraelu, je Ve~nizdaj sklenil zadnjo zavezo.

Bo‘je ljudstvo na tej Zemlji bo postalo mogo~noljudstvo. Zato prihaja vedno ve~ ljudi, da sklenejo zBogom ve~no zavezo. Kajti Jaz, Kristus, jih kli~em -in prihajajo. Zbirajo se, da delujejo za Novi, svetlob-ni ~as. Ve~nega ne ~astijo ve~ pred spomeniki in ki-pi. Nimajo zunanjih cerkva. Ne hodijo ve~ na hribe,da bi tam iskali Ve~nega, verujo~, da Ga tam najde-jo. Nimajo ceremonij in obredov. Ve~nega ~astijo vsvojem templju, v svoji notranjosti; kajti tam bivaVe~ni, ki je Eden, Bog Abrahama, Izaka in Jakoba,Duh ve~nega O~eta, ~igar otroci so vsa duhovna bit-ja, ljudje in du{e. Sre~ujejo se na mestih, vendar ne,da bi tam iskali Boga, temve~ da bi drug z drugim ‘i-veli enost in skupaj molili k Tistemu, ki je ‘ivljenje:k Bogu, Duhu resnice, ki biva v vsakem duhovnembitju, v vsaki du{i in vsakem ~loveku.

Bog je tudi stvariteljski Duh, ki je ustvaril vso bit, ki‘ivi, v vsaki rastlini, v vsakem kamnu, v vsaki ‘ivali, vvsakem atomu - v vsej biti. Bog je Duh, in tisti, ki Garesni~no ~astijo, Ga ~astijo v Duhu in v resnici in izpol-njujejo zakone.

Resni~no, povem vam: Od vas sem od{el kot Jezus;k vam sem pri{el kot Kristus, Vstali, da bi vstali v Me-ni, Odre{eniku, da se spet povrnete v Boga, pratok.

189

Vedite: Kot Jezus sem bil med ljudmi dalj ~asa - kotKristus Boga bivam v vas. In v vas ostanem ve~no; za-kaj, Jaz Sem v ve~nem O~etu, in O~e je v Meni, inMidva sva en Duh resnice, ki biva v vseh ljudeh.

190

24. POGLAVJE

Jezus obsodi krutost -Zdravi bolne in izganja hudi~e

Vse kr{itve ‘ivljenjskega zakona padejo nazaj na ~loveka; narava in bitja na Zemlji so Bo‘ji da-rovi v dobro ljudem (1). Razlaga “posu{ene roke” (3). Odre{e-nje in ozdravljenje telesa, ~e je dobro za du{o (7). Farizeji v~e-raj in danes - Boj proti rasto~i svetlobi na Zemlji in v ravneho~i{~evanja {e v ~asu Kraljestva miru - V prelomnem ~asu sepolagajo in oblikujejo temelji Kraljestva miru - Opomin ljudemv Kraljestvu miru: Ne pozabite pionirjev in utele{enega serafabo‘anske modrosti, Moje prerokinje in poslanke - Boj zamegleno steno se nadaljuje (8). Razlaga “~ude‘a o pomno‘itvi

hrane” (12-13)

1. Ko je pri{el Jezus skozi neko vas, je zagledal skupi-no postopa~ev. Mu~ili so ma~ko, ki so jo na{li, in ravnaliso z njo na sramoten na~in. In Jezus jim je ukazal, da najprenehajo s tem in jih za~el grajati. Toda niso se meniliza njegove besede in ozmerjali so Ga. (Pog. 24, 1)


Kdor mu~i in trpin~i ljudi in ‘ivali, ta bo neko~ oku-sil trpljenje in bole~ine na svojem telesu. Enako velja,~e se pregre{imo nad svetom rastlin in mineralov. Kaj-

191

ti, kar je kot ‘ivljenjska oblika razodeto v materiji, to jekot duhovna snov v du{i. Kdor torej gre{i proti ‘ivlje-nju, obsodi samega sebe, ker obremenjuje del svoje du-hovne dedi{~ine. Kajti vse, kar je iz Boga, je tudi kotesenca v ~lovekovi du{i.

Spoznajte: Zemlja daje ~loveku hrano. Ljudje pa potre-bujejo tudi zavetje in obleko. Svoje hrane, bivali{~a in oble-ke ne morejo ustvarjati kot angeli v nebesih. Zemlja je no-silka ‘ivljenja za vse. Naj se je ne skruni niti izkori{~a.Zemlja in vse, kar ‘ivi na njej, ‘ivali, rastline in kamenje, birado slu‘ilo ~loveku. Pogoj je, da ~lovek svojo Zemljosprejme, jo neguje, kajti Zemlja je velik ‘iv organizem.

Bog, Ve~ni, je dal ljudem ‘ivali in rastline in jim po-daril z zemlje sadje, zelenjavo in ‘itarice. To je dal lju-dem in jim rekel: “Podvrzite si Zemljo”, kar pravilnopomeni: spo{tujte in negujte ‘ivljenje vseh ‘ivljenjskihoblik, in slu‘ile vam bodo.

Spoznajte: îste ‘ivljenjske oblike ‘ivali je ustvarilBog, in vsaka rastlina spada v veliki stvariteljski poten-cial Bog, ki se razvija naprej v evolucijskem ciklusu. Ta-ko je vsaka ‘ivljenjska oblika del velike celote.

Bog je ~loveku zapovedal, da ceni ‘ivljenje in ga ljubiter izpolnjuje zapoved “moli in delaj”. Zato je ‘ivljenjetako imenovanih postopa~ev zapravljanje dnevnih mo-~i. To so ljudje, ki kradejo Bo‘jo energijo. Kdor neizrabi dneva, ampak ga samo uporabi, da izkori{~a svo-je soljudi ali skruni ‘ivali in rastline, ta ravna proti za-konu ‘ivljenja.

192

Ljudje, ki mislijo samo na svoje dobro, bodo mu~i-li ‘ivali in izkori{~ali zemljo ter zastrupljali ‘ivljenjena njej, ker so njihove misli zastrupljene z grabe‘lji-vostjo in nevo{~ljivostjo. Kajti, ljudje, ki ne poznajosebe, mu~ijo ljudi in ‘ivali in so proti naravi. Po~nosamo to, k ~emur jih sili njihovo egoisti~no mi{lje-nje. Sami so gnani, zato bi radi pregnali vse, kar jeokoli njih, ker jih moti vse, kar ne ustreza njihovimpredstavam. Njihov ~love{ki jaz naredi tak{ne ljudi ta-koreko~ nerazsodne.

Ne poznajo zapovedi pro{nje za odpu{~anje, od-pu{~anja in poravnave. S svojim bli‘njim obra~una-jo: oko za oko, zob za zob. Toda pri tem obreme-njujejo svoje du{e s tem, kar storijo svojemubli‘njemu! Kajti kar ~lovek stori svojemu bli‘nje-mu - tudi ‘ivali, rastlini, da celotnemu organizmuZemlji - to stori sebi. Tako je bilo in je {e v dana{-njem gre{nem ~asu >��@. A raste novi rod, ki kora-ka v novo obdobje, v ‘ivljenje drugega z drugim in zBogom.

2. Pa je naredil bi~ iz zavozlanih vrvi in jih je pregnalgovore~: “Iz te Zemlje, ki jo je Moj O~e ustvaril za sre~oin veselje, ste naredili s svojimi nasilnimi in grozljivimidejanji najhuj{i pekel.” In zbe‘ali so Mu spred o~i. (Pog. 24, 2)

193


Bi~ simbolizira zakon vzroka in u~inka. Kdor prezirain mu~i svoje bli‘nje in tudi svoje naslednje bli‘nje, ‘i-vali, kdor je nasilen in okruten do ljudi in ‘ivali, rastlinin kamenin in do ostalega ‘ivljenja v zemlji in na njej,bo do‘ivel u~inke svojih vzrokov - razen, ~e se pravo-~asno spokori.

Zakon vzroka in u~inka bo kot bi~ udarjal vse tiste, kiso mu~ili ‘ivljenje in ga mu~ijo - vseeno v katerikoliobliki in v katerem stanju zavesti se ka‘e. Zemlja jedana ljudem, da se spet zavejo, da so Bo‘ji otroci, da jenjihovo ‘ivljenje - kot vse ‘ivljenje - iz Boga, da ga ce-nijo in se ga nau~ijo ljubiti. V katerikoli obliki in kate-remkoli stanju zavesti sre~a ~loveka ‘ivljenje in se razode-ne: V vsem je Bog - ‘ivljenje.

Vse ~isto bi rado slu‘ilo nesebi~no, tako tudi Zemljas svojimi kraljestvi narave. Kdor spozna, da je njegovo‘ivljenje iz Boga in ustrezno ‘ivi, je v miru z vsemi stva-ritvami, z vsem, kar je iz Bo‘jega naro~ja dano ljudemv veselje in blagor. Bog si ‘eli miroljubne in zadovoljneotroke. Toda kdor Boga no~e priznati in sprejeti Nje-govega vladanja, je proti Njemu in proti vsemu, karNjegove roke dajejo ljudem. Zato postane nejevoljen,nesre~en, zaskrbljen in bolan.

3. Toda eden, {e slab{i kot drugi, se je vrnil in Mu jegrozil. In Jezus je stegnil Svojo roko in roka mladega mo-

194

‘a se je posu{ila. In vsi so se zelo prestra{ili. In eden je re-kel: “ârovnik je.” (Pog. 24, 3)


“In Jezus je stegnil Svojo roko in roka mladega mo‘ase je posu{ila.” Ta dogodek so napa~no razumeli in za-to je tako prikazan. ^lovek, ki ‘ivi v Bo‘jem zakonu, niko-li ne pose‘e v zakon vzroka in u~inka, da bi pospe{il inpritegnil, kar si je zlo~inec sam povzro~il in dolo~il.

Kdor je nasilen, bo ‘el enako ali podobno. ê bi Jaz,kot pi{e, posu{il roko, bi posegel v zakon setve in ‘etve.Do dogodka je pri{lo po zakonu setve in ‘etve: Zlo~inecje pri mu~enju ‘ivali udaril z roko ob grob, trd predmet.Kri se je strdila, roka je pomodrela in je torej visela mla-havo. Stegnil sem Svojo roko in pokazal na u~inek, da bimu razlo‘il vzrok. Ker so ljudje takratnega ~asa poznalizakon setve in ‘etve samo v obliki “oko za oko, zob zazob” in so ga pri vsem tem {e napa~no razlagali, somislili, da sem to priklical Jaz in da sem ~arovnik.

Na ta na~in sem ljudem vedno znova pokazal, da bo-do ‘eli, kar sejejo: Kdor na njivo ‘ivljenja poseje slabosetev, bo imel slabo ‘etev, kajti plod je ‘e v semenu.

Toda kdor spozna svoje napake pravo~asno, jih ob‘alu-je in jih ne stori ve~, ta sprejme Bo‘ji zakon in se posto-poma nau~i ljubiti vse ‘ivljenjske oblike. Tedaj prej-me iz milostnih rok Ve~nega, in njegova du{a in

195

njegovo telo postaneta svetlej{a, sta odre{ena in ozdravi-ta.

Spoznajte: Setev ne prinese vedno takoj ‘etve. Kar~lovek poseje v tem zemeljskem ‘ivljenju, torej karpovzro~i - tudi kraljestvom ‘ivali in rastlin - to bo ‘el;~e ne v tem zemeljskem bivanju, potem v enemu pri-hodnjih ‘ivljenj ali kot du{a v krajih o~i{~evanja.

Zato ‘ivite vsak dan zavestno! Kajti vsak dan ka‘evsakemu ~loveku, kaj je na njem dobro in manj dobroin kaj lahko poravna danes, ta dan.

4. Naslednji dan je pri{la mati mladega mo‘a k Jezu-su in Ga je prosila, da naj spet pozdravi njegovo roko. InJezus jim je govoril o zakonu ljubezni in enosti vsega ‘iv-ljenja v tej Bo‘ji dru‘ini. In rekel je {e: “Kar storite svojimsostvaritvam v tem ‘ivljenju, tako se vam bo godilo v na-daljnjem ‘ivljenju.”

5. In mladi mo‘ je veroval in priznal svoje grehe. InJezus je stegnil Svojo roko in posu{ena roka je postalazdrava tako kot druga. In ljudje so hvalili Boga, da je daltolik{no mo~ ~loveku.

6. Ko je Jezus od{el od tam, glej, sledila sta Mu dva slepa.Kri~ala sta in rekla: “Gospod, Ti Davidov Sin, usmili se na-ju.” In ko je pri{el v hi{o, sta slepa pri{la k Njemu. In Jezusju je vpra{al: “Verujeta, da Jaz to lahko storim?”

7. In rekla sta Mu: “Da, Gospod.” In Jezus se je do-taknil njunih o~i in rekel: “Zgodi naj se vama po vajiniveri.” In kmalu so se jima o~i spet odprle. Toda Jezus ji-

196

ma je strogo zabi~al: “Glejta, da tega nikomur ne pripo-vedujeta.” Tadva pa sta, ko sta stopila ven, raz{irila Nje-govo slavo po vsej de‘eli. (Pog. 24, 4-7)


Kdor veruje, ta bo prejel!Ozdravljenja iz Duha ‘ivljenja niso ~ude‘i, ampak

zakonitosti.Bo‘ja ljubezen in milost sta Njegovim ~love{kim

otrokom v oporo. Resni~na vera prihaja iz srca. Ljudjez globoko vero ostanejo stanovitni, karkoli ‘e pridenadnje, in prejmejo odre{enje za svojo du{o - kajti mi-lost in Bo‘ja pomo~ se izlijeta najprej v du{o. Od tamprideta odre{enje in ozdravljenje za telo, ~e je dobroza du{o, ~e torej ~lovek v prihodnje ne ponavlja ve~ is-tih grehov, ki so privedli do trpljenja ali bolezni telesa.

“Kmalu” pomeni: do ozdravitve ni pri{lo neposredno,temve~ po zakonu vere; kajti, Jaz najprej mislim na du{o.V njej je zakon ‘ivljenja, zakon, Bog. e ga ~lovek izpolnjujetoliko, kolikor se ga zaveda, potem dose‘e odre{enje in oz-dravljenje tudi v telesu in na njem.

Darovi milosti za du{o ne u~inkujejo v telesu in nanjem vedno v tem zemeljskem bivanju. Razvijejo selahko tudi v kraljestvu du{ - tedaj, ko je du{a brez tele-sa - ali {ele v enem naslednjih utele{enj. Pri tem se pro-tizakonito v du{i postopoma spremeni v pozitivno mo~,ki nato priteka v telo. To pomeni, da je du{a re{ena te-

197

ga in da tudi telesu ni treba ve~ nositi, kar je ~lovek ne-ko~ povzro~il.

8. Ko sta tadva od{la, glej, so prinesli k Njemu ~love-ka, ki je bil nem in obseden z demonom. In ko je bil de-mon izgnan, je nemi spregovoril. In ljudje so se ~udili ingovorili: “Kaj takega se v Izraelu {e ni videlo.” Toda fari-zeji so rekli: “Izganja hudi~e z najvi{jim hudi~em.” (Pog. 24, 8)


Kot Jezus iz Nazareta sem deloval tam, kamor Me jepostavil Moj O~e. Mnogim ljudem sem lahko z O~eto-vo mo~jo prinesel olaj{anje in ozdravljenje in jih tudi z‘ivo besedo pripeljal do spoznanja.

Vsakemu ~loveku, ki je pri{el k Meni, nisem mogelpomagati in mu slu‘iti. Na mnoge sem polo‘il roke, aniso ozdraveli. Tudi se ni umaknila vsaka temna mo~,ki sem jo nagovoril v ~loveku. Zakon ‘ivljenja se na-mre~ glasi: Dano ti bo po tvoji veri! In: Od zdaj naprejne gre{i ve~! Nadalje pravi zakon ‘ivljenja: Veruj tuditedaj, kadar na svojem telesu {e ne ob~uti{, kaj se je ‘ezgodilo v du{i. V telesu in na njem bodo u~inkovale sa-mo tiste napake in grehi, ki jih ~lovek spozna, jih ob‘a-luje, za kar prosi za odpu{~anje in odpusti - in ~esar nestori ve~.

198

Spoznajte: Vsak ~lovek, ki druga~e govori kot misli,je farizej.

Tudi danes {e� >��@ uporabljajo farizeji enake bo-gokletne govore kot takrat, ko Sem Jaz hodil po Zemljikot Jezus iz Nazareta, in razlivajo enaka zasmehovanjain zasramovanja, da bi {~uvali ljudstvo. Toda kdor znapogledati v srce ljudi, spozna, da je v bistvu vsak farizejprepla{en ~lovek, ki si ves ~as prizadeva, da se ne bi za-majala njegova stavba la‘i. Ravno farizeji in tudi pi-smouki so raznesli po svetu ‘e veliko neresnice in joraz{irili med ljudmi.

Zaslepljeni farizeji, vodje ljudstev in {tevilni cerkvenimo‘je govorijo podzavestno in delno tudi zavestno ve-liko neresnice. Zavestno govorijo napa~no iz strahu, dane bi zgubili ugleda. Nezavedno govorijo napa~no, kerne preverjajo svojih ob~utkov in misli in zapravljajosvoje zemeljske dni brez samospoznanja. Ne o~i{~u-jejo svojega neustreznega obna{anja in pu{~ajo pro-sto pot svojim agresijam, ki jih pod‘iga njihov strah.

Farizeji, {tevilni pismouki in cerkveni mo‘je dol‘ijosoljudi neresnice in obsojajo tiste, ki govorijo iz ve~neresnice. Kdor po krivem pri~a proti svojemu bli‘njemu,se boji ve~ne resnice, ki je Bog.

Veliko farizejev, ki nosijo duhovni{ko obleko, je prepri-~anih, da so pristojni za verska vpra{anja. Svojega bli‘nje-ga dol‘ijo, da je satanski ali “hudi~ev”, ker mu sami ssvojim ‘ivljenjem in mi{ljenjem bolj ali manj slu‘ijo.Zato se varujte tistih, ki zavra~ajo svoje bli‘nje in sla-bo govorijo o njih, kajti sami so sklenili zvezo s slabim.

199

Za ljudi, ki bodo potem ‘iveli v Kraljestvu miru Je-zusa Kristusa, je pomembno, da vedo, da se je boj temeproti lu~i, kot se je bil v ~asu Mojega zemeljskega ‘iv-ljenja Jezusa iz Nazareta, {e nadaljeval v naslednjih ob-dobjih in da se danes >��@ {e enkrat stopnjuje.

Vse, kar sem do‘ivel kot Jezus iz Nazareta, so do‘i-veli v naslednjih stoletjih mnogi zvesti mo‘je in ‘ene.Tudi njih so zasmehovali, zasramovali in obrekovali za-radi resnice. In vendar so prihajale njihove du{e po te-lesni smrti vedno znova v zemeljsko obleko, da bi pri-pravile Bo‘je kraljestvo na Zemlji - in mu zdaj >��@polagajo temelj in ga gradijo.

Prvi koraki v svetlobni ~as so bili narejeni - za svetneljudi najprej nevidno - z deli ljubezni do bli‘njega. S~a-soma so postajala Bo‘ja dela na Zemlji vedno vidnej{a.Ljudje z vi{jo zavestjo so vodili svoje soljudi, svoje bra-te in sestre, po poti v notranjost k Meni, h Kristusu Bo-ga. Kupili so zemlji{~a in zemljo ter ustanovili kr{~an-ske ustanove, v katerih so za~eli ljudje uresni~evatiGovor na Gori, Bo‘ji zakon za to Zemljo. Te ustanoveso nasprotne mo~i vedno znova uni~evale.

Kar se je dogajalo v teh ~asih boja, ko sta se na Zem-lji sre~ali svetloba in tema, to se dogaja - medtem ko ‘i-vite na Zemlji v svetlobnem ~asu - {e vedno v ravneho~i{~evanja na vam nevidnih stopnjah. Tam {e vednodelujejo {tevilni nekdanji pismouki, farizeji in cerkvenimo‘je, ki so bili takrat >��@ v zemeljski obleki. [e na-prej vplivajo na du{e, ki so jim bile neko~ podlo‘ne kotljudje, da tudi v krajih o~i{~evanja povzro~ajo nemir.

200

Vi, ki ‘ivite v svetlobnem ~asu v Bo‘jem kraljestvuna Zemlji, vedite, kaj se je neko~ godilo na Zemlji in se{e vedno dogaja v spodnjih kraljestvih du{, v obmo~jihreda. Ko po zemeljski smrti zapustite tostranstvo ingreste skozi megleno steno, skozi katero fizi~no oko nemore videti, bi naj bili o tem pou~eni. Kajti kdor - kotdu{a - stopi skozi megleno steno in pozna {e delujo~evzroke, potem ne bo prestra{en in obupan, pa~ pa boza~el takoj u~iti in dajati napotke du{am, ki mu bodopripeljane, da izvejo o lu~i resnice, ki ‘e biva na Zemlji:o Kristusu Boga, ki je Jaz Sem.

Vsi, ki so delovali in se borili za Bo‘je kraljestvo vdomala dva tiso~ let po Mojem ‘ivljenju kot Jezus izNazareta in so bili zaradi tega preganjani, so za vas, ki‘ivite v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, pionirji Nove-ga ~asa. Veliko delo so opravili. Po Mojem zemeljskem‘ivljenju so v razli~nih obdobjih prihajali vedno znova vzemeljsko obleko in ustvarjali so in vedno bolj pove~e-vali duhovni potencial za Bo‘je kraljestvo na Zemlji.Najprej je bil nevidni duhovni potencial, ki se je natozelo po~asi manifestiral na Zemlji, zlasti v atmosferi.Od ~asa do ~asa se je od tega kaj uresni~ilo, torej je po-stalo vidno: tam, kjer so ljudje za~eli ‘iveti in delati poGovoru na Gori.

Nato je pri{el ~asovni preobrat, tisto obdobje >��@,ki je do podrobnosti razkrilo Kraljestvo miru JezusaKristusa. Spet so pri{li na Zemljo pionirji. So odeta du-hovna bitja, ki so sprejela naro~ilo odre{enja, iz Davi-

201

dovega rodu in drugih rodov. Zdaj >��@ je po njihpostalo vidno, kar so pripravili v preteklih generacijah.

Na Zemlji je tu in tam postala vidna velika Bo‘jadru‘ina. Veliko jih je ‘ivelo v kr{~anskih praskupno-stih. Osrednja pralu~ med njimi je bila zavezna skup-nost “Novi Jeruzalem”, ki je ‘e takrat nosila odgovor-nost za vse nastajajo~e praskupnosti in nastajajo~eBo‘je kraljestvo na Zemlji. V svetlobnosnovnem Kra-ljestvu miru je zdaj mesto Jeruzalem kot sredi{~e, odkoder so vodene vse praskupnosti.

Praskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju, ki so nastale{e sredi gre{nega sveta, so tvorili predvsem ljudje duha,ki so vedno bolj in bolj ‘iveli v Meni, Kristusu, in takov zakonu Boga. Ustvarili so skupne ustanove, ki so jihpotrebovali za ‘ivljenje kot ljudje. Kupovali in gradiliso hi{e, v katerih so ‘iveli v stanovanjskih skupnostih.Ustanavljali so obrtni{ka podjetja, kjer so uresni~evalizakon “moli in delaj”; skupaj so ustanavljali in gradilibolnice, domove za ostarele, otro{ke vrtce, {ole, hi{eotrok, restavracije in vse, kar {e sicer ~lovek potrebujeza ‘ivljenje na tej Zemlji.

Med njimi ni bilo niti nadrejenih niti podrejenih. Vsiso se zavestno po~utili kot Bo‘ji otroci; odobravali sosinovstvo in h~erinstvo na{ega ve~nega O~eta. Po svo-jih sposobnostih so delovali za veliko celoto, za skupnoblaginjo.

Med temi pionirji Novega ~asa v Meni, Kristusu, je‘ivela, kot je ‘e razodeto, ‘ena, utele{eni seraf bo‘an-ske modrosti. Delovala je Zame kot prerokinja in po-

202

slanka in je bila vsem svetle~ vzgled v izpolnjevanjuve~nih zakonov. Po njej, inkarniranem delnem ‘arkubo‘anske modrosti, in njenem duhovnem dualu, poziti-vu bo‘anske modrosti, sem naznanil in vpeljal Novi~as. Kajti v Delu odre{enja u~inkujeta ljubezen in mo-drost in z njima vsa bitja, vsi Bo‘ji sinovi in h~ere, ki sosi zadali nalogo, da dajo vse, kar jim je dal Bog: mo~,ljubezen in modrost, red, voljo, resnost, potrpe‘ljivostin usmiljenje - za Novi ~as.

Vsa utele{ena svetlobna bitja so delovala, kot je toustrezalo njihovemu duhovnemu izvoru, njihovi duhov-ni mentaliteti, v kateri so se odra‘ale njihove zemeljskesposobnosti za Bo‘je kraljestvo na Zemlji. Ti pionirjisvetlobnega ~asa so prav tako prena{ali sramotenje,posmeh in nor~evanje. Tudi o njih se je govorilo velikoslabega. Toda trudili so se ‘iveti v Meni in bil sem z nji-mi.

Ponavljam in vam pravim, vam, ki zdaj ‘ivite v No-vem ~asu, da ohranite v svojem srcu: Farizeji, mnogipismouki in cerkveni mo‘je takratnega ~asa >��@ sose vedno znova bojevali proti pionirjem. Z obrekova-njem so {~uvali ljudstvo proti njim. Toda kot je bilo ‘ev Mojem zemeljskem bivanju, tako je bilo tudi v temobdobju >��@: Resnica je zmagala. Neomajno so de-lali naprej, ~esarkoli ‘e so jih obrekovalci dol‘ili, da pri-pravijo Meni, Kristusu, poti v svetlobni ~as. Vedno vidnej-{e je postajalo, kar slu‘i Novemu ~asu.

Veselite se, ki zdaj ‘ivite v miru - in hvale‘no izpol-njujte zakone ljubezni! Spominjajte se svojih bratov in

203

sester, ki so Mi kot pionirji pripravili poti v Novi ~as inso za vas dosegli, osnovali in zgradili, kar se je v seva-nju vedno znova spreminjalo za svetlobni ~as - kar ima-te zdaj v Mojem imenu.

Toda ne pozabite: Za megleno steno se {e ne ‘ivi vMeni! Tam je {e boj med svetlobo in temo. Toda ze-meljska atmosfera vas {~iti pred temi mo~mi, da bi lah-ko v miru ‘iveli na Zemlji.

Te Moje besede naj vam povedo in po njih spoznaj-te, da odre{enje {e ni zaklju~eno v vseh obmo~jih.Mnogi boste za megleno steno v ni‘jih obmo~jih du{na{li podobno, kot se je neko~ godilo na Zemlji - to,kar sem vam tukaj razodel in kar je kot zgodovina za-pisano v tej knjigi To je Moja Beseda. Za mnoge odvas bo spet sedanjost, ko boste odlo‘ili zemeljsko oble-ko in z duhovnim telesom stopili za megleno steno. Za-kaj, po svoji telesni smrti bi naj pri{li v ta obmo~ja pri-pravljeni in da pomagate, da bi se uredilo vse, kar {e neustreza Bo‘jemu redu, in razre{i vse, kar je {e vezano.

9. In Jezus je ob{el vsa mesta in vasi, u~il je v shodni-cah, pridigal evangelij o Bo‘jem kraljestvu in zdravil medljudmi sleherno kugo in vse bolezni. (Pog. 24, 9)


Pozdravil sem veliko kug in bolezni - toda “slehernekuge in vse bolezni” nisem mogel odpraviti. Kajti veli-

204

ko ljudi je mislilo le na svoje telo. Niso bili pripravljenimisliti najprej na svojo du{o. Veliko trpe~ih je imelo naumu re{iti samo svoje zemeljsko telo. Kdor je mislil ta-ko, ta ni mogel prejeti. Ni dobil niti pomo~i niti oz-dravljenja - niti za svojo du{o niti za svoje telo. Ker sev njih in na njih ni ni~ zgodilo, jih je veliko od{lo razo-~aranih. Govorili so proti Meni, farizejem in pismou-kom pa pov{e~i. Tudi tako govorjenje razo~aranih jeopogumilo farizeje in {tevilne pismouke, da ukrepajoproti Meni, Kristusu v Jezusu.

10. Toda ko je videl mno‘ice, Ga je prevzelo so~ut-je; kajti bili so lenobni in razkropljeni kot ovce, ki ni-majo pastirja. (Pog. 24, 10)


“So~utje” pomeni sotrpeti: gledal sem njihovo trplje-nje in njihovo stisko in trpel sem z njimi. Gledati trplje-nje iz usmiljenja pomeni biti usmiljen in pomagati, kjerje pomo~ potrebna.

11. Tedaj je rekel Svojim u~encem: “@etev je resni~noprevelika, a malo je delavcev. Zato prosite Gospoda ‘e-tve, da po{lje delavcev za svojo ‘etev.”

12. In Njegovi u~enci so Mu prinesli dve majhni ko{a-ri, polni kruha in sade‘ev, in vr~, poln vode. In Jezus je

205

postavil kruh in sade‘e prednje in prav tako vodo. In vsiso jedli in pili in nasitili so se.

13. In ~udili so se; kajti za vsakogar je bilo zadosti in{e ostalo je, in vendar bilo jih je {tiri tiso~. In od{li so odtam in slavili Boga za vse, kar so sli{ali in videli. (Pog. 24, 11-13)


Bilo je veliko ljudi, skorajda {tiri tiso~. Vsi so sli{alibesede Vsemogo~nega po Meni, Jezusu. Bo‘ja besedaje substanca in mo~. Mnogi so vzeli Bo‘jo besedo kotnebe{ko hrano iz nebes. Odlo~ili so se, da bodo vsakdan zau‘ivali ve~ od tega kruha in sade‘ev - kar pome-ni, da bodo posvetili svoje ‘ivljenje Bogu, zakonu ‘iv-ljenja. To je sprostilo pozitivne energije.

Vzel sem del teh pozitivnih energij - ki so nastale iz‘elj in volje mnogih prisotnih, da vsak dan v sebi bolj inbolj uresni~ujejo duhovni kruh in duhovne sade‘e - inzgostil sem duhovne energije, ki so postale nato za la~-no mno‘ico kruh, sadje, voda, pa tudi ribe, glavna hra-na teh ljudi. Zgostitev duhovne energije je bila manife-stacija svetlobe iz Bo‘jega Duha. Imela je samoduhovno ‘ivljenje, tako v kruhu kot tudi v sade‘ih, vvodi in ribah. Kar se manifestira iz Duha, ni ~ista ma-terialna snov. V sebi ne nosi zemeljskega ‘ivljenja intako tudi ne zemeljske rasti. Manifestirane duhovnesnovi se ne da ubiti.

206

Prisotni ljudje so bili v vzvi{enem nihanju. Predsabo so videli polne ko{are, polne posode z vodo, vi-deli so kruh, sade‘e, vodo in iz ko{ar in posod so je-mali darove ‘ivljenja - pa vendar se je zgodilo vse vnjih in iz njih. Te darove so zajemali iz sebe, ker soza to razvili vi{je energije - s svojo dobro voljo, daposvetijo svoje ‘ivljenje Bogu, zakonu, in v sebi po-ve~ajo Bo‘je mo~i. Nasitili so se in pote{ili so si ‘ejo.

Ker je bila mno‘ica v vzvi{eni zavesti, sem lahko Jaz,Kristus v Jezusu, opravil svetlobno manifestacijo.

207

25. POGLAVJE

Govor na Gori (1. del)

Govor na Gori, Notranja pot do popolnosti - Bla‘eni - “Ubogi” - Svoje trpljenje nosi pravilno - Krotkost,lastnost tistih, ki nesebi~no ljubijo - Deset zapovedi in Govorna Gori kot pot k resnici in pravi~nosti - Usmiljenje, vrata vve~no bit - îste du{e v Bo‘jem Absolutnem zakonu - Miro-ljubni imajo mir v sebi - Boj pionirjev na ve~ frontah - Cerkve-ni mo‘je, farizeji, volkovi v ov~jem ko‘uhu - Boji{~e za megle-no steno - Molite za nerazsvetljene du{e (2-4). Zemeljskobogastvo kot dol‘nost in naloga - Napa~no uporabljeno bogas-tvo ima te‘ke posledice - Svarilo zasmehovalcem - Bogati, ob-lastniki, krivi preroki, krasnoslovci, navidezni kristjani: orodjasatana (5). Pravi~ni so sol Zemlje, ki razkrijejo krivico (6). Po-ziv in naro~ilo za prerokinjo in poslanko - Delovanje pionirjevob neposrednem {olanju in vodstvu - Novi Jeruzalem (7). Re{i-tev iz zakona setve in ‘etve s Kristusom, veroizpovedi in dogmeve‘ejo na zakon padca - Danes vodi Kristus v vso resnico (8).Krivi in pravi u~itelji (9). Re{itev je samo v veri in uresni~evanju(10). Kristus spremeni prostovoljno predane grehe (11). O~istiti,preden nastane te‘ka karma - Navidezni sovra‘nik, tvoje zrcalo (12-13). Vsakdo prejme, kar je sam posejal - Dajte ljubezen nesebi~no(14). Osebne ‘elje pripeljejo do vezanosti na ljudi in stvari - “@ivlje-nje v mlaku‘i” (16). Lete~a semena v du{no njivo tvojega bli‘nje-ga - Pot o~i{~evanja pionirjev vse do Kraljestva miru (17-18).

208

1. Ko pa je Jezus videl mno‘ico, je od{el na hrib. In koje sedel, so pri{li k Njemu dvanajsteri. Dvignil je pogled kSvojim u~encem in rekel:

2. “Bla‘eni v Duhu so ubogi, kajti njihovo je nebe{kokraljestvo. Bla‘eni tisti, ki trpijo, kajti potola‘eni bodo.Bla‘eni krotki, kajti posedovali bodo zemeljsko kraljes-tvo. Bla‘eni tisti, ki so la~ni in ‘ejni pravi~nosti, kajti na-si~eni bodo.

3. Bla‘eni usmiljeni, kajti dosegli bodo usmiljenje.Bla‘eni tisti, ki so ~istega srca, ker bodo gledali Boga.Bla‘eni ustanovitelji miru, kajti imenovali se bodo Bo‘jiotroci. Bla‘eni tisti, ki jih preganjajo zaradi pravi~ne stva-ri, kajti njihovo je Bo‘je kraljestvo.

4. Da, bla‘eni ste, ~e vas bodo ljudje sovra‘ili in vas izk-lju~ili iz svoje skupnosti in vas obrekovali in zani~evali zara-di Sina ~lovekovega. Veselite se tisti dan in poskakujte od ve-selja, kajti glej, va{e pla~ilo je veliko v nebesih. Enako sostorili va{i o~etje prerokom. (Pog. 25, 1-4)


Govor na Gori je Notranja pot k Bo‘jemu srcu, kivodi do popolnosti.

Bla‘eni bodo gledali Kristusa in z Mano, Kristusom,bodo krotko in poni‘no posedovali Zemljo. Blagor ti-stemu, ki v vsem vidi veli~astnost Boga O~eta-Matere!Za mnoge je postal ‘ivi vzor.

Svoje vodim do spoznanja resnice.

209

Kdor je iz resnice, sli{i Moj glas, ker je resnica, in za-to tudi sli{i in gleda resnico.

Bla‘eni se ne bojijo in so veseli, ker vidijo in sli{ijoto, ~esar ne vidijo in ne sli{ijo tisti, ki se {e skrivajo zasvojim ~love{kim jazom in se s skrajnim naporom tru-dijo, da jih ne bi prepoznali.

Toda bla‘eni vidijo v je~o ~love{kega jaza in prepoz-najo najskritej{e misli soljudi. Vanjo posvetijo z mo~josvoje svetle zavesti in svojemu so~loveku kli~ejo:

“Bla‘eni v Duhu so ubogi, kajti njihovo je nebe{kokraljestvo!”

Z besedo “ubogi” ni mi{ljena materialna rev{~ina.Ta ne prina{a bla‘enosti v Duhu, temve~ predanostBogu, iz katere ~lovek izpolnjuje, kar je Bo‘ja volja. Toje notranje bogastvo.

Z besedo “ubogi” so mi{ljeni vsi tisti, ki si ne priza-devajo za svojo lastnino in ne kopi~ijo dobrin. Njihovomi{ljenje in hotenje je namenjeno skupnemu ‘ivljenju,tako da zakonito upravljajo z dobrinami, ki jih je Bogpodaril vsem. Ne razmi{ljajo in ne hrepenijo po svet-nem. Slu‘ijo skupni blaginji, roke pa stegujejo k Boguin zavestno stopajo po poti k notranjemu ‘ivljenju. Nji-hov cilj je Bo‘je kraljestvo v njihovi notranjosti, oznanja-jo ga in ga ho~ejo dati vsem ljudem, ki so dobre volje.Njihovo notranje bogastvo je ‘ivljenje v Bogu, za Bo-ga in svoje bli‘nje. @ivijo zapoved “moli in delaj”.

Stremijo k Bo‘jemu Duhu in prejemajo od Boga, karza svoje zemeljsko ‘ivljenje potrebujejo in {e ve~. To sobla‘eni v Bo‘jem Duhu.

210

“Bla‘eni tisti, ki prena{ajo trpljenje, kajti potola‘e-ni bodo.”

^love{ko trpljenje ni od Boga, trpe~i ga je bodisipovzro~il sam ali pa je njegova du{a prevzela v kraljes-tvu du{ del krivde neke du{e brata ali sestre, da jo za-njo poravna med zemeljskim bivanjem, kajti le takolahko gre du{a brata ali sestre v vi{ja obmo~ja notra-njega ‘ivljenja.

Kdor prena{a svoje trpljenje, ne da bi obdol‘il svoje-ga bli‘njega, in v trpljenju spozna svoje napake in sla-bosti, jih ob‘aluje, prosi za odpu{~anje in odpusti, ta bodosegel Bo‘je usmiljenje. Kajti Bog, Ve~ni, bi rad tola-‘il Svoje otroke in jim odvzel, kar ni dobro in zdravo zanjihove du{e. Ko namre~ trpljenje zapusti du{o, ko sotorej zbrisani vzroki, ki so delovali v du{i, pride ~lovekBogu bli‘e.

“Prena{aj svoje trpljenje” pomeni: Ne tarnaj zaradinjega; ne obto‘uj Boga niti svojih bli‘njih. V svojemtrpljenju spoznaj svoje gre{no obna{anje, ki je pripelja-lo do tega trpljenja.

Ob‘aluj, oprosti in prosi za odpu{~anje in ne storive~ tega, kar si prepoznal kot greh. Takrat Bog potemlahko zbri{e du{no krivdo in od Njega prejme{ natove~ mo~i, ljubezni in modrosti.

Ko sre~a{ trpe~ega in od trpljenja skru{enega ~love-ka in te prosi za pomo~, mu stoj ob strani in mu poma-gaj, kolikor ti je to mogo~e in je dobro za njegovo du-{o. In ko spozna{, da tvoj bli‘nji pomo~ sprejema

211

hvale‘no in da se z njo izgrajuje, potem mu daj {e ve~,~e ti je mogo~e.

Toda ti, ki prina{a{ pomo~, stori to nesebi~no. ênaredi{ to samo zaradi zunanje dol‘nosti, zato ne bo{prejel duhovnega pla~ila - in tudi du{i trpe~ega in skru-{enega ~loveka ne bo{ naredil usluge, temve~ samo te-lesu, vozilu du{e.

“Bla‘eni krotki, kajti posedovali bodo zemeljskokraljestvo.

Krotkost, poni‘nost, ljubezen in dobrota gredo z ro-ko v roki. Kdor je postal nesebi~na ljubezen, ta je tudikrotek, poni‘en in dobrotljiv. Napolnjujeta ga modrostin mo~.

Ljudje v Mojem Duhu, ki nesebi~no ljubijo, bodoposedovali zemeljsko kraljestvo. O glejte, pot k Bo‘je-mu srcu je pot v srce nesebi~ne ljubezni. Iz nesebi~neljubezni te~e Bo‘ji mir.

Ljudje, ki potujejo k Bo‘jemu srcu, in ljudje, ki ‘e ‘i-vijo v Bogu, delujejo za Novi ~as tako, da u~ijo vse volj-ne ljudi pot k Bogu. Vedno bolj osvajajo Zemljo v Mo-jem Duhu.

Nesebi~no ljube~i so ti, ki bodo ‘iveli v Bo‘jem kra-ljestvu na Zemlji, v Kraljestvu miru. Veselite se, ki ‘ezdaj >��@ stopate po poti k Bo‘jemu srcu! Vi ste vMeni pripravljalci poti in pionirji Novega ~asa. Mnogiod vas se bodo vrodili v Novi ~as, svetlobno kraljestvo,in s sabo bodo prinesli izpolnjenost v Bogu, ker ‘e zdajstopajo po poti tja. Veselite se in bodite hvale‘ni zapresvetljevanje in o~i{~evanje svoje du{e, potem Me

212

boste namre~ gledali in zavestno boste ‘iveli v Meni inz Menoj boste.

“Bla‘eni tisti, ki so la~ni in ‘ejni pravi~nosti, kajtinasi~eni bodo.”

Kdor je la~en in ‘ejen Bo‘je pravi~nosti, je iskalecresnice, hrepeni po ‘ivljenju v Bogu in z Njim. Nasitinaj se ga.

Moj brat, Moja sestra, ki hrepeni{ po pravi~nosti, po‘ivljenju v Bogu in z Bogom, potola‘i se in se dvigni izgre{nega ~love{kega jaza! Veseli se, kajti napo~il je ~as,ko se pribli‘uje Bo‘je kraljestvo ljudem, ki se trudijoizpolnjevati zapovedi ‘ivljenja.

Glej, Jaz, tvoj Odre{enik, Sem resnica v tebi samem.V tebi samem torej Sem Jaz pot, resnica in ‘ivljenje.

Resnica je zakon ljubezni in ‘ivljenja. V Desetih za-povedih, ki so izvle~ki iz vseobsegajo~ega zakona Boga,najde{ pravila za pot k resnici. Upo{tevaj Deset zapo-vedi in stopal bo{ vedno bolj po poti Govora na Gori,kjer so polo‘eni temelji poti do resnice.

Pot do resnice je pot k Bo‘jemu srcu, pot v ve~no‘ivljenje, ki je nesebi~no ‘ivljenje. Govor na Gori je potv Bo‘je kraljestvo, v zakone za Kraljestvo miru JezusaKristusa. ê se poglobi{ vanje in jih izpolni{, pride{ doBo‘je modrosti.

Prebral si ‘e, da je delni ‘arek bo‘anske modrosti vzemeljski obleki >��@, da daje Bo‘jo besedo in razla-ga Bo‘je zakone. Po tem Svojem instrumentu zdaj vvseh podrobnostih razodevam Govor na Gori in vodimin spremljam voljne na Notranji poti z nauki in naloga-

213

mi, ki - v kolikor jih uresni~ujejo - vodijo k Bogu, ve~nilu~i. Razen tega u~im po Svojem instrumentu Absolut-ni zakon, zakon ve~nosti.

Spoznaj: Nih~e naj ne bo la~en in ‘ejen pravice. Na-redi prvi korak v kraljestvo ljubezni tako, da si najprejpravi~en do samega sebe. Vadi pozitivno ‘ivljenje inmi{ljenje in postopoma bo{ postal pravi~en ~lovek. Po-tem bo{ prinesel Bo‘jo pravi~nost v ta svet; in tudi za-stopal jo bo{, ker izpolnjuje{ Bo‘jo voljo, voljo Gospo-da, ki izhaja iz Njegove ljubezni in modrosti.

Spoznaj: Blizu je ~as, ko se bo zgodilo, kar je razode-to. Lev bo le‘al ob jagnjetu, ker so ljudje premagali sa-mi sebe - z Menoj, svojim Odre{enikom. Tvorili bodoveliko dru‘ino v Bogu in ‘iveli bodo v enosti z vsemi ‘i-valmi in vso naravo.

Veselite se, Bo‘je kraljestvo se je zelo pribli‘alo - inz Bo‘jim kraljestvom tudi Jaz, va{ Odre{enik in prina-{alec miru, vladar Kraljestva miru, svetovnega kraljes-tva Jezusa Kristusa.

“Bla‘eni usmiljeni, kajti dosegli bodo usmiljenje.”Bo‘je usmiljenje ustreza krotkosti in Bo‘ji dobroti in

pomeni za vse du{e vrata v izpolnitev ‘ivljenja. Ljudje,ki so v svojih du{ah razvili po Meni, Kristusu, ki ‘ivimv Bogu O~etu-Materi, vseh sedem osnovnih mo~i ‘iv-ljenja - zakon od reda do usmiljenja - bodo spet kot ~i-sta duhovna bitja vstopili skozi vrata usmiljenja v nese-bi~no ljubezen, v Bo‘je kraljestvo, v nebesa in ‘iveli vmiru. Sedma osnovna mo~, usmiljenje, je vrata v ve~nobit - v Bo‘jem Duhu se imenuje dobrota in krotkost.

214

Vsi ljudje, ki vadijo usmiljenje, bodo postali usmiljeniin bodo stali ob strani tistim, ki so na poti k usmiljenju.

Spoznajte: Pot do Bo‘jega srca je pot posameznika vskupnosti somi{ljenikov. Kajti Bog je enost in enost vBogu je skupnost v Bogu in z Bogom in z bli‘njim.

Kdor je naredil prve korake do popolnosti, ta bo iz-polnjeval zapoved enosti: Eden za vse, Kristus - in vsiza Enega, Kristus.

Govor na Gori je, kot je razodeto, evolucijska pot vNotranje ‘ivljenje. Vsi tisti, ki so na tej razvojni poti kBo‘jemu srcu ‘e nekoliko naprej, pomagajo spet ti-stim, ki so {ele na za~etku poti. V vseh in nad vsemisveti Kristus, Jaz Sem.

“Bla‘eni tisti, ki so ~istega srca, ker bodo gledali Bo-ga.”

isto srce je ~ista du{a, ki se je spet zavihtela do absolut-nega duhovnega bitja po Meni, Kristusu v Bogu O~etu-Ma-teri.

îste du{e, ki so spet postale bitja nebes, so natan~-ne podobe ve~nega O~eta in Ve~nega gledajo iz obli~jav obli~je. Gledajo, ‘ivijo in obenem zaznavajo zakonve~nega O~eta, ker so spet postale duh iz NjegovegaDuha - ve~ni zakon sam.

Dokler morajo ljudje in du{e le prislu{kovati Bo‘je-mu Duhu v sebi, {e niso duh iz Njegovega Duha, {e ni-so zakon ljubezni in ‘ivljenje samo.

Kdor pa je spet postal zakon ljubezni in ‘ivljenja, tagleda ve~nega O~eta iz obli~ja v obli~je in z Njim ne-prestano, zavestno komunicira. Gleda tudi Bo‘ji za-

215

kon, ‘ivljenje iz Boga kot celoto, ker je sam ‘ivljenje inljubezen in se v tem zakonu giblje. Kdor se giblje v Ab-solutnem Bo‘jem zakonu - ta ga je tudi docela razvil -od reda do usmiljenja in temu slu‘i vseh sedem osnov-nih mo~i neskon~nosti, ker je v absolutni enosti in har-moniji z vso bitjo.

“Bla‘eni ustanovitelji miru, kajti imenovali se bodoBo‘ji otroci.”

Smiselni pomen teh besed je: Bla‘eni so, ki ‘ivijomir. Na to Zemljo bodo prinesli resni~ni mir, saj so vsebi postali miroljubni. So zavestno Bo‘ji otroci.

Veliko Bo‘jih sinov in h~era, ki nosijo v sebi mir inga prina{ajo v svet, so utele{ena bitja, ki imajo Bo‘jenaro~ilo in se borijo za Novi ~as, da bo nastalo duhov-no ~love{tvo, ki ‘ivi v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa,v svetlem ~asu.

Besede vladarja Kraljestva miru na Zemlji ljudemNovega ~asa:

Vi ljudje Novega ~asa, v vse svetlej{em nastajajo~emKraljestvu miru Jezusa Kristusa, ki berete to knjigo Toje Moja Beseda, spoznajte, da so se morali Kristusovipionirji boriti proti satanskemu na ve~ boji{~ih hkrati,da bi pomagali pri prodoru napovedanega Bo‘jega kra-ljestva na Zemlji.

Vi ‘ivite torej v miru, v Meni, Kristusu, va{em bo-‘anskem bratu, vladarju Kraljestva miru. Toda za me-gleno steno ‘ivijo in delujejo tiste du{e, ki se niso dalezajeti Govoru na Gori, poti v Notranje ‘ivljenje, in {evedno ‘ivijo v je~i svojega ~love{kega jaza. Kot ljudje

216

niso hotele sli{ati klica popotnikov k Bo‘jemu srcu.Svoja u{esa in srca so dr‘ali zaprta za resnico in skrivaliso se za ~love{kim jazom, za svojimi predstavami, mne-nji in teolo{kimi nazori. Tudi v ~asu priprave iz staregav Novi ~as, svetli ~as, so ostali farizeji, hinavci, prega-njalci in obrekovalci.

Vedite, lu~ odre{enja sveti v vseh du{ah vse do ~etrteravni o~i{~evanja. Tako tudi te du{e niso zgubljene. Zamegleno steno delujejo v Gospodovem imenu {tevilna~ista duhovna bitja - med njimi tudi veliko Bo‘jih sinovin h~era, ki so Meni, Kristusu, na Zemlji v razli~nih ze-meljskih oblekah v raznih obdobjih pripravljali poti vKraljestvo miru, ki je postajalo vse svetlej{e. V obmo~-jih du{ nadaljujejo z nesebi~nim delom za svoje bli‘nje.Pravi~nim mo‘em in ‘enam, ki so prinesli v ta svet za-kon ljubezni in ‘ivljenja, je bilo takrat >��@ zelo te‘-ko.

Spoznajte, bratje in sestre, ki ‘ivite zdaj v Bo‘jemkraljestvu na Zemlji: Kristusovi pionirji Novega ~asa sose v tistem velikem ~asovnem preobratu iz starega, ma-terialisti~no obarvanega ~asa v Novi ~as, svetli ~as, upr-li tudi satanskemu in demonskemu.

“Bla‘eni tisti, ki jih preganjajo zaradi pravi~ne stva-ri, kajti njihovo je Bo‘je kraljestvo.”

Kaj se je {e zgodilo v takratnem ~asu priprave>��@? Kristusovi pionirji za Novi ~as so bili preganja-ni zaradi Bo‘jega kraljestva na Zemlji. Farizeji in pi-smouki, cerkveni mo‘je in vsi tisti, ki so jim bili poslu-{ni, so jih prezirali in obrekovali. Zavestno so

217

prikazovali resnico v napa~ni lu~i in jo potvarjali. Tistipa, ki so se zvesto borili za resnico, so bili zaradi resni-ce zasmehovani. Ljudje, ki so imeli Mene, Kristusa, sa-mo na jeziku, a ne v srcih, so pridigali v svojih cerkvah intudi izven cerkva proti njim, jih obrekovali in jih diskrimini-rali. Zmerjali so jih in obto‘evali, da u~ijo krivi nauk.

Navidezni kristjani niso priznavali resni~nih Kristu-sovih naslednikov za kristjane, ker sami niso ‘iveli, karsem jim zapovedal kot Jezus iz Nazareta. Kot v Mojem~asu Jezusa so sicer pridigali iz svojih biblij in se delalisvete pred ljudmi, ~e{ da verujejo Vame - a vendar sobili volkovi v ov~jih ko‘uhih. Niso izpolnjevali, kar semzapovedal ljudem: da se med seboj nesebi~no ljubijo,tako, kot jih ljubim Jaz; zato so farizeji in hinavci. Inkdor prezira zapoved ljubezni do sovra‘nikov, ta prezi-ra Kristusa, ki je Jaz Sem.

Kdor to bere kasneje, ta naj se spominja Kristusovihpionirjev, ki so pripravili Zemljo in zemeljsko ozra~je zaNovi ~as. Na Zemljo in v njeno ozra~je so prinesli del ve~-nega sevalnega zakona. Spominjajte se jih v ljubezni, kajtiveliko se jih ne vra~a ve~ v zemeljsko obleko, da bi ‘iveliin delovali v Kraljestvu miru na Zemlji. Naprej se borijo vravneh o~i{~evanja. Borijo se za du{e, da bodo tudi te os-vobojene svojih grehov in bodo lahko pri{le v veli~astvo,kar Sem Jaz v O~etu.

Spoznajte: êsar du{e na Zemlji niso o~istile, to vza-mejo s sabo za megleno steno. Tam morajo spoznati inporavnati, kar so povzro~ile v zemeljski obleki. Kdorkot ~lovek ni pri{el do samospoznanja in se ni spokoril,

218

ta kot du{a ‘ivotari za megleno steno, {e naprej tavakot v sanjah, v katerih je ‘ivel v zemeljski obleki - inkar je imenoval ‘ivljenje. Mnogi, ki so bili neko~ v ze-meljski obleki hinavci in farizeji, {e naprej obrekujejosvoje brate in sestre v obmo~jih du{, jih tudi tam sme-{ijo, jim oporekajo kr{~anstvo, ker bi radi tako sebe po-kazali v dobri lu~i. To se bo dogajalo tako dolgo, do-kler ne bodo - celo v velikem trpljenju in v bole~inah -spoznali, kaj so povzro~ili in v katerih srcih je Kristusresni~no vstal.

Po vesoljnem zakonu privla~nosti bo do‘ivela du{ana svojem du{nem telesu to, kar je povzro~ila svojimsoljudem v zemeljski obleki, a ni o~istila. Du{a v slikahvidi svoje grehe in hkrati do‘ivi na svojem du{nem te-lesu trpljenje in muke svojih bli‘njih, ki jim jih je pov-zro~ila kot ~lovek. Grehi, ki so zdaj v njej aktivni, takodolgo u~inkujejo nanjo, dokler du{a ne ob‘aluje iz srca,ne prosi za odpu{~anje in je voljna odpustiti svojim bli‘-njim. [ele takrat se spremeni gre{na energija v bo‘jo mo~in du{a postane svetlej{a in ~istej{a.

Molite za tiste, ki se za megleno steno obna{ajo po-dobno kot so se neko~ na Zemlji v zemeljski obleki!Molite, da se spoznajo in se spokorijo. Veliko obreko-valcev bo moralo v svoji du{i spoznati, do‘iveti in mo-go~e pretrpeti stisko in trpljenje pionirjev, dokler nebodo prepri~ani, da Sem Jaz, Kristus, bil s pionirji, sSvojimi brati in sestrami, in da Sem zdaj z njimi kot bo-‘anski brat.

219

Molite, da pravo~asno spoznajo in ob~utijo, da so bi-li poslu{ni nasprotujo~emu, oblasti‘eljnemu svetu tem-nih sil! Tema je zlorabila celo Moje ime, da je zapelje-vala ljudi in pionirjem, Bo‘jim sinovom in h~eram naZemlji, ote‘evala delo v Gospodovem vinogradu.

Spoznajte: kdor je sledil Meni, tega svetovnjaki nisospo{ovali, ker so prezirali tudi Mene kot Jezusa. Ljud-je, ki so resni~no sledili Nazarencu, so morali v vseh~asih veliko prenesti in pretrpeti.

Veliko pionirjev Novega ~asa je neustra{no {lo naprejpo Mojih sledeh. Spominjajte se tistih hrabrih mo‘ in‘ena, ki so se z neomajno vero Vame borili v pravi~-nem boju za Novi ~as.

Veselite se, vi, ki ‘ivite v Novem ~asu, v Kraljestvu mi-ru, ki postaja vedno bolj svetlobnosnovno. Povezani ste znjimi. Mnogi med vami so bili v velikem ~asovnempreobratu v zemeljski obleki kot pionirji, da dose‘ejoprodor Bo‘jega kraljestva. Boj in zmaga Zame, Kristu-sa, sta ostala v va{ih du{ah kot spomin. Mnogi od vasintuitivno ~utijo, da so v tistem ~asovnem obdobju so-delovali kot pionirji. ûtijo tudi, da so v tistem ~asuvzroki u~inkovali vse hitreje in da se je mogo~no dvigo-valo pozitivno, svetlobni ~as, ~as Kristusa, v kateremzdaj spet ‘ivite v obleki finej{e materije.

5. Gorje vam, bogati! Zakaj v tem ‘ivljenju ste dobilisvojo tola‘bo. Gorje vam, ki ste siti, kajti stradali boste.Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti ‘alovali in jokali bo-

220

ste. Gorje vam, ~e vsi ljudje o vas dobro govorijo, kajti ta-ko so delali tudi njihovi o~etje s krivimi preroki. (Pog. 25, 5)


“Gorje vam, bogati! V tem ‘ivljenju ste dobili svojotola‘bo.”

Ljudje, ki gledajo na svoje bogastvo kot na svojo last,so duhovno revni. Mnogim, ki imajo veliko zemeljske-ga bogastva, je bila ‘e v zibko polo‘ena duhovna nalo-ga, da naj bodo vzor tistim bogatim, ki se z zakrknje-nim, nepopustljivim srcem ve‘ejo na svoje bogastvo insi prizadevajo samo za to, da ga pove~ajo zase. ^lovek,ki ima veliko zemeljskega bogastva in ki je spoznal, daje njegovo bogastvo dar, ki ga je prejel od Boga samozato, da se vklju~i v veliko celoto za blagor vseh, in tamz njim zakonito upravlja za vse, uresni~uje zakon ena-kosti, svobode, enosti in bratstva. Kot nesebi~en daro-valec prispeva, da revni ne ‘ivijo v pomanjkanju in bo-gati ne v razko{ju.

Na ta na~in bo postopoma vspostavljeno ravnote‘je,vi{ji srednji sloj za vse, ki so pripravljeni nesebi~no iz-polnjevati zakon “moli in delaj”. Tako po~asi raste re-sni~no ~love{tvo skupnosti, katere ~lani ne zbirajoosebnega bogastva, temve~ imajo vse za skupno lastni-no, ki jim jo je dal Bog.

221

ê bogata{ gleda na denar in dobrine kot na svojolast in ima v svetu zaradi bogastva ugled, bo v nasled-njem zemeljskem ‘ivljenju - zaradi u~inka njegovihvzrokov - ‘ivel v revnih de‘elah in tam prosil za kruh,ki ga je neko~ kot bogata{ odrekal revnim. To traja ta-ko dolgo, dokler so {e mo‘na tak{na utele{anja.

Du{a tak{nega bogata{a ne bo na{la miru niti v rav-neh o~i{~evanja. Du{e revne svetlobe, ki so zaradi nje-ga morale v zemeljski obleki trpeti in stradati, ga bodoponovno prepoznale, kot tistega, ki jih je prikraj{al zato, kar bi jim bilo lahko pomagalo iz zapletov ~love{ke-ga jaza. Mnogi ga bodo obto‘evali in njegova du{a bonato sama ob~utila, kako so ti trpeli in stradali. Zatolahko doleti du{o, ki je bila v zemeljski obleki kot ~lo-vek bogata in ugledna, velika stiska; in ta stiska je veli-ko ve~ja, kot ~e bi morala v zemeljski obleki bera~iti zakruh.

Spoznajte: Po zakonu Ve~nega pripada vsakomur, kinesebi~no izpolnjuje zapoved “moli in delaj”, enako;kajti Bog daje vsakemu ~loveku, kar potrebuje, in {eve~. Toda dokler se vsi ljudje ne bodo dr‘ali te zapove-di, bodo na Zemlji tako imenovani bogata{i. Njihovanaloga je, da razdelijo nakopi~eno bogastvo in da ‘ivijoprav tako kot tisti, ki nesebi~no izpolnjujejo zapoved“moli in delaj”. ê na ta na~in ne mislijo na svoj bla-gor, pa~ pa na blagor vseh, potem se po~asi obra~a no-tranje bogastvo vidno navzven in noben ~lovek ne bostradal in trpel pomanjkanja.

222

Gorje vam, bogati, ki imate svoj denar in dobrine zasvojo last in pustite svoje bli‘nje delati za vas, da si pove-~ujete svoje premo‘enje! Povem vam: Ne boste videliBo‘jega prestola, ampak boste {e naprej ‘iveli tam, kjerso Bo‘ja stopala - na Zemlji, vedno znova v zemeljskihoblekah, dokler je to {e mo‘no. Tudi ~e podpirate socialneustanove, sami pa ste {e vedno veliko bolj bogati kot tisti, kijih te ustanove podpirajo, ste vseeno poslu{ni satanu ~u-tov, ki ho~e razlike med revnimi in bogatimi.

Zaradi teh razlik nastajajo oblast in podlo‘ni{tvo,nevo{~ljivost in sovra{tvo. To pa povzro~a prepire invojne. Zato slu‘ijo tisti, ki se oklepajo svojega bogas-tva, ~eprav ob~asno dobrodelno mislijo, satanu ~utovin ravnajo proti zakonu ‘ivljenja: proti enakosti, svobo-di, enosti in bratstvu.

Kdor gleda na denar in dobrine kot na svojo last injih kopi~i zase, namesto da dá to materialno energijo vobtok, ta je po zakonu ‘ivljenja tat, saj je svoje bli‘njeprikraj{al za del njihove duhovne dedi{~ine. Vse je na-mre~ energija. Kdor jo ve‘e z “moje in meni”, ravnaproti zakonu, ki je teko~a energija.

“Gorje vam, ki ste siti, kajti stradali boste.”Bogat, sit ~lovek, ki polni samo “svoje” ka{~e, ima

prazno srce. Pozna samo moje in tvoje. Njegovi ~uti inmisli se vrtijo samo okoli “moje” lastnine, “moje” pose-sti , “mojega” kruha, “moje” hrane. “Vse to je moje” -to je njegov svet. Tak{en ~lovek bo neko~ stradal in tr-pel pomanjkanje, dokler ne bo dojel: Vse je bivanje;vse pripada Bogu in vsem ljudem, ki se trudijo, da de-

223

lajo Bo‘ja dela: da izpolnjujejo nesebi~no ljubezen inzakon ‘ivljenja za Zemljo “moli in delaj”.

Ljudje, ki govorijo samo o mojem in tvojem, so ljud-je z malo svetlobe, ki ‘e v tem utele{enju pripravljajonadaljnjo zemeljsko pot ali dolgo potovanje svoje du{ev kraljestvih du{, in sicer vsakokrat v obleki bera~a.

Du{a, zaslepljena z materialnostjo, se ne zaveda, daje ‘ejna svetlobe, ker ima malo svetlobe. To posku{anasiloma nadomestiti z zunanjimi stvarmi, kot so ze-meljsko bogastvo, grabe‘ljivost, po‘re{nost, pijan~eva-nje ali druga po‘elenja in u‘itki. Je nenasitna.

“Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti ‘alovali in joka-li boste.”

Kdor se svojemu bli‘njemu smeji in ga zasramuje, tabo neko~ zelo ‘alosten in bo jokal zaradi samega sebe- saj ni spoznal tistih, ki jih je zasmehoval in zasramo-val. Spoznati bo moral, da je kon~no zasmehoval in za-sramoval sebe samega. Kajti kdor sodi o svojem bli‘-njem in ga obsoja, ga sme{i, se mu roga in zasramuje,ta sodi, obsoja, sme{i in sramoti Mene, Kristusa.

Spoznajte: Kdor se pregre{i nad najmanj{im Mojihbratov, ta prekr{i zakon ‘ivljenja in bo zaradi tega tr-pel. Obenem pa se je vezal na tiste, ki jih je preziral.Zato pazite in vadite samopreverjanje. Du{e ne one-sna‘i to, kar gre v usta, temve~ kar prihaja iz va{ih ust,to obremenjuje du{o in ~loveka.

224

“Gorje vam, ~e vsi ljudje o vas dobro govorijo, kajti takoso delali tudi njihovi o~etje s krivimi preroki.”

ê govorite tako, da je to v{e~ va{im soljudem, davas nato hvalijo in imate pri njih ugled, ste kot ponare-jevalci denarja, ki zaradi svojega dobi~ka pla~ujejo sponarejenim denarjem.

Podobno je bilo in je tudi s krivimi preroki. Pri lju-deh so imeli in imajo ugled, ker so jim govorili v{e~noin ker so ugledni iz ljudstva dr‘ali z njimi, saj so si odtega obetali osebno prednost in korist.

Spoznajte, ljudje v Kraljestvu miru: V gre{nem svetuso zemeljski bogata{i in oblastniki tega sveta, cerkvenivodje in njihovi prista{i obrekovali in preganjali mnogepravi~ne preroke in tudi razsvetljene mo‘e in ‘ene, inmnoge od njih so mu~ili in ubili. V vseh ~asih je satan-sko uporabljalo za orodje tiste, ki so hoteli zadr‘ati inpove~ati svoje zemeljsko bogastvo zase, ki so si priza-devali za oblast, in pa tiste, ki so bili poslu{ni bogatimin oblastnikom.

To morate vedeti, da razumete, zakaj je stari, gre{nisvet propadel na grozovit na~in.

Krivi preroki so bili med drugimi tudi tisti, ki so pri-digali o evangeliju ljubezni, sami pa niso ‘iveli ponjem. Izgubili so tudi vsi tisti, ki so se imenovali “krist-jani”, a so se v svojem ‘ivljenju obna{ali nekr{~ansko.Pogosto so jih slavili zaradi njihovega govorni{va in ~i-slali ter spo{tovali zaradi njihovega bogastva in ugleda.

O glejte, pa vendar so vsi resni~ni preroki in razsvet-ljeni s~asoma prispevali, da se je kristal Notranjega ‘iv-

225

ljenja s svojimi {tevilnimi fasetami ve~ne resnice vednobolj iskril in svetil. Tako se je postopoma na Zemljizgradilo Bo‘je kraljestvo.

Vi, dragi bratje in sestre v Kraljestvu miru, pa zdajkot dragoceni cvet vzgajajte in negujte, varujte in ohra-njajte ta popolni, iskre~i in svetle~i se kristal, Notranje‘ivljenje: To je zakon Bo‘je ljubezni in modrosti, Nje-gov red, Njegova volja, Njegova modrost, Njegova re-snost, Njegova dobrota, Njegovo neskon~no ljubezen-sko sevanje in Njegova krotkost.

6. Vi ste sol Zemlje, kajti vsaka ‘rtev mora biti osolje-na s soljo, toda ~e je sol izgubila svoj okus, s ~im naj sesoli? Poslej ni za ni~ drugega, kot da se raztrese in pohodipod nogami. (Pog. 25, 6)


Pravi~ni so sol Zemlje. Vedno znova bodo opozarjali na nepravilnosti v tem

svetu in polo‘ili prst na rano greha. Kajti v tem, {e gre-{nem svetu se je dogajalo in se {e dogaja veliko slabega- in {tevilni ljudje so postali ‘rtve zaradi evangelija.

Pravi~ne, ki so postali ‘rtve, naj pravi~ni mo‘je in ‘e-ne rehabilitirajo, kajti vse naj se razkrije s soljo Zemlje.Zdaj, v ~asu preloma iz starega, gre{nega sveta v Novi~as, svetli ~as, bodo pravi~ni razkrili krivice, in omogo-

226

~ili da postanejo vidne. Tako bodo tisti, ki so krivicestorili, te spoznali in se spokorili.

Toda varujte se, vi pravi~ni, ki ste sol Zemlje, da neizgubi okusa, da torej ostanete pravi~ni in se ne dastezapeljati. Kajti, kdo neki naj prinese v ta svet pravi~-nost in kdo naj opozarja na nepravilnosti in grehe, kiso jih delali ljudje? To so lahko samo tisti, ki poznajoMoje ime in so vne{eni v knjigo Jagnjeta.

Kdor ni ve~ sol Zemlje, zaide med tiste, ki so Mojeime zlorabili in ga zlorabljajo v svoje namene in so pre-ganjali pravi~ne, jih obrekovali in ubijali.

Ko sol Zemlje zgubi okus in ~lovek prezira svojebli‘nje, podle‘e svojim lastnim vzrokom. Re~eno sliko-vito: pohodil bo samega sebe. Njegovi neporavnanivzroki prikli~ejo nato bolezni, hiranje in trpljenje. Te-ma~na du{a bo trpela in ob~utila na svojem lastnemdu{nem telesu to, kar je povzro~ila svojemu bli‘njemu.

7. Vi ste Lu~ sveta. Mesto, ki je zgrajeno na hribu, nemore ostati skrito. Ne pri‘ge se sve~a, da se postavi podmernik, temve~ na sve~nik, da daje svetlobo vsem, ki so vhi{i. Tako naj sveti va{a lu~ pred ljudmi, da lahko vidijova{a dobra dela in ~astijo va{ega O~eta v nebesih. (Pog. 25, 7)


Jaz Sem Lu~ sveta.

227

Po Mojih zvestih, po mo‘eh in ‘enah, ki izpolnjujejovoljo Ve~nega, seva zdaj mo~neje v ta svet.

Svojo lu~ sem postavil na svetilnik Bo‘je modrosti inpravi~nosti, da bi svetila vsem, ki so dobre volje.

Za vas, Moji bratje in sestre v Kraljestvu miru JezusaKristusa, je pomembno, da veste: V utele{enem del-nem ‘arku bo‘anske modrosti sem postopoma raz-plamtel Svojo lu~. Poklical sem ~love{kega otroka, vkaterem je bilo utele{eno ‘ensko na~elo keruba bo‘an-ske modrosti, in mu sporo~il njegovo duhovno nalogo, kise je nato vedno bolj razodevala v njegovi du{i.

Vedite, ko za~ne duhovno naro~ilo utripati v utele-{eni du{i, ho~e zakon, da se ~loveka na to opozori invpra{a, ali sprejme to, kar je aktivno v njegovi du{i.

^love{ki otrok je potrjeval smiselno: Ve~ni, Tvojadekla sem, naj se mi zgodi po Tvoji volji.

Nato se je za~elo zanjo veliko, vseobsegajo~e duhov-no naro~ilo, da je Moja prerokinja in poslanka za celoZemljo. Vedno svetlej{a in mo~nej{a je postajala Mojalu~ v njeni du{i, dokler ni povsem presvetlila ~loveka.Ko se je za dajanje Moje Svete, ve~ne besede okrepiltudi ~lovek, sem jo poslal v ta svet: Moj Duh jo je vodilin obiskala je de‘ele in mesta na raznih kontinentih. Ponjej sem dajal Svojo Sveto besedo v ne{tetih razodetjih.

V mnogih fasetah ve~ne resnice je sevala Moja svetlobav ta svet, na to Zemljo. Ta je modrost iz Boga.

Moja lu~ je v velikem ~asovnem preobratu vnemalavedno ve~ src. Ljudje so spoznali ve~no resnico v Mojihbesedah. Vedno ve~ ljudi je {lo po Notranji poti in

228

sprejeli so dar ‘ivljenja, nauke in lekcije iz ve~ne resni-ce, da se pribli‘ajo Bogu, ve~ni biti.

Veliko mo‘ in ‘ena je postalo Meni zvestih, zakaj iz-polnjevali so Bo‘jo voljo. Pobratili so se v Mojem Du-hu in postali so pionirji Novega ~asa, in ustvarili so te-melje Bo‘jega kraljestva na Zemlji in za~eli graditi nanjih.

Vedno ve~ ljudi je iskalo lu~. Na poti v Notranje ‘iv-ljenje so z Mojo lu~jo razplamteli svoj notranji plamenin se zdru‘ili s pionirji, da bi sodelovali za Novi ~as.

Spoznajte nadalje: Iz globokih naukov, ki sem jihdal po inkarnirani bo‘anski modrosti, so spoznali ve~nezakone in ostajali so bolj in bolj v Bo‘ji pravi~nosti.

Pionirji so morali v vseh ~asih pretrpeti nekaj pora-zov. Toda v vsakem porazu so spoznali lastno slabostin nato so jo premagali z Menoj, Kristusom. Ob‘alo-vali so svoje nasprotujo~e obna{anje, slavili in ~astiliso Boga zaradi Njegovega neumornega vodstva - tudiv svojih porazih. Tako so se mo‘je in ‘ene utrdili vMeni, Kristusu.

Zmag v Meni, Kristusu, niso imeli za svoje zmage.Zahvalili so se, hvalili in slavili so ve~no ime in veseliliso se, da je Ve~ni po Meni in Jaz po njih in z njimi lah-ko storil to, kar je bilo treba storiti za svetlobni ~as, vkaterem vi zdaj ‘ivite.

Z uresni~evanjem ve~nih zakonov so se Mi zvestimo‘je in ‘ene vedno bolj pribli‘evali in zavedali so seMojega vodstva. Po utele{enem delnem ‘arku bo‘an-ske modrosti sva se Ve~ni, Bog, O~e vseh nas, in Jaz,

229

Kristus, pogovarjala z njimi. Pionirje sva vedno znovaopominjala, da naj odlo‘ijo svoje {e obstoje~e napake.Obenem pa sva jih Moj O~e in Jaz, Kristus, vodila dosamospoznanja, tako da sva jih vedno takoj opozorila -v skladu z zakonom svobodne volje - br‘ ko so prekr{ilive~ni zakon. Pojasnila sva jim, kako lahko svoje napakespet poravnajo. Ve~ni in Jaz, Kristus, sva se razodevalao vseh bistvenih vpra{anjih in situacijah, in privedla svajih do zakonitega odgovora in re{itve. Takoj so o~istili,kar je bilo na vrsti, in so lahko odpravili, kar ni ustreza-lo ve~nemu zakonu.

âs pionirjev je bil veliki ~as, kajti pionirji so se po-govarajali z Bogom, ki se jim je razodeval po veliki lu~ibo‘anske modrosti. Ta globoka povezanost z BogomO~etom-Materjo in z Menoj, njihovim Odre{enikom inbo‘anskim bratom, jih je okrepila v notranjosti. Vednobolj sta jih napolnjevali ljubezen in modrost.

Kar razodevam tukaj v tej knjigi, To je Moja Beseda,se je dogajalo v evolucijskem procesu v ve~ generaci-jah. Prvi pionirji za Novi ~as {e niso prepoznali velikelu~i, ki je ‘ivela med njimi, ker je bil utele{eni delni ‘a-rek bo‘anske modrosti kot sestra med brati in sestra-mi, ne da bi vzbujala pozornosti. To enostavno bratstvoin sestrinstvo, ki je izviralo iz velike poni‘nosti in spo-{tovanja do Boga, je tudi med nekaterimi pionirji natodoseglo pristno bratstvo in sestrinstvo. Zanje je bilavzvi{ena nosilka lu~i sestra, ki jim je lahko svetovala vvsaki ‘ivljenjski situaciji, saj je bilo njeno duhovno teloeno z Bogom, ‘ivljenjem.

230

Spoznajte, ki ‘ivite v Novem ~asu: Vse to - in {e ve-liko ve~, kar ni zapisano - se je moralo zgoditi, da jelahko Moja lu~ svetila v tem svetu vedno mo~neje. Mo-go~no je presvetljevala ~asovni preobrat in po Mojihzvestih pripravila Novi ~as.

Pionirji v Meni so bili duhovna bojna ~eta, ki se jebojevala po zakonu ‘ivljenja, ljubezni in svobodne volje.

Po sklenitvi zaveze z Bogom, Ve~nim, so ‘iveli in de-lovali iz Osrednje pralu~i Zavezne skupnosti Novi Je-ruzalem v nastajajo~em Novem Izraelu. Iz Zavezneskupnosti Novi Jeruzalem je v naslednjih generacijahnastalo na vedno bolj prefinjeni materiji Zemlje mo-go~no mesto Jeruzalem.

Mesto Novi Jeruzalem, ki je zgrajeno na gri~ih, nemore ostati skrito. Sveti in sije kot Osrednja pralu~ zavso Zemljo.

Iz mesta, ki je zgrajeno na gri~ih, iz Novega Jeruza-lema, prihajajo spodbude za celotno svetovno Kraljes-tvo Jezusa Kristusa. Mesto Novi Jeruzalem je osrednjepreklopno mesto za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.Tako je bilo razodeto - in tako je.

8. Ne mislite, da sem pri{el razveljavit zakon ali prero-ke; nisem pri{el razveljavljat, ampak izpolnit. Zakaj re-sni~no, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja,ne bo pre{la ne najmanj{a ~rka ne pikica zakona in pre-rokov, dokler se vse ne izpolni. Toda glej, tukaj je ve~ji

231

kot Mojzes, in ta vam bo dal vi{ji zakon, celo popolni za-kon, in po tem zakonu bi se morali ravnati. (Pog. 25, 8)


Kot Jezus iz Nazareta sem u~il mo‘e in ‘ene, ki soMi sledili, in vse, ki so Me poslu{ali, dele iz popolnegazakona, Absolutnega zakona. Razlo‘il sem jim tudi, daAbsolutni zakon ljubezni sveti v zakon setve in ‘etve,ker je Duh povsod navzo~ in u~inkuje tudi v zakonu se-tve in ‘etve, zakonu padca.

Po Meni kot Jezusu iz Nazareta, utele{enem Kristu-su, in po vseh nadaljnjih resni~nih Bo‘jih prerokih jeVe~ni pojasnjeval in opominjal Svoje otroke v nepo-polnih ravneh, da je zakon padca, zakon setve in ‘etve,neprestano aktiven. Kdor se pravo~asno ne zave in sene spreobrne, ta bo svoje vzroke moral pretrpeti kotu~inke. Ve~ni si je in si prizadeva, da tudi v dana{njem~asu� >��@ privede svoje ~love{ke otroke in vse du{edo Svojega srca, do zakona ve~ne ljubezni, preden pri-de nadnje ‘etev - u~inki vzrokov, ki so jih sami povzro-~ili. Ve~ni jih je vodil in jih vodi po Meni, Kristusu, dosamospoznanja. Dal jim je in jim daje mo~, da o~istijo,kar so spoznali in spoznajo kot grehe in napake.

Kristus, ki je Jaz Sem, sem pri{el na to Zemljo, v tasvet, v Jezusu iz Nazareta, da u~im ljudi kot Sin ~love-kov ve~ne zakone in sem jim vzgled, da bi spoznali potdo ve~nega O~eta in izpolnjevali Njegov zakon - da bi

232

se lahko spet vrnili v ve~na bivali{~a, ki jih ima priprav-ljena za vse Svoje otroke.

Ljudje, ki so Mi med Mojim zemeljskim ~asom sledi-li in so uresni~evali ve~ne zakone, so bili Moji resni~ninasledniki.

V naslednjih generacijah je obstajalo nato kr{~ans-tvo in navidezno kr{~anstvo: resni~ni nasledniki, ki soprostovoljno sledili Meni, Kristusu, tako da so izpol-njevali zakone Govora na Gori in navidezni kristjani, kiso samo govorili o Meni, Kristusu, a so protizakonitoravnali. Razen tega je obstajalo {e tako imenovano pri-silno nasledni{tvo: Nastalo je iz prisilnega pokristjanje-vanja mno‘ic, s strani cerkve.

Spoznajte: V ve~nem zakonu ni nobene prisile. Bog,Ve~ni, je dal vsem svojim otrokom svobodno voljo.Kdor se svobodno odlo~i, dobi s svobodno odlo~itvijomo~ za to, kar oblikuje resni~no kr{~anstvo: enakost,svobodo, enost, bratstvo in pravi~nost. Vse prisile pri-dejo iz zakona setve in ‘etve, ki se imenuje tudi zakonpadca. Svojo duhovno pot lahko ~lovek izbere svobod-no. loveku je omogo~eno, da si svobodno izbira svojoduhovno pot. Jaz, Kristus, sem ponujal in ponujam potk Bo‘jemu srcu, toda nikogar, nobenega ~loveka ne si-lim, da stopa po njej. Kdor svoje bli‘nje sili, ‘ivi sampod prisilo zakona padca in utele{a misel padca.

Nekatere tako imenovane kr{~anske veroizpovedi si-lijo svoje vernike h krstu z vodo. @e majhni otroci, ki {eniso razvili svoje svobodne volje in se zato tudi ne mo-rejo sami odlo~ati, postanejo z vodnim krstom prisilno

233

~lani cerkve in so tako ‘e pripravljeni za obiskovanjeostalih ritualov.

To je poseg v svobodno voljo posameznika, takoreko~nasilno pokristjanjevanje. To so poteki v zakonu padca.

Ljudje, ki Mene, Kristusa, ne sprejmejo prostovoljnoiz najglobljega notranjega prepri~anja, pogosto zelote‘ko na pravi na~in razumejo in sprejmejo Deset za-povedi, izvle~ke iz ve~nega zakona, ker so le-te spodri-nili pozunanjenja, dogmati~ne oblike, obredi, obi~aji inkulti. V veroizpovedih so postala ta pozunanjenja bis-tvena; vendar nimajo ni~esar skupnega z notranjim kr{-~anstvom, z Notranjo vero. Delno izvirajo neposrednoiz ~asa mnogobo{tva in malikovalstva in s tem z ob-mo~ja ravni padca.

[ele ko se ljudje prostovoljno odre~ejo vsiljenimdogmam in okorelim oblikam, obredom in kultom intudi svojim lastnim predstavam o Bogu, so lahko po~a-si vodeni v svojo notranjost, do svojega resnin~negabitja. Tam, v svoji notranji biti se najdejo kot resni~nobitje v Bogu in kot prebivalci Bo‘jega kraljestva, ki je vnotranjosti vsakega ~loveka. To Notranje ‘ivljenje jeresni~na vera, Notranja religija.

Spoznajte: Ve~ni, vseobsegajo~i, univerzalni zakon,zakon nebes, je neizpodbiten. Je zakon vse ~iste biti. Spadcem je nastal zakon setve in ‘etve; razre{i ga lahkosamo uresni~evanje ve~nih zakonov. Vendar se ga neda obiti. Zakon setve in ‘etve u~inkuje v vsaki du{i ta-ko dolgo, dokler grehi niso prepoznani, o~i{~eni, spo-korjeni in predani Meni, Kristusu Bogu. Takrat prene-

234

ha delovati v du{i zakon padca. Takrat je du{a v glav-nem re{ena svoje ne~istosti. Spet postane ~isto bitje vBogu, ki ‘ivi Absolutni zakon, saj spet te‘i k absolut-nemu, vseobvladujo~emu zakonu ljubezni in ‘ivljenja.

Zakon setve in ‘etve je veljaven toliko ~asa, doklervse nasprotno ni poravnano in spremenjeno v pozitiv-no energijo in vsako bitje spet ‘ivi v Bogu, iz kateregaje iz{lo. Kot se bodo bitja iz Boga spet vrnila k Bo‘je-mu srcu, v Absolutni zakon, tako se bodo vse ravnio~i{~evanja - vse delno materialne in materialne ravni,vklju~no z Zemljo - spremenile v kozmi~no energijo inponovno zanihale v Absolutnem zakonu. Tedaj prenehadelovati zakon padca in Bo‘ja ljubezen je zavestno v vsejbiti, v vsakem bitju in vse obvladuje.

Ve~nemu zakonu, ki so ga prinesli resni~ni prerokipred Menoj in po Meni, in katerega vzor sem bil Jazkot Jezus iz Nazareta, ne bo odvzeta niti “pikica”.

ê je re~eno “niti najmanj{a ~rka”, potem je s temmi{ljen posamezen vidik ve~ne resnice, ne pa ~love{-ke ~rke in besede kot take. ^love{ke besede so pogo-sto samo simboli, ki skrivajo dno du{e. [ele ko se zna~lovek v‘iveti v simboli~no govorico, spozna resnicoin smisel ‘ivljenja, skrit globoko v ~love{kih besedah.

“Vi{ji zakon” je korak v popolni zakon. U~ijo se gaskoraj popolnoma o~i{~ena bitja, ki prihajajo z Zemljein ravni du{, v pripravljalnih ravneh, ki so pred nebe{-kimi vrati. Vi{ji zakon je zadnja u~na stopnica pred ne-be{kimi vrati. Skoraj ~istemu bitju poka‘e, kako v du-

235

hovnem telesu spet aktivira zakonito sevanje, da ga bolahko spet uporabljal v neskon~nosti.

Kot Jezus iz Nazareta sem u~il dele popolnega zako-na, Absolutnega zakona. Celotna resnica je morala os-tati takratnim ljudem {e prikrita, ker so se {e preve~naslanjali in usmerjali na mnogobo{tvo in razne verskesmeri takratnega ~asa. Zato sem rekel smiselno: Ko bopri{el ~as, vas bom Jaz, Duh resnice, vodil v vso resnico.

Na gri~u Golgota - to pomeni: mesto lobanj - so MeRimljani kri‘ali, ker Me judovski narod ni sprejel inpriznal za Mesijo. êprav sem po jordanski dolini podolgem in po~ez pridigal, u~il, zdravil in dal veliko zna-menj Svojega bo‘anstva, je ostal trdovraten judovskinarod poslu{en templjarjem in je zato sokriv smrti Je-zusa iz Nazareta.

Z besedama, ki se smiselno glasita “dopolnjeno je”, so{le v vse obremenjene in padle du{e odre{ilne iskre. Ta-ko sem postal in sem Odre{enik vseh ljudi in du{.

Kot Bo‘ji Kristus sem deloval in delujem naprej. Vvseh generacijah do dana{njega ~asa >��@ sem se ra-zodeval in se razodevam po resni~nih Bo‘jih instru-mentih, po ljudeh, ki imajo skoraj o~i{~eno du{o.

V tem mogo~nem ~asovnem preobratu, ko se ljudemvse bolj pribli‘uje svetlobni ~as, u~im ve~ni zakon vvseh njegovih fasetah in vse ve~ ljudi stopa po poti vnotranjost k Bo‘ji ljubezni.

Zdaj je pri{el ~as, ki sem ga naznanil kot Jezus izNazareta: “Danes {e ne morete nositi, dojeti torej, kopa bo pri{el Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico.”

236

Zdaj Sem Jaz v Duhu med Svojimi, zvestimi popotniki kve~ni biti, k zavesti Mojega O~eta, in u~im jih Absolutni,ve~ni zakon, da ga bodo izpolnjevali tudi tisti, ki bodo ‘iveliv Kraljestvu miru, in tako ‘iveli v Meni in Jaz po njih.

Moje besede so ‘ivljenje, so ve~ni zakon. Ohranjenebodo ostale v popotnikih k ve~nemu zakonu in tudi{tevilnih pisnih zapiskih - tako tudi v tej knjigi za Kra-ljestvo miru Jezusa Kristusa.

Spoznajte: Samo ve~ni zakon ljubezni osvobaja ~lo-veka - ne zakon setve in ‘etve. Le-ta mu prina{a samotrpljenje, bolezen, stisko in hiranje.

9. Kdor zdaj prelomi samo eno izmed teh zapovedi, kijih bo On dal, in u~i ljudi, da naj storijo enako, bo naj-manj{i v nebe{kem kraljestvu. Kdor pa jih izpolnjuje inu~i, ta bo velik v nebe{kem kraljestvu. (Pog. 25, 9)


Deset zapovedi, ki jih je dal Bog Svojim ~love{kimotrokom po Mojzesu, so izvle~ki iz ve~nega zakona ‘iv-ljenja in ljubezni. Kdor kr{i te zapovedi, svoje soljudisamo pou~uje, sam pa jih ne izpolnjuje, ta je krivi u~i-telj. Gre{i proti Svetemu Duhu. To je najve~ji greh. Taponarejevalec uporablja Bo‘jo ljubezen, zakon ‘ivlje-nja, v svoje namene. Tako zlorablja ve~ni zakon. Vsakazloraba je rop; in vsakega roparja preganjajo in {~uvajonjegova lastna dejanja, njegovi lastni vzroki ga prej ko

237

slej dohitijo in predajo. Bog je namre~ pravi~en Bog;po Njem se vse razodene, tako dobro kakor tudi manjdobro in zlo.

Kdor pa izpolnjuje zakon ljubezni in ‘ivljenja, to po-meni ‘ivi v vsakdanjem ‘ivljenju in u~i ljudi to, kar jesam uresni~il, ta je resni~ni duhovni u~itelj. Ljudemdaje kruh nebes in z njim bo nasitil mnoge. Kdor daje izlastne izpolnitve, ta je napolnjen z Bo‘jo modrostjo inmo~jo in ko bo pri{el ~as, bo svetil kot zvezda na nebu.Kajti z Bogom izpolnjen ~lovek zajema iz toka zveli~anja in da-je nesebi~no tistim, ki so la~ni in ‘ejni pravice.

Spoznajte: Po teh pravi~nih mo‘eh in ‘enah prihajav ta svet ve~ni zakon ljubezni in ‘ivljenja. Kdor torej iz-polnjuje ve~ni zakon in ga u~i, bo velik v nebe{kem kra-ljestvu; to pomeni: v nebesih bo dobil bogato pla~ilo.

10. Resni~no, tisti, ki verujejo in so poslu{ni, bodo re-{ili svoje du{e, tisti pa, ki niso poslu{ni jih bodo zgubili.Kajti, povem vam: e va{a pravi~nost ni ve~ja kot pravi~-nost pismoukov in farizejev, ne boste pri{li v nebe{ko kra-ljestvo. (Pog. 25, 10)


Izjava “... tisti, ki verujejo in so poslu{ni, bodo re{ilisvoje du{e, tisti pa, ki niso poslu{ni, jih bodo zgubili”pomeni: Kdor veruje in izpolnjuje Bo‘je zakone, bo re-{il svojo du{o iz kolesa ponovnih rojstev. Sicer ga tako

238

dolgo vle~e v meso, dokler se ni spokoril za vse, kar gaje vedno znova vleklo v utele{enja.

Spoznajte: Ne zado{~a zgolj vera v zakon ‘ivljenja.Le vera v ‘ivljenje in uresni~evanje zakonov ‘ivljenjavodita ~loveka in du{o iz kolesa ponovnih rojstev.

Kdor ne izpolnjuje Bo‘jih zakonov, ta izda Boga inproda svojo du{o temi. S tem prekrije lu~ svoje du{e,svoje resni~no ‘ivljenje. Tak ~lovek ‘ivi nato v grehu indu{a spi v tem svetu. Zakon utele{anja, kolo ponovne-ga rojevanja, ki vle~e du{o v utele{enje, bo {e veliko ~a-sa u~inkoval, da utele{ena du{a spozna, da ni od tegasveta, temve~ da je v zemeljski obleki, da odlo‘i, kar je~love{ko in odkrije, kar je bo‘ansko: svoje resni~no,ve~no ‘ivljenje.

Ne razlagajo vsi, ki poznajo pisna znamenja, njihove-ga pomena le po ~rkah, ampak po smislu. Zato naj seglasi: ê va{a pravi~nost ni ve~ja kot pravi~nost {tevil-nih pismoukov, ki trdijo, da so pravi~ni, in u~ijo Mojzakon, vendar ga sami ne izpolnjujejo, potem ne bostepri{li v nebe{ko kraljestvo.

Zato se ne ve‘ite na ~love{ka mnenja in nazore. Ure-sni~ite, kar ste spoznali iz zakona ‘ivljenja; potemspoznate nadaljnje korake do vi{jih zakonitosti.

Spoznajte: Bo‘ja pravi~nost je Bo‘ja ljubezen in mo-drost. Kdor je ne razvije v sebi, ta je tudi ne iz‘areva,tudi ne gleda globine ve~ne biti in ne doume svojegaresni~nega ‘ivljenja. Njegovo zemeljsko ‘ivljenje je ‘i-votarjenje. @ivotari mimo resni~nega ‘ivljenja. Tako vtem kot tudi v onstranskem ‘ivljenju je duhovno mrtev.

239

Ne v tem zemeljskem bivanju ne v onstranskem ‘ivlje-nju se ne znajde prav, ker ni ‘ivel po zakonih ‘ivljenja.Ni moder, posreduje le svoje nakopi~eno znanje. Takopostane prista{ greha in nazadnje gre{nik. Ravna protive~nemu zakonu in tako pada vedno globlje v zakonsetve in ‘etve.

11. Zato, ~e daruje{ svoj dar na oltarju in se spomni{,da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar pred oltar-jem in pojdi prej tja in se spravi s svojim bratom, nato papridi in daruj svoj dar. (Pog. 25, 11)


“... ~e daruje{ svoj dar na oltarju in se spomni{, daima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar pred oltar-jem in pojdi prej tja in se spravi s svojim bratom, natopa pridi in daruj svoj dar” pomeni: ê ho~e{ posvetitisvoje ‘ivljenje Meni, Kristusu, in Mi ho~e{ predati svo-je napake in grehe, spozna{ pa, da se s svojim bli‘njim{e nisi spravil, potem naj oble‘i greh najprej pred no-tranjim oltarjem. Pojdi k svojemu bli‘njemu in se spra-vi z njim. ê potem no~e{ ve~ storiti kaj takega, kar jepripeljalo do greha, potem polo‘i svoj greh na oltar.Oltar je v notranjosti tvojega sveti{~a iz mesa in kosti.Duh ljubezni in ‘ivljenja spremeni nato greh v mo~ in‘ivljenje. Kar namre~ prostovoljno, brez prisile preda{

240

Meni in torej ne stori{ ve~ podobnega ali enakega, tegase re{i{. Tvoja du{a prejme nato ve~ lu~i iz Mene.

Pazite na naslednjo zakonitost: ê ste gre{ili protisvojemu bli‘njemu samo v mislih, z neprijaznimi, ne-vo{~ljivimi, ma{~evalnimi, ljubosumnimi ali sovra‘nimimislimi, potem ne pojdite k njemu in ne govorite znjim o tem. Va{ bli‘nji, vedite, ne pozna sveta va{ih mi-sli. ê mu ga razodenete z besedami, bo razmi{ljal onjem. Pridite samo k Meni, Kristusu, ki Sem v va{i no-tranjosti in ob‘alujte svoje misli, obenem pa po{iljajtedu{i svojega bli‘njega pozitivne, nesebi~ne misli, mislipro{enj za odpu{~anje in misli notranje povezanosti.Tedaj Jaz razre{im, kar je bilo povzro~enega v mislih.In ~e potem ne mislite ve~ enakega ali podobnega, vamje ‘e odpu{~eno.

Spoznajte: ê s svojim bli‘njim govorite o svojih ~lo-ve{kih mislih, lahko v dolo~enih okoli{~inah v njemdvignete ~love{ko, ki se je ravnokar hotelo spremeniti.Spet bi lahko privrelo na dan. Va{ bli‘nji za~ne spetnegativno misliti in govoriti in se na novo obremeni.Zakon pravi: Ne obremeni se samo tisti, ki je spet za~elnegativno misliti zaradi va{ega napa~nega obna{anja,ampak se obremenite tudi vi, ker ste izgovorili svojemisli in ste z njimi spodbudili v svojem bli‘njem ~love{-ko, ki se je ‘e spreminjalo.

ê pa pride iz va{ih ust nezakonito, tako da svojegabli‘njega obto‘ujete, ga zmerjate in o njem slabo govo-rite, ~eprav to sli{i od drugega ali tretjega, pojdite knjemu in ga prosite za odpu{~anje. ê vam je odpustil,

241

potem vam je odpustil tudi ve~ni nebe{ki O~e v Meni,Kristusu. ê vam pa ni odpustil, potem vam tudi va{nebe{ki O~e v Meni, Kristusu, ne bo mogel odpustiti.Toda ljubezen Boga O~eta-Matere se bo bolj in boljdotikala zakrnelega srca, da se ~lovek hitreje ovede invam odpusti, tako da vam lahko odpusti tudi Bog vMeni, Kristusu, in bo tako vse zbrisano in spremenje-no, kar je bilo neko~ nasprotno.

Pazite se svojega lastnega jezika! Kajti kar gre neza-konitega iz va{ih ust, lahko povzro~i va{emu bli‘njemuin vam samim veliko ve~jo {kodo kot va{e misli, ki jihpravo~asno spoznate, predno za~no u~inkovati in jihpredate Meni, Kristusu v sebi.

Spoznajte nadaljnjo zakonitost: misli ne vidite in nesli{ite - pa vendar so tu. Nihajo v atmosferi, in kdor mi-sli enako ali podobno, nanj lahko vplivajo. ê jih pra-vo~asno predate Meni, so odpravljene, ~e jih ni du{ava{ega bli‘njega ‘e zaznala v sebi. Potem boste takovodeni, da boste ~loveku, o katerem ste mislili negativ-no, lahko storili dobro. In ~e boste delali nesebi~no do-bro, ne da bi izgovorili svoje nekdanje misli, potem bov du{i tistega, o katerem ste nasprotno mislili, izbrisa-no to, kar je ‘e sprejel v svojo du{o. Potem je zbrisanotudi v vas, kar je iz‘arevala njegova du{a.

12. Kar najhitreje se spravi s svojim nasprotnikom,dokler si {e na poti z njim, da te le-ta ne bo enkrat izro~ilsodniku, sodnik biri~u, in ti ne bo{ prej ven pri{el, doklernisi pla~al zadnjega beli~a.

242

13. Sli{ali ste, da je re~eno: Ljubi svojega bli‘njega insovra‘i svojega sovra‘nika. Jaz pa pravim tistim, ki sli{ite:Ljubite svoje sovra‘nike, delajte dobro tistim, ki vas so-vra‘ijo. (Pog. 25, 12-13)


“Kar najhireje se spravi s svojim nasprotnikom, do-kler si {e na poti z njim” pomeni: ne odlagaj greha, kisi ga storil nad svojim bli‘njim! O~isti, kolikor se da hi-tro, kajti {e je s tabo na ‘ivljenjski poti v zemeljskembivanju. Ko njegova du{a odide z Zemlje, bo{ moralmogo~e ~akati, da se lahko spet sre~ata in ga bo{ lahkoprosil za odpu{~anje.

Spoznajte: Sodnik je zakon setve in ‘etve. Ko za~nele-ta delovati, ~lovek tako dolgo ne bo pri{el iz njega,dokler ne pla~a “zadnjega beli~a” - dokler ni vse popla-~ano, kar je povzro~il in ni pravo~asno ob‘aloval.

Zato izkoristite prilo‘nost in prosite svojega bli‘nje-ga za odpu{~anje in mu odpustite, dokler ste {e z njimna poti po tej Zemlji in se greh {e ni pogreznil v du{oin je postal vzrok. Kdor ne odpusti in ne prosi za od-pu{~anje, ta mora prena{ati u~inke, “dokler ne pla~azadnjega beli~a”.

Pobotajte se torej s svojim bli‘njim kar se da hitro.Ko vzroki - na primer prepir, nevo{~ljivost ali zavist -‘e po‘enejo korenine v va{i du{i in se je to zgodilo tudiv va{em bli‘njem, proti kateremu ste, potem je mo‘no,

243

da vam va{ bli‘nji ne bo tako hitro odpustil - tudi ta-krat ne, ko ste spoznali svoj greh in ga ob‘alovali. Vnjegovi du{i se je namre~ sklop krivde lahko utrdil za-radi enakega ali podobnega na~ina razmi{ljanja, ki stega spro‘ili v njem. Zaradi va{ega gre{nega obna{anja,ki ste ga dalj ~asa hranili, je tudi on gojil v svoji du{i je-zo do vas in je prav tako kot vi, ustvaril obse‘no nas-protujo~e polje energije, sklop krivde, ki ga moratazdaj oba predelati. O~istita ga lahko {e v tem zemelj-skem ‘ivljenju ali pa {ele v obmo~ju du{ ali v nadaljnjihinkarnacijah.

Spoznajte: Predno ~loveka doleti udarec usode, gaopomnijo Duh ‘ivljenja, ki je tudi ‘ivljenje du{e, in tudiduh varuh ali ljudje. Spodbude iz Duha so najfinej{iob~utki, ki te~ejo iz du{e ali ki jih duh varuh vliva v ~lo-vekov svet ob~utkov ali misli. ^loveka opomnijo, da najspremeni na~in mi{ljenja ali o~isti, kar je povzro~il.Ve~ni Duh ‘ivljenja in duh varuh lahko spodbudita tu-di ljudi, da gredo k tistemu, ki je tik pred udarcem uso-de. Gredo k prizadetemu in za~no pogovor, ki se nana-{a na to stvar. Tako bi mogel razbrati vzrok prihajajo~eusode in ga o~istiti.

Spoznajte torej, da ve~na lu~ daje svarila in napotkena najrazli~nej{e na~ine tako bli‘njemu, s katerim steustvarili vzroke, kot tudi vam samim.

^loveka pa pravo~asno posvarijo tudi spodbude izdnevne energije, preden ga doleti kot usoda to, kar jesam povzro~il.

244

Kdor vzame take namige resno in to, kar je spoznalkot greh, o~isti z ob‘alovanjem, odpu{~anjem, pro{njoza odpu{~anje in poravnavo, temu ni treba nositi pov-zro~enega. ê je greh velik, potem je mo‘no, da moraprena{ati del tega, kar se je hotelo izliti iz du{e, todane vsega. Kdor pa spregleda in presli{i vse opomine,ker se omamlja s ~love{kimi stvarmi, ta bo moral pre-na{ati svoje samoustvarjene vzroke, dokler ne “povrnezadnjega beli~a”.

Zapoved ‘ivljenja se glasi: “Ljubite svoje sovra‘nike,delajte dobro tistim, ki vas sovra‘ijo.”

Vsak ~lovek naj bi videl v vsakem so~loveku svojegabli‘njega, svojega brata in svojo sestro. Tudi v navidez-nih sovra‘nikih spoznajte svoje bli‘nje in se trudite, dajih nesebi~no ljubite.

Navidezni sovra‘nik ti je lahko celo dobro zrcalo zasamospoznanje. Takrat, ko se razburja{ zaradi sovra‘-nosti, ki ima lahko veliko obrazov, ko vas namre~ nekajna va{em bli‘njem vzburi le‘i v vas samih enako ali po-dobno.

ê pa lahko svojemu bli‘njemu, ki te je obdol‘il inobsodil, oprosti{ brez ve~jega razburjenja, potem v tebini ustreznosti; v sebi nima{ torej enakega ali podobne-ga in zaradi tega ni nobene resonance v tvoji du{i.Mo‘no je, da si to, ~esar te dol‘ijo, o~istil ali pla~al ‘ev prej{njem ‘ivljenju, ali morda tega {e nisi zgradil vsvoji du{i. Le‘alo je potemtakem samo v du{i tistega, kije mislil, govoril proti tebi in te dol‘il. ê torej v tebini~ ne zazveni, ~e iz tvoje du{e ne pride odmev, potem

245

si mu bil zrcalo. Ali bo v tem zrcalu videl svoj ~love{kijaz ali ne - to prepusti Bogu in njemu, Njegovemu otroku.

Spoznaj: @e samo ob tvojem pogledu se je v njemzbudila vest in mu pokazala, da je neko~ o tebi druga~emislil in govoril. Zdaj ima prilo‘nost, da to o~isti. ê tostori, tako da ob‘aluje in odslej ne misli ali ne dela ve~enakega ali podobnega, potem je to odpravljeno iz nje-gove du{e, torej spremenjeno. [ele potem te bo videl zo~mi notranje lu~i.

Znak, da se je nasprotujo~e v du{i spremenilo vpozitivno, je dobrohotnost in razumevanje za bli‘-njega.

14. Blagoslovite tiste, ki vas preklinjajo, in molite za ti-ste, ki vas izkori{~ajo iz hudobije. Da postanete otrocisvojega O~eta, ki je v nebesih in ki pusti vzhajati soncenad hudobnimi in dobrimi in po{ilja de‘ pravi~nim inkrivi~nim. (Pog. 25, 14)


Kdor izpolnjuje te zapovedi, je pravi~en do svojihsoljudi in s svojim ‘ivljenjem v Bogu bo vodil velikoljudi v ‘ivljenje v Bogu. Bog Svojih otrok ne kaznujein ne tepe. To povedo ‘e besede: “... pusti vzhajatisonce nad hudobnimi in dobrimi in po{ilja de‘ pravi~-nim in krivi~nim.”

246

Bog je darovalec ‘ivljenja, ker je On sam ‘ivljenje. Izzakona ‘ivljenja je dal Bog ljudem svobodno voljo, da sesvobodno odlo~ijo Zanj ali proti Njemu. Kdor je Zanj, iz-polnjuje ve~ne zakone ljubezni in ‘ivljenja in bo od ve~ne-ga zakona tudi prejel darove ljubezni in ‘ivljenja. Kdor paob~uti, misli in dela proti ve~nemu zakonu, ta prejme, karje sejal, torej ob~util, mislil, govoril in delal.

Vsak torej prejme, kar je sam sejal. Kdor seje dobrosetev, torej izpolnjuje Bo‘je zakone, bo tudi ‘el dobresadove. Kdor seje na njivo svoje du{e ~love{ko setev, vobliki ~love{kih ob~utkov, misli, besed in dejanj, ta botudi ‘el ustrezne plodove.

Iz tega spoznate, da Bog ne posega v ~lovekovo vo-ljo. Daje, pomaga, svari, vodi in varuje tiste, ki se tru-dijo, da izpolnjujejo Njegovo voljo, ker se obra~ajoNanj. Kdor se odvrne od Njega, ker si ustvari svoj, ~love{-ki zakon, tega bo tudi krmaril njegov, ~love{ki “zakon ja-za”.

Bog torej ne posega v zakon setve in ‘etve. Bog pri-de Svojim otrokom naproti na najrazli~nej{e na~ine intisti, ki ga iz srca prosijo in izpolnjujejo, kar sem zapo-vedal Jaz, Kristus v Bogu, Mojem O~etu - da se nese-bi~no ljubijo - ti so v Bogu in Bog deluje po njih.

15. ê namre~ ljubite tiste, ki ljubijo vas, kak{no bova{e pla~ilo? Zakaj tudi gre{niki ljubijo tiste, ki ljubijonjih. In ~e delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kak-{no bo va{e pla~ilo? Zakaj tudi gre{niki po~no isto. In ~e

247

pozdravljate samo svoje brate, kaj delate ve~ kot drugi?Mar ne po~no tega tudi cestninarji? (Pog. 25, 15)


Vzemi torej svojega bli‘njega v svoje srce in ga sprej-mi tudi tedaj, ko te ne ljubi, tudi tedaj, ko ti ne pomagain te zani~uje, tako da te ne pozdravi. Ljubi ga ti! Timu pomagaj nesebi~no in ga pozdravi - pa ~eprav samov mislih, ~e no~e, da ga pozdravi{ naglas. Tudi pozdravsrca, dan v mislih, gre v njegovo du{o in v pravem ~asuprinese dobre sadove.

Pazite torej na to, da se obna{ate kot sonce, ki daje -pa ~e ga ~lovek ho~e videti ali ne, ~e si ‘eli de‘ ali vi-har, ~e zahteva mraz ali toploto.

Dajajte nesebi~no ljubezen, kot sonce daje zemlji inspo{tujte vse ljudi, vse bivanje. In prejeli boste pla~ilo vnebesih.

Ne govorite ljudem pov{e~no. Ne delajte razlik kotljudje, ki se dru‘ijo in so samo s tistimi, ki mislijo in de-lajo enako kot oni, obsojajo pa druga~e misle~e in vse,ki delujejo druga~e.

16. In ~e si nekaj po‘eli{ kot svoje ‘ivljenje, a te vodivstran od resnice, opusti to; bolje je, da gre{ v ‘ivljenje inima{ resnico, kot pa da jo zgubi{ in si pahnjen v zunanjotemo. (Pog. 25, 16)

248


Kar si ~lovek po‘eli zase osebno, to se nana{a na ~lo-veka, na njegov ni‘ji jaz. Vse to je vezanost. Vezanostpomeni biti vezan na ljudi in stvari. Kdor se ve‘e naljudi in stvari, kdor je torej na nekaj vezan, ta zmanj{atok kozmi~nih energij.

ê ve‘e{ kakega ~loveka nase samo zaradi svoje ko-risti, potem sledi{ s svojo samovoljo interesom, ki teodvra~ajo od ‘ivljenja v Meni, Kristusu. Tako zapusti{neosebno, nesebi~no ‘ivljenje, se zaplete{ v “ho~emimeti, biti, in posedovati” in v svoji notranjosti osiro-ma{i{ duhovno ‘ivljenje. ê pravo~asno ne opusti{ ho-tenj posedovati, biti in imeti, bo{ neko~ vse izgubil.

ê se ne prepozna{ v u~inkih - morda v izgubi pose-sti in dobrin ali v bolezni ali stiski in trpljenju - in ~e neob‘aluje{ in ne poravna{, bo{ kot du{a in kot ~lovek ta-val v temi, ker si mislil samo nase, na svojo osebno bla-ginjo.

Zato se spoznaj vsak dan znova in vsak dan uresni~ujBo‘je zakone in ne ‘eli ni~esar za svoj osebni jaz. Os-tani resnicoljuben - in tako zvest Bo‘jemu zakonu. Te-daj bo{ stopil v ‘ivljenje, ki je tvoja resni~na bit, in v se-bi bo{ bogat, saj si v sebi odprl nebo.

Kdor ni posoda resnice, vanj tudi ne more priteka-ti resnica, ki je neosebna. Tak ~lovek misli samo na-se in zbira samo zase. Tak{no obna{anje pripelje dotega, da se odvrne od ve~no teko~e mo~i Boga in ‘ivi

249

“‘ivljenje v mlaku‘i”: V mlaku‘o priteka samo nezako-nito in malo odteka. To pomeni, da bo na svoji ko‘i ob-~util, kar je zbral v svoji mlaku‘i.

Ve~na resnica pa te~e nasprotno v ~loveku in po ~lo-veku, ki je posoda resnice. Prejema iz Boga in daje izBoga in postane za mnoge vrelec ‘ivljenja. Kozmi~na‘ivljenjska energija, vir vse biti, te~e skozi vse oblike bi-vanja in po tistih ljudeh in du{ah, ki so se obrnili k Bo-gu, ki so torej postali Bo‘je posode.

Spoznajte: Ve~no teko~a mo~ te~e samo po ~love-ku in du{i, ki ne zbirata v sebi~ne namene, temve~dajeta nesebi~no. Bo‘ji tok te~e neprestano samo ponesebi~no dajajo~em! Ko lahko Bog neovirano te~eskozi ~loveka, takrat ‘ivi ~lovek v resnici, Bogu, v‘ivljenju, ki traja ve~no. Samo tak{ni ljudje dajejo izMene, ‘ivljenja, ker so v Meni, ‘ivljenju in resnici.

17. In ~e si ‘eli{ nekaj, kar prina{a drugim muke inskrbi, iztrgaj to iz svojega srca. Samo tako bo{ dosegelmir. Bolje je namre~ sam imeti skrbi, kot pa jih povzro~a-ti tistim, ki so {ibkej{i kot vi.

18. Bodite torej popolni, kot je popoln va{ O~e v nebe-sih.” (Pog. 25, 17-18)


250

Vse, kar izhaja iz tebe nebo‘anskega - kot so neza-konite misli, besede in dejanja - ne povzro~i muk inskrbi samo tvojemu bli‘njemu, ampak tudi tebi same-mu. Kajti, kar ~lovek seje, to ‘anje.

@etev je tak{na, kot je setev. @anje jo vedno tisti, kijo je sejal - ne njegov bli‘nji. Tvoj bli‘nji ni sejal tvojesetve in zato tudi ne bo ‘el tvoje ‘etve.

Tvoja semena pa so lahko lete~a semena - kot seme-na raznih vrst ro‘, ki jih razna{a veter po cvetenju in sezakoreninijo tam, kjer se lahko primejo. Tako tudi tvo-je misli, besede in dejanja lahko padejo na du{no njivotvojega bli‘njega in vzklijejo, ~e najdejo tam enake alipodobne pogoje.

Enako ali podobno kot v tebi je v njem, ko se razburiin razjezi zaradi tvojih besed in dejanj, ko mu tako pov-zro~i{ skrbi in on misli, govori in dela enako ali podob-no, vzpodbudila pa so ga tvoja lete~a semena. Toda ti sito spro‘il in po zakonu setve in ‘etve si lahko poklicanna odgovornost. Zapovedano ti je svojega bli‘njega ljubitinesebi~no, mu slu‘iti in pomagati. Ne sme{ pa mu s svo-jim obna{anjem povzro~ati muk in skrbi.

ê se nato tvoj bli‘nji obremeni zaradi tvojega neza-konitega obna{anja, ker si vdrl na njegovo du{no njivoin so v njem zanihali vzroki, zaradi katerih mora kasne-je te‘ko trpeti in jih nositi, potem si vezan nanj. In ~ereagira na tvoje obna{anje tudi nezakonito, je spet ve-zan nate. V tej ali v kateri drugi obliki bivanja bostamorala to med seboj o~istiti.

251

Spoznajte: Malo, nepomembno lete~e seme ~love{-kega jaza lahko povzro~i velik vzrok, ki ima u~inek ‘e vsebi.

Spoznajte torej: Vsak vzrok je treba odstraniti!Drugi primer: ê oddaja{ svoje negativne misli, be-

sede in dejanja kot lete~e seme in tvoj bli‘nji sli{i, kajgovori{ o njem, a ga to ne zanima, ker v svoji du{ni nji-vi za to nima ustreznosti, potem bo{ obremenil samosebe in ti bo{ vezan nanj - ne on nate. Tvoj bli‘nji lah-ko gre v nebo, ker ni sprejel in posvojil tvojih negativ-nih semen, saj ni mislil in govoril enako ali podobnokot ti. ê pa si v svojem bli‘njem spro‘il s svojim na-pa~nim obna{anjem vzroke, ki v njem ne bi moraliu~inkovati, ker bi jih kasneje lahko o~istil brez muk inskrbi, nosi{ ve~jo krivdo in poravnati mora{ del, ki si gapovzro~il svojemu bli‘njemu.

Ko mora{ torej pretrpeti muke in skrbi, potem nekrivi svojega bli‘njega za svoje stanje. Ti sam si povzro-~itelj - in ne tvoj bli‘nji. Tvoje muke in skrbi so v tvojidu{i, seme je vzklilo - in je vidno tudi v telesu ali nanjem kot ‘etev.

Edino Jaz, Kristus, tvoj Odre{enik, te lahko tega os-vobodim, a samo tedaj, ~e ob‘aluje{ in enakega ali po-dobnega ne stori{ ve~. Potem je tvoji du{i odvzeto bre-me in {lo ti bo bolje.

Spoznajte: Kdor spozna svoje muke in svoje skrbikot svojo lastno setev in sprejme svoje trpljenje, ta po-ka‘e resni~no notranjo veli~ino. To je znak duhovnerasti; ta postopoma pripelje do popolnosti.

252

îsto bitje je popolno; je natan~na podoba Boga O~eta-Matere. @ivi v Bogu in Bog ‘ivi po ~istem bitju.

Bla‘eni tisti, ki so ~istih src, kajti gledali bodo Boga - kerso spet postali natan~ne podobe nebe{kega O~eta. Iz ~iste-ga, Bogu vdanega srca te~eta krotkost in poni‘nost.

Jaz, Kristus, Odre{enik ~love{tva, vodim Bo‘ji narodna Zemlji, ki se vedno bolj ve~a, v notranjo ~istost.Bo‘ji narod so >��@ mo‘je in ‘ene, ki smotrno stopa-jo po poti ljubezni v notranjost in tako sledijo Meni,Kristusu, edinemu pastirju. V naslednjih generacijah sene bodo ponovno utelesili vsi, ampak veliko jih bo ‘ive-lo v duhu ljubezni in v duhu bodo delovali za veliko ce-loto in za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.

O spoznajte vi, ki ‘ivite v Kraljestvu miru: Mnogi odvas ste bili zraven kot ljudje ‘e v ~asu pionirjev. In mar-sikdo od vas je kot pionir skupaj s pionirji ohranjalenost v Bogu in je {el skupaj z njimi po poti v notra-njost. Pri tem ste odlo‘ili veliko ~love{kega, zato je va-{e du{e vedno bolj pre‘emala lu~ resnice. Ob izgubi te-lesa so va{e du{e vzele to svetlobo resnice s sabo v vi{jeravni svetlobe. Od tam ste se spet vrnili z lu~jo resnice,da bi v zemeljski obleki ‘iveli in delovali v Kraljestvumiru Jezusa Kristusa.

Lu~ resnice sveti zdaj spet skozi va{a nova zemeljskatelesa. V tem zemeljskem bivanju izpolnjujete zdaj to,kar ste si pridobili v prej{njih bivanjih: Lu~ iz Moje lu~iin mo~ iz Moje mo~i - zakon ‘ivljenja. Napolnjena zBo‘jim Duhom deluje zdaj du{a po svoji novi zemeljski

253

obleki v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, v kateremSem Jaz vladar in ‘ivljenje.

254

26. POGLAVJE

Govor na Gori(2. del)

Prvi koraki na Notranji poti, razvojni proces do nesebi~nosti (2). Molitev kot samopredstavi-tev ali kot o‘ivljena molitev (4). Resni~no modri mirujejo v se-bi in ne razpravljajo (5). O O~ena{u (6). Oprostiti in prositi zaodpu{~anje; pravi~nost in Bo‘ja milost (7-9). Zemeljska smrt -Zavest du{e po smrti - @alujo~i - Ponovno utele{enje - Vezano-sti med ljudmi in du{ami - Pravilen odnos (10-11). Zbiranje za-kladov - Konec utele{anj v Novem ~asu (12-14). Skrbeti zase,na~rtovati v zaupanju v Boga - Pravilno moliti in delati - Vso bit

varuje Bog (15-18)

1. “Pazite, da ne dajete milo{~ine pred ljudmi, da bivas le-ti videli. Sicer nimate pla~ila pri svojem O~etu vnebesih. ê da{ milo{~ino, tega ne raztrobi, kot to po~nohinavci v shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili.Resni~no, povem vam, svoje pla~ilo ‘e imajo.

2. Ko pa da{ milo{~ino, naj tvoja levica ne ve, kajpo~ne desnica, da bo tvoja milo{~ina ostala skrita; inEdini, ki vidi v skrito, ti bo to javno priznal. (Pog 26, 1-2)


@iveti Govor na Gori je Notranja pot k Bo‘jemu sr-cu. ^lovek dela zase, ~e to po~ne nesebi~no. Nesebi~-

255

nost je Bo‘ja ljubezen. Sebi~nost je ~love{ka ljubezen.Kdor stori svojemu bli‘njemu samo tedaj dobro, kadarse mu le-ta zahvali in slavi njegova dobra dejanja, tegani storil za svojega bli‘njega, temve~ zase. Njegovo pla-~ilo sta potem zahvala in slava. S tem je ‘e pla~an in odBoga ne bo ve~ prejel pla~ila. Bog popla~a samo nese-bi~nost. Nesebi~nost raste in zori samo v ~loveku, ki jestoril prve korake v kraljestvo notranjosti v ~loveku, kije uresni~eval.

Preverjanje misli so prvi koraki do tja: Namesto se-bi~nih, negativnih, tuhtajo~ih ali strastnih misli postavipozitivne, podpirajo~e, vesele, plemenite misli in mislina dobro v ~loveku in v vsem, kar te sre~a. Tako bo{za~el po~asi nadzirati svoje ~ute. Tudi od svojega bli‘-njega si ne bo{ ni~esar ve~ ‘elel in ni~esar ve~ od njegapri~akoval. Med nadaljevanjem Notranje poti bo{ go-voril le {e pozitivno in bistveno. Tako bo{ obvladal svoj~love{ki jaz, saj si se nau~il mirovati v sebi. Tvoja du{ese vse bolj presvetljuje in v vsem, kar pride nadte, naj-de{ dobro, in to zmore{ tudi pravilno nagovoriti in iz-govoriti. Ko si se to nau~il, bo{ tudi nezakonito nago-voril zakonito. Na ta na~in se prebudita v tebi odkritostin iskrenost in v vsem si zvest Bogu.

Ta duhovni razvoj do nesebi~nosti je Notranja pot kBo‘jemu srcu. Vse, kar po~ne{ iz nesebi~nosti, ti prine-se raznolike sadove.

ê si torej v svojih ob~utkih brez pri~akovanja in sotvoje misli plemenite in dobre, potem je v tvojih bese-

256

dah in dejanjih mo~ iz Boga. Ta mo~ je Moja ‘ivljenj-ska energija. Gre v du{o tvojega bli‘njega in povzro~i,da tudi tvoj bli‘nji postane nesebi~en. Kar namre~ iz-haja iz tvoje svetle du{e, to gre - prej ali slej, glede nato, kdaj se bli‘nji odpre za to - tudi v du{o in v du{ev-nost tvojega bli‘njega.

Kdor daje nesebi~no, ne vpra{a, ali bli‘nji tudi izve,kaj je dal. Nesebi~ni daje! Ve, da Bog, ve~ni O~e, gledav srca vseh Svojih otrok in da Ve~ni, ~igar Duh biva vvsakem ~loveku, popla~a nesebi~nega takrat, ko je pri-{el ~as za to. Samo to je pomembno.

Spoznajte: Vsa dobra, torej nesebi~na dela, se poka-‘ejo pravo~asno, da bi jih lahko spoznali tudi tisti, kinaj jih vidijo, da bi prav tako postali nesebi~ni, tako dabi tudi oni sprejeli in si prizadevali za ‘ivljenje v Meni- in bi delali to, kar sem jim zapovedal: Med seboj senesebi~no ljubite, kakor vas ljubim Jaz, Kristus.

3. In kadar moli{, ne bodi kot hinavci, ki radi molijov shodnicah in po uli~nih vogalih, da bi jih ljudje videli.Resni~no, povem vam, da ‘e imajo svoje pla~ilo.

4. Kadar pa moli{, pojdi v svojo kamrico in ko si zaprlvrata, moli k svojemu nebe{kemu O~etu, ki je v skritem;in skriti Edini, ki vidi v skrito, ti bo to javno priznal. (Pog. 26, 3-4)

257


Kadar moli{, se umakni v tiho kamrico in se poglobiv svojo notranjost, kajti v tebi biva O~etov Duh, ~igartempelj si.

ê moli{ samo zato, da te drugi vidijo in te imajotvoji bli‘nji za pobo‘nega in vernega, ti povem: To nipobo‘nost, pa~ pa pobo‘nja{tvo; je hinav{~ina. Tak{nepozunanjene molitve so nemo~ne. Kdor moli samo zustnicami ali da se ga vidi, gre{i proti Svetemu Duhu,ker izkori{~a Svete besede v sebi~ne namene.

Spoznaj: ê v molitvi nagovarja{ Boga, a v svojem‘ivljenju ne uresni~i{ tega, za kar si prosil, ~e so torejtvoje molitve zgolj razkazovanje tvojega jaza in ne pri-hajajo iz globine tvoje du{e in jih ne o‘ivlja ljubezen doBoga, potem gre{i{ proti Svetemu Duhu. To je najve~jigreh.

ê tvoje molitve ne pritekajo nesebi~no iz srca, po-tem bi bilo bolje, da ne moli{ in se najprej zave{ svojihmisli in ~love{kih ‘elja in jih postopoma preda{ Meni -da v tebi zraste nesebi~na ljubezen, ki je v tebi in danato lahko iz srca moli{. Tvoje molitve bodo nato vsebolj o‘ivljene in pre‘emala jih bo ljubezen do Boga intvojih bli‘njih.

“... in skriti Edini, ki vidi v skrito, ti bo to javno priz-nal” pomeni: Tvoje svetlobne misli in mo~i polne moli-tve, ki jih po‘ivlja ljubezen do Boga, bodo obrodile sado-

258

ve {e v tem svetu. Spoznati sme{ svojo setev ljubezni inveliko jih bo spoznalo tudi tebe kot vrelec ljubezni.

5. In kadar molite skupaj, ne uporabljajte praznih po-navljanj kot pogani, kajti mislijo, da bodo usli{ani, ~euporabljajo veliko besed. Zato jih ne posnemajte; va{O~e v nebesih namre~ ve, ~esa potrebujete, predno prosite... (Pog. 26, 5)


Samo ~lovek, ki je malo uresni~il iz zakona resnice,uporablja v molitvi in v vsakdanjem ‘ivljenju veliko be-sed in prazna, neo‘ivljena ponavljanja.

Kdor veliko govori o zakonu resnice in ‘ivljenja,kdor o tem veliko govori~i, ta jih ne more napolniti zmo~jo in ‘ivljenjem, ker sam ni napolnjen z Bo‘jim za-konom. Tak{ne besede so sebi~ne in zato neljube~e, pa~eprav so izbrane tako, kot da so iz ljubezni. Neo‘ivlje-no govorjenje ne prodre v notranjost du{e tvojega bli‘-njega in tako ne odmeva v ~loveku, ki dopu{~a, da vnjem in po njem deluje Bo‘ja ljubezen. Kdor neo‘ivlje-no govori o zakonu resnice in ‘ivljenja, a ga ne uresni-~uje, samo spodbudi ~loveka, ki to sli{i in ki je {e us-merjen navzven, k razpravljanju.

Spoznajte: Kdor razpravlja o duhovnih zakonitostih,ta ne pozna Bo‘jih zakonov. Vsak, ki ho~e razpravljati,

259

je prepri~an, da ve ve~ kot njegov bli‘nji in si ho~e tosam potrditi. Kdor razpravlja, samo pri~a o sebi, na-mre~: da ni~esar ne ve in da je negotov. Zato razprav-lja.

Kdor pa je na{el k resnici, ne razpravlja o resnici, tu-di ne o tem, kaj je vera. Beseda “vera” vsebuje tudineznanje: êsar ~lovek navsezadnje ne ve ali ne moredokazati, to veruje. Kdor veruje v resnico, ta {e ni na{elve~ne resnice. Ne giblje se {e v toku ve~ne resnice. Ve-ra je torej {e slepota.

Kdor pa je na{el v ve~no resnico, temu ni treba ve~verovati v resnico - pozna resnico, ker se giblje v tokuresnice. To je resni~no modri ~lovek, ki je v sebi dvignilzaklad, resnico. Resni~no modri mirujejo v sebi. To jenotranja gotovost in trdnost. Ne razpravljajo o veri, kerso iz vere na{li k modrosti, ki je resnica.

Kdor torej samo veruje v Boga, ne da pozna globineve~ne resnice, ve~ni zakon, veliko govori o svoji veri.

Tudi v njegovih molitvah mu bo {lo podobno. Velikogovori, ker svojih besed ne o‘ivlja z nesebi~no ljubezni-jo. Misli, da lahko z veliko besedami Boga prepri~a alicelo pregovori. Misli, da mora Bogu pojasnjevati, kermeni, da bi lahko Bog druga~e razumel njegove moli-tve, kot je mislil on. Podobno mislijo in molijo pogani.

Spoznajte: Globlje ko prodre ~lovek v Bo‘jo resnico,manj besed potrebuje tudi pri molitvi. Njegove molitve sokratke, toda mo~ne, saj beseda iz‘areva ‘iveto mo~.

260

... Zato molite, kadar ste skupaj, takole:6. O~e na{, ki si v nebesih, posve~eno naj bo Tvoje ime.

Tvoje kraljestvo pridi. Tvoja volja se godi na Zemlji kot v ne-besih. Na{ vsakdanji kruh nam daj vsak dan in sad ‘ive trte.In kot nam Ti odpu{~a{ na{e grehe, tako naj tudi mi odpu{-~amo grehe drugih. Ne zapusti nas v sku{njavi. Odre{i nashudega. Kajti Tvoje je kraljestvo in mo~ in slava v vsej ve~-nosti. Amen. (Pog. 26, 5-6)

Jaz, Kristus, pojasnujem, popravljamin poglabljam besedo:

Skupna molitev, O~ena{, se moli z razli~nimi beseda-mi in vsebinami, ker vsaka skupnost moli tako, kot toustreza ljubezenskemu potencialu skupnosti.

Kot Jezus iz Nazareta sem u~il skupno molitev, O~e-na{, v Svoji materin{~ini, torej z drugimi besedami intako tudi z drugo vsebino kot se je molil v kasnej{ih ~a-sih in v drugih jezikih.

Besede kot take so nebistvene. Pomembno je, da~lovek uresni~uje, kar moli! Potem je vsaka beseda, kipride iz njegovih ust, o‘ivljena z ljubeznijo, mo~jo inmodrostjo.

Ne molite dobesedno in ne trudite se moliti O~ena{z istimi besedami, kot sem ga Jaz u~il Svoje. Bistvenoje, da o‘ivite besede svojih molitev z ljubeznijo do Ve~-nega in do svojih bli‘njih in da vsebina va{ih molitevustreza va{emu ‘ivljenju.

261

Ljudje, ki jih napolnjuje ve~na resnica, ljubezen inBo‘ja modrost, molijo druga~e kot tisti, ki samo moli-jo, ker so jih tako u~ili ali ker pripadajo neki veroizpo-vedi, v kateri se moli glede na zavest veroizpovedi.

Ljudje, ki so na poti k svojemu bo‘anskemu izvoru,molijo prosto, pomeni z besedami, ki jih sami izberejoin so pre‘ete z ljubeznijo in mo~jo.

Ljudje, ki ‘ivijo v Mojem Duhu, in jih pre‘emataBo‘ja ljubezen in modrost, in tako uresni~ujejo Bo‘jezakone v vsakdanjem ‘ivljenju, se bodo predvsem zah-valili Bogu za svoje ‘ivljenje in za vse, hvalili Ga bodoin slavili in Mu vse bolj posve~ali svoje ‘ivljenje v ob-~utkih, mislih, besedah in delih, ker so postali ‘ivljenjeiz Njegovega ‘ivljenja.

Ljudje v Gospodovem Duhu ‘ivijo molitev. To po-meni, da bolj in bolj izpolnjujejo zakon Ve~nega in sosami postali molitev, ki je ~a{~enje Boga.

Kdor torej izpolnjuje Bo‘jo voljo, ‘ivi vedno bolj v~a{~enju Boga. Tak{ni ljudje ne le da izpolnjujejo Bo‘-je zakone, temve~ so ‘e skoraj postali zakon ljubezni inmodrosti.

V dozorevajo~em Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, vkaterem Sem Jaz vladar in ‘ivljenje, bodo ljudje vse boljizpolnjevali Bo‘ji zakon. Veliko jih je postalo zakon - intako Bog-~lovek, ki utele{a ‘ivljenje, Boga, v vsem, karmisli, govori in dela. Njihove molitve so ‘ivljenje v Meni, iz-polnjevanje ve~nega zakona. S svojim ‘ivljenjem, ki je Bo‘jizakon, se zahvaljujejo Bogu za ‘ivljenje.

262

Zahvala Bogu je torej ‘ivljenje v Bogu. Njihovo ‘iv-ljenje, ki je nenehna zahvala, te~e v Kraljestvo miru.

Smiselno molijo z naslednjimi molitvenimi beseda-mi, ki jih izponjujejo v vsakdanjem ‘ivljenju:

O~e na{, Tvoj Duh je v nas, in mi smo v Tvojem Duhu.Tvoje ve~no ime je posve~eno v nasin po nas.Si Duh ‘ivljenja,Si na{ O~e Pra.Svoja ve~na imena smo dobili po Tebi.Ti, Ve~ni, si nam jih dalin vanje polo‘il vso polninoneskon~nosti.Na{a imena, ki Si nam jih vdahnil,so ljubezen in modrost -polnina iz Tebe,zakon v nas in po nas.Na{e ve~no kraljestvo je neskon~nost -mo~ in veli~astvo v Tebi in iz Tebe.Smo dedi~i ve~nega kraljestva.Zato smo kraljestvo samo,ve~na domovina.Domovina je v nas in deluje po nas.Tvoja neskon~na, ~udovita volja je v nasin deluje po nas.

Tvoja mo~ volje je na{a mo~ volje.Deluje v nas in po nas,kajti smo duh iz Tvojega Duha.

263

Nebesa niso prostor in ~as -nebo in Zemlja sta eno,ker smo mi zdru‘eni v Tebi.Ljubezen in mo~ v nas in po nassta na{ vsakdanji kruh.Ti, o ve~ni, ~udoviti O~e,si v nas ustvaril vse,kar niha v neskon~nosti.Po nas ustvarja{ v nebesihin na Zemlji.V Tebi smo, in Ti deluje{ v nasin po nas.

Napolnjeni smo v Tvojem Duhu,ker smo duh iz Tvojega Duha.V Tebi smo bogati,ker ‘ivimo svojo dedi{~ino, neskon~nost iz Tebe.Na{a ve~na dedi{~ina, duh iz Tvojega Duha,nam prina{a to,kar potrebujemokot ljudje v Kraljestvu miru.@ivimo v Tebi in iz Tebe.@ivljenje se razliva in podarja.@ivimo v polnini iz Boga, ker smo sami polnina.Zemlja je neboin Kraljestvo miru bogastvo Zemlje,v katerem ‘ivimo in smo -duh iz Tvojega Duha.@ivimo v notranjem kraljestvu -

264

a smo vendar ljudje, ki na zunaj utele{ajo,kar sveti v notranjosti.Posve~eno je Gospodovo ime,On je ‘ivljenje v nas in po nas.Gospodovo ime je ‘iveti zakon ljubezni in svobode.Greh je spremenjen -pri{la je svetloba.

@ivimo iz Njegove lu~iin ‘ivimo v Njegovem Duhu in iz Njegovega Duha,ker smo duh iz Njegovega Duha.V Bogu je vse poravnano.Njegovo ime je vse o~istilo.Hvaljeno bodi Bo‘je veli~astvo!Bo‘ja volja, ljubezen in modrostpre‘emajo Zemljo in de‘elo.Mi sami smo zemlja in de‘ela -volja, ljubezen in modrost.V nas je Bo‘ja dobrota - dobro iz Boga.Smo v Bogu in delujemo iz Boga.Zemlja je Gospodova -je kraljestvo ljubezni.U~inkuje v nas in po nas.@ivljenje, O~etovo veli~anstvo,u~inkuje v nas in po nas -od ve~nosti do ve~nosti.

Smiselno je to hvaljenje ‘ivljenja tistih, ki ‘ivijo vKraljestvu miru Jezusa Kristusa. @ivijo v Meni, Kristu-

265

su, in Jaz ‘ivim po njih; in skupaj ‘ivimo v Bogu O~etu-Materi in O~e ‘ivi po nas od ve~nosti do ve~nosti.

7. Tako kot odpu{~ate ljudem njihovo krivdo, takovam bo tudi odpustil va{ nebe{ki O~e. ê pa ljudem neodpustite njihove krivde, vam tudi va{ O~e v nebesih nebo odpustil va{e krivde.

8. Tudi ~e se postite, ne bodite videti pobiti kot hinav-ci. Zakaj ti si prenarejajo svoj obraz, da bi bili videti kotljudje, ki se postijo. Resni~no, povem vam, svoje pla~ilo‘e imajo.

9. In povem vam, da ne boste nikoli na{li nebe{kegakraljestva, razen ~e se varujete sveta in njegovega hudob-nega na~ina. In nikoli ne boste videli O~eta v nebesih, ra-zen ~e se dr‘ite sobote in opustite strastno zbiranje bogas-tva. Kadar pa se posti{, namazili svojo glavo in umij svojobraz, da se s postom ne postavlja{ pred ljudmi. In SvetiEdini, ki vidi v skrito, ti bo to javno priznal. (Pog. 26, 7-9)


Zapoved, oprostiti in prositi za odpu{~anje, velja ta-ko dolgo, dokler ni spokorjeno in o~i{~eno vse, kar neustreza ve~nim zakonom. Zapoved oprostiti in prositiza odpu{~anje, spada k zakonu setve in ‘etve. Razve-ljavljena je takrat, ko je poravnano vse ~love{ko in je vsa-ka du{a postala ~isto, brezmade‘no duhovno bitje.

266

Do tedaj torej velja zapoved: Oprostite in dobili bo-ste odpu{~anje. ê prosite za odpu{~anje in vam va{bli‘nji odpusti, potem vam je odpustil tudi va{ O~e vnebesih. ê pa prosite za odpu{~anje, va{ bli‘nji pavam {e ne odpusti, ker za to {e ni pripravljen, potemvam tudi va{ ve~ni O~e ne bo odpustil. Kdor se je pre-gre{il nad svojim bli‘njim, mora dobiti odpu{~anje tudiod svojega bli‘njega. [ele potem Bog zbri{e greh.

Ve~ni Pravi~ni ljubi vse Svoje otroke - tudi tiste, ki{e nimajo mo~i odpustiti. ê bi odpustil samo tistemu,ki je dal povod za greh, ne odpusti pa tistemu, ki je bilzapeljan v greh in {e ne more odpustiti - kje pa bi bilapotem Bo‘ja pravi~nost? Oba lahko gresta v nebo {eletakrat, ko so zbrisani njuni grehi.

Zato pazite, kaj prihaja iz va{ih ust in pazite ali va{adejanja ustrezajo ve~nemu zakonu, ~e so torej nesebi~-na! Zelo hitro se izgovori ali stori nekaj nezakonitega -toda dolgo lahko traja, da je odpu{~eno.

ê ste prosili za odpu{~anje, va{ bli‘nji pa vam {e nipripravljen odpustiti, potem se bo v vas pove~ala Bo‘jamilost, ovila vas bo in nosila - toda On vam ne bo od-vzel, kar {e ni o~i{~eno. Tudi v va{em bli‘njem se bopotem pove~alo Bo‘je usmiljenje in ob spo{tovanjunjegove svobodne volje ga bo vodilo tako, da bo svojenapake hitreje spoznal, ob‘aloval in vam odpustil. [eleko so vam odpustili vsi, proti katerim ste se pregre{ili -ko je torej vse poravnano - {ele tedaj lahko greste v ne-bo, ker Bog spremeni vse ~love{ko v bo‘ansko.

267

Bog je povsod navzo~. Tako u~inkuje tudi v zakonusetve in ‘etve. Tudi v vsem negativnem je pozitivno,Bog, ve~ni zakon. Ko ~lovek spozna in ob‘aluje svojegrehe in napake, se v njem aktivirajo pozitivne mo~i inokrepijo ~loveka, ki je spoznal svojo krivdo, da o~istisvoje grehe s Kristusovo mo~jo.

Spoznajte Bo‘ji zakon; je ve~no ‘ivljenje od ve~nostido ve~nosti - vse v vsem: Vse je v vsem, v velikem naj-manj{e in v najmanj{em veliko, v grehu mo~ za odpu{-~anje in v mo~i, ki se sprosti z odpu{~anjem, dvig v No-tranje ‘ivljenje, v ve~no bit.

Zato lahko tudi v negativnem u~inkuje bo‘ansko -takrat, kadar ~lovek iz srca prosi za odpu{~anje, odpu-sti in ne gre{i ve~. Vendar mora ~lovek storiti prvi ko-rak v Notranje ‘ivljenje.

Spoznajte: ê vsega, kar delate - molite, se postiteali delite milo{~ino - ne delate nesebi~no, ampak zato,da vas vidijo soljudje, ste ‘e dobili pla~ano od ljudi.Bog vas potem ne bo pla~al. In ~e se postite samo za-radi telesne obilnosti, potem ne boste v sebi pove~aliDuha svojega O~eta. Kdor pa zau‘iva hrano v imenuNajvi{jega, je zmeren, in se ob~asno posti, sprosti in ~i-sti svoje telo, in tako lahko Bo‘ja mo~ pravilno preskr-bi vse celice in organe, ta se tudi vadi na po{ten na~insprejeti ‘ivljenje iz Boga, da bi ‘ivel v njem. Hkrati bo vmolitvi posvetil svoje ‘ivljenje Bogu, Ve~nemu, da bona ta na~in postopoma postal ‘iveta molitev.

268

10. Prav tako storite, kadar to‘ite za mrtvimi in ‘alu-jete, kajti va{a izguba je zanje pridobitev. Ne delajte kottisti, ki ‘alujejo pred ljudmi ter glasno to‘ijo in trgajo svo-ja obla~ila, da bi drugi videli njihovo ‘alost. Kajti vse du-{e so v Bo‘jih rokah in vsi tisti, ki so delali dobro, bodopo~ivali s svojimi predniki v naro~ju Ve~nega.

11. Molite raje za njihov mir in da se dvignejo ter po-mislite, da so v de‘eli miru, ki jo je zanje pripravil Ve~ni,in da bodo prejeli pravi~no pla~ilo za svoja dela in ne go-drnjajte kot brezupni. (Pog. 26, 10-11)


Kdor to‘i za mrtvimi, je {e zelo oddaljen od ve~nega‘ivljenja, ker gleda na smrt kot na konec ‘ivljenja. Tak{e ni dosegel vstajenja v Meni, Kristusu. Je duhovnomrtev.

Ne to‘ite za svojimi umrlimi! Kdor namre~ to‘i o iz-gubi ~loveka, ne misli na pridobitev du{e, ki gre - ~e jeseveda ‘ivela v Meni, Kristusu - v vi{ja zavestna ob-mo~ja ‘ivljenja. Kajti ~e je bilo njeno ‘ivljenje na Zem-lji v Bogu, bo tudi v drugi obliki bivanja v Bogu.

Spoznajte: @ivljenje v ~asu, v telesu, ni ‘ivljenje du-{e. Du{a je sprejela meso samo za kratko ‘ivljenjskoobdobje, da v ~asovnem o~isti in zbri{e, kar si je nalo-‘ila v raznih zemeljskih oblekah. Zemlja je samo pre-hodna postaja, na kateri du{e v zemeljski obleki v krat-kem o~istijo to, ~esar za tan~icami zavesti -

269

imenovanimi tudi zidovi megle - ne bi mogle tako hitropremagati.

Kadar du{a zapusti svojo zemeljsko obleko, ~lovekobjokuje le obleko du{e, a pri tem ne misli na du{o, kije od{la iz obleke.

Svetlo du{o spremljajo potem, ko odlo‘i zemeljskotelo, ~ista, ljudem nevidna bitja v tiste ravni zavesti, kiustrezajo mi{ljenju in ‘ivljenju ~loveka, v katerem je bi-la utele{ena ta du{a.

Spoznajte: Vsako du{o, ki je zapustila telo, {e nekaj~asa vle~e k ljudem, s katerimi je ‘ivela skupaj kot ~lo-vek. Ko mora izkusiti, da njeni nekdanji zemeljski so-rodniki ob‘alujejo njen ovoj, je to za du{o zelo bole~e.Du{a, ki je {e blizu zemlji, seveda spozna, zakaj njenisorodniki ‘alujejo samo za njenim ~love{kim ovojem inzakaj je ‘alujo~i ne opazijo kot du{o. Ob~uti prvo glo-boko bole~ino, odkar je odlo‘ila zemeljsko telo, kajtiizve, zakaj ~lovek ‘aluje in zakaj se je ne spominja vljubezni in hvale‘nosti. Pri tem vidi marsikatero sebi~-no misel svojih nekdanjih zemeljskih sorodnikov. Nemore pa opozoriti nase, ker je le-ti ne zaznavajo. Karre~e, ~lovek ne sli{i in kar gleda, tega on ne vidi. Todadu{a veliko zazna.

Spodbujam vas k razmi{ljanju: Ali ‘alujete, ko se ka-~a levi, ko izgubi svojo ko‘o in leze naprej?

Podobno je z du{o. Zapusti svoje minljivo telo, svojovoj, in gre naprej. @alujete torej zaradi izgube ovoja,ne mislite pa na du{o! Kdor misli na du{o, se zahvaliBogu, ki je poklical du{o nazaj v Svoje naro~je, ~e je v

270

zemeljski obleki izkoristila ‘ivljenje v Bogu in se Mutako pribli‘ala. Mislite na to, da ~ista du{a pridobi, koodlo‘i telo.

In: ê ‘alujete zaradi izgube ~loveka samo pred ljud-mi, jim nekaj hlinite. V resnici ne mislite ne na ~lovekane na du{o. Mislite samo nase. Du{a, ki to zazna, spoz-na, da ni bila nesebi~no ljubljena, da je bila tu morda leza sebi~nost svojih bli‘njih.

Veliko du{ mora spoznati, da so bile ‘ivete po svojihzemeljskih sorodnikih in znancih. To pomeni, da se kot~lovek niso mogle razviti in niso mogle ‘iveti svojih bis-tvenih zna~ilnosti, ker so morale izpolnjevati voljo dru-gih, ki so delali v lastno korist. Mnoge teh du{ vidijo,kaj so zamudile v svojem zemeljskem bivanju in se tudizato vrnejo v zemeljsko bivanje. Skozi tan~ice zavestise vrnejo na Zemljo in se kot du{a ponovno zadr‘ujejomed tistimi, ki so ‘iveli po njej. Spet drugi bi radi ‘ivelina Zemlji to, ~esar niso mogli razviti kot ljudje.

Dokler so ljudje vezani na ljudi ali stvari - kot so po-sest, bogastvo in oblast, se njihove du{e vra~ajo naZemljo in smuknejo v nova zemeljska obla~ila. Velikoje najrazli~nej{ih vzrokov in nagibov, zakaj se du{e spetutele{ajo. Ko npr. du{a spozna, da je priklenjena nasvoje sorodnike z grehi, pogosto resignira in vdanosprejme novo telo. O‘ivljena s to ‘eljo ‘ivi na ravni za-vesti, ki ustreza njenemu stanju du{e, in se tam u~i.Med drugim dobi pojasnilo za in proti novemu utele{e-nju. Utelesi se takrat, ko poka‘ejo zvezde, v katerih jeshranjen njen za in proti - torej tudi njena zemeljska

271

pot - pot v materijo, in ko se je na Zemlji spo~elo ze-meljsko telo, ki ustreza njenemu du{nemu stanju zave-sti. Ob rojstvu smukne nato v ta ~love{ki ovoj.

Mo{ki, ki je zaplodil telo, in ‘enska, v kateri je raselzarodek, sta pritegnila du{o, s katero morata ali {e ne-kaj o~istiti ali pa bosta z nesebi~nim slu‘enjem za svojebli‘nje skupaj z njo stopala po Gospodovi poti.

^lovek naj ne gleda samo na svoje telo, temve~ pred-vsem na utele{eno bitje v njem. Trudi naj se, da delaGospodovo voljo, in si ne dovoli vsiljevati volje drugih.

Spoznajte: Tudi ~e pravite: “Delam, kar ho~e mojbli‘nji, da je na zunaj mir”, ovirate svojo du{o, pa tudidu{o bli‘njega, da se ne razvijeta in razgrinjata, kot jedobro za obe. Sebe in svojega bli‘njega ovirate izpol-njevati naloge, ki sta jih prinesli vajini du{i v zemeljskobivanje, to je, da se o~i{~ujejta in se re{ita bremenagreha, ki sta ga mogo~e prinesli v to utele{enje s sebojiz prej{njih inkarnacij. Kdor se pusti dr‘ati na povodcuod svojih soljudi, kdor torej po~ne, kar mu pravijo dru-gi, ~eprav spozna, da to ni njegova pot, da ga ‘ivijo, ‘ivimimo svojega zemeljskega bivanja. Ne koristi dni; izko-ri{~ajo ga tisti, ki jim je poslu{en, in zato ne pozna svo-je poti kot ~loveka na tej Zemlji.

Kdor ve‘e svoje soljudi, tako da jim vsiljuje svojo vo-ljo, se lahko primerja z vampirjem, ki ~rpa energijosvojih soljudi. Ne pozna samega sebe in se hkrati ve‘ena svoje ‘rtve - in obratno se ve‘e nanj tudi ‘rtev, ki seda iz~rpavati. V enem od ‘ivljenj, bosta obe spet zdru-‘eni ali v zemeljski obleki ali kot du{i v onstranskih ob-

272

mo~jih - in to tako pogosto in tako dolgo, dokler drugadrugi ne oprostita.

ê se dva ve‘eta drug na drugega - vseeno, ali jeeden vezal in se je drugi pustil vezati - obremenila stase oba in oba morata skupaj o~istiti, da bo med njimaspet pri{lo do ljubezni in enosti.

Nih~e ne more re~i: “Ni~esar nisem vedel o zakonih‘ivljenja.” Povem vam: Mojzes vam je dal izvle~ke izve~nih zakonov, Deset zapovedi. In ~e se jih dr‘ite, sene boste vezali drug na drugega, temve~ boste ‘ivelimed seboj v miru.

Spoznajte: Samo ljubezen in enost med vami ka‘etadu{am in ljudem poti v vi{je ‘ivljenje.

Bog, ve~no dobrotljivi, ponuja vsaki du{i in vsakemu~loveku Svojo roko. Kdor se je oprime, ta koristi svojezemeljsko ‘ivljenje. Ceni dneve in jih zna ‘iveti po za-povedih, tako da o~isti, kar mu poka‘e dan. Neko~ bokot du{a potoval v Bogu in bo v Bogu po~ival z vsemitistimi, ki so prav tako koristili svoje zemeljsko bivanje,tako da so dan za dnem spoznavali, kar jim je prineselin pokazal dan - veselje in trpljenje, in so to premagaliz Menoj, Kristusom.

In ~e za mrtvim ovojem, ki ga je va{ bli‘nji odlo‘il,ne ‘alujete zavoljo sebe, temve~ se v duhu veselite, daje du{a v zemeljski obleki spoznala svoje duhovno ‘iv-ljenje in se nanj pripravila, boste po Meni, Kristusu, ve-selo molili k O~etu za svojega bli‘njega. Du{i, ki je zdajbli‘je Bogu, boste po{iljali mo~i ljubezni, da bo potova-

273

la naprej v vi{je ravni in se bo bolj in bolj zdru‘evala zBogom.

Du{a ob~uti veselje in trpljenje svojih sorodnikov.Du{e, ki so zaspale v Meni, Kristusu, se po Meni, Kri-stusu, po~utijo povezane z vsemi, ki so {e v zemeljskiobleki. Veselje du{e, da se je njeni sorodniki spominja-jo v ljubezni, jo napolnjuje z mo~jo.

Spoznajte: Nesebi~ne, ljubeznive molitve darujejopotujo~i du{i mo~ in silo na njeni poti do bo‘anskega.V va{ih nesebi~nih molitvah ~uti povezanost in dobivave~ mo~i. Tako bo hitreje odlo‘ila, kar je {e na njej ~lo-ve{kega, in tako postala svobodna Zanj, ki je svobodain ljubezen - Boga, ‘ivljenje. Pla~ilo iz Boga je veliko zavsako du{o, ki se resno trudi, da izpolnjuje Bo‘jo voljo.

Spoznajte: Samo tisti je brez upanja, ki samo govorio svoji veri in ne ‘ivi, v kar navidezno veruje. Navse-zadnje dvomljivec ne veruje v to, kar trdi, da veruje. Iztega se razvije brezupnost.

12. Tudi ne zbirajte na Zemlji zase zakladov, ki jihraz‘ro molji in rja in jih tatovi izkopljejo in ukradejo.Zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne raz‘ro niti moljiniti rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo. Kajti, kjerje va{ zaklad, tam je tudi va{e srce.

13. O~i so lu~i telesa. Zato, ~e jasno vidi{, bo vse tvojetelo polno svetlobe. ê pa nima{ o~i ali so skaljene, jetemno vse tvoje telo. ê je zdaj svetloba, ki je v tebi,mrak, kako trda bo tema!

274

14. Nih~e ne more slu‘iti dvema gospodarjema. Ali boenega sovra‘il in drugega ljubil; ali bo dr‘al z enim indrugega zani~eval. Ne morete hkrati slu‘iti Bogu in ma-monu. (Pog. 26, 12-14)


Na Zemlji zbira zaklade samo ~lovek, ki ne veruje vBoga, v Njegovo ljubezen, modrost in dobroto. Velikoljudi hlini, da verujejo v Boga; toda spoznali jih bostepo njihovih delih! Veliko ljudi govori o ljubezni in Bo‘-jih delih - toda samo po njihovih delih jih boste spoz-nali.

Veliko ljudi govori o Notranjem kraljestvu in o no-tranjem bogastvu, pa vendar spravljajo zase v skednjein zbirajo zase osebno zemeljska bogastva, da bi imeliugled pred ljudmi.

Kdor misli le na osebno blaginjo, {e ne ~uti ptice ro-parice, ki je ‘e dvignila svoje peruti, da razdre gnezdoin izmakne bogastvo, ki ga bogati, ki je gradil gnezdo,imenuje svojo osebno last.

Kdor pa si najprej prizadeva za Bo‘je kraljestvo, tazbira notranje vrednote, notranje zaklade. Tudi v ~a-sovnem bo prejel vse, kar potrebuje in {e ve~.

Kdor je bogat v notranjosti, na zunaj ne bo trpel po-manjkanja. Toda, kdor je bogat na zunaj in kopi~i bo-gastvo, bo neko~ trpel pomanjkanje. Kdor zbira zakla-de na Zemlji, mu bodo odvzeti, da razmisli o zakladu v

275

notranjosti in da zmore stopiti v ‘ivljenje, v notranjebogastvo.

Du{i bo tako dolgo primanjkovalo Bo‘je svetlobe,dokler si ne bo najprej prizadevala za Bo‘je kraljestvo.In dokler bo {e mo‘no, se bo tema~na du{a na Zemljispet vrodila v tema~no telo in mogo~e ‘ivela v rev{~inimed revnimi. Pri{la bo do spoznanja, da je zaklad, bo-gastvo, samo v Bogu.

Kdor ima srce pri Bogu, bo bogat notranjih vrednotin prispel bo v Kraljestvo miru.

Jaz, Kristus, vam dajem merilo, da boste spoznali,kje stojite - ali v lu~i ali v senci: “Kjer je va{ zaklad, tamje tudi va{e srce, tam bo neko~ va{a du{a.”

Upo{tevajte: Kdor bere te besede in je v obratu izstarega ~asa v Novi ~as, ta naj pohiti, da {e najde svojeduhovno ‘ivljenje! Ko bo namre~ po vsem svetu razo-det Novi ~as, Kristusov ~as in se bo ‘ivelo Notranje ‘iv-ljenje, se ne bodo utele{ali ve~ tisti, ki si prizadevajo zazunanje vrednote. Tudi ne bo ve~ utele{anj za zemelj-sko bogate, da bi poravnavali kot najrevnej{i med rev-nimi, kar so zamudili kot bogati.

Ko bo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa {e bolj napre-dovalo, ne bo niti revnih niti bogatih. Vsi ljudje so natobogati v Mojem Duhu, ker so odprli Notranje kraljes-tvo. Tako bodo tudi ‘iveli na novi Zemlji, pod drugimnebom.

Zato bodite pripravljeni slu‘iti Bogu in iz ljubezni doBoga tudi svojim soljudem.

276

Spoznajte: Nih~e ne more slu‘iti dvema gospodarje-ma, Bogu in mamonu. Edino nesebi~na ljubezen zdru-‘uje vse ljudi in narode. ^lovek na Zemlji in du{a vkrajih o~i{~evanja - oba se bosta morala neko~ odlo~iti:slu‘iti Bogu ali mamonu, biti za Boga ali proti Bogu.Ni~esar vmesnega ni: ali za Boga - ali za satansko.

15. Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje ‘ivljenje, kajboste jedli in pili; tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli.Kaj ni ‘ivljenje ve~ kot hrana in telo ve~ kot obleka? Inkaj pomaga ~loveku, ~e bi pridobil cel svet, izgubil pa bisvoje ‘ivljenje?

16. Poglejte ptice v zraku: Ne sejejo in ne ‘anjejo, nitine zbirajo v ka{~e; pa vendar jih va{ nebe{ki O~e hrani.Kaj niste vi mnogo bolje varovani kot one? Kdo pa medvami lahko postane ve~ji za komolec, ~e bi to hotel? Inzakaj si delate toliko skrbi zaradi obleke? Poglejte lilije napolju, kako rastejo; ne delajo in ne predejo. Pa vendar,povem vam, Salomon v vsem svojem sijaju in bli{~u nibil tako okra{en kot one.

17. Zakaj vas ne bi Bog, ki obla~i travo na polju, kivendar danes stoji, jutri pa zgori v pe~i, {e veliko bolje ob-la~il, o vi maloverni?

18. Zato ne bodite zaskrbljeni in ne spra{ujte: Kaj bo-mo jedli? Kaj bomo pili? ali: S ~im se bomo obla~ili?(Kot to po~no pogani.) Zakaj, va{ nebe{ki O~e ve, da vseto potrebujete. Potrudite se najprej za Bo‘je kraljestvo inza Njegovo pravi~nost, tako vam bo vse to navr‘eno. Za-

277

to ne skrbite za jutri{nje gorje. Dovolj je, da ima vsak dansvoje lastne te‘ave.” (Pog. 26, 15-18)


Kdor si dela skrbi za svoje osebno ‘ivljenje, za svojoblaginjo - kaj bo na primer jutri jedel in pil ali kaj booblekel - ta je slab na~rtovalec, ker pri tem misli samonase, na svoj lastni blagor in na svoje premo‘enje. S temhkrati tudi na~rtuje svoje bole~ine in trpljenje.

Kdor pa, nasprotno, izpolnjuje Bo‘jo voljo, je doberna~rtovalec. Na~rtoval bo tako dneve kot prihodnost.Toda on ve, da je na~rt samo predlog, ki po~iva v Bo‘-jih rokah.

Svoj na~rt polo‘i v Bo‘je roke, dela z Bo‘jimi mo~miin se pusti v dnevnem dogajanju voditi Bogu. Kajti ve:Bog je vsevedni Duh in bogastvo njegove du{e. Kdor sezaupa Bogu, postavi svoje dnevno delo v Bo‘jo lu~ inizpolnjuje zakon “moli in delaj”, in bo prejel pravi~nopla~ilo. Vse bo imel, kar potrebuje.

ê Bog, Ve~ni, krasi naravo in obla~i lilije na polju,koliko bolj bo hranil in obla~il Svojega otroka, ki izpol-njuje Njegovo voljo! Ne skrbite torej za jutri, temve~na~rtujte in predajte na~rt v Bo‘jo voljo - in Bog, kipozna va{ na~rt, vam bo izpolnil, kar je dobro za vas.

Dam vam primer: Dober arhitekt naredi skrben na-~rt za hi{o in upo{teva vse podrobnosti. Ko izdela na-~rt, ga {e enkrat pregleda in ga predlo‘i odgovornemu

278

na gradbi{~u v pregled. ê se ta strinja z na~rtom, bo-do delali delavci po na~rtu. Arhitekt in gradbenik bo-sta nadzorovala izvajanje in posegla vmes le takrat, ka-dar kaj ni v skladu z na~rtom.

Podobno ravnajte vi v svojem ‘ivljenju: na~rtujtevsak dan in na~rtujte dobro! Vgradite si tudi ~as za raz-mi{ljanje, ko najdete notranji mir in lahko vedno znovarazmislite o svojem ‘ivljenju in na~rtovanju. Skrbendnevni na~rt, ki ga polo‘ite v Bo‘jo voljo, bo tudi Bogpre‘el s Svojo voljo. Kdor izpelje svoj na~rt tako, mu nitreba skrbeti za jutri. Njegova vera v Bo‘je vodstvo sopozitivne misli. Iz njih nastanejo pozitivne besede inzakonita dejanja. Pozitivne misli, besede in dejanja sonajbolj{e orodje, kajti v njih u~inkuje Bo‘ja volja. Topomeni, da v vsaki pozitivni misli, vsaki nesebi~ni bese-di, pri vsakem nesebi~nem vzgibu in dejanju u~inkujeBo‘ja volja, Njegov Duh. Bog bo dal dobremu na~rto-valcu vse, kar potrebuje, in {e ve~.

Samo ta skrbi za jutri, kdor se ne zaupa Bogu, ko-mur minevajo dnevi neizkori{~eni. Kdor ‘ivi brezglavo,nato pa dol‘i svojega bli‘njega, ~e se mu kaj ponesre~i,~e je bolan, ~e je la~en, ~e si ne more prislu‘iti, kar po-trebuje za vsak dan - ta ne na~rtuje dobro. Je prestra-{en, sebi~en ~lovek, ki pritegne to, ~esar no~e in ~esarga je strah. Kdor ne na~rtuje ur, dni in mesecev z Bo‘jopomo~jo in svojega na~rta in sebe ne postavi v Bo‘jovoljo, tega Bog ne more voditi. Samo tistega lahko vodiBog, ki svoje dnevno delo zaupa Bogu in vestno izpol-njuje zapoved “moli in delaj”. Tega napolnjuje, da je na-

279

polnjen z ljubeznijo, modrostjo in mo~jo. To pomeni:njegova posoda, njegovo ‘ivljenje je napolnjeno z zau-panjem in vero v Boga.

Ljudje v Bo‘jem Duhu ne bodo trpeli pomanjkanja.So dobri na~rtovalci, imajo mo~no vero in delajo zmo~mi Duha. Samo strahopeten misli nase, na svojmali jaz. Skrbi za jutri, ker ni utrjen v Bogu in ne veru-je v Bo‘jo modrost in ljubezen. Tako nezavedno odpreskednje tatovom, ki pridejo in kradejo. Kar je pridobilosebno zase in je kopi~il, bo zgubil.

Ljudje prejemajo hrano, streho in obleko iz Bo‘jihrok. Kdor polo‘i svoje ‘ivljenje, svoje mi{ljenje in svojedelo v Bo‘je roke, mu ni treba skrbeti za jutri. Imel bo,kar potrebuje danes, jutri in v prihodnosti - in {e ve~.

Kdor torej ‘ivi v Notranjem kraljestvu, tudi na zunajne bo trpel pomanjkanja. Kdor pa je reven v notranjo-sti, bo tudi na zunaj ‘ivel v pomanjkanju. ê ‘ivi danesv zunanjosti in pove~uje svetno bogastvo zase in ga ob-dr‘i zase, potem je reven v notranjosti in bo v enem na-slednjih ‘ivljenj trpel pomanjkanje, bo torej reven.

Zato si prizadevajte najprej za Bo‘je kraljestvo in zaNjegovo pravi~nost, in od Boga boste dobili vse, karpotrebujete - in {e ve~. Glejte ptice v zraku: Ne sejejoin ne ‘anjejo in ne zbirajo v ka{~ah; pa vendar jih na{nebe{ki O~e hrani. “Glejte lilije na polju, kako rastejo;ne delajo in ne predejo.” Narava v svoji raznolikosti jelep{e oble~ena kot najbogatej{i med bogatimi. Kdorgleda samo na svoje dobro in misli na svoje polne ka{-~e, ta bo v tej zemeljski obliki bivanja ali v enem na-

280

slednjih utele{enj - dokler je to {e mo‘no - slu‘il svojkruh v potu svojega obraza.

Pravilno moliti in delati pomeni delati zase in zaskupno blaginjo. Spoznajte: Lilije na polju - da, vsa na-rava - so tukaj za vse ljudi in se jim najrazli~neje po-darjajo. Kdor zna to dojeti in ceniti, temu ne bo trebaslu‘iti kruha v potu svojega obraza. Izpolnjeval bo za-kon “moli in delaj” - zase in za svoje bli‘nje.

