TEHNI NA ANALIZA SEKUNDARNEGA TRGA VREDNOSTNIH …diplome.fov.uni-mb.si/uni/12029piculin.pdf · ... ravnotežje in diverzifikacija, indikator ... charts moving average, ... moving

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Smer organizacijska informatika

TEHNI�NA ANALIZA SEKUNDARNEGA TRGA VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Mentor: doc. dr. Vida Kampuš - Trop Kandidat: Robert Pi�ulin

Kranj, junij 2006

ZAHVALA

Zahvala gre vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske naloge. V prvi vrsti mentorici dr. Vidi Kampuš Trop. Prav posebno se zahvaljujem staršema, bratu in ostalim družinskim �lanom, ki so me vzpodbujali na moji poti izobraževanja. V veliko podporo mi je bila moja punca Mojca Kordiš. Strokovno pomo� so mi nudili sodelavci v družbi Gekko Investments d.o.o. in prijatelj tudi borzni posrednik Boštjan Nardin. Še enkrat hvala vsem tukaj omenjenim in tudi tistim, ki jih posebej nisem omenil.

POVZETEK Vsebina diplonmskega dela iš�e odgovor na vprašanje, kakšno analizo vrednostnih papirjev izbrati kot pomo� pri investiranju. Skozi �as sta se izoblikovali dve glavni metodi analiziranja vrednostnih papirjev: Temeljna analiza in tehni�na analiza. Temeljna analiza je ugotavljanje notranje vrednosti delnic skozi analizo bilanc, napovedi prihodnjih ekonomskih in panožnih gibanj. Tehni�na analiza je ugibanje prihodnjih gibanj cen delnic s pomo�jo iskanja vzorcev v preteklih cenah delnic oziroma cenovnih trendih. V diplomski nalogi sem se osredoto�il na tehni�no analizo sekundarnega trga vrednostnih papirjev, pri �emer sem obdelal predvsem delnico kot kratkoro�ni, pa tudi dolgoro�ni inštrument, zajel pa sem tudi najbolj pomembne komponente temeljne analize. Zelo pomembna je tudi psihologija množice oz. �ustva investitorjev (strah, stres, nezanesljivost, negotovost, zaskrbljenost, panika, pohlepnost), ki v veliki meri dolo�ajo trend na borzi. Njihovo psihološko razpoloženje in zaupanje / nezaupanje zelo vpliva na smer borze, bodisi rast ali padec. Osnove tehni�ne analize so podane z analizo 'chartov', njenih formacij vrhov in dna, odpornih in podpornih nivojev ter potrditve preboja nivojev. Najbolj zna�ilna formacija borznega te�aja dolo�enega vrednostnega papirja – delnice ali indeksa je formacija glave in ramen. Indikatorji tehni�ne analize sekundarnega trga vrednostnih papirjev prikazujejo in predvsem predvidevajo obnašanje trenda in njegove preobrate ter s tem signale bodisi za nakup ali pa prodajo vrednostnega papirja. Ti so drse�e povpre�je borznega te�aja, ovojnica borznega te�aja, Bollingerjevi trakovi borznega te�aja, koli�ina prometa borznega te�aja, moment borznega te�aja, relativna mo� borznega te�aja (RSI), tehni�ni kazalnik konvergence in divergence drse�ega povpre�ja (MACD), Williamsov kazalnik, te�ajni oscilator borznega te�aja, koli�inski oscilator borznega te�aja, indeks blagovnega kanala (CCI), tehni�na analiza direktnega gibanja (DMI), paraboli�en indeks SAR, kazalnik stohasti�ni oscilator, ravnotežje in diverzifikacija, indikator ravnotežja koli�ine (OBV), akumulacijsko distribucijska linija, Chaikinov oscilator, Chaikinov denarni tok. Pri temeljni analizi so pomembni podatki o delnici, povzetki ra�unovodskih izkazov, temeljna raziskava podjetja in razni signali temeljne analize. Z raziskavo sem ugotovil, da je potrebno za kvalitetno investicijo in izhod iz nje vsako podjetje pregledati tako s tehni�nega, kot tudi s temeljnega vidika. KLJU�NE BESEDE

• tehni�na analiza in temeljna analiza, • indikator, • denarni tok, • koli�ina prometa, • CCI (indeks blagovnega kanala).

ABSTRACT Content of this diploma is searching an answer to question: What kind of investment strategy will investor choose? Through history two main methods has been formed: Fundamental and technical analysis. Fundamental analysis researches intrinsic value through financial statement. Technical analysis researches history chart data and try to foresight trends. This diploma is focusing on secondary stock exchange and mostly short-term and also long-term stocks. Diploma is also focusing on major components of fundamental analysis. Crowd psychology (fear, stress, unreliability, uncertainty, concern, panic, greed) form trades and is very important. Basic anatomies of technical analysis are charts, topping formations, bottoming formations, breakout, support and resistance. The most significant chart formation is head and shoulders. Indicators for technical analysis on secondary stock exchange foresight trends, turns, confirmations and buy/sell signals, charts moving average, envelope, Bollinger bands, volume, moment, relative strength index (RSI), moving average convergence divergence (MACD), Williams index, price oscillator, volume oscillator, commodity channel index (CCI), directional movement index (DMI), parabolic SAR, stochastic oscillator, balance and diversification, on balance volume (OBV), accumulation distributional line, Chaikin oscillator, Chaikin money flow. Important Fundamental analyses are stock data, financial reports, fundamental research and fundamental signals. Analyses has given me a result telling me that for quality investment and for quality sale at the right time there must be thorough technical research and thorough fundamental research. KEYWORDS

• Fundamental analysis and technical analysis, • indicator, • money flow, • volume, • CCI (commodity channel index).

KAZALO VSEBINE

UVOD……………………………………………………………………..7 1 TEMELJNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV - DELNICE………9

1.1 Podatki o delnici ……………………………………………………10 1.2 Kazalniki in povzetki iz ra�unovodskih izkazov …………………...11 1.3 Informacije iz temeljne raziskave podjetja………………………….12

2 TEHNI�NA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV - DELNICE……...14 2.1 Zgodovina tehni�ne analize ………………………………………...15 2.2 Psihološki faktor ……………………………………………………17

3 PREDSTAVITEV OSNOVNIH ELEMENTOV TEHNI�NE ANALIZE...18 3.1 Vzorci bikovskega ali naraš�ajo�ega trenda borznega te�aja ………19 3.1.1 Oblika bikovske ali naraš�ajo�e zastave…………………….20

3.1.2 Oblika bikovske ali naraš�ajo�e zastavice…………………..21 3.1.3 Bikovska klin oblika………………………………………...22

3.2 Vzorci medvedjega ali upadajo�ega trenda borznega te�aja ……….22 3.2.1 Oblika medvedje ali padajo�e zastave………………………23

3.2.2 Oblika medvedje ali padajo�e zastavice…………………….24 3.2.3 Medvedja klin oblika………………………………………..25

3.3 Oblike vrhov borznega te�aja ……………………………………....25 3.3.1 Oblika glave in ramen……………………………………….26

3.4 Oblike dna borznega te�aja ………………………………………....27 3.4.1 Obrnjen vzorec glave in ramen………………………………28

4 OSNOVNI INDIKATORJI TEHNI�NE ANALIZE ……………………….30 4.1 Drse�e povpre�je borznega te�aja …………………………………..30 4.2 Ovojnica borznega te�aja ……………………………………………31

4.3 Bollingerjevi trakovi borznega te�aja ……………………………….32 4.4 Koli�ina prometa borznega te�aja …………………………………..34 4.5 Moment borznega te�aja ……………………………………………35 4.6 Relativna mo� (RSI - Relative Strength Index) …………………….36 4.7 Tehni�ni kazalnik konvergence in divergence drse�ega povpre�ja MACD ……………………………………………………………..37 4.8 Williamsov kazalnik ………………………………………………..39 4.9 Te�ajni oscilator borznega te�aja …………………………………..39 4.10 Koli�inski oscilator borznega te�aja ……………………………….40

5 OSTALI POMEMBNI INDIKATORJI TEHNI�NE ANALIZE …………42 5.1 Indeks blagovnega kanala CCI ……………………………………..42

5.1.1 Uporaba CCI-ja z ostalimi indikatorji v praksi……………...44 5.1.2 Uporaba CCI-ja, MACD-ja v kombinaciji s trendno linijo….44

5.2 Indeks direktnega gibanja DMI ………………….…………………49 5.3 Paraboli�en indeks SAR ………………………...…………………..50

5.3.1 Kombiniranje Paraboli�nega indeksa SAR in indeksa DMI…52 5.4 Stohasti�ni oscilator …………………………………………………53 5.5 Indikatorji, ki merijo pozitivni in negativni tok denarja …………….55

5.5.1 Indikator ravnotežja koli�ine OBV ………………………….55 5.5.2 Akumulacijsko distribucijska linija …………………………57 5.5.3 Chaikinov oscilator ………………………………………….62 5.5.4 Chaikinov denarni tok ………………………………………..64

6 RAVNOTEŽJE IN DIVERZIFIKACIJA……………………………………71 6.1 Vzajemni sklad – lahka pot do diverzifikacije……………………..72 7 ANALIZA ANKETE O UPORABI DOLO�ENIH TEHNI�NIH IN

TEMELJNIH INDIKATORJEV NA SLOVENSKI IN TUJIH BORZAH….75 SKLEP …………………………………………………………………………..….78 LITERATURA IN VIRI…………………………………………………………….79 KAZALO SLIK IN TABEL………………………………………………………...81 PRILOGA - Anketa o uporabi dolo�enih tehni�nih in temeljnih indikatorjev na slovenski in tujih borzah………………………………………………84

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Robert Pi�ulin: Tehni�na analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev stran 7 od 86

UVOD

Trg kapitala se deli na primarni trg, kjer se trguje z na novo izdanimi papirji, sekundarni trg, kjer se opravlja preprodaja vrednostnih papirjev in katerega institucija je borza vrednostnih papirjev, terciarni trg, kjer se vrednostni papirji prodajajo prek ban�nih okenc in kvartalni trg, kjer se papirji prodajajo institucionalnim var�evalcem (Kampuš Trop, 1999). V diplomski nalogi se bom posvetil raziskovanju sekundarnega trga vrednostnih papirjev.

Opis problema in namen diplomske naloge

Odkar obstaja trg kapitala, se ljudje sprašujejo, kako vrednotiti vrednostne papirje, kakšne metode izbire in kakšne kombinacije tveganih in netveganih naložb uporabljati, da bi dosegali �im boljše rezultate in bi se hkrati po�utili varne. Klju�no vprašanje moje diplomske naloge je torej, kakšno analizo investiranja v vrednostne papirje izbrati. V diplomski nalogi sem se osredoto�il na tehni�no analizo sekundarnega trga vrednostnih papirjev, pri �emer sem obdelal predvsem delnico kot kratkoro�ni, pa tudi dolgoro�ni inštrument. Skozi �as sta se izoblikovali dve glavni metodi analiziranja vrednostnih papirjev: Temeljna analiza (angl. fundamental analysis) in tehni�na analiza (angl. technical analysis). Skrivnost nakupa in prodaje pravih vrednostnih papirjev v pravem trenutku je cilj vsakega investitorja. Ko imata tehni�na in temeljna analiza enake zaklju�ke oz. predvidevanja o dolo�enem vrednostnem papirju, je velika verjetnost, da bo ta vrednostni papir uresni�il predvidevanja. Temeljna analiza sama po sebi ne vodi do vrednostnih papirjev, v katere bi se spla�alo investirati. Vrednostni papir ima lahko �udovite temeljne kazalnike, pa ima v realnem svetu lahko veliko lastnikov, ki bi raje vrednostni papir prodali kot pa kupili. Posledi�no vrednostni papir stagnira zaradi samega psihološkega vpliva, namesto da bi naraš�al, kot narekuje temeljna analiza. Na drugi strani pa pri obstoju mo�nih tehni�nih signalov za nakup investitor ne pozna vrednostnega papirja in njegove temeljne analize, zato se raje vzdrži nakupa (Colin Aleksander, 1999, str. 4). Namen diplomske naloge je razjasnitev tega problema, ki bi na podlagi tehni�nih in temeljnih indikatorjev omogo�il optimalni vstop in izstop iz pozicije. V teoreti�nem delu sem predstavil tehni�no in temeljno analizo vrednostnih papirjev, prakti�ni del pa ponazarja njeno uporabo na primerih. S samo raziskavo bom ugotavljal, kako teža posamezne analize vpliva na odlo�anje oz. oblikovanje portfelja vrednostnih papirjev.



Cilj, teza, hipoteze in uporabljena metodologija Cilj diplomske naloge je na osnovi tehni�ne analize spoznati sekundarni trg vrednostnih papirjev tako teoreti�no kot prakti�no. Predvsem želim ugotoviti, katera tehni�na analiza oz. katera kombinacija analiz bi bila najbolj smotrna. Teza diplomske naloge: Pri sprejemanju odlo�itev za oblikovanje lastnega portfelja vrednostnih papirjev se najve�krat uporablja ustrezna analiza. Hipoteze: Hipoteza 1: Temeljni indikator multiplikator �istega dobi�ka se najve�krat uporablja na slovenski in pravtako na tujih borzah. Hipoteza 2: Tehni�ni indikatorji obdelani v analizi se bolj uporabljajo na tujih borzah Hipoteza 3: Tehni�ni indikator indeks blagovnega kanala CCI se najve�krat uporablja na tujih borzah. Pri metodologiji sem kot glavno orodje analize uporabil grafe razli�nih vrst in matemati�no-statisti�ne kazalnike, ki so lahko zelo preprosti ali pa mo�no sofisticirani. Grafi prikazujejo spreminjanje vrednosti borznega te�aja in koli�ine tekom �asa. V nekaterih grafih so prikazani tudi drugi tehni�ni kazalniki (drse�e povpre�je, relativna mo� RSI, tehni�ni kazalnik konvergence in divergence drse�ega povpre�ja MACD, indeks blagovnega kanala CCI, …). Osnovni najve�krat uporabljen graf je sve�nik (angl. candle stick), ki je prikazan in podrobno predstavljen na sliki 2, str. 13. Za metodologijo sem izbral tudi anketo, kot pomo� pri ugotavljanju uporabe dolo�enih tehni�nih in temeljnih indikatorjev na slovenski in tujih borzah.



1. TEMELJNA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV -DELNICE

Temeljna analiza je ugotavljanje notranje vrednosti delnic (angl. intrinsic value) skozi analizo bilanc, napovedi prihodnjih ekonomskih in panožnih gibanj (vklju�evanje rasti v notranjo vrednost). �e se izkaže, da je notranja vrednost ve�ja od tržne cene (angl. market price), je to signal za nakup in obratno, nižja notranja vrednost od tržne cene kaže precenjenost delnice, kar je signal za prodajo. Slabost temeljne analize je, da pogosto traja dolgo �asa, preden se poslovanje podjetja odrazi v ceni delnice in se le-ta približa notranji vrednosti. Temeljna analiza upošteva informacije na podlagi temeljnih gospodarskih kazalnikov in kazalnikov poslovanja podjetja, ki izdaja vrednostni papir (Leizman, 2001, str. 91). Temeljna analiza omogo�a vrednotenje vrednostnih papirjev na podlagi ocenjevanja poslovanja in uspešnosti izdajatelja. Temeljno analizo uporabljamo, ko se odlo�amo za naložbe s pomo�jo podatkov o poslovanju podjetja. Temeljna analiza se torej ukvarja z ocenjevanjem gospodarnosti, likvidnosti, uspešnosti in zadolženosti podjetja, torej z ocenjevanjem kvalitete poslovanja. Pri tem ponavadi ne gledamo na podjetje kot na izdajatelja vrednostnih papirjev in s tem na njegovo vrednost na borzi, temve� kot na gospodarski subjekt, ki je v svoji panogi uspešen ali pa neuspešen. Šele ko ugotovimo, kako podjetje posluje, lahko to znanje združimo z rezultati tehni�ne analize in se odlo�imo o naložbi (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 94). Pomembne so tri vrste podatkov, ki pomagajo investitorju pri temeljni analizi delnic. To so:

1. Podatki o delnici. 2. Kazalniki in povzetki iz ra�unovodskih izkazov (izkaz stanja, bilanca uspeha). 3. Informacije iz temeljne raziskave podjetij.

Temeljna analiza nudi precej informacij za hitro in kvalitetno oceno vrednosti podjetja in njegovega vrednostnega papirja. Podatki o ra�unovodskih izkazih se nanašajo na zadnje zaklju�eno koledarsko �etrtletje, splošni podatki o delnici pa se spreminjajo dnevno glede na ceno in obseg trgovanja.



1.1 Podatki o delnici Podatki o delnici izhajajo iz teko�ega stanja na trgu o vrednostnih papirjev in poslovanja podjetja. Osnovni podatki o delnici so za primer delnice Krke prikazani v tabeli 1. V nadaljevanju pojasnjujem vsebinski pomen nekaterih od njih. Podatki o delnici KRKG Datum 30.5.2006 Zadnji enotni te�aj 149.966,78 Povpraševanje 150.000,00 Koli�ina prometa v SIT (000)

568.974 Ponudba 150.490,00

Koli�ina prometa v lotih

3.794 Tržna kapitalizacija (106) 531.274*

Dividenda (SIT) 1.400* Število delnic 3.379.950* Minimalni te�aj zadnjih 52 tednov

75.911,87 Maksimalni te�aj zadnjih 52 tednov

159.670,13

Tabela 1: Primer podatkov o delnici Krke z dne 30.5.2006

[http://www.mojdenar.com/BORZA] *[http://www.krka.si].

Tržna kapitalizacija je celotno število delnic podjetja pomnoženo s trenutno tržno ceno delnice. Tržna kapitalizacija pove veliko o tveganju investiranja v dolo�eno podjetje. Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo (angl. 'small cap') je praviloma bolj podvrženo nihanjem in je manj likvidno kot podjetja z veliko tržno kapitalizacijo (angl 'big cap'). Na slovenskem trgu ima delnica Krke najve�jo tržno kapitalizacijo. Dividenda je pravica do udeležbe na dobi�ku delniške družbe v sorazmerju s številom delnic oz. deleža delni�arja v osnovnem kapitalu družbe (Kampuš Trop, 1999, str. 24). Dividende so v ekonomski teoriji najpomembnejši denarni tok za delni�arje kot tudi za podjetje. Pravilna politika dividend lahko vodi k boljšim poslovnim rezultatom in ve�ji transparentnosti oz. zaupljivosti bodo�ih in sedanjih delni�arjev. Maksimalni in minimalni te�aj v dvainpetdesetih tednih – Vrednostni papir, ki doseže nov maksimalni te�aj po dvainpetdesetih tednih, ima veliko verjetnost, da bo nadaljeval svojo pot navzgor (Colin, 1999, str. 219). Pomembno je, da �imprej investiramo v vrednostni papir, ki je prebil odporno linijo dvainpetdesetih tednov. Dalj �asa bomo �akali, bolj nas bo bolela glava zaradi ponovnih naraš�anj. �e pa je presežena obratna oblika minimalnega te�aja dvainpetdesetih tednov, naj v takem trenutku ne bi imeli v lasti tega vrednostnega papirja ali pa naj imamo vse v gotovini.



