Priročnik študija v tujini

Avtor: Ana Ješe

Forlì, junij 2005

2

Kazalo

Uvod ..................................................................................................................................................... 3 1. Kako izbrati primeren študijski program? ....................................................................................... 4 2. Prijava na študij ............................................................................................................................... 5 3. Stroški .............................................................................................................................................. 6 4. Štipendije ......................................................................................................................................... 7 5. Evropski programi izobraževanja in usposabljanja ......................................................................... 8 6. Koristne povezave .......................................................................................................................... 10 7. Priloge ............................................................................................................................................ 11

3

Uvod

Zakaj je študij v tujini koristen? Evropska unija zadnje desetletje spodbuja izmenjavo

študentov preko različnih programov. Pretok mladih in znanja je koristen za celo

družbo in vedno več povdarka je na tem. Tudi v Strategiji razvoja Slovenije 2005 je

zapisano, da bo Slovenija zavoljo konkurenčnosti še bolj spodbujala pretok ljudi,

predvsem v izobraževanju in nabiranju delovnih izkušenj v tujini, posredno pa prenos

znanja in napredek. Iskušnje v tujini dajo posamezniku širino ter drugačen pogled na

svet, stopi v stik s svojimi vrstniki, ki prihajajo iz drugačnih okolij, s tem pa se nauči

sprejemati sebi drugačne. Vedno več mladih po celi Evropi in tudi v Sloveniji se odloča

za študij v tujini in vse kaže na to, da bo v prihodnje vedno bolj pomembno imeti v

svojem življenjepisu vsaj eno izkušnjo iz tujine, bodisi študentsko ali delovno.

Mladi v Sloveniji se odločajo za študij v tujini tako na dodiplomski kot na podiplomski

ravni. Na dodiplomskem nivoju je najbolj zanimiva meduniverzitetna izmenjava preko

evropskega programa Socrates Erasmus, saj traja največ eno leto in je zato bolj

privlačna za mlajše študente. Pri nas več študentov oddide na študij v tujino šele po

diplomi, saj so tudi spodbujevalni programi v Sloveniji namenjeni bolj podiplomskim

študentom.

Izkušnja študija v tujini je enkratna življenska priložnost in jo priporočam vsem, ki

imajo za to kakršno koli možnost.

4

1. Kako izbrati primeren študijski program?

Za samostojen študij v tujini se je potrebno začeti pripravljati vsaj eno leto prej. Če

študent nima zadostnih lastnih sredstev, se mora prijaviti na čimveč razpisov za

štipendije in privarčevati nekaj lastnih sredstev. Seveda pa je treba biti na tekočem,

kdaj so razpisi objavljeni, da ne zamudimo roka. Izbira študijskega programa je

odvisna od pogojev, ki jih univerza postavi in pa seveda od interesov in možnosti, ki

jih študent ima. Na spletni strani SRCE http://www.ljudmila.org/srce/tujina.html so

objavljene povezave spletnih strani s seznami univerz v Evropi in po svetu. Dostikrat

lahko tudi slovenski profesorji svetujejo študentu, kateri so dobri programi oz. kam

naj se študent obrne za pridobitev informacij.

Osnovni pogoji, ki jih potrebujemo za študij v tujini so:

a. znanje jezika v katerem se odvijajo predavanja ter mednarodno priznano

potrdilo o le-tem: jezik države, oz. vedno bolj pogosto je to angleščina

(veljavni izpiti so ponavadi TOEFL, ITELS, Cambridge Proficiency),

b. pridobljena zahtevana izobrazba (matura ali diploma); na podiplomskem

študiju je lahko tudi zahtevana smer študija, predvsem pri naravoslovnih

študijih. V večini primerov je potrebno v Sloveniji na ambasadi države, v

katero se odpravljamo, dobiti prevod in potrdilo, da je naša diploma

veljavna in v skladu z normami te države. Npr.: za študij v Italiji

potrebujemo diplomo oz. kopijo overovljeno na sodišču, originalno

potrdilo o ocenah, potrdilo s fakultete, da se s končanim dodiplomskim

programom lahko vpišemo na kateri koli podiplomski program v

Sloveniji. Vse to mora biti prevedeno pri uradnem prevajalcu, ki se ga

plača, in nato predano italijanski ambasadi. Dokumente se pregleda ter v

primeru, da je vse urejeno izda »Dichiarazione di valore« - Izjava o

vreodostojnosti. Ker je za urejanje teh dokumentov potrebno kar nekaj

časa in tudi potrpljenja, je najbolje, da se študent čimprej pozanima, kaj

potrebuje in kako priti do teh dokumentov. Verjetno je za druge države

postopek podoben.

c. Priporočila slovenskih profesorjev (ponavadi vsaj dva) ter dobro izdelan

življenjepis (curriculum vitae), katerega shemo lahko najdemo na

http://europass.cedefop.eu.int/europass/home/hornav/Downloads/Europ

assCV/CV+Template/navigate.action.

