barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str �

petek, 13. maj 2011, letnik X / št. 9 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

Preselitev Delamarisa se odmika

4

^astni ob~ an Pivke je Boris Pahor

5

Prekipeva od idej in na~ rtov

9

Postojna, 10. maj – Policijska uprava (PU) Postoj-na se s 1. junijem po 31 letih ukinja. Cerkniška policijska postaja bo po novem del PU Ljubljana, postojnska in ilirskobistriška pa nove koprske PU. Od 433 zaposlenih na PU Postojna jih bo velika ve~ ina, 360, po novem spadala pod PU Koper, v Koper oziroma Ljubljano pa se jih bo na delo vo-zilo 61. V Postojni kot enota Kopra zaenkrat osta-ja tudi postaja prometne policije in kriminalisti, ki pa, kljub bližini, ne bodo ve~ pokrivali Cerkniškega obmo~ ja.

Bodo res bolj operativni?

»Tudi ~ e postaja pro-metne policije zaenkrat ostaja v Postojni, težjih prometnih nesre~  na Cer-

2 3

Najve~ kmetijskih gospodarstev v naši regiji, kar 561, je po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice v cerkniški ob~ ini, najmanj pa na Blokah. Kmetije so majhne, razdrobljenost kmetijskih zemljiš~ pa velika. Samo v pivški in postojnski ob~ ini vlogo za pridobitev subvencij, s katerimi pristojni spodbujajo razvoj dejavnosti, oddaja 890 kmetov. Zelo veliko subvencij prejema tudi kmetija Žgajnar z 200 hektari zemlje, ki se je znašla pod drobnogledom inšpekcije in doma~ inov, ki jih skrbi razlivanje gnjojevke. Obiskali smo tudi Naceta Hladnika iz Petkovca, ki obdeluje 42 hektarov zemlje in skrbi za 80 glav živine.

Kmetujejo redki

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Stanovanja bodo gradili le v ve~ jih naseljih Gradnjo individualnih hiš so v cerkniški ob~ ini omejili na ve~ ja naselja, obsežnejšo stanovanjsko gradnjo pa na~ rtujejo predvsem v Begunjah, Bezuljaku, Blo~ icah, Grahovem in na Rakeku. str. 5

Na Blokah odprli agrocenter Blo~ ani so se razveselili novega agrocentra Kmetijsko-gozdarske zadruge Krpan, ki so ga uredili v prostorih nekdanje Novolitove trgovine v središ~ u Nove vasi. str. 6

Delavci tri leta brez prispevkov Tri gradbena podjetja, neuradno dve Hysena Gashija in podjetje Lami gradbeništvo iz Starega trga pri Ložu, delavcem niso pla~ ala za ve~ kot 200 tiso~ evrov socialnih prispevkov. str. 14

bo po novem spadala Cerknica. Odzivnost bo zato zelo dolga,« eno od lukenj združitve razkriva Jure Ocepek, predsednik Obmo~ nega policijske-ga sindikata Postojna, ki je tovrstni reorganizaciji, enako kot lokalne sku-pnosti, ves ~ as glasno nasprotoval, ~ eš, da ne bo prinesla boljše var-nosti, niti ve~ policistov na terenu, pa~ pa slab-šo odzivnost in višje (po-tne) stroške. Ve~ zmede

kniškem ne bomo ve~  obravnavali mi, ki smo najbližji, ampak prome-tniki iz Ljubljane, kamor

Ocepek pri~ akuje tudi pri usmerjanju policistov, saj bo to po novem potekalo iz operativno-komunika-cijskih centrov v Kopru in Ljubljani.

Na Generalni policij-ski upravi (GPU) naspro-tno poudarjajo, da bo z reorganizacijo in obliko-vanjem nove, ve~ je PU Koper Policija »dosegla prerazporeditev sil, prila-gojeno varnostni proble-matiki, uravnotežila bo organiziranost enot na regijski ravni, pove~ ala bo svoje operativne zmoglji-vosti z zmanjševanjem števila delovnih mest me-nedžmenta in logistike ter s pove~ anjem števi-la operativnih delovnih mest, racionalizirala bo iz-rabo delovnih virov in se pripravila na blažitev u~ in-kov post-schengenskega obdobja.«

Glavni cilj po njiho-vem tako ali tako ni bilo zmanjševanje stroškov, saj bi bili v tem primeru prisiljeni odpustiti ve~ je število delavcev poli-cije, tudi policistov. Na naše vprašanje, ali bodo privar~ evali z odproda-

jo stavbe sedeža PU Po-stojna v Gregor~ i~ evem drevoredu, odgovarjajo, da stavba ostaja v upo-rabi policije. Pred ~ asom so nam sicer dejali, da »objekt funkcionalno ne ustreza potrebam policije, saj je bil zgrajen pred ve~  kot 100 leti za potrebe ta-kratne italijanske vojske.«

V novo PU Koper se bo po podatkih GPU vozi-lo 51 zaposlenih, in sicer policisti iz operativno-ko-munikacijskega centra, službe direktorja, službe za operativno podporo in sektorja uniformirane poli-cije ter strokovno tehni~ ni delavci. V PU Ljubljana bo premeš~ enih šest javnih uslužbencev s sedeža uprave v Postojni, na GPU pa štirje javni uslužbenci.

Ocepek pravi, da ne-kateri za premestitev predvideni zaposleni za-radi zdravstvenih težav ne bodo mogli opravljati poti v Koper, zato se po-raja vprašanje, ali bodo zapustili službo. »To pa pomeni, da se bo vod-stvo na ta na~ in znebilo dolo~ enega števila ka-drov.«

S 1. junijem postojnska policijska uprava kljub nasprotovanju pod Koper in Ljubljano

Veronika Rupnik

20

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011V s r e d i { ~ u�

K o m e n t a rBlanka Markovi~ Kocen

Kje pa je kme~ ka idila?

Priznam, da sem v zadnjih letih, ko je stres v vsakodnevnem življenju vse pogostejši, ko tekmujemo s ~ asom, lovimo roke, hitimo na sestanke … ve~ krat razmišljala o tem, kako

bi bilo ubežati iz mestne divjine, se preseliti na kmetijo, obdelovati zemljo, krmiti živali. Že premik iz Ljubljane v Logatec je bil velika sprememba: podeželski mir, pti~ je petje, tu in tam celo mukanje krav in predvsem prijazni in odprti sovaš~ ani – povsem nekaj drugega kot v mestih, ko skoraj sosed soseda ne pozna.

A to podeželje, žal, izginja, pravih kmetov je vse manj, tudi njim je namre~ gospodarska kriza pokazala zobe. Kmetovanje ni prav ni~ ve~ idili~ no, tako, kot se ga spominjamo iz starih filmov in knjig – je trdo delo, polno negotovosti, ogroženo s podnebnimi spremembami, zlasti v zadnjem ~ asu, ko nam te res ne prizanašajo, ~ e pomislimo samo na poplave, to~ o in škodljivce. Denarja za investicije pa je, seveda, dale~ premalo.

V Sloveniji se s kmetijstvom ukvarja nekaj ve~ kot 77.000 kmetijskih gospodarstev, na obmo~ ju notranjsko-kraških ob~ in manj kot 2.500. Intenzivne strukturne spremembe so sicer upo~ asnile zmanjšanje števila kmetij, njihova zna~ ilnost pa je še vedno majhnost in razdrobljenost, na Notranjskem podobno kot drugod po Sloveniji. In redka so kmetijska gospodarstva, ki preživijo izklju~ no s kmetovanjem, obi~ ajno si pomagajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Ali pa obratno, namre~ , da je kmetovanje neke vrste dopolnilna dejavnost. Po podatkih, ki smo jih dobili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, namre~ ve~ ina kmetov na Notranjskem in Kraškem dela zunaj kmetij. Kaj to pomeni? Da zjutraj vstanejo že pred svitom, nakrmijo živali, odhitijo v službe, od tod nazaj na kmetije. In dan je gotovo prekratek, stresa pa tudi ne manjka!

Na pomenu pridobiva ekološko kmetovanje. Pri tem ne gre le za na~ in kmetovanja ali obdelovanja doma~ ega vrta ali njive, pa~ pa za filozofijo in prepri~ anje, da zna narava z našo pomo~ jo sama obra~ unati s škodljivci in nam zagotoviti zdravo in polnovredno prehrano. Poleg tega pa tudi zaš~ ito pitne vode, zraka in tal, bivalnega okolja ter naravnega okolja z vso svojo pestrostjo živali in rastlin.

Dodatno pa ekološko kmetovanje omogo~ a kmetijam možnost zaslužka v obliki turizma in drugih dopolnilnih aktivnosti na kmetiji. Prav tako takšna kmetija zagotavlja zdravo okolje ter pripomore k zdravemu življenju vseh, ki tam živijo. A že en sam pogled na trgovske police nas postavi na realna tla! Zdravo življenje ob ekološko pridelani hrani postaja neznosno drago. Dejstvo postaja, da zdravo lahko jedo samo tisti s polnimi denarnicami. In ~ e je ekološko pridelana hrana tako draga, koliko šele stane tovrstno kmetovanje? Je kmetijskih subvencij dovolj in kdo je do njih upravi~ en? Si kmetje z njimi v resnici lahko pomagajo? Odgovore, preslikane na notranjsko-kraško regijo, poiš~ ite na naslednjih straneh.

Pri nas brez pomorov ~ ebelŽe nekaj tednov spremljamo množi~ ne pomore ~ ebel v Pomur-ju. Ker nas je zanimalo, kako je s pomori v naši regiji, smo se obrnili na predsednika postojnskih ~ ebelarjev Mira Cetino, ki je zatrdil, da naglega umiranja ~ ebel pri nas ni opaziti. Sicer pa je konec minulega meseca predsednik ^ebelarske zveze Slo-venije Boštjan No~ pojasnil, da se pomori dogajajo predvsem na obmo~ jih oljne ogrš~ ice, obi~ ajno pa se za~ nejo peti dan cvetenja. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je po-zvala kmete, naj do 15. maja kmetijskim svetovalcem sporo~ ijo koli~ ine neporabljenega spornega tretiranega semena, ki so ga nabavili in niso posejali pred 29. aprilom. Gre za seme, ki ga je kmetijsko ministrstvo prepovedalo po množi~ nih pomorih ~ ebel. b~

Notranjska – Glavne zna~ ilnosti notranjsko-kraškega kmetijstva so, podobno kot v

preostalih delih Slovenije, majhne kmetije, velika razdrobljenost kmetijskih zemljiš~ in nizek delež

prebivalcev vasi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Investicije v kmetijstvo so minimalne, saj je tudi na tem podro~ ju ob~ utiti pomanjkanje finan~ nih

sredstev. Najve~ kmetijskih gospodarstev v notranjsko-kraški regiji je po podatkih

Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v cerkniški ob~ ini, in sicer 561.

Gozdovi – bogastvo notranjskih kmetijNajve~ kmetijskih gospodarstev na Notranjsko-Kraškem je v cerkniški ob~ ini – Kmetije so majhne, razdrobljenost kmetijskih zemljiš~ pa velika – Pomemben vir dohodkov notranjskih kmetij so gozdovi, kraških vinogradi

Kmetijska gospodarstva na Notranjsko-Kraškem

Cerknica 561

Postojna 463

Pivka 432

Logatec 388

Loška dolina 243

Bloke 229

Po številu kmetijskih gospodar-stev sledijo Postojna s 463, Piv-ka s 432, Logatec s 388, Loška dolina z 243 in Bloke z 229 kmetijskimi gospodarstvi, torej skupaj 2.316 kmetijskih gospo-darstev. Na zbornici dodajajo, da razpolagajo s podatki za ti-ste kmetije, ki uveljavljajo sred-stva za ukrepe skupne kmetij-ske politike, tako imenovane subvencije. »V vsej Sloveniji, denimo, omenjene ukrepe uve-ljavlja dobrih 60.000 od skupno približno 70.000 kmetij. Kakih 10.000 manjših kmetij, ki eko-nomsko niso odvisne od kme-tijstva, ukrepov ne uveljavlja, saj so postopki prezapleteni glede na to, koliko sredstev bi dobili,« menijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.

Gozd in vinogradništvo – pomembna vira dohodkaNotranjsko-kraške kmetije se ukvarjajo z živinorejo, poudarek je na reji drobnice. Pomemben vir dohodkov notranjskih kmetij je gozd, kraških pa vinogradni-štvo. Med dopolnilnimi dejav-nostmi, brez katerih na številnih notranjsko-kraških kmetijah ne gre, je najpogostejša predelava lesa, ki je zaradi naravnih da-nosti v tej regiji bolj razširjena kot drugod.

Medtem ko se logaški kme-tje tako na Planinskem polju kot tudi na Logaški planoti na polju med Dolnjim in Gornjim Logatcem soo~ ajo s poplava-mi, ki kmetovanje mo~ no ote-žujejo, nam je Darja Zadnik, svetovalka za razvoj podeže-lja, pristojna tudi za postojnsko ob~ ino, kot edina med vsemi

vprašanimi svetovalci iz regije sporo~ ila, da nekaj ve~ jih kmetij na postojnskem živi od primar-ne kmetijske dejavnosti, ve~ ina kmetij pa je glede na naravne danosti in velikost samo dopol-nilnih, lastniki pa so zaposleni izven kmetijstva. Po dostopnih podatkih tudi ve~ ina lastnikov preostalih kmetij v regiji dela zunaj le-teh. Med dopolnilnimi dejavnostmi postojnskih kme-tij Zadnikova navaja predvsem kme~ ki turizem, storitve, goz-darstvo, mlekarstvo, proizvodnjo slaš~ ic, predelavo sadja …

Kako naprej?»Upoštevaje naravne dano-sti in kmetijsko politiko, ki se vra~ a k oskrbi z lokalno hrano, pove~ anju prehranske varnosti in samooskrbe, je glavno smer razvoja videti v ekološkem, so-naravnem in naravi prijaznem kmetovanju,« pravi sogovorni-ca. Glede na to, da je velik del obmo~ ja travnat, je to živinore-ja – kjer je to mogo~ e mle~ na, predvsem na obsežnih kraških pašnikih pa mesna.

Darja Zadnik še dodaja, da so skupaj s hrvaško stranjo za~ eli izvajati projekt IPA Slo – Hr, »^ezmejno pobudo za zaš~ ito in revitalizacijo biolo-

ške raznovrstnosti okolja z rejo avtohtonih pasem«, v okviru katere bodo skušali na kraških pašnikih spodbuditi pašno ži-vinorejo.

Socialno podjetništvo tudi v kmetijstvuPrihodnje leto bo v Sloveniji za~ el veljati zakon o socialnem podjetništvu, ki ga kmetijsko-gozdarska zbornica podpira, saj ob ustrezni organizirano-sti kmetij oziroma slovenskega podeželja kmetijam omogo~ a dodatno ponudbo in zaslužek. V zakonu so namre~ navede-ne tudi nekatere dejavnosti,

ki sodijo na podro~ je kmetij-stva, denimo, ohranjanje nara-ve, ekološka proizvodnja hrane, spodbujanje uporabe obnovlji-vih virov energije … bmk

Torek, 10.5.2011

ob 20:00 (v živo)

Nedelja, 15.5.2011

ob 13:00 (ponovitev)

Torek, 17.5.2011

ob 20:50 (ponovitev)

Torek, 17.5.2011

ob 20:00 (v živo)

Nedelja, 22.5.2011

ob 13:00 (ponovitev)

Torek, 24.5.2011

ob 20:50 (ponovitev)

Torek, 24.5.2011

ob 20:00 (v živo)

Nedelja, 29.5.2011

ob 13:00 (ponovitev)

Torek, 31.5.2011

ob 20:50 (ponovitev)

Snemanje oddaj v okviru projekta Prostovoljstvo – izraz aktivnega državljanstva

sofinancira Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM)

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str �

Zamudniki lahko še oddajo vloge

Z leve: Jože s sinom Eliasom, o~ e Nace in mama Marta.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 �V s r e d i š ~ u

Pivka, Postojna – Na obmo~ ju ob~ in Pivka in Postojna vlogo za pridobitev subvencij oddaja 890 kmetov. Kmetije oddajajo vloge za pla~ ila na obdelano površino, pla~ ila za živali in ukrepe Kmetijskih okoljskih programov. Rok za oddajo vlog – najpomembnejšega opravila kmetov v zadnjih letih, od katerega je odvisen obstoj kmetij – je bil letos 6. maj, do konca meseca pa zamudniki še lahko pridobijo sredstva z odbitnimi odstotki.

Petkovec – »Ko sem se rodil, sem vedel, da bom kmet. Prav ni~ ne pogrešam, da bi z dneva v dan hodil v službo in presedel osem ur v pisarni,« za~ ne svojo zgodbo o življenju na veliki kmetiji in skrbi za sedem otrok Ignacij Hladnik, po doma~ e Nace Ruparjev. S soprogo Marto sta vzgojila štiri sinove in tri h~ erke, v hlevu pa trenutno skrbita za 80 glav živine. Na vrtu pridelajo vse povrtnine, doma pe~ ejo kruh, tako da v trgovini kupijo le najnujnejše. Nace pravi, da živijo dokaj skromno, saj imajo na kmetiji vsega dovolj.

Sredstva za kmetijstvo se delijo iz Bruslja – Namen ukrepov kmetijske politike je spodbujati razvoj dejavnosti – Pogoj, da so zemljiš~ a obdelana

Ukrepe kmetijske politike je Evropska unija uvedla z name-nom, da evropsko kmetijstvo ostaja konkuren~ no svetovne-mu kljub slabšim pogojem kme-tovanja. »Namen teh ukrepov je spodbujati razvoj kmetijske dejavnosti, izboljšati ekonomski položaj kmetij, uravnavati cene

dolo~ enih produktov z izravnal-nimi pla~ ili, ohranjati obdelano krajino …,« je pojasnila Ema Za-del iz pivške pisarne Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Go-rica. Ker bi bila pla~ ila na proi-zvode v nasprotju s politiko Sve-tovne trgovinske organizacije, so uvedli pla~ ila na površine ozi-

roma živali, seveda pa je pogoj, da so površine obdelane ne gle-de na to, ali kmetje uveljavlja-jo subvencije za njive, travnike, pašnike ali sadovnjake. »Kmetij-sko gospodarstvo mora biti re-gistrirano in imeti mora urejene GERK-e, torej vrisano elektronsko rabo zemljiš~ ,« pojasnjuje Ema Zadel. Najmanjša velikost povr-šin za uveljavljanje zahtevkov za pla~ ila za obdelane površine je 1 hektar, kmetje pa jih lahko imajo v lasti ali najemu. Pri pri-dobivanju sredstev iz Kmetijskih okoljskih programov (KOP) pa je najmanjša velikost površin 0,3 hektara.

Subvencije dobiva 890 kmetovKmetijski svetovalci so letos na obmo~ ju ob~ ine Pivka od-dali vloge za 420 kmetijskih gospodarstev, v ob~ ini Postoj-na pa za 470 kmetij. Kmetje oddajajo vloge za neposredna pla~ ila, torej pla~ ila na obdela-no površino, pla~ ila za živali in za ukrepe KOP, ~ e so vklju~ eni v izvajanje posameznega ukrepa za petletno obdobje. Med po-dukrepe KOP sodijo tudi izpla~ ila za ekološki na~ in kmetovanja, v katerega je v obeh ob~ inah vklju~ enih 40 kmetov.

Za~ etek izpla~ evanja novembraPogoji za uveljavljanje subvencij so vsako leto objavljeni v Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske po-litike, nosilci kmetijskih gospo-darstev pa so vloge za pridobi-tev razpoložljivih sredstev letos oddajali od 1. marca do 6. maja. Zamudniki lahko vloge oddajo še do konca meseca, vendar jim bodo pri izpla~ ilu nekaj odstotkov odbili. »Sredstva se bodo za~ ela izpla~ evati konec novembra, izpla~ ila pa bodo trajala do junija naslednjega leta. Termin izpla~ ila je odvisen od posameznega

ukrepa,« je še povedala Zadelova. Od vrste subvencije je odvisna tudi njena višina. »V letošnjem letu je bilo, na primer, izpla~ ilo za 1 hektar travnika pri ekološkem kmetovanju pri obtežbi od 0,2 do 0,5 glave velike živine na hektar 213,20 evra. Od tega moramo odšteti stroške dodatne kontrolne organizacije, ki jo mora kmet, ki je vklju~ en v ta na~ in kmetova-nja, posebej pla~ ati,« pojasnjuje kmetijska svetovalka iz Pivke. Ta na~ in izvajanja ukrepov kmetijske politike bo v veljavi še dve leti, potem pa bo v veljavo stopil nov program razvoja podeželja, ki bo najbrž prinesel tudi spremembe.

»Na kmetih zelo uživam«

Hladnikova kmetija, ki sodi med ve~ je, se razteza na 42 hekta-rih, od tega je nekaj manj kot polovico gozda, v najemu pa obdelujejo še okrog 30 hekta-

rov zemlje. Da bi obdelali vsak kvadratni meter, pripoveduje Nace, je zaradi razgibanega te-rena nemogo~ e. Veliko pa je že to, da si priskrbijo dovolj drv in

pospravijo seno za 80 glav ži-vine. »Stroškov, ki jih zapravimo za krmno hrano, je na mesec okrog tiso~ evrov. Znesku treba prišteti še položnico za elektriko in stroške za pla~ ilo vseh šolskih dejavnosti in obveznosti za 16-letnega Viktorja in tri leta mlajšo Lidijo,« nadaljuje Nace, ki je že od rojstva vedel, da bo kmeto-val na svoji zemlji. »Doma res skoraj vse pridelamo, tako da v trgovini najmanj zapravimo. Ku-pimo res samo tisto, kar rabimo, in ne tistega, kar reklamirajo na televiziji. Preživimo s 400 evri

Družina Hladnik s sedmimi otroki skrbi za 42 hektarov veliko kmetijo – Pogrešajo višje subvencije in dodatno državno pomo~

mese~ no,« na hitro sešteje in odkrito prizna Nace.

30-letni sin Jože, doktor agro-nomije in o~ e 2-letnega Eliasa, je trenutno brezposeln, tako da je o~ etu pri delu na kmetiji v veliko pomo~ in je pravzaprav edini od sedmih otrok, ki je ne-prestano doma. 32-letna Jasna, 28-letni Štefan, 26-letni Igor in 23-letna Mirjam pomagajo, ko se ob koncu tedna s šolanja in službe vrnejo domov. »Ob ne-deljah nas je polna miza. Pri-družita se nam še dva vnuka, Elias in dve leti starejši David,«

je presre~ en 55-letni sogovornik, ko se za kosilo skupaj s sopro-go Marto usede za mizo.

