Rimsko pravo

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1 2 3 4 5

O bli g a c ij s k o p r a v oPoglej Justinjanovo in Pavlovo definicijo obligacijskega prava v knjigi primerov!Terjat e v je možnos t zahtev a ti . Upnik lahko zahtev a od dolžnika.Dolg je obveznos t izpolniti. Upnik lahko dolžnika v to prisili.Obliga cij sk o razm e rj e je razmerje med upnikom in dolžnikom. Je relativno razm erje. Terjati sme m le od dolžnika in sicer le enkra t v isti zadevi - ne bis in idem - zahte va m lahko le enkrat . Ko to porabim, nima m noben e g a zahtevka več.Dolžnik je veljavno zavez an , četudi nima sreds t ev, da bi vrnilPreza d o lž e n e c je nekdo, čigar obveznos ti so večje kakor pa premož e nje .

Na sam e m začetku rimskeg a prava je razlikovanje med stvarnimi pravica mi in obligacijo minimalno. Upnik je pridobil pravico na dolžniku (če ni plačal, ga je lahko ubil). Že v zakoniku XII. plošč se pojavi altern a tivna možnos t , da sme upnik dolžnika prodati na tuje. V ospredju ni več dolžnikovo življenje,a m p a k stopi v ospredje premož e njsko razmerje. Sprva je to dolžnikovo telo, kasnej e pa njegovo premož e nje . Dolžnik praviloma jamči za svoje obveznos ti z vsem premož e nj e m. Nekater a obligacijska razm erja, ki so bolj zaupn e narave , pa ne zajem ajo vsega premož e nj a, amp ak lahko dolžnik obdrži toliko, kolikor nujno potreb uje za življenje - pravna dobrot a življenjskega minimu m a = beneficiu m comp e t e n t iae .Naturaln a - narav n a obv e z n o s t obveznos t , ki jo je mogoče normalno izpolniti, ni pa je mogoče iztožiti. Če pa jo izpolnim, ne more m terjati nazaj (starejši nedora sli, suženj, oseb a pod oblastjo zoper osebo pod katero je).Ni nujno, da obveznos t nast an e z dogovoro m. Obveznos ti v prid ali brem e 3. osebe so nične (primer 302).

1 Vrst e obv e z n o s t i

.1.1 Glede na način ustanovitve1. kontrak ti - samos tojne , iztožljive pogodb e2. delikti - protipravn a dejanja (vržem kame n v šipo) (primer 298)3. kvaziko n tr ak t i - navzven daje vtis, da gre za pogodbo, manjka pa temeljni del - soglasje, zato se od kontrakt a razlikuje po nast anku (ni soglasja)4. kvazid el ik t - od delikta se razlikuje po tem, tam obveznos t tem elji na protipravn e m dejanju in krivdi, tu pa izhodišče ni krivda, ampak objektivna odgovornos t . Objektivna odgovornos t - ne glede na krivdo, si odgovore n . Če je nekdo vrgel nekaj iz stanova nj a in s tem druge g a poškodov al, je odgovarjal lastnik stanova nj a.

.1.2 Glede na vsebino1. oblig a c ija dandi - obveznos t je pren es t i neko stvar v last (izročiti kupnino v last)2. oblig a c ija faci e n d i - obveznos t nekaj storiti, zagotoviti nek učinek.

Obligacija mora biti možna. Če se zavež e m nekaj, kar je nemogoč e , ne nast a n e obligacija. Tu je mišljena objektivna možnos t (Npr. slikar se obvež e naslikati portre t A-ja. Vendar pa se naslednji dan ponesr eči in postan e invalid na desno roko, s katero slika. V tem primeru ne more več naslikati portret a .)

Nemožnos t je lahko začetn a ali naknad n a . Če je nezmož nos t začetn a , obligacija sploh ni nast al a . Če pa je naknad n a , torej, ko je že nast al a veljavna obveznos t , gre škoda na račun upnika, če ni tega zagrešil dolžnik

3. contra c t u s unilat er a l i s - enostran sk a pogodb a4. contra c t u s bilat er ali s - dvostra nsk a pogodb a , kjer sta obe strani upnika in dolžnika (kupna pogodb a: prodajalec je dolžan stvar dati in upravičen do plačila, kupec pa je dolžan plačati in upravičen do stvari.)5. ge n u s - sp e c i e s : Species perit et cui debe tur, genus perire non conseture - če gre za species , je škoda upnikova, če gre pa za genus , je škoda dolžnikova.

32

Rimsko pravo

6. Altern a t iv n a obv e z n o s t - pred m e t a sta dva. Dolžnik dolguje upniku dvoje, upnik pa dobi le eno (»Ali mi obljubiš dati Stiha ali Pamfila?«) Upnik ne sme terjati eneg a , ker bi s tem izbiral, do česar pa nima pravice. Zato terja eneg a ali druge g a . Če eden umre, umre dolžniku in upnik lahko terja drugi pred m e t .7. Facul ta s altern a t i v a - nasprotje od alterna tivn e obveznos ti. Dolžnik dolguje eno, vend ar lahko upniku izpolni nekaj druge g a . (Suženj povzroči škodo. Dolžnik lahko nam e s to povračila škode izroči tistega , ki je škodo povzročil. Laesio enormis - če je prodajalec prodal stvar pod njeno polovično vrednos tjo, je lahko zahtev al razdor pogodb e. Kupec je lahko to stvar vrnil, ali pa doplačal do polne vrednos ti.

Dajatev nam e s to plačila - »Nima m denarja, ponudim it nekaj druge g a . « Upnik tega ni dolžan spreje ti8. Deljive - ned e ljiv e dajatv e Deljive so obveznos ti, ki jih je možno razdeliti v delitveni

fazi9. Prvotn a - drug o t n a obv e z n o s t - prvotna obveznos t je izpolnitev, drugotn a pa je

odškodninsk a10. Glavna - pos tr a n s k a - glavna obveznos t je plačilo glavnice, postran sk a pa je

plačilo obresti

2 Subjekt i obv e z n o s t i

.2.1 Deljene obveznos t iRazdelijo se med posa m e z n e subjekte , tako da med njimi ni nobenih stičnih točk (dedova nje). Nomina ipso iura divisa - ko dedujejo, bo veljalo, da je vsak soraz m er n o s svojim deleže m dolžan povrniti dolgove in terjati dajatve .

.2.2 Kumulativna konkurencaKopičijo se zahtevki zoper več subjektov. (Zaloten tat je moral plačati 4x vrednos t stvari, če pa mu je bila krivda le dokaz an a , je moral plačati 2x vrednos t . Če pa je bilo storilcev več, je bilo možno terjati od vsakeg a poseb ej.) Če je pri penalni tožbi (kjer se kaznuje) več subjektov, je mogoče od vsakeg a zahtev a t i večkra tno vrednos t . Tudi če eden plača, so ostali še vedno dolžni.

.2.3 Solidarna obveznos tTo je nerazd eln a obveznos t . Pri večih subjektih bo vsak od njih dolžan izpolnit obveznos t , kar pa bo učinkovalo nasproti vsem. Vsi dolžniki ali upniki se obravn av ajo kot eden .

U - upnik, D - dolžnik

U1 U2 U3 U

D D1 D2 D3

Slika 18Upnik lahko terja od solidarne g a dolžnika celoto in s tem postan ejo prosti vsi ostali dolžniki. Temu pa sledi faza regresn e g a postopka, kjer se bo ugotavljalo koliko je dolžnik povrnil za ostale , oziroma upnik izterjal za ostale. Upnik ne more dobiti od enega več, kot bi dobil od vseh skupaj. = > Tisti solidarni dolžnik, ki je terjan, lahko uveljavlja tudi zahtevke ostalih solidarnih dolžnikov proti upniku. Npr.: če so vsi skupaj dolžni upniku 100 in ima eden od njih zaht ev ek proti upniku 50, bo lahko katerikoli od ostalih solidarnih dolžnikov uveljavljal ta zahtev ek in povrnil samo 50. Seved a pa se bo izenačilo kasneje v regresn e m postopku.Najprej je bila tipična solidarn a obveznos t pri poroštvu. Upnik je lahko terjal dolžnika ali poroka.Prepr o s t e solidarn e obv e z n o s t i - izvirajo iz odškodninskih tožb. Upnik sme terjati dokler ne pride do plačila.

33

Rimsko pravo

Prav e solidarn e obv e z n o s t i - izvirajo iz pogodb e ali iz oporoke. Terjati je možno le enkra t (če se zmotimo, ne sme m o več terjati)Beneficiu m divisionis - pravn a dobrot a , kadar je dolžnik terjan na celoto, lahko terja razdelit ev.Solidarna obveznos t v rimske m pravu nast an e pri poroštvu.Regr e s - zahtev ek po poplačilu tistega , kar sem plačal za druge g a dolžnika. Beneficiu m calendaru m actionu m - pravn a dobrot a odstopitve akcij. Tisti, ki je plačal za druge , lahko od upnika zahtev a , da mu odstopi akcije, ki jih ima naspro ti drugim dolžnikom. Regres bo odvisen od kavze, zakaj je prišlo do poroštva (če je bilo darovan o, ne bo regres a ) .

3 Obre s t iObres ti - so civilni plodovi, glavnica pa se obravn av a kot plodonosn a stvar. Obres ti so povrnitev interes a , ki ga ima upnik do tega, da bi imel glavnico. Glavnica preds t avlja premož e nje , ki prinaš a koristi. Rimsko pravo je vedno obravn av alo obres ti ločeno od glavnice.Veljalo je načelo: Ne ultra alteru m tantu m - Ne več kot je mogoče . ko so obresti prese gl e glavnico, se je obrestov a nje pren e h alo. Rimsko pravo že v Zakoniku XII. plošč določa 12% obres tno mero (ne ve pa se ali je bila to letna ali mes eč n a) . Skozi zgodovino je bilo več poskusov, kako omejiti ali zmanjša ti obresti, vendar so se izjalovili.Justinjanovo pravo je maksimiralo obres tno mero:• 6% - redne obres ti• 8% - trgovski posel• 12% pomorske obres ti, ker so prisotni že zavarovalni elem e n ti• 4% - če daje posojilo ugledn a oseba nihče ni hotel biti ugledn a oseba

4 Pog o d b e n a kaze n (glob a )Gre za interes , ki ga ima stranka na tem, da bi bila obveznos t izpolnjena oz. da je izpolnjena pravoča s n o.Prava pog o d b e n a kaze n - dogovorjen a v zvezi z neka samos tojno iztožljivo obveznos tjo (A: “Ali mi obljubiš dati Stiha?” B : “Obljubim” A: “Ali mi boš dal drugač e 1000?” B : “Bom.”)Pri pravi pogodb e ni kazni imamo 2 možnos ti - kaj terjati (Stiha, 1000, ali pa oboje?). To je odvisno od nam e n a - ali je šlo zato kot alterna tiva (eno ali drugo), ali pa je to zamud nin a (terjamo oboje). Če iz pogodb e ni razvidno, se šteje, da gre za zamudo.Neprav a pog o d b e n a kaze n - kjer je nekaj le pogojno obljubljeno (“Če mi do 1. marca ne daš sužnja Stiha, mi daš 1000.”)