In ~e pi{e “ne delajo in ne predejo”, to pomeni: ~lo-vek naj ne misli samo nase in naj ne dela samo za svojdobi~ek, da se z njim kiti in postavlja.

Spoznajte: Vse bivanje je v Bo‘jem varstvu. Bog va-ruje ‘ivali, drevesa, rastline, trave in kamenje. Vse to jev evolucijskem ‘ivljenju, ki ga vodi ve~ni Bog Stvarnik.Ker je vse ‘ivljenje iz Boga, ob~utijo tudi ‘ivali, dreve-sa, rastline, trave in kamenje. V sebi do‘ivijo evolucij-sko mo~ Stvarnika, ki jih po‘ivlja in jih v ciklusih Bo‘-jih eonov vodi v nadaljnji razvoj. Mo~ Stvarnika, ve~nabit, podarja kraljestvom narave to, kar potrebujejo.Darovi ‘ivljenja pritekajo v ‘ivljenjske oblike v tolik{nimeri, kolikor so te duhovno razvite.

Ve~ni O~e misli na vsako travno bilko. Koliko boljmisli Ve~ni na Svoje otroke, ki so v sebi ‘e razvili evo-lucijske stopnje kraljestev mineralov, rastlin in ‘ivali!Bo‘ji otroci nosijo v sebi mikrokozmos iz makrokoz-mosa in tako komunicirajo z vso neskon~nostjo.

Kako ubog je vendar ~lovek, ki si dela skrbi za jutri!Sam ka‘e, da {e ni premagal v~eraj, ker {e ne zmore ‘i-veti v danes, v zdaj, torej v Bogu.

281

^lovekova notranjost, ~ista bit, je utele{enje ne-skon~nosti. Kdor to dojame kot ~lovek, ta gleda v no-tranjost in razvije zakone ‘ivljenja, tako da lahko vsezunanje vidi v lu~i resnice.

Spoznajte: ^loveku, ki misli in ‘ivi vseobsegajo~e -torej neomejeno, slu‘i vsa neskon~nost. Ljudje v duhuljubezni niso sebi~ni, temve~ imajo vseobsegajo~o za-vest. Nenehoma komunicirajo z Bo‘jimi mo~mi v vsejbiti. Kar po~no, po~no iz notranjosti z mo~jo ljubezni.Na~rtujejo in delujejo po zapovedi “moli in delaj” in nezapravljajo dneva. Vedo, kako dragocen je dan, ura inminuta in izkoristijo ~as.

Kdor torej resni~no ‘ivi, ta ne skrbi za jutri; ‘e danesprejme to, kar ima jutri. Kajti kdor ‘ivi v Bogu, danesin jutri ne bo trpel pomanjkanja. Kdor pa ostane pre-stra{en in grabi imetje zase, bo jutri reven.

Kdor se vidi kot kozmi~no bitje, ki neomejeno izpol-njuje Bo‘jo voljo, dose‘e modrost in mo~. Kdor je na-polnjen z ljubeznijo in modrostjo, tega ‘ivljenje pre‘e-ma Bo‘ja mo~. Ni~esar mu ne bo primanjkovalo. Kdor pasi dela skrbi za jutri in vidi prihodnost mra~no, ta pritegnete‘ave; vsak dan bo imel svoje breme.

Ne mislite s strahom na jutri! Na~rtujte z Bo‘jo mo~-jo - in Ve~ni naj deluje po vas. Potem bodo va{e mislipozitivni magneti, ki spet pritegujejo pozitivno in izgra-jevalno. Kajti misli, besede in dejanja so magneti. Us-trezno svojemu na~inu spet pritegnejo enako ali po-dobno.

282

27. POGLAVJE

Govor na Gori(3. del)

Va{e negativne misli, besede in dejanjaso va{i lastni sodniki (1). Iver in bruno - Nujnost samospozna-nja (2). Misijonariti pomeni hoteti prepri~ati - @ivite resnico inbodite vzor (3). Prositi, iskati, trkati; notranja vrata se ne odprorazumu (4). Kar zahteva{ od svojega bli‘njega, tega nima{ vsvojem srcu; pri~akovanje vodi v vezanost (6). Boj na ozki potiv ‘ivljenje (7). Razlikovanje dobrih in slabih plodov (8-9). Spre-jmite besedo ‘ivljenja s srcem - “To je Moja Beseda. Alfa inomega. Jezusov evangelij. Kristusovo razodetje, ki ga svet ne

pozna”: delo ‘ivljenja in ljubezni (13)

1. “Ne sodite, da ne boste sojeni. Kajti s kakr{no sod-bo sodite, s tak{no boste sojeni; in s kakr{no mero merite,s tak{no boste spet merjeni. In kakor storite drugim, takobo storjeno vam. (Pog. 27, 1)


Brali ste: Misli, besede in dejanja so magneti. Kdorsvojega bli‘njega sodi in obsoja v mislih in besedah, tabo enako ali podobno ob~util tudi na sebi.

Spoznajte: Va{e negativne misli, besede in dejanjaso va{i lastni sodniki. “S kakr{no mero merite” - naj bov mislih ali z besedami in dejanji - tako boste merjeni

283

sami. Tako kakor svojega bli‘njega podcenjujete, da bisebe vi{je ovrednotili, boste vrednoteni vi. Do‘iveli inpretrpeli boste svojo vrednost. In ~e pravite: “Nekomumora, zado{~ati kar ima - drugi naj dobi ve~”, boste tu-di vi neko~ imeli samo toliko ali {e manj kot tisti, ki stemu manj priznali. Kakor sre~ate svojega bli‘njega v mi-slih, besedah in dejanjih, tako bo neko~ {lo vam samim.

2. Kaj gleda{ iver v o~esu svojega brata, in se ne zave-da{ bruna v svojem o~esu? Ali kako sme{ re~i svojemubratu: Ho~em ti odstraniti iver iz o~esa? In glej, bruno jev tvojem o~esu.Ti hinavec, potegni najprej bruno iz svoje-ga o~esa, {ele nato jasno vidi{, da lahko potegne{ iver izbratovega o~esa. (Pog. 27, 2)


Samo tisti ~lovek neprestano govori o iveri v o~esusvojega bli‘njega, ki se ne zaveda bruna v svojem o~e-su. Samo tisti se trudi potegniti iver iz o~esa svojegabrata, ki ne pozna svojega lastnega mi{ljenja in ‘ivlje-nja. Kdor ne pozna sebe in bruna - grehov, ki se zrcali-jo v njegovem o~esu - ne vidi resnice. Njegovo oko jezaradi greha kalno. Zato vidi v bli‘njem samo to, kar je{e sam: gre{nika. Kdor obdeluje bruno v svojem o~esu,samo ta vidi vedno jasneje. Vedno jasneje lahko spoz-

284

nava iver v o~esu svojega brata in mu po zakonu lju-bezni do bli‘njega pomaga, da jo odstrani.

Kdor torej o svojih soljudeh govori negativno, jihpodcenjuje, in jim o~ita, ta ne pozna svojih lastnih na-pak.

Spoznate jih po sadovih! Vsak ka‘e sam, kdo je -svoj sade‘ torej. Kdor se razburja zaradi svojih soljudiin jih sme{i, ka‘e, kdo resni~no je.

Kdor najprej odlo‘i svoje napake, ta je tudi sposo-ben pomagati svojemu bli‘njemu. Zato je vsak hinavec,kdor prezirljivo govori o napakah svojega brata - pritem pa ne opazi bruna v svojem o~esu.

3. Ne dajajte tega, kar je sveto, psom, in ne me~itesvojih biserov pred svinje, da jih ne poteptajo s svojiminogami, in se ne vrnejo in vas raztrgajo. (Pog. 27, 3)


Ne ustreza ve~nemu zakonu svobodne volje, da gre-ste z besedami resnice iz kraja v kraj, od hi{e do hi{e,uporabljate svoje sposobnosti prepri~evanja in prego-varjanja in misijonarite tiste, ki ste jih dobili v roke.Kajti to bi pomenilo, da ne posve~ujete resnice in dadelate tako, kot je slikovito opisano: “Ne dajajte tega,kar je sveto, psom, in ne me~ite svojih biserov pred svi-nje.” Bo‘je besede torej ne vsiljujte bli‘njim. Kdor mi-

285

sli, da mora njegov bli‘nji verovati in sprejeti to, o ~e-mer misli, da je prepri~an sam, ta {e dvomi in njegovavera je vpra{ljiva.

Misijonariti pomeni hoteti prepri~ati. Kdor ho~eprepri~ati, ta v svoji notranjosti {e sam ni prepri~an otem, kar hvali.

Ne bodite misijonarji, ampak dobri vzori v svoji veri.Dobrine verske lahko ponudite in vsakomur prepustitev presojo, ali to ho~e verovati ali ne, ali ho~e dr‘ati zvami ali ne.

Svoboda v Bogu je vidik ve~nega zakona. ê prideva{ bli‘nji prostovoljno k vam in vas vpra{a o va{i veri,je naredil prvi korak k vam; in kdor veruje, bo potempristopil k svojemu bli‘njemu in mu odgovoril.

Kdor je s svojim bli‘njim v Bo‘ji povezanosti, ga nebo vezal na svojo vero - temve~ mu bo povedal samotoliko, kolikor je sam spoznal in uresni~il. Na svojo ve-ro ho~e vezati bli‘njega samo tisti, ki je razvil malo ne-sebi~ne ljubezni.

Zato se varujte preve~ navdu{enih, ki vas ho~ejo pre-pri~ati o svoji veri. Ponudite ve~no resnico v besedi inknjigi - in sami ‘ivite po njej; in k vam bodo pri{li tisti,ki so v sebi spoznali ‘ivljenje.

4. Prosite in dano vam bo; i{~ite in na{li boste. Potr-kajte in odprlo se vam bo; kajti vsak, ki prosi, bo prejel inkdor i{~e, bo na{el, in tistim, ki tukaj potrkajo, se bo od-prlo. (Pog. 27, 4)

286


Samo ~lovek, ki {e ni stopil v svojo notranjost, v kra-ljestvo ljubezni prosi, i{~e in trka na vrata v Notranje‘ivljenje. Bo‘je kraljestvo je v notranjosti du{e vsakega~loveka.

Prvi korak na poti v Notranje ‘ivljenje, na poti dovrat odre{enja, je prositi Boga za pomo~ in oporo. Na-slednji korak je iskanje Bo‘je ljubezni in pravi~nosti.Popotnik najde ‘ivljenje, Bo‘jo ljubezen in pravi~nost vzapovedih ‘ivljenja, ki so ka‘ipoti na poti v notranjost.

Nadaljnji korak je trkanje v lastni sr~ni kamrici, nanotranjih vratih. Ta se odpro samo tistemu, ki je iskre-no molil, iskal in trkal. Ne odpro se ~loveku intelekta,ki si prizadeva samo za zunanje vrednote in ideale. Tu-di dvomljivci ne bodo prejeli.

Kdor torej prosi, i{~e in trka, mora to storiti iz lju-bezni do Boga in ne zato, da bi preizku{al Bo‘jo ljube-zen.

Spoznajte: Kdor ho~e samo preveriti, ali Bo‘ja ljube-zen dejansko obstaja, bo zelo hitro sam pri{el na pre-skusni kamen. Kdor ‘ivi v Bogu, ima odprta sr~na vra-ta. Ni mu treba ve~ prositi - dobil je ‘e; kajti Bog poznasvoje otroke. Kdor je pri{el v Bo‘je srce, ta je ‘e prejelv svoji du{i. To pomeni, da v njegovi du{i mo~neje svetibogastvo iz Boga in seva skozi njega, ~loveka. Kdor jestopil v svojo notranjost, mu ni treba ve~ iskati - je do-ma v Kraljestvu notranjosti. In kdor zavestno v njem

287

biva, temu ni treba ve~ trkati; saj je ‘e vstopil in ‘ivi vBogu in Bog po njem.

Prosili, iskali in trkali bodo samo tisti, ki stojijo {ezunaj in ne vedo, da globoko v svoji du{i nosijo to, karjih resni~no dela bogate: Bo‘jo ljubezen in modrost.

5. Kdo od vas bi dal otroku kamen, ~e ga prosi kruha,ali ka~o, ~e ga prosi za ribo? ê lahko vi, ki ste hudobni,kljub temu dajete svojim otrokom dobre darove, kolikobolj bo va{ O~e, ki je v nebesih, dajal dobro tistim, ki Gaprosijo.

6. To, kar ho~ete, da naj ljudje storijo vam, jim pravtako storite vi, in ~esar no~ete, da vam storijo, tega jimtudi vi ne storite; kajti to je zakon in preroki. (Pog. 27, 5-6)


Spoznajte: Ne zahtevajte od soljudi tega, ~esar saministe pripravljeni dati.

ê od svojega bli‘njega nekaj pri~akujete, kar naj storiza vas, se vpra{ajte, zakaj ne storite tega sami. Kdor pri~a-kuje od svojega bli‘njega na primer denar in imovino, damu zaradi lagodnosti ne bo treba delati, ali kdor pri~akujeod svojega bli‘njega zvestobo, sam pa ni zvest, ali bi rad,da ga njegov bli‘nji sprejme, sam pa soljudi ne sprejema -ta je sebi~en in duhovno reven.

Karkoli zahteva{ od svojega bli‘njega, tega sam ni-ma{ v srcu.

288

Nezakonito je, da s pri~akovanji prisilimo svojesoljudi k raznim dejanjem, izjavam ali na~inom obna{a-nja, ki jih sami od sebe niso pripravljeni storiti.

ê si v svojih ‘eljah do bli‘njega spoznal svoja pri~a-kovanja, se hitro obrni in najprej stori sam, kar zahte-va{ od bli‘njega.

Vsaka prisila je pritisk, ki spet povzro~a prisilo inprotipritisk. S tak{nim izsiljevalnim obna{anjem dosvojih soljudi se ve‘e{ nanje in naredi{ iz sebe in iz ti-stega, ki se da izsiljevati, su‘nja ni‘je narave. Tak{neprisiljevalne metode kot so: “Pri~akujem od tebe in tipri~akuje{ od mene - vsak daje drugemu, kar le-ta zah-teva” vodijo do vezanosti.

Kar je vezano, nima prostora v nebesih. Tista, ki stavezana drug na drugega, se bosta neko~ spet sre~ala, vfinosnovnem ‘ivljenju ali v nadaljnjih utele{anjih.

Ta oblika vezanosti ne velja za delovno mesto. ê sise s svojim poklicnim ‘ivljenjem prostovoljno podredilna nekem delovnem mestu in ti odgovorni da naloge,ki jih mora{ opraviti v okviru svoje dejavnosti, si k te-mu privolil ‘e s svojim vstopom v podjetje. Prostovolj-no si se podredil v delovnemu podro~ju in v delovniskupini, da bi naredil, kar ti bo naro~eno. ê si torej iz-bere{ neko delovno mesto, potem tudi ustrezno svoje-mu izbranemu delovnemu podro~ju izvajaj, kar ti je na-ro~eno. Izjava “To kar ho~ete, da naj ljudje storijovam, to jim vi storite...” ne velja za poklic ali delovnopodro~je, ki ste ga izbrali sami.

289

“êsar no~ete, da >ljudje@ storijo vam, tega jim tudivi ne storite” pomeni: ê no~ete, da vas zasmehujejo inzasramujejo ali okradejo in vam la‘ejo, ali da vam vza-mejo imetje, ali da vam solijo pamet, ali vas oropajova{e svobodne volje, ali da vas tepejo in zmerjajo, po-tem tega ne storite svojim soljudem. Kajti, kar storitenajmanj{emu svojih bratov, to storite Meni - in sebi.êsar no~ete, da storijo vam, tega tudi ne storite nobe-nemu svojih bli‘njih - kajti vse, kar gre od vas, spet pri-de nazaj na vas. Zato preverite svoje misli in pazite nasvoj jezik!

7. Pojdite skozi ozka vrata. Zakaj tesna je pot in ozkaso vrata, ki vodijo v ‘ivljenje, in malo jih je, ki to najdejo.Toda {iroka so vrata in {irna je pot, ki vodi v pogubo inmnogo jih je, ki hodijo po njej. (Pog. 27, 7)


“... tesna je pot in ozka so vrata, ki vodijo v ‘ivljenje”pomeni: V vsakem, ki si prizadeva hoditi po ozki poti v‘ivljenje, se oglasi mra~njak in mu poka‘e - kot Menikot Jezusu iz Nazareta - zaklade in prijetnosti tega sve-ta. Vsak dan znova se velja upreti satanskemu in se muodpovedati. Kdor ni buden, mu bo podlo‘en.

Spoznajte: Vsak, ki stori prve korake v ‘ivljenje, sepo~uti najprej utesnjenega in omejenega, dokler se do-

290

kon~no ne odlo~i. Kajti, kar je do zdaj mislil in delal~love{kega, to naj zdaj opusti.

Prvi koraki gredo v negotovost - imenujejo se vera inzaupanje. Dokler prvi koraki niso narejeni, je pot v ‘iv-ljenje ozka in tesna. Prve ovire, ki naj bi jih premagalina poti k Bo‘jemu srcu, se imenujejo: Spremeni mi{lje-nje in opusti stare, ~love{ke navade! Ob‘aluj, odpusti,prosi za odpu{~anje in ne gre{i ve~! To pomeni za vsa-kega posameznika lastni napor in spremembo vsega ti-stega, kar je bilo pri njem do tedaj obi~ajno.

Toda, kdor prenese to z Mojo mo~jo, bo zapustil te-sno pot in nato prispel na veliko svetlobno cesto v Kra-ljestvo notranjosti. Na njej si prizadeva priti s popotniki vsvetlobo do vrat v absolutnost, k ‘ivljenju v Bogu.

^lovek je vsak dan presku{an: je za ali proti Bogu.Kdor se odlo~i proti Meni, tako da obdr‘i vse ~love{-

ke prijetnosti in vse to, kar ga dela ~love{kega, ta na {i-roki, temni cesti ne bo imel sku{njav, saj se je zapisalsku{njavcu. Celo mnogo jih potuje po cesti v pogubo.Ti ne bodo sku{ani kot tisti, ki gredo po ozki poti v ‘iv-ljenje.

Kdor se je zapisal sku{njavcu, ta tudi neomejeno re-~e da vsemu, kar mora ‘eti zaradi svoje setve.

8. Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam vov~jih oblekah, v notranjosti pa so trgajo~i volkovi. Spoz-nali jih boste po njihovih sadovih. Ali lahko s trnja nabi-ramo grozde in fige z osata?

291

9. Prav tako obrodi vsako dobro drevo dober sade‘,toda trhlo drevo daje slab sade‘. Vsako drevo, ki ne dajedobrega sade‘a, je dobro le {e za to, da se pose~e in vr‘ev ogenj. Zato po njihovih sadovih lo~ujte dobro od slabe-ga. (Pog. 27, 8-9)

Jaz, Kristus, pojasnjuem, popravljamin poglabljam besedo:

Ob koncu materialisti~nih dni, “~asa grabe‘ljivosti inpo‘eljivosti”, bo nastopalo veliko krivih prerokov. Veli-ko bodo govorili o Bo‘ji ljubezni - pa vendar so njihovadela ~love{ka dela. Pravi prerok in duhovno moder nitisti, ki govori o Bo‘ji ljubezni, temve~ samo tisti, ~igardela so dobra.

Dar, za preverjanje pa ima samo tisti, ki najprej pre-veri svoje lastno prepri~anje: ali sam resni~no veruje vevangelij nesebi~ne ljubezni in tudi izpolnjuje smiselevangelija - in kaj je ‘e uresni~il iz nesebi~ne ljubeznido svojega bli‘njega.

[ele tedaj, ko ste dosegli nekaj stopenj duhovne zre-losti, lahko spoznate svoje soljudi in za~utite razlikemed dobrim, manj dobrim in slabim.

Kdor svoje bli‘nje {e obsoja in o njih misli in govorinegativno, ta {e ne more preverjati svojih soljudi. Imapremajhno sposobnost razlikovanja. Samo sodi - in nepreverja.

Kako lahko spoznate dobre sadove, ~e ste {e samislab sade‘? Kdor ne izpolnjuje Bo‘jih zakonov, mu

292

manjka sposobnost razlikovanja, kaj je dobro, manj do-bro in slabo.

Kdor ho~e preveriti svojega bli‘njega, ta naj torejnajprej preveri, ali ima sam dar razlo~evanja med pra-vi~nim in nepravi~nim.

Zelo hitro se lahko zavr‘e dober sade‘ in odobravaslabega; in sicer tedaj, kadar se gnili sade‘ pririne v os-predje z mnogimi besedami in u~inkuje z mnogimi na-videzno prepri~ljivimi besedami in gestami.

Spoznajte: Enako privla~i enako. Kdor je {e sam gnilsade‘, temu so gnili sade‘i bli‘ji od dobrih. Kdor pa jenesebi~en, ta je dober sade‘, temu je tudi dobro, nese-bi~no, blizu.

Kdor je nesebi~en, ima tudi dar razlo~evanja meddobrimi, manj dobrimi in slabimi sadovi. Kdor bi torejrad razlo~eval dobre sadove od slabih, mora najprejsam biti dober sade‘. Samo dober sade‘ lahko spoznaslabega. Slab sade‘ vedno znova i{~e svoje somi{ljeni-ke, slabe sadove, da bi ukrepal proti dobrim. Slabi sa-dovi sodijo, zametujejo, obsojajo in ve‘ejo.

Dobri, zreli sadovi so razumevajo~i, naklonjeni in to-lerantni in dobrotljivi do svojih bli‘njih. Nagovorijo ne-pravilnosti, toda svoje bli‘nje ohranijo v svojem srcu.To pomeni: Ne sodijo, ne obsojajo in ne obto‘ujejove~.

Ponavljam: Spoznajte jih po njihovih sadovih.Dobri sade‘ pozna slabi sade‘, toda slabi sade‘ ne

spozna dobrega. Dobri sade‘ gleda edino na dobro,

293

slabi sade‘ samo na slabo. In tako tudi misli, govori indela ~lovek.

10. Ne bodo pri{li v nebe{ko kraljestvo vsi, ki Mi pra-vijo: “Gospod! Gospod!” temve~ tisti, ki izpolnjujejo vo-ljo Mojega O~eta, ki je v nebesih. Veliko Mi jih bo reklona tisti dan: Gospod, Gospod, kaj nismo prerokovali vTvojem imenu? Ali nismo izganjali hudi~ev v Tvojemimenu? Kaj nismo storili v Tvojem imenu veliko ~udovitihdel? Potem jim bom rekel: [e nikoli vas nisem poznal; poj-dite od Mene, ki delate slabo. (Pog. 27, 10)


Kdor samo pokli~e Moje ime, ne izpolnjuje pa voljeMojega O~eta, je kljub svojim na videz duhovno u~in-kovitim govorom in svojim na videz ustre‘ljivim bese-dam v duhu reven in ne bo {el v nebe{ko kraljestvo.

Kdor pa opravi nesebi~na dejanja, ne da bi pri~ako-val zaslu‘ek in priznanje, ta je tisti, ki izpolnjuje voljomojega O~eta; kajti tako kot misli in govori, tako tudiravna.

Nesebi~na dejanja nastajajo samo iz ob~utkov in mi-sli, napolnjenih z Bogom. ê so ~lovekove misli ne~i-ste, potem so tudi njegove besede prazne in njegovadejanja sebi~na.

Spoznajte: Kdor samo navidezno govori iz Jaz Sem,torej navidezno govori Mojo besedo in navidezno iz-

294

polnjuje dela v Mojem imenu in od tega dobro ‘ivi, taje ‘e prejel svoje pla~ilo. V nebesih ne bo ve~ prejelpla~ila. Kdor opravlja dela ljubezni nesebi~no in delaza svoj zemeljski kruh, ta bo prejel v nebesih pravi~nopla~ilo.

Spoznajte: Duhovni kruh je duhovna hrana du{e.Kruh za telo naj se zaslu‘i po zakonu “moli in delaj”.

Duhovni kruh prihaja iz nebes in se postre‘e tistim,ki ohranjajo zakon ljubezni in ‘ivljenja in tudi izpolnju-jejo zapoved “moli in delaj”.

Zemeljsko hrano podarja Bog ljudem po zemlji. Ze-meljske sade‘e je treba pripraviti z delom rok. Tako jedelavec vreden svojega pla~ila.

Spoznajte razliko med kruhom za du{o in kruhom zazemeljsko telo! Oba seveda prihajata iz enega vrelca,toda prvi je duhovni in se postre‘e du{i, drugi pa jezgo{~ena snov, materija, in se daje fizi~nemu telesu. Zavse, kar podarja veliki Duh, Bog, ljudem za njihovo fi-zi~no telo, je treba ~love{kega dela; treba je na primersejati, obdelovati, ‘eti in pripraviti. Zato naj ljudje tudi~loveku pla~ajo.

V Bo‘je kraljestvo bo sprejet samo tisti, ki vse narediiz ljubezni do Boga in ljudi.

11. Zato, kdor sli{i te Moje besede in jih izpolnjuje, te-ga primerjam s pametnim mo‘em, ki je zgradil svojo hi{otrdno na skali. In pri{el je de‘ in pri{la je povodenj in ve-trovi so pihali okoli te hi{e: in ni se podrla; zakaj bila jepostavljena na skali.

295

12. Kdor pa sli{i te Moje besede, a jih ne izpolnjuje, jekot neumni mo‘, ki je postavil svojo hi{o na pesek. In pri-{el je de‘ in povodnji in vetrovi so pihali in suvali v hi{o,in zru{ila se je in velik je bil njen padec. Toda mesto, kije trdno zgrajeno, obdano z obzidjem ali je na vrhu hribain stoji na skali, ne more nikoli pasti niti ostati skrito.”

13. In zgodilo se je, da je Jezus kon~al ta govor in ljud-je so se ~udili Njegovemu nauku. Nagovoril je namre~glavo in srce, ker ni u~il in ni govoril kot pismouki, ki sou~ili samo zaradi dol‘nosti. (Pog. 27, 11-13)


Kdor sli{i Moje besede in jih izpolnjuje, razvije svojeduhovno ‘ivljenje. Svoje ‘ivljenje utemelji na Meni,skali. Upiral se bo lahko vsem viharjem in poplavam.Po tem ‘ivljenju bo {la njegova du{a zavestno v duhov-no ‘ivljenje in tam ne bo tujec, ker je ~lovek ‘e naZemlji ‘ivel v kraljestvu notranjosti.

Prero{ki Duh je ogenj v prerokih in vseh razsvetlje-nih. Bog je govoril in govori po njih, a ne kot tisti, “kiu~ijo samo zaradi dol‘nosti”. Preroki in razsvetljeni sogovorili in govorijo iz polnomo~ja Ve~nega, govore~e-ga Boga, pa ~e to ljudje ho~ejo ali ne.

Zapisano je: “Nagovoril je glavo in srce.” Kar sprej-me intelekt, glava, o tem se bodo intelektualci pogo-varjali in razpravljali. Kljub vsemu pade marsikatero

296

drobno seme v njihovo srce. Kdor sprejme besedo ‘iv-ljenja s srcem, ta jo giblje tudi v svojem srcu in takojvzklije dobra setev, ‘ivljenje.

Kdor ho~e dojeti Bo‘jo besedo samo z intelektom, tabo moral kasneje spoznati - mogo~e {ele po nekajudarcih usode - kaj je odklanjal s svojimi dvomi in svo-jo razumsko domi{ljavostjo. Spoznati mora, da bi museme, Bo‘ja beseda, ki so jo dajali preroki in razsvetljeniiz ‘ivljenjskega roga obilja, mnogo prihranilo.

Knjiga To je Moja Beseda deluje v Novi ~as, v ~asKristusa. Podlaga knjige je Moje ‘ivljenje, ko sem ‘ivelkot Jezus iz Nazareta, in Moja, Kristusova beseda da-nes >��@. Ljudem Novega ~asa v Kraljestvu miru Je-zusa Kristusa bo merilo za njihovo ‘ivljenje in mi{ljenjeto, kako sem Jaz kot Jezus iz Nazareta mislil, u~il in ‘i-vel. Na ta na~in sem jim zelo blizu. V duhu Me bodopozdravili kot svojega brata in Me sprejeli kot vladarjaBo‘jega kraljestva na Zemlji.

Ta knjiga je delo ljubezni in ‘ivljenja. Iz nje izvedoljudje v Kraljestvu miru tudi, kako sem vpeljal in zgra-dil svetlobni ~as na Zemlji. Izvejo, da sem u~inkoval pomnogih zvestih, ki so se skupaj z Menoj borili in trpeliza Novi ~as. Knjiga, To je Moja Beseda, je zato zgodo-vinski dokument. Brala se bo tako zdaj - ko se stari svetnagiba h kraju - kot tudi potem - v vedno bolj prodira-jo~em Novem ~asu.

Iz nje ljudje spoznajo tudi izpolnitev Bo‘jega odre-{enjskega naro~ila, za~etega z Mojim delovanjem kotJezus iz Nazareta, nato kot Odre{enik, kot Kristus Bo-

297

ga - in zdaj kot graditelj Novega ~asa, v katerem pri-pravljam Svoj prihod kot vladar Kraljestva miru, v ka-terem Sem brat tistim, ki ‘ivijo v bratstvu z Menoj in zmnogimi, ki imajo ~ista srca.

298

28. POGLAVJE

Jezus re{i ‘ivali in potrdi Janeza Krstnika

Padec: Zgostitev energije vse do materije - Duhovno telo v ~love{kem telesu - Posurovelost ljudi - Zlorababitij in stvarstva - Gospodovalni ~lovek - Praznoverje, kaznujo-~i bogovi, krvna ‘rtvovanja - Bo‘ji svarilci ka‘ejo pot - Poskusina ‘ivalih so pred Bogom grozodejstva (1-3). îsti prepozna ~i-sto - Hrana, Bo‘ji dar (4). Boj teme proti Bo‘jemu na~rtu inNjegovim pravi~nim prerokom - Orodja teme - Tema se nebori proti krivim prerokom (16)

1. Nekega dne, ko je Jezus kon~al Svoj govor, se jezgodilo, da mu je na nekem kraju pri Tiberiadi, kjer je se-dem studencev, neki mlad mo‘ prinesel ‘ive zaj~ke in go-lobe, da bi jih skupaj z u~enci pojedli.

2. Jezus je ljube~e pogledal mladega mo‘a in mu re-kel: “Dobro srce ima{ in Bog te bo razsvetlil; toda ali neve{, da je Bog dal na za~etku ~loveku za hrano sade‘ezemlje, in da zato ni ni~ manj{i kot je opica ali vol alikonj ali ovca, da pa vseeno ubija svoja sobitja in zau‘ivanjihovo meso in kri?

3. Vi mislite, da je bilo prav, da je Mojzes zapovedaldarovati in zau‘ivati ta bitja, in zato to po~nete v templju;toda glejte, ve~ji kot Mojzes je tukaj in pri{el je, da odpra-vi krvna ‘rtvovanja po zakonu in pojedine ter ponovnovpelje ~iste darove in nekrvavo ‘rtvovanje zrnja in sade‘evzemlje tako, kot je bilo na za~etku. (Pog. 28, 1-3)

299


Na ta svet sem pri{el kot Jezus iz Nazareta, da pri-~am o Bogu, Svojem O~etu, in o vsem, kar je ustvaril.

Iz prve misli padca - hoteti biti kot Bog - je nastalpadec. Bitja padca in z njimi vsi Bo‘ji otroci, ki so sedali zapeljati njihovemu mamljenju in obljubam, soprejeli iz dobrotljivih rok Ve~nega - ki ljubi vse Svojeotroke in jih venomer gleda v sebi kot ~ista bitja - deleduhovnih sonc in duhovnih planetov. Ti deli duhovnihsonc in planetov so padli skupaj z bitji padca; v ne-skon~no dolgih obdobjih padanja, ko je fina snov po-stajala vse bolj groba in zgo{~ena, so postopoma posta-li materija. Na delih sonc in planetov so bila tudiduhovna kraljestva mineralov, rastlin in ‘ivali, ki so sezgostila v materijo na enak na~in. To pomeni: svetlobav duhovnih oblikah se je vedno bolj uga{ala. Tako, kotje jenjala, tako so se zmanj{evala duhovna telesa Bo‘-jih otrok: vedno bolj so se kr~ila. Hkrati pa se je posto-poma oblikoval ~lovek - zunanji ovoj, ki je obdal po-manj{ano in otemnjeno duhovno telo.

Vedite: duhovno telo sestavljajo duhovni delci. Vnjih so duhovni atomi, kjer so shranjene mo~i duhov-nih bitnosti in lastnosti Boga. Z zmanj{evanjem svetlo-be je veliko del~kov pre{lo eden v drugega, en del~ek jetako sprejel vase drugega.

Nezakoniti ob~utki, misli in postopanja padlih otrokin tistih, ki so jih zapeljali, so povzro~ili torej spremem-

300

bo kozmi~nih energij iz finosnovnih v grobosnovne.Bolj ko so se padla in od njih zapeljana bitja odvra~alaod Boga s svojimi nezakonitimi mislimi, ‘eljami in de-janji, bolj se je ve~ala gostota, tako da se je finosnovnotelo {e bolj zmanj{alo, grobosnovno pa {e bolj zgostilo.

Padec je povzro~il torej neko vrsto mutacije: Del ~i-stih duhovnih mo~i telesa se je spremenil v nizkoniha-jo~e energije, iz katerih je nato postopoma nastalo ~lo-ve{ko telo. S~asoma je postalo duhovno telo v~love{kem telesu duhovni nosilec energije za ~love{kiorganizem. Skr~eno, komprimirano duhovno telo je os-talo v ovoju ~lovek in je transformator ‘ivljenjske mo~iza ~loveka. ^lovek torej ne more ‘iveti brez tega du-hovnega telesa, du{e.

Kraljestva mineralov in rastlin na Zemlji prejemajosvojo ‘ivljenjsko mo~ iz pramo~i, Vseduha, prek du-hovnega delnega planeta Zemlje, ki ga obdaja materi-ja, zemlja. @ivali na Zemlji, ki so prav tako nastale zzgo{~evanjem, so pomagale in pomagajo pri izravnava-nju mo~i v naravi. Nekaj ‘ivalskih vrst, ki {e nimajodelne du{e, dobiva svojo ‘ivljenjsko mo~ prav tako izduhovnega delnega planeta v Zemlji. @ivalske vrste pa,ki ‘e imajo delno du{o, torej potencirane duhovnedel~ke, o‘ivlja pramo~ neposredno, brez vmesnega po-sredovanja duhovnega delnega planeta, ki je v Zemlji.

Bog, Ve~ni, je dal Svojim ~love{kim otrokom vse -zemljo z rastlinami, sade‘i, semeni in vodnimi viri, dalahko hranijo svoje fizi~no telo. Prvi ljudje so se pre-hranjevali z rastlinami, sade‘i, semeni in pili iz vodnih

301

izvirov. @ivali so bile njihove prijateljice in pomo~nice.V tem razvojnem procesu je nastalo tudi spo~enjanjezemeljskih teles.

S~asoma je postajal ~love{ki rod vedno bolj grob.Rasle so zahteve, hotenje po posesti, po tem, da bi ne-kaj predstavljali, imeli, hkrati pa po‘elenje in pohlep.Ljudje so spreminjali Bo‘je darove z vedno zahtevnej-{im pripravljanjem in tako stopnjevali svoje skomine innjihovo zadovoljevanje. V mo{kem se je pojavilo po‘e-lenje po ‘enski in vzel si jih je ve~. “Po‘elenje po me-su”, po ‘enskem telesu, se je pove~evalo. Pri spo~etjuotroka je {lo vedno bolj za ~utno naslado in njeno za-dovoljevanje.

Kot so se stopnjevale ~utne naslade, tako so se za~e-la in so rasla tudi ~lovekova po‘elenja po ‘ivalih. Loviliso jih in klali in pripravljali njihovo meso ter ga jedli.^lovek se je zdaj obna{al kot kanibal. @ivali so postale~lovekove sovra‘nice, saj jih je lovil in so zato postalepla{ljive.

Zaradi vsega tega so se ~love{ki rodovi vedno boljoddaljevali od Boga. Ljudje so imeli zdaj Bo‘je darove- ne samo rastline in ‘ivali, ampak tudi zemljo in solju-di - za svojo last. Drug drugemu niso bili ve~ bratje insestre, pa~ pa so sebi enake podjarmili in jih imenovalisu‘nje. Morali so hlap~evati vpre‘eni v jarem kot ‘ivaliin celo prodajali so jih kot blago. Na ta na~in je nastal~lovek gospodar.

Gospodovalni ljudje so razdelili zemljo na parcele, kiso si jih prisvojili, in “svoje” in “tuje” razmejili. Kdor od

302

velikega kola~a zemlje ni ukradel nobenega kosa ali paje imel samo malega, je bil gospodarjev hlapec, deklaali su‘enj. Soljudje so morali delati zanj in izkori{~al jeljudi in ‘ivali, svoje su‘nje torej. Veliko su‘njev je umr-lo zaradi iz~rpanosti. Njihova ‘ivljenja za gospodujo~e-ga ~loveka niso bila ni~ vredna - ~e ni {lo za su‘njo, skatero je zadovoljeval svoja ~utna po‘elenja in jo jeimel zaprto kot ptico v kletki.

Samosilnik je kradel svojim bratom in sestram, kerjim je kratil pravico do dela zemlje. Kasneje je bilazemlja razdeljena na dr‘ave in nastale so dr‘avne meje.

Zaradi posurovelosti ljudi se je za~ela Zemlja brani-ti: naravna dogajanja so se stopnjevala v katastrofe - soposledice ~love{kega kr{enja zakonov. Ljudje so bilizdaj nemo~no izro~eni naravnim mo~em in so vednoznova postali ‘rtve katastrof.

Ker ljudje niso imeli vpogleda v nastanek teh doga-janj, so si predstavljali naravne mo~i kot bogove, ki sojim bili samovoljno naklonjeni ali nenaklonjeni in jimpo{iljali nesre~e. Zato so se vedno bolj odvra~ali odenega Boga ljubezni in resnice, od Stvarnika nebes inZemlje, pozabili so Ga in ~astili svoje bogove.

Tako se je za~elo praznoverje. Tiranski ~lovek, ki jezani~eval ‘ivljenje in je le malo cenil ‘ivali in ljudi, kijih je imenoval svoje su‘nje, je daroval tem bogovomljudi in ‘ivali, da bi mu bili naklonjeni. Spoznajte: vseto je zlo~in in greh nad ljudmi in kraljestvi narave - inproti Bogu, zakonu ‘ivljenja.

303

Z Bo‘jimi preroki in mnogimi razsvetljenimi mo‘miin ‘enami, ki so ~love{tvu spet prinesli resnico, se jepo~asi za~elo spreobra~anje k enemu Bogu.

Mojzes je prinesel od enega, ve~nega Boga ljubezniin resnice Deset zapovedi. Izraelcem je prepovedalubijati Bo‘ja bitja in jih zau‘ivati. Izraelci niso vednoposlu{ali Mojzesa. Zlasti tedaj, ko so pri{li nad njih nji-hovi vzroki kot u~inki, so spet mislili na svoje bogove inznova za~eli z obredi ‘rtvovanja.

Vedno znova so prihajali Bo‘ji svarilci. Vedno znovaso pribli‘evali ljudstvu enega Boga. Veliki prerok Izai-ja, v nebesih nosilec bo‘anske modrosti, je oznanilOdre{enika, prina{alca ‘ivljenja in lu~i za vse du{e inljudi.

Oznanilo se je izpolnilo: Jaz, Kristus, sem pri{el kljudem v Jezusu in sem postal Sin ~lovekov. Pri{el sem,da poka‘em ljudem pot iz greha in su‘nosti. Kot Jezusiz Nazareta sem u~il Bo‘je zakone in jih ‘ivel ljudem zavzor. Toda ~love{tvo Me ni prepoznalo.

U~il sem ljudi, da naj ljubijo drug drugega, da najljubijo ‘ivali, spo{tujejo naravo, da naj Zemljo pripoz-najo za mater, v katere naro~ju ‘ivijo in delajo. Ljudisem u~il enakosti, svobode, enosti, bratstva in pravi~-nosti; u~il sem, da naj zemlje ne razdelijo, ampak vsebratsko delijo drug z drugim.

S tem se je za~ela evolucija - ljudje so se tako posto-poma spet obrnili k Bogu.

Najprej je bilo odpravljeno mnogobo{tvo, nato ‘r-tvovanje ljudi in kasneje {e ‘rtvovanje ‘ivali. Danes, v

304

~asovnem preobratu iz starega v Novi ~as, bom odpra-vil grozotne poskuse na ‘ivalih, klanje ‘ivali in u‘ivanjenjihovega mesa. O spoznajte: Je ~as evolucije - prevratstarega, da bi se lahko pokazala duhovnost.

O doumite: Pri{el sem kot Jezus iz Nazareta. Lju-dem sem razlo‘il zakone in kot vzor ‘ivel ‘ivljenje v za-konu Boga. Na Golgoti sem postal Odre{enik vseh du{in ljudi.

Va{ Odre{enik je tudi va{ vodnik v Novi ~as, v ~asKristusa, ki je Jaz Sem. Vedno ve~ ljudi se odvra~a odklanja in u‘ivanja ‘ivali. Vedno ve~ ljudi jemlje Zemljokot celoto, kot svojo prehranjevalko, kot del svojega‘ivljenja. Hranijo se s tem, kar jim podarja zemlja, in totudi zakonito pripravljajo. Skozi ve~ generacij bo po-stopoma nastal ~love{ki rod, ki pozna Bo‘je zakone, kijih izpolnjuje in se temu primerno tudi hrani.

Pri{el sem kot Jezus iz Nazareta, da u~im zakone injih ‘ivim za zgled ter da odpravim krvna ‘rtvovanja inu‘ivanje ‘ivali in pojedine. Pri{el sem, da ustvarim nov~love{ki rod, ki izpolnjuje voljo ve~nega O~eta, ki je enBog od ve~nosti do ve~nosti.

4. Od tega, kar darujete Bogu v ~istosti, jejte, toda ~e-sar ne ‘rtvujete v ~istosti, ne jejte, kajti pri{la bo ura, kobo konec va{ih krvavih ‘rtev in praznikov in boste ~astiliBoga s svetim spo{tovanjem in ~istimi ‘rtvenimi darovi.(Pog. 28, 4)

305


Kdor ima ~isto srce, ‘ivi od tega, kar mu podarjazemlja. V vsem se zahvaljuje Bogu in Ga ~asti. Tudisvojo hrano daruje Bogu iz ~istega srca. Jemlje samohrano, ki mu jo Bog daje po materi zemlji. îsti pre-pozna ~isto in ‘ivi v njem in z njim.

Ne~isti pozna samo ne~isto in {e naprej ustvarja na-vlako in ‘ivi v njej.

Moj prihod je razodet. Pripravite Mi, Kristusu Boga,pota v sebi, kajti Bo‘je kraljestvo, iz katerega prihajam,je v va{i notranjosti!

Pripravite se na Moj prihod in vsak dan preverjajtesvoje ‘ivljenje, ali je po Bo‘ji volji. ê spoznate, da va{iob~utki, misli, besede in dejanja niso po Bo‘ji volji, po-tem to takoj spremenite. Na to pazite tudi pri jedi inpija~i.

Darove od Boga sprejmite hvale‘no in jejte tisto hra-no, ki je po Bo‘jem zakonu. Svoje ~isto srce posvetiteBogu, da boste postali posve~enci ‘ivljenja, ki izpolnju-jejo Bo‘je zakone.

Mo~no se je pribli‘ala ura, ko se bo moral vsak soo-~iti s tem, kar je storil ljudem, naravi in ‘ivalim. Svitase Novi ~as, v katerem bodo odpravljena krvava ‘rtvo-vanja in poskusi na ‘ivalih pa tudi klanje in zau‘ivanje‘ivali, ki so ljudem naslednji bli‘nji. Zemlja se o~i{~ujevsega ni‘jega. Vi{je ‘ivljenje, v katerem se bo Bo‘ja vo-lja bolj in bolj izpolnjevala, skriva nezakonito.

306

Ljudje v Novem ~asu ne bodo Boga samo slavili,temve~ tudi izpolnjevali Njegove zakone.

5. Zato spustite stvaritve, da se bodo veselile v Bogu insi ljudje ne bodo naprtili krivde.” In mladeni~ jih je izpu-stil, Jezus pa je razdrl njihove kletke in strgal spone.

6. Toda glej, bale so se, da jih bodo spet ujeli, in nisohotele stran od Njega. Toda govoril je z njimi in odsloviljih je in ubogale so Ga in vesele so odbe‘ale.

7. Ko so {e sedeli ob srednjem od sedmih studencev,se je Jezus dvignil in zaklical: “Pustite tiste, ki so ‘ejni, dapridejo k Meni in pijejo; kajti ho~em jim dati vode ‘ivlje-nja.

8. Iz src tistih, ki verujejo Vame, bodo tekli tokovi vo-de, in kar bo dano njim, to naj izgovarjajo z vso oblastjoin njihov nauk bo kot ‘iva voda.

9. (To je rekel o Duhu, ki naj bi ga prejeli tisti, ki soverovali Vanj; kajti polnina Duha se {e ni izlila, ker Jezus{e ni bil poveli~an.)

10. Kdor bo pil vodo, ki jo bom dal Jaz, ne bo nikoli‘ejen; kajti voda, ki prihaja od Boga, bo postalo v njihvrelec, ki ‘ubori v ve~no ‘ivljenje.”

11. V tistih dneh je poslal Janez dva u~enca, da Gavpra{ata: “Si Ti tisti, ki mora priti, ali naj drugega ~aka-mo?” In tisto uro je pozdravil veliko bolezni, tudi ku‘nein izganjal hudi~e in mnogim slepim vrnil vid.

12. Jezus je odgovoril in jima rekel: “Vrnita se in poro-~ajta Janezu, kaj sta videla in sli{ala: Da slepi vidijo, hro-

307

mi hodijo, da se gobavi o~i{~ujejo, da gluhi sli{ijo, mrtvivstajajo, da se bo revnim pridigal evangelij. In blagoslov-ljen je tisti, ki se ne jezi nad Menoj.”

13. In ko sta Janezova poslanca od{la, je za~el Jezusgovoriti ljudem o Janezu. “Kaj ste hoteli videti, ko steod{li v pu{~avo? Trstiko, ki jo veter maje sem in tja, ali~loveka v mehkih obla~ilih? Glejte, tisti, ki so bogato ok-ra{eni in prijetno ‘ivijo, so na kraljevih dvorih.

14. Kaj ste {li torej gledat? Preroka? Da, povem vam,najve~jega preroka.

15. Kajti Ta je tisti, o katerem pi{e: Glej, poslal bomSvojega glasnika pred Teboj, da Ti bo pripravil pot. Todapovem vam: Med vsemi, ki so jih rodile ‘ene, ni ve~jegapreroka od Janeza Krstnika.”

16. In vse ljudstvo, ki Ga je sli{alo, tudi cestninarji, jeslavilo Boga in se krstilo z Janezovim krstom. Farizeji inu~itelji postave pa so odklonili na~rt, ki je imel Bog z nji-mi, in se mu niso dali krstiti. (Pog. 28, 5-16)


Farizeji, pismouki in pravniki so bili v vseh ~asih so-vra‘niki pravi~nih prerokov. Njihova ‘e vnaprej ustvar-jena mnenja in te‘nje po uveljavljanju, potreba, da vsebolje vedo kot njihovi soljudje, so jih vedno izzvali, dase borijo proti Bo‘jim poslancem. Farizeje, pismoukein pravnike je bilo vedno strah, da ne bi izgubili polo-‘ajev in ugleda, in {e zdaj je tako.

308

Mra~njak pozna Bo‘je zadeve in ob~uti mo~, ki izha-ja iz resni~nih prerokov in razsvetljenih. V o~eh in ~u-tih tistih, ki so si prilastili del mogo~nega potencialaZemlje, so veliki preroki in razsvetljeni njihovi sovra‘-niki, ki bi jim radi vzeli to, kar jim navsezadnje splohne pripada. Zato so se borili in se borijo tudi danes>��@ proti pravi~nim prerokom in razsvetljenim, jihzani~ujejo in preganjajo, jih sme{ijo in stresajo na njihsvoj zasmeh in zasramovanje.

Mra~njak pozna poslanstvo in rod vseh velikih pre-rokov in razsvetljenih in tudi ve, katera kri te~e v njiho-vih ‘ilah. V vseh velikih prerokih in razsvetljenih - odAbrahama prek Mojzesa, Daniela, Izaije, pa do velikeBo‘je prerokinje u~iteljice dana{njega ~asa >��@ - de-luje ista mo~: Bo‘ja prabit, svetloba iz Bo‘jega Sveti{-~a. Veliko mo‘ in ‘ena, tudi Jaz kot Jezus iz Nazareta,je pri{lo in {e prihajajo - po mesu - iz Davidovega rodu.Ta Kristusov-Davidov rod ima svoje korenine v Bo‘-jem Sveti{~u, v Meni, Kristusu Boga, pa svoje duhovnonaro~ilo, da namre~ z Mano osvobodi vse, kar je veza-no.

Pristnost resni~nega, velikega preroka se ka‘e v tem,da ga z vsemi razpolo‘ljivimi sredstvi in metodami nje-govega ~asa preganjajo, obrekujejo, zani~ujejo, zasme-hujejo in zasramujejo.

To se je godilo v preteklih ~asih, v Stari zavezi, to seje zgodilo Meni, ko sem bil na Zemlji kot Jezus iz Na-zareta - in to se dogaja spet danes�>��@ Bo‘ji prero-kinji. Preteklost vedno postaja sedanjost, ker se vedno

309

znova utele{ajo du{e, ki so ‘e v prej{njih bivanjih kotljudje preganjale in ubijale preroke. Njihovo naro~ilo,da to delajo, prihaja od spodaj!

Spoznajte: Ko bo v kon~nem ~asu preminil gre{nisvet in bo nastalo novo ~love{tvo, bo nastopilo velikotako imenovanih prerokov. Kdor samo govori in se iz-daja za preroka, ne razodeva pa globine besede, ni pre-rok. Farizeji, pismouki in pravniki ga ne bodo napada-li, dvomili o njem ali ga zasledovali, saj govori njimpov{e~i.

Tak{ne tako imenovane preroke tema celo podpira,ker s svojimi “duhovnimi” govori, ki jih ne pre‘emaogenj Svetega Duha, zapeljujejo ljudi. Kdor govori lezaradi samega sebe, njegove besede niso o‘ivljene zDuhom resnice. Na poslu{alce tako ne presko~i nobe-na poduhovljajo~a iskra in zato v njih tudi ne pride dovzgibanja k duhovnemu.

Zato preverjajte!Za vse prave preroke in razsvetljene in za vse tiste,

ki uresni~ujejo Njegov Sveti zakon, veljajo Moje bese-de: “ê so preganjali Mene, bodo preganjali tudi vas!”

310

29. POGLAVJE

Nasi~enje pettiso~ih -Jezus hodi po vodi

V Jezusu iz Nazareta, Kristusu, je delna mo~ pramo~i - Razlaga pomno‘itve rib - @iva in mrtvahrana - Mu~enje in fanatizem - Spreminjanje negativnih navadna poti v vi{je ‘ivljenje (4-7). Strah je dvom v Bo‘jo mo~ in lju-bezen (12-13). Slu~ajev ni - lovek se spreminja v bo‘anskegasamo z delom na sebi (14). Pomo~i in ozdravljenja

ni sprejel vsak (17-18)

1. Ker se je bli‘alo praznovanje pashe, so se apostoliin njihovi spremljevalci zbrali okoli Jezusa in Mu pripove-dovali o vsem, kar so naredili in u~ili. In rekel jim je:“Pridite, pojdimo na odro~en kraj in se nekoliko odpo~ij-te.” Kajti prihajalo in odhajalo je veliko ljudi in niti jestiniso mogli v miru.

2. In naskrivaj so se odpeljali s ~olnom na samotenkraj. Toda ljudje so jih videli, da so se odpeljali. Mnogi soGa poznali in iz vseh mest so hiteli tja pe{. Prehiteli so jihin se pri Njem se{li.

3. In ko se je Jezus izkrcal, je videl mno‘ico ljudi; in vNjem se je zganilo so~utje, kajti bili so kot ovce, ki nima-jo pastirja.

4. Ker pa se je dan ‘e zelo nagibal, so u~enci pristopilik Njemu in rekli: “To je odro~en kraj, in ura je ‘e pozna.Odslovi jih, da bodo {li v okoli{ke vasi in si kupili kruha;nimajo namre~ kaj jesti.”

311

5. Toda Jezus je odgovoril in jim rekel: “Vi jim dajtejesti!” Pa so Mu rekli: “Naj gremo in kupimo kruha zadvesto gro{ev in jim ga damo?”

6. On pa jim je rekel: “Koliko kruha imate? Pojdite inpoglejte.” In ko so ugotovili, so rekli: “[est hlebov in se-dem grozdov.” In zaukazal jim je, da sedejo po travi popetdeset skupaj. In sedli so v vrste po sto in po petdeset.

7. In ko je bil vzel {est hlebov in sedem grozdov, je po-gledal v nebo, blagoslovil kruh in ga razlomil, prav takogrozde in jih dal u~encem, da so ponudili ljudem; in vseso razdelili med mno‘ico. (Pog. 29, 1-7)


Jaz, Kristus, sem deloval v Jezusu z vsem O~etovimpooblastilom, kajti v Jezusu sem bil Kristus, sovladarnebes, Jaz Sem od ve~nosti do ve~nosti.

V Jezusu sem prinesel kot delna mo~ pramo~i odlo-~ilni preobrat v dogajanje padca: Delna mo~ pramo~ije postala odre{ilna mo~ in je opora za vse du{e in ljuditer za vse deluje kot evolucijska energija.

V Meni, Jezusu, je tekla Moja dedi{~ina, delna mo~pramo~i, in delovala je po Meni. Povezal sem se torej ssvojo mogo~no dedi{~ino in s to mo~jo sem lahko delaltudi velike ~ude‘e, kot so jih imenovali, in ozdravljal.

Moje naro~ilo je obsegalo tudi pomo~, zdravljenje inobujanje mrtvih. To sem delal s pooblastilom Svojega

312

O~eta, v povezavi s Svojo dedi{~ino, delno mo~jo pra-mo~i, in tako pokazal ljudem mo~ Kristusa Boga naZemlji. S pomno‘itvijo kruha, sadja in rib sem pokazal,da nobenemu ~loveku ni treba stradati in trpeti po-manjkanja, ~e izpolnjuje Bo‘ji zakon.

S tako imenovanim ~ude‘em pomno‘itve sem razo-del, da bi ~lovek lahko ‘ivel v polnini, ~e bi izpolnjevalBo‘jo voljo; kajti univerzalni zakon je neiz~rpen za du-hovna bitja in tiste du{e in ljudi, ki izpolnjujejo voljoMojega O~eta, ki je tudi njihov O~e.

Moji u~enci so Mi prinesli kruh in grozdje, da bioboje pomno‘il. Tistega dne pa so Mi dali pomno‘ititudi mrtve ribe. Ko sem vzel to mrtvo substanco v Svo-je roke, sem pojasnil ljudem, da se je iz njih umaknilpotencial O~etove mo~i, visoka ‘ivljenjska mo~, in dane bom ustvaril ‘ivih rib, da bi jih spet ubili.

Ljudem sem razlo‘il, da je v vseh ‘ivljenjskih oblikah‘ivljenje in da jih ~lovek naj ne ubija iz objestnosti.Ljudje, zlasti otroci, so me gledali ‘alostno. Niso Memogli razumeti, kajti v glavnem so se prehranjevali z ri-bami, kruhom in le malo z drugim. In smiselno sem jimrekel: Zaradi zemljine energije so {e ribe cele. Zatovam iz O~etovega Duha ne bom podaril ‘ive ribe, tem-ve~ vam bom ustvaril iz energije zemlje ribe, ki so mr-tve, z malo nihanji torej. Nikoli ne bodo ‘ivele in ne dase jih ubiti. Rad bi vam pokazal, kak{en okus ima ‘ivahrana - kruh in sadje - v primerjavi z mrtvo.

In ustvaril sem jim ribe iz energij zemlje, ki so imelele malo duhovnih snovi. Dal sem jim mrtve ribe in jim

313

zaukazal, da naj obenem jejo tudi kruh in sadje, da bo-do spoznali razliko med ‘ivo in mrtvo hrano, med viso-konihajo~imi in nizkonihajo~imi ‘ivili.

Tako in na podoben na~in sem u~il ljudi. Nadaljesem jim pokazal - in s tem ka‘em tudi vam, ki bereteMoje besede - da je vsaka naenkratna prekinitev starihnavad fanatizem. ê kdo naenkrat preneha s stariminavadami, jih le odlo‘i in v njem ne pride do spreme-njenja. V odlo‘enem je kal~ek, iz katerega stare, zatrtenavade ponovno po‘enejo in so lahko v dolo~enih pri-merih v primerjavi s ~asom pred mu~enjem trdovrat-nej{e in jih je te‘je odlo‘iti.

S starimi navadami torej ne prenehajte naenkrat, po-stopno opu{~anje naj pripelje do spremenjenja, tako dasi ~lovek zastavi vi{je cilje in vrednote. To je duhovniprodor do novih obal.

V vsakem mu~enju je fanatizem. Fanatik obsoja vob~utkih in mislih svoje bli‘nje, ki imajo {e podobno alienako, kot je sam zatrl. Tako hrani zatrto.

Spoznajte: ^loveku ‘eleznih navad je pogosto {e tre-ba dovoliti marsikaj ~love{kega, dokler sam ne spoznasvojih napak in da s samospoznanjem in samoizku{njo- ali s trpljenjem - staro opusti, da bi duhovno zorel. Toje nato pravilno razumevanje in zakonito vodenje.

S pomno‘itvijo rib sem pokazal, da naj se ~lovekspremeni in ne mu~i. Vsako spremenjenje poteka za-konito; je preobrat iz ni‘jega v vi{je ‘ivljenje. Tako kotse kamen ne more spremeniti v ro‘o od danes na jutri- temve~ {ele z evolucijo, tako se tudi ~lovek, ki ima na-

314

vade v krvi in du{i, ne more spremeniti takoj v absolut-no duhovnega ~loveka. Kakor se kamen spreminja zevolucijo, tako se spreminja ~lovek iz ni‘jega v vi{je.

Spremenjenje je torej preoblikovanje iz ~love{kega vduhovno. Gre za postopno opu{~anje ~love{kega inhkrati za razcvet duhovno-bo‘anskega.

8. In vsi so se do sitega najedli. Pobrali pa so {e ko{~-ke, ki so ostali, dvanajst polnih ko{ar. In vseh, ki so jedlikruh in sade‘e, je bilo pet tiso~, mo‘, ‘ena in otrok; inu~il jih je veliko stvari.

9. Ko so ljudje to videli in sli{ali, so bili vzrado{~eni inrekli so: “Resni~no, ta je prerok, ki naj mora priti nasvet.” Ko pa je opazil, da Ga ho~ejo s silo narediti za kra-lja, je poslal Svoje u~ence v ~oln, da so se pred Njim od-peljali na drugo stran obre‘ja proti Betsaidi, medtem paje sam odpo{iljal ljudi.

10. In ko jih je odposlal, je {el na hrib, da bi molil. Kose je zve~erilo, je bil tam ~isto sam, ~oln pa je bil sredi je-zera in valovi so ga premetavali sem in tja; imeli so na-mre~ nasprotni veter.

11. Okrog tretje no~ne stra‘e je Jezus {el k njim; hodilje po jezeru. In ko so Ga u~enci videli, da hodi po jezeru,so se prestra{ili in si rekli, da je duh, in zakri~ali od stra-hu. Toda Jezus je takoj spregovoril z njimi in jim rekel:“Ostanite pogumni. Jaz Sem, ne bojte se!”

12. In Peter mu je odgovoril in rekel: “Gospod, ~e si ti,potem daj, da pridem k Tebi po vodi.” In rekel je: “Pri-di!” In ko je Peter stopil iz ~olna, je zakorakal po vodi

315

proti Jezusu. Ker pa je divjal veter, se je prestra{il, in ko seje za~el potapljati, je zakri~al: “Gospod, re{i Me!”

13. In takoj je Jezus stegnil roko, ga prijel in rekel: “Oti maloverne‘, zakaj si podvomil? Ali te nisem poklical?”(Pog. 29, 8-13)


Spoznajte: Vsak strah je dvom v Bo‘jo mo~ in Nje-govo ljubezen.

Bog je ‘ivljenje, ki nosi in ohranja. Kdor dvomi v to,ta potone. Zato je vsak dvom v Boga odpad od Njega,potonitev v valovih ~love{kega.

Veliko ljudi ne upo{teva Bo‘jih zakonov; s strahomizkazujejo nezaupanje Bogu in se tako odprejo pri{e-petavanjem satanskega. Vsak ob~utek, vsaka misel,vsaka beseda pa tudi vsako dejanje, ki je naperjenoproti Bo‘jemu zakonu nosilne in ohranjujo~e vsehar-monije, pomeni spustiti Bo‘jo roko in potoniti v valo-vih sveta.

Zato bodite budni in se u~ite spoznati Bo‘jo voljo injo izpolnjevati. ê {e ne poznate Bo‘jega zakona dopodrobnosti, potem vzemite v roke Deset zapovedi. Toso izvle~ki iz mogo~nega in vseobsegajo~ega Bo‘jegazakona. Potrudite se spoznati njihov smisel in ‘iveti ponjih in postopoma boste izkusili celotni Bo‘ji zakon.Danes >��@ ga dajem v celoti po Bo‘ji prerokinji, kije hkrati prerokinja u~iteljica in poslanka za Novi ~as.

316

Kdor izpolnjuje Bo‘ji zakon, ima Njegovo neposred-no vodstvo.

14. In odpravil se je k njim v ~oln, veter pa se je pole-gel. In vsi so strmeli in se zelo ~udili. Kajti s ~ude‘em skruhom in sade‘i niso postali ni~ bolj razumevajo~i. Nji-hovo srce je bilo namre~ zakrknjeno. (Pog. 29, 14)

Jaz, Jezus, pojasnjujem, popravljamin poglabljam besedo:

Tako kot je bilo takrat, ko sem bil med ljudmi v Je-zusu iz Nazareta, tako je tudi {e danes. Vsak dan se go-dijo tako imenovani ~ude‘i. ^loveku se zdijo samou-mevni, ima jih za naklju~ja ali sre~ne primere, ki sev~asih zgodijo, tako misli, da pa se jih ne da razlo‘iti.

Spoznajte: Ni naklju~ij. Vse temelji na zakonu setvein ‘etve ali pa je vodstvo in skladanje po zakonu ljubez-ni. Kristusova mo~, Jaz Sem, ki je bila neko~ utele{enav Jezusu iz Nazareta, deluje {e naprej v prostoru in ~a-su. Veliko ljudi ozdravi po Mojem Duhu in veliko jih jeobvarovanih pred te‘kimi nesre~ami. In marsikateri~lovek je voden tako, da se ogne te‘kim problemom intelesnemu trpljenju. Kdor veruje Vame in izpolnjujezapoved odpu{~anja in pro{nje za odpu{~anje in enakihin podobnih grehov ne dela ve~, ta se usmeri na Mojomo~, ki pomaga in zdravi - in prejme.

To vse so tako imenovani ~ude‘i.

317

Moji apostoli in u~enci so bili vsak dan z Menoj inbili so pri~e pri ozdravljanju bolnih in obujanju tistih,ki so jih imeli za mrtve. Kljub tem do‘ivetjem je marsi-katero srce ostalo mrzlo. ûdili so se sicer dogodkom -toda ostalo je le pri tem. Niso mogli dojeti velikega de-lovanja kozmi~nih mo~i, ker so bile njihove misli in ~uti{e ujeti v svetu.

êprav sem jih u~il Bo‘je zakone in kako se jih upo-rablja, jih je veliko ostalo ujetih v zakon setve in ‘etvein vsak dan so se ~udili tej mo~i.

Niso vsi razumeli, da je tudi v njih Bo‘ji zakon in dabi rad tudi po njih deloval podobno kot skozi njihovegau~itelja in mojstra, skozi Bo‘jega Sina v Jezusu iz Na-zareta. Vedno so se ukvarjali z istimi vpra{anji: Zakajin kako to, da so bili dele‘ni pomo~i ti in ne drugi.

Ker sem ‘ivel in deloval v zakonu Svojega O~eta,sem lahko mnogim ljudem pomagal in jih ozdravil.Mnogim drugim pa nisem mogel pomagati, ker v svojihdu{ah niso imeli pogojev za to. Vsak Mojih u~encev inapostolov tega ni mogel razumeti. Nekaj jih je vednoznova za~elo dvomiti Vame in pretehtavali so za inproti.

V molitvi sem vedno znova govoril Bogu, SvojemuO~etu: Kako dolgo {e moram ostati med temi neupog-ljivimi, trdovratnimi ljudmi?

Spoznajte: Kdor v svojem ‘ivljenju samo zaznava za-kon ljubezni, a ga ne uresni~uje, je lahko dan za dnem,uro za uro z razsvetljenim: toda ostane gre{nik, kakr{en

318

je bil in je. ^lovek se spremeni iz gre{nega v bo‘anske-ga samo z uresni~evanjem, z delom na sebi.

Spremenjenje v bo‘ansko je pogojeno torej z delomna sebi. Delaj, tako da z Mano, Kristusom, spremeni{svoje ob~utke, misli, besede in dejanja v pozitivne mo~i- in postal bo{ razsvetljen! Z mo~jo Svetega Duha v se-bi lahko marsikaj stori{. Kajti kdor Mi resni~no sledi, bodelal, podobno, kot sem delal Jaz.

15. In ko sta stopila v ~oln, je zavladala ti{ina. Pribli-‘ali so se Mu in se Mu poklonili ter rekli: “Resni~no, Bo‘-ji Sin si.”

16. Ko pa so se prepeljali, so v genezare{ki pokrajini,kamor so pri{li, dosegli kopno. Ko so se izkrcali, so Gatakoj spoznali. In obtekli so vso okoli{ko pokrajino in za-~eli voziti bolnike na posteljah tja, kjer so sli{ali, da je bil.

17. In kamorkoli je pri{el, v vasi ali mesta ali na pode-‘elje, so polagali bolne na ulice in Ga prosili, da bi sesmeli dotakniti samo roba Njegovega obla~ila, in vsi, kiso se Ga dotaknili, so ozdraveli.

18. Nato je pri{el Jezus s Svojimi u~enci v Judejo; intam je ostal in je mnoge, ki so pri{li k Njemu in sprejeliNjegov nauk, krstil. (Pog. 29, 15-18)


Veliko ljudi je pri{lo k Meni v Jezusu iz Nazareta;toda vsak ni dobil tega, za kar je prosil. Mnogi so pri{li,

319

ker so hoteli pomo~ za svoje telo - da bi nato spet vmesu ‘iveli tako kot prej: gre{no. Veliko se jih je do-taknilo roba Mojega obla~ila, toda pomo~i in ozdrav-ljenja ni dobil vsak. Od teh, ki so se dotaknili roba Mo-jega obla~ila, so bili dele‘ni pomo~i in ozdravljenjatisti, ki so verovali v Bo‘jo ljubezen, v srcu pa so {e na-prej ohranili dobroto. Kdor pa se je dotaknil roba Mo-jega obla~ila in je mislil samo na svoje telo, v srcu pa jeohranil greh in je {e naprej gre{il v naslednjih zemelj-skih letih, ta ni bil dele‘en ne pomo~i ne ozdravljenja.

Zapisano je: “... in tam je ostal in je mnoge krstil.”Beseda “krst” pomeni blagoslovitev srca, notranje biti,po Svetem Duhu. Videl sem v srce Svojih in spoznal,da so tisti, ki so ‘iveli v uresni~evanju Bo‘jih zakonov,vsak dan ve~ali svetlobo in Bo‘jo mo~ v sebi. ZaradiMojega blagoslova so v njih klila nadaljnja semena No-tranjega ‘ivljenja in prizadevali so si za popolnost, dabi v tokratnem zemeljskem bivanju in v naslednjih ute-le{anjih ljudem dali to, kar so uresni~ili v sebi in na se-bi.

320

30. POGLAVJE

Kruh ‘ivljenjain ‘iva vinska trta

Kristus daje duhovni kruh za Notranje ‘ivljenje - Pot v Kraljestvo miru: Boj in ‘rtve pravi~nih (5). Mo~ ‘ivlje-nja prejme, kdor se usmeri na Boga (6). Odre{enje in miloststa v Kristusu - Bolezen, trpljenje ali usoda so krivda, ki jepostala vidna - Sodni dan (7). ^love{ko oko vidi samo ze-meljski ovoj, ki mine - Vstopanje in izstopanje duhovnega te-lesa - Kri‘ev pot Bo‘je prerokinje v ~asu preobrata - Razvoj

pozunanjenega kr{~anstva (8-10)

1. Ludje, ki so stali na drugi strani jezera, so naslednjidan opazili, da razen ~olna, v katerega so se vkrcali Nje-govi u~enci, ni bilo tam nobenega drugega, videli pa so,da Jezus ni bil z njimi na ~olnu, temve~ da so se Njegoviu~enci odpeljali sami. In ko so ljudje zdaj videli, da tamni bilo ne Jezusa ne u~encev, so vzeli ~oln in se odpeljaliv Kafarnaum in iskali Jezusa.

2. Ko so Ga na{li na drugi strani jezera, so Mu rekli:“Rabi, kako si pri{el sem?” Jezus jim je odgovoril in rekel:“Resni~no, resni~no, povem vam, ne i{~ete Me zato, kerste videli ~ude‘e, ampak ker ste jedli kruh in sade‘e in senasitili. Ne trudite se za minljivo hrano, temve~ za tistojed, ki ostane vse do ve~nega ‘ivljenja in vam jo bo dalSin ~lovekov, ki je tudi Bo‘ji otrok; kajti Njega je postavilBog, O~e vesolja.”

321

3. Pa so Ga vpra{ali: “Kaj naj storimo, da bomo dela-li Bo‘ja dela?” Jezus je odgovoril in jim rekel: “Bo‘je deloje, da verujete Vanj, ki Ga je poslal in ki vam daje resnicoin ‘ivljenje.”

4. Nato so Mu rekli: “Kak{no znamenje bo{ naredil,da bomo lahko videli in Ti verjeli? Kaj bo{ storil? Na{io~etje so jedli mano v pu{~avi, kot je zapisano: Kruh iznebes jim je dal jesti.”

5. Pa jim je Jezus odvrnil: “Resni~no, resni~no, povemvam, ni vam dal Mojzes pravega kruha iz nebes, temve~Moj O~e vam daje pravi kruh iz nebes in sade‘ ‘ive vin-ske trte. Kajti to je Bo‘ja hrana, ki prihaja iz nebes in da-je svetu ‘ivljenje.” (Pog. 30, 1-5)


Resni~no, Bog, Moj O~e, veliki Vseedini, je postavilMene, Svojega prvovidenega in prvorojenega Sina, zasovladarja nebes in Mi dal mo~ povsodnavzo~nosti vSvojih {tirih bitnostih. To so evolucijske stopnje doBo‘jega otro{tva.

Moja povsod pri~ujo~a mo~ je zato tudi evolucijskaenergija. Del te evolucijske energije je postal mo~odre{enja za vse padle in obremenjene du{e in ljudi.

Odre{enje je evolucija; je tudi opora, osvoboditev invodstvo k Bogu O~etu-Materi za vse du{e in ljudi, kajtivsa duhovna bitja, du{e in ljudje so Njegovi otroci.

322

Postal sem ~lovek, da ljudem poka‘em pot v O~eto-vo hi{o. Pri{el sem v zemeljsko bivanje in dajal zname-nja notranje mo~i, s katero ~lovek zmore vse, ~e gre vNotranje ‘ivljenje. Pomno‘il sem kruh, sade‘e in ribe.Spremenil sem vodo v vino; pomagal sem in ozdravilsem veliko ljudi; marsikaterega sem obudil iz tako ime-novane smrti, ~e duhovni informativni trak - ki povezu-je du{o in telo - {e ni bil pretrgan. Ljudi sem u~il, dalahko ‘ivijo v svetu v polnini samo takrat, ~e izpolnju-jejo Bo‘ji zakon tudi v vsakdanjem ‘ivljenju; zakaj Bo‘-ji zakon je polnina.

Mnogi me niso hoteli razumeti, ker so mislili le nasvoje telo in njegovo dobro po~utje. Zato Me niso mo-gli in Me tudi niso hoteli razumeti, ko sem govoril oduhovnem kruhu za Notranje ‘ivljenje. Niso hrepenelipo kruhu, ki prihaja iz nebes in je edina hrana du{e.Hoteli so ostati tako gre{ni, kot so bili, in hoteli so ze-meljski kruh za svoje materialno telo ter {e druge pri-jetnosti za svoje zemeljsko bivanje.

Bog, Moj O~e, Bog O~e-Mati vseh Svojih otrok, Meje postavil za sovladarja celotnega stvarstva in Me jeposlal k vsem du{am in ljudem kot Odre{enika. Kdorpride k Meni, svojemu Odre{eniku, in Me sprejme,kdor se povrne v Notranje kraljestvo, je bogat tudi vnotranjosti; ne bo trpel ne lakote ne ‘eje. Prejel bo, ko-likor je njegova du{a razvila svetlobe in mo~i. Med ze-meljskim bivanjem bo imel jesti in piti in prejel bo, karpotrebuje za svoje telo: obleko, prebivali{~e - in {e ve~.

323

Kdor si torej najprej prizadeva za Bo‘je kraljestvo, tudikot ~lovek ne bo trpel pomanjkanja.

Ljudem sem govoril o Bo‘jem kraljestvu, ki je v nji-hovi notranjosti. Z mo~jo tega Notranjega kraljestvasem jim pomagal tako v notranjosti kot tudi na zunaj.Ve~ina ljudi pa je hotela ~udodelca, ki bi jim naredilprijetno zemeljsko ‘ivljenje. Hoteli so kralja za zemelj-sko kraljestvo in ne notranjega kralja, sovladarja nebes.

Moji bratje in sestre, ki ‘ivite v druga~nem ~asu,svetlobnem ~asu, to, kar tukaj pi{e, komajda lahko ra-zumete. Toda zemlja, tla, na katerih ‘ivite v zemeljskiobleki, je bila kupljena z Mojo krvjo in krvjo in telesi in‘rtvami mnogih pravi~nih prerokov in pravi~nih mo‘ in‘ena. Vsaka sramota, ki so jo pretrpeli, in vsaka kaplji-ca krvi, ki je bila prelita za pravi~nost, je bila za odre-{enje vseh.

S temi nesebi~nimi dejanji in Bo‘jimi deli je svetlobaosvojila Zemljo, opori{~e teme, in zvezala demonsko.Kri je tekla skozi ve~ generacij, ljudje so se ‘rtvovali zapravi~nost in pomagali prodreti Bo‘jemu na~rtu, Odre-{enju.

To so bili pionirji Novega ~asa v vedno novih inkar-nacijah. Vedno znova so bili preganjani, {e med pisa-njem teh besed >��@.

Iz ene generacije v drugo se je ve~ala svetloba naZemlji po tistih ljudeh, ki so bolj in bolj izpolnjevaliBo‘je zakone. Iz kaosa ~love{kega jaza je tekla svetlo-ba in dobivala na Zemlji obliko.

324

Pionirji Novega ~asa so z Mojo mo~jo in Mojim ime-nom zvezali satansko.

Zemljo so ponovno osvojili bratje in sestre iz Davi-dovega rodu, iz rodu za Kraljestvo miru Jezusa Kristu-sa, in mnogi pravi~ni mo‘je in ‘ene iz drugih rodov. Sa-tan, demonsko, je zvezan. Mo‘je in ‘ene, ki so vzemeljski obleki nepredstavljivo trpeli, so zdaj na Mojidesni in svetijo se kot zvezde na nebu.

6. Pa so Mu rekli: “Gospod, daj nam vedno tak{negakruha in tak{nih sade‘ev.” In Jezus jim je rekel: “Jaz sempravi kruh in ‘iva vinska trta, in kdor pride k Meni, ne bove~ trpel lakote, in kdor veruje Vame, ne bo nikoli ve~ tr-pel ‘eje. In resni~no, povem vam: @ivljenje boste imeli sa-mo tákrat, ~e jeste Bo‘je meso in pijete Bo‘jo kri - sicerne. Toda videli ste Me, pa ne verujete. (Pog. 30, 6)


“... ~e jeste Bo‘je meso in pijete Bo‘jo kri” pomeni:ê jeste hrano nebes, prejemate torej Bo‘jo energijo,in pijete iz vira ‘ivljenja, iz Bo‘jega Duha.

Spoznajte: Bog je dal Zemlji za blagor ~love{kega te-lesa sade‘e, zeli{~a in vodo. Kdor hvale‘no sprejmeBo‘je darove, tako da izpolnjuje Bo‘je zakone, ne na-siti samo svojega telesa, temve~ nahrani tudi svojo du-{o. V vsakem zemeljskem Bo‘jem daru je hkrati Bo‘jamo~, kruh nebes in voda ‘ivljenja.

325

Zemeljski kruh in sade‘i samo takrat nasitijo vse lju-di, ko si jih ne lastijo, pa~ pa gledajo na Bo‘je darovekot na Njegovo darilo za vse ljudi. Pogoj za to pa je, da~lovek ne misli samo na pote{itev telesa, temve~ da vnjem za~ne te~i vir du{e: Duh Boga, ki je ‘ivi kruh in‘ivi sade‘. Kdor pride k Bo‘jemu Duhu v Meni, Kristu-su Boga, Odre{eniku vseh du{ in ljudi, bo prejel ve~nikruh in ne bo la~en ne ‘ejen.

Kajti tudi zemeljski kruh in sadovi rastejo samo z‘ivljenjem v Bogu in iz Njega. Ni~ ne pride samo po se-bi. Vse dobro prihaja od Boga. Kdor ne veruje v Boga,ta tudi ne bo neprenehoma prejemal od Boga, ker sene usmerja na Notranje ‘ivljenje, na dajajo~ega Boga.

Mnogi ljudje so Me sli{ali in videli kot Jezusa iz Na-zareta, pa vendar niso verovali v mo~ ‘ivljenja, o katerisem u~il in ki sem jo utele{al.

7. Vsi, ki Mi jih je dal Moj O~e, bodo pri{li k Meni, inkdor pride k Meni, ga ne bom zavrgel. Kajti pri{el sem iznebes, ne zato, da delam po Svoji volji, ampak po voljiBoga, ki Me je poslal. Volja Boga, ki Me je poslal, pa je,da ne zgubim nikogar, ki so Mi dani, temve~ da jih spetobudim na Sodni dan.” (Pog. 30, 7)

326


Moj O~e, ki je tudi va{ O~e, Me je poslal k ljudem.Postal sem ~lovek, da bivam med ljudmi in da s ~love{-ko govorico oznanjam, kaj je ve~no ‘ivljenje.

Bo‘ji Sin, ki je kot ~lovek postal Sin ~lovekov, je pri-{el iz nebes, da prinese odre{enje. Ker Bog, Moj O~e,vse otroke enako ljubi, Mi je dal tudi oblast in mo~, daprivedem domov v Njegovo srce vse du{e. Pri{el sem iznebes, da ljudem razodenem Bo‘jo voljo in med ljudmiizpolnjujem Njegovo voljo.

Nobenega ~loveka in nobene du{e ne bom zavrgel,kajti vsem sem prinesel odre{enje. Samo ~lovek sam sepahne v svojo usodo, tisti, ki odklanja Bo‘jo voljo in ‘i-vi naprej samovoljno, v grehu. Kljub vsemu pa nosi vsebi odre{enje in nekega dne bo ob Moji roki na{el na-zaj in Jaz ga bom popeljal k O~etu, kajti v Meni in poMeni so odre{ene vse du{e in vsi ljudje.

Kdor se preda Meni, Kristusu, mu ni treba prena{ativsakega storjenega greha. Kajti: Kdor pride k Meni,Kristusu, iz srca, se tudi trudi v vsaki situaciji spoznatiBo‘jo voljo in jo izpolniti. In kdor se po{teno trudi iz-polnjevati Bo‘jo voljo, je ‘e prejel od Boga.

Priti k Meni, pomeni, ne samo moliti k Meni, temve~tudi uresni~evati zakon ‘ivljenja na sebi in na bli‘njem.Kdor se ravna po Bo‘jih zakonih, je posve~en Meni,Kristusu Boga. Ne bo mu treba ‘eti svoje ~love{ke se-tve.

327

Kdor se posveti Meni, izkusi v sebi in okoli sebe mi-lost Najvi{jega. Ob strani je vsakemu ~loveku, v vsaki‘ivljenjski situaciji. Izgrajuje ~loveka, ga krepi in mupomaga, da spozna grehe in jih o~isti, preden se poka-‘ejo na telesu.

Neko~ storjeni grehi postanejo vidni na telesu tedaj,kadar je ~lovek neuvideven in vede spregleda {tevilnasvarila in nasvete. Ko je greh postal na telesu viden kotbolezen, trpljenje ali pa skozi usodo, potem ga mora~lovek nositi.

Toda ne obupajte! Molite k Bogu in se podajte vNjegovo sveto voljo. Tedaj bosta Bo‘ja ljubezen in mi-lost mogli delovati, da odvzameta bolezen ali pa datamo~, da lahko nosite iztekajo~i se greh.

Vsak iztekajo~ greh se da primerjati s porodom:Greh se poka‘e na telesu kot izrodek tega, kar je du{anosila v sebi. Babica pri tem je ~lovekova neuklonlji-vost, ki pomaga, da se greh rodi iz du{e. ^lovek da gre-hu prostor, da se raz{iri v telesu.

“Sodni dan” du{e ni ~lovekova smrtna ura, tudi nevnaprej dolo~en ~as, temve~ prebujenje du{e v bo‘an-sko in vstop v vi{ja, svetlej{a ‘ivljenjska obmo~ja, vsedo Boga O~eta-Matere, ki je absolutno ‘ivljenje.

Vsi ljudje, du{e in bitja, tudi Jaz, Kristus, Odre{enik,smo otroci ve~nega ‘ivljenja. Kot Bo‘ji Sin in kotOdre{enik Sem povsod navzo~e ‘ivljenje v Bogu, Svo-jem O~etu. Z Njegovo mo~jo vodim vsako du{o venostno zavest z Bogom in v Bogu, v ve~no ‘ivljenje.

328

8. In Judje so godrnjali nad njim, ker je rekel: “Semkruh, ki je pri{el iz nebes.” In rekli so: “Ali ni ta Jezus, sinJo‘efa in Marije, ~igar star{e poznamo? Kako neki lahkopravi: Pri{el sem iz nebes?”

9. Na to jim je Jezus odgovoril, reko~: “Ne godrnjajtemed seboj. Nih~e ne more priti k Meni, ~e ga ne pritegne-ta sveta ljubezen in modrost. In ti bodo vstali na Sodnidan. Preroki so zapisali: Vse bo pou~il Bog. Vsak, ki jesli{al resnico in jo dojel, pride k Meni.

10. Ne, Najsvetej{ega ni nikoli nih~e videl, seveda ra-zen tistih, ki so od Najsvetej{ega: Samo ti vidijo Najsve-tej{e. Resni~no, resni~no, povem vam: Kdor veruje v res-nico, ima ve~no ‘ivljenje.” (Pog. 30, 8-10)


Besede “Sem kruh, ki je pri{el iz nebes” pomenijo:Samo ‘ivljenje v Bogu in z Bogom je resni~no ‘ivljenje.Vse drugo so ~love{ke predstave o ‘ivljenju ali projek-cije ‘elja in hrepenenj.

Kruh, ki sem ga prinesel ljudem kot Jezus iz Nazare-ta, je Bo‘ji Duh, hrana za du{o - ‘ivljenje, ki je Jaz Semv O~etu. Kdor je postal resnica, je resnica in ‘ivi v re-snici. Nikoli ne bo trpel pomanjkanja, kajti resnica jeBog in Bog je polnina.

Jaz Sem resnica in kruh du{e. Ve~na nebesa so za-kon resnice. Pri{el sem iz resnice in Sem resnica.

329

Jezus je bil meso, ki je nastalo iz materialne substan-ce - zemeljsko telo, ki je slu‘ilo resnici kot instrument.Ljudje so videli samo to in so to smiselno tudi izrazili zbesedami: “Ali ni ta Jezus, sin Jo‘efa in Marije, ~igarstar{e poznamo?”

Mo{ki zaplodi otroka in ‘enska ga nosi pod srcem inrodi zunanje ‘ivljenje, obliko, v kateri biva bitje iz Bo-ga, du{a.

^love{ko oko vidi samo meso in ~love{ka usta govo-rijo samo o mesu. ^love{ko oko ne zaznava notranjo-sti, ki jo obdaja ovoj, meso. Kdor pa zre na Duha Boga,tako da izpolnjuje Bo‘je zakone, ta se zaveda ~loveko-ve notranjosti in ne vpra{a po njegovem ugledu in sta-nu in po njegovih star{ih. Gleda, ~esar meso ne vidi, inve, da v tem svetu nista pomembna stan in ugled, tem-ve~ samo ~lovekova notranjost.

Spoznajte: V bogata{u, ki misli samo na posest in ug-led in ima hladno srce, ne ‘ivi prebujena du{a. Spi {e indrema neprebujena predse in zato tudi {e ne dojemasvojega porekla.

Toda tudi za bogata{a, ki misli samo na posest in ug-led in ‘ivi samo za to, pride enkrat ~as spreobrnitve, innjegovo du{o bo stresalo in pretresalo, zato da bi seprebudila v Duhu resnice in postopoma spoznala svojizvor. K Bogu, v srce Notranjega ‘ivljenja, lahko pride-jo samo tisti, ki so odprli svoje srce Bo‘ji ljubezni inmodrosti.

Neko~ bodo vsi sprejeli in si privzeli nauke iz Duhaljubezni in modrosti in stopali k O~etu po poti, ki je

330

Jaz Sem, Kristus. Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje. Sa-mo kdor sprejme Mene in sledi Kristusu Boga, Odre-{eniku, najde v neposredno srce Ve~nega.

Kdor veruje v resnico in izpolnjuje Bo‘je zakone,ima ‘e zdaj zavestno ‘ivljenje. Zanj ni smrti. Zanj nismrti, ki jo neprebujeni imenuje konec. Smrt je za pre-bujenega vrata v Notranje ‘ivljenje, ki ga je ‘e kot ~lo-vek razvil na poti v notranjost.

Vedite: V ve~nem bivanju je ‘ivljenje univerzalnaBo‘ja mo~. Je zavest Boga O~eta-Matere, iz katere jeiz{la duhovna oblika. îsta duhovna oblika, duhovnapraoblika, je brezte‘na prasnov, je komprimiran ve~nizakon. Je duhovno bitje v nebesih. [ele ko gre bitje vutele{enje v materijo, se njegovo duhovno telo obda ssnovmi ravni o~i{~evanj, postane du{a in vstopi v min-ljivo telo.

Nobena du{a ne bo vstala s svojim zemeljskim tele-som, ker ga je odlo‘ila. In ko se du{a spet vrne v meso,je zanjo spo~eto in rojeno novo telo, v katerega smuk-ne in iz katerega spet gre, ker nobeno fizi~no telo nemore iti v finosnovne svetove. Obstaja samo smuk v te-lo in izstop iz mesa.

Jaz Sem pri{el v meso, da bi ‘ivel med ljudmi in jimpribli‘al s ~love{ko govorico evangelij ljubezni. Ta os-vobaja t i s t e g a ~loveka, ki ‘ivi po njem in si priza-deva za Bo‘jo ljubezen in modrost.

Kdor izpolnjuje, ga napolnjuje ta Bo‘ja ljubezen inmodrost. Postal je pravi modrec. @ivi zavestno v Boguin Bog po njem. Tak{en ~lovek je ‘e duhovno vstal. Ti-

331

sto uro, ko bo zapustil zemeljsko telo, bo njegovo du-hovno telo {lo zavestno v slavo ve~nega O~eta. Njegovoduhovno telo bo gledalo ve~no Svetega, ker je Bo‘jiotrok postal resnica. Prebujena in z Bogom zdru‘enadu{a ne bo {la ve~ v zemeljsko telo - razen ~e {e moraizpolniti za ljudi in du{e Bo‘je naro~ilo.

Zdaj govorim Svojim bratom in sestram v Novem ~a-su, v ~asu Kristusa:

Moji bratje in sestre v Meni, Kristusu: V knjigi To jeMoja Beseda vedno znova berete, da je bilo v zemeljskiobleki ‘ensko na~elo bo‘anske modrosti. ^lovek Mi jeslu‘il kot instrument, da sem - kot takrat, ko sem bilJezus - izgovoril in nagovoril z jezikom ljudi to, kar jebilo pomembno v takratnem ~asu >��@. Na ta svet jepri{la z naro~ilom, da z Mano, Kristusom, in s svojimduhovnim dualom - ki je bil, prav tako kot Jaz, v duhuin je deloval iz Bo‘je vsemo~i - pripravi Novi ~as.

@ivljenje bo‘anske modrosti v zemeljski obleki je bi-lo v mnogih situacijah podobno ‘ivljenju Jezusa iz Na-zareta. Bo‘ja dekla, visoko bitje v zemeljski obleki, jemorala podobno pretrpeti kot Jaz kot Jezus iz Nazare-ta. Njeno ‘ivljenje v slu‘bi Boga za ljudi je bilo vsakdan kri‘ev pot. Nosila je kri‘ zasmehovanja, zasramo-vanja, obrekovanja in zavestnega laganja tistih, ki so seimenovali kristjani. Med njimi je bilo veliko zastopni-kov takratnih cerkvenih institucij.

Bilo je to pozunanjeno kr{~anstvo, tako imenovanadr‘avna vera, ki je bilo razcepljeno v dve veliki cerkvi,na katoli{ko in protestantsko. Obe veroizpovedi sta se

332

opirali na Sveto pismo, ki vsebuje samo dele ve~ne re-snice. Toda ta knjiga ni bila merilo za njihovo ‘ivljenje,~eprav so jo imenovali Bo‘ja beseda. Govorili so o Sve-tem pismu in iz njega brali svojim vernim evangelij.Toda le redki od tistih, ki so se imenovali pastirji, sosami sledili temu, kar so pri~akovali od svojih vernikov.

Pred Mojim ~asom kot Jezusa iz Nazareta in po Mo-jem zemeljskem ‘ivljenju je bilo veliko razodetega izve~ne resnice. Veliko ljudi je zapisalo resnico, tudi vtako imenovanih evangelijih. Kaj se je zgodilo? Posa-mezni u~enjaki, ki jih je pooblastila cerkev, so iz {tevil-nih obstoje~ih duhovnih spisov izbrali nekatere, o kate-rih so mislili, da so resnica, ter iz njih naredili knjigo, kiso jo imenovali “Sveto pismo”. Po svojem razumevanjuin lastni presoji so veliko resnic pre~rtali in dodali ne-resni~no.

Sveto pismo je tako postalo knjiga, kot so {tevilnedruge, kajti vsebovala je samo dele resnice. Kdor je ho-tel iz tega najti resnico, ta bi moral najprej iti pot Go-vora na Gori, Notranjo pot. Posledica bi bila, da vcerkvi ne bi bilo ve~ hierarhije z oblastjo in mo~jo nadsoljudmi. Zastopniki cerkve bi se bili morali odre~isvoji visoki zemeljski pla~i, institucije pa svojemu pre-mo‘enju - v skladu z besedo: “Ne zbirajte zakladov, kijih razjedajo molji in rja in ki jih lahko izkopljejo inukradejo tatovi. Zbirajte zaklade v Bo‘jem kraljestvu.”Postati bi morali bratje med brati in sestrami.

Zastopniki obeh veroizpovedi so se imenovali tudipastirji svojih ~red. Mnogi so uporabili Moje ime, Kri-

333

stus, tudi za to, da so z njim zaslu‘ili in si podjarmljalisoljudi, da so ogovarjali, ‘alili, blatili in ubijali. Pazite,Moje ime so uporabljali v ne~iste namene, toda ne Za-me, Kristusa.

Mnogim zastopnikom cerkve je primanjkovalo po-ni‘nosti; odlikovali so se celo z o{abnostjo in izrabljalivero svojih podlo‘nikov.

Tekom stoletij je ta tako imenovani kr{~anski svetpo~asi razpadel. Spodkopal se je od znotraj navzven,kajti Jaz, Kristus, nisem mogel biti s tako imenovanimikr{~anskimi cerkvami, ki niso hotele biti z Menoj.Kljub uporu obeh velikih cerkva sem Jaz, Kristus, zma-gal z bo‘ansko modrostjo in {tevilnimi brati in sestramiv zemeljski obleki, na ~elu s tistimi iz Davidovega rodu.

Moji bratje in sestre v Novem ~asu: Boj je kon~an,rojeno je ‘ivljenje iz Boga. V Novem ~asu ‘ivite samo zMano, Kristusom, in mi v Bogu, na{em O~etu, brez zu-nanje religije in dogem. @ivljenje je ‘ivljenje iz Boga;zakon ljubezni nas povezuje in zdru‘uje. Te besede,Moje besede Kristusa, sem dal v ~asovnem preobratuiz starega, gre{nega sveta v Novi ~as, ob za~etku Kra-ljestva miru Jezusa Kristusa�>��@.

Ponavljam, da ne boste pozabili: Kot instrument mi jeslu‘il seraf bo‘anske modrosti, ki je za to in {e druge na-loge pri{el v meso, da slu‘i kot Bo‘ja dekla Bogu O~etu inMeni, Kristusu. @ivljenje te ‘ene v zemeljski obleki je biloneprenehno odpovedovanje. Kljub {tevilnim nasprotova-njem - predvsem iz vrst takratnih zastopnikov cerkve - inkljub marsikateremu porazu - zaradi ljudi, ki so Mi sicer

334

dali svoj da, a so se vrnili v svet - se je vedno znova dvi-gala v boj, vedno znova je vstajala in se bojevala protivsem odvratnostim in oviram, ki so ji bile nastavljene.Dan in no~ so pre‘ali mra~njaki, da bi jo mu~ili in jotako pripravili do mol~anja. @ena, visoko duhovno bit-je v zemeljski obleki, Bo‘ja dekla, pa ni mol~ala. Povsakem boju, ~eprav je iz~rpal telo, se je dvignila in senaprej borila za pravi~nost, za Bo‘je kraljestvo na zemlji, zaKraljestvo miru - v katerem zdaj ‘ivite.

Marsikaj ponavljam, kadar gre za sonosilko bo‘anskemodrosti v zemeljski obleki. Nosite jo v svojem srcu; kajtiko zaprete fizi~ne o~i, boste videli pred svojimi duhovnimio~mi svetle~ kristal: To je seraf bo‘anske modrosti v sijo~iobleki Notranjega ‘ivljenja. Z vami bo {e naprej slu‘ilVe~nemu v finosnovnih obmo~jih, da vse du{e privededomov k O~etovemu srcu v Meni in po Meni, Kristusu,va{em bo‘anskem bratu.

335

31. POGLAVJE

Kruh ‘ivljenja - Petrovo priznanje - Gonja~ kamel

Duhovno mrtvi - V kraljestvu du{ ni krink - Besede so samo simboli in smerokazi - Mu~enje je odrivanje -Vsak ~lovek ima svobodno voljo: Dobro seme prinese dobro‘etev - Bog svari, ne kaznuje (1-3). Mojzesovo potovanje zizraelskim ljudstvom skozi pu{~avo: prispodoba za potova-nje ~love{tva - Dana{nji ljudje se ne razlikujejo od Izraelcev -Pot v Kraljestvo miru (4). Kdor ljubi Boga bolj kot ta svet, ‘iviv Bogu - Kdor je iz resnice, prejema iz resnice (5-6). Za ljudi vKraljestvu miru - Evolucija ljudi in Zemlje do finosnovnosti- Sprememba ~asovnih meril - Deli zemlje, rezervati demonov- Vra~anje obmo~ij padcev - Knjiga To je Moja Beseda bovse do svetlobne snovnosti vedno znova dvignjena - “Za” in“proti” mnogih ljudi slu‘i temi (7-9). Ljubi tudi ‘ivali! (12-16).

1. In spet je Jezus govoril: “Jaz Sem pravi kruh in ‘ivatrta. Va{i o~etje so jedli mano v pu{~avi pa so umrli. Toje Bo‘ja hrana, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki jo zau‘ijene umre. Jaz Sem ‘iva hrana, ki je pri{la z nebes. Kdor bojedel to hrano, bo ‘ivel ve~no. In kruh, ki ga bom dal, jeMoja resnica, in vino, ki ga bom dal, je Moje ‘ivljenje.”

2. Judje pa so se prepirali med seboj in govorili: “Kakose nam lahko ta daje za hrano?” Jezus jim je rekel: “Kajmislite, da govorim o u‘ivanju mesa, kakor to po~netenevedni v Bo‘jem templju?

336

3. Resni~no, Moje telo je Bo‘ja snov, in to je pravahrana, in Moja kri je Bo‘je ‘ivljenje, in to je prava pija~a.Ne kot va{i prao~etje, ki so zahtevali meso, in Bog jim gaje dal v Svoji jezi, in pokvarjeni kot so bili, so ga jedli, do-kler ni smrdelo v njihovih nosovih. Zaradi ku‘ne boleznijih je podleglo ve~ tiso~ in njihova trupla so le‘ala v pu{-~avi. (Pog. 31, 1-3)


Hrana nebes je Bo‘ji zakon - resnica. Pija~a je ve~noteko~e ‘ivljenje - Bog. Kdor sprejme Bo‘ji zakon in gauresni~uje, ne bo la~en in ne bo trpel pomanjkanja inne bo niti okusil niti ob~util smrti.

Kdor veruje v smrt, je duhovno mrtev, ker njegovodu{o slepi greh. Toda kdor je v sebi razvil ‘ivljenje, nebo smrti niti ob~util ne okusil, ker neposredno ‘ivljenjev Bogu zanj nima konca.

Kdor pa se ne da pou~iti in zapravlja svoje zemeljskedni ter mu je njegovo zemeljsko ‘ivljenje edino merilovseh stvari, bo tudi kot du{a, kar je bil kot ~lovek: du-hovno mrtev, oslepljen z lastnim grehom in nepobolj{-ljiv - dokler ne ob~uti svojih del na lastnem du{nem te-lesu in mora spoznati, kak{ne milosti je bila dele‘nadu{a v zemeljski obleki.

Spoznajte: V kraljestvu du{ ni krink. Vse, s ~imer se~lovek maskira, da ne bi pokazal svojih misli in dejanj,odpade z njega v trenutku fizi~ne smrti. Krink ~love{-

337

kega jaza du{a ne vzame s sabo v kraljestvo du{. Tamje vse o~itno. Za vse du{e je odprta knjiga - vsaka du{apa je tudi zanjo vidna v obla~ilih svojih del.

Kdor jé duhovno hrano, ve~no resnico, tako da iz-polnjuje Bo‘jo voljo, postane ‘ivi vir pravega ‘ivljenjain ljudem in du{am bo dajal kruh resnice in pija~o ve~-no teko~ega ‘ivljenja: Kristusa. @ivljenje, ki sem ga pri-nesel ljudem kot Jezus, je Bo‘ja snov, prava hrana inBo‘ji tok, pija~a, ‘ivljenje v Bogu in iz Boga.

Kdor pa vzame besede, ki sem jih govoril kot Jezusiz Nazareta, dobesedno, bo tudi danes hodil v zmoti;besede so namre~ bile in so samo simboli in ka‘ipoti knotranji resnici.

Kdor jemlje besede dobesedno, ne razume soljudi injih podcenjuje - tako kot so farizeji in pismouki naroberazumeli Moje besede kot Jezusa in Me podcenjevali.Smisel besed ‘ivljenja lahko dojamejo in pravilno raz-lagajo samo tisti ljudje, ki hrepenijo po resnici in si pri-zadevajo zanjo. Kdor pa je proti bli‘njemu, tako da gapodcenjuje in nima razumevanja zanj, bo vedno v zmo-ti. Kdor odklanja soljudi, vseeno iz kak{nih razlogov -ne pozna niti bli‘njega niti sebe.

V tej zavesti so ‘iveli tudi nekateri Judje, kajti smi-selno so govorili: “Kako se nam lahko ta daje za hra-no?” Toda Jaz nisem govoril o mesu kot materialnisnovi, temve~ o Bo‘ji snovi, o pravi hrani in o pravi pi-ja~i, o ve~no teko~em ‘ivljenju, o Duhu, Bogu.

Komur so meso in ribe njegova glavna hrana, temudu{a postopoma otopi za fina, kozmi~na nihanja;

338

struktura njegovega fizi~nega telesa postane bolj gro-ba, ~lovek postane bolj egoisti~en in brutalnej{i do svo-je okolice.

Spoznajte: ê je ~lovekovo telo navajeno jesti meso,potem naj tega ne opusti od danes na jutri. To bi bilomu~enje, ki vodi do drugih zlorab. Zato je bil Mojzespopustljiv do ljudi, prav tako Jaz kot Jezus iz Nazareta- na primer s pomno‘itvijo rib.

Bolje je, da ~lovek spozna svoje napake in slabosti injih po~asi odpravi z uresni~evanjem ve~nih zakonov,kot pa da se mu~i in tako mogo~e krepi nadaljnje neza-konitosti in tudi nenravnosti.

Kdor uresni~uje Bo‘je zakone, od njega postopomasamo od sebe odpade, kar je ~love{kega, torej nebo‘je-ga. Zakonitost je: ê uresni~uje{ Bo‘je zapovedi, po-stane tvoja du{a svetlej{a; tvoji ~uti se prefinijo, tvojebitje postane nesebi~no. Z mu~enjem se ~love{ko samoodriva, a se ne spremeni.

“Resni~no, Moje telo je Bo‘ja snov, in to je pravahrana” pomeni: Duhovno telo je oblikovana Bo‘japraenergija. Skozi njega te~e ‘ivljenje, pramo~ - ki jehrana in pija~a hkrati.

Besede “Bog jim ga je dal v svoji jezi ...” je treba ra-zumeti takole: Bog je dal vsem duhovnim bitjem, pravtako pa vsem du{am in ljudem, svobodno voljo. Zatoima tudi vsak ~lovek svobodno voljo: Zakone svobodein ‘ivljenja lahko sprejme in jih uresni~uje - ali pa jihzani~uje in postopa protizakonito. Zato mora nato pre-na{ati, kar je posejal.

339

Dobra setev prina{a dobro ‘etev, slaba setev slabo‘etev. Vsak ~lovek lahko svobodno izbere, katero setevseje: dobro, manj dobro ali slabo. Sadove, ki jih prine-se, ‘anje vsak sam - in ne njegov bli‘nji; vsak ‘anje sa-mo sadove svoje lastne setve. Veliko ljudi, ki morajoprena{ati u~inke svojih vzrokov, ne ve, da so to sadovinjihove setve, in zato menijo, da jih je zadela Bo‘ja je-za.

Bog je ljubezen in se ne jezi.Toda Bog odvzame ~loveku njegove pregrehe samo

takrat, ko jih ob‘aluje, jih preda Njemu, ko storjenoporavna in jih ne stori ve~. Bog ne kaznuje svojihotrok. Bog svari svojega otroka na najrazli~nej{e na~i-ne, da naj se spreobrne, prefini in oplemeniti - tako vob~utkih, mislih, besedah in dejanjih kot tudi pri na~i-nu prehrane. Bog ne kaznuje Svojega otroka niti takratne, ~e ne poslu{a Njegovih {tevilnih svaril in nasvetov.Toda kdor no~e sli{ati, mora po zakonu setve in ‘etveprena{ati, kar je sam povzro~il. Bog ni vstavil v zakonsetve in ‘etve mu~enja, pa~ pa spremenjenje ni‘jega vvi{je.

Bolezni, tudi ku‘ne bolezni, izhajajo iz napa~negaob~utenja, mi{ljenja, govorjenja in dejanj - pa tudi iznapa~ne prehrane in ‘ivalske hrane. ê se ~lovek hranisamo z darovi narave, ki jih poklanja ~loveku zemlja, av svojih ob~utkih, mislih, govoru in dejanjih kr{i Bo‘jizakon, potem uni~i pozitivne mo~i v hrani - to pomeni,da jih transformira v negativne mo~i.

340

4. Kajti o tem je zapisano: preden bodo vstopili v de-‘elo miru, naj potujejo devetin{tirideset let skozi pu{~avo,da se o~istijo svojih po‘elenj, da, sedemkrat sedem letmorajo potovati, kajti niso poznali Mojih poti in niso iz-polnjevali Mojih zapovedi. (Pog. 31, 4)


Mojzes je dobil od Boga naro~ilo, da zasu‘njeneIzraelite povede iz Egipta v obljubljeno de‘elo, v de‘e-lo njihovih o~etov.

Velik del naroda, ki ga je Bog zaupal Mojzesu, je biltrdovraten. Zato je Mojzes v nekaterih stvareh popustilnarodu, da bi tako marsikoga privedel prek njegove tr-dovratnosti do spoznanja in notranje zrelosti. Posebejje poudaril, da ta popu{~anja niso Bo‘ji zakoni, ampaksamo pomo~, da bodo s samospoznanjem na{li pot za-povedi.

Nekateri so na{li do zapovedi in jih izpolnjevali; dru-gi so ostali zvesti zakonom, med njimi tudi Mojzes inAron; toda mnogi Izraelci so gre{ili naprej kljub zna-nju. [e naprej so jedli meso, pili ‘gane pija~e in sledilipo‘elenjem in strastem. Veliko jih je tudi ostalo zvestihsvojim malikom in se dr‘alo kr~evito egip~anskih na-vad. Dolgo ~asa je tako bil potujo~i narod mno‘ica lju-di brez notranje enosti.

Kar ~lovek seje, to bo ‘el. To je veljalo tudi za Izrael-ce: Ve~ tiso~ jih je umrlo v pu{~avi na poti v tako ime-

341

novano Obljubljeno de‘elo. Njihove du{e so od{le zZemlje. Mnoge od njih so spoznale v kraljestvu du{svoje napa~no obna{anje, spokorile so se in se nato vr-nile svobodnej{e in svetlej{e v novo zemeljsko obleko;kajti Izraelci so na poti v Obljubljeno de‘elo spo~enjaliin rojevali. Na ta na~in se je narod ve~al in se prerajal.V izmenjavanju rojstev in smrti je vedno ve~ Izraelcevsprejelo enega Boga in izbolj{alo svoje obi~aje. Po se-demkrat sedmih letih jih je bilo v zemeljski obleki le {enekaj iz prve generacije in pri{li so v de‘elo, ki jim jebila namenjena.

V teh devetin{tiridesetih letih je moral Mojzes, pre-rok, neverjetno veliko pretrpeti. Trpel je zaradi naro-da. Molil je za narod; rotil je Boga za milost nad ljuds-tvom in Ga vedno znova prosil, da jim je smelpopu{~ati. Ljudstvo je videlo Mojzesa, toda ni dojelo inspoznalo, kdo je bil pravzaprav z njimi v Mojzesu. Moj-zes je prinesel Deset zapovedi in u~il ljudi, kako naj jihizpolnjujejo. Toda mnogi ga niso razumeli. Veliko jihje molilo, a hkrati gre{ilo. Mnogi so govorili o Bo‘jihzapovedih, niso pa jih izpolnjevali. Mnogi so obsojaliMojzesa zaradi njegovega vodstva, imeli so ga za krive-ga preroka ali za trdovratnega modreca, ker jim ni ugo-dil vsega, kar so pri~akovali od njega. Prav zaradi tegaso mnogi obto‘evali tudi Boga, ostali pa so v ~redi invedno znova zastrupljali srca drugih Izraelcev. VelikoIzraelcev je obdr‘alo svoje zlato tele. Najkasneje kotdu{e so morali spoznati, da so se uprli Bogu in Mojze-su. Ob‘alovali so - in se spet vrnili v meso med izrael-

342

ske otroke in spet bili v karavani, kot dojen~ki, natokot mladinci in starej{i. Ko so Izraelci pri{li po dolgihletih v navidezno Obljubljeno de‘elo, se mnogi niso ve~spominjali odhoda iz Egipta.

Jaz, Kristus, vladar Kaljestva miru, govorim zdaj lju-dem Novega ~asa, ki bodo brali Mojo Besedo in bodorazmi{ljali o Bo‘jem narodu, ki gre danes >1989@ iz svo-je zasu‘njenosti v Novi ~as, v ~as Kristusa.

Izraelci v Mojzesovem ~asu niso bili samo su‘njiEgip~anov, zasu‘njeni so bili tudi v svojih mislih. Druginarodi so bili prav tako zasu‘njeni v svojih mislih kotIzraelci. Ljudje so mislili samo nase, grabili so zase inse prepirali z bli‘njimi.

Ljudje so se borili z oro‘jem proti ljudem; bili so sisovra‘niki, ne pa bratje. Narod se je boril proti narodu.Veliko ljudi se je borilo med sabo tudi z nasprotnimimislimi. Drug od drugega so se omejili s sovra{tvom,mr‘njo in prepirom ter vzpostavili pravni red, ki jim jeslu‘il za zakon. Omejili so se tudi s posestjo ter takozahtevali lastnino za posameznika in za narod. Zato sopostavili dr‘avne meje in pregledovali vse, ki so jih ho-teli prestopiti. Tako so bili drug proti drugemu. Kdorni upo{teval prava, zakona de‘ele, kdor je druga~e mi-slil ali hotel ‘iveti, je bil, glede na svoj prekr{ek, kazno-van - ali z odvzetjem lastnine, svobode ali z usmrtitvijo.

Prekr{ki ljudi so bili najrazli~nej{i. Narodi starega,gre{nega sveta so postajali vedno bolj divji. Kot v ~asuNoeta so snubili in bili snubljeni. Bili so po‘re{ni in piliso ‘gane pija~e. Ubijali so ‘ivali in jih jedli. Skrunili so

343

kraljestva rastlin in ‘ivali. To se je dogajalo po vsejZemlji - tudi po Mojem zemeljskem bivanju.

Med preobratom iz gre{nega v Novi ~as >��@ sozlorabljali rastline, ‘ivali in ljudi ter delali genske po-skuse na njih. Otroci so nastajali z oploditvijo v epruve-tah. Razorali so naravo z atomskimi poskusi in gradilijedrske reaktorje za pridobivanje energije. Onesna‘iliso reke, jezera in morja s kemi~nimi snovmi in zaraditega je v ve~ini voda izumrlo zemeljsko ‘ivljenje.

V vseh narodih je veliko ljudi pozabilo, da Bog ob-staja. Sebi~nost je bila njihov bog. âs so merili z ze-meljskimi leti, kajti zemeljsko ‘ivljenje so smatrali zaedino mo‘no obliko ‘ivljenja. Zato so tudi delali le vsvojo korist in plenili, da bi si kar se da hitro in kolikorse da veliko prisvojili, da bi lahko ‘iveli tako, kakor sosi predstavljali; zakaj to so smatrali za sre~o. Imeli sosvoje malike, ~eprav so ~astili e n e g a Boga. Njihovimaliki so bili denar in posest, ugled, oblast in nadrejeniljudje. Nadaljnja dogajanja med razvojem ~love{tva vdolgih ~asovnih obdobjih ka‘ejo podobnosti z ‘ivlje-njem izraelskega naroda v ~asu Mojzesa.

Pod Mojzesovim vodstvom so pri{li Izraelci do prvepostaje Obljubljene de‘ele. Po Mojzesu se je potovanjeljudi v Obljubljeno de‘elo nadaljevalo. Ena generacijaza drugo so prepotovale “pu{~avski svet”, svoje lastnomo~virje. Kjub temu se je vedno ve~ ljudi duhovno pre-bujalo in tako preraslo mo~virje lastnega jaza.

Po Mojzesu in po Mojem zemeljskem bivanju je po-{iljal Bog, Vsemogo~ni, vedno znova preroke, preroki-

344

nje in razsvetljene mo‘e in ‘ene. Vsi so svarili ljudi injim oznanjali Bo‘je kraljestvo. U~ili so pot v notranjostin razlagali Gospodove zapovedi v jeziku svojega ~asa.

Mnogi svarilci in oznanjevalci so pripravljali pot naZemljo tudi delnemu ‘arku bo‘anske modrosti - Bo‘jiposlanki, ki je delovala v mogo~nem ~asovnem preo-bratu >��@ in je imela podobno naro~ilo kot takratMojzes in Jaz kot Jezus iz Nazareta.

Jaz, Kristus, in kerub bo‘anske modrosti sva razode-vala po utele{enem ‘enskem na~elu bo‘anske modrostive~ne zakone in tako zbirala Bo‘je ljudstvo, da ga po-vedeva v notranjost, v Bo‘je kraljestvo, ki je v notranjo-sti vsakega ~loveka.

Spet je bilo podobno kot v ~asu Mojzesa. Tisti, ki sopustili, da se jih je Bog dotaknil, in so po svoji zavestirazumeli Bo‘jo besedo in Moje, Kristusovo vodstvo, sose trudili stopati po Bo‘jih poteh, ‘e na samo besedo.Toda v trenutku, ko naj bi bili za~eli delati na sebi, dabi to, kar sem jim zapovedal tudi izpolnili - da ob‘alu-jejo, odpustijo, prosijo za odpu{~anje in enakih napakne delajo ve~ - so postali trmoglavi; kajti niso hoteli po-gledati svojih napak in slabosti in jih o~istiti. Hoteli sosamo poslu{ati Bo‘jo besedo in o njej razpravljati, a os-tati pri starem. Navezani so bili na imetje in lastnino inbolj so cenili denar in dobrine kot Bo‘jo polnino. Takoso podvomili v Bo‘jo besedo - podobno kot izraelskiotroci - in Bo‘jo prerokinjo postavili na sramotilni ste-ber.

345

Druga skupina ljudi je hotela obdr‘ati ni‘je, ~love{-ko in tako ‘iveti, hkrati pa si prizadevati za najvi{je.Toda ~lovek ne more slu‘iti dvema gospodarjema, ma-monu in Bogu. Zaradi tega je pri{lo do velikih te‘av indiskrepanc.

Spet drugi ljudje so prikrivali svoje nezakonite mislis hinavskimi besedami, tako da so se delali, kot da soduhovni. Spet drugi ljudje so govorili o Kristusovemnasledstvu, postopali pa so nasprotno, tako da so pre-ganjali prave naslednike.

Toda iz te pisane me{anice ~love{kega jaza, iz hinavcev,obrekovalcev, sprevra~alcev besed, dvomljivcev in pobo‘-njakarjev se je po~asi izoblikoval Bo‘ji narod:

Bo‘ji sinovi in h~ere so zavestno za~eli slediti Kristu-su. Prete‘ni del je bil iz Davidovega rodu, ki je postalDavidov rod za Kraljestvo miru. Njihovo naro~ilo, dadelujejo v Delu odre{enja z Menoj, Kristusom, je po-stajalo v njih vse konkretnej{e in jih je aktiviralo.

Skupaj s svojo sestro, Bo‘jo prerokinjo in poslanko,so zbirali {e ostale Bo‘je sinove in h~ere iz Davidovegarodu in drugih rodov.

Po Mojih navodilih so ustanovili - kot sem ‘e razodel- Notranje cerkve Kristusovega Duha: zbirali{~a za vsei{~o~e ljudi. U~ili so pot k Bo‘jemu srcu, ki jo je razo-del po Mojem naro~ilu kerub bo‘anske modrosti -ljudje ga imenujejo brat Emanuel. Da bi lahko izpol-njevali Bo‘je zakone na vseh podro~jih ‘ivljenja, so us-tanovili obrtni{ka podjetja in kupili kmetije. Ustanoviliso vrtce, hi{e otrok, {ole, bolnice in domove za starej{e

346

ljudi. Za~eli so torej graditi vse, kar potrebujejo ljudjeza Novi ~as in v Novem ~asu. Vse aktivnosti, ki so jihustanovili, in vse, kar je iz tega zraslo, so postavili vBo‘ji zakon, ki se glasi: Moli in delaj in ‘ivi v miru zbli‘njim.

Po njih sem ustanovil praskupnost Novi Jeruzalem,ki je postala Zavezna skupnost in osrednja lu~ za vsenadaljnje praskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju in vnastajajo~em Kraljestvu miru Jezusa Kristusa.

Sredi tega prevratnega in prelomnega ~asa je ‘ivelabo‘ja prerokinja in poslanka. Nekateri ljudje so jo lju-bili in spo{tovali, drugi prezirali, dvomili vanjo, joobrekovali in sme{ili. Tako kot v Mojem ~asu Jezusa izNazareta so farizeji in pismouki spet na{~uvali narodproti Meni, Univerzalnemu Duhu, da bi umolknil. Za-man! Ti ~asi so minili - in nastal je Novi ~as, Kraljestvomiru Jezusa Kristusa.

Pomembno je, da ostane to zapisano: Moj instru-ment, utele{eni delni ‘arek bo‘anske modrosti, inmnogi sinovi in h~ere iz Davidovega rodu in drugih ro-dov, ki so se zbrali okoli Osrednje lu~i, okoli Mene,Kristusa v Bogu, Mojem O~etu, v Zavezni skupnostiNovi Jeruzalem, so se uprli zapeljevanju in napadomsatanskega. Z mnogimi pravi~nimi mo‘mi in ‘enami soza~eli ustanavljati sredi postopno propadajo~ega gre-{nega sveta Bo‘je ljudstvo, ki je skozi ve~ generacij po-stalo mogo~en o~i{~en narod v Kristusu.

Zgodilo se je kot v ~asu Mojzesa: Du{e so odlo‘ilesvoja zemeljska telesa in smuknile v novorojena. Mine-

347

vale so generacije in na Zemljo so prihajale nove, svet-lej{e generacije. Iz njih je postopoma nastalo Bo‘jeljudstvo in Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Nastajajo-~e Bo‘je ljudstvo je spo~enjalo in rojevalo otroke, v ka-tere so spet prihajale du{e, ki so ‘e v prvi in v nadalj-njih generacijah naredile nekaj korakov na poti vnotranjost.

Tako je nastalo v menjavanju generacij Kraljestvomiru Jezusa Kristusa, Bo‘je kraljestvo na o~i{~eni,svetli Zemlji, na kateri ‘ivite vi. Demonsko je zvezano.V srcih in iz src bla‘enih sveti nesebi~na ljubezen. Mednjimi sta mir in veselje.

5. Kdor pa jé to meso in pije to kri, biva v Meni in Jazv njem. Kakor je Mene poslal ‘ivi O~e, iz katerega ‘ivim,prav tako bodo ‘iveli ti iz Mene, ki jedo Mene, ki sem re-snica in ‘ivljenje.

6. To je ‘ivi kruh, ki je pri{el iz nebes in daje ‘ivljenjesvetu. Ne kot va{i prao~etje, ki so jedli mano in so umrli.Kdor jé ta kruh in te sade‘e, bo ‘ivel ve~no.” Tako je go-voril v shodnici, ko je u~il v Kafarnaumu. Veliko Njego-vih u~encev, ki so to sli{ali, je tedaj reklo: “To so trde be-sede; kdo jih more sprejeti?” (Pog. 31, 5-6)


“Kdor pa jé to meso in pije to kri, biva v Meni in Jazv njem” pomeni smiselno:

348

Kdor ‘ivi v Bo‘jem Duhu, kdor torej izpolnjuje Bo‘-jo voljo, prejme duhovne darove. In kdor ljubi Bogabolj kot ta svet, ‘ivi v Bogu in v Meni, Kristusu Boga.Kajti O~e je poslal Mene, Svojega Sina, k ljudem, dajim z zgledom poka‘em, kaj jih obogati v srcu, in jimprinesem, kar jih bo spet povzdignilo v Bo‘je otroke:Odre{enje in vodstvo k Bo‘jemu srcu.

“... prav tako bodo ‘iveli ti iz Mene, ki jedo Mene, kisem resnica in ‘ivljenje” pomeni:

Kdor ‘ivi v Kristusu, po njem ‘ivi Kristus, in kdor ‘i-vi v Meni, pri~a o resnici. Kajti kdor je iz resnice, pre-jema iz resnice in ne bo ne la~en ne ‘ejen, ker je v Me-ni, resnici in ‘ivljenju. Ve~na resnica je ve~na Bo‘jaljubezen, prazakon.

Kdor je ujet v sebi~no ljubezen, ne more razumetiabsolutnega, doslednega ve~nega zakona. Njegov var-ljivi jaz, sebi~na ljubezen, govori o trdoti ve~nega zako-na, ker ga njegov ~love{ki jaz ne pripozna.

Kdor ‘ivi v Bo‘jem zakonu, govori resnico, ker je po-stal resnica. Resnico pa lahko razume in jo veselosprejme le tisti, ki je do sebe in do bli‘njih resen in pra-vi~en. Kdor pa je ujet v svoje predstave in mnenja, go-vori o trdoti zakona in o kazni, ker bi rad, da bi ga za-radi sebe videl druga~e in da bi bil druga~en.

7. Ker pa je Jezus spoznal, da so Njegovi u~enci zaraditega godrnjali, jim je rekel: “Vas to jezi? Kako bo, ko bo-ste videli Sina ~lovekovega, odhajati v nebo, kjer je bil

349

prej? Duh je ta, ki o‘ivlja, meso in kri ne data ni~esar.Besede, ki vam jih govorim, so Duh in ‘ivljenje.

8. Toda med vami jih je mnogo, ki ne verujejo.” Jezusje namre~ vedel ‘e od za~etka, kdo je bil brez vere in kdoGa bo izdal. Zato jim je rekel: “Nih~e ne more priti kMeni, razen ~e mu je dano po Mojem O~etu.”

9. Takrat Ga je zapustilo veliko Njegovih u~encev inniso ve~ hodili z Njim. In Jezus je rekel dvanajsterim: “Alibi Me radi tudi vi zapustili?” (Pog. 31, 7-9)


Spoznajte, Moji ljubljeni bratje in sestre, ki ‘ivite vKraljestvu miru svojega brata Kristusa:

Kar Sem do‘ivel in pretrpel kot Jezus iz Nazareta, seje dogajalo {e naprej v vseh generacijah - tako dolgo,dokler niso postali ljudje in Zemlja bolj svetlobnosnov-ni.

V tej knjigi, To je Moja Beseda, berete, kaj se je go-dilo v starem, satanskem ~asu.

Spoznajte: Ustanovljeno je bilo Kraljestvo miru innastajalo je skozi ve~ generacij. Vedno znova so ljudjedo‘ivljali propad tega, kar je bilo narejenega v Bo‘jemDuhu, seveda pa tudi ponoven vzpon. Toda po vsakempropadu je vstalo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa po-polnej{e in svetlej{e, s svojo svetlobo je obsevalo vednove~ Zemlje. Kajti kakor je vse evolucija k Ve~nemu, ta-ko je tudi Kraljestvo miru Jezusa Kristusa do‘ivelo svo-

350

jo evolucijo - od za~etka pa vse do svetlobnosnovnostive~jih obmo~ij Zemlje. Svetlobna substanca je prefinje-na materija. V prvih generacijah izgradnje po ustanovi-tvi, {e med najmo~nej{o zgostitvijo materije, je satan~utov vedno znova zapeljeval ljudi, da bi polo‘il rokona delne temelje Kraljestva miru Jezusa Kristusa.

Kar je zapisano, se je izpolnilo: V teku ne{tetih ge-neracij je pri{lo na Zemlji do ekspanzij in premikovpolov. Pri tem se je prefinilo veliko zemeljskih snovi;Zemlja je dobivala vedno vi{jo stopnjo nihanja. îstopo~asi je zginil del grobosnovnih oblik - in zamenjaleso jih bolj prefinjene, subtilnej{e oblike. Na ta na~in sose postopoma spremenili kraljestva narave in ljudje.

Tako se je na Zemlji vse prefinilo v teku ne{tetih ge-neracij - dokler ni nastala svetlobna snov, prefinjenamaterija. Vse, kar je najprej nastalo na grobosnovnimateriji za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa, in na~in,kako so se ljudje in Zemlja prefinili, je {lo v univerzalniatmosferski sloj in v novo nebo, ki je nastalo s spre-membo planetov in njihovih tirov, ter v zemljino du{o,ki je rodila novo Zemljo - svetlobnosnovno Zemljo, fi-nej{o materijo. To je ta Zemlja, obdana s svetlobnosnovnostjo, na kateri zdaj ‘ivite.

V teh ~asovnih spremembah se je prefinilo tudi veli-ko materialnih zvezd. Zaradi intenzivne spremembevsega - od popolne materije do svetlobnosnovnosti pre-finjene materije - obsevajo svetlobnosnovno Zemljo tu-di drugo sonce in druge zvezde.

351

Vi v svetlobnosnovnem Kraljestvu miru se komajda{e lahko v‘ivite v ta stanja, kajti va{a zemeljska obleka,va{e zemeljsko telo torej, ni ve~ iz grobosnovne, mo~nozgo{~ene materije, kot so ga imeli ljudje ob za~etkuKraljestva miru Jezusa Kristusa, pa~ pa iz svetlobnesnovi.

Ponavljam: Svetlobna snov je materialno finej{a, si-jo~a snov. Marsikdo, ki bere Moje besede danes >��@- v popolni materiji na za~etku Kraljestva miru JezusaKristusa - zdaj misli, da je potrebno neskon~no veliko~asa, da se bo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa polnorazcvetelo:

Sli{ali ste, da se spreminjajo zvezde in popolna ma-terija, Zemlja; zakaj zapisano je: “Nastajata novo neboin nova Zemlja.” Tako bo tudi merjenje ~asa, kot gaimajo ljudje v popolni materiji, neveljavno. Tu bo novosonce in spremenjene zvezde bodo obdajale novoZemljo. To pomeni, da se bo spremenilo tudi takoimenovano merjenje ~asa. Ra~unalo se bo po lunah, ta-ko da bo svetlobna dol‘ina tako imenovanih zemeljskihlet popolnoma druga~na. Leto ne bo imelo ve~ dva-najst mesecev, kot jih je imelo za ljudi grobosnovnega~asa, pa~ pa bistveno kraj{e svetlobne enote; kajti obkoncu Kraljestva miru so dnevi dalj{i in no~i svetlobno-snovne, presevne Zemlje mnogo kraj{e.

Povem vam: Tudi na svetlobnosnovni Zemlji {e ob-stajajo obmo~ja bolj grobe materije, tako imenovanizemeljski made‘i. Na nekaterih bodo {e dalj ~asa ‘ivelimo~neje zgo{~eni ljudje, ki nimajo enake stopnje ~isto-

352

sti kot ljudje, ki so pod neposrednim soncem Kraljestvamiru Jezusa Kristusa. Kajti kot sem ‘e razodel, MojO~e, ki je tudi va{ O~e, je milost, ljubezen in usmiljenjein {e enkrat dopu{~a pritisk satanskega, da osvoji Zem-ljo. Ob koncu Kraljestva miru se bodo ti zemeljski ma-de‘i raz{irili po Zemlji; toda ne bodo ve~ zajeli celeZemlje. Na njih se sme demonski svet {e enkrat meritiz bo‘jim.

Nato pride konec Zemlje. Odprla se bo kot orehovalupina - in Notranja svetloba, finosnovna substanca,duhovni delni planet iz ve~nega Jeruzalema, bo {la v neboin z njo vsi tisti, ki so pre‘eti s svetlobo resnice.

Spoznajte: Moja beseda, ki je tekla skozi mnoge pra-vi~ne preroke, ni usmerila samo veliko du{ in ljudi naNotranjo svetlobo, ampak tudi dele materialne substance- ker je veliko ljudi uresni~evalo ve~ni zakon.

Od padca pa do takrat, ko se je izkristalizirala popol-na materija, je minilo ne{teto ~asovnih obdobij in ne-skon~no ~asa. Nastala je namre~ zaradi otrdelosti srcduhovnih bitij in bremen du{e in ~loveka.

Spoznajte: Razkroj materije in vra~anje kraljestevpadca v ve~no Bo‘je kraljestvo pa ne bo trajalo ve~ ta-ko dolgo kot neko~ padec do nastanka popolne ma-terije. Kajti ‘e ob padcu samem se je za~elo vra~anjepadlih bitij in padlih svetov. ê torej mislite na ce-lotno trajanje vra~anja, potem je treba vra~unati v~as vra~anja vsa svetlobna in ~asovna obdobja, kerse je vra~anje za~elo ‘e ob za~etku padca; to torejpomeni, da se ‘e ne{teto ~asovnih obdobij giblje

353

proti svetlobi in nebu. To pomeni, da do svetlob-nosnovnega Kraljestva miru Jezusa Kristusa in natodo razkroja materije ni ve~ enako veliko svetlobnihin ~asovnih obdobij.

Moje razlage in pojasnila v knjigi To je Moja Besedaso se iz generacije v generacijo prepisovale in bile dvig-njene v jezik vsakokratne generacije. To se je godilovse do svetlobne snovnosti. Moja beseda je resnica - inostaja resnica, ker je ve~na. Toda jezik ljudi se je spre-minjal, prav tako material za knjige.

V materialnem ~asu >��@ je bil material za knjigegrobosnovna substanca - ljudje so ga imenovali papir.V svetlobnem ~asu pa vse do svetlobne snovnosti jematerial za knjige ustrezal vsakokratni svetlobnosnovnisubstanci. V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, v svetlob-ni snovnosti, so drugi svetlobni viri in materiali kot vpolni materiji in med za~etnim prefinjanjem materije.Moja beseda pa je in ostaja resnica.

Moji bratje in sestre v Kraljestvu miru Jezusa Kristu-sa, berete o Mojem mi{ljenju in ‘ivljenju kot Jezusu izNazareta. Vedno znova ugotavljate, da ima vsak ~lovekv vsaki generaciji svobodno voljo. Noben ~lovek in no-bena du{a nista bila prisiljena in ne bosta prisiljenasprejeti ve~no resnico, ‘ivo bivanje. Kdor je hotel najtido Notranje resnice, je moral potovati v svojo notra-njost in jo skusiti v sebi in na sebi ter jo sam do‘iveti.Tako sem tudi Jaz kot Jezus iz Nazareta samo pri~al ove~ni resnici.

354

Ljudje, ki so se v vseh generacijah jasno odlo~ili Za-me, resnico, so tudi ostali pri Meni, resnici in ‘ivljenju.Tisti, ki niso bili ne topli ne mrzli, so {li od Mene, kerniso mogli razumeti Mojega govora. Niso hoteli uresni-~evati zapovedi, ker so bili mi{ljenja, da morajo dobitipodarjeno, kar so njihovi bli‘nji vsak dan uresni~evali:nesebi~no ljubezen, Bo‘je zakone, ve~no resnico.

V vseh generacijah so tako vedno znova zapu{~aliMojo ~redo ljudje, ki se niso mogli odlo~iti za ve~no re-snico. Ustvarjalci javnega mnenja in modrihe so mislili,da se da resnico kupiti ali si jo pridobiti s poslu{anjem.

Toda kruh nebes je treba jesti in ga pravilno preba-viti; to pomeni, da je treba zakon ‘ivljenja poni‘nosprejeti in ga uresni~iti. Samo tako so na{le du{e inljudje v Notranje ‘ivljenje. Uresni~evanje ve~nih zako-nov je prineslo duhovni dobi~ek torej samo tistim, ki sose odlo~ili za ‘ivljenje v Meni, Kristusu Boga, in nisovztrajali v za in proti, niso bili torej enkrat “mrzli” innato spet “topli”.

Iz generacije v generacijo se je u~il zakon svobodnevolje: ^lovek najde k Bogu samo takrat, ~e se odlo~i zaBoga, resnico, tako da se neprestano trudi izpolnjevatiBo‘jo voljo.

Nestanovitnost mnogih ljudi, ki so bili enkrat “topli”in nato spet “mrzli”, je temi vedno znova omogo~alavdor v vrste pravi~nih. Vedno znova je satansko zape-ljevalo ~ute ljudi. Za~eli so dvomiti v resnico in zapu-stili so zveste. Ta nestanovitnost se je vlekla skozi gene-racije tako dolgo, dokler ni pri{el ~as, ko so se lahko

355

utele{ale v Kraljestvo miru samo {e svetle du{e. V ze-meljsko obleko so {le s ciljem, da {e naprej gradijo innaseljujejo novi svet. Kraljestvo miru Jezusa Kristusa jenastalo torej z evolucijskim procesom. Ker so prihajaledu{e v zemeljsko obleko z ve~ svetlobe in miroljubnej-{e, je bila vsaka generacija svetlej{a in Kraljestvo miruve~je in popolnej{e.

Spoznajte: Besede spreminjajo pomen - toda resnicaostane. Beseda, ki sem jo izgovoril kot Jezus iz Nazare-ta in razodel kot Kristus Boga po Svojem instrumentu,je ve~na resnica. Resnico dojame samo tisti, ki je poto-val k resnici - v Bo‘je kraljestvo, ki je v najgloblji notra-njosti vsakega ~loveka.

Samo Bo‘ji Duh je tisti, ki o‘ivlja besedo, ne ~lovek,meso in kri.

V vseh ~asih, v vseh generacijah, se je godilo enakoali podobno kot v ~asu, ko sem bil v zemeljski oblekikot Jezus. Eni so verjeli v besedo resnice, spet drugi sosme{ili resnico in njenega posrednika. V vseh ~asih soljudje na{li do resnice in v vseh ~asih so se ljudje odvra-~ali od nje. Tako se je godilo tudi Meni kot Jezusu iz Na-zareta. Veliko ljudi je pri{lo k Meni, postali so Moji u~en-ci - in veliko u~encev Me je spet zapustilo.

Kdor je samo poslu{al resnico in je ni vklju~il v svojevsakdanje ‘ivljenje, je {e naprej hodil v temi in tema sega je spet polastila.

356

10. Nato Mu je Simon Peter odvrnil: “Gospod, h ko-mu naj gremo? Ti ima{ besede ve~nega ‘ivljenja. In mismo verovali in trdno verujemo, da si Ti Kristus, Sin ‘ive-ga Boga.”

11. Jezus jim je odgovoril: “Mar nisem izvolil vas dva-najstere? In eden je med vami, ki je izdajalec?” Govoril jeo Judu I{karijotu, o sinu Simona, levita; zakaj ta je bil, kiga je pozneje izdal.

12. Jezus se je napotil v Jeruzalem in sre~al kamelo, kije bila te‘ko otovorjena z drvmi. Kamela jih ni moglazvle~i na breg, a gonja~ jo je tepel in kruto trpin~il, toda‘ivali ni mogel premakniti z mesta.

13. In ko je to videl Jezus, mu je rekel: “Zakaj tepe{svojega brata?” In mo‘ je odgovoril: “Nisem vedel, da jemoj brat. Mar ni tovorna ‘ival in ustvarjena za to, da mislu‘i?”

14. In Jezus je rekel: “Mar ni isti Bog ustvaril iz istesnovi to ‘ival in tvoje otroke, ki ti slu‘ijo? Ali nista obaprejela od Boga istega diha?”

15. In mo‘ se je zelo ~udil nad temi besedami. Nehalje tepsti kamelo in jo osvobodil dela bremena. Tako je {lakamela navkreber, in Jezus je {el pred njo, in ni se ve~ us-tavila do konca svojega dnevnega potovanja.

16. Kamela je spoznala Jezusa; kajti ~utila je Bo‘joljubezen v Njem. A mo‘ je hotel vedeti ve~ o tem naukuin Jezus ga je rad pou~il; in postal je Njegov privr‘enec.(Pog. 31, 10-16)

357


Vse je energija. Po iz‘arevanju ljudi sem prepoznalJaz, Kristus Boga v Jezusu, kdo se je kot ~lovek trudil‘iveti bo‘ansko in kdo je kljub vedenju kr{il zakon ‘iv-ljenja.

Kot Jezus iz Nazareta sem govoril mnogim ljudem ozakonu ‘ivljenja, tako tudi o ‘ivalih, ki podobno kotljudje ob~utijo bole~ino, trpljenje in veselje. Tako kot~lovek naj ne bi bil proti bli‘njemu, temve~ za bli‘nje-ga, tako naj bi bil tudi za ‘ivali in odgovoren za njih,ker slu‘ijo ~loveku.

Vedno znova sem u~il ljudi, da so tudi ‘ivali Bo‘jabitja, ki jih ~lovek naj ne omalova‘uje, ampak ljubi.Kdor jih tepe in mu~i, ta bo neko~ ob~util enako ali po-dobno na svoji du{i in na svojem telesu. Kajti kar ~lo-vek stori svojim soljudem in sostvarstvu, ‘ivalim, to sto-ri samemu sebi.

Mnogi ljudje so prepoznali svoje surovosti in so za-~eli uresni~evati Moje nauke. Ob‘alovali so in sprejeli‘ivali kot svoje prijatelje. In marsikateri je razumelMoje besede in Mi sledil.

358

32. POGLAVJE

Bog kot hrana in pija~a -Pomen mesa in krvi

Prehrana in zdravje po Bo‘ji volji (1-6).Posurovelost ljudi, ostrost ~love{kega jaza - Spreobrnitev ljudi

k enosti z naravo (8-12)

1. In zgodilo se je, ko je sedel s Svojimi u~enci pri ve-~erji, da Mu je eden izmed njih rekel: “Mojster, zakaj sirekel, da bi nam rad dal jesti Svoje meso in piti Svojo kri?Veliko jih to te‘ko razume.”

2. In Jezus je odgovoril in rekel: “Besede, ki sem vamjih rekel, so duh in so ‘ivljenje. Za nevednega ~loveka, kimisli samo na meso, imajo prizvok prelivanja krvi in smr-ti; toda blagoslovljeni tisti, ki jih razumejo.

3. Poglejte ‘ito, kako raste do zrelosti in se ga po‘anjein zmelje v mlinu ter se ga kot kruh spe~e v ognju. Iz tegakruha je narejeno Moje telo, ki ga vidite. In poglejtegrozdje, ki raste in dozori na trsu, ki se ga obere in stisnev stiskalnici in ki podarja vino! Iz tega vina in iz vode jenarejena Moja kri.

4. Kajti u‘ivam samo sade‘e dreves in polj{~ine, in tospremeni Duh v Moje meso in v Mojo kri. Tisti, ki veru-jete Vame in ste Moji u~enci, jejte samo to in podobno,kajti od tega, v Duhu, dobijo ljudje ‘ivljenje in zdravje inozdravljenje.

359

5. Resni~no, za vas bom prisoten v substanci in v ‘iv-ljenju Boga in viden v tem telesu in v tej krvi; in od tegajejte in pijte vsi, ki verujete Vame.

6. Kajti na vseh krajih bom vstal v ‘ivljenje sveta, kotje zapisano pri prerokih. Od son~nega vzhoda do zahoda,povsod naj se v Mojem imenu ‘rtvuje ~ista daritev s kadi-lom. (Pog. 32,1-6)


Spoznajte: Bo‘ja beseda v besedah ljudi je Duh in@ivljenje. Razodeva se in daje ljudem, da dojamejo, dane zveli~uje beseda sama, ampak smisel besede, ki jo jedal Bog ljudem in ki naj jo vsak dan uresni~ujejo.

Ljudje v Duhu Ve~nega vedo: V poljskih in gozdnihsade‘ih je ‘ivljenjska substanca, ki ohranja ~lovekovotelo zdravo, pa tudi njegovo mesno substanco in kri - nipa je v ubitih ‘ivalih, ki se jedo, kajti meso je mrtvahrana. ^lovek naj ne ubija ljudi niti zavestno ‘ivali innaj jih ne kolje za hrano, ker so kot Bo‘je stvaritve nje-govi “naslednji bli‘nji”.

ê ~lovek posveti svoje zemeljsko ‘ivljenje Bogu, po-tem ohrani Bo‘ji Duh ~lovekovo telo, substanco, mesoin kri, zdravo; potem bodo tudi njegovi ob~utki, mi{lje-nje, govor in dejanja plemeniti in dobri. @e samo iz te-ga nastaneta visoka etika in morala. Eti~no-moralnevrednote tak{nega ~loveka bodo pomembne tudi pri iz-

360

biri hrane. Opustil bo mesno hrano in ribe in u‘ivanje‘ganih pija~.

In Bo‘ja prisotnost bo vidna tako v telesu, na njemkot tudi v krvi. ^lovek bo zdrav, ker zdravo misli inzdravo jé. To pomeni, da so njegovi ob~utki, misli, be-sede in dejanja zakoniti, prav tako kot to, kar zau‘ijeod hrane in pija~e. Kdor veruje Vame in izpolnjujeBo‘jo voljo, bo ‘ivel v Bo‘jih delih in bo jedel in pil,kar mu podarja narava.

“... na vseh krajih bom vstal v ‘ivljenje sveta” pome-ni: Po vseh krajih sveta se bo oznanjal evangelij ljubez-ni in vsi ljudje, ki so dobre volje, bodo uresni~evali mojnauk, ki sem ga dal kot Jezus in ki ga ponovno dajemkot Kristus. Zavestno bodo Bo‘ji otroci, ker so svoje‘ivljenje posvetili Bogu ter radi veselo ‘rtvujejo {e ob-stoje~e ~love{ko, tako da ga predajajo Meni in zanj do-bijo Bo‘je kraljestvo.

Beseda “kadilo” pomeni: posve~eno ‘ivljenje.

7. Kakor v telesnem tako v duhovnem. Moj nauk inMoje ‘ivljenje naj bosta hrana in pija~a za vas, kruh ‘iv-ljenja in vino odre{enja.

8. Prav tako kot se spremenita ‘ito in grozdje v mesoin kri, tako se morajo spremeniti tudi va{e zemeljske misliv duhovne. Prizadevajte si za spremenjenje telesnega vduhovno! (Pog. 32, 7-8)

361


“Prizadevajte si za spremenjenje telesnega v duhov-no!” pomeni: Predajte Mi svoje ~love{ko, svoje ~love{-ke ob~utke, misli, besede, dejanja, svoje vzgibe, nagnje-nja in strasti. Vse ~love{ko se nana{a na meso, torej natelo. Kdor si prizadeva za bo‘ansko v svoji notranjosti,je usmerjen na Boga, na zakon ‘ivljenja. Zakon nese-bi~ne ljubezni izpolnjuje v svojih ob~utkih, mislih, go-voru in dejanjih.

9. Resni~no, povem vam, na za~etku so se pre‘ivljalavsa Bo‘ja bitja samo z rastlinami in sade‘i zemlje, doklernista ~love{ka nevednost in egoizem mnoga bitja odvrnilaod tega in jih zavedla do nasprotovanja prvotnemu, odBoga danemu redu. Toda celo ta se bodo vrnila k narav-ni hrani, kot je zapisano pri prerokih. Kajti v besede pre-rokov naj se ne dvomi.

10. Resni~no, Bog daje ve~no iz ve~nega ‘ivljenja inve~ne substance, da se oblike vesolja vedno obnavljajo.Zato ste torej vsi dele‘ni mesa in krvi in substance in ‘iv-ljenja Ve~nega, in Moje besede so Duh in ‘ivljenje.

11. In ~e izpolnjujete Moje zapovedi in ‘ivite pravi~no‘ivljenje, boste sre~ni v tem ‘ivljenju in prihodnjem. Ne~udite se nad tem, kar sem vam rekel. ê jeste meso in pi-jete kri Boga, imate ‘ivljenje v sebi, sicer ne.”

12. In u~enci so odgovorili: “Gospod, daj nam vednojesti ta kruh in piti iz tega keliha; kajti Tvoje besede so re-

362

sni~no hrana in pija~a. Po Tvojem ‘ivljenju in po Tvojisubstanci bomo ‘iveli ve~no.” (Pog. 32, 9-12)


Resni~no, ‘iveti v Bogu pomeni: Izpolnjevati Bo‘jeve~ne zakone. To pomeni tudi ‘iveti od tega, kar ~love-ku podarja narava.

Ljudje in ‘ivali so se razvijali na tej Zemlji postopo-ma. Oba, ~lovek in ‘ival, sta se v Bo‘jem vrtu hranila zrastlinami. Ko je ~lovek padal vedno globlje v greh, jeobenem padal tudi v temo nevednosti in podlegel jeegoizmu. Tako kot je grobosnovno postajalo vedno go-stej{e, so postajali bolj grobi tudi ~lovekovi ~uti, hkratipa so se postopoma spreminjali tudi njegovi organi.

Iz egoizma je ~lovek za~el iskati najrazli~nej{e u‘itkein za~injeno, kislo in ‘ivalsko hrano. Trda lupina, ~lo-ve{ki jaz, grobi ~uti, so privedli do ~utnosti, ki je terjalazadovoljitev. Na ta na~in so posku{ali ljudje nadokna-diti ‘ivljenjsko energijo, ki so jo nezakonito oddali.

ûtnega ~loveka, ~igar misli so postajale vedno boljegoisti~ne, je gnalo k hrani, ki je ustrezala njegovemumi{ljenju in dejanjem. Ker se je vedno bolj oddaljevalod Boga, je v svojem govoru in dejanjih postajal vednoostrej{i. Posuroveli ~uti so zrcalili ostrost ~love{kega ja-za in so zato iskali ustrezno ostre za~imbe in jedi. ê seje ~loveku kaj ponesre~ilo, je postal zagrenjen, njegovi

363

~uti pa so iskali zadostitev v vedno novih u‘itkih. Zakr-~eni ~love{ki ‘ivci so iskali sprostitve v ~utnosti.

Telo je vedno pogosteje zahtevalo to, kar je ~lovekiz‘areval v svojih ob~utkih, mislih, besedah in dejanjih:sladko in kislo, ostro in strastno. Zato je za~el s pri-pravljanjem hrane vedno bolj spreminjati naravne sno-vi v kisle, ostre in sladke.

Posledica vsega je bila, da je ~lovek za~el loviti ‘ivali,jih ubijati, njihovo meso je za~inil in ga jedel. Tako je~lovek postal lovec in divji lovec. V svoji vedno mo~-nej{i ~utnosti si je za‘elel “mesenost”, mo{ki ali ‘enskispol.

Vse to se je godilo in se {e godi tudi v tej generaciji>��@. [ele ko se ~lovek povrne k Duhu ‘ivljenja, takoda dvigne svoje misli k Bogu, bo prefinil tudi svoje ~u-te.

Pri{el sem, da prinesem ljudem zakon ‘ivljenja.Kdor ga sprejme in se ravna po njem, ta se bo povrnilnazaj v ‘ivljenje v Bogu. @ivljenje v Bogu in z vso bitjoje najvi{ja in najbolj pretanjena etika in morala.

Vse du{e bodo na{le nazaj k tej biti, ker so iz{le izBoga, iz ve~ne biti, ‘ivljenja in imajo ve~no v sebi ‘iv-ljenje iz Boga.

Kdor izpolnjuje zapovedi, se‘etke iz ve~nega zakona,ta ‘ivi v Bogu in iz Boga in je pravi~en do vseh ‘ivljenj-skih oblik.

Resni~no, Bo‘ja beseda je hrana in pija~a, je ‘ivlje-nje. Kdor ‘ivi v Bogu, ta ‘ivi tudi iz Boga. @ivi v biti.Zemlja je del ve~ne biti, zato jo bo zavestno ‘ive~i ~lo-

364

vek tudi zakonito posedoval in obdeloval, ker ‘ivi zzemljo in ni proti zemlji in proti vsem, kar jih ‘ivi nanjej.

Du{a ‘ivi iz popolnoma duhovne substance, zemelj-sko telo ‘ivi iz ‘ivljenja, ki se je spremenilo iz duhovnev materialno snov. Obe, popolna duhovna in duhovno-materialna substanca, sta dar Boga za du{o in ~loveka.Bog je dal ljudem sade‘e in rastline, ki so ‘ivljenje zatelo. ^lovek se bo spet vrnil k naravi in ‘ivel z njo, kerbo spoznal, da prihajata ‘ivljenje in zdravje telesa samoiz Boga, iz ‘ivljenja, ki se podarja Bo‘jim otrokom vnaravi.

Narava podarja zdravemu telesu mo~ in bolnemuzdravje. Pogoj pa je, da so ~lovekove misli, njegove be-sede in dejanja zdrava.

V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa ‘ivijo Bo‘ji otrocis kraljestvi narave v absolutni enosti in Bog jih hrani ssade‘i in rastlinami, z ‘ivljenjem narave.

365

33. POGLAVJE

O krvnih daritvah in opro{~anju grehov -Ozdravljenje ob ribniku Betesda

Mojzesova ~asovno pogojena popu{~anja so postala zakoni (1-3). Darovanje ‘ivali in mesna hrana -^love{ki predpisi ve‘ejo; Bog je neomejena ljubezen in

svoboda (4-14)

1. Jezus je u~il Svoje u~ence na zunanjem tempelj-skem dvori{~u in eden izmed njih Mu je rekel: “Mojster,duhovniki pravijo, da brez prelivanja krvi ni odpu{~anjagrehov. Ali lahko zakonite krvne daritve odvzamejo gre-he?”

2. In Jezus je odgovoril: “Nobena krvna daritev ‘ivaliali ptice ali ~loveka ne more odvzeti grehov. Kako najprelivanje nedol‘ne krvi zbri{e krivdo? Ne, samo pove~a jo.

3. Duhovniki seveda sprejemajo od vernih tak{ne da-ritve za spravo za prekr{ke proti Mojzesovemu zakonu,toda za grehe proti Bo‘jemu zakonu ni odpu{~anja, razenkesanja in pobolj{anja. (Pog. 33, 1-3)

Jaz, Kristus, pojasnjujem popravljam in poglabljam besedo:

Mojzes je prinesel Deset Bo‘jih zapovedi. Ko jespoznal, da Izraelci Desetih zapovedi ne bodo moglitako hitro uresni~iti, ker je ve~ina od njih desetletja mi-slila in postopala proti Desetim zapovedim, jim je za~el

366

popu{~ati, da bi jih pripeljal do notranje izku{nje preksamospoznanja. Mnogo Izraelcev pa ni spo{tovalo nitipopu{~anj in so se {e naprej vdajali malikovanju. V na-slednjih generacijah so trdovratni Izraelci naredili izteh popu{~anj zakone.

Darovanje ‘ivali je proti Bo‘jemu zakonu in tudiproti Desetim zapovedim.

4. Ali ni zapisano pri prerokih: Vzemite svoje krvne in‘galne daritve in pro~ z njimi! Nehajte jesti meso; kajti otem nisem govoril va{im o~etom niti jim nisem tega uka-zal, ko sem jih peljal iz Egipta. Ukazal pa sem jim nasled-nje:

5. Poslu{ajte Moj glas in hodite po poteh, ki sem vamjih zapovedal, in Moj narod boste postali in dobro se vambo godilo. Toda niso bili pripravljeni poslu{ati.

6. In kaj drugega vam ukazuje Ve~ni, kot da ste pra-vi~ni in usmiljeni ter da stopate poni‘no s svojim Bogom?Ali ni zapisano, da je na za~etku Bog dolo~il za hranovsemu mesu sade‘e dreves in semena in rastline?

7. Toda Moja molitvena hi{a je postala hi{a tatov innamesto ~iste daritve s kadilom so Moje oltarje one~edilis krvjo in jedli meso zaklanih ‘ivali.

8. Jaz pa vam pravim: Ne prelijte nobene nedol‘ne kr-vi in ne jejte mesa. Bodite odkriti, ljubite usmiljenje inravnajte pravi~no, in dolgo boste ostali na Zemlji.

367

9. Zrnje, ki raste iz zemlje z ‘itom, ali ga ne spremeniDuh v Moje meso? Jagode iz vinograda in drugi sade‘i,ali jih ne spremeni Duh v Mojo kri? Naj se to zgodi z va-{imi telesi in du{ami, da postanejo spomenik Ve~nemu.

10. V tem je vidna prisotnost Boga kot substance inkot ‘ivljenja sveta. Od tega naj bi vsi jedli in pili za od-pu{~anje grehov in za ve~no ‘ivljenje za vse, ki se ravnajopo Mojih besedah.”

11. V Jeruzalemu na ov~jem trgu pa je ribnik, ki seimenuje Betesda. V petih lopah je le‘alo veliko bolehnihljudi, slepih, hromih, suhih, in ~akali so na vzvalovanjevode.

12. Kajti ob dolo~enem ~asu se je spustil v ribnik an-gel in vzvalovil vodo. Kdor je nato prvi stopil vanjo, ko jevzvalovala, je bil ozdravljen vseh bolezni, ki so ga nadle-govale. Tam je bil tudi mo‘, ki je bil od rojstva hrom.

13. In Jezus mu je rekel: “Ali ti vode ne prinesejozdravja?” Odvrnil Mu je: “@e, Gospod, toda nikogar ni-mam, ki bi me nesel v ribnik, ko voda zaplivka. In kadarposkusim, vstopi pred mano nek drug.” In Jezus mu je re-kel: “Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi.” In takoj jevstal in je hodil. Ta dan pa je bila sobota.

14. In Judje so mu rekli: “Danes je sobota in proti za-konu je, da nosi{ posteljo.” Ozdravljeni pa ni vedel, da jebil Jezus. Jezus pa je od{el, kajti na trgu je bilo veliko lju-di. (Pog 33, 4-14)

368


V Bo‘jem zakonu ni ni~esar o krvnih niti o ‘galnihdarovih niti o zavestnem ubijanju ‘ivali in prav tako ni-~esar o u‘ivanju ‘ivalskega mesa.

Samo tisti stopa v Bogu in pripada Bo‘jemu narodu,ki se ravna po Njegovi besedi, tako da izpolnjuje Bo‘jezakone. Zakon je: ^lovek naj bo pravi~en in usmiljenin poni‘no naj potuje v Bo‘je kraljestvo notranjosti,kjer je resni~na in ve~na domovina du{e. Kdor se dr‘iBo‘jih zakonov, se tudi hrani s tem, kar daje Bo‘ji za-kon v naravi. Tudi svoje ‘ivljenje, svoje ob~utke, mi{lje-nje, govor in dejanja bo uskladil z ve~nim zakonom.

Od vsega za~etka je dal Bog ljudem za hrano sade‘e,semena in zeli{~a. Ta zakon je veljaven, dokler ne bodo‘ivele vse du{e v finosnovnih obmo~jih in ne bo ve~ lju-di, ki za svoje telo potrebujejo energijo, ki se je obliko-vala, ‘ivljenje iz narave.

Molilnica naj bo hi{a molitve, v kateri ~lovek negujeenost s svojim bli‘njim z molitvijo in s ~a{~enjem Boga.To mu daje za vsakdanje ‘ivljenje mo~, da ‘ivi posve~e-no, ~isto ‘ivljenje in da je v enosti z bli‘njim.

V ~asu Jezusa iz Nazareta so ljudje one~a{~ali kam-nite oltarje v svojih molilnicah s krvjo in nato {e jedlimeso ‘ivali, ki so jih ubili. Svoje templje iz mesa in ko-sti so zamazali s protizakonitimi ob~utki, mislimi, bese-dami in dejanji. To po~no ljudje tudi {e v tem ~asu

369

>��@ vedno znova. [e vedno se one~ejajo s krvjo ‘iva-li, ki jih kljub znanju ubijajo, in jedo njihovo meso.

Spoznajte: Bo‘ji zakon je ve~en in bo ve~no. Kar jeveljalo v prej{njih ~asih, to velja {e danes, kajti Bog jevedno isti zakon - danes, jutri in vso ve~nost.

Kdor preliva nedol‘no kri, kdor u‘iva meso, je neu-smiljen in na sebi bo moral prena{ati svojo neusmilje-nost.

Spomenik Ve~nemu je ~ista du{a in zdravo telo, kiga vzdr‘uje ~ista du{a.

Naravna hrana vsebuje Bo‘jo snov. Je ‘ivljenje ze-meljskega telesa.

Kdor ob‘aluje svoje grehe in jih ne po~ne ve~, ta bopustil svoje ob~utke, misli, besede in dejanja v Bogu inbo jedel to, kar mu je podaril Bog.

Popravljam: Ribnika ni vzvalovil angel, temve~ ele-menti so gibali in gibljejo vodo. Ne zdravi voda, pa~ pasamo vera v Njega, ki je tudi v vodi kot substanca.

Tako kot Judje, tako so tudi ljudje vseh generacijupo{tevali in {e upo{tevajo dan po~itka - soboto samona zunaj, ker so tako navajeni. V svojem vsakdanjem‘ivljenju pa so kr{ili in kr{ijo ravno tisto, kar u~ijo sa-mo z besedami. Njihove misli so bile in so ne~iste in ta-ko tudi njihova dela, ki jih po~no za zidovi, da jih ne bikdo videl. Govorili so in govorijo o prepovedih na so-boto, toda sami se niso dr‘ali in se ne dr‘ijo teh pred-pisov, ne v svojih ob~utkih, ne v mislih, ne v besedah inne v dejanjih.

370

Kropljenje z zemeljsko vodo je samo simbol. Kdorveruje v Bo‘ji duhovni tok in svoje ‘ivljenje posveti Bo-gu, dobi obla‘itev in ozdravljenje po ‘ivljenju iz Boga -pa ~e se potopi v vodo, ki je samo simbol, ali pa ~e izvsega srca kli~e Boga, kjerkoli je ‘e.

Bog je povsod pri~ujo~a mo~. Bog pomaga, bla‘i inzdravi. Ne spra{uje, ali je delavnik ali sobota. Kdorprosi iz srca, prejme, naj bo na katerikoli dan ali ob ka-terikoli uri. Samo ozkosr~ni ~lovek ima {tevilne predpi-se. S tem bi rad omejil vseobsegajo~ega Duha.

Spoznajte: Bog je neomejena ljubezen in svoboda.Zakon neomejene ljubezni ne pozna ozkosr~nosti ~lo-ve{kega jaza. ^love{ki jaz je zakon jaza, ki si ga je us-tvaril ~lovek sam. On je setev, ki v sebi ‘e nosi sade‘.^lovek sam ga je posadil v njivo ‘ivljenja, svojo du{o.

371

34. POGLAVJE

Jezusova ljubezen do vseh stvaritev

Kogar pre‘ema Bog, ta prina{a blagoslov (2-6). Spo{tovanje vsega ustvarjenega;

zani~evanje zapada kavzalnemu zakonu (7-10)

1. Ko je Jezus spoznal, kako farizeji godrnjajo in sezgra‘ajo nad tem, ker si je pridobil ve~ u~encev in jih jeve~ krstil kot Janez, je zapustil Judejo in {el spet v Galile-jo.

2. In Jezus je pri{el do drevesa, pod katerim je ostalve~ dni. In tja so pri{le tudi Marija Magdalena in druge‘ene in so Mu slu‘ile s svojim imetjem; in vsak dan je u~ilvse, ki so pri{li k Njemu.

3. In ptice so se zbirale okoli Njega in Ga pozdravljales svojim petjem in k Njegovim nogam so prihajale drugestvaritve in hranil jih je in jedle so Mu iz roke.

4. In ko je odhajal, je blagoslovil ‘ene, ki so Mu izka-zale svojo ljubezen, in se obrnil k smokvovcu in blagoslo-vil {e njega. In rekel je: “Dal si Mi bivali{~e in senco pred‘go~im soncem, poleg tega pa {e hrano.

5. Blagoslavljam te, rasti in bodi rodoviten, in vsi, kipridejo k tebi, naj najdejo mir, senco in hrano, in pticeneba naj se veselijo v tvojih vejah.”

6. In glej, drevo je raslo in nenavadno uspevalo in nje-gove veje so se vedno bolj {irile navzgor in navzdol, da ni

372

bilo najti podobnega drevesa, ki bi bilo tako lepo in veli-ko, in nobeno ni rodilo tako obilo in tako dobrih sadovkot to. (Pog. 34, 1-6)


Kdor pusti, da skozenj te~e blagoslov, Bo‘ja mo~, jevir mo~i za ljudi, ‘ivali, rastline in kamenje.

Ko Bog lahko prenika ~loveka, potem je ta blagoslovza vse in vsem. Kogar preveva Bog, ta nesebi~no ljubiljudi, ‘ivali, rastline in kamenje. Kdor vklju~i v svoje‘ivljenje ljudi in kraljestva narave, ta komunicira z vse-‘ivljenjem. @ivljenje s svojo raznolikostjo se mu zahva-ljuje, tako da se podarja v obilju in bo obdarovalo vse,ki pridejo k viru ‘ivljenja.

Kdor spo{tuje ‘ivljenje, ta pozna tudi ve~no domovi-no. @e na Zemlji ‘ivi sredi Bo‘jega raja, kajti slu‘ijomu kraljestva narave in pokoravajo se mu elementi.

7. Jezus je pri{el v neko vas in tam videl majhno mu-co, ki je bila brez gospodarja. Bila je la~na in je mijavka-la. Dvignil jo je, zavil jo je v Svojo obleko in jo pustil po-~ivati na Svojih prsih.

8. In ko je {el skozi vas, je dal muci jesti in piti. In jed-la je in pila in Mu pokazala svojo hvale‘nost. In dal jo jeeni Svojih u~enk, neki vdovi po imenu Lovrencija, da jeskrbela zanjo.

373

9. In nekateri ljudje so pravili: “Ta mo‘ skrbi za vse‘ivali. So mar njegovi bratje in sestre, da jih tako ljubi?”Pa jim je rekel: “Resni~no, to so va{i sobratje iz velikeBo‘je dru‘ine, va{i bratje in sestre, ki imajo od Ve~negaisti dih ‘ivljenja.

10. In kdorkoli skrbi za enega najmanj{ih od njih inga v njegovi stiski nahrani in napoji, ta stori to Meni, inkdor vedé dopu{~a, da kateri od njih trpi pomanjkanje, inga ne za{~iti, ~e ga kdo trpin~i, dopu{~a to zlo, ki je, kotda je storjeno Meni. Kajti prav tako kot ste vi postopali vtem ‘ivljenju, tako se bo godilo vam v prihodnjem.” (Pog 34, 7-10)


Resni~no, povem vam, ‘ivljenje je Bo‘ji odem. ^lo-veka ali ‘ival - oba navdihuje e n a mo~, Bog.