5

2. Prijava na študij

Vedno se je potrebno prijaviti na več študijev, saj nimamo zagotovil, da bomo sprejeti

prav na tistega enega, ki smo si ga zaželeli. Zato moramo poiskati podobne študije in

se prijaviti na čimveč univerz. Roki prijav so različni, pa vendar jih je največ spomladi.

Na prestižnejših univerzah so roki za prijavo marca, aprila, drugje pa trajajo tudi do

maja, junija. Včasih je to lahko problematično, če študent diplomira spomladi in želi v

jeseni takoj nadaljevati s podiplomskim študijem. Četudi še ni diplomiral, pa ima

datum zagovora diplomske naloge v maju ali juniju, naj se vseeno prijavi in sporoči,

da bo potrdilo o diplomiranju poslal naknadno. Nekatere univerze dajo možnost tudi

študentom, ki nameravajo diplomirati septembra, da se lahko prijavijo že prej, ter

dostavijo potrdilo o diplomiranju kasneje. Nekateri študijski programi se začnejo šele

januarja, tako da so roki za prijavo nekje v jeseni. Kot sem že na začetku omenila, da

se je treba pripravljati na študij v tujini vsaj leto prej, je temu tako tudi zaradi tega,

da eno leto prej spremljamo vse roke za vpis in za štipendije, da naslednje leto vemo,

kdaj se moramo prijaviti. Roki se namreč le redko spreminjajo.

6

3. Stroški

A. Šolnine: Cene študijev so zelo različne. V Severo-zahodni Evropi (Velika

Britanija, Irska, Norveška itd.) so študiji najdražji. Na primer, podiplomski

študij na angleški univerzi lahko stane več kot 5 milijonov tolarjev (25.000

evrov). Seveda se tako dragi programi najdejo tudi drugod po Evropi, vendar so

to predvsem intenzivni enoletni MBA programi (Master of Buisiness and

Administration: Bucconi- Italija, ESADE – Španija, GSBA – Švica itd.)1. V

Nemčiji pa so vse državne univerze brezplačne. V Italiji stanejo magisteriji v

povprečju od 1 do 2 milijona tolarjev (3000 – 8000 evrov). Šolnine se plačujejo

po obrokih. V novih članicah Evropske unije pa cene niso tako visoke in so

primerljive s slovenskimi, zato je ta opcija lahko še bolj privlačna. Praga,

Budimpešta in Varšava se namreč hitro razvijajo v dobre univerzitetne centre.

B. Življenski stroški: Poleg plačanja šolnine, moramo imeti tudi sredstva za

preživetje. Nastanitev je običajno za naše razmere zelo draga. Cene v večjih

mestih se gibljejo od 60.000 do 100.000 tolarjev na sobo (250-400 evrov), v

Londonu pa vse do 150.000 tolarjev (400 funtov), pa tudi za življenje je

potrebno računati še enkrat toliko. Enako kot pri šolninah, tudi življenski stroški

v Centralni Evropi niso visoki in lahko za slovenskega študenta, ki si mora

plačevati sobo v Ljubljani, predstavlja študij v tem delu Evrope manjši finančni

zalogaj kot študij doma.

1 Seznam kvalitetnih MBA programov se nahaja v prilogi.

7

4. Štipendije

Zaradi visokih cen študija in življenja v tujini, se je potrebno dobro pripraviti tudi

finančno. Res je, da je študij v tujini zelo drag, vendar moramo gledati na to kot na

investicijo v samega sebe oz. kot na neko dodano vrednost, ki nam bo kasneje

pomagala pri iskanju zaposlitve.

Velikokrat že same univerze ponujajo štipendije, predvsem za študente izven

Evropske unije pa tudi za študente, ki prihajajo iz novih članic EU. Včasih tudi

pomaga, da ko smo že sprejeti na program, napišemo prošnjo za pridobitev štipendije

direktorju programa. Štipendije ponujajo tudi različne mednarodne organizacije,

inštituti, pa tudi same države, da bi pritegnile tuje študente. Študent se lahko naroči

na novice portala SRCE in mesečno prejema obvestila o štipendijah, študijskih

programih, konferencah, itd.

