april 2008

MOJA KNJIGAV moji postelji je luža

OTROŠKI KOTIČEKLoncki za cvetje

www.Otroci.siza mamico in očka od:

vsak mesec v vašem vrtcu

NJAMKaj pojesti, da

pižamica ne bo mokra

TEMA MESECA

Navajanje na kahlico

NA OBISKU

Kristina Krhlin

STROKOVNJAK SVETUJES pravo prehrano do zdravja

v

NAGRADNA IGRA PODJETJA BOGART

DOBRODELNA AKCIJA

Aron Lun

Srečo deliti, srečo dobiti

Tu je priložnost, za tiste, ki ne morejo poskrbeti za zapuščene male živali doma.

Pridružite se dobrodelni akciji:

Kako: Zbirajte odeje, igrače, ovratnice, vrvice … Zbirajte denar za nakup hrane in priboljškovOb koncu akcije, nas pokličite, obiskali vas bomo in vaš prispevek izročili zavetišču.

Izdelujte odejice, igrače … Ob koncu akcije bomo vaše izdelke razstavili in prodali na licitaciji, zbrana sredstva pa namenili zavetiščem za male živali.

Posvojite muco ali psa na daljavoOglejte si slike kužkov in muc in si izberite svojega ljubljenčka. Izpolnite pri-javnico in nam jo pošljite. Poslali vam bomo veliko sliko izbranca, malo sličico za vsakega otroka v skupini in posvojitveno izjavo.

Kdo: Vsaka družina ima lahko svojega posvojenčka na daljavo, za katerega v hranilniku zbira denar za hrano, igračko, ga morda tudi obiskuje, v dogovoru z zavetiščem ob praznikih obdaruje. Vsaka skupina v vrtcu lahko izdela hranilnik in zbira sredstva za svojo posvojeno žival, zbrana sredstva pa mesečno pošilja v zavetišče za svojega ljubljenčka. Zanj lahko izdelate odejico, igračo, ovratnico, povodec, lahko mu pošljete priboljšek ali pa se v dogovoru z zavetiščem odločite za obisk.

Zavetišča so polna zapuščenih, zavrženih živali, zato, ker smo se odtujili naravi, ker smo se naučili enostranskega odnosa - le jemati in premalo ali nič vračati. Naučimo otro-ke drugačnega odnosa, da bodo dajali in veliko prejeli.

Ime in priimek otroka/ime vrtca in skupine: ___________________________________________________________Ulica in hišna številka ______________________________Pošta in kraj _____________________________________Telefon _________________________________________Podpis odrasle/odgovorne osebe ____________________

Izpolnjene prijavnice oddajte na naslov: Uredništvo revije Otroci, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, s pripisom: Za dobrodelno akcijo ali Za posvojitev.

PRIJAVNICAza sodelovanje v

DOBRODELNI AKCIJI

Izpolnjene prijavnice oddajte na naslov: Uredništvo revije Otroci, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, s pripisom: Za dobrodelno akcijo ali Za posvojitev.

PRIJAVNICAza posvojitev na daljavo

Ime in priimek otroka/ime vrtca in skupine: ___________________________________________________________Ulica in hišna številka ______________________________Pošta in kraj _____________________________________Telefon _________________________________________Podpis odrasle/odgovorne osebe ____________________

2 april 2008

SUPER

V primeru, da je žival iz zavetišča, ki ste jo izbrali za posvojitev na daljavo, našla nov dom, vas bomo prosili,da izberete drugega ljubljenčka.

SUPER

Lučka Azrael

Muc Mici

Paprika Punči

Roka Stripi

3

V dnevnem časopisju sem prebrala naslov: »Starši si želijo otroke brez napak.«Razmišljala sem: kakšen je otrok brez napak, je popoln, ravno prav velik, debel, lep, pameten, priden …? Shodil naj bi že pred prvim letom, plenice zamenjal s kahlico že kmalu po rojstvu, govoril naj bi v stavkih, samostojno naj bi se igral od rojstva dalje in pustil staršem, da opravljajo svoje delo in imajo tudi čas zase. Težavna obdobja, če bi že prišla, naj bi minila kar se da hitro in brez zapletov, v šoli naj bi bil nadpovprečno uspešen …Je to idealna podoba sodobnega, nadvse zaželenega in popolnega otroka? V mi-slih sem odpotovala v čas, ko sem sama začutila, da pod mojim srcem raste otročiček. Nikoli nisem pomislila na nič takšnega. Ko so potrdili mojo nosečnost, sem najprej pomislila: »Bom dovolj dobra mama, da bo moj otrok srečen?« In ko so mi jo prvič položili v naročje in sem se zazrla v njene zvedave, široko odprte oči, sem si želela le eno: »Naj bo vse življenje srečna!« O kakršni koli popolnosti res nisem razmišljala. Nočno vstajanje, pleničke, prva trmica so bili trenutki, ki so morda utrujali, a so me hranili z bogastvom nepozabnih utrinkov, ob katerih se tudi danes nasmejemo. Vsaka težavica, vsak zaplet nas je še bolj povezal in tkal med nami vezi, ki jih ni moč razplesti. Res si ne bi nikoli želela popolnega otroka, tako kot si tudi moža nisem slikala v idealni podobi kot princa na konju. Svet namreč ni popoln in bogati nas prav s svojo spremenljivostjo, z malimi napakami, skozi katere stopamo močnejši, ko jih odpravimo. Kot vzgojiteljica sem imela navado reči: »Lažje je delati s porednimi, nagajivimi otroki. Z njimi se pogovo-riš, jih zaposliš z vsebinami, ki jih zanimajo, in vse težave kar same odidejo. Pri pridnih pa je potrebno veliko, veliko dela, da spoznaš njihovo pravo naravo, da se ti odprejo, ti zaupajo, šele potem jih lahko varno vodiš skozi odraščanje, ko si upajo biti tudi poredni in delati napake. Tako kot jih delamo vsi, tudi ali zlasti še odrasli.«

A tako verjetno razmišlja večina staršev in le včasih, v trenutkih slabosti, pomi-slimo na idealne, popolne otroke, na katere nas ves čas opozarja čas, v kate-rem živimo, ki je na prvo mesto vrednot ustoličil uspešnost v materialnem in družbenem svetu. A uspešnost se skriva tudi v sreči, ki jo doživimo ob majhnih nepozabnih trenutkih, medtem ko preoblačimo mokre hlačke in brišemo lužo na tleh, ko iščemo nadebudneža v drevesni krošnji, ko v trgovini zardevamo ob cepetavčku … Samo umirimo se, ustavimo, zajemimo sapo in svet bo tudi skozi solze dobil novo mavrično podobo, pa čeprav ob nepopolnem otroku, možu, ženi, prijatelju.

Jelka Rahne

OTROCI, revija za starše predšolskih otrokZaložnik: Otroci d.o.o., odgovorna urednica: Jelka Rahne, izvršna urednica: Erika Marolt , uredniški odbor: Danica Zver, lrena Kamenšek, Silva Korbar, Irena Borovičkič, Petra Glavina, Marjeta Resnik, Zdenka Vinšek, Mojca Pečnik, uredništvo: Brnčičrva 13, 1000 Ljubljana, urednistvo@otroci.si, tel: 01/ 565-34-16, oglasno trženje: oglasi@otroci.si, 01/ 565-34-16, 01/568-25-50, faks: 01/ 565-34-17, Edvard Vrtačnik, fotografija na naslovnici: JRVse nepodpisane fotografije so iz spletne strani: www.sxc.hu. Oblikovanje in prelom: Studio 3d d.o.o. Tisk: Delo, d. d. Revija Otroci izhaja enkrat mesečno. Dobite jo pri vzgojiteljici vašega otroka. Revija je brezplačna.Oglejte si jo na spletu: www.otroci.si. Naklada 29.000 izvodov. ISSN 1581-4904, v razvid medijev vpisana pod številko 440.

Vrtci po Sloveniji, ki podarijo revijo Otroci staršem svojih otrok: BREZOVICA: Vrtci Brezovica; BREŽICE: Vrtec Mavrica; BRUSNICE: VVE Muca pri Oš Brusnice; CELJE: Vrtec Anice Černejeve; DEKANI: Vrtec pri OŠ Dekani; DOLENJSKE TOPLICE: Vrtec Gumbek; DOMŽALE: Vrtec Domžale, Vrtec Mali Princ, Vrtec Urša; GABROVKA: Vrtec Čebelica pri OŠ Gabrovka; IG: Vrtec Ig; KOČEVJE: Vrtec Kočevje; KOMENDA: Vrtec Ko-menda, KOPER: Vrtec Semedela, Vrtec Koper; KRANJ: Kranjski Vrtci, Vrtci pri OŠ Kranj, Vrtec Orehek pri OŠ Orehek; LENART: OŠ Lenart, enota vrtec; LITIJA: Vrtec Litija; LJUBLJANA: Pediatrična klinika Ljubljana, Vrtec Ciciban, Vrtec Jelka, Vrtec Črnuče, Vrtec Mladi rod, Vrtec Pingvin, Vrtec Hansa Cristiana Andersena, Vrtec Najdihojca, Vrtec Šentvid, Vrtec Mojca, Vrtec Jarše, Vrtec Pedenjped, Vrtec Otona Župančiča, Vrtec Zelena Jama, Vrtec Ledina, Vrtec Pod Gradom, Vrtec Dr. France Prešeren, Vrtec Vodmat, Angelin Vrtec, Viški Vrtci, Vrtec Galjevica, Vrtec Kolezija, Knjižnica Vič, Waldorfski Vrtec, Zavod za gluhe in naglušne, Vrtec Viški Gaj, Waldorfski Zasebni Vrtec, Vrtec Miškolin, Zavod za slepo in slabovidno mladino, Vrtec Vrhovci; LJUBNO OB SAVINJI: Vrtec Ljubno ob Savinji; LJUTOMER: Vrtec Ljutomer; LOGATEC: VVZ Kurirček, Miklavžev vrtec župnijski vrtec; MALA NEDELJA: Vrtec Mala Nedelja; MARIBOR: Vrtec Borisa Pečeta, Vrtec Ivana Glinška, Vrtec Jadvige Golež, Vrtec Jožice Flander, Vrtec Koroška vrata, Vrtec Otona Župančiča, Vrtec Pobrežje, Vrtec Studenci, Vrtec Tezno; MEDVODE: Vrtec Medvode; MENGEŠ: Vrtec Mengeš; NOVA VAS: OŠ Toneta Šraja Aljošše; NOVO MESTO: Društvo Ringa Raja, Vrtec Ciciban, Vrtec Pedenjped,; PUCONCI: VVE pri O[ Puconci; RADLJE OB DRAVI: OŠ Radlje ob Dravi; RADOVLJICA: Vrtec Radovljica; RAKA: OŠ Raka VVE; RIBNICA: Vrtec Ribnica; SEVNICA: Vrtec Ciciban Sevnica; SEŽANA: Vrtec Sežana; SLOVENSKA BISTRICA: Vrtec Otona Župančiča, Slomškov vrtec; SLOVENSKE KONJICE: Vrtec Slovenske Konjice; STOPIČE: Vrtec Stopiče pri OŠ Stopiče; STRAŽA: Vrtec pri OŠ Vavta vas; ŠKOFIJE: Vrtec pri OŠ Oskarja Kovačiča; ŠKOFJA LOKA: Vrtec Škofja Loka; TOLMIN: VVZ Ilke Devetak Bignami Tolmin; TRŽIČ: Vrtec Tržič; VELENJE: Vrtec Velenje, ŽELEZNIKI: Antonov Vrtec in ŽIRI: Vrtec Pri OŠ Žiri; KOMENDA:Vrtec Komenda; DUPLEK:Vrtec Duplek; MOST NA SOČI: Vrtec Most na Soči; VELENJE: Vrtec Velenje; PTUJ: Vrtec Ptuj; LJUBLJANA: Pediatrična klinika; ČRNOMELJ: Vrtec Otona Župančiča; SREDIŠČE OB DRAVI: Vrtec Središče ob Dravi; RIŽANA: Vrtec Rižana;ŠENČUR: Vrtec pri OŠ Šenčur; VODICE: Vrtec Vodice; ZAGORJE: Vrtec Zagorje; GROSUPLJE: VVZ Kekec Grosuplje; POSTOJNA: Vrtec Postojna; OTOČEC: Petrov vrtec

Popolni otrociPrijavnica za sodelovanje v dobrodelni akciji

NA OBISKUKristina Krhlin

TEMA MESECANavajanje na kahlico

MOJA KNJIGAMami, v moji postelji je luža!

