Strokovna podlaga predlaganega krajinskega parka ... podlaga... · naravovarstveni imperativ. Varovanje okolja je bilo nezadostno, večina jih ni imela ali jih še nima informacijskega

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2006 MARKO PREMELČ

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKO DELO

STROKOVNA PODLAGA PREDLAGANEGA KRAJINSKEGA PARKA

LJUBLJANSKO BARJE

Študijski program: GEOGRAFIJA – S

Mentorica: dr. Metka Špes, izr. prof. LJUBLJANA, 2006 MARKO PREMELČ

Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo.

Zahvaljujem se družini, prijateljem in vsem, ki so me spodbujali ter mi pomagali pri diplomskem delu.

»Blagor tistemu, ki bo zbudil spečega Zmaja!«

STROKOVNA PODLAGA PREDLAGANEGA KRAJINSKEGA PARKA LJUBLJANSKO BARJE Izvleček: Diplomsko delo predstavlja pomembnejše geografske značilnosti Ljubljanskega barja, kot so značilnosti površja, vodne razmere in poselitev. Naravne in kulturne vrednote se na območju Ljubljanskega barja močno prepletajo, velik je vpliv človekovega delovanja. Zaradi potrebe po ohranitvi naravnih in kulturnih vrednot se je v zadnjih treh desetletjih pojavilo več predlogov zavarovanja Ljubljanskega barja.V diplomskem delu so ovrednotene nekatere dosedanje strokovne podlage, izdelanih je več kartografskih podlag, ki grafično predstavljajo nekatere geografske značilnosti, ugotovitve s terena in razvojne smernice. Na podlagi analize rabe tal, naravovarstvenega vrednotenja in primerjave veljavnih prostorskih planov občin na Ljubljanskem barju, je podan predlog razvojno – ureditvenega načrta za krajinski park Ljubljansko barje. Predstavljeni so postopki in mehanizmi, ki so potrebni za vzpostavitev zavarovanega območja krajinskega parka. Opravljena je tudi primerjava z drugimi vrstami zavarovanih območij. Posebej je izpostavljen pomen vseevropskega ekološkega omrežja v EU, imenovan Natura 2000. Predstavljeni so tudi nekateri konflikti interesov, ki so posledica različne vizije uporabe prostora različnih interesnih skupin ali dejavnosti (rekreacija, kmetijstvo, gradnja, varstvo narave) in predlogi rešitev zanje. Prišel je čas, da se ideja o krajinskem parku Ljubljansko barje uresniči ter doda novo kvaliteto v ta občutljivi prostor, ki ne bo podrejena le ekonomskim interesom, ampak bo upoštevala predvsem sonaravno razvojno paradigmo. KLJUČNE BESEDE: varstvo okolja, zavarovana območja, Natura 2000, krajinski park, Ljubljansko barje. EXPERTIZE ON THE PROPOSED LANDSCAPE PARK OF LJUBLJANSKO BARJE Abstract: The B. A. paper shows the most important geographical features of Ljubljansko barje (Ljubljana moor). Natural and cultural values are interlaced in the area of Ljubljansko barje, the influence of man's impact is evident. In the last three decades there have been many proposals on how to protect Ljubljansko barje due to the high concentration and need of protection of natural and cultural values. The B. A. paper evaluates contemporary expertize, it includes lots of cartographic material, which offers a graphical overview of the geographical features, field work findings and developement guidelines and could be used as the basis for further research. On the basis of landuse analysys, degree of protection of nature and comparison of valid spatial developement plans of the municipalities, the proposal of spatial developement plan for the proposed landscape park of Ljubljansko barje was made. Comparison with other types of protected areas was also made. Among others, the B. A. paper emphisizes the meaning of the paneuropean ecological network called Natura 2000 and overviews possible conflicts of interests of different groups or activities (recreation, agriculture, developement, protection of nature). It also offers solutions for these conflicts. The time has come to turn the idea of the landscape park into practice. It should add new qualities into this fragile area, which should not be subjected only to economical interests but should also include the paradigme of sustainable developement. KEY WORDS: protection of the environement, protected areas, Natura 2000, landscape park, Ljubljansko barje.

Strokovna podlaga predlaganega krajinskega parka Ljubljansko barje _________________________________________________________________________________________________________________

1. UVOD ..................................................................................................................... 3

1. 1. Namen in cilji diplomskega dela ..................................................................................... 3

1. 2. Pojma krajinski park in Ljubljansko barje................................................................... 3

1. 3. Metode dela....................................................................................................................... 4

2. POMEMBNEJŠE GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI LJUBLJANSKEGA BARJA... 5

2. 1. Površje ............................................................................................................................... 5 2. 1. 1. Obseg.......................................................................................................................... 5 2. 1. 2. Nastanek ..................................................................................................................... 8 2. 1. 3. Ojezeritev ................................................................................................................. 10

2. 2. Vode in prsti.................................................................................................................... 11 2. 2. 1. Vodna mreža in poplave........................................................................................... 11 2. 2. 2. Prsti........................................................................................................................... 16

2. 3. Poselitev........................................................................................................................... 18 2. 3. 1. Naseljevanje Ljubljanskega barja............................................................................. 18 2. 3. 2. Značilnosti poselitve danes ...................................................................................... 20 2. 3. 3. Rast in gibanje prebivalstva ..................................................................................... 21 2. 3. 4. Poplavna in potresna ogroženost najbolj poseljenega dela Ljubljanskega barja .... 23

3. MEHANIZMI ZAVAROVANJA KRAJINSKEGA PARKA LJUBLJANSKO BARJE................................................................................................................................. 25

3. 1. Pregled pomembnejše zakonodaje, programov in dokumentov s področja varstva naravnega okolja in zavarovanih območij za krajinski park Ljubljansko barje ............ 25

3. 1. 1. Pravna podlaga za varstvo naravnega okolja v Sloveniji ......................................... 25 3. 1. 2. Pregled pomembnejših mednarodnih dokumentov s področja varstva okolja......... 26 3. 1. 3. Natura 2000 in njen pomen za krajinski park Ljubljansko barje ............................. 27

3. 2. Vrste zavarovanih območij v Sloveniji......................................................................... 33 3. 2. 1. Ožja zavarovana območja ........................................................................................ 33 3. 2. 2. Širša zavarovana območja ........................................................................................ 33

4. PROSTORSKA ANALIZA IN VALORIZACIJA DEJAVNOSTI V PREDLAGANEM KRAJINSKEM PARKU LJUBLJANSKO BARJE.................................................... 35

4. 1. Proces načrtovanja krajinskega parka ........................................................................ 35

4. 2. Prostorska opredelitev krajinskega parka Ljubljansko barje................................... 37

4. 3. Vrednotenje habitatnih tipov ........................................................................................ 38

4. 4. Analiza rabe tal............................................................................................................... 45

4. 5. Notranja členitev krajinskega parka Ljubljansko barje............................................ 52

1


4. 5. 1. Členitev glede na prevladujočo krajinsko značilnost ............................................... 52 4. 5. 2. Členitev glede na naravovarstveno vrednotenje....................................................... 53

4. 6. Primerjava veljavnih prostorskih planov občin v luči širjenja naselij ..................... 55

4. 7. Predlog razvojno – ureditvenega načrta za krajinski park Ljubljansko barje........ 58 4. 7. 1. Informacijsko in upravno središče ter dostopna mesta v krajinski park .................. 58 4. 7. 2. Učne poti .................................................................................................................. 59 4. 7. 3. Rekreacijske dejavnosti............................................................................................ 60 4. 7. 4. Območja, predvidena za sanacijo............................................................................. 60

4. 8. Primerjava prednosti in slabosti (SWOT analiza) ...................................................... 62

5. ZAKLJUČEK........................................................................................................ 63

SUMMARY ............................................................................................................... 64

6. VIRI IN LITERATURA .......................................................................................... 66

Seznam prilog ......................................................................................................................... 70

2


1. UVOD 1. 1. Namen in cilji diplomskega dela Glavni namen diplomskega dela je predstaviti postopke načrtovanja, upravljanja in razvoja krajinskih parkov na primeru Ljubljanskega barja, pregledati in ovrednotiti dosedanje delo strokovnih služb, občin in interesnih skupin na področju varstva zavarovanih območij in urejanja prostora. Izveden je bil poskus prostorske analize in valorizacije na podlagi analize rabe tal ter ocena primernosti določenih dejavnosti za krajinski park Ljubljansko barje. Eden izmed ciljev je tudi izdelava kartografskih podlag, ki naj bi dodale novo kvaliteto v procesu odločanja, predstavitvi in načrtovanju vsebin v predlaganem krajinskem parku Ljubljansko barje. Diplomska naloga v uvodnih poglavjih predstavlja osnovne geografske značilnosti Ljubljanskega barja, sledi predstavitev mehanizmov, programov in drugih dokumentov, ki so potrebni za razglasitev zavarovanih območij. Predstavljena so izhodišča načrtovanja krajinskih parkov ter prostorska analiza in ovrednotenje razvojnih možnosti na primeru predlaganega krajinskega parka Ljubljansko barje. 1. 2. Pojma krajinski park in Ljubljansko barje Krajinski park je ena izmed vrst zavarovanih območij narave, kjer se močno prepletata naravno okolje in vpliv človekovega dela. Med vsemi tipi zavarovanih območij (narodni park, regijski park, naravni rezervat, krajinski park, itd.) sta v krajinskem parku obseg in raznovrstnost človekovih vplivov največja. Skozi stoletja je človek s svojim delom preoblikoval naravno okolje in spremenil prvotno podobo, nastala je kulturna pokrajina. Kulturna pokrajina je rezultat človekovega delovanja skozi stoletja in tisočletja, posledica je preoblikovano naravno okolje. Pokrajine (krajine) se med seboj razlikujejo po vsebini in stopnji človekovega vpliva. Tako so nekatere močno spremenjene, druge manj. Namen krajinskih parkov je predvsem zaščititi območje z večjo koncentracijo naravnih in kulturnih vrednot, jih dodatno ovrednotiti in ustrezno varovati ali vzdrževati. Krajinski parki so območja, ki v večini primerov obsegajo naravnogeografske in družbenogeografske elemente (arheološke, etnološke, geomorfološke, hidrološke, geološke, botanične, zoološke, itd.). Med vsemi do sedaj zavarovanimi območji v Sloveniji so krajinski parki najmanj upoštevali naravovarstveni imperativ. Varovanje okolja je bilo nezadostno, večina jih ni imela ali jih še nima informacijskega centra ali izdelanega upravljavskega načrta. Razglasile so jih posamezne občine ali več občin skupaj. Ponavadi je ostalo le pri tem. Največ krajinskih parkov je bilo v Sloveniji ustanovljenih v 80.-ih letih 20. stoletja, ustanavljali so se brez ustreznih poenotenih meril in so se po razlogih za ustanovitev in po vsebini med seboj močno razlikovali. Namenjeni so bili predvsem rekreativni dejavnosti in obeleževanju spomina na določene zgodovinske dogodke. Krajinski parki, ustanovljeni pred sprejetjem nove okoljske zakonodaje l. 2004, bi se morali ponovno ovrednotiti in vsebinsko dopolniti. Izdelati bi se morala ustrezna strokovna inventarizacija prostora in nove krajinske analize. Pri sprejemanju ukrepov bi moralo sodelovati tudi lokalno prebivalstvo, ki naj bi v krajinskih parkih iskalo predvsem priložnosti za razvoj. Krajinski park ne bo nikoli zaživel, če se zanemari vloga lokalnega prebivalstva. Za to je potreben predvsem čas. Ustanavljanje zavarovanih območij čez noč, brez posvetovanja s stroko in državnimi službami, nima smisla

3


(npr. primer Notranjskega regijskega parka, ki ga je v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave, z občinskim odlokom ustanovila občina Cerknica). Ljubljansko barje je šolski primer preoblikovane pokrajine. Človek je s kmetovanjem in z rezanjem šote naše največje mokrišče skoraj popolnoma izsušil. Več kot 600 km izsuševalnih jarkov in kanalov ni zadostovalo za popolno izsušitev. Tudi kolonizacija osrednjega dela Ljubljanskega barja se je izkazala za neuspel poskus in je prinesla le kratkoročne koristi ter močno degradacijo okolja. Izraz Ljubljansko barje ali na kratko Barje je star približno 200 let, pred tem so ljudje uporabljali druga poimenovanja kot so Morost, Mah, Močvir, Močvirje, Borje. Na zemljevidih Ljubljanskega barja, so ti stari izrazi še vedno prisotni, predvsem velja to za Mah (Na mahu). Danes se še najdejo pravi Barjani, ki dosledno uporabljajo ta stara imena. Ljubljansko barje izkazuje veliko pokrajinsko pestrost in je izjemna ornitološka lokaliteta ter naše največje mokrišče. Reka Ljubljanica s svojimi pritoki predstavlja ne le naravno vrednoto, ampak tudi kulturno, saj so do sedaj v njej in njeni bližini našli več tisoč arheoloških najdb. Najbolj znani so ostanki kolišč, orodja in orožja. Poleg zoološko-botaničnih značilnosti lahko Ljubljanskemu barju in njegovemu zaledju pripišemo še geomorfološke (kraško zaledje, osamelci), hidrološke (reka Ljubljanica s pritoki), geološko-palantološke (opuščeni kamnolomi, npr. v Podpeči) ter mineralno-petrografske (kamnolom Lesno Brdo) znamenitosti. Prve ideje o zavarovanju posameznih delov Ljubljanskega barja so se pojavile v začetku 80.- ih let 20. stoletja pri ornitologih, kot odziv na, za mnoge, neustrezno Krajinsko zasnovo Ljubljanskega barja (Geister, 1994, str. 86 - 87). Takraten prostorski razvoj še ni upošteval paradigme trajnostnega (sonaravnega) razvoja. Varstvo narave ni bilo prioriteta, še posebno ne v bližini hitro rastočega mesta, kot je bila še posebno v tistem času Ljubljana. Prvi premiki k uresničitvi ideje o ustanovitvi krajinskega parka Ljubljansko barje so se zgodili l. 1998, ko je šest barjanskih občin (Mestna občina Ljubljana, Vrhnika, Ig, Brezovica, Škofljica, Borovnica) podpisalo sporazum o sodelovanju. Izdelanih je bilo že več strokovnih podlag, opravljena je bila osnovna inventarizacija, določen je bil tudi koordinator. Z vključitvijo Ljubljanskega barja v območje Natura 2000 se je l. 2005 v postopek načrtovanja krajinskega parka Ljubljansko barje aktivno vključila tudi država. Na podlagi pripravljenih strokovnih podlag je potrebno uskladiti različne interese, predvsem interese po širitvi naselij in drugih območij, ter pripraviti nove oziroma spremeniti dolgoročne prostorske dokumente. Razvoj je potrebno usmerjati na manj ranljiva območja. Potrebno je tudi delo s prebivalci, predvsem s kmeti, ki bi morali biti največji zagovorniki parka in v njem videti tudi možnost za razvoj območja (pristop k Slovenskemu kmetijsko okoljskemu programu – SKOP). 1. 3. Metode dela Proučevanja procesa ustanovitve krajinskega parka Ljubljansko barje in problematike zavarovanih območij sem se poskušal lotiti celostno. Najprej sem za proučevanje te problematike s pomočjo literature in s kabinetnim raziskovalnim delom pridobil nekatera znanja tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika. Drugi del je obsegal pridobitev in analizo statističnih podatkov ter primerjavo in ugotavljanje primernosti prostorskih planov šestih občin na Ljubljanskem barju. Potem, ko sem se seznanil še z relevantnimi zakonskimi

4


predpisi, sem se, z namenom pridobitve ažurnejših in podrobnejših informacij ter mnenja lokalnega prebivalstva, različnih interesnih skupin in strokovnjakov, odpravil na teren. Z namenom pridobiti dodatna znanja s področja varstva narave in upravljanja zavarovanih območij, sem se udeležil mednarodne konference o pomenu mreže ekoloških območij Natura 2000 z naslovom » Izzivi za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in biotsko pestrost v Sloveniji«. Na več obhodih terena sem dobil osnovni občutek o obravnavanem območju in o njegovem neposrednem zaledju. Opravil sem 10 intervjujev s predstavniki različnih interesnih skupin, strokovnih služb in raziskovalnih inštitucij. 3 osebe sem intervjuval z uporabo diktafona. Po analizi intervjujev sem izdvojil pomembnejša dejstva. Sledilo je zbiranje dodatnih podatkov na terenu in foto dokumentiranje. Nekatere podatke sem pridobil tudi s kontaktiranjem po elektronski pošti in s pomočjo telefonskih pogovorov. Potem, ko sem zaključil zbiranje podatkov, sem, z namenom boljše predstavitve problematike, v računalniških programih Corel Draw, Arc View in Erdas Imagine izdelal tematske karte, ki prikazujejo geografsko razporeditev pomembnejših ugotovitev in geografske značilnosti Ljubljanskega barja. Z digitalizacijo sem izdelal okoli 90 različnih tematskih slojev. S prekrivanjem in kombiniranjem teh slojev je mogoča izdelava več tematskih kart, kar je hkrati učinkovita metoda za prikaz geografskih in prostorskih značilnosti predlaganega krajinskega parka Ljubljansko barje. 2. POMEMBNEJŠE GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI LJUBLJANSKEGA BARJA 2. 1. Površje 2. 1. 1. Obseg Ljubljansko barje leži v osrednji Sloveniji med Vrhniko, Ljubljano, Škofljico, Pijavo Gorico, Igom in Borovnico; je približno 180 km2 velika ravnina in najjužnejši del Ljubljanske kotline. Na severozahodu in zahodu ga obkroža Polhograjsko hribovje, na jugozahodu in jugu Krimsko hribovje (Krim, 1107 m) in Menišija (Velika Špička, 955 m), na jugovzhodu Dolenjsko podolje, na vzhodu, severovzhodu in severu pa Posavsko hribovje (Geografski atlas Slovenije, 1998, str. 125). Ljubljansko barje je odprto le proti severu, kjer so se oblikovale tri vrzeli, ki skupaj z osamelcema Šišenski hrib (429 m) in Grajski grič (376 m) tvorita t. i. Ljubljanska vrata. Prva vrzel je dolina potoka Glinščice, ki ločuje Šišenski hrib in Polhograjsko hribovje. Reka Ljubljanica predstavlja drugo vrzel, ki loči Šišenski hrib in Grajski grič, tretjo vrzel pa predstavlja Grubarjev kanal, ki loči Grajski grič in Golovec (Mazovnik, 450 m).