V večini primerov, je potrebno privarčevati nekaj denarja ter dobiti štipendijo.

Štipendije za plačilo šolnine na podiplomskem študiju in ne za življenske stroške

razpisuje pri nas AD Futura.

Tabela 1: Štipenditorji v Sloveniji

štipenditor Namen štipendije Okviren rok prijave

AD Futura, Znanstveno-

izobraževalna fundacija

Republike Slovenije

Plačilo šolnine za podiplomski

študij v tujini

Začetek junija

Ministrstva Kadrovske štipendije

(dodiplomski in podiplomski

študij)

september

Banka Slovenije štipendije za podiplomski

študij ekonomije in prava v

tujini

pomlad (april, maj)

Občine dodiplomski in podiplomski

študij

september

Podjetja Kadrovske štipendije

(predvsem tehnične smeri)

pomlad, poletje

Ambasade v Sloveniji

(tuje vlade)

Za dodiplomski in podiplomski

študij v njihovi matični državi

februar, marec

8

5. Evropski programi izobraževanja in usposabljanja

A. Socrates Erasmus je program študentske izmenjave znotraj Evropske unije. Prvi

pogoj za udeležbo v tem programu je, da ima kandidat status študenta na eni od

evropskih univerz. Recimo, študent Ljubljanske univerze lahko oddide na izmenjavo

na tiste univerze s katerimi ima Ljubjanska podpisan sporazum. Študent ne plača

šolnine na univerzi gostiteljici in je deležen vseh ugodnosti kot domači študentje.

Štipendija Erasmus je prenizka za preživetje, saj mesečni obrok znaša približno 120

evrov. Smer je več ali manj določena že s strani domače fakultete. Potrebno se je

samo odločiti, v katero državo gremo. Vsaka fakulteta ima podpisane sporazume z

določenimi in ne vsemi fakultetami v Evropi. Tudi število študentov je omejeno, njihov

izbor pa določa vsaka fakulteta individualno, ponavadi na podlagi povprečja ocen ter

starost (starejši imajo prednost). Študentje si izbirajo države glede na njihovo znanje

tujega jezika, ni pa nujno. V državi gostiteljici je vedno organiziran tečaj domačega

jezika, tako da lahko svoje znanje študent izboljša takoj ob prihodu. Seveda pa je

priporočljivo vsaj osnovno predhodno znanje, saj se je nato lažje sporazumevati.

Predvsem v Srednjeevropskih državah, kot so Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska,

imajo organizirana predavanja tudi v angleščini, da bi pritegnili čimveč tujih

študentov. Preko Erasmus programa gre lahko študent na izmenjavo največ za eno

šolsko leto in najmanj za en semester. Na programih, kjer je manj kandidatov je več

možnosti enoletne izmenjavi, kjer pa je veliko zanimanja se razdelijo meseci med

čimveč kandidatov. Študent mora na univerzi gostiteljici izpolniti svoje obveznosti

(izpite, pisanje diplomske naloge), ki jih določi s svojim koordinatorjem pred odhodom

v »učnem sporazumu« (learning agreement). Ponavadi univerza gostiteljica ali njihov

študentski klub organizira različne aktivnosti za tuje študente, včasih tudi pomaga

najti namestitev za študente oz. se študenti lahko prijavijo za študentski dom.

B. Leonardo da Vinci je evropski program za opravljanje študentske delovne prakse.

V Sloveniji večina fakultet ne sodeluje v tem programu z izjemo dobro organizirane

Ekonomske fakultete v Ljubljani. Študent se ne more sam prijaviti na program, vendar

ga mora prijaviti pravna oseba (fakulteta oz. študentska organizacija). Tisti študenti,

katerih fakulteta ni vključena v ta program, se lahko prijavijo preko zveze študentskih

organizacij KOMISP-a, ki ima sedež na ŠOU v Ljubljani (Kersnikova 4). Delo si mora

študent najti sam2. Najbolje je na na internetu poiskati naslove podjetij, ki študenta

zanimajo in poslati prošnjo. Prednost tega programa je, da je štipendija precej višja

od tiste, ki jo da Erasmus, poleg tega se pokrijejo tudi stroški prevoza, ter

morebitnega tečaja jezika. Višina mesečnega obroka je odvisna od destinacije; za

Južno Evropo je nižji kot za Severno (cca. 240 – 340 evrov). Celoten znesek se izplača

v več obrokih, nekaj tudi po vrnitvi. Zato je nujno, da ima študent nekaj

privarčevanega denarja. Prednost tega programa je, da se ga lahko posameznik

udeleži še eno leto po končanem študiju.

