STENOGRAFSKI BELE[KI od Triesettata sednica na Sobranieto ... sednica 16-07-2003.pdfMuminovi}, Trifun Kostovski, Qub~o Georgievski, Nikola Gruevski, Qube Bo{kovski, Petar Naumovski,

STENOGRAFSKI BELE[KI

od Triesettata sednica na Sobranieto na

Republika Makedonija odràna na

16 juli 2003 godina

Sednicata se odrà vo salata za sednici na Sobranieto na Republika

Makedonija so po~etok vo 10,20 ~asot.

Sednicata ja otvori i so nea pretsedava{e Nikola Popovski, pretsedatel na

Sobranieto.

NIKOLA POPOVSKI:

Ja otvoram Triesettata sednica na Sobranieto na Republika Makedonija.

Pratenicite Ne`det Mustafa, Esad Rahi}, Angelka Peeva Lauren~i}, Rafet

Muminovi}, Trifun Kostovski, Qub~o Georgievski, Nikola Gruevski, Qube Bo{kovski,

Petar Naumovski, Ali Ahmeti, me izvestija deka od opravdani pri~ini ne se vo

mo`nost da prisustvuvaat na sednicata.

Konstatiram deka na sednicata prisustvuvaat mnozinstvo pratenici i

Sobranieto moè polnova`no da odlu~uva.

Na sednicata se pokaneti pretsedatelot na Republika Makedonija,

pretsedatelot i ~lenovite na Vladata na Republika Makedonija, pretsedatelot na

Komisijata za hartii od vrednost, zamenik na pretsedaelot na DIK.

Zapisnicite od 21-ta, 22-ta i 28-ta sednica na Sobranieto vi se dostaveni.

Dali ima nekoj zabele{ki na zapisnicite. (Nikoj)

Konstatiram deka zapisnicite od 21-ta, 22-ta i 28-ta sednica se usvoeni bez

zabele{ki.

Za zbor se javi gospo|ica Ganka Samoilova Cvetanovska.

.

GANKA SAMOILOVA CVETANOVA:

Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani pratenici,

Dlaboko zagrièni zaradi neusvojuvaweto na zaklu~ocite i dlaboko

voznemireni posle izlagaweto na pratenikot od DUI koj mnogu ubavo ja objasni na

makedonskata javnost zo{to vsu{nost se brkaat ovie iljadnici vraboteni vo javnata

administracija,. Prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE bara pauza od 1 ~as so cel da

utvrdi kako }e prodolì i dali voop{to }e prodolì so rabotata vo Sobranieto

odnosno na sobraniskata sednica.

NIKOLA POPOVSKI:

Objavuvam pauza od eden ~as, do 11,15 ~asot.

(po pauzata sednicata zapo`na so rabota vo 11,25 ~asot).

(Prodolùvame so rabota)

Za proceduralno se javuva pratenikot \or|i Orov~anec.

\OR\I OROVÂNEC:

Gospodin pretsedatele, kolegi pratenici,

Jas bi sakal sega samo vo ovoj moment da dadam edno kratko objasnuvwe, zo{to

prakti~no nie pobaravme pauza od glasaweto do po~etokot do ovaa nova

parlamentarna sednica.

O~igledno deka gi usvoivme zaklu~ocite, a toa zna~i deka site nie ovde

odràvme brkawe na iljandici ~esni i vredni rabotnici. Bez razlika na site

diskusii koi {to prethodno gi imavme, so razno objasnuvwe za reformi, razni

objasnuvawa za unapreduvawe, tehnolo{ko i neznam {to se drugo, deneska bevme

svedoci na edno novo objasnuvawe, koe vsu{nost, elementarnoto objasnuvawe, a toa e

deka se brkaat rabotnici za da imame mo`nost za vrabotuvawe po nekoj nov princip,

koj dosega nam ni be{e nepoznat, a ne po kriteriumi koi se standardni, ne samo za ova

op{testvo, tuku i za celiot svet. Toa objasnuvawe e za etni~kata zastapenost. Vedna{

}e naglasam . Nikoj ne e protiv vrabotuvawe. Ni od VMRO na etni`kite zaednici.

Me|utoa, voop{to ne e za otpu{tawe i na vakov mizeren na~in na lu|eto, ne samo vo

sverata na elektrostopanstvo tuku i ova se drugo {to se nagovestuva ponatamu.

Nie kako pratenici ovde snosime odgovornost site za socijalnata erozija koja

nastanuva vo Republika Makedonija, nema opravduvawe za progonot na stru~nite lica

koi gi brkame i na intelektualcite i u{te eden princip na selektiven pristap na

brkaweto so naglasen politi~ki moment.

Site pratenici od ova Sobranie od pozicijata }e bidat odgovorni, bukvalno

odgovorni za armijata na socijalni slu~ai koja po`nuva da se regrutira vo Republika

Makedonija.

I u{te edna{ }e ve potsetam na golemata najava deka od predizborieto i

ponatamu deka od sekoja familija }e se vrabotuva po eden ~ovek, odnosno sekoe

semejstvo na nekoj na~in vo ovaa dràva }e bide i socijalno zgrièno, a vie vo ovoj

moment go pravite tokmu sprotivnoto od ona {to be{e veteno.

Nemam {to da kaàm pove}e i neka vi sluì na ~es va{iot izbor na va{eto

glasawe.

NIKOLA POPOVSKI:

Proceduralno bara g-dinot Agron Buxaku.

AGRON BUXAKU:

Po~ituvani kolegi pratenici po~ituvani pretstavnici na Vladata, po~ituvan

pretsedatele na parlamentot.

Od proceduralen aspekt mislam deka tuka ve}e izleguvame od dnevniot red

dokolku se dozvoluva eden pretstavnik najgolemata opozicionata partija da dade

zabele{ki vo ime na tn. proceduralna mo`nost, toga{ mislam deka i jas imam pravo na

ist na~in da mu odgovoram. Tuka e prisuten g-dinot Gruevski, i gospodinot Gruevski

kako porane{en minister za finansii i sega kako pretsedatel na partija i kako ~ovek

koj {to se angaìra za reforma na ekonomijata, veruvam deka vo najmala raka toj }e me

razbere i na toj na~in moèbi pri slednite diskusii jas bi sakal i gospodinot

Gruevski da se izjasni, odnosno da go dade svoeto mislewe za {to se razgovara tuka.

Tuka se razgovara za reformi, zaj op{ti reformi na edna nare~ena javna

administracija, kade {to vleguva dràvnata administracija i za edna dràva kako

Makedonija, nevozmo`no e da nosi eden takov tovar. Jas ne navleguvam vo toa kako se

vraboteni, koi se vraboteni, vrz koi kriteriumi, me|utoa, fakt e deka vo Makedonija

denes imame pregolemo vrabotuvawe, pregolembroj na vraboteni i edna brojka koja {to

i edna mnoguporazviena dràva od Makedonija ne bi moèla toa da go izdrì. Zna~i

se raboti za reformi vo javni pretprijatija i vo elektrostopanstvo, so cel da se

sozdadat uslovi za edna poefikasna rabota. I so samata taa poefikasna rabota }e se

sozdadat vrednosti i sredstva koi {to }e bidat vo slu`ba na dràvata. Dokolku nie i

ponatamu prodolùvame da odrùvame edna pregolema administracija, preobemna

javna administracija, samo }e ja zgolemime agonijata. Ovie ~ekori se prezemaat i vo

mnogu porazvieni zemji, so cel da se postigne efikasnost i so cel pretprijatijata da

stanat po konkurentni na Svetskiot pazar, se vr{i skratuvawe na administracijata i

taka so natamo{nata poefikasna rabota se sozdavaat novi rabotni mesta.

Dokolku nie prodolìme so takva obemna administracija i so vrabotuvawa koi

{to se pravele vrz partiski osnovi i drugi, toga{ samo }e prodolìme so agonijata,

odnosno nema da dobieme efikasnost, pretprijatijata nema da rabotat dobro.

[to se odnesuva do vrabotuvaweto na albancite se znae deka dokolku nie so

ogled na barawata nema da bide ist brojot na albanci ki {to }e se vrabotat, odnosno

nema da bide ist brojot so onie {to se otpu{teni. Toa e samo iskaàno da se postignat

partiski poeni. ]e se vrabotat drugi lica i mal broj }e bidat albanci. Toa }e bide vo

prilog na edna stabilnost, koja {to e mnogu pozna~ajna za stabilnosta na zemjata.

Implementacijata na Ohridskiot dogovor e od vitalno zna~ewe za Republika

Makedonija.

NIKOLA POPOVSKI:

Gospodin Gruevski bara proceduralno iako u{te nekoj drug bara proceduralno

za to~ka koja e von od dnevnot red na zatvorena sednica }e dadam povtorno pauza i }e

prodolìme so novata sednica i na drug nema da davam.

NIKOLA GRUEVSKI:

Po~ituvan g-dine prtsedatel na Sobranieto, po~ituvani pratenici,

Deneska kako {to vidovte se slu~i eden prili~no neprijaten moment pred

Sobranieto na Republika Makedonija. Lu|e koi {to ostanuvaat bez rabota, naletaa na

kam{ikot na policijata. Toa najmalku go o~ekuvavme od ova {to se zboruva{e minatite

denovi.

Vo vrska so site ovie otpu{tawa i takanare~eni reformi, bi sakal da kaàm

nekolku raboti.

Po~ituvani pratenici, ako go zanemarime faktot deka vo elektrostopanstvo

konsultantot za proda`ba be{e na{ol deka generalno nema vi{ok iako go ima e samo

vo odredeni segmenti koi {to moè me|usebno da se na nekoj na~in preraspredelat.

Ako toj fakt go zanemarime i ako kaème deka eve sepak, ocenkite na Vladata se deka

brojot na vraboteni e pogolem od onoj {to treba da bide, osnovnoto pra{awe e dali

treba{e tokmu na ovoj na~in da se namali brojot na vraboteni vo elektrostopanstvo i

vo celata dràvna administracija kako {to se najavuva.

Da ve potsetam deka pred tri godini, porane{nata vlada, isto taka, go namali

brojot na vrabotenite vo dràvnaa administracija. Me|utoa, toa be{e napraveno na

mnogu po~ove~ki na~in. Da ve potsetam i deka me|u dvata kruga na izborite 1998 godina

bea primeni na rabota nekolku iljadi lu|e. Da ve potsetam deka i vo prethodniot

period isto taka, se vrabotuva{e mnogu i ona {to nie go nasaledivme be{e preobemna

i golema administracija. Me|utoa, sepak, prethodnata Vlada reformite {to gi

prave{e vnimava{e da ne gi pravi vrz onie koi {to }e po~uvstvuvaat najgolema bolka.

Prvata rabota {to be{e napravena be{e predvremeno penzionirawe so dokup na

sta`. Isto taka bea ponudeni 24 plati na site onie koi {to dobrovolno sakaat da

zaminat. Re~isi 90% zaminaa na ovoj na~in. Pove}e od 3000 iljadi lu|e ja napu{tija

dràvnata adnministracija na ovoj na~in i site tie bea zgrièni. Toa e osnovnata

razlika. Tuka e krupnata razlika me|u ova {to deneska se slu~uva, kade {to lu|e

celosno ostanuvaat na ulica i onoj tip na reforma koj {to be{e napraven od minatoto,

odnosno skratuvawe na administracijata, bidej}i samo za sebe toa zemeno ne e

reforma, toa moè da bide samo del od edna pogolema akcija na reforma.

NIKOLA POPOVSKI:

Gospodine Gruevski, Ve molam da privr{uvate so intervencijata

NIKOLA GRUEVSKI:

Blagodaram. O~igledno samo za mene vaì ova. ]e skratam i na vistina àlam

{to deneska se slu~i ova. Navistina àlam {to policijata ima{e intervencija, toa

moè{e da se izbegne, navistina àlam {to tolku lu|e }e ostanat bez rabota, a

moè{e poinaku. Moè{e poinaku najmalku kako vo 2001 godina.

Vi blagodaram.

NIKOLA POPOVSKI:

Gospodine Gruevski ovoj kriterim ne vaì samo za vas, ako vnimatelno

sledevte, vaì za site.