5 Izpolnitv e n i krajČe ni izrecne g a dogovora in tudi iz sam e obveznos ti ni jasno, je vpraš a nj e kje je dolžnik dolžan izpolnit obveznos t . Če dolžnik ne izpolni obveznos ti na prave m kraju, lahko nast a n e škoda (nam e s t o da bi dostavil premo g od hiše, ga pusti v Luki Koper in upnik ima stroške).Če ni drugač e dogovorjeno , se šteje, da je dolžnik izpolnil na prave m kraju, če je izpolnil tam, kjer je njegov domicil (stalno prebivališče). Denarn a obveznos t pa je prinosnina upniku ga je treba prinesti.

6 Izpolnitv e n i časGre za pravoča s n o s t izpolnitve. Povezan je z zamudo Pravočas n o je takrat , kadar je bilo dogovorjeno . Dies interpellat pro homine - čas opozarja nam e s to človeka.Čas je lahko opred eljen datu m sko ali vsebinsko (sem e n sko žito je treba dobaviti do konca setve). Če čas ni določen, je treba obveznos t poravn a ti takoj. Dolžnik pride v zamudo, če ni drugač e določeno, ko ga upnik opomni.Posledica dolžnikove zamud e je postrožitev njegove obveznos ti:• individualno določena stvar - nevarnos t naključne g a uničenja preide na dolžnika. Izjemo določa rimsko pravo takrat , kadar dolžnik dokaže, da bi bila stvar po naključju uničen a tudi če bi bila izročen a .

34

Rimsko pravo

• denar - zamud n e obres ti• nado m e s t n a stvar - odškodnina• stvar, kjer je pravočasno s t bistveni elem e n t izpolnitve - zamud a se obravn av a kot neizpolnitev. Možno je zahtev a ti povračilo interes a .

Do kod seže odškodninski zaht ev ek? (primer 514,515)Dolžnikova zamud a je vedno krivdna, zamudn e posledica ga ne zaden ejo, če je bil odsot en po državnih poslih.Upnikova zamud a - takrat kadar ni sprejel ponujen e izpolnitve. Če mu je dolžnik ponudil manj kot celoto, se je štelo, da mu ni ničesar ponudil. Izjema je le pri denarju, kjer je upnik dolžan spreje ti del dolga. Če pride upnik v zamudo, se dolžniku zmanjša odgovornos t . Dolžnik bo odgovarjal le za naklepn a poškodova nj a. Če je prišel v zamudo kupec vina, je smel prodajalec to vino izliti, če je potrebov al sode.

7 Stop nj e krivd eKrivda je subjektiven odnos do nast al e odgovornos ti. Stopnje:• nakle p (dolu s ) - hote povzroči škodo in ve za posledice• malo m a r n o s t (culpa) - to je poma njkanje skrbnos ti (diligentia ). Iz posledice

sklepa m o na krivdo. 2 stopnji:1. culpa lata - opušča nje slehern e skrbnos ti, nerazsod no ravnanje. Gre za veliko malom ar no s t - pri norm alne m človeku tega ne more m o pričakova ti. Justinjanovo pravo jo izenačuje z naklepo m.2. culpa levis = omnis culpa - opušča nje skrbnos ti dobreg a gospod arj a. Pojem dobreg a gospod arja je abst rakt e n pojem. Izjemom a se ta skrbnos t ( culpa in concreto ) šteje za opušč a nje skrbnos ti če sem že po naravi malom ar e n , ne bom odgovarjal.

• naključn o unič e nj e - ne gre za krivdno okoliščino. Gre za tista naključja, ki jih ne povzroči višja sila (npr. tatvina, …)• višja sila (vis maior) - tista okoliščina, ki povzroči škodo in je ni mogoče niti predvideti, niti prepreči ti.

Dogovor med stranka m a ne more izključiti odgovornos ti za naklep, ali pa naprtiti odgovornos t za višjo silo. Če ni dogovora velja utilit e t n o nač e l o , ki izhaja iz koristi. Tista stranka, ki nima koristi, odgovarja samo za naklep in veliko malom ar no s t .Naklep 3. oseb e je lahko naključje v pogodb e n e m razm erju (če nekdo ukrade stvar, je ravnal naklepno).

8 KontraktiPrimer 295,296Kontrakti so razmerja, ki nast a n ejo z dogovoro m in pravni red določa iztožljivost dogovora . Glede na način nast ank a je več vrst:• verbalni kontrakti - soglasje je dosež e no z določenimi bese d a mi• literalni kontrakti - vpis v gospod ar sko knjigo• realni kontrakti - izpolnitev ene stranke • konsenz u alni kontrakti - neform alni dogovor, dosež e n o soglasje, spominjajo na pakte

Vsem kontrakto m je skupno soglasje.

.8.1 Verbalni kontrakti

.8.1.1 Dictio dotis

Nevestin oče ali njegov moški prednik jo obljubi ob molčeče m soglasju ženina - gre za obljubo dote, katero je mož dobil v upravljanje samo z ženinim soglasje m.

35

Rimsko pravo

.8.1.2 Iurata operaru m promissio

Zaprisež e n a obljuba del. Šlo je za sužnja, ki je pred osvoboditvijo obljubil gospod arju, da bo po osvobodi tvi zanj delal določen a dela. Gospod ar je takoj po osvobodi tvi od sužnja zahtev al ponovitev prisege v obliki pogodb e . Če osvobojen e c ni izpolnil, kar je obljubil, ga je lahko gospod ar tožil. Vendar pa je lahko suženj ugovarjal z exce ptio libertatis causa - ugovor razbre m e ni tve prostos ti, če je bil preobre m e nj e n .

.8.1.3 Stipulacija

Nastan e z vpraš a nj e m in odgovoro m. Upnik je stipulator, dolžnik pa promisor.Pogoji:• sprva sta morali stranki uporabiti isti glagol• obe stranki morat a biti zmožni verbalne g a sporazu m e v a nj a• razum e v a nje jezika ali zanesljiv prevajalec

Gre za obveznos t stricti iuris. (Primeri 328, 329, 322, 326, 334)Ko se začnejo meša t i vrednos tni siste mi, se začenja stipulacija zapisova ti, vend ar pa je to še vedno verbalni kontrakt .Posebnos t stipulacije je, da jo formulira ena stranka (tista, ki vpraša). Zato se rimski juristi v dvomu obrnejo v prid dolžniku. Kar ni bilo izrecno poved a n o, ni potrebn o izpolniti. To velja pri proble m u interpre t acije.Med vpraš a nj e m in odgovoro m ne sme miniti daljši čas.Pogodb a, ki jo sklepat a stranki ima navadn o nek tem elj, kavzo. Če je kavza razvidna, je to kavzaln a stipula cija , če pa ni, je to abs tr ak t n a stipula cija . Praktična posledica bo, da tisti, ki je obljubil za nekaj, kar ni bilo izpolnjeno, ni nič dolžan. Npr.:abstrak tn a stip.: “Ali mi obljubiš dati 10?”kavzalna stip.: “Ali mi obljubiš dati 10 za doto?” če ni bila sklenjen a zakonska zveza, mu drugi ni nič dolžan.Pog ojn a stipula cija : “Ali mi daš 10, če se poročim s teboj?” abst raktn a stipulacija, znan je pogoj, ne pa kavza. Vendar pa ta stipulacija ni veljavna , ker je contra bonos mores (ne smeš siliti v zakonsko zvezo).Pri abstrak tni stipulaciji nast an e proble m, kadar odpad e tem elj ali pa ga sploh ni. Če je šlo za povrnitev dolga, je lahko dolžnik ugovarjal z ugovorom nepreje t e g a denarja - excep tio non num erat e pecuniae . Justinjanovo pravo je otežilo izterjevanje abstrak tn e obveznos ti. Upnik je moral dokazova ti kavzo. Kaznovan je bil dolžnik, ki je neut e m eljeno ugovarjal, da ni bilo kavze plačati je moral dvojno.Tožb e:Actio certae creditae pecuniae - zaradi določen e g a posojen e g a denarjaCondictio certae rei - tožba zaradi določen e stvariCondictio triticaria - tožba zaradi žitaActio incerti ex stipulata - tožba zaradi nedoloče n e g a iz stipulacije

Stipulacija se je veliko uporabljala nam e s t o kupne pogodb e.Mogoče je obljubiti obveznos ti, ki v trenutku še niso določen e , bodo pa postale določen e (februarja obljubim ves pridelek določen e g a zemljišča)Izpolni t e v obv e z n o s t iKo je bilo izpolnjeno, kar je bilo obljubljeno, obveznos t ugasn e . Lahko pa pren e h a tudi z akceptilacijo - prekinitev obveznos ti z vpraša nj e m in odgovoro m (“Ali imaš tisto, kar sem obljubil za spreje to?”) - ne glede ali sem izpolnil ali ne, obveznos t prene h a .Zapus tnik razveljavi oporoko, ko sest avi novo.

.8.1.3.1 Akcesorne stipulacije

1. adstipulacija razširi obveznos t še na druge (A reče dolžniku: “Ali mi obljubiš dati istih sto?” nast an e t a solidarna upnika, saj mu je obljubil tistih 100, ki jih je že nekomu druge m u)2. adpro misija - gre za isto kot pri adstipulaciji, le da nast a n e t a solidarna dolžnika.

Različna poroštva: sponzija, fidepro misija, fidejusija .

36

Rimsko pravo

(lahko je poleg druge obveznos ti, tudi naturalne)(sta le razširitev stipulacije, torej mora biti najprej sklenjen a stipulacija)

Tudi ta solidarna obveznos t je lahko ustanovljen a subsidiarno porok dolguje le tisto, kar upnik ni mogel izterjati od dolžnika.Pojavile so se različne pravn e dobrot e:• Beneficiu m divisionis - ugovor poroka, ki ga upnik terja na celoto, s katerim ugovarja naj ga terja le na toliko, kolikor nanj odpad e• Beneficiu m excussionis ordinis - dobrot a vrstneg a reda; uveljavlja porok, če upnik še ni terjal dolžnika, ali dolžnik, če upnik še ni uveljavil zastavitve.

