1

SVETOPISEMSKI

Iz Evangelija po Marku 16,15

Pojdite povsem svetuin oznaniteevangelij

vsemustvarstvu!

Pojdite povsem svetuin oznaniteevangelij

vsemustvarstvu!

26. maj 2003Zbornik ob desetletniciSvetopisemske družbe

Slovenije

2

Slovencem je Sveto pismo, Božja beseda, že od nekdaj blizu. Ni blizusamo kristjanom, ki iz njega črpamo vero, duhovno moč, modrost inoporo za vsakdanje življenje. Blizu je dejansko tudi tistim, ki knjige

Božje besede ne poznajo in se zato morda ne zavedajo, kako sta naša govo-rica in še posebej pisana beseda prepojeni s primerami in rečenicami iz Sve-tega pisma, ki jih pred dobrimi štirimi stoletji še nismo poznali. Takrat, leta1584, smo dobili prvi prevod celotnega Svetega pisma v živo slovenščino.S tem dejanjem smo stopili med kulturne narode krščanskega Zahoda. Po-stavili smo se na trinajsto mesto med vsemi narodi sveta, ki so prevedli innatisnili celotno Sveto pismo v svojem živem jeziku; prehiteli smo mnogevečje narode. Ta korak nas je neizbrisno zaznamoval duhovno in kulturno:Sveto pismo v živi materinščini nam ni le približalo Božje besede, postaloje tudi merilo za vso našo pisano besedo. Zato nas ne preseneča, da smo gado danes že šestkrat prevedli in izdali – sledili smo razvoju jezika in biblič-nih znanosti.Zato je tudi naravno, da smo ustanovili svojo lastno svetopisemsko druž-bo, brž ko so zgodovinske razmere to dopustile. To se je zgodilo 26. majaleta 1993, v drugem letu naše samostojnosti. Tako smo postali član Zdru-ženih svetopisemskih družb, velike družine, ki po vsem svetu povezujeprek 130 svetopisemskih družb z enakim poslanstvom:

! Vsakomur skušamo omogočiti, da bere Sveto pismo v svojem jeziku.! Vsakomur skušamo omogočiti, da po dostopni ceni pride do svojega

lastnega izvoda Svetega pisma. Ta naloga je posebej težka v deželah vrazvoju in v bivših komunističnih državah, kjer živijo ljudje v velikirevščini.

! Tistim, ki ga kljub temu ne morejo kupiti, ga skušamo oskrbeti s pomoč-jo različnih dobrodelnih dejavnosti. Doslej smo pomagali z dobrodelnimiakcijami ljudem v številnih državah v drugem in tretjem svetu (npr. Ma-dagaskar, Romunija, Bangladeš, Rusija) in tudi doma: Sveta pisma zabrezposelne in za vojake Slovenske vojske, za socialno ogrožene ipd.

Slovenska svetopisemska družba uresničuje to poslanstvo s skupnim delomsvojih članov, ki pripadajo sedmim krščanskim cerkvam v Sloveniji: katoliš-ki, evangeličanski, baptistični, Kristusovi cerkvi bratov, binkoštni, adventi-stični in srbski pravoslavni. Stalno skupno delo za Božjo besedo nas povezu-je v živo ekumensko skupnost, ki nikogar ne omejuje, da ne bi mogel hkrativ polnosti živeti svojega krščanskega prepričanja, saj nam je vsem temelj istaBožja beseda.Deset let v življenju svetovne družine Združenih svetopisemskih družb nepomeni česa izrednega, saj bomo v tem svetovnem gibanju prihodnje letopraznovali že dvestoletnico! Ko pa se ob tem skromnem jubileju SlovenskeSvetopisemske družbe oziramo na prehojeno pot in na več bogatih letinsvetopisemskih knjig in digitalnih izdaj, se iz srca zahvalimo Vsemogočne-mu za blagoslov, s katerim neprestano spremlja naše delo in delo vseh na-ših članov in dobrotnikov!

OB DESETLETNICISVETOPISEMSKEDRUŽBE SLOVENIJEJanez Jeromen, predsednik Svetopisemske družbe Slovenije

Slika na naslovnici:Ivan Grohar, Sejalec.Narodna galerija v Ljubljani

Uvodnik................................. 2

Voščilo ................................... 3

Pred desetimi leti .................... 4

Prehojena pot ......................... 6

Člani in donatorji ................... 10

Prevajanje Svetega pisma ........ 12

Beseda se širi ......................... 16

Tiskanje ................................ 17

Podarjeno Sveto pismo ............ 18

Pojdite po vsem svetu … ......... 21

Zanimivosti ........................... 24

3

Upravnemu odboru, zaposlenim in podpornikomSvetopisemske družbe Slovenije!

Dragi prijatelji in kolegi!

Vveliko veselje mi je, da vam pišem ob deseti obletnici ustanovitvesodobne Svetopisemske družbe Slovenije. To je desetletjepomembnega dosežka, ki mu je bila priča Svetopisemska družba:

premik iz položaja, v katerem je bila povsem odvisna od Združenihsvetopisemskih družb, do točke, ko boste postali polnopravni člani teorganizacije in prispevali bistven delež k njenem delovanju.Svetopisemska družba Slovenije ne samo, da je med vodilnimi, karzadeva uporabe interneta in pospeševanja dostopnosti do Svetega pisma,ampak svoje znanje in izkušnje posreduje sestrinskim svetopisemskimdružbam po vsem svetu. To smo v obilni meri doživeli na nedavnikonferenci generalnih tajnikov iz Evropske in Bližnjevzhodne regije, ki josestavlja 57 svetopisemskih družb. Vaš generalni tajnik g. Anton Metelkoje namreč predstavil projekt Biblija.net*. Vaš predsednik g. JanezJeromen pa je član Upravnega odbora za Evropo in Bližnji vzhod, ki jeodgovoren za vse svetopisemske družbe v tej regiji. Njegovo sodelovanjezelo cenimo.Združene svetopisemske družbe so vključene v 680 prevajalskihprojektov po vsem svetu in v letu 2002 smo razdelili več kot 600milijonov izvodov Svetih pisem in biblične literature. Njenih 135 članicdeluje v več kot 200 državah sveta. Z veseljem vam posredujem čestitkein dobre želje naše svetovne družine. Bogu smo hvaležni za preteklihdeset let in prosimo za Njegov nenehen blagoslov pri uresničevanjuvašega poslanstva tudi v prihodnje.

Z iskrenimi krščanskimi pozdravi!

A. Miller MilloyGeneralni tajnik Združenih svetopisemskih družbza Evropo in Bližnji vzhod

Crawley, Anglija, april 2003.

* Biblija.net je mednarodni projekt Svetopisemske družbe Slovenije, ki jesvetopisemskim družbam po vsem svetu ponudila znanje, izkušnje in programskoopremo za dostop do Svetega pisma v različnih jezikih na internetu. Glej str. 16!

4

Moji spomini na delo za Sveto pismo v Sloveniji segajo nazaj še pred leto1993. V nekdanji Jugoslaviji smo lahko po posameznih republikah nare-dili marsikaj za širjenje Svetega pisma, nikakor pa ni bilo mogoče usta-

noviti svetopisemskih družb. Že takrat sem obiskal Slovenijo, kjer smo se pogo-varjali predvsem o tiskanju Svetih pisem. V spominu mi je posebej ostalo dobrosodelovanje z msgr. Zdravkom Revnom.

SPOMINI NA USTANAVLJANJESVETOPISEMSKE DRUŽBESLOVENIJESverre Smaadahl, nekdanji tajnik Združenih svetopisemskih družb za Evropoin Bližnji vzhod

Dobro se spominjam, kako mirno se je vélika spremembazgodila v Sloveniji, medtem ko se je v drugih republikahrazvnela krvava vojna. Srečal sem se z ljudmi samostojneganaroda, ki so bili srečni in hvaležni za svobodo. Bili so na-klonjeni zamisli, da organizirajo svojo narodno svetopisem-sko družbo. V svojem poročilu sem lahko po prvih pogovo-rih zapisal: »Med mojimi prvimi obiski v Ljubljani so vsicerkveni voditelji pokazali živo zanimanje za lastno narod-no svetopisemsko družbo, še posebej katoličani.«Zato je bilo treba pravzaprav malo časa, da smo organiziralinovo svetopisemsko družbo, deveto po koncu komunizmav Vzhodni Evropi in prvo na tleh nekdanje Jugoslavije. Vseto se je zgodilo v nekaj obiskih v prvi polovici leta 1993.Dobro se spominjam predstavnikov posameznih cerkva, skaterimi sem se pogovarjal.Nobena od drugih cerkva, ki so majhne v primerjavi s pre-vladujočo Katoliško cerkvijo, ni odklonila povabila, da bipostala ustanovna članica skupaj z večinsko cerkvijo.Spominjam se prizadevnega baptističnega pastorja Marti-na Hlastana, zavzetega binkoštnega pastorja Mihaela Kuz-miča, pastorja Evangeličanske cerkve Fila Geza, pastorjaPavla Repnika iz Adventistične cerkve. Tudi pravoslavniso pokazali zanimanje kljub svoji navezavi na Beograd.Protojerej Peran Bošković je bil za ustanovitev nove sveto-pisemske družbe in nas je prosil: »Pošljite Biblije mojimbratom v Bosno. Samo s tem jim lahko pomagamo, da serešijo.« Eden od naših pripravljalnih sestankov je bila zanjedina prilika po začetku vojne, da se je lahko srečal z dru-gimi kristjani. Res ganljivo doživetje!S posebnim veseljem se spominjam razpoloženja, ki je vla-dalo med predstavniki posameznih cerkva. Bilo je pravoekumensko razpoloženje, ki je značilno za vseh štiriindvaj-set novoustanovljenih svetopisemskih družb v tem deluEvrope. Vse cerkve sprejemajo Sveto pismo kot SVETOKNJIGO, okrog katere se zbirajo vsi kristjani in sodelujejopri prevajanju, tiskanju in razširjanju Božje besede.Temeljni dokaz za pravo ekumensko razpoloženje je tudičlen iz statuta novoustanovljene Slovenske svetopisemskedružbe, ki ureja število predstavnikov posameznih cerkva v

glavnem odboru: »…šest nekatoličanov in pet katoličanov.«Med pripravami je imel vedno pomembnejšo vlogo direk-tor založbe Janez Jeromen iz Katoliške cerkve. Bil je v ve-liko praktično pomoč npr. pri iskanju primernih prostorovza sedež družbe, za skladišče in tudi pri izbiranju prvegatajnika družbe. Pomagal nam je, da smo izbrali AntonaMetelka. Zato je bilo naravno, da smo Jeromna izbrali zapredsednika nove svetopisemske družbe.Na prvem občnem zboru, ki je potrdil statut družbe in jotako priklical v življenje, se je zbralo precej kristjanov izvseh cerkva. Spominjam se, kako resno in delavno je zborpotekal in tudi v kakšnem slavnostnem ozračju. Posebejse spominjam predstavnikov iz sosednje Hrvaške, ki je ta-krat še trpela v vojni. Želeli so prisostvovati občnemu zbo-ru, da bi se seznanili z idejo in ustanovitvijo svetopisem-ske družbe.Ob ustanovitvi nacionalne svetopisemske družbe v Slove-niji pa je bilo treba rešiti še eno vprašanje: treba je biloprekiniti uradno in operativno povezavo z ZvonimiromSmiljanićem iz urada Združenih svetopisemskih družb vBeogradu. Nikoli ne bom pozabil njegovega ganljivegapozdravnega nagovora na ustanovnem občnem zboru. Če-stital je novi svetopisemski družbi, se zahvalil za dobrosodelovanje z Ljubljano v preteklih letih in molil, naj Bogblagoslovi delo za božjo besedo v Sloveniji.Spominjam se tudi težav, ki so spremljale nastajanje nove-ga prevoda Svetega pisma. Vedno sem bil vesel, da nisemjaz odgovoren za to izredno zahtevno nalogo. Zato sem biltem bolj vesel, ko sem izvedel, da so bila vsa vprašanjaugodno razrešena. Novi prevod Svetega pisma je bil zaSlovenski narod res najdragocenejše darilo.Ko se v spominih oziram deset let nazaj na svoje obiske vSloveniji, me prevzema hvaležnost za vse, kar sem tam do-živel. Vem, da je delo za Božjo besedo v teh desetih letihmočno napredovalo, zato vam želim lepo praznovanje de-setletnega jubileja.