Prodolùvme so rabota po novata sednica.

Grupa od 18 pratenici predlagaat dnevniot red na dene{nata sednica da se

dopolni so Informacija za potrebata od izgradba na patniot pravec na delnicite

Skopje-Miladinovci-Sveti Nikole; [tip-Radovi{-Strumica i [tip-Ko~ani-Del~evo.

Informacijata e dostavena.

Molam, eden od predlaga~ite da ja obrazloì itnosta i neodlo`nata potreba

Informacijata da bide razgledana na ovaa sednica.

Vo ime na predlaga~ite ima zbor gospodinot Slobodan Danevski.

SLOBODAN DANEVSKI:

Po~ituvan pretsedatele, dami i gospoda pratenici, gospoda ministri,

Od imeto na 20-tina pratenici koi se izbrani od isto~niot del na Makedonija

davame edna inicijativa do Vladata i izotvivme informacija za sostojbata na

patnite pravci Skopje-Miladinovci-Sveti Nikole; [tip-Radovi{-Strumica i [tip-

Ko~ani-Del~evo.

Cenime deka e dobar moment znaej}i so kakva infrastruktura, so kakvi patni

prvci raspolaga isto~niot del na Makedonija ovaa Informacija da dade pottik do

Vladata i resornoto Ministerstvo, Ministerstvoto za transport i vrski za da

otpo~nat podgotvitelnite raboti za otpo~nuvawe na delnicata Skopje-Miladinovci-

Sveti Nikole; [tip-Radovi{-Strumica i [tip-Ko~ani-Del~evo.

Imeno, za {to stanuva zbor? Se raboti za paten pravec koj }e zna~i skratuvawe

na okolu 30 kilometri vo eden pravec, vo dva pravci 60-tina kilometri i

najodale~enite destinacii po~nuvaj}i od Berovo, Del~evo, Kamenica, Strumica, }e se

skratat prema centarot na Republikata, glavniot grad na Republika Makedonija

Skopje, za okolu 30-tina kilometri.

Toa gledano od ekonomski aspekt zna~i mnogu, zatoa {to se vr{at za{tedi, se

pribliùva centarot na Republika Makedonija.

Od sigurnosen aspekt znaeme deka mnogu, mnogu na{i sogra|ani ginat na ovaa

delnica, zatoa {to frekvencijata e golema, patniot pravec e optovaren, a da ne

zboruvame za zimskiot period koga na delnicata pome|u [tip i Veles, na mestoto

Saramzalino sekoja godina pri najmali vrneì id sneg patniot pravec e blokiran so

denovi i nedeli. Isto taka na patniot poravec Sv. Nikole -Kumanovo.

Od tie pri~ini grupata od 20-ina pratenici pokrenuvaat inicijatuva i

predlagaat informacija denes da se stavi na dneven red na sednicata na Sobranieto

so toa {to }e otpo~nat podgotvitelnite raboti, bidej}i imame iden proekt i da se

zadolì Vladata na Republika Makedonija vo najkratok moèn period da otpo~ne so

izgradba na patniot pravec Skopje-Miladinovci-Sveti Nikole; [tip-Radovi{-

Strumica i [tip-Ko~ani-Del~evo, vo prva faza, i paralelno vtorata faza {to zna~i

povrzuvawe [tip-Radovi{-Strumica i [tip-Ko~ani-Del~evo.

NIKOLA POPOVSKI:

Predlogot na 18 pratenici Informacijata da se razgleda na ovaa sednica go

stavam na glasawe.

Ve molam da glasame.

Glasale 74 pratenici od koi 43 glasale za 13 vozdràno i 18 protiv.

Konstatiram deka predlogot na pratenicite e usvoen.

Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa predlaga dnevniot

red na ovaa sednica da se dopolni so verifikacija na mandatot na pratenik vo

Sobranieto na Republika Makedonija.

Predlogot za verifikacija e podelen.

Go molam pretsedatelot na Komisijata da ja obrazloì itnata potreba

predlogot za verifikacija da se razgleda na ovaa sednica.

BORIS KONDARKO:

Po~ituvani pratenici itnata potreba soglasno ~len 66 od Delovnikot se sostoi

vo toa {to ~lenot 16 od Delovnikot ne obvrzuva posle nastapuvawe na uslovi na

nespoivost na funkcijata, bidej}i eden pratenik stana zamenik minister, naredniot

pratenik od istite kandidati, {to treba da dojde na negovo mesto Komisijata treba da

go verifikuva mandatot i da mu predloì na Sobranieto da se verifikuva mandatot

na prvata naredna sednica, soglasno ~len 16.

Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa go razgleda

Izve{tajot na Dràvnata izborna komisija i konstatira deka nema nikakvi pre~ki

mandatot da bide verificiran i zatoa mu predlaga na Sobranieto na dene{nata

sednica soglasno ~len 16 od Delovnikot da go verifikuva mandatot na gospodinot

Agim Xelili, od DUI na mestoto na gospodinot Hazbi Lika, koj prethodno be{e izbran

za zamenik na ministerot za vnatre{ni raboti.

NIKOLA POPOVSKI:

Blagodaram.

Sega za itnosta odlu~uvame a ne za predlogot.

Predlogot za verifikacija da se razgleda na ovaa sednica go stavam na glasawe.

Ve povikuvam da glasame.

Glasale 83 pratenici, 72 glasale za, 6 vozdràni i 5 protiv.

Konstatiam deka predlogot na Komisijata e usvoen.

Vladata na Republika Makedonija go povle~e Predlogot za donesuvawe na zakon

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za u~eni~ki i studentski standard.

Spored toa za dene{nata sednica go predlagam sledniot dneven red:

1.Verifikacija na mandat na pratenik vo Sobranieto na RepublikaMakedonija;

2. Predlog na zakon za azil i privremen prestoj;

3. Predlog za donesuvawe na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za

zadolùvawe na Republika Makedonija so krddit kaj Vladata na Kralstvoto [panija

po Dogovorot za kredit za realizacija na proektot "Brana" so pridru`ni objekti, kako

na del od hidromeliorativnito sistem "Lisi~e", so Predlog na zakon;


kultura, so Predlog na zakon;


visokoto obrazovanie, so Predlog na zakon;


visokoto obrazovanie, so Predlog na zakon;


Voena akademija, so Predlog na zakon;

8. Predlog za donesuvawe na zakon za amnestija, so Predlog na zakon;

9. Predlog za donesuvawe na zakon za dopolnuvawe na Zakonot za lokalnata

samouprava, so Predlog na zakon;


organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, so Predlog na zakon;


nabavuvawe, poseduvawe i nosewe oru`je, so Predlog na zakon;


Fondot za osiguruvawe na depoziti, so Predlog na zakon;


Centralen registar, so Predlog na zakon;


lizing, so Predlog na zakon;

15. Predlog za donesuvawe na zakon za izmenuvawe na Zakonot za grade`noto

zemji{te, so Predlog na zakon;


radiodifuzna dejnost, so Predlog na zakon;

17. Predlog za donesuvawe na zakon za ratifikacija na Dogovorot za slobodna

trgovija me|u Republika Makedonija i Romanija, so Predlog na zakon;

18. Predlog za donesuvawe na zakon za ratifikacija na [estiot dopolnitelen

protokol na Ustavot na Svetskiot po{tenski sojuz, so Predlog na zakon;

19. Nacrt na zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo;


osnovnoto obrasovanie;


srednoto obrasovanie;

22. Predlog za donesuvawe na zakon za vr{ewe na zanaet~iska dejnost;

23. Predlog za imenuvawe viceguverneri na Narodna banka na Republika

Makedonija;

24. Predlog na odluka za izmenuvawe na Odlukata za izbor na {ef i ~lenovi na

Delegacijata na Sobranieto na Republika Makedonija vo Parlamentarnoto Sobranie

na Organizacijata za bezbenost i sorabotka vo Evropa;

25. Predlog na odlouka za izmenuvawe na Odlukata za izbor na pretsedatele,

zamenik na pretsedatelot i ~lenovi na Delegacijata na Sobranieto na Republika

Makedonija za sorabotka so Evropskiot Parlment;

26. Predlog na odluka za izmenuvawe na Odlukata za izbor na ~lenovi na

Upravniot odbor na Javnata zdravstvena organizacija Zavod za zdravstvena za{tita -

Skopje;

27. Izve{taj za rabotata na Komisijata za hartii od vrednost vo 2002 godina, so

Godi{na presmetka na Komisijata za hartii od vrednost za delovnata 2002 godina;

28. Informacija za potrebata od izgradba na patniot pravec na delnicite

Skopje-Miladinovci-Sveti Nikole; [tip-Radovi{-Strumica i [tip-Ko~ani-Del~evo.

Molam, dali ima predlozi za izmenuvawe ili dopolnuvawe na dnevniot red.

Ima zbor gospodinot Ismet Ramadani.

ISMET RAMADANI:

Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani kolegi pratenici i pretstavnici na

Vladata

Predlagam Zakonot koj {to e predviden denes za izmenuvawe i dopolnuvawe na

Zakonot za kultura da se izzeme od dnevniot red i da se stavi na dneven red na edna

naredna sednica, iako sum svesen deka dva pati po red e pobarano i dva pati bilo

prifateno baraweto ovoj zakon ili izmenite i dopolnuvawata na ovoj zakon da bidat

stveni na druga naredna sednica.

Od informaciite {to gi imam mislam deka seu{te ne e postignat po{irok

konsenzus ovoj zakon so ovie izmeni i dopolnuvawa da se stavi na dneven red.

Gi imam predvid site onie koi {to neposredno se zanimavaat so kulturata i

dokolku e toa taka toga{ ne }e bide dobro, sekoga{ gi po~ituvam spogodbite {to se

postignuvaat so po{irok konsenzus, za pra{awa {to se odnesuvaat na ona {to zna~i

po~ituvawe na kulturniot univerzitet vo Makedonija i koe {to isto taka e edna

poraka od Ohridskiot ramkoven dogovor.

Informaciite {to jas gi imam, stanuva zbor za pet dru{tva i golem broj drgi

intelektualci koi na nekoj na~in se zanimavaat so kulturata, baraat eden mnogu

poseriozen priod i mislam so eden po{irok konsenzus vo vrska so podgotovkata na

Zakonot za kultura, toga{ bi bilo dobro ova da se po~ituva.

Jas imam po~it i kon predlaga~ite, glavniot predlaga~,ministerot za kultura,

no isto taka imam predvid deka izmenite i dopolnuvawata {to se predlagaat vo ovoj

predlog na zakon pove}e od 66 ~lena se odnesuvaat na izmeni i dopolnuvawa na

Zakonot koj ima okolu 100 ~lena vkupno. Dokolku e toa taka mislam deka na edna

naredna sednica bi bilo dobro iscelo da se usvoi eden nov zakon vrz osnova na ona

{to go rekov prethodno da se bazira na Ohridskiot ramkoven dogovor, na eden

po{irok konsenzus i na onie koi {to neposredno se zanimavaat so kultura, se razbira

i nie kako grupi, kako pratenci od ovoj Parlament koj na nekoj na~in ovoj zakon bi gi

zadovolil interesite na ova {to zna~i kultivirawe na seto ona {to zna~i kulturen

diverzitet, no istovremeno i kultivirawe na kulturite posebno onaka kako {to gi

imame vo Republika Makedonija.

Zna~i i bilo dobro ovie izmeni i dopolnuvawa da dojde na dneven red na edna

od narednite sednici kako zakon za kultura koj {to }e bide izgotven od pogolem broj

na subjekti koi {to neposredno }e pridonesat da se donese eden zakon za podobruvawe

so edna mnogu pobrza dinamika, seto ona {to go imame kako nedostatok mislam deka

imame edna alarmantna situacija koja se odnesuva vo oblasta na kulturata, odnosno vo

kulturnite institucii i voop{to vo instituciite {to se zanimavaat so kulturata.

NIKOLA POPOVSKI:

Gospodinot Ramadani bara to~kata da se simne od dneven red.

Predlaga~ e Vladata na Republika Makedonija.