Porokova obveznos t ne sme biti večja od dolžnikove.Regr e sTemelji na pravni dobroti Beneficiu m actione m regendoru m . Porok bo lahko od upnika zahtev al , naj mu odstopi tožbe, ki jih ima nasproti dolžniku in tako bo lahko terjal od dolžnika, kar je zanj plačal. Vendar pa porok ne bo mogel terjati dolžnika, če: - je bilo poroštvo darilne narave ,

- je dolgoval kot dolžnik se pobota

Če je gospod ar posla izjemo m a prepove d al izvrševanje posla, je tisti, ki ga je izpeljal, to storil na lastno odgovornos t ne more zahtev a t i povračila.

3. intercesija (še vedno akcesorn a stipulacija) - gre za obvezo, ki sem jo sprejel, čeprav nisem neposre d n o udelež en , materialno prevza m e m tujo obveznos t . Obstajajo 3 možnos t:• kumulativna intercesija - poleg dolžnika se zavež e še nekdo poroštvo

Če intercesija ni veljavna, se zaradi nje ni nič zgodilo

Slika 19• privativna intercesija - obveznos t preide na interced e n t a . Gre za prenovo obveznos ti, stara ugasn e in nast a n e nova obveznos t .

Če intercesija ni veljavna, upnik ostan e praznih rok. Upnik z actio restitutoria (obnovitven a tožba) obnovi prvotno dolžnikovo obveznos t

Slika 20• tiha intercesija - vzam e m posojilo za nekoga druge g a . Navzven ni vidno, kdo so subjekti. de iure je interced e n t , de facto pa je dolžnik. S tožbo actio institutoria se bo ustanovila možnos t terjati od dejanske g a dolžnika.

Po Justinjanove m pravu je vedno nična intercesija žene za moža. Velja pa, ko gre za ustanovit ev dote, osvobodi tev sužnja, odplačno intercesijo, ustanovljeno z ustanovno listino ali pa potrjeno 2 leti po ustanovitvi.

.8.1.4 Novacija (prenovitev)

Obstoječ a obveznos t se sprem e ni (primer 365)

U

D Intercedent

U x

D I

37

Rimsko pravo

Do Justinjanove g a prava je veljalo, da tisto novo ne sme biti pred m e t obveznos ti. Justinjanovo pravo pa dopušč a tudi sprem e m b o pred m e t a .Nastan e s stipulacijo ali z literalnim kontrakto m. Z novacijo se lahko sprem e ni narava obveznos ti ali pa subjekt. Začet a novacija pome ni ugasni t ev stare obveznos ti. Če je nova neveljavn a, stara vseeno ugasn e in vse, kar je nanjo vezano (poroštvo, zastavn a pravica). Če gre za sprem e m b o dolžnika, je to pasivna delegacija , če pa gre za sprem e m b o upnika, pa je to aktivna delegacija .Aktivna del e g a c ija“Kar si dolžan Ticiju, ali obljubiš dati meni?”

Novi upnik ne bo deležen enakih garancij. Potrebno bo ustanoviti nova poroštva in nove zastavitve, seved a ob soglasju. Aktivna delega cija nado m e š č a cesijo (odstop) terjat ev nekomu druge m u . Vendar pa staro rimsko pravo ne dopušč a cesije in zato se poslužujejo aktivne delega cije.

Slika 21Pasivn a del e g a c ija“Ali mi obljubiš dati, kar mi dolguje Ticij?”Vpraša nje, kdo lahko prevza m e tuj dolg. Ali lahko kdo brez soglasja ali proti volji dolžnika prevza m e dolg? Lahko, ker bi lahko dolžnik vsak trenutek dolg odplačal in bi to preprečil.Ekspanzija - dejanski prevze m - nekdo ni prevzel obveznos ti, amp ak jo je enos t avn o izpolnil.Stipulatio Aquiliana - Aquilius Galus je formuliral novacijo s katero sta stranki zajeli najrazličnejše zahtevke in jih spre m e nili v stipulacijo.

.8.2 Literalni kontraktiJustinjanovo pravo jih ni recipiralo niso post ali del recepcije in občega prava. Tudi naše poznav a nje slabo.Obveznos t stricti iuris je nast ala z vpisom v gospod arsko knjigo. Z literalnim kontrakto m se je lahko izvedla tudi novacija.

.8.3 Realni kontraktiPogodb a, pri kateri temeljne m u soglasju med stranka m a sledi neko dejanje. Dokler govorim, ne nast an e razm erje (šele, ko posodim, nast an e posojilna pogodb a). Primeri realnih kontraktov: pignus, posojilna pogodb a, shranjev aln a pogodb a).Lahko nast an ejo vzporedni zahtevki (če je stvar poškodov a n a ,…)

.8.3.1 Posojilna pogodb a (mutuu m)

Predm et je denar ali količina potrošnih stvari. Posojilna pogodb a nast a n e , ko upnik to količino prenes e v last druge stranke (dolžnik, posojilojem alec). Ustanovi se s tradicijo --< ne bo nast al a , če upnik ni lastnik tistega , kar posoja.(primer 379.1)Zaradi realne narave posojilne pogodb e ne more biti vrnjeno več, kot je bilo dano. Glede obresti se je potreb no dogovoriti s posebn o stipulacijo, drugač e je bilo posojilo brezobres t no .Posojilna pogodb a se postopo m a razširi, tako da velja za veljavno tudi posredn o posojilo, kjer ne pride do prenos a stvari, posledice pa so enake. Primeri:

Upnik ima terjat ev do D1. Namesto, da bi D izročil količino, naroči D1, naj nam e s t o njega izpolni nove m u dolžniku. Posledica je nast an e k posojilnega razmerja med U in D.

U1 U2

x

D

3.U posojilno razm. D naročilo

terjatev izpolni obveznost

1. 2.D1

38

Rimsko pravo

Slika 22U naroči D, naj izterja od D 1 in če ta izterja, nast a n e posojilno razmerje med U in D

Slika 23U naroči U1, naj izplača d znesek. Nastan e posojilno razm erje med U in D, ko U1 izpolni D-ju.

Slika 24U je D prepus til nepotrošno stvar. D pa je to stvar prodal. Znesek, za katere g a je prodal stvar, je pred m e t posojila. V tem primeru je vpraša nj e naključne g a uničenja. Ker je bil interes dolžnikov, brem e ni naključno uničenje njega.

Slika 25

Posredno posojilo učinkuje enako kot pravo posojilo.

Če U posodi D potrošno stvar, ki ni njegova, D pa to porabi, postan e lastnik. Lastnik sedaj terja U, U pa lahko terja D z oboga ti tven o tožbo condictio de bene depen si s . Posojilo ne nast a n e .

Slika 26Ravno tako ne nast an e posojilo, če gre za zmoto v osebi:

U posojilno razm. D

naročilo

terjatev izterja

D1

U1

naročilo

izplača

U posojilno razm. D

U nepotrošna stvar Dposojilo

kupna pog.

Kupec

Lastnik U (posestnik)

traditio D

Potrošnastvar

39

Rimsko pravo

A, B in C imajo vsak svoje terjatve do dolžnikov. D-ju posodi denar C-jev dolžnik, ne pa B-jev, kot je on mislil. Zaradi zmote posojilo ne nast an e . Zato je lahko D 3 terjal nazaj z obogati tven o tožbo condictio Iuventiana .

Slika 27

Če je bil sin pod očetovo oblastjo dolžnik, je bil naturalno zavez an . To je bilo določeno s sena tovim sklepo m, ki je tudi določal, da tako posojilo ne post an e iztožljivo niti, ko pride sin izpod očetove oblasti. Predpis je bilo mogoč e obiti s 4. možnos tjo posred n e g a posojila. (primer 391)Pom or s k o pos ojilo - sprva je šlo za posojilo, s katerim je upnik kreditiral pomorski prevoz ali pa nakup stvari, ki so bile pred m e t pomorske g a prevoza. Posojilo je bilo zasnov a n o tako, da se je dolžnik zavezal vrniti posojilo le, če je ladja srečno prispela tvega nje prevza m e upnik. To je vsebinsko podobno zavarov alni pogodbi. Obres ti so dokaj visoke (12%).(primeri 378,385,3 9 0)

.8.3.2 Posodbe n a pogodb a (komod a t )

Razlika med prekarijem je, da se tu stranki dogovorita za uporabo, čas in način uporab e stvari, ki je bila dana na posodo.komod a nt - posodnik, tisti, ki daje (-nt = aktivni deležnik, oseb a ima na voljo actio … directa)komod a t ar - izposojevalec, ki preje m a (-ar = pasivni deležnik, oseba ima na voljo actio… contraria)Predm et pogodb e je nepotrošn a stvar. V klasični dobi se je uveljavilo stališče, da je pred m e t lahko tudi nepre mičnin a . Predm et je lahko tudi potrošn a stvar, če se uporablja kot nepotrošn a (na posodo vzam e m vino, ki ga bom razstavil na razstavi in ga pote m vrnil). Komoda t a r ne postan e poses tnik, amp ak le deten tor (imetnik).Posodbe n a pogodb a nima nobenih stvarnopr av nih posledic.Če dam na posodo neko stvar, ki ni moja, bo lahko komod a t a r zaht ev al povračilo interes a (odškodnino), če bo zaradi tega moten v uporabi.Vsebina pogodb e je neodplačn a raba stvari, ki je dana na posodo. Izposojeval ec bo moral stvar uporabljati kakor sta se dogovorila, oziroma kot dober gospod ar. Če je pogodb a v interes u komod a n t a , komod a t a r odgovarja le za naklep ali veliko malom ar no s t .Uporab a stvari potegn e za sabo vrsto stroškov, od katerih redne stroške nosi komod a t a r , izredne pa komod a n t .(primeri: 422 (actio praescriptis verbis ), 427 )2 tožbi:• in ius koncipiran a zahtev ek v zvezi s pogodbo• in factum koncipiran a zaht ev ek, ker stvar ni bila vrnjen a.Komoda t a r je hotel stvar ukrasti. Komodan t ga bo tožil iz tatvine, komod a t a r pa bo rekel, da je le pozabil vrniti stvar. Zato ga bo komod a n t raje tožil, ker stvari ni vrnil.

