Statistika Statisticne Obdelave Analize Spss Pspp Metodologija Manoilov

Osnove metodologije in statistike................................................. Mag. Marijan Manoilov

Zalonik: ZavodNOVOZNANJE,NovaGorica http://www.novoznanje.eu Avtor:pred.Mag.MarijanManoilov Naslov:Osnovemetodologijeinstatistike (eelitesvetovanjeavtorjavzvezizanketnometodologijooziromaepotrebujetestatistineanalize ponaroilu,[email protected]) Verzijapublikacije:V0.20,izdanaaprila2010 ........................................................................................Avtornejamiinneprevzematanobeneodgovornostizamorebitnenetonosti,napakealinepopolnostiobjavljenihinformacijvtejpublikaciji.Polegtegaavtornejamizamorebitno kodo,kibilahkonastalazaradiuporabetepublikacijeinvsega,karjevnjejobjavljeno.Priujoevsebineinpodobevtejpublikacijisopredmetavtorskezaiteindrugihoblik intelektualnelastnineinbrezpredhodnegapisnegadovoljenjaavtorjasenesmejoprepisovati,razmnoevatialikakodrugaerazirjati.Avtorsipridrujetapravicokadarkoli spremeniti,dodatialiodstranitivsebinoiztepublikacijebrezkakrnegakolipredhodnegaobvestilakaterihkolivpletenihstrani,kisokakorkolipovezanestopublikacijo.

Spremna beseda..............................................................................v 1. uvod v druboslovno metodologijo.............................................7 1.1 naela znanstvene metode..................................................9 1.2 metodologija druboslovnega raziskovanja........................11 A) primarni in sekundarni viri podatkov.............................11 B) kvalitativna metoda.......................................................11 C) kvantitativna metoda....................................................13 D) presene in panelne/longitudinalne raziskave...............19 E) eksperimentalna in neeksperimentalna metoda............19 F) meani raziskovalni narti.............................................20 1.3 esomar-jev kodeks in etina vpraanja v zvezi s tem.........21 2. kvantitativne anketne raziskave................................................23 2.1 vzorenje...........................................................................23 2.2 formulacija anketnih vpraanj............................................29 2.3 formulacija monih odgovorov...........................................31 2.4 anketni vpraalnik kot celota.............................................33 3. statistina analiza kvantitativnih podatkov..........................35 3.1 statistina znailnost, stopnja tveganja.............................35 3.2 izbor primernega statistinega testa.................................38 3.3 priprava za statistino analizo s programom pspp.............41 3.4 univariatne statistine analize...........................................50 A) t-test za en vzorec ........................................................54 B) binomski test.................................................................55 3.5 bivariatne statistine analize.............................................57 A) t-test za neodvisna vzorca.............................................57 B) enosmerna analiza variance..........................................59 C) hi-kvadrat test...............................................................61 D) korelacijski koeficient....................................................63 3.6 multivariatne statistine analize (multipla regresija).........65 4. poroilo in predstavitev rezultatov raziskave..........................71 PRILOGA ....................................................................................73

3 | Mag. Marijan Manoilov (za statistine analize po naroilu piite na [email protected])

S PREMNA BE SEDAPublikacija je trenutno v fazi nastajanja in trenutna verzija e ni lektorirana in recenzirana, zato so mone nekatere vsebinske, slovnine in druge napake, za katere se avtor vnaprej opraviuje. Vsi bralci ste vabljeni, da podate vae komentarje, predloge za popravke in pozitivno ali negativno kritiko, ki jo lahko poljete avtorju na e-mail naslov: [email protected] Tudi negativna kritika je dobrodola, saj lahko predvsem slednja veliko prispeva k temu, da bo konni izdelek im bolji. Ta publikacija je med drugim dostopna tudi na spletni strani avtorja, kjer bodo objavljene vse dopolnitve in najnoveje verzije: http://novoznanje.eu/manoilov

5

1.

UVOD V

D RU B OS LOV N O M ET OD OLOG IJ O

V nadaljevanju so predstavljeni nekateri vidiki metodologije druboslovnega raziskovanja. Obravnavane so razline metode, kot je npr. znanstvena metoda in kvalitativna/kvantitativna metoda. Predstavljene so tudi razline tehnike, kot so npr. tehnike zbiranja podatkov ter razne druge metode, kot sta npr. eksperimentalna/neeksperimentalna metoda itd. Pred podrobnejo predstavitvijo vseh omenjenih metod in tehnik, sledi najprej kraja opredelitev omenjenih osnovnih pojmov. Metodologija1 je v ojem pomenu znanost o raziskovanju. V irem pomenu bi metodologijo lahko definirali tudi kot skupek metod, ki se uporabljajo pri kakem raziskovanju, miljenju (vir: Slovar Slovenskega knjinega jezika). Metoda je neke vrste podmnoica oziroma sestavni del metodologije in jo je mono definirati kot obliko/nain/postopek nartnega, premiljenega dejanja, ravnanja ali miljenja za dosego kakega cilja (vir: Slovar Slovenskega knjinega jezika). Tehnika je e ire definirana, kjer ni poudarek na doseganju nekega cilja, temve gre pri tehniki le za urejen, ustaljen nain, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti (vir: Slovar Slovenskega knjinega jezika). Na podlagi ravnokar predstavljenih definicij je razvidno, da je pojem metodologija relativno ozko definiran, saj gre pri1 Konnica logija izvira iz grke besede lgos, ki v dobesednem prevodu pomeni beseda, govor in v prenesenem pomenu pomeni znanost, veda.