Vo ime na Vladata, gospodine Stefanovski dali se soglassuvate so Predlogot.

BLAGOJA STEFANOVSKI:

So cel respekt kon kolegata Ismet Ramadani, naprotiv pred dve nedeli nie gi

usoglasivme rabotite, {iroka elaboracija napravivme okolu site izmeni i smetam

deka se raboti za izmeni od taa priroda kako {to toj govore{e i vo ime na

instituciite {to stavile zabele{ki }e napravime krupen is~ekor.

Zatoa ne moàm da go prifatam predlogot.

NIKOLA POPOVSKI:

Predlogot na gospodinot Ramadani to~kata 4 - Predlog za donesuvaswe na zakon

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za kultura, so Predlog na zakon da se simne

od dneven red go stavam na glasawe.


Glasale 73 pratenici, za glasale 3.

Konstatiram deka predlogot ne e usvoen.

ZORAN [APURI]:

Po~ituvani kolegi pratenici, jas podnesov predlog za donesuvawe na zakon za

izmenuvawe na Zakonot za grade`no zemji{te so Predlog na zakon, denes go dobiv

misleweto na Vladata so koe taa vo osnova go poddrùva Predlogot na ovoj zakon so

koj {to }e se obezbedat trajni sredstva na edinicite na lokalnata samouprava za

odrùvawe na komunalnata infrastruktura.

Istovremeno se ukaùva deka }e se podgotvi zakon za finansirawe na edincite na

lokalnata samouprava, me|utoa, denes izvr{iv i konsultacii so prateni~kite grupi i

najgolem del od pratenicite i pokraj relativno pozitivnoto mislewe na Vladata

smetaat deka e potrebno pokompleksno re{avawe i tie se ponudija zaedno so mene da

izgotvat nov zakon za septemvri, pa vo toj interes vrz baza na konsultaciite so

pretstavnicite na prateni~kite grupi jas go povlekuvam ovoj zako i se nadevam deka

naesen zaedno }e doneseme zakon koj }e ja regulira ovaa materija.

NIKOLA POPOVSKI:

Konstatiram deka to~kata 15 - Predlog za donesuvawe na zakon za izmenuvawe

na Zakonot za grade`noto zemji{te so Predlog na zakon e povle~ena.

Molam dali nekoj drug bara zbor? (Nikoj)

Bidej}i nikoj drug ne bara zbor, predloèniot dneven red go stavam na glasawe.


Glasale 84 pratenici, 76 glasale za, 6 se vozdràle i 2 protiv.

Konstatiram deka e usvoen predloèniot dneven red.

Minuvame na to~kata 1 - Verifikacija na mandat na pratenik vo Sobranieto na

Republika Makedonija.

Izve{tajot na Komisijata za delovni~ki i Mandatno-imunitetni pra{awa Vi e

podelen.

Otvoram pretres po Izve{tajot na Komisijata za delovni~ki i mandatno-

imunitetni pra{awa.

Dali pretsedatelot ~ustvuva potreba da zeme zbor.

BORIS KONDARKO:

Jas obrazloùvaj}i ja itnosta pri utvrduvaweto na dnevniot red ja obrazloìv

i postapkata.

Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra~{awa konstatira vrz

osnova na Izve{tajot na Dràvnata izborna komisija deka DIK solasno Zakonot za

izbor na pratenici go izvestila naredniot kandidat od listata na DUI, koj doa|a na

mestoto na gospodinot Hazbi Lika, koj stana zamenik minister za vnatre{ni raboti,

gospodinot Agim Xelili pismeno ja prifati kandidarturata i ima dobieno uverenie

od DIK.

Isto taka konstatiravme deka nema drugi pre~ki za verifikacija nanegovit

mandat i zatoa mu predlagame na Sobranieto da go verificira mandatot na gospodinot

Agim Xelili.

NIKOLA POPOVSKI:

Dali nekoj drug bara zbor? (Nikoj)

Bidejki nikoj ne bara zbor, go zaklu~uvam pretresot.

Go stavam na glasawe izve{tajot i predlogot na Komisiajta za delovni~ki i

mandatno-imnunitetni pra{awa za verifikacija na mandatot na pratenikto Agim

Xelili.


Glasale 75 pratenici, 70 glasale za, 2 vozdràni i 3 protiv.

Konstatiram deka izve{tajot i predlogot na Komisijata za delovni~ki

imandatno-imunitetni pra{awa se usvoeni i so toa e izvr{ena verifiakcija na

mandatot na pratenikot Agim Xelili.

Objavuvam pet minuti pauza za da moème tehni~ki vo sistemot da go vklu~ime

noviot pratenik zatoa {to od sega mu te~e mandatot i ima pravo da glasa i da raboti

vo Sobranieto.

Objavuvam pauza od pet minuti.

(Po pauzata).

Pred da prodolìme so rabota, dozvolete, vo moe i vo va{e imena gospodinot

Xelili da mu ~estitam za verifikacijata i da mu posakam uspe{na rabota vo

Parlamentot.

Minuvame na Vtorata to~ka od dnevniot red - Predlgo na zakon za azil i

privremena za{tita.

Predlogot na zakonot i izve{taite na rabotnite tela na Sobranieto vi se

dostaveni odnosno podeleni.

Otvoram pretres po tekstot na Predlgoot na zakonot.

Zakonodavno-pravnata komisija podnese amandmani na ~len 16 stav 1, ~len 19

stav 1, ~len 20 stav 2, ~len 22 stav 3, ~len 27, ~len 28 stav 3 i ~len 36 stav 2 i na ~len

75.

So ogled deka vo pove}e fazi go gledame zakonot, soglasno Delovnikot vedna{

odime na pretres po tekstot. Op{tite raspravi gi pominavme vo minatite fazi.

Otvoram pretres po amandmanot na ~len 16 stav 1 podnesen od Zakonodavno-

pravnata komisija.

So amandmanto se soglasil poverenikot na Valdata.

Go molam pretstavnikot na Vladata da se proiznese.

Ima zbor gospodinot Hari Kostvo, minister za vnatre{ni raboti.

HARI KOSTOV:

So ogled na toa {to se raboti za precizirawe go prifa}ame amandmanot.

NIKOLA POPOVSKI:

Amandmanot e prifaten i e sostaven del na zakonot.


pravnata komisija.




HARI KOSTOV:

Vladata go prifa}a amandmanot.

NIKOLA POPOVSKI:

Amandmanot e prifaten i e sostaven del na Predlogot na zakonot.


pravnata komisija.




HARI KOSTOV:

I ovoj amandman se prifa}a.

NIKOLA POPOVSKI:

Amandmanot e prifaten i e sostaven del na zakonot.


pravnata komisija.




HARI KOSTOV:

Amandmanot se prifa}a.

NIKOLA POPOVSKI:

Amandmanot e prifaten i e sostaven del na Predlogot na tekstot na zakonot.

Otvoram pretres po amandmanot na ~len 27 podnesen od Zakonodavno-pravnata

komisija.




HARI KOSTOV:

I ovoj amandman se prifa}a.

NIKOLA POPOVSKI:

Amandmanot e prifaten i e sostaven del na Predlog zakonot.

Otvoram pretres po amandmanot na ~len 75 podnesen od Zakonodavno-pravnata

komisija.




HARI KOSTOV:

So ogled na toa {to sega ima samo eden stav, se prifa}a amandmanot.

NIKOLA POPOVSKI:

Amandmanot e prifaten i e sostaven del na tekstot na Predlogot na zakonot.

Prodolùvame so pretres na tekstot na Predlogot na zakonot.

Molam , koj bara zbor.

Ima zbor gospodinot Koce Trajanovski.

KOCE TRAJANOVSKI:

Po~ituvan pretsedatele, po~itugvani kolegi, po~ituvani minsitri,

Na ovaa sednica go imame Predlogot na zakonot za azil i privremena za{tit

akoj na 21-ta sednica odràna na 12 maj 2003 godina go usvoivme kako Predlog za

donesuvawe na zakon za azil i privremena za{tita. Zna~i toa e vtorata faza od

zakonot.

Bi sakal samo da napomenam deka predlogot za azil i privremena za{tit ae

podgotven vo vremeto na prethodnoto rakovodstvo na MVR, vo dobar del, poprimerot

na Slovene~kiot Zakon za azil i vo nego se implementirani site me|unarodni

standardi i komparativni iskustva vo ovaa oblast.

Seu{te vaè~kiot Zakon za dvièwe i prestoj na stranci , vo delot na azil i

begalcite, ne e dovolno precizen i nekorespondira so me|unarodnit einstrumenti i

legislativa vo zemjite vo razvienata demokratija i negovata prakti~na primena

predizvikuva te{kotii vo funkcioniraweto na nadle`nite dràvni organi.

Deka se raboti navistina za dobar zakon, toa se potvrduva i so misleweto na

Evropskata komisija dadeno na 14 septemvri 2000 godina koj , vo enkoi aspekti go

oceni i nad Evropskite standardi, vo oblasta na azilot i privremenata za{tita.

Vakov zakon e neophoden za Republika Makedonija zaradi opredelbata za

postignuvawe na polnopravno ~lenstvo na Republika Makedonija vo EU i toj

implicira harmonizacija na nacionalnoto zakonodavstvo so korpusot na me|unarodni

konvencii, kako deklarativen sistem na standardi vo site sferi na op{testveniot

ìvot.

So ovoj zakon se vr{i dosledno po~ituvawe na osnovnite slobodi i prava na

~ovekot ili gra|aninot, se obezbeduva ednakvost vo slobodite i pravata, nezavisno od

rasata, verata, nacionalnata pripadnost. Isto taka se vr{i i priznavawe na

socijalniot i humanitarniot karakter na problemto na begalcite.

Meutoa, so donesuvaweto na ovoj zakon proizleguva i treba da se donesat niza

podzakonski akti so koi }e se ovozmoì negova celosna implementacija.

Isto taka neophodno e Ministerstvoto za trud isocijalna politika da ja zabrza

postapkata okolu opredelvuaweto na lokacijata na idnoto prifatili{te na

strancite, vo koe }e bidat smesteni licata na koi }e im se priznae pravoto na azil,

ili }e im bide priznat status na begalec odnosno }e im bide dadena privremena

humanitarna za{tita na teritorijata na Republika Makeodnija.

Od gorenavedenit epri~ini prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE }e go

podrì ovoj zakon za azil i privremena za{tita.

NIKOLA POPOVSKI:

Ima zbor gospo|a Cvetanka Ivanova.

CEVETANKA IVANOVA:

Po~ituvan gospodin pretsedatel, po~ituvnai kolegi pratenici, po~ituvan

gospodine minsitre,

Na dene{nava plenarna sednica se nao|ame vo faza na usvojuvawe na tekstot

nas pratenicite za azil i privremena za{tita.

Bidejki na edna od prethodnite sednici ja utvrdivme neophodnata potreba od

donesuvawe na ovoj zakon, deneska jas sakam da se osvrnam na edna konstatacija , a toa

e deka so zadovolstvo moème da konstatirame deka od strana na predlaga~ot site

sugestii, predlozi i mislewa dadeni vo prethodnata faza, kako od sobraniskite

komisii, taka i od nas pratenicite vo diskusiite na prethodnata plenarna sednica se

vgradeni vo tekstot na zakonot, a so toa zna~i sme go podobrile tekstot na i taka

dobriot zakon. Ova treba da bide praktika vo donesuvaweto na site zakoni, bidejki,

barem minimum dve fazi da praktikuvame pri donesuvaweto na sekoj zakon, zatoa {to

samo tak a}e go podobruvame tekstot na zakonot i samo taka vo prakti~nata primena

donesenite zakoni nema da ni sozdavaat problemi.

Inaku sakam da konstatiram deka materijata {to ja regulira Predlogot na

zakonot za azil i privremena za{tita e osobeno kompleksna i zatoa so vnimatelnost,

od strana na predlaga~ot, be{e pristapeno kon izrabotka, pritoa, zemajki gi predvid

site komparativni iskustva, osobeno brojnite me|unarodni akti od ovaa oblast, kako

{to e Konvencijata za begalci, Protokolot za statusot na begalci i drugi

komparativni iskustva.

