Strateski Plan Na Za Fondacii i Pretprijatija MRFP 2002-2006-ZANETCISKA KOMORA BITOLA

Makedonska razvojna fondacija za pretprijatija

STRATE[KI PLAN NA MRFP 2002-2006

Skopje, juni 2002

MRFP Strate{ki plan na MRFP 2002-2006

01-105/2-2002 2(36)

SODR@INA 1. VOVED 1.1 Kratka istorija na MRFP..................................................................................5 1.2 Ocenka na aktivnosti do Dekemvri 2001........................................................5 1.3 Mo`nosti za razvoj.............................................................................................7

1.4. Strategija za razvoj na MRFP...........................................................................9 2. STRATE[KA RAMKA 2.1 Vizija i celi......................................................................................................10 2.2 Pregled na politki ..........................................................................................11

2.3. Politiki za postoe~ki finansiski uslugi ..................................................12 2.4. Novi finansiski uslugi ..................................................................................13 2.5. Osnovawe na Kapitalen Fond .......................................................................14

3. MRFP AKTIVNOSTI 3.1 Planirawe na MRFP aktivnosti ...................................................................15 3.2 Razvoj na finansiski uslugi: Scenario spored rastot na pobaruva~ka......................................................16

3.3. Razvoj na finansiski uslugi: Scenario so ograni~en Fond ..........................................................................18

3.4. Razvoj na novi finansiski uslugi ................................................................19 3.5. Podr{ka na razvoj na novi finansiski uslugi za sproveduvawe od drugi ...............................................................................20 3.6. Nefinansiski uslugi .......................................................................................22 3.7. Indikatori za sporeveduvaweto na monitoring i ocenka.........................24

4. MRFP FINANSII

4.1. Potreba od finansirawe i strategija za mobilizacija na fondovi.......27 4.2. Proektiran buxet za 2002 I 2003...................................................................28 4.3. Rizici, osetlivost i dolgoro~na odr`livost ...........................................28 4.4. Odr`livost ......................................................................................................30

5. MRFP ORGANIZACIJA I MENAXMENT 5.1 Pravna osnova i upravuvawe ..........................................................................31 5.2 Vnatre{na organiziranost .............................................................................31

5.3. Partneri ............................................................................................................32 5.4. Proceduri za i isporaka na finansiski i nefinansiski aktivnosti ....32

6. PROGRAMA ZA FINANSISKA I TEHNI^KA PODDR{KA 6.1 Pridones od Holandija....................................................................................33 6.2 Finansiska poddr{ka......................................................................................33 6.3 Poddr{ka za nefinansiski uslugi i gradewe na kapacitetot na MRFP .................................................................34

6.4 Tri godi{na programa za poddr{ka na MRFP .............................................34 6.5 Uslovi za isplata na finansiski i nefinansiski komponenti...............35


01-105/2-2002 4(36)

AKRONIMI

GS Godi{en generalen sostanok (=Generalno sobranie) ZP Zemjodelski posrednik (zemjodelski prerabotuva~i i trgovci) BRC Biznis resursen centar VM Vlada na Makedonija VH Vlada na Holandija GTZ Germanska tehni~ka sorabotka EBRD Evropska banka za rekonstrukcija i razvoj IFAD Me|unaroden fond za razvoj na zemjodelstvoto (ON) KAH Ambasada na kralstvoto Holandija Libor Londonska inter banka (ponuden kurs) MDC Makedonski Deloven Centar MCMS Makedonski centar za me|unarodna sorabotka MFI Mikrofinansiska institucija MIS Menaxment informativen sistem MRFP Makedonska razvojna fondacija za pretprijatija MKD Makedonski denar MSP Mali i sredni pretprijatija MP Mali pretprijatija MMP Mikro i mali pretprijatija NEPA Nacionalna agencija za razvoj na mali i sredni pretprijatija

(finansirano od EU I Fare) NLG Holandski gulden PMMP Programa za mikro i mali pretprijatija PPP Programa za poddr{ka na pretpriemni{tvoto SB Svetska banka TP Trgovski posrednici USAID Agencija na SAD za me|unaroden razvoj FP Finansiski posrednik (banki) CECI Kanadski centar za me|unarodni studii i sorabotka CIDA Kanadska agencija za poddr{ka na razvojot Kurs (30 Juni 2002): Evro (ˆ) 1.00 = MKD 60.966


01-105/2-2002 5(36)

VOVED 1.1. Kratka istorija na MRFP Makedonskata razvojna fondacija za pretprijatija (MRFP) e osnovana vo 1998 kako nevladina neprofitna fondacija od strana na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS). MCMS ja osnova MRFP kako posledovatelna fondacija na prethodnata programa za promocija na vrabotuvaweto. Vo sorabotka so Ambasadata na Kralstvoto Holandija (KAH), MCMS odlu~i deka }e bide poefikasno da osnova oddelna organizacija za poddr{ka na mikro i mali pretprijatija (MMP). Vo tekot na 1997 godina be{e izvr{eno istraùvawe i be{e podgotvena studija, neophodna za indentifikacija i kreirawe na novata programa, vo pogled na specifi~ni uslugi, na pristapi i na partneri. Namesto da se natprevaruva so instituciite vo privatniot sektor, MRFP obezbedi pristap na sorabotka so postoe~kite institucii, odnosno banki i mikro finansiski institucii (MFI) za finansiski uslugi, i drugi institucii za nefinansiski uslugi. Vakviot pristap vetuva{e mo`nost da se pottiknat strukturnite promeni vo finansiskiot sistem, {to od druga strana }e obezbedi osnova za zna~aen i postojan razvoj na MMP. Vo delot na finansiskite uslugi, kako aktivnost, bea identifikuvani 3 (tri) prozori, kako oddelni tipovi na zaemi:

a) Zaem tip 1, namenet za individualni zemjodelci preku komercijalnite banki i so posredstvo na zemjodelski posrednici. Ovoj na~in obezbeduva pristap do zaemi kaj bankite (Tutunska Banka i Radobank) od strana na individualnite zemjodelci; b) Zaem tip 2, namenet za mali pretprijatija preku komercijalnite banki. Ovoj zaem moèa da go koristat mali pretprijatija (definirani so do 20 vraboteni). Vo praksa, bankite kreditiraa i mikro-pretprijatija ( so pomalku od 5 vraboteni) so ovoj vid na zaem. v) Zaem tip 3, portfolio finansirawe na postojnata MFI, odnosno Mo`nosti.

MRFP ja zapo~na svojata aktivnost so donacija od Vladata na Kralstvoto Holandija od okolu 4 miliona evra za sproveduvawe na Programata za mikro i mali pretprijatija (PMMP). Kosovskata kriza i posledovatelnite vnatre{ni voeni konflikti go prolongiraa sproveduvaweto na programata. Vistinskiot po~etok, odnosno sproveduvaweto na PMMP zapo~na na krajot od 1999 godina. Vo sorabotka so CECI, vo juni 2001 godina zapo~na da se sproveduva Programata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto, so buxet od 1 milion kanadski dolari, vo najgolem del donacija na Kanadskata agencija za poddr{ka na razvojot. Rezultatite na PPP, kon koi se kreirani i planiranite aktivnosti, se identifikacija i poddr{ka na razvojot na 2-3 potsektori, jaknewe na kapacitetot na MRFP, kako i jaknewe na kapacitetot na akterite vklu~eni vo identifikuvanite potsektori. MRFP zaedno so CECI ve}e zapo~na so niza aktivnosti vo delot na izbranite potsektori: "domat i piperka" i "jabolka".

1.2 Ocenka na aktivnostite na MRFP do dekemvri 2001

Pregled na aktivnosti Vo delot na finansiski uslugi, vo dvete godini od sproveduvaweto na

PMMP, MRFP preku izbranite finansiski posrednici Radobank i Tutunska banka, plasira{e vkupno 2,939,000 evra. So zaemite tip 1 i 2 bea opfateni 1.414 individualni zemjodelci i 32 mali pretprijatija. Individualnite zemjodelci


01-105/2-2002 6(36)

bea kreditirani preku vkupno 8 zemjodelski posrednici. Prose~nata visina na zaemot za individualnite zemjodelci iznesuva{e 1.200 evra i 39.000 evra za mali pretprijatija. Kreditiraweto na mikro pretprijatija be{e obezbedeno preku Mo`nosti so zaemot tip 3, so {to bea opfateni vkupno 150 korisnici vo vkupen iznos od 574.998 evra.

So nefinansiski uslugi, vo visina od 404,085 evra, bea opfateni nad 1,700 korisnici, preku poddr{ka na proekti vo slednite tipovi na aktivnosti:

a) Zastapuvawe i razvojno obrazovanie - Poddr{ka za tehni~ko opremuvawe na zdruènija na zemjodelski proizvoditeli (ZZ); - Obuka za ZZ na temi: “Institucionalen razvoj i organizacisko jaknewe” i “Rakovodewe so proekten ciklus”; - Prira~nici za individualni zemjodelci na oddelni temi od zemjodelieto; - Prezentacii za izvori na finansirawe vo R.Makedonija i koordinativna sredba “Aktivnosti za MSP vo R.Makedonija” so drugi organizacii koi rabotat vo sektorot na MSP. b) Razvoj na pretpriemni{tvo - Akreditacija na sovetodavateli; - Ekonomsko obrazovanie na mladi; - Obuki na pretpriema~i. v) Gradewe na kapacitetot na bankite

Ocenka Vo dekemvri 2001 na barawe na Vladata na Kralstvoto Holandija be{e

sprovedena ocenka na MRFP aktivnostite od strana na nadvore{en ocenuva~. Pritoa be{e zaklu~eno deka MRFP inicirala edinstven pristap vo razvoj na strategii i sistemi na identifikuvanite celni grupi: mikro i mali pretprijatija vo procesot na ekonomski razvoj. Vo tekot na 2000-2001, MRFP gi pro{iri svoite rabotni planovi i o~ekuvawa, bez razlika na te{kite okolnosti vo izminatite tri godini. Ova cvrsto gi potvrduva pretpostavkite vrz ~ija osnova MRFP be{e osnovana t.e. potrebata od posredni~ka finansiska institucija. Nejzinata uloga so promocija i poddr{ka na postoe~kite institucii, vo sektorot na finansiski i nefinansiski uslugi, be{e istite da gi inoviraat i da gi pro{irat svoite uslugi za MSP korisnicite, koi bea identifikuvani kako rizi~ni i neisplatlivi. MRFP pri toa, demostrira{e:

• deka kreditiraweto na individualni zemjodelci i pretpriema~i vo ruralnite regioni e vozmo`no preku postoe~kite posrednici (koristej}i ja pritoa nivnata povrzanost), i preku postoe~kite komercijalni banki; • deka preku obuka i zastapuvawe, komercijalnite banki moàt da se zainteresiraat za finansirawe na mali i mikro pretprijatija kako profitabilen biznis; • deka posredni~ka institucija moè da odigra efektivna uloga vo voveduvawe na novi i inovativni finansiski proizvodi na pazarot; • deka aktivnostite na posredni~kite institucii moàt da bidat izvedeni profitabilno, obezbeduvaj}i osnova za odr`livi i pro{ireni intervencii. • deka preku jaknewe na svesta i gradewe na kapacitetot, finansiskite institucii moàt da bidat pottiknati da gi finansiraat malite i sredni pretprijatija, {to inaku se smeta kako neatraktivno ili nevozmo`no.


01-105/2-2002 7(36)

Spored ocenkata, MRFP treba da prodolì so rabota vo istiot pravec, a voedno treba da se obezbedat pove}e finansiski sredstva za ovaa cel.

1.3 Mo`nosti za razvoj Makedonija vo naredniot period vleguva vo postkrizna rehabilitacija.

Najverojatno vo tekot na 2002 godina }e bidat otstraneti najzna~aen del od {tetite nastanati vo tekot na sudirot. Se smeta deka Makedonija }e odrùva makroekonomska stabilnost, so moèn nov porast na nacionalniot proizvod vo 2003 godina. Nekolku procesi }e go karekteriziraat razvojot vo naredniot period, a pred se liberalizacijata i zgolemuvaweto na konkurencijata i reformite na javnata administracija i antikorupciski merki. Liberalizacijata }e nastanuva kako posledica na procesot na pribliùvawe kon EU i STO. Ova }e ja zgolemi konkurencijata. Konkurencijata }e bide zgolemena i vo finansiskiot sektor poradi promenite vo platniot promet. Osnovna pretpostavka e deka }e imame konsolidacija i jaknewe na finansiskiot sektor (stranski kapital, platen promet/konkurencija, voved na evro). Finansiskite instutucii }e go zgolemuvaat svojot kapital.