Nace, ki se pogosto spomni blagostanja Titovih ~ asov, ne skriva, da je moral že od malih nog trdno prijeti za delo in se odre~ i marsikateri dobrini, na-zadnje tudi nadaljnjemu šola-nju. »Kon~ al sem poklicno šolo, študija v Ljubljani pa si nisem mogel privoš~ iti, saj so bile moje roke doma preve~ potrebne,« z nasmehom pove. Ne obžaluje, da je ubral tako pot in takšen na~ in življenja. »Gotovo bom

užival še 100 let, ker se prav ni~ ne sekiram in ne živim stresno,« se pošali veliki kmet iz Petkov-ca. »Za~ nem ob šestih zjutraj, zaklju~ im pa okrog petih popol-dne. Vmes še pokósim in se za dobro uro spo~ ijem. Intenzivne-ga dela je na dan za 6 ur, po-leti kakšno uro ve~ . Na traktorju presedim od 500 do 600 ur, v hlevu pa sem 3-krat ve~ . Na leto se nabere skoraj 2000 ur. To je toliko, kot ~ e bi hodil v službo. Ni~ manj ne delam, ~ eprav sem sam svoj šef,« se še pošali Nace Hladnik.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Nace Hladnik, po doma~ e Ruparjev, je že kot otrok vedel in sanjal, da bo, ko bo velik, kmetoval na svoji zemlji.

Alenka Bev~ i~

Barbara ^epirlo

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str �

Rudi Tomši~ , direktor podjetja Javor Stroji, s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Ranzen.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011G o s p o d a r s t v o�

Nova Delamarisova tovarna na Kalu ne bo zgrajena do avgusta, kot je bilo predvideno,

saj se bodo postopki nekoliko zavlekli. V Pivki perutninarstvo, ki je lastnica zaenkrat še

izolske družbe, so povedali, da so pridobili vse projektne pogoje, ki so potrebni za izdelavo gradbene dokumentacije. »Ra~ unamo, da bo

projekt za gradbeno dovoljenje izdelan v roku dveh mesecev,« napovedujejo.

Pivka, �6. april – »Naši nemški kupci so mož beseda, kar se dogovorimo, drži.

Tudi s pla~ ilom nimamo nobenih težav. Skupaj z njimi iš~ emo najboljše rešitve,

zato imamo zelo dobre odnose,« poslovne odnose, ki so v današnjem poslovnem

svetu bolj redkost, razkriva Rudi Tomši~ , direktor Javorjeve najuspešnejše odvisne

družbe Javor Stroji. Kot ~ lanica Slovensko-nemške gospodarske zbornice je ta teden

gostila sre~ anje podjetnikov, ki poslovno sodelujejo z Nem~ ijo.

Družba Pivka perutninarstvo je lani prihodke v primerjavi z letom poprej pove~ ala za okrog štiri odstotke in ustvarila 220 tiso~ evrov ~ istega dobi~ ka, kar je sicer v okviru na~ rtovanega, a manj kot leto poprej, ko je bilo ~ istega dobi~ ka za 590 tiso~ evrov.

Na dobi~ ek so vplivali višji stroški elektri~ ne energije, lahkega kurilnega olja, stroški žitaric in drugi stroški materiala. »V Pivki smo se prek celotnega poslovnega leta 2010 soo~ ali tudi z ra-stjo cen surovin in hkratnim padanjem kupne mo~ i, posledi~ no pa tudi s pritiski na nižanje prodajnih cen,« so pojasnili rezultat. Pivka je lani svoje predstavništvo odprla v Srbiji, s poslovnimi partnerji pa blagovno znamko razvijajo tudi v Bosni in Herce-govini.

Preselitev Delamarisa se odmikaNajemno pogodbo v Izoli bodo ponovno podaljšali – Kljub padcu prodaje dobi~ ek

družbi. Letos na~ rtujejo ponovno okrepitev prodaje na hrvaškem trgu. Zadovoljni pa so s prodajo v EU oziroma v Avstriji, kjer so trendi pozitivni. Letos na~ rtuje-jo ve~ aktivnosti na podro~ ju marketinga in prepoznavnosti blagovne znamke Delamaris, in-tenzivno pa delajo tudi na po-sodobitvah dizajna in novih tran-sportno-prodajnih pakiranjih.

Stroji odli~ no te~ ejoSkupina Javor izgubo lani ve~ kot podvojila – Izjema Javor Stroji, ki ima proizvodnjo zasedeno tudi že velik del prihodnjega leta

prav zaradi zahtevnosti proi-zvodnje stiskalnic in posledi~ no dolgih dobavnih rokov dotaknila z zamikom, šele v prvih mesecih lanskega leta, ki so jih prebrodili z raznimi manjšimi deli in servi-siranjem.

»V drugi polovici 2010 pa so že normalno za~ ela prihaja-ti naro~ ila iz panoge umetnih mas, tako da imamo letos za-sedeno že celo leto in velik del naslednjega dela,« je povedal Tomši~ . »Sre~ o pa imamo tudi, ker smo dobavitelj stiskalnic za kupce iz panoge umetnih mas, ki je kriza ni tako prizadela.«

Družba Javor Stroji je bila

lani sicer edina od družb v skupini Javor, ki je poslovala z dobi~ kom, sicer minimalnim.

Mati~ na družba Javor Pivka je preteklo leto zaklju~ ila z izgubo v višini 1,38 milijona evrov (pre-dlani 280 tiso~ evrov dobi~ ka), skupina pa z negativnim poslov-nim izidom v višini 6,09 milijona evrov (predlani 2,8 milijona). Od tega je za 4,13 milijona evrov izgube ustvaril Javor Pohištvo, ki je trenutno v postopku pri-silne poravnave. Prestrukturira-nje družbe, kot smo že poro~ ali, predvideva zmanjšanje obsega programa masivnega pohištva in osredoto~ enje na laminatni pro-

gram. Ve~ ino presežnih zapo-slenih je vodstvo družbe uspelo prezaposliti na druga ustrezna delovna mesta znotraj skupine.

Kot so pojasnili v Javorju, je k negativnemu poslovnemu rezul-tatu najve~ prispeval visok zne-sek odpisanih terjatev poslovnih partnerjev, predvsem v Sloveniji. Prodaja na tuje trge je bila za slabo petino nižja kot leto po-prej, prodaja na doma~ em trgu pa nižja za 15 odstotkov.

Celotna skupina Javor je lani sicer dosegla dobrih 37 milijo-nov evrov ~ istih prihodkov od prodaje oziroma 82,5 odstotka v primerjavi z letom 2009.

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Nem~ ija je za družbo Javor Stro-ji glavno tržiš~ e, tja izvozijo 60 do 70 odstotkov proizvodov, del stiskalnic izvozijo v ZDA. Kot je pojasnil Tomši~ , se jih je kriza

Veronika Rupnik

430 tiso~ evri ~ istega dobi~ ka. Leto prej je kon~ al z 883 tiso~ evri ~ istega dobi~ ka. Na prodajo je lani negativno vplival dvig cen proizvodov, v katerega so bili pri-siljeni zaradi dražjih rib. »Najve~ ji vzrok za padec prodaje v letu 2010 pa so bile finan~ ne teža-ve poslovnih partnerjev na Hr-vaškem, ki žal niso mogli slediti našim potrebam,« so pojasnili v

Veronika Rupnik

FOTO

: AR

HIV

PO

DJE

TJA

FE B

RUS

V Delamarisu so zato Hypo Le-asing, ki je lastnik zemljiš~ a, na katerem trenutno stoji Delamari-sov obrat v Izoli, že zaprosili za podaljšanje najemne pogodbe. Ta se sicer izte~ e konec junija, a v Delamarisu ocenjujejo, da pri podaljševanju ne bo težav, saj trenutni lastnik še nima drugih na~ rtov z zemljiš~ em, prav tako pa ob~ ina Izola še ni sprejela prostorskega na~ rta.

Delamaris, ki trenutno zapo-sluje okrog 100 ljudi, je kljub za-ostrenim gospodarskim razme-ram lansko leto zaklju~ il s skoraj

Mladi gradbeniki spoznavali železoLogatec, 19. april – Logaško podjetje FeBRUS d.o.o. so obi-skali dijaki 3. letnika Srednje gradbene šole iz Ljubljane. Obisk je bil del strokovne ek-skurzije, dijake pa so razdelili v dve skupini. V podjetju FeBRUS d.o.o. je zaposlenih 19 delav-cev, svoje znanje pa zaposleni usmerjajo v železokrivstvo. La-stnik podjetja Sre~ ko Brus ima nekaj ve~ kot 24 let delovnih izkušenj na tem podro~ ju in je strokovno ter z izkušnjami, tako v sami delavnici kot tudi na te-renu – gradbiš~ u, pristojen za mentorstvo in prakti~ na vpra-šanja. Po kratkem pozdravu je Brus skupino dijakov odpeljal na ogled delavnice, pri ~ emer

sta mu pomagala še operativni vodja Darjan Brus in komercia-listka Katarina Kova~ . Dijakom je lastnik razkazal ter nazorno ra-zložil celotni proces proizvodnje, od same nabave betonskega jekla, prevzema, skladiš~ enja do izdelave armature po armatur-nem na~ rtu in priprave proizvo-dov za prevzem oz. transport na gradbiš~ e.

Podjetje vse skozi daje velik pomen tudi kontroli celotnega procesa proizvodnje armatur-nega železa po saržah, kar po-meni, da se železu skozi proi-zvodni proces sledi od samega proizvajalca do kupca. Struktura betonskega jekla in potem nje-gov razrez oziroma krivljenje je

klju~ nega pomena za stati~ nost oziroma trdnost gradnje. Ta pro-ces je nujen za vzdrževanje Slo-venskega tehni~ nega soglasja (STS), ki ga dodeljuje in strogo nadzira Zavod za gradbeništvo Slovenije, od samega za~ etka pa ga ima tudi podjetje FeBRUS d.o.o. Prihodnjim generacijam gradbincev je pomembno spo-znati proces in zmogljivosti ene-ga od vodilnih predelovalcev armaturnega železa, saj brez slednjega tako nizke kot viso-ke gradnje sploh ni. V podjetju upajo, da so bodo~ im gradbin-cem uspeli približati celoten pro-ces ter zahtevnost in pomemb-nost kakovostno izdelanega armaturnega železa. b~

ARH

IV P

IVKE

PER

UTN

INAR

STVA

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str 5

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 5A k t u a l n o v r e g i j i

Na sliki z leve: podžupana ob~ ine Pivka Boris Rebec in Andrej Godina, podžupan Andrej Godina, prejemnik priznanja ob~ ine Pivka Matjaž Vilhar, ~ astni ob~ an ob~ ine Boris Pahor, dobitnica priznanja ob~ ine Irena Margon, župan Robert Smrdelj in urednica ter ustanoviteljica ~ asopisa Prestop, prejemnika plakete ob~ ine Ester Fidel.

Pivka, 9. maj – Tokratno praznovanje ob~ inskega praznika ob~ ine Pivka je zaznamoval ~ astni ob~ an ob~ ine Boris Pahor. Zamejski pisatelj ima svoje korenine na Pivškem, v Mali Pristavi, od koder je bila njegova mama. V svojem govoru je poudaril bojazen, da Kras po~ asi postaja italijanski.

Postojna, 3. maj – Med velikono~ nimi prazniki so v Po-stojnski jami in Predjamskem gradu zabeležili najboljši obisk doslej v zadnjih dvajsetih letih.

Od velikega petka do velikono~ nega ponedeljka si je Postojnsko jamo ogledalo 10.050 obiskovalcev ali 27 odstotkov ve~ kot v prazni~ nih dneh lani, Pred-jamski grad pa 3.043 obiskoval-cev ali ~ etrtina ve~ kot leto prej. Najve~ gostov je bilo iz Italije, sledili so doma~ i gostje, precej je bilo tudi Nemcev, Špancev in Madžarov. Dober obisk, ki ga pri-pisujejo aktivnemu marketingu, so imeli tudi med prvomajskimi prazniki. »Rezultati, ki smo jih za-beležili v prvih štirih mesecih, so spodbudni, saj je do konca aprila v primerjavi z enakim obdobjem lani število obiskovalcev v Po-

^astni ob~ an Pivke Boris Pahor Alenka Bev~ i~ Ob~ inska priznanja še v roke Irene Margon, Matjaža Vilharja in ~ asopisu Prestop – Odprtje

prehoda ~ ez železnico v Gornji Košani in poklon padlim ruskim vojakom

Na osrednji prireditvi ob ob~ in-skem prazniku, ki ga Pivka pra-znuje 9. maja v spomin na tabor na Kalcu leta 1869, so zapeli baritonist Jure Po~ kaj, ob spremljavi harmonikarja Ma-tjaža Predani~ a, Košanski oktet pod vodstvom Sidonije Moze-ti~ , trobenta~ a Tevža Gorjanca, u~ enca Glasbene šole Postojna, pa je na klavirju spremljala Saša Crnobrni~ . Svoje sta povedali tudi vaški klepetulji Nika Samsa in Klavdija Dolgan iz Osnovne Šole Košana, ki sta spregovori-li o novem bencinskem servisu v Pivki in se odlo~ ili, da bosta župana poprosili za kakšen evro za njuno glasbeno udejstvova-nje ter tako nasmejali publiko v dvorani Krpanovega doma. Slavnostni govornik je bil župan Robert Smrdelj, ki se je dota-knil investicij, ki jih tudi v tem

letu ni bilo malo, med drugim sprejema ob~ inskega prostor-skega na~ rta, izgradnje izven nivojskega prehoda ~ ez žele-znico v Gornji Košani, ureditve središ~ a Narina in Šmihela ter ceste v Nadanje Selo, obnove v osnovnih šolah, izgradnje vrt-ca Vetrnica, gradnje kanalizacije v Zagorju, rekonstrukcije ceste skozi Petelinje ter ostalih. »16 let obstoja naše ob~ ine je rela-tivno kratko obdobje, a v njem smo uspeli uresni~ iti zastavljene cilje in ambicije. Verjamem, da se bomo tudi v prihodnje znali odlo~ ati preudarno in v dobro naših ob~ anov pri zahtevnih odlo~ itvah, ki nas še ~ akajo,« je povedal Smrdelj. Omenil je tudi težko gospodarsko situacijo ter izrazil upanje, da bosta najve~ ji podjetji v ob~ ini krizo preživeli, ter se zahvalil vsem društvom,

Za Cero NIK brez razprave Cerkniški svetniki so brez razprave potrdili medob~ insko pogodbo o sodelovanju 16 ob~ in pri projektu centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero Nik) ter dokument identifikacije zanj. Ob~ ina Cerknica naj bi v petih letih sofinancirala gradnjo centra, in sicer v višini 5,2 odstotka.

vaškim skupnostim, humanitar-nim organizacijam, svetnikom ter posameznikom, ki delujejo v dobro ob~ ine.

^astni ob~ an Boris PahorOb prazniku so že tretji~ pode-lili ob~ inska priznanja. Priznanje ob~ ine sta dobila Irena Margon, profesorica slovenskega in an-gleškega jezika, za svoje dol-goletno delo na podro~ ju kul-ture ter Matjaž Vilhar, dolgoletni predsednik Trške skupnosti Piv-ka. Plaketa ob~ ine je šla tokrat v roke ~ asopisu Prestop, ki že 17 let brezpla~ no prestopa domove ob~ anov ob~ ine Pivka in Postoj-na. Naziv ~ astnega ob~ ana pa so podelili Borisu Pahorju. Pi-sateljeva mama je bila namre~ doma iz Male Pristave, zato je tam preživel dobršen del svoje-ga otroštva. V svojem govoru se je spomnil tudi otroštva ter izra-zil skrb zaradi italijanskih apeti-tov po Krasu in množi~ nega ku-povanja nepremi~ nin. »^e bo šlo tako naprej, bo ~ ez 15 let tudi

v Postojni že italijanski vrtec,« je povedal Pahor.

Na ob~ inski praznik so v Gor-nji Košani odprli tudi izven nivoj-ski prehod ~ ez železniško progo,

na pokopališ~ u v Pivki pa so se na krajši slovesnosti poklonili tudi padlim ruskim vojakom. Ob zaklju~ ku izgradnje 4. faze ka-nalizacije, ene ve~ jih investicij v

ob~ ini, in obnovi obeležij žrtvam NOB bo to soboto še prireditev v Zagorju, sicer pa se bodo pri-reditve ob prazniku odvijale ves mesec maj.

Hotel Rakov Škocjan znova odprt»Odziv in obisk je za za~ etek in glede na to, da je bil hotel pred tem tri mesece zaprt, zelo dober. Gostje se vra~ ajo, pri-hajajo pa tudi novi,« o prazni~ nem obisku pravi Majda Kova~ , nova najemnica hotela v Rakovem Škocjanu, ki je ponovno od-prt od 15. marca. Med gosti je tudi veliko tujih, predvsem Itali-janov, pa tudi Francozov, Angležev, Japoncev in Korejcev, ki jih v krajinski park pripeljejo agencije ali v iskanju mirnega oddi-ha v naravi sem zaidejo sami. Družina Kova~ iz Ajdovš~ ine, ki se že ve~ let ukvarja tudi s catering pogostitvami, med njenimi strankami so bila tudi znana podjetja in državne institucije, bo v Rakovem Škocjanu po besedah Kova~ eve zdaj poskrbela tudi za kulinari~ ne užitke. Kova~ eva prisega na sveže pripravljeno, doma~ o, sezonsko hrano, zato se bodo povezali tudi z lokalni-mi ponudniki. Sicer pa priložnost vidi tudi v poslovnem turizmu, tako imenovanih team-buildingih, pa tudi v gostih, ki si bodo Rakov Škocjan izbrali za aktivno preživljanje po~ itnic.

Optimisti~ no za~ eli turisti~ no sezono

tako na doma~ em, kot na tujem trgu,« je povedala Sabina Pater-nost iz družbe Postojnska jama.

Podmornica privabljaZelo zadovoljni so tudi v Parku vo-jaške zgodovine (PVZ), saj so med prazniki zabeležili najboljši obisk doslej. Med velikim petkom in drugim majem si je PVZ ogledalo 1.966 obiskovalcev, predvsem in-dividualnih, kar je 3,5-krat ve~ kot v istem obdobju lani. Prevladovali so slovenski gosti, sledili pa so jim italijanski in nemški. Samo v prvih dveh dneh maja pa so dosegli kar 67 odstotkov obiska lanskega maja. Zasluga gre tudi slavni pod-mornici, s katero so svoje zbirke obogatili pred prazniki. V priho-dnjih dneh pa imajo že napove-danih tudi veliko organiziranih skupin, med katerimi prevladuje-jo skupine upokojencev in šolske skupine, nam je še povedala stro-kovna sodelavka Andreja Požar in dodala, da bodo skušali sezono obogatiti s številnimi prireditvami, med katerimi omenimo Poletno muzejsko no~ , prireditev ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije »Zmagali smo!« in Peti festival vo-jaške zgodovine.vr

Stanovanjska gradnja le v ve~ jih naseljihOPN so svetniki potrdili,zdaj ga morajo še ministrstva

Cerknica, 21. april – Na april-ski seji so cerkniški svetni-ki potrdili osnutek ob~ inske-ga prostorskega na~ rta (OPN), ki so ga pred tem na jav-nih razgrnitvah in obravnavah poskušali uskladiti z željami ob~ anov. Tik pred glasovanjem so iz tega pomembnega ob~ in-skega dokumenta za na~ rtova-nje razvoja ob~ ine izvzeli cesto na Loško mimo transformator-ske postaje.

Predvideni trasi ceste do zazidlji-vih parcel na Loškem so naspro-tovali nekateri ob~ ani, ve~ ina svetnikov – za tako odlo~ itev jih je glasovalo 14, štirje so bili proti – pa je menila, da imajo ~ as poiskati boljšo rešitev, saj za~ etka gradnje na Loškem ne pri~ akujejo kmalu. Župan Marko Rupar je povedal, da naj bi sve-tniki OPN dokon~ no potrdili še pred poletjem, ker je dokument usklajen z zahtevami ministrstev, pa pri~ akuje, da bodo njihova soglasja dobili že jeseni.

Kot je povedal župan Marko Rupar, so možnosti gradnje in-dividualnih hiš omejili na ve~ ja naselja v ob~ ini. Obsežnejšo stanovanjsko gradnjo na~ rtuje-jo predvsem v Begunjah, Bezu-ljaku, Blo~ icah, Grahovem in na Rakeku, v Cerknici pa v manjši meri. Poslovno in proizvodno de-javnost usmerjajo v industrijski coni v Podskrajniku. »Dejavnosti na lokacijah v Begunjah, na Uncu in Rakeku ter v Cerknici ohranja-mo v obstoje~ em obsegu; širijo se lahko le tam in v okviru svoje dejavnosti, dolgoro~ no pa bomo mogo~ e skupaj našli rešitev, kako jih preseliti v Podskrajnik,« je po-vedal Rupar. Obmo~ je industrijske cone v Martinjaku so predvideli za poslovno in celo stanovanjsko

dejavnost, zaradi lege ob Cerkni-škem jezeru pa tudi za turizem.

Najve~ je obmo~ je, predvideno za šport in rekreacijo v Cerknici, je trikotno zemljiš~ e pred vho-dom v osnovno šolo. »Rezervi-rali smo ga za morebitno širitev bodisi šole bodisi igriš~ in špor-tnih naprav; športne objekte ob šoli bomo sicer v celoti obnovili, a smo želeli imeti na voljo nekaj prostora za širitev športno-rekre-acijskih dejavnosti,« pravi Rupar. Povedal je še, da naj bi sve-tniki OPN dokon~ no potrdili še pred poletjem, ker je dokument usklajen z zahtevami ministrstev, pa pri~ akuje, da bodo njihova soglasja dobili že jeseni.

Tudi s pomo~ jo državnega denarjaV Cerknici so potrdili nekaj inve-sticijskih projektov, za katere so na ob~ ini namenili državni de-nar, ki jim pripada po zakonu o financiranju ob~ in. Tako se bodo letos lotili urejanja meteorne ka-nalizacije med industrijskima co-

nama v Podskrajniku. To so sicer nameravali narediti že lani, a jim ni uspelo dobiti vseh služno-stnih pogodb. Investicija je vre-dna 247 tiso~ akov, od ~ esar jih bo dobrih 190 prispevala država.

151 tiso~ evrov – od tega do-brih 122 tiso~ državnih – bodo porabili za rekonstrukcijo in ši-ritev 390 metrov ceste v Bezu-ljaku, ob kateri bodo zamenjali vodovodne cevi ter uredili me-teorno kanalizacijo in javno raz-svetljavo. Podobna investicija jih ~ aka na Uncu, kjer bodo uredili slabih 600 metrov poti, skupaj s pripadajo~ o komunalno infra-strukturo. Za to bo ob~ ina odšte-la okoli 50 tiso~ , država pa 130 tiso~ evrov.