1.2 Kazalniki in povzetki iz ra�unovodskih izkazov Kazalniki, izra�unani iz ra�unovodskih izkazov, prikazujejo sliko o vrednosti in trdnosti izdajatelja, predvsem pa pomagajo pri primerjavi razli�nih podjetij. Podatki o delnici KRKG Datum 30.5.2006 Knjigovodska vrednost 32.433 Dobi�ek v zadnjem letu (000) 23.319 Donos na delnico (EPS kazalnik)

6.899 Multiplikator dobi�ka (P/E kazalnik)

21,74

Donosnost kapitala ROE

22 % Donosnost sredstev ROA 13,6 %

Tabela 2: Povzetki ra�unovodskih izkazov za primer delnice Krke

[http://www.krka.si]. Knjigovodska (bilan�na) vrednost delnice je tista, ki jo izra�unamo iz bilance stanja delniške družbe. Knjižno vrednost dobimo, povedano v grobem, �e od premoženja podjetja odštejemo lastne delnice, ki jih je izdajatelj mogo�e odkupil zase na sekundarnem trgu, morebitno izgubo in dolgove. Tako dobimo znesek kapitala, ki ga delimo s številom delnic, katerih podjetje ni odkupilo (Kampuš – Trop, 1999, str. 25). Dobi�ek predstavlja razliko med prihodki in stroški podjetja. Donosnost na delnico (angl. EPS – earnigs per share) je kvocient med dohodkom in številom izdanih delnic. Multiplikator �istega dobi�ka (angl. P/E = price / earnings). Ideja vrednotenja podjetij z multiplikatorjem �istega dobi�ka izhaja iz predvidevanja (Koch, 2000, str. 142, 143). Koli�nik P/E je izmed temeljnih kazalnikov najverjetneje najbolj zanesljiv pri borznih odlo�itvah. Vedno pa ni zanesljiv (Renz, 2004, str. 38).Ob predpostavki, da se dobi�ek pretvori v denar, kar je najbolj obi�ajno, izhaja dejstvo, da bo nekdo pripravljen pla�ati nekajkratni dobi�ek za nakup vrednostnega papirja oz. delnice tega podjetja v nameri, da bo pobiral dobi�ke v prihodnosti. Da bo investitor udeležen na dobi�ku npr. 10 let, mora biti delnica vredna 10 krat ve�, kot znaša dobi�ek na delnico. Pri vrednotenju podjetij na podlagi tega kazalca je potrebno biti previden in upoštevati dejavnost, s katero se podjetje ukvarja in ali bo ta nosila kontinuirane dobi�ke celih 10 let. Lahko je npr. trenutni dobi�ek visok in predvidoma ne bo trajal ve� kot 2 ali 3 leta. Tako podjetje si ne zasluži velikega multiplikatorja dobi�ka. Obi�ajno ima tako podjetje tudi indikator PEG1 manjši od 1. �e pa podjetje kontinuirano raste in bo npr. v treh letih podvojilo svoj dobi�ek, to pomeni, da se bo trenutno vrednotenje podjetja pri multiplikatorju dobi�ka 10 �ez tri leta ob isti tržni ceni spremenilo v multiplikator dobi�ka 5. To je indikator, ki meri vrednost tržne cene oz. tudi najve�krat njeno zaostajanje za dobi�kom podjetja. Dobro poslovanje podjetja se najve�krat 1 PEG kazalec je indikator, ki nam pove ali je neka delnica precenjena ali podcenjena. Kazalec izra�unamo tako, da multiplikator �istega dobi�ka (P/E kazalec) delimo s prihodnjo stopnjo rasti dobi�ka na delnico. Pravilno ovrednotena delnica ima PEG kazalec 1, P/E in rast dobi�ka na delnico imata torej enako vrednost. Vrednost kazalca, ki ima vrednost manjšo od 1, nam pove, da je delnica podcenjena in, da lahko pri�akujemo v prihodnosti rast. Uporabnost kazalca pa je v veliki meri odvisna od pravilno napovedane rasti dobi�ka na delnico.



odrazi na dejanski tržni ceni šele �ez nekaj �asa in potrebno je spremljati te podatke o multiplikatorju dobi�ka in preusmeriti svoj portfelj v podjetja s podcenjenimi multiplikatorji dobi�ka in samo �akati, ker se bo prej ali slej to odrazilo v ceni delnice podjetja na borzi. To je lahko odli�na intuitivna dolgoro�na izbira vrednostnega papirja, ki bo prej ali slej odrazila poslovanje podjetja in s tem nam pomagala do nadpovpre�nih zaslužkov. Delnice KRKG imajo lepo prihodnost multiplikatorja dobi�ka vse do dobrih 20, torej tržne vrednosti ob upoštevanju PEG kazalca vsaj 170.000 SIT. Donosnost kapitala (angl. return on equity - ROE) se izrazi v odstotkih in nam pove, ali je bil denar delni�arjev, ki so investirali v podjetje dobro porabljen. Izra�una se tako, da delimo �isti dobi�ek s kapitalom. Donosnost kapitala je mera za uspešnost in profitabilnost podjetja. �e primerjamo ROE podjetja z ROE panoge, v kateri podjetje posluje, lahko dolo�imo kako uspešno je podjetje v primerjavi s svojo konkurenco. Donosnost sredstev (angl. return on assets - ROA) je delež �istega dobi�ka v celotnih sredstvih. Kazalnik kaže, kako uspešno je bilo poslovodstvo pri upravljanju s sredstvi. Kaže, koliko �istega dobi�ka oziroma �iste izgube je gospodarska družba ugotovila na vsakih 100 tolarjev obstoje�ih sredstev ne glede na to, kako so financirana.

1.3 Informacije iz temeljne raziskave podjetja V temeljni raziskavi podjetja na razli�ne na�ine pridobivamo klju�ne informacije od razli�nih virov, lahko preko borznih posrednikov in analitikov, poslovnih partnerjev podjetja ali zaposlenih v podjetju. Pri tem se ne smemo posluževati notranjih informacij (Koch, 2000, str. 169). Ta raziskava je dolgoro�na. Najbolj enostavno je do teh informacij priti v konsolidiranih letnih oz. �etrtletnih izkazih, katere v raznih diskusijah z omenjenimi osebami potem tudi preverjamo in se intuitivno odlo�imo na podlagi vstopnih informacij. Koch (2000, str 179) povzema misel investicijskega mojstra Warrena Buffet, da za investicijo ni potrebno priti na plan z veliko idejami, namre� je veliko bolje, da imamo samo nekaj dobrih idej, ali pa celo samo eno 'veliko idejo', kot jo je imel tudi sam, ko je razmišljal o ameriški lokalni �asopisni združbi s perfektno poslovno franšizo. Ta enostavna ideja mu je omogo�ila, da je postal eden najbogatejših ljudi na svetu. Seveda je potem še vlagal v mnoga druga dobra podjetja, ki so mu dala zelo dobre dobi�ke, celo do 1000% na investicijo. �e bolj razširimo, je Buffet razdelil podjetja na dobra in slaba, kar zmanjša nepotreben rizik in prinaša �udovit dobi�ek. Ni nujno, da je dobro podjetje veliko, mora pa imeti dober dobi�ek na dolgoro�ni ravni in dobre napovedi za vnaprej. Dobi�ki zadnjih petih let pokažejo uspešnost podjetja za zadnjih pet let. �e je bilo v tem �asu podjetje uspešno, bo najverjetneje uspešno tudi vnaprej. To nam da mo�an argument za nadaljnjo raziskavo o vrednostnem papirju tega podjetja. Vsakoletne višje dividende pomenijo tudi stabilno rast podjetja. �e pa ima podjetje dolo�eno leto višjo nadpovpre�no dividendo, bodo to izkoristili kratkoro�ni investitorji (Colin, 1999, str. 225,226). Veliko pomaga dober instinkt posameznika. Potrebno je po ob�utku pregledati obstoje�a podjetja na sekundarnem borznem trgu vrednostnih papirjev, ugotavljati s �im se ukvarjajo in izbrati najboljša. Po temeljni raziskavi jih preverimo še s tehni�no analizo. Obstaja velika verjetnost, da bo le-ta potrdila naš ob�utek o dobrih podjetjih (Colin, 1999, str. 226).



Branje finan�nih poro�il o raznih diskusijah o vrednostnih papirjih in delnicah pomaga pri pridobivanju dodatnih informacij o borznem trgu (Colin, 1999, str. 226). Velikokrat se zgodi, da te informacije ne odražajo takojšnjih sprememb na tehni�ni analizi. V�asih obstajajo vrednostni papirji z zelo dobrimi informacijami, npr. o ekspanziji podjetja na tuje ipd., pa se to še ni odrazilo na tehni�ni ravni in v takem primeru je to odli�na naložba.



2. TEHNI�NA ANALIZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV - DELNICE

Tehni�na analiza je predvidevanje prihodnjih gibanj cen delnic s pomo�jo iskanja vzorcev v preteklih cenah delnic oziroma cenovnih trendih. Logika analize je, da se vsi dejavniki poslovanja podjetij, ekonomskih gibanj, politi�nih dogodkov in podobno skoraj v trenutku prezrcalijo na ceno vrednostnih papirjev. V primerjavi s temeljno analizo je pri tehni�ni analizi ve�ji poudarek na psihologiji investitorjev. Tehni�na analiza predpostavlja, da so temeljni dejavniki že vsebovani v cenah in jih ni potrebno preu�evati. �eprav v praksi velja, da je poleg tehni�ne analize dobro tudi pogledati vsaj osnovne kazalnike, kar zagotavlja dodaten uspeh pri odlo�anju o investiciji v dolo�en vrednostni papir ali pa dolo�en regionalni sekundarni trg vrednostnih papirjev. Pri tehni�ni analizi naj bi podatki o gibanju cen in obsegu trgovanja z delnicami vsebovali vse potrebne informacije. Z grafi�nimi metodami in drugimi analiti�nimi tehnikami se poskuša najti zakonitosti v gibanju cen delnic in napovedovati ve�je obrate gibanja cen v prihodnosti. Tehni�na analiza je študija cen te�ajev s 'charti'1, ki so njeno osnovno orodje. Trgovanje z vrednostnimi papirji ima v svetu že dolgoletno tradicijo. Sprva je bil to inštrument za porazdeljevanje lastniških pravic, kasneje pa predvsem eden od na�inov investiranja sredstev in var�evanja. Cilj je obi�ajno skupen: prodati vrednostne papirje po višji ceni od nakupne in tako ustvariti dobi�ek. Za pravilno odlo�anje o ceni in �asu kupovanja oz. prodaje potrebujemo �im ve� podatkov in informacij. Podatki se lahko nahajajo v razli�nih oblikah in so razli�no dostopni. Za obdelavo potrebujemo metodo oz. sistem, ki podatke obdela in nam pomaga priti do dolo�enih zaklju�kov. Ena od metod je tehni�na analiza vrednostnih papirjev. Gibanje finan�nih tokov je pogosto odvisno od pri�akovanja investitorjev. Natan�nejši pregled zgodovine trgovanja z vrednostnimi papirji pokaže, da imajo finan�ni trgi svoje zakonitosti in trende, ki se pojavljajo v dolo�enih ciklih. Tehni�na analiza poskuša odkrivati te trende na podlagi preteklih gibanj ter tako napovedati investitorju, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Cene vrednostnih papirjev se oblikujejo tržno, kar pomeni da so odvisne od ponudbe in povpraševanja. Cena se pogosto oblikuje po psihologiji množice, ki pa je mnogokrat zavajajo�a. Manj izkušen investitor kupuje, ko gredo cene mo�no navzgor in ko papirje kupuje tudi ve�ina ostalih investitorjev, ki upajo na nadaljevanje trenda. Izkušenejši investitor, podkrepljen z analizo, ve da se lahko trend kaj hitro obrne in da se tak nakup pogosto ne izpla�a. Prav zaradi tega znanja je tak investitor pogosto v prednosti pred ostalimi. Zna�ilnost tehni�ne analize je, da na vhodu sprejme veliko koli�ino podatkov o preteklem trgovanju. Investitorja po drugi strani zanima le odgovor na vprašanje ali izvesti transakcijo z nekim vrednostnim papirjem ali ne. Tehni�na analiza mu omogo�a enostaven grafi�en prikaz nekaterih dejstev in trendov, na podlagi katerih se investitor lažje odlo�i za naslednji korak. Odgovori na vprašanje so prikazani s pomo�jo grafi�nih krivulj, ki jih imenujemo tudi indikatorji. Izra�unani so na osnovi dolo�enih matemati�nih formul.

1 'Chart' - graf krivulje borznega te�aja. Izraz izhaja iz borznega slenga.



Tehni�na analiza ni vsemogo�ni stroj, ki bi ga �lovek napolnil s podatki in nato pri�akoval pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje. Je le eden od na�inov modeliranja in obdelovanja informacije. Rezultat tehni�ne analize moramo jemati le kot enega od nasvetov, ne kot ukaz. Zavedati se je treba, da je odgovor zelo odvisen od vhodnih podatkov: od vrste le - teh, od njihovega �asovnega razpona, od njihove to�nosti in na koncu tudi od matemati�ne formule, s katero jih obdelujemo. Potrebno je ugotoviti, kaj mislijo drugi udeleženci na trgu in na podlagi njihovih tržnih akcij biti sposoben brati 'charte'. Poudarek je na osnovni metodi tehni�ne analize, ki temelji na zgodovinskih normah preteklih te�ajev dolo�enega opazovanega te�aja delnice ali borznega indeksa, bodisi v kratkoro�nem ali dolgoro�nem trendu. Analiti�ni tehniki raziskujejo, kako se tržni igralci obnašajo in kaj po�nejo s svojim denarjem. Poglabljajo se v cene in koli�ino grafov borznih te�ajev, da bi našli sugestivne vzorce opazovanega borznega te�aja. Ne ve se, zakaj prodajalci oz. kupci na borznem trgu ustvarjajo ponudbo oz. povpraševanje. Skrita motivacija oz. vzrok najobi�ajneje pride na plan, ko se dogodek v spremembi cene borznega te�aja že zgodi in imamo dokaz v raznih novicah, ki oznanjajo spremembe. �e se �aka na novice, se najve�krat zamudi priložnost. Vedno je lažje opravi�iti odlo�itev, ko so znana vsa dejstva. Na borznem trgu moramo biti vedno pred množico borznih udeležencev, da smo lahko uspešni. Da pridemo do tega, se moramo izobraževati na osnovah tehni�ne analize. Tehni�na analiza ni vedno pravilna, ampak je tisti, ki zna brati borzne te�aje, vedno pred množico.

2.1 Zgodovina tehni�ne analize Korenine tehni�ne analize modernega dnevnega trgovanja segajo v Dowovo Teorijo, ki jo je izumil Charles Dow leta 1900. Njegovo usmerjanje v temelje tehni�nega gibanja vrednostnih papirjev je vzpodbudilo razvoj novih kompleksnih metod analiziranja trga (Achelis, 2004). Tehni�na analiza pomaga investitorjem pri odlo�anju o naložbah glede na pretekla gibanja te�ajev. Je proces analiziranja zgodovine te�ajev vrednostnega papirja v nameri, da bi determinirali verjetno ceno te�aja v prihodnosti. Ta proces analiziranja je v osnovi primerjava trenutnega stanja o višini borznega te�aja (trenutnega pri�akovanja,…) s primerljivim stanjem borznega te�aja v preteklosti. Namen tega je predvidevanje obnašanja borznega te�aja v prihodnosti (Achelis, 2004). Tehni�na analiza ne more vedno natan�no napovedovati prihodnost gibanja te�ajev, uporablja pa se za zmanjševanje rizikov in izboljševanje dobi�kov. Ne daje vedno odgovorov na vprašanja o borznem te�aju jutri, temve� samo izboljša tehniko investiranja.



Slika 1: Gibanje indeksa Dow Jones od l. 1920 do l. 1934 (Colin, 1999, str.34).

�e pogledamo zgodovino ameriške borze, nas ta veliko nau�i. Imamo ve� medvedjih1 in bikovskih trendov2. Gotovo je eden najbolj pomembnih obdobij zlom ameriške borze v letu 1929, imenovanem tudi �rni petek. Trend naraš�anja je v osnovi daljši od trenda padanja. Povpre�ni mese�ni indeks Dow Jones Industrial v svoji zgodovini obstoja približno dve tretjini �asa naraš�a in eno tretjino pada. Približno enkrat na deset let je bil njegov veliki padec. Na sliki 1 vidimo �asovno spremljanje mese�nih zaklju�kov indeksa od oktobra 1919 v naraš�anju do vrha 118,92 USD in nato dna 67,11 USD v letu 1921. Ta medvedji trend je potisnil indeks za 44% navzdol. Po tem dnu je indeks doživel enega ve�jih bikovskih trendov v svoji dolgi zgodovini in v avgustu leta 1929 pristal na 380 USD in pridobil 467%. Nato pa je po ve� poskusih oživitve bikovskega trenda stagniral v obdobju znanemu kot najve�ji 'borzni zlom' v zgodovini newyorške borze vse do vrednosti 41,22 USD v juniju 1932. To pomeni, da je padel za približno 89 procentov in bil na ravni, ki jo je indeks nazadnje dosegel leta 1903. Za mnoge investitorje je to pomenil propad. Mnogi so v �asu pred zlomom vzeli kredit za nakup vrednostnih papirjev zaradi takratne prosperitete, nato pa je 'balon�ek po�il' in ve�ina se je zmotila. Te�aji so bili pregreti po ve�letnem bikovskem trendu. Borzni investitorji so hoteli dobiti �imprej vsaj nekaj od svoje investicije in so agresivno zapirali pozicije navzdol ali z drugimi besedami, so hoteli �imprej �imve� iztržiti. Posledi�no so vrednostni papirji izgubljali na svoji vrednosti. Tako so se investitorji znašli v pat poziciji. To je zgodovinski dokaz, kako lahko masovno prepri�anje borzni trg in celotno gospodarstvo popelje v še ve�jo tragedijo, kakršna bi lahko bila, namre� samo gospodarstvo ni bilo v tako slabem stanju. Zaradi 'borznega zloma' so bile ve�letne posledice. Gospodarstvo je porabilo kar nekaj �asa, da je postopoma okrevalo (Colin, 1999, str. 34, 35).

1 Medvedji trend - borzni izraz za trend, ko vsi vrednostni papirji dalj �asa padajo. 2 Bikovski trend - borzni izraz za trend, ko vsi vrednostni papirji dalj �asa rastejo.



2.2 Psihološki faktor

Glavni psihološki dejavniki so �ustveno razpoloženje, govorice, prevelika zaverovanost v natan�nost razpoložljivih informacij, boljši spomin za dobre kot za slabe stvari in preve� optimisti�no napovedovanje analitikov. Pri sklepanju borzne pogodbe pride do sporazuma med kupcem in prodajalcem. Investitor je pripravljen pri dolo�eni ceni te�aja investirati v vrednostni papir oz. je pripravljen zapreti pozicijo. To je v osnovi odvisno od investitorjevih pri�akovanj. �e misli, da bo vrednostni papir zrasel, ga bo kupil in obratno, �e misli, da bo padel, ga bo prodal. To enostavno dejstvo je glavni vzrok sprememb v napovedovanju gibanja te�ajev. Števila investitorjev pri tem ne moremo enostavno izra�unati in ga napovedovati. Prisotni so namre� ljudje, zato je veliko investicijskih odlo�itev storjenih na irelevantnih oz. nebistvenih kriterijih, kot so družinski razlogi, naši sosedje, delodajalec, osebni dohodek, vsi naši prejšnji uspehi in polomi. Vse to vpliva na našo presojo o pri�akovanjih in kon�nih odlo�itvah. Ta dih trga napoveduje nenapovedljivost in razburjenje borznega trga vrednostnih papirjev (Achelis, 2004). Pring (2002, str. 194) piše o kontroliranju investitorjevih emocij, da nam ne bi poslabšale izkupi�ek. Andre Kostolany v svoji knjigi Borzna psihologija trdi, da borzo na kratkoro�no in srednjero�no v 90 % sestavlja psihologija. Psihologija množice oz. �ustva investitorjev (strah, stres, nezanesljivost, negotovost, zaskrbljenost, panika, pohlepnost) so tista, ki v veliki meri dolo�ajo trend na borzi. Njihovo psihološko razpoloženje in zaupanje vpliva na smer, bodisi rast ali padec (Lesjak, 2004, str 95). Zelo velika pomembnost v psihologiji investiranja je lastnost ve�inske usmeritve v investiranju. Takoj ko vrednostni papir ali pa regionalni borzni trg za�enja spreminjati svojo smer, vstopi na trg pove�ano število investitorjev z namenom �im višjega iztržka. To je glavni razlog njihovega prihoda. Investitorji bodisi izstopajo iz pozicij ali pa investirajo v obetajo�i borzni trg. Pri tem se velikokrat pojavijo lažni signali, ki ve�ino zavedejo. Zelo pogosto pa ve�ina zamudi dogodke, ki so se že zgodili in mislijo, da so pred dogodki oz. na za�etku spremembe. Potrebno je ohranjati mirne živce in poskusiti vedno biti pred ve�ino, ker nam to zagotavlja dober izkupi�ek. Lesjak (2004, str. 98) ugotavlja, da na borzi deluje psihologija množice. Borza je namre� dejansko množica investitorjev, ki se odziva na razli�ne informacije iz družbenega okolja. Z njeno uporabo nekateri razlagajo tržno volatilnost1, borzne zlome, šoke in borzne balone. Z indikatorji tržnega razpoloženja in pri�akovanj se poskuša ugotavljati, kako se na trgu obnašajo posamezni udeleženci, kot so denimo mali vlagatelji, vzajemni skladi in drugi (Šimon, 1996, str. 100). Renz (2004, str. 97) piše o zgodovinskem dogodku spoznanja masovne psihologije, ko je leta 1930 Ralph Nelson Elliot videl naravne vzorce masovne psihologije. Nekateri od teh vzorcev lahko trajajo zelo dolgo �asa. V raziskovanju dolgoro�nih, srednjero�nih in kratkoro�nih trendov je verjel, da vidi podobne vzorce in na podlagi tega razvil sofisticirano teorijo Elliotovih valov.