Mikro i malite biznisi }e se soo~uvaat so problemi na nekolku nivoa, pred se vo rakovodeweto. Pristapot kon bankite nema da se podobri. I pokraj jaknewe na finansiskiot sektor, aktivnostite }e bidat naso~eni kon dejnostite so pomal rizik (potro{uva~ki i stanbeni krediti).

]e bidat potrebni posebni olesnuvawa i intervenci za poddr{ka na finansiraweto na MSP.

Vo sorabotka so drugi organizacii, MRFP organizira{e sredba “Aktivnosti za MSP vo RM” na koja u~estvuvaa skoro site organizacii koi se aktivni vo sektorot na MSP vo zemjata. Istata se oddrà vo dekemvri 2001 i mart 2002, na koja bea prezentirani raspoloìvite sredstva i nivnata iskoristenost, problemite kako i mo`nite re{enija vo sektorot na mali i sredni pretprijatija. Vakvite zaklu~oci bea publikuvani i dostaveni do site relevantni institucii.

Finansiski uslugi Raspoloìviot fond za zaemi i direktni vloùvawa vo Makedonija za

periodot 2000/2001 za malite i sredni pretprijatija (MSP) iznesuva{e okolu 100 milioni evra. Strukturata na ovoj fond se kreditnite linii na MRFP, Mo`nosti, NEPA, Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, IFAD - revolving kreditniot fond i SEAF - investicioniot fond, koi se finansiski poddràni od razli~ni donatori: Vladata na Kralstvoto Holandija, USAID, PHARE, EBRD, IFC, IFAD i drugi. Vo navedeniot period dostapnite sredstva od bankarski izvori (kako krediti od sopstveni sredstva na bankite) za MSP se zanemarlivi. Vakvata sostojba se o~ekuva da prodolì i vo idnina.

Od vkupniot raspoloìv fond na navedenite kreditni linii iskoristeni se okolu 51 milion evra. Sprotivno na ova, vo navedeniot period MRFP zaedno so Tutunska banka, Radobank i Mo`nosti go plasira{e skoro celokupniot raspoloìv fond za zaemi (donacija od Vladata na Kralstvoto Holandija i vratenata glavnica). Ova go opravduva osnovniot MRFP pristap deka samo so finansiski resursi ne se re{ava problemot. Odnosno, komplementarnoto gradewe na kapacitetot, sozdavaweto mo`nosti i vmreùvaweto se neophodni za da moè da funkcionira finansiraweto na MSP vo postoe~kiot sistem. So plasiraniot fond od okolu 51 milioni evra opfateni se vkupno 5,571 korisnici, od koi 5,470 koristele zaemi do 50,000 evra. Vakviot podatok samo


01-105/2-2002 8(36)

go potvrduva faktot deka izlezot od zateknatata socio-ekonomskata sostojba vo zemjata, golem broj na lu|e go nao|aat vo samovrabotuvawe, zapo~nuvaj}i mikro i mali biznisi. Do malite i sredni pretprijatija dostapni se fondovite na ve}e vospostavenite kreditni linii i direktni vloùvawa. Stanuva zbor za: - Nacionalnata agencija za razvoj na mali i sredni pretprijatija (NEPA). Raspoloìvi sredstva od ovaa kreditna linija se 3 milioni evra vo 2002 i 3,5 milioni evra vo tekot na 2003 godina (za investicii do 30,000 evra vo odredeni dejnosti, isklu~uvaj}i go zemjodelieto i trgovijata). Ovie sredstva, finansiska poddr{ka od PHARE, se po osnov na o~ekuvan povra}aj na glavnicata od ve}e plasiranite krediti vo prethodnite godini; - Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot realizira nekolku kreditni linii, i toa: Programa za finansirawe na MSTD i izvozni aran`mani (za dejnosti nadvor od zemjodelieto i trgovijata i za investicii nad 100,000 evra); Stokov kredit od R.Italija, ~ij raspoloìv fond za zaemi e 13 milioni evra (za dejnosti nadvor od zemjodelieto i trgovijata i za investicii nad 100,000 evra); Germanskata kreditna linija od 15 milioni evra (za dejnosti nadvor od zemjodelieto i trgovijata); kako i povtorno vospostavuvawe na Germanko makedonska programa za poddr{ka na MSTD vo RM, nameneta za makedonskite dràvjani - povratnici od SR Germanija kako mo`ni korisnici, a ~ij fond za zaemi vo 2002 godina e 5 milioni evra; - Mo`nosti, koja vo tekot na 2002 godina za krediti za mikro i mali pretprijatija }e stavi na raspolagawe okolu 3 milioni evra (za investicii do 18,000 evra); - IFAD so po 4 milioni evra vo 2002 i 2003 godina (za investicii do 150,000 evra vo zemjodelieto); i - SEAF, direktni vloùvawa, koi za taa cel vo tekot na 2002 godina imaat na raspolagawe 9 milioni evra i vo 2003 godina, 6 milioni evra. Spored prethodnoto, del od navedenite kreditni linii koi se nameneti za investicii nad 100,000 evra, se vo forma na stokov kredit ili se nameneti za odredena celna grupa, a pogolem del od niv gi isklu~uvaat zemjodelieto i trgovijata, kako dejnost za kreditirawe.

Nefinansiski uslugi Vo delot na nefinansiski uslugi se sproveduvaat nekolku programi / proekti, me|u koi: - Tehni~ka pomo{ na mali i sredni pretprijatija, SEED; - Programa za prilagoduvawe na rabotnata sila, pretprijatija i zaednici vo Makedonija, USAID proekt - Prizma; - Nacionalna promotivna kampawa, Kampawa za znak na kvalitet, razvoj na zdruènija, strate{ki partnerstva, istraùvawe na pazar, obuki i drugi aktivnosti od strana na USAID proekt - Lend O’Lejks; - Stru~na razmena na makedonski menaxeri so Germansko stopanstvo, Tehni~ka podr{ka vo bilateralnata sorabotka za razvoj, Transfer na tehnologija vo Makedonija, Unapreduvawe na privatniot sektor, Unapreduvawe na stru~noto obrazovanie vo tehni~kite zanimawa i Modernizacija na zemjodelskiot sektor - GTZ proekti; - Obuka na MSP, biznis sovetnici i konsultanti od strana na NEPA, i drugi.


01-105/2-2002 9(36)

1.4 Strategija za razvoj na MRFP Vrz osnova na analizite napraveni po odrànite sredbi za aktivnostite

vo MSP sektorot spomenati pogore, MRFP gi izvle~e slednive zaklu~oci; - Vo strategijata za borba protiv ekstremno visokata nevrabotenost vo Makedonija, razvojot na srednite pretprijatija ima prioritetno mesto. Najgolemiot del od kreiranoto vrabotuvawe }e bide vo MSP i zemjodelskite sektori. - I pokraj raznovidnosta na obezbeduva~i na uslugi, finansiskite i nefinansiskite uslugi koi dosegaat do zemjodelcite i poniskite delovi od mikro i malite preptrijatija, se mnogu ograni~eni. Vidot na uslugite i olesnuvawata koi MRFP gi pruà treba da bidat pro{ireni. - Razvojot na sektorot za MSP e dolgoro~en proces. Iskustvoto od Zapadno-Evropskite zemji, kako i SAD, pokaùvaat deka pove}e od eden vek postojat posebni intervencii za razvoj na MSP, i se u{te se predmet na inovacii i pro{iruvawa. Nema somne` deka vo Makedonija, pozna~ajnoto zgolemuvawe na vrabotenosta bara {irok spektar na merki za unapreduvawe na MSP sektorot vo eden podolg vremenski period. Ova se bazira na faktot deka MRFP funkcionira na na~in koj ovozmoùva dosledni i odr`livi intervencii vo sektorot. MRFP }e ja sprovede svojata politika za razvoj na MSP sektorot kako

posredni~ka finansiska institucija. Taa }e se izgraduva vrz osnova na silnite strani, koi ja oddeluvaat od drugite aktivni organizacii vo ovoj sektor, koi se:

Razvoen fokus: Nezavisna, nevladina, odrùvaj}i jasna perspektiva i vizija za razvojot, so dokaàni aktivnosti za podignuvawe na javnata svest i zastapuvaweto. MRFP ima naglasok vrz siroma{tijata pri svojot izbor na celni grupi i krajni korisnici.

Posredni~ka organizacija: celi kon zajaknuvawe na razli~ni organizacii za finansiski i nefinansiski uslugi, preku gradewe na nivniot kapacitet, sozdavawe mo`nosti i finansiski instrumenti.

Postavuvawe na novi osnovi: Inovacii na finansiski produkti koi vodat do pogolem opseg na korisnici (mali pretpriema~i, ruralni regioni), namaluvawe na rizik ili predvidliv rizik, namaluvawe na tro{oci za transakcii, voveduvawe na novi proizvodi i uslugi i mobilizacija na pove}e finansiski sredstva za sektorot.

Razvoj na sektorot: podsektorski studii, koordinirano i konsultirano razvivawe na podsektorski studii, zaedno so poddr{kata za nivno sproveveduvawe (domat, piperka, itn.)

Popolnuvawe na praznini: identifikacija na prazninite vo sega{nata isporaka na uslugi i formulirawe na intervenciite koi treba da gi popolnat. MRFP }e gi konsolidira i }e gi zajakne sega{nite tri finansiski

produkti, zaedno so razvojot na novi mehanizmi za intervencii (garancii, lizing, kapitalna poddr{ka, obvrznici itn.). Se planira da se pro{iri sega{niot mehanizam za intervencii preku vklu~uvawe na nevraboteni od gradovite vo celnata grupa i pokrivawe na celata teritorija na zemjata.


01-105/2-2002 10(36)

2. STRATE[KA RAMKA 2.1 Vizija i celi Vizija So poddr{ka na mo`nostite za vrabotuvawe da se pridonese kon

namaluvawe na siroma{tijata i da se pottikne vospostavuvawe na harmoni~ni odnosi vo zaednicite.

Generalna cel Generalnata ili razvojnata cel na MRFP e poddr{ka na mo`nostite za

vrabotuvawe i razvoj na mikro i malite biznisi. Vrabotuvaweto treba da rezultira so zgolemeni rabotni mesta, mereni

vo programata preku brojot na MMP-korisnici i vkupno zgolemenata vrabotenost vo MMP sektorot.

Zada~i Rezultatite postignati so realizacijata na programskite aktivnosti

treba da dovedat do ispolnuvawe na slednite zada~i: 1. Da se podobri pristapot do finansiskite uslugi za zemjodelcite,

samovrabotenite i pretpriema~ite od MMP. Ovaa zada~a treba da se meri preku: - Zgolemuvawe na brojot na zaemi za MMP preku finansiski posrednici; - % na u~estvo na novopoddrànite korisnici; - Vospostavuvawe na novi produkti i uslugi; - Broj na obraboteni barawa za zaem vo ekspoziturite; - % na u~estvo na etni~ki malcinstva, regioni i èni vo vkupniot broj na

korisnici; - Broj na informirani krajni korisnici. 2. Da se promoviraat uslugi koi {to se izvodlivi i povtorlivi vo

privatniot sektor, mereni preku: - Broj na isplateni zaemi tip 1; - Broj na korisnici poddràni so garantni sredstva; - Broj na korisnici na nefinansiski uslugi (NFU). 3. Da se promoviraat sektori/aktivnosti {to obezbeduvaat ekspanzija na

brojot na korisnici. Indikatori za realizacija na ovaa zada~a se: - Broj na poddràni podsektori; - Broj na korisnici na finansiski uslugi od ist podsektor; - Broj na korisnici na garantni sredstva od is podsektor; - Broj na korisnici na nefinansiski uslugi od ist podsektor; - Broj na novovospostaveni biznis odnosi. 4. Da pomogne vo formiraweto soodvetna okolina za razvoj na MMP,

mereno preku: - U~estvo pri izrabotkata na strategii i zakonska regulativa; - Broj na poddràni zdruènija; - Broj na zaedni~ki proekti so drugi organizacii. 5. Da mobilizira i pribira finansiski sredstva vo zemjata i stranstvo

za finansiski i nefinansiski uslugi i da obezbedi odr`livost na ovie uslugi na site nivoa.

