Taborniški priročnik Vozli Objekti

7/23/2019 Taborniki prironik Vozli Objekti

1/197

VOZLI IN PIONIRSKI OBJEKTI

Vrvi, orodja in materiali za malein velike objekte v naravi


2/197


3/197

VOZLIIN

PIONIRSKI OBJEKTIDruga izdaja

Ljubljana, maj 2012


4/1972

Tabornitvo mi daje monost, da se razvijam na podrojih, ki me zanimajo in mevzpodbuja, da uresniujem svoje ideje in delam s svojo glavo.Tabornitvo je moja klapa, s katero ponem cool stvari. V drubi in v naravi imam

vedno dovolj izzivov ter sem lahko to kar v resnici sem.Tabornitvo je gibanje mladih namenjeno mladim. Mladi smo glavni dejavnik svo-

jega razvoja v angairane, avtonomne, odgovorne in solidarne osebe. Kot taki lahkopripomoremo k napredku okolja v katerem ivimo. Vloga odraslih pri tem je, da nampri tem pomagajo.Tabornitvo je del svetovnega skavtskega gibanja, zato imam veliko prijateljev medrazlinimi narodi sveta. S svojo angairanostjo ustvarjamo bolji svet.

CIP Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

796.54(035)796.02:677.072(035)

VOZLI in pionirski objekti / [avtorji Maja Cvek ... [et al.] ; fotografije IgorBizjak ... [et al.] ; ilustracije Igor Bizjak ... et al.]. Ljubljana : Zveza tabornikovSlovenije, 2012. (Taborniki prironik)

ISBN 978-961-6134-37-81. Cvek, Maja

261550336


5/197

3

VSEBINA

UVODVRVIVOZLI

VEZI MATERIAL

ORODJEBIVAKI IN LEIA

OGNJI IN OGNJIAMANJI PIONIRSKI OBJEKTI VEJI PIONIRSKI OBJEKTI


6/1974

Opozorilo!Nekateri postopki in tehnike opisane v tem prironiku se lahko izvajajo

samo pod strokovnim nadzorom za to usposobljene oziroma odgovorne ose-

be oziroma samo v primeru, ko je v nevarnosti loveko ivljenje. Tudi upo-raba orodja in pripomokov opisanih v prironiku, je dovoljena le strokovnousposobljenim osebam.

Posledino avtorji in zalonik ne nosijo odgovornosti za kakrnekolipokodbe, kodo, materialno in finanno izgubo ali sodne postopke, ki bi biliposledica rabe ali zlorabe vsebine prironika.

Postopkov in tehnik ne izvajajte na posestvu brez dovoljenja lastnika.

Spotujte vse veljavne zakone na podroju lastninskih pravic, varstvu okolja,varstva pred poarom, varstva rastlin in ivali.


7/197

e ve kot 10 let je minilo od prvega natisa prironikaVozli in pionirski objekti.V tem asu je druba tehnolokomono napredovala in ivljenja si ni ve mo predstavljati

brez nenehne povezave s prijatelji preko mobilnih telefonovali stalnega dostopa do internetne povezave in informacij,ki jih svetovni splet ponuja. Pa vendar ivljenje v naravi in

veine, ki so za to potrebne v vsem tem asu ostajajo iste.Res da so v tem asu razvili led svetilke, izjemno natanneGPS naprave in materiale za oblaila, ki delujejo podobno

kot loveka koa, vendar gozdne modrosti ostajajo enake.

Vozel e vedno slui svojemu namenu, ogenj e vedno grejein preivetje v naravi je e vedno odvisno od naeiznajdljivosti in poznavanja osnovnih vein ivljenja v naravi.

5

UVODv drugo izdajo


8/1976

Iz vsebinePrironik ponuja vpogled v nekatere od teh gozdnih modrosti. V prvem delu je

predstavljena vrv kot osnovni gradnik veine objektov, ki jih izdelujemo v naravi.Za pravilno uporabo razlinih vrst vrvi je potrebno poznati njihove lastnosti. Vrv jedobro imeti vedno s seboj, seveda pa jo je mo narediti tudi iz naravnih materialov.Njena uporabnost je predstavljena skozi vozle, ki vsak zase pokriva razlina podrojauporabnosti. Poleg vozlov so predstavljene tudi vezi, ki so potrebne predvsem pripostavljanju pionirskih objektov iz smrekovih suic.

V nadaljevanju prironika so predstavljeni gradbeni materiali in orodja, ki jih

uporabljamo za njihovo obdelavo. Predvsem pridejo v potev materiali, ki jih najdemov naravi to pa je preteno les, saj Slovenija velja za gozdnato deelo. Poleg nekaterihopravil, ki jih praviloma izvajajo gozdarji, so predstavljena tudi osnovna orodja zaobdelavo lesa. Pri tejih opravilih nam pomagajo tudi fizikalne zakonitosti, zato sekripevju pri zahtevnejih projektih nikakor ne moremo izogniti.

V tretjem delu se sooimo z bivanjem v naravi. Res da vzmetnice ne moremonadomestiti, vendar nam bivaki in razline vrste lei iz naravnih materialov lahko

ponudijo skoraj tako udobje; le as si je potrebno vzeti. Zimski izziv pa vsekakorpredstavlja preiveta no v igluju. Seveda je potrebno poskrbeti tudi za toploto insvetlobo in to nam e ve kot milijon let omogoa ogenj. Priiganje ognja v razlinihokoliinah in na razline naine je ena od osnovnih vein, ki jo je potrebno osvojiti.Seveda ogenj predstavlja tudi varnost pred zvermi, omogoa pa tudi pripravo hrane. Zata namen so nepogreljiva ognjia, ki v celoti lahko nadomestijo domao indukcijskoploo ali peico.

V zadnjem delu so predstavljeni manji pionirski objekti, ki jih zlahka napravimotudi sami in nam veinoma popestrijo ali olajajo ivljenje v naravi. V tem delu je tudikotiek za izumitelje in glasbenike. Sledijo veji objekti, ki terjajo dalje nartovanje,pripravo materiala in ekipo gradbenikov, ki bodo sestavili mojstrovino.

Prironik krasijo barvne fotografije, ilustracije in skice postopkov, ki pripomorejok laji predstavi kako napraviti vozel, vezavo ali izdelati posamezen pionirski objekt.Na koncu so zbrani in v ponatisu dodani viri in literatura s tega podroja, ki ponuja

dodatno branje razlinih avtorjev s tega podroja.Ponatis prironika, ki je pred vami, vam torej ponuja zanimive vsebine, ki karkliejo, da jih preizkusite.


9/197

7

Najveje bogastvo je

slikovna opremaVedno znova, ob raznih prilonostih, na taborjenjih, zletih in ob drugih

prilonostih obudujemo mojstrovine, ki so izdelane iz vrvi in lesa. Za njihov nas-tanek so potrebni znanje in spretnosti, skupinsko delo in kreativnost "pionirjev", ki

jih gradijo.

S knjiico Vozli in pionirski objekti smo taborniki in lani drugih sorodnih or-ganizacij dobili prironik, ki pokriva vsa znanja potrebna za gradnjo manjih in vejihpionirskih objektov in nasvete za pravilno ravnanje z orodjem in njegovo vzdrevanje.Do sedaj smo znanje prenaali predvsem iz generacije na generacijo ter iz razlinihvirov, novi prironik pa vse to nudi na enem mestu. Njegovo najveje bogastvo je pravgotovo bogata slikovna oprema, ki poleg opisov e povea njegovo uporabnost. Takolahko vidimo mnogo podrobnosti, ki so pomembne za pravilno uporabo in s tem

posledino tudi varnost uporabnikov.Kljub popolnemu obsegu vsebin, je prironik e vedno samo orodje za teoretino

nabiranje znanja, praktina znanja, ki so na tem podroju najpomembneja, pa bomopridobili le z vajo (vaja dela mojstra). Pri gradnji objektov so zelo pomembne izkunjein predvsem kreativnost, ki bodo prironik "nadgradile" s primeri praktine uporabe.Konni rezultat bodo seveda najrazlineji objekti, ki bodo krasili podobo na razlinihtabornikih in drugih aktivnostih.

Toma StrajnarNaelnik za program v mandatu 20002003 in

naelnik ZTS v mandatu 20032009


10/1978


11/197

9

VRVI

Vrv je zagotovo izum, ki se dri lovetva e

od njegovega nastanka. S pomojo vrvi in kripcaso pomikali kamnite bloke pri gradnji, vrv je bilasestavni del giljotine, danes pa je, poleg tega da

nanjo obeamo perilo, nepogreljivpripomoek vsakega tabornika. Poznamo veliko

vrst vrvi predvsem glede na namembnost,tabornika pa je tista, ki jo pred odhodom na

akcije nikakor ne smemo pozabiti doma.Uporabljamo jo pri vseh pionirskih objektih,postavljanju otora iz otorskih kril, merjenju

razdalj, uenju vozlov, varovanju ...e bi lahko natevali in nizali ideje, vendar se

moramo v isti sapi vpraati, e znamo vrv pravilnouporabljati. Da bomo v to prepriani, moramo

poznati materiale in postopke izdelave, lastnostiin s tem povezane prednosti in slabosti terpostopke vzdrevanja in shranjevanja vrvi.


12/19710

Materiali in

postopkiizdelaveVrvi so od zaetka izdelovali iz materiala, ki je bil na voljo, npr. iz plezalk (brljana,

trte ...), ivalske dlake in trakov ivalske koe, vendar so te primitivne materiale kmaluzamenjala moneja vlakna svile, jute in bombaa. Razvoj se je nadaljeval in nastopila

je doba lanu in konoplje. Med drugo svetovno vojno je pomanjkanje naravnih vlaken

vzpodbudilo znanstvenike, da so razvili nove, sintetine materiale: polietilen in poli-propilen, poliester, poliamid in e vrsto drugih. Nekateri med njimi so se izkazali zaveliko bolje od rastlinskih vlaken, kljub temu pa slednja zaradi specifinih lastnosti inokoljevarstva e vedno ostajajo v proizvodnji.

Vrv danes izdelujejo iz treh vrst surovin: rastlinskih vlaken (lan, konoplja in bomba),

sintetinih materialov (polietilen, polipropilen, poliester, poliamid ) in kovin (npr. jeklene ice in pletenice).

e pri roki nimamo vrvi, jo lahko napravimo tudi iz drugih, improviziranih mate-rialov (poizkusite tudi sami napraviti kakno).

Preden si pogledamo, kako poteka proizvodnja vrvi, si moramo razjasniti e dvapojma; motvoz in vrv. V stroki se namre ta dva pojma razlikujeta. Motvoz je skupno

ime za vse vrvice do debeline 3 mm. Tudi na etiketi proizvajalca boste odkrili, da greza motvoz. Tanko vrvico dobimo z vitjem treh ali tirih motvozov, debelejo pa e vi-jejo iz vrvi, ne ve iz motvoza.


13/197


14/197


15/197

13

Nasvet za uporabo klobkeZmotno je miljenje, da se klobka zane odvijati z zunanje strani. Pri tem se po-

navadi klobka zane podirati in kmalu je reitev potrebno poiskati v uporabi noaali karij. Na notranji strani klobke je

napravljena zanka, ki jo na otip lahkopoiemo. Zanko izvleemo in vrvica sezane sama odvijati z notranje strani.

Vasih je zanko nekoliko teje poiska-ti, vendar ne obupajte takoj! Vasih pase e pri proizvodnji zgodi, da se zankapreplete v klobko in potem je zaetek na

zunanji strani neizbeen.

trenatrena je klobasi podoben svitek

vrvi debelin od 5 do 10 mm. trena seravno tako razvija z notranje strani, lah-ko pa si pomagamo tudi z dvema pali-

ca ma ali kli noma, ki jih za pii mo v tlav obeh zankah na kon ceh trene. Takose trena ne bo razdrla. Postopek na-vijanja je podoben razvijanju. V trenoponavadi navijamo plezalne vrvi (glej

Vzdrevanje in shranjevanje).

KolobarKolobar je nain navijanja vrvi vejedebeline (od 10 mm naprej), ki je zaradisame tehnologije izdelave ne moremove navijati v klobke ali trene. Ko je vrvenkrat razvita, jo lahko navijemo v kolo-bar s pomojo modela (koluta, kjer lah-ko po navijanju stranice odstranimo),ali s pomojo veih klinov, ki jih v obliki kroga ali 4-kotnika zapiimo v tla.