Gradnja vrtca že jeseniDržavna sredstva za sofinancira-nje investicij v naslednjih dveh letih pa bodo v Cerknici porabi-li za gradnjo novega vrtca. Kot je pojasnil župan Rupar, naj bi z deli za~ eli še letos. Investicija bo za ob~ ino precejšen zalogaj, saj bodo za gradnjo nizkoener-gijskega vrtca potrebovali slabih sedem milijonov evrov. Ve~ ino jih bodo morali zagotoviti sami, dober milijon bo prispevala dr-žava, Rupar pa upa, da jim bo kaj sredstev uspelo dobiti tudi na katerem od razpisov. Sicer pa so se svetniki že pri sprejema-nju prora~ una strinjali, da ob~ ina za gradnjo vrtca letos najame do 2,5 milijona kredita.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

stojnski jami naraslo za dobrih 25 odstotkov, v Predjamskem gradu pa za skoraj 20 odstotkov. Ve~ je število obiskovalcev beležimo

Nov podžupan Cer-kniški župan ima novega podž-upana, Marka Kranjca iz vrst SDS. Zadolžen bo za podro~ je krajev-nih skupnosti in komunalnih za-dev; med drugim bo potreboval podporo med odbori krajevnih skupnosti in Komunalo Cerknica, skrbel pa bo tudi za pridobivanje služnostnih pogodb, s ~ imer ima-jo na ob~ ini nemalokrat težave.

Petra Tr~ ek

Zaris in Zavod Znanje Postojna(OE Ljudska univerza Postojna) vas vabita na

informativni dan zaprogram Gradbeništvo in Go-

stinstvo in turizem Informativni dan bo v torek, 17. 5. 2011, ob 16. uri na Zavodu Znanje Postojna (OE Ljudska univerza

Postojna), na Ljubljanski cesti 2 v Postojni.Na informativnem dnevu vam bomo predstavili način študija za pridobitev višješolske strokovne izobrazbe 

Gradbeništvo in Gostinstvo in turizem (m/ž) ter odgovorili na vaša morebitna vprašanja glede programa, načina

študija in vpisa v program.

Ker verjamemo, da je v znanju moč vas z veseljem pričakujemo in pozdravljamo,

Svojo udeležbo na informativnem dnevu potrdite do 16. 5. na e-naslov: lu-postojna@zavod-znanje.si ali

po tel.: 05 �21 12 �0.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011A k t u a l n o v r e g i j i6

Nova vas, 6. maj – Blo~ ani so se v za~ etku maja razveselili novega agrocentra Kmetijsko-gozdarske zadruge Krpan, ki so ga uredili v prostorih nekdanje Novolitove

trgovine v središ~ u Nove vasi. »Mislim, da bo agrocenter Blo~ anom prihranil marsikatero

pot v Cerknico ali še dlje,« je prepri~ an direktor KGZ Krpan Marjan Krži~ .

Švigale so puš~ iceRakek, 8. maj – Na stadionu pri rakovški osnovni šoli se je na šolskem zunanjem regijskem lokostrelskem prvenstvu zbralo nekaj manj kot dvesto lokostrelcev iz osnovnih in srednjih šol iz zahodne Slovenije. Kljub vetrovnemu vremenu so mladi športniki zavzeto usmerjali svoje puš~ ice ~ im bližje središ~ u tar~ .

»Število tekmovalcev, ki so se odzvali na prvenstvo, je preseglo vsa naša pri~ akovanja,« je v imenu organizatorjev, Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek in lokostrelskega kluba Mins iz Postojne, povedal Edo Mekina. Na tekmovanju so se pomerili tako licencirani tekmovalci kot tisti, ki ne tekmujejo za lokostrelske klube.

Med tistimi, ki so se s prvenstva domov vra~ ali z medaljo, je bilo tudi nekaj mladih lokostrelcev iz notranjsko-kraške regije. V svojih kategorijah so bili najboljši Erik Vidmar in Maja Ho~ evar (oba OŠ Miroslava Vilharja Postojna), Rok Vesel (OŠ Jožeta Krajca Rakek), Aiša Sivec (OŠ heroja Jane-za Hribarja Stari trg) in Karin Škapin (OŠ Prestranek). Druga mesta so osvojili Izabela Delux, Janez Ovsec, Jaka Petkovšek in Samo Murn (vsi OŠ 8 talcev Logatec) ter Žan Stergar, Katarina ^erna~ in Peter Požar (vsi OŠ Miroslava Vilharja Postojna). Po tretjem mestu sta posegla Aljaž Kaluža (OŠ Mi-roslava Vilharja Postojna) in Karin Jozelj (OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg). pt

Torta za dvajset letCerknica, 7. maj – Cerkniški skavti v teh dneh praznujejo 20. obletnico svojega delovanja. V za-dnjih mesecih so v ta namen organizirali ve~ dogodkov, vrhunec pa je praznovanje doseglo pretekli vikend. V soboto so organizirali druženje, namenjeno sedanjim in nekdanjim skavtom, in sicer ob razli~ nih igrah in delavnicah, postavili pa so tudi pot preživetja. Ve~ er je minil ob ognju, živi glasbi in razli~ nih zabavnih igrah. Dan kasneje se je program nadaljeval z mašo ob 10. uri, med katero je svoje zaobljube povedalo deset skavtov in skavtinj, medgeneracijsko druženje pa se je nadaljevalo s piknikom, na katerem ni manjkala niti torta. Nedelja pa ni bila namenjena le skavtskim privržen-cem, ampak tudi zunanjim obiskovalcem, staršem, državnim skavtskim voditeljem, prijateljem in lo-kalnim organizacijam, ki so bile skavtom v pomo~ v zadnjih dvajsetih letih.

V dvajsetih letih je skavtsko življenje okusilo približno dvesto mladih. Cerkniška enota oz. steg sodi med najstarejše v Sloveniji, trenutno šteje okoli sto ~ lanov, ki so razporejeni v tri starostne sku-pine. Ob tej priložnosti so naro~ ili izdelavo spominskih puloverjev, ki so jih prejeli vsi skavti. aj

Spomin na papežaPostojna, �0. april – »Mnogo mladih ne vidi svoje priho-dnosti in se zatekajo k neurejeni zabavi, alkoholu, spolnosti, mamilom; drugi preživljajo globoke duševne stiske; drugi se spet zatekajo v brezbrižnost ali pa pustijo, da jih potegne-jo za seboj nasilne skupine. Vse to so poskusi, kako ubežati pred notranjo praznino. Toda strah in obup ostaneta na pre-ži. Samo vera in ljubezen moreta premagati strah in znova prižgati upanje.« Tudi s temi, vselej aktualnimi besedami je papež Janez Pavel II. ob svojem obisku v Postojni 18. maja 1996 nagovoril ve~ deset tiso~ glavo množico zbranih na rakitniškem letališ~ u, med katerimi je bilo veliko mladih, ki jih je spodbudil z znamenitim »Papež ‘ma vas rad«. Z mla-dimi je praznoval svoj šestinsedemdeseti rojstni dan, otroci iz župnij Matenja vas in Orehek pa so mu v dar okrog vratu nadeli kito, spleteno iz šmarnic. V spomin na papežev obisk ob cerkvici v Zalogu, tik ob avtocesti, dobro na o~ eh vsem mimoido~ im, stoji križ, ki je krasil tudi prizoriš~ e obiska v Po-stojni. Tja so na predve~ er razglasitve velikega poljskega pa-peža za blaženega po slovesni sveti maši v njegov spomin, ki jo je v postojnski župnijski cerkvi daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak, z baklami odšli zbrani verniki. Z molitvijo, pe-smijo in papeževimi besedami so se spomnili s ~ ustvi nabi-tega zgodovinskega dogodka, ki še po 15 letih ostaja v srcih številnih Slovencev. vr

Na Blokah odprli agrocenter

V agrocentru imajo poleg iz-delkov za kmetovanje in za vrti~ karje ter sadik in kmetij-skih strojev tudi ro~ no orodje, železnino in gradbeni material. Krži~ obljublja, da bodo cene za ve~ je nakupe še bolj ugodne, izdelke, ki jih ne bodo imeli na zalogi, pa bodo na željo kup-ca naro~ ili. Poleg prodajalne so uredili veliko dvoriš~ e in posta-vili skladiš~ e, poskrbeli so tudi

za parkirna mesta. Zadruga je v ureditev agrocentra investira-la okoli 200 tiso~ evrov. »Vesel sem, da smo ~ ez no~ prišli do lepo urejenega središ~ a in še nove trgovine,« pa je ob odpr-tju poudaril bloški župan Jože Doles.

V zadnjih dveh letih se je cer-kniška zadruga precej razširila, najprej so se združili z vrhniško zadrugo, nato pa prevzeli še ilir-skobistriško. Zdaj na trgu nasto-pajo pod imenom KGZ Krpan, zaposlujejo 170 ljudi in imajo 240 ~ lanov. Lani so ustvarili za 20 milijonov evrov prometa in pri~ akujejo, da bodo letos to številko še presegli.

Krži~ trdno verjame v idejo zadružništva. »Kmetje morajo

biti združeni v neki organizaci-ji, da lahko njihove potrebe in želje pridejo do izraza, saj je po-sameznik premajhen, sploh od-kar smo v Evropski uniji.« Meni, da je zadruga tista prava oblika združevanja kmetov, ker »stremi sicer k dobremu poslovnemu rezultatu, ne pa zgolj dobi~ ku, in ~ lani imajo od nje koristi«. Pogovarjali so se tudi o združi-tvi s kmetijsko-gozdarskima za-drugama v Logatcu in Idriji, a so dogovori, vsaj za~ asno, zastali. »A mislim, da bodo tudi drugi za~ utili potrebo po združitvi in sprevideli koristi: trgovine nam zagotavljajo denar za pla~ ilo produktov, ki jih odkupujemo od kmetov,« je še prepri~ an Krži~ . pt

FOTO

: ED

O M

EKIN

A

Mladi lokostrelci so

kljub vetru dobro merili.

Direktor KGZ Krpan Marjan Krži~ in župan ob~ ine Bloke Jože Doles ob odprtju novega agrocentra v Novi vasi.

FOTO

: ST

ANE

JAKO

PIN

Avto Merlak d.o.o.Drenov Grič 99, 1360 Vrhnika, gsm: 031 643 597, tel. prodaja: 01 / 75 53 807, tel. servis: 01 / 75 51 007

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJ^I

^

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str �

Otroci so na delavnici izdelovali podstavke iz koruznih sla~ k.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 7A k t u a l n o v r e g i j i

Grški pregovor pravi: Najtežje se nau~ imo tisto, kar je dobro vede-ti. S 1. majem so se zopet odprla vrata TVU (teden vseživljenjske-ga u~ enja) po celotni Sloveniji. Koordinatorji projekta smo pridno vpisovali. Vitra je v letošnji kole-dar TVU vpisala 52 podizvajalcev, skupaj smo oblikovali ~ ez 100 prireditev. Grafi~ na podoba TVU – modri plakati z belimi marjeti-cami in pisani baloni – nas ve-dno pripeljejo na pravi cilj. Le na pot vseživljenjskega u~ enja mo-ramo stopiti. Vabljeni, da se nam pridružite na tej poti. Svoj do-godek poiš~ ite na http://tvu.acs.si/koledar/iskanje/ in si privoš~ ite bogastvo narave, tradicije in zna-nja naših sosedov. Projekt sofi-nancira Ministrstvo RS za šolstvo in šport.

Mavrica prireditevLetošnja paleta je zelo bogata v vseh ob~ inah notranjsko-kra-ške regije. Pripravljenost izvajal-cev za sodelovanje in izjemno velika številka prireditev potrjuje, da postajamo »U~ e~ a se regi-ja«. Na povabilo k sodelovanju so se odzvale osnovne šole, vrtci, knjižnice, kulturna, športna in turisti~ na društva, okoljske or-ganizacije, zdravstveni domo-vi, turisti~ ne kmetije, zavodi za

Logatec, 17. april – Prireditev, na kateri ni manjkalo zloš~ ene plo~ evine, je letos že sedmi~ zapored potekala v Logatcu. Motoristi so prepri~ ani, da za sre~ o potrebujejo blagoslov, predvsem pa trezno glavo in zvrhano mero previdnosti.

Enajsti~ po Krpanovi potiBloke, �7. april – Na prazni~ no sredo se je pri Bloškem jezeru na Vol~ jem za~ el že enajsti tradici-onalni Krpanov pohod. Pohod je dolg 18 kilometrov (za tiste z ve~ kondicije obstaja tudi podaljša-na verzija z 22 kilometri) in poteka po nezahtevnem terenu, tako da je primeren za vse starostne skupine in za vsakogar. Med pohodom so se obiskovalci sprehodili skozi razli~ ne vasice bloške planote, kot so Sv. Duh, Ravnik, Gradiško, Zavrh, pre~ kali so Bloš~ ico, ki je najve~ ja površinska voda na Blokah, ob njej pa se nahaja poseben tip mokriš~ , imenovano nizko barje. Pot pa jih je zane-sla tudi mimo domnevnega domovanja Martina Krpana, ki se nahaja v neposredni bližini cerkvi-ce Svetega Urha. Pohodnike so na razli~ nih to~ kah pri~ akala razli~ na društva, ki so poskrbela za prigriz-ke in napitke, na ogled pa je bilo tudi nekaj izdelkov doma~ e obrti in slikarska razstava Boža Strma-na – Miša.

Tisti pohodniki, ki so se odlo~ ili za daljšo pot, so se sprehodili tudi ob potoku Iška, ki izvira na sever-ni strani bloške planote, na njej pa so zgrajeni tudi mlini in žage, pohodniki pa lahko vidijo ostanke Rutarjevega mlina.

Po pohodu so se obiskovalci na idili~ ni lokaciji ob Bloškem jezeru okrep~ ali s toplim obrokom, prav tako pa je bilo poskrbljeno za za-bavo ob glasbi. Povedali so nam, da so prodali 900 kart, organiza-torji pa ocenjujejo, da se je poho-da udeležilo okoli 1300 ljudi. aj

U~ enje za življenjeohranjaje kulturne in naravne dediš~ ine, taborniki, glasbene šole in pihalni orkestri, podjetja, obmo~ ne obrtne zbornice, uradi za delo … Prav tako, kot je pisa-na »druš~ ina« izvajalcev, je bogat tudi mozaik prireditev. Glavnina teh je vezana na evropsko leto prostovoljstva in mednarodno leto gozdov. Ker smo tudi eko regija, je veliko prireditev, name-njenih varovanju okolja, tradiciji ter medgeneracijskemu sodelo-vanju.

Narava je velik u~ iteljDvomese~ no dogajanje omogo~ a izvajalcem da od 1. maja do 30. junija organizirajo prireditve tudi v naravi. Teh bo veliko, vse bodo vodene in pri-lagojene vsem starostnim sku-pinam. Izbiramo med igrami, pohodi, ogledi … Tako so poleg u~ enja pomemben del tudi dru-ženja in socialni stiki.

Ko primerjamo za~ etke TVU od leta 1996 naprej z današnji-mi prireditvami, opazimo velik napredek v pestrosti izvedb in vsebin. ^e so v za~ etku prevla-dovali dnevi odprtih vrat in od-prti telefoni, lahko danes izbira-mo med razstavami, predavanji, razli~ nimi delavnicami, veliko je individualnega svetovanja (pod-

jetništvo, nega telesa, u~ inko-vite rabe energije, obnovljivih virov energije, mednarodnega sodelovanja …). Veliko je u~ enja prakti~ nih spretnosti (li~ kanje koruze, »moško« kva~ kanje, iz-delovanje izdelkov iz naravnih materialov …), pa tudi gledališke igre, aktivne športne prireditve, kot so pohodi, kolesarjenje, igre brez meja …

Praznik prijetnih oblik u~ enjaLetos poteka 16. festival TVU, nacionalna otvoritev je bila 12. maja v Žalcu. V teh letih se je iz enega tedna razširil na dva meseca, še vedno pa je to naj-bolj prijetna in brezpla~ na oblika u~ enja. Na http://tvu.acs.si/kole-dar/iskanje lahko poiš~ ete sebi primerno prireditev po vsebini, kraju, regiji, organizaciji … V TVU je mogo~ e najti to~ no to, kar iš~ ete. Naslednje leto pa se lah-ko vklju~ ite kot izvajalec.

U~ enje poteka v vseh življenj-skih obdobjih, okoliš~ inah in vlo-gah. Da bi omogo~ ili vsem so-delovanje na prireditvah, so vse brezpla~ ne. Vaši prijatelji, znanci, društva, izobraževalne ustanove, podjetja … so jih pripravili za vas. Vljudno vabljeni.Tatjana Gostiša, VITRA Cerknica

Sre~ no, motoristi!Na cvetno nedeljo je znani duhovnik Robert Friškovec v Logatcu blagoslovil motoriste in motorje iz vse Slovenije

Kljub temu se je pred Kultur-ni dom Gorenji Logatec, ka-mor so se pripeljali motori-sti iz vse Slovenije, to~ ilo pivo in borovni~ evo žganje. Res pa je, da marsikdo po alkoholu ni posegel. »^e piješ, nikamor ne prideš,« je povedal eden izmed udeležencev.

Ve~ ina je nedeljsko sre~ anje izrabila za prijetno druženje in izmenjavo izkušenj. Motoristi se tovrstnih sre~ anj, kot so pove-dali, redno udeležujejo, organi-zatorji pa že razmišljajo o tem, da bi medse povabili tudi somi-šljenike iz tujine.

In katerih prometnih situacij

se morajo motoristi najbolj bati? »Najbolj se moramo bati avto-mobilistov. Na nas morajo biti pozorni, kajti mi vozimo pame-tno, oni pa ne,« pravi Drago.

Med udeleženci so bile tudi ženske, ~ eprav ve~ inoma manj zgovorne kot njihovi spremlje-valci. »Sama motorja ne vozim, že kake štiri leta pa sem so-potnica. Užitek v vožnji z mo-torjem je v tem, da okolico vi-diš bolje kot iz avtomobila,« je prepri~ ana Anita.

Tudi štirikolesnik je neke vr-ste motor, je potrdil Andrej, ki ga obi~ ajni motorji niso nikoli mikali. »Malo bo bog pomagal,

malo pa sami,« je dejal o po-menu nedeljskega blagoslova.

»Blagoslov je potreben vsa-komur. Biti motorist oziroma voznik je samo segment ~ love-škega življenja in pomembno je, da smo nanj pozorni,« je v svojem nagovoru uvodoma de-jal duhovnik Robert Friškovec, ki je neko~ služboval v Dolnjem Logatcu kot duhovni pomo~ nik, zdaj pa je že peti~ blagosla-vljal motoriste. »Vsaka nesre~ a spodbuja k ve~ ji pozornosti v prometu,« meni Friškovec, ki je s kitaro v roki in pesmijo tudi to-krat poskrbel za ~ isto poseben, ~ eprav po vseh cerkvenih pra-vilih obredni dogodek, po kate-rem je v Gorenjem Logatcu za-hrumelo. In motoristi so pognali svoje jeklene konji~ ke novim dogodivš~ inam naproti. bmk

Logatec – »Regionalni pro-blemi preraš~ ajo v globalne, tudi kar zadeva varnost,« je na okrogli mizi v prostorih loga-ške ob~ ine med drugim pou-daril ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli (na sliki drugi z leve). Namen okrogle mize, prve v okviru Re-gionalnih dialogov, je bil med drugim odgovoriti na vpraša-nja o morebitni ogroženosti varnosti Slovenije v medna-rodnem okolju in predstavi-ti ameriški pogled na varnost v naši regiji. Obisk ameriškega veleposlanika je bil po otvoritvi

Ameriški veleposlanik o varnosti v regiji

nove ob~ inske stavbe, ki se je je udeležil tudi slovenski pred-sednik Danilo Türk, prvi na tako visoki ravni v Logatcu.

Slovenija je posebna in edinstvena, je dejal Musome-li in dodal: »Pogosto to ni ni~ dobrega, ko pa gre za regio-nalno varnost, je to prednost.« Slednjo vidi v tem, da, kot pra-vi, Slovenija razume tako svoje vzhodne kot zahodne sosede, morda celo bolje kot sebe. Po njegovem mnenju smo Slo-venci preve~ samokriti~ ni in od sebe preve~ zahtevamo. »V dvajsetih letih samostojno-

sti ste dosegli izjemno veliko, v naslednjih dvajsetih pa so pred vami še številni novi izzivi.«

Ameriški veleposlanik je med drugim odkrito povedal, da je »onstran luže« slišati nekatere kritike slovenske mla~ nosti do vprašanj, povezanih z Afgani-stanom, kriti~ en pa je bil tudi do ZDA, ~ eš, da bi bile gospo-darsko veliko uspešnejše, ~ e ne bi toliko denarja porabile v vojaške namene. »Kadar druž-ba in gospodarstvo uspevata, so ljudje manj nagnjeni k nasil-ništvu in terorizmu,« je še pou-daril visoki gost. bmk

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

ANŽE

VRA

BL

FOTO

: AR

HIV

VIT

RE C

ERKN

ICA

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJ^I

^

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str �

Mejni kamen.

Pravila Telovadnega društva Pivški sokol.

Pivka – Da bi našel dokaze o zgodovini športa v Pivki, se je športni pedagog Miran

^eligoj podal v Arhiv republike Slovenije. Odkril je izjemne zapise, ki dokazujejo

športno tradicijo Piv~ anov.

Kakor pravijo zgodovinarji, je poznavanje preteklosti naša zgodovinska dota, saj nas usmerja v sedanjost

in prihodnost. Meje med državami, ozemlji, ob~ inami so vedno bile in bodo. Težko je govoriti

o poštenih mejah, je pa bila ena tistih, spornejših, meja, ki je od slovenskega ozemlja odtrgala

kar tretjino površine in s tem ve~ kot 300 tiso~ Slovencev dodelila takratni Kraljevini Italiji.

120 let prvih zapisov o športu v PivkiU~ itelj športne vzgoje našel zanimive zapise o pivškem športu – Ohranjeni zapisi dokaz o bogati športni zgodovini Pivke

Za~ etki združevanja mladih navdušencev nad gibanjem in rekreacijo segajo v drugo po-lovico 19. stoletja. Leta 1863 je bilo v Ljubljani ustanovljeno gimnasti~ no društvo Južni So-kol, ki so mu sledili še številni oddelki širom slovenskega pro-stora. Na primorskem obmo~ ju je bilo najprej ustanovljeno dru-štvo Ilirski sokol iz Ilirske Bistri-ce, nato Tržaški sokol, leta 1891 pa so bila že spisana pravila za Telovadno društvo Pivški sokol. Mlade telovadce je združevala želja po gibanju, kulturna in na-rodna zavest.

V iskanju Pivškega sokolaMiran ^eligoj, športni pedagog, ki že vrsto let pou~ uje športno vzgojo na Osnovni šoli Pivka, ve~ ino svojega prostega ~ asa posveti temu, da bi nadebudne-že vzgojil v pravem športnem

duhu, kjer vladajo poštenost, borbenost, delavnost in pogum, ima tudi žilico zgodovinske-ga raziskovalca. »Vedel sem, da morajo nekje obstajati zapisi o Pivških sokolih, vendar nisem vedel, kje za~ eti.« V želji poiska-ti dokaze o delovanju Sokolov se je podal v prostore Arhiva republike Slovenije, kjer je po ve~ urnem vztrajnem brskanju in nasvetih prijatelja Vojka ^eli-goja našel rokopis z naslovom »Pravila telovadnega društva Pivškega Sokola«, ki so bila spi-sana 18. marca 1891. Prvi »sta-rosta« telovadnega društva je bil Franc Križaj, ki naj bi bil doma iz Petelinj. Društvo se je zave-zalo k spodbujanju opravljanja telesnih vaj, izgradnji telovadne u~ ilnice ter organizaciji telovad-be, iger, gledališ~ a itd. V~ lanil se je lahko vsak, sprejeti in spo-štovati je moral samo društve-na pravila.

