UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

STROŠKOVNI VIDIK SLOVENSKEGA INTERNETNEGA BANČNIŠTVA V PRIMERJAVI Z

EVROPO Ljubljana, junij 2004 KALIN ALEŠ

IZJAVA Študent Aleš Kalin izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom doc. dr. Aleša Groznika in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne 21.6.2004 Aleš Kalin

KAZALO

1. UVOD .................................................................................................................................... 1

2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE IN ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO.................... 3

2.1. OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA.................................................................. 3 2.2. OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA............................................................................ 4 2.3. RAZVOJ ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ........................................................................... 6 2.4. VARNOST ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ........................................................................ 9

3. E-BANČNIŠTVO V SLOVENIJI..................................................................................... 10

3.1. E-BANKE V SLOVENIJI .................................................................................................... 10 3.2. PROBLEMI SLOVENSKEGA E-BANČNIŠTVA ...................................................................... 12

4. CENA BANČNIH STORITEV......................................................................................... 14

4.1. OBLIKOVANJE CEN ......................................................................................................... 15 4.2. METODE ZA DOLOČANJE CEN.......................................................................................... 15 4.3. CENOVNE STRATEGIJE .................................................................................................... 16

5. ANALIZA CEN PROVIZIJ SLOVENSKIH E-BANK Z VEČJIMI E-BANKAMI EVROPE ................................................................................................................................. 17

5.1. STROŠKI POVEZANI Z E-BANČNIŠTVOM........................................................................... 18 5.2. PREDSTAVITEV IZBRANIH INTERNETNIH BANK................................................................ 23

5.2.1. Nova Ljubljanska Banka ........................................................................................ 23 5.2.2. SKB......................................................................................................................... 24 5.2.3. Abanka.................................................................................................................... 24 5.2.4. Bank Austria Creditanstalt..................................................................................... 25 5.2.5. Večje internetne banke v Evropi............................................................................. 25

5.3. CENOVNA PRIMERJAVA PROVIZIJ INTERNETNIH BANK .................................................... 27 5.4. PRIMERJAVA PONUDBE SLOVENSKIH INTERNETNIH BANK Z EVROPSKIMI........................ 31

6. SKLEP................................................................................................................................. 34

LITERATURA ...................................................................................................................... 36

VIRI........................................................................................................................................ 37

1

1. UVOD Način življenja v razvitem svetu danes zahteva hitro, učinkovito in zanesljivo opravljene storitve. Napredek predvsem informacijske tehnologije je omogočil, da fizična prisotnost strank na kraju poslovanja pri tem ni nujna. Tudi na področjih, kjer fizična prisotnost stranke že prej ni bila obvezna, se je hitrost poslovanja z uporabo nove tehnologije povečala (npr. z elektronsko pošto). Preko svetovnega spleta je mogoče opraviti že ogromno storitev, od nakupovanja do opravljanja bančnih transakcij, kar stranki prihrani veliko časa, ki bi ga sicer porabila za pot. Stranki so storitve dosegljive nepretrgoma, tudi izven uradnih ur, opravke pa lahko uredi kar v priročnosti, udobju, zasebnosti in varnosti svojega doma ali pisarne. Takšno poslovanje ni zanimivo le za stranko, ki za storitvami povprašuje, temveč tudi za ponudnika storitev, saj s takšnim poslovanjem zmanjša stroške za najem delovne sile, nakup poslovnih prostorov ipd. Z uvajanjem novih tehnologij pa se odpirajo nove tržne poti, preko katerih lahko banka doseže svoje stranke. Finančna industrija po vsem svetu je težko pričakovala tehnološke rešitve, ki bodo omogočale elektronsko bančništvo (e-bančništvo). Le-to kljub pričakovanjem še ni doživelo pravega razcveta, a strokovnjaki ostajajo optimistični. Ti napovedujejo, da v prihodnosti noben internetni namenski program ne bo imel toliko uporabnikov kot prav e-banka (elektronska banka), ki se zelo hitro širi na nova področja dejavnosti bank. Banke bodo prek e-banke ali bančnih portalov poleg svojih klasičnih storitev ponujale tudi nove storitve, ki se bodo povezovale z različnimi ponudniki opreme in drugačnih storitev. Podjetja in prav tako fizične osebe, ki uporabljajo e-banko, lahko učinkoviteje gospodarijo s sredstvi na računih oziroma hitreje obračajo svoj denar. Imajo celovit in hiter pregled nad prometom in stanjem na vseh transakcijskih računih ter lahko popolnoma odpravijo poslovanje s papirnimi listinami v zvezi s plačilnim prometom in dodelijo kakovostna pooblastila za delo z banko, ki so razdeljena po delovnih opravilih. Poleg tega so tudi plačila med komitenti z računi pri različnih bankah hitrejša. Naprednejši uporabniki lahko svoje informacijske sisteme povežejo tudi v mrežo z e-banko ter tako še bolj sproti spremljajo spremembe na svojih računih in pošiljajo odobrene naloge za plačila v domovini ali v tujino. Uvedba e-banke podjetjem omogoča, da v banke elektronsko pošiljajo plačilne naloge z datumi valutacije v prihodnosti, kot poznamo to že pri pošiljanju elektronske pošte. Taki plačilni nalogi se v banki postavijo v čakalno vrsto in se na dan valutacije brez dodatnega posredovanja naročnika obdelajo v banki. Pooblaščene osebe pa imajo lahko vpogled v finančne podatke tudi v času, ko fizično niso prisotni v podjetju.

2

Vpeljava e-banke se kljub temu, da gre za veliko začetno naložbo, izplača tako bankam kot podjetjem, saj si lahko povečajo razpoložljivost denarja (finančnih sredstev) in dolgoročno zmanjšajo svoje stroške, kajti strošek elektronske bančne transakcije je do 30-krat manjši kot pri klasični obliki; ena transakcija pri bančnem okencu stane okoli 200-300 tolarjev. V slovenskih e-bankah je število transakcij že precej preseglo število transakcij pri bančnih okencih, kar pa je predvsem posledica bančnega poslovanja s podjetji. Prednost je tudi, da lahko banka na enem mestu predstavi celovito ponudbo: tolarski in devizni plačilni promet na enem transakcijskem računu ter druge bančne storitve, kot so vezave, finančno svetovanje in podobne. Poleg tega lahko podjetje te storitve tudi preprosto naroča. Ker imajo e-banke večji pregled nad poslovanjem podjetij, jim lahko tudi pogosteje omogočajo najem posojil, tudi premostitvenih posojil v primerih negativnega stanja na računih. Prednosti za obe strani. Banke imajo razloge spodbujati uporabo e-bančništva, ker se z njegovim širjenjem zmanjšuje pritisk na poslovalnice, kar pomeni tudi manj odpiranja novih, zmanjševanje števila zaposlenih ali celo zapiranje nekaterih že obstoječih poslovalnic. Možnost opravljanja transakcij brez obiska poslovalnic in čakanja predstavlja za same stranke spodbudo, da povečajo število transakcij. S tem pa banka lahko zasluži več denarja z manj stroškov, ker je poslovanje prek interneta cenejše kot poslovanje prek okenca, ki vključuje zaposlene, vzdrževanje, ogrevanje, elektriko in različne druge stroške. V svoji diplomski nalogi se bom osredotočil predvsem na stroškovni in cenovni vidik e-bančništva tako s strani bank, v glavnem pa s strani povpraševalcev, se pravi uporabnikov. Po kratki predstavitvi elektronskega poslovanja in elektronskega bančništva, se bom obrnil k trenutni problematiki e-bančništva v Sloveniji, osrednji del moje naloge pa bo posvečen cenovni analizi oziroma primerjavi naših večjih bank z večjimi tujimi e-bankami. Pobudo k moji diplomski nalogi so mi dali številni članki, med njimi tudi članek iz revije Finance&Development, revija Mednarodnega Denarnega Sklada (IMF), kjer lahko preberemo, da banko stane ena bančna transkacija preko interneta 0,01$ (kar je približno 2 SIT), pri nas pa je ta cena minimalno 30 SIT, s tem da v Sloveniji prihaja do novih podražitev tovrstnega poslovanja, v tujini pa je trend upadanja cen pripeljal tako daleč, da banke na zaračunavajo več provizij pri internetnem poslovanju. Cilj moje diplomske naloge je vsaj približno ugotoviti na kakšen način so naše banke postavile cene internetnega bančništva, zakaj je prišlo do tako velikih razlik, saj moramo vedeti, da z vstopom v Evropsko Unijo s temi cenami nismo in ne bomo konkurenčni. V zadnjem delu moje naloge bom primerjal ponudbo naših bank s tujimi ter predstavil načrte naših bank za prihodnje poslovanje preko interneta. Tokom dela moje naloge sem se vseskozi ukvarjal s problemom tajnosti, saj je tema moje diplomske naloge pri vseh naših bankah velika poslovna skrivnost in sem le stežka prihajal do uporabnih podatkov. Do podatkov sem prišel s pogovori s predstavniki bank in za njihovo pomoč se jim iskreno zahvaljujem.

3

2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE IN ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

2.1. Opredelitev elektronskega poslovanja V literaturi obstaja množica definicij elektronskega poslovanja, ki opredeljujejo elektronsko poslovanje v širšem ali ožjem smislu ter se spreminjajo v času tako, kot se je spreminjala tehnologija. Najožje lahko elektronsko poslovanje opredelimo kot kupovanje in prodajanje blaga po internetu. Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza electronic commerce, danes pa se ta terminologija spreminja v e-business, saj pravilneje odseva vsebino izraza. Elektronsko poslovanje ne pomeni le navadne izmenjave računalniških podatkov in delovanje spletne trgovine, temveč obsega vse, kar delamo v sklopu poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij (Jerman-Blažič, 2001, 105 str.). Ta najširši kontekst elektronskega poslovanja obsega med drugim tudi (Jerman-Blažič, 2001, str.11): • elektronsko bančništvo, • elektronsko trženje, • elektronsko trgovanje, • elektronsko borzništvo, • elektronska javna uprava, • spletno trgovino, • svetovanje na daljavo, • elektronsko zavarovalništvo, • računalniško podprto skupinsko delo, • delo na daljavo, • avkcije na daljavo. Ena najširših opredelitev elektronskega poslovanja je vsekakor naslednja: »EP je izmenjava poslovnih informacij preko omrežij s pomočjo računalniske izmenjave podatkov (EDI) in vseh podobnih tehnologij. E-mail, elektronske oglasne deske, faksimilni stroji, EFT transferi so tipične forme elektronskega poslovanja. Pri tem EDI (electronic data interchange) oziroma RIP (računalniška izmenjava podatkov) označuje standardizirane oblike izmenjave poslovnih informacij« (RIS, 2004). V poslovnem svetu so pogoste opredelitve, ki dajejo komercialnemu vidiku posebej veliko tezo (RIS, 2004): »EP je elektronski "bussines". Uporablja računalnike, omrežja ipd. za

4

izmenjavo poslovne dokumentacije med potrošniki, organizacijami, zaposlenimi in javnostjo.« Z uvajanjem elektronskega poslovanja želijo podjetja dosegati naslednje cilje: širjenje tržišča in vstop na t.i. globalni tržni prostor, ustvarjanje novih poslovnih priložnosti, obvladovanje oskrbovalnih verig, boljše sodelovanje s kupci, prenovo poslovnih procesov, nižje stroške poslovanja ter vpliv na boljši image podjetja. Glede na to, katere udeležence povezuje, ločimo naslednje vrste elektronskega poslovanja (Bobek, 2004): • organizacija (podjetje) – organizacija (podjetje); Business to Business (B2B), • organizacija (podjetje) – posameznik (potrošnik); Business to Costumer (B2C), • organizacija (podjetje) – državna uprava; Business to Government (B2G), • državna uprava – državljan; Government to Citizen; (G2C), • posameznik – posameznik; Citizen to Citizen (C2C), • državna uprava – državna uprava; Government to Government (G2G).

2.2. Oblike elektronskega bančništva Tradicionalne banke so institucije, ki v osnovi sprejemajo vloge na vpogled in odobravajo posojila. So finančne institucije, ki hranijo prihranke prebivalstva, opravljajo storitve plačilnega prometa in posredujejo pri prenosu sredstev od varčevalcev k investitorjem. Tradicionalno se storitve, ki jih nudijo banke, opravljajo neposredno s fizično prisotnostjo stranke na sedežu banke ali njene poslovalnice. Z razvojem informacijske tehnologije je mogoče te storitve opravljati tudi na daljavo s pomočjo telekomunikacijskih omrežij, s katerimi je mogoč prenos podatkov med osebnimi računalniki. Elektronsko bančništvo je tako ena od oblik opravljanja bančnih storitev, ki je uporabniku bolj prijazna in udobna, saj mu je na voljo kjerkoli in kadarkoli.

Elektronsko bančništvo v najširšem smislu razumemo kot elektronsko poslovanje v bankah. V tej široki razlagi gledamo na elektronsko bančništvo kot na vsakršno bančno storitev, ki se opravlja po elektronski poti. Kot vidimo iz slike 1, na strani 5, ima banka na voljo veliko različnih tržnih poti, ki jih lahko ponudi elektronsko, med katere spada uporaba bančnih avtomatov, informacijskih terminalov, plačilnih kartic, telefonskega bančništva, mobilnega bančništva, internetnega bančništva in drugih storitev.

