UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

RAZVOJNE MOŽNOSTI NOTRANJSKO-KRAŠKE REGIJE

Ljubljana, avgust 2007 MOJCA POŽAR

IZJAVA Študentka ________________________________ izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom________________________ in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne____________________ Podpis: _______________________________

KAZALO

1 UVOD ..................................................................................................................................... 1

2 REGIONALNI GOSPODARSKI RAZVOJ....................................................................... 2 2.1 REGIONALNA POLITIKA ...................................................................................................... 2 2.2 SPODBUJANJE REGIONALNEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA.............................. 4 2.3 TERITORIALNA RAZDELITEV SLOVENIJE .................................................................... 5

2.3.1 Uvedba pokrajin v Sloveniji ................................................................................................................. 6 3 NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA V PRIMERJAVI Z DRUGIMI REGIJAMI ....... 9

3.1 PREDSTAVITEV NOTRANJSKO-KRAŠKE REGIJE......................................................... 9 3.2 INDEKS RAZVOJNE OGROŽENOSTI ............................................................................... 11

3.2.1 Izračun indeksa razvojne ogroženosti................................................................................................. 12 3.3 KAZALCI RAZVITOSTI........................................................................................................ 13

3.3.1 Bruto domači proizvod na prebivalca................................................................................................. 13 3.3.2 Bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega .............................................................. 14 3.3.3 Osnova za dohodnino na prebivalca ................................................................................................... 15 3.3.4 Število delovnih mest na delovno aktivno prebivalstvo v regiji ......................................................... 16

3.4 KAZALCI OGROŽENOSTI ................................................................................................... 17 3.4.1 Stopnja registrirane brezposelnosti..................................................................................................... 17 3.4.2 Stopnja formalne registrirane zaposlenosti......................................................................................... 18 3.4.3 Indeks staranja prebivalstva................................................................................................................ 20

3.5 KAZALCI RAZVOJNIH MOŽNOSTI .................................................................................. 21 3.5.1 Povprečno število let šolanja prebivalstva.......................................................................................... 21 3.5.2 Delež prebivalstva, priključenega na javno kanalizacijo .................................................................... 23 3.5.3 Delež površine v območju Natura 2000 od skupne površine.............................................................. 24 3.5.4 Poseljenost območja – število km² na prebivalca ............................................................................... 25

3.6 RAZVRSTITEV RAZVOJNIH REGIJ PO STOPNJAH RAZVITOSTI........................... 27 4 NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA PO OBČINAH...................................................... 28

4.1 POSTOJNA ............................................................................................................................... 28 4.2 PIVKA........................................................................................................................................ 29 4.3 ILIRSKA BISTRICA ............................................................................................................... 29 4.4 CERKNICA............................................................................................................................... 30 4.5 LOŠKA DOLINA...................................................................................................................... 30 4.6 BLOKE ...................................................................................................................................... 30 4.7 KAZALCI RAZVITOSTI........................................................................................................ 31

4.7.1 Bruto dodana vrednost na zaposlenega............................................................................................... 31 4.7.2 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca .......................................................................................... 31 4.7.3 Število delovnih mest na delovno aktivno prebivalstvo ..................................................................... 32

4.8 KAZALCI OGROŽENOSTI ................................................................................................... 33 4.8.1 Stopnja registrirane brezposelnosti..................................................................................................... 33 4.8.2 Stopnja formalne registrirane zaposlenosti......................................................................................... 33 4.8.3 Indeks staranja prebivalstva................................................................................................................ 34

4.9 KAZALCI RAZVOJNIH MOŽNOSTI .................................................................................. 34 4.9.1 Delež površine območij Natura 2000 ................................................................................................. 34 4.9.2 Poseljenost območja ........................................................................................................................... 35

5 SKLEP.................................................................................................................................. 36

LITERATURA ....................................................................................................................... 38

VIRI ......................................................................................................................................... 39

PRILOGE

1 UVOD Regionalni razvoj je tema, ki postaja vedno bolj pomembnejša, kar je razvidno tudi iz pogostosti pojavljanja v medijih. Slovenija je mozaik regij, vsaka od njih ima svoje naravne danosti, geografske značilnosti, kulturne znamenitosti. Nekatere regije posedujejo boljše razvojne potenciale kot druge, to pa vodi v neenakomeren razvoj regij, kar se odraža tudi v razvoju celotne države. Namen tega diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je stanje glede razvitosti Notranjsko-kraške regije v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji, na katerih področjih je regija bolj in kje slabše razvita in kakšne so prednosti in priložnosti regije za nadaljnji razvoj. To bom poskušala ugotoviti s kazalci, ki se uporabljajo za izračun indeksa razvojne ogroženosti. Hkrati pa bom poskušala tudi prikazati, kakšne so razlike glede gospodarskega razvoja med občinami znotraj regije. V začetnem poglavju bom na kratko predstavila pojem gospodarskega razvoja, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na gospodarski razvoj določenega okolja in kako spodbujamo gospodarski razvoj. Predstavila bom tudi regionalno politiko in njen namen. Na koncu poglavja se bom ustavila še pri teritorialni razdelitvi Slovenije. Ker je v času nastajanja tega diplomskega dela aktualna tema teritorialna členitev Slovenije na pokrajine, bom nekoliko več besed namenila uvedbi pokrajin v Sloveniji. Drugo poglavje bom začela s predstavitvijo Notranjsko-kraške regije. Ker je sedanjost ogledalo preteklosti, bom predstavila njen kratek zgodovinski oris in pa zemljepisne značilnosti ter njene naravne danosti, ki tudi vplivajo na razvoj regije, kar bo služilo boljšemu razumevanju stanja regije danes. Nato bom primerjala razvoj Notranjsko-kraške regije v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami s pomočjo kazalcev, ki sestavljajo indeks razvojne ogroženosti. To so kazalci razvitosti, kazalci razvojne ogroženosti in kazalci razvojnih možnosti. Za lažje razumevanje samega indeksa razvojne ogroženosti bom prikazala tudi, kako se ga izračuna. Naslednje poglavje pa je namenjeno občinam v Notranjsko-kraški regiji. To so občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke. Občine so osnovna enota regij, zato so razvitost regije in njene razvojne možnosti odvisne od razvitosti občin. Diplomsko delo bom končala s sklepom, v katerem bom povzela bistvene ugotovitve iz vsebine diplomskega dela.

1

2 REGIONALNI GOSPODARSKI RAZVOJ Vse družbe in države si želijo čim večje gospodarske rasti in razvoja. Z gospodarskim razvojem se dežele prebijajo iz revnejše v razvito družbo. Tako kot obstajajo velike razlike v razvitosti med državami, pa obstajajo take razlike tudi med regijami znotraj države. Gospodarski razvoj je širši pojem, gospodarska rast pa ožji. Gospodarska rast je ključna makroekonomska kategorija, pomeni pa predvsem količinske spremembe, količinska razmerja in povečanja. Empirično jo merimo z rastjo realnega bruto domačega proizvoda. Gospodarski razvoj pa pomeni predvsem kakovostne premike na boljše. Količinske spremembe pa s seboj prinašajo tudi kakovostne spremembe. Tako gospodarski razvoj obsega tako gospodarsko rast kot izboljševanje kakovosti življenja in strukturne spremembe (Senjur, 2002, str. 6-7).

2.1 REGIONALNA POLITIKA

Ker se gospodarski razvoj med regijami ne širi enakomerno, prihaja do potreb po regionalni politiki, ki bi vodila do bolj enakomernega in uravnoteženega razvoja. Regionalne neenakosti onemogočajo dosego narodnih političnih ciljev, kot so npr. ustrezne zaposlitvene možnosti, doseganje zadovoljive stopnje rasti in bolj enakomerne porazdelitve dohodka. Regionalno politiko smatramo kot pomembno komponento, ki vpliva na razvoj cele ekonomije (Armstrong, Taylor, 2000, str. 203). S procesom globalizacije se pomen regionalne politike še povečuje, saj ne moremo pričakovati od države kot geografsko homogene celote, da bo trg sam poskrbel za optimalni razvoj celotnega gospodarstva. Povečuje se vloga lokacije, kot prostora, kjer se odvija gospodarska dejavnost (Majcen et al., 2000, str. 61). Cilj regionalne politike je vplivati na gospodarsko dejavnost na posameznih območjih države, zato so tudi ukrepi regionalne politike prilagojeni potrebam posameznih regij. Kot sem že omenila, so ukrepi regionalne politike potrebni zato, da bi razvoj znotraj neke države potekal uravnoteženo oziroma, da se zmanjšujejo razlike med regijami in s tem se posledično spodbuja gospodarski razvoj države kot celote. Cilji regionalne politike so (Farič, 1999, str. 21-23):

• Ekonomski: optimalna stopnja rasti narodnega gospodarstva. Tržni mehanizem v stvarnosti, kjer niso izpolnjene predpostavke popolne konkurence, ne zagotavlja optimalne stopnje gospodarske rasti. Posledice neučinkovitega delovanja tržnega mehanizma so problemi aglomeracij, nepopolna izkoriščenost produkcijskih faktorjev, neoptimalna izraba infrastrukture, višja stopnja brezposelnosti v narodnem gospodarstvu, inflacijski pritiski.

• Socialni in politični: uravnotežen regionalni razvoj in zmanjševanje razlik v razvitosti

med regijami. Tržni mehanizem ni sposoben zagotoviti približno enakih dohodkovnih in življenjskih pogojev na območju cele države.

2

• Ekološki: vedno bolj postaja pomemben trajnostni razvoj, ki upošteva vpliv razvoja na okolje. Prosto delovanje tržnega mehanizma privede do nastanka aglomeracij, kar privede do ekoloških problemov.

Tako s pospeševanjem regionalnega razvoja poskuša politika odpraviti ali pa vsaj ublažiti regionalne razlike, zaradi katerih so nekateri deli Slovenije v prednosti, drugi pa zapostavljeni in njihov razvoj stagnira ali pa celo nazaduje. Vzroki za take razlike med regijami izhajajo iz zgodovinskega razvoja, različnih geografskih značilnosti in prometne lege, zaradi različne razpoložljivosti naravnih in kulturnih virov, različno razvite infrastrukture, privlačnosti za naložbe in nenazadnje na razvoj vpliva tudi družbena psihološka naravnanost za uvajanje novosti in doseganje napredka. Regionalne razlike torej ustvarjajo neutemeljeno razlikovanje med posameznimi območji, ki gre v končnih posledicah na škodo celotne družbe (Ravbar, 2005, str. 43). Cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji so opredeljeni v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, 2005):

• zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi,

• preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi, • spodbujanje policentričnega razvoja poselitve in policentričnega gospodarskega

razvoja, • razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah oziroma

povečanje zaposlenosti in odprava strukturnih neskladij na trgu dela, • povečanje blagostanja prebivalstva v razvojnih regijah, ob upoštevanju načel

trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti, • krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih regijah, • ohranjanje in razvijanje kulturne indetitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno

ustvarjalnost in raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin v razvojnih regijah,

• spodbujanje vseživljenskega učenja v podporo zviševanja izobrazbene ravni prebivalstva in povečanja dostopa do izobraževanja in usposabljanja za vse,

• uveljavljanje celostnega pristopa pri razvoju podeželja, • zmanjševanje razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji ob

upoštevanju varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in zmanjševanja razlik v zdravju,

• uveljavljanju integriranih regionalnih strategij informacijske družbe, • razvoj območij obeh avtohtonih narodnih manjšin in naselij romske skupnosti v

Republiki Sloveniji, • spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci iz sveta.

3

2.2 SPODBUJANJE REGIONALNEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA

Za skladen regionalni razvoj so pomembne spodbude, to so nepovratna in povratna sredstva ministrstev in javnih skladov ter agencij in so namenjena spodbujanju izvajanja regionalnih razvojnih programov. Slovenija spodbuja skladen regionalni razvoj z razvojem mreže regionalnih institucij, investicijami državnega pomena in dodeljevanjem regionalnih spodbud. Spodbude se dodeljujejo v obliki subvencij, ugodnih posojil, poroštev, davčnih oprostitev in olajšav, kot so določene z davčnimi predpisi, kapitalskih vložkov, prenosa državnega premoženja v upravljanje javnim skladom z namenom vlaganja tega premoženja v regionalne razvojne projekte in prenosa državnega premoženja v last, posest ali upravljanje občinam in zvezam občin z namenom uporabe tega premoženja v razvojne namene (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, 2005). Za skladen regionalni razvoj so odgovorne država in samoupravne lokalne skupnosti (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, 2005). Država ima pomembno vlogo pri spodbujanju regionalnega razvoja vendar pa se del funkcij vzpodbujanja razvoja prenese iz nacionalne ravni na regionalno raven. Prihaja do decentralizacije, ko država naloge, ki so lokalnega pomena prenese na lokalno skupnost in s tem omogoča regijam lastno planiranje razvoja, ki je usklajeno z dejanskimi razmerami in posebnostmi regije ter s željami in potrebami regije. Pomemben del regionalne politike na lokalni ravni so regionalne razvojne agencije. To so relativno avtonomne regionalne institucije, ki dajejo razvojne pobude, usmerjajo razvoj regije, vodijo in izvajajo ukrepe politike spodbujanja regionalnega razvoja od spodaj. Nacionalna regionalna politika (pristop od zgoraj) je usmerjena predvsem na zmanjševanje razlik v razvitosti med regijami, regionalne razvojne agencije (pristop od spodaj) pa so usmerjene v promoviranje regije nasproti drugim regijam preko izboljšanja konkurenčnosti domačih podjetij in večje privlačnosti regije za podjetja iz drugih območij (Farič, 1999, str. 37, 38). Regija mora oblikovati celovito strategijo razvoja, ugotoviti mora, kje so njene prednosti in slabosti, priložnost in nevarnosti, opredeliti mora svoje razvojne prioritete in v skladu z njimi oblikovati ukrepe, s katerimi bo dosegla svoje cilje. To so predvsem ukrepi za spodbujanje investicij in za pritegovanje novih podjetij v regijo. Njihova uspešnost je odvisna od lastnih razvojnih potencialov in od tega, kako so te potenciale sposobne izkoristiti. Razvoj regij je odvisen od konkurenčnosti regionalnega gospodarstva, od sposobnosti regije, da z izboljševanjem podjetniškega okolja pritegne nova podjetja in ohrani že obstoječa. Večja konkurenčnost regionalnega gospodarstva je pot do hitrejšega regionalnega razvoja (Farič, 1999, str. 39) Med ključne dejavnike za doseganje konkurenčne prednosti in vzdrževanje gospodarskega razvoja spada ustrezen človeški kapital (delovna sila s potrebnimi kvalifikacijami in usposobljenostjo), zadostna fizična infrastruktura (medregionalne in mednarodne povezave, telekomunikacije in energetska omrežja) in pa potrebne inovacijske zmogljivosti (Kovačič, 2006, str. 76) Mnogi pomembni faktorji, ki vplivajo na regionalni

4

razvoj, so nemobilni: fizična infrastruktura, lokalna gospodarska struktura, sposobnost in pripravljenost zaposlenih, lokalni tehnični in organizacijski know-how, socialne in institucionalne strukture in povezave. Če vsi ti faktorji niso izoblikovani in na razpolago v zadostni količini, predstavljajo ozko grlo za razvoj v regiji in s tem celotnega narodnega gospodarstva (Majcen et al., 2000, str. 67). Mnogi vidijo majhna podjetja in tehnologijo kot boljšo metodo za spodbujanje regionalnega razvoja kot tradicionalno regionalno politiko z njenim vplivom na velika podjetja in investicije (Armstrong, Taylor, 2000, str. 300). Majhna podjetja se lahko zaradi njihove majhnosti in fleksibilnosti hitreje prilagodijo spremenjenim razmeram na trgu. Po drugi strani so pa tudi velika podjetja zelo pomembna za gospodarski razvoj. Njihova velikost s seboj prinese prihranke zaradi obsega, večja vlaganja v raziskave in razvoj, konkurenčnost v globalnem svetovnem gospodarstvu.