POSTALA SVA STARŠAPreprečevanje nasilja v družini

OTROŠKI KOTIČEK

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

RESNIČNE ZGODBEPuhi in Burja – Dinina mladička

NJAMKaj povečerjati, da pižamica ne bo mokra

STROKOVNJAK SVETUJES pravo prehrano do zdravja

Ko se pojavijo alergije

VRTEC SE PREDSTAVIVrtec v Karlstadu (Švedska)

RAZGLEDNICE

MINI TEATER

2

4

6

15

11

21

13

1719

24

26

april 2008

22

28

30

Kazalo

UVODNIK

NA OBISKU

Kristina Krhin, ilustratorka, ki pripoveduje s sliko in besedo

Kristina Krhin

Se še spominjate slikanice o pujski Bibi in puj-sku Gustiju avtorice Ide Mlakar, ki je moje otroke tako očarala, da so jo izbrali za svojo »najslikanico«, jo kupili z zbranim denarjem in odnesli v vrtec, kjer so jo kar naprej »prebirali«, se ob njej pogovarjali, igrali in ustvarjali? Že ta-krat sem sklenila, da bom v naši reviji predsta-vila tudi avtorico ilustracij, ilustratorko Kristino Krhin. Njena Bibi in Gusti, ki sta očarala moje male bralce, se dotakneta tudi odraslih z ne-žno, izrazno bogato, lahkotno igrivo podobo, ki z ustvarjalno in izpovedno močjo dopolnjuje Idino pravljico s svojo likovno zgodbo. Zato ni čudno, da je bila slikanica leta 2005 nominirana za izvirno slovensko slikanico. To pa ni prvo pri-znanje Kristinini ilustraciji. Že leta 2004 je njena čarovnica Mica, ki jo je upodobila v slikanici Ča-rovnica Mica in severna zvezda, prejela plaketo

Hinka Smrekarja. Nenavadno je, da ilustrator niza priznanja že na začetku svoje ustvarjalne poti. Ob srečanju z njenimi upodobitvami naj-prej pomisliš, da gre za izkušeno ilustratorko. A Kristina je mlada, talentirana ilustratorka, ki ve, kako pričarati čustva na obličja glavnih juna-kov in z ilustracijo ustvariti atmosfero, ki pote-gne bralca v dogajanje in svet domišljije. V svoje delo vnaša vedoželjnost, iskrivost, ustvarjalnost in bujno domišljijo z iskrenim navdušenjem, ki prepriča. Ko sva se s Kristino srečali, me je naj-prej presenetila s svojo mladostjo, nežnostjo in skromnostjo, po drugi strani pa sem takoj začutila izrazno moč, ki veje iz njenih ilustracij. Klepet z njo je bil kot pravljična urica, saj je vsak svoj spomin vpletla v zgodbo, ki jo je pripove-dovala z iskrečimi očmi. Ob tem sem se spo-mnila članka o njej, ki ga je za Nedelo napisala Vladimira Rejc, v katerem je razkrila Kristinino veliko željo, da bi knjige ustvarjala sama kot pi-sateljica in ilustratorka. Če sodim po najinem pogovoru, ji bo to zagotovo uspelo. Nanizala vam bom nekaj njenih anekdot, pa se o tem tudi sami prepričajte.

Zgodba o dečku, ki je risal oranžne laseV vrtcu smo sedeli okoli štirioglatih mizic in ri-sali. Poleg mene je sedel deček, ki je svojemu fantku narisal oranžne lase. Ves čas sem pogle-dovala k njegovi risbi. »Kakšne lase si mu nari-sal, saj sploh nihče nima takšnih las!« sem mu rekla. Potem pa sem se zatopila v svojo risbo. Risala sem in risala, uživala in se tako zatopila v ustvarjanje deklice in dečka na travniku, ki sta spuščala mehurčke, pa metuljčkov, krtka in ro-žic, da sem na vse pozabila. Ko sem z risanjem končala in si ogledala svoj izdelek, sem se zdr-znila. Moja deklica in deček sta imela modre in oranžne lase.

Darilo za rojstni danPopoldanski počitek v vrtcu. Vsi otroci spijo, vzgojiteljica Nada pa pridno ustvarja. Mislim, da je imela precej likovne žilice, saj je kar na-prej nekaj izrezovala, lepila, barvala … Tisto popoldne sem se zbudila pred drugimi otroki. Nada je iz jogurtovega kozarčka ustvarjala pre-čudovit zelen lonček. Posula ga je s številnimi pisanimi cvetlicami. »O, ko bil ta lonček moj!« sem pomislila. Medtem so se zbudili tudi drugi otroci. Vstali smo in sedli k popoldanski malici. Ko smo pojedli, je vzgojiteljica prišla k meni in mi čestitala: »Vse najboljše za tvoj rojstni dan, Kristina!« je rekla in mi izročila prelepi lonček. Kako vesela sem bila, ko sem spoznala, da je Nada ustvarjala lonček zame.

Predolga zgodbaKnjige so me spremljale od malega. Bile so obvezno darilo staršev in babice, zato sem kmalu imela doma veliko knjižnico. S knjigo Zlata ptica sem se rada igrala igro: gledanje sli-kanic. To je bila igra, pri kateri sem si ob slikah izmišljala zgodbe, ker še nisem znala brati. A

4 april 2008

kanic. To je bila igra, pri kateri sem si ob slikah izmišljala zgodbe, ker še nisem znala brati. A

april 2008

Hinka Smrekarja. Nenavadno je, da ilustrator

Klepet z njo je bil kot pravljična urica, saj je vsak

NA OBISKU

5

Kristina Krhin

tudi kasneje, ko sem hodila v šolo in sem že samostojno brala, nisem bila navdušena bralka. Vedno pa sem rada poslušala zgodbe, ki so mi jih brali ali pripovedovali drugi. V drugem ra-zredu osnovne šole sem morala prebrati knji-go za bralno značko. Knjiga Nana, mala opica je bila sicer zanimiva, a je imela grozno veliko teksta. Brala sem in brala, pa je ni bilo konec. Ko sem že skoraj obupala, mi je priskočila na pomoč mama in mi knjigo prebrala do konca. Joj, upam, da tega ne bo brala moja učiteljica in se jezila. Sicer pa še danes rada poslušam zgod-be na radiu in drugih medijih.

Didi in KaliŽivali imam zelo rada. Od nekdaj sem si želela, da bi imela muco. Za rojstni dan me je mož Matej presenetil s košarico. Iz nje pa je zveda-vo kukala majhna kosmata kepica. Male muce, ki sem jo poimenovala Didi, sem bila zelo ve-sela. Še isto leto pa smo v hišo dobili tudi psa. Spominjam se tistega mrzlega decembrskega jutra. Zbudilo me je proseče cviljenje. Prisluh-nila sem in ugibala: »Le kaj je to? So morda pri Matejevih starših dobili obiske?« A to misel sem hitro zavrgla, saj je bilo za obiske še prezgodaj. »So se moževi starši odločili za psa in ga pripe-ljali domov?« Ko cviljenje ni ponehalo, sem kar v copatah stekla iz hiše, da pogledam, kdo tako milo joka. Zunaj pod klopco se je prestrašeno stiskal mali kuža, ki se me je sprva tako prestra-šil, da je zarenčal. Tudi jaz sem se ustrašila, saj sem se do takrat kar malo bala psov. A ko sem kužka ogovorila, je pritekel k meni in povabila sem ga v hišo, da se je malo ogrel in najedel. Z muco sta se takoj razumela in se začela veselo igrati. Toda odločili smo se, da kužku poiščemo lastnike. V časopis smo dali oglas, da oddamo malega kužka najdenčka. Prihajali so, se nad prijazno živalco navduševali in ob tem smo ugotovili, da naš najdenček sploh ni kuža, am-pak kužica. Dobila je ime Kali. Matejeva mama je predlagala, kar sem si tudi sama zelo želela,

da prenehamo iskati nove lastnike in da ostane Kali v naši hiši, za vedno naša.

Od Kristince do priljubljene ilustratorkeTakole je Kristina nizala svoje življenjske zgod-be. Rodila se je v Mirni pri Trebnjem, kjer sta z bratom odraščala ob skrbnih starših. Do četr-tega leta jo je čuvala čudovita teta Rezka, ki jo je imela zelo rada. S štirimi leti pa je šla v vrtec. Že v vrtcu je zelo rada risala. Vsak dan je za mamico narisala risbico in ji jo podarila, ko je prišla ponjo v vrtec. V osnovni šoli so bile njene risbe pogosto izbrane za razstave. Kristina pra-vi, da je talent podedovala po očetu. Njena ilu-stracija je bila vedno bogata in razgibana, izsto-pala je po izpovednosti in ustvarjalnosti. Škrat v jeseni je bila ena prvih razstavljenih ilustracij, ki je nastala po pesmici. Prof. Ivan Gregorčič je ob njeni razstavi na mirenski šoli zapisal: »Ob stiku z umetniško besedo ustvarjalka zažari kot kresnica in prižiga igrive domišljijske podobe, polne mehkega kolorita, ki gledalca božajo kot oblak, padajoči sneg ali kot naelektrena mačja dlaka.« Vendar Kristina v šoli še ni razmišljala o svojem bodočem poklicu, vedela je le, da bo študirala nekaj, pri čemer bo lahko likov-no ustvarjala. Za poklic ilustratorja takrat še ni slišala, čeprav je občudovala delo ilustratorjev. V srednji šoli se je odločila, da se bo vpisala na likovno akademijo. Odločitev sta starša podpi-rala in ji ves čas stala ob strani. Tudi sama je hitro spoznala, da je bila izbira prava in da je ne bi želela zamenjati za nič drugega. Ob študiju je počasi zajadrala v ilustratorske vode, čeprav ilustracija takrat na Akademiji ni bila najbolj za-želena. A želja upodabljati zgodbe je bila moč-nejša. Tako so nastale prve ilustracije za otroški in mladinski revijalni tisk. V reviji Zmajček so objavili njeno prvo ilustracijo Jesenski škrat. Potem so jo povabili k sodelovanju v revijah Cicido in Ciciban, kjer je imela svojo stalno ru-briko. Kasneje je sodelovala še s Trobentico in

še naprej z Zmajčkom, kjer še danes objavlja svoje ilustracije. Pri založbi Karantanija je leta 2003 izšla knjiga Žur in Lila, prva slikanica, ki jo je ilustrirala. Kristinino delo je kmalu postalo priljubljeno in izšle so nove slikanice o čarovnici Mici, Mišjem mestu, volku, ki je iskal pravljice v knjigah, in seveda o Bibi in Gustiju.

Kristina ustvarja v hiši na robu gozdaDanes Kristina živi in ustvarja v Trzinu v hiši na robu gozda, obdana z naravo, ki jo sprosti in napolni z novo energijo. Včasih slika ponoči, saj je noč čas za ustvarjanje. A če ustvarja zjutraj, ko je še spočita, lažje prelije svoje ideje na pa-pir. Najbolj pa razburkajo njeno domišljijo do-bra besedila, ki prikličejo glavne like v najrazlič-nejših podobah in situacijah; z njimi se smeji, jezi, čustvuje, kar bi skriti opazovalec zlahka opazil na njenem obrazu, če bi jo opazoval med ustvarjanjem. Trenutno ima zelo veliko dela. Pripravlja razstavi v knjižnici Bežigrad na Glinškovi ploščadi in na Primorskem, sodelu-je s Poštnim muzejem Slovenije ter pripravlja ilustracije za Pravljice za male in velike, na-daljevanje zgodbe o Bibi in Gustiju, pravljico Svetlane Makarovič in Mojicene Podgoršek, knjigo o povodnem možu, zgodovinski pri-ročnik za otroke in še bi se kaj našlo. Ko se nabere preveč dela in potrebuje sprostitve, pokuka skozi okno in včasih ima srečo, da lahko opazuje srnico, zajčka ali celo lisičko, ki pridejo v bližino njenega doma. Če ji čas dopušča, se igra s svojo nečakinjo in ji prebi-ra pravljice. Kmalu pa bo pravljice prebirala tudi svojemu otročičku. Morda pa mu jih že pripoveduje, čeprav jim prisluhne iz varnega zavetja pod njenim srcem. Mamica Kristina pravi, da najbolj živahno brca, ko ustvarja nove slikanice za otroke. Že ve, zakaj!

Jelka Rahne

april 2008

Kristina Krhin

pak kužica. Dobila je ime Kali. Matejeva mama je predlagala, kar sem si tudi sama zelo želela,

april 2008

je predlagala, kar sem si tudi sama zelo želela, briko. Kasneje je sodelovala še s Trobentico in

april 2008april 2008

je predlagala, kar sem si tudi sama zelo želela, je predlagala, kar sem si tudi sama zelo želela,

O grdih in lepih besedahTEMA MESECA

6Oktober 2007

NAVAJANJE NA KAHLICO

Vam je poznan prizor, ko se nekaj mamic sreča na kavi in ena čez drugo hitijo pripovedovati, kdaj je njiho-vemu malčku ali malčici uspelo iti na kahlico, vi pa v zadregi pripomnite, da je tudi za to še čas. Prav imate, vsak otrok je svet zase in tako je tudi pri privajanju otroka na kahlico.