Slika 1: Oblike elektronskega bančništva Vir: Z Podobnajviš• • • Slika

Vir: M Elektrrazvojposled

5

aslon, 2004.

no, kot to velja za druge poslovne organizacije, lahko tudi elektronsko bančništvo na jem nivoju razdelimo na tri temeljne segmente (Miš Svoljšak, 1999, str.4-5):

elektronsko bančništvo med bankami, elektronsko bančništvo v banki, elektronsko bančništvo s strankami.

2: Oblike elektronskega bančništva

iš Svoljšak, 1999, str. 4-5; Interno gradivo podjetja Halcom, 1999.

onsko bančništvo v banki je prepuščeno bankam samim, večina truda gre predvsem v in izboljšavo aplikacij, katere bi avtomatizirale posamezne rutinske procese in ično zmanšale stroške.

6

Elektronsko bančništvo med bankami razvijajo že zelo dolgo in vrhunec tega razvoja predstavlja S.W.I.F.T. s.c.r.l. (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication), ki omogoča hitro in nemoteno opravljanje transakcij med bankami v različnih državah. S.W.I.F.T. danes pokriva vse kontinente in je postal nepogrešljivo sredstvo za izmenjavo bančnih podatkov. S.W.I.F.T. je podjetje s sedežem v Bruslju, ki upravlja S.W.I.F.T. omrežje. Podjetje je v 100% lasti bank. Na S.W.I.F.T. omrežju, podjetje S.W.I.F.T. s.c.r.l. ponuja razne storitve. Najpomembnejša in najbolj uporabljana storitev je varen in zanesljiv prenos plačilnih nalogov (in ostalih finančnih informacij) med bankami, ki so vključene v S.W.I.F.T. omrežje. Na S.W.I.F.T. omrežju so implementirani najmodernejši mehanizmi zaščite in avtentikacije sporočil. V 30 letih od kar S.W.I.F.T. omrežje deluje ni bilo nobenih vdorov v omrežje, prav tako ne nobenih izgubljenih sproročil. O razvejanosti in široki uporabi S.W.I.F.T. omrežja govorijo naslednji podatki. V S.W.I.F.T. omrežje je bilo vključenih cca. 7.500 bank iz 199 držav. V letu 2002 je bilo preko S.W.I.F.T. omrežja izmenjanih 1,8 miljarde sporočil (Črnugelj, 2004). Elektronsko bančništvo med strankami pa je poslovanje tako s pravnimi kot fizičnimi osebami in je v zadnjem času v največjem vzponu, zato mnogi prav v tem izrazu prepoznajo pojem elektronsko bančništvo. Tudi sam se bom v tej diplomski nalogi osredotočil samo na elektronsko bančništvo med strankami, in sicer na fizične osebe. Čeprav je pojem elektronsko bančništvo precej širši kot internetno bančništvo, pa se predvsem v tuji literaturi ta dva pojma enačita. Tako se angleški pojmi kot so e-banking, online banking, virtual banking in home banking skoraj izključno nanašajo na bančništvo preko spleta. Po opredelitvi, ki sem jo podal, gre torej za t.i. ožji vidik elektronskega bančništva. Sam se bom v nadaljnjem delu osredotočil na internetno bančništvo.

2.3. Razvoj elektronskega bančništva Sami začetki elektronskega bančništva so prišli še pred splošno razširjenostjo interneta, saj se je vse skupaj začelo s telefonskim bančništvom. Z iskanjem novih tržnih poti so banke na eni strani poskušale znižati stroške svojega poslovanja, zmanjšati vrste pred bančnimi okenci in se tako v poslovalnicah bolj posvetiti svetovanju in ponudbi zahtevnejših bančnih storitev. Sodobne tržne poti pa bi na drugi strani pomenile prednosti tudi za uporabnike, saj bi ti na primer iz domačega naslonjača lahko opravljali bančne storitve. Prvi poskusi elektronskega bančništva so se pri nas začeli leta 1991, ko je NLB postavila prvi bančni avtomat. Tri leta kasneje smo doživeli naslednji korak z uvedbo telefonskega bančništva. Na globalni trg so slovenske banke stopile s priljučitvijo na svetovno računalniško omrežje leta 1997, ko je SKB kot prva slovenska banka ponudila bančne storitve tudi preko interneta. Lepo prihodnost pa ima pri nas tudi mobilno bančništvo, saj vemo da je svet mobilne telefonije pri nas zelo razširjen.

7

Razvoj internetnega bančništva je potekal v večih fazah. Vse skupaj se je začelo na začetku devetdesetih let, ko so banke uporabljale internet predvsem v informativne in predstavitvene namene. V naslednjem obdobju, okoli leta 1998, so imeli uporabniki možnost spremljanja stanja na računu, naročanja čekov in spremljanja osnovnih finančnih podatkov. Nekako sočasno in od tega leta naprej pa so banke že začele razvijati pravo transakcijsko bančništvo. V naslednjih letih se je število ponujenih storitev preko interneta zelo povečalo, kar je tudi posledica vedno večjega števila internetnih uporabnikov in vedno večja konkurenca. Danes gre razvoj internetnega bančništva v smeri opravljanja investicijskega bančništva in ponujanja bančno-zavarovalniških poslov. Tako imajo stranke z enega mesta pregled nad celotnim finančnim stanjem, hkrati pa lahko s tega mesta opravijo tudi večino finančnih storitev (Bundesverband Deutscher Banken, 2001, str. 20). Tudi samo osnovno bančno poslovanje naj bi se v prihodnosti moderniziralo. S širokopasovnim internetom, naj bi se pojavil videokonferenčni sistem e-bančništva, kar je predvsem zelo dolgoročna rešitev, saj je v ospredju problem dovolj zmogljive tehnologije pri uporabniku. Razvoj gre tudi v smeri interaktivne televizije (iTV), preko katere bi lahko bančno poslovali, ki je že danes zelo razvita v Angliji. Veliko več ljudi ima namreč televizijo kot računalnike in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Napovedi o razvoju e-bančništva so strašljive za tiste, ki niso sledili njegovemu razovju. Po podatkih znanega podjetja za trženjske raziskave Gartner Group je on-line storitve 1998 ponujalo okoli 1200 bank, ki so predstavljale le 6 % svetovnega bančnega trga, v letu 2000 pa jih je bilo v omrežno bančništvo vključenih ze 61 %. V letu 2003 je elektronsko bančništvo ponujalo že 16.000 bank, kar predstavlja že okoli 75 % svetovnega trga (Pogačnik, 2004, str. 10). Slika 3 : Število bank, ki poslujejo preko interneta v svetu, v letih 1998-2003

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

1998 1999 2000 2003

Vir: ePaynews.com, 2004.

Slovenija je na področju elektronskega bančništva zelo dobro razvita. E-bančništvo ponujajo vse večje in pomembnejše slovenske banke. Za uspeh pa lahko štejemo, da je večina programskih sistemov e-bančništva v slovenskih bankah plod raziskav in razvoja domačih podjetij Zaslona d.o.o (član skupine Hermes SoftLab Group) in Halcom-a v sodelovanju s tujimi podjetji na tem področju. S ika 4: Število uporabnikov internetnega bančništva v Sloveniji med leti 2000-2003

V IVntub ZimnbmvPppb

število uporabnikov internetnega bančništva v SLO

l

8

ir: Bilten Banke Slovenije, 2004, str. 30.

z slike 4 vidimo, da je v Sloveniji že več kot 142.000 uporabnikov spletnega bančništva. iden je trend povečevanja števila uporabnikov spletnega bančništva iz leta v leto, araščanje pa je posledica predvsem vedno večjega števila uporabnikov interneta v Sloveniji; a številka je v Sloveniji že presegla 720.000 internetnih uporabnikov na mesec. K rasti porabnikov pripomore tudi vedno večja izobraženost ljudi, kar se tiče interneta, ter vedno oljša in kvalitetnejša ponudba naših bank.

vstopom v Evropsko Unijo pa se bodo, oziroma se že, naše banke srečevale z novimi zzivi. Da bi se uspešno obdržale na našem trgu in morda tudi uspele na evropskem, bi

orale slovenske banke nujno izdelati ustrezne raziskave tujih trgov, lastne prepoznavnosti a njih in nenazadnje možnosti nastopa v drugih državah, posebej v bližnjem okolju. Prav e-ančništvo je izjemno primeren medij za soočanje z novimi izzivi evropske skupnosti brez eja in temelj novega pristopa k poslovanju. Uporaba jezikov drugih držav, predvsem tistih

naši neposredni bližini, je le eden od korakov, ki jih bo treba narediti v e-bančništvu. otrebno je tudi spoznavanje drugih na področju kulture, prava, znanosti, tehnologij in oslovanja ter ustrezno prilagajanje. Prilagajati se je treba na delovanje znotraj večjih oslovnih sistemov in čezmejnih področij. Vse to so izzivi, s katerimi se mora slovensko ančništvo soočati že danes (Portalino, 2004).

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

I II III IV I II III IV I II III IV I II III IV

2000 2001 2002 2003

leto

9

2.4. Varnost elektronskega bančništva Omrežje samo po sebi ne zagotovi potrebnih pogojev za varno elektronsko poslovanje oziroma komunikacijo med banko in fizičnim ali pravnim objektom. To je tudi glavni razlog, da se internetno bančništvo ni hitreje razvilo, tako v Sloveniji kot v svetu. Z izbiro ustreznih varnostnih tehnologij je možno varnost močno povečati. Ko govorimo o varnosti elektronskega bančništva moramo pravzaprav ločiti tri vidike varnosti: varnost informacijskega sistema banke, varnost povezave med banko in uporabnikom ter varnost osebnega računalnika banke. Šele, če so ustrezno varovane vse tri sestavine elektronskega bančništva, lahko s svojo banko elektronsko poslujemo varno in zanesljivo. Banke uporabljajo tudi visoko zmogljivo tehnologijo, ki jih varuje pred vdori, zlonamerno programsko opremo in podobnimi tveganji. Za varnost svojega računalnika pa mora poskrbeti vsak uporabnik sam. Če je računalnik ustrezno zavarovan pred zlonamerno programsko opremo (virusi, trojanski konji in podobno), z osebnim požarnim zidom pred vdori in je hkrati uporabnik dovolj previden, da ne odpira sumljive elektronske pošte in še manj poganja razno razne pripete programčke, potem ni večjih težav. Če pa se teh pravil na upošteva, potem vsa varnost v banki in varnost same povezave ne pomaga dosti. Vprašanje varnosti informacij zajema dve področji in sicer varnost računalnikov ter varnost omrežij. Varnost računalnikov se zagotovi z tehničnimi sredstvi in ukrepi kot so fizično varovanje, varen operacijski sistem, izdelava rezervnih kopij podatkov, beleženje aktivnosti, zaščita pred virusi, varnost omrežij oziroma zaščita pri prenosu podatkov pa z komunikacijski protokoli, z obrambnimi zidovi. Za varnost na strežnikih se da še nekako poskrbeti z usposobljenimi skrbniki, na uporabniških delovnih postajah pa veliko težje. Uporabnik bi si moral namestiti in redno vzdrževati protivirusno zaščito in požarni zid. Izključiti bi moral vse opcije, ki omogočajo poseganje na njegov računalnik brez njegovega dovoljenja in nalaganje sumljivih datotek. Varnost je možno zagotoviti z uporabo naslednjih elementov: • šifrirane povezave, • požarni zidovi, • pametna kartica s PKI-certifikatom, • identifikacijske kartice. Dobra in zaupanja vredna zaščita podatkov je nujna osnova elektronskega bančništva. Zato ni dovolj, da je rešitev e-banke preprosta, dobro oblikovana in odzivna, temveč mora zagotavljati tudi veliko varnost. Omogočiti mora, da so podatki o plačilnih transakcijah tajni in jih lahko prebere le tisti, ki so mu namenjeni. To zagotavljata šifriranje (enkriptiranje) pri pošiljatelju in dešifriranje (dekriptiranje) pri prejemniku. Prejemnik mora imeti tudi možnost

10

preveriti, ali so bili podatki o plačilnih transakcijah pri prenosu popačeni, kdo je podatke o plačilnih transakcijah poslal in kdo je odobril poslane plačilne naloge. Najbolj zanesljiva standardna rešitev za tako zaščito je pametna kartica s PKI-certifikatom, ki vsebuje javni in tajni ključ, lastnika kartice ter je v skladu z zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Prava zaščitna pametna kartica nikoli ne izda tajnega ključa navzven (niti programu ne), z njim le podpisuje podatke (interno gradivo Halcom Informatike). Omenim naj še, da je nivo varnosti pri poslovanju s podjetji še veliko višji, kot pri osebnih računih, saj gre za bistveno več transakcij (na dan tudi do 100x več kot fizične osebe), ter posledično tudi za bistveno večje zneske, ki potrebujejo določeno zavarovanje.