5


Karta 1: Ljubljansko barje.

Kartografija: M., Premelč, 2005.

Vir:Digitalni model reliefa 25 x 25 m, GURS, 2005, Državna topografska karta RS 1:50 000, GURS, 2005.

Za Ljubljansko barje so značilni t. i. osamelci ali »otoki«, ki so manj ugreznjeni deli njegovega dna. Osamelci Sinja gorica (293 m), Blatna Brezovica (326 m), Bevke (Brdo, 345 m), Kostanjevica (367 m), Plešivica (390 m), Grič (342 m) in osamelci pri Vnanjih goricah (Veliki vrh, 373 m), so vrhovi slemena, ki ločuje Podlipsko dolino na severu in Ljubljanico na jugu (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998, str. 381).

6


Karta 2: Naravnogeografske enote Ljubljanskega barja in njegovega zaledja.

7


Slika 1: Ljubljansko barje, pogled z Zaplane nad Vrhniko. V ozadju gora Krim (1107 m).

Fotografirano: avgust, 2005.

2. 1. 2. Nastanek Z razvojem reliefa na Ljubljanskem barju se je ukvarjalo več avtorjev, med drugimi Melik, Rakovec, Pavšič in Šifrer. Slednji je na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja objavil pomemben članek »Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja«, ki je pomembneje vplival na moderno razmišljanje o razvoju reliefa Ljubljanskega barja, pri tem pa ni zanemaril dognanj starejših avtorjev. Večina tega poglavja povzema Šifrerjeva razmišljanja. Ljubljansko barje se je v današnjo obliko začelo razvijati pred približno 2 milijonoma let (konec terciarja, v kvartarju) na tektonsko zelo aktivnem območju ob stiku starejše dinarske in mlajše alpske narivne zgradbe. Med obema se je oblikovalo več prelomov, kjer nekateri potekajo v alpski smeri jugozahod – severovzhod, drugi pa v dinarski smeri severozahod – jugovzhod (želimeljski, mišjedolski). Prelomi obeh smeri se med seboj križajo, med njimi in ob njih so se posamezni deli površja neenakomerno ugreznili. Z vrtanjem so ugotovili pri Črni vasi živoskalno podlago 117 m, pri Kozarjah pa kar 280 m globoko (Šifrer, 1981, str. 16 - 17). Pomembno je poudariti, da se Ljubljansko barje ugreza še danes, najhitreje na območju Ilovice, približno 5 - 25 mm na leto (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998, str. 382 ). Ljubljansko barje naj bi bilo predvsem tektonskega nastanka, vendar ne gre povsem zanemariti eksogenih procesov v obdobjih tektonskega mirovanja, pomemben vpliv na preoblikovanje površja so imele tudi ledene dobe in vmesna toplejša obdobja.

8


V ugrezajočo se udorino reke z višjega obrobja nanašajo gradivo. Na debelo so prekrile stare doline, ki so nastale konec terciarja, pred aktivnejšim tektonskim ugrezanjem, ko naj bi tudi reka Ljubljanica dosegla Ljubljansko barje še po površini. Šifrer je način nalaganja in vrsto usedlin razlagal predvsem s klimamorfološkimi procesi. V hladnejših in sušnejših obdobjih, ko je bilo intenzivnejše mehansko preperevanje, so reke prinašale predvsem prod in peske, v toplejših in vlažnejših obdobjih, ko je prevladovala korozija, pa so nanašale predvsem ilovico in glino. Šercelj je opravil pelodne analize, ki so pokazale, da je vsaka naslednja plast usedline z globino starejša. Ob primerjavi peloda iz mindelske terase, ki leži približno 25 m nad površino Ljubljanskega barja in istega peloda, ki ga je našel na globini 100m pri Črni vasi, je dokazal vztrajno ugrezanje Ljubljanskega barja. Na severni strani Ljubljanskega barja ležijo pretežno silikatne kamnine (skrilavi glinovci, peščenjaki, meljevci), ki sestavljajo del Polhograjskega hribovja in Golovec, in so permske ali karbonske starosti. Južni obod Ljubljanskega barja je sestavljen iz karbonatnih kamnin iz terciarja, triasa, jure in krede. To so visoke dinarske planote (Krimsko višavje in Menišija) sestavljene iz apnencev in dolomitov. Tam je značilno zakrasevanje, ki ga je na površini možno opaziti v obliki številnih vrtač in udornic, manjših kraških polj (pri vasi Preserje in Jezero) in v množici kraških izvirov (Mali in Veliki Močilnik, Bistra, itd.). Pobočja Krimskega višavja se strmo spuščajo proti severu na Ljubljansko barje. Na stiku visokih dinarskih planot in Ljubljanskega barja so reke odložile velika prodišča v obliki vršajev. Najbolj znan je vršaj pri Igu, ki je zelo pomemben vodonosnik. Del južne Ljubljane se oskrbuje z vodo ravno iz tega vodonosnika (vodarna Brest). Obsežne vršaje so nasule še Podlipščica, Bela, Borovniščica in Želimeljščica.

9


Karta 3: Geološke značilnosti Ljubljanskega barja.

2. 1. 3. Ojezeritev Veliko je razprav o jezeru na Ljubljanskem barju. Melik je napisal obširno razpravo o t. i. Mostiščarskem jezeru na Ljubljanskem barju. Nastalo naj bi, ko je reka Sava v zadnjih ledenih dobah s svojimi nanosi zajezila oziroma ovirala odtok Ljubljanice z Ljubljanskega barja, kar naj bi povzročilo občasne daljše ojezeritve. Jezero naj bi bilo po Melikovih izračunih globoko tudi do 14 metrov (Melik, 1946, str. 14) in naj bi se nato postopoma izsušilo, prešlo v močvirje in kasneje v barje (Melik, 1946, str. 90). Šifrer je na podlagi terenskega raziskovanja prišel do drugačnih ugotovitev. Ljubljanica in njeni pritoki na Ljubljanskem barju naj bi v poledenitvenih obdobjih začeli močno nasipati, celo prej kot Sava. Vršaji glavnih pritokov, kot so Želimeljščica, Iška, Borovniščica, Bela, Podlipščica in Gradaščica, naj bi se širili preko vsega Ljubljanskega barja, medtem ko so v porečju Glinščice med Šentvidom in Šiško in na območju Ljubljane nasipali manjši potočki izpod Rožnika tudi daleč po Ljubljanskem polju. Šifrer nato sklepa, da ob vsakokratnem sledečem pospešenem nasipavanju Save na Ljubljanskem barju ni bilo pogojev za večje ojezeritve. To naj bi potrjevali tudi podatki s terena, da je vsakokratnemu ledenodobnemu nasipanju sledila močna erozija, tako, da je šele po teh obdobjih prišlo do odlaganja ilovic. To

10


naj bi potrjevali tudi rezultati pelodnih analiz, ki kažejo na to, da do usedanja ilovic in organogenih glin ni prišlo v poledenitvenih obdobjih v zatišju velikega nasipavanje reke Save, ampak ravno nasprotno v toplejših obdobjih pleistocena. Tako naj bi bile omenjene usedline toplodoben sediment in posledica sočasne erozije prsti. Tudi za t. i. polžarico, usedlino, ki jo ima Melik za neizpodbiten dokaz za daljšo ojezeritev, ugotavlja Šifrer povsem drugačen nastanek. Zaradi izredne heterogenosti njene sestave, primešani so ji tudi prodniki, naj bi bila fluvialnega nastanka. Nahaja se namreč na obrobju Ljubljanskega barja v bližini apniškega in dolomitnega zaledja, kjer so se nalagale usedline vodotokov z obrobja. Polžarica naj bi bila po Šifrerjevem mnenju pomembna kot klimatski indikator. Kot dokaz proti daljši ojezeritvi navaja Šifrer tudi odsotnost jezerskih delt, ki so značilne za stik vodotoka in jezera. Kot dokaz za ojezeritev Ljubljanskega barja nam Melik predstavlja nastanek šote, ki naj bi bila zadnja faza po izsušitvi jezera, medtem ko naj bi šota po Šifrerjevem mnenju nastala po zamočvirjenju prej bolj suhega sveta. Na zamočvirjenje naj bi vplival tudi človek s svojimi posegi v naravo. V neolitiku naj bi šlo predvsem za krčenje gozdov, v rimski dobi za regulacijo vodotokov v transportne namene, v srednjem veku pa za postavljanje mlinov. Vse to naj bi oviralo odtok Ljubljanice z Ljubljanskega barja in povzročalo zamočvirjenje ter občasne dolgotrajnejše poplave. 2. 2. Vode in prsti 2. 2. 1. Vodna mreža in poplave Voda je eden izmed pomembnejših in najbolj prepoznavnih elementov Ljubljanskega barja. Na Barje pritekajo tako vode s kraškega (Menišija, Krim, Mokrec) kot nekraškega površja (Polhograjsko hribovje, Posavsko hribovje). Največ kraških izvirov je na jugozahodnem in južnem delu (izviri reke Ljubljanice in Ljubije pri Vrhniki, Bistre pri Bistri, Ižice pri Igu). Večina voda s kraškega zaledja priteče podzemno s Planinskega in Cerkniškega polja. Ena izmed posebnosti Ljubljanskega barja je termalni izvir v Mirkah. Nekoč znano kopališče Vrhničanov (Furlanove toplice) se nahaja tik ob strugi Ljubljanice v Mirkah in ima okoli 20°C (Habe, 1937). To samo še potrjuje izjemno in pestro geološko zgradbo Ljubljanskega barja. Danes ga za svoje potrebe uporabljata Industrija usnja Vrhnika in kopališče na Vrhniki. Pri vaseh Jezero in Preserje se nahajata dve manjši kraški polji s ponornimi jezeri. Na tem delu Barja imajo nekraški značaj le Borovniščica, Iška in Želimeljščica. S severozahoda, severa in vzhoda pritekajo na Barje površinski tokovi Glinščica, Gradaščica, Horjulščica (Mali Graben), Radna, Drobtinka, Podlipščica (Črna mlaka) in Škofeljščica (Izer). Kraške vode prinašajo predvsem drobne delce (droben pesek, ilovice – netopni ostanek apnenca), površinsko tekoče vode pa predvsem prod in pesek. Največji prodni vršaj je s Polhograjskega hribovja na Ljubljansko barje nasula Gradaščica, eden najbolj tipičnih in izrazitih vršajev pa je vršaj Iške pri izhodu iz Iškega vintgarja na Barje. Glavni vodotok je reka Ljubljanica, ki odmaka vse vode Ljubljanskega barja. Na 26 km dolgem toku med Vrhniko in Ljubljano ima Ljubljanica le 4 m padca. Padavinsko območje Ljubljanice obsega do vodomerne postaje Moste pri Ljubljani 1815 km2. Od tega odpade na kraško površje 60 %, na nekraško površje pa 40 % (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998, str. 382 ).

11


Karta 4: Vodotoki in kanali na Ljubljanskem barju.

Vodotok se uvrsti v določen kakovostni razred glede na rezultate fizikalnih, kemičnih, saprobioloških in bioloških analiz (1. razred pomeni najboljšo kakovost vodotoka, 4. najslabšo). Ljubljanica se med Vrhniko in Ljubljano uvršča v 2. ali 2 – 3. kakovostni razred, kar je na ravni slovenskega povprečja in izkazuje zmerno onesnaženost. Splošna ugotovitev je, da se stanje glede na leto 1996 ni poslabšalo, vendar se tudi ni bistveno izboljšalo. Izboljšala se je kakovost reke Ljubljanice in njenega pritoka Bistre pri izviru. Na kakovost voda na Ljubljanskem barju močno vplivajo tudi naselja v širšem kraškem zaledju na jugu (Logatec, Postojna, Pivka, Cerknica), saj vsa ta mesta povezuje isti vodni kraški sistem (Trbuhovica, Obrh, Stržen, Cerkniščica, Rak, Pivka, Unica, Logaščica, Ljubljanica). V osrednjem delu Ljubljanskega barja se Ljubljanica uvršča v 2. kakovostni razred, vendar bi bilo ob tem potrebno poudariti, da še ni bilo narejenih natančnejših okoljskih analiz o vplivu kmetijstva na ta del vodotoka. Kakovost reke se znatno poslabša v južnih predmestjih Ljubljane, ki večinoma še niso priključena na kanalizacijo (Sibirija, Rakova Jelša, Livada). Nujno bi bilo potrebno opraviti tudi natančnejšo raziskavo o vplivu vrtičkov v bližini Rakove Jelše in Livade na okolje, saj je nadzor nad njimi nezadosten (prekomerna uporaba pesticidov in mineralnih gnojil). Močan je vpliv komunalnega odlagališča Barje, vendar je

12


moč opaziti, da se je stanje v zadnejm desetletju močno izboljšalo (zajem izcednih voda, ločevanje odpadkov, uvajanje okoljskih tehnologij); velika obremenitev za okolje v tem delu Ljubljanskega barja so še vedno črna odlagališča odpadkov. Med odpadki najdemo tudi odpadna olja in druge nevarne snovi, veliko je odpadnega gradbenega materiala in avtomobilskih gum. Dodatno skrb povzroča tudi gradnja novega igrišča za golf na starem odlagališču komunalnih odpadkov, saj je znano, da ta oblika rekreacije zahteva intenzivno uporabo pesticidov in herbicidov, ki zlahka pronicajo v podtalnico in bližnje vodotoke. Na izlivu v Savo se Ljubljanica uvršča v 3 – 4. kakovostni razred. Poleg neurejene kanalizacije je za tako stanje odgovornih tudi več industrijskih obratov, ki še niso priključeni na centralno čistilno napravo v Zalogu. V l. 2005 se je zaključila gradnja centralne čistilne naprave, ki naj bi znatno pripomogla k izboljšanju kakovosti Ljubljanice (Monitoring kakovosti…, 2005).

Skica 1: Skupna ocena kakovosti reke Ljubljanice.

Ena najpomembnejših značilnosti Ljubljanskega barja so poplave. Redne poplave zajamejo osrednje dele, kjer voda prekrije okoli 13% celotne površine, ob izrednih poplavah je pod vodo skoraj 50 % celotne površine. Poplave so najpogostejše ob spomladanskem in jesenskem deževju ter pozimi. Poplave trajajo po večini 2 - 5 dni, odvisno od količine padavin v povirjih Ljubljanice in njenih pritokov. Globina poplavne vode je največja med Sinjo Gorico in Notranjimi Goricami, kjer doseže globino tudi do 90 cm, v povprečju pa je na Ljubljanskem barju globina poplavne vode okoli 30 - 70 cm. Najplitvejša je poplavna voda med Podpečjo in Črno vasjo, kjer doseže globino 20 - 30 cm (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998, str. 382 ).

13


Slika 2: Poplavljeno Ljubljansko barje, pogled s Sv. Ane, v ozadju Ljubljanska vrata.

Fotografirano: december, 2004.

Slika 3: Poplavno območje med Lipami in reko Ljubljanico.


14


Pomemben dejavnik poplav sta reki Gradaščica in Iščica, ki ob izdatnih padavinah v njunih povirjih zajezita odtok Ljubljanice, slednja tako poplavi obsežno območje med Vrhniko in Ljubljano. Na levem bregu Ljubljanice poteka meja med poplavljenim in nepoplavljenim svetom med osamelci od Sinje gorice, Blatne Brezovice, Bevk, Plešivice do Notranjih Goric in še naprej ob potoku Drobtinka ter v 250 metrskem pasu ob Ljubljanici. Zaradi nanosov Gradaščice in Horjulščice (Mali Graben) je svet ob Ljubljanici nato nekoliko višji in ga redne poplave večinoma ne zalijejo več. Na desnem bregu Ljubljanice se poplavni svet razteza v dolžini 15 km od Ljubije pri Vrhniki do Črne vasi. Sklenjen poplavni svet se tam zaradi umetnih ali naravnih ovir deli na več manjših delov. Obsežni deli so med Ljubljanico, Borovniščico in cesto Podpeč – Borovnica ter med Podpečjo in Črno vasjo. Na jugovzhodni strani je zaradi preureditve vodnega omrežja manj poplavljenega sveta. Poplavna območja so med potokom Škofjeloščica (Izer) in Babno Gorico ter na obeh straneh ceste Škofljica - Ig. Meja pogostih poplav je zaradi dvignjenega sveta ob Ljubljanici ponekod odmaknjena tudi do 500 m (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998, str. 382 - 384 ). Ob izjemnih poplavah zalije voda velike površine južnih delov Ljubljanskega barja. Poplavna voda sega ob Borovniščici do Borovnice, ob Iški do Strahomera in ob Želimeljščici do Želimelj. Na levem bregu Ljubljanice obsega poplavni svet območje med Vrhniko in osamelci vse do Ljubljane (Trnovo, Ilovica). Vzrokov za nastanek poplav je več:

• nekraške, površinsko tekoče vode ob izdatnih padavinah hitro narastejo, poplavijo in zajezijo Ljubljanico ter posledično dvignejo njeno gladino in ji preprečijo odtok. Dodaten dejavnik je tudi pojav kraške retinence. Visoka voda iz kraških izvirov priteče na Ljubljansko barje z zakasnitvijo, saj se je zadrževala v kraškem podzemlju. Ta voda tudi kasneje odteče, saj se je dalj časa zadrževala v podzemnem kraškem sistemu.

• eden izmed vzrokov je tudi skoraj ravno površje, saj večina Ljubljanskega barja leži med nadmorskima višinama 288 m in 289 m. Vpliv na nastanek poplav ima tudi talna voda v vršajih na obrobnih delih Barja.

