TEMATSKI SKLOP: DRUŽINE IN OTROŠTVO - i2-lj.si · Web viewučbenika in delovnega zvezka, - izmenjavanje mnenj. U, DZ, DL 2 Spoznajo smisel povezovanja v družine, spoznajo ožja

OSNOVNA ŠOLA:

ŠOLSKO LETO: IME IN PRIIMEK:

Družba za četrtošolce, založba i2

UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK:DRUŽBA ZA ČETRTOŠOLCE,

ZALOŽBA i2

TEMATSKI SKLOP: DRUŽINE IN OTROŠTVOURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

1 Spoznajo zgradbo učbenika in

delovnega zvezka. Moj učbenik in delovni zvezek

- S pomočjo navodil spoznajo zgradbo učbenika in delovnega zvezka,- izmenjavanje mnenj.

U, DZ, DL

2

Spoznajo smisel povezovanja v družine,

spoznajo ožja sorodstvena razmerja v družini s pomočjo družinskega drevesa,

znajo poimenovati sorodnike z občnimi imeni.

razumejo pomen prednikov vpliv dednosti,

primerjajo dobre in slabe strani življenja nekoč in danes.

Ljudje odraščajo v družinah - Utemeljujejo pomen družin,

- naredijo družinsko drevo,- s pomočjo staršev in starih staršev raziščejo katere igre so se igrali nekoč.

SLO, LVZ

U. str. 10, 11

DZ str. 4, 5

3

Spoznavajo vrste družin (eno starševske družine, sestavljene ali reorganizirane družine…),

Razumejo smisel povezovanja v družine (ljubezen, varnost, pomoč…), pomen sodelovanja.

Moja družina je drugačna od tvoje

- Opišejo različne tipe družin,- s primeri ponazorijo spreminjanje družine. SLO, LVZ

U str. 12, 13

DZ str. 6, 7


TEMATSKI SKLOP: D R U Ž I N E I N O T R O Š T V O

ETAPNO NAČRTOVANJE:

Ljudje so tudi nekoč živeli v družinah,

poznamo več vrst družin,

tudi otroci po vsem svetu imajo svoje pravice,

otrokove pravice so zapisane,

organizacije, ki skrbijo za otrokove pravice,

družina lahko razpade,

življenje otrok v revnih državah.

STANDARDI ZNANJA: (UN 1998)

o Na izbranih primerih imenovati člane družini,

o Utemeljiti smisel povezovanja v družine (ljubezen,

varnost, pomoč…),

o Našteti tipe družin,

o Navesti spremembe v družinskem življenju,

o Utemeljiti smisel povezovanja v družine (ljubezen,

varnost, pomoč…),

o Razlikuje različne načine preživljanja prostega

časa.

PRIČAKOVANI REZULTATI: (UN 2008)

o Razložiti pomen sodelovanja v družini in našteti

spremembe v družinskem življenju.

Ljudje odraščajo v

družinah Moja družina je drugačna

od tvoje

Kako družina nastane in se

spreminja

Kako člani družine

preživijo dan

Katere pravice

imajo otroci

Zakaj ljudje živijo v

družinah Otroci potrebujejo varstvo in

pomoč

Ne pozabimo na

praznike, običaje in

oliko

TEMATSKI SKLOP: DRUŽINE IN OTROŠTVOURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

4

Spoznavajo in razumejo spremembe v družinskem življenju skozi čas (razveze, smrt, novi člani…),

razumejo pravico, ki jim zagotavlja varnost tudi ob razvezi.

Kako družina nastane in se spreminja

- Učenci predlagajo različne predloge, ki ponazarjajo spremembe v družinskem življenju.

SLO, LVZ U. str. 14, 15DZ str. 8, 9

5

. Razumejo pomen sodelovanja

pri vsakdanjih opravilih med družinskimi in zunaj družinskimi ustanovami (šolo, zdravstvenim domom, banko…)

Zakaj ljudje živijo v družinah? - Raziščejo s katerimi zunaj družinskimi

ustanovami sodeluje njihova družina,- tedensko spremljajo porabo denarja njihove družine,- ugotavljajo za katero življenjsko potrebo družina nameni največ denarja.

MAT U. str. 16, 17DZ str. 12/nal. 8

6

Utemelji smisel povezovanja družine in pravično delitev dela znotraj nje.

Kako člani družine preživijo dan?

- Pripravijo tedenski razpored delitve dela za vse družinske člane,- poročajo o svojih izsledkih in jih primerjajo.

MATU str. 18, 19DZ str. 14/nal.11


7

Spoznajo, kaj je prosti čas; znajo razložiti koliko imajo

prostega časa v primerjavi z delovnim časom,

ocenijo način preživljanja prostega časa (razlikujejo in presojajo med zdravim in nezdravim preživljanjem prostega časa).

Prosti čas- Učitelj z učenci opredeli prosti čas,- učenci naštevajo dejavnosti s katerimi se ukvarjajo v prostem času,- v pripravljen tedenski urnik zapišejo ure pouka, učenja ter kaj vse so počeli v svojem prostem času,- razmišljajo o tem ali svoj prosti čas kvalitetno preživljajo.

SLO, MAT

TEMATSKI SKLOP: DRUŽINE IN OTROŠTVO URA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

8

Učenci spoznajo praznike in njihov pomen,

spoznajo sestavine načina življenja (prehrano, šege in navade) za posamezne vrste praznovanj,

razumejo pomen praznikov za družino in širšo družbeno skupnost.