Kdaj je pravi čas?Verjetno so vam stari starši povedali, da so dajali svoje otroke na kahlico že pred enim letom. Toda vprašati se je treba, ali so otro-ci dojeli, zakaj so na kahlici? Dejstvo, da je bila še ne dolgo tega uporaba plenic za en-kratno uporabo zelo majhna; večina staršev je uporabljala plenice za pranje, je zagotovo vplivalo na privajanje otrok na kahlico.Danes velja, da je smiselno začeti s priva-janjem otroka na kahlico okoli 18. meseca starosti. V tem času otrok že začenja čuti-ti, kdaj bo odvajal, še pomembnejše pa je, da je otrok že sposoben za minuto ali dve

zadržati vodo ali blato. Prav ta sposobnost zadrževanja in zavedanja pa je ključna za pričetek privajanja na kahlico.Pomembno je, da se privajanje otroka na kahlico prične v mirnem vzdušju in v okolju, ki ga otrok pozna. Ne pričnimo s privaja-njem, ko za to nimamo časa, ko je otrok bolan, ko se odpravljamo na dopust. Za privajanje otroka na kahlico potrebujemo čas, poznano okolje in predvsem otrokov interes.

Naučite otroka sedetiKo se odločite, da boste pričeli s privajanjem na kahlico, otroku kahlico najprej predstavi-te. Dobrodošlo je, če kahlico skupaj kupite, da ima otrok možnost izbire. Ko jo prinesete domov, jo postavite npr. v kopalnico, otrok pa naj poskuša nanjo sesti (lahko tudi oble-čen), nanjo lahko posedete tudi kakšnega njegovega dojenčka. Potem otroka večkrat povabite, da nanjo sede in da na njej nekaj časa sedi. Čez čas ves postopek ponovite, vendar brez pleničke.

Prijetna klimaPomembno je, da se odločite za privajanje na kahlico v času, ko veste, da ne bo v družini no-benih večjih sprememb in bo dnevni red pote-kal več ali manj ustaljeno.Potem ko smo otroku slekli pleničko in mu oblekli hlačke, upamo, da bo povedal, kdaj potrebuje kahlico. Ponoči, na sprehodih in celo čez dan mu še vedno damo pleničko.

Dobro je, da otroka dajemo na kahlico vsak dan ob isti uri. Zelo primerno je, če to storite zju-traj, ko otrok vstane, ali pa po popoldanskem počitku ter zve-čer pred spanjem.

april 2008

Pot od plenicke do kahlicePot od plenicke do kahlicev

Naštejmo nekaj motoričnih značilno-sti, ki narekujejo, kdaj naj bi bil otrok pripravljen. Seveda pa je treba upo-števati posebnosti vsakega otroka.

• Telesna zrelost: otroka je smiselno pričeti privajati, ko opazimo, da je ple-nička nekaj časa suha.• Rednost: če otrok prazni mehur ob rednih urah, potem je pripravljen na privajanje na kahlico (npr. če se vsako jutro po zajtrku pokaka).• Samozavedanje telesa: opazili boste, da se je otrok začel zavedati, kaj poč-ne. Nekateri otroci dobijo »tisti« izraz na obrazu, drugi se skrijejo v kot, tretji celo povedo, kaj so storili.• Želja po suhem in čistem: ko boste opazili, da vašega otroka motijo lepljivi prstki ali obraz, umazane igrače ali če-vlji, ga bo začela po vsej verjetnosti mo-titi tudi mokra ali pokakana plenica.• Poznavanje besed, ki jih uporabljamo v zvezi z odvajanje blata ali urina (npr. kakanje, lulanje, kahlica, stranišče).• Sposobnost izražanja svojih potreb in razumevanje preprostih navodil.• Želja, da bi nosil spodnje hlačke na-mesto plenic.• Sposobnost, da se sam vsaj delno obleče ali sleče.• Radovednost, kako to počnejo drugi ljudje. Ponavadi nekoga opazuje in ga poskuša oponašati.

TEMA MESECA

7

Za vašega otroka si vzemite čas, prisluhnite mu ter mu sledite s srcem in razumevanjem; verjemite, da bosta tako tudi privajanje na kahlico in odva-janje od plenic potekala brez večjih zapletov.

Bodite dosledniTežava pri tej metodi je, da včasih postanemo preveč ohlapni in menimo, da otroka ne bo zbegalo, če mu danes damo hlačke, jutri pa plenico, včasih pa na kahlico kar pozabimo. Zato je pomembno, da smo dosledni.

• Dobro je, če otroka dajemo na kahlico vsak dan ob isti uri. Zelo primerno je, če to storite zjutraj, ko otok vstane, ali pa po popoldan-skem počitku ter zvečer pred spanjem.• Pomembno je, da imate za to čas, lahko se namreč zgodi, da otrok ne bo želel sedeti na kahlici, lahko da bo z nje vstajal in večkrat želel ponovno sesti nanjo. Če ne bomo ime-li dovolj časa in ga bomo »priganjali«, ne bo imel možnosti seznaniti se s kahlico in vašimi zahtevami.• Bodite pripravljeni, da se v prvih dneh po-navadi ne zgodi prav nič.• Vsakič, ko lula ali kaka, ga pohvalite, vendar ne pretiravajte, da ne bo dobil občutka, da je pomemben samo zaradi tega, kar mu je uspe-lo narediti v kahlico.• Ko boste pri uporabi kahlici uspešni, se pra-vi, da bo otrok vanjo lulal in kakal ter mu to uspeva že teden, dva, se lahko odpravite tudi na krajši izlet brez pleničk. Dobrodošlo pa je, da imate kahlico s seboj, da ne zapravljate časa z iskanjem stranišča.• Če bo vse potekalo brez zapletov, se lahko zgodi, da čez dober teden ali dva ne boste več potrebovali pleničke. Ta bo po-trebna le še čez noč.

Ne glede na to, kako hitro bo vašemu otro-ku uspelo kaj narediti v kahlico, si zapomnite, da ni pomembna starost, da niso pomembne »pripombe« prijateljic, babic, sorodnikov.Pomemben je vaš otrok in njegov razvoj. Če si boste zanj vzeli čas, mu prisluhnili in mu sledili s srcem in razumevanjem, verjemite,

april 2008

Pot od plenicke do kahlice

NAVAJANJE NA KAHLICO

Naročila in informacije:tel: 01 565 34 16 faks: 01 565 34 17

Vse o vzgoji, razvajanju,trmi in postavljanju meja

Cena: 12,48 €

Marja Strojin

da bosta tudi privajanje na kahlico in odvajanje od plenic potekala brez večjih zapletov.Verjemite vase in v svoje otroke. Pa vso srečo pri privajanju na kahlico.

Leonora Dacar, dipl. vzg.Foto: JR

7

O grdih in lepih besedahTEMA MESECA

8Oktober 2007

NAVAJANJE NA KAHLICO

april 2008

Namen mojega projekta v vrtcu je bil obliko-vanje osnovnih higienskih navad, kot so:

• odpravljanje negativnega čustva strahu pred kahlico,• navajanje posameznega otroka na samostojno uporabo kahlice ali stranišča,• zavedanje namena uporabe kahlice ali stranišča.

Otroci so obiskovali vrtec že drugo leto. Nekaj otrok se kahlice sploh ni posluževalo in so svojo potrebo opravljali še v plenico, dva otroka sta uporabljala stranišče. Neke-ga dne je ena od deklic prinesla v vrtec zajč-ka s plenico. To je bila enkratna vzpodbuda za otroke. Zajčku smo skupaj pokazali našo umivalnico in kahlico, saj ga je že močno ti-ščalo lulat. Naslednje dneve so otroci nosili s seboj v vrtec svoje plišaste igrače, da bi se igrali z njimi, jih previjali in dajali na kahlice. Če je posameznik dal na kahlico plišasto igračo s plenico, sem ga opozorila, naj mu sleče pleničko, da bo igračka lahko lulala v kahlico. Medtem smo se naučili znano biba-rijo o kahlici Bahlici. Starše sem sproti seznanjala s potekom projekta osebno in prek oglasne deske pred igralnico. Otroci so pri uporabi kahlice že začeli z izbi-ranjem barve, kar jim je bilo tudi omogoče-no, saj imamo v vrtcu kahlice različnih barv. Otroke sem spodbudila k bolj samostojne-mu umivanju rok, saj je tudi to del osnovnih higienskih navad. Marsikateri otrok si je po-zabil zavihati rokave in jih celo zmočil. Po-samezniki so seveda pretiravali pri uporabi mila, saj so podajalniki mila zelo zanimivi, ker večkrat ko potegneš za jeziček, bolj je roka polna mila. Sprati milo z rok pa je že bolj zahtevna naloga. Za brisanje rok s papirnato brisačo je potrebno malce več spretnosti, saj je bilo treba obrisati roke z vseh strani in ne samo dlani. Metanje papir-

Kahlica BahlicaOdraslim so higienski postopki logični, otroci pa se jih morajo šele naučiti. Posamezni otroci so čez dan suhi pri 18. mesecih, medtem ko drugi šele pri treh letih ali kasneje. Za večino staršev je navajanje na kahlico pomemben pokazatelj otrokovega razvoja. Otrok pa mora pri obvladovanju mehurja in črevesja prehoditi več stopenj in razumeti, čemu je kahlica namenjena.

natih brisač v koš so obvladali vsi otroci.Dnevno smo se igrali s plišastimi igračami in že po nekaj dneh je večina otrok uporabljala kahlico. En deček pa je nikakor ni želel upo-rabljati. Bil je nezaupljiv. Čez nekaj dni sva bila sama v umivalnici. Sam si je postregel. Vzel je kahlico in me prijel za roko. Razumela sem namig. Slekla sem mu plenico in mu pomagala sesti na kahlico. Uspelo mu je. Bil je zelo vesel in deležen moje pohvale. Naslednje dni je med prvimi tekel v umivalnico po kahlico, ker si je želel vedno samo ene. Če je bila »zasedena«, je počakal. Uspeh je bil popoln. Vsi otroci so

začeli uporabljati kahlico in skoraj polovica otrok je že uporabljala stranišče. Pri umivanju rok so si še večkrat zmočili rokave, pri upora-bi mila so postali varčnejši in pri brisanju rok v papirnato brisačo so še vedno potrebovali indi-vidualna navodila. Ta del projekta je bil uspešno opravljen. Nadaljevali smo z obešanjem krpic na vrvico, ki je bila napeljana po celi igralnici. Kmalu so se naučili pesmico: Na vrvi za hišo hlačke visijo …

Maruša Buletinac, dipl. vzg.Vrtec Mladi rod, Ljubljana

Kahlica Bahlica

Kam si se skrila,kahlica Bahlica …

si se zgubila?

Mira Voglar

TEMA MESECANAVAJANJE NA KAHLICO

april 2008

TEMA MESECATEMA MESECA

Spanje brez strahuKliče Dani in na drugi strani me znani glas vzpodbuja, naj kaj napišem, in sicer na temo, kako je bilo, ko so otroci lulali v posteljo. »O ne, Dana, mi pa tega nismo imeli!« rečem v prvem hipu. »Kako da ne, boš rekla, da tvojim nikoli ni ušlo v posteljo!?!«

To je bilo dovolj, da sem se ponovno vživela v vsa obdobja odraščanja najinih otrok. Ja, seveda, sedaj se spomnim, da smo vzmetnice sušili na balkonu, prali posteljnino, bilo je pač zato, ker se je zgodilo, »ker je ušlo.« Zgodi se marsikaj, vsakemu človeku. Temu resnično nisva pripi-sovala takšnega pomena, pa kaj, je pač ušlo.Naša teta Marika je leta 2006 napisala knjigo Korenine in krila in v njej opisovala svoje spomine na otroštvo, običaje, odraščanje, družino, faro, zapisala pa je tudi tole:»V tistih prvih letih življenja pa sem poleg ljubkovalnih imen dobila tudi eno neslavno – Poscanka. Močila sem posteljo in vsi so se bali, da bi kdaj prespala v njihovi. Zjutraj so veselo pohiteli v mamino posteljo, jaz pa sem ostala v svoji, ker sem pod sabo začutila izdajalsko mo-kroto. Tudi na obiskih so me sestrične posvarile, naj niti ne pomislim na kaj takega. In tako sem vedno bedela dolgo v noč, da bi preprečila sramoto. Ko sem končno trdno zaspala, sem sanjala, kako sem varno na stranišču opravila, potem pa se je ponovno zgodilo. Mogoče je bila to posledica domotožja, ker so doma vedeli za te moje težave in se sprijaznili, drugje pa sem ves čas mislila le na noč.Neko jutro, ko sem prespala v mamini postelji, ker sem imela vročino in me je tako imela blizu, je zjutraj, takoj ko je odprla oči, skočila iz postelje. Po moji zaslugi sva se zbudili v mlaki in zopet so vzmetnice romale na balkon. Videli so jih lahko tudi sosedje, ker jih je mama po-stavila pokonci, da jih je lahko sonce posušilo. No, tisto jutro se je prvič pritožila očetu čez mene, da je pa zdaj tega dovolj. Oče je odvrnil, da je vseeno, da sem revček jaz in da bodo že kupili nove.Jaz sem to slišala in od tistega dne se je ta del neslavne zgodovine kon-čal. Nikoli več, ne doma in ne na obiskih. Tisti večer sem potem mirno zaspala, brez strahu, saj mi je oče dal dovoljenje, sprejel je moje težave. Zdaj to razumem kot pogojni refleks po Pavlovu, ki se mi je dogajal, takoj ko sem legla spat. Marsikdaj bi bila namesto obiskov psihologov in vrtanja po duševnosti dovolj zdrava pamet. In te besede pred spanjem: »Pa glej, da se ne boš polulala! Bodi pridna!« Psihične težave so pogosto posledica in ne vzrok. Lahko se začne čisto slučajno, ker se pač nisi mogel zbuditi … (Korenine in krila, str. 34, 35)Osebno mislim, da je »luža v postelji« prej praviloma kot izjemoma del manj prijetnega obdobja v otrokovem razvoju, ki slej kot prej mine; tako skrivnostno kot se je pojavilo. Tega časa, tudi ko odrastemo, ne pozabimo, kar pomeni, da tudi v otrokovem spominu pusti neizbrisen pečat. Zelo verjetno pa na trajanje (beri krajšanje) tega obdobja lahko vplivajo tudi starši, za katere je to preizkušnja, in sicer s pogovorom, razumevanjem, potrpljenjem in seveda brezpogojno ljube-znijo do otroka.