Debelino vrvi predstavlja njen premer, ponekod navajajo tudi njen obseg.


16/19714

Lastnosti vrviGlede na lastnosti, ki jih ima material, iz katerega je vrv, in nain izdelave vrvi, jo

lahko uporabljamo za razline namene (izdelovanje pionirskih objektov, alpinizem,jamarstvo, v gospodinjstvu, kmetijstvu, gradbenitvu, pomorstvu ...). Eno izmed os-

novnih pravil je, da vrvi ne uporabljamo, za kar ni namenjena nepravilna raba jelahko zelo nevarna.

Pri izbiri se ponavadi odloamo glede na naslednje lastnosti: statino trdnost, dinamino trdnost in teo.

Statina trdnostStatina trdnost predstavlja obremenitev, ki jo vrv lahko prenese, ne da bi se utrga-la. Za razline namene potrebujemo drugano statino trdnost (npr. na olnih se upo-rabljajo vrvi, katerih trdnost je v normalnih pogojih vsaj pet krat veja od obremenitvetee predmeta, ki je na vrv pritrjen. Vodni smuar z maso 80 kg tako potrebuje vlenovrv z vsaj 400 kg statine trdnosti. Ta petkratni varnostni faktor je potreben zaradinenadnih natezanj in normalnega propadanja vrvi).

Statina trdnost je sorazmerna njeni debelini, e so ostali pogoji nespremenjeni.Vendar za posamezni namen ni vedno najprimerneja vrv, katere debelina ustrezazahtevi po natezni sili.

Premer Konoplja Polipropilen Poliamid(v mm) (v kg) (v kg) (v kg)

6 285 590 610 8 500 1.040 1.090

10 780 1.530 1.670 14 1.485 2.990 3.140 16 1.960 3.700 4.260 24 4.270 7.970 9.460

Tabela 1: Stana trdnost razlinih debelin vih vrvi razlinih materialov

Dinamina trdnost

Dinamina trdnost vrvi je pomemben dejavnik pri izbiri vrvi, e posebej kadar jeta izpostavljena dinaminim obremenitvam (npr. plezanje). Pri tem je pomembnih veelementov: trajni razteg, delovna elastinost in ulovitvena sila.


17/197

15

Trajni razteg (razteznost) je trajno poveanje doline vrvi. V normalnih pogojih sevrvi iz konoplje raztegnejo priblino za 1,5%, vrvi iz poliestra za 0,5% in vrvi iz polia-mida celo za 4% in ve.

Delovna elastinost je sposobnost vrvi, da se med uporabo raztegne in vrne vprvotno stanje. Ta lastnost je odvisna od vrste vrvi, obremenitve in asa poitka vrvi.Pri normalni (20%) obremenitvi in poitku je delovna elastinost od 7% pri vrveh izkonoplje, 9% pri vrveh iz poliestra in tudi ve kot 30 % pri vrveh iz poliamida. Zaradi teelastinosti je poliamid primeren npr. za privez in sidranje, saj deluje kot blailnik. Podrugi strani pa je preve elastien za uporabo pri jadrih za ta namen je primernejavrv iz poliestra.

Pri plezalnih vrveh je pomembna tudi ulovitvena sila. Ulovitvena sila je sila, kideluje na plezalca v trenutku ko pade in vrv padec zadri. Ta sila se prenese na celotenvarovalni sistem kline, vponke in varovalia ter seveda plezalca. Od vrvi je odvisno,kakno koliino energije lahko absorbira in s tem zmanja ulovitveno silo in njeneposledice. Po ve padcih se sposobnost vrvi za absorbcijo energije zmanjuje in s tempoveuje ulovitvena sila. Vrv ima glede na teo plezalca in naravo padca (faktor padca)tudi predpisano tevilo padcev. Po prekoraitvi tega tevila se ulovitvena sila mono

povea, hkrati pa obstaja monost, da se vrv pretrga, zatu uporaba ni ve priporoljiva.

TeaTeavrvi je na prvi pogled zanemarljiv faktor, vendar pa boste ob prenaanju dol-

gih vrvi kmalu zautili razliko med konopljeno in polipropilensko vrvjo. To e posebejvelja v alpinizmu, kjer je tea vrvi zelo pomembna in lahko pomeni tudi vejo varnost.

Premer Konoplja Polipropilen Poliamid(v mm) (v kg) (v kg) (v kg)

6 1,35 0,8 1 8 2,35 1,5 1,8 10 3,7 2,2 2,8 14 7,1 4,5 5,5 16 9,2 5,8 7,2

24 20,5 13 16,1Tabela 2: Tea razlinih premerov vih vrvi, razlinih materialov, doline 50 metrov


18/19716

PREDNOSTI: odporna na sonce in UV arke je le pogojno gorljiva je okolju prijazna ima hrapavo povrino (za plezanje,

dvigovanje ...)

Prednosti in slabosti vrvi

Konopljena vrvSLABOSTI: vlaga je njen najveji sovranik (ple-

sen in trohnenje) ni napredka pri tehnologiji izdelova-

nja veja gostota v primerjavi s polipro-

pilensko vrvjo in s tem vija cena nameter vrvi

Polipropilenska vrv

PREDNOSTI: je odporna proti vsem vremenskim

vplivom (z dodatki tudi proti UV ar-kom)

lahko je razlinih barv e pri proizvodnji na razlinih stop-

njah procesa izdelave prihaja do recik-liranja

SLABOSTI: neodporna na visoko temperaturo

(ogenj) se stali neodporna na kisline okolju neprijazna, ker se ne razgradi

e nekaj asa je najbolj v uporabi vrv doline 60 metrov, eprav "stari klasiki" evedno uporabljajo 50 metrsko. portni plezalci imajo zaradi dolgih portnih smeri tudiod 70 do 80 metrov dolgo vrv (ko plezalec prepleza smer in vpne vrv do vrha stene, ga

soplezalec spusti do tal, za kar je potrebna vrv dvojne doline smeri).Poleg tega mo ramo paziti tudi, da vrv, ko smo jo e pravilno izbrali, tudi pravil-

no uporabljamo. e je premer vrvi, ki je napeljana skozi kripec, premajhen, bo vrv vutoru drsela in se zvijala ter se tako hi tro obrabila. Vrv, katere premer je za posameznikripec prevelik, se bo drgnila ob stranice kripca in se prav tako prehitro obrabila.

odporna na vlago veja trd nost pri isti debelini od ko-

nopljene vrvi monost reciklae


19/197

17

Poliamidna (najlonska) vrv

PREDNOSTI: je odporna proti vsem vremenskim

vplivom odporna na vlago

SLABOSTI: neodporna na visoko temperaturo

(ogenj) se stali neodporna na luge spolzka, ko je mokra sorazmerno draga (za nakup)

Vzdrevanje in shranjevanjeZakljuevanje

Vrv je dragocen pripomoek, zato ga mo ramo negovati. e kon ce vrvi, ko jihodreemo, ne obdelamo, se nam vrv zane razvijati oz. razpletati na posamezna vlaknain sasoma lahko velik del postane neuporaben.

Konec tanje konopljene vrvi pred razpletanjem obdelamo tako, da ga namoimov lepilo za les (npr. Mekol). Ker je lepilo narejeno na isti osnovi, dobro vee. Pri debe-lejih vrveh lahko konec povijemo s tanjim motvozom. Na ta nain vrv laje vdenemov kripec, uho ali druge pripomoke.


20/19718

Pri vrvi iz umetnih vlaken se konci enostavno zavarijo (z areo nitko ali noem,lahko pa konec vrvice tudi zagemo in plamen pogasimo). Pri tem moramo biti po-zorni, da se ne opeemo, saj se umetna vlakna pri gorenju segrejejo na visoko tem-peraturo.

Vrv pa lahko zakljuimo tudi z vpletanjem. Na tak nain lahko vpletemo priblinoenako debela konca vrvi.


21/197

19

Vzdrevanje in shranjevanjePokodovana vrv je lahko zelo nevarna. Zato jo imvekrat preglejmo. Pri vitih

vrveh so pokod be vidne e na zunaj. Pri pletenih pa ni do volj, da pregledamo samozunanjost vrvi, ampak moramo del vrvi razplesti in si ogledati tudi vlakna v jedru.Preobremenjena pletena vrv je po izgledu na zunaj lepa, v jedru pa lahko zelo poko-dovana, saj se pri preobremenitvi najprej pokoduje jedro.

Po uporabi vrv vedno dobro prezraimo in po potrebi posuimo. e je bila upo-rabljana v slani vodi, jo pred suenjem in pospravljanjem operemo z navadno vodo.Poskrbeti moramo tudi, da na vrvi ne bo peska in druge umazanije ter da ne pride v stik

s kemikalijami. Vrvi nikoli ne suimo na vroini (ogenj ali mono sonce).Vrv shranjujemo v temnem in suhem prostoru. Najbolje je, da jo navijemo v tre-no, ki jo zakljuimo tako, da se vrv ne bo raz vila in pri ponovni uporabi zavozlala.Koristno bo, e na njo pripnemo listek z oznaeno debelino, dolino in letnico proi-zvodnje oz. zaetka uporabe.


22/19720


23/197

21

VOZLI

Za gradnjo pionirskih objektov in bivanje vnaravi je nujno, da poznamo vsaj nekaj

osnovnih vozlov. Vedeti moramo, kdaj inzakaj se kateri uporablja ter jih znati pravilno

napraviti. Priporoljivo je, da to spretnostvadimo doma, na terenu pa svoje znanjepreizkusimo v praksi.

Pri uenju so poleg opisov pomembnedobre skice ali fotografije, najbolje pa je, e

izdelovanje vozla demonstrira nekdo, ki to eobvlada.

Nainov za izdelavo posameznega vozla jeve, od nas samih pa je odvisno, kateri nam jenajbolj razumljiv in najlaji za uporabo.


24/19722

Nasveti za uenje lanov voda Pri vsakem vozlu skupini najprej pokaimo e izdelan vozel in jim razloimo nje-

govo uporabo. Ko zanejo sami vozlati, navadno ne posluajo ve.

Skupini pokaimo in razloimo, kako se vozel izdela. Dobro je, da prvi samogledajo, drugi ga naredimo skupaj, nato naj sami vozel nekajkrat ponovijo (po-magamo, e ima kdo teave).

Vsak vozel naj se nauijo izdelati na tak nain, da ga bodo lahko uporabljali vdejanskih situacijah (osmico ali vrzni vozel naj se nauijo vplesti; mrtvi vozel najsi zaveejo okoli pasu ).

im ve nauenih vozlov naj uporabijo v praksi: pri otoru iz otork, tabornih

patentih, pionirskih objektih. Z izkuenim plezalcem naj obiejo plezalni vrtec. Za utrjevanje znanja lahko organiziramo tekmovanje v vozlanju: kdo naredi naj-

ve razlinih vozlov (lahko omejimo as), kdo prvi izdela doloen vozel, kdo prvipove ime vozla, katera skupina prva izdela doloene vozle in/ali vezave

Vozle se uimo sistematino: najprej laje, nato teje oz. v doloenih sklopih (gle-de na uporabo, podobnosti in razlike ).

Ne uimo preve vozlov hkrati raje nekaj in tiste vekrat ponovimo, da si jih

bodo zapomnili. Za popestritev pokaimo kaken trik z vrvico, lahko jih tega tudi nauimo. Pri vozlanju naj ima vsak udeleenec svojo vrvico (najbolje debeline 45 mm in

dolgo 1,52 m, ker je z njo najlaje vozlati). Najlonske vrvi se obnesejo bolje kotpolipropilenske.

Razloimo jim, kdaj, kje in zakaj posamezne vozle uporabljamo taborniki, pla-ninci, alpinisti, ribii

Vozle, ki so se jih nauili, im vekrat ponavljajmo, sicer bosta pridobljeno znanjein spretnost hitro pozabljena. Pri znaku WOSM omenimo ambulantni vozel inga izdelamo; v vodu drug drugemu na rutici izdelamo vozel prijateljstva; la-nom drugega voda izdelamo obroke za rutice; pri ue nju prve pomoi vednouporabljamo ambulantni vozel; izdelamo zapestnice prijateljstvaza novoletnoobdarovanje

Vozle, ki se uporabljajo pri plezanju in varovanju, izdelajmo in pokaimo na al-

pinistini vrvi ter poskusimo nekoga navezati nanjo. Povabimo lahko alpinistain uenje vozlov zdruite s spoznavanjem alpinizma, gibanja v gorah, opremein nevarnosti.


