Embed Size (px)
Citation preview
Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana T: 01 478 2000F: 01 478 2340, 01 478 2341 E: [email protected]
Številka / ZDG5104-5/2013/1Ljubljana, dne 21.01.2013
EVA:
GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
ZADEVA: Poročilo Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD na operativni ravni o sodelovanju Republike Slovenije v OECD v letu 2012 – predlog za obravnavo
1. Predlog sklepov vlade:Vlada RS je na podlagi 2. in 21. člena Zakona o Vladi RS (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN in 8/12) na ... seji dne ... sprejela naslednji sklep:
1. Vlada Republike Slovenije se je seznanila s Poročilom Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD na operativni ravni o sodelovanju Republike Slovenije v OECD v letu 2012.2. Vlada republike Slovenije se je seznanila s problematiko plačevanja članarine in drugih obveznosti Republike Slovenije do OECD v letu 2012. 3. Vlada Republike Slovenije se je seznanila z opozorilom SMDS glede znižanja sredstev za službena potovanja in s tem posledično manjšo udeležbo predstavnikov Republike Slovenije na delovnih srečanjih OECD. Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom in službam, da določijo prioritetno listo odborov in delovnih skupin OECD, ki zahtevajo udeležbo predstavnikov resornih ministrstev in služb.
Sklep prejmejo: - Kabinet predsednika vlade - Vsa ministrstva- Generalni sekretariat Vlade RS - Urad za makroekonomske analize in razvoj- Statistični urad RS- Urad RS za varstvo konkurence- Urad RS za intelektualno lastnino- Uprava RS za jedrsko varnost- Urad RS za kemikalije
2. a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:- dr. Stanislav Raščan, veleposlanik, direktor Direktorata za gospodarsko diplomacijo, Ministrstvo za zunanje zadeve - dr. Janez Šumrada, veleposlanik, vodja Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD, Ministrstvo za zunanje zadeve
2. b Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora:/
3. Gradivo se sme objaviti na svetovnem spletu:DA / NE (Skladno s 6. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja)
4. a Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v Državnem zboru RS z obrazložitvijo razlogov:/
4. b Predlog za skrajšanje poslovniških rokov z obrazložitvijo razlogov:/Navesti razloge/
5. Kratek povzetek gradiva/Obvezno izpolniti samo, če gradivo obsega več kakor pet strani/Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 02401-17/2012/4 z dne 12.07.2012 ustanovila Stalno medresorsko delovno skupino za zadeve OECD na operativni ravni (naprej: SMDS), z namenom usklajevanja stališč in uresničevanja pravic in nalog Republike Slovenije kot članice OECD. Navedena skupina je vsebinsko nasledila delo Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD na operativni ravni, ki je bila ustanovljena s sklepom Vlade RS št. 02401-18/2010/5 z dne 23.09.2010. Skupina se je oblikovala na novo zaradi reorganizacije dela vlade. Pristojnosti in koordinacijo sodelovanja RS v odborih in delovnih telesih z OECD je od prejšnje Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve v celoti prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve. Za vodjo SMDS je bil imenovan veleposlanik dr. Janez Šumrada. Poročilo obsega kratek povzetek delovanja skupine, informacije o pregledih OECD po posameznih področjih v letu 2012 in odprte zadeve v sodelovanju z OECD v letu 2013. Poročilo vsebuje tudi informacije o proračunu OECD in financiranju zadeve OECD ter kratek pregled delovanja Stalnega predstavništva za zadeve OECD v Parizu. Priloga 1 k poročilu pa vsebuje pregled dejavnosti posameznih odborov in pomembnejših delovnih skupin.
6. Presoja posledic
a) na javnofinančna sredstva v višini, večji od 40 000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih
DA / NE
b) na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije
DA / NE
c) administrativne posledice DA / NEč) na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja
ter konkurenčnost podjetijDA / NE
d) na okolje, kar vključuje tudi prostorske in varstvene DA / NE
vidikee) na socialno področje DA / NEf) na dokumenta razvojnega načrtovanja:
- na nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja,
- na razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega proračuna
- na razvojne dokumente Evropske unije in mednarodnih organizacij
DA / NE
7. a Predstavitev ocene finančnih posledic, višjih od 40 000 EUR
/
I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunuTekoče leto (t) t+1 t+2 t+3
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov občinskih proračunov Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov občinskih proračunovPredvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva
II. Finančne posledice za državni proračun
II.a. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:
Ime proračunskega uporabnika
Šifra ukrepa, projekta/Naziv ukrepa, projekta
Šifra PP /Naziv PP
Znesek za tekoče leto (t)
Znesek za t+1
SKUPAJ:
II.b. Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovile s prerazporeditvijo iz:
Ime proračunskega uporabnika
Šifra ukrepa, projekta/Naziv ukrepa, projekta
Šifra PP /Naziv PP
Znesek za tekoče leto (t)
Znesek za t+1
SKUPAJ:
II.c. Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:
Novi prihodki Znesek za tekoče leto (t) Znesek za t+1
7.b Predstavitev ocene finančnih posledic, nižjih od 40 000 EUR
/samo, če izbere NE pod točko 6a)/
Kratka obrazložitev
8. Predstavitev sodelovanja javnostiGradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja DA / NEMZZ ocenjuje, da sodelovanje javnosti pri pripravi Poročila Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD na operativni ravni o sodelovanju Republike Slovenije v OECD v letu 2012 ni potrebno./Če DA:Datum objave: ………V razpravo so bili vključeni:
- nevladne organizacije, - predstavniki zainteresirane javnosti,- predstavniki strokovne javnosti, - občine in združenja občin oziroma navedba, da jih gradivo ne zadeva.
Mnenja, predloge, pripombe so podali:--
Upoštevani so bili:- v celoti- v pretežni meri- delno- niso bili upoštevani, poročilo je bilo dano……………..
Bistvena odprta vprašanja:-
__________________________________________________________________________Javnost je bila vključena v pripravo gradiva v skladu z Zakonom o…….,kar je razvidno v predlogu predpisa./
9. Predstavitev medresorskega usklajevanja/Gradivo je bilo poslano v medresorsko usklajevanje:
- Ministrstvu za finance- Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo- Ministrstvu za pravosodje in javno upravo- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje- Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport- Ministrstvu za zdravje- Generalnemu sekretariatu Vlade RS- Uradu za makroekonomske analize in razvoj- Statističnemu Uradu RS- Upravi RS za jedrsko varnost- Uradu RS za kemikalije- Uradu RS za intelektualno lastnino
Gradivo je tudi v celoti usklajeno v okviru medresorske delovne skupine.
/Datum pošiljanja:/ 11.01.2013/Gradivo je usklajeno: v celoti / v pretežni meri / delno
Bistvena odprta vprašanja:
I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunuTekoče leto (t) t+1 t+2 t+3
Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) prihodkov občinskih proračunov Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) odhodkov občinskih proračunovPredvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (-) obveznosti za druga javna finančna sredstva
II. Finančne posledice za državni proračun
II.a. Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:
Ime proračunskega uporabnika
Šifra ukrepa, projekta/Naziv ukrepa, projekta
Šifra PP /Naziv PP
Znesek za tekoče leto (t)
Znesek za t+1
SKUPAJ:
II.b. Manjkajoče pravice porabe se bodo zagotovile s prerazporeditvijo iz:
Ime proračunskega uporabnika
Šifra ukrepa, projekta/Naziv ukrepa, projekta
Šifra PP /Naziv PP
Znesek za tekoče leto (t)
Znesek za t+1
SKUPAJ:
II.c. Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov oz. povečanih odhodkov proračuna:
Novi prihodki Znesek za tekoče leto (t) Znesek za t+1
- …- ….Priložiti mnenja organov, s katerimi gradivo ni usklajeno/
10. Gradivo je lektorirano DA / NE
11. Zahteva predlagatelja za a) obravnavo neusklajenega gradiva DA / NEb) za nujnost obravnave DA / NEc) obravnavo gradiva brez sodelovanja javnosti DA / NE
12. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti DA / NE
13. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade DA / NE
14. Gradivo je pripravljeno na podlagi sklepa vlade št. … z dne …
Karl ErjavecM I N I S T E R
Poročilo Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD na operativni ravni o sodelovanju Republike Slovenije v OECD v letu 2012
1. Ustanovitev in delo Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD na operativni ravni
Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 02401-17/2012/4 z dne 12.07.2012 ustanovila Stalno medresorsko delovno skupino za zadeve OECD na operativni ravni (naprej: SMDS), z namenom usklajevanja stališč in uresničevanja pravic in nalog Republike Slovenije kot članice OECD. Navedena skupina je vsebinsko nasledila delo Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD na operativni ravni, ki je bila ustanovljena s sklepom Vlade RS št. 02401-18/2010/5 z dne 23.09.2010. Skupina se je oblikovala na novo zaradi reorganizacije dela vlade. Pristojnosti in koordinacijo sodelovanja RS v odborih in delovnih telesih z OECD je od prejšnje Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve v celoti prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve. Za vodjo SMDS je bil imenovan veleposlanik dr. Janez Šumrada.
Temeljne naloge SMDS za zadeve OECD so:- obravnava strateških vprašanj, povezanih s članstvom v OECD;- oblikovanje stališč RS do posameznih dokumentov in drugih zadev OECD;- obravnava skupnih vprašanj OECD in EU ter uskladitev stališč;- določitev letnih prioritet Republike Slovenije v OECD;- obravnava vsebinskih področij, ki zadevajo pristojnosti več resorjev in vladnih
služb;- uskladitev in določitev seznama odgovornih ministrstev in vladnih služb ter
njihovih predstavnikov, ki zastopajo RS v posameznih odborih OECD;- obravnava predlogov za posebne preglede in analize, ki niso vključene v redni
program OECD in se ne krijejo iz članarine;- obravnava predlogov za vključitev v prostovoljne programe OECD;- obravnava predlogov za dogodke, misije in drugo sodelovanje z OECD;- poročanje Vladi RS o uresničevanju obveznosti, ki izhajajo iz članstva.
SMDS je od ustanovitve v juliju 2012 opravila dve seji v celotni zasedbi in eno sejo v ožji sestavi. Njeno vodstvo je v rednih delovnih stikih tako s Stalnim predstavništvom RS pri OECD kot, če je potrebno, s posameznimi resorji in službami Vlade RS in se pri delu osredotoča predvsem na tri ključne naloge, navedene v sklepu o njeni ustanovitvi: obravnava strateških vprašanj, povezanih s članstvom v OECD, oblikovanje stališč RS do posameznih dokumentov in drugih zadev OECD, obravnava vsebinskih področij, ki zadevajo pristojnosti več resorjev in vladnih služb. V tem kontekstu je bilo dogovorjeno, da bo delovna skupina kot pilotni projekt začela z vsebinsko obravnavo implementacije priporočil pregleda javne uprave, in sicer kako konkretno implementirati horizontalna priporočila OECD glede preoblikovanja javne uprave, pri čemer ne gre za poseganje na področje odločevalcev. Primer obravnave in implementacije priporočil iz pregleda javne uprave bo pilotski, v smeri horizontalnega usklajevanja mnenj in iskanja konkretnih predlogov rešitev njihove implementacije.
Člani skupine so opozorili na problem udeležbe na odborih OECD zaradi omejenih finančnih sredstev. Dogovorjeno je bilo, da bo udeležba na odborih s strani Stalnega
predstavništva RS pri OECD v Parizu v imenu resorjev potekala na podlagi naslednjih meril:1. Če se udeležba na posameznem delovnem telesu OECD ne prekriva s ključnimi nalogami oz. koledarjem obveznosti stalnega predstavništva in ne povzroča dodatnih stroškov stalnemu predstavništvu oziroma Ministrstvu za zunanje zadeve. 2. Če so potrebna za udeležbo na odboru specifična ekspertna znanja, je matični resor dolžan pripraviti kvaliteten opomnik in govorne točke. V kolikor se na odboru obravnavajo zadeve, pri katerih je pomembno zastopanje slovenskih stališč in ta presegajo splošno poznavanje področja, mora pristojni resor zagotoviti udeležbo člana odbora-eksperta iz prestolnice.
SMDS in Ministrstvo za zunanje zadeve imata, upoštevajoč javnofinančne razmere, pozitiven odnos do tovrstnih zaprosil.
Kot je razvidno tudi iz Priloge 1, ki govori o široki dejavnosti posameznih odborov in pomembnejših delovnih skupin, ima SMDS pomembno vlogo tudi pri vsebinski koordinaciji sodelovanja Republike Slovenije z OECD. Preko sodelovanja predstavnikov v različnih odborih in delovnih skupinah Slovenija tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju mednarodnih standardov na različnih področjih. Po drugi strani pa je kot članica OECD tudi spodbujena k uporabi že sprejetih in uveljavljenih standardov in dobrih praks, h katerim so se zavezale države, članice OECD.
2. Pregledi OECD po posameznih področjih
Slovenija je bila v letu 2012 aktivna pri pripravi naslednjih poročil OECD:
2.1. Ekonomski pregled Slovenije je v pripravi, in sicer v fazi osnutka. Končno verzijo naj bi obravnaval Odbor OECD za ekonomske in razvojne preglede predvidoma 6. marca 2013, vsebinsko pristojno za sodelovanje z OECD je Ministrstvo za finance, Ministrstvo za zunanje zadeve pa sodeluje pri koordinaciji obiskov misije. Misija OECD je Slovenijo v letu 2012 obiskala trikrat, junija, oktobra in decembra in se večkrat sestala s predstavniki pristojnih ministrstev (za finance, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za zdravje, za pravosodje in javno upravo in ministrstvom za zunanje zadeve kot koordinatorjem), Uradom za makroekonomske analize in razvoj in Banko Slovenije. Oktobra so posebno pozornost namenili delovanju bančnega sistema in sanaciji bank, ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga in t.i. slabe banke ter insolvenčne zakonodaje. V ta namen so se srečali s predstavniki večjih bank v Sloveniji, tako v domači kot tuji lasti, Združenjem bank Slovenije, Agencijo za zavarovalni nadzor, Agencijo za nadzor trga vrednostnih papirjev in Uradom za varstvo konkurence. Pogovore so imeli tudi z nekaterimi znanimi ekonomisti, glede pokojninske reforme in reforme trga dela pa tudi z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in ekonomisti Inštituta za ekonomska raziskovanja. V decembru je misija svoje prve ugotovitve predstavila tudi predstavnikom kabineta predsednika vlade, predsedniku državnega zbora in guvernerju Banke Slovenije.
2.2. Pregled področja razvojne pomoči je bil objavljen in predstavljen v aprilu 2012 (na slovenski strani je pripravo koordiniralo Ministrstvo za zunanje zadeve). Ministrstvo za zunanje zadeve je 18.04.2012 javno predstavilo Posebno poročilo OECD o razvojnem sodelovanju Slovenije (OECD/DAC Special Review of Slovenia), katerega
namen je bil temeljito preučiti pravne in strateške podlage, institucionalni vidik izvajanja ter skladnost slovenskega razvojnega sodelovanja z mednarodno dogovorjenimi normami. Ugotovitve v poročilu so, da je Slovenija v osmih letih, od leta 2004, ko je tudi uradno postala donatorica, naredila pomemben napredek, saj je poleg pravnih podlag in strateških smernic opravila tudi temeljito integracijo v mednarodne organizacije na tem področju. Dolgoročno gledano se je povečal delež uradne razvojne pomoči, izvajanje projektov in programov razvojnega sodelovanja pa je postalo ustaljena praksa in nepogrešljiv del zunanje politike Republike Slovenije.Po drugi strani poročilo navaja izzive Slovenije na tem področju in priporočila, kako se soočiti z njimi. Med glavnimi izzivi navaja poročilo potrebo po posodobitvi pravnih podlag in strateških usmeritev, potrebo po spodbujanju specializacije diplomatskega poklica na tem področju ter priporočilo, naj se razvojno sodelovanje poskusi izvajati manj razdrobljeno in strateško bolj osredotočeno na tista področja ali območja delovanja, kjer ima Slovenija pomembne primerjalne prednosti.Na predstavitvi, ki je potekala interaktivno v obliki okroglih miz, so sodelovali govorci iz sekretariata OECD, Finske in Nizozemske, predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, akademske sfere, nevladnih organizacij in izvajalskih ustanov. Pogovarjali so se o predlogih za nadaljnje izboljšave sedanjega sistema ter o globalnih trendih na področju razvojnega sodelovanja. Razumeti je bilo, da se sodobno slovensko razvojno sodelovanje srečuje s podobnimi izzivi kot tudi sistemi preostalih evropskih donatorjev - zaradi gospodarske in finančne krize uradna razvojna pomoč ne narašča tako hitro, kot bi si želeli; veliko je dilem, kako usmerjati razvojne vire - v bilateralno ali multilateralno sodelovanje; potrebno je razmisliti, kako najbolje vzpostaviti sistem ocenjevanja izvajanja projektov ter drugo.Predstavitev je Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo skupaj z Odborom OECD za razvojno pomoč in s Platformo slovenskih nevladnih organizacij SLOGA.