2.3 TERITORIALNA RAZDELITEV SLOVENIJE

Regija nekako predstavlja vmesno stopnjo uprave med državo in lokalno ravnijo. Razvojna regija je funkcionalna ozemeljska enota za izvajanje regionalne politike in enovita prostorska enota. Združujejo jo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi. Je prostor, kjer je mogoče zagotoviti enake možnosti za skladen regionalni razvoj (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, 2005). Republika Slovenija od leta 2000 dalje uporablja Standardno klasifikacijo teritorialnih enot (SKTE) kot obvezen nacionalni standard pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o teritorialni razdelitvi republike Slovenije. SKTE se uporablja za podporo regionalnemu razvoju, omogoča merjenje učinkov in primerjavo z evropskimi regijami (Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot, 2000). Januarja 2007 je bila sprejeta nova uredba o SKTE. Le- ta se uporablja v podporo razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov politike, za socioekonomske analize, izobraževanje ter informiranje širše javnosti (Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot, 2007). SKTE do tretje ravni temelji na skupni evropski klasifikaciji teritorialnih enot NUTS (Nomenclature des Unites Territorielle pour Statistique), ki jo je vzpostavil Eurostat, da bi zagotovil primerljivo teritorialno delitev držav članic, potrebno za regionalne statistike. Uredba o SKTE deli Slovenijo na 8 ravni. Na ravni SKTE 1 (NUTS 1) se upošteva celotno območje Slovenije. Na ravni SKTE 2 (NUTS 2) je Slovenija trenutno kot celota, v Bruslju pa je v postopku odobravanja predlog Slovenije za oblikovanje dveh teritorialnih enot NUTS 2 in sicer Vzhodne in Zahodne Slovenije, ki naj bi vstopil v veljavo z začetkom leta 2008 (Strmšnik, 2006, str. 34), na ravni SKTE 3 (NUTS 3) pa je razdeljena na 12 statističnih enot –

5

regij. To so: Osrednjeslovenska, Obalno-kraška, Gorenjska, Goriška, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Pomurska, Notranjsko-kraška, Podravska, Koroška, Spodnjeposavska in Zasavska. Od četrte ravni naprej se za potrebe statistike območje Republike Slovenije razdeli na pet nižjih ravni (Uredba SKTE 2007, 2007):

1. SKTE 4 –Upravne enote Upravne enote so ustanovljene za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je potrebno organizirati in izvajati teritorialno. Praviloma obsegajo območje ene lokalne skupnosti ali več. 2. SKTE 5 - Občine Občine so temeljne samoupravne lokalne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo zadeve lokalnega pomena in izvršujejo državne naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Območje občin obsega območje naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.

3. SKTE 6 – Krajevne skupnosti, vaške skupnosti in četrtne skupnosti To so ožji deli občine, ki se lahko ustanovijo na območju občine. 4. SKTE 7 – Naselja Naselja so strnjene ali nestrnjene skupine stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto, imajo skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori en ali več statističnih okolišev. 5. SKTE 8 – Prostorski okoliši Prostorski okoliši so osnovne in najmanjše prostorske enote, ki hierarhično sestavljajo ostale prostorske enote.

2.3.1 Uvedba pokrajin v Sloveniji Slovenija sedaj nima vmesne stopnje med občino in državo, ki bi imela tudi upravno – administrativno funkcijo. Zakon o pokrajinah pa bo opredelil to vmesno stopnjo, pri čemer naj bi pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno v skladu z ustavo in zakoni in z načeli lokalne samouprave. Razlogi, ki govorijo v prid oblikovanju pokrajin, so (Haček, 2003, str. 111): 1. Neenakomeren razvoj V Sloveniji obstajajo velike razlike v stopnji razvoja in kakovosti življenja prebivalcev, predvsem med razvitim centrom in manj razvitim obrobjem. Eden od načinov boja proti

6

neenakomernemu razvoju je ustanovitev pokrajin, ki pa bi morale imeti v svoji pristojnosti pomemben del ekonomske moči in pomemben del pristojnosti, ki so sedaj v rokah države. 2. Centraliziranost države Po osamosvojitvi je v Sloveniji prišlo do velikega ustanavljanja in preoblikovanja občin. V prvih letih po osamosvojitvi je Slovenija imela nekaj nad 60 občin, do danes pa je številka občin narasla na 210. Kmalu je postalo jasno, da se razreševanja regionalnih problemov ne da poenostaviti na odnose med državo in velikim številom majhnih in različnih občin. Občine so vse manjše in šibkejše v odnosu do države. Zato je potrebno združiti občine v večje enote – pokrajine, ki bodo sposobne razreševati naloge, prenesene nanje tako z občinske kot z državne ravni. 3. Sredstva strukturnih regionalnih in drugih skladov Pokrajine so potrebne zaradi primerljivosti Slovenije z državami Evropske unije in možnosti prenosa sredstev za skladnejši regionalni razvoj. Vmesna raven odločanja na ravni pokrajin je v veliki večini držav Evropske unije že dolgotrajna in učinkovita praksa. Če ne bi prišlo do ustanovitve pokrajin, se Slovenija ne bi bila sposobna enakovredno boriti za sredstva evropskih regionalnih strukturnih skladov in sredstev Kohezijskega sklada. Zakon o lokalni samoupravi je že leta 1993 na podlagi 143. člena ustave uredil povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. Vendar pa pokrajine do sedaj še niso zaživele. Vzrok temu je bila sporna ureditev pokrajin v ustavi, saj le- ta določa, da naj bi bile ustanovitelj pokrajin občine, kar pomeni, da so pokrajine le institucionalna oblika medobčinskega sodelovanja. Po drugi strani pa se je tudi stalno postavljalo vprašanje, ali je Slovenijo glede na njen majhen teritorialni obseg sploh potrebno notranje organizirati na pokrajine (Predlog zakona o pokrajinah, 2007). Prvi pomemben korak v procesu vzpostavitve pokrajin v Sloveniji je bila sprememba ustave. Spremenjeni 143. člen ustave določa (Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije, 2007): »Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva.« Poleg tega pa je bila vzpostavitev pokrajin kot vmesne ravni teritorialne upravne organiziranosti predvidena s strategijo Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo. Potreba za vzpostavitev pokrajin se je kazala zaradi primerljivosti Slovenije z državami Evropske unije in v čezmejnem regionalnem sodelovanju.

7

Maja letos je vlada sprejela pokrajinsko zakonodajo, v kateri so trije zakoni in predlog območij pokrajin, njihovih sedežev in imen ter določbe medresorskega sodelovanja pri pripravi predpisov za uvedbo pokrajin v letu 2007. Ti trije zakoni so Zakon o pokrajinah, ki bo urejal sistemski status pokrajine, drugi zakon v okviru pokrajinske zakonodaje je Predlog zakona o financiranju pokrajin, tretji pa Predlog zakona o volitvah v pokrajini. Zakon opredeljuje pokrajino kot teritorialno politično upravno skupnost s položajem pravne osebe, z izvirnimi pristojnostmi, z lastnim premoženjem in lastnimi viri financiranja, neposredno izvoljenim predstavniškim organom in kot teritorialno enoto za izvajanje prenesenih nalog državne uprave. Cilji uvedbe pokrajin so predvsem funkcionalna in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti. Območja predlaganih pokrajin so oblikovana tako, da je območje vsake pokrajine sklenjena in zakrožena geografska celota. Določitev območij temelji predvsem na (Predlog zakona o pokrajinah, 2007):

• prostorski členitvi, ki izhaja iz obstoječih procesov povezovanja, • regionalni identiteti in pripadnosti ljudi, • naravno geografskih značilnostih in poselitvi Slovenije, • specifičnosti slovenskih razmer z zgodovinskega, geografskega, gospodarskega,

kulturnega in drugih vidikov. Pokrajina bo opravljala predvsem naloge (Pokrajine, 2007):

• na področju ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja svojega območja, • na področju urejanja prostora in varstva okolja ter prometa in zvez na pokrajinski

ravni, • zagotavljanja javnih gospodarskih služb pokrajinskega pomena, • zagotavljanja javnih negospodarskih družb pokrajinskega pomena.

V času nastajanja tega diplomskega dela teče javna razprava in obravnava v občinskih svetih o predlogu območij, sedežev ter imen pokrajin. Nova Notranjska pokrajina geografsko ustreza statistični regiji Notranjsko-kraška regija, vendar pa prihaja do polemik znotraj regije o območju nove pokrajine. Občina Ilirska Bistrica želi vključitev območja občine v Primorsko pokrajino. Občina Logatec pa se želi vključiti v Notranjsko pokrajino. Kot vzrok temu navajajo, da so sodelovali pri izdelavi Razvojnega programa 2007-2013 v okviru Notranjsko-kraške regije, poleg tega pa bodo tudi lažje uresničevali svoje razvojne interese v Notranjski pokrajini.

8

Tabela 1: Slovenske pokrajine, njihovi sedeži in število prebivalcev POKRAJINA SEDEŽI POVRŠINA

(km²) ŠT.

PREBIVALCEV (januar 2007)

1. Osrednjeslovenska Ljubljana 2.555 498.0242. Podravska Maribor 1.311 237.3933. Gorenjska Kranj 2.137 200.4214. Savinjska Celje 1.679 198.2985. Dolenjska Novo mesto 2.675 139.8606. Pomurska Murska Sobota 1.337 124.9337. Goriška Nova Gorica 2.325 118.3918. Primorska Koper 1.044 104.1809. Spodnjepodravska Ptuj 859 87.78610. Koroška Slovenj Gradec 1.041 74.05911. Posavska Krško 885 70.84112. Savinjsko-Šaleška Velenje 706 61.50013. Notranjska Postojna 1.456 50.92214. Zasavska Trbovlje 264 45.584

Vir: Ustanavljanje pokrajin, 2007. Statistični urad RS zbira in objavlja določene podatke po statističnih regijah. Dokler niso ustanovljene pokrajine, predstavljajo statistične regije funkcionalne ozemeljske enote za izvajanje regionalne politike. Vsi podatki v diplomskem delu se nanašajo na statistične regije.

3 NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA V PRIMERJAVI Z DRUGIMI REGIJAMI

3.1 PREDSTAVITEV NOTRANJSKO-KRAŠKE REGIJE

Notranjsko-kraška statistična regija leži na jugozahodu Slovenije in obsega območja občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke. Njena površina obsega 1.456 km², kar predstavlja 7,2 % celotne površine Slovenije, ima pa 51.386 prebivalcev (na dan 30.6.2006). Tako se s 35 prebivalci na km² šteje za najredkeje poseljeno statistično regijo v Sloveniji. Regijsko središče je mesto Postojna.

9

Slika 1: Notranjsko-kraška regija

Vir: Pečar, 2002, str. 44. Notranjska je zelo gozdnata pokrajina, gozdovi pokrivajo več kot 60% površine. Poraščajo vsa višja hribovja in kraški svet, največ strnjenih gozdov je na visokih kraških planotah Javornikov in Snežnika, manj gozda pa je v Pivki in Bistriški kotlini ter na dnu kraških polj. Ti gozdovi, ki so najpomembnejše naravno bogastvo Notranjske, so omogočali delo žagarjem, prevoznikom in lesnim trgovcem, sedaj pa lesno predelovalni industriji, gozd je pomemben vir dohodka tudi kmetom. Ker so kraška tla plitva ali kamnita in zaradi hladnejšega podnebja je na Notranjskem bolj malo možnosti za kmetijsko obdelavo zemlje. Značilna kulturna krajina, ki jo zaznamujejo ekstenzivno poljedelstvo, živinoreja, pašništvo in gozdarstvo, prehaja v območja, ki niso kultivirana zaradi močvirij, brezen, jam in zaradi občasnih poplav. Prevladuje tradicionalno samooskrbno kmetijstvo, prevladujejo krmne rastline, žitarice in krompir. Klimatsko ugodnejši so le Košanska dolina, Bistriška kotlina in Brkini, kjer se ukvarjajo tudi z vinogradništvom in sadjarstvom (Mihevc et al., 1999, str. 79, 115). Podlaga kraških tal so prepustne apnenčaste kamnine, ki jih padavinska voda raztaplja in pronica skoznje. Po večjem delu Notranjske se pretakajo podzemeljske in površinske vode. Posledica tega so značilni kraški pojavi, kot so uvale, vrtače, brezna. Notranjska je prepredena tudi z mnogimi jamami, od katerih so najbolj znane Postojnska jama in Pivka jama v občini Postojna in Križna jama v občini Loška dolina. Ozemlje Notranjsko-kraške regije je bilo poseljeno že v kameni dobi, kar kažejo najdišča kamenega in koščenega orodja v jamah (najbolj znano najdišče je Betalov spodmol pri Postojni). O ilirskih in rimskih naselbinah pričajo gradišča, ki so v okolici Postojne, po dolini Pivke in na Cerkniškem. Prek tega ozemlja je tekla tudi rimska obrambna črta, več metrov široko zidovje s kasteli. Njeni ostanki so še vidni na Hrušici pri Colu in na Bloški planoti. Na srednjeveško in novoveško kulturo bivanja in način življenja pa kažejo številni gradovi, ki so bodisi v razvalinah ali pa služijo v upravne in kulturne namene. Med njimi so Predjamski grad iz 16. stol, grad Snežnik, ki ga trenutno prenavljajo, in številni dvorci (Postonjska graščina, Prestranek, Orehek). O težkih časih turškega vpadanja in ropanja po Notranjskem v 15. in 16. stoletju pripovedujejo ostanki taborov, ki so poleg jam nudili zavetje prebivalcem (Destinacija Postojna, 2007).