25/197

23

Ne pozabi!Predvsem od vodnika oz. uitelja in njegove iznajdljivosti ter spretnosti

je odvisno, koliko bodo otroci in mladi pri uenju spretnosti vozlanja uivaliin kako z veseljem bodo pridobljeno znanje uporabljali.

Kavbojski vozelZa pritrjevanje vrvi na koliek, drevo,

drugo vrv ali predmete ter postavljanje o-

tora iz otorskih kril. Slaba stran tega vozlaje, da pri enostranski obremenitvi drsi.

Prusikov vozel (plezalni)Uporabljajo planinci, e posebej pa

alpinisti in jamarji za plezanje po vrvi tersamoreevanje iz teavnih poloajev, ker

se pri obremenitvi zateguje, e ga razbre-menimo, pa ga lahko pomikamo po vrvi,drogu ali deblu. Uporablja se tudi za var-ovanje pri spuanju z osmico. Naredimoga VEDNO s tanjo vrvico na debeleji nosilni. Uporabljamo tri zanke: dve za nogein eno v viini prsi za roke.

Vrzni vozel(biev, karabinski, tovorni)

Za pritrjevanje vrvi na drog ali drugovrv, taborniki za postavljanje otora iz o-tork in zaetek vseh vezav ter al pinisti za

privezovanje vrvi na karabin. Je bolji odkavbojskega, ker se pri enostranski obre-menitvi zateguje in ne drsi. Nauite se ga


26/19724

tudi vplesti, da ga bo ste lahko upo rabili kjerkoli (npr. pri izdelavi spalne vree iz o-torskega krila skozi luknje na vogalih ali pritrditev vrvi skozi klin pri plezanju ).

Pol biev vozel

Za varovanje pri plezanju. Naredimo gana vponki oz. sidriu namesto varovanja zosmico ali drugimi tehninimi pripomoki.Plezalec, ki ga varujemo, je privezan na tististrani, kjer je zanka prekriana.

Zanka cestnega razbojnika (roparski vozel)

Babji vozelZa zavezovanje koncev. Je slabi od ambulant-

nega, ker tii, drsi in se hitro razvee ne mo-remo ga zatisniti. Raje uporabljajmo ambulantnivozel.

Za privezovanje konja ali ol-na, ker se hitro in enostavno raz-vee, e potegnemo za konec, kjer

je zanka, z drugim koncem pa jozategujemo.

se zatisne dri

se razvee


27/197


28/19726

Presta

Se uporablja namesto ambulantnega ali kirurkega vozla za zavezovanje gibkih ib(vrba, srobot, trta ), ice (jeklene) in gladkih vrvi, ki rade drsijo.

Enojni tkalski (zastavni) vozel

Zastavni vozel uporabljamo za zavezovanje koncev dveh razlino debelih vrvi, npr.za privezovanje zastave na nosilno vrv (ko ni prenapetosti, sicer uporabljamo dvojne-ga). Na enak nain, le da uporabimo vrvi enakih debelin, zaveemo enojni tkalski vozel,npr. pri pletenju mre.

Dvojni tkalski vozel oz. dvojni zastani vozel

Uporaba je enaka kot pri enojnem, le da zaradi dvojnega ovitja bolje dri, posebejpri velikih napetostih in neenakomernih obremenitvah, e je velika razlika v debelinivrvi ali e so vrvi mokre.


29/197

27

Skrajevalni vozel

Za skraj anje predolge vrvi brez rezanja ali kot zaita za pokodovani del, ki jena sredini (tako ni obremenjen in se ne raztrga). Pri neenakomernih obremenitvah sehitro razvee, zato zanki lahko po potrebi fiksiramo (zavarujemo): tesno ovijemo ali

zveemo; namesto zanke naredimo polvozel; v zanko zataknemo koek lesa

Gasilski vozel (lisice)

Gasilski vozel se uporablja za navezo in spuanjeljudi pri re evanju iz stavbe (poar,), lahko pa tudiza skrajanje vrvi. Pri navezavi je ena zanka na stegnu,druga pa pod paz duhama v vozlu sedi, tako kot pri

dvojnem mrtvem.

Fiksiranje z dodatnim ovitjem

ml

Fiksiranje s privezovanjem

m

Fiksiranje s palico

lPolvozel namesto zanke

m


30/19728

Enojni ribiki vozel

Za podaljevanje vrvi, predvsem gladkih, in tam, kjer bo vrv mo rala zdrati sun-kovite obremenitve ali bo dlje asa v vodi. Uporaben je za zavezovanje gibkih ib (vrba,trta ), zelo dobro dri, teje pa ga je razvozlati in ni za zelo debele vrvi in ribiki laks.

varovalni zanki morata

bi k ob vozlu


31/197

29

Se uporablja enako kot enojni, le da ga uporabljajo predvsem alpinisti za podalja-nje vrvi, ker je zaradi dvojnega ovitja moneji od enojnega.

Trojni ribiki vozel

Dvojni ribiki vozel (podaljevalni)


32/19730

b) enojni ribiki vozel

a) polzanka

Je uporaben za zdruevanje ali podaljevanje vrvi, ki drsijo (ribiki laks ). Laje serazvee kot prejnja dva, vendar ni uporaben tam, kjer vozel ni enakomerno obreme-njen pri sunkovitih obremenitvah, kjer ni stalne napetosti, lahko drsi.

Vozli za navezavo trnka ali muheTeh vozlov so si ribii izmislili veliko, najpogosteje pa uporabljajo naslednje:

c) vozel v obliki osmice


33/197

31

d) vpleteni trnek primer 1 e) vpleteni trnek primer 2

Prvi tirje se uporabljajo, ko ima trnek ali muha na koncu uho, zadnji pa, ko niuesa.

Osmica (enojna osmica, osmica z enojno zanko)


34/19732

Za varovanje pri plezanju, v sidriih in pri reevanju. Z njim se skozi plezalni paspriveemo na konec vrvi. Pri tem uporabljamo osmico in ne navadnega vozla, ker je os-

mica bolj prepletena in se zato pri veji obremenitvi ne zatisne premono po uporabijo lahko razveemo. Za uporabo v praksi jo je potrebno vplesti : najprej jo naredimo zenojno vrvico, nato pa vpletemo e z druge strani sledimo osnovni vrvi.

Dvojna osmica (osmica z dvojno zanko)

Za navezo in varovanjepri plezanju. Naredimo ga

tako, da zanki nataknemona noge kot hlae.


35/197

33

Uporabljamo ga VEDNO v kombinaciji z mrtvim oz. najlonskim vozlom, ki si ganaredimo okoli pasu, in nikoli samostojno.

Enojni mrtvi vozel (najlonski, panjak, gaa, nezateg-ljiva zanka)

Za izdelavo zank, ki se ne smejo zategniti ali raziriti privez barke za priveznikna pomolu ali za navezo in va rovanje pri hoji v go rah ter plezanju. S tem vozlom senavadno naveeta prvi in zadnji lan naveze. Je tudi zakljuek mostnega vozla. Za na-


36/197


37/197

35

Se uporablja za reevalne namene (naveza in spuanje loveka), ko je ena zanka

premalo. Ena zanka gre pod pazduho, druga pa pod stegni, tako kot pri gasilskem voz-lu. Vozel je uporaben tudi za dviganje dveh bremen hkrati

Mostni vozel


38/19736

Napenjalni vozel (sidrni, ladijski)

Je zanka, s katero pritrdimo lestev alidesko vodoravno in tako izdelamo viseopolico. Ker je vrsta, prepreuje, da bi se po-lica postavila navpino.

Za privezovanje vrvi k drevesu, klinu, kolu ali drugemu predmetu. Omogoa nam,da vrv dobro napnemo, ker pri razbremenitvi drsi, sicer pa se zateguje. Taborniki gauporabljamo namesto napenjalcev za napenjanje vrvic pri otoru ali bivaku. Imeti

mora vsaj tri zanke, od katerih sta zadnji dve skupaj, dobro pa je, e konec vrvice ne-kam priveemo. Vozel lahko dodatno uvrstimo z dvojnim ovitjem. Vozel je primerenza statine obremenitve, sunek sile ga razrahlja.

Dvojno ovitje


39/197

37

Kravatni vozelZa zavezovanje ploatih koncev trakov, ki se pri vejih sunkovitih obremenitvah

ne smejo razvezati. Vozel izdelamo tako, da najprej zaveemo navaden vozel (polvozel)na eni strani in ga z drugim koncem z obratne strani vpletemo.


40/19738

Krini vozel

Uporabljamo za privezovanje konca ene vrvice na sredino druge (mree, mostoviiz vrvi ) ali e morajo iz enega vozla potekati tiri vrvi v razline smeri. Taborniki gatudi drug drugemu zavezujemo kot vozel prijateljstva na rutici.


41/197

39

Turka glava (opija pest)Je predvsem okrasni vozel, s katerim si taborniki izdelujemo obroke za rutice. e

na sredino vozla damo kamen, slui za obteitev vrvi (npr. za laje metanje).

1. 2.

3. 4.

5. 6.


42/19740

7. 8.

9. 10.

11.


43/197

41

Spletena vrv

Za spletanje enojne tanje vrvi, da dobimo monejo in debelejo. Spletanje za-nemo s preprosto pentljo, skozi katero vleemo zanke.

Preprosta pentlja (zanka s polvozlom)Zelo dobro drsi, zato se enostavno

zateguje in razrahlja. Uporablja se zapritrjevanje zanke na razline predmeteter zavezovanje zavojev.


44/197


45/197

43

Sredinska pentlja (alpski metulj)

Ker ne drsi in se ne zateguje, se uporablja za naveze pri hoji v gorah. Izdelamo jolahko kjerkoli sredi vrvi, slabe uporabna pa je na zaetku in koncu (tam uporabimo

mrtvi vozel). Pri merna je tudiza izdelavo zaporednih zankna vrvi za plezanje (stopamovanje in se zanje prijemljemo);e imamo dvojno vrv, lahko vzanke pritrdimo preke in takoizdelamo lestev

POZOR! e zanka ni pra-vilno izdelana, lahko zane dr-seti.


46/19744

Zdruevanje zankDve zanki prepletemo, da s tem podaljamo zelo gladko vrv ali ribiki laks , ker

bi drugi vozli pri tem drseli. Tako ribii na debeleji laks priveejo tanjega s trnkom

(pod vodo je manj opazen).


47/197

45

Triki z vrvjoTriki z vrvjo nas vedno oarajo. Predstavljamo vam dva, ki sta dovolj enostavna, da

jih lahko nauite izvesti tudi vae najmlaje lane.

V obeh primerih vozel izgine:Primer 1

Primer 2


48/197


49/197

47

VEZI

Prav tako kot vozli, je pomembno tudipoznavanje osnovnih vezi. Nauimo se jih

takrat, ko dobro obvladamo vsaj vrzni in ambulantnivozel, ki ju pri tem potrebujemo.


50/19748

Pri vezeh je pomembno: da vemo kdaj, kje in zakaj bomo katero vez uporabili da ovoji vrvi potekajo vzporedno in jih ne kriamo

da ovoje in vezave dobro zatisnemo e je mogoe, uporabljamo vrvi iz naravnih materialov oz. vite vrvi, ki so manj

prone se ne raztegujejo vse vezi delamo in uporabljamo na praktinih primerih (hoja z A-ji, signalni

stolp, pionirski objekti na taboru, trinonik za kuhanje na bivaku)

Razdelitev glede na poloaj palic / prek med vezanjem:

Krine palice se kriajo: kvadratna pravi kot diagonalna kot ni 90o

Vzporedne palice / preke so vzporedno: vzporedna za dve palici npr. z namenom podaljevanja (ve

nainov vezanja) trojna / triangelska za tri palice (ve nainov vezanja)

Krine veziKvadratna vez

Za privezovanje prek pod pravim kotom. Zanemo z vrznim vozlom na enemdrogu, nato drogova ovijamo v obliki kvadrata (pazimo na velikost zank in vzporednoovijane), vez preno zategnemo in konamo z ambulantnim vozlom. Zlato pravilo pra-vi: ovij trikrat, zategni dvakrat!


51/197

49


52/19750

Diagonalna vezZa privezovanje prek, ki se kriajo

pod ostrim kotom (niso pravokotno). Vrz-ni vozel napravimo nad vezavo na nosilnipreki, nato delamo ovoje okrog prek v

eni in nato e drugi diagonali. Vez utrdi-mo s prenim ovitjem med prekama inzakljuimo z ambulantnim vozlom.