Ne pozabijo na praznike, običaje in oliko

- Primerjajo delovni dan s prazničnim dnem,- po skupinah spoznajo različne praznike, šege in navade,- s pomočjo slikovnega materiala praznik uvrstijo v pripadajoči letni čas,- demonstrirajo ustrezno vedenje povezano s praznovanjem,- družinske praznike, praznovanja povezana z letnim časom, državne praznike …

SLO, LVZ, ŠVZ (plesi)

U. str. 20

DZ str 12/ nal. 9


9

Učenci poznajo kulturo prehranjevanja, obiskovanja in vedenja na javnih mesti,

razumejo pomen bontona, omike, gostoljubnosti, prostega časa,

navajajo se na kulturno vedenje doma, v šoli in drugih javnih ustanovah.

Skrbimo za oliko

- Izdelajo piktograme, ki jih opozarjajo na lepo vedenje,- izdelajo lahko miselne vzorce o primernem vedenju doma, v učilnici, na šoli…, kulturnih ustanovah, športnih prireditvah,- igra vlog primernega in neprimernega vedenja pri mizi.

SLOU. str. 21

TEMATSKI SKOP: DRUŽINE IN OTROŠTVOURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

10

Razlikujejo med potrebami, pravicami in dolžnostmi,

prepoznavajo različne potrebe (socialne, emocionalne, kulturne, religiozne…),

vrednotijo različne (materialne in nematerialne) potrebe.

Kaj potrebujem, kaj želim in kaj moram (potrebe, pravice, dolžnosti)

- Ob različnem slikovnem materialu opisujejo svoje občutke,- utemeljujejo hvaljenje in bahanje,- s primeri iz vsakdanjega življenja naštevajo razlike med željami in potrebami,- pripovedujejo o dolžnostih in pravicah doma, v šoli in v javnih ustanovah,- v pripravljeno tabelo vzporedno vpisujejo pravice in pripadajoče dolžnosti (v razredu, v šoli, doma, v kulturnih ustanovah, v medsebojnih odnosih…).

SLO


11

Spoznavajo temeljne otrokove in človekove pravice,

razvijajo občutek odgovornosti do sebe in drugih.

Katere pravice imajo otroci

- V prikazanih okoliščinah prepoznavajo pravico, ki jo imajo ljudje oz. jim je kršena,- ob konkretnih primerih izkažejo svoja stališča povezana z otrokovimi pravicami.

SLOU. str. 22, 23, str. 102 – 105DZ. str 10, 11

12

Spoznavajo službe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in človekove pravice,

vrednotijo položaje otrok v različnih okoljih danes in v preteklosti.

Otroci potrebujejo varstvo in pomoč

- Poiščejo številke telefonov za otroke in številko policije,- s pomočjo interneta se seznanijo z nalogami Urada varuha človekovih pravic.

U str. 24, 25DZ str. 15/nal.12

13

Učenci poglobijo svoje znanje. Utrjevanje in preverjanje

Ustno ocenjevanje vsebinskih in procesnih znanj

Izdelava družinskega drevesaNačrtovanje raziskave, obdelava podatkov, branje preglednic

(ključne besede, temeljni pojmi)družina, razširjena družina, eno starševska družina, sestavljena družina, spreminjanje družin, poroka, razveza potreba, želja, pravica, dolžnost, odgovornost, varuh človekovih pravic, čustvo, vedenje, delavnik, praznik


TEMATSKI SKLOP: Č L O V E K P O T R E B U J E D O METAPNO NAČRTOVANJE:

Spoznavajo različne načine bivanja nekoč in

Danes,

spoznajo tipično staro meščansko hišo,

razumejo, da so ljudje uporabljali gradbeni

material iz bližnje okolice,

razumejo pravico do zasebnosti,

spoznavajo bivališča drugih dežel.


o Našteti vsaj dva načina bivanja danes v Sloveniji (bloki, individualne, kmečke hiše, mestno, vaško naselje),

o primerjati različne načine bivanja danes v Sloveniji (bloki, individualne, kmečke hiše, mestno, vaško naselje),

o primerjati nekatere izbrane načine bivanja v svetu z našimi,

o opisati spremembe v okolju, v katerem se razvija (v času in prostoru) bivalna kultura,

o presoditi povezanost domov (nekoč in danes) z naravnimi značilnostmi domače pokrajine (ogrevanje, odpadki, voda…),

o vrednotiti kakovost bivanja,o vrednotiti pozitivne in negativne sestavine

ohranjanja stavbne in naselbinske dediščine,o ob danem primeru, slikovnem materialu prepoznati,

kaj so dom, domačija, stanovanje,o razložiti pojme dom, domačija, stanovanje,o našteti stanovanjske prostore,o vrednotiti ustreznost bivalnih prostorov z vidika

različnih potreb ljudi.


o Na zgledu predstavi spremembe v domačem kraju oz. domači pokrajini skozi čas in navede nekaj vzrokov zanje,

o prikaže in kronološko uredi nekatere sledove preteklosti v domači pokrajini.

TEMATSKI SKLOP: ČLOVEK POTREBUJE DOMURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

14

Opisujejo in primerjajo različne načine bivanja v Sloveniji ter po svetu,

spoznavajo različne načine bivanja v Sloveniji danes (bloki, individualne hiše, kmečke hiše, mestno, vaško naselje),

vrednotijo pozitivne in negativne sestavine ohranjanja stavbne in naselbinske dediščine,

vrednotijo kakovost bivanja.

Kakšna so bila bivališča prednikov

- Vrednotijo prednosti in slabosti bivanja v različnih tipih bivališč,- ugotavljajo vzroke za zmanjševanje razlik v načinu bivanja med mestom in vasjo.