10

Že v preteklosti je bila Notranjska prometno zelo pomembna. Do 16. stol. je prevladovalo tovorništvo s konji. Tovorne poti so vodile iz Vrhnike v Vipavsko dolino, Trst in preko Cerknice proti Reki. Z razvojem trgovine pa se razvilo furmanstvo. Vozovi so zahtevali širše in boljše ceste. Prevladala je cestna povezava iz Vrhnike preko Logatca, Planine, Postojne, Razdrtega proti Trstu. Furmani so iz notranjosti proti morju prevažali železarske izdelke, steklovino, živo srebro, platno, sir, mast, žito, živino, od morja v notranjost pa sol, olje, sladkor, ribe, vino, razvoj ladjedelništva v Trstu pa je spodbudil tudi prevažanje lesa iz notranjskih gozdov. Po izgradnji južne železnice Dunaj-Trst sredi 19. stol. je furmanstvo na večje razdalje zamrlo, popolnoma pa je izginilo po drugi svetovni vojni (Mihevc et al., 1999, str. 74-75). V nadaljevanju diplomskega dela bom primerjala razvoj Notranjsko-kraške regije v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami s pomočjo kazalcev, ki sestavljajo indeks razvojne ogroženosti.

3.2 INDEKS RAZVOJNE OGROŽENOSTI

Na podlagi 34. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja za programsko obdobje Državnega razvojnega programa 2007-2013 se pri ugotavljanju razvitosti neke regije uporablja indeks razvojne ogroženosti, ki je relativni kazalec razvitosti razvojne regije. Indeks razvojne ogroženosti vključuje 11 kazalnikov iz različnih področij, ki so razdeljeni na tri skupine: kazalnike razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti. Indeks razvojne ogroženosti je osnova za dodeljevanje neposrednih in posrednih regionalnih spodbud. 1. Kazalniki razvitosti:

• Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca • Osnova za dohodnino na prebivalca • Bruto dodana vrednost gospodarskih družb (BDV) na zaposlenega • Število delovnih mest na število aktivnega prebivalstva

2. Kazalniki ogroženosti:

• Indeks staranja prebivalstva • Stopnja registrirane brezposelnosti • Stopnja zaposlenosti

3. Kazalniki razvojnih možnosti:

• Povprečno število let šolanja • Opremljenost s komunalno infrastrukturo • Delež območij Natura 2000 • Kazalec poseljenosti

11

Kot je razvidno iz zgornjega seznama, indeks razvojne ogroženosti upošteva kazalnike iz različnih področij in ne le iz gospodarskega vidika.

3.2.1 Izračun indeksa razvojne ogroženosti Indeks razvojne ogroženosti je bil uveden že leta 2001 s Strategijo regionalnega razvoja. Zaradi zapletenega izračunavanja in sprememb, ki jih je v regionalno politiko uvedel v letu 2005 nov Zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, pa se je v letu 2005 oblikoval nov indeks razvojne ogroženosti. Indeks razvojne ogroženosti iz leta 2001 je bil izračunan na podlagi seštevka dveh kazalcev: deleža prebivalstva v območjih s posebnimi razvojnimi problemi v okviru regije in sintezne ocene razvojnih možnosti regije, pri čemer je imel vsak od teh dveh kazalnikov težo 50 odstotkov. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je določil tri vrste območij s posebnimi razvojnimi problemi: a) ekonomsko šibka območja, b) območja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo in c) razvojno omejevana obmejna območja in območja z omejenimi dejavniki. Drugi del indeksa razvojne ogroženosti, sintezna ocena razvojnih možnosti, pa je temeljila na predpostavki, da razvitosti regije ni mogoče meriti le na podlagi sedanjega stanja, ampak tudi na razvojnih možnostih regije, saj so, kot sem omenila že v prvem poglavju, mnogi pomembni dejavniki, ki vplivajo na razvoj regij, nemobilni. Tako izračunan indeks razvojne ogroženosti se je uporabljal do konca leta 2006 (Pečar, Kavaš, 2006, str. 10). Nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pa določa, da je indeks razvojne ogroženosti izračunan na podlagi ponderacije kazalcev razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti. Ključno merilo pri izbiri kazalcev je bila njihova razpoložljivost. Bistvenega pomena pri izračunu indeksa razvojne ogroženosti je tudi teža kazalcev. Največja teža je dana regionalni razvitosti in razvojnim možnostim (4 kazalci), manjša teža pa ogroženosti (3 kazalci). Ker gre za kazalce, ki kažejo različne vrednosti (odstotek, SIT, leta…), jih je potrebno standardizirati po formuli: (dejanska vrednost- najmanjša vrednost)/(največja vrednost- najmanjša vrednost). Nato se iz vrednosti za posamezno regijo izračuna aritmetično povprečje iz vseh enajstih kazalnikov in tako dobi končno standardizirano vrednost za regijo, ki se jo izrazi v inverzni obliki, zato, da višja vrednost pomeni višji indeks razvojne ogroženosti, ki se jo nato izrazi v obliki indeksa ravni (Slovenija=100) in deleža (Slovenija=100%) (Pečar, Kavaš, 2006, str. 14-15). Metodologije izračuna indeksa razvojne ogroženosti za statistične regije pa ni mogoče samodejno prenesti na raven občin, saj podatka za dva kazalnika (bruto domači proizvod na prebivalca in število let šolanja prebivalstva) nista dosegljiva na ravni občin, zato lahko indeks razvojne ogroženosti občin po isti metodologiji lahko izračunamo le na podlagi devetih kazalnikov (Pečar, Kavaš, 2006, str. 31).

12

3.3 KAZALCI RAZVITOSTI

3.3.1 Bruto domači proizvod na prebivalca Za merjenje razvitosti najpogosteje uporabljamo bruto domači proizvod (BDP). BDP je vrednost končnih dobrin in storitev, ki so proizvedene v posamezni teritorialni enoti v določenem časovnem razdobju (običajno v enem letu). Pri primerjavi BDP med regijami moramo upoštevati BDP na prebivalca. Najnižja razpoložljiva teritorialna enota je statistična regija. Slika 2: Prikaz regionalnega BDP na prebivalca v letih 1995, 1999 in 2004 (indeks Slo=100)

020406080

100120140160

Sloven

ija

Notranjs

ko-kr

aška

Pomurs

ka

Podrav

ska

Korošk

a

Savinj

ska

Zasav

ska

Spodn

jeposa

vska

Jugo

vzho

dna S

loven

ija

Osredn

jeslove

nska

Gorenjs

ka

Gorišk

a

Obalno

-kraš

ka

Inde

ks (S

lo=1

00)

199519992004

Vir: Podatki iz Priloge 1; Lastni prikaz. V letu 2004 je BDP Slovenije na prebivalca znašal 13.146 EUR. Največji BDP na prebivalca je ustvarila Osrednje-slovenska regija (18.786 EUR), druga regija po velikosti BDP na prebivalca pa je Obalno-kraška regija (13.573 EUR). To sta tudi edini regiji, ki imata regionalni bruto domači proizvod na prebivalca nadpovprečen, glede na povprečje cele Slovenije. Notranjsko-kraška regija je dosegla 77 % slovenskega povprečja (10.117 EUR) in je uvrščena bolj na dnu lestvice. Za njo se nahajata le Zasavska regija (indeks znaša 71,8) in Pomurska regija z 69% slovenskega povprečja. V letu 1995 je BDP na prebivalca Notranjsko-kraške regije znašal 76,4% slovenskega povprečja. V letu 2004 pa je bil BDP na prebivalca glede na leto 1995 višji le za 0,6 indeksne točke. Medtem ko se je BDP na prebivalca je v Osrednjeslovenski regiji, kot najhitreje razvijajoči se regiji povečal v letu 2004 glede na leto 1995 za 5,8 indeksnih točk.

13

3.3.2 Bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega Bruto dodana vrednost (BDV) gospodarskih družb na zaposlenega je kazalnik produktivnosti dela gospodarskih družb. Izračunan je na podlagi podatkov iz poslovnih izidov gospodarskih družb, ki jih zbira agencija Republika Slovenija za javnopravne evidence in storitve (Pečar, Kavaš, 2006, str. 18). Slika 3: Bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega po regijah v obdobju 2003-2005

020406080

100120140

Sloven

ija

Notran

jsko-k

raška

Pomurs

ka

Podrav

ska

Korošk

a

Savinj

ska

Zasav

ska

Spodn

jepos

avsk

a

Jugo

vzho

dna S

loven

ija

Osredn

jeslov

ensk

a

Gorenjs

ka

Gorišk

a

Obalno

-kraš

ka

Inde

ks (S

lo=1

00)

200320042005

Vir: Podatki iz Priloge 2; Lastni prikaz. Najvišjo produktivnost dela gospodarskih družb je v letu 2005 dosegla Osrednjeslovenska regija, ki je ustvarila 33.683,86 EUR dodane vrednosti na zaposlenega in s tem presegla slovensko povprečje za 15,9%. Nadpovprečno produktivnost dela v letu 2005 so imele še Goriška in Obalno-kraška regija in Jugovzhodna Slovenija. Najnižjo BDV na zaposlenega pa je imela Pomurska regija in sicer 18.907,53 EUR (65% slovenskega povprečja). BDV v Notranjsko-kraški regiji je znašala 24.186,28 EUR, kar je 83,2% slovenskega povprečja. Vzroki za tako nizko dodano vrednost izhajajo iz same strukture gospodarstva regije. Za regijsko gospodarstvo je značilen nizek delež dejavnosti, za katere je značilna visoka dodana vrednost, kot so npr. storitvene dejavnosti, zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, proizvodnja izdelkov široke potrošnje, električna industrija. V regijskem gospodarstvu prevladujejo delovno intenzivne, tradicionalne panoge kot so lesna in pohištvena industrija, kovinsko predelovalna industrija in orodjarska, za katere je značilna nizka dodana vrednost proizvodov, kar ovira hitrejši razvoj regije. Podjetja bi morala tudi več vlagati tudi v tehnologije, ki zmanjšujejo stroške proizvodnje in s tem povečujejo produktivnost. Razlog za nižjo dodano vrednost je mogoče iskati tudi v dejstvu, da so podjetja premalo inovativna pri razvoju novih izdelkov oziroma ne morejo uspešno tržiti obstoječih izdelkov.

14

Posledično lahko prodajajo izdelke, ki na splošno niso prepoznavni (pomanjkanje blagovnih znamk) in za katere na trgu ne morejo veliko iztržiti. V ta namen bi bilo treba okrepiti sodelovanje med podjetji kot tudi med raziskovalnimi institucijami in podjetji, saj bi tovrsten pretok znanja prispeval k nastanku višje dodane vrednosti (Regionalni razvojni program 2007-2013, str. 19). Zelo razvita lesna industrija, ki je posledica velikega gozdnega bogastva, daje regiji enkratno priložnost v industriji ogrevanja na lesno biomaso. V zadnjem času se vedno bolj zavedamo, da energetski viri niso več poceni in na voljo v neomejenih količinah, zato se uveljavljajo pri pridobivanju energije obnovljivi viri energije, kar prispeva k manjšemu obremenjevanju okolja. Lesna biomasa vključuje les in lesne ostanke iz predelave lesa. Glede na to, da je v regiji veliko lesno predelovalnih podjetij, je tudi veliko lesnih ostankov. Na območju regije že deluje nekaj proizvajalcev biomase.

3.3.3 Osnova za dohodnino na prebivalca Osnova za dohodnino kaže ekonomsko moč prebivalstva nekega območja, ne pa tudi ekonomske moči gospodarstva nekega območja. Je kazalnik, ki temelji na vseh obdavčljivih dohodkih prebivalstva. Ker so nekateri izdatki, kot so: denarna pomoč za brezposelnost, otroški dodatek, štipendije dijakom in študentom in podobno izvzeti iz obračuna dohodnine, se predvideva, da imajo manj razvite regije realno boljši položaj, kakor kaže osnova za dohodnino na prebivalca (Pečar, Kavaš, 2006, str. 17). Slika 4: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca po regijah v letih 1995, 2000 in 2005

020406080

100120140

Sloven

ija

Notran

jsko-k

raška

Pomurs

ka

Podrav

ska

Korošk

a

Savinj

ska

Zasav

ska

Spodn

jepos

avsk

a

Jugo

vzho

dna S

loven

ija

Osredn

jeslov

ensk

a

Gorenjs

ka

Gorišk

a

Obalno

-kraš

ka

Inde

ks (S

lo=1

00)

199520002005

Vir: Podatki iz Priloge 3; Lastni prikaz. Najvišjo osnovo za dohodnino na prebivalca je v letih 1995-2005 imela Osrednjeslovenska regija, ki je v letu 2005 presegala slovensko povprečje za 21,9%. Slovensko povprečje so v letu 2005 presegle še Obalno-kraška (za 7,1%), Goriška (za 4,4%) in Gorenjska (za 2,4%).