• na stiku prepustne prodnate naplavine vršajev in neprepustne ilovice v osrednjih delih Barja privre talna voda na površje v t. i. retjih (vretjih). Slednje lahko opazujemo med Tomišljem in Igom, čeprav jih je večina zaradi človekovih posegov (vodno zajetje Brest) že presahnila (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998, str. 382 - 384 ).

Pred regulacijo Ljubljanice skozi Ljubljano v 30 - ih letih prejšnjega stoletja so bile ekstremne poplave pogostejše; l. 1904, l. 1926, l. 1933 (Melik, 1959, str. 162 - 199).

15


Karta 5: Poplavna območja na Ljubljanskem barju.

2. 2. 2. Prsti Reliefna oblikovanost in prevladujoče drobnozrnate usedline so odločilno vplivale na razvoj prsti. Slabo prepustne glinaste in ilovnate usedline ter le malo nagnjeno površje močno ovirajo odtekanje padavinske vode v navpični in vodoravni smeri. Pore v prsti so večji del leta zapolnjena z vodo, kar povzroča nastajanje oglejenih prsti. Oglejene prsti prekrivajo večja območja na levem bregu Ljubljanice med Vnanjimi goricami in Ljubljano, na desnem bregu pa območje med Lipami, Črno vasjo in Igom. Na vršaju Iške, ki je nasula karbonatni prod več metrov na debelo, je nastala rendzina. Zaradi plitvosti je ta prst zračna in dobro prepustna za vodo. Za razliko od mokrotnih osrednjih delov Ljubljanskega barja, so vršaji primernejši za kmetijstvo in poselitev. Na osamelcih, ki so večinoma zgrajeni iz dolomita, je izprana rjava pokarbonatna prst. Po sestavi je glinasta, vendar še prepustna za vodo (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998, str.386).

16


Za večji del Ljubljanskega barja je značilna šota. Nastane, ko se kopičijo slabo razpadle organske snovi. Pomemben dejavnik za kopičenje šote je tudi zadrževanje padavinske vode v zgornjih delih te prsti ali visoka gladina talne vode (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998, str. 386).

Slika 4: ostanki šote pri Bevkah.

Fotografirano: avgust, 2005.

V bližini vodotokov po Meliku nastaja t. i. nizko barje, v zatišnih legah, stran od vodotokov pa visoko barje. Pri razlikovanju med visokim in nizkim barjem ne gre za razločevanje glede na nadmorsko višino. Nizko in visoko barje se med seboj ločita po vrstah rastlin (mahov), debelini šote, predvsem pa po načinu, kako prejemata hranila:

• nizko barje, ki je manj napeto od visokega barja, dobiva hranila iz poplavnih voda vodotokov in s podtalnico.

• prehodno barje med nizkim barjem in visokim barjem prejema hranila tako s poplavno vodo, manj s podtalnico in delno tudi že z deževnico.

• visoko barje popolnoma izgubi stik s poplavnimi vodami in podtalnico, hranila dobivajo rastline (šotni mahovi) z deževnico, ko rastline odmrejo se ostanki kopičijo in nastane plast šote. Te plasti se nalagajo druga na drugo, visoko barje tako raste v višino. Nad odmrlo plastjo ostaja in raste živi del barja – šotni mahovi.

Na nekaterih delih barja so ugotovili tudi do 6 m debelo plast šote, povprečna debelina pa je bila od 1 – 2 m (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998, str. 390 ). Šota, ki je nastala v nizkem barju, je zaradi daljše izpostavljenosti talni vodi nastajala v razmerah z manj kisika, tako da se odmrli rastlinski delci niso mogli popolnoma razkrojiti. Šota visokega barja je rjavkaste barve tudi zaradi različnih vrst mahov in hitro razpade, ko je enkrat izpostavljena zraku (Melik, 1959, str. 177 – 178; Geister, 1995, str. 155). Šoto se je v preteklosti uporabljalo predvsem kot gorivo, ki so ga uporabljali številni proizvodni obrati na obrobju Ljubljanskega barja, predvsem opekarne, tovarna sladkorja, tobačna tovarna, z manj uspeha so jo poskusili uporabljati tudi kot gorivo za parne lokomotive

17


in parnike. Kmetje so šoto kurili in s tako nastalim pepelom poskušali izboljšati kakovost prsti (Melik, 1927, str. 22). Konec 18. st., predvsem pa v sredini 19. st., so na Ljubljanskem barju potekala prizadevanja za osušitev tega velikega mokrišča. Z gradnjo številnih večjih in manjših osuševalnih kanalov, Grubarjevega kanala, z regulacijo vodotokov, s požiganjem šote in podobnimi deli, so uspeli le delno pretvoriti približno polovico Ljubljanskega barja iz močvirnatega sveta v travnike slabše kakovosti, v manjši meri tudi v obdelovalne površine (le na obrobju in v bližini osamelcev). Poplave so bile še vedno pomemben dejavnik na Ljubljanskem barju in jih omenjena dela niso odpravila. Pogostost poplav je v 30. ih letih 20. st omilila šele Plečnikova regulacija Ljubljanice in dokončno podrtje mlinov v spodnjem toku, vzhodno od Ljubljane. Dokončno so veliki projekt osušitve Ljubljanskega barja opustili konec 50. ih let 20. st. (Geister, 1995, str. 145 – 173). Vsi ti posegi so Ljubljansko barje popolnoma predrugačili. Število rastlinskih in živalskih vrst se je močno zmanjšalo, šota se je ohranila samo v fragmentih na Jurčevem šotišču pri Bevkah zahodno od osamelca Kostanjevica (to šotišče je že močno izropano, kljub temu, da je zaščiteno), na Goriškem mahu in južno od osamelca Grmeza. Fragmentarni ostanki šotišč so formalno zaščiteni, vendar sta nadzor in ukrepanje proti roparjem te zelo redke naravne znamenitosti neučinkovita. Na terenu lahko le ugotavljamo vedno bolj izropane ostanke šotišč (kriviti gre predvsem okoliške vrtnarije in posameznike). Melik ( in tudi vsak opazovalec Ljubljanskega barja se o tem lahko prepriča) ugotavlja, da je ostalo samo še t. i. fosilno barje, sorazmerno tanka plast zelo vlažne, nerodovitne črne barjanske prsti. 2. 3. Poselitev 2. 3. 1. Naseljevanje Ljubljanskega barja Območje Ljubljanskega barja je bilo že v prazgodovini pomembno križišče trgovskih poti iz Baltika proti Jadranskemu morju (»Jantarna pot«) in iz Zahodne Evrope v Malo Azijo. To strateško pomembno in prometno lego ohranja še danes (»Ljubljanska vrata«). Obrobje Ljubljanskega barja je bilo poseljeno že pred okoli 7000 leti, vendar takrat še ne moremo govoriti o večjih naseljih. Konec kamene dobe in v začetku bakrene in bronaste dobe pred 5000 leti lahko govorimo o prvih koliščih, ki so se nahajala na obrobju plitvega »mostiščarskega« jezera, kar potrjujejo tudi številne najdbe iz tega in kasnejših obdobij do pred 3000 leti. Poleg kolišč, čolnov drevakov (ali deblakov), različnega orodja in orožja, je morda najzanimivejša najdba domnevno najstarejšega lesenega kolesa v Evropi ali celo na svetu. Z radiokarbonsko metodo je bila ugotovljena starost 5300 let! V zadnjih 150 letih je bilo arheološko pregledano približno 1 % površine Ljubljanskega barja, večinoma na obrobju (Šinkovec, 2005). Novejša arheološka izkopavanja potrjujejo poleg prometnega tudi religiozni pomen reke Ljubljanice, kar potrjujejo številne najdbe. Republika Slovenija je l. 2003 zaradi tega Ljubljanico v toku od Špice v Ljubljani do njenih izvirov pri Vrhniki skupaj s staro strugo razglasila za kulturni spomenik državnega pomena (Odlok o razglasitvi…, 2003).

18


Ljubljanskemu barju so dali pečat tudi Rimljani, ki so v 1. st. ustanovili utrjeno naselje Emona. Takrat lahko že govorimo o pravem mestu, ki je pod drugim imenom ponovno vstalo iz pepela šele v srednjem veku. Emona se je ohranila do 4. stoletja. To naselje je varovalo trgovske poti, ki so se križale na območju, kjer vode Ljubljanskega barja skozi t. i. Ljubljanska vrata po Ljubljanici odtekajo naprej v Savo. Ljubljanica je bila pomembna prometnica, ki je povezovala Emono z Nauportusom, današnjo Vrhniko. Domneva se, da so Rimljani spremenili strugo Ljubljanice, zgradili nasipe in jo delno regulirali ter jo približali kamnolomu v Podpeči. Z večjimi in manjšimi čolni so vozili kamen predvsem v Emono, kjer so ga uporabljali pri gradnji (najdba lesene ladje pri Lipah). Pomen Ljubljanice kot prometne poti se je v srednjem veku še povečal, čolnarji pa so postali nepogrešljivi pri transportu vipavskega vina in drugih dobrin. Konec 18. st. in na začetku 19. st. je dokončni udarec prometu po Ljubljanici zadala gradnja boljših cest na obrobju Ljubljanskega barja (izgradnja državne ceste Dunaj – Trst) in izgradnja znamenite Južne železnice l. 1857. Z novimi prometnicami so se razvijala tudi naselja. Poselitev je sprva zajela obrobje Ljubljanskega barja. Osrednji del, z izjemo osamelcev, je ostal neposeljen predvsem zaradi pogostih poplav in neustreznih pogojev za kmetovanje. Črna vas, Lipe, Zgornja Ižanska cesta, Havptmance in Ilovica predstavljajo najmlajšo agrarno kolonizacijo v Sloveniji, ki je načrtno potekala v 19. st. K temu je veliko prispevala ideja o osušitvi Ljubljanskega barja, saj takraten duh fiziokratizma ni obšel dežele Kranjske. Popolna osušitev ni uspela, kot je omenjeno že v podpoglavju o prsteh. Dediščina te agrarizacije je nastanek njivskih površin tudi v osrednjem delu Ljubljanskega barja. Pred temi posegi so kmetje obdelovali njive le na rečnih vršajih in na obrobju (Melik, 1927).

19


2. 3. 2. Značilnosti poselitve danes

Karta 6: Občine na Ljubljanskem barju in večja naselja.

Večina Ljubljanskega barja leži v šestih občinah: Mestna občina Ljubljana, Vrhnika, Ig, Brezovica, Škofljica in Borovnica. Zelo majhen delež Ljubljanskega barja sega še v občini Velike Lašče (zgornja dolina Želimeljščice) in Grosuplje (južni del doline Škofeljščice). Ljubljana je največje naselje na Ljubljanskem barju in se s svojim južnim delom zajeda globoko na Ljubljansko barje. Mesto se še vedno širi, vendar gre predvsem za proizvodne površine, ne več toliko za stanovanjsko gradnjo. Strnjene mestne površine zaključuje leta 1990 dokončana južna obvoznica med Kozarjami in Rudnikom. V začetku 60. ih let prejšnjega stoletja se je začelo povečevati število prebivalstva v naseljih jugovzhodno, južno in jugozahodno od Ljubljane, ter na Vrhniki. Z izgradnjo avtoceste Ljubljana – Postojna in Ljubljana – Grosuplje, se je proces suburbanizacije še povečal.

20


Izoblikovale so se tri poselitvene osi:

• glavna poselitvena os Vrhnika – Ljubljana – Škofljica (približno 70.000 prebivalcev);

• manj izrazita poselitvena os na južnem robu Ljubljanskega barja med Vrhniko, Borovnico in Igom (približno 9000 prebivalcev);

• poselitvena os med osamelci na zahodni strani Ljubljanskega barja, ki se odcepi od

glavne poselitvene osi (približno 6000 prebivalcev).

Skica 2: Glavne poselitvene osi na Ljubljanskem barju (krogi predstavljajo naselja z več kot 1000 prebivalci. Večji je krog, večje je število prebivalstva).

Strnjeno gradnjo, z nekaj še nepozidanimi odseki, lahko opazujemo med Ljubljano in Drenovim Gričem ter med Ljubljano in Škofljico. Naselja se širijo med avtocesto in hribovitim obrobjem. Naselja na južnem robu Ljubljanskega barja so se oblikovala na vršajih rek (Borovnica, Ig), ki so bili bolj ugodni za poselitev. Posledica priseljevanja je povečanje pozidanih površin na račun kmetijskih zemljišč in naravnega okolja. V neposredni bližini naselij, predvsem južno od Ljubljane med Vnanjimi Goricami, Ljubljanico in avtocesto, je vedno več črnih odlagališč in črnih gradenj (Na blateh, Rakova Jelša, Dolgi most). 2. 3. 3. Rast in gibanje prebivalstva Število prebivalcev na Ljubljanskem barju in neposrednem obrobju je od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja vztrajno naraščalo. Na začetku 60. ih let je bilo na Ljubljanskem barju okoli 50.000 prebivalcev (Popis prebivalstva…, 1974), 40 let kasneje že okoli 85.000 ( Popis prebivalstva…, 2002). Skupni indeks rasti v tem obdobju znaša 169,5. To je krepko nad državnim povprečjem (123,4). Najbolj je število prebivalstva naraslo v občini Škofljica (indeks 235), najmanj pa v občini Borovnica (indeks 133,7).

21


Če pogledamo indeks rasti števila prebivalstva med letoma 1991 in 2002 opazimo, da število prebivalcev na Ljubljanskem barju stagnira (indeks 100,9). To gre pripisati predvsem mestu Ljubljana, ki v zadnjih desetih letih izkazuje negativen trend (indeks rasti 94). Razlog je predvsem v pospešeni suburbanizaciji zaradi razvoja prometnic (izgradnja avtocest), želje prebivalcev po boljšem bivalnem okolju, itd. (Geografija Ljubljane, 2002, str. 215 – 234). Število prebivalcev narašča v okoliških občinah, kar je vidno tudi iz preglednice (Brezovica, Škofljica, Ig).

Preglednica 1: Število prebivalstva po občinah (naselja v občinah, ki ležijo na Ljubljanskem barju ali na njegovem obrobju) med letoma 1961 in 2002.

l. 1961 l. 1971 l. 1981 l. 1991 l. 2002 indeks 02/61

indeks 02/91

LJUBLJANA* 31072 42608 48173 53210 50000** 160,9 94 VRHNIKA 8313 9473 12808 14425 15936 191,7 110,5 BREZOVICA 4001 4523 5519 6227 7510 187,7 120,6 IG 2614 2747 2899 3777 4243 162,3 112,3 ŠKOFLJICA 1779 1946 2674 3690 4198 235 113,8 BOROVNICA 2525 2772 3024 3191 3376 133,7 105,8 SKUPAJ 50304 64069 75097 84520 85263 169,5 100,9 brez Ljubljane 19232 21461 26924 31310 35263 183,4 112,6 Slovenija 1.591.523 1.679.051 1.838.381 1.913.355 1.964.036 123,4 102,6 * podatek se nanaša na južni del Ljubljane (nekdanja občina Vič - Rudnik) ** ocena

Vir: Popis prebivalstva…, 2002; Republika Slovenija…, 1991; Republika Slovenija…, 1981; Popis prebivalstva…, 1974.

Grafikon 1: Rast števila prebivalstva na Ljubljanskem barju med letoma 1961 in 2002.

LJUBLJANSKO BARJE

010000

200003000040000500006000070000

8000090000

l. 1961 l. 1971 l. 1981 l. 1991 l. 2002

št. p

rebi

valc

ev

Vir: Popis prebivalstva…, 2002; Republika Slovenija…, 1991; Republika Slovenija…, 1981;

Popis prebivalstva…, 1974.

Po popisu prebivalstva iz l. 2002 se je 2 % prebivalcev Ljubljanskega barja (brez Ljubljane) ukvarjalo s kmetijsko dejavnostjo, 34 % z nekmetijsko in 64 % s storitveno dejavnostjo. Deleži se po občinah bistveno ne spreminjajo in so si podobni.

22


Grafikon 2: Delovno aktivno prebivalstvo Ljubljanskega barja po dejavnostih.

2%

34%

64%

kmetijske

nekmetijske

storitvene

Vir: Popis prebivalstva…, 2002.

2. 3. 4. Poplavna in potresna ogroženost najbolj poseljenega dela Ljubljanskega barja Zelo razširjeno je mnenje, da poplave ne ogrožajo mesta Ljubljane. Vzrok je lahko zopet v pomanjkanju kolektivnega spomina, saj je mesto nazadnje doživelo poplavo pred dobrimi sedemdesetimi leti (1926 in 1933). Pod vodo je bila skoraj polovica Ljubljanskega barja (8000 ha), ljudi pa so morali reševati s čolni (Trontelj M., 1997). Ob ekstremnih poplavah, ki bi jih povzročile močne padavine v povirju Gradaščice, bi Mali Graben, Ljubljanica in Ižica poplavili Mestni log, del Trnovega, Rakovo Jelšo, Sibirijo in del Ilovice (glej priloženo karto). Manjša regulacijska dela na vodotokih dajejo lažno upanje, saj bi po mnenju Vodnogospodarskega inštituta bilo potrebno zgraditi vodne zadrževalnike, kjer bi se poplavna voda razlila po za to namenjenem območju (Gašperič P., 2004). Prostorska zasnova Mestne občine Ljubljana to tudi predvideva (Prostorska zasnova MOL, 2002).

23


Karta 7: Poplavna ogroženost južnega dela Ljubljane.