Slependen, Norveška, 1. februarja 2003.

5

Društvo Svetopisemska družba Slovenije je v svojem prvem deset-letju delovanja prineslo v slovenski krščanski prostor razgibanodinamiko in dejavnosti, ki so zajele najširši del prebivalstva v

vseh njegovih slojih. Poleg osnovnega poslanstva Svetopisemske druž-be, širjenja Svetega pisma, je potrebno na kratko predstaviti in poudari-ti predvsem dve področji.

EkumenskoTukaj lahko samo ponovim svojo trditev, ki sem jopovedal v govoru na ustanovnem občnem zboruSvetopisemske družbe v Ljubljani 26. maja 1993:»Ustanovitev Svetopisemskega društva v Sloveniji jev zgodovini slovenskega naroda prvo skupno deja-nje in projekt vseh velikih krščanskih Cerkva: kato-liške, protestantske in pravoslavne. Poudariti je po-trebno, da je ravno Sveto pismo, Božja beseda, tistiskupni imenovalec, ob katerem smo se zbrali iz raz-ličnih Cerkva in verskih skupnosti. Ni odveč priča-kovati, da nas bo isti okvir Svetega pisma primernopovezoval tudi vnaprej« (Znamenje, 1997; 1, 85).Pričakovanje se je uresničilo bolj kot smo pričakova-li. Pri akcijah Svetopisemske družbe smo imeli več-krat izrecno in obilno podporo cerkvenih dostojans-tvenikov in voditeljev (npr. Moja svetopisemska vr-stica, dobrodelne nabirke, razstava Svetega pisma,itd.), letni občni zbori družbe so bili v posameznihCerkvah članicah, v različnih območjih Slovenije(poleg Ljubljane na Štajerskem in na Primorskem).Posebno dobrodošlo in plodno pa je bilo v okviruSvetopisemske družbe osebno sodelovanje pastoral-nih delavcev, bibličnih strokovnjakov, operativnegaosebja v vojski in na drugih področjih družbenegaživljenja, iz cerkva, vključenih v Svetopisemskodruštvo. Po prvem desetletju bomo stanje v tej eku-mensko pozitivni naravnanosti utrjevali in nadgraje-vali ne samo z novimi projekti in dejavnostmi, tem-več tudi z novimi in pomlajenimi kadri.

Strokovno in znanstvenoS tem, da dobijo bralci v roke svoj izvod Svetega pi-sma, delo še zdaleč ni do konca opravljeno. Bralce jetreba navdušiti, da se poglobijo v svetopisemske tek-ste in jim pomagati, da vpnejo Božjo misel v svojeosebno življenje in v delovanje na svojem delovnem

DESETI JUBILEJSVETOPISEMSKEDRUŽBE SLOVENIJEDr. Mihael Kuzmič, podpredsednik Svetopisemske družbe Slovenije

področju. Tu je nastala potreba po strokovni inznanstveni literaturi, ki je tesno povezana s Svetimpismom in po kateri je povpraševanje sicer manjše,a potreba vsekakor velika. V Študijski zbirki so dozdaj izšle štiri knjige dveh priznanih slovenskih av-torjev (akademik prof. dr. Jože Krašovec: Nagrada,kazen in odpuščanje, Med krivdo in spravo, Med iz-virnikom in prevodi, ter prof. dr. Jože L. Mihelič:Preroki in njihov čas). Tudi na strokovnem biblič-nem področju orje Svetopisemska družba opaznobrazdo; lansko jesen je izšel Grško-slovenski slovarNove zaveze; v pripravi je Hebrejsko-slovenski inAramejsko-slovenski slovar; v programu pa je še ne-kaj pomembnih bibličnih priročnikov. Omeniti ve-lja, da so znanstvena dela izdana v sodelovanju zdrugimi institucijami, med katerimi je na prvem me-stu Slovenska akademija znanosti in umetnosti vLjubljani. S subvencijami je pri izdaji nekaterihknjig pomagalo tudi Ministrstvo za kulturo.V drugi polovici 16. stoletja smo stopili Slovenci sprevodom in izdajo celotnega Svetega pisma (1584)v skupino tistih trinajstih narodov sveta, ki so s svo-jimi jezikovnimi, prevajalskimi in organizacijskimimočmi tvorili prvo ligo na versko-bibličnem področ-ju. Proti koncu 20. stoletja (1993) smo Slovenci ssvojo narodno Svetopisemsko družbo, ki zavzetoprevaja, piše, izdaja poleg Svetega pisma tudi stro-kovna in znanstvena dela, stopili v sam vrh, prvoligo, v Združenju svetopisemskih družb sveta. Dolgakontinuiteta in trdno izročilo sta opora, a hkrati tudiobveznost za nadaljevanje na visoki ravni kvalitetein v nezmanjšanem obsegu.Svetopisemska družba Slovenije je podobna dreve-su, katerega korenine segajo globoko v preteklost inso močno razraščene. Želimo si, da bi njegove veje,kakor v preteklosti, tako tudi v prihodnosti, rodileveliko dobrih sadov za našo duhovnost, kulturo inzdravo narodovo življenje.

6

Anekdota o treh narekovajih

Leto 1993 je bilo zaznamovano s prizadevanji za urad-no registracijo. Potrebnih je bilo kar veliko formalnostiin tudi pojasnil, da smo pridobili uradni status društva.Ministrstvo za notranje zadeve je 27. decembra 1993izdalo odločbo, da se v register društev vpiše tudiDruštvo “Svetopisemska družba” Slovenije”. Pa ne greza tipkarsko napako, saj so tudi v izvirniku navedenitrije narekovaji. Uslužbenka ministrstva se namreč nimogla odločiti, kako naj se uradno napiše naše ime, dabo v skladu s takrat še socialističnim zakonom o druš-tvih. Leta 1996 je bil sprejet nov zakon o društvih in ta-krat so iz našega uradnega naziva izginili tudi nareko-vaji.

Prvi korakiUstanovni občni zbor je bil v evangeličanski cerkvi naGosposvetski v Ljubljani. Predstavniki sedmih krščan-skih Cerkva v Sloveniji so se v duhu edinosti odločili,da bodo ustanovili biblično družbo z namenom širje-nja Svetega pisma v Sloveniji. To so tudi storili. Izvoliliso enajstčlanski izvršni odbor, v katerem so bili zasto-pani predstavniki vseh sedmih Cerkva ustanoviteljic(pet katoličanov in po en predstavnik iz vsake Cerkve);odločitve so se sprejemale s sedmimi glasovi, pri če-mer je izključeno vsako preglasovanje. Prav tako so sedogovorili, da bo predsednik vedno katoličan, pod-predsednik pa protestant ali pravoslavec. Ta sistem seje v desetih letih potrdil kot zelo dober in je ostal nes-premenjen vse do danes. Za prvega predsednika je bilizvoljen Janez Jeromen, za podpredsednika pa MihaelKuzmič. Za predsednika nadzornega odbora je bil iz-voljen mons. Zdravko Reven. Vsi trije so bili še pose-bej dejavni pri pripravah za ustanovitev družbe. Revenje bil pred tem vrsto let kontaktna oseba Združenihbibličnih družb v Sloveniji in je sodeloval pri več pona-tisih ekumenske izdaje Svetega pisma. Bil je tudi tajnikodbora za novi prevod Svetega pisma.

Prve mesece je društvo imelo svoj neformalni sedežkar v uredništvu Mohorjeve družbe Celje na Cankarje-vi 9 v Ljubljani. Septembra pa smo se že preselili v na-jete prostore na Dunajski 5, v prvem nadstropju po-slovne stavbe Delo-Tiskarne, kjer smo sprva imeli dvepisarni, kasneje pa smo se razširili na štiri. Seveda jebilo za skladiščenje knjig potrebno tudi skladišče.Tega nam je po ugodnih pogojih oddal v najem Zavodsv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Kasneje smoiz praktičnih razlogov skladišče najeli v neposrednibližini tajništva.

Prvih deset letEna izmed prvih večjih skrbi je bila, kako čimprej za-gotoviti zadostno število Svetih pisem za vso Sloveni-jo. Precej izvodov je ostalo še v skladišču v Beogradu.Jugoslavija je bila tedaj pod embargom Združenih na-rodov in te knjige smo lahko dobili šele po pridobitviposebnega dovoljenja, ki nam ga je izdal visoki komi-sariat OZN v Ženevi.Seveda smo se takoj vključili tudi v nastajanje novegaprevoda Svetega pisma. Od tajnika Revna smo prejeliprecej besedil, ki so bila napisana na pisalni stroj, lemanjši del je bil že na računalniških disketah. V krat-kem času smo vse vnesli v računalnik in delo se je pos-pešeno nadaljevalo. Tajništvo Svetopisemske družbeje odslej bilo kraj, kjer se so srečevali sodelavci novegaprevoda.Obseg dela je bil vse večji. Nabavili smo potrebno teh-nično opremo in leta 1994 smo zaposlili knjigovodki-njo in urednika. Ponatisnili smo večjo količino eku-menske izdaje, ki je hitro pošla. Pripravili pa smo tudiknjižico Sveto pismo o družini. To sta bili naši prvi dvepublikaciji, ki smo ju izdali.Kljub temu, da se je že bližal izid novega prevoda, smoleta 1995 dvakrat ponatisnili ekumensko izdajo. Pov-praševanje po Božji besedi je bilo veliko. Pripravilismo tudi nekaj literature z izbranimi svetopisemskimibesedili. Prvič smo nastopili na slovenskem knjižnem

V DESETIH LETIH …Anton Metelko, generalni tajnik

Vživljenju se včasih znajdemo na točki, ko se ozremo nazaj, po preho-jeni poti. V Svetopisemski družbi je priložnost za to dejanje zdaj, ob10-letnici delovanja. Začetki so bili skromni, majhni kot je majhno

gorčično zrno. A vse veliko raste iz majhnega, kakor nam govori tudi Jezusv eni izmed svojih prilik. Zrno Svetopisemske družbe je bilo posejano 26.maja 1993. In danes, po desetih letih rasti, lahko že opazujemo mnoge sa-dove dobrega semena, delo pridnih rok, napora mnogih požrtvovalnih lju-di in Božjega blagoslova.Svetopisemski družbi sem se pridružil junija 1993, približno mesec dni ponjeni ustanovitvi, in tako sem imel priložnost spremljati njen razvoj v vsehteh letih. V tem zgoščenem pregledu sem želel na kratko osvetliti le nekate-re pomembnejše dogodke pri prevajanju in širjenju Svetega pisma v Slove-niji.