15

Najnižjo osnovo za dohodnino pa je imela Pomurska regija, ki je v letu 2005 dosegla le 74,2% slovenskega povprečja. Precej nizko osnovo za dohodnino na prebivalca glede na slovensko povprečje imajo v letu 2005 tudi Spodnjeposavska (85,7%), Koroška (89,1%) in Podravska regija (86,7%). Notranjsko-kraška regija je v letu 1995 dosegla 97 % slovenskega povprečja, v letu 2000 se je osnova za dohodnino na prebivalca povečala in presegla slovensko povprečje za 1,5 %, v letu 2005 pa spet padla na 98,1% slovenskega povprečja. Notranjsko-kraška regija je v primerjavi z ostalimi regijami v povprečju. To je pripisati dejstvu, da je veliko število delovno aktivnih prebivalcev regije zaposlenih izven regije (Ljubljana, Koper), kjer so osebni dohodki bistveno višji kot v regiji. Iz tega izhaja, da je življenjski standard ljudi višji kot kaže BDP na prebivalca. Velika regionalna središča namreč povečujejo dohodnino na prebivalca v tisti regiji, kjer ima prebivalec stalno prebivališče.

3.3.4 Število delovnih mest na delovno aktivno prebivalstvo v regiji Razmerje med delovnimi mesti in delovno aktivnim prebivalstvom po kraju prebivanja kaže neto tok dnevnih migracij. Indeks 100 pomeni, da je na nekem območju število delavnih mest enako številu tam živečega delovno aktivnega prebivalstva. To pomeni, da se tam bivajoče prebivalstvo pretežno lahko zaposli v domači regiji in da je dnevnih selitev malo. Če je indeks manjši od 100, je v obravnavanem območju premalo delovnih mest, glede na domače delovno aktivno prebivalstvo, kar pomeni, da je dnevnih migracij več, saj si delovno aktivno prebivalstvo poišče delo izven območja regije. Obratno je v primeru, če je indeks večji od 100, to pomeni, da je v regiji delovnih mest več kot pa delovno aktivnih prebivalcev v regiji. Takrat regija poskuša pritegniti delovno aktivno prebivalstvo iz drugih regij (Pečar, 2006, str. 56). Slika 5: Prikaz indeksa dnevne migracije po regijah v letih 2000, 2003 in 2005

020406080

100120140

Sloven

ija

Notran

jsko-k

raška

Pomurs

ka

Podrav

ska

Korošk

a

Savinj

ska

Zasav

ska

Spodn

jepos

avsk

a

Jugo

vzho

dna S

loven

ija

Osredn

jeslov

ensk

a

Gorenjs

ka

Gorišk

a

Obalno

-kraš

ka

Inde

ks (S

lo=1

00)

200020032005

Vir: Podatki iz Priloge 4; Lastni prikaz.

16

Najvišji indeks dnevne migracije v celotnem proučevanem obdobju ima Osrednjeslovenska regija, v letu 2005 je le-ta znašal 118,3. To pomeni, da je imela Osrednjeslovenska regija največji presežek delovnih mest nad tam živečim aktivnim prebivalstvom. Zasavska regija pa je imela v celotnem obdobju najnižji indeks dnevne migracije, kar pomeni, da je vseskozi primanjkovalo delovnih mest glede na delovno aktivno prebivalstvo. V obdobju 2000-2005 je le Osrednjeslovenska regija povečevala indeks dnevne migracije in s tem presežek delovnih mest nad tam živečim delovno aktivnim prebivalstvom, vse ostale regije pa so ga znižale. V Notranjsko-kraški regiji znaša indeks dnevne migracije v letu 2000 90,1 v letu 2003 je padel na 85,3, v letu 2005 pa še na 82,4. Pomanjkanje delovnih mest v posamezni regiji povzroča večjo dnevno migracijo zaposlenih, saj si domače prebivalstvo poišče delovno mesto zunaj regije, in pa višjo stopnjo brezposelnosti.

3.4 KAZALCI OGROŽENOSTI

3.4.1 Stopnja registrirane brezposelnosti Stopnja registrirane brezposelnosti kaže delež registriranih brezposelnih oseb med registriranim aktivnim prebivalstvom (registrirani delovno aktivni in registrirani brezposelni). Je kazalnik, ki se pogosto uporablja kot merilo za ugotavljanje strukturnih problemov regij. Brezposelnost lahko spremljamo na dva načina in sicer registrsko spremljanje in anketno spremljanje brezposelnosti. Registrirano brezposelne osebe so tiste osebe, ki so prijavljene na Zavodu za zaposlovanje. Registrsko spremljanje brezposelnosti pa ni mednarodno primerljivo, saj se v mednarodno primerljivi metodologiji ( ILO metodologija) uporablja anketni vir. Pri anketni brezposelnosti so brezposelne osebe tiste, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• oseba je brez zaposlitve med referenčnim tednom v času ankete • oseba je pripravljena sprejeti delo v času dveh tednov • oseba aktivno išče zaposlitev v zadnjih štirih tednih.

V Sloveniji je na teritorialni ravni statističnih regij anketna brezposelnost nezanesljiva zaradi premajhnega vzorca v nekaterih regijah, zato teh podatkov ni smiselno uporabiti za medregionalno primerjavo (Pečar, 2006, str. 20). V obdobju 1997-2005 se je registrirana stopnja brezposelnosti v večini regij zniževala. Obstajajo pa med regijami precejšnje razlike. Najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti je v letu 2005 imela Pomurska regija (17,1%), kar je za 67,6% več od slovenskega povprečja. Sledijo ji Zasavska, Podravska, Savinjska,

17

Spodnjeposavska in Koroška regija, vse z registrirano brezposelnostjo nad slovenskim povprečjem. Najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti pa izkazuje Goriška regija (6,5%). Visoka stopnja brezposelnosti pa ne pomeni nujno, da v regiji primanjkuje delovnih mest. Delovna mesta lahko so, vendar pa se brezposelni ne morejo zaposliti zaradi neustrezne izobrazbe in kvalifikacij. Slika 6: Prikaz stopnje registrirane brezposelnosti po regijah v letih 1997, 2001 in 2005

05

10152025

Sloven

ija

Notranjs

ko-kr

aška

Pomurs

ka

Podrav

ska

Korošk

a

Savinj

ska

Zasav

ska

Spodn

jepos

avsk

a

Jugo

vzhod

na Slov

enija

Osredn

jeslov

ensk

a

Gorenjsk

a

Gorišk

a

Obalno

-kraš

ka

Stop

nja

regi

strir

ane

bre

zpos

elno

sti (

v %

)

199720012005

Vir: Podatki iz Priloge 5; Lastni prikaz. Notranjsko-kraška regija je v letu 2005 s 7,9 odstotno registrirano brezposelnostjo na šestem mestu regij z najnižjo brezposelnostjo in dosega 77,5% slovenskega povprečja. V proučevanem obdobju se je znižala iz 12% v letu 1997 na 9,4% v letu 2001 in nato še na 7,9% v letu 2005. Največji delež brezposelnih oseb je med osebami s srednješolsko izobrazbo (51,8%), sledijo osebe z osnovnošolsko izobrazbo (38,8%), najmanj pa je brezposelnih oseb z višjo in visokošolsko izobrazbo (9,6%) (Slovenske regije v številkah 2007, str. 12). Osebam s srednješolsko in osnovnošolsko izobrazbo bi bilo potrebno omogočiti nadaljnje izobraževanje in tako povečati njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela. Med brezposelnimi je veliko mladih oziroma iskalcev prve zaposlitve.

3.4.2 Stopnja formalne registrirane zaposlenosti Stopnja formalne registrirane zaposlenosti kaže razmerje med registriranimi delovno aktivnimi prebivalci in prebivalci v starosti od 15 do 64 let. Formalno delovno aktivno prebivalstvo so osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane oziroma v delovnem razmerju na območju Slovenije. Je seštevek zaposlenih oseb v družbah, podjetjih in organizacijah, zaposlenih oseb pri samozaposlenih, samostojnih podjetnikov posameznikov,

18

oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, kmetov in oseb, ki opravljajo javna dela. Delovno razmerje je lahko sklenjeno za določen ali nedoločen čas, s polnim delovnim časom ali z delovnim časom, krajšim od polnega (Pečar, 2006, str. 53). Slika 7: Prikaz stopnje formalne registrirane zaposlenosti po regijah v letih 1997, 2001 in 2005

0

20

40

60

80

100

Sloven

ija

Notran

jsko-

krašk

a

Pomursk

a

Podra

vska

Koroška

Savinjsk

a

Zasav

ska

Spodnje

posav

ska

Jugo

vzhod

na S

lovenij

a

Osrednje

slove

nska

Gorenjs

ka

Gorišk

a

Obalno-k

rašk

a

Stop

nja

regi

strir

ane

oz fo

rmal

ne

zapo

slen

osti

(v %

)

199720012005

Vir: Podatki iz Priloge 6; Lastni prikaz. Formalna stopnja zaposlenosti kaže precej manjša odstopanja po regijah kot stopnja registrirane brezposelnosti. Najvišjo formalno stopnjo zaposlenosti ima v letu 2005 Notranjsko-kraška regija. Slovensko povprečje presega za 6,2 %. Nadpovprečno stopnjo imajo še Osrednjeslovenska regija, Jugovzhodna Slovenija, Gorenjska, Goriška in Obalno-kraška regija. Najnižjo formalno stopnjo zaposlenosti ima Pomurska regija 52,7 %, kar je 91,2 % slovenskega povprečja. V opazovanem obdobju se je formalna stopnja zaposlenosti najbolj povečala v Notranjsko-kraški regiji in sicer za 6,5 odstotne točke, najmanj pa v Pomurski regiji (za 0,1 odstotne točke). Večja zaposlitvena mesta v regiji so Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica in Pivka, vendar je veliko ljudi zaposlenih v krajih izven regije, predvsem v Osrednjeslovenski (Ljubljana) in Obalno-kraški regiji (Koper), na kar vplivajo ugodne prometne povezave in višji osebni dohodki. Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo je v letu 2005 znašala v Notranjsko-kraški regiji 1.015,92 EUR, v Osrednjeslovenski regiji 1.310,40 EUR, v Obalno-kraški pa 1.151,61 EUR (Slovenske regije v številkah 2007, str. 12).

19

3.4.3 Indeks staranja prebivalstva To je kazalnik, ki kaže razmerje med starim (65+) in mladim prebivalstvom (0-14 let). V letih 1997-2005 se je indeks staranja prebivalstva povečeval v vseh statističnih regijah. Regije, ki imajo v letu 2005 indeks nižji od 100 so samo tri: Jugovzhodna Slovenija (96,7), Koroška (99,1) in Savinjska (99,8). Indeks staranja, ki je nižji od 100, pomeni večji delež mladih prebivalcev glede na stare prebivalce. V letu 1997 so imele še vse regije, razen Goriške in Obalno-kraške, več mladega prebivalstva kot starega, v letu 2001 pa so imele indeks nižji od 100 Koroška (80,7), Savinjska (85,2), Spodnjeposavska (98,7), Osrednjeslovenska (85,4) in Gorenjska (85,6). Najvišji indeks staranja dosega Obalno-kraška regija (141,8), ki presega slovensko povprečje za 28,3%. Sledijo ji Goriška (128,3), Zasavska (126,2) in na četrtem mestu Notranjsko-kraška regija, kjer indeks staranja znaša 119,9 in presega slovensko povprečje za 8,7%. Slika 8: Prikaz indeksa staranja prebivalstva po regijah v letih 1997, 2001 in 2005

0,020,040,060,080,0

100,0120,0140,0160,0

Sloven

ija

Notran

jsko-k

raška

Pomurs

ka

Podrav

ska

Korošk

a

Savinj

ska

Zasav

ska

Spodn

jepos

avsk

a

Jugo

vzho

dna S

loven

ija

Osredn

jeslov

ensk

a

Gorenjs

ka

Gorišk

a

Obalno

-kraš

ka

Inde

ks s

tara

nja

199720012005

Vir: Podatki iz Priloge 7; Lastni prikaz. Tako kot za celotno Slovenijo, je tudi za Notranjsko-kraško regijo značilno staranje prebivalstva. V Notranjsko-kraški regiji je delež starega prebivalstva v primerjavi s Slovenijo nadpovprečen. Posledice staranja prebivalstva so številne in vplivajo na celotno družbo. Staranje prebivalstva povzroča podaljševanje pričakovane življenjske dobe in upadanje rodnosti, povečuje se starost ob upokojitvi. Pomembno vpliva na strukturo in obseg proizvodnje ter potrošnje, na pokojnine, na zdravstveno in socialno varstvo. Delež starega prebivalstva narašča, delež mladega pa upada, kar povzroča spreminjanje razmerja med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom. Zaradi večjega deleža starejših se kaže priložnost regije v vzpostavitvi socialnih mrež za pomoč na domu. Potrebno bo zagotoviti zdravstveno oskrbo in pa dodatne socialne storitve,

20

kot so gospodinjska pomoč in oskrba na domu, potrebno bo več vlagati v zdravstvo. Zagotoviti bi bilo treba večjo razpršitev zdravstvenih domov, da bi imeli starejši iz bolj odročnih predelov boljši dostop. Več bo treba vlagati v domove za upokojence. V regiji so sedaj trije domovi za upokojence in sicer v Postojni, Ilirski Bistrici in v Cerknici. V Postojni so poleg doma upokojencev izgrajena varovana stanovanja za starejše občane še v Zavodu za pomoč materam Talita Kum. Precej zgovoren je podatek, da je delež oskrbovancev v domovih za ostarele med prebivalci starimi 65 let ali več v letu 2004 najvišji prav v Notranjsko-kraški regiji in sicer 5,2% (Slovenske regije v številkah, 2006, str. 14). Staranje prebivalstva predstavlja resen problem, ki ga je potrebno zaustaviti s čim večjim spodbujanjem rodnosti.