Indikatorite za mobilizacijata na sredstvata se: - % na kofinansirawe od strana na bankite; - Obezbedeni novi izvori na finansirawe;


01-105/2-2002 11(36)

- Broj na zaedni~ki proekti so drugi organizacii; - % na otplata na zaemite kon finansiskite posrednici. 6. Da obezbedi finansiska odr`livost i kontinuitet na operativnata

odr`livost na MRFP. MRFP ve}e postigna operativna odr`livost koja treba postojano da se odrùva i da vodi kon postignuvawe na finansiska odr`livost. Prethodnoto treba da se meri preku:

- Dobra otplata na zaemite kon MRFP (98%); - Pokrivawe na tro{ocite vo rok od 3 godini; - Profitabilnost, likvidnost i solventnost; - Odrùvawe realna vrednost na Fondot za zaemi; - Zgolemuvaweto na Fondot za zaemi da bide proporcionalno na

zgolemuvaweto na portfolioto na zaemi. Celna grupa Celnata grupa na MRFP se sostoi od: - individualni zemjodelci; - nevraboteni lica; i - mikro i mali pretpriema~i i nivnite vraboteni. Za definirawe na celnata grupa ne moè da se napravi stroga podelba

pome|u li~nostite (zemjodelci ili pretpriema~i) i biznisot (zemjodelstvo ili pretpriemni{tvo). Intervenciite moàt da se naso~at i kaj dvete (obuka za pretpriema~i i finansirawe na biznisot). Me|utoa, preku ovaa definicija za celnata grupa jasno e deka MRFP se stremi kon poniskiot stepen na spektarot {to e nadvor od celite na drugite organizacii koi se naso~eni kon srednite pretprijatija. Ovoj fokus kon poniskiot stepen e vo ista linija so vizijata na MRFP za namaluvawe na siroma{tijata i pottiknuvawe na harmoni~nite odnosi vo zaednicata.

Direktni korisnici (po{iroka celna grupa) So cel da ja dopre krajnata celna grupa, MRFP }e gi naso~i svoite

aktivnosti i intervencii kon po{iroka grupa na lu|e i institucii koi moàt da pomognat za postignuvawe na celite na MRFP. Ova vklu~uva:

- mikro i mali pretprijatija; - finansiski i mikro finansiski institucii, kako i drugi posrednici vo finansiskite uslugi; - zemjodelski zdruènija i drugi zdruènija na pretpriema~i; - institucii i ustanovi odgovorni za politikata vo sektorite na dejstvuvawe; - konsultantski i drugi organizacii za obuka i soveti; - op{tata javnost. Vo izborot na korisnicite MRFP sekoga{ }e se stremi da dopre i da

obezbedi pristap za grupite i zaednicite koi se socijalno marginalizirani. Celno podra~je MRFP }e dejstvuva na teritorijata na Republika Makedonija. Prioritet }e imaat ruralnite podra~ja. Sepak, poradi {irewe na

siroma{tijata, na balansiran na~in MRFP }e dejstvuva i vo suburbanite i urbanite podra~ja.

Po isklu~ok MRFP }e dejstvuva i nadvor od zemjata, ako tie aktivnosti se od dobivka za aktivnostite vo zemjata.


01-105/2-2002 12(36)

2.2 Pregled na politiki Posle ocenkata na aktivnostite na MRFP, rakovodstvoto i Odborot na

starateli ja razgledaa strate{kata ramka na MRFP. Odborot na starateli odlu~i deka generalnata strategija i politika na MRFP e dobra i ne treba da se menuva. Na 4-tata sednica na Odborot na starateli, odràna vo april 2002 godina, kako osnova za planirawe bea definirani novite formulacii za idnata srednoro~na strategija na MRFP. Glavnite promeni na toj plan se:

- Napraveno e preformulirawe na izjavata za vizijata i generalnata cel na MRFP. Vizijata na MRFP e definirana, kako: So poddr{ka na mo`nostite za (samo) vrabotuvawe da se pridonese kon namaluvawe na siroma{tijata i da se pottiknat harmoni~nite odnosi vo zaednicata;

- Napraveno e pokonkretno definirawe na celnata grupa i direktnite korisnici (isklu~uvaj}i ja ruralnata komponenta, a vklu~uvaj}i gi posredni~kite institucii).

- MRFP se stremi so svoite aktivnosti da ja pokrie celata teritorija na Republika Makedonija. Po isklu~ok MRFP }e dejstvuva i nadvor od zemjata, ako tie aktivnosti se od dobivka za aktivnostite vo zemjata.

- Zaemot tip 1, }e bide namenet kon individualnite zemjodelci, no isto taka }e gi vklu~i i samostojno vrabotenite lica i pretpriema~i preku trgovskite dru{tva ({to gi vklu~uva i dosega{nite zemjodeslski posrednici);

- Maksimalniot period za otplata od finansiskiot posrednik do MRFP poèlno e da bide ist kako i onoj za krajnite korisnici, i dokolku se obezbedat novi izvori na finansii periodot na otplata da se dobliì do potrebite na oddelni granki;

- Zaemot tip 2 moè da go koristat i mikro pretprijatija; - Kamatnata politika kaj zaemot tip 1 i 2 da bide predmet na dogovor so

finansiskite posrednici so prethodno utvrduvawe na dolna granica na kamatna stapka;

- Zaemot tip 3 i ponatamu da bide namenet za mikro pretprijatija, vloùvawata na sredstva vo MFI da bide vo forma na kapitalen vlog ili dolgoro~en depozit, so mo`nost za vklu~uvawe na novi mikro finansiski posrednici.

Ponatamo{ni detali se dadeni podolu. 2.3 Politika za postoe~kite finansiski uslugi Zaem tip 1 Zaemot tip 1 e namenet za individualni zemjodelci, samostojno

vraboteni lica i pretpriema~i na mikro pretprijaija (krajni korisnici) preku trgovski dru{tva. Odnosno, kreditna linija za finansiskite posrednici koi se spremni da gi kreditiraat trgovskite posrednici so cel da doprat do individualnite zemjodelcite ili pretpriema~i. Uslovi za pozajmuvawe se:

- Visinata na zaemite do krajnite korisnici e do 10,000 evra; - Rokot na otplata e 5 godini vklu~uvaj}i grejs period do 1 godina.

Otvorena e mo`nosta rokot na otplata da go sledi ciklusot na proizvodstvo vo oddelni dejnosti;

- Kamatata sprema krajnite korisnici }e bide dogovarana so FP; - MRFP kamatnata stapka (sprema FP) e predmet na dogovor so FP; - Kreditniot rizik e na teret na FP; - Zaemite se denominirani vo Evra;


01-105/2-2002 13(36)

- Zaemite voglavno se nameneti za investicii, repromaterijali i raboten kapital na krajnite korisnici (minimum 80%); i delumno za sopstveni inicijativi na trgovskite posrednici (maksimum 20%), no ne pove}e od visinata na zaemot odredena za zaem tip 2.

MRFP }e gi definira zemjodelskite potsektori kade ne moàt da se sproveduvaat aktivnosti. Promocija na odredeni potsektori, vrz osnova na sektorski studii, }e bide novovnesena sodrìna.

Zaem tip 2 Zaemot tip 2 e namenet za mikro i mali pretprijatija (MMP) preku

finansiskite posrednici. - Visinata na zaemot e do 75.000 evra. Visinata na zaemite za mikro

pretprijatija }e bide opredelena od strana na FP, zavisno od kreditnata analiza;

- Rokot na otplata e 5 godini vklu~uvaj}i grejs period od 1 godina; - Kamatata sprema krajnite korisnici }e bide dogovarana so FP; - MRFP kamatnata stapka (sprema FP) e predmet na dogovor so FP; - Kreditniot rizik e na teret na FP; - Zaemite se denominirani vo evra; - Zaemite se nameneti za investicii i raboten kapital, so sopstveno

u~estvo do 20%. Zaem tip 3 (portfolio finansirawe) Ovoj vid na zaemi be{e koristen za kreditirawe na mikro preptprijatija

preku Mo`nosti. Za razlika od zaem tip 1 i 2 kade isplatata od MRFP se pravi po individualen zaem, isplatata za zaem tip 3 e vo portfolio finansirawe.

2.4 Novi finansiski uslugi Kapitalna poddr{ka na MFI MRFP }e ja ispita mo`nosta za mehanizam koj }e obezbedi (kvazi)

kapitalna poddr{ka za akreditiranite MFI. Ova }e pruì pokontinuirana forma na finansirawe do Mo`nosti (i potencijalni novi MFI) so (kvazi) kapitalno u~estvo vo ovaa institucija koja se stremi da stane registrirana kako banka. Vakviot pristap, kako finansisko u~estvo, moè da i ovozmoì na MRFP da ima vlijanie vrz politikata, celite i programite na organizaciite vo koi u~estvuva.

Sekoja investicija od ovoj tip }e bara posebni odobruvawa od Odborot na starateli. Ovoj vid na finansirawe moè da se smeta kako po~etok na postepena izlezna strategija na MRFP kaj odredeni posrednici.

Ko-finansirawe od FP Do sega MRFP gi finansira{e zaemite napraveni od bankite u~esni~ki

vrz osnova na principot eden-na-eden. Ova be{e opravdano poradi vidot na zaemot koj be{e nov za bankite. Dvete banki u~esni~ki sega imaat dovolno iskustvo i }e im bide predloèno da u~estvuvaat finansiski. Ova ima dvoen efekt: prvo, sredstvata obezbedeni od MRFP }e dobijat pogolem efekt, i vtoro so namaluvawe na delot koj e finansiran od MRFP }e se obezbedi postepen izlez na MRFP. Preciznata izlezna strategija za MRFP, ne samo za zaemi, tuku i za site drugi aktivnosti, }e bide doprva definirana od Odborot na starateli.

Garanten fond (nedostatok od obezbeduvawe)


01-105/2-2002 14(36)

MRFP }e go istraì i najverojatno sprovede mehanizmot za garancii koi treba da gi prebrodat problemite so “nedostatok” od obezbeduvawe na MMP koi apliciraat za zaem kaj FP za oddelnite tipovi na zaemi od MRFP. Sega{niot problem e deka bankite baraat 200%. êsto e zabeleàno deka MMP, kako idni korisnici se vo mo`nost da ponudat obezbeduvawe, no ne do 200% od zaemot. Posledovatelno, barawata za zaemi od ovie korisnici se odbieni od FP, bez razlika na oddr`livosta na nivnata investicija. Vo ovie slu~ai garantniot fond moè da pomogne kaj FP da gi odobrat barawata, bez pritoa da se naru{at uslovite za kreditirawe na FP.

Kriteriumite i uslovite za garantniot fond }e bidat utvrdeni so poseben dokument. Generalnite karakteristiki na garantniot mehanizam bi bile slednite:

- Garanciite se davaat na krajniot rizik, odnosno sredstvata od garantniot fond bi se aktivirale samo vo slu~ai koga FP }e gi iskoristat site mo`ni instrumenti za naplata na dolgot.

- Garanciite treba (delumno) da bidat pokrieni so likvidni sredstva. - Garanciite }e obezbedat garantni premii. - Vo slu~aj garantnoto pla}awe da e aktivirano za podmiruvawe na

nenaplateniot dolg, istiot iznos }e bide na tovar na garantniot fond. Buxetot, procedurite i finansiskite parametri na garantniot

mehanizam treba da bidat odredeni vrz osnova na studija. Studijata treba da odredi dali garantniot mehanizam moè da bide formiran so postoe~ka finansiska institucija, ili dali ima osnova za prevzemawe na ovie aktivnosti od strana na MRFP.

Garanten fond od voen rizik MRFP }e gi ispita i najverojatno }e sprovede garanten mehanizam za

voeni rizici vo oddelni regioni od zemjata, {to vo sega{ni uslovi se odrazuva so “odbegnuvawe” na kreditna poddr{ka na MMP, vo navedenite regioni, od strana na FP. Iskustvoto pokaùva deka prioritetite na MRFP za odredeni socio-ekonomski grupi i geografski regioni, ponekoa{ se kosi so gledi{tata na FP za pogolem rizik na toj vid zaemi.

Poskore{en primer e nespremnosta na bankite za finansirawe vo regioni pogodeni od voeni aktivnosti, koi se dolàt na o~ekuvan rizik od povtoruvawe na tie aktivnosti. Imaj}i gi predvid svoite finansiski produkti, MRFP }e bara partneri za formirawe na specifi~en garanten mehanizam koj }e pomogne da se vlijae vrz politikite na bankite vo odnos na investiciite vo kriznite regioni. Celta na garancijata }e bide da se pokrijat mo`ni finansiski zagubi na bankite, koi }e bidat ostvareni vo slu~aj na povtoruvawe na voenite aktivnosti. Ova moè da gi ohrabri bankite da obezbedat zaemi za razvojni aktinvnosti vo konfliktnite regioni (Kumanovo, Tetovo, Skopje i Gostivar kako mo`ni konfliktni regioni). Kriteriumite i uslovite pod koi ovoj fond se o~ekuva da funkcionira za odreden vremenski period, moè da bide iskoristen na sli~en na~in kako garantniot fond. Detalite }e bidat definirani so poseben dokument.