2 Sama sem opravljala prakso Madridu v Španiji, in sicer sem prevajala tekste iz različnih jezikov v

španščino za študentski internetni portal Universia.net. Pri njih je že stalna praksa, da imajo študente na praksi Leonardo. Za več informacij si poglejte: http://internacional.universia.net.

9

10

6. Koristne povezave

1. CMEPIUS, Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in

usposabljanja: http://www.cmepius.si/index.php?home=1

2. SRCE, Študentski informativni center:

http://www.ljudmila.org/srce/index.html

3. Evropski CV:

http://europass.cedefop.eu.int/europass/home/hornav/Downloads/Europass

CV/CV+Template/navigate.action

4. Informacije o Evropskih univerzah: http://europe.graduateshotline.com

11

7. Priloge

1. Tabela 2: 100 najboljših univerz v Evropi

Vir: http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2004/Top%20100%20European%20Universities.htm

Regional Rank Institution* Country World Rank

1 Univ Cambridge UK 3

2 Univ Oxford UK 8

3 Imperial Coll London UK 23

4 Univ Coll London UK 25

5 Swiss Fed Inst Tech - Zurich Switzerland 27

6 Univ Utrecht Netherlands 39

7 Univ Paris 06 France 41

8 Tech Univ Munich Germany 45

9 Karolinska Inst Stockholm Sweden 46

10 Univ Edinburgh UK 47

11 Univ Paris 11 France 48

12 Univ Munich Germany 51

13 Univ Zurich Switzerland 57

14 Univ Copenhagen Denmark 59

15 Univ Bristol UK 60

16 Univ Leiden Netherlands 63

17 Univ Heidelberg Germany 64

18 Moscow State Univ Russia 66

19 Univ Oslo Norway 68

20 Univ Sheffield UK 69

21 Univ Helsinki Finland 72

22 Uppsala Univ Sweden 74

23 King's Coll London UK 77

24 Univ Manchester UK 78

25 Univ Goettingen Germany 79

26 Univ Nottingham UK 80

27 Univ Strasbourg 1 France 82

28 Ecole Normale Super Paris France 85

29 Univ Vienna Austria 86

30 Univ Freiburg Germany 88

31 Univ Basel Switzerland 91

12

32 Lund Univ Sweden 92

33 Univ Birmingham UK 93

33 Univ Roma - La Sapienza Italy 93

35 Humboldt Univ Berlin Germany 95

36 Stockholm Univ Sweden 97

37 Univ Bonn Germany 99

38-59 Aarhus Univ Denmark 101-152

38-59 Univ Amsterdam Netherlands 101-152

38-59 Univ Bern Switzerland 101-152

38-59 Univ Frankfurt Germany 101-152

38-59 Univ Geneva Switzerland 101-152

38-59 Univ Ghent Belgium 101-152

38-59 Univ Glasgow UK 101-152

38-59 Univ Groningen Netherlands 101-152

38-59 Univ Hamburg Germany 101-152

38-59 Univ Kiel Germany 101-152

38-59 Univ Leeds UK 101-152

38-59 Univ Leuven Belgium 101-152

38-59 Univ Libre Bruxelles Belgium 101-152

38-59 Univ Liverpool UK 101-152

38-59 Univ Louvain Belgium 101-152

38-59 Univ Milan Italy 101-152

38-59 Univ Muenster Germany 101-152

38-59 Univ Paris 07 France 101-152

38-59 Univ Pisa Italy 101-152

38-59 Univ Sussex UK 101-152

38-59 Univ Tuebingen Germany 101-152

38-59 Univ Wuerzburg Germany 101-152

60-79 Cardiff Univ UK 153-201

60-79 Coll France France 153-201

60-79 Erasmus Univ Netherlands 153-201

60-79 Free Univ Amsterdam Netherlands 153-201

60-79 Gothenburg Univ Sweden 153-201

60-79 Royal Inst Tech Sweden 153-201

60-79 Swiss Fed Inst Tech - Lausanne Switzerland 153-201

60-79 Tech Univ Denmark Denmark 153-201

13

60-79 Univ Autonoma Madrid Spain 153-201

60-79 Univ Grenoble 1 France 153-201

60-79 Univ Koeln Germany 153-201

60-79 Univ Leicester UK 153-201

60-79 Univ Leipzig Germany 153-201

60-79 Univ Mainz Germany 153-201

60-79 Univ Marburg Germany 153-201