Slabost te vezi je, da ni fiksna (sehitro razrahlja) in jo je potrebno utrditiz dodatno preko ali vez, preden jozakljuimo z ambulantnim vozlom,

utrdimo z dodatnimi ovoji, ki so sicerznailni za kvadratno vez.


53/197

51

Vzporedne veziVzporedna za dve palici

Za zavezovanje ali povezovanje dveh drogov ali kolov, ki leita vzporedno drugpoleg drugega.

Primer 1Zanemo z vrznim vozlom, nato drogova nekajkrat vzporedno tesno ovijemo, vez

uvrstimo s prenimi ovoji, za zakljuekpa uporabimo ambulantni vozel.

Dolina ovitja je odvisna od dolineprek, ki jih povezujemo. Pomembno je,da je tesno ovitje na obeh koncih stikanjadrogov, ki ju povezujemo. Vmes lahkonaredimo le nekaj irih ovojev ali pa zatako povezavo drogov uporabimo samodve kraji, zakljueni tesni ovitji nastikajoih koncih.

e se vez razrahlja, jo lahko dodat-no uvrstimo tako, da med kola zabijemozagozdo.


54/19752

Primer 2


55/197

53

Primer 3


56/197


57/197

55

MATERIAL

Pionirstvo je v tesni povezavi spridobivanjem lesa, saj je velika veina

pionirskih objektov zgrajenih iz lesarazlinih drevesnih vrst. Pri nas se

najpogosteje uporablja jelov in smrekov les,saj ga je najve in je najlaje dostopen.


58/19756

Da bi taborniki pionirji lahko prili do gradbenega materiala je dobro, da poznamovsaj nekaj malega o gozdu, o lesu in pridobivanju primernih gozdno lesnih sortimen-tov. Gozd se nam v nai deeli zdi samoumeven in zato ni ni udnega, da veina tabor-

nikih aktivnosti poteka prav v gozdu ali v njegovi neposredni bliini. Lahko reemo,da smo taborniki nekako vezani na gozd. Da bi tako ostalo tudi naprej moramo razu-meti dogajanje v gozdu in nae vpli ve na gozd. Saj gozdu lahko koristimo le, e smooboroeni s primernim znanjem. Le osveeni, ne povzroamo pri pridobivanju lesa vgozdu nepotrebne kode. Razline vrste in oblike lesa nas v vsakdanjem ivljenju ob-kroajo skoraj povsod in smo jih tako navajeni, da jih sploh ne opazimo ve. Les je edenredkih obnovljivih naravnih virov, ki postajajo v sodobnem asu vse bolj pomembni.

Primeren les lahko izberemo in pridobivamo brez nevarnosti le, e to znamo. Napor-nemu in nevarnemu delu pri podiranju in predelavi dreves v gozdno lesne sortimentese je nemogoe izogniti. Lahko pa si ga s primernim orodjem in poznavanjem delovnetehnike veliko olajamo in naredimo manj nevarno kot je.

GozdGozd je najzapleteneja in najrazviteja oblika ekosistema, ki je podroju na ka-

terem se nahaja najbolje prilagojen in izkoria vse njemu razpololjive naravne viretistega obmoja. Gozd kot ekosistem sestavlja iva in neiva narava. K neivi naravipritevamo geografske danosti, podnebne razmere, geoloke znailnosti tal, relief inlego. K ivi naravi pritevamo vse rastline in ivali, ki se v gozdu gibljejo in uspevajo.iva narava skupaj z neivo zelo vpliva na obliko gozda, ki se na doloenem obmojupojavi razvije. Iz oblike gozda lahko celo sklepamo, katere rastine in okoljske raz-

mere nastopajo na doloenem obmoju.iva narava je neizogibno vezana na neivo naravo. Zato s spreminjanjem naravemono vplivamo na pestrost in koliino rastlin in s tem tudi na pestrost in tevilo i-vali. ivali so tiste, ki so najvekrat vezane na doloene rastlinske vrste. Vsako izginotjerastlinske ali ivalske vrste iz njenega naravnega okolja predstavlja nenadomestljivoizgubo in nepopravljivo kodo za naravo in s tem za loveka, saj izginule vrste vplivajona vse ostale rastlinske in ivalske vrste, ki se e nahajajo v tem okolju, in na njihove

ivljenjske procese. Tudi na nas!Gozd, ki na nekem obmoju uspeva, moramo na vsak nain ohraniti, saj s svojoprisotnostjo blagodejno vpliva na iro okolico in celo na podnebne razmere. Stalno


59/197


60/197


61/197

59

Seveda so vse lastnosti lesa veliko bolj e, e je les suh! Zato za pionirske objek-te uporabljajmo v naprej posekan in zra no suh les. Les je zrano suh takrat, ko nezautimo hlada, e si ga prislonimo na ustnice. Tak les dobimo na skladiih lesnih

sortimentov, agah in pri kmetih. Vsakokrat, ko potrebujemo les, se lahko obrnemotudi na Zavod za gozdove RS, kjer nam bodo z veseljem svetovali, kje in kako najlajepridemo do takega lesa kot ga potrebujemo. Kadar pa moramo les pripraviti sami, semoramo zavedati, da je suenje lesa dolgotrajen postopek, ki traja od enega meseca pavse do nekaj let. Trajanje suenja je odvisno od asa senje, drevesne vrste in debelinelesa. Suenje lesa precej pospeimo, e ga olupimo. Les, ki je bil posekan pozimi vsebujemanj vode. Zato je za uporabo in suenje primerneji.

V gozdu uspevajo razline drevesne in grmovne vrste. Ker zaradi svojih fizikalnotehninih lastnosti lesa niso vse vrste primerne za vsakrno uporabo natejmo tiste, kiso za taborniko pionirstvo najbolj primerne. Pri smreki, zaradi vsebnosti smole v lesu,uporabljamo predvsem njene suice, ki jih najvekrat najdemo v strnjenih smrekovihsestojih. Les smrek je lahek, vrst in enostaven za oblikovanje, zato ga pri pionirskihobjektih najvekrat uporabljamo. Borov les ima podobne lastnosti kot smrekov, samoda je proti gnitju odporneji in malo tri. Jesen ima zelo elastien in vrst sorazmerno

lahek les, zato je nenadomestljiv pri izgradnji raznih katapultov in mostov. Hrastov lesje zelo obstojen, vrst in trden, je pa teak in zato neprimeren za vi soke objekte. Ro-binija ima zelo obstojen les, primerna je za vse objekte, ki so v celoti ali delno vkopaniv tla. Tisa ima zelo vrst in obe nem elastien les in je primerna za izdelavo lokov terraznih vzmetnih sistemov. Vrbovo ibje se uporablja za pletenje koar in vr. Grmovnavrsta dren ima proti obrabi zelo odporen les. Lesko uporabljamo za makete in manjetabornike izume.

Posek drevesPosek dreves se sestoji iz izbire drevesa, priprave drevesa za posek, podiranje dre-

vesa in obdelave predelave podrtega drevesa v razline gozdno lesne sortimente,temu sledi e spravilo le-teh iz gozda na kraj uporabe ali nadaljnje predelave.

Posek neodkazanih dreves je kaznivo dejanje. Zato moramo za vsako podiranjedrevja pridobiti dovoljenje lastnika gozda in revirnega gozdarja. Slednji odkae odo-

bri posek drevesa.


62/19760

Podiranje dreves je zelo zahtevno in zelo nevarno opravilo, zato naj se ga lotevajole stareji taborniki, ob pomoi izolanih ali opravila veih ljudi.

Zaitna sredstva, ki jih moramo uporabljati pri podiranju in pozneji obdelavi

dreves so: elada, rokavice, gojzarji, osebna prva pomo. Brez popolne opreme se po-diranja in nadaljnjega dela ne lotimo!

Med orodje, ki ga uporabljamo pri podira-nju in obdelavi dreves, sodijo: primerna sekira,rona aga in leseni klini za naganjanje drevesa(glej poglavje o orodju). Motornih ag tabornikine uporabljajmo, saj je za varno delo z njimi po-

trebna primerna izobrazba izpit za varno deloz motorno ago in veletne izkunje. Morebitnepokodbe z delujoo motorno ago so izjemnohude in brez izjeme potrebne kirurke oskrbe.

e pri podiranju uporabljamo ago lokari-co, bodimo pozorni na to, koliko debelo drevolahko z njo e podagamo. Med podagovanjem

z lokarico ne moremo uporabljati naganjalnihklinov, oziroma njihova uporaba zelo otei na-daljnje podagovanje. Pri podagovanju uporabljajmo celotno dolino aginega lista.Za tanja drevesa (premer do 15 cm) naj bo agin list dolg okoli 60 cm, za debeleja

(1530 cm) pa okoli metra. Debelejih dreves od30 cm se raje ne lotimo, ker je delo prezahtevnoin prenevarno.

Naganjalni klin (lahko tudi dva vzporedno)pri podagovanju debelejih dreves vstavimo vrez in s se kiro na bijamo po njih tako, da dre vonagnemo in usmerimo v eleno smer podira-nja. Kline lahko damo tudi enega vrh drugegain tako poveamo kot klina. Pri taki postavitvimoramo biti posebej pozorni, da nam klinov prinabijanju ne vre iz reza.


63/197

61

V veini primerov bomo drevo najlaje podrli priblino v smeri kamor visi ali ka-mor ima premaknjeno teie. Podiranjedreves nazaj in v stran je za tabornike

prezahtevno in prenevarno, saj zahtevapovsem drugano tehniko dela. Zatose tega ne lotevajmo. Pri doloanjusmeri podiranja moramo biti pozor-ni predvsem na naslednje: Na okoli stojeem drevju

lahko podrto drevo obvisi,

sproanje takega drevesaje e posebej nevarno inzahtevno.

Izogibajmo se podi-ranju drevesa ezskale, jarke ingrebene, saj si

s tem oteimonadaljnjo obdelavo drevesa. Doloiti moramo smer umika. Orodje, ki ga ne potrebujemo

odloimo tako, da ga padajoedrevo ne pokoduje in da nas nebo oviralo ob umiku.

Ko si v gozdu skupaj z revirnimgozdarjem in lastnikom izberemodrevo, ki ga nameravamo podreti,najprej ocenimo kje ima teie inkam je drevo nagnjeno (od tega jeodvisna smer podiranja dreves). Sle-di ienje okolice drevesa, z drevesa odsekamo veje, ki bi nas pri delu ovirale, pripra-vimo si pot umika in se prepriamo o stabilnosti stojia. Pot umika naj bo v smeri

nevarno obmoje

smer umika

smer umika

obviselo drevo


64/19762

poevno vstran od smeri predvidenegapadca drevesa. Ko smo to postorili, selahko s tiste strani, kamor naj bi drevo

padlo, lotimo izdelovanja zaseka. Dnozaseka mora leati nije od ravnine po-dagovanja, drevo pade priblino v smeripravokotni na vrh zaseka. Zasek izdela-mo im nije. Kot zaseka naj ima okoli35 kotnih stopinj, njegova globina pa najznaa od 1/5 do 1/3 premera panja. Zasek

lahko izdelamo s sekiro ali z ago. Pazitimoramo, da se dno in streha zaseka v istiliniji stikata v vrhu zaseka. Ko je zasek iz-delan, se lotimo podagovanja drevesa znasprotne strani kot je narejen zasek, ko

je rez dovolj globok namestimo naganjal-ni klin in s sekiro nekajkrat udarimo po

njem tako, da je vrsto na svojem mestu.Rez konamo centimeter ali dva pred innad vrhom zaseka. Nato z naganjanjem(nabijanjem po klinu) nagnemo drevo dokonnega padca. Takoj, ko drevo prinepadati, glasno opozorimo: Pada! in seumaknemo nekaj metrov v smeri umika.