^eligoj pravi: »Odkrita pravila se mi zdijo zelo pomembna, saj glede na naveden datum ravno letos obeležujemo 120-letnico Sokolov v Pivki, kar je izredno.« Društvo Pivški sokol je kasneje propadlo, nasledili so jih Pivški

orli, ki so bili krš~ ansko telova-dno društvo, za temi pa Špor-tno društvo Partizan Pivka, kjer je bilo združenih ve~ društev. V povojnem ~ asu pa sta bila na pivškem izredno aktivna tudi

planinska skupina in nogome-tni klub.

Šport je v Pivki zakonDanes so društva v pivški ob~ ini združena pod okriljem Športne

zveze Pivka. V njenem okvirju delujejo atleti, balinarji, keglja~ i, društvo Pike, košarkarji, nogo-metaši, smu~ arji in drugi. »Po-hvalno je, da so naša mlada dekleta zadnjih nekaj let v sa-

mem vrhu slovenske košarke. Vendar to malokdo ve. Pivka je v zadnjih 15 letih v smislu špor-ta izjemno napredovala in se razvila. Vendar menim, da še vedno primanjkuje ljudi, ki bi se bili pripravljeni prostovoljno ukvarjati z otroki in jih vzgajati v športu. Analize, ki jih delamo zadnjih nekaj let na šoli, kaže-jo, da je danes že vsaj petdeset odstotkov otrok, ki se vsaj dva-krat tedensko ukvarjajo s špor-tom.« Na vprašanje, kaj meni o najnovejši športno-kulturni pridobitvi v Pivki, dvorani Skala, ^eligoj odgovarja: »Ta športna dvorana je tako za šport kot za kulturo izjemno pozitivna prido-bitev. Pohvala gre tudi ob~ ini, ki podpira mlade športnike in tiste, ki se v popoldanskem ~ asu tru-dijo delati z mladimi.« Na vpra-šanje, kaj si želi in pri~ akuje v prihodnosti, pa z nasmehom na obrazu dodaja: »Želim si, da bi se še ve~ otrok vklju~ evalo v šport, da bi lahko še ve~ delal z njimi ter jih videl tekati in uži-vati na igriš~ u, ne pa posedati okrog, in da bi bilo stanje v piv-škem športu vsaj takšno kot za-dnja leta ali še boljše.«

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV M

IRAN

A ^E

LIG

OJA

Petra Šajn

Slovenske meje skozi zgodovino

Pisalo se je leto 1920, ko je 12. novembra Slovensko primor-je pripadlo Italiji. Rapalska meja, posledica v Rapallu doseženega mirovnega sporazuma med Kra-ljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, s katero je Italija v zameno za omenjeni te-ritorij priznala Kraljevino SHS, je tako lo~ ila slovensko prebival-stvo nekdanje Avstro-Ogrske. Slo-venci, ki so živeli na Goriškem, delu Notranjske, v Trstu, Istri in na Primorskem, so bili tako de-ležni mo~ nega potuj~ evanja, ki je bil posledica vse mo~ nejše-ga fašizma. Pri italijanizaciji so novi »lastniki ozemlja« uporablja-li vsa razpoložljiva sredstva: od gospodarskih, politi~ nih, zakon-skih, upravnih, sodnih in drugih, vklju~ no z mo~ nim fizi~ nim na-siljem, ki ga je izvajalo takratno fašisti~ no gibanje. Nasilje se je izvajalo še pred podpisom mi-rovnega sporazuma leta 1920 in se nadaljevalo vse do druge sve-tovne vojne. Vse to z namenom, da se Slovenski narod raz~ love~ i in raznarodi. V veliki meri jim je to tudi uspelo, saj se je v ~ asu teh genocidnih na~ rtov iz tega, Sloveniji odtujenega ozemlja, na razli~ ne konce sveta odselilo pri-bližno 70.000 Slovencev.

Meja je potekala tudi po naših krajihMeja je po Rapalski pogodbi v grobem potekala od trome-je na Pe~ i ~ ez Ponce na Jalovec, po razvodju med So~ o in Savo

mimo Vrši~ a in Razorja na Lu-knjo in Triglav (vrh je izjemoma ostal Kraljevini SHS). Od tu se je meja nadaljevala v velikem loku Komne in bohinjskega gorovja po grebenih Špi~ ja na Lanževi-co in naprej na (Tolminski) Kuk preko Vogla, Rodice, ^rne prsti proti Možicu, kjer se je obrni-la na jug k Poreznu. Od tu dalje je šla meja mimo ^rnega vrha proti Blegošu, pa mimo Bevko-vega vrha po hribovju levega brega Sore do Breznice. Skozi Osojnico naprej mimo Zavratca in Hotedršice na Planinsko polje, na vzhodna pobo~ ja Javornikov in Snežnika naprej proti Reki. O tedanji meji pri~ ajo ostanki Alp-

skega zidu (sistema vojaških utrdb, ki so jih zgradili Italijani, da bi zavarovali ozemlje, ki so ga dobili po koncu 1. svetovne vojne), Rupnikove linije, vojaških objektov, podzemnih prostorov in drugih ostankov tistega ~ asa, ki jih še zasledimo na Javornikih, v Planinski koliševki, na Planinski gori in Zagori, na Treh kraljih, Ži-rovskem vrhu, Breznici, pa tja do bohinjskih gora in naprej. Meja je danes marsikje zaraš~ ena, drugod pa zaradi strmega in nedostopnega terena nepreho-dna. Najo~ itnejši dokaz takra-tne meje so nedvomno mejni kamni, kolikor jih ljudje že niso odnesli domov za spominke ali

kot gradbeni material. Kako pre-poznamo mejne kamne? Meja je bila razdeljena na sektorje, ki jih ozna~ ujejo kvadratni, meter ali ve~ visoki kamni z zaporedno arabsko številko sektorja, letni-co 1920, s ~ rki »I« in »J«. Na vrhu kamna je vrisana linija predho-dnega in naslednjega mejnika in smer sever. Te, glavne mejne kamne, dopolnjujejo vmesni, manjši mejniki, ki so visoki 40 do 60 cm in si ve~ inoma, po-dobno ozna~ eni, sledijo na 50 do 100 m. V tistem ~ asu je igrala pomembno vlogo Carinarnica na Rakeku, katere za~ etki segajo v leto 1921. O njeni vlogi pri~ ajo tudi dokumenti iz tistega ~ asa. Carinarnica je bila po drugi sve-tovni vojni s premikom meje pre-stavljena v Novo Gorico.

Ve~ o meji in o pomemb-nih posameznikih tistega ~ asa, kamor nedvomno sodi tudi Ru-dolf Maister, si lahko preberete v knjigah: Ob stari meji Toma-ža Pavši~ a, Rupnikova linija in Alpski zid Aleksandra Jankovi~ a - Poto~ nika in Dediš~ ina rapalske meje Mihe Nagli~ a.

V spomin na ~ as, ki je minil8. oktobra praznuje slovenska carina okroglo 20. obletnico svo-jega delovanja. Ob tej priložno-sti bodo na sedežu Generalnega carinskega urada v Ljubljani 7. ok-tobra odprli razstavo, ki bo zaje-mala nekaj zanimivejših obdobij v zgodovini carine na slovenskih tleh. Razstava bo sistemati~ no razdeljena na: ~ as do 1945, ob-

dobje Jugoslavije, osamosvojitev, 1991–2004, vstop v EU, carina danes. Razstava bo na ogled do konca leta, potem bo prerastla v muzej Slovenske carine. Slav-nostnemu odprtju razstave bodo prisostvovali tudi visoki predstav-niki WCO – ja - svetovne carinske organizacije, Evropske komisi-je in Ministrstva za finance. Da bi razstava in kasneje muzej kar najbolje predstavljal zgodovi-no naših meja, Carinska uprava RS naproša vse, ki posedujejo eksponate iz vseh, predhodno omenjenih obdobij slovenske zgodovine, da jih bodisi poso-dijo ali podarijo za predstavljen namen. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Matejo Lo-gar, e-naslov teja.logar@gov.si ali 031 647 175.

Damijana Škrlj

FOTO

: AR

HIV

GEN

ERAL

NEG

A CA

RIN

SKEG

A U

RAD

A

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le8

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str �

Ravnateljica Anita Ivan~ i~ se z dobrodelnimi prireditvami trudi napolniti šolski sklad. Ena takih je bil nedavno množi~ no obiskan dobrodelni koncert Željam naproti.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 9P o g o v o r

Samozavestna, ambiciozna in uspešna ravnateljica osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistrica Anita Ivan~ i~ , ki prekipeva od energije in idej, je lahko marsikomu za vzgled. Sre~ ali sva se v njenem šolskem okolju, kjer sva si s težavo utrgali ~ as za najin pogovor. Ponosno mi je predstavila dela njenih u~ encev, v klepetu pa povedala še marsikaj zanimivega, tudi pohvalila organizacijo in izkupi~ ek minulega dobrodelnega koncerta, ki je, tako pravi, u~ ence in zaposlene na OŠ Rakek še bolj povezal.

Prekipeva od idej in velikih na~ rtov

Damijana Škrlj

Za OŠ Rakek ste organizirali dobrodelni koncert. Nam lahko kaj ve~ zaupate o ozadju te pri-reditve?V 11-letnem delovanju v Vzgoj-nem zavodu Planina, po poklicu sem namre~ magistrica social-ne pedagogike, sem se ve~ krat sre~ ala z otroki v stiski, kar je zaznamovalo mojo kasnejšo poklicno pot. Priznam, da ve-dno dajem prednost socialno šibkejšim u~ encem. Z za~ etkom tega šolskega leta sem nastopi-la mesto ravnateljice v OŠ Jožeta Krajca Rakek ter si zastavila cilj, da moram ustanoviti šolski sklad (ŠS), s ~ imer smo zelo pohiteli. Že konec septembra lani ga je Svet šole potrdil. OŠ Rakek sred-stva iz ŠS namenja tako socialno šibkejšim u~ encem kot tudi na-darjenim, ki jih je na tej šoli res veliko. O razporejanju sredstev iz ŠS odlo~ a njegov upravni odbor, ki presoja o dejanski upravi~ eno-sti vedno ve~ jega števila vlog, kar še prej skozi dolo~ ene krite-rije presodi svetovalna delavka, Tjaša Prudi~ . Po malih korakih, ki so jih sestavljali: kulturni dan z gostjo, Marto Zore (poklonila je del svojega honorarja), pa-pirna akcija, dogodek ob dnevu revš~ ine (smo Unesco šola), na katerega smo povabili starše, predstavnike Ob~ ine, tombola ob dnevu šole 24. decembra (na široko smo odprli vrata šole), v sklad so darovali zaposleni, ne-kateri starši … smo z izkupi~ ki vseh dogodkov ŠS do novega leta napolnili s 1500 evri. V je-seni sem se odlo~ ila, da za OŠ Rakek pripravim odmeven in ugleden dobrodelni koncert, ki bo dodatno napolnil ŠS.

Sama prireditev je bila gotovo velik organizacijski zalogaj.Predvsem mora celotna ekipa delovati usklajeno. Že pred no-

vim letom smo imeli postavljen okvir prireditve ter jasno za~ rtane naloge. Sama sem poskrbela za udeležbo nekaterih nastopajo~ ih in se ukvarjala z iskanjem do-natorjev, pokroviteljev, pri ~ emer nas je podprlo veliko ljudi do-brega srca. Vesela sem, da smo obiskovalcem za 15 evrov, kar danes ni majhen znesek, na koncertnem pop-operno obarva-nem ve~ eru, res veliko ponudi-li in ponosna na to, da so naši u~ itelji, naši u~ enci prepevali z medijskimi zvezdami. Pokrovitelji so prejeli izdelke naših u~ encev, plod naše nove grafi~ ne stiskal-nice. Donatorjem smo v zahvalo pripravili ~ udovite zgibanke ter obiskovalce presenetili s šolskim glasilom Utrinki. Nastopajo~ e, med katerimi sta se predstavila dva šolska ansambla in pevski zbori OŠ Rakek, je povezova-la tudi naša razgibana projekci-ja. V ta projekt je bilo vloženega res veliko truda. Moj cilj je, da bi aprilski koncert postal tradi-cionalna prireditev, z njegovim izkupi~ kom pa bi enkrat letno napolnili ŠS.

Kako so se povabljeni odzva-li na koncert? Kaj vas je prije-tno presenetilo in kaj morda razo~ aralo?Menim, da se moramo povezo-vati, sodelovati in družiti, zato sem poleg župana Ob~ ine Cer-knica, Marka Ruparja, ki se mu zahvaljujem za vso doseda-njo podporo, povabila na do-godek tudi župane sosednjih ob~ in, ravnatelje sosednjih šol, direktorje javnih zavodov, vse do Logatca in Ljubljane. Žal se mojemu vabilu niso odzvali vsi, zato si želim, da bi v prihodnje bolj stopili skupaj, kajti le v slogi, povezovanju in podpori je mo~ . Ob tem naj omenim ravnate-lja glasbene šole Frana Gerbi~ a,

Milivoja Matkovi~ a, ki je po kon-certu ponudil pomo~ za priho-dnje projekte, ki jih pripravljamo. Vabljeni vsi, da se njegovemu zgledu pridružite. Koncerta se je udeležila ve~ ina donatorjev, v polni dvorani pa sem pogrešala ve~ predstavnikov Ob~ ine Cer-knica. Na prireditev sem pono-sna, saj mislim, da nam je glede na odziv izvrstno uspela. Poleg tega je povezala veliko zvene~ ih imen: Barbaro Tanze, Alexa Bro-wna, Aleša Štefan~ i~ a, Barbaro Kogoj itd., ki prebivajo v naših krajih in so dali prireditvi pose-ben pe~ at, za kar se jim iskreno zahvaljujem.

Vem, da ima vaša šola na širo-ko odprta vrata za razli~ na dru-štva in najrazli~ nejše dogodke. Kaj vam to pomeni?Pri nas se pouk nikoli ne kon~ a ob 13.10, saj se nadaljuje s po-ukom glasbene šole, gostimo pa razli~ na društva, skupine, je-zikovno šolo … vse do 21.30 ure zve~ er. Konec tedna v~ asih gosti-mo društvo Rak, druge gledališke skupine, ~ arovnika, pripravimo dogodke ob krajevnem prazniku, pe~ emo, kuhamo. Težko je vse našteti. Eden zadnjih velikih kul-turnih dogodkov za našo šolo in okolico je bila aprilska fotograf-ska razstava »Daritev knjige« Jo-žice Zafred, ki je v svoj objektiv ujela naše u~ ence v družbi knjig. Vrata naše šole so prakti~ no od-prta sedem dni v tednu. Šola živi s krajem in prav je tako.

Zlata kuhalnica je poseben do-sežek, kajne?Mojstrovine našega kuharskega krožka vedno znova navdušuje-jo povabljence, starše, krajane in medije. Letos smo na tekmo-vanju Zlata kuhalnica zasedli 1. mesto. Poleg njih sem zelo ponosna na našo udarno gle-dališko skupino, na dva šolska ansambla, na u~ iteljski PZ, pev-ski zbor u~ encev, izdano glasilo, majski nogometni turnir in na veliko majhnih korakov, ki jih skupaj z u~ itelji in u~ enci preho-

dimo vsak dan. V naših u~ encih je ogromno potenciala, ki ga je treba, tako kot pri u~ iteljih, pre-poznati, spodbujati in razvijati. Šola mora otrokom predstavljati varno zato~ iš~ e, biti mora sta-bilna, kar poskušamo dosegati skozi številne, skupne aktivno-sti. Lahko re~ em, da u~ enci in u~ itelji po~ asi sprejemajo tako moj na~ in dela kot mene oseb-no. Slednje mi daje mo~ in voljo za naprej.

Ustanovili ste kar nekaj šolskih delovnih teles.Projektnega dela brez timskega dela ni. Šolo namre~ vidim kot u~ e~ o se skupnost z možnostjo razvijanja medsebojne pomo~ i, izmenjave stališ~ in dobrona-mernosti med u~ enci in zapo-slenimi. Ob svojem prihodu sem ustanovila tudi kolegij, posveto-valno telo, s katerim se posvetu-jem ob morebitnih težkih vzgoj-nih primerih in dilemah. S ~ lani kolegija smo pre~ esali vzgojni na~ rt, hišna pravila, pregledali pripombe, se pogovorili o strate-giji za prihodnje leto ipd. Mislim, da je naša šola s 17 oddelki rav-no pravšnja, da lahko u~ inkovito dihamo skupaj.

Kakšna pa je danes po vašem mnenju vloga u~ iteljev?U~ itelj mora imeti svojo oseb-nost, svoj obraz, biti avtoriteta in vzgajati za življenje in lastno odgovornost. Pri u~ iteljih posku-šam prepoznati mo~ ne to~ ke in jih nadgraditi skozi pogovor in izobraževanje, ki ga je bilo letos za vse zaposlene veliko, za kar mi ni žal. Nekaj u~ iteljev sem poslala na seminar o ~ ustvih, suverenosti, o samozavesti in re-zultati so tukaj. Vsi so za~ utili, da se moramo povezati in osvojeno znanje prenašati na sodelavce in naprej na u~ ence.

Kako pa vidite današnje starše?Opažam, da otrokom v prvi tria-di manjka igre, stika … Pogosto se kakšen otrok stisne k meni, me objame, kar mi veliko pove.

Letošnji pust mi bo ostal dolgo v spominu. Sama sem bila Pika Nogavi~ ka in s tem postala del njih. Skupaj smo plesali in se za-bavali. Ko sem jih vprašala, ~ e se bodo našemili tudi popoldne, so bili nekateri zelo žalostni. Starši premalo ~ asa posve~ ajo svojim otrokom, jih premalo poslušajo in se z njimi premalo pogovar-jajo in igrajo. Žal, ugotavljam, da nekateri starši (svojo) vzgojno nalogo pripisujejo predvsem šoli, vendar tukaj je na prvem mestu u~ enje. Želim si, da bi starši spo-znali, da jim z dolo~ enimi ukrepi želimo predvsem pomagati, saj se s š~ itenjem u~ encev v neu-mnostih dela škoda predvsem u~ encem, katerim je potrebno trdno postaviti meje, ~ esar starši pogosto ne znajo ali ne zmore-jo. Skupaj, starši in u~ itelji, lahko ogromno dosežemo, saj je par-tnerstvo tisto, ki premika meje.

Na kakšen na~ in pa poteka so-delovanje med vami, starši in u~ itelji?Na za~ etku je v šolo prihajalo malo staršev, zdaj pa jih je vse ve~ . Zanje smo pripravili razli~ na izobraževanja, prepoznali ciljno skupino staršev, katerih otroci imajo naprimer, težave pri ma-tematiki ali jezikih. Z internimi strokovnjaki u~ itelji, specialnimi pedagogi, svetovalno službo jim skušamo pomagati in jih izobra-ževati. Sicer pa sem staršem na razpolago tako v ~ asu govorilnih ur kot vsakodnevno (tudi popol-dne do 18. ure) ter jih vabim, da se s svojimi vprašanji, pobudami in težavami obrnejo tudi name.

Kakšna je vaša vizija za naprej?Idej imam ogromno in prepri~ ana sem, da bo vedno ve~ u~ iteljev dovzetnih zanje ter pripravljenih povedati svoje. Me-nim, da sem na pravi poti, saj si mora ravnatelj najprej postavi-ti na~ rt za naprej, imeti to~ no dolo~ eno smer, organizirati tim-sko delo, ki pa ga je potrebno razvijati skozi ves mandat. Vsak

tim ima namre~ svojo zgodbo, znotraj katere hodijo z roko v roki zaupanje, ustrezna komuni-kacija in zavedanje soodvisnosti. Želim si, da razvijemo vztrajen, strokoven in kreativen tim, ki ne bo zamudil nobene priložnosti za šolo. V prvi vrsti moramo biti najboljši zase. Naslednje šol-sko leto se želimo vklju~ evati v mednarodne projekte, kar pri nas še ni praksa. Med drugim razmišljamo tudi o vklju~ itvi v projekt Oblikovanje osebnosti, ki ga vodi dr. Viljem Š~ uka, in k strokovnim zadevam pristopa-ti profesionalno, z zmožnostjo sprejemanja kritik, ter se pove-zovati in ostajati povezan. Si-cer pa se odzivamo na razli~ na vabila, saj sodelujemo s svojim programom na cvetli~ nem sej-mu, letos prvi~ na Kunaverjevem pohodu. 26. maja pripravlja-mo odmevno športno prireditev, nogometni medob~ inski turnir, kjer se bodo naši u~ enci lahko družili z otroki s posebnimi po-trebami, saj smo med številnimi ekipami iz sosednjih šol povabili tudi ekipo otrok iz VZ Planina. Pred tem prirejamo regijsko tek-movanje v konstruktorstvu. Za naslednje leto pa razmišljamo o tem, da bi organizirali poseben likovni dogodek. Z aktivnost-mi, kot je bila letošnja prireditev ob 60. letnici društva upokojen-cev, podpiramo tudi medgene-racijsko sodelovanje. Vrata šole je treba odpirati in spodbuja-ti mreženje med ljudmi, saj se vendarle u~ imo od drugih, gra-dimo na temeljih starejših, nji-hovih vrednotah in znanju. V tem odprtem duhu želim vzga-jati naše u~ ence, jih spodbujati k druga~ nosti in k temu, da se druga~ nost nau~ ijo sprejemati. Sicer pa pridite, spoznajte naše strokovno delo, pridružite se nam, ko vas povabimo. Sprej-mite povabilo kot darilo in bo-dite darilo drugim, tudi socialno šibkejšim u~ encem naše šole. Letos je leto prostovoljstva in slednje je v meni že od nekdaj. Zato, si ga želim deliti z vami!

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

U~ ence bo še naprej vzgajala v odprtem duhu – Veliko stavi tudi na medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str 10

Po navodilih ob~ instva so pretirano ~ ustvovali (z leve): Nika Mulec, Teja Vesna Risti~ in Luka Jereb.

Logaški Wonderbras si je za tokratni letni koncert izbral klasi~ ni bigbandovski repertoar, kot posebnega gosta pa so medse povabili Janeza Bon~ ina - Ben~ a.

Andrej Mivšek, mlad slikar iz Zavratca, se v galeriji Hiša sonca predstavlja že z 10. samostojno razstavo.

Logatec, 6. maj – Iz Zavratca pri Rovtah prihaja tokratni avtor, ki razstavlja v galeriji

Hiša sonca. Andrej Mivšek je razstavo poimenoval »Zunaj sem«, saj se velik del

njegovega ustvarjanja navezuje na opazovanje narave. Razstava, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Logatec,

je na ogled do 20. maja.