Bog je ‘ivljenje in ‘ivljenje je odem. Kdor svojegabli‘njega objestno oropa diha, tako da ga ubije, ta boduhovno umrl. V kraljestvu du{ bo tujec, ker ne poznalastne zavesti in zato tudi ne ve, ali je ‘iv ali mrtev. @esamo ~e ~lovek vedé in namerno dopu{~a, da se mu~i,zlorablja in trpin~i ljudi in ‘ivali, se mu bo zgodilo ena-ko ali podobno.

Kar torej stori ~lovek svojim bli‘njim in naslednjimbli‘njim, to pomeni ‘ivalim, rastlinam in kamenju, tostori Meni - in tako samemu sebi.

374

Spoznajte: Tudi kamenje so Bo‘je mo~i stvarjenja,tudi njih je treba spo{tovati.

^lovekova setev bo torej njegova ‘etev.

375

35. POGLAVJE

Prilika o usmiljenem Samarijanu -Marija in Marta

Kar stori{ bli‘njemu, to stori{ Kristusu in sebi - O obna{anju do bli‘njega (1-8). Moli in delaj; prava mera (9-11). Slika za gradnjo Bo‘je hi{e, Novega Jeruzalema na Zemlji- Bo‘anska modrost kli~e Bo‘je sinove in h~ere, pripravljaNotranjo pot in prina{a vseobsegajo~e Bo‘je zakone -Tisti, ki

‘ivijo v Meni, bodo postali ‘ivi vir (12-15)

1. K Njemu je stopil pismouk, ki Ga je nameraval iz-dati: “Mojster, kaj moram storiti, da bom dobil ve~no ‘iv-ljenje?” Rekel mu je: “Kaj je zapisano v postavi? Kakobere{?”

2. Odgovoril je in rekel: “Ne stori drugemu tega, ~esarno~e{, da drugi stori tebi. Boga, svojega Gospoda, ljubi izvsega srca, z vso du{o in z vsem bitjem. Delaj drugim to,kar bi rad, da drugi storijo tebi.”

3. In Jezus mu je rekel: “Prav si odgovoril. Delaj takoin ‘ivel bo{. Na teh treh zapovedih stoji vsa postava inpreroki, kajti kdor ljubi Boga, ta ljubi tudi svojega bli‘nje-ga.”

4. Toda hotel je braniti samega sebe in rekel je Jezusu:“In kdo je moj bli‘nji?” Jezus je odgovoril, rekel je: “Ne-kega ~loveka, ki je {el iz Jeruzalema v Jeriho, so napadliroparji; slekli so mu obleko, ga ranili in od{li, njega papustili napol mrtvega.

376

5. Zgodilo pa se je, da je po tej cesti pri{el duhovnik;in ~eprav ga je videl, je {el naprej. Prav tako je tudi levit,ki je pri{el in ga videl, {el mimo po drugi strani.

6. Mimo, kjer je le‘al, pa je pot prinesla tudi Samari-jana, in ko ga je videl, se mu je zasmilil. Stopil je k nje-mu, na njegove rane je zlil olje in vino in jih zavezal. Na-to ga je posadil na svojo ‘ival in ga spravil do preno~i{~ater ga negoval.

7. Naslednje jutro, ker je potoval naprej, je vzel dvagro{a, ju dal gostilni~arju in mu rekel: ’Poskrbi zanj, inkar bo{ porabil ve~, ti bom vrnil, ko bom spet pri{el.’

8. Kateri izmed teh treh, kaj meni{, je bil bli‘nji temu,ki so ga napadli roparji?” Rekel je: “Tisti, ki se ga je us-milil.” Pa mu je rekel Jezus: “Pojdi in delaj enako.” (Pog. 35, 1-8)


Tudi ta izjava, prav tako kot mnoge druge, naj ti bona potovanju po Zemlji v za{~ito: “K Njemu je stopilpismouk, ki Ga je nameraval izdati.”

Spoznaj, svojemu bli‘njemu ne nastavljaj pasti, kajtitako da{ sku{njavcu mo‘nost, da te spodnese.

ê nisi buden, ~e ne preverja{ svojih ~ustev in misli,se bo sku{njavec priplazil prek tvojih ob~utkov in misli,prek tvojega ~love{kega, prek tvojega ~love{kega jaza,in te zavedel v to, kar ustreza tvojemu trenutnemu ~lo-ve{kemu bistvu.

377

Spoznaj zakon: Kar stori{ svojemu bli‘njemu, to sto-ri{ sebi. U~inek lahko pride prek drugega ali tretjegaali prek nevidne temne mo~i, sku{njavca.

In: “Ne stori drugemu tega, ~esar no~e{, da drugistori tebi” pomeni: Pazi na vsak trenutek v svojem ze-meljskem ‘ivljenju. Kajti tako ima{ vpogled v svoj svetob~utkov in misli in svoje ~love{ko lahko pravo~asnopreda{ Meni, Kristusu, preden svojemu bli‘njemu sto-ri{ to, kar spet pade nazaj nate. Kar stori{ bli‘njemu, tostori{ tudi Meni, Kristusu - in samemu sebi, kajti tvojbli‘nji je del Mene in tudi del tebe.

Kdor ljubi Boga iz vsega srca in iz vse du{e, ta ljubitudi svojega bli‘njega nesebi~no iz globine svoje du{ein srca. To pomeni: Stori svojemu bli‘njemu to, kar birad, da on stori tebi. Bli‘njega torej spo{tuj in stori muto, kar je po ve~nem zakonu - toda ne tega, kar zahtevaod tebe nezakonitega.

Spoznaj tudi: Ne ljubite in ne delajte dobro samo ti-stim, ki ljubijo vas in vam dajejo enako ali podobno.Ljubite vse soljudi in delajte dobro vsem po zakonu ne-sebi~ne ljubezni in pravega dajanja in sprejemanja.Ljubite torej tudi tiste, ki vas ne ljubijo, in delajte do-bro tudi tistim, ki vas zani~ujejo in zavra~ajo.

Toda v zapovedi dajanja upo{tevajte svobodno voljobli‘njih: ê no~ejo va{e nesebi~ne pomo~i, potem je nenudite. ê pa jo ho~ejo, da bi se z njo okoristili - naprimer da jim ni treba delati in si kruh slu‘iti - potemjim ponudite, da jim pomagate najti delo, da si samiprislu‘ijo, kar so pri~akovali od vas.

378

Kadar gre za soljudi, pomislite v vsaki situaciji nazapoved enosti z vsemi ljudmi. Ste nesebi~ni, ~e ljubi-te samo tiste, ki ljubijo vas, in pomagate samo tistim,ki so pomagali in pomagajo vam? Enako delajo fari-zeji.

ê vedno bolj izpolnjujete zapovedi nesebi~nosti,za~nete resni~no ‘iveti.

Zapovedi dajanja, svobodne volje, enosti in nesebi~-nosti so osnovni elementi ve~nega bo‘jega zakona. Ve-ljajo za vsa bitja in ljudi. Tudi pravi~ni preroki so jih iz-polnjevali in jih izpolnjujejo.

Spoznajte: Vsak, brez izjeme, je va{ bli‘nji.Razodel sem ‘e, da so ljudje iz generacije v genera-

cijo spreminjali smisel besed, jim dajali druga~en po-men.

Tako ima beseda so~utje v zakonu ‘ivljenja druga~enpomen, kot ji ga daje ~lovek danes:

So~utje pomeni v zakonu ‘ivljenja so-trpeti, so-~utiti,v‘iveti se v trpe~ega, da za~utimo, kaj potrebuje.

Beseda so~utje pomeni tudi biti usmiljen - toda netarnati skupaj z drugim in imeti bli‘njega za ubogega inga ob‘alovati in pomilovati. Kdor namre~ tako ravna,lahko prebudi v trpe~em samousmiljenje in tako pripo-more k temu, da se le-ta s samopomilovanjem zapletav svoje trpljenje.

Kdor resni~no so-~uti, ob~uti v svojem srcu situacijobli‘njega. Nesebi~no mu bo pomagal in po zakonu ‘iv-ljenja bo storil za svojega bli‘njega kar najbolj{e.

379

9. Med potjo pa se je zgodilo, da so pri{li v neko vas.@ena, po imenu Marta, Ga je sprejela v svojo hi{o. Imelapa je sestro, ki ji je bilo ime Marija; tudi ona je sedla kJezusovim nogam in je poslu{ala Njegove besede.

10. Marta pa si je s tem, da bi Mu postregla, naredilaveliko dela. Pristopila je in rekla: “Gospod, mar Ti jev{e~, da me sestra pu{~a samo stre~i? Reci ji vendar, danaj mi pomaga.”

11. Jezus pa ji je odgovoril, rekel je: “Marta, Marta,zaskrbljena si in se z marsi~em {e mu~i{; toda nujno jesamo eno. In Marija si je izbrala ta dobri del in nih~e najji ga ne vzame.” (Pog. 35, 9-11)


“In Marija si je izbrala ta dobri del in nih~e naj ji gane vzame” pomeni: ^loveku ne koristi duhovno le neu-trudna prizadevnost in zunanje slu‘enje, temve~ tudiprava mera v vseh stvareh. Odlo~ilno je, da ~lovek delavse iz srca in z Bo‘jo mo~jo.

Kdor miruje v Bogu, po njem deluje Bog. Njegovonesebi~no delovanje je nato za mnoge blagoslov.

12. Spet enkrat, ko je Jezus v nekem mestu s Svojimiu~enci sedel pri ve~erji, jim je rekel: “V va{i sredini Semkot miza na dvanajstih opornikih.

380

13. Resni~no, povem vam, modrost gradi svojo hi{o inoblikuje svojih dvanajst opornikov. Pripravlja svoj kruhin olje in me{a svoje vino. Pogrinja svojo mizo.

14. In stoji na vzvi{enih mestnih vzpetinah in kli~e~love{ke sinove in h~ere. Kdor le ho~e, pripeljite ga, naj jeMoj kruh, Moje olje naj vzame in pije naj Moje vino.

15. Odpovej se nespametnih in ‘ivi in stopaj po potispoznavanja. â{~enje Boga je za~etek modrosti in spoz-nanje svetega je razumevanje. Pomno‘il bom va{e dni inleta va{ega ‘ivljenja bom podalj{al.” (Pog. 35, 12-15)


“V va{i sredini Sem kot miza na dvanajstih oporni-kih” pomeni: Miza na dvanajstih opornikih simboliziraBo‘je Sveti{~e, pri ~emer so dvanajsteri stare{ine nosil-ci, sredi katerih Sem Jaz, Kristus. Prav tako sem bil kotJezus iz Nazareta sredi dvanajstih apostolov, ki so sim-bolizirali dvanajst stare{in sveti{~a.

Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje, kruh, olje in vino.“Resni~no, povem vam, modrost gradi svojo hi{o in

oblikuje svojih dvanajst opornikov” pomeni: modrost izBoga - Njegova bitnost v angelskem knezu bo‘anskemodrosti in njegovem duhovnem dualu v zemeljski ob-leki - gradi duhovno hi{o, Bo‘ji {otor med ljudmi: NoviJeruzalem.

381

Bo‘anska modrost pripravlja ljudem, ki so dobre vo-lje, pot v Notranje ‘ivljenje, k Meni, Kristusu Boga,Odre{eniku vseh du{ in ljudi. To je Notranja pot.

Skupaj z Menoj, Kristusom, kli~e Bo‘je sinove in h~ereiz Davidovega rodu in drugih rodov, da bi ustanovili inzgradili Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Davidov rod jejedro Mojega Kraljestva miru na tej Zemlji.

Bo‘anska modrost z mo‘mi in ‘enami iz Davidovegarodu in drugih rodov oblikuje dvanajst stebrov. To pome-ni, da ustvarjajo temelje za Kraljestvo miru Jezusa Kristu-sa, v katerem je hi{a, Bo‘ji {otor, Novi Jeruzalem, sredina,nosilni steber Kraljestva miru Jezusa Kristusa. Dvanajststebrov simbolizira tudi dvanajst vrat ve~nega Bo‘jegamesta in Novega Jeruzalema na svetli Zemlji v Kraljestvumiru Jezusa Kristusa.

“Pripravlja svoj kruh in olje in me{a svoje vino” po-meni: Bo‘anska modrost prina{a ljudem vseobsegajo~eBo‘je zakone. Kdor ‘ivi po Bo‘jih zakonih, stoji naMoji desni in sedi pri mizi Kristusa Boga in bo‘anske mo-drosti z vsemi pravi~nimi mo‘mi in ‘enami.

Kdor sedi pri mizi ‘ivljenja, prejme tudi z Bo‘je mi-ze. Kruh, olje in vino simbolizirajo darove ‘ivljenja, skaterimi so postre‘eni vsi, ki ‘ivijo v Meni, KristusuBoga.

Besede “Pogrinja svojo mizo” pomenijo: Bo‘anskamodrost vabi na Gospodovo gostijo v Bo‘ji hi{i, v No-vem Jeruzalemu na Zemlji. In tisti, ki imajo iskreno sr-ce, jedo z Menoj, Kristusom, pri Bo‘ji mizi. So zavest-no nosilci prihodnjih generacij.

382

Ta Bo‘ja miza v Bo‘ji hi{i je ‘e pogrnjena. Tisti, kisedijo pri Gospodovi mizi, so bratje in sestre praskup-nosti Novi Jeruzalem, ki so sklenili z Ve~nim in z Me-noj, Kristusom Boga, zavezo za Kraljestvo miru.

Kot sem razodel, kli~eva Jaz, Kristus, in bo‘anskamodrost vse Bo‘je sinove in h~ere iz Davidovega roduin iz drugih rodov.

Bo‘ja miza je pripravljena za vse ljudi, ki so dobrevolje, in vsi ti bodo pri{li, ker ~utijo, da so dobrodo{li.

Popravljam izjavo: “In stoji na mestnih vzpetinah inkli~e ~love{ke sinove in h~ere.” Na pripravljenih krajihv mnogih mestih in ob~inah kli~e bo‘anska modrost~love{ke sinove in h~ere, da se spreobrnejo in da gredov notranjost, kli~e pa tudi sinove in h~ere iz Davidove-ga rodu in drugih rodov, da bi izpolnili svoje bo‘anskonaro~ilo.

Vsak, ki je dobre volje, je poklican. To povedo bese-de: “Kdor le ho~e, pripeljite ga, naj jé Moj kruh, Mojeolje naj vzame in pije naj Moje vino.”

Darovi iz izvira pravira Boga, ki jih ponuja po bo‘an-ski modrosti, so polnina iz Bo‘jega zakona. Kdor izpol-njuje Bo‘ji zakon, ‘ivi v Bogu in v Njegovi polnini. Ni-~esar mu ne bo manjkalo.

“Odpovej se nespametnim in ‘ivi in stopaj po potispoznavanja” pomeni: Odpovej se ~love{kemu jazu invse, ki bi te radi vezali nase s svojimi predstavami inmnenji, predvsem vsem neumnim, ki kljub znanju ho-~ejo ostati tak{ni, kot so: neumni in ozkosr~ni. Odpo-vedati se pomeni: Pustiti na zunaj, v notranjosti ohraniti.

383

Stopaj po poti spoznavanja in obrnil se bo{ v notranjost- v ‘ivljenje, ki je v notranjosti vsakega ~loveka.

Bo‘anska modrost je prinesla vseobsegajo~o Notra-njo pot, da se resni~no i{~o~i najde v Meni, Kristusu, inda lahko zajema iz vira Boga, ki nikoli ne presahne.Kdor resni~no stopa po Notranji poti, ki sem jo razodelljudem Jaz, Kristus Boga po bo‘anski modrosti, ta po-stane resni~no velik.

V vseh stvareh bo spoznal Boga, Ga ~astil in ‘ivel vNjegovi sveti volji. Tako bo ‘ivel v zakonu nesebi~neljubezni in bo vse stvari in vse, kar je, spoznal in razu-mel v lu~i resnice.

Po Meni bodo v teh dneh ljudje, ki ‘ivijo v Meni,Kristusu Boga, postali ‘ivi viri. Pomno‘il bom njihovedni, ker ‘ivijo v Meni in po Meni prina{ajo v svet svo-jim sobratom in sestram re{enje.

V ve~ generacijah bodo v letih svojega zemeljskegabivanja skupaj delovali in bodo pri~e vsem tistim, ki {e‘ivijo v materialisti~nem svetu.

384

36. POGLAVJE

Pre{u{tnica - Farizej in cestninar

Zakon ustreznosti -Kdor pozna sebe, spozna tudi nasprotnika - Zapeljevanja satana~utov pred velikimi preobrati in po njih (1-6). Iz poni‘nosti

raste duhovna veli~ina (7-10)

1. Nekega dne je pri{el Jezus spet zgodaj zjutraj v tem-pelj in vsi ljudje so pri{li k Njemu; in usedel se je in jihu~il.

2. In pismouki in farizeji so pripeljali k Njemu ‘eno,ki so jo zalotili pri pre{u{tvovanju, postavili so jo v sredi-no in Mu rekli: “Mojster, ta ‘ena je zasa~ena pri pre{u{-tvovanju. Mojzes nam je zapovedal v postavi, da tak{nekamenjamo. Toda kaj pravi{ Ti?”

3. To pa so rekli, da Ga sku{ajo, da bi na{li kaj, karbi Ga obto‘evalo. Toda Jezus se je sklonil in je pisal s pr-stom po zemlji, kot da jih ne sli{i.

4. Ko pa so Ga {e naprej spra{evali, se je dvignil injim rekel: “Kdor je med vami brez greha, naj prvi vr‘e ka-men vanjo.”

5. In spet se je sklonil in je pisal po zemlji. In ti, ki soto sli{ali, te je izdala njihova lastna vest in od{li so ven,drug za drugim, od najstarej{ega pa do zadnjega; in Jezusje ostal sam, le {e ‘ena je stala tam.

6. Ko se je Jezus zravnal in ni videl razen ‘ene nikogardrugega, ji je rekel: “@ena, kje so tvoji to‘ilci? Te ni nih~epreklel?” Rekla Mu je: “Nih~e, o Gospod.” In Jezus ji je

385

rekel: “Tudi Jaz te ne preklinjam, ne gre{i ve~ in pojdi vmiru.” (Pog. 36, 1-6)


[e obstaja >��@ stari, gre{ni svet s svojimi znamenjiin navadami. Mnogi ljudje so {e vedno ujeti v njem. Sa-tan ~utov {e vedno ‘anje med njimi. Njegov namen jenamre~, da ljudje gre{ijo proti Bo‘jemu zakonu. Mra~-njak jih sku{a vedno znova zapeljevati in tiste, ki se da-jo zapeljati, dr‘i trdno v ‘eleznih krempljih.

Kot v Mojem ~asu Jezusa iz Nazareta se dogaja totudi {e v ~asu preobrata.

Kljub spreminjanju starega, gre{nega v Novi ~as, ~asduha, {e vedno vlada isti greh: Mra~njak se skriva zaobto‘bami in obrekovanji bli‘njih. Toda vedno ve~ lju-di prepoznava zakon ustreznosti: Kdor bli‘njemu o~itagreh in ga zato krivi in obto‘uje, ima sam enak ali po-doben greh. Kdor obto‘uje bli‘njega, obto‘i sebe.

Kdor se bli‘njega ne usmili in nima razumevanjazanj, ‘ivi v grehu. Gre{nik je usmiljen samo do sebe inrazume le sebe in ima kopico opravi~il, kadar gre zanjegov ~love{ki jaz.

Spoznajte: Vsak ~lovek ka‘e s svojim gestikulira-njem, mimiko in z na~inom govora ter svojim obna{a-njem, kdo in kaj je. Na ta na~in sem spoznal in spregle-dal hinavce.

386

Ko so farizeji pripeljali k Meni, Jezusu, ‘eno, ~e{ daso jo baje zalotili pri pre{u{tvovanju, sem razbral iz se-vanja njihovih du{, njihovih obstretov, in iz njihovih be-sed, da so storili enake ali podobne grehe.

Zato sem jim rekel: “Kdor je med vami brez greha,naj prvi vr‘e kamen vanjo.”

Spoznajte: Noben ~lovek, ki je resni~no duhoven, to-rej moder, ne bo obto‘eval svojega bli‘njega in ga za-vra~al. Svojih soljudi ne bo posku{al zavajati v sku{nja-vo. Kdor je sam premagal nasprotnika, ga pozna inpozna tudi njegove umetnosti zapeljevanja in trike.^lovek pa, ki hrani svoje grehe, ne pozna niti sebe nitinasprotnika, ki ga zapeljuje - in je kot njegova rokavi-ca.

Zato u~im kot Kristus Boga v povezavi z bo‘anskomodrostjo {e enkrat: Spoznaj se! Potem ve{, skozi ka-tera vrata in kanale tvojega ~love{kega jaza se priplazinasprotnik, da bi te zapeljal in pridobil za svojo stvar.

Spoznajte vi, ki ‘ivite v Meni v Kraljestvu miru Jezu-sa Kristusa in berete resnico in o {tevilnih dogodkih, kisem jih razodel v ~asu preobrata >��@ po utele{enem‘enskem na~elu bo‘anske modrosti: Kar berete v knjigiTo je Moja Beseda, vse to in {e ve~ se je godilo do ve-likih zemeljskih nesre~ in revolucionarnih dogodkov -in {e kasneje. Na nekaterih delih Zemlje se je vednoznova dvigal satan ~utov in je zapeljeval ljudi, ki so sedali zapeljevati. Vedno znova so najrazli~neje gre{ili.Snubili so in se dali snubiti, pre{u{tvovali so in gre{ili -

387

dokler niso pobrale gre{nega nove ku‘ne bolezni, ze-meljske in svetovne nesre~e.

Kar je ostalo, so bili vedno temelji in zasnove zaKraljestvo miru Jezusa Kristusa, ki so jih ustvarili v sta-rem svetu pionirji Novega ~asa z bojem proti temi inpo‘rtvovalnostjo. Pionirji svetlega ~asa so prihajali ved-no znova v zemeljsko obleko. Skozi ve~ generacij sogradili Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Na ta na~in seje ve~ala Moja lu~ na Zemlji.

7. To priliko je povedal nekaterim, ki so se imeli zapravi~ne in so druge zani~evali: “Dva mo‘a sta {la molitv tempelj, enden je bil bogat farizej, ki je poznal postavo,drugi je bil cestninar, ki je bil gre{nik.

8. Farizej je stal in molil pri sebi takole: ’Bog, zahva-ljujem se Ti, da nisem, kot so drugi ljudje, oderuhi, ne-pravi~ni, pre{u{tniki ali tudi kot ta cestninar. Postim sedvakrat na teden in dajem desetino od vsega, kar imam.’

9. In cestninar je stal dale~ stran, ni hotel dvigniti o~iproti nebu, temve~ si je trkal na prsi in govoril: ’Bog se meusmili, gre{nika.’

10. Povem vam: Ta je od{el domov bolj upravi~en kotdrugi. Kajti kdor se sam povi{uje, bo poni‘an; in kdor sesam poni‘uje, bo povi{an.” (Pog. 36, 7-10)

388


Samozadovoljni ~lovek se ne pozna, ker pazi le nato, kak{en se ka‘e drugim, ne razmi{lja pa, zakaj se ho-~e pokazati tak{en. Toda kdor spozna svoje grehe inprosi ve~nega O~eta za pomo~, da bi dobil mo~, da jihbo lahko opustil, ta je od Ve~nega ‘e prejel milost inpomo~.

Duhovna veli~ina raste le iz poni‘nosti. Domi{ljavostje greh sam, kajti mali jaz se dvigne nad Boga. Domi{-ljavost je tako osnova za nadaljnja zapeljevanja. Kdorima notranjo veli~ino, se bo tako dolgo boril s svojim~love{kim jazom, dokler njegovo ‘ivljenje ni postaloMoje ‘ivljenje, kozmi~na zavest.

Kdor je dosegel notranjo veli~ino, mu ni dovolj, dase samo ob~asno potopi v vir spoznanja. Delal bo takodolgo na sebi, da bo pri{el do praizvora vira in da bove~no bival v Bogu.

389

37. POGLAVJE

Ponovno rojstvo du{e

S trpljenjem in pokoro do popolnosti -O~etova milost deluje na Zemlji mo~neje - Konec mo‘-nosti inkarniranja za te‘ko obremenjene du{e - Ponovno rojstvo

v Bo‘jega Duha (1-10)

1. Jezus je sedel v preddverju templja in mnogi so pri{-li, da bi sli{ali Njegov nauk. Nekdo Ga je vpra{al: “Gos-pod, kaj u~i{ o ‘ivljenju?”

2. In rekel jim je: Blagoslovljenji tisti, ki veliko izkusi-jo, kajti s trpljenjem bodo postali popolni. Postali bodokot Bo‘ji angeli v nebesih in ne bodo ve~ umirali in se po-novno rojevali, ker jih smrt in rojstvo ne obvladujeta ve~.

3. Tisti, ki so trpeli in se premagali, bodo postali stebriv templju Mojega Boga in nikoli ve~ ga ne bodo zapustili.Resni~no, povem vam, ~e se ne boste ponovno rodili z vo-do in ognjem, ne boste videli Bo‘jega kraljestva.”

4. In neki rabi (Nikodem) je pri{el k Njemu pono~i,ker se je bal Judov, in vpra{al Ga je: “Kako se lahko ~lo-vek ponovno rodi, ~e je star? Ali lahko gre {e enkrat v telosvoje matere in se rodi?”

5. Jezus je odgovoril: “Resni~no, povem ti, v Bo‘jekraljestvo ne more priti nih~e, kdor se ni ponovno rodil izmesa in duha. Veter veje, koder ho~e in sli{i{ njegovo vr-{enje, ne ve{ pa, od kod prihaja in kam gre.

390

6. Lu~ sveti od vzhoda na zahod; sonce vzhaja iz temein gre spet v temo. Tako se godi ~loveku iz enega ‘ivljenjav drugo.

7. Ko pride iz teme, je bilo ‘e prej tukaj, in ko gre spetvanjo, gre zato, da nekoliko postane, in je nato spet tukaj.

8. Z mnogimi spremembami na sebi bi morali postatipopolni; kot je zapisano v Jobovi knjigi: Popotnik sem inmenjavam prostor za prostorom in hi{o za hi{o, dokler nepridem v mesto in v hi{o, ki sta ve~na.”

9. In Nikodem Ga je vpra{al: “Kako se to lahko zgo-di?” In Jezus je odgovoril in rekel: “U~itelj v Izraelu si, patega ne razume{? Resni~no, govorimo, kar vemo, in pri-~amo o tem, kar smo videli, pa ne sprejmete na{ega pri-~evanja.

10. ê vam govorim o zemeljskih stvareh in ne verja-mete, kako bi verjeli, ~e bi vam pripovedoval o nebe{kihstvareh? Nih~e se ni dvignil do neba; toda iz nebes je pri-{el tisti, ki je v nebesih, namre~ Sin ~lovekov.” (Pog. 37, 1-10)


“Blagoslovljeni tisti, ki veliko izkusijo, kajti s trplje-njem bodo postali popolni” pomeni: ^lovek, ki sprej-me svoje grehe, ki se lahko poka‘ejo tudi kot trpljenje,in se v trpljenju, bolezni in stiski prepozna za gre{nega,jih ob‘aluje, prosi za odpu{~anje, odpusti, storjeno po-ravna in grehov ne ponovi ve~, se bo s pokoro okrepil

391

in postal bo popoln. Smrt vlada nad gre{nikom samotako dolgo, dokler ne odlo‘i svojih grehov in ne izpol-njuje Bo‘je volje. Takrat za~ne njegova du{a svetiti.Oba, du{a in ~lovek, gledata v nebo. In ko sta jih pre-magala - pa ~eprav s trpljenjem - bo {la du{a v Bo‘jekraljestvo.

Spoznajte: Ko pride du{a iz teme, ~e se je torej vsvojih prej{njih bivanjih na Zemelji obremenila, grehovpa ni o~istila, potem bo ostala nekaj ~asa v kraljestvihdu{ in {ele nato spet pri{la v zemeljsko bivanje. Toliko~asa jo bo vleklo v meso, v zemeljsko obleko, dokler nebo o~istila tega, kar jo je vedno znova vleklo na Zemljov zemeljsko obleko.

Zemlja je za du{e tako dolgo magnetna privla~nato~ka, dokler se niso na njej spokorile in spremenile te-ga, kar jih je vedno znova vleklo v zemeljsko bivanje.Kajti obstajajo bremena, ki so “zemeljsko te‘ka” in za-to vle~ejo du{e vedno znova na Zemljo, dokler nisorazre{ena. Mnoge du{e tako dolgo ne najdejo miru vkrajih o~i{~evanja, dokler ne premagajo te zemljineprivla~nosti. Bremena pa, ki niso zemeljsko te‘ka in sosi jih du{e nalo‘ile v zemeljski obleki, se nasprotno lah-ko hitreje zbri{ejo v onstranstvu.

Blagor tistim du{am in ljudem, ki svoj zemeljski dolg- to, kar so povzro~ili - spet poravnajo na Zemlji zO~etovo milostjo; kajti ta deluje na Zemlji mo~neje.

Spoznajte: Vedno bolj se bli‘a ~as, ko te‘ko obreme-njene du{e ne bodo mogle kar tako priti na Zemljo. KajtiZemlja se bo o~istila in celotni son~ni sistem se bo dvignil,

392

njegova struktura pa prefinila. Takrat utele{anje te‘koobremenjenih du{ ne bo ve~ mo‘no. V ravneh o~i{~e-vanja se bodo na planetih, ki ustrezajo njihovemu sta-nju du{e, njihovi zavesti torej, po~utile, kakor da bi bilezvezane. Tam bodo prestajale, kar bi bile lahko porav-nale na Zemlji brez ve~jega trpljenja.

Ponovno rojena v Bo‘jem Duhu bo tista du{a v ~lo-veku, ki zre proti nebesom in v svojem zemeljskem bi-vanju uro za uro, dan za dnem usmerja svoje ob~utkein misli na Boga in se tako uglasi Nanj. Besede in deja-nja tak{nega ~loveka so potem bo‘anska. Po telesnismrti se bo ta du{a po~asi dvignila v nebo, saj je v sebiodprla nebo.

Pot do Bo‘jega srca je nesebi~na ljubezen. Kako raz-viti to ljubezen, u~iva Jaz in bo‘anska modrost naZemlji v razodetjih. Beseda resnice te~e po Mojem in-strumentu v ta svet >��@. Moja beseda je v pomo~,re{enje in v veselje vsem tistim, ki stopajo po poti nese-bi~ne ljubezni.

Kar je zapisano, pojasnjuje prihajanje in odhajanje du{.Nih~e se ne more dvigniti v nebo, ~e ni razvil nebes v sebi.

Vse du{e in ljudje pa so pri{li iz nebes in bodo spet{li v nebo, ker so iz nebes. Moje naro~ilo Odre{enikaje, da vse spet privedem k ve~nemu O~etu v ve~na ne-besa.

393

38. POGLAVJE

O ubijanju ‘ivali - Obujenje mladeni~a iz Naina

Kdor ne izpolnjuje Bo‘jih zakonov, obremenjuje svojo du{o;tudi ne more u~iti zakona nebes in ga razlagati - Pleve bodo lo-~ene od ‘ita (1-2). Jakobova lestev - S prefinjanjem misli in ~u-tov odpade nezakonito (3). O uporabi nasilja in prelivanjukrvi (4). So~ustvovati z ‘ivalmi - Ubijanje ‘ivali, da bi jih re{ilitrpljenja (5). Kdor se spozna in o~isti, se nau~i ljubiti ‘ivljenje (6).

Obujanje mrtvih (8-10)

1. In nekaj Njegovih u~encev je pri{lo k Njemu in pri-povedovali so Mu o Egip~anu, Belijalovem sinu, ki jeu~il, da ni protizakonito mu~iti ‘ivali, ~e njihovo trpljenjekoristi ~loveku.

2. In Jezus jim je rekel: “Resni~no, povem vam, kdorse okori{~a s krivico, ki se stori Bo‘ji stvaritvi, ta ne morebiti po{ten. Prav tako se ne morejo tisti, ki imajo s krvjoomade‘evane roke ali so onesna‘ili svoja usta z mesom,ukvarjati s svetimi stvarmi ali u~iti skrivnosti nebes. (Pog. 38, 1-2)


Spoznajte: Vse, kar ‘ivi, ob~uti. Podobno kot ~lovekob~utijo vse ‘ivljenjske oblike veselje in trpljenje- panaj so to ‘ivali, rastline ali kamni. @ivljenje je zavest.

394

Zavest iz‘areva ne{teto evolucijskih faset Jaz Sem. Za-vest je tudi ozave{~anje. Ljudje, ‘ivali, rastline in kamniob~utijo glede na svojo zavest.

Spoznajte: Kdor lovi ‘ivali, bo neko~ sam preganjan.Kdor mu~i ‘ivali, bo neko~ sam mu~en. Kdor izkori{~a‘ivljenje zemlje, bo postal plen tistih, ki so ga zavedli vto.

Vsaka setev ima svojo ‘etev. Kar ~lovek seje, gre vnjegovo du{no njivo; od tam poganja in raste. V vsa-kem semenu je ‘e sade‘.

Kdor je torej proti svojemu bli‘njemu in kraljestvomnarave, je tudi proti Bogu - kajti Bog, ‘ivljenje, je vvsem bivanju.

Spoznajte: Kdor ne izpolnjuje Bo‘jih zakonov, taobremenjuje svojo du{o. Kdor mu~i ‘ivali ali jih ubija,tega roke so zamazane s krvjo. Kdor u‘iva ‘ivalsko me-so, onesna‘uje naravo in jo skruni, je ne~ist. Tak{niljudje se ne morejo ukvarjati s svetimi stvarmi in izku-siti tako imenovanih “skrivnosti” nebes in zato tudi nemorejo u~iti in razlagati zakona nebes.

Kdor u~i Najsvetej{e, zakone nebes, in soljudem na-ro~a, da naj jih izpolnjujejo, sam pa se jih ne dr‘i, dobipriznanje samo od tistih, ki ‘ivijo in mislijo podobnokot on.

Vse brezbo‘no nima trajnega obstoja. Umaknilo sebo, tako kot se no~ umakne dnevu. Pribli‘al se je ~as,ko bo lu~ vse razkrila in ko bodo ljudje spoznali od Bo-ga oddaljeno ‘ivljenje tistih, ki so jih sicer pou~evali inso jim zapovedovali izpolnjevati zakone ‘ivljenja, sami

395

pa se jih niso dr‘ali, katerih roke so zamazane s krvjoin katerih telesa so onesna‘ena zaradi u‘ivanja mesa.

Bo‘ji mlini meljejo po~asi. Nekega dne bodo plevelo~ene od ‘ita in napolnjeni z Bogom bodo stali naMoji desni, za pleve, za brezbo‘ne pa se bo za~elo o~i{-~evanje po zakonu setve in ‘etve.

3. Bog daje za hrano ‘ita in sade‘e zemlje; in za pra-vi~nega ~loveka ni nobene druge zakonite hrane za telo.(Pog. 38, 3)


“Bog daje za hrano ‘ita in sade‘e zemlje; in za pra-vi~nega ~loveka ni nobene druge zakonite hrane za te-lo” pomeni: Bog daje ljudem iz naro~ja matere Zemljevse, kar zemeljsko telo potrebuje za ‘ivljenje. Kdor iz-polnjuje zakone ljubezni in ‘ivljenja v ob~utkih, mislih,govoru in dejanjih, ta tudi ‘ivi od tega, kar mu podarjamati Zemlja.

Na Jakobovi lestvi, ki sega v ~isti tempelj ‘ivljenja,stojijo mnogi. Mnogi so v notranjosti in na zunaj {e ve-liki gre{niki, kakr{ni ostanejo desetletja ali celo ve~utele{enj ali stanj du{, dokler ne pride nadnje kot u~i-nek to, kar so povzro~ili.

Iz templja ljubezni pa Bog vsakomur ponuja roko,tudi najve~jemu gre{niku. Ve~na bit, Vseo~e vednoznova u~i po Meni, Kristusu, evangelij ljubezni. Ljudi

396

in du{e vedno znova pou~uje, da naj ‘ivijo skupaj, danaj razvijejo smisel za skupnost Notranjega ‘ivljenja inopustijo ubijanje ‘ivali in u‘ivanje njihovega mesa. Du-{e in ljudi spodbuja vedno znova, da oplemenitijo svojemisli in ob~utke ter tako prefinijo tudi svoje ~ute. Kajtidokler je le {e pikica ne~istega v du{i, ne more iti v ne-bo.

Zakonitost je, da ~lovek, ki ima ~iste misli in besedein svoja dejanja povzdiguje k Bogu, vedno bolj opu{~amrtvo hrano, u‘ivanje mesa in rib, dokler ni o~i{~en vtoliki meri, da hvale‘no sprejema darove iz naro~jamatere Zemlje.

îstega ne~isto ne bo obremenilo, ~e je na primerpovabljen k mizi in zau‘ije meso, ki so ga gostitelji pri-pravili z veliko veselja in truda in mu ga ponudi. V temprimeru je to gesta spo{tovanja do gostitelja. Tukajsmiselno velja izjava: Telesa ne onesna‘i to, kar gre vusta - na primer nekaj gri‘ljajev mesa - ampak to, karpride iz ust: neljubezniva, sovra‘na, nevo{~ljiva ~ustva,misli in besede.

Nasprotno pa zadovoljevanje po‘elenja po ribah,mesu in alkoholu obremeni du{o in onesna‘i telo.

V splo{nem pogovoru z gostiteljem lahko nato naka-‘e{, da se ti, gost, vedno bolj distancira{ od mesa inmesne hrane, ker si spoznal, da mrtva hrana ne poma-ga ne du{i ne telesu, kajti Bo‘ji zakon je ‘ivljenje. Za-radi tak{nih in podobnih splo{nih namigov za~ne raz-mi{ljati tudi gostitelj, tako da se lahko tudi on, ki pravtako stoji na Jakobovi lestvi, o~i{~uje in dviga po klinih.

397

Vsaka nesebi~na beseda in vsako nesebi~no dejanjeje bli‘njemu v odre{enje. Po{teni, nesebi~ni pogovorilahko marsikomu pomagajo, da spozna, kaj sem Jaz,Kristus, kot Jezus zapovedal ljudem: Za nesebi~nega,po{tenega ~loveka razen zakonite hrane, ki jo daje na-rava: ‘ito in sade‘i, ni druge hrane za telo.

Razen tega sem Svojim zapovedal, da naj se ne mu-~ijo, temve~ prefinjajo svoje misli in ~ute. Tako sezmanj{a tudi zau‘ivanje mrtve hrane, rib in mesa. Sprefinjanjem du{e in ~loveka se nato razre{i to, kar jenezakonito. Potem ni zatrto, temve~ odpravljeno z ‘iv-ljenjem v Meni, Kristusu.

4. Ropar, ki vlomi v hi{o, ki so jo zgradili ljudje, jekriv; toda najmanj{i od tistih, ki vdro v hi{o, ki jo jezgradil Bog, so ve~ji gre{niki. Zato pravim vsem, ki bi radipostali Moji u~enci, da si ne uma‘ite rok s prelivanjem krviin da naj prek va{ih ust ne pride meso; kajti Bog je pravi-~en in dobrotljiv in zapovedal je, da naj ljudje ‘ivijo samood sade‘ev in posevkov zemlje. (Pog. 38, 4)


Tako se glasi zakon ‘ivljenja: Kdor vlomi v hi{o, ki joje zgradil ~lovek, je kriv pred Bo‘jim zakonom in predpravom, pred zakonom ljudi. ^lovek naj ne krade in neropa. Spo{tuje naj lastnino bli‘njega. Kdor pride v sti-sko, naj prosi za pomo~ - toda naj ne krade in ne ropa.

398

Kdor okrade bli‘njega - pa naj bo le-ta {e tako bogat -je kriv po duhovnem in po zemeljskem zakonu.

Kdor vlomi v Bo‘jo hi{o, v tempelj Svetega Duha, je{e mnogo ve~ji gre{nik. Bo‘ja hi{a, tempelj SvetegaDuha, sta ~love{ko telo in du{a, ki je iz Boga in biva v~love{kem telesu. Globoko v du{i so Bo‘ja ljubezen,modrost in pravi~nost. Bog biva torej v du{i. Zato sta~lovekova du{a in telo Bo‘ji tempelj. Kdor torej vdre vhi{o iz mesa in kosti, tako da je nasilen do ljudi, jihpodjarmlja, postopa z njimi kot s su‘nji ali jih celo ubi-je, gre{i proti Svetemu Duhu. To je najte‘ji greh.

Ohranite torej svoje roke in du{e ~iste - ne le tako,da ne kradete in ne ropate. Predvsem ne bodite nasilni- do ljudi ali pa do ‘ivali - in glejte, da ne prelijete nji-hove krvi.

Kdor ljubi svojega bli‘njega nesebi~no, ne bo do nje-ga nasilen in ga ne bo ubil. In kdor ljubi bli‘njega ne-sebi~no, ta tudi ‘ivali ne bo ubijal objestno. Kdor spo-{tuje ~loveka in ‘ival, nima vojnih namenov, kerspo{tuje Bo‘je zakone, h katerim spadajo tudi naravnizakoni. Kdor se trudi uresni~evati Bo‘je zakone, bovedno bolj opu{~al ‘ivalsko hrano in hvale‘no spreje-mal darove zemlje - torej tisto hrano, ki prihaja od Bo-ga za Njegove ~love{ke otroke.

5. Toda ~e ‘ival zelo trpi, tako da ji je ‘ivljenje muka,ali ~e postane nevarna za vas, potem jo odre{ite ‘ivljenjahitro in s kolikor se da malo bole~inami. Po{ljite jo v on-

399

stranstvo v ljubezni in usmiljenju in ne mu~ite je, in Bog,va{ O~e, bo do vas usmiljen, prav tako kot ste bili usmi-ljeni vi do tistih, ki so vam bili dani v va{e roke. (Pog. 38, 5)


Jaz, Kristus, se razodevam v mogo~nem ~asovnempreobratu >��@, da med drugim spet opozorim, da jeprav tako kot ‘ivljenje ljudi tudi ‘ivljenje ‘ivali, rastlin,kamnov in mineralov v Bo‘jih rokah:

Veliko ljudi se je odvrnilo od Boga O~eta-Matere inso se zapisali materializmu. Posledica te pozunanjeno-sti so vedno bolj grobi ~lovekovi ~uti. ^lovek tako izgu-bi prefinjene ob~utke za soljudi in naravo. Ima le {eeno uho, ~ut zase, za svoj jaz. Zaradi tega gleda le {enase in naredi vse, da zadovolji svoje ‘elje - ne da bimislil na to, kako se godi njegovemu bli‘njemu in na-slednjemu bli‘njemu, ‘ivali.

@ivali trpijo zaradi gospodovalnega ~loveka. Zato sev tem ~asu >��@ ne da kar tako re~i: “Toda ~e ‘ivalzelo trpi, tako da ji je ‘ivljenje muka, ali ~e postane ne-varna za vas, potem jo odre{ite ‘ivljenja hitro in s koli-kor se da malo bole~inami.” Danes namre~ veliko ‘iva-li neprestano trpi muke in bole~ine zaradi brutalnosti~love{kega jaza. Tukaj ne velja: Odre{ite te ‘ivali, takoda jih hitro re{ite muk in bole~in. Jaz, Kristus, vampravim: Poskusite do‘iveti njihovo trpljenje v svojem

400

svetu ob~utkov! V‘ivite se v njihove muke in trpljenjein spoznajte, kako trpijo zaradi va{ega ~love{kega po-~etja! Zapovedano vam je, da se spremenite, tako da sepredate Bogu, da lahko v svoji notranjosti ob~utite inrazumete svojega bli‘njega in naslednjega bli‘njega.

Spoznajte: Kar storite ‘ivalim, tudi to storite Meni,Kristusu - in prav tako sebi. Muke in trpljenje ‘ivali bo-do neko~ va{e trpljenje in muke. Bog, Ve~ni, je zaupal~loveku tudi ‘ivali - toda ne, da jih mu~i, ampak da ‘iviz njimi. ^lovek naj bo z a ‘ival, in tudi ‘ival bo z a~loveka. In veselo mu bo slu‘ila.

ê ‘ival zelo trpi zaradi kake nesre~e ali starosti, po-tem naj ~lovek hitro in z malo bole~inami re{i duhovno‘ivljenje ‘ivali, delno du{o ali delni ‘arek, iz zemeljske-ga telesa in ga preda v ljubezni in usmiljenju v rokeve~nega Stvarnika. On, veliki Vseedini, pozna vsako ‘i-val. Ustvaril jo je in ‘ivi kot mo~ v delni du{i ali delnem‘arku. Delna du{a ali delni ‘arek ‘ivali so razvite mo~izavesti Vseduha, ki so postale duhovne oblike.

6. In kar storite najmanj{im Mojih otrok, to storiteMeni. Kajti Jaz Sem v njih in oni so v Meni. Da, Jaz Semv vseh stvaritvah in vse stvaritve so v Meni. Vse njihovo vese-lje razveseli tudi Mene in zaradi sleherne njihove bole~ine tr-pim tudi Jaz. Zato vam povem: Bodite dobri drug z drugimin z vsemi stvaritvami Boga.” (Pog. 38, 6)

401


Kar ~lovek seje, to bo ‘el, pomeni tudi: Kar stori ~lo-vek najmanj{im svojih soljudi - tudi ‘ivalim, rastlinamin kamnom - to stori Meni in sebi.

Vsak dan je dan ~loveku za samospoznanje, kajtivsak dan lahko vsak ~lovek spozna, kaj naj izkusi in o~i-sti pri sebi ta dan. Kdor to stori, postane senzitiven za‘ivljenje. Izkusi na sebi, kaj pomeni ljubiti ‘ivljenje.

Kdor Boga ljubi, je zavestno v Bogu in Bog v njem.Njegovi dnevi bodo zanj kot ~loveka svetlej{i, ker jenjegova du{a svobodnej{a. Razume tudi izjavo: “Sem vvseh stvaritvah in vse stvaritve so v Meni.”

Dobri ~lovek je usmiljeni ~lovek, ta ‘ivi s soljudmi, z‘ivalmi in vsemi ‘ivljenjskimi mo~mi in oblikami v so-‘itju.

7. Naslednjega dne pa se je zgodilo, da je {el v mesto,ki se imenuje Nain. In z Njim je {lo veliko Njegovih u~en-cev in ljudstva.

8. Ko pa se je pribli‘al mestnim vratom, glej, so nesliven mrli~a, edinega sina matere, vdove. In veliko ljudi izmesta je {lo z njo.

9. Ker jo je Gospod videl, je so~ustvoval z njo in ji re-kel: “Ne jo~i! Tvoj sin spi!” In pristopil je in se dotaknilkrste in tisti, ki so ga nosili, so se ustavili. Rekel je: “Mla-deni~, pravim ti, vstani!”

402

10. In tisti, o katerem so mislili, da je mrtev, se je dvig-nil in za~el govoriti. In Jezus ga je izro~il njegovi materi.In vse je ob{el strah in slavili so Boga in govorili: “Mednami je vstal velik prerok in Bog je pri{el k Svojemu na-rodu.” (Pog. 38, 7-10)


Na ta na~in in podobno sem deloval Jaz, Bo‘ji Sin,sovladar nebes, v zemeljski obleki s svojo dedi{~ino,delno mo~jo pramo~i.

Veliko tako imenovanih mrtvih, ki sem jih prebudiliz globokega spanja, {e niso bili v kraljestvu du{, njiho-va du{a je bila {e povezana s telesom s srebrno nitjo,imenovano tudi informacijski trak.

Globoko spanje je podobno nezavesti in nastopi pre-den se trak odtrga od telesa. Ljudje ga smatrajo ‘e zaza~etek smrti.

[ele ko se informacijski trak lo~i od telesa, se tudi du{apopolnoma lo~i od telesa. Nato hi{a du{e, telo, po~asi raz-pade v svoje sestavne dele: vodo in zemljo.

403

39. POGLAVJE

Sedem prilik o nebe{kem kraljestvu

Pot v Bo‘je kraljestvo - Kdor koleba pri svoji odlo~itvi, ne bo na{el zaklada v nebesih (1-6)

1. Jezus je spet sedel pod smokvo in Njegovi u~enciokrog Njega, okoli njih pa velika mno‘ica ljudi, ki ga jehotela sli{ati. In rekel jim je: “S ~im naj primerjam nebe{-ko kraljestvo?”

2. In povedal je naslednjo priliko: “Nebe{ko kraljestvoje podobno semenu, drobnemu semenskemu zrnu, ki gaje ~lovek vsejal na svoji njivi. Ko pa zraste, postane velikodrevo, ki {iri svoje veje. In njegove grebenice se upogibajok zemlji, ‘enejo korenine in rastejo kvi{ku, dokler drevone prekrije cele njive. In ptice neba prihajajo in gnezdijona njegovih vejah in stvaritve zemlje se zatekajo v njegovosenco.”

3. Dal jim je {e drugo primero, rekel je: “Nebe{ko kra-ljestvo je podobno velikemu zakladu, zakopanemu nanjivi. Neki mo‘ ga najde in ga skrije in ves vesel odide inproda vse, kar ima, in kupi tisto njivo; ve namre~, kakose bo pove~alo njegovo bogastvo.

4. Nebe{ko kraljestvo je podobno tudi zelo dragocene-mu biseru. Na{el ga je trgovec, ko je iskal lepe bisere. Intrgovec je prodal vse, kar je imel, ko ga je na{el, in ga ku-pil; kajti spoznal je, koliko ve~ je vreden od vsega, kar jedal zanj.”

404

5. In nadaljeval je: “Nebe{ko kraljestvo je podobnokvasu, ki ga je ‘ena vzela in skrila v tri merice moke. Koje bilo vse prekva{eno in pe~eno na ognju, je postal hlebkruha. Ali pa je podobno mo‘u, ki vzame vr~ ~istegagrozdnega soka in ga zlije v dva ali {tiri vr~e vode, doklerse vse ne preme{a v vino.

6. Nebe{ko kraljestvo je podobno mestu, skrbno zgra-jenemu na vrhu visokega hriba in s temelji na skalah, ob-danemu s trdnim obzidjem, s stolpi in vhodnimi vrati, kiso na severu in jugu, na vzhodu in zahodu. Tak{no mestone bo padlo, niti ne more ostati skrito, njegova vrata paso odprta vsem in vsi, ki imajo klju~, bodo vstopili.” (Pog. 39, 1-6)


Kdor Boga ljubi, ne kopi~i zase. Bratsko deli s svo-jim bli‘njim, ki ima isti cilj kot on: Delovati za ‘ivljenjeiz Boga.

Kdor vse da, da bi dosegel nebe{ko kraljestvo, ta jena{el zaklad: Bo‘je kraljestvo v sebi samem. Iz njegovenotranjosti sveti kot nesebi~na ljubezen, kot krepost indobrota in se podarja tistemu, ki ga je la~en in ‘ejen.Kdor ima nebe{ko kraljestvo, prejme vse, kar potrebu-je. Kdor si ne dela skrbi za jutri, ampak na~rtuje z Bo-gom, ta je v Bogu - in Bog deluje po njem za blagorvseh, ki si iz vsega srca prizadevajo za Bo‘je kraljestvo.

405

Spoznajte: Dokler ste vezani na ta svet le {e z enimvlaknom svojega srca, {e ne boste na{li notranjega za-klada, ker gredo va{e misli k tej iskrici v svet. Ta iskricaje kot slamica, ki se je oklepate. Samo tisti, ki se usmeriz vsemi svojimi ob~utki, mislimi, besedami in dejanji vnotranjost, bo na{el zaklad, ki naredi ~loveka bla‘ene-ga.

Samo tako pridete do klju~a, ki odklepa vrata ‘ivlje-nja.

Kdor je dosegel notranjo mo~, odpre vrata v nebesain se ob‘arjen s svetlobo znajde v ve~ni domovini, ki semu razodeva ‘e kot ~loveku.

V ve~ prilikah se je ljudem razlagalo in se razlaga, dalahko nebe{ko kraljestvo dose‘e le tisti, ki se je odlo~ilsamo za Boga. Vse drugo, kot na primer kolebanje -enkrat za Boga, nato pa spet za svet - je razklanost inni pot v Bo‘je kraljestvo, ki je v notranjosti vsake du{e.Naloga vseh du{ in ljudi, ki so se oddaljili od Boga z zain proti - enkrat Duh, nato spet svet - je, da v sebi spetprebudijo in razvijejo Bo‘je kraljestvo. Po Meni, Kri-stusu, bo {la du{a spet v nebe{ko kraljestvo, ker SemJaz pot, resnica in ‘ivljenje.

Koliko ovinkov bo ~lovek naredil in koliko bole~inbo moral pretrpeti zaradi svojega nasprotnega in raz-dvojenega ‘ivljenja, to vse je odvisno od svobodne pre-soje vsakega ~loveka posebej, kajti vsak ima svobodnovoljo, da se svobodno odlo~i, kdaj ho~e stopati po ne-posredni poti, ki vodi do osvoboditve in v svobodo.

406

7. In povedal jim je {e drugo priliko, rekel je: “Nebe{kokraljestvo je podobno dobremu semenu, ki ga je ~lovek po-sejal na svojo njivo. Toda pono~i, ko so ljudje spali, je pri{elnjegov sovra‘nik in med p{enico zasejal plevel in nato izginil.Ko pa so stebelca rasla in so nastajala semena v klasju, jepostal viden tudi plevel.

8. In hlapci so pristopili h gospodarju in rekli: Gospod,ali nisi posejal dobrega semena na svojo njivo? Od kod se jepotem vzel plevel? In rekel jim je: To je storil sovra‘nik.

9. In hlapci so rekli: Ali ho~e{, da gremo in ga izplevemo?Odgovoril jim je: Ne, da ne bi pri puljenju plevela morda izk-oreninili tudi dobre p{enice.

10. Pustite, naj oboje skupaj raste do ‘etve. In ob ‘etvi bomrekel ‘anjcem: Poberite najprej plevel in ga pove‘ite v snope,da ga za‘gemo in da bo pognojil zemljo; p{enico pa spravite vmoje ka{~e.”

11. In spet je rekel: “Nebe{ko kraljestvo je kot setev. Glej,sejalec je {el sejat. Med setvijo pa mu je padlo nekaj semen narob poti. In pri{le so ptice in ga pozobale.

12. In nekatera so padla na kamnita tla, kjer ni bilo veli-ko zemlje, in kmalu vzklila, ker ni bilo globoke prsti. Ko paje sijalo sonce, ga je po‘galo, in ker ni imelo korenin, se jeposu{ilo.

13. Nekaj ga je padlo med trnje, trnje pa je zraslo in gazadu{ilo. Nekoliko pa ga je padlo tudi na dobra tla, ki so bi-la pripravljena, in obrodila so, nekatera stoterno, nekatera{estdeseterno, nekatera trideseterno. Kdor ima u{esa, da po-slu{a, naj poslu{a!” (Pog. 39, 7-13)

407

40. POGLAVJE

Jezus razkrije prilike o nebe{kem kraljestvu

Prilika o nebe{kem kraljestvu; dobra setev; spoznati in odstraniti plevel pravo~asno - Z uresni-~evanjem v polnino Bo‘jega kraljestva (1-2). Velika ‘etev: Lo-~itev plev in ‘ita; peklenske muke (3-7). Seme ob robu poti:

Resnico samo poslu{ati (9)

1. In u~enci so pri{li in Mu rekli: “Zakaj govori{ mno-‘ici v prilikah?” Odgovoril jim je in rekel: “Vam je dano,da poznate skrivnosti nebe{kega kraljestva, njim pa ne.

2. Kajti, kdor ima, ta bo {e dobil, da bo imel obilo in{e ve~; toda tistemu, ki nima ni~esar, naj se odvzame {etisto, kar se zdi, da ima. (Pog. 40, 1-2)


Jaz, Kristus, sem dal kot Jezus dobro seme iz nebe{-kega kraljestva temu svetu in v du{e vseh Bo‘jih otrok.Dobro seme klije zdaj le v tistih otrocih nebe{kega kra-ljestva, ki se dan za dnem trudijo. Plevel je setev hu-dobnega. Klije v tistih otrocih tega sveta, ki ne ‘ivijo venosti z otroki, ki si prizadevajo za nebe{ko kraljestvo.V kon~nem ~asu, ko bo {el materialisti~ni svet h kraju,bo vseobsegajo~a ‘etev. @anjci so angeli in vsi tisti ljud-je, ki so se usmerili v notranjost in se trudijo spolnjeva-ti Bo‘jo voljo.

408

Poglejte si v svoji notranjosti {e naslednjo priliko:Nebe{ko kraljestvo je dobro seme, dano ljudem. Padena njivo ‘ivljenja, v du{o, da jo ponovno pripravi za ne-be{ko kraljestvo. Bodite budni in pazite na dobro se-tev! Kajti mra~njak, sovra‘nik dobrega, se neprestanotrudi, da zaseje na njivo ‘ivljenja, v du{o, plevel, daprekrije dobro. Toda ne populite plevela - razen ~evam je takrat dano, da spoznate, kateri plevel naj od-stranite. In takrat boste odstranili samo tisti plevel, kiga jasno vidite. Dobra setev vam bo ostala.

Spoznajte: Vsak dan ima svoje ure, minute in sekun-de. ê izkoristite dneve in ste budni, boste vsak dan iz-vedeli, s katere njive ‘ivljenja je treba odstraniti plevel.In ne boste izkoreninili dobre setve.

^loveku je vsak dan dan, da prepozna in odstranienega ali ve~ plevelov, gre{no torej. Kdor izkoristi danza to, ne bo izkoreninil dobre setve, ker lahko jasnoprepozna plevel in tudi jasno dojame, kaj je prav danesdozorelo za izkoreninjenje.

In ~e sami sejete, mislite na to, da posejete dobro se-me, zakon ‘ivljenja, na dobra tla. In obrodilo bo vsako-vrstne dobre sadove. Dobro seme, zakon ‘ivljenja, pa-de samo tedaj v du{o va{ega bli‘njega, to pomeni nadobra tla, ~e ste to, kar sejete - kar date naprej - samiuresni~ili in prepojili s svojim notranjim ‘ivljenjem.

Razlagam naslednjo besedo: “Kajti, kdor ima, ta bo{e dobil, da bo imel obilo in {e ve~; toda tistemu, ki ni-ma ni~esar, naj se odvzame {e tisto, kar se zdi, da ima.”Kdor je ‘e veliko uresni~il iz zakona ‘ivljenja in si {e

409

naprej prizadeva za to in nesebi~no daje, ta bo dobil {eve~, zato da bi ‘ivel v duhovni polnini.

Kdor ima in zbira samo materialne dobrine in si pri-zadeva le za to, ta nima ni~esar pred zakonom ‘ivlje-nja. Je reven z duhovnimi mo~mi. Odvzeto mu bo {e ti-sto, kar misli, da ima, da bi se nau~il prizadevati si zaBo‘je kraljestvo.

3. Zato govorim takim v prilikah, kajti le-ti ne vidijoin ne sli{ijo in ne razumejo.

4. Nad njimi se bo namre~ izpolnila Izaijeva prerok-ba, ki pravi: “Sli{ali boste, a ne boste razumeli, gledaliboste, a ne boste videli; kajti srce tega naroda je zakrkniloin njegova u{esa so oglu{ela in o~i je zaprl, dokler ne bopri{el ~as, ko bo videl s svojimi o~mi in sli{al s svojimiu{esi in razumel s svojim srcem in se bo spreobrnil in gabom Jaz ozdravil.

5. Blagoslovljene pa va{e o~i, ker vidijo, in va{a u{esa,ker sli{ijo, in va{a srca, ker razumejo. Kajti resni~no, po-vem vam: Veliko prerokov in pravi~nih si je ‘elelo videtito, kar vidite vi, pa niso videli, in sli{ati, kar sli{ite vi, paniso sli{ali.”

6. Jezus je nato odslovil mno‘ico in Njegovi u~enci sostopili k Njemu in rekli: “Razlo‘i nam priliko o njivi.” Inodgovoril jim je ter rekel: “Tisti, ki seje dobro setev, je Sin~lovekov, njiva je svet, dobra setev so otroci nebe{kegakraljestva, plevel so otroci zla. Sovra‘nik, ki je posejal ple-vel, je hudi~. @etev je konec sveta in ‘anjci so angeli.

410

7. Tako kot bo plevel pobran in se‘gan v ognju, takose bo zgodilo ob koncu sveta. Sin ~lovekov bo odposlalSvoje angele in iz Njegovega kraljestva bodo pobrali vseneprijetnosti in vse, ki delajo slabo, in jih vrgli v gore~ope~, in tisti, ki ne bodo o~i{~eni, bodo popolnoma zgoreli.Pravi~ni pa se bodo svetili kot sonce v nebesih. (Pog. 40, 3-7)


Bo‘jo besedo za vse ljudi je treba razumeti smiselno.Tistega, ki je oddaljen od Boga, ki vidi resnico v ~r-

kah, resnica slepi, ker gleda resnico - a je vendar nemore dojeti, saj pripoznava edino ~rke. Tem ljudemsem govoril kot Jezus in govorim kot Kristus vedno vprilikah. To se dogaja tudi danes�>��@ v razodetjih.Tudi v tem ~asu veliko ljudi sli{i Mojo besedo in je nerazumejo, ker so pozorni edino na ~rke.

Mnogi spoznajo resnico in vendar ne ‘ivijo po njej.Veliko jih vidi, da Bo‘ji zakon prina{a izpolnjenje, pavendar ne ‘ivijo po zakonu resnice. Mnogi verujejo vresnico, a {e naprej ‘ivijo v varljivosti ~love{kega jaza.Toda blizu je ~as, ko bodo mnogi rade volje sprejeli inuresni~ili, kar so sli{ali, in o tem, kar so videli, bodo vsrcu razmislili.

Blizu je ~as, ko se bo po vsem svetu ‘ela neko~ pose-jana setev in se bodo lo~evale pleve od ‘ita. Takrat boveliko du{ in ljudi moralo do‘iveti gore~o pe~, ki je v

411

njihovi notranjosti. Gore~a pe~ simbolizira stanje obre-menjenih, na svet vezanih du{. To so peklenske muke,ki jih mora pretrpeti du{a, ki svojih grehov ne ob‘alujepravo~asno in ne poravna, kar je povzro~ila v zemeljskiobleki. Tisti pa, ki kljub znanju in vedenju kar naprejravnajo proti zakonu ljubezni in ‘ivljenja, bodo neko~morali svoje duhovno telo regenerirati v duhovnih raz-vojnih ravneh, ker ne morejo ve~ polno razviti njegovepartikularne strukture. To je razlaga besede “bodo po-polnoma zgoreli”.

Pravi~ni se bodo svetili kot sonca v nebesih. Toda tu-di nepravi~nim ne bo treba ve~no ‘iveti v njihovih last-nih, samoustvarjenih peklenskih mukah. Neko~ bodospoznali, da so Bo‘ji otroci - oprijeli se bodo O~etovemilostne roke in stopili na pot k Njemu, ki jih je tudigledal in ustvaril.

8. Poslu{ajte {e priliko o sejalcu. Semena, ki so padlana pot, so kot tisti, ki sli{ijo besedo o Bo‘jem kraljestvu,a je ne razumejo. Takrat pride hudobni sovra‘nik in uk-rade, kar je bilo vsejano v njihovo srce. To so tisti, ki soprejeli seme kraj pota. (Pog. 40, 8)


Kdor Bo‘jo besedo samo poslu{a, sam pa ne ‘ivi ponjej, je tudi ne bo razumel. Potem u~i svoje predstavein pojme drugih.

412

V vseh ~asih je veliko ljudi prejelo besede resnice,tako tudi v sedanjem ~asu >��@.

Mnogi so sli{ali in poslu{ajo besede resnice. Z njo sose obogatili in se bogatijo. U~ili so in u~ijo. Pridigali soin pridigajo o resnici - toda niso ‘iveli in ne ‘ivijo ponjej in za to prejemajo {e pla~o. Kdor ‘ivi po resnici inu~i iz svojega uresni~evanja, iz svojega izpolnjenega sr-ca, ta prejme pla~ilo iz kraljestva resnice. Samo tistega,ki u~i resnico, a ne ‘ivi po njej, skrbi, kako bo napolnilsvoje torbe. To so tisti, ki stojijo na robu poti, prejmejoseme ‘ivljenja, ga dajo naprej, a ga ne izpolnijo.

ê pade seme v srce, za~ne kliti in rasti in obrodi ne-sebi~ne plodove.

9. In tisti, ki so prejeli seme na kamnitih tleh, so tisti,ki besedo sli{ijo in jo takoj z veseljem sprejmejo. Toda nepo‘ene korenin v njihovi notranjosti in ne traja dolgo, dadrug za drugim klonejo, ko se zaradi besede za~ne trplje-nje in preganjanje. (Pog. 40, 9)


Mnogi so sli{ali in {e sli{ijo besede resnice, veseli sojo sprejeli in jo sprejemajo. Toda kdor resnico samoposlu{a, ne ‘ivi pa po njej, je in ostane zibajo~ trst v ve-tru. ê naj bi nato za to, kar je sli{al in sprejel, {e jam-~il, zanika resnico in se odvrne od nje. In ~e je zaradievangelija preganjan, se poda na navidezno varno oba-

413

lo. Ho~e se re{iti, tako da se odpove resnici, se vrne vsvet in se potopi v njegove valove, da ni ve~ viden in ganih~e ne more ve~ napasti. Kdor torej resnico samo sli-{i, jo samo sprejme, ne postane pa del njega, kar pome-ni, da ne ‘ivi po njej.

Kdor ‘ivi resnico, bo, ko pridejo viharji - trpljenje inpreganjanje - skala, v katero butajo valovi.

10. In tudi tisti, ki prejmejo seme pod trnjem, so tisti,ki besedo sli{ijo, a jo skrbi tega sveta in varljivost bogas-tva zadu{ijo, tako da ne prinese sadov.

11. Tisti pa, ki so prejeli seme na dobrih tleh, so tisti,ki sli{ijo besedo in jo razumejo, ki obrodijo sadove in jihprina{ajo, nekateri triedesetkratno, nekateri {estdesetkrat-no in nekateri stokratno.

12. Vse to razlagam vam, ki ste v notranjem krogu. Ti-stim v zunanjem govorim v prilikah. Naj poslu{ajo vsi, kiimajo u{esa za poslu{anje.” (Pog. 40, 10-12)

414

41. POGLAVJE

Spreobrnitev lovca na pti~e - Ozdravitev slepega

Prekup~evanje z ‘ivalmi; trgovina z ljudmi - Posve~evanje sobote - Vi{ina kazni za vedne in nevedne (1-9).

Kdor izpolnjuje Bo‘ji zakon, gleda v globine biti (10-13)

1. In ko je {el Jezus v Jeriho, je sre~al mo{kega z mla-dimi golobi in s kletko polno ptic, ki jih je ujel. In videl jenjihovo gorje, ker so bile ujete, povrh pa {e la~ne in ‘ejne.

2. In rekel je mo{kemu: “Kaj dela{ z njimi?” In mo{kije odgovoril: “@ivim od tega, da prodajam ptice, ki semjih ujel.”

3. In Jezus mu je rekel: “Kako bi bilo, ~e bi bil tebekdo, ki je mo~nej{i in pametnej{i, ujel in zvezal ali pa ce-lo tvojo ‘eno in otroke in bi te bil zaprl, da te proda v svo-jo korist in bi se s tem pre‘ivljal?

4. Ali niso te tukaj bitja kakor ti, le {ibkej{a od tebe?In ali ne skrbi isti Bog, O~e in Mati, prav tako za njih kotza tebe? Izpusti te svoje male brate in sestre in glej, da te-ga ne bo{ nikoli ve~ po~el in da si bo{ po{teno slu‘ilkruh.”

5. In mo{ki se je za~udil tem besedam in Njegovi veli-ki mo~i in je spustil ptice. Ko so bile proste, so zletele kJezusu, sedle so na njegova ramena in Mu pele.

6. In mo{ki Ga je {e vpra{al, kak{en je Njegov nauk,in od{el je po svojih poteh in se nau~il plesti ko{are. Ssvojim delom si je slu‘il kruh in razbil je svoje kletke inpasti in postal Jezusov u~enec.

415

7. In Jezus je zagledal mo‘a, ki je delal na soboto, inmu rekel: “Mo‘, ~e ve{, kaj dela{, potem bodi blagoslov-ljen, ker ne kr{i{ zakona v duhu. ê pa ne ve{, potem sipreklet in kr{itelj zakona.”

8. In spet je rekel Jezus Svojim u~encem: “Kaj naj sezgodi s tistimi hlapci, ki poznajo voljo svojega gospodar-ja, pa se vseeno ne pripravljajo na Njegov prihod in tudine izpolnjujejo Njegove volje?

9. Resni~no, povem vam, tisti, ki poznajo voljo svoje-ga mojstra, a je ne izpolnjujejo, naj dobijo veliko udar-cev. Tisti pa, ki ne poznajo volje svojega mojstra in je za-to ne izpolnjujejo, naj dobijo manj udarcev. Kdor jeveliko dobil, od tega se tudi veliko zahteva. In kdor je do-bil malo, od tega se zahteva le malo.” (Pog 41, 1-9)


Kdor prekup~uje s svojimi bli‘njimi in naslednjimibli‘njimi, ‘ivalmi, prekr{i zakone svobode. ê ponudimo‘ svojo ‘eno drugemu mo{kemu in ‘ena mo‘a drugi‘eni, ker nimata ni~ ve~ skupnega, potem je to podob-no trgovini s su‘nji. Tudi ~e star{i po lastni presoji po-ro~ajo svoje otroke ali pa ~e omo‘ijo svojo h~er z mo{-kim, ki je dal zanjo denar in dobrine, je toprekup~evanje z ljudmi, podobno trgovini s su‘nji. Inkdor prekup~uje z naslednjim bli‘njim, z ‘ivaljo, ni ve-liko bolj{i kot tisti, ki odda svoje bli‘nje, vseeno zaradikaterih razlogov.

416

Sostvaritve, ‘ivali, so po svojem stanju zavesti zato{ibkej{e, ker {e nimajo razvitih du{nih potenc otro{tva,kot na primer du{a v ~loveku. Zato naj ~lovek ‘ivali {~i-ti in ‘ivi z njimi, sostvaritvami, in naj jih ne zametujeniti ne prekup~uje z njimi.

Kakor ~lovek misli, tak{na je tudi njegova du{a -svetla ali temna. Tako se tudi obna{a do soljudi in do‘ivali in do vse narave.

Besede “Mo‘, ~e ve{, kaj dela{, potem bodi blago-slovljen, ker ne kr{i{ zakona v duhu. ê pa ne ve{, po-tem si preklet in kr{itelj zakona” pomenijo:

Kdor opravlja na soboto nesebi~no neodlo‘ljivo deloin pomaga bli‘njim - na primer ljudem, ki so na sobotopri{li v stisko ali so zboleli ali trpijo in imajo bole~ine -ne kr{i zakona ‘ivljenja.

ê pa ~lovek skruni soboto zaradi svoje koristi, po-tem prekr{i zakon, ki ga je dal ljudem Bog: Ob koncutedna po~ivaj en dan in ‘ivi {e zavestneje v Bogu, dazbere{ mo~i za delovne dni.

Izjava: “Resni~no, povem vam, tisti, ki poznajo voljosvojega mojstra, a je ne izpolnjujejo, naj dobijo velikoudarcev” pomeni naslednje: Kdor pozna Bo‘je zakone- pa naj bo to le Deset zapovedi, se‘etke iz Bo‘jega za-kona - in ne ravna po njih, torej ne izpolnjuje Bo‘je vo-lje, obsodi samega sebe. Njegova sodba bo bi~ala nje-govo telo, tepla ga bo s tem, kar je posejal, a niporavnal. Kajti kdor vede dela proti zakonu, gre{i protiSvetemu Duhu. To je najte‘ji greh.

417

“Tisti pa, ki ne poznajo volje svojega mojstra in jezato ne izpolnjujejo, naj dobijo manj udarcev” pomeni:Zaradi svojega bremena, greha, ki slabi du{o, {e nisosposobni dojeti Bo‘jih zakonov in jih uresni~evati. Pavendar bodo tudi ti morali spoznati svoje grehe in jihob‘alovati in poravnati. In ~e tega ne storijo v ~asuspoznanja, ki jim je dan za to, jih bodo morali prena{a-ti, to pomeni, da bodo prav tako tepeni. Toda tudi ti sebodo neko~ prebudili in takrat bodo lahko veliko doje-li. In tudi od njih se bo takrat veliko zahtevalo - da iz-polnijo, kar so sprejeli: zakon ‘ivljenja.

Kdor uresni~uje zakone ‘ivljenja, bo bogat v notra-njosti. Kdor jih ne uresni~uje, ostane reven ali bo po-stal reven. Toda vsak, ki sprejme zakon ‘ivljenja, boneko~ moral odgovarjati za to pred zakonom, kajti karprejme od zakona, to je treba uresni~iti.

10. Bil pa je mo‘, ki je bil ‘e od rojstva slep. Zanikalje, da obstaja kaj takega kot sonce, mesec in zvezde ali daso barve. Zaman so ga posku{ali prepri~ati, da drugi ljud-je to vidijo. In pripeljali so ga k Jezusu in namazal mu jeo~i in mu vrnil vid.

11. In veselil se je ~ude~ in z bojaznijo in pripovedovalje, da je bil prej slep. “In zdaj, po tem,” je rekel, “vidimvse, vem vse, razlikujem vse stvari, sem bog.”

12. Jezus pa mu je rekel: “Kako lahko vse ve{? Ne mo-re{ videti skozi stene svoje hi{e niti brati misli soljudi nitirazumeti govorice ptic ali divjih ‘ivali. Spomniti se ne

418

more{ niti dogodkov iz svojega prej{njega ‘ivljenja, svoje-ga spo~etja ali svojega rojstva.

13. Misli poni‘no na to, koliko neznanega je ostalo,da, nevidnega. ê pa bo{ izpolnjeval, bo{ videl jasneje.”(Pog. 41, 10-13)


Prepoznajte svoje ‘ivljenje v tem, kar je zapisano!êprav mnogi vidite sonce, luno, zvezde in barve, sova{e o~i vseeno omejene. Kajti dokler ~lovek ne izpol-njuje Bo‘je volje, tudi ne vidi Njegovega veli~astva. Vi-di samo povr{ino ‘ivljenja, ne gleda pa globine bivanja.Samo kdor izpolnjuje Bo‘je zakone, postane jasnej{i ingleda v globino ‘ivljenja, gleda misli ljudi in razume je-zik ‘ivali. Razume tudi rastline, ki iz‘arevajo svoje ob-~utke in mo~i in se mu tako razodevajo. Pozna poti vneskon~nost in delovanje zvezd in ve, katere slu‘ijo kotpostaje, da pride v neskon~nost.

Kdor izpolnjuje Bo‘ji zakon, bo videl jasneje, in kdorje postal Bo‘ji zakon, je doma v neskon~nosti.

419

42. POGLAVJE

Jezus u~i o zakonski zvezi -Ozdravljenje desetih gobavcev

Povezanost partnerjev tudi pri zunanji lo~itvi - Polarnost in dualnost - Notranje vrednote (1-5). Neporo~enost(6-8). Do trajnega ozdravljenja samo z uresni~evanjem ve~nih

zakonov (13)

1. Po teh govorih je Jezus zapustil Galilejo in pri{el naobalo Jordana v Judeji. In sledila Mu je velika mno‘icaljudi in tam jih je veliko ozdravil.

2. K Njemu so pri{li tudi farizeji, da bi ga sku{ali, inrekli so Mu: “Ali zakon dopu{~a, da mo‘ odslovi ‘eno izkateregakoli razloga?”

3. In odgovoril je in rekel: “Pri nekaterih narodih imamo‘ ve~ ‘en in upravi~eno odslovi, katero ho~e. In pri ne-katerih narodih ima ‘ena ve~ mo‘ in upravi~eno odslovi,katerega ho~e. In pri nekaterih narodih je mo‘ povezan vobojestranski ljubezni z eno samo ‘eno, in to je bolj{a innajvi{ja pot.

4. Ali niste brali, da je Bog na za~etku ustvaril ~lovekakot mo‘a in ‘eno in da je rekel: Zato naj mo{ki ali ‘en-ska zapusti o~eta in mater in se pove‘e s svojo ‘eno alimo‘em in postaneta naj eno telo.

5. Tako zdaj nista ve~ dvoje teles, ampak eno. Kajtikar je Bog zdru‘il, tega naj ~lovek ne lo~i.” (42, 1-5)

420


Resni~no, povem vam: êprav se zdi razlog za odslo-vitev upravi~en, vseeno nima nih~e pravice izklju~itisvojega bli‘njega iz svojega ‘ivljenja. Kajti kdor je breznapak, naj prvi vr‘e kamen.

Kdor izklju~i bli‘njega iz svojega ‘ivljenja, ta zapresvoje srce pred Bo‘jo ljubeznijo.

Zato naj ~lovek ne odslovi svojega bli‘njega - tudi ta-krat ne, ~e se zdi, da obstajajo razlogi za to. Svojemubli‘njemu naj odpusti in ga prosi za odpu{~anje. Kajtipri nobenem sporu ni kriv samo eden. Udele‘ena stavedno najmanj dva.

ê se dva lo~ita, vseeno kaj je razlog, potem naj bole zunanja lo~itev, nikoli pa naj se ne odpovesta drugdrugemu dokon~no.

Kdor se z bli‘njim zdru‘i v notranjosti, tako da o~istivse, kar je privedlo do spora, ostane povezan z njim tu-di takrat, ~e sta oba na zunaj lo~ena drug od drugega.

Zakon z ve~ ‘enami ali mo‘mi, v katerem ima mo‘ve~ ‘en ali ‘ena ve~ mo‘, je proti Bo‘ji ljubezni.

V ~isti biti je Bog ustvaril polarnost in dualnost: Vnebesih se dve bo‘ji bitji zdru‘ita v Bogu in medseboj-no ljubita v Bogu. Ta zveza v Bogu je Bo‘je stvaritelj-sko dejanje. Izhaja iz na~ela polarnosti in dualnosti.Obe bo‘anski bitji sta povezani v Bogu ve~no kot Bo‘jaotroka in zato kot brat in sestra.

Kakor v nebesih, tako naj bo tudi na Zemlji.

421

ê si dva pred Bogom obljubita zvestobo v zakonskizvezi ali ~e se ve~ ljudi zdru‘i v bratski in sestrinskiskupnosti - to so ljudje, ki med sabo negujejo absolut-no ~istost, da izpolnjujejo skupne naloge ali pa zakon -potem naj si bodo tudi zvesti. Kajti kdor si pred Bogomobljubi zvestobo, ta sklene zvezo zvestobe tudi z Bo-gom. Komur zveza zvestobe nekaj pomeni, bo gledalna svojega bli‘njega kot na Bo‘ji tempelj in ga spo{to-val.

V obojestranskem spo{tovanju je spoznanje notra-njih vrednot ~loveka. Kdor se nau~i ljubiti notranjevrednote v bli‘njem, vzdr‘uje notranjo povezanost zbli‘njim. In kdor vzdr‘uje to notranjo povezanost, jepovezan tudi z Bogom.

Tak{en zakon ali bratska in sestrinska skupnost selahko obdr‘ita v tem zemeljskem bivanju in preideta vve~nost, ker je Bog zakon enosti in skupnosti.

Ljudje, ki so pripravljeni ‘iveti v Gospodovem duhu,bodo skupaj oblikovali svoje zemeljsko ‘ivljenje, nosilidrug drugega in si bodo naklonjeni v zaupljivi, nesebi~-ni ljubezni. Tak{en zakon ali bratska in sestrinskaskupnost ne vodita v vezanost, temve~ v njima ‘ivijomedsebojno povezanost in povezanost z Bogom.

Mo‘ in ‘ena v zakonu sta enega duha in enega telesa- pa vendar sta dvoje du{. Po telesni smrti ‘ivita kotbrat in sestra in se vrneta v o~i{~ujo~em evolucijskemprocesu k duhovnemu dualu.

Nebe{ki duali so pari bitij iz Boga, ki so ve~no zdru-‘eni v Bogu. Mo{ko na~elo je dajajo~e in ‘ensko spre-

422

jemajo~e. Obe na~eli sta v Bogu povezani kot nebe{kipar od ve~nosti do ve~nosti.

Vsako bitje in vsak ~lovek ima svobodno voljo, da sesvobodno odlo~i za Bo‘je zakone ali proti njim. Po za-konu ‘ivljenja je, da se partnerji v zakonskih zvezah te-ga sveta ne lo~ijo. Ker pa ima vsako bitje in vsaka du{a- tako tudi vsak ~lovek - svobodno voljo, je po zakonusvobodne volje vsakemu posamezniku prepu{~eno, alise lo~i. Najve~krat gledajo pri tem na zunanje vredno-te, se usmerjajo po zunanjih stvareh ali merijo s ~love{-kimi merili. Tak{na lo~itev pripelje ljudi v zakon setvein ‘etve. Posledice tak{ne ~love{ke odlo~itve moratanositi oba, toda ve~ji dele‘ bremeni tistega, ki se je lo-~il od svojega bli‘njega iz ~love{kih vzrokov.

Kdor se lo~i od svojega zakonskega partnerja, da biz drugim spet ‘ivel ~love{ko, ta zagre{i zakonolom. Tu-di tako imenovana partnerstva podlegajo istemu zako-nu. Zato pazite na svoje mi{ljenje in dejanja - in izpra-{ajte se, preden stopite v zakonsko zvezo alipartnerstvo, kak{ni so razlogi in motivi, zaradi katerihste se za to odlo~ili. Je telo tisto, ki to zahteva? Ali somaterialne dobrine motiv, ki vas zdru‘uje? Ali pa je tonesebi~na ljubezen, ki je kot klica Notranjega ‘ivljenjaaktivna v notranjih vrednotah obeh, ki si prizadevata zavi{je ideale in cilje?

Spoznajte: Na vi{jih evolucijskih stopnjah v bo‘an-sko ‘ivljenje veljajo vi{ji zakoni. Zajemajo tudi zakon-ske zveze in dru‘ine, ki si prizadevajo za vi{je ideale in

423

vrednote. Ravnajo se po notranjih vrednotah in poevolucijskih korakih posameznika na poti k Meni.

6. In odvrnili so Mu: “Zakaj je potem Mojzes zapove-dal dati lo~itveni list?” In rekel jim je: “Mojzes je trpel za-radi trdote va{ih src, ker se lo~ujete od svojih ‘ena, pravtako kot je tudi dovolil, da v mnogih primerih jeste meso;toda na za~etku ni bilo tako.

7. In povem vam: Kdorkoli odslovi svojo ‘eno, pa ~e-prav upravi~eno, in se poro~i z drugo, je pre{u{tvoval.” Paso Mu rekli Njegovi u~enci: “ê je z mo‘em in ‘eno tako,potem se ni dobro poro~iti.”

8. Toda rekel jim je: “Teh besed ne razumejo vsi, tem-ve~ samo tisti, ki jim je dano. So samski, ki so kot taki odrojstva, in taki, ki jih ljudje naredijo samske, in taki, ki sesami odlo~ijo za samstvo zaradi nebe{kega kraljestva.Kdor ho~e doumeti, naj doume!” (Pog. 42, 6-8)


ê je kak ~lovek neporo~en, iz katerega koli vzroka,potem je to zasnovano v njegovi samoizbrani evolucij-ski poti ali pa v zakonu setve in ‘etve. Neporo~enostlahko na primer temelji na tem, da je v prej{njem ‘iv-ljenju marsikaj povzro~il, kar v tem zemeljskem ‘ivlje-nju u~inkuje in kar mora zdaj prena{ati, da bi njegovadu{a zorela.

424

ê ~lovek razdre zakon ali se ne poro~i, da bi tako do-segel nebe{ko kraljestvo, potem se vara. Vezan je na na-pa~ne predstave, mnenja in pravila. Tudi kdor ostanesamski zaradi svojih prednosti, prekr{i zakon enosti.

Resni~no, povem vam: Povezanost dveh bitij je danaod Boga. V nebesih se povezanost dveh duhovnih bitijimenuje dualnost. Na Zemlji se povezanost dveh ljudiimenuje zakonska zveza ali partnerstvo. Povezanostdveh duhovnih bitij ali dveh ljudi je obenem zveza zBogom in pomeni: skupno izpolnjevanje Bo‘jih zako-nov, bo‘anske ljubezni in ~istosti. Kdor ta zakon kr{i,tako da na primer z nezvestobo ali lastni{tvom prekr{ienost v Bogu, ta se upre zakonu nesebi~ne ljubezni.

Kdor veruje, da bo zato, ker je neporo~en, pri{el vnebesa, ta si zapre nebo. Na zakon gleda kot na skruni-tev, ker v njem vidi samo ~love{ko, gre{no. Kdor v za-konu ne pripozna Bo‘jega zakona, gleda na svoje last-ne slabosti in grehe in razvrednoti s tem to, kar jepostavil Bog: povezanost dveh ljudi, ki naj bi bila obe-nem zveza v Bogu in z Njim.

Spoznajte: Nih~e ne more priti v nebe{ko kraljestvo,~e ne dela na sebi samem, da bi z Mano, Kristusom,spremenil ~love{ko v duhovno-bo‘ansko. To velja zazakonske zveze in za neporo~ene.

9. In k Njemu so pri{li majhni otroci, da bi polo‘il ro-ke na njih in jih blagoslovil. U~enci pa so jih zavrnili.

425

10. Toda Jezus je rekel: “Pustite otroke k Meni in nebranite jim, kajti njihovo je nebe{ko kraljestvo.” In polo-‘il je Svoje roke nanje in jih blagoslovil.

11. Ko pa je pri{el v neko mesto, Ga je sre~alo desetgobavcev, ki so stali nekoliko stran od poti. Povzdignili sosvoj glas in zaklicali: “Jezus, u~enik, usmili se nas!”

12. In ko jih je zagledal, jim je rekel: “Pojdite in se po-ka‘ite duhovnikom.” In zgodilo se je, da so postali ~isti,ko so odhajali. In eden od njih, ko je videl, da je ozdra-vel, se je vrnil in slavil Boga na ves glas in padel pred Je-zusa na svoj obraz in se Mu zahvalil. In ta je bil Samari-jan.

13. In Jezus je rekel: “Ali jih ni deset postalo ~istih?Kje je ostalih devet? Ti se niso vrnili in slavili Boga kot tatujec.” In njemu je rekel: “Vstani in pojdi po svoji poti.Ozdravila te je tvoja vera.” (Pog. 42, 9-13)


Kaj se je zgodilo s tistimi, ki so ozdraveli, a se za toBogu niso zahvalili?

Iz ljubezni in milosti Boga, Vsemogo~nega, ki je de-loval po Meni, Jezusu, so ozdraveli in z ozdravljenjemprejeli mo‘nost, da prepoznajo svoje pravo bistvo, dase zahvalijo Bogu, Ve~nemu, z uresni~evanjem ve~nihzakonov.

426

Samo eden je na{el Boga v sebi in ostal zdrav. Drugiso se spet obrnili v svet, pritegnili so svoje nekdanje bo-lezni in ponovno zboleli.

427

43. POGLAVJE

Bogata{ in nebe{ko kraljestvo -Zapovedi o~i{~evanja

Lastnina in hoja za Kristusom (1-4). Vse stvari so dosegljive tistemu, ki si prizadeva za duhovno-bo-‘ansko kot svoje pravo bitje (6). Bog ali bogastvo - Stremljenjepo materialnem in posledice (7). Kdor se odpove materializ-mu, bo v ve~ni biti prejel obilo (8-9). Zunanje o~i{~evanjein notranja ~istost - Iz zvestobe ~rkam lahko sklepamo na

nezvestobo Bogu (10-16)

1. In glej, nekdo je pri{el k Njemu in rekel: “DobriMojster, kaj naj dobrega storim, da bom dosegel ve~no‘ivljenje?” In rekel mu je: “Kaj Me imenuje{ dobrega?Nih~e ni dober razen Boga. Toda ~e ho~e{ priti v ‘ivlje-nje, potem izpolnjuj zapovedi.” Pa Mu je odvrnil: “Kate-re?”

2. Jezus je rekel: “Kaj u~i Mojzes? Ne ubijaj; ne pre-{u{tvuj; ne kradi; ne pri~aj po krivem; spo{tuj o~eta inmater; ljubi svojega bli‘njega kot samega sebe.” Pa Mu jerekel mladeni~: “Vse to spolnjujem ‘e od mladosti. Kajmi {e manjka?”

3. Jezus mu je rekel: “ e ho~e{ biti popoln, potem po-jdi, prodaj, kar ima{ preve~, in daj tistim, ki nimajo ni~e-sar, tako bo{ imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi zaMenoj.”

428

4. Ko pa je mladeni~ sli{al te besede, je pobit od{el odNjega; imel je namre~ velika posestva, da, ve~ kot je po-treboval. (Pog. 43, 1-4)


Kdor si prizadeva posedovati zemeljske dobrine insmatra tolarje, ki jih ima, za svojo last ter jih uporabljasamo za svoje materialno dobro, tega je svet ‘e pla~alin v nebesih ne more ve~ prejeti pla~ila. Tudi Meni,Kristusu, ne more slediti.

Ljudje, ki ‘ivijo v za in proti, tako da si lastijo svojoposest in denar, na drugi strani pa sledijo Meni, Kristu-su, so razdvojeni. Enkrat so njihova srca pri material-nih dobrinah, drugi~ pa so njihovi ~uti pri evangelijuljubezni. Obojega se ne da uskladiti. Tak na~in obna{a-nja prina{a ~loveku samo te‘ave in du{i bremena. Kajtinih~e ne more slu‘iti dvema gospodoma - Bo‘jemuDuhu in mamonu. Vsak ~lovek in vsaka du{a se bostamorala prej ko slej odlo~iti: ali slu‘iti Bogu ali mamo-nu.

5. Nato je rekel Jezus svojim u~encem: “Resni~no, po-vem vam, bogata{ bo te‘ko pri{el v nebe{ko kraljestvo. In{e tole vam re~em: La‘je pride kamela skozi vrata [ivan-kino uho kot pa bogata{ v Bo‘je kraljestvo.” (Pog. 43, 5)

429


Ta primera s [ivankinim u{esom je medtem dobilasimboli~en pomen. Nana{a se na takratne razmere vIzraelu, ko sem bil Jaz, Kristus, utele{en v Jezusu: VJeruzalemu so bila ozka vrata, podobna {ivankinemuu{esu, skozi katera je komajda lahko {el ~lovek.

6. Ko so to sli{ali Njegovi u~enci, so se zelo za~udili inrekli: “Kdo lahko sploh postane bla‘en?” Jezus pa jih jepogledal in jim rekel: “S telesnim ~utom je nemogo~e, to-da z duhovnim so mo‘ne vse stvari. (Pog. 43, 6)


Z izjavo: “S telesnim ~utom je nemogo~e, toda z du-hovnim so mo‘ne vse stvari” so mi{ljeni ~love{ki in du-hovni ~uti. ^love{ke ~ute mika zemeljski blagor - du-hovni ~uti pa so fine du{ne mo~i, ki so povezane zVe~nim.

Kdor oplemeniti svoje ~love{ke ~ute in se v svojemsrcu obrne k Bogu, dobi pravi ~ut za resni~no ‘ivljenje,ker posku{a dose~i duhovno-bo‘ansko kot svoje pravobitje. Za duhovnega ~loveka, ki dela samo to, kar jeBo‘ja volja, so mo‘ne vse stvari, saj prejema iz kraljes-tva notranjosti. Kdor ‘ivi v kraljestvu notranjosti, botudi na zunaj imel vse, kar potrebuje, in {e ve~.

430

^lovek je Bo‘ji otrok in ima v sebi po svojem resni~-nem bitju Bo‘je bogastvo. ê se ~lovek dokoplje donjega - tako da ob‘aluje svoje prepoznane grehe, takoda odpusti in prosi za odpu{~anje, o~isti in se vednobolj odpoveduje gre{nemu - , potem sije skozenj polninaiz Boga, ki prina{a du{i in ~loveku blagor.

7. In povem vam, ne spoprijateljite se z mamonomnepravi~nosti, da se vas ne bo, ko umrete, polastil v svojihzemeljskih bivali{~ih. Postanite raje prijatelji resni~negaobilja, ki je Bo‘ja modrost, da boste sprejeti v bivali{~ih,ki so ve~na.” (Pog. 43, 7)

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljamin poglabljam Besedo:

Izjava “In povem vam, ne spoprijateljite se z mamo-nom nepravi~nosti, da se vas ne bo, ko umrete, polastilv svojih zemeljskih bivali{~ih” pomeni: Kdor se spopri-jatelji z mamonom, je tudi vezan nanj in tako na tasvet. Kajti mamon je ta zemeljski svet s svojim bogas-tvom.

Kdor si prizadeva za bogastvo, postane s~asoma ne-pravi~en do soljudi in do tega, kar ga obdaja, do zem-ljinih mo~i in njenih ‘ivljenjskih oblik. Ne ceni ve~ ‘iv-ljenja svojega bli‘njega in Zemlje. Misli samo na svojjaz, ki bi se rad vedno bolj potrjeval z bogastvom in ug-ledom.

431

Kamor vle~e ~lovekove ~ute, tam je njegovo srce,tam je njegov zaklad: Ko du{a samoljubnega ~lovekazapusti svojo hi{o, ~love{ko telo - ko torej ovoj, ~lovek,umre - jo bodo sprejeli tisti, ki so slu‘ili ~loveku medzemeljskim bivanjem. To so lahko ljudje ali pa du{e.Du{a takega ~loveka se bo sre~ala ali v kraljestvu du{ stistimi du{ami, ki so ji med zemeljskim ‘ivljenjem pri-pravile poti do uspeha - ali pa bo spet utele{ena z du-{ami teh ljudi, to pomeni, da se bodo sre~ali v novih ze-meljskih telesih in skupaj stanovali v zemeljskihbivali{~ih.

“Postanite raje prijatelji resni~nega obilja, ki je Bo‘-ja modrost, da boste sprejeti v bivali{~ih, ki so ve~na”pomeni: Posvetite svoje ‘ivljenje in mi{ljenje Ve~nemuin predvsem ravnajte tako, da boste dosegli Bo‘je kra-ljestvo. Takrat boste postali modri in ‘e v zemeljski ob-leki boste zavestno ‘iveli v kraljestvu notranjosti. Po te-lesni smrti boste potovali v ve~na bivali{~a, ki so va{aresni~na domovina. Potovanje po Zemlji v vedno novihoblekah, v novih zemeljskih telesih, in potovanje skozikraljestva du{ se kon~a tedaj, ko je du{a na{la svojo no-tranjo domovino.

8. Tedaj Mu je Peter rekel: “Glej, vse smo zapustili in{li za Teboj.” In Jezus jim je rekel: “Resni~no, povemvam, da boste tudi vi, ki ste Mi sledili, v ponovnem rojs-tvu, ko bo Sin ~lovekov sedel na prestolu Svojega veli~as-tva, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajstim

432

Izraelovim rodovom. Toda dajati stvari tega sveta, To niMoje opravilo.

9. In kdor zapusti imetje, hi{e ali prijatelje zaradi ne-be{kega kraljestva in Njegove pravi~nosti, bo stokratnoprejel v prihodnjem ‘ivljenju in dedoval bo ve~no ‘ivlje-nje. Toda mnogi, ki so tukaj prvi, bodo zadnji in zadnjibodo prvi.” (Pog. 43, 8-9)


Jaz, Kristus, vam pravim: Kdor vse zapusti in ‘ivipravi~no, tako da njegovi ob~utki, govor in dejanja po-stanejo bo‘anski, ta se je v notranjosti ponovno rodil,kajti dosegel je ponovno rojstvo v duhu. Njegova du{apo telesni smrti ne bo ve~ {la v meso.

Ko bom ponovno pri{el v duhu, Me bodo pravi~ni vi-deli na prestolu ve~nega veli~astva, kajti pridem z vsooblastjo in slavo, in z Mano bodo vsi tisti, ki ‘ivijo vkraljestvu notranjosti.

Dvanajst prestolov je med drugim simbol za dvanajstIzraelovih rodov, ki so zavrnili visoko nalogo biti Bo‘jinarod. Bog ne sodi. Prav tako je zapovedano vsem lju-dem in bitjem, da ne sodijo. Kdor ustvari vzroke, jesam svoj sodnik; je svoje lastno sodi{~e.

“Toda dajati stvari tega sveta, to ni Moje opravilo.”Jaz Sem lu~ sveta in v ta svet prina{am svetlobo - in neto, kar siroma{i svet: mamona.

433

Kdor se odpove materializmu, mamonu, kdor torejzapusti imetje, hi{e ali prijatelje zaradi nebe{kega kra-ljestva in Njegove pravi~nosti, bo marsikaj prejel v pri-hodnjem ‘ivljenju, v ve~ni biti, in bo tudi tam zavestnodoma. Zato si najprej prizadevajte za Bo‘je kraljestvo,ki je Notranje ‘ivljenje.

10. In k Njemu so pri{li pismouki in farizeji, ki so vi-deli enega Njegovih u~encev, da je jedel z neumitimi ro-kami.

11. In zgra‘ali so se nad tem; kajti Judje ne jedo, dok-ler si niso umili rok, razen tega pa spolnjujejo celo kopicoobredov pri pomivanju ~a{, posod in miz.

12. In rekli so: “Zakaj ne spolnjujejo vsi Tvoji u~enciizro~ila starih? Videli smo, kako so jedli z neumitimi ro-kami.”

13. In Jezus je rekel: “Mojzes vam je res zaukazal, dase umivate in da skrbite za ~istost telesa in posode, todavi ste dodali stvari, ki jih pogosto ne morejo spolnjevativsi ob vsakem ~asu in na vseh krajih.

14. Poslu{ajte Me torej: ^loveka ne onesna‘ijo samone~iste stvari, ki gredo v telo, ampak mnogo bolj slabe inne~iste misli, ki prihajajo iz njegovega srca in onesna‘ijonotranjega ~loveka in druge. Zato preverjajte svoje misliin o~i{~ujte srce in glejte, da bo va{a hrana ~ista.

15. To delajte, pri tem pa ne opu{~ajte drugih zako-nov. Kdor prelomi zakone ~istosti, ker ne gre druga~e, nebo grajan, ker tega ne po~ne samovoljno, ali da bi oma-

434

lova‘eval zakon, ki je dober in pravi~en. Kajti ~istost vvseh stvareh je zelo v prid.

16. Zato ne prevzemite slabih navad sveta, niti navi-dezno ne. Mnoge namre~ pripelje v zlo zunanji videz inpreobleka slabega.” (Pog. 43, 10-16)


Umivanje rok in pranje kozarcev, posod in miz je natem svetu nujno, kajti Zemlja je materija iz kamenja,zemlje in prahu. Te in {e druge ‘ivljenjske snovi so po-trebne, da ~love{ko telo lahko ‘ivi.

Kakor veter in de‘ vedno znova ~istita atmosfero inzemljo, tako je treba ~istiti tudi zemeljsko telo, sevedatudi kozarce, posode, mize in ostale predmete. Vse tezunanje stvari je treba negovati, kajti ~isto~a zunanjegaje tudi izraz notranjosti.

Toda samo zunanja ~istost ne prina{a o~i{~enja du{e.ê je ~lovek v notranjosti onesna‘en z grehom, potempogosto posve~a veliko pozornosti zunanjemu umiva-nju, da bi tako skril ne~istost misli, besed in dejanj. To-da kdor je v notranjosti ~ist, bo pazil na red in ~isto~otudi na zunaj.

Umiti si roke pred jedjo ni vedno mo‘no zaradi zu-nanjih okoli{~in. Toda to ni povezano z ne~istostjo du-{e. Kdor drugim vedno znova o~ita tak{ne zunanjestvari, zlasti takrat, kadar ni mo‘nosti za umivanje, ta

435

vidi samo zunanje, ker so pri njem notranje vrednote{e zasute z grehi.

Mojzes je ljudem zapovedal, da vzdr‘ujejo ~isto no-tranjost in zunanjost. Toda kdor vidi samo zunanje,svet in njegove navade, tudi postavlja samo zunanje za-kone, pri tem pa pozablja, zakaj v resnici gre. Kdor nemore doumeti izjav pravi~nih mo‘ in ‘ena, jih tudi nemore razlagati; in vse povezuje s tem svetom in njego-vimi ustanovami, navadami in obi~aji.

Pazite, da ne boste imeli samo besede in njenega do-besednega pomena za resnico! Spoznajte: V besedi jesicer resnica, a beseda je samo simbol in ne resnica sa-ma.

Kdor gleda samo na besedo in ~rke in jih smatra zaresnico ter tako posreduje naprej, ta bo razlagal Bo‘jobesedo po svoji presoji in zato dodajal to, za kar mislipo svoji zavesti, da je resnica.

Ponavljam: Kdor gleda samo na besedo, v njej ne bona{el resnice.

Zvestoba ~rkam pri~a o nezvestobi do Boga. ^lovek,ki ne uresni~uje Bo‘jih zakonov, se oprijema ~rk. Tomi{ljenje, zvesto dobesednosti, je privedlo svet v kaos.To se je dogajalo v vseh ~asih in na vseh krajih in sedogaja tudi v dana{njem ~asu >��@.

Pazite: ^loveka in du{e ne onesna‘i ne~isto, ki je naprimer na rokah, posodi ali hrani in gre skozi usta, pa~pa veliko bolj slabi, negativni, nezakoniti ob~utki, misli,besede in dejanja. Gredo namre~ v du{o ~loveka in odtam spet ven. Napadejo telo in ~lovek mora nato pre-

436

na{ati, kar je posejal. Zato pazite, kako ob~utite, misli-te, govorite in delate in zau‘ivajte samo tisto hrano, kivam jo je podaril Bog. Ve~ni vam jo podarja iz narave.Tega se dr‘ite.

Spoznajte: Odlo~ilna je notranja ~istost. Toda pritem ne opustite nadaljnjih zakonov: nesebi~ne ljubez-ni, usmiljenja in dobrote, svobodne volje in enosti z‘ivljenjem.

Kdor nato ne spolnjuje zakonov zunanjega umivanja,~e to ni mo‘no, ta ne obremenjuje svoje du{e, saj tegane po~ne samovoljno. Samovolja se ne meni za ve~nezakone.

Bo‘ji zakon zapoveduje prizadevati si za ~istost vvseh stvareh: ^lovek naj ne zanemari ne svojega telesane du{e ne okolice; kajti v vsem je ‘ivljenje iz Boga inv vsem naj se spo{tuje.

Ne oklepajte se navad sveta, niti navidezno ne.Ohranjajte v vsem pravi~nost Boga, in v zunanjih deja-njih boste odprti in po{teni in premo~rtni.

Mra~njak se ogrinja z raznimi ogrinjali, da bi se “sve-til”. Samo tisti zanesljivo prepozna slepilo, ki si priza-deva za bit, za Bo‘jo modrost in pravi~nost. Ne podle-‘e prevari, videzu.

437

44. POGLAVJE

Priznanje dvanajsterih -Nosilni stebri skupnosti

Bog nima skrivnosti; greh prikriva resnico (2-3). Ustanoviti prave skupnosti na skali Kristus (4). Cerkev potvar-ja resnico - Bo‘ja pravi~nost da vsakemu gre{niku veliko ~asaza spreobrnitev (7-8). Na ta svet prihaja Bo‘ji zakon; resnicabo postala vidna (10-12). ^love{tvo bo na{lo v enost z Menoj,

Kristusom (13-15)

1. Jezus je spet sedel blizu jezera sredi dvanajstihpalm, kjer je pogosto po~ival. In dvanajsteri in njihovispremljevalci so pri{li k Njemu in sedli so v senco drevesin Sveti jih je u~il sredi med njimi.

2. In Jezus jim je rekel: “Sli{ali ste, kaj govorijo ljudjeo Meni, toda kaj pravite vi, kdo sem?” Peter je vstal z An-drejem, svojim bratom, in rekel: “Kristus si, Sin ‘ivegaBoga, ki je pri{el iz nebes in biva v srcih tistih, ki verujejoin so Mu poslu{ni zaradi pravi~nosti.” In {e drugi so vstaliin govorili, vsak na svoj na~in: “Te besede so resni~ne, ta-ko verujemo tudi mi.”

3. In Jezus jim je odgovoril in rekel: “Blagoslovljeniste, Moji dvanajsteri, ki verujete; kajti meso in kri vam te-ga nista razkrila, ampak Bo‘ji Duh, ki biva v vas. Resni~-no, Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje. In resnica ve za vsestvari. (Pog. 44, 1-3)

438


Kdor je iz resnice, govori besede resnice, ker lahkogleda v globine resnice. îgar srce je pri Bogu, temurazodene Bog tudi vse navidezne skrivnosti. Kajti za ti-stega, ki ‘ivi v Bogu, ni skrivnosti. Pozna Bo‘je zakone,ker je sam postal zakon. Kdor ‘ivi v Meni, Kristusu, tatudi ve, da sem pri{el iz nebes, da bi kot Jezus oznanjalljudem evangelij ljubezni, ki je pot, resnica in ‘ivljenje.

“In resnica ve za vse stvari” pomeni: Du{a in ~lovek,ki ‘ivita v resnici, v Bo‘jem zakonu, poznata tudi resni-co in tudi vesta za vse stvari resnice. Tak{ni ljudje sopravi~ni oznanjevalci resnice.

Spoznajte: Veliko ljudi govori o Bo‘jih “skrivnostih”,ker gledajo na greh, ki prikriva resnico. Bog nimaskrivnosti, ne v nebesih ne na Zemlji. Bog je podarilvsem Svojim otrokom ve~no resnico, Bo‘ji zakon, v de-di{~ino. Tako je postal Bo‘ji otrok O~etova natan~napodoba. Samo ~lovek, ki ‘ivi v senci greha, govori oBo‘jih skrivnostih. Vidi samo senco, greh, ne pozna paresnice, ki je skrita za tan~icami njegovega greha. Kdordan za dnem predaja svoje grehe Meni, Kristusu, kdorob‘aluje, oprosti, prosi za odpu{~anje in spoznanihgrehov ne ponavlja ve~, najde do notranje resnice, kiga osvobodi.

Ko so grehi zbrisani, lahko sije svetloba du{e, resni-ca, vedno mo~neje skozi ~loveka. Potem je ~lovek ved-no bolj zvest resnici v ob~utkih, mi{ljenju, govoru in

439

dejanjih. Kdor ‘ivi v resnici, ve za vse stvari, ker je vsvojem vsakdanjem obna{anju zvest resnici, Bogu. Sa-mo tako najde du{a ponovno svoj izvor, svoje bistvo, kije bo‘ansko.

Bog se torej ne skriva pred ljudmi. ^lovek je tisti, kise skriva pred Bogom zaradi svojega greha.

Ni Bo‘jih skrivnosti. Bo‘ja dela so skrivnost le za ti-ste ljudi, ki ne delajo Bo‘jih del.

4. Vsa resnica je v Bogu in Jaz pri~am za resnico. Semprava skala in na tej skali bom postavil Svojo skupnost invrata pekla je ne bodo mogla premagati; in iz te skale bo-do tekli tokovi ‘ive vode, da podarijo narodom te Zemlje‘ivljenje.

5. Vi ste Moji izbrani dvanajsteri. Na Meni, glavi invogelnem kamnu, je postavljenih na skali dvanajst nosil-nih stebrov Moje hi{e; in na vas v Meni naj se zgradi Mo-ja skupnost in urejena naj bo po resnici in pravi~nosti.

6. In vi boste sedeli na dvanajstih prestolih in po Du-hu oddajali svetlobo in resnico vsem dvanajstim Izraelo-vim rodovom. In ho~em biti pri vas vse do konca sveta.(Pog. 44, 4-6)


Zvesti apostoli so ustanovitelji praskupnosti v Meni,Kristusu. Kristusove skupnosti, ki ‘ivijo v Meni, Kristu-su, so postavljene na skali Kristus.

440

Skupnost v Kristusu tvorijo ljudje, ki si prizadevajospolnjevati Bo‘jo voljo. Odkar sem ‘ivel kot Jezus izNazareta, so v vseh ~asih vedno znova nastajale svo-bodne praskupnosti in sicer izven cerkvenih institucij.

Mnoge teh praskupnosti, ki so nastale na Meni, re-snici in ‘ivljenju, na evangeliju nesebi~ne ljubezni in vkaterih je neposredno govoril in deloval Bo‘ji Duh, re-snica, je zunanja mo~ satanske oblasti uni~ila na zunajustanove; ni pa uni~ila mo~i, po kateri so nastale.

Spoznajte: Praskupnosti so propadle le na zunaj. Vresnici se je, nevidno, vedno bolj izgrajeval duhovni po-tencial. Vedno se je iz nevidnega pojavila ta mo~ in nanovo so v svetu vzplamtele praskupnosti. Spet so zgini-le - toda v Duhu je rasel potencial kr{~anskega ‘ivlje-nja. Ti manj{i ali ve~ji evolucijski koraki so prvi korakiza Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.

V dana{njem pripravljanju Novega ~asa >��@ te~ev tem svetu mnogo mo~nej{i tok prakr{~anskega ‘ivlje-nja in postaja vse vidnej{i. Ta nepresahljivi Bo‘ji tok -Kristusova zavest v povezavi z bo‘ansko modrostjo -postopoma zaobjema ves svet, vso Zemljo, in pripravljaNovi ~as.

Danes >��@ spet nastaja ‘ivljenje v prakr{~anskemsmislu. Spet nastajajo praskupnosti; njihovo sredi{~e jepraskupnost Novi Jeruzalem, ki je postala Zaveznaskupnost. V praskupnostih deluje prero{ki Duh in vodiljudi v Novi ~as, podobno kot je vodil Mojzes Izraelitedo prve postaje obljubljene de‘ele.

441

Tudi v dana{njem ~asovnem preobratu je {e vednozna~ilno za ~love{ki jaz za in proti, kajti tudi ljudje vnastajajo~ih in rasto~ih praskupnostih {e imajo na sebiin v sebi ~love{ko.

Kljub temu pa se Bo‘ji Duh dotika vedno ve~ ljudina Zemlji in mnogi ‘e stopajo po poti v notranjost vkraljestvo notranjosti, da bi ‘iveli v Meni, Kristusu.^love{ko zgineva in Bo‘ja volja se vedno bolj razodevapo podarjajo~em se toku: po Kristusu v povezavi z bo-‘ansko modrostjo.

Jaz, Kristus, sem prava skala in na Meni, Kristusu,pravi skali, so zgrajene vse skupnosti, ki izpolnjujejoBo‘je zakone v vsakdanjem ‘ivljenju. Skupnosti v Menitvorijo tisti ljudje, ki se zbirajo okoli Mene, ‘ivljenja, zuresni~evanjem ve~nih zakonov in ki gradijo samo naMeni - kajti Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje in v O~etupravi~nost.

V enosti z Menoj, Kristusom, tvorijo ljudje Kristuso-ve skupnosti. Tako je bilo, tako je spet in tako bo v pri-hodnje na Zemlji, ki postaja vedno svetlej{a. Ljudje, kiizpolnjujejo Bo‘je zakone, ne potrebujejo zunanjih vo-dij. Imajo Mene, Kristusa, zakon ‘ivljenja in so takodrug za drugega in ne drug proti drugemu. Tisti, ki sodrug proti drugemu, so proti Meni in zato tudi nisoMoja skupnost.

7. Toda za vami bodo pri{li ljudje, ki so pokvarjenenarave, in iz nevednosti ali zaradi nasilja bodo marsikajprikrivali, kar sem vam rekel, pripisovali pa Mi bodo be-

442

sede, ki jih nikoli nisem izgovoril; in tako sejejo plevelmed dobro p{enico, ki sem vam jo dal, da jo posejete posvetu.

8. In Bo‘ja resnica mora prena{ati protislovnosti gre-{nikov; kajti tako je bilo in tako bo. Toda pri{el bo ~as,ko bo vse, kar so skrili, razkrito in znano, in resnica boosvobodila vse, ki so bili zvezani. (Pog. 44, 7-8)


Zakon setve in ‘etve bo deloval tako dolgo, doklernezakonito ne bo minilo in bo na Zemlji bivalo bo‘an-sko, dokler torej vsi ljudje na spremenjeni, novi Zemljine bodo izpolnjevali Bo‘je volje. îsto po~asi se izteka~as, ko se je Mojo besedo izkrivljalo in prikrojevalo, dabi slu‘ila tistim, ki so si domi{ljali, da je resnica v njiho-vih rokah, in so podrejali ljudi.

Spoznajte: Plevel so posejali ustvarjalci javnega mne-nja, ki niso razumeli Mojih besed, Mojih izjav, in so re-snico - delno zavestno pa tudi nezavedno - izkrivili.Mnogi so razlagali resnico v svoj prid. Iz tega so nasta-le cerkvene institucije, za katere so zna~ilne med dru-gim tudi dogme in verska pravila, ki so evangelij vednorazlagale in ga razlagajo tako, kot je koristno za njiho-ve institucije. Dostop v te institucije so imeli in imajosamo tisti ljudje, ki se podredijo dogmam in verskimpravilom. @e samo to daje uvid tega v to, kar sem rav-

443

nokar razodel: Obra~ali in prikrojevali so Moje besede,da so jim slu‘ile.

Resnica je mo~ neskon~nosti in je tukaj za vse ljudi.V ta svet sveti v ne{tetih fasetah. Kdo trdi, da se dajofasete ve~ne resnice stla~iti v dogme in obrazce?

Med dobro seme se je torej pome{al plevel. êpravje tekom stoletij plevel prerasel dobro seme, se je vsee-no na skrivnem ohranilo. Pri{el je ~as, ko bo ~isto po-~asi plevel odstranjen z njive ‘ivljenja, da bi lahko do-bra setev klila in prinesla dobro ‘etev. îsto po~asi in zveliko truda in potrpljenja se odstranjuje slaba setev znjive ‘ivljenja, da se nobeno zrno dobre setve ne zgubiin ni vr‘eno v pe~, v kateri se se‘iga plevel. To je Bo‘japravi~nost.

êprav veliko ljudi ne more razumeti, da obsegaprehod iz gre{nega sveta v svetlobni ~as zelo dolgo ~a-sovno obdobje, je to vendar v skladu s pravi~nostjo.Kajti Bog da vsakemu gre{niku vedno znova mo‘nost,da se spreobrne. Vsaka {e tako majhna iskra resni~ne-ga ob‘alovanja je upo{tevana in se razvija. To je Bo‘jaljubezen in pravi~nost. Bog, Ve~ni, je pravi~en do vsa-ke du{e in vsakega ~loveka.

Bo‘ja resnica sicer mora prena{ati protislovnostigre{nikov - toda ne ve~no. Pri{el je ~as, v katerem bovse razkrito in bo postalo znano vse, kar je nasprotnamo~ skrila, kajti vse je ‘e razodeto v atmosferskem se-vanju. Na ta na~in bo resnica razvezana - in osvobodilabo vse, ki se dajo osvoboditi resnici, Bogu.

444

9. Eden je va{ Mojster, vi vsi pa ste bratje in nih~e nina mestu, ki sem vam ga dal, ve~ji kot drugi; kajti imateenega Mojstra, Kristusa namre~, ki je nad vami in z vamiin v vas, in med Mojimi dvanajsterimi in njihovimi u~en-ci ni neenakosti.

10. Vsi so Mi enako blizu. Ne prizadevajte si torej zaprvo mesto, kajti vsi ste prvi, ker ste temeljni kamni in ste-bri skupnosti, ki je zgrajena na resnici, ki je v Meni in vvas. In resnico in zakon, kakor ste ju prejeli, postavite zavse.

11. Resni~no, ~e ste vi in va{i bratje slo‘ni, da kaj za~-nete v Mojem imenu, potem bom sredi med vami in z va-mi.

12. Gorje ~asu, ko vstopi v skupnost duh sveta in kobodo Moji nauki in zapovedi razgla{eni za neveljavne za-radi pokvarjenosti mo‘ in ‘ena. Gorje svetu, ko bo lu~skrita! Gorje svetu, ko se bo to zgodilo!” (Pog. 44, 9-12)


In vedno se je dogajalo, da se je kdo domi{ljal, da jeve~ kot drugi, da je kdo mislil, da je bli‘e Bogu in je za-radi te ne~imrnosti preziral svojega brata.

Povem vam: Bo‘ji zakon je za vse in tisti, ki ga izpol-njujejo, so poni‘ni in ne delajo razlik. Bo‘ji zakon pri-haja na ta svet in tisti, ki ga izpolnjujejo, so v Meni in zMano, Kristusom. Tisti pa, ki ga ne izpolnjujejo, bodo

445

{li s te Zemlje in se zna{li v kraljestvih du{. Kajti Zem-lja se o~i{~uje vsake neresnice in navlake tega sveta.

Kdo se bo uprl resnici, skali Kristus?Voda obliva skalo in valovi jo prekrijejo le za nekaj

~asa. Toda skala, resnica, ki Sem Jaz, bo vedno znovavidna in bo izstopala. In vsi tisti, ki se kljub vsem nas-protovanjem dr‘ijo skale, Mene, Kristusa, se bodo utr-dili v Meni in tvorili Mojo skupnost, ki je zgrajena naMeni, skali, s stanovitno vero {tevilnih mo‘ in ‘ena, kiso neustra{no verovali in verujejo v resnico in so ji slu-‘ili in ji slu‘ijo.

13. In Jezus je povzdignil Svoj glas in rekel: “Zahvalju-jem Se Ti, o pravi~ni O~e, Stvarnik nebes in Zemlje. Vseto Si skril modrim in pametnim, razodeva{ pa otrokom.

14. Nih~e Te ne pozna razen Tvojega Sina, ki je Sin~lovekov. Nih~e ne pozna Sina razen tistih, ki jim je Kri-stus razodet.

15. Pridite k Meni vsi, ki ste trudni in obte‘eni, ho~emvam dati mir. Vzemite nase Moj jarem in u~ite se od Me-ne, kajti Jaz Sem v srcu krotek in poni‘en, in v svojih du-{ah boste na{li mir. Kajti Moj jarem je enakomeren in la-hek in Moje breme majhno in ne pritiska neenako.“ (Pog. 44, 13-15)

446


“Modrim in pametnim” pomeni: resnica je skrita in-telektualnim in samoljubnim ljudem, ker jo prekrijejo ssvojim samopa{nim mi{ljenjem in dejanji. Poni‘nim inkrotkim ljudem pa, ki si prizadevajo za resnico, jo razo-deva Ve~ni po Meni v vseh fasetah - in razodeta jim jeza njihovo ‘ivljenje v Bogu.

Nih~e ne pozna O~eta, razen Sin, ki ‘ivi v O~etu.Jaz, Sin, sem v Jezusu utele{al ~love{tvo, ki bo na{lo vsinovstvo in h~erinstvo - bratov{~ino - v enost z Mano,Kristusom. Kajti kdor je sprejel in posvojil Sina, Mene,Kristusa Boga, ta pozna tudi O~eta, ki ‘ivi v Sinu in poSinu - in v vseh in po vseh, ki ‘ivijo evangelij ljubezni inso v vsakdanjiku zgled zanj.

Kdor pride k Meni, Kristusu, ki biva v najgloblji no-tranjosti vsakega ~loveka, in Mi preda svoje stiske inbremena in nato bolj in bolj ‘ivi v Meni, ta bo po Menidosegel notranji mir - in mir prinesel tudi svetu. Samotisti bo krotek in poni‘en, kdor pride k Meni in ostanev Meni. Njegov jarem je tudi del Mojega jarma; in la‘jega bo nosil, kajti Jaz Sem nosilna mo~ za vse ljudi indu{e. In tudi njegovo breme bo manj{e in ne bo ga bre-menilo neenakomerno, ker Jaz nosim za vse du{e inljudi.

447

45. POGLAVJE

Iskanje znamenj - Ne~isti duh -Jezusovi star{i in bratje in sestre - Zemeljsko bogastvo

“Slepi” pri~akuje ~ude‘ - Nevarnost vplivanja nasprotnih mo~i (1-6). Napa~no ravnanje kljubznanju je greh proti Svetemu Duhu (7). ^len Bo‘je dru‘ine alipa samotar in zagovornik ~love{kega jaza (8-10). Materialno

bogastvo; posledice grabe‘ljivosti (11-16)

1. Ve~ pismoukov in farizejev Mu je reklo: “Mojster,radi bi, da nam poka‘e{ znamenje.” On pa jim je odgo-voril in rekel: “Hudoben in pokvarjen rod i{~e znamenje,vendar ne bo dobil drugega znamenja razen znamenjapreroka Jona.

2. Da, kakor je bil Jona tri dni in tri no~i v trebuhukita, tako bo ostal tudi Sin ~lovekov tri dni in tri no~i vosr~ju Zemlje, nakar bo vstal.

3. Vstali bodo mo‘je iz Niniv in bodo sodili in obsodilita rod; kajti ob Jonovi pridigi so ob‘alovali, in glej, tukajje ve~ji kot Jona.

4. Vstala bo kraljica juga in sodila in obsodila bo tarod; kajti pri{la je z najbolj oddaljenih delov Zemlje, dabi sli{ala Salomonovo modrost, in glej, tukaj je ve~ji kotSalomon.”

5. In govoril je naprej: “Ko je ne~isti duh od{el iz ~lo-veka, je hodil po nerodovitnih krajih, da bi na{el mir; inker ga ne najde, pravi: Ho~em se vrniti v svojo hi{o, iz ka-tere sem pri{el. In ko pride, jo najde prazno, pometeno in

448

okra{eno, kajti niso prosili dobrega duha, da bi bival vnjej in bil njihov ve~ni gost.

6. In nato odide in s sabo pripelje sedem drugih du-hov, {e bolj hudobnih, in vselijo se in tam bivajo; in na-zadnje gre vsem takim slab{e, kot jim je {lo prej. Prav ta-ko se bo godilo tudi tistemu slabemu rodu, ki Bo‘jemuDuhu ne dovoli vstopiti. (Pog 45, 1-6)


Kdor pri~akuje od Boga znamenja in ~ude‘e, nespozna samega sebe kot Bo‘je delo, ki ga je ustvarilOn. Kdor bi rad videl znamenja in ~ude‘e, naj opazujesvojo hi{o iz mesa in krvi in prepozna v njej ne{tetefunkcije, ki so mo‘ne v njem samo zaradi Bo‘jega Du-ha.

Kdor ‘ivi v ve~ni biti - kot Jaz, Kristus v Jezusu - nepotrebuje ve~ vidnih znamenj in ~ude‘ev. @e v zemelj-ski obleki gleda Bo‘jo realnost, ki mu sije iz ne{tetihdanosti in oblik. Samo slepi bi rad videl, ne da bi si prejsnel z o~i povoj greha.

Zato pazite na svoje misli, besede in ~ute, ki vam za-pirajo o~i za resnico, odpirajo pa vrata grehu! Kajti ve-liko prehitro se da ~lovek zapeljati in tako da prostopot satanu ~utov.

Du{a in ~lovek sta Bo‘ja hi{a. ê je le-ta onesna‘enaz nevo{~ljivimi, jeznimi in sovra‘nimi mislimi, ~e ~lovekte spozna, a ne spremeni, ~e dobrim namenom in trd-

449

nim sklepom ne sledijo ustrezna dejanja - potem se v~loveku naseli zlo, ki ga podjarmi in mu postane v bre-me.

Kdor ne spozna pravo~asno svojega mi{ljenja, govo-ra in dejanj in se ne spreobrne, je odprt za nove mra~-njake. Naselijo se v hi{o, ki je za njih okra{ena, in vsili-jo ~loveku, da po~ne to, kar ho~ejo oni. ^lovek tako neobvladuje ve~ svojih misli in govora. Potem se po njemmisli, govori in dela. Potem ni ve~ on sam, ampak so totisti, ki po njem mislijo in govorijo in ki jim je s svojimod Boga oddaljenim obna{anjem ponudil vstop.

Z nezakonitim mi{ljenjem, govorjenjem in dejanjitorej ~lovek pritegne ustrezne mo~i, ki nato vplivajonanj. Kajti enako privla~i enako.

Nevarna je tudi vsaka o{abnost, kajti z njo se krasi te-ma.

Tako in podobno se je godilo ljudem mnogih gene-racij in tako bo {lo {e mnogim, ki ne dovolijo vstopitiBo‘jemu Duhu.

7. Kajti povem vam, tistemu, ki sramoti Sina ~loveko-vega, se bo odpustilo. Kdor pa sramoti Svetega Duha, te-mu se ne bo odpustilo, ne v tem ‘ivljenju ne v nasledn-jem; kajti upira se Bo‘ji lu~i zaradi napa~nega izro~ilaljudi.” (Pog. 45, 7)

450


Razlagam naslednjo izjavo: “Kdor pa sramoti Svete-ga Duha, temu se ne bo odpustilo, ne v tem ‘ivljenjune v naslednjem.”

Greh proti Svetemu Duhu je najte‘ji greh. ê je ~lo-veku razodeta resnica, Bo‘ji zakon - v Desetih zapove-dih ali Govoru na Gori ali prek Mojih razodetij dana{-njega ~asa v letih okoli >��@ - pa je kljub temu vmislih, govoru in dejanjih zavestno proti Bo‘jemu za-konu, potem gre{i proti Svetemu Duhu. Greha protiSvetemu Duhu, glede na njegovo intenzivnost, se ne dazbrisati v enem samem zemeljskem bivanju. Glede naokoli{~ine je potrebnih ve~ utele{anj, da ~lovek zbri{ein se spokori za to, kar je povzro~il.

Tudi ~e je ~lovek u~il neresnice, ohranjene po izro~i-lu, je vezan nanje - in tako na ljudi in du{e, ki jih je na-pa~no u~il. Kljub temu ima vsak dan mo‘nost, da spre-meni mi{ljenje in najde v sebi samem, kaj je resnica in‘ivljenje.

8. Medtem ko je {e govoril ljudem, glej, so stali zunajNjegovi star{i in Njegovi bratje in sestre in so hoteli govo-riti z Njim. Tedaj Mu je nekdo rekel: “Glej, zunaj so Tvojo~e in Tvoja mati in Tvoji bratje in sestre in ho~ejo govo-riti s Teboj.”

9. Toda odgovoril je in mu rekel: “Kdo je Moj o~e inkdo je Moja mati? In kdo so Moji bratje in sestre?”

451

10. In z roko je pokazal na Svoje u~ence in rekel: “Po-glejte Mojega o~eta in Mojo mater, Moje brate in sestre inMoje otroke! Kdor izpolnjuje voljo Mojega O~eta v nebe-sih, ta je Moj o~e in Moja mati, Moj brat in Moja sestra,Moj sin in Moja h~i.” (Pog. 45, 8-10)


Vsak Bo‘ji otrok, pa naj ‘ivi v nebesih ali na Zemljikot ~lovek ali pa kot du{a v krajih o~i{~evanja, je ~lenvelike Bo‘je dru‘ine. Kdor izpolnjuje Bo‘jo voljo, tegaiz notranjosti vle~e tja, kjer ljudje ‘ivijo v Bogu in z Bo-gom, kaji ti spadajo k Bo‘ji dru‘ini.

Kdor izpolnjuje voljo ljudi, se odvrne od tistih, ki setrudijo spolnjevati Bo‘jo voljo. Postane samotar in za-govornik svojega ~love{kega jaza.

Merilo vsakega ~loveka je njegovo ‘ivljenje in mi{lje-nje. Iz tega spozna samega sebe:

Kdor se resni~no trudi spolnjevati Bo‘jo voljo v svo-jih ob~utkih, mislih in dejanjih, tega tudi vle~e tja, kjer‘ivijo ljudje, ki delajo po Bo‘ji volji. Tam nato tudi ra-ste Bo‘je delo, ljubezen.

11. In tam je bilo ve~ farizejev, ki so bili ponosni nasvoje bogastvo, in rekel jim je: “Glejte, varujte se lakom-nosti, kajti ~lovekovo ‘ivljenje ni odvisno od kopice stva-ri, ki jih ima.”

452

12. In povedal jim je priliko: “Zemlja nekega bogategamo‘a je obilno rodila in na tiho je razmi{ljal in govoril:Kaj naj storim? Nimam prostora, kjer bi shranil svojo ‘e-tev.

13. In nadaljeval je: Tole bom storil: Podrl bom svojeskednje in postavil ve~je. In vanje bom shranil vse svojesade‘e in dobrine.

14. In svoji du{i bom rekel: Zbrala si veliko dobrin, zamnogo let, naj ti gre dobro, jej, pij in bodi vesela.

15. Toda Bog mu je rekel: Ti norec, to no~ ti bo vzeto‘ivljenje. Komu naj pripadajo stvari, ki si jih kopi~il?

16. Tako se zgodi tistim, ki zbirajo zaklade zase, ni-majo pa pokazati dobrih del tistim, ki trpijo stisko in po-manjkanje.” (Pog. 45, 11-16)


Tako se je godilo in se godi v vseh generacijah: Bo-gati mno‘ijo svoje bogastvo. Mnogi od njih so nenado-ma od{li iz svojega materialnega bogastva in kot ubogedu{e so se zna{li pred svojim materialnim ovojem, ki gazdaj niso mogli ve~ uporabljati, in prepoznati so mora-li, kako malo imajo svetlobe in mo~i. Hkrati so do‘iveliin ob~utili v sebi, kolikim du{am in ljudem bi lahko po-magali s svojim zemeljskim bogastvom. Stiska tistih, kijim s svojim bogastvom niso pomagali, je postala stiskanjihovih revnih du{.

Za ljudi Novega ~asa razlagam Jaz, Kristus:

453

V gre{nem ~asu je bilo veliko ljudi zelo bogatih nazunaj, toda njihova srca so bila mrzla in prera~unljiva.Bogati so si prizadevali za vedno ve~ bogastva, revni paso jim zavidali njihovo imetje. Mnogi od njih so moraliopravljati zanje te‘ka dela, da so se lahko s pla~o bed-no prebijali skozi zemeljsko ‘ivljenje.

V de‘elah tako imenovane blaginje je bil med rev-nim in bogatim {e srednji sloj. Tudi veliko ljudi sred-njega sloja si je prizadevalo za bogastvo in ugled in de-lali so samo zato, da postanejo bogati.

Z bogatimi je pri{lo na ta svet veliko nevo{~ljivosti intrpljenja; oblasti‘eljni bogata{i so spro‘ili celo vojne,ker so hoteli demonstrirati svojo mo~ in pove~ati svojugled. Zaradi tak{nega hlepenja po oblasti in gospodo-valnosti je pogosto moralo trpeti celotno ljudstvo; zara-di vojn so pri{li nad narode, ki so trpeli pod svojimi ob-lastniki in voditelji, lakota, trpljenje, bolezni in kuge.Tudi v slabih ~asih se je marsikateri bogata{ okoristil,nasprotno pa so revni postali {e revnej{i. Nekaj jih jepostalo celo z oro‘jem in vojno {e bogatej{ih, medtemko je ve~ina ljudi {e naprej ‘ivela podjarmljeno in izko-ri{~ano. Kljub zunanjemu boju se je srednji sloj ohra-nil.

Glede na celotno {tevilo ljudi na Zemlji se jih je lemalo trudilo spolnjevati Bo‘jo voljo. Vendar so mnogigovorili o Bo‘jih zakonih in o Meni, Kristusu Boga -toda njihovi govori so bili prazni. ^love{tva ni napol-njeval Duh ljubezni, ki se naseli v besede in dejanja lju-di samo z uresni~evanjem.

454

V naslednjih generacijah je vedno ve~ ljudi in du{ is-kalo lu~ resnice in so tudi ‘iveli po njej. Tako je ~istopo~asi pri{lo do preobrata iz gre{nega ~asa v svetlega.[lo je za dolgo vretje temnega, ki se je vleklo skozimnoga stoletja.

455

46. POGLAVJE

Jezusovo poveli~anje - Dvanajst zapovedi

V poveli~anju se je Jezusu razodelo Njegovo trpljenje, Njegovo nadaljnje naro~ilo, naro~ilo Kristusa, in prihodnost~love{tva in Zemlje (1-6). Novi Izrael (7-21). Novi zakonljubezni - Nobena du{a se ne zgubi (22-24). O~i{~evanje du{e (25).

Vsi pravi preroki ostanejo neprepoznani (26-28)

1. Po {estih dneh, ko se je bli‘al {otorski praznik, jepoklical Jezus dvanajstere k Sebi in jih popeljal na visokogoro. In ko je tam molil, se je pred njimi spremenila po-doba Njegove postave in Njegov obraz se je svetil kot son-ce in Njegova obla~ila so bila bela kot svetloba.

2. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija in spre-govorila sta z Njim ter govorila o zakonu in o Njegovismrti, kar se bo zgodilo v Jeruzalemu.

3. In Mojzes je rekel: “Ta je, o Katerem sem napove-dal: Ve~ni vam bo poslal preroka iz vrst va{ih bratov, po-dobnega meni, in kar Mu bo Ve~ni rekel, to vam bo po-vedal, in Njega poslu{ajte; tisti, ki Mu no~ejo bitiposlu{ni, si pripravljajo svoj lastni propad.”

4. Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro je biti tukaj in~e ho~e{, postavimo tri {otore: enega Zate, enega za Mo-jzesa in enega za Elija.

5. In ko je {e govoril, glej, jih je zasen~il svetal oblak,in dvanajst ‘arkov, podobnih soncu, je svetilo izza njega,in iz oblaka se je zasli{al glas, ki je rekel: “To je Moj ljub-ljeni Sin, ki Mi je v veselje. Poslu{ajte Ga.”

456

6. Ko so u~enci to sli{ali, so padli na obraz in so sezelo prestra{ili. Jezus je stopil k njim, se jih dotaknil in re-kel: “Vstanite in ne bojte se!” Ko pa so dvignili svoj po-gled, niso videli nikogar razen Jezusa. In na Njem so vi-deli {est ‘arkov. (Pog 46, 1-6)


Meni, Jezusu iz Nazareta, je kerub bo‘anske modro-sti razodel Mojo smrt v Jeruzalemu in Mojo nadaljnjo‘ivljenjsko pot Kristusa Boga. Hkrati sem videl v slikahSvojo pot trpljenja in kaj pomeni to za vse du{e in lju-di. Videl sem tudi Svoje delovanje kot Kristus Boga vnebesih in na Zemlji. Videl sem tudi nadaljnje trpljenjeljudi, kljub Odre{enju. Videl sem svetlobo Zemlje, ka-ko se ~isto po~asi oblikuje, in videl sem {tevilne ljudi,ki vedno bolj izpolnjujejo Bo‘jo voljo. Videl sem celot-no naro~ilo in pa Davidov rod - iz katerega sem po me-su izviral Jaz, Jezus - in njegovo delovanje z Menoj,Kristusom Boga, na tej Zemlji in v krajih o~i{~evanja.

Videl sem tudi konec Zemlje in vseh materialnih ob-lik. Vse Mi je bilo razkrito.

Dvanajst ‘arkov pomeni med drugim dvanajst vratve~ne biti, ki se bolj in bolj spu{~ajo na Zemljo in iz ka-terih izhaja sevanje za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.

[est ‘arkov pomeni {est osnovnih mo~i nebes, sedmiosnovni ‘arek, Usmiljenje, pa je bival med ljudmi. @ar-ke je treba razumeti kot simbole. Aktivni so v Meni,

457

Kristusu Boga, in vidni bodo v svetu: zakon ‘ivljenja indelovanje svetlobe med ljudmi v Kraljestvu miru Jezu-sa Kristusa.

7. In Jezus jim je rekel: “Glej, dajem vam nov zakon,ki pa ni nov, pa~ pa star. Tako kot je dal Mojzes Desetzapovedi Izraelovem narodu po mesu, tako vam bom dalJaz Dvanajst zapovedi za kraljestvo Izrael po Svetem Du-hu.

8. Kdo je ta Bo‘ji Izrael? Vsi iz vsakega naroda in vsa-kega rodu, ki ‘ivijo pravi~no, ki izpolnjujejo ljubezen inusmiljenje in Moje zapovedi, ti so pravi Izrael Boga.” Inko je vstajal, je Jezus govoril:

9. “Poslu{aj, o Izrael, Jehova, tvoj Bog, je Edini.Imam veliko vidcev in prerokov. Vsi ‘ivijo in se gibljejo inbivajo v Meni.

10. Ne vzemite ‘ivljenja nobeni stvaritvi za zabavo aliv svojo korist, niti je ne mu~ite.

11. Ne kradite dobrin drugih in ne kopi~ite zase ve~zemlje in bogastva, kot pa potrebujete.

12. Ne jejte mesa in ne pijte krvi ubite stvaritve niti kajdrugega, kar {koduje va{emu zdravju ali va{i zavesti.

13. Ne sklepajte ne~istih zakonov, kjer ni ljubezni in~istosti, niti ne pokvarite sebe ali katerekoli stvaritve, ki joje Sveti ustvaril ~isto.

14. Ne pri~ajte po krivem zoper bli‘njega in nikogar nevarajte zavestno z la‘jo, da bi mu {kodili.

15. Nikomur ne storite tega, ~esar no~ete, da se storivam.

458

16. Slavite enega O~eta v nebesih, od katerega vse pri-haja, in spo{tujte Njegovo sveto ime.

17. âstite svoje o~ete in matere, ki skrbijo za vas,prav tako vse pravi~ne u~itelje.

18. Ljubite in varujte slabotne in zatirane in vse stva-rive ki se jim dela krivica.

19. S svojimi rokami pridelajte vse, kar je dobro in za-povedano. Tako jejte sade‘e zemlje, da boste dolgo ‘iveliv tej de‘eli.

20. Vse dni se o~i{~ujte in sedmi dan se odpo~ijte oddela in posve~ujte soboto in praznike svojega Boga.

21. Delajte drugim to, kar bi radi, da se naredi vam.”(Pog. 46, 7-21)


Kdor izpolnjuje te zapovedi, postane prebivalec Kra-ljestva miru Jezusa Kristusa. To Kraljestvo ima svojezakone, ki jih je razodel Ve~ni.* Moje Kraljestvo miruje namre~ Novi Izrael - ne ve~ stari Izrael. Novi Izraelnastaja v drugi de‘eli na Zemlji in z ljudmi, ki so skle-nili zavezo z Bogom za Kraljestvo miru in jo tudi spol-njujejo. Stari Izrael je ostal v grehu.

David je torej postal po mesu rodovni prao~e Kra-ljestva miru Jezusa Kristusa; bo‘anska modrost je po-

459

* Besedilo tega razodetja je natisnjeno v dodatku knjige

stala po duhu zarodnica Kraljestva miru Jezusa Kristu-sa. Davidov rod je hkrati rod in rodovnik Mojega kra-ljestva na Zemlji: Kraljestva miru.

Iz razvalin starega, gre{nega sveta nastaja Novi ~as:Novi Izrael z Novim Jeruzalemom - najprej kot Zavez-na skupnost v Bogu, Mojem O~etu, in v Meni, KristusuBoga, nato kot mesto Jeruzalem, v svetlobnem ~asu -takrat, ko se bo materialisti~no bli‘alo koncu - pa kotdr‘ava Kristus, Kristusova dr‘ava za svetovno Kraljes-tvo Jezusa Kristusa.

Smisel besed se menja. Zato velja naslednji popra-vek:

Besedo “~astite” v zapovedi “âstite svoje o~ete inmatere, ki skrbijo za vas, prav tako vse pravi~ne u~ite-lje” nadomestite z besedo “spo{tujte”. Samo Boga se~asti. Ljudje naj drug v drugem spo{tujejo svoje ‘ivlje-nje iz Boga.

22. In ko so u~enci sli{ali te besede, so si trkali na prsiin govorili: “Odpusti nam, o Gospod, ~e smo gre{ili, inTvoja modrost, Tvoja ljubezen in resnica naj pripravijona{a srca, da bomo ljubili Tvoje svete zapovedi in jih iz-polnjevali.”

23. In Jezus jim je rekel: “Moj jarem je enakomeren inMoje breme majhno, in ~e ste ga pripravljeni nositi, bopostalo lahko. Tistim, ki vstopajo v Bo‘je kraljestvo, nenalagajte dodatnih bremen razen tistih, ki so potrebna.

24. To je novi zakon za Bo‘ji Izrael in zakon je v Bo-gu; kajti to je zakon ljubezni in ni nov, temve~ star. Pazi-

460

te, da temu zakonu ne dodate ni~ novega in da ni~esar neodvzamete. Resni~no, povem vam, vsi, ki verujejo in iz-polnjujejo ta zakon, bodo odre{eni, tisti pa, ki ga pozna-jo, a ga ne spolnjujejo, bodo zgubljeni. (Pog. 46, 22-24)


Iz Bo‘jih zapovedi za kraljestvo Izrael je nastal za-kon, ki je v Bogu, za Novi Bo‘ji Izrael. Ta zakon je za-kon ljubezni. Za mnoge ljudi, ki so komajda za~elispolnjevati zakon za Novi Izrael, je ta zakon nov. Todadan je iz ve~nega zakona ‘ivljenja za ljudi Novega ~asa.Ve~ni zakon je >v besedilu “Jezusov evangelij” @ ozna-~en z besedo “star”; v tem smislu pomeni “ve~en”.

Popravljam: Zamenjajte besedi “biti zgubljen” z be-sedama “zgubiti se”, kajti tako je mi{ljeno. Resni~no,povem vam: Vsi, ki verujejo in izpolnjujejo ta zakon,bodo odre{eni. In tisti, ki ga poznajo, a ga ne spolnju-jejo, se bodo zgubili v svetu in pretrpeti bodo morali,kar so posejali - dokler se spet ne najdejo v Meni, Kri-stusu Boga, kot Bo‘ji otroci.

Nobena du{a se ne zgubi. V vsaki du{i je odre{ilnaiskra, ki je njena lu~ na poti v notranjo domovino, v no-tranji mir, od koder je pri{la kot bitje lu~i in kamor bood{la kot ponovno o~i{~eno bitje lu~i, kot Bo‘ji otrok.

25. In tako kot vsi v Adamu umro, bodo vsi v Kristusuo‘iveli. In neposlu{ni se bodo o~istili v ve~ ognjih; in tisti,

461

ki ostanejo trdovratni, bodo {li dol in bodo zgubljeni zaen eon.” (Pog. 46, 25)


“In tako kot vsi v Adamu umro, bodo vsi v Kristusuo‘iveli” pomeni: ovoj du{e, materialno telo, ki je posto-poma nastalo s padcem in je od te zemlje, bo umrlo.Du{a pa, ki ni od te zemlje, temve~ je pri{la kot ~istobitje, kot duhovno bitje od Boga, iz nebes, bo po Meni,Kristusu, spet spoznala svetlobo svoje domovine in sevrnila tja kot ~isto bitje.

“In neposlu{ni se bodo o~istili v ve~ ognjih; in tisti, kiostanejo trdovratni, bodo {li dol in bodo zgubljeni zaen eon” pomeni: Ogenj je proces o~i{~evanja. To somuke du{, ki so se pregre{ile nad soljudmi, ‘ivalmi,rastlinami in kamni. Vse, kar ni poravnano, se morapresvetliti. Muke du{e so slike vsega tistega, kar {e nio~i{~eno. Kar so morali zaradi ~loveka pretrpeti ljudje,‘ivali, da, vsa narava, se pojavi v povzro~iteljevi du{ikot slika. Du{a do‘ivi na svojem lastnem duhovnem te-lesu trpljenje, bole~ino in muke - vse, kar je kot ~lovekpovzro~ila ljudem, ‘ivalim, rastlinam, kamenju in mi-neralom. To je nato ogenj, o~i{~evanje du{e.

Trdovratni, neuvidevni “bodo {li dol”, to pomeni:Podali se bodo v utele{enja, ki premorejo le malo svet-lobe, in v menjavanju rojstva in smrti bodo poravnavalito, kar so povzro~ili. To lahko traja ne samo en eon,

462

ampak ve~. Eone lahko imenujemo tudi kozmi~ni svet-lobni ciklusi.

26. In ker so odhajali z gore, jim je Jezus zabi~al, re-ko~: “Nikomur ne pripovedujte o tem videnju, dokler nebo Sin ~lovekov vstal od mrtvih.”

27. In Njegovi u~enci so Ga vpra{ali: “Zakaj potempismouki pravijo, da mora prej priti Elija?” In Jezus jeodgovoril in jim rekel: “Elija bo v resnici prej pri{el in vseobnovil.

28. Toda povem vam: Elija je ‘e pri{el, toda niso gaprepoznali, z njim so storili, kar so hoteli. Prav tako bomoral tudi Sin ~lovekov trpeti od njih.” In u~enci so razu-meli, da je govoril o Janezu Krstniku. (Pog. 46, 26-28)


V vseh ~asih so pravi preroki naznanjali velika du-hovna bitja, Bo‘je poslance lu~i v zemeljski obleki, inljudje so ~akali nanje. Toda ko so bili pravi oznanjeval-ci, preroki, med ljudmi, jih ljudje niso spoznali, ampakso dvomili vanje, jih diskriminirali, preganjali ali celoubili. Ljudje niso verjeli njihovi poslanici, kajti prerokiso bili ljudje med ljudmi, ~eprav z vi{jo, bo‘jo zavestjo,ki je svetovnjaki niso mogli videti in ne dojeti. [ele koti veliki Bo‘ji oznanjevalci niso bili ve~ v ~asovnem, sonjihove besede spet o‘ivele v marsikaterem u{esu.

463

Mnogi so bili {ele potem, ko so bili diskriminirani, pre-ganjani in so ‘e umrli, priznani kot pravi preroki inBo‘ji oznanjevalci ter so pri{li v ~love{ko zgodovino.

Ko so nato napovedana velika duhovna bitja, ki sojih ljudje pri~akovali v zemeljski obleki, stopila predljudi, jih niso spoznali, pa~ pa so jih zasmehovali, obre-kovali ali celo ubili. Ko niso bila ve~ v ~asovnem, takratso se jih spominjali in o njih se je govorilo kot o pravihprerokih in velikih bitjih iz Boga v zemeljski obleki.Ker gleda ~lovek samo na ~loveka, na zunanje, in sli{isamo besedo ~loveka, ne potrudi pa se dojeti smislabesed, ima ve~ina ljudi vsa velika duhovna bitja v ze-meljski obleki za hujska~e, sleparje, krive preroke inu~itelje, ki so se hoteli preriniti v ospredje, in v prene-senem smisli kli~ejo: Kri‘ajte jih!

Tako ljudje niso prepoznali niti Janeza - v kateremni bil Elija, pa~ pa ga je Elijev duh osvetlil - niti svojegaOdre{enika in prav tako ne pravi~nih prerokov in raz-svetljenih mo‘ in ‘ena. [ele ko velika duhovna bitja ni-so bila ve~ med njimi kot ljudje, so mnoga prepoznaliin jih ~astili z besedami. Ljudje so vklju~ili besede ne-katerih tudi v knjigo institucij, ki jo imenujejo Sveto pi-smo. Toda uresni~evanje tega, kar so velika duhovnabitja u~ila, je do zdaj izostalo. Kajti do dana{njega dne>��@ so mnogi pozabili ‘iveti to, kar so svetlobni po-slanci nebes prinesli ljudem: Zakone nesebi~ne ljubez-ni.

Kak{en pomen ima ~a{~enje, ~e ljudje ne izpolnijotega, kar so oznanjali njihovi ~e{~enci? Bo‘je du{e v ze-

464

meljski obleki, pravi preroki, velika duhovna bitja, sose vrnile v Bo‘je kraljestvo in Bog jim je dal pla~ilo.Kaj pomaga ljudem, ~e so slavni zapisani v knjigi, kigovori o njihovi veli~ini, in so tam zapisana njihova oz-nanila - ~e le-ta komajda odmevajo pri ljudeh, ~e jih to-rej komajda jemljejo resno in jih bore malo uresni~uje-jo?

465

47. POGLAVJE

Pravilno razumevanje zapovedi - Prilika o bogatemmo‘u in bera~u Lazarju

O pravilnem razumevanju zapisanih zakonov; Primer: Ubijanje (1-3). Nevo{~ljivost je kraja - Spo~etje bolnihotrok - Pre{u{tvo (4-5). Spo{tovanje vseh ‘ivljenjskih oblik (6).Povedati resnico; toda ne izpostavljati - Spo{tovati svobodnovoljo bli‘njega (7). @iveti v Bogu (8-9). Razlike med revnimi

in bogatimi: Vzroki in posledice (10-17)

1. In ko so pri{li z gore, ga je eden izmed Njegovihu~encev vpra{al: “Mojster, ali bo ~lovek, ki ne spolnjujevseh zapovedi, vstopil v ‘ivljenje?” In rekel je: “Zakon jedober po ~rki, {e bolj{i pa je po duhu. Kajti ~rka brez du-ha je mrtva, duh pa o‘ivi ~rko.

2. Glejte, da spolnjujete vse zapovedi, ki sem vam jihdal, v srcu in v duhu ljubezni.

3. Zapisano je: Ne ubijaj. Jaz pa vam pravim, da soza zakon krivi tisti, ki sovra‘ijo in ‘elijo ubijati. Da, ~epovzro~ajo nedol‘nim stvaritvam bole~ine in muke, sokrivi. ê pa ubijajo, da kon~ajo trpljenje, ki se ga ne daozdraviti, potem niso krivi, ~e to storijo hitro in z ljubez-nijo. (Pog. 47, 1-3)

466


“Zakon je dober po ~rki, {e bolj{i pa je po duhu” po-meni: Bo‘ji Zakon je resnica. Resnica je ve~na, ker jeBog zakon, resnica.

Kdor prizna zapisani Bo‘ji zakon, veruje v zakon Bo-ga. Toda sam {e ni postal Bo‘ji zakon. Kdor pre‘meBo‘ji zakon s svojo budno du{o, z duhom resnice torej,ta se ne oklepa ve~ ~rk. V takem ~loveku ~rka o‘ivi, sajizpolnjuje, kar ~rke sporo~ajo: Bo‘ji zakon. Kot stebrali: “Kajti ~rka brez duha je mrtva, duh pa o‘ivi ~r-ko.”

^rka o‘ivi {ele takrat, ko ~lovek za~ne spolnjevatizakone. Tako ~isto po~asi zori v vseobsegajo~i zakonljubezni in ‘ivljenja. Kdor izpolnjuje zapovedi iz srca inv duhu ljubezni, samo ta bo spoznal vseobsegajo~i za-kon in tako na{el resnico, ki je v notranjosti ~lovekovedu{e.

Spoznajte: Resnica, Bo‘ji zakon, osvobaja ~loveka -ne pa ~rke, s katerimi je zakon napisan.

“Ne ubijaj” - ne ljudi ne objestno ‘ivali. Jaz pa doda-jam: @e kdor svoje bli‘nje in naslednje bli‘nje sovra‘iin jih ‘eli ubiti - ljudi ali ‘ivali - ta prav tako pregre{iBo‘ji zakon. Kdor ljudem in ‘ivalim povzro~a trpljenje,je prav tako kriv pred Bo‘jim zakonom.

“ê pa ubijajo, da kon~ajo trpljenje, ki se ga ne daozdraviti, potem niso krivi, ~e to storijo hitro in z lju-beznijo” velja samo za ‘ivalski svet.

467

Spoznajte: @ivali nimajo du{ne krivde, niso povzro-~ile vzrokov. ê trpijo, potem trpijo samo zato, ker ~lo-vek ne upo{teva njihovih ‘ivljenjskih navad. Toda glej-te, da ne boste ubijali ‘ivali z utemeljitvijo, da trpijo. Vdana{njem ~asu�>��@ trpi veliko ‘ivali zaradi posledictehnike in mu~nih poskusov na ‘ivalih. Zato preverite,kak{en je motiv za ubijanje ‘ivali! Tudi tukaj velja za-kon: Kar ~lovek seje - s svojim obna{anjem do ljudi kottudi do ‘ivali in narave - to bo ‘el.

4. Re~eno je, da ne kradi. Jaz pa vam povem, da sovsi tisti, ki niso zadovoljni s tem, kar imajo, in si ‘elijo inho~ejo to, kar imajo drugi, ali ~e ne dajo delavcem, karjim pripada, ‘e kradli v srcu in njihova krivda je ve~ja kotkrivda ~loveka, ki v stiski ukrade hleb kruha, da si pote{ilakoto.

5. In rekel sem vam, da ne pre{u{tvujte. Toda povemvam, da ~e skleneta zakonsko zvezo mo{ki in ‘enska, kista telesno bolna, in spo~neta bolne otroke, sta kriva, ~e-prav nista vzela ‘ene oziroma mo‘a bli‘njega. Pa tudi ti-sti, ki si niso vzeli ‘ene, ki je ‘ena drugega, pa si to v srcu‘elijo in ho~ejo, so v duhu ‘e pre{u{tvovali. (Pog. 47, 4-5)


Spoznajte: Bo‘ji zakon deluje v vseh stvareh va{egazemeljskega ‘ivljenja, v vsakem trenutku tostranstva. V

468

vsem, kar ob~utite, mislite, govorite in delate, delujeBo‘ji zakon. Aktivira se glede na va{e obna{anje.

ê se odvrnete od Bo‘jega zakona, potem okrepitesvoj ~love{ki jaz; to gre nato kot krivda v va{e du{e. Vva{ih ob~utkih, mislih, govoru in dejanjih naj delujeBo‘ji zakon, potem vam bo pomagal in vam na najraz-li~nej{e na~ine pripravil poti do nesebi~ne ljubezni, donotranje sre~e, zadovoljstva in skromnosti. Takrat bopostala va{a du{a svetlej{a, va{e telo bolj sijo~e in v to-stranstvu boste imeli, kar potrebujete - in {e ve~.

Spomnite se besed: “...vsi tisti, ki niso zadovoljni stem, kar imajo, in si ‘elijo in ho~ejo to, kar imajo dru-gi”; ali kdor svojemu bli‘njemu ne da, kar mu pripada- so v srcu ‘e kradli.

Nevo{~ljivost je ‘e kraja in gre kot tak{na v du{o.Mislite na to, da je tak{na krivda ve~ja, kot ~e ~lovekukrade kruh v stiski, da pote{i svojo lakoto.

Razlagam naslednjo izjavo: “Toda povem vam, da ~eskleneta zakonsko zvezo mo{ki in ‘enska, ki sta telesnobolna, in spo~neta bolne otroke, sta kriva, ~eprav nistavzela ‘ene oziroma mo‘a bli‘njega.” Kdor pozna svojobolezen in ve, da je nalezljiva, pa se kljub temu poro~iin spo~ne otroke, ki nato obolijo za isto boleznijo, ta jekriv pred zakonom ‘ivljenja in svobode.

Tudi to je zakon: Pa tudi tisti, ki si ni vzel ‘ene, ki je‘ena drugega, pa si to v srcu ‘eli in ho~e, je v duhu ‘epre{u{tvoval.

Ponavljam: Zakon ‘ivljenja pre‘ema vsa vlakna ma-terialnega bivanja. Du{a je knjiga ‘ivljenja; Bo‘ji zakon

469

pi{e vanjo vse za in proti. Tako se ni~ ne zgubi - niti do-bro niti manj dobro pa tudi slabo ne. Vse je v knjigi‘ivljenja, v du{i.

6. In spet vam pravim: Vsak, ki ho~e telo katerekolistvaritve za hrano, za zabavo ali za dobi~ek, se s tem one-~isti.” (Pog. 47, 6)


Z izjavo “se one~isti” je mi{ljena obremenitev du{e.Kajti kdor je nasilen do ljudi ali ‘ivali in prezira ‘ivlje-nje, se pregre{i nad ‘ivljenjem ljudi ali ‘ivali. Enako ve-lja za rastline, kamenje in minerale. Vse ‘ivljenjske ob-like nosijo v sebi ‘ivljenje iz Boga. ûtijo, kaj njihovibli‘nji nameravajo z njimi, in to ob~utijo kot veselje alibole~ino. Kar stori ~lovek bli‘njemu ali katerikoli ‘iv-ljenjski obliki, to bo doletelo tudi njega.

7. In ~e kdo pove bli‘njemu resnico, zato da bi mu{kodoval, je kriv, ~eprav je izrekel resnico. (Pog. 47, 7)


ê ~lovek pove bli‘njemu resnico z namenom, da gaosramoti, razkrinka ali prizadene - mu torej {kodi - po-tem se pregre{i nad zakonom svobodne volje in tako

470

{koduje samemu sebi. Kajti vse, kar se zgodi namernoiz egocentri~nih motivov, je greh - tudi takrat, ~e je re-snica povedana dobesedno. To velja - omiljeno - tuditakrat, ~e se zgodi iz egoisti~nih motivov nenamerno -kajti mnogi poznajo Deset Bo‘jih zapovedi.

Spoznajte: Resnico povejte bli‘njemu samo takrat,~e to izhaja iz nesebi~nosti, torej brez vrednotenja - in{e takrat le, kadar je posredovalec resnice sam s svojimbli‘njim; kajti vsak ~lovek ima svobodno voljo in kardela, se ti~e samo Boga in Njegovega otroka.

Svojega bli‘njega lahko opozori{ nesebi~no na nje-govo gre{no obna{anje - a tudi to le, ~e lahko doka‘e{.Toda ne vplivaj nanj, da naj to ali ono dela ali opusti.

Kdor v javnosti razkrije to, kar je njegov bli‘nji hotelzamol~ati, ta se prav tako pregre{i proti zakonu svo-bodne volje. Vsak naj prostovoljno javno prizna svojegrehe in se spreobrne, ~e je to potrebno.

ê npr. svojega bli‘njega javno imenuje{ tat, ker ve{za tatvino, potem prekr{i{ zakon svobodne volje. Pojdik tatu in mu povej, da ve{ za njegovo tatvino, in prosiga, da to javno prizna in vrne, kar je ukradel. ê tegane stori, lahko pred svetnimi zastopniki zakona govori{o tem na splo{no, nikoli pa ne sme{ pokazati nanj s pr-stom in ga imenovati tat. To je razlaga iz ve~nega zako-na - toda kako ~lovek postopa, je stvar njegove svobod-ne volje.

8. @ivite v Duhu in izpolnjevali boste zakon in dozo-reli za Bo‘je kraljestvo. Bolje je, da zakon ostane v va{ih

471

srcih kot pa na spominskih plo{~ah, vendar izpolnjujte gain ni~ naj ne ostane neizpolnjenega. Kajti zakon, ki semvam ga dal, je svet, pravi~en in dober in blagoslovljeni najbodo vsi, ki so mu poslu{ni in ‘ivijo v njem.

9. Bog je Duh in tisti, ki ~astijo Boga, naj Ga ~astijo vduhu in v resnici v vseh ~asih in na vseh krajih.” (Pog. 47, 8-9)

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam in poglabljam Besedo:

“@ivite v Duhu” pomeni: Trudite se, da vsak dan iz-polnjujete Bo‘je zapovedi, in vedno bolj se boste vra{-~ali v ve~ni zakon in ‘iveli v njem.

Trudite se torej, da ‘ivite v sedanjosti in da nesebi~-no izpolnjujete, kar vam nalo‘i dan. Takrat boste re{e-ni prisilnih ‘elja in ‘iveli ne boste ne v preteklosti ne vprihodnosti. Skrbelo vas ne bo niti za jutri in ne bostesi hoteli zagotoviti svoje prihodnosti, saj ‘ivite v seda-njosti, v Bogu. Kdor gre z Bogom skozi dan, ta prejemavedno ve~ mo~i od Boga, saj je poslu{en Bogu. In ‘ivelbo v Njem, velikem Duhu, Bogu.

Kdor ‘ivi v Duhu, ~asti Boga tudi v Duhu in v resni-ci, ker ve: Bog je Duh. Njegova svetloba je na vseh kra-jih in v vsakem trenutku dneva - pa tudi v vsaki situaci-ji, v vsem, kar ga sre~a.

472

10. Bogatim pa je povedal naslednjo priliko: “@ivel jebogat mo‘, ki se je obla~il v {krlat in v dragoceno platnoin je vse dni ‘ivel razko{no.

11. @ivel pa je tudi bera~, ime mu je bilo Lazar, ki jele‘al pred njegovimi vrati poln turov. In ‘elel se je nasititiz drobtinami, ki so padle z bogata{eve mize. Toda pri{liso psi in lizali njegove tvore.

12. Toda zgodilo se je, da je bera~ umrl in da so gaangeli ponesli v Abrahamovo naro~je. Umrl je tudi boga-ta{ in pokopali so ga z velikimi ~astmi. Ko pa je v Hadupovzdignil o~i v svojem trpljenju, je videl v daljavi Abra-hama in v njegovem naro~ju Lazarja.

13. In zaklical je in rekel: O~e Abraham, usmili se mein po{lji Lazarja, da namo~i konec svojega prsta v vodoin ohladi moj jezik; kajti v tem kraju trpim.

14. Toda Abraham je rekel: Spomni se, sin, da si vsvojem ‘ivljenju prejemal dobro, nasprotno pa je Lazarprejemal slabo. Zdaj dobiva on tola‘bo, ti pa trpi{. Spre-membe v ‘ivljenju so za o~i{~evanje du{e. In razen tega jemed nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi radipri{li od tukaj k vam, ne morejo, prav tako kot vi ne mo-rete k nam, dokler se ne izpolni ~as.

15. In rekel je: O~e, prosim te, da ga po{lje{ v mojoo~etno hi{o, kajti imam {e pet bratov in posvari naj jih,da ne bodo tudi oni pri{li v ta kraj muk.

16. Abraham mu je rekel: Imajo Mojzesa in preroke.Te naj poslu{ajo. Pa je odvrnil: Ne, o~e Abraham; ~e bi{el k njim kateri od mrtvih, bi se spokorili.

473

17. Abraham mu je rekel: ê ne poslu{ajo Mojzesa inprerokov, tudi ne bodo verjeli, ~e kdo vstane od mrtvih.”(Pog 47, 10-17)


Vsak ~lovek je Bo‘ji otrok in po zemlji naj ne bi ho-dil v bera{ki obleki. Toda ~lovek naj se ne koplje v bo-gastvu in potrati in njegovi soljudje naj ne delajo za to,da bo {lo dobro samo njemu. Kajti vsak ~lovek naj iz-polnjuje zapoved “moli in delaj”.

Vsak delavec je vreden svojega pla~ila. Kdor po{tenodela, je pravi~en tudi do svojega bli‘njega. Denarja indobrin ne bo kopi~il zase in si ustvarjal zemeljsko bo-gastvo in velika posestva. Trudil se bo, da lahko vsiljudje ‘ivijo kot Bo‘ji otroci: v notranjosti in na zunaj vslogi in v redu.