Padajoe drevo moramo zaradi more-bitne spremembe smeri padca obveznospremljati s pogledom. Tanja drevesalahko z obeh strani spodsekamo s sekiro,kar pa zahteva ve spretnosti kot delo zago. Pri tanjih drevesih lahko namestoz naganjanjem podremo drevo tako, dase nanj takoj, ko je spodagano ali spod-sekano naslonimo z iztegnjenimi rokamiin drevo potiskamo v smeri padca. Pri

smer podiranja

globina zaseka

do 1/3 premera

350 viina podagovanja

napano izdelalna zaseka

streha

vrh

dno zaseka


65/197


66/197


67/197

65

glede na deblo veji. Seveda moramo pa-ziti, da je deblo stabilno. Med zamahoms sekiro nam lahko vsaka vejica mono

spremeni pot rezila in posledice so lah-ko hude pokodbe, zato se prepriajte,da pri zamahu ne boste zadeli v nobenovejo. Vedno stojimo na nasprotni stranidebla kot je veja, ki jo nameravamo odse-kati. S sekiro nikoli ne zamahujemo protisebi, vedno od sebe. Pri delu s se kiro ne

smemo nikoli kriati rok. e je na topo-riu spredaj desna roka, mora biti naprejizkoraena tudi desna noga in obratno.

V nasprotnem primeru si lahko ob malinepazljivosti mono pokodujemo nogo(najpogosteje koleno ali golen). Sprednjaroka na toporiu naj drsi, medtem ko

moramo z roko, ki dri konec toporiasekire vrsto drati. Pri kleenju si kak-no vejo lahko pustimo, saj si bomo z njopomagali pri obraanju debla okoli osi.

Okleeno drevo je potrebno erazagati na ve delov. Za preagovanjemora biti deblo stabilno na tleh, ugod-

no je, e je na mestu preagovanja deblorahlo dvignjeno od tal. Preden prinemos preagovanjem moramo dobro ocenitinapetosti vlaken v deblu. Najprej prea-gamo stisnjena vlakna in pri tem pazimona stiskanje age. V nasprotnem primeruvrstnega reda preagovanja nam lahko

deblo razkolje ali nas pokoduje. Pri pre-agovanju debla na strmini vedno sto-

nepravilna dra sekire pri kleenju

nepravilna postavitev nog pri kleenju

1 ssnjena lesna vlakna

2 napeta lesna vlakna


68/19766

jimo na zgornji stra ni debla, tako da nasdeblo, e se odkotali ne pokoduje. Deblopa lahko tudi presekamo (debla oz. veje, ki

so tanja od rezila sekire) in sicer tako, dana trdno podlago prislonjeno vejo s seki-ro zasekamo pod poevnim kotom gledena vzdolno os veje. Najvekrat bo dobronamerjen zamah dovolj. Pri presekovanjudebelejih debel zanemo presekovati zleve in desne strani, poevno proti dnu

debla. Zaetna irina presekovanja morabiti vsaj tolikna kot je debelina debla. Letako bomo imeli dovolj prostora za delo.

Po konanem delu v gozdu veje pos-pravimo na kupe. Z njimi ne smemo po-krivati panjev podrtih dreves ali zalagatie stojea drevesa. Za nami naj gozd os-

tane urejen.Pri delu v goz du bodimo res pazlji-vi, pazimo nase in na druge! Veina nez-god, ki se zgodijo pri gozdarskih delih, sekona zelo resno! Zato v gozd vzemimo sseboj e zvrhano mero razuma in zdravepameti.

vrstni red presekovanja

pravilna dra, stoja in postavitev za delo

nepravilna dra, stoja in postavitev za delo irina presekovanja vsaj tolikna kot je debelina debla

1 ssnjena lesna vlakna

2 napeta lesna vlakna


69/197

67

Vsako orodje je izdelano za doloennamen in obratno, za vsako delo je izdelano

najprimerneje orodje. e tega neupotevamo, se nam lahko mauje, vasihkar zelo neprijetno.

ORODJE


70/19768

Orodja nikoli ne uporabljajmo nesmotrno. Ne meimo ga naokrog. Sekir in dletne zabadajmo v iva drevesa. Prav tako ne puajmo orodja povsod. Pazimo, kako gadrimo, uporabljamo in ko ga nosimo. Za as, ko orodja ne uporabljamo, oistimo z

njega blato, age popustimo, sekire, dleta in noe nabrusimo, prav tako pa vse orodje,ki ga je potrebno nasaditi, nasadimo. Kovinske dele oistimo in namaemo z oljemter pazimo, da se med seboj ne dotikajo. Najbolje je, e to storimo vedno po uporabi.Sicer se nam lahko zgodi, da bomo hoteli oditi na bivakiranje, pa ne bomo imeli upo-rabnega orodja. Tudi na taboru namenimo opremi ist in suh prostor, predvsem padober otor, e e moramo imeti orodje spravljeno v otoru. Izdelajmo si police, da boorodje dvignjeno od tal.

NoNo sodi med osnovno orodje. Uporabljamo ga za vrsto razlinih namenov od pri-

prave hrane do izdelave ronih del. Noi se glede na uporabo med seboj tudi loujejo.V nahrbtnik sodi no, na katerega so pritrjena razlina orodja: poleg rezil e odpirasteklenic in klju za odpiranje konzerv, karjice, izvija, agica, poveevalno steklo ...Tak no je znan tudi kot vicarski no. Ime je dobil po dravi, ki kvalitetne noe izde-

luje. vicarski no bomo sicer za rezlanje tudi lahko uporabljali, vendar za rez debe-lejih vej ni primeren, ker roaj nudi le slabo oporo. Za take namene bomo uporabljalilovski no. Lovski noi imajo veinoma roaj iz jelenovega rogovja namenjeni pa so

veinoma osnovni pripravi uplenjeneivali, kar pa je pri tabornikih le redkok-daj. Lovski noi imajo dolgo tradicijoin so v svoji zgodovini tudi zamenjali

tevilo materialov. Poleg e omenjene-ga namena za lov so bili namenjeni tudiobrambi oziroma za bojevanje (stezo-sledci, lovci na koe in indijanci) tako

je znan Bo wie no, ki je ostren po ce-lotnem spodnjem delu in tudi v sla bitretjini zgornjega dela . Vojaki noi so

obdrali lastnosti noev za bojevanje,dodana pa jim je bila e uporabnost za


71/197

69

preivetje. V notranjanost roaja so izdelovalci spravili od vigalic pa do trnkov, inihagic in laksa pa do busole. Posebej pa so izdelani noi za metanje, ki so pravilno urav-noteeni in veinoma simetrinih oblik. Drugani so tudi ribiki noi, ki so predvsemoji in so namenjeni za ienje rib.

Kadar ku pujemo no, je bolje, e damo ve denarja za kvaliteten no, ki bo tudisluil svojemu namenu. Dober no ima mono rezilo, ki ga ob pazljivi uporabi sko-raj ni potrebno brusiti. No naj bo primeren starosti posameznika in velikosti dlani.Rezilo naj bo uravnoteeno z dralom. No brusimo z brusnim kamnom v preni osirezila vedno v smeri od topega dela rezila k ostrejemu. Brusni kamni so v novejemasu izdelani iz razlinih materialov tako, da nekatere lahko prepogibamo kot radir-ko in rezilo nabrusimo do ostrine britvice. Rezilo noa, ki je mono skrhan, najprej

izravnamo z grobim brusom, ele nato izostrimo. Po uporabi no oistimo in reziloprebriemo z naoljeno krpo. Nosimo ga varno spravljenega v nonici ali pa v posebejza to izdelanem etuiju. Predvsem na plovilih no priveemo z daljo vrvico na vponkona pasu, da ga ne izgubimo.

Sekira

Sekira je najbolj pogosto, najbolj uporabljeno in osnovno orodje na taboru in vpionirstvu. e od kamene dobe spremlja loveka v boju in ivljenju z naravo. Po oblikise v vsem tem asu ni bistveno spremenila. Spremenil se je le material, iz katerega je

Bowie no

vojaki no

ribiki no


72/197


73/197


74/19772

Pri obsekovanju podrtih dreves ali debel odstranimo vse trlee veje kar najblijedeblu. S se kiro zasekamo v vejo na tisti strani, kjer ima veji kot glede na deblo. Stoji-mo na eni strani debla, obsekujemo pa drugo stran. Tako nas deblo varuje. Obsekavati

zanemo od debelejega dela proti vrhu.


75/197

73

Topi del sekire lahko seveda uporabimo tudi za zabijanje, ker pa ebljev pri pio-nirskih objektih ne bomo uporabljali, o napotkih za zabijanje ebljev na tem mestune bomo govorili.

Po uesu sekire sicer nikoli ne toemo z elezom teka kladiva in sekire nikoli neuporabljamo npr. za razbijanje skal, kajti uho sekire rado poi in sekira je neuporabna.Namesto kovinskih kladiv tako lahko uporabljamo lesena kladiva ali bet.

Kadar hoemo pri obdelovanju dosei pravo natannost, moramo poznati tudinekatere posebne prijeme. Z udarcem sekire z zamahom verjetno ne bomo preve na-tanni. Nevajene roke bo zaneslo in vasih bomo naredili lahko ve kode kot koristi.Pomagajmo si z lesenim betom. Sekiro lahko natanno nastavimo na eljeno mesto na

to pa z udarci po topem delu sekire nadaljujemo z betom.

Zamenjava toporiaPostopek zamenjave toporia ali draja je enak tako pri sekiri kot pri kladivu,

lopati ali krampu.Zlomljeno toporie odstranimo s svedrom ali dletom. e toporia ne moramo

odstraniti na tak nain, ga izgemo. Rezilo zakoplje-

mo v zemljo, uho sekire ter ostali roaj pa prekrijemoz erjavico ali pa zakurimo nad njim. Za roaj izbe-remo popolnoma suh in zdrav les, brez vejih gr.Najbolji je jesenov les trd in proen hkrati. Drvarjisicer pravijo, da po daljem delu s tako sekiro peeroka in so zato bolj navdueni nad bukovim lesom, kipa ostaja kljub natanni obdelavi vselej malo kosmat in

zato bolj prijeten za koo. Zgornji del toporia obdela-mo po meri spodnjega dela uesa inviine eleznega dela sekire.Najvekrat si obris uesa inob strani viino na roaj karzariemo. Paziti moramo,da smo pri delu natanni,

kajti toporie se nam lahkopri prevelikem posegu zlomiravno v toki teia. V na-


76/19774

stali del previdno zaagamonatanko po sredini. Rez najbo podolen, globina pa ne-

koliko manja od viine ue-sa sekire. Izdelamo primernezagozde, ki naj bodo iz zdra-vega trdega lesa. Kovinski delnataknemo na pripravljenotoporie ter v zaagano zarezo zabijemo zagozde. Bolje bo, e zabijemo dve zagozdipreno eno ez drugo. Morebitni ostanek obreemo ali odagamo. Pomembno je, da

leseno toporie dobro tesni, sicer bo kmalu poilo ali pa se bo sekira snela. Zato lesnamoimo. Da les ne sprhni, ga namaemo s firneem, kovinski del pa po bruenjunaoljimo.

BruenjeZelo pokodovane rezalne robove izravnamo najprej s ploato pilo in nato z

brusilom. Vano je, da ostrimo enakomerno, da upotevamo rezilni kot 25 stopinj (pri

sekiri 10 do 15 sto pinj), da bruena ploskev ne kae niti izboklin niti vdolbin in je ravna,da je rezilni rob (rezilo) obruen pravokotno, da se pri bruenju rezilo ne segreje preve,ker se lahko razkali in postane neuporabno, da rezil, ki so enkrat razkaljena, ne kalimo


77/197

75

sami. Piljenju sledi bruenje z brusilnim kamnom. Poasi brusimo in namakamo bru-silni kamen v vodo ali olje (odvisno od vrste kamna). Rezilo je dokonno nabrueno, epri pregledu na rezalni rob ne vidimo ve svetle rte. Rezilo mora brez zatikanja gladko

prerezati rob asopisnega papirja, ki ga drimo v roki.

agaago uporabljamo pri pripravi materiala za gradnjo pionirskih objektov oziroma

ognja. Najvekrat uporabljamo age lokarice, ki imajo v lok vpet list. Za podiranje inrazrez vejih dreves pa se upo rablja tudi listna aga. age so lahko sicer tudi eno alidvorone. agin listplatica, naj bo pravilno in simetrino nabruena. S skrhano agone bomo kos delu. Bruenje listnih ag raje prepustimo tistim, ki to znajo. Pri lokaricah

listaplatico ne brusimo, marve ko se le ta skrha, kupimo novega in ga zamenjamo.Dobro je, e imamo pripravljeni vsaj dve platici za isti okvir. e pri podiranju uporab-ljamo lokarico bodimo pozorni na to, koliko debelo drevo elimo z njo poagati (glejposek dreves).