Logatec, 7. maj – Logaški big band je na letnem koncertu z gosti dobro ogrel številne poslušalce. Mladi glasbeniki z dirigentom Brankom Mrakom so predstavili program, ki se je v pretežni meri naslanjal na izro~ ilo swinga, bluesa in funka, prisluhnili pa smo tudi zanimivi priredbi slovenske narodne Rasla je jelka, ki jo je napisal Jaka Jerina, sicer pianist logaškega big banda.

Logatec, 7. april – V logaškem Narodnem domu je nastopila doma~ a osnovnošolska dramska

skupina in odli~ no predstavila elemente igralske improvizacije na praznem odru, gledališke panoge,

ki je zahtevnejša, kot je videti na prvi pogled.

Rakek – V jedilnici Osnovne šole Rakek poteka fotografska razstava Jožice Zafred z na-slovom Daritev knjige, ki so jo u~ enci in zaposleni pripravili ob svetovnem dnevu knjige, ki smo

Med zelenimi in modrimi odtenki

»Stik z naravo se danes ohranja tudi s pomo~ jo umetnosti. V sli-kanju se vedno znova vra~ am v stanja duha, ki se porajajo ob spremljanju pojavov narave, uje-tih v kroženje letnih ~ asov,« pra-vi Mivšek. Na njegovih platnih prevladujejo zeleni in modri od-tenki, bolj kot zunanjo stvarnost pa se v njih odsevajo notranja razpoloženja, ki se vzbudijo ob zrenju na gozdove, tolmune, gore in druge predmete ter po-jave iz narave. Iz njegovih del, med katerimi nekatera nasta-jajo tudi po ve~ let, lahko prav tako zaslutimo naklonjenost do poeti~ nega izraza, bolj kot sam rezultat pa je Mivšku pomem-ben sam ustvarjalni proces: »Ko slikam ali pišem, se ponotranje-ne podobe neprestano spremi-njajo, izginjajo ter znova vznika-jo. In jim sledim. Slikovno polje tako vidim kot prostor, v kate-rega se stekajo podobe, ki jih

imam pred o~ mi ali pa prihajajo iz daljav spomina.« Na razstavi so na ogled dela, ki so nastaja-la v zadnjih petih letih, pretežno v mešani tehniki in z akrilnimi barvami.

Aktivna slikarska potAndrej Mivšek je po kon~ ani Srednji šoli za oblikovanje in fo-tografijo študiral na oddelku za likovno pedagogiko na Peda-goški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2001 diplomiral na temo sli-karstva Informela pri prof. Zden-

ku Huzjanu. Vseskozi aktivno razstavlja, »Zunaj sem« je njego-va že 10. samostojna razstava, kar je za mladega ustvarjalca vzpodbuden dosežek, s svojimi deli pa redno razstavlja tudi na skupinskih razstavah in se ude-ležuje razli~ nih likovnih kolonij. V Kulturnem društvu Zavratec vodi likovni program, poleg tega vodi tudi likovne delavnice za otroke in odrasle. Na njegovo povezanost z naravo pa kaže tudi plezanje v skali, ki se mu rad posve~ a v prostem ~ asu.

Razstava ob mesecu knjige

ga obeležili 23. aprila. Fotogra-finja Jožica Zafred, ki se ukvarja predvsem z dokumentarno, por-tretno in pokrajinsko fotografi-jo, je mesec dni pred razstavo spremljala otroke in v fotografski

objektiv skušala ujeti trenutke u~ encev ob knjigi. Ob tej prilo-žnosti je izšla tudi posebna zlo-ženka, cilj razstave pa je bil kul-turni dogodek, s katerim bi širši javnosti predstavili, kako u~ enci vrednotijo knjigo in kako se z njo rokujejo. Razstava se bo v prihodnjih dneh iz prostorov osnovne šole preselila v rakov-ško knjižnico.

Svetovni dan knjige pa na šoli ni imel le kulturne note, ampak tudi dobrodelno. U~ enci, zapo-sleni, starši in ostali krajani so zbirali rabljene knjige vseh vrst, ki so jih s pomo~ jo knjižni~ ar-ke Lee Udovi~ uredili v dobro-delno prodajno razstavo. Cena vsake knjige je simboli~ ni evro, izkupi~ ek pa gre v šolski sklad. aj

FOTO

: JO

ŽICA

ZAF

RED

Wonderbrass zapolnil dvoranoBig band Wonderbrass Logatec uspešno izvedel svoj drugi letni koncert – Nad njim navdušen tudi gost ve~ era, Janez Bon~ ina - Ben~

V prvem delu smo prisluhni-li klasi~ nemu repertoarju za big band, ki pa za tako mlado za-sedbo še zdale~ ni bil enosta-ven, kljub temu so bile skladbe zelo dobro odigrane. V drugem delu je bil poudarek na gostih, med katerimi je imel posebno mesto legendarni Janez Bon~ ina - Ben~ . Ta del koncerta so tako zaznamovale zimzelene melodi-je iz njegovega bogatega glas-benega opusa, ki so zazvenele v priredbah za big band. Ben~ u sta se na odru pridružila še zna-ni slovenski kitarist, Igor Bezget, ki je z Logatcem povezan tudi preko logaške glasbene šole, kjer pou~ uje, in Logat~ an Gašper Peršl, prav tako prepoznaven glasbenik–tolkalec v slovenskem prostoru. Ob odli~ ni spremlja-vi vseh glasbenikov na odru so

polno dvorano ogrele skladbe kot Maja z biseri, Spomin, Ta no~ je moja, ~ e naštejemo le nekaj najbolj znanih. Po odzi-vih ob~ instva v dvorani, ki si je z mo~ nim aplavzom izborila tudi dodatek, je bilo ~ utiti, da so dali glasbeniki vse od sebe in da v muziciranju resni~ no uživajo.

Mladostna zagnanostZasedba je bila na pobudo diri-genta Branka Mraka ustanovlje-na leta 2009. V kratkem ~ asu so naredil velike glasbene ko-rake in se pod vodstvom Mra-ka uvrstili med boljše glasbene zasedbe v Logatcu pa tudi širši okolici. Kar niti ne presene~ a, saj v njej igrajo mladi, ki jim glasba pomeni na~ in življenja, ve~ ina med njimi je srednješolcev in študentov. Že kmalu po ustano-

vitvi so se udeležili najve~ jega festivala big bandov v Sloveniji, Marezijazz, istega leta pa so se v okviru gostovanja s Pihalnim orkestrom Logatec predstavili tudi francoskemu poslušalstvu. V letu 2010 so poleg logaške-ga jazz maratona in še neka-terih drugih prireditev nastopi-li na ob~ inski prireditvi, kjer so se jim kot gostje pridružili Lado Bizovi~ ar, Tanja Veseli~ in Matjaž Šalehar – Hamo, v decembru pa so pripravili tudi dobro obiskani novoletni koncert.

^eprav je za njimi letni kon-cert, ki je zajeten glasbeni in organizacijski zalogaj, dolgo ne bodo po~ ivali, saj jih v juliju ~ aka Marezijazz, festival, ki se ga vsako leto z veseljem ude-ležijo. Sicer pa si v prihodnje želijo veliko dobrih koncertov, glasbo, ki jo izvajajo, pa bi želeli približati ~ im širšemu krogu ljudi. Gre namre~ za zvrsti, ki so zara-di poplave instant glasbenikov s (pod)povpre~ nim glasbenim dometom, pogosto in po krivici prezrte.

Improvizacijski podmladek

Predstavo, ali bolje re~ eno dogo-dek, je povezoval in vodil Miha Brajnik, komik in znan obraz z gledaliških in televizijskih od-rov. Na pobudo Simone Nago-de, mentorice dramske skupine Sezuti ~ evelj na dolnjelogaški Osnovni šoli 8 talcev je skupino desetih navdušenih šolarjev po-magal popeljati skozi prve kora-ke improvizacijskega gledališ~ a. Na delavnicah kot tudi na pri~ ujo~ i predstavi so predela-li nekaj osnovnih prijemov to-vrstnega nastopanja. Mladi im-provizatorji so morali odvre~ i breme sramu in treme ter se preizkusiti v zahtevnem nasto-pu, ki je resda videti sproš~ en in spontan, vendar kljub temu od nastopajo~ ega zahteva obvlado-vanje prostora in ob~ instva.

Sprehod skozi tematike in žanreOsem deklet in dva fanta so se na odru izmenjavali v dvojicah ali trojicah, povezovalec pa je komuniciral z ob~ instvom, ki je igralcem ves ~ as nakazova-lo, v katero smer naj se odvija igra. Prva »vaja« so bili »shizo-freni zmenki«, kjer je ob~ instvo dolo~ ilo lastnosti treh deklet, ki so predstavljale eno shizofre-no osebo na zmenku. Za tem so skupinice ve~ krat odigra-le isti prizor, vendar vsakokrat s pridihom drugega filmskega žanra ali narodne pripadnosti likov v njem. Sledila je impro-vizacija, kjer so se med igro na ukaz spreminjala ~ ustvova-nja oseb. In nazadnje so igralci sami, brez pomo~ i ob~ instva ali povezovalca, v najkreativ-nejšem trenutku ve~ era napletli dolgo to~ ko, kjer so, vedno po dva hkrati na odru, izmeni~ no prevzemali drug drugemu vlo-

ge in jih nadaljevali po svojem navdihu.

Svežina in novi pristopiSodoben zabavljaški pristop improviziranega gledališ~ a ob~ instvu pomeni predvsem možnost aktivnega sodelova-nja v predstavi in sproš~ eno uživanje v igralskih domisli-cah, ki jih klasi~ no gledališ~ e na spontan na~ in ne ponuja. Pri iskanju mladih igralskih ta-lentov je to nadvse dobrodošla novost, ki kmalu lo~ i igralsko pleve od semena in resnemu igralcu pomeni prav tako resen pristop k oblikovanju odrske osebnosti. Tisti med igralci, ki so prav v teh prvinah gledališ~ a za~ utili svojo pripadnost ume-tnosti, bodo lahko na morebitni poklicni igralski poti trdneje ver-jeli v svoje delo, kadar bo treba premleti težje ovire bogate gle-dališke zapuš~ ine, ki ~ aka, da vanjo vstopijo.

Saša Musec

Saša Musec

FOTO

: SA

ŠA M

USE

CFO

TO:

SAŠA

MU

SEC

FOTO

: VA

LTER

LEB

EN

Saša Musec

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le10

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 11Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Postojna, 9. april – Dekliški pevski zbor Mavrica pod vodstvom dirigentke Jelke Bajec je svojih uspešnih in pevskih dvajset let praznoval s koncertom v kulturnem domu.

Postojna – V pritli~ nih prostorih Višje šole so svoje fotografije na ogled razstavili ~ lani postojn-skega fotografskega kluba. Vsak avtor, k razstavi jih je pristopilo devet, se predstavlja s po dvema fotografijama. Izbor so naredili po kriti~ ni oceni in pogovori med ~ lani društva. »Fotografi smo is-kali motive tako v ožjem, družin-skem okolju in urbanizmu kot v slikoviti naravi. Avtorji se predsta-

Na bolšji sejem in pohodRakek, 1�. maj – Turisti~ no društvo Rakek vas jutri vabi na Bolšji sejem pred knjižnico Rakek s pri~ etkom ob 9. uri. V društvu na sejem vabijo vse; tiste, ki bi se radi znebili odve~ nih predmetov, obiskovalce in tiste, ki po bolšjih sejmih radi brskate za rabljenimi predmeti.

V soboto, 4. junija, pa bo potekal že 4. tradicionalni Kunaverjev pohod. Zbor in prijave (prijavnina znaša 5 evrov) na pohod bodo na železniški postaji na Rakeku ob 9. uri, kjer bo tudi krajši kulturni program. Ob pri~ etku dobite majico, na koncu pohoda pa topel obrok. Markirana Kunaverjeva po-hodniška pot vas bo vodila od železniške postaje na Rakeku, preko Rakovškega polja do Malega naravnega mosta, kjer se poveže z obstoje~ o u~ no potjo, ki vodi po celotni dolini Rakovega Ško-cjana. Za pohodnike bo omogo~ en tudi brezpla~ en dodaten voden ogled Rakovega Škocjana. ^e vam bo ostalo dovolj energije, lahko pohod podaljšate do Velike Karlovice Cerkniškega jezera. Ve~ informacij na www.tdrakek.si.aj

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Dvajset let MavriceOkrogli rojstni dan je dekliški pevski zbor praznoval s prijatelji

Zbor, ki je bil ustanovljen leta 1991 z namenom ohranja-ti pevsko tradicijo na tem delu Notranjske in jo ponesti širom Primorske, združuje 25 pevk. Družita jih predvsem veselje do petja in prijateljstvo, na vaje in nastope pa se pripeljejo iz Ko-zine, Postojne, Pivke, Prestranka in drugod. Dekleta so se kar ne-kajkrat uvrstila na zaklju~ ne revi-je najboljših mladinskih zborov Primorske, redno se udeležujejo kakovostne glasbene manifesta-cije Primorska poje, pred krat-kim pa so prepevale slovenskim rojakom v Trstu. »Rade prepe-vamo slovenske ljudske pesmi, skladbe slovenskih in tujih skla-

dateljev, spopadamo pa se tudi s sodobnejšim repertoarjem,« naniza pester nabor Katja Bajec. Nekaj skladb je v zborovski re-pertoar prispevala tudi njena se-stra in zborovodkinja Jelka Bajec.

Dekliški sestav v svoje pe-tje vklju~ uje še gib in plesne elemente. Tako je bilo tudi na doma~ em odru, ko so med glasbo šaljivo vpletale tudi be-sede. Ob svojem rojstnem dne-vu so prvi~ izvedle skladbo Po lougi lei~ e, ki jim jo je posve-tila mlada pianistka Ana Celin, nekdanja u~ enka postojnske glasbene šole, med petjem pa so vrteli prav za to priložnost posnet film. Dekleta so na kon-

cu številne obiskovalce nasitile še z Jelkino hudomušno prired-bo vsem znane ^uk se je ože-nil. Na praznovanje so dekleta povabila še Mešani pevski zbor Dotik iz Hrpelj, Folklorno skupino Torbarji, Vokalno skupino Slav-na in Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 iz Knežaka. Slavje so izkoristile tudi za podelitev bronastih Gallusovih zna~ k za ve~ kot 5-letno udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavno-sti, zborovodkinji pa so za njeno 15-letno vztrajanje podelile sre-brno Gallusovo zna~ ko.

Tudi v prihodnje želijo dekleta svoje prijatelje in ljubitelje glas-be razvajati z ubranim petjem, med mlade še bolj razširiti lepo-to in veli~ ino slovenske pesmi in se udeleževati tekmovanj izven naših meja.

Na ogled fotografije postojnskih fotografov

vljamo z makro posnetki, portreti, HDR in pokrajinskimi fotografi-jami,« je povedala Teja Tegelj. Fotografi Andraž Žnidarši~ , Erika ^elan, Iztok Slejko, Janez Mande-ljc, Marko Ko~ evar, Milan Sim~ i~ , Teja Tegelj, Tomaž Penko in Zarja Blažina (na sliki), razstavljenih posnetkov niso naslovili, kajti prepri~ ani so, »da le tako obisko-valcu puš~ ajo prosto pot misli, vabijo k razmisleku in pogovoru

«. Fotografije, ki bodo v prostorih višje šole na ogled do nasle-dnjega odprtja razstave, bodo zbudile ve~ ob~ utkov in besed. Prav slednja Fotografskemu dru-štvu Postojna po nekaj letnem zatišju dajeta zagon in nove zamisli, kar so pokazali tudi s to razstavo. V svoje vrste vabi-jo nove ~ lane, ki v fotografskem beleženju podob sveta najdejo strast in izziv, še sporo~ ajo.b~

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2011_05_27_VW_rabbit_bunny.pdf 1 21.4.11 12:05

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Mala Pristava, 9. maj – Njoke, štruklje, belo polento s ~ ema-žem, ~ emažev kruh, pesto iz ~ emaža … – vse v povezavi z izbrano malvazijo je obiskoval-cem ponudil prvi ^emažev dan, ki ga je v gostilni Morski konji~ ek priredilo Društvo za gostinstvo in turizem Postojna, ki deluje deve-to leto in povezuje petnajst go-stinskih lokalov na Postojnskem in Pivškem. Njegov predsednik Robert ^ebokelj (na sliki) nam je povedal, da so za rde~ o nit prve tovrstne kulinari~ ne prireditve, za katero si želijo, da bi prerasla v tradicionalen dogodek po zgledu nekaterih iz drugih regij, izbrali divji ~ esen - ker je zdrav, okusen in vse bolj priljubljen dodatek k jedem, pa tudi zato, ker ga je v naših gozdovih v tem ~ asu vse polno. Posameznim ~ lanom dru-

Prvi ^emažev danštva so dali proste roke in vsako je prispevalo svojo ~ emaževo dobroto. »V naši gostilni je ~ emaž prisoten zadnja štiri leta. Za~ eli smo s ~ emaževo pico, ki je bila pri gostih dobro sprejeta. Letos ga ponujamo tudi na druga~ ne

na~ ine in kar nekaj ljudi se ga odlo~ i poskusiti,« pravi ^ebokelj, prepri~ an, da bi gostinci morali še bolj izkoristiti lokalne danosti. Tudi zato upa, da bodo podobno druženje doma~ e kulinarike in vina ponovili že jeseni.vr

Dekliški pevski zbor Mavrica svojim zvestim poslušalcem ubrano prepeva že dve desetletji.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Barbara ^epirlo

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str ��

Tomaž Jelšenik: »Slovenci so bolj sr~ ni kot Nemci. Ti so bolj zaprti, distancirani …«

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le1�

Ali pa~ dve, se najbrž sprašuje 25-letni Tomaž Jelšenik, potomec slovenskih staršev, Notranjcev, sicer rojen v Ludwigsburgu

Pivka – Iztok Bernard in Mateja Geržina sta zbranim razkrila lepote, s katerimi ju je o~ arala dežela, ki leži med Karibskim

morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom. »Kuba je otok mnogih skrivnosti,

obenem pa je preprosta in nezapletena,« pripovedujeta sopotnika.

Domovina je ena samaTomaž je bil eden izmed šte-vilnih mladih udeležencev 16. posveta slovenskih društev, ka-toliških misij in u~ iteljev iz Se-vernega Porenja – Vestfalije, ki je na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu marca potekalo v nem-škem Baasmu.

Tomaž dokaj dobro pozna Slovenijo, saj po~ itnice ve~ ino-ma preživlja tu, bodisi v Lo-škem potoku, rojstnem kraju njegovih staršev, še raje pa na Obali.

Ve~ krat je razmišljal o tem, da bi se za stalno preselil v Slovenijo, vendar se mu to za-radi službe, ki jo ima v Nem~ iji, denarja in socialnega varstva ni zdelo sprejemljivo. Prav tako se ne bi odlo~ il za študij v Slo-veniji, saj, kot pravi, njegova slovenš~ ina ni tako dobra, da bi v tem jeziku lahko študi-ral. »Doma govorimo sloven-sko, hodil sem tudi v slovensko šolo,« pojasnjuje, vendar raven znanja po njegovem mnenju zadoš~ a samo za sporazume-vanje.

Medtem ko Tomaževa mama, Alojzija Mikli~ , še hodi v službo in se zato, pa tudi zaradi prijateljev, ki jih ima v Nem~ iji, ne namerava vrniti v

Slovenijo, o~ e, Jože Jelšenik, ki je že v pokoju, kar pol leta pre-živi na rodni grudi. V Sloveni-ji imajo Jelšenikovi sicer veliko sorodnikov. Sre~ anja Slovencev, žive~ ih v Severnem Porenju – Vestfaliji, Tomažu veliko pome-nijo in se jih redno udeležuje,

pravi. Pred Baasmom je bilo to sre~ anje v Stuttgartu, kjer živi, še prej pa v Essnu.

V prihodnosti si 25-letnik želi študirati v Nem~ iji, tako kot sestra Mojca, ki študira v Au-gsburgu, na Notranjsko, kjer za~ uti slovensko dušo, saj so Slovenci, kot poudarja, bolj od-prti kot Nemci, in na sloven-sko morje pa se bo vra~ al med po~ itnicami. bmk

S kolesom po Kubi

Iztok Bernard in Mateja Geržina sta se na Kubo odpravila, da bi spoznalo deželo, ki je za ko-lesarje, ko je pri nas mrzlo, raj, saj je sama ravnina. Kubo sta si želela tudi za~ utiti s srcem in jo doživeti v pravem pomenu. Potovala sta tri tedne. »Kupi-la sva karto, spakirala kolesa v škatle in ju dala na letalo. Ob prihodu na Kubo pa se je za~ ela pustolovš~ ina,« za~ neta svojo zgodbo.

Pravita, da se na otok nista odpravila s to~ no dolo~ enim ci-ljem. Želela sta le, da bi naredila nekaj kilometrov, bila s kolesom mobilna in neodvisna od javne-

ga prevoza, ki je na Kubi silno neurejen, in da bi se ~ im bolj zbližala z doma~ ini. Prav zato sta s seboj vzela le zemljevid ter priro~ nik Lonely planet, ki je na nek na~ in popotniška »biblija«. Špankega jezika pred odho-dom nista znala: »Izposodila sva si zgoš~ enke, da bi se nau~ ila osnov in se lažje sporazumeva-la, saj Kubanci skorajda ne go-vorijo angleško, drugih jezikov pa tudi ne. Pa vendar smo se vse dogovorili. ^e ne z jezikom, pa z rokami.«

Po letu iz Slovenije v Madrid in do Havane sta se Iztok in Mateja s kolesom odpravila pro-ti zahodu, v osrednji del Kube – Trinidad. Tam sta ostala nekaj dni, nato pa nadaljevala pot pro-ti Santiagu de Cuba in gorovju Sierra Maestra. Obiskala sta tudi »sadni vrt« Kube – Vinalles. »Na Kubi dobiš vse. To je sanjska dr-žava. Tam imaš kubanke, salso,

vse eksoti~ no sadje …«Ker sta potovala s kolesom

in nista vedela, koliko kilome-trov bosta zmogla prekolesari-ti v enem dnevu, sta preno~ iš~ e iskala sproti. Tu sta bila prije-tno presene~ ena nad prebivalci Kube, saj so bili do njiju izjemno prijazni in ustrežljivi. S telefon-skim klicem so jima sproti urejali preno~ iš~ a za naslednji posta-nek. »No~ itev z obrokom naju je stala približno 13 dolarjev. Kar sva pla~ ala za en ve~ er, je za-nje mese~ na pla~ a. Za teh 13 dolarjev so nama ponudili vse, kar so imeli. Izjemni so.« Kuban-ce kljub izjemni revš~ ini in po-manjkanju zaznamuje veselost, sproš~ enost, ustrežljivost in na-smeh na obrazu. »Meni je Kuba pomenila osvoboditev, saj je bilo zame to prvo daljše kolesarsko potovanje in me je bilo malo strah. Sicer pa se mi je dobese-dno usedla v dušo. Po~ utila sem se izredno sproš~ eno in vese-lo, kot da bi se tega nalezla od tamkajšnjih ljudi,« pove Mateja.

