Svetlana Vukmirović Uporaba likovnih tehnik v predšolskem ... · likovne tehnike in materiale, ki jim omogočajo, da se likovno izražajo in sproščajo svojo domišljijo, obenem

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

SVETLANA VUKMIROVIĆ

KOPER 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

UPORABA LIKOVNIH TEHNIK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Svetlana Vukmirović

Koper 2013 Mentorica: Eda Patru, pred.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Svetlana Vukmirović študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Uporaba likovnih tehnik v predšolskem obdobju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom »Uporaba likovnih tehnik v predšolskem obdobju«

obravnava likovne tehnike v predšolskem obdobju v teoriji in praksi.

V teoretičnem delu smo predstavili, kakšno vlogo in pomen ima likovno izražanje v

predšolskem obdobju, značilnosti likovnega izražanja otrok v predšolskem obdobju in

razvoj otrokovega likovnega izražanja. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili likovne

tehnike za posamezno področje, ki jih lahko srečamo v vrtcu.

V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti prisotnost

likovnih tehnik v vrtcu Semedela. Za zbiranje podatkov smo uporabili deskriptivno

metodo pedagoškega raziskovanja - anketni vprašalnik, ki je bil posredovan

vzgojiteljicam vseh enot omenjenega vrtca. Dobljene rezultate smo obdelali in potrdili,

ali ovrgli raziskovalne hipoteze.

Raziskava je pokazala, da vzgojiteljice pri svojem delu ne uporabljajo vseh likovnih

tehnik. V večji meri so zastopane risarske in slikarske tehnike, v manjši meri pa

grafične in kiparske tehnike, ter oblikovanje prostora. Vzgojiteljice izberejo likovno

tehniko glede na starost otrok, želje in interes otrok, tematskega sklopa, letnega časa ali

glede na to, katera likovna tehnika je vzgojiteljici blizu. Odločajo se tudi na podlagi

materialnih in prostorskih odnosov.

Vzgojiteljice se zavedajo pomembnosti predstavljene problematike in bodo v

bodoče bolj pozorne pri uporabi različnih likovnih tehnik vseh likovnih področjih

zastopanih v kurikulumu.

Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovne tehnike, likovne

dejavnosti, likovno izražanje, umetnost

ABSTRACT

Diploma thesis titled “Use of artistic techniques in pre-school” treats the artistic

techniques in pre-school in theory and practice.

In theoretical part, we present the role, the meaning, the development, and the

characteristics of children’s artistic expression. Next we also briefly described all art

techniques employed in the kindergarten.

In the empirical part, we introduced the research which goal was to find out the

presence of art education techniques, in the Kindergarten Semedela. We used

descriptive method of pedagogical researching- survey questionnaire- which was given

to the preschool teachers in the kindergarten. We processed the results and confirmed

or disproved research hypotheses.

The survey showed that teachers do not use all fields of art techniques. The most

common were drawing and painting art techniques, graphics and sculpture art

techniques were used rarely, and the architectural design. Teachers selected art

technique depending on age, aspirations and interests of the children, the selected

topic, the time of year or according to which art technique is close to the theachers.

They decide on the basis of material and spatial relationships.

Teachers are aware of the importance of the problem presented, and in the

future will pay more attention to the use of various artistic techniques of artistic fields

represented in the curriculum.

Key words: preschool education, art education, artistic techniques, art activities, art

expression, art

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Likovno izražanje otrok v predšolskem obdobju .................................................. 2

2.1.1 Vloga in pomen likovnega izražanja v predšolskem obdobju ........................ 2

2.1.2 Značilnosti likovnega izražanja otrok v predšolskem obdobju ....................... 3

2.1.3 Razvoj otrokovega likovnega izražanja ......................................................... 5

2.2 Likovna področja in tehnike pri likovni vzgoji predšolskih otrok ........................... 6

2.2.1 Risarske likovne tehnike ............................................................................... 8

2.2.2 Slikarske likovne tehnike .............................................................................16

2.2.3 Grafične likovne tehnike ..............................................................................21

2.2.4 Kiparske likovne tehnike ..............................................................................25

2.2.5 Oblikovanje prostora....................................................................................26

3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................28

3.1 Namen in cilj raziskave ......................................................................................28

3.2 Raziskovalne hipoteze .......................................................................................28

3.3 Metodologija ......................................................................................................28

3.3.1 Raziskovalna metoda ..................................................................................28

3.3.2 Raziskovalni vzorec .....................................................................................29

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ..........................................................................29

3.3.4 Postopki obdelave podatkov ........................................................................29

3.4 Rezultati obdelave in interpretacija ....................................................................29

4 SKLEP .....................................................................................................................50

5 VIRI IN LITERATURA ..............................................................................................52

6 PRILOGA .................................................................................................................53

KAZALO SLIK

Slika 1: Delitev likovne dejavnosti po funkciji ............................................................... 2

Slika 2: Značilnosti likovnega izražanja mlajših otrok .................................................... 3

Slika 3: Glavna likovna področja ................................................................................... 7

Slika 4: Suhe risarske likovne tehnike .......................................................................... 8

Slika 5: Mokre risarske likovne tehnike ....................................................................... 11

Slika 6: Pomožne risarske likovne tehnike .................................................................. 15

Slika 7: Suhe slikarske likovne tehnike primerne za likovno-vzgojno delo v predšolskem

obdobju ........................................................................................................... 17

Slika 8: Mokre slikarske likovne tehnike primerne za likovno-vzgojno delo v

predšolskem obdobju ...................................................................................... 17

Slika 9: Delitev lepljenk glede na materiale ................................................................. 20

Slika 10: Grafične likovne tehnike primerne za likovno-vzgojno delo v predšolskem

obdobju ........................................................................................................... 22

Slika 11: Kiparske likovne tehnike primerne za likovno-vzgojno delo v predšolskem

obdobju ........................................................................................................... 26

Slika 12: Likovne tehnike oblikovanja prostora primerne za likovno-vzgojno delo v

predšolskem obdobju ...................................................................................... 27

KAZALO TABEL

Tabela 1: Raziskovalni vzorec ....................................................................................30

Tabela 2: Izobrazba ...................................................................................................30

Tabela 3: Delovna doba vzgojiteljic ............................................................................31

Tabela 4: Pogostost vključevanja področja likovne vzgoje v usmerjene dejavnosti .......32

Tabela 5: Pogostost uporabe likovnih področij ......................................................33

Tabela 6: Pogostost uporabe posameznih likovnih tehnik pri risanju ...................35

Tabela 7: Pogostost uporabe posameznih likovnih tehnik pri slikanju .................38

Tabela 8: Pogostost uporabe posameznih likovnih tehnik pri kiparstvu ...............40

Tabela 9: Pogostost uporabe posameznih likovnih tehnik pri grafiki .....................42

Tabela 10: Pogostost izvajanja posamezne dejavnosti s področja oblikovanja

prostora ........................................................................................................45

Tabela 11: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede posluževanja oz. uporabe likovnih

tehnik ............................................................................................................47

Tabela 12: Seznanitev z likovnimi tehnikami ...............................................................49

Tabela 13: Izbira likovne tehnike glede na temo, cilj in interes otrok, ter drugimi

možnostmi .....................................................................................................49

Vukmirović, Svetlana (2013): Uporaba likovnih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper:

UP PEF.

1

1 UVOD

»Nariši risbico!« Stavek, ki ga tako pogostokrat slišimo in izgovorimo pri

vsakdanjem delu z otroki. Risanje lahko postane dolgočasno opravilo, ko je na voljo

le kup barvnih svinčnikov. »Nariši risbico!« pa lahko zveni tudi povsem drugače. Čas,

ki ga namenimo tej dejavnosti, dobi druge dimenzije, če je stavek podkrepljen z

različnimi materialnimi možnostmi in sredstvi in da možnosti, da postane »risbica«

»umetnina« v očeh otrok in odraslega. Tako razmišljanje in delo privedeta do pojma

likovna vzgoja, kjer otrok notranje in zunanje doživlja, podoživlja in se veseli

lastnega dela. Čas, namenjen likovni ustvarjalnosti, je čas, ko otrok »spregovori« o

svojih občutjih, željah, sanjah na papirju. Ob tem uživa, se sprošča, spreminja

frustracije v nekaj lepega in ob pohvali raste in sledi razvojnim korakom. V likovnih

dejavnostih otrok spoznava nove dimenzije ustvarjanja, ko mu je dano mnogo

možnosti in besede: »Nariši risbico!« v njem res prebudijo občutke lepote in notranje

potrebe.

Otroku je treba ponuditi veliko priložnosti, da se bo likovno izražal in razvijal

svoje sposobnosti. Pri likovni vzgoji moramo otrokom omogočiti, da spoznajo različne

likovne tehnike in materiale, ki jim omogočajo, da se likovno izražajo in sproščajo

svojo domišljijo, obenem pa si pridobivajo najrazličnejše oblikovne izkušnje. Z

različno uporabo likovnih tehnik si skušajo izoblikovati svoj individualni likovni

izraz. Poznavanje tehnik in materialov za končni uspeh ustvarjalnega dela je zelo

pomembno. Vsako likovno tehniko in material bi lahko uporabili za likovno delo,

vendar moramo izbrati tisto, ki nam glede na izrazne in oblikovne možnosti

najbolj ustreza. Tehnike izbiramo tudi glede na starost oz. likovni razvoj posameznega

otroka.

Vsebina diplomske naloge bo uporaba likovnih tehnik v predšolskem obdobju.

Preštudirali bomo strokovno literaturo in nato na podlagi raziskave ovrgli ali potrdili

hipoteze. V empiričnem delu bomo zapisali rezultate anket, ki jih bomo posredovali

vzgojiteljicam v vrtcu Semedela. Na podlagi anket bomo raziskali osveščenost

vzgojiteljic, in sicer koliko so dovzetne za različna likovna področja, v kolikšni meri

poznajo različne tehnike in v kolikšni meri jih uporabljajo.


UP PEF.

2

Likovne dejavnosti v funkciji spoznavanja sveta

•Likovno izražanje predstavlja pripomoček, s katerim otrok spoznava, raziskuje in si razlaga svet, ki ga obdaja. Vidni svet razlikuje z gibanjem in drugimi čutili, ob tem pa tudi riše. »Riše hiše, skozi katere se vidi, dimnike, iz katerih se kadi ne glede na letni čas, drevesa, predmete, figure v čudnih pozah.« Otrok se ne more polnovredno razvijati, če nima možnosti, da bi se svobodno in konstantno likovno izražal.

Likovne dejavnosti v funkciji razvoja osebnosti

•Likovno delo mlajših otrok predstavlja pot do likovno ustvarjalne, kritične in razmišljujoče osebe. S kakovostnim likovno-vzgojnim delom si otrok razvija likovne sposobnosti v najširšem pomenu.

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Likovno izražanje otrok v predšolskem obdobju

2.1.1 Vloga in pomen likovnega izražanja v predšolskem obdobju

Likovno izražanje ima v predšolskem obdobju dvojno vlogo. Osnovna vloga se

kaže v funkciji pripomočka pri otrokovem spoznavnem razvoju, pomen pa se kaže v

oblikovanju nastavkov za razvoj likovno ustvarjalne osebnosti. Pri likovnem izražanju

mlajših otrok ne gre za specifično likovno ustvarjanje. Otrok bo začel zavestno likovno

oblikovati kasneje (Vrlič 2001: 13).

Likovne dejavnosti se po funkciji delijo na dva dela, in sicer v funkciji spoznavanja

sveta in pa v funkciji razvoja osebnosti (Slika 1). Na predšolski stopnji se pri likovno-

vzgojnem delu upoštevata oba omenjena vidika (Vrlič 2001: 13–14).

Slika 1: Delitev likovne dejavnosti po funkciji (povzeto po Vrlič 2001: 13–14)


UP PEF.

3

ZNAČILNOSTI LIKOVNEGA IZRAŽANJA MLAJŠIH OTROK

Čustvena nesorazmernost (Emocionalna neproporcionalnost)

Iskanje zakonitosti in ravnovesja

Ekonomičnost

Upodabljanje po načelu razlikovanja

Delno obvladovanje slikovne površine

Učinek vpliva prejšnjih razvojnih stopenj

Vsaka oblika ima svoj prostor

Dinamične rešitve premikov figur in značilnost upodabljanje prostora

Posnemanje

2.1.2 Značilnosti likovnega izražanja otrok v predšolskem obdobju

Ko začne otrok risati, običajno pritiska svinčnik na list in premika roko v

krožnem loku, da nariše zavite čačke. Čez nekaj časa svinčnik dvigne s papirja,

kroge pa dopolni ali nadomesti s črtami in pikami. Njegove risbe nimajo drugega

pomena razen zadovoljstva, da nekaj počne, in otrokova prva figura verjetno sploh

ni nastala namenoma. Z roko zamahne v krogu, nariše običajne pike in črte in

ugotovi, da je risba podobna človeku. To ga razveseli (nas tudi), zato poskuša

naslednjič narediti enako. Otrokove risbe nam v naslednjih letih nudijo enkraten

vpogled v njegovo videnje sveta. Na začetku je zanj najpomembnejše, da ima vsaka

figura prave dele; število, velikost in položaj teh delov je manj pomemben (Einon

1999: 78).

Splošne značilnosti, ki zaznamujejo začetno likovno izražanje prikazujem na Sliki 2.

Slika 2: Značilnosti likovnega izražanja mlajših otrok (prirejeno po Vrlič 2001: 24–28)


UP PEF.

4

· Čustvena nesorazmernost (Emocionalna neproporcionalnost) je značilnost, ki

izhaja iz narave likovnega izražanja mlajših otrok. Velikostni odnosi likovnih upodobitev

otrok so posledica čustvenih odnosov. Upodobi večje tisto, kar ima zanj večjo vrednost

tj. kar se mu zdi pomembnejše, kar ima rad in kar se mu je vtisnilo v spomin. Manjše

upodobitve so zanj nepomembne. Realni velikostni odnosi se začnejo pojavljati v

starejšem predšolskem in pozneje v šolskem obdobju, saj v zgodnjem obdobju otroka ti

odnosi ne zanimajo.

· Iskanje zakonitosti in ravnovesja je značilnost, ki temelji na vizualnih vtisih. Otroci

upodabljajo stvari, s katerimi se srečujejo v svetu, ki jih obdaja.

· Ekonomičnost se kaže, ko otroci podobne elemente uporabljajo pri upodabljanju

različnih motivov. Upodobitev kroga v najzgodnejšem obdobju pomeni za otroka prav

vse. S postopno diferenciacijo bo na koncu označeval samo res okrogle predmete

(žogo, kolo, odprtino kozarca …).

· Upodabljanje po načelu razlikovanja se kaže na več nivojih, ki izhaja iz splošne

zakonitosti otrokovega razvoja. Otrok zna najprej poiskati razlike med predmeti, šele

kasneje podobnosti. Pri likovnem upodabljanju išče maksimalne razlike, in sicer pri

oblikah so to krog, kvadrat in trikotnik; pri barvah osnovne rdeča, rumena in modra; pri

svetlobi belo in črno, ter pri smereh vodoravno in navpično. Najmlajši otroci radi segajo

po živih, pisanih barvah, na belo podlago rišejo s črno barvo, prva človeška figura je

navpična in prva štirinožna žival vodoravna. Na zgodnjih upodobitvah so človeške

figure v pozi odročenja, hiše imajo poševne dimnike zaradi pravega kota.

· Delno obvladovanje slikovne površine se kaže v tem, da otrok pri likovnem

izražanju vidno in miselno upošteva le del celotnega formata. Pri mlajših otrocih je to

izrazitejše pri likovnem izražanju na večje formate.

· Učinek vpliva prejšnjih razvojnih stopenj je značilnost, po kateri otroci v določeni

razvojni stopnji likovnega izražanja uporabljajo dosežek preteklih stopenj. Ko otroci

iznajdejo svoj simbol, ga navdušeno uporabljajo v mnogih primerih. Krog z vsebnostjo

manjših krogov, ki so razporejeni kot oči, nos in usta simbolizirajo človeško glavo.

Otrok bo tak simbol uporabljaj tudi kasneje pri upodabljanju živali.


UP PEF.

5

· Vsaka oblika ima svoj prostor

Mlajšega otroka pri likovnem izražanju vodi miselni odnos do vidnih pojavov, katerega

del je zavedanje celovitosti motiva, človeka, živali ali predmeta. Otrok želi to celovitost

tudi upodobiti. Npr. človeku na konju nariše tudi nogo, ki se je ne vidi, ker ve, da ima

človek dve nogi. Otrok želi motiv upodobiti v celoti, zato se izogiba prekrivanja. Zaradi

pomanjkanja prostora na papirju, motiv raje upodobi manjši, kot samo del motiva. Šele

proti koncu predšolskega obdobja, se začneta pojavljati prekrivanje in izrez, izrazitejše

pa po osmem letu.

· Dinamične rešitve premikov figur in značilnost upodabljanje prostora

Mlajši otrok upodablja figure najprej togo, osnovni smeri sta navpična za telo in

vodoravna za roke. Kasneje premike nakazuje s podaljšanimi udi, pregibe pa uporablja

po določenem zaporedju, najprej pregib v pasu, nato pregibe v kolenih in komolcih, še

pozneje pregibe vratu ter dlani. Dokler otrok ne obvlada risanja kvadrata (torej ne zna

narisati lomljene črte in s tem kota) tudi pregibov ne more upodabljati drugače kot z

loki. Pri upodabljanju prostora, otrok najprej upodobljeno lebdi povsod po formatu,

prostor ni nakazan z ničemer. V naslednjih razvojnih stopnjah otrok upodablja prostor

po plasteh (kar je na formatu upodobljeno višje, je v prostoru bolj oddaljeno), podobe

niza na talno črto. Proti koncu predšolskega obdobja počasi prehaja na upodabljanje

prostorskih odnosov, ki izhajajo iz vidnih vtisov.

· Posnemanje je splošna značilnost otrok, vendar lahko postane škodljivo, kadar otroci

v preveliki meri prerisujejo nekakovostne likovne stvaritve. S tem pričnejo izgubljati stik

z lastnim razvojem likovnega izražanja. Določene shematske upodobitve se bolj ali

manj pojavljajo pri likovnem izražanju vseh otrok (Vrlič 2001: 24–28).