Kdor misli le nase, da se dela le zanj in pravi~negadelavca nepravi~no pla~a, ta bo tako dolgo ‘ivel “v ve-selju”, dokler ga ne zadene v tem ‘ivljenju ali v nasled-njem ali pa kot du{o v krajih o~i{~evanja to, kar je pov-zro~il. To pove tudi prilika o bogatem mo‘u in revnemLazarju: Kdor veselo ‘ivi v tem utele{enju na ra~unsvojih bli‘njih, ta bo kot du{a v krajih o~i{~evanja ali venem naslednjih utele{enj kot bera~ le‘al pred vrati ti-stih, ki se vdajajo bogastvu, kot se je on sam neko~.

Revni in bogati bodo obstajali tako dolgo, dokler sedu{e in ljudje ne obrnejo k Bo‘ji svetlobi in prejemajo

474

od lu~i resnice, iz zakona ‘ivljenja. Takrat bodo vsiskupaj ‘iveli v enosti in imeli bodo, kar potrebujejo - in{e ve~.

ê ima du{a obilo notranje svetlobe, potem tudi ~lo-vek ni reven. ê du{a premore le malo Bo‘je svetlobein mo~i, potem je mo‘no, da je ~lovek v tem ‘ivljenjuna zunaj bogat - npr. ker izkori{~a ljudi in dobi~ek ob-dr‘i sam. Toda v kraljestvu du{ ali v drugem zemelj-skem utele{enju bo du{a - ali ~lovek - spoznala notra-nje ubo{tvo in prena{ala trpljenje in muke, ki jih jeneko~ kot ~lovek povzro~ila svojim bli‘njim. Du{a botako ‘ivela v zemeljski obleki ali v rev{~ini ali v bolezniali pa bo prena{ala oboje; in marsikdo bo zadovoljen zdrobtinicami, ki padajo z bogata{eve mize - dokler nebo jedel pri Gospodovi mizi skupaj z ljudmi, ki so seobrnili k lu~i.

Razlike med bogatimi in revnimi bodo tako dolgo,dokler ne bodo vsi ‘iveli v Meni, Kristusu, v zakonuljubezni, ki vse zdru‘uje v ve~nem O~etu.

Samo za manj{o zavest obstaja prepad med razli~ni-mi stopnjami zavesti: Ne more navzgor v vi{ja obmo~jazavesti.

Nasprotno pa se lahko podajo du{e z vi{jih stopenjzavesti k du{am na ni‘jih stopnjah zavesti. Toda to sezgodi samo takrat, ~e spoznajo, da lahko pomagajosvojim bli‘njim z ni‘jo zavestjo, ker se je le-ta odprla.

475

48. POGLAVJE

Jezus nahrani tiso~ ljudi in zdravi na soboto

Sotrpeti (1-9). Zdravljenje bolnih - Klevetanje Jezusa in Kristusovih naslednikov (10 -13)

1. In zgodilo se je, ko je Jezus u~il mno‘ico ljudi in sopostali la~ni ter so trpeli zaradi vro~ine, da je pri{la mimo‘ena s kamelo, ki je bila natovorjena z melonami in dru-gimi sade‘i.

2. In Jezus je povzdignil Svoj glas ter zaklical: “O, vi,ki ste ‘ejni, poi{~ite ‘ivo vodo, ki prihaja od neba, kajti toje voda ‘ivljenja in kdor jo pije, ta ne bo ve~ nikoli ‘ejen.”

3. In vzel je pet melon in jih razdelil med ljudstvo; injedli so in njihova ‘eja je bila pote{ena. In rekel jim je:“ê Bog pusti sijati sonce in da se ti zemeljski sade‘i na-polnijo z vodo, ali ne bi potem On sam moral biti soncev va{ih du{ah in vas napolnjevati z vodo ‘ivljenja?

4. I{~ite resnico in dopustite, da so va{e du{e zado-voljne. Bo‘ja resnica je voda, ki prihaja od neba, nimacene in ne dobi se za denar, tisti pa, ki jo pijejo, bodo po-te{eni.” Teh pa, ki jih je nasitil, je bilo tiso~ - mo‘je, ‘enein otroci - in nih~e ni {el domov la~en ali ‘ejen. In mnogi,ki so imeli mrzlico, so bili ozdravljeni.

5. V tistem ~asu, bila je sobota, je Jezus {el skozi ‘itnapolja, ker pa so bili Njegovi u~enci la~ni, so za~eli smu-kati klasje in jesti.

476

6. Toda ko so to videli farizeji, so Mu rekli: “Glej,Tvoji u~enci delajo to, kar se v soboto po postavi ne spo-dobi.”

7. In Jezus jim je odgovoril in rekel: “Ali niste brali,kaj je storil David, ko so bili la~ni on in njegovi spremlje-valci? Kako je {el v Bo‘jo hi{o in jedel daritvene hlebce,ki naj bi jih jedli edino duhovniki, ne pa David in tisti, kiso bili z njim?

8. Mar niste brali v postavi, da ob sobotah delajo du-hovniki v templju nekaznovano? Toda, povem vam, da jena tem mestu nekdo, ki je ve~ji kot ta tempelj.

9. Toda ko bi spoznali, kaj pomeni: So~utje ho~em inne daritve, potem ne bi bili obsodili nedol‘nih. Sin ~love-kov je Gospodar tudi sobote.” (Pog. 48, 1-9)


Obrazlo‘itev o “melonah” pomeni: Kdor ‘ivi v Boguin daje iz ve~ne resnice, ta bo tudi prejemal iz ve~ne re-snice. Niti du{a, ki ‘ivi edino od Bo‘je mo~i, niti ~lo-vek, ki prejema svojo zemeljsko hrano od Bo‘je mo~i,ne bosta la~na ali ‘ejna.

“Smiljenje” je pomilovanje. Kdor svojega bli‘njegasamo pomiluje, ta krepi njegovo samousmiljenje. Zatonaj bi besedo smiljenje razumeli kot sotrpljenje.

Kdor zmore svojega bli‘njega sprejeti tak{nega, ka-kr{en je, in je v sebi sprejel njegovo duhovno bitje, ki je

477

iz Boga, ta se mu ne bo smilil in ga ne bo pomiloval.On bo so~util, to pomeni sodo‘ivljal, obenem pa bozaznal, kaj njegov bli‘nji resni~no potrebuje. Tedaj bonesebi~no pomagal in dajal, tako kot mu je samemudano, kot mu je torej mo‘no. To je najlep{a in pravi~nadaritev, ki je Bogu po volji.

Kdor pa se postavi za sodnika svojih bli‘njih, ta ob-soja svoje soljudi. Kdor je pravi~en, ta bo sprejel pra-vi~nost pred pravico, kajti pravi~nost je Bog. Pravico jeustvaril ~lovek.

10. [el je naprej in prispel v njihovo shodnico. In tamje bil ~lovek, ki je imel posu{eno roko. In pismouki in fa-rizeji so Ga, da bi Ga lahko obto‘ili, vpra{ali: “Ali je popostavi dovoljeno zdraviti v soboto?”

11. In dejal jim je: “Ali je kdo med vami, ki ima enosamo ovco in bi jo bil pustil le‘ati v jami, ~e bi v sobotopadla vanjo, ne da bi jo bil izvlekel? In ~e pomagate ovci,zakaj ne bi pomagali ~loveku, ki je v stiski?

12. Zato je po postavi, da se v soboto dela dobro.”Nato je rekel mo‘u: “Iztegni svojo roko!” In iztegnil jo je,in spet je bila kakor tista druga, zdrava.

13. In farizeji so {li ven in se posvetovali o tem, kakobi ga lahko uni~ili. Ko pa je Jezus to opazil, je od{el sSvojimi u~enci. Sledila Mu je velika mno‘ica ljudi in oz-dravil je njihove bolnike in slabotne, naro~il pa jim je, datega ne razgla{ajo. (Pog. 48, 10 -13)

478


Kot Jezus Sem ozdravil veliko ljudi - toda mnogimtudi nisem mogel pomagati. Nekaterim je bilo pomaga-no v uri samospoznanja. Ko pa se mu je spet vrnilavsakdanjost in je spet ‘ivel stare grehe, je bolezen iz-bruhnila znova. Kajti kdor ponovno stori iste grehe, kiso pripeljali do bolezni, v njem ponovno izbruhne to,kar se je v du{i ‘e razgrajevalo: staro trpljenje ali bole-zen.

To je pri{lo do pismoukov in farizejev. To, o ~emerso sli{ali in kar so videli, so uporabili, da bi na{~uvaliljudstvo proti Meni: Bil bi naj slepar, ki ljudstvo vara inki je povezan s satanom. Nadalje so govorili smiselno:ê bi bil Jezus bo‘anski, potem bi navidezno ozdravlje-ni ostali zdravi. Tako pa so to samo prevare, ki jih po-~enja, da bi vezal nase mno‘ice. To je satan, tako sosmiselno nadaljevali; med ljudstvom ustvarja mno‘i~nohisterijo, v kateri se navidezno pozdravijo in na ranepolaga nevidne mo~i. Ko nato tako imenovana histeri-ja, v kateri so la‘no ozdraveli, popusti - razlo‘ijo jo kothipnozo - tedaj morajo navidezno ozdravljeni spoznati,da {e vedno nosijo stara trpljenja.

Taka in podobna obrekovanja takratnih farizejev inpismoukov so se ponavljala v vsaki generaciji vse dodana{njega ~asa >��@. Tudi danes, v ~asu velikega ~a-sovnega preobrata, se dogaja podobno kot med Mojimzemeljskim bivanjem. Farizeji in pismouki - danes so to

479

intelektualni cerkveni dostojanstveniki in njihovi pod-lo‘niki - spet klevetajo tiste, ki hodijo za Menoj, Kri-stusom, in se trudijo ‘iveti pravo kr{~ansko ‘ivljenje,nesebi~no pomagati svojim soljudem, oznanjati veselosporo~ilo, da se je pribli‘alo Bo‘je kraljestvo.

14. In izpolnilo se je, kar je govoril Izaija: “Glejte Mo-jega hlapca, ki Sem ga izbral, Mojega ljubljenega, s kate-rim ima Moja du{a veselje. Nanj bom izlil Svojega Duha,in nevernim bo prinesel pravi~nost.

15. Ne bo klical niti vpil in glasu na ulicah ne bo sli{alkdorkoli. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in gore~ega la-nu ne bo pogasil, dokler ne raz{iri pravi~nosti in zmage.In pogani bodo zaupali Njegovemu imenu.” (Pog. 48, 14-15)

480

49. POGLAVJE

Resni~ni Bo‘ji tempelj

O razdejanju templja (1-3). Vsak ~lovek je Bo‘ji tempelj, tempelj Svetega Duha (4). Pomenzunanjih oblik (5-7). Prelivanje krvi in krvave daritve (8-10).Kdor si dnevno prizadeva za ‘ivljenje v Bogu, le ta prepozna

Kristusa in razume govorico zakona (11-12)

1. Praznik pashe je bil blizu. In zgodilo se je, da so ne-kateri u~enci, ki so bili zidarji, popravljali tempeljsko no-tranj{~ino. Mimo je pri{el Jezus, pa so Mu rekli: “Mojster,ali vidi{ te velike zgradbe in kak{no raznovrstno kamenjeje tu in kako prekrasno je delo na{ih prednikov?”

2. In Jezus je rekel: “Da, prekrasno je, in kamenje jeskrbno spojeno, toda pri{el bo ~as, ko ne bo ostal kamenna kamnu, kajti sovra‘nik bo premagal mesto in tempelj.

3. Toda pravi tempelj je ~love{ko telo, v katerem pre-biva Bog po Duhu. In ko bo to sveti{~e razdejano, bo Bogv treh dneh postavil {e lep{i tempelj, ki ga fizi~no oko nemore zaznati. (Pog. 49, 1-3)


Jaz Sem Kristus Boga, Sin ve~nega O~eta. Ve~nipravi~ni Bog Me je napovedal po Izaiji in drugih pra-vi~nih mo‘eh in ‘enah. Kot Jezus iz Nazareta nisempri{el na ta svet, da razdiram, temve~ da dajem oporo,

481

ne da izbri{em, kar ni poravnano, temve~ da vse pope-ljem iz grehov in jih pripeljem k Tistemu, ki Me je po-slal: ve~nemu O~etu. Vsa duhovna bitja, du{e in ljudjeso namre~ Njegovi otroci. Moje ime je zapisano v vsehdu{ah in vsi bodo Mene, Kristusa, doumeli in sprejeli,ker Sem njihov Odre{enik in njihovo odre{enje. Tudipogani Me bodo doumeli in sprejeli, zakaj nih~e nepride k O~etu, razen po Meni, Kristusu, Njegovem Si-nu.

Vse zemeljsko bo pre{lo, tudi delo prednikov. Mate-rija namre~ - torej grobosnovno - ni trajna, obstaja le,dokler se zemljina prasubstanca spet ne povrne v ve~nobit, ki je ~ista in finosnovna.

Iz roda v rod sovra‘nik dobrega skruni zgradbe ljudiin uni~uje to, kar cenijo kot dobro in vredno. To se bodogajalo tako dolgo, dokler sovra‘nik ne postane prija-telj dobrega. Potem se po Bo‘jih zakonih lahko izvr{ipreobrazba v bolj pretanjeno in vi{je ‘ivljenje.

Pravi tempelj je tempelj iz mesa in kosti, ~lovekovotelo, v katerega du{i in v katerega celicah biva SvetiDuh.

“In ko bo to sveti{~e razdejano, bo Bog v treh dnehpostavil {e lep{i tempelj, ki ga fizi~no oko ne more zaz-nati”, kar pomeni: Ko se du{a lo~i od telesa, ko torejzemeljsko telo doleti smrt, tedaj bo svetla du{a v trehdneh premagala {e obstoje~e vezanosti na Zemljo -zemljino privla~nost - in bo {la skozi tan~ice, ki med se-boj lo~ujejo ravni zavesti, ker je te ovoje odlo‘ila ‘e vzemeljski obleki. Ustrezno svojemu stanju zavesti bo

482

potem bivala tam, kamor bo vodena in od koder bopritegovana. V teh treh dneh, v katerih se svetla du{alo~uje od {e obstoje~ih vezanosti na Zemljo, se ustrez-no spreminja tudi barva in oblika njene duhovne oble-ke.

4. Ali ne veste, da ste tempelj Svetega Duha? In da bosam uni~en, kdor uni~i enega teh sveti{~?” (Pog. 49,4)


Vsak ~lovek je Bo‘ji tempelj, zakaj Bo‘ji Duh prebi-va v vsaki du{i in vsaki celici zemeljskega telesa.

Kdor torej omalova‘uje svojega bli‘njega, Bo‘ji tem-pelj, ta omalova‘uje tudi svoje lastno sveti{~e - in s temBoga. Kajti tako kot se ~lovek obna{a do svojega bli‘-njega, tako se obna{a tudi do Boga. Vsako omalova‘e-vanje bli‘njega, torej Bo‘jega templja, je greh protiSvetemu Duhu.

Kdor ubije svojega bli‘njega, s tem uni~i Bo‘ji tem-pelj. Du{a ubitega potem nima ve~ mo‘nosti, da v ze-meljskem telesu poravna - ali tudi izpolni - to, kar ji jebilo nalo‘eno v tem zemeljskem bivanju.

Kdor svojega bli‘njega, Bo‘ji tempelj, ubije ali dopu-sti, da se ubije, ta bo do‘ivel isto ali podobno. Strahovi,trpljenje, grozote in smrt bodo tudi pri{li nadenj. Vsvoji smrtni uri ne bo imel miru, kajti du{a, katere telo

483

je ubil in ki mu {e ni odpustila, bo stala pred njim. Te-daj bo na svojem du{nem telesu do‘ivel to, kar je mo-ral do‘iveti njegov bli‘nji, ki ga je ubil ali dal ubiti.

Ponavljam: Vsak ~lovek je tempelj Svetega Duha.Vsakemu ~loveku je tako zapovedano, da svoje sveti{~eohranja ~isto in da spo{tuje sveti{~e svojega bli‘njega.Kdor izpolnjuje to zapoved, ta ne bo trpel, in njegovtempelj ne bo uni~en od bolezni, stisk ali nasilja.

5. In nekateri pismouki, ki so ga poslu{ali, so Mu izNjegovih besed posku{ali nastaviti past, pa so rekli: “êodklanja{ darovanje ovac in govedi ter ptic, ~emu pa jepotem Salomon zgradil ta tempelj za Boga, ki se zdaj ob-navlja ‘e {estin{tirideset let?”

6. In Jezus je odgovoril in dejal: “Pri prerokih je zapi-sano: Moja hi{a naj bo molitvena hi{a vsem narodom zaopravljanje zahvalne daritve. Vi pa ste iz tega narediliklavnico in ste jo napolnili z grozotami.

7. In zapisano je {e: Od son~nega vzhoda pa do nje-govega zahoda naj bo Moje ime veliko med pogani in ka-dilo naj se Mi prinese s ~istim ‘rtvenim darom. Toda viste s svojimi krvnimi daritvami iz tega naredili mesto bre-zupnosti, sladko kadilo pa ste uporabili le zato, da bi pre-krili neprijeten vonj po krvi. Pri{el sem, da izpolnim za-kon, ne da ga razveljavim. (Pog. 49, 5-7)

484


Dokler ~lovek {e sam ni postal sveti{~e Notranjega‘ivljenja, v katerega gre, da bi posvetil svoje mi{ljenjein dejanja velikemu Vse-Enemu, ter mu daroval hva-le‘nost za svoje zemeljsko ‘ivljenje, potrebuje zunanjeobrede. V mogo~nih zgradbah, ki jih imenuje tempeljali cerkev, daruje po zunanjih obi~ajih. V preteklih ob-dobjih so to bili klavni darovi; v dana{njem ~asu >��@so to rituali in ceremonije, pesmi, ki so povsem izpraz-njene, in procesije. Tudi v dana{nji generaciji >��@ {eniso odpravljeni taki pozunanjeni, delno {e poganskiobi~aji in se {e vedno opravljajo “v imenu Gospoda”.Vse to je ve~nemu O~etu in Meni, Kristusu, grozotno.

Ve~ni Bog, Bog Izaka in Jakoba, ne ‘eli niti razko-{nih cerkva niti templjev. On ‘eli, da so Njegovi otrocisveti{~a Svetega Duha, da se o~i{~ujejo in ohranjajo ~i-stost in svoje gre{ne misli in dejanja ‘rtvujejo Njemu.Naj se zberejo v hi{i molitve, ki je za molitev odprtavsem ljudem - ne le nekaterim, ki sogla{ajo z varuhinauka, ki ni ve~ Moj nauk.

Kdor u~i resnico in ‘ivi po njej, temu ni treba ni~esarskrivati. Vrata svojih cerkva in templjev zapirajo samotisti, ki {irijo svoj lastni nauk in ne ve~ne resnice, ki jeodprta vsem, ker je v vsaki du{i zakon, resnica sama, inmora du{a spet najti k resnici, da bi kot duhovno bitjespet bila ve~ni zakon.

Kdor ima u{esa za poslu{anje, naj poslu{a!

485

Kdor ima o~i za gledanje, naj gleda!Kdor je pravi~en, spozna mra~njaka, ki se krasi z

Mojim imenom, Kristusovim, da bi varal in zapeljevalljudi. Kdor se je nau~il gledati, tisti spozna, kje te~e re-snica. Opredelil se bo za resnico in bo s tistimi, ki setrudijo ‘iveti po resnici.

Moje ime bo med ljudstvom ostalo veliko, ker bo vvsaki generaciji vedno ve~ pravi~nih mo‘ in ‘ena, ki bo-do hinavski ka~i, ki se imenuje kr{~anska, zdrobili gla-vo. Kar je dano iz Duha, je resnica in bo ostalo; vse po-gansko bo minilo.

Ko bo potem sijalo drugo sonce, bom Jaz, KristusBoga, zavestno povzdignjen - to pomeni, Jaz, ki je JazSem, bom postal zavest ljudi - in bom Vladar Bo‘jegakraljestva na Zemlji. Tedaj ne bo niti poganov, niti ri-tualov. Vsi ljudje bodo potem zdru‘eni v nesebi~ni lju-bezni in njihovo ‘ivljenje bo posve~eno, ker bodo iz-polnjevali zakone Ve~nega.

Z besedo “kadilo” je mi{ljeno posve~eno ‘ivljenjeljudi, ki se usmerjajo na Boga, Ve~nega. ^lovek najsvoje zemeljsko ‘ivljenje, svoje ~love{ke ob~utke, misli,besede in dejanja, posveti Bogu. Potem bo s ~istim sr-cem ‘ivel v Bogu.

8. Ali ne veste kaj je zapisano? Poslu{nost je bolj{akot daritev in poslu{ati je bolj{e kot pa darovati ov~jomast. Jaz, Gospod, Sem naveli~an va{ih ognjenih daritevin va{ih nepomembnih darov, zakaj va{e roke so polnekrvi.

486

9. In ali ni zapisano: Kaj je prava daritev? Umijte sein o~istite se in odstranite zlo izpred Mojih o~i; nehajtedelati zlo in nau~ite se delati dobro. Bodite pravi~ni do ti-stih, ki so brez o~eta in do vdov in do vseh, ki so zatirani.Na ta na~in boste izpolnili zakon.

10. Pri{el bo dan, ko bo odstranjeno vse, kar je na zu-nanjem dvori{~u in spada h krvnim daritvam, in bodo ~i-sti ~astilci v ~istosti in resnici ~astili Ve~nega.” (Pog. 49, 8-10)


Dokler so du{e ljudi ne~iste, so tudi njihove rokeomade‘evane s krvjo. Kar je ~lovek slabega, torej gre-{nega, sejal v svojo du{o, to so njegovi vzroki; tak{na sotudi njegova dela, ki ga ozna~ujejo. Tako kot je sejal, sebo obna{al v svojem zemeljskem ‘ivljenju - in prav takopo telesni smrti v ravneh o~i{~evanja: Krvolo~ne‘ osta-ne krvolo~en, misli na ma{~evanje in bi rad {e naprejprelival kri svojih bli‘njih. Vsi tisti, ki bi se radi ma{~e-vali, so prepirljivci, ki se ne ustavijo pred ni~emer, tudine pred ‘ivljenjem svojih bli‘njih. V svoji utvari meni-jo, da je prelivanje krvi drugega celo ~astno in se nebojijo Ve~nemu prinesti v ‘galni dar tudi ‘ivali. Vsakakrvna daritev je satanska in je skrunitev ‘ivljenja iz Bo-ga. Po takih ma{~evalnih mra~njakih ‘eli tema zasme-hovati Boga.

487

Bog, Ve~ni, ‘eli, da Mu ~lovek ‘rtvuje svoj nagonski,nizki jaz in da v svojem srcu ~asti Njega, Ve~nega, zmislimi, besedami in dejanji nesebi~ne ljubezni.

Z besedami “na zunanjem dvori{~u” je med ostalimmi{ljena tudi pozunanjenost ljudi in vse, kar so ustvarilis takim ‘ivljenjem - vklju~no krvne daritve. Kajti vsapreddverja, ki simbolizirajo svet, bodo razpadla, ker boobstajalo samo {e eno ljudstvo: ljudstvo Kristusa Boga.

Blizu je dan, ko bo vse nagonsko in strastno prema-gano, zakaj kar je obljubljeno, po~asi dobiva obliko inpodobo. Zemlja se bo ~istila, ‘ivljenje na njej se bo ob-novilo in Bo‘je kraljestvo bo pri{lo na Zemljo k Bo‘jimotrokom, ki so ~istega srca.

11. In odvrnili so: “Kdo si Ti, ki ho~e{ odpraviti dari-tve in prezira{ Abrahamovo setev? Ali si se tega bogoklet-stva nau~il od Grkov in Egip~anov?

12. In Jezus je dejal: “Preden je bil Abraham, SemJaz.” In niso hoteli ve~ poslu{ati in nekateri so rekli: “De-mon ga je obsedel!” In drugi so rekli: “Nor je.” In od{li soter o vsem pripovedovali duhovnikom in stare{inam. Tehse je polotila jeza in so rekli: “On je govoril bogokletno.”(Pog.49, 11-12)


Kdor gleda samo na zunanje in govori jezik tega sve-ta ter ‘ivi v svetu, ta ne pozna ve~nega zakona in tudi

488

ne jezika zakona. Kdor Mene ne prepozna, ta tudiO~eta, ki Me je poslal k ljudem, ne prepozna. Kdor Mene prepozna, ta tudi ne razume Moje govorice, zakona,ki je Jaz Sem. Tako je bilo v vseh ~asih, tako je tudi {ev dana{njem ~asu >��@: Ve~ni zakon razume samo ti-sti, ki si vsak dan prizadeva vrniti se k pravi~nemu ‘iv-ljenju, k Bogu.

Samo tisti, ki ima v sebi {e demonsko, imenuje svo-jega bli‘njega demonski. Tako Mene, Kristusa v Jezu-su, niso mogli razumeti vsi tisti, ki so ‘iveli povnanjeno‘ivljenje in so zato bili mnenja, da je Moj govor de-monski. Toda Jaz, ki je Jaz Sem v Bogu, Svojem O~etu,Sem v Njem prvogledani in prvorojeni. V Njem sem bilgledan pred Abrahamom. Sem v Bogu in vsepovsodpri~ujo~ v {tirih bitnostnih mo~eh. Tako Sem del dedi{-~ine vseh Bo‘jih otrok, ki so od ve~nosti do ve~nosti.

489

50. POGLAVJE

Kristus, Lu~ sveta

^love{ko sojenje in obsojanje;Bo‘ja pravi~nost (1-4). Resni~na bitnost v vsakem: Bog - Kdorne ljubi svojega bli‘njega, ne ljubi niti Boga (5-8). Kdor veruje,

a ne uresni~uje, ne bo gledal ve~nega O~eta (9-15)

1. Spet jim je Jezus spregovoril, reko~: “Jaz Sem Lu~sveta. Kdor hodi za Menoj, ne bo taval v temi, temve~ boimel lu~ ‘ivljenja.”

2. Farizeji pa so Mu rekli: “Ti pri~a{ o sebi samem.Tvoje pri~evanje ne velja.”

3. Jezus je odgovoril in jim dejal: “êprav pri~am osamem Sebi, je Moje pri~evanje vendar veljavno. Zakaj,Jaz vem, od kod sem pri{el in kam grem; vi pa ne veste,od kod prihajam in kam grem.

4. Vi sodite po mesu, Jaz ne sodim nikogar. Ko pa so-dim, je Moja sodba veljavna, kajti nisem sam, temve~ pri-hajam od Svojega O~eta, ki Me je poslal. (Pog. 50, 1-4)


Z besedami “... od kod prihajam in kam grem” jemi{ljeno bitje iz Boga. Kajti kdor je ~istega srca, se za-veda, da prihaja od Boga in se spet vra~a k Bogu.

^lovek, ~igar du{a je ogrnjena z grehom, ne ve, odkod je pri{lo njegovo pravo bitje in kam gre. Gleda sa-

490

mo na svoje minljivo telo, za katerega lahko re~e, da jepri{lo izpod srca njegove matere in se bo vrnilo v na-ro~je zemlje. Njegovo spoznanje pa ne sega dlje. Todatisti, ki ‘ivijo v Meni, Kristusu, vedo, od kod prihajajoin kam gredo.

Kdor “sodi po mesu”, je sodnik. Kdor pusti, da vladapravi~nost, je pravi~en in iz Boga.

Sodijo samo tisti, ki {e nosijo v sebi svojo lastno sod-bo, svoje vzroke, po katerih ‘ivijo in po katerih sodijosvoje bli‘nje. Z besedami “Ko pa sodim, je Moja sodbaveljavna” je mi{ljena Bo‘ja pravi~nost. Bog je popoln.Bog je pravi~en.

Vsaka du{a in vsak ~lovek prejmeta to, na kar se us-merita. ê se du{a in ~lovek usmerita na Boga, potembosta prejemala iz Bo‘je ljubezni in modrosti.

ê se ~lovek usmeri na zunanje, na svet, potem botudi prejemal od sveta - in tako tudi vse, kar je v svetu:trpljenje, bolezen in stisko. Po zakonu setve in ‘etvevzame vsak ~lovek svoje ‘ivljenje sam v roke in ga obli-kuje ustrezno svojim ob~utkom, mi{ljenju, govoru indejanjem. In kakor si ga je oblikoval po svoji volji, takose mu tudi vrne.

5. V va{em zakonu tudi pi{e, da je veljavno pri~evanjedveh ljudi. Jaz Sem, ki pri~am o samem Sebi. Janez jepri~al o Meni in on je prerok. In Duh resnice, ki Me jeposlal, je pri~al o Meni.”

491

6. Nato so Mu dejali: “Kje je Tvoj O~e?” Jezus je od-govoril: “Vi ne poznate niti Mene niti Mojega O~eta: êbi poznali Mene, bi poznali tudi Mojega O~eta.”

7. In eden izmed njih je rekel: “Poka‘i nam SvojegaO~eta, in verjeli Ti bomo.” In On je odgovoril in rekel:“ê si prepoznal svojega brata in ob~util njegovo ljube-zen, si videl O~eta, in prav tako, ~e si prepoznal svojo se-stro in ob~util njeno ljubezen.

8. Najsvetej{i pozna Svoje od blizu in dale~, da, v vsa-kem od vas se lahko prepozna o~etovstvo, kajti O~e jeBog.” (Pog. 50, 5-8)


Kdor ‘ivi v Bogu, ta pri~a o O~etu. O Njem pri~a zbesedo in dejanji.

Kdor ‘ivi v Bogu, tega du{a se je obrnila v Bo‘je sve-ti{~e, v najglobljo notranjost templja, in pri~a o sebi po~loveku, svojem ovoju, ker je bitnost, Bo‘ja podoba.Tedaj ne govori ~lovek, njegov nizki jaz, temve~ govoripo ~loveku Bog, Jaz Sem, ve~ni zakon. Potem lahko~lovek re~e tako, kot sem Jaz, Kristus, smiselno rekel:“Jaz Sem, ki pri~am o samem Sebi.” “Jaz Sem” je bit-nost, Bog, ker je du{a spet postala bo‘anska. Samo tistibodo gledali ve~nega O~eta, ki so ~istega srca in zatotudi sprejemajo in razumejo svoje bli‘nje. Kajti Duhve~nega O~eta biva v vsaki du{i in tako v vsakem ~love-ku.

492

Kdor svojega bli‘njega ne razume in ne sprejme, kerima do njega predsodke, ga zavra~a, podcenjuje ali ce-lo sovra‘i, ta ne gleda ve~nega O~eta in ne pozna Me-ne, O~etovega Sina, Kristusa - in tudi ne svojih bli‘njihin niti samega sebe ne. Kajti tudi v njem biva Duh ve~-nega O~eta, ki ga pa v svojem bli‘njem ne doume in nesprejme.

Spoznajte: Kdor ne ljubi svojega bli‘njega nesebi~no- ne glede na to, kak{en je bli‘nji, kaj govori in dela - tatudi Boga ne ljubi.

Kdor svojega bli‘njega zani~uje, ta zani~uje Boga.Kdor svojega bli‘njega zavr‘e, torej ga v svojem srcu

ne doume in ne sprejme, ta tudi ne doume in ne sprej-me Boga, svojega O~eta. Zakaj, kar storite najmanj{e-mu Mojih bratov, to ste storili Meni - in s tem Bogu,Mojemu O~etu, v katerem ‘ivim Jaz, Kristus.

9. Te besede je Jezus govoril v zakladnici, ko je u~il vtemplju. In nih~e ni polo‘il roke Nanj, kajti Njegova ura{e ni pri{la. Tedaj jim je Jezus ponovno rekel: “Na Svojopot grem in iskali Me boste in umirali v svojih grehih. Ka-mor grem Jaz, tja vi ne morete priti.”

10. Judje so tedaj rekli: “Se mar ho~e ubiti, ker govori:Kamor grem Jaz, tja vi ne morete priti?” In odgovoril jimje: “Vi ste od spodaj, Jaz Sem od zgoraj; vi ste od tegasveta, Jaz nisem od tega sveta.

11. Zato sem vam rekel, da boste umrli v svojih gre-hih, kajti ~e ne verujete, da Sem od Boga, boste umrli vsvojih grehih.”

493

12. Nato so Mu rekli: “Kdo pa si Ti?” In Jezus jim jerekel: “Nih~e drug, kot Ta, o katerem vam govorim odza~etka.

13. Veliko vam imam povedati, kar vas bo sodilo:Sveti Edini, ki Me je poslal, je resnicoljuben; in Jaz govo-rim svetu, kar sem sli{al od zgoraj.”

14. Jezus jim je zatem rekel: “Ko boste povzdignili Si-na ~lovekovega, tedaj boste spoznali, da Me je poslal Bogin da ni~esar ne delam sam od Sebe, ampak govorim ta-ko, kot Me je nau~il Vsesveti. In Ta, ki Me je poslal, je zMenoj: Vsesveti Me ne pusti samega, ker vedno delam,kar je Ve~nemu v{e~.”

15. Ko pa je tako govoril, so Mu mnogi verjeli in rekli:“On je prerok, ki ga je poslal Bog. Poslu{ajmo Ga.” (Pog. 50, 9-15)


Besede “Na Svojo pot grem in iskali Me boste inumirali v svojih grehih” imajo naslednji pomen: Kdorgre po poti Kristusa Boga, po poti k O~etu - ki sem joJaz, Kristus, kot Jezus prehodil ljudem za zgled - tistine bo umrl v grehu, kajti o~istil je svojo du{o in preje-ma Bo‘jo svetlobo, ki prihaja od “zgoraj”.

Kdor pa ne hodi po poti k Bo‘jemu srcu, ta ostane vsvojih grehih in bo v grehih umrl; te potem vzame kot

494

du{a s seboj v tista podro~ja, ki si jih je sam pripravil ssvojimi grehi.

Z besedami: “Kamor grem Jaz, tja vi ne morete pri-ti” sem nakazal to, kar se je potem tudi zgodilo: Po us-mrtitvi Mojega telesa sem {el k ve~nemu O~etu, kerMoja du{a, Moje duhovno telo, ‘ivi v O~etu. Kateregadu{a ne ‘ivi v O~etu, temve~ v grehu, tisti ne more kve~nemu O~etu, ker ga greh ne pusti k Bogu.

“Vi ste od spodaj, Jaz Sem od zgoraj; vi ste od tegasveta, Jaz nisem od tega sveta” pomeni: Kdor gradi nasvetnem, ta ‘ivi s svetom in se bo vedno znova vra~alna ta svet, v ponovno utele{enje bo {el vedno znova“od spodaj”, pripadajo~ svetu.

Kdor ‘ivi v tem svetu, ni pa z njim, ‘ivi v Bogu - in ~ese vrne v ta svet, potem bo pri{el od Boga, od zgoraj,tako kot sem pri{el od zgoraj Jaz, Kristus, in se utelesilv Jezusa, v ~love{ko telo.

“Veliko vam imam povedati, kar vas bo sodilo” po-meni: Ho~em vam pojasniti zakon setve in ‘etve, da bispoznali, da ste svoji lastni sodniki. Va{i sodniki so va{iob~utki, misli, besede in dejanja, ki so usmerjeni protive~nemu zakonu ljubezni. Z isto mero, s katero merite,se bo merilo vam.

Spoznajte: Vera sama ne vodi k bla‘enosti.Mnogi ljudje so verovali Vame, Jezusa iz Nazareta.

Ko pa je pri{la ura Moje usmrtitve, so se mnogi odvr-nili od te vere, za~eli dvomiti v Mene in tako postali iz-dajalci.

495

Kdor samo veruje, spoznanega pa ne uresni~i, nemore postati to, kar mu je Bog obljubil: gledajo~i, ki bogledal ve~nega O~eta iz obli~ja v obli~je.

Sama vera ne prinese niti bla‘enosti niti sposobnostigledanja. Vera je samo prvi korak k Notranjemu ‘ivlje-nju. Kdor gradi samo na veri in ostaja le pri tem, ne na-redi pa korakov uresni~evanja k Bogu, tisti bo vednoznova dvomil v resnico, ker {e ni izkusil zakonov lju-bezni; kajti da bi gledali Boga, na{ega ve~nega O~eta,jih je treba ‘iveti.

Kdor ne uresni~i vere v Boga z nesebi~no ljubeznijo,na tega se da vplivati. Samo tisti postane mo~an v Gos-podovem Duhu in se upira napadom teme, ki je uresni-~il spoznano, vero v Boga.

Najsvetej{i, Bog, ne pusti nobenega otroka samega,ne glede na to, kako misli in ‘ivi, kajti Bo‘ji Duh pre-biva v vsaki du{i in v vsakem ~loveku. On je dobro, kivzplamti, ko se ~lovek trudi, da izpolni Bo‘jo voljo.Kdor vedno izpolnjuje Bo‘jo voljo - tako kot sem jo iz-polnjeval Jaz kot Jezus in kot Kristus ‘ivim v njej - tistibo pri~al o sebi, ve~ni bitnosti, ker sam ‘ivi kot bitnostv Bogu, resnici.

Bitnost je Bog, in kdor ‘ivi v Bogu, je bo‘anski, jebo‘anski zakon, bitnost.

496

51. POGLAVJE

Resnica osvobaja -O pravilnem razumevanju zapovedi

“Dr‘ati se Moje besede” (1). Hlapec greha je dale~ od Boga in od ve~ne domovine (2). PredBogom velja le uresni~evanje nesebi~ne ljubezni (3-6). Satan,o~e la‘i; satan ~utov (7-8). Nobena du{a se ne izgubi (9). Sa-mo kdor stremi k resnici, razume Bo‘jo besedo (10). Mojzes niodobraval daritve ‘ivali - Omalova‘evanje in spo{tovanje ‘ivlje-nja - Staro in novo ~love{tvo (11-13). Duhovne avtoritete indlakocepski verniki, ki ne uresni~ujejo, kar u~ijo - Popu{~anje

prerokov ljudstvu (14-18)

1. Jezus je nato dejal Judom, ki so verovali Vanj: “êse boste dr‘ali Moje besede, potem ste Moji resni~niu~enci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvo-bodila.” (Pog. 51, 1)


“... dr‘ati se Moje besede”, to pomeni: izpolniti jo z‘ivljenjem, uresni~iti jo. Edino z uresni~evanjem Bo‘jebesede najde ~lovek k ve~ni resnici, ki ga osvobodi innaredi neodvisnega od ljudi in stvari.

2. Judje so Mu odgovorili: “Mi smo Abrahamovo se-me in nikoli nismo bili nikogar{nji hlapci. Zakaj nam po-

497

tem pravi{: Postali boste svobodni?” Jezus jim je odgovo-ril: “Resni~no, resni~no, povem vam: Kdor gre{i, je su‘enjgreha. Su‘enj ne ostane ve~no v hi{i, toda sin in h~i osta-neta ve~no. (Pog. 51,2)


“Kdor gre{i, je hlapec greha” pomeni: Kdor gre{i, jevezan na meso in slu‘i mesu - ne Bogu. Kdor slu‘i me-su, bo ‘ivel v su‘enjstvu, ker postane odvisen od mesa,od ljudi, ki prav tako gradijo na mesu, ker tudi sami ‘i-vijo v grehu.

Spoznajte: “Su‘enj greha” je ~love{ki jaz, ki te‘i zapriznanjem in po potrjevanju in se zaradi tega spet uk-loni drugim gre{nikom. Kdor ‘ivi v grehu, ta ‘ivi v temsvetu in z njim in tudi verjame v ta svet. Ta svet je po-tem tudi njegova domovina. Zato ne more priti v hi{ove~nega O~eta, v ve~no domovino. Su‘enj greha nemore biti v O~etovi hi{i. Samo sin in h~i, ki izpolnjujetaO~etovo voljo, ostaneta v Bogu, v O~etu, ki je ve~nadomovina.

3. ê vas torej Sin osvobodi, boste resni~no svobodni.Seveda vem, da ste po mesu Abrahamovo seme; toda po-sku{ate Me ubiti, ker se Moja beseda ni ukoreninila v vas.

4. Govorim, kar sem videl pri Svojem O~etu; in vi de-late, kar ste videli pri svojem o~etu.” Judje so Mu odgovo-rili in rekli: “Abraham je na{ o~e.” Jezus jim je odvrnil:

498

“ê bi bili Abrahamovi otroci, potem bi delali Abraha-mova dela.

5. Zdaj pa posku{ate ubiti Mene, ~loveka, ki vam jepovedal resnico, ki sem jo sli{al od Boga. Tega Abrahamni storil. Vi delate dela svojega o~eta.” Pa so Mu rekli:“Mi nismo otroci pre{u{tva; mi imamo O~eta, namre~Boga.”

6. Jezus jim je rekel: “ê bi bil Bog va{ O~e, potem biMe ljubili, ker Sem iz Boga in od Boga prihajam. Nisempri{el sam od Sebe, temve~ Me je poslal Vsesveti. Zakajvendar ne morete razumeti Moje govorice? Ker ne moreteprenesti Moje besede. (Pog. 51, 3-6)


Sin, ki je Jaz Sem, je pri{el od O~eta, da osvobodivse du{e in ljudi. Zato je samo enemu dana oblast inmo~, da popelje du{e in ljudi k Notranji svetlobi, k Bo-gu, na{emu ve~nemu O~etu - tistemu, ki je bil za to od-poslan. To je Kristus Boga, ki je Jaz Sem.

Moj O~e mi je naro~il, da popeljem vse du{e in ljudidomov v njihovo notranjost, kjer prebiva O~etov Duh.Jaz Sem odre{enje vsake du{e in pot k ve~nemu O~etu.Nih~e ne pride k O~etu, velikemu Enemu, Edinemu,razen po Meni, Kristusu, ki Sem Odre{enik vseh du{ inljudi in pot v ve~no O~etovo hi{o.

Judje so rekli, da so Abrahamovo seme - in vendarniso delali dobrih Abrahamovih del. Samo po mesu so

499

bili in so od Abrahama, ne pa po zakonu, za kateregaizpolnjevanje si je prizadeval tudi Abraham.

Novi ljudje v generacijah Kraljestva miru Jezusa Kri-stusa izvirajo prete‘no iz Davidovega rodu. Po veri ni-so niti ‘idje niti muslimani niti hindujci niti budisti nitikatoli~ani niti evangelisti niti pravoslavci. Ne pripadajoniti eni od mnogih veroizpovedi. Oni so resni~ni krist-jani, ker izpolnjujejo Bo‘ji zakon, ki sem jim ga prine-sel in ga ‘ivel za zgled kot Jezus iz Nazareta - in ga kotKristus Boga ponovno razodevam v vseh podrobnostihin fasetah Notranjega ‘ivljenja po ‘arku bo‘anske mo-drosti. Hodijo za Menoj, edinim pastirjem, Kristusom.

Tisti, katerega besede niso napolnjene z zakonom‘ivljenja, govori le iz svojega ~love{kega jaza - tudi ~euporablja besede resnice. Kar ni napolnjeno z ‘ivlje-njem, Bogom, tudi ni pre‘eto z Bogom, ‘ivljenjem. Tovelja tudi za besede resnice, ki prihajajo iz ust tistega,ki jih ne ‘ivi. Nimajo mo~i. Kdor ne ‘ivi v ve~nem za-konu, ta govori iz svojega ~loveka in tudi pri~a kot ~lo-vek - morda o svojih zemeljskih star{ih, ki so prav tako‘iveli in mislili po ~love{kih besedah.

Besede “ê bi bil Bog va{ O~e, potem bi Me ljubili”pomenijo: Kdor ljubi Boga, svojega ve~nega O~eta, lju-bi tudi bli‘njega in vse ‘ivljenje, kajti vse ‘ivljenje - najso to ljudje, ‘ivali, rastline, kamenje ali minerali - je izBoga. Kdor ne ljubi svojega bli‘njega nesebi~no, tudiBoga ne ljubi.

Spoznajte: Jezik zakona lahko razume samo tisti, ki‘ivi zakon ‘ivljenja in ljubezni.

500

Tisti, ki govorijo jezik sveta in sebe ljubijo bolj kotBoga, komaj prenesejo zakon ljubezni. Ljubezen razu-mejo ustrezno svojemu jazu in ljubijo ustrezno svojemujazu, ki daje le zato, da bi kaj prejel. Kdor ni z Bogom,je proti Bogu - in zato tudi ne more razumeti govoricezakona, absolutne ljubezni.

7. Svojega o~eta ste, hudi~a, in spolnjevati ho~ete nje-gove zahteve. Morilec je bil ‘e od za~etka in ni bil v resni-ci, zakaj v njem ni resnice.

8. Kadar la‘e, govori o svojih stvareh, kajti la‘nivec jein o~e la‘i. In ker Jaz govorim resnico, Mi ne verjamete.(Pog. 51, 7-8)

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam,in poglabljam besedo:

Besede “Svojega o~eta ste, hudi~a, in spolnjevati ho-~ete njegove zahteve” pomenijo naslednje:

Z besedo “o~e” je tu mi{ljen spo~etnik zla, satan, kije gledal in gleda na to, da zapeljuje ljudi. Kar sta du{ain ~lovek privzela - tudi {e po Mojem “dopolnjeno je”,je satansko, satanova setev in zarod. V naj{ir{em po-menu je iz tega nastal zakon setve in ‘etve, satanski za-kon. Vsak ~lovek, ki si je privzel satansko, zlo, podle‘esvojemu lastnemu zakonu: Kar seje{, to ‘anje{.

Za~etnik zla se je vedel - in demoni se vedejo - mo{-ko, ~eprav je bil tvorec zla ‘enskega na~ela in v duhu

501

ve~no je: Bitje iz bo‘anskega toka. Po ve~ni ljubezni inz “dopolnjeno je” se bo tudi to bitje vrnilo v pratok kotduhovno bitje iz Boga.

Besede “Morilec je bil ‘e od za~etka in ni bil v resni-ci, zakaj v njem ni resnice” pomenijo naslednje: Od sa-mega za~etka padca je satan hotel, da se mu Bo‘anskoukloni. Ker zla, kr{itve proti zakonu ‘ivljenja, v zakonuresnice ni, zlo dolgoro~no nima mo~i. Ker v resnici niprostora za zlo, sem pri{el Jaz, Odre{enik, in prineselodre{enje vsem du{am in ljudem, tako da spet najdejok resnici in v resnico. Vsi so namre~ iz{li iz resnice, invse, kar pripada dogajanju padca, se bo spremenilo poBo‘jem zakonu in se spet vrnilo k resnici.

La‘ ne izvira iz resnice. Kdor la‘e, la‘e iz sebe, izsvojega greha - ker v sebi nosi la‘, greh. Spo~etnik gre-ha je la‘.

Kdor la‘e, ne la‘e samo svojemu bli‘njemu, ampaktudi samemu sebi. La‘ prihaja od la‘nivca in se spetvra~a k la‘nivcu. Ne zadene samo nalaganega, temve~tudi la‘nivca.

Tvorec la‘i je satan, in tako tudi zapeljanih ~utov.Ljudje, ki so zapadli la‘i, grehu, so “~utno zapeljani”,ker so se dali zapeljati satanu. Zlo v ~loveku se zatoimenuje “satan ~utov”.

Zato naj se vsak varuje la‘i! Kajti njenih hudi~evihpotomcev je kar veliko. [irijo se kot korenine drevesa.Taka du{a se bo, dokler je {e mo‘no, vra~ala v meso,dokler ne doume vsake korenine, tudi glavno koreni-

502

no: dokler ne ob‘aluje, prosi za odpu{~anje, odpusti innapa~no storjeno popravi. Tedaj se spreminja korako-ma ~love{ko v bo‘ansko in du{a se vrne k Bogu.

9. Tako kot je Mojzes v pu{~avi povzdignil ka~o, takose mora povzdigniti Sina ~lovekovega, da se nih~e, ki ver-no gleda Nanj, ne bi zgubil, ampak da ima ve~no ‘ivlje-nje. (Pog. 51, 9)


Sin ~lovekov je povzdignjen. Moje kri‘anje, ko sembil Jezus, in Moj ponovni prihod, ko sem Kristus, po-menita: Po Meni bodo vsi povi{ani, kajti nobena ovcase ne izgubi. Po odre{enju bodo vse du{e spet povzdig-njene, torej bodo postale bo‘anske. Po pobolj{anju ino~i{~enju svojih grehov, se bodo spet vrnile kot neoma-de‘evana bitja svetlobe v de‘elo svetlobe, ve~ne ljubez-ni.

10. Kdo izmed vas Me lahko obsodi zaradi greha? Kovam pa povem resnico, zakaj Mi ne verjamete? Kdor jeod Boga, sli{i Bo‘je besede. Vi teh ne sli{ite, ker niste odBoga.” (Pog. 51, 10)

503


Samo tisti ~lovek ne verjame v resnico, ki ne ‘ivi inne misli po resnici.

Kdor ‘ivi v grehu, ne pozna resnice in obsoja tiste, kigovorijo iz resnice. Kdor resnice ne pozna, ta tudi nerazume njenih besed. Zavrgel jih bo kot neresni~ne,ker ni v resnici, zato vse, kar ne ustreza njegovi pred-stavi o resnici, ozna~i za neresni~no.

Toda kdor stremi k ve~ni resnici, tisti razume Bo‘jobesedo, ker pozna Bo‘ji glas, resnico. Kdor je ne poz-na, je ne sli{i. Njegove besede tudi niso od Boga, tem-ve~ prihajajo od njegovega ~love{kega jaza, ki govori leo sebi.

V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, v Bo‘jem kraljes-tvu na Zemlji, prebivalci Bo‘jega kraljestva ne bodosvojega O~eta in svojega nebe{kega brata, Kristusa, sa-mo sli{ali, ampak bodo sami Bo‘ja beseda, zakon lju-bezni.

11. Judje so mu tedaj odgovorili, reko~: “Ali nimamoprav, ko pravimo, da si Samarijan in da ima{ hudi~a?”Jezus je odgovoril: “Nimam hudi~a, ampak ~astim Vses-vetega, vi pa Me sramotite. Ne i{~em Svoje lastne ~asti,temve~ Bo‘jo ~ast. Toda tu je Nekdo, ki sodi.”

12. In nekateri stare{ine in pismouki templja so pri{lik Njemu in rekli: “Zakaj Tvoji u~enci u~ijo ljudi, da je je-

504

sti ‘ivalsko meso v nasprotju z zakonom, ko pa vendardarujejo ‘rtev po Mojzesovi zapovedi?

13. Kajti zapisano je: Bog je rekel Noetu: ê so padlev va{e roke, naj prideta bojazen in strah pred vami navsako ‘ival polja in na vsakega pti~a v zraku in na vsakoribo v vodi.” (Pog. 51, 11-13)


Mojzes ni niti zapovedal niti odobraval ‘rtvovanja ‘i-vali. Vendar ni posegal v satansko voljo tistih, ki so ho-teli jesti meso. Pou~il jih je in dal napotke, da je takou‘ivanje mesa kot tudi ‘rtvovanje ‘ivali greh. Ker pa sotrdovratni Izraelci vztrajali pri tem, je Mojzes moralmol~ati, ker so tudi Izraelci bili Bo‘ji otroci in so imelisvobodno voljo. Vse so videli samo iz svojega greha inso zato Mojzesov molk imeli za odobravanje.

Popravljam:Besede so simboli, katerih smisel se tekom generacij

menjava. Kar ljudje neke generacije polo‘ijo vanjo, toza njih pomenijo.

Tako imajo mnoge besede v knjigi, ki jo pojasnju-jem, popravljam in poglabljam, za vas danes, ki ‘ivite v~asu preloma iz starega ~asa v Novi ~as >��@, spetdruga~en pomen kot v preteklih obdobjih. “Bog je re-kel Noetu: ê so padle v va{e roke, naj pride ta boja-zen in strah pred vami na vsako ‘ival polja in na vsake-

505

ga pti~a v zraku in na vsako ribo v vodi” - ta izjava imanpr. ta pomen: Bojazen in strah se polotita vsake ‘ivalipolja, vsakega pti~a v zraku in vsake ribe v vodi, ki pa-de v va{e roke. S tem so mi{ljene roke tistih ljudi, kiomalova‘ujejo ‘ivljenje in ubijajo.

Spoznajte: Vsaka ‘ival ob~uti in ~uti, kaj ~lovek z njonamerava.

V prelomnem ~asu, v katerem pojasnjujem, poprav-ljam in poglabljam vsebino te knjige Jezusov evangelij>��@, je brutalnost do ‘ivalskega in rastlinskega svetadosegla nepredstavljivo razse‘nost. @ivali in rastline tr-pijo zaradi ~love{ke samovolje. Mnogi ljudje ne spo{tu-jejo ve~ lastnega ‘ivljenja, ne samo to, do celotnegastvarstva so nespo{tljivi. Zaradi napa~nega obna{anja,je npr. pri{lo do motenj v magnetnih tokovih, zakar semnoge ‘ivali te‘je orientirajo, posebno ptice selivke, kiletijo v toplej{e de‘ele. Zaradi onesna‘evanja rek, jezerin morij kakor tudi zemljine atmosfere izumira veliko‘ivalskih in rastlinskih vrst - v vodi, v zraku in na zem-lji.

Ker velik del ~love{tva {e naprej ‘ivi v grehu, umirastari svet - in z njim umira v hudih bole~inah veliko lju-di, ki so imeli ~asovnost za edino realnost in so neod-govorno ravnali z vsem ‘ivljenjem.

Toda Jaz, Kristus, prenavljam vse. Novi svet je Mojsvet, Kristusov, ki je Jaz Sem. V novem svetu bodo ‘i-veli ljudje, ki so obnovljeni od znotraj, torej o~i{~eni, inki zakonito naseljujejo in obdelujejo kraljestvo Zemlje.

506

Kdor bo v Novem ~asu bral Moje besede, bo po njihzvedel za sence in za svetle strani starega sveta ter oprelomu v Novi ~as. ^loveku Novega ~asa naj bo stari,gre{ni svet v svarilo.

Kdor bo tedaj pozorno bral to knjigo s pojasnili, po-pravki in poglobitvami, bo dobil vpogled v zakon setvein ‘etve, ki je neko~ veljal na Zemlji. Novi ~lovek naj bise tega vedno znova zavedel, kajti v finosnovnih sveto-vih, v katerih {e ‘ivijo obremenjene du{e, ‘etev - delo-vanje vzrokov - {e traja. Kajti kar je ~lovek sejal, a nipravo~asno o~istil ali pa {e ni poravnal, to bo potemkot du{a ‘el. Zato je dobro in pomembno, da ljudjeNovega ~asa poznajo potek v krajih o~i{~evanja, kajtiko du{e novih ljudi po telesni smrti potujejo skozi tan-~ice zavesti, sre~ajo tam tiste du{e, ki morajo {e porav-nati svojo setev.

14. In Jezus jim je dejal: “Vi hinavci, Izaija je ‘e govo-ril o vas in o va{ih prednikih: To ljudstvo Mi je blizu ssvojimi usti in Me ~asti z ustnicami, toda njihovo srce jedale~ od Mene, kajti zaman Me ~astijo in v Mojem ime-nu u~ijo kot Bo‘je nauke, zahteve ljudi, da bi zadovoljililasten pohlep.

15. In prav tako pri~a Jeremija, ko pravi o krvnih da-ritvah: Jaz, va{ Bog, tega nisem zapovedal v dneh, ko stepri{li iz Egipta, temve~ sem vam zapovedal le po{tenost,da se dr‘ite starih obi~ajev, negujete pravi~nost in poni‘-no hodite pred svojim Bogom.

507

16. Vi, ki sem vam dal od samega za~etka vse vrste se-men in sade‘e dreves ter jedrca za hrano in za zdravljenje~loveka in ‘ivali, pa Me niste poslu{ali.” In odvrnili so:“Govori{ proti zakonu.”

17. In ponovno je govoril o Mojzesu: “Resni~no, negovorim proti zakonu, temve~ proti tistim, ki so skazili za-kon, ki ga je on dovolil zaradi va{e trdosr~nosti.

18. Toda glej! Ve~ji od Mojzesa je tu!” In razjezili sose in pograbili kamenje, da bi ga metali Vanj. Toda Jezusje od{el iz njihove srede in bil skrit pred njihovim nasi-ljem. (Pog. 51, 14-18)


@e pred pribli‘no dva tiso~ leti sem kot Jezus iz Na-zareta govoril farizejem in pismoukom, ki so se obe{alile na ~rke in so svoje srce imeli v svetu, in jih imenovalhinavce. Tudi prerok Izaija, ki je napovedal Moj pri-hod, je govoril podobne besede kot Jaz kot Jezus izNazareta.

Zdaj, v prelomnem ~asu, govorim Jaz, Kristus, Svo-jim po Svojem instrumentu in moram za dana{nje fari-zeje in pismouke >��@ spet uporabljati podobne be-sede. [e danes u~ijo mnogi farizeji in pismouki,teologi, poznavalci Svetega pisma in svetni pridigarjipo ~rkah Svetega pisma - in spet govorijo samo njihovausta in spet Me ~astijo samo z ustnicami in s pobo‘nja-

508

karskimi ali intelektualnimi molitvami. Njihovo srce jeprav tako dale~ od Boga kot v ~asu Mojega zemeljske-ga bivanja in prej, ko so veliki preroki ljudem prinesliBo‘jo besedo.

Mnogi dostojanstveniki u~ijo danes {e v imenu Naj-vi{jega in v Mojem imenu, toda njihove besede nisopoduhovljene z ve~no mo~jo, ker sami niso pre‘eti zDuhom resnice.

Voditelji uradnih cerkva, ki u~ijo v Mojem imenu, sozgradili hi{e dogem, v katerih se skrivajo, da jim ne bibilo treba pogledati resnici v o~i. V te hi{e dogem vabi-jo svoje vernike, jim v Mojem imenu nalagajo te dog-mati~ne nauke in jih z gro‘njo o ve~nem prekletstvuobvezujejo, da jih upo{tevajo.

Ta zgradba, kjer vladajo dogme, je zdaj majava in sebo zru{ila; podobna je hi{i iz kart, in jo podpirajo le zu-nanje mo~i in zunanje bogastvo - ne pa Jaz, Kristus, kisem kraljestvo notranjosti.

V mnogih strukturah oblasti se je skozi tiso~letja zlo-rabljalo ime Ve~nega za ~love{ke spletke. Od Mojega“dopolnjeno je” se zlorablja tudi Moje ime Kristus, ta-ko da vklju~ujejo v dogme Moj nauk, s katerim kli~emk hoji za Menoj.

Tako se lahko re~e: Da bi zapeljal ljudi, satan ~utovzlorablja ime Svetega Enega, Ve~nega, in ime Njegove-ga Sina. Vendar vsi navidezni cvetovi ~love{kih spletkvenejo, ker prina{am ljudem Notranje ‘ivljenje; to sokoraki Notranje poti, na kateri ni niti dogem niti ~lo-ve{kih zakonov, temve~ zakon sam, ki sem ga ‘e u~il in

509

‘ivel kot Jezus iz Nazareta: univerzalni, ve~ni zakon,Bog.

Ker ima vsak ~lovek svobodno voljo, so morali tudipred Mojim zemeljskim bivanjem veliki preroki biti za-dr‘ani, ~e je ljudstvo hotelo druga~e, kot je bila Bo‘javolja, ki so jo oznanjali. Pred Mojim zemeljskim biva-njem je bilo mnogobo{tvo med ljudmi {e zelo ‘ivo intako tudi krvna daritev. Zato so prenekateri prerokimorali popustiti - prvi~, da ne kr{ijo svobodne volje lju-di, drugi~, da jih preko samospoznanja pripeljejo k re-snici. To pogosto pomeni bole~ino in trpljenje, predense ljudje podajo na pot k Tistemu, ki je od ve~nosti dove~nosti.

Vsako popu{~anje pa vsebuje karen~no dobo. V njejprejme ~lovek Bo‘jo mo~, da lahko v kratkem ~asupremaga to, kar je {e ~love{ko. ê je pa ne izrabi ingre{i naprej, tedaj bo po preteku ~akalne dobe moralvse, kar je protizakonitega sejal in ni poravnal, prenestiin pretrpeti.

Kdor se vede proti Bogu, proti zakonu ‘ivljenja, tamora prena{ati, kar je sejal.

Kar kmet poseje na svojo njivo, to ‘anje, in kar ~lo-vek vnese v njivo svoje du{e, to bo tudi ‘el.

Z izjavo “Dr‘ati se starih obi~ajev” je mi{ljeno na-slednje:

^lovek naj upo{teva ~as, predviden za molitev, in najsi prizadeva, da so njegove molitve plodne, tako dauresni~uje, za kar je molil. Potem bo tudi vedno boljerazumel in izpolnjeval Deset zapovedi, izvle~ke iz ve~-

510

nega zakona, in tako zorel v vseobsegajo~i, univerzalnizakon, Boga.

511

52. POGLAVJE

Jezus pojasni Svoje predhodno bivanje Verovati pomeni razumeti

Telesna in duhovna smrt (1). Samo kdor izpolnjuje zapovedi, prepozna in izkusi Boga vsebi (2-3). Bo‘je kraljestvo je sedemdimenzionalno -Neskon~ni kristal: Vse je v vsem (9-11). Le z uresni~evanjem do

razumevanja resnice (12)

1. In drugi~ je Jezus rekel: “Resni~no, resni~no, povemvam: Tisti, ki bo izpolnjeval Moje besede, ne bo nikoli vi-del smrti.” Judje pa so Mu odvrnili: “Zdaj smo spoznali,da ima{ hudi~a. (Pog. 52, 1)


Kot Jezus iz Nazareta sem govoril o ‘ivi besedi, ki joo‘ivlja Bo‘ji Duh. Kdor ‘ivi ‘ivo besedo, ‘ivljenje izBoga, ta nikoli ne bo videl smrti, ker gleda ve~no ‘ivlje-nje in odlo‘i samo fizi~ni ovoj, ki pripada zemlji in sespet vrne k zemlji.

Spoznajte: Zemeljsko telo pripada zemlji, ker je ze-meljsko. Duhovno telo pa pripada Bogu, ker je od Bo-ga. Kdor gleda samo na minljivo telo, ta ne razumeMojih besed, ker je zanj samo zemeljsko ‘ivljenje ‘iv-ljenje.

512

Resni~no ‘ivljenje pa je Bog, in duhovno telo je izBoga, ve~nega toka; v Njem se giblje in nikoli ne umre.

Toda du{a lahko dolgo prebiva v temi, ~e je ~loveksamo mra~no mislil, govoril in delal. To je potem du-hovna smrt, ker obremenjena du{a gleda le na minlji-vo, misle~, da je to resni~no ‘ivljenje.

Vsi tisti pa, ki posve~ajo svoje ‘ivljenje Bogu, takoda plemenito mislijo, ~isto govorijo in zakonito deluje-jo, nosijo v sebi svetlobo in bodo po telesni smrti stopiliv svetlobo, torej ne bodo ostali v temi, v duhovni smrti.

Kdor se torej ravna po Bo‘jem zakonu, besedi iz Bo-ga, ta ne bo okusil duhovne smrti, ker ‘e v zemeljskiobleki ‘ivi v Bogu.

Fizi~no telo je samo ovoj duhovnega telesa, toda nemore ‘iveti brez duhovnega telesa, du{e, kjer je izvor‘ivljenja, dotekanje ‘ivljenja, Bog.

Duhovni ~lovek, ki se usmerja samo na Boga, takoda se ravna po Njegovi besedi in izpolnjuje zakon ‘iv-ljenja, bo odlo‘il svoj ovoj, fizi~no telo, ko pride zanj~as, da spet postane zemlja.

Samo hudi~ ~rní svojega bli‘njega. Kdor je {e samujet v satansko, ta to podtika tudi bli‘njemu.

Kdor je v svetlobi resnice, ta gleda ves ~as dobro jedrov svojem bli‘njem, resnico, in pomagal mu bo in slu‘il ne-sebi~no. Temnega sicer ne bo spregledal, to bo opazovaliz lu~i resnice, in ~e je primerno, tudi nagovoril.

2. Abraham je umrl in prerok tudi, Ti pa pravi{: Kdorspolnjuje Moje besede, ne bo nikoli izkusil smrti. Ali si Ti

513

ve~ji kakor na{ o~e Abraham, ki je umrl? In tudi prerokiso umrli. Za koga se potem ima{?”

3. Jezus je odgovoril: “ê sam Sebe ~astim, potemMoja ~ast ne velja ni~. Moj O~e je Ta, ki Me ~asti, o ka-terem govorite, da je va{ Bog. Ampak vi ga ne poznate,Jaz pa Ga poznam. ê bi bil rekel, da Ga ne poznam, te-daj bi bil la‘nivec, podoben vam. Toda Jaz poznam Vses-vetega, in Ve~ni pozna Mene. (Pog. 52, 2-3)


Kdor o Bogu samo govori in ne izpolnjuje Bo‘jih za-povedi, ta Boga ne pozna, kajti Bog je univerzalni, ve~-ni, vsevpovsod pri~ujo~i zakon ljubezni. Ta tudi drugjene bo izkusil Boga, zakona. Zakon ljubezni in ‘ivljenjaje v vsaki du{i in v vsakem ~loveku. ^lovek lahko zatoizkusi Bo‘je zakone samo v samem sebi in se pribli‘aBogu v sebi edino z izpolnjevanjem Njegovih zapovedi.

Vsak ~lovek lahko Boga v sebi izkusi in Ga do‘ivi, ~epo zakonu ‘ivljenja - torej: nesebi~no - ob~uti, misli,govori in dela.

V vsem, kar pride nesebi~no iz ~loveka, deluje Bog.Kdor je nesebi~en, izkusi Boga in se bo tudi zavedalsvojega Bo‘jega sinovstva in Bo‘jega h~erinstva.

Besedo ~astiti razumite tukaj v smislu besede spo{to-vati. âst pripada edino Bogu. Tudi beseda “~astiti” jeimela v prej{njih ~asih druga~en pomen kot danes

514

>��@. Zato se potrudite v vsaki izjavi dojeti njen smi-sel, da boste na{li k pravzroku ‘ivljenja, k ve~nemu za-konu, ki je zakoreninjen globoko v vsaki izjavi. Vendarpa to uspe samo ~loveku, ki se vsak dan trudi izpolnje-vati Bo‘je zakone. Kdor dojame Bo‘jo besedo samo po~rkah, ta bo danes mislil in govoril prav tako kot takratpismouki in njihovi privr‘enci.

4. Abraham, va{ o~e, se je veselil videti Moj dan. Invidel ga je in bil sre~en.” Tedaj so Mu Judje rekli: “Ti {epetin{tirideset let nima{ in si videl Abrahama?”

5. Jezus jim je dejal: “Resni~no, resni~no, povem vam:Preden je bil Abraham, SEM JAZ.”

6. In rekel jim je: “Vsesveti vam je poslal mnogo pre-rokov, toda vi ste se dvignili proti njim, ker so se uprli va-{im po‘elenjem, in nekatere ste osramotili in druge ubili.”

7. Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli Vanj; todaJezus je postal neopazen in je sredi njih od{el iz templja,in se oddaljil, ne da bi Ga videli.

8. Ko so Njegovi u~enci spet bili z Njim na samotnemkraju, Ga je nekdo vpra{al o Bo‘jem kraljestvu, Jezus pajim je govoril:

9. “Tako kot je zgoraj, tako je spodaj. Tako kot jeznotraj, tako je zunaj. Kakor je na desni, tako je tudi nalevi. Kakor je spredaj, tako je zadaj. Kakor je v velikem,tako je v malem. Kakor je z mo{kim, tako je z ‘ensko. Koboste to spoznali, tedaj boste videli Bo‘je kraljestvo.

515

10. Kajti v Meni ni niti mo{ko niti ‘ensko, toda obojeje eno popolno v vesolju. @enske ni brez mo{kega, pa tudimo{kega ni brez ‘enske.

11. Modrosti ni brez ljubezni, ljubezni pa ni brez mo-drosti. Glave ni brez srca, pa tudi srca ni brez glave, v Kri-stusu, ki vse pomiri. Kajti Bog je ustvaril vse stvari po {te-vilu ter te‘i in meri, ujemajo~e se med seboj. (Pog. 52, 4-11)


Bog je vseenovitost. Ve~nost je neskon~en kristal, kisveti v ne{tetih fasetah. Besede “Tako kot je zgoraj, ta-ko je spodaj. Tako kot je znotraj, tako je zunaj. Kakorje na desni, tako je tudi na levi. Kakor je spredaj, takoje zadaj. Kakor v velikem, tako je v malem” so bile da-ne ljudem za bolj{e razumevanje. Kdor pa je stopil vkraljestvo notranjosti, ta ve in v sebi izkusi: Du{i, pre-‘eti z Bo‘jo svetlobo, tri dimenzije ne pomenijo ni~.

Spoznajte: Bo‘je kraljestvo je sedemdimenzionalno.Tridimenzionalne oblike obstajajo samo v materiji; vnjej obstaja zgoraj in spodaj, znotraj in zunaj, desno inlevo, spredaj in zadaj, veliko in malo. V Bogu je ‘ivlje-nje mogo~en kristal, ki se leske~e v ne{tetih fasetah. Si-je in v njegovem siju je vse razkrito, ne pozna omejitve.Sije neomejeno, kajti ve~nost je neomejena.

O ~lovek, v tebi je vse - najmanj{e in najve~je. V tebise izpolni vsak Bo‘ji impulz, vsak bo‘anski praob~utek

516

in vsaka bo‘anska misel. Kar je spredaj, zadaj, zgoraj,spodaj, desno in levo, to je v tebi. Tako je v tebi razkri-to vse, kar je.

Kar je, je ve~no - in ostane ve~no razkrito v duhov-nem bitju in v vsem stvarstvu. Besede so pojmi. Lju-dem je tako treba tudi o notranjem ‘ivljenju govoriti zbesedami.

Neskon~nost, ki jo seva Bog, ~isto bitje, se oblikujein izoblikuje v celem univerzumu.

In ~e se glasi: “Veliko” in “malo” potem so mi{lje-ni evolucijski koraki duhovnih oblik v ~isti biti: Svet-lobna iskra se formira in se izoblikuje in po~asi po-stane vsemo~, aktivno sevanje; iz nje izhaja duhovnotelo, ki je eno s prasevanjem, sevanjem ve~nosti.

Kdor posveti svoje ‘ivljenje Bogu in o~isti svojo du-{o, ta se spet zaveda vsega, ker spet ‘ivi v zavestnosti, vBogu.

Bog je o~etovsko-materinsko na~elo za vsa duhovnabitja in v vseh duhovnih bitjih. Ve~ni O~e, ki je tudiMati, je daroval in daruje vsem Svojim otrokom celot-no sevanje, esenco neskon~nosti kot dedi{~ino.

V besedi “daruje” so nakazane vse nadaljnje evolu-cijske mo~i, v katerih se spet porajajo duhovna bitja poo~etovsko-materinskem na~elu v duhovnih bitjih. Vsabitja prejmejo od Ve~nega celotno neskon~nost kot de-di{~ino.

Spoznajte: Duhovno telo je komprimiran ve~ni za-kon, Bog. Sestoji se iz esence vesolja, ki vsebuje vse fa-sete neskon~nosti.

517

V zakonu, Bogu, ni niti mo{kega niti ‘enskega spola.Bog je ustvaril pozitivno, dajajo~e na~elo iz Svojegao~etovskega sevanja - in negativno na~elo, sprejemajo-~e, iz Svojega materinskega sevanja. Duhovna bitja sovsakokrat pozitivna ali negativna na~ela. V vesoljnemsevanju, tako tudi v dualnosti, sta dve na~eli - in vendarsta v vesolju eno, ker obe ob~utita primerno toku ve~-nega zakona in v njem ‘ivita.

Oba, dajajo~e in sprejemajo~e na~elo, sta za ve~noeno. Prejemajo~ega na~ela ni brez dajajo~ega na~ela indajajo~ega na~ela ni brez prejemajo~ega. Re~eno z be-sedami sveta: @ena in mo‘ sta ve~no eno. Delujeta venosti; v enosti pride do duhovnih spo~etij, in sicer podajajo~em in sprejemajo~em na~elu, o~etovsko-mate-rinskem na~elu, ki je aktivno v vsakem duhovnem bitju.

Bo‘ji zakoni so vsebovani v velikem, torej v polnoak-tivnem sevanju, kot v najmanj{em, v prvem evolucij-skem koraku. Vse je v vsem:

V ‘arku reda so ‘arki volje, modrosti, resnosti, potr-pe‘ljivosti, ljubezni in usmiljenja. V ‘arku volje so red,modrost, resnost, potrpe‘ljivost, ljubezen in usmiljenje.V ‘arku modrosti so red, volja, resnost, potrpe‘ljivost,ljubezen in usmiljenje. Prav tako je v ‘arkih resnosti,potrpe‘ljivosti, ljubezni in usmiljenja vse v vsem.

Vse mo~i so torej vsebovane v vsaki mo~i - vse je to-rej v vsem - in tvorijo vesoljno sevanje, Boga, mogo~enuniverzalni kristal ve~nosti.

518

Z besedami “Kajti Bog je ustvaril vse stvari po {teviluter te‘i in meri, ujemajo~e se med seboj” je izra‘eno ve-soljno sevanje: vse v enem. Tako je vse v vsem.

12. V te stvari lahko veruje, kdor doume. ê jih ne ra-zume, potem niso zanj. Verovati pomeni namre~ razume-ti, ne verovati pa ne razumeti.” (Pog. 52, 12)


“V te stvari lahko veruje, kdor doume” pomeni: Re-snico lahko dojame, torej razume, samo tisti, ki stremik resnici. Vera sama {e ne prinese razumevanja resni-ce, ker je zgolj korak k resnici, ne pa {e resnica sama.

Kdor veruje, sprva sprejema besedo resnice. [ele kojo bo uresni~il, bo razumel resnico, ker z uresni~eva-njem resnice najde k resnici, zakonu, Bogu.

Verovati torej pomeni: najprej sprejeti resnico. Ure-sni~evanje vere pa potem vodi do razumevanja resnice.

519

53. POGLAVJE

Ozdravitev sleporojenega - Vpra{anje Sadujcev po vstajenju

Ne spra{uj za grehe svojih bli‘njih - Izkoristite trenutke dneva (1-2). Zunanji zdravnik in Notranjizdravitelj (3-6). Poro~iti se ali skleniti zakonsko zvezo pred

Bogom (7-11)

1. Nekega drugega dne je Jezus sre~al mo‘a, ki je bilslep od rojstva. In Njegovi u~enci so Ga vpra{ali, reko~:“Mojster, kdo je gre{il, on ali njegovi star{i, da se je rodilslep?”

2. Jezus je odgovoril: “Kaj pomeni, ali je gre{il on alinjegovi star{i, ~e se na njem razodevajo Bo‘ja dela? Do-kler je dan, moram opravljati dela Svojega O~eta, ki Meje poslal; pride pa no~, ko nih~e ne bo mogel delati. Do-kler Sem na svetu, Sem Lu~ sveta.” (Pog. 53, 1-2)


Besede “Kaj pomeni, ali je gre{il on ali njegovi star{i,~e se na njem razodevajo Bo‘ja dela?” pomenijo: Neglejte na greh in ne spra{ujte, kdo je gre{il. Nih~e nemore poravnavati za drugega - razen ~e je pri{el na tasvet za drugega ~loveka kot mu~eni{ka du{a.

520

ê pa so ljudje vezani z grehom drug na drugega,potem so vsi udele‘eni v grehu, npr. star{i in otrok. Te-daj poravnavajo skupaj, kar so tudi skupaj povzro~ili.

Spoznajte: Vsakemu ~loveku je dan vsak dan, daspozna dele svojih grehov in napak in jih ob‘aluje. Za-to naj nih~e ne spra{uje, kdo je storil greh in kdaj alikje. Zdaj je du{a v zemeljskem bivanju, da o~isti, kar je~loveku povedano po znamenjih dneva ali po bolezni,trpljenju, stiski, slepoti ali po mra~nih mislih, besedahali dejanjih.

Jaz Sem Lu~ sveta. Kdor svoje ~love{ko spozna, ob-‘aluje, in to izro~i Meni in pusti v Meni ter tako izko-risti dneve, ta bo ‘ivel v Meni in bo vstal po Meni, za-kaj Jaz Sem ve~ni dan.

ê ~lovek ni izkoristil dni, ga doleti no~ du{e, in tr-pela bosta ~lovek in du{a. Zato koristite trenutke dne-va, kajti vsak trenutek Sem Jaz, ve~nost. Kdor koristitrenutke, ta ‘ivi v Meni, in imel bo mir in dosegel bozveli~anje.

3. Ko je to izgovoril, je pljunil na tla, pregnetel ilovicos slino ter s tem pomazal slepcu o~i. In dejal mu je: “Po-jdi in se umij v ribniku Siloi” (to pomeni: poslan). [el jetorej in se umil in ko se je vrnil, je videl.

4. Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil slep, sose spra{evali: “Ali ni ta tisti, ki je posedal in prosja~il?”Eni so trdili: “On je,” drugi pa: “Podoben mu je.” Onsam pa je rekel: “Jaz sem tisti.”

521

5. Vpra{evali so ga torej: “Kako so se ti o~i odprle?”Odgovoril je: “Mo‘ po imenu Jezus je napravil blato, in znjim je pomazal moje o~i in rekel: Pojdi in se umij v rib-niku Siloi. [el sem tja, se umil in spregledal.”

6. Pa so ga vpra{ali: “Kje je On?” Rekel je: “Ne vem,kje je On, ki me je ozdravil.” (Pog. 53, 3-6)


Obrazlo‘itev o ilovici in slini simbolizira zunanjezdravljenje.

Spoznajte: Veliko tega, kar so poro~ali in zapisali oMeni, se ni zgodilo tako, kot je dobesedno napisano.Tako sta tudi ilovica in slina simbol za to, da zemlja invse, kar raste na njej, zeli{~a in sade‘i, in prav tako vo-da zdravijo in ~istijo, ko vzrok bolezni ne te~e ve~ izdu{e, ampak samo {e ozna~uje telo.

Ko je du{a predala telesu vzrok kot posledico invzroki ne dotekajo ve~, tedaj lahko pride do ozdravitveod zunaj po zemlji in po vsem, kar iz nje prihaja, takotudi po o~i{~ujo~i vodi, ki vsebuje veliko zdravilnihsnovi.

Vpra{anje: “Kje je On?” pove, da mnogi ljudje i{~ejopomo~ samo od zunaj in ne dojemajo mo~i notranjeozdravitve. Ne i{~ite torej pravega zdravitelja za du{oin telo med ljudmi; ne i{~ite Ga na tem ali onem me-stu. ê Ga ho~ete najti, pojdite v svojo notranjost. Tam

522

Sem Jaz, Kristus Boga, Odre{enik, Notranji zdravnikin zdravitelj.

Molite, kesajte se in delajte pokoro, odpustite inprosite za odpu{~anje in popravite, ~e ste {kodovalibli‘njemu - potem boste do‘iveli in prejeli enako in po-dobno kot ljudje, ki so ‘iveli v ~asu Mojega zemeljske-ga bivanja.

Bo‘ji Sin, Kristus Boga, je vstal, in mo~ Kristusa Bo-ga se je vrodila v vsako du{o, da bi lahko izkusila in do-segla enako ali podobno kot ljudje v ~asu, ko sem delo-val kot Jezus iz Nazareta.

Spoznajte: Jaz sem Kristus, va{ Odre{enik in utiralecpoti k ve~ni biti, k enosti z ve~nim O~etom. Jaz Sem tu-di va{ Notranji zdravnik in zdravitelj - mo~, ki vas lah-ko re{i od bolezni, stisk, trpljenja, bole~in in ‘alosti.

7. Tedaj je stopilo k Jezusu nekaj Sadujcev, ki so tajili,da obstaja vstajenje, in Mu rekli: “Mojster, Mojzes je za-pisal, da ~e komu umre brat, ki je bil o‘enjen, in ni zapu-stil otrok, potem naj vzame njegovo ‘eno njegov brat inobudi seme svojemu bratu.

8. Bilo pa je {est bratov. Prvi se je o‘enil, in umrl brezotrok. Tudi drugi, ki jo je vzel za ‘eno, je umrl brez otrok.In tretji in vsi do {estega so jo vzeli, ne da bi zapustiliotroke. Nazadnje je umrla tudi ‘ena.

9. Komu bo pripadala ob vstajenju, kajti {est jo jeimelo za ‘eno?”

523

10. Jezus je odgovoril in jim dejal: “Ali je ‘ena imela{est mo‘ ali pa mo‘ {est ‘ena, to je isto. Otroci tega svetase namre~ mo‘ijo in ‘enijo.

11. Tisti pa, ki bodo vredni, da do‘ivijo vstajenje odmrtvih, se ne bodo poro~ili in nikoli ne bodo umrli, saj sokakor angeli in so Bo‘ji otroci, otroci vstajenja. (Pog. 53, 7-11)


Spoznajte: Otroci tega sveta snubijo, so snubljeni inse mo‘ijo in ‘enijo. Snubiti, biti snubljen ter se poro~itipa pomeni: biti vzet za mo‘a ali ‘eno, v to privoliti in‘iveti tako, kakor ‘ivi svet: v grehu.

Toda tisti, ki ne upo{tevajo le zemeljskih zakonovsklenitve zakona, ampak sklenejo zakonsko zvezo predBogom, so stavili na duha in ne na meso. Z Bogom sosklenili zavezo za svoj zemeljski zakon.

Sklenitev zakonske zveze pomeni povezanost v Boguin z Bogom. To je torej zveza z Bogom.

V ve~ni biti so vsi bratje in sestre. Sklenitev zakon-ske zveze pred Bogom pomeni bratstvo, sestrstvo innotranjo zvestobo. Tudi ~e na Zemlji spo~nejo otroke,ostanejo v Gospodovem Duhu bratje in sestre. Ko jedu{a o~i{~ena in je premagala bremena, bo po zemelj-ski smrti kot duhovno bitje spet pri{la v nebesa in se vr-nila k svojemu dualu in bo z njim v Bo‘jem Duhu ute-

524

le{ala enost - tako kot je v njima zapisano od ve~nostido ve~nosti.

12. Da pa bodo mrtvi vstali, je sam Mojzes izpri~al prigrmu, ko je klical Boga in mu je Bog rekel: Jaz Sem BogAbrahama, Izaka in Jakoba. Bog pa ni Bog mrtvih, am-pak je Bog ‘ivih. Zakaj vsi ‘ivijo po Njem.” (Pog. 53, 12)

525

54. POGLAVJE

Zasli{anje sleporojenega - U~enci - kot Kristusovo duhovno telo

Slepi in tisti, ki vidijo (1-16). V kozmi~ni biti je vse v vsem in enako pomembno (17-24)

1. Njega, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. Bilapa je sobota, ko je Jezus zgnetel ilovico in mu odprl o~i.

2. Tudi farizeji so ga spra{evali, kako je bil spregledal.On pa jim je rekel: “Namazal mi je blato na o~i, natosem se umil in zdaj vidim.”

3. Nekateri farizeji so rekli: “Ta ~lovek ni od Boga, kerne spo{tuje sobote.” Drugi pa so govorili: “Kako lahkodela gre{ni ~lovek take ~ude‘e?” In med njimi je takopri{lo do nesloge.

4. Tedaj so zopet dejali slepemu: “Kaj pravi{ ti oNjem, ki ti je odprl o~i?” Rekel je: “Prerok je.”

5. Judje pa niso verjeli, da je bil slep in da je spregle-dal, in poklicali so njegove star{e.

6. In vpra{ali so jih in rekli: “Ali je to va{ sin, o kate-rem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?” Nje-govi star{i so jim odgovorili, reko~: “Veva, da je to najinsin in da se je rodil slep; zakaj pa zdaj vidi, ne veva; inkdo mu je odprl o~i, tudi ne veva. Dovolj je star, njegavpra{ajte, naj sam govori o sebi.”

7. Tako so rekli star{i, kajti bali so se Judov, zakajJudje so se bili ‘e dogovorili, da bo vsak izob~en iz shod-

526

nice, kdor Ga prizna za Kristusa. Zato so star{i rekli:“Polnoleten je, njega vpra{ajte.”

8. Poklicali so torej v drugo ~loveka, ki je bil slep, inmu rekli: “Bodi po{ten pred Bogom. Mi vemo, da je ta~lovek gre{nik.” On je odgovoril in rekel: “ê je gre{nikali ne, ne vem; eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vi-dim.”

9. Pa so ga spet vpra{ali: “Kaj ti je storil? Kako je od-prl tvoje o~i?” Odgovoril jim je: “Povedal sem vam ‘e, inniste poslu{ali. êmu ho~ete znova sli{ati? Ali ho~ete tudivi postati Njegovi u~enci?”

10. Pa so ga ozmerjali, reko~: “Ti si Njegov u~enec, mipa smo Mojzesovi u~enci. Mi vemo, da je z Mojzesom go-voril Bog. Od kod pa je ta, ne vemo.”

11. Mo‘ jim je odgovoril in jim rekel: “Glej no, to je~udno, da vi ne veste, od kod je, ko pa je vendar odprlmoje o~i. Vemo pa, da gre{nikov Bog ne usli{i.

12. ê pa je kdo bogaboje~ in spolnjuje Njegovo voljo,takega usli{i. Odkar svet stoji, se {e ni sli{alo, da bi bilkdo sleporojenemu odprl o~i. ê ta ~lovek ne bi bil odBoga, bi ni~esar ne mogel storiti.”

13. Odgovorili so mu, reko~: “Ves si rojen v grehih, panas bo{ u~il?” In pahnili so ga ven.

14. Jezus je sli{al, da so ga spodili ven; in ko ga je na-{el, mu je rekel: “Ali veruje{ v Bo‘jega Sina?” Odgovorilje in Mu rekel: “Gospod, kdo je to, da bi veroval Vanj?”

15. Jezus mu je rekel: “Dvakrat si ga videl, in ta, ki go-vori s teboj, Ta je.” In rekel je: “Verujem, Gospod.” In ~a-stil Ga je.

527

16. In Jezus je rekel: “Za sodbo sem pri{el na ta svet,da spregledajo tisti, ki ne vidijo, in da oslepijo tisti, ki tuvidijo.” In te besede so sli{ali nekateri farizeji, ki so bilipri Njem, in Mu rekli: “Smo mar tudi mi slepi?” (Pog. 54, 1-16)


Dojemite smisel zapisanega - in spoznali boste, da soduhovno slepi in njihovi vodniki v vseh ~asih reagiralislepo. Tudi v dana{njem ~asu >��@ reagirajo duhovnoslepi in njihovi vodniki tako, kot so reagirali ljudje v ~a-su Mojega zemeljskega ‘ivljenja: slepo.

Ne poznajo resnice in zato tudi ne morejo uporablja-ti Bo‘je zakone.

Kdor pa Bo‘je zakone pozna, ker ‘ivi v resnici, vidiin iz resnice lahko naredi veliko. Kdor pa je duhovnoslep, ker se da zaslepiti od tega sveta in ‘ivi zato v gre-hu, ta obsoja, zavra~a in dol‘i zla tiste, ki govorijo re-snico in delujejo po njej.

“Za sodbo sem pri{el na ta svet, da spregledajo tisti,ki ne vidijo, in da oslepe tisti, ki tu vidijo” pomeni: Pri-{el sem na svet, da bi razodel Bo‘jo pravi~nost z ure-sni~evanjem ve~nega zakona. Kdor v svojem zemelj-skem ‘ivljenju ne izpolnjuje Bo‘je pravi~nosti, tapripravlja svojo lastno sodbo in postane svoj lastni sod-nik - kajti ‘anje, kar je sejal.

528

Kristus ka‘e ljudem pot k Bogu, ker je njihov Odre-{enik. Voljni, ki se trudijo ‘iveti Bo‘je zakone, bodogledali ‘ivljenje, ker se vse dogaja v ~lovekovi du{i. Izdu{e te~eta svetloba in senca - to, kar so si sami nalo‘i-li. Kdor razre{i sence z Menoj, Odre{enikom, bo nanjem zveli~anje o~itno. In kdor se pribli‘a vrelcu bo-‘anskosti, temu ni~ ne ostane zakrito.

Tisti pa, ki mislijo, da vidijo, ker u~ijo evangelij, soslepci, ker ne ‘ivijo po njem. Ustijo se in govorijo oBo‘jem zakonu in o delovanju Mojzesa. V resnici pane poznajo niti Bo‘jega zakona niti Bo‘jih navodil poMojzesu: Kdor o Bogu samo govori, ta ni v Bogu in jezato duhovno slep. Tisti, ki gleda, je izpolnjen z Bo-gom, ker ‘ivi v Bogu.

17. Jezus je pri{el na kraj, kjer je raslo sedem palm, inzbral je okoli sebe Svoje u~ence in dal vsakemu {tevilkoin ime, ki ju je poznal samo tisti, ki ju je prejel. In dejaljim je: “Stojte kot stebri v Bo‘ji hi{i in izpolnjujte zapove-di ustrezno {tevilkam, ki ste jih prejeli.”

18. In stali so okoli Njega in oblikovali ~etverokotnikter {teli {tevilke; toda niso znali. In rekli so: “Gospod, neznamo.” In Jezus je dejal: “Najve~ji med vami naj boenak najmanj{emu in znamenje prvega naj bo enakoznamenju zadnjega.”

19. In tako so storili in v vseh pogledih je bila enakost,in vendar je vsak imel drugo {tevilko; in ena stran je bilakot druga; in zgornja je bila kakor spodnja in notranja je

529

bila kakor zunanja. In Gospod je rekel: “Dovolj je. Tak-{na je hi{a modrega graditelja. [tirioglata je in popolna.Prostorov je veliko, hi{a pa je samo ena.

20. Opazujte spet ~love{ko telo, ki je tempelj Duha.Telo je namre~ eno z glavo in je organizem. In ima mno-go organov, toda vsi skupaj so eno telo; in Duh obvladujevse in vsem vlada. Prav tako je v Bo‘jem kraljestvu.

21. In glava ne pravi prsim: “Ne potrebujem te, pa tudidesna roka ne pravi levi, da je ne potrebuje, in leva nogane pravi tega desni nogi; niti o~i ne pravijo u{esom: ”Nepotrebujemo vas,” pa tudi usta ne pravijo nosu, ne potre-bujemo te. Kajti Bog je postavil vsak organ tja, kjer je zato najbolj primeren.

22. ê bi bila glava celota, kje bi bile prsi? ê bi bilo~revesje najbolj pomembno, kje bi bile noge. Da, tiste de-le, ki jih nekateri imajo za manj ~astivredne, je Bog obda-ril z najvi{jo ~astjo.

23. In tistim delom, ki jih nekateri nimajo za lepe, temje dano toliko ve~ miline, da bi skrbeli drug za drugega;tudi ~e trpi samo eden od njih, trpijo vsi in ~e je ~a{~eneden od delov, se tega veselijo vsi.

24. Zdaj ste vi Moje telo; in vsak izmed vas je posa-mezni ud Mene in vsakemu od vas dajem njemu prime-ren prostor, glavo nad vsemi in srce kot sredi{~e vseh, dabi nikjer ne bilo praznine, da bi tudi vi prav tako kot va{atelesa, va{e du{e in va{ Duh ~astili Vseo~eta po SvetemDuhu, ki deluje v vseh in po vseh.” (Pog. 54, 17-24)

530


Kot Jezus iz Nazareta, kot utele{eni Kristus Bogasem se v svojih naukih vedno skliceval na celotni ve~nizakon, kajti: Vse je v vsem - najmanj{e v veliki celoti invelika celota kot esenca v najmanj{em. Ko govori mo-dri o enem od vidikov ‘ivljenja, tedaj gleda celoto tudiv vidiku, torej vse zakone ‘ivljenja.

Sedem palm simbolizira sedem osnovnih Bo‘jih mo-~i od reda do usmiljenja. V eni osnovni mo~i delujevseh sedem osnovnih mo~i. To je velika celota, vseza-kon Bog, v katerem je vse v vsem. Naj bo {tevilo ali ime- vse je v vsem.

Ponavljam: V najve~jem je najmanj{e, ki ‘ivi in delu-je v evolucijskem ciklusu, in v prvih evolucijskih kora-kih je ‘e vsebovano veliko, dozorelo.

Tako kot je pomemben vsak organ in vsak najmanj{izidak telesa, tako je tudi v Bo‘jem kraljestvu pomem-bno najmanj{e, ker vsebuje vse vidike neskon~nosti. Vkozmi~ni biti ni ni~esar, kar ne bi bilo pomembno, kerje veliko kot vseobsegajo~i zakon v najmanj{em in jenajmanj{e, ki se razvija k velikemu, polnoaktivnemuBo‘jemu zakonu, ‘e v tem velikem, vseobsegajo~e ak-tivnem zakonu.

Kdor nagovori najmanj{e, ki je v evolucijskem proce-su na poti k velikemu, ta nagovori obenem veliko, pol-no razviti zakon, Boga. Na ta ~udoviti, absolutno po-polni na~in je ustvarjena hi{a univerzalnega

531

Gradbenika: neskon~nost. Zaradi tega ne obstaja nezgoraj in ne spodaj, ne zadaj in ne spredaj, ne desno inne levo, ne rev{~ina in ne bogastvo, in ni~esar ni, kar bibilo majhno in nepomembno ali pa veliko, ki bi se nadmanj{im povzdigovalo.

Bog je enakost, svoboda in enost. V ve~ni biti ni nitigospodarjev niti hlapcev. Vsa bitja svetlobe so bratje insestre, otroci enega O~eta, ki je edini gospodar ‘ivlje-nja, Stvaritelj neba in Zemlje.

532

55. POGLAVJE

Kristus, dobri pastir - Eno z O~etom

Kristus, pravi pastir in edina pot v O~etovo hi{o - Moje ovce poznajo Moj glas - Ov-ce vodim v ve~ni zakon - Opozorilo zaradi la‘nega izdajanja in

zlorabe pastirske dol‘nosti (1-16)

1. Nekega dne je {el mimo pastir, ki je gnal svojo ~re-do v stajo. In Jezus je vzel eno od ov~k v Svoje naro~je inji govoril s polno ljubezni ter jo stiskal na Svoje prsi. Indejal je Svojim u~encem:

2. “Jaz Sem dobri pastir in poznam Svoje ovce in onepoznajo Mene. Kakor O~e izmed vseh pozna Mene, pravtako poznam Jaz Svoje ovce in dam Svoje ‘ivljenje za ov-ce. Imam pa {e druge ovce, te niso iz te staje; in tudi temoram pripeljati in tudi te bodo poslu{ale Moj glas, takobo ena ~reda in en pastir.

3. Dam Svoje ‘ivljenje, da ga zopet prejmem. Nih~eMi ga ne more vzeti, ampak ga dam sam. Oblast imam,da dam Svoje telo, in oblast imam, da ga zopet vzamem.

4. Jaz Sem dobri pastir; dobri pastir pase Svoje ovce,vzame ov~ke v Svoje naro~je in jih stiska na Svoje prsi inne‘no vodi tiste, ki so breje. Da, dobri pastir dá Svoje ‘iv-ljenje za ovce.

5. Najemnik pa, ki ni pastir, zapusti ovce, ki niso nje-gove, ko vidi, da prihaja volk, in zbe‘i. In volk ovce za-grabi in razkropi. Najemnik pa zbe‘i, ker je najemnik inza ovce ni v skrbeh.

533

6. Jaz Sem vrata: Vsi, ki vstopajo skozi Mene, bodo navarnem in bodo hodili noter in ven in na{li pa{o. Zlobne‘pa pride samo zato, da bi kradel, klal in uni~eval. JazSem pri{el, da bi imeli ‘ivljenje in da bi ga imeli v izobi-lju.

7. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac; pastirjuodpre ~uvaj, ovce pa, ki jih pokli~e po imenu in jih vodiven ter jih ima pre{tete, poslu{ajo Njegov glas.

8. In kadar jih izpusti, gre pred njimi in ovce gredo zaNjim, ker poznajo Njegov glas. Za tujcem pa ne bodo {le,ampak bodo zbe‘ale od njega, ker ne poznajo tujih gla-sov.”

9. To priliko jim je povedal Jezus, pa niso razumeli,kaj jim je govoril. Tedaj jim je Jezus ponovno rekel: “Mo-je ovce poslu{ajo Moj glas in Jaz jih poznam in one hodi-jo za Menoj. In dajem jim ve~no ‘ivljenje. In nikoli se nebodo izgubile in nih~e Mi jih ne bo iztrgal iz Moje roke.

10. Moj O~e, ki Mi jih je dal, je ve~ji od vsega; in nih-~e jih ne more iztrgati iz roke Mojega O~eta. Jaz in MojO~e sva eno.”

11. In spet so Judje pobrali kamne, da bi Ga kamnali.Jezus jih je vpra{al. “Mnogo dobrih del sem vam storil odSvojega O~eta, zaradi katerega teh del Me ho~ete kamna-ti?”

12. Judje so Mu odgovorili: “Ne kamnamo te zaradidobrega dela, ampak zaradi bogokletja, da se ti, ki si ~lo-vek, ena~i{ z Bogom.” Jezus jim je odgovoril: “Ali sem re-kel, da Sem enak Bogu? Ne, ampak da Sem z Bogomeno. Ali ni zapisano v postavi: Rekel sem: bogovi ste?

534

13. ê je tiste, katerim je bila namenjena Bo‘ja bese-da, imenoval bogove, in postave vendar ni mogo~e prelo-miti, zakaj pa potem pravite Temu, ki ga je O~e posvetilin poslal na svet: ’Bogokletno govori{,’ ker pravim: Bo‘jiSin sem in zato eno z Vseo~etom?

14. ê ne delam del Svojega O~eta, Mi ne verjemite;ko pa jih vr{im, verjemite vsaj delom, ~e no~ete verjeti nitiMeni, da boste spoznali in se prepri~ali, da je Duh velike-ga O~eta v Meni in Jaz v Svojem O~etu.”

15. Zaradi tega so Ga ponovno posku{ali zgrabiti, a seje izmaknil njihovim rokam in znova od{el ~ez Jordan vtisti kraj, kjer je Janez najprej kr{~eval, in ostal tam.

16. In mnogo jih je pri{lo k Njemu in so govorili: “Ja-nez ni storil nobenih ~ude‘ev; toda vse, kar je Janez rekelo tem ~loveku, je res. On je prerok, ki naj bi pri{el.” Inmnogo jih je verovalo Vanj. (Pog. 55, 1-16)


Dobri pastir pozna vse Svoje ovce, kajti del Njega so.In ovce, ki poznajo pastirjev glas, Mu sledijo.

Glas dobrega pastirja Kristusa je ve~ni zakon ljubez-ni. Kdor ga izpolnjuje, ta pozna zakon ljubezni in takoglas zakona, glas pastirja Kristusa.

Kot Jezus iz Nazareta sem dal Svoje zemeljsko ‘iv-ljenje za vse ljudi. Kot Kristus Boga sem dal Svojo bo-‘ansko dedi{~ino, da bi bila za vse du{e in ljudi opora

535

in pot v O~etovo hi{o. Ko pa zdaj v vseh du{ah in lju-deh sveti odre{ilna iskra, svetlobni ‘arek Moje duhov-ne dedi{~ine, najdejo vsi spet pot do ve~nega O~eta.Ko je v du{i odre{enje zaklju~eno in se je duhovno bit-je vrnilo v notranje sveti{~e, potem vrne svetlobni ‘a-rek, odre{ilno iskro, v prasubstanco, v kateri se spetzgrajuje Moja duhovna dedi{~ina.

Ovce, ki {e ne poznajo Mojega glasu in {e i{~ejo svo-je odre{enje na pa{nikih sveta ter so tako podlo‘ne pri-{epetavanju satanskega, prav tako nosijo v sebi odre{il-no iskro. Tudi one se bodo vrnile v O~etovo hi{o invrnile odre{ilno iskro v prasubstanco - ko se bodo zbu-dile in spreobrnile s Kristusovo mo~jo, tako da bodostopile na pot v Notranje ‘ivljenje in na{le svoje pa{ni-ke v zakonu ‘ivljenja. Tedaj bodo sli{ale Moj glas, za-kon, in hodile za Menoj, za zakonom.

Jaz, Kristus Boga, hodim za vsako ovco, kajti vsakaje del Mene. Noben ~lovek in nobena du{a nista zgub-ljena za ve~no.

“Oblast imam, da dam Svoje telo, in oblast imam, daga zopet vzamem,” pomeni: Ko bo pri{el ~as za ~lovekaJezusa, bo Kristus odlo‘il Svoje zemeljsko telo in bospet v Svojem bo‘anskem telesu. Bo‘ansko telo jebrezmade‘no telo, ki je brez greha. Po smrti Mojegazemeljskega telesa, sem spet hodil kot Kristus Boga,kot bo‘ansko, brezmade‘no telo, kajti kot Jezus semizpolnjeval voljo Svojega O~eta in sem bil brez greha.

Besede “ki so breje” pomenijo: ki so pre‘ete z ure-sni~evanjem ve~nega zakona.

536

Najemnik je ~lovek, ki bi si ovce rad prisvojil ali jihnajel ali ~uval. Kakorkoli ‘e - ovce niso njegove; nemore biti pastir. Edino Kristus je pravi pastir; samo Onje pot v O~etovo hi{o - zakaj On je lu~ in svetloba du{ena poti v ve~no ‘ivljenje.

Kdor ne pozna poti v ve~no ‘ivljenje, ta ovc tudi nemore pripeljati k Meni, Kristusu. Ko potem v ~redovdre volk, satansko, da bi zapeljal in razkropil ovce, te-daj se najemnik vda in pobegne, ker ne pozna poti k‘ivljenju, zakona ‘ivljenja. Kdor pa pozna zakon ‘ivlje-nja in ljubezni, ker sem ga Jaz, Kristus, pripeljal v no-tranjost k O~etu in ker ‘ivi v Bo‘jem zakonu, tako daga dnevno nesebi~no izpolnjuje, ta pozna pot, ker jo je‘e prehodil.

Taka svetla du{a in tak svetel ~lovek postaneta po-tem vodnika, ki ka‘eta Mojim ovcam pot k Meni, Kri-stusu, in jim pribli‘ata dobrega pastirja, Bo‘ji zakon,glas ljubezni. Svetli ~lovek ne bo pastir, tudi ovc ne bovodil v O~etovo hi{o, temve~ bo edino ka‘ipot, ki ka‘eName, Kristusa. Ovce lahko spremlja vse do Mene.Torej je samo spremljevalec, ne pa pastir.

Pastirstvo nad Mojimi ovcami si lastijo samo tisti, kise postavljajo nad Mene, Kristusa, v veri, da sem jimbil dal za to polnomo~je. Tako kot obstaja samo e nSveti O~e, O~e v nebesih, Stvarnik ‘ivljenja, tako ob-staja samo e n pastir: Kristus, Odre{enik vseh du{ inljudi. On je edina pot k Bo‘jemu srcu.

Jaz, Kristus, zakon ‘ivljenja, Sem tudi vrata v ve~no‘ivljenje in ~uvaj teh vrat. Kdor stopi skozi vrata v Bo‘-

537

je kraljestvo, ta pride po Meni v ve~no ‘ivljenje. Kajtinih~e ne pride k O~etu razen po Meni, Kristusu Boga,sovladarju nebes, ki ‘ivi v O~etu. Jaz, Kristus Boga, vra-~am Svoje ovce v ve~no bit, kajti poznam jih vse, kerSem jih sprejel v Sebi z odre{enjem.

Jaz Sem vrata in ~uvaj vrat in pastir. Kdor Mi resni~-no sledi, ta pozna Moj glas.

ê Mi ovce sledijo, tako da izpolnjujejo zakon ‘ivlje-nja in ljubezni, tedaj razvijajo dar razlikovanja med gla-som ve~nega zakona in tujim glasom, ki jih vabi in bijih rad zapeljal z dra‘mi. Hudi~ Mojih ovac ne moreve~ zapeljati, ker ga prepoznajo. Hudi~ jih seveda zale-zuje in bi jih rad z medenosladkim glasom speljal - kerpa uresni~ujejo in izpolnjujejo zakon ljubezni, so v Me-ni varne.

Kdor torej uresni~uje in izpolnjuje Bo‘je zakone, taposlu{a Moj glas in bo po Meni, Kristusu, sam postalglas resnice. Zakaj Jaz peljem ovce v ve~ni zakon. In koso postale zakon, so glas zakona, ‘ivljenja in ljubezni.Potem jim ne bo ve~ treba poslu{ati Mojega glasu, sajso same postale Moj glas.

Kdor ne pozna samega sebe, ta s kamni obmetavasvojega bli‘njega. Mnogi Judje Mene, Kristusa Boga vJezusu, niso prepoznali, zato ker niso poznali samih se-be. Ker sami niso vedeli, kdo so bili, so imeli ne{tetaopravi~ila za svoje spodrsljaje, ki sem jim jih pokazal vzrcalu njihovega lastnega mi{ljenja in dejanj. Prizade-vali so si samo za svoje dobro po~utje in svoj zemeljski

538

ugled. Ker so mislili samo nase, so zato Bo‘ji zakonrazlagali tako, kot se je njim zdelo prav.

Farizeji in mnogi pismouki, zdaj se imenujejo teolo-gi, se v dana{njem ~asu >��@ obna{ajo prav tako.Knjigo, ki jo imenujejo Sveto pismo in ki vsebuje deleve~ne resnice, tolma~ijo ustrezno svojim predstavam insvoji presoji. Kdor govori proti njihovim teolo{kimmarnjam, ta je za njih - tudi {e danes - povezan s sata-nom. Tudi v dana{njem ~asu >��@ pobirajo kamne injih me~ejo v tiste, ki se trudijo izpolnjevati Bo‘jo voljo:Obrekujejo, izkrivljajo resnico in sme{ijo Bo‘jo bese-do. Zani~ujejo in diskriminirajo tiste ljudi, ki ne sledijonjihovim dogmam, kot so to delali farizeji v ~asu Jezu-sa iz Nazareta.

Spoznajte: Bo‘ja beseda ne more nikoli te~i skozi us-ta gre{nikov. Kdor ni kanal ljubezni, je kanal, po kate-rem govori zlo. Kdor je kanal ljubezni, tako da je zasvojega bli‘njega in ne proti njemu, ta sli{i glas ljubez-ni. Kdor pa je proti bli‘njemu, je za zlo, in tudi sli{iglas zla, mnogo{tevilna pri{epetavanja teme; tema zlo-rablja celo Moje ime Kristus.

Mnogi govorijo o evangelijih in ne izpolnjujejo tega,kar v njih pi{e o resnici. Evangeljska besedila uporabijocelo za podlago svojih lastnih predpisov, ki jih izpelju-jejo iz njih. Institucije cerkve so te, ki postavljajo pred-pise, ne pa Bog.

Pionirji za Novi ~as se morajo torej spopadati s po-dobnimi satanskimi metodami kakor sem se Jaz, kosem bil Jezus iz Nazareta. Tako se spet izpolnjuje Moja

539

beseda: ê so zasledovali Mene, bodo zasledovali tudivas. Kdor o Bogu ne samo govori, ampak se trudi iz-polnjevati Njegovo voljo, tega bodo zasledovali, ker jenasprotniku trn v peti.

Dokler ~lovek ‘ivi v mo~virju svojega ~love{kega ja-za, gleda samo mlaku‘o, ne gleda pa svetlobe, ki je zamaterijo. Zato veliko ljudi ne pozna Gospodovih del.Vidijo samo svojo lastno mlaku‘o in so zato mnenja,da bi vsi morali bresti v istem mo~virju ~love{kega jaza.Ti ne spoznajo resnice in prezirajo Gospodovo delo,resnico.

Kdor sebe kot bitja iz Boga ne spo{tuje, ta sebe zani-~uje in tudi svoje bli‘nje. Kdor pa izpolnjuje Bo‘jo vo-ljo, ta spo{tuje svoje ‘ivljenje, ker je od Boga. Zavestno‘ivi v O~etu, in O~e ‘ivi in deluje po njem.

540

56. POGLAVJE

Obujenje Lazarja

O obujanju mrtvih (1-18)

1. V Betaniji, v Marijinem kraju in kraju njene sestreMarte, je le‘al bolnik po imenu Lazar. Marija je pa bilatista, ki je Gospoda mazilila in Mu obrisala noge s svoji-mi lasmi.

2. Njegovi sestri sta zato poslali po Jezusa in Mu spo-ro~ili: “Gospod, glej, ta, ki Ga ljubi{, le‘i bolan.” Ko jeJezus to sli{al, je rekel: “Ta bolezen ni da bi podlegel smr-ti, ampak da se bo v njem razodelo Bo‘je veli~astje.” Je-zus pa je ljubil Marijo in njeno sestro in Lazarja.

3. êprav je sli{al, da je bolan, je ostal {e dva dni vkraju, kjer se je bil mudil. Potem je rekel Svojim u~en-cem: “Pojdimo spet v Judejo.”

4. Njegovi u~enci so Mu rekli: “Mojster, zadnji~ so teJudje hoteli kamnati, in zopet ho~e{ iti tja?” Jezus je od-govoril: “Ali nima dan dvanajst ur? Kdor hodi okrogpodnevi, ta se ne spotakne, ker vidi lu~ tega sveta.

5. Kdor pa hodi pono~i, ta se spotika, ker v njem nilu~i.” Ko je to izgovoril, jim je {e rekel: “Na{ prijatelj La-zar spi; toda grem k njemu, da ga zbudim iz spanja.”

6. U~enci so nato rekli: “Gospod, ~e spi, potem bo do-bro z njim.” Toda k Jezusu je pri{el sel, ki je dejal: “Lazarje umrl.”

7. In ko je Jezus prispel, je zvedel, da ‘e {tiri dni le‘i vgrobu (Betanija pa je blizu Jeruzalema, oddaljena pribli‘-

541

no uro hoda). In mnogo Judov je pri{lo k Marti in Mariji,da bi ju tola‘ili zaradi njunega brata.

8. Br‘ ko je Marta sli{ala, da prihaja Jezus, Mu je {lanaproti, Marija pa je sedela doma. Marta je rekla Jezusu:“Gospod, ko bi bil Ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. A tu-di vem, da ti bo Bog dal, kar Ga poprosi{.”

9. Jezus ji re~e: “Tvoj brat spi in bo vstal.” Marta Mure~e: “Seveda vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednjidan.”

10. Jezus ji re~e: “Jaz Sem vstajenje in ‘ivljenje; kdorveruje Vame, bo ‘ivel, tudi ~e bi takoj umrl. Jaz Sem pot,resnica in ‘ivljenje, in kdor ‘ivi in veruje Vame, ta nikdarve~ ne bo umrl.”

11. Pa Mu re~e: “Da, Gospod, verujem, da si Kristus,Bo‘ji Sin, ki je pri{el na svet.” In ko je to izrekla, je od{lain je naskrivaj poklicala svojo sestro Marijo in ji rekla:“Mojster je tukaj in te kli~e.” Ko je Marija to sli{ala, jenemudoma vstala in od{la k Njemu.

12. Jezus namre~ {e ni bil v vasi, ampak na kraju, kjerga je bila sre~ala Marta. Judje, ki so bili pri njej v hi{i injo tola‘ili, so videli, da je Marija hitro vstala in {la ven.Stopili so za njo in rekli: “Gre h grobu, da bi jokala.”

13. Ko je Marija zagledala Jezusa, je stopila k Njemu,Mu padla k nogam ter Mu rekla: “Gospod, ko bi bil Titukaj, bi moj brat ne bil umrl.” Ko jo je Jezus videl, da jo-ka, in da jokajo tudi Judje, ki so pri{li z njo, je vzdihnil vDuhu in je bil ‘alosten. In vpra{al je: “Kam ste ga polo‘i-li?” Odvrnili so Mu: “Gospod, pridi in poglej!” In Jezus jejokal.

542

14. In Judje so rekli: “Glejte, kako ga je ljubil!” Neka-teri izmed njih pa so rekli: “Ali ni mogel On, ki je slepe-mu odprl o~i, dose~i, da bi tudi temu mo‘u ne bi bilo tre-ba umreti?” Tedaj je Jezus ponovno vzdihnil in {el hgrobu. Bila je to votlina, pred katero je le‘al kamen.

15. Jezus je rekel: “Odvalite kamen!” Marta, Lazarje-va sestra, je brata imela za mrtvega in je rekla: “Gospod,zdaj ima ‘e duh, zakaj ‘e {tiri dni je mrtev.” Jezus ji re~e:“Ali ti nisem dejal, da ~e bo{ verovala, bo{ videla Bo‘joslavo?” In z votline, kjer je le‘al Lazar, so odvalili kamen.

16. In Jezus je povzdignil Svoje o~i in pojo~ poklicalveliko Ime in rekel: “Moj O~e, hvala Ti, da Si Me usli{al.Saj vem, da Me vedno usli{i{, toda zaradi ljudi, ki stojijookoli Mene, Te kli~em, da bi verovali, da si Me Ti po-slal.” In ko je to izrekel, je zaklical z mo~nim glasom:“Lazar, pridi ven!”

17. In umrli je pri{el ven; roke in noge je imel poveza-ne s povoji, obraz pa je bil pokrit s potnim prtom.

18. Jezus jim re~e: “Razve‘ite ga in pustite, naj hodi.Ko je ‘ivljenjska nit pretrgana, se ‘ivljenje ne vrne ve~; to-da ~e je {e cela, je {e upanje.” Mnogo Judov, ki so bilipri{li k Mariji in so videli, kaj je storil Jezus, je verovaloVanj. (Pog. 56, 1-18)


Jaz, Kristus v Jezusu, sem pokazal ljudem, da Bogzmore vse, ~e se ~lovek potrudi opravljati Bo‘ja dela

543

ljubezni in usmiljenja. Tako je bilo dano Meni, Kristu-su v Jezusu, da razkrijem Bo‘ja dela - tudi z zdravlje-njem in s prebujanjem tistih, za katere se je mislilo, daso mrtvi. Kajti O~etova veli~astnost naj bi se razodela vsvetu po Sinu, ki je sovladar nebes.

Kdor hodi okrog podnevi, to pomeni v Bo‘ji lu~i, tase ne spotakne. Kdor pa je v temi, ta se spotika, ker neizpolnjuje del ljubezni in zato ne razvija svoje Notranjelu~i. Kdor je v temi, ta vidi samo senco lu~i. Tudi ne pre-pozna, v ~igavi du{i sveti Bo‘ja lu~ svetlo. Kdor pa hodi vlu~i resnice, ta je eno z lu~jo, in Bog, svetloba, deluje po njem.Bog razsvetljuje svetlo du{o in ponovno prebudi v ‘ivljenje ~lo-veka, ki izpolnjuje Bo‘ja dela.

Dokler je du{a s srebrnim trakom - duhovnim infor-macijskim trakom - {e povezana z zemeljskim telesom,je {e v bli‘ini navidezno mrtvega telesa in se jo da, ~eje Bo‘ja volja, priklicati nazaj v telo.

V ~love{kem ‘ivljenju so faze vere in faze dvoma. ê~lovek ‘ivi zavestno v trenutku in v veri v Boga, ki jesvetloba, tedaj je vse njegovo razmi{ljanje in prizadeva-nje svetlo, ker je usmerjen na Boga.

Kdor ‘ivi v Bogu, ta prejema od Boga. Ohranil bo‘ivljenje, in ~e je Bo‘ja volja, bo obudil ~loveka za No-tranje ‘ivljenje. Obuditi k Notranjemu ‘ivljenju ne po-meni le obuditi in ohraniti zemeljsko ‘ivljenje, torej vr-niti du{o v navidezno mrtvo telo - temve~ pomenipredvsem opozarjati ~loveka na Kristusa, torej mu slu-‘iti kot vodnik k Meni, Odre{eniku vseh du{ in ljudi, ki

544

Sem ‘ivljenje. Kdor po svetlem ~loveku najde Bo‘jolu~, ta je bil prav tako zbujen v ‘ivljenje.

Jaz Sem Kristus, ‘ivljenje vseh du{ in ljudi. Sem vsta-jenje du{e v ve~no ‘ivljenje. Kdor veruje Vame in iz-polnjuje Bo‘ja dela ljubezni, bo ‘ivel. Ko njegovo ze-meljsko telo umre, du{a ne bo duhovno mrtva, ampakbo hodila v lu~i resnice in stala v lesku slave.

Spoznajte: Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje. Kdor ve-ruje Vame in izpolnjuje zakone ‘ivljenja in ljubezni, nebo nikdar ve~ umrl - to pomeni, da ga duhovna smrt nebo doletela.

Ko v ~loveku ni ve~ sli{ati bitja srca, ga zemeljskizdravnik proglasi za mrtvega. Dokler pa je du{a {e po-vezana s ~lovekom z duhovnim informacijskim trakom,v telo priteka ‘ivljenjska energija. Ta ‘ivljenjska mo~,ki je komaj {e zaznavna, ohranja dolo~ene glavne celi-ce mo‘gan aktivne, po katerih se v telesu lahko spetobnovi ‘ivljenje.

Notranji zdravnik in pomo~nik, Kristus Boga, je ‘ivlje-nje du{e. On lahko prikli~e nazaj v zemeljsko ‘ivljenje vsetiste, ki bodo svoje bodo~e zemeljsko bivanje usmerili naBoga, tako da se trudijo o~istiti {e obstoje~e obremenitvedu{e z Menoj, Kristusom, in ne gre{iti ve~. Ta zakonitostvelja tudi za trpe~e in bolne.

545

57. POGLAVJE

O majhnih otrocih - Prilika o ribah - Odpu{~anje grehov

Pripeljite male k Meni - Kdo je “najve~ji v Bo‘jem kraljestvu”? (1-2). Razjeziti bli‘njega in posledice(3). Naloga star{ev (5). Zemeljske o~i in duhovno oko - Bog jevsesevanje, vseteko~i zakon (6-9). O~istiti po zapovedi miru - Ve-zati in razvezati - Pro{nje Bogu in njih izpolnitev (10-12). Vsakje svoj lastni sodnik - Odpu{~anje, pravica in pravi~nost - ^lovek

in dr‘ava (13-20)

1. Ob istem ~asu so pri{li u~enci k Jezusu in Ga vpra-{ali: “Kdo je najve~ji v Bo‘jem kraljestvu?” In Jezus jepoklical k sebi majhnega otroka ter ga posadil mednje inrekel: “Resni~no, povem vam, ~e se ne spremenite in nepostanete tako nedol‘ni in u~ljivi kot ta mali otrok, neboste pri{li v nebe{ko kraljestvo.

2. Kdor pa bo tako preprost kot ta otrok, ta je najve~jiv nebe{kem kraljestvu. In kdor sprejme takega otroka vMojem imenu, sprejme Mene. (Pog. 57, 1-2)


Mnoge du{e pridejo na ta svet z namenom, da v ze-meljski obleki o~istijo, kar je v njih {e nezakonitega.Vedo tudi, da bodo mogo~e sku{ane in zapeljane. Vsvojem zemeljskem telesu, ki se {e razvija, zelo natan~-

546

no ob~utijo dobro in manj dobro. Du{e, ki so se utele-sile zavestno, so zelo ob~utljive, ker so pri{le o‘ivljenez ‘eljo, da postanejo spet bo‘anske.

Kdor omalova‘uje enega od teh malih otrok ali gacelo zapelje, tako da ga usmeri na ta svet, se pregre{iproti Svetemu Duhu. Zanj bi bilo bolje, ko bi si ne bilprizadeval za zemeljsko rojstvo. Kdor pa se trudi za za-konito ‘ivljenje in pazi na to, da pripelje otroke, kate-rih zemeljsko telo se {e razvija, k Meni, je sam svetlobitje, ki stremi k popolnosti, k ponovnemu rojstvu vBo‘jem Duhu.

Beseda “preprost” pomeni: uvideven, enostaven, us-miljen in dobrotljiv.

Kdor ne dvomi v Boga, in ni o{aben do bli‘njega insi ne prizadeva, da bi bil najbolj pameten, temve~ ure-sni~uje Bo‘je zapovedi - ta bo moder. Modrec slu‘isvojemu bli‘njemu nesebi~no. Priznanje in pla~ilo gane zanima. Daruje se iz Bo‘jega ‘ivljenja, ki je polnina.V Bo‘jem kraljestvu je najve~ji, ker izpolnjuje Bo‘jezakone.

Beseda “najve~ji” se nana{a na vsezakon. Besede“Biti najve~ji v nebe{kem kraljestvu” pa pomenijo: potelesni smrti postati spet del Absolutnega zakona, pritik bitjem svetlobe, ki ‘ivijo v vsezakonu, v Najve~jem,Ve~nem, Vse-Enem, v Bogu.

3. Gorje svetu zaradi njegovega pohuj{anja! Nemogo-~e je, da ne pride do pohuj{anja, toda gorje tistemu, pokaterem je pri{lo pohuj{anje! ê so torej tvoja po‘elenja

547

ali tvoja kratko~asja drugim v pohuj{anje, jih zavrzi, kajtizate je bolje, da stopi{ v ‘ivljenje brez njih, kot da si vr‘enz njimi v ve~ni ogenj. (Pog. 57, 3)


Pazite torej na to, da iz va{ih ust ne bo pri{lo ni~ ne-bo‘anskega in da ne boste storili ni~esar, kar bi {kodo-valo va{emu bli‘njemu ali kraljestvom narave. Ne priti-skajte na svoje bli‘nje, da bi lahko zadovoljevali svojapo‘elenja in strasti.

Nikogar torej ne pohuj{ajte s svojim ~love{kim obna-{anjem, in vzgibi. Kajti ~e vam bli‘nji ne odpusti, selahko zgodi, da boste morali dolgo prena{ati trpljenjein muke, ki jih je va{ bli‘nji moral prena{ati in presta-jati zaradi vas.

Spoznanje, kar ste prizadejali svojemu bli‘njemu, jev va{i du{i lahko zelo bole~e, podobno je ognju - odvi-sno pa~ od tega, kaj ste povzro~ili.

Z “ve~nim ognjem” je mi{ljeno: trpljenje, ki traja eo-ne.

4. Glejte, da ne zanemarite nobenega teh malih; po-vem vam namre~, da njihovi angeli ve~no gledajo Bo‘jeobli~je. Zakaj Sin ~lovekov je pri{el, da re{i to, kar je biloizgubljeno. (Pog. 57, 4)

548


“... njihovi angeli”, to pomeni: Otrokova svetla du{a‘ivi {e zavestno v Bogu in gleda notranje ‘ivljenje, ki jeBog.

5. Prav tako ni volja va{ega O~eta v nebesih, da kateriteh malih utrpi {kodo.” (Pog. 57, 5)


Besede “Prav tako ni volja va{ega O~eta v nebesih,da kateri teh malih utrpi {kodo” pomenijo: Otroci sootroci Boga, ki jim je O~e in Mati in so svojim zemelj-skim star{em za to zemeljsko ‘ivljenje samo zaupani.Ob spo~etju zemeljskega telesa in ob otrokovem rojs-tvu, Ve~ni zaupa star{em nalogo, da pravilno skrbijo zaotrokovo telo in da otroka razumejo in sprejmejo, ga{~itijo in varujejo ter spremljajo na njegovi ‘ivljenjskipoti - z zglednim ‘ivljenjem in z dobrimi deli v dru‘iniin zunaj nje.

6. Nekateri pa, ki so bili polni dvomov, so stopili k Je-zusu in Mu rekli: “Rekel si nam, da sta na{e ‘ivljenje inna{a bit od Boga, mi pa nismo nikoli videli Boga pa tudipoznamo Ga ne. Ali nam Ga lahko poka‘e{, Njega, ki

549

Ga imenuje{ O~e in edini Bog? Mi ne vemo, ali Bog ob-staja.”

7. Jezus jim je takole odgovoril: “Poslu{ajte tole prili-ko o ribah. Ribe neke reke so se pogovarjale in so rekle:Pripovedujejo nam, da na{e ‘ivljenje in na{a bit izhajataiz vode, toda nikoli je nismo videle, ne vemo, kaj je to.Tedaj so nekatere od njih, te so bile pametnej{e, rekle:Sli{ale smo, da ‘ivi v morju pametna in u~ena riba, kipozna vse stvari. Pojdimo k njej in jo prosimo, da nampoka‘e vodo.

8. Tako so se nekatere od njih odpravile na pot, dapoi{~ejo to veliko in modro ribo. In ko so prispele v mor-je, kjer je ‘ivela, so ji postavile vpra{anje.

9. In ko jih je sli{ala, jim je dejala: O, ve neumne ribe,ki ne razmi{ljate! Toda ve malo{tevilne, ki i{~ete, ste pa-metne. V vodi ‘ivite in se gibljete in v njej imate svoj ob-stoj; iz vode ste pri{le, v vodo se spet povrnete. @ivite v vo-di pa tega ne veste. Na isti na~in ‘ivite tudi vi v Bogu invendar me prosite: ’Poka‘i nam Boga’. Bog je v vsem invse je v Bogu.” (Pog. 57, 6-9)

Jaz Kristus, pojasnjujem, popravljam in poglabljam besedo:

Dvomljivec vidi stvari in dogajanja znotraj mej mate-rije. Zemeljske o~i zaznavajo samo zemeljsko, samozgo{~eno snov, materijo. Zemeljske o~i zaznavajo inmo‘ganske celice bele‘ijo torej samo stvari in dogaja-nja tega sveta.

550

Duhovno oko, oko du{e, gleda tisto, kar je za snov-nostjo; gleda skozi materijo in motri stvari in dogajanjatega sveta v lu~i ve~nega zakona. In fini ~uti du{e spoz-najo resni~no in neresni~no.

Bog je zakon - in kdor ‘ivi v Bo‘jem zakonu, ta zaje-ma in daje iz vrelca ve~nega ‘ivljenja, iz resnice. ^lo-vek, ki je v oceanu Bog, motri snovnost kot refleksijo,kot odsev resnice, ki je nastal zaradi nasprotnega delo-vanja teme. Nasprotno pa ima dvomljivec to grobo-snovnost za resni~no ‘ivljenje in vidi samo odseve ~lo-ve{kega jaza.

Kdor smatra materijo za resnico, ta do‘ivlja nezako-nite odseve kot realnost, ker ‘ivi v tej navidezni lu~i, vtem miselnem svetu.

Du{a in ~lovek, ki ‘ivita v Bogu, ne spra{ujeta: Kdoali kaj je Bog? - ali: Mar obstaja Bog? @ivita v Bogu inBog deluje po njima.

Bog je kozmi~ni ocean. Bog je sevanje, Bog je svetlo-ba, Bog je energija, Bog je ljubezen in modrost. Bog jenarava, ‘ivalski svet in zvezdnato nebo. Bog je alfa. Onje omega za grobosnovnost, kajti resnica je ve~nost - inve~nost je finosnovna.

Bit - pramo~ - v kateri ‘ivijo vse ~iste stvaritve in bit-ja, je ve~na na vekomaj, ker je Bog ve~nost.

^lovek ‘ivi in se giblje edino po ‘ivljenju, Bogu, ki jev njem in povsod - vsepovsod pri~ujo~. In vse, kar ‘ivi,‘ivi iz Boga.

Bog je vsesevanje, Bog je vse v vsem, ocean, ‘ivljenjein ljubezen. Vse ~isto obstaja iz ne{tetih vidikov ‘ivlje-

551

nja in ljubezni. Tudi ~ista bitja, duhovna bitja, so - kotO~etove podobe - vsesevanje, zakon. Bog je vseteko~izakon. Bo‘anska bitja, duhovna bitja, so komprimiranive~ni zakon; gibljejo se v Vsetoku, Bogu.

Kdor plava samo v re~nem koritu ~asovnega, ta ne‘ivi zavestno v oceanu Bog; zato spra{uje po Tistem, kiga vzdr‘uje, hrani in preveva. Brez Boga, vseoceana, ni‘ivljenja.

10. [e enkrat je Jezus rekel u~encem: “ê tvoj brat alitvoja sestra gre{ita proti tebi, pojdi k njima in ju na sa-mem opozori na njuno napako; ~e ti prisluhneta, si jupridobil. Toda ~e te no~eta poslu{ati, potem vzemi s sebojdva ali tri, da se bo vsaka beseda potrdila iz ust dveh alitreh pri~.

11. In ~e jih no~eta poslu{ati, povej skupnosti, in ~etudi skupnosti no~eta poslu{ati, potem ju ne imej za pri-padnike skupnosti. Resni~no, povem vam, da je vse, kar naZemlji ve‘ete, vezano tudi v nebesih, in da je vse, kar ste naZemlji zakonito razvezali, razvezano tudi v nebesih.

12. In ponovno vam povem: ê jih na Zemlji sedemizmed vas ali tudi samo trije prosi za isto stvar, potem soto prejeli od Mojega O~eta, ki je v nebesih. Zakaj ~e sosamo trije skupaj v Mojem imenu, sem sredi med njimi,in ~e je samo eden, sem v srcu tega enega.” (Pog. 57, 10-12)

552


Dokler obstajajo grobosnovnost in ljudje, ki {e ne ‘i-vijo v zakonu, v Bogu, biti, ve~ni ljubezni, deluje zakonsetve in ‘etve.

Ljudem, ki ‘ivijo v zakonu setve in ‘etve, je Bog dalzapoved, ki prispeva k miru in njegovi ohranitvi, ~e jo~lovek izpolnjuje:

ê tvoj brat ali sestra gre{ita proti tebi, tedaj pojdi knjima in ju opozori na njune napake - brez prisotnostidrugega ali tretjega. ê te poslu{ata in sprejmeta, karsi jima - brez razburjenja - svetoval, in potem delujetapo zapovedi miru, si ju pridobil za Boga. Toda ~e teno~eta poslu{ati, ~e je to, za kar gre, pomembno zatvoje ‘ivljenje ali za ‘ivljenje tvojih bli‘njih ali za svet,tedaj vzemi s seboj dva ali ve~, da sli{ijo tvoje besede injih lahko potrdijo.

ê te brat ali sestra tudi v tem primeru no~eta poslu-{ati in ne sprejmeta, kar si povedal, potem v navzo~no-sti vseh udele‘encev povej skupnosti. ê prizadeti aliprizadeta no~eta poslu{ati niti skupnosti, tedaj naj za-pustita skupnost, ki se trudi izpolnjevati Bo‘jo voljo.Potem naj ‘ivita v preddverju zunaj skupnosti, v svetu.

Ta zapoved je pomembna. ê ste ravnali po tej za-povedi, va{i pro{nji pa se ni prisluhnilo in ni bila spre-jeta, potem bo du{i ali du{am najkasneje v ravneh o~i{-~evanja postalo jasno, da so se upirale ravnati se po tejzapovedi. Tedaj ponovno nastopijo tudi pri~e.

553

Kdor pa se ne bi rad spremenil in zadr‘i svoje gre{noin kljub pro{njam in spodbudam, da naj zapusti skup-nost, te ne zapusti, tega skupnost obravnava, kot da nive~ ~len skupnosti. ê pa s svojim protizakonitim iz‘a-revanjem in protizakonitim govorjenjem in dejanji za-struplja ~lene skupnosti, ki se potem z njim upirajo ti-stim, ki stremijo k Bogu, nosi on glavno krivdo zanemir znotraj skupnosti in bo poklican na odgovornostprek zakona setve in ‘etve. Zakaj ~e nisi z bli‘njimi,potem si proti njim. Potem prena{aj tudi posledice.

Besede “... kar na Zemlji zakonito ve‘ete” pomenijo:ê mislite, da je to, kar ste zakonito pridobili, va{alastnina - ~e torej to ve‘ete nase - potem je to proti ne-be{kemu zakonu svobode, nevezanosti, in je zabele‘e-no v zakonu setve in ‘etve. Nobena vezanost, naj je naljudi ali stvari - nima prostora v nebesih. Zemeljska be-seda “vezanost” pomeni: ^lovek se ve‘e na to, kar muje na svetu ljubo in vredno, na to, kar postavlja nadBo‘je darove.

Vezanost je nasprotje svobode, razre{itve. Kdor sere{i zemeljskega, tako da nanj ne gleda kot na svojolastnino, bo {el v nebesa kot duhovno bitje in ‘ivel vpolnini iz Boga.

Naslednji napotki od Boga, ve~nega zakona, so obe-nem zapovedi ljudem, pomo~, da bi odprli Notranje‘ivljenje:

ê se ljudje, kolikorkoli jih je ‘e, sestanejo v Mojemimenu in se skupaj trudijo izpolnjevati Bo‘jo voljo, po-

554

tem je to, za kar prosijo Boga, ‘e izpolnjeno v njihovihdu{ah - ~e je dobro za du{o in ~loveka. To jim bo o~it-no tedaj, ko bo ~as za to dozorel.

Jaz, Kristus, sem sredi med ljudmi in du{ami, ki ssvojim mi{ljenjem in dejanji ~astijo Najvi{jega. In celo~e je samo eden, ki prosi za darove odre{enja in se tru-di izpolnjevati Bo‘je zakone, potem je tudi v njegovidu{i ‘e izpolnjena pro{nja, preden je prosil. Kajti ve~niO~e gleda Svoje otroke v lu~i ve~nega zakona in jihpozna; in dal bo njihovim po{tenim srcem to, kar je do-bro zanje.

Zato bodite potola‘eni: Bog pozna vse Svoje otroke.Gleda v vsako srce. In ko Mu kdo Njegovih otrok - izljubezni do Njega - izka‘e ~ast v vsem, delujem v njego-vem srcu Jaz, Kristus.

13. Tedaj je k Njemu pristopil Peter in vpra{al: “Gos-pod, kolikokrat sme gre{iti moj brat zoper mene, da muodpustim? Sedemkrat?” Jezus mu je rekel: “Ne pravim tisedemkrat, ampak sedemdeset krat sedem; kajti tudi priprerokih so se na{le nepravi~nosti, celo potem ko so bilimaziljeni od Svetega Duha.”

14. In povedal je to priliko: “Bil je kralj, ki je hotel iz-pla~ati svoje slu‘abnike. In ko je za~el ra~unati, so muprivedli nekoga, ki mu je bil dol‘an tiso~ talentov. Ker pani mogel pla~ati, je njegov gospodar ukazal prodati njega

555

in njegovo ‘eno ter njegove otroke in vse, kar je imel, daporavna dolg.

15. Slu‘abnik pa je padel pred svojega gospodarja inga prosil ter dejal: Gospod, potrpi z mano in vse ti bompovrnil! Gospodarja se je polastilo usmiljenje in oprostilga je in mu dolg odpustil.

16. Ta isti slu‘abnik pa je drugega slu‘abnika, ki muje dolgoval sto gro{ev - ko je od{el in ga sre~al - zagrabilin ga davil ter vpil: Pla~aj mi svoj dolg!

17. In slu‘abnik je padel predenj na kolena in ga rotil,reko~: Potrpi z mano in vse ti bom povrnil! Oni pa ni ho-tel, ampak je od{el in ga dal zapreti v je~o, dokler ne po-vrne dolga.

18. Ko so pa drugi hlapci videli, kaj je storil, so bili ze-lo ‘alostni in so vse, kar se je zgodilo, povedali svojemugospodarju.

19. Tedaj ga je gospodar dal poklicati in mu rekel: O,ti hudobni hlapec, odpustil sem ti dolg, ker si me prosil;mar nisi bil tudi ti dol‘an usmiliti se svojega tovari{a, ka-kor sem se tudi jaz usmilil tebe? In razsrdil se je njegovgospodar in ga izro~il mu~iteljem, dokler ne povrne vsega,kar je dolgoval.

20. Prav tako bo nebe{ki O~e sodil vas, ~e iz srca neodpustite vsakemu njegove krivde, pa naj bo brat ali se-stra. Kljub temu naj vsak sam poskrbi, da povrne, kar jedol‘an, kajti Bog ljubi po{tene.” (Pog. 57, 13-20)

556


Odpu{~anje in pro{nja za odpu{~anje osvobajata ~lo-veka in razsvetljujeta du{o.

Kdor odpu{~a, ne glede na to, kako pogosto se nje-gov bli‘nji pregre{i zoper njega, ta ne obremenjuje svo-je du{e in tudi svoje telo obvaruje pred obremenitvijo.Kdor odpu{~a iz srca, ta bo vedno znova odpu{~al -vseeno kolikokrat se je gre{ilo proti njemu z ob~utki,mislimi, besedami ali dejanji. Kdor bli‘njemu odpusti,ne da bi o njem mislil nezakonito, ta ni vezan na gre-{nika. Kdor pa o gre{niku misli negativno, je vezan nakrivca, in to glede na intenzivnost svojih misli.

Sodba se glasi: Z mero, s katero meri{, se bo merilotudi tebi. To pomeni: Mera tvojih nezakonitih ob~ut-kov, misli, besed in dejanj je tvoj sodnik - ne pa Bog.

Zato o tistih, ki se pregre{ijo nad tabo, ne misli ne-zakonito. Odpusti in odpu{~aj vedno in vedno znova -in ne bo{ obremenjen z bremeni greha in tudi ne vezanna gre{nika.

Gre{nik pa je tako dolgo vezan nate, dokler ni postaluvideven in tega, kar si mu ‘e zdavnaj odpustil, ne delave~ ne tebi in ne drugim soljudem.

Odpusti in prosi za odpu{~anje. Ne dovoli, da sevzroki kopi~ijo. Br‘ ko jih spozna{, jih o~isti.

“Prav tako bo nebe{ki O~e sodil vas, ~e iz srca ne od-pustite vsakemu njegove krivde, pa naj bo brat ali se-

557

stra” pomeni: ê iz srca ne odpustite vsakemu njegovekrivde, vam je prav tako ne bo odpustil nebe{ki O~e.

Spoznajte: Bog ni pravica, ampak pravi~nost.^lovek ima svoje zemeljske zakone; predstavljajo mu

pravo. Dokler ~lovek ne pozna zakona ‘ivljenja, pravi~-nosti, pogosto misli, da ravna prav. Toda s tem se vsebolj zapleta v zakonu setve in ‘etve, ker pravica ne us-treza vedno pravi~nosti. ^love{ko pravo {e zdale~ niBo‘ja pravi~nost.

Kdor vztraja pri svoji pravici, gradi na pravu, ki je~love{ki zakon, ne pa na pravi~nosti. Kar z vztrajanjempri svoji pravici zahteva, dose‘e in opravi, to pred Bo‘-jim zakonom, pravi~nostjo, nima veljave. ^loveku nesodi nebe{ki O~e, temve~ on sam, ~lovek, si sodi us-trezno svoji setvi.

Te zakonitosti veljajo v osebnem stiku, ne pa za od-nos med ~lovekom in dr‘avo - cesarjem. Kajti dokler jeutele{eno duhovno bitje ~lovek, podlega zakonom ze-meljske dr‘ave, “cesarju”, in dol‘nostim do nje, naj dadr‘avi - torej “cesarju” - to, kar ni v nasprotju z Bo‘jimzakonom. Zato se glasi: Daj cesarju, kar je cesarjevega,in Bogu, kar pripada Bogu.

ê ~lovek spolnjuje dr‘avne zakone, potem se lahkotudi sklicuje na njih; tako je tudi dr‘ava, cesar, dol‘nadati tistemu, ki daje njej.

558

58. POGLAVJE

Veselje nad skesanim gre{nikom - Prilika o izgubljenem sinu

Pravi Bo‘ji sinovi in h~ere - Bo‘ji narod na Zemlji (1-2). Bog je ustvaril svoje otroke popolne in kot take jih gleda -

Vsak otrok se bo vrnil k Njemu po Kristusu (3-15)

1. Jezus je govoril Svojim u~encem in ljudstvu, zbra-nemu okrog Njega: “Kdo je Bo‘ji sin, kdo je Bo‘ja h~i?To so ljudje, ki se odvra~ajo od slehernega zla in ravnajopravi~no, ki ljubijo usmiljenje in hodijo s svojim Bogompolni spo{tovanja. To so sinovi in h~ere ljudi, ki so pri{liiz Egipta in jim je dano, da se jih imenuje Bo‘je sinove inh~ere.

2. In zbrani bodo iz vseh rodov, narodov, ljudstev injezikov in pri{li bodo z vzhoda in zahoda in s severa in zjuga in stanovali bodo na gri~u Sion in pri Bo‘ji mizi bo-do jedli kruh in pili sad trte in gledali bodo Boga iz o~i vo~i.” (Pog. 58, 1-2)


Vsi ljudje in bitja so Bo‘ji sinovi in h~ere. Kajti sSvojim Delom odre{enja sem spet povzdignil vse ljudiin du{e v Bo‘je sinovstvo in h~erinstvo.

Mnogi ljudje pa tega {e ne vedo, ker {e ‘ivijo v su‘enjs-tvu greha in se {e imajo za sinove in h~ere ljudi.

559

Kdor pa se trudi izpolnjevati Bo‘jo voljo, se zavedasvojega Bo‘jega sinovstva ali h~erinstva. Imenoval sebo tudi Bo‘ji sin ali h~i, ker ‘ivi v Bogu z uresni~eva-njem in spolnjevanjem ve~nih zakonov.

Napo~il je ~as >��@, v katerem zbiram Jaz, Kristus,tiste ljudi iz vseh rodov, narodov in ljudstev, ki se tru-dijo spolnjevati Bo‘je zakone in ‘ivijo zavestno Bo‘jesinovstvo in h~erinstvo, v Bo‘jem zakonu, zakonu ‘iv-ljenja in ljubezni.

Prihajajo z vzhoda, zahoda, s severa in z juga in tvo-rijo e n o ljudstvo: Bo‘je ljudstvo na Zemlji. In bivajov mestu Sion, ki je zgrajeno na posve~enih gri~ih, v me-stu Novi Jeruzalem in v skupnostih, ki sevajo enako kotNovi Jeruzalem. Edinole iz Mene, Kristusa, bo iz{elNovi Izrael, prava Obljubljena de‘ela, ki bo po o~i{~e-vanju Zemlje zaobjela vso zemeljsko oblo.

Ljudje v Bogu ‘ivijo z naravo; in narava, ki je iz Bo-ga, jim pripravlja mizo. Jedo, kar jim nudi narava, Bo‘-je darove.

Po tem ‘ivljenju iz Boga v Kraljestvu miru JezusaKristusa se bodo vse {e goste oblike po~asi pretvorilein se razkrojile. Tedaj bodo vsa bitja v Bogu gledalave~nega O~eta iz obli~ja v obli~je, ker ‘ivijo v ve~nemZakonu, Bogu.

3. Tedaj so se Mu pribli‘ali vsi cestninarji in gre{niki,da bi Ga poslu{ali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali,~e{: “Ta mo‘ sprejema gre{nike in jé z njimi.”

560

4. In povedal jim je to priliko: “Kdo je med vami, kiima sto ovc, pa ne pusti preostalih devetindevetdesetih vpu{~avi, ~e izgubi eno, in je ne i{~e, dokler je ne najde? Inko jo je na{el, jo da na ramena in se veseli.

5. In ko pride domov, skli~e sosede in prijatelje in jimpravi: ’Veselite se z menoj, zakaj na{el sem svojo ovco, kise je bila zgubila!’ Povem vam, da bo tudi v nebesih ve~jeveselje nad enim skesanim gre{nikom, kakor nad devetin-devetdesetimi pravi~nimi, ki ne potrebujejo pokore.

6. In katera ‘ena, ki ima deset srebrnikov, pa izgubienega od teh, ne bo pri‘gala svetilke in ga vneto iskala,dokler ga ne najde? In ko ga je na{la, ali ne bo sklicalasvojih prijateljev in sosedov in rekla: ’Veselite se z menoj,zakaj na{la sem srebrnik, ki sem ga bila izgubila’? Pravtáko bo, povem vam, veselje med bo‘jimi angeli nadenim skesanim gre{nikom.”

7. In povedal je {e to priliko: “Neki ~lovek je imel dvasina; in mlaj{i je rekel star{em: ’Dajte mi pripadajo~i de-le‘ imetja!’ In razdelili so z njim svoje premo‘enje. In ne-kaj dni kasneje je mlaj{i sin vzel vse svoje stvari in odpo-toval v daljno de‘elo, kjer je zapravljal svoje imetje zrazuzdanim ‘ivljenjem.

8. Ko pa je vse porabil, je pri{la huda lakota nad de-‘elo in za{el je v stisko. In od{el je in stopil v slu‘bo prinekem me{~anu tiste de‘ele. Ta ga je poslal na svoje pa-{nike, da bi pasel svinje. In rad bi si bil pote{il lakoto splevami, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nih~e ni dal.

9. In ko je o sebi razmislil, je rekel: Koliko hlapcevmojega o~eta ima kruha dovolj in v izobilju, jaz pa od la-

561

kote umiram! Odpravil se bom k svojemu o~etu in svojimateri in jima rekel: Moj o~e, moja mati, gre{il sem zopernebesa in pred vama in nisem ve~ vreden, da bi se imeno-val vajin sin. Sprejmita me kot katerega svojih hlapcev!

10. In odpravil se je na pot in prispel domov. Toda, koje bil {e dober del poti oddaljen od doma, so ga star{i za-gledali in za~utili usmiljenje in mu pritekli naproti in mupadli okrog vratu in ga poljubljali. Sin pa jima je rekel:Moj o~e in moja mati, gre{il sem zoper nebesa in pred va-jinimi o~mi in nisem ve~ vreden, da bi se imenoval vajinsin.

11. O~e pa je velel svojim slu‘abnikom: Prinesite naj-bolj{o obleko in ga oblecite in dajte mu prstan na njegovoroko in ~evlje na njegove noge in prinesite najlep{e sade‘ein kruh in olje in vino in jejmo ter se veselimo. Zakaj tamoj sin je bil mrtev in je o‘ivel; bil je izgubljen in je naj-den. In vsi so se za~eli veseliti.

12. Starej{i sin pa je bil na polju in ko se je nazaj gre-de bli‘al hi{i, je zasli{al godbo in ples. In poklical je enegaizmed hlapcev in vpra{al, kaj to pomeni. In ta mu je de-jal: Tvoj brat, ki je bil izgubljen, se je vrnil, in tvoj o~e intvoja mati sta mu prinesla kruh in olje in vino ter najlep{esadove, ker ga imata spet ‘ivega in zdravega.

13. In ujezil se je in ni hotel vstopiti v hi{o. Njegov o~epa je pri{el ven in ga rote~e vabil. In dejal je svojemu o~e-tu: Glej, tolika leta sem ti slu‘il in nikoli nisem prekr{iltvojega ukaza, toda nikoli mi nisi priredil tako bogategaslavja, da bi se bil poveselil s svojimi prijatelji.

562

14. Toda takoj ko se je vrnil tvoj sin, ki je svoj del de-di{~ine zapravil s pocestnicami, mu priredi{ slavje z naj-bolj{im, kar ima{.

15. Njegov o~e pa mu je dejal: Moj sin, ti si vedno primeni in vse, kar imam, je tvoje. Toda zdaj se spodobi, dasmo veseli in sre~ni, zakaj tvoj brat je bil mrtev in je spet o‘i-vel, bil je izgubljen in je najden.” (Pog. 58, 3-15)


Te prilike so obenem zapovedi. Kdor jih spolnjuje,tako da odpusti in svojega bli‘njega sprejme v svoje sr-ce, se ravna po zapovedih, ki mu ka‘ejo pot v ve~no‘ivljenje.

Kdor spolnjuje zapovedi, ne vidi samo gre{nega,temve~ gleda tudi v srce, ki resni~no ob‘aluje - tako kottudi nebe{ki O~e ne gleda na pomanjkljivosti in greheSvojih otrok, temve~ gleda edino to, kar je ustvaril: ~i-sto, plemenito in dobro. Ko Njegov otrok, po Njegovive~no iz‘arevajo~i ljubezni odlo‘i vse svoje pomanjklji-vosti in poravna vse grehe, ga bo Bog sprejel v Svojeveli~astje. In Bog, Ve~ni, ne bo vpra{al po tem, kaj jebilo; dokon~ano je. V Ve~nem je sedanjost, ve~nost, inNjegov otrok je otrok ve~nosti. Tako ga je ustvaril On,veliki Duh, in tako ga gleda ve~no. Zakaj naj Bog spra-{uje po preteklosti, ko pa gleda Svojega otroka nepre-stano ~istega, plemenitega in dobrega?

563

Ker Bog, ve~ni O~e, ~uva vsakega Svojih otrok vSvojem srcu, se bodo tudi vrnili kot Bo‘ji otroci, kot si-novi in h~ere Ve~nega, in Jaz, pastir vseh du{ in ljudi,Mu jih bom privedel.

564

59. POGLAVJE

O budnosti - Cestninar Zahej

Zaklad v nebesih in zemeljska posest (1-3). Biti pripravljen na Kristusov prihod (4-6). Dobri gospodar (7-8).Kdor je veliko dobil, od tega se veliko zahteva (9-10). Gre{itikljub znanju je greh proti Svetemu Duhu (11-12). Nobena

du{a in noben ~lovek se ne izgubita (13-14)

1. Jezus se je povzpel na neki hrib in se usedel s Svoji-mi u~enci in jih u~il. In dejal jim je: “Ne boj se, ti malaskupina, kajti dobrotljiva volja va{ega O~eta je, da vamda kraljestvo.

2. Prodajte vse, kar imate, in delajte dobro tistim, kinimajo ni~esar. Oskrbite se z neuni~ljivo mo{njo, z zakla-dom v nebesih, ki se ne zmanj{uje, kjer tat ne more donjega in ga molji ne razjedajo. Kajti kjer je va{ zaklad,tam bo tudi va{e srce.

3. Naj so opasana va{a ledja in naj gorijo va{e lu~i. Inbodite kot mo‘je, ki ~akajo na svojega gospodarja, ko sevra~a s poroke, da mu takoj odpro, ko pride in potrka.(Pog. 59, 1-3)


Izjava “Prodajte vse, kar imate, in delajte dobro ti-stim, ki nimajo ni~esar. Oskrbite se z neuni~ljivo mo{-

565

njo, z zakladom v nebesih, ki se ne zmanj{uje, kjer tatne more do njega in ki ga molji ne razjedajo” pomeni:Imejte samo to, kar potrebujete. Ne zbirajte zemeljskihzakladov in jih ne imejte za svojo lastnino. Kajti ko zbi-rate zemeljske zaklade in jih imenujete svojo lastnino,je tam tudi va{e srce. Ozko, samoljubno srce bije v stal-nem strahu, da bi mu bilo lahko vzeto, kar vendarle ninjegova lastnina.

Kako lahko ~lovek sprejme ‘enina, ~e je srce zaprtoZanj, za ‘enina, ki prina{a darove nebes za vse, ki ima-jo odprto srce za Boga, notranjo polnino, notranje bo-gastvo?

Kdor ima srce odprto za Boga, tudi na tem svetu nebo trpel pomanjkanja. Prejel bo, kar potrebuje - in {eve~. Na svoje zemeljsko imetje pa ne bo vezan, kerspozna, da je posest Bo‘ji dar. Taki ljudje se ne zapira-jo v svet, kjer vladajo predstave o mojem in tvojem,temve~ upravljajo darove tako, da prina{ajo sadove tu-di njihovim soljudem. @ivijo v Bogu - in dajejo iz Bogatistemu, ki pravi~no dela po zapovedi “moli in delaj”.

Kdor je vstopil v svojo notranjost, ta je v Meni, Kri-stusu, in Jaz Sem v njem in med nama ni ni~esar ve~,kar lo~uje.

4. Bla‘eni so hlapci, ki jih gospodar najde budne, kopride. Resni~no, povem vam, zavezal si bo predpasnik injih povabil k mizi in stopil k njim ter jim postregel.

5. In ~e pride ob drugi stra‘i ali ob tretji in jih bo na{elbudne: blagoslovljeni tisti hlapci.

566

6. To pa vedite: Ko bi bil paznik hi{e vedel, ob kateriuri pride tat, bi bil buden in ne bi dovolil, da vlomi v nje-govo hi{o. Zato bodite pripravljeni tudi vi, ker bo Sin ~lo-vekov pri{el ob uri, ko tega ne pri~akujete.” (Pog. 59, 4-6)


Bla‘eni so ljudje, ki so budni in nizkemu, ~love{ke-mu jazu ne dovolijo, da bi vstopil v njihovo notranjost.Skrbijo, da njihova notranjost, hi{a, ostaja ~ista in od-prta za ‘enina. Kadarkoli pride - pripravljeni so, kajtibdijo nad samim seboj in so ~uje~i, ko se bom pojavilJaz, Kristus.

V dana{njem ~asu >��@ je ‘e veliko ljudi budnih inusmerjenih Name in se tako pripravljajo na Moj pri-hod. Mnoge du{e in ljudje so torej ‘e pripravljeni spre-jeti Me v svoji notranjosti, kajti Bo‘je kraljestvo je kra-ljestvo notranjosti. Na zunaj dobiva obliko in podobopo ljudeh, ki ‘ivijo v kraljestvu notranjosti.

Spoznajte: Bo‘je kraljestvo na Zemlji je pred vrati.Jaz, Kristus, prihajam v mnoga srca, kajti vedno ve~ljudi stopa po poti v notranjost, da bi se zdru‘ili z Me-noj, Kristusom Boga. Moj duhovni prihod se ne ozna-nja samo na nebesnem svodu, temve~ najprej v srcih ti-stih, ki so se odlo~ili za Mene in za Bo‘je kraljestvo naZemlji.

567

7. Peter pa Mu je rekel: “Gospod, daje{ to priliko namali tudi vsem drugim?” In Gospod je dejal: “Kdo pa je ti-sti zvesti in pametni oskrbnik, ki ga gospodar postavi nadsvojo slu‘in~ad, da jim ob pravem ~asu da njihov dele‘?

8. Blagoslovljen bodi hlapec, ki ga njegov gospodarnajde budnega, ko pride. Resni~no, povem vam, postavilga bo ~ez vse svoje premo‘enje. (Pog. 59, 7-8)


Kdor zna zakonito gospodariti z Bo‘jimi darovi, jeoskrbnik mnogih. On je tisti, ki pozna in spolnjuje Bo‘-ji zakon in ki ob pravem ~asu pove in da vsakemu ~lo-veku iz zakona ‘ivljenja to, kar njegova du{a lahkosprejme in izpolni. Pogosto ~lovek {e odklanja pomo~iz Bo‘jega zakona. Kljub temu pa je to njegova budnadu{a sprejela in bo to ob pravem ~asu zrcalila svojemuovoju, ~loveku. Gospod bo obdaril tistega, kateregadu{a je budna in zrela za darove ‘ivljenja. Tisti bo do-bro gospodaril z darovi ‘ivljenja na Zemlji, tako da boskrbel za dobro vseh, ki po{teno delajo, tako da spol-njujejo zapoved “moli in delaj”.

Kdor je budnega srca, je tudi jasne misli; je v Meniin Jaz v njemu. In kdor ‘ivi v Meni, po tem delujem.Posedoval bo zemeljsko kraljestvo.

9. ê pa si bo ta hlapec rekel: “Moj gospodar zavla~u-je svoj prihod” in bo potem za~el tepsti druge hlapce in

568

dekle ter jesti in se opijati, bo njegov gospodar pri{el nadan, ko ga ne pri~akuje, in ob uri, za katero ne ve; in dalmu bo dele‘ z nezvestimi.

10. In hlapec, ki pozna voljo svojega gospodarja in seni pripravil in tudi ni storil po njegovi volji, bo moral pre-trpeti mnogo udarcev. Tisti pa, ki ne ve, pa je storil, kar jevredno tepe‘a, bo dobil malo udarcev. Kajti kdor je dobilveliko, od tega se bo zahtevalo veliko; in kdor je dobilmalo, od tega se bo zahtevalo samo malo. (Pog. 59, 9-10)


Kdor pozna Gospodovo voljo, torej zakone ‘ivljenja,in je ne spolnjuje, bo ustvaril veliko vzrokov in bo mo-ral prena{ati ustrezne u~inke; pretrpel bo mnogo udar-cev, kajti vedé je kr{il Bo‘ji zakon.

“Kajti kdor je dobil veliko, od tega se bo zahtevaloveliko,” pomeni: Du{a, ki poseduje notranjo trdnost inmo~ in ki ni postala su‘enj greha, naj bi bila tu za tistein dajala ter pomagala tistim, ki so {e na za~etku du-hovne poti, katerih du{e se {ele po~asi o~i{~ujejo in seodpirajo za Boga in Njegova dela. Zato bodo tisti, ki so{e na za~etku duhovne poti k Bo‘jemu srcu, “manj te-peni”, saj so njihove du{e podobne rastlinici, slabotneso {e in se jih mora {~ititi, dokler ne dose‘ejo notranjezrelosti z uresni~evanjem ve~nega zakona.

569

Ve~na ljubezen {~iti klijo~e ‘ivljenje v du{i in v ~lo-veku, da ga nasprotnik ne more napasti. [ele ko je du-{a okrepljena, se jo izpostavi zunanjim vplivom, da bise izkazala. Kajti ~e sta du{a in ~lovek dobila veliko bo-‘anskega, saj so jima zakoni Notranjega ‘ivljenja pojas-njeni in sta jih uresni~ila, tedaj sta du{a in ~lovekokrepljena in se lahko upirata navalom in napadom te-me. Potem lahko dajeta tudi tistim, ki so {e potrebniza{~ite, da bi se okrepili. Tako so torej {e slabotne du-{e, ki so {ele na za~etku duhovne poti, za{~itene z mo~-jo ljubezni, ker {e ne morejo prena{ati udarcev teme.Kdor pa prejema od zakona Notranjega ‘ivljenja in gasprejme, se s tem obve‘e, da bo uresni~eval prejeti ve~-ni zakon.

Kdor ga kljub znanju ne uresni~uje in ne spolnjuje,ta bo nekega dne prav tako izpostavljen napadom. Za-radi malomarnosti bo potem ‘el to, kar je posejal v ~a-su duhovne za{~ite, v katerem bi bil lahko duhovnoznanje uresni~il.

11. Zato bodo tisti, ki poznajo bo‘anstvo in so na{lipot ‘ivljenja ter skrivnosti svetlobe, pa so kljub temu za-padli v greh, kaznovani s te‘jimi kaznimi kot tisti, ki nisopoznali poti ‘ivljenja.

12. Vrnili se bodo, ko bo dopolnjeno njihovo kolo, indan jim bo ~as za premi{ljanje in da oplemenitijo svoje‘ivljenje in se nau~ijo skrivnosti ter da vstopijo v Kraljes-tvo svetlobe.” (Pog. 59, 11-12)

570


Kdor Bo‘je zakone pozna in gre{i kljub znanju, se bobolj obremenil, to pomeni, da bo moral nositi te‘jeu~inke kot tisti, ki o poti v Notranje ‘ivljenje vedomanj.

Spoznajte: Vsak pozna zapovedi za ‘ivljenje. Zato ninih~e neveden. Kdor spolnjuje zapovedi, spozna tudipot v notranjost, evolucijske stopnje v ve~no bla‘enost.

Kdor pa Notranjo pot pozna in je prehodil ‘e nekajevolucijskih stopenj ter gre{i kljub znanju, se pregre{inad Svetim Duhom. Kakor vsi ljudje, ki ‘ivijo globokov grehu, bo tudi on, ko bo umrl, vezan na kolo ponov-nega utele{enja, dokler ne bo poravnano, kar du{o ve-‘e na to kolo.

Zato pomeni izjava “Vrnili se bodo, ko bo dopolnje-no njihovo kolo” naslednje: {ele tedaj ko bodo zapustilikolo ponovnega utele{enja, bodo po~asi stopali v svet-lobo.

13. Jezus je {el skozi Jeriho. In glej, tam je bil nekimo‘, Zahej po imenu, ki je bil vi{ji cestninar in je bil zelobogat.

14. In ‘elel je videti, kdo neki v mno‘ici bi bil Jezus, inni mogel, ker je bil majhne postave. Stekel je torej naprejin splezal na murvo, da bi Ga videl, kajti tam naj bi {elmimo.

571

15. In ko je Jezus pri{el na tisti kraj je pogledal gor inga videl ter mu rekel: “Zahej, hitro pridi dol, zakaj danesse moram ustaviti v tvoji hi{i.” In urno je splezal dol inGa z veseljem sprejel.

16. Ko so to videli, so vsi godrnjali, ~e{ da se je kotgost ustavil pri gre{niku.

17. Zahej pa je obstal in rekel Gospodu: “Glej, Gos-pod, polovico svojega imetja dam ubogim; in ~e sem ko-ga ogoljufal, povrnem ~etverno.”

18. In Jezus mu je rekel: “Danes je v tvojo hi{o pri{lozveli~anje; ~e si pravi~en mo‘, si tudi ti Abrahamov sin.Kajti Sin ~lovekov je pri{el iskat in zveli~at, kar je bilo iz-gubljeno.” (Pog. 59, 13-18)


“Kajti Sin ~lovekov je pri{el iskat in zveli~at, kar jebilo izgubljeno,” pomeni: Jaz, Kristus, sem pri{el v Je-zusu na ta svet, da zberem vse ljudi in du{e in jih zdru-‘im v Svoji odre{enjski lu~i.

V Meni so zdaj zdru‘ene vse du{e in vsi ljudje. Zatose ne izgubi nobena du{a in noben ~lovek. Jaz, Kristus,jih nosim v sebi. Vsaka du{a in vsak ~lovek je z Delomodre{enja postal celica na Mojem telesu. Vsaka du{a -pa ~etudi misli, da je zgubljena - bo neko~, potem, kobo zapustila kolo ponovnega utele{anja, gledala O~eto-vo slavo, kajti tedaj je Mene, svojega Odre{enika in bo-

572

‘anskega brata, tudi zavestno doumela in sprejela. Vvsaki du{i se bo neko~ razmahnilo hrepenenje po njenio~etni hi{i, zakaj tam je njena duhovna rojstna de‘elain njena domovina.

Spoznajte: @e zdaj je Sin poveli~an v Bo‘jih sinovihin h~erah, ki spolnjujejo O~etovo voljo.

573

60. POGLAVJE

Jezus obsodi pismouke in farizejeza hinavce

Zloraba Kristusovega imena v nekr{~anske namene - Ni “svetnikov” - Divji volkovi v

ov~jem ko‘uhu - Antikrist - Kristus zmaguje (1-18)

1. Tedaj je Jezus spregovoril ljudstvu in Svojim u~en-cem: “Pismouki in farizeji sedijo na Mojzesovem stolu.Vse torej, kar vam zauka‘ejo storiti, spo{tujte in tudi sto-rite. Po njih delih pa se ne ravnajte, kajti govorijo, a nedelajo tega. Ve‘ejo namre~ te‘ka in neznosna bremenater jih nalagajo ljudem na ramena, sami pa jih niti z enimprstom no~ejo premakniti.