Pri prvem nastavku potegnemo platico nekajkrat k telesu, ne da bi jo potisnilinazaj. agamo tesno ob zartani smeri. Kolikor oja je platica age, toliko lae zaide vnapano smer ali napano kotno lego. Pri aganju moramo zato vedno sproti doloati

smer prek hrbta platice. Ne smemo agati divje in sunkovito, temve moramo voditiago v dolgih potezah. Le tedaj je veselje delati z njo. Ko agamo, vodi orodje samo enaroka in sicer na roici age tesno ob roaju, druga pa lei na suici ali jo dri.


78/19776

Najpogosteje napakeaga zgrei eleno smer.

Pomo: ago drimo tono navpino, bolj poasi in skrbneje agamo, preverimo

ostrino in napetost platice.aga postaja prevroa.Pomo: pri aganju pazimo na to, da potisnemo samo pri sunku naprej, poteg

nazaj pa izvedemo brez pritiska. List namaemo z milom. e to ne pomaga, zame-njamo platico.Platica se zatika.

Pomo: list namaemo z milom. Pri globljem rezu potisnemo ozko leseno zagoz-

do v reo, ki jo dela aga. Preverimo, da aga oziroma platica ni ukrivljena. Po potrebizamenjamo platico.Cepljenje.

Pomo: agamo navpino na branike. Pri debelejih odrezih podstavimo kozo alipa na nasprotni strani napravimo manji urez.

Lopata in krampLopato in kramp uporabljamo vedno, ko moramo pionirski objekt trdno vsidrati v

tla ali ko je luknja v tleh (jarek, vdolbina) sestavni del pionirskega objekta. Lopato upo-rabljamo pri terenskih delih za odmetavanje materiala. e je zemljie mehkeje, lahkoz njo tudi kopljemo, toda ni kar na kam nitem terenu. Za ta namen imamo kramp, kiima na eni strani pico za delo na tr i podlagi, na drugi pa rezilo za delo na mehkejemterenu. Pri lopati in krampu uporabljamo vzvod, kar nam mono olaja delo in poveanevarnost, da orodje zalomimo. Taborniki uporabljamo tudi manje zloljive lopate,

ki jih lahko preprosto spremenimo v rovnice.

KladivoKladivo naj naeloma ne bo teje od 250 do 300g. Izdelano naj bo iz kovanega

orodnega jekla z brueno peto in kljunom. Dolina roaja naj bo prilagojena tei kla-diva. Preden vzamemo kladivo v roke, se pre priajmo, e je z njim vse v redu naj bodobro nasejeno, peta in kljun ista ter nepokodovana. Zaetniki radi zgrabijo kladivo

ali sekiro na sredini roaja misle, da ga bodo lae krotili. Poln zamah kladiva dosee-mo le, e ga drimo na koncu roaja.


79/197

77

DletoDleto uporabljamo za dolbenje, luknjanje ... Nepogreljivo je pri izdelavi totema.

Dleto je izdelano iz trdega orodnega jekla, ponavadi irine med 18 in 20 mm. Pri upo-

rabi le pri tankih posnetjih uporabljamo pritisk roke. Pri tem drimo dleto ali z obemarokama (ena roka vodi, druga rahlo potiska) ali pa z eno roko prislonimo, z drugo padrimo lesen bat in rahlo udarjamo po dletu. Nikar ne uporabljajmo za tolenje elez-nega kladiva ali sekire. Rezilo ostrimo enako kot pri sekiri.

MeterZloljivi meter je obiajno kovinski ali plastini, dobimo ga pa tudi v leseni izvedbi.

Razdelitev v milimetrih in centimetrih naj bo v rni barvi na svetli podlagi, ker je takav osnovi najbolj itljiva. Poleg tega pazimo pri nakupu na nielno zaetno toko. Primnogih slabih metrih kaj rado manjka nekaj milimetrov. Priporoena dolina je oddveh do treh metrov. Zelo uporabni so tudi trakasti zviti metri dolin do 20 ali celo 50metrov, ki jih uporabljamo tudi na tekmovanjih, vendar ne morejo v celoti zamenjatizloljivega metra, zato je dobro imeti kar oba.

Klini za naganjanjeNaganjalni klini so leseni, do 25 cm dolgi in do 8 cm iroki. Njihov kot naj ne bo

veji od 20 stopinj. Klin (lahko tudi dva vzporedno) pri podagovanju debelejih drevesvzstavimo v rez in s sekiro nabijamo po njih tako, da drevo nagnemo in usmerimo veleno smer podiranja.


80/19778

Lesni svederUporabljamo ga predvsem tam, kjer elimo eblje

nadomestiti z lesenimi klini ali pa skozi suico napeljatinosilne vrvi.

Pri vrtanju v les moramo del v katerega vrtamo uvr-stiti. Kot vrtanja naj bi bil ves as enak saj v nas protnemprimeru lahko pride do pokodbe svedra. Pri svedrih, kine izrezujejo z bono ostrino ampak s elnim vijanimurezovalcem, je pomembo, da sveder vedno vrtimo v isto

stran tudi ko vleemo ven. Pri nasprotnem vrtenju senamre polomijo zarezovalna uesa.

SidraPosebna tehnika varovanja predvsem vejih in visokih

pionirskih objektov so sidra in vrvna tehnika, ki onemogo-a pretirano gibanje konstrukcije.

Kot sidro lahko slui zabit kol. Sidro je lahko tudi enojno, dvojno, trojno ter se-stavljeno.

Ocena nosilnosti sidra je naslednja: sidro kot kol 300 kg enojno sidro 600 kg dvojno sidro 900 kg trojno sidro 1800 kg sestavljeno dvojno sidro 2 x 900 kg = 1800 kg

Za sidra uporabimo kole doline cca 150 cm in debeline 10 do 12 cm. Kole opiimoin zabijemo v zemljo pod kotom, ki omogoa napetost vrvi pri kotu 900. Dve tretjinikola zabijemo v zemljo, ena tretjina pa ostane zunaj. V naih razmerah je potrebno kolseveda ustrezno utrditi s skalami in izmeninim dodajanjem zemlje in kamenja vplasteh.


81/197

79

Pri enojnem sidru je postopek zabijanja enak. Prvi kol sidramo z naslednjim v

razdalji 50 cm v smeri sidranja. Med njima pa naredimo prevezo. Prevezo zanemo

cca 20 cm pod vrhom prvega kola in prevezujemo z drugim ob stiku s tlemi. Obvijemonajmanj petkrat, pri emer uporabljamo pleteno vrv iz konoplje ustrezne debeline.Nato zakljuimo s prepletanjem in vozlom na drugem kolu. Nosilno vrv napnemo obvznoju prvega kola in pri tem pazimo na kot 900po katerim naj bi bila napeta vrv.

Postopek pri dvojnem sidru je podoben. Tik ob prvem kolu dodamo e enega (odtu ime dvojno sidro!). Naslednji kol zabijemo prav tako 50 cm od sredine prvih dveh,v smeri sidranja. Preveza mora biti tu dvojna. To pomeni, da kole obvijemo najmanjdesetkrat odvisno od debeline vrvi.

Pri trojnem sidranju ob prvem kolu dodamo dva (sku paj tri).Tem v razdalji 50 cmsledi dvojno sidro v smeri sidranja. Prevezavo med prvimi koli in drugim sidrom pri-

nemo v sredini prvega in prevezujemo s spodnjim delom dvojnega sidra. Prevezujemodvojno najmanj destkrat in zakljuimo na dvojnem sidru.


82/19780

Enako trdnost kot pri trojnem sidru, doseemo s sestavljenim dvojnim sidrom.Tega naredimo tako, da postavimo vzporedno 50 cm narazen, dvojna sidra v smerisidranja. Med sidra pod prevezave vstavimo (zagozdimo) kol. Kol mora biti dolg toliko,da na vsaki strani dvojnih sider gleda ven cca 10 cm (torej skupaj 130 cm), bolje pa je da

je debeleji. Na sredini kola nato napnemo nosilno vrv.

Pri natannih postavitvah in vezavah so sidra tudi vizualno uinkovita. Uporab-nost sider pa lahko nadomestimo tudi z izkopom jarka v obliki rke T v smeri sidranja.Dovolj je, da je jarek globok 50 cm, dolg 2 x 1 m, ter irok 30 cm torej toliko, da vanjvstavimo kol doline 1 m. Na sredino napnemo nato nosilno vrv. Tudi tu smo pozornina ustrezen kot.


83/197

81

kripcikripce uporabljamo ob izgradnji vejih pionirskih objektov. Sluijo nam za laje

dvigovanje bremen, lahko pa jih uporabimo tudi pri napenjanju oziroma zategovanju

nosilnih vrvi, pri izgradnji mostov oziro-ma pri sidranju.

e pri enojnem kripcu (z enim kole-som) dvigujemo breme s teo Q, moramona drugi strani vlei s silo F, enako tei Qtorej je F = Q. Delo sile tee bremena je pritem enako delu sile, ki vlee vrv

s1 = s2Delo se nam pri tem olaj a le zaradi

trenja, ki je ob uporabi kolesa manje, obtem, da zmanja mo tudi obrabo in mo-nost pokodbe vlene vrvi.

e pri uporabi dvojnega kripca (dve

kolesi), ki jih sestavimo kot je prikazanona sliki, je potrebno za dvig bremena s te-o Q dvigniti le s silo F = Q/2


84/19782

Pri dveh dvojnih kripevjih (tiri kolesa), ki se najpogosteje uporabljajo pri dvi-galnih napravah, se sile tee bremena Q enakomerno porazdelijo na vrvi, ki nosijospodnji, gibljivi del kripevja. V primeru na sliki 3a in 3b visi spodnji del kripevja na

tirih vrveh, zato je vrv po vsej dolini obremenjena z natezno silo F = Q/4 to je tudisila s katero moramo delovati na prosti konec vrvi, da bomo lahko vzdrevali ravno-vesje s silo tee bremena Q.

e ima kripevje v celoti sodo tevilo koles n, je natezna sila vrvice F = Q/n, kervisi spodnji kripec na n vrvicah.


85/197

83

BIVAKI INLEIA

Kadar elimo ali pa moramo zaradi razmerpreiveti kraji as v naravi, si na preprost nain

uredimo bivak. e pa imamo namen v njem tudi

prespati, bomo zagotovo potrebovali tudi udobnoleie.


86/19784

BivakiBeseda izhaja iz francoske bivouac in pomeni nono strao ob tabornem ognju;

taborjenje pod otorom ali pod odprtim nebom, oziroma otorjenje nasploh.Bivake izdelujemo zato, da nas itijo pred dejem, vetrom ali mrazom, pred pre-

komernim segretjem telesa ali pred ivalmi. Osnovna naloga bivaka je torej ohranjanjenormalne telesne temperature.

V mrazu in slabem vremenu poskrbimo za telesno temperaturo tudi z zadostnokoliino hrane (energija) in pitjem toplih napitkov ter s suho obleko in obutvijo predspanjem. Bivak si navadno uredimo ob pitni vodi. Glede na monosti in potrebe silahko uredimo samo leie ali streho nad glavo, lahko oboje, vasih tudi ognjie indruge pionirske objekte Upotevati moramo higienske zahteve in varovati naravo,zato uporabimo im ve tega, kar lei po tleh in ne raste ve. e tega ni dovolj, se zate-emo k sekanju, vendar pazljivo izbiramo le suha drevesa in e to samo takrat, kadar nidrugega izhoda. e si material izposodimo iz skladovnice, ga po konanem bivakiranjuvrnemo na prvotno mesto. Najpomembneje je, da ob koncu bivakiranja naravi vrnemovidez, ki ga je imela pred naim prihodom (vse smeti, tudi tiste, ki so ob naem prihodue bile tam, pa lahko odnesemo s seboj!).

Bivakiramo lahko nartovano ali nenartovano. Pri nartovanem bivakiranjubomo pred odhodom na bivak poskrbeli za dodatno opremo: lealno podlogo, spalnovreo, bivak vreo, otorska krila ali celo otor , pri nenartovanem pa bo vse odvisnood nae iznajdljivosti, znanja in spretnosti ter izkuenj.