Ljubljansko barje je zaradi svojstvene sestave tal potresno bolj ogroženo kot okolica. Barjanska tla imajo glede na trdno skalno podlago (faktor projektnega pospeška tal enak 1) projektni pospešek tal enak faktorju 2,55 (Potresi v letu 2002., 2003). Projektni pospešek tal je največja absolutna vrednost zapisa pospeška na prostem površju (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005). Učinek potresa na zgradbe je lahko zaradi tega večji. Pričakovali bi, da je zavest prebivalcev o potresni ogroženosti visoka, vendar anketa, ki sta jo opravila Gams in Cunder v začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja na najbolj poseljenem območju Ljubljanskega barja, na jugu Ljubljane, kaže ravno nasprotno:

- 43 % vprašanih je bilo pred gradnjo objekta seznanjenih z možnostjo potresa, - 65 % vprašanih se ne bi odločilo za spremembo kraja bivanja, če bi imeli izbiro,

(verjetno gre vzrok iskati v legi blizu mestnega središča), - 39 % vprašanih je odgovorilo, da hiša ni varna pred potresi, - 38 % vprašanih redko pomisli na posledice katastrofalnega potresa, - 21 % vprašanih nikoli ne pomisli na posledice katastrofalnega potresa (cv: Gams,

Cunder, 1983). Rezultati ankete kažejo na to, da prebivalci niso dovolj informirani in osveščeni o potresni ogroženosti. Glavni razlog je morda tudi, da je zadnji močnejši potres prizadel to območje pred 110 leti (Velikonočni potres 1895). Ni oziroma gre za pomanjkanje kolektivnega spomina širše populacije. Območje, kjer je danes strnjena pozidava in velika gostota prebivalcev, je bilo takrat v veliki meri nepozidano.Veliko anketirancev pri gradnji objektov ni upoštevalo možnosti potresov (na primer črne gradnje v mestnih predelih Sibirija, Rakova Jelša). V bodočem krajinskem parku Ljubljansko barje bi v informacijskem središču parka lahko predstavili potresno in poplavno ogroženost. Tako bi lahko bistveno prispevali k varnosti in osveščenosti širše javnosti.

24


3. MEHANIZMI ZAVAROVANJA KRAJINSKEGA PARKA LJUBLJANSKO BARJE 3. 1. Pregled pomembnejše zakonodaje, programov in dokumentov s področja varstva naravnega okolja in zavarovanih območij za krajinski park Ljubljansko barje 3. 1. 1. Pravna podlaga za varstvo naravnega okolja v Sloveniji V Sloveniji obstajajta dva pomembnejša zakona, ki obravnavata varstvo okolja in razglasitev zavarovanih območij:

• Zakon o ohranjanju narave (ZON):

ZON določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi. Omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja. Določa tudi vrsto in stopnjo varovanja v obliki širših in ožjih zavarovanih območij (Zakon o ohranjanju narave. 2004. Uradni list RS, 96, str. 11541).

• Zakon o varstvu okolja (ZVO):

Ta zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja (Zakon o varstvu okolja. 2004. Uradni list RS, 41, str. 4818).

Na podlagi obeh zakonov je bilo sprejetih tudi več uredb in pravilnikov, ki se direktno nanašajo na ukrepe varstva okolja in zavarovana območja:

• Uredba o zvrsteh naravnih vrednot, • Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, • Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, • Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah, • Uredba o varstvu samoniklih gliv, • Uredba o habitatnih tipih, • Uredba o ekološko pomembnih območjih, • Uredba o posebnih varstvenih območjih, • Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, • Pravilnik o vodenju zbirnega registra kulturne in naravne dediščine, • Pravilnik o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot.

(Okolje v Mestni občini Ljubljana, 2004, str. 46 - 51). Glede na srednjeročne in dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, je pomemben tudi Nacionalni program varstva okolja (NPVO), ki je pripravljen na podlagi Zakona o varstvu okolja in naj bi bil skladen z okoljskim programom Evropske unije.

25


Pripravi ga ministrstvo pristojno za okolje, skupaj z drugimi ministrstvi. Sprejme ga Državni zbor RS na predlog vlade. Nacionalni program varstva okolja je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj so splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. Program v ta namen določa cilje na posameznih področjih in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev za časovno obdobje 4 let, če ni določeno drugače. Tako naj bi se prenesel pravni red Evropske unije v slovenski pravni red, po drugi strani pa pomeni operacionalizacijo ciljev in ukrepov določenih v skupnih dokumentih Evropske unije. Prvi nacionalni program varstva okolja je bil sprejet leta 1999, v pripravi pa je že novi, ki naj bi veljal vključno do leta 2008 (Ministrstvo za okolje in prostor, 2005). Podobno kot Nacionalni program varstva okolja sta za zavarovana območja (in s tem za bodoči krajinski park Ljubljansko barje) in načrtovanje razvoja ob upoštevanju paradigme o trajnostnem razvoju, pomembni tudi Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti in Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Podajata okvirje za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države in postavljata usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Določata zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. Prostorska strategija izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. V skladu z načelom trajnostnega prostorskega razvoja, ki je njeno temeljno načelo, prostorska strategija uveljavlja smotrno rabo prostora ter varnost življenja in dobrin. Poudarja prizadevanja za ohranitev prepoznavnosti prostora in krepitev identitete Slovenije ter njenih lokalnih oziroma regionalnih identitet, kar v razmerah evropske konkurence ponuja primerjalne prednosti (Urad za prostorski razvoj, 2005). 3. 1. 2. Pregled pomembnejših mednarodnih dokumentov s področja varstva okolja

• Konvencija Organizacije združenih narodov o biološki raznovrstnosti (1992). Sprejeta je bila z namenom, da se zaustavi procese, ki vodijo v izgubo biotske raznovrstnosti.

• Konvencija o svetovni dediščini (1972).

Njen cilj je ugotavljanje, zavarovanje in predstavljanje kulturne in naravne dediščine svetovnega pomena.

• Washingtonska konvencija (1975), CITES (Convention on International Trade in

Endangered Species of Wild Fauna and Flora). Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Glavni namen konvencije je preprečiti trgovanje z ogroženimi vrstami in preprečiti njihovo izumrtje (CITES, 2005).

• Ramsarska konvencija (1971).

Konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati močvirskih ptic. V Sloveniji sta trenutno zaščiteni dve območji, Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Ljubljansko barje bi bilo kot naše največje in zelo ogroženo mokrišče pomembno uvrstiti na Ramsarski seznam.

26


• Bernska konvencija (1979). Konvencija o varstvu prostoživečega rastlinstva in živalstva (v Evropi in nekaterih delih Afrike) ter njunih naravnih življenjskih prostorov (habitatov). Konvencija, ki je pomembno vplivala na oblikovanje mreže posebnih varstvenih območij Natura 2000, katere del je tudi Ljubljansko barje.

• Bonska konvencija (1979).

Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali.

• Evropska konvencija o krajini / ELC – European Landscape Convention (2004). Konvencija, ki posega na področje varovanja, poseganja in urejevanja krajine.

• Aarhuška konvencija (1998).

Konvencija o dostopu do okoljskih informacij, udeležbi javnosti pri okoljskem odločanju in dostopu do pravice pri okoljskih zadevah.

(Okolje v Mestni občini Ljubljana, 2002, str. 46 – 47; Agencija RS za okolje, 2005). 3. 1. 3. Natura 2000 in njen pomen za krajinski park Ljubljansko barje Zaradi izjemnega pomena Nature 2000 za razvoj krajinskega parka Ljubljansko barje jo bom bolj podrobno predstavil. Za vso EU, tako nove kot stare članice, je ustanovitev Natura 2000 območij obveza zaščititi najbolj ogrožene živalske in rastlinske vrste ter habitate. Hkrati je Natura 2000 enkratna priložnost za lokalno prebivalstvo, za razvoj okolju prijaznega (ekstenzivnega) kmetijstva in za ohranjanje kulturne krajine. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki jih države članice Evropske unije (EU) razglasijo z namenom zavarovati in ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Za razliko od tradicionalnih zavarovanih območij kot so narodni parki, regijski parki in krajinski parki, ima Natura 2000 poenotene kriterije in ukrepe varstva naravnega okolja v državah članicah EU. Slovenija je bila že kot pridružena članica obvezana oblikovati in določiti območja varstva po ustrezni lastni metodologiji in merilih ter po metodologiji in merilih EU. Slovenija je morala tudi uskladiti svoj pravni red s pravnim redom EU. Posebna varstvena območja po končanem postopku potrdi Evropska komisija. Posebna varstvena območja so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov (življenjskih okolij). Seznam teh vrst in habitatnih tipov je že določila Evropska komisija, države članice pa lahko s pogajanji na seznam uvrstijo tudi druge živalske in rastlinske vrste, ki so pomembne za posamezno državo članico. Razlog za oblikovanje posebnih varstvenih območij sta predvsem redkost ali ogroženost živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov zaradi škodljivih dejavnosti človeka. To pomeni, da je na teh območjih potrebno vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi, na primer:

- paša ali košnja suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, - opuščanje agromelioracije mokrišč (opuščati dejavnost ali preprečiti njeno uvedbo).

27


Evropska unija je uvedla omrežje Natura 2000 kot enega od mehanizmov Evropskega okoljskega programa za izvajanje dveh pomembnih direktiv:

• Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst - Direktiva o habitatih (The Council Directive 92/43/EEC),

• Direktiva o ohranjanju prosto živečih ptic- Direktiva o pticah (The Council Directive 79/409/EEC).

(Natura 2000, 2005; Skoberne, 2003, str. 65 – 78). Po direktivi o pticah se predlagajo in nato oblikujejo posebna območja varstva (Special protection areas – SPA). Območja so izbrana z namenom varovanja ogroženih in redkih vrst ptic in vključujejo tako gnezdišča kot pomembna počivališča ptic selivk (zgibanka Natura 2000, 2003). Po direktivi o habitatih se predlagajo in potem oblikujejo območja pomembna za Skupnost (Sites of Community importance – SIC). Ta območja po posebni strokovni presoji in metodologiji EU na koncu potrdi Evropska komisija. Izbrana območja se imenujejo posebna ohranitvena območja (Special areas of Conservation – SAC). Zaščiti se ogrožene habitatne tipe, dele habitatnih tipov in prosto živeče rastlinske in živalske vrste (Skoberne, 2003). Ekološko pomembna območja tudi vsebujejo usmeritve obeh direktiv, vendar ni nujno, da so vključena v območje Nature 2000 (Naravovarstveni atlas, 2005).

Slika 5: Obvodno rastje pri Jezeru.

Fotografirano: julij, 2005.

28


Karta 8: Območje Natura 2000 na Ljubljanskem barju.

Finančna sredstva za izvajanje projektov na območjih Natura 2000 trenutno pokriva vzporedni program financiranja teh območij LIFE III Narava. V okviru tega programa zagotovi EU za odobreni projekt finančna sredstva v višini do 50 % vrednosti naravovarstvenega projekta, izjemoma 75 % (če gre za zaščito prioritetnih vrst ptic, habitatov, drugih živali ali rastlin). Finančna sredstva morajo biti porabljena med letoma 2003 in 2006. Ostalo priskrbi država članica. Za kandidaturo so primerni naravovarstveni projekti, ki sledijo ciljem direktiv o pticah in habitatih in prispevajo k ohranitvi, vzdrževanju ali ponovni vzpostavitvi naravnih habitatov in / ali populacij vrst ter k njihovemu ugodnemu ohranitvenemu statusu po pomenu iz Direktive 92/43/EEC (Ministrstvo za okolje in prostor, 2005). Na Ljubljanskem barju se iz programa LIFE III Narava financira le projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) » Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca (Crex crex) v Sloveniji«. (LIFE kosec, 2005). Projekt krajinskega parka Ljubljansko barje je že drugič v sedmih letih ostal brez sredstev iz tega programa (1,2 milijona €). Koordinatorka za krajinski park Barbara Zupanc je med glavne vzroke neuspešne prijave uvrstila nezainteresiranost države v preteklosti, ki bi bila lahko bolj učinkovita pri pridobivanju finančnih sredstev iz evropskih skladov in programov.

29


Drugi vzrok je po njenem mnenju premalo reprezentativnih in mednarodno pomembnih vrst, ki bi bile glavni razlog za pridobitev sredstev iz programa LIFE. Morda je razlog tudi v neizvajanju ukrepov varstva in nezainteresiranosti barjanskih občin, da bi resneje pristopile k projektu krajinski park Ljubljansko barje (Zupanc, 2005; Tavčar, 2005).

Skica 3: Oblikovanje posebnih varstvenih območij Natura 2000.

Izdelal: Premelč, M., 2005.

Prirejeno po: Skoberne, 2003.

Posebno območje varstva iz Direktive o pticah (SAP) je Evropska komisija že sprejela (114 km2), posebno ohranitveno območje iz Direktive o habitatih (SAC) in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrstah pa še čaka na potrditev (126 km2). Predvidoma bodo območja Natura 2000 dokončno potrjena (tudi s strani Evropske komisije) in ustanovljena do l. 2007. To je pomembno tudi zato, ker bo z letom 2007 sprejet tudi nov program razvoja podeželja (obstoječi velja za obdobje med 2001 in 2006; novi bo veljal za obdobje med 2007 in 2013) iz katerega se financirajo okoljski ukrepi v kmetijstvu. V Sloveniji je to Slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP) v katerega je vključeno okoli 25.000 kmetijskih gospodarstev ali tretjina vseh (Hrustel Majcen, 2005). Območja Natura 2000 so z vidika ohranjanja kulturne krajine zelo pomembna, saj je veliko habitatov in živali odvisnih prav od kmetijske obdelave (vzdrževanje ekstenzivnih travnikov, preprečevanje zaraščanja), tudi na Ljubljanskem barju. Območji SPA in SAC se med seboj prekrivata, skupaj tvorita posebno varstveno območje Natura 2000. Na Ljubljanskem barju bo obsegalo približno 126 km2 površine in bo v celoti vključeno v krajinski park (139 km2).

30


Preglednica 2: Površine območij varstva na Ljubljanskem barju.

Površina (km 2)odstotek površine

Ljubljanskega barja odstotek površine krajinskega parka

Ljubljansko barje 180 Krajinski park Ljubljansko barje 139 77% Natura 2000 (posebna varstvena območja) 126 70% 91% Posebna območja varstva (SPA) 114 63% 82% Posebna ohranitvena območja (SAC)* 126 70% 91% *obsega isto območje kot Natura 2000.

Vir: Naravovarstveni atlas, 2005.

Slovenija je v omrežje zavarovanih območij Natura 2000 vključila 259 potencialnih območij, pomembnih za Skupnost (pSCI), ali kar 31,4 % svojega ozemlja ali 6359 km2. Za primerjavo: EU je skupaj vključila 11,6 % ali 457.744 km2. Razglašenih je tudi 27 posebnih območij varstva iz ptičje direktive s skupno površino 4656 km2 (EU 325.375 km2) ali 23 % ozemlja, EU 8 % (Natura barometer, 2005). V bodočem krajinskem parku Ljubljansko barje je, oziroma bo, v okviru Nature 2000 zaščitenih 22 vrst ptic, 16 vrst drugih živali, 2 vrsti rastlin in 10 habitatnih tipov. Od tega je kar 20 vrst ptic na rdečem seznamu ogroženih vrst, tudi najpomembnejša kvalifikacijska vrsta – kosec (Crex crex).

Preglednica 3: Ptice s seznama (22).

rdeči

seznam kategorija* kvalifikacijska vrsta** bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) DA V

čapljica (Ixobrychus minutus) DA E2 črna štorklja (Ciconia nigra) DA V kobiličar (Locustella naevia) DA E2

kosec (Crex crex) DA E2 DA - 40 do 50 % vse populacije Slovenijepepelasti lunj (Circus cyaneus) NE DA pisana penica (Sylvia nisoria) DA V DA prepelica (Coturnix coturnix) DA V

priba (Vanellus vanellus) DA V/V17 rakar (Acrocephalus arundinaceus) DA E2

rdečenoga postovka (Falco vespertinus) NE rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis) DA V

repaljščica (Saxicola rubetra) DA E2 rjava penica (Sylvia communis) DA V rjavi srakoper (Lanius collurio) DA V1

rumena pastirica (Motacilla flavia) DA V slavec (Luscinia megarhynchos) DA V

sloka (Scolopax rusticola) DA E2 sršenar (Pernis apivorus) DA V veliki skovik (Otus scops) DA E2

veliki škurh (Numenius arquata) DA E1 vodomec (Alcedo atthis) DA E2

* E - prizadeta vrsta; E1 - kritično ogrožene; E2 - močno ogrožene. * V - ranljiva vrsta; V1 - potencialno ogrožene. V17 - gnezdišča v severovzhodni Sloveniji. ** vrste za katere se določa posebna območja varstva (Special protected areas - SPA).

Vir: Pravilnik o uvrstitvi…, 2002; Priloga 1: Seznam…, 2004.

31


Preglednica 4: Druge živali s seznama (16).

taksonom rdeči seznam kategorija* vidra (Lutra lutra) sesalci DA V mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) sesalci DA E močvirska sklednica (Emys orbicularis) plazilci DA E hribski urh (Bombina variegata) dvoživke DA V veliki pupek (Triturus carnifex) dvoživke DA V drobni svitek (Anisus vorticulus) mehkužci DA I navadni škržek (Unio crassus) mehkužci DA E potočni piškurji (Eudontomyzon spp.) ribe DA E sulec (Hucho hucho) ribe DA E blistavec (Leuciscus souffia) ribe DA E polžača, nežica (Cobitis taenia) ribe DA O1 močvirski cekinček (Lycaena dispar) žuželke DA V travniški postavnež (Euphydryas aurinia) žuželke DA V barjanski okarček (Coenonypha oedipus) žuželke DA E strašnični mravljiščar (Maculinea teleius) žuželke DA V veliki studenčar (Cordulegaster heros) žuželke DA V * E - prizadeta vrsta * V - ranljiva vrsta * I - domnevno ogrožena * O - neogrožene vrste, prej bile; O1 - potencialno še ogrožene

Vir: Pravilnik o uvrstitvi…, 2002; Priloga 1: Seznam…, 2004

Preglednica 5: Rastline s seznama (2).

taksonom rdeči seznam kategorija* ukrepi**Drepanocladus vernicosus mahovi NE H Loeselova grezovka (Liparis loeselii) kukavičevke DA E H * E - prizadeta vrsta ** H - ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata

Vir: Pravilnik o uvrstitvi…, 2002; Priloga : Poglavje A…,2004.

Preglednica 6: Habitatni tipi s seznama (10).