.8.3.3 Shranjev aln a pogodb a (depositu m)

Depone n t ali položnik da neko premično stvar v neodplačno hram bo depozitarju ali shranit elju.Bistvo je v tem, da je razmerje neodplačno in depozitar nima noben e koristi. Depone n t lahko stvar zahtev a nazaj kadarkoli, pri čemer depozitar ne more uveljavljati noben e g a ugovora. Depozitar stvari ne sme uporabljati ali početi z njo karkoli. Če pogodb a nalagal a depozitarju kakršnokoli storitev, to ni več shranjev aln a pogodb a, amp ak podjetniška.

A B C

D1 D2 D3

D

40

Rimsko pravo

(primer 400, 399, 403,402)Hranjen a stvar je lahko tudi potrošn a , saj depozitar stvari ne sme uporabljati.Če ni dogovorjeno drugač e , velja utilitetno načelo, po katere m depozitar odgovarja za naklep. Če pa se je depozitar sam ponudil, da bo shranil stvar, odgovarja za vsako krivdo. Bilo pa je posebn o pravilo za shranjev alno pogodbo, ki je bila sklenjen a v stiski (zgori hiša, rešiš nekaj stvari, prosiš najbližjega sosed a), ko stvari shranim pri tiste m, ki jih je pripravljen sprejeti in ne preverja m ali je zanesljiv. Če je tak shranjeval ec stvar utajil, da je ne bi vrnil (bi si jo prilastil), mora plačati 2x vrednos t .Naključno škodo trpi depon e n t .Neprav a shranje v a l n a pog o d b a (dep o s i t u m irreg ular e )Če je pred m e t hramb e količina potrošnih stvari, se lahko stranki dogovorita, da depozitar porabi stvari in vrne enako količino istovrstnih stvari. Čeprav bi bilo korektneje , da preide nevarnos t šele z dejanskim vzetjem stvari v porabo, preide nevarnos t naključne g a uničenja že s pridobitvijo pravice uporab e .(primer: 412,413,41 4)Kje je meja med posojilno pogodbo in nepravo shranjevalno pogodbo? Depositu m irregulare je prvotno nast al kot dodatn a možnos t pri shranitvi. Depositu m irregulare postan e vzpored e n posojilu. Ni bilo vedno jasno, kaj je bilo sklenjeno, depositu m irregulare ali posojilna pogodb a .Sekv e s t r a c ijaTo je poseb n a oblika hram b e , ki nast an e ob sporu. Sekves t er sprejm e v hram bo stvar, o kateri teče spor. Posebno s t sekves t ra je, da uživa poses tno varstvo. Položnik ni tisti subjekt, ki bi smel stvar zahtev a t i nazaj. Nazaj jo lahko zahtev a tisti, ki dokaže, da je zmagal v pravdi.(primer: 417, 418)

.8.3.4 Zast avn a pogodb a (pignus)

Nastan e s prepus ti tvijo zastavljen e stvari v poses t .

U DZast.up. Zastavitelj

zast. l.p. pr.

Stvar

Slika 28

Pignu s je obligacijsko razmerje, ki črpa obveznos ti in pravice iz prepus ti tve stvari sam e.Primer: A-ju, ki mi je posodil 1000, sem zastavil zlato vazo. B pa opazi, da ta vaza ni zlata in ne ustrez a vrednos ti posojen e g a denarja. A lahko zahtev a v zastavitev drugo stvar.

Obligacijsko razmerje traja dokler stvar ni vrnjena . Hipotečn a zastavitev nima obligacijsko pravnih učinkov, lahko pa preds t avlja potencialni pignus. Zast avni upnik stvari ne sme uporabljati in zanjo odgovarja za skrbnos t dobreg a gospod arj a. Zast avni upnik lahko s tožbo actio pigneratitia contraria zaht ev a potroške, povračilo škode. Zast avit elj ima na voljo actio pigneratitia directa , s katero zasleduje stvar, ki je bila zastavljen a , zahtev a odškodnino, presež ek.Če bi si hotel zastavni upnik stvar prilastiti, ima zastavitelj na voljo tudi rei vindikatio.

.8.4 Inominatni kontraktiGre za kontrakt e, ki jih ne more m o spraviti v enega od pogodb e nih tipov. Imamo 4 tipe teh kontraktov:• do ut facias - dam, da storiš• do ut des - dam, da daš• facio ut des - storim, da daš• facio it facias - storim, da storiš

41

Rimsko pravo

Gre za dogovore , ki so blizu pogodb a m ustaljen e g a tipa, vend ar ne more m o reči, da bi šlo za katero od njih.(primer 690,699)V rimske m pravu je bistvo, da znamo razmerje imenova ti , saj lahko le tako oblikujemo tožbeno formulo. Ta je tista, ki utem elji nast a n ek kontrakt a. Pravo se materializira šele v postopku, najprej so bile akcije, nato pa ime kontrakt a . Dogovor ti nič ne koristi, če ga ne moreš uveljavljati. Zato se je izoblikovala actio praescriptis verbis - tožba, v kateri opišem razmerje. Z njo lahko zahtev a m povračilo interes a .V primerih, ko je bilo nekaj dano v pričakova nju nasprotn e dajatve ali storitve, lahko stranka zahtev a povračilo interes a ali vrnitev stvari. To lahko zaht eva s tožbo condictio causa data causa non secuta . Pri storitvi to ni možno, saj storitve ni mogoče vrniti.Iz 4 tipov inominatnih kontraktov, so nast ali 3 primeri teh kontraktov: starinarsk a, menjalna in poravn aln a pogodb a .

.8.4.1 Menjalna pogodb a

Sprejme m eno stvar, s tem da dam drugo stvar.To ne more biti dvojna kupna pogodb a , ker ni govora o ceni. Soočita se dve stvari.Možnosti izpodbijanja pogodb e zaradi polovičneg a prikrajšanj a ni (ker ni govora o ceni). Če se pojavi evikcija, veljajo pravila kupne pogodb e.

.8.4.2 Starinarska pogodb a

Dve stranki se dogovorita, da bo ena prepus tila stvar v prodajo, druga pa ima možnos t stvar prodati ali pa jo vrniti.Primer: Izročim stvar A-ju, naj jo proda za 1000 ali pa mi jo vrne. A lahko proda stvar za več in razlika je njegov zaslužek, saj mi mora dati le 1000.Problem naključne g a uničenja: kdo trpi naključje? Nevarnos t je na strani tistega , ki je ocenjeno stvar sprejel. Vrniti mora stvar neokrnjeno ali pa znesek, ki je bil dogovorjen.

.8.4.3 Poravnav a (transakcija)

Posebn a oblika inominatn e g a kontrakt a, ki pome ni rešitev nekega sporne g a razm erja.Upnik terja dolžnika, pri čem er pa ni jasno kolikšen je dolg. Upnik pravi, da je 100, dolžnik pa, da je 80. Obstaja spornos t sam e g a razmerja. Stranki se dogovorita , da bo vsaka malo popus tila. Npr. dogovorita se za 90.

Slika 29

Ker je vsebina razmerja negotov a , mora vsak malo popus ti ti. Gre za tip storim, da storiš.Rezultat popušč a nja je novo soglasje, oz. nast an e k nove obveznos ti. Problem je, kaj je z novo obveznos tjo. Poravnav a de iure ne ukinja stare obveznos ti, vendar bo prae tor poma g al , če je bila dosež e n a poravn av a .

.8.5 Konsenzualni kontraktiNi potrebno nič druge g a kot dosež e n o soglasje. So 4 tipi: mand a t , družbe n a pogodb a, kupna pogodb a , locatio conductio.Kupna pogodb a in locatio conductio sta sinalagm a t ski pogodbi. Sta posla blagovn e g a promet a , kjer mora obst aja t i razmerje med prispevki obeh strank. Sinalagm a t sk a je tista pogodb a, pri kateri morat a sodelovati 2 stranki in je obveznos t ene stranke pogojen a z obveznos tjo druge stranke (toliko storim, kolikor dobim). Če me stranka terja na nekaj, kar še nisem storil, lahko ugovarja m, če sam še ni izpolnil svojega - exce ptio non adimplati contractus .

.8.5.1 Kupna pogodb a

Gre za obvezujoč pravni posel brez neposre d nih stvarnopr av nih učinkov. Sklenjen a kupna pogodb a pome ni, da sta stranki dolžni (kupec plačati, prodajalec pa izročiti).Veljavna kupna pogodb a bo tudi takrat , ko proda m stvar, ki ni moja.

100 80

U terja90 D

42

Rimsko pravo

Če proda m stvar, ki ni v pravne m prom etu , obligacija ne nast an e , vendar pa če gre za dobrovern e g a kupca in zloverne g a prodajalca, rimski juristi priznav ajo to kot veljavno kupno pogodbo, ker bo imel tako kupec lažjo pot do odškodnine .Se s t a v i n e :• blago - odsvojljive stvari in odsvojljive pravice, stvar mora biti v pravn e m prom etu in mora že obst aja t i. kup nade - ni kupna pogodb a , ampak alea torn a , pogodb a na srečo - kupim nekaj, kar ne vem, če bo in koliko bo (kupim ulov ribičev, ki šele gredo na ribolov); kup prihodnje stvari - kupim nekaj, kar skoraj gotovo bo (pridelek na njivi), razen če posež e višja sila (neurje), ki pa je vseeno izjema, zato je to veljavna kupna pogodb a .• kupnina - vsaj del je mora biti v denarju. Biti mora resnična in določen a. Resnična pome ni, da sta stranki prepričani o vrednos ti stvari. Nasprotje temu je navidez n a kupnina. Določen a kupnina pome ni, da je num erično izražen a . Določljiva kupnina pome ni, da jo je možno numerično opred eli ti, ne nujno v tistem trenutku (proda m ti za toliko, za kolikor sem sam kupil - nima m pa pri sebi račun a). Lahko reče m tudi: »Proda m ti za toliko, kolikor bo ocenil Ticij.« gre za pogojno kupno pogodbo , saj ni gotovo, ali bo Ticij stvar res ocenil. Kupnina mora biti primern a .(primer 462)Sprva je kupnina rezultat vzajemn e g a pogajanj a in ko jo stranki sprejm et a je dana. V času gospod arsk e krize pa je cesar Dioklecian z ediktom maksimiziral cene.(primeri 464 - nadpolovično prikrajšanj e,45 6, 451 - kupna pogodb a ne pome ni nujno izročiti stvar v last, prodajalec lahko kupcu omogoči le nemot e n o posedov a nje stvari. Prodajalec ne jamči za prenos lastninske pravice, čeprav se mora truditi, da bi prešla. , 460 - višino cene lahko določi ena stranka, vendar se mora druga z njo izrecno strinjati. Ne more pa ena stranka sam a oblikovati cene., 459)Pog ojn o skle nj e n a kupna pog o d b aNaključno uničenje trpi prodajalec, poslabš a nj e pa trpi kupec. Perfektnos t pogodb e - načelno nast a n e kupna pogodb a z dosež e ni m soglasje m. Ker pa sta se stranki pogos to dogovorili, da bosta pogodbo zapisali, da bo ceno določil tretjim ali kak drug pogoj, pogodb a nast an e perfektna šele ob izpolnitvi pogoja. Četudi pogodb a ni perfektn a , pa je že sklenjen a , noben a stranka ne more odstopiti (lahko pa soglasno razdre t a pogodbo).Načelo: periculu m est emptoris perfec ta emption e - s perfektnos tjo pogodb e preide naključno uničenje na kupca.