3. E-BANČNIŠTVO V SLOVENIJI

3.1. E-banke v Sloveniji Med 22 bankami v Sloveniji praktična vsa ponujajo možnost elektronskega bančništva, z izjema eno, in sicer Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, kar priča, da je internetno bančništvo pri nas zelo razvito. Najbolj med vsemi prednjači Nova Ljubljanska banka, katere e-bančna storitev je najbolj razširjena med vsemi, saj jo uporablja tudi nekaj drugih bank. Drugače pa se e-bančne poslovalnice med seboj zelo razlikujejo. Predvsem je opazna razlika med večjimi in bolj znanimi slovenskimi bankami ter tistimi manjšimi, saj prve vlagajo znatno več sredstev v razvoj in popularizacijo njihovih e-bančnih storitev, zato so tudi bolj dopolnjene, organizirane, atraktivne in predstavljene. Kot je razvidno iz tabele 1, na strani 11, elektronsko bančništvo ponujajo praktično vse slovenske banke, kar komitentom omogoča hitro, varno in cenovno ugodno rešitev poslovanja z banko ter 24-urno dostopnost do bančnih storitev. Banke uporabljajo različno, a v vsakem primeru sodobno, uporabnikom prijazno tehnologijo in opremo. Zaradi tega lahko do njenega omrežja dostopate izključno na dovoljen in nadzorovan način, vsak nepooblaščen dostop je onemogočen. V razvoju e-bančništva gre bankam v prid tudi dokaj razvito e-poslovanje nasploh in pa tudi visok odstotek uporabnikov interneta, še najbolj pa je vplivala reforma plačilnega sistema. Banke neprestano posodabljajo svoje sisteme in ponujajo nove storitve elektronskega bančništva, kar je posebej vidno v zadnjem obdobju.

11

Tabela 1: Ponudba internetnega bančništva v Sloveniji

BANKA E-BANČNIŠTVO ZA PREBIVALSTVO Abanka Vipa Abanet Bank Austria Creditanstalt Online b@nka Banka Celje Klik NLB Banka Domžale Klik NLB Banka Koper i-Net Banka Banka Zasavje Klik NLB Delavska hranilnica DH-net Factor banka ebanka Gorenjska banka elektronska banka elektronska banka LINK Hranilnica Lon E-lon Hypo Alpe-Adria bank HYPOnet Koroška banka Klik NLB Raiffeisen Krekova banka Raiffeisen NET Nova Kreditna banka Maribor Bank@Net Nova Ljubljanska banka Klik NLB Poštna banka Slovenije PBS-net Probanka d.d., Maribor Prosplet internet bančništvo SKB banka SKB NET Slovenska investicijska banka (v likvidaciji!) SIB-net Slovenska zadružna kmetijska banka SEZAM Volksbank - Ljudska banka Volksbank Online Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije /

Vir: Gral Iteo, 2002 ter spletne strani slovenskih bank, 2004. Trenutno je ponudba slovenskih bank kar pestra, kako pa bo z uporabo internetnega bančništva v prihodnje? Podjetje Gral Iteo je priznano podjetje na področju tržnih raziskav, in je v svoji raziskavi Bančni monitor leta 2001 postavilo vprašanje anketirancem, ki so hkrati tudi uporabniki interneta, kolikšna je možnost, da bi svoje bančne posle urejali preko računalnika, oziroma interneta. Poleg tega, da 7,5 % anketirancev že uporablja internetno bančništvo, bi skoraj polovica anketirancev v bodoče bančne posle urejalo preko interneta, od tega kar petina prav gotovo (slika 5). Danes je ta odstotek uporabnikov internetnega bančništva že okoli 18 % in se približuje ravni 20 %, kar kaže na stalno rast uporabnikov bančništva preko interneta. Ne glede na to pa internetno bančništvo trenutno še vedno uporablja manjši delež anketirancev, kot pa se kaže iz relativno velikega interesa za njegovo uporabo, zato imajo banke očitno še velik potencial za pridobivanje novih uporabnikov e-bančništva.

12

Slika 5: Možnost urejanja bančnih poslov preko interneta v prihodnje

verjetno ne; 13,70%

prav gotovo ne; 33,40%

že uporablja el.bančništvo;

7,50%prav gotovo da; 19,60%

verjetno da ; 25,80%

Vir: Gral Iteo, 2002.

3.2. Problemi slovenskega e-bančništva Po besedah strokovnjakov je trenutno v Sloveniji večji problem zagotoviti kakovostne bančne spletne strani, kot pa sama izvedba spletnih strani, saj imamo pri nas veliko solidnih agencij. Ne ve se, ali zgolj posnemajo druga drugo ali najdejo navdih pri istih tujih zgledih, vsekakor pa ni razvidno, da bi bil splet vključen v nekakšno strateško pozicioniranje. Videti je, kot da bi se vse pripravljale na resnejše obdobje. V zadnjem času nekatere banke delajo resne korake v smeri izpopolnitve svoje spletne ponudbe, vendar spet nekako rutinsko. Banke so konservativne, ker imajo dolgo tradicijo in ker skrbno delajo za to da bi si ustvarile kredibilnost. To pa ne pomeni, da se ne prilagajajo življenjskemu slogu svojih komitentov. Banke, ki gradijo svojo prepoznavnost na kakšni posamezni demografski niši, imajo ustrezen spletni vmesnik. Strani za upokojence imajo ponavadi večje črke in enostavnejši jezik, strani za mlade pa bolj žive barve in več slenga ... Tako načelo je opazno tudi v Sloveniji, razlik na tej ravni pa ni veliko. Kar se bo poznalo na spletnih straneh tudi v prihodnje, je razlika v kakovosti oblikovalcev in seveda v stvareh, ki se tičejo spletne strategije v celoti (Polajnar, 2003, str. 8). Sredi devetdesetih let je bila glavni problem slaba opremljenost bank, kar je povzročalo slabo, počasno in nezanesljivo poslovanje v slovenskih bankah. Danes so sektorji elektronskega bančništva v vseh bankah med bolje opremljenimi, saj le tako lahko ponudijo kvalitetne storitve. Z začetkom internetnega bančništva je povezano seveda poslovanje banke SKB v letu 1997. Začetni problem SKB-ja je bila organiziranost, klasične enote in elektronsko bančništvo sta bila dva samostojna profitna centra. Pri tem je nastal problem, saj klasične enote niso želele reklamirati oziroma promovirati internetnega bančništva, saj so s

13

tem izgubljale svoje stranke. Zakaj? S tem, ko so uporabniki svoje storitve opravili preko interneta, je provizijo zaračunal drug profitni center, kot bi ga v primeru klasičnega poslovanja preko okenca. Problem so hitro rešili in internetno bančništvo postane podkanal klasičnih enot, se pravi le drugačna, cenejša tržna pot do uporabnika, kar so logično posnemale tudi ostale banke (Bračun, 2004). Verjetno največji problem naših bank pri internetnem bančništvu pa predstavlja majhnost naših bank. Z izjemo največjih treh, štirih bank so vse ostale izrazito majhne in običajno zgolj lokalno usmerjene. To pogosto pomeni relativno malo denarja za razvoj in tudi preveč omejeno število strank, ki bi storitve uporabljale. Za take banke je razvoj elektronskega bančništva izredno draga zadeva. Vedeti pa moramo da se po velikosti tudi naše največje banke ne morejo primerjati z večjimi evropskimi ali svetovnimi bankami. Slovenske banke pa imajo še eno svojo lastnost, niso se izneverile svoji tradiciji in so seveda vsaka zase razvile svoj standard plačilnega prometa. Podjetja imajo tako zbirko pametnih kartic, s katerimi jih posamezne banke prepoznajo. Seveda se vsi strinjajo, da se morajo standardi čim prej poenotiti. Kar težko je verjeti, kako so ponudniki programske opreme sprti med seboj; če bi sodili po tem, niti nimamo tako veliko standardov. Tudi v drugih panogah je konkurenca, pa zato še nimajo toliko povedati drug o drugem. Reforma plačilnega prometa je dala spletnemu bančništvu velik pospešek, saj je večina podjetij opustila virmane. Brez nje bi bil odstotek tistih, ki uporabljajo elektronski plačilni promet, namesto pri 90. na kakšnih 50. odstotkih ali pa še manjši (Petavs, 2003, str. 7). To je tudi razlog zakaj je prišlo do take rast internetnega bančništva pri nas. Ukinitev SDK ter kasneje tudi Agencije za plačilni promet ter uveljavitev transakcijskih računov je poenostavilo promet pravnih oseb ter s tem posledično tudi fizičnih oseb. Je pa uveljavitev transakcijskih računov povzročilo številne probleme v slovenskem bančnem prostoru. Z ukinitvijo številnih osebnih računov in uvedbo enotnega transakcijskega računa so se naše banke srečale s številnimi nevšečnostimi, tako pri klasičnem bančnem poslovanju, še bolj pa pri poslovanju preko interneta. Pri prenosu sredstev iz starih na nov transakcijski račun, je prihajalo do tega, da so bili privarčevani zneski na računu prenizki, previsoki, pojavljali so se čudni zneski, kar je povzročilo precej zmede med samimi komitenti bank. Videti je bilo, kot da ima NLB še največje probleme s transakcijskimi računi, vendar glede na to, da gre za banko z največ komitenti pri nas, je tudi razumljivo, da so njihovi problemi hitreje in bolj intenzivno prihajali v javnost. Predvsem pri poslovanju preko interneta so ti problemi postali skorajda nerešljiva uganka, saj je bilo poslovanje moteno zelo dolgo časa. Pri NLB priznavajo, da še danes čutijo posledice uveljavitve transakcijskih računov, saj poslovanje preko Klika še vedno ni tako kot bi moglo biti. Tako ni zagotovljena skorajda največja prednost e-bančništva in to je možno 24-urno poslovanje 7 dni v tednu, saj je preko Klika trenutno možno poslovati samo med 7 in 22 uro (Novak, 2004).

14

Ob pomanjkanju enotnega slovenskega standarda za elektronsko bančništvo sta Halcom in Zrcalo s sklenitvijo dogovora poskrbela za možnost opravljanja elektronskega plačilnega prometa z več bankami hkrati. Tako sta podjetjem, uporabnikom samostojne aplikacije za e-bančništvo Halcomove E-bank ali Zrcalove EPP zagotovila enostaven in poenoten dostop do ponudbe elektronskih storitev kar trinajstih bank. To so Nova Ljubljanska banka, Abanka, Bank Austria Creditanstalt, Dolenjska banka, Pomurska banka, Koroška banka, Banka Domžale, Banka Velenje, Banka Zasavje, Banka Celje, Dolenjska banka, Nova KBM, Slovenska investicijska banla in Volksbank Ljudska banka. S sklenitvijo dogovora sta Halcom in Zrcalo nedvomno naredila pomemben korak k oblikovanju enotnih standardov elektronskega bančništva v Sloveniji, ki spodbujajo razvoj odprtih in kvalitetnih rešitev elektronskega bančništva za potrebe dinamičnega finančnega trga.

4. CENA BANČNIH STORITEV Banka nastopa tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe, zato lahko trg bančnih storitev opredelimo kot prostor, kjer se srečujeta ponudba finančnih prihrankov na eni in povpraševanje po njih na drugi strani. Poleg tega pa banka nastopa kot finančni posrednik v različnih denarnih in finančnih tokovih. Bančne posle lahko razdelimo na aktivne in pasivne. Pri pasivnih bančnih poslih je banka na strani povpraševanja in sklepa posle s ponudniki oziroma proste denarne akumulacije, ki se za ceno obresti začasno odpovedujejo svoji likvidnosti. Pri zbiranju sredstev se banke srečujejo s konkurenco drugih finančnih organizacij, predvsem zaradi vedno nižjih obrestnih mer, saj se varčevalci vse bolj spreminjajo v investitorje, ki iščejo naložbe, ki so najbolj učinkovite, varne in predvsem donosne. Aktivni bančni posli pa so številne oblike kreditov, kjer banka nastopa na strani ponudbe in za katere zaračunava aktivne obresti. Od kvalitete in velikosti sredstev kreditnega potenciala je odvisna ponudba bančnih aktivnih sredstev glede cene, obsega, ročnosti, tveganja, likvidnosti in fleksibilnosti, kar predstavlja osnovne elemente konkurenčnosti. Pri bankah pa poznamo še nevtralne posle, pri katerih banka ni niti dolžnik niti upnik, pač pa vsebinsko zaokrožujejo paleto pasivnih in aktivnih poslov. Značilnost nevtralnih poslov je, da pospešujejo glavno dejavnost banke in da se preko njih stranke navežejo na banko, ki na ta način lahko konkurira drugim bankam. Nevtralne storitve so bankam prinašale le majhne neposredne dohodke v obliki provizij, vedno bolj pa se odpirajo možnosti prihodka na področju nevtralnih poslov, še posebej v primerih ekskluzivnih nevtralnih storitev (npr. elektronsko bančništvo).

15

Seveda pa so provizije tudi odličen spodbujevalni faktor, saj lahko banke tistim strankam, ki uporabljajo več bančnih storitev ali imajo večji promet, zaračunavajo nižje tarife, provizije. To je nagrajevanje zvestobe strank. Take stranke dobijo občutek, da kupujejo kvalitetno in ceneje. Provizija pa ni le cena dela, ki ga banka opravi pri izvedbi neke transakcije, temveč tudi cena koristi, ki jo s celovito ponudbo ob finančnem nasvetu ali prihranjenem času prejme stranka.

4.1. Oblikovanje cen Osnovni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje cene so lastnosti in »vrednost« ciljne skupine, vrednost in pomen storitve za stranko in banko, obseg povpraševanja in želeni poslovni cilj. Na oblikovanje cen pa vpliva tudi strošek razvoja storitev in gibanje stroškov pri različnih ravneh izrabe zmogljivosti in obsegu prodaje. Pomemben vidik je tudi predvideni obseg prodaje v določenem časovnem obdobju pri različnih ravneh prodajnih cen ter cene glavnih konkurentov za enake ali podobne storitve. Poleg že omenjenih stroškov so v ceno vključeni še stroški izvedbe storitve, stroški vzdrževanja, stroški tržnega komuniciranja, režijski stroški in načrtovani dobiček.