NIT U. str. 30, 31DZ str. 16


Kakšna so bila

bivališča prednikov

Kako prebivamo

danes

Hiše stojijo v pokrajinah

Mnogi ljudje nimajo doma

15

Razumejo spremembe v okolju, v katerem se razvija (v času in prostoru) bivalna kultura,

primerjajo povezanost domov (nekoč in danes) z naravnimi značilnostmi domače pokrajine (ogrevanje, odpadki, voda…).

Hiše stojijo v pokrajinah

- Ob slikovnem materialu spoznavajo tipične hiše določenih pokrajin,- utemeljijo zakaj določena zgradba ne sodi v določeno kulturno krajino (fotografije različnih arhitekturnih napak).

NIT U str 32, 33DZ str 17

1617

Spoznavajo, razumejo pojme dom, domačija, stanovanje,

vrednotijo ustreznost bivalnih prostorov z vidika različnih potreb ljudi (otrok, ostarelih, invalidov…),

razumejo pravico do zasebnosti v svojem domu,

razumejo hišna pravila, ki veljajo v večstanovanjskih bivalnih enotah.

Kako prebivamo danes

- Ob fotografijah opisujejo razlike in podrobnosti v načinih bivanja,- k pojmom dom, domačija, stanovanje prirejajo fotografije različnih bivališč,- dele opisov različnih bivališč prirejajo k danim Fotografijam.

NITU str. 34, 35DZ str. 18 - 24

TEMATSKI SKLOP: ČLOVEK POTREBUJE DOMURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

18

Spoznavajo nekatere izbrane načine bivanja v svetu,

Vrednotijo različne načine bivanja ljudi po svetu,

Spoznajo možnosti, ki omogočajo nakup ali najem stanovanja,

Razumejo pravila

Mnogi ljudje nimajo doma

- Ob slikovnem materialu spoznajo različne tipe bivališč in jih časovno razvrščajo,- razložijo pomen človekove pravice do zdravega bivališča in ob tem spoznajo kdo so begunci in kdo brezdomci,- v časopisih poiščejo članke o beguncih in brezdomcih ter ugotavljajo vzroke za njihovo stanje.

SLO, NIT U str. 36, 37DZ str. 25


19

Učenci poglobijo svoje znanje.

Utrjevanje, preverjanje

Ustno ocenjevanje vsebinskih in procesnih znanj

Skupinsko delo

(ključne besede, temeljni pojmi)bivališča, mesto, velemesto, vas, svet, urejanje prostora, stavbna in kulturna dediščina, različne potrebe stanovalcev, delo, poklic, zaposlitev, brezposelnost


TEMATSKI SKLOP: V Š O L O P O Z N A N J E


Spoznajo, da je devetletna osnovna šola

obvezna,

razumejo, da imajo učenci v šoli pravice in

dolžnosti,

vedo, da se lahko izobražujejo tudi odrasli,

spoznajo nekatera pravila,

spoznajo kdo je ustrahovalec in kdo žrtev,

spoznajo nevarne snovi, ki nas zasvojijo,

vedo, da smo odgovorni za svoja dejanja..

STANDARDI ZNANJA (UN 1998)

o Ugotoviti, kaj se lahko naučijo drug od drugega,o Našteti vrste nasilja med otroki, nad otroki,o Našteti različne odvisnosti (od legalnih do ilegalnih

drog, hrane…),o Poznati načine boja proti nasilju,o Obnoviti nekaj o preteklosti šole,o Opisati načine pouka,o Zna napisati poročilo o delu,o Raziskati preteklost svoje šole, njen nastanek in

razvoj,o Uporabiti spoznanja o preteklosti šole in jih zapisati

v časovni trak,o narediti sklepe o podatkih in utemeljiti svoje

podatke,o napovedati razvoj šole v prihodnjem obdobju.


o Pozna pomen, pravic, dolžnosti in odgovornosti,o izkazuje strpno in odgovorno ravnanje do sebe in

drugih, učenja, obveznosti…,o sodeluje v različnih družbenih situacijah (učnih, vrstniških…),o vrednoti uporabljene strategije (učne, sodelovanja, pri reševanju spora in nasilja).

TEMATSKI SKLOP: V ŠOLO PO ZNANJEURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

2021

Spoznajo zakaj je izobraževanje obvezno in pomembno za vsakega posameznika,

zavedajo se pomembnosti pravice, da se lahko šolajo,

vedo, da je izobraževanje povezano s pridobitvijo poklica.

Vsi ljudje se učijo - ob konkretnih primerih znajo utemeljiti, katero znanje je bolj in katero manj koristno,- raziščejo kakšne so pravice do šolanja otrok drugje po svetu (dežele tretjega sveta),- raziščejo, kakšno znanje morajo imeti ljudje za opravljanje določenega poklica ter kje in koliko časa potrebujejo, da se zanj izučijo.

SLO, RU. MAT U. str. 42, 43DZ str. 26 - 31


Kje dobijo šole denar

Katere dolžnosti imajo

učenciKatere pravice

imajo učenci

Vsi ljudje se učijo

2223

Pridobivajo navade, ki nam pomagajo živeti v skupnosti,

spoznavajo pomembnost razvijanja sodelovanja za življenje v skupnosti,

Sprejemajo in spoštujejo drugačnost in različnost ljudi,

Razvijajo občutek odgovornosti do sebe in drugih.

Katere pravice in katere dolžnosti imajo učenci

- V skupini izdelajo seznam najpomembnejših pravic, ki jih imajo v šoli, in iščejo dolžnosti oz odgovornosti ki z omenjenimi pravicami sovpadajo,- preberejo šolska pravila in najpomembnejša slikovno upodobijo oz. predstavijo v obliki piktogramov,- dogradijo in utemeljijo razredna pravila.