2.3. Pregled javne uprave, končna verzija poročila je bila predstavljena v juniju 2012, vsebinsko pristojno za pripravo je bilo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.V okviru Odbora OECD za javno upravo je v letih 2011-2012 potekal pregled javne uprave v Republiki Sloveniji, kjer je bila posebna pozornost namenjena reorganizaciji državne uprave, plačnemu sistemu v javnem sektorju in povezavi strateškega načrtovanja in odločanja. Končna verzija poročila, njegove ugotovitve in priporočila so bile predstavljene strokovni javnosti na posvetu v Ljubljani 22.06.2012, ki sta se ga s strani OECD udeležila namestnik generalnega sekretarja Yves Leterme in Caroline Varley, vodja pregleda javne uprave za Slovenijo, ki sta predstavila zaključke študije in priporočila Sloveniji. Pregled je bil tako vsebinsko kot časovno dobro umeščen, saj sovpada z iskanjem najprimernejših rešitev in ukrepov na področju javnega sektorja v času izrazito nespodbudnih gospodarskih okoliščin. Pomembno je, da ima Slovenija uspešno in učinkovito javno upravo, ki je organizirana tako, da predstavlja podporo vladnim strategijam. Za učinkovitejšo in uspešnejšo javno upravo so potrebni racionalizacija in optimizacija poslovanja, prenos dobrih praks iz zasebnega v javni sektor, zagotavljanje jasne strateške vizije, ki je v praksi izvedljiva, ter učinkovito vodenje zaposlenih. Ugotovitve in priporočila OECD so koristen pripomoček pri oblikovanju strateško vodene in učinkovite države.Glede na ugotovitve in priporočila OECD iz pregleda javne uprave so odprta področja, kjer bo potrebno izvesti spremembe:- izboljšati strateško načrtovanje; - vzpostaviti močnejšo povezavo med strateškim načrtovanjem in pripravo proračuna; - uvesti enostavnejši postopek priprave in sprejema proračuna;
- izboljšati usposobljenost in motiviranost delovne sile v javnem sektorju;- vzpostaviti skladen in učinkovit center vlade;- izboljšati zakonodajno okolje za lažjo izvedbo reform.
2.4. Pregled inovacijske politike - končna verzija poročila, ugotovitve in priporočila so bila s strani predstavnikov OECD predstavljena v Ljubljani 11.07.2012 na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Namen pregleda je bil pridobiti neodvisno in vrhunsko mnenje o sposobnostih, možnostih in slabostih inovacijske dejavnosti v Sloveniji, vključno z znanostjo ter visokim šolstvom. Pregled ugotavlja, da smo bili v Sloveniji v preteklosti dokaj uspešni, da pa nas je gospodarska in finančna kriza zelo prizadela in da je za bolj učinkovit sistem inovacij potrebnih kar nekaj ukrepov: izboljšanje okvirnih pogojev za inovacije, krepitev človeških virov, boljše upravljanje inovacijskega sistema, krepitev inovacij za poslovni sektor, krepitev povezav v sistemu, kritična masa, odličnost in relevantnost javnih raziskav, povečanje učinkov raziskovalno razvojne dejavnosti.
2.5. OECD Nacionalna kontaktna točka Slovenija za izvajanje smernic za večnacionalne družbe (NKT). V letu 2012 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oblikovalo »logo« OECD Nacionalne kontaktne točke Slovenija in ga objavilo na spletni strani ministrstva, kjer so dosegljive tudi vse informacije o delovanju OECD NKT Slovenija. Izdana je bila zloženka v slovenskem jeziku z osnovnimi informacijami o NKT Slovenija, o njenih nalogah in mehanizmu v primeru ugotovljenih kršitev Smernic OECD za večnacionalne družbe. Drugi del zloženke je namenjen promociji Smernic za večnacionalne družbe, ki promovira priporočila vladam za odgovorno poslovno ravnanje v globalnem okviru. Zloženka je bila distribuirana na mednarodnih dogodkih, kjer so bile prisotne večnacionalne družbe.
2.6. Presoja slovenske okoljske politike in priporočila za njeno izboljšanje. Predstavniki OECD so javnosti 06.06.2012 v Ljubljani predstavili zaključke presoje slovenske okoljske politike in priporočila za njeno izboljšanje. OECD v poročilu izpostavlja, da je Slovenija v zadnjem desetletju na področju okoljskih politik zelo napredovala, kljub temu pa jo čaka še veliko dela, predvsem na področju prometa odpadkov. Gre za neodvisni pregled napredka držav pri doseganju notranjih in mednarodnih zavez glede okoljske politike. Za Slovenijo je OECD presojala politike na področju trajnostnega razvoja, biotske raznovrstnosti in varstva narave, upravljanja z vodami, mednarodnega sodelovanja, podnebnih sprememb in onesnaženosti zraka ter upravljanja z odpadki. Eden glavnih zaključkov OECD je bil, da je Slovenija pri pripravi okoljske zakonodaje in izboljšanju stanja kakovosti okolja naredila veliko, a ostajajo še izzivi. Pripravili so 36 priporočil, kako izboljšati učinkovitost na tem področju.
2.7. Publikacija OECD Economic Outlook (OECD Ekonomski pregled) je izšla novembra 2012. Vsebuje tudi oceno makroekonomskega stanja v Sloveniji in napovedi do leta 2014.
3. Odprte zadeve v letu 2013
3.1. Slovenija je bila pozvana, da do 31. januarja 2013 predloži poročilo o napredku pri izpolnjevanju priporočil OECD ob vstopu Slovenije v organizacijo.
Poročilo o napredku v Republiki Sloveniji po vstopu v OECD na področju finančnih trgov (v nadaljnjem besedilu: Poročilo) v času od njenega pristopa k OECD se bo osredotočalo na izvršitev naslednjih priporočil, ki jih je v pristopnem pregledu izpostavil Odbor za finančne trge.1. Krepitev okvira korporativnega upravljanja finančnega sektorja, ob upoštevanju
priporočil Usmerjevalne skupine OECD za korporativno upravljanje.2. Podpis multilateralnega memoranduma o soglasju z združenjem IOSCO.3. Razmislek o vzpostavitvi enotnega in neodvisnega finančnega nadzornika.4. Razvoj in implementiranje nacionalnega programa za finančno izobraževanje in
implementacija priporočil OECD.
3.2. Na podlagi danih zavez v okviru pristopnih pogajanj k OECD je Odbor za upravljanje podjetij januarja 2012 pozval Slovenijo k poročanju o napredku, ki ga je dosegla na področjih upravljanja podjetij in upravljanja podjetij v državni lasti v obdobju po pristopu k OECD. Na podlagi dveh predstavitev Slovenije v okviru aprilskega in novembrskega zasedanja je odbor za upravljanje podjetij dal mnenje o nujnosti ponovne predstavitve napredka Slovenije v okviru jesenskega zasedanja v letu 2013.
3.3. Odbor za investicije je Slovenijo pozval k poročanju o izvajanju sprejetih zavez iz pristopnih pogajanj na področju investicij, ki bo predvidoma marca 2013.
3.4. V letu 2013 čaka Slovenijo faza ocenjevanja delovne skupine zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnih transakcijah. Slovenija je država ocenjevalka tudi v drugi fazi ocenjevanja Ruske federacije na področju, ki ga pokriva Delovna skupina zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnih transakcijah, ki bo zaključena predvidoma v letu 2013.
3.5. V drugi četrtini leta 2013 bo opravljena druga faza pregleda izpolnjevanja mednarodno dogovorjenih standardov na področju transparentnosti in izmenjave informacij v davčne namene. V tej fazi se preverja praktično izvajanje izmenjave podatkov. V okviru tega dela pregleda je mogoče pričakovati obisk delegacije pregledovalcev v Sloveniji in podroben pregled postopkov, rokov in načinov izmenjave informacij z različnimi jurisdikcijami. Slovenska stran bo morala poročati o napredku glede priporočil, ki so bila dana v prvi fazi pregleda. Takrat je bilo ugotovljeno, da slovenska zakonodaja v splošnem ustreza dogovorjenim standardom in da imajo slovenski organi v zakonodaji dovolj pravnih podlag za zbiranje in posredovanje informacij, ki so pomembne za obdavčitev, tudi drugim partnerskim državam. V poročilu je nekaj manjših priporočil glede podatkov o tujih družbah, ki opravljajo dejavnost v Sloveniji preko podružnic ali neposredno. Dano je bilo tudi priporočilo, naj Slovenija še naprej krepi mrežo bilateralnih in multilateralnih instrumentov za izmenjavo informacij (sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sporazumi o izmenjavi informacij, memorandumi o soglasju glede načina izmenjave informacij med davčnimi organi).
3.6. OECD bo v letu 2013 novelirala svojo bazo podatkov PMI – Product Market Indicators, s katero meri urejenost in odprtost trgov držav članic v različnih reguliranih dejavnostih. Vprašalnik zajema vrsto tehničnih podatkov ter je vezan na več horizontalnih področij, ki so v pristojnosti različnih vladnih resorjev in tudi AUKN (oziroma SDH).
Poročilo je potrebno oddati do 13. februarja 2013. Stanje, ki ga morajo odražati odgovori, je januar 2013.
3.7. Novembra 2012 je Slovenija prejela pismo generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie in takratnega predsedujočega Odboru za razvojno pomoč (DAC) J. Briana Atwooda, v katerem je bila povabljena, da pospeši izpolnjevanje kriterijev za članstvo v DAC (Development Assistance Committee) oziroma pojasni ovire za včlanitev oziroma prilagoditev standardom DAC. Odgovor na pismo je bil poslan decembra 2012. Slovenija je povabilo k včlanitvi z zadovoljstvom vzela na znanje, saj smo podobno misleča država, redno poročamo o statistikah ODA, zaključujemo proces implementacije priporočil Posebnega pregleda DAC ("DAC Special Review), imamo izkušnje razvojnega sodelovanja, predvsem na Zahodnem Balkanu,vendar pa kriteriji za članstvo ostajajo jasni in jih kratkoročnem obdobju verjetno ne bomo mogli doseči. Kljub temu Slovenija ostaja zavezana standardom in načinu dela DAC. Ta tematika bo aktualna tudi v letu 2013.
3.8. Ministrsko zasedanje Sveta OECD 29. in 30. maja 2013, dan prej bo Forum OECD. Ministrskemu svetu bo predsedovala Norveška, Avstralija in Estonija bosta sopredsedujoči. Predlog predsedujoče Norveške je, da bi se na zasedanju osredotočili predvsem na izzive, povezane z zaposlovanjem. Po predlogu predsedujoče bi bilo vodilo zasedanja postaviti ljudi v center rasti .Drugi dan zasedanja pa naj bi bil usmerjen v uresničevanje razvojne strategije in odnose držav članic OECD s ključnimi partnericami in drugimi nečlanicami, širitvijo OECD (do zdaj vloženih sedem uradnih prošenj za članstvo Kolumbija, Kostarika, Peru, Bolgarija, Romunija, Litva in Latvija) in pristopu Ruske federacije, ki je predviden v letu 2014.
4. Proračun OECD (v obravnavi na Svetu OECD)
Z reformo financiranja OECD leta 2008 je bilo določeno desetletno prehodno obdobje prilagoditve prispevkov držav članic v redni proračun organizacije. Relevanten sklep Sveta OECD iz leta 2008 predvideva ničelno realno rast (»zero real growth«) proračuna, kar pomeni prilagoditev za povprečje inflacije v zadnjih treh letih v Franciji. S tem sklepom je bil določen izhodiščni prispevek novih članic (med njimi Slovenije) na 2,4 mio EUR, povečan za vsakokratno nominalno povečanje proračuna OECD. Ta sklep je Slovenijo kot novo članico OECD do konca prehodnega obdobja leta 2018 v danih gospodarskih razmerah postavil v neugoden položaj, saj trend njene gospodarske rasti in velikost BDP glede na ostale članice OECD nimata nobenega vpliva na določitev višine njenega prispevka.Ministrstvo za finance je ob obravnavi izhodiščnih parametrov za proračun OECD za leti 2013-2014 oblikovalo stališče, da v aktualnih težkih gospodarskih razmerah ne moremo biti naklonjeni poviševanju proračuna OECD in mase plač oz. poviševanju plač zaposlenih v organizaciji. Izhodiščni parametri namreč predvidevajo:
Povečanje proračuna za 2,2 % v letu 2013 in 2,1 % v letu 2014 ter povišanje plač za 1,2 % v letu 2013 in 1,6 % v letu 2014.
Veleposlanik stalni predstavnik RS pri OECD Andrej Rant je na težke gospodarske razmere v posameznih državah in na ostre prilagoditvene posege v javnem sektorju zaradi uravnoteženja proračunov preliminarno opozoril že ob napovedi razprave o izhodiščnih parametrih. Razprava na Svetu OECD 17.07.2012 je potrdila, da države članice OECD ne nameravajo postavljati pod vprašaj finančne reforme iz leta 2008,
čeprav se soočajo s podobnimi problemi kot Slovenija. Edina možnost, ki ima določeno podporo med državami članicami in jo je v razpravi podprla tudi Slovenija, se trenutno kaže v enkratnih ukrepih za dodatno varčevanje, ki bi posledično omogočili izplačilo izredne dividende državam članicam (podobno kot je že bilo storjeno leta 2011 v višini 1,4 mio EUR, od česar je Slovenija prejela cca. 20.009 EUR). Gre sicer za bolj za načelen prispevek, saj ni pričakovati večje dividende, kot je bila leta 2011.
Svet OECD je 10. in 13. decembra 2012 obravnaval reformo proračuna za Agencijo za nuklearno energijo (NEA), ki je bila potrebna predvsem zaradi pristopa Ruske federacije k agenciji s 1. januarjem 2013, in ga tudi sprejel. Nekatere države so namreč umaknile zadržke, ki so jih imele, glede predlaganega proračuna. Izhodiščni obseg proračuna OECD za leto 2013 (10,5 mio EUR) je izhodiščni obseg proračuna za leto 2012, povečan za članarini Poljske in Slovenije za leto 2012. Bistveni novosti sta, da povečanja proračuna v konvergenčnem obdobju do leta 2018 ne sledijo več avtomatizmu ničelne rasti in da so vanj vgrajeni varovalni mehanizmi pred zmanjševanjem ravni sredstev, ki omogočajo financiranje novih varnostnih programov. Ob teh varovalnih mehanizmih je obseg vsakoletnega proračuna odvisen od dogovora držav, članic NEA.
Pri obravnavi rasti plač je bil brez razprave sprejet na Svetu OECD predlog, da se s prvim januarjem leta 2014 uveljavijo vsa priporočila koordinacijskega odbora, ki oblikuje priporočila glede plač v mednarodnih organizacijah (CCR). Pri tem so delegacije Slovenije, Velike Britanije in Nizozemske deponirale svoje izjave.
5. Financiranje zadev OECD
Osnovno članarino OECD poravnava Ministrstvo za zunanje zadeve. Letna obveznost RS za leto 2012 je znašala za tim. Part I (General Expenditure), Part II ter tim. dodatni proračun in pokojnine (Annex Budgets and Pensions) skupaj 2,8 milijonov EUR. Po stanju obveznosti na dan 26.11.2012 je imela RS neporavnane obveznosti v višini 810.000 EUR, ki so bile poravnane ob koncu poslovnega leta. Prostovoljne programe krijejo posamezni resorji iz svojih postavk, kar velja tudi za stroške službenih poti.
V rebalansu proračuna RS za leto 2012 sredstva za poravnavanje članarine RS v OECD niso bila realno načrtovana, zaradi česar je prihajalo do velikih zamikov v plačilih, vendar so bile obveznosti do konca koledarskega leta v celoti poravnane.
Zaradi javnofinančnih razmer je pomembno vprašanje pomanjkanja finančnih sredstev za udeležbo na sestankih OECD. Resorji se sestankov udeležujejo v zelo zmanjšanem obsegu, veliko jih vsebinsko pokrije v okviru svojih kadrovskih zmožnosti stalno predstavništvo pri OECD, ki pa šteje poleg veleposlanika še dve javni uslužbenki. V lanskem letu so se na primer od skupno 18 sestankov, ki se nanašajo na kmetijske vsebine, udeležili iz prestolnice le treh in še to izključno v prvi polovici tega leta. Za primerjavo: v letu 2011 so se udeležili devetih sestankov, ali trikrat več kot letos. Neudeležba na sestankih pomeni nazadovanje v prenosu znanja in seznanjanju s številnimi aktualnimi informacijami, ki so bile resorjem v strokovno pomoč. Prav tako se nekaterih odborov, na primer odbora za jeklo, odbora za industrijo, inovacije in podjetništvo, odbora za znanstveno in tehnološko politiko, odbora za turizem predstavniki resorjev iz prestolnice niso udeleževali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
6. Pristop Ruske federacije k OECD
Pristop Ruske federacije je obravnavala večina odborov OECD, zato navajamo kratko informacijo tudi o tem. Ruska federacija je dobila politično zeleno luč za začetek pristopnega procesa za polnopravno članstvo v OECD 17.05.2007, skupaj s Čilom, Estonijo, Izraelom in Slovenijo. S formalnim pristopnim procesom je začela jeseni 2008, pristopila pa naj bi predvidoma v letu 2014. Napredek v pristopu je vendarle predvsem v njenih rokah. Glavna težava ni prevzem obveznosti v zakonodajni red Ruske federacije, ampak dejanska implementacija obveznosti. Na nekaterih področjih je zaslediti velik napredek, ponekod pa zahteva daljša prehodna obdobja (npr. okolje), kar je sicer s pravnega vidika nesporno. Ruska federacija je pristopila k Agenciji za nuklearno energijo (NEA) 1. januarja 2013.
V zadnjem letu dni so najpomembnejši mejniki pristopnega procesa Ruske federacije: vstop v WTO; uspešen sprejem nove zakonodaje o preprečevanju podkupovanja in pristop Ruske federacije h Konvenciji OECD proti podkupovanju (poročevalki Delovne skupine o podkupovanju sta ZDA in Slovenija – Komisija za preprečevanje korupcije).Še vedno so odprta številna temeljna vprašanja, ugotovljena pri skoraj vseh dosedanjih pregledih v delovnih telesih OECD. Odprta vprašanja so predvsem na naslednjih področjih: korporativno upravljanje, finance, konkurenčnost in okolje.
7. Pomembnejši dogodki in udeležbe na ministrski ravni
7.1. Ministrsko zasedanje OECD v ParizuMinister za zunanje zadeve Republike Slovenije in podpredsednik vlade Karl Erjavec se je 23. In 24.05.2012 udeležil Ministrskega zasedanja OECD v Parizu, z naslovom: »Vsi na krovu - politike za vključujočo rast in delovna mesta". Gre za najpomembnejše letno srečanje OECD na ministrski ravni. Ob ministrskem zasedanju se je zvrstila vrsta seminarjev, namenjenih civilni družbi, zasedala sta odbora združenj sindikatov in delodajalcev pri OECD. Minister za zunanje zadeve in podpredsednik vlade Karl Erjavec je na zasedanju sodeloval s prispevkom na temo politik za vključujočo rast, s poudarkom na ekonomskih izzivih: rasti, delovnih mestih, neenakostih. V dopoldanskem delu drugega dne zasedanja je imel prispevek na temo ključnih partnerjev in strateških regij.
