Upload
emkasi
View
237
Download
8
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Svetovni zakladi
Citation preview
SVETOVNI ZAKLADI
Najlepši spomeniki narave in človeštva
001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:25 PM Page 1
VsebinaPredgovor 5
Poti in reke 10
Afrika 26
Fes Sveto cesarsko mesto 28
Tassili n’Ajjer Ogolela zemlja 36
Tebe Večni Egipt 44
Velika mošeja v Djennéju Spomenik iz posušene gline 56
Bandiagara Ljudstva arhitektov 62
Serengeti Trume živali pri Masajih 68
Viktorijini slapovi Besneča voda 76
Madagaskar Otok – muzej 82
Evropa 88
Stonehenge Kozmični misterij 90
Dunnottar Samoten kraj med morskimi meglicami 94
Grad Neuschwanstein Blodnje norega kralja 98
Mont Saint-Michel Kjer se morje umika veri 102
Palača Versailles Manifest moči 110
Alhambra Zadnji plameni neke civilizacije 120
Pompeji Življenje pod plaščem pepela 128
Benetke Serenissima, presvetla republika 136
Sveti Peter v Rimu Mavzolej nad grobnico 144
Meteora Samostani v višavah 152
Santorini Zapeljiva ostalina velike tragedije 158
Dubrovnik Svoboda nima cene 162
Kremelj Središče oblasti in vere 168
Azija 176
Nemrut Dag Veličastni mavzolej sanjaškega kralja 178
Hagia Sofija Razkošna cerkev svete modrosti 184
Kapadokija Razbrazdana pokrajina in skrita svetišča 190
(
001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:25 PM Page 6
Kupola na skali Trikrat sveto zlato svetišče 196
Petra Kamen v kamnu 202
Šibam Nebotičniki na poti dišav 208
Veliki kitajski zid Največje delo človeških rok 214
Stožčasti kras v Guilinu Potrpežljivo delo vode 220
Prepovedano mesto Cesarsko središče sveta 224
Palača Potala Identiteta razkosanega Tibeta 236
Mount Everest Utrdba in izziv 240
Grad Himeji Veličina srednjeveške Japonske 248
Tadž Mahal Mavzolej brezumne ljubezni 252
Angkor V objemu džungle 258
Borobudur Korak k nirvani 268
Oceanija 274
Ayers Rock Sveta skala Uluru 276
Veliki koralni greben Okosteneli podvodni gozd 282
Haleakala Domovanje Sonca 288
Velikonočni otok Grozeči kamniti pogledi 292
Amerika 296
Grenlandija Bela puščava, polna življenja 298
Veliki kanjon Drobovje Zemlje 306
Yosemite Zaščitene granitne stene 314
Mesa Verde Po sledeh izginule civilizacije 320
Yellowstone Kipenje Zemlje 324
Dolina spomenikov Sveta dežela Navahov 332
Dolina smrti Puščava ekstremov 338
Teotihuacan Mesto žrtvovanja 342
Galapaški otoki Kraljestvo legvanov 350
Machu Picchu Inkovsko sončno mesto 356
Kazalo 360
Fotografije 366
001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:25 PM Page 7
SvetovniNajlepši spomeniki
��
��
��
����
��
�
�
�
��
��
��
��
�
��
��
��
��
��
�
��
��
��
�
��
��
��
��
��
�
��
�
�
�
�
�
�
�
�
��
��
�
��
��
��
��
��
�
��
��
��
�
��
��
��
��
��
�
��
��
Fes
Tassili n’Ajjer
Tebe
Velika mošeja v Djennéju
Bandiagara
Serengeti
Viktorijini slapovi
Madagaskar
Stonehenge
Grad Dunnottar
Grad Neuschwanstein
Mont Saint-Michel
Palača Versailles
Alhambra
Pompeji
Sveti Peter v Rimu
Benetke
Meteora
Santorini
Dubrovnik
Kremelj
Hagia Sofija
Nemrut Dag
Kapadokija
Kupola na skali
Petra
Šibam
Veliki kitajski zid
Guilin
Prepovedano mesto
Palača Potala
Mount Everest
Grad Himaji
Tadž Mahal
Angkor
Borobudur
Ayers Rock
Veliki koralni greben
Haleakala
Velikonočni otok
Grenlandija
Mesa Verde
Veliki Kanjon
Yellowstone
Dolina spomenikov
Yosemite
Dolina smrti
Teotihuacan
Galapaški otoki
Machu Picchu
(
001-025WMEP_SLO.qxd 6/22/10 10:34 AM Page 8
zakladinarave in človeštva
�
�
��
��
�
��
��
�
��
�
��
�
��
�
��
��
��
��
�
�
��
���
��
��
��
� ��
��
��
�
��
����
����
001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:26 PM Page 9
001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:26 PM Page 10
Potiin reke
001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:26 PM Page 11
Reka življenja, sin sonca in oče vodà. Nil je najdaljša reka na
svetu – tako vsaj pravijo v teh krajih, za isti naziv se namreč
poteguje tudi Amazonka. Je tudi bog, v njem se ogleduje Izida.