sklenitev k.p. perfektnost k.p. izpolnitev k.p.

nevarnost nosi prodajalec nevarnost nosi kupec

Slika 30(primeri: 453, 456, 465, 468, 466, 475, 470!!!, 503, 504, 505 in 513, 508)Posl e d i c e kupn e pog o d b eČe prodan a stvar nima lastnos ti, kot bi jih morala imeti, je to stvarn a napaka. Pravna napaka - stvarnopr av n e pravice niso take, kot so bile dogovorjen e (kupcu nisem poved al, da je na zemljišču služnos t peš poti; proda m stvar, ki ni moja…). Posledica pravn e napak e je evikcija. To je posledica dejstva, da prodajalec ni bil neom eje ni lastnik stvari, ki jo je prodal. Posledica bo, da bo kupcu stvar odvzet a . Ni pa bilo nujno, da bi lahko kupec brem e nil prodajalca neposre d n o, saj ni nujno, da je prodajalec vedel, za kakšno stvar gre. Različne oblike garancije za pravn e napak e:· odsvojitev z mancipacijo ◊ brezpogojno jamstvo prodajalca za pravne napake. Kupec

naperi actio auctoritatis in sicer na 2x znesek. Bistvo tožbe je, da ne izhaja iz kupne pogodb e , ampak iz mancipacije, ki je nudila pridobitelju varnos t .

· stipulacija duplae pecuniae - kupec lahko zahtev a , da mu prodajalec s stipulacijo zagotovi povrnitev dvojne vrednos ti, če pride do evikcije.

· actio empti - če prodajalec ne pristan e na stipulacijo, lahko kupec s to tožbo, ki temelji na načelu dobre vere in pošt enj a, terja od prodajalca, naj obljubi.

· actio empti na interes kupne pogodb e , da bi bila izpolnjena .

Če kupec stvari še ni plačal in se bo pojavil tretji, ki bo uveljavljal kakršnekoli pravice, bo lahko kupec uveljavljal ugovor grozeče evikcije in ne bo plačal kupnine.

43

Rimsko pravo

(primeri: 525, 526, 545)

Kupec in prodajalec sklene t a kupno pogodbo. Da pa bo kupec lahko nemot e n o posedov al stvar, mora stvar kupiti še od praveg a lastnika. Če kupec še ni plačal kupnine, bo uveljavljal ugovor proti prodajalcu in mu je sploh ne bo potrebn o plačati.

Slika 31Stvarn e napak eGre za dejansk e poma njkljivosti stvari, oz. stvar nima lastnos ti, kot bi jih morala imeti, je slabša . 2 vrsti napak:· Očitne napake : Kupec mora skrbno pregled a t i stvar in ugotoviti njene lastnos ti. Pogosto je bilo, da je prodajalec izjavil, da stvar nima napak. V tem primeru kupec ni dolžan stvari skrbno pregled a ti . Prodajalec bo odgovarjal za vse napake, ki se jih da opaziti actio empti· Skrite napak e so se pojavile s pojmom prodaje sužnjev in živine. Pri teh živih stvare h ne more m o opaziti njihovih značajskih lastnos ti (suženj rad pobegn e , veliko poje…). Prodajalec ne odgovarja zaradi načela dobre vere in poštenja, amp ak zaradi škode, ki jo ima kupec. Kupec ima na voljo actio quanti minoris (še 12 mesec e v po sklenitvi pogodb e) - zmanjšanj e kupnine in pa actio redhibitoria (še 6 mesec e v po sklenitvi pogodb e) - razdor pogodb e .(primeri: 557, 562, 564, 569, 573, 577, 579)

.8.5.2 Locatio conductio

Obseg a 4 samostojn e pogodb e : najem n a , zakupn a , služben a ali delovna in delovršn a ali podjetniška pogodb a . 2 tožbi actio locati in actio conducti . Vsa razmerja so v interes u obeh strank, zato vsak odgovarja za vsako krivdo.

.8.5.2.1 Najemn a in zakupn a pogodb a (locatio conductio rei)

Predm et je nepotrošn a stvar. Najemod aj al ec mora zagotoviti nemot e n o uporabo in uporabn o s t stvari. Pri tem mora biti skrben kot dober gospod ar. Najemnik mora plačev a ti kupnino za nazaj in skrbeti za stvar kot dober gospod ar . Najemod aj alca mora obves ti ti o vseh napaka h stvari. Najemod aj al ec dobi na najem nikovih stvareh zastavno pravico. Če najemnik po najemo d aj alčevi krivdi ne bi mogel uporabljati stvari, ima pravico do povračila škode. Najemnik sme dati stvar v podnaje m. Kadar je najemo d aj al ec brez razloga odpoved al pogodbo, mora povrniti interes , če pa gre za višjo silo, pa samo škodo.Pogodb a je lahko sklenjen a na določen ali nedoločen čas, ni pa dopus t e n odstop od pogodb e v neprim ern e m času.Zakupnina se je lahko plačev al a tudi v pridelku. Lahko se je določila absolutno (10 mernikov pšenice) ali pa relativno (10 % od pridelka).

II. Kupec I. k.p. k.p.

Lastnik Prodajalecposest

l.p.Stvar

44

Rimsko pravo

Zakupo- , najemo d aj al ec proda stvar kupcu, ki bo smel zakupnika/n aj e m nika pregn a ti . Lahko pa sta se prodajalec in kupec dogovorila, da bo smel najem nik/zakup nik določen čas še uporabljati stvar, vendar pa bo kupec za to odgovarjal prodajalcu in ne najem niku/zaku p niku.

Slika 32

.8.5.2.2 Služben a ali delovna pogodb a (locatio conductio operaru m)

Delavec bo prepus til svojo delovno silo v protiplačilo. Delavec dobi denar, ki se plačuje za nazaj in odgovarja za vsako krivdo. H krivdi so Rimljani šteli tudi to, da se je nekdo lotil dela, pa ni bil vešč.delavec = locatordelodaj alec = conductor

.8.5.2.3 Delovršna ali podjetniška pogodb a (locatio conductio operis)

Naročnik in podjetnik se dogovorita, da bo podjetnik za naročnika opravil določeno delo, hkrati pa se naročnik zaveže , da bo podjetniku plačal določeno nagrad o.naročnik = locatorpodjetnik = conductorPred m e t te pogodb e je lahko določen izdelek (podjetnik se zavež e, da bo nekaj izdelal) ali pa storitev (podjetnik se zavež e, da bo nekaj storil). Če je pred m e t izdelek, odgovarja podjetnik za končni uspeh tega dela.Bistven a razlika med podjetniško in kupno pogodbo je ta, da naročnik da svoj material.Načelom a je smel podjetnik delo prepus ti ti druge m u, če izvedba ni bila odvisna od njegovih sposobno s ti .Pri gradnji hiše se je štelo, da gre za podjetniško pogodbo, kadar je bilo zemljišče naročnikovo, tudi če je podjetnik sam dobavljal material.Če podjetnik prepus ti delo druge m u, odgovarja za skrbnos t pri izbiri ( culpa in eligendo ) - ne gre za objektivno odgovornos t . Podjetnik sam odgovarja za vsako krivdo, tudi za nespre t no s t .(primeri: 624, 618 - to varovanje mora m o razlaga ti v smislu malom ar no s ti in ne v smislu naključja!!!)Podjetnik se lahko reši odgovornos ti, če delo ni dobro opravljeno, če:- dokaž e, da se je držal izrecnih naročnikovih navodil- je naročnik dobavil pokvarjeno robo (slabo blago za obleko)Naročnik lahko zahtev a , naj podjetnik napak e odpravi. Če to ni možno, lahko zahtev a znižanje plačila, oz. odstopi os pogodb e.V določenih primerih lahko podjetnik porabi blago, ki ga dobi od naročnika, zanj pa naredi stvar iz iste količine istovrstn e g a blaga . Tu gre za loca ti o cond u c t i o iregulari s . To izhaja iz tega, da podjetnik postan e lastnik blaga in odgovarja tudi za naključje.Rimljani so uporabljali podjetniško pogodbo tudi za pomorske prevoz e. Že v dobi republike so prevzeli od Grkov določilo iz pomorske g a prava in ga poimenov ali Lex Rhodia de iactu . V viharju so ladje rešev ali tako, da so odvrgli tovor ali pa požagali jambore. Problem je bil, ker se je lahko zgodilo, da so v morje odvrgli blago le nekat e rih. Zakon Lex Rhodia de iactu je to uredil tako, da se je škoda razdelila na vse, tudi na tiste, ki so rešili svoje blago, tudi na ladjarja, saj je na ta način rešil ladjo. Naročnik je z actio locati terjal kapitan a , kapitan pa z actio conducti še ostale , katerih blago je bilo tudi rešeno.(primera : 629, 628)actio oneris aversi - uporabljala se je za posebn e primere pomorskih prevozov. Podjetnik je postal lastnik stvari, po končan e m prevozu pa je moral stvar vrniti.

Zakupnik ZakupodajalecNajemnik Najemodajalec Proda

k.p.l.p.