7

sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Mnogi so bilipresenečeni, ko so med drugimi knjigami opazili tudiSveto pismo.Prišlo je véliko leto 1996. Septembra je izšel Slovenskistandardni prevod Svetega pisma (SSP) – nov prevod popetintridesetih letih, v svežo in moderno slovenščino.Lepo število prevajalcev je pod vodstvom akad. prof. dr.Jožeta Krašovca zanj garalo več kot petnajst let. V Sveto-pisemski družbi smo se vse leto intenzivno ukvarjali šez zadnjimi pregledi in vnašanjem korektur ter s pripra-vami na tisk. Delo-Tiskarna je natisnila 11.000 izvodov –precej premalo, kot se je kasneje izkazalo. Naklada jenamreč pošla v enem mesecu. Takoj smo naročili pona-tis v nakladi 19.000 izvodov. Dr. Krašovec je v Ljubljaniorganiziral mednarodni simpozij o prevajanju Svetegapisma. To je dalo novemu prevodu še dodaten polet. Obizidu prevoda smo v Svetopisemski družbi pripravili po-tujočo svetopisemsko razstavo. Tega leta je bila Svetopi-semska družba tudi formalno sprejeta v Združene bib-lične družbe kot pridružena članica.Z novim prevodom smo želeli doseči čim širši krog lju-di in Sveto pismo ponuditi povsod. V ta namen smoleta 1997 izboljšali svojo distribucijsko mrežo. Naša li-teratura je od tedaj na voljo ne samo po župniščih ozi-roma cerkvah, ampak tudi po vseh knjigarnah, knjižni-cah itd. V sodelovanju s Karitas smo brezposelnim vMariboru razdelili več sto brezplačnih izvodov Svetegapisma in druge literature.Leto 1998 predstavlja vsestranski napredek v deludruštva. Zelo sta se povečali založniška in dobrodelnadejavnost. Izdali smo kar 17 knjižnih naslovov (kar jenajveč doslej), poleg tega še elektronsko Sveto pismoza slepe. Med pomembnejšimi dogodki je bil gotovoizid Besede 98 – računalniškega verzije standardnegaprevoda na zgoščenki. Predstavili smo jo na multime-dijski tiskovni konferenci v Cankarjevem dom v Ljub-ljani ob visoki udeležbi medijev.Nadaljevali smo z izdajami novega prevoda v različnihoblikah: Evangelij po Luku, Nova zveza in Psalmi. Obeizdaji sta doživeli več ponatisov. Svetopisemska druž-ba je na Bledu gostila enotedensko konferenco Sveto-pisemskih družb o dobrodelnih projektih. Prisotnih jebilo okoli šestdeset udeležencev z vsega sveta.Leto 2000 je bilo v znamenju dobrodelnega dogajanjaz naslovom Moja svetopisemska vrstica. Izdali smo t.i.osnovno izdajo SSP-ja v skupaj šestih različnih inači-cah. Na voljo je bila v srednjem in žepnem formatu,tako z devterokanoničnimi knjigami kot brez njih. Stem smo zapolnili še eno večjo vrzel pri širjenju Bese-de v Sloveniji. SSP se prvič pojavi tudi na internetu vokviru projekta Biblija.net.Na slovenskem knjižnem sejmu je prejela knjiga Medizvirnikom in prevodi avtorja dr. Jožeta Krašovca naj-višjo nagrado za najboljše oblikovano slovensko knji-go v kategoriji stvarne literature. Knjigo je izdal SAZU,založila pa Svetopisemska družba. Začeli smo s tri letatrajajočim projektom imenovanim Biblia slovenica. Vokviru projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za kultu-ro, bomo digitalizirali vse slovenske prevode Biblije.V letu 2002 smo pripravili 14 knjižnih izdaj, med kate-rimi si posebno mesto zaslužijo Grško-slovenski slovarNove zaveze, Nova zaveza in Psalmi za vojake ter po-sebna izdaja Svetega pisma s priloženo zgoščenko za

mlade z naslovom Vstopi v Sveto pismo. Bogato knjiž-no letino smo predstavili javnosti na tiskovni konfe-renci. Novo zavezo in Psalme za vojake smo pripraviliv sodelovanju z duhovno oskrbo v Slovenski vojski.Leto 2003 je zaznamovano zlasti z internacionalizacijoprojekta Biblija.net. To internetno varianto Svetega pi-sma smo ponudili tudi drugim svetopisemskim druž-bam. Ob 10-letnici družbe bomo premierno predstavilikrajši dokumentarni film o delovanju društva. Ob kon-cu leta pa načrtujemo izid Biblie slovenice.

Svetopisemski glasnikDruštveno glasilo je prvič izšlo septembra 1994. Oblju-bili smo, da bo izhajal vsake tri mesece. Žal se je kma-lu izkazalo, da to ne bo mogoče in je vse do danes iz-hajalo kot občasnik. Decembrska številka je že nosilanaslov Svetopisemski glasnik; to ime smo sprejeli napredlog dr. Jurija Bizjaka. Leta 1994 so izšle tri številkev dveh zvezkih (prva je bila dvojna), leta 1995 pravtako, leta 1996 samo ena dvojna številka, leta 1997 žalnismo uspeli izdati glasila; so pa zato leta 1998 izšle trištevilke in leto kasneje prav tako tri (dve sicer v pre-prostejši obliki). V letih 2000, 2001 in 2002 pa smo pri-pravili po dve številki vsako leto. Svetopisemski gla-snik na kratek in jedrnat način obvešča člane in dona-torje o aktualni dejavnosti društva.

Vivat, crescat, floreat!Arhiv Svetopisemske družbe hrani nekatere nadvse za-nimive dokumente kot npr. o ustanovitvi družbe, oprevajanju Slovenskega standardnega prevoda, o izda-jateljski in dobrodelni dejavnosti, o rednem poslova-nju, zapisnike upravnega odbora in občnega zbora, let-na poročila ... Mogoče bodo vsi ti dokumenti kdaj »oži-veli«, ko jih bo v roke vzel radovedni zgodovinar.Ob 10-letnici Svetopisemske družbe smo Bogu hvalež-ni za njegovo pomoč in blagoslov. Vse to, kar je bilostorjenega do zdaj, je zaveza tudi za naprej. Zato si is-kreno želimo, da bi z navdušenjem nadaljevali to delo,to poslanstvo, ki nam je zaupano – v zavesti, da ni ničtisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, kidaje rast, Bog (1 Kor 3,7).

Na slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani

8

Št. NaslovLeto 1994

1 Sveto pismo o družini (dk)2 Sveto pismo o družini3 Mary Jones in njeno SP (zloženka)4 Sveto pismo, ei, dk5 Sveto pismo, ei  Leto 19956 Sveto pismo, ei, dk7 Mary Jones in njeno Sveto pismo8 Kadar si v skrbeh9 Kadar si žalosten10 Kadar si bolan11 Posterji12 Sveto pismo, ei, dk  Leto 199613 Tolažba iz Božje besede14 Kadar si v stiski15 Sveto pismo SSP, ši, posebna, dk16 Sveto pismo SSP, ši, navadna, dk17 Sveto pismo, Chraskov prevod  Leto 199718 Posterji19 Kadar praznuješ rojstni dan20 Kadar praznuješ obletnico21 Sveto pismo SSP, ši, posebna, dk22 Sveto pismo SSP, ši, navadna,dk23 Moje prvo Sveto pismo s slikami24 Zemljevidi svetop. dežel - komplet25 Zemljevid 1 – Stari Bližnji Vzhod26 Zemljevid 2 – Palestina v času SZ27 Zemljevid 3 – Palestina v času NZ28 Zemljevid 4 – Potovanja apostola Pavla29 Posterji30 Sveto pismo – Izbrane pripovedi

IZDANI NASLOVI VOBDOBJU 1993 – 2003Navedene so tudi neknjižne izdaje v povezavi s knji-gami. Kjer se isti naslovi ponavljajo, gre za ponatise.Leta 1993 Svetopisemska družba še ni izdala nobeneknjige. V začetku so se naklade in število izvodov zleti dvigovali, v zadnjem času pa opažamo poveča-nje števila naslovov in zmanjšanje naklad.Do meseca maja 2003 (vključno z naslovi, ki so v ti-sku) smo natisnili nekaj več kot 490.000 izvodovrazlične literature. Če k temu prištejemo še literatu-ro kot je monografija o svetopisemski razstavi in šenekatere manjše publikacije, pa je v desetih letihskupaj izšlo več kot pol milijona izvodov!

Kratice:dk = z devterokanoničnimi knjigamiei = ekumenska izdajaoi = osnovna izdajaSSP = Slovenski standardni prevodši = študijska izdaja

31 Bartimaj32 Sveto pismo SSP, ši, usnje, dk33 Jezus je vstal od mrtvih  Leto 199834 Zakladi Svetega pisma35 Knjižna znamenja36 Posterji37 Četrti človek38 Posterji39 Jezusova modrost40 Modrost prerokov41 Sveto pismo, ei, dk42 Salomonova modrost43 Modrost Psalmov44 Moje prvo Sveto pismo s slikami45 Beseda 98 – CD ROM46 Evangelij po Marku47 Bog naredi svet48 Noe in ladja49 Babilonski stolp50 Prvi božič51 Iskalec – Bartimaj (za slepe)  Leto 199952 Posterji53 Razglednice54 Kuzmičev Nouvi zakon55 Najlepši psalmi56 Nova zaveza in Psalmi57 Sveto pismo, Chraskov prevod58 Nagrada, kazen in odpuščanje

9

  Leto 200059 Nova zaveza in Psalmi60 Beseda 9861 Posterji62 Ovitek za SSP ši, usnje63 Razglednice64 Ovitek za SSP ši, umetno usnje65 Razglednice66 Nova zaveza in Psalmi67 Med krivdo in spravo68 Sveto pismo, SSP, oi, posebna69 Sveto pismo, SSP, oi, posebna, dk70 Sveto pismo, SSP, oi, navadna71 Sveto pismo, SSP, oi, navadna, dk72 Sveto pismo, SSP, oi, žepna73 Sveto pismo, SSP, oi, žepna, dk  Leto 200174 Ovitek za SSP oi - žepni75 Ovitek za SSP oi - srednji76 Sveto pismo, SSP, ši, navadna, dk77 Posterji78 Sveto pismo, SSP, oi, žepna, jeans79 Sveto pismo, SSP, oi, žepna, usnje80 Sveto pismo, SSP, oi, žepna, jeans, dk81 Sveto pismo, SSP, oi, žepna, usnje, dk82 Med izvirnikom in prevodi  Leto 200283 Nova zaveza in Psalmi – povečan format84 Nova zaveza in Psalmi85 Razglednice86 Moje prvo Sveto pismo s slikami87 Vstopi v Sveto pismo – brošura88 Vstopi v Sveto pismo s CD-jem, dk89 Sveto pismo, SSP, oi, posebna90 Sveto pismo, SSP, oi, posebna, dk91 Sveto pismo, SSP, oi, navadna92 Grško – slovenski slovar Nove zaveze93 Nova zaveza in Psalmi za vojake94 Preroki in njihov čas95 Besede za mlade96 Skrivnost Božiča  Leto 2003 (v tisku)97 Sveto pismo, SSP, ši, svila98 Sveto pismo , SSP ši, navadna, dk99 Sveto pismo, SSP, oi, žepna, dk100 Sveto pismo, SSP, oi, žepna, jeans, dk101 Biblia Slovenica – CD ROM

KADROVSKA ZASEDBA

Vsako kvalitetno opravljeno delo zahteva profesio-nalne ljudi. V Svetopisemski družbi smo štirje, kiskrbimo, da delovanje društva poteka nemoteno.