1 Volatilnost – stopnja spreminjanja parametra cene vrednostnega papirja, ki raste in pada. �e hitro raste in pada v kratkih �asovnih periodah, ima visoko volatilnost. �e pa se skoraj nikoli ne spreminja, ima nizko volatilnost.



3 PREDSTAVITEV OSNOVNIH ELEMENTOV TEHNI�NE ANALIZE

Med osnovne elemente tehni�ne analize uvrš�amo:

• Odporni nivo, • podporni nivo, • prebitje, • bikovski ali naraš�ajo�i in medvedji ali padajo�i trend ter • razne oblike trendov.

V nadaljevanju bom te elemente opisal. Na trgu mora biti tako kupec kot prodajalec, da lahko pride do nakupa ali prodaje vrednostnega papirja. V naslednjih slikah so v ve�ini primerov skriti podatki o dolo�eni delnici in aktualnem �asu. Dejanske cene te�aja niso prikazane zaradi lažjega razumevanja klasi�nih prvin tehni�ne analize. Na sliki 2 je prikazan tedenski borzni graf sve�nik (angl. candle stick), ki je sestavljen iz horizontalne spremenljivke, ki prikazuje �as od ponedeljka do petka in vertikalne dnevne ponazoritve borznega te�aja z za�etno in kon�no ceno v dolo�enem dnevu, njen maksimum in minimum, ter dnevne koli�ine dolo�enega borznega te�aja. Koncepti v grafu se nanašajo tako na kratkoro�ne vzorce, kakor tudi na dolgoro�ne. Uporabni so za tiste, ki trgujejo dnevno saj graf lahko prikazuje vsak dan posebej. Vertikale predstavljajo pet minutni borzni te�aj, uporabni pa so tudi za dolgoro�ne investitorje, saj lahko vertikale predstavljajo tedenski ali mese�ni borzni te�aj.

Slika 2: Osnovni tedenski 'chart' – sve�nik (Renz, 2004, str. 41). Slika 3 predstavlja idealisti�ni trend borznega te�aja v periodi trinajstih tednov oz 65-tih trgovalnih dni. Vidimo, da je v osnovnem trendu te�aja na sredini grafa sedem tednov trgovalnega obmo�ja, kjer se razvije podporni in odporni nivo. Cuthbertson in Nitzsche (2001, str. 528) podrobno opisujeta zna�ilnosti obeh nivojev. Podporni nivo je cena, za katero kupci ugotavljajo, da jim je atraktivna in ne �akajo na še nižje cene. Na tem nivoju



za�nejo kupovati, te�aj se obrne navzgor. Odporni nivo je cena, za katero prodajalci unov�ujejo svoje dobi�ke in na tem nivoju ponavljajo�e prodajajo in ne �akajo na višje cene. Ko pa borzni te�aj prebije odporni nivo, je na vidiku ponoven bikovski trend. Pri opazovanju koli�ine na sliki 3 vidimo, da se v trgovanem obmo�ju sedmih tednov koli�ina prometa vedno bolj niža, ko pa te�aj prebije odporni nivo, se koli�ina prometa zelo pove�a, kar je potrditev prebitja odpornega te�aja in nadaljuje se bikovski trend.

Slika 3: Idealisti�ni trend borznega te�aja (Renz, 2004, str. 42).

3.1 Vzorci bikovskega ali naraš�ajo�ega trenda borznega te�aja Bikovski trend (angl. bull market) je trend, za katerega bi vsi udeleženci trga vrednostnih papirjev najrajši videli, da bi bil to edini trend, ki obstaja, vendar pa v realnosti seveda ni tako. Bikovski trendi so obi�ajno najmanj dvakrat �asovno daljši od medvedjega trenda (angl. bear market), namre� ko na trgu vse raste, so investitorji previdnejši in po�asi kupujejo navzgor, medtem ko v obdobju medvedjega trenda �im hitreje poskušajo unov�iti �im ve�jo koli�ino vrednostnih papirjev, kar ima za posledico hitro padanje borznih te�ajev. Na sliki 4 vidimo dviganje in spuš�anje te�aja v bikovskem trendu pasa približno na enak �asovni razpon. V vsakem ciklu trgovanja vrednostni papir doseže višjo vrednost. To omogo�a tehni�ni analizi, da oblikuje poševni naraš�ajo�i podporni (angl. support) in odporni (angl. resistance) nivo. �e želimo izkoristiti trenutni trend, naj bi na podpornem nivoju kupovali, na odpornem pa prodajali. �e cena prebije odporni nivo, je ve�ja verjetnost za kon�no eksplozijo te�aja, kot pa za korekcijo ob prebitju podpornega te�aja.



Slika 4: Dviganje in spuš�anje te�aja v bikovskem trendu odpornega in podpornega pasa (Renz, 2004, str. 48).

Na sliki 5 vidimo prebitje odpornega nivoja in pove�ano koli�ino zaradi poro�ila o ve�jem dobi�ku na delnico.

Slika 5: Prebitje odpornega nivoja (Achelis, 2004, [http://www.equis.com]).

3.1.1 Oblika bikovske ali naraš�ajo�e zastave

Na sliki 6 vidimo obliko bikovske zastave (angl. bullish flag formation), v kateri sta podporni in odporni nivo skoraj vzporedna. Pri bikovski obliki zastave zastava skoraj vedno malo pada, kar pomeni, da podporni in odporni nivo rahlo poševno padata.



Slika 6: Oblika bikovske ali naraš�ajo�e zastave, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo ter prebitje (Renz, 2004, str. 50).

3.1.2 Oblika bikovske ali naraš�ajo�e zastavice Naslednja oblika, podobna prejšnji, je bikovska zastavica (angl. bullish pennant). Na sliki 7 je podporni nivo skoraj horizontalen, medtem ko je odporni nivo poševno navzdol. Cena vrednostnega papirja je na dolo�enem nivoju za investitorje ugodna. Eventuelno se podporni in odporni nivo sre�ata v to�ki zastavice. �e kupci prevladajo in 'chart' prebije (angl. breakout) odporni nivo, potem dobimo resni�no obliko bikovske zastavice.

Slika 7: Oblika bikovske zastavice, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo ter prebitje navzgor (Renz, 2004, str. 52).



3.1.3 Bikovska klin oblika

Na sliki 8 je predstavljena bikovska klin oblika (angl. bulish wedge), ki je zna�ilna po tem, da se odporni in podporni nivo zbližata v klin. �e smo pozorni, se tudi koli�ina prometa manjša ob oblikovanju klin oblike. Ko se nivoja sre�ata, se kupci in prodajalci podajo v boj. �e so kupci ve�ja skupina, kar je pri�akovano na osnovi vzorca in dolgoro�nega trenda, investitorji kupujejo navzgor vse razpoložljive vrednostne papirje. To pripelje do preboja, pove�ane koli�ine in bikovskega trenda.

Slika 8: Bikovska klin oblika, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo, ter prebitje (Renz, 2004, str. 54).

Naraš�ajo�i trend je �as velikih priložnosti za investitorje. Ima prevladujo�o vlogo in najve�krat dosega vedno višje te�aje. Novice v �asopisih in poro�ilih ter psihologija investitorjev obveš�a o periodi�nih izboljšanjih. To prepre�uje, da bi se zgodila faza 'pokajo�ega balon�ka', ki vodi v dolgoro�no obdobje medvedjega trenda. S prou�evanjem preteklih oblik bikovske zastave, bikovske zastavice in bikovskega klina se lahko nau�imo, ob kateri �asovni to�ki trg dobi nazaj svoj vzdih med ve�jim bikovskim trendom.

3.2 Vzorci medvedjega ali upadajo�ega trenda borznega te�aja

Osnovni model medvedjega trenda je, kjer sta podporni in odporni nivo kontinuirano nagnjena navzdol. Prodajalci s �asom postajajo vedno bolj agresivni, medtem ko se kupci vedno bolj upirajo, kar pri�a tudi koli�ina prometa. To je razvidno na sliki 9. Trg ni vedno obrnjen navzdol, vendar dalj �asa pada, kot raste. Podporni in odporni nivo nista vedno popolnoma vzporedna, ko pa se izoblikujeta, trend ostane na svoji poti in kakršenkoli preobrat se lahko zgodi šele �ez dalj �asa. To je prikazano na sliki 9.



Slika 9: Dviganje in spuš�anje te�aja v medvedjem trendu pasa, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo (Renz, 2004, str. 57).

3.2.1 Oblika medvedje ali padajo�e zastave

Na sliki 10 je predstavljena oblika medvedje zastave. Vidimo jo kot narobe obrnjen zastavni drog z valujo�o zastavo. Trg vijuga med paralelnim podpornim in odpornim nivojem, ki sta lahko malce nagnjena. Pomembno je, da sta paralelna v obliki medvedje zastave. Vidimo, kako te�aj ve�krat poskuša prebiti podporni nivo. To je lahko znak za prihodnji preboj, ni pa nujno. Lahko bi se podporni te�aj spremenil v odporni nivo in bi bila na vidiku nova 'dirka'. To je manj verjetno, saj je celotni trend medvedji. Vidi se tudi, kako se koli�ina prometa znižuje v obmo�ju trgovanja zastave do preboja nivoja. Mo�no pove�ana koli�ina prometa na preboju podpornega nivoja signalizira nadaljevanje medvedjega trenda do novih nižjih te�ajev. Trg nam sam pove, kaj se bo zgodilo. Ni pomembno, kaj upamo in kaj bi radi, da bi se zgodilo. Borzni trg odgovarja pozitivno samo v primeru, ko je investitorjev veliko in ga 'hranimo' z denarjem.



Slika 10: Oblika medvedje zastave, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo, ter prebitje navzdol (Renz, 2004, str. 58).

3.2.2 Oblika medvedje ali padajo�e zastavice

Slika 11 prikazuje obliko medvedje zastavice, ki je podobna obliki medvedje zastave. Vidimo mo�ni trend navzdol, ki mu kaže izboljšanje, ko vstopi v zastavico. Sedaj je opaziti naraš�ajo�o podporno linijo, ki mnogim investitorjem daje upanje, da se je medvedji trend kon�al. Vodilo, ki nam pove, da se še ni kon�al, je v drugem naraš�anju 'charta', ki ne gre ni� višje od prvega. Kljub naraš�ajo�i poševni podporni liniji vidimo skoraj horizontalni odporni nivo. Nato borzni te�aj prebije podporni nivo na mo�ni koli�ini. Te oblike medvedjega trenda povzro�ajo frustracijo in ne smemo zanikati njihovega obstoja, temve� jih je potrebno spoznavati in se na njih u�iti za obstoj naše blaginje.

Slika 11: Oblika medvedje zastavice, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo, ter prebitje

navzdol (Renz, 2004, str. 61).



3.2.3 Medvedja klin oblika

Slika 12 prikazuje medvedjo klin obliko. Zopet vidimo padajo�i trend. �e to primerjamo z obliko medvedje zastavice, vidimo padajo�o odporno linijo. To ima še ve�jo signalizacijo medvedjega trenda, kot pa oblika zastavice, ker so prodajalci še bolj agresivni. Ko se borzni te�aj prvi� odbije od podporne linije, nastopi kratek poskus obrnitve v drugo smer. Ta kratek popravek se kmalu kon�a. Ko klin prihaja proti koncu, se kupci in prodajalci sre�ajo v bitki, kjer zmagajo prodajalci. Ko potencialnih kupcev ni ve�, se borzni te�aj spusti pod podporni nivo na pove�ani koli�ini. To je jasen signal, da damo upanje na bikovski trend za nekaj �asa še na stran.

Slika 12: Medvedja klin oblika, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo ter prebitje

navzdol (Renz, 2004, str. 63).

Medvedji trend je lahko za individualni vrednostni papir neusmiljen. Kratkoro�ni in dolgoro�ni investitorji so frustrirani in ve�inoma �akajo na svojih pozicijah. V zgodnjem obdobju medvedjega trenda, si ga ve�inoma razlagajo z kratkotrajnim unov�evanjem. Kmalu ugotovijo, da temu ni tako in potrebno je v pravem trenutku nehati upati in unov�iti, kar je še ostalo in si zmanjšati izgube. Tako se lahko udeleženci borznega trga pripravijo na nakup, kar jim omogo�a lažje delo v bikovskem trendu. Delati, kar 'charti' narekujejo in ne, kar pravi srce, je pravilno in omogo�a ohraniti premoženje. 'Charti', ki smo jih spoznali v medvedjem trendu, nam govorijo, da bo borzni trg najverjetneje nadaljeval medvedji trend kljub ob�asnim skokom v drugo smer. Ve�ino �asa dolo�en vrednostni papir nadaljuje svoj trend, ki se bo obi�ajno kon�al, ko se bodo vsi kupci oz. prodajalci iz�rpali.

3.3 Oblike vrhov borznega te�aja Popolnoma naravno je, da bodo cene na svojih najvišjih nivojih, ko bo najve�je število ljudi pri�akovalo še višje te�aje. Dejstvo, da si vrednostne papirje trg tako želi, se skriva v prepri�anju, da bodo cene še porasle. Tako borzni te�aj doseže svoj vrh, ko je najvišje število prepri�anih ljudi že delni�arjev. Ko pride do tega trenutka, lahko samo osvežitev popelje do novih rekordov, kot to vidimo na sliki 13, kjer se ob prebitju podpornega te�aja koli�ina prometa zniža skoraj na ni� in nato je prisotno kesanje tistih investitorjev, ki so ravno kupili, in propadli poskus prebitja trendne linije nazaj. Eventuelno borzni te�aj ali indeks pride do to�ke, kjer ve�ino delni�arjev za�enja unov�evati svoje dobi�ke. Hkrati pa je ob istem �asu bore malo kupcev.



Slika 13: Vrh s prebitjem podpornega te�aja in propadli poskus vrnitve (Achelis, 2004, [http://www.equis.com/]).

3.3.1 Oblika glave in ramen

To je ena najbolj znanih tehni�nih vzorcev (Cuthbertson, Nitzsche, 2001, str. 527). Na levi strani slike 14 vidimo, da je še vedno bikovski trend. Te�aj nato vstopi v rahlo korekcijsko fazo, kar kasneje izoblikuje levo ramo (angl. left shoulder). Korekcija se kmalu kon�a in investitorji, vajeni kupovati v �asu bikovskega trenda, sedaj zopet agresivno, vendar nekoliko zadržano kupujejo. To je razvidno na naraš�ajo�i koli�ini prometa, ki jo spremlja naraš�anje. Na tej to�ki malokdo zazna, da je trg dosegel svoj cikli�ni vrh. To je glava (angl. head). Tistih nekaj prodajalcev za�enja prodajati z namenom iztržiti �im ve�. Ko se prodajalci iz�rpajo, kupci še pod vplivom bikovskega trenda z mislijo na za�asno korekcijo stopijo naprej, vendar presenetljivo to naraš�anje ne doseže nivoja prejšnjega vrha. To je desna rama (angl. right shoulder). Ni nujno, da to zagotavlja konec bikovskega obdobja, saj se ob�asno lahko bikovski trend prekinja. Majhna koli�ina prometa pri naraš�anju pa naj nam bo sumljiva. Potrditev konca bikovskega trenda dobimo s prebojem (angl. breakdown) podporne �rte vrata (angl. neckline). Vidimo, da kupci naslednji dan po preboju podpornega vrata verjamejo, da je trg našel še eno možnost. Na njihovo nesre�o se takoj naslednji dan potrdi, da bo trg nadaljeval trend padanja. Ko tehni�ni analitiki opazijo obliko glave z rameni, se podajajo za vrhovi in opuš�ajo željo po še višjih te�ajih z unov�evanjem dobi�kov oz. zaenkrat še majhnih izgub ter pripravljajo zaloge za bikovski trend. Lahko, da bo do takrat poteklo precej �asa. Do enakih zaklju�kov prihaja tudi Pring (2002, str. 60,61).



Slika 14: Oblika glave in ramen (Renz, 2004, str. 67).

Oblike vrha oddajajo signale izstopa iz trga vrednostnih papirjev. Gibanje trga je bilo že nekaj �asa v naraš�anju kljub nekaterim pobranim dobi�kom, kar se je odrazilo v obliki manjših korekcij navzdol. Vsi eksperti govorijo, da je to nova doba velikih dobi�kov in pohlepno napovedujejo še ve�. Trg doseže svoj vrh v to�ki, pri kateri najve�je število investitorjev verjame v prihajajo�e vedno višje ugodne poslovne rezultate. To je razlog, da so nivoji borznih te�ajev pregreti in zato balon�ek po�i. Zato na vrhu ve�je število izobraženih investitorjev za�enja prodajati svoje portfelje naivnim investitorjem, ki hlepijo po še ve�jih te�ajih. Ko borzni tehni�ni analitiki opazijo te oblike, ne �akajo na novice o preobratu, temve� zaprejo pozicije in se pripravijo na naslednje bikovsko obdobje.

3.4 Oblike dna borznega te�aja

Oblike dna se zgodijo, ko borzni te�aj vrednostnega papirja doseže dno. Medvedji trend je mu�en in naporen. Gospodarske novice so slabe in le peš�ica investitorjev je zainteresirana v nakup vrednostnih papirjev – delnic. To naj bi bila akumulacijska faza kopi�enja vrednostnih papirjev. Na sliki 15 je prikazano dno in prebitje odpornega nivoja, kjer je tudi ob prebitju pove�ana koli�ina prometa.



Slika 15: Dno in prebitje odpornega nivoja (Achelis, 2004, [http://www.equis.com]).

3.4.1 Obrnjen vzorec glave in ramen

Na sliki 16 na levi strani medvedji trend še vedno potiska trg proti dnu in tehni�ni analitiki opazijo propadli poskus spreobrnitve trga. V tistem trenutku še ne vedo, da bo to oblika narobe obrnjene leve rame (angl. inverted left shoulder), kot se bo izkazalo v nadaljevanju, saj je že kar nekaj �asa bila vsaka valovna dolina nižja od prejšnje. Trg nato doseže kon�no dno, to je narobe obrnjena glava (angl. inverted head). Ampak še vedno nimajo mo�nega dokaza o kon�nem dnu. Trg se za�enja pobirati in nato zopet pade. V tem trenutku se zgodi nekaj zelo zanimivega. Te�aj se ne spusti do prejšnjega dna, vendar samo do nivoja narobe obrnjene leve rame. Ko trg prebije narobe obrnjeno linijo vrata (angl. inverted neckline), dobijo tehni�ni analitiki potrditev signala o nakupu vrednostnih papirjev. To potrjuje tudi koli�ina prometa, ki se dviguje ob dviganju te�ajev in prebitju ter spuš�a ob korekcijah navzdol. Ob prebitju je 'chart' na za�etku bikovskega trenda.



Slika 16: Obrnjen vzorec glave in ramen (Renz, 2004, str. 77). Prav tako kot so vzorci dna slabi, so tudi vse ekonomske novice slabe. Investitorji so se že navadili medvedjega trenda in so prepri�ani, da ne bodo vlagali denarja v slabo naložbo. Redki so kupovali, mnogi so prodajali. Borznim analiti�nim tehnikom, ki so spoznali, da lahko na trgu zaslužijo, oblike dna dajejo signale za nakup. Ti tehni�ni signali se pojavijo veliko pred ekonomskimi novicami, naj si bo to za neko podjetje ali pa za cel trg vrednostnih papirjev. Novice se za�enjajo izboljševati.