Mag. Marijan Manoilov (za statistine analize po naroilu piite na [email protected])

metodologiji za skupek (mnoico) metod oziroma celo za nekaj ve kot samo za skupek metod, metodologija je znanost, ki so kot vse druge znanosti prizadeva metodino priti do sistematino izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj (vir: Slovar Slovenskega knjinega jezika), in sicer gre pri metodologiji za spoznanja o tem, kako naj bi se raziskovalo. Pojem metoda, ki je sestavni del metodologije, pa je na prvi pogled zelo podoben pojmu tehnika, pri emer metoda predpostavlja e dosego nekega cilja, pri tehniki pa gre bolj za obrtniki vidik oziroma je veji poudarek na samem ustaljenem postopku, ki je vnaprej zelo natanno doloen. V nadaljevanju so doloeni pojmi, kot je npr. kvalitativne/kvantitativno raziskovanje uporabljeni v konotaciji s pojmom metoda, s imer je poudarjen znanstveni vidik. Doloeni pojmi (npr. tehnike zbiranja podatkov), pa so uporabljeni v konotaciji s pojmom tehnika, s imer je poudarjen bolj obrtniki vidik. Nekateri avtorji uporabljajo termina kvalitativno/kvantitativno raziskovanje v konotaciji s pojmom strategija (npr. Ragin, 2007). Pri pojmu strategija gre v veji meri za doseganje nekega (dolgoronega) cilja (vir: Slovar Slovenskega knjinega jezika). Dosego cilja predpostavlja tudi pojem metoda, pri emer je pojem metoda lae umestiti v kontekst raziskovanja in znanosti. Termin strategija se - poleg tega, da se uporablja npr. v poslovnem svetu uporablja tudi kontekstu postopkov, nainov nartovanja in vodenja velikih vojakih operacij, vojne (vir: Slovar Slovenskega knjinega jezika), zato v tej publikaciji termin strategija ni bil uporabljen. Nekateri drugi avtorji uporabljajo termin kvalitativno/kvantitativno raziskovanje v konotaciji s pojmom pristop (npr. Lobe, 2006) . Podobno kot strategija, je tudi termin pristop nekoliko ire definiran in ga ni mo tako enostavno povezovati z raziskovanjem in znanostjo kot je to mo pri pojmu metoda. Zaradi omenjenih razlogov sta v nadaljevanju uporabljena termina metoda in tehnika (in ne strategija in pristop). V nadaljevanju so tako predstavljene nekatere metode in tehnike, ki so pomembne pri nartovanju empirinega dela raziskave in pri izdelavi raziskovalnega narta. Generina struktura raziskovalnega narta v tej publikaciji ni podrobneje predstavljena,

Str.8 |

1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu


ker se raziskovalni narti lahko zelo razlikujejo glede na vsebino oziroma podroje raziskovanja in bralec lahko iz drugih virov dobi natanne napotke za pripravo raziskovalnih nartov. Kljub temu, pa so v tej publikaciji predstavljeni doloeni metodoloki vidiki, ki so pravzaprav gradniki raziskovalnih nartov oziroma so pomembni pri nartovanju in izvedbi druboslovnih empirinih raziskav. Pred podrobnejo predstavitvijo teh gradnikov druboslovnih empirinih raziskav sledi najprej kratka predstavitev znanstvene metode, ki jo je obiajno pri raziskovanju potrebno upotevati.

1.1

NAELA ZNANSTVENE M ETO DE

Pri raziskavah moramo upotevati naela znanstvene metode. Nekateri avtorji (povzeto po Shukla, 2008:18) omenjajo osebe, ki so veliko prispevale k razvoju znanstvene metode, in sicer gre za uenjake, kot so: Roger Bacon, Galileo Galilei, Francis Bacon in Rene Descartes. Dandanes imajo raziskovalci zelo razline poglede na znanstveno metodo. Nekateri so celo mnenja, da ni mono postaviti univerzalne znanstvene metode, spet drugi so mnenja, da je to mono, vendar se ne strinjajo glede vsebine oziroma glede elementov znanstvene metode. Kljub temu je mono povzeti, da se veina avtorjev strinja (Shukla, 2008:19), da znanstvena metoda vsebuje naslednje elemente oziroma vidike: 1) postavljanje vpraanj je obiajno ena od prvih faz znanstvene metode, s katero raziskovalec opredeli predmet raziskovanja, tako da si postavi raziskovalna vpraanja in s tem posredno doloi cilje raziskave (ki obiajno predpostavljajo iskanje odgovorov na omenjena vpraanja), 2) empirini pristop: gre za pristop, ki predpostavlja, da morajo biti vsi dokazi izkustveni oziroma morajo temeljiti na dokazih, ki jih je mo zaznati s utili, 3) opazovanja so predpogoj za empirini pristop, za zbiranje izkustvenih dokazov (npr. anketne raziskave, diskusijske skupine itd.), 4) postavljanje hipotez pomeni, da raziskovalec na podlagi teorije ali na kakni drugi osnovi predlaga neko mono razlago v zvezi s predmetom raziskovanja, pri emerStr.9 | 1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu


omenjeno razlago z empirinimi ali drugimi dokazi eli v nadaljevanju sprejeti ali ovrei, 5) eksperimenti so posebni primeri zbiranja empirinih dokazov, kjer je z okoljem eksperimenta mono zagotoviti, da raziskovalec kontrolira doloene vplive, in sicer z namenom, da razie vsak vpliv posebej, 6) analiza pomeni, da se kompleksne vsebine razleni na manj kompleksne vsebine, pri emer je namen omenjene razlenitve bolje razumevanje kompleksne vsebine, 7) postavljanje zakljukov pomeni, da raziskovalec empirine dokaze in ostale rezultate interpretira v kontekstu doloene teorije ali v kaknem drugem kontekstu, 8) monost ponovitve je eden od pomembnih predpogojev preverljivosti empirinih dokazov oziroma rezultatov in posledino pripomore k objektivnosti znanstvene metode. Med drugim je pri znanstveni metodi pomembno poizvedovanje, kaj je bilo na doloenem podroju raziskovanja v preteklosti e narejenega in potem to znanje z raziskavami ali na kaken drug nain dopolnjevati in nadgrajevati, saj je eno od poslanstev znanosti akumulacija znanja. Eden od monih nainov za omenjeno poizvedovaje je analiza relevantne literature oziroma analiza objavljenih znanstvenih, strokovnih in drugih prispevkov raznih avtorjev, ki so raziskovali doloeno podroje. Slednja analiza mora vsebovati doloen vidik kritike in doloeni avtorji (Greener:19-32) navajajo v zvezi s tem natanna navodila in napotke. Slednja navodila veljajo za pisanje razlinih znanstvenih prispevkov, vse od znanstvenih lankov do zakljunih del, kot so diplomska naloga, magistrsko delo ali doktorsko delo. Raziskave naj bi torej med drugim vsebovale tudi vse zgoraj omenjene elemente znanstvene metode. Kljub uporabi znanstvene metode, mora imeti raziskovalec vedno v mislih, da mora rezultate raziskave predstaviti konnemu uporabniku/naroniku in v slednjem primeru mora prilagoditi jezik komunikacije omenjeni ciljni skupini (ve o tem v poglavju 4). Raziskovalec mora upotevati znanstveno metodo, vendar mora pri predstavitvi rezultatov uporabnikom/naronikom rezultate in analize zaradi lajega razumevanja poenostavi, pri emer mora nositi odgovornost, da slednja poenostavitev ni zavajajoa.Str.10 | 1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu


1.2

METODOLOG IJA DRUBOSLOVNEG A

R A Z I S KO VA N J AV tem poglavju so opisane nekatere metode in tehnike , ki jih raziskovalci obiajno uporabljajo pri druboslovnem raziskovanju. Pred opisom teh metod in tehnik sledi najprej osnovna tipologija vira podatkov.

A)

P R I M A R N I I N S E K U N D A R N I V I R I P O D AT KOV

Na splono lahko delimo vire podatkov raziskav na primarne in sekundarne. Kot primarne lahko oznaimo tiste vire podatkov, ki jih raziskovalec zbere posebej za namene raziskave, s katero se ukvarja (npr. z anketno raziskavo, opazovanjem, diskusijsko skupino itd.). Sekundarni viri pa predpostavljajo e dostopne/objavljene podatke, npr. takne, ki so objavljeni v arhivih podatkov, kot je npr. Arhiv druboslovnih podatkov (www.adp.fdv.uni-lj.si), lahko pa gre tudi za kakne druge razpololjive podatke iz drugih virov.

B)

K VA L I TAT I V N A M E T O D A

Kvalitativna metoda predpostavlja raziskavo manjega tevila respondentov, pri emer je obiajno respondentov nekajkrat do nekaj destkrat ali nekaj stokrat manj kot je spremenljivk oziroma merjenih lastnosti. Sam merski intrument oziroma vpraalnik/opomnik je obiajno nestrukturiran oziroma odprtega tipa (npr. vsebuje odprta vpraanja esejskega tipa, kjer ni vnaprej podanih odgovorov). Glavna slabost vseh kvalitativnih raziskav je v tem, da ni mogoe na podlagi respondentov sklepati na doloene ire populacije posameznikov. Glavna prednost kvalitativnih raziskav je v tem, da je mono s kvalitativno metodo dobiti informacijsko bogate podatke oziroma s to metodo je mono dobiti globinski vpogled v respondente in raziskovano tematiko, pri emer je s terminom globina miljen vpogled v nezavedno oziroma podzavest respondenta. Slednje lahko igra kljuno vlogo pri razumevanju obnaanja respondenta kot potronika ter pri razumevanju njegove percepcije. Npr. potroniki se velikokrat ne zavedajo vpliva, ki ga imajo doloeni oglasi na njihovo podzavest oziroma nezavedno in e bi jih vpraali, ali menijo, da imajo

Str.11 |



doloeni oglasi nanje vpliv, bi trdili, da oglasi nanje nimajo nikakrnega vpliva, iz njihovega obnaanja kot potronik pa bi videli, da imajo oglasi nanje velik vpliv. Omenjeni globinski vpogled v nezavedno oziroma podzavest respondentov je med drugim mono dosei s projekcijskimi tehnikami, kot so: slikovna tehnika, kjer respondent s svojimi besedami opie svoje obutke/reakcijo na sliko, ki jo dobi prikazano v fazi raziskave, tehnika besednih asociacij, kjer respondent navede asociacije na izbrano besedo in raziskovalec lahko iz omenjenih asociacij ie skrite pomene, tehnika dokonanja stavka, ko raziskovalec poda le zaetek stavka (ki se posredno nanaa na raziskovano vsebino), respondent pa si sam izmisli drugo polovico stavka ali izbrane manjkajoe besede v stavku, tehnika igre vlog, kjer respondent prevzame neko namiljeno vlogo v namiljenem kontekstu (ki je povezan z raziskovano vsebino) in nato respondent z besedami opie, kako bi se v doloeni vlogi obnaal in kaj bi obutil. Projekcijske tehnike in odprta vpraanja esejskega tipa se obiajno uporabljajo pri naslednjih dveh glavnih tehnikah zbiranja kvalitativnih primarnih podatkov, ki sta znailni za kvalitativne raziskave: Globinski intervjuji predpostavljajo enega respondenta. Gre za relativno nestrukturirano zbiranje globinskih podatkov, saj je z globinskimi intervjuji mogoe dobiti poglobljen vpogled v obnaanje, mnenja/preprianja in obutke respondenta. Obiajno traja en globinski intervju med cca. pol ure do cca. dve uri. V nadaljevanju sledi nekaj primerov vpraanj esejskeg tipa, znailnih za globinske intervjuje, npr.: (a) Kaj menite, kaj si ljudje mislijo/obutijo glede znamke X? (b) Kaj vi osebno menite/obutite glede znamke X? (c) Katere lastnosti bi imel izdelek znamke X, e bi bil ena izmed ivali? Diskusijske (fokusne) skupine so ena izmed najbolj priljubljenih metod/tehnik zbiranja kvalitativnih podatkov.