4.2. Metode za določanje cen Ceno lahko oblikujemo na podlagi stroškov, na podlagi planiranega dobička, na podlagi trenutnih cen, na podlagi zaznane vrednosti, na podlagi celostnega odnosa s stranko in določanje cene za spremembo nakupnega vedenja strank. Pri samem določanju cene pa mora biti banka pozorna, da bo pritegnila čim več strank izbranega segmenta in tako povečala prodajo obstoječim strankam ter da si bo zagotovila čim večji dobiček. Določanje cen na podlagi planiranega dobička temelji na ciljnem dobičku, ki ga mora banka doseči. Banka zato najprej ugotovi prelomno točko, to je, koliko storitev mora prodati, da pokrije vse stroške. Nato določi obseg prodaje, ki bo prinesla ciljni dobiček (Pezzuello, 1998, str. 180). Določanje cen na podlagi celostnega odnosa s stranko je metoda, ki se uporablja pri oblikovanju storitvenih paketov in navzkrižni prodaji. Cilj je spodbujati stranke, da pri isti banki uporabljajo več storitev. Cene so ugodnejše in določene na podlagi obsega poslovanja posamezne stranke. V okviru določanja cene na podlagi celostnega odnosa s stranko lahko banka tudi zviša cene. To je način za zniževanje stroškov z neprofitnimi strankami. Oblikovanje razločevalnih cen je lahko oblika nagrajevanja zvestobe strank. Tak primer so cene za komitente in nekomitente banke, kjer imajo komitenti banke npr. nižje obresti kreditov (Pezzuello, 1998, str.180).

16

Določanje cen na podlagi zaznane vrednosti ne upošteva stroškov, pač pa vrednost storitve, kot jo zaznava stranka. Stranke bodo na primer pripravljene plačati več, če bodo storitev lahko opravljale ob katerikoli uri. Tako bo lahko banka, ki uživa ugled dobre banke z visoko stopnjo personaliziranih odnosov, dosegla višje cene kot konkurenti (Pezzuello, 1998, str.180). Določanje cen za spremembo nakupnega vedenja strank je metoda, s katero želi banka spremeniti nakupno vedenje svojih strank. Banke uporabljajo to metodo, ko želijo preusmeriti stranke na alternativne načine poslovanja ali na druge storitve, ki so za banko cenejše ali donosnejše. Ta metoda se v zadnjem času uporablja, ko želijo banke z nižjimi cenami preusmeriti stranke na sodobne tržne poti (telefonsko bančništvo, internetno bančništvo,…) z namenom, da se skrajšujejo čakalne vrste in preusmerijo zaposlene na druge dejavnosti, npr. svetovanje (Pezzuello, 1998, str.180). V določenih situacijah je banka prisiljena oblikovati cene tudi na podlagi trenutnih cen na trgu, kar je z vidika banke precej neugodna rešitev, saj mora v tem primeru oblikovati cene neodvisno od svojih tržnih ciljev in tržnih pristopov. Določanje cen na podlagi stroškov je najpreprostejša metoda določanja cene. Cena je določena tako, da k vsem stroškom prištejemo pribitek ali maržo. V današnjih tržnih razmerah je ta metoda za banke praltično neuporabna, saj ne upošteva občutljivosti kupcev na ceno, niti cen konkurence (Pezzuello, 1998, str.180). Banka pa lahko ceno tudi dodatno prilagodi. Ena izmed oblik prilagajanja cene je nižanje ali višanje cene iste storitve za posamezne skupine strank. To je pomembno takrat, kadar se kupci oziroma segmenti pomembno razlikujejo med seboj po kupni moči in cenovni občutljivosti. V tem primeru pomeni nižanje cen zagotovitev večje prodaje kot pa politika enotnih cen. Primer nižanja cene so npr. stroški vodenja računov za upokojence in študente, višanja cene pa stroški vodenja računa za VIP komitente, ob dodatnih necenovnih ugodnostih, kot je npr. njim prilagojen način servisiranja. Pogosto se cene znižujejo ali zvišujejo tudi glede na tržno območje. Najpogostejše so npr. razlike v ceni na domačem in tujem trgu ter časovno omejeni popusti in ugodnosti.

4.3. Cenovne strategije V skladu z želenim ciljem, povpraševanjem, ponudbo konkurence in življenjskim ciklom storitve uporabljajo banke različne cenovne strategije in jih sproti prilagajajo.

17

Osnovne strategije pri določanju cene (Potočnik, 2002, str. 118-120): Maksimizacija tekočega dobička pomeni vodenje politike visokih cen. Taka politika je primerna takrat, kadar ima banka storitve izjemne kakovosti ali ekskluzivno ponudbo in ne pričakuje večjega števila konkurentov. Potrebno je natančno poznavanje povpraševanja in stroškov. Nevarnost preti v odzivu konkurenčnih podjetij, v smislu podobne ponudbe z nižjo ceno. Pobiranje smetane je politika visokih začetnih cen, predvsem pri uvajanju novega produkta, kjer banka izkoristi položaj »biti prvi«. Predvsem se pritegnejo stranke, ki niso občutljive na ceno in želijo predvsem prestiž, ki ga ustvarja uporaba določene storitve. Z vstopom konkurence mora banka znižati cene. Penetracija trga pa je politika nizkih cen, pogosto uporabljena pri uvedbi novega produkta. Ta strategija se v fazi uvajanja uporablja predvsem takrat, kadar banka želi povečati tržni delež in ko pričakuje hiter odziv konkurentov. Pri maksimizaciji rasti prodaje je potrebno natančno določiti tržni potencial. Ob ugotovitvi, da bo večji obseg prodaje prinesel večji dolgoročni dobiček, postavi banka nizke cene, saj želi odvrniti trenutno in bodočo konkurenco. Pri startegiji vodstva banke je cilj ostati tržni vodja v kakovosti storitev, kar omogoča vodenje politike »visoka kakovost – najvišja cena«. Taka politika prinaša donose, ki so vedno nad povprečjem panoge. Cenovni popusti in ugodnosti ter oblikovanje promocijskih cen pogosto uporablja banka pri uvajanju nove storitve, kjer želi predvsem maksimizirati prodajo in pospeševanje prodaje, prav tako pa tudi pri nihanju povpraševanja in veliki ponudbi na trgu. Prav tovrstne popuste ter ugodnosti pogrešamo pri promoviranju internetnega bančništva v Sloveniji.

5. ANALIZA CEN PROVIZIJ SLOVENSKIH E-BANK Z VEČJIMI E-BANKAMI EVROPE V ZDA je elektronsko bančništvo manj razširjeno kot v Evropi, čeprav ga ponuja tako rekoč vsaka banka. Američani namreč pri plačilnem prometu v glavnem uporabljajo čeke, te pa je težko spraviti v elektronsko bančništvo. Boljši zgled je Evropa, saj smo tudi sami sedaj del Evrope z vstopom v EU, zato sem si za primerjavo izbral evropske banke, ki imajo naprednejšo tehnologijo, zaradi česar je tudi varnost podatkov večja. Ponudba storitev je vedno širša, kajti banke želijo spraviti čim več stvari v splet, saj so zaposleni njihov najvišji

18

strošek Za primerjavo s tujimi bankami sem si med slovenskimi izbral Novo Ljubljansko Banko (NLB), SKB, Abanko ter BankAustria Creditanstalt. Med tujimi bankami je najboljši vtis pustila največja e-banka v Skandinaviji, in sicer Nordea, katera ima daleč največji delež uporabnikov spletnega bančništva med svojimi komitenti na svetu. Poleg Nordee sem si izbral še nemško Deutsche Bank, švicarsko Credit Suisse, švedsko Swedbank ter zgolj angleško internetno banko Egg. Najprej bom na splošno opredelil vrste stroškov, s katerimi se srečujemo pri bančnem poslovanju preko interneta, nato pa bom naredil pregled po posameznih bankah, tako naših kot tujih s strani stroškov, cen ter ponudbe. Predvsem bom posvetil pozornost cenovni primerjavi, ter primerjavi ponudbe oziroma kvaliteti ponudbe slovenskih bank z evropskimi, ter nakazal trenutno nekonkurenčnost slovenskih bank, kar se tiče internetnega bančnega poslovanja.

5.1. Stroški povezani z e-bančništvom

Postavitev sistema elektronskega bančništva je povezana z visokimi stroški strojne in programske opreme. Pri elektronskem bančništvu lahko nastopijo za banko precejšnji stroški, ki se vsaj na začetku uporabe še dolgo ne povrnejo, saj traja precej dolgo, preden se uspe komitente prepričati, da začnejo uporabljati internetno komuniciranje z banko. Tako je visok strošek na transakcijo predvsem za manjše banke, pri katerih gradnja samostojnega sistema za elektronsko bančništvo ni upravičena, zato v podjetju Zrcalo predvidevajo, da bodo na tem področju manjše banke sodelovale (Vagaja, 2004, str. 22). Slika 6: Vključevanje manjših bank v bančne informacijske sisteme

Vir: Vagaja, 2004, str. 22. Na splošno lahko rečemo, da je problem pisanja o stroških, ki jih imajo banke z uvedbo elektronskega bančništva v tem, da vse skrivajo te podatke kot veliko poslovno skrivnost in

19

je nikakor niso pripravljene razkriti. Stroške vzpostavitve internetnega bančništva lahko razdelimo na (E-settlement Cost/Benefit analysis, 2001-2002, str. 123): • stroški programske opreme (software), • stroški strojne opreme, • stroški povezovanja, usklajevanja z določenimi standardi, • stroški nadzorovanja, • stroški vzdrževanja. Največji strošek elektronskega bančništva predstavlja strošek razvijanja in se je pri bankah, ki so se prve podale v ta posel, pogosto izkazal za težje predvidljivega. Tudi zaradi pomanjkanja ustreznega tehničnega in računalniškega znanja so banke razvoj aplikacij prepuščale zunanjim sodelavcem, navadno bolj znanim in zanesljivim računalniškim podjetjem. Na ta način so prevalile skrb in odgovornost za brezhibno delovanje sistema na podizvajalce, ki pa so v večini primerov svoj posel opravili korektno in kvalitetno. Večina stroškov vzpostavitve takih sistemov je fiksnih in tako neposredno ne vplivajo na velikost poslovanja oziroma na število uporabnikov. Več kot je uporabnikov nižji so stroški posamezne transakcije. Variabilni stroški so sorazmerno zelo majhni, saj je ta proces zelo avtomatiziran in v bistvu lahko postane strošek ene transakcije tako minimalen, da se ob velikem številu uporabnikov celo izniči. To s pridom iskoriščajo večje tuje banke. V primerjavi s klasičnim poslovanjem se bo predvsem zmanjšalo število osebja, potreben bo le nekdo, ki bo od časa do časa nadzoroval transakcije, ter skrbel za likvidnost elektronskega bančništva. Velik delež stroškov nosijo tudi stroški povezovanja in usklajevanja, kajti odvisni so od trenutnega informacijskega sistema v banki, ki mora biti kompatibilen in prepoznaven. Fiksni stroški se ne zmanjšujejo zaradi uvedbe sodobnih distribucijskih kanalov (e-bančništvo), internet lahko prispeva le k zniževanju variabilnih stroškov. Slika 7: Ocenjeni stroški internetnega bančništva izraženi v odstotkih

1%

1%

25%

73%

Stroški programskeopreme

stroški strojne opreme

stroški usklajevanja sstandardi

stroški vzdrževanja

Vir: E-settlement Cost/Benefit analysis, 2001-2002, str. 123.