Ovoj zakon ni e neophoden zatoa {to imavme praven vakum, bidjekis eu{te

vaè~kiot Zakon za dvièwe i prestoj na stranci ne korespondira so navedenie

me|unarodni instrumenti

So dene{noto donesuvawe na zakonot za azil i privremena za{tita, prakti~no

nie }e go usoglasime na{eto zakonodavstvo so Evropskata legislativa, isto taka, }e go

re{ime na eden mnogu dobar na~in, primenvuajki gi site me|unarodni standardi,

pra{aweto na azil i emigracionata politika, {to e osobeno zna~ajno, ne samo zaradi

toa {to sakame da gradime gra|ansko op{testvo, no i za pobrz pat kon EU, tuku i od

pri~ina {to seu{te e kr{liva bezbednosno-politi~kata sostojba na Balkanot i

sekoga{ potencijalnata opasnost od napliv na begalci.

So reguliraweto na ovaa zna~ajna materija Republika Makedonija kone~no }e

izleze od ovoj praven vakum zatoa {to Zakonot na jasen i precizen na~in gi

determinira uslovite pod koi se priznava pravoto na azil, pravoto na privremena

za{tita, postapkata za priznavawe na tie prava i polo`bata na licata koi gi uìvaat

tie prava.

U{te od samiot po~etok so definiraweto na institutot pravo na azil, kako i

poimite-priznaen begalec i lice pod humanitarna za{tita, pa se do kaznenite i

preodnite odredbi, provejuva humaniot karakter na zakonot i po~ituvawe na

osnovnite ~ovekovi prava i slobodi, kako bazi~en princip na site demokratski zemji.

Vo prilog na ova se i odredbite koi go inkorporiraat principot na zabrana na

proteruvawe i nevra}awe, princip na semejno obedinuvawe, princip na lokalno

u~estvo i drugo, ponatamu {irokiot spktar na prava {to im se garantiraat na

baratelite na pravoto na azil, kako i demokratskite odredbi za samata postapka na

priznavawe na pravoto na azil.

Zakonot predviduva i dovolno preventivni merki, vo soglasnsot so postoe~kite

me|unarodni propisi. Dovolno e da se spomene odredbata za eksplicitnoisklu~uvawe

na primena na ovoj zakon za stranec koj izvr{ilkrivi~no deo protiv mirot, ~ove~nosta

i voenoto zlostorstvo, a vo toj kontekst se i odredbite koi pokraj prava normiraat i

obvrski za lica koi go uìvaat pravoto na azil ili privremena za{tita na teritorija

na Republika Makedonija. I najposle, vo taa nasoka e i delot od zakonot koj

predviduva itna postapka koja se sproveduva koga baraweto za priznavawe pravo na

azil e o~igledno neosnovano.

Od seto ova moème da zaklu~ime deka Predlogot na zakon za azil i privremena

za{tita, po svojata sodrìna e isklu~itelno dobar zakon koj generalno e baziran vrz

humana komponenta, koj vo potpolnost e ahrmoniziran, a vo nekoi aspekti duri i se

izdignuva nad evropskit ei me|unarodnite standardi i pridobivki, koj istovremeno gi

predviduva neophodnite za{titni mehanizmi {to od nego pravi i eden kompleten,

integralen zakonski del koj treba da bid eusvoen na dene{nata sednica i da stane

sostaven del na na{iot praven sistem.

NIKOLA POPOVSKI:

Blagodaram.

Nikoj pove}e ne bara zbor, go zaklu~uvam pretresot i Predlogot na zakon go

stavam na glasawe.


Glasale 68 pratenici, 67 za i eden vozdràn.

Konstatiram deka Sobranieto go donese Zakonot za azil i privremena za{tita.

Minuvame na to~ka 3 - Predlog za donesuvawe na zakon za izmenuvawe i

dopoluvawe na Zakonot za zadolùvawe na Republika Makedonija so kredit kaj

Vladata na Kralstvoto [panija po Dogovorot za kredit za realizacija na proektot

Brana so pridru`ni objekti kako del od Hidromeliorativniot sistem "Lisi~e", so

Predlog na zakon.

Predlogot za donesuvawe na zakonot, so Predlogot na zakonot i izve{taite na

rabotnite tela na Sobranieto vi se dostaveni i podeleni.

Otvoram pretres po Predlogot za donesuvawe na zakonot.

Molam, koj bara zbor?

Gospodin Petrov Kame.

KAME PETROV:

Blagodaram pretsedatele,

Po~ituvan gospodin pretsedatele, po~ituvani ~lenovi i pretstavnici na

Vladata, kolegi pratenici,

Branata "Lisi~e" kako sostaven del na istoimeniot hidromeliorativen sistem

vo Veles, pretstavuva eden od najkapitalnite, no istovremeno najsloènite objekti vo

ovoj moment vo dràvava. Negovata kapitalnost proizleguva od faktot {to

analizirano po vgradenite koli~ini na nasipen materijal, koj moè da se sporeduva

so najkrupnite srodni zafati vo Republika Makedonija. Zatoa, mnogu e dobro {to

Sobranieto na predlog na Vladata na nekolku svoi sednici, re~isi vo kontinuitet

odlu~uva za donesuvawe na zakoni, koi pretstavuvaat ubava idnina i perspektiva za

regionite, kako vo urbanite, taka i vo ruralnite sredini vo Makedonija. Ne bi sakal

da govoram za Kozjak, zatoa {to na edna od prethodnite sednici stru~nite lica

iznesoa dovolno podatoci za ovoj objekt. Ne bi sakal da govoram nitu za investicijata

za zaobikolniot pat okolu Skopje, za{to za prednostite na ovie investicioni zafati,

isto taka, bea prezentirani dosta pokazateli. No, za "Lisi~e" imam dol`nost da se

oglasam, duri imam i imperativna obvrska da se zaloàm za objektot, koj dodu{a se

gradi dolgi godini, no se gradi kvalitetno, bez pogolemi zastoi, bez prekini i

tehni~ki problemi. Objektot e vsu{nost eden od {kolskite primeri za dobra

organizacija na raboteweto na izvonredni izveduva~i vo imeto na grade`nite

dru{tva Mavrovo i Beton, na solidna delovna sorabotka me|u investitorot i

izveduva~ite i na site niv zaedno so proektantskiot i nadle`niot nadzor od oblasta

na grade`ni{tvoto. Taka {to celata ovaa konstelacija na vospostaveni odnosi i

kvalitetna gradba, potvrdeni vo naodite i mislewata na dràvnite inspekciski

organi, pokaùva deka na objektot samo edna rabota mu nedostasuva. Nema pari, so koi

ovoj nasu{no potreben objekt kone~no i finalno }e se izgradi. Od tuka, vakvite

pristapi na Vladata treba da se poddrùvaat. Treba vo princip da se poddrì

praktikata naizmeni~no, a po mo`nost i po~esto da dobivame predlozi za donesuvawe

na zakoni za investiciona gradba, za investicii, za respert na oddelni stopanski

kapaciteti od javnata sfera, vo koi pak najmalku ima politika i za koi najmnogu treba

da nao|ame zaedni~ki jazik za nivnata realizacija. Toa se objekti od interes i za

potrebite na gra|anite, no i za potrebite i perspektivite za stopanstvoto na

dràvata. Od tuka, hidromeliorativniot sistem "Lisi~e" ima nekolku zna~ajni

karakteristiki. Toj se gradi vo najte{koto i najsloènoto op{testvo na ekonomsko

vreme vo Republika Makedonija, {to zna~i izgradbata e realizirana sukcesivno,

gradba vo zavisnost od prilivot na sredstva. Vo negovata realizacija finansisko

u~estvo imaat i gra|anite, koi sporedeno so drugite sli~ni objekti e najgolemo,

osobeno vo 1998 godina i so pomo{ na dràvata odnosno na Vladata, objektot se nao|a

pred zaokruùvawe, taka {to potrebata da se poddrì ovoj zakon e od slednite

pri~ini.

Prvo, vo sostavot na sistemot "Lisi~e" so samopridones na gra|anite izgradena

e edna od najsovremenite filterni stanici vo Evropa za prerabotka i distribucija na

vodata na gra|anite, so kapacitet od 300 litri vo sekunda. Zaedno so filternata

stanica, isto taka, so pari od gra|anite izgraden e dovoden cevtovod do stanicata

dolg 20 km. Vo tek e izgradbata na spomnatiot najteòk i najsloèn objekt Zapad

branata do Lisi~e, ~ija realizacija e zavr{ena so okolu 75%. Vo branata do sega

izgradeni se najzna~ajnite objekti, teloto na branata skoro e zavr{eno, a ostanuvaat

opremata {to denes e predmet na rasprava i grade`nite zafati na pridru`nite

objekti, {to zna~at dovr{uvawe na celiot sistem "Lisi~e". Nesmetaj}i gi dene{nite

sredstva odnosno kreditot za ma{inskata oprema i za del od grade`nite raboti

povrzani so opremata, za preostanatite zafati do stepen na pu{tawe vo upotreba na

objektot za vodosnabduvawe na gra|anite, potrebni se u{te okolu 11 milioni evra ili

po pet ipol milioni evra godi{no. So ovie sredstva i so vremeto potrebno za

proektirawe, izrabotka, transport i vgraduvawe na opremata, }e se zaokruì eden

objekt, koj vo uslovi na izvonredno te{ki problemi vo stopanstvoto vo gradot, vo

uslovi stru~no dokaàni ekolo{ki problemi i posledici po zdravjeto na decata i na

gra|anite, }e zna~i otvorawe na novi perspektivi vo regionot, radikalni promeni na

mikroklimata odnosno sostojbi mnogu sli~ni, kako {to denes gi imaat ìtelite od

Ko~ani i drugite gradovi i sela {to se pod Bregalni~kiot sistem, ìtelite od Bitola

i tn. Ova dotolku pove}e {to stanuva zbor za takov del od Vele{kiot region koj ne e

opfaten vo zagaduvawata, koj pretstavuva ~ista prirodna sredina, dobra za zdravjeto

na lu|eto i za zemjodelskite proizvodi. Od tuka, mislam deka so pravo nad 50 iljadi

ìteli koi gravitiraat okolu ovoj objekt o~ekuvaat kone~na razvrska i zavr{uvawe na

investicioniot zafat "Lisi~e" vo Veles.

Od ovie pri~ini zakonot treba da se poddrì. Blagodaram.

NIKOLA POPOVSKI:

Mu blagodaram na gospodinot Petrov.

Gospodin Ivanov ima zbor.

QUBISAV IVANOV-YINGO:

Tokmu taka, od ovie pri~ini zakonot treba da se poddrì i jas u{te od vremeto

koga se pokrena inicijativata za izgradba na ovoj objekt vo ova Sobranie, imaj}i gi

predvid golemite potrebi na gra|anite od Veles i efektite koi treba da se postignat

so izgradbata na toj objekt, sekoga{ gi poddrùvav tie napori i gi poddrùvav i

zakonite koi vo toj pravec se donesuvaat. Me|utoa, sega mnogu pove}e nekoi raboti mi

se jasni {to gi iznese kolegata vo svojata diskusija, zatoa {to tie nedostasuvaat vo

obrazloènieto za donesuvawe na ovoj zakon, za àl.

Nie pratenicite koga treba da odlu~uvame po vakvite zakoni, morame da

raspolagame so mnogu podatoci, a toa zna~i kolku sredstva se vloèni vo toj proekt,

vo koj pravec se vloèni tie sredstva, od koi izvori se obezbedeni tie sredstva,

stepenot na izgradbata na samiot objekt. U{te kolku sredstva }e treba da se

obezbedat za da se dovr{i toj objekt, kako }e se vra}aat tie sredstva, od koi izvori,

na koj na~in. Dali toa samo }e bide dràvata, koja zadolùvaj}i se, }e gi vra}a ovie

sredstva i tn. Isto taka, sekoga{ sum insistiral i denes pak pvotoruvam deka nie

kako Sobranie, kako pratenici, kako najvisok zakonodaven dom vo dràvata, morame

da ja imame slikata za zadolùvawe na dràvata, a toa zna~i so novi donesuvawa na

novi zakoni i novi zadolùvawa, treba da go imame iznosot so koj se zadolùva

dràvata. I toj nov iznos, pokraj noviot iznos, kolku iznesuva celokupniot dolg i

kolku iznesuva godi{niot anuitet na toj dolg.