7.2. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk se je 14. in 15. marca 2012 udeležil drugega mednarodnega vrha o učiteljskem poklicu, ki ga je organiziralo ameriško Zvezno ministrstvo za izobraževanje v sodelovanju z OECD in Svetovno zvezo sindikalnih združenj strokovnih delavcev v izobraževanju (Education International). Dogodka so se udeležili ministri petindvajsetih izbranih držav. V središču razprav so bili sodobni izzivi učiteljskega poklica v pogledih na razvoj učiteljev in šolskega vodstvenega osebja. Minister dr. Turk se je v svojih prispevkih osredotočil na vidike in prakse spodbujanja izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja ravnateljev in učiteljev.
7.3. Generalna konferenca o vprašanjih doseganja in ohranjanja čim širšega vključevanja v visokošolsko izobraževanje. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk se je od 17. do 19. septembra 2012 udeležil generalne
konference v okviru programa OECD IMHE – Institucionalno upravljanje v visokem šolstvu. Namen dogodka je bil omogočiti široko razpravo o izzivih doseganja in ohranjanja čim širšega vključevanja v visokošolsko izobraževanje. Minister dr. Turk je sodeloval kot glavni govorec v sklepni razpravi o pogledih na možne načine soočanja visokega šolstva z aktualnimi izzivi.
7.4. Srečanje na visoki ravni o rezultatih politike zelene rasti. Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič se od 29. do 30. marca 2012 udeležil srečanja z naslovom Making Green Growth Deliver (Rezultati politike zelene rasti). Poleg ministra Bogoviča se je dogodka udeležilo 20 okoljskih ministrov in evropski komisar za okolje ter predstavniki vseh držav članic OECD in držav BRICS. Udeleženci so razpravljali o napredku pri doseganju ciljev okoljskih politik, povezovanju okoljske politike in znanosti, pa tudi o okoljski napovedi do leta 2050 (Environmental Outlook to 2050) ter o posledicah, če ne bo ukrepanja.
7.5. Državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve dr. Božo Cerar se je 4. in 5. decembra 2012 v Londonu udeležil sestanka Odbora za razvojno pomoč na visoki ravni, ki je potekalo prvič po letu 2009. Razprava je bila osredotočena predvsem na razvojne cilje po letu 2015, globalno partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje in financiranje za razvoj. V zaključnem dokumentu so članice odbora pozvale nečlanice OECD k včlanitvi v odbor.
8. Obisk generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie v Sloveniji in udeležba na Blejskem strateškem forumu
Poleg udeležbe generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie na Strateškem forumu Bled med 31. avgustom in 3. septembrom 2012 je bil namen njegovega obiska ponuditi podporo OECD pri nujni izvedbi strukturnih reform in ukrepov za zagon gospodarstva. V tem kontekstu se je srečal s predsednikom Vlade RS Janezom Janšo, predsednikom RS dr. Danilom Türkom, ministrom za zunanje zadeve in podpredsednikom Vlade RS Karlom Erjavcem, ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo in podpredsednikom Vlade RS mag. Radovanom Žerjavom ter guvernerjem in člani sveta Banke Slovenije. V govoru na Blejskem strateškem forumu se je generalni sekretar osredotočil na svetovno gospodarsko krizo in nujnost izvedbe reform, in sicer v povezavi s Slovenijo. V bilateralnih pogovorih se je osredotočil na makroekonomske razmere v Sloveniji (fiskalna konsolidacija, potrebne strukturne reforme, upravljanje državnega premoženja, sanacija bančnega sektorja, Slovenski državni holding, ukrepi za povečanje konkurenčnosti gospodarstva).
9. Delovanje Stalnega predstavništva OECD v Parizu. Stalno predstavništvo RS pri OECD se je v letu 2012 osredotočalo predvsem na aktivnosti v Svetu OECD in na stalnih odborih. Prav tako je spremljalo dogajanja, povezana z obravnavo vsebin pregledov OECD, delo odborov in teles, povezanih z razpravo o razvojni pomoči in razvojni strategiji sodelovalo na 22. odborih , ki pokrivajo pristop Ruske federacije k OECD, ter sodelovalo pri usklajevanju pogledov držav članic EU v OECD do posameznih vprašanj. Stalni predstavnik redno sodeluje na sejah Sveta OECD. Generalni sekretar organizira tudi sestanke članov Sveta v povezovalnem odboru s predstavniki odbora delodajalcev (BIAC) in predstavniki odbora združenj sindikatov pri OECD (TUAC). Generalni sekretar TUAC je ob obisku stalnega predstavnika izrazil željo za sodelovanje s slovenskimi sindikati. Svet je na decembrskem zasedanju
ponovno imenoval veleposlanika Ranta za namestnika predsednika v upravnem odboru rezervnega sklada pokojninskega proračuna OECD.O vsebinah, ki jih obravnava Svet, predhodno razpravlja Izvršni odbor. Odbor za zunanje zadeve se osredotoča predvsem na razvoj sodelovanja OECD s pomembnejšimi globalnimi in regionalnimi državami, redno se seznanja z delom in zaključki skupin za premislek za posamezne svetovne regije ter programe (MENA - Bližnji Vzhod in Severna Afrika, Jugovzhodna Evropa- SIGMA, skupina za Kitajsko, Brazilijo in Latinsko Ameriko,Indijo, Južno Afriko, Indonezijo) in obravnava razvojno sodelovanje in procese v okviru skupine G20. Pri delu Izvršnega odbora in Odbora za zunanje zadeve sodeluje namestnica stalnega predstavnika. Proračunski odbor je imel kot osrednjo nalogo pogajanja za proračun za novo dvoletno obdobje, ki je pripravljal odločitve Sveta glede dvoletnega proračunskega obdobja, povišanja plač (poleg Izvršilnega odbora) in posameznih projektov OECD, ki imajo finančne učinke. Pri delu Proračunskega odbora sodeluje svetovalka na stalnem predstavništvu. EU koordinacija: Države članice EU pri OECD se redno mesečno sestajajo na ravni veleposlanikov in namestnikov veleposlanikov in usklajujejo poglede držav članic EU do vsebin, ki jih obravnava Svet OECD. EU koordinacija poteka tudi na ravni vsebinskih odborov.
10. Sodelovanje Državnega zbora RS z OECD pri oblikovanju boljših politik za boljše življenje. Generalni sekretar OECD Angel Gurria je v letu 2012 povabil predsednike parlamentov držav članic k sodelovanju z OECD pri oblikovanju boljših politik za boljše življenje. Seminarja, ki predstavlja redno obliko sestajanja in izmenjave izkušenj pri uresničevanju priporočil OECD parlamentarcev držav članic OECD, se je aprila 2012 udeležil tudi predstavnik Državnega zbora RS, poslanec Janez Vasle.
11. Pomembnejše aktivnosti OECD v letu 2012. Svet OECD se je ukvarjal predvsem OECD Razvojno strategijo, poročili za skupini G20 in G8, Iniciativo za spol, Strategijo za veščine, Strategijo za zeleno rast.
Svet OECD se redno seznanja z napredkom na posameznih področjih v okviru G20, OECD je namreč močno vključen v vsebinsko pripravo dokumentov za G20. V času mehiškega predsedovanja je pripravil prispevke za 12 področij, o katerih so v oktobru 2012 razpravljale članice skupine G20 v Cancunu; globalno upravljanje, korupcija in podkupovanje, nihanje surovinskih cen in prehranska varnost, razvoj, zaposlovanje in socialne politike, okolje in energija (subvencioniranje fosilnih goriv, zaščita globalnega morskega okolja, financiranje ukrepov za odpravo posledic klimatskih sprememb), pomanjkanje vode, reforma finančnega sektorja, izhodišča za močno, vzdržno in uravnoteženo rast, mednarodni denarni sistem, investiranje in trgovina, financiranje majhnih in srednjih podjetij ter davki.
Ministri držav članic so na ministrskem zasedanju v maju 2012 zadolžili OECD, da pripravi analizo, ki bo vključevala nove pristope k politikam, ki omogočajo boljše življenje. Novi pristopi k ekonomskim izzivom (NEAC) so naloga, ki jim bo OECD v prihodnjem obdobju namenjal vso pozornost. Zato je bil v začetku novembra 2012 organiziran seminar z namenom, da se v širši razpravi oblikujejo izhodiščni elementi in struktura navedene analize.
Razvijanje novih oblik sodelovanja z državami nekdanje skupine okrepljenega sodelovanja (Kitajska, Indija, Indonezija, Južna Afrika in Brazilija) je OECD naložilo ministrsko zasedanje Sveta OECD ob petdeseti obletnici. OECD je z Indijo podpisal
memorandum o sodelovanju, z drugimi partnericami pa intenzivira delo prek odborov. Kitajska je podpredseduje globalnemu forumu za davke, v začetku leta 2013 bodo obravnavane njene reforme za kvalitetno gospodarsko rast, t.i. ekonomski pregled.
PRILOGA 1: Poročilo o delu posameznih odborov in delovnih skupin
ODBOR ZA DAVČNE ZADEVE (Ministrstvo za finance)
V okviru odbora in posameznih delovnih skupin potekajo večletni projekti, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Večina projektov posameznih delovnih skupin se bo nadaljevala tudi v letu 2013.
Delovna skupina 1Deluje kot forum glede vprašanj davčnih konvencij ter oblikuje Vzorčne davčne konvencije OECD. Na tem vzorčnem modelu temeljijo tudi vsi bilateralni sporazumi, ki jih sklepa Slovenija. Delovna skupina se ukvarja s področjem mednarodnega obdavčevanja, torej z vsebino konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (ter v manjšem delu dediščin in daril). V delovni skupini poteka razprava o tolmačenju vsebine 5. člena Vzorčne davčne konvencije OECD (stalna poslovna enota), tolmačenju upravičenega lastništva po konvenciji, obravnavi emisijskih kuponov po konvenciji, problematiki hibridnih neusklajenih dogovorov ter razlagi in uporabi 17. člena (umetniki in športniki). Spremembe, ki jih pripravlja delovna skupina, naj bi bile vključene v naslednjo vzorčno davčno konvencijo januarja 2014.
Delovna skupina 2Delovna skupina je namenjena razpravam glede širše davčne politike, kot na primer: priprava novih smernic za oblikovanje davčne politike za rast, uporaba davčnih instrumentov za spodbujanje intelektualnih sposobnosti, uvajanje okoljskih dajatev, pregled obdavčevanja rabe energije in podobno.V okviru Odbora za davčne zadeve se bo začel projekt ''Base erosion and profit shifting – BEPS'', ki bo poskušal odgovoriti, ali so trenutna davčna pravila in pristopi zadostni za soočenje z zmanjševanjem davčnih osnov in neprimernimi čezmejnimi prenosi dobičkov. Odbor koordinira tudi davčni del projekta 'Intelektualna lastnina in novi viri rasti'. Za delovno skupino 2 je bil narejen pregled davčnih olajšav/ugodnosti na področju raziskav in razvoja, na tej delovni skupini se tudi razvija model za merjenje efektivnih davčnih stopenj na investicije v raziskave in razvoj in proizvodnjo z uporabo neopredmetenih sredstev.
Delovna skupina 6Delovna skupina obravnava obdavčitev multinacionalnih podjetij in skrbi za Smernice OECD za transferne cene. V okviru delovne skupine 6 deluje podskupina Special Session on the Transfer Pricing Aspects of Intangibles (SS TPI), ki je bila ustanovljena v letu 2010 z namenom posodobitve 6. poglavja Smernic OECD za transferne cene, ki se nanašajo na določitev primerljive tržne cene pri neopredmetenih sredstvih.Na delovni skupini 6 poteka razprava glede časovnega vidika transfernih cen, spremembah smernic glede »varnega pristana« (safe harbour rules) ter v povezavi s tem možnosti sklepanja bilateralnih in multilateralnih sporazumov (Memorandum of Understanding), pripravlja se osnutek posvetovalnega dokumenta za poenostavitve v zvezi s storitvami z nizko dodano vrednostjo, »white paper« o poenostavitvah na področju dokumentacije za transferne cene in osnutek priročnika za oceno tveganj. Delo podskupine delovne skupine 6 poteka na posodobitvi 6. poglavja Smernic OECD za transferne cene, ki naj bi bilo po časovnici OECD zaključeno do konca leta 2013.
Delovna skupina 9V okviru delovne skupine 9 o davkih na potrošnjo je bila v letu 2012 glavna pozornost usmerjena pripravi navodil za izvajanje mednarodnih smernic o DDV nevtralnosti v praksi in mednarodnih DDV smernic glede posebnih pravil pri določitvi kraja obdavčitve. V okviru te delovne skupine je bil ustanovljen Globalni forum, ki ga sestavljajo delegati OECD držav, akademski strokovnjaki in predstavniki podjetij. Namen foruma je ponuditi globalni dialog glede delovanja DDV sistema in promoviranje dobre prakse. Pričakuje se, da se bo delovna skupina 9 v letu 2013 posebej o osredotočila na preučitev stroškov spoštovanja pravil DDV z vidika zavezancev (compliance costs) in oblikovanju smernic glede določitve kraja obdavčitve.
Delovna skupina 10Izmenjava davčnih informacij postaja zaradi globalizacije poslovanja vse pomembnejši element pravilne odmere davkov, zato se ji tudi v okviru OECD namenja vedno več pozornosti. Glavne vsebine te delovne skupine so: (1) razvoj in izboljšanje pravnega, praktičnega in administrativnega okvira izmenjave informacij in vzajemne administrativne pomoči, ob hkratnem ohranjanju ustreznega ravnotežja s pravicami davčnih zavezancev, (2) okrepitev mednarodnega sodelovanja na področju izmenjave informacij med davčnimi upravami in (3) povečanje sposobnosti držav soočati se z davčnim izogibanjem, evazijo in agresivnim davčnim planiranjem.Program dela delovne skupine za leti 2013 in 2014 daje največji poudarek izboljšanju izmenjave podatkov v praksi (predvsem avtomatične izmenjave), oblikovanju smernic v zvezi z aplikacijo standarda izmenjave podatkov, razvoju enotnega standarda poročanja, varstvu podatkov, ki so davčna tajnost, in varstvu osebnih podatkov – predvsem v povezavi s pravico do informiranja.
Forum o škodljivih davčnih praksah se ukvarja z odkrivanjem, ocenjevanjem in procesom odpravljanja škodljivih davčnih praks oziroma režimov. Sodelovanje v omenjenem procesu je za Slovenijo bistveno, saj se na tak način pridobiva informacije, kako spremeniti veljavno, ali pa oblikovati bodočo davčno zakonodajo na način, ki ne bo pomenil škodljivih davčnih ukrepov oziroma režimov.
Globalni forum za transparentnost in izmenjavo informacij v davčne namene - pozornost v letu 2012 je bila usmerjena predvsem k izvedbi prve faze pregleda spoštovanja mednarodno dogovorjenih standardov pri zagotavljanju transparentnosti in učinkovitosti izmenjave informacij za davčne namene. Na podlagi standardnega vprašalnika je bila v letu 2012 opravljena podrobna pisna informacija o podatkih, ki jih slovenski organi sistematično zbirajo in jih lahko dajo na razpolago drugim davčnim organom preko dogovorjenih poti za izmenjavo informacij za davčne namene. V pregledu slovenskega zakonodajnega okvira za zbiranje in izmenjavo informacij je bilo ugotovljeno, da v splošnem slovenska zakonodaja ustreza dogovorjenim standardom in da imajo pristojni slovenski organi v zakonodaji dovolj pravnih podlag za zbiranje in posredovanje informacij, ki so pomembne za obdavčevanje, tudi drugim partnerskim državam. V poročilu je dano nekaj manjših priporočil glede podatkov o tujih družbah, ki opravljajo dejavnost v Sloveniji preko podružnic ali neposredno. Na podlagi danih priporočil bo potrebno preučiti možnost za spremembo zakonodaje – davčne in s področja registracije pravnih subjektov, ki v Sloveniji opravljajo dejavnost. Prav tako je bilo dano priporočilo, naj Slovenija še nadalje krepi svojo mrežo bilateralnih in multilateralnih pravnih instrumentov za izmenjavo informacij (sporazumi o izogibanju
dvojnemu obdavčevanju, sporazumi o izmenjavi informacij in memorandumi o soglasju glede načina izmenjave informacij med davčnimi organi). V drugi četrtini leta 2013 bo opravljena druga faza pregleda izpolnjevanja mednarodno dogovorjenih standardov na področju transparentnosti in izmenjave informacij. V okviru te faze se preverja praktično izvajanje izmenjave podatkov. V okviru tega dela pregleda je mogoče pričakovati obisk delegacije pregledovalcev v Sloveniji in podroben pregled postopkov, rokov in načinov izmenjave informacij z različnimi jurisdikcijami. V okviru druge faze pregleda bo morala slovenska stran tudi poročati o napredku glede priporočil, ki so bila podana v prvi fazi pregleda.
ODBOR ZA FINANČNE TRGE (Ministrstvo za finance)
OECD je 14. februarja 2012 povabila Republiko Slovenijo, da v sklopu rednih popristopnih pregledov pripravi poročilo o napredku na področju finančnih trgov. Skladno z odločitvijo OECD (C(2010)72/FINAL) z dne 11. 5. 2010 je Republika Slovenija dolžna poročati o napredku v okviru šestih odborov OECD. Tako je potrebno poročati tudi Odboru za finančne trge (v nadaljnjem besedilu: CMF) v roku treh let po pristopu Republike Slovenije k OECD. Slovenija je bila pozvana, da do 31. januarja 2013 predloži poročilo o napredku pri izpolnjevanju priporočil OECD ob vstopu Slovenije v organizacijo. Poročilo o napredku v Republiki Sloveniji po vstopu v OECD na področju finančnih trgov se bo osredotočalo na izvršitev sledečih priporočil, ki jih je v pristopnem pregledu izpostavil Odbor za finančne trge.5. Krepitev okvira korporativnega upravljanja finančnega sektorja, ob upoštevanju
priporočil Usmerjevalne skupine OECD za korporativno upravljanje.6. Podpis multilateralnega memoranduma o soglasju z združenjem IOSCO.7. Razmislek o vzpostavitvi enotnega in neodvisnega finančnega nadzornika.8. Razvoj in implementiranje nacionalnega programa za finančno izobraževanje in
implementacija priporočil OECD na tem področju (C (2005) 55/REV 1 in C (2009) 62).
ODBOR ZA ZAVAROVALNIŠTVO IN ZASEBNE POKOJNINE (Ministrstvo za finance)
Predstavniki Republike Slovenije (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Agencija za zavarovalni nadzor) so na delovnih skupinah poročali o napredku pri izpolnjevanju priporočil OECD ob vstopu Slovenije v organizacijo. Odbor za zavarovalništvo in zasebne pokojnine OECD (IPPC) je nato v pismu pozdravil dosežen napredek na mnogih področjih in polno skladnost s priporočilom glede finančnega izobraževanja ter Republiko Slovenijo pozval, da pripravi še dodatno posodobitev poročila o napredku po vstopu v OECD. Na zadnjem decembrskem sestanku IPPC popristopni pregled Republike Slovenije ni bil zaključen, ker je sovpadal s sprejemanjem novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Dokončno poročilo IPPC odbora se trenutno obravnava v pisnem postopku, OECD je predlagal splošen zaključek, da je Republika Slovenija napredovala na večini področij, ki jih je v obliki priporočil izpostavil IPPC. Vendar še vedno obstajajo pomisleki v zvezi z upravljanjem zavarovalnic v državni lasti in Slovenija naj bi se še naprej prizadevala za napredek na tem področju s potrebnimi zakonskimi in regulativnimi
pobudami. Slovenija bi morala zagotoviti tudi ustrezno izvajanje novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ODBOR ZA KORPORATIVNO UPRAVLJANJE (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)
Odbor za korporativno upravljanje je v letu 2012 zasedal dvakrat, zasedanji sta imeli poleg rednega dela tudi del, namenjen pristopnim pogajanjem z Rusko federacijo ter po-pristopnem poročanju novih članic OECD, med drugim Slovenije.
V okviru obravnave napredka Slovenije na področju korporativnega upravljanja in izpolnjevanja pristopnih zavez je Slovenija predstavila Poročilo o napredku Slovenije, pripravljen s strani Ministrstva za finance in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, sprejet na Vladi RS dne 27.2.2012. Slovenija je pojasnila uresničevanje sprejetih zavez v navedenem obdobju in izpolnjevanje petih priporočil odbora na področju korporativnega upravljanja. Odbor je na podlagi predstavitve in razprave sprejel zaključek, da bo spremljanje uresničevanja sprejetih zavez potrebno tudi v bodoče, še posebej na področju upravljanja podjetij v državni lasti. Posledično je sledila ponovna obravnava napredka Slovenije na jesenskem delu zasedanja odbora.
V okviru rednega dela zasedanja želimo izpostaviti predvsem dva aktualna projekta, in sicer konkurenčne nevtralnosti podjetij v državni lasti (»Competitive Neutrality«) ter Strokovni pregled sistema izbire in imenovanja upravnih in nadzornih odborov ("Peer review of board nomination and election"). Konkurenčna nevtralnost se nanaša na zagotavljanje enotnih pogojev za podjetja v državni in zasebni lasti. Projekt je bil izveden v sodelovanju z Odborom za konkurenco, njegov namen je identifikacija izzivov, ki izhajajo iz zagotavljanja enakih pogojev za vse subjekte, ki poslujejo na trgu, ne glede na njihovo lastništvo. Prav tako ponuja rešitve za navedene izzive, ki so v skladu z načeli OECD, in navaja prakso ter izkušnje posameznih držav na tem področju v obliki konkretnih primerov reševanja navedene problematike.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo v letu 2012 pozvano k izpolnitvi dveh vprašalnikov s področja korporativnega upravljanja, in sicer vprašalnik glede javnih in zasebnih postopkov nadzora in izvrševanja na področju korporativnega upravljanja in vprašalnik glede obstoječega sistema izbire in imenovanja upravnih in nadzornih odborov.
Delovna skupina za državno lastništvo in privatizacijske prakseDelovna skupina je imela v letu 2012 na dnevnem redu poročanje novih članic OECD. Slovenija in Čile sta poročala marca in nato še oktobra, Estonija in Izrael pa prvič oktobra. Ostale teme, ki so bile obravnavane na sejah, se med drugim nanašajo na prakse držav pri imenovanjih v nadzorne svete (na to temo je bila pripravljena posebna samostojna publikacija), prakse in aktualen razvoj v državah glede sistema upravljanja podjetij v državni lasti (predstavitev Nove Zelandije, Kitajske, Švedske, Češke, Južnoafriške republike, Italije, Izraela, Velike Britanije), glede privatizacije (predstavitev grškega sistema), priprave in sprejemanja strategije upravljanja s podjetji v državni lasti (Litva). Sekretariat je predstavil delo mrež za korporativno upravljanje v Latinski Ameriki, Aziji, Južni Afriki in v MENA regiji (Tunizija, Maroko), v slednji
pripravljajo kodeks za imenovanje v nadzorne svete. Opravljena je bila tudi razprava o konkurenčni nevtralnosti in načrtih za nadaljnje delo delovne skupine na tem področju na podlagi sklepa ministrskega zasedanja Sveta OECD 2012. Predstavljena je bila tudi študija primerov pristopov k uravnoteženju komercialnih in nekomercialnih prioritet za družbe v državni lasti, ki bo objavljena kot samostojna publikacija OECD.
Republika Slovenija je 16. januarja 2012 od predsedujočega Odboru OECD za upravljanje podjetij (OECD Corporate Governance Committee) Marcella Bianchija prejela povabilo, da poroča o napredku, ki ga je dosegla na področjih upravljanja podjetij in upravljanja podjetij v državni lasti v obdobju po pristopu v OECD. Vlada Republike Slovenije je dne 23. ferbruarja 2012 s sklepom št. 51100-4/2012/3 sprejela Poročilo o napredku Republike Slovenije na področjih upravljanja podjetij in upravljanja podjetij v državni lasti v času od njenega pristopa k OECD in naložila predstavnikom Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, da poročilo predstavijo na sejah delovnih teles OECD. Po predstavitvah poročila na obeh delovnih telesih je bila Slovenija povabljena, da pred dokončno oceno napredka pripravi dodatno predstavitev aktualnega napredka na jesenskih zasedanjih odborov. Konec oktobra 2012 je Slovenija predstavila še nov koncept upravljanja s premoženjem države s predvideno ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga. O sklepih skupine, ki se nanašajo na napredek pri implementaciji dveh priporočil s področja upravljanja podjetij v državni lasti iz leta 2010, kot tudi ostalih treh priporočil s področja korporativnega upravljanja (neodvisnost ATVP, manjšinski delničarji in parkiranje delnic) je 27. novembra 2012 razpravljal še Odbor za korporativno upravljanje.
ODBOR ZA EKONOMSKO POLITIKO (Ministrstvo za finance in Urad za makroekonomske analize in razvoj)
Glavna tema spomladanskega zasedanja je bila fiskalna konsolidacija in njen vpliv na rast. Drugi pomembnejši sklop razprave je bil usmerjen v glavne izzive na področju monetarne in fiskalne politike. OECD je tudi predstavila dolgoročen vidik glede reševanja ključnih makroekonomskih izzivov. V okviru pregleda trenutne gospodarske situacije je bil prisoten zelo pozitiven ton glede okrevanja v ključnih državah OECD. Pri tem je bilo izpostavljeno evrsko območje, kjer pa so še naprej prisotna številna tveganja za rast, ki izvirajo predvsem iz poglabljanja dolžniške krize. Na jesenskem zasedanju je OECD izpostavil, da bo okrevanje precej počasnejše, kot je bilo pričakovati spomladi, zato bodo napovedi tudi precej nižje. Glavni razlog je predvsem zmanjšano zaupanje vseh akterjev v okrevanje, kar je negativno vplivalo na kazalnike zaupanja. Tveganja za nižjo rast BDP so po mnenju odbora še vedno visoka in povezana predvsem z reševanjem dolžniške krize v evrskem območju, javnofinančnimi problemi v ZDA in delovanjem finančnih trgov. Glavne teme jesenskega zasedanja so bile tako povezane s ključnimi izzivi glede gospodarskega okrevanja, še posebno fiskalno konsolidacijo in njenimi kratkoročnimi učinki na rast.
Razprava na odboru je pomembno prispevala k publikaciji OECD Economic Outlook (OECD Ekonomski pregled), ki je izšla maja in novembra 2012. Omenjena publikacija vsebuje tudi oceno makroekonomskega stanja v Sloveniji in napovedi do leta 2014. OECD ob tem ocenjuje, da se bo rast v Sloveniji in drugih državah OECD okrepila šele v letu 2014.
Delovna skupina za makroekonomske in strukturne politike (Ministrstvo za finance in Urad za makroekonomske analize in razvoj)Delovna skupina za makroekonomske in strukturne politike je obravnavala strukturne teme (problematika javnega dolga in stabilnosti, učinkovitost zdravstva, mednarodna primerjava indikatorjev cestnega transporta, itd.) in osnutek publikacije o strukturnih reformah Going for growth (Reforme za rast), ki vsebuje tudi poročilo o napredku Slovenije ter priporočila za reforme. Publikacijo OECD pripravi vsako leto, naslednja objava je predvidena februarja 2013.
Delovna skupina za kratkoročne ekonomske napovedi (STEP) - (Urad za makroekonomske analize in razvoj) Delovne skupine se je spomladi in jeseni udeležil UMAR. Odbor je pregledal trenutne makroekonomske razmere v mednarodnem okolju in obravnaval napovedi ključnih makroekonomskih agregatov za države OECD za leti 2012 in 2013, na jesenskem zasedanju pa tudi za leto 2014.
ODBOR ZA EKONOMSKE IN RAZVOJNE PREGLEDE DRŽAV (Urad za makroekonomske analize in razvoj)
UMAR je sodeloval na več zasedanjih odbora. Izpostaviti velja aktivno udeležbo na sestanku za Ekonomski pregled Slovaške, kjer je bila Slovenija ena izmed dveh držav, ki je pripravila komentarje na poročilo OECD (fiskalna politika in izobraževanje). Pomembnejši je bil tudi Ekonomski pregled evrskega območja in, kjer je večina razprave potekala glede okrepitve temeljev za rast (npr. vzpostavitev ustrezne institucionalne ureditve), strukturnih reform in razreševanja makroekonomskih neravnovesij. Podrobno je bil tudi pregledano delovanje enotnega notranjega trga EU, ki je po mnenju OECD neučinkovito. OECD za Slovenijo pripravlja tudi redni Ekonomski pregled, ki bo na Odboru obravnavan 6. marca 2013.
ODBOR ZA STATISTIKO (Statistični urad Republike Slovenije)
Najpomembnejše naloge odbora so izboljševanje kakovosti statistike OECD in mednarodne primerljivosti statističnih podatkov, krepitev sodelovanja med državami na področju statistike, izboljševanje dialoga med statistiki, nosilci političnih odločitev, analitiki in dajalci podatkov. Sodelovanje v odboru za statistiko in delovnih skupinah je pomembno z vidika aktivne vključenosti v postopke priprave in sprejemanja mednarodnih standardov, smernic, priročnikov in drugih pomembnih dokumentov s področja statistike ter pridobivanja poglobljenih oziroma novih statističnih znanj in metod, izmenjave dobrih praks, pretoka informacij. Na rednem letnem sestanku odbora junija 2012 je bilo največ pozornosti namenjeno programu dela - v katerem so navedeni prednostne naloge, pričakovani rezultati in raziskovalni projekti - in proračunu odbora. Odbor je med drugim razpravljal tudi o razvoju nove IKT infrastrukture, ki prispeva k zelo velikemu povečanju količine razpoložljivih statističnih podatkov, tudi iz netradicionalnih virov. Predstavljen je bil tudi napredek dosežen na posameznih statističnih področjih in pri nekaterih programih OECD – pri novih načinih merjenja metropolitanskih območij v državah OECD, na področju merjenja blaginje in napredka, nacionalnih računov in finančne statistike, pri razvoju kazalnikov podjetništva ter pri programu za mednarodno oceno kompetenc odraslih (PIAAC).
ODBOR ZA PRORAČUN (Ministrstvo za finance)
Odbor obravnava aktualne tematike s področja javnih financ in proračuna. Odbor je jeseni 2012 noveliral in objavil publikacijo Restoring Public Finances (Uravnoteženje javnih financ), v kateri sta med drugim tudi kratka ocena in poročilo za Slovenijo za leti 2011 - 2012.
ODBOR ZA KONKURENCO (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad za varstvo konkurence)
Odbor za konkurenco je v okviru dvodnevnih zasedanj obravnaval nekaj ključnih vsebin, in sicer na temo digitalne ekonomije, o uporabi teorije ekonomije obnašanja (Behavioral Economics) ter o določitvi relevantnega trga (Market Definition). Vsebinska razprava je potekala na temo indikatorjev konkurence. OECD si namreč prizadeva, da bi indikatorje s področja institucij in implementacije zakonodaje na področju varstva konkurence vključil med indikatorje za spremljanje strukturnih reform. Ker so bili prvotno zasnovani indikatorji strokovno zavrnjeni s strani Odbora za konkurenco, še vedno poteka usklajevanje med državami članicami v okviru telefonskih konferenc ter usklajevanja na rednih sestankih odbora. Predstavniki slovenskega organa, pristojnega za varstvo konkurence, podpirajo strokovni in potrebni specifični pristop pri iskanju primerne kompromisne rešitve. Dokončno usklajeno rešitev je pričakovati sredi leta 2013. Februarsko zasedanje se je osredotočilo na nihanje cen v sektorju bazičnih proizvodov (t. i. commodities) ter vzrokih zanjo. Odbor je potrdil izjemno nihanje cen v obdobju od leta 2006. Cene kmetijskih izdelkov so se v letih 2006 in 2007 močno povečale, z vrhom v drugi polovici leta 2007 ter prvi polovici leta 2008. Kot dejavniki nihanj cen so bili identificirani: stopnja rasti prebivalstva, rast povprečnega prihodka, rast povpraševanja po rastlinah za proizvodnjo biogoriv, povezanost cen kmetijskih proizvodov z rastjo cene nafte, nizke zaloge hrane (ravno nizke zaloge, povezane z negotovostjo glede letine v nekaterih delih sveta, so prispevale k nihanju leta 2007/2008), klimatske spremembe ter nepravilni ukrepi vlad (izvozne omejitve, domače kopičenje). Junijsko zasedanje se je osredotočilo na izboljšanje stopnje konkurence v sektorju bolnišničnih storitev, naknadno vrednotenje izvajanja politike konkurence, ponovno zaslišanje Ruske federacije kot kandidatke za članico OECD, uporabo "vedenjske ekonomije" pri izvajanju politike konkurence, izvedbo okrogle mize o uporabi in razlikah glede presoje o "tržnem položaju" ter oblikovanju kazalcev uspešnosti izvajanja politike konkurence.
Delovna skupina za oblikovanje zakonodajne konkurenceObravnava konkurence na področju zdravstvenih storitev ter evalvacija aktivnosti na področju varstva konkurence. Končni cilj razprave na področju konkurence je bil oblikovanje pripomočka za naknadno vrednotenje izvajanja politike konkurence. Obravnavani so bili tudi dolgoročni necenovni učinki ukrepov organov za varstvo konkurence, med katerimi sta najpomembnejša vpliv na kakovost in inovacije. Iz razprave lahko zaključimo, da sta pristop in praksa naknadne presoje odločitev organov za varstvo konkurence po posameznih državah članicah trenutno na zelo različni ravni. Tudi v Sloveniji bi bilo koristno naknadno vrednotenje učinkov delovanja organa, pristojnega za implementacijo zakonodaje s področja varstva konkurence, na
gospodarstvo. Takšno vrednotenje bi bilo dobrodošlo tudi z vidika dokazovanja upravičenosti porabe proračunskih sredstev za delovanje organa. Sekretariat je ustno predstavil preliminarne izsledke odgovorov držav članic na vprašalnik glede mednarodnega sodelovanja, ki je bil posredovan julija 2012 s strani OECD in Mednarodne mreže organov za varstvo konkurence (ICN), z namenom ugotovitve prakse sodelovanja med organi za varstvo konkurence v konkretnih postopkih in identifikacije področij, na katerih bi lahko mednarodno sodelovanje izboljšali. Obsežnejšo predstavitev izsledkov, dobljenih na podlagi vprašalnika, bo sekretariat predstavil februarja 2013.
Delovna skupina za mednarodno sodelovanje in izvrševanje konkurenčne zakonodaje Obravnava in izmenjava informacij s proti konkurenčnimi učinki (nadgradnja tematike iz leta 2011), ter poznejše prijave storilcev v programih prizanesljivosti. Na področju rednih pregledov priporočil OECD so prevladovale obravnave na temo izvajanja Priporočila OECD o izvajanju nadzora koncentracij (2005) ter priprava osnutka Priporočila za boj proti dogovorjenemu oddajanju ponudb v javnih naročilih.
ODBOR ZA TRGOVINO (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)
Sodelovanje v odboru za trgovino je pomembno z vidika seznanjenosti, izmenjave mnenj in izkušenj s članicami o aktualnih vprašanjih mednarodne trgovine. S tem ima Slovenija tudi dostop do analiz in študij, ki jih izvaja odbor na področju novih zadev globalizacije, podpore liberalizaciji trgovine in odprtosti trgov ter povezovanju trgovinske politike z ostalimi domačimi in mednarodnimi politikami, kar lahko uporabimo pri oblikovanju domačih politik in ukrepov. V okviru Odbora za trgovino delujejo Delovna skupina Odbora za trgovino (WPTC), Skupna delovna skupina za kmetijstvo in trgovino (JWPAT), Skupna delovna skupina za trgovino in okolje (JWPTE) ter Delovna skupina za izvozne kredite in zavarovanje kreditov (WPECG).
Pomembnejše teme, ki so bile obravnavane:Trgovina s storitvami in projekt oblikovanja Kazalnika omejevanja mednarodne menjave storitev (STRI). Ena od poti za podporo vključujoči rasti in zaposlovanju je tudi pospeševanje trgovine s storitvami. Cilj projekta STRI je oblikovanje regulatorne baze podatkov o ukrepih, ki omejujejo trgovino s storitvami, glede na državo in sektor in kvantificiranje možnih vplivov teh ukrepov, kar bo lahko podlaga za učinkovite reforme politik na tem področju, tako na nacionalni kot na multilateralni ravni (WTO). Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru tega projekta sodeluje pri oblikovanju in pregledu podatkovne baze za posamezne sektorje storitev (do sedaj so bili vključeni: gradbeništvo, računalništvo, telekomunikacije, poslovne storitve in distribucijske storitve). Na letošnjem ministrskem zasedanju so ministri spodbudili pospešitev in razširitev STRI projekta na Rusko federacijo in K5 partnerice (Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija, Južnoafriško republiko) s predstavitvijo rezultatov na ministrskem zasedanju leta 2014. Slovenija podpira nadaljnji razvoj STRI projekta. Druge pomembnejše vsebine so bile dostop do surovin in izvozne omejitve, strategija trgovinskih odnosov s strateškimi partnerji OECD, pregled odprtosti trga Ruske federacije.
V delo odbora so vključeni tudi glavni horizontalni projekti OECD:nov pristop k ekonomskim izzivom (NAEC), mednarodna iniciativa o sodelovanju na področju
trgovine in zaposlovanja (ICITE), globalne vrednostne verige (GVCs), trgovina v dodani vrednosti. Odbor razvija tudi pomemben dialog s predstavniki skupine G20 glede aktualnih tem in izzivov na področju mednarodne trgovine (kot so boj proti protekcionizmu, dostopnost do GVCs, rast in trgovina).
Delovna skupina za izvozne kredite in zavarovanje kreditov ter Skupina udeleženk Aranžmaja o uradno podprtih izvoznih kreditih Delovna skupina za izvozne kredite in zavarovanje kreditov oblikuje politike na področju uradno podprtih izvoznih kreditov, ki se odražajo v pravnih aktih ter smernicah, ki jih sprejme Svet OECD. Med temi akti so Priporočila o podkupovanju in uradno podprtih izvoznih kreditih ter Priporočila o skupnih pristopih o okolju in uradno podprtih izvoznih kreditih. Članice si prizadevajo tudi za odgovorno posojanje oziroma dajanje izvoznih kreditov, k temu pa pokušajo privabiti tudi nečlanice. Skupina udeleženk oblikuje, spreminja in dopolnjuje pravila Aranžmaja o uradno podprtih izvoznih kreditih, pod katerimi se lahko daje uradna (državna) podpora izvoznim poslom (financiranje izvoza in zavarovanje izvoznih kreditov) in katerih cilj je zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev članic OECD pri izvozu (t.i. level playing field). Med pomembnejšimi zadevami, ki so bile obravnavane in sprejete, so nova Priporočila o skupnih pristopih za uradno podprte izvozne kredite z okoljskega in socialnega vidika (sprejeta 28. junija 2012), nova formula za izračun minimalne premijske stopnje za zavarovanje izvoznih kreditov, ki se začne uporabljati najkasneje 1. aprila 2013, sprememba nomenklature za države OECD z visokim dohodkom ter države evro območja z visokim dohodkom (uvrščanje teh držav glede na deželno tveganje in posledično določanje minimalne premijske stopnje).Pomembnejše zadeve, ki so še predmet razprav in pogajanj, pa so posebna pravila za izvozne kredite za železniški sektor (vlakovne kompozicije in infrastruktura), širitev sektorskega dogovora za obnovljive vire energije, blažitev podnebnih sprememb za vodne projekte z novimi sektorji in projekti (prilagajanje, pametna omrežja, zelene zgradbe,..), sprememba komercialnih referenčnih obrestnih mer, sprememba Načel in smernic za spodbujanje vzdržnega posojanja na področju izvoznih kreditov.
ODBOR ZA INVESTICIJE (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)
Vsebinske pristojnosti Odbora za investicije so: investicijska politika, investicije in razvoj, odgovorno poslovno ravnanje ter FDI statistika in analize, ki se izvajajo v okviru odbora in njegovih delovnih teles: Delovne skupine za investicijsko politiko, Delovne skupine za odgovorno družbeno ravnanje, Okrogle mize o svobodi investiranja, Svetovalne skupine za kodekse liberalizacije, Svetovalne skupine za investicije in razvoj.
Odbor je med pomembnejšimi vsebinami obravnaval tudi odprtje kodeksov za države nečlanice OECD. Slovenija je v pisni proceduri uveljavljala pridržek za odprtje kodeksov za države nečlanice OECD, saj to pomeni, da bi morala Slovenija obstoječi obseg liberalizacije kapitala in storitev zaradi spoštovanja temeljnega načela nediskriminatornosti razširiti na vse države, ki bi pristopile h kodeksoma. Na podlagi usklajevanja s sekretariatom OECD je Slovenija pisni pridržek pozneje umaknila, ker je bil predpis dopolnjen z besedilom, da pristop držav nečlanic ne bo možen brez soglasja vseh držav članic OECD na odboru. Slovenija je svoje stališče predstavila tudi na odboru in predlagala rešitev, ki gre v smeri iskanja možnosti za ohranitev obstoječega obsega liberalizacije med državami članicami, za nove države članice pa bi se obseg
liberalizacije določal na pogajanjih, in sicer po načelu od primera do primera (»case by case«). Slovenija je podprla stališče, da je pristop držav nečlanic OECD h kodeksoma pogojevan z dvojnim konsenzom, potrditvijo na odboru in na Svetu OECD. Odbor je obravnaval prošnje Izraela, Islandije, Koreje, Avstrije in Finske za presojo o skladnosti predlaganih ukrepov s kodeksi o uvedbi novih pridržkov. Ti so vključeni v listo B kodeksov, kar pomeni, da je v izjemnih, opravičljivih razlogih možno odstopanje od dogovorjenega obsega obstoječih zavez (od načela »stand still«), ki je sicer eno temeljnih načel OECD. Pridržki se nanašajo na področje deviznega poslovanja – krediti v tuji valuti, omejitve v zvezi z ustanovitvami bank ter omejitve, povezane s skladi tveganega kapitala (hedge skladi). Vzrok za naknadno uvedbo pridržkov je bila makroekonomska situacija države. Odbor je, razen za Korejo, ki je bila zaprošena za dodatna pojasnila o razlogih za uvedbo pridržkov, soglašal z naknadno uvedbo pridržkovin sklenil, da bo v skladu s proceduralnimi pravili Svetu OECD predlagal, da prošnjam ugodi in zavezal te države, da morajo v letu dni odboru poročati o izvajanju ukrepa in, ali še obstajajo razlogi za ohranitev pridržka.
Druge pomembnejše zadeve so bile pogajanja in pristop Kolumbije, Jordanije in Kazahstana k deklaraciji o mednarodnih investicijah in večnacionalnih družbah, pravni instrumenti v okviru deklaracije, pregledi investicijskih politik posameznih držav, priporočila za oblikovanje investicijske politike, usmerjene v nadaljnji razvoj, nadgradnja področja zaščite investicij in mehanizmov za reševanje sporov, vprašanje transparentnosti v zvezi z reševanjem investicijskih sporov, prvi krog pogajanj z Rusko federacijo.
V okviru odbora so se izvajale tudi aktivnosti, povezane z delovanjem Nacionalnih kontaktnih točk za izvajanje Smernic OECD za večnacionalne družbe (NKT). OECD NKT Slovenija deluje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
ODBOR ZA INDUSTRIJO, INOVACIJE IN PODJETNIŠTVO (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)
Področja, ki jih vsebinsko pokriva Odbor za industrijo, inovacije in podjetništvo (CIIE) so: globalizacija trgov in vrednostnih verig, naraščanje pomena podjetništva, inovacij in intelektualnega premoženja, storitve ter spremembe v industrijskih strukturah držav ter malih in srednjih podjetjih (MSP). Naloge CIIE so: identificirati politike in zakonodajne okvire, ki pomagajo podjetjem pri soočanju z izzivi, pospešujejo napredek novih industrijskih sektorjev in posodobitvijo obstoječih, pospeševati boljše razumevanje vloge inovacij v podjetju/industriji ter pospeševati ustvarjanje vrednosti preko učinkovitega upravljanja z intelektualnim premoženjem z analizami, izmenjavo idej in širjenjem dobrih praks. V okviru CIIE delujejo 3 delovne skupine: Delovna skupina o globalizaciji industrije (WPGI), Delovna skupina za mala in srednje velika podjetja in podjetništvo (WPSMEE) ter Delovna skupina za industrijsko analizo (WPIA).
Pomembnejše vsebine, ki jih je obravnaval odbor, so industrijske in inovacijske politike nekaterih držav, globalne verige vrednosti, novi poslovni modeli za zeleno rast, mreže in tržišča znanosti, MSP in garancijske sheme, ovire, s katerimi se soočajo MSP v okviru internacionalizacije, zelena rast, inovacije in zaposlitev.
ODBOR ZA ZNANSTVENO IN TEHNOLOŠKO POLITIKO (Ministrstvo za šolstvo,znanost, kulturo in šport, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)
Odbor za znanstveno in tehnološko politiko (CSTP) se ukvarja z odnosom med znanostjo in tehnologijo ter družbo, in sicer z vidika velikega vpliva, ki ga imata znanost in tehnologija na rast, zaposlovanje in blagostanje, vse to v luči globalnih in družbenih izzivov. Zelo obravnavano je vprašanje družbene odgovornosti znanosti in znanstvenikov, npr. sproženo ob velikih izzivih potresa in jedrske katastrofe na Japonskem, ali pa tudi kot prispevek znanosti k ublažitvi krize in izhodu iz nje. Znanost je del inovacijskega sistema in jo je kot tako potrebno tudi obravnavati. Med pomembnejšimi vsebinami je odbor obravnaval pregled stanja znanosti in tehnologije v letu 2012, raziskav in izzivov prihodnosti, družbene izzive v povezavi z znanostjo, pomen omrežij in trgov znanja za inovacije, zaključke o kliničnih testih, pametno specializacijo, pregled Švedske, potencial oceanskih in vesoljskih industrij.
Delovna skupina za tehnološko in inovacijsko politiko Na zasedanju Delovne skupine za tehnološko in inovacijsko politiko je 27. junija 2012 potekala predstavitev OECD pregleda inovacijske politike za Slovenijo. Pregled inovacijske politike so predstavniki OECD predstavili tudi na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo 11. junija 2012. Namen pregleda je bil pridobiti neodvisno in vrhunsko mnenje o naših sposobnostih, možnostih in slabostih inovacijske dejavnosti, vključno s celotno znanostjo ter visokim šolstvom.
ODBOR ZA POLITIKO TERITORIALNEGA RAZVOJA (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)
Odbor za politiko teritorialnega razvoja (TDPC) je osrednje delovno telo za obravnavo vsebin, povezanih z razvojnimi vprašanji regionalne politike ter v evropskem kontekstu kohezijske politike, velikokrat pa so obravnavane tematike, povezane z vprašanji prostorskega načrtovanja in ostalih politik. Mandat odbora zajema predvsem spodbujanje in krepitev konkurenčnih prednosti regij, učinkovite inovativne oblike upravljanja, oblikovanje kazalnikov za merjenje tega napredka. V sklopu odbora delujejo tri delovne skupine: Delovna skupina za teritorialne kazalnike, Delovna skupina za teritorialni razvoj ruralnih področij in Delovna skupina za teritorialni razvoj urbanih področij. Na junijskem zasedanju odbora se je razprava osredotočila predvsem na naslednje vsebinske tematike: regionalne razvojne politike za vključujočo rast (ugotovitve iz empirične analize opravljene s strani OECD), razprava o inovacijsko spodbujenem regionalnem razvoju (“smart specialization“, grozdi, nujnost integrirane inovacijske politike, inovacijska politika za zadovoljitev širših družbenih potreb) in na vse pomembnejšo in opaznejšo problematiko o socialnih neenakostih na regionalni ravni. Na decembrskem zasedanju odbora so bile izpostavljene predvsem naslednje točke: 14 priporočil OECD za vodenje in izvajanje javnih investicij, pripravljenih na osnovi večletnega dela v državah in regijah, vprašanje koordinacije med različnimi upravnimi ravnmi (za Slovenijo je izredno zanimivo predvsem z vidika korelacije z nam znanimi »dogovori za razvoj regij«), zelena mesta - urbani razvoj in izboljšana kvaliteta življenja (poročilo in zaključki iz publikacije Zelena rast in mesta) ter, kako naprej v regijah, ki jih prizadenejo katastrofe).Potekala pa je tudi razprava o organizaciji ministrskega srečanja spomladi 2014.
Kot posvetovalno telo deluje v tem okviru tudi Urad, ki je sestavljen iz 7 članov. Konec leta 2012 je slovenski član odbora dr. Peter Wostner dobil povabilo za kandidaturo za člana Urada, kar je precejšnje priznanje za dosedanje delo Slovenije v odboru.
ODBOR ZA TURIZEM (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)
Slovenija je bila kot polnopravna članica OECD v letu 2012 ponovno pozvana k prostovoljnemu prispevku za izvajanje dvoletnega programa dela Odbora za turizem, kar je sicer običajna praksa držav članic. Aktivnosti odbora se namreč le minimalno financirajo iz proračuna OECD. Na podlagi dogovora s Centrom za podjetništvo, srednja in majhna podjetja in lokalni razvoj v Parizu, bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za izvajanje programa dela odbora v letih 2013 in 2014 doniralo 12.000 EUR za vsako leto. To bo prvi prostovoljni prispevek Slovenije kot nove članice OECD.
Slovenija je bila s strani direktorja CFE že februarja pozvana k okrepljenemu sodelovanju v okviru OECD, in sicer na treh področjih: - Turizem: predlagana je bila izvedba pregleda stanja oziroma evalvacije slovenske turistične politike s strani strokovnjakov OECD. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se za izvedbo OECD pregleda in ocene stanja nacionalne turistične politike ni odločilo, ker ni na voljo ustreznih finančnih sredstev. Sprejet je bil dogovor, da bo Slovenija na enem od prihodnjih zasedanj odbora oziroma v okviru OECD centra v Trentu predstavila turistično politiko in na ta način posredno poizkušala pridobiti strokovne ocene te politike s strani strokovnjakov OECD; - Center OECD v Trentu: njegova aktivnost je usmerjena na balkanske države, kjer se Sloveniji kot dobri poznavalki tega območja predlaga aktivno udeležbo na ponudbeni strani, in sicer s prenosom izkušenj in dobrih praks na delavnicah, ki jih center organizira za države tega območja. V tem okviru je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prvič zagotovilo aktivno udeležbo na delavnici in predstavitev nove turistične politike (november 2012);- Regionalna konferenca o mednarodnih dimenzijah poslovanja majhnih in srednjih podjetij, ki bo v Gorici v aprilu leta 2013. Posebna pozornost bo namenjena malim in srednjim podjetjem ter podjetništvu v Rusiji (v letu 2013 Rusija predseduje G20 in približuje se tudi članstvo Rusije v OECD). Slovenija povabljena k sodelovanju, tako na politični kot na gospodarski ravni. V okviru izvajanja aktualnega Programa dela odbora 2011-2012 se je Slovenija poglobljeno vključila v aktivnost: »Zelene investicije v turizmu« (aktivnost temelji na OECD dokumentu " Na poti k zeleni rasti"), kar lahko štejemo kot dosežek aktivnega sodelovanja. V tem okviru smo zagotovili člana Slovenije v mednarodni ad hoc delovni in ekspertni skupini za pripravo poročila o »zeleni inovativnosti«. Poglobljeno sodelovanje v delovni skupini je omogočilo pridobitev vabila za predstavitev slovenske dobre prakse na področju inovacij na mednarodni konferenci »Green Business Model Innovation in Tourism and Experience Economy« organizatorja OECD in Nordijskega inovacijskega centra v Kopenhagnu, maja 2012. Mednarodni strokovni javnosti smo tako uspeli predstaviti izjemno slovensko inovacijo na področju turizma (BTPS), njenega avtorja mag. Dejana Križaja in raziskovalno razvojno področje Fakultete za turizem Univerze na Primorskem. Predstavitev je dosegla velik uspeh. Ob tem smo s pomočjo OECD pomagali odpreti vrata in možnosti za sodelovanje slovenske raziskovalno razvojne sfere s sorodnimi R&D institucijami v državah OECD in baltskih
državah in prenos dobrih inovativnih praks iz teh okolij v Slovenijo in slovensko turistično gospodarstvo.
ODBOR ZA JEKLO (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)
V okviru Odbora za jeklo se obravnava problematika jeklarske industrije, razvoj in trendi, s ciljem vzpostavitve odprtega globalnega trgovinskega sistema za ta sektor. Posebna pozornost je namenjena tudi problematiki surovin za jeklarski sektor (dostop do surovin in omejevanje izvoza s strani nekaterih držav, cene surovin) ter sodelovanju in medsebojnem tesnejšem povezovanju z nečlanicami, ki postajajo vse pomembnejši dejavnik v okviru svetovne jeklarske industrije.
ODBOR ZA ZAPOSLOVANJE, DELO IN SOCIALNE ZADEVE (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve)
Predstavitev dokumenta "Strategija za usposobljenost" (Skills strategy)Namen strategije je podpora državam pri izboljšanju politik na področju usposabljanja. Analiza naj bi pripomogla k zagotavljanju usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela in k čim bolj učinkoviti uporabi obstoječih znanj. V prihodnje je v tem okviru načrtovanih več aktivnosti, med drugim naj bi se posebej posvetili usposabljanjem in znanjem za starejše delavce in razvili orodje za določanje scenarijev bodoče ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Sodelujoče države so poudarile velik pomen metodologije in statističnih podatkov za določanje znanj in veščin, ki bodo potrebna tako za reformiranje sistemov izobraževanja kot za določanje politik trga dela. Pri tem sta pomembna dolgoročni pogled in upoštevanje demografskih trendov.
Predstavitev dokumenta »Starejši zaposleni (Older workers): OECD v poročilu ugotavlja, da se v primerjavi s prejšnjimi krizami tokrat države niso odločile za sisteme zgodnjega upokojevanja. Mobilnost starejših delavcev ostaja nizka, »nadomestitvena stopnja« se je med leti 2000 in 2010 povečala. OECD bo izvedel analizo razmer na področju starejših delavcev v Franciji, na Norveškem in na Nizozemskem. Norveška je leta 2011 upokojitveno starost znižala iz 67 na 62 let in vpeljala ekonomske spodbude za daljše ostajanje v zaposlitvi. Na Nizozemskem so z namenom vzdržne zaposljivosti starejših delavcev ukrepe usmerili na naslednja področja: usposabljanje, znanje, mobilnost in zdrava delovna mesta.
Delovna skupina za zaposlovanjeOECD je definiral dva ključna vira za gospodarsko rast, na katera se bo med drugim osredotočil v prihodnjem proračunskem obdobju: znanja in veščine ter zeleno rast. Odbor je v razpravi ob prvem delu publikacije "Employment Outlook 2012" razpravljal o okrevanju trga dela v luči krize. Člani so poudarili nevarnost segmentacije na trgu dela z večanjem raznolikih nestandardnih oblik zaposlovanja ter ob povečevanju dolgotrajne brezposelnosti, pojavu strukturne brezposelnosti, ob nadaljevanju krize (mladi, nižje izobraženi). OECD je kot zanimivost omenila, da v tokratni krizi starejši delavci niso bili prizadeti v tolikšni meri, kot so jo občutile druge skupine na trgu dela. Drugi del publikacije se je navezoval na elemente, ki delajo trg dela bolj »odporen«. Večina držav članic je opredelila strukturne reforme kot najpomembnejši element odpornosti na krizo in njene posledice. Po mnenju OECD je kriza do sedaj minila z relativno nizkimi socialnimi stroški, razlike med državami pa izvirajo predvsem iz razlik v institucionalnih okvirih. V razpravi je ILO predlagal, naj se podrobneje prouči
delovanje institucij in mehanizem strogosti delovne zakonodaje ter vprašanje, kako se je s krizo spreminjala dualnost trgov dela. Po mnenju slovenskih predstavnikov je pozornost potrebno nameniti tudi hitro starajočemu se prebivalstvu in posledicam, ki iz tega izhajajo. Tretji del osnutka je zajemal izziv razmerja dela in kapitala, z drugimi besedami, viden trend upadanja deleža dela v nacionalnem prihodku, tudi kot posledico realokacije virov iz delovno intenzivnih dejavnosti (iz 66,1 % v začetku 1990-tih na 61,7 % ob koncu zadnjega desetletja) ter večanja obsega globalizacije. Zanimivo pri tem je, da ni dokaza, da bi imelo dereguliranje neposrednih tujih investicij negativne učinke na delež dela v posameznih državah. Potencial zelenih delovnih mest bo vključen v zadnje poglavje publikacije Employment Outlook 2012. Poglavje predstavlja začetno oceno stanja zelenega gospodarstva držav, večinoma na podlagi izpolnjenih vprašalnikov držav članic v letu 2011. Zelena delovna mesta po mnenju raziskovalcev predstavljajo vodilo strukturnih sprememb (ob globalizaciji in IKT), pri tem pa je ključno vprašanje, kako bodo zeleni sektorji privabili potencialno delovno silo in, kako izobraziti posameznike za zelena delovna mesta. Poudarili so, da 10 industrij pokriva kar 90 % vseh emisij, a zaposluje manj kot 14 % delovne sile. Na podlagi raziskav predvidevajo sorazmerno majhen učinek zelenih tehnologij na zaposlovanje, večina realokacije iz ogljično intenzivnih dejavnosti se namreč preusmeri v transportni sektor. Med državami dobrih praks OECD posebej vzpostavlja Korejo, ki vlaga ogromno naporov v strukturne spremembe ob uvajanju zelenih tehnologij. Japonska, Nemčija ter ZDA ustvarijo 80 % okoljskih patentov. Danska v evropskem okolju predstavlja državo, v kateri se je v zadnjih desetih letih zaposlenost v zelenih sektorjih povečala za 56 % (vzrok naftna kriza v 1972), izvajajo tudi obsežno »energetsko« reformo, s ciljem doseči 50 % zelene energije do leta 2020.
Zaključki, pomembni za Slovenijo: nevarnost segmentacije na trgu dela z večanjem raznolikih nestandardnih oblik zaposlovanja ter, ob nadaljevanju krize, pojav strukturne brezposelnosti. Strukturne reforme so najpomembnejši element odpornosti na krizo. Dereguliranje tujih neposrednih investicij nima učinkov na delež dela v posamezni državi. Zelena delovna mesta predstavljajo vodilo strukturnih sprememb, ob globalizaciji in ITK, pri čemer je ključno, kako v zelene sektorje privabiti delovno silo in kako jo izobraziti za ta delovna mesta.
Delovna skupina za socialno politiko Na delovni skupini je bilo največ govora o družinski politiki – ali lahko starši delajo oziroma ali imajo starši, ki so zaposleni, bistveno višje stroške z vzgojo otrok kot tisti, ki niso zaposleni. Študija v naslednjem letu bo v potekala v smeri ugotavljanja, ali je boljše da država spodbuja družinsko politiko z nadomestili v obliki ugodnosti ("in kind benefits") ali z denarnimi nadomestili ("cash benefits"). Predstavljena je bila tudi bodoča sprememba družinske zakonodaje z vidika starševskega varstva. Drugi sklop se je nanašal na pokojninsko politiko, tretji pa na starajočo populacijo (izboljšave trga dela za starejše, lastništvo stanovanj in standard starejših ljudi, dohodkovna neenakost med starejšimi).
Ekspertna skupina za migracije Novembra 2012 je v Parizu potekal sestanek OECD ekspertne skupine za migracije, neformalne delovne skupine OECD, ustanovljene v okviru Oddelka za mednarodne migracije Direktorata za zaposlovanje, delo in socialne zadeve v sekretariatu OECD. Predstavniki OECD so predstavili nedavno izdane publikacije OECD s področja mednarodnih migracij (npr. International Migration Outlook 2012, Recruiting Immigrant Workers – Sweden, Jobs for Immigrants Vol. 3 – Labour Market Integration
in Austria, Norway and Switzerland, Harnessing the skills of Immigrants and diaspora to foster development: policy options). Predstavili so tudi časovnico priprave publikacije International Migration Outlook 2013, ki jo organizacija pripravlja na podlagi statističnih podatkov in nacionalnih poročil posameznih držav.Na sestanku so države izmenjale izkušnje v zvezi z migracijskimi trendi v letih 2011 in 2012, zlasti v luči gospodarske krize oziroma okrevanja po gospodarski krizi ter trendi na področju združevanja družine, emigracije ter humanitarnih migracij, predvsem v luči geopolitičnih sprememb v Severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu. Nekoliko obširneje so svoje migracijske sheme predstavile nove članice OECD, med njimi tudi Slovenija. Posebna pozornost je bila posvečena pomenu migracij v kontekstu staranja prebivalstva razvitih držav ter v okviru tega vprašanjem integracije migrantov na trg dela, priznavanju poklicnih kvalifikacij, programom regularizacije in naturalizacije ter antidiskiminacijskim politikam.Za pripravo publikacije International Migration Outlook 2013 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve pripravlja nacionalno poročilo o trendih na področju migracij v letih 2011 in 2012 ter spremembah relevantne zakonodaje. Prihodnji sestanek ekspertne skupine bo predvidoma konec novembra 2013.
ODBOR ZA JAVNO UPRAVO (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo)
V okviru dela odbora za javno upravo, ki obsega delo Delovne skupine za integriteto v javnem sektorju, Delovne skupine za vodenje zaposlenih v javnem sektorju, Delovne skupine predstavnikov centrov vlad, Delovne skupine visokih predstavnikov za proračun in Delovne skupine za e-upravo, so bile v letu 2012 v ospredju naslednje teme:
1. krepitev oblikovanja politik, ki temeljijo na dokazih (evidence-based policy-making),
2. pravna država kot ključni steber dobrega upravljanja,3. odprta, transparentna in odzivna javna uprava,4. oblikovanje strateške države,5. inovativnost storitev v javnem sektorju,6. mehanizmi za koordinacijo ukrepov za povečanje integritete v javnem sektorju,7. upravljanje in razvoj kompetenc v okviru upravljanja s človeškimi viri,8. pomen pregledov javne uprave, 9. pristopni proces Rusije k Odboru za javno upravo, 10. program dela in proračun Odbora za javno upravo v 2013-2014.
Krepitev oblikovanja politik, ki temeljijo na dokazih Zaradi težke gospodarske situacije, v kateri so se znašle številne članice OECD, je uspešno oblikovanje politik, ki temeljijo na natančnih in pravočasnih podatkih, bistvenega pomena. Pri tem je zelo pomembno, da so podatki podkrepljeni s konkretnimi kazalniki za merjenje učinkovitosti, s stroški, ki bodo pri tem nastali in njihovim vplivom na gospodarstvo, blaginjo in zadovoljstvo državljanov. Prav tako je potrebna močna politična volja za implementacijo novih reform in politik ter uspešno komuniciranje ciljev. Velik pomen ima pri tem vloga e-uprave in informacijsko komunikacijske tehnologije, ki prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih storitev v skladu s potrebami uporabnikov – bodisi državljanov, podjetij ali javnih uslužbencev.OECD državam pri tem uspešno pomaga z instrumenti, ki jih je razvil: publikacija, ki izhaja vsaki dve leti, Government at a Glance, ponuja približno 60 kazalnikov za države
članice in države partnerice, zbranih za pomoč nosilcem odločanja in javnosti pri analizi in primerljivem spremljanju uspešnosti vlade in portal inovacij v javnem sektorju (Observatory of Public Sector Innovation), ki bo nudil nabor najboljših praks držav na področju upravljanja z zaposlenimi, integritete, e-uprave, transparentnosti, zakonodaje, strukture javne uprave, proračuna in večnivojske uprave.
Pravna država kot ključni steber dobrega upravljanjaPravosodni sistemi v državah OECD so v vedno težjih razmerah zaradi povečanja števila sodnih zadev in posledično daljših sodnih zaostankov ter omejenih finančnih virov. Poleg tega se je zmanjšalo zaupanje državljanov v javne institucije, saj menijo, da nimajo vsi enakega dostopa do sodne oblasti. Nenazadnje neučinkovitost sodstva lahko ogrozi konkurenčnost države. Vse to so razlogi, zaradi katerih sta Odbor za javno upravo in Odbor za zakonodajno politiko pripravila predlog za pregled uspešnosti pravosodnih institucij (kakovost pravnih storitev, kakovost pravosodnih ustanov), učinkovitost upravnega sodstva in regulativnega sistema (učinkovitost regulatorjev, standardi kakovosti). Pravosodni sistemi bodo pregledani na osmih področjih:upravljanje z zaposlenimi, integriteta, e-uprava, transparentnost, zakonodaja, struktura javne uprave, proračun in večnivojska uprava. Pregled bo po državah vzpodbudil okrepljen dialog med ministrstvom, pristojnim za pravosodje, generalnim sekretariatom vlade, organi upravljanja na sodiščih. OECD bo s pripravo prve primerjave (benchmark) pravosodnih sistemov začel v obdobju 2013-14.
Odprta, transparentna in odzivna javna upravaGlavni vzvodi politike, ki krepijo odzivnost vlade na gospodarsko krizo, so:- proračunska orodja (znižanje porabe od zgoraj navzdol in povečanje prihodkovne strani proračuna, redni pregledi porabe, programski proračun, produktivnost),- upravljanje s kadrovskimi viri (upravljanje s kompetencami, vodenje zaposlenih, večja mobilnost zaposlenih v javni upravi, performance management, nagrajevanje zaposlenih, strategije zaposlovanja, delegiranje sprejemanja odločitev pri upravljanju z zaposlenimi),- uporaba novih tehnologij (nova arhitektura pri preseganju silosnega pristopa iskanja rešitev, okrepitev omreženega upravljanja, storitve po meri uporabnika, sooblikovanje storitev s končnimi uporabniki, krepitev mobilne vlade m-government).Številne nove pobude za odprto vlado se pojavljajo z namenom povečanja transparentnosti in zaupanja v vlado in vnosa sprememb v javni sektor. Ena takšnih pobud je Open Government Partnership, ustanovljena leta 2011, trenutno pa je v njej 57 držav, ki izpolnjujejo kriterije fiskalne transparentnosti, dostopa do informacij, razkritja informacij o funkcionarjih in javnih uslužbencih na najvišjih položajih ter sodelovanje javnosti pri procesu odločanja. Slovenija (za zdaj) ni članica tega partnerstva.
Oblikovanje strateške državeZa oblikovanje strateške države so potrebni strateška vizija države, močno vodstvo, ki to vizijo uresničuje (vladni center oziroma preoblikovani generalni sekretariat vlade), cilji razvojne strategije, ki se morajo odražati v delu in rezultatih vsakega posameznika v javni upravi, prav tako pa je potrebno sodelovanje vseh resorjev, agencij in ostalih organov za uresničevanje strateških projektov. Pri oblikovanju inovativnih rešitev je potrebno sodelovanje z državljani, ki so uporabniki storitev, akademiki in skupinami za razmislek (think tanks). Pomembno vlogo ima močan in dobro postavljen center vlade, ki ima vlogo zagotoviti sodelovanje znotraj uprave, promovirati vizijo države in spodbujati k izpeljavi potrebnih reform za doseganje vizije, sistematično poročati o
napredku in doseženih rezultatih pri izvajanju razvojnih strategij in reform, meriti produktivnost in stroškovno učinkovitost storitev v samem centru in v ostalem delu javne uprave. V prihodnje se bo vladni center moral veliko bolj odpreti javnosti, povezovati z nevladnimi organizacijami, okrepiti svoje vrste z eksperti, ki odlično poznajo gospodarstvo in politiko, da se bo lahko hitreje odzval na nastale gospodarske ali politične razmere v državi (okrepiti usposabljanja, začasno zaposliti zunanje strokovnjake) ter prenesti dobre prakse upravljanja iz zasebnega v javni sektor. Pri tem bo potrebno paziti, da bodo imela ministrstva še vedno pomembno vlogo pri sprejemanju reform in se izogibati pretirani centralizaciji.
Inovativnost storitev v javnem sektorju - Portal Observatorij inovativnih storitev v javnem sektorjuGre za vzpostavitev portala, ki ponuja najkakovostnejše storitve in najboljše prakse držav članic OECD na področju javne uprave in bo namenjen javni uporabi. Storitve, ki so na njem, morajo zadostiti kriterijem in nuditi izboljšanje na vsaj enem področju, t. j. zagotoviti boljšo stroškovno učinkovitost, večjo kakovost storitev in večje zadovoljstvo zaposlenega oz. uporabnika storitev. Pri tem je treba paziti, da je storitev nova, da se izvaja in ima vpliv na stroške, kakovost in zadovoljstvo uporabnika. Na portalu bo tudi vsaka država članica predstavila svoje najboljše primere inovativnosti v javnem sektorju. Portal bo uradno začel delovati v letu 2014. Za sedaj pri oblikovanju portala sodeluje 19 držav članic OECD, Slovenija se bo pridružila kot naslednja.
Mehanizmi za koordinacijo ukrepov za povečanje integritete v javnem sektorjuNa področju integritete v javnem sektorju so bile v ospredju naslednje teme: - mehanizmi za koordinacijo ukrepov za povečanje integritete v javnem sektorju, v okviru katere je bil kot morda ena najuspešnejših metod s posebno prezentacijo predstavljen tudi slovenski model načrta integritete, njegova implementacija in uspeh v praksi,- upravljanje s tveganji,- transparentnost in dostop do odločevalcev.
Upravljanje in razvoj kompetenc v okviru upravljanja s človeškimi viri Zaradi globalne finančne krize so v ospredju ukrepi za uravnoteženje javnih financ v zvezi s plačami, povračili oziroma drugimi prejemki iz delovnega razmerja v javnem sektorju in druge aktivnosti glede upravljanja s človeškimi viri oziroma načrtovanimi spremembami na področju uslužbenskega in plačnega sistema. Slovenija je na področju plačnega sistema predstavila izsledke iz Pregleda javne uprave v RS in novosti, ki se tičejo nagrajevanja uspešnega dela javnih uslužbencev. Pri tem smo zastopali stališče, da so pomembni jasni kriteriji in skupno določanje ciljev vodstva in zaposlenih ter da imajo pomembno vlogo neposredni vodje zaposlenih, ki morajo upoštevati pomen nagrajevanja delovne uspešnosti glede na dejanske rezultate dela. Prav tako je pomembno zagotavljanje hitre odzivnosti (fleksibilnosti) delovne sile na nove in spremenljive zahteve okolja, vključno z možnostjo prerazporejanja zaposlenih na naloge, ki predstavljajo prioritete (public sector agility).
Države morajo večjo pozornost nameniti upravljanju s človeškimi viri v smislu načrtovanja in razvoja kompetenc za učinkovito in uspešno opravljanje nalog. Čeprav kriza po eni strani v ospredje postavlja varčevanje oziroma uravnoteženje javnih financ, po drugi strani pomeni dodaten imperativ za razvoj in potrebne spremembe v delovnem
okolju. Komunikacija vodij z zaposlenimi je za uveljavljanje sprememb ključnega pomena, saj lahko pomembno prispeva k večji sprejemljivosti reform.
Stanje na področju pregledov javne uprave V letu 2012 je potekala priprava oz. zaključek petih pregledov javne uprave, in sicer na Poljskem, v Franciji, v Grčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. OECD je predstavil glavna opažanja v teh državah: države težko usklajujejo dolgoročen razvoj z ukrepi za fiskalno konsolidacijo in spodbujanje rasti; vse večje je poseganje politike v upravljanje; vlade se ne zavedajo, da je za izvajanje strukturnih reform potrebno zelo dobro delovanje državne uprave. OECD želi, da države, v katerih je bil izveden pregled javne uprave, poročajo o uresničevanju priporočil OECD.
V okviru Odbora za javno upravo je v letih 2011 in 2012 potekal pregled javne uprave v Republiki Sloveniji, kjer je bila posebna pozornost namenjena reorganizaciji državne uprave, plačnem sistemu v javnem sektorju in povezavi strateškega načrtovanja in odločanja. Končna verzija poročila, njegove ugotovitve in priporočila so bile predstavljene strokovni javnosti na posvetu v Ljubljani 22.6. 2012. Glede na ugotovitve in priporočila OECD iz pregleda javne uprave so za Slovenijo odprta področja, na katerih bo potrebno izvesti spremembe:- izboljšati strateško načrtovanje, - vzpostaviti močnejšo povezavo med strateškim načrtovanjem in pripravo proračuna, - uvesti enostavnejši postopek priprave in sprejema proračuna,- izboljšati usposobljenost in motiviranost delovne sile v javnem sektorju,- vzpostaviti skladen in učinkovit center vlade,- izboljšati zakonodajno okolje za lažjo izvedbo reform.
ODBOR ZA REGULATORNO POLITIKO (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo)
V okviru dela Odbora za regulatorno politiko so bile v letu 2012 v ospredju naslednje teme:
1. regulatorne reforme v podporo vključitveni rasti,2. implementacija priporočil Sveta OECD o regulatorni politiki in upravljanju,3. mednarodno regulatorno sodelovanje,4. inšpekcijski in nadzor organov kot orodje boljše zakonodaje,5. pomen pregledov regulatornih reform (Peer Reviews) – Indonezija, Malezija, Mehika, MENA,6. inovativnost storitev v javnem sektorju,7. pristopni proces Ruske federacije k Odboru za javno upravo (skupni sestanki z Odborom za javno upravo),8. program dela in proračun Odbora za regulatorno politiko v 2013-2014.
Regulatorne reforme v podporo vključitveni rasti Države članice so se strinjale, da je bila na področju regulatorne politike opravljena obsežna količina analiz in na njihovi osnovi pripravljena številna orodja. Zato so se dogovorile, da skozi obliko serije okroglih miz storijo korak več in povežejo aktivnosti ter učinke reform in njihov vpliv na (vključujočo) rast. Države članice delijo mnenje, da
povezava med kakovostnejšo regulacijo in trajnostno rastjo obstaja, vendar so nadaljnje analize in empirični primeri bistvenega pomena za boljšo definicijo povezave.
Implementacija Priporočila Sveta o regulatorni politiki in upravljanju (Merjenje regulatornih učinkov v državah članicah) Priporočilo Sveta OECD o regulatorni politiki in upravljanju (Recommendation of the Council on Regulatory Policy and Governance) se je pripravljalo v letu 2011, januarja 2012 so bila sprejeta na odboru ter 22. marca 2012 še na Svetu. Priporočila izpostavljajo ukrepe, ki jih vlade lahko, oziroma naj bi jih sprejele z namenom implementacije in napredovanja sistematičnih regulatornih reform za sprejemanje zakonodaje, ki zasledujejo javno-politične cilje in bodo pozitivno vplivale na gospodarstvo. Ti ukrepi so vključeni v obsežni regulatorni cikel, kjer se politika in predpisi načrtujejo, pripravljajo, ocenjujejo in presojajo po načelih ex-ante in ex-post, revidirajo in uveljavljajo na vseh ravneh oblasti ter so podprti z ustreznimi institucijami (organi). Priporočila so predstavljena kot dvanajst točk, kjer predlagajo celosten pristop pri oblikovanju politike in predpisov, uveljavljanja načel odprte, transparentne in odzivne javne uprave, izvajanje presoj predlogov predpisov, izvajanje sistematičnih presoj (evalvacij) obstoječe zakonodaje, razvijanje konsistentne politike regulatornih agencij, ki bi zagotavljale objektivne in neodvisne odločitve in posledično uživale večje zaupanje državljanov,...Za spremljanje uveljavljanja priporočil se je odbor odločil za vzpostavitev programa ocenjevanja napredka uveljavljanja priporočil, ki bo omogočil pripravo vprašalnika, ki bo odražal dejanski napredek. V proračunu je predvideno, da se bo program izvajal le, če bo dovolj prostovoljnih prispevkov. Prva faza, zbiranje interesentov ter sredstev, bo potekala do maja 2013.
Mednarodno regulatorno sodelovanjeNa področju mednarodnega regulatornega sodelovanja je bila ustanovljena usmerjevalna skupina, ki je predlagala pripravo dokumenta na podlagi pregledov dvanajstih dobrih praks ter pripravo vprašalnika za države članice. Z vprašalnikom oziroma raziskavo (Survey on International Regulatory Co-operation) so nato zbirali informacije o organiziranosti držav in njihovo vključenost v mednarodne in regionalne povezave z elementom regulatornega sodelovanja. Te informacije so dale dodaten zagon in podlago za nadaljnje aktivnosti, ki bodo potekale v smeri iskanja enotne terminologije in tipologije sodelovanja, identifikacije področij, kjer bi bilo takšno mednarodno sodelovanje mogoče in koristno.
Uporaba inšpekcijskega in drugega nadzoraŽe nekaj časa je splošno sprejeto stališče, da boljša zakonodaja ne more imeti želenih učinkov, če ni primerno implementirana oziroma izvajana. Zato so člani odbora odobrili raziskave in analize zadevne tematike V raziskavi je sodelovala tudi Slovenija (The Use of Enforcement and Inspections in Better Regulation). V veliki meri je sodeloval Inšpektorat za javno upravo.Inovativnost storitev v javnem sektorju - Portal Observatorij inovativnih storitev v javnem sektorjuTo področje je obširneje in globlje obravnavano na Odboru za javno upravo. Na Odboru za regulatorno politiko je bilo predstavljeno v obliki informacije in poziva k spremljanju portala. Portal bo uradno začel delovati v letu 2014. Storitve, ki so na njem, morajo zadostiti kriterijem in nuditi izboljšanje na vsaj enem področju, t. j. zagotoviti boljšo stroškovno učinkovitost, večjo kakovost storitev in večje zadovoljstvo zaposlenega oz.
uporabnika storitev. Na portalu bo tudi vsaka država članica predstavila svoje najboljše primere inovativnosti v javnem sektorju. Dosežek dela odbora vsekakor predstavljajo priporočila, ki sicer v veliki meri sovpadajo tako z zavezami Slovenije Evropski uniji, kot tudi s prizadevanji Slovenije za boljšo zakonodajo. Priporočila sama so dovolj določna in usmerjajoča, hkrati pa tudi dovolj »zavezujoča«, da lahko predstavljajo dodaten zagon urejanja področja na nacionalni ravni. Pregledi in poročila o izvajanju in upoštevanju priporočil v naslednjih letih bodo vsekakor imela določen učinek pritiska.
ODBOR ZA IZOBRAŽEVALNE POLITIKE (Ministrstvo za šolstvo, znanost, kulturo in šport)
Dejavnosti OECD na področju izobraževanja spremlja in usmerja Odbor za izobraževalne politike ( EDPC), ob podpori Centra za raziskovanje in inovacije v izobraževanju (CERI). Na prvi ravni delujeta tudi Upravni odbor programa IMHE (za institucionalno upravljanje visokega šolstva) in Upravni odbor programa PISA (za mednarodno ocenjevanje kompetenc 15-letnikov). Slovenija sodeluje še v Delovni skupini INES (za spremljanje in razvoj kazalnikov v izobraževanju), Odboru za usmerjanje programa CELE (za učinkovita učna okolja), Odboru za usmerjanje programa PIAAC (za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih) in v mreži ECEC (za spodbujanje kakovosti v zgodnjem izobraževanju in varstvu otrok). Med rednimi dejavnostmi ostajata v ospredju spremljanje in razvijanje kazalnikov, z letnim objavljanjem publikacije Pogledi v izobraževanje (Education at a Glance - EAG) kot najpomembnejšim mednarodnim zbornikom izbranih nacionalnih statističnih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja. Ob tem je bil dosežen pomemben napredek pri razvijanju sistema (GPS) za upravljanje znanj in uvajanju novega instrumenta Razgledi o izobraževalni politiki (Education Policy Outlook), v podporo izboljševanju izobraževalnih politik. V vsebinskem pogledu velja izpostaviti: sprejem Strategije o kompetencah za delo (Skills Strategy) na ravni Sveta ministrov, nadaljevanje dela v projektih, kot so okviri za evaluacije in ocenjevanje v podporo izboljševanju šolske uspešnosti, in razprave o dognanjih najnovejših raziskav o naravi in procesu učenja. Veliko pozornosti je bilo namenjene vprašanjem povezovanja: tako vsebinskega, med izobraževanjem in drugimi področji dela OECD, kot razvojnega in globalnega. CERI je nadaljeval z dejavnostmi v okviru projektov za razvijanje inovacijske strategije za izobraževanje in usposabljanje, s preučevanjem primerov dobrih praks, tudi slovenske pobude Kulturni bazar za tesnejše povezovanje med vzgojno-izobraževalnimi in kulturno-umetniškimi procesi; inovativna učna okolja in poučevanje za učinkovito učenje; preučevanje povezav med izobraževanjem in družbenim razvojem; ter preučevanje vidikov upravljanja kompleksnih izobraževalnih sistemov. Glavni instrument razširjanja znanj in spoznanj (tudi izven OECD) na področju izobraževanja ostajajo Izobraževalna obzorja (Education Horizons) s publikacijama Izobraževanje danes (Education Today) in Trendi, ki oblikujejo izobraževanje (Trends Shaping Education); med zanimivejšimi objavami CERI je bilo delo Narava učenja (The Nature of Learning), ki bo prevedeno tudi v slovenski jezik. V povezavi z delom odborov za usmerjanje posebnih programov, v katerih sodeluje Slovenija na področju izobraževanja, velja izpostaviti pri programu PISA usmeritev v ocenjevanje znanstvene pismenosti in socialnih kompetenc, s finančno pismenostjo kot eno izmed opcij v raziskavi 2015, pri programu PIAAC začetek izvajanja drugega kroga, z vstopom Slovenije, in dogovorom o desetletnih ciklusih raziskave; pri programu IMHE generalno konferenco o vprašanjih doseganja in ohranjanja čim širšega
vključevanja v visokošolsko izobraževanje ter nadaljevanje preučevanja izvedljivosti mednarodnega ocenjevanja kompetenc na ravni visokošolskega izobraževanja (AHELO). Pomembna je bila tudi objava Priročnika za spodbujanje kakovosti v zgodnjem izobraževanju in varstvu otrok v okviru dejavnosti mreže ECEC (za zgodnje izobraževanje in varstvo otrok) ter izid zbornika Centra OECD za učinkovita učna okolja z naslovom Oblikovanje za izobraževanje, s prikazom šestdesetih vzorčnih šolskih gradenj, med temi tudi Ekonomske srednje šole Murska Sobota. Med odprtimi vprašanji bi opozorili na relativno nizek delež sredstev za to področje v osnovnem delu proračuna (Part I), zaradi česar je preveč dejavnosti odvisnih od vnaprej težko predvidljivih prostovoljnih prispevkov držav. Vedno bolj se kaže tudi potreba po mehanizmu, ki bi omogočil prožnejše odzivanje na nove izzive glede na hitro spreminjanje gospodarskih in socialnih okoliščin. V pogledu na težave pri financiranju mednarodnih obveznosti OECD je čutiti potrebo po obliki spodbujanja koriščenja virov drugih mednarodnih organizacij, kot je Evropska unija.
V perspektivi leta 2013 velja poudariti dogovor o tem, da bo zbornik podatkov o izobraževanju Pogledi v izobraževanje 2013 (Education at a Glance) izjemoma izšel že spomladi prihodnje leto.
ODBOR ZA INFORMACIJSKO, RAČUNALNIŠKO IN KOMUNIKACIJSKO POLITIKO (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport)
Dogovorjeno je bilo naj bi se v prihodnje k sodelovanju pri delu odbora vabilo tudi države nečlanice OECD, ki so pomembne za globalni trg, to so predvsem Kitajska, Južna Afrika, Brazilija, Indonezija in Indija, partnerske države OECD. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se aktivnosti odbora usmerijo predvsem na delo na področju informacijske varnosti in zasebnosti ter na področju razvojnega potenciala podatkovnih baz velikega obsega (»big data«).
Zaključuje se pregled Seulske deklaracije. V zvezi s tem je bilo pripravljenih več poročil po posameznih področjih o napredku, ki je bil na posameznem področju dela opravljen od leta 2008 dalje ter nakazujejo nova problemska področja, ki bi jim bilo potrebno nameniti več pozornosti v prihodnje. Eno izmed takšnih področij je rast mobilnih aplikacij, ki spreminja način, kako ljudje uporabljajo programsko opremo, kako dostopajo do informacij in kako komunicirajo. V zadnjem obdobju beležimo skokovito rast pametnih mobilnih naprav in brezžičnega širokopasovnega dostopa do interneta ter inovativnih in privlačnih storitev. Trenutni razvoj mobilnih aplikacij je relativno nov, igralci in platforme se še razvijajo.
Odboru in njegovim delovnim skupinam (Delovni skupini za politiko komunikacijske infrastrukture in storitev, Delovni skupini za internetno gospodarstvo, Delovni skupini za informacijsko varnost in zasebnost ter Delovni skupini za indikatorje informacijske družbe) se konec leta 2013 izteče mandat. Predvideno je, da bo Svet OECD naredil pregled stanja in dela odbora in delovnih skupin ter napisal priporočila, kako naprej. Pregledana bo Seulska deklaracija in izpolnitev zavez iz nje. Ta proces naj bi potekal v letu 2013 v več korakih. Internetni posrednikiNa zadnjem zasedanju odbora je prostovoljna skupina za problematiko internetnih posrednikov dala ustno poročilo o napredku. Ugotovila je, da napredka, kljub številnim naporom z različnih strani, na tem področju ni bilo. Problem še vedno ostaja, saj imajo
ZDA glede problematike internetnih posrednikov povsem drugačno mnenje, kot je bilo pripravljeno v dokumentih OECD. ZDA se zavedajo pomembnosti tega področja, zato interno v svoji administraciji še proučujejo zadeve. Predsedujoči odbora in posebna svetovalka iz sekretariata OECD sta se poleti 2012 udeležila pogovorov v ZDA, kjer sta se sestala z visokimi ameriškimi uradniki. Predsedujoči je predlagal, da ZDA pisno predlagajo, kako bi zadevo nadaljevali in ostalim državam posredujejo svoj predlog. V zvezi s to zadevo je več napredka pričakovati aprila naslednje leto, ko bi se na naslednjem zasedanju odbora lahko pogovarjali o skoraj dokončanem dokumentu.
ODBOR ZA ZDRAVSTVO (Ministrstvo za zdravje)
Ministrstvo za zdravje je v letu 2012 izvajalo aktivnosti, povezane z rednim delovanjem Republike Slovenije v OECD, tako v okviru Odbora za zdravstvo (oblikovanje in predstavitev stališč), kot tudi posameznih ekspertnih skupin, v katerih sodelujejo predstavniki Ministrstva za zdravje, Inštituta RS za varovanje zdravja, Statističnega urada Republike Slovenije oziroma zunanji strokovnjaki iz slovenskih ustanov s področja zdravstva in medicine.V letu 2012 je Ministrstvo za zdravje koordiniralo pripravo ter posredovalo odgovore na sledeče vprašalnike, ki služijo kot osnova za pripravo vsebinskih študij oziroma poročil:
vprašalnik "OECD Project on Long-term Care Quality" (marec 2012); vprašalnik na temo čakalnih dob za elektivne posege (maj 2012); vprašalnik na temo "Causes of Variations in Waiting Times for non–Emergency
Surgery and Cancer Therapy and Policy Measures to Tackle Excessive Waiting Times" (januar 2012);
obsežen vprašalnik na temo "OECD-Health Systems Characteristics Survey 2012" (junij, julij 2012).
Predstavniki Ministrstva za zdravje so v letu 2012 sodelovali na sledečih sestankih Odbora za zdravstvo, sestankih OECD ekspertnih skupin ter konferencah v soorganizaciji OECD:
na sestanku ekspertne skupine za področje "Pharmaceutical Pricing and Innovation" (februar 2012);
na konferenci v soorganizaciji OECD in Svetovne zdravstvene organizacije na temo "Financial Sustainability of Health Systems in Central, Eastern and South-eastern Europe" (junij 2012);
na zasedanju Odbora za zdravstvo (junij 2012); na konferenci OECD in Države Izrael na temo "Financing Models of Health
Care Systems" (oktober 2012, udeležba predstavnika veleposlaništva RS v Tel Avivu);
na sestanku ekspertne skupine za ekonomiko preventive ( "Expert Group on the Economics of Prevention" ) (oktober 2012);
na zasedanju Odbora za zdravstvo (december 2012).
V letu 2012 je bil zaradi pomanjkanja razpoložljivih proračunskih sredstev Odboru za zdravstvo posredovan negativen odgovor na zaprosilo o možnostih Slovenije, da v letu 2012 nameni prostovoljni prispevek za izvedbo nekaterih projektov OECD na področju zdravstva.
ODBOR ZA KEMIKALIJE (Urad republike Slovenije za kemikalije)
Delovne skupine, ki delujejo v okviru odbora: Delovna skupina za proizvedene nanomateriale, Delovna skupina dobro laboratorijsko prakso, Delovna skupina nacionalnih koordinatorjev za testne smernice, Delovna skupina za ocenjevanje nevarnosti, Delovna skupina za varnost nove hrane in krmil, Delovna skupina za pesticide, Delovna skupina za harmonizacijo regulacije biotehnologije, Delovna skupina za biocide, Delovna skupina o registru izpustov in prenosov onesnaževal, Delovna skupina za kemijske nesreče, Delovna skupina za oceno izpostavljenosti.
V letu 2012 je predstavnica Urada Republike Slovenije za kemikalije na povabilo OECD poročala o napredku Slovenije glede Akcijskega načrta za obstojne organske onesnaževala. OECD je napredek ocenil kot zelo dober, zaradi česar nadaljnje poročanje na to temo ni več potrebno.
ODBOR ZA OKOLJSKO POLITIKO (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) V okviru krovnega odbora delujejo naslednje delovne skupine: Delovna skupina za biotsko raznovrstnost, vode in ekosisteme, Delovna skupina za podnebje, investicije in razvoj, Delovna skupina za integracijo okoljske in gospodarske politike, Delovna skupina za okoljske presoje, Delovna skupina za snovno produktivnost in odpadke, Delovna skupina za kemikalije, pesticide in biotehnologijo.
Delo okoljskega direktorata je osredotočeno predvsem na zeleno rast oziroma integracijo okoljske politike in ciljev v ostale politike. V letu 2012 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje sodelovalo v naslednjih delovnih skupinah:
Delovna skupina za presoje okoljskih politik Na zasedanju delovne skupine 18. januarja 2012 je bila izvedena ključna faza v pripravi poročila za Slovenijo. V razpravi med državami članicami in predstavniki Slovenije je bila predstavljena ocena, kako delujejo slovenski akterji, kakšne cilje dosegajo na področju številnih okoljskih ciljev in na kakšen način. Nekatere članice so predstavile svoje poglede, predloge in primere dobre prakse. Skupina je oblikovala in potrdila dokument, ki vsebuje presojo in priporočila za prihodnjo okoljsko politiko. Ključne vsebine poročila so napredek pri načrtovanju in izvajanju trajnostnega razvoja, zelena rast, usklajenost politik glede na podnebne spremembe, ravnanje z odpadki in viri. Celotna publikacija je izšla junija 2012. Slovenski javnosti je bila predstavljena na javni razpravi 6. junija 2012, na kateri sta sodelovala tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in direktor direktorata za okolje OECD Simon Upton.
Svet OECD je na rednem zasedanju odbora za okoljsko politiko maja 2012 opravil revizijo dela odbora. Ocena revizijske skupine je, da dela dobro, predlagal pa je določena priporočila za izboljšanje dela. Odbor naj skupaj s ključnimi uporabniki opravi posvet o izboljšanju dela, zlasti glede dokumentov, ki jih pripravlja. Procesi morajo biti
enostavnejši, izključiti je potrebno nepotrebno delo, prenoviti je potrebno način sodelovanja z nečlanicami innevladnimi organizacijami iz različnih geografskih območij. Pri sestavi programa dela je bilo upoštevano, da bo manj prostovoljnih prispevkov. V razpravi o programu je bilo poudarjeno, da je pri delu odbora dan premajhen poudarek je na biodeverziteti in ekosistemskih storitvah, da je premalo sredstev za področje učinkovitega izkoriščanja virov, da ni zajetega področja kvalitete zraka in onesnaženosti ter rabe tal kot tudi ne področja varovanja morja in da je prevelik poudarek na klimatskih spremembah.
Delovna skupina za produktivnost virov in odpadkeDelovna skupina za odpadke se je preimenovala v skupino za produktivnost virov in odpadke. OECD se namreč že vrsto let ukvarja s snovno produktivnostjo in učinkovitostjo, politikami upravljanja z viri in uporabo odpadkov, kot novimi viri oziroma z zapiranjem snovnih tokov.Zaradi specifičnosti področja delovna skupina posebej preverja tudi politike in njihovo izvajanje v državah, ki se priključujejo OECD in novim članicam po vstopu. Poročilo so pripravile Slovenija, Čile, Izrael in Estonija. O napredku pri pripravi in izvajanju skladne zakonodaje je poročala Rusija, ki zelo počasi napreduje.V okviru skupine so bili predstavljeni tudi študija o kritičnih kovinah v mobilnih telefonih, dokument o emisijah toplogrednih plinov, dela na področju nano-odpadkov. Potekali pa sta tudi razpravi o nadaljnjem delu na področju označevanja proizvodov in informacijskih shemah ter o pripravi študije o gradbenih materialih. Države se lahko vključijo na različne načine, po dogovoru z ZAG bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje predlagalo, da se jih vključi kot strokovnjake.
Delo na področju ekonomskih instrumentov za trajnostno upravljanje z viriČlanice so pregledale različne inštrumente (sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev, PAYT (plačaj, ko odvržeš), takse za odlaganje, takse za zažiganje, kredite za reciklažo, takse na odlaganje nepredelanih materialov), izkušnje z njihovim izvajanjem in učinkovitostjo. Države najbolj pogosto uporabljajo sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev (ZDA imajo drugačen koncept – sheme razširjene odgovornosti proizvoda/izdelka, v katere so vključeni vsi v toku nastajanja, rabe in po rabi izdelka, so pa neobvezne). Izkušnje so različne, vsi pa ugotavljajo, da bo potrebno še veliko dela, da bodo sheme bolj učinkovite.
Poročanje o napredku novih članic in Ruske federacijeSlovenija:Predstavljene so bile spremembe in dopolnitve zakonodaje v zadnjih dveh letih, uvedba novih shem razširjene odgovornosti proizvajalcev, ključni trendi v ravnanju z odpadki in nekaj kazalcev na tem področju. V glavnem Slovenija sledi okoljskim ciljem, kljub temu je še veliko prostora za napredek. Mnenje ostalih članic: dober napredek, kar kažejo tudi podatki o spremljanju ravnanja z odpadki. Vprašanja so se nanašala predvsem na zbiranje podatkov in preprečevanje nastajanja nevarnih odpadkov. Poročanje ni več potrebno, ker Slovenija vodi ustrezne politike.Rusija:Dosežen je bil določen napredek, vendar delovna skupina še ne more podati tehničnega mnenja za Svet OECD, ker so informacije pomanjkljive, nejasne, celo nasprotujoče. Stara bremena so ogromna, ni jasno, kako bodo financirali izvajanje okoljske zakonodaje, niso še uvedli jasnih definicij. Proces se nadaljuje.
Čile: Nov zakon, ki več odgovornosti glede odpadkov podeljuje ministrstvu za okolje, prej je omenjena tematika spadala v pristojnost ministrstva za zdravje. Zakonodaja še ni povsem ustrezna, zato bodo morali delovni skupini ponovno poročati.Estonija:Dober napredek pri pripravi in izvajanju zakonodaje. Poročanje ni več potrebno.Izrael: Nekaj izvirnih kampanj, morajo še vzpostaviti trge. Zakonodaja še nepopolna, bodo poročali še Odboru za okoljsko politiko v letu 2013 in Delovni skupini za produktivnost virov in odpadke v letu 2014.
ODBOR ZA KMETIJSTVO (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)
Pri programu dela in proračunu za leti 2013 in 2014 je Slovenija pri zbiranju predlogov za raziskovalne naloge izpostavila interes za inovativnost v kmetijstvu, oblikovanje cen vzdolž verige za preskrbo s hrano in upravljanje s tveganji v kmetijstvu. Razvojna strategija OECD izpostavlja vidik prehoda na strategijo zelene rasti; vprašanje ustreznih kazalnikov za spremljanje zadevnega prehoda.
Delovna skupina za kmetijske politike in trge OECD je med drugim izdelal priporočila za zmanjšanje svetovne podhranjenosti. Sekretariat OECD bo pripravil analizo vpliva subvencioniranja proizvodnje bio goriv in proizvodnje umetnih gnojil na proizvodnjo in svetovno trgovino s hrano.
Delovna skupina OECD in FAO za blagovne rezervePredstavitev OECD - FAO Kmetijskega pregleda za naslednjih 10 let: 2012 - 2021 (makroekonomske in demografske predpostavke; podrobna obravnava posameznih področij: žita, bio goriva, oljnice, sladkor, meso, mlečni proizvodi, ribe in proizvodi ribištva).Posebna obravnava vprašanja dviga produktivnosti v svetovnem kmetijstvu (povečanje kmetijskih površin je možno le v nekaterih državah v razvoju; vprašanje investicij in predvsem inovacij v kmetijstvu ter prehodu na paradigmo zelene rasti).
Delovna skupina zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnih transakcijah (Komisija za preprečevanje korupcije)Delovna skupina je ustanovljena na podlagi Konvencije OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev in deluje kot samostojen organ. V okviru evalvatorskega procesa, ki ga izvaja omenjena skupina, je Slovenija v letu 2012 sodelovala kot država ocenjevalka v prvi fazi ocenjevanja Ruske federacije. Poročilo je bilo obravnavano in sprejeto na marčevskem zasedanju; na zasedanju oktobra pa so poročali o stanju boja zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v Sloveniji (za poročanje pride predstavnik Slovenije na vrsto 1 krat na leto). Delovna skupina je v letu 2012 izvedla veliko število evalvacij (večinoma gre za tretjo fazo ocenjevanja - Slovenijo ta faza ocenjevanja čaka v letu 2013), aktivno je sodelovanje z G20 in B20 na področju boja zoper korupcijo in z aktivnostmi protikorupcijske mreže OECD ( OECD Anti-Corruption Network) ipd. Osrednji projekt v letu 2012 so bile vsekakor evalvacije, ki so sredstvo, preko katerega skupina spremlja izvajanje Konvencije OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnih transkacijah v državah podpisnicah. Slovenija je država ocenjevalka tudi v 2. fazi ocenjevanja Ruske federacije. Druga faza ocenjevanja je v začetni fazi in bo zaključena predvidoma v letu 2013.
PODROČJE JEDRSKE VARNOSTI (Uprava RS za jedrsko varnost)
Agencija za jedrsko energijo (NEA) je specializirana agencija znotraj OECD, v katero je bila Slovenija polnopravno sprejeta 11. maja 2011. Do tedaj je v njenih sedmih tehničnih odborih in nekaterih delovnih skupinah sodelovala kot opazovalka, pri čemer so se lahko predstavniki Slovenije vključevali v razpravo, niso pa imeli pravice glasovati. Z vstopom Slovenije v NEA smo poglobili sodelovanje in število predstavnikov v različnih delovnih skupinah. Tehnični odbori in delovne skupineSlovenski predstavniki aktivno sodelujejo v odborih in delovnih skupinah Agencije za jedrsko energijo. Da bi se znanje in izkušnje, pridobljene na sestankih, v čim večji meri prenesle tudi v slovensko prakso in zakonodajo, vsak udeleženec sestavi poročilo o dogajanju na tehničnem odboru ali delovni skupini, ki se je je udeležil. Enkrat letno Služba za mednarodne zadeve pripravi letno poročilo. Če je potrebo za zagotovitev spremljanja dela slovenskih predstavnikov tudi med letom, služba izdela tudi vmesno poročilo.Slovenski predstavniki sodelujejo v naslednjih tehničnih odborih in delovnih skupinah:
Odbor za ravnanje z radioaktivnimi odpadki se med drugim ukvarja tudi z odlaganjem RAO in izrabljenega jedrskega goriva ter izmenjavo izkušenj pri pripravi nacionalnih programov za ravnanje z RAO in izrabljenim jedrskim gorivom.
Odbor za jedrsko pravo se posveča predvsem razlagi, izboljšanju in posodobitvi mednarodnega režima odgovornosti za jedrsko škodo, predvsem z obravnavo Pariške konvencije in Bruseljske dopolnilne konvencije ter njunih protokolov.
Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji običajno pregleda delo v vseh svojih delovnih skupinah. Slovenija ima predstavnika v Delovni skupini za izredne dogodke.
Odbor za jedrske upravne dejavnosti. Sodelujemo v: o Delovni skupini za inšpektorske prakse, v kateri so pregledali priporočila za
izvajanje inšpekcijskega nadzora na vseh področjih delovanja jedrskih elektrarn. Delovna skupina tudi izvaja projekte za pomoč članicam na določenem področju inšpekcijskega nadzora.
o Delovni skupini za obratovalne izkušnje, ki je začela s predstavitvijo izkušenj/dogodkov po posameznih državah, kot je na primer preverjanje stanja ventilov, slabosti požarnega sistema ter težave pri zaščiti električnega omrežja proti udaru strel.
o Delovni skupini za upravni nadzor nad jedrskimi elektrarnami, na kateri je bilo poudarjeno, da je potrebno po nesreči v Fukušimi obravnavati tudi do sedaj zapostavljena področja (bazene za izrabljeno gorivo, kontrolo vodika znotraj zadrževalnih hramov in prezračevanje zadrževalnih hramov ter medsebojni vpliv enot na isti lokaciji).
o Projektni skupini za upravljanje v primeru nesreč ino Višji projektni skupini za analizo vplivov nesreče v Fukušimi.
V Odboru za varnost jedrskih naprav smo dejavni v: o Delovni skupini za ocenjevanje tveganja, ki preučuje področja razvoja in
uporabe verjetnostnih varnostnih analiz. o Delovni skupini za integriteto komponent in struktur, ki vsebuje podskupini:
Delovno podskupino za seizmiko struktur in komponent in Delovno podskupino za kovinske komponente.
o Delovni skupini za upravljanje in analizo v primeru nesreč, na kateri so bili predstavljeni projekti, povezani z nesrečo v Fukušimi, ki se izvajajo v različnih komisijah NEA in jih koordinira posebna delovna skupina.
Odbor za tehnične in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla. Na odboru je Japonska poročala o začetku razgradnje nuklearne elektrarne Fukušima Dai-iči. Predstavljeni so bili program dela; poročilo skupine, ki se ukvarja z uranom; poročilo o stroških jedrske energije; vpliv rudnika urana na zdravje in okolje; podaljšanje življenjske dobe elektrarne; ekonomika gorivnega cikla; podpora drugim odborom OECD. Razprava je bila tudi o oskrbi z medicinskimi radioizotopi.
Odbor za jedrsko znanost je preučil napredek in sprejel načrt dela delovnih skupin za varnost pri kritičnih eksperimentih, znanstvenih vprašanjih reaktorskih sistemov, evalvacijo sodelovanja pri jedrskih podatkih, znanstvenih vprašanjih jedrskega gorivnega cikla in delovne skupine za modeliranje goriva in strukturnih materialov v jedrskih sistemih. V okviru tega odbora deluje tudi Upravni odbor Podatkovne banke.
Slovenija je od svojega polnopravnega članstva zastopana v Upravnem odboru (Steering Committee), ki se je večino časa ukvarjal s proračunskimi zadevami, in sicer s spremembo višine prispevkov v proračun NEA. Doseženo je bilo soglasje, da bodo od leta 2013 dalje prispevki novih članic Poljske, Slovenije in Ruske federacije vključeni v proračun NEA.
MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE (Ministrstvo za zunanje zadeve)
Ministrstvo za zunanje zadeve je 18. aprila 2012 javno predstavilo Posebno poročilo OECD o razvojnem sodelovanju Slovenije (OECD/DAC Special review of Slovenia), katerega namen je bil temeljito preučiti pravne in strateške podlage, institucionalni vidik izvajanja ter skladnost slovenskega razvojnega sodelovanja z mednarodno dogovorjenimi normami.Državni sekretar dr. Božo Cerar se je decembra 2012 v Londonu udeležil sestanka Odbora za razvojno pomoč (DAC) na visoki ravni. Tokratno zasedanje odbora na ministrski ravni je potekalo prvič po letu 2009. Razprava se je osredotočila predvsem na razvojne cilje po letu 2015, globalno partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje in financiranje za razvoj. V zaključnem dokumentu so članice DAC pozvale tiste članice OECD, ki v DAC še ne sodelujejo, naj se v DAC včlanijo. Sestanka so se, poleg članic DAC, udeležile še Brazilija, Čile, Češka, Estonija, Indija, Indonezija, Izrael, Južna Afrika, Kitajska, Madžarska, Mehika, Poljska, Slovaška, Slovenija, Turčija, Rusija ter predstavniki mednarodnih organizacij (OZN, Afriška banka za razvoj, Azijska razvojna banka, Inter-ameriška razvojna banka, IMF, OZN, UNDESA, UNDP, Svetovna banka). Novembra 2012 je Slovenija prejela pismo generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie in predsedujočega DAC J. Briana Atwooda, v katerem je bila povabljena, da pospeši izpolnjevanje kriterijev za članstvo v DAC oziroma pojasni ovire za včlanitev oziroma prilagoditev standardom DAC. Slovenija je povabilo k včlanitvi sprejela z zadovoljstvom, saj smo podobno misleča država, redno poročamo o statistikah ODA, zaključujemo proces implementacije priporočil Posebnega pregleda DAC, imamo izkušnje razvojnega sodelovanja, predvsem na Zahodnem Balkanu, vendar pa kriteriji za članstvo ostajajo jasni in jih v kratkoročnem obdobju verjetno ne bomo mogli doseči. Kljub temu Slovenija ostaja zavezana standardom in načinu dela DAC.