4 OSNOVNI INDIKATORJI TEHNI�NE ANALIZE Osnovni indikatorji tehni�ne analize sekundarnega trga vrednostnih papirjev prikazujejo glavne zna�ilnosti trenda in njegove preobrate ter s tem signale bodisi za nakup ali pa prodajo vrednostnega papirja. Med glavne indikatorje tehni�ne analize ve�ina avtorjev uvrš�a:

• drse�e povpre�je borznega te�aja (angl. Moving average), • ovojnica borznega te�aja (angl. Envelope), • Bollingerjevi trakovi borznega te�aja (angl. Bollinger bands), • koli�ina prometa borznega te�aja (angl. Volume) • moment borznega te�aja (angl. momentum), • relativna mo� borznega te�aja RSI (angl. relative strength index), • tehni�ni kazalnik konvergence in divergence drse�ega povpre�ja MACD (angl.

moving average convergence divergence), • Williamsov kazalnik (angl. Williams index) • te�ajni oscilator borznega te�aja (angl. price oscillator) in • koli�inski oscilator borznega te�aja (angl. volume oscillator).

V nadaljevanju jih bom na kratko predstavil:

4.1 Drse�e povpre�je borznega te�aja (angl. Moving average) Drse�e povpre�je je eden izmed najpreprostejših kazalnikov tehni�ne analize. Je tudi osnova za izra�unavanje cele vrste drugih. Predstavlja gibanje povpre�ja nekega parametra, najve�krat cene vrednostnega papirja (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 75). Po mnenju Renza (2004, str. 83) pa noben indikator ni popolnoma zanesljiv, zato za potrditev domnev uporabljamo še druge, �eprav je Renz dal drse�emu povpre�ju zelo priporo�lljivo oceno uporabnosti. Cuthbertson, Nitzsche (2001, str. 532-537) v svoji analizi trdita, da je to eden najzgodnejših indikatorjev v zgodovini tehni�ne analize in daje najbolj prepri�ljive rezultate. Pring (2002, str.109) pa piše o drse�em povpre�ju kot indikatorju, ki odstrani volatilnost podatkov in se je tako enostavnejše pogovarjati o trendu.

Slika 17: Deset dnevno drse�e povpre�je kaže na padajo�i trend cene delnice Mercatorja v

oktobru in novembru 97 (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 75).



Vhodna podatka za izra�un funkcije drse�ega povpre�ja sta cena vrednostnega papirja in obdobje izra�una, ki se jih vstavi v slede�o matemati�no formulo (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 75):

MA x nP i

ni x n

n

( , )( )

= = −�

MA(x,n) funkcija drse�ega povpre�ja x dan, na katerega izra�unavamo posamezno vrednost indikatorja Σ seštevek po dnevih i od trenutnega dneva do n dni nazaj P(x) cena vrednostnega papirja na dan i I nek dan znotraj obdobja izra�unavanja n število dni za nazaj, ki predstavljajo obseg ra�unanja

Drse�e povpre�je prikazuje zglajeno razli�ico 'charta' gibanja cene papirja. Drse�e povpre�je izlo�i mote�a nihanja, zato lažje ugotovimo trend gibanja cene. Obdobja, kjer je cena nad drse�im povpre�jem, ozna�ujemo kot naraš�ajo�a. Obratno velja, da kadar je graf cene pod drse�im povpre�jem, je trend medvedji. Indikator pove tudi, kdaj je primeren signal za nakup ali prodajo. To se zgodi v dveh primerih: ko cena preseka drse�e povpre�je od spodaj navzgor je trenutek za nakup, ko pa ga preseka v obratni smeri, je �as za prodajo. Ti signali se ob pravilni napovedi ujemajo z obratom v trendu, kar omogo�a investitorju dober izkupi�ek. Drse�e povpre�je ima specifi�en parameter, od katerega je odvisna krivulja. To je obdobje, za katerega ra�unamo indikator.

4.2 Ovojnica borznega te�aja (angl. Envelope) Ovojnica se mo�no navezuje na drse�e povpre�je. Sestavljena je iz dveh vzporednih krivulj, ki predstavljata pomik drse�ega povpre�ja v smeri gor in dol za dolo�en odstotek (glede na ceno). Ovojnica je torej neke vrste razmaknjeno drse�e povpre�je (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 77). Kupci in prodajalci na borznem trgu potiskajo ceno te�aja do linij ovojnice, za katero pa moramo za vsak opazovani 'chart' izbrati pravilni odstotek odstopanja, da v danem trenutku to velja (Achelis, 2004).



Slika 18: Ovojnica je pri delnici Radenske ob dotiku zgornjega roba konec julija 97 napovedala obrnitev trenda in medvedji trend v jeseni (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str.

77). Vhodna podatka za izra�un funkcije ovojnice sta drse�e povpre�je in odstotek odstopanja od drse�ega povpre�ja, ki se jih vstavi v slede�o matemati�no formulo (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 77):

ENV x MA x n p( ) ( , ) ( )= ⋅ ±

ENV(x) funkcija izra�una ovojnice za izbrani dan x MA(x,n) n-dnevno drse�e povpre�je P Stopnja odstopanja od drse�ega povpre�ja

Analiza gibanja cen vrednostnih papirjev kaže, da se te ve�ino �asa gibljejo znotraj dolo�enih meja. Ovojnica definira takšno obmo�je gibanja. �e je iz grafa razvidno, da se krivulja cene dobro prilega notranjosti ovojnice ter da se ob dotiku z ovojnico odbije v notranjost, lahko predpostavimo, da je ovojnica ustrezna. V takem primeru moramo biti pozorni na morebitne preboje ovojnice: presek cene in ovojnice je lahko znak za akcijo.

4.3 Bollingerjevi trakovi borznega te�aja (angl. Bollinger bands) Bollingerjevi trakovi so tehni�no orodje, ki ga je razvil Bollinger v poznih osemdesetih prejšnjega stoletja. Nastali so iz potrebe po adaptivnem trgovanju in opazovanju dinami�ne volatilnosti. Podobno kot ovojnica, tudi Bolingerjevi trakovi definirajo predvideno obmo�je gibanja cene. Razlika je le v tem, da spodnja in zgornja meja nista razmaknjeni povsod enako, ampak je razmik odvisen od razpršenosti gibanja cen v preteklem obdobju (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 79). Razpršenost izmerimo s pomo�jo standardne deviacije (Pruitt in Hill, 2002, str. 115; Achelis, 2004; [http://www.bollingerbands.com/]).



Slika 19: Mo�no zbližanje Bolingerjevih trakov v za�etku novembra 97 je pri delnici Istrabenza napovedalo ve�ji skok te�ajev (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 79).

Vhodna podatka za izra�un funkcije Bolingerjevih trakov sta cena vrednostnega papirja in obdobje izra�una standardne deviacije, ki kreirata slede�o formulo (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 79):

BOLL x MA x n x n

x nMA i n P i

ni n x

x

( ) ( , ) ( , )

( , )( ( , ) ( ))

= ±

=−

= −�

σ

σ

2

BOLL(x)

funkcija Bollingerjevih trakov

x dan, na katerega izra�unavamo posamezno vrednost indikatorja MA(x,n) funkcija drse�ega povpre�ja σ(x,n) funkcija standardne deviacije n število dni za nazaj, ki predstavljajo obseg ra�unanja (7 dni) P(i) cena vrednostnega papirja na dan i i dan znotraj obdobja

Bollingerjevi trakovi, ki predstavljajo izboljšavo navadnih ovojnic, imajo naslednje zna�ilnosti (Pring, 2002, str. 162):

• Trend se bo nadaljeval, ko se cena prebije izven ovojnice, �e ovojnica na tem mestu ni preve� strma.

• Premik, ki se za�ne na enem robu (traku), se obi�ajno nadaljuje do drugega. • Trakovi se približajo, ko se spremenljivost cen zmanjša. Obi�ajno sledi ostra

sprememba trenda. • Kratki poskoki izven ovojnice so obi�ajno znak iz�rpanosti trenda in pomenijo da

se bo kmalu zgodil obrat.



4.4 Koli�ina prometa borznega te�aja (angl. Volume) Histogram koli�ine je dopolnilo k osnovnemu grafu gibanja te�ajev. Izrisan je kot stolpi�ast graf, na katerem vsak stolpec predstavlja en dan, višina stolpca pa predstavlja koli�ino trgovanja na ta dan (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 81).

Slika 20: Koli�ina prometa na grafu delnice Leka nam pove, da je med investitorji najve� zanimanja za to delnico bilo v poletju 97 v bikovskem trendu, kasneje pa je nekoliko

uplahnilo (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 81). Koli�ina prometa trgovanja daje oceno, v kolikšni meri je treba upoštevati gibanje cene na dolo�en dan. Ve�ja koli�ina prometa daje ve�jo težo tržni ceni, medtem ko manjša koli�ina prometa pomeni, da je treba vzeti tržno ceno na tisti dan z dolo�enim zadržkom. Prisotna mora biti prava koli�ina prometa na obstoje�em trendu. Tako kot bi moral imeti pravi naraš�ajo�i trend ve�jo koli�ino na naraš�ajo�ih vrhovih trenda, bi prav tako moral imeti pravi padajo�i trend nižjo koli�ino na korekcijskih minimumih trenda (Achelis, 2004). Pove�ano dogajanje na koli�ini kupljenih oz. prodanih vrednostnih papirjev bodisi v enem dnevu ali pa tednu pomeni, da je vrednostni papir postal središ�e prodajnega pritiska ali pa pritiska na nakupni strani (Colin, 1999, str. 220). Ko se pojavi pove�ana koli�ina prometa na nakupni strani ob hkratnem zvišanem te�aju vrednostnega papirja, obstaja velika verjetnost, da je na trgu presežek denarnih sredstev, ki se premika v dolo�en vrednostni papir ali pa cel regionalni borzni trg. Prav tako velja obratno, ko se pojavi pove�ana aktivnost na prodajni strani in denarna sredstva zapuš�ajo borzni trg oz. se selijo v druge vrednostne papirje. Pove�ana koli�ina prometa na koli�ini kupljenih oz. prodanih vrednostnih papirjev se ponavadi pojavi ob za�etku, kakor tudi ob koncu velikih premikov vrednosti vrednostnega papirja predvsem zaradi psiholoških vplivov pani�nega kupovanja oz. prodajanja. V dnevnih �asopisih, ki so namenjeni borznemu dogajanju, imamo objavljene vrednostne papirje z najvišjo koli�ino in to je v�asih pomembno, ker lahko vodi v preverjanje ostalih tehni�nih in temeljnih kazalcev na dolo�enem vrednostnem papirju oz. lahko tudi dolo�enem regionalnem borznem trgu ali dolo�enih najbolj zanimivih delnic na tem trgu. Najve�ji premiki vrednostnih papirjev v enem dnevu še ne pomenijo veliko, mo�na akcija na tedenski ravni pa lahko pomeni napoved za ve�tedenski premik. V skladu s povedanim



naj bi te premike spremljali in se na podlagi ugotovljenega odlo�ili o investiciji oz. njeni prerazporeditvi.

4.5 Moment borznega te�aja (angl. momentum) Kazalniki, ki temeljijo na momentu, poskušajo ugotoviti trend, še preden ta postane o�iten. Najve�krat poskušajo ugotoviti stopnjo spreminjanja parametra (angl. rate of change) tako, da primerjajo vrednost parametra na dolo�en dan z vrednostjo parametra nekaj dni pred tem. Moment je še en pogled na spremembo cene in hitrosti (Kaufman, 2005, str. 351). Moment je tudi dobri pokazatelj ravni preprodanosti in prenakupljenosti (Pring, 2002, str. 117,118).

Slika 21: Gibanje indikatorja konec julija nakazuje na mo�no naraš�ajo� trend te�aja (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 82).

Matemati�na formula (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 82):

Moment x nP x

P x n( , )

( )( )

=−

⋅100

moment(x,n) -funkcija momenta x -dan, na katerega izra�unavamo posamezno vrednost indikatorja P(x) -cena vrednostnega papirja na dolo�en dan n -število dni pred tistim, na katerega ra�unamo indikator

Funkcija vrne razmerje med cenama v dolo�enih dveh dneh. Vrednosti se gibljejo okrog 100, ta vrednost pa predstavlja nespreminjanje cene. Najosnovnejši je 10 dnevni interval za izra�un momenta. �e je glavna krivulja nad signalno �rto, to pomeni da je cena tistega dne višja kot cena pred dolo�enim obdobjem. �e se krivulja vzpenja, to pomeni da se razlika pove�uje, �e pa pada, pomeni zmanjševanje razlike. Obratno velja, da krivulja pod signalno �rto ozna�uje obdobje, ko so cene nižje kot prej. �e krivulja pada, se razlika med cenami



ve�a, �e pa krivulja raste, se razlika med cenami manjša. Na kratko, vzpenjajo� moment daje znak bikovskega, padajo� pa medvedjega trenda (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 82). Indikator interpretiramo tudi lahko nekoliko bolj podrobno (Achelis, 2004):

• Signal nakupa je podan z dnom indikatorja oz. ko se na dnu obrne navzgor. • Signal prodaje je podan z vrhom indikatorja oz. ko se na vrhu obrne navzdol. • �e indikator doseže ekstremno visoke vrednosti in se nato obrne navzdol, je

potrebno po�akati na sam trend padanja vrednosti cene te�aja pred prodajo.

4.6 Relativna mo� RSI (angl. relative strength index)

Moment modeli predstavljajo mero relativne mo�i oz. mero momenta padanja in momenta naraš�anja opazovanega te�aja. Relativna sprememba v smeri te�aja je merjena z momentom (Cuthbertson, Nitzsche, 2001, str. 531):

padanjpovprecjenarascanjpovprecje

itdn

ituntM

n

i

n

i ==+�

�

=

=

1

1

)/1(

)/1(1

kjer je uit = St-i+1 - St-1 ,�e St-i+1 > St-i dit = |St-i+1 – St-1| ,�e St-i-1 < St-i

Vidimo, da je uit sprememba 'navzgor' in dit (absolutna) sprememba 'navzdol' v gibanju te�aja, merjena v n periodah za izra�un Mt. Index se lahko giblje med ni� in sto in je poznan kot relativna mo� indeksa RSI:

)1(100

100tM

tRSI+

−=

Kot je razvidno iz prejšnje ena�be, velja za enako povpre�je naraš�anja in padanja, da je Mt

= 1 in RSIt =50. To je nevtralna pozicija. �e je povpre�je naraš�anj dvakrat ve�je od povpre�ja padanj, je Mt = 2 in RSIt = 66,6. To nakazuje na nedaven trden trend dviganja. �e je relativna mo� indeksa RSIt = 70, to pomeni nedaven trden trend dviganja, ki pa ne more dolgo vztrajati in je to signal za prodajo. Podobno je v primeru, �e je povpre�je spustov dvakrat ve�je od povpre�ja dvigovanj (Mt = 0,5 in RSIt =33.3). RSIt = 30 obi�ajno pomeni nedavni trend padanja, ki se približuje koncu in naj bi se v prihodnosti obrnil, kar pomeni signal za nakup. Pri interpretaciji relativne mo�i indeksa RSI nam ta daje dva signala:

Povpre�je dvigov Povpre�je spustov M t RSI t Z Z 1 50 2z Z 2 66,6 Z 2z 1/2 33,3 Z 1000z 1/1000 0

1000z Z 1000 100

Tabela 3: Relativna mo� RSI.

Z - absolutna vrednost izbranih gibanj dvigov in spustov; M - indeks momenta; RSI - indeks relativne mo�i.



Relativna mo� indeksa RSI je eden najbolj popularnih indikatorjev za ugotavljanje nivojev prenakupljenosti in preprodanosti. Zagotavlja dodano vrednost h konceptu momenta in je bolj stabilen, ker v kalkulacijski periodi uporablja vse vrednosti, ne pa samo prve in zadnje vrednosti (Kaufman, 2005, str. 361). Relativna mo� meri notranjo mo� nekega vrednostnega papirja ali trga (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 86). Od svojega nastanka leta 1978, ko ga je razvil Welles Wilder, je ta kazalnik potrdil v svoji dobri predvidljivosti in postal eden izmed najbolj uporabljanih orodij tehni�ne analize (Achelis, 2004). Zanimivost kazalnika je, da obstaja ve� razli�nih formul za izra�un. Na sliki št. 26 je uporabljen 10 dnevni interval.

Slika 22: V za�etku avgusta 97 je bil kazalnik relativne mo�i še nad zgornjo referen�no �rto,

medtem ko se je te�aj že zelo približal drse�emu povpre�ju. To je pomenilo, da se trend umirja ali celo obra�a in skupaj s kazanikom relativne mo�i kaže na verjeten padec te�ajev (

Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 86). Indeks se giblje v mejah od 0 do 100. Kadar se indeks povzpne nad zgornjo signalno �rto (vrednost 70), daje znak da je vrednostni papir precenjen. �e tako stanje sovpada z obratom v trendu cene, to predstavlja priložnost za prodajo. Kadar pa se indeks spusti pod spodnjo signalno �rto (vrednost 30), je vrednostni papir podcenjen. Skupaj z obratom v trendu cene je to signal za nakup takega papirja (Kaufman, 2005, str. 361; Achelis, 2004). Signalne �rte so lahko postavljene tudi nekoliko bolj zadržano med vrednostjo 75 in 25 (Pring, 2002, str. 141).

4.7 Tehni�ni kazalnik konvergence in divergence drse�ega povpre�ja MACD (angl. moving average convergence divergence)

Kazalnik za osnovo uporablja drse�e povpre�je. Sestavljen je tako, da dve drse�i povpre�ji delimo enega z drugim. Oba sta narejena po eksponentni formuli, ki daje ve�jo težo zadnjim dnevom trgovanja (Kaufman, 2005, str. 392). Ime je dobil zaradi dejstva, da kratkoro�no drse�e povpre�je stalno konvergira k in divergira od dolgoro�nega. Tretje drse�e povpre�je, znano tudi kot signalna krivulja, vzame kot vhodni podatek samo krivuljo MACD in jo tako



zgladi. MACD meri, kako se giblje razmerje dveh drse�ih povpre�ji glede na signalno krivuljo (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 90; Achelis, 2004).

Slika 23: MACD je konec julija 97 dal znak za nakup, kateremu je po 7. avgustu sledil znak za prodajo. S pomo�jo teka indikatorja se je poleti dalo realizirati dobi�ek po 2000 SIT na

delnico v enem mesecu z delnico BTC (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 90).


macd x n nMA x nMA x n

sig x MA macd x n

( , , )( , )( , )

( ) ( ( ), )

1 2 10012

3

= ⋅

=

macd(x,n1,n2) funkcija MACD indikatorja X dan, na katerega izra�unavamo posamezno vrednost indikatorja MA(x,n1) funkcija drse�ega povpre�ja s krajšim obdobjem - 12 dni (glej

drse�e povpre�je) MA(x,n2) funkcija drse�ega povpre�ja z daljšim obdobjem - 26 dni (glej

drse�e povpre�je) sig signalna funkcija MA(x,n3) funkcija drse�ega povpre�ja z zelo kratkim obdobjem - 9 dni

(glej drse�e povpre�je) �e glavna krivulja (zelena barva) seka signalno krivuljo (vijoli�no rde�a barva) od spodaj navzgor, je to znak za nakup, �e pa jo seka v nasprotni smeri, je to znak za prodajo vrednostnega papirja.



4.8 Williamsov kazalnik (angl. Williams index) Williamsov kazalnik kaže mesto v intervalu med maksimalnim in minimalnim te�ajem, kjer je trenutna cena (Achelis, 2004). To pomeni, da lahko ocenimo, ali se enotni te�aj delnice zaklju�uje bližje maksimumu ali minimumu. Graf kazalnika prikazuje relativno mesto v razponu cene za posamezen dan. V graf se vrišeta kontrolni �rti, ki pomenita 5 odstotni rob od mejnih vrednosti in pomagata pri interpretaciji kazalnika.

Slika 24: Gibanje Williamsovega kazalnika kaže, da so se jeseni 97 posli sklepali blizu minimalnega te�aja, kar je kazalo na padec te�ajev (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 92).


will xP x

( )max ( )max min

= − ⋅−−

100

will(x) funkcija Williamsovega kazalnika x dan, na katerega izra�unavamo posamezno vrednost kazalnika P(x) cena vrednostnega papirja na dolo�en dan max maksimalna cena vrednostnega papirja v dolo�enem obdobju min minimalna cena vrednostnega papirja v dolo�enem obdobju

Williamsov kazalnik služi kot pomo� pri ocenjevanju trenda, saj nam pove, kako se sklepajo posli. �e je vrednost blizu spodnjega roba, pomeni, da so se posli sklepali blizu minimalnega te�aja, torej je potrebno �akati na dogodek, ko kazalnik prebije kontrolno �rto in se zopet obrne nazaj proti sredini. Takrat postaja pritisk na padanje te�aja šibkejši in postaja verjetnost obrnitve trenda ve�ja. Obratno velja za rast te�ajev (Kaufman, 2005, str. 369).