Kot sem že dejal, je najtežje priti do nekih konkretnih številk glede stroškov internetnega bančništva, saj vse banke skrbno skrivajo te številke tako pri nas kot tudi v tujini. Vendar sem z določenimi članki in pogovori s predstavniki slovenskih bank le nakako prišel do nekih približkov. Stroški strojne opreme (strežniki, zagotavljanje varnosti, certifikati, baze podatkov,…) se gibljejo nekje med 15.000-30.000 € na banko (E-settlement Cost/Benefit analysis, 2001-2002, str. 123). V kolikor je banka bolj osredotočena na samo varnost, lahko dodamo še približno 10.000 €, vendar se ti stroški iz leta v leto znižujejo. V primerjavi s celotnimi stroški so ti stroški le kaplja v morje, saj predstavljajo le dober odstotek (glej sliko 7 na strani 19). V naših bankah je, v primerjavi z Evropo, varnosti posvečeno ogromno pozornosti, saj z varnostnimi standardi prekašamo tako evropske kot svetovne banke. V vseh tujih bankah je to prej izjema kot pravilo, vendar to ne pomeni, da evropske banke, ki poslujejo preko interneta, niso varne, saj morajo varnosti posvečati veliko pozornosti predvsem zaradi svoje velikosti; večja kot je banka večja je možnost zlorab. Pri nekaterih tujih bankah je vprašljiva predvsem identifikacija uporabnika pri vstopu v e-banko, kar se tiče slovenskih bank pa je bilo objavljeno v poročilu Evropske komisije, da je Slovenija edina izjema med evropskimi državami, ki za e-bančništvo uporablja kvalificirana digitalna potrdila. Slika 8 : informacijska infrastruktura internetnega bančništva V Nmvsvaiae

20

ir: Bobek, 2004.

ajvečji del stroškov predstavlja programska oprema, in sicer se giblje nekje med 3 in 6 ilijonov € za aplikacijo z osnovnimi funkcijami internetnega bančništva in lahko naraste

se do 12 milijonov €, odvisno od tega kaj vse banka ponuja. Iz slike 7 vidimo, da znašajo ti troški kar 75% vseh stroškov internetnega bančnega poslovanja. Ta strošek pa je lahko eliko nižji, če se banke združujejo v t.i. skupnosti večih bank (E-settlement Cost/Benefit nalysis, 2001-2002, str. 123). To lahko vidimo tudi v sliki 6. Ti ocenjeni stroški so stroški nternetnega bančništva tako za fizične kot pravne osebe. Ocenjeni stroški osnovne plikacije internetnega bančništva za posamezne uporabnike se gibljejo okoli enega milijona vrov, medtem ko je ta znesek za slovenske banke še nekoliko nižji (Vasev, 2004). Po

21

podatkih SKB banke je stala postavitev spletne banke SKBNet dobrih 500.000 evrov, vendar so to le približne ocene, saj so ti podatki tajni. Ko je enkrat sistem bančnega poslovanja preko interneta postavljen, mora imeti zagotovljeno tudi ustrezno vzdrževanje. To opravilo ni povsem rutinsko, saj se v elektronskem bančništvu neprestano dodajajo nove storitve, število uporabnikov narašča, prav tako število poskusov vdorov v sistem, pa tudi strojna oprema še ni popolnoma brezhibna in občasno odpove. Navadno imajo banke sklenjeno pogodbo, da večja vzdrževalna dela opravlja podjetje, ki je avtor bančnega sistema, medtem ko je za manjše zadeve priporočljivo, da imajo v banki svoje ljudi. Po nekaterih ocenah znašajo povprečni stroški vzdrževanja nekje okoli 22.000 $ letno. Proces ocenjevanja informacijske tehnologije ni enostaven, težko je razporediti stroške nekaterih projektov, kadar njihov produkt koristi celotni organizaciji. Izkazalo se je, da je neznansko težko točno oceniti stroške razvoja takega sistema. Težko je tudi oceniti sprotne stroške, saj je življenjska doba informacijske tehnologije investicije večinoma neznana. Zaradi tehnološkega napredka lahko obstoječ sistem hitro zastari in se tako skrajša njegova življenjska doba. Po drugi strani nekatere informacijske tehnologije trajajo veliko dalj, kot je bilo na začetku načrtovano (Žerko, 2003, str. 8). Slika 9: Ocenjeni stroški posameznih transakcij preko različnih prodajnih poti v $

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

preko bančnegaokenca

telefonsko bančni avtomat internet

vrste transakcije

ocenjeni stroški v $

Vir: OECD Information technology outlook 2000. Vendar navkljub navidezno ogromnim začetnim fiksnim stroškom, povzroča ena bančna transakcija preko interneta najnižje stroške, predvsem so v ospredju variabilni stroški, glede na vse razpoložljive prodajne poti.

22

Iz slike 9, na strani 21, je razvidno, da je strošek ene transakcije preko interneta v primerjavi s klasičnim poslovanjem veliko nižji in v bistvu predstavlja le nek marginalen strošek v bančnem poslovanju. Najdražje je klasično poslovanje preko bančnega okenca v višini preko enega ameriškega dolarja. Tu so najvišji predvsem stroški dela zaposlenega za bančnim okencem, nezanemarljivi pa tudi niso stroški nepremičnin v katerih se odvija tovrstno poslovanje. Se pravi imamo visoke fiksne stroške, podobno kot pri internetnem bančništvu, ter poleg tega še visoke variabilne stroške. Iz slike 10 vidimo, da stroški klasičnih enot predstavljajo 76 % vseh stroškov bančnih transakcij, s tem da se število transakcij preko okenca iz leta v leto zmanjšuje predvsem zaradi sodobnejših tržnih poti, ki so ugodnejše in bolj priročne za uporabnika. Nekoliko cenejše je poslovanje preko telefona, vendar je še vedno potreben fizičen stik pri tovrstnem poslovanju, se pravi visoki stroški dela in s tem visoki povprečni stroški na samo transakcijo. Veliko cenejši so recimo popolnoma avtomatizirani klicni centri (glej sliko 10), kjer imamo nekoliko višje fiksne stroške, vendar variabilnih praktično ni. Bančni avtomati pa so bili prvi in zelo uspešni poskusi avtomatiziranega in seveda cenejšega poslovanja za banke. Bančni avtomati so poleg klasičnega poslovanja najbolj razširjen način poslovanja z banko. Prav bančni avtomati bi bili lahko prav tako kamen spotike v Sloveniji, saj vidimo iz slike 9 na strani 19, da bankomati povzročajo bistveno nižje stroške kot klasično poslovanje preko okenca, provizije pri nas pa so v nekaterih bankah enake za obe obliki tržnih poti.

Slika 10: Stroškovni vidik posameznih prodajnih kanalov

15%

30%

9%

10%

13%

1%

5%

1%

40%

76%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Delež transakcij Delež stroškov transakcij

odst

otek

Enota (100)

Klicni center (80)

Avtomatiziranklicni center (15)Bankomat (20)

Internet (5)

V oklepaju je povprečen strošekna transakcijo, izražen vrelativnem deležu.

Vir: Bračun, 2004.

23

Vrsta znanih svetovnih podjetij s področja raziskav, tako na bančnem kot drugih področjih, je opravilo raziskave glede stroškov transakcij internetnega bančnega poslovanja in vse so prišle do zaključkov, da se ti stroški gibljejo okoli enega ameriškega centa. Podobno nizke stroške povzroča tudi mobilno bančništvo, ter popolnoma avtomatizirani klicni centri, vendar še vedno za kakšen odstotek večje kot poslovanje preko interneta. Delež transakcij izvršenih preko interneta se iz leta v leto povečuje, tako v svetu, kot tudi pri nas. Iz slike 10, na strani 22, vidimo, da je delež trensakcij preko interneta okoli 15 %, kar se tiče poslovanja s posameznimi uporabniki. Kasneje bomo videli, da je ta odstotek primerljiv tudi s Slovenijo. Pri poslovanju s podjetji je ta odstotek bistveno višji in ponekod presega 80 % vseh bančnih transakcij. Pomembnejši pa je podatek, kakšen je delež stroška transakcije preko interneta v odnosu s celotnimi stroški transakcij v bankah. Vidimo, da strošek transakcije preko interneta predstavlja le 1 % vseh stroškov transakcij v banki. V kolikor se bo večina transakcij izvršila preko interneta se bodo sami stroški transakcije za povprečno banko spustile tudi pod ceno enega centa. To pa je glavni razlog, da vse banke popularizirajo internetno bančništvo, saj s tem zmanjšujejo stroške celotnega bančnega poslovanja. Videli smo, da so začetni stroški tovrstnega poslovanja ogromni, zato morajo banke, kar se tiče interneta, gledati predvsem dolgoročno in vztrajati, prej ali slej bo uspeh prišel. Lep primer je banka Nordea, kot bomo videli kasneje. Poleg stroškov vzpostavitve samega internetnega bančništva pa se banka srečuje še s stroški povezanimi s klasičnim bančnim poslovanjem na katere nima vpliva, in sicer s stroški za uporabo infrastrukture za medbančno poravnavo plačil, ter stroške za posredovanje nalogov po S.W.I.F.T.-u. Te stroške zaračunava posamezna centralna banka države ter podjetje S.W.I.F.T. s sedežem v Bruslju, ki pa je v 100 % lasti bank. So pa to stroški, s katerimi se srečujejo banke po vsem svetu.

5.2. Predstavitev izbranih internetnih bank

5.2.1. Nova Ljubljanska Banka Banka je bila ustanovljena leta 1889 pod imenom Mestna hranilna banka Ljubljana, pod sedanjim imenom pa je začela poslovati leta 1994. Nova Ljubljanska banka (NLB) je univerzalna banka z vodilnim položajem v Sloveniji na področju poslovanja s prebivalstvom, gospodarskimi družbami in zasebniki ter investicijskega bančništva. Samo v Sloveniji posluje s Skupino NLB preko 50.000 podjetij in 900.000 individualnih strank in ima tako 33.61 % tržni delež v Sloveniji. NLB spada med 10 največjih bank srednje Evrope in posluje poleg Slovenije tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Avstriji, v Nemčiji in na Češkem. NLB spada med najbolje ocenjene banke v srednji in vzhodni Evropi s strani mednarodnih rating agencij z nedavnim povišanjem ocen od Standard & Poor's in Moody's.

24

Internetno bančništvo NLB-ja za osebno bančništvo se imenuje Klik NLB in so ga pri največji slovenski banki prvič ponudili leta 1999. Danes imajo nekaj manj kot 48.000 uporabnikov, kar predstavlja le 6,5 % vseh njihovih fizičnih komitentov. Tudi pri NLB se kaže trend naraščanja števila uporabnikov spletnega bančništva, kljub številnih aferam, vendar imajo še zelo velik potencial glede na število komitentov. V lanskem letu so preko Klik NLB-ja opravili preko 1.700.000 transakcij, kar predstavlja približno 15 % vseh opravljenih transakcij fizičnih oseb, do sedaj pa je bilo največ transakcij izvedeno v marcu 2004 in sicer 206.000 transakcij (Novak, 2004).

5.2.2. SKB

SKB BANKA D.D. je univerzalna banka, ki ponuja storitve komercialnega bančništva, poslovanja s prebivalstvom, investicijsko bančništvo in mednarodne bančne storitve. Konec leta 2003 je bila po velikosti bilančne vsote četrta v Sloveniji in je imela 1.024 zaposlenih. Njena poslovna mreža šteje 9 poslovnih enot ter 55 poslovalnic po vsej Sloveniji, ponudbo pa dopolnjujejo tudi podjetja bančne skupine. Banka je od aprila 2001 v lasti strateškega partnerja iz EU, francoske banke Société Générale S.A., Pariz in ima danes 7,76 % tržni delež v Sloveniji.

SKB banka ponuja storitve internetnega bančništva preko SKB Net-a. SKB banka je prva banka v Sloveniji, ki je ponudila možnost opravljanja bančnih storitev preko svetovnega spleta, in sicer že v letu 1997. Tudi danes so v ospredju slovenskih bank. Na dan 31.12.2003 je storitve SKB Net-a uporabljalo 24.455 uporabnikov, kar predstavlja dobrih 17 % vseh uporabnikov spletnega bančništva v Sloveniji. V lanskem letu so uporabniki SKB Net-a opravili 1.208.327 transakcij, kar predstavlja približno 20 % vseh transakcij v banki, govorim seveda o fizičnih uporabnikih (Krmelj, 2004).

5.2.3. Abanka Abanka je kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino začela delovati že v letu 1955. Po več kot dvajsetih letih poslovanja, 1977, se je podružnica preimenovala v Jugobanko - Temeljno banko Ljubljana. Po obsegu poslovanja s tujino so takrat v sistemu Jugobanke zavzemali že tretje mesto. Kot Abanka d.d. Ljubljana so začeli samostojno poslovati januarja 1990, 31.12.2002 pa so se uspešno združili z Banko Vipo d.d. Sedaj so Abanka Vipa d.d. in poslujejo v šestih glavnih podružnicah, ki jih sestavlja 48 poslovnih enot po celi Sloveniji. Danes imajo 8,58 % tržni delež. Spletno bančništvo v Abanki za osebno bančništvo se imenuje Abanet in ima približno 11.000 uporabnikov, kar predstavlja približno 15 % vseh njihovih komitentov. Delež finančnih transakcij narejenih preko interneta je nekoliko nižji kot pri drugih bankah in znaša le okoli 5 %.

25

5.2.4. Bank Austria Creditanstalt V Slovenijo je prva banka z večinskim tujim kapitalom (60 % delež) prišla 24. januarja 1991. To je bila Landerbank Ljubljana, ki se je z združitvijo s Zentralsparkasse v Avstriji 28. novembra 1991 preimenovala v Bank Austria, d.d., Ljubljana. Z nakupom 56 % deleža Nove banke je 26. marca 1992 v Slovenijo prišla tudi banka Creditanstalt. Matični banki - Bank Austria Dunaj in Creditanstalt Dunaj - sta v procesu dokapitalizacije in z odkupom deležev drugih delničarjev povečali lastniški delež do 99,5 % lastništva in z 2. novembrom 1998 se je banka Creditanstalt pripojila k Bank Austrii. Uradno registrirano ime banke je Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana. Je univerzalna banka s polnim pooblastilom, od združitve dalje pa uporablja enotni logo Bank Austria Creditanstalt Slovenija. Danes imajo 4,55 % tržni delež. Internetno bančništvo pri Bank Austria Creditanstalt se imenuje Online b@nka. Po podatkih banke uporablja internetno bančništvo 20 % vseh njihovih fizičnih komitentov. Precej večjo pozornost posvečajo poslovanju s pravnimi osebami, kateri poslujejo večinoma preko interneta in predstavljajo več kot 80 % vseh transakcij v podjetju. To se pozna tudi v številu njihovih poslovalnic, saj so naredili analizo, v kateri je bilo razvidno, da imajo zaradi internetnega bančništva 3 do 4 krat manj poslovalnic v Sloveniji, kot bi jih morali imeti pri klasičnem poslovanju (Olenik, 2004).