2.1.3 Razvoj otrokovega likovnega izražanja

Likovno izražanje sodi k osnovnim oblikam izražanja otrokove osebnosti. Odvisno

pa je tudi od stopnje njegovega duševnega razvoja. Visoka otroška dojemljivost,

predšolskemu otroku omogoča, da sprejema svojo okolico z močnimi čustvi, in sicer z

različnimi načini izražanja, sporoča svoje potrebe, želje, odnose itd. Eden izmed

uspešnih načinov izražanja je likovni način izražanja. Otrok se svojega izražanja ne

zaveda, zato se izraža spontano in pri tem ne čuti nobenih ovir. V njegovih delih je

čutiti mnogo izpovednosti, poetičnosti in izvirnosti. Zaradi nizkega časa koncentracije,

njegova dela nastajajo zelo hitro, brez oklevanja in popravljanja. Osredotoča se na


UP PEF.

6

trenutno dejavnost in ne izgled likovnega dela. Svojega dosežka se vedno veseli,

vendar je to veselje kratkotrajno (Hočevar, Berce-Golob, Prestor 1980: 11).

Duh (2009) poudarja, da je likovno-oblikovni razvoj otrok v veliki meri odvisen od

dobre likovne pedagoške prakse. » Likovno-oblikovni razvoj pri likovni vzgoji je

pomemben dejavnik in s tem nujni sestavni del vsake didaktične enote likovno-vzgojne

dejavnosti« (Duh 2009: 35). Običajno začne otrok risati med drugim in tretjim letom, to

je v obdobju naglega govornega razvoja, saj sta govor in risba sorodni izrazni sredstvi.

Začetek otrokovega risanja, je odvisen od njegove telesne in duševne zrelosti in pa od

okolja v katerem živi (Pogačnik – Toličič 1986: 22 ).

Medtem, ko se otrok telesno in duševno razvija, preide skozi več stopenj likovnega

izražanja. Stopnje likovnega izražanja, ki so ločene po letih, predstavljajo neko umetno

tvorbo, ob kateri se moramo zavedati, da je hitrost razvoja odvisna od vsakega

posameznika (Gerlovič in Gregorač 1976: 44).

Nekateri otroci se razvijajo hitreje, drugi počasneje, nekateri zaostajajo. Zato je

delitev razvojnih stopenj likovnega izražanja po letih, kot pomoč za razumevanje

posameznih primerov otroških likovnih stvaritev. V skupini otrok enake starosti – v

skupini ali krožku, srečamo likovno izražanje, ki je značilno za tisto starost – tako, ki

prehiteva za starost značilni izraz, in tako, ki razvojno zaostaja. Razvojne stopnje

otroškega likovnega izražanja pa si sledijo vedno v enakem zaporedju, čeprav se ne

pojavijo vedno pri isti starosti otrok in v vseh značilnostih na enak način. Čim starejši

so otroci, tem bolj se v njihovem likovnem delu odraža duševna in telesna rast ter

likovno pojmovanje staršev, učiteljev in družbe, v kateri živijo in čim bolj se vključujejo v

družbeno okolje, tem bolj to vpliva na njihovo likovno izražanje (Gerlovič, Gregorač

1976: 44).

2.2 Likovna področja in tehnike pri likovni vzgoji predšolskih otrok

Likovno umetnost tvorijo različna likovna področja. Le-ta se delijo gleda na

izrazila, ki jih uporabljajo. Glavna likovna področja prikazujem na Sliki 3.


UP PEF.

7

RISANJE

SLIKANJE

KIPARSTVO (PLASTIČNO

OBLIKOVANJE) GRAFIKA

OBLIKOVANJE PROSTORA

Slika 3: Glavna likovna področja (prirejeno po Tacol T. 1994:6)

Vsako področje obsega več različnih likovnih tehnik. Vsaka od njih ima svoje

lastnosti, ki nam nudijo veliko različnih možnosti dela. Pri vsaki likovni tehniki

lahko uporabljamo orodje in material na več različnih načinov. Že samo

spoznavanje materiala in preizkušanje orodja je lahko likovno oblikovanje.

Gerlovičeva in Gregorač (1976) navajata, da s pojmom »likovna tehnika«

razumemo material, orodje in delovni način. Materiale, ki jih uporabljamo pri likovnem

oblikovanju so papir, svinčnik, tuš, barva, linolej, glina, žica, mavec in drugo. Orodja kot

pripomočki s katerimi oblikujemo so svinčnik, pero, čopič, dleto, modelirka, kladivo.

Material sam po sebi naj bi nas spodbudil k likovnemu ustvarjanju. Poleg likovnih

tehnik izbiramo lahko tudi likovne snovi in motive. Vsak motiv ni primeren za vsako

likovno tehniko in obratno (Gerlovič, Gregorač 1976: 83). Otroci se pri svojem likovnem

ustvarjanju že iz lastnega nagiba izražajo v različnih likovnih tehnikah – rišejo s

svinčnikom, s kredo, s palico, po pesku, slikajo z barvami, sestavljajo kamenčke,

papirčke, vžigalice, izrezujejo in obtrgavajo papir v različnih oblikah, grade z mivko,

kiparijo s kitom, ilovico in drugim (Gerlovič, Gregorač 1976: 84). Likovne tehnike

uvajamo glede na starost, število otrok v skupini in glede na razmere in možnosti. Na

vsaki stopnji pa zajamemo vse osnovne likovne dejavnosti, tako risanje, slikanje kot

prostorsko oblikovanje in kiparjenje (prav tam).


UP PEF.

8

Kombinirano risanje Kombinir ri nj

Lepljenka kot risba Lepljenk kot risb

Črtna praskanka Črtn kank

Oljni pasteli Oljni steli

Voščenka Vošč ka

Kreda Kred

Oglje Oglj

Svinčnik Svinčnik

SUHE RISARSKE LIKOVNE TEHNIKE

2.2.1 Risarske likovne tehnike

Risarske likovne tehnike se delijo na suhe, mokre in pomožne likovne tehnike.

Suhe risarske likovne tehnike, ki so primerne za likovno-vzgojno delo prikazujem na

Sliki 4.

Slika 4: Suhe risarske likovne tehnike (prirejeno po Patru 2009: 28, Tomšič in Tacar

2010: 36, Vrlič 2001: 70)

Grafit – svinčnik

Ko imajo otroci dovolj razvite ročne spretnosti – da obvladajo pritisk risanja na

podlago, jim takrat ponudimo svinčnik. Mlajši predšolski otroci lahko rišejo z močnim

tesarskim svinčnikom, kasneje jim ponudimo mehke svinčnike z B oznako (Vrlič 2001:

70). Mehki svinčniki so označeni tudi s številko – čim višja je številka, tem mehkejši je

svinčnik (Tomšič, Tacar 2010: 10). Kot podlago za risanje, otrokom ponudimo gladki

papir, ki je najbolj primeren. Naj bo to gladka stran risalnega lista, šeleshamer,

pisarniški list itd. Izogibamo se radirkam, saj radirana risba izgleda nečisto in vpliva na

otrokovo nesamozavest pri risanju (Vrlič, 2001: 71).

Kot podlago lahko uporabimo tudi hrapavi papirji, karton ali lepenka. S svinčnikom

lahko rišemo tudi na tkanino, keramične plošče, les itd. (Tomšič, Tacar 2010: 10).

Svinčnik uporabljamo za polnjenje oz. barvanje manjših površin z zanimivo teksturo

(živalska dlaka …) in za izdelavo črtnih risb, ki se s pritiskom svinčnika po intenzivnosti


UP PEF.

9

lahko razlikujejo (Duh, Vrlič 2003: 43). Za izdelavo ekspresivnih risb uporabimo mehke

svinčnike to je 2B do 6B ali več (Tomšič, Tacar 2010: 10)

Oglje

Risarsko oglje je mehak material in primeren za barvanje sorazmerno velikih

površin. Primeren je za nekoliko starejše otroke. S plosko držo paličice oglja lahko

rišemo z različno debelimi črtami, z različnim pritiskom na podlago pa množico svetlo-

temnih tonov (Vrlič 2001: 72). Črta je svetla, če ne pritisnemo preveč, če pritisnemo

močno pa je temna (Tomšič, Tacar 2010: 11). Oglje je material, pri kateremu

spodbujamo uporabo radirk (za razliko od svinčnika), papirnatih brisač in prstov za

brisanje. Oglje otrokom omogoča, da pri risanju lahko risbo venomer popravljajo in

zbrišejo narisano. Ob tem spoznavajo nov način likovnega izražanja, svetlenje temnih

površin. Oglje ne omogoča pretirane natančnosti npr. kot voščenka, zato ga ponudimo

takrat, kadar želimo preprečiti, da bi se otroci pri likovnem izražanju preveč zgubljali v

podrobnosti. Z ogljem rišemo na mehkejši papir (Vrlič, 2001: 73–74).

Kot podlago lahko uporabimo tudi hrapave papirje, karton ali lepenko (Tomšič,

Tomšič 2010: 11). Risbo z ogljem fiksiramo (zaščitimo) z utrjevalci v razpršilu (lak za

lase, posneto mleko, jajčni rumenjak) (Vrlič 2001: 74). Fiksativ lahko naredimo tudi, da

zmešamo lepilo za les na vodni osnovi z vodo v razmerju 1:3, ter ga vlijemo v posodo s

pršilom (Tomšič, Tacar 2010: 11)

Kreda

Prednost kred je v njihovi cenenosti, zato jih otroci lahko imajo na voljo v večjih

količinah. Za risanje s kredo so najprimernejše velike in trde površine (tabla, zid,

pločnik). Krede omogočajo otrokom svobodno delo (Vrlič 2001: 72).

Krede so podobne oglju, saj so mehke in brez fiksiranja neobstojne. Dobi se jih tudi v

različnih barvah in lahko rišemo s svetlimi linijami na temnih podlagah. Za podlago

lahko uporabimo poleg table, zida in pločnika še risalni ali drug papir. Črte se lahko

zbrišejo z mehko radirko, če je potrebno. Ko je risba končana, jo je potrebno fiksirati,

saj v nasprotnem primeru je neobstojna (Tomšič, Tacar 2010: 12).

Voščenka

Debelejše voščenke so najbolj primerne za mlajše otroke, saj omogočajo

preprosto uporabo in prve likovne poskuse. Z njimi lahko čečkajo in tolčejo po podlagi.

Voščenke morajo biti dovolj dolge in ob konici brez zaščitniškega papirja. Za delo z

voščenkami so najprimernejši risalni listi. Risanje ali slikanje se lahko zaradi enostavne

uporabe izvaja na tleh in stoje ob slikarskih stojalih ali stenah. Voščenke so primerne


UP PEF.

10

za likovna izražanja na obarvane podlage, saj so dovolj pokrivne. Otrokom ponudimo le

eno barvo, ki naj bo kontrastna glede na barvno podlago, na kateri bodo otroci delali

(Vrlič 2001: 71). Kadar uporabljamo temnejšo podlago, rišemo s svetlo voščenko, če

uporabljamo svetlo podlago, uporabimo temnejšo voščenko. Če z voščenko močno

pritisnemo na podlago, bo sled intenzivna (Tacol, Tomšič Čerkez: 2006: 33). Voščenke

so praviloma narejene iz voska. Lahko jo uporabimo pri kombinirani tehniki, npr.

voščenka in laviran tuš (Tomšič Čerkez, Tacar 2010: 17).

Oljni pasteli

Oljni pasteli so podobni voščenkam. Vezivo, ki veže barvne pigmente pri pastelih

je olje, zato so od voščenk mehkejše in se bolj drobijo. Njihova sled je intenzivnejša in

kakovostnejša. Na predšolski stopnji se pasteli uporabljajo redkeje, zaradi višje cene.

Tudi obrabijo se hitreje in pušča dokaj umazano okolico, a vendar pasteli omogočajo

kakovostno likovno izražanje. Otroke osvobaja pretirane natančnosti in pretirane

obremenjenosti s čistostjo pri likovnem izražanju (Vrlič 2001: 72). Za risanje so najbolj

primerne podlage različnih velikosti, oblik in barve. Uporabimo lahko hrapav papir,

lepenke, tkanine, les, karton itd. (Tomšič Čerkez, Tacar 2010: 15).

Črtna praskanka

Ta likovna tehnika je podobna grafikam, a je za izdelavo manj zahtevna. Po navadi

se z otroki dela pravo grafiko, vendar če nam razmere ne dopuščajo oz. če bi radi

poživili zanimanje otrok z novim in neznanim delom, takrat delamo praskanko

(Gerlovič, Gregorač 1976: 88 ). Praskanko je možno izvajati na dva načina, in sicer:

· bel papir prebarvamo s svečo ali voščenko in vse skupaj premažemo s črnim

tušem, ki smo mu dodali nekaj mila,

· za podlago uporabimo čim bolj gladek list papirja in ga premažemo z mešanico

jajčnega rumenjaka ter temne tempera barve. V obeh primerih je potrebno

počakati, da se podlaga dobro posuši. Za praskanje uporabimo trske, glavnik,

zobotrebec ali paličice (Duh, Vrlič 2003: 46).

Nanešena barva se na bolj gladkem papirju lažje praska. Likovno delo je podobno

kot pri brisalcu tinte, saj dobivajo svetlo črto na temni podlagi. Otroci lahko pri

praskanki uporabljajo črtno risbo ali izpraskajo večje svetle površine (Vrlič 2001: 76).

Za podlago lahko uporabimo masten oz. gladek papir, npr. iz koledarja (Tomšič, Tacar

2010: 30).


UP PEF.

11

Brisalec tinte Brisalec tinte

Kemični svinčnik Kemični svinčnik

Flomaster Flomaster

Lužilo za les Lužilo za les

Naravne tekočineNaravne tekočine

Enobarvna luščenka (jajčna tempera, voščen praskanka) Enobarvna luščenka (jajčna tempera voščen praskanka)

Lavirana risba Lavirana risba

Tuš in pero (ptičje, gosje, kurje, kovinsko) Tuš in pero (ptičje, gosje kurje, kovinsko)

Tuš in trska Tuš in trska

Tuš in čopič Tuš in čopič

MOKRE RISARSKE LIKOVNE TEHNIKE

Lepljenka kot risba

Za to tehniko potrebujemo risalni list, barvni papir (ene barve) ter lepilo za papir.

Papir pripravimo kot podlago, na katero bomo oblikovali motiv lepljenke. Ploskve

barvnega papirja oblikujemo s trganjem. Beli rob natrganega papirja bo postal črta, s

katero bomo risali. Natrgan papir na hrbtni strani premažemo z lepilom za papir in

prilepimo na podlago. Postopek ponavljamo, dokler lepljenke ne dokončamo (Tomšič,

Tacar 2010: 36).

Kombinirano risanje

Kombinirane likovne tehnike vpeljemo takrat, ko otroci dovolj dobro obvladujejo

posamezne likovne tehnike, ki jih imamo namen kombinirati. Pri kombiniranju moramo

vedeti, kaj želimo z različnimi materiali doseči. Otrokom ponudimo materiale v isti barvi.

Suhi materiali, ki jih kombiniramo pri risanju so lahko:

· voščenka in flomastri (izražanje z različno debelimi črtami),

· oglje in kreda (možnost temnenja in svetljenja),

· črtna praskanka in bela tempera barva (poudarjanje belih površin na risbi),

· voščenka in oljni pastel (različna trdnost in jakost barvnega tona) (Vrlič 2001:

79–78).

Mokre risarske likovne tehnike, ki so primerne za likovno-vzgojno delo prikazujem na

Sliki 5.

Slika 5: Mokre risarske likovne tehnike (prirejeno po Vrlič 2001: 70, Tomšič in Tacar

2010)


UP PEF.

12

Tuš in čopič

Pri tehniki risanje s tušem in čopičem so primerni različno debeli akvarelni čopiči.

Potrebno je paziti na kapljanje tuša. Pred začetkom dela poskrbimo za zaščito otrok in

miz. Poskrbimo, da bo otrok imel na voljo tudi krpico v katero bo brisal čopič. Mlajšim

otrokom dovolimo svobodno risanje, starejšim pa demonstriramo možnosti izražanja z

različno debelimi črtami, ki jih dobimo z različno debelimi čopiči ali različnimi držami in

pritiski debelejšega akvarelnega čopiča na podlago (Vrlič 2001: 77–78).

Tuš in trska

Enako kot pri risanju s tušem in čopičem, poskrbimo, da zaščitimo otroke in mize

ter pripravimo krpico za brisanje trske. Za začetno seznanjanje otrok s tušem je trska

najbolj primerna, saj je zelo enostavna za uporabo. Črta je pri risanju različno

intenzivna, z vlečenjem po podlagi pa postaja vse bolj svetla. Pomembnejše, debelejše

ali bližje dele motiva otroci rišejo s temno, ostale s svetlejšo črto. Po posebnem papirju,

lahko otroci s čečkanjem svetlijo črto. Otroke je potrebno naučiti kako pravilno držati

trsko, da se izogne brisanju svežega tuša na risbi z dlanmi, kako jo otresti, da tuš ne

kaplja, in kako se izogniti packanju (Vrlič 2001: 77). Otroci motive, ki so zanje bolj

pomembni, rišejo s temno, druge pa s svetlejšo črto (Duh, Vrlič, 2003: 45).

Tuš in pero

Kovinsko pero otrokom ponudimo, ko so dovolj sposobni, saj risanje s peresom

zahteva precej motoričnih spretnosti. Otroci takrat naj bi obvladali pravilno držo peresa

in primeren pritisk na podlago (Vrlič 2001: 77–78). Ta tehnika je primerna za risanje

črtnih motivov ali za polnjenje manjših površin z izrazito črtno strukturo. S peresi (redis

peresa), ki imajo različne oblike konic, rišemo enakomerne črte. Črta, ki jo narišemo s

koničasto oblikovanimi peresi (damsko pero), je odvisna od moči pritiskanja (Duh, Vrlič

2003: 45). Poleg kovinskega peresa, ki smo ga že omenili, lahko uporabimo tudi ptičje,

gosje in kurje pero (Patru 2009: 28).

Tomšičeva in Tacarjeva sta poimenovali zgornje tri tehnike kar »Risanje s tušem«.