2.5 Kapitalen fond Vo ramki na Programata za mikro i mali pretprijatija, be{e formiran

kapitalen fond od ~ii prihodi se pokrivaa operativnite tro{oci na MRFP. Vi{okot na prihodi, ostvaren po ovoj osnov, po pokrivawe na rashodite be{e predmet na raspredelba po oddelni fondovi (za finansiski i nefinansiski uslugi) od strana na Odborot na starateli. So ocenkata e predloèno fondot


01-105/2-2002 15(36)

po zavr{uvawe na dogovorot pome|u MRFP-KAH da bide investiran na razli~en na~in za da moè da koristi na drugi razvojni celi i vo isto vreme da ostane redoven na~in na generirawe na prihodite za pokrivawe na operativnite tro{oci na MRFP.

Se planira MRFP da go oddrì kapitalniot fond vo visina ednakva na 15% od fondot za zaemi, so cel da se sozdade osnova za razvivawe na garantni mehanizmi, kako i likvidnosni rezervi za neo~ekuvani nedostatoci od gotovina. Kako i vo minatoto, ovie rezervi imaat karakteristiki na Garanten fond, zatoa {to vra}aweto na investiciite }e pomogne MRFP da go pro{iri svojot kapital i da izbegne erozija na kapitalot poradi inflacija. Krajnata odluka treba da ja nosi Odborot na starateli, a koja }e se zavisi od potrebniot gotovinski tek za razli~nite finansiski aktivnosti.


01-105/2-2002 16(36)

3. MRFP AKTIVNOSTI 3.1. Planirawe na MRFP aktivnosti (scenarija za rast) Osnova za planirawe na aktivnostite: dve scenarija So cel da se napravi dosledna ramka za planirawe na aktivnostite i

potrebite za finansirawe, finansiski proekcii se napraveni za dve scenarija: • scenario spored rastot na pobaruva~kata; • scenario so ograni~eni fondovi. Prvoto go zema proektiraniot rast na postojnata pobaruva~ka kako po~etna

to~ka, dodeka drugoto se temeli na ograni~uvawata vo odnos na raspolo`livite sredstva. Scenarioto spored rastot na pobaruva~kata moè da se gleda kako maksimalen slu~aj, a scenarioto so ograni~eni fondovi kako minimum slu~aj. Scenarioto so ograni~eni fondovi pretpostavuva deka samo eden finansier t.e. KAH }e bide vklu~ena do sredinata na 2005 godina. Ottuka, ova scenario sluì kako po~etna to~ka vo 2002. Poteg kon scenarioto spored rastot na pobaruva~kata e mo`no vo 2003 ili 2004 koga }e bidat identifikuvani dopolnitelni finansiski sredstva za finansiski i nefinansiski uslugi. Vo delot na nefinansiskite uslugi, MRFP i CECI ve}e ja sproveduvaat Programata za poddr{ka na pretpriemni{tovoto (PPP) i podgotvena e nova aplikacija koja }e bide dostavena do CIDA za prodolùvawe na PPP. Paralelno se razgovara i so drugi mo`ni donatori kako SIDA, USAID i dr. Dvete scenarija se pretstaveni vo ovoj del. Detalite za finansiskite proekcii se priloèni kako Prilog 4 i 5.

Scenarioto spored rastot na pobaruva~kata se smeta kako realno vo odnos na pobaruva~kata i kapacitetot na MRFP da go izvr{i. Aktivnostite na MRFP se proektirani vrz osnova na pretpostavkata deka dva finansieri }e ja poddrùvaat MRFP, t.e. Holandskata vlada i nov seu{te neidentifikuvan finansier. Dodeka KAH e osnova~kiot donator i nejzinata kontinuirana vklu~enost e osobeno poèlna za konsolidirawe na MRFP kako kredibilitetna institucija, isto taka se smeta poèlno da se mobiliziraat drugi izvori za finansirawe, za da se izbegne zavisnosta od samo eden izvor. Scenarioto spored rastot na pobaruva~kata go pokaùva vkupno potrebnoto finansirawe vrz osnova na o~ekuvaniot porast vo pobaruva~kata. Ova ja pokaùva prazninata vo finansiraweto nad o~ekuvanoto finansirawe od strana na Holandija koi treba da bidat popolneti od nov finansier.

Se dodeka nema nov finansier, osven KAH, se ~ini deka e razumno da se raboti so poskromnoto scenario so ograni~eni fondovi, zatoa {to toa nivo na aktivnosti moè da bide finansiski poddràno od KAH. No, koga drug izvor na sredstva }e bide identifikuvan, scenarioto spored rastot na pobaruva~kata moè da stane vozmo`no. Bidej}i dvete scenarija ne se razlikuvaat mnogu vo 2002 i 2003, izborot pome|u niv moè da se napravi podocna.

Vo ovoj del aktivnostite na fondot se opi{ani kako celina, bez podelba na pridonesite po oddelni finansieri. Vo delot 6, finansiskite izvori za MRFP, a osobeno Programata za mikro i mali pretprijatija e opi{ana, vklu~uvaj}i gi i specifi~nite celi za ovaa komponenta.

Site tabeli vo ovoj del sodràt informacii za pette godini koi se opfateni vo planiraniot period (2002-2006). Za buxetski celi polugodi{ni tabeli se prikaàni za periodot od 2002 i 2003. Site proekcii se baziraat vrz izve{taite za rabota do dekemvri 2001g.


01-105/2-2002 17(36)

Zabele{ka za pretpazlivosta vo odnos na celite So ogled na toa deka detalni finansiski proekcii i buxeti }e bidat

koristeni kako osnova za planirawe na aktivnostite, istite ne treba da se smetaat kako nepromenlivi. Na nestabilniot pazar vo Makedonija mora da bidat mo`ni brzi odgovori i prisposobuvawa, i poradi ovaa pri~ina tri-godi{nata finansiska proekcija ne treba da bide bukvalno interpretirana kako dokument koj do detal treba da se sprovede. Odborot i rakovodstvoto }e imaat celosno ovlastuvawe da vr{at prisposobuvawa na komponentite vo Fondot za zaemi vo soglasnost so promenlivite pazarni uslovi. Godi{nite planovi moàt da otstapuvaat od trendovite postaveni vo ovoj plan, so objasnuvawe za otstapuvawata. Duri i vo tekot na godinata, rakovodstvoto moèbi }e treba da gi prilagoduva svoite celi, so cel da gi sledi nastanite na pazarot. Ovie prisposobuvawa }e bidat objasneti vo polugodi{nite izve{tai za rabota.

3.2. Razvoj na finansiski uslugi: Scenario spored rastot na

pobaruva~kata Finansiskite proekcii za trite glavni finansiski produkti na MRFP se

napraveni vrz osnova na eksplicitni pretpostavki vo odnos na vitalnite parametri kako {to se:

• Porast na pobaruva~kata od strana na korisnicite mikro i mali pretpriema~i -delumno kako rezultat na promotivnata rabota i obuka na MRFP;

• Brojot na zainteresirani posrednici; • Spremnosta na bankite da go pro{irat nivnoto MMP portfolio; • Spremnosta na novi banki i MFI da sorabotuvaat vo programata; • Sredna golemina na zaemite vrz osnova na prethodno iskustvo; • Novi sredstva mobilizirani preku MMP obvrznici, dokolku e

vozmo`no. Kvantitativni informacii za pretpostavkite se dadeni vo priloènite

proekcii (Prilog 4). Imaj}i go predvid iskustvoto na MRFP na pazarot za prethodnite tri godini, ovie parametri gi odrazuvaat osnovnite pretpostavki za kontinuiran rast na pazarot, i progresiven razvoj kon modernizacija i pro{iruvawe na sektorot. Iako ovie pretpostavki izgledaat opravdani vo ovaa sostojba, postojat golemi mo`nosti za nesigurnost. Kako {to e opi{ano pogore, finansiskite proekcii se od pomo{ kako sredstva da se ostvari doslednost vo planiraweto, no ne treba da se tolkuvaat kako nepromenlivi za idni aktivnosti. Pregled na dolgoro~nite trendovi vo ova scenario se pretstaveni vo Dijagram 1 (Prilog 7).

Zaem tip 1 So pro{iruvaweto na podobnosta na korisnicite za ovoj produkt,

vklu~uvaj}i nezemjodelski korisnici i trgovski posrednici (TP), se predviduva deka vo ramkite na proektot od tri godini, pribli`no 750 novi pretpriema~i - vklu~uvaj}i i zemjodelci - moàt da bidat opfateni preku trgovski posrednici. Ova gi vklu~uva posrednicite koi prerabotuvaat ili trguvaat so proizvodi. Se pretpostavuva deka prose~nata visina na zaemot }e bide okolu 6,000 (vklu~uvaj}i ja i inflacijata). Porastot od 4,000 vo juni 2002 e poradi novata politika za pro{iruvawe na kreditite za TP kako sopstveni inicijativi. Za zemjodelcite }e postoi mo`nost za koristewe na kredit koj }e se sovpa|a so ciklusot na prinosite od zemjodelskoto proizvodstvo, koj }e se otplatuva za edna godina, kako i investicioni krediti koi moàt da dostignat do {est


01-105/2-2002 18(36)

godini. Otplatenite sredstva }e bidat delumno iskoristeni za refinansirawe na postoe~kite korisnici vo ovaa {ema, po mo`nost so povisoki zaemi, dokolku bidat uspe{ni. Pretpostavuvaj}i nisko nivo na otkaùvawe, vkupnite korisnici moàt da dostignat duri 2500 do 2006 godina. Obemot na zaemite se o~ekuva da porasne od 1,1 do 4,1 milioni evra vo 2006 godina.

Tabela 3.2.1: Zaem tip 1

2002 2003 2004 2005 2006 Broj na novi/obnoveni TP 4 9 10 10 10

Broj na TP 14 23 33 43 53

Broj na novi zemjodelci/MMP 92 207 230 230 230

Vkupen broj na zaemobarateli (kum.) 1.497 1.704 1.934 2.164 2.394

Prose~na golemina na zaemite 4,040 6,060 6,181 6,305 6,431

Vkupna isplata 371 1.249 1.422 1.450 1.479

Neto zaemi vo optek (EUR ‘000) 1.150 1.887 2.818 3.535 4.095

Zaem tip 2 So planiranoto zgolemuvawe na brojot na banki-u~esni~ki, se predviduva

deka portfolioto moè da bide zna~ajno pro{ireno od 1,6 milioni (juni 2002) do nivo na 8,7 milioni do 2006g. Vkupniot broj na opfateni pretprijatija e proektiran da raste od 26 do skoro 300 vo 2006 g.. So cel da bidat obezbedeni pove}e zaemi za mali pretprijatija, prose~nata visina na zaemite moè da bide poniska, dodeka brojot na pretprijatija koi se finansirani da bide povisok od proektiraniot broj. Stepenot do koj ova }e se slu~uva e te{ko da se predvidi od ovaa to~ka.

Tabela 3.2.2: Zaem tip 2 2002 2003 2004 2005 2006

Broj na odobreni zaemi za MMP 26 44 66 66 66

Broj na korisnici (kumulativni) 52 96 162 228 294

Prose~na visina na zaemite 40.402 41.422 42.251 43.096 43.958

Isplata 1,053 1,891 2,789 2,844 2,901

Neto zaemi vo optek 2,030 3,408 5,515 7,257 8,706


01-105/2-2002 19(36)

Zaem tip 3 (Portfolio finansirawe na MFI) Se pretpostavuva deka osven Mo`nosti, druga mikrofinansira~ka

institucija (MFI) moè da bide identifikuvana vo 2003 za portfolio finansirawe. Ova moè da bide i banka koja e zainteresirana da se aktivira vo mikrofinansiraweto.

Tabela 3.2.3: Portfolio finansirawe na MFI

Del od ovoj fond moè da bide upotreben kako (kvazi) akcionerski instrumenti otkolku kako zaemi. Bidej}i ovaa komponenta e te{ko da se proceni vo sega{nata sostojba, ne e posebno vklu~ena vo finansiskite proekcii. Vo slu~aj Mo`nosti da ne bara u~estvo od MRFP koga }e go postignuva svojot nov status kako finansiski posrednik, i koga nema zainteresiranost za drug sli~en vid na investicii, toga{ sredstvata locirani vo ovaa kategorija }e bidat raspolo`livi za zaemot tip 1 i tip 2.

So gore spomenatite raste~ki trendovi za trite potoe~ki produkti, vkupnoto portfolio }e se razviva kako {to e prikaàno vo tabelata poddolu.