KupecStvar

45

Rimsko pravo

.8.5.3 Družben a pogodb a (societ as )

Gre za konsenz u alni kontrakt bona fidei, s katerim se dve ali več oseb dogovori, da bodo združili delo, sreds tv a ali oboje, da bi dosegli neko gospod ar sko korist. Družba se ustanovi s samim dogovoro m, čeprav so se kasnej e zapisovale še ustanovn e listine. Subjekti so bili družbe niki. Če družbe niki združijo premož e nje , nast an e solastnina in sicer na podlagi soglasja. Sicer lahko nast an e solastnina tudi po naključju ( ŕ kvazikontrakt)(primer 632)Družba - korpor a cijaDružba ni pravna oseb a , je skupek fizičnih oseb. Subjekti pravic in dolžnosti so posa m e z ni družbeniki. Korporacija pa je pravna oseb a , ki nastop a kot subjekt pravic in dolžnosti. Ima svoje premož e nj e, medte m ko ga družba nima. Družba je strogo osebn a , vezan a je na družbenike. O osebnos ti družbe govori:· če en družbenik izstopi ali pa umre, družba prene h a· Soci mei socius meu s socius non est - družbenik mojega družbenika ni moj družbenik (primer 646) - družben a pogodb a se sklepa s soglasje m in če en družbenik brez soglasja ostalih sprejm e za družbenika še 3. osebo, ta ne postan e družbe nik vsem, amp ak samo tistem u, ki ga je sprejel.

D

A B

C

Slika 33Korporacija kot pravn a oseba ni vezan a na posa m e z n e subjekt e, ki lahko prihajajo, odhajajo in načelno obstaja dokler je živ vsaj še en njen član.

Pred m e t družbe je doseg a dobička, vend ar ne sme biti nič protipravn e g a ali nečas tn e g a . (primer 636)ipso iure - po pravuipso facto - na podlagi dejstva

Najstarejš a oblika družbe je ercto non cite . To je skupnos t premož e nj a, ki ga dobijo otroci zapus tnika in živijo v skupnos ti. Kasneje so lahko tako skupnos t ustanovili ne glede na dedov a nje, vend ar strogo oblično. Kasneje pa je nast al pojem družbe, ki so jo lahko družabniki ustanovili z dogovoro m in tudi ni bilo nujno, da so združili celotno premož e nje .Klasično pravo je poznalo 4 tipe družben e pogodb e, ki so se razlikovali glede na obseg družbe:• SOCIETAS OMNIUM BONORUM - vesoljna družba, obsega celotno aktivno in pasivno premož e nje družbe nikov, torej tudi dolgovi in premož e nje , ki ga še nimajo, ga pa bodo pridobili bodisi po sreči bodisi z delom. Če je eden od družbe nikov dedov al, je šla dediščina v solastnino. Solastnina je bila ustanovljen a že s pogodbo in ni bil potreb e n poseb e n prenos ni akt. Zato govorimo o tihi tradiciji ( traditio tacita ) (primer 635)• SOCIETAS QUAESTUS - pridobitna družba. Ustvarja skupnos t vsega , kar pridobi vsak družbe nik s svojim delovanje m po sklenjeni pogodbi. Vsak družbe nik obdrži premož e nje , ki ga je imel prej in vse premož e nje , ki ga je pridobil kasnej e na drug način.• SOCIETAS NEGOTIATIONIS - sklepali so jo bankirji in trgovci zaradi določen e g a dela. Skupno je tisto premož e nje , ki je služilo nam e n u , za katere g a je bila družba ustanovljen a .• SOCIETAS UNIUS REI - priložnostn a družba. Sklenjen a je za točno določen posel.

Vsebin a:• Zunanje razm erje : Pravne posle s 3. oseb a mi lahko sklepa vsak družbenik, ker družba ni pravn a oseb a , in iz takega pravn e g a posla postan e zavez an samo ta družbenik. Vpraša nj e pa je, ali velja ta posel tudi proti ostalim družbenikom. Tisti, ki je sklenil pravni

46

Rimsko pravo

posel, mora načelom a prene s ti posledice na ostale družbenike. Tu gre za deljeno obligacijo, ne solidarno.• Notranje razm erje : Družbeniki se ob ustanovitvi dogovorijo o pravicah in dolžnos tih, če pa ni nič zapisano, to ureja zakon. Družbenik mora prispev a ti za nam e n e družbe in sicer tako, kot se je zavez al. Izpolnjuje lahko na dva načina (z dajatva mi, z delom ali oboje). Če družbenik prispev a sreds tv a , jih lahko na dva načina: quad sorte m (v last) ali pa quad usu m (v uporabo). Če je prispev al v solastnino, so naključje trpeli vsi družbe niki, če pa je dal v uporabo, je naključje trpel sam. Družbenik je imel dolžnost deliti dobiček. Na drugi strani pa je lahko zahtev al povračilo potroškov in povračilo škode, ki jo je utrpel pri opravljanju družbenih poslov. (primer 652). Udeležba pri dobičku in izgubi se imenuje com m u nica tio lucri et damni . Če ni nič določen e g a , se škoda in dobiček porazdeli ta glede na vložke posa m e z n e g a družbe nika, lahko pa je to različno urejeno z dogovoro m. Lahko je bilo dogovorjeno , da je bil nekdo udelež en le pri dobičku, ni pa bila dopus tn a societas leonina , kjer bi bil nekdo udelež en le pri izgubi.Najprej je družbe nik odgovarjal le za naklep, kasneje še za malom arn o s t , ki prese g a normalno mejo, v postklasičn e m pravu pa za skrbnos t , ki jo kaže v lastnih zadeva h (culpa in concreto ). Če se izkaže, da v svojih zadeva h ni posebn o skrben , mu ne bomo mogli očitati male malom ar no s t i. Ne reši pa družbenika za naklep in veliko malom ar no s t .actio pro socio - z njo lahko družbenik zaht ev a plačilo prispevka, porazd elit ev dobička in izgube in povračilo izdatkov oz. škode.Če eden od družbe nikov vloži tožbo, pome ni, da zaupa nja ni več in družba pren e h a . Družbenik ima pravno dobroto življenjskega minimu m a in zadan e ga infamia.actio com m u ni dividundo - pride do soglasn e g a prene h a nj a delitve premož e nja . Ni infamije.

Obče pravo je postavilo 3 skupine razlogov za prene h a nj e družbe:• na podlagi osebnih razlogov - ex personis (smrt, capitis deminutio, če izgubi

družbenik premož e nj e))• na podlagi stvarnih razlogov - ex rebus (če pren e h a nam e n , če se izgubi pred m e t

družbe)• po volji družbe nikov - ex voluntat e

Vsak družbe nik je z odpovedjo razdrl družbo, vendar ta odpove d ni smela biti proti načelu dobre vere in pošt enj a. Če bi bila proti, bi moral dajati ostalim družbe niko m, kar bi moral, če bi družba obstajala , oni pa mu niso bili dolžni dati nič.(primer 639)

.8.5.4 Naročilo (mand a t )

Gre za konsenz u alni kontrakt bona fidei. Ena stranka (mand a n t - naročnik) naroči mand a t a rju (prevze m niku naročila), da zanj neodplačno opravi nek posel in mand a t a r to sprejm e.Mandata r postan e zaveza n , kadar soglaša z naročnikom. Bistveni elem e n t i so v tem, da je mand a t a r zavez an opraviti dejanski ali pravni posel in da je to neodplačno. Mandant je dal mand a t a rju nek honorar (nagra do), ki je bil po klasične m pravu lahko določen v naprej. Te nagra d e ni bilo mogoče iztožiti v formularn e m postopku.Pred m e t mand a t a je lahko neko pravno ali dejansko opravilo. Ne sme pa biti protipravno ali proti načelu dobrih šeg in navad.Korist, ki izhaja iz posla je mand a n tov a , ali pa v korist mand a n t a in mand a t a rj a . Ne bo pa šlo za mand a t , če gre izključno za mand a t a rj evo korist.Razlika med mand a to m in locatio conductio operis: v odplačnos ti in v delitvi opravil. Tisti, ki je kaj dal nase, se ni pustil najeti s podjetniško pogodbo (odvetnik, zdravnik, učitelj, babica,…)Ne glede na to, da je razmerje neodplačno, je mand a n t dal mand a t a rju nagrad o, ki se je imenov ala salarium. Nagrad a ni bila iztožljiva in zato je bila verjetno dana v naprej.

47

Rimsko pravo

Mandat je bil nekaj strogo osebn e g a . Preneh al je najkasn ej e s smrtjo. Ta obveznos t ni podedljiva. Vendar pa osebno mand a t a rj evo prijateljsko razmerje zavezuje mand a t a rj ev e dediče, da storijo tisto, da preprečijo morebitno škodo.Mandant lahko razmerje odpove, vendar še pred e n je mand a t a r začel izvrševa ti naročilo. Mandant je dolžan povrniti mand a t a rju škodo, vendar le tisto, ki je bila pogojen a s samo izvršitvijo, ne pa škodo, ki bi se ji dala izogniti.(primeri: 679, 678, 666)Prek ora či t e v mand a t a (kaj če mand a t a r prekorači naročilo?): Mandan t naroči mand a t a rju, naj kupi zemljišče za 100. Mandat ar je preiskal vso okolico in ni našel noben e g a primern e g a zemljišča za 100, najcen ejš e je bilo 150 in mand a t a r ga je kupil. V tem primeru ni izpolnil mand a t a , tudi če bi mand a n t u ponudil hišo za 100, saj bi moral mand a t a r mand a n t a obves ti ti o vsem skupaj. Če pa je mand a t a r kupil zemljišče za 80, bo smel terjati samo 80 in ne 100 in sicer zaradi osebn e prijateljske narav e naročila. Mandant ima na voljo mand a t n o tožbo.(primera 658, 659)Manda t u m qualifica t u m (kredi tn o naročilo )Mandant naroči mand a t a rju, naj posodi dolžniku denar. Tako nast a n e posojilno razm erje med mand a t a rj e m in dolžnikom. Mandata rjev potrošek bo tisto, kar od dolžnika ne bo mogel izterjati. To pa bo moral povrniti mand a n t . Za povrnitev potroškov se bo mand a t a r na mand a n t a obrnil z actio manda ti contraria . Subsidiarnos t porokove obvez e je tu že vključen a v sami naravi razmerja. Mandant ima na voljo actio mandati directa .