Anton Metelko, generalni tajnikV Svetopisemski družbi delam od leta 1993. Svojedelo imam rad, pa čeprav je včasih kar preveč napor-no in stresno. Mislim, da je Slovenija ravno po zaslu-gi Svetopisemske družbe dobro opremljena z najraz-ličnejšimi izdajami Svetega pisma. Poseben izzivzame je sodelovanje z različnimi krščanskimi Cerk-vami. Sveto pismo nas zelo povezuje.

Matjaž Črnivec, urednikSvetopisemski družbi sem se pri-družil leta 1994. Poskrbim za vsekar je potrebno, da gredo lahkonaše knjige v tisk. V Združenihsvetopisemskih družbah sodelu-jem v skupini, ki skrbi za raču-nalniško podporo novim prevo-dom Svetega pisma. Trenutno papripravljam prenovljeno spletnostran Svetopisemske družbe.

Alenka Haler, knjigovodkinjaČas hitro beži in kar naenkratsem ugotovila, da sem pri Sveto-pisemski družbi že deveto leto.Pravila narekujejo, da mora vsa-ko društvo natančno voditi raču-novodske listine. V Svetopisem-ski družbi je teh dokumentovrazmeroma veliko, tako da delane zmanjka. Še posebej veliko gaje, ko pripravljamo letna finanč-na poročila in proračun društva.

Toni Železnik, komercialistPri Svetopisemski družbi delamod leta 1998. Nikoli nisem pomi-slil, da bom kdaj v življenju pro-dajal Sveta pisma. Delo, ki gaopravljam je pestro in zanimivo.Ljudje, ki kupujejo Sveto pismo,so praviloma zelo prijazni. Trudi-mo se, da bi vsakdo dobil takizvod kot si ga želi.

10

Sem nam lahko na kratko predstavite?Moje ime je Leon Novak, po poklicu sem duhovnik.V Evangeličanski cerkveni občini v Murski Sobotislužbujem od leta 1992.

S Svetopisemsko družbo že več let sodelujete kotdonator. Zakaj ste se odločili za donatorstvo inkaj vam oziroma vaši cerkveni občini to pomeni?Z verniki naše cerkvene občine sem z zanimanjemspremljal projekte, ki jih je Svetopisemska družbaobjavljala v svojih informativnih pismih. Apeli zapomoč so prispeli ravno ob najpomembnejših cerk-venih praznikih (velika noč, binkošti), ko kristjanipremišljujemo o našem odnosu do Boga in sočlove-ka. Merilo za preverjanje človeškega življenja in nje-gove skladnosti z Božjo voljo pa je ravno Sveto pi-smo. Na žalost je še veliko ljudi in otrok na svetu, kizaradi revščine, vojne ali drugih okoliščin nimajomožnosti priti do tega dragocenega zaklada. Živ od-nos do Boga nemalokrat spremeni človeško misel-nost in njegov odnos do sočloveka, ozdravi duševnerane in trpljenje duha. Z našo pomočjo bi radi vsake-mu omogočili, da bi se prek Svetega pisma v lastnemjeziku srečal z živim Bogom.

V Evangeličanski cerkvi Sveto pismo še posebejcenite. Kako ga uporabljate v praktični pastorali:pri verouku, pri delu z mladimi?Pomen Svetega pisma so spoznali in cenili že Tru-bar, Dalmatin in drugi protestantski teologi. Že od

LJUDJE Z VELIKIM SRCEMPogovor z mag. Leonom Novakom

16. stoletja naprej je imelo pri Božji službi v sloven-skem jeziku osrednjo vlogo. To mesto je ohranilovse do danes. Brez Svetega pisma je skoraj nemogo-če živeti življenje, ki je Bogu všeč; brez Božje besedesi ne moremo predstavljati vzgoje mladih in brez njeje dušnopastirsko delovanje Cerkve ali posameznikale prazno govorjenje. Vsakodnevno branje in spoz-navanje odrešenjskega dela Jezusa Kristusa je hranaza dušo kristjana. Prav zaradi tega se veselimo no-vih, mladim ter modernemu človeku prirejenih izdajna elektronskih nosilcih (zgoščenkah) ali v tiskanihoblikah, obogatenih s slikami, komentarji, podatki oarheoloških najdbah in drugimi spoznanji.

Kako ocenjujete vlogo Svetopisemske družbe priširjenju Svetega pisma v Sloveniji in po svetu?Mislim, da je Svetopisemska družba izvedla projek-te, katerih se ne bi sramovale Svetopisemske družbev veliko večjih državah kot je Slovenija. O uspehu inpotrebi po izdaji Svetega pisma govorijo razprodaneBiblije novega standardnega prevoda. Ni večjegakomplimenta in dokaza za uspešnost ter upraviče-nost zastavljene hišne politike kot ponatisi ene alidruge izdaje. V svetovnem merilu imajo Svetopisem-ske družbe podobno kot v Sloveniji vlogo in namenpribližati Božje sporočilo vsakemu človeku v njego-vem jeziku. V tem smislu opravljajo – enako kot apo-stoli – poslanstvo, ki nam ga je namenil sam JezusKristus: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelijvsemu stvarstvu«! (Mr 16,15).

Kaj po Vašem mnenju pomeni delovanje Svetopi-semske družbe pri (ekumenskem) dialogu medrazličnimi krščanskimi Cerkvami?Mislim, da nas delovanje Svetopisemske družbezdružuje, saj so vse krščanske Cerkve v Sloveniji so-delovale pri pripravi prevoda za standardno izdajoBiblije. Vsem nam je ne glede na zgodovinsko aliteološko ozadje skupno eno: temelj našega učenja inverovanja je Sveto pismo. Božja beseda nam pričuje,da smo po veri v Jezusa Kristusa bratje in sestre.

Kje vidite nadaljnje možnosti za sodelovanje medvašo cerkveno občino in Svetopisemsko družbo?Tako kot do zdaj smo tudi v bodoče pripravljeni ponaših močeh pomagati. Z zanimanjem spremljamovse publikacije, ki jih izdaja vaša družba, saj so obo-gatitev za naše versko življenje. Želimo si še pestrej-šo paleto bibličnih in krščanskih publikacij (kole-darjev, voščilnic, knjig), ki bodo tako najmlajšim kottudi najstarejšim, vsakemu na njemu primeren na-čin prikazovale in opisovale Božjo ljubezen do nasljudi.

Kaj bi zaželeli Svetopisemski družbi ob 10-letnicinjenega delovanja?Obilo Božjega blagoslova pri razvijanju novih nači-nov širjenja Božje besede in še naprej tako uspešnoter kvalitetno izvedene projekte. Začetek nove deka-de naj bo, tako kot je bila že prva, spet prelomnicaglede vašega delovanja in poslanstva v Sloveniji.

Pogovor pripravil: Tone MetelkoLeon Novak (desno) ob razglasitvi donatorja leta

11

Upravni odbor Svetopisemske družbe je obdesetletnici delovanja naše ustanove imenoval

tri častne člane. To so dr. Alojzij Šuštar, akad. prof.dr. Jože Krašovec in dr. Margaret Davis.

Dr. Alojzij Šuštar, nadškof inmetropolit v pokojuDr. Alojzij Šuštar je v času nasta-janja Svetopisemske družbe ak-tivno opravljal funkcijo ljubljan-skega nadškofa in slovenskegametropolita. Predstavniki Zdru-ženih svetopisemskih družb sol. 1992 naslovili nanj prošnjo,naj podpre ustanovitev Svetopi-semske družbe v samostojni Slo-

veniji. Dr. Šuštar je to pobudo široko podprl in v ka-toliških krogih zaprosil ugledne posameznike, da ssvojim znanjem in izkušnjami sodelujejo pri usta-navljanju. Prav tako je podprl ekumensko sodelova-nje med Cerkvam pri tem pomembnem projektu, karje potrdil tudi s svojo navzočnostjo in nastopom naustanovnem zboru družbe leta 1993. Vedno se jetudi zavzemal za dobre odnose med Svetopisemskodružbo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji ter v temsmislu podpiral našo ustanovo.

Akademik prof. dr. Jože Krašo-vec, prevajalec Svetega pismain ustanovni članProf. dr. Jože Krašovec sodi medglavne pobudnike za ustanovi-tev Svetopisemske družbe. Svojemednarodne izkušnje in naporeje vložil v ustanovitev družbe včasu, ko nekateri niso videli pra-vih možnosti, da bi ta projekt re-snično zaživel. Zavzemal se je

za ustanovo, ki bo povezovala vso krščansko skup-nost v Sloveniji, saj je Sveto pismo tista točka, kikristjane najbolj združuje. To se je v celoti potrdilo

ČASTNI ČLANISVETOPISEMSKEDRUŽBE OB DESETLETNICIDELOVANJA

ob pripravi in izidu novega prevoda Svetega pisma,Slovenskega standardnega prevoda. Dr. Krašovec jev ta izjemni projekt vložil vse svoje življenjske sile,v Svetopisemski družbi pa videl ustanovo, ki je naj-bolj primerna, da ta prevod založi in izda. Svetopi-semsko družbo je vsa leta podpiral in je zanjo vednoz veseljem zastavil svojo besedo, ko je bilo potreb-no.

Prof. dr. Margaret Davis, usta-novna članica in donatorkaProf. dr. Margaret Davis je s Sve-topisemsko družbo povezana vseod ustanovitve dalje. Kot velikaljubiteljica Svetega pisma je pod-prla njeno ustanovitev, pri deluSvetopisemske družbe pa že vesčas sodeluje kot pomembna do-natorka in prostovoljka. Ga. Da-vis se je vedno velikodušno od-

zvala na apele v okviru dobrodelnih akcij in s tem iz-kazala solidarnost z ljudmi tako v Sloveniji kot vtretjem svetu. Njeno zavzemanje za Sveto pismo sekaže tudi na drugih področjih. Tako je s svojo knjigoSveto pismo – izredna knjiga mnogim na preprost inizviren način približala Knjigo knjig, prav tako pa jedejavno prispevala k širjenju Svetega pisma v okvirusvetopisemske razstave.

Doslej so bili za častne člane družbe imenovani:

Msgr. Zdravko Reven, Ljubljana; soustanoviteljSvetopisemske družbe in večletni predsednik nje-nega Nadzornega sveta.Mag. Vladimir Miselj, Kranj; ustanovni član indonator.Franc Kramer, Ljubno ob Savinji; zaslužni članin donator.

Doslej so bili za donatorje leta razglašeni:

Leta 1999: Anton Zlosel, Ilirska BistricaLeta 2000: Anton Rozman, GrosupljeLeta 2001: Dr. Margaret Davis, LjubljanaLeta 2002: Evangeličanska cerkvena občina,

Murska Sobota

DonatorAntonRozmaniz Grosuplja

12

Kaj, če bi bil to vaš edini prevodSvetega pisma?

Svetopisemske družbe mnogim narodom in kultu-ram omogočijo dostop do Svetega pisma s tem, da fi-nančno podpirajo prevajanje ter da prevajalcem nu-dijo strokovno pomoč in potrebne priročnike. V no-vejšem času prevajalce opremijo tudi z računalnikiin ustrezno programsko opremo. Vse to zelo olajšain pospeši prevajalsko delo.Prevajalski projekti trenutno potekajo v več kot 600različnih jezikih. V več kot 500 jezikih bo prvič pre-veden posamezen del Svetega pisma. V ostalih žeobstajajo starejše verzije, ki bodo posodobljene,tako da bo besedilo današnjim bralcem lažje razum-ljivo.Svetopisemske družbe vsako leto objavijo poročilo oprevajanju Svetega pisma po vsem svetu. Poročiloima naslov United Bible Societies Translation Pro-gram Report in ga lahko najdete na njihovi spletnistrani www.biblesociety.org.