Pri tej tehniki sta opredelili, da je lahko tudi suha risarska likovna tehnika. Na podlago

(risalni ali drugi papir) se neposredno riše s čopičem, paličico ali peresom, ki ga

pomočimo v tuš ali barvni tuš; medtem ko pri mokri risarski tehniki se podlago navlaži s

čisto vodo, kjer lahko uporabimo gobo, krpo ali kar roko. Nato rišemo s čopičem ali

paličico, ki jo pomočimo v tuš (Tomšič, Tacar 2010: 19).


UP PEF.

13

Lavirana risba

Pri tej tehniki mešamo tuš (ali drugo vodotopno barvo) z vodo. Poznamo različne

načine, ki jih lahko prakticiramo na predšolski stopnji. Eden preprostejših načinov je

risanje s tušem in z risalom (trska, čopič, pero) na moker papir. Tuš se pri risanju

razliva, kar otrokom omogoča, da eksperimentirajo in svobodno rišejo. Starejši otroci

lahko kombinirajo risanje s tušem in močenje papirja s čopičem oz. rišejo na delno

moker papir. Tuš se v tem primeru razlije le tam, kjer je papir moker. S tem načinom

dela jih seznanimo tako, da otroci potegnejo po suhem papirju vodoravno črte s

čopičem, namočenim v vodo, preko njih pa vlečejo navpične črte s trsko, namočeno v

tuš. Zadnji način dela poteka tako, da otroci tuš redčijo z vodo v lončku ali na podlagi.

Ko dobijo želeni sivi ton, ga nanesejo na papir (Vrlič 2001: 78–79).

Enobarvna luščenka (jajčna tempera, voščen praskanka)

Ta likovna tehnika se uporablja pri starejših predšolskih otrocih, ki zaradi svojih

značilnosti in postopkov pritegne in je zanimiva. Otroci rišejo na trši enobarvi papir

manjšega formata. Najbolje na šeleshamer, saj se risalni list pod vodo hitro razpade,.

Pri barvanju se na debelo nanaša enobarvna gosta, nerazredčena tempera barva, ki

zaščiti papir. Ko se barvni sloj posuši, prebarvamo čez s črnim tušem. Potrebno je

barvati narahlo, saj tuš topi barvo. Posušen papir speremo z vodo, ob tem si

pomagamo lahko s čopičem ali roko. Pojavi se osnovna risba, narisana s tempero na

bel papir (Vrlič 2001: 79). Tomšičeva in Tacarjeva sta to tehniko poimenovali

»izpiranka oz. luščenka«.

To je kombinirana risarska tehnika, pri kateri uporabimo dva tekoča materiala:

tempero in tuš. Učinek tehnike temelji na dejstvu, da papir dobro vpija tuš, tempera

pa je sestavljena iz delcev pigmenta in polnila, ki se nahajajo na površini papirja.

Tam, kjer smo risali s tempero, papir ne more vpijati tuša in ga lahko »odluščimo«

oz. »izperemo« (Tomšič, Tacar 2010: 28).

Naravne tekočine

Tomšičeva in Tacarjeva (2010) navajata, da lahko rišemo z naravnimi tekočinami,

kot so npr. kava, čaji, obarvana voda, v kateri je bila predhodno kuhana zelenjava

(rdeče zelje, špinača, rdeča pesa, lupina čebule), lupine še ne zrelih orehov. Naravne

tekočine uporabimo podobno kot uporabljamo tuš ali črnilo. Za delo potrebujemo

izbrano tekočino v lončku (kava, čaj …), mehke okrogle čopiče ali lesene paličice ali

peresa (kovinska ali naravna), debelejši papir (risalni ali grafični papir), lonček z vodo

za čiščenje pripomočkov ter krpo za sušenje in čiščenje pripomočkov.


UP PEF.

14

Preden pričnemo z delom se odločimo ali bomo delali na mokri oz. suhi podlagi.

· Risanje na suhi podlagi – na podlago rišemo neposredno s čopičem, paličico

ali peresom, ki ga pomočimo v izbrano tekočino.

· Risanje na mokri podlagi – podlago navlažimo s čisto vodo. Lahko uporabimo

gobo, krpo ali roko. Navlažimo ves list ali samo njegove dele. Značilnost

nastalih črt je odvisna kako se naravna tekočina razliva v vodi. Risbo lahko

dokončamo tudi tako, da jo pustimo, da se posuši in nadaljujemo z risanjem na

suhi podlagi. Ko rišemo po mokri podlagi, lahko posujemo sol, pustimo risbo, da

se posuši, in odvečno sol stresemo stran.

Z naravnimi tekočinami lahko tudi obarvamo liste papirja tako, da v plitvo posodo

vlijemo izbrano tekočino. Vanjo položimo list papirja in počakamo, da se obarva. Nato

ga obesimo s ščipalkami na vrv za sušenje perila (Tomšič, Tacar 2010: 26–27).

Lužilo za les

»Lužilo za les je premazno sredstvo za oplemenitenje naravne strukture lesa. Je

vodotopno in ga dobimo v različnih barva. Uporabimo ga lahko tudi za risanje«

(Tomšič, Tacar 2010: 35). Za delo potrebujemo lužilo za les želene barve, mehke,

okrogle čopiče različnih velikosti ali lesene paličice, debelejši papir (lahko risalni),

lonček z vodo za čiščenje pripomočkov ter krpi za sušenje in čiščenje pripomočkov. Na

podlogo rišemo s čopičem ali paličico, ki jo predhodno pomočimo v lužilo za les. Lužilo

je primerno tudi za lavirane risbe saj se ob ponovnem nanosu ne topi (Tomšič, Tacar

2010: 35).

Flomaster

Črta flomastra je enakomerna ne glede na to, kako močno pritisnemo (Duh, Vrlič

2003: 44). Flomastri z oglatimi in različno debelimi konicami omogočajo zanimivo

ukvarjanje z likovnimi motivi debelih in tankih črt. Kot podlago za risanje uporabimo

gladki papir. Lahko uporabimo tudi hrbtno stran stenskih koledarjev, vendar moramo

biti pozorni, da flomastri primejo na gladko podlago. Otroke opozorimo, naj pazijo, da

izdelka ne razmažejo. Flomastri niso primerni za barvanje večjih površin, če pa že, naj

bodo poteze žive in nanešene v različnih smereh (Vrlič 2001: 74–75). Flomastri so

lahko vodotopni ali vodoodporni. Kadar rišemo z vodotopnimi flomastri na papir, lahko

narisane črte spreminjamo z vodo. Ob tem si pomagamo s čopičem ali z gobico

(Tomšič, Tacar 2010: 24). Barva vodotopnih flomastrov hitro bledi, zato je potrebno

likovne izdelke hraniti v zaprti mapi (Tacol, Čerkez 2006: 34).


UP PEF.

15

Kemični svinčnik

Kemični svinčnik je sodoben izum in je bolj namenjen pisanju. Za risanje se

uporablja redkeje, saj je večina slabe kakovosti in posledično neenakomerno pušča

barvo. Razlog, ki ga občasno ponudimo otrokom, je njegova enostavna uporaba. Za

likovno delo so najbolj uporabni rolerji, to so pisala, ki imajo na koncu vrtečo se

kroglico, vendar tekoče črnilo. Lahko jih uporabljamo v kombinaciji z debelejšimi

flomastri, saj puščajo zelo tanko sled (Vrlič 2001: 74). Ravno zaradi tanke sledi je

kemični svinčnik primeren na majhnem formatu. Z njim se lepo riše na gladki podlagi,

se pa zaradi tega nerada suši, saj papir ne vpija barve. Posledično so otroške risbe

pogosto zamazane ali spacane (Pibernik 2006: 95). Kemični svinčniki so praviloma

vodoodporni in različnih barv. Obstajajo tudi s črnilom v gelu, v različnih barvah,

odtenkih in z bleščicami. Narisane črte so tanke in enakomerno debele. Izrisanih črt se

ne more več izbrisati (Tomšič, Tacar 2010: 25).

Brisalec tinte

Pri tej likovni tehniki je najprej potrebno s tinto enakomerno obarvati površino, šele

nato se lotimo risanja z brisalcem. Površino lahko obarvamo s čopičem ali z gobico.

Rezultat dela je svetla risba na temni podlagi. Otroci lahko eksperimentirajo tudi na tak

način, da najprej risbo narišejo z brisalcem, šele nato pobarvajo s tinto. Za delo, otroku

ponudimo manjši del formata (Vrlič 2001: 75). Uporabimo lahko samo črnilo modre

barve, saj brisalec ne briše črnil drugih barv (Tomšič, Tacar 2010: 22). Črnilo je

sredstvo za pisanje in tiskanje. Njegova gostota je bolj primerna za pisanje kakor

risanje. Tehniko risanja z brisalcem črnila delamo v sestavu s črtno risbo (Pibernik

2006: 102).

Pomožne risarske likovne tehnike, ki so primerne za likovno-vzgojno delo

prikazujem na Sliki 6.

Slika 6: Pomožne risarske likovne tehnike (prirejeno po Patru 2009: 28)

Risba v mehko podlago – reliefna risba (mekol, plastelin) Risba v mehko podlago reliefna risba (mekol, plastelin)

Alkoholni flomaster na prosojni podlagi Alkoholni flomaster na prosojni podlagi

Lepilo (mivka, akvarel ali sprej) Lepilo (mivka, akvarel ali sprej)

Skrita risba (limonin sok, kis) Skrita risba (limonin sok, kis)

Radirka Radirka

POMOŽNE RISARSKE LIKOVNE TEHNIKE


UP PEF.

16

Radirka

Radirke so različnih trdot: mehke so za radirati svinčnik, normalne so za srednje

trde in trde barvnike, trde radirke so za radiranje črnila in nevulkanizirani gnetilni gumij

pa za brisanje oglja in pastela. Pri radiranju moramo biti previden, da ne poškodujemo

papirja. Z radirko lahko naredimo risbo podobno kot risbo z brisalcem črnila. Z mehkim

svinčnikom pobarvamo papir, nato z radirko brišemo in s tem delamo risbo. Risbo

radiramo z robom mehke radirke. Risbo se lahko izboljša tako, da se doriše v ospredje

nov motiv s svinčnikom (Pibernik 2006: 103).

»Skrita« risba

»Skrito« risbo lahko poimenujemo tudi limonina risba, saj je limonov sok osnovni

risarski material za njihovo izdelavo. Za delo potrebujemo naravni limonov sok, leseno

paličico ali čopič, papir ter likalnik. Na podlago – risalni ali drug papir – rišemo

neposredno s čopičem ali paličico, ki jo predhodno pomočimo v limonin sok. Ko se

limonin sok posuši, papir zlikamo s toplim likalnikom. Pojavila se bo risba rjavkastih

črt, saj se je limonin sok na površini zažgal. Za skrito risbo lahko uporabimo tudi mleko

(Tomšič, Tacar 2010: 34).

2.2.2 Slikarske likovne tehnike

Primerne slikarske likovne tehnike, ki se uporabljajo na predšolski stopnji, delimo v

tri skupine, in sicer suhe slikarske likovne tehnike, mokre slikarske likovne tehnike ter

lepljenke z barvnimi materiali. Vsi materiali, ki se uporabljajo za slikarsko likovno

tehniko, morajo vsebovati intenzivne, čiste barvne tone in ne pastelnih, neizrazitih barv.

Barve kot so v zlatem, srebrnem in flourescentnem tonu otrok večinoma zbegajo in

otežkočajo seznanjanje z osnovnimi barvnimi odnosi. Slikarske likovne tehnike, ki so

primerne za delo s predšolskimi otroki, delimo v tri skupine, in sicer na suhe slikarske

likovne tehnike, mokre slikarske likovne tehnike in na lepljenke (Vrlič 2001: 86).

Suhe slikarske tehnike, ki so primerne za likovno-vzgojno delo v predšolskem

obdobju prikazujem na Sliki 7. Pri slikanju je potrebno otrokom ponuditi celotno paleto

različnih barv izbranega slikarskega materiala in ne le ene same barve. Značilnosti in

možnosti slikarskih likovnih tehnik so:

· omogočanje otroku upodabljanje podrobnosti,

· velike pobarvane površine s suhimi materiali vsebujejo izrazito živ likovni naboj,

· primerne so za barvanje manjših površin z značilno, razgibano in zanimivo

teksturo (dlaka živali, drevesno lubje, prodnata rečna obala …) (Vrlič 2001: 87–

88).


UP PEF.

17

Barvice Ba ic

Voščenke

Barvne krede Ba k de

Oljni pasteli Oljni steli

SUHE SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE

Barvni flomastri Barvni flomastri

Naravne barve: čaj, sok, kava ipd. Naravne barve: čaj sok, kava ipd.

Prstne barve Prstne barve

Vodotopne in nestrupene zidne barve Vodotopne in nestrupene zidne barve

Barvni tuši Barvni tuši

Gvaš Gvaš

Vodene barve Vodene barve

Tempera barve Tempera barve

MOKRE SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE

Slika 7: Suhe slikarske likovne tehnike primerne za likovno-vzgojno delo v predšolskem

obdobju (prirejeno po Patru 2009: 29)

Mokre slikarske likovne tehnike so najprimernejše za mešanje barv. Vsebujejo zelo

močan motivacijski dejavnik in imajo sproščujoč karakter (Vrlič 2001: 90). Na Sliki 8

prikazujem primerne mokre slikarske likovne tehnike za likovno-vzgojno delo na

predšolski stopnji.

Slika 8: Mokre slikarske likovne tehnike primerne za likovno-vzgojno delo v

predšolskem obdobju (Patru 2009: 29)

Vodene krijoče barve (tempera barve)

V predšolski likovni praksi se uporabljata dva različna postopka, in sicer z uporabo

lončkov v kateri so različne barve ter več čopičev – kadar otrok pri slikanju zamenja

barvo, zamenja tudi čopič, in drugi način pri katerem imajo otroci na voljo posodice z

barvami, lonček z vodo, vsak svoj čopič ter krpice za brisanje. Pri slednji otroci

uporabljajo le en čopič katerega sproti spirajo in brišejo. Pri predšolskem otroku se po

navadi uporablja prvi način, saj otroci še ne znajo spirati čopiča. S časoma jih začnemo


UP PEF.

18

seznanjati z drugim načinom. Otroke čimprej poskušamo navaditi na slednji način dela,

saj omogoča mešanje barv med seboj (Vrlič 2001: 90–91).

Pri tej tehniki je primerno uporabljati rahlo trše ploščate čopiče. Ko se barve nanašajo

na poljubni papir, morajo biti goste, saj je tempera slikarska tehnika, ki zahteva

prekrivne nanosne barve. Barve lahko svetlijo z belo barvo in temnijo s črno ali drugimi

barvami (Tomšič, Tacar 2010: 49).

Vodene barve

S to likovno tehniko otroke seznanimo, ko obvladajo postopke dela – namakanje

čopiča v vodi, mešanje in raztapljanje barve v skodelici, dokler ni barva dovolj gosta za

uporabo, slikanje, spiranje čopiča v vodi, po potrebi brisanje čopiča s krpico, ponovno

namakanje čopiča v vodi in uporaba druge barve. Pri mlajših otrocih uporabljamo

akvarelne komplete, ki so sestavljeni iz večjih posodic in vsebujejo različne tone barv

(rdeča, rumena, modra, zelena, bela in črna). Pri starejših otrocih se poslužujemo

vodenih barv z več barvami. Šolski barvni komplet vsebuje dvanajst različnih barv. Ob

takem kompletu otroci spoznavajo različne tone enakih barv (svetlo in temno modra,

cinober in karmin rdeča …). Otrokom ugaja slikanje mokro na mokro. Lahko jim

ponudimo tudi predhodno namočene papirje. Otroci po četrtem letu lahko že sami

zmočijo podlago za nadaljnje delo, le prej jim nazorno demonstriramo postopek.

Pripomočke, ki jih morajo imeti so širši lonček z vodo, gobica in prazno mizo. Z gobo in

vodo zmočijo mizo ter nanjo položijo papir. Tako se bo papir napil vode in prilepil na

mizo. Sprijet papir na mizno površino je pripravljen za slikanje z vodenimi barvami.

Potrebno je pripraviti še velik prostor za odlaganje otroških likovnih del (Vrlič, 2001:

91).

Gvaš

Pri tej likovni tehniki se pigmenti barv mešajo z belo barvo ter smolnatimi vezivi.

Tako likovno tehniko označujemo tudi kot slikanje z vodenimi barvami, kateri dodajamo

belo tempero. Uporaba bele tempere omogoča prekrivanje pri slikanju z vodenimi

barvami, ter svetljenje posameznih barvnih tonov (Vrlič 2001: 92).

Pri delu z gvašem potrebujemo debelejši papir poljubne velikosti, gvaš barve, različno

debele okrogle čopiče, paleto, lonček z vodo, zaščito za mizo (star časopisni papir). Za

material lahko uporabimo gvaš v tabletah, gvaš v lončkih ali gvaš v tubah. Najprej se

nanese barvo na poljubno velik papir. Nanos barve je lahko redek ali gost. če se barve

med nanosom prekrivajo, se lahko med seboj zmešajo. Barve svetlimo z belo barvo,

temnimo pa s črno ali z drugimi barvami (Tomšič, Tacar 2010: 51).


UP PEF.

19

Barvni tuši

Barvni tuši so izredno intenzivnih barv, med seboj se lepo mešajo in pri slikanju na

mokro podlago močno razlivajo. Primerni so za pihanke, saj so tuši tekoči. Otroci pri

pihanki s pomočjo slamic pihajo kapljice po papirju in ustvarjajo zanimive oblikovne ter

barvne kompozicije. Barvne tuše uporabljajo tudi kot dodatek drugim slikarskim

tehnikam. Lahko se mešajo z vodo (Vrlič 2001: 92).

Pibernikova (2006) je to tehniko poimenovala kar »Pihanka«. Kapljico naj bi pihali po

gladkem papirju v srage in potočke slučajnih oblik. Pibernikova meni, da je ta tehnika

primerna za prikaz mask raznih bajeslovnih bitij, prikaz vej v fantastični krajini. Otroci

lahko pihajo v različne smeri (Pibernik 2006: 106).