4.9 Te�ajni oscilator (angl. price oscillator) Te�ajni oscilator kaže na razliko med dvema drse�ima povpre�jema, ki skupaj kažeta na morebitno spremembo trenda (Pring, 2002, str. 131-135; Achelis, 2004). Te�ajni oscilator je izrisan v obliki histograma in kaže na mo� trenda. Odstopanje med obema povpre�jema nam



lahko dobro kaže na spremembo trenda. Dokler je daljše povpre�je pod krajšim, je te�ajni oscilator pozitiven, ko pa se razmerje zamenja, je te�ajni oscilator negativen. Na sliki št. 29 je uporabljen 10 dnevni interval.

Slika 25: Dober primer te�ajnega oscilatorja imamo okoli 17. julija, ko je te�ajni oscilator

dobro napovedal umiritev trenda rasti te�ajev ( Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 88). Matemati�na formula, ( Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000 str. 88):

posc x n n MA x n MA x n( , , ) ( , ) ( , )1 2 1 2= −

Posc(x,n1,n2) funkcija te�ajnega oscilatorja x dan, na katerega ra�unamo posamezno vednost indikatorja MA(x,n1) funkcija drse�ega povpre�ja s krajšim obdobjem - 12 dni (glej

drse�e povpre�je) MA(x,n2) funkcija drse�ega povpre�ja z daljšim obdobjem - 26 dni (glej

drse�e povpre�je) Te�ajni oscilator nam omogo�a hkratni pregled nad gibanjem drse�ih povpre�ij. Najpogosteje lahko re�emo, da se trend stopnjuje, dokler te�ajni oscilator raste nad referen�no �rto, ko pa se obrne, se trend obrne. Podobna interpretacija velja za negativno vrednost, torej ko se po padanju oscilator obrne, velja, da se trend za�ne umirjati. Tako piše tudi Achelis (2004), ki dodaja, da ta indikator ilustrira cikli�ne in ve�krat dobi�konosne signale.

4.10 Koli�inski oscilator (angl. volume oscillator) Podobno kot te�ajni, tudi koli�inski oscilator kaže na razliko dveh vrednosti. Razlika je le v tem, da pri koli�inskem oscilatorju obravnavamo koli�ino (Achelis, 2004). Na primeru je uporabljen 10 dnevni interval.



Slika 26: Gibanje te�ajnega oscilatorja kaže, da se je s Krkino delnico koli�ina prometa pove�ala v za�etku jul. in v prvi polovici novembra. (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 89).

Matemati�na formula:

kosc x n n MA x n MA x n( , , ) ( , ) ( ., )1 2 1 2= −

kosc(x,n1,n2) Funkcija koli�inskega oscilatorja X dan, na katerega izra�unavamo posamezno vednost indikatorja MA(x,n1) funkcija koli�inskega drse�ega povpre�ja s krajšim obdobjem -

12 dni (glej drse�e povpre�je) MA(x,n2) funkcija koli�inskega drse�ega povpre�ja z daljšim obdobjem -

26 dni (glej drse�e povpre�je) Najpogosteje lahko re�emo, da se zanimanje za vrednostni papir stopnjuje, dokler te�ajni oscilator raste nad referen�no �rto, ko pa se obrne, se zniža tudi rast zanimanja. Podobna interpretacija velja za negativno vrednost saj velja, da zanimanje za papir tedaj pada (Hr�ek, Pitami�, Špeti�, 2000, str. 89). Uporabna vrednost te�ajnega oscilatorja se pokaže pri ocenjevanju dnevnih koli�in, saj lahko tako ocenimo ali je dnevni skok koli�ine res splošno pove�anje zanimanja za delnico ali pa je to le lokalni dogodek.



5 OSTALI POMEMBNI INDIKATORJI TEHNI�NE ANALIZE

Pomembni indikatorji tehni�ne analize sekundarnega trga vrednostnih papirjev dopolnjujejo same zna�ilnosti trenda in nudijo pomo� pri odlo�itvah o nakupu in prodaji dolo�enega vrednostnega papirja oz. investiciji ali zaprtju pozicij. So bolj sofisticirani in pri prou�evanju zahtevajo ve� pozornosti. Med te indikatorje avtorji uvrš�ajo naslednje

• Indeks blagovnega kanala CCI, • indeks direktnega gibanja DMI, • paraboli�en indeks SAR, • stohasti�ni oscilator ter • indikatorje, ki merijo pozitivni in negativni tok denarja.

5.1 Indeks blagovnega kanala CCI (angl. Commodity Channel Index)

Indeks blagovnega kanala CCI je razvil Donald Lambert. Prvotno se je uporabljal za identifikacijo cikli�nih preobratov v blagovni menjavi. Indikator domneva, da se blago (ali pa delnica oz. obveznica) premika v cikli�nih trendih z vrhi in najnižjimi vrednostmi. Predlagal je uporabo 1/3 kompletnega cikla (vrh do vrha ali dno do dna) kot �asovni okvir za CCI. �e cikel traja 60 dni (dno ali vrh vsakih 60 dni), bi bil 20 dnevni CCI najbolj primeren, kar je tudi najbolj pogosto uporabljen �asovni okvir (Achelis, 2004). Obstajajo 4 koraki v izra�unu kalkulacije za CCI [http://www.stockcharts.com/education/]:

1. Izra�unamo tipi�no ceno za zadnjih 20 dni, kjer seštejemo vrh, dno in zadnji te�aj dolo�enega dne in to vse skupaj delimo s 3. Graf realnega �asa pa uporabi trenutno vrednost, ki je zadnji te�aj v 24 urah in v tej periodi upošteva tudi vrh in dno.

2. Izra�unamo povpre�je tipi�ne cene. 3. Izra�unamo povpre�no deviacijo. Najprej izra�unamo absolutno vrednost razlike

med tipi�no ceno in povpre�jem tipi�ne cene za vsakih 20 period, te seštejemo in delimo z 20.

4. zadnji korak je, da vstavimo podatke v formulo za tipi�no ceno, ki vsebuje tudi konstanto, ki ji je Lambert dal vrednost 0.15, da to zagotavlja 70–80% vrednosti CCI-ja med vrednostmi –100 in +100:

) ()15.0() () (

deviacijapovprecnaxcenetipicnepovprecjecenatipicna

CCI−=

CCI valovi nad in pod ni�lo. Procent valovanja, ki pade med +100 in –100 je odvisen od števila uporabljenih period. Krajši CCI bo bolj volatilen z manjšim procentom vrednosti med +100 in –100. Posledi�no to pomeni, da �e bo uporabljeno ve� period za izra�un CCI-ja, ve�ji bo procent vrednosti med +100 in –100. To pomeni, da bo manj vrednosti nad 100 in pod 100 in bo samo 20-30% pravih signalov. Na primeru sta uporabljena dva razli�na �asovna okvirja, eden uporabi pri svoji formuli 10 dnevno obdobje, drugi pa 30 dnevno.



Slika 27:Uporaba CCI(10) in CCI(30) [http://www.stockcharts.com/education/].

Lambert fokusira gibanje CCI indeksa nad in pod 100. Tu indeks daje signale za prodajo in nakup, kot to vidimo na sliki št. 27. Ko CCI seka vrednot 100 in naraste nad 100, obstaja mo�an trend navzgor, signaliziran je nakup. Pozicija naj bi bila zaprta, ko CCI pade nazaj pod vrednost 100. Ko pa CCI pade pod vrednost –100, je zelo mo�an padajo�i trend in tam je zadnji potrditveni signal za prodajo. CCI je zelo dober indikator zmožen produkcije širokih razvrš�anj nakupnih in prodajnih signalov. Lahko ga tudi uporabljamo za ugotavljanje preprodanosti ali prenakupljenosti dolo�enega vrednostnega papirja. Vrednostni papir je preprodan, �e CCI pade pod –100, ter je prenakupljen, �e zraste nad 100. Od ravni preprodanosti je lahko dan signal nakupa, ko CCI zraste nazaj nad –100. Od ravni prenakupljenosti je lahko dan signal prodaje, ko CCI pade nazaj pod 100. Potrebno je opazovati tudi linijo trenda in �e jo te�aj prebije je to potrditev za signale CCI-ja. Od ravni preprodanosti linija CCI-ja nato prebije in se vzpne nad –100 in je hkrati prebit odporni nivo in s tem nakazan bikovski trend. Od ravni prenakupljenosti linija te�aja lahko nato prebije in se spusti pod +100 in je hkrati prebit podporni nivo in s tem nakazan medvedji trend.



5.1.1 Uporaba CCI-ja z ostalimi indikatorji v praksi Na sliki 28 vidimo, da je vmes veliko lažnih signalov. Januarja leta 2000 je delnica na primeru slike prebila odporni nivo pri vrednosti 20 in nadaljevala vzpon ter podvojila svojo vrednost v naslednjih nekaj tednih. CCI se je kar nekajkrat pomaknil pod in nad +100 in s tem nakazoval negativno divergenco momenta, delnica pa je ostala v mo�nem trendu naraš�anja. CCI se je pravzaprav uspel obdržati nad +50 približno 7 tednov (modra elipsa). Bilo je tudi nekaj lažnih signalov, ki bi lahko povzro�ili prezgodnje unov�enje pozicije. �e smo to kombinirali s podporno �rto te�aja, kjer linija te�aja ni prebila podporni nivo (rde�a �rta), lažnih signalov prodaje nismo upoštevali. Kakorkoli, investitorji naj bi se nau�ili uporabljati CCI indikator v kombinaciji z drugimi indikatorji in 'chart' analizami. V skladu s tem naj bi bilo uporabljeno ve� �asovnih okvirjev CCI-ja za prodajne in nakupne signale. Za konkretno delnico na grafu bi bilo bolj smotrno, �e bi to�ke nakupa in to�ke prodaje naravnali nad in pod +50 v analizi CCI-ja. Kar je najboljše za eno delnico, ni nujno, da bo dobro delovalo tudi na drugi.

Slika 28:Uporaba CCI s trendno linijo [http://www.stockcharts.com/education/].

5.1.2 Uporaba CCI-ja, MACD-ja v kombinaciji s trendno linijo

Pri nastavitvi naro�il je za izstop iz pozicije potrebno biti dovolj natan�en za optimalen izkoristek pozicije. Optimalno razmišljanje narekuje ,da naj ne bi pri vsaki investiciji izgubili ve� kot 2%. Najbolj se pri tem obnesejo naro�ila tipa sledenja prodaje oz. nakupa (angl. trailing stop order). Te pa je v�asih potrebno sproti spreminjati v na�elu optimalnega izkoristka (Pring, 2002, str. 169); [https://www.streetauthority.com/]).



Vzemimo primer treh 'chartov'. Na prvem urnem (slika 29) vidimo 30, 50 in 150 dnevno drse�e povpre�je, kjer vsi naraš�ajo. To je dober znak naraš�anja tudi v prihodnje. Predpostavimo, da smo kupili 300 delnic na za�etku septembra pri ceni 28$ za eno delnico, kar znese 8400$. Pri tej ceni je CCI linija že nekaj �asa bila nad +100, kot vidimo na sliki 30 na dnevnem 'chartu' in to je bil znak za nakup. Ko pa je linija te�aja prebila podporno linijo pri 27.93, se je izvedel nakup, ki smo ga vnesli v sistem pri ceni 28,00$. Takoj tudi nastavimo sledilno to�ko prodaje na 27,40 oz. dobra 2% pod nivo nakupa zaradi zavarovanja prevelike izgube. S tem še nismo naredili vsega, namre� postavljanje naro�il tipa sledilnih to�k je sofisticirana in zapletena umetnost v trgovanju. �e postavimo naro�ila preblizu vstopne to�ke, smo nagnjeni k prehitremu izstopu zaradi fluktuacije oz. nihanja same linije te�aja. �e pa naro�ilo postavimo predale� in �e se o sami smeri trenda motimo, se majhna izguba lahko pretvori v bole�o veliko izgubo na poziciji.

Slika 29: Urni 'chart' - 30, 50 in 150 dnevno drse�e povpre�je s trendnimi linijami. EMA – Eksponentno drse�e povpre�je.

MA – Drse�e povpre�je [http://www.streetauthority.com].

Naro�ila tipa sledenja to�ke morajo biti nastavljena s kombinacijo analize dnevnih in urnih 'chartov'. Dnevni 'chart' bo prikazoval vmesen trend, ki traja en mesec ali ve�. Urni 'chart' pa bo prikazoval pet do petnajst dnevni trend, v�asih tudi daljši. Medtem, ko naj bi velikokrat pri nastavitvi sledilnih to�k uporabljali samo dnevne 'charte', morajo investitorji smotrno pregledati tudi urne 'charte' za kratkoro�ne trendne linije, kar se ti�e podpornega in odpornega nivoja ter informacije o uporabljenem indikatorju. Kon�na odlo�itev naj bi bila najbolj optimalna z integracijo informacij z obeh �asovnih okvirjev.



�e pogledamo analizo bolj podrobno na sliki 30, je linija te�aja 'charta' za�ela svoj pohod pri nogi ob vrednosti 19,60 na sredini maja. Trendna linija povezuje to dno z dni konec julija in za�etek avgusta in seka trendno linijo odporne ravni, ki se je spremenila v podporno raven pri približno 28. �e bi 'chart' prebil to podporno linijo, ne bi bilo razloga, da ostanemo v poziciji. Sledilno to�ko prodaje smo nastavili na 28,00 dobra 2% pod vrednostjo nakupa na 27,40 ravno zaradi tega. Ker pa je to sledilna to�ka prodaje, bi se izvedla prodaja približno na nivoju 28,40, ker je bil po vnosu najvišji nivo okrog 29,00. Vendar smo s sofisticirano analizo ugotovili, da je podporna linija te�aja na nivoju okrog 28,00 in smo vnesli naro�ilo prodaje z limitom cene te�aja in sicer smo ga nastavili malce pod nivo trendne linije, ki je pri 27,94. Upoštevali smo 1% fluktuacije, kar je dokaj rizi�no in tako je limit cene te�aja prodaje pri 27,66. Nekateri investitorji, ki bolj rizi�no nastopajo na borznem trgu, bi nastavili limit cene te�aja še nižje. Bolj previdni investitorji, ki si ne upajo dovolj tvegati, bi nastavili limit cene te�aja to�no na nivo podporne linije. S tem bi zaprli pozicijo, ker se ga je linija te�aja dotaknila in s vrednostnim papirjem se je trgovalo tudi na tem obmo�ju in bi ostali brez potencialno dobrega zaslužka. Kot je že splošno znano, ve�ji rizik prinaša ve�je donose, pa tudi lahko ve�je izgube. Te si lahko s premišljeno tehni�no analizo zmanjšamo na minimume. Linijo te�aja 'charta' je potrebno pogledati tudi na minutnem 'chartu'. Na sliki 30 vidimo, da proti koncu septembra MACD še vedno kaže naraš�ajo� signal, medtem ko CCI demonstrira medvedjo oz. upadajo�o divergenco – zgodnje opozorilo, da te�aj lahko zgublja mo�. Trendna linija na sliki 31, ki povezuje dna od 27. septembra naprej, sedaj seka drugo trendno linijo ob približno 31,05. �e bi bile obe ravni predrte, bi linija podpore padla na okrog pod 30 in bi linija te�aja lahko potegnila še bolj nazaj ob predvidevanju slabotnega trga nasploh, npr. padanju glavnih indeksov. Ob predvidevanju vseh teh dogodkov smo ostali v poziciji ves �as trgovanja. Med tem smo morali spremeniti sledilno to�ko prodaje, druga�e bi se pozicija zaprla ob nižjem dobi�ku. Sledilna to�ka prodaje mora biti takoj ob nakupu vnesena v sistem zaradi zavarovanja pozicije, �e bi ob nepredvidenih dogodkih te�aj veliko padel. Naraš�ajo�a trendna linija je bila nekajkrat testirana, kar pa še ne pomeni, da je bila tudi prebita in s tem potrjena. S podrobno in sofisticirano tehni�no analizo smo tako navidezno zaslužili potencialno približnih 15%, kar pomeni v našem primeru dobrih 1000$. S 15 oktobrom smo še vedno v poziciji in s smotrnim delom bi lahko bil zaslužek še ve�ji.



Slika 30: Dnevni 'chart'. EMA – Eksponentno drse�e povpre�je.

MA – Drse�e povpre�je. MACD - Tehni�ni kazalnik konvergence in divergence drse�ega povpre�ja.

CCI - Indeks blagovnega kanala [http://www.streetauthority.com/].



Slika 31: Urni 'chart'. EMA – Eksponentno drse�e povpre�je.

MA – Drse�e povpre�je. MACD - Tehni�ni kazalnik konvergence in divergence drse�ega povpre�ja.

CCI - Indeks blagovnega kanala [http://www.streetauthority.com].



5.2 Indeks direktnega gibanja DMI (angl. Directional Movement Index) DMI indeks se uporablja, ko je prisoten trend in splošna mo� trga. �im višji je DMI (na lestvici od 0-100), boljši je potencialni trend gibanja. DMI indeks vsebuje tri linije: ADX, +DI in –DI1. Indeks DMI se predvsem uporablja kot filter za napoved trenda. Je zelo efektiven in pogosto uporabljen. Razvil ga je J. Weles Wilder ([http://www.trade10.com]).

Slika 32:DMI – Indeks direktnega gibanja [http://www.chartfilter.com].

V primeru na sliki 32 sta vidna dva signala za nakup. Prvi je bil, ko je linija +DI križala linijo –DI od spodaj navzgor, hkrati pa je linija ADX bila naraš�ajo�a. Ta signal je šibek in potencialno nevaren, ker je sama vrednost funkcije ADX komaj 25, �eprav se je izkazal za pravega. Pri drugem pa je bila šibka lastnost ta, da je bila ADX linija padajo�a, vendar je kljub temu signal dal jasno indikacijo za�etka zelo mo�nega trenda navzgor. Signali za nakup oz. prodajo se generirajo ko se liniji +DI in –DI križata. Funkcija +DI v svoji kompleksni formuli vzame krajše povpre�je, najbolj obi�ajno je to 10 dni, linija –DI pa vzame daljše povpre�je 14 dni. Indeks DMI naj bi se uporabljal v kombinaciji z ADX linijo kot filtrom. Padajo�a ADX linija indicira šibkost trenda. Nekateri tehni�ni analitiki tudi gledajo vrednost funkcije ADX-a in �e je ve�ja od 20 ali 25, to potrjuje, da je trend mo�an. Ko ADX linija za�enja padati pod vrednost 40, je to zgodnji signal oslabljenega trenda. Ko pa linija ponovno zraste nad vrednost 20, je to pogosto signal novega trenda. Na splošno gledano, obstajata dva glavna signala v tehni�ni analizi z uporabo DMI:

• Signal za nakup je podan, ko linija +DI seka linijo –DI od spodaj navzgor.

1 ADX – indeks povpre�nega direktnega gibanja (angl. average directional movement index), ki prikazuje povpre�no gibanje trenda in zabriše razliko med linijo +DI, ki indicira gibanje povpre�ja navzgor in linijo –DI, ki indicira gibanje povpre�ja navzdol.



• Signal za prodajo je podan, ko linija +DI seka linijo –DI od zgoraj navzdol. Izkušeni borzni analitiki vedo, da je dobro uporabljati tudi naslednje signale (Kaufman, 2005, str. 1016):

• Sekanje linij DI predstavlja zgoden signal, ki ga je z drugimi kriteriji potrebno potrditi.

• Sama linija ADX naj bi bila med linijama +DI in -DI. • Vrednost funkcije ADX pod 25 je mo�no opozorilo, da se izogibamo trgovanju. • �e vrednost funkcije naraste nad 25, je trg v trendu. • �e vrednost funkcije pade pod 20, se trend trga pripravlja. • �e vrednost funkcije pade pod vrednost 45 potem, ko je bila visoko, se trend trga

pripravlja. • �e vrednost funkcije zraste nad 10 po 3 ali 4 dneh, bo trg prišel v pozitivni trend.