PREVAJALSKA DEJAVNOSTSVETOPISEMSKIH DRUŽB

Ali ni čudovito, da imamo Sveto pismo v svojemjeziku, v jeziku, ki ga lahko brez težav beremo

in razumemo? Nekaterim med nami se to zdi sa-moumevno, za mnoge ljudi po svetu pa je Sveto pi-smo v njihovi materinščini le sen. Veliko je tudi lju-di, ki berejo Božjo besedo v tujem jeziku, ker prevo-da v njihov materni jezik preprosto še ni.

V KOLIKO JEZIKOVJE PREVEDENO SVETO PISMO?

Pred več kot petimi stoletji je Johann Gutenberg izu-mil tiskarski stroj s premičnimi črkami in izdelal1456 prvo tiskano knjigo v današnjem smislu te be-sede. To je bila latinska Biblija velikega formata. VGutenbergovem času je bilo Sveto pismo prevedenole v 14 jezikov, vsi prevodi pa so bili rokopisni inzato dosegljivi le redkim izobražencem. Gutenber-gov izum je povzročil pravo revolucijo: v 50 letih poizidu prve tiskane knjige so delovale tiskarne že vveč kot 250 evropskih mestih! Prevajanje Svetega pi-sma v žive jezike je slabo stoletje za Gutenbergomspodbudil Martin Luter s svojim prevodom v nemš-čino 1545 in s pozivom, da mora biti Božja besedadosegljiva vsakomur v njegovem jeziku. Organizira-no pa so se tega lotili šele dobrih 250 let pozneje.Leta 1804 je bila v Londonu ustanovljena Britanskain inozemska svetopisemska družba (British and Fo-reign Bible Society), ki si je od začetka postavila zanalogo preskrbeti Sveto pismo čim več ljudem v nji-hovem jeziku. K tej veličastni zamisli jih je spodbu-dilo pomanjkanje Svetih pisem v Walesu in med za-jetimi francoskimi vojaki. V naslednjih letih so biletudi v drugih državah Zahodnega sveta ustanovljenesvetopisemske družbe z enakim poslanstvom in šte-vilo prevodov se je začelo strmo dvigati. Leta 1946pa so bile ustanovljene Združene svetopisemskedružbe (United Bible Societies).Grafikon na desni prikazuje število prevodov Svete-ga pisma v svetu po letih od 1800 do 1996, tabelapod njim pa število prevodov v različnih jezikih pozemljepisnih območjih in vrstah izdaje po doseglji-vih podatkih na dan 31. decembra 2002.Pri tem izraz Zaveza pomeni, da je v določen jezikprevedena samo Stara ali Nova zaveza, izraz Posa-mezne svetopisemske knjige pa pomeni prevode v je-zike, v katerih je bila objavljena vsaj ena knjiga Sve-tega pisma. Glej slovarček na str. 15.V začetku devetnajstega stoletja je bilo Sveto pismoin druga svetopisemska literatura na voljo le v 68 je-

13

* Številka v oklepaju pomeni številoSvetih pisem, ki vsebujejo devterokano-

nične knjige. Npr. v Evropi je celotnaBiblija prevedena v 61 jezikov, od tega

jih 47 vsebuje omenjene knjige.

Kontinent/ Posameznaregija knjiga SP Zaveza Sveto pismo* Skupaj

Afrika 207 289 151 (26) 647Azija 218 229 126 (27) 573Avstralija, Nova 165 207 34 (6) 406Zelandija, PacifikEvropa 110 33 61 (47) 204Severna Amerika 40 27 8 (0) 75Latinska in 122 249 24 (9) 395Južna AmerikaUmetni jeziki 2 0 1 (0) 3

Skupaj 864 1.034 405 (115) 2.303

1800

1810

1820

1830

1840

1850

1860

1870

1880

1890

1900

1910

1920

1930

1940

1950

1960

1970

1980

1996

932

2,167

880

355

zikih. Danes so posamezna svetopisemska besedilana voljo v več kot 2.300 jezikih. To pomeni, da imadobrih 90% svetovnega prebivalstva na voljo vsajeno knjigo Svetega pisma v svojem jeziku. Še vednopa je na svetu okrog 4.500 živih jezikov (predvsemAfrika, Azija, J. Amerika), v katere ni bil preveden innatisnjen niti delček Svetega pisma. Združene sveto-pisemske družbe so si na svetovni skupščini leta1996 zastavile cilj, da do leta 2010 zagotovijo:• lažje razumljiv prevod Svetega pisma v vsak jezik,

ki ga govori vsaj 500.000 ljudi,• prevod Nove zaveze v vsak jezik, ki ga govori vsaj

250.000 ljudi,• prevod ene svetopisemske knjige v jezik, ki ga go-

vori vsaj 100.000 ljudi.V praksi lokalne Svetopisemske družbe same odlo-čajo o sredstvih, ki jih namenijo za prevajanje. Obi-čajen kriterij, po katerem se odločajo za prevod v po-samezen jezik, je izražena potre-ba po vsaj 500 izvodih Novih za-veze in vsaj 2.000 izvodih Svetegapisma. Včasih Svetopisemskedružbe sofinancirajo tudi preva-jalske projekte, ki so namenjenizelo majhnim jezikovnim skupi-nam. V ta namen sodelujejo z us-tanovami, ki so specializirane zaprevajanje svetopisemskih bese-dil v jezike majhnih narodov aliplemen.

Posamezna knjiga Svetega pisma

Nova zaveza

Sveto pismo

Porast števila prevodovod leta 1800 dalje

Vir podatkov: Scriptures of the World, UBS, New York, 1996.

14

Svetopisemske družbe vsakih nekaj let objavijo (vangleščini) almanah, v katerem najdemo siste-

matično urejene preglednice, izčrpne sezname instatistične podatke o prevajanosti Svetega pisma. Vpublikaciji iz leta 1996 avtorja navajata 2.167 jezi-kov, v katerih je bila objavljena vsaj ena knjiga izSvetega pisma od izida prve tiskane Biblije leta 1456do leta 1996. V delu najdemo tudi datume prvih ob-jav posameznih svetopisemskih knjig, Novih zavezter objav celotnega Svetega pisma. Navaja jezike in(pomembnejša) narečja v posameznih državah gle-de na kraj prvotne uporabe, politično razdelitev aligeografsko področje.

Delo Scriptures of the World obstaja v tiskani in elek-tronski obliki; slednja ne vsebuje nekaterih sezna-mov in preglednic. Knjiga je sicer že pošla, a lahko vnaslednjih letih pričakujemo prenovljeno izdajo.

PRVI NATISI IN PRVI PREVODISVETEGA PISMA PO IZNAJDBITISKA

Dalmatinov prevod 1584Japljev prevod 1786 – 1804

(v dvanajstih zvezkih)Wolfov prevod 1856 – 1859

(v šestih zvezkih)Chraskov prevod 1914Mariborska izdaja 1959 – 1963

(v štirih zvezkih)Slovenski standardni prevod 1996

(do leta 2003 je izšloveliko različnih izdajin formatov)

PRIROČNIKZ NASLOVOMSVETA PISMA SVETA(L. Lupas in E. F. Rhodes, Scriptures of the World, New York1996; ISBN 0-8267-0304-6)

CELOTNI PREVODI SVETEGAPISMA V SLOVENŠČINO

Slovenci smo do zdaj dobili šest (po nekaterih po-datkih sedem) celotnih prevodov Svetega pisma:

A B Leto Jezik

1. / 1456 latinski (Gutenbergova Biblija)2. 1. 1466 nemški3. 2. 1471 italijanski4. 3. 1478 nizko nemški (Plattdeutsch)5. 4 1478 katalonski6. 5. 1488 češki7. / 1518 starogrški8. 6. 1522 nizozemski9. 7. 1530 francoski10. 8. 1535 angleški11. 9. 1541 švedski12. 10. 1550 danski13. 11. 1553 španski14. 12. 1561 poljski15. / 1581 starocerkvenoslovanski16. 13. 1584 slovenski17. 14. 1584 islandski18. 15. 1588 waleški19. 16. 1590 madžarski20. / 1599 stari hebrejski21. 17. 1642 finski22. / 1645 stari sirski23. / 1666 stari armenski24. 18. 1671 arabski25. 19. 1679 retoromanski26. 20. 1685 irski27. 21. 1688 romunski28. 22. 1689 latvijski

P reglednica na desni prikazuje prve natise Svete-ga pisma v knjižni obliki in prve tiskane prevode

Svetega pisma v moderne (žive) jezike v 15., 16. in17. stoletju. Podatki veljajo za obdobje od Gutenber-gove iznajdbe tiska dalje (1456) do konca 17. stolet-ja. Seveda so grški in hebrejski izvirnik ter nekateriprevodi obstajali že mnogo prej, vendar v neknjižniobliki; na našem seznamu je teh šest in so v stolpcuB označeni s poševnico. Ti jeziki so bili v času, ko jeBiblija izšla v knjižni obliki, že mrtvi, nihče več jihni uporabljal kot vsakdanji pogovorni jezik.Stolpec A predstavlja vrstni red glede na leto prveganatisa v knjižni obliki, stolpec B pa zaporedje gledena leto natisa prvega prevoda v živem jeziku. Od iz-najdbe tiska dalje so bili praviloma vsi prevodi Bibli-je izdani v tiskani, knjižni obliki.

Vir podatkov:Scriptures of the World,

UBS, New York, 1996.

NaslovnicaDalmatinove Biblije

15

SLOVARČEK

Svetopisemske družbe so za po-trebe svojih statističnih podat-

kov razvile nekaj izrazov, ki ozna-čujejo posamezne sklope svetopi-semske literature, ki jo razširjamo.Nekateri izrazi so težko prevedljiviiz angleščine in jih zato v oklepajunavajamo tudi v izvirniku.

SVETO PISMO (ang. Bible)

Beseda pomeni izdajo celotnegaSvetega pisma z devterokanonič-nimi/apokrifnimi knjigami alibrez njih.

ZAVEZA (ang. Testament)

Beseda označuje izdajo samoNove ali samo Stare zaveze. Veli-ko pogostejše so seveda izdajeNove zaveze. Če že gre za izdajosamo Stare zaveze, je to običajnoSeptuaginta, to je prevod hebrej-skega Svetega pisma v staro gršči-no, ki je zanimiv zlasti za preva-jalce Svetega pisma.

POSAMEZNE SVETOPISEMSKEKNJIGE (ang. portions)

Besedna zveza »posamezna sve-topisemska knjiga« opisuje tiska-no publikacijo, ki vsebuje eno aliveč knjig iz Svetega pisma. Naprimer, če bi Prvo Mojzesovoknjigo natisnili samostojno, bi jopoimenovali z izrazom »posa-mezna svetopisemska knjiga«. Taizraz bi uporabili tudi, če bi v ob-liki ene knjige izdali vse štiriEvangelije.Publikacijo z vsaj 24 stranmi, kilahko vključuje različne odlomkeiz Svetega pisma, ravno tako šte-jemo med »posamezno svetopi-semsko knjigo«. Primer take pub-likacije je knjižica »Jezusova mo-drost« ki vsebuje več odlomkov izevangelijev.Paziti moramo, da tega izraza nepomešamo z ustaljenim pojmom»posamezna knjiga Svetega pi-sma«, ki ga sicer uporabljamonpr. za Prvo Mojzesovo knjigo aliEvangelij po Janezu.