V~era imavme prilika da vidime, a denes da pro~itame vo informativnite

sredstva deka so 40 milioni dolari dràvata se zadolùva za izgradba na

obikolniot pat tuka vo Skopje i edna delnica vo Gevgelija. Ministerot za finansii,

verojatno, zapra{an od novinarite, izjavi deka Vladata vodi smetka do koj stepen }e

se zadolì dràvata i deka nema so ovie zadolùvawa, nema da se poremeti

finansiskiot del i zadolènosta na dràvata i nejziniot kredibilitet.

Jas bi sakal toa nie da go imame so cifri, so brojki i toa ne e nikakva tajna,

barem ne moè da bide tajna za Parlamentot. Isto taka, sega sakam za {to ne se

zboruva{e ovde da kaàm deka koristeweto na kreditite e mnogu sporo. Postoi mnogu

golema inertnost i nie ne znaeme, toa ne se gleda i vo obrazloènieto, zo{to eden

kredit ve}e edna godina ne e staven vo optek. Zo{to toj kredit ve}e ne e koristen ili

ne e iskoristen i koi se pri~inite. Dali toa doa|a kako rezultat na neume{nosta na

lu|eto. Dali toa doa|a kako rezultat na neznaeweto. Dali toa doa|a kako rezultat na

neodgovornosta na tie koi treba da gi sproveduvaat i da gi realiziraat vakvite

krediti. Koi se pri~inite? Toa morame nie da go ras~istime edna{ i da i stavime kraj

na ovaa pojava. Za ovaa sitacija ne e vinovna samo ovaa Vlada, vinovna e i

prethodnata, zatoa {to vo prethodniot sostav se doneseni zakoni i donesen e ovoj

zakon. Na takvite pojavi morame da vloìme napori da gi isklu~uvame, zatoa {to ja

~inat ovaa dràva mnogu pari takvite neefikasnosti. I, tuka vo obrazloènieto

mnogu e {turo dadeno zo{to se docni so koristeweto na ovoj kredit. Toa kako e re~eno

e totalno nejasno, ne se gleda koj e vinoven za takvata rabota, za nejasnotiite okolu

grejs periodot, okolu kamatite. Zo{to toa ne se ras~istuva pred odobruvaweto na

kreditot, pred donesuvaweto na zakonite. Zo{to toa mora da se pravi edna godina i

da se docni so, prvo, so izgradbata na objektot, a potoa i poskapuvawe na toj objekt.

Toa gi ~ini gra|anite na Makedonija mnogu pari.

Vo taa nasoka jas na poslednata sednica na koja {to se postavuvaa pra{awa i

odgovori neslu~ajno upativ pra{awe do Vladata i zamoliv da mi odgovori. Jas go

imav, me|u drugoto, i ovoj kredit vo predvid i mnogu drugi krediti, moèbi preku 20

krediti i mnogu od niv stojat vo razni ministerstva i ne se pipnati. I lu|eto vo

ministerstvata duri ne znaat za takvite krediti. Toga{ postaviv pra{awe da mi

odgovori Vladata koi kreditni linii postojat, od koi zemji, za koi nameni, pod koi

uslovi i zo{to tie kreditni linii ne se koristat. Toga{ mi be{e verbalno

odgovoreno, a odgovorot ni{to ne zna~e{e i rekov deka sum nezadovolen od odgovorot

i postaviv dopolnitelni pra{awa i dopolnitelnite pra{awa bea isto taka

nesoodvetni i bev upaten da gi ~itam vesnicite. Od toga{ navamu so tobri kupuvam

novini, nikade ne sretnav ona {to go barav.

Po~ituvani kolegi, kako nie da ja razdviìme investicionata aktivnost, kako

da ja digame ve}e ovaa propadnata ekonomija, kako da sozdademe edna pojaka

investiciona politika, koga imame neodgovoren odnos kon koristeweto na sredstvata,

koi {to ni se dodeleni, pa duri i onie sredstva koi se nepovratni, koi se grantovi.

Zo{to nie godina dena ne gi aktivirame tie sredstva tamu na branata vo

"Lisi~e"?

Vo obrazloènieto so edna re~enica e re~eno deka so sredstva ne se

pokrieni odredeni grade`ni raboti. Nie sme povtorno staveni vo stapica. Koi se tie

grade`ni raboti? U{te kolku sredstva treba za tie grade`ni raboti? Tuka kolegata

spomna edna cifra od 11 milioni evra, verojatno misle{e plus ovie 10 milioni evra

{to treba da se dobijat i gledaj}i ja sega namenata na taa voda, a taa namena e

izvonredna 4100 hektari navodnuvawe na zemji{na povr{ina. Treba da bideme

udostoeni vo obrazloènieto da ni se kaè dali postojat sistemi za navodnuvawe koi

moàt da se iskoristat za tie 4100 hektari, ili }e treba nekoi novi 5, 8, 10, 15, 20

milioni evra za novi investicii vo taa oblast. [to zna~i revitalizacijata na

ezeroto "Mladost". Ako morame da digneme raka, morame da glasame, ako sme svatile

deka takov objekt ni treba vo dràvata, nie toa treba da go napravime otkako }e

imame taka {iroki soznanija i takvi uvidi vo eden takov korisen investicionen

zafat koj }e ni se potvrdi so brojki, so cifri, so efekti, so rezultati itn. Eve ne nas

neprekinato ni se povtoruva dolgo da gradime, skapo da gradime, mnogu investicii da

vloùvame i mnogu od efektite od tie investicii zadocnuvaat. Takov e slu~ajot i so

"Kozjak" koga go raspravavme, takvi se slu~uvawata i vo mnogu drugi zafati, takvi se

slu~uvawata i so neodgovornosta na koristeweto na kreditite koi {to me|unarodnata

zaednica ni gi odobrila po najpovolni uslovi, vo zemjodelieto, za industrijata, za

infrastrukturata itn.

Spored toa, kako Sobranie morame da zaklu~ime deka organite i telata se

odgovorni za navremena realizacija na tie krediti, na proektite, na izgradbata na

objektite, a tuka mislam deka eklatanten primer e i prugata Kumanovo - Kriva

Palanka - \ue{evo itn. I insistairam koga se nosi vakov zakon nie da imame detalni

obrazloùvawa i podatoci koi edna situacija }e ni ja pretstavat vo pravata sostojba.

]e glasam za zakonot. Me|utoa, drug pat nema da glasam za vakvi zakoni,

ako vaka ne se postapuva ponatamu.

NIKOLA POPOVSKI:

Ima zbor gospo|a Sowa Lepitkova.

SOWA LEPITKOVA:

Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani pretstavnici na Vladata, kolegi

pratenici,

Zaokruùvaweto na izgradbata na branata "Lisi~e" pretstavuva

su{tinski pridones vo obezbeduvaweto na podobri uslovi za ìveewe na gra|anite na

gradot Veles i negovata okolina preku obezbeduvawe na dovolni koli~ini na zdrava

voda za piewe i za zadovoluvawe na oddelni komunalni potrebi. So izgradbata na

vakvi investicioni zafati vo oddelni regioni na Republika Makedonija se

obezbeduvaat zna~ajni pretpostavki za zabrzan ekonomski i sevkupen razvoj na

dadeniot region. Ako samo se pogledne od edna strana geografskata karta na

Republika Makedonija, a od druga strana se poglednat statisti~kite podatoci za

godi{nite vodeni talozi vo ramkite na Republika Makedonija, vedna{ stanuva jasno

zo{to e osobeno va`na izgradbata na vakvi infrastrukturni objekti. Statisti~kite

podatoci }e ni ja predo~at realnosta na relativno skromnite godi{ni vodeni talozi

{to podrazbira relativno su{ni periodi vo najzna~ajnite delovi od godinata koi se

koristat za zemjodelska aktivnost. Vakvite pretpostavki vo osnova doveduvaat do

mali prinosi vo zemjodelieto vo oddelni regioni vo Republika Makedonija, a isto

taka doveduvaat i do pogolemi problemi vo obezbeduvaweto na gra|anite so dovolna

koli~ina na voda za zadovoluvawe na nivnite sekojdnevni potrebi.

Po~ituvani pratenici,

Vo interes na sevkupniot ekonomski razvoj na oddelnite regioni na

Republika Makedonija kade imame izgradba, ili pak vo faza na planirawe na

izgradba se vakvi vodostopanski objekti, smetam deka treba da ja poddrìme i

ohrabrime Vladata da prodolì so nejzinite opredelbi za poddr{ka na vakvite

infrastrukturni objekti so koi vo krajna linija se obezbeduvaat i podobri uslovi za

ìveewe na gra|anite i razvoj na stopanskite subjekti. Me|utoa, vo sekoj slu~aj treba i

da ja ohrabrime Vladata i vo nejzinite napori i zalagawa izgradbata na vakvite

infrastrukturni objekti da bide zavr{ena vo predvidenite rokovi i so toa da

pokaème deka sme seriozni partneri, da pokaème deka sme zemja vo koja moè da se

sproveduvaat dogovorenite dinamiki na izvedba na rabotite i deka so toa nema da

stvorime pretpostavki za poskapuvawe na i taka mnogu skapite objekti.

Po~ituvani kolegi pratenici, sepak sakam da ja iskoristam ovaa prilika

da kaàm i nekolku zbora za hidrosistemot "Zletovica" - Probi{tip, regionalen

vodostopanski objekt koj vo vladinite programi za golemi investicioni objekti se

nao|a pove}e od 20 godini i sega e na povidok negova kone~na realizacija. Smetam

deka Vladata na Republika Makedonija treba pointenzivno da pristapi kon

obezbeduvawe na uslovi za zapo~nuvawe na izgradba na hidrosistemot "Zletovica" -

Probi{tip. Pobrzata izgradba i na ovoj objekt za koj ve}e spomenav deka ima

regionalen karakter e deka so voda za piewe gi zadovoluva i komunalnite potrebi na

gra|anite na op{tina Probi{tip, Sveti Nikole, [tip, Karbinci, Lozovo, Kratovo i

Zletovo i }e pridonese da se re{at i pogolemite problemi za vodosnabduvawe na

gra|anite za da se nadminat sostojbite koi vo oddelni op{tini nalikuvaat i na

humanitarni katastrofi. Tokmu od ovie pri~ini jas i Liberalno demokratskata

partija predlagame da se poddrì ovoj Predlog za donesuvawe na zakon za izmenuvawe

i dopolnuvawe na Zakonot za zadolùvawe na Republika Makedonija so kredit kaj

Vladata na Kralstvoto [panija i }e go poddrìme ovoj Predlog na zakon.

NIKOLA POPOVSKI:

Ima zbor g. @arko Karaxoski:

@ARKO KARAXOSKI:

Po~ituvan pretsedatele, kolegi pratenici,

Dozvolete mi kako izvestitel na Komisijata za finansirawe i buxet da

kaàm nekolku re~enici po odnos na ovoj zakon. Prvo, da ne se stvara zabuna deka

Sobranieto na dene{nata sednica nosi zakon za zadolùvawe na Republika

Makedonija so kredit kaj Vladta na Kralstvoto [panija po Dogovor za kredit za

realizacija na proektot "Brana" i "Lisi~e", tuku stanuva zbor za zakon za izmenuvawe

i dopolnuvawe na prethodno donesen vakov zakon, koj {to e donesen vo 2002 godina

objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 32 od 2002 godina. Da

bidam iskren, o~ekuvav deka zamenik ministerot }e dade barem edno uvodno izlagawe

koi se osnovnite belezi poradi koi {to se nosi deneska ovoj zakon. Zna~i, zo{to se

potrebni izmeni i dopolnuvawa. Inaku, vrz osnova na ona {to prethodno kolegite

pratenici kaàa kolku e potreben eden vakov zakon, fakti~ki za {to stanuva zbor.