Pomemben je sistem preverjanja, ki poskrbi za lažne signale (angl. whipsaws) [http://www.trade10.com]. Ko se DI liniji ve�krat sekata v krajšem �asovnem razmiku, so to lažni signali. Ekstremna to�ka pravilnosti (angl. extreme point rule) je dobljena z sekanjem DI linij. Ob prekrižanju se pogleda samo vrednost te�aja vrednostnega papirja, na kateremu delamo tehni�no analizo z uporabo DMI indikatorja. �e linija +DI seka linijo –DI od spodaj navzgor, je ekstremna to�ka pravilnosti vrh dneva, �e pa linija +DI seka linijo –DI od zgoraj navzdol, je ekstremna to�ka pravilnosti dno dneva. Ekstremna to�ka pravilnosti se uporablja za aktualni signal nakupa ali prodaje. �e npr. cena te�aja zopet naraste nad vrednost ekstremne to�ke pravilnosti, je to signal nakupa. �e pa vrednost te�aja ne naraste nad ekstremno to�ko pravilnosti oz. poskus vrednosti te�aja, da bi narasel nad ekstremno to�ko pravilnosti, propade, to ni potrditev signala nakupa. Preobrat narekuje signal za prodajo. 5.3. Paraboli�en indeks SAR (angl.Parabolic SAR)1 Paraboli�en SAR1 z dobrimi nakupnimi in prodajnimi signali predstavlja uporabno orodje za 'zgodnji ulov' novega trenda. Glavne zna�ilnosti:

• Dobro se obnese pri vrednostnih papirjih, ki imajo trend. • Nagiba se k lažnim signalom v obdobju šibkega trenda v obliki obojestranskih

faz. • Parabola pod te�ajem v osnovi pomeni, da papir naraš�a oz. bo naraš�al. • Parabola nad te�ajem v osnovi pomeni, da papir pada oz. bo padal.

1 Paraboli�ni SAR (stop in preobrat) je sistem zasledovanja, ki postavlja to�ke v premiku samega te�aja vrednostnega papirja, da vrednostni papir ne bo naredil še ve�je izgube in ga bo investitor prodal (angl. 'stop-losses').



Slika 33:Parabolic SAR [http://www.chartfilter.com].

Paraboli�ni sistem je dopolnilo relativni mo�i indeksa RSI. Paraboli�ni SAR je kot že omenjeno, 'stop-loss' sistem, ki se ga uporablja tudi za postavljanje sledilnih to�k prodaje ali nakupa (angl. trailing price stops). Te to�ke, ki se jih vnese v program, omogo�a borzna hiša E*Trade1. Sledilna to�ka prodaje se nastavi npr. pri 2% pod vrednostjo nakupa, kar pomeni, da nismo pripravljeni sprejeti ve� kot 2% izgube pri dolo�eni poziciji. Sledilna se imenuje zato, ker to�ka sledi premiku samega te�aja in �e te�aj naraš�a, naraš�a tudi sledilna to�ka. �e pa te�aj pade in ne pade za ve� kot 2% v konkretnem primeru, sledilna to�ka ne sledi padcu te�aja in �aka na izvršitev naro�ila prodaje. Ker vrednost te�aja ni padla pod 2%, se izvršitev ne izvrši. Te�aj lahko pri naslednjem vzponu napreduje za npr. 5% in nato za�ne padati in pri vrednosti 2% nižji od zadnjega vrha program Power E*Trade izvrši z vnosom postavljene koli�ine vrednostnega papirja tržno ceno. Enako velja pri nakupu vrednostnega papirja, kjer sledilna to�ka nakupa zasleduje vzpon in ne padec, kot je to pri sledilni to�ki prodaje. Ime sistema je dobil iz paraboli�ne oblike, ki sledi gibanju te�aja. Ko parabola sledi te�aju pod linijo, naj bi investitorji kupovali vrednostni papir, ko pa sledi te�aju nad linijo, pa prodajali oz. lahko tudi 'shortali'2.

1 E*Trade – naziv ameriške borzne hiše, ki ima podružnico v Londonu za celo Evropo. Ta borzna hiša omogo�a trgovanje preko interneta s programom Power E*Trade. 2 'Short' posel je izraz, ki ozna�uje nakup prodajne opcije. To je izvedeni vrednostni papir, ki je nasprotje nakupni opciji in pri kateri se izdajatelj zaveže, da bo znotraj pogodbenega roka kupil dolo�eno delnico od lastnika opcije po dogovorjeni ceni, �e bo le-ta to zahteval, ne glede na tržno ceno ob predložitvi pogodbe v realizacijo. Za opcijsko pogodbo mora kupec pla�ati premijo, ki je razli�na od posameznega primera, navadno pa se giblje med 10 in 15% vrednosti delnice (Kampuš – Trop (1999, str. 28)).



Posebna vrednost paraboli�nega indeksa SAR je to, da omogo�a investitorjem, da relativno zgodaj ujamejo nove trende. �e trend propade, parabola hitro zamenja stran in generira stop in preobrat signal (Achelis, 2004; Pring, 2002, str. 135). V paraboli�nem indeksu SAR je pomemben pospešitveni faktor. Predno se formira trend, se paraboli�ni indeks SAR po�asi stopnjuje, kjer so to�ke same linije bolj skupaj. Ko pa se pospeševanje pove�a, se parabola pomika hitreje z ve�jimi razmiki to�k do trenutka, ko ujame akcijo samega te�aja [http://www.trade10.com]. Kot pri ve�ini tehni�nih indikatorjev, se paraboli�ni indeks SAR najboljše obnese v mo�nem trendu in je manj zanesljiv med menjavo strani parabole (Kaufman, 2005, str. 742). Paraboli�ni SAR je pomemben indikator za pripravo to�ke izhodov iz trenda in ponuja signale za prodajo, ko se parabola premakne nad linijo te�aja. Signali nakupa pa so generirani ob premiku parabole pod linijo. Ti signali morajo seveda biti potrjeni z akcijo samega te�aja in komplementarnimi indikatorji. Vedno je dobro raziskati druga�ne �asovne periode, tako dnevne, tedenske kot mese�ne 'charte'.

5.3.1 Kombiniranje Paraboli�nega indeksa SAR in indeksa DMI

J. Murphy (2005) svetuje uporabo filtra za komplementacijo paraboli�nega SAR. Svetuje uporabo indeksa DMI za pomo� pri odstranitvi lažnih signalov. Ko je +DI linija nad –DI linijo, naj bi bili vsi paraboli�ni signali za prodajo ignorirani, kar se vidi na sliki št. 34.

Slika 34: Komplementarna uporaba indikatorja Parabolic SAR z DMI - indikatorjem direktnega gibanja

[http://www.chartfilter.com].



5.4 Stohasti�ni oscilator Ta kazalnik je v poznih 50-ih letih razvil George C. Lane. Stohasti�ni oscilator je kazalnik momenta, ki prikazuje lokacijo trenutnega zaklju�ka cene 'charta' v relativni relaciji z njegovo najvišjo in najnižjo ceno te�aja v opazovani periodi. Lokacije zaklju�kov, ki so konsisten�no blizu vrha opazovane periode, namigujejo pove�ano akumulacijo in tiste, ki so blizu dna opazovane periode, namigujejo pove�ano distribucijo (Kaufman, 2005, str 364). Primer izra�una prikazuje tabela 4: [http://www.stockcharts.com/education/] %K = 100 × (zaklju�ek – dno) / (vrh – dno) %D = 3 dnevno drse�e povpre�je %K-ja

Tabela 4: Izra�un stohasti�nega oscilatorja. Ta indikator generira signale (Achelis, 2004):

• Signal nakupa je dan, ko %K1 ali %D2 padeta pod specifi�no vrednost (obi�ajno 20 ali 30) in nato zrasteta nad ta nivo.

• Prodajni signal, ko %K ali %D zrasteta nad specifi�ni nivo (obi�ajno 70 ali 80%) in potem padeta pod ta nivo.

• Signal nakupa, ko linija %K zraste nad linijo %D. • Signal prodaje, ko linija %K pade pod linijo %D.

Na primeru 'charta' na sliki 35 vidimo, da �e smo upoštevali izklju�no samo nivoje preprodanosti in prenakupljenosti s presekom linij %K in %D, smo dobili lažne signale. �e pa zraven upoštevamo tudi divergenco, nam 14 – dnevni stohasti�ni oscilator prikaže dokaj zanesljive rezultate. Stohasti�ni oscilator nam pokaže dva trdna signala med avgustom 1999 in marcem 2000. V novembru 1999 je bil dan signal nakupa, ko je indikator formiral pozitivno divergenco in se je premaknil nad vrednost 20 že drugi�. Kasneje vidimo, da dvojni vrh na koncu novembra in za�etku decembra ni negativna divergenca, ker je linija 1 %K = spremenljivka v ena�bi stohasti�nega oscilatorja in se izra�una takole: %K = 100 × (zaklju�ek – dno) / (vrh – dno) 2 %D = 3 dnevno drse�e povpre�je %K-ja



te�aja 'charta' nadaljevala pot navzgor. V januarju 2000 je bil dan signal prodaje s formirano negativno divergenco in ker je linija indikatorja padla že drugi� pod vrednost 80.

�

Slika 35: Stohasti�ni oscilator

[http://www.stockcharts.com/education/].



5.5 Indikatorji, ki merijo pozitivni in negativni tok denarja Zelo pomembni indikatorji tehni�ne analize sekundarnega trga vrednostnih papirjev so tudi indikatorji pozitivnega in negativnega toka denarja (angl. money flow), ki se pretaka v vrednostni papir in iz njega. Mednje avtorji najpogosteje uvrš�ajo naslednje:

• Indikator ravnotežja koli�ine OBV, • akumulacijsko distribucijsko linijo, • chaikinov oscilator ter • chaikinov denarni tok.

5.5.1 Indikator ravnotežja koli�ine OBV (angl. On Balance Volume) Razvil ga je Joe Granville v letu 1963 (Achelis, 2004). To je bil eden prvih in najbolj popularnih indikatorjev za merjenje pozitivnega in negativnega denarnega toka (angl. money flow). Koncept v sami analizi OBV-ja pravi, da koli�ina prometa prehiti sam trend te�aja. OBV je enostavni indikator, ki doda koli�ino periode, ko je cena na zaklju�ku periode navzgor in odšteje koli�ino periode, ko je cena na zaklju�ku periode navzdol. Seštevek in odštevek celotne koli�ine na periodi formira OBV linijo. Ta je nato primerljiva z samim trendom 'charta' za pregled divergence in potrditve. OBV je izra�unan tako, da doda dnevno koli�ino vsoti funkcije OBV, �e je zaklju�ek cene navzgor in odšteje dnevno koli�ino od vsote funkcije OBV, �e je zaklju�ek cene navzdol. Npr. �e je zaklju�ek današnjega te�aja ve�ji od zaklju�ka v�erajšnjega te�aja, potem bo novi OBV izra�unan tako, da se bo v�erajšnjemu OBV prištela današnja koli�ina prometa. (OBV = v�erajšnji OBV + Današnja koli�ina prometa). �e pa je zaklju�ek te�aja manjši od zaklju�ka v�erajšnjega te�aja, bo novi OBV izra�unan tako, da se bo od v�erajšnjega OBV odštela današnja koli�ina prometa (OBV = v�erajšnji OBV - današnja koli�ina prometa). �e pa je zaklju�ek te�aja enak zaklju�ku v�erajšnjega te�aja, bo novi OBV enak v�erajšnjemu OBV (OBV = v�erajšnji OBV) [http://www.stockcharts.com/education/]. Naraš�ajo�a koli�ina prometa lahko indicira prisotnost ve�je koli�ine denarja, ki se pretaka v delnico. Samo še vprašanje �asa je, kdaj bo trend sledil koli�ini. Naraš�ajo�a linija OBV-ja indicira, da je koli�ina prometa mo�nejša v dnevih, ko je zaklju�ek te�aja višji od dneva pred njim. �e tudi trend te�aja naraš�a, je to potrditev naraš�ajo�ega trenda. V tem primeru je naraš�ajo�i trend rezultat pove�ane zahteve po delnici, kar je zahteva pravega naraš�ajo�ega trenda. �e pa trend 'charta' naraš�a in se linija koli�ine prometa manjša, je prisotna negativna divergenca. Tak naraš�ajo� trend ni pravi in je to signal, ki opozarja na dejstvo, da trend ne bo nadaljeval svojo pot. Sama numeri�na vrednost OBV-ja ni pomembna, pomembna je sama smer trenda OBV-ja in njegova povezava s trendom te�aja.



Slika 36:Indikator ravnotežja koli�ine OBV. EMA – Eksponentno drse�e povpre�je

[http://www.stockcharts.com/education/]. Na primeru na sliki št. 36 vidimo, kako OBV linija potrjuje trend 'charta'. Koli�ina prometa na vrhu v septembru in predvsem kasneje je bila osredoto�ena bolj na padajo�e zaklju�ke te�aja, kar je seveda nakazovalo na to, da se bo trend padanja nadaljeval.



5.5.2 Akumulacijsko distribucijska linija Obstaja kar nekaj indikatorjev za merjenje koli�ine in toka denarja (angl. money flow) za dolo�en vrednostni papir ali indeks. Eden najbolj popularnih indikatorjev koli�ine je momentni indikator akumulacijsko distribucijske linije. Za indikatorji koli�ine stoji pomembno dejstvo, da je koli�ina prometa pomembnejša od same vrednosti te�aja. Koli�ina prometa odseva število delnic dolo�enega vrednostnega papirja ali indeksa, ki so bile trgovane, in tok denarja, ki je tekel v to delnico in iz nje. Ve�krat preden delnica dejansko poraste, je na njej pove�ana koli�ina prometa. Ve�ino indikatorjev toka denarja identificira zgodnje pove�anje pozitivnega ali negativnega toka denarja za ujetje meje pred premikom cene (Achelis, 2004). Akumulacijsko distribucijsko linijo razvil Marc Chaikin za dosego kumulativnega toka denarja v in iz delnice oz. indeksa (Achelis, 2004). Chaikin se je poslužil druga�nega pristopa kot ga uporablja indikator On Balance Volume (OBV). Pri OBV-ju je lahko le ta negativen tudi, �e je naslednjega dne zaklju�ek višji od za�etka zato, ker je bil zaklju�ek te�aja prejšnjega dne višji od zaklju�ka tega dne. Ravno zaradi tega je Chaikin ignoriral spremembo ene periode z drugo in se osredoto�il na akcijo same cene dolo�ene periode(dneva, tedna, meseca). Razvil je formulo CLV1 [http://www.stockcharts.com/education/]:

��

��

�

−−−−=

)())()((

LHCHLC

CLV

C = zaklju�ek cene te�aja (angl. Close) L = najnižja cena te�aja v periodi (angl. Low) H = najvišja cena te�aja v periodi (angl. High) Obstaja 5 kombinacij:

• �e bi delnica zaklju�ila na absolutnem vrhu periode, bi bila vrednost +1. • �e bi delnica zaklju�ila med srednjo vrednostjo in vrhom periode, bi bila

vrednost med 0 in +1. • �e bi delnica zaklju�ila te�aj na to�no polovici med vrhom in dnom dolo�ene

periode, bi bila vrednost to�no 0. • �e bi delnica zaklju�ila med srednjo vrednostjo in dnom periode, bi bila vrednost

med 0 in –1. • �e bi delnica zaklju�ila na absolutnem dnu periode, bi bila vrednost –1.

CLV je nato pomnožen z odgovarjajo�o koli�ino periode in zmnožek teh vrne akumulacijsko distribucijsko linijo. Na sliki 37 vidimo primer in v zgornjem delu slike je te�aj 'charta'. Vidimo, da je zaklju�ek cene te�aja v dnevu v relativnem odnosu z vrhom in dnom dneva. Druga sekcija slike s �rnim histogramom predstavlja CLV. CLV je pomnožen s koli�ino, rezultat pa je prikazan v

1 CLV (angl. close location value) – Formula, ki se imenuje vrednost lokacijskega zaklju�ka in upošteva lokacijo zaklju�ka te�aja, relativno na dolžino periode. Vrednost formule variira od +1 do –1 s to�ko centra, ki je 0.



zelenem histogramu in kon�no je na dnu slike prikazana akumulacijsko distribucijska linija. Na sliki 41 so ozna�ene 4 to�ke:

1. Zaklju�ek je na dnu in CLV je -1. Koli�ina prometa je bila relativno šibka tako, da je akumulacijsko distribucijska vrednost rahlo negativna.

2. Zaklju�ek je zelo blizu vrha in zato je CLV skoraj 1. Ker je tudi koli�ina prometa relativno visoka, je akumulacijsko distribucijska vrednost visoka.

3. Zaklju�ek je blizu dna in CLV je približno – 0,75. Ker je koli�ina prometa relativno visoka, je tudi akumulacijsko distribucijska vrednost relativno velika negativna vrednost.

4. Zaklju�ek je med srednjo vrednostjo in vrhom periode in CLV je približno + 0,5. Koli�ina prometa je zelo mo�na in posledi�no je tudi akumulacijsko distribucijska vrednost zelo visoka.

Slika 37: Izra�un akumulacijsko distribucijske linije [http://www.stockcharts.com/education/].

Ko je formirana pozitivna divergenca, je podan bikovski signal. Pozorni moramo biti na šibko pozitivno divergenco, ki je lahko neuspešna in potem ni odziva v dosegi boljših vrhov. Glavni cilj pri akumulacijsko distribucijski liniji je identifikacija splošnega trenda te linije. Dvotedenska pozitivna divergenca je morebiti rahlo sumljiva, medtem ko ve�mese�na pozitivna divergenca zahteva resno pozornost, saj se bo zgodil nov vzpon vrednostnega



papirja, kot je to videno na sliki 38. �eprav je kljub ogromni pozitivni divergenci delnica padla od približno 35 pod 30. Kakorkoli, delnica je kon�no ujela zaostanek akumulacijsko distribucijske linije, ko je prebila odpor konec novembra.

Slika 38: Ogromna pozitivna divergenca Akumulacijsko distribucijske linije. MA – Drse�e povpre�je

[http://www.stockcharts.com/education/]. Akumulacijsko distribucijska linija se tudi uporablja za potrditev mo�i vzpona delnice. V pravem vzponu je akumulacijsko distribucijska linija naraš�ujo�a. �e pa delnica naraš�a v nepredvidljivem hitrem vzponu in ima akumulacijsko distribucijska linija težave pri vzponu ali je njen trend obojestranski, to pomeni, da je pritisk kupovanja relativno šibek.



Slika 39: Akumulacijsko distribucijska linija. MA – Drse�e povpre�je

[http://www.stockcharts.com/education/]. Na sliki 39 vidimo, da se je 'chart' delnice za�el ostro vzpenjati v avgustu in to je bilo videno tudi na akumulacijsko distribucijski liniji, ki je bila mo�nejša od delnice v za�etku septembra. Na za�etku oktobra jo je te�aj delnice ujel. Delnica se je zvišala od 40$ na 60$ v približno treh mesecih. Vidimo, da je proti koncu decembra 1999 akumulacijsko distribucijska linija za�ela premikati obojestransko in pritisk na kupni strani je za�el popuš�ati. Na sliki 40 je prikazana negativna divergenca, ki se je razvila z jasnim trendom navzdol. Delnica je jasno prebila podporni te�aj in ni prebila odpornega in akumulacijsko distribucijska linija je nazadovala s trendom delnice. Poslabšanje z negativno divergenco v julijskem vzponu je potrdilo šibkost v trendu delnice.



Slika 40: Negativna divergenca akumulacijsko distribucijske linije. MA – Drse�e povpre�je

[http://www.stockcharts.com/].

�e zaklju�imo, je akumulacijsko distribucijska linija dobro orodje za merjenje toka denarja v kombinaciji s trendno linijo:

• Kot indikator koli�ine, akumulacijsko distribucijska linija pomaga ugotavljati, kam se pove�uje koli�ina prometa. Lahko navzgor ali pa v nižje vrednosti koli�ine delnice.

• Akumulacijsko distribucijska linija se uporablja za merjenje toka denarja. �e je naraš�ajo�a, to pomeni, da prevladuje pritisk na kupni strani , �e pa je padajo�a, pa je pritisk na prodajni strani.

• Akumulacijsko distribucijska linija se uporablja za ugotavljanje pozitivne in negativne divergence.