Str.12 |



Pri diskusijskih skupinah gre za interaktivno, spontano in neformalno diskusijo 8-12 respondentov na izbrano temo, kjer omenjena diskusija traja cca. od ene ure do cca. treh ur. Diskusijsko (fokusno) skupino vodi moderator, ki preusmeri pogovor na raziskovano tematiko, v kolikor pogovor zaide stran od omenjene tematike. Na splono velja, da si morajo biti udeleenci diskusijske (fokusne) skupine med seboj im bolj podobni (glede sociodemografskih ali drugih lastnosti). Za omenjene skupine je med drugim znailna tudi udeleba uporabnikov/naronikov raziskave, zato se obiajno fokusne skupine odvijajo v posebnih prostorih, kjer so v eni sobi udeleenci fokusne skupine in moderator, v drugi sobi pa jih skozi zrcalno zaseneno okno opazujejo naroniki raziskave. Glavne prednosti diskusijskih skupin so v tem, da so zelo primerne za generiranje kreativnih idej, misli in mnenj v zvezi z raziskovano problematiko. Primerne so tudi za iskanje razlogov za doloeno obnaanje posameznika v nakupnem procesu.

C)

K VA N T I TAT I V N A M E T O D A

Kvantitativna metoda predpostavlja raziskavo vejega tevila respondentov (oz. enot raziskovanja), pri emer je respondentov nekajkrat ve (ali nekaj desetkrat ali stokrat ve) kot je spremenljivk oziroma merjenih lastnosti respondentov. Zaradi omenjenega velikega tevila respondentov je obiajno merski intrument oziroma vpraalnik strukturiran in zaprtega tipa, kjer so vnaprej podani moni odgovori in respondenti si izberejo tistega, ki se jim zdi najbolj primeren. Izjemoma so lahko v anketnem vpraalniku tudi vpraanja odprtega oziroma esejskega tipa (npr. odgovor drugo, kjer lahko respondenti podajo svoj odgovor z nekaj besedami ali stavki), vendar so taka vpraanja bolj izjema kot pravilo, saj so za odprta vpraanja bolj primerne kvalitativne raziskave2. Obiajno kvantitativna metoda predpostavlja taken

2

Vasih raziskovalci izvedejo doloene kvalitatitivne raziskave samo zaradi tega, da bi doloili mone odgovore pri doloenem anketnem vpraanju, kar potem uporabijo pri izvedbi kvantitativne raziskave.Str.13 | 1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu


izbor vzorca respondentov, da je mono na podlagi omenjenega vzorca3 sklepati na doloeno iro populacijo4. Za kvantitativne metode so znailne naslednje tehnike zbiranja primarnih kvantitativnih podatkov: Osebno anketiranje: To je ena od najbolj popularnih tehnik zbiranja primarnih podatkov, kjer anketar respondentu bere vpraanja in mone odgovore iz anketnega vpraalnika in oznauje, katere odgovore si je respondent izbral. Anketar ima obiajno pred anketiranjem kraji teaj, kjer mu raziskovalci ali drugi sodelavci raziskave posredujejo natanna navodila, kako mora potekati anketiranje, in sicer: izbor respondenta, nain postavljanja anketnih vpraanj ter kako je potrebno beleiti odgovore respondentov. Pri osebnem anketiranju gre obiajno za anketiranje respondentov na njihovem domu (v primeru anketiranja iroke javnosti) ali delovnem mestu (v primeru anketiranja poslovne javnosti). V doloenih primerih gre lahko tudi za osebno anketiranje na izbranih lokacijah, kot so npr. trgovski centri, bencinske rpalke, banne poslovalnice itd., kjer anketarji anketirajo nakljune kupce/potronike. V primerjavi z ostalimi tehnikami zbiranja primarnih podatkov, ki so predstavljene v nadaljevanju, osebno anketiranje predpostavlja bistveno vije stroke (predvsem zaradi potnih strokov anketarjev) in dalje asovne roke anketiranja. Prednost osebnega anketiranja pa je v tem, da lahko anketar respondentu pokae tudi doloeno slikovno gradivo ali ga sooi z vzorcem kaknega izdelka. Osebno anketiranje na izbranih lokacijah ima e eno dodatno prednost, in sicer pri slednji tehniki imajo kupci/potroniki relativno sveo izkunjo v zvezi z izdelkom/storitvijo in ni raznih popaenj in selektivnih vplivov spomina (pomnjenja) respondentov. Ker gre pri osebnem anketiranju za direktno interakcijo anketarrespondent, slednji teje zavrne anketarja kot v primeru3 4 Vzorec je podmnoica oziroma del populacije, ki je je izbran za tudij doloenih znailnosti populacije in na podlagi katerega lahko dobimo oceno parametrov (podatkov) populacije. Populacija je skupek statistinih enot. Statistina enota je entiteta ki jo elimo meriti, npr. oseba, gospodinjstvo, podjetje, lanek itd.. Populacijo, ki jo elimo prouiti, moramo opredeliti: vsebinsko, asovno in krajevno/geografsko (npr. polnoletni prebivalci Slovenije leta 2011).Str.14 | 1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu


komunikacije preko telefona, e-maila ali pote, zaradi tega so obiajno stopnje zavraanja sodelovanja pri osebnem anketiranju najnije. Obiajno pri osebnem anketiranju anketarji beleijo odgovore na papir, v zadnjem asu pa se pojavlja tudi raunalniko podprto osebno anketiranje (angl. CAPI Computer Assisted Personal Interviewing), kjer anketarji namesto papirja uporabljajo manji prenosni raunalnik, tablini raunalnik ali dlannik, s pomojo katerega berejo anketna vpraanja in v katerega vnaajo odgovore respondentov. Na ta nain je mono zmanjati doloene stroke anketiranja in skrajati asovne roke, saj npr. v slednjem primeru ni potrebno podatkov rono vnaati iz papirja v raunalnik. Telefonsko anketiranje: Tudi pri telefonskem anketiranju anketar respondentu bere vpraanja in mone odgovore iz anketnega vpraalnika in oznauje, katere odgovore si je respondent izbral. Razlika v primerjavi z osebnim anketiranjem je le v tem, da poteka komunikacija s pomojo telefona. Posledino je pri telefonskem anketiranju potrebno upotevati nekatere omejitve, ki so posledica tega komunikacijskega medija in se je potrebno izogibati preve dolgim anketnim vpraalnikom, dolgim vpraanjem ali anketnim vpraanjem z veliko monimi odgovori. Pri vseh omenjenih primerih se namre lahko zgodi, da si respondent ne bo vsega zapomnil in da bodo odgovori s tega vidika zavajajoi. Poleg tega je s pomojo telefona teje spodbujati respondente k sodelovanju in jih motivirati da bi dalj asa odgovarjali na anketna vpraanja. Kljub temu pa v primerjavi z osebnim anketiranjem telefonsko anketiranje predpostavlja bistveno nije stroke anketiranja in kraje asovne roke. Telefonsko anketiranje med drugim omogoa tudi bistveno vejo kontrolo anketarjev. Obiajno anketarji kliejo iz telefonskega studia oziroma prostora, kjer lahko kontrolor anketarje kontrolira, ali anketarji v celoti upotevajo navodila za izvedbo anketiranja, med drugim tudi tako, da neslino prislukuje pogovoru med nakljuno izbranim anketarjem in respondentom.1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu

Str.15 |


Pri telefonskem anketiranju je raunalnika podpora prisotna dalj asa kot pri osebnem anketiranju (vsaj v Sloveniji), ker je laje in ceneje vzdrevati in nadzirati raunalnike v telefonskem studiu kot na terenu. Raunalniko podprto telefonsko anketiranje (angl. CATI Computer Assisted Telephone Interviewing) je orodje, s pomojo katerega lahko anketar bere anketna vpraanja respondentu in v raunalnik shranjuje odgovore. Poleg tega lahko (angl.) CATI sistemi omogoajo tudi optimalizacijo telefonskih klicev, tako da avtomatsko izbirajo telefonske tevilke iz vzorca. Anketarji s pomojo CATI sistema lahko v primeru teje razpololjivosti doloenega respondenta oznaijo, kdaj bi imel ta respondent as za anketo, nato pa CATI sistem ob dogovorjenem asu sam posreduje to telefonsko tevilko prostemu anketarju, ki ima v dogovorjenem asu ravno as za izvedbo ankete oziroma ni trenutno zaseden z opravljanjem ankete. Potno anketiranje: Pri slednji tehniki anketiranja gre pravzaprav za samoanketiranje, kjer izvajalci raziskave respondentom poljejo anketni vpraalnik in spremni dopis po (navadni) poti. Obiajno je poiljki priloena tudi kuverta, ki ima e plaano potnino in natisnjen naslov, tako da lahko respondenti le izpolnijo vpraalnik, ga shranijo v omenjeno kuverto ter ga vstavijo v najbliji potni nabiralnik. S slednjo tehniko anketiranja obiajno ni toliko strokov kot z drugimi tehnikami, ker ni strokov anketarjev. Druga prednost potnega anketiranja pa je v tem, da so lahko anketni vpraalniki relativno dolgi in anketna vpraanja imajo lahko veliko monih odgovorov, pri emer morajo raziskovalci upotevati, da mora biti anketni vpraalnik opremljen z natannimi navodili za izpolnjevanje. Najveja teava potnega anketiranja je nizka stopnja realiziranih anket, ki je za nekajkrat nija kot pri ostalih tehnikah zbiranja podatkov. Nekoliko vije realizacije je mono dosei s tem, da se respondente dodatno kontaktira (telefonsko ali s potno poiljko) in se jih prosi, da izpolnijo anketo. Druga slabost potnega anketiranja je v tem, da izvajalec ankete nima kontroleStr.16 | 1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu


nad tem, kdo tono dejansko izpolni anketo, saj jo lahko izpolni tudi kdo drug iz potnega naslova respondenta. Poleg tega, ker gre za samoanketiranje in respondenti nimajo asistence s strani anketarja, lahko respondenti napano razumejo navodila, kako je potrebno oznaevati odgovore ali napano razumejo strukturo ankete oziroma spregledajo doloene preskoke anketnih vpraanj (npr. e pri vpraanju V1 obkroite da, potem nadaljujte z anketiranjem pri vpraanju V10 in vam ni potrebno odgovarjati na vpraanja od V2 do V9). Pri potnih raziskavah je potrebno upotevati tudi dolge roke realizacije, saj gre nekaj asa za samo potno poiljanje, poleg tega si respondenti radi vzamejo as za izpolnjevanje oziroma kar nekaj asa pretee, preden vstavijo izpolnjen vpraalnik v potni nabiralnik. Spletno anketiranje: Tudi v primeru spletnega anketiranja gre za samoanketiranje, kjer respondenti izpolnijo anketni vpraalnik brez asistence anketarja. Kot je iz poimenovanja razvidno, gre za anketiranje s pomojo spleta oziroma interneta. Prednosti slednje tehnike anketiranja so posledino povezane z lastnostmi interneta, kot so: interaktivnost, monost uporabe multimedijskih vsebin in (najveja) hitrost zbiranja podatkov, ki so v elektronski obliki in pripravljeni za nadaljnje obdelave. Pri spletnem anketiranju respondent obiajno dobi po elektronski poti povezavo na spletno stran, kjer se nahaja obrazec z anketnim vpraalnikom. Z razvojem interneta, predvsem pa druabnih omreij (npr. Facebooka), lahko repondent dobi spletno povezavo na anketo tudi s pomojo omenjenih omreij. Druga monost je, da je povezava na spletno stran z anketo v oglasni pasici, na katero lahko respondent klikne po lastni presoji. Tretja monost pa je, da se spletna stran z anketnim vpraalnikom avtomatsko prikae med pregledovanjem razlinih spletnih strani, v kolikor imajo omenjene spletne strani vgrajen tak sistem spletnega anketiranja. Pomanjkljivosti spletnega anketiranja bi lahko bile v tem, da doloeni segmenti prebivalstva sploh ne uporabljajo interneta in jih posledino s spletnimStr.17 | 1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu


anketiranjem ne moremo dosei, vendar je takih segmentov vedno manj in posledino to ni ve tako oitna pomanjkljivost spletnega anketiranja. Pri spletnem anketiranju bi lahko bil problem tudi vzorenje, saj ni nekega enotnega seznama uporabnikov oziroma seznama njihovih e-mail naslovov ali drugih kontaktnih podatkov, kot je npr. telefonski imenik5 (ki se ga lahko uporabi kot vzorni okvir za izbor respondetov v vzorec pri telefonski anketni raziskavi). Slednje je mono reiti s pomojo posebnih panelov respondentov, ki privolijo v dolgorono sodelovanje oziroma izpolnjevanje spletnih anketnih vpraalnikov, pri emer raziskovalci poskrbijo za reprezentativnost vzorca oziroma da se struktura respondetov iz panela ujema s strukturo populacije, ki jo respondenti predstavljajo (ve o reprezentativnosti in panelih v poglavjih 3.1 in 2.1.D). Opazovanje: Pri opazovanju ne gre za zbiranje podatkov s pomojo anketnega vpraalnika, temve, kot je iz poimenovanja tehnike razvidno, gre za opazovanje respondentov, kjer opazovalec belei doloeno obnaanje, reakcije in razne lastnosti respondentov, ki se nahajajo neki situaciji. V kolikor opazovalec opazuje relativno veje tevilo anketirancev (enot) kot je lastnosti (spremenljivk), ki jih belei, gre za uporabo te tehnike v kontekstu kvantitativne raziskave oziroma metode, v nasprotnem primeru gre lahko tudi za uporabo te tehnike v kontekstu kvalitativne metode. S slednjo tehniko zbiranja podatkov lahko raziskovalec dobi podatke v zvezi z dejanskim obnaanjem respondentov, ki pa ni nujno, da se ujema z deklariranim obnaanjem oziroma z obnaanjem, ki bi ga respondent navedel v primeru anketne raziskave. Najbolj pogosto se ta tehnika uporablja pri opazovanju obnaanja respondentov v trgovinah in trgovskih centrih, kjer opazovalci opazujejo (na sami lokaciji ali s pomojo videoposnetkov), kje se kupci v najveji meri zadrujejo, katere prodajne police so najbolj obiskane ter kateri deli5 Tudi telefonski imenik v zadnjem asu ni ve dober vzorni nart za izbor respondentov za telefonsko anketno raziskavo, saj je vedno ve oseb, ki elijo ostati anonimne in ne vpiejo svoje telefonske tevilke v telefonski imenik.Str.18 | 1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu


prodajnih polic so za potronike najbolj zanimivi (npr. tisti, ki so v viini oi ali ki so na skrajnih robovih prodajnih polic). V raznih eksperimentalnih okoljih je mono to tehniko uporabljati tudi npr. pri opazovanju vzorcev, kako respondenti berejo doloen asopis ali oglasne prospekte. S pomojo posebnih kamer je mono zaznati gibanja oesnega zrkla bralca in na ta nain je mono oceniti, katerim delom asopisa in katerim delom znotraj doloene strani asopisa nameni respondent najve pozornosti. Obiajno so potem oglasi v tistih delih asopisa nekoliko draji (npr. prva in zadnja stran, zgoraj levo itd.) Prednosti opazovanja pred tehnikami, znailnimi za anketno raziskovanje, so v tem, da pri opazovanju (a) ni zavrnitev sodelovanja (npr. pri opazovanju v trgovini in hipermarketu, kjer so kamere e zaradi varnostnih razlogov), (b) ni uinkov spomina respondenta, kot je npr. selektivni spomin, kjer se respondent doloenih dogodkov spomni le beno oziroma se jih ne spomni, (c) ni ostalih pristranskosti s strani respondenta, kot so npr. neiskreni odgovori, drubeno zaeleni odgovori itd. Slabosti opazovanja kot tehnike zbiranja primarnih podatkov pa so v tem, da je na podlagi obnaanja respondentov teko oceniti njihove osebnostne lastnosti in duevne procese, ki niso razvidni iz samega vedenja. V doloenih primerih vzorci opazovanih respondentov niso reprezentativni in posledino ni mono iz njihovega vedenja sklepati na vedenje neke ire populacije kupcev/potronikov.

D)

P R E S E N E I N PA N E L N E / L O N G I T U D I N A L N E R A Z I S K AV E

Ta klasifikacija temelji na asu izvedbe raziskave oziroma zbiranja podatkov. Raziskave, ki se jih izvede v eni asovni toki, so presene. V kolikor gre za izvedbo raziskave v ve asovnih tokah na istem vzorcu respondentov, so to paneli, e pa imamo v ve asovnih tokah reprezentativne vzorce razlinih respondentov, so to longitudinalne raziskave.

E)

E K S P E R I M E N TA L N A I N N E E K S P E R I M E N TA L N A M E T O D A

Str.19 |



Kot je e iz poimenovanja razvidno, eksperimentalna metoda predpostavlja uporabo eksperimenta. V poglavju 1.2.E je bilo omenjeno, da gre pri eksperimentih za zbiranje empirinih dokazov, kjer je z okoljem eksperimenta mono zagotoviti, da raziskovalec kontrolira doloene vplive (dejavnike), in sicer z namenom, da razie vsak vpliv posebej. Na splono je mono eksperimente razdeliti v dve skupini, in sicer: a) na eksperimente v laboratoriju in b) na eksperimente v naravni situaciji (kjer je teje kontrolirati vplive oziroma dejavnike) . Za razumevanje koncepta eksperimentov in eksperimentalne metode, je v nadaljevanju predstavljen relativno enostaven primer eksperimenta, in sicer test okusa pijae. Pri slednjem eksperimentu dobi respondent v pokuino ve enakih pija razlinih znamk, pri emer so vse pijae respondentu postreene v generini posodi brez nikakrnih oznak. Na ta nain raziskovalec pri preverjanju hipotez v zvezi okusom izloi vpliv embalae in blagovne znamke. Pri eksperimentalnih metodah je mono s pomojo kontrole vplivov preveriti hipoteze v zvezi s povezavami med vzroki (neodvisnimi spremenljivkami) in posledicami (odvisnimi spremenljivkami). Za razliko od eksperimentalnih metod, neeksperimentalne metode ne vsebujejo eksperimentov in obiajno gre za testiranje hipotez, ki so bolj opisne narave in niso toliko osredotoene na iskanje povezav med vzroki in posledicami. Kljub temu je mono tudi pri neeksperimentalnih metodah testirati hipoteze v zvezi z vzroki in posledicami (npr. s pomojo regresijske analize, ve o tem v poglavju 3.6).

F)

M E A N I R A ZI S KOVA L N I N A RT I

Pri meanih raziskovalnih nartih gre za uporabo razline kombinacije kvalitativne in kvantitativne metode (Lobe, 2006), in sicer: V primeru triangulacije metod gre za uporabo obeh metod (kvalitativne in kvantitativne metode), in sicer se obe metodi uporabita za dosego istega cilja. Na ta nain z uporabo dveh1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu

Str.20 |


razlinih metod dobimo bolj objektivne rezultate, kot pa e bi za dosego cilja uporabili le eno ali drugo metodo. V primeru komplementarne uporabe metod pa gre za to, da ena metoda slui kot dopolnitev drugi metodi in je na ta nain mono metode zdruiti na ve nainov, npr.: (a) s pomojo kvalitativne metode lahko raziemo mone dogovore pri nekem anketnem vpraanju in potem te mone odgovore uporabimo pri anketnem vpraalniku kvantitativne metode; (b) s kvalitativno raziskavo lahko pojasnimo tiste rezultate kvantitativne raziskave, ki jih s samo kvantitativno raziskavo ne moremo pojasniti, itd.

1.3

E S O M A R - J E V KO D E K S R A Z I S KO VA N J A I N

ETINA VPRAANJA V ZVEZI S TEMRaziskovalci in vsi vpleteni v raziskave morajo pri izvedbi raziskav upotevati zakonodajo, ki velja v dravi, kjer se raziskava izvaja, kot je npr. pri nas Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP). Za situacije, ki niso pokrite z zakonodajo, pa morajo raziskovalci in vsi vpleteni v raziskave uporabljati razline etine kodekse, kot sta npr. ameriki AAPOR-jev6 kodeks ali npr. evropski ESOMAR-jev7 kodeks raziskovanja. ESOMAR-jev raziskovalni kodeks vsebuje priporoila, kot so npr: Respondentov se ne sme zavajati, ko se jih prosi za sodelovanje. Pri spraevanju otrok je potrebna predhodna privolitev starev oziroma odgovornih odraslih. Obrekovanje oziroma neupravieno kritiziranje drugih raziskovalcev ni dovoljeno. Raziskovalci pri opravljanju svojega dela hkrati ne smejo opravljati neraziskovalnih dejavnosti, npr. uporaba baze podatkov za direktni marketing in trno komuniciranje itd. Izvleek ostalih priporoil ESOMAR-jevega kodeksa je v prilogi. S kratko predstavitvijo ESOMAR-jevega kodeksa raziskovanja se6 7 AAPOR je kratica za American Association for Public Opinion Research. ESOMAR je kratica za European Society for Opinion and Marketing Research.Str.21 | 1. uvod v druboslovno metodologijo - www.novoznanje.eu


zakljuuje uvodno prvo poglavje in v nadaljevanju sledi drugo poglavje, kjer je ve poudarka na kvantitativnih anketnih raziskavah.

Str.22 |


2. kvantitativne anketne raziskaveKer so kvantitativne metode nekoliko bolj formalizirane v primerjavi s kvalitativnimi, je kvantitativnim metodam namenjeno celotno 2. poglavje. Posebna pozornost je namenjena nekaterim metodolokim vidikom, ki so kljuni za zbiranje objektivnih in nepristranskih primarnih kvantitativnih podatkov, kot so vzorenje in nekateri vidiki formulacije anketnih vpraanj, monih odgovorov in anketnih vpraalnikov kot celote.

2.1

VZORENJE

8

Prorauni raziskav obiajno ne omogoajo popisov populacij, zato raziskovalci morajo analizirati bolj ali manj reprezentativne vzorce respondentov. Za objektivnost in nepristranskost primarnih podatkov, je reprezentativnost vzorca eden od kljunih dejavnikov. e so vzorci reprezentativni, lahko na ta nain dobimo celo bolj objektivne in nepristranske podatke, kot pa e bi naredili popis populacije, saj so slednji, zaradi velike koliine podatkov, organizacijsko teek zalogaj in obstaja verjetnost, da so lahko8 Vzorenje pomeni izbiranje relativno majhnega tevila enot (respondentov) iz ire skupine enot (respondentov), pri emer priakujemo, da je iz tako pridobljenih informacij na vzorcu mono podati tone sodbe glede ire skupine enot (respondentov).


administrativne napake zbiranja in vnosa podatkov popisa celo veje kot vzorne napake. Vzorce oziroma tehnike vzorenja lahko na splono delimo na verjetnostne in neverjetnostne (Kalton, Vehovar, 2001), pri emer se vsaka izmed omenjenih skupin lahko deli e na podskupine, kot je to prikazano v nadaljevanju (Shukla, 2008).

Tabela 1: izbrane tehnike vzorenjaenostavno sluajno vzorenje (angl. Simple random sampling) verjetnostno vzorenje sistematino vzorenje (angl. Systematic sampling) stratificirano vzorenje (angl. Stratified sampling) (vestopenjsko) vzorenje po skupinah (angl. Cluster sampling) prilonostno vzorenje (angl. Convenience sampling) neverjetnostn o vzorenje subjektivno vzorenje (angl. Judgement sampling) kvotno vzorenje (angl. Quota sampling) vzorenje po principu snene kepe (angl. Snowball sampling)

Glavna specifika verjetnostnih tehnik vzorenja je v tem, da je za vsakega posameznika iz populacije mono izraunati verjetnost izbora v vzorec, pri emer je ta verjetnost veja od ni in je lahko pri vseh enotah iz populacije enaka (znailno za enostavno sluajno vzorenje) ali pa se ta verjetnost od enote do enote v populaciji razlikuje (kar je znailno za ostale tehnike verjetnostnega vzorenja). Za neverjetnostno vzorenje omenjena verjetnost izbora ni znana oziroma je ni mogoe izraunati, eprav so enote iz populacije v vzorec izbrane bolj ali manj nakljuno. V nadaljevanju sledi za vsako izmed omenjenih tehnik vzorenja namiljen primer ter nekatere glavne znailnosti vsake tehnike posebej.

Prikazan je le predogled publikacije, zato so doloene besede skrite. V primeru, da elite prejeti oziroma videti celotno (lepe oblikovano) besedilo, je potrebno publikacjo naroiti. Publikacija je izdana kot e-knjiga, katere cena je 10/izvod. S klikom [tukaj] si lahko shranite .exe datoteko, ki jo kasneje z dvojnim klikom lahko odprete. Pri prvem odpiranju boste morali biti povezani z internetom ter

Str.24 | 2. kvantitativne anketne raziskave - www.novoznanje.eu

Mag. Marijan Manoilov (za statistine analize po naroilu piite na [email protected]) vnesti geslo, sicer ogled publikacije ni moen. Vsi ostali ogledi na istem raunalniku so moni brez ponovnega vnosa gesla. Geslo lahko naroite s pomojo e-maila, ki ga morate poslati na naslov [email protected]. Naroilu je potrebno priloiti kopijo potrdila o plailu 10/izvod na raun IBAN SI56 3400 0100 8702 491, pri emer je pri namenu plaila potrebno navesti oznako OMS- ter ime in priimek naronika publikacije. V roku enega dneva (oziroma v roku nekaj dni) boste prejeli geslo, s katerim boste lahko videli vsebino publikacije.

Pri avtorju publikacije lahko tudi naroite: statistino in metodoloko svetovanje, izobraevanja s podroja statistike in metodologije ter statistine analize po naroilu (vkljuno z interpretacijami). Za ve informacij piite na pri emer posredujte:opis vaih podatkov (npr. anketni vpraalnik) in cilje raziskave oziroma hipoteze.

[email protected]

2.2

FORMULAC IJA ANKETNIH VPRA ANJ

(poglavje je skrito)

2.3

FORMUL AC IJA M ONIH ODG OVOROV

(poglavje je skrito)

2.4

A N K E T N I V P R A A L N I K KO T C E L O TA

Pri anketnem vpraalniku kot merskem intrumentu, je, poleg formulacije anketnih vpraanj in odgovorov, potrebno upotevati tudi vrstni red vpraanj v anketnem vpraalniku in da je anketni vpraalnik neka celota, ki mora imeti neko rdeo nit. V nadaljevanju sledi nekaj napotkov tudi o tem, kako naj je sestavljen anketni vpraalnik kot celota oziroma kako naj si sledijo anketna vpraanja: (poglavje je skrito)Str.25 | 2. kvantitativne anketne raziskave - www.novoznanje.eu


Str.26 | 2. kvantitativne anketne raziskave - www.novoznanje.eu

3. statistina analiza kvantitativnih podatkovStatistika je veda, ki prouuje mnoine pojave in se ukvarja z zbiranjem, predstavitvijo, analizo in interpretacijo podatkov (Ferligoj,1995). V tem poglavju so prikazani primeri, kako je mono s pomojo nekaterih statistinih metod analizirati kvantitativne podatke raziskave ali kakne druge primarne ali sekundarne podatke. Uvodoma so povzete glavne znailnosti inferenne statistike ter podano je navodilo, kako izbrati primeren statistini test. Za izbrane statistine teste je naveden natanen postopek izvedbe testa znotraj programskega paketa PSPP, pri emer so uporabljeni namiljeni podatki. Omenjeni primeri vsebujejo tudi izpise rezultatov s primeri interpretacij najpomembnejih statistik. Ker izpisi niso prevedeni v slovenski jezik, je v prilogi slovarek najpogosteje uporabljenih anglekih statistinih izrazov in njihovi prevodi v slovenski jezik.

3.1

S TAT I S T I N A Z N A I L N O S T , S T O P N J A

TVEGANJA


Kot je bilo v poglavju o vzorenju (2.1) omenjeno, v veliki veini primerov, zaradi prevelikih strokov pri kvantitativnih raziskavah, ne moremo anketirati vseh enot iz populacije. Zaradi tega raziskovalci obiajno iz populacije izberejo reprezentativni vzorec enot oziroma respondentov, na katerih opravijo kvantitativno raziskavo, kjer pridobijo primarne podatke s katero od tehnik anketiranja ali z opazovanjem. Raziskovalci elijo na podlagi respondentov iz vzorca preverjati hipoteze na nivoju populacije. Pri tem si lahko pomagajo z inferenno statistiko, katere bistvo je omenjeno sklepanje iz vzorca na populacijo. Jezik, ki ga uporabljajo statistiki, je relativno teko razumljiv povprenemu uporabniku/naroniku, kateremu rezultate morajo raziskovalci prej ali slej predstaviti. Zaradi tega je v nadaljevanju pri interpretaciji statistinih analiz uporabljen bolj poljuden jezik, pri emer je ohranjen vsaj minimalni znanstveni nivo z vidika statistike. Namesto podrobneje razlage nielne in alternativne hipoteze pri vsakem statistinem testu, je v nadaljevanju poudarek le na statistini znailnosti (angl.sig.) oziroma na stopnji tveganja. Program PSPP pri vsakem statistinem testu obiajno izrauna tudi omenjeno statistino znailnost(sig.), za katero velja, da: e je statistina znailnost manja ali enaka 0,05 (sig.

Documents

Statistika Statisticne Obdelave Analize Spss Pspp Metodologija Manoilov