Tabela 3.2.4: Porast na portfolioto na MRFP (vo 000 evra)

2002 2003 2004 2005 2006 Vkupna isplata 1.515 3.740 4.810 4.894 4.980

Vkupno zaemi vo optek 3.599 6.183 9.626 12.400 14.656

Broj na korisnici 148 446 486 483 479

Vkupen broj na opfateni korisnici (kum.)

1.733 2.179 2.665 3.148 3.627

3.3 Razvoj na finansiski uslugi: Scenario so ograni~eni fondovi Scenarioto so ograni~eni fondovi se bazira na nekolku prisposobuvawa

na scenarioto spored rastot na pobaruva~kata. Prisposobuvawata se: • Zaem tip 3 se namaluva od 2003 natamu • Nefinansiski uslugi se namaluvaat od 2005 natamu Ovie namaluvawa moàt jasno da se vidat vo priloèniot dijagram

(Prilog 7). Tabelite podolu gi prikaùvaat glavnite parametri od ova scenario. Site detali moàt da se najdat vo priloènata proekcija (Prilog 4).

2002 2003 2004 2005 2006 Broj na odobreni zaemi za MMP 1 2 2 2 2

Broj na novi korisnici 30 195 190 187 183

Broj na mikropretprijatija (kum.) 184 379 569 756 939

Prose~na visina na zaemite 3.030 3.091 3.153 3.216 3.280

Isplata 91 600 600 600 600

Neto zaemi vo optek 420 888 1,293 1,608 1,855


01-105/2-2002 20(36)

Tabela 3.3.1: Zaemi vo optek za trite kreditni linii vo scenarioto so ograni~eni fondovi

Dodeka vo scenarioto spored rastot na pobaruva~kata vkupno 3.627

korisnici }e bidat opfateni (kumulativno) od MRFP, vo scenarioto so ograni~eni fondovi toa e za 18% ponisko, kako {to e pokaàno vo tabelata poddolu.

Tabela 3.3.2: Broj na MMP korisnici opfateni so scenarioto so ograni~eni fondovi

2002 2003 2004 2005 2006 Broj na novi korisnici 148 446 262 267 245

Vkupen broj na korisnici koi se opfateni (kum.)

1.733 2.179 2.441 2.708 2.953

Ponatamo{ni detali od ova scenario se prikaàni vo Prilog 4 i Prilog 7. 3.4 Razvoj na novi finansiski uslugi MRFP aktivno }e raboti na inovacii i razvoj na proizvodi vo oblasti

kade {to postojat tesni grla pri finansiraweto na MMP. Slednite novi nastani }e bidat ispitani za sproveduvawe vo programata od MRFP.

Tabela 3.4.1: Razvoj na novi proizvodi

Novi proizvodi/sodrìni

Karakteristiki Aktivnosti

Kofinansirawe so bankite vo kreditnite linii

Bankite treba da u~estvuvaat 25-50% pri finansiraweto na MMP. Se odnesuva na zaem tip 1 i tip 2.

Konsultacii so bankite, povtorni pregovori za dogovori

Garanten mehanizam pri nedostig od obezbeduvawe (kolateral) na MMP

Nedostig na obezbeduvawe pome|u 100% i 200% od kreditot bi moèl da bide garantiran. Se odnesuva na zaem tip 1 i 2 i kapitalniot fond na MRFP

Sovetodavna studija Pregovori so bankite

Garanten mehanizam za voeni rizici

Garancii do bankite (otkako drugite instrument se iscrpeni) po krediti poradi voeni ili civilni konflikti. Se odnesuva na zaem tip 1 i 2 i kapitalniot fond


Kapitalna poddr{ka na MFI

Razvoj na (kvazi) kapitalen instrument za kapitalna poddr{ka so izlezna strategija

Sovetodavna studija Pregovori so Mo`nosti

Obvrznici na MMP Istraùvawe na mo`nostite za zgolemuvawe na mobilizacijata na sredstva na lokalniot pazar za razvoj na MMP ( pr. so razvivawe i izdavawe obvrznici na MMP vo sorabotka so FP).


2002 2003 2004 2005 2006 Zaem tip 1 vo optek 1.150 1.887 2.818 3.535 4.095

Zaem tip 2 vo optek 2,030 3,408 4,079 4,858 4,545

Zaemi tip 3 vo optek 420 888 693 540 422

Vkupno zaemi vo optek 3.599 6.183 7.589 8.933 9.062


01-105/2-2002 21(36)

Kapitalen fond na MRFP Kako {to e opi{ano vo ~len 2.5. MRFP }e go konvertira postoe~kiot

namenski fond vo kapitalen fond(KF) ednakov na 15% od fondot za zaemi. Kapitalniot fond sluì kako likvidnosna rezerva za:

- Rizik od neuspeh (default): Ako dol`nik na MRFP ne gi ispolni obvrskite i kako rezultat na toa MRFP se soo~uva so problemi vo pogled na prezemenite obvrski za isplati, kapitalniot fond moè da bide iskoristen za taa namena.

- Rezerva za zagubi po zaemi: Vo soglasnost so me|unarodnite smetkovodstveni standardi, MRFP }e treba da formira nekoj vid na rezervi za lo{i zaemi. MRFP e vo sre}na okolnost bidej}i portfolioto za zaemi e 100% pokrieno so kapital (fondot za zaemi). Poradi ovaa pri~ina lo{ zaem moè da bide odbien i kreditiran na ovie dve smetki. Revizorite }e ja prifatat ovaa praksa, se dodeka MRFP oddrùva op{ta rezerva (t.e. KF).

- Site garantni mehanizmi }e baraat likvidnosni pokritija. Po~etno pokritieto }e treba da bide 100% od garancijata, no koga }e se pro{iri portfolioto, i odnosite so bankite se vospostavat, se o~ekuva bankite ponatamu da prifa}aat delumno pokritie. Vo soglasnost so tekovnite potrebi, MRFP od vreme na vreme }e alocira del od kapitalnite rezervi vo garantniot fond. Sega za sega, dvete zaedno nema da nadminat 15% od fondot za zaemi.

Obvrznici na MMP Komercijalnite banki generalno ne se skloni da gi koristat depozitnite

vlogovi vo programite za MMP. Edna glavna pri~ina e rizikot, ili predvideniot rizik povrzan so ovie investicii. Sega{nite kreditni linii na MRFP formiraat izloènost na bankite kon ovie tipovi na krediti, i ottuka kreiraat iskustva od prva raka. Voveduvaweto na garantni mehanizmi za nedostig na obezbeduvawe i za voen rizik vo idnina moè da pomogne za izbegnuvawe na ovie pre~ki.

Drugiot faktor koj bankata treba da go zeme vo predvid e mo`noto nesoglasuvawe pome|u dospeanosta na aktivata, i onie od sredstvata za finansirawe. Koga depozitorite investiraat glavno kako {tedni vlogovi po viduvawe ili fiksni depozitni smetki koi se kratkoro~ni (voobi~aeno do 12 meseci), sredstvata za finansirawe ne se adekvatni za finasirawe na srednoro~ni zaemi (3-6 godini).

Voveduvaweto na srednoro~ni obvrznici na MMP moè da bide atraktivno za javnosta, za (lokalnata) vlada i bankite. Privle~nosta za javnosta moè da se sostoi vo ponuda na kamatni premii i sigurni srednoro~ni investicioni instrumenti koi moàt da se koristat na pr. za stavawe pari nastrana za starost. Sigurnosta, sepak, }e bide od primarno zna~ewe na javnosta. Javnosta nema da gi kupuva, ako ne e uverena za sigurnosta na investicijata. Ako MRFP izdade obvrznica vo sorabotka so edna ili pove}e banki, verojatno }e ima potreba od silna institucija za poddr{ka na izdavaweto na obvrznicata, so cel da se otstrani bilo kakov somne`.

Ovde moè da se vklu~i (lokalnata) vlada. Za lokalnite vlasti razvojot na MRFP }e bide prioritet vo agendata, osobeno vo delovi kade ima visoka nevrabotenost. Vladata isto taka moè da bide zainteresirana za vospostavuvawe na olesnuvawa za poddr{ka na obvrznicite na MMP, so toa {to pribranite sredstva bi se investirale vo regionot pod nivno ovlastuvawe. Koga bankite imaat instrument koj e dobro istraùvan od MRFP, obezbeduvaj}i srednoro~en izvor na finansii, potkrepen so aran`man od vladata, ima mo`nost za interes ako bankata ve}e se angaìrala vo finansiraweto na MMP.


01-105/2-2002 22(36)

Prethodnoto iskustvo vo MMP sektorot e vitalno. Ova ja podvlekuva vitalnata uloga na kreditnite linii od MRFP.

3.5 Poddr{ka za razvoj na novi finansiski uslugi za sproveduvawe od

drugi Osven inovaciite koi se inicirani i sprovedeni od MRFP, ima golem broj

na mo`ni inovacii - aktivnosti na MMP pazarot vo koj drugite strani imaat podobra pozicija da prezemat inicijativi i i nivnoto sproveduvawe. Aktivnostite koi se smetaat kako korisni za postignuvawe na celite na MRFP, no za koi MRFP ne e najdobriot inicijator ili kade {to drugi ve}e prezele inicijativi. Nekoi od niv baraat razli~ni agencii da deluvaat zaedno pr. lobirawe ili razmena na informacii. Ovie aktivnosti moàt da dobijat poddr{ka i sorabotka od MRFP koga }e bide pobarana i koga ~ove~kite i finansiski resursi go ovozmoùvaat.

Lizing Zna~eweto na lizing aran`manite za vidot na pretprijatija koi se

poddrùvaat od MRFP e dobro postavena. So neodamne{noto usvojuvawe na Zakon za lizing, sega se ~eka na bankite i specijaliziranite lizing kompanii da po~nat da se vklu~uvaat vo ovaa aktivnost. Najverojatno ovie institucii }e po~nat da rabotat na sigurno, i najverojatno }e gi isklu~at kategoriite na korisnici na MRFP vo prviot moment. Ova }e ja otvori mo`nosta MRFP da najde soodveten pratner/i za da sprovede pilot lizing aktivnosti koi }e bidat od korist na celnite grupi na MRFP, sli~no na pristapot sleden so zaemite na MRFP. MRFP prvo }e gi kontaktira sega{nite FP za procenka na mo`nosta da se vklu~at vo lizing aktivnostite, pred da kontaktira so drugi potencijalni lizing partneri. Koga eden sproveduva~ki partner }e bide pronajden, programa za finansirawe na lizing aktivnostite na MRFP }e bide razviena za {to dvata postoe~ki fondovi za zaemi, kako i novi sredstva moè da se koristat.

Instrumenti za obezbeduvawe Seu{te postojat seriozni problemi vo zemjata pri naplatata na dolgovi

koi se obezbedeni so registrirani obezbeduvawa (kolateral). Procesot na registrirawe na hipoteki ima nedostatoci i sudskiot proces za finalizirawe na dol`ni~kite odnosi e te{ka i moè da trae so godini. Postavuvaweto na nacionalni garantni sredstva moè da gi re{i nekoi od problemite, no ne moè da bide krajno re{enie.

Osiguruvawe Ima mnogu malku slu~uvawa vo sektorot na osiguruvawe koi moàt da

obezbedat po~etna osnova za vklu~uvawe na MRFP vo momentov. Sektorot ostanuva od potencijalen interes za MRFP i nejzinite korisnici i MRFP }e gi sledi odblizu slu~uvawata.

Naplata na dolgovi I pokraj postoe~kite zakoni, seu{te postojat nedostatoci vo regulativite

i procedurite pri izvr{uvaweto na naplatata na dolgovite od strana na doveritelite. Ova vlijae i na dobavuva~ite na proizvodi i uslugi, kako i na bankite. Glavniot problem leì vo sproveduvaweto na zakonite, koi baraat premnogu vreme. Re{enija }e se iznao|aat taka {to zasegnatite strani zaedni~ki }e lobiraat do soodvetnite vladini institucii/oddeli /ministerstva vo koregiraweto na sega{nite nedostatoci. MRFP }e gi poddrì ovie aktivnosti ako bide pobarano.

Kreditni informativni uslugi


01-105/2-2002 23(36)

Nedostatokot od centralno mesto kade dobavuva~ite na trgovski proizvodi ili krediti od bankite moàt da ja proveruvaat kreditnata sposobnost na nivnite (potencijalni) klienti go spre~uva razvojot na transakciite i krediten sistem. Postoe~kiot sistem vo NBRM obezbeduva 3-mese~ni informacii. Re{enijata baraat zaedni~ka akcija na onie koi se zasegnati i treba da vklu~at izmeni vo legislativata, lobirawe do soodvetnite vladini ustanovi, koristewe na javnite mediumi itn. MRFP }e u~estvuva vo ovie aktivnosi ako bide pobarano.