V treh tednih sta prekolesarila ve~ kot 760 kilometrov kuban-skih cest. Za potovanje je vsak od njiju odštel približno 1400 evrov, samo letalska karta ju je oklestila za 800 evrov. »V maju se odpravljam na smu~ anje z vrha Ararata, 5165 metrov vi-sokega vrha v vzhodni Tur~ iji, tokrat brez Mateje. Mogo~ e še letos jeseni tudi treking v Nepal ali Kilimanjaro, kar pa seveda ne pomeni, da naju ne more zape-ljati v drugo smer,« sklene Ma-tej. pš

FOTO

: B

LAN

KA M

ARKO

VI^

KOCE

N

Idili~ na zelena na Kubi, kjer

pridelujejo tobak za svetovno

znane kubanske

cigare.

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV I

ZTO

KA B

ERN

ARD

A IN

MAT

EJE

GER

ŽIN

A

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 1�Š p o r t

Grahovo, 1. maj – ElgoNOVA Notranjski tekaški pokal je na tretjo tekmo privabil 138 tekmovalcev, ki so se zbrali na startu najtežje preizkušnje, teku na Slivnico. V idealnih razmerah je 12. tek na Slivnico zaznamoval tudi nov rekord 9,5 kilometrov dolge proge, nastopajo~ i pa so morali premagati tudi približno 600 metrov višinske razlike. Nov rekorder je Gašper Bregar (KGT Papež), ki je za pot potreboval 39 minut in 20 sekund. Bregarju je bila to druga zmaga na Slivnici, prve se je veselil pred dvema letoma.

Postojna, 18. april – Postojna je v minulih dneh praznovala ob~ inski jubilej, v sklopu katere-ga potekajo številne prireditve, ena izmed njih pa je bil tudi tra-dicionalni tek po ulicah Postojne. Organizator športnega dogodka je bil Atletski klub Postojna, ki je 17. aprila na štart privabil ve~ kot 100 tekmovalcev in tekmovalk. Ti so se pomerili v 34 starostnih kategorijah. V absolutni konku-renci na 10-kilometrski progi je

Nov rekord na Slivnico

Najprej je v šestih otroških kate-gorijah nastopilo 24 deklic in 32 de~ kov, katerih trasa je bila po Grahovem, sledil pa je tek za od-rasle, katere so ob trasi spodbu-jali tudi vztrajni harmonikarji. Med moškimi je skupno drugo mesto z zaostankom 44 sekund osvojil

Zmagovalci po kategorijah:Punce 1: Klara Jernej~ i~ (OŠ Rakek); Fantje 1: Žan Poje (OŠ Grahovo); Punce 2: Sara Zidar (OŠ Nova vas); Fantje 2: Mar-ko Rupnik (OŠ Tabor Logatec); Punce 3: Urška Poje (OŠ Gra-hovo); Fantje 3: David Janež (OŠ Stari trg); Moški do 29 let: Gašper Bregar (KGT Papež); Moški 30 do 39 let: Toni Ha-bjan; Moški 40 do 49 let: Me-tod Bregar (KGT Papež); Moški 50 do 59 let: Stanko ^ufer; Moški nad 60 let: Jure Gornik (TKD Sokvica); Ženske do 29 let: Valentina Rebec (ŠD Polž); Ženske 30 do 39 let: Kristi-na Bele (AK Pivka); Ženske 40 do 49 let: Marija Trontelj (TK Šmarnogorska naveza); Ženske nad 50 let: Helena Žnidarši~

Domen Zupan (KGT Papež), tre-tje pa Toni Habjan, ki sicer vodi v skupnem to~ kovanju pokala, od zmagovalca je bil po~ asnejši za minuto in sekundo. Med ženska-mi je s progo najhitreje opravila Valentina Rebec (ŠD Polž), 37 se-kund za njo je bila v cilju Kristina

Bele (AK Pivka), Marija Trontelj (TK Šmarnogorska naveza) pa je bila z zaostankom dobrih štirih mi-nut tretja.

Za uspešno organizacijo so poskrbeli ~ lani TKD Sovice ob pomo~ i grahovskih gasilcev.

^etrti tek ElgoNOVA NTP 2011 bo 5. junija v Ribiškem kotu pri Cerknici, in sicer 15. Cerkniški tek. Ve~ podrobnosti o prireditvi pa v naslednji številki. el

FOTO

: TK

D S

OVI

CA

Karate klub Postojna pod pokroviteljstvom Ob~ ine Postojna organizira v soboto, 14. maja, ob 9. uri v športni dvorani Šolskega centra v Postojni 10. Postojna open, mednarodni turnir v karateju. Vabljeni!

GP Bratislava SlovaškaBratislava, 10. april – Slovenska karate reprezentanca se je udeležila mednarodne-ga turnirja v glavnem mestu Slovaške. Kot ~ lanica kadetske reprezentance se je turnirja udeležila Tina Stegel v kategoriji borbe do 54 kg in dosegla izvrsten rezultat. V konku-renci petindvajsetih kadetinj je dosegla drugo mesto.

Karate turnir mladih Kimon 2011Ljubljana, 16. april – V dvorani MORS-a je potekal karate turnir mladih Kimon 2011, ki so se ga udeležili predvsem mladi tekmovalci, ki so se prvi~ sre~ ali s tekmovanjem v karateju. Postojn~ ani so se dobro odrezali, saj so skupno osvojili devet medalj, eno zlato, štiri srebrne in štiri bronaste. Najboljše se je v katah odrezal Ajan Prelc s prvim mestom med letniki 2001/2003, z drugim mestom se v katah lahko pohvalijo v kate-goriji deklice letnik 2001/2003 Adrijana Bajc, med de~ ki v isti starostni kategoriji Ar-nes \akuli}, v kategoriji de~ ki letnik 1998/2000 Marko Panteli}. V katah se s tretjim mestom lahko pohvalijo med deklicami letnik 1998/2000 Kristina Bajc in med de~ ki Vine Pirih, Andraž Stefanovski pa je osvojil bron v katah med de~ ki letnik 1998/2000. An|a Radujko je bila tretja med mladinkami letnik 1994/1995. V borbah je bila med deklicami letnik 1999/2000 do 40 kg Lara Likar Knavs druga.

12. Karate pokal UdineVidem/(I), 17. april – Karate zveza Julijske krajine Fijlkam je organizirala dvanajsti kara-te turnir, ki je bil množi~ no obiskan s številnimi tekmovalci, med njimi so bili tudi ~ lani postojnskega karate kluba, ki so se dobro odrezali. Skupno so dosegli dve zlati meda-lji, eno srebrno in dve bronasti. Najboljši sta bili v borbah med kadetinjami do 54 kg Tina Stegel in Zala Kuštrin med starejšimi deklicami do 42 kg. Drugo mesto si je v borbah med kadeti do 47 kg priboril Alen Nuhanovi}. V katah sta tretje mesto osvojili med starejšimi deklicami letnik 98/99 Zala Kuštrin in med ~ lanicami \ulija Popovi}.

19. Pokal RekeReka, ��. april – Na 19. pokalu Reke v karateju so se pomerili mladi karateisti iz štiri-desetih klubov, med njimi tudi mladi ~ lani postojnskega karate kluba. Skupno so osvo-jili osem odli~ ij. V katah so bili uspešni trikrat, Marko Panteli} med starejšimi de~ ki do 12 let je osvojil zlato odli~ je, Timon Jurca med mlajšimi kadeti srebrno in Ajan Prelc bronasto medaljo med mlajšimi de~ ki. Uspešni so bili tekmovalci tudi v borbah, naju-spešnejša med njimi Nala Jurca, ki si je priborila dve medalji, zlato med deklicami 12 let nad 40 kg in bronasto v isti starostni kategoriji do 40 kg. Tina Stegel je bila med kadetinjami do 54 kg najboljša, prva. S tretjim mestom sta uspehe Postojn~ anov zao-krožila tudi Svit Pavši~ med mlajšimi kadeti do 41 kg in Timon Jurca med kadeti do 36 kg.

13. Pokal BohinjaBohinj, 7. maj – Na 13. Pokalu Bohinja so mladi karateisti postojnskega karate kluba prikazali izjemne rezultate. Število odli~ ij, ki so jih osvojili v konkurenci 320 tekmoval-cev je dvanajst. Z izkupi~ kom so zadovoljni. V katah posamezno so medalje osvoji-li Hana Tršar, zlato medaljo med deklicami 10 do 12 let, Zala Kuštrin, Timon Jurca, Marko Panteli} in Tina Stegel, vsi srebrne medalje. V borbah so se najbolje odrezale dekleta: Nala Jurca s prvim mestom med deklicami 10–12 let do 40 kg, Zala Kuštrin v kategoriji 12–14 let do 45 kg in Tina Stegel med kadetinjami do 54 kg. Svit Pavši~ je bil tretji med de~ ki 12–14 let do 40 kg. Dobro so se odrezale tri ekipe v katah, in sicer s tretjimi mesti. Ekipe so sestavljali de~ ki 8–11 let v sestavi Arnes \akuli}, Ajan Prelc in Endi Pašagi}, ekipi deklice 8–11 let pa so sestavljale Adrijana Bajc, Sara Lišinovi}, Nuša Habjan in Nala Jurca, Hana Tršar, Mojca Turk. Sabina Ilerši~ Kovšca

K a r a t e k l u b P o s t o j n a

Š p o r t n e v e s t i

Postojnski tek odprl atletsko sezono

pri moških najhitreje ciljno ~ rto pre~ kal Jernej Šemrov (AD Kladi-var), medtem ko je med ženska-mi s progo prva opravila Katja Rakuš~ ek (ŠD Tabor Žiri). Izkazali so se tudi ~ lani AK Postojna. V mlajših kategorijah so zmago v prestolnico Notranjske prine-sli Lara Gaši~ , Tjaša Sim~ i~ , Gaja Merhar, Sara Renduli~ ter Domen Udovi~ in Klemen Vilhar. Naj-boljšim je medalje in priznanja podeljeval župan Ob~ ine Postoj-

na Jernej Verbi~ . To je bila leto-šnja prva zunanja prireditev pod okriljem AK Postojna. 5. maja je bilo na sporedu tekmovanje notranjsko-kraške lige v atletiki, 18. junija prvenstvo Slovenije v posami~ nem in ekipnem mno-goboju za pionirje in pionirke (U14), vrhunec pa bo mednaro-dni miting v nedeljo, 5. junija, ko bodo v Postojni nastopili najbolj-ši slovenski ter številni tuji atleti. mp

FOTO

: ER

IK L

OG

AR

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Nova Gorica, �. maj – S turnir-jem dvojic in sve~ ano podelitvijo priznanj se je zaklju~ ila Severno primorska rekreativna liga v nami-znem tenisu. V ligi, ki deluje šele tretjo sezono, sodeluje tudi ekipa rekreativnih igralcev namiznega tenisa iz postojnske ob~ ine. Ekipa nastopa pod imenom Torbarji in šteje šest ~ lanov. Iztok Nadoh, Dar-jo Bergo~ , Ivan Keni~ , Stane Glažar, Gorazd Nastran in Jasna Šebjani~ Pupis (na sliki), ki sestavljajo ekipo, so se v zimskem delu lige uspe-šno postavljali ob bok najboljšim in so se uvrstili v zlato sredino osmih sodelujo~ ih ekip. V spomla-danskem delu pa postojnski veterani niso uspeli obdržati prvotnega mesta ter so zdrknili na šesto mesto, kar je tudi realen domet ekipe, katerih ~ lani v povpre~ ju štejejo skoraj 60 let. jšp

Semi~ , 1. maj – Državno prven-stvo Slovenije v motokrosu se je nadaljevalo z dirko v Stranski vasi pri Semi~ u, dirko pa je zaznamo-valo slabo vreme, saj so bile za-radi mo~ nega naliva odpeljane le prve vožnje v vseh kategori-jah. V razredu MX 85 je zelo do-bro nastopil Anej Braniselj (MSK Notranjska), saj je ugnal vse tek-mece, zmago pa tudi prevzel v skupnem seštevku. Staša Brani-selj (MSK Notranjska) je v razre-du MX 65 osvojila 4. mesto, prav tako pa tudi Theo Urbas v razredu Open. Theo je po dveh dirkah na skupnem tretjem mestu. Njegov brat Miha (oba AMD Slovenske Konjice) je bil med vozniki razreda 125 osmi. el

Logatec, 1. maj – Na prvem letošnjem paralelnem relikrosu je nastopilo 42 dirka~ ev, med katerimi se je na koncu zmage veselil Dejan Petri~ (ASC Mustang) z buggyjem, ki je v finalu ugnal Rajka Ža-klja (Autosport Jazon, mitsubishi lancer). Petri~ je glavni del naloge opravil v polfinalu, ko je bil hitrejši od Boštjana Petrov~ i~ a (AMD Zvezda, ki je prav tako nastopil z buggyjem. Naliv pred za~ etkom dirke za generalno razvrstitev je sicer mo~ no pomešal štrene pri vrhu, saj je bil do dežja najhitrejši Avstri-jec Philipp Mattersdorfer, a ker ni imel s seboj pnevmatik za dež, se ni mogel potegovati za skupno zmago. V uteho mu tako ostaja zmaga v diviziji III, kjer je v finalu ugnal prav Petri~ a, v boju za tretje mesto pa je moral Žakelj priznati premo~ Darju Peljhanu (MPI racing). Andraž Hribar (AK Hribar) je za-radi tehni~ nih težav na novem dirkalniku osvojil zanj skromno 9. mesto v tej diviziji. V diviziji I se je zmage veselil aktualni prvak te divizije, Postojn~ an Marjan Nagode (MG 105, MGM Postojna). Manj zadovoljen je bil njegov klubski sotekmovalec Manuel Dessardo, kateremu se je takoj po štartu odprl pokrov motorja in je ostal brez uvrstitve v polfinale, na koncu je osvojil sedmo mesto. Na 11. mesto se je uvrstil Zmago Logar (suzuki swift, DAS Koleselj), na dvanajsto pa Grega Premrl (MGM Postojna), ki je imel precej tehni~ nih težav s svojim zastava yugom. el

Napoved V Domu krajanov v Rovtah bo potekalo ob~ insko in medob~ insko tekmovanje v športnem plezanju. 25. maja se bodo za ob~ inski naslov pomerili predšolski in šoloobvezni otro-ci, dan kasneje pa na medob~ inskem tekmovanju le šoloobvezni otroci. Oba dneva se bo tek-movanje pri~ elo ob 16 uri. Organizator sprejema prijave do 20. maja na elektronski naslov joze.tusar@gmail.com. el

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011K r o n i k a1�

Veronika Rupnik

Postojna, �5. april – Cerkniški policisti so dopolnili kazensko ovadbo z julija lani, s katero

so na podlagi prijav delavcev takrat ovadili šest fizi~ nih in dve pravni osebi. Zaradi kršitev

temeljnih pravic delavcev so zdaj kazensko ovadili sedem fizi~ nih in eno pravno osebo. Neuradno

gre za vpletene v dveh gradbenih podjetjih Hysena Gashija – eno je bilo januarja letos že izbrisano iz registra, drugo iz Nove vasi pa ima

trenutno blokirana oba ra~ una - in podjetje Lami gradbeništvo iz Starega trga pri Ložu.

K nam zaidejo redki afriški begunciPostojna, �. maj – Policisti so prejšnji teden pri Ilirski Bistri-ci prijeli dva državljana Libije, ki sta zaprosila za mednarodno zaš~ ito. Zato nas je zanimalo, koliko (severno)afriških migran-tov so v zadnjem obdobju obravnavali na policijski upravi (PU) Postojna. Maks Oblak, tiskovni predstavnik, nam je pojasnil, da marca nobenega, aprila državljana Somalije in Eritreje, ki sta ilegalno vstopila iz Hrvaške, maja pa (za zdaj) omenjena Libij-ca. Na obmo~ ju PU Postojna (in PU Koper) skratka ne beleži-jo pove~ anega števila afriških migrantov, ki sem zaidejo bolj po naklju~ ju kot namenoma, saj se po prihodku v Italijo, ki jim izdaja za~ asna dovoljenja za bivanje, usmerjajo proti zahodu, zlasti v Francijo. Zaradi tega v Sloveniji zaenkrat ne nameravajo uvesti ponovnega mejnega nadzora na meji z Italijo, tako kot v nekaterih drugih evropskih državah.Skupno so na PU Postojna v zadnjih dveh mesecih na meji s Hrvaško obravnavali okrog 30 ilegalnih migrantov, predvsem iz azijskih in balkanskih držav. Oblak pojasnjuje, da prošnjo za mednarodno zaš~ ito podajo predvsem državljani Afganistana in Irana. V nasprotnem primeru tujca izro~ ijo državi, iz katere je pri-šel. V kolikor to ni mogo~ e takoj, ga namestijo v Center za tujce na Velikem Otoku. vr

Novo vozilo dolnjelogaških gasilcevLogatec, �0. april – ^lani PGD Dolnji Logatec so z velikim navdušenjem prevzeli novo sodobno opremljeno gasilsko vozilo Renault midlum GVC 16/25, ki je nadomestilo 26 let staro in iztrošeno vozilo TAM 130. Vozilo je poleg tipizirane opreme opremljeno še z orodjem za tehni~ no reševanje, opremo za gozdne požare, lovilci ter pivniki za nevarne snovi. Poleg obi~ ajne ima vgrajeno tudi visokotla~ no ~ rpal-ko. Vozilo so gasilci opremili predvsem na podlagi potreb in izkušenj, ki so jih v zadnjih letih dobili na številnih in-tervencijah, na katerih so sodelovali. Število intervencij namre~ z leta v leto raste, še zlasti tehni~ ne intervencije, zato je novo sodobno opremljeno vozilo še toliko po-membnejša pridobitev za dolnjelogaške gasilce, ki poleg svojega osnovnega poslanstva, dajejo poseben poudarek tudi na rednem izobraževanju v svojih vrstah.

Uradni prevzem in blagoslov vozila na~ rtujejo za nede-ljo 10. julija, ko bodo pripravili tudi tradicionalni gasilski reli za memorial Jožeta Albrehta. sm

Tri leta brez prispevkovTri podjetja delavcem niso pla~ ala za ve~ kot 200 tiso~ evrov socialnih prispevkov

Dopolnitev ovadbe se nanaša na sum kar 56 kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in 22 kaznivih dejanj ponareja-nja listin, s katerimi so osumlje-ni prikazovali lažne podatke o pla~ ah in drugih obveznostih de-lodajalca.

Policisti so ugotovili, da odgo-vorne osebe dveh pravnih oseb in samostojnega podjetnika v

razli~ nih ~ asovnih obdobjih v le-tih 2008, 2009 in 2010 za 22 delavcev zavestno niso pla~ evali prispevkov za socialno varnost in si na ta na~ in protipravno prido-bili najmanj 212 tiso~ evrov. Ugo-tovili so tudi kršitve pogodbe o zaposlitvi, kršitve glede izpla~ ila pla~ in drugih prejemkov, delov-nega ~ asa, odmora, po~ itka, le-tnega dopusta.

Kazniva dejanja ponarejanja listin pa se nanašajo na razli~ na ~ asovna obdobja od leta 2007 do 2010, ko sta odgovorni osebi gospodarskega subjekta Dav~ ni upravi Republike Slovenije na REK obrazcih prikazovali lažne podatke o izpla~ anih pla~ ah in drugih obveznostih delodajalca z naslova delovnega razmerja.

Zgodbo o stiski in izkoriš~ anju

delavcev, zaposlenih v dveh pod-jetjih Hysena Gashija in podjetju Lami gradbeništvo Ramadana Shale, ki so takrat dejansko delali v Marof Trade, enoti Gozdnega gospodarstva Postojna v Starem trgu, smo razkrili že lani poleti. Ko so delavci želeli izvedeti, ali jim je delodajalec pla~ eval pri-spevke, jih je delovodja odgnal z delovnega mesta, zato 23 de-

lavcev nekaj ~ asa protestno ni delalo. »Zaposleni, ki so lani pro-testirali, so že odšli od Gashija k drugim delodajalcem, tudi zara-di šikaniranja,« nam je povedal Bojan Kramar, obmo~ ni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slo-venije. Zaradi kršitev je zoper Gashijevi podjetji v preteklosti že ukrepal tudi inšpektorat za delo, a kot kaže, neu~ inkovito.

Zaradi alkohola in kršitve predpisov ob avtomobilRakek, 9. maj – V prometni nesre~ i sta bila udeležena 31-letni motorist z Unca in 32-letni voznik osebnega avtomobila iz Cerkelj, ki je motoristu zaprl pot, tako da je slednji tr~ il vanj in padel na voziš~ e. Zaradi hu-dih poškodb so motorista z re-ševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klini~ ni center, škode na vozilih pa je za 5000 evrov. Voznika osebnega avtomobila so preskusili z alko-testom, ki mu je pokazal 0,71 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Zaradi ve~ kratnih kršitev cestno prometnih predpisov so

I z p o l i c i j s k i h z a p i s n i k o v

povzro~ itelju zasegli osebni av-tomobil, zoper njega pa bodo napisali kazensko ovadbo.

Zmerjal in udaril ženoPostojna, 9. maj – V okolici Postojne je 31-letnik v vinje-nem stanju zmerjal leto starejšo ženo, jo ve~ krat udaril in potisnil, tako da je padla. Zatem je iz predalnika vzel še ve~ ji kuhinjski nož in ga vrgel proti ženi, tako da jo je nož poškodoval po roki. Zanj bodo policisti napisali ka-zensko ovadbo, izrekli pa so mu še prepoved približevanja.

Posoda na štedilniku zanetila požarPostojna, 9. maj – V Postojni je prišlo do požara v kuhinji ve~

stanovanjske hiše. Na kraju so policisti ugotovili, da je 80-letna lastnica ob prižganem štedilniku pozabila plasti~ no posodo, ki je zagorela in povzro~ ila za pribli-žno 500 evrov škode.

V ovinku se je prevrnilCerknica, 9. maj – Na regional-ni cesti med Grahovim in Marti-njakom se je zgodila prometna nesre~ a, v kateri se je lažje tele-sno poškodoval 32-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom iz okolice Postojne, ki je vozil od Grahovega proti Martinjaku. V levem ovinku je voznik izgu-bil kontrolo nad vozilom in se z njim prevrnil. Na plo~ evini je škode za okoli 5000 evrov.

FOTO

: B

LAŽ

KORE

N^

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str �5

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 15Z e l e n i r a z g l e d i

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna (SGLŠ), Šolski cen-ter Postojna in RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. so v za~ etku maja organizirale informativ-ni dan za svetovalne delavce osnovnih šol notranjsko-kra-ške regije. Informativni dan je bil organiziran na pobudo sve-tovalnih delavcev. Le-ti so na-mre~ pri pridobivanju informa-cij o srednješolskih programih, ki jih potrebujejo pri poklicnem svetovanju osnovnošolcem, prepuš~ eni lastni angažiranosti in iznajdljivosti. Trenutni šolski programi oziroma programi dela svetovalnih delavcev namre~ temu podro~ ju ne namenjajo posebne pozornosti.