Petra Cizelj

TEMA MESECA

10Oktober 2007

april 2008

Vsako kaznovanje, zasmehovanje in javno izpostavljanje otroka, ki mu je »ušlo«, je huda zloraba otroka.

Otrok je vedno vesel vsake nove sposob-nosti, zato je obvladovanje lastnega telesa (ostati suh) zanj vir veselja in ponosa. Otrok želi svoje starše navdušiti. Predvsem pa želi biti sprejet in ljubljen tudi ob spodrsljajih, do katerih pride pri nenehnem učenju in raziskovanju. Stik s starši je zanj vir življe-nja, sprostitve in varnosti. Neuspehi ga zelo potrejo in vznejevoljijo, saj se ob njih počuti negotovega, osramočenega in nevrednega. Prva naloga staršev je torej, da otroku po-magajo preprečiti čim več neuspehov. Pri navajanju na čistočo to pomeni, da so pozorni na prve znake (suha plenica zjutraj, govorjenje o tem, da se je polulal, naj mu menjamo plenico, odpenjanje plenice, zani-manje za stranišče). Otrok pri približno letu in pol do dveh let že pokaže gnus, ko zazna, da je plenička polna, in želi, da ga čim prej uredimo, sicer se počuti osramočenega. Najlažje se tega nauči poleti, ko je lahko brez pleničk. Pri tem je pomembno, da smo ob njem in da ga zavarujemo pred

»Mami, ne skrbi, do šole bom suh!«Tako kot pri drugih razvojnih prehodih je tudi prehod iz pleničk naraven in neproblematičen, če starši začutijo in prepoznajo, kdaj otrok pleničk ne potrebuje več.

tem, da bi mu »ušlo« pred ljudmi, ki bi se mu posmehovali ali ga celo kaznovali.

»Nesreča« ni znak porednostiKo je že brez plenic, se mu še vedno lahko zgodi »nesreča« (če se zaigra, ga zebe, ga je strah, je v stiski ali če je bolan). To so pokaza-telji, da je otrokovo telo preobremenjeno, v nobenem primeru pa to niso znaki nepazlji-vosti, porednosti ali celo izsiljevanja. Otrok ob neuspehu potrebuje močno oporo star-šev oziroma odraslih, ki ga potolažijo.Na začetku navajanja ga je čez dan dobro večkrat vprašati, če mora na stranišče (če menca, stiska nogici, je nemiren ...). Tako laže razvije občutek, kdaj se mora odpraviti na stranišče, da ni prepozen. Pomembno je, da ga ne oblačimo več v bo-dije, ki jih sam ne more odpeti, ali v hlače z gumbi, ki mu kradejo čas. Zadržati namreč ne more dolgo.Poleg tega pa se morajo starši kar najbo-lje vživeti v otrokovo doživljanje te novosti

in ga sprejemati. S tem ga varujemo pred osramočenostjo, stresom in strahom, ki lahko zelo ohromijo sposobnost zavedanja telesa in kontrole izločanja. Otrok ne sme biti v stiski in strahu pred zasmehovanjem in zavrženostjo, če ne bo »priden«. Kontrola izločanja se vzpostavi povsem na-ravno, vendar pri različni starosti. Zrelost otroka morajo ugotoviti starši. Škoda je, da bi bili zaradi tega preveč v skrbeh, saj bo to stisko in sram čutil tudi otrok. Vsako kaznovanje, zasmehovanje in javno izpostavljanje otroka, ki mu je »ušlo«, je huda zloraba otroka, ki ima dolgotrajne po-sledice na več področjih njegovega življenja, zato naj straši pri navajanju in nasploh upo-rabljajo drugačne mehanizme vzgajanja.

dr. Katarina Kompan - Erzar, zakonska in družinska terapevtka

Andreja Poljanec, univ. dipl. psih, specia-listka zakonske in družinske terapije

NAVAJANJE NA KAHLICO

Mami, v moji postelji je luža!

Pri nas doma zaenkrat takšnih težav nismo imeli – no, smo, le da jih nismo obravnavali kot težave, ker sem menila, da je to normalen pojav, tja do petega ali šestega leta. Če pa se je kdaj zgodila kakšna nesreča, sem se vedno vprašala, ali je posredi kaj, kar mojega otroka muči, ga kaj skrbi, se v novem okolju (šola, vr-tec) ne počuti dobro, se česa boji? Ali pa smo preprosto pretiravali s pitjem tekočin v večer-nih urah in pred spanjem pozabili temeljito iti na stranišče.Zelo pomemben je način, kako komentiramo suhe ali mokre noči. Zgražanje ali prevelika hvala lahko otroka zbegata. Najbolje je, da se jima sploh izognemo, tako da otroku rajši na-zorno pojasnimo, da mehur pri človeku raste in zori skupaj s telesom in da bo sčasoma tudi

njegov mehur lahko zadržal urin vso noč. Z zdravnikom se posvetujte šele, ko ste vse dru-ge vzroke izključili in vas res skrbi. Pogovorite se s svojim otrokom, prisluhnite mu, posvetite se mu in mu dajajte ljubezen, podporo in občutek varnosti – to bo rešilo vsako težavo!

In seveda pogovor ob knjigah:

Leopold Suhodolčan: Kuža Luža. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984.

Matjaž Pikalo: Luža: zgodbe za mladino. Ljubljana: Prešernova družba 2001.

Aline de Petigny: Matevžu je uspelo: O zajčku, ki je dobil kahlico. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.

Barbel Spathelf: Mali škrat Plenicetat. Ljubljana: Kres, 2000.

Jane Gillbert: Navajanje na kahlico. Radovljica: Didakta, 2003.

Sabina Zore

Brskala sem po knjižnih policah naše knjižnice in iskala zgodbice o lužah v postelji, kahlicah in drugih rečeh, ki po-magajo sleči pleničke in obleči hlačke. Knjige sem vam želela predstaviti, da bi jih skupaj s svojim otrokom prebirali in se lažje učili sedeti na kahlici in zadrževati vodo ali blato. Pa je bilo teh bolj malo. In kot je rekla moja otroška zdravnica – z razlogom! Močenje postelje je namreč redko bolezenskega značaja. Največ ima opraviti s čustvi.

MOJA KNJIGA

april 2008 13

Družinska problematika – preprečevanje nasilja v družiniV slovenski prostor smo dobili nov zakon, ki posega na zelo problematično področje v družinah. Zakon o preprečevanju nasilja v družinah (Ur. l. RS, št.: 16/08) je prvi tovrstni zakon, ki jasno opredeljuje nasilje v družini kot poseben družbeni pojav, potreben speci� čne obravnave. Prav gotovo se vsi zavedamo in opozarjamo, da se nasilje v družinah danes pojavlja v raznoterih oblikah, včasih tudi kot vzgoja, vendar se do sedaj zakonodaja nikoli ni tako konkretno spuščala med štiri stene družinskega doma.

Avtorja prispevka bosta odgovarjala na vaša vprašanja povezana z denarnimi prejemki. Vprašanja lahko napišete preko foruma na spletni strani www.otroci.si .

Vprašajte!

Nasilje v družinah je prav zaradi umestitve v zasebni prostor posameznikov, v primerjavi z drugimi »javnimi« oblikami nasilja, težje prepoznati in evidentirati. Z različnimi obli-kami nasilja »za štirimi stenami« se strokovne službe zato pogosto soočijo šele takrat, ko je nasilje med posamezniki prisotno daljše ob-dobje in se pokaže v krutih, včasih celo uso-dnih posledicah. Nasilje v družini je vsaka uporaba � zičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasi-lja oziroma opustitev dolžne skrbi proti dru-žinskemu članu, ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja.

Družinski člani in posebno varstvoNasilje v družini se ne veže zgolj na določe-no skupino žrtev in se ne omejuje na ozko pojmovano družinsko okolje. Seznam oseb, ki so po zakonu družinski člani, je obsežen in

zajema vse osebe, med katerimi obstaja ali je obstajala tesnejša čustvena vez, ki jo povzro-čitelj nasilja izrablja za zlorabo moči nad dru-go osebo. Raziskave sicer kažejo, da so najpo-gostejše žrtve otroci in ženske, vendar pa se zakon ne omejuje le na ti dve skupini, ampak nalaga organom in organizacijam dolžnost pomoči vsem žrtvam, torej tudi starejšim družinskim članom, osebam z gibalnimi, sen-zornimi in intelektualnimi oviranostmi, mo-škim ter vsem drugim družinskim članom.Otroci in mladoletne žrtve uživajo posebno varstvo, ki se odraža v speci� čni opredelitvi nasilja nad njimi (upoštevajoč določbe Kon-vencije o otrokovih pravicah glede upošteva-nja njihovih koristi pred koristmi drugih ude-ležencev, postopkov in predvsem v dolžnosti institucij, da izvajajo posebne ukrepe za nji-hovo zaščito po zakonu, ki ureja družinska razmerja). Namreč, ne smemo pozabiti, da je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izva-janju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

Obravnava nasilja in povzročitelja nasilja

Organi in organizacije ter nevladne organiza-cije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, ki je nosilec primera, razen v primeru, če žrtev temu izrecno na-sprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma

delavke v zdravstvu ter osebje vzgojnovar-stvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju po-klicne skrivnosti takoj obvestiti center za soci-alno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja. Do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je, ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičena oseba, ki je žrtev nasilja.Zakon pa se ne posveča zgolj žrtvi, temveč tudi povzročitelju nasilja, ki prav tako kot žr-tev potrebuje strokovno pomoč, da spreme-ni vedenjske vzorce. Nasilnežu bo sodišče na predlog žrtve lahko prepovedalo vstop v sku-pno stanovanje in ga bo po potrebi prepusti-lo v izključno uporabo žrtvi. Ta poudarek je pomembna novost s ključnim sporočilom, da ni več žrtev tista, ki se mora umakniti iz stanovanja in oditi v varno hišo ali materin-ski dom, temveč se bo poslej moral umakniti povzročitelj nasilja, ki bo tudi nosil vse posle-dice svojih nasilnih dejanj.

mag. Lea Javornik Novak, sekretarka ter

vodja sektorja za družinsko zakonodajo

in Peter Pinter, Ministrstvo za delo,

družino in socialne zadeve – Direktorat za družino

Postala sva starša

Otr

oci d

.o.o

., Br

nčič

eva

13, L

jubl

jana

, ww

w.s

uper

MA

MI.s

i

Postala bommamica!

Popoln vodič

skozi nosečnost

15

Pomlad se počasi prebuja. Zunaj je bolj toplo, iz zemlje so pokukale prve cvetlice, drevje že brsti … Sonce nas vabi na prve daljše sprehode in izlete. Pomlad si lahko z malo domišljije pričaramo tudi v naših domovih. Otroci so vedno pripravljeni ustvarjati, še v večje veselje pa jim je, če lahko to počnejo v družbi staršev. Vzemimo si nekaj časa in skupaj z njimi ustvarimo pisane lončke za cvetje, ki bodo krasili police našega doma, balkona ali vrta. Po-darjenega pisanega lončka pa se bo razveselila tudi babica, teta ali osamljena soseda.

Potrebujemo:

• glinene lončke poljubne velikosti• akrilne barve• čopiče• škarje• prtičke • sijajni premaz ali mešanico iz mekol lepila in vode• zaščitne rokavice• zemljo za lončnice• čebulice ali semena

Navodilo za izdelavo:S pomočjo čopiča nanesemo akrilno barvo

na glinene lončke. Pri nanašanju barve priporo-čam uporabo zaščitnih rokavic, ker akrilno barvo težko speremo. Počakamo, da se barva posuši.