• Akumulacijsko distribucijska linija se tudi uporablja za potrditev mo�i v spremembi trenda.

• Akumulacijsko distribucijska linija ima tudi slabe lastnosti. Namre� indikator ne vzame oz. ne obravnava vrzeli oz. praznine (angl. gap), ki se dogodijo obi�ajno v trgovanju �ez no� (angl. aftertrading). Cela serija vrzeli je lahko tako izpuš�ena in to se odrazi v sami akumulacijsko distribucijski liniji, ki ni to�na. Torej �e so v gledanem obdobju prisotne vrzeli, indikatorja akumulacijsko distribucijske linije ne uporabimo. Primer takšne vrzeli ali praznine je v nadaljevanju na sliki 48 na str. 69 v obravnavi Chaikinovega denarnega toka.



5.5.3 Chaikinov oscilator Opornik Chaikinovega oscilatorja je akumulacijsko distribucijska linija. Chaikinov oscilator je razvil Marc Chaikin (Achelis, 2004).

Slika 41: Chaikinov oscilator. MA – Drse�e povpre�je.

Accum/Dist - akumulacijsko distribucijska linija [http://www.stockcharts.com/education/].

'Chart' na sliki št. 41 prikazuje povezavo med akumulacijsko distribucijsko linijo in Chaikinovim oscilatorjem. Chaikinov oscilator je preprosto drse�e povpre�je konvergence in divergence indikatorja MACD na akumulacijsko distribucijski liniji. Sama formula je razlika med 3 dnevnim eksponentno drse�im povpre�jem (EMA(3)) in 10 dnevnim eksponentno drse�im povpre�jem (EMA(10)) akumulacijsko distribucijske linije (ADX). Kot je MACD indikator spremembe trenda in se uporablja na dveh drse�ih povpre�jih te�aja, je Chaikinov oscilator indikator sprememb na akumulacijsko distribucijski liniji. Na 'chartu' slike 41 julijska negativna divergenca Chaikinovega oscilatorja napoveduje šibkost akumulacijsko distribucijske linije, kar se odrazi v medvedjemu trendu dva tedna pozneje. Ko je Chaikinov oscilator negativen, se predvideva, da je moment akumulacijsko distribucijske linije medvedji, kar pomeni, da se bo to odrazilo v negativni spremembi delnice. Avgustovska pozitivna divergenca Chaikinovega oscilatorja pa napoveduje oster



vzpon v akumulacijsko disribucijski liniji, kar se je odrazilo na samem te�aju 'charta' [http://www.stockcharts.com/education/]. Obstajata dva bikovska signala indikatorja Chaikinovega oscilatorja, kar je ponazorjeno na sliki 42. Ko obstaja pozitivna divergenca v napovedi akumulacijsko distribucijske linije s Chaikinovim oscilatorjem, je sprememba, ki se odrazi na samem trendu 'charta', hitra. Bikovska trend linija z osvajanjem novih vrhov linije Chaikinovega oscilatorja predno akumulacijsko distribucijska linija potrdi nov vrh, je tudi bikovski signal. Poleg omenjenega pa je linija te�aja 'charta' prebila odporno linijo, s �imer se je bikovski trend dodatno potrdil

Slika 42: Chaikinov oscilator in bikovska signala. Accum/Dist - akumulacijsko distribucijska linija

[http://www.stockcharts.com/education/]. Obstajata tudi dva medvedja signala Chaikinovega oscilatorja, kar je ponazorjeno na sliki št. 43. Negativna divergenca ni tako ostra , kot je to pri pozitivni divergenci. Modre �rte na primeru ozna�ujeta trend 13 dni, ko je bil trend prakti�no skoraj raven. Veliko zaklju�kov te�aja je bilo pod srednjo vrednostjo in nekaj jih je bilo blizu dnu dneva in tako kot Chaikinov oscilator je tudi akumulacijsko distribucijska linija zaznala padec, vendar se je akumulacijsko distribucijska linija tokrat samo dotaknila podporne ravni. Medvedji trend Chaikinovega oscilatorja je prikazoval negativno divergenco, kar se je potrdilo v preboju podporne linije te�aja in podporne linije akumulacijsko distribucijske linije. Posledi�no je seveda padla sama linija te�aja 'charta'.



Chaikinov oscilator je dober za dodajanje momenta akumulacijsko distribucijski liniji, ampak ga je v�asih težko interpretirati. Oba eksponentna drse�a povpre�ja sta relativno kratka in zato ob�utno napovedujeta spremembe v akumulacijsko distribucijski liniji. Zato je dobro uporabiti tudi eksponentna drse�a povpre�ja z druga�nima periodama, da ublažimo valovanja oz volatilnost. Ta indikator mora biti uporabljen v kombinaciji z ostalimi indikatorji tehni�ne analize. Odgovor na problem volatilnosti v indikatorju Chaikinovega oscilatorja se skriva v Chaikinovem indikatorju toka denarja (angl. Chaikin money flow).

Slika 43: Chaikinov oscilator in medvedja signala. Accum/Dist - akumulacijsko distribucijska linija

[http://www.stockcharts.com/education/].

5.5.4 Chaikinov denarni tok Razvil ga je Marc Chaikin in se ga izra�una iz dnevnih vrednosti akumulacijsko distribucijske linije. Formula za Chaikinov denarni tok je kumulativna vsota akumulacijsko distribucijske linije za 21 period pomnoženih s kumulativno vsoto koli�ine 21 dni, kot to vidimo tudi na sliki 44. Število period je lahko spremenjenih z namenom boljšega ujemanja dolo�enemu vrednostnemu papirju ali indeksu. 21 dnevni Chaikinov denarni tok je dober pokazatelj kupnega in prodajnega pritiska za zadnji mesec. Mesec je dovolj dolg za filtriranje nepri�akovanega šuma. Pri uporabi daljšega �asovnega okvirja bo 'chart' Chaikinov denarni tok manj volatilen in bo proizvajal manj lažnih signalov. Za tedenske in mese�ne 'charte' je bolj primeren krajši �asovni okvir. V osnovi je Chaikinov denarni tok bikovski, ko je pozitiven in medvedji, ko je negativen. Naslednje pomembno dejstvo je dolžina pozitivnega ali negativnega trenda Chaikinovega denarnega toka, �etudi divergence



niso del analize. Prav tako je pomembna dejanska vrednost in raven ter smer Chaikinovega denarnega toka [http://www.stockcharts.com/education/].

Slika 44: Chaikinov denarni tok (21 period) [http://www.stockcharts.com/education/].

Bikovski signali:

• Prva pomembna opazka je, da mora biti Chaikinov denarni tok ve�ji od 0. To je indikacija kupnega pritiska in akumulacije, ko je indikator pozitiven.

• Potem je potrebno pogledati, koliko �asa je bil oscilator nad 0. Dalj �asa je nad ni�lo, ve�ja je vztrajnost akumulacije vrednostnega papirja ali indeksa.

• Tretja pomembnost je dejanska vrednost oscilatorja. Poleg tega, da je nad ni�lo, mora tudi naraš�ati ali vsaj držati dolo�eno raven vrednosti. Bolj je pozitiven, ve�ji je kupni pritisk in akumulacija. Tu je lahko prisoten šibek nakup. To je obi�ajno potrebno presoditi na podlagi prejšnjih ravni oscilatorja.



Slika 45: Chaikinov denarni tok [http://www.stockcharts.com/education/].

Na 'chartu' na sliki št. 45 je Chaikinov denarni tok naraš�al in se ve�al medtem, ko je trend kontinuirano padal. Ve�ino oktobra je bil trend skoraj raven. Tako so bile akumulacijske ravni v oktobru na Chaikinovemu denarnemu toku zelo mo�ne. Trend je padel na koncu oktobra in chaikinov denarni tok je nazadoval v novembru. Ko je 'chart' padel, distribucijska raven ni nikoli padla pod 0,1, kar nakazuje šibek prodajni pritisk. Na koncu novembra je delnici uspela vrnitev s prebitjem odporne ravni na 31$. Chaikinov denarni tok pa se je vrnil na pozitivno in potrdil prebitje. Prodajni pritisk pa se je hitro porazgubil Dokaz je jasen bikovski, ampak odziv je moral biti hiter za ujetje bikovskega trenda.



Slika 46: Chaikinov denarni tok [http://www.stockcharts.com/education/].

'Chart' na sliki št. 46 je nekoliko druga�en. Trend je formiral dvojno dno v avgustu in septembru medtem, ko je Chaikinov denarni tok formiral pozitivno divergenco. Ta ni bila signal, je pa bil opozorilo, da se je prodajni pritisk manjšal. Divergence so težko odkrite in morajo biti preverjene z drugimi tehni�nimi analizami. Do trenutka prebitja odporne ravni na 52$ se je Chaikinov denarni tok premaknil iz rahlih medvedjih ravni komaj nad dejansko vrednost 0,1 in oblikoval bikovski trend komaj nad 0,13. Zanimivo obdobje je perioda od konca septembra in ve�ji del oktobra. Med to periodo je 'chart' trgoval na obeh straneh, �eprav je Chaikinov denarni tok kontinuirano stopnjeval kupni pritisk, ki se je skoraj podvojil. To je bil jasen bikovski znak in 'chart' je kmalu nato porasel od slabih 50$ na slabih 90$. Medvedji signali:

• Najpomembnejši je, ko je Chaikinov denarni tok manj kot 0. • Pomembna je dolžina negativnega trenda. �im daljša je, ve�ji je prodajni pritisk. • Pomembna je tudi stopnja ali distribucija prodajnega pritiska. To je absolutna

vrednost oscilatorjeve ravni. �e je ta med -0,1 in +0,1, obi�ajno to ni dovolj za bikovske ali medvedje signale. Ko enkrat pade pod -0,1, je to lahko za�etek medvedjega signala in obratno, �e naraste nad +0,1, je to lahko za�etek bikovskega signala. Marc Chaikin je postavil mejo +0,25 in –0,25, kar sta jasna signala za bikovski oz. medvedji trend.



Slika 47: 'Chart' delnice, kjer Chaikinov denarni tok nakazuje propadli vzpon [http://www.stockcharts.com/education/].

�e si pogledamo primer 'charta' na sliki 47, je to primer propadlega vzpona na celi �rti. Ko je delnica dosegla vrh v juliju, je bil Chaikinov denarni tok že nekaj �asa pod vrhovi. Indikator je bil nato rahlo bikovski in ni mogel narasti nad +0,1. Po dnu Chaikinovega denarnega toka pozno julija je 'chart' našel podporno raven in v avgustu in za�etku septembra narasel, Chaikinov denarni tok pa je bil še vedno v minusu in je prebil raven –0,1 dvakrat. Po septembrskem vrhu se je Chaikinov denarni tok prenesel na trend, ki je z mo�no koli�ino zaznal padec, kar je na 'chartu' ozna�eno z modro linijo. Do tega trenutka je bil prodajni pritisk evidentiran že ve� kot en mesec in je Chaikinov denarni tok bil ves �as negativen in je slabel. Na mo�ni koli�ini in trendu navzdol je bilo videti, da nekaj ni v redu. Tudi zadnjih nekaj mesecev je bil Chaikinov denarni tok ve�krat negativen, kot pa pozitiven. Ko pa je bila predrta podporna raven pri približno 118$ in je Chaikinov denarni tok bil pod –0,20, je bilo vse jasno. Dobili smo potrditev, da je bil pred nami mo�an medvedji signal. Kombinacija Chaikinovega denarnega toka z ostalimi indikatorji Najboljše je uporabljati indikatorje, ki dopolnjujejo eden drugega. Iz tega razloga ne bomo nikoli isto�asno uporabili momenta in MACD-ja, ker sta to obadva moment oscilatorja, ki bazirata na zaklju�ni ceni in odražata razmerje v spremembi te�aja. Signala seveda nista popolnoma enaka, vendar je potrata �asa spremljati in analizirati oba. Tako je Chaikinov denarni tok podoben indikator kot je to stohasti�ni indikator, CCI in RSI.. Vsi trije so



moment oscilatorji s trakovi za odkrivanje preprodanih ali prenakupljenih ravni [http://www.stockcharts.com/education/]. Ko enkrat ugotovimo na podlagi Chaikinovega denarnega toka splošni trend npr. rasti, zanemarimo vse medvedje signale in smo pozorni samo na bikovske signale, ki so pozitivna divergenca, bikovske potrditve trend oblik in bikovske potrditve premika iz obmo�ja preprodanosti in signali ostalih indikatorjev, ki so potencialni signali za nakup. Na Chaikinov denarni tok ne vpliva sprememba cene od enega dne do drugega in ni kot ostali moment oscilatorji. Namesto tega se osredoto�i na položaj zaklju�ka cene v okviru periode (dnevne ali tedenske). To predstavlja mo� Chaikinovega denarnega toka, prav tako pa je to lahko njegova šibkost. Ne odraža velikih vrzeli ali praznin na odprtju in zaradi tega velikokrat spremeni smer in to lahko ustvari napa�no sliko, kot to vidimo na sliki 48. Ker v konkretnem primeru v svojem izra�unu Chaikinovega denarnega toka uporablja periodo 20 dni, zaradi vrzeli ta indikator prikazuje napa�ne vrednosti ravno 20 dni.

Slika 48: Napa�ni prikaz Chaikinovega denarnega toka zaradi praznine [http://www.stockcharts.com/education/].



Ostali tehni�ni signali

Kupna mo� – statisti�na evidenca dokazuje, da je kupna mo� vrednostnega papirja edina najbolj uspešna analiza. Ve�ja je mo�, ve�ja je verjetnost, da bo vrednostni papir sledil tej mo�i. Odli�ne rezultate se dosega na dolgoro�no investicijo v vrednostne papirje, ki so v teko�em letu najve� narasli (Colin, 1999, str. 218). Pet dnevno naraš�anje ali padanje – za vrednostni papir, ki naraš�a pet dni velja, da investitorji ne dovolijo, da bi cena ostala na neki ravni in agresivno kupujejo. Ravno obratno velja ob petdnevnem padanju vrednostnega papirja. Peti ali šesti dan naj ne drvimo v nakup ali prodajo vrednostnega papirja, ker smo vse že zamudili. Velikokrat pa to pomeni obrat trgovanja in naj bi preverili še ostale tehni�ne kazalce za �asovno signalizacijo nakupa ali prodaje vrednostnega papirja (Colin, 1999, str. 220).



6 RAVNOTEŽJE (BALANCE) IN DIVERZIFIKACIJA (DIVERSIFICATION)

V tem poglavju sem se posvetil raziskavi ravnotežja in diverzifikacije samega portfelja. Ravnotežje in diverzifikacija sama po sebi nista indikatorja, vendar sta pri investiciji v sekundarni trg vrednostnih papirjev, kakor bom v nadaljevanju razložil, zelo pomembna. Pri dolo�anju investicij je potrebno narediti program, ki bo zadovoljeval naše potrebe po uspešnem portfelju. Kot investitorji lahko dosegamo dokaj uspešne rezultate že samo z ravnotežjem in diverzifikacijo (Brennan, 2002, str. 57-61). Ravnotežje pomeni tip investicije, ki je uravnotežen med delniške in obvezniške tipe investicij vklju�no z nekaj gotovine na ra�unu, ki jo prav tako nekaj vežemo na banki. Diverzifikacija pa pomeni razpršenost investicije v ve�je število razli�nih vrednostnih papirjev in tudi razli�nost borznih trgov, da v primeru padca dolo�enega vrednostnega papirja z ostalimi zadržimo padec portfelja. Ravnotežje in diverzifikacija tako pomenita upravljanje s tveganjem, ki je v investicijah nepogrešljiv in sta mo�na kombinacija. Tu ne govorimo o minimiziranju tveganja, temve� o njegovem upravljanju. �e namre� želimo biti dobro nagrajeni, moramo tudi temu primerno sprejeti dolo�eno težo rizika. Diverzifikacija je tudi razširitev rizika (Kaufman, 2005, str. 1044). Uravnotežen in dobro zdiverzificiran portfelj ima manjšo volatilnost oz. manjše nihanje med vrhi in tlemi kot koncentrirane naložbe. Na tabeli 5 si lahko pogledamo donose uravnoteženega in zdiverzificiranega portfelja. Portfelj ima v 25 letih od leta 1977 do leta 2001 spuste in padce na posameznih podro�jih investiranja, vendar v povpre�ju delnice portfelja v 25 letih zrastejo za 2394%, vrednost portfelja pa se v primerjavi poviša za samo 1615%. V šestih letih od petindvajsetih so delnice padale, prav tako tudi portfelj, ampak je obi�ajno v teh šestih letih padal manj. V �asu padanja tak uravnotežen portfelj pomaga znižati padec in daje upanje v nadaljevanje investiranja. Mnogi investitorji lahko v obdobju rasti dolo�enega dela portfelja prenesejo preostali del v rasto�i del. To je lahko zavajujo�e, ker rast najve�krat že zamudimo, pri prerasporeditvi portfelja pa imamo dolo�ene stroške povezane z provizijami in dohodnino.



DELNICE OBVEZNICE OBVEZNICE PORTFELJŠiroki Dolgoro�ne Državne 3 m. 60% delnice

delniški korporacijske zakladne 30% obvezniceLeto trg obveznice menice 10% drž. Obveznice1977 -2,64 1,98 3,5 -0,441978 9,27 0,01 7,39 6,311979 25,56 -4,21 10,35 15,111980 33,67 -3,03 11,89 20,481981 -3,75 -0,7 15,05 -0,951982 18,71 45,45 11,32 25,991983 23,46 6,57 8,93 16,941984 3,05 16,84 10,02 7,881985 32,56 28,24 7,82 28,791986 16,1 18,95 6,23 15,971987 2,27 0,69 5,91 2,161988 17,94 10,05 6,76 14,461989 29,17 15,59 8,64 23,051990 -6,18 6,86 7,9 -0,861991 34,21 20,59 5,75 27,281992 8,97 8,64 3,61 8,341993 11,28 12,75 3,09 10,91994 -0,06 -5,78 4,24 -1,351995 36,45 26,55 5,75 30,411996 21,21 1,54 5,25 13,711997 31,29 13,53 5,25 23,361998 23,43 10,22 5,06 17,631999 23,56 -6,53 4,74 12,652000 -10,93 12,7 5,96 -2,152001 -10,96 11,79 4,09 -2,63

249.436$ 93.742$ 54.566$ 171.518$Kon�na vrednost z 10.000 $ investicije:

Tabela 5: Uravnotežen in zdiverzificiran portfelj (Brennan, 2002, str. 57-61).

6.1 Vzajemni sklad – lahka pot do diverzifikacije

Z investiranjem izbranih vzajemnih skladov pridemo do dobre razpršenosti, kjer profesionalci naredijo delo za nas medtem, ko se mi lahko posvetimo drugim obveznostim (Brennan, 2002, str. 79). Dodatno lahko pove�amo diverzifikacijo z razpršitvijo investicije, namenjene za sklade, v ve�je število izbranih skladov. �e pogledamo preteklost uspešnosti slovenskih skladov za zadnjih petih let, lahko vidimo, da so vsi relativno uspešni. Seveda obstajajo razlike in imamo zmagovalce in poražence. Prihaja pa tudi do valutnih razlik, kar vidimo na slikah. Slika 49 in tabela 6 prikazujeta donos v tolarjih, slika 50 in tabela 7 pa donos v Evrih. Do razlik prihaja zaradi vzdrževanja vrednosti slovenskega tolarja proti evropskemu EURO bankovcu. Namre� padec vrednosti slovenskega tolarja napram EURO bankovcu zaostaja za slovensko inflacijo že od konca osemdesetih let oz. od 'Markovi�evega' dinarja naprej, ko je bil en šiling vreden en dinar in ena takratna nemška marka vredna sedem avstrijskih šilingov. Ampak to je že drugo podro�je. Kakorkoli prihaja do razlik, ki so vedno manjše, in var�evanje v slovenskih



skladih v naši nacionalni valuti se je obrestovalo vse do danes in se verjetno bo še vse do vstopa v evropski monetarni sistem.

Tabela 6: Donos slovenskih skladov za zadnjih pet let v tolarjih [http://www.financna-tocka.si/koledar.php].



Tabela 7: Donos slovenskih skladov za zadnjih pet let v EVRO bankovcih [http://www.financna-tocka.si/koledar.php].