RU, SLO, LVZ U str. 44 - 46DZ str. 32 -35

24

Spoznavajo vrste nasilja med otroki, nad otroki in načine boja proti nasilju

sprejemajo in spoštujejo drugačnost in različnost med ljudmi,

poznajo načine obvladovanja jeze,

ugotavljajo kaj se lahko naučijo drug od drugega.

Nasilje na šoli, spori in čustva

- Igra vlog: učitelj izpostavi konfliktno situacijo in nekaj učencev situacijo odigra,- učenci po skupinah pripravijo rešitev za omenjeni konflikt in jo utemeljijo,- na podlagi različnih rešitev in z učiteljevo pomočjo pridobivajo sposobnosti za pozitivno reševanje sporov,- ob »izmišljeni zgodbi« določijo nasilneža (ustrahovalca) in žrtve ter spoznajo kako pomembno je, da o nasilju spregovorijo.

SLO, RU U str. 47

TEMATSKI SKLOP: V ŠOLO PO ZNANJEURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

2526

Spoznajo različne odvisnosti (hrana, računalnik, TV, droge, alkohol…),

ločijo med ilegalnimi in legalnimi drogami.

Odvisnosti - Naredijo načrt, kako bi ravnali, če bi jim kdo ponudil prepovedano drogo,- en teden beležijo koliko časa dnevno porabijo za gledanje TV in igranje računalniških igric, nato pa izdelajo strategijo, kako bi morebitno prekomerno uporabo teh medijev zmanjšali.

RU U str. 47


27

Poznajo razliko med zasebno in državno lastnino,

vedo, da moramo tako z zasebno kot tujo (državno) lastnino odgovorno ravnati.

Kje dobijo šole denar- S pomočjo primerov pridobijo pojma zasebna in državna lastnina,- pripovedujejo, kako je treba ravnati z lastnino,- razmislijo in poiščejo primere, ko je nekdo skrbno oz. neodgovorno ravnal s šolsko lastnino in kakšne so bile posledice,- ob razgovoru spoznajo, da se šole in druge javne ustanove financirajo z denarjem davkoplačevalcev.

U str. 48, 49

28

Učenci poglobijo svoje znanje Utrjevanje in preverjanje

Ocenjevanje igre vlog: spraševalec, intervjuvanec, opazovalec

Ustno ocenjevanje

Skupinsko delo

(ključne besede, temeljni pojmi)pravice, dolžnosti, spor ali konflikt, čustva, miroljubno reševanje sporov, strpnost, pričakovano ravnanje, dogovorjena in napisana pravila, razredna pravila, spoštovanje, nasilje,ustrahovalec, žrtev, odvisnost, mamila, navada, zasebna in državna lastnina. Interes, prostovoljnost


TEMATSKI SKLOP: N A Č R T I Z E M L J E V I D I I N S T R A N I N E B AETAPNO NAČRTOVANJE:

Znajo narisati in brati preproste načrte,

se orientirajo s kompasom,

poznajo strani neba in jih znajo določiti po

naravnih značilnostih,

seznanijo se z rabo zemljevida v vsakdanjem

življenju.


o Ob tlorisu prepoznati, poimenovati stanovanjske prostore,

o našteti stanovanjske prostore,o skicirati tloris stanovanjskega prostora z opremo

(stanovanje),o določiti lego stanovanjskih prostorov (prisojnost,

osojnost),o poiskati najboljši prostor za stanovanjsko opremo in

utemeljiti izbiro,o vrednotiti ustreznost bivalnih prostorov z vidika

različnih.


o Uporablja in bere različne zemljevide (domači kraj, domača pokrajina, Slovenija, Evropa in globus),

o določi glavne strani neba (s soncem ali senco, uro ali kompasom),o pozna nekatere sestavine zemljevida (znaki, tloris, mreža, legenda, naslov, datum, avtor, merilo),o ob pomoči mreže na karti določati lego,o razišče in našteje varne in manj varne poti v šolo za pešce in kolesarje.

TEMATSKI SKLOP: NAČRTI, ZEMLJEVIDI IN STRANI NEBAURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ


Na risbi pomanjšamo

stvari

Strani neba določimo

brez kompasa

Kako določimo

strani neba

Kako uporabljamo karto mesta

Orientiramo se z

zemljevidiArhitekt je

narisal tloris stanovanja

Zakaj rišemo načrte

29

Spoznajo poklic arhitekta, osvojijo pojem tloris.

Zakaj rišemo načrte- Učenci po navodilih učitelja rišejo pot, ki jih bo pripeljala do določenega cilja (npr. prijatelja iz drugega kraja od šole do drsališča, kopališča, postaje…) → načrt,- s pomočjo interneta spoznajo naloge in delo arhitekta,- obrišejo manjše predmete in izpeljejo pojem tloris,- skicirajo tlorise manjših predmetov.

LVZ, NIT U str. 54

30

Prepoznajo vzorec (logiko) razporeditve prostorov v šoli,

določajo lego in pomen posameznih šolskih prostorov ter njihovo medsebojno povezanost,

vrednotijo ureditev šolskega igrišča z vidika različnih potreb učencev različnih starosti.

Tloris šolskih prostorov

- Ob načrtu šole spoznavajo razporeditev prostorov in njihovo uporabo (funkcionalnost),- narišejo skico načrta šolskega igrišča in razmišljajo o primernosti le tega. Svoja spoznanja utemeljijo, predlagajo izboljšave in jih z rdečo barvico dorišejo na načrt.

LVZ, NIT U str. 55DZ str. 36

313233

Vrednotijo ustreznost bivalnih prostorov z vidika različnih potreb ljudi (otrok, ostarelih, invalidov…),

določajo lego stanovanjskih prostorov (prisojnost, osojnost),

skicirajo tloris stanovanjskega prostora z opremo,

Iščejo ustrezen prostor za stanovanjsko opremo in utemeljijo izbiro.