Ilirski hrastovo - belogabrovi gozdovi Ilirski bukovi gozdovi Obrečna vrbovja Srednjeevropska črna jelševja in obrečna jesenovja ob tekočih vodah Jame Bazična nizka barja Mezotrofni do evtrofni gojeni travniki Nikrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje Oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe Vegetacija tekočih voda

Vir: Uredba o habitatnih tipih, 2003.

32


3. 2. Vrste zavarovanih območij v Sloveniji Zakon o ohranjanju narave določa vrste in upravljanje zavarovanih območij. Glede na velikost, stopnjo varovanja, način upravljanja in posege v prostor, jih delimo na širša in ožja zavarovana območja. Zavarovana območja razglasi vlada ali pristojni organ ene ali večih lokalnih skupnosti (občin) skupaj. Zavarovano območje, ki je velikega mednarodnega in državnega pomena, razglasi z zakonom Državni zbor Republike Slovenije. 3. 2. 1. Ožja zavarovana območja

• Naravni spomenik: območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Prepovedani so vsi posegi, ki bi spremenili naravno stanje te naravne vrednote. Ekvivalent mednarodni klasifikaciji zavarovanih območij naj bi bil po IUCN III (IUCN pomeni International Union for Conservation of Nature ali v slovenščini Mednarodna zveza za ohranjanje narave. Novejše ime v uporabi je The World Conservation Union, kratica IUCN ostaja).

• Naravni rezervat: območje geotopov, življenjski prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje (omejitev obiskovalcev). Ekvivalent mednarodni klasifikaciji zavarovanih območij naj bi bil po IUCN I ali IV.

• Strogi naravni rezervat: območje naravno ohranjenih geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst. To je lahko območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez človekovega vpliva (omejen dostop, le za znanstveno raziskovanje). Ekvivalent mednarodni klasifikaciji zavarovanih območij naj bi bil po IUCN Ia.

3. 2. 2. Širša zavarovana območja Širša zavarovana območja so območja narave, kjer je velika abiotska, biotska in krajinska raznovrstnost ter velika gostota in raznolikost naravnih vrednot, ki so med seboj lahko tudi kompleksno in funkcionalno povezana. Vsebujejo lahko tudi ožja zavarovana območja. Za narodni in regijski park je potrebno narediti načrt upravljanja, za krajinski park ta ni nujen.

• Narodni park: veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami. V večjem delu je ohranjena prvobitna narava z dobro ohranjenimi ekosistemi, posegov v naravne procese je malo. V manjšem delu parka so lahko prisotni tudi večji človekovi vplivi, ki pa naravi ne smejo pretirano škodovati. V parku se določi vsaj dve varstveni območji, v enem izmed njih mora biti strožji varstveni režim, površina mora biti sklenjena. Upoštevati je potrebno tudi mednarodne standarde varstva narave in druge strožje naravovarstvene kriterije.

33


• Regijski park: za razliko od narodnega parka gre predvsem za regijsko pomembnost naravnih vrednot. Tudi tu gre za sklenjeno območje, človekov vpliv je večji, a uravnotežen z naravo. Tudi v regijskih parkih morata biti opredeljeni vsaj dve območji. V enem izmed njih je strožji varstveni režim, ni pa nujno, da gre za sklenjeno površino (lahko so to točke). • Krajinski park: območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost (ohranjanje kulturne krajine). Človekovih vplivov je več, v zavarovanem območju se prepletajo kulturne in naravne vrednote.

Območja zavarovana v okviru Nature 2000 se lahko z omenjenimi območji prekrivajo. Natura 2000 predstavlja poenoten sistem in smernice varstva narave v EU.

34


4. PROSTORSKA ANALIZA IN VALORIZACIJA DEJAVNOSTI V PREDLAGANEM KRAJINSKEM PARKU LJUBLJANSKO BARJE 4. 1. Proces načrtovanja krajinskega parka

Skica 4: Faze načrtovanja krajinskega parka.

Izdelal: Premelč, M., 2005.

Prirejeno po: Simič, M., 2002.

35


Postopek načrtovanja krajinskega parka je razdeljen v tri faze. V prvi, analitični fazi se izvede inventarizacija. Za Ljubljansko barje, kot tudi za ozemlje Republike Slovenije, sta Zavod RS za varstvo narave in Zavod RS za varstvo kulturne dediščine popisala večino naravnih in kulturnih vrednot (državnega in lokalnega pomena). Na podlagi inventarizacije se izvedejo krajinske in prostorske analize, npr. analiza rabe tal, analiza naravne ohranjenosti okolja, analiza prostorske pestrosti, analiza urejenosti prostora, itd. S tako zbranimi podatki se izvede druga, sintezna faza. Najprej se določi makro lokacija krajinskega parka na regionalni ravni, nato pa še mikro lokacija na občinski ravni. Izdela se prostorsko – ureditveni načrt, ki mora upoštevati predvsem naravovarstveni imperativ, saj spadajo krajinski parki v kategorijo varstva in ohranjanja narave. Pri vsem tem pa ne gre zanemariti tudi interesov lokalnega prebivalstva. Razvoj je potrebno usmerjati na manj občutljiva območja. Zato sta nujno potrebni notranja členitev krajinskega parka in vzpostavitev različnih varstvenih režimov. Dejavnosti, ki se odvijajo v krajinskih parkih, ne smejo poslabšati stanja okolja. Spodbujati je potrebno tiste dejavnosti, ki imajo najmanjši vpliv na okolje. V tretji ali sklepni fazi se določi upravljavski načrt. Kljub temu, da Zakon o ohranjanju narave za krajinski park ne zahteva upravljavskega načrta, je ta za uspešno delovanje nujno potreben. Zagotoviti je potrebno finančne vire in izdelati finančni načrt. Za uspešno promocijo in nadzor se vzpostavi osrednji informacijski center in informacijsko mrežo. Njuna vloga je predvsem usmerjati obiskovalce parka na tista območja parka, ki so primerna za rekreacijo ali druge dejavnosti. Center mora imeti tudi povezovalno in izobraževalno vlogo. Na regionalni ravni bi bilo potrebno vzpostaviti posebno inšpekcijsko službo, ki bi delovala le na območju krajinskega parka. Njene naloge bi bile jasno določene, kršilci predpisov strogo kaznovani. Pred razglasitvijo krajinskega parka se javno razgrne prostorsko – ureditveni načrt. Vloga in sodelovanje lokalnega prebivalstva ter širše javnosti pri odločitvenem procesu sta zelo pomembni, saj je od njiju odvisno, ali bo krajinski park zaživel ali ne. Predvsem lokalno prebivalstvo mora spoznati razvojne priložnosti in prednosti življenja v krajinskem parku, postati mora tudi največji zagovornik varstva naravnih in kulturnih vrednot. Za to so potrebni čas, ustrezno izobraževanje in učinkovito informiranje javnosti.

36


4. 2. Prostorska opredelitev krajinskega parka Ljubljansko barje

Karta 9: Obseg krajinskega parka Ljubljansko barje.

Meja predlaganega krajinskega parka Ljubljansko barje poteka na severozahodni strani med Vrhniko in Ljubljano ob avtocesti. Na severu sega do komunalnega odlagališča in južne ljubljanske obvoznice ter sledi železniški progi vse do Škofljice. Pri Pijavi Gorici obsega tudi dolino potoka Strajanov breg (Rogoče). Na skrajnem jugovzhodu sta v predlagani krajinski park zajeti dolina Želimeljščice do zaselka Ščurki in dolina potoka Draščica z ribniki v Dragi. Na južni strani med Igom in Verdom sledi meja severnemu robu Krimskega višavja in Menišije. Pri Vrhniki obsega krajinski park izvire Ljubljanice (Veliki Močilnik in Retovje) in Ljubije. Meje predlaganega krajinskega parka Ljubljansko barje obsegajo osrednji del Ljubljanskega barja, reko Ljubljanico od izvira pri Vrhniki do sotočja z Iščico ter vse Barjanske osamelce, razen Božurnika in Hruševca.

37


V krajinski park so v celoti vključena naslednja naselja: Babna Gorica, Ig, Iška vas, Iška Loka, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Brest, Matena, Črna vas, Havptmance, Lipe, Jezero, Podpeč, Blatna Brezovica, Sinja Gorica, Bevke, Notranje Gorice in Vnanje Gorice. Z deli naselja segajo v krajinski park Lavrica, Škofljica, del Ljubljane (južna Rakova Jelša) in Brezovica. Spodnja Podlipska dolina je razglašena za ekološko pomembno območje, ni pa vključena v predlagani krajinski park, niti ni del omrežja Natura 2000. Zaradi biotsko bogatih in raznovrstnih habitatov (mokrotni travniki) bi bilo dolino Podlipščice nujno potrebno vključiti v predlagani krajinski park, saj v občini Vrhnika načrtujejo izgradnjo velike industrijske cone, ki bi spodnji del doline iznakazila in uničila. 4. 3. Vrednotenje habitatnih tipov Center za kartografiranje favne in flore je v letih 1998, 1999 in 2003 izdelal projektno nalogo »Kartiranje habitatnih tipov na Ljubljanskem barju«. Predstavlja eno izmed strokovnih podlag za potrebe bodočega krajinskega parka. Kartiranje predstavlja osnovo za notranjo delitev (conacijo) območja in določitev varstvenih režimov krajinskega parka. Na podlagi enotne nacionalne tipologije habitatnih tipov (2003) je bilo določenih 89 habitatnih tipov (glej preglednico št. 7). Vrednoteni so s 6 – stopenjsko vrednostno lestvico (0 – 5), kjer predstavlja višja številka naravovarstveno gledano vrednejši habitatni tip. Vrednotenje je narejeno na osnovi ekspertnega mnenja in se nanaša zgolj na obravnavano območje bodočega krajinskega parka. Pri vrednotenju se je upoštevalo tudi regionalno izhodišče, saj je lahko habitatni tip na nekem območju drugače ovrednoten kot na drugem. Upoštevala se je tudi redkost določenega habitata v Sloveniji, njegova lokalna redkost pojavljanja, skupna površina določenega habitatnega tipa, fragmentacija območja in morebitna uvrščenost na seznam evropsko pomembnih habitatnih tipov (FFH direktiva – Fauna, Flora, Habitats directive) ali na seznam Bernske konvencije (glej poglavje 3. 1. 2.). Podlipska dolina in komunalno odlagališče odpadkov Barje sta bila izvzeta iz območja naravovarstvenega vrednotenja, saj sem upošteval le tiste poligone, ki bodo vključeni v krajinski park. Ker zaledje doline Draščice ni bilo kartirano, ni vključeno v naravovarstveno vrednotenje, čeprav je predvideno kot del predlaganega krajinskega parka. Preglednica 7: Habitatni tipi in njihovo naravovarstveno vrednotenje na območju bodočega krajinskega

parka Ljubljansko barje.

Habitatni tip vrednost Ceste in kolovozi 0 Rastlinjaki in ostale kmetijske konstrukcije 0 Različna odlagališča odpadkov 0 Vasi in robni deli predmestij 0 Vasi in robni deli predmestij in posamezne stavbe 0 železniški nasipi, postaje, premikališča in ostale odprte površine 0 Intenzivno gojeni ter dosejevani ali v celoti sejani travniki 1 Nizkodebelni in grmičasti sadovnjaki 1 Njive 1 Opuščeni kamnolomi 1 Topolovi nasadi 1 Vrtovi 1

38


Močno evtrofizirani, floristično osiromašeni travniki 2 Nasipi stare železnice, avtoceste in ribnikov 2 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine 2 Njive z omejki in ozarami 2 Ruderalne združbe 2 Ruderalne združbe pretežno tujerodnih visokih steblik 2 Ruderalne združbe pretežno tujerodnih visokih steblik zaraščajoče se z vlagoljubnimi lesnimi vrstami 2 Stalna jezera, ribniki in ostale stoječe vode 2 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki 3 Gozdni otoki 3 Kanali 3 Leščevje 3 Mejice in manjše skupine dreves in grmov 3 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine mestoma zaraščajoče se z visokimi šaši 3 Nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje 3 Pogosto poplavljeni, s hranili bogati travniki 3 Regulirani potoki 3 Ruderalne površine mestoma zaraščajoče se z visokimi šaši 3 Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh 3 Srednjeevropsli mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 3 Vrstno revnejši mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki 3 Evtrofne vode z vegetacijo stoječih sladkih voda 4 Gozdno sitčevje 4 Hrastovo - belogabrovi gozdovi 4 Ilirski bukovi gozdovi 4 Javorovi, jesenovi, brestovi in lipovi gozdovi v grapah in na gruščnatih pobočjih 4 Jelovi gozdovi 4 Listnati gozdovi, prevladujejo vrste hrastovo - belogabrovih in bukovih gozdov 4 Listnati gozdovi, prevladujejo vrste hrastovo - belogabrovih in ilirskih bukovih gozdov 4 Mehko osatovje 4 Mezotrofni mokrotni travniki 4 Močvirja z ločki 4 Močvirska in barjanska vrbovja 4 Močvirna jelševja, vrbovja, hrastovja, topolovja 4 Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki 4 Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki z znatnim deležem brestovolistnatega oslada 4 Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki z znatnim deležem visokih šašev 4 Mokrotni travniki z modro stožko zaraščajoči se z vlagoljubnimi lesnimi vrstami 4 Oligotrofni mokrotni travniki 4 Oligotrofni mokrotni travniki z znatnim deležem mehkega osatovja 4 Oligotrofni mokrotni travniki z znatnim deležem visokih šašev 4 Poplavni dobovo - belogabrovi gozdovi, mestoma z znatnim deležem črne jelše 4 Površine zaraščajoče se z vlagoljubnimi lesnimi vrstami in vrstami brezovih gozdov 4 Površine zaraščajoče se z vlagoljubnimi lesnimi vrstami 4 Sestoji visokih šašev in ločja (mozaična struktura) 4 Sestoji visokih šašev in visokega steblikovja z brestovolistnim osladom 4 Srednjeevropska črna jelševja in jesenovja ob tekočih vodah 4 Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko 4 Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko mestoma s sestoji visokih šašev

4

Srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi 4 Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

4

Termofilni hrastovi gozdovi 4 Trstično pisankovje 4 Večji kanali na Ljubljanskem barju 4 Vegetacija stoječih sladkih voda 4

39


Visoka steblikovja z brestovolistnim osladom 4 Vlažni travniki z rušnato masnico 4 Vlažni travniki zaraščajoči se z visokimi steblikami 4 Brezovi in iglasti barjanski gozdovi 5 Črna jelševja ob tekočih vodah 5 Močvirna črna jelševja 5 Močvirska vegetacija obrežij 5 Mokrotni travniki z modro stožko 5 Mokrotni travniki z modro stožko in nizkobarjanskimi vrstami 5 Mokrotni travniki z modro stožko mestoma s sestoji visokih šašev 5 Naravna in naravnim podobna visoka barja 5 Navadna trstičja 5 Nizka barja s srhkim šašem 5 Nizka barja s srhkim šašem zaraščajoča se z jelšami 5 Poplavni dobovo - belogabrovi gozdovi 5 Potoki s pretežno naravnimi bregovi 5 Reke 5 Reke z vegetacijo tekočih voda 5 Sestoji visokih šašev 5 Srednjeevropska črna jelševja in jesenovja ob tekočih vodah mestoma prekinjena z močvirsko vegetacijo obrežij

5

Srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo vrsto Bromus erectus 5 Trstičja in podobne združbe 5

Vir: Center za kartografijo favne in flore, 2003.

40


Karta 10: Vrednotenje habitatnih tipov v krajinskem parku Ljubljansko barje.

41


Preglednica 8: Površina in delež posameznih naravovarstvenih vrednosti (ocen) v predlaganem krajinskem parku Ljubljansko barje.

NARAVOVARSTVENA OCENA površina (v ha) delež (v %) vrednost 0 823 6% vrednost 1 3044 22% vrednost 2 917 7% vrednost 3 5205 37% vrednost 4 2905 21% vrednost 5 1020 7% SKUPAJ 13914 100%


Grafikon 3: Delež posameznih naravovarstvenih vrednosti (ocen) v predlaganem krajinskem parku Ljubljansko barje.

6%

22%

7%

37%

21%

7%

vrednost 0vrednost 1vrednost 2vrednost 3vrednost 4vrednost 5


Na podlagi deleža posameznih vrednosti (površina posamezne vrednosti) sem izračunal tudi povprečno naravovarstveno vrednost (N. V.) za območje predlaganega krajinskega parka Ljubljansko barje (seštevek zmnožkov deležev skupne površine in posamezne vrednosti):

SKUPNA N. V. = 0´06 × 0 + 0´22 × 1 + 0´07 × 2 + 0´37 × 3 + 0´21 × 4 + 0´07 × 5 = 2´66 Velik vpliv na dokaj nizko skupno oceno imajo vrednosti 0, 1 in 2, ki v območju predlaganega krajinskega parka predstavljajo kar 35 % vse površine ali 4870 ha. To so pozidane površine, njive, intenzivni travniki in pašniki ter intenzivni sadovnjaki.

42


Karta 11: Grafični prikaz posameznih naravovarstvenih vrednosti

Vrednost 3 predstavlja 37 % vse površine ali 5205 ha. To so predvsem zmerno obremenjeni travniki in pašniki, njive v zaraščanju, gozdni otoki in mejice. Vrednosti 4 in 5 predstavljata vrstno najbolj pestre in ogrožene habitatne tipe. Predstavljata 28 % vse površine ali 3925 ha. To so večje sklenjene gozdne površine, ekstenzivni travniki, ostanki barja, močvirja, potoki in reke z naravno ohranjenimi bregovi ter trstičja.

43


V predlaganem krajinskem parku se naravovarstvena vrednost ne bi smela znižati. Na to lahko vplivajo predvsem trije pomembnejši dejavniki, ki pomenijo kakovostno degradacijo ali celo izginotje habitatov:

• širjenje pozidanih površin (upoštevajoč tudi črne gradnje), • zaraščanje, • povečevanje površin intenzivnih (gojenih) travnikov na račun ekstenzivnih travnikov.