2. Vsa svoja dela pa opravljajo zato, da bi jih ljudje vi-deli. Napravljajo si {ir{e molitvene pasove in podalj{ujejoobrobo na svojih obla~ilih. Radi imajo ~astno mesto nagostijah in prve sede‘e v shodnicah. Radi imajo, da se jihpozdravlja na trgu in da jih ljudje nagovarjajo: “Rabi, ra-bi.”

3. Vi se pa ne dajte klicati rabi. Zakaj eden je va{ Ra-bi, Kristus, vi vsi pa ste bratje. In na Zemlji nikogar nekli~ite o~e, kajti o~etje na Zemlji so samo o~etje po mesu,toda v nebesih je va{ O~e, in ta je eden in ima Duha res-nice, ki ga svet ne more sprejeti.

4. In ne dajte da vas imenujejo mojster, zakaj eden jeva{ Mojster, Kristus. Toda najve~ji med vami naj bodo

574

va{i slu‘abniki. Kajti kdor se sam povi{uje, bo poni‘an.In tisti, ki so v sebi poni‘ni, bodo povi{ani.

5. Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci, predljudmi namre~ zaklepate nebe{ko kraljestvo! Vi ne pridetevanj, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne pustite.

6. Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci! Vi, kipo‘irate hi{e vdovam in la‘no opravljate dolge molitve!Zaradi tega boste ostreje sojeni.

7. Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci! Vi, kiprepotujete morje in kopno, da bi enega samega pridobiliza judovstvo; in ko to postane, napravite iz njega dvakrathuj{ega otroka pekla, kakor ste sami!

8. Gorje vam, vi slepi vodniki, ki pravite: ’ e kdo pri-se‘e pri templju, ne velja ta prisega; ~e pa kdo prise‘e pritempeljskem zlatu, ga prisega ve‘e.’ Norci in slepci! Kaj jeve~, zlato ali tempelj, ki posve~uje zlato?

9. Pravite tudi: ’ê kdo prise‘e pri oltarju, ta prisegane velja. ê pa kdo prise‘e pri daru, ki je na njem, ga tove‘e.’ Vi norci in slepci, kaj je ve~? Daritev ali oltar, kiposve~uje daritev?

10. Zatorej, kdor prise‘e pri oltarju, prise‘e pri oltarjuin pri vsem, kar je na njem. In kdor prise‘e pri templju,prise‘e pri templju in pri tem, ki prebiva v njem. In kdorprise‘e pri nebu, prise‘e pri Bo‘jem prestolu in pri Tistem,ki sedi na njem.

11. Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci! Vi, kidajete desetino od mete, jane‘a in kumine in ste opustili,kar je v zakonu najva‘nej{e, namre~ pravi~nost, usmilje-

575

nje in vero! To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. Vizaslepljeni vodniki, ki precejate komarje, a po‘irate kamele!

12. Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci! Vi, ki~istite ~a{e in sklede od zunaj, ko pa so napolnjene z izsi-ljevanjem in nezmernostjo! Ti slepi farizej, o~isti najprejnotranjost ~a{e in sklede, da bosta ~isti tudi zunaj!

13. Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci! Ste kotpobeljeni grobovi, ki so na zunaj videti lepi, znotraj so papolni mrtva{kih kosti in vsakr{ne nesnage. Tako se tudi vina zunaj ka‘ete ljudem pravi~ne, znotraj pa ste polni hi-nav{~ine in pretvarjanja.

14. Gorje vam, farizeji in pismouki, ki zidate grobniceprerokom in krasite grobi{~a pravi~nih in govorite: Ko bibili mi ‘iveli v dneh na{ih o~etov, bi ne bili z njimi postalikrivi prelite krvi prerokov!

15. Tako sami spri~ujete, da ravnate kot otroci tistih,ki so ubili preroke. Tako tudi vi dopolnjujete mero svojiho~etov.

16. Zato pravi sveta modrost: Glej, k vam po{iljampreroke in modre in pismouke; in nekatere boste pobili inkri‘ali, druge pa bi~ali v svojih shodnicah in jih preganja-li od mesta do mesta. In nad vas bo pri{la vsa pravi~nakri, prelita na zemlji, od krvi pravi~nega Abela do krviZaharija, Berehjajevega sina, ki ste ga umorili med temp-ljem in oltarjem. Resni~no, povem vam, vse to bo pri{lonad ta rod.

17. O Jeruzalem, Jeruzalem, da ubija{ in kamna{ pre-roke, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvo-

576

je otroke, kakor zbira koklja svoja pi{~eta pod peruti, paniste hoteli!

18. Glej, zapu{~ena bo va{a hi{a! Zakaj povem vam:Odslej Me ne boste videli, dokler ne pore~ete: Svet, svet,svet! Hvaljen bodi Tisti, ki prihaja v imenu edinega Pra-vi~nega!” (Pog. 60, 1-18)


Kar sem kot Jezus iz Nazareta govoril farizejem inpismoukom ter njihovim privr‘encem, to velja tudi {edanes >��@. Tako kot so Mene, Kristusa v Jezusu, ob-dol‘ili, da sem satanski, Me zasledovali in sme{ili, pravtako ravnajo teologi, navidezni poznavalci Svetega pi-sma in njihovi privr‘enci v dana{njem ~asu >��@ zMojimi. Dana{nji pismouki in farizeji so ponovnomnogi cerkveni in delno tudi svetni oblastniki. Kerimajo svoje dogme in cerkvene zakone za merilo tega,kaj je kristjan, ne razumejo, kaj pomeni pravo kr{~ans-tvo.

Mnogi zastopniki cerkvene in svetne oblasti vodijopolitiko in uporabljajo besedo “kr{~anski” v nekr{~an-ske namene. Uporabljajo Moje ime, da bi poveli~alisvoje. Ljudstvu govorijo o evangeliju ljubezni, sami panajmanj ‘ivijo po njem. Izdajajo marsikatere zakone, kiso v nasprotju z Bo‘jim zakonom ter tako z nogamiteptajo Najsvetej{e, zakon ljubezni in ‘ivljenja. Dovo-

577

ljujejo, da se ubijajo ‘ivali. U‘ivajo meso v velikih koli-~inah in pijejo ‘gane pija~e. Mnogi od njih so soodgo-vorni za skrunjenje, izkori{~anje in zastrupljanje zem-lje; mnogi, ki se imenujejo kristjani, se oboro‘ujejo vvojne namene.

Tako imenovani kristjani, ki so slepo predani svojioblasti, se dajo izuriti v uporabi oro‘ja, da bi potem, kozadoni bojni klic, ubijali ljudi. Ker so slepi za ve~no re-snico, ravnajo kot su‘nji in delajo, kar jim je zapoveda-no. Omamljeni in opijanjeni od svojega ni‘jega jazamnogi skrunijo velikega ~loveka Zemljo, in posegajo vnjeno zakonito potekanje. Tako motijo in uni~ujejozemljino magnetno polje in njeno atmosfero. Vse to sosatanski izrastki - ni‘ji jaz ljudi, ki se imajo za kristjane.

[e danes sedijo cerkveni poglavarji na ~astnih me-stih, tako pri slavnostnih pojedinah kakor tudi v svojihcerkvah, in se dajo nagovarjati od svojih vernikov s~astnimi naslovi. Tudi v dana{njem ~asu >��@ ~astijo~loveka, ki ga naslavljajo “sveti o~e”, ~eprav sem kotJezus iz Nazareta u~il, da je samo e n Sveti O~e: O~e,ki je v nebesih, Bog O~e-Mati vseh bitij in ljudi. âstijotudi svoje “svetnike”, ~eprav sem u~il, da “svetnikov” niso samo bla‘ena bitja, ki ‘ivijo v Bogu.

Zemeljski o~e je o~e po mesu, mo{ki spol, ki je spo-~enjajo~e na~elo. Mo{ki, ki spo~ne otroka, da seme zazemeljsko telo utele{ajo~e se du{e. Imenuje se o~e pomesu - tako kot se ‘enski spol, ki sprejme mo‘evo se-me za nastajajo~i mesni ovoj in ga nato nosi pod srcemin ga rodi, imenuje mati po mesu.

578

Zemlja je kraj poravnavanja za du{e v zemeljskemtelesu. Sedaj je veliko tistih takratnih hinavcev spet vzemeljskem telesu, da bi nadaljevali s spletkami protiMeni, Kristusu, tako da spet preganjajo ljudi, ki se trudi-jo, da se resnica razkrije. [e danes veljajo Moje besede:ê so preganjali Mene, bodo preganjali tudi vas.

Te du{e, ki jih ‘ene ~astihlepnost, oblastnost in oho-le utvare, gredo vedno znova v zemeljska telesa, da biza~ele ponovno tam, kjer so nehale, ko jih je doletelazemeljska smrt. To se bo nadaljevalo tako dolgo, do-kler utele{anja za take ni‘je du{e ne bodo ve~ mo‘na -ali dokler se v dani utelesitvi, ko je ta {e mo‘na, te ~a-stihlepne in oblasti‘eljne du{e ne uklonijo, da bi posta-le najmanj{e med brati in sestrami. Kajti kdor se sampovi{uje, mora priti do spoznanja preko “poni‘anja”.

V mnogih primerih gre torej vedno znova za iste hi-navce kot v Mojem ~asu, ko sem kot Kristus v Jezusuhodil po Zemlji. Vedno znova se dogajajo enaki in po-dobni zlo~ini, kajpada - ustrezno obdobju - z drugimiargumenti in metodami. Toda namen je isti: Onesposo-biti vse tiste, ki omogo~ajo, da postane resnica o~itna in kiuresni~ujejo pravo kr{~ansko ‘ivljenje.

Spoznajte: Demonom so najve~ja nevarnost tisti, kiuresni~ujejo pravo kr{~anstvo.

Zato se je satan ~utov ogrnil s pla{~kom “kr{~ans-tva”, da bi povzro~al veliko zmedo, tako da vsak neprepozna takoj, kaj je resni~no kr{~ansko. Kajti pravokr{~ansko ‘ivljenje je ‘ivljenje po Bo‘jih zakonih, kisem jih u~il in ‘ivel kot Jezus iz Nazareta.

579

Podobno kakor Jaz kot Jezus so morali trpeti v vseh~asih mnogi pravi~ni preroki in pravi~ni mo‘je in ‘ene.

Kdor evangelija ljubezni in ‘ivljenja samo ne pridiga,ampak ga tudi ‘ivi in ga z uresni~evanjem pribli‘amnogim ljudem - jim torej ka‘e pot k Meni, h KristusuBoga v njihovi notranjosti, da bi Mi lahko sledili - ta jenevaren za tiste, ki so se samo pokrili s pla{~kom “re-sni~nega kr{~anstva”.

Ker ‘ena v zemeljski obleki, sonosilka bo‘anske mo-drosti, o kateri sem ‘e poro~al, spet prina{a na ta svetk ljudem ve~ne zakone in pot v ve~ni zakon, mora - po-dobno kot Jaz in mnogi preroki - prena{ati zasramova-nje, posmeh, zani~evanje in obrekovanje. Kljub vsemuse bo ve~na resnica uveljavila in Kristus, povezan z bo-‘ansko modrostjo, bo iz{el kot zmagovalec.

Kdor ho~e spoznati divje volkove v ov~jem ko‘uhunavideznega kristjana, ta naj preveri cerkveno oblast innjene privr‘ence - med njimi so tudi mnogi vladarji te-ga sveta, ki zlorabljajo Moje ime v svoje namene:

Ali so cerkveni in svetni dostojanstveniki naslednikiNazarenca?

Ali nauk cerkvene oblasti ljudi ozdravi in jih osre~i?Ali je mati Zemlja zdrava in ali zemeljska atmosfera

{~iti zemljo in ljudi?Kdo so tisti, ki zagovarjajo ubijanje?I{~ite volkove v ov~jem ko‘uhu navideznega kristja-

na! In na{li boste antikrista, ki vam stopi naproti z Mo-jim imenom Kristus in vas vara in vodi v zmoto.

580

Od Mojega ~asa, ko sem bil Jezus iz Nazareta, pa dodanes so vedno isti hinavci - samo v drugih zemeljskihtelesih - ki so se zapisali demonskemu nasilju in satanu~utov, da bi s kr{~anskim pla{~kom zapeljevali ljudi.Kdor se zapi{e temi, ta tudi slu‘i temi. Vedno znova bopo{iljala svoje v svet, da bi varala ljudi in jih vodila nakrivo pot.

Mnogi narodi so kot ~reda sledili ~love{kim pastir-jem, ki so jih peljali v kaos. Toda celo v kaosu je upanjena dobro, na Novi ~as, Kristusov ~as.

Jaz Sem upanje, Jaz Sem resnica in ‘ivljenje.Svojim Sem v Duhu zelo blizu in po njih pripravljam

Svoj prihod. To je vodilo in vodi do bojev. Kajti ta, kije bil stoletja ogrnjen s pla{~kom kr{~anstva in ga {enosi, ne preneha z njim zapeljevati kar tako.

Jaz, Kristus, sem ‘ivljenje; ne uni~ujem. Pou~ujem,tako da tisti, ki zagledajo ka~o, ka~o prepoznajo in jizdrobijo glavo. Na ta na~in razkrinkavam hinavce injim pri tem dajem mo‘nost, da sklonijo svojo glavo inda postanejo najmanj{i med brati in sestrami.

Spoznajte: Zmagujem po ljudeh, ki so z Menoj inpripravljajo Novi ~as. Ozalj{ani z Mojo mo~jo se zdaj{e borijo proti svojim lastnim napakam in slabostim inisto~asno z mo~jo ljubezni proti hinavcem v kr{~an-skem pla{~ku.

Boj v Meni in z Menoj je pravi~en boj. Jaz, Kristus,hodim pred tistimi, ki se trudijo izpolnjevati O~etovovoljo. Zemlja bo o~i{~ena in postala bo svetlej{a, kerprihajam Jaz, Kristus Boga.

581

Besedo “prisegati” naj bi razumeli po smislu. Ustre-za besedi “potrjevati”.

582

61. POGLAVJE

Jezus napove konec obdobja

Po njihovih sadovih jih boste spoznali (1).Ponovna inkarnacija oblasti‘eljnih in Bo‘jih poslancev v teku~asa (2-3). Mra~njaki se borijo z vsemi metodami (4-5). Navo-dila za ~as grozot (6-7). Kristusov ponovni prihod: Nau~ite serazlikovati (8-9). Spremembe v son~nem sistemu in na Zemlji(10). Bli‘ajo~i se kon~ni ~as - Evolucijska pot ~love{tva inZemlje do svetlobne snovnosti - Kraljestvo miru - Zadnji sata-nov vzpon - Bo‘ji Bodi: Razkroj vsega grobosnovnega - Bo‘an-ska modrost pripravlja Kristusov ponovni prihod - Kristusov pri-hod, najve~ji dogodek (11). Spoznajte znamenja ~asa (12-14).

Kdor bedi, ne zamudi ure (15-19)

1. In ko je Jezus sedel na Oljski gori, so u~enci samipri{li k Njemu in rekli: “Povej nam, kdaj se bo to zgodi-lo? In katero znamenje bo napovedalo Tvoj prihod in ka-tero konec sveta?” Jezus jim je odgovoril in rekel: “Glejte,da vas nih~e ne zapelje. Kajti veliko jih bo pri{lo z Mojimimenom in bodo govorili: Jaz sem Kristus, in mnoge bodozapeljali. (Pog. 61, 1)


Nikomur, ki ~asti svoje ime in ki se izdaja za najve~-jega in se pusti ~astiti, ne verjemite. In ne verjemite ni-komur, ki pravi da je ponovno utele{eni Kristus; kajti

583

Jaz ne pridem ve~ v meso, temve~ sem s Svojimi v Du-hu.

Tisti pa, ki slu‘i, ki hvali samo Gospodovo ime in de-la dobra dela ter jih prina{a v svet, tako da so dobri sa-de‘i vidni za mnoge, je pravi vodnik; po njem delujemJaz. Ne prepoznavajte jih po njihovih besedah, temve~po njihovih sadovih.

âsovni prelom, v katerem se Svojim vse bolj pribli-‘ujem, se da primerjati s poznim poletjem in z jesenjo,kajti ~as preobrata iz starega, gre{nega sveta v Novi ~asje ~as ‘etve.

Tisti, ki ‘ivijo v Meni, prina{ajo dobre sade‘e, tistipa, ki so Moje ime zlorabili in zlorabljajo v svoje name-ne, ka‘ejo zdaj svoje slabe sade‘e. Prelomni ~as omo-go~a zelo jasno prepoznavanje dobrih in slabih sadov.

Spoznajte: Za gre{ni svet sta ‘e napo~ila pozno po-letje in jesen. Sadovi postajajo vidni - ‘etev je v teku.

2. In sli{ali boste o vojnah in govorice o njih; glejte, dase ne zmedete. Kajti vse to se mora zgoditi, toda to {e nikonec. Narod se bo namre~ vzdignil proti narodu, dr‘avaproti dr‘avi; in na razli~nih krajih bodo lakota, ku‘ne bo-lezni in potresi. In to bo {ele za~etek stiske.

3. In v teh dneh si bodo oblastniki prilastili zemljo innjena bogastva za svoj lastni u‘itek in bodo mnoge, ki tr-pijo pomanjkanje, podjarmili in jih dr‘ali v sponah in jihzlorabljali za mno‘enje svojega bogastva; in celo poljske‘ivali bodo podjarmili in jim vlivali grozo. Toda Bog jimbo poslal Svoje poslance, ki bodo oznanjali Njegove zak-

584

one, ki so jih ljudje prekrili s svojim izro~ilom, in tisti, kijih bodo prekr{ili, bodo umrli. (Pog. 61, 2-3)


Kar je bilo napovedano, se je ‘e za~elo >��@. Na-povedano se izteka podobno kot kolesje v uri. Prihaja-jo ena katastrofa za drugo in ena usoda podaja rokodrugi. To ka‘e spreminjanje ~asa.

Gre{ni svet mineva. V njem se ‘e svita rojstvo nove-ga ~asovnega obdobja in naznanja duhovno prebujenegeneracije, iz katerih bo iz{lo duhovno ~love{tvo Nove-ga ~asa.

V dana{njem ~asu >��@ je kot v ~asu Noeta ali pav ~asu uni~enja Pompejev. Ve~ina ljudi se medsebojnosnubi. Sli{ijo ‘e o znamenjih Novega ~asa - pa vendarostajajo gre{ni ljudje. Propadli so in propadajo s svojimzunanjim bogastvom in svojo zunanjo mo~jo.

V preteklih stoletjih je veliko teh du{ vedno znovaprihajalo v zemeljska telesa. Mnoge so opravljale inopravljajo vedno znova iste dol‘nosti, kjer so takrat vsmrtni uri nehale - samo vsaki~ v drugem obdobju, zdruga~nimi sredstvi in drugimi metodami. Mnoge sozasedle in zasedajo vedno znova ista mesta, bodisi kotvladarji narodov in dr‘av bodisi kot cerkveni vodje. Ta-ko jih oblasti‘eljnost kar naprej ‘ene na Zemljo, da sepolastijo teh polo‘ajev.

585

Kot ljudje so vedno znova posku{ali in posku{ajo ob-dr‘ati kolesje sveta, zunanje strukture, v obi~ajnem te-ku. Tako so skozi stoletja ljudem predpisovale podob-ne zakone. In narodi so se oblastnikom dali in se {edajo, bolj ali manj podjarmljati. In vedno znova so po-slu{ni vodjem, ki so ‘e v prej{njih inkarnacijah po~e-njali enako ali podobno. Ker vedno isti vladajo de‘e-lam in zbujajo pozornost kot cerkveni vodje, se vmnogih de‘elah vedno znova ponavljajo ista dogajanjakot v preteklih ~asih. Usode, katastrofe in kaoti~na sta-nja imajo samo druga imena. V mnogih primerih pa sodanes huj{a kot v preteklosti.

V vsem negativnem je tudi pozitivno: V ~asu mine-vanja in nastajanja se vedno znova prebija Kristusovalu~, ~as Bo‘jega Duha, Novi ~as, Kristusov ~as, JazSem.

Spoznajte: V preobratu iz starega, gre{nega sveta vNovi ~as, so prihajali in prihajajo vedno znova tudiBo‘ji poslanci. Mnogi pravi~ni mo‘je in ‘ene so zdaj vMoji slu‘bi za Novi ~as.

Vsa resnica bo razodeta - ~etudi so jo ljudje, ki sodale~ od Boga, skozi stoletja vede ali nevede prikrili.Bo‘ji poslanci spet oznanjajo Bo‘je zakone in se trudi-jo, da ponesejo evangelij ljubezni po vsej Zemlji - odkontinenta do kontinenta, od mesta do mesta, od ob~i-ne do ob~ine, od vasi do vasi. Tako pripravljajo Bo‘jekraljestvo na Zemlji. Veliko ljudi se bo zaradi delova-nja Bo‘jih poslancev prebudilo in stopilo na pot v No-tranje ‘ivljenje.

586

4. Potem vas bodo dali mu~iti in vas bodo ubili. Inzaradi Mojega imena vas bodo sovra‘ili vsi narodi. Tak-rat bodo mnogi ogro‘eni in bodo drug drugega izdajali inse sovra‘ili. In pojavilo se bo veliko la‘nih prerokov inbodo mnoge zapeljali.

5. In ker se bo nepravi~nost razbohotila, se bo v mno-gih ohladila ljubezen. Kdor pa vztraja do konca, bo re{en.In po vsem svetu se bo pridigal ta evangelij o Bo‘jem kra-ljestvu kot pri~evanje za vse narode, in potem bo pri{elkonec. (Pog. 61, 4-5)


Tako se je dogajalo v preteklih stoletjih. Moje somu~ili in jih ubijali.

Kar je bilo, se nadaljuje. Vedno gre za iste volkove vov~jem ko‘uhu, ki prihajajo na svet s svojo oblasti‘elj-nostjo. Ugasniti ho~ejo Kristusovo lu~, ki jim je trn vpeti, in v ta namen zlorabljajo tudi Moje ime. Njihovotuljenje lahko sli{ite tedaj, ko jim Bo‘ji poslanci predo-~ijo njihova satanska dela, ki jih - kot to trdijo - delajov Mojem imenu.

Spoznajte: Neko~ so Bo‘je poslance trpin~ili, mu~iliin ubijali. V dana{njem ~asu >��@ jih obrekujejo,sme{ijo, zasmehujejo in se iz njih nor~ujejo. Pravekristjane preganjajo zdaj samo z druga~nimi sredstvi inmetodami, s podlim obrekovanjem v medijih, se pravi

587

prek tiska, radia, kot imenujejo medije, in podobnega.Za vsem tem pa se skrivajo ti, ki se ~utijo ogro‘eni odresnice, zastopniki cerkve, duhovniki, ‘upniki in takoimenovani odgovorni za sekte, prav tako politiki, novi-narji in reporterji - in vsi ostali, ki jim verjamejo. Tudiv dana{njem ~asu >��@ sovra‘ijo tiste, ki se imenujejokristjani, mnoge pravi~ne mo‘e in ‘ene, ker sledijoMeni, Kristusu.

Spoznajte: Kakor je bilo v vseh ~asih, tako je tudi vdobi spreminjanja iz starega, gre{nega sveta v Novi ~as.Veliko ljudi govori o Meni, Kristusu. Ko pa jih zadenesapica, npr. obrekovanje, padejo in Me izdajo. Iz stra-hu za svoje zemeljsko ‘ivljenje, za ugled in polo‘aj seizdajajo in se tudi medsebojno sovra‘ijo.

Mra~njak posega med narode z najrazli~nej{imi meto-dami in {~uva enega proti drugemu. To je mo‘no, kermed ljudmi ni enotnosti. Narodi imajo drug drugega zasovra‘nika, razvijajo napadalnost in ustvarjajo strah predbodo~nostjo. Mra~njaki vse to vedno znova podpihujejo,ker ho~ejo mno‘ice obdr‘ati v gibanju. Nato pridejo kotla‘ni preroki in se izdajajo za odre{itelje, ve‘ejo ljudi nasvoje “poslanstvo” in na svojo osebo - ne usmerjajo pajih na Mene, Kristusa.

V ~asu spreminjanja starega, gre{nega sveta v Novodobo, svetlobni ~as, mra~njak napada svetlobo na {iro-kem boji{~u. Toda kdo se lahko trajno upira svetlobi?Noben ~lovek in tudi nobena du{a ne, nobena temnamo~ - tudi tedaj ne, ko zlorablja Moje ime in je proti

588

pravim kristjanom. Svetloba, ki je Jaz Sem, je mo~nej-{a.

Spoznajte: Jaz Sem Lu~ sveta, ki ni vezana na ~as.Lu~ pre‘ema prostor in ~as in bo vse prenovila. Prihaja~as, ko mra~njak ne bo mogel niti nazaj niti naprej, levdal se bo lahko in se - kot tudi sleherni ~lovek in sle-herna du{a - obrnil k svetlobi, ki je Jaz Sem.

Tudi ~e v tem kon~nem boju nara{~ajo nepravi~nostiin se ljubezen v mnogih srcih ljudi vedno bolj ohlaja -je vendar ‘e vidna svetloba: To je Kristus, Jaz Sem, kiprina{a na Zemljo svetlobo po glasnikih, po pionirjihNovega ~asa. Veliko ljudi bo umrlo. Veliko pa jih botudi re{enih, to so ti, ki so prestali boj z mo~mi teme.Tisti, ki so Mi ostali zvesti, bodo spolnjevali evangelijljubezni in {e naprej oznanjali Bo‘je kraljestvo po vsejZemlji ter pri~ali o resnici, ki je Jaz Sem, o resnici, kibiva v njih, ki po njih govori in deluje - o Kristusu.

6. Ko boste zato na svetem kraju videli grozoto razde-janja (kdor to bere, naj doume!), ki ga je napovedal pre-rok Daniel, tedaj naj vsak, kdor je v Judeji, zbe‘i v gore.In kdor je na strehi, naj ne hodi dol, da bi iz hi{e kaj pri-nesel; in kdor je na polju, naj se ne vra~a po svoje obleke.

7. Gorje pa nose~nicam in doje~im materam v tistihdneh! Prosite, da ne bi be‘ali pozimi ali na soboto. Tak-rat bo namre~ velika bridkost, kakr{ne ni bilo od za~etkasveta in je tudi nikdar ve~ ne bo. In ~e bi ti dnevi ne biliskraj{ani, ne bi bil re{en nih~e, ki je v mesu. Toda zaradi

589

izvoljenih bodo ti dnevi skraj{ani. (Pog. 61, 6-7)


Zdaj je neposredno tukaj to, kar je Ve~ni razodevalljudem po prerokih v vseh ~asih - ~etudi opozoril in na-potkov Ve~nega po prerokih ve~ina ljudi ni sprejela.Napo~il je ta veliki ~asovni prelom.

Kdor je {e vedno zaskrbljen za svoje zunanje, ki bi garad obdr‘al in pomno‘il, ne ostane nanj samo vezan,ampak bo z vsem svojim imetjem tudi propadel. V istimeri kot propada svet, nastaja ~isto po~asi - kljub tego-bam in stiskam - Bo‘je kraljestvo na Zemlji.

Ko spoznate, da gre svet s te~ajev, tedaj se ne obra-~ajte in se ne zadr‘ujte, da bi vzeli ali uredili to ali ono.Pojdite v Bo‘je bivali{~e, ki je v vas, in se pustite voditiTistemu, ki biva v vas.

Zapisano je: “Gorje pa nose~nicam in doje~im mate-ram v tistih dneh!” ê je plod v materinem telesu polnsvetlobe in mo~i, ker o~e in mati ‘ivita v Bogu, potembo obvarovan. ê pa je plod v materinem telesu od te-ga starega, gre{nega sveta, torej je tema~en, kot sta te-ma~na o~e in mati, potem ga lahko zgubita - kakorkdaj, odvisno od ustvarjenih vzrokov. Tudi marsikaterotelo, ki nosi tema~en plod, bo umrlo v tem grozovitem~asu, kakr{nega svet {e ni do‘ivel.

590

Prosite, da pozavna reda ne bo zadonela na soboto,ko se ljudje {e bolj predajajo svojemu udobnemu ‘ivlje-nju, namesto da bi molili k Bogu in se Mu zahvaljevaliza vodstvo in pomo~. Mnogi, ki bi lahko nudili zunanjopomo~, takrat ne bodo dosegljivi. Prosite, da velikopospravljanje na Zemlji ne bo pozimi, kajti mnogi bo-do imeli komaj kak{no stvar pri sebi in bo veliko uni~e-nega, tako da pogosto ne bodo na{li zato~i{~a v hi{i,ampak na prostem ali v kak{nem zakloni{~u. Pozimi bitudi mnogi zmrzovali in zmrznili, tudi nose~nice.

Mnogi ljudje so se zana{ali na ta svet in svoje vlade,toda ~ez no~ bodo izgubili vse, za kar so mislili, da jenjihova lastnina in njihova varnost. Ve~ni dobrotljiviBog, va{ in Moj O~e, je ‘e skraj{al ~as za Svoje zvestein ga bo potem, ko bo zme{njava dosegla svoj vi{ek,skraj{al {e enkrat. Mnogi, ki nosijo na ~elu znamenjeljubezni, bodo na razvalinah in v kaosu tega sveta na-prej gradili Kraljestvo miru Jezusa Kristusa in ga zma-goslavno raz{irili po vsem svetu.

8. ê vam bo kdo rekel: “Glej, Kristus je tu” ali pa“tam je”, ne verjemite prehitro. Zakaj vstali bodo la‘niKristusi in la‘ni preroki in bodo delali velika znamenja in~ude‘e, da bi, ~e bo mogo~e, zavedli celo izvoljene. Glej,opozoril sem vas pravo~asno!

9. Zatorej, ~e vam bodo rekli: “Glej, v pu{~avi je”, nehodite tja; in “Glej, v skrivnih kamrah je”, ne verjemitevnaprej. Kajti tako kot vzhaja svetloba na vzhodu in svetido zahoda, tako bo tudi s prihodnostjo Sina ~lovekovega.

591

Kajti kjerkoli je mrhovina, tam se zbirajo jastrebi. (Pog. 61, 8-9)


Vedite, da bom pri{el k Svojim v Duhu - in ne ve~ vtelesu.

ê kdo re~e, da je Kristus tu ali tam, se spomnite, dasem vas opozoril pravo~asno. Jaz ne pridem ve~ v me-so. Kot Jezus sem za vas {el v meso in ga za vas prema-gal, tako da ga lahko tudi vi premagate po Meni, Kri-stusu, in dose‘ete vstajenje in ponovno duhovnorojstvo in tako ponovno zdru‘itev z Bogom, va{im inMojim O~etom.

ê uresni~ujete ve~ne zakone, se nau~ite razlikovati,kajti ne bodo samo la‘ni preroki. Ravno v tem velikem~asovnem preobratu je veliko pravi~nih mo‘ in ‘ena -ljudi, ki sem vam jih poslal, ki se po{teno in resni~notrudijo, da vam prinesejo Bo‘je zakone, in ki ustanav-ljajo Kraljestvo miru sredi tegob in ob minevanju sveta.To so tisti, ki izpolnjujejo evangelij ljubezni in tako pri-na{ajo Bo‘je kraljestvo na to Zemljo.

Po njihovih sadovih jih spoznajte.

10. Takoj po trpljenju tistih dni bo sonce otemnelo inmesec bo izgubil svetlobo in zvezde bodo padale z neba intresle se bodo nebe{ke sile. (Pog. 61, 10)

592

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam,in poglabljam besedo:

Ob mogo~nih sunkih v celotnem son~nem sistemubodo planeti stopili s svoje kro‘ne poti in se zaenkratrazvrstili okoli sedanjega sonca v druga~ni konstelaciji.Tudi mesec se bo uvrstil druga~e, in nastalo bo novote‘nostno razmerje med mesecem in Zemljo. Zaradivsega tega se bo na Zemlji spremenil ritem dneva inno~i, letnih ~asov in plimovanja. Ob teh dogodkih bopri{lo do prehodne pomra~itve sonca.

“Zvezde bodo padale z neba” pomeni: Mogo~ni me-teorji bodo padali na Zemljo. Tudi zaradi tega se boZemlja ustrezno spremenila. Morja si bodo poiskaladruga korita.

Visokogorja bodo izginila; nastale bodo nove vi{avein doline. Celotna podoba Zemlje bo bolj ljubka.

Spoznajte: Jaz delam vse na novo.

11. In potem se bo pojavilo na nebu znamenje Sina~lovekovega; in tedaj bodo vsa ljudstva na Zemlji ‘alova-la in videla Sina ~lovekovega, kako prihaja na oblakihneba z veliko mo~jo in sijajem. In glasno, kot da bi done-la pozavna, bo poslal Svoje angele, ki bodo pri{li in zbira-li Njegove izvoljene z vseh {tirih vetrov, od enega koncaneba do drugega. (Pog. 61, 11)

593


Znamenje Sina ~lovekovega je Kristusova lu~, ki jeJaz Sem. V Duhu prihajam k Svojim, ki Mi slu‘ijo v ze-meljski obleki in naseljujejo Bo‘je kraljestvo, kateregavladar Sem Jaz.

Spoznajte: Ne pridem kar ~ez no~, od danes do jutri.Vsi veliki dogodki se vnaprej napovejo s svojo svetloboali pa senco. Jaz Sem Lu~ sveta. Moj prihod v Duhu jenajve~ji dogodek za Zemljo in za ljudi. Jaz, Kristus,sem se ‘e odpravil, zakaj Moja lu~ ‘e deluje na Zemljiin v atmosferi, ker Mi Bo‘ji preroki in zvesti mo‘je in‘ene bolj in bolj pripravljajo poti.

Bo‘ji preroki iz Stare zaveze in vsi Bo‘ji preroki inrazsvetljeni mo‘je in ‘ene preteklih dva tiso~ let sovedno znova svarili ~love{tvo pred njihovo lastno setvi-jo in klicali k spreobrnitvi. Iz razli~nih faset resnice seje ~love{tvu razkrivalo, kak{na bo njegova satanska se-tev in ustrezna prihodnost, ~e se ne spreobrne in ne iz-polni Bo‘jih zakonov. V vedno kraj{ih presledkih se jegovorilo in se {e govori o koncu sveta. Toda ve~ina lju-di je ‘ivela in {e naprej ‘ivi v grehu in je plesala in ple-{e okoli svojega zlatega teleta: okoli svojega jaza, ki siprizadeva samo za moje, meni in prijetno ‘ivljenje.Svarila se uresni~ujejo. ^love{tvo ‘ivi v tako imenova-nem kon~nem ~asu.

Spoznajte: Beseda “kon~ni ~as” ne pomeni koncamaterije, konca Zemlje kot planeta, temve~ konec vse-

594

ga tistega, kar je proti Bogu. Tako se kon~uje materia-lizem.

Tako kot na Zemlji ~isto po~asi nastaja Kraljestvomiru, tako se bodo ~isto po~asi prefinili tudi veliki delimaterije, kajti zapisano je: Jaz delam vse na novo. Na-stala bosta novo nebo in nova Zemlja in ljudje se bodovra{~ali v Novi ~as, svetlobni ~as. Na tej evolucijski potik svetlej{im in finej{im oblikam se bo vse bolj in boljpoduhovilo - vse do svetlobnosnovnosti, do pretanjenematerije. Kajti ljudje Novega ~asa bodo pomno‘ili svet-lobo v Zemlji in na njej in bodo s svojim duhovnim ‘iv-ljenjem {e naprej dvigovali njeno nihanje in nihanje ce-lotnega son~nega sistema. Ko je potem na o~i{~enimateriji, na svetlobnosnovni Zemlji zrastlo Kraljestvomiru, bo sijalo tudi drugo sonce.

Spoznajte: Po Kraljestvu miru se sme satansko, de-mon, {e enkrat meriti z Menoj, Kristusom, kajti {e ved-no bo razmi{ljal o tem, da bi ponovno osvojil Zemljo.Moral pa bo spoznati, da je Bo‘ji Bodi v polnem razmahuin da je ~as, ki mu je bil dan, ~as milosti, ki mu ga je {eenkrat dal Bog, na{ O~e, v celoti porabil.

Po tem vso Zemljo obsegajo~em dogajanju se bodovsi mo~no zgo{~eni planeti postopoma razpo~ili in ~isteduhovne substance v materialnih planetih bodo izstopi-le iz svojih ovojev, podobno kot zapusti du{a ~love{kotelo, ko to umre. Zapu{~eni deli materialnih planetovse bodo nato vse bolj in bolj razkrajali. Postopoma bonato vse grobosnovno postalo finosnovno, zakaj Bog je

595

~ista finosnovna energija. Bog je Duh, mo~, ljubezen inmodrost.

Bo‘anska modrost je prevzela veliko nalogo, da boponesla Mojo lu~ miru in enosti k vsem narodom teZemlje in tako vsem ljudem, ki so dobre volje. Mojalu~ sije po njej v ne{tetih fasetah ‘ivljenja: To je Mojabeseda, ki je in bo razodeta po ustih Moje prerokinje,ki je obenem Bo‘ja poslanka, in po mnogih pravi~nihmo‘eh in ‘enah. Moja lu~ prina{a ljudem tudi Notra-njo pot k Bo‘jemu srcu. Oznanja tudi Kraljestvo miruin povzro~a, da Bo‘ji sinovi in h~ere, ki so v naro~iluodre{enja - predvsem Davidov rod kot tudi ljudje izdrugih rodov - {irijo Delo odre{enja, ustanavljajo ingradijo Kraljestvo miru.

Svojim sem vedno bli‘e. Kolikor napredujejo na potiv notranjost in tako iz generacije v generacijo izgrajuje-jo Kraljestvo miru, toliko sem jim bli‘e, toliko bolj semneposredno z njimi. Ker je po bo‘anski modrosti naZemlji ‘e veliko opravljenega po Moji volji, Moja lu~‘e zdaj seva na ta svet in napoveduje Moj prihod.

Spoznajte: Angeli nebes in zvesti v zemeljski oblekipri~ajo ‘e zdaj >��@ naglas o vladarju Kraljestva miruin o Kraljestvu miru samem. @e zdaj se zbira velikomo‘ in ‘ena z vseh {tirih strani neba, da bi ‘iveli skupajin se pripravili za najve~ji dogodek v atmosferi in naZemlji: Moj prihod. Ko bodo tedaj iz nebes zadonelepozavne, ko Me bodo napovedali iz Bo‘jega Duha {tir-je kerubi {tirih bitnosti, se bom pojavil z vso mo~jo in

596

sijajem in prevzel oblast. Tedaj bodo ljudje e n a ~re-da in Jaz bom njihov pastir - Kristus.

Preden pa se bo vse to zgodilo, bo pri{lo nad Zemljoveliko ‘alovanje in poko{eni bodo vsi, ki ne nosijo zna-menja na ~elu. Svojo pot bodo nato nadaljevali kot du-{e. Du{e bodo nato nadaljevale svojo pot.

Spoznajte: Kristusova lu~ je lu~ Novega ~asa. Svojprihod napovedujem tako, da vnaprej iz‘arevam Svojosvetlobo.

12. Prispodoba o figovem drevesu naj vas nau~i: Koso njegove veje ne‘ne in so~ne in poganjajo listje, veste,da je blizu poletje. Tako tudi takrat, ko boste vse to videli,vedite, da je tisto tik pred vrati. Resni~no, povem vam: Tarod ne bo pre{el, dokler se vse to ne izpolni. Nebo inZemlja bosta pre{la, toda Moje besede ne bodo minile.

13. Za dan in uro ne ve nih~e, niti angeli v nebesih ne,temve~ samo O~e. Tako kot je bilo v Noetovih dnevih, ta-ko bo tudi ob prihodu Sina ~lovekovega.

14. Kajti enaki so bili pred potopom: Jedli so, pili, inse med seboj snubili do dneva, ko je Noe stopil v barko.To jih ni zanimalo, dokler ni pri{el vesoljni potop in jihvse odnesel; tak{en bo tudi prihod Sina ~lovekovega.(Pog. 61, 12-14)

597


Kdor opazuje dogodke in pripetljaje na tej Zemlji insli{i o usodah ljudi {irom po svetu, ta spozna, da doga-janja konca sveta me~ejo svoje sence kot znamenja, inda je ~love{tvo sredi razkroja starega, gre{nega sveta.Kdor je buden, tudi spozna, da gre{ni ~lovek ne morevzdr‘ati velikih preobratov.

Spoznajte: Ti preobrati so u~inki prav tako mogo~-nih vzrokov, po katerih zakon setve in ‘etve odstranju-je greh s tega sveta. Ljudje z velikimi grehi potem nebodo mogli ve~ ostati na Zemlji - zakaj Novi ~as, Kri-stusov ~as, se dviga iz razvalin in bo prinesel novo neboin novo Zemljo.

Kdor stoji v senci, bo tudi preminil zaradi hladnostilastnega jaza, nizkih ~utov in nagonov.

15. Takrat bosta dva na polju; enega bo vzelo, drug pabo ostal. Dve ‘eni bosta mleli v mlinu, eno bo vzelo, dru-ga bo ostala. Zato bodite budni, zakaj ne veste za uro, kobo pri{el va{ Gospod.

16. To bi pa morali vedeti: ê bi upravnik vedel, obkateri uri bo pri{el tat, bi bil buden in ne bi dovolil, davlomi v njegovo hi{o. Zato bodite pripravljeni tudi vi, za-kaj Sin ~lovekov bo pri{el ob uri, ko Ga ne pri~akujete.

17. Kdo je torej zvesti in pametni hlapec, ki ga je gos-podar postavil nad svojo slu‘in~ad, da jim da hrano obpravem ~asu? Blagoslovljen naj bo hlapec, ko pride nje-

598

gov gospodar in ga najde, da tako dela. Resni~no, povemvam: Postavil ga bo ~ez vse svoje premo‘enje.

18. ê bo pa slabi hlapec rekel v svojem srcu: “Mojegagospodarja {e dolgo ne bo” in bo za~el tepsti tovari{e, jestis po‘eruhi in piti s pijanci,

19. bo pri{el njegov gospod na dan, ko ne misli nanj, inob uri, ko ga ne pri~akuje. In dal mu bo pla~ilo s hinavci vzunanji temi, z okrutnimi in tistimi, ki nimajo ljubezni in so-~utja: In tuljenje bo in {kripanje z zobmi. (Pog. 61, 15-19)


Bodite budni in molite! Ostanite v Meni in vedite, daSem v vas in z vami. Kajti kdor je buden in ~aka naGospoda, ne bo zamudil ure, v kateri bom pri{el, in te-gobe in krutosti bo do‘ivel samo od dale~, ker se ni dalomamiti od sveta in ga ni pritegnil.

Ostanite dejavni v Mojem Duhu in vztrajajte - prihajam!

599

62. POGLAVJE

Prilika o desetih devicah

Kdor izpolnjuje zapovedi ljubezni, je budni.Ima notranjo lu~, znamenje na ~elu (1-7)

1. Takrat bo nebe{ko kraljestvo podobno desetim de-vicam, ki so vzele svoje svetilke in od{le ‘eninu naproti.In med njimi je bilo pet pametnih in pet nespametnih.

2. Nespametne so vzele svetilke, niso pa odnesle s sebojolja. Pametne pa so vzele svetilke in {e olje v posodah.

3. Ker pa je ‘enin pustil, da ga ~akajo, so vse postalezaspane in so zadremale. Opolno~i pa je bilo glasno kli-canje: ’Glejte, ‘enin prihaja! Pojdite mu naproti!’ Tedajso vse device vstale in pripravile svetilke.

4. Nespametne pa so dejale pametnim: ’Dajte nam odsvojega olja, kajti na{e svetilke so ugasnile!’ Pametne paso odgovorile in rekle: ’Ne, sicer ga ne bo zadosti ne zanas in ne za vas: Pojdite raje k trgovcu in si ga kupite.’

5. In medtem ko so od{le, da bi ga kupile, je pri{el ‘e-nin, in tiste, ki so bile pripravljene, so {le z njim k poroki.In vrata so zaprli.

6. Pozneje so pri{le tudi druge device in so govorile:’Gospod, gospod, odpri nam.’ On pa je odgovoril in re-kel: ’Resni~no, povem vam: Ne poznam vas.’

7. Zato bodite budni, zakaj ne veste ne dneva ne ure,ko bo pri{el Sin ~lovekov. Naj gorijo va{e svetilke.” (Pog.62, 1-7)

600


Budnega ~loveka, ki ~aka na svojega Gospoda, jemo~ primerjati s pametnimi devicami. Za svoje svetilkeso vzele s seboj v posodah tudi zalogo olja. To pomeni:Nosile so svetlobo v sebi - z uresni~evanjem Bo‘jih za-konov.

Budni ~lovek, ki gleda na to, da izpolnjuje zakoneljubezni, bo imel Notranjo lu~: To je znamenje na ~elu.

ê pa ~lovek {ele tedaj spozna, da ne nosi svetlobe vsebi, ko je Kristus Boga Svojim ‘e zelo blizu, in se {elenato odpravi na pot k Bo‘jemu srcu, tedaj njegova du-{a v ~love{ki obleki Mene, Kristusa, ne bo ve~ gledala.Kdor je namre~ do konca poslu{en svetu, bo preminil vtistem ~asu, ko bom prevzel oblast nad to Zemljo. Te-ma~na du{a bo potem stopala na pot k vi{jim ‘ivljenj-skim oblikam v ravneh o~i{~evanja in bo po njej hodilaz mnogo truda in s sr~no bole~ino.

Kdor Me ne pozna, Me tudi ni sprejel in zato tudinosi v du{i le malo svetlobe. Ti ljudje so ‘e sli{ali o Mo-jem prihodu in so ‘e govorili o ‘eninu, niso pa se okra-sili z okrasjem Notranjega ‘ivljenja in s krepostjo nese-bi~nosti, da bi Mi kot ‘eninu pri{li naproti. Praveneveste pa, ki so se okrasile s krepostjo nesebi~ne lju-bezni in z okrasjem Notranjega ‘ivljenja in tako raz-plamtele Notranjo lu~, bodo z Menoj, ‘eninom.

Bolj ko se pove~uje svetloba na Zemlji, bolj se zapi-rajo vrata za tiste, ki so o Meni samo sli{ali in govorili,

601

niso pa Me doumeli in sprejeli. Vrata za utele{anje ta-kih du{, ki niso razvile Notranje svetlobe, se bodo zapr-la.

V besedah “Ne poznam vas” je tale pomen: Ne poz-nate Me, ker se sami ne poznate. In dokler ne spoznateMene, tako dolgo ne morete stopiti v svetlobo, zakajJaz Sem Lu~ sveta, resnica in ‘ivljenje.

602

63. POGLAVJE

Prilika o talentih

Komur je dano, naj da naprej - Bog popla~a samo tistega, kida iz srca (1-2)

1. In nadaljeval je: “Nebe{ko kraljestvo je podobnomo‘u, ki se je odpravljal v daljno de‘elo in je sklical svojehlapce ter jim predal svoje imetje. In enemu je dal pet ta-lentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po nje-govih zmo‘nostih, in takoj zatem od{el.

2. Tedaj je ta, ki je dobil pet talentov, od{el in je trgo-val z njimi in prislu‘il {e drugih pet talentov. Prav tako jetudi drugi, ki je dobil dva talenta, ta dva podvojil. Tistipa, ki je prejel enega, je od{el in skopal jamo in gospodar-jev denar skril.

3. Po dolgem ~asu se je vrnil gospodar teh hlapcev innapravil z njimi obra~un. Pristopil je tisti, ki je dobil pettalentov, in prinesel {e ostalih pet in rekel: ’Gospod, dal simi pet talentov; poglej, z njimi sem pridobil drugih pet ta-lentov.’ Tedaj mu je gospodar rekel: ’Dobro si storil, do-bri in zvesti hlapec, ob malem si bil zvest, ~ez veliko tebom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!’

4. Tedaj je pristopil tudi tisti, ki je prejel dva talenta,in rekel: ’Gospod, dal si mi dva talenta; poglej, z njimasem pridobil {e dva.’ Gospodar mu je rekel: ’Dobro si sto-ril, dobri in zvesti hlapec, ob malem si bil zvest, ~ez veliko tebom postavil; vstopi v veselje svojega gospodarja.’

603

5. Pa je pristopil tudi tisti, ki je dobil en talent in rekel:’Gospod, vedel sem, da si trd mo‘; ‘anje{ tam, kjer nisisejal, in pobira{, kjer nisi nastlal. In zbal sem se in semskril talent v zemljo; in glej, tu ima{, kar je tvojega.’

6. Gospodar pa mu je odgovoril in rekel: ’Ti hudobniin leni hlapec, ali si vedel, da ‘anjem, kjer nisem sejal, inda pobiram, kjer nisem nastlal? Denar bi bil moral odne-sti menjalcem, da bi ga obrestovali, in ko bi bil pri{el, bivzel svoje z oderu{kimi obrestmi vred.’

7. Zato mu vzemite talent in ga dajte tistemu, ki imadva. Kajti tistemu, ki ga je pomno‘il, bo dano in bo imelobilo; kdor pa ni pove~al, naj se mu vzame tudi to, karima. In nekoristnega hlapca vrzite ven v zunanjo temo;zakaj to je dele‘, ki si ga je izbral.”

8. Jezus je Svojim u~encem rekel tudi: “Bodite pravimenjalci denarja Bo‘jega kraljestva, odvrzite slabo in po-narejeno in zadr‘ite dobro in pristno.”

9. Jezus je sedel nasproti pu{ice in gledal, kako ljudjeme~ejo denar vanjo, in mnogi bogati so vrgli veliko.

10. In pri{la je revna vdova in vrgla dva vinarja, ki stabila komaj kaj vredna.

11. In poklical je Svoje u~ence k sebi in rekel: “Re-sni~no, povem vam, da je ta revna vdova vrgla v pu{icove~ kot vsi ostali.

12. Kajti vsi so dali iz svojega preobilja, ona pa je izsvojega ubo{tva dala vse, kar je imela, namre~ svojo pre-‘ivnino.” (Pog. 63, 1-12)

604


Upo{tevajte: Komur je dano, ta naj ne bi sprejetegaobdr‘al zase, ampak dal naprej, kajti zakon je nesebi~-na, dajajo~a ljubezen. Vsak je od Boga prejel zapovedi.Kar je od tega uresni~il, naj bi dal naprej, zakaj potemse to v svetu pomno‘i za dobro mnogih.

Kdor izpolnjuje zapovedi, ~uti, da naj bi svoje talentein sposobnosti nesebi~no uporabil za bo‘ansko. Kdorto izvr{i za dobro bli‘njih, prina{a Bo‘je ‘ivljenje na tasvet in bo mnogim postregel s kruhom Notranjega ‘iv-ljenja, s tem da - s svojimi sposobnostmi in talenti - ne-sebi~no pripravlja srca svojih bli‘njih za Notranje ‘ivlje-nje, da ne bi ve~ trpeli lakote in ‘eje.

Kdor pa ni izpolnil Bo‘jih zapovedi, je su‘enj grehain bo v su‘enjstvu ostal in trpel tako dolgo, dokler sene bo zaradi uresni~evanja zapovedi prebudil v Bo‘jeotro{tvo.

Kdor je iz srca izpolnjen, daje iz srca - torej nesebi~-no. Bog ne ceni zunanjih darov, temve~ nesebi~ne da-rove srca, to, kar je ~lovek uresni~il in nesebi~no dajenaprej. Zakaj edino darovi nesebi~ne ljubezni vsebuje-jo mo~ in svetlobo. Kdor lahko daje od tega, je v srcubogat.

Spoznajte: Kdor ne daje iz srca, tudi ne prejema izBo‘jega srca. Samo kdor daje iz srca, bo tudi nagrajenod srca, od Boga. Bog ljubi vse svoje otroke. Vsem jedal enako veliko. Bog ne nagrajuje dajanja ~love{kega

605

jaza, ki se postavlja in je samodopadljiv, temve~ odkri-tost in nesebi~nost, to, kar prihaja iz globine du{e - to,kar je iz Boga.

606

64. POGLAVJE

O bitju Boga

Mo~i o~etovsko-materinskega na~ela so v mo{kem in ‘enski; zato sta oba enakovredna (1-3). Spoz-najte nevidno v vidnem; glejte v vsem Boga, ‘ivljenje (4-5).O zakonu privla~nosti v vsej biti - Sklep o Kristusovem Deluodre{enja v Bo‘ji prestolni dvorani - Odre{enjsko naro~ilo -Nosilci bo‘anske modrosti so s Kristusom glavni odgovor-ni za Delo odre{enja - Karavane utele{anj Bo‘jih sinov inh~era, ki nosijo naro~ilo - Kristusovo utele{enje - Naro~ilovelja vse do izpolnitve (6-11). Duhovno mrtev (12). Na svobodnovoljo se ne sme nikoli vplivati. (13)

1. Jezus je pri{el do nekega vodnjaka blizu Betanije,okoli katerega je rastlo dvanajst palm in kamor je ~estozahajal s Svojimi u~enci in jih pou~eval o skrivnostihBo‘jega kraljestva. Tam je sedel v senci drevesa in z NjimNjegovi u~enci.

2. In eden izmed njih je rekel: “Gospod, od nekdajstoji zapisano, da je Elohim naredil ~loveka po Svoji na-tan~ni podobi in ustvaril mo{kega in ‘ensko. Kako da Tipotem pravi{, da je Bog eno?” In Jezus jim je govoril:“Resni~no, povem vam, v Bogu ni niti mo{ki niti ‘enska,in vendar sta oba eno, zato je Bog oboje v enem. On jeOna. Ona je On. Elohim - na{ Bog - je popoln, neskon-~en in eden.

3. Torej je v mo{kem utele{en o~e in prikrita mati; ta-ko je v ‘enski utele{ena mati in prikrit o~e. Zato naj se

607

enako posve~a o~etovo kot materino ime, kajti to sta ve-liki Bo‘ji mo~i in ena ne obstaja brez druge v enem Bogu.(Pog. 64, 1-3)


V Bo‘jem Duhu, zakonu Notranjega ‘ivljenja, nispolov, ampak dajajo~a in sprejemajo~a mo~. Dajajo~omo~ imenujem mo{ko na~elo in sprejemajo~o mo~‘ensko na~elo.

Spoznajte: ê govorim o mo{kem ali ‘enski, potemgovorim o dveh polih, dveh na~elih ‘ivljenja, o dajajo-~em in sprejemajo~em polu, torej o mo{kem in ‘en-skem na~elu. V mo{kem, mo{kem polu ali na~elu, serazodevajo O~etove mo~i: dajajo~i pol, ki se imenujetudi duhovno stvariteljski element ali element stvarje-nja, vendar pa je v njem prikrit tudi ‘enski pol, ‘enskona~elo, Mati: sprejemajo~e in ohranjujo~e ‘ivljenje.Podobno se v ‘enski, sprejemajo~em polu, ‘enskemna~elu, razodevajo mo~i Matere, ki ‘ivljenje sprejemain ohranja, v njej pa je prikrito tudi mo{ko, dajajo~e,O~e.

Obe mo~i, dajajo~e in sprejemajo~e na~elo, sta medseboj usklajeni. Kot bitje sta dvoje - in vendar eno: da-jajo~e na~elo ter sprejemajo~e in ohranjujo~e na~elo.Ker ima dajajo~e na~elo, mo{ki, ve~ji dele‘ stvaritelj-skih mo~i in manj{i dele‘ ‘enskih, torej sprejemajo~ihmo~i, ima ‘enska, sprejemajo~e na~elo, sprejemajo~i

608

pol, ve~ ‘enskih, torej materinskih aspektov in manjmo{ke, o~etovske, torej dajajo~e mo~i.

Spoznajte: Vsaka mo~, ne glede ali je dajajo~a alisprejemajo~a, vsebuje bit. Zaradi tega naj se ‘enskoenako spo{tuje kot mo{kega. Kajti v obeh sta vednoobe mo~i, tako mo{ki kot tudi ‘enski element, o~etov-sko-materinsko na~elo. Zato je va{ O~e, ki je tudi MojO~e, O~e-Mati Bog. Obe mo~i sta zdru‘eni v Njem indelujeta v vsej biti. To je neosebni Duh Notranjega ‘iv-ljenja, nesebi~na ljubezen, mo~ in modrost.

Kdor ima na svetu ‘ensko za manj vredno in postav-lja mo{kega nad ‘ensko, ta kr{i zakon ‘ivljenja, o~etov-sko-materinsko na~elo, ki je Vsezakon.

4. âstite Boga, ki je nad vami, pod vami, na levi inna desni strani, pred vami, med vami, za vami, v vas inokrog vas. Resni~no, samo en Bog je. On je vse v vsem inv Njem so vse stvari, vir vsega ‘ivljenja in vseh substanc,brez za~etka in brez konca.

5. Stvari, ki so vidne in ki preminejo, so utele{enje ne-vidnega, ki je ve~no, zato da pridete od vidnih stvari v na-ravi k nevidnim stvarem v bo‘anskem. In da pridete preknaravnega do nadnaravnega. (Pog. 64, 4-5)

609


Brali ste, da so vse stvari, ki so vidne, utele{enje ne-vidnega, ve~nega. Zato spoznajte ‘ivljenje v vseh vid-nih stvareh, torej nevidno, ki je prikrito v vsem.

^loveku, ki se trudi izpolnjevati Bo‘je zakone, se bovse razodelo. On gleda, kar je skrito svetovnjaku: ‘iv-ljenje, ki je v vsem mo~ in bit. To je dedi{~ina du{e,Duh, Bog, ki je ‘ivljenje in substanca ter oblika ‘ivlje-nja - torej vse v vsem.

Spoznajte: Vsaka du{a bo morala spet sprejeti svojodedi{~ino, to, kar je za ~loveka nevidno, duhovno-bo-‘ansko. Kajti vsako ~isto bitje ima svoj izvor v Duhu,Bogu, in vsaka du{a se bo o~i{~evala in se kot ~isto bit-je vrnila v izvor, Duha, Boga, v ‘ivljenje, v o~etovsko-materinsko na~elo.

6. Resni~no, Elohim je ustvaril ~loveka po natan~nipodobi Boga, mo{kega in ‘ensko, in vsa narava je Bo‘japodoba, zato je Bog oboje, mo{ko in ‘ensko, ni deljen,ampak oboje v enem, nedeljen in ve~en, v katerem so vsestvari, vidne in nevidne.

7. Iz{le so iz Ve~nega in vrnile se bodo v ve~no. Duh vDuha, du{a v du{o, razum v razum, ob~utek v ob~utek,‘ivljenje v ‘ivljenje, oblika v obliko, prah v prah.

8. Na za~etku je bila Bo‘ja volja, in potem je pri{elNjegov Sin, Bo‘ja ljubezen, in ljubljena h~erka, sveta mo-drost, ki je prav tako iz ve~nega izvora, ki je eden; in iz

610

njega izhajajo rodovi Bo‘jih duhovnih bitij, sinov in h~e-ra Ve~nega.

9. In ti se spu{~ajo na Zemljo in bivajo z ljudmi in jihu~ijo Bo‘je poti, kako ljubiti in spo{tovati zakone Ve~ne-ga, da bodo v njih na{li odre{enje.

10. Pri mnogih ljudstvih so bivali. Pod razli~nimi ime-ni so se jim razodevali in ljudstva so se veselila v njihovilu~i; in prav zdaj spet prihajajo k vam, toda Izrael jih nesprejme.

11. Resni~no, povem vam, Moji dvanajsteri, ki sem jihizbral: Vse, kar je bilo v preteklosti izre~enega o njih, jeresni~no - le popa~eno zaradi napa~nih predstav ljudi.(Pog. 64, 6-11)


Vse ~isto je v Bogu, in vse ~isto prihaja od Boga. IzVe~nega prihajajo bitja lu~i na Zemljo - v Ve~nega sespet vra~ajo.

Zakon privla~nosti se glasi: Kdor ‘ivi v Bo‘jem Du-hu, ta se tudi giblje v Bo‘jem Duhu, ker ima v Njemsvojo domovino.

Po tem zakonu privla~nosti - enako privla~i enako -du{a ali ~lovek najdeta do du{ ali ljudi, ki nosijo v sebienako ali podobno, tako da lahko medsebojno o~istijogre{no. Tako se bo razumarski ~lovek sestal z razumar-jem, kajti oba sta v svojo zavest vstavila enako ali po-dobno, in to gibljeta. ûstven ~lovek pa se bo sre~al s

611

~ustvenim ~lovekom. ê morata kaj skupno o~istiti, bo-sta tako vodena, da bosta dobila mo‘nost za to.

Tako najde tudi bo‘anski aspekt nazaj v bo‘anski as-pekt. To pomeni, da se sre~ajo du{e in ljudje, ki imajoenake ali podobne zasnove Notranjega ‘ivljenja, da bisi medsebojno pomagali in slu‘ili in da bi vse bolj od-prli Notranje ‘ivljenje, ‘ivljenje, ki zdru‘uje vse. Takonajde oblika v obliko. Kajti vsaka oblika iz‘areva svojestanje zavesti in obseva jo Notranje ‘ivljenje, tako da sebosta substanca in oblika lahko dvignili v naslednjo vi{-jo duhovno obliko.

Prah spet najde v enako substanco, prah, in ‘ivi kotmo~ in zavest v Bogu, ki ‘ivi tudi v del~ku prahu, gaspodbudi k evoluciji in vodi v naslednjo vi{jo duhovnoobliko.

Enako se pove‘e z enakim. V materialnem svetu sezdru‘ujejo ljudje, v kraljestvih du{ du{e, v ve~ni biti pase zdru‘uje vse, kar se nahaja v duhovni evoluciji: du-hovni minerali, rastline, ‘ivali in bitja narave.

Bog, ve~ni O~e, je ustvarjal in ustvarja iz ve~negaDuha, o~etovsko-materinskega na~ela, mo{ka in ‘en-ska na~ela, Bo‘je sinove in h~erke, duhovna bitja, ki soiz{li in izhajajo iz Njegove ljubezni in modrosti, iz izvi-ra Bog.

Ko je padec dosegel ‘e skoraj najni‘jo to~ko, sem {elJaz, Sin, sovladar nebes, na Zemljo, da bi ljudem pri-nesel odre{enje. V “dopolnjeno je”, ki sem ga izgovorilna kri‘u, v Svojem zemeljskem telesu, kot Jezus, jepri{lo do odre{enja v vseh du{ah: Moja dedi{~ina, del-

612

na mo~ pramo~i, se je razdelila na iskre in se vrodila vvse du{e. Iskra odre{enja je pri~ela svetiti v vsaki du{iin ji je od takrat dalje opora in odre{enje.

Preden sem Jaz, Kristus, zapustil nebesa, da bi delo-val kot Jezus iz Nazareta, je bil v prestolni dvoraniVe~nega sprejet sklep o Mojem velikem in mogo~nemDelu odre{enja.

Mnogi Bo‘ji sinovi in h~ere so v odre{enjsko naro~i-lo oddali del svojega duhovnega svetlobnega potencia-la in so tako soudele‘eni v Delu odre{enja. Odre{enj-sko delo vodi vse du{e nazaj, pelje jih torej domov vnjihovo notranjost, tako da po zemeljski smrti bitje izBoga spet najde k Bogu, v zakon ‘ivljenja in ljubezni.

Bo‘ji sinovi in h~ere so se inkarnirali v razli~ne rodo-ve, predvsem v Davidov rod, ki je vodilni v Delu odre-{enja. Pred vsemi pa gre bo‘anska modrost. Modrost jetretja Bo‘ja bitnost, ki jo zastopa kerub bo‘anske mo-drosti, tretji angel zakona.

Kot sem ‘e razodel, ‘ensko na~elo bo‘anske modro-sti se nahaja v zemeljskem obla~ilu >��@, mo{ko na-~elo pa v duhovnem obla~ilu. Oba - ‘enski duhovnidual v zemeljskem obla~ilu in mo{ki duhovni dual vDuhu - nosita z Menoj, Kristusom, glavno odgovornostza Delo odre{enja in stopata pred Bo‘jimi sinovi inh~erami, ki v sebi nosijo odre{enjsko naro~ilo. Vsi ima-jo nalogo, da ljudi u~ijo pot k Bogu, jih pou~ujejo, ka-ko naj ljubijo zakone Ve~nega in se jih dr‘ijo ter, da sov vsem poslu{ni Bogu. Na ta na~in ljudje najdejo doodre{ilne iskre v svoji du{i in jo vse bolj razplamtevajo.

613

Ta jim je potem lu~ na poti v ve~no bit. To je KristusBo‘ji, ki ‘ivi v O~etu.

Tako se je godilo in se {e dogaja. V zakonitih pre-sledkih so se inkarnirali sinovi in h~ere, ki so v sebi no-sili naro~ilo odre{enja, in ga {e vedno nosijo, v rodovena tej Zemlji, pred vsemi pa dualni par bo‘anske mo-drosti.

V Stari zavezi so {le prve karavane - prvi sinovi inh~ere, ki nosijo naro~ilo za Delo odre{enja - iz nebes vinkarnacijo na Zemljo. Pripravljali so Meni, Kristusu,poti do ljudi. Najprej je pri{lo mo{ko na~elo bo‘anskemodrosti kot prerok na to Zemljo in oznanil prihodOdre{enika.

Ne da bi se ~lovek v zemeljskem obla~ilu tega zave-dal, je preroku stalo ob strani nekaj Bo‘jih sinov inh~era, da bi skupaj z njim delovali v Stari zavezi, kakorje Bo‘ji Duh predvidel za takratni ~as. Ko se je kon~alonjihovo zemeljsko bivanje, so se nekateri teh Bo‘jih si-nov in h~era iz prvih karavan, ki so se komajda kajobremenili, vrnili v ve~no bit pred O~etov prestol, odvseh pa najprej mo{ko na~elo bo‘anske modrosti, ke-rub, ki je Ve~nemu na Zemlji slu‘il kot prerok.

Naro~ilo v odre{enjskem delu pa je ostalo in {e osta-ja kot pe~at za Novi ~as v obeh na~elih bo‘anske mo-drosti - to pomeni: do izpolnitve naro~ila je neizbrisnovtisnjeno v njih - prav tako pa tudi v vseh Bo‘jih sino-vih in h~erah, ki nosijo naro~ilo.

Nekateri med njimi, ki so odlo‘ili zemeljsko obla~ilo,so se zbirali v krajih o~i{~evanja v nove karavane - sku-

614

paj s tistimi, ki so zdaj pri{li iz nebes - da bi ponovno{li v zemeljsko obla~ilo. Vedno znova so odhajale kara-vane Bo‘jih sinov in h~era v inkarnacijo, med njimi tu-di mnogi, ki svoje naloge niso izpolnili v prvih karava-nah inkarnacij.

Inkarnacije so se vrstile in prihajalo je do obremeni-tev. Nekateri so izpolnili del svojega naro~ila, drugi sose spet obremenili. Vrnili so se v kraljestva du{ in sekot du{e zadr‘evali v tistih podro~jih, ki so ustrezalanjihovemu stanju zavesti.

Vedno znova so se formirale karavane Bo‘jih sinovin h~era, da bi Meni, Kristusu, pripravljale poti naZemlji. Kon~no se je zbrala za Delo odre{enja odlo~il-na karavana: Jaz, Kristus, Bo‘ji Sin, sovladar nebes,sem pri{el v zemeljsko obla~ilo in z Menoj mnogi Bo‘jisinovi in h~ere, da bi Mi slu‘ili in pomagali. Mnogimed njimi so bili v Mojem spremstvu; inkarnirali so sev rimske in judovske dru‘ine. Mnogo teh Bo‘jih sinovin h~era se je obremenilo ‘e v prej{njih inkarnacijah inv zemeljskem obla~ilu zdaj niso prepoznali velikega do-godka. Kljub temu sem ljudem prinesel del Svoje bo-‘anske dedi{~ine. Nosil Me je O~e in glasniki lu~i inmalo{tevilni sinovi in h~ere v zemeljskem obla~ilu, kiso prepoznali Mene, svojega brata in Odre{enika,Odre{enika ~love{tva.

Ko sem se vrnil k O~etu kot sovladar nebes in Odre-{enik ~love{tva, je {la v zemeljsko bivanje naslednja du-hovna karavana. Spet so se v krajih o~i{~evanja zbiraliBo‘ji sinovi in h~ere z Bo‘jimi sinovi in h~erami iz ne-

615

bes, da bi skupaj {li v inkarnacijo. Pred vsemi je v tejkaravani stopalo ‘ensko na~elo bo‘anske modrosti. Posmrti zemeljskega telesa so spet {le tudi te du{e ali vkraljestva du{ ali pa v svetlej{a podro~ja.

Tako so prihajali in {e prihajajo Bo‘ji sinovi in h~e-re, karavana za karavano, k ljudem, da bi jih pou~evalio zakonih ‘ivljenja, da bi ljubili Boga, Mu bili poslu{ni,da bi v Kristusu na{li pot domov k Bogu, njihovem inna{em O~etu. Vsaki~ so prinesli tudi misel o Bo‘jemkraljestvu na Zemlji, tako da na Zemlji postopno dobi-va obliko in podobo: To je Kraljestvo miru Jezusa Kri-stusa. Pred vsemi pa je vedno znova prihajalo ‘enskona~elo bo‘anske modrosti v sodelovanju s svojim du-hovnim dualom, pozitivom bo‘anske modrosti, ki je bilin je v duhovnem obla~ilu, da bi naprej pripravljala po-ti Bo‘jim sinovom in h~eram.

Od Mojega zemeljskega bivanja je minilo skoraj dvatiso~ let. îsto postopno se godi volja Ve~nega v Bo‘jihsinovih in h~erah in po njih. Na Zemlji vse bolj izpol-njujejo to, kar je v odre{enjskem naro~ilu: z Menoj,Kristusom, u~iti vse ljudi, kako naj se dr‘ijo zakonov‘ivljenja in ljubezni, da bodo postali svobodni za Bo‘jekraljestvo. Bo‘ji sinovi in h~ere, ki nosijo naro~iloodre{enja, prihajajo in odhajajo, dokler se ne bo izpol-nilo, kar sem Jaz, Kristus, obljubil: e n a ~reda in e npastir, e n o ljudstvo v Meni, Kristusu, e n o kraljes-tvo na Zemlji, kraljestvo Ve~nega.

616

Naro~ilo Sina, ki je Jaz Sem, je pripeljati domov vse,kar se je zdelo zgubljeno. To naro~ilo je v srcih tistih,ki slu‘ijo Meni v Delu odre{enja.

Spoznajte: Vse do takrat, ko se bo izpolnilo celotnoodre{enjsko delo - tako na Zemlji kot tudi v krajiho~i{~evanja - nosijo vsi ti Bo‘ji sinovi in h~ere odre-{enjsko naro~ilo, predvsem pa bo‘anska modrost.

V Meni, Kristusu, najde vsaka du{a k O~etu.“Pri mnogih ljudstvih so bivali. Pod razli~nimi imeni

so se jim razodevali in ljudstva so se veselila v njihovilu~i; in prav zdaj spet prihajajo k vam, toda Izrael jihne sprejme” pomeni: Bo‘ji sinovi in h~ere so prihajali,pred njimi je {la bo‘anska modrost, tako v Stari kot vNovi zavezi, in se v dana{njem ~asu >��@ spet nahaja-jo med ljudmi, da bi kot pionirji delovali za Novi ~as.

Napo~il je ~asovni preobrat iz starega, gre{nega sveta vnovo ~asovno obdobje lu~i in ljubezni. îsto postopno bozacvetelo ‘ivljenje v Meni, Kristusu Boga.

Ker Izrael ni sprejel Mene, Bo‘jega Sina, in drugihBo‘jih sinov in h~era, ki so nosili in {e nosijo naro~iloodre{enja, nastaja zdaj Izrael v drugi de‘eli, pa tudiNovi Jeruzalem.

12. In potem je rekel Jezus Mariji Magdaleni: V zako-nu je zapisano, da naj tisti, ki zapusti o~eta in mater,umre. Toda zakon ne govori o star{ih v tem ‘ivljenju, am-pak o lu~i, ki biva v na{i notranjosti, ki je v nas do dana{-njega dne. (Pog. 64, 12)

617


Pomen besed “... tisti, ki zapusti o~eta in mater, najumre” je naslednji: Bog O~e-Mati je Pra-O~e in Pra-Mati vsakemu duhovnemu bitju in vsakemu ~loveku.On je lu~, ki biva v na{i notranjosti. ê jo ~lovek zapusti,tako da zavestno gre{i, potem je duhovno mrtev. Takodolgo bo brez miru kro‘il v senci svojega jaza, dokler senjegova du{a ne bo prebudila in si za~ela prizadevati zaponovno rojstvo v Bo‘jem Duhu, da se bo lahko zdru‘ilaz Bogom, ki je O~e-Mati.

13. Tisti, ki se odpovejo Kristusu, Odre{eniku, svete-mu zakonu in skupnosti izbranih, naj umrejo. Da, pustitejih zgubljene v zunanjem mraku; kajti tako so hoteli, innih~e jih ne more ovirati.” (Pog. 64, 13)


Te besede povedo: Kdor se Meni, Kristusu, odpove,ta se odpove ve~nemu zakonu, Bogu, in skupnosti ti-stih, ki delajo po Njegovi volji. Tako dolgo bo ostal vmraku in bo duhovno mrtev, dokler ne bo za~el iskatiLu~i sveta, ki Sem Jaz v njem.

Vsaka du{a in vsak ~lovek se svobodno odlo~a, ali boizpolnjeval Bo‘je zakone ali taval v mraku. Ker je du-

618

hovno telo - kadar je obremenjeno, se imenuje du{a -iz Boga, bo za vsako du{o pri{el ~as, ko bo sprejela inizpolnila to, kar jo bo osvobodilo: zakon ljubezni in ‘iv-ljenja. ê pa du{a in ~lovek ho~eta tavati v mraku, po-tem morata po zakonu svobodne volje pretrpeti tudito, kar sta povzro~ila v mraku: u~inke svoje setve.

Zakon pravi~nosti pravi: Vsakdo ima svobodno voljo- bo‘ansko bo sprejel ali zavrnil. Toda vsak mora samnositi, kar je povzro~il.

Beseda “... zgubljene ...” pomeni: Pustite svobodnovoljo svojemu bli‘njemu in ne prisiljujte ga, da sprejmebo‘ansko, ki ga osvobodi. ^loveka naj se pou~i o Bo‘-jih zakonih; ~e pa jih bo uporabil in kdaj bo to storil, toprepustite njemu. Kdor to spo{tuje, ta izpolnjuje Bo‘jovoljo, ki se glasi: Vsakdo naj svobodno sprejme bo‘an-sko. Kdor svojega bli‘njega sili v to, deluje proti Bo‘jipravi~nosti, ljubezni in svobodi.

619

65. POGLAVJE

Marija Magdalena opravi poslednje maziljenje -Priprava na izdajo

O resni~nem dajanju in pomo~i revnim - Sence ~love{kega jaza prepre~ujejo, da bi zrli Bo‘jo lu~; ~lovek

takrat govori o “Bo‘jih skrivnostih” (1-10)

1. In na sobotni ve~er pred obhajanjem pashe je bilJezus v Betaniji in {el je v hi{o Simona, gobavca, kjer soMu pripravili ve~erjo. In Marta je stregla, medtem ko jebil Lazar med tistimi, ki so z Njim sedeli za mizo.

2. In pri{la je Marija, imenovana Magdalena, imela jealabastrno posodo z zelo dragocenim in dragim mazilom,nardinim oljem. Odkrila je posodo in izlila mazilno oljeJezusu na glavo ter mazilila Njegove noge in jih obrisalas svojimi lasmi.

3. Tedaj je rekel eden Njegovih u~encev, Juda I{ka-riot, ta, ki naj bi Ga izdal: “êmu to razsipavanje mazil-nega olja? Lahko bi ga drago prodali in denar dali reve-‘em.” Vendar pa tega ni rekel iz skrbi za revne, ampakzato, ker je bil ljubosumen in grabe‘ljiv in je imel mo{njoter je upravljal z denarjem. In godrnjali so zaradi Magda-lene.

4. Toda Jezus je rekel: “Pustite jo pri miru! Kaj jovznemirjate? Naredila je vse, kar je mogla. Storila je do-bro delo na Meni. Reve‘e imate vedno okrog sebe, todaMene nimate vedno. Mazilila je Moje telo za pogreb.

620

5. Resni~no, povem vam, kjerkoli na tem svetu se borazlagal ta evangelij, v njen spomin se bo poro~alo tudi otem, kar je storila.”

6. Tedaj je stopil satan v srce Juda I{kariota in ta je{el po svojem opravku in se zaupno posvetoval z velikimiduhovniki in stare{inami, kako bi Ga mogel izdati. In biliso veseli in se dogovorili za trideset srebrnikov, za cenoenega su‘nja. Obljubil jim je in iskal je prilo‘nost, da biGa izdal.

7. In ta ~as je Jezus govoril Svojim u~encem: “Pridiga-jte vsem po svetu in povejte: Prizadevajte si, da sprejmeteskrivnosti lu~i in da vstopite v kraljestvo lu~i, kajti zdaj jepri{el ~as za to in zdaj je dan Odre{enja.

8. Ne prelagajte tega iz dneva v dan, iz enega kroga(kolesa ponovnih rojstev) v drugega, iz eona v eon v veri,da vam bo takrat, ko se vrnete na ta svet, uspelo priti doskrivnosti in vstopiti v kraljestvo lu~i.

9. Kajti ne veste, kdaj bo dose‘eno {tevilo du{, ki so vsebi razvile popolnost. Ker takrat se bodo zaklenila vratakraljestva lu~i in odtlej ne bo nih~e ve~ mogel priti noter,pa tudi ven ne bo {el nih~e.

10. Trudite se, da boste vstopili, dokler {e odmeva klic,preden bo {tevilo popolnih zape~ateno in dopolnjeno inse bodo vrata zaklenila.” (Pog. 65, 1-10)

621


Kako pogosto sli{ite na tem svetu: “ ... lahko bi pro-dali in denar dali revnim.” Vsakdo, ki uporablja te be-sede, naj bi si postavil vpra{anje, kako iskreno to misliin koliko je sam prispeval za pomo~ reve‘em.

Ni dovolj, ~e reve‘em dajemo milo{~ino, kot to dela-jo farizeji, da bi jih ljudje opazili.

Resni~no dajanje je v tem, da izpolnjujemo zakonljubezni in ‘ivljenja. Potem to, kar smo dali, ni milo{~i-na, ampak prava pomo~. Z njo najde revna du{a v rev-nem telesu v zakon “moli in delaj” in bo v srcu bogata.Potem bo tudi ~lovek prejel vse, kar potrebuje, da bo‘ivel kot Bo‘ji otrok.

Kjer torej evangelij ljubezni in ‘ivljenja najprej ‘ivi-mo in nato pou~ujemo, tam bodo revni, ki to sprejema-jo in izpolnjujejo, v svojih srcih bogati in tudi reve‘ boprejel, kar potrebuje za ‘ivljenje kot Bo‘ji otrok. Izpol-njevanje evangelija prinese resni~no dobra dela.

Besede “Prizadevajte si, da sprejmete skrivnosti lu~i”povedo: Sence ~love{kega jaza zagrnejo lu~ in ~lovekuprepre~ujejo, da bi zrl Bo‘jo lu~. Zato govori ~lovek oskrivnostih lu~i, ker jih {e ne more videti. Kdor bi radpogledal za skrivnosti, ta si mora prej ogledati svojesence in o~istiti to, kar je spoznal in kar je povzro~ilosence, da bi na ta na~in na{el v Bo‘jo lu~ in bi lahko {elv Bo‘je kraljestvo.

622

Zato ne prelagajte, kar prepoznate kot ~love{ko, izdneva v dan, iz enega “kroga” v drugega, iz enega eonav drugega v prepri~anju, da boste to lahko o~istili venem od prihodnjih zemeljskih ‘ivljenj. Kajti kdo odvas ve, kdaj se bo ustavilo kolo ponovnih rojstev za te‘-ko obremenjene du{e in se bodo zaklenila vrata za tak-{na utele{anja.

Spoznajte: V tem zemeljskem bivanju naj bi se po-trudili izpolnjevati Bo‘je zakone. Ne prelagajte torejuresni~evanja svetega ‘ivljenja iz dneva v dan in ne re-cite, da vam bo po tem zemeljskem ‘ivljenju v neki na-slednji inkarnaciji bolje uspelo izpolnjevati Bo‘je zako-ne in predreti tan~ico, ki vam ne dovoljuje, da bi zrlilu~ in ‘ivljenje.

Spoznajte: ^lovek tako dolgo govori o Bo‘jih skriv-nostih, dokler ima sam skrivnosti pred svojimi soljud-mi. Kdor pa si prizadeva za popolnost, ta pred svojimisoljudmi nima skrivnosti, kajti Bo‘ji zakon, ki ga izpol-njuje, nima v sebi ni~ skrivnostnega.

Kdor izpolnjuje zakone ljubezni in ‘ivljenja, ta je od-prta knjiga, in vse se mu tudi razkrije.

Bo‘ja milost deluje danes >��@ okrepljeno na temsvetu. On, Vsemogo~ni, je vsem du{am in ljudem {eenkrat dal ~as in s tem mo‘nost, da poravnajo vse gre-{no.

623

66. POGLAVJE

U~enje o popolnosti

Resni~no ‘ivljenje je ‘ivljenje v Bogu (1-3). îsta bitja ‘ivijo v vseedinosti; so eno - Polarnost kot enost vBogu - Marija Magdalena, zgled sprejemajo~ega na~ela - Vsabit je zgrajena na polarnosti (4-11). Troedinost: Duh, du{a in

~lovek - Kdaj pride Bo‘je kraljestvo na Zemljo? (12-13)

1. In ponovno jih je u~il Jezus in govoril: “Bog je pre-bujal pri~evalce resnice v vsakem narodu in v vseh ~asih,tako da bi vsi sli{ali Bo‘jo voljo in jo izvr{evali, da bi na-to {li v Bo‘je kraljestvo kot regenti in sodelavci.

2. Bog je mo~, ljubezen in modrost, in to troje je eno.Bog je resnica, dobrota in lepota, in to troje je eno.

3. Bog je pravi~nost, znanje in ~istost, in to troje jeeno. Bog je sijaj, so~utje in svetost, in to troje je eno.(Pog. 66, 1-3)


V Bogu je vsa substanca, in vse mo~i vesolja so venem Bogu.

V vseh ~asih je po{iljal Bog na ta svet poslance, ki sopri~ali o resnici in ljudem prinesli pri~evanje, da resni-ca, ~e jo ‘ivimo, prinese ‘ivljenje. Kajti resni~no ‘ivlje-nje je ‘ivljenje v Bogu.

624

Beseda so~utje pomeni v Bo‘jem zakonu ljubezni in‘ivljenja: so-trpeti, so-~utiti in imeti razumevanje zavse ljudi in du{e ter za vsako stvaritev.

4. In te {tiri troedinosti so eno v prikritem bo‘anstvu,popolnem, neskon~nem, edinem.

5. Tako kot so v vsakem mo{kem, ki je popoln, triosebe, sin, mo‘ in o~e, in te tri so eno.

6. Tako kot so v vsaki ‘enski, ki je popolna, te tri ose-be, h~erka, nevesta in mati, in te tri so eno. In mo‘ in ‘e-na sta eno, prav tako kot je Bog eno.

7. Tako je tudi z Bogom, O~etom, v katerem ni nitimo{ko niti ‘ensko in v katerem je oboje, in vsako je troe-dino, in vse je eno v zakriti enosti.

8. Ne ~udite se, kajti tako kot je zgoraj, je spodaj, inkot je spodaj, tako je zgoraj, in kar je na Zemlji, je tako,ker je tako v nebesih.

9. In ponovno vam povem: Jaz in Moja nevesta svaeno, tako kot je Marija Magdalena, ki sem jo izbral in Se-bi posvetil kot zgled, eno z Mano. Jaz in Moja skupnostsva eno. In skupnost so izbrani iz ~love{tva za odre{itevvseh.

10. Skupnost Prvorojenega je Marija Boga. Tako praviVe~ni. Ona je Moja mati in vedno Me je sprejela ‘e odza~etka in Me rodila kot svojega Sina v vsakem obdobjuin vseh nebe{kih ravneh. Ona je Moja nevesta, ve~no enov sveti skupnosti z Mano, njenim ‘eninom. Moja h~erkaje, kajti na veke izvira in izhaja iz Mene, njenega O~eta,in se veseli v Meni.

625

11. In ti dve troedinosti sta eno v Ve~nem in sta potr-jeni v vsakem mo{kem in vsaki ‘enski, ki sta postala po-polna in sta na veke rojena iz Boga in se veselita v lu~i insta za vedno povzdignjena in sta postala eno z Bogom inki na veke sprejemata Boga in ‘ivita v Njem za odre{enjemnogih. (Pog. 66, 4-11)


^love{ke besede so simboli. Besedi mo‘ in ‘ena sepri ljudeh sprva nana{ata na spol. Tukaj pa naj bi juvendarle razumeli kot dualno na~elo nebes, v katerih jevse brezspolno.

Tako kot je Bog mo~ vseh mo~i v vesolju, tako vsabitja iz Boga posedujejo vse mo~i vesolja. Teh mo~i neposeduje zemeljsko telo, ampak ~isto duhovno telo, vglobini utele{ene du{e.

V Duhu pomenita “mo‘” in “‘ena” dajajo~e in spre-jemajo~e na~elo. Isto~asno sta Bo‘ji sin ali h~erka ino~e ali mati. Oba sta eno v svojem dajajo~em in spreje-majo~em sevanju in tudi eno v Bogu, v zakonu ‘ivlje-nja.

Popolnost ne pozna pojmov, tvoje in moje. Vsa bitpripada tudi vsakemu ~istemu bitju, kajti bitje ne poznaosebne lastnine. Kar poseduje eno ~isto bitje, to ima tu-di drugo. Ne samo, da so si v vsem eno - ona so eno. Izvseedinosti te~e polnina in notranje bogastvo.

626

Vsaka du{a in vsak ~lovek, ki je eno z Mano, Kristu-som, je eno z Mano tudi v ve~nem O~etu. On je izbraniin tvori z mnogimi izbranimi skupnost, ki je izbor ~lo-ve{tva te Zemlje za odre{itev vseh. Z vseh {tirih vetrovsem zbiral in zbiram tiste, ki so eno z Mano ali pa gre-do po poti v enost.

Moja zveza z Marijo Magdaleno je simbol za to, davsa bit po~iva na polarnosti, tudi v povezanosti medmo{kim in ‘ensko. Nevesto Svoje du{e sem si izbral, dabi pokazal, da je dajajo~e in sprejemajo~e enost v Bo-gu, zlito v Ve~nem. Tako sem pri~al, da sta si predBo‘jim obli~jem ‘ena in mo‘ enaka kot enost in polar-nost v Njem.

Du{a Marije Magdalene se je zelo pribli‘ala sevanjuMoje du{e. @ivela je kot ‘ivi zgled duhovne ‘ene, spre-jemajo~ega na~ela v Meni, in Jaz kot ‘ivo dajajo~e na-~elo v njej. Tako je ona v Meni posve~en Bo‘ji aspekt,sprejemajo~i aspekt. Ko sem bil Jezus iz Nazareta, jebila ona v Meni, in ona je v Meni, Kristusu - in oba svav Bogu. Ona je ‘ivi zgled za ‘enske na tej Zemlji, kotsprejemajo~e na~elo, ki vsebuje tudi aspekte dajajo~e-ga na~ela.

Marija Magdalena ni pri~akovala ni~esar. Bila je vMeni, Jezusu, in je na veke z Menoj ter v Meni. Kajtivse nebe{ke mo~i, dajanje in sprejemanje, se zdru‘uje-jo v celotni biti, v vsakem duhovnem bitju, v ozvezdjihin kraljestvih narave, kajti vsa bit je zgrajena na polar-nosti. Vsa bit je substancialno ‘ivljenje, je Bog vvsem.

627

Spoznajte: Vse, vso lu~ in mo~, ki ju nosi Zemlja izBoga, je dal Bog za odre{itev du{, ljudi in Zemlje.

Bog, vseedinost, ljubezen in modrost, izdihuje SvojJaz Sem v vsakem eonu, v vsakem novem stvaritelj-skem dejanju. In kar je Ve~ni vdahnil na ta svet, je spetOn sam, vse v vsem. îste mo~i Zemlje so tudi ~istemo~i nebes. Tako kot u~inkujejo ~iste mo~i, ~ista bit,kot substanca na Zemlji, tako vseobse‘no u~inkujejo vve~ni biti.

12. To je skrivnost troedinosti za ~love{tvo. V vsakem~love{kem otroku se mora na ta na~in izpolniti Bo‘jaskrivnost, da ugleda lu~, pretrpi bole~ine za resnico, sepovzpne v nebesa in iz‘areva Duha resnice. To je potodre{enja; kajti Bo‘je kraljestvo je v notranjosti.”

13. Tedaj mu je nekdo rekel: “Gospod, kdaj bo pri{loBo‘je kraljestvo?” In On je odgovoril in povedal: “Ko boto, kar je zunaj, tako kot to, kar je znotraj, in to, kar jeznotraj, tako kot to, kar je zunaj, in mo{ko in ‘ensko nitimo{ko niti ‘ensko, ampak oboje eno. Tisti, ki imajo u{e-sa, naj sli{ijo.” (Pog. 66, 12-13)


Troedinost za ~love{tvo je: Duh, du{a in ~lovek. BrezDuha in brez du{e ~lovek ne more dihati. Dihanje je ‘iv-ljenje. Bog je od, ‘ivljenje, Duh, ki diha skozi du{o in~loveka in na ta na~in ohranja vse ~love{tvo.

628

Pot ljubezni u~im zato, da se ~lovek lahko spremeniin najde v svojo resni~no bit. Kdor stopa po tej poti knotranjemu razsvetljenju, ta postopno odlaga svojestrasti in po‘elenja in tudi svoje popa~ene svetne misli.Potem izgovarja besede ‘ivljenja in ravna tako, kot jesam postal: bo‘ansko. [ele takrat je ~lovek spreme-njen. Njegova zunanjost je postala njegova resni~na bit,notranjost.

[ele tedaj, ko se je ~lovek spremenil v lu~i resnice,pride Bo‘je kraljestvo na to Zemljo. Kajti ko je postalzunanje tako kot notranje in notranje tako kot zunanje,takrat ~lovek izpolnjuje Bo‘ja dela, in ‘ivljenje naZemlji je nato ‘ivljenje v Bogu. Potem sta ‘ena in mo‘,mo{ko in ‘ensko, eno in polarnost v Bogu. Pozitivno innegativno na~elo - torej dajajo~a in sprejemajo~a bitja- ‘ivita potem zavestno kot Bo‘ja otroka.

629

67. POGLAVJE

Prihod v Jeruzelem - Kon~na sodba

Hozana - Kri‘ajte Ga: Kdor misli samo na svoje dobro, je omahljiv - Judje ‘e 2000 let ‘anjejo svojo setev - ^lo-vek naj spo{tuje Boga v vsaki ustvarjeni obliki, tako tudi v bli‘-njem, sicer bo stal na Kristusovi levi strani (1-10). Porav-nava in o~i{~enje najbolj obremenjenih du{ (11). Kar nistestorili najmanj{emu, tega tudi Meni niste storili (12-14).

Evolucijska pot najte‘je obremenjenih du{ (15)

1. In prvega dne v tednu, ko so pri{li v bli‘ino Jeruza-lema, k Oljski gori pri Betfagi in Betaniji, je odposlal dvau~enca in jima rekel: “Pojdita v vas, ki le‘i pred vama; intakoj ko prideta tja, bosta na{la privezano ‘rebe, na kate-rem {e nikoli ni sedel ~lovek; odve‘ita ga in ga pripeljita.

2. In ~e vama bo kdo rekel, zakaj to po~neta, povejta,da ga Gospod potrebuje. In dovolili vama bodo pripeljatiga sem.”

3. In {la sta svojo pot in na{la ‘rebe privezano na kra-ju, kjer se kri‘ata dve poti, in sta ga odvezala. In nekateri,ki so tam stali, so jima rekli: “Kaj pa po~neta, zakaj od-vezujeta ‘rebe?” In povedala sta jim, kakor je bil naro~ilJezus, in dovolili so jima oditi.

4. In pripeljala sta ‘rebe k Jezusu in na ‘ival polo‘ilasvoji obla~ili, in On je sedel nanj. Mnogi pa so razprostrlisvoja obla~ila na pot, drugi pa so nalomili veje z dreves injih potresli po poti.

630

5. In ti, ki so hodili spredaj, pa tudi ti, ki so bili zadaj,so glasno klicali: “Hozana, blagoslovljen bodi Ti, ki pri-haja{ v imenu Jehove: Blagoslovljeno bodi kraljestvo na-{ega o~eta Davida in blagoslovljen bodi Ti, ki prihaja{ vimenu Najvi{jega! Hozana na vi{avah!

6. In Jezus je pri{el v Jeruzalem, v tempelj. Pogledal jevse okoli sebe, nakar jim je povedal tole priliko, govore~:

7. “Ko bo pri{el Sin ~lovekov v Svojem veli~astju in zNjim vsi sveti angeli, takrat bo sedel na prestol Svojegaveli~astva. In pred Njim se bodo zbrali vsi narodi in lo~ilbo ene od drugih, kakor pastir lo~i svoje ovce od ovnov.Ovce bo postavil na Svojo desno stran, ovne pa na Svojolevo.

8. Tedaj bo kralj rekel tistim na Svoji desni: Pridite,blagoslovljeni Mojega O~eta, prejmite v posest kraljestvo,ki je pripravljeno za vas od samega za~etka sveta. Kajtibil sem la~en in vi ste Me nasitili. Bil sem ‘ejen in ste Midali piti. Bil sem tujec in dali ste Mi preno~i{~e. Bil semgol in oblekli ste Me. Bil sem bolan in obiskali ste Me. Bilsem ujet in pri{li ste k Meni.

9. Nato Mu bodo pravi~ni odgovorili, reko~: Gospod,kdaj smo Te videli la~nega in Te nasitili? Ali ‘ejnega inTi dali piti? Kdaj smo Te videli kot tujca in Ti nudili pre-no~i{~e? Ali golega in Te oblekli? Kdaj smo Te videli bol-nega ali ujetega in smo pri{li k Tebi?

10. In kralj bo odgovoril, reko~: Glejte, Jaz se vam ka-‘em v vseh ustvarjenih oblikah in resni~no, povem vam:Kar ste storili najmanj{emu med temi Mojimi brati, to stestorili Meni. (Pog. 67, 1-10)

631


Z besedo “‘rebe” je mi{ljena oslica, ki Me je nosilaskozi glasno kli~o~o mno‘ico Judov, ki so hoteli imetisvojega zemeljskega kralja.

Dokler ~lovek misli samo na svoje materialne dobri-ne, bo podobno razmi{ljal, govoril in ravnal kot Judje,ki so me ~astili s svojimi ustnicami v upanju, da jim,gre{nemu ljudstvu, Bog v Meni po{ilja ~loveka, ki bo {eokrepil njihove pregrehe in storil zanje, kar jim bo po-magalo do sprijenega ‘ivljenja: do svetnih u‘ivanj in ra-zuzdanosti, po‘re{nosti in pijan~evanja - to pomeni,jim omogo~il to, po ~emer so hlepeli.

Isti Judje, ki so klicali: “Hozana, blagoslovljeno bodikraljestvo na{ega o~eta Davida in blagoslovljen bodiTi, ki prihaja{ v imenu Najvi{jega,” so ~ez nekaj dni kli-cali: “Kri‘ajte Ga, osvobodite Barabo.”

Spoznajte ljudi po njihovi govorici: Kdor misli samona svoje lastno dobro, ta bo danes ~astil tistega, ki mulahko to omogo~i, in jutri bo istega preklel, ker mu te-ga ni omogo~il.

Preverite se v svojem ‘ivljenju, ~e v malih in velikihre~eh ne razmi{ljate, govorite in ravnate podobno kottakratni Judje. Mnogi tako postanejo Juda. Zaradi tegabodo morali trpeti, ~e ne ve~ v tej inkarnaciji, potem vkraljestvih du{ ali pa v enem od naslednjih utele{anj;kajti kar ~lovek seje, to bo ‘el.

632

@e skoraj 2000 let ‘anjejo Judje od enega utele{anjado drugega, kar so sejali takrat in pa v svojih nadaljnjihutele{anjih - vse dokler ne bodo priznali Odre{enika inGa sprejeli - in ob‘alovali, kar so povzro~ili.

Dojemite v svojih srcih: Vse, kar nosi ‘ivljenje, ima vsebi Bo‘jo mo~, ljubezen in modrost, in vse, kar ‘ivi, ‘i-vi, ker je v vsem Bog.

Bog je v vsem celota. Njegova mo~ je nedeljena vvsem. Zato je Bog vse v vsem. Bog je v vsaki ustvarjeniobliki, je vse v vsem. Vse, kar ‘ivi na Zemlji, vsaka ma-terialna oblika, ima v sebi duhovno obliko, ki jo je us-tvaril Bog, in tako nosi v sebi vse, kar je v Bogu, torejvse v vsem.

Kdor tega ne spo{tuje, ta ne spo{tuje Boga in tudisvojega bli‘njega ne spo{tuje. Zato ga ni nahranil, nimu dal piti, ni ga sprejel pod streho, ni ga oblekel in nimu slu‘il. Kdor ni spo{toval Boga v vsaki obliki, ta tudiv svojem bli‘njem ni prepoznal Boga in tako Ga ni spre-jel niti vzljubil. Njegovo mesto bo na Moji levici.

11. Potem bo tudi rekel tistim na levi: Pojdite pro~ odMene, zle du{e, v ogenj, ki bo trajal eone, in ki ste si gasami pripravili, dokler se sedemkrat ne pre~istite in se os-vobodite svojih grehov. (Pog. 67, 11)

633


Z besedo zli je mi{ljena izkvarjenost du{e, ki je s te‘-kimi grehi prekrila vseh sedem Bo‘jih osnovnih mo~i.

Poravnava te‘kih grehov se odvija v ciklusu eonov*,kajti du{a, ki je globoko padla, pogosto svojih obreme-nitev ne more poravnati v kratkih ~asovnih razdobjih.V mnogih primerih tega ne bi mogla prenesti niti du{av krajih o~i{~evanja niti ~lovek. Razen tega je taka du{avezana na ve~ du{ ali pa celo na zelo veliko du{ in ljudiin bo {ele takrat prosta, ko ji bodo vsi ti odpustili. Nasvojem du{nem telesu bo ob~utila tudi razli~ne muke,ki jih je kot ~lovek prizadejala svojemu bli‘njemu. Taporavnava in o~i{~evanje lahko za tako du{o predstav-lja tako imenovani pekel, ogenj.

12. Kajti bil sem la~en in Me niste nahranili. Bil sem‘ejen in Mi niste dali piti. Bil sem tujec, in niste Me spre-jeli pod streho. Gol in Me niste oblekli. Bolan in ujet inMe niste obiskali.

13. Tedaj Mu bodo tudi ti odgovorili in rekli: Gospod,kdaj smo Te videli la~nega ali ‘ejnega ali tujca ali golegaali bolnega in Ti nismo postregli?

14. Potem jim bo On odgovoril in rekel: Glej, Jaz sevam ka‘em v vseh ustvarjenih oblikah, in resni~no, po-

634

* Z besedo eoni so mi{ljeni svetlobni ciklusi ali energijski ciklusi.

vem vam, vse, ~esar niste storili najmanj{emu med temiMojimi brati, tega tudi Meni niste storili. (Pog. 67, 12-14)


Nesebi~na ljubezen je zakon ‘ivljenja. Samo ~e sonjegova dela nesebi~na, ‘ivi ~lovek zavestno v Bogu.Vse drugo se nana{a na ~loveka, na njegovo lastno ose-bo, in ni povezano z Bogom, ki je vseenotnost in nese-bi~nost. Kdor slu‘i svojemu bli‘njemu, da bi od njegaprejel pla~ilo, ta ‘e ima svoje pla~ilo in od Boga ne bove~ prejel pla~ila.

Vse ‘ivljenjske oblike ‘ivijo v ve~no teko~em zako-nu, Bogu, ki je ljubezen, ‘ivljenje in modrost. Kdor je vsvojih ob~utkih, mislih, besedah ali ravnanju proti kaki‘ivljenjski obliki, ta se je prekr{il nad zakonom, Bo-gom. Vsa ozvezdja, vsak kamen, vsaka rastlina in vsaka‘ival so ustvarjene oblike iz Boga.

Bog, ‘ivljenje, se ka‘e torej v vseh ustvarjenih obli-kah. Kdor ne slu‘i nesebi~no vsem Bo‘jim mo~em, kiso prejele obliko, ta se nad njimi pregre{i in bo moralprena{ati in poravnati to, kar si je s tem sam nalo‘il.êsar torej niste storili nesebi~no enemu Mojih naj-manj{ih bratov, svojemu bli‘njemu, tega tudi Meni ni-ste storili.

Spoznajte: Kdor prizadene svojega bli‘njega, ga iz-kori{~a, in mu za opravljeno delo daje le neznatno pla-

635

~ilo ter na ta na~in zbira bogastvo, ta bo vse to, kar jepovzro~il bli‘njemu, ob~util na svojem lastnem telesu.

^loveka sre~ujem v najrazli~nej{ih podobah in obli-kah. Kdor ne sprejme in ne vzljubi ‘ivljenja, ki Sem Jazv podobi in obliki, ta zavr‘e svoje lastno ‘ivljenje in po-gosto je tako, da ga lahko ponovno najde {ele po eonihtrpljenja. Kajti nobena du{a ni izgubljena, ker Sem Jazv vsaki du{i: Kristus, ‘ivljenje.

15. In okrutni in neljubeznivi pojdejo na prestajanjete‘ke kazni, ki bo trajala eone, in ~e ne bodo ob‘alovali,bodo celo ~isto uni~eni. Pravi~ni pa in usmiljeni bodood{li v ve~no ‘ivljenje, v ve~ni mir.” (Pog. 67, 15)


Pojem “popolnoma uni~eni” si razlagamo takole:Du{e, ki so si nalo‘ile najte‘ja bremena, grehe protiSvetemu Duhu - se torej zavestno pregre{ile nad ve~-nim, svetim ‘ivljenjem - in tega ne ob‘alujejo, ampakzavestno dalje gre{ijo, si bodo po{kodovale svoje du-hovno telo. Ker ima vsaka du{a ve~no ‘ivljenje, se mo-rajo te du{e regenerirati v duhovnih razvojnih ravneh,to pomeni, svoje duhovno telo spet razviti do popolno-sti.

To velja tudi za demone, ki se borijo proti Meni dorazkrojitve vseh materialnih oblik, in {e naprej. Kotpadla bitja odgovarjajo za celoten potencial obremeni-

636

tev in ustrezno temu tudi poravnavajo vse do zaklju~i-tve padca. Posamezne du{e in ljudje pa poravnavajo to,kar so zakrivili.

Vse te te‘ko obremenjene du{e se bodo vklju~ile vduhovni evolucijski proces. Ponovno bodo zgradilesvoje duhovne ‘ivljenjske zasnove, partikle svojega du-hovnega telesa, ter Name usmerile duhovne vrste ato-mov. Podobno kot se to odvija v duhovnem evolucij-skem dogajanju v ve~ni biti - evolucija od kamna krastlini, od rastline k ‘ivali in od ‘ivali k bitju narave -se bo zgodilo tudi s temi du{nimi telesi. Tak{ne du{ena ta na~in obnovijo svoje du{no telo in potem zavest-no sprejmejo Bo‘je otro{tvo - kot otroci nesebi~ne lju-bezni. Kar jim je bilo dano, otro{tvo iz Boga, to jim nebo odvzeto.

Ponavljam:Tak{ne te‘ko obremenjene du{e, ki so po{kodovale

dele svojega duhovnega telesa, pojdejo v duhovna evo-lucijska polja, da bodo tam spet popravile, kar so po{-kodovale z neprestanim obremenjevanjem. Otro{tvo vBogu pa jim ostane.

637

68. POGLAVJE

Prilike o Bo‘ji sodbi

“Bo‘je kraljestvo vam bo odvzeto in bo dano ljudstvu, ki prina{a sadove” (1-7).Boj proti Bo‘jim poslancem, ki tudi ‘ivijo tako, kot u~ijo (8-10). Pri{el sem kot Jezus in pri{el bom kot Kristus (11). Notra-nje in zunanje dostojanstvo - Zemeljski oblastniki se bodo raz-bili na vogelnem kamnu Kristus, ki bo tudi zaklju~ni zidak(12-14). Pravo~asno se spreobrnite, {e preden usoda krenesvojo pot - ^love{ke besede, pojmi, merila in njihov pomen so

le smerokazi k resnici (15-20)

1. In Jezus je povedal drugo priliko: “@ivel je gospo-dar, ki je zasadil vinograd, ga ogradil, izkopal v njem sti-skalnico in sezidal stolp ter ga predal vinogradnikom. Na-to je krenil v tujo de‘elo.

2. In ko se je pribli‘al ~as zorenja, je poslal svoje slugek vinogradnikom, da bi od njih pripeljali sadove. Vino-gradniki pa so prijeli sluge in enega pretepli, drugega ka-menjali in tretjega ubili.

3. Ponovno je k njim poslal sluge, uglednej{e od prvih,in z njimi so storili enako. Nazadnje pa je k njim poslalsina in rekel: “Mojega sina bodo pripoznali.

4. Ko pa so vinogradniki zagledali sina, so si med saborekli: “Ta je dedi~, ubijmo ga in se polastimo njegove dedi{-~ine. In so ga prijeli, vrgli iz vinograda in ga ubili.

5. Ko bo zdaj pri{el gospodar tega vinograda, kaj bostoril s temi vinogradniki?” Rekli so mu: “Te zlobne‘e bo

638

pobil in vinograd predal drugim vinogradnikom, ki mubodo poslali sadove, ko dozorijo.”

6. Jezus jim je rekel: “Ali niste brali v spisih: Kamen,ki so ga zidarji zavrgli, je postal zaklju~ni kamen pirami-de? To je Gospodovo delo in je ~udovito v na{ih o~eh!

7. Zato vam pravim: Bo‘je kraljestvo vam bo odvzetoin bo dano ljudstvu, ki prina{a svoje sadove. In kdor pa-de na ta kamen, se bo razbil, toda na kogar pade, tega bozmlel v prah.” (Pog. 68, 1-7)


Mnoge prilike, ki sem jih kot Jezus iz Nazareta dalSvojim apostolom, u~encem in ljudstvu, veljajo {e v da-na{njem ~asu >��@.

Izjava “Bo‘je kraljestvo vam bo odvzeto in bo danoljudstvu, ki prina{a sadove,” ta izjava je veljala in veljaza Jude, prav tako tudi za tako imenovane “zastopnikeKristusa”.

[e danes kli~e Bog po Svojih zvestih in po Svojihprerokih in {e danes opominja po njih “Kristusove za-stopnike”, da naj prinesejo sadove Notranjega ‘ivlje-nja. Pravzaprav so hoteli raz{iriti Moj nauk, toda ostaloje pri hotenju. Ker ne morejo pokazati sadov Notranje-ga ‘ivljenja, ker so njihova srca duhovno prazna, sta jihobvladovali oblasti‘eljnost in lakomnost, ubijali so

639

Bo‘je odposlance in jih {e danes zasmehujejo in zasra-mujejo.

Zdaj zbiram z vseh {tirih strani neba drugo izbranoljudstvo, ki je poslu{no Bogu in prina{a duhovne sado-ve, in z njimi bom ustvaril to, kar sem razodel po Svo-jih mnogih pravi~nih prerokih: Bo‘je kraljestvo na tejZemlji.

8. In ko so veliki duhovniki in farizeji bili ~uli to prili-ko, so razumeli, da je govoril o njih. Toda bali so se ljud-stva in si niso upali polo‘iti roke Nanj, kajti ljudstvo Gaje imelo za preroka.

9. U~enci so Ga zatem vpra{ali, kaj pomeni ta prilika,in povedal jim je: “Vinograd je svet, vinogradniki so va{iduhovniki, sluge pa slu‘abniki dobremu zakonu in prero-ki.

10. Ko bodo od duhovnikov zahtevani sadovi njihove-ga dela, le-ti ne bodo dali sadov, toda grdo ravnajo z od-poslanci, ki u~ijo Bo‘jo resnico, tako kot so po~eli odvsega za~etka. (Pog. 68, 8-10)


Kar se je godilo neko~, je pri~ujo~e {e danes >��@.Vinograd je svet; v njem duhovniki {e vedno menijo,da lahko dolo~ajo. Toda pri{el je ~as, v katerem deluje-

640

jo pravi slu‘abniki in slu‘abnice in pravi preroki in u~i-jo ljudi ‘ivljenje iz Boga in sami tako ‘ivijo, da bi trsiMeni, Kristusu, prinesli prave plodove: sebe samega.

Spoznajte: Vedno znova so to isti - brezbo‘niki, du-hovniki, pismouki in farizeji - ki sodijo tistim mo‘em in‘enam, ki jih je poslal Bog. Celotno prizadevanje brez-bo‘nih je, da bi uti{ali resnico. Vendar, kdor misli, dase resnico da izbrisati, ta naj ve, da tudi kamni govori-jo.

V vseh ~asih so brezbo‘ni prvi ukrepali proti pravi~-nim mo‘em in ‘enam. Tisti, ki so poslu{ni duhovni-kom, trobijo z njimi potem v isti rog, razdirajo in uni-~ujejo vse, kar nasprotuje njihovi ‘elji po ugledu inbogastvu.

Ljudje, ki zbirajo samo v svoje lastne ka{~e, ne mo-rejo pokazati sadov nesebi~ne ljubezni. Zato Bog nago-varja samoljubnost, sebi~nost, oblasti‘eljnost in lakom-nost po Svojih slugah in deklah, po prerokih in porazsvetljenih mo‘eh in ‘enah. ê le-ti potem delujejona satana ~utov v ~loveku, se ta upre in se postavi protiBo‘jim poslancem.

11. In ko bo pri{el Sin ~lovekov, sam Kristus Boga, sezberejo proti Svetemu in Ga pretepejo ter Ga vr‘ejo iz vi-nograda; kajti njihova dela niso bila dela iz Duha, am-pak so iskali svoj lastni u‘itek in dobi~ek in pri tem zavr-gli sveti zakon. (Pog. 68, 11)

641


Jaz, Kristus Boga, sem pri{el k njim v Jezusu in pri-hajam k njim kot Kristus. V raznovrstnih oblikah bi Mebili lahko videli in izkusili, kajti Jaz Sem v O~etu-Mate-ri-Bogu ‘ivljenje v vseh ‘ivljenjskih oblikah.

Pri{el sem in prihajam k njim tudi s Svojo Sveto be-sedo, ki je ve~na resnica. Svaril sem jih in {e svarim poBo‘jih prerokih, da se dr‘ijo Bo‘jih zakonov. Toda sli-{ali so in sli{ijo samo pri{epetavanja tistega, ki so se muzapisali. Ta jih zavaja in jih vodi in tako so mislili in mi-slijo samo na lastni u‘itek in dobi~ek. Na ta na~in sozavrgli zakon, Boga, in zametujejo ga vse do te genera-cije >��@.

12. ê bi bili sprejeli Enega Maziljenca, ki je vogelniin zaklju~ni kamen, bi jim bilo dobro, in hi{a bi bila stalakot Bo‘ji tempelj, v katerem bi bival Duh.

13. Toda pri{el bo dan, ko bo zakon, ki ga zametujejo,postal zaklju~ni zidak, ki ga vsi vidijo, in tisti, ki se spo-taknejo obenj, se bodo razbili, tisti pa, ki vztrajajo v nepo-slu{nosti, se bodo razleteli na ko{~ke.

14. Kajti Bog je nekaj angelom dal oblast nad dogaja-njem s svetom in jim naro~il, da vladajo modro, pravi~noin z ljubeznijo. Oni pa niso upo{tevali zakonov Najvi{jegain so ravnali proti dobrim Bo‘jim zapovedim. Tako so nata svet pri{le grozote, trpljenje in ‘alost in tako bo doklerponovno ne pride Mojster in prevzame vse stvari ter pok-

642

li~e svoje sluge na obra~un.” (Pog. 68, 12-14)


Kar je tu napovedano, se sedaj >��@ dogaja. Novi~as bo gre{ni svet dvignil iz njegovih spojev in vse raz-kril, kar je bilo do sedaj skritega - pa naj si bo to v vla-davinah tega sveta, med vladajo~imi, ki ho~ejo obdr‘atisvoje strukture mo~i, da bi tako podjarmljali ljudstvo,ali pa so to strukture mo~i cerkvenih institucij, ki zlo-rabljajo Moje ime, Kristus, da bi vezali svoje vernike nasvoje dogme in pravila.

ê bi bili priznali in sprejeli Mene, Kristusa, bi bililjudje zavestno v Meni, Kristusu, in vsak ~lovek bi bilzavestno tempelj Boga. Njihove cerkve bi bile tedaj hi-{e molitve za vse ljudi in brez razko{ne oprave. Oblast-niki cerkvenih institucij so pa iz hi{ molitve naredilirazko{ne zgradbe, v katerih razkazujejo svoje bogastvo.Tja usmerjajo njim poslu{ne ovce, da molijo v zuna-njem bli{~u in zunanjem sijaju, ki je mamonov, satan-ski.

Kdor se je ohladil v svoji notranjosti, kdor je reven,se pravi, kdor svojega templja ni okrasil z okrasjem no-tranje ljubezni in kreposti, ta potrebuje v zunanjem ve-like in bogato okra{ene cerkve. Ta si potem tudi priza-deva v zunanjem dose~i dostojanstvo in ugled, da bikot dostojanstvenik v tem blestel.

643

Komur manjka notranje dostojanstvo, ta si prilastizunanje dostojanstvo.

Zakon se glasi: Kdor je v notranjosti reven, ta gleda,kako bi se okrasil na zunaj. Kdor je v notranjosti bogat,ta nosi okrasje nesebi~ne ljubezni, kreposti, dobrote inponi‘nosti; njegovo oko je jasno in ga ne zamegljujeohola utvara.

ê bi tako vladajo~i vseh narodov kot tudi mogo~ni-ki cerkvenih institucij bili priznali in sprejeli Mene, te-meljni in zaklju~ni kamen, bi bili slu‘abniki ‘ivegaodre{enja; bili bi enaki s svojim bli‘njim in ne bi bilinadrejeni. Kdor si domi{lja, da je ve~ji od bli‘njega, tabo padel. Tako se bodo vsi nadrejeni raztre{~ili na vo-gelnem kamnu, ki bo postal zaklju~ni kamen. Vse se borazkrilo. To je zakon pravi~nosti, ki vse odkriva.

Bog, Ve~ni, je vedno znova klical ljudi, da naj so ne-sebi~ni slu‘abniki vseh Njegovih otrok, da bi tako vsiljudje postali nesebi~ni in se vsi zdru‘ijo v nesebi~niljubezni. Bog, Ve~ni, jim je oznanil zakone notranjegaodre{enja, da bi ‘iveli podobno kot angeli, da bi delo-vali na Zemlji, kot delujejo angeli v nebesih. Te zakoneso samo priznali, v svojem ‘ivljenju pa jih niso uresni-~evali. Zlorabili so resnico za svoje cilje in so v imenuNajsvetej{ega ustvarili pekel pregrehe, kjer v Mojemimenu zadr‘ujejo mnogo ljudi. V slepi veri v dobro da-rujejo svoje tolarje, ki jih ve~inoma porabijo odgovorniv svoje sebi~ne namene.

Vse to in {e veliko ve~ razkriva Bo‘ji zakon, pravi~-nost, ljubezen in modrost. Na Njem se bodo razbili ti-

644

sti, ki so slepili ljudstvo. Ljudstvo naj spozna svoje la‘-ne voditelje in se na osnovi spoznanja svobodno spreo-brne; kajti vsakemu ~loveku je dana svobodna volja.

Ker bo vogelni kamen postal zaklju~ni kamen, se bo-do mnogim odprle o~i, in spoznali bodo, komu so sle-dili. Potem bodo mnogi zapustili in podrli zunanji bli{~in bogastvo. Na ta na~in bodo pre{le strukture mo~i, kiso se dvignile s pomo~jo zaslepljevanja in zunanjegabogastva.

Ker je ta knjiga zgodovinsko delo, bi rad vedno zno-va nagovoril ljudi v Bo‘jem kraljestvu, v Kraljestvu mi-ru Jezusa Kristusa:

Spoznajte: V mogo~nem ~asovnem preobratu so sepionirji borili sami s seboj, da bi se osvobodili vsega~love{kega, ki se jih je {e dr‘alo. Isto~asno so se boje-vali proti strukturam mo~i, ki so iz{le iz ~love{kega ja-za. Vedeli so, da sem bil z njimi, tako kot sem z vami vKraljestvu miru. Borili so se proti vsemu institucional-nemu, ker so vedeli: Bog je svoboda in pu{~a svobodovsem ljudem.

Tudi znotraj Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem jebil stalno prisoten proces ~i{~enja: ali za Kristusa aliproti Njemu. Vsak je imel svobodno voljo, da ostane vZavezni skupnosti Novi Jeruzalem ali da jo zapusti.Nih~e ni bil vezan na kako izjavo ali obljubo. Vsak pase mora za to, kar po~ne, zagovarjati edinole pred Bo-gom in ne pred ljudmi.

Pionirji za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa so se bo-rili za novi svet, svet Kristusa, v katerem veljajo edinole

645

zakoni nebes. Vedeli so - in na tem so gradili- Jaz, Kri-stus, delam vse na novo.

Vedeli so: Postavil bom take templje, ki bodo Menepriznali in sprejeli. Ti templji bodo gore~e bakle re-sni~nega kr{~anskega ‘ivljenja. To so templji iz mesa inkosti, v katerih bodo bivale svetle du{e, v katerih je po-stavljen Bo‘ji oltar, na katerem gori ogenj nesebi~neljubezni, modrosti in dobrote. To Sem potem Jaz, Kri-stus, v Mojih.

15. In povedal je drugo priliko: “Neki mo‘ je imel dvasina in stopil je k prvemu in rekel: Sin moj, pojdi in delajdanes v mojem vinogradu in ta je odgovoril, reko~: No-~em. Kasneje pa je to ob‘aloval in {el tja. In pri{el je kdrugemu in enako rekel isto. In ta je odgovoril, reko~: Po-jdem, o~e. Tja pa ni {el. Kateri od obeh je storil po O~e-tovi volji?”

16. Rekli so Mu: “Prvi.” In Jezus jim je rekel: “Resni~-no, povem vam, da bodo cestninarji in prile‘nice pri{li vBo‘je kraljestvo pred vami. Kajti Janez je pri{el k vam popoti pravi~nosti in vi mu niste verjeli; cestninarji in prile‘-nice pa so mu verjeli, in vi, ko ste to videli, niste nato ob-‘alovali, da bi Mu verjeli.”

17. In Gospod je na nekem mestu zbral vse Svojeu~ence okrog Sebe. In rekel jim je: “Ali lahko priznatepopolnost temu, kar je nepopolno? Ali lahko naredite rediz nereda?” In odgovorili so Mu: “Ne, Gospod.”

646

18. In postavil jih je, vsakega s svojo {tevilko, v {tirik-otnik, na vsako stran enega manj kot dvanajst. To je sto-ril, ker je vedel, kdo Ga bo izdal (tisti, ki naj bi veljal zaNjegovega, pa to ni bil).

19. Prvega v sedmi vrsti od zgoraj v sredini in zadnjegav sedmi vrsti od spodaj in njega, ki ni bil niti prvi niti zad-nji, je postavil za sredi{~no to~ko, in ostale je postavil poBo‘jem redu; in vsak je na{el svoje mesto, tako da sozgornji stali prav tako kot spodnji in spodnji prav takokot zgornji; in leva stran je bila enaka desni in desnastran je bila enaka levi po vsoti njihovih {tevil.

20. In rekel je: “Vidite, kako stojite? Povem vam, pravtako je red v Bo‘jem kraljestvu, in Eden, ki vlada vsem,je v va{i sredini in On je sredi{~e in z Njim so stodvajse-teri, izbrani v Izraelu, in za Njim pridejo sto{tiriin{tiride-settiso~i, izbrani med pogani, ki so njihovi bratje.”(Pog. 68, 15-20)


Spoznajte: Kdor pravo~asno spozna in ob‘aluje, talahko tudi pravo~asno prejme, preden bo {la usodasvojo pot. Zato se spreobrnite, preden stopite v kolotrpljenja in pride nad vas, kar ste povzro~ili v svojih ob-~utkih, mislih, besedah in dejanjih.

Dnevi so vam dani zato, da v dnevu prepoznate, karbi vam dan rad posredoval. ê potem zavestno ‘ivite vdnevu in ste se nau~ili razlagati si govorico dneva, se

647

boste v tem tudi prepoznali; in o~istili boste, kar stespoznali kot svarilo, preden bo usoda krenila svojo pot.

Kot Jezus iz Nazareta sem govoril v {tevilnih prili-kah. Razen tega sem uporabljal {tevila in mere, da biSvojim zvestim pojasnil kraljestvo Notranjega ‘ivljenja.

^love{ka beseda ima ve~ pomenov in vsak ~lovekzazna samo tiste pomene, ki jih lahko dojame glede nasvoje trenutno stanje zavesti. Zato se ne oprijemajteniti besede niti pomena, niti {tevila niti mere, ampakprepoznajte vse to kot pripomo~ke, kot smerokaze, kivas vodijo k Notranjemu ‘ivljenju, k resnici, ki nima ni-ti besed niti pojmov, niti {tevil niti mer, ampak je mo~sama, ljubezen in modrost - vsezavest.

Ko je du{a spet na{la v vseo~etovo zavest, ko je torej~ista, potem se tudi ~lovek marsi~esa zaveda in uporab-lja pomagala samo {e tako dolgo, dokler ‘ivi v svetubesed, pojmov, {tevil in mer.

Ker je vse nihanje, ima vse svoj pomen. Vendar patudi pomen stvari lahko razumemo samo po smislu;pomen ni resnica sama - to je zavest, ki se razodevabrez besed, pojmov, {tevil in mer.

648

69. POGLAVJE

O smrti, ponovnem rojstvu in ‘ivljenju

Ponovno rojstvo v Bo‘jem Duhu osvobaja od ponovnega utele{enja (1-2). O kolesu ponovnih rojstev -Zasen~ene du{e - Du{a najde mir {ele takrat, ko so poravnanivsi grehi - Poravnava grehov poteka na Zemlji la‘je in hitrejekot v kraljestvih du{ (3-4). ^love{ka beseda je beseda zmote(5-6). U~inkovanje o~etovsko-materinskega na~ela v dualih(7-10). Kdor je dobre volje, razume in izpolnjuje zakon ‘ivljenja

in se re{i zmot (11-13)

1. Ko je Jezus s Svojimi u~enci sedel na zahodni stranitemplja, glej, so ljudje prinesli umrlega na nosilih, da biga pokopali, in eden Mu je rekel: “Mojster, bo ~lovek, kije umrl, spet ‘ivel?”

2. In On je odgovoril, reko~: “Jaz Sem vstajenje in ‘iv-ljenje, Jaz Sem dobro, lepo, resni~no, in kdor v Mene ve-ruje, ta ne bo nikoli umrl, ampak bo ‘ivel ve~no. Takokot v Adamu vsi umrejo, tako bodo v Kristusu ponovnovsi o‘iveli. Blagoslovljeni tisti, ki umrejo v Meni in so po-stali popolnoma enaki Meni; kajti oni po~ivajo po svo-jem delu, in njihova dejanja jim sledijo. Premagali so zloin postavljeni so za stebre v templju Mojega Boga in negredo ve~ ven; kajti ostali bodo v ve~nosti. (Pog. 69, 1-2)

649


“... umrejo v Adamu” pomeni, umrejo v grehu. Vsta-ti v Kristusu pomeni, osvoboditi se greha z ob‘alova-njem, odpu{~anjem, pro{njo za odpu{~anje, poravnavoin s tem, da ~lovek ve~ ne stori enakih ali podobnihgrehov.

Kdor si prizadeva o~istiti si du{o in kdor veruje vMene, Kristusa, Odre{enika vseh ljudi in du{, ta bo za-vestno ‘ivel v Meni in dosegel ponovno rojstvo v Bo‘-jem Duhu. Gre v Najsvetej{e, v Boga, in bo tudi ostal vBogu. Bitje, ki je spet postalo O~etova natan~na podo-ba, ostane v ve~nih nebesih in ne gre ve~ v ponovnoutele{enje v meso - razen v primeru, da slu‘i Ve~nemuv zemeljskem obla~ilu.

3. Tisti pa, ki so delali zlo, zanje ni miru; kajti oni bo-do prihajali in odhajali in bodo morali prestajati mukemnogo vekov, da se izbolj{ajo, dokler ne bodo postali po-polni. Tisti pa, ki so delali dobro in so dosegli popolnost,imajo ve~ni mir in gredo v ve~no ‘ivljenje. Po~ivajo v ve~-nosti.

4. Nad njimi smrt in rojstvo v svojih ponavljanjih ni-mata ve~ nobene mo~i, za njih se kolo Ve~nega ne vrtive~, kajti dosegli so sredi{~e, kjer vlada ve~ni mir in jeBog sredi{~e vseh stvari.” (Pog. 69, 3-4)

650


Kdor umre v grehu, ta ne bo imel miru, ker se bogreh najkasneje v krajih o~i{~evanja spremenil v nezno-sno bole~ino.

ê du{a v tem utele{enju ni poravnala grehov, ki jihje prinesla s seboj, in je naprej gradila na njih, potem je{e naprej vezana na kolo ponovnih rojstev in kolo jo bopotegnilo v naslednje utele{enje, ker se ni mogla dvig-niti zaradi obremenitev, zaradi greha. Vsak greh podolo~enih zakonih dozori in sili v poravnavo. Dokler jedu{a vezana na kolo ponovnih rojstev, jo stalno vle~ena Zemljo, ker ima tam mo‘nost, da v kratkem ~asuo~isti, kar {e ima zemeljsko te‘o, kar je torej zakoreni-njeno na Zemlji.

Du{a lahko ima za sabo ve~ ali celo veliko utele{enj.Ta se lahko vrstijo dolgo, dokler niso poravnani vsigrehi, ki du{o vedno znova vle~ejo na Zemljo, ker je {ezakoreninjena na njej.

ê se v krajih o~i{~evanja za~ne iztekati neka du{nakrivda, potem je to lahko za du{o “‘are~a pe~”, v kateritrpi. Mnoge du{e spoznajo v ognju iztekajo~ega se gre-ha - ko du{o tako boli, kot bolijo ~loveka rane na fizi~-nem telesu - da bi imele spet mo‘nost, da kot ~lovek naZemlji poravnajo ta greh in prav tako druge grehe, kiso v njih {e latentni. Od angelov u~iteljev zvedo, daimajo v naslednjem utele{enju mo‘nost hitreje in la‘je

651

poravnati du{ne obremenitve in se hitreje osvobodititrpljenja, ki je nastalo zaradi greha.

Druge du{e spet gredo skozi mnoga obdobja, pridejov zemeljsko obla~ilo in spet odidejo - pridejo in spetodidejo. Mnoge med njimi se spet na novo obremenijo,ker niso voljne niti v krajih o~i{~evanja niti v zemelj-skem bivanju spoznati svojih grehov kot svojo krivdo,jih ob‘alovati in ne ve~ gre{iti. To so pogosto tisti, kipodlo govorijo o ljudeh, ki si prizadevajo izpolnjevatiBo‘jo voljo.

Kdor dolga obdobja ‘ivi v grehu, je zelo oddaljen odlu~i - in je konec koncev proti lu~i, kajti zanj je sencadomovina. To so potem tudi take du{e, ki v zemelj-skem obla~ilu ponovno preganjajo tiste ljudi, katerimso ‘e v preteklih ~asih storile kaj hudega. Tudi po nji-hovih ustreznostih lahko preganjalci prepoznajo tiste,ki se trudijo, da bi sence - svoje grehe - o~istili s Kristu-som.

Spoznajte: Mnoge utele{ene du{e, ljudje torej, sre~a-jo v tem bivanju v drugih ljudeh svoje ‘rtve iz prej{njih~asov. S tem jim je dana mo‘nost, da se prepoznajo inspreobrnejo.

Nekdo se prepozna, ob‘aluje in gre kot du{a posto-poma v ‘ivljenje in se ne vrne ve~. Druga du{a pa spetpride v zemeljsko bivanje, ker ni izkoristila prej{njih in-karnacij in je na novo gre{ila.

Spoznajte: V kraljestvih du{ do‘ivijo du{e svoje gre-he kot ogenj v du{nem telesu, kadar postanejo vzroki,torej grehi, aktivni; podobno je v zemeljskem bivanju,

652

ko vzroki postanejo u~inki in mora ~lovek pretrpetiusodo in bolezni. V krajih o~i{~evanja pa do‘ivi du{au~inkovanje grehov veliko bolj bole~e, kot ~e bi jih kot~lovek prena{ala in pretrpela v zemeljskem bivanju.Kajti kdor ob‘aluje v zemeljskem obla~ilu in se trudi,da preda svoje grehe Meni, Kristusu, in jih pusti v Me-ni, kdor ‘ivi v Meni in ne gre{i ve~, ta vstopi v ve~no,~isto, duhovno ‘ivljenje. Zanj se kolo ponovnih rojstevne vrti ve~. Re{en je smrti in rojstva, ker je du{a spetpostala bitje iz Boga in ‘ivi v sredi{~u, Bogu.

5. In eden Njegovih u~encev Ga je vpra{al: “Kako najpridemo v Bo‘je kraljestvo?” In On je odgovoril, reko~:“ê ne storite, kar je spodaj in kar je zgoraj, in tega nalevi kot na desni, tega, kar je zadaj, kot tega, kar je spre-daj, ~e ne pridete v sredi{~e in v Duha, ne boste pri{li vBo‘je kraljestvo.”

6. In On je govoril: “Ne verjemite, da je kak ~lovekbrez zmote, kajti celo med preroki in posve~enimi kristja-ni se najde beseda zmote. Toda veliko zmot je, ki jih pre-krije ljubezen.” (Pog. 69, 5-6)


^love{ka beseda je beseda zmote. Kajti besede sosamo simboli in se lahko tolma~ijo na razli~ne na~ine.^love{ko besedo ljudje razumejo samo toliko, kolikorje dozorela njihova takratna zavest. Duhovno prebuje-

653

ni ljudje dojamejo smisel besede, ker so se potopili vresnico. Ljudje, katerih zavest je {e v embrionalnemstanju, se oklepajo ~rk in v vsem vidijo protislovja.

Beseda pravih prerokov, posve~enih in razsvetljenihse pogosto napa~no tolma~i, ker se jo narobe razume.Na Zemlji ‘ivijo ljudje z razli~nimi stopnjami zavesti invsak sli{i ustrezno svoji stopnji zavesti in temu ustreznorazlaga sebi in svojim bli‘njim.

Besede “... kajti celo med preroki in posve~enimikristjani se najde beseda zmote. Toda veliko zmot je, kijih prekrije ljubezen” povedo naslednje:

Tako imenovani preroki in posve~eni, ki Mene, Kri-stusa, uporabijo le kot sredstvo za svoj namen, da bipodprli svoje interese, zlorabljajo Moje ime, da bi takoprinesli zmoto v ta svet. Ti nepresvetljeni se sklicujejos svojimi ~love{kimi predstavami - ki jih prikazujejo kotresnico, ~eprav so zmote - na besedo pravih prerokovin posve~enih, ki jo napa~no razumejo in razlagajo, inse tako legitimirajo. Ve~ni ne dopu{~a, da bi zmote, kijih pripisujejo pravim prerokom in posve~enim, padlenanje. Prekrije jih, dokler ne dozori ~as, ko se lahkorazkrije zmota, ki je pri{la na ta svet.

7. In ker se je zve~erilo, je {el ven ter se z dvanajsteriminapotil v Betanijo; zakaj tam so stanovali Lazar, Marijain Marta, ki jih je ljubil.

8. In Saloma je pri{la k Njemu in Ga vpra{ala: “Gos-pod, kako dolgo bo smrt imela mo~?” In On je odgovoril,reko~: “Dokler si boste vi mo‘je nalagali bremena in do-

654

kler boste ve ‘ene rojevale. Zaradi tega sem pri{el, da biustavil dela lahkomiselnih.”

9. In Saloma Mu je rekla: “Potem sem dobro naredi-la, ker nisem rodila.” In Gospod je odgovoril, reko~: “Jejod vsakega sadu, ki je dober, toda od tistega, ki vsebujegrenkobo smrti, ne jej.”

10. In ko je Saloma vpra{ala, kdaj bodo ljudje razu-meli te stvari, za katere je vpra{ala, je Gospod dejal: “Koboste ponosili obla~ilo srame‘ljivosti in se dvignili nadpo‘elenje; ko bosta oba postala eno in mo{ko z ‘enskimne bo niti mo{ko niti ‘ensko.” (Pog. 69, 7-10)


Mo{ko in ‘ensko na~elo se v Bogu imenujeta pozitiv-no in negativno na~elo. To sta dva pola, ki delujeta vabsolutni enosti. To sta dajajo~i in sprejemajo~i pol. Venosti tvorita o~etovsko-materinsko na~elo.

Oba pola, dajajo~e in sprejemajo~e na~elo, delujeta tudiv Bo‘jih otrocih. Med drugim povzro~ita, da se najdeta dvebitji, dajajo~e in sprejemajo~e na~elo. V dualnosti sezdru‘ita in tako aktivirata o~etovsko-materinsko na~e-lo, duhovno ustvarjajo~o in sprejemajo~o mo~.

Bitja v Bo‘ji lu~i ne snubijo in niso snubljena. Ljubi-jo druga drugo v Bogu in iz Boga in v zdru‘itvi o~etov-sko-materinske mo~i spo~enjajo duhovna bitja, otrokelu~i.

655

Dualni par je dualnost. To sta ti dve zdru‘eni mo~i, da-jajo~a in sprejemajo~a mo~. Duala sta dve bitji - in vendarza ve~no zdru‘eni v eno. Svoje duhovne otroke darujetaVe~nemu in jih povzdigneta v Bo‘je otro{tvo, v vesoljnodru‘ino, ki tvori veliko Bo‘jo dru‘ino.

11. In drugemu u~encu, ki ga je vpra{al: “Kdaj bodovsi postali poslu{ni zakonu?”, je odvrnil: “Ko bo Bo‘jiDuh napolnil vso Zemljo in srce vsakega mo{kega in vsa-ke ‘enske.

12. Posejal sem zakon v zemljo, in pognal je koreninein ob pravem ~asu dal dvanajst plodov kot hrano za vse.Vrgel sem zakon v vodo, in o~istila se je vsega zla. Vrgelsem zakon v ogenj, in zlato se je o~istilo od vse ‘lindre.Vrgel sem zakon v zrak, in postal je ‘ivljenje po Duhu ‘i-vega Enega, ki pre‘ema vse stvari in biva v srcu vsakegaposameznika.”

13. In {e veliko drugih podobnih prilik je povedal ti-stim, ki imajo u{esa, da sli{ijo, in razumevajo~o du{o.Toda za mno‘ico so bili to nejasni govori. (Pog. 69, 11-13)


Te besede povedo: Ve~ni O~e v Meni, Svojem Sinu,je prinesel zakon ‘ivljenja na ta svet. Zmote, ki so jihljudje storili hote ali nehote, zagrinjajo zakon ljubezniin ‘ivljenja. Te zmote bom Jaz odstranil, tako da bo

656

ve~ni zakon lahko spoznal in razumel vsak ~lovek, ki jedobre volje, da bi ga uresni~eval ter ga izpolnjeval vvsakdanjem ‘ivljenju.

Ko bodo vsi ljudje izpolnili Bo‘ji zakon, tedaj bodovideli svoje lastne besede in besede svojih bli‘njih; zazmoto tako ne bo ve~ prostora. Kdor ‘ivi v Bogu, ta ‘i-vi kot Bo‘ji otrok v vseobsegajo~em oceanu Bog. Bo‘jiotrok pozna zakon Zemlje, vode, ognja in zraka, ker ‘i-vi v zakonu. Tako ima tudi mo~, da lahko giblje {tirielemente.

657

70. POGLAVJE

Jezus kara Petra zaradi njegove togotnosti

Spo{tujte ‘ivljenje na vsaki razvojni stopnji: vsaka ‘ivljenjska oblika je na evolucijski poti v popolnost (1-5). Kdor ‘ivi v Meni, je pri~a na tem svetu (6-7). Kristusoviutiralci poti iz starega, gre{nega sveta v Novi ~as (8). Kristu-sa se vedno znova kri‘a v boju med svetlobo in temo (9-10).V ~asovnem preobratu bo vidna vseobsegajo~a svetloba; te-ma jo ho~e ugasniti (11). Bo‘anska modrost ustanavlja v~asovnem preobratu praskupnosti, po katerih Kristus, Lu~sveta, seva vsem narodom - Zavezna skupnost Novi Jeruzalem

jesve~enica (12-14)

1. In zjutraj tistega dne, ko so pri{li iz Betanije, je bilPeter la~en in je od dale~ opazil figovo drevo, ki je imelolistje. Stekel je tja in se veselil, ker je upal, da bo na{elplodove. Toda razen listja ni na{el ni~esar, kajti ~as fig jebil {e dale~.

2. In Peter se je razjezil in rekel: “Prekleto drevo, nik-dar ve~ naj ~lovek ne je tvojih sadov!” in nekaj u~encev jeto sli{alo.

3. In naslednjega dne, ko so {li mimo Jezus in Njegoviu~enci, je Peter rekel Jezusu: “Mojster, poglej figovo dre-vo, ki sem ga preklel, zeleni in cveti. Zakaj se moja bese-da ni izpolnila?”

4. Jezus je rekel Petru: “Ti ne ve{, katerega Duha si.Zakaj si preklel, ~esar Bog ni preklel?” In Peter je rekel:

658

“Glej, Gospod, la~en sem bil in ko sem na{el listje in no-benega sadu, sem se razjezil in sem preklel drevo.”

5. In Jezus je govoril: Sin Jone, mar nisi vedel, da {e nipri{el ~as fig? Poglej ‘ito na polju, raste na svoj na~in -najprej zelen poganjek, nato steblo in potem klas - ali bise tudi razjezil, ~e bi pri{el v ~asu ne‘nih poganjkov alistebel in ne bi bil na{el zrnja v klasju? In ti ho~e{ prekletidrevo, ki je polno popkov in cvetov in {e ni dalo sadov?(Pog. 70, 1-5)


Figovo drevo je prilika za evolucijo ‘ivljenja. Vse ‘iv-ljenjske oblike imajo ‘ivljenje, ki je evolucija, v sebi -tudi du{a in ~lovek. Vsaka du{a bo ponovno po Meni,Kristusu, dosegla polno zrelost. Toda vse du{e in vsiljudje bodo razli~no zoreli - ustrezno svojemu stanjuzavesti in mi{ljenju, govorjenju in ravnanju. Zato spo-{tujte ‘ivljenje, ne glede na to, koliko je razvito. Kajti vvseh razvojnih stopnjah je Bog, ‘ivljenje, in vodi du{e vpopolnost.

Vsaka kletev, ki pride iz ~lovekovih ust ali pa je vnjegovih mislih, bo postala zanj usodna. To je moraldo‘iveti tudi vihravi Peter. Moral je spoznati, da jeimel precej znanja, vendar malo modrosti.

Modri pozna poti du{e. ê bi bil Peter v teh trenutkihizpolnjen z Bo‘jo modrostjo, bi vedel za zakon notranjega

659

zorenja ‘ivljenjskih oblik, za pot evolucije, ki sem jo vmnogih prilikah prikazal apostolom in u~encem.

Malo{tevilni, ki so Mi hoteli slediti, so razumeli smi-sel Mojih razlag, kajti ve~ina je bila {e preve~ zaposle-na sama s sabo in s svojimi starimi navadami. Zato soti ostali v zmoti, ker so besedo samo sli{ali, niso pa mo-gli doumeti smisla Mojih razlag.

6. Resni~no, Peter, povem ti, eden Mojih dvanajsterihMe bo trikrat zatajil iz strahu in groze in se bo zaklinjal inprisegel, da Me ne pozna, in ostali Me bodo za nekaj ~asazapustili.

7. Toda vi boste to ob‘alovali in grenko objokovali;kajti vi Me ljubite v svojih srcih in bodite oltar dvanajste-rih oklesanih kamnov in pri~a Mojega imena in boditeslu‘abniki slug, in klju~ skupnosti vam ho~em dati in pa-zite Moje ovce in Moja jagnjeta in bodite namestniki naZemlji. (Pog. 70, 6-7)


Moje besede niso veljale samo za apostole in u~encein takratno izraelsko ljudstvo. Moja beseda je bila in jeO~etova beseda. Velja za vse narode te Zemlje vsakegeneracije in za vse du{e v krajih o~i{~evanja.

Bo‘ji oltar naj nastane iz mo‘ in ‘ena, katerih ‘ivlje-nje po~iva v Meni, Kristusu. Kdor ‘ivi v Meni, ta bopri~a za Kristusa na tem svetu. V Mojem imenu bo ka-

660

‘ipot ~lenom skupnosti, ki ‘ivijo v Meni. On bo v Meniklju~, ki bo vedno ve~ src odprl za Mene, Kristusa.

Tisti, ki ‘ivijo v Meni in po katerih Jaz ‘ivim, naj bo-do vsem slu‘abniki. Po njih ka‘em pot ~lenom Mojihskupnosti, Mojim ovcam in jagnjetom, pot na ve~ne li-vade Notranjega ‘ivljenja.

âs dozoreva. Tako kot napreduje zorenje ljudi inZemlje, bo vedno ve~ ovc na{lo enega pastirja - Mene,Kristusa, ki biva v vseh du{ah in ljudeh.

8. In med njimi bodo vstali ljudje, ki vam bodo sledili,nekateri med njimi Me bodo resni~no ljubili, enako kotti, in vro~ekrvne‘i ter nespametni in nepotrpe‘ljivi bodopreklinjali tiste, ki jih Bog ni preklel, in jih bodo pregan-jali v svoji nevednosti, ker v njih {e ne morejo najti sadov,ki jih zahtevajo. (Pog. 70, 8)


Vsi ljudje in du{e so sadovi na drevesu ‘ivljenja.Vsak sad se v postopnem dozorevanju bli‘a Meni, Kri-stusu. Ko pa je sad dosegel polno zrelost, ga Jaz odne-sem ve~nemu O~etu, ki ga sprejme in za vedno pustikjer ima svoje mesto v Bo‘jem kraljestvu.

Da pa sad dose‘e notranjo zrelost, je pogosto po-trebnih ve~ zemeljskih ‘ivljenj. Zato so prihajale in pri-hajajo mnoge du{e vedno znova v zemeljsko bivanje.Smuknejo v zemeljsko telo in ga ob smrti telesa spet

661

zapustijo, dokler ne dose‘ejo zrelosti, ki jih osvobodikolesa ponovnega rojstva.

[ele takrat, ko du{a zori v ~loveku, lahko ~lovek ne-sebi~no daje drugim ljudem darove Notranjega ‘ivlje-nja, po katerih jih ‘eja, da bi tudi oni dosegli notranjozrelost.

Zato lahko po zakonu ve~nega ‘ivljenja evangelij lju-bezni raz{irja in ponese v vse de‘ele samo tisti ~lovek,ki je ‘e sam skoraj postal resnica. Potem se lahko do-takne mnogih src, ker daje iz ve~ne resnice.

Spoznajte: Od takrat naprej, ko sem ‘ivel kot Jezusiz Nazareta, dozoreva - prek apostolov in u~encev invseh pravi~nih prerokov in presvetljenih - iz generacijev generacijo Novi ~as, ~as Kristusa.

Vedno znova so v vsaki generaciji prihajale du{e, kiso v zemeljskem bivanju dopustile, da dozorevajo nji-hovi sadovi Notranjega ‘ivljenja. Kolikor so uresni~e-nega vsaki~ prinesle s seboj, to so tudi razdelile z u~e-njem in slu‘enjem. Ob svoji fizi~ni smrti so odlo‘ilesvoje zemeljsko obla~ilo; spet so pri{le v drugi genera-ciji v novo zemeljsko obleko in prinesle s seboj notra-njo zrelost, Kristusovo lu~, ter jo podelile tistim, ki sose resno trudili, da napravijo korake do notranje zrelo-sti.

Mnogi, ki so se vra~ali in spet prihajajo, nosijo v sebiskoraj popolnoma zrel sad, ‘ivljenje v Meni, Kristusu. Toso zdaj tisti, ki Meni pripravljajo poti iz starega, gre{negasveta v Novi ~as, ki se razcveta v Meni, Kristusu.

662

Spoznajte: Samo tisti prekolne svoje soljudi, ki imamalo du{ne zrelosti. Kdor {e ‘ivi v grehu, ne more pre-poznati zrelih sadov v svojem so~loveku, ker vidi samosvoje sence in zato meni, da bi njegovi bli‘nji moraliposedovati prav toliko senc, kot jih ima on.

9. In drugi, ki ljubijo sebe, se bodo povezali s kralji invladarji sveta in iskali svetno mo~, bogastva in oblast; inti bodo z ognjem in me~em prinesli smrt tistim, ki i{~ejoresnico in so zato resni~no Moji u~enci.

10. In tiste dni bom Jaz, Jezus, ponovno kri‘an in jav-no zasmehovan; kajti razlagali bodo, da vse to po~nejo vMojem imenu.” In Peter je rekel: “Naj bo to dale~ od Te-be, Gospod.” (Pog. 70, 9-10)


Boj med svetlobo in temo bo trajal tako dolgo, do-kler se za te‘ko obremenjene du{e ne bodo zaprla vra-ta v utele{enje. Ta boj med svetlobo in temo se bije tu-di v tem velikem ~asovnem preobratu >��@.Demonske sile so {e enkrat napregle vse mo~i in vklju-~ile vse, ki so jim poslu{ni, najsi gre za du{e ali ljudi, dabi ugasnile lu~, ki na Zemlji postaja vse ve~ja.

Podobno kot je bilo v ~asu, ko sem kot Jezus hodilpo tej Zemlji, je tudi danes >��@. Tisti, ki sebe ljubijoin se dr‘ijo svojega zemeljskega imetja in dobrin, se

663

povezujejo z vladarji tega sveta in s cerkvenimi oblast-mi, da bi s svetno mo~jo izklju~ili tiste, ki so se obrnilik Meni, Kristusu, in nosijo v svet Moj evangelij ljubez-ni. Kajti sebi~nim so nevarni tisti, ki evangelija ljubezniin ‘ivljenja ne {irijo po svetu samo z besedami, ampakz nesebi~no ljubeznijo, in ki postajajo dejavni z Mojomo~jo.

V prej{njih stoletjih so {li oblasti‘eljne‘i, vladarji,cerkveni mogo~niki in njim poslu{ni v Mojem imenu zognjem in me~em nad ljudi drugih de‘el, da bi jim pri-nesli evangelij ljubezni. Na svojih bli‘njih so izvajali to,kar je bilo v njih in na njih: okrutnost in morjenje.

V dana{njem ~asu >��@ gredo spet isti - samo vdrugih zemeljskih telesih - iz kraja v kraj in imajo govo-re polne klevet. Prek medijev dana{nje generacije pri-na{ajo svoje neresnice med ljudstvo in na ta na~in gre-do spet nad tiste, ki zdaj za~enjajo ~asovni preobrat inpomagajo Moji lu~i do preboja. Tako Me iz generacijev generacijo ponovno kri‘ajo tisti, ki imenujejo Mojeime in ga zlorabljajo v svoje namene.

Pionirji za Novi ~as, Kristusov ~as, so Kristusovi pri-jatelji po vsem svetu. Kdor ostane v Meni, ta je Moju~enec in Moja u~enka zdaj in v bodo~e.

11. In Jezus je odgovoril: “Tako kot bom Jaz pribit nakri‘, prav tako bo {lo tudi Moji skupnosti tiste dni; kajtiona je Moja nevesta in eno z Menoj. Toda pri{el bo dan,

664

ko se bo tema umaknila in bo sijala prava svetloba. (Pog. 70, 11)


Prve praskupnosti je tema razdrla. Toda uni~ila je lah-ko samo to, kar je bilo pripravljeno v zunanjosti. @ivljenjev Meni pa se je raz{irjalo iz generacije v generacijo. Kajtimnoge du{e, ki so postajale vse svetlej{e, so vedno znovaprihajale v zemeljsko telo ter vidno in nevidno uresni~e-vale, kar so prinesle s seboj. Pri~ele so ustanavljati majhnepraskupnosti in u~iti zakon resnice. Na ta na~in je vednove~ ljudi na{lo pot k Meni, Kristusu, ki biva v vseh du{ahin v vseh ljudeh.

V dana{njem ~asovnem preobratu >��@ bo postalavseobsegajo~a lu~ vidna. Nastala je Zavezna skupnostNovi Jeruzalem in se vedno bolj {iri - kot tudi drugepraskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju. Je Zaveznaskupnost za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Moja ne-vesta je in Jaz Sem njen ‘enin. Vedno ve~ ~lenov Za-vezne skupnosti Novi Jeruzalem izpolnjuje Mojo voljo,voljo Ve~nega.

Tudi okrog Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem se spetplazijo volkovi in v Mojem imenu {irijo neresnice o ~le-nih skupnosti. Spet Me kri‘ajo, spet se zlorablja Mojeime. Z Mojim imenom, Kristus, ho~ejo ugasniti Lu~ sve-ta, Mene torej.

665

Toda tema se bo umaknila, kajti njeni dnevi so{teti. Zemlja se odpira in po‘ira no~, in vode pridejoin zalijejo, kar je mra~nega. Potem bo Lu~, ki je JazSem, Kristus, sijala po vsej Zemlji.

12. In eden, ki bo mo‘ resnice in dobrote in mo~i, bosedel na Mojem prestolu, in napolnjen bo z ljubeznijo inmodrostjo bolj kot vsi drugi; in vodil bo Mojo skupnost spomo~jo {tirikrat dvanajsterih in dvainsedemdesetih kotneko~. U~il bo samo to, kar je resnica.

13. In Moja skupnost bo napolnjena z lu~jo, in daro-vala bo lu~ vsem narodom na Zemlji; in na prestolu bosedel visoki duhovnik kot kralj in duhovnik.

14. In Moj Duh bo v njem in njegov prestol bo ostal inne bo omajan; kajti temeljil bo na ljubezni, resnici in pra-vi~nosti, in lu~ bo pri{la k njemu in bo od njega sijala kvsem narodom na Zemlji, in resnica jih bo osvobodila.”(Pog. 70, 12-14)


Izjava “In eden, ki bo mo‘ resnice in dobrote in mo-~i, bo sedel na Mojem prestolu, in napolnjen bo z lju-beznijo in modrostjo bolj kot vsi drugi; in vodil bo Mo-jo skupnost s pomo~jo {tirikrat dvanajsterih indvainsedemdesetih kot neko~. Samo to, kar je resnica,bo u~il. In Moja skupnost bo napolnjena z lu~jo, in da-rovala bo lu~ vsem narodom na Zemlji; in na prestolu

666

bo sedel visoki duhovnik kot kralj in duhovnik” pomeninaslednje:

Besede imajo zakrit pomen. Prikrito je povedano,kaj bo prinesel ~asovni preobrat.

Te zakrite besede povedo: Bo‘anska modrost bo ta-ko dolgo sedela na Mojem prestolu, dokler se ne vr-nem v Duhu. Kajti prestol sem postavil za Svoj prihodna ta svet. Jaz Sem lu~ sveta. Bo‘anska modrost, ki svajo poklicala O~e in Jaz, Kristus, da vodi Moje Deloodre{enja in da pripravi Moj prihod, je resnica, dobro-ta in mo~. Bo‘anska modrost, ustvarjena iz O~etoveljubezni, bo v ~asovnem preobratu ustanavljala pra-skupnosti in jih prevevala z ‘ivljenjem in mo~jo. U~ilabo popolno resnico in dala ljudem, kolikor bodo zmo-gli dojeti.

[tevila so simboli in so bila dana kot znaki tistim, kiso znali brati iz {tevilk. Ljudje Novega ~asa pa prejemajoMojo besedo, ki je tudi beseda ve~nega O~eta.

Lu~ resnice mogo~no in z mo~jo napolnjuje Zaveznoskupnost Novi Jeruzalem in njene praskupnosti za ne-sebi~na dejanja v Mojem Duhu. Praskupnosti v MojemDuhu v Delu odre{enja Jezusa Kristusa, Univerzalnem‘ivljenju, bodo darovale lu~ in mo~ za Novi ~as vsemnarodom na Zemlji.

Zavezna skupnost Novi Jeruzalem je v Meni instru-ment ‘ivljenja za to Zemljo. Sedi na prestolu v Meni inbo postopoma vsa ljudstva zdru‘ila v eno ljudstvo vMeni, Kristusu. Zavezna skupnost Novi Jeruzalem, po-vezana z bo‘ansko modrostjo, je sve~enica, ki podarja

667

lu~, ljubezen in ‘ivljenje vsem ljudem, ki pridejo k njej.Ona, sve~enica, bo bivala v Meni, Kristusu, in Jaz bomdeloval po njej in po nadaljnjih praskupnostih, ki so vMeni. Vse temeljijo na ljubezni, resnici in modrosti, naBo‘ji pravi~nosti.

Lu~ sveta, Jaz Sem, bo sevala skozi skupnosti, ki so vMeni, in Jaz bom po njih seval k vsem narodom naZemlji. Resnica bo osvobodila vedno ve~ ljudi; ti tvori-jo potem eno ~redo, ki je v Meni, Kristusu. Z eno ~re-do so mi{ljene praskupnosti v Meni, Kristusu, ki se iz-grajujejo prek Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem vDelu odre{enja v Univerzalnem ‘ivljenju. Jaz bom nji-hov pastir.

668

71. POGLAVJE

î{~enje templja

Bi~anje du{e in telesa (1-2).Prava slu‘ba Bo‘ja (3-4). Samo pomen besede prinese

‘ivljenje (5-7). Vsak ~lovek ozna~uje sebe samega (8-11)

1. Bli‘ala se je judovska pasha in Jezus je spet kreniliz Betanije tja gor v Jeruzalem. In na{el je prodajalce vo-lov, ovc in golobov ter menjalce denarja. Sedeli so v tem-plju.

2. Tedaj je naredil bi~ iz sedmerih vrvi in jih vse izgnaliz templja. Osvobodil je ovce in vole ter golobe, raztresel de-nar menjalcem in prevrnil mize. (Pog. 71, 1-2)


Bi~ iz sedmerih vrvi je simboliziral sedmere osnovneBo‘je mo~i, zakon ‘ivljenja.

Kdor ravna proti Bo‘jemu zakonu, ta prekr{i sedmereosnovne Bo‘je mo~i in ustvarja tako svoje vzroke. Vsakvzrok, ki ni pravo~asno ob‘alovan in poravnan, je za du{oin telo kot udarec z bi~em.

Kdor prekr{i vseh sedem osnovnih mo~i, bo bi~an temuprimerno. To so u~inki, ki jih mora ob~utiti na telesu.

3. In rekel jim je: “Spravite vse to ven in ne delajte tr-govine iz hi{e Mojega O~eta. Ali ni zapisano: Moja hi{a

669

naj bo hi{a molitve za vse narode? Vi pa ste iz nje nare-dili gnezdo kradljivcev in jo napolnili z vsemi mogo~imigrozotami.”

4. In ni dopustil, da bi kdo nesel skledo krvi skozitempelj ali pa da bi ubijali ‘ivali. In Njegovi u~enci so sespomnili tega, kar je zapisano: “Gore~nost za Tvojo hi{ome je pogubila.” (Pog. 71, 3-4)


“Moja hi{a naj bo hi{a molitve za vse narode” pome-ni: To naj bo hi{a ali velik prostor, kjer se zbirajo vsiljudje - ne glede kateri veroizpovedi ali rasi pripadajo,ne glede iz katerega naroda ali de‘ele ali iz kateregastanu prihajajo. Tam se zbirajo, da bi molili, da bi hva-lili in ~astili Boga - in da bi se u~ili Bo‘jih zakonov, injih nato izpolnjevali.

Bog je Eden, Edini, Bog O~e-Mati vseh bitij in ljudi- ni drugega Boga. Zato naj bo tudi eno ljudstvo, ki ~a-sti Enega, Edinega, brez ritualov, obredov, dogem inteorij.

O Bogu naj se ne razpravlja in izmenjuje mnenj.Bog je v srcu vseh bitij in ljudi. On je ‘ivljenje v vsej

Biti. Kdor sebe spo{tuje, tako da posve~uje svoje ‘ivlje-nje, ta spo{tuje tudi svojega bli‘njega in bo Bogu v{e~.Ne prizadeva si, da bi dojel Boga; kajti ‘ivi v toku ‘iv-ljenja in ne spra{uje po toku.

670

Zato ne potrebuje obredov in ceremonij in tudi no-benih diskusij. Kdor se je osvobodil teh zunanjosti, taje zavestno odre{en in eno z ‘ivljenjem, ki traja ve~no.

Bog no~e krvavih daritev. To je za Njega grozota.On bi rad ~isto in odkritosr~no srce Svojih otrok, ki iz-polnjujejo Bo‘je zakone in so Bogu zvesti v vseh stva-reh ter so si medsebojno predani v ljubezni.

5. Tedaj so Mu Judje nasprotovali: “Kak{no znamenjenam bo{ dal, ko bomo videli, da dela{ take stvari?” Jezusjim je odgovoril, reko~: “[e enkrat vam pravim: Poru{iteta tempelj in postavil ga bom v treh dneh.”

6. Tedaj so Judje odgovorili: “[estin{tirideset let sogradili ta tempelj, in Ti ga ho~e{ postaviti v treh dneh?”Toda On je govoril o templju Svojega telesa.

7. Ko je vstal od mrtvih, so se Njegovi u~enci spomni-li, da jim je to povedal, in verjeli so pismu in besedam, kijih je izgovoril Jezus. (Pog. 71, 5-7)


Mnogo bolje je, da napisanega in besed ne jemljetedobesedno in da ne verjamete dobesedno, to se pravi,da se ne oklepate ~rk, pa~ pa da dojamete pomen na-pisanega in povedanega. Tega se ~lovek nau~i z uresni-~evanjem Bo‘je zapovedi; to so za~etni koraki v izpol-njevanju ve~nih zakonov. Ko pa ~lovek zmore v globini

671

dojeti smisel besede, potem ne more ve~ iti v napa~nosmer. Sama ~rka je mrtva in ne prinese o‘ivitve Notra-njega ‘ivljenja. To prinese samo smisel, ki je skrit v ~r-ki, v besedi. Pomen besede o‘ivi du{o in ~loveka.

Kdor samo poslu{a besedo, ta ~esto ‘ivi v zmoti.Kdor pa razume smisel, pomen besede, ta ‘ivi v besediin jo tudi razume, ker v njej prepoznava Bo‘je zname-nje.

8. Pismouki in duhovniki pa so to gledali in poslu{aliin so se prestra{ili. Iskali so na~in, kako bi Ga pogubili;kajti bali so se Ga, ker so videli, da je ljudstvo poslu{aloNjegove nauke.

9. Ko se je zve~erilo, je od{el iz mesta. Kajti podnevi jeu~il v templju, pono~i pa je odhajal na Oljsko goro.Ljudstvo je prihajalo zgodaj zjutraj, da bi Ga poslu{alo vpreddverju templja.

10. Ko je bil zdaj v Jeruzalemu na praznik pashe, somnogi verovali v Njega, ker so videli ~ude‘e, ki jih je sto-ril.

11. Toda Jezus se jim ni zaupal, ker jih je vse prepoz-nal. In ni potreboval, da bi kdo pri~al za koga; kajti Onje dobro vedel, kaj je v ~loveku. (Pog. 71, 8-11)


Besede “... kajti dobro je vedel, kaj je v ~loveku” vse-bujejo naslednji pomen: Dokler ~lovek samo poslu{a in

672

verjame v to, kar je sli{al, vendar pa tega ne izpolnjujev vsakdanjem ‘ivljenju, ostaja gre{ni ~lovek, ki sodi inobsoja. Danes kli~e: “Hozana” - jutri pa: “Kri‘ajte Ga.”

Vsak ~lovek se sam ozna~uje s tem, kako misli, govo-ri in dela. Njegovo mi{ljenje in ‘ivljenje je pisalo, s ka-terim ozna~uje svoje telo in oblikuje svoje obli~je. Ta-ko je na obli~ju vsakega ~loveka zapisano, kaj misli.Kar ~lovek misli, to je.

Kdor samo veruje, svoje vere pa ne uresni~uje, ta os-tane kljub veri stari ~lovek, ki je obdr‘al svoje navadein bremena. Taki ljudje niso zanesljivi. Kajti tisti, ki neizpolnjuje Bo‘jih zakonov, je nestabilen trst v vetru.

12. Ker se je bli‘alo obhajanje pashe, je poslal dvasvoja u~enca, da pripravita gornji prostor, kjer je hotel ve-~erjati s Svojimi dvanajsterimi, in vse nakupita, kar je bi-lo potrebno za praznik, ki ga je hotel obhajati v krogu znjimi. (Pog. 71, 12)

673

72. POGLAVJE

Jezusove poslovilne besede

Natan~na O~etova podoba (1-3). Delali bodo ve~ja dela, kot sem jih delal Jaz kot Jezus (4).Kdor slu‘i nesebi~no, temu bom izpolnil, za kar prosi (5). Kdorposve~uje tempelj, ta ‘ivi v Meni (6-7). Nesebi~na ljubezen jekomunikacija z Bogom (8). Pomen besede: “O~e jeve~ji od

Mene” (9-11)

1. Jezus je s Svojimi u~enci sedel na vrtu Getsemaniin jim govoril: “Va{e srce naj ne bo ‘alostno: Verujete vBoga, zato verujete tudi v Mene. V hi{i Mojega O~eta jeveliko bivali{~: ê ne bi bilo tako, bi vam bil to povedal.Odhajam, da vam pripravim bivali{~e. In ko bom od{elin vam pripravil bivali{~e, potem bom spet pri{el in vassprejel, tako da boste tudi vi tam, kjer Sem Jaz. In kamgrem, veste, in tudi pot poznate.”