Nenartovano bivakiramo takrat, kadar so nas k temu prisilile okoliine: smose izgubili, se je nekdo pokodoval, nenadno se je poslabalo vreme (megla, sneg,nevihte ), se je prehitro znoilo (slabo smo preraunali as hoje) naletimo na ovire,

zaradi katerih ne moremo nadaljevati poti, ali pa bi bilo nadaljevanje nevarno. V takihprimerih navadno nimamo s seboj zgoraj natete opreme, zato si pomagamo s tistim,kar lahko poiemo in uporabimo v naravi. Ko smo prisiljeni bivakirati v sili, imamovedno na razpolago malo asa, zato si najprej dobro ogledamo okolico in izberemonajbolj primeren prostor.

Izbira terenaVsi bivaki, grajeni na prostem, zahtevajo ve liko ve dela in s tem tudi a sa, zatovedno poskusimo izkoristiti tisto, kar nam e lahko nudi vsaj delno zavetje, in to po


87/197

85

potrebi dodatno utrdimo ali dopolnimo: jame, votline, previsi, skalne stene, jarki,

koata drevesa, grmovje, podrta drevesa Paziti moramo, da je mesto, ki smo si ga iz-brali, varno (ni nevarnosti padajoega kamenja, plazov, zdrsa ez blinji rob, poplav )Kadar postavljamo bivak na prostem, pa pri izbiri prostora upotevamo enake po-

goje, kot pri postavljanju otora: rahlo nagnjen teren (nagib 5%), da voda lepe odteka izognemo se dolinicam, ker se v njih nabira voda izognemo se izpostavljenim mestom in grebenom ter vrhovom zaradi vetra izognemo se zeleni in bujni travi (znak, da je tu veliko vlage in insektov) vlanost terena preizkusimo tako, da v tla zapiimo palico in preverimo, e

je pod zemljo ilovica najbolja so suha, peena ali prodnata tla s tanko plastjo zemlje in obrasla

z redko travo izognemo se polonim obalam zaradi monosti naraanja vode, ki nas lahko

poplavi (glede na gladino vode si poiemo viji prostor) ne gremo pod drevje: osamljena drevesa so pogosto tare strel, z vej dreves po

deju e dolgo kaplja ali se cedi smola in veter lahko odlomi kako suho vejo poiemo jaso ali rob gozda na prisojni juni strani, v zavetrju e je mogoe, naj na bivak sije sonce le dopoldan zadnji zaprti del je obrnjen proti vetru po monosti v bliini pitne vode izognemo se steinam divjadiGlede na letni as in razpololjive naravne materiale, delimo bivake na letne in

zimske.

Letni bivakiIzdelujemo jih vse leto, ko ni snega, lahko pa tudi v snegu, le da jih takrat prekri-

vamo s snegom.Pri strehi pazimo, da je dovolj strma (najmanj 45%), ogrodje pa mora biti do volj

trdno, da bo zdralo vso teo strehe in po monosti naslonjeno ob kaj nepreminega.Za ogrodje uporabimo lahko vsako monejo vejo ali deblo, skalno steno, zastreho pa smrekove veje, lubje, dolgo travo, praprot, veje liste, ruo,


88/19786

Uporaba razlinih materialov in izdelava strehe

Ogrodje za streho najprej preplete-

mo s pronimi in elastinimi mladika-mi (vejami), daljo travo ali ibjem. Koje ogrodje trdno postavljeno na svojemmestu, vanj vtkemo e ve materiala alivej, ki bo prepreil deju pot skozi:

smrekove vejev debelini plastivsaj 25 cm in na klo na vsaj 45%. Zlaga-

mo jih tako, da vsak naslednji viji sloj,nekoliko prekriva prejnjega nijega.Pomembno je, da so veje obrnjene tako,kot so rasle na drevesu in da jih ne obra-amo, sicer nam bo streha prepualavodo.

slama ali dolga trava,ki jo v sve-

njih ali opih vtkemo oz. prepletemo vstreho. Tudi tu pa zimo, da zgornji slojprekriva spodnjega

brezovo lubje ali lubje drugih dre-vesnareemo vsakih 60 cm. Lubje olu-pimo in raz prostremo, nato pa kose zla-gamo tako kot strenike. Zgornja vrstanekoliko prekriva spodnjo in je malcezamaknjena, da se kriajo robovi. Tudikose v isti vrsti prekrivamo med se boj,da ni pranj med njimi.


89/197

87

bambusnajdemo predvsem ob nai oba-li in je zelo uporaben za raz line namene: kotopora, za zlaganje plasti in dodelavo tal, stre-

he ali sten. Bambus prepolovimo po sredini inga zlagamo tako, da so kraj ci z robom drug vdrugem. S tem ni nikjer pranj, skozi katere bipihalo ali deevalo.

lapuh ali druge velike listelahko pritrdi-mo s peclji ali pa jih upognemo ez ogrodje. Pa-ziti moramo, da se med seboj dobro prekrivajo,

in da so dobro pritrjeni. Veji kot so listi, laje bodelo in bolja bo streha.

praprotna sredini zareemo in upogne-mo ez preno vejo, nato pa prepletemo obadela med seboj. Ta nain je zelo zamuden, strehapa nam zato nudi boljo zaito pred vetrom indejem. Prepletanje zahteva tudi nekaj prakse

in spretnosti.e imamo s seboj impregnirano platno,

otorsko krilo, kos polivinila ali astrofolijo ,bomo to uporabili za streho namesto zgoraj na-tetih materialov, ker bo taka streha bolja zai-ta pred vremenskimi vplivi, izognili pa se bomotudi velikim posegom in unievanju narave!


90/19788

Med letne bivake sodijo: Jame, kaverne, rovi in podobno:so e sami dobra zaita pred vremenskimi

vplivi, poskrbimo le e za leie in kurjavo ogrevanje. V jami lahko tudi zakurimo,

vendar nikoli ob vhodu, ker se nam bo dim kadil v notranjost. Kurimo vedno v zadnjemdelu jame, da se dim dviga pod strop in gre ob stropu iz jame. Po potrebi lahko vhodzapremo z vejami ali kamenjem. Vedno preverite monost padajoega kamenja v jamiin pred njo, da vas ne zasuje ali vam zapre izhod. Ker je monost, da v jami prebivajoivali, vedno vstopamo zelo previdno!

Talno zatoie:za zido-ve uporabimo kamenje, ruo in

zemljo. Znotraj tega proti vetruzloimo opremo, za njo pa se use-demo s hrbtom proti vetru, ali pasi znotraj zidov uredimo leie inse pokrijemo z vsemi oblaili, ki

jih imamo s seboj! Talnemu za-toiu po potrebi lahko dodamo

tudi streho. Zatoie iz oblek: iz 1 m

dolgih palic rogovil, naredimoogrodje, na katero razprostremooblaila, ki jih nato na tleh obte-imo s kamenjem, zno traj pa siuredimo leie.

Bivak v grmovju:veje go-stega grmovja na vrhu zveemoskupaj, da nam bodo sluile zaogrodje. Streho nato dopolnimona enega od predhodno opisanihnainov.


91/197


92/197


93/197

91

Zimski bivakiV snegu je zavetje oz. ohranjanje telesne temperature e posebej pomembno, zato

pazimo, da imamo na koi vedno suha oblaila ter s seboj dovolj hrane in tople pijae.

Zelo dobra izolacija je tudi asopisni papir, ki ga najprej zmekamo, nato pa si ga ovi-jemo okoli telesa med dve plasti oblail. Na enak nain si lahko ogrejemo tudi noge.Pozimi imamo vedno s seboj tudi kapo, ki jo imamo na glavi tudi med spanjem, kerskozi glavo telo izgublja najve toplote.

Gradnja zavetia iz snega je dokaj enostavna in hitra, vseeno pa je smiselno izko-ristiti zavetja, ki nam jih nudi e sama zasneena pokrajina: luknje v snegu, pod drevesi(ob deblu ali pod vejo), sneni jarki,

Prednosti snega pred ostalimi materiali sta predvsem neprepustnost za de inveter ter dobra izolacija. V notranjosti se zrak hitro segreje, vendar pa moramo zaradineprepustnosti obvezno poskrbeti za zadostno zraenje oz. ventilacijo, zato naredimozranik. Ustrezno prezraevanje prepreuje nastajanje strupenega ogljikovega monok-sida in poskrbi za odvajanje ogljikovega dioksida in drugih plinov.

V vsakem snenem zavetiu pred vstopom preverite prezraevanje, otresite snegs evljev in oblail ter oznaite vhodni blok (tistega, s katerim ste zaprli vhod), da gaboste zjutraj laje nali.

V snenem zavetiu temperatura nikoli ne pade pod -10, ne glede na zunanjetemperature. e v bivaku prigemo sveo ali oljenko oz. zakurimo, pa se bo zrak edodatno segrel, paziti moramo le, da se zaradi tega ne bo zael taliti sneg.

Ker so ta bivalia iz snega, moramo e posebej paziti, da jih ne delamo na plazo-vitih podrojih in da niso preve izpostavljeni soncu.

V snegu poznamo razline oblike zaveti in tudi gradnje:

Snena luknja:izkopljemo luk-njo oz. votlino v vejem kupu snega alizametu. Tla so narejena v treh nivojih:na najvijem zakurimo, na srednjem

je leie, v spodnjem pa se zadrujemraz in imamo prostor za opre mo.

Vhod zapremo s snenim blokom in gaoznaimo. V stropu od strani pustimodve odprtini: ena je za dimnik, drugapa za prezraevanje!


94/19792

Sneni usek:ez jarek ali luknjo vsnegu lahko zloimo dve vrsti snenih blo-kov tako, da jih naslonimo drugo na drugo

(kot sleme), nato pa zapremo e stranskiodprtini. e je jarek ali luknja v snegu do-volj globoka, lahko eznjo poloimo smuiali nekaj monejih vej (kombinacija z dru-gimi materiali), nato pa s snenimi blokinaredimo kritino. Tudi tu zgladimo pra-nje s snegom in pustimo zranik ter uredi-

mo leie, podobno kot pri ostalih. Snena kupola ali QUINZI:je po-

sebna oblika gradnje snenega zavetia.Na kup zlo imo vso opremo in jo pokri-

jemo z veja mi, nato pa ez vse nameemoplast snega, ki ga poteptamo in zgladimo.Poakamo toliko asa, da sneg pomrzne,

nato nameemo in zgladimo naslednjoplast in spet poakamo, da zamrzne Tapostopek ponavljamo toliko asa, doklerni kup sne ga dovolj velik, da vanj po vsejpovrini zapiimo priblino 60 cm dolgepalice (kot jeek). Plast snega mora biti de-bela vsaj 1 m in pu stiti jo moramo vsaj 1uro, da se strdi. Nato na zavetrni strani iz-kopljemo luknjo za vhod in izvleemo vsoopremo ter odstranimo sneg iz notranjestrani do konic palic, ki smo jih prej zapiilivanj. Naredimo e odprtino za zrak in dim-nik ter zapremo vhod s sne nim blokom.

V takem bivaku navadno sedimo, e pa jedovolj prostora, si uredimo leie tako kotpri prejnjih.

Iglu: Za postavitev igluja se odloimo


95/197

93

na zimovanjih v pogojih, ko je sneg zamrznjen tako, da iz njega lahko reemo bloke. Zagradnjo izberemo raven prostor. Zariemo si krog premera priblino 2 metra, kolikorbo tudi iglu visok. e elimo, da bo v igluju ve oseb, mora biti tudi krog veji. Sneg natleh, kjer bomo zidali, najprej steptamo. e tal ne moremo utrditi s teptanjem, odme-emo zgornjo plast mehkega snega ali pa celo odmeemo ves sneg do tal. Nato se lo-timo rezanja blokov. Za rezanje blokov potrebujemo lopato. V kolikor nimamo lopatesi pomagamo z ago, desko ali pa s smumi. Bloki naj bodo dolgi 6070 centimetrov,visoki 50 in debeli med 2550 centimetri. Velikost je odvisna od snega. Manje blokebomo izdelali iz tejega snega. Ob zartani krog najprej poloimo spodnjo vrsto blo-kov. Pri tem bloke polagamo v spi ralo (Eskimski iglu), ki se bo zakljuila v vrhu igluja ali

pa bloke polagamo v kro gu (koniasti iglu). Vsaka vrsta je pri tem pomaknjena za 1020centimetrov navznoter. Bloki naj se medsebojno im bolj prilegajo. Bloke zlagamo kot


96/19794

opeke, tako da zgornji blok priblino v sredini prekrije stik spodnjih dveh. Ob zidanjuzgornje bloke pomikamo navznoter. Graditi je potrebno z notranje strani. e elimoimeti v igluju ve svetlobe in e imamo za gradnjo primeren blok ledu, si omislimo ob

gradnji sten vgraditev okna, skozi katerega bo prihajalo nekaj ve svetlobe. Najveteav bomo imeli pri polaganju zadnjih blokov. Graditelji bodo morali z notranje stranibloke podpirati z rokami. Zadnji (vezni) blok posebej natanno oblikujemo in previdnonamestimo, saj bo le-ta s svojo teo zagotovil stabilnost kupole. Ko je kupola zgrajena,si izreemo e vhod, ki naj ne bo viji od 60 centimetrov in naj bo zgoraj zaokroen.Na vhod si prizidamo e vetrobran, ki bo varoval vhod. Pri gradnji vetrobrana kot ne-kaknega tunela za vhod v iglu, uporabimo isto tehniko gradnje. Dobro je, e vetrobran

gradimo z zavojem v levo ali desno, tako da veter ne piha naravnost v iglu. Ob koncuizdelamo e blok za zapiranje vhoda, tako da nam bo ponoi topleje in nam ne bo pi-halo. Glavno delo je s tem konano. Iglu le e oistimo snega in zamaimo stike medbloki v kolikor tega nismo poeli sproti ob zidanju. Stene lahko tudi odebelimo in s tempoveamo toplotno izolacijo. Z notranje strani stene nato e zgladimo. Za udobnejespanje si v igluju na mestu, kjer bomo imeli leia, nameimo smrekove veje, prekokaterih lahko razprostremo e otorska krila in armafleks. Za spanje v igluju se odloi-

mo le dobro opremljeni, kar pomeni, da imamo tudi dobro spalno vreo.