Faktoring uslugi Nepostoeweto na formalni faktoring agencii go spre~uva razvojot na

komercijalniot sektor. Sektorot e preplaven so neformalni “naplatuva~i”. Faktoringot moè da bide korisna alatka za mikro i mali pretprijatija i im pomaga da go namalat nedostigot raboten kapital. Sekoja inicijativa jasno deka se nao|a vo instituciite vo finansiskiot sektor i ako e potrebno, moè da dobie poddr{ka od MRFP.

Otplata na stari dolgovi Aran`man so koj bi se pomognale visoko zadolènite individualci pri

osloboduvawe od nivnite dolgovi na kontroliran na~in vo odreden period bara prvo vladata da donese zakon koj }e ja regulira ovaa aktivnost. Vakov zakon se u{te ne postoi. Vakvi aran`mani moè da bidat od golema korist za celnata grupa na MRFP. MRFP }e se aktivira koga i ako se usvoi vakov zakon.

3.6 Nefinansiski uslugi MRFP }e prodolì da inicira i poddrùva aktivnosti od nefinansiski

karakter koi ne se sprovedeni, ili koi ne se vo soodveten obem ili na adekvatno kvalitativno nivo i koi ne se ispora~uvaat od drugi institucii. Brojot na obezbeduva~i na nefinansiski uslugi seu{te raste i iako nekoi funkcioniraat samo vo odredeni sektori ili podregioni, opasnosta od preklopuvawe so aktivnosti stanuva realna Zatoa, pred definirawe na konkretnite aktivnosti za odredena godina, koordinativni sostanoci so drugi organizacii koi rabotat na poleto za mikro i mali pretpriemni{tva }e bidat odrùvani (pogolemiot del od organizaciite imaat pozitiven stav za ovaa inicijativa). Analizite za potrebite na celnite grupi preku pra{alnici (povik) itn. }e bide isto taka sprovedeno. Ovoj pristap }e sluì kako osnova za razvoj na aktivnostite od nefinansiskite uslugi, kako i za finansiskite uslugi.

I pokraj aktivnostite na MRFP i drugi sli~ni organizacii, sektorot na mikro i mali pretprijatija se u{te ima potreba od golem broj na aktivnosti za poddr{ka. Na rabotilnicite organizirani od MRFP za podgotovka na Akcioniot plan za 2002-2004 golem broj od problemite i aktivnostite predloèni za nivno re{avawe bea prezentirani. Postoi potencijalna opasnost MRFP da se vovle~e vo premnogu aktivnosti, na toj na~in rasprostranuvaj}i gi svoite resursi na sitni delovi i gubej}i go pogledot na nivnite glavni celi. MRFP }e mora da napravi izbor vo ona {to }e go poddrùvaat i ona {to nema.

Glavnata pri~ina na MRFP za vklu~uvawe vo nefinansiskite uslugi e da gi poddrì aktivnostite vo finansiskite uslugi, za da osigura soodveten razvoen paket za nivnite korisnici, na toj na~in maksimiziraj}i gi razvojnite efekti.

Za planiraniot period se predviduva deka slednite vidovi na nefinansiski uslugi }e bidat ispora~ani:


01-105/2-2002 24(36)

• Gradewe na kapacitetot na zdruènijata na MMP • Gradewe na kapacitetot na obezbeduva~ite na delovni uslugi • Gradewe na kapacitetot na finansiskite posrednici • Gradewe na kapacitet na pretpriema~i • Zastapuvawe i lobirawe • Razmena i informacii a. Gradewe na kapacitetot na zdruènijata na MMP Vo kontekst na iniciranite aktivnosti na MRFP vo izminatite dve

godini, poddr{ka }e se obezbedi za zdruènijata na pretpriema~i i/ili zemjodelci. Ova vklu~uva: obuka na razni ve{tini (pregovarawe, facilitacija i dr. zavisno od identifikuvanite potrebi); studiski poseti; tehni~ko opremuvawe; programska i organizaciska poddr{ka i dr.

Proektot za dodeluvawe na grantovi za zdruènija na zemjodelci i/ili pretpriema~i }e prodolì. Tro{ocite voobi~aeno se odnesuvaat za opremuvawe na nivnite prostorii.

b. Gradewe na kapacitetot na obezbeduva~ite na delovni uslugi MRFP po identifikuvawe na potrebite }e inicira sproveduvawe na

skroeni kursevi za obezbeduva~ite na delovni uslugi (akreditiranite sovetodavateli). Ovie kursevi bi bile vo soglasnost so aktivnosta gradewe na kapaciteti na pretpriema~i, a }e se zemat vo predvid i obukite koi gi sproveduva SEED (zaradi politikata na nepoklopuvawe na aktivnostite so drugite organizacii koi rabotat vo sektorot na MSP).

v. Gradewe na kapacitetot na finansiskite posrednici Ovaa aktivnost e va`na postoe~ka aktivnost za obuka na slu`benici od

bankite koi rabotat so zaemi kako i obuka na menaxmentot. Vklu~uvaweto na novi FP }e bide pri~ina za prodolùvawe na ovie obuki i vo naredniot period. Voedno, so pro{iruvaweto na bankite i otvoraweto na pove}e filijali, kontinuiranosta na obukite e potrebna za novovraboteniot personal. Vrz osnova na iskustvoto do sega, nekoi modifikacii vo obukite moàt da se zemat vo predvid za da se obezbedi pogolemo vnimanie do korisnicite od malcinskite grupi i ènite pretpriema~i.

Pritoa, mo`nosta za iskoristuvawe na bankarskite slu`benici koi se ve}e obu~eni kako obu~uva~i za novite vraboteni }e bide istraùvano i }e se celi kon istoto.

Isto taka i vklu~uvaweto na bankarski slu`benici vo koordinativnite sostanoci so drugi organizacii koi rabotat vo sektorot za mikro i mali pretprijatija }e bide napraveno, kako i nivno vklu~uvawe vo drugi aktivnosti od delot na zastapuvawe i razvojno obrazovanie (u~estvo na trkalezni masi, promocii na finansiski uslugi vo regionite kade nema podneseni barawa za krediti itn.).

MRFP }e prodolì i so aktivnosta "finansirawe na MSP oddelenijata" na akreditiranite novi FP i MFI.

g. Gradewe na kapacitetot na pretpriema~i MRFP dosega ispora~a niza po~etni obuki za pretpriema~i. Istata

aktivnost }e bide prodolèna i vo naredniot period, vklu~uvaj}i i obuki na "povisok stepen" na oddelni temi: marketing, menaxment, pregovarawe i drugi identifikuvani potrebi. Zna~itelniot broj na podneseni proekti za razvoj na stru~ni ve{tini, posebno od sektorot na zemjodelie, iniciraa vo planot na narednite godini da se predvidat i obuki od ovaa oblast. Drugi planirani aktivnosti naso~eni kon gradewe na kapacitetot na pretpriema~ite se:


01-105/2-2002 25(36)

izdavawe na prira~nici na oddelni temi inicirani od zdruènijata i studiski poseti.

MRFP }e prodolì i so trigodi{nata aktivnost "Akreditacija na sovetodavateli" ~ie sproveduvawe e od strana na angaìrani sovetodavateli, a koi se na raspolagawe na mo`nite barateli za zaem.

d. Zastapuvawe i lobirawe Razli~ni problemi identifikuvani na rabotilnicata organizirana od

MRFP baraat kombinirani napori od nekolku agencii/institucii za iznao|awe na re{enija. Mnogu identifikuvani problemi baraat anga`man na vladinite institucii. Dosega be{e te{ko da se najdat agencii koi }e rabotat zaedno. Potrebata od ova e sepak prisutna. MRFP }e pottiknuva zaedni~ki akcii so vklu~uvawe na agenciite za re{avawe na identifikuvanite problemi. Zastapuvaweto i lobiraweto }e se pravi niz:

- Trkalezni masi za predlozi i izmena na zakonskata regulativa od sektorot na MSP, kako i za podgotovka na strategii; - Rabotilnici i konferencii na sprecifi~ni temi od op{t interes za organizaciite za razvoj na MMP; - Sektorski istraùvawa i studii. Po~nato e so podgotovka na (pod) sektorski studii so dogovor pome|u MRFP/SIDA/CECI. Ovie studi ne samo {to se od korist na potencijalnite investitori, tuku moàt da se koristat i kako alatka za bankite pri ocenuvawe na barawata za zaemi. Se planira ovie studii da doprat do po{irokata javnost preku veb stranica, zaedni~ki vodena od razli~ni agencii/institucii, koja moè da ima i drugi relevantni studii i publikacii. Od posebno zna~ewe se i studiite koi }e baraat angaìrawe na nadvore{ni konsultanti, posebno vo kreirawe na novi programski dokumenti: Garanten fond, Mobilizacija na fondovi i dr. - Studii na problemi. Od rabotilnicite stana jasno deka potrebite na pretpriema~ite vo MMP, kako i drugi pra{awa vo ovoj sektor, ne se dovolno poznati. MRFP }e inicira vakvi istraùvawa i }e podgotvi studija vo sorabotka na stru~ni lica po oddelni pra{awa. |. Razmena i informacija - Koordinacija i vmreùvawe. Iako ne e novo za MRFP, potrebata za posistematski pristap do vmreùvaweto e razbrana, delumno poradi zgolemeniot broj na vklu~eni agencii/institucii i porastot na aktivnosti koi se zapo~nati. Edna od predloènite zaedni~ki aktivnosti e lista preku koja agenciite }e gi spodeluvaat informaciite i da si pomognat edni na drugi vo iznao|awe sredstva, re{enija za problemite itn. Zaedni~kite sostanoci i rabotilnici se isto taka korisni vo ovaa faza. Glavna cel za pobliska sorabotka so drugite agencii e isto taka da se izbegnat preklopuvawa na aktivnosti i da stimuliraat zaedni~ki programi. - Informacii. Informacii za razli~nite kreditni {emi i kreditni linii, kako i druga tehni~ka podr{ka, se smeta kako nedovolna od pretpriema~ite. Podobruvaweto na pristapot do ovoj vid na informacii za pretpriema~ite }e ja zgolemi transparentnosta i }e go poednostavi pristapot do kreditnite linii na mo`nite korisnici. Ova moè da se napravi na rali~ni na~ini: veb strana, promocii, direktni sostanoci, bro{uri itn. od site involvirani agencii. MRFP }e obezbedi nejzinite uslugi da bidat dovolno poznati za celnite grupi.


01-105/2-2002 26(36)

- Sorabotka so drugi za razvoj na novi proizvodi i uslugi. Predloènite mo`ni re{enija, po nizata definirani problemi vo sektorot na MSP, na sredbata "Aktivnosti za MSP vo R.M." }e bidat izvor na mo`na sorabotka so drugite organizacii vo sproveduvawe na oddelni aktivnosti. MRFP vo idnina }e inicira i }e u~estvuva vo organizirawe na aktivnosti od vakov vid. 3.7. Indikatori za sproveduvawe na monitoring i ocenka Menaxment informativen sistem MRFP ima razvieno MIS so cel da pribira informacii potrebni za

pravilno nabquduvawe na aktivnostite od menaxmentot, i za izvestuvawe do Odborot na starateli i finansieri. Sistemot se osnova na unificirani formi za izve{tai podgotveni za finansiskite posrednici. Iako sistemot e vo funkcija, se ~ustvuva deka ima prostor za podobruvawe so cel da se osigura celosna soglasnost so ramkata za planirawe i soodvetnite indikatori.

Ramkata za planirawe koja e priloèna kako Prilog 1, dava pregled na dolgoro~nite institucionalni celi, srednoro~nata programa i nejzinite celi i aktivnostite koi treba da se prevzemat. Na site ovie nivoa se definirani indikatorite za uspeh (Prilog 1).

Nabquduvawe na finansiski uslugi Nabquduvaweto na finansiskite uslugi se pravi vrz osnova na sledniov

kriterium: - Dali porastot na Fondot za zaemi rezultira vo proporcionalen porast

na portfolioto? Ova moè da se vidi so sporedba na fondot za zaemi i portfolioto za zaemi od sukcesivni bilansi za sostojbata. Treba da se zabeleì deka fondot za zaemi moè da bide iskoristen i za novi finansiski instrumenti kako prihodnite obvrznici.