Vodotopne in nestrupe zidne barve

To tehniko uporabljamo za poslikovanje večjih površin, in sicer kartonske

embalaže, sten v vrtcu in zunaj njega, betonski ograj itd. Zidne barve uporabljamo na

enak način kot šolske tempera barve in jih tudi mešamo med seboj.

Za zunanjo uporabo, so primerne fasadne akrilne barve, vendar je potrebno pred

pričetkom dela, otroke ustrezno obleči in zaščititi okolico. Tudi akrilne barve se mešajo

z vodo, po delu z njimi takoj očistimo čopiče. Ta tehnika ni primerna za likovno-vzgojno

delo na predšolski stopnji (Vrlič 2001: 92–93).

Prstne barve

Značilnost prstnih barv je njihova nestrupenost in ravno prava pastoznost.

Primerne so za najmlajše otroke. Barve morajo biti intenzivnih barv in vsebovati čiste

osnovne barvne tone (Vrlič 2001: 93).

Naravne barve: čaj, sok, kava ipd.

Z naravnimi barvili odkrivamo nove možnosti barvanja. Za barvanje lahko

uporabimo kavo, čaj, čokolado, kakav, borovnice, špinačo, z ogljem, zemljo, blatom.

Obstojnost takih barv je vprašljiva zato so po mnenju Pibernikove (2006) primerne za

razne počitniške kolonije in tabore kot razvedrilne tehnike (Pibernik 2006: 152).


UP PEF.

20

Lepljenke z blagom in drugimi barvnimi materiali Lepljenk bl i dr imi ba nimi at iali

Lepljenke z ročno pobarvanim papirjem Lepljenk čn ba im irje

Lepljenke z revialnim papirjem Lepljenk vialni pirj

Lepljenke z barvnim (kolaž) papirjem Lepljenk ba ni (kolaž) pirj

LEPLJENKE GLEDE NA MATERIALE

Lepljenke delimo na trganke in rezanke. Delitev glede na materiale prikazujem na

Sliki 9.

Slika 9: Delitev lepljenk glede na materiale (Patru 2009: 29)

Lepljenke so primerne za otroke stare med četrtim in petim letom. To je obdobje,

ko otroci začnejo obrisno upodabljanje zamenjevati s ploskovnim. Pri lepljenkah ne

delamo mozaikov, vsaj ne na velikih podlagah, saj je zamudno, nesmiselno in likovno-

izrazno sporno početje. So pa mozaične lepljenke primerne na majhnih in barvno

razgibanih površinah, kjer otrok niza različne barve ter gradi svojo likovno delo. Na

področju lepljenk torej velja, da naj otroci večje površine lepijo z večjimi kosi barvnih

papirjev, manjše pa z manjšimi (Vrlič 2001: 94–95).

Lepljenke z barvnim (kolaž) papirjem

Za podlago otrok lahko uporabi risalni ali kak drug list papirja, lahko pa izbere

ustrezno barvo med barvnimi papirji. Samolepilni barvni papirji za lepljenje niso

primerni. Ko je otrok s svojo kolažirano kompozicijsko postavitvijo zadovoljen, zalepi

oblike na podlago. Otroke navajamo na varčno uporabo barvnega papirja. Otroci naj

režejo brez predhodnega zarisovanja oblik, saj ko rišejo obliko, rišejo na sredino

formata. Izid početja pri izrezovanju pa je majhna luknja na sredini barvnega papirja.

Brez podrisovanja bo otrok tako izrezal vogal lista, ki tvori trikotnik.

Pri lepljenkah se izogibamo nazobčanih škarij, razen v primeru kadar želimo upodobiti

značilnost motiva. Barvni papirji omogočajo kontrastiranje mehkih in trdih oblik. Pri

trganju papirja dobimo mehko linijo, pri rezanju s škarjami pa trdo linijo. Starejši

predšolski otroci lahko trgajo tudi ob ravnilu (Vrlič 2001: 95–96).


UP PEF.

21

Lepljenke z revialnim papirjem

Revialni papir lahko uporabimo na dva načina:

· Prvi način: otroci izrezujejo naslikane predmete, osebe, živali, celotne

podobe nato lepijo, kombinirajo med seboj, jih razrezujejo in ponovno

sestavljajo. Take igrice otroku omogočajo razvijanje domišljije in razbijanje

šablonskih predstav.

· Drugi način: otroci najprej iz revij iščejo posamezne dele motivov, ki so

vzorčno zanimivi, nato jih izrežejo, ter jih uporabijo kot navaden barvni kolaž

papir (Vrlič 2001: 96–97).

Lepljenke z ročno pobarvanim papirjem

Otrokom ponudimo intenzivne barve s katerimi bodo pobarvali papir. Intenzivne

barve ponudimo zato, ker mlajše otroke ne pritegnejo rahle barvne nianse, oziroma jih

še ne zanimajo. Otroci si ob enakomerni poslikavi velikih površin urijo ročne spretnosti,

ter navajajo na enakomerno nanašanje barve (Vrlič 2001: 97).

Lepljenke z blagom in drugimi barvnimi materiali

Za lepljenke lahko uporabimo blago in drug material, ki naj bo zanimivih barv.

Pozorni moramo biti, da se da material rezati ali trgati. Razna semena in naravnih

plodov se izogibamo, saj zaradi njihove oblike niso primerna za lepljenje (Vrlič 2001:

97).

2.2.3 Grafične likovne tehnike

Pri grafičnih likovnih tehnikah lahko uporabljamo risarska in slikarska likovna

izrazila. To področje je primerno za otroke vseh starosti in ni vezano na določena

likovna izrazila, ampak na način in postopek izdelave. Skupna lastnost grafičnih

likovnih tehnik je odtis. Odtis ima svoje značilnosti in se razlikuje od naslikane ali

narisane oblike. Otroci lahko odtiskujejo dele telesa (npr. prste, dlani, stopala) v mehke

površine (pesek, mivko, glino) ali pa pobarvane dele telesa odtiskujejo na papir in blago. V

okviru grafičnih likovnih tehnik se vzgojiteljice v vrtcih lahko poslužujejo različnih tehnik in

materialov, ki jih izbirajo na podlagi starosti in sposobnosti otrok (Vrlič 2001:100).

Na Sliki 10 prikazujem primerne grafične likovne tehnike za likovno-vzgojno delo na

predšolski stopnji.


UP PEF.

22

Monotipija

Simetrično odtiskovanje

Kolagrafija

Kolažni, kartonski tisk oz. montažni tisk

Frotaž

Tisk z naravnimi materiali

Tisk s šablonami

Tisk s pečatniki

Odtiskovanje delov telesa

GRAFIČNE LIKOVNE TEHNIKE

Slika 10: Grafične likovne tehnike primerne za likovno-vzgojno delo v predšolskem

obdobju (prirejeno po Vrlič 2001:100–106)


Odtiskovanje delov telesa je osnovna dejavnosti, ki je primerna na vseh starostnih

stopnjah. Otroci v mehke površine, kot so pesek, mivka, sneg, glina, lahko odtiskujejo

prstne blazinice, prste, komolce, obraz, dlani, stopala itd. Lahko pa na dele telesa

nanesejo gostejšo barvo in odtisnejo na različne podlage kot so papir, zid in blago

(Vrlič 2001: 100–101). Otroci lahko delajo v dvojicah ali manjših skupinah. Kombinirajo

lahko barve in odtise različnih delov telesa (Duh, Vrlič 2003: 56).

Tisk s pečatniki

Starejši otroci pečatnike izdelujejo iz različnih materialov, in sicer iz krompirja,

pese, repe, plute, valovite lepenke, penaste gobe, usnja, radirke, zvite vrvice,

zmečkanega papirja, čipk itd., medtem ko si mlajši le izberejo primeren pečatnik. Otroci

morajo osvojiti držo pečatnikov, da lahko nanje nanesejo barvo ter primerno odtisnejo.

Materiale kot so radirke, usnje in podobno nalepimo na lesena držala, medtem ko repo,

krompir ali peso primerno obrežemo. Poljščine (krompir itd.) omogočajo postopno

obdelovanje pečatnikov med delom. Pečatniki so primerni za ritmično nizanje enakih

oblik. Mlajši otroci najprej nizajo enake oblike svobodno, nato preidejo k linearnem

nizanju v različne smeri, radialno in spiralno. Likovni ritem ustvarjajo spontano. Starejši


UP PEF.

23

otroci izmenjujejo oblike in barve v bolj ali manj zapletene kombinacije (Vrlič 2001:

101).

Tisk s šablonami

Šablone so lahko pozitivne in negativne. Pozitivno šablono ali izrezan lik otroci

polagajo na podlago ter barvajo po in okoli šablone. Na podlagi ostane prazna oblika v

pobarvanem madežu. Negativne šablone (okrogla luknja v papirju) pa izdelajo tako, da

izrežejo lik, ki ima dovolj debel rob za barvanje. Ko otroci odstranijo šablono s podlage,

oblike ne popravljajo. Ta tehnika je primerna za skupinsko delo, saj vsak otrok s svojo

šablono prispeva s skupinskemu delu na večjem formatu (stojnice s sadjem, starinami,

police z igračami,…) (Vrlič 2001: 102). Z uporabo enakih šablon lahko otroci ustvarijo

več različnih matric in s tem dobijo različne odtise (Duh, Vrlič 2003: 58).


Naravne materiale izbiramo na podlagi njihove velikosti, razgibane površine in, da

so delno ploščati. To so lahko drevesni listi, ki se v praksi najbolj uporabljajo, lubje,

cvetovi, kamni, koruzni storži itd. (Vrlič 2001: 102).

Frotaž

Frotaž ali drgnjenka sodi bolj med risarske likovne tehnike. Otroci na razgibano

površino položijo mehak papir in preko njega drgnejo s ploščato položeno temnejšo

voščenko. Otroci ob tem spoznavajo, da se na papirju pozna samo tisto, kar lahko

otipajo (Vrlič 2001: 102– 103). »Odtisnjena podoba lahko ostane kot je, ali pa se

uporablja kot osnova za nadaljnje izpopolnjevanje«. Avtorici to tehniko poimenujeta tudi

utiranka (Tomšič, Tacar 2010: 101).

Kolažni, kartonski tisk oz. montažni tisk

Za pripravo kartonskega tiska potrebujemo nekaj specifičnih orodij. Delo samo

zahteva nekoliko več časa. Otroci za izdelavo enostavne matrice uporabijo različne

materiale, in sicer karton, blago, vrvi, furnir, smirkov papir, lepenke, ploščate ključe itd.

Način izdelave matrice:

· otrok na tršo kartonsko podlago manjšega formata upodobi motiv;

· z grafičnim valjem matrico premaže z vodotopno tiskarsko barvo ;

· čez matrico položi mehkejši papir, ki naj bo večjega formata od matrice;

· odtisne z grafično stiskalnico, lahko pa tudi z kuhinjskim valjarjem ali

drgnjenjem s hrbtno stranjo kuhinjske žlice (Vrlič 2001: 103–104).


UP PEF.

24

Kolagrafija

Kolagrafija je grafična likovna tehnika, pri kateri uporabljamo lepilo (Duh, Vrlič

2003: 59). Otroci izdelajo enostavni motiv na gladek karton tako, da rišejo s prozornim

univerzalnim lepilom. Ko se lepilo posuši, matrico premažemo z barvo in odtisnemo.

Dobimo svetlo obrobljeno risbo na temni podlagi (Vrlič 2001: 104).

Simetrično odtiskovanje

Pri tej likovni tehniki otroci na eno stran po polovici preloženega papirja slikajo z

gostejšimi barvami ali barvnimi tuši. Nato papir po prelomu preložijo, zgladijo in

razprejo. Dobijo bolj ali manj simetrično likovno delo. Pri starejših otrocih lahko likovno

delo popestrimo tako, da na eno polovico papirja nanesejo nek motiv, na drugo

polovico pa drug motiv in obe polovici združijo skupaj. Kot motive lahko izkoriščamo

človeško figuro, glavo, obraz, dlani, stopala, očala, drevesa, cvetove, mostove,

tehtnice, pohištvo itd. (Vrlič 2001: 104).

Monotipija

To je unikatna tehnika, pri kateri ne izdelamo matrice za večkratno odtiskovanje.

Za vsako odtiskovanje izdelamo novo matrico. Poznamo različne primere izdelave

monotipije, in sicer:

1. Primer: najenostavnejši način za uporabo, je risanje na papir, ki ga položimo na

tršo podlago (pleksi steklo, linolej …), ki ne vpija barve in je enakomerno

pobarvana s tiskarsko barvo. Otroci rišejo z raznimi pisali, s prsti pritiskajo po

papirju, odtiskujejo z različnimi pečatniki.

2. Primer: otroci slikajo na podlago različne motive, ter svežo sliko odtisnejo na

papir. S tem dobijo zrcalni odtis, ki je zamegljen, nenatančen in prelivajoč.

3. Primer: otroci na podlago enakomerno nanesejo barvo. S krpami, paličicami za

čiščenje ušes, zobnimi ščetkami brišejo svežo barvo s podlage. Brisan motiv

nato odtisnejo (Vrlič 2001: 104–105).

Tomšičeva in Tacarjeva (2010) sta navedli pet vrst monotipije, in sicer:

1. Monotipija 1: na tršo, gladko in neporozno podlago naslikamo motiv z gostimi

tempera barvami. Nanj položimo list papirja in z rahlim pritiskom po celi površini

odtisnemo naslikani motiv.

2. Monotipija 2: na podlago (papir, lepenka, karton idr.) naslikamo motiv z

vodotopnimi flomastri. Nanjo položimo list papirja, ki smo ga prej rahlo namočili

v vodo. Z rahlim pritiskom po vsej površini odtisnemo naslikani motiv.


UP PEF.

25

3. Monotipija 3: grafično barvo pripravimo tako, da jo razvaljamo po površini

plošče. Ploščo iz gladkega kartona ali folije z valjčkom pobarvamo z grafično

barvo. Nanjo položimo list papirja, na katerega s svinčnikom ali drugim risalom

narišemo želeni motiv. Rahlo pritisnemo po vsej površini, da odtisnemo celotno

matrico.

4. Monotipija 4: grafično barvo pripravimo tako, da jo razvaljamo po površini

plošče, ploščo iz gladkega kartona ali folije z valjčkom na gosto pobarvamo z

grafično barvo. Z leseno paličico narišemo motiv. Nato položimo list tanjšega

papirja in odtisnemo. Rahlo pritisnemo po vsej površini, da ostane odtisnjena

celotna matrica. Odtisnemo lahko ročno, s stiskalnico ali z lesenim valjčkom.

5. Monotipija 5: ploščo iz gladkega kartona ali folije z valjčkom pobarvamo z

grafično barvo. S čopičem ali drugim pripomočkom in topilom izbrane grafične

barve narišemo motiv. Nato položimo list tanjšega papirja in odtisnemo.

Pritisnemo po vsej površini, da odtisnemo celotno matrico. Odtisnemo lahko

ročno, s stiskalnico ali z lesenim valjčkom (Tomšič, Tacar 2010: 94–97).

Patru E. (2009: 31) navaja še nekaj grafičnih likovnih tehnik, ki pa se zaradi

zahtevnosti v predšolskem obdobju ne uporabljajo, to so: linorez, bakrorez, suha igla,

jedkanica, akvatinta, struženka ali brušenka, ter rez v mavčno ploščo.

Zapletenejše grafične tehnike, ki pri otrocih zahtevajo več razvitih ročnih

spretnosti, njihova izvedba pa več časa, materialov in specifičnih orodij ter znanj

pedagoga, se na predšolski stopnji udejanjijo večinoma v specializiranih likovnih

delavnicah pod vodstvom strokovno usposobljenih likovnikov. Zapletenejše

grafične tehnike je lažje izvajati v osnovni šoli. Otroci so starejši, šole imajo

grafične stiskalnice in potrebna orodja ter materiale, kot so grafični valji,

grafične barve, itd. likovni pedagog na šoli lahko pomaga pri izvedbi (Vrlič

2001:105-106).

2.2.4 Kiparske likovne tehnike

Pibernik J. (2006: 430) označuje kiparstvo kot trodimenzionalno likovno umetnost

pri kateri kipar kot umetnik oblikuje kipe. Pri kiparstvu se otrok ob manipuliranju z

različnimi materiali, kot so les, stiropor, kamniti tlakovci, seznanja z lastnostmi otipa

posameznih materialov, težo posameznega materiala, možnostmi spreminjanja in

obdelovanja le-teh. Otrokom ponudimo velike površine na katerih imajo možnost

ustvarjanja. Otroci naj se vsaj enkrat srečajo z glino, saj je najprimernejši material za

kiparjenje. Glina je material, ki ponuja uporabo več različnih kiparskih tehnik. Otroci jo


UP PEF.

26

Gnetenje, svaljkanje, dodajanje in odvzemanje gnetljivega materiala (glino, plastelin, razna testa, ki so primerna za najmanjše otroke)

Zlaganje raznoraznih kock (sestavljive plastične, granitne tlakovce, lesene in papirnate kocke ipd.)

Lepljenje (lesa, plastenke, odpadnih škatlic in škatel ipd.)

Zabijanje (lesa)

Zvijanje (različno debele in trde žice)

Prepletanje (šibja)

Praskanje (mavca, trše folije)

Vlivanje mavca v kalupe

Sestavljanje (odpadnih škatlic in škatel, plastenke)

Kaširanje z lesnim ali tapetnim lepilom (papir, gazo za prvo pomoč, blago)

Kaširanje z mavcem (papir, gazo za prvo pomoč, blago)

lahko režejo z žico, dodajajo in odvzemajo večje količine, vanjo vrezujejo z

modelirkami, vrtajo skozi luknjo itd. (Vrlič 2001: 109–110). Ko otroci usvojijo lastnosti in

obvladajo osnove manipuliranja z orodji in materiali, se lahko likovno-vzgojno delo

usmerja k nalogam, ki likovno ustvarjalnost v večji meri vzpodbujajo (Vrlič 2001: 109–

110). Likovne dejavnosti iz kiparskega področja, ki so po Vrliču primerne na predšolski

stopnji prikazujem na Sliki 11.