5.2.5. Večje internetne banke v Evropi Evropske internetne banke so med najbolj razvitimi e-bankami na svetu. Ob koncu leta 2003 naj bi bilo v Evropi okoli 50 milijonov uporabnikov internetnega bančništva, ta številka pa naj bi se do leta 2005 povzpela do 75 milijonov, ter do 86 milijonov leta 2007. Trenutno ima največ uporabnikov Velika Britanija in sicer 9.8 milijonov v letu 2003, sledi ji Nemčija z 8.5 milijonov, na tretjem mestu pa je Skandinavija z 8.2 milijona uporabnikov, katera pa ima največji odstotek uporabnikov e-bančništva glede na vse komitente banke (Juptner, 2003). Tabela 2: Število uporabnikov internetnega bančništva po regijah med leti 2000-2004 v milijonih

Regija 2000 2001 2002 2003 2004 Zahodna Evropa 18.6 28.0 37.8 47.7 57.9

ZDA 9.9 14.7 17.1 20.4 22.8

Japonska 2.5 6.5 11.9 19.6 21.8

Azija (brez Japonske) 2.4 4.4 6.8 9.8 13.8

Ostali svet 1.0 1.7 3.1 5.1 6.1

skupaj 34.4 55.3 76.7 102.6 122.3

Vir: ePaynews.com, 2004.

26

V Veliki Britaniji obstajata dva glavna segmenta internetnega bančništva. V prvem segmentu se nahajajo klasične banke, ki preko interneta ponujajo tudi vse storitve internetnega bančništva. Govorimo o t.i. integriranih internetnih bankah. Najvidnejši banki tega segmenta sta Barclays in NatWest. Drugi segment predstavljajo t.i. samostojne internetne banke, ki neodvisno poslujejo na internetu. Take banke so lahko v lastništvu klasičnih bank, kot na primer Intelligent Finance (lastnik je Halifax) ali pa so bile ustanovljene neodvisno od tradicionalnih bank, kot na primer Virgin Direct. Samostojne internetne banke ponavadi nimajo poslovalnic in operirajo izključno na internetu. Ena prvih in tudi najrazpoznavnejših samostojnih bank v Veliki Britaniji je banka EGG, ki je podružnica zavarovalnice Prudential, in predstavlja tudi največjo samostojno internetno banko na svetu. V letu 2002 je imela 1,5 milijona uporabnikov. Banka EGG je bila dolga leta v rdečih številkah in tudi strokovnjaki ji niso napovedovali obetavne prihodnosti. Banka EGG posluje s politiko, da je s produkti, ki so za njih neprofitabilni (prenos denarja med bankami), potrebno biti čim cenejši, se pravi bolj tekmovalen, konkurenčen za pridobitev veliko novih uporabnikov in jim potem tudi druge njihove produkte oziroma storitve prodati z večjo profitno maržo. Nemški trg je drugi najpomembnejši trg v Evropi po številu uporabnikov, vendar naj bi po projekcijah že v letu 2005 prehitela Veliko Britanijo s 15,4 milijoni uporabnikov spletnega bančništva, medtem ko za Veliko Britanijo napoveduje 14 milijonov uporabnikov. Trenutno največja internetna banka je Deutsche Bank 24, ki kar 33 odstotkov novih strank pridobi na internetu. Tako je ta banka število uporabnikov internetnega bančništva povečala iz 625.000 leta 1999 na 1.9 miljonov v letu 2002 (Datamonitor, 2002). Skandinavski trg je najbolj razvit trg, kar se tiče interneta in posledično tudi internetnega bančništva. Skandinavija ima največji odstotek uporabnikov interneta na svetu in tudi največji odstotek uporabnikov internetnega bančništva glede na število vseh komitentov bank. Med večjimi bankami z internetnimi uslugami spadata finska Nordea ter švedska Swedbank. Nordea spada med največje internetne banke na svetu, saj je imela ob koncu leta 2003 kar 3,7 milijona uporabnikov, ki v enem mesecu naredijo približno 70 milijonov transakcij. Nordea ima svojo internetno banko v vseh skandinavskih državah (Finska, Švedska, Danska in Norveška), v baltiških državah in tudi na Poljskem. Swedbank, ki je najstarejša banka na Švedskem, ima približno 2.650.000 uporabnikov spletnega bančništva, kar predstavlja 40 % vseh njihovih komitentov, in ima na domačem trgu vodilni položaj (ima več uporabnikov kot Nordea), vendar ima manj opazno vlogo v tujini, z izjemo baltiških držav, od koder prihaja približno dobra tretjina vseh uporabnikov e-banke (Laine, 2004). Zanimiva je tudi banka Credit Suisse, saj gre za eno največjih klasičnih bank v Evropi, pri kateri pa do razcveta spletnega bančništva še ni prišlo. Za njeno velikost ima le skromnih milijon uporabnikov v Evropi, kjer pa fizične osebe predstavljajo le slabih 5 % vsega prometa preko interneta. V zadnjih treh mesecih prejšnjega leta so preko spletne rešitve opravili le slabih 5 milijonov transakcij, kljub izjemno ugodni ponudbi internetnega bančništva (Credit Suisse, 2004).

27

5.3. Cenovna primerjava provizij internetnih bank

Uporabniki spletnih bančnih storitev izbirajo ponudnika po konvencionalnih kriterijih, ne pa na osnovi (dobrega) spletnega nastopa in novih dimenzij ponudbe, ki jih splet omogoča. Uporabnikom spletnih finančnih storitev so pri izbiri spletne banke najpomembnejše cene in že vzpostavljeno sodelovanje z določeno banko, manj pa je pomembna vsebina ponudbe oziroma izbor (dodatnih) storitev, verjetno zato, ker še niso dovolj seznanjeni kaj bi jim lahko internetno bančništvo nudilo, ter varnost spletnih strani (oziroma varnostni ukrepi za elektronsko poslovanje).

Slika 11: Razlogi za izbiro ponudnika internetnega bančništva

27%

38%

41%

43%

65%

72%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

dodatne internetne storitve

svetovanje preko interneta

varnost spletne strani

(dobro) prepoznavanje ponudnika

že vzpostavljen (dober) odnos

cene

Vir: Gral Iteo, 2003.

Iz slike 11 je razvidno, da je cena še kako pomembna pri izbiri ponudnika internetnega bančništva in si zasluži večjo pozornost s strani naših bank. Prav za cene storitev spletnega bančništva ne moremo reči da so ugodne, predvsem ne v primerjavi z drugimi evropskimi bankami. Res je, da stane transakcija preko interneta tudi do 10-krat manj, kakor po klasičnih poteh preko bančnega okenca, vendar je ta cena še vedno previsoka glede na evropske trende. V tabeli 3 sem povzel vse stroške, ki bremenijo uporabnika pri poslovanju z banko preko interneta, za izbrane štiri banke v Sloveniji. Še najbolj inovativna banka pri nas je Bank Austria Creditanstalt, kjer je viden vpliv tujega lastništva. BACA ponuja 4 pakete za vodenje računa in v kolikor izberete katerega od teh paketov, vam za same storitve Online B@nke ne zaračunavajo začetne pristopnine, v primeru da želite uporabljati spletne rešitve samostojno so začetni stroški 7.000 SIT. Ta začetna pristopnina je specifičnost slovenskega e-bančništva, saj takih stroškov ne zasledimo v modernem svetu, pri nas pa je to prej izjema kot pravilo, kar dokazujejo preostale tri izbrane banke.

Kot bomo videli kasneje pri evropskih bankah, pa so sporne tudi cene samih transakcij. Od začetka internetnega bančništva do danes se cene transakcij v Sloveniji povečujejo, za razliko od Evrope in ZDA, kjer je padajoči trend cen transakcij preko interneta pripeljal do tega, da

28

za tovrstne transakcije ne bremenijo več naših žepov. Prav do teh razlogov, zakaj prihaja do razlik, ter na kakšen način določajo naše banke cene tovrstnih transakcij, sem želel priti v moji diplomski nalogi, vendar sem ugotovil podobno kot pri analizi stroškov internetnega bančništva, da so ti podatki velika poslovna skrivnost.

Tabela 3: Stroški internetnega bančništva pri izbranih bankah v Sloveniji

Banka Začetna pristopnina

Mesečna članarina

Cena transakcije Prenos znotraj banke

NLB 5000/25001 / 30/402 / SKB 5000 100 30 30 Abanka 4500/20001 100 35 / BA/CA 70003 / 0,5% od vrednosti

zneska transakcij4 0,5% od vrednosti zneska transakcij

Vir: Spletne strani bank, 2004.

Tudi pri Abanki so v zadnjem letu povišali cene transakcij preko Abaneta s 30 na 35 SIT. Prenosi med računi fizičnih oseb pri Abanki so brezplačni, navedena cena pa velja za ostale prenose (do 2 mio SIT, za višje zneske pa je cena 670 SIT). Po besedah predstavnika Abanke je cena izvedbe elektronske transakcije v Abanki postavljena glede na stroške tovrstne izvedbe. Banka mora pri tem ravnati kot dober gospodar in s svojim poslovanjem zagotavljati pokrivanje stroškov opravljanja storitev. Naraščanje stroškov v medbančnem prostoru in prilagajanje trenutnim tržnim razmeram sta tako poglavitna razloga za morebitne spremembe. Predvidevajo, da tudi druge banke ravnajo podobno, vendar njihove poslovne politike ne morejo komentirati. V banki v tem trenutku ne razmišljajo o podražitvi storitev spletne banke Abanet, saj trenutna cena pokriva stroškovni vidik poslovanja. Pri tem pa so poudarili, da uporaba spletne banke Abanet ni tako draga kot nekatere spletne banke konkurenčnih bank (Vasev, 2004).

SKB je, kar se tiče cene transakcije še najbolj ugodna spletna banka pri nas s 30 tolarji, vendar ji ne gre v ponos, da poleg začetne pristopnine in zaračunavanju transakcije zaračunavajo tudi mesečno članarino v višini 100 SIT, podobno kot Abanka.

Bank Austria Creditanstalt ponuja v različnih paketih od 5-10 brezplačnih transakcij, kar se zdi dokaj ugodno za naše razmere, saj vsak posameznik plača povprečno do šest položnic na mesec. V kolikor pa nimamo pri banki takega paketa pa je plačevanje preko njihove spletne banke še najmanj ugodno, saj je cena transakcije določena kot odstotek od zneska plačila, s tem da je še ta transakcija omejena z minimalno 50 tolarji. V tem primeru se lahko zgodi, da

1 Za študente in dijake. 2 od 3.5.2004. 3 Brezplačno v paketni ponudbi. 4 5-10 brezplačnih transakcij odvisno od paketa.

29

ob dokaj velikem znesku plačamo večjo provizijo, kot bi jo plačali na bančnem okencu, s čimer izgubi internetna banka svojo največjo prednost pred klasičnim poslovanjem.

NLB je zaračunavala 30 SIT za prenos sredstev iz enega računa na drugega pri drugi banki. Ta cena se je s 3. majem 2004 povečala na 40 SIT z obrazložitvijo, da je potrebno nadomestila za bančne storitve uskladiti z rastjo življenjskih stroškov, kar menim da je za poslovanje preko interneta nerelevanten razlog. Poleg tega sem dobil presenetljiv podatek s strani NLB-ja, da se stroški spletnega poslovanja obračunavajo v skladu s tarifnimi predpisi Banke Slovenije, ter da je s strani Banke Slovenije točno določena minimalna možna provizija katero lahko banka zaračuna in sicer v višini 30 SIT (Novak, 2004).

Banka Slovenije je to odločno in jasno zanikala, saj Banka Slovenije spodbuja konkurenco tudi na tem področju in je nasprotovala poskusom dogovarjanja glede tarif v plačilnem prometu in to ne samo na področju internetnega bančništva. Je pa res, da BS upravlja plačilna sistema Žiro kliring (mala plačila) in BPRČ (velika in nujna plačila), za katera bankam zaračunava tarifo 5 SIT oziroma 220 SIT za vsako plačilo. Banke bi nekako lahko izhajale iz tega, da morajo pri svoji tarifi pokriti vsaj strošek tarife BS, vendar pa tudi to ni pravilo. Poleg tarife za uporabo infrastrukture za medbančno poravnavo plačil pa morajo banke plačati tudi strošek za posredovanje nalogov po S.W.I.F.T., ki pa je različen za posamezno banko. Stroški posredovanja plačilnih nalogov po omrežju S.W.I.F.T., ki jih zaračunava S.W.I.F.T. s.c.r.l. niso enotni, ampak odvisni predvsem od naslednjih faktorjev:

• Nivo storitve: Če so npr. zahtevane povratne informacije (informacija o dostavi) je cena za prenos plačilnega spročila večja, kot če povratne informacije niso zahtevane.

• SWIFT na svojem omrežju ponuje posebne storitve za razne infrastrokture (ena od teh je Slovenski BPRČ sistem). Te storitve SWIFT posebej zaračuna in sicer se to odraža v višji ceni plačilnega spročila, ki je posredovano v posamezno infrastukturo.

• "Velikosti" banke (z vidika količine uporabe SWIFT storitev: Tu gre za neke vrste količinski popust. SWIFT namreč banke uvršča v 20 razredov. V prvem razredu so banke, pri katerih je vrednost letnega računa za uporabo SWIFT storitev manjša od 200.000 EUR. V drugem razredu so banke, pri katerih je vrednost letnega računa za uporabo SWIFT storitev med 200.000 EUR in 400.000 EUR in tako naprej. V odvisnosti od tega, v kateri razred (tier) je posamezna banka uvrščena, je določena tudi cena posameznega plačilnega naloga.