9 PaktiPakt je tista pogodb a , ki ni samos tojno iztožljiva. Prvotno je bil pactu m tisti akt, ki je zagotovil mir med stranka m a . Npr. nam e s to talionske g a načela, sta se lahko stranki s paktom dogovorili za denarno odškodnino.Pakt pa je tudi pojem brezoblične g a dogovora , katere g a iztožljivost zagotavlja naravn a pravičnos t (podobno s t z naturalno obveznos tjo).(primeri: 686, 687)Ta brezoblični dogovor ni iztožljiv kot kontrakt , vedno pa je lahko temelj za exceptio lahko ugovarja m nasprotn e m u ravna nju, ne more m pa zahtev a ti izpolnitve pakta.Konsenz u alni kontrakti so zadnja stopnja pogodb e n e g a prava in so zato brezoblični, vsi ostali brezoblični dogovori pa so neiztožljivi. Veljalo je: Pacta sunt servanda . - Pakte je treba spoštova ti .Rimsko pravo je začelo postopo m a določenim dogovoro m zagotavljati iztožljivost. To so bile 3 skupine: dodatni dogovori, prae torski pakti in cesarski pakti.

.9.1 Dodatni dogovori (pacta adiecta)Gre za vsebinsko in časovno povez a no s t s kontrakto m bona e fidei. Pri razmerjih bona e fidei se upošt ev a vse, kar je bilo v njih sklenjeno tudi v tožbi. Dogovor, ki je bil sklenjen skupno s kontrakto m bona e fidei, se upošt ev a kot del tega kontrakt a in je zato iztožljiv. 2 pogoja: vsebinska in časovn a povez a no s t s kontrakto m bona e fidei.Ara - poznajo jo vsa antična prava. Delovala je kot zunanji dokaz sklenjen e g a dogovora . Govorimo o konfirmativni ari . Rimsko pravo je ni potrebov alo, ker je bila kupna pogodb a veljavna že s soglasje m. Zato je bila pri njih ara kot skesnina - možnos t strank, da odstopita od pogodb e . Če je to kupec, pusti aro prodajalcu, če pa je to prodajalec, mora kupcu vrniti dvojno aro.

.9.2 Praetorski paktiPraetorsko pravo da nekat e rim pakto m samostojno iztožljivost. Ne gre več za povez avo z nekim drugim kontrakto m.

.9.2.1 Konstitut (pactu m de pecunia consti tut a)

Določitev termina, do katere g a se konstituen t zaveže izpolniti neko obstoječo denarno obveznos t (če rok ni določen, mora izpolniti takoj, po Justinjanove m pravu pa v 10 dneh). Konstitut ne ustvarja obveznos ti, zato so govorili nekat eri o novaciji, vendar pa ne gre za pravo novacijo, ker prva obveznos t ostan e , spre m e ni se le rok.

48

Rimsko pravo

primer:A: «Kdaj mi boš vrnil 100?«B: »V petek.«konstitut kot poroštvo:A: »Tvoj brat mi je že dolgo dolžan 100.«B: »Ne skrbi, bom jaz poravn al v sredo.«

actio constitutoria - tožba pri konstitutu.Če nekdo neute m eljeno uveljavlja ali izpodbija tožbeni zahtev ek, mora plačati kazen. Določi se že v postopku in iure v naprej za primer, da bi katera stranka ovirala postop ek. Četudi se brezoblična obveznos t spreje m a kot iztožljiva, se mora m o poslužiti še nečes a .Justinjanovo pravo odpravi omejitev na denar, tako da ga lahko uporabimo pri vsaki obveznos ti.

.9.2.2 Receptu m

Gre za brezobličen spreje m jamstva za uspeh.

.9.2.2.1 Receptu m argen t a rii

Bankir se abstrak tno in brez roka zaveže izpolniti destina torju, da mu bo nekaj izpolnil, nast a n e obveznos t . Lahko gre tudi za obliko poroštva. Receptu m argen t a rii sprva ni bil omejen na denar in je konkuriral konstitutu. Ko pa je Justinjan odpravil omejitev na denar pri konstitutu, ni imel več take veljave.

.9.2.2.2 Receptu m arbitrii

arbitrium - razsodb a - dejanje, ki ni akt uradn e g a pravosodja.Dve stranki sta se dogovorili, da bosta v primeru spora za razsodbo prosili nekoga tretjega . Razsodnik prevza m e obveznos t , da bo to storil. Praetorski pakt pome ni prevze m obveznos ti razsodnika, da bo v primeru spora razsodil ta spor. Praetor s prisilnimi sreds tvi (multis et pignoribus - denarn a kazen in rubež premož e nja) prisili razsodnika.Dogovor o razsodniš tvu ne izključuje možnos ti strank, da se obrnet a na prae torja .

Arbiter/Razsodnik

obveznost

Stranka1 compromissum Stranka2

Slika 34

.9.2.2.3 Receptu m nautaru m, cauponu m et stabularioru m (receptu m brodarja, gostilničarja in hlevarja)

Odgovornos t , ki nast an e z dejanskim prevze m o m , obsega odgovornos t za varovanje (custodia) in za naključje na tem elju varovanja (tatvina)

.9.2.3 Prisega (iusiuran d u m )

Uporabljala se je v tožbah z določenim zahtevko m, ki se glasi na nek certu m.A toži B-ja, da mu je dolžan 1000. B pravi, da se nič ne spomni in zahtev a od A-ja, naj priseže, da je to res. Lahko pa bi bilo tudi tako, da bi B zanikal, A pa bi od njega zahtev al , naj priseže, da ni res ničesar dolžan. Če je nekdo prisegel , ni bil več mogoč nasprotni dokaz.

.9.3 Cesarski pakti

.9.3.1 Razsodniška pogodb a

Stranki sta si vzajem no obljubili pogodb e n o kazen, če ne bi spoštovali razsodnikove razsodb e . Sklenili sta compro miss u m . Po cesarske m pravu post an e ta dogovor tudi samos tojno iztožljiv.

49

Rimsko pravo

.9.3.2 Obljuba dote (policitatio dotis)

Po cesarske m pravu post an e iztožljiva. Iztožljivo darilo je le do 300 zlatnikov, nad tem znesko m pa le s sodno insinuacijo (potrditev pred sodišče m). Pri darilu ima darovalec pravno dobroto življenjskeg a minimu m a , če pride do tožbe.

10 Kvazikon tr ak t iKvazikontrakti so obligacije, ki nast a n ejo brez soglasja, pa vendar navzven delujejo kot kontrakti.

.10.1 Poslovods t vo brez naročila (negotioru m …)negotioru m gestor - poslovodja brez naročiladominus negoti -gospod ar poslaGre za to, da opravim tuj pravni ali dejanski posel. Zaved a t i se mora m, da gre za tujo stvar. Torej je zloverni poses tnik vedno poslovodja brez naročila.Tožbi:actio negotioru m contraria - poslovodja brez naročilaactio negotioru m directa - gospod ar posla

Poslovodja odgovarja vedno za vsako krivdo (kot skrben družinski oče) z 2 izjema m a:• kadar je razlog za poslovods tvo, poslovodja da odvrne neko neposr e d n o grozečo

škodo, odgovarja le za naklep• poslovodja odgovarja tudi za naključje, če se loti posla, ki ga gospod ar posla ne

opravlja redno.(primeri: 716- 728)Poslovodja je smel terjati povračilo potroškov le, če je opravil koristen posel. Posel pa je koristen, kadar je koristno začet . Ni pa smel zahtev a t i povrnitve potroškov, če mu je posel prepov e d al gospod ar posla ali pa je ravnal brez naročila z darilnim nam e n o m . Edina izjema je bil pokop nekoga v okviru njegove g a socialne g a položaja, kljub prepov e di dediča. V tem primeru je smel tisti, ki je pokopal nekoga, zahtev a t i povrnitev potroškov.

.10.2 Varuštvo za nedorasle (tutela impuberu m)Razlika z varuštvo m za ženske je, da pri le- tem ne nast an e obligacija, pri varuštvu za nedorasle g a pa nast an e .Varuštvo za nedorasle pozna že zakonik XII. plošč.K varuštvu je poklican tisti, ki je omenjen v oporoki ( tutor testa m e n t arius ), če pa tega ni, je to bližnji sorodnik - zakoniti varuh ( tutor legitimus ). Varuh ima enake pravice in dolžnosti kot oče, le da varovanc a ne sme prodati ali ubiti.Postavljeni varuh (tutor dativus ) - postavi ga pristojni organ.Varuh nikomur ne odgovarja. Sorodniki pa bodo imeli na voljo 2 deliktni tožbi, če bi škodoval varovanc u ali njegove m u premož e nju, oz. bi ga hotel ogoljufati: actio suspec ti tutoris - zaht ev a , da se varuh odstrani

actio rationibus distrahe n di - tožba zaradi predložitve računov - varuh se obsodi na 2x vrednos t , če bi deloval na varovanč e vo škodo, goljufal…actio tutelae directa - varovan e cactio tutelae contraria - varuhVaruško razmerje nast an e dejansko, s tem ko ga varuh začne izvrševati . Preneh a pa, ko je varovan e c star 12/14 let in lahko šele takrat toži varuh a . Varovan ec ima na varuhove m celotne m premož e nju vesoljno zastavno pravico. Običajna je bila varščina, ki jo je moral varuh zagotoviti, da bo varoval varovanč ev e stvari.Varuh ne sme ravnati manj skrbno kot v lastnih zadev a h varovanc a ne sme diskriminirati (svoje polje bi posejal pravoča s n o, varovanč ev e g a pa 3 tedn e prepozno). Varuh je moral podati obračun varuš tva , sčaso m a pa se je tudi uveljavilo, da je moral vsako večjo zadevo (prodajo res mancipi) odobriti pristojni urad. Varuh je vezan na načelo dobre vere in poštenja, zato če zlorabi zaupa nje in ogoljufa varovanc a , ga zadan e infamia.

50

Rimsko pravo

Pri postavljen e m varuhu subsidiarno odgovarja organ, ki je postavil varuha . Vendar kdo - oseb a , ki ga je post avila, ali organ.