Iz okrasnih prtičkov izrežemo poljubne mo-tive. Prtičkom pred nanosom na lonček odstrani-mo vse spodnje sloje papirja.

Lončki za cvetje

OTROŠKI KOTIČEK

V lončku si pripravimo mešanico mekol le-pila in vode (razmerje približno pol – pol ) ali

sijajni premaz. Izbrani motiv položimo na lonček in nato s čopičem previdno od sredine navzven nanašamo mešanico lepila in vode ali sijajnega premaza.

Pustimo, da se nanos posuši.

V lončke nasujemo zemljo in posejemo se-mena ali posadimo čebulice. Nato obilno za-

lijemo in potrpežljivo čakamo, da iz zemlje vzklije, kar smo posadili. Če pa smo bolj neučakane nara-ve, si v cvetličarni ali vrtnem centru kupimo mla-de rastline, ki jih presadimo v izdelane lončke.

1

2

3

4

5

Še nekaj nasvetov:• Lončki so lahko poslikani tudi z več bar-vami (črte, pike, vzorci …). Pred vsakim nanosom pa moramo počakati, da se spo-dnja plast barve posuši.• Otroci lahko na osnovno pobarvan lon-ček s čopičem ali vatiranimi paličicami nasli-kajo čisto svoje motive ali slike.• Pri uporabi akrilnih barv s papirjem zašči-timo delovno površino in oblecimo predpa-snik ali staro majico.• Pustimo ustvarjalnosti prosto pot in uži-vajmo ob svojih otrocih.

Besedilo in foto: Sonja Šubic Hurčak, Vrtec Jelka

april 2008

16

OTROŠKI KOTIČEK

april 2008

Otroci so navadne, puste cvetlične lončke opremili s toplimi, živimi barvami. Ker so nam bili zelo všeč, smo se odločili, da jih bomo upo-rabljali kar čez celo leto.Jesenski lonček smo dopolnili z gozdnimi plo-dovi, ki smo jih nekoliko spremenili in nastali so

V oddelku Zajčki smo ustvarjali s cvetličnimi lončki:»želodkoti«, kot so jih poimenovali naši otroci.Letos nam zima ni bila naklonjena, pa smo sne-žake posadili kar v naše lončke … Kar dobro so zrasli, kajne!V tem lončku pa so naše mačice malo dru-gačne, kot ste jih vajeni. Smo se kar potru-

dili, saj je bilo potrebno veliko vztrajnosti.Do poletja se bomo domislili še marsikaj zanimivega in ponovno ustvarili zanimiv cvetlični lonček.

Špela Žnidar, vzg.

ZIMSKI LONČEK

JESENSKI LONČEK

POMLADNI LONČEK

POLETNI LONČEKPoletni lonček lahko otroci naredite sami. Njegovo fotografijo pošljite na uredništvo revije Otroci. Najbolj domiselni lončki bodo nagrajeni!

»V današnjem prenaseljenem svetu visokega potrošništva se moramo potruditi, da obdržimo stik z zemljo; z njenimi naravnimi ritmi, letnimi časi, lepoto in skrivnostjo. To nam bo uspelo le, če bomo naučili ljudi naravo ljubiti.« (Paul E. Knoop ml. v knjigi J. Cornell, Približajmo naravo otrokom, 1994, predgovor)

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

Velika afriška kopenska polža - Belka in Rjavko

Vzgojitelj mora imeti rad naravo in vsa živa bitja v njej. Naravo mora čutiti, z njo živeti in le tako jo bo lahko približal otrokom. Vendar pa imamo odrasli večkrat odklonilen odnos do določene živali. S svojim obnašanjem otroku mnogokrat odvzamemo možnost, da si ustvari svoje mnenje o živali in, da vzpostavi pozitiven odnos do nje.Prav zaradi teh predsodkov in odpora sem otrokom želela približati velikega afriškega kopenskega polža (Achatina fulica) v živem kotičku, kjer bi otroci imeli možnost pridobiti izkušnje, polža doživeti na svoj način in se zanj celo navdušiti. Z otroki smo si v živalskem vrtu poleg drugih živali ogledali tudi polže in se odločili, da bomo tudi mi prevzeli skrb za dva afriška polža. Poiskali smo strokovno literaturo o afriškem polžu in se seznanili z vsemi podrobnostmi.Odpravili smo se na sprehod v gozd. Večina otrok je prostor najprej pretekla, nato pa po-stopno prešla na raziskovanje in nabiranje »za-kladov«. Previdno smo odstranil mah in lubje, ter pri tem pazili, da ne bi poškodovali malih drobnih živali. Nabrane plodove smo kasneje ločili od drugih delov dreves, kamnov, praznih polžjih hišic ..., jih med seboj primerjali, poime-novali, zaznavali s čutili, opazovali pod lupami ter ugotavljali kaj vse bi polža želela jesti. Odlo-čili smo se, da preizkusimo ali mu bodo teknile gozdne jagode, želod, žir, praprot, gobe…V vrtcu smo jima uredili bivališče. Na dno či-stega terarija smo namestili prod in nanj natresli zemljo ter jo navlažili. Dodali smo mah, koščke

april 2008

lubja, posodo za vodo in hrano. Postregli smo jima z raznoliko hrano in kasneje ugotovili, da naša polža najraje jesta zeleno solato. Naša polža sta z nami živela. Dobila sta imeni – Belka in Rjavko. Zaradi svoje veličine in po-sebne spiralne hišice sta bila otrokom res nekaj posebnega.Spodbudila sta nas za mnogo različnih dejavno-sti, iger, raziskovanj, nalog … Otroci so spoznali njune lastnosti, funkcije de-lov telesa, prehranjevalne navade, razvijali so občutek za pazljivo rokovanje z njima. Opazili so, da sta sluzasta in ugotovili, da se polži zaradi te sluzi lažje premikajo. Spoznali so postopke či-ščenja in priprave terarija (bivališča) Dnevno so menjavali vodo, vlažili zemljo ter jima od doma nosili sadje in zelenjavo. Na takšen način so si pridobili delovne navade in si oblikovali poziti-ven odnos do dela. Polža smo odpeljali tudi na sprehod in poskr-beli, da sta se skupaj z nami na svežem zraku dobro počutila. Našli smo vrtnega polža in ga primerjali z afriškim. Ugotovili smo, da imajo pol-ži različno sled, obliko in barvo hišice.Prebirali smo zgodbe o polžih, si jih izmišljali in v strokovni literaturi iskali nova znanja.Polže smo oblikovali iz dišečega testa, risali dožive-tja ob stiku z njim in se o njem naučili nove pesmi.Naša polža sta izlegla jajca. Opazovali smo nji-hovo limonasto rumeno barvo in primerjali ve-likost jajc z različnimi predmeti. Ugotovili smo, da je velikost jajc enaka velikosti manjšega gra-ha. Jajca smo šteli in naštevali kaj vse se iz jajc še

izleže. Dočakali smo male polžke in osvojili po-jem izleže. Malim polžem smo dali imena (Jaka, Počasni, Hitko in Rožičko). Dogovorili smo se, da nekaj mladičkov zaupamo v oskrbo otro-kom v drug vrtec in mamici biologinji. Spoznali smo proces razmnoževanja. Spremljali smo rast polžkov, jih hranili, z njimi rokovali …Želim poudariti pozitivno stran stalnega živega kotička v vrtcu. Opazovala sem razliko v odno-su otrok do polžev pri tistih, ki so z njima žive-li in tistih, ki so ju samo obiskali. Prvi so polža vzljubili takšna kot sta, drugim sta se zdela slu-zasta in le redki so se ju dotaknili.Seveda pa, če sama ne bi sprejela polža takšna kot sta, bi imeli tudi otroci predsodke pred njima, saj polži med ljudmi ne veljajo za priljubljene živali.Živi kotički res pozitivno vplivajo na otrokov ra-zvoj. Pri tem imamo odrasli pomembno vlogo, vlogo pozitivnega odnosa do živega. Mojo misel pa nadaljujem z mislijo Rachel Carson: »Če naj otrok ohrani prirojeni občutek čudenja, … potrebuje družbo najmanj enega človeka, ki z njim to navdušenje deli in z njim spet odkriva veselje, vznemirjenje in skrivnost sveta, v kate-rem živimo.« (J. Cornell in M. Deranja, Poto-vanje v srce narave)Še naprej si bomo delili skrivnost narave in se čudili.

Armand in njegov brat Aljoša sta preživela vikend z Belko in Rjavkom ter nam sestavila križanko.

Damjana Zupanc, dipl. vzgojiteljica

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

18 april 2008

Naročila in informacije:tel: 01 565 34 16 faks: 01 565 34 17Cena: 20,86 €

100 idej za ustvarjanje z otrokom.Maja Hartman

1

2

4

5

3

1. Kaj je polž?2. Katera žival je slinasta in ima hiško na hrbtu?3. Kaj pije polž?4. Kaj je to?5. Kaj spušča polž?

Belki smo priredili zabavo za rojstni dan in ji zaželeli veliko lepega.

Matic: »Da se iz Belke ne bi norčevali.«Armand: »Da bi imela v svoji hišici dovolj zraka za dihat.«Maja: »Da bi bila zdrava.«Laura: »Da se ima v vrtcu lepo in, da se mu hišica ne razbije.«Janina: »Da bi imela veliko solate.«Katja B.: »Želim, da bi bila vesela, da bi ime-la vedno čist akvarij in v njem veliko malih polžkov. Da bi bila srečna do konca.«Paskal: »Želim, da bi imela veliko otrok, da bi imela veliko družino in veliko prijateljev.«

KRIŽANKA

Pogumni Puhi čaka mamo na skalni poilčki.

19

Puhi in Burja – Dinina mladička 2.del

Zadnje dni je postala vedno bolj nemirna. Ves čas si ogleduje votline in razna druga skrivališča. Še posebej ji prijajo takšna, ki so človeku tež-ko dostopna. In res, v času ko so začele zoreti češnje, je Dina globoko v gozdu v majhni votli-nici povrgla dva čisto mala mladička. Enemu je ime Puhi, drugi pa nosi ime Burja – po vetru, ki pogosto piha tukaj v dinarskih gozdovih. Sprva sta mlada riska popolnoma nebogljena, slepa in se ne znata niti dobro kobacati. Dina ju skrbno čuva in redno umiva z jezikom. Nikoli ju ne po-sti dolgo sama, da ju ne bi morda odnesla lisica ali kakšna večja sova. Ko sta stara dva tedna, prvič odpreta oči, pri treh tednih pa že radove-dno kobacata po skalni polički. Puhi je nekoliko

bolj pogumen in rad raziskuje bližnjo okolico, medtem ko se Burja raje skriva v majhni odpr-tinici v kotu votline. Konec poletja se Puhi in Burja prvič odpravita z mamo na potep. Od sedaj naprej jo bosta redno spremljala na njenih pohodih po čudo-vitih divjih gozdovih. V jeseni je bukev bogato obrodila žir, zato je dosti polhov, ki jih Dina po-gosto lovi. Zdaj se že začenja šola lova za oba mladička, da se bosta naučila tudi sama tako dobro zalezovati plen kot njuna mama. Če bo-sta pridna učenca, bosta nekoč lahko lovila tudi večji plen, kot so srne, košute in gamsi. Vendar naučiti se morata še tudi veliko drugega. Kljub vsemu pa je ob učenju še vedno dosti časa za

april 2008

Potem ko je risinja Dina uspešno preživela zimo, se je v prostrane gozdove pod Snežnikom vrnila pomlad. Drevesa so ozelenela, krošnje je napolnilo ptičje petje in mnoge živali so povrgle svoje mladiče. Tudi trebuh Dine se je nekoliko povečal. Ali tudi ona pričakuje naraščaj?

RESNIČNE ZGODBE

Mlada Burja raje iz zavetja opazuje okolico.

igro. Najraje se podita drug za drugim skozi gozdno podrast in se igrata skrivalnice med skalovjem. Kot odlična igračka jima služi tudi kratek mamin rep s črno konico. Do konca naslednje zime, ko bosta že precej zrasla, ju bo Dina naučila večino stvari, ki jih morata vedeti za življenje v gozdu. Takrat bo čas, da se odpravita na lastno pot in si poskuša-ta najti svoje ozemlje. Če bosta imela srečo, si bosta našla domovanje v deželi, kjer bivajo lju-dje, ki imajo radi živali ter jim pustijo, da živijo po svoji naravni poti tako kot že tisoče let.

Besedilo in foto:Miha Krofel

Tokrat bom pozornost usmerila na drugo stran. Ne na otroka, ampak na nas, starše. Ne na to, kako otroka prepričati, da bo delal tako, kot mi želimo, ampak kaj lahko storimo mi starši. In pri tem je najpomembnejša le ena stvar – ALI SMO VREDNI OTROKOVEGA ZAUPANJA. Če smo, nam bo otrok zagoto-vo zaupal oz. bomo lahko njegovo zaupanje počasi pridobili. Če pa ne, je vseeno, če otro-ka še tako prepričujemo, da je to dobro, da to mora storiti, pa bo še vseeno pred nami skrival vse, še zlasti pa slabe stvari.