2. Toma‘ Mu je rekel: “Mi ne vemo, kam gre{, kakomoremo vedeti za pot?” In Jezus jim je povedal: “Jaz Sempot, resnica in ‘ivljenje. Nih~e ne pride k O~etu razen poMeni. ê bi bili prepoznali Mene, bi prepoznali tudi Mo-jega O~eta. Toda sedaj veste, in videli ste Mojega O~eta.”

3. Filip Mu je rekel: “Gospod, poka‘i nam O~eta, into nam zadostuje.” Jezus mu je rekel: “Tako dolgo sembil pri tebi, in ti Me {e ne pozna{, Filip? Kdor je videl Me-ne, ta je videl Mojega O~eta, in zakaj potem pravi{: Po-ka‘i nam O~eta? Ali ne veruje{, da Sem Jaz v O~etu inO~e v Meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim iz

674

Sebe Samega. Kajti O~e, ki biva v Meni, dela vse to.(Pog. 72, 1-3)


Kdor je postal Bo‘ji tempelj, ta je O~etova natan~napodoba. In kdor gleda natan~no podobo O~eta, taspozna O~etovo veli~astnost. O~e je manifestacija izpraenergije, teko~ega ‘ivljenja, ki se imenuje tudi Bog.

Bog je vseprisotno ‘ivljenje. Vsa ~ista bitja so mani-festacije iz Boga, praenergije, teko~ega ‘ivljenja. Kdorgleda natan~no podobo O~eta, bitje v Bogu, ta zre tudiO~etovo svetlobo, ki seva skozi bitje v Bogu.

Svetlobna bitja ne vpra{ajo po O~etovi obliki. SoO~etova manifestacija, oblika, in sevajo to, kar On je:ljubezen, modrost, mo~ in ‘ivljenje. Vsa ~ista bit se gib-lje v toku ‘ivljenja, v Bogu.

Kdor je sprejel svojega bli‘njega in ga vzljubil, kdorga ljubi iz srca in s svojim ~istim bitjem, ta gleda O~e-tovo natan~no podobo, ki je ljubezen, modrost in mo~.

4. Verujte Mi, da Sem Jaz v O~etu in O~e v Meni, alipa Mi verjemite vsaj zaradi resni~nih del. Resni~no, re-sni~no, povem vam, tisti ki verujejo v Mene, bodo delalienaka dela, kot jih delam Jaz, in delali bodo ve~ja delaod teh; ker grem k Svojemu O~etu. (Pog. 72, 4)

675


Samo vera Vame ne zado{~a. Mnogi verujejo Vame -pa vendar mislijo, govorijo in delajo kot neverniki. Izvere v Boga {ele takrat zrastejo Bo‘ja dela, ko se du{ain ~lovek dvigneta v ‘ivljenje v Bogu z izpolnjevanjemve~nega ‘ivljenja, ki je ve~ni zakon.

Kdor samo veruje in ne izpolnjuje, ta nima mo~i, dabi delal Bo‘ja dela. Kdor pa Bo‘je zakone vse bolj ure-sni~uje in se jih dr‘i, dobi s tem tudi mo~, da opravljaBo‘ja dela, ki sem jih delal Jaz kot Jezus iz Nazareta.On bo - z Mojo delno mo~jo, odre{ilno mo~jo, v pove-zavi s pramo~jo - delal {e ve~ja dela. Kajti Jaz, Kristus,ki sem pri{el od O~eta v ta svet in sem se ponovno vrnilk O~etu, da bi kot Kristus Boga, Tola‘nik in Odre{enikdeloval v vseh du{ah, delujem zdaj po tistih, ki se dr‘ijozakona ‘ivljenja, tako da opravljajo veliko ve~ja dela,kot sem jih delal Jaz kot Jezus.

5. In za karkoli boste prosili v Mojem imenu, to bom sto-ril, da bo tako O~e poveli~an v Sinu ~lovekovem. Kar bosteprosili v Mojem imenu, to bom izpolnil. (Pog. 72, 5)


Besede “In za karkoli boste prosili v Mojem imenu,to bom storil, da bo tako O~e poveli~an v Sinu ~loveko-

676

vem” povedo: Kdor ‘ivi v Meni, Kristusu, kdor nese-bi~no slu‘i, temu bom izpolnil vse, za kar prosi. Kajtitisti, ki ‘ivi v Meni, prosi edinole za darove Duha, ker‘ivi v Bo‘jem Duhu in ne stremi po tem svetu, da bi ‘i-vel z njim.

6. ê Me ljubite, izpolnjujte Moje zapovedi. In Jazbom prosil O~eta in dal vam bo drugega Tola‘nika, ki boza vedno ostal pri vas: Duha resnice, ki Ga svet ne moreprejeti, ker Ga ne vidi in ne pozna; toda vi Ga poznate,kajti Duh biva v vas in bo v vas ostal.

7. Ne bom vas pustil brez tola‘be. Pri{el bom k vam.[e malo ~asa in svet Me ne bo ve~ videl; vi pa Me vidite.Ker Jaz ‘ivim, boste ‘iveli tudi vi. Na ta dan boste vedeli,da Sem v Svojem O~etu in vi v Meni in Jaz v vas. (Pog. 72, 6-7)


^lovek je tempelj Svetega Duha, kajti v njem, v no-tranjosti du{e, biva duhovno telo iz Boga. Od Svojegaodre{enjskega dela sem v tem templju, v ~loveku in du-{i, Tola‘nik in Odre{enik, Duh ‘ivljenja. Kdor posve-~uje tempelj, tako da je zvest zapovedim, ta ‘ivi v Meniin Jaz ‘ivim in delujem po njem.

677

8. Tisti, ki imajo Moje zapovedi in jih izpolnjujejo, Meljubijo; in tiste, ki Me ljubijo, bo ljubil Moj O~e, in Jaz jihbom ljubil in se jim razodeval.” (Pog. 72, 8)


Bo‘ja ljubezen je nebe{ka komunikacija. Kdor Bogabolj ljubi kakor ta svet, ta ljubi tudi svojega bli‘njega.Kdor pa pravi: “Ljubim Boga,” in je proti bli‘njemu, tane ljubi Boga. Njegove besede niso izpolnjene z ljubez-nijo do Boga. To so prazne, sebi~ne besede, ki nimajomo~i pri~evanja. Kdor pa svojega bli‘njega ljubi nese-bi~no, ta ljubi tudi Boga in je tako v komunikaciji z naj-vi{jo mo~jo, ljubeznijo - z Bogom. Komunikacija z Bo-gom je razodetje.

9. In Juda (ne I{karijot) Ga je vpra{al: “Gospod, ka-ko to, da se bo{ nam prikazal, svetu pa ne?” Jezus je od-govoril in jim rekel: “Tisti, ki Me ljubijo, bodo zvesti Mo-jim besedam; in sveti Eden jih bo ljubil in pri{la bova knjim in pri njih ostala.

10. Tisti, ki Me ne ljubijo, ne bodo sli{ali Mojih besed,in besede, ki jih sli{ite, niso Moje besede, ampak besedeO~eta, ki Me je poslal. O teh stvareh sem vam govoril,dokler Sem bil pri vas. Toda Tola‘nik, ki je Sveti Duh, inGa bo O~e poslal v Mojem imenu, vas bo o vsem pou~il inspomnil na vse, o ~emer sem vam govoril.

678

11. Mir vam pu{~am, Svoj mir vam dajem. Ne dajemvam ga tako, kot ga daje svet. Naj va{e srce ne bo zaskrb-ljeno niti prestra{eno. Sli{ali ste, kako sem vam rekel, daodhajam in da bom spet pri{el k vam. In ~e Me ljubite,potem se boste veselili; kajti rekel sem vam: Jaz grem kO~etu, kajti O~e je ve~ji od Mene. (Pog. 72, 9-11)


Tola‘nik in Odre{enik je Kristus Boga, ki biva v Du-hu ve~nega O~eta. Jaz Sem eno z O~etom. O~e in Jazsva en zakon - resnica, ki osvobaja vse du{e in ljudi, kiverujejo in izpolnjujejo Bo‘jo voljo.

“... kajti O~e je ve~ji od Mene”, to pomeni: O~etovDuh je Vseduh, zakon, ki je sestavljen iz sedmerih os-novnih mo~i ‘ivljenja. Bog je zakon.

Kristus Boga ‘ivi in deluje v Bogu, Vseduhu, v {tirihbo‘anskih osnovnih mo~eh: redu, volji, modrosti in resno-sti. Toda O~e je vsemo~. On je ve~ni zakon, ki ga sestav-ljajo sedmere osnovne mo~i: red, volja, modrost, resnost,dobrota, ljubezen in krotkost. Na Zemlji se te sedmereosnovne mo~i imenujejo: red, volja, modrost, resnost, po-trpe‘ljivost, ljubezen in usmiljenje.

O~e je torej ve~ji kot Sin. On je vsemo~ - Jaz Semdelna mo~ v vsemo~i.

12. In to sem Vam povedal zdaj, preden se je zgodilo,da boste verovali, ko se bo zgodilo. Zdaj vam ne bom ve~

679

veliko govoril; kajti pri{el bo vladar tega sveta in ne bo ni-~esar na{el na Meni.

13. Da pa bo svet vedel, da ljubim O~eta, bom storilto~no tako, kakor Mi je O~e zapovedal. îsto do konca.”(Pog. 72, 12-13)

680

73. POGLAVJE

Prava vinska trta

Vsaka mladika v Meni obrodi sadove (1-2). Kdor ne ostane v Meni, ta gre{i (3). @iveti v Kristusu (4). Jasnooko du{e si pridobi dar razlo~evanja, kaj je resnica in kaj zmo-ta (5). Zvesti prina{ajo v Mojem imenu dobre sadove (6-8). Ti-sti, ki gleda, ni ve~ slep (9). Zakaj se Kristus danes ponovno ra-zodeva (10-11). Poznavanje zakonov nas obvezuje, da jihuresni~ujemo (12). Ne bo ~loveka, ki bi lahko rekel:“O Kristusu

nisem ni~esar vedel” (13)

1. In potem jim je Jezus govoril: “Jaz Sem prava trtain Moj O~e je vinogradnik. Vsaka mladika na Meni, kine rodi sadov, bo odstranjena, tista pa, ki prina{a sadove,bo o~i{~ena, da bo lahko obrodila {e ve~ sadov.

2. Ostanite v Meni in Jaz v vas. Tako kot mladika sa-ma od sebe ne more roditi sadov, ~e ne ostane na trsu, ta-ko tudi vi ne morete, ~e ne ostanete v Meni. Jaz Sem trsin vi ste mladike: Kdor ostane v Meni in Jaz v njem, taprina{a mnogo sadov, kajti brez Mene ne morete storitini~esar. (Pog. 73, 1-2)


Plod lahko zori samo tedaj, ~e ostane v Meni, Kristu-su, ~e torej ~lovek Meni posveti vse svoje razmi{ljanjein stremljenje, medtem ko si prizadeva izpolniti Bo‘jo

681

voljo, da bi postal Bo‘ji zakon. Vsaka mladika - to po-meni vsaka du{a in vsak ~lovek, ki po Meni uresni~ujesvoje Notranje ‘ivljenje, se torej ~isti z Mojo mo~jo -bo postala sad, ki spet prina{a sadove, kajti dobri plo-dovi se podarjajo nesebi~no.

Spoznajte: Vsak ~lovek iz‘areva to, kar je v njem,bo‘ansko ali nebo‘ansko.

3. Tiste, ki ne bodo ostali v Meni, bodo vrgli stran kotnekoristno ro‘je, in to se posu{i; poberejo ga in vr‘ejo vogenj, kjer zgori. ê pa boste ostali v Meni in bodo Mojebesede ostale v vas, potem prosite, karkoli ho~ete, in bo-ste prejeli. (Pog. 73, 3)


Vsi tisti, ki ‘ivijo s svetom in s svojim gre{nim ‘ivlje-njem zanikajo Kristusa Boga, bodo morali pretrpetiogenj svojih lastnih misli, besed in dejanj. Kajti to, kar~lovek seje, bo ‘el. Vsaka nebo‘anska misel, vsaka ne-zakonita beseda in vsako egoisti~no dejanje je neko-ristno, ker je brez mo~i. To je ~love{ko ro‘je in se boposu{ilo.

Kdor ne ostane v Meni, ta gre{i. Greh, ki je povzro-~en, bosta morala poravnati du{a in ~lovek. Ogenj gre-ha povzro~i ~i{~enje du{e. Kdor pa ostane v Meni, Kri-stusu Boga, ta ostane tudi v O~etu, kajti O~e in Jaz sva

682

eno. Njegove pro{nje bodo usli{ane, kajti on prosi sa-mo za tisto, kar je Bo‘ja volja.

4. Resni~no, Jaz Sem pravi kruh, ki prihaja iz nebes,Bo‘ja substanca, ki je eno z Bo‘jim ‘ivljenjem. In pravtako kot je va{ kruh iz veliko zrn, tako ste tudi vi, ki veru-jete in izpolnjujete voljo Mojega O~eta, eno v Meni. Netako kot va{i predniki, ki so jedli mano in umrli, kajtikdor jé ta kruh, bo ‘ivel ve~no. (Pog. 73, 4)


@ivljenje v Bogu je duhovni kruh. To je hrana za du-{o. Kdor se hrani z njim, ta tudi kot ~lovek ne bo trpellakote in pomanjkanja.

Kdor izpolnjuje Bo‘jo voljo in ‘ivi v resnici, ta prej-me resnico v vseh fasetah. Potem sta njegovo mi{ljenjein ravnanje izpolnjena z Bo‘jo mo~jo in tudi njegovozemeljsko ‘ivljenje bo izpolnjeno ‘ivljenje.

Ljudje v Meni, Kristusu, ‘ivijo, ne vegetirajo. Samotisti ~lovek vegetira, ki zapravlja svoje ‘ivljenje, kersvoje mi{ljenje, ~utenje in prizadevanje usmerja nasvetno ‘ivljenje in tako tudi pripada le-temu. Po ze-meljski smrti bo tudi duhovno mrtev, ker je bil vezanna ta svet in se ni obrnil k Bogu; njegova du{a ne ve, odkod je pri{la in kam gre.

683

Kdor ‘ivi v Bogu, ta je esenca iz Boga in pozna potsvoje du{e, ker ona ‘ivi v Meni, Kristusu, zakaj Jaz Sempot, resnica in ‘ivljenje.

5. Tako kot se p{eni~no zrno lo~i od pleve, tako semorate vi lo~iti od zmot tega sveta; vendar ni potrebno,da se umaknete iz sveta, pa~ pa ‘ivite lo~eno od sveta, za‘ivljenje sveta. (Pog. 73, 5)


Kdor bi rad ‘ivel v Bogu, ta se bo tudi lo~il od zmottega sveta; vse bolj jih spoznava, saj postaja oko njego-ve du{e vse jasnej{e.

Samo jasno oko du{e pridobi dar razlo~evanja medresnico in zmoto. Oko du{e se zjasni pri ~loveku, ki pri-na{a jasnost v svoje ‘ivljenje, tako da misli in ‘ivi Bogupov{e~i.

Kdor stremi k Bogu, bo tudi ‘ivel s tistimi, ki se pravtako trudijo delati po Bo‘ji volji, kajti enako pritegneenako. Iz tega izhaja pomen naslednje izjave: Kdo jeMoja mati, kdo so Moji bratje? Ti, ki izpolnjujejo voljoMojega O~eta.

Kdor ‘ivi v Bogu, ta se ne izogiba temu svetu. On ‘i-vi v tem svetu, ampak ne ‘ivi s tem svetom. Kdor ‘ivi vBogu, ta ‘ivi v tem svetu za vse tiste ljudi, ki i{~ejo ‘iv-ljenje v Bogu, da bi ga izpolnjevali.

684

6. Resni~no, resni~no, p{enica se pre~i{~uje v ognju,tako morate tudi vi, Moji u~enci, iti skozi stiske. Toda ve-selite se: kajti tako kot ste trpeli z Mano kot eno telo, takoboste vladali z Menoj v enem telesu in svetu podarjali ‘iv-ljenje.

7. To poveli~uje O~eta, saj prina{ate mnogo sadov; nata na~in boste Moji u~enci. Kakor je O~e ljubil Mene, ta-ko sem Jaz ljubil vas: Ostanite v Moji ljubezni. ê bosteizpolnjevali Moje zapovedi, boste ostali v Moji ljubezni,ravno tako kot sem Jaz izpolnjeval zapovedi Svojega O~e-ta in ostal v Duhu ljubezni.

8. Vse to sem vam rekel, da Moje veselje ostane v vasin da bo va{e veselje s tem popolno. To je Moja zapoved,da ljubite drug drugega, kot sem Jaz ljubil vas. Noben ~lo-vek nima ve~je ljubezni, kakor je ta, da svoje ‘ivljenje ‘r-tvuje za prijatelja. Vi ste Moji prijatelji, ~e storite vse, karsem vam zapovedal. (Pog. 73, 6-8)


Te besede, ki so besede tola‘be in ljubezni, niso ve-ljale samo za apostole in u~ence, ampak veljajo za vseljudi vseh generacij, ki se trudijo, da Mi sledijo.

Mnogi, ki Mi sledijo, bodo pri{li v stisko, ker jih nas-protnik sili, da se odre~ejo Bogu in da se usmerijo vsvet ter govorijo tako, kot je svetu v{e~.

Kdor trpi zaradi evangelija, ta nosi kri‘ z Menoj. NaMoji desni bo stal, ko se bom pojavil kot gospodar

685

Kraljestva miru. In vsi, ki umrejo v grehu, bodo gledalitiste, katerim so povzro~ili trpljenje in muke.

Ve~nega, v katerem Sem Jaz, Kristus, bodo poveli~a-li Moji zvesti, ki Mu v Mojem imenu in z Mojo mo~joprina{ajo mnogo zrelih sadov. Kdor ostane v Meni, tase bo ravnal po zapovedih nesebi~ne ljubezni in bo dalsvoje ‘ivljenje za zapoved ljubezni. Tisti, ki ostanejo vMeni, bodo nesebi~no ljubili drug drugega in sevali ne-sebi~no ljubezen v srca vseh, ki i{~ejo. Kdor ostane vMeni, bo izpolnjen z resni~nim veseljem in bo veseljeprinesel tudi tistim, katerih srca se odprejo za nesebi~-no ljubezen.

9. Od zdaj naprej vas ne imenujem ve~ slu‘abnike,kajti slu‘abnik ne ve, kaj po~ne njegov gospodar: Jaz pasem vas imenoval prijatelje, kajti vse, kar sem sli{al odSvojega O~eta, sem vas u~il. Niste vi izbrali Mene, ampaksem Jaz izbral vas in postavil, da se odpravite in prina{atesadove in va{i sadovi naj ostanejo. Karkoli boste prosiliO~eta v Mojem imenu, to boste prejeli. (Pog. 73, 9)


Pravi slu‘abnik je prijatelj Kristusa Boga. Kdor nese-bi~no slu‘i in prina{a dobre sadove, ta ni ve~ neveden.Pozna Bo‘je zakone, ker ‘ivi v njih. Slepca ne bo ve~sre~al slepo, ampak bo prepoznal slepega, ker so se z

686

uresni~evanjem ve~nih zakonov odprle njegove duhov-ne o~i.

Tisti, ki gleda, ni ve~ slep. Slepega gleda takega, kotje in kot se dela. Kajti kdor izpolnjuje Bo‘jo voljo, ta seosvobodi kolesa ponovnih rojstev in dose‘e duhovnoponovno rojstvo. Potem mu Jaz nisem ve~ Tola‘nik inOdre{enik, ampak brat in prijatelj.

10. Tole vam zapovedujem: Da ljubite drug drugega,in prav tako vse Bo‘je stvaritve. ê vas svet sovra‘i, vedi-te, da je Mene sovra‘il, preden je sovra‘il vas. ê bi biliod tega sveta, bi vas svet ljubil kot svoje; toda ker niste odtega sveta, ampak sem vas Jaz izbral iz sveta, vas svet so-vra‘i.

11. Spominjajte se besed, ki sem vam jih rekel: Hlapecni ve~ji od gospodarja. Kakor so Mene preganjali, takobodo preganjali tudi vas; kakor so upo{tevali Mojo bese-do, tako bodo upo{tevali tudi va{o. Toda vse vam bodostorili zaradi Mojega imena, kajti oni ne poznajo Tistega,ki Me je poslal. (Pog. 73, 10-11)


Kdor je izbral Mene, Kristusa, tega svet ne bo ve~volil. Svet ga bo sovra‘il zaradi Mene.

Kar se je Meni zgodilo, to se dogaja vsem, ki Me lju-bijo, kajti ti ne ljubijo spletk tega sveta. Kdor je od tega

687

sveta, tega bo tudi ljubil ta svet in ga sprejel kot svoje-ga. Tistega pa, ki se obrne k Meni, bo svet sovra‘il, kotje Mene sovra‘il in Me sovra‘i.

Spoznajte: Sedanja generacija >��@ ni dosti bolj{aod prej{njih generacij. êsar ljudje v prej{njih genera-cijah niso spoznali, tega tudi v tej generaciji ne spozna-jo, del ljubezni namre~. Kar so v prej{njih inkarnacijahnapa~no tolma~ili, tudi v tej inkarnaciji razlagajo na-pa~no.

Mnogi govorijo o Mojem zemeljskem ‘ivljenju, oMojem delovanju, ko sem bil Jezus iz Nazareta - pavendar ne razumejo, kar sem u~il. Mnogi {e danes raz-lagajo besede Ve~nega - tako v Stari kot v Novi zavezi- po lastni presoji, tudi Bo‘je besede po Mojzesu. ê bise bil svet spremenil, se Jaz ne bi ve~ razodeval. Ker pase svet ni spremenil, govoriva Ve~ni in Jaz, Kristus,zdaj spet ljudem po prero{ki besedi, da bi popravila,kar je napa~no, in popeljala ljudi iz zme{njave, ki je na-stala zaradi dogem, predstav in napa~no razumljenihbesed.

Mnoge besede iz ve~ne resnice so bile citirane in zlo-rabljene za ~love{ke spletke. Mnogi tako imenovanikristjani samo govorijo kr{~ansko, mislijo pa kot anti-krist. Torej se samo delajo, kot da bi bili kristjani - vnotranjosti so divji volkovi.

12. ê bi ne bil pri{el in bi jim ne bil govoril, bi bilibrez greha. Zdaj pa nimajo pla{~a, da bi prekrili svojegrehe. Kdor Mene sovra‘i, ta sovra‘i tudi Mojega O~eta.

688

ê bi med njimi ne bil storil teh del, ki jih nih~e drug nidelal, bi ne imeli grehov; toda zdaj jih imajo in videli insovra‘ili so Mene in Mojega O~eta. Ampak vse to se mo-ra zgoditi, da bi se izpolnila beseda, ki je zapisana v nji-hovem zakonu: Sovra‘ili so Me brez vzroka. (Pog. 73, 12)


“ê bi ne bil pri{el in bi jim ne bil govoril, bi bili brezgreha” pomeni: ê ne bi pri{el in jim govoril, ne bi biliprepoznali svojih grehov in bi mislili, da so brez gre-hov. Toda Jaz Sem pri{el in govoril o O~etovem zako-nu in ‘ivel po njem za zgled.

Kdor citira ve~nega O~eta in Mene, Kristusa, in pra-ve preroke, ta je prevzel besede Ve~nega, Moje besedein besede prerokov. Tisti pa, ki ne ‘ivi po njih - kot muje bilo zapovedano - se pregre{i nad Bo‘jim zakonomin je gre{nik. Da bi prekril svoje po~etje, nima ve~ pla{-~a, ki se imenuje nevednost.

Ve~ni je v vseh ~asih dajal Svojo besedo: Vsi narodiso Ga sli{ali po prerokih in razsvetljenih. Mojzes je pri-nesel Deset zapovedi, se‘etke iz ve~nega zakona. KotJezus iz Nazareta sem ljudi u~il zakon in ‘ivel po njemza zgled.

Zakon, ki sem jim ga prinesel, pravi: Ljubite Boga,svojega O~eta, z vsem srcem in z vsemi svojimi mo~miin svojega bli‘njega kot samega sebe. Ni ~loveka, ki bilahko rekel, da ni ni~esar vedel!

689

Spoznajte: Kdor svojega bli‘njega ne ljubi nesebi~-no, ta tudi Boga ne ljubi. Kdor sovra‘i svojega bli‘nje-ga, ta sovra‘i tudi Boga, svojega ve~nega O~eta. Kdorzani~uje svojega bli‘njega, ta zani~uje tudi Boga, svoje-ga ve~nega O~eta.

“ê bi med njimi ne bil storil teh del, ki jih nih~edrug ni delal, bi ne imeli grehov; toda zdaj jih imajo invideli so in sovra‘ili Mene in Mojega O~eta” pomeni:ê ne bi delal Bo‘jih del, potem mnogi ljudje ne bi bilispoznali del v Bogu in bi verjeli, da nimajo grehov. Kerpa so videli Moja dela ali pa so zvedeli zanje, jim je bi-lo tako pokazano, kako naj mislijo, govorijo in ravnajo.In ~e ne delajo tako, v tem prepoznavajo svoje grehe.V tem, kako sem kot Jezus iz Nazareta mislil, govorilin delal, so videli in sli{ali Mojega O~eta, in sli{ijo Ga,Ve~nega v Meni, Kristusu, prek izro~il o delih, ki semjih storil.

Kdor ne misli, govori in ravna iz nesebi~ne ljubezniter obdr‘i svoja dejanja grabe‘ljivosti, skopu{tva, te‘-nje po oblasti in jih ne razgradi, ta je gre{nik. V mno-gih situacijah gre{i tudi proti Svetemu Duhu.

Kdor je torej Mene videl ali pa je za Moja dela izve-del prek izro~ila, ta je videl O~eta in Ga do‘ivel v Me-ni, Kristusu.

Kdor prizna Bo‘ja dela po Njegovi prerokinji in delaKristusa, ta se s tem obvezuje, da bo tako mislil in ‘i-vel, kot sem Jaz, Kristus, zapovedal ljudem.

690

13. Toda pri{el bo Tola‘nik, poslal vam ga bom odO~eta, Duha resnice namre~. Iz{el bo od O~eta in bo pri-~al o Meni: In vsi boste pri~ali, kajti bili ste pri Meni odsamega za~etka. (Pog. 73, 13)


V vsaki generaciji so mnogi ljudje pri~evali in pri~ajoo Meni, tako tudi v tej >��@. Noben ~lovek ne bo mo-gel nekega dne re~i: “O Kristusu nisem ni~esar vedel.”Kajti pionirji za Novi ~as, ki nosijo Moje naro~ilo, bo-do resnico, ki je Jaz Sem, ponesli v vse de‘ele. In evan-gelij ljubezni bodo izro~ili mnogim ljudem. Kristus Bo-ga je Tola‘nik in Odre{enik, resnica in ‘ivljenje v tokuve~nega zakona.

âs naredi svoje: Tako kot dana{nji ~as lovi in pre-ganja ljudi, tako prihajajo tudi vzroki vedno hitreje dou~inkovanja. Mnogi, ki se danes {e pehajo za material-nim, bodo podlegli temu u~inkovanju. Tisti ljudje pa,ki bodo ostali ob koncu ~asovnega preobrata sveta, bo-do spoznali evangelij ljubezni in mnogi bodo tudi ‘ivelipo njem.

691

74. POGLAVJE

Jezus pripravlja Svoje u~ence na prihajajo~e dogodke

Boj v Kristusovem imenu proti Kristusu (1). Delo odre{enja bo izpolnjeno (2-3). Danes te~e resnica v

velikem toku (4-5)

1. Vse to sem vam povedal, da bi vas posvaril. Vrglivas bodo iz shodnic, da, pri{el bo ~as, ko bo vsakdo, kivas ubije, mislil, da dela to v ~ast Bogu. In tako bodo de-lali, ker niso spoznali niti O~eta niti Mene. (Pog. 74, 1)


V vseh generacijah se je dogajalo in se dogaja, insmiselno tudi okoli leta dva tiso~, kar sem povedal Svo-jim apostolom in u~encem: Ker ne poznajo MojegaO~eta in Mene, vas bodo pregnali iz njihovega ‘ivljenjain vam ne bodo pustili, da se udele‘ujete njihove slu‘-be Bo‘je, ker ne pripadate njihovi veri. Mnoge od vasbodo ubili, druge pa klevetali in prepustili ljudstvu, dajih sramotijo. Spoznajte: Kdor je do svojega bli‘njegabrez ljubezni in spo{tovanja, ta ne ljubi niti ve~negaO~eta niti Mene, Kristusa.

V preteklih stoletjih so cerkvene oblasti vedno znovahujskale ljudstvo proti resni~nim Kristusovim nasledni-kom. Iz strahu pred posledicami jim je bilo ljudstvo po-slu{no. Zato je bilo mo‘no, da so v Mojem imenu po-

692

~enjali grozodejstva z ljudmi, ki so Mi sledili ali pa sobili drugega prepri~anja kot cerkvene oblasti.

Na sramoten na~in so zlorabili in prodali Moje ime.Ljudje, ki so se imenovali kristjani, niso pa ‘iveli kr{-~ansko, so posku{ali, pa ne samo v kri‘arskih vojnah zme~em v roki, pokristjaniti drugoverce. Cerkvene obla-sti so Moje ime zlorabile in ga {e zlorabljajo, vklenileso ga in ga {e priklepajo na svoje dogme ter so trdile in{e trdijo, da imajo edino one milost, ki prinese bla‘e-nost, ker mislijo, da so Mene, Kristusa, vpregle v jaremsvojih dogem.

Tako kot se je godilo nekaterim apostolom in u~en-cem, tako se blizu leta dva tiso~ godi nekaterim Kristu-sovim prijateljem, resni~nim pionirjem za Novi ~as.Spet je to cerkvena oblast, ki hujska ljudstvo protinjim. Spet se to dogaja s podobnimi argumenti, da bise nahujskani ljudje postavili proti Mojim pravim na-slednikom. Kristusovim prijateljem, pionirjem za Novi~as, kot neko~ kratijo pravice, ki pripadajo vsakemu dr-‘avljanu. Kakor v prej{njih ~asih se hujska~i in izvr{ite-lji imenujejo kristjani.

Mnogi Moji resni~ni nasledniki so izob~enci v o~ehdr‘ave in cerkve in vseh tistih, ki so jima poslu{ni. Za-kon je na razne na~ine interpretiran proti njim, tako dabi nastal vtis, da Kristusovi prijatelji nimajo prav. Takoote‘ujejo ‘ivljenje ljudem, ki si prizadevajo biti pravikristjani.

Spoznajte: [e danes >��@ sedi satansko na najvi{jihpolo‘ajih oblasti in vlada tistim, ki so mu zapadli - ti-

693

stim ljudem, ki se zadovoljujejo s tem, kar jim predpi-{ejo “od zgoraj”. Ne da bi sami preverili, prevzemajonjihovo sodbo o svojih bli‘njih. Toda te oblasti ne bodoza stalno vladale ~love{tvu. Satanskemu je Bog dal resveliko ~asa, da bi se v tem ~asu milosti lahko spreobr-nilo. Toda tudi ta ~asovni razpon ima svoj konec: Temastoji pred tem koncem. Kajti Jaz, Kristus, Lu~ sveta,resnica in ‘ivljenje, prihajam!

2. Vse to pa sem vam povedal zato, da se boste takrat,ko pride ~as, spomnili, kaj sem vam o tem rekel. In tegavam nisem povedal ‘e na za~etku, ker sem bil pri vas. To-da zdaj grem Svojo pot k Svojemu O~etu, ki Me je poslal;in nih~e od vas Me ne vpra{a: Kam gre{? Ker pa sem vamvse to povedal, ste ‘alostni.

3. Kljub temu vam povem resnico; nujno je za vas, daodidem, kajti ~e ne oddidem, Tola‘nik ne bo pri{el kvam; ~e pa odidem, vam bom poslal Svojega Duha. In kobo pri{el, bo svet opozoril na greh, pravi~nost in pravico.(Pog. 74, 2-3)


Tola‘nik je Kristusov Duh, ki je Jaz Sem, ‘ivljenje vBogu, Mojem O~etu. Kristusov Bo‘ji Duh je vsepriso-ten v {tirih Bo‘jih bitnostih, stvariteljskih in ustvarjal-nih mo~eh -, ki jih vsaka du{a nosi v sebi kot mo~ in‘ivljenje.

694

Tola‘nik, Moj Duh, je odre{ilna iskra, v kateri delu-jeta tola‘ba in odre{enje. Odre{enje je Moje delo, kisem ga prejel od Svojega O~eta, da pripeljem domovvse du{e in ljudi.

Mnogo ljudi deluje v Mojem Delu odre{enja in nosiMojo lu~ v svet. Z njihovo nesebi~no pomo~jo se jeMoje delo v nekaj zemeljskih letih raz{irilo po celiZemlji. Za Delo odre{enja so se utelesila mnoga bitjain se {e utele{ajo, da bi ljudi u~ila resnico in jo ‘ivelanjim za zgled, podobno kot sem delal Jaz kot Jezus izNazareta. Mi{ljenje, ‘ivljenje in delovanje teh pionirjevvzgiba mnoga srca in mnoge ljudi ter jih spodbuja krazmi{ljanju in uresni~evanju ve~nih zakonov.

To je nad~love{ko delo ene ‘ene, ki ‘ivi v O~etu in vMeni, Kristusu, da se je Delo odre{enja v nekaj letihraz{irilo po vsem svetu. Skupaj s pionirji za Novi ~asnosi naro~ilo od Boga, da kli~e vse ljudi, ki so dobrevolje, in jih u~i, da bi na{li notranjo lu~ ljubezni in re-sni~no ‘ivljenje, ve~ni zakon vesolja. Kajti resnica, za-kon vesolja je v notranjosti vsakega ~loveka.

Spoznajte: Ve~ni zakon vesolja je resni~ni zakon, kibo premagal vse zakone materije in kavzalni zakon, kerje neoseben in absoluten.

V tem mogo~nem ~asovnem preobratu >��@ delu-jejo mnoga bitja v zemeljski obleki. Neumorno oprav-ljajo veliko delo za svetlobni ~as in s tem za Mene, Kri-stusa Boga, in za vse generacije, ki pridejo za njimi.

695

Kdor bo bral te besede v Novem ~asu, ko bo mir vljudeh, bo nekatere stvari komajda razumel. Vendar papomen Mojih besed ostaja, kajti mnoga bitja, ki se bo-do rodila v Novem ~asu, nosijo v sebi kot spomin starisvet, ki so ga premagala z mnogo truda, mukami in trp-ljenjem.

Ta spominski potencial bo tako dolgo ‘ivel v du{ahin ljudeh Novega ~asa, dokler se tudi v krajih o~i{~eva-nja ne bo izpolnilo, kar se je izvr{ilo na Zemlji, odrustarega sveta. Kajti satansko je na Zemlji zvezano zadolo~en ~as, ne pa tudi v krajih o~i{~evanja. Tam du{a{e naprej poravnava svoje grehe, ki si jih je nalo‘ila vzemeljski obleki.

K ljudem prihajam v najrazli~nej{ih oblikah, da bi jihopozoril na njihove grehe, na njihovo sodbo in na Bo‘-jo pravi~nost.

4. Na greh, ker ne verujejo v Mene; na pravi~nost, kergrem k O~etu in Me odslej ne boste videli; na pravico, kerje vladar tega sveta obsojen.

5. [e veliko bi vam imel povedati, toda vi tega sedaj {ene morete dojeti. Ko pa bo pri{el On, Duh resnice, vas bouvedel v vso resnico; kajti On ne bo govoril iz sebe same-ga, ampak to, kar bo sli{al, to bo govoril. In pokazal vambo, kaj bo pri{lo. On Me bo poveli~al. Kajti prejel bo odMene in vam razodel. (Pog. 74, 4-5)

696


Duh resnice je Kristus Boga, o katerem sem govorilkot Sin ~lovekov. Te obljube sem izpolnil v skoraj dvatiso~ letih. Duh resnice je prihajal v vseh generacijah.Njegovo delovanje na tem svetu je zadobivalo vednove~ lu~i in mo~i, kajti mnogo ljudi je bralo iz zakona‘ivljenja, ve~ne resnice, in ga poslu{alo, in tako je mar-sikdo za~el v sebi razvijati ‘ivljenje.

V tem ~asovnem preobratu >��@ pa je zasijala lu~ -Jaz, Kristus, ve~na resnica - v {irokem spektru in sevapo vsem svetu. Zakon resnice te~e kot veliki tok poprero{ki besedi, kajti bo‘ansko modrost sem poslal kljudem, zato da bi se resnica razodela in da bi predra-mila ljudi, ki ‘ivijo ujeti v svetu in v grehu.

Resnica tudi razodeva, kar je zdaj in to, kar bo pri{-lo. Prenika in napaja mnoge du{e in ljudi ter jih krepiz ljubeznijo, mo~jo in modrostjo. Kdor o~isti svoje gre-he, bo spoznal Mene, Kristusa; kajti greh zamegljujeduhovno oko. Kdor zmore gledati, ta spozna Mene,Kristusa, v sebi samem in v tistih, ki Mi resni~no sledi-jo. In tisti, ki ‘ivijo v Meni, poveli~ujejo Ve~nega v Me-ni, kajti od Mene prejemajo zato, da dajejo naprej lju-dem.

6. Vse, kar ima Moj O~e, to je Moje. Zato sem vamrekel, da bo Tola‘nik jemal od Mene in bo razodevalvam. [e kratek ~as, pa Me ne boste videli, ~ez kratek ~as

697

pa Me boste spet videli, kajti Jaz grem k O~etu.” Tedaj jenekaj Njegovih u~encev govorilo med seboj: “Kaj pomenito, ko nam pravi: [e kratek ~as, pa Me ne boste videli, in{e kratek ~as, pa Me boste spet videli, in: Kajti Jaz grem kO~etu?”

7. Tedaj je Jezus opazil, da so Ga hoteli vpra{ati, injim je rekel: Spra{ujete se zaradi Mojih besed: Kratek ~asMe ne boste videli, in: êz kratek ~as Me boste spet videli.Resni~no, resni~no, povem vam, jokali boste in to‘ili, svetpa se bo veselil: ‘alostni boste, ampak va{a ‘alost naj sespremeni v veselje.

8. @ena, ko ima popadke, je ‘alostna, kajti njena ura jepri{la; ko pa je rodila otroka, ne misli ve~ na strah, zaradiveselja, da je pri{el ~lovek na svet. In vi ste zdaj prav takopolni ‘alosti; toda Jaz vas ho~em spet videti in va{e srce najse veseli in tega veselja naj vam nih~e ne krati.

9. In ta dan Me ne boste ni~esar vpra{ali. Resni~no,resni~no, povem vam: ê boste prosili Mojega O~eta vMojem imenu, potem boste prejeli. Doslej niste ni~esarprosili v Mojem imenu. Prosite, in prejeli boste, da bo va-{e veselje popolno. Vse to sem vam govoril v prilikah; pri-de pa ~as, ko z vami ne bom ve~ govoril v skrivnostih,ampak vam bom odkrito pri~al o Svojem O~etu.

10. Tisti dan boste prosili v Mojem imenu: In ne re-~em vam, da bom Svojega O~eta prosil za vas, kajti Onsam vas ima rad, ker Me ljubite in verujete, da sem iz{eliz Boga. Iz{el sem od Boga in pri{el na svet; in spet zapu{-~am svet in grem k Svojemu Bogu.”

698

11. Tedaj so Mu Njegovi u~enci rekli: “Glej, zdaj go-vori{ odkrito in ne pravi{ ugank. Sedaj vemo, da vse ve{in ni potrebno, da Te kdorkoli kaj prosi, kajti verujemo,da si iz{el iz Boga.”

12. Jezus jim je odgovoril: “Ali zdaj verujete? Glej, pri-de ura, da, tukaj je ‘e, ko se boste razkropili in bo vsak{el domov in Me pustil samega: Toda Jaz nisem sam, ka-jti O~e je pri Meni.

13. To sem vam govoril, da boste v miru v Meni. Nasvetu boste v stiski, toda bodite potola‘eni. Jaz sem pre-magal svet. Pridite, odpravimo se!” (Pog. 74, 6-13)

699

75. POGLAVJE

Zadnja pashalna ve~erja

Bodite ~istega srca (1-2). O izdaji - Strpnost in razumevanje do nevedne‘ev (3-6). V Novem ~asu Kristusa nebo ve~ prelivanja krvi (7-9). O~i{~ena Zemlja podarja v polnini(10). @ivljenje v Kristusu vodi k plemenitenju du{e in do re-sni~ne svobode (11-12). Zakon ‘ivljenja, zapoved ljubezni -Kdor zani~uje svojega bli‘njega, ta ne najde h Kristusu, res-nici, v ve~no bit - Vsak se sodi sam (13-16). Novi Izrael inNovi Jeruzalem (17). Iz vseh narodov in rodov se bratijo tisti,

ki delajo Bo‘ja dela (18)

1. Zve~er je pri{el v hi{o, kjer so bili zbrani dvanajsteriin njihovi spremljevalci; Peter, Jakob, Toma‘, Janez, Si-mon, Matej, Andrej, Natan, Jakob, Tadej, Juda in Filipin njihovi prijatelji (in tam je bil tudi Juda I{karijot, ki soga ljudje pri{tevali k dvanajsterim, vse do takrat, ko se jerazkril).

2. In vsi so bili oble~eni v obla~ila iz ~istega belegaplatna; kajti platno je pravi~nost svetih. In vsak je nosilbarvo svojega rodu. Mojster pa je bil oble~en v svoje ~istobelo obla~ilo brez {ivov in made‘ev. (Pog. 75, 1-2)


Kot Sin ~lovekov sem od{el od ljudi. Kot Kristus Bo-ga, Odre{enik, Duh resnice, sem spet pri{el.

700

Kdor zbira v Mojem imenu, ta ne razsipa. Samo tistirazsipa, ki bi rad zbiral v svojem lastnem imenu, tuditakrat, ko za to uporabi Moje ime - in ga na ta na~inzlorabi.

Bodite ~isti, potem boste v vsem zrli Boga, ‘ivljenje.Kajti ~isti gleda ~isto; vidi pa tudi ne~isto, ki ga je do-bro nagovoriti, da se tako ne~isto spozna in premaga.

Spoznajte: ~ista belina platna je v takratnem ~asu ve-ljala kot simbol za notranjo ~istost. Povem vam: Nekrasite se le na zunaj in ne hlinite ~istosti v Bogu, am-pak postanite ~isti v svojem srcu. Potem boste tudi no-sili ~ista in svetla obla~ila. ê je srce ~isto, potem se toka‘e tudi navzven, v obna{anju in obla~enju ~loveka, kistremi k Bogu.

3. In za~eli so se prepirati o tem, kdo izmed njih naj biveljal za najve~jega, zato jim je rekel: “Pogani imajo svojekralje, ki jim vladajo, in tiste, ki jim vladajo, imenujejodobrotnike. Toda vi ne bodite tak{ni. Kdor je med vaminajve~ji, naj bo zadnji, in kdor je prvi, ta naj slu‘i.”

4. In Jezus je govoril: “Hrepenel sem po tem, da bi zvami zau‘il to pashalno ve~erjo, preden bom trpel, v spo-min na Mojo ‘rtev za slu‘enje in odre{enje vseh ljudi. Ka-jti, glej, ura prihaja, ko bo Sin ~lovekov predan v rokegre{nikom.”

5. In eden od dvanajsterih Ga je vpra{al: “Gospod, alisem to jaz?” In On je odgovoril: “Ta, ki mu bom dal gri‘-ljaj, ta je tisti.”

701

6. In Juda I{karijot Mu je rekel: “Poglej, nekva{enkruh, me{ano vino, olje in zeli{~a, ampak kje je jagnje, kiga je zapovedal Mojzes? (Kajti Juda je jagnje kupil; Jezuspa je prepovedal, da bi ga zaklali.) (Pog. 75, 3-6)


Ljudje izdajajo ljudi, svoje bli‘nje. Bog pa ne izdaSvojega otroka. Tudi ~lovek, ki ‘ivi v Bogu, ne izdasvojega bli‘njega. Tako tudi Jaz, Jezus iz Nazareta, ni-sem izdal Juda. Na splo{no sem govoril o izdajalcu, kibrez notranje molitve zau‘ije prvi gri‘ljaj.

Niti apostoli niti u~enci niso naro~ili, da naj se zako-lje jagnje. Vendar so tako Meni kot apostolom in u~en-cem kot dar ljubezni ponudili kose pripravljenega jag-njeta. Na{i bli‘nji so nas hoteli s tem obdariti, ker boljeniso znali. Blagoslovil sem dar in pri~el jesti meso. Mo-ji apostoli in u~enci so storili enako kot Jaz. Takoj natoso Mi postavili vpra{anje v tem smislu: Mi naj bi ven-dar prenehali u‘ivati meso. Tako si nam zapovedal.Zdaj si sam zau‘il meso.

Moje sem pou~il: ^lovek naj namerno ne ubije no-bene ‘ivali in tudi ne u‘iva mesa ‘ivali, zaklane za pri-pravo jedi. Toda ~e so ljudje, ki so {e nevedni, pripra-vili meso kot hrano in z njo obdarili gosta in mu joponudili na gostiji, potem gost naj ne bi odklonil daru.

702

Kajti razlika je, ~e ~lovek to je iz po‘eljivosti po mesuali pa v zahvalo gostitelju za njegov trud.

Vendar naj bi vedni ~lovek, ~e ima mo‘nost in ~e do-pu{~ajo zunanje okoli{~ine in ~as, dal gostitelju splo{nanavodila, vendar naj ga ne posku{a pou~iti o ne~embolj{em. Ko bo pri{el ~as, bo tudi gostitelj razumel tasplo{na navodila.

K nesebi~ni ljubezni spadata na tem svetu tudi razu-mevanje in strpnost. Pustite vsakemu ~loveku svobod-no voljo, pa ~e ‘eli razumeti in sprejeti va{a splo{na na-vodila ali ne. ê ves ~as nesebi~no mislite, govorite inravnate, potem ostanete v ljubezni, in ljubezen vas boblagoslovila. Kar vam bodo potem ponudili kot dar lju-bezni, je blagoslovljeno.

7. In Janez je prerokoval iz Duha: “Glejte Bo‘je Jag-nje, dobrega pastirja, ki da Svoje ‘ivljenje za Svoje ovce.”Judo so te besede prizadele, kajti vedel je, da Ga bo izdal.Toda Juda je vpra{al {e enkrat: “Mojster, ali ni zapisanov zakonu, da bi moralo biti jagnje za praznik pashe zak-lano za zaprtimi vrati?”

8. In Jezus je odgovoril: “Ko Me bodo dvignili na kri‘,potem bo Jagnje resni~no zaklano. Gorje pa tistemu, ~i-gar roke ga izro~ijo klavcem. Zanj bi bilo bolje, da se nebi nikoli rodil.

9. Resni~no, povem vam, na svet sem pri{el zato, daodpravim vse krvave daritve in u‘ivanje mesa ‘ivali in pti-~ev, ki jih ljudje koljejo. (Pog. 75, 7-9)

703


Kdor ljubi ‘ivljenje v Bogu, ta ljubi Boga in je eno z‘ivljenjem iz Boga.

Na ta svet sem pri{el, da bi u~il evangelij ljubezni,zakon nebes, in ga ‘ivel za zgled. Kdor uresni~uje ne-be{ki zakon ljubezni, ta bo na{el v izpolnjeno ‘ivljenje.

@ivljenje v Bogu ne vklju~uje samo bli‘njega, ampaktudi vse druge ‘ivljenjske oblike, kot so ‘ivali, rastline,minerali in kamni, kajti v vsej biti je ‘ivljenje, Bog.Kdor je v enosti z ‘ivljenjem, ta ne ubije namerno ne‘ivali, niti ne uni~i namerno rastline. On spo{tuje tudi‘ivljenje - mo~i zavesti - mineralov in kamnov.

Kdor spo{tuje ‘ivljenje, ta spo{tuje tudi svojega bli‘-njega, ker spo{tuje sebe samega. Kajti v du{i je ‘ivlje-nje, Bog, kot substanca in mo~. Kdor spo{tuje svojegabli‘njega, ta torej ‘ivi v miru z vso bitjo in s svojim bli‘-njim, kajti vsa bitja in ljudje so otroci Boga, ki je O~e-Mati.

Spoznajte: Kdor uresni~uje zakon ljubezni, ta spre-meni svoje mi{ljenje in ‘ivljenje. Tako prefinja svoje~ute in postopno preneha zavestno ubijati ‘ivali, pre-neha klati ‘ivali, da bi jedel njihovo meso.

Kdor da na meso, ta tudi jé meso. Kdor pa da naDuha, ta se prehranjuje s tem, kar mu podarja narava,tako kot je bilo neko~.

Spoznajte: Nobena sprememba, bodisi v ~loveku bo-disi v svetu, se ne zgodi od danes na jutri. Gre za po-

704

stopni proces spreminjanja. Kdor se obrne k Bogu, ta~isto po~asi spremeni svoje mi{ljenje in ‘ivljenje in ta-ko plemeniti svoje ~ute, da, svojega celega ~loveka. Pritem se bo vedno bolj odtegoval mesni hrani in bo ohra-njal mir z ljudmi in s kraljestvi narave.

V novih generacijah ne bo ve~ krvavih daritev, kajtiljudje spoznavajo, da na ta na~in ne izkazujejo Bogu~asti in da bogovi, ki so si jih sami izmislili, ne reagirajona njihovo mi{ljenje in ravnanje.

Spoznajte: Kdor ni ve~ nevo{~ljiv, kdor se ne prepirave~, kdor drugih ne priklepa ve~ nase in kdor ne ‘elive~ vladati in biti najve~ji, ta je ~lovek resni~nega miru.

Dokler v ~loveku samem {e ni miru, bodo obstajalekrvave ‘rtve - pa naj bo to v vojnah ali katastrofah. Koso ljudje na{li do notranjega miru, potem ni ve~ nevojn ne katastrof in tudi prelivanja krvi ni ve~.

To vse bo pri{lo, toda ne {e takoj, kajti niso {e vsivzroki poravnani in izbrisani. Ti se kot u~inki vra~ajo ktistim, ki so jih posejali. Toda dozoreva ~as, ko se bomir naselil v srca ljudi, to bo tedaj, ko bo Novi ~as, ~asKristusa, vse bolj napredoval.

Dana{nje ~love{tvo >��@ ‘ivi v velikem ~asovnempreobratu iz starega, gre{nega sveta v Novi ~as. Ko bota preobrat ‘e skoraj dokon~an, bodo ljudje vse bolj iz-polnjevali Bo‘je zakone in bo tako, kot sem Jaz napo-vedal kot Jezus: E n pastir bo in e n a ~reda in naro-di bodo e n narod. Takrat bo odpravljena vsakr{nakrvava ‘rtev, tudi u‘ivanje ‘ivalskega mesa.

705

10. Na za~etku je Bog vsem dal za hrano sadove dre-ves in semena ter zeli{~a; vendar pa so tisti, ki so sebe boljljubili kot Boga ali svoje bli‘nje, pokvarili svoje navade inprinesli v svoje telo bolezni in napolnili Zemljo s po‘elenjiin grozoto. (Pog. 75, 10)


Ni‘je, satansko gre h koncu. @ivljenje v Bogu in zNjim bo postalo potreba vedno ve~ ljudi. Na ta na~inse bo tudi Zemlja ~istila in bo prehranjevala Bo‘jeotroke tako, kot je bilo na za~etku ~love{kega rodu:Mati Zemlja podarja prebivalcem Zemlje spet v polni-ni to, kar le-ti potrebujejo za zemeljsko ‘ivljenje. To jenato spet ~isto za skoraj ~isto telo.

11. Bo‘jega miru ne boste na{li s prelivanjem nedol‘-ne krvi, ampak s po{tenim ‘ivljenjem. Imenujete Me Kri-stus Boga in prav govorite; kajti Jaz Sem pot, resnica in‘ivljenje.

12. Pojdite po tej poti, in na{li boste Boga. I{~ite resni-co, in resnica vas bo osvobodila. @ivite v ‘ivljenju, in neboste videli smrti. Vse stvari ‘ivijo v Bogu in Bo‘ji Duh iz-polnjuje vse stvari. (Pog. 75, 11-12)

706


Po{teno ‘ivljenje je ‘ivljenje v Bogu. Kdor je po{ten,ta ne ogoljufa, ne obsodi svojih bli‘njih in jim ne sodi.Kdor v vsem stremi k po{tenju, ta najde na pot resnico-ljubnosti. Zvest je samemu sebi v plemenitih mislih,besedah in delih. Tako kot misli in ‘ivi, tako se tudiobna{a do svojih soljudi: Ne bo jih ogoljufal niti obso-jal in jim sodil, ker se je sam oplemenitil.

Spoznajte: Mir in resni~no kr{~anstvo lahko v ta svetprinesejo samo tisti ljudje, ki so svojo du{o oplemenitiliz okrasjem kreposti in skromnosti, z miroljubnimi mi-slimi, nesebi~nimi besedami in dejanji.

Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje. Kdor povzdignesvojo du{o k Meni, ta tudi najde k Meni. In kdor ‘ivi vMeni, resnici, ta je osvobojen zunanjih vezanosti in na-vlake tega sveta. Kdor ‘ivi v resnici, ta napolnjuje vsebesede in stvari z ‘ivljenjem, ker je sam izpolnjen zBo‘jim Duhom.

13. Izpolnjujte zapoved: Ljubi svojega Boga z vsem sr-cem in svojega bli‘njega kakor samega sebe. Na tem slonicelotni zakon in preroki. In povzetek zakona je takle: Ni-komur ne storite tega, ~esar no~ete, da bi drugi storilivam. Drugim storite to, kar ho~ete, da bi drugi storilivam.

707

14. Blagoslovljeni tisti, ki izpolnjujejo to zapoved, kajtiBog se razodeva v vseh stvaritvah. Vse stvaritve ‘ivijo vBogu in Bog je prikrit v njih.”

15. In nato je Jezus pomo~il gri‘ljaj, ga dal Judi I{ka-rijotu in rekel: “Kar namerava{, stori kmalu!” Ta pa je po-tem, ko je vzel gri‘ljaj, takoj od{el. In bila je no~.

16. Ko je Juda I{karijot od{el, je Jezus rekel: “Zdaj jeSin ~lovekov poveli~an med Svojimi dvanajsterimi in Bogje poveli~an v Njem. In resni~no, povem vam, tisti, ki bo-do vas sprejeli, bodo sprejeli Mene, in ti, ki sprejmejo Me-ne, sprejmejo O~eta, ki Me je poslal. In vam, ki Mi sleditev duhovni prenovitvi kot Moji izbrani, bom pripravil kra-ljestvo, tako kot je bilo pripravljeno Meni; in vi, ki ste os-tali zvesti resnici, boste sedeli na dvanajsterih prestolih insodili dvanajsterim izraelskim rodovom.” (Pog. 75, 13-16)


Kdor izpolnjuje zapovedi nesebi~ne ljubezni, ima sr-ce napolnjeno z ljubeznijo in Bo‘jo modrostjo, z resni-co, ki traja ve~no, ker je zakon ljubezni.

Kdor izpolnjuje zapoved “Ljubi svojega Boga z vsemsrcem in svojega bli‘njega kakor samega sebe”, ta ‘ivi vBo‘jem zakonu, kajti nesebi~na ljubezen vsebuje vsemo~i vesolja, od reda do usmiljenja.

V vseh ~asih in vseh generacijah so resni~ni prerokiter vsi pravi~ni mo‘je in ‘ene izpolnjevali Bo‘ji zakon.

708

Kdor izpolnjuje Bo‘ji zakon, ta se predaja Bogu in da-je, kar je Bo‘ja volja: ljubezen in modrost.

Kdor bi rad postal zakon ljubezni, naj upo{teva prvikorak k Notranjemu ‘ivljenju, k nesebi~ni ljubezni:“Nikomur ne storite tega, ~esar no~ete, da bi drugi vamstorili. Drugim storite to, kar ho~ete, da bi drugi storilivam.”

Kdor izpolnjuje zakon ‘ivljenja, ljubezen, temu seBog razodene v vseh ljudeh, ‘ivalih, rastlinah, minera-lih, kamnih in v vseh mo~eh vesolja. Ni~ ne ostane pri-krito tistemu, ki se odpre Bogu. Stvari in mo~i vesoljapa so prikrite tistemu, ki bi se zaradi svojih grehov radskril pred Bogom.

Juda je vzel gri‘ljaj hrane. Ker ni iz srca molil, je vr-nil del hrane ter zapustil malo skupino. Na ta na~in jepokazal svoje prepri~anje; potem je izpeljal, kar je na-meraval.

To, kar sem govoril mali skupini, naj slu‘i vam invsem bodo~im generacijam, da se boste spoznali v svo-jih mislih in ‘ivljenju. Na ta na~in imate merilo zaspoznavanje svoje duhovne zrelosti.

Kdor svoje soljudi podcenjuje in jih obsoja, ta ni Me-ne niti sprejel niti vzljubil. S tem zavra~a in obsoja tudiMene, Kristusa Boga, kajti Jaz ‘ivim v va{em bli‘njem.S takim obna{anjem tudi ne more najti k resnici, kajtiJaz, Kristus, Sem pot, resnica in ‘ivljenje. Kdor zavr‘ebli‘njega, ta zavr‘e tudi Mene. Zato tudi ne more najtik ve~nemu O~etu, ki deluje po Meni, Kristusu.

709

In kdor ne ‘ivi v Meni, ta tudi ni izbran - niti za Bo‘-je kraljestvo na Zemlji niti za ve~no kraljestvo, ve~nanebesa; kajti ve~na bit je O~e v Meni. Kdor zani~ujebli‘njega, ta tudi ne pozna Njega, O~eta.

Kdor je na{el k resnici, ta ne bo niti sodil niti obsojal.Beseda soditi pomeni:Izraelski rodovi si bodo sami sodili v skladu s svojim

mi{ljenjem in ravnanjem.Spoznajte: Vsak ~lovek si sodi sam, kajti vsak ne~isti

ob~utek, vsaka nezakonita misel, vsaka samoljubna be-seda in vsako egoisti~no dejanje nosi v sebi sodbo. Me-ra, s katero ~lovek meri, je njegova sodba: To je njego-va sebi~nost v njegovih ob~utkih, mislih, besedah indejanjih.

Jaz, Kristus Boga v Jezusu, sem ostal v O~etu. Na tana~in je bil O~e poveli~an po Meni, Kristusu.

17. In nekdo Ga je vpra{al: “Gospod, ali ho~e{ spetvzpostaviti izraelsko kraljestvo?” Toda Jezus je odgovoril:“Moje kraljestvo ni od tega sveta in tudi niso vsi Izrael, kisebe imenujejo Izrael. (Pog. 75, 17)


Moje kraljestvo ni od tega sveta.Beseda vzpostaviti pomeni: Jaz bom Izrael - v sredi{-

~u bo Jeruzalem - vzpostavil tam, kjer ljudje izpolnjuje-

710

jo Bo‘jo voljo. Moje kraljestvo sestavljajo ljudje, kiuresni~ujejo Bo‘jo voljo v Meni, Kristusu.

Spoznajte: Izrael in Jeruzalem nista vezana na nekdolo~en kraj. Tam sta, kjer ljudje delujejo v imenu Naj-vi{jega in izpolnjujejo zakon nesebi~ne ljubezni. Ti bo-do z ljubeznijo in Bo‘ansko modrostjo ustanovili inzgradili to, kar je razodeto: Bo‘je kraljestvo na Zemlji,katerega vladar bom Jaz, Kristus.

Bo‘je kraljestvo na Zemlji ne bo tam, kjer vlada se-bi~nost trdovratnih Judov in tistih ljudi, ki Me spreje-majo samo v besedah. Novi Izrael in Novi Jeruzalembodo ustanovili in zgradili tisti ljudje, ki so O~eta inMene, Sina, sprejeli in vzljubili, ki torej izpolnjujejo za-kone ljubezni in Bo‘je modrosti. To so tisti, ki prina{a-jo duhovno prenovo. Nosijo Moje naro~ilo, da ustano-vijo, zgradijo in dokon~ajo, kar je razodeto: Bo‘jekraljestvo, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa na tej Zem-lji.

Spoznajte: Izrael in Jeruzalem bosta tam, kjer vre nadan Bo‘ji vrelec in od koder resnica v velikem toku na-paja ves svet.

Sodile si bodo du{e in ljudje, ki so se sami obsodilitako, da niso izpolnjevali ve~nih zakonov.

Mnogo duhovnih bitij je pri{lo v zemeljsko obleko izBo‘jega sveti{~a. Postavila in ohranila bodo Bo‘ji pre-stol na Zemlji. Zato bosta Izrael in Jeruzalem tam, kjerizvira in najmo~neje te~e Bo‘ji vrelec - dale~ stran odstarega Izraela. Ko bo stari Izrael odstranjen, bo NoviIzrael tam, kjer je bil stari Izrael, ker se bodo zemeljske

711

mase premaknile zaradi dogajanj v svetovnem preobra-tu in zaradi spremembe zemeljske osi.

18. Tisti iz vsakega naroda, ki se niso umazali z ok-rutnostjo, ki so pravi~ni, usmiljeni in ~astijo Bo‘ja de-la ter pomagajo slabotnim in zatiranim - ti so IzraelBo‘ji.” (Pog. 75, 18)


Z vseh {tirih strani neba, iz vseh narodov in rodov scele Zemlje zbiram ljudi, ki se niso umazali in se nema‘ejo z okrutnimi dejanji, ampak so pravi~ni, usmilje-ni, nesebi~no pomagajo slabotnim in zatiranim in dela-jo Bo‘ja dela.

Ti se bodo pobratili in se povezali s tistimi, ki pri-pravljajo Novi Izrael in Novi Jeruzalem, Bo‘je kraljes-tvo na tej Zemlji, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa, daobse‘e celo Zemljo.

712

76. POGLAVJE

Umivanje nog - Zadnja ve~erja

Odpiranje sedmih osnovnih mo~i du{e se za~ne pri redu (1-3). Kdor ljubi nesebi~no, izpolnjuje zakon ingleda Boga v vsem (4-5). Pravi Kristusovi bojevniki so ~istega srca(6). Cilj in naloga du{e: spet postati zakon (7). Pomen kadila (8).O zadnji ve~erji - Ne obred, ampak simbol (9). Jezusova molitevza Njegove: Izpolnjujte Bo‘jo besedo in zapoved ljubezni; iz‘are-vajte, kar vam podarja Bog (10-19). Molitev enosti (20-21). Kruhin vino ( 22). Duhovna substanca v darovih narave (23-25). IzMojzesovega popu{~anja so nastali nezakoniti obi~aji in navade(26-28). Izdaja Kristusa - Zakaj so lahko Jezusa ujeli in kri‘ali -

Kristusovo dejanje za Davidov rod (29-30)

1. In ko je bila kon~ana pashalna ve~erja, so pri‘galilu~i, kajti zmra~ilo se je. In Jezus je vstal od mize, odlo‘ilvrhnje obla~ilo in si privezal predpasnik. Za tem je vlilvodo v umivalnik, umil vsem {tirikrat dvanajsterim nogein jih obrisal s predpasnikom, s katerim je bil opasan.

2. In eden od njih je rekel: “Gospod, ne umivaj minog.” In Jezus je rekel: “ê te ne umijem, ne bo{ imel de-le‘a v Meni.” In odgovoril je: “Gospod, ne le noge, tem-ve~ tudi mojo glavo in moje roke.”

3. In Jezus mu re~e: “Kdor se je skopal, si mora umitile {e noge, kajti popolnoma ~ist je.” (Pog. 76, 1-3)

713


Tudi umivanje nog je bilo simbol. Pomeni notranje~i{~enje.

Da bi bili popolni, morata du{a in ~lovek za~eti od-pirati “najni‘jo” osnovno mo~, red. To pomeni, o~istitiob~utke in misli in jih tako oplemenititi, da so tudi ~lo-ve{ke besede poduhovljene z Mojim ‘ivljenjem. Potem~lovek po~asi spozna Bo‘jo voljo. Isto~asno bo tisti, kisi prizadeva za Boga, bolj in bolj prefinil svoje ~love{ke~ute, da bi dosegel notranjo plemenitost. To se dogajapostopno od enega razvojnega koraka do drugega. Do-zorevajo~a du{a in prebujeni ~lovek postaneta pleme-nita in dobra.

Na ta na~in odpirata du{a in ~lovek postopoma sed-mere osnovne mo~i du{e, ki so Bo‘ji zakon. Ko je du{apopolnoma razvila te sedmere osnovne mo~i od redado usmiljenja, je spet brezhibno duhovno telo, kapljicav oceanu Bog, v zakonu ‘ivljenja.

4. Ko si je spet oblekel obla~ilo iz naj~istej{ega belegaplatna brez made‘ev in {ivov, je sedel za mizo, reko~: “Aliveste, kaj sem vam storil? Kli~ete me Gospod in Mojster,in prav pravite, zakaj to Sem. In kakor sem vam Jaz zdajumil va{e noge, tako naj bi tudi vi drug drugemu umivalinoge. Kajti dal sem vam zgled, da bi delali, kar sem Jazstoril vam.

714

5. Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj inda ljubite vsa Bo‘ja bitja. Ljubezen je izpolnjevanje zak-ona. Ljubezen je od Boga in Bog je ljubezen. Kdor ne lju-bi, ta ne pozna Boga. (Pog. 76, 4-5)


Kdor zmore nesebi~no ljubiti vse ljudi in vse ‘ivljenj-ske oblike, kdor torej ne vrednoti, ocenjuje in sodi, taizpolnjuje zakon.

Zakon, Bog, je ljubezen, ker je Bog ljubezen. Kdor‘ivi nesebi~no ljubezen, ta je ~ist. V vseh ljudeh, v vseh‘ivljenjskih oblikah in v vseh stvareh gleda Boga, zakonljubezni, ker pozna Boga, zakon ljubezni.

Kdor ne pozna sebe, ta tudi ne pozna zakona, Boga,in ne vidi v vseh ljudeh, ‘ivljenjskih oblikah in stvarehzakona ljubezni, Boga.

6. Zdaj ste ~isti zaradi besede, ki sem vam jo govoril.Po tem naj vas vsi prepoznajo, da ste Moji u~enci, da seljubite med seboj in izkazujete usmiljenje in ljubezenvsem Bo‘jim stvaritvam, posebno tistim, ki so slabotne inzatirane ter nedol‘no trpijo. Kajti vsa Zemlja je polnatemnih krajev groze, muk in strahu zaradi ~love{ke sebi~-nosti in nevednosti. (Pog. 76, 6)

715


“... ~isti zaradi besede” pomeni: Kdor uresni~ujeMojo besedo, ki je ljubezen in mo~, bo o~istil du{o intelo. Kdor je ~istega srca, prispeva k temu, da na svetunajdejo izpolnitev vsi ljudje, ki hrepenijo po Bogu, inda temni kraji groze, kjer vladajo mu~enje, strah insmrt, postanejo svetlej{i. Kajti potem se tudi tam pre-budi in razcveti ‘ivljenje v Bogu in ljudje najdejo notra-nji mir.

Kdor ‘ivi v Bogu, ta bo resni~en, nesebi~en bojevnikza Bo‘je kraljestvo, ki je mir. Bojuje se z oro‘jem lju-bezni proti sebi~nosti in nevednosti svojih soljudi, zatoda bi se Zemlja obnovila po Meni, Kristusu.

7. In pravim vam, ljubite svoje sovra‘nike, blagoslav-ljajte tiste, ki vas preklinjajo, in dajajte jim svetlobo v nji-hovo temo ter pustite naj Duh ljubezni prebiva v va{ih sr-cih in preplavlja vse. In ponovno vam pravim: Ljubitedrug drugega in vsa Bo‘ja bitja.” In ko je kon~al, so reklivsi: “Hvaljen bodi Bog.” (Pog. 76, 7)


Kar sem govoril kot Jezus iz Nazareta, ni bilo name-njeno le Mojim, ki so bili z Menoj, Jezusom, in le ta-kratnemu ljudstvu. Veljalo je in {e velja za ljudi vseh

716

narodov in vseh generacij, kajti to je Bo‘ja beseda, ki jebila in je namenjena vsem ljudem. Dajala se bo takodolgo, dokler mnogi ljudje ne bodo postali zakon ‘iv-ljenja in nato sami govorili besedo, zakon, Boga. Ta-krat bo izpolnjeno vse, kar sem napovedal Jaz kot Je-zus in resni~ni Bo‘ji preroki.

Ko bom nato spet pri{el v Duhu, bo Zemlja v glav-nem o~i{~ena, da bo lahko sprejemala Mojo lu~, Kri-stusovo lu~. Tedaj bodo vsi ljudje, ki ‘ivijo na o~i{~eniZemlji, izpolnjevali Bo‘je zapovedi in govorili besedo,zakon, ker ga bodo ‘iveli.

Naloga du{e je, da v ve~ razli~nih zemeljskih ‘ivlje-njih v raznih ~asovnih obdobjih spet postane zakon,Bog, beseda ‘ivljenja. Ljudje, ki so dosegli vi{jo stopnjo~istosti, bodo ljubili drug drugega in vse Bo‘je stvari-tve, kakor sem jih ljubil in jih ljubim Jaz.

8. In nato je dvignil Svoj glas, in zdru‘ili so se ter govorili:“Kakor si jelen ‘eli vode, tako Moja du{a hlepi po Tebi, oBog!” Ko pa so kon~ali, Mu je nekdo prinesel kadilnico z ‘a-re~im ogljem, in On je nanj posipal kadilo, isto kadilo, kiMu ga je dala mati na dan Njegovega razodetja, in sladkostkadila je napolnila prostor. (Pog. 76, 8)


Kadilnica je bila v prostorih uglednih me{~anov. Ka-dilo simbolizira posve~eno ‘ivljenje. Mnogi ljudje so ga

717

uporabljali in ga uporabljajo, ne da bi se tega pomenazavedali in {e danes je tako. Tudi v cerkvenih instituci-jah se {e vedno uporablja kadilo pri obredih. Nasprot-no pa veliko ljudi, tudi v cerkvenih institucijah, ne ‘iviposve~enega ‘ivljenja. Tisto, kar se ne ‘ivi, ostane sim-bol in je zato brez pomena.

9. Nato je Jezus postavil predse skodelico in za njo ke-lih, povzdignil o~i proti nebu, se zahvalil Bogu za Njegovodobroto v vsem in za vse ter vzel nekva{en kruh v svojeroke in ga blagoslovil. Nato je vino pome{al z vodo in gablagoslovil, zapel pripro{njo k sedmernemu svetemu ime-nu, klical Troedinega, da bi poslal Svetega Duha in nare-dil iz kruha Njegovo telo, namre~ telo Kristusa in iz vinaNjegovo kri, namre~ Kristusovo kri, za odpu{~anje grehovin za ve~no ‘ivljenje za vse, ki se ravnajo po evangeliju.(Pog. 76, 9)


Kdor v svetu opravlja dol‘nosti, ta uporablja tudi be-sedni zaklad, ki je potreben za to. Tudi prevajalci lahkoprevedejo tekste le s svojim besednim zakladom, ki us-treza njihovemu stanju zavesti. Tako prevodi niso mo-gli in ne morejo vedno ujeti smisla prvotnega besedila,ker imajo lahko iste besede za vsakega drug pomen -ustrezno prevajal~evi zavesti in njegovi predstavi. Tako

718

se je tudi na Mojo besedo v mnogih primerih gledaloskozi o~ala vere tistih, ki so jo prevajali. Zato razlagam,popravljam in poglabljam besedo, ki je zapisana v knji-gi Jezusov evangelij.

Kot Jezus iz Nazareta sem veliko molil k Bogu, Svo-jemu O~etu, in se z Njim pogovarjal. Njega, Boga, semprosil za blagoslov zadnje ve~erje s Svojimi.

Smiselno sem jim govoril: Kar delam zdaj, to delajte{e naprej v Moj spomin. Jed je za telo. Ponujam vam jokot simbol za notranjo krepitev.

Spoznajte: Moje telo bo ‘rtvovano, zato da bi vi do-segli ve~no ‘ivljenje. Pustite, naj va{e telo postane Bo‘-ji tempelj, zato da bi Duh mogel delovati v vas in povas. Po vstajenju Mojega duhovnega telesa boste vstalitudi vi, kajti Kristus Boga, ki gre k O~etu, je Duh resni-ce v Bogu. Duh resnice bo o~istil va{e duhovno telo inLu~ sveta, Jaz Sem, bo svetila v vas in po vas, kajti povstajenju Sem Jaz lu~ v vas in ~i{~enje va{e du{e. Kdorveruje v Mene in izpolnjuje zakone nebes, se bo poMeni, Kristusu, ponovno rodil v Duhu Mojega O~eta.

Vzel sem vino, dolil nekoliko vode in smiselno rekel:Kar vam pravim zdaj, je simbol. Spoznajte pomen - inmislite na Mene, ko jeste in pijete, kajti v vsem je Duh‘ivljenja, ki je Jaz Sem.

Vino je simbol za mojo kri, ki jo bom prelil za vsedu{e in ljudi. Du{a in ~lovek morata spet prebuditi du-ha du{e, to pomeni, o‘iviti ga v zemeljskem ‘ivljenju.Kdor Duha resnice - simbolno: Moje krvi - ne dojamein ne sprejme, se njegova du{a ne more vrniti v ve~-

719

nost, ker ne ‘ivi v absolutni resnici. Du{a ostane zunajnebes tako dolgo, dokler ne dojame in ne sprejme Me-ne, Lu~i sveta, svojega Odre{enika. Kdor torej Mene,Svojega Odre{enika, sovladarja nebes ne dojame in nesprejme, ta ne bo dosegel absolutne popolnosti.

Spoznajte: Kdor Mene ne sprejme, ta tudi ne sprej-me O~eta, kajti O~e in Jaz sva eno.

V Jezusu iz Nazareta sem med Svojimi izvr{il to sim-boli~no dejanje, da bi jim pojasnil, da je ‘ivljenje, Bo‘jiDuh, kot substanca in mo~ v vseh oblikah ‘ivljenja, ta-ko v hrani kot tudi v pija~i. Kajti preminil sem za vsedu{e in ljudi, da bi dosegli vstajenje. Ko jeste in privsem, kar storite, se spominjajte samo Mene. Kajti karstorite resni~no v Mojem imenu, storite dobro.

Veliko ljudi bo v mogo~nem ~asovnem preobratu iz-krvavelo, ker niso dojeli in sprejeli Mene in so zato os-tali v svojih grehih. K Bogu streme~i ~lovek pa bo obe-doval z Menoj. Za svoj obed prosite Bo‘jegablagoslova in pri jedi mislite na mo~ in ljubezen Boga,potem mislite tudi na svojega Odre{enika, Kristusa Bo-ga, ki je v O~etu.

10. In k nebu je dvignil ‘rtvene darove in rekel: “Sin~lovekov bo povzdignjen z Zemlje in vse ljudi bom priteg-nil k Sebi. Potem bodo vedeli vsi, da sem bil poslan odBoga.”

11. In ko se je to zgodilo, je Jezus vzdignil Svoje o~iproti nebu ter izrekel te besede: “Abba, pri{la je ura, po-veli~aj Svojega Sina, da bo Tvoj Sin poveli~an v Tebi.

720

12. Da, Ti si Me poveli~al, Ti si napolnil Moje srce zognjem, lu~i si postavil na Moji desni in Moji levi, da no-ben del Mene ne bi ostal neosvetljen. Tvoja ljubezen sijena Mojo desnico in Tvoja modrost na levico. Tvoja ljube-zen, Tvoja modrost in Tvoja mo~ so razodete v Meni.

13. Na Zemlji sem Te poveli~al, dovr{il sem delo, ki SiMi ga dal, da ga opravim. Sveti Edini, po Svojem imenuobvaruj dvanajstere in njihove spremljevalce, ki si Mi jihdal, da postanejo eno, prav tako kot sva Midva eno. Kosem bil z njimi na svetu, sem jih vodil v Tvojem imenu innoben ni zgubljen; kajti ta, ki je od{el od nas, ni bil na{,toda Jaz molim zanj, da bi bil re{en. O~e, odpusti mu, sajne ve, kaj dela.

14. In zdaj prihajam k Tebi in to govorim svetu, da bise izpolnilo Moje veselje v njih. Dal sem jim Tvojo bese-do, in svet jih sovra‘i, kajti niso od tega sveta, prav takokakor Jaz nisem od sveta.

15. Ne prosim Te, da jih vzame{ s tega sveta, temve~da jih varuje{ zla, dokler so na svetu. Niso od tega sveta,kakor Jaz nisem od sveta. Blagoslovi jih s Svojo resnico.Tvoja beseda je resnica. Kot si Ti poslal Mene na svet, ta-ko jih po{iljam Jaz v svet, in zaradi njih sem posvetil Se-be, da bi bili tudi oni posve~eni po resnici.

16. Ne molim samo zanje, temve~ za vse, ki {e pridejo,in za dvainsedemdesetere, ki sem jih tudi razposlal, in zavse, ki bodo po Tvoji besedi verovali v resnico, da bi tudioni bili eno, kakor si Ti, Najsvetej{i, v Meni in Jaz v Tebi,da bodo tako tudi oni eno v Tebi in da svet spozna, da siMene Ti poslal.

721

17. Sveti O~e, ho~em tudi, da so vsi, ki si Mi jih Tidal, res vsi, ki ‘ivijo, z Menoj, kjer Sem Jaz, zato da bi bilidele‘ni veli~astnosti, ki Mi jo daje{, ker Mene ljubi{ vvseh in vse v Meni, preden je bil ustvarjen svet.

18. Svet ni spoznal Tebe v Tvoji pravi~nosti, Jaz pasem Te, in ti vedo, da si Mene Ti poslal.

19. In Jaz sem jim oznanjal Tvoje ime, da bi bila vnjih ljubezen, s katero si Ti ljubil Mene, in da se prekonjih razliva na vse Tvoje stvaritve, da, na vse.” In ko je tebesede izrekel, so vsi povzdignili svoje glasove z Njim inmolili, kot jih je u~il. (Pog. 76, 10-19)


Ta smiselno ponovljena molitev ni bila govorjena leza Moje apostole in u~ence, veljala je in velja za vse lju-di, za vso bit.

Tisti, ki bolj in bolj izpolnjujejo Bo‘jo voljo, bodonosili v svet Bo‘jo besedo, ki jih napolnjuje. To se do-gaja dandanes in se bo v bodo~e, dokler se ne vrnem vDuhu.

V bo‘anskem ~asu, v Bo‘jem kraljestvu na Zemlji bo‘ivljenje na Zemlji ‘iveta molitev, ‘ivljenje, ki je ve~nizakon. Kajti ljubezen do Boga in bli‘njega je izpolnje-vanje zakona.

Kdor nesebi~no ljubi, tega bom povzdignil Jaz, Kri-stus, tako kot je Mene povzdignil ve~ni O~e. Obenem

722

ga bom potegnil k Sebi, njegovemu Bratu, in ‘iveli bo-mo v Bogu kot Bo‘ji otroci.

Na svet sem prinesel Delo odre{enja - v vse du{e inljudi. Odre{enje je dokon~ano v tistih du{ah in ljudeh,ki so dosegli popolnost, torej ~istost. Postali so speteno z ve~nim O~etom in v Meni dosegli bratstvo. ZMenoj so v bratstvu in v Bogu O~etu-Materi v sinovs-tvu in h~erinstvu.

Nikoli ne odpustite svojega bli‘njega iz svojega srca,celo ~e vas je izdal in komu izro~il, kot je to storil JudaMeni. Naj ostane v va{em srcu, ~eprav trenutno ni z va-mi, temve~ proti vam. On je in ostane va{ bli‘nji. Tako jezapisano v nebesih, v ve~nem zakonu.

Upo{tevajte in izpolnjujte zapoved ljubezni: Ljubitesvojega O~eta z vsem srcem, z vsemi svojimi mo~mi,ljubite Ga v vsakem ob~utku, v vsaki misli, v vsaki be-sedi in vsakem dejanju - in svojega bli‘njega kakor sa-mega sebe. In ko v va{ih ob~utkih, mislih, govorjenju indejanjih prevlada ljubezen do Boga, boste sebe spo{to-vali kot Bo‘jega otroka in tudi svoje bli‘nje. Tudi oniso namre~ otroci ve~nega O~eta in jih Bog, na{ O~e,prav tako ljubi, kot ljubi vas. Kajti v Bogu, va{em inMojem O~etu, so vsi Njegovi otroci. Vse ljubi enako -brez razlike. In ~e to spoznate in sprejmete, tudi vi neboste delali razlik.

Ljubezen do Boga vklju~uje tudi odpu{~anje. Kdor‘ivi v O~etu, ima notranjo veli~ino, ki odpu{~a brez za-mere.

723

Kdor izpolnjuje Bo‘jo besedo, temu je tudi dano, dasvetu oznanja Bo‘jo besedo in jo u~i. Kdor pa Bo‘jebesede ni uresni~il, ta naj mol~i. Kajti kdor le govori oBo‘ji besedi, obremenjuje svojo du{o. Gre{i proti Svetibesedi, zoper Boga. Kdor Bo‘jo besedo le pridiga inu~i, ne da bi jo uresni~il, njegove besede ne padejo vsrce bli‘njih; temu, ki jih odpo{ilja, postanejo bume-rang. Kdor Bo‘jo besedo samo pridiga in u~i, ne da bijo bil uresni~il, ta je tudi ne more izpolniti z mo~jo inprodornostjo, ker je sam nemo~en.

Kdor Mojo besedo izpolni z lastnim uresni~evanjem,s ~imer beseda dobi ‘ivljenje in mo~, in to u~i v svetu,tega ljudje tega sveta dostikrat ne bodo razumeli - inmnogi ga bodo sovra‘ili zaradi evangelija.

Kdor izpolnjuje Bo‘jo besedo, ni od tega sveta, ka-kor tudi Jaz, Jezus iz Nazareta, nisem bil od tega sveta.Kdor izpolnjuje Bo‘jo besedo, ta je ‘ivi izvir in tok no-tranjega odre{enja, ki te~e k vsem stvaritvam in preha-ja skozi vse, kajti Bog je mo~, ki te~e skozi vse. Kdortorej ‘ivi v Bogu, iz‘areva, kar mu podarja Bog: ljube-zen, modrost in mo~, in tok vsega.

20. “O~e na{, ki Si nad nami in v nas, posve~eno bodiTvoje ime v troedinosti. Pridi Tvoje kraljestvo k vsem vmodrosti, ljubezni in pravi~nosti. Godi se ve~no Tvojasveta volja kakor v nebesih tako na Zemlji. Daj nam, dabomo vsak dan dele‘ni Tvojega svetega kruha in sadovTvoje ‘ive trte. Kakor Ti odpu{~a{ na{o krivdo, tako najmi odpu{~amo tistim, ki so se pregre{ili nad nami. Med-

724

tem ko posku{amo druge voditi k popolnosti, nas dovr{i vSvojem Kristusu. Podari nam Svojo dobroto, da lahko mienako storimo drugim. V uri sku{njave nas re{i zla.

21. Kajti Tvoje je kraljestvo, mo~ in veli~astvo: na za-~etku, zdaj in ve~no. Amen.” (Pog. 76, 20-21)


Od takrat, ko sem deloval kot Jezus iz Nazareta, jepreteklo ve~ obdobij. Rodovi so prihajali in odhajali.Ljudje so vedno molili. Vsebine mnogih njihovih moli-tev so bile podobne, vendar pa so bile povedane z dru-gimi besedami, z besedami vsakokratnega rodu. Zato~lovek naj ne bi pripisoval zemeljski besedi prevelikegapomena, ker je iz dobe v dobo, iz roda v rod dobila inlahko dobi druga~en pomen. Prizadevajte si torej, dadojamete smisel in da v besedo tudi polo‘ite pravi smi-sel.

Po utele{enem delnem ‘arku bo‘anske modrostisem dal >1986@ prek Notranje besede ljudem molitevenosti kot molitev zahvale in ljubezni do Boga. Moli selahko po smislu. Ka‘e tudi na bli‘anje Bo‘jega kraljes-tva na Zemljo in na Moj ponovni duhovni prihod. Mo-litev enosti je postala molitev Kristusovih prijateljev:

O~e na{, ki si v nebesih,posve~eno je Tvoje ime.Na{e kraljestvo prihaja, Tvoja volja se godi

725

kakor v nebesih tako na Zemlji.Na{ vsakdanji kruh nam daje{ danesin odpu{~a{ nam na{e dolgein mi odpu{~amo svojim dol‘nikom;Ti nas vodi{ v sku{njaviin nas re{uje{ zla.Kajti na{e je kraljestvo in mo~in veli~astvood ve~nosti do ve~nosti.

22. Nato je na{ Mojster vzel sveti kruh, ki ga je razlo-mil, in sad vinske trte, ki ga je preme{al ter oboje blagos-lovil. In spustil je ko{~ek kruha v kelih in blagoslovil svetozdru‘itev. (Pog. 76, 22)


Besede “In spustil je ko{~ek kruha v kelih in blago-slovil sveto zdru‘itev” poka‘ejo, da je pisec mislil naceremonije.

Spoznajte: Vse je eno v Bogu. Ni~ ne more obstajatibrez drugega, ker je Bog v vsem substanca in mo~. Iztega izhaja zdru‘itev z ‘ivljenjem. Tako sta tudi kruh invino v Bogu in prihajata od Boga za ljudi in ne moretabiti lo~ena. Zemlja je prehranjevalka, mati vseh ljudi,ki od nje prejemajo po Bo‘jem Duhu, ki napaja Zem-ljo in ljudi in daje ‘ivljenje vsej biti na Zemlji.

726

23. In nato je dal blagoslovljeni kruh svojim u~encemin rekel: “Jejte, kajti to je Moje telo, telo Kristusa, ki jedano za vas v odre{enje telesa in du{e.”

24. Na isti na~in jim je dal sad vinske trte, ki ga je bla-goslovil, in jim rekel: “Pijte, kajti to je Moja kri, Kristuso-va kri, ki bo prelita za vas in za mnoge v odre{enje du{ein telesa.

25. In ko so bili vsi dele‘ni tega, jim je dejal: “Kadar-koli se zberete v Mojem imenu, opravite to daritev v Mojspomin, pripravite kruh ve~nega ‘ivljenja in vino ve~negaodre{enja in jejte ter pijte od tega s ~istim srcem, in preje-mali boste substanco in Bo‘je ‘ivljenje, ki biva v Meni.”(Pog. 76, 23-25)


Kruh in vino sta slu‘ila le kot simbol za predanostMojega telesa in Moje krvi. Iz tega pa ne delajte cere-monij, pa~ pa se ves ~as spominjajte Mene v vseh svojihob~utkih, mislih, besedah in dejanjih.

Tudi ko zau‘ivate darove ‘ivljenja, ki vam jih dajeBog iz naro~ja matere Zemlje, se v zahvali spomniteVe~nega, spomnite pa se tudi Mojega odre{enjskegadejanja. In ~e delate to z iskrenim srcem, ne bo prejeloduhovne substance, duhovnega ‘ivljenja, le zemeljskotelo, temve~ tudi va{a du{a. Kajti v vsem, kar poklanjanarava ljudem, je ‘ivljenje, Bog, duhovna substanca,mo~.

727

26. In ko so odpeli hvalnico, je Jezus vstal sredi Svojihapostolov in hodili so okoli Njega, ki je bil njihovo sredi{-~e, kot pri slovesnem plesu in se veselili v Njem. In natoje {el na Oljsko goro in Njegovi u~enci so Mu sledili.

27. Zdaj je {el Juda I{karijot v hi{o Kajfe in mu rekel:Glej, pashalno ve~erjo je obhajal za vrati z opresniki name-sto jagnjetom. Jaz pa sem kupil jagnje; toda prepovedal ga jeubiti. Glej, pri~a je mo‘, od katerega sem ga kupil.

28. In Kajfa je raztrgal svoja obla~ila in rekel: “Resni~no,to ni pasha po Mojzesovem zakonu. Zagre{il je dejanje, kizaslu‘i smrtno kazen, zakaj to je te‘ka kr{itev zakona. êmupotrebujemo {e dodatne pri~e? Pred kratkim sta vdrla v tem-pelj dva roparja in ukradla zakonik, to je sad Njegoveganauka. Sporo~imo ljudem, ki sledijo Njemu, kaj je storil; kajtibojijo se mo~i zakona.” (Pog. 76, 26-28)


Besede “ ... hodili so okoli Njega, ki je bil njihovosredi{~e, kot pri slovesnem plesu ... ” povedo: Mojiapostoli in u~enci so se Mi pribli‘ali in so za~eli hoditiokoli Mene, ker sem bil v tistem trenutku za njih sre-di{~e, kajti ob~utili so bole~ino Mojega srca - in so sezbali za svoje lastno zemeljsko ‘ivljenje.

Mojzes je moral popu{~ati Izraelcem, ker so imeli inimajo od Boga, kot vsa bitja in ljudje, svobodno voljo,da se ravnajo po zakonih ‘ivljenja ali jih kr{ijo. Kljub

728

Mojzesovim opominom in napotkom, da njihovo mi{-ljenje in dejanja ne ustrezajo Bo‘ji volji, je velikoIzraelcev ostalo v grehu. Mnogi se niso ali so se le del-no dr‘ali Bo‘jih zakonov.

Zato so tudi mnogo let pre‘iveli v pu{~avi, saj njihoviobi~aji niso ustrezali Bo‘ji volji in ‘ivljenje mnogih jebilo podobno pu{~avi. Misli in ‘ivljenje mnogih Izrael-cev so vedno znova kro‘ile okoli zlatega teleta. Izraelciso svoje sprijeno, samoljubno vedenje in svojo trdo-vratnost pri sprejemanju Bo‘jih zakonov prinesli delnos seboj v tako imenovano obljubljeno de‘elo in narediliiz Mojzesove popustljivosti svoje zakone - prepri~ani,da so jih prejeli po Mojzesu od Boga. Kdor je bil protinjihovim obi~ajem v templju in proti njihovim nezako-nitim navadam - domnevali so, da jih je Bog razodel poMojzesu - ta je bil sovra‘nik tega, kar so oni imeli zaprav in pravi~no.

Podobno je v dana{njem ~asu >��@. Kdor graja ve-denje zastopnikov cerkvenih institucij, ga ozna~ijo zanekr{~anskega. Kdor ne veruje v dogme in verske obre-de, se iz njega nor~ujejo, zasmehujejo ga in sovra‘ijo -kakor se je neko~ godilo tistim, ki niso verjeli v {ege inobi~aje Izraelcev. Mnogi zastopniki cerkvenih institucijzlorabljajo Mojo besedo - podobno kot Izraelci Bo‘jobesedo po Mojzesu in kot so zlorabili Mojzesovo po-pu{~anje.

Vse ~ase je bilo tako: Kdor ni za nazore in mnenja,ki prevladujejo med ljudmi, torej ne misli in veruje kot

729

ti, ta je v njihovih o~eh izdajalec. V vseh ~asih je oblasthujskala ljudi proti pravi~nim mo‘em in ‘enam.

29. In nekdo, ki je bil zraven, ko je Juda {el ven, ga jevpra{al: “Misli{, da ga bodo usmrtili?”

30. In Juda je odgovoril: “Ne, storil bo ~ude‘, da se bore{il iz njihovih rok. Ko so se v shodnici v Kafarnaumudvignili proti Njemu in ga zatem privedli do vrha gore, dabi ga pahnili z nje, ali ni {el nedotaknjen skozi njihove vr-ste? Gotovo se jim bo spet izmuznil in se javno izjasnil tervzpostavil kraljestvo, o katerem je govoril.” (Pog. 76, 29-30)


Z Mojo izdajo je hotel Juda zaslu‘iti srebrnike nanepo{ten na~in.

Pazite, ljudje, da ne bo z vami enako kot z Judom.Kajti v minulih 2000 letih je bilo veliko jude‘ev, ki soizdali svojega Gospoda za nekaj srebrnikov.

Izdajstvo Kristusa Boga je tudi v dana{njem ~asu>��@ o~itno za tiste, ki se trudijo izpolnjevati Bo‘jizakon: Mnogi dana{nji pismouki, farizeji in odgovorniv cerkvah, politiki in gospodarstvu uporabljajo Mojeime za svoje osebne zadeve in koristi. To je zlorabaSvetega imena in zato greh proti Svetemu Duhu.

Juda je verjel, da se bom izmaknil prijetju, kot semse ‘e prej v mnogih situacijah. Tisti, ki so bili proti Me-

730

ni, so Me ‘e ve~krat hoteli zvezati ali kamenjati ali vre-~i z obzidja, vendar sem vedno od{el, varovan od ve~nemo~i, kot neviden iz njihove sredine in po Svojih po-teh.

Toda zgoditi se je moralo, kar se je nato zgodilo. Ti-sti, ki so bili proti Meni, so Me lahko ujeli, Me prepu-stili velikim duhovnikom in dali kri‘ati.

Veliko ljudi je postavilo in vedno znova postavljavpra{anje: Zakaj se je Jezus tolikokrat izmaknil Svojimzasledovalcem in zakaj ne tiste no~i? Danes >��@bom pojasnil le bistvene vidike tega, kar se je takratzgodilo, kajti gre za odre{enje, ki sem ga prinesel vsemdu{am in ljudem:

Delna mo~ pramo~i, del Moje duhovne, povsod nav-zo~e dedi{~ine, se je sprostila zato, ker Me celoten ju-dovski narod ni sprejel in ker ni prevzel, se pravi izpol-nil, Mojega nauka, zakona ‘ivljenja.

Prevzel sem del krivde Davidovega rodu in del kriv-de nekaterih iz drugih rodov. Tik pred prijetjem semSvoje ~isto duhovno telo ovil s temi energijskimi mo~-mi zakona setve in ‘etve. Zaradi tega ovoja sem postalza temo viden in dosegljiv.

Spoznajte: Davidov rod je most za utele{enje tistihduhovnih bitij, ki so se vklju~ila v Bo‘ji na~rt za Zemljoin so prihajala in prihajajo neposredno iz sredi{~a ve~-ne biti, da bi z Menoj pripeljala nazaj vse, kar se zdizgubljeno.

Od Davida naprej so prihajala vedno znova, da bi Mipripravila pot in izvedbo odre{enjskega na~rta, zveli~a-

731

nja. Predvideno je bilo, da ta duhovna bitja iz Davido-vega rodu v zemeljski obleki predvsem sama izpolnju-jejo zakone. Judom naj bi s tem pribli‘ala zakone ‘iv-ljenja in jim bila dober zgled, da bi tudi oni izpolnjevalizakone, in Me lahko spoznali, ko bom pri{el k njim kotJezus.

Mnoga duhovna bitja v zemeljski obleki pa so se vvsaki novi inkarnaciji kot ljudje vedno bolj zapletala, topomeni, gre{ila so in obremenjevala svoje du{e, takoda zaradi greha niso ve~ ob~utila, zakaj so pri{la naZemljo. Zaradi tega tudi utele{ena duhovna bitja izdrugih rodov, ki naj bi delovala za Bo‘ji na~rt, niso mo-gla najti opore v ljudeh iz Davidovega rodu.

Med Svojim delovanjem kot Jezus iz Nazareta semmoral spoznati, da Me duhovna bitja - kot ljudje Judjeiz Davidovega rodu - niso podpirala, ker so bila njihovaduhovna telesa preve~ zasen~ena, torej zapletena v za-kon setve in ‘etve. Poleg tega sem moral spoznati, daso Judje sicer govorili o zakonih Notranjega ‘ivljenja,vendar se niso ravnali po njih, z njimi so celo podjarm-ljali svoje bli‘nje. Zaradi greha so bili zaslepljeni - po-dobno kot ljudje iz Davidovega rodu.

Vedel sem, da moram trpeti zaradi Dela odre{enja.Vedel sem - bilo Mi je tudi razodeto, ko sem bil povz-dignjen in poveli~an, ko so se Mi prikazali kerubi v du-hovnem obla~ilu -, da naj bi duhovna bitja - v zemelj-skih obla~ilih kot ljudje Davidovega rodu in drugihrodov - skupaj z Menoj izvedla celoten Bo‘ji na~rt,odre{enje in ustanovitev ter nastajanje Bo‘jega kraljes-

732

tva na Zemlji. Vedel sem, da je v ta namen stal na pr-vem mestu Davidov rod.

Da so se in da bi se mogli Bo‘ji sinovi in h~ere spetutele{ati prek Davidovega rodu, da bi potem tudi naZemlji delovali za Bo‘ji na~rt, sem se ovil predvsem zdelom krivde Davidovega rodu, to pomeni, s krivdo ti-stih du{, ki naj bi delovale za Bo‘ji na~rt in so se bile vpredhodnih inkarnacijah tako obremenile, da v ponov-nih utele{anjih ne bi bile mogle ve~ delovati za Bo‘jina~rt. Po ovitju Svojega duhovnega telesa z delom tekrivde sem postal viden in dosegljiv temi. Zato so Melahko ujeli.

Kar je potem sledilo, zasli{evanje, bi~anje, kri‘evpot, na katerem sem vedno znova padal, do kri‘anja,sem prena{al za Davidov rod - in tudi za vse Jude in zavse ljudi vseh preteklih, sedanjih in prihodnjih genera-cij, dokler ne bo Kraljestvo miru obdalo celotne Zem-lje.

ê bi bil Davidov rod svetel in bi se bili Judje od ~a-sa Mojzesa naprej ravnali po Bo‘jih zakonih, potem bibili ‘iveli s sinovi in h~erkami iz Davidovega roduvseobsegajo~e zakone. Dejanje za odre{enje na Golgo-ti ne bi bilo potrebno, ker bi bila takratni Izrael in ta-kratni Jeruzalem pravi Izrael in pravi Jeruzalem - Bo‘-je kraljestvo, ki bi bilo takrat lahko delovalo po vsejZemlji.

@e pred Mojim zemeljskim ‘ivljenjem je Duh Moje-ga O~eta na Zemlji vedno znova ustvarjal mo‘nosti za

733

ustanovitev Bo‘jega kraljestva. Toda ljudje so vednobolj gre{ili.

ê bi bil Davidov rod vzdr‘al, kri‘anje ne bi bilo po-trebno. ê bi bilo judovsko ljudstvo pravo Bo‘je ljuds-tvo, bi bil ves na~rt odre{enja potekal druga~e in Menine bi bilo treba sprostiti dela Svoje dedi{~ine, delnemo~i iz pramo~i. Vendar je zdaj opravljeno in pot kBo‘jemu srcu je odprta vsem du{am in ljudem.

Zdaj za~enjajo Davidov rod in ljudje iz drugih rodovbolj in bolj izpolnjevati svoje naro~ilo v Delu odre{e-nja, da bi lahko pri{lo na Zemljo Bo‘je kraljestvo. Zdajje opravljeno. Zato imenujem kri‘ tudi Kristusov - Da-vidov kri‘.

734

77. POGLAVJE

Trpljenje v vrtu Getsemani

Spe~i u~enci v vrtu Getsemani -Kdor duhovno znanje samo zbira, a ga ne uresni~i, ne moredojeti situacije in zaspi med stisko svojega bli‘njega - Bo‘ja volja

in na~rt bosta izpolnjena (1-13)

1. Ko so {li na Oljsko goro, jim je Jezus govoril: “V tejno~i bom vsem v jezo, kajti zapisano je: ’Udaril bom pa-stirja in ovce ~rede se bodo razkropile.’ Ko pa bom vstal,bom {el pred vami v Galilejo.”

2. Simon je odgovoril in Mu rekel: “Tudi ~e se bodovsi jezili nad Teboj, se jaz zagotovo ne bom.” In Jezus muje rekel: “Simon, Simon, glej, satan te je hotel imeti v ob-lasti, da bi te presejal kot p{enico. Vendar sem molil zate,da tvoja vera ne ope{a. In ko bo{ trden, potem krepi svojebrate.”

3. In rekel Mu je: “Gospod, pripravljen sem iti s tebojv je~o in tudi v smrt.” In Jezus je dejal: “Povem ti, Simon,petelin v tej no~i ne bo zakikirikal, preden ne bo{ trikratzatajil, da Me pozna{.”

4. Potem ko so prekora~ili potok Cedron, je pri{el Je-zus z njimi na vrt Getsemani. In svojim u~encem je rekel:“Usedite se semkaj, medtem ko grem tja in bom molil.”(Juda, ki ga je izdal, je tudi poznal ta kraj, kajti Jezus seje tam pogosto zadr‘eval s Svojimi u~enci.)

5. Nato jim je rekel: “Moja du{a je zdaj raz‘alo{~enado smrti; ostanite tu in bedite z Menoj.”

735

6. In {el je malo naprej, padel na obraz in molil, govo-re~: “O, Moj O~e, ~e je mogo~e, naj gre ta kelih mimoMene; toda ne kot ho~em Jaz, ampak kakor ho~e{ Ti.”

7. In pojavil se je angel iz nebes in Ga krepil. In vrnilse je k svojim u~encem, in ko jih je na{el spe~e, je rekelPetru: “Mar niste mogli niti eno uro bedeti z Menoj?

8. Bedite in molite, da ne padete v sku{njavo: duh jesicer voljan, ampak meso je {ibko.”

9. Spet, ‘e drugi~, se je oddaljil in molil: “ Oh, MojO~e, ~e ni mogo~e, ~e ta kelih ne more iti mimo Mene,naj se zgodi Tvoja volja.”

10. In v globokih mukah je molil {e bolj gore~e. InNjegov pot je padal na zemljo kot velike krvave kaplje.

11. In spet je pri{el in jih na{el spe~e, kajti njihove o~iso bile te‘ke.

12. In zapustil jih je in spet od{el tja ter molil v tretje,govore~: “O, Moj O~e, ne Moja volja, temve~ Tvoja najse zgodi, na Zemlji kot v nebesih.”

13. Nato je pri{el k Svojim u~encem in jim rekel: “Lespite in po~ivajte, glejte, blizu je ura, ko bo Sin ~lovekovizro~en v roke gre{nikov. Vstanite, pojdimo: Glejte, ta, kiMe bo izdal, je tu.” (Pog. 77, 1-13)


Apostoli in u~enci, ki so bili z Menoj na vrtu Getse-mani, so vsaki~ zaspali. To pomeni, da njihove du{e {e

736

niso bile dovolj prebujene, da bi lahko dojele daljno-se‘nost dogajanja, ki se Mi je bli‘alo.

Mnogi od Mojih apostolov in u~encev Me niso moglirazumeti v globini, pa tudi Mojega nauka ne, zakona‘ivljenja. Ker so se prepogosto ukvarjali sami s seboj,niso mogli dojeti velike celote in dose~i globljega vpo-gleda v to. Vedno znova sem jih moral opominjati, daje Bo‘ji zakon, ki sem ga u~il in ‘ivel za zgled, treba iz-polnjevati v vsakdanjem ‘ivljenju, ne pa o njem samogovoriti. Vendar so tudi oni duhovno znanje le zbirali -kot je to po~elo in {e po~ne veliko ljudi v vsaki genera-ciji. Nekatere Moje apostole in u~ence je vedno znovanavdajal ponos, ker so hodili z Menoj, in jih zapeljal vprecenjevanje samega sebe.

Moji ponovljeni opomini so tako pri marsikaterempadli na neplodna tla, kajti sejali so vedno znova v me-so, namesto v Duha, Boga. Ker so bili pri Meni ali sose vedno znova zbirali okoli Mene, da bi sli{ali ve~noresnico, so si nabrali duhovno znanje in so zato lahkoodgovorili na veliko vpra{anj. Tako so mislili, da zado-stuje le vedenje o Bo‘jem zakonu, da bi se du{a napol-nila z ‘ivljenjem in mo~jo. Vedenje so zamenjevali zmodrostjo, in to je prenekaterega potegnilo v vrtinecsamoprecenjevanja.

Tudi na vrtu Getsemani sem jim hotel razlo‘iti, kajpomeni spati v tako odlo~ilni situaciji. Zato sem jihprebudil in jim pojasnil, da so bili komaj sposobni do-jeti polo‘aj svojega bli‘njega. Njihove fizi~ne o~i so bi-le te‘ke, ker njihove duhovne o~i niso videle, kaj se pri-

737

pravlja. Tako so bili do usodnega dogajanja, ki je bilopred Menoj, brez~utni - dasiravno sem ve~krat govorilo omenjeni uri, v kateri bom postal viden in dosegljivtemi.

Spoznajte: duhovno znanje ne zbudi du{e k Notra-njemu ‘ivljenju in je tudi ne naredi budne ter ji ne pre-do~i stvari in dogajanj, ki so pred njo in pred njenimbli‘njim.

^lovek, ki misli nase, zaspi med trpljenjem svojegabli‘njega, ker je du{a {e {ibka, to se pravi, da ima pre-malo duhovne mo~i, ker ~loveku manjka uresni~eno.Samoljuben ~lovek prespi tudi impulze, ki jih dobivadan za dnem, ker seje le v meso in ne v Duha, Boga.Zaradi tega ne prepozna sebe in je ravnodu{en tudi dostiske svojega bli‘njega.

Ko bi Me bili Moji apostoli in u~enci zavestno nosiliv sebi, to pomeni, sprejeli v svoje srce z uresni~evanjemve~nih zakonov, ne bi bili zaspali in zavedeli bi se bilinapovedanega dogajanja, kajti vedno znova sem jim torazodeval v prilikah.

[ele po Moji telesni smrti je v mnogih pri{lo do veli-kega prebujenja in marsikateri je postal zvest naslednikin je za~el izpolnjevati, kar sem mu zapovedal kot Je-zus. Toda dokler so hodili z Mano, mnogi niso razume-li, kaj sem jim govoril in kdo sem bil in Sem.

Volja O~eta, ki je bila tako v Jezusu kot v Kristusutudi Moja volja in je {e, se izpolnjuje. Opravil sem, karse je moralo zgoditi, ker zakon, Bog, zaradi grehov si-nov in h~era Davidovega rodu, drugih rodov ter Judov

738

ni bil priznan. Ker z Menoj na Zemlji niso vzpostaviliBo‘jega kraljestva, je moral biti postavljen kri‘. Z “do-polnjeno je” bo kljub vsem odvratnostim nastalo Mojekraljestvo, Kraljestvo miru.

Tako je v Bo‘jem na~rtu. Bo‘ja volja se izpolnjuje.Bog je brezmejen, brez ~asa in prostora. êprav seNjegova volja ni izpolnila v ~asu, ko sem kot Jezus ho-dil po Zemlji, se bo izpolnila v poznej{em ~asu. Svetlo-ba, Bog, je vsemo~. Vsemo~ je zmagovalka nad temo.

Bog ne gleda na ~love{ki ~as. Kar je za ~loveka danesali jutri, je za Boga sedanjost. Bog pusti vsaki du{i invsakemu ~loveku svobodno voljo. ê se Njegov na~rtne bo izpolnil na poti osvoboditve z izpolnjevanjemBo‘jega zakona - potem se bo z odre{enjem. Odre{e-nje je ljudem in du{am dano v oporo in pomo~ in jimpomaga re{iti se su‘enjstva greha.

739

78. POGLAVJE

Judova izdaja - Petrova zatajitev

Prijetje: tema je dobila mo~ prijeti Jezusa - Kdor prime za me~, bo z me~em pokon~an - Kikirikajo~i

petelin, glas vesti (1-18)

1. Medtem ko je {e govoril, glej, je pri{la skupina ljudi,in Juda, imenovan I{karijot, je {el pred njo. Kajti Juda jedobil od velikih duhovnikov in farizejev ~eto oboro‘enihhlapcev in stotnikov. Pri{li so s svetilkami, baklami inoro‘jem.

2. Jezus pa je vedel za vse, kar se bo zgodilo z Njim.Stopil je naprej in jim rekel: “Koga i{~ete?” Odgovorili soMu: “Jezusa iz Nazareta.” Jezus jim je rekel: “To SemJaz.”

3. Br‘ ko jim je rekel ’to Sem Jaz’, so se umaknili inpadli na tla. Ko so vstali, jih je ponovno vpra{al: “Kogai{~ete?” In rekli so: “Jezusa iz Nazareta.” Jezus je odgovo-ril: “To Sem Jaz.” In ko so to sli{ali, so se spet umakniliin popadali po tleh. In ko so se dvignili, jih je spet vpra-{al: “Koga i{~ete?” In rekli so: “Jezusa iz Nazareta.” InJezus je odgovoril: “Rekel sem vam, da Sem Jaz. ê i{~eteMene, potem pustite tem, da odidejo.”

4. Zdaj jim je dal izdajalec znak in rekel: “Kogar bompoljubil, ta je, tega primite.”

5. In pristopil je k Jezusu in rekel: “Pozdravljen, Moj-ster,” in Ga poljubil. In Jezus mu je rekel: “Prijatelj, zakajsi pri{el? S poljubom izdaja{ Sina ~lovekovega?”

740

6. Velikim duhovnikom, poveljnikom tempeljske stra-‘e in stare{inam, ki so pri{li zraven, pa je Jezus rekel:“Kakor nad tatu ste pri{li z me~i in koli. Ko sem bil vsakdan pri vas v templju, niste iztegnili roke po Meni; todazdaj je va{a ura in mo~ teme.”

7. Pristopili so in polo‘ili roko Nanj. In Simon Peterje iztegnil roko, potegnil me~, zadel hlapca velikega du-hovnika in mu odsekal uho.

8. Jezus pa mu je rekel: “Spravi svoj me~ spet na nje-govo mesto; tisti, ki zgrabijo za me~, bodo z me~em pok-on~ani.” In Jezus se je dotaknil njegovega u{esa in ga oz-dravil.

9. In Petru je rekel: “Misli{, da ne bi mogel zdaj prositiSvojega O~eta, da Mi takoj po{lje ve~ kot dvanajst legijangelov? Toda kako naj se potem izpolni pismo, po kate-rem se to mora zgoditi?

10. Tedaj so Ga zapustili vsi u~enci in zbe‘ali. Ti pa,ki so Jezusa prijeli, so Ga peljali h Kajfi, visokemu du-hovniku. Toda najprej so ga peljali k Hanu, Kajfovemutastu, ki je bil tisto leto veliki duhovnik.

11. Kajfa pa je bil tisti, ki je Judom svetoval, da bi bilokoristno, ~e bi en ~lovek umrl za grehe ljudstva.

12. Pismouki in stare{ine so bili zbrani, Peter, Janez inJuda pa so jim od dale~ sledili do pala~e velikega duhov-nika. [li so noter in sedli k hlapcem, da bi videli, kako sebo kon~alo.

13. Zakurili so ogenj sredi ve‘e; in ko so se hlapciusedli, se je mednje usedel Peter in se grel.

741

14. Pa ga je zagledala slu‘kinja, kako je sedel pri og-nju, ga natan~no premerila in rekla: “Tudi ta mo‘ je bilpri Njem.” On pa Ga je zatajil in dejal: “@ena, jaz Ga nepoznam.”

15. In kmalu nato ga je opazil nekdo drug in rekel:“Tudi ti si eden od njih.” In Simon Peter je dejal: “Mo‘,jaz nisem.”

16. In {e preden je minila ura, je spet nekdo drug zatr-jeval, da je, reko~: “Resni~no, ta tukaj je bil pri Jezusu izNazareta. Njegova govorica ga izdaja.”

17. In Simon je {e tretji~ tajil s prisego, govore~: “^lo-veka ne poznam.” In takoj, medtem ko je {e govoril, jepetelin zakikirikal.

18. In Gospod se je obrnil in pogledal Simona. In Si-mon se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel:“Preden bo petelin danes zapel, me bo{ trikrat zatajil.” InSimon je {el ven in bridko zajokal.(Pog. 78, 1-18)


Umikanje vojakov ka‘e, da Me {e niso spoznali.Umaknili so se zaradi Moje svetlobe. S poljubom sembil izdan in sem bil lahko prijet. Poljub simbolizira iz-dajo celotnega judovskega naroda in izdajo sinov inh~era iz Davidovega rodu in drugih rodov. Kri‘ semnosil za vse Jude in ga nosim za vse du{e in ljudi, kajti

742

Moje Delo odre{enja deluje v vseh du{ah in ljudeh, kiso {e vezani na kolo ponovnih rojstev.

“Ko sem bil vsak dan pri vas v templju, niste iztegniliroke po Meni; toda zdaj je va{a ura in mo~ teme” po-meni: Tema do tega trenutka ni imela mo~i nad Me-noj, ker je bilo in je Moje duhovno telo brez made‘a.Mo~, da Me ujamejo, so dobili {ele tedaj, ko sem seovil s krivdo Davidovega rodu in drugih rodov in s tempostal viden temi.

Ljudje, mislite na to: “Tisti, ki zgrabijo za me~, bodoz me~em pokon~ani” pomeni: Kdor se oboro‘uje protisvojemu bli‘njemu, pa naj bo le s potrjevanjem te ne-zakonitosti, ta bo zaradi tega, kar potrjuje, izgubil ‘iv-ljenje ali pa trpel. Prispeval je k nasprotnemu, ki je pritem nastalo in {e nastaja. Kdor pa to pravo~asno spoz-na, ob‘aluje svoje napa~no vedenje in popravi, kar jestoril, ta se re{i in mu morda u~inkov ne bo treba prena-{ati - ali le delno. Od kompleksa krivde je odvisno, ali jetreba prena{ati vse gre{no ali le del.

Zapisano je: “Kajfa pa je bil tisti, ki je Judom sve-toval, da bi bilo koristno, ~e bi en ~lovek umrl za gre-he ljudstva.”

Spoznajte: Jaz Sem umrl za grehe ljudstva.Zapisano je: “... medtem ko je {e govoril, je petelin

zakikirikal.”Kar se je zgodilo takrat, se dogaja {e danes: ~e ~lo-

vek zavestno kr{i zakon ‘ivljenja, v njegovi notranjostizakikirika petelin. To je vest, ki se oglasi. Blagor tiste-mu, ki poslu{a svojo vest in se pravo~asno spremeni.

743

79. POGLAVJE

Zasli{evanje pred velikim duhovnikom Kajfo

Obna{anje pri obdol‘itvi -Pomen besed: “Bo‘ji tempelj lahko podrem in ga postavim v

treh dneh” (1-10)

1. Veliki duhovnik je tedaj vpra{al Jezusa po Njegovihu~encih in Njegovem nauku in rekel: “Koliko si star? SiTi tisti, ki je rekel, da je videl na{ega o~eta Abrahama vnjegovem ~asu?”

2. In Jezus je odgovoril: “Resni~no, preden je bil Abra-ham, Sem Jaz.” In veliki duhovnik je rekel: “Nisi {e starpetdeset let, zakaj pravi{, da si videl Abrahama? Kdo nekisi Ti? Koga dela{ iz Sebe? Kaj u~i{?”

3. In Jezus mu je odgovoril: “Javno sem govoril predsvetom, ves ~as sem u~il v shodnici in v templju, kjer sezbirajo vsi Judje, ni~esar nisem govoril skrivaj. Zakajspra{uje{ Mene? Njih, ki so Me poslu{ali, vpra{aj, kajsem jim govoril; glej, ti vedo, kaj sem povedal.”

4. Ko pa je to izrekel, je eden izmed poveljnikov, ki sostali zraven, Jezusa udaril z dlanjo in rekel: “Tako odgo-varja{ velikemu duhovniku?” Jezus mu je odgovoril: “êsem govoril slabo, potem doka‘i, da je zlo; ~e pa sem go-voril prav, zakaj si Me udaril?”

5. Zdaj so iskali visoki duhovniki, stare{ine in veszbor la‘ne pri~e proti Jezusu, da bi Ga lahko usmrtili, aniso na{li nobene. Nastopilo je veliko la‘nih pri~, a se ni-so ujemale.

744

6. Nazadnje sta pri{li dve la‘ni pri~i. In ena od njiju jepovedala: “Ta tukaj je rekel: Jaz lahko Bo‘ji tempelj po-drem in ga spet postavim v treh dneh.” In drugi je rekel:“Ta mo‘ je rekel: Ta tempelj ho~em razru{iti in zgraditidrugega.”

7. Tedaj je veliki duhovnik vstal in Mu rekel: “Ne od-govarja{? Kako je s tem, kar sta ti pri~i izrekli zoper Te-be? Toda Jezus je mol~al. Kajti ~loveka zasli{evati pono-~i, to je bilo proti judovski postavi.

8. In vpra{ali so Ga: “Si Ti Kristus? Povej nam.” InOn jim je rekel: “ e vam to re~em, Mi ne bi verjeli. In ~ebi Jaz vas prav tako vpra{al, Mi ne bi niti odgovorili nitiMe pustili oditi.”

9. In spra{evali so Ga naprej: “Ali taji{ zakone in pre-poveduje{ u‘ivanje mesa, kot je zapovedal Mojzes? In od-govoril je: ”Glejte, tukaj stoji ve~ji od Mojzesa.”

10. In veliki duhovnik Mu je odgovoril in dejal: “Ro-tim Te pri ‘ivem Bogu, da nam pove{, ali si Ti Kristus,Bo‘ji Sin.” Jezus mu je rekel: “Ti si to rekel; toda povemvam: Kmalu boste videli Sina ~lovekovega sedeti na des-nici Mo~i in priti na oblakih neba.” (Pog. 79, 1-10)


Izjava “ê sem govoril slabo, potem doka‘i, da jezlo; ~e pa sem govoril prav, zakaj si Me udaril?” naj vasopozarja na zakonito obna{anje: ê se o vas govori la‘-

745

no ali se na vas polo‘i roka, potem situacijo razlo‘ite innesporazum pojasnite. Vendar se zavoljo resnice nebojujte z ognjem, me~em in klevetanjem. To delajo letisti, ki ne ‘ivijo v Meni. Jaz, Kristus, vas znam varovatiin vas opravi~evati - ~e ne v tem zemeljskem ‘ivljenju,potem v onstranskih svetovih, v obmo~jih du{.

Pisano je: “Zdaj so veliki duhovniki, stare{ine in veszbor iskali la‘no pri~evanje zoper Jezusa, da bi Ga lah-ko usmrtili, a niso na{li nobenega. Nastopilo je velikola‘nih pri~, a se niso ujemale.”

Spoznajte: Moje duhovno telo je bilo in je neomade-‘evano. Vanj ni bila vtisnjena krivda, ki sem jo prevzelod Davidovega rodu in od posameznikov iz drugih ro-dov, kajti Jaz je nisem zagre{il. Privzeta delna krivda jeo v i l a le Moje telo.

Pisano je: “Ta tukaj je rekel: Jaz lahko Bo‘ji tempeljpodrem in ga spet postavim v treh dneh.”

Spoznajte: Kdor gleda le materijo, ta vidi le kamenjetempeljske zgradbe in ne pozna notranjega templja, kivstane v Bogu. ê se srebrni trak, ki povezuje du{o stelesom, pretrga, potem se duhovno telo vrne k Ve~ne-mu, ki ga je ustvaril. To je mogo~e tedaj, ~e je duhovnotelo brezmade‘no.

Pisano je: “Kmalu boste videli Sina ~lovekovega se-deti na desnici Mo~i in priti na oblakih neba.” Da, Jaz,Kristus, bom pri{el. Odpravil sem se ‘e. S Svojimi in poSvojih bom vzpostavil Bo‘je kraljestvo, ki je v na~rtuVe~nega.

746

11. Tedaj je veliki duhovnik raztrgal svoje obla~ilo inrekel: “Bogokletno je govoril; kaj potrebujemo {e pri~eva-nja? Glejte, zdaj ste sli{ali Njegove bogokletne besede.Kaj mislite?” Odvrnili so in rekli: “Smrt si zaslu‘i.”

12. Tedaj so Mu pljuvali v obraz in Ga udarjali z ro-kami ter govorili: Prerokuj nam, Ti Kristus, kdo je ta, kiTe je udaril?”

13. In ko se je zdanilo, so se vsi veliki duhovniki instare{ine ljudstva in ves zbor posvetovali o Jezusu, da biGa lahko usmrtili.

14. In izrekli so sodbo zoper Jezusa, da si zaslu‘i smrtin da Ga zve‘ejo in odvedejo. In predali so Ga Pilatu.(Pog. 79, 11-14)

747

80. POGLAVJE

Judovo kesanje

Krivica, ki je storjena bli‘njemu, je lahko usodna - ê gre{ijo posve~eni, je to greh proti SvetemuDuhu - Kdor vedoma kr{i evangelij ljubezni, kri‘a Kristusa na

novo (1-10)

1. Ko je zdaj Juda videl, da je bil Jezus obsojen nasmrt, mu je bilo ‘al, da Ga je izdal. Velikim duhovnikomin stare{inam je prinesel trideset srebrnikov nazaj in rekel:“Pregre{il sem se, ker sem izdal nedol‘no kri.”

2. Rekli so: “Kaj se to ti~e nas? To je tvoja stvar!” Invrgel je srebrnike v tempelj, od{el in se obesil.

3. Veliki duhovniki pa so vzeli srebrnike in rekli: “Nipo postavi, da jih polo‘imo v zakladnico, kajti to je krv-nina.”

4. In posvetovali so se ter kupili lon~arjevo njivo, da bitam pokopavali tujce. Zato se ta njiva do dana{njega dneimenuje Hakeldama, to pomeni njiva krvi.

5. S tem je izpolnjeno, kar je bilo povedano po prero-ku Zahariji: “Odtehtali so trideset srebrnikov kot ceno zaMene. In vzeli so trideset srebrnikov, za tolik{en znesek soGa ocenili otroci Izraela, in jih dali za lon~arjevo njivoter jih vrgli lon~arju v hi{i Gospodovi.”

6. Jezus pa je rekel Svojim u~encem: “Gorje tistemu,ki prejme posvetitev in pozneje gre{i!

7. Kajti za te v tem ciklusu ni nobenega kraja pokore,ko dojamejo, da so ponovno kri‘ali nebe{kega Sina od

748

Boga in ~loveka, s tem da so Kristusa tudi v sebi globokosramotili.

8. Kajti tak{ni so slab{i od ‘ivali, ki jih vi nevede ugo-nabljate; kajti v va{em pismu je zapisano: Kar se zgodi ‘i-valim, to se zgodi tudi ~love{kim otrokom.

9. Vsi imajo en dih; kakor umre eden, tako umre dru-gi, tako da noben ~lovek nima prednosti pred ‘ivaljo; ka-jti vsi gredo na isto mesto - vsi izhajajo iz prahu in se vra-~ajo v prah.”

10. Tako je Jezus govoril za tiste, ki {e niso bili ponov-no rojeni, ki {e niso sprejeli v svoje du{e Bo‘jega Duha,Duha bo‘anske ljubezni, ki so, potem ko so ‘e sprejelilu~, Bo‘jega Sina kljub temu znova kri‘ali in Ga globokosramotili. (Pog. 80, 1-10)


O Judi pi{e: “Pregre{il sem se, ker sem izdal nedol‘-no kri.” Mislite na to, ko ste proti svojemu bli‘njemu,in ga ho~ete obsojati in soditi!

Kdor svojega bli‘njega izda, obsoja ali sodi, ta sebeprepu{~a temi, ki ga nato, ~e je zanjo dobro in ji je mo-go~e, ‘ene v smrt, da bi njegovo du{o pridobila zase zadalj{i ~as.

Z izjavo “To je tvoja stvar!” so Judo pognali v smrt.Niso mu dali ve~ mo‘nosti, da bi to, kar je storil, poja-snil in poravnal.

749

Zato pazite na svoje besede in dejanja! Krivica lahkozelo hitro pripelje do nesre~e. Vzrok nosi povzro~itelj -vendar pa tudi tisti, ki to odobravajo, ki imajo od tegakoristi in to pove~ujejo.

Spoznajte: V vsaki situaciji, ki se nana{a na Mene inna Moje ‘ivljenje, ko sem ‘ivel kot Jezus, spoznate sim-boliko. Tako je vse, kar se je zgodilo in so storili Menikot Jezusu, simbol za mnoge.

Pisano je: “Gorje tistemu, ki prejme posvetitev inpozneje gre{i!” Kdor sli{i in sprejme zakone ‘ivljenja,ta se s tem obve‘e, da jih bo izpolnjeval. Nato prejmeposvetitev, blagoslov, da bi kot Bo‘ji poslanec prineselzakone ‘ivljenja tistim ljudem, ki jih ho~ejo sli{ati.

ê posve~eni spet gre{i, potem gre{i proti SvetemuDuhu. Glede na intenzivnost in obseg, pogosto svojekrivde ne more ve~ poravnati v enem ciklusu. Kajtikdor vedoma kr{i evangelij ‘ivljenja, ta kri‘a Mene,Kristusa, v sebi - in s tem tudi sebe.

Ljudje vseh generacij, zapomnite si to: “Kar se zgodi‘ivalim, to se zgodi tudi ~love{kim otrokom.”

Kar ~lovek stori ‘ivalim, to stori sebi. Kajti ‘ivljenje,Bog, je v vseh ‘ivljenjskih oblikah; Bog ni dal ljudempravice, da se postavljajo nad ‘ivali. Dal pa jim je zapo-ved ljubiti ‘ivljenje - ne glede na to, v kateri obliki serazkriva.

Izjava “Tako je Jezus govoril za tiste, ki {e niso biliponovno rojeni” pove: Du{i in ~loveku je zapovedano,da dose‘eta ponovno rojstvo v Bo‘jem Duhu. Kdor si

750

prizadeva za to, bo zavestno sprejel ve~nega Duha v se-bi in bo ljubezen, ki jo je prejel od Boga, tudi dajal.

Kdor gre{i, kljub znanju, ta znova kri‘a Mene, Kri-stusa.

751

81. POGLAVJE

Zasli{anje pred Pilatom

Tisti, ki ‘ivijo v resnici, pravi~no mislijo, govorijo in delajo (8-9). Nasprotne mo~i soposku{ale prepre~iti odre{enjsko delo - “Jaz ne najdem nobe-ne krivde na Njem” - V vseh ~asih se sme tema meriti s svet-lobo. Mo~ navideznega kr{~anstva mineva - Pravi~ni je trpelza nepravi~nost - Kri‘: Znamenje odre{enja in vstajenja

ali poraza (10-32).

1. Nato so od Kajfe peljali Jezusa pred sodno dvoranok Ponciju Pilatu, upravitelju de‘ele. Bilo je zgodaj zjutraj.Sami pa niso {li v sodno dvorano, da se ne bi omade‘e-vali in bi lahko obhajali praznik.

2. Zato je Pilat pri{el k njim in rekel: “Kak{no to‘bonavajate zoper tega mo‘a?” Odgovorili so mu, reko~: “êbi ta ne bil hudodelec, ti Ga ne bi izro~ili. Imamo zakonin po na{i postavi mora umreti, kajti On bi rad odpravilnavade in obi~aje, ki nam jih je zaukazal Mojzes, da, imase za Bo‘jega Sina.”

3. Pilat jim je rekel: “Vzemite Ga in Ga sodite po svojipostavi.” Kajti vedel je, da so Ga izro~ili iz zavisti.

4. Nato so mu Judje odgovorili: “Pravica nam ne do-voljuje, da bi koga obsodili na smrt.” Tako je bila izpoln-jena Jezusova beseda, ko je rekel, kak{ne smrti bo umrl.

5. [e so Ga obto‘evali, reko~: “Tega ~loveka smo za-lotili, kako je hujskal narod in prepovedoval pla~evati ce-sarju davek in kako je o Sebi dejal, da je Kristus, kralj.”

752

6. Tedaj je {el Pilat spet v sodno dvorano in poklicalJezusa in Ga vpra{al: “Si Ti kralj Judov?” Jezus mu jeodgovoril: “Ali pravi{ to sam od sebe ali so ti to o Menidrugi povedali?”

7. Pilat je odgovoril: “Ali sem jaz Jud? Tvoj lastni na-rod in veliki duhovniki so Te izro~ili meni; kaj si storil?”Jezus je odgovoril: “Moje kraljestvo ni od tega sveta. ê bibilo Moje kraljestvo od tega sveta, bi se Moji privr‘encibojevali, da ne bi bil izro~en Judom; toda Moje kraljestvoni od tod.”

8. Tedaj je Pilat vpra{al: “Torej si vendar kralj?” Jezusje odgovoril: “Ti pravi{, da sem kralj. Da pri~am za resni-co, za to sem rojen in Sem pri{el na svet. Vsak, kdor je izresnice, sli{i Moj glas.”

9. Pilat mu je rekel: “Kaj je resnica?” Jezus je odgovo-ril: “Resnica prihaja iz nebes.” Pilat je rekel: “Potem res-nice ni na Zemlji.” Jezus je povedal Pilatu: “Verjemi, res-nica je na Zemlji med tistimi, ki jo sprejmejo in se po njejravnajo. Tisti so v resnici, ki pravi~no sodijo.” (Pog. 81, 1-9)


Resni~no, “resnica prihaja iz nebes”. Na Zemljo jepri{la po vseh z Bogom izpolnjenih prerokih in po Me-ni, Jezusu iz Nazareta - in prihaja po Meni, Kristusu, inpo vseh, ki ‘ivijo v resnici. Resnica osvobaja du{o in

753

~loveka. In tisti, ki si prizadevajo za resnico, poznajoMoj glas, resnico.

Na Zemljo prihaja Bo‘je kraljestvo, ki sem ga napo-vedal kot Jezus iz Nazareta in ga hotel vzpostaviti z ju-dovskim narodom. Kot je razodeto, je to v Bo‘jem na-~rtu. Tisti, ki ‘ivijo v resnici, prina{ajo Bo‘jo pravi~nostin s tem odpravljajo obsojanje.

Pisano je: “Tisti so v resnici, ki pravi~no sodijo.” Be-seda “soditi” v tem ~asu >��@ nima istega pomena,kot ga je imela v prej{njih generacijah. Tukaj ima tabeseda pomen: biti pravi~en, zvest in iskren. Kajti ti, ki‘ivijo v Bogu, bodo po{teni v svojih mislih, govorjenjuin dejanjih.

10. In ko je to sli{al, je {el spet ven k Judom in jim re-kel: “Nobene krivde ne najdem na Njem.” In ko so Gaveliki duhovniki in stare{ine obto‘evali, jim ni odgovarjal.

11. Tedaj Mu je Pilat rekel: “Ne sli{i{, koliko vsega soizrekli proti Tebi?”

12. In na nobeno besedo mu ni ve~ odgovoril, tako dase je upravitelj de‘ele zelo ~udil. In spet jim je rekel: “Natem ~loveku ne najdem nobene krivde.”

13. Tedaj so se {e bolj ujezili in za~eli vpiti: “Hujskanarod in u~i po vsej judovski de‘eli, od Galileje do sem.”Ko je Pilat sli{al ime Galileja, je vpra{al, ~e je mo‘ mogo-~e Galilejec.

14. In ko je sli{al, da spada pod Herodovo sodno ob-last, Ga je poslal k Herodu, ki je bil v tistem ~asu tudi vJeruzalemu.

754

15. Herod pa je bil zelo vesel, ko je videl Jezusa; kajti‘e dolgo si je ‘elel, da bi Ga videl, kajti veliko je sli{al oNjem in je upal, da bo videl kak Njegov ~ude‘.

16. Z veliko besedami Ga je spra{eval, toda On mu nini~ odgovoril. Zraven so stali veliki duhovniki in pismou-ki in so Ga silovito obto‘evali; in veliko la‘nih pri~ se jedvignilo proti Njemu in Ga obto‘evalo mnogih stvari, kijih ni poznal.

17. In Herod s svojimi voj{~aki Ga je zani~eval in za-smehoval, Ga oblekel v krasno obla~ilo in Ga spet poslalk Pilatu. In istega dne sta Pilat in Herod postala prijate-lja, kajti prej sta bila drug drugemu sovra‘na.

18. In Pilat je spet {el v sodno dvorano in vpra{al Je-zusa: “Od kod si?” Toda Jezus mu ni odgovoril. Tedajmu Pilat re~e: “Ne govori{ z menoj? Ali ne ve{, da imamoblast, da Te kri‘am, in mo~, da Te izpustim?”

19. Jezus mu je odvrnil: “Nobene oblasti ne bi imelnad Menoj, ~e ti ne bi bila dana od zgoraj; zato ima ve~jigreh tisti, ki Me je izro~il tebi.”

20. Poslej si je Pilat prizadeval, da bi Ga izpustil; Jud-je pa so kri~ali in vpili: “ê izpusti{ tega, nisi cesarjev pri-jatelj, kajti kdor se ima za kralja, ta govori proti cesarju.”

21. In Pilat je sklical velike duhovnike in odgovornenaroda. Ko se je usedel na sodni stol, mu je njegova ‘enasporo~ila: “S tem pravi~nim mo‘em ne imej opravka; ka-jti pono~i sem v sanjah veliko pretrpela zaradi Njega.”

22. In Pilat jim je dejal: “K meni ste pripeljali tega ~lo-veka, ~e{ da hujska ljudstvo in glejte, pred vami sem Gazasli{al in na Njem nisem na{el nobene krivde zaradi

755

stvari, katerih Ga obto‘ujete. [e Herod, h kateremu semGa poslal, ni na Njem na{el ni~ takega, zaradi ~esar bizaslu‘il smrtno kazen.

23. Obi~aj pa je, da vam za pasho koga izpustim. Ho-~ete zdaj, da vam izpustim kralja Judov?”

24. Pa so spet vsi skupaj kri~ali: “Ne tega, temve~ Ba-rabo!” Baraba pa je bil ropar, ki je bil zaprt zaradi huj-skanja v mestu in zaradi umora.

25. Pilat pa je hotel izpustiti Jezusa in jih je ponovnovpra{al: “Katerega od obeh ho~ete, da izpustim? Baraboali Jezusa, ki se imenuje Kristus?” In vpili so: “Barabo!”

26. Pilat jim je rekel: “Kaj naj storim z Jezusom, o ka-terem je re~eno, da je Kristus?” Tedaj so vsi zavpili: “Kri-‘an naj bo!”

27. In upravitelj de‘ele je vpra{al: “Kaj neki je storilslabega?” [e glasneje so vpili: “Kri‘aj Ga! Kri‘aj Ga!”

28. In Pilat je pristopil in jim rekel: “Glejte, ponovnovam Ga vra~am in vam pravim, da na Njem ne najdemnobene krivde.” Pa so spet kri~ali: “Kri‘aj Ga, kri‘ajGa!”

29. In Pilat jih je tretji~ vpra{al: “Zakaj? Kaj je storilhudega? Nobene krivde, ki zaslu‘i smrt, nisem na{el naNjem. Namesto tega Ga bom dal bi~ati in Ga nato izpu-stil.”

30. Toda {e kar naprej so na ves glas kri~ali in zahte-vali, da naj bo kri‘an. In njihovi glasovi ter glasovi velikihduhovnikov so preglasili vse.

31. Ko je Pilat videl, da ne obvladuje polo‘aja, temve~da je nastala precej{nja zmeda, je vzel vodo in si pred

756

ljudstvom umil roke ter rekel: “Za kri tega pravi~nika semnedol‘en: Vi odlo~ite!”

32. Tedaj je vpijo~ odgovorilo vse ljudstvo: “Njegovakri pridi nad nas in na{e otroke!” In Pilat je ukazal, da sevse zgodi tako, kot so zahtevali. In izro~il jim je Jezusa,kakor je bila njihova volja.(Pog. 81, 10-32)


Pilat je rekel smiselno: “Nobene krivde ne najdemna Njem.” Ni~esar nisem zagre{il niti proti Bo‘jemuzakonu niti proti zakonu tega sveta. Moje utele{enoduhovno telo je bilo neomade‘evano, vendar ovito zdelno krivdo Davidovega rodu in s krivdo drugih posa-meznikov. To je nasprotne mo~i pripravilo do tega, daso uporabile vse mo‘nosti in izrabile vsako aktivno us-treznost velikih duhovnikov, pismoukov, stare{in inljudstva, da bi Mi dokazali krivdo. Kajti ~e bi bil storille e n greh, npr. izgovoril nezakonito besedo ali se za-govarjal na kakr{en koli na~in, Delo odre{enja ne bimoglo nastati.

Delna krivda teh, ki so sodelovali in sodelujejo priodre{enjskem naro~ilu, s katero sem se ovil in ki jeomogo~ila prijetje, ni mogla prepre~iti Dela odre{enja.Nasprotne mo~i so napele vse sile, da bi dosegle, da bise Jaz, Kristus, pregre{il proti svojemu O~etu. Demon-ske mo~i so spodbudile vsakega Juda, ki je bil za to

757

dovzeten, da govori proti Meni. Vse obto‘be so bile iz-mi{ljene, da bi spodnesle Pilata in predvsem Mene.

Pri Pilatu so to dosegle. êprav je svoje roke umil,dokazujo~ nedol‘nost, pa je vendar zapadel grehu. Da-siravno je bil prepri~an v Mojo nedol‘nost, je Mene,Nedol‘nega, izro~il na milost in nemilost. Pilat ni opra-vil preizku{nje, kajti dal je ukaz proti svojemu prepri-~anju.

Notranje spoznanje malo koristi, ~e ~lovek ne storitega, kar je spoznal.

Vedno - tudi danes >��@, hujskajo ljudstvo tisti, kimislijo, da morajo upravljati Bo‘je zakone. Bo‘jo bese-do sicer pridigajo po ~rkah, vendar je ne uresni~ujejoin ne izpolnjujejo.

Kdor ne ‘ivi, kar oznanja, ta ‘ivi v stalnem strahupred tem, kar u~i svoje bli‘nje, ~esar pa sam ne izpol-njuje. Tak{ne ljudi je strah svojega lastnega nauka, ker~utijo, da se to, kar ni izpolnjeno, obrne proti njim. Ta-ko {e danes izkrivljajo Bo‘ji zakon in ga uporabljajo vsvojo korist.

Iz pismoukov, farizejev in stare{in in tudi iz judov-skega ljudstva je kri~alo satansko. Nasprotne sile sovplivale na vse Jude, ki so se dali zapeljati, da bi huj-skali in la‘no pri~ali proti Meni.

Vselej bo nasprotnim mo~em dana mo‘nost, da semerijo z lu~jo. Tako je bilo tudi pred pribli‘no dva ti-so~ leti. Tema se je smela meriti z lu~jo. Uporabiti jemogla vse mo‘nosti, da prepre~i, kar je ‘e bilo nakaza-no v mestih o~i{~evanja in tudi v zemeljskih atmosfer-

758

skih slojih: odre{enje po Meni, Kristusu Boga, ki je po-stal ~lovek in se kot ~lovek soo~il z nasprotnimi mo~mi,zato da bi se mogle meriti na ~loveku Jezusu - in s temna Kristusu Boga, sovladarju nebes v zemeljskem obla-~ilu.

Preganjanje Jezusa in Njegova izro~itev povesta na-slednje:

Kdor sledi Meni, bo preganjan, kakor sem bil Jaz,Jezus iz Nazareta. Moral bo prestajati sramoto in trp-ljenje, kajti kot so preganjali Mene, Jezusa iz Nazareta,tako so skorajda dva tiso~ let vedno znova preganjali ti-ste, ki so Mi sledili, obrekovali so jih in tudi ubijali.

Preganjanje Mojih pravih naslednikov traja vse dodana{njega ~asa >��@. Vedno znova so isti, ki prega-njajo Mene v Mojih, kajti {e vedno sem kljub “dopol-njeno je” bodica v srcih teh, ki bi radi ohranili in raz{ir-jali demonsko dr‘avo. V dana{njem ~asu >��@ so tospet pismouki in njim podlo‘ni v cerkvenih in svetnihoblasteh. Tudi ti z neresnico {~uvajo ljudstvo proti Kri-stusovim naslednikom.

Toda vse se kon~a. To, kar se je dogajalo pribli‘nodva tiso~ let, sedaj prina{a posledice in doleteva tiste,ki so se dva tiso~ let obna{ali tako, kot so se tedaj, v ~a-su Jezusa iz Nazareta. Tudi danes se bojijo, da izgubijosvoj polo‘aj in ugled. Vendar se njihova oblast polago-ma kon~uje - doletevajo jih u~inki njihovih vzrokov.

Polo‘aj nasprotnih mo~i bo vedno slab{i. Sedanji pi-smouki, farizeji in dr‘avne ter cerkvene oblasti vpijejokot utapljajo~i. Ob~utijo, da ‘e prihaja poplava, ki jih

759

bo odnesla. Kar je bilo v dva tiso~ letih pomotomazgrajeno v Mojem imenu, izginja: oblast, ki se je sicerimenovala in se imenuje kr{~anska, vendar ni bila in nikr{~anska oblast, ki je na veliko na~inov zlorabljala in{e zlorablja Moje ime, Kristus.

Novi ~as se prebuja in bo zrasel iz ru{evin preteklo-sti. Z nesebi~nim delom Mojih bo opusto{ena Zemljaspet zacvetela. Kar se gradi ‘e zdaj v prelomnem ~asuin bo dokon~ano, ko na Zemlji ne bo ve~ gre{nega, jeNovi Izrael. Novi Jeruzalem, zavezno mesto s skup-nostmi v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, je njegovosredi{~e.

Spoznajte: Izjava “Nobene oblasti ne bi imel nadMenoj, ~e ti ne bi bila dana od zgoraj; zato ima ve~jigreh tisti, ki Me je izro~il tebi” pomeni: Tema ima mo~le nad tistimi ljudmi, ki so zatemnili lu~ Ve~nega in jene odstrejo. Moj ve~ni O~e je dopustil prijetje, ker semse zavzel za Davidov rod in za druge rodove ter trpel zamnoge Jude, ki so hoteli imeti kralja tega sveta. Navse-zadnje se je to zgodilo za vse du{e in vse ljudi, ki so sepregre{ili in {e gre{ijo proti zakonu ‘ivljenja: Pravi~nije trpel za nepravi~nost in dopustil, da se Mu je zgodiloto, ~esar sam ni povzro~il.

Nebe{ke mo~i Mi niso pomagale toliko, kot bi lahko,~e Davidov rod in drugi rodovi ne bi bili spali zaradisvojih grehov in ~e bi Me bil sprejel judovski narod kotsvojega Mesijo in graditelja Bo‘jega kraljestva na Zem-lji. Njihov kralj bi bil - vendar ne za ta svet, temve~ za

760

Bo‘je kraljestvo na Zemlji, za svet, v katerem bi se biliizpolnjevali Bo‘ji zakoni.

“Ne tega, temve~ Barabo!” Te besede povedo: Slepciin demoni dr‘ijo slepce slepe. Le duhovno slepe lahko{e bolj slepijo in hujskajo, tako da ti na slepo kri~ijo inbesnijo in zahtevajo pravi~nega namesto nepravi~nega.

Kri~ali so: “Kri‘aj Ga! Kri‘aj Ga!”Kdor {e sam visi na kri‘u svojega greha, le ta vpije:

“Kri‘aj Ga, kri‘aj Ga.” Kdor je kri‘al sebe z grehom, tagleda le z o~mi greha in ho~e vse pravi~ne videti tam,kjer je sam: na kri‘u greha.

Kri‘ je bil postavljen z Jezusovim telesom, toda tru-plo je bilo sneto s kri‘a in Vstali se je prikazal in razo-del. To pomeni, da Sem Jaz, Kristus, vstalo ‘ivljenje vvseh du{ah in ljudeh.

Pravemu kristjanu pomeni kri‘, ki je brez Kri‘anega,znak odre{enja in vstajenje v Bogu. Kri‘ brez telesasimbolizira pot od Zemlje v nebesa, k Bo‘jemu srcu.Le ~lovek, ki svojega jaza {e ni kri‘al in bi rad obdr‘alsvoje ~love{ko, gleda na kri‘ s Kri‘anim.

Demoni so ustvarili kri‘ s korpusom. S tem ho~ejosimbolizirati Moj poraz. Toda kri‘ in Kri‘ani sta bila insta n j i h o v kri‘ in poraz.

Pravi kristjan misli na Moje vstajenje, ker je vstal vMeni in po Meni. Za Mojo smrtjo, ko sem umrl kot Je-zus, ‘aluje le tisti, ki {e ni zavestno vstal v Meni, Kristu-su. Kdor {e ni zavestno vstal v Meni, kdor torej {e ‘iviv grehu, ta vedno znova kli~e: “Kri‘ajte Ga, kri‘ajte

761

Ga.” Zato cenijo kri‘ s korpusom tisti ljudje, ki {e ~isla-jo svoje gre{no in cenijo svoj nizki jaz.

^lovek, ki ljubi svoj greh in ta gre{ni svet, misli naKri‘anega in ne na Vstalega, ker sam {e ni vstal v Me-ni.

“Njegova kri pridi nad nas in na{e otroke!” pomeni:vsak vzrok ‘e v sebi nosi u~inek. Vsak, ki ustvari vzrok,mora tudi sam nositi posledico. Kdor torej seje, ta bo‘el svojo setev - v tem ali v drugih utele{enjih. Takoprihajajo na to Zemljo kot otroci vedno znova isti, do-kler ni poravnano, kar so povzro~ili.

762

82. POGLAVJE

Kri‘anje Jezusa

Jezus je vzdr‘al vse napade in postal Odre{enik (1-2). Pilat je ‘rtvoval Nedol‘nega, da bi obdr‘al svoj polo‘aj (3-4).Spo~etje in rojevanje v grehu ali v nesebi~ni ljubezni (5-7). ^lo-vek dolo~a obleko, ki jo nosi njegova du{a v onstranstvu (8-13). Skesan gre{nik (14-16). Navidezno zmagoslavje teme jebilo Kristusova zmaga za poveli~anje O~eta - V nebesa lahkogre le ~isto duhovno telo (17-19). “Moj Bog, Moj Bog, zakaj SiMe zapustil?” (20). Zakon ljubezni in enosti (21-23). Potres,znamenje Kristusove mo~i (24-27). Nih~e nima pravice obsojati

na smrt ali ubijati (28)

1. Nato jim je izpustil Barabo. Potem, ko je Jezusa dalbi~ati, Ga je izro~il, da bi Ga kri‘ali. Tedaj so Ga upra-viteljevi voj{~aki odpeljali v sodno dvorano in zbrali ok-rog Njega celo ~eto vojakov.

2. Slekli so Ga in ogrnili s {krlatnim pla{~em. Spletliso trnovo krono in jo posadili na Njegovo glavo, v desnoroko pa so Mu dali trstiko. Poklekali so pred Njim, Gazasmehovali in govorili: “Bodi pozdravljen, judovskikralj!” (Pog. 82, 1-2)


Demoni so uporabili vsa sredstva, ki so jim bila narazpolago, da bi Me sku{ali, da bi podvomil v Svoje po-

763

slanstvo; kajti vsak dvom v Boga je greh. Nisem dvomilin ne gre{il, zato sem lahko izgovoril “dopolnjeno je”, s~imer je delna mo~ iz pramo~i, del Moje duhovne de-di{~ine, lahko v iskrah stekla v vsako du{o. Niti zasme-hovanje niti zasramovanje s {krlatnim pla{~em in trno-vo krono ter trstiko Me ni moglo pripraviti do greha.Ostal sem v Ve~nem, v katerem sem, Jaz Sem, Kristus.

Samo po Meni, Bo‘jem Sinu in vladarju nebes, ki jeOdre{enik vseh du{ in ljudi, se pride k O~etu v nebesa.

ê bi Me bila judovski narod in Davidov rod podpi-rala, potem Meni ne bi bilo treba pretrpeti smrti nakri‘u. Pred o~mi vseh bi bil {el v nebesa in nebesa bibila ostala med Mojim ljudstvom, ker bi bili ljudje ure-sni~evali nebe{ke zakone - in spet bi pri{el k njim kotvladar Bo‘jega kraljestva na Zemlji.

Spoznajte: Kdor zakon ‘ivljenja samo poslu{a in neizpolnjuje, ta ostane, tak kot je, in zlorabil ga bo tisti, kimisli, da vlada svetu: satan ~utov, nasprotne mo~i.

Ostal sem v ve~nem O~etu in sem v Duhu opravilDelo odre{enja, ki je bilo sklenjeno v nebesih: z delomljubezni peljati domov vse du{e in ljudi.

3. Tako je Jezus stopil ven. Nosil je trnovo krono in{krlatno obla~ilo. In Pilat jim je rekel: “Glejte, tega mo-‘a!”

4. Ko so Ga veliki duhovniki in najvi{ji predstavnikiljudstva videli tak{nega, so za~eli vpiti: “Kri‘aj Ga! Kri‘ajGa!” In Pilat jim je rekel: “Vi Ga vzemite in kri‘ajte, kajtijaz na Njem ne najdem nobene krivde. (Pog. 82, 3-4)

764


êprav je Pilat po smislu izgovoril te besede: “Vi Gavzemite in kri‘ajte, kajti jaz na Njem ne najdem nobe-ne krivde,” je vendarle kriv. Pilat bi bil lahko marsika-terega Juda spametoval s svojim notranjim spoznanjemin zunanjim polo‘ajem.

Zavedajte se: Vsega naroda ni mogo~e naenkrat pri-praviti do spreobrnitve. Vsak posameznik je del ljuds-tva in je pomemben za ljudstvo. Ko bi bil Pilat tako mi-slil in tudi deloval, bi bil Zame, Kristusa. Vendar pa seje postavil proti Meni.

Pilat je pokazal svojo {ibkost. Ljudstva se je bal, kerje hotel obdr‘ati svoj polo‘aj v svetu. Tudi Pilatovo ve-denje je simbol za mnoge. Tisti, ki je usmerjen v tasvet, je odvisen od mno‘ice, da bi obdr‘al svojo oblastin polo‘aj na tem svetu. @rtvuje svojega bli‘njega, da biohranil ugled in obdr‘al svojo zunanjo oblast.

5. In opljuvali so Ga in vzeli palico in Ga z njo udar-jali po glavi. In ko so se nanor~evali iz Njega, so Mu sle-kli pla{~, Mu oblekli Njegovo obla~ilo in Ga odpeljali, dabi Ga kri‘ali.

6. Ko pa so Ga peljali tja, so ustavili mo‘a, Simona izCirene, ki je {el ravno na polje. Prisilili so ga, da je nosilkri‘ za Jezusom. Sledila Mu je velika mno‘ica in mnoge‘ene, ki so to‘ile in Ga objokovale.

765

7. Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: “Ve, jeruzalem-ske h~ere, ne jokajte nad Menoj, temve~ nad seboj in svo-jimi otroki. Kajti glejte, pri{li bodo dnevi, ko se bo govo-rilo: Bla‘eni nerodovitni in telesa, ki niso rodila, in prsi,ki niso dojile! (Pog. 82, 5-7)


Spoznajte: Samo tisti ljudje opljuvajo svojega bli‘-njega in ga tepejo, ki sami sebe opljuvajo in tepejo ssvojimi grehi. Tako sem bil Jaz za mnoge simbol. TudiSimon, ki Mi je pomagal nositi Moj kri‘, je bil simbolza marsikoga.

Mnogi preprosti ljudje, ki varujejo svoja srca prednavlako, razko{jem in sijajem tega sveta, bodo pravinesebi~ni pomo~niki v Gospodovem vinogradu. Mno-gim ljudem bodo pomagali nositi njihov kri‘.

Moje ‘ivljenje, ko sem ‘ivel kot Jezus iz Nazareta,bo tako dolgo simbol za vse ljudi, dokler se v vsakemne prebudi duhovno ‘ivljenje, ‘ivljenje v Meni. In Mojebesede veljajo v svetu tako dolgo, dokler Lu~ sveta nepre‘me vseh du{ in ljudi. Dokler pa veliko ljudi pusti,da jim vlada tema, bodo ti vedno znova zapeljevali tuditiste, ki so nestalen trst v vetru, ki se obra~a enkrat kBo‘jemu Duhu in nato spet k svetu. Mnogi od njihvedno znova ustvarjajo nove vzroke in tudi rojevajovedno znova otroke z enakimi ali podobnimi vzroki.

766

Pomen besed “Bla‘eni nerodovitni in telesa, ki nisorodila, in prsi, ki niso dojile!” je ta: Nad sabo naj bi ‘a-lovali vsi tisti, ki so nestalen trst v vetru in spo~enjajoin rojevajo enako ali podobno, kot so sami. Enako na-mre~ vedno znova pritegne enako. V teh besedah je za-jet zakon privla~evanja in poravnavanja vzrokov, ki ve-‘e star{e in otroke drug na drugega in ki ga morajoskupaj poravnati in raz~istiti.

Besede “Bla‘eni nerodovitni in telesa, ki niso rodila,in prsi, ki niso dojile!” tudi pomenijo: Kdor spo~ne inzanosi v grehu in nemoralnosti, ta rodi vedno enako alipodobno, in gre{nik bo spet trpel zaradi greha. To ve-lja zlasti v dneh, ko se dogaja to, kar sem razodel: ma-terialni svet se ru{i. Gorje tistim, ki ‘ivijo v grehu.

Toda vzrok vsake tako imenovane nerodovitnosti nivedno krivda. Ljudje svetlobe bodo rojevali svetle du{etedaj, ko pride za svetle du{e ~as, da pridejo na Zem-ljo.

Spoznajte: Bla‘eni so tisti, ki so rodili in rojevajosvetle du{e; kajti niso spo~eli in ne spo~enjajo v grehu,po‘elenju in strasti, in tudi niso rojevali in ne rojevajov grehu. Spo~eli so in spo~enjajo v nesebi~ni ljubezni.In tudi rojevajo v nesebi~ni ljubezni. Tak{ne prsi bodotudi dajale nesebi~no ‘ivljenje.

8. Takrat bodo za~eli govoriti goram: Padite na nas!in gri~em: Pokrijte nas! Kajti ~e se tako dela z zelenim le-som, kaj neki bo s suhim?

767

9. Tja pa so peljali {e dva druga, zlo~inca, da bi ju us-mrtili skupaj z Njim. In ko so pri{li na kraj, ki se imenujeKalvarija in Golgota, to pomeni lobanja, so Ga kri‘ali,prav tako zlo~inca, enega na desni in drugega na levi.

10. In bila je tretja ura, ko so Ga kri‘ali, in dali so Mupiti kis, pome{an z ‘ol~em. In ko je pokusil, ni hotel piti.In Jezus je rekel: “O~e, odpusti jim, saj ne vedo, kaj dela-jo!”

11. Potem ko so vojaki Jezusa kri‘ali, so vzeli Njegovaobla~ila in jih razdelili na {tiri dele, za vsakega vojaka poen kos. Vzeli so {e suknjo. Suknja pa je bila brez {iva,tkana v enem kosu. Zato so se pogovarjali: Ne razdelimoje, temve~ ‘rebajmo, ~igava naj bo.

12. Da bi se izpolnilo pismo, ki pravi: “Moja obla~ilaso si razdelili med seboj in ‘rebali so za Mojo suknjo.” Toso torej storili vojaki. In sedli so in stra‘ili.

13. In nad Njim je bil pritrjen napis v gr{~ini, latin{~iniin hebrej{~ini: “To je kralj Judov.” (Pog. 82, 8-13)


Med seboj so si razdelili Moja obla~ila in o tem ‘re-bali. ^lovekova grabe‘ljivost se ne ustavi niti pred ob-lekami na smrt obsojenega. Lakomni jaz ne spo{tujeni~esar in nikogar - niti sebe ne. Z nobenim imetjem,pa naj si ga je ~lovek pridobil na ~ist ali ne~ist na~in, ne

768

more priti v nebe{ko kraljestvo. Dati bo moral tudisvojo zadnjo obleko.

Nasprotno pa gre du{a v onstransko ‘ivljenje s svoji-mi oblekami greha ali kreposti. Niti du{a niti ~lovek nemoreta prepre~iti tega. Kar je ~lovek sejal, to nosi du-{a. Tega ne more skriti in ne odlo‘iti, razen z odpu{~a-njem, s pro{njo za odpu{~anje, s poravnavo in s tem, daenakih grehov ne zagre{i ve~. Le tedaj ji je lahko vzetagre{na obleka.

Kak{no obleko nosi{ kot du{a ali katero bi rad odlo-‘il, tega ne dolo~a kocka, temve~ ti sam - s tem, kak{enodnos ima{ do Bo‘jega zakona.

Besede: “To je judovski kralj” so bile izgovorjene kotposmeh, vendar je Pilat slutil, da pomenijo ve~: to jekralj, vladar Bo‘jega kraljestva na Zemlji, NovegaIzraela in Novega Jeruzalema.

14. Ta napis so brali mnogi Judje; kajti kraj, kjer je bilJezus kri‘an, je bil blizu mesta. Tedaj so judovski velikiduhovniki rekli Pilatu: “Ne pi{i kralj Judov, temve~ da jeOn rekel: Jaz Sem kralj Judov.” Pilat je odgovoril: “Karsem napisal, sem napisal.”

15. Eden od zlo~incev, ki sta visela, Ga je zasmehovalin rekel: “ê si Ti Kristus, potem pomagaj Sebi in nama!”Toda drugi ga je pograjal, reko~: “Se ne boji{ Boga, ti sivendar prav tako pogubljen?” Midva sva po pravici tu,kajti prejela sva pravo pla~ilo za najina dejanja; ta pa nistoril ni~ nepravi~nega.”

769

16. In rekel je Jezusu: “Gospod, spomni se me, ko pri-de{ v Svoje kraljestvo.” In Jezus mu re~e: “Resni~no, po-vem ti: [e danes bo{ z Menoj v raju.” (Pog. 82, 14-16)


“Resni~no, povem ti: [e danes bo{ z Menoj v raju,”so bile besede odpu{~anja, ki sem jih po smislu rekelskesanemu gre{niku. Pristal je v vi{jih obmo~jih ‘ivlje-nja, kjer mu ni bilo treba prena{ati bole~in in muk, kaj-ti spoznal je sebe, ob‘aloval je in se spokoril ter bil ta-ko sprejet v Meni, Kristusu. Kradel je za svojostradajo~o dru‘ino.

Drugi je bil morilec in je dobil svoje pla~ilo.

17. In hodili so mimo kri‘a ter Ga zasmehovali, zma-jevali z glavami in govorili: “Hotel Si poru{iti tempelj inga v treh dneh spet postaviti. Pomagaj zdaj Sebi! ê si SinBo‘ji, stopi s kri‘a!”

18. In tudi veliki duhovniki s pismouki in stare{inamiso Ga zasmehovali in govorili: “Pomagal je jagnjetu, todaSebi ne more pomagati. ê je Izraelov kralj, potem najzdaj stopi s kri‘a, in verovali bomo Vanj. Zaupal je v Bo-ga, prepustite Ga zdaj Njemu, ~e Ga ho~e imeti, kajti re-kel je: Jaz Sem Bo‘ji Sin.”

770

19. Oderuhi in prekup~evalci z ‘ivino so se zna{alinad Njim na podoben na~in in govorili: “Iz templja sinagnal trgovce z voli, ovcami in golobi, toda Ti sam si ov-ca, ki je ‘rtvovana.” (Pog. 82, 17-19)


Vse to sem pretrpel, da bi odre{enje lahko pri{lo vvse du{e in ljudi - v kraje o~i{~evanja in na ta svet. Te-ma je obrekovala, zasmehovala in umorila Moje ze-meljsko telo; toda kar je hotela s tem dose~i, ni dose-gla, namre~: Mene z dvomom v Boga lo~iti od Njega.Ostal sem v Svojem O~etu in O~e je ostal v Meni.

Na ta na~in sem poveli~al O~eta v Sebi. In tako jepri{lo O~etovo veli~astvo kot lu~ odre{enja na ta svetpo Meni, Kristusu. In nih~e ne more ugasniti te Lu~isveta. Vrodila se je v vse du{e in ljudi - celo v najtem-nej{ega demona. Tudi on je dobil od Mene odre{ilnolu~, pa ~e si to prizna ali ne. Tudi on bo po tem re{ensvojih grehov.

S kri‘a sem stopil, vendar ne s Svojim zemeljskim te-lesom. V nebo ne more priti zemeljsko telo, temve~edino ~isto duhovno telo. Kdor pa gleda na ~love{kotelo kot na merilo vseh stvari, ta ga ho~e obdr‘ati. In ~e‘ivi v grehu, bo tudi zaradi greha in v grehu odlo‘il svo-je fizi~no telo. To je lahko povezano z veliko trpljenja,

771

kajti to je njegov greh, ki bi ga rad obdr‘al. Greh se ve-‘e na fizi~no telo in s tem na ta svet.

Vsi ti, ki mi sledijo, bodo prestajali enako ali podob-no kot Jaz - do konca tega gre{nega sveta. Zanje velja:Preganjali so Mene, tako bodo preganjali tudi vas. Kotso Mene obrekovali in zasmehovali, tako bodo tudi vasobrekovali in zasmehovali. O~itali so Mi zlo, tako gabodo pripisovali tudi vam. Umorili so Me, tako bodotudi mnoge od vas umorili in mu~ili - bodisi z beseda-mi, z dejanji ali z obojim.

20. In ob {esti uri se je stemnilo po vsej de‘eli. Temnoje bilo do devete ure. Nekateri pa, ki so stali okoli, sopri‘gali bakle, ker je bila tema zelo mo~na. Ob {esti uri jeJezus zaklical z mo~nim glasom: “Eli, Eli, lama sabakta-ni?” to je: “Moj Bog, Moj Bog, zakaj Si Me zapustil?”(Pog. 82, 20)


Besede “Moj Bog, Moj Bog, zakaj Si Me zapustil?”je klicalo Jezusovo srce.

S kri‘a sem videl mnoge narode - ne{teto ljudi, kate-rih du{e so vedno znova prihajale v zemeljsko oblekoin so ve~ stoletij blodile v temi. Izgubili so Notranjopot. V svoji nevednosti, v svoji stiski, bolezni in osam-ljenosti so klicali Boga. Vendar so mislili le na svoje

772

materialno telo in ne na svoje du{e. Te so pustili zakr-neti.