Informativni dan se je za~ el na Srednji gozdarski in lesarski šoli s predstavitvijo republiške štipendijske sheme. V nadalje-vanju so se udeleženci sezna-nili s srednješolskim progra-

Zasajevanje cveto~ ih posod postaja modni hit. Cveto~ a kompozicija ne sme manjkati na nobenem balkonu, terasi, atriju ali bivanjskem vrtu. Ko rastline posadimo, pa je za njihovo uspešno cvetenje klju~ nega pomena pravilna oskrba.

Informativni dan za svetovalne delavce osnovnih šol

Cveto~ e posode so okras vrtov

mom lesarstva, gozdarstva in zdravstva. Ogledali so si tudi laboratorij in delavnice, kjer po-teka prakti~ ni pouk, dijaki pa so zanimivo ponazorili te pro-

grame oziroma izvedli prakti~ ni pouk.

Drugi del informativnega dne-va je potekal na Šolskem centru in je bil namenjen predstavitvi

gimnazijskega, ekonomskega, strojniškega ter ra~ unalniške-ga srednješolskega programa. Sledil je ogled u~ nega podje-tja, u~ ilnice, ki se med šolskim

letom spremeni v podjetje z vsemi oddelki, potrebnimi za delovanje podjetja, ter nato še ogled delavnic, v katerih dija-ki strojnih programov opravlja-jo prakti~ ni pouk. Za zaklju~ ek sta svetovalni delavki Šolskega centra pripravili pregled uspe-šnosti devetošolcev na prehodu iz osnovne v srednjo šolo po programih in osnovnih šolah.

Informativni dan je del ak-tivnosti v sklopu promocije po-klicev in štipendijske sheme notranjsko-kraške regije, ki od decembra lani potekajo v sode-lovanju z delodajalci, šolami in Uradom za delo Postojna. Po-vod za promocijo so bile nepo-

deljene štipendije s podro~ ja le-sarstva, saj je bila podeljena le ena od triindvajsetih razpisanih. Ravno zato so bile za~ etne ak-tivnosti usmerjene predvsem na lesarske poklice, v nadaljevanju pa je promocija vklju~ evala tudi ostale deficitarne oziroma per-spektivne poklice v regiji. Ve~ ji dogodek na temo promocije deficitarnih in perspektivnih po-klicev na~ rtujemo oktobra letos, kjer bodo poleg RRA, delodajal-cev, šol in Urada za delo sode-lovale še obmo~ ne obrtne zbor-nice in obmo~ na gospodarska zbornica. Namenjen bo u~ en-cem osmih in devetih razredov v regiji. Dragica Bratani~

Trenutno so najbolj priljublje-ne visoke, koni~ asto oblikova-ne sklede iz gline, betona ali plastike. Obi~ ajno se odlo~ imo

za skupino – izberemo ve~ jo, srednjo in manjšo velikost. Osnovno pravilo pri izbiri po-sod je skladnost materialov in barve fasade, tlakov in vrtne opreme.

Primerne rastlineNajbolj priljubljene so rastline, cepljene na deblo. Pod krošnjo miniaturnih drevesc se tako vedno najde dovolj prostora za sezonsko menjavanje cvetja. Vrtnici namenimo son~ no lego in prostorno skledo, odlo~ imo pa se za sorto, ki ne bo ime-la težav z boleznimi. Družbo ji lahko delajo trpežne trajni-ce, ki so dekorativne ve~ ji del leta: sivka, hermelika, plaze~ i skre~ nik, homulice, netreski … Vse bolj priljubljene so tudi okrasne trave in raznovrstne hoste, ki lepo uspevajo tudi v sen~ nih koti~ kih. Tudi pri saje-nju sezonskega cvetja prihaja v ospredje minimalizem. Veli-ko je rastlin, ki ne potrebujejo družbe, med najbolj elegan-tne pa sodijo gavra, kleoma, grmasta bazilika, okrasne trave ter posodovke – dipladenija, stebelna lantana, rantonetije-

va krompirjevka, drobnocvetna kasija, abutilon.

Za sajenje izberemo najboljši substratNe glede na to, za kakšno za-saditev se odlo~ imo, pa mora-mo biti nadvse pozorni pri izbiri substrata. Izogibamo se doma pripravljene zemlje, saj lahko vsebuje škodljive primesi, ki uni~ ijo naše na novo posajene rastline. Izbiramo med kakovo-stnimi in preverjenimi substra-ti, ki vsebujejo bio culta vlakna. Za sezonske rastline je najbolj-ša visokokakovostna zemlja za balkonske rastline Plantella Bal-konia, ki vsebuje pet klju~ nih komponent za zdravo rast: ka-kovostno huminsko šoto, hra-nila v mineralni obliki, organsko gnojilo guano, bio culta vlakna za zadrževanja vode in hranil ter aktivatorje cvetenja za ve~ je število cvetnih nastavkov.

Cveto~ e rezultate zagotavlja redno dognojevanjeVisokokakovostni petkompo-nentni substrat Plantella Bal-

konia ima dovolj hranil za prvi mesec rasti mladih sadik. Po tem obdobju pa je cveto~ e le-potice potrebno dognojevati. Za ta namen uporabimo teko~ e gnojilo za cveto~ e rastline Plantella Cvet, ki je obogateno z vitamini in izvle~ ki morskih alg, poleg glavnih hranil pa vsebuje še mikrohranila, zlasti železo, bor in baker. Visoko-kakovostno gnojilo omogo~ a, da rastlina v vsaki fazi razvoja dobi zadostne koli~ ine hranil. Za zelene strukturne rastline uporabimo gnojilo Plantella List, ki ima hranila prilagojena zelenim rastlinam. Izbere-mo lahko tudi revolucionarno novost na podro~ ju gnojenja okrasnih lepotic, gnojilo v obliki šume~ e tablete Plantella Tabs. Najve~ ja prednost tega gnoji-la je njegova enostavna upo-raba – ga namre~ ne poliva-mo, ne prašimo, posledi~ no ni ~ iš~ enja in predoziranja. Z u~ in-kovitim doziranjem so rastline tudi konstantno enakomerno prehranjene in s tem bolj od-porne proti suši, boleznim in dolo~ enim škodljivcem.Strokovnjaki Kluba Gaia

FOTO

: AR

HIV

KLU

BA

GAI

A

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: K

lub

Gaia

, Sin

ja G

oric

a 2,

136

0 Vr

hnik

a

Dijaki SGLŠ, ki se pripravljajo na mednarodno tekmovanje na Poljskem, so demonstrirali dela v gozdu

VI IZBERITE LE PRAVO TAKTIKO.ZMAGUJEMO Z VAMI.

Potrošniški krediti so produkti UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-te, njihovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produktov, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produktov ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njimi.

Sezona ugodnih potrošniških kreditov UniCredit Bank se je pričela. Izbirate lahko med kreditom z variabilno ali fiksno obrestno mero, ki zagotavlja odplačilo kredita v enakih mesečnih zneskih. Na voljo pa vam je tudi kredit brez začetnih stroškov odobritve in zavarovanja kredita. Preverite ponudbo potrošniških kreditov in izberite svojo finančno taktiko, s katero si lahko odprete pot do zmage. Žoga je na vaši strani. www.unicreditbank.si/potrosniski-krediti

S POTROŠNIŠKIMI KREDITI

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str ��

Spored filmov v Kinu PivkaPetek, 13. maj, ob 20. uri Romanti~ na komedija GOLA ZABAVA (No Strings Attached)

Petek, 20. maj, ob 20. uri Družinska komedija HOP

Petek, 27. maj, ob 20. uri Znanstveno-fantasti~ na komedija PAUL

Ob~ ina Pivka, Vaška skupnost Zagorje in združenje borcev za vrednote NOB Pivka– Postojna vabijo na prireditev ob praznovanju Ob~ inskega praznika Ob~ ine Pivka, ob zaklju~ ku IV. Faze izgradnje kanalizacije v Zagorju in prenove obeležij žrtvam NOB, ki bo v soboto, 1�. maja, ob 16. uri na

igriš~ u v Zagorju.Po prireditvi bo zabava z ansamblom Modri val.

Vljudno vabljeni!

Trška skupnost Pivka vabi na 11. sre~ anje Šempetrov

Tokratno sre~ anje bo v Dravogradu v soboto, �. junija. Tja bomo potovali z avtobusom s predvidenim odhodom z avtobusnega postajališ~ a Pivka ob

6.30. V dopoldanskem delu si bomo spotoma ogledali kakšno naravno ali kulturno znamenitost. Za malico na avtobusu bomo poskrbeli v TS Pivka.

Prihod v Šentjanž (kraj pred Dravogradom) je predviden ob 11. uri, nato ogled cerkve sv. Petra na Kronski gori in nadaljevanje družabnega in športnega dela sre~ anja na športnem stadionu v Dravogradu. V športnem delu bomo sodelovali v panogah mali nogomet, odbojka na mivki, ke-

gljanje, namizni tenis in lokostrelstvo. Poleg športnih bodo tudi družabne igre. Povratek domov bo predvidoma po polno~ i.

Prijavnico za sre~ anje lahko dvignete v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka, kjer jo lahko do 23. maja tudi oddate. Predvideni prispevek posameznika bo 10 evrov. Vsak udeleženec prejme spominsko

majico sre~ anja. Predsednik TS Pivka, Ernest Margon

Društvo prijateljstva MOST Pivka v sodelovanju s Komisijo ob~ inskega sveta za stike s pobra-teno ob~ ino Durach na Bavarskem

VABIzainteresirane ob~ anke in ob~ ane na letošnji OBISK PRIJATELJSKE OB^INE DURACH NA BAVAR-SKEM V BLIŽINI MESTA KEMPTEN, kjer je osem let služboval tudi Primož Trubar. Tja se bomo letos odpravili 8. julija (petek) in se vrnili 12. julija (torek). Potujemo z avtobusom in si vsi udele-ženci delimo potne stroške. Kot obi~ ajno bomo v Durachu gostje pri družinah. Vsako potovanje v pobrateno ob~ ino seveda prinaša naslednje leto vrnitev obiska, takrat moramo seveda mi poskr-

beti za goste iz Duracha pri naših družinah.Za obisk naših v pobrateni ob~ ini Durach se lahko prijavite tako, da v sprejemni pisarni Ob~ ine

Pivka vzamete prijavnico in jo izpolnjeno pošljete na naslov: Društvo prijateljstva MOST Pivka, Kolodvorska 5 ali vrnete v sprejemno pisarno do �1. maja.

Za podrobnejše informacije lahko pokli~ ete na telefonsko številko 031 689 058 (Margon Ernest).Predsednik Društva prijateljstva MOST, Pivka: Ernest Margon,

Predsednik Komisije OS za stike s pobrateno ob~ ino Durach: Drago Štunf

Ob~ ina Pivka objavlja

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PREVOZA MLEKAv ob~ ini Pivka za leto 2011

OBVESTILOOb~ ina Pivka obveš~ a, da je bil 11. 5. 2011 na podlagi Zakona o uresni~ evanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS št. 96/02, 123/2006-ZFO-1, 7/2007 Odl.US: U-I-35/04-11, 53/2007, 65/2007 Odl.US: U-I-276/05-11, 77/2007-UPB1, 56/2008, 94/2009 Odl.US: U-I-278/07-17, 4/2011), Statuta Ob~ ine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07 in 54/10), in Pravilnika o so-financiranju programov na podro~ ju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v ob~ ini Pivka (Uradni list RS, št. 21/08 in 42/09) objavljen javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov na

podro~ ju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v ob~ ini Pivka za leto 2011.

^udovite melodije švicarskega orkestra

V okviru prireditev, ki jih Ob~ ina Pivka pripravlja ob praznovanju svojega ob~ inskega praznika, je bil v torek, 3. maja, v Krpanovem domu koncert orkestra »Studenten music Einsiedeln« iz Švice. Dija-

ki, pod vodstvom dirigenta Marcela Schulerja, so vsem prisotnim pri~ arali ~ udovit ve~ er. Dvorano so napolnili z melodijo filmske in popularne glasbe.

Poklon padlim ruskim vojakomV ponedeljek, 9. maja, na dan, ko Ob~ ina Pivka praznuje svoj ob~ inski praznik, je bil na pokopališ~ u v Pivki poklon padlim ruskim vojakom. Spominskega slavja se je udeležil pivški župan Robert Smr-

delj in predstavniki ruske delegacije. Svoj poklon so padlim borcem namenili še admiral Marjan Poga~ nik, gospod Matjaž Vilhar, podžupan Andrej Godina ter ostali prisotni, ki se zavedajo pomena

tovrstnega junaštva.

Prvomajski obi~ aji na PivškemPrvomajsko dogajanje so na pivškem zaznamovali tradicionalni pohodi in obi~ aji

Na predve~ er prvega maja so na pivškem zagoreli številni kresovi, Postojnska godba 1808 pa je v sodelovanju z Ob~ ino Pivka v nedeljskem jutru ob~ anom pripravila tudi tradicionalne prvomajske budnice, in sicer v krajih Petelinje, Pivka, Zagorje, Jurš~ e, Pal~ je, Klenik in Trnje.

Planinska sekcija Jurš~ e je organizirala vsakoleten prvo-majski pohod na Krši~ evec. Po vtisih udeležencev sode~ , je bilo druženje prijetno in pono-vitve se obetajo tudi v priho-dnjih letih. Vzpon so planinci namre~ obogatili z zasluženo malico, za dobro vzdušje pa je poskrbel doma~ narodnoza-bavni ansambel.

Odbor za obnovo Svete Tro-jice je v ponedeljek, 2. maja, organiziral Mašo na Sveti Tro-jici. Dogodka se je tudi letos udeležilo precej vernikov, ka-terim je maševal škof msgr. Dr. Jurij Bizjak.

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011I z o b ~ i n s k e h i { e16Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Po Javnem razpisu za sofinanciranje prevoza mleka v ob~ ini Pivka za leto 2011 se bodo so-financirali stroški prevoza mleka, kjer je prireja mleka razpršena in je oddaljenost od zbiralni-ce ve~ ja od 5 kilometrov. Upravi~ enci: pravne in fizi~ ne osebe, ki opravljajo dejavnost transporta v cestnoprometnem sektorju in izvajajo storitev

prevoza mleka.Razpisna dokumentacija je dosegljiva na sple-tni strani Ob~ ine Pivka:

www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Ob~ ine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka, vsak dan, do izteka prijave na razpis. Vlagatelji lahko vloge oddajo do vklju~ no 25. maja 2011.

Odprtje ceste v Gornji KošaniV ponedeljek, 9. maja, so dol-goletna prizadevanja in pobu-de za novo vzpostavitev cestne povezave ~ ez železniško progo v Gornji Košani vendarle do-bile svoj epilog. Glede na ne-varnost cestnega odseka, ki je mimoido~ im povzro~ al vsako-dnevne skrbi, je bila tamkajšnja izboljšava cestne infrastruktu-re nujna.

Pivški župan Robert Smrdelj je v svojem pozdravnem govoru izrazil veliko zadovoljstvo, da se je otvoritev nove ceste vendarle uresni~ ila, kljub temu da je šlo za zahteven in težaven projekt. Vrednost investicije je znaša-la visokih 56 tiso~ evrov. Brez finan~ ne pomo~ i Slovenskih že-leznic, ki so k projektu prispeva-le 80-odstotni delež, bi bil pro-

jekt za Ob~ ino težko uresni~ ljiv.Dela na cestnem odseku, ki

je vsa leta veljal za zelo nevar-nega, so se pri~ ela v avgustu preteklega leta in trajala do le-tošnjega januarja. Izvajalec del je bilo podjetje Godina d.o.o. iz Kozine, projektant je bil PS Pro-stor d.o.o. iz Kopra, nadzor je vr-šil Tringrad nova d.o.o. iz Kopra.

Prej nevarna cesta, ki je po-tekala ~ ez železniško progo, po novem poteka nad tunelom železniške proge in povezuje naselji Gornja Košana in ^epno z regionalno cesto Gori~ e–Kal. Skupna dolžina novozgraje-ne ceste znaša 1.100 m in je izvedena v dveh krakih. Prvi krak ceste se za~ ne tik pred obstoje~ im prehodom ~ ez že-lezniško progo gledano iz sme-

ri Gornja Košana, od tu pa se novozgrajena cesta odcepi od obstoje~ e ter se vzpne do vrha tunela. Nad tunelom je križiš~ e, od koder en krak ceste poteka do državne ceste Gori~ e–Kal, ter se priklju~ i na državno ce-sto, drugi krak pa se spusti do obstoje~ e lokalne ceste proti naselju ^epno. Širina novozgra-jene ceste znaša 5 m asfalti-ranega dela, na vsaki strani so grajene bankine v širini 0,5 m. Urejeno je ustrezno odvodnja-vanje ceste in prometna signa-lizacija. Z izgradnjo nove po-vezave se je ukinil dosedanji, nevaren prehod lokalne ceste ~ ez železniško progo. Do no-vembra se bo uredilo tudi žele-zniški podhod in perone na že-lezniški postaji Košana.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str 1�

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 17Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 17K r o n i k aI z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Knjižnica Jožeta Udovi~ a Cerknica

Majska pravlji~ na urica z ustvarjalno

delavnicoza otroke od 4. leta dalje

MIRO KUNSTEK

NA POTEH OB JEZERUfotografska razstava

Razstava bo v cerkniški knjižnici na ogledod 4. do 31. maja 2011.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICAwww.kjuc.si - Partizanska cesta 22 - Cerknica

ponedeljek - petek: 10.00 - 19.00 - sobota: 800 - 13.00

PESMI GONGA -ZVO^NA KOPEL

Mojster Nibiru Gonga

sreda, 18. maj 2011, ob 19.00

POVABLJENA, POVABLJEN, DA PRISLUHNEŠ PESMI NIBIRU GONGA

V miru in igrivo ga bomo ustvarili vsi, ki bomo tam prisotni. Gong tuš - zvo~ na kopel traja približno uro in pol.

Najbolje jo je doživeti leže, zato potrebujete ležalno podlo-go in odejo. Sr~ na kultura vam dovoljuje in prosi, da energijo

gonga doživite in delite s tistimi ljudmi, ob katerih se dobro po~ utite.

To je ena redkih tehnik, kjer ni potrebno storiti ni~ esar aktivnega.

Enostavno prepustimo se valovanju in doživljamo dragoceno izkušnjo. Kadarkoli se spet po~ utite pripravljeni zanjo, lahko

gong kopel ponovno obiš~ ete. Dovolimo si doživeti nas same, edinstvene in neponovljive, tukaj in zdaj, v vsej preprostosti in

neskon~ nih možnostih Življenja.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICAPartizanska cesta 22 - Cerknica

ponedeljek - petek: 10.00 - 19.00 - sobota: 8.00 - 13.00www.kjuc.si

KLOBUK GOSPODA KONSTANTINALutkovna predstavaLutkovna zgodba Klobuk gospoda Konstantina je nastala na podlagi istoimenske slikanice Petra Svetine, ki je bila v letu 2008 izbrana za najboljšo slovensko izvirno slikanico. Opisuje, kako je gospod Konstantin pred nedeljskim sprehodom doma pozabil kobuk, ki pa se vendarle odloči, da poišče svojega gospodarja. Tako se sprehodimo skozi Ljubljano 30. let prejšnjega stoletja, opazujemo mešetarje, čarovnike in glasbenike, seveda pa srečamo tudi gospodično Olgo, v katero je zaljubljen gospod Konstantin.Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.

program prireditev

maj 2011Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00;

tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

C

E R K N I C A

KULT

URNI DOM

OSTANI NA ZAJTRKU DPD Svoboda Loška dolinaNedeljsko jutro, pa obveznosti nobenih – res nebeško! Pri vas – upamo – je tako, ampak pri Goergu in Midred sta se po petnajstih letih skupnih nedelj v odnos naselila naveličanost in dolgčas… Ker pa se imata na »nek čuden, svoj način« še vedno rada, bi Mildred rada rešila, kar se rešiti da in se zato odloči za ponovitev medenih tednov v Franciji. Ampak … ne samo, da se Georg močno otepa potovanja, vmes poseže še Mildredina sestra Ethel, ki (začasno ?) zapusti moža, pa Ethelin mož, ki je pravzaprav komaj čakal, da se vsaj za teden ali dva znebi svoje žene. Predvideni medeni tedni se spremenijo v počitnice dveh sester, moža pa – kaj drugega, kot hitro izkoristita možnost, da zajtrku-jeta z novimi obrazi. Ali jima to tudi uspe, pa lahko vidite v več kot uro in pol trajajoči komediji, kjer smeha zagotovo ne bo manjkalo. Verjamete?

sobota, 7. maj, ob 20.00 VSTOPNINA: 8 - 10 €

sobota 14. maj, ob 11.00 VSTOPNINA: 5 - 6 €

komedija

za otroke

SVEČANA OBELEŽITEV 60 - LETNICE DELOVANJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV CERKNICA IN 15 - LETNICO DELOVANJA ŽPZ LIPA

nedelja, 22. maj, ob 19.00 VSTOP PROSTprireditev

LETNI KONCERT PIHALNEGA IN GODALNIH ORKESTROVOrganizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

petek 13. maj, ob 19.00 VSTOP PROST!koncert

VEČER Z EMILOM FILIPČIČEMLiterarni večer z letošnjiim dobitnikom nagrade Prešernovga sklada Potovanje po ustvarjanju Emila Filipčiča bo vodil Miha Razdrih

sreda 25. maj ob 20.00 VSTOPNINA: 8 - 10 €literarni večer

ALI SO VSE PODZEMNE JAME PRIMERNEZA TURISTIČNO RABO? VARSTVO JAM ALI IZRABA JAM?Predava Matej Kržič, Društvo ljubiteljev Križne jame

petek, 27.maj, ob 20.00 VSTOP PROSTpredavanje

Knjižnica Jožeta Udovi~ a Cerknicatorek, 24. maj 2011, od 17h do 18h ALI

sreda, 25. maj 2011, od 17h do 18hprijave na 01 7091 078

Enota Rakek~ etrtek, 26. maj 2011, od 17h do 18h

prijave na 01 7091 078 ali 01 7051 481 (Rakek)Z vami bo knjižni~ arka Anita.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICAPartizanska cesta 22 - Cerknica

ponedeljek - petek: 10.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 1300 www.kjuc.si

Ob~ ankam in ob~ anom Ob~ ine Cerknica sporo~ amo, da so posnetki sej Ob~ inskega sveta Ob~ ine Cerknica odslej dostopni tudi preko svetovnega spleta. Ogled je možen preko povezave

na spletni strani Ob~ ine Cerknica http://www.cerknica.si/.Ve~ ino aktualnih posnetkov o družabnem in politi~ nem dogajanju na lokalnem nivoju

si lahko ogledate na programu ORON TV Notranjska, preko kabelskega sistema Inatel in omrežja T-2 ter na programu Sponka TV, ki je ob~ anom dostopen preko vseh ve~ jih tv omrežij: SiOL TV, Amis TV,

TUŠ telekom, T-2, Telemach.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str 1�

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p18

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamKlana bukova drva, manjšo koli~ ino, možen razrez, dostava po dogovoru. Cena: 55 eur/m3. Tel.: 041 712 026.Starine in umetnine. Tel.: 040 426 736.