Kako si pridobimo otrokovo zaupanje? Kako smo lahko starš, ki je vreden zaupanja?

Zaupanje pri majhnemu otroku

Ponavadi so majhni otroci do staršev zelo zaupljivi in se radi zatečejo k njim, da jim povejo, če so veseli, žalostni, jih je strah, jim je kaj pomembnega uspelo ali pa tudi, če se je kaj zgodilo in so npr. razbili naš najljubši kozarec ali strgali knjigo. Starši so namreč otrokom najbližji, zato so oni prvi, na kate-re se otrok obrne. Tu pa smo potem na vrsti mi in od naših dejanj je odvisno, ali bomo to osnovno otrokovo zaupanje ohranili ali pa se bo otrok od nas oddaljil, se začel za-pirati pred nami in v končni fazi celo namer-no skrival vse, kar se mu dogaja (v prvi vrsti seveda negativne izkušnje, kasneje pa lah-ko tudi pozitivne). Zato pomislimo, kako se odzovemo, kadar nam otrok kaj pove, in se vprašajmo, ali smo vredni tega zaupanja.

Otrokovi dosežki

Pa poglejmo nekaj konkretnih primerov. Tokrat začnimo s pozitivnimi izkušnjami

(ja, tudi pri pozitivnih stvareh ni kar samo-umevno, da nam jih bo otrok zaupal, če z naše strani ni primernega ali pa nobenega odziva). Recimo, da je otroku nekaj uspe-lo in je nekaj dosegel (npr. dobro oceno v šoli ali pa je prvič vrgel žogo v koš ali pa mu je prvič uspelo pravočasno iti na stra-nišče). To nam otrok seveda pove z velikim veseljem in ponosom in ni vseeno, kakšna bo naša reakcija, če želimo, da bo otrok tudi kot najstnik z veseljem in ponosom prišel k nam, ko mu bo kaj uspelo. Naši odzivi so namreč lahko zelo različni – od preprostega »mhm« ali kratkega »odlič-no« ali »bravo«, lahko se z otrokom skupaj veselimo, ga pohvalimo in povprašamo še več o njegovih občutjih, lahko pa se celo odzovemo z besedami, kot so »no, a ti je le uspelo« ali »zakaj se pa že prej nisi malo bolj potrudil« ipd. Kot vidite, so lahko naše reakcije zelo različne in prav tako bodo različne tudi otrokove reakcije na naše odzive. Nekateri otroci pač potrebujejo več pohvale in spodbud, drugim je dovolj že samo, da slišimo, kaj jim je uspelo. Je pa prav, da si za otrokove dosežke vzamemo čas, da ga pohvalimo, se veselimo sku-paj z njim in tako vzpodbujamo njegovo notranjo motivacijo, da se mu bo zdelo vredno za nekaj truditi (zato materialne ali denarne vzpodbude niso zaželene, ker tako omejimo otrokovo motivacijo le na te dobrine). Seveda starši nimamo vedno časa, da bi se veselili z otrokom in včasih dejansko ob dveh stvareh, ki jih takrat počnemo istočasno, ne zmoremo nič več kot le »mhm«. Otroku to še ne bo vzelo veselja (razen, če se to stalno ponavlja), je pa vseeno prav, da si v takih primerih vza-memo čas za pohvalo kasneje, npr. zvečer, ko otroke spravljamo v posteljo in imamo

superMAMINA svetovalnica

Starši si v skrbi za svoje otroke želimo, da bi otrok z nami delil svoja čustva, mnenja, izkušnje in včasih celo svoje skrivnosti. Želimo si, da bi nam zaupal tako lepe kot slabe stvari, tako svoje dosežke kot svoje »lumparije«. Zato se velikokrat sprašuje-mo, kaj storiti, da bo to res tako, kako otroka prepričati, da nam bo vse to tudi povedal.

nekaj trenutkov samo zanje. Tako bo otrok doživel dvojno veselje – ob svojem uspe-hu in tudi ob našem zadovoljstvu. Je pa vseeno prav, da bolj poudarimo otrokov dosežek in ne le našega zadovoljstva ob tem, zato da bi se otrok tudi kasneje trudil zase in za svoje zadovoljstvo, ne pa le za naše (ker to je običajno zelo kratkoročno in se – če ne že prej – zagotovo konča v najstniških letih, ko se otroci začnejo star-šem upirati na vse mogoče načine).

Nadaljevanje preberite v aprilski reviji superMAMI.

Od naših dejanj je odvisno, ali bomo ohranili otrokovo zaupanje.

FOTO

:ww

w.sx

c.hu

/Sop

hie

Kako doseči otrokovo zaupanje?

Petra Cankar, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije

O grdih in lepih besedahSTROKOVNJAK SVETUJE

22Oktober 2007april 2008

Otroci se učijo iz vedenjskih vzorcev star-šev in nas posnemajo. Zakaj jim torej ne bi dali zgleda, ki ga potrebujejo? Zdravo pre-hranjevanje lahko postane zanimiv in zaba-ven življenjski slog, pa čeprav se potrebe otrok z leti spreminjajo. Pripraviti otroka do zdravega prehranjevanja je dolgotrajen in zahteven proces, vendar se trud z leti zelo obrestuje.

Posvetite čas pripravi hraneNačrtovanje jedilnika, nakup sestavin, pri-prava in kuhanje hrane zahtevajo čas, ki pa nam ga dandanes zaradi hitrega tem-pa življenja vse prepogosto primanjkuje. Kljub temu pa je izredno pomembno našim otrokom omogočiti, da jedo zdravo hrano, pripravljeno doma, in ne le pogretih, že pripravljenih jedi ter hitre hrane, ki vsebuje

S pravo prehrano do zdravjaCilj vsakega starša je, da njegov otrok zraste v zdravega, zadovoljnega človeka, ki ve, kako najbolje poskrbeti zase tudi s tem, kar zaužije. Zato želimo svojim otrokom že zgodaj privzgojiti čim bolj zdrave prehranjevalne navade ter ga s svojim zgledom spodbuditi k uravnoteženemu prehranjevanju, ki ga spremlja celo življenje.

le malo hranljivih snovi in veliko maščob. S tem bistveno pripomorete k zmanjšanju tveganja za bolezni srca, sladkorne bolezni in prekomerno težo.

Kako otroka navajamo na zdravo prehranjevanjeSolimo manj. Raje izboljšajmo okus z narav-nimi dišavnicami in začimbami.Zmanjšajmo uporabo belega sladkorja in čokolade. Čaj sladkajmo raje z medom, pa tudi peka peciva se z medom zelo dobro obnese, saj je znano, da sladkor črpa kalcij ko-stem in zobem. Namesto sladkarij za malico otroku raje ponudimo rozine, sveže sadje ali mlečne izdelke, kot sta skuta, sadni jogurt. Vendar pa otroku ne prepovejte popolnoma uživanja sladkih prigrizkov, le zmanjšajte jih, saj bi se v nasprotnem primeru otrok lahko

počutil prikrajšanega in bi se prenajedel prepo-vedane hrane drugje, ko bi imel priložnost.Vsaj enkrat na dan si vzemimo čas in jej-mo skupaj za mizo, počasi. Taktika, kot je podkupovanje otrok s sladicami v primeru, da poje vse in prvi, vodi v nezdrav odnos do hrane, saj otroci ne prepoznajo več svojih te-lesnih znakov za lakoto.

STROKOVNJAK SVETUJE

april 2008 23

Otrok ima pravico reči ne. Čeprav pazimo, da otrok ne postane pretirano samovoljen, mu moramo dovoliti, da sam izbira količino in raz-ličnost hrane, s svojim zgledom pa poskrbimo, da poseže po bolj zdravih živilih namesto tistih s praznimi kalorijami. Omogočimo mu, da bo imel na izbiro dovolj raznolike hrane.Hrana je lahko tudi zabavna. Ne glede na to, koliko je star vaš otrok, bi morala hrana biti vir skupnega uživanja. Za zabavo lahko poskrbite tako, da mu za popoldansko mali-co pripravite toast, ki ga premažete s skuto z raznimi zelišči, nato pa nanj položite košč-ke raznovrstne in barvne zelenjave, saj bo to stimuliralo otrokov vid in s tem tudi želodec. Lahko pa se skupaj zabavate ob rezljanju figu-ric iz sadja, ki jih potem skupaj tudi pojeste.Na krožniku lahko tudi oblikujete obraze iz sadja ali zelenjave, npr. za lase uporabite bo-rovnice ali grozdje, za oči kivi, nos naj bo jago-da, banana pa nakazuje nasmeh.Tudi želodec potrebuje počitek, zato naj bo razpon med obroki vsaj tri ure. Vmes pa mu lahko ponudite mlečne napitke, sveže sa-dne ali zelenjavne sokove ali sezonski sadež.V dnevnih obrokih naj bo dovolj vlaknin.

Vlaknine pripomorejo k izboljšanju prebave, preprečujejo zaprtje, hkrati pa skrajšajo zadr-ževanje odpadnih snovi v debelem črevesu. Za zadostno količino teh v dnevni prehrani lahko poskrbimo, če npr. zeleni solati doda-mo fižol, pripravimo grah kot zelenjavno pri-logo, uporabljamo polnozrnati kruh namesto belega in ne olupimo sadja (seveda ga prej dobro operemo).5 obrokov na dan. Najbolje je, če obrok vsebuje tri do štiri vrste jedi. Zajtrk naj bo energijsko najbolj bogat, zatem sledi lažja

dopoldanska malica, zmernejše kosilo, sadje pred večerjo ter zelo lahka večerja.Gazirane pijače niso priporočljive. Stro-kovnjaki svetujejo, naj otroci do sedmega leta starosti ne pijejo gaziranih pijač, pa tudi ka-sneje jih je treba omejiti na najmanjšo možno količino. Veliko bolje je, če otrok pije sveže stisnjene sadne ali zelenjavne sokove ali pa mešanico mleka in stisnjenega sadja (npr. za popoldansko malico).

Kristina Borišek

Kaj je aditiv?Zakonsko je aditiv opredeljen kot snov, ki je običaj-no ne uživamo kot živilo in ne sodi med njegove običajne, tipične sestavine. Aditive namensko do-dajajo živilu zaradi potreb proizvodnje, transporta in prodaje. Aditivi se nahajajo v živilu ali v njegovem stranskem proizvodu zato posredno ali neposredno postanejo njegova sestavina. Tako aditivi živilo npr. obarvajo, zgostijo, omogočijo mešanje vode in ma-ščobe ali olja, konzervirajo, utrdijo ali spremenijo njegov okus, osladijo, ga ščitijo pred oksidacijo, omogočijo tvorbo želeja, zakisajo, glazirajo ipd.

Aditivi so glede na njihovo funkcijo v živilih razvrščeni v večje skupine ali kategorije, na primer: antioksidanti, barvila, sladila, zgoščevalci, encimi, arome ipd.

BarvilaNaravno prisotna barvila v hrani se lahko med tehnolo-škim postopkom ali shranjevanjem izgubijo, zato živilom dodajajo naravna in sintetična barvila. Dodajajo jih tudi takrat, ko želi proizvajalec izdelek še posebej močno obarvati. Poznamo približno 40 skupin barvil, med kate-rimi je vsaj 18 sintetičnih. Na slovenskem trgu je največ

barvil v prigrizkih, žitih za zajtrk, sladkarijah. Najbolj obarvani pa so bonboni in osvežilne brezalkoholne pijače. Barvil, razen nekaterih naravnih, pa se ne sme dodajati hrani za otroke, stare do treh let, saj lahko povzročijo neželeno reakcijo in alergijo. Razi-skave so pokazale, da mnogo potrošnikov še vedno prisega na “obarvana” živila, medtem ko zagovor-niki presne in biološko pridelane hrane menijo, da je dodajanje barvil popolnoma nepotrebno in za potrošnike celo zavajajoče.

Povzeto po brošuri Zveze potrošnikov Slovenije

Poznate E-je v vaši hrani?V živilstvu se povečuje uporaba aditivov, tako imenovanih E-jev. Rahlost, drugačen okus in izgled hrane je mogoče doseči s pomočjo aditi-vov. Njihova uporaba ne sme biti nevarna za zdravje, dodajanje aditivov pa ne sme zakriti slabe kakovosti izdelka ali zavajati potrošnikov.

O grdih in lepih besedahSTROKOVNJAK SVETUJE

24Oktober 2007april 2008

Ko se pojavijo alergijeAlergije so zelo razširjena bolezen pri otrocih, saj jo ima skoraj vsak tretji otrok. Razlogi zanjo še niso povsem pojasnjeni, vendar alergologi (zdravniki, ki se ukvarjajo z alergijami) domnevajo, da jih utegnejo povzročati številne kemijske snovi in vedno večja ponudba živil, ki vsebujejo vse več aditivov in konzervansov. Kako bo deloval otrokov imunski sistem, pa je odvisno tudi od dedne zasnove, tako da so pri pojavu alergij možni oboji dejavniki.