Toa bea diskusii vo onoj moment koga se nose{e zakonot za zadolùvawe na Republika

Makedonija so eden vakov kredit. Jas moram da potsetam deka i vo toa vreme ima{e

dosta diskusii zo{to se nosi zakonot i dali voop{to treba da se zadolùvame. Ima{e

toga{ od odredeni pratenici od toga{nata opozicija koi se protivea na eden vakov

zakon, zatoa {to smetaa deka Republika Makedonija premnogu se zadolùva i deka toa

ne e dobro, nezavisno dali stanuva zbor za vodosnabduvawe, ili ne. Mislam deka na

taa tema vodevme i odredeni polemiki i toga{noto mnozinstvo, ili toga{nata Vlada

ima{e sluh i toa go napravi so eden vakov zakon. Deneska slu{am od pratenicite na

sega{noto mnozinstvo kako stavovite gi iznesuvaat vo pravec na poddr{ka na eden

vakov zakon i toa e dobro vo sekoj slu~aj. Inaku, da se razbereme, osnovnite pri~ini

poradi koi {to se nosi eden vakov zakon deneska se kako {to i pi{uva vo

obrazloènieto na predlogot od Vladata toa e drasti~no namaluvawe na euro bord od

pribli`no 5% na 2,5%, odnosno 2,36%. Jas }e najdam prilika da go pro~itam.

Istovremeno tro{ocite na kreditot poradi docnewe se golemi, tie na ovoj na~in

delumno }e gi namirat nivnite tro{oci za rezervacija na sredstvata od 2000 - 2003

godina. Predloènata izmena e voobi~aena kamatna stapka normalna za

komercijalnite krediti od razvoen tip. I pokraj toa neophodno e doobjasnuvawe na

grejs periodot po 2,5 godini. Prvata rata se pla}a 6 meseci od po~etniot datum na

otplatata itn najdocna treba da 22 meseci seto ova da zavar{i. Inaku, osnovnite

nameni se razgleduvani i usvoeni u{te vo ona vreme kako {to kaàv koga e nosen

zakonot. Taka {to ova {to sega Vladata go pravi so izmena e samo vo pravec na

realizacija na kreditot {to pobrzo i zaradi toj sluh {to treba da go imame site, {to

pobrzo i na {to podobar i poefektiven na~in.

Spored toa, kako izvestitel na Komisijata za finansirawe i buxet sakam

da iznesam i toa deka Komisijata go poddrà ednoglasno, imaj}i gi vo predvid site

ovie raboti koi {to sega gi iznesov i jas, a i prethodnite kolegi.

NIKOLA POPOVSKI:

Ima zbor gospodinot Slobodan Danevski.

SLOBODAN DANEVSKI:

Po~ituvan pretsedatele, dami i gospoda pratenici,

Sigurno deka potrebata iako zakonot e donesen vo 2001 godina, ova {to go

predlaga deneska Vladata Predlog za donesuvawe na zakon za izmenuvawe i

dopolnuvawe na Zakonot za zadolùvawe na Republika Makedonija so kredit kaj

Vladata na Kralstvoto [panija po Dogovor za kredit za realizacija na proektot

"Brana" so pridru`ni objekti, kako del od hidromeliorativniot sistem "Lisi~e", so

Predlog na zakon, vo celost go poddrùvame i nie kako politi~ka partija i li~no i

jas, bez razlika kako }e odat ovie raboti. Sigurno mora da se zabrza za da moè da se

napravi realizacija na kreditot, zatoa {to nasu{na potreba e edna{ da se stavi kraj

na site pate{estvija na gra|anite od op{tina Veles. Imeno, svedoci sme i znaeme niz

{to pominuvaat, znaeme deka toa e najzagadenata okolina vo Republika Makedonija,

zagaden e i gradot, sigurno zatoa se zagadeni i izvorite. So branata "Lisi~e" barem

ne{to }e se podobri, ona {to zna~i ~ista voda za piewe na ìtelite na gradot Veles.

Imeno, jas moram i vo ovaa prilika da spomnam deka gi poddrùvam site zalo`bi na

Vladata i na sega{nata i na prethodnata koga se vakvi proekti vo delot na

realizacija na krediti, zadolènija po odnos na vodosnabduvawe na gradovite.

Ona {to stoi kako otvoreno pra{awe, toa e snabduvawe na gradot Sveti

Nikole. Eve, pominaa ve}e 4 meseci, vleguvame ve}e vo vtorata polovina na letoto i

den deneska situacijata e status kvo i den deneska vo gradot Sveti Nikole se pie

voda od cisterni i den deneska imame redici, i den deneska imame nezadovolstvo.

Ona {to e najtragi~no ne se gleda re{enie na ovoj problem. Ona {to saka nekoj da go

nametnee pau{alno, zatoa {to ne e toa trajno. Trajnoto re{enie }e bide so

realizacija na proektot "Zletovica". No, najnovata informacija od pretstavnikot na

korporacijata, ili pretstavnikot na Japonskata vlada kaùva deka vo slednite

najmalku 7-10 godini nema teoretska {ansa da se realizira proektot "Zletovica".

Ostanuva otvoreno pra{aweto {to natamu so gradot Sveti Nikole, kako }e se re{i

ovoj problem? Ovoj problem lokalnata samouprava nema teoretski {ansi da go re{i.

Najnovite merewa i najnovite ispituvawa koi ukaùvaat deka trihloridmetanite se

zgolemeni za 190%, duri e zabraneto, najnovata zabrana doa|a deka vo detskite

gradinki i vo zdravstvenite ustanovi ne smee da se koristi vodata i kako tehnolo{ka.

Imeno, za {to stanuva zbor? Stanuva zbor za toa vodata vo branata "Mavrovica" e

petta, a sega e {esta kategoriija. So zgolemuvaweto na temperaturite se zgolemuvaat i

organskite materii. So toa se zgolemuvaat i trihloridmetanite. So ovaa tehnologija i

so ona {to se predlaga so dodatni dozirki i dodatna oprema so dva kalgulatora i

donesuvae na oprema za podobruvawe na vodata ozoner, so toa nema da se podobri

vodata, zatoa {to nie imame lo{a voda na po~etokot. I najsovremenata tehnologija vo

Makedonija ne moè da preraboti 6-ta kategorija na voda za piewe. Od ovie pri~ini

ostanuva pra{aweto nere{eno, mislam deka nikoj ne se griì za gra|anite na op{tina

Sveti Nikole. Pominuva i letoto, ne znam kako }e se re{i ovoj problem. Ubava e ovaa

inicijativa, ubavo e {to }e se re{ava slu~ajot so branata "Lisi~e", dobro e {to }e se

nadmine problemot so vele{ani. No {to pravime nie so gradot Sveti Nikole? Ima{e

inicijativa, ima{e prateni~ko pra{awe, informacija, edna, druga, Vladata na ova ne

odgovara. Resornoto ministerstvo koe moè da pomogne, toa e Ministerstvoto za

ekologija dade nekoi upatstva, no pra{aweto stoi otvoreno. Vo delot na re{avawe na

vodata vo Vladata postojat 4 ministerstva koi moàt da izdvojat sredstva, toa e

Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvoto za

ekologija i Ministerstvoto za transport i vrski kade {to ima namenski sredstva za

koristewe na voda za piewe kaj gra|anite. Znaeme deka tuka moè da pomogne i

~etvrto ministerstvo, a toa e Ministerstvoto za lokalna samouprava vo Fondot na

nedovolno razvieni. Od tie pri~ini, go apostrofiram po ne znam koj pat pra{aweto so

snabduvawe so voda na gradot Sveti Nikole. Ne znam dali nekoj razmisluva {to se

slu~uva so tie lu|e. Najnovata informacija, kaùvaat deka vo momentot ima samo 60

mladi lu|e zaboleni od rak od 40-50 godini i ima okolu stotina zaboleni od rak na

dojka i matka od pone`niot pol. Ova srazmerno so statistikata koja e dadena vo

Republika Makedonija koja po ìtel Sveti Nikole e najzagrozena zona da kaàm kade

{to smrtnosta po odnos na karcinom vodime ne samo vo Republikata, moèbi vodime

po brojot na ìteli i na svetsko nivo. Od tie pri~ini ne znam {to da podneseme, {to

da barame, nema odgovor od Vladata. Mora da se iznajde re{enie zatoa {to sostojbata

e alarmantna. Ako ima{e sluh Vladata da go nadmine problemot so vele{ani, ako

ima{e sluh i se najde re{enie so Prilep, mora Vladata da izreagira za pra{aweto po

odnos na snabduvawe so voda na gradot Sveti Nikole. Inaku ova pra{awe }e bide

otvoreno za site gra|ani, vleguvame vo edna perspektiva kade {to nema re{enie. Dali

treba gra|anite so gra|anska neposlu{nost da izlezat pred Vladata, pred Sobranieto,

ili da blokiraat ulici i pati{ta? Nie razgovaravme so gra|anite od gradot Sveti

Nikole, ne e popularna merkata da se pravat {trajkovi i red drugi raboti. Barame

ova pra{awe da se institucionalizira, da odi po redoven pat i Vladata da najde

re{enie vo najkratok moèn rok.

NIKOLA POPOVSKI:

Dali nekoj drug bara zbor? (Nikoj).

Go zaklu~uvam pretresot i na Sobranieto mu predlagam da go usvoie

sledniot zaklu~ok.

Sobranieto go usvojuva Predlogot za donesuvawe na zakon za izmenuvawe i

dopolnuvawe na Zakonot za zadolùvawe na Republika Makedonija so kredit kaj

Vladata na Kralstvoto [panija po Dogovorot za kredit za realizacija na proektot

"Brana" so pridru`ni objekti, kako del od hidromeliorativniot sistem "Lisi~e".


Glasale 71 pratenik, 68 za, i 3 vozdràni.

Konstatiram deka zaklu~okot e usvoen.

Dali Sobranieto go usvojuva predlogot na ovaa sednica da se pretrese i

Predlogot na zakon.


Glasale 71 pratenik. Site glasale za.

Konstatiram deka e usvoen predlogot na ovaa sednica da se pretrese i

Predlog zakonot.

Otvoram pretres po tekstot na Predlogot na zakonot.

Zakonodavno pravnata komisija podnese amandmani na naslovot na

Predlogot na zakonot i na ~len 1 vo vovednata re~enica na stav 1, so koj se soglasil

pretstavnikot na Vladata na Republika Makedonija i tie se sostaven del na tekstot

na Predlogot na zakonot.

Prodolùvame so pretres po tekstot na Predlogot na zakonot.

Molam, koj bara zbor? (Nikoj)

Bidej}i nikoj ne bara zbor, go zaklu~uvam pretresot po tekstot.

Predlogot na zakonot go stavam na glasawe.


Glasale 69 pratenici, site glasale za.

Konstatiram deka Sobranieto na Republika Makedonija go donese zakonot

za izmenuvawe na Zakonot za zadolùvawe na Republika Makedonija so kredit kaj

Vladata na Kralstvoto [panija po Dogovorot za kredit za realizacija na Proektot

Brana so pridru`ni objekti, kako del od Hidromeliorativniot sistem "Lisi~e".

Preminuvame na êtvrtata to~ka od dnevniot red - Predlog za donesuvawe

na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za kulturata, so Predlog na zakon.

Predlogot za donesuvawe na zakonot, so Predlogot na zakonot i

izve{taite na rabotnite tela na Sobranieto vi se dostaveni, odnosno podeleni.

Soglasno to~ka 2 od Amandmanot X na Ustavot na Republika Makedonija,

ovoj zakon se donesuva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, pri {to mora

da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi

ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

Otvoram pretres po Predlogot za donesuvawe na zakonot.

Molam, koj bara zbor?

Ima zbor gospodinot Kiro Doj~inovski.