Brez Nila in njegovega rodovitnega blata ne bi bilo ne Egipta
ne bleščeče antične civilizacije, ki reki dolguje svoja božanstva
in svoje cvetove. Vzhodno od reke se razprostira svet živih,
zahodno od nje svet mrtvih. Nil upravlja vesolje. Njegove
izvire daleč v ekvatorialnih deželah zastira tančica skrivnosti.
Nato se Modri in Beli Nil združita v široko reko, ki se vije
skozi savane. Teče prek nerazsodnih človeških stvaritev,
Asuanskega visokega jezu (višina 111 m in dolžina 3600 m)
in Naserjevega jezera (dolžina 500 km), nato pa se po
6670 km izgubi v široki delti z devetimi kraki, kot da
bi se pred izlitjem v morje še zadnjič malce obotavljala.
10°
10°
V mirnem rokavu Nila vodno
gladino prekriva preproga vodnih
hijacint. Ljudje na čolnih odrivajo
šope rastlin. Podobni prizori
so bili gotovo pogosti že pred
davnimi stoletji, saj so tudi
antični Egipčani lovili ribe
in obdelovali rečne bregove.
V ikonografiji starega Egipta
so številne vodne rastline izklesane
na nizkih reliefih
ali naslikane v templjih in grobnicah.
V slapovih Tisisat (slika spodaj)
v pokrajini Amhara v Etiopiji pada
Modri Nil 45 metrov globoko.
Meglicam, ki nastajajo pri tem,
pravijo domačini tisoha, vodni dim.
Modri Nil je mogočnejši od Belega
in daje reki kar 70 % njenega
skupnega pretoka.
NilS
veto
vni
zakl
adi
12
001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:26 PM Page 12
30°
20°
°
10°
20° 30° 40°
ekvator
UGANDA
BURUNDI
RUANDA
EGIPT
ETIOPIJA
TANZANIJA
KENIJA
ERITREJA
SUDAN
SOMALIJA
LIB
IJA
»A
D
DE
M.
RE
P.
KO
NG
O
Naserjevojezero
jezeroTana
TurkanskojezeroAlbertovo
jezero
Edvardovo jezero
jezeroKivu
Tanganjiškojezero
VIKTORIJINOJEZERO
RD
EČ
E M
OR
JE
S R E D O Z E M S K O M O R J E
NIL
Kongo
Kage
ra
Uele
Sobat
Malik
Lualaba
Bahr el Djebel
Modri Nil
Beli
Nil
Aleksandrija
Suez
Asuan
KAIRO
KARTUM
AMHARA
ADDIS ABEBA
DODOMA
KAMPALA
NAIROBI
MOGADIŠ
Od 10 do 12 metrov dolge feluke, jadrnice
brez vesel in motorja, po Nilu poganja le trikotno
latinsko jadro. Za plovbo proti toku
najpomembnejši vetrovi k sreči pihajo po reki
navzgor ... Pri Asuanu ladje mirno plujejo po
reki in po prostranem, 500 m dolgem
Naserjevem jezeru s površino 6216 km2
in s 175 milijardami kubičnih metrov vode,
kar je petkratnik Nilovega letnega pretoka.
Ta megalomanska zajezitev je zelo spremenila
življenje Nila in prebivalcev njegove doline:
manj je poplav, manjši so nanosi rodovitnega
blata in tudi podnebje se je spremenilo.
Več tisočletij so dolino Nila
bogatili rodovitni nanosi, ki jih
je reka ob svojih vsakoletnih
poplavah odlagala na bregove
in otoke (na sliki bližina
Luksorja). V zadnjem času pa
zaradi velikih jezov nanosov
ni več in ljudje si morajo
pomagati z umetnimi gnojili.
001-025WMEP_SLO.qxd 6/18/10 2:26 PM Page 13