Poleg zunanjih in genetskih vzrokov pa imajo pri nastanku alergij veliko vlogo tudi psihološki dejavniki, ki se pojavijo ob stresnih situacijah, katerim je malček izpostavljen dalj časa, kot so npr. sprememba okolja, ločitev staršev, odhod v vrtec itd.

Kako ogrožen je otrok?Zasnova za to, ali bo otrok imel alergijo, je lah-ko podedovana, kar pa ne pomeni, da se bo alergična reakcija dejansko sprožila. Če noben sorodnik nima alergije, je tveganje od 5- do 15-odstotno. Če ima alergijo eden od staršev, bratov ali sester, je verjetnost nekje od 20- do 40-odstotna, če pa sta prizadeta oba starša, je verjetnost približno 60-odstotna.

STROKOVNJAK SVETUJE

april 2008 25

Kaj je alergija?Alergija je čezmeren odziv imunskega sistema, ki se pojavi ob stiku z vsakdanjimi, običajno povsem nenevarnimi dražljaji, kot so npr. ži-valska dlaka, hrana ali pa cvetni prah. Odziv je usmerjen proti točno določenim povzročite-ljem, telo torej vedno odgovarja na enak dra-žljaj, zato je reakcija specifična.

Najpogostejše alergijske reakcijeAlergijske reakcije se lahko pojavijo kjer koli na telesu. Alergijski nahod in astma najpogosteje prizadeneta dihala. Na koži se pogosto poka-žejo ekcemi, koprivica. Alergija lahko prizade-ne tudi prebavila. Simptomi so lahko slabost, bruhanje, napenjanje, bolečine v trebuhu itd. Anafilaktični šok je huda alergična reakcija, ki prizadene več organov, povzroči omedlevico, padec pritiska, vendar je taka oblika zelo redka.

Najpogostejši alergeni• Alergeni rastlinskega in živalskega izvora: ta-kojšna oblika alergije je obolenje oči in sluznic dihal. Alergeni so lahko rastlinskega izvora (kot so pelod, moka, otrobi, lesni prah, kava, kakav, eterična olja in dišave itd.), živalskega (dlake, perje, deli žuželk in pršice hišnega prahu) ter kemičnega izvora (prah zdravil, kovinske soli, encimi, žveplov dioksid, cigaretni dim itd.)• Žuželčji piki (posebno hude alergije povzroča-jo piki čebel, os, sršenov in čmrljev. Manj nevarni pa so komarji, muhe, stenice, uši in bolhe.• Živila. Težave se lahko pojavijo takoj ali pa več ur po zaužitju.

Alergološki testiBrez testov zelo težko ugotovimo, ali gre za alergijo ali ne. Pomagajo pojasniti, na kaj je otrok alergičen, ter so mogoči pri vsaki sta-rosti, čeprav so si mnenja strokovnjakov tu različna, saj nekateri zdravniki mislijo, da pri majhnih otrocih imunski sistem še ni dozorel in tako dejanska alergija ni dokazljiva. Možnosti, s katerimi zdravniki ugotavljajo povzročitelja alergije, so:• kožni testi (ugotavlja se skupina alergenov);• test krvi;• provokacijski test (alergen preizkušajo na prizadetem organu: nosu, črevesju, bronhijih • ta oblika testa je tudi najbolj zanesljiva).

Zdravljenje alergijNajpreprostejša in najuspešnejša metoda zdravljenja alergij je izogibanje povzročiteljem, čeprav je našemu malčku zelo težko spreje-mati vsakodnevne omejitve. Pomembno je, da mu ob tem stojimo ob strani ter mu s svojim zgledom damo vedeti, da ni nič hudega, če je drugačen.Pomagamo si lahko tudi z imunoterapijo (telo poskušamo navaditi na alergen), s katero je mo-goče pozdravi veliko alergij. (npr. pike žuželk).Zelo koristni spremljevalni terapiji zdravljenja alergij sta šport in sprostitev, saj je znano, da so pri nastanku teh pomembni tudi psihični dejavniki.Naravne zdravilne metode, kot je npr. Kne-ippova terapija, klimatske terapije ipd., pripo-morejo k izboljšanju imunskega sistema.

Z alergologom, ki ga z otrokom obiskujete, se lahko posvetujete tudi o alternativnih meto-dah, kot sta homeopatija ali akupunktura, ki sta se v nekaterih primerih izkazali za uspešni.

Kristina Borišek

Alergeni, ki sprožajo alergije pri človeku, so lahko tudi živalskega izvora (npr. dlake in perje doma-čih ljubljenčkov, deli žuželk in pr-šice hišnega prahu).

26 april 2008

Vrtec v Karlstadu (Švedska)

Predšolska vzgoja mora postaviti temelje za vseživljenjsko učenje. Biti mora prijetna, varna in učno bogata za vse otroke.Kurikulum je razdeljen na različne dele: norme in vrednote, razvoj in učenje, vpliv otroka, vrtec in dom ter sodelovanje med predšolsko skupino, šolo in centrom za prosti čas.

Normativi in standardi v švedskih vrtcihŠtevilo osebja v vrtcu za nobeno področje dela ni posebej določeno in se lahko zelo razlikuje.V skupini otrok, starih od enega do treh let, so povprečno dva do trije vzgojitelji. V sku-pini starejših otrok (od treh do šestih let) je od 18 do 20 otrok na isto število vzgo-jiteljev.

Leta 1989 so švedski vrtci dobili svoj prvi nacionalni kurikulum, v katerem so temelj predšol-ske vzgoje demokratična načela. V njem je zapisano: »Pomembna naloga predšolske vzgoje je vzpostaviti in otrokom pomagati pridobiti vrednote, na katerih temelji družba. Nedotakljivost člo-veškega življenja, svoboda in spoštovanje posameznika, enakost vseh ljudi, enakopravnost med spoloma kot tudi solidarnost do šibkejših in ranljivejših so vrednote, ki naj jih šola in vrtec aktivno vzpodbujata pri svojem delu z otroki.« (Lpfö-98, p. 3)

Vsaka skupina otrok ima štiri ali pet sob. Ena soba je namenjena umetnosti in slika-nju, druga fizičnim aktivnostim, ostale sobe pa različnim vrstam iger in druženju.Vrtci so odprti čez vse leto, vendar se po-leti po več skupin združi. Takrat se število osebja posledično zmanjša.Vrtci se odprejo ob 6.30 zjutraj in zaprejo ob 18.30. Ni predpisov, ki bi določali, koli-ko časa lahko otrok preživi v vrtcu, vendar je bivanje omejeno le na tisti del dneva, ko so starši v službi. Če je eden od staršev ne-zaposlen ali doma z mlajšim otrokom, ima-jo ostali otroci pravico do bivanja v vrtcu do največ 15 ur na teden.Uvajanje otroka v vrtec traja okoli dva te-dna. Prvih nekaj dni otroci preživijo v vrt-cu le nekaj ur, in sicer ob stalni prisotnosti starša. Čas, ki ga otrok preživi v vrtcu, se

vsak dan podaljšuje in po nekaj dneh ga starši lahko pustijo samega.Vsak vrtec ima kuharja, ki skrbi za to, da je hrana zdrava. Vsak dan so postreženi zaj-trk, toplo kosilo in popoldanski obrok.Najmlajši otroci po kosilu spijo, starejši pa nekaj časa počivajo ob poslušanju zgodbe ali glasbe.

Sodelovanje švedskih vrtcev s staršiVsak semester je sklican roditeljski sesta-nek. Na njem vzgojitelji predstavijo načrto-vane aktivnosti. Dvakrat na leto pa se vsaka družina sestane z enim od vzgojiteljev, da se pogovorijo o razvoju, napredku njihove-ga otroka.

Maksimalno plačilo za otroka v vrtcu določa država, ki zanaša 1260 SEK (švedskih kron), kar je okoli 120 evrov. Vsako mesto določi

VRTEC SE PREDSTAVI

Foto: Dani Zver

Foto: Dani Zver

27april 2008

sistem za ceno v vrtcih. V Karlstadu se plača glede na prihodek in čas, ki ga otrok preživi v vrtcu, nikoli pa cena ni višja od zgoraj na-vedenega maksimalnega zneska.

Izobraževanje/usposabljanje vzgojiteljevZa pridobitev izpita za predšolskega vzgo-jitelja je treba študirati na univerzi štiri leta. Po tem je mogoče delati kot predšolski vzgojitelj ali učitelj v osnovni šoli. Po za-ključku tega izobraževanja se ni več treba dodatno izobraževati (usposabljati). Seveda pa je po želji mogoče še dodatno študirati, npr. za delo z otroki s posebnimi potrebami.V švedskih vrtcih vzgojitelji delajo skupaj v timu in vsi imajo enake dolžnosti ter zadol-žitve: načrtovanje, ocenjevanje (evalvacija) itd. Vzgojitelji nimajo pomočnikov.

Značilnosti vrtca v KarlstaduV mojem vrtcu so otroci, stari od dveh let in pol pa do šest let. Trenutno imamo 18 otrok. Vrtec se nahaja v multikulturnem delu našega mesta in otroci prihajajo iz zelo različnih držav.

Naš vrtec je vrtec Montessori in zato ima-mo gradivo za pisanje in matematiko, pa tudi druge materiale za igro.Enkrat na teden gremo z otroki v gozd. Večino časa se otroci lahko sami odločajo, kaj bodo počeli in katerih aktivnosti se bodo udeležili.

Zadnji dve leti in pol smo vključeni v projekt Comenius skupaj z vrtci iz Ljubljane, Beni-dorma v Španiji in Pocé les Bois v Franciji, kar je zelo zanimivo tako za otroke kot za vzgojitelje.

Marianne NilssonPrevod: TR

VRTEC SE PREDSTAVI

Nagradna igra TRI SRCA, ki jo podarjajo Terme Radenci

V marčevski številki revije ste otroci pri-dno iskali srčke, ki so bili skriti med njenimi stranmi. Navdušeno ste jih lepili na dopisni-ce in jih pošiljali na naše uredništvo. Izmed velikega števila prispele pošte smo izžrebali nagrajenko, ki bo skupaj z vso družino v času 1. majskih počitnic užival v Termah Radenci. Pravzaprav sta srečni nagrajenki dve –sestrici Zala in Ajda Ašenbrender iz Ptuja. Čestitamo!!!

Foto: Marianne Nilsson

RAZGLEDNICE

Hura, gooool!VRTEC MLADI ROD, ENOTA ČIRA-ČARA

Nogomet otroke tako navdušuje, da sem jim predlagala, da povabimo v vrtec očeta naše varovanke, nogometaša Issaha Mora. Z očkom sva se pred obiskom dogovorila o poteku predstavitve nogometa, od ogre-vanja do spretnosti obvladovanja žoge, in za dan njegovega prihoda, ki so ga otroci nestr-pno pričakovali.Zbrali smo se na igrišču, kjer so se nam pri-družili tudi otroci drugih skupin. Naš gost, nogometaš Issah Mora, je imel zelo velik vpliv na otroke. Motivacija in vztrajnost otrok sta bili tako močni, da smo se dogo-vorili za izvedbo nogometne tekme vrtca Čira-čara. Moštvi, ki bosta tekmovali, bosta tudi doma izdelali rekvizite. Večina otrok je spretnosti z žogo obvladovala že ob pr-vem prikazu veščin poklicnega nogometaša. Tako smo naredili načrt, kaj vse moramo za tekmovanje pripraviti, in pričeli z izdela-vo številk, ki bodo označevale tekmovalce

obeh moštev, zbiranjem primerne obleke in obutve za tekmovalce in seveda izdelavo rekvizitov za deklice, ki bodo kot navijačice spodbujale moštvi. Izdelale so transparen-te, ropotulje, pisane trakove in daljnoglede iz stekleničk z jogurtovim napitkom. Vzgo-jiteljice smo pripravile igrišče; označile rob igrišča s snegom iz razpršila, postavile gola in pripravile glasbo. V pričakovanju tekme je napetost med našimi varovanci zelo narasla in bili so že zelo nestrpni …Na izbrani dan smo se zbrali na igrišču otro-ci, vzgojitelji in starši. Najprej je bilo na vrsti ogrevanje tekmovalcev, utrjevanje pravil in spretnosti. Nato je sodnica na tablo zapisala imeni obeh moštev: JEŽI : KROKODILI in z žvižgom piščali naznanila začetek tekme. Ježi napadajo, Krokodili se branijo, žoga leti v vse smeri, piščalka piska, navijači kričijo, starši in vzgojitelji pa ob vsesplošnem veselju vzpodbujajo tekmovalce. Kratek odmor za

28

dodatne dogovore ter napitke in tekma se nadaljuje. Moštvi sta izenačeni, zato zmago-valca določijo prosti streli. Ob huronskem vzpodbujanju in navijanju zmaga moštvo Ježev. Zaključku tekme je sledila podelitev pokala. Zmagovalci so prejeli pokal, sodelu-joči priznanja. Otroci so pokal izročili gostu, poklicnemu nogometašu, sledilo je veselo druženje in praznovanje, kot se za pravo po-tekmovalno vzdušje spodobi. Bliža se veliki nogometni dogodek – pokal UEFA. Tuje televizije že predvajajo oddaje, na katerih obiskovalce navdušujejo za ta veli-ki dogodek. Novoletni koncert na Dunaju je bil v znamenju žoge in kazenskih kartonov, ki so si jih v šali izmenjali glasbeniki in dirigent, mi pa bomo svetovno nogometno prvenstvo pričakali kot navdušeni nogometaši in morda izvedli še svojo tekmo na igrišču vrtca Čira-čara.

Marija Grdadolnik, vzojiteljica

Nogomet navdušuje tako odrasle kot otroke in je postal del našega vsakdanjika. Tudi v našem vrtcu vsakodnevno igramo nogomet na igrišču. Spoznavamo pravila, favorite in uspešnost zmagovalnih ekip.

april 2008

Palček Bralček – čudovit vzgojni pripomočekVTRTEC JADVIGE GOLEŽ, ENOTA OB GOZDU

Z vsakodnevnim branjem in pogovarjanjem z otrokom od rojstva naprej, še posebej v prvih letih življenja, ustvarjamo temelje za zdravo osebnost. Ob branju se otrok oblikuje in raz-vija v skladu s svojimi posebnimi biološkimi danostmi, branje doživlja kot zven zanimivih besed in bogastvo igrivih podob.Zato sva se v skupini Mišk s pomočnico vzgo-jiteljice odločili, da bova otroke k branju, po-slušanju in pripovedovanju zgodb, ki jih imajo otroci zelo radi, popeljali z lutko palčkom Bralčkom. Palček je v skupini zaživel in je bil pri otrocih zelo dobro in doživeto sprejet.Otroci mu radi prisluhnejo. Obišče jih enkrat mesečno in je čudovit vzgojni pripomoček.S pomočnico vzgojiteljice izbirava vsebine,

Palček Bralček – čudovit vzgojni pripomočekki prinašajo lirična in provokativna sporočila, vsebine, ki prikazujejo prijateljstvo, konflikte in pomiritev, spoštovanje …Za branje, pripovedovanje, pogovor, ustvar-janje si vedno vzameva čas. S palčkom otroci utrjujejo vsebino na različne načine, ob različ-nih spodbudah. Teme zgodb upodabljamo v risbi, s petjem, gibanjem, igrami …Želiva si, da bi palček otroke spominjal na ne-pozabne dni v vrtcu. Ne bo pa ostal sam v kakšnem zaprašenem kotu igralnice, temveč se bodo z njim srečevale še različne generaci-je pravljic lačnih radovednih otrok.

Diana Blažič, vzgojiteljica, in Mihaela Vrentuša, pomočnica vzgojiteljice

RAZGLEDNICE

29

Eko aktivnostiVRTEC LEDINA

Zavedamo se svojega poslanstva in odgo-vornosti, ki jo imamo, ob tem ko skrbimo za razvoj 400 otrok naše ustanove, zato želimo še povečati zavest in skrb za človeka vključno z varovanjem zdravja, graditvijo medsebojnih odnosov ter skrbjo za okolje in naravo, ki nas obkroža. V šolskem letu 2007/2008 smo si za-stavili cilje, ki jim sledimo od septembra dalje in preverjamo njihovo uresničitev. Naš priori-

V šolskem letu 2007/2008 se je Vrtec Ledina vključil v projekt: »Ekošola kot način življenja«. Projekt poteka na ravni države v okviru društva DOVES – Društvo za okoljevarstveno izobraže-vanje Slovenije. Projekt je namenjen načrtnemu okoljskemu ozaveščanju in izobraževanju.

tetni cilj je razvijanje pozitivnih odnosov, kajti le pozitiven odnos do sebe, do prijateljev, soljudi omogoča tudi pozitiven odnos do okolja.

Izdelali smo punčke iz cunjV pravljičnem decembru, ko se obrnemo vase, analiziramo pretekle dogodke in sti-snemo roko prijatelju, znancu, smo po vzo-ru Unicefove akcije »Posvoji punčko in reši otroka« izdelali punčke iz cunj in jih razstavili na novoletnem sejmu vrtca. Mnoge od izde-lanih punčk so dobile nov dom. Obiskovalci sejma so zanje prispevali prostovoljne de-narne prispevke, ki smo jih nakazali v sklad vrtca. Sredstva sklada vrtca bomo namenili za potrebe otrok iz socialno šibkih družin. Dve punčki pa smo poslali na Unicef v upa-

nju, da omogočimo cepljenje vsaj dvema otrokoma.

Zbiramo izrabljene tonerje in kartušeVzporedno z razvijanjem pozitivnih odnosov pa želimo po naših najboljših močeh prispe-vati tudi k ozaveščanju vseh, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja Vrtca Ledina za odgovorno ravnanje z naravo.V mesecu januarju smo si zadali novo nalogo – odločili smo se pridružiti akciji zbiranja izra-bljenih tonerjev in kartuš. V akcijo zbiranja smo vključili vse zaposlene v vrtcu, otroke našega vrtca in njihove starše. O sami akciji pa vas bomo še obveščali.

Andreja Kuder, pomočnicaravnateljice in koordinatorka ekovrtca

V šolskem letu 2007/2008 se je Vrtec Ledina vključil v projekt: »Ekošola kot način življenja«.

Zavedamo se svojega poslanstva in odgo-

april 2008

Iskali smo pogačiceVRTEC LJUTOMER

Kulturna tradicija in običaji se prenašajo najprej prek družine, nato pa tudi z različnimi dejav-nostmi v vrtcu, šoli …Potrditev tega smo doživeli ob letošnjem va-lentinovem. Po znanih virih ima sv. Valentin ključ od korenin. Med drugim naj bi ta dan pomenil začetek dela v vinogradih, njivah, vr-tovih, poleg tega pa se takrat še ptički ženijo (po nekaterih virih tudi na gregorjevo).Družina Bogdan iz Ljutomera je povabila k sebi domov skupino otrok vrtca, v kateri je tudi nji-hov sin Domen. Ptičje pogačice, kot simbol gostije v naših krajih, so bile skrite po celotni parceli. Veselje otrok ob iskanju pogačic je bilo nepopisno. Ob tem sta starša na zanimiv način nepopisno. Ob tem sta starša na zanimiv način

otroke vzpodbujala in se z njimi veselila. Ob koncu obiska je vsak otrok dobil košarico s pogačicami. Kaj je lepšega kot otroški smeh, veselje, iskrivost? Če to veselje pripravi-jo starši, je to še toliko prijetnejše. Takšna doživetja, kot nam jih je pripravila družina Bogdan, oblikujejo vrednote človeka in tako prispevajo k temu, da sta naše življenje in so-bivanje prijaznejša in bolj vesela. Ostaja želja, da bi bilo več takšnih družin, ki bi ohranjale in negovale navade ter običaje. Tudi v našem vrtcu se zelo trudimo, da bi izpolnili ta cilj.

Nada in Anica, vzgojiteljici

Otroci ste pridno gradili hiše skupaj z očki in mamicami v prilogi revij super-MAMI in Otroci - Naš novi dom, tako da smo v uredništvo prejeli precej zgrajenih hišk, izmed katerih smo izž-rebali tri nagrajence, ki prejmejo knjigo Ustvarjalni prosti čas avtorice Maje Hartman. Srečni prejemniki nagrad so: Alej Kump iz Kočevja, Petra Šadl iz Postojne in Nik Lebar iz Doba. Vsem nagrajencem čestitamo ter vam želimo obilo užitkov ob ustvarjanju.

30

MINI TEATER / NAROČILNICA

3030

Ne zamudite Maksi pomladi v Mini teatru

Drage ljubiteljice in ljubitelji lutk. Tudi v letošnji

sezoni so v Mini teatru za prihajajoče pomladne

in poletne dneve pripravili posebno ponudbo za

zaključene skupine otrok. V dvorani Mini teatra na

Ljubljanskem gradu si boste lahko ogledali lutkovno

predstavo in uživali v vožnji z vzpenjačo ali turistič-

nim vlakcem na Ljubljanski grad. Po predstavi pa se

boste posladkali s sladoledi Ljubljanskih mlekarn.

Ponudba je cenovno ugodna, saj bo otrokom ogled

lutkovne predstave v razvedrilo, vožnja z vzpenjačo

ali vlakcem v veselje, sladoledna lučka Ljubljanskih

mlekarn pa v osvežilo.

Priporočamo vam različne predstave, dve novosti v

letošnji sezoni in večno uspešnico Mini teatra:

Ime in priimek _________________________Ulica in hišna številka ____________________Pošta in kraj ___________________________Telefon _______________________________Elektronski naslov ______________________Datum in podpis: ______________________

OTROCI d.o.o.Brnčičeva 13

1000 LJUBLJANA

Naročilnico oddajte v poštni nabiralnik. Še hitreje gre po faksu: 01 565 34 17.

NE želim, da me založba Otroci obvešča o novostih in ugodnostih, ki jih bo za vas pripravljala tudi v prihodnje.

Poštninaplačana,pog.št. 218/1/04

Želim naročiti (OZNAČITE):

revijo Otroci.

Revijo želim prejemati od številke _____ naprej.

Naročnina 10 številk revije Otroci je 10€

revijo supreMAMI.

Revijo želim prejemati od številke _____ naprej.

Naročnina 10 številk supreMAMI s 5-odstotnim popustom je 23,31€

revijo Nosečnica Cena je 3,99€

revijo Dojenček Cena je 3,71€

priročnik OTROCI POTREBUJEJO MEJO Cena je 12,48€

pesnarico BALALAJCI Cena je 16,56€

zgoščenko BALALAJCI Cena je 14,56€

knjigo USTVARJALNI PROSTI ČAS Cena je 20,86€

priročnik SMRT IN ŽALOVANJE Cena je 6,26€

priročnik PRVIČ V VRTEC Cena je 14,99€

knjigo SUPERmami z napako Cena je 8,99€

30 april 2008

Sofistus, zavod za sodobno izobraževanje, www.sofistek.si

29. in 30. 4 - Potovanje 100 milijonovlet nazaj k prijateljem dinozavrom(Dinozavrski park)(primerno za otroke od 4 do 12 let, odhod izLjubljane, Celja, Maribora in Gornje Radgone24. 5. - Robinzon na samotnem otokuNe boste verjeli, ampak naslednja Sofistkovadogodivščina se bo dogajala na čisto pravemotoku - Sofistkovem otoku!Ne zamudite podrobnega programa- prijavite se na E-novice na www.sofistek.si

1. MIZICA, POGRNI SE – nova lutkovna uspe-

šnica Mini teatra je primerna za otroke, starejše od

treh let. Besedilo bratov Grimm je priredil in režiral

Marek Bečka, igrata pa Jose in Aljaž Jovanovič.

2. PIPI IN MELKIJAD – predstava za otroke,

starejše od treh let. Besedilo po motivih zgodbe

Elke in Dieterja Loeweja sta napisala Jurij Souček in

Matjaž Briški. Na gledališki oder jo je postavil reži-

ser Robert Waltl, poleg Jurija Součka pa v predstavi

nastopa tudi Andrej Murenc.

3. PALČEK – igrana lutkovna predstava je primer-

na za otroke, starejše od treh let. Besedilo bratov

Grimm je priredil in na odrske deske postavil pri-

znani češki režiser Pavel Polak, nastopata pa Tjaša

Železnik in Miha Arh. Palček je zgodba o starših

brez otrok, ki se jima je rodil deček, velik kot palec

na roki. Humorna lutkovna predstava je s svojim

posebnim lutkovnim in izvirnim igralskim pristo-

pom navdušila gledalce na več kot 120 ponovitvah.

Predstava je bila na Pikinem festivalu v Velenju na-

grajena za najboljšo predstavo festivala.

V Mini teatru se veselijo vašega odziva na Maksi po-

mlad in so vam prijazno na voljo za dodatne infor-

macije na telefonski številkah: 01 43 03 143 ali 041

314 414 ali: www.mini-teater.si.

Nagradna igraPodjetje Bogart, d.o.o. podarja Brita vrček Maxtra za filtriranje tekoče vode ter prehransko dopolnilo Zelena magma. Odgovorite na nagradno vprašanje: Iz česa je narejeno prehransko dopolnilo Zelena Magma? in preizkusite srečo v žrebu.Odgovor na nagradno vprašanje pošljite na dopisnici na naslov Otroci, d.o.o., za Brita, Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana

Otr

oci d

.o.o

., K

ratk

a po

t 1, L

jubl

jana

10 strokovnjakov rešuje vaše težave

NOVO