Slika 11: Kiparske likovne tehnike primerne za likovno-vzgojno delo v predšolskem

obdobju (prirejeno Vrlič 2001: 109)

2.2.5 Oblikovanje prostora

»Prostor je osnovni likovni element arhitekture. Osnovni pojmi prostora so njegove

dimenzije: višina, širina in globina ter ob stiku in popotovanju skozenj tudi čas. Prostor

oblikujemo s tem, da ga ograjujemo. Tako dobimo zaprt, polzaprt, polodprt ali odprt

prostor, zunanji ali notranji prostor« (Vrlič 2001: 114). Za oblikovanje prostora otroci

lahko uporabijo mehke, ploščate, upogljive in montažne materiale. Tehnike pri


UP PEF.

27

Okoli štrlečih nog prevrnjenih miz otroci prepletajo vrvi, elastiko ali volno. Ob tem oblikujejo bolj ali manj zaprte prostore

Otroci lahko ovijajo volno tudi zunaj med drevesi na igrišču

Otroci z blazinami in penasto gumo lahko pregrajujejo igralnico; kartonske embalaže lahko služijo za izdelavo labirintov, tunelov, kot pregradne stene; stare zavese ali rjuhe obešajo na razpete vrvi, ki služijo za pregraditev prostora in zniževanje stropa

Gradijo trdnjave s prepogibanjem vej in odpadlih drevesnih listov

Z zlaganjem opeke ali večjih kamnov oblikujejo nizke labirinte, zidove, poti po igrišču, utrdbe itd.

Otroci lepijo škatlice in drugo odsluženo embalažo drugo na drugo, ki imajo vlogo zidakov

Otroci zvijajo različno debelo in trdo žico po obliki, ki so si jo zamislil in ob tem urijo ročne

oblikovanju prostora, ki se lahko v vrtcih prakticirajo, so podobne kiparskim likovnim

tehnikam (Slika 12).

Slika 12: Likovne tehnike oblikovanja prostora primerne za likovno-vzgojno delo v

predšolskem obdobju (prirejeno po Vrlič 2001:116–119 in Pibernik 2006: 184)

V igralnici otroci lahko pletejo »pajkovo mrežo«, napeljujejo ostanke volne po kotih, med pohištvom, pletejo prepreke na različnih vodoravnih višinah

PREPLETANJE

OVIJANJE

Otroci iz delno prevrnjenih miz lahko oblikujejo ozke ulice, ceste, trge po katerih se sprehajajo, plazijo ali hodijo po vseh štirih; sestavijo šotor z blagom in starimi držaji metel

SESTAVLJANJE

PREGRAJEVANJE

PLETENJE

ZVIJANJE

PREPOGIBANJE

ZLAGANJE

LEPLJENJE

Gradijo žive verige, tako da se držijo za roke ter rešujejo različne naloge, kot so na primer: obkrožijo drevo, razdelijo igralnico na dva prostora, povežejo dva kota prostora

S pomočjo dveh vzporedno nameščenih ogledal otrokom omogočimo pogled v neskončnost

Otroci vidno stvarnost opazujejo iz različnih perspektiv npr. z glavo tik ob deblu si v ležečem položaju ogledajo drevo

Otroci iščejo predmete, ki se nahajajo nad ali pod njihovim očiščem

Iz kartonske škatle izdelajo masko ali kukalo, skozi katero imajo omejen pogled


UP PEF.

28

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen in cilj raziskave

Namen diplomskega dela je ugotoviti v kolikšni meri se vzgojiteljice poslužujejo

različnih likovnih tehnik pri likovni dejavnosti, za maksimalno doseganje otrokovih novih

spoznanj in možnosti ustvarjalnega izražanja.

Cilj diplomske naloge je, da želimo z raziskavo Vrtcu Semedela, posredovati dejansko

stanje pri uporabi različnih likovnih tehnik, ter vzgojiteljice seznaniti z mnogimi

likovnimi tehnikami, katerih se lahko poslužujejo pri svojem delu.

3.2 Raziskovalne hipoteze

H 1: Na področju risanja v prvem in drugem starostnem obdobju uporabljajo

vzgojiteljice najpogosteje voščenke in svinčnike.

H 2: Na področju slikanja v prvem in drugem starostnem obdobju vzgojiteljice občasno

uporabljajo kredo.

H 3: Na področju kiparstva v prvem starostnem obdobju otroci najpogosteje gnetejo,

svaljkajo in zlagajo razne kocke, v drugem starostnem obdobju pa dodajajo in

odvzemajo gnetljiv material.

H 4: Na področju grafike v prvem starostnem obdobju vzgojiteljice pogosteje

uporabljajo odtiskovanje delov telesa in tisk z naravnimi materiali, v drugem starostnem

obdobju pa tisk s pečatniki.

H 5: Na področju oblikovanja prostora v prvem in drugem starostnem obdobju

vzgojiteljice pogosteje uporabljajo pregrajevanje in pletenje.

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Metodološki prijemi pri izdelavi diplomskega dela temeljijo na metodah

znanstvenega raziskovanja. Pri tem se bomo pri izdelavi prvega, teoretičnega dela,

opirali predvsem na sekundarne podatke, točneje na proučevanje domače literature ter

člankov, ki obravnavajo likovno vzgojo in likovne tehnike v predšolskem obdobju.

Drugi, empirično-raziskovalni del naloge, bo temeljil na deskriptivni kvantitativni

metodi pedagoškega raziskovanja, katera nam bo omogočila vpogled v dejansko stanje

likovne vzgoje v Vrtcu Semedela. Podatke bomo pridobili s pomočjo anketnega

vprašalnika, ki bo namenjen vzgojiteljicam, ki so zaposlene v osmih enotah Vrtca

Semedela. Dobljene anketne rezultate bomo najprej pregledali, med seboj primerjali,


UP PEF.

29

iskali skupne lastnosti in odnose med njimi. Dobljene podatke bomo v diplomski nalogi

izrazili v absolutnih in odstotnih frekvencah, jih predstavili v tabelah in jih interpretirali.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Pri izdelavi diplomske naloge smo ankete poslali vzgojiteljicam Semedelskega

vrtca. Zajeli smo enoto Prisoje, enoto Markovec, enoto Markovec Beblerjeva, enoto

Ankaran Regentova, enoto Ankaran Bevkova, enoto Slavnik, enoto Rozmanova in

enoto Hrvatini. Izpolnjeno anketo je vrnilo 41 vzgojiteljic od 48 vzgojiteljic, kar

predstavlja 85%.

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov

Do podatkov smo prišli z anketiranjem vzgojiteljic, in sicer v osmih enotah

Semedelskega vrtca. Anketni vprašalnik je bil anonimen in je vseboval vprašanja

vezana na likovne tehnike ter likovna področja. Anketni vprašalnik je bil izveden julija

2012. Anketiranje je potekalo individualno, ne vodeno.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov

Ankete, ki smo prejeli, smo temeljito pregledali, podatke sintetizirali in jih izrazili

številčno in v odstotkih. Upoštevali smo samo pravilno izpolnjene anketne vprašalnike.

Dane podatke smo nazorno predstavili v preglednicah in jih v sklepu ustrezno

komentirali, glede na predhodno postavljene hipoteze.

3.4 Rezultati obdelave in interpretacija

V tem delu bomo predstavili analizo rezultatov, dobljeno s pomočjo anketnega

vprašalnika, ki smo ga posredovali vzgojiteljicam po enotah Semedelskega vrtca.

Izpolnjen vprašalnik je vrnilo 41 vzgojiteljic od 48, kar predstavlja 85%. V raziskovalni

vzorec (Tabela 1) so bile zajete vzgojiteljice prvega in drugega starostnega obdobja,

zato smo za natančnejšo analizo podatkov, anketo tudi primerno oblikovali.


UP PEF.

30

Tabela 1: Raziskovalni vzorec

Delovne izkušnje samo v prvem starostnem obdobju 18 vzgojiteljic

Delovne izkušnje samo v drugem starostnem obdobju 18 vzgojiteljic

Delovne izkušnje v prvem in drugem starostnem obdobju 5 vzgojiteljic

skupaj 41 vzgojiteljic

Iz Tabele 1 lahko razberemo, da bomo pri analizi prvega starostnega obdobja

zajeli 23 vzgojiteljic (18 vzgojiteljic z delovnimi izkušnjami samo v prvem starostnem

obdobju in 5 vzgojiteljic z delovnimi izkušnjami v obeh starostnih obdobjih). Pri analizi

drugega starostnega obdobja, bomo prav tako zajeli 23 vzgojiteljic (18 vzgojiteljic z

delovnimi izkušnjami samo v drugem starostnem obdobju in 5 vzgojiteljic z delovnimi

izkušnjami v obeh starostnih obdobjih). Pridobljene podatke smo obdelali s

kvantitativnimi metodami, izrazili v absolutnih in odstotnih frekvencah, jih predstavili v

tabelah in jih interpretirali.

Tabela 2: Izobrazba

izobrazba f (f %)

srednja šola 25 61,0

višja 4 9,8

visoka 11 26,8

univerzitetna/magisterij/doktorat/ 1 2,4

skupaj 41 100,0

Iz Tabele 2 je razvidno, da je 26,8 % vzgojiteljic zaključilo visoko šolo, 61,0 % pa

srednjo šolo. Štiri vzgojiteljice, kar predstavlja 9,8 %, so končale višjo šolo, ena pa ima

univerzitetno izobrazbo.

Velik odstotek predstavljajo vzgojiteljice, ki imajo samo srednješolsko izobrazbo. To

je predvsem starejši kader. Do leta 1996 se je na delovno mesto vzgojiteljice lahko

zaposlila oseba, ki je imela končano srednjo šolo, saj je bila v tistem času ta zahtevana

izobrazba dovolj. Glede na to, da je takšnih vzgojiteljic v vrtcu še 61,0 %, lahko

sklepamo, da se je malo vzgojiteljic odločilo, da bi šolanje nadaljevale na fakulteti. Iz

tabele 3 je razvidno, da je skoraj 71 % vzgojiteljic zaposlenih v vrtcu več kot 25 let. Če

ta podatek primerjamo z izobrazbo, lahko ugotovimo, da je skoraj 10% starejših

vzgojiteljic nadaljevalo šolanje ob zaposlitvi, kar je spodbuden podatek, da se starejše


UP PEF.

31

vzgojiteljice še odločajo za študij, kljub temu da imajo zaključeno srednjo šolo in so že

zaposlene. To je zelo pomembno, saj izobraževanje omogoča široko razgledanost,

pridobitev specifičnih teoretičnih znanj in ustrezne praktične izkušnje, kajti vse to je potrebno

za kvalitetno opravljanje tega poklica. Ker so otroci v predšolskem obdobju zelo občutljivi in

podvrženi vplivom in zgledom okolja je izobraževanje vzgojiteljev/vzgojiteljic izredno

pomembno, saj se naučijo opravljati naloge v vsakodnevni praksi vrtca. Da pa bi osvojil/a

potrebno znanje in podlago za praktično delo je potrebno sistematično in kontinuirano

izobraževanje skozi daljše obdobje.

Na podlagi rezultatov lahko tudi sklepamo, da vzgojiteljice s srednješolsko izobrazbo

odhajajo v pokoj in da na njihova mesta prihajajo vzgojiteljice, ki imajo naziv diplomirana

vzgojiteljica predšolskih otrok. Glede na to, da se je diplomiranim vzgojiteljem predšolskih

otrok odprla možnost nadaljevanja študija na podiplomskem študijskem programu, lahko

čez nekaj let pričakujemo, da se bo izobrazbena struktura v Vrtcu Semedela spremenila.

Tabela 3: Delovna doba vzgojiteljic

delovna doba v vrtcu f (f %)

manj kot 5 let 1 2,4

od 5 do 15 let 2 4,9

od 15 do 25 let 9 22,0

več kot 25 let 29 70,7

skupaj 41 100,0

Iz Tabele št. 3 je razvidno, da v vrtcu Semedela prevladujejo starejše

vzgojiteljice, saj je kar 70,7% vzgojiteljic zaposlenih v vrtcu več kot 25 let, 22%

vzgojiteljic je zaposlenih od 15 do 25 let, 4,9% vzgojiteljic je zaposlenih od 5 do 15 let in

samo ena vzgojiteljica je zaposlena manj kot 5 let. Iz pridobljenih podatkov lahko

sklepamo, da bo čez nekaj let v vrtcu potreba po novih vzgojiteljicah, kar je spodbuden

podatek za veliko število diplomiranih vzgojiteljic, ki čakajo na zaposlitveno možnost.


UP PEF.

32

Tabela 4: Pogostost vključevanja področja likovne vzgoje v usmerjene dejavnosti

čas namenjen likovni vzgoji f (f %)

enkrat na teden 17 41,5

dvakrat ali večkrat na teden 23 56,1

nekajkrat na mesec - 6x 1 2,4

skupaj 41 100,0

Iz Tabele 4 je razvidno, da 56,1% vzgojiteljic vključuje likovno vzgojo v

usmerjene dejavnosti dvakrat ali večkrat na teden, kar omogoča, da otroci razvijajo

različne osebnostne lastnosti in sposobnosti. Skozi likovno dejavnost otrok sporoča

svoje občutke, čustva, želje, kar skozi besedo ne morejo povedati oziroma omogoča

izražanje na njegov edinstven, osebni način. Vzgojiteljic, ki v usmerjene dejavnosti

vključujejo likovno vzgojo enkrat tedensko, je 41,5 %, ena vzgojiteljica pa likovno vzgojo

vključuje v usmerjene dejavnosti šestkrat na mesec.

Likovna dejavnost ima v predšolskem obdobju velik pomen za otroke zato menim,

da 43,9 % vzgojiteljic, premalo vključuje likovno vzgojo v usmerjene dejavnosti. Mnoge

raziskave potrjujejo, da likovna dejavnost spodbuja in razvija različne psihične procese

(opazovanje, domišljijo, čustva ipd.), med likovno aktivnostjo se pri otrocih aktivirajo

tudi njihove značajske lastnosti (vztrajnost, samozavest, kritičnost ipd.). Likovna vzgoja

torej prispeva k celostni vzgoji predšolskega otroka zato priporočam, da vzgojiteljice

likovno vzgojo vključijo v usmerjene dejavnosti večkrat na teden.

Vu

kmir

ovi

ć, S

vetla

na (

201

3):

Upo

rab

a li

kovn

ih te

hni

k v

pre

dšo

lske

m o

bd

obju

. D

iplo

mska

na

log

a.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

33

Tabe

la 5

: P

og

ost

ost

upo

rab

e li

kovn

ih p

od

roči

j

1.

ST

AR

OS

TN

O O

BD

OB

JE

2

. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

zelo pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

zelo pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

Ris

an

je

13

56,5

8

34,8

2

8

,7

0

0

0

0

23

100

17

7

3,9

6

26,1

0

0

0

0

0

0

23

100

Sli

kan

je

1

4,3

10

43,5

12

5

2,2

0

0

0

0

23

100

6

26,1

15

65,2

2

8,7

0

0

0

0

23

100

Gra

fik

a

1

4,3

3

13

6

26,1

9

39,1

4

17,4

23

100

1

4,3

3

13

11

47,8

6

26,1

2

8

,7

23

100

Kip

ars

tvo

1

4,3

2

8,7

12

5

2,2

6

26,1

2

8,7

23

100

2

8,7

2

8,7

13

56,5

5

21,7

1

4

,3

23

100

Ob

lik

ova

nje

p

rosto

ra

1

4,3

2

8,7

5

2

1,7

14

60,9

1

4,3

23

100

3

13

3

13

12

52,2

5

21,7

0

0

23

100


UP PEF.

34

Iz analize podatkov je razvidno, da vzgojiteljice v prvem starostnem obdobju

najpogosteje od vseh likovnih področij uporabljajo risanje, saj je kar 13 vzgojiteljic

(56,5%) napisalo, da risanje uporabljajo »zelo pogosto«, 8 vzgojiteljic (34,8%) je

napisalo, da risanje uporabljajo »pogosto« in dve vzgojiteljici (8,7%), da risanje

uporabljajo »občasno«. Drugo likovno področje, ki ga vzgojiteljice pri svojem

načrtovanem delu pogosto uporabljajo je slikanje, saj je 10 vzgojiteljic (43,5%) napisalo,

da slikanje uporabljajo »pogosto«, 12 vzgojiteljic (52,2%), je napisalo, da slikanje

uporablja »občasno« in ena vzgojiteljica uporablja risanje »zelo pogosto«. Po pogostosti

uporabe sledi slikanju kiparstvo in grafika, medtem ko več kot polovica vzgojiteljic

(60,9%) »redko« uporablja področje oblikovanje prostora. V prvem starostnem obdobju

se vzgojiteljice risanja in slikanja ne poslužujejo »redko« in »nikoli«, medtem ko se

grafike »nikoli« ne poslužujejo kar 4 vzgojiteljice (17,4%), kiparstva 2 vzgojiteljici (8,7%)

in ena vzgojiteljica se »nikoli« ne poslužuje področja oblikovanja prostora.

Področje risanja najpogosteje uporabljajo tudi vzgojiteljice drugega starostnega

obdobja, saj je kar 17 vzgojiteljic (73,9%) odgovorilo, da je to področje pri načrtovanem

delu »zelo pogosto« prisotno. Sledi področje slikanja, katerega se 65,2 % vzgojiteljic

pogosteje poslužujejo. Več kot polovica vzgojiteljic pri likovni vzgoji »občasno«

uporablja kiparstvo in oblikovanje prostora. Področje, ki ga vzgojiteljice drugega

starostnega obdobja najredkeje uporabljajo je grafika, saj je 6 vzgojiteljic (26,1%)

napisalo, da je to področje »redko« prisotno, medtem ko sta 2 vzgojiteljici napisali, da

tega področja pri svojem delu »nikoli« ne uporabljata.

Iz tabele je razvidno, da je risanje v obeh starostnih obdobjih najpogosteje prisotno.

Katero likovno področje pa bodo vzgojiteljice pri svojem načrtovanem delu izbrale, je

odvisno od različnih dejavnikov. Vzgojiteljice izberejo likovno področje glede na starost

otrok, želje in interes otrok, tematskega sklopa, letnega časa ali glede na to, katero

likovno področje je vzgojiteljici blizu. Odločajo se tudi na podlagi materialnih in prostorskih

odnosov, na katerega vzgojiteljice nimajo tolikšnega vpliva.