3.5 KAZALCI RAZVOJNIH MOŽNOSTI

3.5.1 Povprečno število let šolanja prebivalstva Povprečno število let šolanja je kazalnik, ki nam kaže izobrazbeno raven prebivalstva. Na voljo je le za popisna leta in na teritorialni ravni statističnih regij. Slika 9: Povprečno število let šolanja prebivalstva starega nad 15 let po regijah Slovenije

9 ,29 ,61 0

10 ,410 ,811 ,211 ,6

Slovenij

a

Notranjs

ko-k

rašk

a

Pomur

ska

Podrav

ska

Korošk

a

Savinj

ska

Zasav

ska

Spodnje

posav

ska

Jugo

vzhod

na S

lovenij

a

Osred

njeslo

vensk

a

Gorenjs

ka

Goriška

Obaln

o-kra

ška

Leta

šol

anja

20 02

Vir: Podatki iz Priloge 8; Lastni prikaz. Najvišjo izobrazbeno raven dosega Osrednjeslovenska regija z 11,27 leta šolanja in presega slovensko povprečje za 5,9%. Nad slovenskim povprečjem sta še Gorenjska in Obalno-kraška regija (obe s 10,7 let). Najmanjše povprečno število let šolanja pa imajo prebivalci Pomurske regije (10,2). V Notranjsko-kraški regiji je izobrazbena struktura podpovprečna. V popisnem letu 2002 je dosegla z 10,29 leti 96,7% slovenskega povprečja. V regiji je največ srednješolsko

21

izobraženega kadra. Ima pa Notranjsko-kraška regija v primerjavi z drugimi regijami kar velik delež študentov. V šolskem letu 2005/2006 je bilo v regiji 60,7 študentov na 1000 prebivalcev (Slovenske regije v številkah, 2007, str. 10). Izobrazba je eden najpomembnejših dejavnikov gospodarskega razvoja. Na stopnjo izobrazbe vplivajo poleg osebnih dejavnikov, kot so lastne ambicije in stopnje motiviranosti, tudi pogoji izobraževanja v bližini doma. Praviloma je v območjih mest več delovnih mest, ki zahtevajo višjo izobrazbo, zato se je prebivalstvo z višjo izobrazbo v manj razvitih območjih prisiljeno seliti, tako predvsem mladi bežijo v mesta tudi izven regije v želji po boljši zaposlitvi in boljših življenjskih pogojev. S spodbujanjem podjetij k razpisu kadrovskih štipendij bi lahko zadržali visoko izobražen kader v regiji in preprečili beg možganov iz regije. Potrebno bi bilo tudi omogočiti povezovanje gospodarstva in izobraževalnih ustanov. S tem bi prišli do ključnih znanj potrebnih za izdelavo inovativnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo in tako prispevali k razvoju regije. Ker je delo bolj zahtevno kot v preteklosti in ker so v proizvodnem procesu delavce zamenjali stroji, več je avtomatizacije, je potrebno tudi vedno več ljudi z znanjem, z višjo izobrazbo. Posledica tega je, da je med slabo izobraženimi ljudmi višja stopnja brezposelnosti. Po končani osnovni šoli večina učencev nadaljuje šolanje v Notranjsko-kraški regiji, na Srednješolskem centru Postojna, kjer izvajajo programe gimnazija, ekonomska in strojna šola in na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, ki je edina v Sloveniji. Gozdarji in gozdarski tehniki se tu izobražujejo že od leta 1959, konec prihodnjega leta pa naj bi uvedli tudi visokošolski program za inženirja gozdarstva in lesarstva. Po opravljenem srednješolskem izobraževanju imajo dijaki možnost šolanja na Visoki strokovni šoli v Postojni, ki izvaja program poslovnega sekretarja in strojništva. Večina dijakov pa se odloči za študij v Ljubljani, na Primorskem, v Novi Gorici in Mariboru. Izobraževanju odraslih sta namenjeni Ljudski univerzi v Postojni in Ilirski Bistrici, ki ponujata poklicno usposabljanje, razne jezikovne tečaje, programe za proste urice (oblikovanje gline, slikanje na svilo, risanje), študijske krožke in razne tečaje. Regija ima velik potencial za ustanovitev izobraževalnega središča, saj ima ugodno lego in bi bila lahko tako namenjena domačim in tujim študentom. Oblike izobraževanja bi bilo potrebno prilagoditi potrebam podjetij. Ker se kažejo tendence po izobraževanju na področju ekologije, turizma in gospodarstva, bi lahko obstoječi izobraževalni center preusmerili v tehnološki center za področje gozdarstva, ki je v regiji dobro razvito (Regionalni razvojni program 2007-2013, str. 58).

22

3.5.2 Delež prebivalstva, priključenega na javno kanalizacijo Ta kazalnik je vključen med kazalnike za izračun indeksa razvojne ogroženosti, ker je ureditev odpadnih voda eden prednostnih ciljev okoljske direktive o varstvu voda. Kaže nam razmerje med skupnim številom prebivalstva in tistim njegovim delom, ki živi v stanovanjskih objektih, ki so priključeni na javno kanalizacijo (Pečar, Kavaš, 2006, str.22). Največ prebivalcev, ki so priključeni na javno kanalizacijo, je po popisnih podatki iz leta 2002 v Osrednjeslovenski regiji (66,9%), najmanj pa v Pomurski regiji (31,2%). V Notranjsko-kraški regiji je priključenih na javno kanalizacijo 40,5% prebivalcev, kar je pod slovenskim povprečjem. Slika 10: Prikaz deleža prebivalstva, ki je priključeno na javno kanalizacijo po regijah

01020304050607080

Slovenij

a

Notranjs

ko-kr

aška

Pomurs

ka

Podrav

ska

Korošk

a

Savinjsk

a

Zasav

ska

Spodn

jepos

avsk

a

Jugo

vzhod

na Slov

enija

Osredn

jeslov

ensk

a

Gorenjs

ka

Gorišk

a

Obalno

-kraš

ka

Preb

ival

stvo

prik

ljuče

no n

a ja

vno

kana

lizac

ijo (%

)

2002

Vir: Podatki iz Priloge 9; Lastni prikaz. Opremljenost regije s kanalizacijo je po večini slaba. Komunalno opremljena in priključena na čistilne naprave so običajno samo večja naselja v regiji. Posamezni kanali, ki so največkrat med seboj nepovezani, so se gradili za odvod meteornih vod ob asfaltiranju posameznih ulic v naselju. Sočasno so priključevali tudi nekatere odtoke sanitarnih odplak bližnjih hiš. Posamezna gospodinjstva v vaških naseljih so priključena na greznice, ki so slabo kontrolirane in nekakovostno zgrajene. Večji delež investicij v okolje bi bilo potrebno nameniti prav upravljanju odpadnih voda, saj je odvajanje odpadnih voda v ostalih naseljih regije neustrezno, zato se vode neprečiščene stekajo v vodotoke in podzemlje. Velika večina nastalih odpadkov v regiji se odloži na odlagališčih. Ker je za regijo značilno kraško površje, se vse, kar se dogaja na površju, odraža v kakovosti vode. Zato bi bilo potrebno umestiti regijski center za ravnanje z odpadki in dati poudarek predelavi odpadkov na posamezne surovine in njihovi prodaji ter vzpostaviti območja varstva pitne vode. Treba bi bilo tudi

23

posodobiti in dograditi kanalizacijsko infrastrukturo (Regionalni razvojni program 2007-2013, str. 15, 43).

3.5.3 Delež površine v območju Natura 2000 od skupne površine Aprila 2004 je vlada Republike Slovenije z Uredbo o posebnih varstvenih območjih določila območja Natura 2000. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, katerih osnovni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Določenih je 286 območij, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Namen Nature 2000 je varovanje in preprečevanje izgube redkih in ogroženih vrst in habitatov. Izbira načina varovanja območij Natura 2000 pa je prepuščena vsaki državi članici posebej. Najpogosteje se varovanje izvaja z pogodbenim varstvom ali skrbništvom. Na habitatnih tipih s kmetijsko rabo so to pogodbe v okviru kmetijsko-okoljskega programa. Glede na ohranjenost narave je v različnih državah evropske unije opredeljeno različno število območij Natura 2000. V Sloveniji zavzemajo območja Nature 2000 35,5% površine Slovenije (Natura 2000, 2007). Slika 11: Delež površine območij Natura 2000 po regijah

020406080

100

Sloven

ija

Notran

jsko-k

raška

Osredn

jeslov

ensk

a

Obalno

-kraš

ka

Gorenjs

ka

Gorišk

a

Savinj

ska

Jugo

vzho

dna S

loven

ija

Pomurs

ka

Podrav

ska

Korošk

a

Spodn

jepos

avsk

a

Zasav

ska

%

Vir: Podatki iz Priloge 9; Lastni prikaz. Iz grafa je razvidno, da ima Notransko-kraška regija največji delež površine regije vključene v območje Natura 2000 glede na celotno površino regije in sicer 53,6 % celotne površine. Za njo sledijo še z nadpovprečnim deležem površine v območju Natura 2000 Jugovzhodna Slovenija z 48,4% površine, Obalno-kraška z 48,2%, Goriška z 47,1%, Gorenjska z 44,3% in Pomurska regija z 43,5% površine. Najnižji delež pa imata Spodnjeposavska (18,5%) in Koroška regija z 19,5% površine.

24

Zavarovano območje v regiji je Notranjski regijski park, ki je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in neokrnjene narave ter območij naravnih vrednot. Ponaša se s pestrostjo različnih habitatov. Osrednje območje parka je Cerkniško jezero, ki je gnezdišče številnih vodnih in močvirskih ptic. Drugo zavarovano območje je Snežnik, ki je mednarodno pomembno območje za ptice. Je pretežno planotast in zelo razgiban svet s povprečno nadmorsko višino blizu 1000 metrov. Velika ohranjenost območja, biotska raznolikost in pa bogata ponudba naravnih in kulturnih danosti so za regijo velik razvojni potencial. Hkrati pa še izredno gozdno bogastvo, energetski potencial in malo okoljske sporne industrije. To so prednosti regije, ki ji omogočajo, da postane prepoznavna v širšem slovenskem in evropskem prostoru. V današnjem času je zelo velik poudarek na ekološkem načinu pridelave hrane. Notranjsko-kraška regija ima vse danosti, ki regiji omogočajo, da postane ekološko usmerjena regija in hkrati njenim prebivalcem zagotovi visoko kakovost bivanja. To bi dosegli s spodbujanjem gospodarstva h ekološkemu ravnanju, s spodbujanjem izrabe obnovljivih virov energije, ekološkega kmetovanja, pridelave ekološko neoporečnih vrtnin in sadja. Naravne, kulturne in zgodovinske danosti omogočajo razvoj ekoturizma. Tu so zelo pomembne turistične kmetije, ki bi poleg neokrnjene narave, domače ekološko pridelane hrane in izdelkov domače obrti ponujale še dodatne programe k obstoječi ponudbi. Ljubitelje narave, avanturiste, rekreativce in družine bi lahko privabili še s programi kot so jamarstvo, jahanje, kolesarjenje, zmajarstvo, botanični sprehodi, opazovanje ptic in divjadi, ribolov… Sama narava ponuja vrsto možnosti za atraktivne počitnice in športna doživetja.

3.5.4 Poseljenost območja – število km² na prebivalca Poseljenost območja nam pove razmerje med površino nekega območja, izraženo v kvadratnih kilometrih, in številom prebivalstva na tem območju. Na poseljenost območja vplivajo bivalne razmere, ki jih območje nudi oziroma privlačnost območja za naselitev. Sprememba števila prebivalstva je odvisna od naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva. Naravni prirastek je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu, selitveni prirastek pa razlika med številom priseljenih in številom odseljenih prebivalcev na določenem območju v koledarskem letu. Na selitveni prirastek predvsem vpliva neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, razlike v dohodkih med posameznimi regijami in kakovost bivalnih razmer v regiji.

25

Slika 12: Prikaz poseljenosti po regijah v letu 2006

050

100150200250300

Sloven ija

Notranjs

ko-kr

aška

Pomurska

Podravsk

a

Korošk

a

Savinj

ska

Zasavsk

a

Spodn

jeposa

vska

Jugo

vzhodn

a Slove

nija

Osredn

jeslove

nska

Gorenjsk

a

Gorišk

a

Obalno-k

raškapo

selje

nost

(Slo

=100

)

in deks

Vir: Podatki iz Priloge 10; Lastni prikaz. Najvišji indeks poseljenosti (280,7) ima Notranjsko-kraška regija, kar pomeni, da je najredkeje poseljena regija v Sloveniji. Nadpovprečno redko poselitev imajo še Goriška, Jugovzhodna Slovenija, Koroška, Spodnjeposavska, Pomurska in Gorenjska regija. Najmanj površine na prebivalca pa ima Osrednjeslovenska regija (indeks poseljenosti je 50,4). Rast prebivalstva je v Notranjsko-kraški regiji pozitivna, vendar le na račun pozitivnega selitvenega prirasta in ne naravnega. V regiji je občuten odliv prebivalstva v bolj privlačne regije za bivanje in zaposlitev oziroma kjer je možnost zaslužka večja. Vzrok za podpovprečno rast prebivalstva je v tem, da je regija gospodarsko manj razvita, ima nizko produktivnost dela, podpovprečno izobrazbeno strukturo, nizko stopnjo inovativnosti in kakovosti izobraževanja (Regionalni razvojni program 2007-2013, str. 29) Zgoščeno so poseljeni dolinski in ravninski predeli, medtem ko so v hribovitem delu regije naselja majhna in razpršena. Hribovita in pa obmejna območja regije se zaradi slabše prometne dostopnosti in manj ugodnih življenjskih razmer praznijo. Največ prebivalstva je skoncentriranega v centralnih naseljih in njihovi okolici, kjer je tudi starostna struktura ugodna in sposobna ohranjati delovna mesta. V zaledju in hribovitih predelih pa je več starega prebivalstva, pa tudi izobrazbena struktura je običajno nižja. V preteklosti se je veliko prebivalcev regije odselilo v razvitejše regije, v zadnjem času pa postaja Notranjsko-kraška regija ena bolj privlačnih regij za priseljevanje. Vzrok temu so, kot sem že večkrat omenila skozi diplomsko nalogo, ugodne prometne povezave. Regija, predvsem občina Postojna, je zanimiva za ljudi iz prestolnice oziroma iz Osrednjeslovenske regije, ki delajo npr. v Ljubljani. Vožnja do Ljubljane traja približno 30 minut. V manj kot uri se pride do slovenske in hrvaške obale in do Italije. Poleg tega je tudi kakovost bivanja večja, zrak je manj onesnažen, večje so možnosti za rekreacijo na prostem. Pa tudi cene stanovanj so glede na prestolnico bistveno nižje.