Cenovna politika S.W.I.F.T. je enaka po celem svetu in je popolnoma neodvisna od tega iz katere države je posamezna banka. To pomeni, da se vse tuje banke srečujejo z vsemi istimi stroški kot naše banke.

Naše banke, od prve do zadnje, poudarjajo, da stroški ene bančne transakcije preko interneta bistveno presegajo ceno, ki sem jo že tolikokrat omenil, 1 ameriški cent. Poleg tega omenjajo, da vodenje osebnih računov v vseh bankah prinaša izgubo, ki pa je predvsem posledica klasičnega poslovanja bank, saj vidimo iz slike 11, da delež stroškov transkacije

30

preko interneta glede na celotne stroške transakcij znaša le 1 %. Posledice pokrivanja izgube klasičnega poslovanja pa nosi potem internetno bančništvo oziroma višanje cen provizij internetnega bančništva. Cenovna nefleksibilnost naših bank se kaže tudi pri prenosih sredstev preko interneta znotraj same banke, saj pri tovrstnem prenosu ni stroškov s strani centralne banke ter S.W.I.F.T.-a. Naše banke sicer ne zaračunavajo provizij pri prenosu med fizičnimi osebami znotraj svoje banke, vendar kolikokrat pa sploh nakažemo denar neki fizični osebi? Ponavadi opravljamo osebne finance s podjetji, to pa nam banka enako zaračuna, tudi če ima podjetje kamor nakažemo denar, odprt račun na isti banki kot mi.

Zanimivo je tudi to, da vse banke govorijo o tem, da so cene provizij določene glede na njihove stroške, ki so povezani z e-bančništvom, vendar je na slovenskem trgu videti predvsem oblikovanje provizij na podlagi trenutnih cen na trgu, kar pa je z vidika banke precej neugodna rešitev. Očitno je, da se vseh stroškov informacijske tehnologije, potrebne za e-bančništvo, ne da natančno oceniti, zato je treba te stroške ocenjevati »čez palec«. Poznani so nam le stroški s strani centralnih bank ter s strani S.W.I.F.T.-a.

V tujini med večjimi klasičnimi bankami ter večjimi internetnimi bankami težko najdemo banko, ki bi danes še zaračunavala izvedene transakcije, trend gre v smeri, da se tudi transakcij v druge države članice EU ne zaračunava več. Pri nobeni od izbranih bank se niso odločili, da bi zaračunali začetno pristopnino, saj je konkurenca v Evropi ogromna. Poudariti je treba, da vse banke v Evropi ponujajo preko interneta veliko več storitev kakor naše banke, ki nudijo samo klasično poslovanje z banko. Zato ne vidijo velike možnosti zaslužka pri zaračunavanju provizij pri transakcijah, temveč se posvečajo predvsem donosnejšim poslom. Nobena od izbranih bank ne zaračunava transakcij preko interneta, banka EGG in Credit Suisse pa tudi mesečne članarine ne zaračunavata več. Credit Suisse želi s tem pritegniti več uporabnikov, prav tako tudi banka EGG, ki pa posluje z veliko nižjimi stroški, saj gre za samostojno internetno banko.

Skandinavska banka Nordea zaračunava mesečno od 0,5 do 1 evra, odvisno od paketa izbranega pri banki. Povedati je treba, da za to ceno lahko uporabnik sklene veliko ugodnejše kredite, kot pri bančnem okencu, nižje so provizije pri poslovanju z vrednostnimi papirji, nižje cene dvigovanja čekov,… Nordea je ocenila, da znašajo stroški internetne transakcije v njihovi banki 11 centov, vendar tega stroška ne vključijo v zaračunavanje posameznih transakcij temveč v mesečno članarino. Celotno spletno bančništvo je do leta 2002 še vedno prinašalo izgubo, danes pa jim prinaša do 400 milijonov evrov dobička letno (Nordea, 2004).

31

Tabela 4: Stroški internetnega bančništva tujih evropskih bank

Začetna pristopnina

Mesečna članarina

Cena transakcije

Prenos znotraj bank

Nordea (FIN) / 0,5-1 EUR5 0 0 Credit Suisse (Švica) / / 0 0 Egg (VB) / / 0 0 Deutsche Bank (NEM) / 2 EUR6 07 0 Swedbank (SWE) / 2 EUR 0 0

Vir: Spletne strani bank, 2004.

Tuje banke se, od prve do zadnje, držijo prvega pravila uspešnega bančnega poslovanja preko interneta in to je: brez provizij pri spletnem bančništvu ter storitvah tehnične pomoči. Spletno bančništvo naj bi bilo le eno izmed mnogih bančnih poti, med katerimi lahko uporabnik izbira. Logika spletnega bančništva tujih bank je v tem, da prodajajo svoje produkte, ne pa da zaračunavajo uporabo njihove spletne strani (Safeharbor, 2002). Naj še enkrat poudarim, da se tudi tuje banke srečujejo s stroški s strani centralnih bank ter s stroški S.W.I.F.T. ter, glede na vse ostale stroške, tudi tuje banke z osebnimi računi poslujejo negativno tako kot naše. Vendar tuje banke znajo pokriti minus z ostalimi bolj donosnimi ponudbami bančnih storitev in tako spoznajo da ta minus vendarle ni tako velik.

5.4. Primerjava ponudbe slovenskih internetnih bank z evropskimi Pri sami ponudbi naših bank z evropskimi je viden zaostanek naših bank, saj naše banke v bistvu ponujajo samo storitve klasičnega poslovanja z banko in možnost sklepanja raznih tolarskih ali deviznih vezav. Poleg klasičnih transakcij ponujajo tudi razne informativne izračune, naročila določenih dokumentov in razne predstavitve novih storitev, kar pa je vse bolj informativne narave. Pohvaliti velja predvsem preglednost spletnih strani vseh naših bank. Vse naše banke govorijo o razvojnih poteh v prihodnosti, kot so trgovanje z vrednostnimi papirji, sklepanje zavarovanj, posredovanje računov v elektronski obliki. V primerjalni tabeli pa vidimo, da v tujini te storitve prakticirajo že skoraj vse banke.

5 Odvisno od paketa. 6 Mesečna cena paketa. 7Ttudi v tuje evropske države.

32

Tabela 5: Primerjava ponudbe slovenskih internetnih bank z evropskimi leta 2004

SKB Net

Klik NLB AbaNet

Online B@nka

Credit Suisse Nordea

Deutsche Bank EGG

Spremljanje stanja in prometa na vseh računih Opravljanje vseh vrst plačil (splošna, posebna položnica, nujni nalog) Opravljanje prenosov med računi, odprtimi v tej banki

Odpiranje trajnikov Sklenitev tolarskih in deviznih vezav

(samo vpogled)

Pregled direktnih bremenitev Vpogled v stanje kreditnih kartic Oddaja vloge za večanje limita Napoved dviga večjih zneskov gotovine Informacije o novih storitvah banke Plačevanje nakupov v spletnih trgovinah Vpogled v stanje portfelja vrednostnih papirjev Poslovanje z vrednostnimi papirji po celem svetu Posredovanje računov v elektronski obliki Sklepanje in popusti pri zavarovalnih poslih

(v pripravi)

Vir: Spletne strani bank, 2004. Zanimiva je tudi primerjava obrestnih mer za posojila oziroma še bolj za depozite med našimi in tujimi bankami, saj vse tuje banke nudijo bistveno višje obrestne mere za depozite in obratno za posojila, kot to delajo slovenske banke. To pojasnujejo s čisto logičnim argumentom, glede na cenejše poslovanje preko interneta lahko banka nudi boljše pogoje svojim uporabnikom. Na primer banka EGG ponuja svojim uporabnikom dve vrsti storitev spletnega bančništva, in sicer uporabnik lahko pri upravljanju svojih bančnih poslov komunicira z resnično osebo, ki mu je na razpolago, v kolikor pride do določenih problemov. V kolikor se pa uporabnik odloči, da te pomoči ne potrebuje, kar je spet ceneje za samo banko, ga banka nagradi z višjimi obrestnimi merami za depozite, ter obratno za posojila in za to kombinacijo se v banki EGG odloči dve tretjini vseh porabnikov. Kljub temu,da naše banke ponujajo zgolj osnovne storitve e-bančništva pa se vse banke iz leta v leto posodabljajo in izboljšujejo kakovost in varnost ponujenih storitev, zato me je zanimalo, kaj se je novega na tem področju zgodilo v zadnjem letu.

33

V BankAustria Creditanstalt prikazujejo dodatne informacije o računu: višina limita, razpoložljiva sredstva, neizvedene transakcije za tekoči dan, tekoče stanje in limit v EUR. V pregledu prometa je prikazano stanje na računu po posamezni transakciji. Podrobnosti posamezne transakcije so prikazane bistveno bolj pregledno in natančno. Omogočeno je tudi sortiranje po izbranem stolpcu v prometu in pregledu računov. Na novo je tudi vpeljana možnost izbrisa plačilnega naloga, poslanega z valuto naprej. V Abanki so spletno banko Abanet v navedenem obdobju v določeni meri tehnično posodobili in dopolnili z dvema novima uporabnima možnostima – začasno in trajno blokado certifikata, ki sta še posebej primerni v času daljše odsotnosti in neuporabe spletne banke. V NLB v drugi polovici leta 2003 niso uvajali posebnih novosti na področju internetnega bančništva. Posodobitev spletne poslovalnice Klik NLB in uvajanje novih funkcionalnosti sta planirani za leto 2004. V letu 2004 je v ospredju priprava možnosti menjave tujih valut v okviru računa, naročilo vezave depozitov v tuji valuti, ter plačila in nakazila v tuji valuti. V SKB banki so v drugi polovici leta 2003 uporabnikom e-bančništva ponudili možnost spremljave stanja in porabe na kreditnih karticah MasterCard in VISA. Konec oktobra so ponudili možnost brezplačnih in takojšnjih prenosov med osebnimi računi v SKB banki. Pripravili pa so tudi dve obsežnejši novi storitvi, nakup in prodajo tuje valute ter možnost plačevanja v tujih valutah (če bi uporabnik želel npr. poravnati obveznosti plačil v tujini). Menjalnica ter pošiljanje tujih plačil pa sta na voljo uporabnikom od marca 2004. Naše banke v vseh predstavitvah spletnega bančništva zelo napihujejo kaj vse ponujajo preko interneta, ko pa se malo poglobimo v njihovo ponudbo vidimo, da ne ponujajo prav veliko, vsaj kar se tiče storitev investicijskega bančništva ne. Tudi pri tujih bankah bi lahko njihovo ponudbo investicijskega bančništva še dodatno razčlenil, vendar se mi to v mojem delu ne zdi potrebno, saj je namen te tabele le, da pokaže kako naše banke za enkrat še niso konkurenčne večjim, bolj razvitim tujim bankam.

Med željami uporabnikov spletnega bančništva so storitve investicijskega bančništva pri vrhu. Za vlagatelje v vrednostne papirje je čas dragocen, saj je trgovanje zelo dinamično, zato si želijo čim bolj priročen bančni servis. Spletna banka Abanet, kot vidimo v tabeli 5 na strani 32, trenutno že ponuja vpoglede v portfelje vrednostnih papirjev pri Abanki. V kratkem bo možen tudi vpogled v vrednost premoženja v posebnih vzajemnih skladih Abančne DZU. V Abanki se trudijo, da bodo nakupi in prodaje vrednostnih papirjev in točk posebnih vzajemnih skladov Abančne DZU na voljo čim prej. Martin Mihelčič iz SKB banke predvideva, da bodo pravnim in fizičnim osebam ponudili možnost trgovanja na področju investicijskega bančništva leta 2004 oziroma 2005. Komitenti bodo imeli možnost pregledovati svoj portfelj in oddajati naročila za nakup ali prodajo posameznega vrednostnega papirja. Pri NLB pa pravijo: "Ker je storitev še v razvoju, vam žal ne moremo posredovati več informacij." (Petavs, 2003b, str.11). Pri BankAustria Creditanstalt pa menijo, v nasprotju z vsemi svetovnimi trendi, da poslovanje z vrednostnimi papirji preko interneta ni zanimivo ter ni dovolj donosno.