Risanje je področje, ki je v predšolskem obdobju najpogosteje prisotno, vendar

zaradi njega ostala področja ne smejo biti zapostavljena, saj le s smotrnim menjavanjem

likovnih področij lahko dosežemo, da otroci razvijajo svoje likovne sposobnosti.

Vu

kmir

ovi

ć, S

vetla

na (

201

3):

Upo

rab

a li

kovn

ih te

hni

k v

pre

dšo

lske

m o

bd

obju

. D

iplo

mska

na

log

a.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

35

Tabe

la 6

: P

og

osto

st

upora

be p

osam

eznih

lik

ovnih

tehn

ik p

ri r

isanju

1. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

2. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

zelo pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

zelo pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

Svi

nčn

ik

14

60,9

8

34,8

1

4,3

0

0,0

0

0,0

23

100

16

69,6

6

26,1

1

4,3

0

0,0

0

0,0

23

100

Og

lje

0

0,0

0

0,0

4

17,4

8

34,8

11

47,8

23

100

1

4,3

2

8,7

8

34,8

11

47,8

1

4,3

23

100

Kre

da

1

4,3

5

21,7

11

47,8

6

26,1

0

0,0

23

100

1

4,3

9

39,1

11

47,8

2

8,7

0

0,0

23

100

Vo

ščen

ke

4

17,4

13

56,5

6

26,1

0

0,0

0

0,0

23

100

8

34,8

15

65,2

0

0,0

0

0,0

0

0,0

23

100

Kem

ičn

i svi

nčn

ik

0

0,0

0

0,0

0

0,0

3

13,0

20

87,0

23

100

0

0,0

2

8,7

0

0,0

6

26,1

15

65,2

23

100

Oljn

i p

aste

l 0

0,0

1

4,3

1

4,3

5

21,7

16

69,6

23

100

0

0,0

2

8,7

9

39,1

7

30,4

5

21,7

23

100

Flo

maste

r 1

4,3

2

8,7

7

30,4

10

43,5

3

13,0

23

100

7

30,4

5

21,7

5

21,7

5

21,7

1

4,3

23

100

Bri

sa

lec

tin

te

0

0,0

0

0,0

0

0,0

2

8,7

21

91,3

23

100

0

0,0

1

4,3

1

4,3

9

39,1

12

52,2

23

100

Črt

na

pra

skan

ka

0

0,0

0

0,0

0

0,0

5

21,7

18

78,3

23

100

0

0,0

1

4,3

4

17,4

12

52,2

6

26,1

23

100

Tu

š in

trs

ka

0

0,0

0

0,0

0

0,0

3

13,0

20

87,0

23

100

0

0,0

2

8,7

8

34,8

10

43,5

3

13,0

23

100

Tu

š in

per

o

0

0,0

0

0,0

0

0,0

0

0,0

23

100

23

100

0

0,0

1

4,3

4

17,4

7

30,4

11

47,8

23

100

Tu

š in

čo

pič

0

0,0

1

4,3

7

30,4

9

39,1

6

26,1

23

100

4

17,4

8

34,8

8

34,8

3

13,0

0

0,0

23

100

Lav

iran

a r

isb

a

0

0,0

0

0,0

0

0,0

1

4,3

22

95,7

23

100

0

0,0

1

4,3

1

4,3

5

21,7

16

69,6

23

100

En

ob

arvn

a lu

ščen

ka

0

0,0

0

0,0

0

0,0

1

4,3

22

95,7

23

100

0

0,0

1

4,3

3

13,0

8

34,8

11

47,8

23

100

Rad

irk

a

0

0,0

1

4,3

1

4,3

3

13,0

18

78,3

23

100

0

0,0

1

4,3

3

13,0

4

17,4

15

65,2

23

100

Skri

ta r

isb

a (

lim

on

in

so

k, kis

) 0

0,0

0

0,0

0

0,0

3

13,0

20

87,0

23

100

0

0,0

0

0,0

4

17,4

7

30,4

12

52,2

23

100

Alk

oh

oln

i fl

om

aste

r 0

0,0

1

4,3

2

8,7

8

34,8

12

52,2

23

100

5

21,7

5

21,7

6

26,1

2

8,7

5

21,7

23

100

Lep

ilo

3

13,0

9

39,1

6

26,1

4

17,4

1

4,3

23

100

8

34,8

7

30,4

4

17,4

3

13,0

1

4,3

23

100


UP PEF.

36

Iz analize podatkov je razvidno, da vzgojiteljice v obeh starostnih obdobjih

najpogosteje uporabljajo tehniko svinčnik, saj je kar 60,9% vzgojiteljic prvega

starostnega obdobja in 69,6% vzgojiteljic drugega starostnega obdobja odgovorilo, da

pri svojem načrtovanem delu uporabljajo svinčnik »zelo pogosto«. V manjšem številu, pa

so v prvem starostnem obdobju »zelo pogosto« zastopane še tehnika voščenke, lepilo in

kreda. V drugem starostnem obdobju pa več kot tretjina vzgojiteljic »zelo pogosto« pri

svojem delu uporablja voščenke in lepilo, manj kot tretjina vzgojiteljic pa oglje, kredo,

flomaster, alkoholni flomaster, ter tuš in čopič.

Več kot polovica vzgojiteljic obeh starostnih obdobjih »pogosto« pri svojem delu

uporablja voščenke. Nekaj vzgojiteljic pa »pogosto« otrokom ponudi še lepilo, svinčnik,

kredo, flomaster, oljni pastel, tuš in čopič, radirko, alkoholni flomaster, vzgojiteljice

drugega starostnega obdobja, dodatno ponudijo otrokom še ostale tehnike, ki so na voljo.

Največ vzgojiteljic obeh starostnih obdobjih (47,8%) pri risanju »občasno«

uporablja kredo. »Občasno« otrokom ponudijo še oglje, voščenke, flomaster, tuš in

čopič, ter lepilo, starejšim otrokom v drugem starostnem obdobju pa še oljni pastel,

tuš in trsko, alkoholni flomaster, ter v manjši meri, še ostale tehnike, ki so na voljo.

Vzgojiteljice prvega starostnega obdobja najredkeje ponudijo otrokom flomaster, saj je kar

10 vzgojiteljic (43,5%) odgovorilo, da pri svojem načrtovanem delu uporabljajo flomaster

»redko«. Veliko vzgojiteljic redkeje ponudi tudi oglje, tuš in čopič, alkoholni flomaster.

Največ vzgojiteljic drugega starostnega obdobja (12 vzgojiteljic ali 52,5%), pri

risanju starejšim predšolskim otrokom »redko« ponudi črtno praskanko. Več kot tretjina

vzgojiteljic drugega starostnega obdobja »redko« uporablja še oglje, brisalec tinte, tuš

in trska in enobarvno luščenko.

Iz tabele lahko razberemo, da vzgojiteljice prvega starostnega obdobja pri risanju

»nikoli« ne uporabljajo tuš in pero, kar je razumljivo saj se ta likovna tehnika

pogosteje izvaja šele pri šolskih otrocih, v vrtcu pa pri starejših otrocih. Prav tako

več kot 80% vzgojiteljic v svoje delo »nikoli« ne vključuje kemičnega svinčnika,

brisalca tinte, tuša in trske, lavirane risbe, enobarvne luščenke in skrite risbe. Največ

vzgojiteljic drugega starostnega obdobja se pri likovni vzgoji »nikoli« ne poslužuje

lavirane risbe (16 vzgojiteljic ali 69,6%), radirke in kemičnega svinčnika (15 vzgojiteljic ali

65,2%).

Predvidevali smo, da vzgojiteljice na področju risanja, v prvem in drugem

starostnem obdobju najpogosteje uporabljajo voščenke in svinčnike. Rezultati

raziskave so pokazali, da ta raziskovalna hipoteza drži, saj je kar 60,9% vzgojiteljic

prvega starostnega obdobja in 69,6% vzgojiteljic drugega starostnega obdobja

odgovorilo, da pri svojem načrtovanem delu uporabljajo svinčnik »zelo pogosto«,

voščenko pa več kot 50% vzgojiteljic obeh starostnih obdobjih uporablja »pogosto«.


UP PEF.

37

Rezultati niso presenetljivi, saj se tudi v večini likovnih kotičkov pojavljata ta dva

materiala. Nekaj vzgojiteljic pa pogosteje otrokom ponudi še lepilo, svinčnik, kredo,

flomaster, oljni pastel, tuš in čopič, radirko, alkoholni flomaster, vzgojiteljice drugega

starostnega obdobja, dodatno ponudijo otrokom še ostale tehnike, ki so na voljo.

Vu

kmir

ovi

ć, S

vetla

na (

201

3):

Upo

rab

a li

kovn

ih te

hni

k v

pre

dšo

lske

m o

bd

obju

. D

iplo

mska

na

log

a.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

38

Tabe

la 7

: P

og

osto

st

upora

be p

osam

eznih

lik

ovnih

tehn

ik p

ri s

likanju

1. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

2. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

zelo

pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

zelo

pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

Oljn

i p

aste

l

1

4,3

0

0,0

2

8,7

5

21,7

15

65,2

23

100

0

0,0

3

13,0

9

39,1

5

21,7

6

26,1

23

100

Barv

na k

red

a

0

0,0

1

4,3

13

56,5

5

21,7

4

17,4

23

100

1

4,3

8

34,8

1

1

47,8

3

13,0

0

0,0

23

100

Vo

ščen

ka

5

21,7

7

30,4

11

47,8

0

0,0

0

0,0

23

100

8

34,8

15

65,2

0

0,0

0

0,0

0

0,0

23

100

Barv

ica

10

43,5

9

39,1

3

13,0

1

4,3

0

0,0

23

100

15

65,2

7

30,4

1

4,3

0

0,0

0

0,0

23

100

Barv

ni fl

om

aste

r 2

8,7

3

13,0

10

43,5

4

17,4

4

17,4

23

100

7

30,4

6

26,1

4

17,4

5

21,7

1

4,3

23

100

Tem

pera

barv

e

9

39,1

5

21,7

7

30,4

2

8,7

0

0,0

23

100

15

65,2

7

30,4

1

4,3

0

0,0

0

0,0

23

100

Vo

den

e b

arv

e

5

21,7

5

21,7

7

30,4

5

21,7

1

4,3

23

100

12

52,2

9

39,1

1

4,3

0

0,0

1

4,3

23

100

Gva

š

0

0,0

0

0,0

3

13,0

2

8,7

18

78,3

23

100

1

4,3

3

13,0

5

21,7

4

17,4

10

43,5

23

100

Bar

vni t

uš

1

4,3

0

0,0

5

21,7

10

43,5

7

30,4

23

100

6

26,1

6

26,1

9

39,1

1

4,3

1

4,3

23

100

Vo

do

top

ne in

n

estr

up

en

e z

idn

e b

arv

e

0

0,0

1

4,3

1

4,3

2

8,7

19

82,6

23

100

1

4,3

1

4,3

3

13,0

4

17,4

14

60,9

23

100

Prs

tne

b

arv

e

18

78,3

3

13,0

0

0,0

2

8,7

0

0,0

23

100

0

0,0

8

34,8

9

39,1

6

26,1

0

0,0

23

100

Nar

avn

e b

arve

: ča

j,

so

k, k

av

a

0

0,0

0

0,0

4

17,4

4

17,4

15

65,2

23

100

0

0,0

2

8,7

2

8,7

10

43,5

9

39,1

23

100

Lep

ljen

ka

z b

arv

nim

(k

ola

ž) p

apir

jem

0

0,0

6

26,1

9

39,1

8

34,8

0

0,0

23

100

6

26,1

6

26,1

11

47,8

0

0,0

0

0,0

23

100

Lep

ljen

ka

z r

ev

ialn

im

pap

irje

m

1

4,3

3

13,0

9

39,1

6

26,1

4

17,4

23

100

3

13,0

8

34,8

9

39,1

1

4,3

2

8,7

23

100

Lep

ljen

ka z

ro

čno

p

ob

arv

an

im p

ap

irje

m

0

0,0

1

4,3

3

13,0

10

43,5

9

39,1

23

100

1

4,3

1

4,3

6

26,1

8

34,8

7

30,4

23

100

Lep

ljen

ka

z b

lag

om

in

d

rug

imi b

arv

nim

i m

ate

ria

li

0

0,0

0

0,0

6

26,1

9

39,1

8

34,8

23

100

0

0,0

5

21,7

7

30,4

8

34,8

3

13,0

23

100


UP PEF.

39

Na področju slikanja, vzgojiteljice v prvem starostnem obdobju »zelo pogosto«

uporabljajo prstne barve (18 vzgojiteljic ali 78,3%), vzgojiteljice v drugem starostnem

obdobju pa barvice in tempera barve (15 vzgojiteljic ali 65,2%). Vzgojiteljice mlajšim

otrokom »pogosto« ponudijo tudi barvice, voščenke, tempera barve, vodene barve,

lepljenko z barvnim (kolaž) papirjem, starejšim otrokom pa še prstne barve, lepljenko z

revialnim papirjem, ter barvno kredo.

Največ vzgojiteljic prvega starostnega obdobja (13 vzgojiteljic ali 56,5%) in

drugega starostnega obdobja (11 vzgojiteljic ali 47,8%) pri slikanju »občasno« uporablja

barvno kredo. Veliko vzgojiteljic mlajšim predšolskim otrokom »občasno« ponudi tudi

voščenko, barvni flomaster, tempera barve, vodene barve, starejšim predšolskim

otrokom pa oljni pastel, barvni tuš in prstne barve. Vzgojiteljice občasno v svoje delo

vpletajo tudi lepljenke z barvnim (kolaž) papirjem in z revialnim papirjem.

Iz tabele je razvidno, da največ vzgojiteljic (10 vzgojiteljic ali 43,5%) pri slikanju

mlajšim predšolskim otrokom »redko« ponudi barvni tuš in lepljenko z ročno

pobarvanim papirjem, medtem ko največ vzgojiteljic (10 vzgojiteljic ali 43,5%) pri

slikanju starejšim predšolskim otrokom »redko« ponudi naravne barve (čaj, sok, kava).

Likovne tehnike, ki so najmanj zastopane oziroma jih največ vzgojiteljic pri obeh

starostnih obdobij nikoli ne uporablja so vodotopne in nestrupene zidne barve, gvaš in

naravne barve (čaj, sok, kava). Pri mlajših predšolskih otrocih več kot polovica

vzgojiteljic, poleg že naštetih tehnik, nikoli ne uporablja oljnega pastela.

Predvidevali smo, da vzgojiteljice na področju slikanja, v prvem in drugem

starostnem obdobju občasno uporabljajo kredo. Rezultati raziskave so pokazali, da ta

raziskovalna hipoteza drži, saj je največ vzgojiteljic prvega starostnega obdobja (13

vzgojiteljic ali 56,5%) in drugega starostnega obdobja (11 vzgojiteljic ali 47,8%)

odgovorilo, da pri slikanju »občasno« uporablja barvno kredo. Veliko vzgojiteljic mlajšim

predšolskim otrokom »občasno« ponudijo tudi voščenko, barvni flomaster, tempera

barve, vodene barve, starejšim predšolskim otrokom pa oljni pastel, barvni tuš in prstne

barve. Vzgojiteljice občasno v svoje delo vpletajo tudi lepljenke z barvnim (kolaž)

papirjem in z revialnim papirjem.

Vu

kmir

ovi

ć, S

vetla

na (

201

3):

Upo

rab

a li

kovn

ih te

hni

k v

pre

dšo

lske

m o

bd

obju

. D

iplo

mska

na

log

a.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

40

Tabe

la 8

: P

og

osto

st

upora

be p

osam

eznih

lik

ovnih

tehn

ik p

ri k

ipars

tvu

1. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

2. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

zelo

pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

zelo

pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

Gn

ete

nje

15

65,2

7

30,4

0

0

0

0

1

4,3

5

23

100

14

60,9

8

34,8

1

4,3

5

0

0

0

0

23

100

Sv

aljkan

je

12

52,2

7

30,4

1

4,3

5

1

4,3

5

2

8,7

23

100

10

43,5

8

34,8

4

17,4

0

0

1

4,3

5

23

100

Do

daja

nje

gn

etl

jiv

eg

a

mate

ria

la

2

8,7

5

21,7

8

34,8

2

8,7

6

26,1

23

100

4

17,4

6

26,1

6

26,1

4

17,4

3

13

23

100

Od

vzem

an

je g

netl

jiv

eg

a

mate

ria

la

2

8,7

3

13

9

39,1

2

8,7

7

30,4

23

100

5

21,7

4

17,4

5

21,7

5

21,7

4

17,4

23

100

Zla

gan

je r

azn

ora

zn

ih

ko

ck

13

56,5

5

21,7

4

17,4

0

0

1

4,3

5

23

100

7

30,4

7

30,4

5

21,7

3

13

1

4,3

5

23

100

Lep

ljen

je

4

17,4

5

21,7

8

34,8

4

17,4

2

8,7

23

100

4

17,4

14

60,9

3

13

1

4,3

5

1

4,3

5

23

100

Zab

ijan

je

0

0

0

0

1

4,3

5

3

13

19

82,6

23

100

0

0

1

4,3

5

4

17,4

6

26,1

12

52,2

23

100

Zvi

jan

je (

razl

ičn

o d

ebel

e in

trd

e ži

ce)

0

0

0

0

0

0

2

8,7

21

91,3

23

100

0

0

1

4,3

5

7

30,4

7

30,4

8

34,8

23

100

Pre

ple

tan

je

0

0

1

4,3

5

3

13

7

30,4

12

52,2

23

100

0

0

3

13

8

34,8

9

39,1

3

13

23

100

Pra

skan

je

0

0

0

0

2

8,7

7

30,4

14

60,9

23

100

0

0

2

8,7

10

43,5

5

21,7

6

26,1

23

100

Vliv

an

je m

av

ca

0

0

0

0

1

4,3

5

2

8,7

20

87

23

100

0

0

1

4,3

5

4

17,4

9

39,1

9

39,1

23

100

Sesta

vljan

je

2

8,7

9

39,1

5

21,7

3

13

4

17,4

23

100

6

26,1

8

34,8

6

26,1

2

8,7

1

4,3

5

23

100

Kaš

iran

je z

lesn

im a

li ta

petn

im lep

ilo

m

0

0

0

0

2

8,7

4

17,4

17

73,9

23

100

1

4,3

5

2

8,7

12

52,2

4

17,4

4

17,4

23

100

Kaš

iran

je z

mav

cem

0

0

0

0

0

0

1

4,3

5

22

95,7

23

100

0

0

0

0

2

8,7

7

30,4

14

60,9

23

100


UP PEF.