26

3.6 RAZVRSTITEV RAZVOJNIH REGIJ PO STOPNJAH RAZVITOSTI

Izračun indeksa razvojne ogroženosti kaže precejšnje medregionalne razlike v Sloveniji. Najmanj ogrožena oziroma najbolj razvita je Osrednjeslovenska regija, kjer indeks razvojne ogroženosti znaša 8,7. Najbolj ogrožena pa je Pomurska regija, kjer indeks razvojne ogroženosti znaša kar 159,5. To pomeni, da je indeks razvojne ogroženosti v Pomurski regiji za 18,3 krat večji kot v Osrednjeslovenski regiji. Če izvzamemo Osrednjeslovensko regijo in Pomursko regijo, pa razlike v indeksu razvojne ogroženosti med preostalimi regijami niso tako velike. Tabela 2: Indeks razvojne ogroženosti

Indeks (Slo=100) Rang SLOVENIJA 100Pomurska 159,5 1Notranjsko-kraška 127 2Podravska 116,8 3Spodnjeposavska 116,8 4Zasavska 113,9 5Koroška 103,9 6Jugovzhodna Slovenija 101,7 7Goriška 93,8 8Savinjska 92,3 9Gorenjska 83,1 10Obalno-kraška 82,4 11Osrednjeslovenska 8,7 12

Vir: Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007- 2013, 2005, str. 10. Kot je razvidno iz tabele, je druga najbolj ogrožena regija Notranjsko-kraška regija z indeksom 127. Tako visoki uvrstitvi botrujejo zelo nizek BDP na prebivalca, nizka bruto dodana vrednost na zaposlenega, majhno število delovnih mest na delovno aktivne prebivalce, nadpovprečen delež starega prebivalstva, podpovprečno število let šolanja glede na Slovenijo, podpovprečen delež prebivalcev, priključenih na javno kanalizacijo, in majhna poseljenost regije. Če primerjamo indeks Notranjsko-kraške regije kot druge najbolj ogrožene regije v Sloveniji in Obalno-kraške regije, kot druge najmanj ogrožene regije, vidimo, da je indeks razvojne ogroženosti Notranjsko-kraške regije za 1,5 krat večji kot pa je v Obalno-kraški regiji. Notranjsko-kraški regiji sledijo še Podravska in Spodnjeposavska (116,8), Zasavska (113,9), Koroška (103,9) in Jugovzhodna Slovenija (101,7). Najmanj razvojno ogrožene pa so poleg Osrednjeslovenske regije še Obalno-kraška (82,4), Gorenjska (83,1), Savinjska (92,3) in Goriška z indeksom 93,8.

27

Na osnovi indeksa razvojne ogroženosti se lahko s smiselnim združevanjem regij, ki so na podobni stopnji razvojne ogroženosti, naredi seznam razvojnih regij v liste A, B, C in D. Tabela 3: Razvrstitev regij po listah LISTA A Pomurska, Notranjsko-kraška, Podravska, Spodnjeposavska, Zasavska LISTA B Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Koroška LISTA C Obalno-kraška, Gorenjska, Goriška LISTA D Osrednjeslovenska

Vir: Kavaš, Pečar, 2005, str. 8.

4 NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA PO OBČINAH Občina kot temeljna lokalna samoupravna skupnost mora zagotavljati pogoje za kvalitetno življenje njenih občanov. Čim bolj je neka občina razvita, lažje bo to uresničevala. Od razvitosti občine kot osnovne enote regije pa je odvisna tudi razvitost regije, ki ji občina pripada. V nadaljevanju podajam kratek pregled po občinah Notranjsko-kraške regije.

4.1 POSTOJNA

Postojna je mestno naselje in izobraževalno, poslovno, kulturno in regionalno središče Notranjske. Leži na položnem pobočju nad dnom vzhodnega dela flišne Spodnje Pivke, pod južnim robom Postojnskih vrat, ki so najzložnejši prehod med gozdnatima planotama Javornikov na vzhodu in Hrušico na zahodu, iz notranjosti Slovenije proti morju. V zgodovinskih virih se Postojna prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432. Središče je bil grad na Soviču, na katerem so še ohranjene ruševine. Ko se je ob koncu 13. stoletja povečal trgovski promet proti Italiji, je območje Planine in Postojnskih vrat postalo zelo prometno. Ta prometna pot in lega za gorskim prehodom sta dvignila Postojno iz vasi v trg in v večstoletnem razvoju iz trga leta 1909 v mesto (Orožen, Perko, Kladnik, 1995, str. 303). Največja znamenitost Postojne je Postojnska jama, ki je najdaljša jama v Sloveniji. Leta 1818 je domačin Luka Čeč odkril notranje dele jame, kar je omogočilo turistični razvoj. Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z Rakom v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. V bližini je tudi znano paleolitsko jamsko najdišče Betalov spodmol. Približno 12 kilometrov severozahodno od Postojne leži najbolj znan grad v regiji - Predjamski grad. »Paradni konj« postojnskega gospodarstva je kovinarsko podjetje Liv, ki s 40 mio letne prodaje in 450 zaposlenimi sodi med srednje velika slovenska podjetja. Je izrazito izvozno usmerjeno, saj izvozi več kot 80% celotne prodaje, od tega skoraj 40% na tržišča zahodne

28

Evrope (Spletna stran podjetja Liv d.d., 2007). Drugi dve pomembni podjetji sta še Gozdno gospodarstvo Postojna , ki gospodari z obsežnimi gozdovi, in Postojnska jama Turizem d.d.

4.2 PIVKA

Občina Pivka je nastala leta 1994 z razdelitvijo občine Postojna. Ozemlje je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe v Parski golobini. Ljudje so se ukvarjali s poljedelstvom, ovčerejo in gozdarjenjem. Veliko je bilo mlinov in žag, katerim pa so bili kraški izviri in ponikalnice edini vir za vodni pogon. Na višku mlinarstva pred drugo svetovno vojno je bilo na Pivki 37 mlinov in 17 žag (Habe, 1996, str. 13). Ugodna prometna lega je spodbudila tovorništvo, kasneje pa furmanstvo. Za razvoj Pivke je bila pomembna tudi dograditev južne železnice Dunaj-Trst leta 1857, zaradi katere je Pivka postala pomembno železniško središče v Srednji Evropi. Tu so tudi kraška presihajoča jezera med katerimi sta najbolj znana in največja Palško in Petelinjsko jezero (Spletna stran občine Pivka, 2007). Najpomembnejša je lesna industrija, v kateri je zaposlenega precej prebivalstva. Dejavnost podjetja Javor Pivka d.d. temelji na proizvodnji lesenih polizdelkov. Ukvarja se s proizvodnjo vezanih plošč, opažnih plošč, furnirja in pohištva. Je izrazito izvozno usmerjeno podjetje, saj 70% proizvodnje izvozi na trge Evropske unije, EFTE, CEFTE in ZDA (Spletna stran podjetja Javor Pivka d.d., 2007). Pomembna proizvodnja v občini je tudi Pivka Perutninarstvo d.d., ki se ukvarja s prirejo piščančjega, puranjega in kunčjega mesa, vzrejanjem kokoši nesnic, proizvodnjo valilnih in konzumnih jajc ter predelavo mesa v razne izdelke (šunke, paštete, hrenovke, konzerve) (Spletna stran družbe Pivka Perutninarstvo d.d., 2007).

4.3 ILIRSKA BISTRICA

K nastanku in razvoju mesta so pomembno prispevali kraški izviri, obsežni snežniški gozdovi v zaledju in ugodna prometna lega. Na podlagi tega se je razvila žagarska in mlinarska obrt, kasneje pa še lesna industrija in prevozništvo. Z izgradnjo železniške proge do Reke v drugi polovici 19. stoletja sta žagarska obrt in lesna trgovina postali še pomembnejši. Leta 1899 je začelo delovati prvo industrijsko podjetje, kranjska tovarna testenin Pekatete, ki je leta 1937 pogorela, in pa manjša strojarna. Sedaj v Ilirski Bistrici deluje od leta 1946 tovarna plošč Lesonit. Leta 1946 je bila ustanovljena Tovarna organskih kislin TOK, ki pa je močno onesnaževala reko Reko in je v začetku devetdesetih let prenehala delovati. Zaradi bližnje meje s Hrvaško so se pojavila tudi špedicijska podjetja. Poleg Lesonita sta pomembni podjetji v občini še Plama-Pur d.d., ki proizvaja in predeluje plastične mase in pa TIB Transport Ilirska Bistrica. Industrija je še do nedavnega povzročala ekološke probleme, predvsem zaradi onesnaževanja reke Reke (Mihevc et al., 1999, str. 86-87).

29

4.4 CERKNICA

Občina Cerknica zavzema osrednje dele Notranjske. V občini je 65 naselij, ki so porazdeljena v 5 krajevnih skupnosti. Cerknica je bila prvič omenjena leta 1040. V srednjem veku je ležala ob pomembni tovorni poti čez planoto Menišijo proti Ložu in je bila izpostavljena turškim napadom. Južno od Cerknice je na dnu kraškega polja znano presihajoče Cerkniško jezero s površino 26 km². Napolni se po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha pa maja ali junija, včasih tudi pozimi. Okolica jezera je gnezdišče okoli 100 vrst ptic. Obsežni gozdovi ter vodna energija so bili podlaga za razvoj lesne industrije, od katere je danes odvisna vsa pokrajina. Vsako leto v Cerknici v pustnem času prirejajo tradicionalen pustni karneval (Orožen, Perko, Kladnik, 1995, str. 100). Največja delodajalca v občini sta Brest-Pohištvo d.o.o. in Ydria Motors d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo malih elektromotorjev in ventilatorjev.

4.5 LOŠKA DOLINA

Loško dolino naseljuje nekaj nad 3600 prebivalcev v 15 naseljih in zaselkih, med katerimi sta najpomembnejša Stari trg in Lož, ki je od leta 1999 sedež občine Loška dolina. V srednjem veku je bil Lož središče trgovine in obrti. Pomembna sta bila predvsem usnjarski in čevljarski ceh in pa kmetijstvo. Gospodarska dejavnost je tudi tukaj vezana na okoliške snežniške in javorniške gozdove. Tu je tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov, predvsem stavbnega okovja ter kuhinjskih umivalnikov in kuhalnikov, toplokomornih livarskih strojev in drugih izdelkov Kovinoplastika Lož. Loška dolina je obmejna občina, v dolžini 26 km meji na Republiko Hrvaško (Domača stran občine Loška dolina, 2007). Najbolj privlačni turistični točki sta Grad Snežnik in Križna jama. Tu se nahaja tudi snežniško pogorje.

4.6 BLOKE

Občina Bloke obsega vso Bloško planoto, ki leži na skrajnem robu Notranjske med Cerkniškim poljem ter Loško in Ribniško dolino. Ležijo na nadmorski višini od 720 do 800 metrov. Sedanja občina je bila ustanovljena leta 1998 z izločitvijo iz občine Loška dolina. Bloke so bile poseljene že v prazgodovini, tu čez sta vodili tudi pomembni rimski cesti od Kvarnerja in Ogleja proti Panoniji. V pisnih dokumentih so Bloke prvič omenjene leta 1260. Bloke so zibelka starega ljudskega smučanja, spadajo med najbolj izrazite slovenske planote, so znana živinorejska pokrajina, domovina suhe robe. Zaradi mrzlega podnebja, dolgih in ostrih zim ter dolomitne podlage s plitvo prstjo so razmere za kmetovanje skromne. Prevladujejo travniki in živinoreja. (Domača stran občine Bloke, 2007). Tu je tudi podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov Novolit, v katerem je zaposlena večina občanov.

30

4.7 KAZALCI RAZVITOSTI

4.7.1 Bruto dodana vrednost na zaposlenega Med občinami v regiji so največ dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2005 ustvarile družbe v občini Postojna (27.420,30 EUR) in Loška dolina (26.205,98 EUR), najmanj pa v občini Pivka (18.853,28 EUR). V občini Pivka se bruto dodana vrednost na zaposlenega v zadnjih treh letih povečuje, v Loški dolini pa znižuje. Žal nobena od občin ne dosega slovenskega povprečja. Slika 13: Bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega po občinah v obdobju 2003-2005

0,0

20 ,0

40 ,0

60 ,0

80 ,0

100,0

120,0

Cerknic a Loš kadolina

Bloke Ilirs kaBistr ic a

P os to jna Pivka

Inde

ks (S

lo=1

00)

200320042005

Vir: Podatki iz Priloge 11; Lastni prikaz.

4.7.2 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca Najvišjo bruto osnovo za dohodnino na prebivalca ima v letu 2005 občina Postojna, ki presega slovensko povprečje za 7,1%, najmanjšo pa Bloke, ki dosega 89,8% slovenskega povprečja. Kot je razvidno iz grafa, med občinami glede doseganja osnove za dohodnino ni velikih razlik.

31

Slika 14: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca po občinah v obdobju 2003-2005

0

20

40

60

80

100

120

Cerknica Loška dolina Bloke IlirskaBistrica

Postojna Pivka

Inde

ks (S

lo=1

00)

200320042005

Vir: Podatki iz Priloge 12; Lastni prikaz.

4.7.3 Število delovnih mest na delovno aktivno prebivalstvo Graf nam kaže, da je primanjkljaj delovnih mest glede na domače delovno aktivno prebivalstvo v vseh občinah, razen v občini Loška dolina, kjer se sicer od leta 2003 pa do leta 2005 indeks zmanjšuje, vendar je v letu 2005 še vedno znaša 106,5. Indeks se zmanjšuje še v Postojni (v letu 2005 znaša 95,5), Pivki (v letu 2005 znaša 90,6) in Ilirski Bistrici, kjer znaša 66,4. Slika 15: Prikaz indeksa dnevne migracije po občinah v obdobju 2003-2005

0

20

40

60

80

100

120

C erknica Loškadolina

B loke IlirskaBis trica

P os to jna PivkaInde

ks d

nevn

e m

igra

cije

(Slo

=100

)

200320042005

Vir: Podatki iz Priloge 13; Lastni prikaz.

32

4.8 KAZALCI OGROŽENOSTI

4.8.1 Stopnja registrirane brezposelnosti Registrirana stopnja brezposelnosti je bila v vseh občinah Notranjske-kraške regije pod slovenskim povprečjem, ki je v letu 2005 znašalo 10,2%. Najvišja stopnja brezposelnosti je bila v letu 2005 v Ilirski Bistrici (9,2%), najmanjša pa v Loški dolini (5,5%). Slika 16: Prikaz stopnje registrirane brezposelnosti po občinah v obdobju 2003-2005

0

2

4

6

8

10

12

Cerknica Loškadolina

Bloke IlirskaBistrica

Postojna Pivka

Stop

nja

regi

strir

ane

brez

pose

lnos

ti (v

%)

20042005

Vir: Podatki iz Priloge 14; Lastni prikaz.