POSAMEZNE SVETOPISEMSKEKNJIGE ZA ZAČETNIKE(ang. new reader portions)

»Posamezna svetopisemska knji-ga za začetnike« je zgoraj omenje-na posamezna svetopisemskaknjiga sestavljena iz svetopisem-skih odlomkov, izbranih iz prevo-dov, ki so primerni za začetnikepri branju Svetega pisma. V neka-terih primerih so take publikacijev obliki stripov.

IZBRANA SVETOPISEMSKABESEDILA (ang. selections)

»Izbrano svetopisemsko besedilo«je publikacija tiskana v obliki bro-šure. V to skupino spada literatu-ra, ki obsega največ 24 strani.

IZBRANA SVETOPISEMSKABESEDILA ZA ZAČETNIKE(ang. new reader selections)

»Izbrano svetopisemsko besediloza začetnike« je zgoraj omenjenoizbrano svetopisemsko besedilosestavljeno iz posebno izbranihin prevedenih svetopisemskih od-lomkov. Pripravljamo jih v obliki,ki je posebej prilagojena za začet-nike pri branju Svetega pisma.

Sveto Nova Vsaj ena Drugapismo zaveza svetop. svetop.

knjiga literatura1993 / / / /1994 21.700 6 / /1995 9.453 1.170 9 16.7291996 15.745 2.140 7 6.3711997 12.395 192 3 12.7731998 8.063 158 9.179 17.9041999 11.730 2.937 5.797 14.6382000 6.356 103.535* 1.435 12.5672001 12.636 67.746* 659 12.9012002 10.554 3.064 2.389 13.470

Skupaj 108.632 180.948 19.478 107.353

Skupaj torej beležimo 416.411izvodov. Večina te literature jeSvetopisemska družba prodala,del pa je bil prodan po subven-iconirani ceni ali podarjen vokviru dobrodelnih akcij.

* Svetopisemska družba je tiskala Novozavezo za Društvo Gideon za brez-plačno razdeljevanje in sicer 100.000izvodov v letu 2000 in 66.000 izvodov vletu 2001.

PREGLED ŠIRJENJA SVETEGA PISMAIN SVETOPISEMSKE LITERATURE V SLOVENIJI

16

Naše delo je del osrednjega poslanstva Cerkve:zagotavljati Sveta pisma, ki jih bodo kristjani

uporabljali za širjenje Božje besede med ljudmi.Svetopisemske družbe po svetu so združene v skup-nem cilju: omogočiti lažji dostop do Svetega pismavsem ljudem kjerkoli in kadarkoli. Ta naloga ninikoli opravljena do kraja. S svojim delom zagotav-ljamo Sveto pismo in biblično literaturo:

! v običajnih knjižnih izdajah,! na kasetah, za vse tiste, ki ne znajo ali ne morejo

brati,! na modernih medijih kot so zgoščenke (za raču-

nalnik), internet ter avdio in video kasete,! kot posamezne svetopisemske knjige ali izbrana

svetopisemska besedila za potrebe evangelizacije,! za ljudi s posebnimi potrebami kot npr. v Braillo-

vi pisavi za slepe,! za ljudi, ki se učijo brati (sodelovanje pri opisme-

njevalnih projektih).

Pripravljamo tudi priročnike za prevajalce Svetegapisma in drugo literaturo za študij Svetega pisma.

ŠIRJENJEBOŽJE BESEDE V SVETU

ŠIRJENJE SVETEGA PISMAV ŠTEVILKAH

V letu 2002 so posamezne svetopisemske družbe v okviru Združenih svetopisemskih družb po

svetu razdelile več 600 milijonov izvodov svetopi-semske literature. Od tega:! 25 milijonov Svetih pisem! 22,6 milijonov Novih zavez! 20,7 milijonov posameznih svetopisemskih knjig! 12,9 milijonov posameznih svetopisemskih knjig

za začetnike! 457 milijonov izbranih svetopisemskih besedil! 40,4 milijonov izbranih svetopisemskih besedil

za začetnikeV večini držav so te publikacije prodali po subven-cionirani ceni ali pa jih razdelili brezplačno.

Danes vse več ljudi pri svojem deluuporablja računalnik. Zato je Svetopismo v različnih jezikih na voljotudi na zgoščenkah in internetu.

17

Svetopisemske družbe v okviru dobrodelnih pro-jektov zberejo precejšnjo vsoto denarja, ki ganamenijo za tiskanje Svetih pisem po svetu.

Donatorji so prepričani, da s svojimi prispevki omo-gočajo nakup Svetih pisem ljudem v revnejših deže-lah po svetu, ki hrepenijo po Božji besedi, a si svoje-ga izvoda Svetega pisma ne morejo privoščiti. Pravzahvaljujoč zvestim donatorjem iz mnogih državSveta pisma lahko tiskamo lokalno, znotraj meja po-samezne države, kjer se pojavijo potrebe po Svetempismu. To pomeni občutno znižanje stroškov tiska-nja in krajši dobavni rok.

Največje podjetje za tiskanje Svetih pisem na Kitaj-skem se imenuje Amity Printing Company. Podjetjeso leta 1987 ustanovili kitajski kristjani v sodelova-nju z Združenimi svetopisemskimi družbami. Naha-ja se v mestu Nanjing, ki je eno največjih industrij-skih mest na Kitajskem in leži ob reki Jangce. Mestoima odlične prometne povezave tako po kopnem inmorju kakor tudi po zraku.Odločitev, da se podjetje specializira samo za tiskSvetih pisem, je bila zelo tvegana. Proizvodnja jestekla in podatki danes kažejo, da je bilo v obdobjuod leta 1987 do leta 2002 natisnjenih 30 milijonovSvetih pisem (številka vključuje tudi natis Svetih pi-sem za slepe).Število kristjanov na Kitajskem iz leta v leto narašča.Sveto pismo je dragocena knjiga za vsakega vernikain igra zelo pomembno vlogo pri delovanju krščan-skih skupnosti. Da se tako velike količine Svetih pi-sem lahko tiskajo, je dosti pripomogel prispevekSvetopisemskih družb, ki prispevajo velik del denar-ja za nakup posebnega bibličnega papirja. Prav so-delovanje na taki ravni omogoča, da so Sveta pismapoceni in tako dostopna širšemu krogu Kitajcev.Tiskarna Amity Printing Company predstavlja s svo-jim delovanjem jasen primer, kako lahko kristjaniučinkovito širimo evangelij. Z donacijami so Cerkveter posamezniki po vsem svetu zbrali okoli 4.9 mili-jonov dolarjev za nakup vrhunske tiskarske opremein tiskarskih strojev z najmodernejšo tehnologijo terprek 900.000 dolarjev začetnega kapitala za zagonpodjetja.Po 15 letih uspešnega delovanja na področju tiska-nja pa danes podjetje posveča veliko skrb tudi distri-buciji Svetih pisem, predvsem na podeželju in pre-delih države, kjer Svetega pisma še ne poznajo. Vseto je povezano z velikimi stroški. Finančna sredstva

TISKANJESVETEGA PISMANA KITAJSKEMPeter Feuerherd, Ameriška svetopisemska družba

se zbirajo v okviru dobrodelnega projekta Priložnost21 (Opportunity 21). To je skupen projekt Združe-nih svetopisemskih družb, Ameriške svetopisemskedružbe in Fundacije Maclellan iz ZDA. Sredstva, kijih zberejo, so namenjena širjenju Svetega pisma ši-rom po svetu. Na Kitajskem se ta sredstva porabljajotudi za nakup tovornih vozil, s katerimi razvažajoSveta pisma v oddaljene in odročne kraje.

Zaposleni v podjetju se zavedajo, da je delo, ki gaopravljajo, poslanstvo in ne zgolj želja po zaslužku.To potrjuje tudi pričevanje 26-letnega Ma Weija, kije v podjetju zaposlen od leta 1996 in svoje deloopravlja kot stavec za Braillovo pisavo. Že v zgod-njem otroštvu si je poškodoval oči in vsa ta leta se jespraševal, zakaj se je to zgodilo ravno njemu. Potempa je prebral Janezov evangelij ter priliko o slepemmožu. Takrat je začutil, da je duhovno spregledal.Ma Wei verjame, da je njegovo delo Božje poslans-tvo. Ob tem pravi: »Bog me je vodil do kraja, kjer ti-skajo Sveta pisma za slepe, da bi se srečal z njegovobesedo.« Dodaja, da je to srečanje spremenilo njego-vo življenje, in nadaljuje: »Postal sem Božji otrok inodprl svoje srce, da sprejmem svojega rešitelja Jezu-sa Kristusa.« Delo v podjetju ga je še bolj utrdilo vveri in razumevanju Božje ljubezni ter obogatilo nje-govo notranje življenje. Zato zaključuje z izpovedjo:»Čeprav so moje oči slepe, vidim skozi svoje srce«.

18

Eno izmed načel Svetopisemske družbe je, da jeSveto pismo namenjeno vsem ljudem in da jimje na voljo po dostopni ceni. Med nami pa so

vedno tudi ljudje, ki si Sveto pismo težko kupijo alipa si ga sploh ne morejo kupiti. Tem ljudem priskr-bimo Knjigo knjig po nižji (subvencionirani) cenioziroma jim jo podarimo. Zato v Svetopisemskidružbi zbiramo sredstva za izvajanje dobrodelnihprogramov v povezavi s širjenjem Svetega pisma,včasih tudi v povezavi s humanitarno pomočjo(hrana, zdravila, odeje). Napačno je misliti, da sezbiranje sredstev odvija samo v bogatih zahodnihdržavah. V zadnjih letih se ta dejavnost vse boljrazvija tudi v drugem in celo tretjem svetu, pa če-prav gre le za simbolične prispevke. Velika pred-nost Svetopisemske družbe je njeno članstvo vZdruženih svetopisemskih družbah. Ta ustanovanamreč deluje po načelu vzajemnosti tudi glede fi-nančnih virov: svetopisemske družbe iz »bogatej-ših« držav pomagajo tistim iz »revnejših« držav.Lahko se zgodi, da je posamezna družba nekaj let vkrogu tistih, ki prejemajo pomoč, a potem preide ktistim, ki pomoč lahko posredujejo. Zgodi se lahkotudi obratno.