Kakovostno izboljšanje naravnega okolja in širjenje naravovarstveno bolje ovrednotenih habitatnih tipov bi lahko dosegli:

• z omejevanjem in usmerjanjem pozidanih površin na manj ranljiva območja (odstranitev črnih gradenj in odlagališč odpadkov, ureditev kanalizacije),

• s čiščenjem zaraslih površin, • s povečanjem površin ekstenzivnih travnikov na račun intenzivnih travnikov.

Slika 6: Mokrotni travnik z močvirskimi logaricami ali močvirskimi tulipani (Fritillaria meleagris) južno

od Bevk.

Fotografirano: april, 2005.

44


4. 4. Analiza rabe tal Za analizo rabe tal sem uporabili podatke, ki jih je v letih 1998, 1999 in 2003 s kartiranjem in z interpretacijo letalskih posnetkov dobil Center za kartografijo favne in flore (CKFF) v okviru projekta »Kartiranje habitatnih tipov na Ljubljanskem barju«. 89 habitatnih tipov sem razvrstili v 10 razredov. Posebej sem ločili med seboj ekstenzivne in intenzivne (gojene) travnike. S terenskim delom sem ugotovili, da se je na nekaterih delih Ljubljanskega barja dejansko stanje v naravi spremenilo, tako da bi bilo za nadaljnje analize potrebno opraviti novo kartiranje oziroma pridobiti novejše letalske ali satelitske posnetke. V okviru projekta »Grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev (GERK)« Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za potrebe dodeljevanja kmetijskih subvencij je bila zajeta tudi raba tal na območju celotne Slovenije v merilu 1 : 1000 (kartiranje Centra za kartografijo favne in flore v merilu 1 : 5000). Baza podatkov se redno vzdržuje in letno obnavlja. Ti podatki bi lahko bili dobra osnova za nadaljnje analize rabe tal in druge prostorske analize, ko se bo dokončno vzpostavil sistem GERK (v letu 2006). Podatke CKFF sem uporabil zato, ker so bili v času izdelave diplomske naloge terensko že preverjeni in vsebinsko bolj ustrezni.

Preglednica 9: Vrste rabe tal in njihov delež v predlaganem krajinskem parku Ljubljansko barje.

RABA TAL površina (v ha) delež (v%) INTENZIVNI TRAVNIKI 5146 36% NJIVE 3482 25% EKSTENZIVNI TRAVNIKI 1680 12% ZARAŠČANJE 1110 8% GOZD 1051 8% POZIDANO 824 6% VODE 350 3% MOČVIRJA 154 1% SADOVNJAKI 74 < 1% OSTANKI BARJA IN ŠOTIŠČ 43 < 1% SKUPAJ 13914 100%

Vir: Center za kartografijo favne in flore, 1998, 1999, 2000, 2003.

45


Grafikon 4: Deleži posameznih vrednosti rabe tal v predlaganem krajinskem parku.

25%

12%

8%

8%

6%3% <1%

<1%1%

36%

INTENZIVNI TRAVNIKI

NJIVE

EKSTENZIVNI TRAVNIKI

ZARAŠČANJE

GOZD

POZIDANO

VODE

MOČVIRJA

SADOVNJAKI

OSTANKI BARJA INŠOTIŠČ

Vir: Center za kartografijo favne in flore, 1998, 1999, 2000, 2003.

Največji delež glede na rabo tal predlaganega krajinskega parka imajo z 48 % travniki in pašniki. Glede na način uporabe, način in čas košnje ter biotsko pestrost sem kategorijo »travniki« (vključuje tudi pašnike) razdelil v 2 kategoriji:

• vrstno osiromašene intenzivni travnike in pašnike, ki zavzemajo 36 % skupne površine,

• vrstno pestrejše ekstenzivne travnike in pašnike, ki zavzemajo 12 % skupne površine.

Večje in strnjene površine intenzivnih travnikov in pašnikov se nahajajo severno od Notranjih Goric, zahodno in vzhodno od Vnanjih Goric; med vodotokoma Bistra in Borovniščica; med reko Ljubljanico in Črno vasjo; med Iščico in Škofljico; na iškem vršaju; vzhodno od Iga. Površine ekstenzivnih travnikov in pašnikov so manj strnjene in se pojavljajo fragmentirano med drugimi rabami, predvsem med intenzivnimi travniki in pašniki ter njivami. Največje površine so med cesto Ig – Škofljica, Iščico in staro strugo Iške; severno od krajev Sinja Gorica in Blatna Brezovica, na levem bregu Ljubljanice med Bevkami in Notranjimi Goricami, ob Ljubiji, v spodnjem delu doline Želimeljščice, med Borovniščico in Podpečjo, južno od vasi Jezero. Njive in vrtovi predstavljajo 25 % delež skupne površine. Pred agrarizacijo Ljubljanskega barja na začetku 19. stoletja je bilo poljedeljstvo omejeno na rečne vršaje na obrobju (iški vršaj). Poskusi osuševanja Ljubljanskega barja so poljedeljstvo razširili tudi v osrednje dele. Večje melioracije so potekale predvsem na levem bregu Ljubljanice med Vrhniko, Bevkami, Notranjimi Goricami in avtocesto Vrhnika – Ljubljana. Drugje so njivske površine fragmentirane. Zaradi večinoma neugodne prsti se pridelujejo le krmne rastline, predvsem silažna koruza (izjeme so vršaji). Največji konflikt predstavljata širjenje njivskih površin in intenzifikacija kmetijstva v zadnjih 20. ih letih. Intenzivna pridelava zahteva večje energijske vnose in dognojevanje z

46


mineralnimi gnojili. Zaradi te oblike kmetijstva so najbolj ogroženi vodotoki. Z vstopom v EU se je širjenje njivskih površin omejilo in lahko poteka le na račun t.i. začasnih travnikov, to so travniki, ki so bili prej njive in so zatravljeni manj kot 5 let. Po petih letih zatravljenja preidejo v trajni travnik ali pašnik (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2005).

Slika 7: Njiva z odvodnim kanalom pri Bevkah.

Fotografirano: april, 2005.

Približno enaka deleža imata kategoriji »gozd« in »zaraščanje«, to je 8 %. Večje sklenjene gozdne površine so na skrajnem severnem robu predlaganega krajinskega parka med Gmajnicami, Dolgim mostom in odlagališčem odpadkov Barje (Log, Na blateh, Rakova Jelša) ter zahodno od sotočja Ljubljanice in Iščice; na osamelcih Kostanjevica, Veliki vrh, Grič, Brdo, Gradišče, Dobčenica, Plešivica; med cestama Ig – Škofljica in Škofljica – Pijava Gorica, vzhodno od Vnanjih Goric, vzhodno od Borovniščice, Kozlarjeva gošča pri Lipah. Površine v zaraščanju se povečujejo predvsem na račun opuščanja košnje travnikov. Gre za površine, ki se zaraščajo predvsem z grmovnimi in različnimi drevesnimi vrstami ter lahko v slabem desetletju preidejo v gozd. Če se te površine ne bodo sanirale, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo že 20 odstotni delež gozda.

47


Slika 8: Površine v zaraščanju med osamelcem Dobčenica in reko Ljubljanico, pogled s Sv. Ane proti severu.


Največje površine v zaraščanju se nahajajo med staro strugo Iške in sedanjo strugo Iške v bližini vasi Brest, jugovzhodno od osamelca Grmez, med Bevkami in Notranjimi Goricami, jugozahodno od Sinje Gorice na desnem bregu Ljubljanice ter na levem bregu Borovniščice severovzhodno od gradu Bistra. Ob uspešni sanaciji (čiščenje) in vzdrževanju (košnja enkrat do dvakrat na leto) ter ob drugih ukrepih omejevanja zaraščanja bi lahko povišali delež biotsko pestrih ekstenzivnih travnikov in pašnikov. Taka območja so tudi primerna za rezervatno varstvo, saj ležijo na večinoma za kmetijstvo neugodnih osrednjih delih Ljubljanskega barja in na poplavnih območjih. Pri tem je nujno potrebna pomoč lokalnega prebivalstva, predvsem kmetov, ki bi vzdrževali ta območja z ustreznim načinom košnje ali paše, tudi s pristopom in z uveljavitvijo ukrepov Slovenskega kmetijsko okoljskega programa – SKOP, ki je del Programa razvoja podeželja. Pozidane površine predstavljajo 6 % skupne površine. Obsegajo naselja, prometnice (ceste in železnice), druge komunikacije, kamnolome, proizvodne površine. Odlagališča nenevarnih odpadkov Barje nisem vključil v analizo, saj ne leži v predlaganem krajinskem parku Ljubljansko barje (po zaprtju odlagališča je možna vključitev v krajinski park z delno renaturacijo in revitalizacijo). Posebno pozornost je potrebno usmeriti obstoječim in prihodnjim konfliktom, ki so ali bi nastali zaradi širjenja naselij. Potrebno je dokončno urediti kanalizacijo (Rakova Jelša, Črna vas) in sanirati določena območja (predvsem del predlaganega krajinskega parka južno od ljubljanske obvoznice med Dolgim mostom in Lavrico). Širjenje naselij in proizvodnih obratov je potrebno omejiti in usmeriti na manj občutljiva območja krajinskega parka, večje kompleksne gradnje bi morali preprečiti.

48


Vodotoki, vključno s kanali širšimi od 2 m, in stoječe vode, zavzemajo 3 % skupne površine. Najvišjo naravovarstveno vrednost imajo vodotoki, ki imajo ohranjene naravne brežine in obvodno zarast, ter naravna jezera. To so predvsem Ljubljanica, Iščica, Ljubija, Bistra ter Iška, Borovniščica in Želimeljščica v zgornjem toku. Posebna vrednota so tudi brežine odvodnih kanalov, ki predstavljajo poseben habitatni tip, ki nudi zavetje številnim živalim, predvsem pticam. Konflikt lahko nastane tam, kjer kanale čistijo in poglabljajo strojno, saj se tak habitatni tip uniči. Odvodni kanali potrebujejo čiščenje, vendar bi bilo potrebno hkrati upoštevati tudi njihovo naravovarstveno vrednost. Stoječe vode so tako naravne kot umetne; gre za manjša kraška jezera na južnem obrobju predlaganega krajinskega parka (Jezero), ribnike (dolina Draščice) in opuščeni glinokop vzhodno od Vrhnike na desnem bregu Ljubljanice. Ribniki nimajo visoke naravovarstvene vrednosti, saj gre za vrstno revne habitate (ribogojnica). Intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki zavzemajo okoli 1 % skupne površine. Gre predvsem za nasade ameriških borovnic jugovzhodno od Drenovega Griča, zahodno od kraja Pako in v bližini Borovnice. Pridelava ameriških borovnic je donosna, kisla barjanska prst je za njih zelo primerna. Do konflikta lahko pride pri prekomerni porabi vode, saj večina proizvajalcev črpa vodo iz lastnih vodnjakov, globokih tudi do 100 m. Proizvajalci bi morali sprejeti ukrepe SKOP, predvsem integrirano pridelavo sadja, ki zahteva manj pesticidov in poostren, večletni nadzor.

Slika 9: Nasad ameriških borovnic pri Bevkah.

Fotografirano: julij, 2005.

Močvirja predstavljajo le 1 % skupne površine, čeprav je bil pred agrarizacijo (pred letom 1800) njihov delež precej večji. To so bila predvsem nizka barja ob vodotokih. Njihovi ostanki se nahajajo predvsem v osrednjem toku reke Iščice, ob paleostrugi Ljubljanice in na manjšem območju med Bevkami in Notranjimi Goricami.

49


Najmanjši delež, ki ga predstavljajo ostanki barij in šotišč, znaša manj kot 1 %. Barja in barjanski gozdovi si delijo podobno usodo kot močvirja. V ta razred spada tudi Kozlarjeva gošča, ki bi jo lahko šteli kot barjanski gozd. Ostanki visokega barja na osamelcu Kostanjevica so bili v 90. ih letih 20. st. zaradi nestrokovnega posega dodatno degradirani, saj so to barje z dotokom vode naredili pretočno. Primer nizkega barja je zgornja dolina potoka Strajanov breg vzhodno od Pijave Gorice. Kljub majhnemu deležu močvirij, barij in šotišč, je Ljubljansko barje največje mokrišče v Sloveniji (predvsem na račun mokrotnih travnikov). Mokrišča so tista, ki med vsemi habitatnimi tipi najhitreje izginjajo, predvsem zaradi širjenja naselij in kmetijskih površin. Zaradi tega je naša dolžnost, da jih zaščitimo tudi z oblikovanjem zavarovanih območij.

50


Karta 12: Raba tal v krajinskem parku Ljubljansko barje.

51


4. 5. Notranja členitev krajinskega parka Ljubljansko barje 4. 5. 1. Členitev glede na prevladujočo krajinsko značilnost Krajinsko značilnost definirajo fizičnogeografske in družbenogeografske značilnosti oziroma preplet in pestrost naravnih in kulturnih vrednot (geomorfološke in geološke značilnosti, prevlada določenega tipa rabe tal, naselja na osamelcih, ipd.). O krajinski pestrosti lahko govorimo takrat, če je preplet naravnih in kulturnih vrednot velik. Predlagani krajinski park sem glede na prej omenjene značilnosti razdelil v 4 cone:

• Cona I: velika koncentracija osamelcev in naselij na osamelcih s poudarjenimi kulturnimi vrednotami, velik delež ekstenzivnih travnikov in njivskih površin. Obsega del med avtocesto Vrhnika – Ljubljana, Ljubljanico in potokom Radna. Zelo visoka

stopnja krajinske pestrosti.

• Cona II: velika koncentracija kraških pojavov (izviri Ljubljanice, Ljubije, Bistre), grad Bistra, velik delež travnikov in pašnikov. Obsega območje med izviri Ljubljanice, Podpečjo ter južnim robom Ljubljanskega barja. Zelo visoka stopnja krajinske pestrosti.

• Cona III: velika fragmentacija rabe tal, preplet ekstenzivnih travnikov, močvirij,

poudarjen vodni element, iški vršaj; naselje Črna vas kot primer najmlajše kolonizacije in agrarizacije v Sloveniji, poudarjene kulturne vrednote (barjanska hiša, cerkev sv. Mihaela). Obsega območje med Podpečjo, Igom, dolino Želimeljščice, Škofljico, južno ljubljansko obvoznico in Ljubljanico. Visoka stopnja krajinske pestrosti.

• Cona IV: največja sklenjena gozdna površina (Log, Rakova Jelša, Na blateh), med

vsemi območji najbolj degradirano (odlagališče odpadkov Barje, črne gradnje, črna odlagališča, visoka onesnaženost voda). Obsega območje med Ljubljanico, potokom Radna in Dolgim mostom ter južno ljubljansko obvoznico. Nizka stopnja krajinske pestrosti.

Posamezne cone ločujejo med seboj vodotoki, ki predstavljajo najizrazitejšo naravno mejo v predlaganem krajinskem parku. Coni II in III sem ločil pri Podpeči na najožjem delu med Ljubljanico in Krimskim višavjem. Jezero Jezero sem priključil k coni II zaradi njegovih kraških značilnosti.

52


Karta 13: Členitev predlaganega krajinskega parka glede na krajinsko pestrost.

4. 5. 2. Členitev glede na naravovarstveno vrednotenje Center za kartografijo favne in flore je v letu 2003 ponovno kartiral biotsko najbolj pestra območja predlaganega krajinskega parka. Gre za območja z naravovarstveno vrednostjo 4 in 5 in za območja, kjer se nahaja večja koncentracija gnezdišč ptic (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 2005). Gre za poskusni predlog, po katerem naj bi se oblikovala območja s posebnim varstvenim režimom, verjetno kot ornitološki rezervati. Težava je, ker ta območja niso sklenjena, sestavljena so iz kar 6 delov. To lahko onemogoča učinkovito varstvo in upravljanje. Skupaj merijo 1261 ha (9 % skupne površine):

• Cona A: Leži med Bevkami in Notranjimi Goricami ter Ljubljanico. Meri 311 ha. • Cona B: Leži južno od sotočja Borovniščice in Ljubljanice. Meri 96 ha. • Cona C: Leži severno od vasi Tomišelj in Brest ob novi strugi Iške. Meri 79 ha. • Cona D: Leži med Črno vasjo, Igom in Škofljico. Meri 683 ha. • Cona E: Leži med Kopijskim gozdom, Sarskim in Želimljami. Meri 88 ha. • Cona F: Leži zahodno od Pijave Gorice ob potoku Strajanov breg. Meri 4 ha.

53


Karta 14: Členitev predlaganega krajinskega parka na ožja območja varstva.

Oblikovanje rezervatov je zelo kompleksno in presega obseg te diplomske naloge. Potrebne so celostne rešitve, nujno je sodelovanje strokovnjakov in služb s področja varstva narave z občinami, urbanisti, itd. V teh območjih bi bil obisk zelo omejen. Namenjena bi bila predvsem znanstvenemu proučevanju in ohranjanju ptičjih populacij.