4.8.2 Stopnja formalne registrirane zaposlenosti Najvišjo stopnjo registrirane zaposlenosti v letu 2005 dosega Loška dolina (68,5%), kar je 18,5 % nad slovenskim povprečjem. Najnižjo pa Ilirska Bistrica (56,9%), kar je 98,4 % slovenskega povprečja. Delovno aktivnega prebivalstva je največ v Postojni, najmanj pa v občini Bloke. Visoka zaposlenost in nizka brezposelnost sta posledica velike mobilnosti delovne sile, saj si veliko ljudi iz občine zaradi ugodne prometne povezave poišče delo v občinah drugih regij, predvsem v Ljubljani, Kopru in Sežani. V regiji je, glede na delovno aktivno prebivalstvo, veliko dnevnih migrantov.

33

Slika 17: Prikaz stopnje formalne registrirane zaposlenosti po občinah v obdobju 2004-2005

0

2 0

4 0

6 0

8 0

1 0 0

1 2 0

1 4 0

C erk nic a Lo š kad o lina

B lok e Ilirs kaB is tri ca

P os to jna P ivk a

Inde

ks (S

lo=1

00)

2 00 42 00 5

Vir: Podatki iz Priloge 15; Lastni prikaz.

4.8.3 Indeks staranja prebivalstva Tudi po občinah regije se indeks staranja povišuje. Največ starega prebivalstva je v Ilirski Bistrici, kjer indeks staranja znaša v letu 2006 156,4, najnižji indeks pa ima občina Postojna (103,9). Slika 18: Prikaz indeksa staranja prebivalstva po občinah v obdobju 2004-2006

020406080

100120140160180

Cerk n ic a Lošk a dolina B lok e Ilirsk aBis trica

Pos to jna P ivk a

Inde

ks s

tara

nja

2004

2005

2006

Vir: Podatki iz Priloge 16; Lastni prikaz.

4.9 KAZALCI RAZVOJNIH MOŽNOSTI

4.9.1 Delež površine območij Natura 2000 V regiji ima največji delež območja Natura 2000 Loška dolina (69,51%), takoj za njo pa je Postojna (67,9%), najmanjši delež pa ima Občina Bloke (20,04%).

34

Slika 19: Delež površine območij Natura 2000 po občinah

0

20

40

60

80

100

Cerknica Loška dolina Bloke Ilirska Bistrica Postojna Pivka

%

Vir: Podatki iz Priloge 17; Lastni prikaz.

4.9.2 Poseljenost območja Najbolj poseljena občina v regiji je Postojna (indeks je 64,2), najmanj pa občina Bloke (160,1). Slika 20: Prikaz poseljenosti po občinah v letu 2006

0,020,040,060,080,0

100,0120,0140,0160,0180,0

Cerknica Loškadolina

Bloke IlirskaBistrica

Postojna Pivka

Pos

elje

nost

( N

otra

njsk

o-kr

aška

regi

ja=1

00)

2006

Vir: Podatki iz Priloge 18; Lastni prikaz. Po pregledu kazalcev sem ugotovila, da je najbolj razvita občina v regiji Postojna. Ima najvišjo BDV na zaposlenega, najvišjo osnovo za dohodnino in dosega najmanjši indeks staranja. Ima tudi velik odstotek območja, vključenega v Naturo 2000. Slabše stanje je le na področju brezposelnosti. Čeprav ima v primerjavi s Slovenijo podpovprečno brezposelnost (indeks je 81,2), pa je v regiji druga občina z največjo brezposelnostjo. Najslabše vrednosti po večini kazalcev dosega občina Ilirska Bistrica. Ima najmanj delovnih mest na delovno aktivno prebivalstvo (indeks je 66,4), tu je najvišja stopnja registrirane brezposelnosti v regiji, ki pa je še pod slovenskim povprečjem za eno odstotno točko. Stopnja registrirane zaposlenosti je najnižja, s 56,9 % dosega 98,4 % slovenskega povprečja, indeks

35

staranja je tudi najvišji v regiji (156,4), po bruto osnovi za dohodnino je z indeksom 90,1 na predzadnjem mestu med občinami v regiji. Edini kazalec, ki uvršča občino višje in sicer na tretje mesto, glede na ostale občine, je bruto dodana vrednost na zaposlenega, še vedno pa dosega le 83,2 % slovenskega povprečja.

5 SKLEP V Sloveniji so razlike med regijami glede razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti, zato so potrebe po regionalni politiki, ki poleg prenehanja povečevanja razlik med regijami zasleduje še druge cilje. To so trajnostni razvoj vseh slovenskih regij, zagotovitev visokega življenjskega standarda in kvalitete življenja na območju cele države, ohranjanje minimalne poseljenosti na celotnem ozemlju in varovanje naravne in kulturne dediščine. Te cilje pa se lahko doseže z dvigom bruto dodane vrednosti na zaposlenega, z vlaganji v rast in razvoj, z večjo inovativnostjo in izboljšanimi tehnološkimi procesi v podjetju in z dvigom ravni znanja zaposlenih. Vse to dviguje konkurenčnost podjetij in s tem konkurenčnost celotnega gospodarstva, saj se moramo zavedati, da čim hitrejši bo razvoj regij, tem hitrejši bo razvoj celotne države. Iz analize kazalcev, ki sestavljajo indeks razvojne ogroženosti, je razvidno, da je Notranjsko-kraška regija po večini kazalcev podpovprečno razvita. Bruto domači proizvod na prebivalca je v primerjavi z ostalimi regijami med najnižjimi, regija ima eno najnižjih bruto dodanih vrednosti na zaposlenega, kar kaže na nizko stopnjo razvitosti gospodarstva, delež prebivalcev, priključenih na javno kanalizacijo, je podpovprečen, pri številu delovnih mest na delovno aktivne prebivalce je regija med najslabšimi, pod slovenskim povprečjem je tudi povprečno število let šolanja. Osnova za dohodnino na prebivalca je glede na Slovenijo v povprečju, vendar je veliko število prebivalcev regije zaposlenih izven regije, zato ta kazalec ne kaže razvojnega stanja v regiji, ampak le ekonomsko moč prebivalcev regije. Dobre vrednosti pa dosegata kazalca stopnje brezposelnosti in stopnje zaposlenosti, ki kaže na to, da večji delež prebivalstva v delovni starosti (prebivalstvo v starosti 15 do 64 let) dejansko tudi zaposlenega. Edina dva kazalca, ki močno izstopata iz povprečja Slovenije sta delež površine območij Natura 2000 in poseljenost območja. Prvi kazalec kaže, da je v Notranjsko-kraški regiji največji delež Nature 2000 v Sloveniji. Čeprav ta kazalec iz vidika indeksa razvojne ogroženosti pomeni omejitev za regijo, pa je po drugi strani tudi velika razvojna priložnost za regijo. Drugi kazalec pa izstopa bolj v negativnem smislu. Velika poraščenost regije z gozdovi povzroča nizko poseljenost, kar pa ustvarja dodatne razvojne težave, saj so stroški izgradnje infrastrukture za zagotovitev kakovostnih bivalnih razmer toliko večji.

36

Sama največje razvojne možnosti v Notranjsko-kraški regiji vidim v razvoju ekološkega kmetijstva in kmečkega turizma. Med potrošniki se zanimanje za ekološke proizvode vedno bolj povečuje. Zdravo prehranjevanje postaja stil življenja in vedno več ljudi se vrača nazaj k naravi. Kmečki turizmi bi tako njihovim gostom poleg neokrnjene narave ponujali tudi domačo, ekološko pridelano hrano. Dodaten zaslužek bi prineslo tudi prodajanje domačih pridelkov in izdelkov domače obrti. Ponudbo se lahko dopolni še z raznimi aktivnimi in tudi adrenalinskimi dejavnostmi, ki so v zadnjem času vedno bolj popularne. To so dejavnosti, ki ne zahtevajo velikih začetnih vlaganj v infrastrukturo, območje regije pa je idealno za razvoj takih dejavnosti (planinarjenje, zmajarstvo, aktivnosti po kraških jamah, jahanje). Ob uspešnem razvoju tako kmetijstva kot ostalih nekmetijskih dejavnosti, kot so dopolnilne dejavnosti, turizem, razvoj domače obrti, lahko ustvarimo enakovreden ter trajnostni razvoj celotnega območja, saj tudi podeželje prispeva k ustvarjanju ekonomskih, gospodarskih, socialnih in ostalih kazalcev lokalnega razvoja. Najprej se je potrebno zavedati bogastva, ki nam ga daje podeželje s svojo neokrnjeno naravo, potem pa ga na uspešen in učinkovit način tržiti.

37

LITERATURA 1. Armstrong Harvey, Taylor Jim: Regional economics and policy. Oxford : Blackwell,

2000. 437 str. 2. Farič Metka: Nove zamisli regionalnega razvoja kot podlaga za oblikovanje sodobne

regionalne politike. Magistrsko delo. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1999. 93 str. 3. Habe Franc: Mlini in žage na vodni pogon na Pivki in Planinskem polju nekoč in danes.

Postojna : Društvo za varstvo kraškega okolja Postojna. 1996. 119 str. 4. Haček Miro: Regionalizacija Slovenije ob vstopanju v Evropsko unijo. Raziskovalno delo

podiplomskih študentov v Sloveniji. Ljubljana : Društvo mladih raziskovalcev Slovenije – združenje podiplomskih študentov, 2003, str. 105-115.

5. Kavaš Damjan, Pečar Janja: Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja. Indeks razvojne ogroženosti. Ljubljana : Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2005. 13 str.

6. Kovačič Art: Konkurenčnost na regionalni ravni. Naše gospodarstvo, Ljubljana, 2006, 5/6, str. 73-82.

7. Majcen Boris et al.: Priprava strokovnih podlag za strategijo regionalnega razvoja Slovenije. Ljubljana : Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2000. 302 str.

8. Pečar Janja: Regionalni vidiki razvoja Slovenije (in poslovanje gospodarskih družb v letu 2001). DZ 7/2002. Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2002. 159 str.

9. Pečar Janja: Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2003. 199 str.

10. Pečar Janja: Regije 2005 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2005. 213 str.

11. Pečar Janja: Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2006. 212 str.

12. Pečar Janja, Kavaš Damjan: Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013. Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2006. 64 str.

13. Ravbar Marjan: Dejavniki regionalnega razvoja v pokrajinski členitvi Slovenije. IB revija, Ljubljana, 2005, 1/2, str. 34-49.

14. Senjur Marjan: Razvojna ekonomika. Teorije in politike gospodarske rasti in razvoja. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2002. 732 str.

15. Strmšnik Igor: Nova regionalna politika in strukturni skladi EU v luči oblikovanja pokrajin. Posvet o regionalizaciji - uvedba pokrajin. Ljubljana : Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Inštitut za lokalno samoupravo, 2006, str. 33-34.

38

VIRI 1. Domača stran občine Loška dolina. [URL: http://www.loska-dolina.net/], april 2007. 2. Domača stran občine Bloke. [URL: http://www.bloke.si/index.php?option=com_frontpage

&Itemid=1], maj 2007. 3. Destinacija Postojna. [URL: http://www.postojnska-jama.si/?lang=si&cat=4&more=50],

maj 2007. 4. Kazalniki razvoja Slovenije. 145 str. [URL: http://www.gov.si/zmar/projekti/pr/2006/kaz

alniki 2006.pdf.], maj 2007. 5. Mihevc Andrej et al.: Notranjska A-Ž. Priročnik za popotnika in poslovnega človeka.

Murska Sobota : Pomurska založba, 1999. 268 str. 6. Natura 2000. [URL: http://www.natura2000.gov.si/], april 2007. 7. Orožen Adamič Milan, Perko Drago, Kladnik Drago: Krajevni leksikon Slovenije.

Ljubljana: DZS, 1995. 638 str. 8. Pokrajine. [URL: http://www.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_lokalne_samoup

rave/pokrajine/], junij 2007. 9. Popis 2002. Ljubljana: SURS, 2002. 10. Predlog zakona o pokrajinah. [URL: http://www.postojna.si/dokument.aspx?id=3379],

junij 2007. 11. Regionalni razvojni program 2007-2013. 92 str.+ pril. [URL: http://www.rra-

nkr.si/rrp.php], maj 2007. 12. SI-STAT podatkovni portal. [URL: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp], april

2007. 13. Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007-2013

(Uradni list RS, št. 23/06). 14. Slovenske regije v številkah 2006. [URL: http://www.stat.si/doc/pub/slovenske_regije_

2006-koncna.pdf], maj 2007. 15. Slovenske regije v številkah 2007. [URL: http://www.stat.si/doc/pub/slovenske_regije_

2007-koncna.pdf], maj 2007. 16. Spletna stran družbe Pivka perutninarstvo d.d. [URL:http://www.pivkap.si/podjetje/

podjetje.html], maj 2007. 17. Spletna stran podjetja Liv d.d. [URL: http://www.liv.si/liv/predstavitev.html], maj 2007. 18. Spletna stran družbe Javor Pivka d.d. [URL: http://www.javor.si], maj 2007. 19. Spletna stran občine Pivka. [URL: http://www.pivka.si/podrocje.aspx], maj 2007. 20. Statistični letopis RS 1998. Ljubljana: SURS, 1999. 21. Statistični letopis RS 2002. Ljubljana: SURS, 2003. 22. Statistični letopis RS 2006. Ljubljana: SURS, 2007. 23. Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, št. 28/2000). 24. Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, št. 9/2007). 25. Uredba SKTE 2007. [URL: http://www.stat.si/doc/reg/skte/Uredba_SKTE_2007obrazloži

tev.doc], maj 2007.

39

26. Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 68/06).

27. Ustanavljanje pokrajin. [URL: http://www.svlr.gov.si/si/ delovna_podrocja/podrocje _lokalne_samo uprave/pokrajine/ustanavljanje_pokrajin/], junij 2007.

28. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05).