- Dali uspehot na MRFP e vo soodnos so planiranoto? Celite za finansiskite uslugi na ovoj plan i godi{nite planovi moàt da bidat sporedeni so realnata informacija za izvr{uvaweto vo polugodi{nite izve{tai za rabota. Treba da se ima predvid deka distribucijata na fondot za zaemi preku razli~ni finansiski produkti e predmet na pobaruva~ka i promenlivi pazarni uslovi. Zatoa vkupniot broj na ispora~ani finansiski produkti e povaèn kriterium od bilo koja druga komponentna.

MRFP }e usvoi sistem za izvestuvawe koj }e bide vo soglasnost so formatot za merewe na finansiskite uslugi na Strate{kiot plan i godi{nite planovi.

- Dobar pokazatel za izvr{uvaweto na finansiskite uslugi e nivoto na otplata (obnovuvawe) na zaemite i dolgovite na nivo na MRFP i na posredni~ko nivo. Otplatata (obnovuvaweto) na zaemite kaj MRFP ne treba da bide pomalo od 98%. MRFP }e izvestuva za obete.

Izvestuvaweto na MRFP do donatorite }e bide podobreno za da se olesni finansiskata kontrola vo soglasnost so standardite na donatorite. Ova }e bide napraveno preku:

- Doslednost vo koristeweto na glavnite indikatori pome|u Strate{kiot plan, Godi{nite planovi i Progres izve{taite.

- Novi formati za progres izve{taite, so standardizirani tabeli za porastot na portfolioto i fondot za zaemi.


01-105/2-2002 27(36)

- Detalizirani progres izve{tai }e bidat obezbedeni, vklu~uvaj}i i specificirani bilansi na sostojbata vo koi }e bidat prezentirani site komponenti na fondot za zaemi, kako i barawata do fondot za zaemi se jasno vidlivi.

MRFP }e obezbedi Polugodi{ni izve{tai za usoglasuvawe na fondot za zaemi, i Izve{taj za usoglasuvawe na fondot za nefinansiski uslugi, pokaùvaj}i na kumulativna osnova {to bilo primeno od KAH, kako se nameneti tie fondovi, i kolku ostanuva kako neiskoristeni sredstva.

Standardnite indikatori za merewe na rastot na portfolioto se: - Brojot na korisnici koi se opfateni (krajni korisnici i FP) - Sredna vrednost na zaemite po korisnik (krajni korisnici i FP) - Vkupna isplata (krajni korisnici i FP) - Zaemi vo optek (tekovno i kumulativno) - Otplata na zaemi (tekoven period) Izvestuvaweto se pravi vo soglasnost so planiranoto. Nabquduvawe na nefinansiski uslugi Ispora~uvaweto na nefinansiskite uslugi }e bide nabquduvano na nivo

na aktivnosti vo soglasnost so detaliziranite rasporedi vo godi{nite planovi. Godi{nite planovi se sostojat od rasporedi na aktivnosti so kvantitativni celi i buxeti. Vo Strate{kiot plan nema detalizirani celi za isporaka na nefinansiski uslugi oddelno od vkupnata proekcija na tro{oci.

Uspehot na nefinansiskite uslugi na nivo na programata, se meri so slednive indikatori:

- Broj na obraboteni barawa za zaem vo ekspoziturite; - % na u~estvo na etni~ki malcinstva, regioni i èni vo vkupniot broj na

korisnici; - Broj na informirani krajni korisnici; - Broj na korisnici na nefinansiski uslugi (NFU); - Broj na sovetuvani korisnici; - Broj na poddràni podsektori; - Broj na novovospostaveni biznis odnosi. - U~estvo pri izrabotkata na strategii i zakonska regulativa; - Broj na poddràni zdruènija; - Broj na zaedni~ki proekti so drugi organizacii. Scenarioto so ograni~eni fondovi pokaùva deka MRFP treba da e vo

mo`nost da go oddrì nivoto na nefinansiskit


01-105/2-2002 28(36)

4. MRFP FINASII 4.1. Potreba od finasirawe i strategija za mobilizirawe na

fondovi Vrz osnova na " Scenarioto spored rastot na pobaruva~kata", moè da se dade probna prognoza za potrebata od finansirawe za slednite godini. Mnogu pova`no od apsolutnite brojki, se karakteristikite na potrebite od finansirawe, kako {to e pokaàno vo tabelata poddolu.

• Od 2004 pa natamu se o~ekuva MRFP da generira dovolen vi{ok za da go poddigne samo-finansiraweto vo del od rastot na portfolioto;

• Proektiranata pobaruva~ka od 2009 moè kompletno da se pokrie so vnatre{no generiranite vi{oci;

• Od 2004/2005 pa natamu realnata vrednost na fondot za zaemi (po korekcijata za procentot na inflacija) se sovpa|a ili ja ndaminuva nominalnata vrednost - pokaùvaj}i deka profitabilnosta e dovolna za da se izbegne erozija na kapitalot poradi inflacija.

• Potrebata od finansirawe po i nad nivoto od 2002 ja nadminuva mo`nosta za finansirawe od strana na bilo koj eden donator. MRFP }e mora da obezbedi razli~ni izvori za finansirawe, vklu~uvaj}i go i lokalniot pazar za depoziti i obvrznici.

Tabelata poddolu dava slika za potencijalnata potreba od finansirawe, vrz osnova na " Scenarioto spored rastot na pobaruva~kata". Ova predviduvawe se smeta za realno, poa|aj}i od faktot deka potrebata za ovie uslugi postoi, i deka MRFP so nejzinata mreà na finansiski posrednici, ima kapacitet za isporaka. Dolgoro~nite trendovi se pokaàni vo dijagramot 3 (aneks 9).

Tabela 4.1.1: Proektirani potrebi od finansirawe po "Scenario spored rastot na pobaruva~kata"

2002 2003 2004 2005 Novi sredstva za finansirawe na FU 600 2,650 3,000 2,000Grantovi so specifi~na namena 70 300 363 426Vkupna potreba od sredstva 670 2,950 3,363 2,426Kumulativna potreba od sredstva 670 3,620 7,072 9,498

Vo ovoj moment, vo smisla na raspolo`livite sredstva, scenarioto e nerealno. Poradi ovaa pri~ina, a so cel planirawe na aktivnostite, izgotveno e poskromno scenario, vrz osnova na realnata raspolo`livost na sredstva ("Scenario so ograni~eni fondovi"). Vrz osnova na ovaa proekcija, ja imame slednata slika:

Tabela 4.1.2: Proektirana potreba od sredstva za "Scenarioto so ograni~eni fondovi"

2002 2003 2004 2005 Novi sredstva za finansirawe na FU 600 2,650 1,150 500Grantovi so specifi~na namena 70 300 250 150Vkupna potreba od sredstva 670 2,950 1,400 650Kumulativna potreba od sredstva 670 3,620 5,020 5,670


01-105/2-2002 29(36)

MRFP aktivno }e gi istraùva mo`nostite za iznao|awe na novi izvori za finansirawe. Osven me|unarodnite donatori i finasiski institucii, MRFP }e ja istraùva i mo`nosta za mobilizirawe na lokalni finansiski izvori za razvoj na MSP sektorot, kako {to e opi{ano vo del 3 pogore.

4.2 Proektiran buxet za 2002 i 2003 Zaradi kratkoro~no planirawe, neophodno e da se koristat konzervativni pretpostavki vo odnos na raspolo`livite sredstva. Od tamu, proekciite se praveni vrz osnova na gorespomenatoto "Scenarioto so ograni~eni fondovi" Vo Aneks 2, se prika`ni polugodi{ni proekcii za 2002 i 2003 godina. Buxetite moàt da se iskoristat od strana na Rakovodstvoto i donatorite kako osnova za planirawe na aktivnosti vo vtorata polovina od 2002, i posledovatelniot semestar. Za vreme na vtoriot semestar, MRFP }e izraboti godi{en plan za 2003, so mo`ni prilagoduvawa za vtoriot semestar. Vo Aneks 3, se prikaàni istite proekcii na godi{na osnova do 2006 godina. Treba da se zabeleì deka proekciite na ovie buxeti gi vklu~uvat i pari~nite rezervi za odrùvawe na Kapitalniot fond.

4.3. Rizici, osetlivost i dolgoro~na oddr`livost Poa|aj}i od geo-politi~kata situacija vo regionot, sega{niot plan se soo~uva so rizik za pre~ki vo realizacijata poradi nadvore{ni uslovi koi se von kontrolata na Rakovodstvoto na MRFP i Odborot na starateli. Vo dolnata tabela se navedeni rizicite, so kratko objasnuvawe za nivnoto vlijanie na programata i ocenka za serioznosta na naru{uvawata.


01-105/2-2002 30(36)

Rizik faktor Mo`ni posledici na aktivnostite i oddr`livosta na MRFP

Vlijanie

Povtoruvawe na konflikt/vojna

Verojatnost e konfliktot da bide ograni~en vo odredeni regioni. Ova }e predizvika stopirawe na isplatata na zaemi vo nekoi regioni, mo`ni "lo{i" zaemi ili zagubi na garanciite. Vo pogled na faktot deka kapitalot na MRFP se bazira na grantovi, ova ne sozdava situacija na nesolventnost. Pro{iruvawe na aktivnostite kon isto~niot region go namaluva rizikot. Garanten mehanizam za voeni rizici bi moèl da im pomogne na FP da prebrodat takva kriza.

Zagubi, koi ne se fatalni za MRFP

Neuspeh na finansiskite institucii

Bankite so koi MRFP sega raboti, ja preìveaa skora{nata kriza. Se ~ini deka rizikot od kompletno propa|awe e ograni~en, no sepak ne se isklu~uva. Poradi ovaa pri~ina, MRFP }e go pro{iri brojot na svoite finansiski posrednici, reduciraj}i go, na toj na~in, rizikot. Kapitalniot fond i dava na MRFP silna rezerva za apsorpcija na {okovi.

Golemi zagubi, koi ne se fatalni za MRFP

Nema drug donator osven KAH

Sega{niot plan demonstrira deka raboteweto na MRFP e vozmo`no i odd`livo, duri i vo slu~aj da ne se identifikuva drug donator pred 2005.

Se planira

Kompletno otsustvo na donatori posle 2005

Dolgoro~noto "Scenario so ograni~eni fondovi" pokaùva deka, duri i bez donacii posle 2005 godina, MRFP moè da gi oddrì aktivnostite, iako na ponisko nivo.

Ne e zastra{uva~ko

Seriozna ekonomska kriza

Procesot na liberalizacija moè da sozdade problemi za razvoj na MSP sektorot i negovata oddr`livost. Namalenate pobaruva~ka za MSP finansii moè potencijalno da go ograni~i rastot na portfolioto. Krajniot rizik e deka sega{noto finansirawe ne moè da bide kompletno apsorbirano.

Pobaven rast

Porast na inflacijata/ devalvacija

Site zaemi se denominirani vo vrednosta na Evroto, zatoa eventualnata devalvacija nema nikakvo vlijanie na otplatata na zaemite. Indirektno, taa moè da ima vlijanie na zgolemuvawe na nesupehot, no gi zasega FP.

Nema direktno vlijanie, samo nekoj indirekten negativen efekt.

Pregolema ponuda na MSP uslugi

MRFP ne obezbeduva direktni uslugi za MSP, pa spored toa ne im konkurira na onie koi gi obezbeduvaat. Vo sektorot ve}e postoela prezasitenost so sredstva za taa namena, no MRFP bila vo mo`nost da go nadmine toa preku efikasna mreà za isporaka.

Pove}e e mo`nost od kolku zakana za MRFP

Treba da se naglasi deka programata se bazira na preduslovot za

otsustvo na voeni dejstvija na cela teritorija na Makedonija, bidej}i, kako i vo 1999 godina, vo toj slu~aj, site resursi }e bidat naso~eni kon humanitarni aktivnosti.


01-105/2-2002 31(36)

4.4 Oddr`livost Oddr`livosta na MRFP e testirana vo soodnos so pretpostavkite za

celosna neraspolo`livost na donacii posle 2005. Priloèniot dijagram (aneks 10) pokaùva deka vo toj slu~aj osnovata na donacijata e konstantna (8.4. milioni evra). Isto taka, pokaùva deka portfolioto prodolùva da raste vo odreden period, a potoa te`nee kon postojano nivo od okolu 10 milioni evra. Dokolku ima inflacija, realnata vrednost na portfolioto na zaemi (namaleno za stapkata na inflacija), na krajot, }e padne malku pod Fondot za zaemi. Ova e poradi faktot {to, vo toj slu~aj, MRFP }e mora celosno da gi finansira nefinansiski uslugi od operativnite vi{oci. Od tamu, pomal del od ostavrenite vi{oci }e odat vo Fondot za zaemi. Dokolku MRFP gi sopre site nefinansiski uslugi, Fondot za zaemi }e ostane fakti~ki celosno ne~epnat.