KIRO DOJÎNOVSKI:

Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani prisutni,

24 juni 1998 godina pretsedatelot na Sobranieto na Republika

Makedonija toga{ gospodinot Tito Petkovski objavi deka so aplauz prebiscitarno po

u~estvo od 18 pratenici e donesen Zakonot za kultura i eve sega po pet godini i

nekolku dena vr{ime negova izmena i dopolnuvawe. Pri toa odvoeni diskusii i

javnata rasprava {to se vode{e po nego be{e prisutno edno zadovolstvo deka toa e

zakon koj mnogu uspe{no ja sistematizira problematkata od oblasta na kulturata i

treba{e da go harmonizira funkcioniraweto na instituciit i kulturata voop{to. Toa

be{e mnogu zna~ajna cel {to ovozmoùva{e zbogatuvawe na ìvotot i duhot i

nadminuvawe na bledata egzistencija na kulturata na marginite na Evropa i svetot.

U{te pove}e {to vo celiot svet imame avans za neograni~ena viza vo kulturata koja so

u{te malku povr{nost od ovaa situacija moèvme da ja prokockame.

Ubeden sum deka znaeme koj sme, kade sme dostignale i na koj na~in preku

kulturniot identitet moème da go afirmirame sopstveniot identitet i da

komunicirame so drugite civilizaciski i na drug kulturen na~in. Taka }e go ~uvame i

neguvame i razvivame respektot {to se iskaùva sprema na{ata kultura krevaj}i ja

na{ata kadarnost da im bideme ramni, bidej}i sedimentite na minatoto fermentiraat

kulturno nasledstvo za nas mnogu zna~ajno.

Zakonov za kultura donesen vo 1998 godina zna~e{e ~ekor kon tolku toga{

aktuelnata tranzicija, {to vo ovaa sfera, za àl, ne se sprovede dosledno, a sega

moème da konstatirame deka se izgubeni pet godini {to za nas, za kulturata voop{to

se nepovtorlivi.

Seriozno se postavuva pra{aweto zo{to ovoj zakon ne uspea da se

implementira vo ìvotot koga gi ima{e site kvaliteti na dobar zakon koga be{e

donesen so konsenzus.

Vo ovoj moment isto taka iznenaduva i faktot {to sega pri negovoto

dopolnuvawe i izmenuvawe opozicijata koja sekojdnevno organizira presovi so cel

voznemiruvawe na javnosta so nekoi pra{awa ne se proiznese po ovie izmeni na ovoj

zakon.

[to ne napravivme, a {to be{e zna~ajno za negovata implementacija?

Op{tata opredelba moè da se izvle~e, toa e neodgovornost. Pet godini ne ja

donesovme nacionalnata programa za razvoj na kulturata kako strate{ki dokument. Ne

gi fizionomiravme nacionalnite i drugite institucii od oblasta na kulturata. Go

~ekavme noviot Zakon za lokalnata samouprava i toa kako da ni odgovara{e. Ne gi

donesovme ni propratnite zakoni koi se odnesuvaa na kulturata, kako da go ~ekavme i

Ramkovniot dogovor i ustavnite izmeni. Seto toa sakale ili ne, gi dovede i

instituciite i subjektite vo edna indiferentna letargiska sostojba mnogu polo{a od

prethodniot period od nivniot razvoj. So v.d. direktori, so nedefinirani razvojni

programi, tamu imame vraboteno kulturni rabotnici koi ostvaruvaat kakva takva

egzistencija, no ne i seriozni kulturni programi.

Sosema e razbirlivo {to Vladata na Republika Makedonija i

Ministerstvoto za kultura sega smetaat deka nemaat pove}e vreme za ~ekawe po ova

pra{awe. Sega{niot pristap kon izmeni i dopolnuvawe na Zakonot za kultura zna~i

pristap kon negova implementacija po pat na evropska integracija. Vpro~em, naporite

{to tolku dolgo gi pravime za vlez vo Evropa se eden kulturen ~in.

Samo nekolku preduslovi za taa cel {to gi nudi zakonot. Toj dosledno i

cvrsto se zalaga za gra|anski model vo kulturata kade site gra|ani se ednakvi, so

ednakvi prava vo kulturata, so site mo`nosti i so site specifiki {to UNESKO gi

bara i gi potkrepuva, a toa e pra{aweto na raznoli~nost tolku bitno za na{eto

op{testvo i Evropa. Sferata vo kulturata e slobodna za site. Tamu ne se vleguva nitu

po klu~evi, nitu po kvoti. Tamu se vleguva i deluva po silata na ~ovekovata kreacija.

Spored toa, koga se zboruva za nacionalnata samobitnost vo sferata na

kulturata, na site ni e jasno deka nacionalnata samobitnost ne e sama po sebe

vrednost, taa treba da se dokaùva, apostolot na kulturata e toj koj na site i na

ednakov na~in ja pruà taa {ansa.

Ottamu, nikoj vo kulturata ne e podreden i zanemaren, forsiran ili

stimuliran. Zakonot se odnesuva za site. Na primer ~lenot 62 pod 2 mnogu jasno i

precizno zboruva citiram: ramnopravna polo`ba na site subjekti nezavisno od

pravniot status, etni~kata ili drugata pripadnost, podednakvi uslovi utvrdeni so

ovoj zakon.

Zakonot nudi ambient vo koj site gra|ani koi se ~uvstvuvaat slobodni da

tvorat, a toa tvore{tvo da se ~uvstvuva kako zaedni~ko prifatlivo tvore{tvo za site

{to e zalo`ba deka nacionalnoto zna~i nacionalno na gra|anite na Republika

Makedonija, na site gra|ani na Republika Makedonija.

Kulturata na eden narod ili zaednica e onolku prifatliva za site kolku

{to nudi visoki prifatlivi vrednosti za koknsumacija. Taka, iskreno da vi kaàm, go

gledam i posledniot uspeh na Turskata drama na Festivalot "Vojdan êrnodrinski" vo

Prilep kade gi po`nea site prvi nagradi.

Vo Zakonot na koj deneksa vr{ime izmeni i dopolnuvawa prakti~no se

definirani tri nivoa na interesi vo kulturata: individualen, lokalen, nacionalen i

nikoj od niv nema posebna prednost, bidej}i site se podednakvo va`ni i im se

ovozmoùva podednakov pristap do sredstvata i do aktivnostite zavisno od

ponudeniot kvalitet. Taa strategija zakonot so izmenite ja precizira na mnogu

prakti~en na~in. Se razbira, za realizacija na ova neophodno e da se napu{ti edna

stara i anahrona struktura {to ne{to zna~i tarnsformacija i prilagoduvawe kon

novite opredelbi. Site ovie opredelbi se osobeno razraboteni i doprecizirani vo

~lenot 8 koj pokraj drugoto nudi re{enija za dostapnost na gra|anite do kulturnite

vrednosti i nivno masovno koristewe pod ednakvi uslovi i za{tita na kulturniot

identitet na gra|anite vo zaednicite vo Republika Makedonija {to posebno zna~i

originalnost na ovoj zakon i civiliziran dostig vo domenot na kulturata.

Nekoi sogleduvawa za predloènite izmeni vo Zakonot za kulturata.

Za ostvaruvawe na nacionalniot interes vo kulturata Sobranieto na

Republika Makedonija donesuva nacionalna programa, sega vo ovoj zakon nudime za

period od ~etiri godini, predvidena vo ~lenot 9 za razlika od dosega koga toa be{e

pet godini.

Ako se ima vo predvid deka toa e najbiten dokument vo naredniot period

vo kulturata kade treba da se definiraat celite, strategijata na politikata,

nasokite za razvoj na mreàta na nacionalnite ustanovi, principite i celite na

me|unarodnata kultura sorabotka, proekcija na kadrite, nasokite za kulturolo{ki

istraùvawa i sli~no, toa zna~i deka toa e dokument koj treba da se donese so {iroka

javna rasprava pred da bide dostaven do Sobranieto na Republika Makedonija. Toa e

dokument koj ja utvrduva zadolìtelnata obvrska na dràvata sprema gra|anite kako

usluga, kako servis.

Zatoa vaka osmislen dokument - Nacionalna programa treba da se smeta za

strate{ki dokument na dràvata vo oblasta na kulturata okolu koj, po moe mislewe,

ne treba bezrazlo`no naddavawe, politizirawe, lobirawe me|upartisko, me|uetni~ko

i t.n.

Prakti~no treba toa naddavawe da se bara preku vrednosta, so

goleminata i so kvalitetot. Toa me tera da mislam deka ponudenata opredelba od

~etiri godini ovoj dokument da bide donesen zna~i deka sekoja politi~ka partija so

dobivawe na mandatot }e nosi ili barem rima mo`nost da nosi nova strate{ka

programa. Do kade so toa }e stigneme? Se zalagam za ednoo~en utvrden srate{ki

koncept za razvoj na kulturata po koj politi~kite partii sekoja vo svojot mandat {to

}e go dobie }e se natprevaruva kolku uspe{no }e go realizira delot od nacionalnata

programa {to e prakti~no programa na gra|anite.

Moèbi e potrebno da se utvrdi i potrebata od negovo srednoro~no

dousovr{uvawe, dorazrabotuvawe, no ne i promena i nosewe sekoi ~etiri godini.

Dobro utvrdeniot koncept na nacionalna programa kade }e se utvrdat minimum

elementi {to bi bile neodminlivi, da se stavi vo nadle`nost na izvr{nata vlast za

implementacija. Kako Vladata na Republika Makedonija smeta deka }e ja realizira

nacionalnata programa }e zavisi i }e odlu~i kakvi nacionalni i drugi ustanovi }e

formira, za ,koja dejnost i kakvi statusni sostojbi }e postojat vo taa smisla,

Na primer, se znae deka edna nacionalna biblioteka mora da bide

bibliografski centar na dràvata, treba da nosi zadolìtelen pe~aten primerok, da

bide informativen referalen centar i da vr{i instraùvawa vrz nacionalnoto

kulturno nasledstvo od minatoto i sega nadvor i tuka. Vo sprotivno, toa }e bide

maalska i lokalna biblioteka.

Ili Makedonskiot naroden teatar ili bilo koj nacionalen teatar,

zadolìtelno treba da postavuva dela na doma{ni avtori, klasici, dela na

sovremeni avtori, da poseduva opera, balet, orkestar i drugi dejnosti za razlika od

drugite tetatri vo dràvata, zatoa {to vo krajna linija makedonskiot gra|anin saka

tuka i ovde vo svojata zemja vo ìvo da gleda i opera i balet i da slu{a svoj orkestar.

Na krajot, formirame nov gleda~ , posetitel. Moèbi interesot na drugite teatri {to

isto taka moàt da se razvivaat i imaat interes moàt da gi postavuvaat i od drug

aspekt nekoi dela kako {to se "Bolva vo uvo", "Jane Zadrogaz", i sli~ni primeri koi

nosat profit. Vo drugite sferi isto taka treba da se baraat osnovnite elementi {to

e toa nacionalno.

Vo smisla na menaxerskiot pristap na zakonot sosema e prifatliva

opredelbata direktorot da bide izbiran od ministerot so programa po pat na konkurs,

za razlika od dosega, koga toa go prave{e Vladata na Republika Makedonija.

Isto taka dobro e re{enieto programskiot ili umetni~kiot direktor da

bide biran od direktorot na ustanovata. Na toj na~in se zgolemuva i ot~etnosta i

odgovornosta vo izvr{uvaweto na programata.

Moèbi vo celiot ovoj proces na razvoj treba da se obmisli i obezbedi

formirawe na nekoi drugi pomali insticii koi sega mu nedostigaat vo kulturata vo

Republika Makedonija kako {to bi bile Zavod za prou~uvawe na kulturniot razvoj vo

Republika Makedonija, Nacionalen centar za teatarski istraùvawa, Makedonsko

{kolo za arheologija i drugi {to sega vo momentot ne mi teknuvaat.

Mislam deka so vakov tip na institucii koi bi bile del od nau~no -

istraùva~kata rabota, na{ata kultura }e pomine vo ne{to {to }e zna~i strate{ko

razmisluvawe za razvoj na kulturata i {to }e ovozmoì pred ovoj Parlament da se

izleguva so kvalitetni programi vo smisla na stretegijata na kulturata.

Na krajot, isto taka vo ovoj dokument koj sega go nosime ja ima celosno

mojata poddr{ka ne e dovolno jasno {to so doseg{noto poedine~no zakonodavstvo vo

oddelnite kulturni dejnosti. Bidej}i ~etiri zakoni sosema prestanuvaat da vaàt, kaj

pet zakoni samo odredeni izmeni, ne e precizno kaàno kako i koga vo koj del se

vr{at tie izmeni.

Da posakame ovoj zakon da go doneseme, no istovremeno da posakame da ne

go snajde sudbinata na prethodniot, zatoa {to ovoj zakon gradi kultura koja ne

priznava me|i, etni~ki, politi~ki, jazi~ni. Priznava samo razliki vo kvalitetot i vo

kvalitetnite visini.

Ovde sakam samo da spomnam u{te dve raboti. Odgovornosta vo zakonot se

sveduva i preku reaudicijata, testiraweto i recenzijata. Toa samo vo nacionalnite

ustanovi. Koj e kriteriumot se postavuva pra{aweto? 20 godini i ottuka natamu ne. A,

zo{to tokmu 20, a ne pove}e ili pomalku? Zarem samo vo umetnicite ili vo stru~nite

kadri vo nacionalnite institucii lica posle 20 godini }e imame doverba deka toa }e

go pravat bez ovie formi na reaudicija, recenzija ili sli~no.

[to so visokite stru~ni zvawa, vi{i kustosi, vi{i sovetnici, vi{i

bibliotekari, koi gi steknuvaat nau~nite tituli magistri i doktori.

Na krajot, u{te ne{to, se zalagam vo ~lenot 50 kade gi utvrduvame

elementite neophodni za sekoja publikacija, kniga, dràven interes e da se precizira

i statusot na zadolìtelniot primerok {to izdava~ite treba da go po~ituvaat. Tamu

imame masa drugi posporedni pra{awa, me|utoa, zadolìtelniot primerok kako

obvrska, kako arhivski primerok na pe~atenata produkcija vo Republika Makedonija

kako da ni bega povtorno od predvid, osven ako ne go stavame vo nekoj drug zakon,

odnosno vo Zakonot predviden so nacionalnata programa.

Na krajot bi sakal da go kaàm i ova deka ovoj zakon bi posakale da

pridonese i vo kulturata na na{eto ìveewe, na{eto komunicirawe so svetot,

komunicirawe me|u nas, ako sakate i vo Parlamentot, bidej}i izgleda i tuka ni treba.

Po~ituvawe na òltite lenti pred {alterite, odnosot vo avtobusite, na stadionite,

izletni~kite mesta, ona {to go vikame aktuelna, ìva ili kako {to Blagoja

Stefanovski veli - dene{na kultura.

Blagodaram.

NIKOLA POPOVSKI:

Gospodinot Trajanovski ima zbor proceduralno.

KOCE TRAJANOVSKI:

Blagodaram pretsedatele.

Poradi slu~uvawata pred parlamentot, kade {to ve}e ima primena na sila od

strana na policijata i privedeni se dvajca od protestantite, a so cel das se izbegnat

ponatamo{nite nemiri {to moàt da nastanat pred parlamentot, kako prateni~ka

grupa VMRO-DPMNE barame da se prekine ssednicata i da se zakaè za drug den.

NIKOLA POPOVSKI:

Do kogo go upatuvate baraweto?

KOCE TRAJANOVSKI:

Do Vas.

NIKOLA POPOVSKI:

Ne go prifa}am.

KOCE TRAJANOVSKI:

Vo toj slu~aj pretsedatele Prateni~kata grupa na VRMO - DPMNE ja napu{ta

rabotata na ovaa sednica.

NIKOLA POPOVSKI:

Ne go prifa}am, zatoa {to vo toj slu~aj Sobranieto }e bide dovedeno vo

pozicija da negovata rabota e pod diktat na nekoj koj ne e od Sobranieto na RM, a toa

zna~i deka }e sozdademe situacija vo koja sekoj {to }e se sobere pred Sobranieto da

moè da ja prekine rabotata, a imame itni raboti po razni osnovi.

(Prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE ja napu{ta sednicata)

Prodolùvame so rasprava.

Ima zbor g-}a Val~evska.

Vie, ostanuvate li?

Ima zbor g-|a Lal~evska.

RISTANA LALÊVSKA:

Blagodaram gospodine pretsedatele.

So ogled na upornostite {to sega se slu~ija, jas navistina izgubiv interes da

zboruvam za ne{to fino kako {to e kulturata i se otkaùvam od svoeto izlagawe.

NIKOLA POPOVSKI:

Blagodaram.

Ima zbor g-dinot Fazli Veliju.

VAZLI VELIJU:

Po~ituvan pretsedatele, dami i gospoda pratenici, pretstavnici na Vladata

istovremeno i ministre za kultura.

Ja ka`uvam pri~inata za koja {to sme se opredelile da go usvoime zakonot, so

dopolnuvawa na ovoj period {to go pominuvame. Osnovaj}i se vo faktot deka

pra{aweto na albanskata kultura i vo celost vo zemjava e tretirnao so zadocnuvawe,

kako i zakonskite postapki {to se doneseni so zadocnuvawe ili ednostrano nie se

soglasivme da gi zabrzame zakonskite postapki i barame ovie da se usvojat od site, ne

samo od pratenicite na na{ata partija, tuku i od pratenicite na koalicijata kako i od

drugite partii. Imaj}i go predvid faktot deka za kardinalni pra{awa na narodite,

kako {to e i pra{aweto na kulturata, da odlu~uvame nadvor od partiskite ramki.

Nie sme gi konsultirale i prethodnite zakoni, potoa i predlozite za izmeni i

dopolnuvawa, istovremeno sme ja konsultirale javnosta, potoa intelektualcite i

profesionalcite i dojdovme do edna konstatacija deka ova sobranie i ovie zakoni ja

imaat i svojata sila na odlu~uvawe za pra{aweto {to go pominuvame, posebno za

pra[aweto na kulturata i na kulturite na ovaa zemja.

Istovremeno, neka ni bide dozvoleno da go objasnam i drugiot del na

opozicijata na albancite koi se nadvor od Sobranieto, deka nie ne mo`eme da ~ekame

dolgo vreme da dojdat zatoa {to pra{aweto na kulturata i na{eto pra{awe ne ~eka.

Ta bara re{enie i nie treba da go primenuvame vo praktika.

Go imame i celosnoto uveruvawe kaj ~lenot 9 alineja 1 kade {to sme predvidele

eden komitet za me|uetni~i odnosi, koj komitet }e pomogne na Ministerstvoto za

kultura za donesuvawe na odluki, a istovremeno i amandmani, no i na vrednostite {to

}e sledat vo srednoro~nata strategija, a istovremeno i vo na{ata dolgoro~na

strategija.

Ispolnuvaj}i gi ovie raboti }e dojdeme do zaedni~kata cel, na na{ata

ednakvost. Sega, spored noviot Ustav, usvoen minatata godina, albancite go imaat

svojot identitet. Istovremeno se i del na albanskiot narod vo celina no i del od

narodot sporedbeno so makedonskiot narod i imaat svoja drevna istorija i kultura,

taka kako {to ja imaat i pove}e narodi, kako {to ja ima makedonskiot narod, ja ima i

na{ata nova kultura {to vo ovaa zemja treba da se prezentira na dostoen i originalen

na~in, ednakov zasnovan i vo Ohridskata spogodba, pa posebno vo `lenot 48 koj ~len

treba da se prifati od Vladinite institucii.Ova ima svoi vrednosti nasledeni i

nekontestirani vo zemjava vo Evropa i po{iroko. Albancite imaat svoja poznata

kultura, no ovde, vo ovaa zemja ovaa kultura treba da se prifati taka kako {to e.

Istovremeno da se oceni taka kako {to e, zatoa {to sostavuva eden mozaik na kulturi

na ovaa zemja i ovaa kultura, moàm slobodno da re~am deka ne se zasniva na

konfesionalni razliki i ima edno zaedni~ko pretstavuvawe na albancite so verska

muslilmanska vera, katolici i pravoslavni. Nie ne pravime razlilki nitu vo nivnoto

nasledstvo, nitu vo nivnoto pretstavuvawe vnatre i nadvor od zemjata. Ova e

mozaikot {to navistina treba da se zasili i istovremeno da se poddrì, na na~in, da

izleze takov kakov {to zasluùva.

Vaka be{e vo minatoto, potoa i vo tekot na minatiot vek, takva }e bide i vo

idnina. Nie imame svoja volja na nacionalna kultura {to na krajot i za na{ava zemja

ovde }e dade eden dostoen kolorit Ovoj kolorit, sli~en so koloritot vo Albanija ili

Kosovo go zajaknuva i pove}e koloritot na samata kultura na Mkedonija, zatoa {to se

odnesuva so zaedni~iot na{ mozaik.

Ovaa koloritnost ne treba da se potceni i nitu da se negira nitu da se

diskriminira. Toa e edna visoka vrednost i treba da ima prednost vo vremeto {to

doa|a. Osven toa {to se narekuva drevno, nie treba da se izdigneme i so novata

kultura, so vremenskite vrednosti na emancipacija i podignuvawe vrz osnova na

angaìraweto, rabotata, ìveeweto, za na{ite nacionalni prava.

Na po~etokot na ovoj vek, nie se podignuvame so u{te edna vrednost od na{ata

kultura. Toa e obrazovanieto, no i so drugite raboti, so novite vizii za idninata vrz

osnova na dignitetot i permanentnite promeni {to veruvam deka treba, }e bidat kako

primer i za drugite, prifa}aj}i na krajot edna realnost, {to, vrz osnova na

zakonskite normi na dràvata ]e ovozmoì adekvatna prezentacija, ramnopravna

prezentacija so makedonskiot narod, so edna edinstvena visoka cel, civilizacija

kako {to posakuva dràvata, zemjata, Evropa i Svetot, civiliziran, da se izdignuva

zaedno na na~in za da odime zaedno i da se prezentirame zaedno.

Nie, vo minatoto nadminavme nekolku pote{oiti, osobeno pote{kotii vo vrska

so cenzurata i drugi pote{kotii. neprikaùvawe na demokratski ùvstva, kako i

negirawe na kolektivnite i individualnite vrednosti, no i negirawe na

personalitetot {to vi se poznati, a nie ne sakame da gi naglasuvame tuka. Pominavme

i drugi pote{kotii okolu na{eto izdignuvawe, na{eto ìveewe, na{eto

samofinansirawe, {to nie, nam ni nedostasuva{e. Me|utoa, toa se odnesuva so edno

samoizdignuvawe, a zaedni~koto izdignuvawe se odnesuva na zaedni~koto

izdignuvawe, osobeno na dràvata. Zatoa, narodot i dràvata treba da ja vr{at

svojata rabota na na~in {to ovie vrednosti, ovie institucii da ne se izdignuvaat

individualno, tuku na eden sistematski na~in, i na na~in kako {to go posakuva samata

zemja i kako {to go posakuvaat narodite koi ìveat tuka.

Mislam deka ova go imame kako na{ zaedni~ki princip. Dokolku ja potcenime

kulturata na endiot ili drugiot, ja potcenuvame zemjata. Dokolku ne davame

avansirano napreduvawe na kulturata na endiot ili na drugiot, ne sme napreduvale

eden so drug. Dokolku nie, vo na{ite posebni ili zaedni~ki predlagawa, prezentacii,

kako {to e vo Belgija ili [vajcarija, kade {to prezentiraweto e zaedni~ko no i

posebno 3+2 ili 3+4 itn., nie pravime, vr{ime rabota na na{a {teta.

Vo edna zemja sme kade imame balkanska koloritnost i balkanskiot koloritet

treba da go izdigneme na nivo na samata zemja na na~in da se izdigneme na edno

evropsko nivo i po{iroko, so na{ata zaedni~ka koloritnost {to sme gi imale i imame

Documents

STENOGRAFSKI BELE[KI od Triesettata sednica na Sobranieto ... sednica 16-07-2003.pdfMuminovi}, Trifun Kostovski, Qub~o Georgievski, Nikola Gruevski, Qube Bo{kovski, Petar Naumovski,