40

PRILOGE

Priloga 1: Regionalni BDP v letih 1995, 1999 in 2004

1995 1999 2004 Na

prebivalca (EUR)

Indeks (Slo=100)

Na prebivalca

(EUR)

Indeks (Slo=100)

Na prebivalca

(EUR)

Indeks (Slo=100)

SLOVENIJA 7.902 100,0 10.194 100,0 13.146 100,0Notranjsko-kraška 6.037 76,4 7.920 77,7 10.117 77,0Pomurska 6.138 77,7 7.306 71,7 9.072 69,0Podravska 6.467 81,8 8.380 82,2 11.108 84,5Koroška 6.268 79,3 8.200 80,4 10.186 77,5Savinjska 7.417 93,9 9.266 90,9 11.726 89,2Zasavska 6.602 83,6 8.321 81,6 9.438 71,8Spodnjeposavska 6.598 83,5 8.517 83,6 10.462 79,6Jugovzhodna Slovenija

7.109 90,0 9.252 90,8 11.954 90,9

Osrednjeslovenska 10.834 137,1 14.244 139,7 18.786 142,9Gorenjska 7.003 88,6 8.967 88,0 11.321 86,1Goriška 7.669 97,1 10.114 99,2 12.599 95,8Obalno-kraška 8.563 108,4 10.759 105,5 13.573 103,2

Vir: SI-STAT podatkovni portal, 2007. Priloga 2: Bruto dodana vrednost na zaposlenega v obdobju 2003-2005

BDV gospodarskih družb na zaposlenega v EUR Indeks (Slo=100)

2003 2004 2005 2003 2004 2005 SLOVENIJA 25.580,04 27.854,28 29.064,43 100,0 100,0 100,0Notranjsko-kraška 21.002,34 22.479,55 24.186,28 82,1 80,7 83,2Pomurska 17.134,03 17.659,82 18.907,53 67,0 63,4 65,1Podravska 21.044,07 23.284,93 24.177,93 82,3 83,6 83,2Koroška 20.117,68 22.258,39 25.363,04 78,6 79,9 87,3Savinjska 22.295,94 24.123,69 25.830,41 87,2 86,6 88,9Zasavska 22.754,97 23.539,48 25.776,16 89,0 84,5 88,7Spodnjeposavska 26.072,44 27.507,93 30.913,04 101,9 98,8 106,4Jugovzhodna Slovenija 23.777,33 28.054,58 31.597,40 97,4 100,7 108,7Osrednjeslovenska 30.850,44 33.329,16 33.683,86 120,6 119,7 115,9Gorenjska 24.290,60 26.623,27 27.562,18 95,0 95,6 94,8Goriška 26.084,96 29.323,15 29.089,47 102,0 105,3 100,1Obalno-kraška 27.532,97 29.552,66 30.904,69 107,6 106,1 106,3

Vir: Pečar, 2006, str.120-127; Pečar, 2005, str. 126-133; Lastni preračuni.

1

Priloga 3: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca v letih 1995, 2000 in 2005

Bruto osnova za dohodnino na prebivalca, indeks (Slo=100) 1995 2000 2005

SLOVENIJA 100,0 100,0 100,0Notranjsko-kraška 97,0 101,5 98,1Pomurska 77,4 75,2 74,2Podravska 85,5 84,6 86,7Koroška 85,9 86,1 89,1Savinjska 93,5 89,6 90,8Zasavska 95,8 94,6 91,3Spodnjeposavska 84,4 85,8 85,7Jugovzhodna Slovenija 93,1 90,8 95,6Osrednjeslovenska 119,7 123,5 121,9Gorenjska 101,6 101,5 102,4Goriška 107,6 110,1 104,4Obalno-kraška 109,5 110,9 107,1

Vir: Pečar, 2006, str. 144-147; Kazalniki razvoja Slovenije, 2006, str. 118. Priloga 4: Delovna mesta na delovno aktivno prebivalstvo (indeks dnevne migracije) v letih 2000, 2003 in 2005

Indeks dnevne migracije 2000 2003 2005

SLOVENIJA 100,0 100,0 100,0Notranjsko-kraška 90,1 85,3 82,4Pomurska 95,7 94,0 92,2Podravska 98,8 99,0 97,3Koroška 92,5 90,3 89,1Savinjska 100,6 99,7 99,8Zasavska 86,8 80,0 77,4Spodnjeposavska 92,0 88,0 85,0Jugovzhodna Slovenija 93,9 92,6 92,6Osrednjeslovenska 111,7 115,1 118,3Gorenjska 90,8 90,4 88,6Goriška 96,9 96,0 95,7Obalno-kraška 98,4 97,9 97,8

Vir: Pečar, 2006, str. 60.

2

Priloga 5: Stopnja registrirane brezposelnosti v letih 1997, 2001 in 2005

Stopnja registrirane brezposelnosti % Indeks (Slo=100)

1997 2001 2005 1997 2001 2005 SLOVENIJA 14,4 11,2 10,2 100,0 100,0 100,0Notranjsko-kraška 12,0 9,4 7,9 83,3 83,9 77,5Pomurska 17,8 16,3 17,1 123,6 145,5 167,6Podravska 22,4 17,4 13,5 155,6 155,4 132,4Koroška 13,0 9,9 10,6 90,3 88,4 103,9Savinjska 16,1 13,1 12,7 111,8 117,0 124,5Zasavska 17,9 14,3 13,8 124,3 127,7 135,3Spodnjeposavska 16,4 13,9 11,5 113,9 124,1 112,7Jugovzhodna Slovenija 14,0 9,6 8,8 97,2 85,7 86,3Osrednjeslovenska 10,2 8,0 7,6 70,8 71,4 74,5Gorenjska 12,0 8,7 7,3 83,3 77,7 71,6Goriška 9,6 5,6 6,5 66,7 50,0 63,7Obalno-kraška 11,0 8,7 7,5 76,4 77,7 73,5

Vir: Pečar, 2005, str. 42; Pečar, 2006, str. 47; Lastni preračuni. Priloga 6: Stopnja (formalne) registrirane zaposlenosti v letih 1997, 2001 in 2005

Stopnja registrirane zaposlenosti % Indeks (Slo=100)

1997 2001 2005 1997 2001 2005 SLOVENIJA 53,7 57,7 57,8 100,0 100,0 100,0Notranjsko-kraška 54,9 60,0 61,4 102,2 104,0 106,2Pomurska 52,6 55,1 52,7 98,0 95,5 91,2Podravska 48,0 52,3 53,8 89,4 90,6 93,1Koroška 52,1 56,9 56,1 97,0 98,6 97,1Savinjska 53,6 57,0 57,1 99,8 98,8 98,8Zasavska 50,0 55,2 54,4 93,1 95,7 94,1Spodnjeposavska 52,9 56,3 56,4 98,5 97,6 97,6Jugovzhodna Slovenija 55,8 60,5 60,0 103,9 104,9 103,8Osrednjeslovenska 57,0 61,0 60,8 106,1 105,7 105,2Gorenjska 54,5 58,3 59,0 101,5 101,0 102,1Goriška 55,2 60,0 59,1 102,8 104,0 102,2Obalno-kraška 54,0 58,1 58,8 100,6 100,7 101,7

Vir: Pečar, 2005, str. 54; Pečar, 2006, str. 58; Lastni preračuni.

3

Priloga 7: Indeks staranja prebivalstva v letih 1997, 2001 in 2005

Indeks staranja prebivalstva 1997 2001 2005

SLOVENIJA 77,6 94,1 110,5Notranjsko-kraška 90,1 105,4 119,9Pomurska 87,8 102,4 115,0Podravska 82,3 101,7 118,9Koroška 64,1 80,7 99,1Savinjska 70,1 85,2 99,8Zasavska 89,4 106,7 126,2Spodnjeposavska 82,9 98,7 114,9Jugovzhodna Slovenija 62,9 102,4 96,7Osrednjeslovenska 75,0 85,4 106,7Gorenjska 69,5 85,6 102,8Goriška 95,7 110,1 128,3Obalno-kraška 96,2 118,5 141,8

Vir: Statistični letopisi 1998, 2002, 2006; Lastni preračuni. Priloga 8: Povprečno število let šolanja prebivalstva starega 15 let in več

Povprečno število let šolanja prebivalstva starega 15 let + Leta šolanja Indeks (Slo=100)

SLOVENIJA 10,64 100,0Notranjsko-kraška 10,29 96,7Pomurska 10,02 94,2Podravska 10,60 99,7Koroška 10,33 97,1Savinjska 10,39 97,7Zasavska 10,34 97,2Spodnjeposavska 10,19 95,8Jugovzhodna Slovenija 10,14 95,3Osrednjeslovenska 11,27 105,9Gorenjska 10,70 100,6Goriška 10,42 97,9Obalno-kraška 10,70 100,6

Vir: Popis 2002, 2002; Lastni preračuni.

4

Priloga 9: Delež prebivalstva priključenega na javno kanalizacijo v letu 2002 in delež površine območij Natura 2000 v letu 2004

Delež prebivalstva priključenega na javno kanalizacijo

Delež površine območij Natura 2000

% Indeks (Slo=100)

% Indeks (Slo=100)

SLOVENIJA 49,9 100,0 35,5 100,0Notranjsko-kraška 40,5 81,2 53,6 150,9Pomurska 31,2 62,6 43,5 122,4Podravska 44,2 88,6 28,2 81,1Koroška 49,3 98,8 19,5 55,0Savinjska 39,4 79,0 16,6 46,8Zasavska 63,5 127,2 21,8 61,5Spodnjeposavska 34,2 68,5 18,5 52,1Jugovzhodna Slovenija 36,8 73,7 48,4 136,2Osrednjeslovenska 66,9 134,1 21,6 60,8Gorenjska 52,4 104,9 44,3 124,9Goriška 47,4 95,6 47,1 132,7Obalno-kraška 59,0 118,2 48,2 135,7

Vir: Pečar, Kavaš, 2006, str. 22, 24. Priloga 10: Poseljenost območja

Poseljenost Površina, km² Št. prebivalcev

(30.6.2006) Km²/preb.

2006 2006 Indeks (Slo=100) SLOVENIJA 20.273 2.008.516 100,0Notranjsko-kraška 1.456 51.386 280,7Pomurska 1.337 122.198 108,,5Podravska 2.170 319.530 67,3Koroška 1.041 73.729 139,9Savinjska 2.384 258.684 91,3Zasavska 264 45.311 57,7Spodnjeposavska 885 70.044 125,2Jugovzhodna Slovenija 2.675 140.119 189,1Osrednjeslovenska 2.555 502.100 50,4Gorenjska 2.137 199.626 106,1Goriška 2.325 119.632 192,5Obalno-kraška 1.044 106.157 97,4

Vir: Statistični letopis 2006; SI-STAT podatkovni portal, 2007; Lastni preračuni.

5

Priloga 11: Bruto dodana vrednost na zaposlenega v obdobju 2003-2005

BDV gospodarskih družb na zaposlenega v EUR Indeks (Slo=100)

2003 2004 2005 2003 2004 2005 Cerknica 19.600,23 21.574,03 22.717,41 76,6 77,5 78,2Loška dolina 25.972,29 25.730,26 26.205,98 101,5 92,4 90,2Bloke 21.736,77 20.163,58 22.487,90 85,0 72,4 77,4Ilirska Bistrica 21.181,77 22.504,59 24.182,11 82,8 80,8 83,2Postojna 23.301,62 25.041,73 27.420,30 91,1 89,9 94,3Pivka 14.838,93 17.209,15 18.853,28 58,0 61,8 64,9

Vir: Pečar, 2005, str. 116 in Pečar, 2006, str.125. Priloga 12: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca v obdobju 2003-2005 Bruto osnova za dohodnino na prebivalca, indeks (Slo=100) 2003 2004 2005 Cerknica 99,9 98,3 98,7Loška dolina 106,1 101,0 101,1Bloke 92,9 90,4 89,8Ilirska Bistrica 93,9 93,9 90,1Postojna 109,5 107,6 107,1Pivka 98,8 97,8 94,6

Vir: Pečar, 2006, str.146. Priloga 13: Delovna mesta na delovno aktivno prebivalstvo (indeks dnevne migracije) v obdobju 2003-2005

Indeks dnevne migracije 2003 2004 2005

Cerknica 70,4 70,3 70,8Loška dolina 112,0 108,0 106,5Bloke 54,1 62,2 68,7Ilirska Bistrica 67,7 66,9 66,4Postojna 101,9 97,0 95,5Pivka 94,7 92,1 90,6

Vir: SI-STAT podatkovni portal, 2007.

6

Priloga 14: Stopnja registrirane brezposelnosti v obdobju 2003-2005

Stopnja registrirane brezposelnosti % Indeks (Slo=100)

2004 2005 2004 2005 Cerknica 7,5 7,2 70,6 70,7Loška dolina 5,6 5,5 52,3 54,4Bloke 5,7 5,7 53,7 56,1Ilirska Bistrica 9,7 9,2 91,8 90,4Postojna 9,1 8,2 85,7 81,2Pivka 7,1 7,6 66,7 74,8

Vir: Pečar, 2005, str. 116; Pečar, 2006, str. 110. Priloga 15: Stopnja formalne registrirane zaposlenosti v obdobju 2004-2005

Stopnja registrirane zaposlenosti % Indeks (Slo=100)

2004 2005 2004 2005 Cerknica 61,4 63,3 110,3 109,5Loška dolina 66,3 68,5 119,1 118,5Bloke 59,8 66,7 107,5 115,4Ilirska Bistrica 54,7 56,9 98,2 98,4Postojna 59,6 62,4 107,0 107,9Pivka 59,5 60,6 106,9 104,8

Vir: Pečar, 2005, str. 116; Pečar, 2006, str. 110. Priloga 16: Indeks staranja za obdobje 2004-2006

Indeks staranja 2004 2005 2006

Cerknica 103,2 106,4 113,9Loška dolina 111,6 119,8 118,8Bloke 131,0 132,9 143,4Ilirska Bistrica 147,7 150,5 156,4Postojna 99,3 103,4 103,9Pivka 106,5 107,8 113,0

Vir: SI-STAT podatkovni portal, 2007; Lastni preračuni.

7

Priloga 17: Delež površine območij Natura 2000 v % Cerknica 39,99Loška dolina 69,51Bloke 20,04Ilirska Bistrica 50,37Postojna 67,90Pivka 57,21

Vir: Natura 2000, 2007. Priloga 18: Poseljenost območja

Poseljenost Površina, km² Št. prebivalcev

(30.6.2006) Km²/preb.

2006 2006 Indeks (Slo=100) Cerknica 241 10.829 78,5Loška dolina 167 3.907 150,9Bloke 75 1.653 160,1Ilirska Bistrica 480 14.163 119,6Postojna 270 14.851 64,2Pivka 223 5.983 131,5

Vir: Pečar, 2006, str. 106; Lastni preračuni.

8