41

Na področju kiparstva, otroci obeh starostnih obdobjih najpogosteje gnetejo, saj je

več kot 60% vzgojiteljic odgovorilo, da gnetenje uporabljajo »zelo pogosto«. »Zelo

pogosto« pa otroci pri kiparstvu tudi svaljkajo in zlagajo raznorazne kocke.

Mlajši predšolski otroci imajo pri kiparstvu pogosteje tudi možnost sestavljati, saj je

kar 9 vzgojiteljic (39,1%) odgovorilo, da se tehnike sestavljanja »pogosto« poslužujejo.

Starejši predšolski otroci pogosteje lepijo, saj je 60,9% vzgojiteljic drugega starostnega

obdobja odgovorilo, da se tehnike lepljenja »pogosto« poslužujejo.

Več kot tretjina vzgojiteljic mlajšim predšolskim otrokom »občasno« omogoči, da

pri kiparstvu dodajajo in odvzemajo gnetljivi material, ter lepijo razne materiale. 12

vzgojiteljic (52,2%) drugega starostnega obdobja »občasno« ponudi otrokom, da

kaširajo z lesnim ali tapetnim lepilom, 10 vzgojiteljic (43,5%) pa, da otroci praskajo in

prepletajo.

Največ vzgojiteljic (7 vzgojiteljic ali 30,4%) mlajšim predšolskim otrokom »redko«

omogoča, da prepletajo in praskajo. Tehniki prepletanje in vlivanja mavca sta redkeje

zastopani tudi pri starejših predšolskih otrocih, saj je 9 vzgojiteljic (39,1%) odgovorilo,

da tehniki uporabljajo »redko«.

Kiparske tehnike, ki jih več kot 80% vzgojiteljic »nikoli« ne ponudi mlajšim predšolskim

otrokom so kaširanje z mavcem, zvijanje, vlivanje mavca in zabijanje. Več kot 50%

vzgojiteljic drugega starostnega obdobja pa otrokom »nikoli« ne omogoči kaširanja z

mavcem in zabijanje.

Predvidevali smo, da na področju kiparstva, otroci v prvem starostnem obdobju

najpogosteje gnetejo, svaljkajo in zlagajo razne kocke, v drugem starostnem obdobju

pa dodajajo in odvzemajo gnetljiv material. Rezultati raziskave so pokazali, da ta

raziskovalna hipoteza le delno drži, saj otroci tudi v drugem starostnem obdobju

najpogosteje gnetejo, svaljkajo in zlagajo razne kocke, ter pogosteje tudi lepijo.

Vu

kmir

ovi

ć, S

vetla

na (

201

3):

Upo

rab

a li

kovn

ih te

hni

k v

pre

dšo

lske

m o

bd

obju

. D

iplo

mska

na

log

a.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

42

Tabe

la 9

: P

og

osto

st

upora

be p

osam

eznih

lik

ovnih

tehn

ik p

ri g

rafiki

1. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

2. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

zelo

pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

zelo

pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

Lin

ore

z

0

0

0

0

0

0

0

0

23

100

23

100

0

0

0

0

2

8,7

0

0

21

91,3

23

100

Od

tisko

van

je d

elo

v

tele

sa

1

4,3

10

43,5

9

39,1

1

4,3

2

8,7

23

100

3

13,0

6

26,1

13

56,5

0

0

1

4,3

23

100

Tis

k s

peč

atn

iki

2

8,7

7

30,4

8

34,8

5

21,7

1

4,3

23

100

1

4,3

11

47,8

7

30,4

2

8,7

2

8,7

23

100

Šab

lon

ski t

isk

1

4,3

3

13,0

8

34,8

5

21,7

6

26,1

23

100

1

4,3

4

17,4

5

21,7

9

39,1

4

17,4

23

100

Tis

k z

nara

vn

imi

mate

ria

li

0

0

10

43,5

9

39,1

4

17,4

0

0,0

23

100

4

17,4

9

39,1

7

30,4

2

8,7

1

4,3

23

100

Ko

lažn

i, o

z. m

on

tažn

i ti

sk

0

0

1

4,3

4

17,4

5

21,7

13

56,5

23

100

0

0

1

4,3

5

21,7

6

26,1

11

47,8

23

100

Ko

lag

rafi

ja

0

0

0

0

0

0

0

0

23

100

23

100

0

0

0

0

1

4,3

5

21,7

17

73,9

23

100

Rez

v m

avčn

o p

lošč

o

0

0

0

0

0

0

0

0

23

100

23

100

0

0

0

0

0

0

4

17,4

19

82,6

23

100

En

ob

arv

na m

on

oti

pija

0

0

0

0

1

4,3

0

0

22

95,7

23

100

0

0

0

0

1

4,3

8

34,8

14

60,9

23

100

Več

bar

vna

mo

no

tip

ija

0

0

0

0

1

4,3

1

4,3

21

91,3

23

100

0

0

1

4,3

0

0

9

39,1

13

56,5

23

100

Fro

taž

0

0

0

0

1

4,3

0

0,0

22

95,7

23

100

0

0

0

0

1

4,3

7

30,4

15

65,2

23

100


UP PEF.

43

Iz tabele 1 je razvidno, da je grafika z 39,1% redkeje zastopano likovno področje,

zato me ne preseneča podatek, da le dve vzgojiteljici prvega starostnega obdobja

»zelo pogosto« uporabljata tisk s pečatniki in po ena vzgojiteljica odtiskovanje delov

telesa, ter šablonski tisk. V drugem starostnem obdobju pa le 4 vzgojiteljice (17,4%)

»zelo pogosto« uporabljajo tisk z naravnimi materiali, 3 vzgojiteljice (13%),

odtiskovanje delov telesa in ena vzgojiteljica tisk s pečatniki in šablonski tisk. Ostale

grafične tehnike pa niso »zelo pogosto« zastopane.

Iz tabele je razvidno, da se odtiskovanje delov telesa in tisk z naravnimi materiali

43,5% vzgojiteljic prvega starostnega obdobja poslužuje »pogosto«, 39,1% vzgojiteljic

pa »občasno«. »Občasno« pa 34,8% vzgojiteljic prvega starostnega obdobja v svoje

delo vpletajo tudi šablonski tisk in tisk s pečatniki. V drugem starostnem obdobju sta

»pogosto« zastopani tehniki tisk s pečatniki (11 vzgojiteljic ali 47,8%) in tisk z

naravnimi materiali (9 vzgojiteljic ali 39,1%). Več kot polovica vzgojiteljic se pri likovni

dejavnosti v drugem starostnem obdobju »občasno« poslužuje tudi tehnike

odtiskovanja delov telesa.

V prvem starostnem obdobju se največ vzgojiteljic (21,7%) »redko« poslužuje

tehnike tiska s pečatniki, kolažnega, oz. montažnega tiska in šablonskega tiska.

Slednje, se poleg tehnike večbarvna monotipija »redko« poslužuje, tudi največ

vzgojiteljic (39,1%) v drugem starostnem obdobju.

Ne preseneča me podatek, da vzgojiteljice prvega starostnega obdobja »nikoli« ne

uporabljajo linoreza, kolagrafije, rez v mavčno ploščo, enobarvne monotipije,

večbarvne monotipije in frotaža. Več kot 80% vzgojiteljic pa v drugem starostnem

obdobju »nikoli« ne uporablja reza v mavčno ploščo in linoreza. Preseneča me pa

podatek, da linorez, ki ni namenjen predšolskim otrokom, uporabljata »občasno« dve

vzgojiteljici. Vpletanje zahtevnejših grafičnih tehnik v predšolsko likovno vzgojo je lahko

zanimivo, vendar smiselno le, dokler ohranja otrokovo aktivno vlogo pri likovnem

izražanju. Zapletenejše grafične tehnike je lažje izvajati v osnovni šoli.

Razloge za revno uporabo grafičnih tehnik v vrtcu lahko pripišemo naslednjim

dejavnikom, ki so: vzgojiteljevo nepoznavanje likovnih tehnik, njegovo mnenje, da je

določena likovna tehnika dolgotrajna ali prezahtevna, in tudi posledica določene

likovne tehnike, da je po koncu dejavnosti potrebnega več čiščenja.

Predvidevali smo, da na področju grafike, vzgojiteljice v prvem starostnem obdobju

pogosteje uporabljajo odtiskovanje delov telesa in tisk z naravnimi materiali, v drugem

starostnem obdobju pa tisk s pečatniki. Rezultati raziskave so pokazali, da ta

raziskovalna hipoteza drži. Poleg tega smo ugotovili, da se veliko vzgojiteljic

grafičnih tehnik redko ali pa nikoli ne poslužujejo. Razloge za revno uporabo grafičnih

tehnik v vrtcu lahko pripišemo nepoznavanju likovnih tehnik, mnenju, da je določena


UP PEF.

44

likovna tehnika dolgotrajna ali prezahtevna, in tudi posledica določene likovne tehnike,

da je po koncu dejavnosti potrebnega več čiščenja.

Vu

kmir

ovi

ć, S

vetla

na (

201

3):

Upo

rab

a li

kovn

ih te

hni

k v

pre

dšo

lske

m o

bd

obju

. D

iplo

mska

na

log

a.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

45

Tabe

la 1

0:

Po

go

sto

st iz

va

jan

ja p

osa

me

zne

de

javn

ost

i s p

od

ročj

a o

blik

ova

nja

pro

sto

ra

1. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

2. S

TA

RO

ST

NO

OB

DO

BJ

E

zelo

pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

zelo

pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

skupaj

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

f f%

f

f%

Ov

ijan

je

0

0

4

17,4

5

21,7

10

43,5

4

17,4

23

100

0

0

6

26,1

12

52,2

4

17,4

1

4,3

23

100

Zv

ijan

je

0

0

2

8,7

2

8,7

11

47,8

8

34,8

23

100

1

4,3

7

30,4

8

34,8

7

30,4

0

0

23

100

Zla

gan

je

4

17,4

7

30,4

5

21,7

5

21,7

2

8,7

23

100

4

17,4

9

39,1

9

39,1

1

4,3

0

0

23

100

Pre

gra

jev

an

je

1

4,3

7

30,4

8

34,8

0

0

7

30,4

23

100

4

17,4

3

13,0

8

34,8

3

13,0

5

21,7

23

100

Pre

ple

tan

je

2

8,7

0

0

8

34,8

2

8,7

11

47,8

23

100

2

8,7

4

17,4

7

30,4

6

26,1

4

17,4

23

100

Ple

ten

je

1

4,3

0

0

2

8,7

4

17,4

16

69,6

23

100

1

4,3

3

13,0

6

26,1

6

26,1

7

30,4

23

100

Sesta

vljan

je

6

26,1

4

17,4

6

26,1

7

30,4

0

0

23

100

6

26,1

12

52,2

3

13,0

2

8,7

0

0

23

100

Pre

po

gib

an

je

1

4,3

6

26,1

3

13,0

9

39,1

4

17,4

23

100

6

26,1

6

26,1

8

34,8

3

13,0

0

0

23

100

Lep

ljen

je

2

8,7

9

39,1

4

17,4

6

26,1

2

8,7

23

100

8

34,8

8

34,8

7

30,4

0

0

0

0

23

100


UP PEF.

46

Iz tabele je razvidno, da se največ vzgojiteljic (6 vzgojiteljic ali 26,1%) prvega

starostnega obdobja »zelo pogosto« poslužuje tehnike sestavljanja. Le-te pa več kot

polovica vzgojiteljic »pogosto« uporablja tudi v drugem starostnem obdobju. Tu otroci

iz delno prevrnjenih miz oblikujejo ozke ulice, ceste, trge po katerih se sprehajajo,

plazijo ali hodijo po vseh štirih, sestavijo šotor z blagom in starimi držaji metel.

Pogosteje mlajši predšolski otroci v vrtcu lepijo škatlice in drugo odsluženo

embalažo drugo na drugo, saj je 39,1% vzgojiteljic odgovorilo, da se tehnike lepljenja

poslužujejo »pogosto«. Le-te se pri starejših predšolskih otrocih »zelo pogosto«

poslužuje več kot tretjina vzgojiteljic.

Največ vzgojiteljic (8 vzgojiteljic ali 34,8%) »občasno« omogoči mlajšim

predšolskim otrokom, da pregrajujejo in prepletajo. Tu otroci z blazinami in penasto

gumo pregrajujejo igralnico, s kartonskimi embalažami izdelujejo labirinte, tunele,

pregradne stene, ter rjuhe obešajo na razpete vrvi, ki služijo za pregraditev prostora.

Otroci »občasno« v igralnici tudi prepletajo vrvi, elastiko ali volno med nogami

prevrnjenih miz in stolov, ter tako oblikujejo bolj ali manj zaprte prostore. Starejšim

predšolskim otrokom več kot polovica vzgojiteljic »občasno« omogoči, da okrog nog

mize ovijajo vrv, trakove blaga ali kaj drugega.

Najredkeje predšolski otroci zvijajo različno debelo in trdo žico, saj je 47,8%

vzgojiteljic prvega starostnega obdobja in 30,4% vzgojiteljic drugega starostnega

obdobja odgovorilo, da se tehnike zvijanja poslužujejo »redko«.

Skoraj 70% vzgojiteljic prvega starostnega obdobja in 30,4% vzgojiteljic drugega

starostnega obdobja »nikoli« ne ponudijo predšolskim otrokom tehnike pletenja.

Pletenje je za otroke zelo zanimivo, saj tu otroci »pletejo pajkovo mrežo«, zunaj

igralnice pa lahko pletejo mrežo med drevesi na igrišču, gradijo trdnjave iz vej in

odpadlih drevesnih listov. Menim, da se veliko vzgojiteljic te tehnike pri mlajših

predšolskih otrocih ne poslužuje zaradi varnosti otrok, saj se otroci lahko spotaknejo in

se poškodujejo. Prav tako menim, da vzgojiteljice niso naklonjene »pletenju pajkovih

mrež« zaradi zamudnega pospravljanja po končani dejavnosti.

V prvem starostnem obdobju se kar 60,9% vzgojiteljic področja oblikovanje

prostora redko poslužuje, zato je malo vzgojiteljic, ki pri svojem delu uporabljajo

naštete tehnike »zelo pogosto« ali »pogosto«.

Predvidevali smo, da na področju oblikovanja prostora, vzgojiteljice v prvem in

drugem starostnem obdobju pogosteje uporabljajo pregrajevanje in pletenje. Rezultati

raziskave so pokazali, da raziskovalna hipoteza ne drži, saj največ vzgojiteljic

omogoči otrokom pregrajevanje igralnic z zavesami ali rjuhami le občasno, medtem ko

se tehnike pletenja skoraj 70% vzgojiteljic prvega starostnega obdobja in 30,4%

vzgojiteljic drugega starostnega obdobja ne poslužuje nikoli. Pletenje je za otroke


UP PEF.

47

zelo zanimivo, vendar menim, da se veliko vzgojiteljic te tehnike pri mlajših predšolskih

otrocih ne poslužuje zaradi varnosti otrok, saj se otroci lahko spotaknejo in se

poškodujejo. Prav tako menim, da vzgojiteljice niso naklonjene tehniki pletenja zaradi

zamudnega pospravljanja po končani dejavnosti. Največ vzgojiteljic prvega starostnega

obdobja se pogosteje poslužuje tehnike lepljenja (39,1%) v drugem starostnem

obdobju pa tehnike sestavljanja (52,2%).

Tabela 11: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede posluževanja oz. uporabe likovnih

tehnik

Iz analize podatkov je razvidno, da se več kot 90% vzgojiteljic prvega starostnega

obdobja pri likovni vzgoji, ne poslužuje vseh likovnih tehnik. Menim, da podatek, da se

dve vzgojiteljici poslužujeta vseh likovnih tehnik ni točen, saj je iz Tabele 6 in 9

razvidno, da se nekaj likovnih tehnik ne poslužuje nobena vzgojiteljica. V prvem

starostnem obdobju otroci še nimajo razvite fine motorike rok in ročnih spretnosti zato je

razumljivo, da nekatere likovne tehnike niso primerne za mlajše predšolske otroke in se

jih vzgojiteljice zato ne poslužujejo. Starejši predšolski otroci imajo že primerno razvito

spretnost rok in prstov, zato je delež vzgojiteljic, ki se ne poslužujejo vseh likovnih

1. STAROSTNO OBDOBJE


Da Ne Skupaj Da Ne Skupaj

f f% f f% f f% f f% f f% f f%

Pri likovnih dejavnostih se poslužujem vseh likovnih tehnik

2 8,7 21 91,3 23 100 10 43,5 13 56,5 23 100

Pri likovnih dejavnostih se ne poslužujem določene likovne tehnike zaradi pomanjkanja materiala

14 60,9 9 39,1 23 100 18 78,3 5 21,7 23 100

Pri likovnih dejavnostih se ne poslužujem določene likovne tehnike zaradi pomanjkanja idej

5 21,7 18 78,3 23 100 4 17,4 19 82,6 23 100

Pri likovnih dejavnostih se ne poslužujem določene likovne tehnike zaradi neznanja

10 43,5 13 56,5 23 100 9 39,1 14 60,9 23 100

Pri likovni vzgoji se ne poslužujem določene likovne tehnike zaradi neprimernega prostora

12 52,2 11 47,8 23 100 13 56,5 10 43,5 23 100


UP PEF.

48

tehnik v drugem starostnem obdobju manjši v primerjavi s prvim starostnim obdobjem.

Rezultati kažejo, da v drugem starostnem obdobju vseh likovnih tehnik, ne uporablja

56,5% vzgojiteljic.

