Click here to load reader

Tehniške meritve

  • View
    52

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Tehniške meritve. 2013/2014. Osnove tehniških meritev. Proces merjenja ( narediti merljivo ) Vplivne veličine (okolica) Preoblikovanje merjenih veličin (v elektriške, tudi digitalizacija) Ponavljanje meritev (povečanje zaupanja v rezultate) Vrednotenje rezultatov [1], str. 23 - PowerPoint PPT Presentation

Text of Tehniške meritve

  • Tehnike meritve2013/2014

  • Osnove tehnikih meritevProces merjenja (narediti merljivo)Vplivne veliine (okolica)Preoblikovanje merjenih veliin (v elektrike, tudi digitalizacija)Ponavljanje meritev (poveanje zaupanja v rezultate)Vrednotenje rezultatov [1], str. 23srednja vrednost, varianca in standardni odmik Napake merjenja [1], str. 26 (sistematske napake, nakljune napake VEDNO, pomote LAHKO IZLOIMO, merilna negotovost) Tonost in natannost

  • 8. oktober 2013

    ?

  • Naloga 3Iz rezultatov ai n krat ponovljene meritve doloimo srednjo vrednost , standardni odmik vseh enot n in raztros n

  • Primer Naloge 3V enakih pogojih (T,p, % vla.) smo z istim metrom merili dolino iste elezne palice. Koliko znaa ocena srednje vrednosti, standardnega odmika in koliko raztrosa, e smo si namesto za 3 meritve vzeli as za 30 ali celo 300 meritev? Kako so ocene drugane, e naredimo 10.000 taknih nizov meritev?

  • Teme seminarjevML Slovenija: Merjenje in analiza hrupa, identifikacija standardov za kopno in morje, meritev, kritina analiza rezultatov, uporaba zaitnih sredstevOddelek za pomorstvo: Toplotni izmenjevalnik, temperatura, tlak, degradacija (korozija), poraba elektrine energije, grelno teviloObala: slanost morja, identifikacija standardnih nainov, meritev, kritina analiza rezultatovLaboratorij: simulacija temperature stroja, prikljuitve termolenov ladijskih dizelskih motorjev, meritve, kritina analiza rezultatovMeritve ob natovarjanju goriva na ladjo Meritve in postopki ob prihodu tankerja v pristanie, merjenje temperature, koliine in kvalitete gorivaVL Ankaran (ML Slovenija): odvisnost moi pogonskega stroja ladje od pretoka goriva v motor, merjenje mehanskih napetosti na gredi in UZ meritev pretokaStandardi za meritve plinskih komponent v izpunih dimih ladje, Nevarni plini v pomorstvu in meritveRadioaktivnostPrevzemne meritve na ladji v ladjedelniciMeritve kvalitete mazalnega olja pogonskega stroja ladjeZasnova kalorimetra

    volunterstvo

  • Seminarji - stanje

  • Avtomatizacija (seminarji RA)Avtomatizacija je prenos lovekovih misli v proces upravljanja. Beseda avtomatizacija izhaja iz grke besede ki oznauje kar se dogaja samo od sebe, samodejno. Osnovni namen avtomatizacije je regulacija. Naloga avtomatske regulacije je, da s pomojo ustreznih strojev in navodil imbolj izniuje razliko (napako) med trenutnim in elenim stanjem nekega procesa. Upotevati je treba vplive notranjih in zunanjih motenj. V avtomatiki uporabljamo sisteme nadzora in informacijske tehnologije, ki omogoajo zmanjanje potreb po lovekem delu v proizvodnji blaga in storitev. V sklopu industrializacije je avtomatika korak naprej od mehanizacije. Mehanizacija ljudi nadomea s stroji in nam pomaga pri zahtevnem fizinem delu, medtem ko nas avtomatika zamenjuje tudi z umskega vidika, saj regulira in nadzira namesto nas. za samodejne procese potrebujemo kvalificirane strokovnjake, ki bodo znali upravljati z avtomatiziranimi stroji.Krmiljenje (upravljanje) je proces, v katerem ena ali ve vhodnih veliin v omejenem sistemu, vpliva na izhodno veliino v skladu z naeli, ki so vgrajeni v ta sistem. Zato podatki potujejo vzdol odprte zanke. Izraz kontrola oz. krmiljenje se ponavadi uporablja, e v procesu ni prisoten lovek, s imer izraz avtomatska ali samodejna regulacija skrajamo v samoregulacija.Pri regulaciji se izhodna veliina v zaprtem sistemu odzove na spremembo vhodne (elene) veliine, s imer se ohranjajo oz. vzdrujejo elene vrednosti veliin v procesu. Te informacije se posredujejo v regulacijski zanki. Regulacija je lahko rona, polavtomatska ali avtomatska - odvisno od potreb po prisotnosti loveka v regulacijski zanki.