.10.3 Naključna premož e njska skupnos tNastan e brez volje solastnikov. Nastan e , ko je več oseba m podarjen a ista stvar ali pa jo skupno poded ujejo. Nastan e solastnina, ki ima 2 stvarnopr av ni posledici:• možnos t ukrep a ti proti solastnikom• možnos t zaht ev a ti razdelit ev stvari (fizično, pravno)Obligacijsko pravni vidiki pa pome nijo vpraša nj e delitve brem e n in skrbnos ti. Posam e z e n solastnik mora delovati enako skrbno kot v lastnih zadeva h . Solastnik mora sodelovati pri vzdrževa nju skupne stvari.(primer 632)

.10.4 Obogatitven e tožbeGre za neupraviče no oboga ti t ev. Ena stranka je na račun druge brez razloga oboga t e n a . Pridobitelj je pridobil nekaj za kar ni bil upravičen . Predm e t obogati tven e tožbe je oboga ti t ev, ne pa znesek, ki je bil izročen. Če preje m nik ni bil v dobri veri, ni postal lastnik, amp ak tat. V tem primeru pride v pošt ev condictio furtiva . • condictio indebiti - dolg ne obstaja , niti kot naturale n. Brez razloga v dejanski zmoti izpolnimo nekaj, kar ni, zato lahko zahtev a m o to nazaj. Gre za tožbo stricti iuris (primeri: 729- 731)• condictio causa data causa non secuta - kadar je nekdo v pričakova nju dajatve ali storitve nekaj dal ali storil, ima možnos t , da to dobi nazaj.• condictio ob turpe m causa m , condictio ob iusta m causa m - gre za kondikciji, ki omogoč a t a tistem u, ki je nekaj dal zaradi neupraviče n e g a zahtevka (nekom u dam stvar v hramb o, ko pa želim nazaj, hoče hranitelj za to 1000. To lahko kasneje zaht ev a m nazaj. Primer za cond. ob iustam causa m so neupravičen o visoke obresti.) Vendar pa ne sme biti nam e n delodaj alca neupraviče n (podkupnin a)• condictio de bene depe n si s :

Če U posodi D potrošno stvar, ki ni njegov a, D pa to porabi, post an e lastnik. Lastnik sedaj terja U, U pa lahko terja D z obogati tve no tožbo. Posojilo ne nast a n e .

slika 35

Lastnik U (posestnik)

traditio D

Potrošnastvar

51

Rimsko pravo

• condictio iuventiana - A, B in C imajo vsak svoje terjatve do dolžnikov. D-ju posodi denar C-jev dolžnik, ne pa B-jev, kot je on mislil. Zaradi zmote posojilo ne nast an e . Zato je lahko D3 terjal nazaj z obogati tven o tožbo condictio Iuventiana .

slika 36• condictio causa finita - preklic darila, kadar je zaradi nehvaležno s ti obdarjenc a

daroval ec zahtev al stvar nazaj.• condictio sine causa - kadar ni bilo izrecne g a razloga, pa je bilo treba vrniti obogati t ev• condictio furtiva - ni prava kondikcija, ker ni bila pren es e n a lastninska pravica. Razlika

z rei vindikacijo:- pren e h a nj e poses ti ne ustavi tožbe (tat)- stvar se drugač e oceni - pri rei vindikaciji je ocenjen a po subjektivne m odnosu , pri condictio furtiva pa gre za najvišjo vrednos t , ki jo je stvar kadarkoli imela.(primeri: 732, 734, 735, 736, 738, 739, 740)

.10.5 Volilo

Singularn a naklonitev v zvezi z oporoko. Verste volil:• vindikacijsko volilo - pravica se neposre d n o prenes e na volilojemnika• dam nacijsko volilo - dedič, ki je prevzel dediščino, je prevzel tudi obveznos t naspro ti

volilojemniku. Volilojemnik bo z actio ex testa m e n t o uveljavil zaht ev ek (na dvojni znesek).

• sinendi modo - dedič mora potrpe ti, da si volilojemnik vzam e voljeno stvar.

Volilojemnik ima kot upnik zastavno pravico na zapuščinskih stvare h , ki jih je dedič pridobil. Dedič post an e zaveza n s tem, ko pridobi dediščino. Dedič mora za stvar skrbeti, ne sme je poškodov a ti . Odgovarja za vsako krivdo.

11 Delikticrimen - ogrožanje širše skupnos ti denarn e kazni, izgon, smrtna kazen (javno nasilje, goljufije pri volitvah…)delictu m - prepov e d a n o dejanje, ki prizade n e posa m e z nika . Prizadet e m u dopušč a rimsko pravo reakcijo, ki ji sledijo posledice (obligacijsko razm erje) reakcija je usmerjen a proti premož e nju.Tožbe:• actiones reipes ec u toriae - oškodova n e c naj dobi nazaj svojo stvar ali vrednos t• actiones poenales - kaznova ti hočejo krivca s tem, da je obsojen na plačilo večkra tn e

vrednos ti• actiones mixtae - združen a sta oba nam e n a

.11.1 Civilni edikti

.11.1.1 Tatvina (furtum)

Tatvina je protiprav e n odvze m tuje premične stvari (tatvina premičnine , tatvina poses ti, tatvina rabe, ugrabit ev). Gre za izmaknitev, dotaknitev in prilastit ev. Tat je kaznova n različno glede na to ali je bil pri dejanju zaloten ali ne. Če je bil zaloten - furtum manifes tu m , je obsojen na štirikratni znesek, če pa ni bil zaloten - furtu m nec manifes tu m , pa je obsojen na dvakra tni znesek. V obeh primerih gre za tožbo actio furti , ki infamira. Tatvina lahko nast an e le zaves tno in naklepno - furtum sine dolo malo non comititur .

A B C

D1 D2 D3

D

52

Rimsko pravo

con d ic t i o furt i v a : aktivno legitimiran je lastnik stvari, pasivno legitimiran je tat (več tatov odgovarja solidarno)Pri rejvindikaciji se upošt ev a subjektivna ocenitev stvari in ne najvišja vrednos t stvari kdajkoli in pri rejvindikaciji mora stvar obst aja t i, pri kondikciji pa to ni nujno. Lastnik zahtev a svojo stvar nazaj. Je časovno neom eje n a .act io furt i : aktivno legitimiran je tisti, katere m u je bila stvar odvzet a , pasivno legitimiran je tat. Ni pasivno podedljiva, je pa aktivno podedljiva. Časovno je neom ej e n a . Sostorilci se kaznujejo enako - kumulativna konkurenc a .(primer: 773, 776)Sos t o ri l s t v o so vsa aktivna dejanja ali opustitve, ki poma g ajo izvršiti tatvino. Razlika med tatvino in ropom je v nasilnos ti dejanja. Rop ravna očitno nasilno.

.11.1.2 Rop

actio vi bonoru m raptoru m - tožba zaradi nasilno oropan e g a imetja je penalna tožba, ki infamira. Obsodb a je na štirikratni znesek, po ene m letu pa na enkratni znesek. Tožbo so mogli naperi ti vsi, ki so bili aktivno legitimirani za actio furti. Po Justinjanove m pravu poleg tožbe ni mogoča condictio furtiva, ker je tožba meš a n a . Vrnitev stvari, ki mu je bila oropan a , je mogel lastnik zaht ev a ti od roparjevih dedičev s condictio furtiva . Z roparje m so ravnali, kakor da je fur manifes tus , najsi je bil zaloten pri dejanju ali ne.

.11.1.3 Poškodova nje tuje stvari

Krivec zaves tno povzroči druge m u škodo na njegovi stvari.. Gre za protipravno poškodova nje in na tej podlagi tem elji tožba (ni težnje po dobičku).Lex Aquilia obravn av a sužnje enako kot res mancipi. • uboj tujega sužnja ali živali plačaj, kolikor je bil v zadnje m letu največ vreden .• poškodov a nje tuje stvari vzročna zveza še ni dovolj, da bi moral nekdo odgovarjati.Pri posredni povzročitvi je odvisno od prae torja , ali bo tožbo dovolil (tožbo in factum). Pri neposre d n e m poškodov a nju mora priti do učinkovanja telesa na telo in storilec mora biti kriv. Upoštev a se tudi najmanjša malom arn o s t .actio legis Aquiliae - gre za povrnitev interes a ; če nekdo taji dejanje, je kazen na dvojni znesek. Napreil jo je lahko le lastnik poškodov a n e stvari, kasnej e tudi užitkar, uzuar, zastavni upnik, dobroverni poses tnik. Tožba ni podedljiva.

.11.1.4 Injurija - žalitev

To je poseg v tujo telesno ali osebnos t no celovitost . Ločimo:• realne ali dejanske injurije• verbalne ali bese d n e injurijeStop nj e :• pohabljenje če se ne dogovorita, lahko žrtev povzroči enako škodo• zlom kosti kazen je 300 asov, če pa to storiš tujemu sužnju je kazen 150 asov.• lažja verbaln a injurija kazen je 25 asovSodnik je ocenil, koliko je potrebno plačati za posa m e z n o injurijo s tožbo actio iniuriarum aestima toria , ki infamira. Tožba je aktivno in pasivno podedljiva.

.11.2 Praetorski delikti

.11.2.1 Zvijačna prevara

Z actio doli je oškodov a ni tožnik lahko zahtev al , da mu zvijačni tožene c povrne škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi njegove g a zvijačne g a ravnanja . Obsojen e g a toženc a je zadela infamia. Ta tožba je subsidiarna , uporabn a le če ni imel drugih sreds t ev.dolus - vsako nepoš t e n o , zvestobi naspro tno ravna nje, zlasti na prelomit ev dane besed e .

.11.2.2 Ustrahova nj e

metus - strah, ki nast an e zaradi nasilja druge oseb e in ki vpliva na ustrahov a n o stranko tako, da nekaj ukrene , kar njej povzroči škodo.actio ficticia - prejšnja tožba se obnovi stranki, ki se je iz strahu odrekla svoji terjatvi z akceptilacijo.

53

Rimsko pravo

Tožbo actio quod metus causa je naperila zaradi sile in strahu oškodova n a stranka, da bi od toženc a dosegla povračilo škode. Vsebovala je restitutorno klavzulo, ni infamirala, rok je 1 leto.

.11.2.3 Oškodova nje upnikov (Alienatio in fraude m creditoru m)

Nekdo se lahko zadolži preko vrednos ti svojega premož e nja . Pride do stečaja. Steč ajn a kvota - hkrati se poplačujejo vsi upniki, enakovred n o , kolikor je premož e nja . Dolžnik pa lahko še dodatno zmanjša svoje premož e nje:• tretji osebi je dal darilo• poplačal je eneg a upnika • prodal je del premož e nj aOpuščanje možnos ti poveča nja premož e nja (odklon dediščine) še ni delikt, ker s tem ni zmanjšal premož e nj a. Izpodbojna tožba actio Pauliana je bila lahko naperjen a proti prezadolž encu ali tretji osebi, ki je dobila del prezadolženč ev e g a premož e njaZ interdictu m fraudatoriu m je vsak upnik mogel zahtev a t i vrnitev tistih pred m e t ov , ki jih je bil prezadolž en e c odsvojil in je pridobitelj vedel, da hoče s temi odsvojitva mi oškodova ti svoje upnike.

54