Kot zimski bival lahko uporabimo tudi razline oblike letnih zaveti, kjer za stre-ho uporabljamo sneg. Tudi pri vseh teh je pomembno, da pustimo luknjo za zrak indimnik, ter da so tla v treh viinskih nivojih, e je mogoe.


97/197

95

LeiaLjudje skoraj tretjino svojega ivljenja prespimo. Med spanjem si odpoijemo in

naberemo moi za nove napore. To je pomemben proces. Zato se tudi pri spanju vnaravi potrudimo, da iz preprostega materiala, ki ga naberemo v naravi ali prinesemos seboj, pripravimo zdravo in udobno leie.

Najprej poskrbimo za zdravje. Leie moramo dobro zaititi pred vlago in ga to-plotno izolirati, da se med spanjem ne prehladimo. e smo prenoevanje na prostemnartovali, smo e s seboj prinesli dodatno opremo, ki nam bo sluila za to: otorskokrilo, armafleks ali kaj podobnega. Kadar na prenoevanje nismo pripravljeni, lahko z

naravnimi materiali in razlinimi naini izdelave leie ravno tako dobro pripravimoin izoliramo.

Za zdravjem je na vrsti udobje. e spimo na tleh oziroma e podlaga ni dovoljmehka, je najbolje, da tla oblikujemo po telesu: izdolbemo del leia za boke in podlo-imo vzglavje zaradi ramen. Tako nas ne bo ulilo in obremenitev hrbtenice bo primer-neja. Pomembna je e izbira prostora. Upotevamo enaka naela kot pri postavljanjubivaka (glej poglavje Bivaki).

Za pripravo leia lahko uporabimo razline naravne materiale: smrekove veje,listje, seno, slamo, praprot, les, kamenje, mah, mreo

Pri pripravi leia v snenem bivaku, je pomembna dobra toplotna izolacija medsnegom in telesom, zato mora biti leie debeleje.

Leia lahko gradimo na tleh, lahko pa jih dvignemo od tal. Dvignjena leia sobolja, ker so bolj suha in topleja.

Leia na tlehPoznamo razline naine in vrste talnih lei: Navadno leie iz smreja:smrekove veje polagamo eno poleg druge v vrsto,

vrste pa si sledijo od vzglavja proti nogam. Debeleji konci vej morajo biti obrnjeniproti vznoju, veje pa naj bodo poloene tako, da bo lok veje obrnjen navzgor. Vejenaj ne bodo dalje od pol metra in naj bodo im bolj koate. Najprej poloimo prvovrsto vej pri vzglavju. Koati del vej iz druge vrste mora prekriti debeleje veje iz prve

in tako naprej.


98/19796

Kanadsko leie iz smreja:je nekoliko zamudneji nain, vendar bolji. Leieje malce dvignjeno in zato bolj suho in toplo. Izdelamo ga tako, da 30 cm dolge smre-kove vejice zapiimo v tla pod kotom 45. Zanemo pri vzglavju in nadaljujemo priti

vznoju. Vejice morajo biti za piene im bolj na gosto. Ti dve leii sta dokaj mehki,spimo dvignjeni od tal, morebitna vlaga pa odteka stran. Kanadsko leie se pri pre-monem deju razmoi in razpade.

Iz vej listavcev, praproti in stelje:leie pripravimo tako, da veje, praprot ali ste-ljo zlagamo na enak nain kot smrekove veje. Zavedati se moramo, da so list je, stelja inpraprot manj primerna polnila za leie, ker se stisnejo, toploto slabo izolirajo, vpijajovlago in so leglo uelk (klopi!).

Sistem slojev na vlanem zemljiu:kadar so tla mokra ali vlana, moramo zazaito pred vlago uporabiti ve slojev na leiu. Na tla najprej zloimo plast kamenjaali prodnikov, nato naloimo plast vej oz. draja, ez katerega razprostremo plast listjaali mahu. Temu sledi debeleja plast slame, sena ali trave, ez katero dodamo zadnjoplast iz resja, smreja, lahko tudi perje ali krzno, e ga imamo na razpolago). To leie

je zelo udobno in dobro izolirano.

perje ali krzno

resje ali smereje

mah in listje

veje ali draje

kamenje ali prodniki

Seno:je dobro pol nilo za lei e, e je suho. Naj bolje je spa ti kar na seniku.Spanje na senu je lahko prijetno doivetje. Debelo plast sena pokrijemo z dvema otor-kama, na otorki naloimo drugo debelo plast sena in zlezemo vmes. Paziti moramo,da nam seno ne pro dre do koe, ker so za nevajenega loveka obutki sila neprijetni(srbenje, alergija). Spimo obleeni, nataknemo si e kapuco, rokavice in nogavice ter


99/197

97

Dvignjena leiaDvignjeno leie si pripravimo, kadar imamo dovolj asa. Za spanje so udobneja,

ker nas bolje itijo pred vlago in mrazom iz tal. Za pri pravo takega leia lahko upo-rabimo razline naine in materiale.

Med dvignjena leia spadajo: Visea mrea:e imamo s seboj dovolj vrvice, jo lahko izdelamo sami. Potrebu-

jemo dve pa lici ali drogova, nekaj metrov 12 mm vrvi za ok vir in veliko tanje vrviceza pletenje mree. Poznati moramo tudi tkalski in vrzni vozel in pripraviti merilnodeico, da bo mrea spletena enakomerno. Pletenje mree: tanjo vrvico z vrznihvozlom priveemo na levo nosilno vrv in vzdol letve naredimo vrsto bievih vozlovv enakomernih presledkih. Z uporabo merilne deice odmerimo polovino viinozanke. Za zaetek naslednje vrste naredimo najprej vrzni vozel na desni nosilni vrvi,

zadrgnemo vse odprtine med obleko in telesom. e posebno pomembno je to v prime-ru, da nimate s seboj otorskih kril. e je mraz, si v seno raje izkopljemo rov. Zavedatise moramo, da je pri spanju na senu velika nevarnost poara, zato pro z vsakim og-

njem. Svetimo si z baterijo. Bonton nam narekuje, da za dovoljenje vpraamo lastnika. Slamnjaa:izdelamo jo tako, da veliko vreo, ponavadi iz jute, napolnimo s se-

nom, slamo, likanjem, suhim listjem ali steljo. Uporabljali so jo pred leti predvsem zadvignjena leia in za dobro izolirana leia na tleh. Vrea ima na sredini odprtinoza vsakodnevno rahljanje.

Ladijski pod:je najbolje talno leie, ker je zelo dobro izolirano, vendar je nje-gova izdelava teja in dolgotrajneja. Na tla vzporedno poloimo nekaj osnovnih brun

ali suic in jih pritrdimo. Na ta bruna nato pravokotno zloimo drugo plast brun, kotladijski pod, drugo poleg druge. Leie nato prekrijemo s plastjo smreja. (Na koncuvse skupaj pregrnemo s otorskim krilom, e ga imamo.)


100/197


101/197

99

mirovati, zato vrvico speljemo najprej pred, ele nato pa za njo. Ko doseemo levonosilno vrv, na njej naredimo vrzni vo zel, nato pa nad njim e polzanko. Nato vrvicotesno ovijamo okoli nosilne vrvi, dokler ne doseemo zaetnega mesta za naslednjo

vrsto. Naredimo vrzni vozel in nadaljujemo s pletenjem. Ko konamo zadnjo vrsto,naredimo vrzni vozel najprej na vrvi, nato pa celo vrsto na letvi. Zakljuimo z vrznimvozlom na nasprotni vrvi.

Taborne statve: na ogrodje napeljemo tanko najlonsko ali konopljino vrvico. Naogrodje pritrdimo po dve vrvici na vsakih 15 cm, po vsej irini leia. Nato na drugistrani v tla na vsakih 15 cm zapiimo 0,5 m visoke palice in nanje priveemo po eno vr-vico iz vsakega para, drugo pa priveemo na preno palico, prav tako v razmaku 15 cm.

Lealnik spletemo tako, da na spodnje vrvice polagamo svenje slame, praproti, suhetrave ali posuenih movirskih rastlin Za vsakim svenjem vrvice prekriamo s tem,da preko enkrat dvignemo, drugi spustimo, naslednji spet dvignemo Vmes je va-sih priporoljivo vrvice zavezati s tkalskim vozlom, da bo leie bolj trdno prepleteno.


102/197


103/197

101

OGNJIINOGNJIA

Ogenj spremlja lovetvo od samega zaetka.

Mogoe je dandanes splono izgubil nekdanjopomembnost, a v naravi in ivljenju v naraviostaja njegova vloga nespremenjena.


104/197102

Ognji

Kaj moramo vedeti o ognjuPlamen v odprtem kaminu udobne hie, peenje na aru na domaem vrtu s prija-

telji, taborniki izlet ali boj za preivetje. Nekomu, ki se znajde zaradi nepredvidljivihrazmer izmuen, dale stran od civilizacije, prezebel, je ogenj mnogo ve kot roman-tino plapolanje plamenkov.

Hkrati ogenj na drugi strani predstavlja nevarnost. Nevarnost, da pride do poara,

je stalno prisotna; odvisno je, koliko se je zavedamo. Veliko veino poarov povzro-i lovek z odvrenim ogorkom, neprevidni obiskovalci narave, kmetje, ki spomladipoigajo obrobja gozdov in trav nike. Ogenj ne sme ostati brez nad zora, dokler nismopopolnoma prepriani, da je ugasnila tudi tlea erjavica.

Kurimo lahko tudi v bivaku in otoru (Teepee), kjer prav tako obstaja monost,da pride brez varnostnih ukrepov do nesree.

Na Krasu in regijah, kjer pogosteje prihaja do poarov, tudi zaradi samovigov, jemarsikje gozd razdeljen v nekakne odseke (pasove) razlinih irin (le-ta je odvisna odmoi vetrov, viine mladega nasada ali gozda ), ki so nepogozdene. Tako bo ob more-


105/197


106/197104

Prostor za ogenj izberemo s premislekom, e je le mogoe e pred temo. Osnovnivarnostni ukrepi so nujni spremljevalci vsakogar, ki kuri.

Prostor obdamo s kamenjem ali zemljo. e posebno, e je teren vetroven in odprt,dale naokrog odstranimo listje in druge gorljive stvari. Nevarnost pa predstavljajotudi iskre in nizke veje dreves, zato tudi temu primerno izberemo prostor za ogenj.

Na travniku odmaknemo zgornjo plast trave in zemlje (cca 10 cm) in jo po upo-rabi vrnemo nazaj na prvotno mesto.

e ne najdemo naravnega zavetja (kotanja, podrto drevo,veja skala ...), izdelamo zaito proti vetru; ta je lahko zgra-

jena iz suic, ki jih vodoravno polagamo med paroma dvehzapienih palic. Zaita je lahko e sama skl

Documents

Taborniški priročnik Vozli Objekti