54


4. 6. Primerjava veljavnih prostorskih planov občin v luči širjenja naselij Med seboj sem primerjal veljavne prostorske plane občin, ki ležijo na Ljubljanskem barju in v območju predlaganega krajinskega parka. Ugotovil sem, da so vsi prostorski plani zastareli, saj so bili večinoma vsi sprejeti konec 80. ih let prejšnjega stoletja in do danes večkrat dopolnjeni. Krajinski park ima v okviru teh prostorskih planov določeno približno makro lokacijo, varstvo narave in koncept krajinskega parka sta bila glede na širjenje naselij do sedaj v podrejenem položaju. S sprejetjem nove Strategije o prostorskem razvoju Slovenije se poudarja paradigma trajnostnega razvoja in s tem tudi definiranje in oblikovanje zavarovanih območij. Pristojnosti pri urejanju prostora se z občinske ravni prestavljajo na državno raven oziroma na regionalno raven, ko bodo ustanovljene pokrajine. Nova strategija temelji predvsem na celostnem razvoju in poenotenju meril pri urejanju prostora. Večjo veljavo dobiva varovanje naravnega okolja. Sprejetje novih prostorskih planov pričakujemo v roku treh do petih let. Večina občin ima že izdelane zasnove. Natančnejše prostorske analize bodo možne, ko bodo sprejeti novi prostorski plani. Na podlagi primerjave veljavnih prostorskih planov občin sem izdelal tematsko karto. S sivo barvo so označena obstoječa naselja ali deli naselij, z oranžno načrtovana širitev naselij. Pri tem nas zanima predvsem pozidanost, funkcionalna zgradba naselij ni prikazana. Opazimo lahko, da naj bi se na zahodni strani Ljubljanskega barja naselja širila zahodno od avtoceste Vrhnika – Ljubljana. V večini primerov gre za stanovanjsko gradnjo. Močno izstopa kompleksna gradnja severovzhodno od Vrhnike. Tam naj bi zgradili industrijsko – obrtno cono in novo stanovanjsko naselje. S tem bi degradirali vso spodnjo Podlipsko dolino in uničili pomembne habitate, kot so mokrotni travniki. Vprašanje je ali Vrhnika res potrebuje tako veliko industrijsko cono. Na vzhodni in severni strani naj bi se naselja najbolj razširila in bi bolj posegla v območje krajinskega parka. Ljubljana se bo širila do južne obvoznice, vprašanje pa je ali se bo širjenje tam tudi ustavilo. Kompleks črnih gradenj in vrtičkov se je že pomaknil preko obvoznice in močno ogroža severni del predvidenega krajinskega parka. Gre predvsem za manjša naselja kot so Na blateh, Rakova Jelša in Dolgi most. Širilo naj bi se tudi odlagališče nenevarnih odpadkov Barje. Širitev proti osrednjemu delu predvidevajo tudi na Škofljici, vendar ne v tako velikem obsegu kot na Vrhniki. Zaradi specifične lege naselij na vzhodnem obrobju Ljubljanskega barja, na kontaktu hribov in ravnine, je širitev drugam kot proti osrednjemu delu Ljubljanskega barja nepredstavljiva. S predvideno gradnjo novih prometnih povezav preko Ljubljanskega barja se omejujejo določena območja, ki se nato zazidajo. Tako je bilo z izgradnjo avtoceste na zahodni in severni strani Ljubljanskega barja, še posebno je to vidno na Rudniku. Podobno se lahko zgodi z izgradnjo obvoznice pri Škofljici. Večjih širitev naselij na južni strani Ljubljanskega barja ni predvidenih, razen v primeru Iga, ki izkazuje vedno večjo rast prebivalstva, predvsem na račun zelenega zaledja, ki privablja priseljence predvsem iz Ljubljane.

55


Karta 15: Širitev naselij in prometnic na podlagi veljavnih prostorskih planov občin na Ljubljanskem barju.

Izdelal sem tudi tematsko karto, ki prikazuje potencialno širitev naselij glede na (ne)vključenost v omrežje Natura 2000. Z oranžno barvo so označena območja širjenja naselij. Najbolj opazna je širitev pri Škofljici, kjer so med vsemi različicami zahodne obvozne ceste izbrali tisto, ki se najbolj zaje v osrednji del Ljubljanskega barja ter predstavlja potencialno mejo širitve naselja (glej karto št. 16). Območje med staro in novo cesto je potencialno najbolj ogroženo, saj se zaradi povečane dostopnosti poveča tudi možnost pozidave, močno se približa predvidenemu ornitološkemu rezervatu. To pomeni predvsem onesnaženje s hrupom in z izpušnimi plini ter postavlja rezervatno varstvo na tem delu pod vprašaj. Vzhodno od sotočja Ljubljanice in Iščice je predviden urbani park, ki naj bi predstavljal vez oziroma prehod med mestom in naravo. Predvideva sanacijo degradiranih območij v tem delu, vendar po drugi strani povzroča drugo vrsto degradacije. Območje vrtičkov naj bi se povečalo, kar še bolj ogroža vodotoke v tem delu in podtalnico. Vrtički niso dovolj nadzorovani, gre za intenzivno uporabo pesticidov in njihovo visoko koncentracijo na zelo majhnem prostoru. Vrtičkarstvo je tista rekreativna dejavnost, ki najbolj ogroža okolje v

56


predvidenem krajinskem parku. Dejstvo je, da postajajo vrtne ute že prave hiše in predstavljajo črno gradnjo, poleg tega niso priklopljene na kanalizacijsko omrežje, kar predstavlja še dodatno težavo. Podobno je z gradnjo igrišča za golf na starem odlagališču odpadkov, čeprav sta vnos in količina pesticidov v okolju bolje nadzorovana in omejena. Vprašanje je, gledano z naravovarstvenega vidika, ali je tako zasnovana sanacija za krajinski park res pridobitev. Poleg Ljubljane, Škofljice in Lavrice, naj bi se proti osrednjim delom Ljubljanskega barja v obliki pahljače razširil tudi Ig. Dejstvo je, da je interes kapitala večji za širjenje naselij kot pa za vzpostavljanje zavarovanih območij. Z ustreznimi ukrepi in mehanizmi je potrebno omejiti ali preprečiti širjenje naselij tam, kjer bi to najbolj ogrožalo naravne vrednote, saj povratka v prejšnje stanje ni.

Karta 16: Potencialna širitev naselij in prometnic glede na razvojni trend.

57


4. 7. Predlog razvojno – ureditvenega načrta za krajinski park Ljubljansko barje 4. 7. 1. Informacijsko in upravno središče ter dostopi v krajinski park

Za učinkovito upravljanje predlaganega krajinskega parka Ljubljansko barje je potrebno informacijsko in upravno središče. Namen takega središča je na enem mestu zbrati vodstveni kader, usposobljene strokovnjake, nadzorne službe krajinskega parka in službo za monitoring okolja. V informacijskem in upravnem središču je potrebno zagotoviti prostor za razstave, konference, javne predstavitve in razgrnitve, ipd. Obenem naj bi bilo to tudi digitalno informacijsko vozlišče. Lokacija informacijskega in upravnega središča še ni določena, obstaja pa več možnih lokacij:

• grad Ig, • Kušljanov grad, • grad Bistra, • novogradnja.

Med obstoječimi objekti je glede na možnosti najbolj primeren grad Ig. Trenutno je preurejen v ženski zapor, po nekaterih informacijah naj bi država zapor preselila do l. 2012 in ga predala v upravljanje občini Ig. Velikost objekta omogoča multifunkcionalnost. Na gradu bi lahko poleg informacijskega središča krajinskega parka Ljubljansko barje uredili tudi poročno dvorano in občinsko zgradbo. Kušljanov grad v Podplešivici pri Notranjih Goricah je preurejen v stanovanja in bi zaradi dotrajanosti zahteval temeljito obnovo ter preselitev prebivalcev gradu. V gradu Bistra se nahajajo prostori Tehniškega muzeja Slovenije, del gradu je v uporabi občine Vrhnika. Kljub izjemni lokaciji gradu, bi verjetno kmalu prišlo do pomanjkanja prostora. Grad Bistra bi bil lahko začasna lokacija informacijskega središča, dokler se ne določi primernejša lokacija (grad Ig). Ena izmed možnih rešitev je tudi novogradnja, ki bi zagotovila moderne in ustreznejše rešitve za potrebe informacijskega in upravnega središča. V krajinski park bi vodilo več dostopov. Na obrobju krajinskega parka bi bilo ob glavnih cestah urejenih več parkirišč. Parkirišča bi postavili tam, kjer se začnejo kolesarske poti, učne poti in osrednji deli krajinskega parka (glej karto št. 17). Večina parka bi bila zaprta za motorizirani promet, promet z motornimi vozili za potrebe kmetovanja bi bil omejen.

58


4. 7. 2. Učne poti

Predlog razvojno – ureditvenega načrta za krajinski park Ljubljansko barje predvideva 13 učnih poti, ki bi bile razdeljene po tematiki (geološka učna pot, biološka učna pot, arheološka učna pot, ipd.) ali pa bi združevale več elementov Ljubljanskega barja hkrati. Učne poti bi morale biti raznolike in razdeljene na časovno krajše in daljše, manj in bolj zahtevne. V okviru načrta upravljanja bi bilo potrebno učne poti speljati tja, kjer ne bodo ogrožale najbolj občutljivih habitatov in živalskih vrst. Učne poti morajo ustrezati vsem starostnim skupinam in morajo na edinstven ter zanimiv način osveščati obiskovalce o pomembnosti varstva narave in ohranjanju kulturne dediščine. Pri tem je lahko v veliko pomoč metodologija interpretacije narave. Namen učnih poti je tudi zmanjševanje konfliktov med različnimi interesnimi skupinami.

Preglednica 10: Predlog učnih poti v bodočem krajinskem parku Ljubljansko barje.

Ime in št. učne poti Prevladujoči element ali proces Namen učne poti

Izviri Ljubljanice - 1

Izdelal: M., Premelč, 2006.

kras, voda, geomorfologija

- spoznavanje osnovnih kraških pojavov: kraški izvir, zatrepna dolina, vrtača

Osrednja učna pot - 2 voda, kult. ded., vlažni travniki

- spoznavanje biotsko pestrih vlažnih travnikov, obvodnega rastja in kulturne dediščine

Barjanska učna p. - 3 šotišča, resave, visoko barje

- spoznavanje ostankov visokega barja in ornitološke lokalitete

Vodna pot - 4 voda, obvodno rastje, biologija

- spoznavanje glavnega vodotoka na Ljubljanskem barju

Geološka učna p. - 5 kras, voda, geologija

- spoznavanje geomorfoloških in geoloških posebnosti, kamnolom v Podpeči

Ornitološka pot - 6 ptice, habitati, biologija

- spoznavanje življenja ptic, ogled poligona DOPPS, ogled ustrezne košnje travnikov

Iški vršaj - 7 vršaj, voda, poljedelstvo

- pomen vršaja kot vodozbirno območje in za poljedelstvo, ogled vodarne Brest

Iški vintgar - 8 voda, erozija, geomorfologija

- spoznavanje procesa vodne erozije

Odlagališče Barje - 9 človek - renaturacija degradiranih območij, separacija odpadkov, ekologija

Dolina Draščice - 10 voda, ptice, habitati

- spoznavanje umetno ustvarjenega habitata, pomen za ptice in druge živali

Arheološka u. p. - 11 človek - ureditev skansena, muzeja na prostem, prikaz življenja mostiščarjev

Ornitološka pot - 12 ptice, habitati, biologija, človek

- spoznavanje življenja ptic in drugih živali, ogled štradonov in kanalov, pomen kot habitati

Ornitološka pot - 13 voda, ptice - renaturacija nekdanjega glinokopa

59


4. 7. 3. Rekreacijske dejavnosti

V bodočem krajinskem parku Ljubljansko barje bo rekreacijska dejavnost podrejena varstvu narave. Spodbujalo se bo le tiste oblike rekreacije, ki ne ogrožajo habitatov, živali (še posebej ptic) in rastlin. Motorizirane oblike rekreacije bi morale biti prepovedane ali omejene. Promet z motornimi čolni po Ljubljanici naj bi bil prepovedan med Špico v Ljubljani in njenimi izviri pri Vrhniki, medtem ko bi se dovoljevalo veslanje. Proučiti bi bilo potrebno tudi druge lokacije za spuščanje modelov raket in letal (trenutno v bližini Črne vasi). Proučiti bi bilo potrebno tudi vpliv športnih letališč pri Podpeči in Brezovici na okolje ter določiti (v kolikor je to mogoče) vzletišča toplozračnih balonov. Letalstvo in balonarstvo naj bi ogrožala predvsem ptice v obdobju gnezdenja. Pobuda DOPPS – a je omejiti letenje s toplozračnimi baloni na poletne, jesenske in zimske mesece oziroma na obdobje, ko ptice ne gnezdijo. Na Ljubljanskem barju naj bi se vzpodbujalo kolesarstvo. Nekaj kolesarskih poti je že označenih (Vnanje Gorice – Notranje Gorice, Črna vas – Ig), postopno naj bi se vzpostavilo kolesarsko mrežo in povezavo v ostale slovenske regije. Zgradilo naj bi se tudi dva mostova čez Ljubljanico za kolesarje in pohodnike. Prvi bi stal med gradom Bistra in Bevkami, drugi pa pri vodnem mostu v bližini Črne vasi. Tako bi povezali kolesarske in pohodniške poti na levem in desnem bregu Ljubljanice. 4. 7. 4. Območja, predvidena za sanacijo

Na Ljubljanskem barju je najbolj degradirano in ekološko razvrednoteno območje med Dolgim mostom, južno ljubljansko obvoznico, Ljubljanico in Vnanjimi Goricami. To je območje črnih gradenj in črnih odlagališč odpadkov. S širjenjem Ljubljane proti jugu se širijo tudi ta naselja (Rakova Jelša, Sibirija, Na blateh, Dolgi most). Odlagališče nenevarnih odpadkov Barje se je v drugi polovici 20. st. razvilo iz črnega odlagališča odpadkov v regijsko odlagališče odpadkov. Po končani gradnji 4. in 5. polja in sanaciji, naj bi ga zaprli. Na tem območju so najbolj ogroženi vodotoki in podtalnica ter tla. V bližini teh naselij se nahajajo ilegalna kurišča odpadkov, ki ogrožajo predvsem okoliške prebivalce. Potrebna bo temeljita ekološka sanacija in renaturacija. Potrebno bo rešiti tudi vprašanje črnih gradenj, poleg tega je potrebno dokončno zgraditi kanalizacijski sistem (tudi v Črni vasi). Manjše območje, ki ga je potrebno sanirati se nahaja vzhodno od Vrhnike na območju nekdanjega glinokopa in odlagališča odpadkov pri Sinji Gorici. Delno je to že uspelo, nekateri deli nekdanjega glinokopa so spremenjeni v ribogojnico, drugi pa še čakajo na renaturacijo in ureditev.

60


Karta 17: Predlog razvojno – ureditvenega načrta za krajinski park Ljubljansko barje.

61


4. 8. Primerjava prednosti in slabosti (SWOT analiza) Pomembnejše ugotovitve in nekatere zaključke diplomskega dela podajam v spodnji preglednici, ki predstavlja analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (»Strengths Weaknesses Opportunities Threats« analizo) obravnavanega območja.

Preglednica 11: SWOT analiza obravnavanega območja

Prednosti

Slabosti

-bogata naravna in kulturna dediščina -bližina mesta -bližina sklenjenih gozdnih površin in kraško zaledje -gosta vodna mreža

-onesnaževanje -črne in neprimerne gradnje -zmanjševanje biotske pestrosti -naravovarstvena neosveščenost -pomanjkanje komunikacije med občinami -poudarjen ekonomski imperativ na račun naravovarstvenega -konflikti med interesnimi skupinami glede rabe prostora

Priložnosti

Nevarnosti

-velik rekreacijski potencial -potencial za učne poti (izkustveno učenje) -ekstenzivno kmetijstvo -integrirana pridelava sadja -pridobivanje finančnih sredstev iz evropskih in državnih razvojnih skladov (Program razvoja podeželja, Slovenski kmetijsko – okoljski program) -izboljšanje kvalitete bivanja -ohranitev naravnih in kulturnih vrednot -del zelenega sistema Ljubljane

-neustrezne oblike rekreacije -onesnaženost -širitev naselij z obrobja v notranjost -intenzivno kmetijstvo -pomanjkanje politične volje -neučinkovito izvajanje okoljske zakonodaje -neučinkovitost inšpekcijskih služb -podrejanje naravovarstvenega imperativa ekonomskim interesom

Izdelal: M., Premelč, 2006.

62


5. ZAKLJUČEK V diplomskem delu so predstavljene in ovrednotene pomembnejše geografske značilnosti Ljubljanskega barja ter so postavljene v kontekst krajinskega parka. Predstavljeni so postopki in mehanizmi, ki so potrebni za vzpostavitev zavarovanega območja krajinskega parka. Opravljena je primerjava z drugimi vrstami zavarovanih območij. Za učinkovito upravljanje krajinskega parka Ljubljansko barje bi bilo potrebno ustanoviti javni zavod. Z razpisom bi se določil upravljavec, podobno kot je to že urejeno v nekaterih drugih krajinskih parkih (Sečoveljske soline, Goričko). Izdelanih je več tematskih kart, ki dajejo novo kvaliteto uporabljenim podatkom, ali pa predstavljajo podlago za nadaljnja razmišljanja in analize. Izpostavljen je pomen vseevropskega ekološkega omrežja Natura 2000 za predlagani krajinski park Ljubljansko barje, kar daje novo kvaliteto in pomen zavarovanim območjem ter predstavlja smernice za učinkovito varstvo okolja. Predstavljene so živalske in rastlinske vrste ter habitatni tipi, ki so zaščiteni v okviru programa Natura 2000 in so eden izmed razlogov za ustanovitev krajinskega parka Ljubljansko barje. Na podlagi analize rabe tal in z naravovarstvenim vrednotenjem habitatnih tipov se je določilo območja znotraj parka, ki izkazujejo največjo krajinsko pestrost in območja, ki to niso. Glede na naravno ohranitev habitatnih tipov in biotsko pestrost je izvršen tudi poskus vrednotenja območij s posebnim varstvenim režimom. Ugotovljeno je, da ne gre za sklenjeno območje. Za učinkovito varstvo bi morali povezati območja, predvidena za ornitološki rezervat, v 1 – 2 območji, čeprav tega ZON za krajinski park ne zahteva. Pri analizi podatkov je bilo ugotovljeno, da je za coniranje krajinskega parka potrebna celovita in kompleksna analiza podatkov ter nujno sodelovanje več strok, služb in lokalnega prebivalstva. Opravljena je analiza veljavnih prostorskih planov občin, ugotovljeno je, da je zaradi pritiskov razvoja naselij z obrobja proti notranjosti, nujno potrebno zavarovati večji, osrednji del Ljubljanskega barja. Glede na novo prostorsko strategijo Slovenije, ki daje poseben pomen varstvu in ohranjanju narave ter v okviru nove strategije tudi nove prostorske plane občin, je pričakovati bolj restriktivno politiko do širitve naselij v zavarovanih območjih in s tem tudi v krajinskem parku Ljubljansko barje. Sodelovanje občin, ki ležijo na Ljubljanskem barju, poteka že od leta 1998. V tem času je bilo izdelanih več strokovnih podlag, ki predstavljajo osnove za nadaljnje prostorske analize. Glavni problem predstavljajo predvsem različni interesi občin na tem prostoru. Zaradi neenotnih stališč in ob arhaičnem razmišljanju nekaterih županov, da je krajinski park predvsem rekreacijski park in ne območje varstva narave, prihaja med občinami tudi do konfliktov. Konkretna posledica tega je tudi večkratno neuspešno kandidiranje za evropska finančna sredstva. V letu 2005 se je v proces ustanavljanja krajinskega parka Ljubljansko barje vključila tudi država, predvsem Ministrstvo za okolje in prostor, ki naj bi zagotovilo tudi finančna sredstva, saj je za občine to prevelik zalogaj in zanje ne predstavlja prioritete. S strani države sodelujeta tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za kulturo. Narejen je tudi časovni načrt, po katerem naj bi bil krajinski park ustanovljen do l. 2008. Glede na veliko število občin in drugih interesnih skupin, ki sodelujejo pri ustanovitvi, lahko pričakujemo, da bo krajinski park zaživel šele l. 2012.