01-105/2-2002 32(36)

5. UPRAVUVAWE I RAKOVODEWE SO MRFP 5.1 Pravna osnova i upravuvawe MRFP e pravno formirana kako fondacija vo Makedonija, vrz osnova na

Statut od 28 septemvri 1998 godina. Spored Statutot, Fondacijata e upravuvana od Odbor na starateli, koj se sostoi od 7 do 9 ~lena, so mandat od 4 godini, so paravo na eden reizbor. ^lenovite na Odborot se izbrani od lu|e so profesionalni kvalifikacii koi odgovaraat na sektorot na aktivnosti na Fondacijata: razvoj na MSP i/ili ruralen razvoj i/ili mikrofinansiski institucii i/ili kredit i/ili finansisko rakovodewe. Sostavot na Odborot go odrazuva duhot na parnerstvo pome|u razli~ni u~esnici vo sektorot i treba da se sostoi od slednovo:

• Eden staratel predloèn od Upravniot odbor na MCMS; • Eden do dva starateli predloèni od najgolemite donatori; • Dva do tri starateli predloèni od NVO aktivni vo sektorot na

aktivnosti na MRFP; • Dva starateli predloèni od finansiski i posredni~ki

institucii vo zemjata, i • Eden staratel predloèn od Odborot na MRFP.

Prviot mandat na Odborot zavr{uva na krajot od 2002 godina. Statutot propi{uva deka rakovodnite, kako i stru~nite i administrativni raboti se doveruvaat na treta strana, so koja Odborot }e sklu~i Dogovor za rakovodewe.

Vo Oktomvri 1998, Odborot usvoi Delovnik za Odborot na starateli. Vo isto vreme be{e usvoen i Pravilnik za finansisko rabotewe. Vo april 1999 be{e usvoen Pravilnik za finansiski uslugi, a vo fevruari 2000 be{e kompletiran i Pravilnikot za poddr{ka na proekti (nefinansiski uslugi).

5.2 Vnatre{na organiziranost Vo 1998 MRFP sklu~i Dogovor za rakovodewe so MCMS, koj se obnovuva

sekoi dve godini. Vrz osnova na ovoj dogovor MCMS izveduva rakovodni, stru~ni i administrativni aktivnosti za MRFP.

Vo sledniov period, ima potreba od zajaknuvawe na posebniot identitet i imix na MRFP vo odnos na MCMS. Vo isto vreme, se po~ituva i korisnosta od vmreùvaweto so ve}e vospostavenite partneri na MCMS (vklu~uvaj}i gi i stranskite partner organizacii) i ugledot koj MCMS go uìva vo zemjata i nadvor od nea, kako i efikasnosta od zaedni~koto koristewe na resursite. Ova moè da bide postignato preku razli~ni re{enija, po~nuvaj}i od presonalno razdvojuvawe na funkciite pretsedava~ i zastapnikot na MRFP, institucionalno razdvojuvawe na stru~nite grupi, do fizi~ko razdvojuvawe na dvete organizacii. Sekoj predlog }e povle~e odredeni tro{oci. Finalniot predlog, koj treba da se odobri od Odborot, }e bide napraven koga }e se ima pove}e informacii za idnoto finasirawe na MRFP.

Podolu prikaànata Tabela 5.2.1., pokaùva prektiran porast na potrebata na MRFP od ~ove~ki resursi, vrz osnova na "Scenarioto so ograni~eni fondovi".


01-105/2-2002 33(36)

Tabela 5.2.1.: Potreba od personal (lu|e-godini)

2002 2003 2004 2005 2006 Zastapnik na MRFP 0.20 0.20 0.20 0.20 0.20Program koordinator 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00Sorabotnik na proekti 3.25 6.50 7.00 7.00 7.00Vkupno direkten personal 4.45 7.70 8.20 8.20 8.20Indirekten personal 1.11 1.93 1.64 1.23 1.23Vkupno personal (lu|e/godini) 5.56 9.63 9.84 9.43 9.43

5.3 Partneri Vospostavenite partnerstva so me|unarodni ili lokalni organizacii

treba da obezbedat pred se me|usebno po~ituvawe, koordinacija vo raboteweto, vodewe dijalog za “politika”, no nezadiraj}i vo avtonomnosta na partnerite.

Dokolku stane zbor za sproveduvawe na programi so me|unarodni organizacii, a vo ramkite na organizacionata postavenost na MRFP, MRFP }e nastojuva vo programskite dokumenti da gi zadrì vospostavenite sistemi i proceduri vo sproveduvaweto, informacii za rakovodewe i izvestuvawe. MRFP ne e operatvna organizacija, i za taa cel i vo idnina }e gradi partnerstva so lokalni organizacii, po primerot na zdruènija na celnite grupi, kako i so drugi institucii koi rabotat na poleto na razvojot na mikro i malite pretprijatija.

Isto taka, MRFP }e gi prodolì i partnerstvata so organizaciite “posrednici” koi se neophodna alka vo sproveduvaweto na del od programskite aktivnosti na MRFP.

5.4 Proceduri za isporaka na finansiski i nefinansiski uslugi Administracijata na finansiskoto rabotewe se vr{i vrz osnova na

procedurite opi{ani vo Pravilnikot za finansisko rabotewe od 1998. Toj gi regulira site finansiski operacii vklu~uvaj}i finansirawe, plate`ni operacii, investicii, zaemi, transakcii so stranska valuta, sopstvenost i prava od sopstvenosta, finansisko planirawe, rakovodewe so fondovi, smetkovodstvo, finansiski izve{tai i suprevizija. O~igledno e deka proceduralnata ramka }e bide nadogradena vo 2002 so ogled na promenite vo finansiskiot sistem i finansiskite uslugi na MRFP.

Vo 2000 godina, so mali izmeni vo 2001 godina, e kompletiran Pravilnikot za poddr{ka na proekti. Toj gi regulira kriteriumite i procedurite za isporaka na nefinansiski uslugi. Prethodnoto gi vklu~uva kriteriumite za podobnost, buxetskite ograni~uvawa, kriteriumite za finansiska kontrola. Proceduralniot del gi opi{uva ~ekorite za sledewe na proektniot ciklus; identifikacija na potrebi; kreirawe na proekti, odobruvawe, sproveduvawe i izvestuvawe.


01-105/2-2002 34(36)

6. PROGRAMI ZA FINANSISKA I TEHNI^KA PODDR[KA

6.1 Pridones na Holandija Vo delot 4 be{e zaklu~eno deka vrz osnova na proekcijata spored rastot

na pobaruva~kata, se pojavuva praznina vo finansiraweto koja ne moè da se pokrie samo od eden donator. Vo vremeto na finalizacija na ovoj plan, aktivni bea samo konsultaciite za ponatamo{no finasirawe so Ambasada na Kralstvoto Holandija (KAH) vo Skopje. Poradi ovaa pri~ina, srednoro~noto planirawe e napraveno samo vrz osnova na finansiraweto od holandskiot donatorski paket za Makedonija.

6.2 Finansiska poddr{ka Informacijata koja e prezentirana podolu opi{uva vo koj odnos e

Baraweto za finansisiski sredstva od KAH so planiranite parametri od ovoj plan. Prviot red vo tabelata podolu go pokaùva vkupniot iznos na isplateni zaemi (vidi ja tabela 6.2.1). Potrebata od finansiska poddr{ka proizleguva od dva izvora:

- Porastotot na vkupniot iznos na isplateni zaemi, kako {to e pokaàno vo dva sukcesivni bilansi na sostojbata;

- Porastot vo Kapitalniot fond, sli~no prikaàn vo dva sukcesivni bilansi za sostojbata

Ovie se dvete finansiski sredstva preku koi se koristi finansiskata poddr{ka. Tretiot red go pokaùva porastot na ovie sredstva. êtvrtiot red pokaùva deka iznosot koj se pobaruva od KAH e vsu{nost ponizok od porastot na sredstvata, zatoa {to MRFP e vo mo`nost da finansira del od porastot na portfolioto od svoite operativni vi{oci. Od tamu, pri porast na finansiskite sredstva od 6,7 miliona evra do 2005 godina, od Holandskata vlada se pobaruvaat 4,9 miliona evra i saldoto.

Tabela 6.2.1: Potreba za finansirawe koja proizleguva od porastot na finansiskite sredstva

SREDSTVA (Evro '000) 2002 2003 2004 2005 Vkupno

Vkupen iznos na isplateni zaemi 3.599 6.183 7.589 8.933 9.062

Porast na vkupniot iznos na isplateni zaemi

363 2.584 1.406 1.344 5.697

Porast na Kapitalniot fond 534 173 208 141 1,057

Vkupen porast na finasiskite sredstva 897 2.758 1.614 1.485 6.754

Barawe za finansiski sredstva 600 2,650 1,150 500 4,900

Vnatre{no generirani sredstva na MRFP 297 108 464 985 1.854

Ova pokaùva deka MRFP e vo mo`nost da samofinansira (del od vi{okot na prihodi, a del od vratenata glavnica) vkupno 27,5% od vkupniot porast na portfolioto so vnatre{no generirani sredstva.


01-105/2-2002 35(36)

6.3 Poddr{ka za nefinansiski uslugi i gradewe na kapacitet na MRFP Tabelata podolu go pokaùva buxetot za nefinansiski uslugi koi treba

da gi ispora~a MRFP za MSP i finansiskite posrednici, kako tehni~kata poddr{ka (TP) koja i e potrebna na MRFP za sproveduvawe na programata spored ovoj plan.

Tabela 6.3.1: Potreba za finansirawe na NFU i tehni~ka poddr{ka

Obuki i soveti 2002 2003 2004 2005 Vkupno

Gradewe na kapcitet 35 213 159 79 486Zastapuvawe i lobirawe 1 22 21 4 48Razmena i informacii 9 13 7 7 36Soveti / monitoring 15 30 32 34 111Poddr{ka, sledewe i ocenka 15 30 32 34 107Vkupno tro{oci za TP i NFU 75 308 249 157 788Grantovi za TP od KAH 70 300 250 150 770Vnatre{no generir.sredstva na MRFP 5 8 0 5 18

Buxetot za soveti i poddr{ka/sledewe e pobaran za poddr{ka na MRFP

vo identifikacijata, kreiraweto i ocenkata na novi produkti i pristapi. Ova vklu~uva:

• Garanten mehanizam za nedostatok od obezbeduvawe i voen rizik; • Novi instrumenti za mobilizirawe na sredstva vo Makedonija

(MSP obvrznici); • Ocenka na komercijalnite banki i finansiski institucii koi bi

se vklu~ile vo kreditnata linija na MRFP; • Usovr{uvawe na menaxment informativnite sistemi i sli~nite

na~ini na izvestuvawe; • Usovr{uvawe na na~inite na finansisko izvestuvawe kon

donatorite (vklu~uvaj}i finansiski izve{tai po tro{kovni kategorii i tro{kovni centri, detalni izve{tai na Rakovodstvoto, vklu~uvaj}i bilansi na sostojba, pregledot na Fondot za zaemi, itn.);

• Poddr{ka vo ponatamo{en razvoj na produkti na MRFP; • Poddr{ka za razvoj na novi finansiski uslugi koi }e se

ispora~uvaat od drugi, kako {to se: Lizing Instrumenti za obezbeduvawe Osiguruvawe Uslugi za kreditni informacii Faktoring uslugi rehabilitacija na dolgovi

Se pretpostavuva deka so poddr{ka na KAH }e se finansira gore navedenata programa. Ova }e bara vkupno 770,000 evra za periodot juli 2002 - juni 2005.


01-105/2-2002 36(36)

6.4 Trigodi{na programa za poddr{ka na MRFP Vrz osnova na gore navedenite potrebi na MRFP za finansirawe na

finansiskite i nefinansiskite uslugi, vkupniot iznos na sredstva pobaruvan od Vladata na Holandija e sumiran vo tabela 6.4.1 podolu.

Tabela 6.4.1: Vkupen iznos na sredstva pobaruvan do KAH 2002 2003 2004 2005 Vkup

no Novi sredstva za FU 700 2,550 1,150 500 4,900Grantovi so specifi~na namena 70 300 250 150 770Vkupna potreba od finansiski sredstva 770 2,850 1,400 650 5,670

Kumulativna potreba od finansiski sredstva

770 3,620 5,020 5,670

6.5 Uslovi za isplata na finansiski i nefinansiski

komponenti Vo konsultacii so KAH, dogovoreni se procedurite za smetkovodstvo,

isplata i izvestuvawe. Detalite se prikaàni vo aneks 5.

Documents

Strateski Plan Na Za Fondacii i Pretprijatija MRFP 2002-2006-ZANETCISKA KOMORA BITOLA