DOBRODELNA DEJAVNOST

Anton Metelko, generalni tajnik

V Svetopisemski družbi Sloveniji smo dajali pou-darek dobrodelni dejavnosti že od samega začet-ka. Sicer smo prvi prispevek za dobrodelne name-ne zabeležili decembra 1994. Manjše število da-rov, ki so temu sledili, so bili prispevki bolj alimanj naključnih donatorjev, s katerimi smo začelisodelovati leta 1995. Od leta 1996 dalje se z dobro-delnimi projekti ukvarjamo načrtno in organizira-no. Bila so potrebna tri leta trdega dela, da smoleta 1999 imeli prvo večjo skupino donatorjev.Krog teh se je v naslednjih letih skokovito poveče-val. Seveda je to bil tudi preboj iz anonimnosti. Ktemu je veliko prispeval izid novega prevoda Sve-tega pisma leta 1996.Prva skupina ljudi, ki smo jo nagovorili, so biličlani društva. Med njimi se jih je kar nekaj odloči-lo, da bodo delovanje društva podprli ne samo sčlanarino, temveč tudi s svojimi prispevki za do-bre namene. V vsak izvod Svetega pisma smo žeprej vstavljali letak, ki je prinašal kratko predsta-vitev Svetopisemske družbe in seveda vabilo k do-natorstvu. Začetki so bili zelo skromni in odziv nibil nič kaj optimističen. Orali smo ledino in le ma-lokdo je verjel, da se bo iz tega izoblikovala lepaskupina ljudi, ki bodo odprli svojo dlan za potrebedrugih. Nagovarjati ljudi, da prispevajo svoj darza potrebe ljudi, je (bilo) v Sloveniji težko in neh-valežno opravilo. V nasprotju z Zahodom pri nasna splošno ni (bilo) dobrodelne tradicije. Sevedasmo v zadnjih letih priče velikim spremembamtudi na tem področju.V Svetopisemski družbi smo se odločili, da lju-dem ponudimo več možnosti donatorstva. Prva jeta, da lahko posameznik sodeluje kot občasendonator. V tem primeru prejme naš dobrodelniapel dvakrat letno in sicer za Veliko noč in za Bo-žič. Druga možnost je enkratno donatorstvo, karpomeni, da darovalec nekomu kupi izvod Svete-ga pisma. Tretja možnost pa je redno donators-

tvo. Tisti, ki se zanj odločijo,prejemajo naše dobrodelne ape-le vsaka dva meseca. Nedvom-no so vsi naši donatorji ljudje,ki jim Sveto pismo veliko pome-ni in ga želijo deliti tudi z dru-gimi. Za to njihovo nesebičnoin velikodušno odločitev se jimiskreno zahvaljujemo.Dobrodelne akcije so namenjenedvem ciljnim skupinam: prva sopotrebe v Sloveniji, druga pa vdrugem in tretjem svetu. Dobro-delne akcije v Sloveniji uresni-čujemo neposredno sami ali vsodelovanju s kakšno drugo do-brodelno ustanovo (npr. Kari-tas), ki ima razvito dobrodelnoinfrastrukturo na terenu. Akcijeizven Slovenije praviloma izva-jamo prek naše zveze Združenihsvetopisemskih družb, ki imajo

SVETOPISEMSKE DRUŽBE

Ob izročitvi Svetih pisem zapotrebe v Srbiji

19

tesne stike z lokalnimi svetopisemskimi družbamiv državah, katerim so namenjena zbrana sredstva.Svetopisemska družba je v letih, odkar se ukvarjaz dobrodelno dejavnostjo, izvedla že veliko akcij.Najbolj odmevna akcija doslej je gotovo bila»Moja svetopisemska vrstica«. Ideja akcije je bila vtem, da ljudje na posebej pripravljene liste napiše-jo svojo najljubšo vrstico oziroma odlomek iz Sve-tega pisma, ob tem pa prispevajo poljuben dar.Akcija je bila prvotno zamišljena kot dobrodelnodogajanje v jubilejnem letu 2000. Kljub temu, daje bilo to leto razglašeno za »jubilejno« le v kato-liški Cerkvi, smo k sodelovanju povabili tudi dru-ge Cerkve in seveda vse posameznike. Prvi, ki jenapisal svojo vrstico, je bil kopr-ski škof mons. Metod Pirih v ja-nuarju 2000, nekaj dni pred ne-deljo Svetega pisma. Dogodek jeposnela tudi Televizija Sloveni-ja. Zaradi uspeha in vsesplošnepriljubljenosti akcije, smo le-torazširili tudi v leto 2001 in jo po-tem konec leta tudi zaključili. Vtajništvu družbe smo pripravilidvajset paketov. Vsak izmednjih je vseboval vse potrebno zanemoteno pisanje svetopi-semskih vrstic. To je bilo karzahtevo opravilo. Zamisel je pri-tegnila toliko pozornosti, da sonas poklicali nekateri posamez-niki in izrazili željo, da bi akcija»prišla« tudi v njihovo župnijooziroma cerkev. Sodelovale sovse krščanske Cerkve v Sloveni-ji, svojo svetopisemsko vrsticoje vpisalo približno 3.000 posa-meznikov. Zbrana sredstva sobila namenjena za širjenje Sve-tega pisma in opismenjevalneprojekte na Madagaskarju. Obkoncu akcije smo med tistimi, kiso vpisali svojo najljubšo vrstico, izžrebali dvajsetposameznikov, ki so prejeli lepe knjižne nagrade.Nekatere projekte smo že podrobno predstavili vprejšnjih številkah Svetopisemskega glasnika. Obdeseti obletnici društva naj posebej omenim akci-jo zbiranja sredstev za posebno verzijo Svetega pi-sma za slepe (Bartimaj), za Sveta pisma za Srbijo(že dvakrat), za zdravljene narkomane v Sloveniji,za otroke v Bosni, za Posočje, za vojake v Sloven-ski vojski, za brezposelne (že trikrat).Pri Svetopisemski družbi bi radi še bolj intenzivnozastavili dobrodelno dejavnost. To seveda zahtevakadrovske okrepitve. Zaradi proračunskih omeji-tev, žal, nimamo posebnega delavca za dobrodel-ne projekte. Gotovo pa bi ga potrebovali, saj je»žetev« velika. Seveda si želimo, da bi še več pri-pomogli k širjenju Svetega pisma med vse ljudi ters tem posredovali upanje tistim, ki se v življenjusrečujejo s težkimi preizkušnjami.

KRATEK PREGLEDDOBRODELNE DEJAVNOSTI

1994Dobili smo prve prispevke v dobrodelne namene.

1995S pomočjo strokovnjakov iz Združenih bibličnihdružbe smo začeli pridobivati ustrezno znanje in iz-kušnje za dobrodelno delovanje. Število donatorjevse je počasi začelo večati.

1996Jeseni tega leta (takoj po izidu novega prevoda Svete-ga pisma) smo začeli z mesečnimi dobrodelnimi akci-jami. Začel je izhajati naš dobrodelni »Mesečni apel«.

1997Razposlali smo dvanajst številk dobrodelnega apela.Večina donatorjev je prispevalo po 500 SIT mesečno.

1998To leto je prineslo na področju zbiranja sredstev karnekaj sprememb in vidnih izboljšav. Mesečne apelesmo začeli pošiljati dvomesečno (prej vsak mesec).Prvič smo pripravili t.i. dobrodelni banket oziromadobrodelno srečanje naših donatorjev, na kateremsmo zbirali sredstva za izdelavo posebnega računal-niškega Svetega pisma za slepe, ki smo ga poimeno-vali »Bartimaj«. Poleg rednih mesečnih apelov smonaše darovalce nagovorili tudi za Božič, ko smo zbi-rali sredstva za potrebe v afriški državi Benin.

Duhovnik Robert Friškovec (desno) širi Sveto pismo med zaporniki

20

1999V šestih dobrodelnih mesečnih apelih smo nagovori-li naše darovalce, da prispevajo za dvanajst dobro-delnih projektov, večinoma v tretjem svetu. Sredstvazbrana v okviru velikonočnega apela so bila name-njena širjenju Svetega pisma v Romuniji. Dobrodel-no srečanje pa je bilo namenjeno za brezplačno raz-deljevanje Svetih pisem druži-nam, ki jih je prizadela brez-poselnost. Prvič smo razglasili do-natorja leta.

2000Leto smo začeli s projektom»Moja svetopisemska vrstica«. Žesam začetek je bil zelo obetaven.Poleg tega smo se odločili, da po-magamo mladim, ki se v komu-nah zdravijo zaradi zasvojenosti zmamilom. Na jesenskem srečanjudonatorjev smo se podrobnejeseznanili s to tematiko. Eno iz-med komun smo obiskali in si og-ledali, kako se pri njih odvija šolaza življenje. Prek Karitas smo temustanovam namenili precej biblič-ne literature.

2001Projekt »Moja svetopisemska vr-stica« se je razvil v pravo dobro-delno dogajanje, ki smo ga zaklju-čili ob koncu tega leta. Dobrodel-no srečanje je bilo namenjenozbiranju sredstev za žrtve vojne vBosni, zlasti za otroke. V decem-bru smo (prvič) pripravili »dobro-

delni koledar« za leto 2002. V ok-viru vsakega meseca je predstav-ljen projekt, za katerega zbiramosredstva.

2002Obiskali smo Log pod Mangar-tom, ki je utrpel veliko materialnoškodo in celo več žrtev zaradi ze-meljskega plazu. Otrokom, mla-dim in tudi odraslim smo razdeliliprecej Svetih pisem in biblične li-terature. Na našem dobrodelnemsrečanju smo gostili tri duhovni-ke, predstavnike duhovne oskrbev Slovenski vojski. Svetopisemskadružba je namreč pripravila po-sebno izdajo Nove zaveze in Psal-mov za vojake. Na srečanju smozbirali sredstva za brezplačnorazdeljevanje te izdaje med voja-ki. Vojakom smo podarili 1.700izvodov, ki so hitro pošli.

2003Število darovalcev, ki prispevajo svoj dar vsaka dvameseca, se je dvignilo že približno na sto, število ob-časnih donatorjev pa na več kot tristo. Zelo odmev-na je bila velikonočna akcija; zbrana sredstva smonamenili za brezplačno razdeljevanje svetopisem-skih zgodb otrokom v Kolumbiji.

Polkovnik dr. Jože Plut (levo) in podpolkovnik Matej Jakopič (desno)iz Duhovne oskrbe v Slovenski vojski

Peter Rožič, predstavnik Jezuitske službe za begunce (levo) prevzemaSveta pisma za prebežnike

21

POSLANSTVOZDRUŽENIHSVETOPISEMSKIH DRUŽB

Svetopisemske družbe v posameznih državahso povezane v svetovno združenje z imenomZdružene svetopisemske družbe. Povezane so

zaradi vzajemne pomoči, skupnega delovanja termedsebojnega posvetovanja pri izpolnjevanjuskupnih nalog in ciljev: doseči najširšo in najučin-kovitejšo distribucijo Svetih pisem in druge sveto-pisemske literature med ljudi. Sveta pisma izdajajov jeziku in v obliki, ki sta najbolj skladna s potreba-mi ljudi. Prevodi, ki jih pripravljajo, morajo bitičimbolj zvesti izvirnemu besedilu in posredovatipristno svetopisemsko sporočilo. Poleg tega morajobiti Sveta pisma na razpolago po dostopni ceni.Svetopisemske družbe pri izvrševanju svojih na-log sodelujejo z vsemi krščanskimi Cerkvami incerkvenimi organizacijami.

Kdo smo?

Glavni cilj Svetopisemskih družb je izpolnitevvélikega naročila, ki se glasi:

Jezus je pristopil in jim spregovoril: Dana mi je vsaoblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredi-te vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Oče-ta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevativse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem zvami vse dni do konca sveta (Mt 28,18-20).

Svetopisemske družbe vidijo v Cerkvah prve nosil-ke svetopisemskega oznanila. V tem smislu služijoCerkvam in cerkvenim organizacijam, vendar pritem ne posegajo v delovanje posamezne Cerkve.Marsikje po svetu pa Svetopisemske družbe oprav-ljajo pionirsko delo področju širjenja Božje besede.Svetopisemske družbe menijo, da Sveto pismo pri-pada vsem Cerkvam, medtem ko je doktrinarnarazlaga Svetega pisma stvar vsake posamezneCerkve.Svetopisemske družbe so odraz krščanskega ob-čestva, ki si vzajemno deli različne vire kot so naprimer duhovni darovi, znanje, denar, čas, talentiin tehnologija.Svetopisemske družbe delujejo v skladu s solidni-mi poslovnimi načeli in sicer z namenom dosečikar največjo mero učinkovitosti in uspešnosti prisvojem delu. Najvišji cilj njihove dejavnosti je iz-polnitev vélikega Jezusovega naročila o širjenjuEvangelija.