Arhitekt je narisal tloris stanovanja

- Učitelj lahko prinese originalni načrt zgradbe in se ob njem pogovorijo o nastanku in pomenu načrta),- ob danem tlorisu stanovanja presojajo ustreznost razporeditve prostorov glede na svetlobo in funkcionalnosti uporabe pohištva (učitelj izbere tloris, ki glede na zgoraj omenjene dejavnike ni ustrezen),- skicirajo tloris svojega stanovanja z opremo,- doma raziščejo na kateri strani neba imajo posamezne stanovanjske prostore,- določijo najustreznejšo razporeditev pohištva v svojem domu in predlagajo spremembe.

LVZ, NIT U str. 56, 57DZ str. 37, 38



3435

Spoznajo, da je na načrtih, zemljevidih, fotografijah… lahko vse pomanjšano, povečano ali v naravni velikosti,

vedo, da lahko risbe pomanjšujemo ali povečujemo na različne načine: s fotokopirnim strojem, mrežo,

spoznajo pomen napisanega merila.

Na risbi pomanjšamo stvari

- Z učenci se pogovarjamo zakaj rišemo stvari v pomanjšanem merilu,- pod vodstvom učitelja ugotavljajo resnično velikost predmetov, ki so narisani na načrtih,- risbe preprostih predmetov pomanjšujejo

NIT, MATU str. 58, 59

36

S pomočjo mreže pomanjšujejo in povečujejo predmete,

znajo določiti mesto predmeta v mreži (B 3).

Pomanjšujemo in povečujemo pomočjo mreže

- Učenci na pripravljene delovne liste s pomočjo mreže rišejo pomanjšane ali povečane risbe (živali, predmete…).

3738

Razčlenijo naselje po prevladujoči namembnosti posameznih delov (ob pomoči letalske fotografije in načrta kraja),

urijo se v opazovanju letalske fotografije in v orientaciji na letalski fotografiji,

urijo se v opazovanju načrta naselja in v orientaciji na načrtu domačega kraja.

Kako uporabljamo karto mesta

- S pomočjo mreže v učbeniku na strani 60 iščejo posamezne zgradbe, pomagajo si s piktogrami,- s pomočjo risbe v učbeniku na strani 61 in pripadajočega načrta se učijo uporabljati karto mesta.

MAT, NIT U str. 60, 61DZ str. 39. 44 / nal. 11str. 46, 47

39

znajo našteti in pokazati glavne in stranske smeri neba,

vedo kaj pomeni orientirati se. zanjo orientirati kompas proti

severu, znajo narisati vetrovnico.

Kako določimo strani neba

- Pridobijo pojem orientirati se,- s pomočjo kompasa se orientirajo v razredu, določajo glavne in stranske strani neba.

U. str. 62, 63DZ str. 42, 43



40

Spoznajo različne načine orientiranja v naravi.

Strani neba določimo brez kompasa

- Pripovedujejo s čim bi si lahko pomagali, če bi se v gozdu izgubili,- s pomočjo ure in sonca se naučijo orientirati proti jugu,- učitelj projecira nočno nebo z malim, velikim vozom in severnico ter učencem pokaže, kako s pomočjo zvezde severnice določimo sever.

NIT U str. 64, 65

41 Poznajo sestavne dele

zemljevida. Kaj mora zemljevid imeti

- Učenci na zemljevidu poiščejo naslov,merilo in legendo. S pomočjo dogovorjenih znakov v legendi iščejo letališča, gradove, železnice, toplice…,- v legendi preberejo kdo je avtor zemljevida in kdaj je nastal.

NIT DZ str. 40/ nal. 6

42

Znajo pravilno usmeriti zemljevid,

spoznajo vrste zemljevidov, znajo določiti kaj posamezen

zemljevid prikazuje.

Orientiramo se z zemljevidom

- Naučijo se pravilno usmeriti zemljevid,- učitelj jim predstavi različne vrste zemljevidov,- urijo se v iskanju različnih podatkov z zemljevida (branje zemljevida). NIT

U str. 66, 67DZ str. 40, 41/ nal. 7 str. 45

43

Raziščejo in spoznajo varne in manj varne poti v šolo za pešce in kolesarje,

opišejo nevarne točke, predlagajo izboljšave in opišejo najvarnejše ravnaje na nevarnih mestih,

vadijo risanje načrta poti.

Ali je moja pot v šolo varna

- Narišejo karto okolice šole s cestami, parkirišči, pločniki in prehodi za pešce. Na karti označijo nevarna mesta,- ugotavljajo, kako vidljivost vpliva na prometno varnost.

NITU str. 68DZ str. 52, 53

44 Utrjevanje in preverjanje

Praktična dejavnost:orientacija s kompasom, vetrovnico, načrtom,skiciranje tlorisov, branje načrtov, zemljevidov.

Pisni preizkus

(ključne besede, temeljni pojmi)načrt, zemljevid, globus, legenda, znaki, merilo karte, tloris,orientacija, kompas, glavne in stranske smeri neba, promet


TEMATSKI SKLOP: N A Š E N A S E L J E

TEMATSKI SKLOP: NAŠE NASELJEURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ



Vedo kako lega kraja vpliva na nastanek naselij,

spoznajo storitvene dejavnosti,

spoznajo urejena in neurejena odlagališča

Odpadkov,

zavedajo se pomembnosti recikliranja.

STANDARDI ZNANJA (UN 1998)

o Razčleniti naselje po prevladujoči namembnosti posameznih delov,

o navesti najpomembnejše gospodarske in negospodarske dejavnosti v domačem kraju,

o uredi zbrane podatke na različne načine (miselni vzorec, plakat, diagram…),

o opisati obliko in lego naselja glede na relief, prometnice, vode.

PRIČAKOVANI REZULTATI: (UN 2008)o Opiše nekatere naravne in družbene značilnosti domače pokrajine in naravnih enot Slovenije ter jih primerja med seboj,o bere načrte, skice, preproste zemljevide domačega kraja in domače pokrajine,o prikaže in opiše značilnosti domačega kraja / domače pokrajine (peskovnik, skica, zemljevid),o pozna vlogo občinskega središča za življenje v občini,o ob primerih razloži vpliv človeka na spreminjanje narave,o našteje, opiše značilne in pomembnejše gospodarske ter druge dejavnosti v domačem kraju/domači pokrajini in različne poklice.

Kam z odpadki

Prebivalci se zaposlijo

Prebivalci urejajo svoja

naselja

Kje ležijo slovenska

naselja

45

Opisujejo obliko in lego naselja glede na relief, prometnice, vode, prisojno in osojno lego,

spoznajo naravne osnove za nastanek in razvoj domačega kraja,

ugotavljajo, kako rodovitnost prsti vpliva na nastanek in obliko naselij.

Kje ležijo slovenska mesta

- Ob slikovnem materialu pridobijo pojme ravnina, kotlina, dolina,- ob fotografijah ponovijo pojma osojno, prisojno in razmišljajo kako ta dva pojma vplivata na nastanek naselij (spoznajo, da večina krajev leži na pobočjih, ki so obrnjena proti soncu),- razmišljajo, zakaj ljudje na vasi večinoma niso gradili na rodovitnih in ravnih tleh,- razmišljajo kateri pogoji so najbolj ustrezni za nastanek naselja.

NITU str. 72, 73DZ str. 48

46

Spoznajo komunalne dejavnosti in vlogo posameznika pri prizadevanju za urejenost naselja,

vrednotijo urejenost naselja z vidika potreb različnih skupin krajanov.

Prebivalci urejajo naselja

- Učenci si ogledajo risbo v DZ na strani 50, - naštevajo katere ustanove so prikazane in usvojijo pojem storitvene dejavnosti,- pogovor: Katera od njih je tudi v domačem kraju? Kje se nahaja? Katere so še poleg narisanih? Katere so namenjene samo prebivalcem naselja na risbi, katere pa tudi ljudem od drugod?- ugotavljajo, kaj je vloga in naloga komunalnih podjetij.

NITU str. 74, 75DZ str. 50, 51, 54, 55

4748

Spoznajo najpomembnejše gospodarske in negospodarske dejavnosti v domačem kraju, ter različne poklice,

razlikujejo med storitveno in proizvodno dejavnostjo,

spoznajo, da možnost zaposlitve vpliva na razvoj kraja,

spoznajo, kdo vse sodeluje pri nastanku izdelka.

Prebivalci se zaposlijo

- Problemsko vprašanje za učence: Od kod pridejo izdelki v trgovine (pridobitev pojma gospodarska dejavnost),- raziščejo, katere gospodarske dejavnosti so v domačem kraju,- ugotavljajo, kako močna industrija (gospodarstvo) vpliva na število prebivalcev in kvaliteto življenja,- ob preprosti shemi spoznajo pot od surovine do izdelka in vedo, kako mediji vplivajo na prodajo.

NIT, SLOU str. 76, 77DZ str. 56, 57, 58

TEMATSKI SKLOP: NAŠE NASELJE


1. KARTRIRANJE Obhodijo okolico šole in opazujejo namembnost stavb, ugotovitve prikažejo z barvanjem – delovni List.2. DELO V UČILNICI Podatke prikažejo s preglednico, podatke prikazane s preglednico prikažejo s stolpčnim grafom, opišejo namembnost stavb v okolici šole, kje je največ storitvenih dejavnosti, zakaj tam, kakšne so prostorske možnosti za širjenje.

URA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

4950

Spoznajo postopek kartriranja,

S pomočjo kartritranja označijo najpomembnejše gospodarske in storitvene dejavnosti v okolici domačega kraja.

Kartriranje- Na pripravljen načrt okolice šole z barvami označijo namembnost zgradb.

TERENSKO DELO ( sklop 2 ur družbe)

LVZ; ŠVZ


KARTRIRANJE NAMEMBNOSTI STAVB NA TLORISU OKOLICE ŠOLE

http://clipart.com/en/close-up?o=3983353&memlevel=A&a=c&q=map&s=1&e=30&show=&c=&cid=&findincat=&g=&cc=&page=%00%E5%A1%B9%EF%92%81%E1%B4%BB%E4%A1%BF%E2%B2%AF%E5%B6%82%E8%97%84%E6%8C%A7%00%00%EA%AE%A5

TEMATSKI SKLOP: NAŠE NASELJEURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ

51

Vrednotijo čistočo, urejenost in posledice posegov v okolje,

razumejo in tehtajo pozitivne in negativne vplive sodobnega tehniškega in gospodarskega razvoja na kakovost življenja ljudi,

vrednotijo urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi, varovanja okolja in kulturne dediščine,

znajo našteti nekaj onesnaževalcev zraka, vode in prsti v domačem kraju ter nekaj ukrepov za ohranjanje

čistega okolja.

Kam z odpadki- Razmišljajo kam gredo odpadki iz stanovanj,- s pomočjo učbenika str. 78 si ogledajo urejeno in neurejeno odlagališče odpadkov in se zavedo, kako pomembno vplivajo na čistočo podtalne vode in prsti,- ugotavljajo, da vsi odpadki ne sodijo na smetišča, napišejo seznam odpadkov, ki jih lahko recikliramo,- ob shemi v učbeniku na strani 79 vidijo, da lahko nekateri odpadki služijo za ogrevanje (razmišljajo, kako to vpliva na kvaliteto zraka in iščejo rešitve za omenjen problem – čistilna naprava, filter).

NIT U str. 78, 79DZ str. 59/nal.14

52

Učenci poglobijo svoje znanje. Utrjevanje, preverjanje

Branje načrtov, opazovanje fotografij, urejanje podatkov.Ustno ocenjevanje vsebinskih in procesnih znanj.Delo na terenu.

(ključne besede, temeljni pojmi)pokrajina, naravne značilnosti, naselje, soseska, podeželsko, mestno naselje, kartriranje, varstvo okolja, gospodarske in druge dejavnosti,


Zadnjih 250 let: Ljudje so

iskali delo

TEMATSKI SKLOP: RAZVOJ DOMAČEGA KRAJAURA OPERATIVNI CILJI VSEBINA DEJAVNOSTI MEDP. POV. U / DZ


TEMATSKI SKLOP: R A Z V O J D O M A Č E G A K R A J A


Spoznajo, kako je lega in značilnosti pokrajine

vplivala na nastanek naselij,

spoznajo načine obrambe ljudi nekoč,

spoznajo nastanek mest in vasi v preteklosti ter

njihovo življenje,

spoznajo zgodovino šole.


o Obnoviti nekaj o preteklosti šole,o opisati načine pouka,o zna napisati poročilo o delu,o raziskati preteklost svoje šole, njen nastanek in

razvoj,o uporabiti spoznanja o preteklosti šole in jih zapisati

v časovni trak,o narediti sklepe o podatkih in utemeljiti svoje

podatke,o napovedati razvoj šole v prihodnjem obdobju,o opisati življenje v naselju nekoč in danes,o primerjati dobre in slabe strani življenja nekoč in

danes,o primerjati vlogo podeželskega in mestnega naselja

v preteklosti,o opisati življenje v naselju nekoč in danes,o predvidevati naravne in družbene danosti, ki bodo

vplivale na razvoj domačega kraja.


o Izdela preprost časovni trak in se orientira v njem,o na zgledu predstavi spremembe v domačem kraju/domači pokrajini skozi čas in navede nekaj vzrokov zanje,o prikaže in kronološko uredi nekatere sledove preteklosti v domači pokrajini.

Zgodba o večjem mestu

Kako so na ozemlju

današnje Slovenije nastala

naselja

53

Ob preprostem časovnem traku, spoznajo začetke bivanja na naših tleh od prazgodovine do novega veka.

Časovni trak naselij od prazgodovine do novega veka

- Učitelj ob časovnem traku razloži življenje ljudi v prazgodovini, starem veku, srednjem veku in novem veku,- učenci razmišljajo, kako je tehniški razvoj vplival na obliko naselij.

NIT

54 Razumejo naravne danosti za

nastanek in razvoj domačega kraja.

Kako so na ozemlju današnje Slovenije nastala prva naselja

- V učbeniku na strani 84, si ogledajo sliko in ugotavljajo katere naravne danosti so vplivale na nastanek naselij,- utemeljijo, zakaj je večina naselij nastala v bližini voda.

NIT U str. 84, 85DZ str. 60, 61

55

Primerjajo dobre in slabe strani življenja nekoč in danes,

spoznajo tipično srednjeveško vas,

spoznajo nevarnosti, ki so nekoč pretile vaščanom.

Zgodba o neki vasi- S pomočjo zgodovinskih virov opišejo vas Rašica na Dolenjskem in spoznajo njenega zelo znanega prebivalca Primoža Trubarja,- s pomočjo DZ opišejo turški napad. SLO

U str. 86, 87DZ str. 63

56

Primerjajo dobre in slabe strani življenja nekoč in danes,

spoznajo, kako so naravna bogastva vplivala na nastanek mesta.

Zgodba o majhnem mestu

- Učenci naštevajo predmete narejene iz železa, z učiteljem se pogovorijo, da železo pridobivamo iz železove rude, da ga pridobivajo v železarnah, ki so nastale iz fužin,- s pomočjo učbenika spoznajo, kako je ta dejavnost vplivala na razvoj in velikost kraja (trg Guštanj, majhno mesto Guštanj, Ravne na Koroškem).

SLO U str. 88, 89

57

Spoznajo srednjeveško mesto od prihoda Rimljanov do današnjega dne.

Zgodba o večjem mestu

- S pomočjo DZ poiščejo naravne značilnosti, ki so vplivale na nastanek Celeie,- s pomočjo učitelja zvedo, kdo si bili Rimljani in vzroke za njihov prihod,- s pomočjo učbenika in drugih zgodovinskih virov spoznajo, kako se je mesto razvijalo.

SLOU str. 90, 91DZ str. 62, 70, 71



58

Spoznajo, kakšno je bilo življenje ljudi na vasi v srednjem veku,

vrednotijo kvaliteto življenja vaščanov v srednjem veku.

Kako so nekoč živeli vaščani

- S pomočjo zgodovinskih virov in slikovnega materiala pridobijo pojme tlačan, graščak, tlaka…,- ugotovijo, da so se ljudje na podeželju največ ukvarjali s kmetijstvom ter ob tem spoznajo kako je razvoj orodja vplival na večji pridelek hrane,- utemeljijo, zakaj je bilo življenje kmetov težko in naporno (ročno delo, pomanjkanje hrane, preprosta orodja, osebna nesvoboda, ogrožanje varnosti, bolezni…).