Tako je bil Moj klic na kri‘u klic mnogih rodov, ki somislili in mislijo, da so izgubljeni. Kajti Moje trpljenjein umiranje je bilo in je simbol za trpljenje in umiranjeljudi. Moje besede “Moj Bog, Moj Bog, zakaj Si Me za-pustil?” so besede ljudi vseh narodov in generacij, ki sov svoji neveri obto‘evali in {e obto‘ujejo Boga za svojegrehe. Teh besed nisem govoril Zase, temve~ kot sim-bol za mnoge.

[e tudi danes so Moje besede na kri‘u simbol zamnoge. Tudi danes {e kli~ejo v svoji zunanji stiski:“Moj Bog, Moj Bog, zakaj si me zapustil?” kajti {e da-nes >��@ ne dojemajo, da prihajajo odre{enje, pomo~in ozdravljenje edino iz notranjosti. Tudi danes se {te-vilni bojujejo samo za svoje zemeljsko ‘ivljenje, ker jimje {e tuja njihova prava bit.

Tako je bil Moj klic na kri‘u klic tistih, ki so misliliin {e mislijo, da so zgubljeni. Njihov klic bo usli{an, kobodo svoje srce odprli za Boga in ne bodo ve~ viseli ssvojimi ~uti na zemeljskem ‘ivljenju. Tedaj bodo usli{a-ni, ker so na{li pot k Bo‘jemu srcu.

Tola‘nik in Odre{enik, Kristus Boga, ki sem pot, re-snica in ‘ivljenje, sem prinesel in prina{am znova potljubezni na ta svet, ki vodi k Bo‘jemu srcu.

Tako kot se je O~e poveli~al v Meni, Jezusu, in se vMeni, Kristusu poveli~uje, tako bom Jaz Sebe poveli~alv teh, ki resni~no kli~ejo Boga, kajti na{li bodo, kar si

773

‘eli njihovo srce: Boga, ljubezen in ‘ivljenje, svojo pra-vo bit.

21. Nekateri od teh, ki so tam stali in to sli{ali, so re-kli: “Ta mo‘ kli~e Elija,” drugi pa so rekli: “Kli~e sonce.”Ostali pa so govorili: “Ostanimo in glejmo, ali pride Elijain Ga re{i.”

22. Pri kri‘u pa so stale Jezusova mati in materina se-stra, Marija, Kleopova ‘ena, in Marija Magdalena.

23. Ko je Jezus zagledal svojo mater in zraven njeu~enca, ki ga je imel rad, je rekel Svoji materi: “@ena, glejsvojega sina.” U~encu pa je dejal: “Glej, tvoja mati.” Inod te ure dalje jo je u~enec vzel v svojo hi{o. (Pog. 82, 21-23)


Smiselne besede Mariji “@ena, glej svojega sina!” inu~encu “Glej, tvoja mati!” simbolizirajo nesebi~no lju-bezen in enost. Te besede so razumeli tisti, ki so jim bi-le namenjene. U~enec je izpolnil zakon ljubezni inenosti in je vzel Marijo k sebi. Zapoved iz Bo‘jega za-kona se namre~ glasi: Eden za vse - Kristus in vsi zaEnega - Kristusa; vsak za vsakega - z dobrimi mislimiin s pravo ljubeznijo in skrbjo.

Kdor izpolnjuje zakon ljubezni in enosti, ta je tukajza bli‘njega. Ta ga ne sprejme samo v svoje srce, tem-ve~ tudi v svojo hi{o, ~e resni~no potrebuje pomo~.

774

Kdor izpolnjuje zakon ljubezni in enosti in biva vBo‘ji hi{i, v Bo‘jem srcu, ta vodi tudi ljudi, ki so dobrevolje, k Bo‘ji ljubezni in enosti.

24. Zdaj je Jezus vedel, da se je zgodilo vse in da je pi-smo izpolnjeno. Rekel je: “@ejen sem.” In v posodi polnikisa so napojili gobo in jo nataknili na o‘ep in Mu jo po-molili pred usta.

25. In Jezus je zaklical z mo~nim glasom: “O~e, vTvoje roke izro~am Svojega Duha.”

26. Ko je Jezus vzel kis, je glasno zaklical: “dopolnjenoje!” In nagnil je Svojo glavo in izdihnil. In bila je devetaura.

27. In glej, mo~no je grmelo in se bliskalo, pregradnastena sveti{~a, pred katero je visela zavesa, se je zru{ila inse razbila na dva dela. Zemlja se je tresla in tudi skale sorazpokale. (Pog. 82, 24-27)


Potres ni simboliziral le svobode du{, temve~ pred-vsem mo~, ‘ivljenje, ki so ga prejele vse du{e, utele{enein neutele{ene.

Prejele so delno mo~ iz pramo~i, Kristusovo mo~, kise je razdelila v iskre in se vrodila v vse du{e - tudi vdu{e demonov.

775

Zaradi mogo~nega kozmi~nega sevanja so bili neka-teri ljudje za~asno jasnovidni in so gledali du{e, ki so{le s to mo~jo odre{enja v vi{ja obmo~ja Notranjega‘ivljenja; kajti dosegle so notranjo zrelost za vi{je stop-nje ‘ivljenja in so hrepene~e ~akale na mo~ odre{enja,na odre{ilno iskro, ki jim je kazala in jim ka‘e pot k sr-cu Ve~nega.

28. Toda stotnik in ti, ki so bili z njim in stra‘ili Jezu-sa, so ~utili potres in videli vse, kar se je zgodilo. Mo~noso se bali in rekli: “To je bil resni~no Bo‘ji Sin.” (Pog. 82, 28)


Pisano je: “Mo~no so se bali in rekli: ’To je bil re-sni~no Bo‘ji Sin.’ ”

ê spoznanja prestra{ijo ljudi, potem naj preverijosvojo vest: Kolikokrat so ‘e zagre{ili dejanja, za katerazdaj ugotavljajo, da so nezakonita? Strah in spoznanjesta bila kon~no o~itek vesti; ta naj bi stotnika in tiste, kiso bili pri njem in stra‘ili Jezusa, opomnil in jim pove-dal, da ~lovek ne sme niti ubijati niti biti sokriv smrtisvojega bli‘njega, npr. tako, da uka‘e usmrtiti ~loveka.Kdo ima namre~ pravico druge obsojati na smrt ali jihusmrtiti?

776

Bog, Ve~ni, tega ni zapovedal. On, veliki Vse-Edini,ki je zakon ‘ivljenja, je ljudem zapovedal nasprotno:Ne ubijaj. Kajti On je ‘ivljenje, ne smrt.

Tako imenovana smrt je preminitev zemeljskega te-lesa, ki je iz zemlje in se spet vrne v zemljo; je zakonitipotek, za~enja se z utele{enjem du{e in poteka v skladus ~lovekovim mi{ljenjem in ‘ivljenjem in s stanjem nje-gove du{e.

Bog je ‘ivljenje. ^lovek zato nima pravice, da bi ubilzemeljsko telo svojega bli‘njega ali zahteval njegovosmrt. Kdor ubija zavestno ali daje pobudo za ubijanje,bo po zakonu setve in ‘etve moral pretrpeti in do‘ivetito, kar je povzro~il v svojem od Boga oddaljenem ‘iv-ljenju.

29. In tu so bile mnoge ‘ene, ki so Ga spremljale izGalileje in Mu slu‘ile. Med njimi sta bili Marija, Jakobo-va in Jozejeva mati, in mati Zebedejevih otrok; jokali stain to‘ili ter dejali: “Lu~ sveta je skrita na{im o~em, Gos-pod na{e ljubezni je bil kri‘an!”

30. Ker pa je bil dan pred soboto, so Judje prosili Pila-ta, da bi mrli~em zlomili noge in jih sneli, da ne bi ostalina kri‘u ~ez soboto (kajti bila je pasha sobota).

31. Pri{li so vojaki in zlomili kosti obema, ki sta bilakri‘ana z Njim. Ko pa so pri{li do Jezusa in videli, da je‘e umrl, Mu niso zlomili kosti, temve~ Ga je eden izmedvojakov s sulico zabodel v srce in takoj sta pritekli kri invoda.

777

32. In ta, ki je to videl, je pri~al in njegovo pri~evanjeje resni~no. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verova-li. Kajti tako se je zgodilo, da bi bilo izpolnjeno pismo: Nebodo Mu zlomili kosti in: Gledali bodo Tega, ki so Gaprebodli. (Pog. 82, 29-32)

778

83. POGLAVJE

Jezusov pogreb

O pokopu mrtvih (1-3). â{~enje mrtvih in bedenje pri umrlem (4-10)

1. Ko pa se je zve~erilo, je pri{el Jo‘ef iz Arimateje, ug-leden ~lan mestnega zbora, ki je tudi ~akal na Bo‘je kra-ljestvo. Tvegal je in {el k Pilatu ter izprosil Jezusovo telo.(Bil je dober in pravi~en mo‘ in se ni strinjal s sklepomzbora.)

2. In Pilat se je za~udil, da je ‘e mrtev, in poklical jestotnika ter ga vpra{al, ~e je ‘e dolgo, kar je umrl. In komu je stotnik pritrdil, je prepustil mrli~a Jo‘efu. Ta je {elin snel Jezusovo truplo.

3. Pri{el pa je tudi Nikodem, ki je prej pono~i pri{el kJezusu. Prinesel je me{anico mire in aloje, pribli‘no stofuntov. In vzela sta Jezusovo truplo in Ga po judovskempogrebnem obi~aju ovila v platnene prte z zeli{~i. (Pog. 83, 1-3)


Pisano je: “In vzela sta Jezusovo truplo in Ga po ju-dovskem pogrebnem obi~aju ovila v platnene prte z ze-li{~i”. Bil je judovski pogrebni obi~aj - torej obi~aj, ven-dar ne zapoved. Zato pravim Jaz, Kristus:

779

ê va{ {e obstoje~i zemeljski zakon dovoljuje, ovijtemrtva zemeljska telesa v prte in jih dajte zemlji ali ~espoznate, da du{a umrlega ‘ivi v Bogu, ker je ~lovek ‘i-vel po{teno, z Bogom napolnjeno ‘ivljenje, potem raz-padajo~e telo za‘gite nekaj dni po smrti telesa. Tako selahko substance hitreje vrnejo zemlji, iz katere je ~lo-vek.

4. Na kraju, kjer je bil Jezus kri‘an, je bil vrt in na vrtunov grob, v katerem {e ni le‘al nih~e. Vanj sta polo‘ila Je-zusa, bil pa je za~etek drugega tedna, ko sta ga pokopalazaradi judovskega dneva pripravljanja in ker je bil grobblizu.

5. In Marija Magdalena in druga Marija ter Marija,Jozejeva mati, so si ogledale grob, v katerega je bil polo-‘en.

6. In tudi ‘ene, ki so pri{le z Njim iz Galileje, so jimasledile, nosile so svetilke v rokah, si ogledale grob in kakoje bilo polo‘eno Njegovo truplo ter za~ele jokati in to‘iti.

7. Vrnile so se in pripravile me{anico zeli{~ in mazil in~akale, da mine sobota.

8. Naslednji dan, ki je sledil dnevu pripravljanja, sopri{li k Pilatu veliki duhovniki in farizeji in rekli: “Gos-pod, spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je {e ‘ivel,dejal: ’Po treh dneh bom vstal.’

9. Zato zapovej, da se grob zavaruje, dokler ne minetretji dan, da ne bi pri{li pono~i Njegovi u~enci in Ga uk-radli ter dejali ljudstvu: ’Vstal je od mrtvih.’ Zadnja pre-vara je huj{a od prve.”

780

10. Pilat jim je rekel: “Tu imate stra‘o, pojdite svojopot in zavarujte ga, kakor morete.” Tako so {li tja in za-varovali grob, zape~atili kamen in ga zastra‘ili do koncatretjega dne. (Pog. 83, 4-10)


Spoznajte: Va{e zemeljske navade vam ka‘ejo, kjeste. Zakaj stra‘ite svoje mrli~e? Morda re~ete: Da po-~astimo umrlega. Jaz, Kristus, vas vpra{am: Koga ho~e-te ~astiti? V ~igavo ~ast?

ê ~lovek Bogu ni izkazoval in ne izkazuje ~asti, po-tem mu gre za po~astitev od ljudi in bo vse stavil na to,da bo po~a{~en kot ~lovek ali kot mrli~. ê ljudje ~asti-jo ljudi, potem ne ~astijo Boga, ki ve za vse stvari, ki je‘ivljenje du{e.

Kdor mrli~e stra‘i iz skrbi, da ne bi bilo ukradenozemeljsko obla~ilo du{e, kot se je to zgodilo stra‘i priJezusovem grobu, ta se zaveda svojega hudodelstva in stem svojega greha.

781

84. POGLAVJE

Jezusovo vstajenje

Angel ob grobu (1-5). Svetla, mo~na du{a je bli‘e Bogu (6). Sporo~ilo in vodenjepo angelih (7-8). Naloga zemeljskega in duhovnega Kris-tusovega telesa (9). Spreminjanje Jezusovega fizi~nega telesa -

Kri‘ s korpusom ali brez njega (10-13)

1. Ko je minila sobota in se je svitalo jutro prvega dnetedna, je h grobu pri{la Marija Magdalena in prinesla raz-li~ne stvari, ki jih je pripravila, in z njo so pri{le {e druge‘ene.

2. In ko so tako hodile, so govorile med seboj: “Kdonam bo odvalil kamen z vhoda v grob?” Bil je namre~ ve-lik. In ko so pri{le na mesto in pogledale grob, so opazile,da je bil kamen odvaljen.

3. Kajti glej, bil je velik potres. Gospodov angel je sto-pil iz nebes, odvalil kamen z vhoda in sedel na njem. Nje-gova podoba je bila kot blisk in njegova obleka bela kotsneg. Stra‘arji pa so se tako prestra{ili, da so kot mrtvipopadali po tleh.

4. In angel je rekel ‘enam: “Ne bojte se! Vem, i{~eteJezusa, ki je bil kri‘an. Njega ni tukaj, kajti On je vstal,tako kot je rekel.

5. Pridite, poglejte kraj, kjer je le‘al Gospod! In hitropojdite tja in recite Njegovim u~encem, da je vstal od mr-tvih. In glejte, pred vami pojde v Galilejo in tam Ga bostevideli; glejte, povedal sem vam.” (Pog. 84, 1-5)

782


Stra‘arji niso videli angela. Potres je deloval na nji-hovo slabo vest. Zaradi strahu, ki je za kratek ~as u~in-koval na njihov krvni obtok, so padli nezavestni na tla.

Spoznajte: Tudi Gospodovega angela - enega odmnogih, ki so bili pri Meni, Jezusu, so zaznale le tiste‘ene, ki so z uresni~evanjem zakona ljubezni osvetlilesvoje du{e; ker se je njihovo notranje uho odprlo, sorazumele govorico ljubezni. Te ‘ene so sporo~ile svo-jim bli‘njim, kar so zaznale. In tisti, ki so jim verjeli, sose po tem ravnali.

Kdor ‘ivi v Bogu, ta ‘ivi v zakonu ljubezni in svobo-de in upo{teva svobodno voljo. Zato je angel upo{tevalsvobodno voljo ljudi in smiselno dejal: “ê ho~ete, po-glejte v grob, v katerem je le‘alo Gospodovo zemeljskotelo, in ~e ho~ete, pojdite k Njegovim u~encem, in jimpovejte, da Gospod ne pozna smrti. Sin Ve~nega jevstal in ~e boste ostali v veri in ~a{~enju, vas bo sre~alna poti, ki jo boste ubrali.”

6. In {le so noter in niso na{le Jezusovega trupla. Te-daj so zbe‘ale in pri{le k Simonu Petru in drugemu u~en-cu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekle: “Gospoda sovzeli iz groba in ne vemo, kam so ga polo‘ili”. (Pog. 84, 6)

783


“... ki ga je imel Jezus rad” pomeni: ta u~enec Mu jebil s svojim ‘ivljenjem in mi{ljenjem najbli‘e.

Bog ljubi vse svoje otroke enako - vendar se Muotrok pribli‘a tedaj, ko je svojo du{o o~istil in svoje ‘iv-ljenje posvetil Njemu.

Komur je Bog sredi{~e njegovega zemeljskega ‘ivlje-nja in ‘ivi Bogu predano, dosega vedno ve~jo ~istostsvoje du{e. O~i{~ena du{a najde potem globoko, notra-njo komunikacijo z Bogom, svojim O~etom.

Podobno je bilo tudi z omenjenim u~encem, o kate-rem je pisano. Bogu je bil bli‘e, ker je bila njegova du-{a svetlej{a in mo~nej{a zaradi stalne usmeritve k Bo-gu, Ve~nemu.

ê se Ve~ni in svetla du{a, ki je v ~loveku in stremik Bo‘jemu, povezujeta, pripelje to do prisr~ne komuni-kacije. Tako sta bila Moje duhovno telo in u~en~evasvetla du{a povezana z Bogom in zavestno zdru‘ena vBogu. Zaradi tega je razumel smisel Mojih besed in jelahko spoznal iz malo besed, za kaj resni~no gre.

Spoznajte: Razumevanje bli‘njega in medsebojnorazumevanje vodita k Bo‘ji bli‘ini in k skupnim deja-njem v Gospodovem Duhu.

7. In tekli so in pri{li h grobu, pogledali noter in tamzagledali platnene prte in potni prt, ki je bil ovit Jezusu

784

okoli glave, ki pa ni le‘al med platnenimi prti, temve~ jebil posebej zlo‘en na drugem mestu.

8. In zgodilo se je, da so se zbegali, kajti glej, pojavilasta se dva angela v lesketajo~ih, belih obla~ilih ter jim re-kla: “Zakaj i{~ete ‘ivega med mrtvimi? Njega ni tukaj,vstal je, in glejte, pred vami pojde v Galilejo, tam ga bostevideli. (Pog. 84, 7-8)


Grob so preiskali Judje in Rimljani. Gnal jih je strah,kajti Mojih besed “po treh dneh bom vstal” si niso mo-gli razlo‘iti.

Bo‘ja bitja, angele, o katerih je pisano, so v svojih sr-cih zaznali le nekateri. Izpovedim teh, ki so v svojih sr-cih zaznali bitja iz Boga, niso verjeli vsi navzo~i. Zaraditega je nastal ob grobu hru{~. Nekateri se niso ve~ ob-vladali in so za~eli tudi dvomiti. Eni so torej verovali -drugi dvomili. Razka~eni dvomljivci niso {li v Galilejo.

Ker med ljudmi zelo pogosto vladajo nesoglasja, vo-dijo Bog in bitja iz Boga ljudi posredno. Verujo~e sovodili prek njihovih z Bogom napolnjenih ob~utkov,vendar niso omenjali besede “Galileja”.

9. Se ne spominjate, kako vam je rekel, ko je bil {e vGalileji, da bo On, Sin ~lovekov, kri‘an in da bo vstal potreh dneh?” In spomnili so se Njegovih besed. Kar najhi-

785

treje so stopili ven in zbe‘ali od groba, kajti trepetali so inbili zaprepadeni. O tem tudi niso govorili z nikomer, kajtibali so se. (Pog. 84, 9)


Strah in beg od praznega groba sta jasno pokazala,da so mnogi dvomili. Mnogi so bili tudi razo~arani nadMenoj in zmedeni zaradi Mene, kajti obetali so si takoimenovani ~ude‘. Pri~akovali so vstajenje Mojega ze-meljskega telesa. Zemeljsko telo pa je le izvr{ilni organduhovnega telesa. ê je duhovno telo ~isto in v Bogu,potem je ~love{ko telo, organ, izpolnilo svojo funkcijo.

Tako je bilo. Dovr{il sem: Del Moje dedi{~ine, delnamo~ pramo~i se je lahko sprostila iz prasubstance inpostala odre{ilna energija, ker je Moje duhovno teloostalo v Bogu in je bilo brez greha.

10. Marija pa je stala, jokajo~ pred grobom. In v jokuse je sklonila in pogledala v grob ter zagledala dva angelav belih obla~ilih, enega pri vzglavju in drugega pri vzno‘-ju, kjer je bilo le‘alo Jezusovo truplo. In rekla sta ji: “@e-na, zakaj joka{?”

11. Odvrnila jima je: “Vzeli so mojega Gospoda in nevem, kam so Ga polo‘ili.” In ko je to rekla, se je obrnilain zagledala Jezusa. Stal je tam, a ni spoznala, da je Je-zus.

786

12. Jezus ji je rekel: “@ena, za kaj joka{? Koga i{~e{?”Mislila je, da je vrtnar, in Mu rekla: “Gospod, ~e si Ga tiodnesel, mi povej, kam si Ga polo‘il, da Ga bom vzela. ”Jezus ji re~e: “Marija!” Tedaj se je obrnila in Mu rekla:“Rabuni,” to pomeni Mojster.

13. Jezus ji je rekel: “Ne dotikaj se Me, kajti nisem {eod{el k Svojemu O~etu. Pojdi pa k Mojim bratom in jimreci: Odhajam k Svojemu in va{emu O~etu, k Svojemuin va{emu Bogu.” (Pog. 84, 10-13)


Tudi Marijine o~i so bile tako dolgo “zaprte”, doklerji nisem z nagovorom “Marija” odprl du{nih o~i. Natoje gledala Moje finosnovno telo. “Ne dotikaj se Me”pomeni med drugim tudi: “Veruj!”

^lovek se lahko dotakne le materialnega, zemeljske-ga telesa, ne pa finosnovnega.

Medtem ko so Me videli Marija in nekateri apostoliin u~enci, je bilo Moje zemeljsko telo podvr‘eno spre-minjanju. To spreminjanje Mojega fizi~nega telesa jebilo ljudem nevidno. Dogajalo se je do vnebovzetja.Ker je Moje duhovno telo popolnoma presvetlilo Mojefizi~no telo, so duhovni atomi postopoma absorbiraliMoje zemeljsko telo. Ve~na O~etova mo~, pramo~, jetorej spremenila Moje grobosnovno telo, tako da je bi-la materija, ki sem jo presvetlil, odvzeta grobosnovnimateriji.

787

Kdor postavlja kri‘ z mrtvim telesom in ga po bo‘je~asti, ta povzdigne fizi~no telo in s tem ~love{tvu po-motoma predstavlja Moj poraz. Ta ~asti mrtvo telo, na-mesto da bi molil k Vstalemu, k Notranji lu~i, O~etu vMeni, Kristusu. Simbol vstajenja, vnebohod, je kri‘brez telesa.

14. Marija Magdalena je {la k u~encem in jim pove-dala, da je videla Gospoda in da ji je On tako rekel ternaro~il, da poro~a o Njegovem vstajenju od mrtvih.(Pog. 84, 14)

788

85. POGLAVJE

Vstali Jezus se je prikazal dvema u~encema v Emavsu

Slepota tistih, ki so bili proti Meni - Sprememba v satanskih hierarhijah po vnebohodu (14-16)

1. Istega dne sta {la dva u~enca v vas Emavs, ki je od-daljena tri ure hoda od Jeruzalema. In pogovarjala sta seo vsem, kar se je zgodilo.

2. In medtem ko sta govorila, se je zgodilo, da se jimaje pribli‘al sam Jezus in {el z njima. Vendar so bile njuneo~i zadr‘ane, tako da Ga nista mogla spoznati.

3. In rekel jima je: “O ~em se pogovarjata, da sta tako‘alostna?”

4. In eden od njiju, po imenu Kleopa, je odgovoril: “SiTi edini tujec v Jeruzalemu in {e nisi zvedel, kaj se je zgo-dilo tu v teh dneh?” In vpra{al ju je: “Kaj pa?”

5. In pripovedovala sta Mu o Jezusu iz Nazareta, ki jebil prerok, mogo~en v dejanjih in besedi pred Bogom invsem ljudstvom, in kako so Ga veliki duhovniki in njiho-va oblast izro~ili, da bi Ga obsodili na smrt, in kako soGa nato pribili na kri‘. “Toda mi smo zaupali, da je Ontisti, ki naj bi bil odre{il de‘elo Izrael. In kljub temu so setu v teh treh dneh zgodile vse te stvari.

6. Saj, ve~ ‘ena, tudi od na{ih, nas je presenetilo. Za-rana so bile pri grobu in niso na{le trupla. In pri{le so innam pripovedovale, da so se jim prikazali angeli, ki so re-kli, da je vstal.

789

7. In nekaj na{ih je od{lo h grobu. Na{li so vse tako,kot so povedale ‘ene, toda Njega niso videli.”

8. Nato jima je rekel: “Oh, norci ste in lenobnega srcain ne verjamete, kar so povedali preroki! Mar ni moralKristus pretrpeti vse to, da bi pri{el v Svojo veli~astnost?”

9. In za~el je z Mojzesom ter z vsemi preroki in jupou~il o vsem napisanem, kjer so govorili o Njem.

10. In ko so se pribli‘ali vasi, kamor sta bila namenje-na, je naredil tako, kakor da ho~e iti dalje. Toda silila staGa in govorila: “Ostani pri naju, kajti kmalu bo ve~er indan je skoraj pri kraju.” In vstopil je noter, da bi ostal prinjima.

11. In zgodilo se je, ko je sedel z njima pri mizi, da jevzel kruh in sad vinske trte, se zahvalil, oboje blagoslovil,razlomil kruh in ga jima dal. In njune o~i so se jima od-prle in spoznala sta Ga. In izginil je njunim o~em.

12. In rekla sta drug drugemu: “Ali nista goreli najinisrci, ko nama je po poti govoril in razlagal pismo?” In ta-koj sta vstala in se napotila nazaj v Jeruzalem. Tam stana{la zbrane enajstere z njihovimi privr‘enci. In ti so re-kli: “Gospod je resni~no vstal in se prikazal Simonu.”

13. In pripovedovala sta, kaj se jima je pripetilo nanjuni poti in kako sta Ga spoznala po lomljenju kruha.

14. Medtem ko sta {la v Emavs, so pri{li nekateri stra-‘arji v mesto in sporo~ili Kajfi, kaj se je zgodilo.

15. In zbrali so se s stare{inami in se posvetovali ter re-kli: “Glej, medtem ko so vojaki spali, je pri{lo ve~ Njego-vih u~encev in odneslo njegovo truplo. In ali ni Jo‘ef izArimateje eden Njegovih u~encev?

790

16. Zato je prosil Pilata za truplo, da bi Ga mogel po-kopati na svojem vrtu v svoji lastni grobnici. Toda dajmovojakom denar, da bodo rekli, da so bili pri{li pono~i nje-govi u~enci in so ukradli truplo, medtem ko so oni spali.In ~e ta vest pride na u{esa upravitelju de‘ele, ga bomo miprepri~ali in vas {~itili. (Pog. 85, 1-16)


Ta la‘ je kot izdaja. Tako sem bil do konca nespoz-nan in do konca izdan. Kajti ti, ki so bili proti Meni, sohoteli iz strahu pred Menoj prepre~iti, da bi ljudstvoverovalo v Moje vstajenje.

Po smrti na kri‘u in po izginotju Mojega zemeljske-ga telesa, o katerem so domnevali, da je bilo odstranje-no, so mislili, da so Me premagali, kajti njihovi nevidnivodje se v satanskih hierarhijah prav tako {e niso za-vedli Mojega vstajenja. Zato so verjeli, da sem {e v pri-zemlju, morda celo kot na Zemljo vezana du{a, ki seposku{a skriti pred njimi.

Niso {e spoznali, kaj se je zgodilo in kaj se dogajaneopazno za njihovo zavest. [ele po Mojem vneboho-du, po Moji vrnitvi domov k O~etu, so du{e v vseh ob-mo~jih padca, tja do vrat ~iste biti, do‘ivele, da se jenenadoma vse spremenilo: Satanske hierarhije so po-stale klini na nebe{ki lestvi; postale so ravni o~i{~eva-nja. Te potekajo od ravni o~i{~evanja stopnje reda do

791

ravni o~i{~evanja resnosti. Nadaljnje tri ravni - potr-pe‘ljivost, ljubezen in usmiljenje - so postale razvojneravni, so prednebesa, ki prav tako spadajo k nebe{kilestvi; tam se u~i svetla du{a, ki je postala duhovno te-lo, spet uporabljati ve~ni zakon v vseh podrobnostih.

792

86. POGLAVJE

Jezus se prika‘e v templju, in prenehali so s krvavimi daritvami

Duhovna dogajanja v dneh po Jezusovi telesni smrti v Jeruzalemu in okolici (1-8)

1. Bilo je istega dne v ~asu, ko so v templju darova-li.Tedaj se je med trgovci z ‘ivalmi in pti~i pojavil Nekdov beli obleki, sijo~ kot svetloba, v roki pa je imel bi~ s sed-merimi vrvmi.

2. In ob pogledu Nanj so trgovci in kupci zbe‘ali polnistrahu, precej pa jih je padlo na tla, kot da so mrtvi, kajtispomnili so se, kako jih je Jezus pred Svojo smrtjo naenak na~in pregnal iz templja.

3.In nekateri so pojasnjevali, da so videli prikazen, indrugi, da so videli Tega, ki je bil kri‘an, in da naj bi vstalod mrtvih.

4. In tega dne so prenehali z ‘rtvovanjem v templju,kajti vsi so se bali prodajati ali kupovati, svoje ujetnike paso spustili.

5. In duhovniki in stare{ine so {irili govorico, da so bi-li ti, ki so to pripovedovali, pijani in niso ni~esar videli.Vendar so mnogi zatrjevali, da so Ga videli z lastnimi o~-mi in da so bili na hrbtu ob~utili bi~. Niso pa se bili spo-sobni braniti, kajti ko so nekateri drznej{i med njimi steg-nili svoje roke, postave, ki so jo videli, niso mogli prijeti,{e bi~a ne, s katerim jih je tepel.

793

6. In od tega dne so verovali v Jezusa, da je poslan odBoga, da osvobodi in re{i zatirane in ujete. In spreobrniliso se in niso ve~ gre{ili.

7. Prikazal se je tudi drugim v ljubezni in so~utju terjih zdravil s Svojim dotikom in jih osvobodil iz rok prega-njalcev. In veliko podobnih stvari se je poro~alo o Njemin mnogi so govorili: “Resni~no, pri{lo je Bo‘je kraljes-tvo.”

8. In nekaj teh, ki so umrli in so vstali, ko je Jezusvstal od mrtvih, se je pojavilo in videli so jih mnogi v Sve-tem mestu; in hudobne je prevzel velik strah, medtem kosta napolnjevala srca pravi~nih svetloba in veselje. (Pog. 86, 1-8)


Mnogo tega, kar se je zgodilo v dneh pred Mojimodhodom domov k O~etu in je bilo tudi posredovano,ustreza resnici.

Nekateri ljudje so Me gledali s svojimi du{nimi o~mi,spet drugi so videli le zrcalno sliko, ki jo je lahko pri-tegnila njihova obstrat iz atmosferske kronike.

Moje ‘ivljenje, kot Jezusa iz Nazareta, ni pri{lo le vsrca mnogih ljudi, temve~ tudi v atmosfersko kroniko.V njej je shranjen del mi{ljenja in ‘ivljenja ljudi in {evedno deluje na Zemljo. Moja telesna smrt je spravilazemeljske in astralne mo~i v mo~nej{e gibanje. V akci-jo je pri{la tudi atmosferska kronika, tako da so Me ne-

794

kateri ljudje videli prek zrcaljenja atmosferske kronike;spet drugi, katerih srce je bilo napolnjeno z Mojim ‘iv-ljenjem, so Me videli s svojimi duhovnimi o~mi. Spetdrugi so videli prek atmosferske kronike du{e, ki so {lev tiste ravni o~i{~evanja, ki so ustrezale njihovemu du-{nemu stanju zavesti.

Zaradi Mojega trpljenja, smrti in Mojega vstajenjaso bili Jeruzalem in okoli{ki kraji, v katerih sem delovalkot Jezus, v zvi{anem sevanju, tako da so mnogi ljudjeduhovno gledali in so {tevilni lahko sprejemali iz at-mosferske kronike.

Na splo{no naj razodenem: Ne prizadevajte si zasprejemanje iz atmosferske kronike, temve~ samo zasprejemanje iz Bo‘jega Duha, kar pa je mogo~e le zuresni~evanjem Bo‘jih zakonov.

795

87. POGLAVJE

Jezus se prika‘e Svojim u~encem

Zakaj so u~enci lahko gledali Vstalega? (1-2). Kri‘ brez korpusa, simbol vstajenja in zmage nad temo (3-6).Do odre{enja le z vero? (7). Kr{~en s Svetim Duhom (8). Nese-bi~na ljubezen obdaja vso bit (9). @iveti Bogu posve~eno ‘ivlje-nje (10). Bo‘ji Duh uporablja besedni zaklad in pojme ~love{-kih posredovalcev; njihov pomen podlega spremembam ~asa -

Kristusove skupnosti do svetlobnega ~asa (11-15)

1. Na ve~er tega dne, prvega v tednu, so se zbrali u~en-ci in zaklenili vrata iz strahu pred Judi. Tedaj je pri{el Je-zus in se postavil v sredo mednje ter jim rekel: “Mir z va-mi!” Oni pa so se prestra{ili in mislili, da vidijo duha.

2. In dejal jim je: “Glejte, Jaz sam Sem, kot ste Me vi-deli prej. Duh se resni~no lahko pojavi v mesu in kosteh,kot vidite, da jih imam Jaz. Poglejte Moje roke in noge,primite jih in poglejte!” (Pog. 87, 1-2)


Nisem imel telesa iz mesa in krvi, temve~ sem Svojeduhovno telo prilagodil zemeljskemu nihanju in hkratidvignil tudi zavest u~encev, tako da so Me lahko gleda-li in ob~utili.

796

3. Ko pa je to rekel, jim je pokazal Svoje roke in Svojenoge. U~enci so se razveselili, ko so videli Gospoda.

4. Toma‘, imenovan Didimus, eden od u~encev, pajim je rekel: “Ne bom verjel, razen ~e vidim v Njegovih ro-kah znamenje ‘ebljev in polo‘im prst v to znamenje terpotisnem roko v Njegovo srce.” Tedaj je rekel Toma‘u:“Poglej Moje roke, Moje srce in Moje noge; daj svojo ro-ko in polo‘i svoj prst v to znamenje od ‘ebljev in svojo ro-ko na Moje srce in ne bodi neveren, temve~ veren.”

5. In Toma‘ Mu je rekel: “Moj Gospod in Moj Bog!”Jezus pa mu je dejal: “Toma‘, ker si Me videl, si veroval:Bla‘eni tisti, ki ne vidijo, in vendar verujejo.”

6. Nato jim je Jezus spet rekel: “Mir bodi z vami! Kotje Mene poslal Moj O~e, tako po{iljam Jaz vas.” In ko jeto izgovoril, jih je nadahnil in jim rekel: “Sprejmite Svete-ga Duha, pridigajte evangelij in oznanjajte vsem naro-dom vstajenje Bo‘jega Sina.” (Pog. 87, 3-6)


Resni~no: “Bla‘eni so tisti, ki ne vidijo in vendar ve-rujejo.” Kdor ‘ivi v Bogu in od Boga, ta ne zahteva zu-nanjih dokazov za Notranje ‘ivljenje. Dokaze o Notra-njem ‘ivljenju ho~e le ~lovek, ki ‘ivi bolj zunanje, ki vi{jevrednoti vidne poteke kot notranje dogajanje.

Izjava “Sprejmite Svetega Duha” pomeni: Prejmitemo~ iz ve~nega zakona, Svetega Duha, da bi govorili in

797

delovali iz zakona ljubezni in modrosti, da bi oznanjalinarodom vstajenje Bo‘jega Sina in jim prina{ali evan-gelij ljubezni in modrosti.

Resni~no, v srcih morate nositi vstajenje Bo‘jega Si-na in po meni, Kristusu, Vstalem, vstati iz svojih gre-hov, da boste mogli priti v ‘ivljenje, kar Sem Jaz v O~e-tu.

Ponavljam: Kdor misli na Kri‘anega in ~asti na kri‘uvstajenja vise~e telo, ta {e sam visi na kri‘u greha. Vsvojem srcu Me {e ni sprejel in dojel. Kdor torej potr-juje korpus na kri‘u in se oklepa kri‘a z mu~enim tele-som, ta {e ni vstal v Meni, Kristusu. Sam pri~a o sebi,da {e ‘ivi v su‘enjstvu greha in se pusti vplivati gre{ne-mu.

Kajti demoni ho~ejo videti Kri‘anega, kri‘ s korpu-som. Zanje pomeni to Nazaren~ev poraz - ne pa Kri-stusovo zmago. Z mrtvim telesom na kri‘u ho~ejo vti-sniti ~love{tvu predstavo, da je Bo‘ji Sin podlegelgrehu.

Toda Jaz Sem vstal in se vrnil k Ve~nemu. Prineselsem vam odre{enje. Kri‘ brez mrtvega telesa simbolizi-ra vstajenje in zmago nad temo. Zato bodo vsi ljudje, ki‘ivijo v Meni in po katerih ‘ivim Jaz, za kri‘ zmage, kije brez korpusa. Torej prav tako kot sem Jaz izbojevalzmago nad temo, tako so izbojevali zmago nad grehomljudje in du{e, ki zavestno verujejo Vame in vsak danbolj izpolnjujejo voljo Vse-Svetega.

798

7. U~ite sveti zakon ljubezni, ki sem vam ga dal Jaz.Tistim, ki se odpovedo svojim grehom, bodo grehi odpu{-~eni, tisti pa, ki {e naprej gre{ijo, bodo grehe obdr‘ali.(Pog. 87, 7)


Besede: “Tistim, ki se odpovedo svojim grehom, bo-do grehi odpu{~eni, tisti pa, ki {e naprej gre{ijo, bodogrehe obdr‘ali” pomenijo: Kdor prosi za odpu{~anje inodpu{~a ter, ~e je {e mogo~e, poravna, kar je povzro~il,in podobnega, kar je pripeljalo v greh, ne stori ve~, to-rej ne gre{i ve~ - ta se je odpovedal grehu. Kdor pakljub bolj{emu vedenju, kljub odpu{~anju in pro{nji zaodpu{~anje spet zagre{i iste grehe, temu greh ne morebiti odvzet - niti takrat ne, ko je prosil za odpu{~anje.

ê pa ti ne odpusti tvoj bli‘nji, proti kateremu si gre-{il, potem ti niti nebe{ki O~e ne more vzeti tega greha.Vendar bosta Njegova milost in ljubezen storili, da setvoj bli‘nji hitreje prepozna in ti odpusti - takrat, ko boprostovljno pripravljen za to.

Nih~e naj ne re~e, da mu bodo edino z vero Vame,Kristusa, vzeti grehi. Kdor ne spozna svojih grehov,kdor ne ob‘aluje in zaradi tega gre{i {e naprej, ta osta-ne gre{nik. Moje Delo odre{enja mu ne bo vzelo gre-hov. Zakaj, kdor ne spozna sebe, ta tudi svojih grehovne bo spoznal, niti jih ne bo ob‘aloval in ne bo porav-nal tega, kar je storil svojemu bli‘njemu. Kdor torej ne

799

stori teh korakov k samospoznanju, k resni~nemu kesa-nju in odpu{~anju ter pro{nji za odpu{~anje in porav-navi, ta bo vedno znova padal v enake grehe.

êravno sveti lu~ zveli~anja, odre{enja, v vseh du{ah,bo kljub temu popoln le tisti, ki o~isti svojo du{o in jo~isto tudi ohrani. Moje Delo odre{enja ni izbrisalo gre-hov sveta, grehov vseh du{ in ljudi. Je mo~ in vir mo~iza vse, ki grehe ob‘alujejo in jih ne storijo ve~. Odre{e-nje je opora du{e in za{~ita proti razkroju du{e. Je tudilu~ na poti k Bo‘jemu srcu.

Noben ~lovek in nobena du{a se ne bosta moglaizogniti temu, da prepoznata svoje grehe, jih o~istita inne storita ve~. [ele ko du{a in ~lovek bolj in bolj izpol-njujeta zakon ljubezni, postajata ~ista. Odre{enje du{eje {ele takrat zaklju~eno, ko je spet dosegla ~istost inpostala zavestno otrok s ~istim srcem.

Samo vera v Mene, Odre{enika vseh du{ in ljudi, nepovzro~i ~istosti du{e in ~loveka.

Odre{enje ne more razre{iti nobenega greha, ~e seni gre{nik pred tem prepoznal in pokesal. Odre{enjepomeni za du{o oporo, mo~ in svetlobo in razkroji grehpotem, ko gre{nik svoje grehe spozna, ob‘aluje in jihne stori ve~ - in povzro~eno poravna, kolikor je {e mo-go~e. Tako omogo~i, da postane lu~ odre{enja notranjiogenj ljubezni, ki ga nato osvobodi in vodi na poti vO~etovo hi{o k Bo‘jemu srcu.

800

8. Kr{~ujte te, ki verujejo in ob‘alujejo, blagoslovitejih in mazilite ter prinesite v ~isti dar plodove zemlje, kisem jih uporabljal v Svoj spomin. (Pog. 87, 8)


Spoznajte: Velja samo duhovni krst. Vse drugo sosimboli in kot taki nimajo nobene sporo~ilnosti in ve-ljave, ker ne pripadajo Bo‘jemu zakonu. Obredne bla-goslovitve, maziljenja in darovanja sade‘ev zemlje ni-sem postavil za obrednosti. Povedano je kot simbol zaNotranje ‘ivljenje in ni mi{ljeno kot zunanja ceremoni-ja.

Resni~no duhovno kr{~en je samo tisti, po kateremdeluje Bo‘ji Duh in ki ne gre{i ve~. Zato u~ite bli‘njeizpolnjevati Bo‘ji zakon.

ê se je ~lovek odpovedal grehu, postal s tem ~istegasrca in izpolnjuje Bo‘ji zakon, potem je tudi izpolnjenz Duhom resnice in tudi duhovno kr{~en.

Va{a naloga je izpolnjevati Bo‘je zakone - in natou~iti. Sveti Duh bo potem krstil tistega, ki je ~istega sr-ca, kajti Jaz, Kristus v O~etu, kr{~ujem z ognjem No-tranjega ‘ivljenja, s Svetim Duhom.

9. Glej, Svoje telo in Svojo kri sem ‘rtvoval na kri‘uza odre{enje sveta od grehov proti ljubezni in od krvnih‘rtev ter praznikov preteklosti. (Pog. 87, 9)

801


Sedaj in v prihodnje bo tako, da bodo tisti, ki iskrenoob‘alujejo svoje grehe in jih ne storijo ve~, opustili tudiprelivanje krvi in pretirano praznovanje. Kdor ne gre{ive~ proti nesebi~ni ljubezni, ta je zavestno v Bo‘ji lju-bezni in ljubi nesebi~no vse ljudi in vso bit - vse, kar jeiz Boga: ‘ivali, rastline in tudi kamenje.

Poplemeniten ~lovek in du{a, ki je pre‘eta z Bo‘joljubeznijo, se ne bosta ve~ spozabila nad ‘ivljenjem.Kdor je za Boga, ta je tudi za bli‘njega, tudi za ‘ivalskiin rastlinski svet ter svet mineralov.

10. Prinesite s kadilom kruh ‘ivljenja in vino odre{e-nja v ~isto daritev, kot je zapisano o Meni, in od tega jejtein pijte v spomin na to, da sem vse, ki verujejo Vame, os-vobodil iz starega su‘enjstva va{ih prednikov. (Pog. 87, 10)


“Prinesite s kadilom kruh ‘ivljenja in vino odre{enjav ~isto daritev” pomeni: Kdor ‘ivi posve~eno, torej zBogom izpolnjeno ‘ivljenje, kdor posve~a svoje mi{lje-nje, govorjenje in dejanja Ve~nemu, ta se bo v vsemspominjal Mene. Vsak obed bo obed z Menoj, ker hva-

802

le‘no sprejema darove iz Bo‘je roke in jih zavestnozau‘ije.

In kdor veruje v Mene, svojega Odre{enika, in spre-jema in uresni~uje to, kar sem u~il, ta je re{en su‘enjs-tva greha.

Vse, kar je bilo iz Mojih besed izpeljano in povna-njeno, ne spada k Notranjemu ‘ivljenju in tudi ne kMojemu nauku.

11. Zakaj, ti so svoj trebuh naredili za boga in temubogu ‘rtvujejo nedol‘na zemeljska bitja namesto svojemesnate narave in samih sebe.

12. In u‘ivali so meso in pili kri v svojo lastno pogubo,uni~ili svoja telesa in si skraj{ali svoje ‘ivljenje, prav takokot pogani, ki ne poznajo resnice ali so jo poznali in joprikrojili v la‘.

13. Kakor vas Jaz po{iljam, tako naj bi tudi vi poslalidruge, zato da bi delali te stvari v Mojem imenu,” in na-nje je polo‘il Svoje roke.

14. In na enak na~in kot apostole je postavil tudi pre-roke in evangeliste ter pastorje, sveto duhov{~ino, in polo-‘il Svoje roke na vse, ki so jih izvolili za diakone, na vsa-kega {tirikrat dvanajstih.

15. In ti so za vodenje univerzalne skupnosti, da bi bilivsi neopore~ni, vsak na svojem mestu v enosti s Kristuso-vim telesom. (Pog. 87, 11-15)

803


Spoznajte: Tudi besede v knjigi Jezusov evangelij,naj se razumejo smiselno.

Moja beseda je ve~na resnica. Ker pa ve~na resnicanima ~love{ke govorice in besed, napolnjujem z ve~noresnico besede z Bogom izpolnjenih ljudi, zato da biMe ljudje lahko sli{ali in razumeli - primerno njihoviodprti zavesti.

Resnica, zakon vesolja, deluje v vsem in ni ovoj, ma-terija. Vse, kar zemlja rodi - kraljestva narave in ‘ivals-tvo, in tudi ~lovek, vse to je le refleksija ve~ne resnice,ve~nega zakona. Tako je tudi po ~love{kih ustih govor-jena Bo‘ja beseda le zrcaljenje resnice. ê ho~e ~lovekrazumeti Mene, se mora v‘iveti v besedo in dojeti njensmisel, resnico; resnica v besedi z Bogom napolnjenihljudi pa Sem Jaz. Bo‘ja beseda, govorjena po ljudeh, jeposredovalec resnice in jo je treba torej dojeti smisel-no.

Tako kot so ljudje iz razdobja v razdobje podvr‘enispremembam v mi{ljenju, govoru in po~etju, tako sespreminjajo tudi njihovi pojmi in besede. Duh Resnice,ki je Jaz Sem, uporablja v vsakem razdobju vsakokratbesede in pojme v njem ‘ive~ih prero{kih in razsvetlje-nih ljudi.

Danes >��@ imajo {tevilne besede in pojmi druga-~en pomen kot v preteklih ~asih. Zategadelj razlagamin popravljam zapisano, kadar se dana{nji pojmi >��@

804

oddaljujejo od tedanjih. Upo{tevati se mora tudi be-sedni zaklad posrednikov, ki so bo‘ja sporo~ila vsako-krat prena{ali v besede svojega ~asa.

ê sprejema posrednik bo‘je sporo~ilo po inspiraci-ji, potem uporablja Duh ‘ivljenja za posredovanje re-snice besedni zaklad in pojme prejemnika. Besede najse zato, kot je razodeto, razumejo le po smislu - torejdojamejo smiselno in ne dobesedno. Kdor se lepi na~rke, ima materialni ovoj za resni~nost in ne more ra-zumeti smisla ‘ive besede. Zato je re~eno: Uresni~ujtenajprej to, kar lahko razumete; potem se raz{irja va{aduhovna zavest za nadaljnje aspekte iz ve~ne resnice inpostopno lahko ve~ razumete in uresni~ujete.

Zaradi tega morajo biti razumljene smiselno tudi be-sede, kot npr. “evangelisti”, “pastorji”, “sveta duhov{~i-na” in “diakoni”. Posrednik, ki je zapisal sporo~ilo predmnogimi zemeljskimi leti, je vzel svoj besedni zaklad inpojme, ki so bili obi~ajni za skupnosti in ob~estva ljudiv Bo‘jem Duhu.

Ponavljam: Duh ‘ivljenja polo‘i resnico v besedo zBogom napolnjenih ljudi, ~lovek pa jo izgovori v svojimaterin{~ini. Duh, Bog, lahko uporablja le ~love{kebesede, ki so znane ~loveku samemu. Zaradi tega jetreba besede resnice razumeti smiselno. Zato moramvedno znova razlagati in popravljati. To je veljalo in ve-lja v vseh ~asovnih obdobjih.

Pojasnjujem: Svojim sem smiselno rekel: Poslal bompreroke in razsvetljeni mo‘je in ‘ene bodo pri~ali o ‘iv-ljenju v Bogu. Vedno bo obstajala izpolnjena skupina

805

ljudi, ki si prizadevajo za Boga in vedno bolj izpolnjujeBo‘jo voljo. In ti, ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo, bodo ‘i-veli v skupnostih, v bratov{~ini z Menoj, Kristusom.Mnogi od njih, ki so poklicani, bodo ustanovili skupno-sti v Mojem Duhu.

Dokler ne ‘ivijo vsi ljudje v Meni, Kristusu, so po-trebni v skupnostih stare{ine, duhovni u~itelji, vodje inzdravitelji. Iz praskupnosti v Meni, Kristusu, naj sevedno znova razvijajo stare{ine, u~itelji, vodje in zdra-vitelji, ki se s ~leni praskupnosti pogovorijo o vsem inskupno usklajujejo ter to, kar je bilo skupno sklenjeno,potem uvedejo in izpeljejo.

Te skupnosti so praslika ‘ivljenja za skupnosti ljudi zMenoj. Stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji so izena-~eni s ~leni ob~estev. Vsi so med seboj bratje in sestrev Meni, Kristusu. Dokler pa niso vsi ljudje en narod vMeni, Kristusu, in se ne ravnajo po zakonu ljubezni in‘ivljenja in ne sledijo edino pastirju, Kristusu, so po-trebni stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji, ki pa se nepostavljajo nad druge ~lene skupnosti.

Ko bo svetlobni ~as obdal Zemljo, ne bo ve~ u~ite-ljev, vodij in zdraviteljev, ker bo Zemljo obdalo fino-snovno kraljestvo, Bo‘je kraljestvo na Zemlji; medljudmi in bitji lu~i bo e n a skupnost in e n vladar invodnik - Kristus. In kakor je zgoraj, podobno bo tudispodaj, na Zemlji, torej v Bo‘jem kraljestvu.

Ko bo Moje ‘ivljenje ‘ivljenje vseh ~lenov praskup-nosti, bodo tudi tako imenovani stare{ine prevzeli vpraskupnostih druge funkcije. To so potem starej{i in

806

modri, ki vedo za vse stvari Notranjega ‘ivljenja in poz-najo tudi razvoj tja do Kraljestva miru Jezusa Kristusa;~leni praskupnosti jih bodo lahko spra{evali o mnogihstvareh.

807

88. POGLAVJE

Osmi dan po vstajenju

Izrael in Jeruzalem sta tam, kjer ljudje izpolnjujejo Bo‘jo voljo - Gre{ni svet ne prepoznapravih Bo‘jih sinov in h~era, tudi ne visoke ‘ene, ki pripravljaKristusu pot (1-3). Kristus po njej seva Svojo lu~ na vso Zemljo(4-7). Voljni ljudje najdejo Notranjo pot (8). Tema bo pora‘e-na v boju proti lu~i sveta (9-10). Kristusovo Delo odre{enja jeprepre~ilo namero ‘enskega angela: zakrnenje vseh ‘ivljenjskih

oblik in razkroj stvarstva (11-12)

1. In po sedmih dneh so bili Njegovi u~enci spet v gor-njem prostoru. Vrata so bila zaklenjena. Pa je pri{el Jezusin se postavil mednje ter rekel: “Mir bodi z vami!” Inspoznali so ga pri svetem spominskem obedu.

2. In rekel jim je: “Ljubite se med seboj in ljubite vseBo‘je stvaritve! Povem vam pa, da niso ljudje vsi, ki ima-jo ~love{ko postavo. Mar so mo‘je in ‘ene, ki izvajajo na-silje, zatiranje, krivico in govorijo prej la‘ kot resnico, poBo‘ji podobi?

3. Ne, resni~no ne, preden ne bodo ponovno rojeni inbodo sprejeli v svoja srca Duha ljubezni in modrosti. Ka-jti le tedaj so sinovi in h~ere Izraela; in ~e so Izraelovi,potem so kot taki Bo‘ji otroci. In zaradi tega sem pri{elna svet in za to sem trpel v rokah gre{nikov.” (Pog. 88, 1-3)

808


Kdor ne izpolnjuje zapovedi nesebi~ne ljubezni, tane ljubi niti soljudi niti ‘ivalskega, rastlinskega in mine-ralnega sveta.

Samo nesebi~no ljube~i ljubijo nesebi~no svoje bli‘-nje in vse, kar biva, kot tudi ‘ivali, rastline in kamenje.Kdor ne ‘ivi v ljubezni iz Boga, ta tudi ne daje iz tokanesebi~ne ljubezni in je zato slep za resnico. Slepecudarja slepo - kot je - okoli sebe. Misli le nase in posta-ne zaradi tega sin ali h~i okrutnosti.

Zaradi tega niso vsi, ki imajo ~love{ko postavo, za-vestne Bo‘je podobe. Samo tisti se bodo resni~no ime-novali Bo‘ji sinovi in h~ere, ki si prizadevajo za nese-bi~no ljubezen in so eno s soljudmi in z vsemi oblikami‘ivljenja. In le tisti se bodo resni~no imenovali Izraelo-vi sinovi in h~ere, ki ‘ivijo v pravem Izraelu, v pravemJeruzalemu in ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo v pravemIzraelu in v pravem Jeruzalemu. Izrael in Jeruzalem stanamre~ tam, kjer se ljudje trudijo izpolnjevati Bo‘jovoljo, tam sta, kjer te~e odre{enje prek Zemlje v {iro-kem toku.

Kdor verjame, da bosta Izrael in Jeruzalem, kjer semdeloval pred dva tiso~ leti kot Jezus iz Nazareta, tudiIzrael in Jeruzalem prihodnjega ~asa Duha, se moti:Kraj ni bistven, temve~ sevanje Zemlje. Iz Zemlje pri-haja sevanje za Bo‘je kraljestvo na Zemlji. Zgradilo se

809

bo tam, kjer so ljudje, ki se resni~no imenujejo Bo‘ji si-novi in h~ere.

Ker Mene sinovi in h~ere starega Izraela niso spreje-li, sem trpel v rokah gre{nikov. Stari Izrael in stari Je-ruzalem ostajata v svojem grehu in bosta pre{la.

Iz razvalin starega, gre{nega sveta rasteta Novi Izraelin Novi Jeruzalem, Bo‘je kraljestvo na Zemlji. Bo‘ji si-novi in h~ere, ki ustvarjajo Novi Izrael in Novi Jeruza-lem, bodo - podobno kot Jaz, Jezus iz Nazareta - pre-ganjani, zasmehovani in obrekovani. Gre{ni svet, ki jesestavljen iz sinov in h~era okrutnosti, ne bo prepoznalzavednih Bo‘jih sinov in h~era - tako kot niso spoznaliniti Mene, Bo‘jega Sina, svojega Odre{enika.

Tudi visoko ‘eno, duhovno bitje v zemeljski obleki,ki se mudi med njimi, da bi pripravila poti Meni, Kri-stusu, bo - podobno kot Mene, Jezusa iz Nazareta -spoznalo le nekaj ljudi - ne svet, tudi ne vsi iz notranje-ga kroga. Mnogi sinovi in h~ere sveta so proti njej, kerstanovitno sledi evangeliju ljubezni in ‘ivi v meni, Kri-stusu, in z Menoj v O~etu za Novi ~as, Kristusov ~as, kije Jaz Sem.

Kakor Judje {e danes ~akajo Mesijo in Mene, Kristusa,Mesije, ne sprejemajo, prav tako se godi ‘eni, ki hodipred Menoj, Kristusom, da bi pripravila Moj prihod.

Mnogo ljudi je govorilo o Mesiji, in Me ni spoznalo,ko sem se kot Jezus iz Nazareta mudil med njimi. Kotje bilo ‘e davno posredovano - mnogo ljudi govori o vi-soki ‘eni, ki hodi pred Gospodom, da bi Mu pripravilapoti. Med ljudmi je kot ~lovek - vendar je ne spoznajo.

810

Tako kot Sem Jaz od{el z Zemlje nespoznan, podobnobo {la tudi ona nespoznana z Zemlje. Mnogi bodo {enaprej ~akali na visoko ‘eno, ki pripravlja poti Meni,Kristusu; in vendar je ‘e bila med njimi.

[ele ko bo dozorel ~as, ko bo prodrla resnica, bodoljudje spoznali, da se je med njimi v zemeljski oblekimudil delni ‘arek bo‘anske modrosti: visoka ‘ena vMeni, Kristusu, in midva v Bogu, na{em ve~nem O~e-tu, za Novi ~as, Kristusovo kraljestvo.

Z besedama “visoka ‘ena” ni mi{ljen ~lovek, temve~bitje v Bogu, ki se mudi v zemeljski obleki >��@.

4. In Jezus je rekel: “Stal sem sredi sveta in bil videnin sli{en v mesu; in na{el sem vse ljudi prenasi~ene s svo-jimi lastnimi po‘elenji in pijane od svojih lastnih norosti,in nikogar nisem na{el, ki bi hlepel po Bo‘ji modrosti.Moja du{a ‘aluje zaradi ~love{kih otrok, kajti slepi so vsvojih srcih in gluhi v svoji du{i in ne sli{ijo Mojega glasu.

5. To so besede, ki sem vam jih govoril, ko sem bil {epri vas, da bi se izpolnilo vse, kar je pisano o Meni v Mo-jzesovi postavi, prerokih in psalmih.”

6. In raz{iril je njihovo razumevanje, da bi lahko do-jeli pismo, in jim rekel: “Tako je pisano in tako Kristusupripada, da trpi in vstane od mrtvih tretji dan. In o pokoriter odpu{~anju grehov naj se pridiga v Mojem imenu medvsemi narodi, za~en{i v Jeruzalemu. In vi ste pri~e za to.

7. In poslal vam bom obljubo Svojega O~eta, ki Gana Zemlji niste videli. Kajti resni~no vam povem, takokot je bil ves svet razdejan zaradi greha in ne~imrnosti ne-

811

ke ‘ene, tako bo re{en s prepro{~ino in resnico ‘ene, in re-{en naj bo po vas. (Pog. 88, 4-7)


Pisano je: “Stal sem sredi sveta in bil viden in sli{env mesu; in na{el sem vse ljudi prenasi~ene s svojimilastnimi po‘elenji in pijane od svojih lastnih norosti, innikogar nisem na{el, ki bi hlepel po Bo‘ji modrosti.”

Minilo je skoraj dva tiso~ let. [e vedno so mnogiljudje prenasi~eni s svojimi po‘elenji in pijani od svojihlastnih norosti. Resni~no sem stal sredi sveta - in maloljudi sem na{el, ki so bili la~ni in ‘ejni Bo‘je modrosti.

Podobno se godi ‘eni, ki pripravlja poti Meni. Sredisveta je. Moja beseda, beseda odre{enja, se razlega ponjej kot prero{ka beseda in pre‘ema ves svet >��@.Mnogi sli{ijo Moje besede po njej - pa vendar ostajajogre{niki. Veliko pa se jih spreobrne in se trudijo pustitistari, gre{ni svet, torej ne ve~ gre{iti, da bi pristopili kskupini, ki pripravlja Novi ~as, Kristusov ~as, Jaz Sem.

Ker stari svet ostaja gre{en, bo v svojih grehih tudiumrl - in z njim vsi tisti ljudje, ki se predajajo grehu.

Pisano je: “... kot je bil ves svet razdejan zaradi greha inneke ne~imrnosti ‘ene, tako bo re{en s prepro{~ino in re-snico neke ‘ene, in re{en naj bo po vas.”

Spoznajte: @ena, torej ‘ensko duhovno bitje, mani-festacija ‘enskega dela Boga, je povzro~ila padec. Bog,

812

Ve~ni, je tako mo{ki kot tudi ‘enski; to pomeni, On jedajajo~ in prejemajo~. @ensko na~elo, manifestirani‘enski del Boga, je hotel biti kot mo{ko na~elo, v vse-navzo~nosti kot Bog, mo{ki in ‘enski, dajajo~ in preje-majo~, vsetok, bit.

@ena, o kateri pi{e “... tako bo re{en s prepro{~ino inresnico neke ‘ene, in re{en naj bo po vas,” je delni ‘a-rek - seraf - bo‘anske modrosti, visoko duhovno bitjepred prestolom Vsemogo~nega - zdaj >��@ v zemelj-ski obleki. Z Bo‘jimi sinovi in h~erami prispeva k re{i-tvi mnogih. Skupno z njimi vzpostavlja novi svet, Bo‘jekraljestvo na Zemlji.

Beseda “prepro{~ina” pomeni: enostaven. Resni~nopreprosta, brez ugleda v svetu, brez velikega imena,hodi po Zemlji - in Jaz, Kristus, sevam skozi njo Svojolu~ na ves svet vsem ljudem, ki so pripravljeni MojoSveto besedo sprejeti in izpolniti. Resnico, pot in ‘iv-ljenje, Jaz Sem, prina{am tistim, ki verujejo v Mene, kiuresni~ujejo in izpolnjujejo, kar jih u~im po prero{kibesedi in jim dajem: Bo‘ji zakon - kot neko~ kot Jezusiz Nazareta.

Kar sem u~il kot Jezus iz Nazareta, to spet u~im inpoglabljam kot Kristus po njej, ki hodi pred Menoj, ‘e-ni pred Bo‘jim prestolom. Ostala bo nespoznana, do-kler se v srca ljudi ne bo vrodila resnica. In ti, ko bodonapolnjeni z resnico in govorili in dajali iz resnice, jobodo spoznali in bodo pri~ali o ‘eni, ki je svet v zemelj-ski obleki ni spoznal, ki pa je ‘ivela in delovala za re-

813

snico in je prinesla vsemu svetu resnico v Meni, Kristu-su.

[tevilna bitja svetlobe so v Mojem naro~ilu odre{e-nja, da bi na svet prinesli zakon ljubezni in ga naredilividnega: Bo‘je kraljestvo na Zemlji. Ta ljudem nevidnabitja iz Boga pripravljajo ljubljeni h~erki modrosti inBo‘jim sinovom in h~eram poti v Novi ~as.

Besede poslanstva, ki sem jih govoril Svojim aposto-lom in u~encem, niso veljale le njim, temve~ so bileobenem namenjene vsem ljudem in vsem Bo‘jim sino-vom in h~eram na Zemlji, ki vedno bolj izpolnjujejovoljo Ve~nega.

8. Radujte se torej in bodite veseli, kajti vi ste bolj bla-goslovljeni kot vsi na Zemlji, kajti vi, Moji dvanajsttiso~e-ri, ste ti, ki bodo odre{ili ves svet. (Pog. 88, 8)


Besede “... kajti vi, Moji dvanajsttiso~eri, ste ti, ki bo-do odre{ili ves svet” naj se razumejo smiselno.

[tevilo je imelo v takratnem ~asu druga~en pomenkot v dana{njem, hitro ‘ive~em ~asu >��@, ki ga jeVe~ni ‘e skraj{al. Ne opirajte se na {tevila, temve~ sa-mo Name, Kristusa.

Spoznajte: Sveta ne bodo odre{ili tisti, ki ‘ivijo v Me-ni, Kristusu, in so v Mojem naro~ilu, vendar pa prispe-

814

vajo, da Mene, Odre{enika, spoznajo voljni ljudje in dana Notranji poti, ki jih jo u~im, najdejo k Bo‘jemu sr-cu.

9. In ponovno vam povem, ko so se veliki tiran invseh sedem tiranov zaman za~eli bojevati proti lu~i, nisovedeli, s kom in proti komu se bojujejo.

10. Kajti videli niso ni~esar razen slepe~e lu~i, in kerso se bojevali, so zapravljali svojo mo~, eden proti druge-mu, in tako je to. (Pog. 88, 9-10)


“Veliki tiran” je bil vodja demonov. Ostalih sedemtiranov je z njim tvorilo glavo teme, kajti tema je po-sku{ala in posku{a vzpostaviti svoj teritorij podobno,kot je zgrajeno Bo‘je kraljestvo: Ve~ni in sedem nebe{-kih knezov.

Ko Sem Jaz, sovladar, od{el iz nebes, je bila Mojasvetloba zakrita. [el sem skozi satanske hierarhije - kiso po odre{enjskem delu postale ravni o~i{~evanja - inostal nespoznan. Tema Me je spoznala {ele takrat, kosem vstopil v obleko materije, se torej u~love~il. Od te-ga trenutka se je mo~ teme bojevala proti Meni, da biName polo‘ila roko.

Spoznajte: Kdor se bojuje proti svojemu bli‘njemu,zapravlja svoje du{ne in fizi~ne mo~i in je s tem vedno

815

{ibkej{i. Tako tema od padca slabi sebe in bo vednobolj izgubljala tla. Lu~ sveta, Jaz Sem, bo zmagala in boob‘arjala vso Zemljo in v ljudeh, ki ‘ivijo v ‘arku svet-lobe, bo mir.

11. In zato sem vzel ~etrtino njihove mo~i, da bi je neimeli toliko in vztrajali v svojih hudobnih dejanjih.

12. Kajti z involucijo in evolucijo bo dovr{eno odre{e-nje sveta: s spustom Duha v materijo in z dviganjem ma-terije v Duha, skozi vse ~ase.” (Pog. 88, 11-12)


Popravljam tole izjavo: “In zato sem vzel ~etrtino nji-hove mo~i, da bi je ne imeli toliko in vztrajali v svojihhudobnih dejanjih.” Ljudem nisem vzel mo~i in je nejemljem. Sami zapravljajo svojo ‘ivljenjsko mo~ s svo-jim nezakonitim mi{ljenjem, govorjenjem in delova-njem in v boju s svojimi bli‘njimi.

Spoznajte: ê bi bile du{e na ta na~in izgubljale ved-no ve~ ‘ivljenjske mo~i, potem bi se bilo zgodilo to, karje posku{ala dose~i ‘ena, ki je hotela biti kot Bog: raz-kroj bo‘jega stvarstva, tako da bi bile pre{le vse razkro-jene oblike ‘ivljenja v pratok, v praenergijo. Vsako du-hovno bitje, vsaka du{a in vse ostale oblike ‘ivljenja bise bile polagoma razkrojile. Kajti ‘ensko na~elo, ‘enskiangel, ‘enska manifestacija Boga, je hotela spet prvot-

816

no stanje: univerzalno teko~o, vsepovsod pri~ujo~opraenergijo brez duhovnih oblik ‘ivljenja. Kajti potembi bila spet v povsod pri~ujo~em toku, in tako bi bilapremagala Boga O~eta-Mater in bi sebe ustvarila kotpovsod navzo~o boginjo in iz sebe vse oblike ‘ivljenja.

Njena namera je torej bila, da bi vse du{e vedno boljizgubljale ‘ivljenjsko mo~, da bi se oblikovani substan-ci, du{a in duhovno telo, spet razkrojili in pre{li v pra-tok. Iz pratoka bi nato znova zajemala in ustvarjala.

S Svojim Delom odre{enja in z vrojevanjem odre{il-ne iskre v vse du{e in ljudi sem zaustavil to krnenje. OdMojega Dela odre{enja ni ve~ mogo~e, da bi se od Bo-ga ustvarjene oblike ‘ivljenja razkrojile in bi pre{le vpraenergijo, v teko~i tok, v ustvarjalni tok. Vsaka du{a seseveda lahko obremenjuje, ne pa razkroji. V Deluodre{enja je polo‘ena evolucija du{e.

Bo‘ji Duh v Meni, Kristusu, se je spustil v materijo;to je delna mo~ pramo~i. Ta delna mo~ pramo~i v du-{ah se bo spet z du{ami dvignila v ve~no bit. To se do-gaja “v vseh ~asih”, s transformacijo in evolucijo - do-kler ne bo spet vsaka du{a ~ista duhovna oblika,duhovno bitje v Bogu, kot se je razvilo iz Boga.

Bog O~e-Mati je v Svojem Sinu, v Jaz Sem, Kristusu,zmaga nad temo in materijo.

817

89. POGLAVJE

Jezus se pojavi pri Genezare{kem jezeru

Vstali sre~a Svoje u~ence (1-5). Pravi u~enci: ka‘ipot, ne pastirji; skale verovanja in izpolnje-nosti z bo‘jim - Praskupnosti so ena ~reda pastirja Kristusa (6-8).Klju~i nebe{kega kraljestva (9). “Opasani” in vodeni od~love{kega jaza ali od Ve~nega (10). Kar stori tvoj bli‘nji,

se tebe ne ti~e (11-12)

1. Zatem se je Jezus ponovno prikazal u~encem priTiberijskem jezeru. Zgodilo pa se je takole: Skupaj so biliSimon Peter in Toma‘, imenovan Didimus, in Natana izKane v Galileji ter Jakob, Janez in {e dva druga Njegovau~enca.

2. Peter jim re~e: “Grem lovit ribe.” Pa mu re~ejo:“Potem bomo {li s teboj.” Od{li so in stopili v ~oln, todatisto no~ niso ni~ ulovili. In ko se je zdanilo, je na bregustal Jezus; toda u~enci niso vedeli, da je bil Jezus.

3. Pa jim je Jezus dejal: “Otroci, imate kaj jesti?” Od-govorili so: “Ne dovolj za vse. Samo majhen hlebec kru-ha, malo olja in nekaj suhih sade‘ev.” In jim re~e: “Najbo dovolj. Pridite in jejte!”

4. In blagoslovil je, in jedli so ter bili siti. Tam pa je biltudi poln vr~ vode, ki ga je tudi blagoslovil, in glej, posta-la je sad trte.

5. In za~udili so se ter rekli: “Gospod je.” In nobenu~enec si Ga ni upal vpra{ati: “Kdo Si?” kajti vedeli so,da je bil Gospod. (Pog. 89, 1-5)

818


Moji u~enci in apostoli se me lahko videli zato, kersem zni‘al nihanje svojega duhovnega telesa in dvignilnihanje njihovih du{. Tako sem jim pokazal, da sem znjimi. Sre~ali smo se torej na vi{ji nihajni ravni. Vendarso Me prepoznali {ele takrat, ko sem govoril ali storilenako ali podobno kot Jezus iz Nazareta. To, kar jespominjalo Name, sem lahko v njih tudi nagovoril, kajtite slike so se vtisnile v njihovo notranjost, tako da soMe spoznali po tem.

Z njimi pa nisem jedel in pil materialne substance,kajti duhovno telo ‘ivi izklju~no od ~iste substance, Bo-ga.

6. To je bilo ‘e {esti~, da se je Jezus prikazal Svojimu~encem po vstajenju od mrtvih. Ko pa so pojedli, je Je-zus rekel Petru: “Jonov sin, ljubi{ Mene bolj kot te?” Od-vrnil Mu je: “Da, Gospod, Ti ve{, da Te ljubim.” Natomu je Jezus rekel: “Pasi Moja jagnjeta!” Spet v drugo Muje rekel: “Peter, Jonov sin, Me ljubi{?” Odgovori Mu:“Da, Gospod, Ti ve{, da Te ljubim.” Re~e mu: “Pasi Mo-je ovce!”

7. In tretji~ ga je vpra{al: “Peter, Jonov sin, Me lju-bi{?” Peter je bil ‘alosten, ker ga je ‘e tretji~ vpra{al: AliMe ljubi{? In rekel Mu je: “Gospod, Ti ve{ vse, Ti ve{, daTe ljubim.”

819

8. Jezus mu re~e: “Pasi Mojo ~redo. Resni~no, resni~-no, povem Ti: Ti si skala iz velike skale in na tej bomzgradil Svojo skupnost, tebe pa povi{al med Mojimi dva-najsterimi v Svojega namestnika na Zemlji, v sredi{~eenosti za dvanajstere, in nekdo drug bo poklican in izvo-ljen, da zapolni tvoje mesto med dvanajsterimi, in ti bodislu‘abnik slu‘abnikov in pasi Moje ovne, Moje ovce inMoja jagnjeta. (Pog. 89, 6-8)


Vpra{anje Petru je namenjeno vsem ljudem, ki boljin bolj izpolnjujejo Bo‘jo voljo in postajajo zakon lju-bezni.

Jaz, Vstali, nisem govoril s ~love{kim glasom, kajtinisem bil ve~ ~lovek. Moja duhovna obleka, duhovnotelo, je bila in je O~etova natan~na podoba: Z glasomvesolja sem govoril v glas src tistih, ki so Me lahko zaz-navali. Moje bo‘anske besede “... Me ljubi{ bolj kot te”niso bile namenjene edino Petru, temve~ navzo~imu~encem in navsezadnje vsem ljudem; kajti najbolj lju-bi tisti, ki v glavnem izpolnjuje Bo‘ji zakon in ljubi Me-ne bolj kot svet.

Tak{ni ljudje so skale, ob katere udarjajo valovi,mo~ni v veri in so v bo‘ji zavednosti. Dano jim je raz-lagati evangelij ljubezni in u~iti zakone ‘ivljenja - kersami zajemajo iz Bo‘jega Duha in ‘ivijo v Gospodovem

820

Duhu. Tak{ni ljudje lahko oskrbujejo iz Bo‘jega DuhaMoja jagnjeta na pa{nikih ve~nega ‘ivljenja in jih vodi-jo na livade duhovne biti, ker Jaz ‘ivim in delujem poteh, ki ‘ivijo v Duhu ljubezni in Bo‘jem zakonu in jupoznajo. Dana jim je mo~ u~iti Moje ovce, pribli‘atijim zakon ‘ivljenja, da bi tudi te na{le pot k pa{nikom‘ivljenja in postale jagnjeta ter se zdru‘ile z Ve~nim.

Kdor ‘ivi v zakonu ‘ivljenja, Bogu, ta bo vodil ovce keni ~redi, katere pastir Sem Jaz, Kristus. Trudil se bo,da se ovce ne bodo razkropile niti osamile. Vendar pabo sam le ka‘ipot - in ne pastir.

Iz ljudi, ki so v Meni trdni v veri kot skale in so izpol-njeni z bo‘jim, bodo nastale univerzalne skupnosti vMeni, Kristusu.

Besedi namestnik in sredi{~e imata danes >��@druga~en pomen. Sredi{~e vseh praskupnosti je prvapraskupnost, Zavezna skupnost Novi Jeruzalem s svoji-mi stare{inami, u~itelji, vodji in zdravitelji; ta je upravi-telj za vse praskupnosti. Je centralna lu~ za vse skupno-sti in utele{a enost.

^leni praskupnosti se trudijo, da med seboj uresni-~ujejo, kar sem jim zapovedal, da so namre~ drug dru-gemu in vsem zemeljskim stvaritvam naklonjeni v nese-bi~ni ljubezni. In ~lovek, katerega duhovna zavest jenajbolj dozorela, naj bo v Mojih praskupnostih slu‘ab-nik vseh in naj slu‘i ~lenom skupnosti. Z vsemi ~lenipraskupnosti naj vodi ovne, ovce in jagnjeta k vi{avam‘ivljenja, tako da bo ena ~reda, katere pastir Sem Jaz -Kristus.

821

9. In {e nekdo drug bo vstal in u~il mnoge stvari, kisem vas jih ‘e Jaz u~il, in z veliko vnemo bo {iril evangelijmed pogane. Ampak klju~e nebe{kega kraljestva bom daltem, ki sledijo tebi v Mojem Duhu in se ravnajo po Mo-jem zakonu. (Pog. 89, 9)


“In {e nekdo drug bo vstal in u~il mnoge stvari, kisem vas jih ‘e Jaz u~il, in z veliko vnemo {iril evangelijmed pogane” pomeni:

Po Mojem vstajenju, v obdobjih, ki bodo sledila, bo-do od{li v ta svet {e drugi in {irili evangelij, zakon lju-bezni, ki sem ga u~il. Toda klju~i nebe{kega kraljestvaso v Meni in v tistih, ki izpolnjujejo Mojo voljo. Delo-val bom po tistem, ki Mi sledi, tako da se ravna po za-konih ljubezni in ‘ivljenja. Po njem bom odprl mnogimljudem nebesa za odre{enje in ‘ivljenje njihove du{e.

Te besede niso veljale le Petru, temve~ vsem navzo-~im u~encem in vsem ljudem, ki so in bodo v nadaljnjihobdobjih postali Moji pravi nasledniki in so in bodo ‘i-veli v bratov{~ini z Menoj. Kajti kdor uresni~uje in iz-polnjuje Bo‘je zakone, ta zavestno ‘ivi v Meni in Jazpo njem. Ta bo postal pravi ka‘ipot Notranjega ‘ivlje-nja, ki vodi ovce k Meni, pastirju, Kristusu.

Samo Jaz Sem namre~ pot, resnica in ‘ivljenje. InJaz, Kristus, sem klju~ nebe{kih vrat, klju~ od vrat ‘iv-ljenja.

822

10. In {e enkrat ti re~em: Ko si bil mlad, si se opasalin {el, kamor si hotel; ko bo{ pa star, bo{ iztegnil roko innekdo drug te bo opasal in te vodil, kamor no~e{.” To paje povedal, da bi pokazal, s kak{no smrtjo bi poveli~evalBoga. (Pog. 89, 10)


Dokler se ~lovek opasuje s ~love{kim, gre, kamor gavodi ~love{ki jaz. Ko pa je zrelej{i in steguje roko zaVe~nim, ga bo opasal in vodil Ve~ni - ne kamor ho~e~lovek, ampak tja, po ~emer hrepeni du{a.

Postal bo pravi~en ~lovek, ki v svetu {iri evangelij lju-bezni, Bo‘ji zakon, in spet zbira ljudi okoli sebe. Mednjimi bodo spet tak{ni, ki so ~istega srca in prav takonosijo v svet evangelij ljubezni in ‘ivljenja. Ti ljudje soopasani z okrasjem ljubezni, lepote, kreposti in ~istosti.

11. In ko je to povedal, mu je rekel: “Sledi Mi!” Peterpa se je obrnil in zagledal u~enca, ki ga je Jezus imel rad.In ko ga je zagledal, je rekel Jezusu: “Gospod, in kaj najstori ta?” Jezus mu je rekel: “ê ho~em, da ostane, doklerne pridem, kaj se to tebe ti~e? Ti Mi sledi!”

12. Potem se je med brati raz{irila govorica, da ta u~e-nec ne bo umrl. Vendar mu Jezus ni rekel: “On ne boumrl,” temve~: “ê ho~em, da ostane, dokler ne pridem,kaj se to tebe ti~e?” (Pog. 89, 11-12)

823


Besede “ê ho~em, da ostane, dokler ne pridem, kajse to tebe ti~e?” pomenijo smiselno: In ~e bo celo v pri-hodnjih ~asih vedno znova prihajal v ~love{ko obleko,da bi slu‘il Meni na Zemlji - kaj se to ti~e tebe?

Besede “... kaj se to tebe ti~e?” povedo tudi: Naj nebo tvoja skrb, ~e tvoj bli‘nji ho~e slediti ali ne. Ti Misledi in pomagaj slabotnej{im s svojim uresni~evanjem,zato da bi tudi oni stopili v nasledstvo zaradi tvojegadobrega zgleda. Kdaj in kako - to prepusti Meni in svo-jemu bli‘njemu. Kajti kar stori tvoj bli‘nji, to mora onzagovarjati pred Bogom in to se ti~e samo Boga in Nje-govega otroka - ne tebe.

824

90. POGLAVJE

Kaj je resnica?

O sposobnosti razumeti ve~no resnico (1-3). Vse je zavest (4-5). ^lovek lahko dojame samouresni~eno resnico - Dose~i popolnost (6-11). Kdo ima resni-co? (12). Kdor nima nesebi~ne ljubezni, ne ‘ivi v resnici in jene spozna - Vsak ~lovek je voden ustrezno svojemu stanju

zavesti (13-16)

1. In dvanajsteri so bili spet zbrani v krogu palm ineden od njih, Toma‘ namre~, je govoril drugim: “Kaj jeresnica? Kajti iste stvari se ka‘ejo razli~nim ljudem in ce-lo istim ljudem v razli~nih ~asih razli~no. Kaj je torej re-snica?”

2. In ko so tako govorili, se je v njihovi sredini pojavilJezus in rekel: “Resnica, ena in absolutna, je samo v Bo-gu, kajti nih~e, niti en sam ~lovek, ne ve, kar ve samo Bog,ki je v vsem. Resnica je lahko razkrita ljudem ustrezno nji-hovi sposobnosti, da jo razumejo in dojamejo.

3. Resnica ima veliko strani, in eden vidi le eno stran,drugi drugo, in nekateri vidijo ve~ ko drugi, tako kot jimje dano. (Pog. 90, 1-3)


Ve~na resnica seva v mnogih fasetah v ta svet. Ven-dar lahko vsak od nje prejme in razume le toliko, koli-

825

kor jo je sam uresni~il, koliko je torej razvil svojo du-hovno zavest.

“Sposobnost razumeti in dojeti” pomeni: Svojo du-hovno zavest odpreti - z uresni~evanjem in izpolnjeva-njem Bo‘jih zakonov - toliko, da bi razumeli zakon,Boga, resnico, na pravi na~in, kot tudi mnoge fasete re-snice, ki sevajo v ta svet.

Ljudi se u~i o Bo‘jih zakonih, ki se jim tako razkri-vajo. ^loveku, ki ‘ivi po njih, se bodo razkrivale faseteresnice ena za drugo. Na ta na~in se razvija njegova du-hovna zavest in iz resnice lahko sprejema in razumevedno ve~.

“... tako kot jim je dano” pomeni: Koliko je ~lovekudejanil iz ve~ne resnice, Bo‘jega zakona, v tem obse-gu je tudi razvita njegova duhovna zavest. Z odprtimdelom svoje duhovne zavesti gleda faseto resnice, ki jezanj razkrita toliko, kolikor jo je udejanil. Ta, ki je ude-janil ve~ faset ve~ne resnice, gleda dalje, drugi, ki jeudejanil manj faset, tudi manj gleda. ^lovek torej doje-ma ve~ ali manj vidikov ve~ne resnice, ustrezno temu,koliko je razvil svojo duhovno zavest.

4. Poglejte ta kristal: Tako kot se svetloba poka‘e vdvanajstih ploskvah, celo v {tirikrat dvanajstih, in vsakaploskev odbija ‘arek svetlobe, in eden gleda eno ploskevin drugi kako drugo, je vendar to en kristal in ena svetlo-ba, ki sije v vseh.

5. In glejte, ~e se kdo vzpenja na goro in je pri{el ‘e dodolo~ene vi{ine, pore~e: Tam je vrh, povzpnimo se nanj;

826

in ko dose‘e ta vrh, glejte, se nad njim dviga {e drugi, do-kler ne pride do vrha, od koder se ne vidi nobeden ve~, kibi mu {e bil dosegljiv. (Pog. 90, 4-5)


Neskon~nost se da primerjati z mogo~nim kristalom,ki iz‘areva razli~ne aspekte ve~ne resnice. Vse je za-vest. Zato je v vsem, v vsakem zidaku neskon~nosti,vsebovana vsa resnica.

Vsak ~lovek motri resnico z druge strani ali z drugeravni, to se pravi z druga~ne zrelostne stopnje du{e.Resni~no modri je odprl vse fasete resnice in gleda vvsem ve~no resnico.

Kdor ‘ivi v resnici, ta ima oko resnice. Z njim gledatudi ~love{ko. Kdor ‘ivi v resnici, ta nagovori ~love{ko,toda ne ‘ivi v njem.

6. Tako je tudi z resnico. Jaz Sem resnica, pot in ‘iv-ljenje. In dal sem vam resnico, ki sem jo prejel od zgoraj.In kar vidi in prejme eden, tega drugi ne vidi in ne prej-me. Kar se zdi nekomu resni~no, je drugemu neresni~no.Ti, ki so v dolini, ne vidijo tega, kar vidijo ti, ki stoje nagorskem vrhu.

7. Toda za vse je resnica to, kakor jo vidi posameznirazum, in tako dolgo, dokler ni ob njej razodeta kaka vi{-ja resnica; du{i, ki lahko prejme ve~ svetlobe, bo dano

827

ve~ svetlobe. Zato ne obsojajte drugih, da ne boste obso-jeni sami.

8. ê se boste ravnali po Svetem zakonu ljubezni, kisem vam ga dal, vam bo resnica bolj in bolj razkrita, inDuh Resnice, ki prihaja od zgoraj, vas bo uvedel v vso re-snico, pa ~eprav po mnogih krivih poteh, tako kot je ogn-jeni oblak vodil Izraelove otroke skozi pu{~avo.

9. Zaupajte svetlobi, ki jo imate, dokler vam ni danavi{ja svetloba. I{~ite ve~ svetlobe in imeli boste izobilje.Ne po~ivajte, dokler ne najdete.

10. Bog vam daje vso resnico, ki je kot lestev z mnogi-mi klini, zato da bi osvobodila in izpopolnila du{o. Da-na{njo resnico boste zapustili za vi{jo resnico od jutri.Prizadevajte si za popolnost.

11. Ti, ki se ravnajo po Svetem zakonu, ki sem ga dal,bodo re{ili svojo du{o, ~etudi morda razli~no vidijo resni-co, ki sem jo jim dal. (Pog. 90, 6-11)


Izjava: “In kar vidi in prejme eden, tega drugi ne vidiin ne prejme” ima naslednji pomen: Ve~na resnica se-va v ve~nost v ne{tetih fasetah. Vse vesolje, vsa bit, ‘iviod ve~ne resnice. Bo‘je - finosnovno vesolje, ~ista bit jezato spet resnica. Vsi vidiki zavesti ‘ivijo od ‘ivljenja,ki je resnica - in vsi bo‘ji vidiki zavesti so spet resnica.

Vsak ~lovek ima svojo duhovno zavest ustrezno svo-jemu mi{ljenju in ‘ivljenju ali zasen~eno z negativnim,

828

samoljubnim ali raz{irjeno zaradi pozitivnega, Bogunaklonjenega ‘ivljenja.

Glede na stanje zavesti spozna ~lovek mnogo ali lenekaj faset iz ve~ne resnice ali - ~e je usmerjen le nasvet - sploh nobene. Kar lahko en ~lovek prejme iz ve~-ne resnice, tega drugi, katerega zavest {e nima daljno-vidnosti Notranjega ‘ivljenja, ne more prejeti in zatotudi ne razumeti. Njegova svetloba zavesti {e ne segatako dale~ kot svetloba njegovega bli‘njega. Kar se zditistemu, ki je raz{iril svojo duhovno zavest, resni~no, tose ka‘e drugemu, katerega zavest nosi {e malo duhov-ne svetlobe, kot neresni~no. Zato izjava: “Ti, ki so vdolini, ne vidijo tega, kar vidijo ti, ki stoje na gorskemvrhu.”

Nadaljnji izjavi: “Toda za vse je resnica to, kot jo pa~vidi posamezni razum, in tako dolgo, dokler ni ob njejrazodeta kaka vi{ja resnica; du{i, ki lahko prejme ve~svetlobe, bo dano ve~ svetlobe” imata naslednji pomen:Dokler posameznik ne izpolni njemu razodete fasete izve~ne resnice, mu tudi ne more biti razkrita nobenanadaljnja faseta resnice. To pomeni: Sli{i jo ‘e lahko,ne pa izpolni, ker {e ni naredil prvega koraka, udejanilprve fasete. ^lovek bo s svojim razumom razodete fa-sete ve~ne resnice tako dolgo opazoval in presojal, do-kler tega, kar je ob~asno spoznal, postopno ne udejani.[ele tedaj bo sposoben prejeti vi{jo resnico. Ko so murazkrite povezave vseh faset ve~ne resnice, potem sepotopi v zakon ‘ivljenja, v resnico.

829

Bog, ve~na svetloba, seva v neskon~nost sebe same-ga, vso ve~no resnico, kot ne{teto faset zavesti.

Samo tisti ~lovek se povzpne po lestvi popolnosti, kise dan za dnem trudi spoznati in raz~istiti to, kar muka‘eta dan in dogodki dneva. Dnevi prinesejo ~lovekupred o~i njegovo lastno mi{ljenje in ‘ivljenje - in nemi{ljenje in ‘ivljenje njegovega bli‘njega. Kajti ~loveknaj najprej spozna in obdela bruno v svojem o~esu,preden i{~e drobec v o~esu svojega brata.

Kdor ne ‘ivi v dnevu, ta dneve zapravlja. Tudi se nalestvi k popolnosti ne more povzpeti na naslednji klin.Kdor pa se trudi za popolnost svojega duhovnega ‘iv-ljenja, tako da v dnevu sebe spoznava in raz~isti, kar jena vrsti, ta jo bo tudi dosegel.

12. Mnogi Mi bodo rekli: Gospod, Gospod, vneti smobili v Tvoji resnici. Jaz pa jim bom rekel: Ne, bili ste vnetile zato, da bi jo drugi videli tako, kot jo vidite vi, sicer panobene druge resnice. Vera brez ljubezni do bli‘njega jemrtva. Ljubezen je izpolnjevanje zakona. (Pog. 90, 12)


Kdor o resnici le govori in je mnenja, da jo morajonjegovi bli‘nji videti prav tako kot on, ta {e ni stopil nalestev k ve~ni resnici. Kdor fasete resnice, ki mu je raz-krita in jo pripoznava za resni~no, ne udejani, temu sene bodo razkrile nadaljnje fasete ve~ne resnice.

830

Kdor o resnici le govori, ta ne more razkriti resnicesvojemu bli‘njemu, ker ne pozna poti udejanjenja.

In kdor misli, da je prava stvar samo to, kar re~e on,in ne priznava nobene druge fasete resnice, ta je norecin slep za resnico.

Kdor torej verjame le v to, kar zmore razumeti sam,in vztraja v mnenju, da ima vso resnico, se postavljaproti tistim, ki postopoma udejanjajo fasete ve~ne re-snice, zato da bi jo dosegli.

Spoznajte: Kdor je proti svojemu bli‘njemu, vseenoiz katerega razloga, ta je proti Bogu. Kdor je proti Bo-gu, ta ni v resnici in ne izpolnjuje Bo‘jega zakona, lju-bezni.

13. Kako jim naj pomaga vera, ki so jo sprejeli, ~e jene uresni~ujejo v pravi~nosti? Ti, ki imajo ljubezen, ima-jo vse, in brez ljubezni ni ni~esar, kar ima vrednost. Pusti-te vsakemu, da ima za resnico, kar spozna, v ljubezni invednosti, in da je tam, kjer ni ljubezni, resnica mrtva ~rkain ni~ ne koristi.

14. Ostanejo dobrota, resnica in lepota; najve~ja odteh pa je dobrota. ê so {tevilni sovra‘ili svoje brate in sonjihova srca otrdela za stvaritve iz Bo‘je roke, kako bi la-hko ti videli resnico, ki bi jim bila v zveli~anje, ~e pa sonjihove o~i slepe in njihova srca otrdela za Bo‘je stvars-tvo?

15. Kakor sem prejel resnico, tako sem vam jo dal.Pustite vsakemu, da jo prejme in razume ustrezno njegovi

831

razsvetljenosti in sposobnostim, in ne preganjajte teh, kijo prejmejo po druga~ni razlagi.

16. Kajti resnica je Bo‘ja mo~, ki bo na koncu vladalanad vsemi zmotami. Vendar je Sveti zakon, ki sem ga dalJaz, vsem razumljiv, pravi~en in dober. Naj mu sledijovsi, da bodo dosegli odre{enje svojih du{!” (Pog. 90, 13-16)


Vera v resnico ni resnica sama, zakon ‘ivljenja. Kdorse zadovolji le z vero v resnico, ta nikoli ne bo resnicespoznal in tudi ne ‘ivel v njej.

Potrebna je prava vera, da se udejani spoznana fase-ta ve~ne resnice. Kdor pa svoje zavesti ne raz{irja zudejanjanjem, ta Bo‘je pravi~nosti ne more spoznati inzato tudi ne ravna pravi~no.

Tudi dajati ne more nesebi~no, ker v sebi samem nirazkril nesebi~ne ljubezni, zakona ‘ivljenja, resnice.^lovek lahko nesebi~no daje le to, kar je iz Bo‘jih za-konitosti udejanil, kajti samo iz udejanjanja spoznanihfaset resnice raste nesebi~na ljubezen, ki se spet podar-ja nesebi~no. Kdor nima nesebi~ne ljubezni, ta tudi ne‘ivi v resnici. Naravnan je le nase; ljubi sebe, ne pa re-snice, kajti ta je osvobojena ~love{kega jaza.

Kar ni dano iz nesebi~ne ljubezni, tudi ni ni~ vredno.êprav ~lovek veliko govori o ve~ni resnici in bi z njo

832

rad pou~eval svojega bli‘njega, pa ostanejo to praznebesede, tako reko~ mrtva lupina, kajti so brez duhov-nega ‘ivljenja, torej mrtve ~rke.

Kdor ne daje iz izpolnjevanja zakona, iz Boga, tem-ve~ raz{irja le to, kar je pre~ital in ima za resnico, ta niu~itelj resnice - pa naj bo teolog, duhovnik, ‘upnik alivernik biblije, celo ~e ima visoki naziv.

îgar srce je otrdelo, ta je slep za ‘ivljenje. Nima lju-bezni - niti do ljudi niti do ‘ivali, rastlin ali kamnov.

îgar srce je otrdelo in ~igar o~i so slepe, govori indeluje proti svojim bli‘njim in proti stvarstvu.

Zato preverjajte z o~mi pravi~nosti, in spoznali bostepravi~ne in la‘ne u~itelje po njihovih sadovih.

Kdor ‘ivi v resnici, gleda, ~esar drugi ne vidijo, in sli-{i, ~esar drugi ne sli{ijo; zato bo pustil vsakemu njego-vo vero.

Ljudje, ki so v Gospodovem Duhu, svojih bli‘njih, kiprejemajo duhovno vedenje iz drugih virov in ga us-trezno razlagajo, ne bodo niti obsojali niti preganjali.

Vsak ~lovek bo voden ustrezno svojemu stanju zave-sti, pogosto prek ve~ ovir ali preko drugih virov, doklerne zmore spoznati izvira resnice.

Resnica je ‘ivljenje, Bog, ljubezen, mo~ neskon~no-sti. Po vrnitvi vseh padlih duhovnih bitij bo vse popol-noma pre‘ela. Takrat bodo vse du{e, ki bodo spet ~istabitja iz Boga, pri{le v Boga in vse grobosnovno bo pra-substanca, torej bo‘ja esenca. Potem ne bo niti ljudi ni-ti du{ niti materije niti delne zgostitve. Vse bo zdru‘e-no v Ve~nem. Vsa bit bo spet Absolutni zakon, Bog,

833

ljubezen, ‘ivljenje. Dokler vse du{e ne bodo doseglespet zavestnega otro{tva v Bogu, ostajam Odre{enikvseh du{ in ljudi: Kristus, klju~ od vrat v ‘ivljenje.

834

Predgovor k pravilom verske skupnosti*

Jaz, Kristus, izjavljam:

Naslednja pravila skupnosti veljajo tako dolgo, do-kler ljudje, ki ‘ivijo na vedno bolj obnavljajo~i se Zem-lji, ne bodo v glavnem ~istega srca in bodo izpolnjevaliBo‘ji zakon. To bo v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, vBo‘jem kraljestvu na Zemlji, ki bo nato obdalo vsoZemljo.

Pravila skupnosti veljajo za vse praskupnosti v Uni-verzalnem ‘ivljenju in za bolj in bolj rasto~e in izpopol-njujo~e se Kraljestvo miru.**

S tem pa posameznik ni odvezan svetnih zakonov, vkolikor niso v nasprotju z bo‘anskim zakonom, kajti pi-sano je: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, karpripada Bogu.

Pravila verske skupnosti bodo ljudem v svetlem Kra-ljestvu miru, v Bo‘jem kraljestvu na Zemlji, tudi doku-

835

* Pojasnjevalna navodila v opombah k poglavjem 91 do 94, vklju~no spredgovorom, smo prejeli s Kristusovimi razodetji po na{i sestri Gabrie-li in iz njene bo‘anske zavesti. Prva opomba k poglavju 91 temelji nasklepu ustanovnih ~lenov prve praskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju,Skupnosti Novi Jeruzalem, ki je bila ustanovljena 8. novembra 1987 vWürzburgu.

** Zavezna skupnost Novi Jeruzalem kot odgovorna skupnost v Kraljestvumiru Jezusa Kristusa lahko sprejema sklepe, ki so obvezujo~i tudi zadruge praskupnosti.

ment, iz katerega bodo lahko videli, da so imeli ljudje,ki so bili {e gre{ni, ki pa so si bolj in bolj prizadevali za~istost, ta pravila skupnosti kot merilo. Spoznali bodo,da so ljudje v nastajajo~em Kraljestvu miru ta pravila{e potrebovali, da bi mogli bolj in bolj izpolnjevati za-kone Notranjega ‘ivljenja.

Prav tako dajejo razli~ne knjige skupnosti, v katerihje zapisano vse, kar govori za skupnosti in proti njim innjihovim ~lenom, vpogled v borbo posameznih ~lenovin praskupnosti za zakonito ‘ivljenje, ‘ivljenje v Bogu.

836

91. POGLAVJE

Pravila skupnosti (1. del)

Govor, ki je nihanje (1-4).Poimenovanje in krst novorojenega - Vzgajanje v po{tenosti (5-6). Vzgoja odra{~ajo~ih otrok (7). Vklju~evanje v ‘ivljenjskona~elo skupnosti: mir in skladnost (8). Duhovni krst - Zapo-ved “moli in delaj” - Angel skupnosti - Stare{ina - Svet

stare{in - Knjiga skupnosti (9). Maziljenec (10)

1. Po Svojem vstajenju od smrti je bil Jezus {e devet-deset dni z Marijo, Svojo materjo, in Marijo Magdaleno,ki je mazilila Njegovo telo, in Marijo Kleopovo in z dva-najsterimi in njihovimi privr‘enci, jih u~il in odgovarjalna njihova vpra{anja o Bo‘jem kraljestvu.

2. Ko so sedeli pri ve~erji, Ga je Marija Magdalenavpra{ala: “Mojster, nam ho~e{ pojasniti red v Bo‘jemkraljestvu?”

3. In Jezus je odgovoril in rekel: “Resni~no, o Marija,tebi in vsakemu Svojemu u~encu povem, da je nebe{kokraljestvo znotraj vas. Vendar bo pri{el ~as, ko bo to, karje znotraj, razkrito navzven za odre{enje sveta.

4. Red je res dober in koristen; ~ez vse pa je ljubezen.Ljubite drug drugega in vse Bo‘je stvaritve - in po tem najvsi ljudje spoznajo, da ste Moji u~enci.” (Pog. 91, 1-4)

837


Vedno znova sem se prikazoval Svojim in jih u~il poNotranji besedi, kajti kdor ni ve~ v mesu, nima ve~ gla-su tega sveta. Svoj govor, ki je nihanje, daje v notra-njost ~loveka, tako da Me lahko sli{i tisti, katerega du-{a je o~i{~ena in usmerjena Name. Moji so na ta na~insprejemali Mojo besedo.

5. Potem Ga je eden od njih vpra{al: “Mojster, ali ho-~e{, da bodo otroci sprejeti v skupnost z obrezovanjem,kot je to zapovedal Mojzes?” In Jezus je odgovoril: “Za te,ki so v Kristusu, ni niti obrezovanja niti prelivanja krvi.

6. Po osmih dneh prinesite otroka z zahvalo in moli-tvijo O~etu, ki je v nebesih. Dajte mu ime po njegovihstar{ih in stare{ina naj mu vlije ~isto vodo na teme, kot jepisano pri prerokih. Nato opozorite star{e, da naj bovzgojen v pravi~nosti, da naj ne jé niti mesa niti ne pijemo~nih pija~ niti ne skruni stvaritev, ki jih je Bog dal lju-dem v roke, da jih varujejo.” (Pog. 91, 5-6)


Novorojenec naj bo po nekaj dneh posve~en ve~ne-mu O~etu, Bogu O~etu-Materi v nebesih. Za svojegaotroka naj se star{i zahvalijo Ve~nemu in mu dajo ime,

838

ki se je dvignilo iz njihovih ~ustev in ob~utkov. Otrok jenamre~ del matere, le‘al je pod njenim srcem, in delo~eta, ki ga je spo~el. Otrokove dedne zasnove so po-dobne dednim zasnovam o~eta in matere. Tako je tudinihanje otrokove du{e povezano z materino in o~etovodu{o. ê se je ime dvignilo iz sveta materinih in o~eto-vih ob~utkov in sta o imenu soglasna, potem je to lah-ko pravilno nihanje novorojen~kovega imena, ki ustre-za tudi otrokovi du{i.

Poznane funkcije za posedovanje bo‘jih sporo~il,slu‘be kot duhovnik, veliki duhovnik in cerkovnik, neustrezajo bo‘anskemu zakonu. Zato nadomestite bese-do “duhovnik” z besedo “stare{ina”, kajti v Moji skup-nosti so stare{ine, ki so na ~elu skupnosti.

Zunanji simbol notranje mo~i - vlivanje vode na te-me - lahko obdr‘ite, vendar ni nujno.* ê to obdr‘ite,upo{tevajte naslednje:

Eden od stare{in bo na teme novorojenega vlil vodo,to pomeni: Bog je gonilni, ve~ni element, ‘ivljenje. Gi-baj se, otrok, in spoznaj, da te~e skozi tebe gonilni ele-ment, teko~i Duh. Blagoslovil te je in te sprejel Bog, kiti je O~e in Mati.

In stare{ine pore~ejo star{em smiselno: ê ‘ivite vpravi~nosti, boste vzgajali tudi svojega otroka, ki jeotrok Boga O~eta-Matere, na pravi na~in. U~ili ga bo-

839

* Prvi ~leni skupnosti so dajali ve~jo veljavo duhovnosti kot pa zunanje-mu obredu. Zato so se odlo~ili, da se odpovedo zunanji obliki.

ste, da naj ne je mesa niti ne pije mo~nih pija~ niti neskruni in ubija stvaritev neba, zemlje in voda, da naj ‘i-vi v enosti s kamenjem in rastlinami in da naj spoznasvetlo sevanje zvezd kot Bo‘jo lu~. ê ste po{teni vi,potem bo postal tudi va{ otrok moder.

7. In nekdo drug Ga je vpra{al: “Mojster, kaj ho~e{,ko odra{~ajo?” In Jezus je rekel: “Po sedmih letih ali koza~no razlo~evati zlo od dobrega in se u~ijo iskati dobro,jih pripeljite k Meni: Z zahvalo in molitvijo naj sprejmejoblagoslov iz rok stare{ine ali angela skupnosti; opominja-jte jih, da naj ne jedo mesnih jedi in ne pijejo mo~nih pi-ja~ in ne lovijo nedol‘nih Bo‘jih stvaritev, mar so mordana ni‘ji stopnji kot pa konji ali ovce, ki jim je to nenarav-no?” (Pog. 91, 7)


ê ste vzgajali svoje otroke po zakonu nesebi~ne lju-bezni in so ‘e toliko stari, da znajo lo~evati dobro odzla, se potrudite, da va{i otroci - ki so otroci Boga-O~e-ta-Matere - najdejo dobro v svojih soljudeh. Pripeljitesvojega otroka ali svoje otroke v hi{o skupnosti k No-tranji cerkvi. Z mnogimi Bogu vdanimi ljudmi naj prej-mejo Moj blagoslov po stare{ini skupnosti - ki ga je iz-volila skupnost in sem ga posvetil Jaz.

840

Pravi stare{ina iz‘areva veliko duhovnosti in je po-temtakem pravi~en in izpolnjen ~lovek; njegova nese-bi~nost je znak posve~enja.

Skupnost pripelje k Meni svoje odra{~ajo~e brate insestre; in po stare{ini, ki mu skupnost zaupa, bom bla-goslovil Svoje otroke - jim torej dal pomno‘eno mo~.

Star{i in stare{ina bodo nato otroke predali z Bogomnapolnjenim vzgojiteljem in u~iteljem, ki jih u~ijo svet-nih dol‘nosti in jim v teku prvih {olskih let pojasnijoBo‘je zakone v tolik{nem obsegu, kolikor jih lahko ra-zumejo na svoj {e otro{ki na~in.

U~ite jih tudi, da se vzdr‘ijo u‘ivanja ‘ivalskega me-sa.

In za star{e naj re~em: ê va{ otrok sili, da bi jedelmeso, potem mu ga dajte pokusiti, saj ne veste, kako jedu{a ‘ivela v prej{njem utele{enju in kaj je ~lovek je-del. Vendar ostanite zgled svojemu razvijajo~emu seotroku. Nauk in udejanjanje ve~nih zakonov bosta po-lagoma prefinila otrokove ~ute in opustil bo to.

V Moji skupnosti naj se ‘ivali ne ubijajo niti u‘ivajo.ê je kdo na prehodu od mesne na zakonito hrano inima tu in tam {e potrebo po mesu, naj ga zau‘ije - iz-ven skupnosti. To velja le za mesno hrano in ne zamo~ne pija~e.*

841

* Mo~ne pija~e na~elno niso dovoljene ~lenom skupnosti. S tem so mi{-ljene pija~e, ki ~loveka opijanjajo in mu vzamejo jasno mi{ljenje. Totorej pomeni: alkohol naj se ne uporablja za premotitev ~utov.

îgar ~uti ne zahtevajo ve~ mesne hrane, ta ‘ivi za-kon “ne ubijaj”; svojega naslednjega bli‘njega - ‘ivali,ne bo pou‘il. îgar ~uti so {e skaljeni, temu je zapove-dano, da to opusti.

V Moji skupnosti naj ne bo niti mo~nih pija~ niti ‘i-valskega mesa.

Otroke u~ite, da ne bodo lovili nedol‘nih stvaritev,‘ivali, in jih zavestno pohodili. Kajti kdor lovi nedol‘nestvaritve, tega bodo preganjali njegovi ~uti in vsi tisti,ki vplivajo na njegove ~ute. Kdor ‘ivali zavestno poho-di ali zavestno mu~i in ubija, tega bodo mu~ili njegovi~uti in misli in bo ‘ivotaril kot duhovni mrtvec med ‘i-vimi; duhovno mrtev bo tudi v kraljestvu du{.

Zato u~ite svoje otroke zakon ‘ivljenja, da vse, kar‘ivi ob~uti in ima pravico ‘iveti, dokler se ne umakneprasubstanca, Duh, iz materialnih oblik in preide v za-kon vse-skladnosti.

In u~ite svoje otroke, ki so tudi Moji otroci, ljubitinaravo, spo{tovati rastline in ostati v komunikaciji zesenco ‘ivljenja v njih. Tako bodo zaznavali ‘ivljenjenarave v svojih telesih in ostali krepki in zdravi.

Otroke tudi u~ite hvale‘no sprejemati hrano, ki jimjo Vse-O~e podarja iz Svojih rok.

U~ite jih tudi pravilno jesti: mirno zau‘ivati hrano inpovezovati se z bo‘ansko esenco v darovih, da bi jo telozmoglo pravilno prebaviti. In ko pijejo, naj pija~e nezlivajo v svoje telo, temve~ jo prejemajo po po‘irkih,tako da tudi njo lahko predela telo na pravi na~in.

842

^lovek le tako poplemeniti svojo du{o in postane za-vestno duhovno ‘ive~ ~lovek, ~igar domovina, Bo‘jekraljestvo, je v njem in okoli njega.

8. In vpra{al je dalje: “ê pride k nam kdo, ki jé mesoin pije mo~ne pija~e, ali ga naj sprejmemo? In Jezus muje rekel: ”Te pustite v preddverju, dokler se ne o~istijo ve-likih napak; kajti dokler teh ne razumejo in ob‘alujejo,niso sposobni sprejeti vi{jih navodil.” (Pog. 91, 8)


Kdor se ne mara podrediti ‘ivljenju v skupnosti, najostane tam, kjer je ‘ivel doslej, in bere in uresni~uje za-kone skupnosti, ki mu bodo izro~eni. Po zakonu mu jedovoljeno od zunaj obiskovati {olanje v skupnosti, do-kler se ne o~isti in spozna zakone ‘ivljenja in jih uresni-~uje.

V skupnostih naj bosta mir in skladnost ‘ivljenjskona~elo, ki zdru‘uje vse Moje ~love{ke otroke.

Kdor povzro~a znotraj skupnosti te‘ave svojim solju-dem, se prepira z bli‘njim ter ‘ivi v prepiru in s temmoti pravila skupnosti, mir in skladnost, ta naj zapustiskupnost in ‘ivi izven nje, dokler ni spet eno z Bo‘jimzakonom - ki velja za skupnost - in tudi v skladnosti ssvojim bli‘njim.*

843

9. In spet nekdo drug Ga je vpra{al: “Kdaj ho~e{, daso kr{~eni?” In Jezus je odgovoril: “Po {e enkrat sedmihletih ali ko spoznajo nauk in delajo, kar je dobro, in so seizu~ili obrti, od katere lahko ‘ivijo, in hodijo po pravi potis trdnimi koraki. Tedaj naj prosijo za posvetitev; izpra{anaj jih angel skupnosti ali pa stare{ina in presodi, ~e sotega vredni, in naj se zahvalijo in molijo in se potopijo vo~i{~evalno vodo, zato da bi se dvigali v novo ‘ivljenje inBoga priznali za svojega O~eta in obljubili, da se bodoravnali po Svetem zakonu in se obvarovali zla tega sveta.”(Pog. 91, 9)


S krstom je mi{ljen duhovni krst. Samo tisti ~lovek jeposve~enec in kr{~en z Duhom ‘ivljenja, ki je z njim iz-polnjen in je v veliki meri Moja beseda zaradi uresni~e-vanja ve~nih zakonov.

Kdor uresni~uje zakone, ta se bo dr‘al tudi zakona“moli in delaj”, ki ga je dal Svojim zemeljskim otrokomBog O~e-Mati.

Za izpolnjevanje te zapovedi je potreben pravi po-klic, ki ga naj izbere ~love{ki otrok primerno svojimsposobnostim, talentom in kvalitetam.

844

***Te zakonitosti veljajo za vse praskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju, nepa za Zavezno skupnost Novi Jeruzalem. Njej so dana vi{ja navodila.

Kdor s stabilnimi koraki in premo~rtno hodi po potik Bo‘jemu srcu, ta je tisti, ki upo{teva ve~ne zakone inje kr{~en z zakonom ‘ivljenja.

Krst z vodo je star obi~aj. V Moji skupnosti ga ni tre-ba izvr{evati.

Angel skupnosti je ~lovek, ki je postal Moja beseda,in ki jo oznanja in izpolnjuje. Kdor je postal Bo‘ja be-seda, je v glavnem popoln in je postal v veliki meri za-kon. To so lahko stare{ine in drugi razsvetljeni mo‘jein ‘ene.

Kdor ima dol‘nost preroka u~itelja* ali preroka oz-nanjevalca, je lahko prav tako Moja beseda: Bog govoriskozi preroka, da bi se skupnosti neposredno razode-val. ê je prerok postal beseda, potem je oznanjevalecBo‘jega kraljestva. Prerok in oznanjevalec Bo‘jegakraljestva pa je le ta, ki je v Bo‘jem naro~ilu in je iz ne-bes pri{el na Zemljo, da bi svetu prinesel in oznanjalMojo besedo.

Stare{ina sli{i v sebi Bo‘jo besedo, pozna ve~ni za-kon in je z njim izpolnjen, ker ga uresni~uje.

845

* Te Gospodove besede veljajo Bo‘ji prerokinji u~iteljici Gabrieli - Würz-burg za ~as njene u~iteljske prero{ke slu‘be. Bog je rekel: “Po njenemdelovanju ne bom poklical ve~ nobenega ustvarjalnega preroka u~itelja,ker je bila po njej podarjena svetu Moja beseda v {irokem spektru. Ponjenem zemeljskem ‘ivljenju bodo ljudje sami na{li k Meni in osebnosli{ali Mojo besedo in bodo v nadaljnjem poteku postali Moja beseda,zakon. Vse to se dogaja v Moji skupnosti. Tam raste ~lovek v Boga-~loveka.”

Angel skupnosti ali stare{ina bo preveril, kar govorio sebi ~love{ki otrok: “Sem duhovno kr{~en, ker je mo-je ‘ivljenje Bo‘ji zakon” ali kar o njem v zvezi s tem po-ro~ajo njegovi bli‘nji. Angel ali stare{ina bosta preveri-la, ~e je ~len skupnosti vreden biti sprejet v svetstare{in ali v sredino Duhovno kr{~enih.

Angel ali stare{ina ali oba bosta s skupnostjo slavilain hvalila Boga O~eta-Mater, katerega otroci so vsi, terse mu zahvaljevala. Posve~enec, ki ga je sprejela skup-nost, se zaobljubi, da bo zvest zakonom in da bo svoje‘ivljenje posvetil Bogu v ob~utkih, mislih, besedah indejanjih.

V svet* stare{in ne more vsak. To so le tisti mo‘je in‘ene, ki so postali modri z uresni~evanjem ve~nih zako-nov in prek svojih duhovnih dejavnosti in sposobnosti vskupnosti. Modri pomeni: govoriti in dajati iz resnicein odgovorno delovati.

V Sveti{~e, v sredino Duhovno kr{~enih bodo spreje-ti le tisti, ki so izpolnjeni z Duhom ljubezni zaradi ude-janjanja ve~nih zakonov in nesebi~nih dejanj.** Postalibodo stare{ine, zdravitelji z vero in duhovni u~itelji.

846

* Svet pomeni delovanje stare{in v povezanosti s skupnostjo.** Z Bo‘jo ljubeznijo so izpolnjeni vsi tisti, ki delujejo nesebi~no za Bo‘je

kraljestvo. To pomeni, svojega ~love{kega jaza ne zrcalijo, da bi se po-stavljali, temve~ so v glavnem neosebni, so torej postali Bo‘ji zakon.Kdor postaja postopoma Bo‘ji zakon, ta sli{i Bo‘ji glas, in kdor je po-stal Bo‘ji zakon, tega ob~utki, misli, besede in dejanja so zakon in sobeseda. Bo‘jega nagovarjanja je dele‘en tisti, ki je v sebi presvetlil prva{tiri obmo~ja zavesti. Kogar nagovarja Bog, ta {e ni postal Bo‘ja bese-

Kdor je na visoki stopnji udejanjanja, lahko vodi raz-li~ne aktivnosti znotraj skupnosti. V krog angelov instare{in pride postopoma le tisti, ki je glede na svojesposobnosti izpolnil razli~ne stopnje nesebi~nega slu-‘enja, torej tisti, ki je bil v skupnosti ‘e vsestransko de-javen.

Vse, kar se je zgodilo v skupnosti, ‘ivljenjski krst no-vorojenega in duhovni krst po notranji zrelosti, skleni-tev zakonske zveze, rojstva otrok in vsi bistveni dogod-ki, naj bo zajeto v knjigi skupnosti, ki jo hranijostare{ine in jo vodi stare{ina.

10. In nekdo drug Ga je vpra{al: “Mojster, kdaj najprejmejo maziljenje?” In Jezus je odgovoril: “Ko bodo do-segli starost zrelosti in so se v njih odprli sedemkratni da-

847

da. Boga lahko sli{i skozi du{ne ovoje, ki so postali svetlej{i, torej {eskozi svoje svetle sence.To nagovarjanje - to se pravi: sli{anje Bo‘je be-sede - je izrecno namenjeno le tistemu, ki ga Bog nagovarja, ne druge-mu ali tretjemu. Dokler Bog s Svojo besedo nagovarja ~loveka, du{a {eni prete‘no ~ista in tako tudi ni Gospodova beseda, ki bi kot taka tudipri{la k ~loveku. To spet pomeni: Bog lahko prigovarja Svojemu otro-ku, ker pa mora ~lovek {e prislu{kovati, pridejo zraven v zavest tudi ~lo-ve{ki vidiki. Bo‘ja beseda je ~ista, ko pa pride v zavest {e obremenjene-ga ~loveka, je me{ana dobrina in zato namenjena posamezniku. Kdorje postal Bo‘ja beseda, je zapustil {tiri o~i{~evalne ravni; potaplja se vAbsolutni zakon.ê pride v skupnost nek ~lovek in o sebi re~e: “Semprerok in k vam me je poslal Bog,” potem naj mu stare{ine odvrnejo:“Mol~i s prero{ko besedo. Pridi v skupnost, ‘ivi v njej, delaj v skupnostiin pusti, da te skupnost nekaj let presku{a.”

rovi Duha, tedaj naj angel zanje moli in se zahvali ter jimda pe~at maziljenja. Dobro je, da so vsi na vsaki stopnjipreizku{ani sedem let. Toda to naj se zgodi pri vsakemustrezno njegovi rasti v ljubezni in modrosti.” (Pog. 91, 10)


Maziljenec je ~lovek, ki v sebi za~uti sedem osnovnihmo~i ve~nega ‘ivljenja kot dar ljubezni - po kateremSem Jaz postal beseda.

Kdor je povzdignil svojo zavest k Meni in ~igar ob-~utki, misli in ~uti po~ivajo v Meni, ta je angel skupno-sti, o katerem sem ‘e govoril. Ta je Moja beseda in be-seda Boga O~eta-Matere. Kdor je namre~ postalzakon, ~igar ob~utki, misli, govor in dejanje Sem Jazsam, zakon, ta je maziljenec, to se pravi posve~enec poBogu, zakonu. Ta lahko tako postane angel skupnosti.

ê je med vami tak, ki je dosegel stopnjo maziljenja,potem naj se angel skupnosti in eden od stare{in zah-valita Bogu za to, da je spet prebudil angela za to alieno drugih skupnosti.

Kogar je skupnost sprejela kot maziljenca, ta naj senajprej nekaj let potrjuje in vna{a v skupnost sedem os-novnih mo~i ‘ivljenja s svojim ‘ivljenjem, ki naj potekamodro.

Presku{nja pomeni: maziljenec je zakon; zato morasedem osnovnih Bo‘jih mo~i, ve~ni zakon, poznati in

848

jih ‘iveti ter vna{ati v skupnost. Pri tem skupnost spoz-na njegovo notranjo zrelost in njegovo prebujenost vljubezni in modrosti Ve~nega.

ê ga je skupnost sprejela, potem ga bo skupnost vzahvali priporo~ala Bogu O~etu in Meni, Kristusu, inpazila na to, da se bo dr‘al Bo‘jih zakonov za skupnostin jih tudi izpolnjeval v skupnosti.

849

92. POGLAVJE


Zakon in partnerstvo,zveza po zakonu nesebi~ne ljubezni in zvestobe - Poroka vskupnosti, zveza z Bogom (1-3). Star{i so pred Bogom odgovorniza svoje otroke - Hi{a otrok - Ne imejte otroka za svojo lastni-no - O duhovnih dualnih parih in nastajanju “duhovnihotrok” (4). O ve~erji v skupnosti - Tedenski pregled - Nobenihceremonij (5). Zunanje oblike in delovanja so popu{~anja,

ne pa zakonitosti (6-7)

1. In nekdo drug Ga je vpra{al: “Mojster, ali ho~e{, dase med nami sklepajo zakoni, kot se sklepajo drugod naZemlji?” In Jezus je odgovoril in dejal: “Pri mnogih je na-vada, da je ‘ena poro~ena z ve~ mo‘mi, ki ji govorijo:Bodi na{a ‘ena in nam odvzemi na{o sramoto. Pri drugihje navada, da se mo‘ poro~i z ve~ ‘enami, ki mu govore:Bodi na{ soprog in nam odvzemi na{o sramoto; kajti ti,ki tukaj ljubijo, ob~utijo, da je pomanjkljivost ne bitiljubljen.

2. Vam, Moji u~enci, pa ho~em pokazati bolj{o in po-polnej{o pot: Zakon naj bo med enim mo‘em in eno ‘e-no, ki sta zdru‘ena v popolni ljubezni in naklonjenosti, vpopolni svobodi, in to tako dolgo, kot traja ta ljubezen in‘ivljenje. Vendar naj pazita na to, da sta popolnomazdrava in da drug drugega resni~no ljubita v vsej ~istosti,in ne samo zaradi svetnih ugodnosti. In nato naj si predpri~ami zaobljubita zvestobo.

850

3. Angel ali stare{ina, eden od njiju, naj moli in se za-hvali, potem ko je pri{el ~as za to, ju pove‘e, ~e ho~eta, s{krlatno rde~im trakom in ju oven~a. Trikrat naj ju peljeokoli oltarja in jima da jesti od istega kruha in piti iz iste-ga kozarca. Ko angel sklene roke, naj govori takole: Bo-dita dva v enem, blagoslovljena bodi sveta zveza. Vaju, kivaju je zvezal Bog, naj nih~e ne lo~i, dokler ‘ivita in seljubita.” (Pog. 92, 1-3)


Ni po ve~nem zakonu, da ima mo‘ ve~ ‘ena in ‘enave~ mo‘.

Na Zemlji naj bo tako kot v nebesih: mo‘ si izbere‘eno, in ~e izvoljena potrjuje zvezo z mo‘em, naj seoba vpra{ata, kaj ju povezuje.

V nebesih se zdru‘ita dve bitji z enakimi zasnovamimentalitete, duhovni mo‘ - imenovan pozitiv - in du-hovna ‘ena - imenovana negativ. To se pravi, oba sta sipodobna v svojih bistvenih zna~ilnostih. Dopolnjujetase v svojem skupnem delovanju, ker so njune sposob-nosti medsebojno usklajene. Bo‘ji zakon se namre~glasi: “Enako se povezuje z enakim.” To se nana{a tudina mentaliteto. Ljubezen do Boga in do vse biti je trak,ki za ve~no zdru‘uje vsa ~ista bitja. ê sta si torej dvebitji podobni v nekaterih osnovnih mo~eh ‘ivljenja,

851

npr. v osnovni mo~i potrpe‘ljivosti in reda, potem lah-ko skleneta dualno zvezo. Enost v Bo‘ji ljubezni pove-zuje vsa bitja med seboj kot brate in sestre.

Ljubezen, ki zdru‘uje, je izraz polarnosti, ki povezu-je dve bitji, ki sta med seboj usklajeni po sposobnostih.Enako privla~i enako. To je ve~ni zakon privla~nosti. Iztega izhaja dualna povezanost.

Za Mojo skupnost na Zemlji velja {e naslednje:ê je ‘ena sama in ni ljubljena, potem je kr{ila za-

kon ljubezni. Enako velja za mo‘a.To pomeni: Kdor je osamljen, in ni ljubljen, ta sam

ni sposoben ljubiti. Zategadelj iz‘areva le malo ljubez-ni - in zaradi tega privla~i malo ljudi, ki ljubijo nesebi~-no. Ostane sam ali pa privla~i spet ljudi z enakim niha-njem, ki so tudi komaj sposobni ljubiti. Tak{ni ljudje sopotem vezani eden na drugega zaradi svetnih ‘elja, idejin telesne naravnanosti.

ê pa sta si dva ~loveka, ‘ena in mo‘, naklonjena vnesebi~ni ljubezni in simpatiji ter si globoko zaupata,potem se sre~ujeta svobodno, ne da bi eden prisiljevaldrugega, da mu izpolni njegove ‘elje. Tak{ni zakoni inpartnerstva bodo obstajali, dokler traja zemeljsko ‘iv-ljenje, in v duhu bodo partnerji bratje in sestre, tako naZemlji kot v nebesih.

ê dva ~loveka skleneta zvezo, potem naj ju pou~itaangel - ~lovek, ki je postal Moja beseda - in stare{ina ozakonu nesebi~ne ljubezni in zvestobe. ê v skupnosti{e ni angela, ~loveka, ki je postal Moja beseda, potem najto dol‘nost prevzame nekaj stare{in.

852

ê se dva ~loveka v imenu Boga O~eta-Matere pove-‘eta v zakonu* - lahko je tudi partnerstvo** -, potemskleneta zavezo z Bogom. Zveza naj se sklene pred pri-~ami znotraj skupnosti.

Skupnost se nato obve‘e, da bo boter paru. Pazi, dadr‘ita obljubo, ki sta jo dala Bogu, da ostaneta skupajv nesebi~ni ljubezni.

ê en partner zapusti drugega, ker ni ve~ skladnostiv njunem mi{ljenju in ‘ivljenju in ni ve~ mogo~a uskla-ditev, ter se sporazumeta ohranjati bratsko - sestrskiodnos, potem lahko oba skleneta naslednji zakon alipartnerstvo, ~e sta doslej ‘ivela v svojem prvem zakonuali partnerstvu.

Tretji zakon ali partnerstvo pa ni mo‘no.*** Kdorkljub temu stori to, naj zapusti skupnost. Ob partnerje-vi smrti to pravilo ne velja.

853

* /** Partnerstvo je zveza pred Bogom brez poroke pred mati~arjem. Za-kon je zveza pred Bogom, ki je obele‘ena tudi na zunaj s poroko predmati~arjem.

** To dolo~ilo ustreza bo‘anskemu zakonu. Polno veljavo bo imelo v ~a-su, ko se bo na Zemlji vzpostavilo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Poposvetnem zakonu v posameznih dr‘avah sedaj tak{na partnerska zve-za znotraj skupnosti ni dopustna brez predhodne poroke pred mati~ar-jem. ^leni prakr{~anske skupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju se sevedadr‘ijo tudi v tej to~ki dr‘avnih zakonov, ki zahtevajo, da se par poro~ipred mati~arjem, preden sklene zvezo z Bogom znotraj skupnosti.

*** ê v prvem zakonu ali partnerstvu ni ve~ mogo~ skupni duhovni raz-voj, ker partnerja ubirata razli~ni poti - eden hrepeni po posvetnem,drugi po vi{jih idealih in vrednotah -, potem se lahko odobrava drugizakon ali partnerstvo, ~e bo sklenjeno in vodeno po bo‘anskih zakonihna vi{ji duhovni ravni, s ciljem duhovne povezave in enosti z vsemi

Zveza para po zakonu nesebi~ne ljubezni, ne potre-buje obredov: Angel, ki je postal Moja beseda, stare{i-ne in skupnost molijo k ve~nemu O~etu v nebesih in seMu zahvalijo za ljubezen, ki jo je polo‘il v nesebi~noljube~a se ~loveka. Prosijo tudi za mo~, da bi mo‘ spo-~el otroke iz nesebi~ne ljubezni do ‘ene in bi ‘ena ro-dila otroke iz nesebi~ne ljubezni do mo‘a. Zatem moliskupnost, da bi postala ~lena skupnosti in se vklju~ila vveliko Bo‘jo dru‘ino.

Komur so zemeljski zakoni merilo sklenitve zakona,temu to ni prepovedano. Toda besedo, ki jo je dal Bo-gu, naj bi kot merilo postavil na prvo mesto.

Kdor pa sklepa zakon ali partnerstvo zaradi posvet-nih koristi, ta naj tega ne stori pred Bogom, temve~pred tistim, ki to zagovarja. Ta par pa naj ne ‘ivi svoje-ga ‘ivljenja v skupnosti, temve~ izven nje, da bi seskupnost nad tem ne zgra‘ala in da bi ta par ne bil vspotiko.

Kdor se poro~i, da bi od tega imel korist, ni zavr‘en.Skupnost moli tudi za oba zakonca, pri ~emer prosiVe~nega, da naj vodi vse tako, da se polagoma nau~ita

854

ljudmi in bitji. Kdor ‘eli ‘iveti po dualnem principu nebes, lahko tudipo razvezanem drugem zakonu ali partnerstvu sklene bo‘ansko zvezo,ki pa ni ve~ vezana na telo. Tretji zakon ali partnerstvo, ki je odvisnood telesa, po Bo‘jih zakonih ni ve~ dovoljeno. ê se ~lovek odlo~i vsto-piti v skupnost, potem se za~enja zanj novo ‘ivljenjsko obdobje po ve~-nem zakonu. O svoji situaciji iz tega podro~ja se bo odkrito pogovoril sstare{inami in dobil od njih nasvet in podporo za svojo novo ‘ivljenjskopot.

ljubiti nesebi~no in postaneta trden ~len v verigi velikedru‘ine.

4. “ê pa spo~enjajo otroke, naj delajo to s preudar-nostjo in pametjo, ustrezno svojim mo‘nostim pre‘ivljatijih. Tistim pa, ki ho~ejo biti popolni in jim je to dano,pravim: Naj bodo kot Bo‘ji angeli v nebesih, ki se ne po-ro~ajo, niti niso poro~eni, nimajo otrok, ne skrbijo za ju-tri, temve~ so prosti vseh vezi, tako kot Sem Jaz, in Bo‘jomo~ zadr‘ujejo in jo ohranjajo v sebi za svoje slu‘enje inza dela blagra, kakor sem to storil Jaz. Vendar teh besedne more razumeti mno‘ica, le ti, ki jim je dano.” (Pog. 92, 4)


Kdor spo~ne otroke, naj zanje nosi odgovornostpred Bogom, da postanejo z bo‘anskim napolnjeniljudje, ki se ravnajo po Mojih zakonih in so skupnosti vveliko oporo in mo~.

Mnogi, ki so otroke spo~eli in rodili, se prebujajo zaslu‘enje bli‘njemu in vidijo v tem svojo nalogo. Svojihotrok naj ne zanemarjajo, temve~ jih zaupajo hi{iotrok, kjer bodo vzgojeni na pravi na~in po zakonih ne-sebi~ne ljubezni.

Star{i pa bodo ostali povezani s svojimi otroki in jihne bodo zapustili. Kdor nesebi~no slu‘i, ohranja zapo-vedi nesebi~ne ljubezni:

855

Star{i bodo otroke vzeli k sebi kadarkoli bo mogo~e.Hi{o otrok bodo podpirali in ji po{iljali pozitivne mo~i,zato da bi se vsi otroci v njej dobro po~utili in da bi bilitudi tam doma.

Bog skrbi za du{e in ljudi, ki izpolnjujejo Njegovovoljo. Kdor svoje otroke in sebe zaupa Bogu in nese-bi~no slu‘i bli‘njemu, ta ni vezan na ljudi in se tudi nasvojega otroka ne bo vezal ter ga imel za svojo lastnino.Vzgajal ga bo po zakonu ve~ne ljubezni in mu bo do-ber svetovalec, pomo~nik in prijatelj.

Kdor pa ima otroke za svojo lastnino, ta mora skrbe-ti za jutri, ker gradi le na svojih ~love{kih mo~eh. Vse,kar poseduje, vklju~no ‘eno ali mo‘a in otroke, ima zasvojo lastnino in je s svojo samovoljo vezan na svojoposest, na ‘eno ali mo‘a in otroke.

Tisti, ki je vezan, ne more ‘iveti svobodno in nese-bi~no ter delovati kot Bo‘ji angeli. Poro~en je z mate-rijo, z ‘eninim ali z mo‘evim telesom, in njegovi otrocimorajo izpolnjevati njegovo voljo. Tako so zasu‘njeni,vezani nanj. Nanje gleda kot na lastnino.

Ljudje, katerih domovina je ta svet, katerih misli sonaravnane le na ~love{ke ustanove, posest in zemeljskoveselje ter na ljudi, ki mislijo in ‘ivijo prav tako kot oni,ne morejo razumeti smisla naslednje izjave “Jezusove-ga evangelija”:

“Naj bodo kot Bo‘ji angeli v nebesih, ki se ne poro-~ajo, niti niso poro~eni, nimajo otrok, ne skrbijo za ju-tri, temve~ so prosti vseh vezi, tako kot Sem Jaz, in

856

Bo‘jo mo~ zadr‘ujejo in jo ohranjajo v sebi za svojeslu‘enje in za dela blagra, kakor sem to storil Jaz.”

Mojo besedo razume le ta, ki je dosegel notranjosvobodo, ki vedno bolj udejanja zakone neskon~nosti;zanj se nebesa ne odpro le v besedi, temve~ tudi v de-janjih. Ti, po katerih delujem na Zemlji, razumejo Mo-je naslednje besede, ki jih govorim iz nebes:

Angeli v nebesih, nebe{ka bitja, se ne poro~ajo v temsmislu, kot to storijo ljudje. Najdejo se po ve~nem za-konu ljubezni, ki jih zdru‘i. Ne snubijo in niso snublje-ni. Ne spo~enjajo, kot spo~enja ~lovek. Niso spolni,temve~ so v Duhu Boga O~eta-Matere dvopolarna bit-ja: duhovna ‘ena - negativno na~elo - in duhovni mo‘ -pozitivno na~elo -, dvoje bitij, v katerih se zdru‘ita po-zitivna in negativna polarizacijska mo~.*

Da bi moji ~love{ki otroci bolje razumeli, vedno zno-va imenujem duhovno pozitivno na~elo “mo‘” in du-hovno negativno na~elo “‘ena”.

Iz iz‘arevajo~e se ljubezni ‘enskega in mo{kega na-~ela, dualnega para, iz duhovnega mo‘a in duhovne ‘e-ne, spet nastajajo duhovna na~ela - za bolj{e razumeva-nje imenovani “duhovni otroci.” Duala, duhovni mo‘in duhovna ‘ena, posvetita otroka Bogu O~etu-Materi,

857

* Kdor se samo poro~i, je vezan na telo in s tem na ~loveka. Z zakonskozvezo pa je povezan z Bogom in s tem, ki si ga je izbral. Zato naj vsakpozna razliko med zakonsko zvezo in poroko. Kdor se le poro~i, ne mo-re ‘iveti kot angeli v nebesih, ki se najdejo in ljubijo v Bogu, na{emO~etu.

kajti Bog, o~etovsko-materinsko na~elo, je pustil, da jeiz enega Njegovih ‘arkov ljubezni nastalo duhovno te-lo.

Dualni par je dal njima od Boga podarjeni dozoreliduhovnotelesni substanci svojo dualno mo~ ljubezni injo povzdignil v otro{tvo. Mojim zemeljskim otrokom zabolj{e razumevanje: Dualni par povzdigne dozorelobitje narave v bo‘je otro{tvo.

Dualni par duhovno povzdignjenemu bitju, duhov-nemu otroku, ki je pozitiv ali negativ - povedano za lju-di: de~ek ali deklica - vzdr‘uje in ohranja ‘ivljenje.Dualni par, ki je po Bogu O~etu-Materi in zanj povz-dignil naravno bitje v otro{tvo, je duhovni o~e in du-hovna mati. Po duhovnih star{ih prenese o~etovsko-materinski Duh bitju narave otro{ke lastnosti.

5. In nekdo drug Ga je vpra{al: “Mojster, na kak{enna~in naj opravimo sveto daritev?” In Jezus je odgovoril,reko~: “Daritev, ki jo Bog na tihem ljubi, je ~isto srce.Vendar darujte v spomin in iz pobo‘nosti nekva{en kruh,me{ano vino, olje in kadilo. Ko se kje snidete, da opravitesveto daritev, in gorijo svetilke, naj ima ta, ki opravlja da-ritev, angel skupnosti ali stare{ina, ~iste roke in ~isto srcein naj vzame od darovanih darov, nekva{enega kruha,me{anega vina in kadila.” (Pog. 92, 5)

858


V Moji skupnosti ceremonije niso potrebne. Te semJudom dopustil, ker {e niso poznali, kot vi v tem ~asu>��@, neposredne poti k Bo‘jemu srcu in v sebi {e ni-so nosili odre{enja.

Vendar naj se Moja skupnost zbere enkrat na teden;to naj bo v soboto zve~er. Moji se sre~ajo v ~istih obla-~ilih, ~e je mogo~e prazni~no oble~eni, da bi ob pogr-njeni mizi z gore~imi sve~ami zau‘ili obed v ~ast tega, kijih hrani in ohranja zdrave. Kdor zau‘ije hrano v Mojemimenu, v Duhu resnice, ta ima Mene v gosteh.

Pred obedom podata eden ali dva od stare{in teden-ski pregled: vse bistveno o dobrem in bistveno o sla-bem naj se izgovori odprto.

Stare{ine, ki vodijo skupnost, postavijo skupnostivpra{anje: Kaj je bilo v minulem tednu splo{no pozitiv-no in izgrajujo~e in zakaj? In: Kdo ali kaj je prispeval ktemu?

Skupnost poro~a o “za”. Stare{ine, ki vodijo skup-nost, pa bodo v knjigo skupnosti vpisali ustrezne zaz-namke. Tudi upo{tevanja vredna dejanja ~lenov skup-nosti, ki so bila izvr{ena za Kristusovega Duha, in sobila v dobro skupnosti ter so prispevala k njeni rasti,naj bodo zapisana v knjigi skupnosti.

Enako naj se poro~a o vsem “proti”. Kdo ali kaj sobili vzroki za negativne aspekte v minulem tednu? Tudito naj se zabele‘i v knjigo tedna, ki je del knjige skup-

859

nosti; tudi kdo so bili povzro~itelji ali sopovzro~itelji -in zakaj so imeli te‘ave in probleme ali jih {e imajo.

Po ve~erji naj stare{ine, ki so za to primerni, govorijos tistim, ki ima te‘ave ali probleme. In ~e gre pri tem zadrugega ali tretjega, naj bodo ti pri pogovoru zraven.*

Gore~e sve~e simbolizirajo notranjo lu~, okoli katerese zbirajo z bo‘anskim napolnjeni ljudje.

Obed, kot vsaka hrana, naj se zau‘ije tiho - v zavesti,da ~lovek prejema Bo‘je darove in se z njimi hrani.

Eden med vami, ki je po{tenega srca, ki je torej iz-polnjen z ljubeznijo do Boga, naj pred obedom in ponjem izre~e zahvalno molitev in priporo~i skupnostGospodu, da bi bil tudi naslednji teden v znamenju ne-sebi~ne ljubezni in da bi obremenjeni bratje in sestrespoznali, kaj je treba o~istiti, in da bi dobili mo~, da totudi o~istijo. Kajti novi teden prinese vsakemu to, karima o~istiti.

V Moji skupnosti naj slu‘i vsak vsakemu.Vsak teden naj drugi ~leni skupnosti menjaje pogri-

njajo mizo za obed, prina{ajo jedila in svoje bli‘nje, kisedijo za mizo, postre‘ejo nesebi~no. Izmenjujejo najse tudi pri pripravljanju hrane, tako da vsak vsakemunaredi manj{o ali ve~jo uslugo.

860

* Le o te‘kih problemih, za katere je potrebno dalj ~asa, da se jih raz~isti,naj se razpravlja po ve~erji z enim ali ve~ stare{inami. Enostavni prob-lemi in te‘ave, ki zahtevajo kraj{i ~as za o~i{~evanje, naj se s stare{inoobravnavajo pred ve~erjo.

Kristusova skupnost, Moja skupnost, naj bo napol-njena z duhovnim ‘ivljenjem. Zato naj se vsak ~lenskupnosti na za~etku vsakega dne preda Bogu O~etu-Materi s pro{njo, da naj mu Ve~ni vliva mo~, da posta-ne ~istega srca, kajti tisti, ki so ~istega srca, bodo gleda-li Boga in posedovali zemeljsko kraljestvo. Vsak najvzame s seboj v dan smisel naslednjih besed: Daritev,ki jo ljubi Bog, je ~isto srce Njegovih otrok.

Z daritvijo ni mi{ljeno “‘rtvovanje”, temve~ notranja‘elja veselo se predati Temu, ki ga ljubi, in biti s temi,ki ljubijo Njega.

Ponavljam: Ceremonije niso bile potrebne v prete-klosti, {e v sedanjosti in prihodnosti jih ni treba. Bese-de, ki jih berete v knjigi Jezusov evangelij, so simboli‘ivljenja v Duhu, simboli za hrano in hranjenje teh, kiso sprejeli Boga v svoje srce.

Kdor zavestno pije, prejema esenco ‘ivljenja, in kdorzavestno jé, ta prejema nebe{ki kruh. Zato naredite vseiz srca; potemtakem to storite zavestno, in nobenih na-daljnjih posvetitev in ceremonij ni treba.

Kdor stori vse zavestno, usmerjen Name, Kristusa, tastori to v Moj spomin.

6. In naj se za vse zahvali ter blagoslovi in se obrne naO~eta v nebesih s pripro{njo, da naj po{lje Svojega Svete-ga Duha, zato da bi pri{el nadnjo in jo napravil za telo inkri, substanco in ‘ivljenje Ve~nega, ki bo ve~no lomljenoin prelivano za vse.

861

7. In povzdigne naj jo k nebesom in moli za vse, zapoprej{nje, za te, ki {e ‘ivijo in za te, ki bodo {e pri{li. Ka-kor sem vas Jaz u~il, tako molite tudi vi, angelu pa pusti-te, da lomi kruh in da da ko{~ek tega v kelih, blagoslovisveto zdru‘itev in ga nato ponudi vernikom, reko~: To jeKristusovo telo, Bo‘ja substanca. To je Kristusova kri,Bo‘je ‘ivljenje, ve~no lomljeno in prelivano za vas in vsev ve~no ‘ivljenje. In prav tako kot ste videli storiti Mene,prav tako storite tudi vi v Duhu ljubezni; kajti besede, kivam jih govorim, so Duh in ‘ivljenje.” (Pog. 92, 6-7)


Te obrazlo‘itve so prav tako popu{~anje, vendar no-bene zakonitosti. Ljudje takratnega ~asa so iskali zuna-njo oporo in so potrebovali zunanje izumetni~eno ob-na{anje. Njihovim ‘eljam sem ugodil ustrezno njihovimentaliteti. Kdor pa Duha ‘ivljenja i{~e in najde v sebi,temu se odpre notranji tempelj. Ta bo svoje ‘ivljenjespo{tljivo posve~al Bogu in s tem vse, kar naredi.

862

93. POGLAVJE


O odpu{~anju in pro{nji za odpu{~anje (1-2). Zdravljenje iz Bo‘jega Duha (3-4). Odgovorni v skupnosti (5-10)

1. In nekdo je vpra{al: “Mojster, ~e se je kdo pregre{il,ali mu ~lovek lahko odpusti njegov greh ali ne?” In Jezusje rekel: “Bog odpusti grehe vsem, ki ob‘alujejo, toda karste sejali, to morate tudi ‘eti.” Tistim, ki ne ob‘alujejo inse svojim grehom ne odre~ejo, ne moreta odpustiti nitiBog niti ~lovek, tako kot ne moreta zadr‘ati grehov tistih,ki so se grehom odrekli. Toda ~e je nekdo v Duhu in ja-sno spozna, da kdo ob‘aluje svoje grehe in se jim odpove,ta resni~no lahko re~e skesanemu gre{niku: Odpu{~eni soti tvoji grehi; zakaj s kesanjem in s poravnanjem so vsigrehi odpu{~eni, in tisti, ki se jim odpovejo, jih bodo re{e-ni, tisti pa, ki gre{ijo naprej, ostanejo vezani nanje.

2. Sadovi greha kljub temu trajajo {e nekaj ~asa; misejemo, torej moramo ‘eti. Kajti Bog ne dovoljuje, da seiz Njega nor~ujejo, in tisti, ki sejejo v meso, bodo ‘eli po-gubo, tisti pa, ki sejejo v duhu, bodo ‘eli ve~no ‘ivljenje.Kdor se torej odre~e svojim grehom in jih prizna, temunaj stare{ina re~e tako: “Naj ti Bog odpusti tvoje grehe inte popelje v ve~no ‘ivljenje. Vse grehe proti Bogu odpustiBog in vse grehe proti ~loveku odpusti ~lovek.” (Pog. 93, 1-2)

863


Greh lahko odpusti samo tisti, nad katerim se je bli‘-nji pregre{il. Greha mu ne more odpustiti neprizadeti,drugi ali tretji.

Kar ~lovek seje, to bo tudi ‘el - razen ~e pravo~asnoob‘aluje svoje grehe, protizakonita dejanja in prosisvojega bli‘njega za odpu{~anje po Meni, Kristusu. êmu doti~ni odpusti in se ~lovek trudi, da istega ne po~-ne ve~, mu je greh odvzet, kajti Bog izbri{e vse, kar seob‘aluje in odpusti.

Kar se ne ob‘aluje in odpusti, se mora prena{ati {e vtem ali v enem od naslednjih zemeljskih ‘ivljenj ali vravneh o~i{~evanja, kamor se du{a poda po lo~itvi odtelesa.

In ~e kdo prosi za odpu{~anje in ne dobi odpu{~anjaza svojo krivdo, mu je tudi Bog ne bo odvzel. TodaBo‘ja ljubezen in milost s svojo svetlobo oja~ano osvet-lita tistega, ki ne odpusti, tako da prepozna svoje neu-strezno ravnanje, odpusti svojemu bli‘njemu in tudisam prosi za odpu{~anje. Kajti pri nekem prestopku nivedno kriv samo eden. V mnogih primerih sta oba, kinosita krivdo zaradi svojega ravnanja.

Bo‘ja ljubezen in milost se vedno znova dotikata sr-ca gre{nika, preden za~nejo delovati vzroki v telesu, inga ganeta, da greh pravo~asno o~isti z odpu{~anjem inpro{njo za odpu{~anje, kajti vsak greh je krivda, torejprestopek Bo‘jega zakona.

864

V nebe{ko kraljestvo lahko vstopi samo tisti, ki muje njegov bli‘nji odpustil. Zato, o ~lovek, pazi na svojemisli in svoj govor, da tako misel kot govor ustrezataMojemu zakonu.

^lovek ‘e lahko odpusti, toda made‘ du{e lahko raz-re{i samo Bog. Stare{ina lahko pou~i po zakonu porav-nave tiste, ki prosijo za odpu{~anje in tiste, ki odpu{~a-jo, da so razre{eni samo tisti grehi, ki se v bodo~nostine ponovijo ve~. Noben ~lovek, samo Bog lahko da od-vezo za greh.

ê se dva prepirata in ne moreta o~istiti svojih spo-rov, ker ne poznata Bo‘jih zakonov, jima, ~e ‘elita, lah-ko svetuje modri stare{ina ali pa angel skupnosti - pove~nih zakonih, da je obema spet mogo~e pravilno mi-sliti in delovati.

3. In nekdo ga je vpra{al: “ê je med nami kdo bolan,ali bomo imeli mo~ za zdravljenje kot Ti?” In Jezus je od-govoril: “Ta mo~ prihaja iz popolne ~istosti in iz vere. Ti-sti, ki so rojeni iz Boga, zadr‘ijo svoje seme v sebi.

4. ê pa je med vami kdo bolan, pokli~ite stare{inoskupnosti, da ga v Gospodovem imenu mazili z olivnimoljem. ê ga ne ovira greh iz tega ali iz enega preteklih‘ivljenj, ga lahko dvigne molitev vere, iz‘arevanje mo~i,povezane z zahvalno molitvijo. (Pog. 93, 3-4)

865


V Moji skupnosti bodo ljudje, ki imajo dar zdravlje-nja. Da lahko zdravijo iz Bo‘jega Duha, morajo biti nji-hove du{e v glavnem ~iste, tako da Moj zdravilni tokpo njih te~e k slabotnim du{am in v trpe~e telo.* Oz-dravi pa samo tisti, ki breme svojega telesa, greh, kiu~inkuje v njem, preda Meni. Potem pride do ozdravi-tve prek njegove du{e, v kolikor je to dobro za du{o intelo. ê pa ~lovek {e naprej po~ne iste napake, potemje za njegovo du{o bolje, da prena{a svoje trpljenje inob njem zori, pa ~eprav {ele v enem od bodo~ih ze-meljskih ‘ivljenj, kajti napake so enake njegovemu trp-ljenju.

V nebesih ni ceremonij. V mnogih primerih sem ne-vednim, ki so poznali samo del zakona ‘ivljenja, te do-pu{~al, ker so se {e oklepali ritualov in so samo z ritualina{li mir in ponotranjenost.

Moji, ki poznajo zakon in ‘ivijo v Moji skupnosti, kije zidak Kraljestva miru, ne potrebujejo ceremonij inzato tudi ne maziljenja. Nebesa so zakon ljubezni, intako naj bo tudi med Mojimi na Zemlji.

866

* Verski zdravitelji, imenovani tudi Kristusovi ali molitveni zdravitelji, somorali v skupnosti dalj ~asa slu‘iti po zakonu ‘ivljenja. Tudi tukaj do-lo~i skupnost, ali je ~len skupnosti razvil notranje kvalitete za to nalo-go. Versko zdravljenje ne izklju~uje posveta z zdravnikom ali zdravite-ljem.

Kdor Me prosi za ozdravljenje, naj se tudi takoj zah-vali za ozdravitev; kajti kdor prosi iz srca in opravljadela nesebi~ne ljubezni - in ne po~ne ve~ istih grehov -ta je v svoji du{i ‘e ozdravel. Zahvaljujte se in boditeprepri~ani: Kdor se zahvaljuje od srca in svojih grehovne po~ne ve~, ta je ‘e prejel.

5. In nekdo ga je vpra{al: “Mojster, kako naj bo ure-jena Sveta skupnost in kdo naj slu‘i v njej?” In Jezus jeodgovoril: “ Ko so Moji u~enci zbrani v Mojem imenu,naj izvolijo iz svojih vrst zveste in verne mo‘e in ‘ene, kinaj prevzamejo naloge in svetujejo v posvetnih zadevah,skrbijo za potrebe revnih in za tiste, ki ne morejo delati,upravljajo naj imetje skupnosti in pomagajo pri daritvi, ins svojo pomo~jo naj bodo va{i diakoni.

6. In ~e so se izkazali v svojih nalogah, naj iz svojihvrst izberejo take, ki imajo duhovne darove: dar vodenjaali prerokovanja ali pridiganja, u~enja ali zdravljenja, dabodo ~redo duhovno zgradili, prinesli sveto ‘rtev in slaviliBo‘je misterije, in naj bodo va{e stare{ine in njih pomo~-niki.

7. In izmed teh, ki so dobro opravili svoje delo, naj iz-volijo tistega, ki se zdi najbolj zaslu‘en in naj bo na ~eluvseh, in on naj bo va{ angel. Angel naj imenuje diakone inposve~a stare{ine, jih mazili in jim polo‘i roke in jih nadah-ne, da sprejmejo Svetega Duha za svojo nalogo, za katero sopoklicani. Angela pa naj mazili in posveti nekdo iz vi{jegavodstva, nekdo iz najvi{jega svéta.

867

8. Prav tako kot sem poslal apostole in preroke, takotudi po{iljam evangeliste in pastirje, osemin{tirideset ste-brov sveti{~a, da s slu‘enjem ~etverice zgradim in izpopol-nim Svojo skupnost. Ti naj sedijo v Jeruzalemu v svetemzboru, vsak s svojim pomo~nikom in diakonom, njim panaj zunanji zbori poro~ajo o vseh stvareh za vzdr‘evanjeskupnosti. In tako kot prihaja svetloba, tako naj usmerja-jo, vodijo, zgrajujejo in u~ijo Mojo Sveto skupnost. Svet-lobo naj sprejmejo od vseh in vsem naj dajo ve~ svetlobe.

9. In ne pozabite v svojih molitvah, klicanjih, pro{-njah in zahvalah darovati kadilo, tako kot je zapisano vva{ih zadnjih prerokih: Od son~nega vzhoda do njegove-ga zahoda naj se v Mojem imenu na vseh mestih darujekadilo kot ~isto ‘rtvovanje; zakaj Moje ime naj bo velikomed pogani.

10. Kajti resni~no, povem vam, kadilo je spomin naskrivno pro{njo svetih, z besedami, ki se ne dajo izgovori-ti.” (Pog. 93, 5-10)


V Moji skupnosti slu‘ijo vsi tisti, ki so na Notranjipoti h kraljestvu srca spoznali in uresni~ili drugo stop-njo, bo‘ansko voljo. Dozorevajo za dejanja v MojemDuhu.

Ti, ki so v Moji slu‘bi, so angel skupnosti, stare{ina,verski zdravitelji, duhovni u~itelji in voditelji Notranjih

868

cerkva Kristusovega Duha in tisti, ki nesebi~no deluje-jo v slu‘enju svojim bli‘njim.

@ivljenje skupnosti nima okorele oblike. @ivljenje vMojem Duhu je evolucija.

Ni nadrejenih in podrejenih.Vedno znova se iz skupnosti volijo v duhu dozoreli

mo‘je in ‘ene, ki vodijo rasto~o skupnost ali izgrajujejonove, tako da bo Zemlja obljudena z ljudmi, ki izpol-njujejo voljo Boga O~eta-Matere.

Izvoljene najprej postavijo ob stran duhovnim u~ite-ljem in voditeljem Notranjih cerkva Kristusovega Duhain tistim, ki opravljajo razli~ne naloge, kot npr. v {ols-tvu in dobrodelnih ustanovah in na podro~ju podjetni{-tva in gospodarstva, pa tudi tistim, ki skrbijo za revnein upravljajo imetje skupnosti. Na ta na~in dozorevajoza nadaljnje in samostojne naloge v Mojem Duhu, dabi se pove~ala skupnost - v naj{ir{em smislu skupnostiin bi se tako {irilo Kraljestvo miru na Zemlji.

Izvoljeni mo‘je in ‘ene naj tudi pove~ajo trumo sta-re{in. Zato pustite mnogim nadarjenim, da vodijo ‘iv-ljenje skupnosti pod nadzorstvom enega od stare{in nave~erih skupnosti, ve~erih molitve, pri Notranjih cerk-vah Kristusovega Duha in pri vsem, kar spada v dol‘-nosti stare{ine*.

869

* Naloga stare{ine je, da skrbi za skupnost na vseh podro~jih, jo vodi inpazi na to, da se ohranjajo in ‘ivijo ve~ni zakoni.

Nekateri poklicani stare{ine ali angel nastajajo~eskupnosti bodo za nadaljnje skupnosti pripravili knjigoskupnosti, jo varovali in pazili, da se zapi{e vse po-membno, kar se zgodi znotraj skupnosti.

In ~e kdo od izvoljenih izstopa z dobrimi nesebi~ni-mi deli, z upo{tevanjem ve~nih zakonov, mu dajte mo‘-nost, da postane angel skupnosti. Stare{ine in skupnostga bodo postavili za angela {ele tedaj, ko je uspe{noopravil ve~letne preizku{nje in resni~no absolviral ~etr-to stopnjo, bo‘ansko resnost, in postal Moja beseda,zakon.

Re~eno naj bo: Da bi na Zemlji postalo tako kot vnebesih, Jaz u~im Svoje Moj zakon.

Moji, ki poznajo in izpolnjujejo Moje zakone, ne po-trebujejo ceremonij - in tudi nobenih evangelistov inpastirjev, ker stopajo po Notranji poti v kraljestvo no-tranjosti, k zakonu ‘ivljenja.

Kdor izpolnjuje Mojo voljo, pozna zakon. Potem jepastir zakon: To je Kristus v vas po ~loveku, ki je Mojabeseda in v sebi sli{i Mojo besedo.

Kdor je Moja beseda - angel - in tisti, ki sli{ijo Mojobesedo - stare{ine - in tisti, ki so blizu Moji besedi -verski zdravitelji, duhovni u~itelji in vodje Notranjihcerkva Kristusovega Duha - in vsi, ki nesebi~no slu‘ijoMojim skupnostim, so odgovorni za Mojo skupnost.

870

94. POGLAVJE


O pokopu mrtvih -Zavestno ‘ivljenje - Duhovno mrtvi - Bog no~e ponovnih utele{enj (1-4). Kdor jena{el k svojemu notranjemu Bogu, ne potrebuje zemeljskihvodij - Kriteriji za pristnost odgovornih: nesebi~no slu‘enje -O obla~ilih: notranja lepota se odra‘a v zunanjosti (5-7).

Rast in pre‘ivljanje skupnosti, skupna naloga (8-10)

1. In nekdo ga je vpra{al: “Mojster, kako ‘eli{, da po-kopljemo na{e mrtve?”In Jezus je odgovoril: “V tej zadevipoi{~ite nasvet diakonov; kajti pokop se nana{a samo natelo. Resni~no povem vam, za tiste, ki verujejo v prihod-nje ‘ivljenje, ni smrti. To, kar imate vi za smrt, so vrata v‘ivljenje, in grob so vrata vstajenja za tiste, ki verujejo inposlu{ajo. Ne ‘alujte niti ne jo~ite za tistimi, ki so vas za-pustili, temve~ se raje veselite njihovega vstopa v ‘ivljenje.

2. Tako kot prihajajo vsa bitja v ta svet iz nevidnega,tako se vrnejo v nevidno in tako se bodo vra~ala, doklerne bodo o~i{~ena. Njihova telesa naj se predajo prvinam,in O~e, ki obnavlja vse stvari, bo naro~il angelom, da sezavzamejo zanje. Stare{ina naj moli, da bi njihova telesapo~ivala v miru in se njihove du{e prebudile v veselemvstajenju.

3. Obstaja vstajenje iz telesa in vstajenje v telo. Obsta-ja izstopanje iz ‘ivljenja mesa in vstopanje v ‘ivljenje me-

871

sa. Molite za tiste, ki so ‘e od{li, in za tiste, ki {e ‘ivijo, inza tiste, ki bodo {ele pri{li; zakaj vsi so dru‘ina v Bogu. VBogu ‘ivijo, se gibljejo in imajo svoj obstoj.

4. Telo, ki ga polagate v grob ali ga po‘ira ogenj, ni te-lo, ki bo nastalo; kajti tisti, ki prihajajo, bodo dobili dru-ga telesa, vendar njim lastna, in kar so v enem ‘ivljenjusejali, to bodo v drugem ‘eli. Bla‘eni tisti, ki v tem ‘ivlje-nju do‘ivijo krivico; kajti imeli bodo ve~je veselje v bodo-~em ‘ivljenju. Bla‘eni tisti, ki so ‘iveli po{teno v tem ‘iv-ljenju; kajti prejeli bodo krono ‘ivljenja.” (Pog. 94, 1-4)


Obstaja samo eno razkrajajo~e telo; to je materialnotelo, ki je iz zemlje in spet postane zemlja.

Zato vam svetujem, dajte mrtvo telo, to, kar je izzemlje, spet zemlji. Tako kot se v jeseni listje dreves, kipada na zemljo, spet vrne zemlji, tako se tudi razkraja-jo~e telo spet vrne zemlji.

Ne krasite va{ih pokopali{~ z nagrobnimi spomenikiin vsem mogo~im okrasjem. Najlep{i okras so ro‘e, kijih prinese kraljestvo zemlje. ê pa ‘elite in je po ze-meljskih zakonih v navadi, lahko nosi majhen kamenali majhna lesena plo{~a ime razkrajajo~ega telesa, kije bilo dano zemlji.

ê je razkrajajo~e telo bilo predano ognju, dajte pe-pel v posodo, ki se hrani v grobnici, dokler ne pride

872

~as, ko tudi ta razpade in postane to, iz ~esar je. Za os-tanke telesa bi bile dobre posode iz gline.

Pepel telesa lahko predate vetrovom, zra~nemu ele-mentu, ~e {e ustreza obstoje~im svetnim zakonom. Ve-ter raznese pepel nekdanjega telesa in ga vrne zemlji.

Ni smrti du{e. To, kar pride iz Boga, ‘ivi ve~no - inkar pride iz zemlje, bo spet postalo zemlja. Zato si pri-zadevajte, da izpolnjujete ve~ni zakon in ‘ivite zakonljubezni, tako da va{a du{a dose‘e vstajenje od duhov-ne smrti ‘e v telesu, namre~ zavestno ‘ivljenje, ki gadu{a uresni~i ‘e v ~loveku v besedi in dejanju.

Zavestno ‘ivljenje pomeni uresni~evati in izpolnjeva-ti zakone ljubezni. ^lovek tako dose‘e jasnost in bo za-konito mislil in delal. Tedaj bo du{a po telesni smrti ta-koj vstala in se podala v svetlej{a podro~ja, ustrezno‘ivljenju du{e in telesa, ali pa se bo dvignila v svetlobo,v nebesa.

Dokler obstajajo zemeljski zakoni, velja beseda: Daj-te cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar pripada Bo-gu. Prizadevajte si torej ravnati se po Bo‘jih zakonih inizpolnjevati tudi zemeljske zakone - v kolikor niso vnasprotju z Bo‘jim zakonom. Kajti kdor kr{i proti Bo-gu, univerzalnemu zakonu, se obremenjuje.

Kdor ne pozna ve~nega zakona ‘ivljenja, in ga tudi no-~e spoznati in do‘iveti, je duhovno mrtev. Zato bodo svo-je mrtve objokovali samo duhovno mrtvi, saj mislijo, da sood{li od njih. Vendar so se samo preselili v finosnovno‘ivljenje, ki ga ni mo~ zaznati z o~mi telesa.

873

Veselite se, ko se svetla du{a dvigne iz groba ~love{-kega jaza, in po smrti telesa vstopi v svetlo kraljestvo, vnebesa - v ‘ivljenje, ki je dano tistim, ki so ‘e v zemelj-ski obleki ‘iveli v Duhu, v resni~nem ‘ivljenju.

Volja Boga O~eta-Matere in Sina, ki je Jaz Sem, je,da se du{a v zemeljski obleki toliko o~isti, da se ne vra-~a ve~ v meso, v novo telo iz zemlje, ki ga je spo~el ze-meljski mo{ki in donosila zemeljska ‘ena. ê pa se du-{a vrne na Zemljo, potem njeno telo spet ustrezastanju du{e, njenim bistvenim zna~ilnostim. Zemeljskotelo torej zaznamujejo svetle in sen~ne strani du{e.Materialno telo je hi{a ponovno utele{ene du{e, ki seje vselila vanjo, da bi na Zemlji, v ‘ivljenjski {oli utele-{ene du{e, o~istila svoje sence.

Svetloba dneva poka‘e ~loveku, kaj naj razre{i tadan. Tako so za samospoznanje trenutki in minute dra-gocena energija. Kdor koristi trenutke, minute in urein tako ‘ivi v sedanjosti, ta dose‘e mojstrstvo nad sa-mim seboj. V svoji du{i in svojem telesu poseduje dra-goceno ‘ivljenjsko energijo.

Du{a se ho~e utele{ati tako dolgo, dokler nima ve~svetlobe kot senc.Tudi svetle du{e stremijo k Zemlji,da bi slu‘ile tistim, ki se borijo s svojimi sencami. V ko-likor te du{e ostanejo v svetlobi, niso vezane na zakonsetve in ‘etve. Po telesni smrti gredo spet nazaj v svet-lobo. Obstaja torej izstopanje iz ‘ivljenja mesa in spu{-~anje v ‘ivljenje mesa.