60-79 Univ Montpellier 2 France 153-201

60-79 Univ Padua Italy 153-201

60-79 Univ Southampton UK 153-201

60-79 Univ Turin Italy 153-201

60-79 Univ Wageningen Netherlands 153-201

80-125 Chalmers Univ Tech Sweden 202-301

80-125 Delft Univ Tech Netherlands 202-301

80-125 Ecole Polytechnique France 202-301

80-125 Free Univ Berlin Germany 202-301

80-125 Innsbruck Univ Austria 202-301

80-125 London Sch Economics UK 202-301

80-125 Polytechnic Inst Milan Italy 202-301

80-125 Queen Mary Coll UK 202-301

80-125 Swedish Univ Agr Sci Sweden 202-301

80-125 Tech Univ Aachen Germany 202-301

80-125 Tech Univ Berlin Germany 202-301

80-125 Trinity Coll Dublin Ireland 202-301

80-125 Umea Univ Sweden 202-301

80-125 Univ Antwerp Belgium 202-301

80-125 Univ Barcelona Spain 202-301

80-125 Univ Bochum Germany 202-301

80-125 Univ Bologna Italy 202-301

80-125 Univ Bordeaux 1 France 202-301

80-125 Univ Dundee UK 202-301

80-125 Univ Durham UK 202-301

80-125 Univ East Anglia UK 202-301

80-125 Univ Erlangen Nuernberg Germany 202-301

80-125 Univ Florence Italy 202-301

80-125 Univ Genoa Italy 202-301

14

80-125 Univ Graz Austria 202-301

80-125 Univ Halle - Wittenberg Germany 202-301

80-125 Univ Karlsruhe Germany 202-301

80-125 Univ Liege Belgium 202-301

80-125 Univ Lyon 1 France 202-301

80-125 Univ Manchester Inst Sci & Tech UK 202-301

80-125 Univ Naples Federico II Italy 202-301

80-125 Univ Newcastle UK 202-301

80-125 Univ Nijmegen Netherlands 202-301

80-125 Univ Paris 05 France 202-301

80-125 Univ Reading UK 202-301

80-125 Univ Regensburg Germany 202-301

80-125 Univ Southern Denmark Denmark 202-301

80-125 Univ St Andrews UK 202-301

80-125 Univ Stuttgart Germany 202-301

80-125 Univ Szeged Hungary 202-301

80-125 Univ Toulouse 3 France 202-301

80-125 Univ Turku Finland 202-301

80-125 Univ Twente Netherlands 202-301

80-125 Univ Ulm Germany 202-301

80-125 Univ Warwick UK 202-301

80-125 Univ York UK 202-301

* Institutions within the same rank range are listed alphabetically.

2. Tabela 3: Priporočljivi programi inženiringa in MBA s internetnimi

povezavami

Vir: http://europe.graduateshotline.com/

15

Priporočljive univerze za programe inženiringa:

Aalborg University, Danska

Delft University of Technology, Nizozemska

EPFL - Swiss Federal Institute of Technology, Švica

KTH Royal Institute of Technology,

Sweden Good for Microelectronics, VLSI, Švedska

Technical University of Budapest, Madžarska (Program v angleščini)

Technical University of Denmark

Lund University, Švedska

University Of Karlsruhe, Nemčija

Universitat Des Saarlandes, Nemčija

Universitat Dortmund, Nemčija

Technische Universitat Berlin, Nemčija

Inria, Valbonne, Francija

Centre National De La Rech Sc., Francija

Universite Paris, Francija

Ecole Normale Superieure, Francija

Lgi IMAG, Francija

Politecnico Di Milano, Italija

Priporočljivi MBA programi:

Vienna University, Avstrija

K. U. Leuven, Belgija

Solvay Business School, Belgija

United Business Institutes, Belgija

CMC Graduate School of Business, Češka

Copenhagen Business School, Danska

Helsinki School of Business Administration, Finska

EAP, Francija

EDHEC, Francija

ESC Lyon, Francija

ESC Nantes Atlantique, Francija

ESC Paris, Francija

ESC Toulouse, Francija

ESSEC, Francija

INSEAD, Francija

ISA, Francija

Koblenz School of Corporate Management, Nemčija

University of Stuttgart, Nemčija

USW Scloss Gracht, Nemčija

16