Pri likovni dejavnosti se 60,9 % vzgojiteljic prvega starostnega obdobja in kar

78,3% vzgojiteljic drugega starostnega obdobja ne poslužuje določene likovne tehnike

zaradi pomanjkanja materiala. Ker so enote vrtca na sedmih različnih

lokacijah, lahko sklepam, da tudi materiali in orodja niso povsod enaka. Sklepam, da

vzgojiteljice pri svojem delu uporabljajo vedno isti material in so se na podlagi

anketnega vprašalnika spomnile, kateri material bi še lahko uporabile, pa ga v

vrtcu nimajo. Mogoče pa vzgojiteljice materiale in orodja tudi naročijo, vendar ga zaradi

finančnih omejitev ne dobijo. Prepričana sem, da bi zato lahko pri zbiranju likovnega

materiala in pripomočkov pomagali tudi starši, saj je v veliko vrtcih praksa, da vrtec in

starši sodelujejo tudi na tem področju.

Rezultati kažejo, da se le 5 vzgojiteljic (21,7%) prvega starostnega obdobja in 4

vzgojiteljice (17,4%) drugega starostnega obdobja pri likovni dejavnosti, ne poslužuje

določene likovne tehnike zaradi pomanjkanja idej. Ta podatek je spodbuden, kar

pomeni, da za ustvarjalno delo vzgojiteljicam v obeh starostnih obdobij ne primanjkuje

idej in je zato likovni pouk lahko bolj zanimiv, raznolik in pestrejši.

Iz analize podatkov je razvidno, da se 43,5% vzgojiteljic prvega starostnega

obdobja in 39,1% vzgojiteljic drugega starostnega obdobja pri likovni dejavnosti ne

poslužuje določenih likovnih tehnik zaradi neznanja. Menim, da je poznavanje likovnih

področij in likovnih tehnik zelo pomembno, saj lahko njegovo neznanje močno zamaje

temeljne cilje likovne vzgoje in njenih področij.

Več kot polovica vzgojiteljic obeh starostnih obdobij se pri likovni vzgoji ne

poslužuje določene likovne tehnike zaradi neprimernega prostora, kar pomeni, da

likovnega kotička nimajo otroci na razpolago v vseh enotah oziroma le-ta ni primerno

urejen. Primeren prostor za likovno ustvarjanje je opremljen z večjimi umivalniki,

slikarskimi stojali, večjimi mizicami in policami z likovnimi materiali, policami za

odlaganje ter sušenje izdelkov. Menim, da bi vsak vrtec moral biti opremljen s

primernim likovnim kotičkom, saj otroka vzpodbuja, da izkoristi in razvija lastno

kreativnost, domišljijo, iniciativnost, komunikacijo, samospoštovanje, razvoj fine in

grobe motorike, intelektualne sposobnosti, kritičnega vrednotenje in hkrati deli doživetja

z drugimi. Ustvarjanje v likovnem kotičku prinaša otroku veselje in zadovoljstvo.


UP PEF.

49

Tabela 12: Seznanitev z likovnimi tehnikami

Vzgojiteljice so pri tem vprašanju lahko izbrale več različnih odgovorov.

Analiza ankete kaže, da so vzgojiteljice likovne tehnike spoznale večinoma tekom

formalnega izobraževanja (85,4%) in na pedagoški praksi v vrtcu (80,5%). Vzgojiteljice

so se z likovnimi tehnikami seznanile tudi v vsakdanjem življenju (61%) in na dodatnem

izobraževanju (46,3%). Pod rubriko ostalo pa so nekatere vzgojiteljice navedle še, da

so likovne tehnike spoznale tudi preko raznih revij z likovnimi izdelki, sodelavk, obiskov

drugih vrtcev (tudi v drugih državah), lastnega raziskovanja, na internetu in v šoli.

Tabela 13: Izbira likovne tehnike glede na temo, cilj in interes otrok, ter drugimi

možnostmi

f f%

Na temo likovne dejavnosti 27 65,85

Cilj likovne dejavnosti 39 95,12

Interes otrok za določeno likovno tehniko 29 70,73

Ostalo 2 4,88

Vzgojiteljice so tudi pri vprašanju »Na kaj se ozirate pri izbiri likovne tehnike?« lahko

izbrale več različnih odgovorov. Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice likovno tehniko

najpogosteje izberejo glede na cilj likovne dejavnosti (95,12%). Odločajo se tudi na

podlagi interesa otrok za določeno likovno tehniko (70,73%) in na podlagi tematskega

sklopa (65,85%). Dve vzgojiteljici sta napisali da je odločitev glede izbire določene

likovne tehnike tudi odvisna od starosti otrok.

f f%

V vsakdanjem življenju 25 61,0

V vrtcu (pedagoška praksa) 33 80,5

Tekom formalnega izobraževanja 35 85,4

Na dodatnem strokovnem izobraževanju 19 46,3

drugo 8 19,5


UP PEF.

50

4 SKLEP

V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega pregleda in empiričnega

raziskovanja uresničili namen diplomskega dela, ki je bil ugotoviti, v kolikšni meri se

vzgojiteljice poslužujejo različnih likovnih tehnik pri likovni dejavnosti v vrtcu Semedela.

Ob pridobljenih rezultatih lahko sedaj potrdimo ali ovržemo svoja predvidevanja.

Z raziskavo sem ugotovila, da sta še vedno v ospredju risanje in slikanje, ter da so

likovna področja grafika, kiparstvo in oblikovanje prostora v vrtcu zastopana premalo.

Vzgojiteljice na področju risanja, v prvem in drugem starostnem obdobju najpogosteje

uporabljajo voščenke in svinčnike, na področju slikanja pa vzgojiteljice v prvem

starostnem obdobju najpogosteje uporabljajo prstne barve, vzgojiteljice v drugem

starostnem obdobju pa barvice in tempera barve. Na področju kiparstva, otroci obeh

starostnih obdobjih najpogosteje gnetejo, svaljkajo in zlagajo različne kocke. Na

področju grafike, vzgojiteljice v prvem starostnem obdobju pogosteje uporabljajo

odtiskovanje delov telesa in tisk z naravnimi materiali, v drugem starostnem obdobju pa

tisk s pečatniki. Na področju oblikovanja prostora je tehnika lepljenja pogosteje

zastopana v prvem starostnem obdobju, v drugem starostnem obdobju pa tehnika

sestavljanja.

Menim, da bi vzgojiteljice morale dokaj enakovredno uporabljati vsa likovna

področja, saj le s smotrnim menjavanjem likovnih področij lahko dosežemo, da otroci

razvijajo svoje likovne sposobnosti, pa čeprav to od njih zahteva več priprav in časa kot

do sedaj. Predšolski otrok se mora srečati z različnimi področji likovne vzgoje ter z

različnimi tehnikami. Imeti mora dovolj časa za eksperimentiranje z likovnimi

tehnikami. Katero likovno področje pa bodo vzgojiteljice pri svojem načrtovanem delu

izbrale, je odvisno od različnih dejavnikov. Vzgojiteljice izberejo likovno področje glede

na starost otrok, želje in interes otrok, tematski sklop, letni čas ali glede na to, katero

likovno področje je vzgojiteljici blizu. Odločajo se tudi na podlagi materialnih in prostorskih

odnosov, na katerega vzgojiteljice nimajo tolikšnega vpliva.

Iz analize podatkov je razvidno, da se več kot 90% vzgojiteljic prvega starostnega

obdobja in več kot 50% vzgojiteljic drugega starostnega obdobja pri likovni vzgoji ne

poslužuje vseh likovnih tehnik. Razlogi za neuporabo vseh likovnih tehnik tičijo

predvsem v pomanjkanju materiala. Prepričana sem, da bi vzgojiteljice manj

uporabljene likovne tehnike uporabljale v večji meri, če bi imele ustrezen material in

orodja. Za to je zadolženo vodstvo, vendar zaradi finančnega varčevanja so tudi

vzgojiteljice omejene pri naročanju raznolikega materiala. Razlog, da vzgojiteljice ne

uporabljajo vseh likovnih tehnik je tudi neprimeren prostor, saj likovnega kotička nimajo

otroci na razpolago v vseh enotah. Menim, da bi vsak vrtec moral biti opremljen z


UP PEF.

51

likovnim kotičkom, saj otroka vzpodbuja, da izkoristi in razvija lastno kreativnost,

domišljijo, iniciativnost, komunikacijo, samospoštovanje, razvoj fine in grobe motorike,

intelektualnih sposobnosti, kritičnega vrednotenja in hkrati deli doživetja z drugimi. Več

kot tretjina vzgojiteljic se določenih likovnih tehnik ne poslužuje tudi zaradi neznanja.

Rezultati kažejo, da je malo vzgojiteljic takih, ki se določene likovne tehnike ne

poslužujejo zaradi pomanjkanja idej, kar je spodbuden podatek, da za ustvarjalno delo

vzgojiteljicam v obeh starostnih obdobij ne primanjkuje idej in je zato likovni pouk

lahko bolj zanimiv, raznolik in pestrejši. Razlog, da se vzgojiteljice ne poslužujejo vseh

likovnih tehnik je tudi starost otrok. Nekatere likovne tehnike niso primerne za mlajše

predšolske otroke, ker v prvem starostnem obdobju še nimajo razvite fine motorike rok

in ročnih spretnosti.

Analiza ankete kaže, da so vzgojiteljice likovne tehnike spoznale večinoma tekom

formalnega izobraževanja in na pedagoški praksi v vrtcu. Vzgojiteljice so se z likovnimi

tehnikami seznanile tudi v vsakdanjem življenju in na dodatnem izobraževanju. Glede

na to da se 43,5% vzgojiteljic prvega starostnega obdobja in 39,1% vzgojiteljic drugega

starostnega obdobja pri likovni dejavnosti ne poslužuje določene likovne tehnike zaradi

neznanja, predlagam da v vrtcu organizirajo več dodatnih izobraževanj, kjer bi

vzgojiteljice lahko spoznale široko paleto likovnih tehnik, ki jih lahko uporabijo pri likovni

dejavnosti v vrtcu.

Vemo, da otroška slika ni umetnina, kljub temu nas prevzame to neizmerno

kipenje otrokovega veselja, njegove radoživosti in drugih čustev, ki odsevajo iz nje.

Tisto namreč, kar otrok počne s čopičem in barvo na papirju, je veliko več kot zgolj

mahanje in pometanje s čopičem. Otroška slika ni zgolj rezultat neke igre, ampak je

izražanje, zaradi katerega čutimo v takšnih delih otrokovo izrazno moč, in zato so

otroške umetnije tako zelo bogate. Prav je, da otroci rišejo tako, kot ustreza njihovi

starosti in razvojni stopnji, zato ni nobene potrebe, da bi na otroke vplivali, da v svojem

likovnem razvoju prehitevajo. Pomembno je le, da jim s spodbudami omogočimo

veselje do izražanja z različnimi tehnikami.

Vzgojiteljice v vrtcu Semedela bodo z mojo diplomsko nalogo dobile realno sliko

njihovega dela na področju likovne vzgoje. Vesela bom, če bodo na podlagi moje

diplomske naloge pogosteje uporabljale tudi ostale manj znane likovne tehnike.

Vzgojiteljicam predlagam, da vsako leto stremijo k temu, da otroci preizkusijo vse naštete

tehnike, ki jih zmorejo, oziroma so primerne njihovemu starostnemu obdobju.


UP PEF.

52

5 VIRI IN LITERATURA

Cencič, Majda (2009): Kako poteka pedagoško raziskovanje. Primer kvantitativne

empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Duh, Matjaž, Zupančič, Tomaž (2009): Sodobna likovna umetnost v kurikulu vrtca.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Duh, Matjaž, Vrlič, Tomaž (2003): Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole:

priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.

Einon, Dorothy (1999): Vodnik za zgodnje učenje. Radovljica: Didakta.

Gerlovič, Alenka, Gregorač, Ignac (1976): Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Hočevar, Slavko, Berce-Golob, Helena, Prestor, Anka (1980): Likovna vzgoja

predšolskih otrok. Gradivo za vzgojiteljice pripravnice. Ljubljana: zavod SR

Slovenije za šolstvo.

Patru, Eda (2009): Likovno izražanje predšolskega otroka. Koper: Pedagoška fakulteta.

Pogačnik – Tolčič, Slavica (1986): Govorica otroške risbe. Ljubljana. ČGP Delo.

Tacol, Tonka (1994): Osnove likovnega jezika, učbenik z učnimi listi za 5. Razred.

Ljubljana: Debora.

Tacol, Tonka (2006): Likovno izražanje, učbenik za 6. razred devetletne osnovne šole.

Ljubljana: Debora.

Tomšič-Čerkez, Beatriz, Tacar, Barbara (2010): Likovne kuharije: uporaba likovne

tehnike. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Vrlič, Tomaž (2001): Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:

Debora.


UP PEF.

53

6 PRILOGA

Priloga 1: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani vzgojitelj/vzgojiteljica predšolskih otrok!

Sem Svetlana Vukmirović, absolventka Pedagoške fakultete, smer predšolska vzgoja. Pri izdelavi diplomske naloge potrebujem Vašo pomoč, saj želim v vašem vrtcu raziskati uporabo likovnih tehnik v obeh starostnih obdobjih, zato Vas prosim, da si vzamete nekaj

časa in iskreno odgovorite na vprašanja.

Anketni vprašalnik je anonimen, rešenega oddate v priloženo kuverto.

1. Enota vrtca:___________________________

2. Izobrazba (obkrožite):

srednja/višja/visoka/univerzitetna/magisterij/doktorat/drugo:___

3. Koliko časa ste že zaposleni v vrtcu? _____________

4. Kako pogosto v usmerjene dejavnosti vključujete področje likovne

vzgoje?

a) enkrat na teden

b) dvakrat ali večkrat na teden c) nekajkrat na mesec (Kolikokrat? _____________)

5. Kako pogosto uporabljate določena likovna področja? (obkrožite ustrezno številko)

1. STAROSTNO OBDOBJE 2. STAROSTNO OBDOBJE

zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

Risanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Slikanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Grafika 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Kiparstvo 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Oblikovanje prostora 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5


UP PEF.

54

6. Kako pogosto se poslužujete posamezne likovne tehnike pri risanju? (obkrožite ustrezno številko)



zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

Svinčnik

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Oglje

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Kreda

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Voščenke

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Kemični svinčnik

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Oljni pastel

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Flomaster

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Brisalec tinte

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Črtna praskanka

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Tuš in trska

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Tuš in pero

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Tuš in čopič

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Lavirana risba

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Enobarvna luščenka

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Radirka

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Skrita risba (limonin sok, kis)

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Alkoholni flomaster 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Lepilo 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5


UP PEF.

55

7. Kako pogosto se poslužujete posamezne likovne tehnike pri slikanju? (obkrožite ustrezno številko)



zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

Oljni pastel

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Barvna kreda

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Voščenka

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Barvica

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Barvni flomaster

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Tempera barve

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Vodene barve

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Gvaš

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Barvni tuš

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Vodotopne in nestrupene zidne barve

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Prstne barve

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Naravne barve: čaj, sok, kava 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Lepljenka z barvnim (kolaž) papirjem

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Lepljenka z revialnim papirjem

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Lepljenka z ročno pobarvanim papirjem

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Lepljenka z blagom in drugimi barvnimi materiali

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5


UP PEF.

56

8. Kako pogosto se poslužujete posamezne likovne tehnike pri kiparstvu? (obkrožite ustrezno številko)



zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

Gnetenje

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Svaljkanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Dodajanje gnetljivega materiala

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Odvzemanje gnetljivega materiala

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Zlaganje raznoraznih kock

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Zabijanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Zvijanje (različno debele in trde žice)

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Prepletanje

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Praskanje

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Vlivanje mavca

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Lepljenje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Sestavljanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Kaširanje z lesnim ali tapetnim lepilom

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Kaširanje z mavcem 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5


UP PEF.

57

9. Kako pogosto se poslužujete posamezne likovne tehnike pri grafiki? (obkrožite ustrezno številko)



zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

Linorez 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5


1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Tisk s pečatniki 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Šablonski tisk 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5


1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Kolažni, oz. montažni tisk

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Kolagrafija 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Rez v mavčno ploščo

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Enobarvna monotipija

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Večbarvna monotipija 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Frotaž 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

10. Kako pogosto izvajate posamezne dejavnosti s področja oblikovanja prostora? (obkrožite ustrezno številko)



zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

zelo

po

go

sto

po

go

sto

ob

časn

o

red

ko

nik

oli

Ovijanje

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Zvijanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Zlaganje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Pregrajevanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Prepletanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Pletenje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Sestavljanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Prepogibanje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Lepljenje 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5


UP PEF.

58

11. Pri posamezni trditvi označite, ali za vas velja ali ne. (obkrožite ustrezno številko)

1. STAROSTNO

OBDOBJE

2. STAROSTNO

OBDOBJE Pri likovnih dejavnostih se poslužujem vseh likovnih tehnik

Da Ne Da Ne

Pri likovnih dejavnostih se ne poslužujem določene likovne tehnike zaradi pomanjkanja materiala

Da Ne Da Ne

Pri likovnih dejavnostih se ne poslužujem določene likovne tehnike zaradi pomanjkanja idej

Da Ne Da Ne

Pri likovnih dejavnostih se ne poslužujem

določene likovne tehnike zaradi neznanja Da Ne Da Ne

Pri likovni vzgoji se ne poslužujem določene

likovne tehnike zaradi neprimernega prostora Da Ne Da Ne

12. Kje ste spoznali likovne tehnike? (Možnih je več odgovorov.)

a) V vsakdanjem življenju.

b) V vrtcu (pedagoška praksa).

c) Tekom formalnega izobraževanja.

d) Na dodatnem strokovnem izobraževanju.

e) Drugo: _________________________________ .

13. Na kaj se ozirate pri izbiri likovne tehnike? (Možnih je več odgovorov).

a) Na temo likovne dejavnosti.

b) Cilj likovne dejavnosti.

c) Interes otrok za določeno likovno tehniko.

Zahvaljujem se Vam za sodelovanje!

Svetlana Vukmirović

Documents

Svetlana Vukmirović Uporaba likovnih tehnik v predšolskem ... · likovne tehnike in materiale, ki jim omogočajo, da se likovno izražajo in sproščajo svojo domišljijo, obenem