  • Smisel tehnikih regulacijPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Sistem regulacijePrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Digitalizacija signalamerjena veliina v elektrino

    Najveja dopustna hitrost spreminjanja signala je doloena z: loljivostjo ADC (t. bitov) in hitrostjo A/D pretvorbe, pri danem Uref.Primer: (Uobm= 5V) prim. S. Amon: Osnove senzorike

  • Prenos signala Izhodni signali senzorjev so majhni [mV, A, C], vzdol dolgih vodnikov (ladja..) se inducirajo napetosti umzato VCC (voltage-current conv.) 20-100 mV -> 4-20 mA VCC: e I pade na 0 mA znamenje napake, s 4 mA lahko napajamo oddaljene senzorje- nato pred obdelavo CVC (current-voltage conv.)Signale senzorjev ojaujemo z operacijskimi ali instrumentacijskimi ojaevalniki

    prim. S. Amon: Osnove senzorike

  • Prikljuitev na merilnikPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Izvrni leniZa uravnavanje potreb procesa izberemo primeren izvrni len:za uravnavanje pretoka tekoine uporabimo ventilza uravnavanje pretoka plina uporabimo loputoza uravnavanje elektrinega toka uporabimo reostatza uravnavanje elektrine napetosti uporabimo nastavljivi transformatorza uravnavanje elektrine moi uporabimo tiristor

  • Izvrni sistemPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Primeri izvrnih sistemovPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Primeri izvrnih sistemovPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Prenos signalaPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Digitalne povezave (EU/ZDA)Prim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Servisno stikaloPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Komunikacijski vmesnikdigitalniPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • RegulatorjiDelitev glede na izvedbo in nain delovanjamehanski (hidravlini): za posebne namene, za velika bremena, krmilo smeri ladjee je zahtevana majhna natannostpnevmatski: v procesih, v katerih lahko pride do eksplozije ali korozije sistemi za krmiljenje sklopke, smeri vrtenja gredianalogni elektronski: kjer (e) ni potrebna hitra in natanna nastavitev (PID) parametrov z mehanskimi stikali za upravljanje mikroraunalniki: iroko uporabni uporabnik se lahko posveti procesu manj navajanju na regulator, nija cena, elna ploa s tipkovnico in prikazovalniki, fiksna aparaturna oprema, prikazovalniki prikazujejo regulirano, eleno in regulirno veliino, s tipkami dosegamo roni nain vodenja, monost izbire: rono - avtomatsko www.boschrexroth-us.comwww.boschrexroth-us.com

  • raunalniki regulatorjiPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Lastnosti regulatorjevGalvanska loitev: e so vhodi galvansko loeni lahko nanje prikljuimo merilne pretvornike, ki so na razlinih elektrinih potencialih (med njimi ne nastanejo el. toki)Razloljivost analognih vhodnih in izhodnih signalov pomeni, da bomo s taknim najmanjim deleem merilnega obmoja (kvantom) lahko zajeli ali oddali nek signal. Primer: 16 bitni A/D pretvornik, najveja napaka merjenje napetosti na intervalu (1,0 V .. 12,0 V) zaradi kvantizacije znaa:

    Prim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Programirljivi Logini KrmilnikJe krmilna naprava, ki vsebuje mikroprocesor in je naslednik relejne logike. Za izvedbo sekvennega vodenja in preprostejih regulacijskih nalog.Dejansko mikroraunalnik, prilagojen neraunalnikim strokovnjakomPrimera krmilnikovCybro (Integriran modularni atomatizacijski sistem odprtega tipa )LOGO! (the intelligent logic module for small-scale automation projects )

  • PLKMnoina uporaba je PLKje pocenilaSo zanesljiviEnostavni za uporaboZa:Logine operacijeKrmiljenjeZbiranje podatkov za nadzorVmesnik za izvajanje ukazov na daljavo

  • Deli PLKPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Deli PLKPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • PLK digitalni I/O

    Prikljuitev dig. signalovPrikljuitev relejevPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • PLK analogni I/OPrikljuitev analognih vhodovPrikljuitev analognih izhodovPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • elna ploaPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • r regulacija temperaturePrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Delo v realnem asuPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Procesne enotePrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Osnova mikroraunalnikaPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Komunikacija s lovekomSinoptine ploeKomandni pulti

  • Moderna komunikacija s lovekomVideo zasloniFunkcijske tipkovniceSamodejno razpoznavanje glasu, ustevGeneratorji glasu

  • Zdrueni sistem vodenjaEnoraunalniki/veraunalniki sistemPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Zdrueni sistem vodenjaEnoraunalniki sistemPrim: S. Strmnik: Celostni pristop k raunalnikemu krmiljenju procesov

  • Porazdeljeni sistem vodenja

  • Ladijsko omreje NMEA-2000Kljuno za varnost ladje

  • (Peltierov pojav)Kaj je hlajenje?

    [2] Vali, str. 17

    Smer toka nakazuje katera ploa se bo grela in katera hladila. En element TEH prenese 125 W, za 60 st. C en element, za veje razlike ve.