SLO U str. 92, 93DZ str. 72 - 75

5960

Spoznajo, kakšno je bilo življenje v srednjeveških mestih,

spoznajo tipično arhitekturo srednjeveškega mesta.

Kako so nekoč živeli meščani

- Ugotavljajo, zakaj so bila mesta obdana z obzidjem, kje so nastala, kdo so bili prebivalci mest,- spoznajo, da so imela mesta osrednje trge in ugotavljajo kaj se je na njih dogajalo (dejavnosti meščanov – obrt, sejmi…),- S pomočjo knjige N. Grafenauerja: Stara Ljubljana učencem podrobneje predstavimo življenje meščanov v srednjem veku.

SLO U str. 94, 95DZ str 64, 69

6162

Raziskujejo, spoznavajo preteklost svoje šole, njen nastanek in razvoj, načine pouka,

uporabljajo spoznanja o preteklosti šole in jih zapisujejo na časovni trak,

predvidevajo razvoj šole v prihodnjem obdobju.

Zgodba o šoli v domačem kraju

- S pomočjo slikovnega materiala opišejo šolanje v preteklosti,- ob fotografijah, predmetih, dokumentih… primerjajo učilnice, učence, učitelje, - primerjajo pouk danes in nekoč ter razlike utemeljijo, - pozanimajo se o preteklosti svoje šole (šolska kronika).

DODATNA MOŽNOST:- ogled Šolskega muzeja (lahko kot kulturni dan, ali sklop 2 ur družbe in 2 ur slovenščine)

SLOU str. 96, 97


ŠOLANJE V PRETEKLOSTI



Raziskujejo, spoznavajo preteklost šole, njen nastanek in

razvoj, načine pouka delo v muzeju.

63

S pomočjo zgodovinskih virov raziščejo spremembe v življenju

ljudi v zadnjih 250-ih letih. Zadnjih 250 let: ljudje so iskali delo

- Delo v 4 skupinah: raziščejo spremembe na posameznih področjih:→ stavbna dediščina,→ kmečko življenje,→ delo v tovarnah,→ tehnični napredek.

SLO U str. 98 - 101

64 Utrjevanje Časovni trak, pisni viri,

primerjanje, utemeljevanje

(ključne besede, temeljni pojmi)nastanek, spreminjanje, razvoj naselja, kmečko delo nekoč in danes, mesto, podeželje, pouk, šolske stavbe, učitelji v preteklosti, zgodovina šole, časovni trak, napredek

NERAZPOREJENE URE (učitelj v LDP vnese ure za pisno preverjanje in ocenjevanje znanja po lastni presojiURA DATUM VSEBINA CILJI


1.

2.

3.

4.

5.

6.

MEDPREDMETNE POVEZAVE


UČENEC:

Izdela načrt za uresničitev zastavljenega cilja,predlaga in poišče različne vire za pridobivanje podatkov,zbere podatke: z neposrednim in natančnim opazovanjem, z uporabo preprostih raziskovalnih metod, z uporabo pripomočkov in sodobne tehnologije (IKT),zapiše, uredi in predstavi zbrane podatke (samostojno, v skupini, ustno, pisno, slikovno, grafično…). npr. s plakatom, razstavo, dramatizacijo, z igro vlog predstavi neko situacijo, svoj pogledom stališča…,ob premisleku prepozna učinkovitost uporabljenih lastnih strategij in išče izboljšave.

ZNANJA S PODROČJA DEJAVNOSTI

SLO: različne vrste pogovorov; poslušanje, govorjenje, branje in pisanje neumetnostnih/umetnostnih besedil, tvorjenje/pisanje poljudnoznanstvenih besedil (kot na primer opis življenja ljudi nekoč in danes, opis izbranega kraja, opis nenavadnega poklica, opis nevsakdanje dejavnosti); ljudska književna besedila (pravljica, pripovedka, pesem); gledališče, lutkovna igra; imena jezikov, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju; položaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji (TJ. državni jezik), položaj slovenskega jezika v delu Slovenske Istre in Prekmurja; položaj italijanskega/madžarskega jezika (tj. uradni jezik).

MAT: merjenje in zapis merskih količin (denarne enote), prikazi podatkov z dano preglednico, figurnim prikazom in stolpčnim prikazom

NIT: zdrava prehrana, osebnostna rast in razvoj, snovi v naravi: voda (sprememba agregatnega stanja, površinske vode in podtalnica, onesnažena voda in čiščenje voda), prst (lastnosti prsti, onesnaževanje prsti), zrak (čist in onesnažen zrak; gibanje Zemlje (nastanek dneva in noči, prisojna in osojna stran); prometna varnost.

GOS: prosti čas

LVZ: motivi izraženi v različnih likovnih tehnikah (npr. risanje zgodovinskih spomenikov…), šege in navade, likovni umetniki, domača obrt, panjske končnice, stavbarstvo – kozolec, muzeji, galerije, spomeniki.

GVZ: pojemo doma in v šoli, šolski pevski zbor, glasbeno življenje v kraju, glasbene ustanove, glasba za praznike, šege, glasba na prireditvah in koncertih, glasbena kulturna dediščina, glasba v slovenskih pokrajinah, glasba sosednjih in daljnih dežel, slovenski ustvarjalci in izvajalci glasbe.

RU: razvijanje samozavesti, odločnosti, upoštevanje pravil, medsebojno sodelovanje, izraba prostega časa, moje delo, moja vloga doma, v družini in v šoli, pravice in dolžnosti učencev.


Documents

TEMATSKI SKLOP: DRUŽINE IN OTROŠTVO - i2-lj.si · Web viewučbenika in delovnega zvezka, - izmenjavanje mnenj. U, DZ, DL 2 Spoznajo smisel povezovanja v družine, spoznajo ožja