7 ANALIZA ANKETE O UPORABI DOLO�ENIH TEHNI�NIH IN TEMELJNIH INDIKATORJEV NA SLOVENSKI IN TUJIH BORZAH

Z anketo sem raziskal trg o uporabi dolo�enih tehni�nih in temeljnih indikatorjev na slovenski in tujih borzah. Teza diplomske naloge, ki pravi, da se pri sprejemanju odlo�itev za oblikovanje lastnega portfelja vrednostnih papirjev najve�krat uporablja ustrezna analiza, je sprejeta. Najve�krat se uporablja temeljni indikator multiplikator �istega dobi�ka tako na slovenski, kot tudi na tujih borzah. Rezultat me presene�a, ker sem pri�akoval zavrnitev teze zaradi specifi�nosti delnic. Hipoteza 1, ki pravi, da se temeljni indikator multiplikator �istega dobi�ka najve�krat uporablja na slovenski in pravtako na tujih borzah, je sprejeta. Rezultat hipoteze 1 me delno presene�a, ker je potrjena tudi za tuje borze. Pri�akoval sem, da bo na tujih borzah najve�rat uporabljen tehni�ni indikator indeks blagovnega kanala CCI, na �emer temelji hipoteza 3. Ta pravi, da se tehni�ni indikator indeks blagovnega kanala CCI najve�krat uporablja na tujih borzah. Ta je ovržena. Rezultat me presene�a, ker sam najve�krat uporabljam ravno ta indikator in mi daje odli�ne rezultate. �e pogledamo dnevno uporabo, se vsi indikatorji pri vseh vprašanjih ve� uporabljajo na tujih borzah. S tem je potrjena hipoteza 2, ki pravi, da se tehni�ni indikatorji obdelani v analizi bolj uporabljajo na tujih borzah. Rezultat hipoteze 2 me ne presene�a, ker na slovenski borzi v glavnem velja temeljni indikator multiplikator �istega dobi�ka. Anketo je izpolnjevalo 17 borznih posrednikov razli�nih slovenskih borznih hiš. Sam anketni vprašalnik je sestavljen iz sedmih vprašanj in spodaj so predstavljeni rezultati posameznih vprašanj:

1. Temeljni indikator multiplikator �istega dobi�ka (angl. P/E = price / earnings) uporabljam:

Slovenska borza

dnevno46%

tedensko18%

mese�no18%

manj, kot 1×na mesec

6%

nikoli12%

Tuje borze

dnevno53%

tedensko0%

mese�no29%

manj, kot 1×na

mesec 0%

nikoli18%

Slika 51: Uporaba temeljnega indikatorja multiplikatorja �istega dobi�ka

2. Pri tehni�ni analizi uporabljam podporni nivo (angl. support) in odporni nivo (angl. resistance) ter prebitje nivoja navzgor (angl. breakout) ali navzdol (angl. breakdown), kot potrditev trenda:



Slovenska borza

dnevno6%

tedensko12%

mese�no18%


12%

nikoli52%

Tuje borze

dnevno28%

tedensko24%

mese�no18%


12%

nikoli18%

Slika 52: Uporaba podpornega in odpornega nivoja ter prebitja nivoja 3. Tehni�ni indikator drse�ega povpre�ja (angl. moving average) uporabljam:

Slovenska borza

dnevno6%

tedensko6%

mese�no12%

manj, kot 1×na

mesec 18%

nikoli58%

Tuje borze

dnevno38%

tedensko6%

mese�no25%


6%

nikoli25%

Slika 53: Uporaba tehni�nega indikatorja drse�ega povpre�ja

4. Tehni�ni indikator Bollingerjevih trakov (angl. Bollinger bands) uporabljam:

Slovenska borza

dnevno 0%tedensko 0%

mese�no12%


12%

nikoli76%

Tuje borze

dnevno24%

tedensko6%

mese�no18%


24%

nikoli28%

Slika 54: Uporaba tehni�nega indikatorja Bollingerjevih trakov



5. Tehni�ni indikator relativne mo�i RSI (angl. relative strength index) uporabljam:

Slovenska borza

dnevno 0%tedensko

6%

mese�no6%


13%

nikoli75%

Tuje borze

dnevno24%

tedensko0%

mese�no12%

manj, kot 1×na

mesec 29%

nikoli35%

Slika 55: Uporaba tehni�nega indikatorja relativne mo�i RSI

6. Tehni�ni kazalnik konvergence in divergence drse�ega povpre�ja MACD (angl.

Moving Average Convergence Divergence) uporabljam:

Slovenska borza

dnevno 0%tedensko

6%

mese�no12%

manj, kot 1×na

mesec 6%

nikoli76%

Tuje borze

dnevno12%

tedensko12%

mese�no6%


23%

nikoli47%

Slika 56: Uporaba tehni�nega kazalnika konvergence in divergence drse�ega povpre�ja

MACD

7. Tehni�ni indeks blagovnega kanala CCI (angl. commodity channel index) uporabljam:

Slovenska borza

dnevno 0%tedensko 0%

mese�no6%

manj, kot 1×na

mesec 12%

nikoli82%

Tuje borze

dnevno12%

tedensko6%

mese�no6%

manj, kot 1×na

mesec 18%

nikoli58%

Slika 57: Uporaba tehni�nega indeksa blagovnega kanala CCI



SKLEP S tem diplomskim delom sem želel prikazati možnosti, ki jih s svojimi orodji ponuja tehni�na, pa tudi temeljna analiza, pri odlo�itvah o vlaganju na kapitalskih in denarnih trgih. Prikazal sem nekaj izbranih orodij, ki se najpogosteje uporabljajo pri analizi vrednostnih papirjev in borznih indeksov. Obstaja veliko razli�nih programskih paketov, ki ponujajo veliko število orodij, internet pa odpira podobne možnosti analize skoraj za vsakogar. Na razli�nih primerih sem pokazal, da je mo� z uporabo tako grafi�nih metod kot metod uporabe indikatorjev ugotoviti obrate v gibanju cen in to izrabiti za doseganje dobi�kov z nakupi in prodajami vrednostnih papirjev. Tehni�na analiza ne predvideva in ne napoveduje ciljnih vrednosti, ki naj bi jih vrednostni papir, podvržen takšni analizi, dosegel, ampak dolo�a trenutke, ki so ugodni za nakup in prodajo. Kljub predstavljenim orodjem, ki jih pri tehni�ni analizi lahko uporabljamo, moram poudariti, da je tehni�na analiza bolj umetnost kot znanost in je kot taka podvržena subjektivni presoji in razlagi posameznega investitorja. Na�in investiranja in uporabe orodij tehni�ne analize si investitor ustvari sam in si jih prilagodi tako, da mu kar najbolj ustrezajo. To pa zahteva �as in predanost, ki sta kasneje lahko zelo popla�ana. Pri sami odlo�itvi o investiciji igra zelo pomembno vlogo mo� psihologije. �e poenostavim, multiplikator dobi�ka (angl. P/E) ni odlo�ujo� za investicijo. Prav tako tudi ni odlo�ujo� pove�an denarni tok pozitivne divergence, temve� je bolj pomembno psihološko razpoloženje borznih vlagateljev in njihovo zaupanje v rast te�ajev. Borzni igralci mrzli�no spremljajo te�aje in posamezni izbruhi bodisi navzgor ali pa navzdol dajejo možnost za trgovanje. Pomembno je, da se na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev nekaj dogaja in da imamo možnost tvegati. Pri investiranju se vedno sre�amo z dolo�enim tveganjem, oz. s pogledom v luknjo, ki se lahko odpre pred nami zaradi napa�nih odlo�itev. Z drugimi besedami povedano, zaradi tveganja lahko pridemo do velikih izgub, ki se v dolo�enem trenutku pove�ujejo. Odhod tistih investitorjev, ki tega ne zdržijo, pomeni nakupno priložnost za tiste, ki to zmorejo. Pojavlja se ve�insko prepri�anje oz. miselnost in dejanja ve�ine investitorjev, kar bodo dobri analitiki vedno znali obrniti v svojo korist in bodo tako izkoristili slabost ve�ine. Soo�enje s tveganji je lahko zelo mu�no. Kdor se ne more z njimi soo�iti, naj rajši sprejme nižji rizik, ki pa je seveda povezan z nižjimi zaslužki. Teza diplomske naloge, ki pravi, da se pri sprejemanju odlo�itev za oblikovanje lastnega portfelja vrednostnih papirjev najve�krat uporablja ustrezna analiza, je sprejeta. Najve�krat se uporablja temeljni indikator multiplikator �istega dobi�ka tako na slovenski, kot tudi na tujih borzah. Rezultat me presene�a, ker sem pri�akoval zavrnitev teze zaradi specifi�nosti delnic.



LITERATURA IN VIRI: LITERATURA:

1. Achelis, S., B. (2004). Technical Analysis from A to Z. Equis International, a Reuters company. [http://equis.com/education]

2. Brennan, J. (2002). Straight talk on investing. Založba John Wiley & Sons, Inc.. Hoboken.

3. Colin, A. (1999). Timing the Stock Market. Založba John Wiley & Sons, Inc. Hoboken.

4. Cuthbertson, K., Nitzsche, D. (2001) Investments - Spot and derivatives Markets. Založba John Wiley & Sons, Inc. Hoboken.

5. Hr�ek, M., Pitami�, S., Špeti�, A.(2000). OBS Online - Osebni borzni sistem. PRIRO�NIK ZA UPORABNIKE IN INVESTITORJE NA BORZI. Centralna borzna posredniška družba.

6. Kampuš Trop, V. (1999). Prispevki k ekonomiki. Založba Moderna organizacija, Fakulteta za organizacijske vede. Kranj.

7. Kaufman, P.J. (2005). New Trading System and methods. Založba John Wiley & Sons, Inc. Hoboken.

8. Koch, R. (2000). Investor's guide - Selecting Shares that Perform. Založba Financial Times / Prentice Hall. London.

9. Leizman, J. (2001). Short - Term TRADING, Long – Term PROFITS. Založba McGraw – Hill. New York.

10. Lesjak, T. (2004). Tehni�na in temeljna analiza vrednostnih papirjev v povezavi z borzno psihologijo. V: Naše gospodarstvo. Št. 1/2. Str. 95-101. Maribor.

11. Murphy, J. Technical Analysis of the Financial Markets. [http://www.chartfilter.com]

12. Nerevidirano polletno poro�ilo družbe Krka, d. d., Novo mesto in skupine Krka za obdobje januar - junij 2005. [http://www.krka.si/]

13. Oxford wordpower dictionary. (1993). Oxford University press. Glasgow. 14. Pring, M.J. (2002). Tehnician's Guide to Day and Swing Trading. Založba

McGraw - Hill. New York. 15. Pruitt, G.,Hill, J.R. (2002). Building Wining Trading Systems with Tradestation.

Založba John Wiley & Sons, Inc. Hoboken. 16. Renz, C. (2004). The investors guide to technical analysis. Založba McGraw-Hill.

New York. 17. SAZU. (1994). Slovar slovenskega knjižnega jezika. D.Z.S. d.d. Ljubljana. 18. Šimon, A.(1996). Metode za analizo vrednostnih papirjev. Samozaložba.

Ljubljana.



VIRI:

1. [http://www.bollingerbands.com/] 2. [http://www.mojdenar.com/BORZA/] 3. [http://www.stockcharts.com/education/] 4. [https://www.streetauthority.com/] 5. [http://www.trade10.com/]



KAZALO SLIK IN TABEL: KAZALO SLIK: Slika 1: Gibanje indeksa Dow Jones od l.1920 do 1934…………………………………16 Slika 2: Osnovni tedenski 'chart'…………………………………………………………18 Slika 3: Idealisti�ni trend borznega te�aja……………………………………………….19 Slika 4: Dviganje in spuš�anje te�aja v bikovskem trendu odpornega in podpornega

pasa……………………………………………………………………………..20 Slika 5: Prebitje odpornega nivoja……………………………………………………….20 Slika 6: Oblika bikovske ali naraš�ajo�e zastave, ki vklju�uje odporni nivo in

podporni nivo ter prebitje………………………………………………………21 Slika 7: Oblika bikovske zastavice, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo ter

prebitje………………………………………………………………………….21 Slika 8: Bikovska klin oblika, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivoter prebitje …22 Slika 9: Dviganje in spuš�anje te�aja v medvedjem trendu pasa, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo…………………………………………………………..23 Slika 10: Oblika medvedje zastave, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo ter

prebitje navzdol………………………………………………………………..24 Slika 11: Oblika medvedje zastavice, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo ter

prebitje navzdol………………………………………………………………..24 Slika 12: Medvedja klin oblika, ki vklju�uje odporni nivo in podporni nivo ter

prebitje navzdol……………………………………………………………….25 Slika 13: Vrh s prebitjem podpornega te�aja in propadli poskus vrnitve……………….26 Slika 14: Oblika glave in ramen…………………………………………………………27 Slika 15: Dno in prebitje odpornega nivoja……………………………………………..28 Slika 16: Obrnjen vzorec glave in ramen………………………………………………..29 Slika 17: Deset dnevno drse�e povpre�je kaže na padajo�i trend cene delnice Mercatorja v oktobru in novembru 97………………………………………...30 Slika 18: Ovojnica je pri delnici Radenske ob dotiku zgornjega roba konec

julija 97 napovedala obrnitev trenda in medvedji trend v jeseni……………...32 Slika 19: Mo�no zbližanje Bolingerjevih trakov v za�etku novembra 97 je pri delnici Istrabenza napovedalo ve�ji skok te�ajev……………………………………..33 Slika 20: Koli�ina prometa na grafu delnice Leka nam pove, da je med investitorji

najve� zanimanja za to delnico bilo v poletju 97 v bikovskem trendu, kasneje pa je nekoliko uplahnilo………………………………………………34

Slika 21: Gibanje indikatorja konec julija nakazuje na mo�no naraš�ajo� trend te�aja…………………………………………………………………………...35

Slika 22: V za�etku avgusta 97 je bil kazalnik relativne mo�i še nad zgornjo referen�no �rto, medtem ko se je te�aj že zelo približal drse�emu povpre�ju. To je pomenilo, da se trend umirja ali celo obra�a in skupaj s kazanikom relativne mo�i kaže na verjeten padec te�ajev………………………………...37

Slika 23: MACD je konec julija 97 dal znak za nakup, kateremu je po 7. avgustu sledil znak za prodajo. S pomo�jo teka indikatorja se je poleti dalo realizirati dobi�ek po 2000 SIT na delnico v enem mesecu z delnico BTC…..38

Slika 24: Gibanje Williamsovega kazalnika kaže, da so se jeseni 97 posli sklepali blizu minimalnega te�aja, kar je kazalo na padec te�ajev……………………..39

Slika 25: Dober primer te�ajnega oscilatorja imamo okoli 17. julija, ko je te�ajni oscilator dobro napovedal umiritev trenda rasti te�ajev……………………….40



Slika 26: Gibanje te�ajnega oscilatorja kaže, da se je s Krkino delnico

koli�ina prometa pove�ala v za�etku julija in v prvi polovici novembra………41 Slika 27: Uporaba CCI(10) in CCI(30) ………………………………………………….43 Slika 28: Uporaba CCI s trendno linijo…………………………………………………..44 Slika 29: Urni 'chart' - 30, 50 in 150 dnevno drse�e povpre�je s trendnimi linijami…….45 Slika 30: Dnevni 'chart'…………………………………………………………………..47 Slika 31: Urni 'chart'……………………………………………………………………..48 Slika 32: DMI – Indeks direktnega gibanja……………………………………………...49 Slika 33: Parabolic SAR…………………………………………………………………51 Slika 34: Komplementarna uporaba indikatorja Parabolic SAR z DMI – indikatorjem direktnega gibanja……………………………………………………………...52 Slika 35: Stohasti�ni oscilator…………………………………………………………...54 Slika 36: Indikator ravnotežja koli�ine OBV……………………………………………56 Slika 37: Izra�un akumulacijsko distribucijske linije……………………………………58 Slika 38: Ogromna pozitivna divergenca akumulacijsko distribucijske linije…………..59 Slika 39: Akumulacijsko distribucijska linija…………………………………………...60 Slika 40: Negativna divergenca akumulacijsko distribucijske linije……………………61 Slika 41: Chaikinov oscilator……………………………………………………………62 Slika 42: Chaikinov oscilator in bikovska signala………………………………………63 Slika 43: Chaikinov oscilator in medvedja signala……………………………………...64 Slika 44: Chaikinov denarni tok (21 period) ……………………………………………65 Slika 45: Chaikinov denarni tok ………………………………………………………...66 Slika 46: Chaikinov denarni tok…………………………………………………………67 Slika 47: 'Chart' delnice, kjer CMF nakazuje propadli vzpon…………………………...68 Slika 48: Napa�ni prikaz Chaikinovega denarnega toka zaradi praznine………………..69 Slika 49: Donos slovenskih skladov za zadnjih pet let v tolarjih………………………..73 Slika 50: Donos slovenskih skladov za zadnjih pet let v EVRO bankovcih…………….74 Slika 51: Uporaba temeljnega indikatorja multiplikatorja �istega dobi�ka……………...75 Slika 52: Uporaba podpornega in odpornega nivoja ter prebitja nivoja…………………76 Slika 53: Uporaba tehni�nega indikatorja drse�ega povpre�ja…………………………..76 Slika 54: Uporaba tehni�nega indikatorja Bollingerjevih trakov………………………..76 Slika 55: Uporaba tehni�nega indikatorja relativne mo�i RSI…………………………...77 Slika 56: Uporaba tehn. kazalnika konvergence in divergence drse�ega povpre�ja

MACD….………………………………………………………………………77 Slika 57: Uporaba tehni�nega indeksa blagovnega kanala CCI………………………….77



KAZALO TABEL: Tabela 1: Podatki o delnici………………………………………………………………10 Tabela 2: Povzetki ra�unovodskih izkazov……………………………………………...11 Tabela 3: Relativna mo� RSI…………………………………………………………….36 Tabela 4: Izra�un stohasti�nega oscilatorja……………………………………………...53 Tabela 5: Uravnotežen in zdiverzificiran portfelj………………………………………..72 Tabela 6: Donos slovenskih skladov za zadnjih pet let v tolarjih………………………..73 Tabela 7: Donos slovenskih skladov za zadnjih pet let v EVRO bankovcih…………….74



PRILOGA:

• Anketa o uporabi dolo�enih tehni�nih in temeljnih indikatorjev na slovenski in tujih borzah.



Moje ime je Robert. Sem študent Fakultete za organizacijske vede v Kranju. V okviru izdelave diplomske naloge z naslovom Tehni�na analiza sekundarnega trga vrednostnih papirjev delam raziskavo trga o uporabi dolo�enih tehni�nih in temeljnih indikatorjev na slovenski in tujih borzah. Prosil bi vas, da si vzamete 5 minut in izpolnete vprašalnihk. Hvala. V pri�akovanju na vaš odgovor vas lepo pozdravljam. V Kranju, dne 25.03.2006 Robert Pi�ulin

Anketni vprašalnik

1. Temeljni indikator multiplikator �istega dobi�ka (angl. P/E = price / earnings) uporabljam:

Slovenska borza: Tuje borze: dnevno tedensko mese�no manj, kot enkrat na mesec nikoli

dnevno tedensko mese�no manj, kot enkrat na mesec nikoli

2. Pri tehni�ni analizi uporabljam podporni nivo (angl. support) in odporni nivo (angl. resistance) ter prebitje nivoja navzgor (angl. breakout) ali navzdol (angl. breakdown), kot potrditev trenda:



3.Tehni�ni indikator drse�ega povpre�ja (angl. moving average) uporabljam:





4. Tehni�ni indikator Bollingerjevih trakov (angl. Bollinger bands) uporabljam:



5. Tehni�ni indikator relativne mo�i RSI (angl. relative strength index) uporabljam:



6. Tehni�ni kazalnik konvergence in divergence drse�ega povpre�ja MACD (angl. Moving Average Convergence Divergence) uporabljam:



7. Tehni�ni indeks blagovnega kanala CCI (angl. commodity channel index) uporabljam:



8. Želim, da mi pošljete rezultate raziskave:

da ne

Documents

TEHNI NA ANALIZA SEKUNDARNEGA TRGA VREDNOSTNIH …diplome.fov.uni-mb.si/uni/12029piculin.pdf · ... ravnotežje in diverzifikacija, indikator ... charts moving average, ... moving