Molite k Bogu O~etu-Materi, da vam vsak dan po-kloni novo ‘ivljenjsko mo~, da bi spoznali, kaj naj bi

874

razre{ili ta dan - da bi se po telesni smrti vrnili v svet-lej{e svetove in se vam ne bo treba ve~ spu{~ati v ‘ivlje-nje mesa.

Molite za pokojne, da bi spoznali svojo pot in stopalipo poti k bo‘anskosti, v Kraljestvo miru. Molite pa tudiza tiste, ki bodo pri{li, da bi v ravneh o~i{~evanja spoz-nali, kaj je bistveno v zemeljski obleki.

Kdor ‘ivi v Bogu, ta se giblje v Bogu in ima v Bogusvoje bivanje.

Kdor ‘ivi v svetu in s svetom, ta ima vedno znova vsvetu svoje bivanje in bo ‘ivel v svetu tako dolgo, do-kler ne bo koristil dnevov, da bi dosegel duhovno, karje navsezadnje ‘ivljenje. Kdor kot ~lovek prestanesku{njave teme in ostane v svetlobi resnice, v Bogu, indo‘ivi krivico v Bogu, bo imel veselje v ve~nem bivanju,kajti ni mu bilo treba odpu{~ati in tudi ne prositi za od-pu{~anje. V Bogu je ‘ivel in ‘ivi v Bogu. In kdor jekljub sku{njavam ostal po{ten, torej se je ravnal po ve~-nih zakonih, ta bo v ve~nem ‘ivljenju nosil krono lju-bezni.

5. In spet Ga je nekdo vpra{al: “Mojster, za svoja slu-‘enja v templju je Mojzes po zakonu oblekel sve~enike v~udovita obla~ila. Ali naj mi tiste, ki smo jim zaupali sve-te naloge, ki si nas jih Ti u~il, tudi tako oble~emo?” In Je-zus je odgovoril: “Belo platno je pravi~nost svetih; todaresni~no, pri{el bo ~as, ko bo opusto{en Sion, in ko bo~as njegove ‘alosti mimo, bo vstal in si nadel svoja lepaobla~ila, tako kot je zapisano.

875

6. Toda i{~ite najprej vladavino pravi~nosti, in vse tovam bo dano. I{~ite preprostost v vseh stvareh in ne dajtemo‘nosti domi{ljavemu razko{ju. Najprej se poskusiteodeti z usmiljenostjo in z obleko odre{enja in s pla{~empravi~nosti.

7. Komu bi koristilo, ~e teh nimate? ê nimate ljubez-ni, ste kot zvok jekla in zvonjenje cimbal. I{~ite pravi~-nost, ljubezen in mir, in vse stvari lepote vam bodo dane.”(Pog. 94, 5-7)


Spoznajte: V zakonu ljubezni ni mu~enja. Zakon~loveku ne vzame ni~esar, kar bi {e rad obdr‘al. Zakonpelje ~loveka iz njegovih navad, obi~ajev, mnenj in ego-centri~nosti in mnogo dopu{~a, dokler se ~lovek ni na-{el v Meni, v zakonu. Tako je ravnal tudi Mojzes.

Vendar tisti, ki gleda samo na Mene in uresni~ujezakone, ne potrebuje ne zunanjega bli{~a in tudi ne~love{kih vodij. Na{el je v sebi svojega Vodjo in Odre-{enika. To je Kristus, Jaz Sem, dobri pastir vseh zvestihovac.

Zato ne stremite po zunanjem ugledu in tudi ne po~love{kih vodjih. V Bogu je enakost. Angel in stare{ineskupnosti naj zato ne bodo v Moji skupnosti ne ve~ intudi ne manj kot skupnost. V Meni obstaja samo ennarod, ki ohranja ve~ne zakone ljubezni.

876

Zakaj ljudje vedno znova volijo svoje zemeljske vod-je? Ker v sredi{~e svojega ‘ivljenja niso postavili Kri-stusovega Duha. Dokler ~love{tvo ni na{lo k notranjiresnici, potrebuje svoje zemeljske idole. Ko je ~lovekna{el svojega notranjega Boga, Boga O~eta-Mater, nedviga ve~ pogleda k nobenemu ~love{kemu idolu,temve~ izpolnjuje ve~ne zakone in je v{e~en Bogu. Ssomi{ljeniki tvori potem Bo‘jo dru‘ino na Zemlji.

Dokler so ljudje, ki sestavljajo skupnost ali skupnostiv Meni, Kristusu, v evoluciji, bodo vedno znova ob njihljudje, ki so ‘e dosegli vi{jo duhovno zrelost. Ti so po-tem v skupnosti angeli, stare{ine, verski zdravitelji, du-hovni u~itelji in vodje Notranjih cerkva KristusovegaDuha. Tisti, ki je v duhu dozorel, nima pretenzij, da bibil bolj{i od svojega bli‘njega.

Kriterij za pristnost angela in stare{ine in vseh osta-lih, ki vodijo skupnost, je nesebi~nost, nesebi~no slu‘e-nje, ne da bi vpra{ali za pla~ilo ali priznanje.

To ne velja za dejavnosti v Kristusovih podjetjih insocialnih ustanovah. Tam izpolnjuje ~lovek zakon “mo-li in delaj”, in da more obstati v materialnem svetu, boza to prejel pla~ilo. Toda tudi tu se glasi: V slu‘enjusvojemu bli‘njemu deluj nesebi~no. Potem bo{ tudi tiprejel.

Nesebi~nost angela in stare{ine v slu‘enju skupnostinaj se ne uvr{~a v zakon “moli in delaj”. To je nesebi~-no slu‘enje brez pla~ila.

Poskusite najprej dose~i pravi~nost in nesebi~no lju-bezen, potem boste prejeli in posedovali vse, kar potre-

877

bujete - in {e ve~. Kdor nesebi~no slu‘i, ta bo tudi za-slu‘il. Kajti Bo‘ja volja je z njim, in Bog O~e-Mati bozanj skrbel, da mu ne bo ni~esar manjkalo.

Okrasite se s krepostjo, z mo~jo ljubezni in usmilje-nja - in re{eni boste tega, kar ima svetovnjak {e na sebi,svojega ~love{kega jaza, ki se odra‘a v razli~nih fase-tah: v razko{ju in sijaju, v zunanjem bogastvu, v hote-nju biti nekaj in v te‘njah po lastni{tvu, v nevo{~ljivostiin sovra{tvu.

Ker sve~eniki {e niso dosegli usmiljenja in je ljudstvotako hotelo, je Mojzes sve~enikom dopustil razko{naobla~ila. Tisti, ki ga pre‘emajo ljubezen, usmiljenje inpravi~nost je odre{en. Obla~il in vedel se bo ustreznosvojemu notranjemu sevanju.

Kdor ohranja ve~ne zakone, se bo tudi odeval z bar-vami, ki ustrezajo harmoniji Bo‘jega zakona. Osnovnemo~i Duha so sedmere osnovne barve nebes. Podobneso barvam mavrice.*

Nesebi~ni je oble~en urejeno, ~isto in solidno v eni odbarv mavrice. Ne bo se pa ovil s sijajem in razko{jem.

Nesebi~ni se ne bo predstavljal in obna{al vpadljivo.Iz‘areva, kar je uresni~il - tudi z obla~enjem.

Kakor ~lovek ob~uti, misli, govori in dela, tak{en jein tako se obna{a v svoji dru‘ini in v javnosti.

878

* V njej so tudi - kot v naravi - harmoni~ne vmesne barve (me{ane bar-ve) tridimenzionalnega sveta.

Kakr{en je, tako se hrani. In kakr{en je in se hrani,tako se obna{a in obla~i.

lovek lahko dolgo ~asa prikriva svoj jaz in vara ne-presvetljenega. Za vsakega pa pride ~as, ko postanenjegov jaz viden in se poka‘e kak{en je v resnici.

Vsak spozna na samem sebi, kako je z njim, vsak jesam svoje merilo, njegov bli‘nji mu je pri tem ogledalo,kajti kar mu na bli‘njem ne ugaja, kar ga razburi in o~emer v razburjenju razmi{lja in govori, enako ali po-dobno ima na sebi in v sebi. Vsako razburjenje nadbli‘njim je lastno merilo.

Najdite k notranji lepoti z nesebi~no ljubeznijo, mi-rom in pravi~nostjo - in vse vam bo dano od O~eta vnebesih!

Bog ‘eli, da Njegovi otroci ne trpijo pomanjkanja,ampak da so bogati v duhu. Potem bodo tudi kot ljudjeimeli vse, kar potrebujejo, in mnogo ve~, da bi razdelilitistim, ki so na poti iz zunanje rev{~ine in obremenitvedu{e k notranji lepoti in k notranjemu bogastvu.

Zato si najprej prizadevajte za Bo‘je kraljestvo inNjegovo pravi~nost, in prejeli boste vse, kar potrebuje-te, in {e ve~. Vendar to ne pomeni, da dr‘ite kri‘em ro-ke. Zakon za ljudi se glasi “moli in delaj”.

8. In {e nekdo drugi Ga je vpra{al: “Mojster, kolikobogatih in mogo~nih bo vstopilo v ‘ivljenje in se povezaloz nami, ki smo revni in zani~evani? Kako naj opravimoBo‘je delo duhovnega preporoda ~love{tva?” In Jezus je

879

rekel: “Tudi to je stvar diakonov in skupnosti v svetu sta-re{in.

9. Toda ko se zberejo Moji u~enci v soboto zve~er alizjutraj prvega dne v tednu, naj vsak ‘rtvuje gro{, pa ~etudije to najmanj{e njihovega imetja, tako kot jim je Bog dal,in polo‘ite v pu{ico za vzdr‘evanje skupnosti in slu‘b innjenih del. Zakaj, pravim vam, dajati je ve~ja sre~a kotjemati.

10. Tako naj bodo vse stvari primerno opravljene in vredu. In preostalo bo uredil Duh, ki izhaja od O~eta v ne-besih. Zdaj sem vas pou~il o osnovnih pravilih, in glej,Jaz Sem pri vas za ve~no do konca ~asov.” (Pog. 94, 8-10)


Noben bogata{, ki ima svoje imetje in posest za svojolastnino, ne bo {el v Bo‘je kraljestvo, in noben oblast-ne‘, ki ima oblast nad Mojim ljudstvom, ne bo pri{el vnebesa.

Oba, bogata{ kot tudi oblastnik, sta revna v duhu lju-bezni in v delih usmiljenja. [ele ko upogneta svoji gla-vi, vse svoje imetje pa uporabita za splo{no blaginjo, zaljudstvo, na pravi na~in in ko sta enaka tistim, ki Meljubijo bolj kot ta svet s svojimi vabami in u‘itki, bostarastla v Mojem Duhu in potem bosta z vami, ki naj bibili notranje bogati.

880

Kdor ob‘aluje svoje te‘nje po oblasti, svojo nestrp-nost, gospodovalnost in o{abnost in popravi, kar jepovzro~il - in sicer tam, kjer je potrebno in primerno -kdor se torej podredi ve~nim zakonom, ta bo z Mojimiin Moji z njim.

Zatorej tisti, ki ste se odlo~ili za Bo‘je kraljestvo, nerecite, da ste revni. Resni~no bogati so tisti, ki izpol-njujejo voljo Mojega in svojega O~eta.

Blizu je ~as, v katerem bodo Moji posedovali Zem-ljo. Kajti v Kristusovem ~asu ne bo niti bogatih niti rev-nih, niti mogo~ne‘ev niti podrejenih. V Meni so vsienaki: Moji bratje, Moje sestre - in mi vsi smo Bo‘ji si-novi in h~ere.

Dokler notranje kraljestvo navzven po~asi raste, to-rej postaja na Zemlji vidno po tistih, ki izpolnjujejoO~etovo voljo - in tudi po tistih, ki so za~eli pot h kra-ljestvu notranjosti, da bi spoznali in izpolnjevali O~eto-vo voljo - potrebujejo Moji v svojih skupnostih {e slu-‘abnike: angela, stare{ine, verske zdravitelje, duhovneu~itelje, vodje Notranjih cerkva Kristusovega Duha indruge nesebi~ne bo‘je slu‘abnike v hi{ah skupnosti, v{olah, otro{kih vrtcih, Kristusovih bivali{~ih (vi jih ime-nujete Kristusova podjetja in posestva za ‘ivljenje), vhi{ah zdravja, v “hi{ah k notranji domovini”, in {e mno-gokaj, kar ~lovek potrebuje in je potrebno, da bi ‘ivel v~asovnem.

Potrebna je pomo~ vsakega posameznika, da biskupnost obstala in da se lahko ve~a. Zato naj bi vsakprispeval “desetino”, vsak teden ali vsak mesec, in se

881

zahvalil Bogu, da je zdrav in poln mo~i in da zaradi te-ga lahko tudi slu‘i Ve~nemu, skupnosti in svojemubli‘njemu.

Nesebi~ni bo prostovoljno prispeval, ker ve: Vse pri-de od Boga in vse gre spet k Bogu.

Tako kot morje hrani jezera, reke in potoke in ti spetmorje, tako kot postane voda vodna para, oblaki in tispet kot voda napajajo zemljo, tako naj tudi Moji pusti-jo te~i energijo. Samo zdrav obtok, tok mo~i, omogo~azdravo rast in pomno‘evanje energije. Nikoli ne bo tr-pel pomanjkanja tisti, ki je priklju~en na ta nesebi~niobtok. Upo{teva pretakajo~i se ve~ni zakon nesebi~neljubezni in se ravna po zapovedi “moli in delaj”.

Kdor upo{teva zakon in zapovedi, ki so izvle~ki izve~nega zakona, ta bo pripadal Kristusovem ljudstvu,ki ima samo enega Vodjo in Odre{enika: Kristusa, kisem Sin Boga O~eta-Matere od ve~nosti do ve~nosti.

To pravilo Reda skupnosti naj velja za ‘ivljenjeskupnosti, dokler ne postanejo vsi ljudje in bitja eno zBogom, Mojim O~etom.

Ne obupajte. Jaz Sem z vami do konca ~asov - in kotBrat vso ve~nost.

Ne obupajte. Angeli nebes so z Mojimi in Moji so zangeli nebes, bo‘jimi bitji, zato, da bi na Zemlji bilokot v nebesih, kjer vladata ljubezen in mir.

Kdor je z Menoj, hodi pod zastavo Kristusa, ki sim-bolizira notranje kraljestvo, Kraljestvo miru: svobodo,enost in bratstvo.

Vsi ljudje so eno ljudstvo v Meni, Kristusu.

882

95. POGLAVJE

Vnebohod

Vstali pou~i Svoje u~ence o izpolnitvi odre{ilnega naro~ila in o vplivih negativnih mo~i. Vmogo~nem pomnilniku vesolja kot tudi v atmosferski kronikista vra~anje in Bo‘je kraljestvo na Zemlji shranjena kot pozi-tivna energija in se vse bolj in bolj zgrajujeta (1). Zemeljska ob-last v imenu Kristusa prek orodij demonov (2-3). Ta mogo~ni~as preobrata razkriva vse nasprotnosti. Tema v svojih posledi-cah in samoustvarjenih verigah (4). Obljuba Svetega Duha(5). Nosi Kristusa v sebi (6). Spet pridem v vsem veli~astju(7). Nesebi~na ljubezen je nerazdru‘ljiva vez (8). Jezus jekot ~lovek izkusil in pretrpel, kaj pomeni biti ~lovek (9-10)

1. Po Svojem vstajenju se je Jezus prikazal Svojimu~encem kot @ivi in je z njimi prebil devetdeset dni. Pou-~eval je in govoril o Bo‘jem kraljestvu in o tem, kar tegazadeva, ter dokon~al vse, kar je imel storiti. Potem je pu-stil dvanajstere, da gredo z Marijo Magdaleno in Jo‘efom,Njegovim o~etom, in Marijo, Njegovo materjo, in z osta-limi zvestimi ‘enami v Betanijo, na Oljsko goro, ki jim joje omenil. (Pog. 95, 1)

883


Zapisano je: “Po Svojem vstajenju se je Jezus prika-zal Svojim u~encem kot @ivi in je z njimi prebil devet-deset dni. Pou~eval je in govoril o Bo‘jem kraljestvu ino tem, kar tega zadeva, ter dokon~al vse, kar je imelstoriti.” Tudi te besede naj bi razumeli po smislu.

V omenjenem ~asu so Moji u~enci ostali skupaj. Mo-lili so in se ~isto predali Tistemu, ki je {el od njih, in jevendar bil z njimi in je z njimi {e sedaj - Kristusu Bogav ve~nem O~etu.

V teh dneh molitve in predanosti sem se Jaz, Vstali,vedno znova prikazoval tistim, ki so molili. Po tistih, kiso sli{ali Notranjo besedo, sem u~il Svoje u~ence rav-nati se po Bo‘jih zakonih, ki sem jim jih kot Jezus prib-li‘al in ‘ivel; kajti oni naj bi izpolnili to, ~esar Jaz kotJezus nisem mogel ve~ izvesti zaradi oddaljenosti Ju-dov od Boga; kajti ti v Meni niso hoteli videti ni~ dru-gega kot svojega kralja tega sveta.

Kar sem razodel Svojim u~encem, to je veljalo - invelja - tudi za vse naslednje generacije, zakaj vednoznova so prihajali in {e prihajajo z Bogom izpolnjeniljudje, da bi to uresni~evali. Moje mi{ljenje, ‘ivljenje indelovanje kot Jezus je {lo tudi v veliki pomnilnik veso-lja in v atmosfersko kroniko, da bi od tam vedno znovasevalo na Zemljo.

Ta mogo~ni pomnilnik vesolja in atmosferska kroni-ka registrirata vse energije, ki izhajajo od ~loveka, prav

884

tako pa tudi to, kar je razodeto iz ~iste biti in kar bo {erazodeto. Kajti od tega, kar se misli, govori, razodenein stori, se ni~ ne izgubi.

U~encem sem razodel Bo‘je kraljestvo, ve~no bit injim govoril o Bo‘jem kraljestvu na Zemlji. Razodelsem jim vse, kar govori za in proti temu, vplive in boje-vanje negativnih mo~i tega sveta, ki bodo trajali, doklerne bo ~isto, zakon ‘ivljenja, na{lo pot v srca mnogihljudi in jih izpolnilo. Kajti ~e je ~lovek ~ist, plemenit indober, bo z Menoj, Kristusom, zgradil Bo‘je kraljestvona tej Zemlji.

Ker Moji niso bili z Menoj, te naloge kot Jezus izNazareta nisem mogel izpolniti. Zato sem jo prek razo-detja vstavil v pomnilnik vesolja in v atmosfersko kro-niko. Nevidno za ljudi, se je tam izgrajevalo celotnoodre{ilno naro~ilo: vrnitev Bo‘jih otrok in Bo‘je kra-ljestvo na Zemlji. To je mogo~no Delo odre{enja, v ka-tero so vklju~ena mnoga ~ista duhovna bitja in tudi du-hovna bitja v zemeljski obleki - torej ljudje.

V vseh ~asih so {la bitja - zvesta svojemu naro~ilu - vzemeljsko obleko in za~ela del tega prina{ati v svet. @i-vela so bodisi nesebi~no ‘ivljenje v slu‘bi bli‘njemu alipa so vedno znova prevzemala manj{e ali ve~je deleduhovnega naro~ila, tako da je to postalo v ‘ivljenjuvidno. V skupnem ‘ivljenju za bli‘njega so ustanavljalaskupnosti, v katerih so se trudila ‘iveti resni~no kr{~an-sko. Toda vedno znova je pri{el mra~njak, da uni~i zu-nanje teh skupnosti.

885

V mnogih generacijah so se utele{ale tema~ne du{e,da bi v zemeljski obleki kot orodje slu‘ile demonom.Dokler je demonsko {e imelo mo~, je lahko uni~ilo zu-nanjost pravih kr{~anskih ustanov - ne pa tega, kar seje vedno bolj izgrajevalo kot pozitivna energija v pom-nilniku vesolja, v atmosferski kroniki in na Zemlji: to-rej Bo‘jega kraljestva na Zemlji.

V mogo~nem ~asovnem preobratu >��@ do‘ivljamnogo teh utele{enih tema~nih du{ posledice svojihprej{njih dejanj in tako slabijo. Zaradi tega imajo zdajdemoni vedno manj dostopa do aktivnosti za Bo‘jekraljestvo na Zemlji. Zato so tudi neenotni med sebojin komaj {e sposobni za obse‘na negativna dejanja, zauni~evanje in ubijanje tistih ljudi, ki se jim zdijo nevar-ni, ker se trudijo za ‘ivljenje v Meni, Kristusu.

Negativne mo~i tako izgubljajo vedno ve~ ozemlja ins tem vpliv in mo~. Hkrati raste v mnogih ljudeh svet-loba nebes in s tem tudi na Zemlji. Temna sila se boumaknila.

Zapisano je: “Potem je pustil dvanajstere, da gredo zMarijo Magdaleno in Jo‘efom, Njegovim o~etom, inMarijo, Njegovo materjo, in z ostalimi zvestimi ‘enamiv Betanijo, na Oljsko goro, ki jim jo je omenil.”

Prosil sem Svoje zveste, da prisostvujejo Mojemuvnebohodu, da bi ta dogodek postal del njihovih du{ inda spoznajo, da bodo potovali proti nebu vsi, ki resni~-no dojamejo in sprejmejo Mene, Kristusa. [li so na go-ro, ki sem jim jo omenil.

886

Pri Mojem vnebohodu je bilo prisotnih mnogo du-hovnih bitij. Spremljali so Me k ve~nemu O~etu, h ka-teremu sem se vra~al kot Sin in sovladar nebes.

Popravljam: Med duhovnimi bitji je bilo tudi duhov-no bitje, ki je neko~ bilo v zemeljski obleki Moj kru{nio~e Jo‘ef, ~igar sin je bila Moja zemeljska obleka Je-zus. Jo‘ef je ‘e preminil. Njegovo duhovno telo, bitje izBoga, je bilo med mnogimi Bo‘jimi poslanci.

2. In Jezus jim je rekel: “Glejte, izbral sem vas izmedljudi in vam dal zakon in besedo resnice.

3. Postavil sem vas kot Lu~ sveta in kot mesto, ki nemore biti skrito. Toda pride ~as, ko bo mrak prekril Zem-ljo in narode trda tema. V Mojem imenu bodo vladali so-vra‘niki resnice in pravi~nosti in postavili oblast tega sve-ta. Podjarmili bodo narode in sovra‘nika spodbudili kbogokletnim besedam, tako da bodo Moje nauke nado-mestili s ~love{kim mnenjem in v Mojem imenu u~ili, ~e-sar Jaz nisem u~il, in s svojimi tradicijami bodo zatemni-li, kar sem u~il Jaz. (Pog. 95, 2-3)


Zapisano je: “ Glejte, izbral sem vas izmed ljudi invam dal zakon in besedo resnice. Postavil sem vas kotLu~ sveta in kot mesto, ki ne more biti skrito.”

Tega po smislu nisem govoril samo privr‘encem vzemeljski obleki, ampak isto~asno tudi mnogim navzo-

887

~im Bo‘jim poslancem - pa tudi tistim, ki so se v kra-ljestvih du{ pripravljali na nadaljnja utele{anja, da biob ~asovni spremembi in spremembi generacij izpolnilisvoje naro~ilo v Delu vodenja domov, odre{enju, da biga oznanjali in vzpostavili Kraljestvo miru na Zemlji.Danes >��@ je spet utele{enih veliko bitij iz Boga, daraz{irjajo poslanico ljubezni, ki sem jo ponovno razo-del in jo {e razodevam, in da bi zgradili Bo‘je kraljes-tvo na Zemlji.

Uresni~ilo se je, kar sem razodel Svojim pred Mojimvnebohodom:

“Toda pride ~as, ko bo mrak prekril Zemljo in naro-de trda tema. V Mojem imenu bodo vladali sovra‘nikiresnice in pravi~nosti in postavili oblast tega sveta.Podjarmili bodo narode in sovra‘nika spodbudili k bo-gokletnim besedam, tako da bodo Moje nauke nado-mestili s ~love{kim mnenjem in v Mojem imenu u~ili,~esar Jaz nisem u~il, in s svojimi tradicijami bodo za-temnili, kar sem u~il Jaz.”

Demoni so si vzeli svoja orodja in postavili oblast te-ga sveta z Mojim imenom Kristus. Z Mojim imenomKristus so podjarmili cele narode in {e vedno podjarm-ljajo mnogo ljudi. V Mojem imenu so vodili kri‘arskevojne in ubili veliko ljudi. Druge so prisilno pokristjani-li, tako da so tudi ti zlorabili Moje ime, tako kot so todelale in {e delajo ~ete teme.

Sveto besedo, ki velja za Zemljo in za ljudi, so vzeliin si jo lastijo in cenzurirajo ter iz nje delajo svojo knji-go, svoje “Sveto pismo”. Pou~ujejo sicer v Mojem ime-

888

nu, v imenu Jezusa in Kristusa; svojo knjigo ozna~ujejokot resnico, vendar sami ne ‘ivijo tega, kar oznanjajoza resnico. Da bi si podvrgli ljudi pod svojo oblast, po-stavljajo dogme, ki so si jih izmislili ljudje. Te dogmeniso zakon ‘ivljenja, ki sem ga u~il kot Jezus iz Nazare-ta in ki ga spet razodevam kot Kristus Boga. Vpeljaliso poganske navade, uvedli tradicije in s tem prekriliresnico in jo {e prekrivajo.

Ta ~love{ki svet predstav, ki nima ni~ skupnega zBo‘jim svetom, so okrasili in {e krasijo z Mojim ime-nom, kot da gre za kr{~anstvo, in zatemnjujejo Mojnauk, da bi ljudstvo {e naprej vezali nase in ga naredilislepega za resnico. Zapeljani ustanavljajo v Mojem,Kristusovem imenu, celo politi~ne stranke, da bi v Mo-jem imenu Kristus spodbudili ljudstvo k volitvam zasvoje nekr{~anske namene.

Na raznolike na~ine zasmehujejo Moje ime in se izvseh, ki Mi resni~no ‘elijo slediti, nor~ujejo, jih sme{ijoin dol‘ijo krive vere. Za resni~ne naslednike trdijo to,kar so sami, namre~ orodje teme, ki zlorablja Mojeime. Tako veljajo Moje besede tudi za dana{njo gene-racijo >��@: ê so zasledovali Mene, bodo zasledova-li tudi vas.

ê so Mene zasmehovali, se nor~evali in Me sme{ili,bodo zasmehovali tudi vas, se iz vas nor~evali in vaspred vso javnostjo sme{ili. ê so Mene usmrtili, bodoubili tudi mnoge od vas.

889

4. Toda bodite pogumni; pri{el bo namre~ tudi ~as, kobo resnica, ki so jo zakrili, razodeta, in svetloba bo ‘arela,in tema bo izginila in nastalo bo resni~no kraljestvo, kibo v svetu, vendar ne od tega sveta. Beseda pravi~nosti inljubezni bo iz{la iz sredine, iz Svetega mesta na gri~uSion, in gri~, ki je v de‘eli Egipta, bo spoznan kot oltar zapri~evanje Gospoda. (Pog. 95,4)


Novi ~as, ~as Kristusa, prihaja z mo~jo. ^love{tvo senahaja v prelomnem ~asu, kakr{nega za materijo {e nibilo nikoli. Jaz, Kristus, prihajam - in z Menoj tisti, kiso se opredelili Zame s svojimi deli resni~ne nesebi~neljubezni.

V tem mogo~nem prelomnem ~asu bo vse nasprotnorazkrito, da bi se vsi ljudje, ki so gre{ili zoper zakon ‘ivlje-nja, lahko spoznali, to ob‘alovali in popravili.

Jaz Sem Gospodar ljubezni in ‘ivljenja in ne uni~u-jem. Samo duh ~asa uni~uje. Jaz izgrajujem in opo-gumljam vse, ki od srca ob‘alujejo in popravijo, kar sopovzro~ili. Tako bo tudi tistim dana mo‘nost za samos-poznanje, ob‘alovanje in poravnavo {kode, ki so s svo-jim satanskim delovanjem in svojimi tradicijami zastrliMojo Sveto besedo, resnico. Dana jim bo mo‘nost, dapred vsemi narodi javno priznajo, da so zlorabili Mojeime Kristus v satanske namene, da bi si pridobili ime vsvetu in da bi zapeljali tiste, ki so jim bili poslu{ni.

890

Zakon vzroka in u~inka vedno bolj sega v cerkveneinstitucije, v katerih so se mnoge osebe, ki so prevzeleodgovornost, okrasile in se {e krasijo z Mojim imenom,ki so ga zlorabljale in ga {e zlorabljajo za svoj lastni ug-led v svetu.

Zakon vzroka in u~inka sega tudi vedno bolj v takoimenovane kr{~anske stranke in zajema tiste ljudi, ki sose postavili pod njihovo zastavo in ki ne ‘ivijo in ne iz-polnjujejo tega, kar sem u~il Jaz kot Jezus.

Kdor ob‘aluje, prizna in prosi za odpu{~anje in po-ru{i to, kar je zgradil z zlorabo Mojega imena Kristus,ta bo dele‘en tudi milosti in pomo~i Ve~nega.

Kdor pa z Mojim imenom Kristus vztrajno gradi na-prej ~love{ki jaz, ta bo zru{en z vsem, kar je zgradil in~esar se oprijema.

Kajti glejte: Jaz, Kristus, delam vse novo. Veselite sein bodite pogumni. Nasprotnik se vedno bolj ve‘e. Vzakonu setve in ‘etve je skoval svoje lastne verige invsi, ki so in mu ostanejo podlo‘ni, se bodo priklenili znjim na te verige.

Kdor omenja Moje ime pa ne izpolnjuje Mojih nau-kov, ki so zakon ‘ivljenja, ta je proti Meni, in je za nas-protnika in se tudi ve‘e na njegove verige.

Kdor omenja Moje ime Kristus, se s tem obve‘epred zakonom ‘ivljenja, da bo uresni~eval in izpolnje-val, kar sem u~il kot Jezus in kar u~im kot Kristus Bo-ga. Kdor tega ne stori, je proti Meni in sovra‘nik resni-ce.

891

Bo‘ja svetloba v Meni Kristusu seva vedno mo~nejev ta svet, medtem ko se tema zaradi svojih posledicvedno bolj priklenja na svoje verige. Na o~i{~eni Zemljinastaja nov svet, Kristusov svet.

@e zdaj, ko Zemlja {e ni o~i{~ena in ko Bo‘je kra-ljestvo, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa {e ne zajemacelotne Zemlje, nastaja Moje kraljestvo ~isto po~asi viztekajo~em se starem gre{nem svetu - in vendar ni stem svetom.

Zapisano je: “Beseda pravi~nosti in ljubezni bo iz{laiz sredine, iz Svetega mesta na gri~u Sion, in gri~, ki jev de‘eli Egipta, bo spoznan kot oltar za pri~evanjeGospoda.”

Jaz, Kristus, vam pravim: Izraelcem je Ve~ni dal dol-go dobo milosti, da bi se spomnili zakona ljubezni inpravi~nosti in Mene, svojega Odre{enika. Ker pa siIzraelci tega niso priklicali v spomin vse do tega mo-go~nega prelomnega ~asa in se {e vedno oprijemajosvojega predstavnega sveta in svojih tradicij in se {evedno bojujejo s svojimi bli‘njimi, namesto da bi bililjube~i in pravi~ni, in {e vedno ~akajo Mesijo, ki je ven-dar neko~ bil med njimi kot Jezus, je Ve~ni Izraelu vzelOdre{enje in ga dal drugemu narodu. Zaradi tega bozveli~anje izhajalo iz Novega Jeruzalema in iz nastaja-jo~ega Novega Izraela. In Gospodov gri~ bo tam, kjerljudje ‘ivijo po oznanilu Odre{enja. In pri~evali bodo otem, da je na Zemlji, na materiji, mo‘no ‘iveti Bo‘jekraljestvo in da se zakon ‘ivljenja da izpolniti v vsehpodrobnostih.

892

V tem Novem Jeruzalemu, ki se postopno gradi - kizajema vse, kar je potrebno za ‘ivljenje v Bogu - ‘ivijoin delajo ljudje po zakonih Govora na Gori. Vse bolj inbolj izpolnjujejo zakone nesebi~ne ljubezni in tako do-pu{~ajo, da v svet seva Bo‘ja svetloba v Meni, Kristusu.

Tako bo v vedno ve~ji meri vidno vse, kar ni zgrajenona Meni, Kristusu. In ljudje, ki so zlorabili Moje Svetoime in niso ob‘alovali in o~istili, kar jim je svetloba ja-sno pokazala, se bodo razkrinkali in se vedno bolj veza-li na verige teme. Svetloba jim ka‘e njihovo nizko, sa-moljubno ‘ivljenje, ki so ga okrasili z Mojim imenom znamenom, da zapeljejo ljudi, jih ve‘ejo nase in napol-nijo svoje cerkve - in jim poka‘e, da so v prej{njih ‘iv-ljenjih v kri‘arskih pohodih ljudi prisilno pokristjaniliali pa jih v Mojem imenu in ob kri‘u odre{enja dalimu~iti in usmrtiti. Vse to bo razkrito, preden ta gre{nisvet mine.

5. In zdaj grem k Svojemu in va{emu O~etu, k Svoje-mu in va{emu Bogu. Vi pa ostanite v Jeruzalemu in red-no opravljajte molitev, in po sedmih dneh boste prejelimo~ od zgoraj in obljuba Svetega Duha se bo izpolnilanad vami in od{li boste iz Jeruzalema k vsem rodovomIzraela in v najbolj oddaljene dele Zemlje.”(Pog. 95, 5)

893


Te besede “... in po sedmih dneh boste prejeli mo~od zgoraj in obljuba Svetega Duha se bo izpolnila nadvami in od{li boste iz Jeruzalema k vsem rodovomIzraela in v najbolj oddaljene dele Zemlje” imajo na-slednji pomen:

Jaz, Kristus, grem k Svojemu in k va{emu O~etu, kSvojemu in va{emu Bogu, zakaj Jaz, Kristus, sem ostalv Bogu brez made‘a greha.

Jaz, Kristus, sem v O~etu, ki je ljubezen in resnica,zakon ‘ivljenja. Zakon, Bog, je sestavljen iz sedmerihosnovnih mo~i Boga. Te so vsetok, zakon in Duh ‘ivlje-nja, ki vse pre‘ema. K O~etu ‘ivljenja grem skozi vsehsedem osnovnih mo~i ‘ivljenja in vam po{iljam mo~,Duha, ‘ivljenje - sedmere osnovne mo~i nebes. Po vne-bohodu delujem spet v sedmerih osnovnih mo~eh vBogu, v Duhu ‘ivljenja in v vseh ‘ivljenjskih oblikah,ker so vse mo~i vsebovane v vseh mo~eh, tudi {tiri mo~ibitnosti, stvariteljske in ustvarjalne mo~i, v katerih SemJaz vsepri~ujo~.

Sveti Duh, ki vam ga po{iljam, je O~e v Meni, Kri-stusu. Dopustil bo, da se bo na vas, v vas in po vas - inv vseh, ki mi zvesto sledijo, izpolnilo to, kar sem vampovedal. Bo‘je kraljestvo na Zemlji bom zgradil po vasin po ljudeh naslednjih generacij, ki stopajo v Moje na-sledstvo.

894

To in {e ve~ sem govoril po besedi srca tistim, ki sobili prisotni v zemeljski in v duhovni obleki. Kajti mno-gi, ki so bili prisotni v duhovni obleki, so se pripravljalina utele{anje, da bi to, kar sem u~il kot Jezus iz Naza-reta, nadaljevali v tolik{ni meri, kolikor jim je to v ge-neraciji, v katero se utele{ajo, mogo~e.

To se je izpolnilo:Resnica, ki je Jaz Sem, se pou~uje po vseh delih

Zemlje. Kdor jo sprejme in ‘ivi po njej, je slu‘abnikvseh in najmanj{i med Mojimi. Kajti velik v duhu je~lovek, ki nesebi~no slu‘i in je slu‘abnik vseh, brez ~a-sti, naslova in priznanja.

Kdor je velik v Duhu, Bogu, ta ‘ivi v Bogu, in kdor ‘ivi vBogu, ‘ivi v resnici, ki je zakon, Bog. Kdor ‘ivi v resnici, ta‘ivi tudi v izpolnjenosti: gleda, kar drugi ne vidijo, in sli{i,~esar drugi ne sli{ijo. Deluje iz zakona ‘ivljenja in iz njegadaje to, ~esar drugi {e ne morejo dojeti. Ker ‘ivi v kraljes-tvu notranjosti, je bogat notranjih vrednot.

6. In ko je to rekel, je dvignil Svoje ~iste in svete roke injih blagoslovil. In zgodilo se je: ko jih je blagoslovil, je bil lo-~en od njih, in oblak, ki se je svetil kot sonce, ga je vzel nji-hovim o~em. In ko se je dvigal, so Ga nekateri dr‘ali za no-ge, drugi pa so molili in padli na tla, na obraz. (Pog. 95, 6)

895


Oblak, o katerem pi{e, da se je svetil kot sonce, sobila sevanja sedmerih osnovnih Bo‘jih mo~i, ve~negazakona, ki Me je ovil, in to lahko dojame samo ta, ki‘ivi v zakonu, v Bogu.

Besede “... so Ga nekateri dr‘ali za noge” povedo:êsar ~lovek {e ni razvil v samem sebi, tega bi se raddr‘al in imel ob sebi kot vidno in oprijemljivo. Todakdor Mene, Kristusa Boga, nosi v sebi zavestno kot za-kon ‘ivljenja in resnice, temu ni treba, da bi Me imelob sebi kot ~loveka. V svojem srcu je eno z Menoj. Za-to molite in ‘ivite zakon in postanite zakon ‘ivljenja,kar Sem Jaz v O~etu. Potem ste zavestno eno z Menoj,Kristusom Boga.

7. Medtem ko so gledali za Njim proti nebesom, glej,sta stala pri njih dva v belih obla~ilih in govorila: “Vimo‘je Izraela, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kivam je bil vzet z oblakom, se bo vrnil prav tako na obla-ku. In tako kot ste ga videli, kako se dviga v nebo, takobo spet pri{el na Zemljo.” (Pog. 95, 7)


Na sedmerih ‘arkih, na sedmerih osnovnih Bo‘jihmo~eh, bom spet pri{el Jaz, Kristus, in vladal bom Bo‘-

896

jemu kraljestvu na Zemlji, ki sem ga zgradil s Svojimikot Kristus Boga, kot njihov bo‘anski brat. To semSvojim obljubil. Moja beseda velja.

V vsem veli~astju ponovno prihajam, spet k tistim, ki‘ivijo v Meni. Po ~i{~enju Zemlje in njeni presvetlitvi,bodo to vsi ljudje, ki ‘ivijo na njej. Jaz, Kristus, ne pri-dem k njim v zemeljski obleki, ampak v duhovni. Pavendar Me bodo gledali, ker so z izpolnjevanjem ve~-nega zakona odprli notranje nebo.

8. Tedaj so se z Oljske gore, ki je sobotni dan hodaoddaljena od mesta, vra~ali v Jeruzalem. In ko so se vrni-li, so pogre{ali Marijo Magdaleno, in iskali so jo in je nisomogli najti. In nekateri od u~encev so rekli: “Mojster jo jevzel s seboj”, in mo~no so se ~udili in za~utili so velikospo{tovanje. (Pog. 95, 8)


Marija Magdalena je, da bi molila, {la na tisto mesto,kjer sem bil z nekaterimi zvestimi u~enci in u~enkamiin z njo in kjer sem bil govoril o zakonu ljubezni, da jeve~ni O~e v nas. ûtila je Mojo notranjo bli‘ino in jehotela biti tam, kjer je zaznavala najsvetej{e ob~utke,nesebi~no ljubezen, ki nas je zdru‘evala in nas ve~nozdru‘uje.

Nesebi~na ljubezen je nerazdru‘ljiva bratska in se-strinska vez, ki zdru‘uje vse, ki so v ~istosti in so drug

897

za drugega. Kajti kdor ‘ivi v bli‘njem, ob~uti, kaj bli‘-nji potrebuje, in mu slu‘i nesebi~no.

Marija Magdalena je ~utila bole~ino zaradi Jezusoveoddaljenosti. Toda ko sem vtisnil vanjo Svoje ‘arkevstajenja, je daljnoto‘je postalo bli‘ina in veselje in be-seda srca, ki je Jaz Sem.

9. In bilo je sredi poletja, ko se je Jezus dvignil v nebo,in ni {e do~akal Svojega petdesetega leta; kajti bilo je po-trebno, da se v Njegovem ‘ivljenju izpolni sedem krat se-dem let.

10. Da, da bi postal popoln skozi vse izku{nje, ki jih jepretrpel, in bil zgled vsem, tako otrokom kot star{em, po-ro~enim in samskim, tako mladim kot starim, da, v vseh~asih in v vseh situacijah zemeljskega ‘ivljenja. (Pog. 95, 9-10)


Sedem krat sedem let simbolizira sedem osnovnih‘arkov. Vsak osnovni ‘arek vsebuje ostalih {est ‘arkovkot mo~. Tvorijo spodnja podro~ja osnovnih ‘arkov.Zato so sedem krat sedmere mo~i, ‘arki, ki izhajajo izsedmih osnovnih ‘arkov, imenovane tudi osnovno ‘ar-~enje oziroma pra‘ar~enje.

Kot Jezus iz Nazareta sem do‘ivel in izpolnil, kar jebilo pomembno za odre{enje vseh ljudi; izkusil sem in

898

do‘ivel, kaj pomeni biti ~lovek, in trpel sem zavoljo lju-di. Tako sem kot spomin vzel v sedem krat sedem ‘ar-kov to, kar sem do‘ivel in pretrpel, vse, kar govori zaljudi in proti njim.

V iskri odre{enja ob~utim veselje in trpljenje vsakedu{e in vsakega ~loveka - naj bodo to odra{~ajo~i otro-ci ali njihovi star{i, poro~eni ali samski, mladi ali stari.Dol‘ine zemeljskega bivanja ljudi nisem do‘ivel, todaob~util sem njihovo trpljenje in kako je, ~e ~lovek gre{i{e naprej.

Ljudi sem videl, gledal in ob~util. Do‘ivel sem jih inizkusil. Izkusil sem ‘ensko in mo{ko na~elo in videlsklenitev zakona kot pritisk in vezanost in kot ~lovekdo‘ivel poroko, torej duhovno povezanost. Vse semzaznal v iskri odre{enja, da bi lahko posredoval vsakidu{i in vsakemu ~loveku pomo~, odre{enje in pa bese-de, ki so mu lahko tola‘ba in navodilo na poti v Notra-nje ‘ivljenje, k Bo‘jemu kraljestvu notranjosti, ~e sprej-me in izpolnjuje ‘ivljenje v Meni, Kristusu.

899

96. POGLAVJE

Izlitje Svetega Duha

O nalogah in polo‘aju u~encev (1-3). Kdor je velik v duhu, slu‘i in daje v poni‘nosti in hvale‘nosti(4-5). Cerkvena hierarhija se je za~ela z ljudmi, ki so bili na vi-sokih polo‘ajih in v ~asteh - Nesebi~ni slu‘abniki vseh dajejo izsrca (6-7). Kaj se je zgodilo pri razlitju Svetega Duha? (8-9).Resni~no Kristusovo bratstvo v slu‘bi splo{ne blaginje (10).Eden za vse, Kristus (11). ^loveškost v praskupnostih - Razdorv praskupnosti zaradi nesoglasij in vnaprej{njega sprejemanjastali{~ avtoritete (12-13). Ceremonije in drugo, kar naredi ~lo-vek, ne spadajo k nauku Nazare~ana (14-15). Soglasno pre-pri~anje pelje v svobodo in enost (16). Obrazlo‘itev veroiz-povedi (17-23). Kdor sledi Meni, postane sveti{~e ljubezni(24-25). Jaz Sem resnica (26). Z delom “To je Moja Beseda”

bo steklo v svet ‘ivljenje.

1. Potem ko so u~enci pri{li z gore, so se zbrali v gor-njem prostoru in vsi so se zdru‘ili v skupni molitvi in vpro{nji za daritev, in bilo jih je kakih stodvajset.

2. In ta dan je Jakob vstal in rekel: “Mo‘je in bratje,veste, kako je Gospod, preden nas je zapustil, izbral Pe-tra, da nas vodi in v Njegovem imenu bdi nad nami, inrekel, da je potrebno med tistimi, ki so bili z nami pri~aNjegovega vstajenja, nekoga izbrati in ga postaviti naNjegovo mesto.”

3. In izvolili so dva, Barsabo in Matijo, in molili so inrekli: “O Bog, ki pozna{ srca vseh ljudi, poka‘i nam, ka-

900

terega od teh dveh si izbral, da sodeluje pri apostolstvu, izkaterega si dvignil Svojega slu‘abnika Petra, da nas vo-di.” (Pog. 96, 1-3)


Nikogar nisem povzdignil, da bdi nad Mojimi. Po-glejte globlje v besede “... izbral Petra, da nas vodi in vNjegovem imenu bdi nad nami”, in dojemite smisel.

Vsem, ki so Mi sledili - in tudi Petru, ki Me je vpra-{al, kdo naj vodi - sem med ostalim rekel smiselno:Kdor je med vami najve~ji, ta naj bo najmanj{i, in ko-mur je lahko dano svetlobe in mo~i v teku njegovega‘ivljenja v Bo‘ji ljubezni, ta naj bo za mnoge vodnik kBo‘ji ljubezni.

Jaz Sem vas vse izbral da nosite svetlobo, da bi s ti-stimi, ki pridejo za vami in s katerimi ste morda spetskupaj, izpolnili to, kar sem hotel Jaz, Kristus Boga,kot Jezus prinesti v svet. ^lene nastajajo~e skupnostivodite samo toliko, kolikor je to primerno za vodnika,in ne dovolite nikoli, da vas povi{ajo ali ~astijo kot naj-ve~jega. Kajti kdor dovoli, da ga povi{ajo ali ~astijo, tane ‘ivi v Mojem Duhu in bo poni‘an. In notranje {ole,ki vodijo do notranjega misterija ‘ivljenja in ki jih Jazne morem ve~ ustanoviti, bodo pa nastale - naj v Mo-jem Duhu zgradijo in pre‘arjajo tisti, ki ‘ivijo v Meni,Kristusu.

901

Tako je vsem Mojim u~encem in u~enkam, sedanjimin prihodnjim, dana naloga da izpolnijo, kar sem Jazkot Jezus iz Nazareta u~il in izpolnil. Kajti vi in mnogiz vami se boste v teku ~asa ve~krat vrnili, da pripravitein postavite to, ~esar Meni kot Jezusu ni bilo mo‘no -zaradi nevere in trme ter grehov judovskega naroda intistih, ki naj bi Mi stali ob strani.

Toda, ko se Jaz, Duh resnice v Bogu, Va{em in Mo-jem O~etu, vrnem, se bo na Zemlji zgodilo vse to, karsem vam povedal in pripravil v Duhu. Kajti potem bomv Duhu s Svojimi in z njimi bom postavil in zgradil vse,kar Mi kot Jezusu iz Nazareta ni bilo mogo~e.

4. In oddali so svoje glasove, in ‘reb je padel na Mati-jo, in dvanajsteri so ga sprejeli in pri{teli med apostole.

5. Nato sta Janez in Jakob s polaganjem rok izlo~ila izsvoje skupine Petra, da bi jim bil predpostavljen v Gospo-dovem imenu in rekla: “Brat, bodi enak klesanemu kam-nu s {estimi ploskvami, ti, Peter, si petra, na vsaki straninosi{ pri~evanje resnice.” (Pog. 96, 4-5)


Tako kot so se u~enci odlo~ili z oddajanjem glasov,se je dogajalo tudi v praskupnostih, ki so nastajale poMoji vrnitvi domov k O~etu. In spet se podobno dogajatudi v Zavezni skupnosti Novi Jeruzalem in v vseh pra-

902

skupnostih v Mojem Delu odre{enja, Univerzalnem‘ivljenju >��@.

^leni skupnosti niso polagali rok na glave tistih, kiso jih izvolili v svoje ob~estvo, in jih tudi sedaj ne pola-gajo. Molijo in priporo~ajo nove ~lene praskupnostiVe~nemu in Meni, Kristusu.

Kdor se da izvoliti ~lenom skupnosti, se obve‘e po-stati “klesani kamen”: bru{en kamen, ki seva Bo‘jo re-snico v svet v mnogih fasetah in prina{a resnico vsem,ki so je ‘ejni. Kdor je postal klesani kamen, ta je na{elv sebi “kamen modrecev” in seva v ta svet v poni‘nostiin hvale‘nosti, brez vzbujanja pozornosti.

Kajti kdor je v Duhu Ve~nega velik, ta je najmanj{imed Mojimi. Brez vzbujanja pozornosti daje, kar jerazvil v sebi: resnico iz izvora resnice - Boga. Ne bopredstojnik, temve~ bo edino kot pri~evalec Notranje-ga ‘ivljenja slu‘il dozorevajo~im ~lenom skupnosti injih pou~eval ter jim dajal to, kar {e potrebujejo za svojenotranje zorenje, da se tudi v njih razvije do polnegarazcveta kamen modrecev, ve~na zavest, in da tudi oniiz‘arevajo, kar so nebesa: zakon ljubezni.

6. In apostolom so dali palice, da usmerjajo njihovekorake na poti resnice, in isto~asno krone slave, in prero-kom gore~e svetilke, da sipljejo svetlobo na pot, in kadil-nice z ognjem; in evangelistom knjigo in Sveti zakon, daspomnijo narod na prva osnovna na~ela; in pastirjem sodali kelih in kro‘nik, da nahranijo in nasitijo ~redo.

903

7. Toda ni~ ni bilo dano enemu, kar ne bi bilo danovsem; kajti vsi so bili ena duhov{~ina pod Kristusom kotsvojim Mojstrom in velikim duhovnikom v Bo‘jem temp-lju; in diakonom so dali ko{are, da polo‘ijo vanje stvari,ki so bile potrebne za sveto daritev. In bilo jih je kakihstodvajset, in Peter jih je vodil. (Pog. 96, 6-7)


Kar je tu povedano, ne ustreza Mojemu nauku Jezu-sa iz Nazareta.

Po Mojem vnebohodu so se tekom ~asa izoblikovalitako imenovani predstojniki, ki so uveljavljali svojouradno mo~, ker so mnogi ljudje, ki so prihajali k apo-stolom in u~encem in ki so tekom ~asa tvorili skupno-sti, potrebovali vodstvo. Nekateri u~enci so se spomniliobi~ajev iz svoje mladosti, ki so jih imeli v takratnihverskih ustanovah za zakonite, a so izhajali iz pogans-tva. Te poganske aspekte so s~asoma prinesli v nastaja-jo~e kr{~anske skupnosti.

Tako se je tako imenovano kr{~anstvo vse bolj inbolj razvijalo z zunanjimi rituali in ceremonijami ter shierarhijo, se pravi z oblastniki, torej z ljudmi, ki so sepostavili na razli~no visoke polo‘aje. Kot Jezus iz Na-zareta in kot Kristus Boga tega nisem u~il.

Spoznajte: Najve~ji med Mojimi je tisti, ki je v sebiodkril “kamen modrecev” - to je posve~eno zavest vglobini du{e. On je nesebi~en slu‘abnik vseh. Ni pastir,

904

temve~ samo ka‘ipot v Notranje ‘ivljenje, ki ga je samrazkril z uresni~evanjem ve~nih zakonov. Kot Jezus izNazareta nisem govoril niti o kronah niti o ~asteh intudi ne o dostojanstvenikih. To so oznake za posamez-nike, ki so se hoteli dvigniti nad narod.

Kar sem govoril kot Jezus, je zakon. To govorim tudikot Kristus. Nisem poklical nobenih evangelistov, dia-konov in duhovnikov. Hotel sem in ho~em eno ~redo,katere pastir Sem Jaz, Kristus.

Govoril sem Petru in mislil s tem vse, ki so Mi zvestosledili. Ti naj bi bili ka‘ipot v Notranje ‘ivljenje, vendarbrez vzbujanja pozornosti in prisile na narod.

Kar o tem pi{e v Jezusovem evangeliju, je pri{lo zra-ven {ele pozneje. V nastajajo~e skupnosti so to prineslinekateri u~enci, ki so hoteli vzbuditi pozornost.

Tudi duhov{~ine nisem priklical v ‘ivljenje, ampaktrumo nesebi~nih slu‘abnikov, ki so slu‘abniki vseh.Pravi~ni preroki ne nosijo svetilk; sami so svetilke, solu~ resnice, ki jo nosijo v svet - za blagor vseh, ki hre-penijo po resnici, po Notranjem ‘ivljenju.

U~il sem prina{ati evangelij srca, se pravi to, kar jeposameznik uresni~il, vendar nikoli ~rke.

Opremo za potovanje - to, kar potrebujejo kot ljud-je, so dobili tisti, ki so mi ‘eleli slediti. Kajti {li so da-le~, da pou~ujejo, kar sem jih u~il in za kar sem jim bilzgled. Niso imeli knjig. Resni~ni nasledniki so nosili to,kar sem jih u~il, v srcu. Od tega so nesebi~no dajali na-prej. Kajti v srce ima vstop samo to, kar te~e iz srca, neto, kar pride iz razumskega znanja in znanja iz knjig.

905

Resnica, ki je napisana, je lahko ka‘ipot za tiste, kihrepenijo po resnici. ^rka sama ni resnica, temve~ od-sev resnice.

8. In ko je pri{el sedmi dan, so bili vsi enodu{no sku-paj v isti hi{i, in ko so molili, je pri{el z neba zvok kot {u-menje silovitega vetra in prostor, kjer so bili zbrani, se jestresel, in napolnil je vso hi{o.

9. In prikazali so se deljeni jeziki kot ognjeni plameniin lebdeli so nad glavo slehernega. In vsi so bili izpolnjenis Svetim Duhom in za~eli so govoriti z jezikom, kakor jimje Duh dajal izgovarjati. Tedaj je Peter vstal in pridigalKristusov zakon mno‘ici iz vseh de‘el in vseh jezikov, kiso bili tu skupaj. Po poro~ilu tistih, ki so to videli in sli{a-li, je vsak mo‘ sli{al besedo v svojem maternem jeziku.(Pog. 96, 8-9)


V tem ~asu, ko so mnogi bili zbrani v molitvi, se je vdu{ah, ki so se dvignile k Bogu, pomno‘ila Sveta mo~,Sveti Duh. Mnogi so mislili, da sli{ijo “zvok z neba kot{umenje silovitega vetra”, ki je napolnil ves prostor, vsohi{o.

Spoznajte: Ve~ni Duh, Sveti Duh, nima ~love{kegaglasu, ki bi prodrl do ~love{kega u{esa. Vtekanje Svete-ga Duha v mnoge pravi~ne mo‘e in ‘ene je v njih pov-zro~ilo vzvalovanje krvi, kajti srca izpolnjenih so glasno

906

bíla. Tedaj so zasli{ali v svojih srcih besedo resnice -vsak v svojem maternem jeziku. V tej notranji dotak-njenosti in v zunanji ganjenosti so mislili, da vidijo og-njene jezike. Tisti, ki so jih resni~no videli, so gledalivtekanje Svetega Duha v svoje du{e in srca. In tisti, kiso sli{ali Bo‘jo besedo skozi ~love{ka usta, so v svojihsrcih ob~utili tako, kot da bi govoril v njihovem jeziku.Toda kar so razumeli, je bilo to, kar so lahko razumeliglede na zrelost svoje zavesti. Mislili so, da sli{ijo v svo-jem jeziku, ker so Bo‘jo besedo skozi ~love{ka usta ra-zumeli globoko v svoji notranjosti.

Spoznajte: Pri mnogih izjavah so kaj dodajali in od-vzemali, vsaki~ ustrezno pi{~evemu ali prevajal~evemurazumevanju. In pri prevajanjih so se uporabljale bese-de, ki so bile prevajalcem znane in so ustrezale njiho-vemu razumevanju resnice.

10. In iz teh, ki so poslu{ali, je bilo ta dan v skupnost zbra-no tri tiso~ du{, in prejeli so Sveti zakon, ob‘alovali svoje grehein bili kr{~eni ter nadaljevali svoje ‘ivljenje v bratov{~ini apo-stolov, v nenehni daritvi in molitvi. (Pog. 96, 10)


Spoznajte: Niso vsi, ki so bili zbrani na ta dan, iskre-no ob‘alovali svojih grehov, odpustili, prosili za odpu{-~anje in nehali gre{iti. Mnogi so samo mislili, da so to

907

storili. Spet so zapadli v svoje stare grehe in so postalispet taki, kot so bili pred bo‘anskim dogodkom.

Nih~e od njih ni bil kr{~en - vsi pa so bili blagoslov-ljeni od Duha resnice. In vsi, ki so resnici ostali zvesti,tako da so dan za dnem izpolnjevali svoje molitve inbolj in bolj uresni~evali zakon ‘ivljenja, so po~asi po-stali zakon ‘ivljenja. Tako so dosegli duhovni krst, kerso se potopili v ve~ni zakon, Boga, in tako postali za-kon ljubezni.

Vsi, ki so stremeli po ‘ivljenju v Meni in se vestno iz-popolnjevali, so vstopili v Kristusovo bratovstvo, v ‘iv-ljenje v Bo‘jem Duhu. To je izpolnitev ve~nega zako-na, tako za lastni notranji razvoj kot tudi po zapovedi“moli in delaj”. Zapoved moli in delaj ni veljala in nevelja le zaradi pomemnosti za osebo samo; zajema tudiresni~no, nesebi~no slu‘enje bli‘njemu.

Kot je bilo takrat, tako se je nadaljevalo v kasnej{ihstoletjih: Vedno znova so stopali ljudje v Moje nasleds-tvo, v Kristusovo bratov{~ino, ki se ne izolira samostan-sko, temve~ raste sredi sveta - med ljudmi, ki se trudijo‘iveti v Meni, Kristusu, za vse ljudi dobre volje. Resni~-na bratov{ina v Meni in z Menoj, Kristusom, je izpol-njevanje ve~nih zakonov sredi sveta.

11. In tisti, ki so verjeli, so se odpovedali vsemu svoje-mu imetju, vse so imeli skupno in ‘iveli so skupaj na is-tem mestu in izkazovali bo‘jo ljubezen in dobroto svojimbratom in sestram in vsem bitjem. S svojimi rokami sodelali za splo{no blaginjo. (Pog. 96, 11)

908


Vsi, ki so izpolnjevali Bo‘ji zakon, enakost, svobodo,enost, bratstvo in pravi~nost, zdru‘ili svoje imetje invse urejali skupno, so tako izpolnili zakon ‘ivljenja:Eden za vse - Kristus, vsi za enega - Kristusa. In vsi sKristusom - za vse ljudi dobre volje. @iveli so skupaj -tako kot bitja svetlobe - v nesebi~ni ljubezni kot bratjein sestre in slu‘ili splo{ni blaginji.

Ta bratov{~ina v Mojem Duhu, ki je nastala po Mo-jem vnebohodu med tistimi, ki so Mi resni~no sledili,se je nadaljevala tudi v vseh kasnej{ih ~asovnih obdob-jih. Vedno znova so se zbirali ljudje v Mojem imenu,da bi ‘iveli v Meni in z Menoj v resni~ni bratov{~ini - vslu‘enju bli‘njemu za splo{no blaginjo. Kajti samo to jeresni~na, absolutna hoja za Kristusom.

Spet je torej, >��@, kar je bilo neko~.Vedno ve~ ljudi se trudi, da Mi sledijo, da bi ‘iveli v

Meni in da pridejo v bratov{~ino z Menoj in da enotnopodpirajo skupno blaginjo - in tako prinesejo na Zem-ljo nebesa, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.

Temelj bratov{~ine v Meni je nesebi~na ljubezen vskupnem delovanju za splo{no blaginjo, kajti kot je vnebesih, podobno bo nastalo na Zemlji - na materiji,znotraj treh dimenzij.

Kdor ‘ivi v Meni, Kristusu, ‘ivi v miru s svojimi bli‘-njimi in s kraljestvi narave, z ‘ivalmi, rastlinami inkamni.

909

12. In od teh je bilo poklicanih dvanajst, z namenomda bi bili preroki ob dvanajstih evangelistih in dvanajstihpastirjih in njihovih pomo~nikih in diakonih univerzalneskupnosti, in bilo jih je sto dvajset. In tako je bilo zgraje-no Davidovo sveti{~e iz ‘ivih ljudi polnih dobrote, takokot jim je to pokazal Mojster.

13. In skupnosti v Jeruzalemu je bil dan Jakob, Gos-podov brat, kot vodja in angel in razen njega {e {tiriind-vajset duhovnikov v ~etverni funkciji in tudi diakoni innjihovi pomo~niki. In po {estih dneh se jih je zbralo veli-ko in {est tiso~ mo‘ in ‘ena je prejelo sveti zakon ljubezni,in z veseljem so sprejeli besedo. (Pog. 96, 12-13)


Kot Jezus iz Nazareta sem ‘e govoril o univerzalnihskupnostih, o univerzalnem ‘ivljenju, ‘ivljenju iz Bo‘je-ga Duha, toda ne o evangelistih, pastirjih in diakonihali drugih dostojanstvenikih. ^love{ke predstave obra-stejo to, kar sem prinesel v ta svet kot nauk in mo~.

Kar sem hotel kot Jezus zgraditi s tistimi, ki so imelinaro~ilo in ga {e imajo - na prvem mestu ljudje iz Da-vidovega rodu, nato pa tudi iz drugih rodov - to naj binaredili po Mojem vstajenju v preprostosti in skromno-sti Moji z Menoj - z Menoj, ki sem bil z njimi po vsta-jenju v Duhu.

Mnogi od tistih, ki so se dali blagosloviti, vendar nisoizpolnili, kar sem zapovedal vsem, so prinesli svoje

910

predstave v enostavno notranjo strukturo, ki naj bi bilavidna tudi v zunanjem, v svetu. Njihova na tradicije ve-zana miselnost, ki je bila {e ujeta v razporeditev na ob-lastnike in podrejene, se je pome{ala z Mojim naukom.Postavili so dostojanstvenike in govornike in jim zau-pali nastajajo~e skupnosti. Prepustili so jim vodstvo invse manj so poslu{ali Bo‘jo besedo in angela vsako-kratne skupnosti. Miselnost predpostavljenih je za~elaprevladovati; tako je pri{lo do neenotnosti in prepirov.

Zaradi vnaprej{njega sprejemanja stali{~ predstojni-kov je za~elo cveteti ~love{ko obna{anje, ker je vsak ‘e-lel biti najve~ji. Posledica so bili razdori, razdvajanje~lenov prvih praskupnosti, iz ~esar so sledile razcepi-tve. Moja pro{nja je bila, da Moji postavijo notranjesveti{~e in da izvr{ijo to, kar je bilo zapovedano Davi-dovemu rodu in posameznikom iz drugih rodov in je {ezapovedano: da osnujejo in zgradijo Bo‘je kraljestvo,Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.

Pri{lo je torej do nesoglasij. Vendar so vsi, ki so po-stali resni~ni nasledniki in so ostali zvesti Mojemu nau-ku, prejeli pravi~no besedo, zakon ‘ivljenja. Tisti, ki solahko dojeli, so to sprejeli z notranjim veseljem in hva-le‘nostjo.

Potreben je nek dolo~en red, dokler ljudje ne izpol-njujejo ve~nega Bo‘jega zakona. Zato naj bi v praskup-nostih {e delovali stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji,dokler ne bodo vsi ~lani praskupnosti v glavnem v za-konu Notranjega ‘ivljenja. Vendar naj se nih~e ne iz-kazuje kot nekaj posebnega. Najve~ji med njimi naj bi

911

bil najmanj{i. Stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji najbi bili ljudje, ki so se globoko potopili v Moje nasleds-tvo. Naj bodo edino ka‘ipot in nobeni dostojanstveniki.

Tako kot naj bi bilo takrat, naj nastane zdaj >��@ vpraskupnostih Univerzalnega ‘ivljenja, v praskupno-stih, v katerih sredini je Zavezna skupnost Novi Jeru-zalem v nastajajo~em Novem Izraelu.

14. In ko so na Gospodov dan bili zbrani, potem ko jeminila sobota in so opravili sveto daritev, so za~eli pogre-{ati Marijo in Jo‘efa, Jezusove star{e. In iskali so jih, a jihniso na{li.

15. In nekateri med njimi so rekli: “Gotovo ju je vzelGospod, kot Magdaleno.” In polotil se jih je strah in peliso v Bo‘jo ~ast in hvalo. (Pog. 96, 14-15)


V tem ~asu je bil Moj kru{ni o~e bitje v Bogu in neve~ ~lovek. Bil je med mnogimi nevidnimi, ki so se pri-pravljali za izpolnitev naro~ila. Nekateri so ostali v du-hu, slu‘ili so Mi v duhu in nevidno tistim, ki so bili vzemeljski obleki. Drugi so se pripravljali na utele{enje,da bi kot ljudje slu‘ili Meni, Kristusu.

Marijo sem zaupal Janezu. Na tihem mestu je bila vmolitvi povezana z Menoj in z vsemi, ki so jo obdajali vduhu.

912

Kmalu po Mojem vstajenju in vnebohodu, tudi po iz-litju Svetega Duha, je nastala med apostoli in u~enciter med tistimi, ki so se jim pridru‘ili, velika negoto-vost; vodila je k nesoglasjem.

Vsako nesoglasje ima svojo govorico. Nekateri so ra-zumeli Moj nauk in Moje prilike po smislu, tako kot sobili sposobni glede na svojo duhovno zavest; drugi sose dr‘ali svojih predstav in so s svojim razumom dojeliMoj nauk in Moje prilike. Mislili so, da je to resnica.

Od Mojega vnebohoda so se ta nesoglasja nadaljeva-la do razpustitve prvih praskupnosti. Iz tega so se po-javljali dostojanstveniki. Odlo~ali so o tem, kaj naj jepravilno in so iz Mojega nauka - katerega vsebina je za-kon ‘ivljenja in svoboda volje - naredili obvezujo~ ver-ski nauk. S tem so besede, ki so prvotno bile simboli, inso naredile Notranje ‘ivljenje razumljivo, uvrstili v ~lo-ve{ki miselni svet. Pod pla{~em Mojega imena, Kristus,so volili dostojanstvenike kot pastirje, duhovnike in ta-ko naprej. S~asoma so v Mojem imenu zgradili konfe-sionalno hierarhijo z razko{nimi bo‘jimi hi{ami, kate-dralami in pala~ami, v katerih so vladali. Tako jekr{~anstvo okorelo in postalo institucija z dogmami,kulti, svetovno oblastjo, cerkvenimi dajatvami, davki in{e z mnogo~im.

Ker so bili v svojih srcih siroma{ni, so v svoje konfen-sionalne nauke privzemali vse ve~ poganskih kultov, ins tem ljudem ponujali ve~ zunanjih slavnosti, ki so jihokrasili z mnogimi ceremonijami, da bi vernike stimu-lirali. To so imenovali kr{~anske slavnosti, ki bi naj bile

913

Bogu v ~ast. V resnici pa so bile zanke, delno so {e da-nes >��@, s katerimi so vezali in {e ve‘ejo vernike na-se. Za mnoge so postali cerkveni zakoni, dogme, struk-ture in navade, zapori, je~a, od koder je te‘ko priti.

Niso upo{tevali zakona svobode in ga ne upo{tevajo;dolo~ali so in {e dolo~ajo, npr. da se ljudi mora krstitikot otroke, preden se podu~ijo in preden lahko sprej-mejo blagoslov cerkve.

Toda zakon svobode se glasi: Najprej pou~ujte. Topomeni: U~ite svoje otroke zakone ‘ivljenja - in ~e sepo njih ravnajo in jih izpolnjujejo v vsakodnevnem ‘iv-ljenju, jih bom Jaz, Kristusov Duh, krstil z Duhom re-snice, ker so se potopili v resnico, v zakon ‘ivljenja. To-da kdor sam ne more ve~ razlo~evati med resnico inobi~aji, kdor gleda na ten~ice tradicij, ta vidi samo {ecerkvene zakone in dogme, ceremonije in kulte in ver-jame, da vse to, kar je naredil ~lovek, spada k naukuNazare~ana, ker je vse to bilo in je {e okra{eno z Mo-jim imenom >��@.

V Meni, Kristusu, je e n a sama ~reda, in Jaz Semnjen e d i n i pastir.

V Meni, Kristusu, ni oblastnikov in miselnosti pred-postavljenih, zaradi tega tudi ne podlo‘nosti. V Meni,Kristusu, so samo bratje in sestre, ki ‘ivijo v ve~nemO~etu in Meni in ki so enega duha.

êprav so v univerzalnih praskupnostih >��@ {estare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji, so to samo oz-na~be za konkretne naloge ~lenov praskupnosti. V ob-~inah se ti ~leni odlikujejo z resni~no hojo za Kristu-

914

som. Stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji so z vsemi~leni skupnosti bratje in sestre v e n e m duhu.

Na ozna~be stare{ina, vodja, u~itelj in zdravitelj najse ne gleda kot na ~astno poimenovanje predstojnikov.Kdor iz tistih, ki izpolnjujejo te naloge, naredi pred-stojnike, ta je kriv pred zakonom svobode, tako kot sokrivi tisti, ki so po Mojem vnebohodu razpustili nasta-jajo~e praskupnosti, s tem da so postavili dostojanstve-nike.

V ve~ni biti je sedem kerubov in serafov, knezov ne-bes, in stare{ine. Toda enaki so z vsemi duhovnimi bit-ji: vsi so O~etovi otroci - brez izjeme. Imena kot kerub,seraf in stare{ina so obvezujo~a imena, ki ka‘ejo na us-trezne, s stvaritvijo pogojene naloge.

16. In Bo‘ji Duh je pri{el nad apostole in nad prerokein med njih, in ker so se spomnili, kaj jih je u~il Gospod,so vsi z enim glasom priznali Boga, ga slavili in rekli:(Pog. 96,16)


“... z enim glasom” pomeni: Bili so istega prepri~a-nja. Soglasno prepri~anje pelje po~asi v svobodo in venost v Meni, Kristusu.

17. “Verujemo v enega Boga: Neskon~nega, v skriv-nostni izvor, v ve~nega O~eta, od katerega prihajajo vse

915

stvari, nevidne in vidne. V vesolje, ki je v vsem, ki delujepo vsem in okrog vsega. V svetega Enega, v katerem ob-stajajo vse stvari, vse kar je bilo, kar je in kar bo.

18. Verujemo v enega Gospoda, na{o Gospo, v popol-nega Svetega Kristusa, ki je Bog od Boga, Svetloba, spo-~eta iz Svetlobe. Na{ Gospod, O~e, @enin in Sin. Na{aGospa, Mati, Nevesta in H~i. Tri podobe v eni nedeljenibiti. Dvojno trojstvo. Da bi se Bog razkril kot O~e, @eninin Sin vsake du{e in da vsaka du{a postane popolna kotMati, Nevesta in Bo‘ja H~i.

19. In to z dviganjem du{e v Duha in spu{~anjem Du-ha v du{o. Duh je pri{el z neba in je postal meso iz ve~noblagoslovljene device, v Jezusu, Kristus Boga v vsakomur,in je bil rojen in je u~il pot ‘ivljenja, trpel je pod svetnimivladarji, bil kri‘an in pokopan ter se spustil v pekel. Inspet je vstal in se dvignil v veli~astvo, od koder daje vsemsvetlobo in ‘ivljenje.

20. Verujemo v sedemkratnega Bo‘jega Duha, daro-valca ‘ivljenja, ki izhaja iz Svete Dvojice, ki pride nad Je-zusa in nad vse, ki so zvesti notranji svetlobi; ki biva vskupnosti, v od Boga izvoljenem Izraelu; ki za vedno pri-de v svet in osvetli vsako du{o, ki i{~e; ki daje zakon insodi ‘ive in mrtve; ki govori po prerokih v vseh ~asih inde‘elah.

21. Verujemo v sveto vsesplo{no in apostolsko skup-nost: pri~evalko vse resnice, njeno ohranjevalko in dajal-ko. Ustvarjena je od Duha in Bo‘jega ognja; hranjena odvodá, posevkov in sade‘ev zemlje. Ta, ki po Duhu ‘ivlje-nja zdru‘uje svojih dvanajst knjig in zakramente, svoje

916

Svete besede in dela izvoljenih v misti~nem zdru‘enju inki ~love{tvo zdru‘uje z Bogom, nas naredi za soudele‘en-ce Bo‘jega ‘ivljenja in bistva, kar dokazuje s svetimi sim-boli.

22. In mi pri~akujemo vrnitev vseobsegajo~ega Kristu-sa in vrnitev Bo‘jega kraljestva, v katerem obstaja pravi~-nost. In v svetem mestu, ki ima dvanajst vrat, sta tempeljin Bo‘ji oltar. Od tod izhajajo trije redi in {tirikratnadol‘nost, da se pou~uje vsa resnica in da se vsak danopravlja zahvalna daritev.

23. In tako znotraj kot zunaj. V velikem kot v majh-nem. Tako zgoraj kot spodaj, kot v nebesih, tako tudi naZemlji. Verujemo v o~i{~evanje du{e skozi ve~ rojstev inizku{enj, vstajenje od mrtvih, v ve~no ‘ivljenje pravi~nih,od ve~nosti do ve~nosti in mir v Bogu za vedno. Amen.”(Pog. 96, 17-23)

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljamin poglabljam to veroizpoved

po zakonih ‘ivljenja:

(17. vrstica) “...skrivnostni izvor” pomeni: Sveti iz-vor, kajti v Bogu ni skrivnosti.

(18. vrstica) “Na{a Gospa”, s tem je mi{ljeno mate-rinsko na~elo v Bogu O~etu-Materi.

“Bog od Boga, Svetloba, spo~eta iz Svetlobe” to po-meni: Kristus je Bo‘ji Sin, ki je iz{el iz Boga O~eta-Matere; kot gledani je bil ustvarjen v nekaterih vidikih

917

Notranjega ‘ivljenja, v ostalih vidikih Notranjega ‘iv-ljenja pa je bil duhovno spo~et, Sin iz Svetega, ve~negaO~eta in Matere.

V o~etovsko-materinskem na~elu je tudi h~i, ‘enskona~elo, ki ima ve~ aspektov matere.

@enin in nevesta simbolizirata zdru‘enje obeh mo~ipozitivnega in negativnega pola, mo{kega in ‘enske,o~eta in matere. Ta zveza se imenuje tudi notranja po-roka.

“Tri podobe” pomeni: Tri mo~i: pozitivna mo~, pozi-tivni pol, dajajo~e na~elo, o~etovska mo~; negativnamo~, negativni pol, sprejemajo~e na~elo, materinskamo~. Obe mo~i skupaj, o~etovsko-materinsko na~elo,se imenujeta tudi pramo~ ali Sveti Duh, v katerem de-luje delna mo~, vsepovsod navzo~a mo~ sovladarja,Kristusa Boga. Ker so vse mo~i vsebovane v vsem, so tetri mo~i - mo~i O~eta-Matere in delna mo~ v pramo~i,mo~ Kristusa Boga - nedeljeno prisotne v vsakem bitju.

Ker so vse mo~i prisotne v vseh bitjih iz Boga, utele-{a o~etovsko na~elo Sina in Sin O~eta. Materinsko na-~elo utele{a H~er in H~i Mater.

@enin in nevesta simbolizirata notranjo povezanost,notranjo poroko.

(19. vrstica) “In to z dviganjem du{e v Duha in s spu{-~anjem Duha v du{o” pomeni: Kdor naredi prvi korak kDuhu ‘ivljenja, temu pride tudi Duh naproti. Na poti kpopolnosti se du{a dviga k Duhu ‘ivljenja, k Bogu O~etu-Materi, in Duh, Bog O~e-Mati, ji pride naproti.

918

Tako kot du{a spet sprejema svojo dedi{~ino, mo~ineskon~nosti, v toliki meri tudi vteka vanjo Duh, Bog,o~etovsko-materinsko na~elo, s ~imer spet dose‘e po-polnost v Bogu, v na~elu O~eta-Matere.

“Duh je pri{el z neba in je postal meso iz ve~no bla-goslovljene device”, kar pomeni: Duh Kristusa Boga jepri{el v ta svet v Bo‘jem Sinu. On je bil in je sovladarnebes, Sin, ki je postal v Jezusu Kristus, Odre{enik.

Zakoni narave so plemeniti zakoni, ~e jih ~lovekohranja ~iste. Po ~istem spo~etju sem se Jaz, Bo‘ji Sin,vrodil v mlado ‘eno, ki je postala Jezusova mati. “De-vica” pomeni: mlada ‘ena.

Kot Jezus iz Nazareta sem u~il svete Bo‘je zakone inbil ljudem zgled zanje. Z naukom in ‘ivljenjem sem jimpokazal pot v ve~no ‘ivljenje. Trpel sem pod svetnimivladarji in bil kri‘an, ker Me Moji, h katerim sem pri-{el, niso doumeli in sprejeli.

Jezusovo telo je bilo polo‘eno v grob in nato s preo-brazbo materije pobo‘eno v bo‘ansko substanco.

Kot Kristus Boga, Odre{enik, sem se spustil v pekel,zato da sem pre‘aril vse ravni padca in jih spremenil vravni o~i{~evanja.

Vstali, ki se je dvignil k Bogu, ve~nemu O~etu, in kispet ‘ivi v Bogu kot sovladar nebes, bo spet pri{el vvsem veli~astju, ko bo vzpostavljeno Bo‘je kraljestvona Zemlji.

Moj Duh, odre{ilna mo~, je v vseh du{ah in ljudeh.Kdor se z izpolnjevanjem zakonov obrne k Meni, Kri-

919

stusu Boga, ta prejema vedno ve~ svetlobe in mo~i inbo vstopil v ‘ivljenje, v Jaz Sem.

(20. vrstica) “...sedemkratni Bo‘ji Duh” pomeni sed-mere osnovne Bo‘je mo~i, ki vsej biti podarjajo ‘ivlje-nje. Te sedmere osnovne Bo‘je mo~i so vsepovsod pri-~ujo~ zakon, Bog, ‘ivljenje v vsem, kar je.

“Sveta Dvojica” pomeni: dve pramo~i; dajajo~a insprejemajo~a mo~ - mo{ko na~elo, O~e in ‘ensko na~e-lo, Mati.

Ti dve pramo~i tvorita jedro centralnega prasonca,ki je ‘ivljenjski pogon stvarstva, od koder te~e ‘ivljenje- torej sedmere osnovne mo~i, v sedmera prizmatskasonca. V teh prizmati~nih soncih se pralu~ - sedmereosnovne mo~i, pramo~ - razstavi in sije v sedem kratsedmerih mo~eh v vesolje. Sedem krat sedmere mo~ise imenujejo tudi sevanje zavesti, pre‘arjajo namre~vse vidike zavesti neskon~nosti, tudi materijo.

To je Duh, Bog v Meni, Kristusu, ki prebiva in delujev resni~nih kr{~anskih skupnostih ter v ~lenih skupnosti, kiizpolnjujejo voljo Ve~nega v Meni, Kristusu.

Duh, Bog v Meni, Kristusu, je izbral in osnoval NoviJeruzalem v Novem Izraelu. Od tam sije ‘ivljenje ~ezvso Zemljo in prek svetlih ljudi in o~i{~ene Zemlje vravni o~i{~evanja k vsem du{am.

Duh, Bog, resnica, sije v Meni, Kristusu, v ta svet.Kdor i{~e, tako da stremi k zapovedim Notranjega ‘iv-ljenja, ta bo na{el k zakonu, Bogu, in bo postal ve~nizakon, kar Sem Jaz, Kristus, v Bogu, v Mojem in va{emO~etu.

920

“... ki daje zakon in sodi ‘ive in mrtve” pomeni: Kdor‘ivi zakon, Boga, vstopa v zakon, Boga, v ve~no resnico.

Zakon Notranjega ‘ivljenja se ne ustavi niti predljudmi niti pred umrlimi, tako imenovanimi “mrtvimi”,torej du{ami v kraljestvih onstran tan~ice zavesti, ki le-‘ijo med tostranstvom in onstranstvom.

Kdor kr{i Bo‘ji zakon, sodi samemu sebi v tolik{nimeri, v kolik{ni je kr{il zakon ‘ivljenja, ve~no resnico.

Resni~no, v vseh ~asih, v preteklih in v sedanjih, jegovoril Duh, Bog, po pravih prerokih in {e govori.

Moja beseda, beseda Duha, je neomejena. Tekla je vvseh dobah in v vse de‘ele. In kdor se je prebudil v Du-hu ‘ivljenja, ta pozna Moj glas. Da, Moje ovce poznajoMoj glas, ne glede na to v kateri de‘eli ‘ivijo kot ljudje.

(21. vrstica) “Verujemo v sveto vsesplo{no in apo-stolsko skupnost” pomeni:

Skupnost naj se gradi na temeljnih kamnih Notra-njega ‘ivljenja, na katerih so Moji resni~ni apostoli inu~enci ustanovili praskupnosti. Le Sveti je Duh skup-nosti. ê ~leni skupnosti izpolnjujejo zakon ‘ivljenja,tako da ‘ivijo v resnici, potem so bla‘eni. Ti bla‘eni,bratje in sestre, ki ‘ivijo v Mojem Duhu, tvorijo pravoskupnost.

Pri~e resnice so, in skupnosti, ki jih tvorijo, so ohra-njevalke in darovalke resnice. Vse drugo so ~love{kepredstave in spletke, ki nimajo ni~ skupnega z Menoj,Kristusom.

Kdor ‘ivi v Meni, Kristusu, ta ‘ivi v Bogu in opravljaBo‘ja dela - tudi v tem svetu.

921

V resni~nih skupnostih v Meni, Kristusu, ni predpo-stavljenih in podrejenih. Prave skupnosti v Meni so izbratov in sester, ki se trudijo izpolnjevati Bo‘jo voljo inki jo ‘e izpolnjujejo. Te skupnosti v Meni, Kristusu, soustvarjene od Duha ‘ivljenja in pre‘arjene z Bo‘jimognjem.

Kdor je pre‘arjen z Bo‘jim ognjem, ta izpolnjujeBo‘je zakone. Je za vse ljudi in tudi za kraljestva nara-ve. In tako ‘ivi z vsemi ljudmi v srcu. Ceni in spo{tuje‘ivljenje v naravi in Bog ga vzdr‘uje ter hrani prekzemlje, z vodámi, posevki in sade‘i.

“V njo, ki z Duhom ‘ivljenja zdru‘uje svojih dvanajstknjig in zakramente, svoje Svete besede in dela izvolje-nih v misti~nem zdru‘enju in ki ~love{tvo zdru‘uje zBogom ter nas naredi za soudele‘ence Bo‘jega ‘ivlje-nja in bistva, kar dokazuje s svetimi simboli”, ta zapisso prinesli ljudje v praskupnosti in ne ustreza ve~nimzakonom.

Kdor resni~no ‘ivi po Bo‘jih zakonih, ta je ~isto Bo‘-je sveti{~e. Ne potrebuje knjig, zakramentov in simbo-lov. Postal je sveta beseda, zakon, Bog.

Tistemu, ki je postal Bo‘ji zakon, ne ostane ni~ za-krito. @ivljenje v Bogu je zakon, Bog, in kdor ‘ivi v ve~-nem zakonu, ta tudi pozna vse Bo‘je zakonitosti, ker jepre‘arjen s pralu~jo, s sedmerimi osnovnimi pramo~mi‘ivljenja, ki mu vse razodenejo. Iz tega zajema in daje.

To so ljudje, ki so se resni~no zbrali v Mojem imenu,ki so resni~ni dru‘abniki bo‘anskega ‘ivljenja. Bitja vzemeljski obleki so, ki so ustanovila Notranjo religijo in

922

jo varujejo in ki ne poznajo nadrejenih in podrejenih,nobenih ceremonij, ritualov, kultov in dogem. To jeNotranja cerkev Kristusovega Duha, Notranja religija,kjer so vsi ljudje bratje in sestre in ki zdru‘uje vse ljudiv Bogu ter jih razume in sprejme. Iz nje so izhajali in {eizhajajo pravi nasledniki, ki se nahajajo v notranjosti vMeni. Ustanovili so in ustanavljajo praskupnosti No-tranjega ‘ivljenja, v katerih pastir Sem edino Jaz, Kri-stus, ker sem v O~etu njihovo ‘ivljenje.

Misti~no ‘ivljenje pomeni notranjo povezanost vsveti{~u notranjosti z vsemi, ki stremijo k Bogu. Toje bila Moja pro{nja kot Jezusa iz Nazareta; to je tu-di Moja pro{nja kot Kristusa Boga. Z ljudmi, ki setrudijo izpolnjevati Bo‘jo voljo in ki v izpolnjevanju‘e ‘ivijo, bom v nastajajo~em Bo‘jem kraljestvu naZemlji, v nastajajo~em Kraljestvu miru Jezusa Kri-stusa, Svojim pribli‘al Notranje ‘ivljenje. Ko boBo‘je kraljestvo, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa,obseglo vso Zemljo, bodo v Bo‘jem kraljestvu naZemlji ‘iveli ljudje, ki ne potrebujejo za svoje ‘ivlje-nje niti religioznih knjig niti ceremonij, kultov, ritua-lov, zakramentov in podobnega. Zdru‘eni so v Bogu,ker ‘ivijo v Meni, Kristusu. Izpolnjujejo ve~ni zakonin tako vedo za vse stvari ‘ivljenja.

Knjiga To je Moja Beseda bo za njih zgodovinskipriro~nik, ki jim bo slu‘il za razumevanje preteklih do-godkov, in iz katerega bodo spoznali vse, kar govori za~love{tvo in proti njemu, ki pa se bo {e nadaljevalo vkraljestvih du{ med du{ami in v du{ah.

923

(22. vrstica) Prihod Kristusa Boga, ki je Jaz Sem, jepred nami. V dana{njem ~asu >��@ in v vseh nadalj-njih obdobjih postopno vzpostavljam Bo‘je kraljestvona Zemlji, v katerem vladajo mir, enost in pravi~nost.

“In Sveto mesto, ki ima dvanajst vrat” je Novi Jeru-zalem na Zemlji. Ta je notranji oltar za vse univerzalnepraskupnosti na celi Zemlji, kajti od tam po{ilja svetlo-ba Ve~nega v Meni, Kristusu, zakone Notranjega ‘iv-ljenja v vse skupnosti. Prebivalci Bo‘jega kraljestva naZemlji bodo te prepoznali, jih potrdili in se jih dr‘ali,in red bo. Dol‘nost vsakega posameznega ~lena skup-nosti je nesebi~no slu‘enje, s ~imer vsi ~leni skupnostihvalijo in slavijo Boga.

Tisti, ki jim je dana sposobnost pou~evanja, bodootroke, ki izhajajo iz misti~ne povezanosti - iz notranjeporoke dveh ljudi, mo‘a in ‘ene v Bogu - u~ili Bo‘jezakone in jih usmerjali tako, da se bodo po njih ravnaliv bratov{~ini z Menoj, ki zdru‘uje vse ljudi v Bo‘jemkraljestvu na Zemlji.

(23. vrstica) “In tako znotraj kot zunaj. V velikemkot v majhnem. Tako zgoraj kot spodaj, kot v nebesih,tako tudi na Zemlji” pomeni:

Bog je vsepovsod pri~ujo~. Tako kot je v najglobljinotranjosti, v ~istosti, tako je tudi v zunanji biti. Takokot je zgoraj, to se pravi v nebesih, ~isto, tako bo tudina Zemlji.

V svoji zemeljski strukturi je Zemlja samo odsev ne-bes, vendar ne nebesa sama. Z mo~jo ljubezni bodo ne-besa vendarle pri{la tudi na Zemljo, ~isto k ~istemu.

924

Du{e se bodo o~i{~evale s Kristusovo mo~jo, ki je JazSem - pa ~etudi bodo {le skozi {tevilna zemeljska rojs-tva in izku{nje - dokler ne bodo spoznale same sebe inob‘alovale, kar so na sebi prepoznale ~love{kega, torejgreh, prosile za odpu{~anje, odpustile in spet popravi-le, kar so zagre{ile, in potem ne gre{ile ve~. Zbudile sebodo iz duhovne smrti in vstale v ve~no ‘ivljenje in sekot ~ista bitja iz Boga spet vrnile k Bogu, svojemu O~e-tu, iz katerega so iz{le kot ~ista bitja. Tedaj bodo v ve~-ni biti z vsemi ~istimi bitji ‘ivele in delovale v ljubezni,modrosti in pravi~nosti, in ljubezni ter veli~astju ne bokonca. Kajti ve~na svetloba, Bog, v katerem ‘ivijo, jeod ve~nosti do ve~nosti, tako kot so vsi od ve~nosti dove~nosti.

Kdor ‘ivi v Meni, ne potrebuje veroizpovedi, ker ‘ivizakon - tako kot so bitja nebes zakon in ga ‘ivijo.

24. In kot so se dvigali oblaki kadila, se je sli{alzvok zvonov, in mno‘ica nebe{kih ~et je slavila Bogain govorila:

25. “Slava, ~ast in hvala Bogu, O~etu, @eninu in Sinu,ki je eno z Materjo, Nevesto in H~erjo, od katerega izhajaVe~ni Duh, po katerem so ustvarjena vsa bitja. Od vseve~nosti, zdaj in v vso ve~nost - amen, aleluja, aleluja,aleluja. (Pog.96, 24-25)

925


^lovek v Bogu ne potrebuje zunanjih oblik in ritua-lov. Zvok zvonov so tedaj melodije nebes, ki prenikajosvetlo du{o, ~isto srce, ker bitje iz Boga O~eta-Materespet ‘ivi v Bogu, v O~etu in Materi. To je pot vsake du-{e, v kateri Sem Jaz, Kristus. Jaz Sem pot, resnica in‘ivljenje.

Kdor Meni sledi, postane sveti{~e ljubezni. Ta tem-pelj nima zunanjih obi~ajev. V njem so sprejeti vsi ljud-je in bitja in celotno stvarstvo. Kdor ‘ivi v tem templju,v svoji notranjosti, v Bo‘jem sveti{~u, ta bo z bitjem izBoga Ve~nega slavil, ~astil in hvalil z izpolnjevanjemsvetih zakonov, ki so Bog, Bog O~e-Mati. Ve~ni je gle-dal vsa bitja, in jih {e gleda in je dal in daje nebesa, kjer‘ivijo ve~no.

26. In ~e kdo od besed tega evangelija kaj odvzame alidoda ali ~e skrije njegovo lu~ pod mernikom, lu~, ki jenam, dvanajsterim pri~am, od Boga izvoljenih, dana poSvetem Duhu za razsvetlitev sveta, za njegovo odre{enje:pustite mu njegovo anatemo maranata, do prihoda Kris-tusa Jezusa, na{ega Odre{enika, z vsemi svetniki. Amen.”


Jaz Sem Kristus Boga, pot, resnica in ‘ivljenje.

926

Jaz Sem resnica, in resnica, ki Sem Jaz, sveti v ne{te-tih fasetah v ta svet.

“Jezusov evangelij” je ena od mnogih faset resnice.Ne kakr{enkoli ~lovek, temve~ Jaz, Kristus Boga, semga vzel, razlo‘il, popravil, poglobil ter dodal dodatnosvetlobo, torej dodatne fasete resnice, da bi ljudje se-danje generacije >��@ in prihodnjih generacij videlive~no resnico, Mene, Kristusa Boga, svetiti iz ve~ fasetresnice.

Jaz Sem resnica, in resnica daje otrokom resnico - intako je resnica.

Jaz, Kristus, ne preklinjam nobenega ~loveka. Tostorijo samim sebi tisti ljudje, ki Mene, Kristusa, resni-co, zlorabljajo v svoje ~love{ke namene.

Jaz Sem evangelij resnice, in resnica, ki Sem Jaz, da-je generacijam tako, kot to lahko danes in v prihodnjerazumejo v lu~i resnice.

Tu se kon~uje Sveti evangelij popolnega ‘ivljenja Je-zusa, Kristusa, Davidovega Sina po mesu, Bo‘jega Sinapo Duhu.

Tu se kon~uje prav tako evangelij svetih dvanajsterih,ki so ga apostoli v nespremenjeni obliki zapisali in gapozneje predali resni~nim naslednikom Mojstra, v zgodn-jih dnevih skupnosti Jeruzalema.

âst Bogu, po ~igar mo~i je bilo to napisano!

927


“Tu se kon~uje Sveti evangelij popolnega ‘ivljenjaJezusa, Kristusa, Davidovega Sina po mesu, Bo‘jegaSina po Duhu”, kar pomeni: Tu se kon~a knjiga Jezu-sov evangelij, ki je vklju~ena v delo To je Moja Beseda,ki je dano iz resnice.

Samo zunanje ima konec, ne pa, kar je bo‘ansko.Bo‘ansko te~e in te~e in ima vedno kaj za povedati. Jezakon ‘ivljenja, ki je nenehno razodetje.

Zato naj ‘ivljenje te~e prek dela To je Moja Beseda,ki je obenem zgodovinski priro~nik. ê si ne prizade-vate za ~rke, ampak dojamete smisel, se vam odpirajonebesa; nebesa razkrivam Svojim prek besed, danih po~love{kih ustih za vse tiste, ki stremijo k nebesom z re-sni~no hojo za Menoj.

Bla‘ena ob~utenja Jezusa, Davidovega Sina po me-su, Bo‘jega Sina po Duhu, se nikoli ne kon~ajo. Bila so~ista v Meni, Jezusu, in so v Meni, Kristusu, eno z vse-mi, ki podobno ob~utijo kot Jezus.

Prek Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem in prek vsehuniverzalnih praskupnosti gre to delo To je Moja Bese-da v ta svet in k Bo‘jim otrokom in k otrokom sveta.Kot Bo‘ji otroci se bodo zdru‘ili vsi v Meni, Kristusu.To je resnica. Kajti nobena ovca se ne bo zgubila. Tudiotroci sveta bodo zavestno postali otroci svetlobe, kertudi oni nosijo v sebi lu~ Ve~nega, ve~no ‘ivljenje.

928

Jaz Sem Kristus Boga, ki je kot Jezus pri{el v ta svetin izpolnil to, kar vodi k zdru‘itvi vseh narodov in ko~i{~enju Zemlje ter k prefinjenju in asimilaciji vsehgrobosnovnih oblik. Kajti Bog je Duh, je finosnovno,~isto ‘ivljenje. Po pramo~i, Bogu, o~etovsko-materin-skem na~elu, se bo spet vse vrnilo v ~isto bit, in po del-ni mo~i pramo~i, po Sinu in sovladarju nebes, ki pridek Svojim kot Jehova v Kraljestvo miru Jezusa Kristusa,kot brat k bratom in sestram, ki se nahajajo v zemeljskiobleki.

Jaz Sem Kristus v Bogu, va{em in Mojem O~etu, ‘iv-ljenje od ve~nosti do ve~nosti.

929

Epilog

To je, je bilo in bo:‘ivljenje v Bo‘jem Duhu.

Moja Beseda je dana za v~eraj, za danes in za pri-hodnost.

V Meni, Kristusu, je vse sedanjost, ker Sem nemin-ljiv.

V Meni je vse sklenjeno in za Moje razkrito.Kar je za ljudi prihodnost, to je v Meni sedanjost.Moja Beseda je beseda sedanjosti. Kar bo, je v Meni

in je v Meni tudi ‘e dokon~ano.

Vsak boj s tvojim bli‘njim je ‘e tvoj konec.Kdor se bojuje proti svojemu bli‘njemu, je ‘e

minil.Zato je svet po zakonu Notranjega ‘ivljenja ‘e mi-

nil, in Jaz Sem ‘e deluje:mir.

Jaz Sem mir.

930

Bo‘ji zakoniza Kraljestvo miru Jezusa Kristusa

Jaz Sem Gospod, va{ Bog, Edini-Edenod ve~nosti do ve~nosti

Iz ve~nega zakona razodevam ljudemzakone ‘ivljenja

za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa

Bo‘je kraljestvo na Zemlji je v Meni, va{em O~etu,in v Kristusu, vladarju Kraljestva miru.

Jaz Sem Gospod, va{ Bog, Ve~ni, Edini, zakon ‘iv-ljenja. Va{ Bog, Jaz Sem, je z vami.

Moj Sin, Kristus Boga, je vladar Bo‘jega kraljestvana tej Zemlji. Kot Jezus iz Nazareta je prinesel ljudemzakone ‘ivljenja in jim bil s Svojim ‘ivljenjem za zgled.Kot Kristus, Odre{enik vseh ljudi in du{, jih je spet ra-zodel po inkarniranem delnem ‘arku bo‘anske modro-sti.

Vladar je s Svojimi, in Njegovi izpolnjujejo ve~ne za-kone.

Zakoni Kraljestva miru Jezusa Kristusa so izvle~ki izve~nega zakona. Ti izvle~ki veljajo za tridimenzionalnisvet, v katerem ‘ivijo Moji otroci v zemeljski obleki, to-rej v obleki materije. Vse dokler bo zemlja dajala sade-‘e, da nahrani ~loveka in ‘ival, tako dolgo bodo ljudje.

Spoznajte: Neskon~nost je absolutni red. Obstaja izbrez{tevilnih sonc in iz pomnilnih planetov ter plane-tov za bivanje. Vsak bivalni planet nebes nosi ~ista bit-

931

ja; vsak bivalni planet v ravneh o~i{~evanja nosi du{e -in materialni bivalni planet, Zemlja, nosi ljudi.

Moj Absolutni zakon je dajajo~e in sprejemajo~e ‘iv-ljenje. Vsak planet, ki je ~ista prasnov, niha v MojemAbsolutnem zakonu. Bitja svetlobe, ki bivajo na ~istihfinosnovnih planetih, so s svojimi bivalnimi planeti vabsolutni enosti, ki je v enosti z veliko celoto, s seval-nim zakonom, Bogom. S ~love{kimi besedami re~eno:Eden za vse, vsi za Enega.

Evolucijski proces poteka na ravneh o~i{~evanja, napripravljalnih ravneh in tudi v materialnih ozvezdjih -vklju~no z bivalnim planetom Zemlja. Zliva se v zakonenosti, v bo‘anski sevalni zakon.

Za~en{i od planeta Zemlja z njenimi prebivalci, sebodo vsa materialna ozvezdja poduhovila v tej meri, dase bodo ~isti deli v planetih, “du{e planetov”, lahkobrez velikih te‘av odvezali, ko bo ~as zrel za to, da bi sespet v~lenili v sevalni zakon, ve~ni zakon.

Ta mogo~na preobrazba materije v finej{e snovi zvi{jim nihanjem se za~enja pri Zemlji. To pomeni: Naj-prej se prefini nihanje ~lovekove du{e in njegovega te-lesa, potem - izhajajo~ od ~loveka - se zgodi preobraz-ba najbolj grobe strukture, Zemlje. Zaradi prefinjanja~loveka in Zemlje, se potem prav tako postopoma raz-svetljuje materija vseh materialnih ozvezdij. Do prefi-njanja pride zaradi ~i{~enja ljudi in Zemlje - po ljudeh,ki se obra~ajo k Meni, Duhu resnice, in izpolnjujejo to,kar sem jim zapovedal: da spoznajo svoje napake ingrehe, prosijo za odpu{~anje, odpustijo svojemu bli‘-

932

njemu, in, ~e je potrebno, popravijo, kar je vodilo dogreha, in da ne storijo ve~ istih ali podobnih grehov.[ele tedaj Mi je mo‘no delovati po njih, ker izpolnjuje-jo Mojo voljo: zakon ljubezni, ‘ivljenja in svobode.

Kdor se vklju~i v ta evolucijski proces, sodeluje priobnovitvi celotnega sevalnega zakona Zemlje in pridvigu njenega nihanja, tako da Zemlja sprejme ve~svetlobe in mo~i. Kajti kdor se o~i{~uje v Mojem Duhu,ta se preporaja in sam postaja po~asi spet zakon - in stem bo‘anski. Sodeloval bo tudi v tem velikem evolu-cijskem dogajanju, tako da se bo odre{enje dopolnilo vkraj{em ciklusu na vseh podro~jih izven ve~nih nebes,izven ~iste biti.

Zemlja je na tem, da se o~istiti, in sicer tako, da senajprej otrese vsega, kar jo ovira, da bi zanihala vi{je. Stem nudi ljudem mo‘nost, da na njej ‘ivijo tako, kotustreza Moji volji, Mojim zakonom. Ta mogo~na ~a-sovna sprememba se je za~ela. Jaz, Duh resnice, delamvse novo.

V tem prelomnem ~asu iz starega sveta v svetlobnoobdobje, prihaja do obrata tudi v mnogih Mojih ~love{-kih otrocih. V sebi ob~utijo gibanje Mojega Duha in setrudijo, da v vsakdanu uresni~ijo Moje mo~i, zakone‘ivljenja. V njih pa {e delujejo tudi kavzalne mo~i, takoda mnogi {e nihajo med Menoj, Duhom ve~nosti, inmaterijo: med izpolnjevanjem ve~nih zakonov in poko-ravanjem ~love{kemu, ~love{kim ‘eljam in strastem.To nihanje sem in tja povzro~a nestalnost Mojih ~lo-ve{kih otrok.

933

Faza preoblikovanja bistva Mojih ~love{kih otrok intudi preoblikovanja v Zemlji in na njej se bo kon~ala.V prelomnem ~asu tema vedno znova posega v to do-gajanje, da bi svoj teritorij, Zemljo, re{ila zase. Zato te-ma vedno znova vdira v narod in med narode, prihajado bojev in miru, do nihanj sem in tja, za in proti.

Ker ljudje {e niso dovolj trdni v Meni, Duhu, se bo-do vdori demonskih mo~i {e pove~evali. Vedno znovase bodo narodi dvigali in bodo eden proti drugemu.Boj, stiska, bolezen, trpljenje in hiranje bodo pokon~e-vali ljudi. Veliko jih bo be‘alo iz sredi{~ nakopi~enenegativne energije - torej iz tistih narodov, kjer u~inku-jejo vojne, nemiri, katastrofe, bolezni in ku‘ne bolezni.Iz tega kaosa vzrokov in u~inkov raste novo ~asovnoobdobje, svetlobno obdobje. Na vse bolj o~i{~ujo~i seZemlji dobiva vse jasnej{o in obse‘nej{o obliko in po-dobo.

Na isti na~in kot se ~isti Zemlja in se dviga svetlobni~as, se poduhovljajo tudi ljudje, ki resno in doslednohodijo po poti k Meni, Ve~nemu. Iz razvalin ~love{ke-ga jaza nastaja nov ~love{ki rod - ljudje v Kristusu in sKristusom, Kristusov rod.

Kristusov rod, ki ima svoje korenine v Davidovemrodu, tvori Bo‘ji ~love{ki rod, ki je zaznamovan z iz-polnjevanjem ve~nih zakonov. Vladar Bo‘jega ljuds-tva, Kristusovega rodu, je Kristus, Moj prvogledaniin prvorojeni Sin, sovladar nebes. On je vladar Bo‘-jega kraljestva na Zemlji, Kraljestva miru. VladarBo‘jega kraljestva, Moj Sin, je Bo‘jemu ljudstvu

934

obenem brat in prijatelj. Imenovali ga bodo Jehova,Bo‘anski.

Jaz, va{ Gospod in Bog, razodevam zdaj iz Svojegave~nega zakona izvle~ke za Kraljestvo miru Jezusa Kri-stusa v tridimenzionalnem svetu.

Ljudje, ki si prizadevajo za Bo‘je ljudstvo, se lahko‘e zdaj orientirajo po teh zakonitostih za Bo‘je kraljes-tvo na Zemlji.

Bo‘ji ljudje mirujejo v sebi, v svojem o~i{~enem sve-ti{~u. Ker izpolnjujejo ve~ne zakone, ostajajo zvestiMeni, Bogu, svojemu Gospodu. Zvestoba do Mene,vklju~uje tudi zvestobo do bli‘njega, in to v mi{ljenju,govorjenju in dejanjih.

Zapoved se glasi: V vsaki ‘ivljenjski situaciji ohraniodkritost, potem bo{ zvest tudi svojemu bli‘njemu vBogu.

Nebesa so odprta in dostopna Bo‘jemu ~loveku, kerje v njem aktiven in u~inkovit zakon ~istosti, pravi~no-sti, absolutne, nesebi~ne ljubezni. Zato v tvojem srcune sme biti hudobije in nobene zaprtosti.

Bo‘ji ljudje ljubijo drug drugega nesebi~no, tako kotjih ljubim Jaz, njihov Gospod in Bog. Vsaka misel, vsa-ka beseda in tudi vsako dejanje Bo‘jih ljudi je bo‘an-ska akcija.

Vsaka zakonita akcija vsebuje v sebi ‘e zakonitoreakcijo, ve~no teko~e ‘ivljenje, Jaz Sem.

V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa Moji ne zapravlja-jo energije z ne~istimi ob~utki, mislimi, besedami indejanji. Pustijo, da ve~ni zakon te~e, kajti njihovi ob-

935

~utki, misli, besede in dejanja so Absolutni zakon - tuditedaj, ko govorijo o stvareh in dogodkih, ko se pogo-varjajo med seboj v prostem ~asu ali pa pred ali poslavnostni jedi. Po~ivajo v Meni, in Jaz, ve~ni zakon, te-~em skozi njih, skozi vsak ob~utek, skozi vsako misel,skozi vsako besedo, skozi vsako dejanje.

Bo‘ji ljudje v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa ‘ivijo v~asu in prostoru. Zato imajo predpisan ~as, delovneure in svoj prosti ~as.

Z zakonitimi ob~utki, mislimi, besedami in dejanjitudi pri delu aktivirajo ve~ni zakon, ki te~e skozi njih.Ve~ni zakon tako za~ne mo~neje delovati skozi njih indelo njihovih rok, da dose‘ejo in dopolnijo to, kar sovstavili v tok, v zakon. Njihovo ‘ivljenje je dajanje insprejemanje.

Bo‘ji ljudje izpolnjujejo zakon, ki se glasi: Vsak ob-~utek, vsaka misel, vsaka beseda in vsako delovanje jezakonito in zato molitev. Bo‘ji ljudje torej ne bodo ve~“slu‘ili kruha v potu svojega obraza”.

Delo je dejavna molitev.Bo‘ji ljudje ‘ivijo skupaj, delujejo in delajo skupaj,

ker je Eden za vse in vsi za Enega:Kristusa. Zato se drug od drugega ne lo~ujejo in tudi

svoj prosti ~as oblikujejo skupaj, zakonito.Da bi v vsakem trenutku lahko stopili pred Moje ob-

li~je kot plemenita, ~ista bitja, bodo tudi v svojih stano-vanjskih skupnostih ‘iveli po tej visoki etiki in morali.

936

Bo‘ji ljudje ‘ivijo v enosti s kraljestvi narave in ‘ivaliin rastline jim slu‘ijo. Zemljo bodo zato posedovali za-konito.

Bo‘ji ljudje v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa deluje-jo s svojimi razvitimi duhovnimi talenti in sposobnost-mi n a Zemlji z a Zemljo, tridimenzionalni svet. Ce-la Zemlja, ki je Bo‘ji, Stvarnikov planet, bo en samBo‘ji vrt, v katerem se prebivali{~a Bo‘jih ljudi harmo-ni~no ujemajo z okoljem. V okolje se prav tako vklju-~ujejo njihove delavnice, kjer delajo in delujejo v slu‘biza svoje bli‘nje.

V Bo‘jem ~loveku so torej razvite stvariteljske mo~islu‘enja, dajanja in sprejemanja. Bo‘ji ~lovek ima smi-sel za skupnost, je v enosti z Bogom in s svojim bli‘-njim in neguje skupnost z vsemi brati in sestrami. Nje-govo ‘ivljenje je dajanje in sprejemanje. Bo‘ji ~loveknima lastni{tva, ker ‘ivi v polnini; vse mu pripada.

Ne dela zaradi tolarjev, se pravi denarja, temve~ zaskupnost, za veliko celoto.

Bo‘ji ~lovek je lastnik neskon~nosti, ker je v njem ‘i-va polnina iz Boga, in zaradi tega ve, da je velika celo-ta, njegova last. Vse imenuje svojo last, in jo vzdr‘ujein neguje po ve~nih zakonih enosti in skupnosti. Bo‘ji~lovek ve, da posest obvezuje.

Bo‘ji ~lovek je dobrotljiv in iz‘areva ljubezen. Vvseh stvareh svojega ‘ivljenja, z zakonitim ob~utenjem,mi{ljenjem, ‘ivljenjem in dejanji, utele{a svojega bo-‘anskega brata, vladarja Kraljestva miru, Kristusa.

937

Misli Bo‘jih ljudi so svetlobne misli in ne poznajoutesnitve. Zato tudi njihova bivali{~a niso ograjena zograjami ali zidovi. Tako kot so eno z Bogom, Ve~nim,ki je Jaz Sem, in z vladarjem Kraljestva miru, svojimbratom Jehovo, Bo‘anskim, tako so tudi med seboj po-vezani v nesebi~ni ljubezni.

Po~utijo se kot velika enost v Bogu, kot Bo‘ja dru‘i-na na Zemlji, v kateri ‘ivijo posamezne dru‘ine. Nesnubijo se med seboj.

Bo‘ji ljudje se najdejo po ve~nih zakonih; to pomeni,da se pove‘ejo kot mo‘ in ‘ena, in to glede na enakostsvojega iz‘arevanja - to so obojestransko enako nihajo-~e energijske mo~i, ki temeljijo na nihanju njihovementalitete. Te enako nihajo~e energije u~inkujejo vmo{kem na~elu kot pozitivno sevanje, kot dajajo~i ele-ment, v ‘enskem na~elu pa kot negativno sevanje, kotsprejemajo~i element. Oba na~ela sta pola, ki sta medseboj usklajena; njuna osnovna tendenca niha enako.

Najdejo se tako, da se dotaknejo nihanja njihovementalitete. V Mojem Duhu imajo svatbo in v zaprise-gi zvestobe sklenejo zvezo z Menoj, Ve~nim, in drug zdrugim. Vstopijo v veliko Bo‘jo dru‘ino, da bi ‘iveli indelovali v zakonu enosti, v veliki celoti.

Do zdru‘itve med mo‘em in ‘eno pride samo takrat,ko si ‘elita otroka. Edino ~isti zakon sevanja zgane is-to~asno v obeh ‘eljo po otroku. Do spo~etja pride ponaravnem zakonu, ki velja za ~love{ko telo; spo~etje je

938

~isto in se izpolni v ~istem sevanju zakona, v katerem‘ivijo in v katerem se gibljejo.

Tako mo‘ kot tudi ‘ena slu‘ita svojim bli‘njim; svojesposobnosti in talente vna{ata za skupno blaginjo.

@ivita v Meni, v Bogu O~etu-Materi. Kar delata, de-lata popolno. V vse, kar delata in ustvarjata, vlagataBo‘jo energijo.

Vse je energija. Jaz, va{ Gospod in Bog, uporabljamva{e besede in govorim z va{imi besedami o energiji.Tako npr. energija obla~ila ni manj vredna kot energijasklede sadja, kajti vsa energija je poduhovljena z Mo-jim ‘ivljenjem, z Mojo mo~jo. Vsak daje ustrezno koli-~ini energije, ki jo je sprejel.

Bo‘ji ~lovek ob~uti energijski potencial, ki seva izblaga in storitev in vra~a ustrezni energijski potencial.Za gradnjo hi{e npr. bo dal ustrezni energijski poten-cial z delom ali v blagu. Energijski potencial - poveda-no z va{imi ~love{kimi besedami - se lahko tudi meri vkoli~ini ali v obsegu. Koli~ina energijskega potenciala,ki te~e, spet ustreza njegovemu obsegu.

ê ~lovek ‘ivi v Meni, v Bo‘jem Duhu, je moder indaje iz Mene, Bo‘je inteligence. Takrat ne vrednoti ve~~love{ko in ne tehta, kaj je ve~ in kaj manj vredno. Onto ve v sebi iz Mene, inteligence, Boga, in iz tega zaje-ma. To ni menjalni posel, temve~ dajanje in sprejema-nje energije. V vsem vzpostavlja pravi~no izravnavo.Ne obstaja niti “moje” niti “tvoje”.

Darovi Bo‘jih ljudi so visoko nihajo~i energijski po-tenciali. Bo‘ji ljudje opravljajo svoje delo kvalitetno,

939

ker njihova duhovna zavest prenika vse. Njihovo blagoin storitve so darovi Bo‘jega Duha. Iz svoje odprte za-vesti vedo, da morajo ve~ne energije te~i, ker Zemlja invse, kar je na njej in v svetlej{em materialnem kozmo-su, lahko dobiva ve~ svetlobe in mo~i le, ~e se zdru‘u-jejo enake energije. Vedo, da pridejo oni sami in tudisloji Zemlje po ve~no teko~i energiji v vedno vi{jaenergijska nihanja - in da se s tem materija postopnovse bolj prefinja, da bi kon~no spet pri{la v prasubstan-co, v sedemdimenzionalno, ve~no stvarstvo.

Kdor npr. slu‘i v otro{kem varstvu ali na podro~ju{olstva, ta prejema od dru‘in, za katerih otroke skrbikot vzgojitelj in u~itelj ter jih vodi v zakonito ‘ivljenje,ustrezne darove, blago ali oskrbovalne bone. Ko u~itelju~i ob~evanje z govorom in s {tevilkami in ko mladimljudem pomaga razvijati njihove sposobnosti in talente,jih hkrati uvaja v Bo‘ji zakon.

V slu‘bo nudenja pomo~i je v{teta tudi pomo~ sta-rej{im ljudem in njihovo oskrbovanje. Starej{i ljudjeostanejo v Bo‘ji dru‘ini in ta jih tudi spremlja pri pre-hodu v finosnovno ‘ivljenje. Ne glede na to ali je du{av mlaj{em ali starej{em telesu, ljudje duha pomagajodrug drugemu.

Bo‘ji ljudje na ta na~in izpolnjujejo zakon duhovneevolucije, razvoja k vi{jemu. Njihovo mi{ljenje, ‘ivlje-nje in delo poteka v toku ve~nega zakona. S tem dose-‘ejo, da se Zemlja vse bolj poduhovlja - in prek nje vesmaterialni univerzum.

940

V Kraljestvu miru, v Bo‘jem kraljestvu na Zemlji, jesevalni zakon Zemlje duhovno ‘ivljenje Bo‘jih otrok.Ti so torej povezani z vso neskon~nostjo, ker so eno zMenoj, Ve~nim. Tudi Zemljina atmosfera, ki je ogle-dalo Zemlje, bo ~ista in sposobna sprejemati vi{jeenergije in oblike ‘ivljenja.

Tako kot bodo med ljudmi ~isti nebe{ki sli, tako sebodo tudi delno materialna bitja iz vi{jih svetlobnih vi-rov, ki slu‘ijo v Kristusovem Delu odre{enja, spet po-vezala s ~love{kimi brati in sestrami, saj so s svojimi~love{kimi brati in sestrami enega duha v Kristusu,svojem bo‘anskem bratu - imenovan Jehova, Bo‘anski,v vladarju Bo‘jega kraljestva miru na Zemlji.

Demoni se smejo ob koncu Kraljestva miru JezusaKristusa {e enkrat meriti z ljudmi na Zemlji. [e vednosi prizadevajo za to, da ponovno osvojijo svoje nekda-nje opori{~e, Zemljo. Da bi se spoznali in sprejeli Kri-stusa, Mojega Sina, Mene, ve~nega Boga in da se pri-klonijo pred silo in mo~jo in ljubeznijo, jim bom todovolil. Ta vdor demonskega v tista podro~ja Zemlje inatmosfere, v katerih se {e nahajajo centri nakopi~enenasprotne energije, bo - tako kot tudi vzvalovanje ~lo-ve{kega jaza - samo {e klavrn poskus in se ne bo ve~raz{iril po celi Zemlji. Vsak poskus, da bi posedovalivso Zemljo, bo spodletel, ker so Bo‘ji ljudje Zemljopre‘eli s svetlobo in mo~jo.

Po tem vdoru se bo preobrazba nadaljevala: Zemelj-ski pla{~ bo postal propustnej{i, ker sem z delovanjemduhovnih ljudi spremenil plasti grobosnovne energije v

941

vi{je nihajo~e energije. Ekspandiral bo in se razpo~il,in du{a Zemlje, duhovni delni planet iz ve~nega Jeru-zalema, se bo prili~il ~isti biti. V univerzumu se bo raz-po~eni Zemljin pla{~ {e naprej prefinjal in pre{el v ve~-no teko~o energijo.

Isto~asno se bodo stresla tudi druga materialna son-ca in ozvezdja. Tudi njihovi duhovni delni vidiki se bo-do postopoma vklju~ili v ve~no bit. Tako bo potekalrazkroj vseh materialnih oblik in energij.

Kdor te Moje besede sli{i in bere, je posve~en v do-gajanja v prihodnosti in v biti. Ali v to veruje ali pa Me-ne, resnico ‘ivljenja, Boga, svojega Gospoda, zavr‘e -to je prepu{~eno svobodi vsakega Mojega otroka, kajtidal sem jim svobodno voljo. Zato je vsak sam zase od-govoren - za svojo vero ali nevero, zato ali je Zame aliproti Meni.

Kdor ima o~i, naj gleda; kdor ima u{esa, naj poslu{a.Du{a, ki ob~uti svetlobo Ve~nega, ve, da so ti zakoni zaKraljestvo miru Jezusa Kristusa dani iz Mene, Boga,ve~ne resnice, ki Sem od ve~nosti do ve~nosti - Pra-O~e vseh Svojih otrok od ve~nosti do ve~nosti.

942

Poro~ilo prakristjanov Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem

v Univerzalnem ‘ivljenjuza Kristusovo zgodovinsko razodetje

To je Moja Besedao razvoju, izgradnji in strukturi

Kraljestva miru Jezusa Kristusa (stanje l. 1990)

Predgovor

Univerzalno ‘ivljenje je dinami~na verska skupnost,ki sprejema tradicijo prakr{~anstva in kot le-to zajema izizvora prero{ke besede. V Univerzalnem ‘ivljenju se na-daljuje neposredno Bo‘je delovanje na Zemlji, kot se jeto dogajalo po judovskih prerokih Stare zaveze in po Je-zusu iz Nazareta.

Ta notranja dinamika Univerzalnega ‘ivljenja je pri-nesla mo~an razvoj tudi na zunaj. V petnajstih letih je izBo‘jega Duha nastalo gibanje s tiso~i Bo‘jih prijateljev inprivr‘encev, ki zajema ves svet in {e naprej kontinuiranoraste. Vsi, ki z iskrenim srcem sledijo Jezusu Kristusu inuresni~ujejo Bo‘je zakone, so temelj, na katerem bo na-stalo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.

Do danes je bilo v ta namen ustanovljenih ve~ objek-tov, ki so osnova za nadaljnjo izgradnjo duhovnega dela,Kraljestva miru Jezusa Kristusa; njihov nosilec je Zavez-na skupnost Novi Jeruzalem, ki je v kraj{em ~asu priteg-nila nekaj sto ~lenov. (Globlje vpoglede daje bro{ura De-

943

lo odre{enja - Alfa in Omega, Zalo‘ba Univerzalno ‘ivlje-nje, ISBN 3-89371-191-0.)

Prakristjani v Univerzalnem ‘ivljenju izpolnjujemo vvseh na{ih ustanovah Kristusovo zapoved: “Daj cesarju,kar je cesarjevega, in Bogu, kar pripada Bogu”; tako jeZavezna skupnost Novi Jeruzalem tudi zemeljski nosilecduhovnega dela v Univerzalnem ‘ivljenju.

Zasnova Univerzalnega ‘ivljenja, Dela odre{enja Je-zusa Kristusa, je brez duhovnega ozadja in poznavanjanjegovega dosedanjega razvoja le te‘ko razumljiva. Poja-snili bomo obse‘ne aktivnosti pa tudi duhovno in zuna-njo strukturo Univerzalnega ‘ivljenja ter prikazali vse bis-tvene duhovne in zemeljske aspekte.

Razvoj Univerzalnega ‘ivljenjav pregledu od 1975 do 1990

Temelj Univerzalnega ‘ivljenja je Delo Jezusa Kristu-sa za vrnitev domov. Nastalo je po prero{ki besedi JezusaKristusa.

Za nas Kristusove prijatelje, prakristjane v Univerzal-nem ‘ivljenju, je samoumevno dejstvo: V vseh ~asih jeBog govoril ljudem po prero{kih ustih in to dela tudi da-nes.

Tako je leta 1975 Kristus stopil v ‘ivljenje neke ‘enein matere ter ji razkril Svoj mogo~ni na~rt in od takrat

944

Mu slu‘i za izpolnjevanje tega na~rta kot Njegov prero{kiinstrument. Ta na~rt je vrnitev Njegovih otrok v ve~nodomovino in izgradnja Njegovega Kraljestva miru naZemlji.

Na za~etku je bilo le malo ljudi, ki so vedeli za to.[ele po dalj{em pripravljanju je dozorel ~as za to, da jeBo‘ji plan lahko postal dostopen ve~jemu krogu ljudi.Leta 1977 je bila Kristusova volja, da je na{a sestra Ga-briele stopila v javnost in izgovorila, kar je Bog imelpovedati ljudstvu. Po prero{ki besedi je Kristus osnoval“Delo Jezusa Kristusa za vrnitev domov”, kar je Njego-vo vseobsegajo~e delo pou~evanja in razlaganja v temmogo~nem ~asovnem preobratu.

Prva zbirali{~a za vse i{~o~e ljudi na tej Zemlji so na-stala leta 1980, to so Notranje cerkve Kristusovega Du-ha, v katerih se zbirajo ljudje kot v prakr{~anstvu, po-slu{ajo prero{ko besedo, skupaj molijo in odkritogovorijo o vseh vpra{anjih ‘ivljenja, pri ~emer je osno-va Govor na Gori. V Notranjih cerkvah KristusovegaDuha se neguje tudi zdravljenje z vero, molitev za mo~in za pomo~ bolnim ljudem.

V letu 1980 je Kristus v Svojem Delu vrnitve domovo‘ivil Kr{~ansko misterijsko {olo, visoko {olo Bo‘jegaDuha. V tej {oli Bo‘ji Duh pou~uje vse i{~o~e na tejZemlji Notranjo pot, pot k do‘ivetju Boga v lastni no-tranjosti. Na tej Notranji poti se ~lovek u~i postopnopremagovati svoj jaz in v svojem ‘ivljenju uresni~evatiBo‘je zakone.

945

Zna~ilnosti naslednjih let so ustanavljanje Notranjihcerkva Kristusovega Duha, tako doma kot v tujini, velikarazodetja Kristusovega Bo‘jega Duha v mnogih mestihsveta ter {irjenje Bo‘jih razodetij o doslej nepoznanih du-hovnih resnicah in zakonih v obliki knjig, bro{ur in kaset.

Delovanje v Delu Jezusa Kristusa za vrnitev domov jev prvi polovici 80-ih let imelo {tiri te‘i{~a: Bo‘ja razodet-ja, Notranje cerkve Kristusovega Duha, zdravljenje z veroin u~enje Notranje poti.

Na tem temelju je potem leta 1984 Kristus po Svojiprero{ki besedi ustanovil Univerzalno ‘ivljenje. Osnova,nauk, ki ga je ~love{tvu podaril Bo‘ji Duh v Delu JezusaKristusa za vrnitev domov, se zdaj udejanja v Univerzal-nem ‘ivljenju, kajti kristjan naj ne bi samo poslu{al, kajmu pravi Bog - ampak naj to znanje tudi uporabi v vsak-danjem ‘ivljenju. Zato za prakristjane Govor na Gori niutopija, saj se lahko in se naj tudi uresni~i v praksi, in si-cer na vseh podro~jih ‘ivljenja, tudi na delovnem podro~-ju in v gospodarstvu. Tako so leta 1984 ljudje, ki so toduhovno vedenje vzeli za temelj svojega ‘ivljenja in delo-vanja, ustanovili prva Kristusova podjetja.

V vseh teh prvih podjetjih, pa tudi v tistih, ki so nasta-la pozneje, je prva zapoved stalna orientacija po merilihGovora na Gori. Zato se imenujejo Kristusova podjetja.Univerzalno ‘ivljenje je duhovno nadzorstvo za Kristuso-

946

va podjetja, da bi se v njih vsakodnevno ravnali po Go-voru na Gori. Toda Univerzalno ‘ivljenje nima nobeneposvetne lastnine, tudi v Kristusovih podjetjih ne. Vsa taKristusova podjetja so lastnina Kristusovih prijateljev, kivlagajo vanje finan~na sredstva, in so sicer podrejena dr-‘avnim zakonom in ureditvam. Kristusova podjetja so to-rej samostojna podjetja, ki uresni~ujejo duhovno, idejnodobrino Univerzalnega ‘ivljenja.

Tako so do danes v kratkih ~asovnih presledkih na-stale: kmetije, pekarne, trgovine, stojnice, obrtni in stori-tveni obrati, dobrodelna postaja, klinika z naravnimzdravljenjem, kakor tudi hi{e otrok, otro{ki vrtci in otro{-ke jasli. Kristusov Bo‘ji Duh je ‘elel, da se ustanovijo {olain druge izobra‘evalne ustanove; te so v fazi priprav(1990).

Medtem, ko so v Würzburgu in okolici nastajala vsata podjetja in objekti, se je intenziviralo {irjenje Univer-zalnega ‘ivljenja. Sedaj stopa ‘e na tiso~e ljudi po vsemsvetu po Notranji poti; sestajajo se v Notranjih cerkvahKristusovega Duha, v molitvenih skupinah in pri duhov-nem {olanju. Knjige in kasete Univerzalnega ‘ivljenja seprevajajo v ve~ kot 20 jezikov.

Naslednji korak je ustanovitev prve kr{~anske pra-skupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju; Kristusovi prijateljiso to storili leta 1987, ker je to bila volja KristusovegaBo‘jega Duha. To je skupnost Novi Jeruzalem, ki je po

947

zavezi z Bogom, na{im ve~nim O~etom, postala Zaveznaskupnost za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. ^leni teskupnosti so odgovorni za izgradnjo Kraljestva miru Jezu-sa Kristusa na Zemlji. Kraljestvo miru ni “dr‘ava v dr‘a-vi” - to je duhovno kraljestvo, zdru‘enje ljudi, katerim jeBo‘ja volja temelj njihovega ‘ivljenja. Do danes so nasta-le {e druge praskupnosti.

Kristusovi prijatelji se ne sre~ujejo samo ve~krat na le-to na festivalih, na dnevih razgovorov in {olanjih, mnogi‘ivijo v Würzburgu in njegovi okolici tudi v stanovanjskihskupnostih, kjer skupaj oblikujejo ‘ivljenje.

Razvoj Univerzalnega ‘ivljenja ‘e od vsega za~etkasledi na~elu dinami~ne in organske rasti - gre za postop-no izgradnjo Kraljestva miru na tej Zemlji po ljudeh, kiodpirajo to kraljestvo v svojih srcih. Ta postopna izgrad-nja je pregledno prikazana v dodatku bro{ure Delo odre-{enja - Alfa in omega.

Mi prakristjani v Univerzalnem ‘ivljenju spo{tujemodr‘avne zakone, ker upo{tevamo Jezusov poziv: “Dajtecesarju, kar je cesarjevega!” Kot prakristjani prav takospo{tujemo svobodo volje in vesti vsakega ~loveka, ker jeBog dal vsakemu od Svojih otrok svobodno voljo. K na-{im prireditvam lahko vsak svobodno pride in od tamodide. Ker ima posvetno pravo za vse oblike zdru‘evanjpredpise, je na{e vpisano ~lanstvo le tolik{no, kot to ustre-za najmanj{emu predpisanemu {tevilu.

948

Ta oblika zdru‘enja, ki sloni samo na ob~utku notra-nje pripadnosti in na popolni prostovoljnosti, se je v pre-teklih 15-ih letih popolnoma obnesla. Pride samo ta, ki‘eli resni~no sodelovati; kdor no~e, izostane. Vse aktivno-sti Kristusovih prijateljev in njihovi dose‘ki izhajajo iz te-ga principa prostovoljnosti. Nikogar se ne vzpodbuja k~lanstvu v skupnosti ali k pla~evanju prispevkov. Neko-mu od zunaj se zdi neverjetno, da to na~elo prostovoljno-sti deluje tako zanesljivo. Tako je organiziranih nekaj ti-so~ prireditev letno - vse do velikih prireditev z ve~tiso~imi obiskovalci.

Nastanek in nalogeZavezne skupnosti Novi Jeruzalem

Po naro~ilu Kristusovega-Bo‘jega Duha, danem poprero{ki besedi, so ljudje 8.11.1987 v Würzburgu ustano-vili skupnost Novi Jeruzalem, prvo kr{~ansko praskup-nost v Univerzalnem ‘ivljenju. Ustanovni ~leni te skupno-sti so bili predvsem sodelavci prvih Kristusovih podjetijkot tudi drugi aktivni sodelavci Univerzalnega ‘ivljenja izmnogih mest, v glavnem nem{kega govornega podro~ja.

Ustanovitev te skupnosti je pomemben korak v Uni-verzalnem ‘ivljenju in v izgradnji Kraljestva miru JezusaKristusa. Odgovornost za Univerzalno ‘ivljenje je bila stem korakom postavljena na bistveno {ir{o osebno osno-vo. ^leni te skupnosti so se zavezali, da se bodo v polnimeri zavzeli za izgradnjo duhovnega Kraljestva miru in

949

skupno prevzeli odgovornost za vse dejavnosti v Univer-zalnem ‘ivljenju. ^leni vseh skupnosti se trudijo delovatiza Kraljestvo miru Jezusa Kristusa in ‘iveti ustrezno De-setim zapovedim in Govoru na Gori.

Leta 1989 je Ve~ni, na{ nebe{ki O~e, po prero{ki be-sedi sklenil s skupnostjo Novi Jeruzalem zavezo za Kra-ljestvo miru Jezusa Kristusa. Ta sklenitev zaveze pomeni,da se vsak ~len skupnosti trudi, da v vsakdanjem ‘ivljenjuuresni~uje Bo‘je zakone - predvsem Deset zapovedi inGovor na Gori - in s tem odgovorno sodeluje pri izgradnjiKraljestva miru Jezusa Kristusa na Zemlji.

Tudi povezovanje v drugih praskupnostih Univerzal-nega ‘ivljenja je duhovno povezovanje. Iz svoje svobodnevolje dajo ~leni skupnosti svojo besedo, da bodo Boga vsvojem ‘ivljenju postavili na prvo mesto. Zato so odgo-vorni samo Bogu in ne ljudem.

Novi ~leni skupnosti se sprejemajo z glasovanjem ce-lotne skupnosti; vsakega ~lena se vpi{e v knjigo skupnosti.

V vseh praskupnostih Univerzalnega ‘ivljenja se sklepipripravljajo skupno, na prademokratski na~in in se takotudi sprejemajo. V skupnostih so stare{ine, duhovni u~ite-lji za Notranjo pot, duhovni u~itelji za velika {olanja vNotranjih cerkvah Kristusovega Duha in vodje Notranjihcerkva Kristusovega Duha. Vsi ~leni skupnosti, posebnopa {e stare{ine, duhovni u~itelji in vodje Notranjih cerkva

950

Kristusovega Duha, se pou~ujejo po Bo‘jem instrumentu,Njegovi prerokinji u~iteljici, na{i sestri Gabriele. Vse tenaloge in pristojnosti niso privilegiji, ker so v duhu Uni-verzalnega ‘ivljenja vsi ljudje bratje in sestre; ni nadreje-nih in podrejenih.

Zavezna skupnost Novi Jeruzalem ima v Univerzal-nem ‘ivljenju poseben polo‘aj: ^leni Zavezne skupnostiso skupno odgovorni za vse aktivnosti Univerzalnega ‘iv-ljenja. To pogojuje ‘ivahno dejavnost, ki se teden za ted-nom odvija v delovnih skupinah.

^leni Zavezne skupnosti so odgovorni tudi za to, davsi tisti, ki so jih izvolili, izvr{ujejo svoje naloge in da mi-slijo, ‘ivijo in delujejo po Bo‘jih zakonih. Vsi ~leni skup-nosti se poleg tega zavezujejo, da bodo upo{tevali na~elaKraljestva miru Jezusa Kristusa: enakost, svobodo, enost,bratstvo. S tem ko se ~leni skupnosti posvetujejo o vsehodlo~itvah in glasujejo na prademokrati~en na~in, tudinosijo skupno odgovornost za to, kar se dogaja v skupno-stih in v Univerzalnem ‘ivljenju.

Posamezne naloge znotraj skupnosti in vsa pravila zauspe{no so‘itje so zapisana v “redu skupnosti” za pra-skupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju “Pastir in Njegova~reda”. V njem so pojasnjeni tudi kriteriji za razli~ne na-loge.

951

Univerzalno ‘ivljenje po vsem svetu

- Pisarna Univerzalnega ‘ivljenja -

Prek pisarne Univerzalnega ‘ivljenja se odvijajo raz-noliki kontakti s skoraj vsemi de‘elami sveta. V Würzburgdnevno prispe ve~ sto pisem, pisarna Univerzalnega ‘ivlje-nja pa odgovori na mnoge od teh. K pisarni spada tudizalo‘ba Univerzalno ‘ivljenje in pa redakcija ~asopisov“Christusstaat weltweit” in “Christusstaat International”.

Bo‘anska razodetja v knjigah, bro{urah in na kasetahgredo po vsem svetu v ve~ kot 20-ih jezikih. V pripravi soprevodi {e v druge jezike. Pri Univerzalnem ‘ivljenju(Universelles Leben, Haugerring 7, W-97006 WürzburgPF 5643) se trenutno lahko naro~i 336 knji‘nih enot v 24jezikih.

- Notranja pot -

[tevilo tistih, ki v Univerzalnem ‘ivljenju obiskujejokr{~ansko-misti~no {olanje nara{~a. V nekaterih mestih,tako v Nem~iji kot v tujini, se ve~ tiso~ u~encev redno sre-~uje pri osebnem {olanju in pogovornih urah. [olanje selahko dopolnjuje s pogovornimi sre~anji in seminarji.

Trenutno (1990) se Notranja pot lahko dobi v oblikikaset v 9 jezikih in v 12 jezikih v obliki knjige.

952

Vse knjige in kasete Notranje poti v Univerzalnem ‘iv-ljenju, pa tudi pripravljalni meditacijski te~aj I in II, so vprosti prodaji.

- [olanje -

Vsak teden so {tevilna {olanja, ki se tudi koordinirajoin pripravljajo v delovnih krogih Zavezne skupnosti NoviJeruzalem in v pisarni Univerzalnega ‘ivljenja. Posebejnaj omenimo: pogovorna sre~anja sodelavcev Kristusovihpodjetij, {olanje duhovnih u~iteljev in vodij Notranjihcerkva Kristusovega Duha, izmenjavo izku{enj med star{iin otro{kimi varu{kami ter {olanje stare{in.

- Notranje cerkve Kristusovega Duha -

Zavezna skupnost Novi Jeruzalem tudi nenehno skrbiza Notranje cerkve Kristusovega Duha, tako v duhovnemkot tudi v organizacijskem smislu. Vsako nedeljo je vWürzburgu v hi{i Univerzalnega ‘ivljenja Notranja cerkevKristusovega Duha, ki se prek etra redno prena{a v mno-ga mesta v domovini in tujini. Prav tako se prena{ajo obdolo~enih ve~erih tudi nekatera {olanja Notranje poti.

- Mno‘i~ne prireditve -

Zavezna skupnost Novi Jeruzalem redno organiziramno‘i~ne prireditve, da bi ljudem, ki so Univerzalnemu‘ivljenju blizu, omogo~ila izmenjavo izku{enj, kakor tudimedsebojno spoznavanje in vra{~anje. V ta namen so po-

953

govorna sre~anja za udele‘ence meditacijskih in intenziv-nih te~ajev, zatem velike, nadregionalne Notranje cerkveKristusovega Duha, pa tudi veliki internacionalni festiva-li, ki praviloma pritegnejo ve~ tiso~ ljudi iz vsega sveta.Tudi te prireditve se prena{ajo v mnoga mesta, predvsemv tujino.

- Seminarji -

Naslednje podro~je dejavnosti Univerzalnega ‘ivljenjain Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem so seminarji, nakaterih se teden za tednom sre~ujejo udele‘enci Notranjepoti, aktivni sodelavci Univerzalnega ‘ivljenja ali pa tudidrugi zainteresirani ljudje, da bi se pogovorili o svojih iz-ku{njah ter za~rtali nove korake za svojo ‘ivljenjsko pot.

- Podjetja v Univerzalnem ‘ivljenju -

Iz Dela Jezusa Kristusa za vra~anje domov je l. 1984nastalo Univerzalno ‘ivljenje, korak k temu je tudi usta-novitev Kristusovih podjetij. Univerzalno ‘ivljenje pomeni‘ivljenje v Bogu. Univerzalno ‘ivljenje je ustanovil Kristuspo prero{ki besedi, da bi omogo~il ljudem uresni~evatizakonitosti Govora na Gori na vseh podro~jih ‘ivljenja.Pri tem ni izvzeto niti gospodarstvo niti socialno podro~-je.

954

Kristusova podjetja so, kot je ‘e povedano, gospodar-sko samostojna podjetja in niso last Univerzalnega ‘ivlje-nja, ampak so last enega ali ve~ Kristusovih prijateljev, kiskupno ustanovijo in financirajo neko podjetje.

Imenujejo se Kristusova podjetja, ker vsa temeljijo naskupnem kr{~anskem pravilniku z na~eli Govora na Go-ri, ki jim je duhovna smernica za skupno ‘ivljenje in delov podjetju. V vsem drugem, po pravni in gospodarskistrukturi, so Kristusova podjetja podobna vsem drugimpodjetjem v Nem~iji. To pomeni, da so podvr‘ena kon-kurenci, tr‘nemu gospodarstvu, pla~ujejo davek, pla~e insocialne dajatve, tako kot je zakonsko predpisano. Takose upo{teva: “Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu,kar pripada Bogu.” Njihov gospodarski uspeh temelji nauresni~evanju Bo‘jih zakonov Govora na Gori. Odgovor-ni in soodgovorni v Kristusovih podjetij gredo Notranjopot, da bi ‘iveli in delovali v Bogu in z Bogom, ve~nimzakonom. V svojem mi{ljenju, ‘ivljenju in delu vse boljizpolnjujejo na~ela Govora na Gori. Na vseh podro~jih‘ivljenja uporabljajo Govor na Gori, ki pravi takole:

Razumi in sprejmi svojega bli‘njega v svojem srcu,potem bo{ zanj tudi pravi~en obrtnik, zdravnik, prodaja-lec, svetovalec in spremljevalec. Ljudje duha, ki se ukvar-jajo z naravnim poljedelstvom, se trudijo, da ponudijo vi-soko kvaliteto in da v ponudbi blaga ne opeharijo svojegabli‘njega. Isto velja za tiste, ki delajo v storitvenih obratih,v obrtnih delavnicah in v zdravstvu.

955

Temelj za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa je Bo‘ji za-kon, ki nas ga u~i v vseh podrobnostih na{a sestra Ga-briele, Bo‘ja prerokinja u~iteljica.

Sedanje stanje Kristusovih podjetij je tákole:Hi{a Univerzalnega ‘ivljenja s svojo Notranjo cerkvijo

Kristusovega Duha in pisarno Univerzalnega ‘ivljenja.

Podjetje “Tu smo za vas” s svojimi razli~nimi panoga-mi obrti in razli~nimi storitvenimi dejavnostmi: pleskarji,zidarji, prevozniki, vrtnarji, instalaterji, ~istilnimi usluga-mi in mizarstvom

Naslednje dejavnosti so: zdru‘enje elektri~arjev, EDVstoritveno podjetje ter podjetje Zidanje v Univerzalnem‘ivljenju. Razen tega obstaja {e centralno knjigovodstvoza vsa Kristusova podjetja.

Posebej so zdru‘ene biolo{ke kmetije, pekarne inobrati, kjer proizvajajo testenine, ter stojnice, prodajalnana kolesih, delikatesne trgovine in restavracija z vegetari-jansko hrano.

Od 1986 deluje “Hi{a zdravja”, klinika z naravnimzdravljenjem, v kateri se izvaja celostno zdravljenje.

Prakristjani poleg tega vodijo socialne postaje, ki jihfinancira trgovina z rabljenim blagom.

Obstajajo tudi Kristusove ustanove, ki se ukvarjajo zvzgojo; trenutno so to otro{ki vrtci, otro{ke jasli in zave-

956

ti{~e, ki skrbijo za na{e male brate in sestre po zakonihGovora na Gori. [ola in druge vzgojne ustanove so v us-tanavljanju.

Vsa Kristusova podjetja in prakr{~anske ustanove seopirajo, kot smo povedali, na Zavezno skupnost Novi Je-ruzalem.

Stanovati in ‘iveti v skupnosti

Sredi{~e vseh ustanov Univerzalnega ‘ivljenja in Za-vezne skupnosti Novi Jeruzalem je v obmo~ju Würzburga.Tukaj se na modelu preizku{ajo vse spodbude iz duhov-nega sveta za zemeljsko ‘ivljenje po zakonih Govora naGori. Mnogi bratje in sestre si prizadevajo v Univerzal-nem ‘ivljenju za skupno ‘ivljenje po zakonitostih Govorana Gori.

Tako so si {tevilni Kristusovi prijatelji v Würzburgu innjegovi okolici najeli stanovanja ali zgradili hi{e, v kate-rih - najve~krat ‘ivijo skupaj dve do tri dru‘ine - ‘ivijo kotv ~asu prakr{~anstva. To skupno ‘ivljenje v prakr{~an-skih stanovanjskih skupnostih {iri posameznikovo obzor-je in daje predvsem otrokom ob~utek varnosti, ker ‘ivijov ve~ji dru‘ini.

Ravno na stanovanjskem podro~ju in podro~ju nase-ljevanja se vidi, da prakristjani uresni~ujejo spodbude,prejete po prero{ki besedi, na vseh ‘ivljenjskih podro~jih,

957

pri vzgoji otrok, kot tudi v zakonu in dru‘ini in v skup-nem ‘ivljenju ljudi, ki so iste vere.

Arhitektura novo zgrajenih hi{ izra‘a na poseben na-~in povezanost z naravo s svojo okroglo, harmoni~no ob-liko gradnje.

Povzetek in pregled

Bralcu je postalo jasno: Prakristjani v Univerzalnem‘ivljenju se ne omejujejo na to, da samo govorijo o svojiveri. Prek {tevilnih in raznolikih opisanih aktivnosti se daspoznati, s kak{no pripravljenostjo in odlo~nostjo uresni-~ujejo Govor na Gori.

Ve~ tiso~ ljudi po vsem svetu pozna Univerzalno ‘iv-ljenje; berejo bo‘anska razodetja, poslu{ajo Bo‘jo besedona kasetah in stopajo po Notranji poti. Na tiso~e ljudiobi{~e letno na stotine prireditev v domovini in tujini. VWürzburgu in njegovi okolici ‘ivi veliko ljudi po na~elihGovora na Gori.

Tak{no je trenutno (1990) stanje razvoja Univerzal-nega ‘ivljenja in Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem - kottemelja Kraljestva miru Jezusa Kristusa.

Würzburg, v decembru 1990Kristusovi prijatelji,prakristjanivUniverzalnem ‘ivljenju

958

Za razumevanje tega dela:

Bo‘je prero{tvoKaj je prerok?

Njegov poziv in njegova naloga - Prero{ka beseda Kristusa Boga v dana{njem ~asu

“To je Moja Beseda. Alfa in Omega. Jezusov evange-lij. Kristusovo razodetje, ki ga svet ne pozna” je knjiga,katere vsebina prihaja neposredno iz pravira Bog: Kristus,Odre{enik vseh ljudi in du{, se razodeva po prero{ki bese-di ~loveka Gabriele - po na{i sestri, prerokinji in Bo‘ji po-slanki v tem mogo~nem ~asovnem preobratu.

êprav je Bog v vseh ~asih govoril ljudem po prero{-kih ustih, jih razsvetljeval, opominjal, tola‘il in vodil - to-rej bil s Svojimi otroki - veliko ljudi v dana{njem ~asu neve ve~ za to bli‘ino govore~ega Boga; prero{tvo ima ko-maj {e prostor v tostransko orientiranem materialisti~nemrazmi{ljanju in ‘ivljenju. Zato so potrebne te besedeobrazlo‘itve. Ta obrazlo‘itev pa je tudi pomembna za lju-di v naslednjih ~asovnih obdobjih in tudi za tiste, ki bodo‘iveli po tem mogo~nem ~asovnem preobratu na Zemlji,za prebivalce Kraljestva miru Jezusa Kristusa. Slu‘i spo-minu; kajti v svetlobnem ~asu ne bo ve~ prero{ke besede.Ljudje so namre~ sami postali beseda, ker ‘ivijo Bo‘ji za-kon.

959

Bog je govoril ljudem v Stari zavezi; nagovarjal jih jev Svojem “Jaz Sem”- po prero{kih ustih. Izaija, Elija, Je-remija, Daniel, Job so imena nekaj najbolj znanih prero-kov. Najve~ji vseh prerokov je bil Jezus iz Nazareta, in-karnirani Bo‘ji Sin. In tudi v naslednjih dveh tiso~letjihso v kr{~anstvu vedno znova nastopali Bo‘ji preroki. Vnjihovih ~love{kih telesih so bila utele{ena svetla bitja ne-bes, ki so v sebi nosila poziv, da bodo Bo‘ji ustnik.

Prerok je kot pozavna, v katero piha Bog, ve~ni Duh.Njegov instrument - ~lovek, po katerem prero{ko govori -je pri tem pri polni zavesti; v njem se svetlobna govoricaBoga spremeni v njegovo materin{~ino, da bi ljudje ve~noresnico, Boga, lahko sli{ali in razumeli. Pravi preroki os-tanejo med vtekanjem Bo‘jega Duha pri budni zavesti.Jezus iz Nazareta, najve~ji prerok, je tudi zgled za to. Bog,Ve~ni, je govoril Skozenj, pri ~emer je bil Jezus pri polnizavesti - isto velja za vse prave preroke tako v Stari zavezikot tudi v ~asu po Jezusu. ^lovek pada v trans samo, ~esprejema mo~i, ki niso iz neposrednega Bo‘jega sevanja.To se pri pravih prerokih ne dogaja.

Du{a preroka se dolgo pripravlja za prihajajo~o nalo-go v ~love{kem telesu, pogosto skozi nekoliko inkarnacij.Ob dolo~enem ~asu Bog spomni ~loveka na naro~ilo, kije zapisno v du{i; to je tako imenovani poziv.

Pot preroka je trnova pot. Bogu se je popolnoma za-vezal in mora izgovarjati to, kar mu Bog vstavi. Resne in

960

opominjajo~e besede Boga, ki kli~ejo k spreobrnitvi, soljudem tega sveta vedno neprijetne, zaradi ~esar so prero-ki brez izjeme vselej morali trpeti posmeh, klevetanje, za-sledovanje, pogosto pa so bili tudi ubiti.

Obstajata dve kategoriji prerokov: preroki oznanjeval-ci - splo{no imenovani preroki - in preroki u~itelji. Poprerokih oznanjevalcih je Bog dajal in daje ~love{tvu du-hovno znanje in osnovne duhovne zakonitosti, ki jih ljud-je potrebujejo, da bi svoje ‘ivljenje usmerili na Bo‘anskoin korakoma pri{li do zakonitega ‘ivljenja. Opominjal jein opominja ljudi, da naj izpolnijo to, kar je Bo‘ja volja.Preroki oznanjevalci osve{~ajo ljudi, da so Bo‘ji otroci;pribli‘ajo jim Njegovo ljubezen in modrost in jim ka‘ejopot domov k Njemu.

Po prerokih u~iteljih, ki nastopajo ob velikih ~asovnihpreobratih, ve~ni Duh ne zasidra v zavest ljudi samo du-hovne dobrine, ki je bila ‘e prej razodeta, temve~ daje na-daljnje in vi{je zakonitosti in aspekte Svetega prazakona.Prerok u~itelj posreduje Bo‘je zakone torej podrobno injih tudi razlaga. Bo‘ji Duh po njem u~i ljudi Notranjo potnazaj v ve~no domovino, od koder je vsaka du{a neko~iz{la. Po preroku u~itelju Bog vedno u~i duhovno znanje,ki presega doslej znano.

Prerok u~itelj mora vse to, kar bi Bog, Gospod, hotelu~iti po njem, najprej sam pridobiti, razviti in uresni~iti.Notranjo pot, pot samospoznanja in ~i{~enja mora pre-

961

hoditi za vse ljudi najprej sam. Po dolo~enem ~asu dose-‘e ~lovek, ki ga je Bo‘ji Duh neposredno pou~il in vodil,vrh misti~nega razvoja, cilj sedemstopenjske poti k Bogu- enost z zavestjo Bog. Tak ~lovek potem v trenutku spoz-na stvari in dogajanja, ki so skrita temu, ki {e ‘ivi v svetu~utov, ter jih gleda in ve zanje.

S tem postane prerok u~itelj Bo‘ji poslanik, ki zajemaiz svoje odprte zavesti, ki je postala eno z Bo‘anskim. Nevidi ve~ stvari in ljudi, kot se ka‘ejo, temve~ gleda stvari,dogajanja in ljudi tak{ne, kot so. Vsemu, kar je, gleda dodna.

V Stari zavezi je Bog po{iljal na Zemljo predvsem pre-roke oznanjevalce, po katerih je posku{al pripeljati ljudiiz njihove vezanosti na materijo na pravo pot k vi{jemuduhovnemu razvoju

Potem je deloval Kristus, delna mo~ iz pramo~i, so-vladar nebes, kot Odre{enik in prerok u~itelj med ljudmi.Kot mnoge pravi~ne preroke, tudi Njega kot Jezusa iz Na-zareta - niso spoznali in sprejeli in so Njegovo ‘ivljenjepred~asno kon~ali. Na Golgoti je mogel z besedami “do-polnjeno je” izvr{iti odre{enje: V vsako du{o je spustil is-kro odre{ujo~e delne mo~i pramo~i kot podporo in mo~,ki vodi spet nazaj k Bogu.

Zdaj je Bog spet poslal drugo bitje na Zemljo. Utele-silo se je v ~loveka, ki se imenuje Gabriele. V tem svetu

962

slu‘i Ve~nemu kot prerokinja u~iteljica. Njena odprta du-hovna zavest, ki po~iva v Vsemogo~nem in je pre‘eta zmo~jo Vsemogo~nega, pozna ve~ne zakone in pot k ve~-nemu zakonu, Bogu. Na{a sestra, Gabriele torej, gleda vsvoji bo‘anski zavesti vseobsegajo~o pot do Bo‘jega srca,ki jo sprejema od Ve~nega. S preprostimi besedami znaobrazlo‘iti vseobsegajo~o Notranjo pot, voditi ~loveka donjegovih vzrokov, mu pomagati te o~istiti in ~e posamez-nik ‘eli, ga pripeljati h Kristusu. Ima vpogled v globino~loveka in v stanje njegove du{e. Njena nadaljnja nalogaje, da prinese v svet vse podrobnosti ve~nega Bo‘jega za-kona za vsa podro~ja ‘ivljenja, podrobnosti bo‘anskegazakona za so‘itje ljudi v dru‘ini in na delovnem mestu, vgospodarstvu in dru‘bi, za vzgojo otrok in socialno slu‘bokot tudi za zdravje du{e in telesa. So~asno u~i postopnouporabljati ve~ne zakone na vseh podro~jih ‘ivljenja.

Preroki u~itelji imajo torej - razen poziva, da so nepo-sredna Bo‘ja pozavna - {e nalogo, da pou~ijo ljudi o vsehzakonih duhovnega ‘ivljenja in jim stojijo ob strani privseh te‘avah na Notranji poti. Zato je morala na{a sestraGabriele veliko sama do‘iveti, spoznati, pretrpeti in pre-magati - skozi {tevilna zemeljska ‘ivljenja - da ljudi lahkorazume in jim poka‘e pravo pot.

V tem mogo~nem ~asovnem preobratu, v kateremsmo zdaj, je Kristus po Svoji prero{ki besedi in s kr{~an-sko praskupnostjo Novi Jeruzalem ustanovil Svoje Kra-ljestvo miru na tej Zemlji.

963

Da bi pripravil ~love{tvo za Bo‘je kraljestvo na Zem-lji, daje Ve~ni v tem ~asu na vsa osnovna ~lovekova vpra-{anja obrazlo‘itve in napotila. Tako se je leta 1989 Kris-tus razodel po prero{ki besedi tudi o Svojem ‘ivljenju,mi{ljenju in delovanju kot Jezus iz Nazareta; obenem jepojasnil povezavo in pomen Svojega ‘ivljenja na Zemljiza ta ~as in za prihodnji. Pojasnjevanja, popravki in po-globitve v knjigi To je Moja Beseda so avtenti~ne Kristu-sove besede. Obrazlo‘itve v knjigi Jezusov evangelij, ki jihje Kristus zdaj pojasnil, popravil in poglobil, so pomemb-nej{i izseki iz Njegovega ‘ivljenja, mi{ljenja in delovanja,ko je bil Jezus iz Nazareta - za razumevanje in kot zgledza ljudi v tem ~asu in tudi za prebivalce Kraljestva miru,svetlobnega Kraljestva Jezusa Kristusa.

V tem mogo~nem ~asovnem preobratu nas Kristus ra-zen tega {e uvaja v vso resnico: Razodeva - kot je ‘e po-jasnjeno - Bo‘je zakone za vsa ‘ivljenjska podro~ja na tejZemlji in tako zgrajuje obse‘no Bo‘je kraljestvo na Zem-lji.

Prakristjaniv Univerzalnem ‘ivljenju

964

Knjige in kasetev Univerzalnem ‘ivljenju

965

Notranja pot

Notranja pot v Univerzalnem ‘ivljenju je duhovno {o-lanje, ki pripelje prek samospoznanja do izku{nje Boga.V preteklih letih sta jo prvi~ v zgodovini kr{~anstva v vsehstopnjah in podrobnostih razodela Kristus in Njegovpoobla{~eni slu‘abnik, brat Emanuel, kerub bo‘anskemodrosti - tako kot je bil naznanil Jezus: “[e veliko bivam rad povedal, a zdaj {e ne morete nositi. Ko pa prideon, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico.” (Jan. 16,12 f)

To {olanje se za~ne s prvim, 6-mese~nim meditacij-skim te~ajem za raz{iritev in utrditev zavesti. Prvemu me-ditacijskemu te~aju sledi drugi, 9-mese~ni meditacijski te-~aj, ki pripravlja du{o na Notranjo pot. Po obeh te~ajihse za~enja prava Notranja pot, intenzivno {olanje, ki gra-di na obeh meditacijskih te~ajih.

To kr{~ansko misti~no {olanje, intenzivno {olanje,vsebuje {tiri stopnje (red, voljo, modrost in resnost). Navsaki posamezni stopnji s pomo~jo konkretnih nalog inprakti~nih vaj korakoma spoznavamo to, kar nas {e lo~u-je od Boga in ljudi, in kar premagujemo s Kristusovomo~jo. Po kon~ani intenzivni {oli se za~ne neposredno

966

notranje vodenje Kristusovega u~enca, in to prek njegovemedtem odprte duhovne zavesti.

To {olanje notranjosti se lahko odvija v osebnem te-~aju.

Vse knjige in kasete za Notranjo pot v Univerzalnem‘ivljenju, tudi pripravljalni Meditacijski te~aj I in II, lah-ko dobite, ne da bi se prijavili na te~aj.

Knjige

Knjige na{e sestre Gabriele,zajete iz bo‘anske zavesti

Delo odre{enjaA in :

Kristus, na{ Odre{enik,vladar Kraljestva miru, Bo‘jega kraljestva na Zemlji, prihaja k

nam ljudem vedno bli‘e

44 strani, {t. knjige S 314 sl

Gabriele, Bo‘ja prerokinja u~iteljica, z jasnimi bese-dami primerja razvoj Dela odre{enja z drevesom, ki jezraslo v nekaj letih.

967

Delo Jezusa Kristusa za vrnitev domov, sestavljeno izGospodovega pou~evalnega in razsvetljevalnega dela, izNotranje poti ter Notranje cerkve Kristusovega Duha zBo‘jo prero{ko besedo, je mo~na korenina Univerzalnega‘ivljenja.

Univerzalno ‘ivljenje je medtem postalo svetovno pra-kr{~ansko gibanje Kristusovih prijateljev, ki se trudijo iz-polnjevati Bo‘je zakone. Trudijo se uresni~evati JezusovGovor na Gori v vsakdanjem ‘ivljenju, in to na vseh ‘iv-ljenjskih podro~jih: v zakonu in partnerstvu, v dru‘ini, privzgoji otrok, v Kristusovih podjetjih, v dobrodelnih slu‘-bah, kjer skrbijo za bli‘njega in za ozdravitev du{e in tele-sa, in {e kje.

Srce Univerzalnega ‘ivljenja je kr{~anska praskupnostNovi Jeruzalem, ki je sklenila zavezo z Bogom-O~etom zaKraljestvo miru Jezusa Kristusa na Zemlji. Zaveznoskupnost Novi Jeruzalem vodita po prero{ki besedi nepo-sredno Bog, Ve~ni, in Kristus; tako je Osrednja lu~ v na-stajajo~em Kraljestvu miru Jezusa Kristusa.

Kraljestvo miru je rasto~a kro{nja drevesa Univerzal-no ‘ivljenje, Kristusovega Dela odre{enja na Zemlji.

Knjiga opisuje, kako se je to delo odre{enja pod Kris-tusovim vodstvom razvijalo iz najbolj skromnih za~etkovv delo, ki zajema ves svet; pove nam, katera podro~ja ‘e

968

zajema in daje vpogled v delovanje Boga in v ‘ivljenjeprakristjanov na{ega ~asa.

@ivi trenutekin videl in spoznal se bo{66 strani, {t. knjige S 315 sl

Napotki v tej bro{uri poka‘ejo tistemu, ki stremi k Bo-gu, kako se nau~i biti pozoren, da se bo v {tevilnih dnev-nih situacijah, ob~utkih, besedah in dejanjih spoznal,tak{nega, kot v resnici je. Tako se bralec lahko v‘ivi v po-samezne situacije, v katerih bo spoznal pregre{itve protiBo‘jim zakonom, jih obdelal in v bodo~e opustil. Bro{uraje prakti~ni vodnik za ljudi, ki se vsak dan trudijo izpo-polnjevati se.

Bo‘anska razodetja

Kristus razkriva:Demonska dr‘ava,

njeni pomaga~i in njene ‘rtve78 strani, {t.knjige S 132 sl

Kristus prihaja - demoni zgubljajo tla.

Ker razodeva zdaj Kristus, Odre{enik vseh du{ in lju-di, Svoj ve~ni zakon do podrobnosti, razkriva tudi, kakoso Njegovi nasprotniki ve~ni zakon spremenili in zlorabi-li.

969

Kajti: Tema se ho~e nasloniti na svetlobo, da bi zape-ljala tiste, ki stremijo k svetlobi.

Tako satansko na~elo pre‘i na bo‘ansko na~elo. De-moni ho~ejo z izjavami, ki so podobne Bo‘jim na~elom,spet speljati ljudi, ki se usmerjajo k svetlobi.

Kdor je buden, spozna zahrbtni strup teme, ki ga tisti,ki je ujet v svetnem, u‘iva v ustreznih koli~inah.

Ta knjiga pripelje vsakega k odlo~itvi: ali za Kristusaali proti Njemu.

Berite: “Demonska dr‘ava, njeni pomaga~i in njene‘rtve” - in odlo~ite se zase!

Vzrok in nastanek vseh bolezniKar ~lovek seje, bo ‘el

269 strani, {t. knjige S 117 sl,

250 strani obsegajo~e Kristusovo razodetje, ki govori otemi “Spoznaj se v bolezni in zdravju”. Daje nam globo-ke, {e neznane vpoglede v dogajanja v notranjosti ~loveka,ki nas lahko spet pripeljejo k zdravju.

O~etove besede tudi zate

104 strani, {t. knjige S 108 sl,

970

Besede o~etovskih napotkov za ~loveka na poti k boljzavestnemu ‘ivljenju v Bogu.

Spoznaj se in se zdravisam z mo~jo duha

182 strani, {t. knjige S 102 sl

Razodetje keruba bo‘anske modrosti - med drugim...tudi o zgradbi duhovnega telesa v ~loveku in o njegovipovezanosti z materialnim telesom. Poleg duhovnih na-potkov nam daje tudi {tevilne dragocene napotke za na-ravna zdravila, prehrano ter razli~ne druge metode.

Knjige in katalog knjig lahko naro~ite na naslovu:

Univerzalno ‘ivljenjeGlin{kova plo{~ad 16

61113 Ljubljana

tel.: o61/1684-148

971

To je Moja BesedaA in Omega

Jezusov evangelij

Kristusovo razodetje, ki ga svet ne pozna;

delo, ki dale~ presega vsebino Svetega pisma, ker vse-buje avtenti~no ‘ivljenje, mi{ljenje in delovanje Jezusa izNazareta, ki ga tudi izkušamo kot najve~jega preroka,duhovnega u~itelja in modreca. On sam, Kristus Boga,nam je razodel v tem mogo~nem ~asovnem preobratu - vpreroški besedi po Svoji prerokinji, u~iteljici Gabriele izWürzburga - podrobnosti Svoje mogo~ne navzo~nosti vJezusu iz Nazareta. Rekel je:

... Jaz Sem Kristus Boga, pot resnica in ‘ivljenje.Jaz Sem resnica, in resnica, ki je Jaz Sem, svetiv ne{tetih fasetah na ta svet. Knjiga "Jezusov evangelij-Kaj je bilo pred 2000 leti?" je ena od mnogih faset resnice. Ne kdorkoli, temve~ Jaz, Kristus Boga, sem jo vzel, pojasnil, popravil inpoglobil, ter dodal dodatno Lu~, torej nadaljnje fasete resnice, da bi ljudje sedanje generacije (1989)in prihodnjih generacij videli svetiti ve~no Resnico,Mene, Kristusa Boga, iz ve~ faset Resnice....

972

Documents

To Je Moja Beseda.alfa in Omega