34

6. SKLEP Z bankami poslujejo praktično vsa podjetja in večina občanov. Na pomen bančnega poslovanja se večina ljudi verjetno spomni poslovalnice, v katero je včasih odhajala in porabljala čas v takšni ali drugačni vrsti. Ta slika se je pravzaprav za mnoge od nas spremenila že več let nazaj z uporabo bankomatov. Pravzaprav smo lahko različne posle z bankami opravljali, še preden se je začela komercializacija interneta, s pomočjo “daljinskega bančništva” (telebankinga), torej s telefonom, ampak je to bilo posredno, kar je po identifikaciji naše ustne zahteve opravljala uslužbenka v banki. Sedaj vse transakcije opravljamo kar sami, s pomočjo e-bančnih programov in svojega računalnika oziroma s kateregakoli računalnika kjerkoli v svetu. E-bančništvo se v Sloveniji uporablja zaenkrat še pretežno za izvajanje plačilnega prometa, kaj kmalu pa lahko pričakujemo nove storitve spletnih bank. Tako bo mogoče preko interneta tudi najemati kredite, poslovati z vrednostnimi papirji, vezati sredstva... Tako smo le še korak od popolnoma “virtualnih bank”. Gre za banke, ki bodo s komitenti poslovale zgolj preko spleta in ne bodo imele razvejane mreže podružnic. Velika priložnost za spletne banke bo tudi trg Evropske unije, saj bodo brez večjih težav lahko poslovale s prebivalci tujih držav. Seveda pa takšen pristop prinaša koristi tudi komitentom, saj bodo lažje primerjali ponudbo bank in se odločili za najugodnejšo, pa naj bo v Ljubljani ali Bruslju. Kar se tiče stroškovnega vidika internetnega bančništva, je v svetu napisane zelo malo literature oziroma so vse raziskave, ki so narejene, izredno drage, pri nas pa tovrstna literatura praktično ne obstaja. Vse banke, tako naše kot tuje, zelo skrivajo, kakšni so njihovi stroški spletnega poslovanja ter koliko pravzaprav sploh stane začetek poslovanja preko interneta. Tudi pri določanju samih cen so naše banke zelo skrivnostne, saj se zavedajo da imajo visoke cene in tukaj vidim več razlogov za to skrivnostnost. Klasično bančno poslovanje z osebnimi računi preko okenca vsem bankam, tako našim kot tujim, prinaša samo izgubo in naše banke z visokimi maržami pri internetnem bančništvu vsaj malo ublažijo to izgubo. Poleg tega skušajo visoke začetne stroške tovrstnega poslovanja, ki so predvsem fiksne narave, čim prej dobiti nazaj in to z višjimi cenami, kljub temu da gre za dolgoročne rešitve poslovanja, ki se vračajo še dolgo v prihodnosti. Vprašljivo je tudi natančno poznavanje vseh stroškov pri naših bankah in dogaja se, da naše banke tovrstne stroške ocenijo »čez palec« ali pa kar posnemajo konkurenco pri postavitvi cen, kar je bilo vidno tudi pri naših bankah še lansko leto, ko so imele vse banke enake cene provizij, čeprav to posnemanje vse odločno zanikajo. Pomembna je seveda tudi majhnost naše države ter naših bank, saj vemo da se z večanjem števila uporabnikov tudi nižajo stroški. Vse to so lahko razlogi za visoke cene naših bank. Banke sicer pri nekaterih promocijah zelo poudarjajo nižje stroške poslovanja preko svetovnega spleta, kar tudi so v primerjavi s klasičnim poslovanjem, vendar so te cene previsoke in le zavajajo javnost. Zanimivost bančnega poslovanja v Sloveniji so tudi bankomati, tudi oblika elektronskega poslovanja, ki tudi povzročajo nižje stroške od klasičnega poslovanja, saj ne potrebujejo toliko fizičnega

35

dela, banke pa bodo po novem (vsaj NLB) zaračunavale iste provizije kot pri bančnem okencu. Naše banke se zaenkrat še ne zavedajo kakšna konkurenca jih čaka v Evropi, saj kot sem poskušal prikazati v moji nalogi, naše banke niso, ne kar se tiče ponudbe ne cenovno, konkurenčne v primerjavi s tujimi bankami. Res je, da bodo tuje banke (seveda je pod vprašajem če bodo) na našem trgu nastopile večinoma kot popolnoma virtualne banke, ki delujejo le preko svetovnega spleta in brez klasičnih poslovalnic. Vemo, da je pri bančnem poslovanju zelo pomemben človeški stik, kar pomeni da sodobne tržne poti ne morejo popolnoma nadomestiti klasičnega poslovanja, zato naše banke zaenkrat še ne vidijo nobene večje nevarnosti s strani tujih bank. Primer vstopa take tuje banke je bil vstop banke Nordea na Poljsko, kjer so privabili nemalo uporabnikov in so zelo zadovoljni s tovrstnim poslovanjem in zakaj ne bi katera od tujih bank videla priložnost tudi pri nas. Prišlo bo tudi do povezav med evropskimi, ameriškimi in azijskimi trgi. Lahko bomo postali komitenti npr. Azijske banke, ki ne bo imela fizičnega sedeža v Sloveniji. Če pa nam bo v času potovanja zmanjkalo denarja, se bomo lahko brez težav povezali z svojo banko in si denar sami nakazali na željen račun.

Z vso to globalizacijo in širitvijo pa se bo morala izboljševati tudi sama varnost. Predvsem bo tu poudarek pri dostopu uporabnika in preverjanje oziroma identifikacija. Preverjanje uporabnika bo nekoč temeljilo na biometriki, ki se nanaša na poznavanje in razlikovanje fizičnih karakteristik posameznika. Uporabljala se bo lahko tehnologija prepoznavanja obraza, prstnih odtisov ali celo zenice. Pri tehniki prepoznavanju obraza infra rdeča kamera skenira obraz in s tem dobi zapis žilnega sistema našega obraza, ki ga nato shrani kot obrazni termogram in vsakič, ko bomo hoteli poslovati z svojo banko nam bo ta naprava skenirala in hkrati preverila ali ustrezamo šabloni zapisani v bazi dostopa (Ajdišek, Carič, 2002, str 22).

Se bo pa trg za naše banke zelo povečal in zakaj ne bi tudi naše banke privabile komitentov z drugih evropskih držav, saj bodo lahko preko interneta ponujale storitve po celi Evropi, v tem bi lahko videle tržno priložnost. Vendar s takimi cenami in okrnjeno ponudbo se verjetno ne bo nihče, ki razmišlja vsaj malo ekonomično, odločil da postane komitent slovenske banke. Naše banke se bodo morale tudi malo bolj posvečati sami promociji tovrstnega poslovanja, saj imajo kljub dokaj velikemu odstotku uporabnikov e-bančništva v Sloveniji (20 %), posamezne banke še ogromen potencial; tu mislim predvsem na našo največjo banko NLB, pri kateri uporablja internetno bančništvo le dobrih 6 % vseh fizičnih komitentov. Več kot bodo imele naše banke internetnih uporabnikov, nižji bodo stroški poslovanja preko interneta in tako bodo (upajmo) tudi nižje cene.

36

LITERATURA 1. Ajdišek Igor, Carič Tina: Elektronsko bančništvo. Raziskovalna naloga. Ljubljana :

Naravoslovnotehniška fakulteta, 2002, 23 str. 2. Arora Anu: Electronic banking and the law, 3rd edition. Herts : IBC Business

Publishing, 1997. 153 str. 3. Bundesverband Deutscher Banken: Daten, Fakten, Argumente: E-Commerce als

Bankdienstleistung. Berlin, 2001. str. 22. 4. Jerman-Blažič Borka: Elektronsko poslovanje in pravo: Elektronsko poslovanje na

internetu, Ljubljana : Gospodarski vestnik, 2001. 1289 str. 5. Miš Svoljšak Irena: E-črka, ki spreminja svet. Bančnik, Ljubljana, 1999, št. 3. str. 4-7. 6. Nsouli M.Saleh, Schaechter Andrea: Challenges of the »E-banking Revolution«.

FinanceDevelopment, Washington, 39 (2002), 3. str.55. 7. OECD Information technology outlook 2000: ICTs, E-commerce and the information

economy, Pariz, 2000. 256 str. 8. Petavs Stane: E-banka – muka ali olajšanje. Finance, Ljubljana, 16.2.2003, str.7. 9. Petavs Stane: Investicijsko bančništvo se počasi seli na splet. Finance, Ljubljana,

30.11.2003, str. 11. 10. Pezzuello Mary Ann: Marketing Financial Services, ZDA : American Banking

Association, 1998. str. 151. 11. Pogačnik Rok: Varnost in plačevanje v spletni agenciji. Raziskovalna naloga. Ljubljana :

Fakulteta za računalništvo in informatiko, 2004. 13 str. 12. Polajnar Gašper: E-bančništvo. Koper : Fakulteta za managment, 2003. 17 str. 13. Potočnik Vekoslav: Trženje storitev. Ljubljana : Gospodarski vestnik, 2002. 531 str. 14. Online banking and the high cost of customer technical support. Seattle : Safeharbor

Technology Corporation, 2002. 6 str.

37

15. Vagaja Aleksandra: Manjše banke se bodo morale povezovati. Finance, Ljubljana, 9.2.2004. str. 22.

16. Žerko Miha: Analiza investicij v informacijsko tehnologijo v bančnem sektorju.

Diplomska naloga. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2003. 45 str.

VIRI 1. Bilten Banke Slovenije. Ljubljana : Banka Slovenije, 2 (2004), II, 30 str.

[URL: http://www.bsi.si/html/publikacije/bilteni/bil2004_02.pdf], 3.3.2004 2. Bobek Samo: Informacijska tehnologija. [URL: http://rcum.uni-

mb.si/new/epf/Pedagogi/BOBEKS/bobek.htm], 22.3.2004. 3. Bračun Franc: Pogovor s predstavnikom Abanke, 25.3.2004. 4. Črnugelj Sašo: Pogovor s predstavnikom Banke Slovenije, 29.4.2004. 5. Datamonitor: eBanking Strategies in Europe 2002.

[URL: http://www.datamonitor.com], 22.3.2004. 6. Epaynews.com: Statistics for online banking.

[URL: http://www.epaynews.com/statistics/index.html], 30.3.2004.

7. E-settlement Cost/Benefit analysis, Bank of Finland. 2001-2002, Section 4, str.128 8. Gradivo podjetja S.W.I.F.T. 9. Gral Iteo: E-bančništvo v Sloveniji, januar 2002.

[URL: http://www.graliteo.si/4_3_enovice_arhiv.php], 15.3.2004. 10. Gral Iteo: Za spletne finančne storitve najpomembnejši cena in preteklo sodelovanje,

marec 2003. [URL: http://www.graliteo.si/4_3_enovice_arhiv.php], 15.3.2004. 11. Interno gradivo podjetja Halcom Informatika. 12. Interno gradivo Nove Ljubljanske Banke

38

13. Juptner Olaf: Ebanking takes off in Europe. [URL: http://www.e-gateway.net/infoarea/news/news.cfm?nid=2670 ], 30.3.2004.

14. Krmelj Suzana: Pogovor s predstavnico SKB-ja, 25.3.2004. 15. Laine Liisa: Pogovor preko elektronske pošte s predstavnico banke Nordea, 20.3.2004. 16. Novak Janko: Pogovor s predstavnikom Nove Ljubljanske banke, 21.4.2004. 17. Nordea: Interna gradiva banke Nordea. 18. Olenik Mauricio: Pogovor s predstavnikom Bank Austrie Creditanstalt, 4.3.2004. 19. Portalino: Digitalno bančno okence [URL:

http://www.portalino.it/nuke/modules.php?name=News&file=print&sid=4523], 15.2.2004.

20. Rimmer F. Julia: pogovor preko elektronske pošte s predstavnico Credit Suisse,

25.3.2004. 21. RIS: Elektronsko poslovanje [URL: http://backup.ris.org/ep/epodef.html], 15.3.2004. 22. Spletne strani Abanke. [URL: http://www. abanka.si], 10.3.2004 23. Spletne strani Banke Slovenije. [URL: http://www. bsi.si], 24. Spletne strani Bank Austria Creditanstalt. [URL: http://www.ba-ca.si], 15.3.2004 25. Spletne strani banke Credit Suisse. [URL: http:// www.credit-suisse.com/en/home.html ],

25.3.2004 26. Spletne strani banke EGG. [URL: http://new.egg.com ], 25.3.2004 27. Spletne strani banke Nordea. [URL: http://www.nordea.fi], 20.3.2004 28. Spletne strani Deutsche Bank. [URL: http://www.deutsche-bank.de], 25.3.2004 29. Spletne strani Nove Ljubljanske Banke. [URL: http://www. nlb.si], 10.3.2004 30. Spletne strani SKB-ja. [URL: http://www.skb.si], 10.3.2004 31. Spletne strani Swedbank. [URL: http://www.swedbank.com], 10.3.2004

39

32. Vasev Ivo: Pogovor s predstavnikom Abanke, 29.3.2004. 33. Zaslon: O podpori bančništva na daljavo.

[URL: http://www.zaslon.si/bancnistvo.htm], 10.3.2004.

I

PRILOGE Tabela 1: število svetovnih bank, ki poslujejo preko interneta v letih 1998-2003

Leto št.bank tržni odstotek 1998 1200 6%1999 8400 42%2000 12000 61.3%2003 15845 75%

Vir: ePaynews.com, 2004. Tabela 2: število uporabnikov internetnega bančništva v Sloveniji med leti 2000-2003

leto četrtletje število uporabnikov2000 I 8459

II 15485 III 13773 IV 15082

2001 I 17974 II 25003 III 57401 IV 63440

2002 I 71626 II 84733 III 91879 IV 98669

2003 I 105110 II 114048 III 122873 IV 142334

Vir: Bilten Banke Slovenije, 2004, str. 30. Tabela 3: stroški posameznih sodobnih tržnih poti v USD

vrsta transakcije ocenjeni stroški v USD

preko bančnega okenca 1,07telefonsko 0,52bančni avtomat 0,27internet 0,01

Vir: OECD Information technology outlook 2000.

II

Tabela 4: Število uporabnikov internetnega bančništva slovenskih bank na dan 31.12.2003 NLB SKB Abanka BankAustria Št.uporabnikov 46929 24455 11000 Ni podatka Vir: Pogovori s predstavniki bank, 2004