63


Krajinski park Ljubljansko barje mora imeti tudi sekundarno funkcijo. Predvsem kot območje za rekreacijo, ki pa mora biti podrejena varovanju okolja in ne sme ogrožati naravnega okolja. Zato jo je potrebno usmerjati na manj ranljiva območja parka ali omejiti obisk v bolj ranljivih območjih parka. Predlagani krajinski park Ljubljansko barje pomeni novo kvaliteto in enkratno priložnost, da ohranimo to edinstveno pokrajino za naše potomce. Summary The B. A. paper describes and evaluates more important geographical features of Ljubljansko barje (Ljubljana moor) and installs them in the context of the proposed landscape park. The necessary administrative procedures and legislative machanisms have also been considered for establishing the proposed protected area of Ljubljansko barje. The comparison with similar protected areas and other types of protected areas was also made. In order to run the proposed landscape park effectivelly, the governement and local communities should form a public institution, which would oversee environmental projects and provide the necessary information for all interested parties. It should also implement environmental and financial strategies. Thematic maps have been made to emphisize geographic data and provide new quality for further research and analysys. The paper gives special attention to the European ecological network called Natura 2000, which is of great importance for the proposed protected area of Ljubljansko barje. It offers new qualities and guidelines for protected areas in European union. Numerous animal and plant species and habitats have been described as their protection is one of many reasons why the idea of Ljubljansko barje as a protected area came to light. The proposed protected area of Ljubljansko barje was divided in special zones, based on environmental diversity, land use and degree of nature conservation. Two types of protection were also made respectively in form of outer and inner zones. The later would be formed as ornithological reserves. The process of zoning is a difficult task and should be made by environmental experts, civil services, land management services, local communities, etc. The paper compares spatial plans of all the municipalities involved in the project. The result of comparison led to interesting findings. The majority of the spatial plans is outdated and should be renewed. The new slovenian environmental strategy demands that spatial plans should be subjected to environmental paradigm. Uncontrolled urbinization from outer areas should be avoided and the new spatial strategy should be properly implemented. Municipalities of Ljubljansko barje cooperate on the formation of the landscape park of Ljubljansko barje from 1998. Several expertize have been made or are still in the making. The main problem is conflict of interests among different interest groups and municipalities. This could postpone the formation of the landscape park and poses an obsticle to effectivelly use financial resources (european funds). The governement is activelly involved from 2005, primarly the ministry of the environment and spatial planning. The ministry is obliged to partially finance the project and offer it's full cooperation. The formation of the proposed landscape park in the time frame is in the year 2008. Due to different conflicts of interest and financial troubles it is expected that the landscape park will be formed in 2012.

64


Primary function of the future landscape park Ljubljansko barje should be environmental protection, the secondary function should be recreation. The later should avoid those areas, which will have a special regime of conservation and protection (ornithological reserves). The proposed landscape park of Ljubljansko barje should offer a new quality and a unique opportunity to preserve the fragile environment for future generations.

65


6. VIRI IN LITERATURA Melik, A., 1927. Kolonizacija Ljubljanskega barja : doktorsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 65 str. Melik, A., 1946. Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. Ljubljana, Akademija znanosti in umetnosti, 222 str. Melik, A., 1959. Slovenija. Knj. 2. Posavska Slovenija. Ljubljana, Slovenska matica, 595 str. Šifrer, M., 1984. Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja. Geografski zbornik, 23, str. 5 – 55. Pavšič, J., 1989. Ljubljansko barje v geoloških obdobjih. Maribor, Obzorja, 68 str. Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, Znanstveni raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 516 str. Geister, I., 1995. Ljubljansko barje. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 199 str. Geister, I., 1994. Zagovori narave. Ljubljana, samozaložba, 160 str. Habe, F., 1937. Toplinski odnošaji na izvirih Ljubljanice. Geografski vestnik, 12, 13, str. 53 – 61. Trontelj, M., 1997. Kronika izrednih vremenskih dogodkov 20. stoletja. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 136 str. Simič, M., 2002. Načrtovanje krajinskega parka – primer Otočec. Varstvo narave, 19, str. 99 – 113. Kartiranje habitatnih tipov na Ljubljanskem barju. 1999. Miklavž na Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore, 12 str. (poročilo) Rozman, B., Trčak, B., Erjavec, D., 2003. Uskladitev tipologije habitatnih tipov celotnega območja načrtovanega krajinskega parka Ljubljansko barje in obnovitev stanja habitatnih tipov na izbranih naravovarstveno pomembnih območjih načrtovanega krajinskega parka Ljubljansko barje. Miklavž na Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore, 26 str. (poročilo) Habitatni tipi na Ljubljanskem barju, 2003. Miklavž na Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore. (digitalni podatkovni sloj) Slovenija: pokrajine in ljudje. 1998. Ljubljana, Mladinska knjiga, 735 str. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33 – 77, Postojna. 1967. 1:100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33 – 78, Ribnica. 1968. 1:100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod.

66


Osnovna geološka karta SFRJ. L 33 – 65, Kranj. 1974. 1:100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33 – 66, Ljubljana. 1982. 1:100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod. Državna topografska karta Republike Slovenije 1:50.000. 32, Ljubljana. 2003. 1. izd. 1:50.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Državna topografska karta Republike Slovenije 1:50.000. 39, Vrhnika. 2004. 1. izd. 1:50.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Državna topografska karta Republike Slovenije 1:50.000. 40, Grosuplje. 2004. 1. izd. 1:50.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 134, Rakitna. 1997. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 115, Brezovica pri Ljubljani. 1996. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 114,. Polhov Gradec. 1996. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 116, Ljubljana. 1996. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 135., Ig. 1998. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Knj. 7. Prebivalstvo in gospodinjstva 1948, 1953, 1961 in 1971 ter stanovanja 1971. 1974. Beograd. Zvezni zavod za statistiko, 503 str. Republika Slovenija - popis 1981. Število prebivalcev po naseljih. 1981. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. (računalniški izpis) Republika Slovenija - popis 1991. Število prebivalcev po naseljih. 1991. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. (računalniški izpis) Digitalni model reliefa RS 25 x 25 m. 2005. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana 2000. Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986 – 2000. Mestna občina Ljubljana (interno gradivo)

67


Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Škofljica za obdobje 1986 – 2000. Občina Škofljica (interno gradivo) Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ig za obdobje 1986 – 2000. Občina Ig (interno gradivo) Prostorski podatki občin na internetu – iObčina (za občine Vrhnika, Brezovica in Borovnica). URL: http://www.iobcina.si/iobcina/ (citirano 25. 09. 2005) Statistični urad Republike Slovenije. Popis prebivalstva 2002. URL: http://www.stat.si/popis2002 (citirano 24. 09. 2005) Katalog regionalnih delitev. URL: http://surs.gov.si/katalogrds/index.html (Občine v RS, 2002) Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: http://www.arso.gov.si (citirano 25. 9. 2005) Nacionalni program varstva okolja. URL: http://www.gov.si/mop (citirano 26. 9. 2005) Urad za prostorski razvoj. URL: http://www.gov.si/urp (citirano 26. 9. 2005) Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora – CITES. URL: www.cites.org (citirano 26. 9. 2005) The Ramsar Convention on Wetlands. URL: http://www.ramsar.org (citirano 26. 9. 2005) Svet Evrope. European Landscape Convention. URL: http://www.coe.int/t/e/Cultural_Co-operation/Environment/Landscape/ (citirano 26. 9. 2005) Natura 2000. URL: http://www.natura2000.gov.si (citirano 26. 9. 2005) Interaktivni naravovarstveni atlas.URL: http://kremen.arso.gov.si/nvatlas (citirano 26. 9. 2005) Gašperič P., 2004. Širitev Ljubljane na Ljubljansko barje. Geografski zbornik, 44, 2, (online). URL: http://www.zrc-sazu.si/gi/GZ.htm (citirano 23. 6. 2005) Skoberne, P., 2003. Natura 2000 – del vseevropskega ekološkega omrežja. Gozdarska politika zavarovanih območij, zbornik ob posvetovanju. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo, (online). URL: http://www.natura2000.gov.si (citirano 26. 9. 2005) Tavčar, B., 2005. Barje še drugič brez evropskega denarja. Delo, 8. 7. 2005. (online) URL: http://www.delo.si (citirano 27. 9. 2005) Natura barometer. URL:http://europa.eu.int/comm/environment/nature/nature_conservation/useful_info/barometer/index_en.htm (citirano 28. 9. 2005)

68

http://www.iobcina.si/iobcina/

http://www.stat.si/popis2002

http://surs.gov.si/katalogrds/index.html

http://www.arso.gov.si/

http://www.gov.si/mop

http://www.gov.si/urp

http://www.cites.org/

http://www.ramsar.org/

http://www.coe.int/t/e/Cultural_Co-operation/Environment/Landscape/

http://www.coe.int/t/e/Cultural_Co-operation/Environment/Landscape/

http://www.natura2000.gov.si/

http://kremen.arso.gov.si/nvatlas

http://www.zrc-sazu.si/gi/GZ.htm

http://www.natura2000.gov.si/

http://www.delo.si/

http://europa.eu.int/comm/environment/nature/nature_conservation/useful_info/barometer/index_en.htm

http://europa.eu.int/comm/environment/nature/nature_conservation/useful_info/barometer/index_en.htm


Agencija RS za okolje, 2005. Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2003. URL: http://www.arso.gov.si/podro~cja/vode/poro~cila_in_publikacije/ (citirano 5. 12. 2005) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2005. Grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev. URL: http://rkg.gov.si/GERK (citirano 14. 12. 2005) Vukelič, E., 2005. Varstvo in pestrost ptičjih vrst na Ljubljanskem barju. Matena. (osebni vir, julij 2005) Šorn, S., 2005. Balonarstvo na Ljubljanskem barju. Notranje Gorice. (osebni vir, julij 2005) Varšek, A., 2005. Pridelava ameriških borovnic na Ljubljanskem barju. (osebni vir, julij 2005). Šinkovec, I., 2005. Arheološka izkopavanja na Ljubljanskem barju. Vrhnika. (osebni vir, julij 2005) Orožen Adamič, M., 2005. Družbenogeografske značilnosti Ljubljanskega barja. Črna vas.(osebni vir, julij 2005) Natek, k., Stepišnik, U., 2005. Fizičnogeografske značilnosti Ljubljanskega barja. Vrhnika. (osebni vir, julij 2005) Zupančič P., Šket Motnikar B., Gosar A., Prosen T., 2004. Karta potresne makrorajonizacije Mestne občine Ljubljana. V: Potresi v letu 2002. Ljubljana. Agencija Republike Slovenije za Okolje, str. 32 – 54. Natura 2000 – Izzivi za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in biotsko raznovrstnost v Sloveniji, 27. 9. 2005, konferenca v Ljubljani. (interno gradivo) Podatki poplavnih območij Slovenije (v grafiki). 2005. Ljubljana, Agencija Republike slovenije za okolje. Geografija Ljubljane. 2002. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 237 str. Natura 2000, svetla prihodnost narave 2003. Ljubljana, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. (zgibanka) Okolje v Mestni občini Ljubljana. 2004. Ljubljana. Mestna občina Ljubljana, Zavod za varstvo okolja, 76 str. Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena. 2003. Uradni list RS, št. 115-5033/2003, str. 15694. Priloga 1: Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. 2004. Uradni list RS, 46, str. 5963.

69

http://rkg.gov.si/GERK


Priloga: Poglavje A) – zavarovane rastlinske vrste, ki so domorodne na območju Republike Slovrenije. Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. 2004. Uradni list RS, 46, str. 5933. Uredba o habitatnih tipih. Uradni list RS, 112, str. 15406. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 2002. Uradni list RS, 82, str. 8893. Zakon o ohranjanju narave. 2004. Uradni list RS, 96, str. 11541. Zakon o varstvu okolja. 2004. Uradni list RS, 41, str. 4818. Intervjuji: Barbara Zupanc, koordinatorka za krajinski park Ljubljansko barje (avgust, 2005). Andrej Medved, naravovarstveni agronom (avgust, 2005). Seznam prilog Slika 1: Ljubljansko barje, pogled z Zaplane nad Vrhniko. V ozadju gora Krim (1107 m). ..... 8 Slika 2: Poplavljeno Ljubljansko barje, pogled s Sv. Ane, v ozadju Ljubljanska vrata. ......... 14 Slika 3: Poplavno območje med Lipami in reko Ljubljanico................................................... 14 Slika 4: ostanki šote pri Bevkah............................................................................................... 17 Slika 5: Obvodno rastje pri Jezeru. .......................................................................................... 28 Slika 6: Mokrotni travnik z močvirskimi logaricami ali močvirskimi tulipani (Fritillaria

meleagris) južno od Bevk................................................................................................. 44 Slika 7: Njiva z odvodnim kanalom pri Bevkah. ..................................................................... 47 Slika 8: Površine v zaraščanju med osamelcem Dobčenica in reko Ljubljanico, pogled s Sv.

Ane proti severu. .............................................................................................................. 48 Slika 9: Nasad ameriških borovnic pri Bevkah........................................................................ 49 Grafikon 1: Rast števila prebivalstva na Ljubljanskem barju med letoma 1961 in 2002 ........ 22 Grafikon 2: Delovno aktivno prebivalstvo Ljubljanskega barja po dejavnostih...................... 23 Grafikon 3: Delež posameznih naravovarstvenih vrednosti (ocen) v predlaganem krajinskem

parku Ljubljansko barje.................................................................................................... 42 Grafikon 4: Deleži posameznih vrednosti rabe tal v predlaganem krajinskem parku. ........... 46 Karta 1: Ljubljansko barje.......................................................................................................... 6 Karta 2: Naravnogeografske enote Ljubljanskega barja in njegovega zaledja. ......................... 7 Karta 3: Geološke značilnosti Ljubljanskega barja.................................................................. 10 Karta 4: Vodotoki in kanali na Ljubljanskem barju. ................................................................ 12 Karta 5: Poplavna območja na Ljubljanskem barju. ................................................................ 16 Karta 6: Občine na Ljubljanskem barju in večja naselja.......................................................... 20 Karta 7: Poplavna ogroženost južnega dela Ljubljane. ............................................................ 24 Karta 9: Obseg krajinskega parka Ljubljansko barje. .............................................................. 37 Karta 10: Vrednotenje habitatnih tipov v krajinskem parku Ljubljansko barje. ...................... 41 Karta 11: Grafični prikaz posameznih naravovarstvenih vrednosti ......................................... 43 Karta 12: Raba tal v krajinskem parku Ljubljansko barje........................................................ 51

70


Karta 13: Členitev predlaganega krajinskega parka glede na krajinsko pestrost. .................... 53 Karta 14: Členitev predlaganega krajinskega parka na ožja območja varstva. ........................ 54 Karta 15: Širitev naselij in prometnic na podlagi veljavnih prostorskih planov občin na

Ljubljanskem barju........................................................................................................... 56 Karta 16: Potencialna širitev naselij in prometnic glede na razvojni trend.............................. 57 Karta 17: Predlog razvojno – ureditvenega načrta za krajinski park Ljubljansko barje. ......... 61 Preglednica 1: Število prebivalstva po občinah (naselja v občinah, ki ležijo na Ljubljanskem

barju ali na njegovem obrobju) med letoma 1961 in 2002. ............................................. 22 Preglednica 2: Površine območij varstva na Ljubljanskem barju. ........................................... 31 Preglednica 3: Ptice s seznama (22). ........................................................................................ 31 Preglednica 4: Druge živali s seznama (16). ............................................................................ 32 Preglednica 5: Rastline s seznama (2)...................................................................................... 32 Preglednica 6: Habitatni tipi s seznama (10)............................................................................ 32 Preglednica 7: Habitatni tipi in njihovo naravovarstveno vrednotenje na območju bodočega

krajinskega parka Ljubljansko barje. ............................................................................... 38 Preglednica 8: Površina in delež posameznih naravovarstvenih vrednosti (ocen) v

predlaganem krajinskem parku Ljubljansko barje. .......................................................... 42 Preglednica 9: Vrste rabe tal in njihov delež v predlaganem krajinskem parku Ljubljansko

barje. ................................................................................................................................. 45 Preglednica 10: Predlog učnih poti v bodočem krajinskem parku Ljubljansko barje.............. 59 Preglednica 11: SWOT analiza obravnavanega območja ........................................................ 62 Skica 1: Skupna ocena kakovosti reke Ljubljanice. ................................................................. 13 Skica 2: Glavne poselitvene osi na Ljubljanskem barju (krogi predstavljajo naselja z več kot

1000 prebivalci. Večji je krog, večje je število prebivalstva). ......................................... 21 Skica 3: Oblikovanje posebnih varstvenih območij Natura 2000. ........................................... 30 Skica 4: Faze načrtovanja krajinskega parka. .......................................................................... 35

71

Documents

Strokovna podlaga predlaganega krajinskega parka ... podlaga... · naravovarstveni imperativ. Varovanje okolja je bilo nezadostno, večina jih ni imela ali jih še nima informacijskega