Nepremi~ nine

ProdamStaro hišo v okolici Postojne, v obnovi, 1264 m2, lepa lokacija, z gradbeno dokumentacijo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215.1-sobno stanovanje v centru Postojne v velikosti 43 m2, 1. nadstropje, mirna lokacija, kuhinja, soba, spalnica, kopalnica balkon. Priklju~ ki: voda, elektrika, telefon, domofon, internet, KTV, CK. Cena: 61.900 oz. po dogovoru. Tel: 031 630 575.3-sobno stanovanje na Rakeku, l. 2002, 1. nad., možnost predelave v 4-sobno, takoj vseljivo. Cena: 125.000 eur. Tel.: 051 693 644.Motorno kolo Kawasaki EN 500, letnik 1997, 27500 km, lepo ohranjeno z dodatno opremo. Cena: 2000 eur. Tel.: 041 589 433.

Oddam1-sobno stanovanje v hiši, ogrevanje na trda goriva, oddamo paru brez otrok ali samskim osebam. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 832 224.Sobo na Blokah, oddam sezonskim delavcem, najve~ 4 osebe, 50 m2, kopalnica in kuhinja. Tel.: 040 620 247.

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispev-kov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

A n i n e z v e z d e

BIK

Planet vladar: Venera Telesna raven: vrat (grlo)

Planeti v zemeljskem znaku Bika dobijo nekoliko lenoben, umirjen zna~ aj. ^uti se materialni poudarek, toda tudi ~ utnost

in uživaštvo. Barva: rjava, zelena, modra

Najbolj stabilen, najbolj nepremakljiv od vseh znamenj. Osnovna tema je obdržati, saj vse ho~ e za stalno. Je ro-

jen graditelj in gurman. Težko se prilagaja in spreminja. Je prakti~ en, razumen in konzervativen. Ima velik smisel za glas-

bo in oblikovanje. Dežele: Irska, Švica, Capri, Španija

Kamni: smaragd Kovina: baker

Drevo in rastline: sadno drevje, marjetica, vrtnica Hrana: sadje, grozdje, arti~ oke, pecivo, bomboni,

sladki napitki Živali: govedo

Najbolj izraziti Bikovi lastnosti sta po~ asnost in zanesljivost. Lahko bi rekli, da Biki trmasto vztrajajo pri zastavljenih ciljih, pri tem pa dobro delujejo v varnih in urejenih okoljih, ki so

zanj bistvenega pomena. Bikove okupacije so vzeti in shrani-ti, zato se ta njihova »napaka« lahko izrazi skozi posesivnost

v odnosih.Bikov razum deluje metodi~ no, skrbno in odlo~ no, potrebu-jejo navade in zelo težko se prilagajajo spremembam. So

pa v svoji ustvarjalnosti temeljiti, skrbno na~ rtujejo in v urah po~ itka in zabave znajo neizmerno uživati in se prepustiti ra-dostim. So potrpežljivi ljudje, ki svojo samozavest istovetijo z

materialnim nivojem svojega življenja.Njihov temperament je melanholi~ en, radi dobro jedo in po-slušajo glasbo. V osnovi so konzervativni, vendar pa taktni

do drugih mišljenj. Zelo težko bomo sre~ ali jeznega Bika, ~ e pa, se bo jeza težko pomirila. Biki nikoli ne ravnajo v afektu, imajo pa seveda tudi oni gornji prag tolerance, ki je ni dobro

prestopiti.Zna~ ilni izgled za ljudi znamenja Bik je mo~ na posta-

va širokih ramen in izrazitih mo~ nejših nog, ki dajejo težak po~ asnejši korak. Postava je ponavadi nižja. Na obrazu bomo videli široko ~ elo, poudarjena li~ ka, senzualne ustnice in ve~ je

zobe.Na poslovnem podro~ ju so Biki zelo ambiciozni. Potrebuje-

jo predvsem skrbno na~ rtovanje in trdne poklicne poti, da jih lahko uspešno izpeljejo. Niso pripravljeni na tveganja, pa~ pa mora posel zagotavljati reden in stabilen dohodek. Biki so namre~ dolgoprogaši. Njim se ne mudi nikamor, vendar pa ob tem to~ no vedo, kam in kdaj bodo prišli na cilj. Imajo prirojen smisel za poslovnost in so cenjeni povsod tudi kot

pošteni, stalni in zanesljivi delavci. Vsaka novost, sprememba predpisov, metode dela ali kaj podobnega, pa ga bo spravila

iz tira.Najboljši poklici za pripadnike znamenja Bika so nepremi~ nin-ske dejavnosti, finance, zavarovalniški posli ali posli, povezani z vlaganjem denarja. Lahko se izkažejo kot ekonomi, kuharji, blagajniki. Biki bodo dobri tudi v gradbenih dejavnostih, od arhitekta do zidarja, in v vseh poklicih, kjer se bodo lahko

umetniško izrazili: vrtnar, frizer, lon~ ar, rezbar. Bike krasi tudi zelo lep glas, zato jih bomo veliko našli med glasbeniki ali v

svetu zabave in modnega oblikovanja.Partnerstvo je za Bike klju~ nega pomena. Potrebujejo mir in

harmoni~ ne odnose, ~ ustvena varnost in stabilnost pa pri njih pomenita, da imajo udobno življenje s svojo družino v okvi-ru svoje posesti. So izjemno ljube~ i partnerji, svojo ljubezen velikodušno izražajo, v~ asih pretiravajo z ljubosumjem in po-sesivnostjo. Zaradi potrebe po uživanju bodo biki gurmani na vseh podro~ jih svojega življenja, ne samo pri hrani, tudi v lju-

bezni bodo poskrbeli za dolgo, vztrajno vez.Biki si vzamejo ~ as za užitke. Pri njih je vse po~ asno in zah-

teva veliko potrpljenja, v nekem smislu jim lahko re~ emo »ubijalci«. Seks z njimi se za~ ne že v restavraciji, pri njem gre ljubezen dobesedno skozi želodec, nadaljuje se v kopalnici, potem na vrsto pride masaža in mazanje z razli~ nimi kremi-cami in diše~ imi olji, ko se vam zdi, da že gorite, se Bik ali Bikica šele za~ neta ogrevati. Biki ljubijo francosko ljubezen, njegove erogene cone pa so: celo telo, usta, vrat, tilnik, zati-

lje, nos.Ko vas bo pripadnik tega znamenja povabil na ve~ erjo, ko bo naro~ il poseben meni, takrat preverite, ali imate s seboj zob-

no š~ etko.Znani Biki: Janez Pavel II., Gary Cooper, Sigmund Freud, Hen-ry Fonda, Adolf Hitler, Karl Marx, Jack Nicholson, Shakespeare, Salvador Dali, Katarina Medi~ ejska, Barbara Streisand, Eliza-beta II., Ella Fitzgerald, Honore de Balsac, Johannes Brahms,

Emanuel Kant, avstrijska cesarica Marija TerezijaZnani Slovenci: Ivan Cankar, Zofka Kveder, Anton Janša,

Sre~ ko Brodar, Maks Fabiani

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili osebno in pisno iskrene sožalje ter darovali cvetje in sve~ e. Posebna zahvala tudi sorodnikom, sosedom, vaš~ anom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo dr. Vesni Pal~ i~ za ves trud, namenjen lajšanju zadnjih trenutkov, patronažnima sestrama Anki in Anici, Obrtni zbornici Cerknica, Zvezi borcev, Domu starejših ob~ anov Cerknica ter pev-skemu zboru Tabor. Zahvaljujemo se župniku g. Kebetu za lep pogrebni obred ter po-grebnemu zavodu PIETAS.

Žalujo~ i vsi njeni

Hvala vam

FRAN^IŠKE RIGLERz Bloške Police

Ob izgubi naše drage mame

Zahvala

Ob bole~ i izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo njegovo življenje iz-popolnjeno.

Hvala vsem za izre~ eno sožalje, darovane sve~ e, cve-tje ter vso pomo~ in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku Božidarju Ogrincu ter prijatelju Fre-lihu za govor.

Njegovi najdražji

Ni ve~ smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja … Spo~ ij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti! Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena …

RAFAEL MARJAN DOBRINz Rakeka (23. 10. 1940–19. 4. 2011)

Poslovni prostor v Cerknici, Cesta �. maja 50 pisarno v izmeri 32 m2 in skupne prostore (wc, ~ ajna kuhinja, hodnik), (TUR SERVIS) vhod zadaj, pritli~ je. Tel.: 041 605 124. Tur servis d.o.o., Cesta 4. maja 50, Cerknica.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki

prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna

cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo @nkr-novice.si.

DrugoUgodna, hitra in kakovostna se~ nja in spravilo lesa. Tel: 031 245 589. Se~ nja in spravilo lesa, Rok Kolar s.p., Planina 90 b, 6232 Planina.

Urniki knjižnicLogatecpon., sre., pet. od 9.00 do 19.00tor., ~ et. od 12.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00Krajevna knjižnica Rovtetor. od 15.00 do 19.00~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršicasre. in pet. od 16.00 do 19.00Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljevtor. od 12.30 do 14.30pet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknicapon.–pet. od 10.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00Ivana ^ampa Nova vastor. od 13.00 do 19.00sre. od 10.00 do 14.00Mari~ ke Žnidarši~ Stari trgpon. od 9.00 do 15.00~ et. od 12.00 do 18.00pet. od 14.00 do 19.00Bena Zupan~ i~ a Postojnapon.–pet. od 7.30 do 18.30sob. od 7.00 do 12.00

^italnicapon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivkapon. in ~ et. od 7.30 do 14.30tor. od 9.00 do 14.30sre. in pet. od 10.00 do 17.30Bena Zupan~ i~ a Prestranekpon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnikZdravstveni dom CerknicaT: 01 705 01 00Zdravstveni dom LogatecT: 01 750 82 29Zdravstvena enota Nova vasT: 01 705 01 80Zdravstveni dom PostojnaT: 05 720 45 39Zdravstvena enota Stari trgT: 01 705 01 66, 01 705 01 63

LekarneCerknicaT:01 707 17 82LogatecT: 01 759 07 72

PivkaT: 05 721 17 30

PostojnaT: 05 721 17 00

Stari trg pri LožuT: 01 707 14 52

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011 19N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in

prireditev, ki bodo od 27. maja do 9. junija. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke,

nam informacije pošljite do petka, 3. junija, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za

spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

RazstaveŠe danes v galeriji Krpan v Cerknici na ogled razstava del Vida Sarka.Fotografska razstava Mira Kunstka Na poteh ob jezeru, v knjižnici v Cer-knici na ogled do 31. 5.Razstava akademskega slikarja Bog-dana ^obala z naslovom Retrospek-tiva, v Stekleni galeriji ob športni dvorani v Logatcu na ogled do 15. 5.13. 5. Odprtje razstave likovno lite-rarnega nate~ aja za mlade Postojna v osr~ ju zelenega krasa, v Galeri-ji na vogalu, ure organizatorji niso sporo~ ili.14. 5. Odprtje likovne razstave 6. ex-tempora Rak Rakek. Tema sre~ anja: Lepote Notranjske. V kulturnem pro-gramu sodelujejo ~ lani KD Rak in u~ enci Glasbene šole Cerknica, ob 17. uri v prostorih KD Rak na Rakeku (pri železniški postaji). Ogled razsta-ve še 15. 5., med 9. in 18. uro.20. 5. Odprtje slikarske razstave Napad na bunker, ob 16. uri na Primožu v Pivki.

Prireditve, predavanja

13. 5. Potopisno predavanje Kalifor-nija – država presežkov, predavata dr. Blaž Repe in dr. Robert Brus, ob 19.30 v dvorani Stare šole v Hote-dršici.18. 5. Pesmi gonga – zvo~ na kopel, pesmi mojstra Nibiru Gonga. Zvo~ na kopel traja približno uro in pol, po-trebujete ležalno podlogo in odejo, ob 19. uri v knjižnici v Cerknici.19. 5. Predavanje Marjane Žmavc Zeleni kašasti sokovi, tudi pokušina kašastih sokov, ob 18. uri v ~ italnici knjižnice v Postojni.19. 5. Predavanje Rosvite Pesek Osamosvojitev Slovenije, ob 20. uri v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Kultura13. 5. Letni koncert pihalnega in go-dalnih orkestrov, ob 19. uri v kultur-nem domu v Cerknici.13. 5. Prireditev Ko zapojejo pomla-di, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu.14. 5. Letni koncert Vokalne skupine Slavna, ob 19. uri v kulturnem domu v Slavini.15. 5. Koncert skupine Adam, ob 22.30 v MC Podlaga Sežana.17. 5. Šolski nastop glasbenikov, ob 18.30 v Glasbeni šoli Postojna.20. 5. Slavnostna prireditev ob od-prtju novih prostorov Notranjskega muzeja Postojna in sve~ ana akade-mija ob obletnici pridobitve mestnih pravic mesta Postojna, ob 19. uri v atriju Notranjskega muzeja Postojna.

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

9 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prej-šnje križanke: Z Gaio do lepega vrta. 1. in �. nagra-da: majica kluba Gaia in letna naro~ nina na revijo Gaia: Rudi Boži~ , Zgornje Škofije 5b, Ško-fije; Andreja Tratnik, Ljubljanska cesta 25, Postojna. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrh-nika, bosta nagrajenca prejela po pošti.

Tokratne nagrade podar-ja: Klub Gaia, Sinja Gorica �, 1�60 Vrhnika. 1. in �. na-grada: pol-letna naro~ nina na revijo Gaia, majica kluba Gaia in dve šume~ i tableti. Pri žreba-nju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, �0. maja �011.

22. 5. 60-letnica Društva upokojencev Cerkni-ca in 15-letnica delovanja ŽePZ Lipa društva upoko-

jencev Cerknica, nastopajo: ŽePZ Lipa, Oktet Kres, gojenci

Glasbene šole Cerknica, Ansambel Jelen, podeli bodo tudi Gallusova priznanja in priznanja društva, ob 18. uri v kulturnem domu v Cerknici.

Vstop je prost.

25. 5. Literarni ve~ er z Emilom Filip~ i~ em, dobitnikom nagrade Pre-šernovega sklada, ob 20. uri v kul-turnem domu v Cerknici.24. 5. Mladi upi, podelitev priznanj in nagrad najuspešnejšim dijakom šole, v dopoldanskem ~ asu v kultur-nem domu v Postojni.

Za otroke in mladino

14. 5. Lutkovna predstava Klobuk gospoda Konstantina, ob 11. uri v kulturnem domu v Cerknici.14. 5. Prireditev v Zagorju, ob 16. uri v Zagorju.18. 5. TVU, Pravljica o gozdu za naj-mlajše, ob 16. uri v knjižnici v Po-stojni.24. in 25. 5. Majska pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knji-žnici na Rakeku. Prijave na tel.: 01 709 10 78.25. 5. Pravlji~ na ura in ustvarjalna delavnica, za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Novi vasi. Prijave na tel.: 01 709 80 29.

Rekreacija15. 5. Pohod – pomlad ob Cerkni-škem jezeru, kmetija T‘Dolenj, ob 10. uri v Lazah pri Gorenjem jezeru.21. 5. Pohod po poteh izseljenca franka Trohe Rihtarjevega, Babno Po-lje, Gori~ ica.25. 5. No~ ni pohod ob polni luni na Nanos, ob 20. uri izpred bara Nanos v Razdrtem.

22. 5. Predstavitev dokumen-tarnega filma o fenomenu Brunu Gröningu Po sledeh »~ udodelnega izcelitelja«, »Neizceljivo ne obstaja«,

»Bog je najve~ ji zdravnik«, od 14. do 20. ure (vklju~ ena dva odmora) v konferen~ ni dvorani hotela Epicenter v

Postojni. Vstop je prost, zaže-ljeni so prostovoljni prispevki. Info.: 041 777 128 ali www.

bruno-groening-film.org.

�6. 5. Odprtje razstave del u~ encev Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg, ob 18. uri v

galerijskih prostorih gradu Snežnik v Loški dolini.

Petek, �0. maj Kulturni ve~ er z Gojmirjem Le-šnjakom – Gojcem, ob 19. uri v poro~ ni dvorani gradu Snežnik v Loški dolini. Pogovor bo vodila Martina Ko~ evar, ve~ er bo glas-beno obogatila skupina Kvartet.

Vstopnine ni.

21. 5. Koncert Abba & Maestro, ob 21. uri v športni dvorani Skala.

Agrocenter Mlin Cerknicatel. 707 16 27

Agrocenter Iga vastel. 01 707 16 40

Agrocenter Nova vastel. 01 709 80 75Agrocenter Vrhnika

tel. 750 68 40

olje TRATOL za

motorne kosilnice

1 l

OLMA LIS EP-S2,univerzalna mast

1 kg

Petrol AGROTRAKT,univerzalno olje za traktorje

10 l

5,40

23,90

Motorno olje ValvolineDURABLEND 10W-40

5 L

1 LGRATIS

39,40

Letni vitrexVonj smreke

7,40

1,40GRADBENEGA MATERIALA

(cement, maltit, modularec,...)

Akcijske cene

Akcija traja od 04.05.2011 do 04.06.2011 oz. do razprodaje zalog. Slike so simbolne.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  9  13. maj 2011    str 20

Notranjsko-kraške novice petek, 13. maj 2011Z a d n j a�0

Regijska izjava: »^e bo šlo tako naprej, bo ~ ez 15 let tudi v Postojni

že italijanski vrtec.« Boris Pahor, pisatelj, tudi ~ astni ob~ an Pivke

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o. pooblaščenposrednik Mobitel d.d.

Sklepanje novih naročniških razmerijin podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d.

Prikličitepomlad...

SamsungCorby 3G1€** Sklenitev novega naročniškega

razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani.

SamsungWave 7231€** Sklenitev novega naročniškega

razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

NokiaE529€** Sklenitev novega naročniškega

razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Nokia X3Touch&Type1€** Sklenitev novega naročniškega

razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

ob nakupu akcijskega aparata.POPUSTA NA AVTOPOLNILEC

-30%

SamsungCorby 3GSamsungCorby 3GSamsung

* Sklenitev novega naročniškega

obstoječega za 24 mesecev na

Nokia X3Touch&Type1€* Sklenitev novega naročniškega

razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

SamsungCorby 3GSamsungCorby 3GSamsung

1€*Corby 3G

*Corby 3G

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani.

* Sklenitev novega naročniškega

obstoječega za 24 mesecev na

Wave 723

Kmetija Žgajnar, katere gospodar je Anton Žgajnar, mese~ no Mlekarni Vipavi proda 60 tiso~ litrov mleka, na Primorskem pa ima tudi šest mlekomatov.

Postojna - »Ali mislite, da bi zastrupljal svoje krave, od katerih sem ekonomsko odvisen?« se brani Anton Žgajnar, lastnik Kmetije Žgajnar, ki je eden najve~ jih pridelovalcev mleka v

Sloveniji. Na nas so se namre~ obrnili okoliški doma~ ini, ki z zaskrbljenostjo

spremljajo dogajanje na obsežnih zemljiš~ ih, s katerimi upravlja Žgajnar. Že dlje ~ asa namre~ opažajo številne

tovornjake s cisternami, ki na njive v okolici Hraš~ vozijo velike koli~ ine

teko~ in in jih raztrosijo po poljih. Uradno gre le za pregnito gnojevko

oziroma odpadno blato iz bioplinarne v Ilirski Bistrici, ki okoljsko ni sporno.

Na njivah res kon~ a le blato iz bioplinarne?Doma~ ine skrbi, kaj se razliva po poljih in steka v pore~ je Nanoš~ ice – Žgajnar: Ni~ spornega

Žgajnar pojasnjuje, da od letošnje spomladi gnojev-ko z njegove kmetije odvaža-jo v bioplinarno v Ilirski Bistrici in nato po anaerobni obdelavi pregnito blato pripeljejo nazaj na kmetijo, kjer ga uporablja-jo za gnojenje. »Ne kršimo nobenih standardov. Za vse obstajajo papirji,« zatrjuje in odlo~ no zavra~ a, da bi na nje-gova zemljiš~ a – v zameno za pla~ ilo – vozili še kaj spornej-šega.

Kaj se dogaja z raki?Doma~ ini so nas sicer opozo-rili, da polivanje poteka tudi izven predpisanih datumov, po-gosto na istih površinah, ki so zato že vidno uni~ ene. Žgajnar to zavra~ a in pravi, da so obre-menitve glede na število od-raslih živali na hektar majhne.

Doma~ ini so nas opozorili tudi, da v zadnjih letih postopoma poginjajo raki v Nanoš~ ici, kar bi lahko povzro~ ilo tudi odteka-nje gnojevke, vendar gre zgolj za ugibanja, saj dogajanje ni bilo natan~ no raziskano.

Nadzor nad odvozom na-vadne gnojevke in s tem prepre~ evanjem onesnaženja voda z nitrati s kmetijskih povr-šin je v pristojnosti kmetijskega inšpektorata, ki se je na pod-lagi prijave pri Žgajnarju oglasil februarja, ko je ta že razvažal pregnito blato iz bioplinare, pri ~ emer ni ugotovil nepravilnosti.

Doma~ ini na Žgajnarjevih posestvih opažajo cisterne podjetja Kanal, ki sicer ~ isti gre-znice. V Kanalu so nam potrdili, da res vozijo na Kmetijo Žgaj-nar, vendar le odpadni gnoj iz bioplinarne v Ilirski Bistrici, za kar imajo pogodbo z upravljav-cem bioplinarne, družbo Biofu-tura. Kot pravijo, obi~ ajno vozi-jo pet dni na teden, dodajajo pa, da niso edini prevoznik, ki vozi na Kmetijo Žgajnar, kar potrjujejo tudi doma~ ini. V Ka-nalu sicer zavra~ ajo, da bi na kmetijske površine vozili še kaj drugega od drugod, denimo, grezni~ ni mulj.

Na~ rtuje kme~ ko bioplinarnoNa Inšpektoratu RS za okolje so v skladu s svojimi pristojnostmi preverjali le ravnanje v biopli-narni. Inštitut za ekološke raz-iskave Enrico iz Velenja je kot

izvajalec obratovalnega monito-ringa izvedel vzor~ enja pregni-tega blata, katerega vrednosti parametrov kakovosti so takšne, da je dovoljen njegov vnos na vseh zemljiš~ ih. Poudarjajo pa, da inšpekcijski nadzor v zadevi še ni zaklju~ en.

Sicer pa Žgajnar pravi, da je odvažanje gnojevke v biopli-narno le za~ asna rešitev, saj na svoji kmetiji prihodnje leto na~ rtuje energetsko nadgradnjo kmetije, tako da bo živalske od-padke uporabljal za proizvodnjo energije.

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Veronika Rupnik

Dogajanje je pred dnevi vzela pod drobnogled okoljska in-špekcija, pri Žgajnarju pa je bila na podlagi prijave februarja tudi kmetijska inšpekcija. Toda doma~ ini pravijo, da se inšpek-torji odzovejo preredko.