Kaj delamo?Sveto pismo je namenjeno vsem ljudem. Zato seSvetopisemske družbe že po tradiciji osredotočajona to, da so Sveta pisma povsod na razpolago in si-cer po dostopni ceni. To je vedno vključevalo preva-janje, tiskanje in širjenje Svetega pisma ter zbiranjedenarnih sredstev v ta namen. Pri svojem delu pa soSvetopisemske družbe prišle do spoznanja, da je pri-prava tiskanega besedila, ne glede na to, kako dobroje le-to pripravljeno, le del njihove naloge. Za učin-kovitejše širjenje Besede so se Svetopisemske druž-be odločile uporabiti tudi druge, moderne medijekot so avdio in video kasete, zgoščenke. Na ta načinželijo spodbuditi in pospešiti dostop do Svetega pi-sma in drugih svetopisemskih besedil po Cerkvah inv javnosti. To počnejo v prepričanju, o katerem pišeprerok Izaija:

Takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: nevrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, karsem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal(Iz 55,10-11).

Kako smo povezani?Združene svetopisemske družbe delujejo kot združe-nje samostojnih svetopisemskih družb. Sodelujejotako, da si medsebojno pomagajo in s skupnim delo-vanjem služijo vsem Cerkvam v duhu, v kateremKristus služi nam. Apostol Pavel lepo opisuje tomedsebojno pomoč v pismu Filipljanom:

Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi nadruge. To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Je-zusu (Flp 2,3-5).

Svetopisemske družbe že od ustanovitve dalje delu-jejo kot družina. Izhajajo iz različnih družbenihokolji in iz različnih delov sveta. Podpirajo drugadrugo in pospešujejo skupno delovanje.V letu 1946 so sodelovanje utrdili z bolj formalnoobliko, ko so nacionalne svetopisemske družbe os-novale Združene svetopisemske družbe – svetovnozvezo, ki omogoča učinkovitejše delovanje na lokal-ni in mednarodni ravni.Svetopisemske družbe so združene tudi v molitvi,da bi kot rezultat njihovega skupnega truda, ljudjena vseh koncih sveta prejeli Božjo Besedo in videliresnično Luč v Jezusu Kristusu, ki razsvetljuje vsa-kega človeka (glej Jn 1,9).

22

Svetopisemske družbe izvršujejo svoje poslanstvopo vsem svetu. Z namenom lažjega in učinkovi-

tejšega delovanja je združenje organizirano v štirivečja področja: Afrika, Amerika, Azija – Pacifik inEvropa – Bližnji vzhod. Zaradi jezikovnih razlogovin še nekaterih drugih okoliščin se področji Afrike inAmerike delita še na manjše skupine:

! Afrika– angleško govoreča skupina– francosko govoreča skupina– južnoafriška skupina

! Amerika– karibska in severnoameriška skupina– srednjeameriška skupina– južnoameriška skupina

! Azija – Pacifik

! Evropa – Bližnji vzhod

ZEMLJEPISNA RAZDELITEV

ZDRUŽENE SVETOPISEMSKEDRUŽBE (ZSD), ang. United BibleSocieties (UBS), svetovno združe-nje svetopisemskih družb.Krovna organizacija je bila us-tanovljena leta 1946 na konferen-ci nacionalnih svetopisemskihdružb v mestu Haywards Heath vAngliji. Prva svetopisemska druž-ba je bila ustanovljena leta 1804.To je bila Britanska in inozemskasvetopisemska družba.Povezovanje nacionalnih svetopi-semskih družb v ZSD omogočalažje delovanje, boljšo medseboj-no podporo in sodelovanje ter šir-še delovanje v skupnem prizade-vanju za dosego učinkovitejše di-stribucije Svetih pisem in drugesvetopisemske literature. Svetopi-semske družbe pri izvrševanjusvojih nalog sodelujejo z vsemikrščanskimi Cerkvami in cerkve-nimi organizacijami.136 nacionalnih svetopisemskihdružb (članic) ali podružnic, kiskupno delujejo v več kot 200 dr-žavah.Interkonfesionalna (protestanti,katoličani in pravoslavni).Presednik: Dr Samuel EscobarPredsednica upravnega odbora:Sally Shoemaker RobinsonGeneralni tajnik: Neil CrosbieLeta 2001 je znašal proračun zarazlične projekte in vzajemno po-moč med posameznimi svetopi-semskimi družbami 48.6 milijo-nov dolarjev.Trenutno po svetu poteka več kot890 prevajalskih projektov v večkot 600 jezikih. Podatki kažejo,da je celotno Sveto pismo ali vsajena knjiga Svetega pisma preve-dena že v 2.303 jezike.

KRATKA PREDSTAVITEV

Podatki veljajo na dan 31. 12. 2002, razen kjer jedrugače navedeno.

Ime

Ustanovitev

Poslanstvo

Članstvoin obseg

Pripadnost

Vodstvo

Proračun

Prevajanje

Internetnastran

www.biblesociety.org

Deklici z otoka Curaçao (Nizozemski Antili) prebiratasvetopisemske zgodbe

23

MOLITVENI DANSVETOPISEMSKIHDRUŽB

Svetopisemske družbe praznu-jejo 9. maj kot svoj molitveni

dan. Cerkve in posamezniki sovabljeni, da se nam pridružijo vmolitvi za delovanje Svetopi-semskih družb po vsem svetu inše zlasti v Sloveniji. V molitvi sezahvaljujemo Bogu za njegovovsestransko podporo in blago-slov pri delu ter ga hkrati prosi-mo, da nas spremlja pri uresni-čevanju našega poslanstva in prinašem vsakdanjem delu tudi vbodoče. Molimo lahko naprimertako:

Molimo za delovanje Svetopi-semskih družb po vsem

svetu. Še posebej molimo za ti-ste Svetopisemske družbe, ki de-lujejo v izjemno težkih razme-rah, nastalih zaradi vojne, nas-protovanj ali naravnih katastrof.

Molimo za tiste Družbe, ki sozačele nove programe, s ka-

terimi bodo omogočili dostop doSvetih pisem tistim skupinamljudi, ki so bili oropani tvoje Be-sede zaradi političnega preganja-nja, revščine ali nepismenosti.

Molimo za vse tiste, ki bododanes brali Sveto pismo.

Še posebej molimo za tiste, kibodo danes prvič brali Sveto pi-smo v svojem materinem jeziku.Spodbujaj jih, da bodo razumeličudovito resnico tvojih Besed.Molimo tudi za tiste, ki že letaproučujejo njegovo vsebino. Najjim tvoja beseda ponovno posta-ne živa, naj jih navdihne razo-detje tvoje ljubezni, ki jo bodopri tem odkrili.

Oče, na ta poseben dan tebiizročamo delo Svetopisem-

ske družbe Slovenije. Zahvaljuje-mo se ti za tvojo dolgoletno pod-poro in blagoslov pri izvrševanjunjenega poslanstva; prosimo te,da spremljaš in vodiš njeno vods-tvo, uslužbence, člane in dona-torje tudi v času, ki je pred nami.

Stran iz Gutenbergove Biblije (Psalmi 1–4) z ozaljšanozačetnico in okrasjem

S trobljenjem na rog rabin oznani začetekjudovskega praznika in kliče k molitvi

S trobljenjem na rog rabin oznani začetekjudovskega praznika in kliče k molitvi

24

… da Svetopisemske družbe zbirajo Sveta pisma inpomembnejše izdaje svetopisemskih besedil v vsehjezikih v dveh knjižnicah in sicer v knjižnici Ameriš-ke svetopisemske družbe v New Yorku in v knjižniciBritanske in inozemske biblične družbe, ki se naha-ja v prostorih Univerze v Cambridgeu v Angliji? Tidve knjižnici hranita najbolj popolne zbirke izdajSvetega pisma. Svetopisemska družba Slovenije po-šilja svoje nove izdaje v obe knjižnici.

… da Britanska in inozemska svetopisemska druž-ba velja za »mater« vseh modernih svetopisemskihdružb. Leta 2004 bomo praznovali 200-letnico njeneustanovitve in neprekinjenega delovanja. »Inozem-ska« se imenuje zato, ker je delovala tudi v inozems-tvu (tj. izven Velike Britanije).

… da je povprečna doba za nastanek novega prevo-da Svetega pisma, ki ga pripravljajo Svetopisemskedružbe, šestnajst let? Slovenski standardni prevod jez manjšimi prekinitvami nastajal med l. 1981 in1996, priprave zanj pa so se začele že v l. 1980.

… da običajna izdaja Svetega pisma vsebuje nekajveč kot štiri milijone znakov?

… da je najmanjša Biblija, ki je doslej izšla manjšaod nohta na mezincu? Izdelana je elektronsko, bere-mo pa jo lahko samo s pomočjo mikroskopa. Bolj»pogosto« srečamo izdajo Biblije v velikosti kreditnekartice (glej sliko na desni). Besedilo na njej lahkoberemo, če ga petdesetkratno povečamo. Pred nekajleti pa je neko angleško podjetje, ki izdeluje tiskar-

ALI STE VEDELI

ske stroje, natisnilo celotno Biblijo na plakatu for-mata 59 × 84 cm. Sliši se preprosto, a je z grafičnegavidika to prava mojstrovina. Mladi ljudje z »orlovski-mi očmi« so lahko brali s plakata kar s prostim oče-som!

… da Svetopisemske družbe izdajajo mesečno glasi-lo z naslovom United Bible Societies World Report vangleškem jeziku? Glasilo prinaša novice s področjaširjenja Svetega pisma; sočasno izhaja tudi v elek-tronski obliki v angleškem, francoskem in španskemjeziku. Na naslovnici zadnje številke (april 2003) jeslika slovenskega vojaka, ki prebira Novo zavezo inPsalme za vojake, ki jo je izdala Svetopisemskadružba Slovenije. Omenjena številka prinaša tudičlanek o razdeljevanju posebne izdaje Nove zavezev Slovenski vojski.

… da imajo evropske Svetopisemske družbe svojecentralno skladišče v Koebenhavnu na Danskem? Sklikom na gumb računalniške miške se lahko spre-hodimo po tem skladišču in vidimo vsa Sveta pisma,ki so na razpolago. Naročena Sveta pisma dospejo vSlovenijo v nekaj dneh. Tak način moderne komuni-kacije omogoča t.i. intranet (internet zaprtega tipa),do katerega imajo dostop samo uporabniki z us-treznim geslom (običajno uslužbenci v Svetopisem-skih družbah).

SVETOPISEMSKI GLASNIK je interno glasiloDruštva Svetopisemska družba Slovenije,Dunajska 5, 1509 Ljubljana.Tel.: 01/430-62-40, faks: 01/430-62-45,internet: www.drustvo-svds.si,TRR: 02085-0010473552.Glasilo pripravlja uredniški odbor Svetopisemskedružbe Slovenije. Gradivo za to številko je zbral in uredilAnton Metelko. Prispevke so po navedenih virih prevedliin/ali priredili: Janez Jeromen, Anton Metelko, Alenka Halerin Nada Mirnik.Slikovno gradivo: United Bible Societies, arhiv Svetopisemskedružbe Slovenije in Anton Metelko.Oblikovanje: Mihaela Svetek.Grafična priprava za tisk: Luxuria d.o.o..Tisk: Tiskarna Jordan.Naklada: 5.000 izvodov.Za člane društva je glasilo brezplačno;financira se s prostovoljnimi prispevki.

TISKOVINAPoštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana