Spoštovane občanke in cenjeni občani!

Osnovni podatki o glasiluOsnovni podatki o glasiluOdgovorna urednica:Tanja GrabrijanPomočnica odgovorne urednice, oglasnotrženje: Stanka JoštTehnični urednik: Tomaž KoprivcUredniški odbor:Jasmina Štorman – glavna urednica,Klemen Grešak, Nika Košak, MihaGartner, Tomaž MajcenIzdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 LaškoNaslov uredništva:Laški bilten – Občina Laško, Mestnaulica 2, 3270 Laško

tel. 03 7338 712,faks 03 7338 740

internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.siLektoriranje: Jasmina ŠtormanOblikovanje, grafična priprava in tisk:Utrip Brežice, d. o. o.,Marof 2, 8250 BrežiceNaklada: 5.000 izvodov

Brezplačen izvod glasila prejmevsako gospodinjstvo v občini.Glasilo je vpisano v razvid medijevMinistrstva RS za kulturo pod zap.št. 1191.

Fotografija na naslovnici:Boris Vrabec - Na ruski stezi

Dan se začne s prvim svitom, noč s prvo zvezdo, potok s prvo kapljo, ogenjs prvo iskro, pomlad s prvim cvetom, ljubezen s prvim dejanjem dobrote. Čas neusmiljeno beži in zdi se mi, da smo si ravnokar segali v roke znajlepšimi željami, pa smo že skoraj na pragu pomladi. Zima, ki je letospokazala svoj pravi obraz in nas obdarila s snegom in mrazom, pa se ne dain nam še naprej povzroča težave v prometu in marsikomu dviga pritiskzaradi slabše prevoznosti cest. Zavedati se moramo, da imamo v naši občinipreko 400 km cest in vse res ne morejo biti hkrati splužene in posute. Maloveč strpnosti in potrpljenja torej ne bo odveč, se pa strinjam, da bi senekatere stvari dalo še izboljšati. Bolj pa me veseli to, da kljub mrazu insplošni gospodarski krizi, ki ji še kar ni videti konca, naši občinski projektitečejo gladko naprej proti zastavljenemu cilju. Podružnična šola vŠentrupertu lepo raste, zaživela pa bo jeseni, ko bodo vanjo vstopili otroci.Tudi protihrupna ograja mimo zdravilišča raste; čeprav sem si jo nekakodrugače predstavljal, upam, da bo dobila pravi videz, ko bo končana. Zaživelista tudi nova splošna in zobna ambulanta v Rimskih Toplicah, v kratkem pabo na tej lokaciji začela obratovati tudi lekarna. Gasilci v Rimskih Toplicahbodo končno dobili normalne pogoje za svoje prostovoljno delo. Pa tudi zakulturo bo narejen korak naprej, saj bo v zgornjih prostorih novegagasilskega doma tudi prostor za knjižnico in večnamenski prostor za občnezbore, proslave, društveno dejavnost in krajevno skupnost. Občina pa velikovlaga tudi v samo izgradnjo vodovodov, tako se bo letos gradil eden večjihvodovodov v občini in to na relaciji Globoko–Povčeno, povezovalni Lažiše–Konc–Zabrež–Radoblje. S tem projektom, katerega investicija znaša prekomilijon dvesto tisoč evrov, bomo pokrili veliko območje na levi strani Savinje,kjer vode občani sploh nimajo ali pa je ta oporečna. Glede na to, da je našaobčina močno turistično naravnana, nas čaka še ogromno dela v prihodnjepredvsem na infrastrukturi.Vedno sem bil mnenja, da je brezpogojna resnica edina stvar, ki more ljudipomiriti in zadovoljiti, ker smo pač po naravi vsi tako ustvarjeni. V temkontekstu mi je izziv delati nekaj, kar je narejeno dobro, da je ljudem všeč inda od tega nekaj imajo. Je pa res, da mnogih stvari, ki so v življenju zelopomembne in dragocene in brez katerih ne moremo živeti, z denarjem nemoremo kupiti: človeške naklonjenosti in ljubezni, občutka varnosti, časa,smisla življenja … Kajti tehnična družba zmore pomnožiti priložnosti zaugodje, toda kar nič ji ne gre od rok to, da bi prinašala veselje. Izziv za vsenas, dragi občani.

Podžupan Občine Laško Jože Senica

Naslednja številka izide 15. aprila 2010.

Prispevke in oglase je treba oddati do1. aprila 2010 na e-naslov

bilten@lasko.si.

RADIJSKA ODDRADIJSKA ODDAAJJAAŽUPŽUPANOVANOVA URAA URA

Župan Franc Zdolšek je gost naRadiu Celje vsak prvi ponedeljek vmesecu ob 14.15. Morebitnavprašanja za župana lahko pošljetena elektronski naslov

info@radiocelje.com.

Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 1. marca 2010.

2

Očistimo Slovenijo v enem dnevu17. aprila bo v Sloveniji organizirana največja prostovoljnaokoljska akcija v zgodovini Slovenije. Prostovoljci bomo dopomladi po vsej Sloveniji iskali divja odlagališča in jih locirali nazemljevidu, spomladi pa bomo s čistilno akcijo ta divja odlagališčatudi očistili komunalnih odpadkov. Poleg tega bomo očistili tudiokolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. V akciji bodo združile moči občine, šole, komunalne službe,nevladne organizacije in preko 200.000 prostovoljcev. Pridružite senam!Državo bomo očistili več kot 25.000 ton ilegalno odloženih

odpadkov in z akcijo poskušali prispevati k okoljski ozaveščenosti, dolgoročno patudi k spremembam navad in boljši zakonski ureditvi tega področja.

Več informacij o akciji: www.ocistimo.si.

Soorganizator in koordinator akcije v Občini Laško je Zavod za gozdoveSlovenije, KE Laško, Trubarjeva ulica 35, Laško.

3

Tema oziroma vsebinska nit letošnjeproslave ob slovenskem kulturnemprazniku je bila podoba največjegaslovenskega pesnika Franceta Prešerna,od njegovega prvega portreta, ki ga jeleta 1850 naslikal Franz Kurz vonGoldenstein, do njegovega profila naslovenskem kovancu za dva evra, nakaterem je tudi del njegovega rokopisa.Na samo kulturno ustvarjanje različnihposameznikov se je osredotočila tudiletošnja slavnostna govornica,dobitnica nagrade Sklada StanetaSeverja za igralske dosežke v letu 2009,domačinka Ana Lavrinc. Pripovedovalaje o svoji poti kulturnega ustvarjanja, ki joje pripeljala do gledališča v Ljubljani, kjersodeluje predvsem ljubiteljsko. Poudarilaje ljubiteljsko ustvarjanje, kar pomeniustvarjati iz ljubezni, iz srca, ter zaključila sstavkom, da je ljubiteljstvo način življenja,in s tem požela velik aplavz poslušalcev.

Župan Občine Laško Franc Zdolšek jepodelil priznanja Antona Aškerca –letos v novi podobi – za najvišje dosežkena področju kulture. Prejeli so jih:Kulturno društvo Prežihovega VorancaJurklošter ob 50-letnici izjemnouspešnega delovanja na področjukulturnih dejavnosti v kraju in občini;Etno odbor Jureta Krašovca Možnar ob25-letnici ohranjanja in obujanja ljudskihobičajev in šeg v občini Laško ter MarijaKotar za vsestransko kulturno delovanjev svojem kraju in občini.

Etno odbor Jureta Krašovca Možnar jeletos podelil priznanje zlati možnar zaizjemne dosežke na področjuetnografske dejavnosti kar dvemanagrajencema, in sicer Konjerejskemudruštvu Vrh nad Laškim inTurističnemu društvu Laško.

V kulturnem programu proslave, ki je bilpredvsem glasbeno obarvan, sosodelovali Kvartet Libero, pianistBenjamin Govže ter na citrah MonikaRožej in Peter Napret. Vse dobitnikepriznanj ter njihove spremljevalce je pozaključeni proslavi župan Občine LaškoFranc Zdolšek povabil na manjšopogostitev v Penzion Vita Park Laško.

Jasna KermeljFoto: Gregor Katič

PRAPRAZNOVZNOVANJE KULANJE KULTURNEGA PRATURNEGA PRAZNIKAZNIKAPPodeljena Aškodeljena Aškererčevčeva pra priznanja in zlata možnarjaiznanja in zlata možnarja

Kulturni praznik

4

Občinska uprava

OBVESTILOBVESTILO O OBJO O OBJAAVI JVI JAAVNEGA RAVNEGA RAZPISAZPISA

O DODELO DODEL JEJEVVANJU POMOČI ZA OHRANJANJU POMOČI ZA OHRANJANJEANJEIN RAIN RAZVZVOOJ KMEJ KMETIJSTVTIJSTVA IN PODEŽELA IN PODEŽEL JJAA

OBČINE LOBČINE LAŠKAŠKO V LEO V LETU 2010TU 2010

Obveščamo vas, da je Občina Laško izvedla javni razpis ododeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva inpodeželja Občine Laško. Razpis je objavljen v Uradnem listu RS,na spletnih straneh Občine Laško, na oglasnih deskah krajevnihskupnosti in občine ter v medijih javnega obveščanja. Sredstvav višini 76.450,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:

• UKREP 1 – Naložbe v kmetijska gospodarstva zaprimarno proizvodnjo

• UKREP 2 – Pomoč za plačilo zavarovalnih premij• UKREP 3 – Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu• UKREP 4 – Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti

na kmetijah

1. NAL1. NALOOŽBE V KMEŽBE V KMETIJSKA GOSPODTIJSKA GOSPODARSTVARSTVA ZAA ZAPRIMARNO PRPRIMARNO PROIZVOIZVODNJOODNJOOkvirna višina razpisanih sredstev znaša za:- posodabljanje kmetijskih gospodarstev: 35.150,00 EUR- urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov: 15.500,00EURPREDMET POMOČI:

1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko inrastlinsko proizvodnjo:- naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo

opremo za prirejo mleka, mesa in jajc;- naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;- nakup kmetijske mehanizacije in opreme;- nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % celotne

naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni delcelotne investicije;

- prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter prvapostavitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadovsadovnjakov, vključno z jagodišči;

- nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov, vključno spripadajočo opremo;

- nakup in postavitev mrež proti toči.

1.2 Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:- naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih

živali in obor za rejo gojene divjadi;- naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev

dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadihna kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih.

2. POMOČ ZA PL2. POMOČ ZA PLAAČILČILO ZAO ZAVVARAROVOVALNIH PREMIJALNIH PREMIJOkvirna višina razpisanih sredstev znaša: 1.000,00 EUR

PREDMET POMOČI:Sofinancira se zavarovalna premija v skladu z nacionalnimpredpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanjekmetijske proizvodnje za tekoče leto.

3. ZA3. ZAGOGOTTAAVLVL JJANJE TEHNIČNE PODPORE VANJE TEHNIČNE PODPORE VKMEKMETIJSTVUTIJSTVU Okvirna višina razpisanih sredstev znaša:9.300,00 EUR

PREDMET POMOČI:• stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev,

organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov,sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč.

4. NAL4. NALOOŽBE ZA OPRAŽBE ZA OPRAVLVL JJANJE DOPOLNILNEANJE DOPOLNILNEDEDEJJAAVNOSTI NA KMEVNOSTI NA KMETIJTIJAH AH Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 15.500,00 EURPREDMET POMOČI:Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov:(1) predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1

(mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov,rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil zaživali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov,zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov);

(2) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah;(3) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov zunaj kmetije;(4) turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost –

ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolicekmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarskedejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilnedejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov zvprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice,oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);

(5) dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimiznanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo sslamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelavadrobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelavapodkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zeliščin dišavnic);

(6) pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov nakmetiji;

(7) storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo,orodji in živalmi ter oddaja teh v najem;

(8) izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko,gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;

(9) zbiranje in kompostiranje organskih snovi;(10) aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega

cvetja in drugih okrasnih rastlin.

Odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila:

Pri Ukrepu 3 – Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu jedoločen en rok za oddajo zahtevka, in sicer 29. oktober 2010. Vvmesnem času je možno vlagati delne zahtevke (največ 3) gledena finančno ovrednoten program izvajalca v letu 2010.

V primeru neporabljenih sredstev se sredstva najprej dodelijovlagateljem, ki so oddali vlogo do razpisanega roka za oddajo,vendar jim zaradi premalo razpoložljivih sredstev na postavkiukrepa vloga ni bila odobrena, če pa teh ni, bo opravljeno šečetrto odpiranje vlog. Datum odpiranja bo objavljen naknadnona oglasni deski Občine Laško. Odpiranje vlog ne bo javno.

Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva objave doizteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani ObčineLaško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresiranilahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradužupana – Referat za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2,3270 Laško, pri Edini Memić, tel. 03 7338 736, e-naslov:edina.memic@lasko.si, vsak delovni dan od 8. do 11. ure inod 12. do 15. ure.

5

Občinska uprava

Proti koncu leta 2009 se jeuspešno zaključila rekonstrukcija

odsekov cest v Laškem. Gre zaodseke Kidričeve ulice, Na Pristaviin na Lahomšku. V sklopurekonstrukcije se je urediloodvodnjavanje ter izvedloasfaltiranje vozišča, obenem pa seje tudi saniral plaz Trojno. Skupno

sta se tako uredila dobra dvakilometra občinskih cest.

Dela je izvedlo podjetje AGMNemec, d. o. o., iz Laškega, kije bilo na podlagi javnegarazpisa izbrano kotnajugodnejše. Strokovninadzor nad deli pa je izvajalopodjetje Spekter projekt, d. o.o., iz Trbovelj. Pretežni delinvesticije je, v skladu z določili23. člena Zakona ofinanciranju občin, sofinan-cirala Služba Vlade RepublikeSlovenije za lokalnosamoupravo in regionalnopolitiko. Občina Laško je takoizpolnila zadane cilje:

izboljšanje obstoječega stanjavozišč, okolja, povečanje varnostiudeležencev v prometu inkakovosti bivanja prebivalcev naobmočju investicije.

Boštjan Polajžar

Rekonstrukcija odsekov cest v Laškem

MATIJEV SEJEM V LAŠKEMObčina Laško tudi letos organizira tradicionalni Matijevsejem, ki bo v sredo, 24. februarja, na Valvazorjevem

trgu v Laškem – na parkirišču pri banki.

Obiskovalci sejma bodo lahko kupili izdelke domače obrti(suha roba, kovano kmečko orodje, leseni in pleteni izdelki …).

Vljudno vabljeni!

Občina Laško na podlagi Zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, številka 94/2007, 76/2008, 79/2009),Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v ObčiniLaško (Uradni list RS, številka 20/2008, 110/2009) in Odlokao proračunu Občine Laško za leto 2010 (Uradni list RS,številka 57/2009), objavlja

J A V N I P O Z I VZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV IN

PROJEKTOV V OBČINI LAŠKO ZA LETO 2010

Predmet javnega poziva: je sofinanciranje prireditev inprojektov s področja kulture, turizma, športa, otrok inmladine, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračunaObčine Laško, iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivovter pomenijo pomemben prispevek k zadovoljevanjujavnih potreb ter prepoznavnosti Občine Laško. To so:- prireditve, za sofinanciranje katerih Občino Laško

zaprosijo izvajalci prireditev in jih praviloma ni bilomogoče prijaviti na ostale javne razpise ali pozive zasofinanciranje programov in projektov terdopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudboobčine;

- večji projekti društev na področju organiziranjaprostega časa, športa, vzgoje in izobraževanja otrokter mladine, kulture, socialne, zdravstvene inhumanitarne dejavnosti, ki niso predmetsofinanciranja iz proračuna Občine Laško oziroma izdrugih javnih razpisov ali javnih pozivov;

- prireditve in projekti, za katere se Občina Laško napodlagi uresničevanja svojih interesov alizadovoljevanja svojih potreb odloči, da bo pokrovitelj.

Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev aliprojektov v tekočem letu imajo:- društva, ki imajo sedež v Občini Laško in so

registrirana v skladu z Zakonom o društvih,- krajevne skupnosti v Občine Laško,- javni zavodi s sedežem v Občini Laško.

Merila in kriteriji:1. Kakovost, realnost in dostopnost prijavljene

prireditve ali projekta (kakovost, realnost izvedbe,namembnost, inovativnost, tradicionalnost);

2. Preglednost, ekonomičnost in realnost finančnekonstrukcije; (pregledna konstrukcija prihodkov inodhodkov – v finančno konstrukcijo so vključeni vsiprihodki, stroški, razviden je namen odhodkov, ki sov skladu z načrtovanimi dejavnostmi; imazagotovljene druge, realne vire sofinanciranjaprireditve ali projekta);

3. Dosedanje delo in reference prijavitelja(kakovost doslej realiziranih prireditev ali projektov)

Višina sredstev: V proračunu Občine Laško za leto 2010je zagotovljenih 22.000,00 EUR.

Dokumentacija poziva (obrazec za prijavo) je na voljo naOddelku za družbene dejavnosti Občine Laško in naspletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si) podrubriko Javna naročila in razpisi. Javni poziv se zaključi sporabo razpoložljivih proračunskih sredstev.

Kontaktna oseba je Jasna Kermelj, tel. številka 03733 87 20.

LAŠKI SEJEM

Občina Laško bo letos začela organizirati Laški sejem,ki bo vsak prvi petek v mesecu na parkirišču pri

Občini Laško (Trubarjevo nabrežje).

Prvi sejem bo v petek, 5. marca, od 8. do 16. ure.

Obiskovalci bodo lahko kupili izdelke široke potrošnje(kovaški in lončarski izdelki, suha roba, konfekcija,

zelišča, obutev, spominki …).

Želimo si, da bi sejem postal tradicionalen in da bi ga občanke, občani in prebivalci širše okolice

obiskovali v čim večjem številu.

Vljudno vabljeni!

6

Občinska uprava

OBČINA LAŠKO in JAVNI NEPREMIČNINSKI SKLAD OBČINE LAŠKOvabita zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh ObčineLaško (http://www.lasko.si) in na oglasni deski Občine Laškospremljajo aktualna

Z B I R A N J A P O N U D B ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO

I. OBJEKTA LOKAVEC 5, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM:

Predmet prodaje je nepremičnina, ki jo v naravi predstavljastarejša poslovna stavba s pripadajočim zemljiščem na naslovuLokavec 5, 3272 Rimske Toplice. Najnižja možna izhodiščnacena za nepremičnino znaša 39.910,90 EUR.

II. PSO ŠMARJETA 11, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM:

Predmet prodaje je poslovno-stanovanjski objekt etažnostiK+P+1 na naslovu Šmarjeta 11, Rimske Toplice, s pripadajočimzemljiščem, ki ga v naravi predstavljajo nepremičnine parc. št.602/4, z. k. vl. št. 162, k. o. (1039) Rimske Toplice, po vrsti rabe:poslovna stavba 122 m2, cesta 75 m2 in dvorišče 1.040 m2.Znižana izhodiščna cena za nepremičnino je 199.505,50 EUR.

III. DELNO KOMUNALNO OPREMLJENIH IN NEZAZIDANIHSTAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU LN BELOVO, k. o. 1039

– Rimske Toplice:Predmet prodaje so delno komunalno opremljena innezazidana stavbna zemljišča, ki jih v naravi predstavljajo:parc. št. 212/4, njiva 5. kat. razred, v izmeri 1.082 m2, zizhodiščno ceno 27.201,48 EUR in parc. št. 212/5, ekst.sadovnjak 4. kat. razred, v izmeri 872 m2, in travnik 5. kat. razred,v izmeri 514 m2, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cene nevključujejo 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagiizstavljenega računa.

IV. NEZAZIDANEGA DELNO OPREMLJENEGA STAVBNEGAZEMLJIŠČA v k. o. 1022 – Rečica:

Predmet prodaje je nezazidano, delno opremljeno stavbnozemljišče parc. št. 1230/5 – travnik v izmeri 968 m2, z. k. vl.št. 464, k. o. 1022 – Rečica. Po podrobnejši namenski rabi je

zemljišče namenjeno gradnji enodružinske stanovanjske hiše. Zagradnjo objekta na zemljišču je izdano gradbeno dovoljenje inizdelana projektna dokumentacija. Znižana izhodiščna cena zanezazidano stavbno zemljišče, ki je predmet prodaje, znaša95.855,17 EUR. Davek na dodano vrednost po stopnji 20 % nivključen v ceno in ga kupec plača poleg kupnine na podlagiizstavljenega računa. Komunalni prispevek, strošek izdelaveprojektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja sozajeti v izklicni ceni nepremičnine.

V. STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV NA AŠKERČEVICESTI 4, V RIMSKIH TOPLICAH:

Zainteresirane za nakup novih poslovnih prostorov instanovanj v PSO ZP Rimske Toplice obveščamo, da znašajoizhodiščne cene za nepremičnine v EUR:

Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičninobveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičninveljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31.marca 2010.

Dodatne informacije o pogojih in predmetih prodaj lahkointeresenti dobijo na http://www.lasko.si; tel.: 03 7338 700,03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oziromastanka.jost@lasko.si. Po prehodnem dogovoru je možen oglednepremičnin, ki so predmet prodaje.

Stanka Jošt

7

Občinski svet / Upravna enota

OBČINSKI SVEOBČINSKI SVET LT LAŠKAŠKOONa febrNa februaruarski seji o rski seji o rebebalansualansu

prproračuna in Laškoračuna in Laškem sejmuem sejmu

V sredo, 17. februarja, bo v ZdraviliščuLaško potekala 22. seja Občinskegasveta Laško.Občinski svetniki bodo najprejobravnavali Odlok o rebalansuproračuna Občine Laško za leto 2010 terrebalans finančnega načrta in programadela Javnega nepremičninskega skladaObčine Laško z načrtom prodajestvarnega premoženja za leto 2010.Sledila bo obravnava sprememb indopolnitev Statuta Občine Laško terOkvirnega programa dela Občinskegasveta Laško z rokovnikom za leto 2010ter realizacijo programa dela občinskega

sveta za leto 2009. Na področju gospodarstva, prostorskegain komunalnega urejanja bodo svetnikiobravnavali investicijsko dokumentacijoza projekta Obnova starega mestnegajedra Laško in VodovodVrh–Radoblje–Globoko, Pravilnik oposlovanju in trženju Laškega sejma terSklep o spremembi in uskladitvi višinecene storitve javne službe oskrbe s pitnovodo s Pravilnikom o metodologiji zaoblikovanje cen storitev obveznihobčinskih gospodarskih javnih službvarstva okolja.Na področju družbenih dejavnosti bo nadnevnem redu prva obravnava Odloka orazglasitvi Kopališke rotundeZdraviliškega doma za kulturni spomeniklokalnega pomena v Občini Laško,svetniki pa bodo odločali tudi o

sprejemu Pravilnika o sofinanciranjuprogramov veteranskih organizacij vObčini Laško, Pravilnika o sofinanciranjuletnega programa športa v Občini Laško,Letnega programa športa v Občini Laškoza leto 2010 ter Sklepa o prenosusredstev v upravljanje OŠ AntonaAškerca Rimske Toplice. Svetniki bodo obravnavali tudiprenehanje delovanja in pripojitevJavnega nepremičninskega skladaObčine Laško ter posamične programeprodaje in menjave zemljišč ter izvzemzemljišča iz splošne rabe.

Sejno gradivo je dostopno na občinskispletni strani www.lasko.si, kjer si lahkoogledate tudi posnetke dosedanjih sej.

Tanja Grabrijan

UprUpravna enotavna enota La LaškaškooNOVELA ZAKONA O ŽRTVAH

VOJNEGA NASILJAZakon o spremembah in dopolnitvahZakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-H,Uradni list RS, št. 72/2009 z dne 18. 9.2009) razširja krog dosedanjihupravičencev do priznanja statusa žrtvevojnega nasilja, in sicer so to tudi osebe,ki so bile kot civilne osebe izpostavljenenasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepomdrugih oboroženih sil od 6. aprila 1941do 15. maja 1945. Kot druge oboroženesile se pri tem štejejo enoteNarodnoosvobodilne vojske inpartizanskih odredov Jugoslavije terenote zaveznikov protifašistične oziromaprotinacistične koalicije. Navedenasprememba se je začela uporabljati 1.januarja 2010.Žrtev vojnega nasilja je lahko tudi: - oseba, ki je kot begunec morala od 6.

aprila 1941 do 15. maja 1945 zapustitisvoj dom zaradi nasilnega dejanjapožiga, porušenja ali izropanja njenestanovanjske hiše ali stanovanja, ki so jopovzročile druge oborožene sile, zaradičesar se ni mogla vrniti na svoj domneprekinjeno najmanj tri mesece(begunec), če ni prostovoljno ali poklicnosodelovala z agresorjem, in oseba, rojenastaršem v teh okoliščinah;- otrok, katerega starš je umrl, bil ubitali pogrešan zaradi nasilnih dejanj aliprisilnih ukrepov drugih oboroženih sil,če ni prostovoljno ali poklicno sodeloval zagresorjem;- bivši italijanski vojak, ki je bil pokapitulaciji Italije odpeljan v ujetništvo(interniranec). Za žrtev vojnega nasilja sešteje oseba, pri kateri je prisilni ukrep alinasilno dejanje trajalo neprekinjenonajmanj tri mesece, razen za osebe,rojene staršem v času, ko so zoper njih

trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja. Novost je tudi doživljenjska mesečnarenta za prisilnega mobiliziranca, pričemer se čas trajanja prisilnega ukrepa alinasilnega dejanja prizna v dejanskemtrajanju do povratka v domovino, vendarne dlje kot do 31. decembra 1945, neglede na to, če se je oseba vrnila po temdatumu.Opozoriti je treba, da gredo po zakonuvse pravice na zahtevo stranke. O priznanju statusa žrtve vojnega nasiljain pravic po navedenem zakonu odločana prvi stopnji upravna enota. Strankelahko obrazce vlog dobijo na spletnemportalu e-uprava, lahko pa se oglasijoosebno v pisarni za vojne veterane, vojneinvalide in žrtve vojnega nasilja našegaupravnega organa.

Helena Knez

Zadovoljstvo strank prav gotovo temeljina dejstvu, da so bile v UE Laško v letu2009 vse zadeve, ki se jih vodi na osnovizakona o splošnem upravnem postopku (vnadaljevanju ZUP) – teh je bilo 9.512 –rešene v zakonitem roku. Stranke so v letu2009 vložile sicer za 6,36 % manj zahtevpo ZUP-u, a je bilo dejansko rešen večjiodstotek zadev v poročevalnem obdobjukot v letu 2008. Tako imenovanihprenesenih zadev iz leta 2009 v 2010 jebilo torej manj, če upoštevamo, da bilahko 43 zadev zavrgli, ker je pričel rok zaizvajanje zakona teči šele v letu 2010. Tudištevilo pritožb se je ponovno znižalo. Privečini pritožb, ki so nam jih pritožbeniorgani vrnili, je bila odločitev UE potrjena.V nobenem primeru ni bila odločitev UE vceloti nadomeščena. Nekaj pritožb je bilovrnjenih v ponovni postopek.Stranke so vložile tudi 17.414 zahtev, ki jihštejemo v tako imenovane druge upravnepostopke, kar je nekoliko manj (929) kot vletu 2008, a je pomembno predvsem to,da nekaterih upravnih postopkov nismoizvajali, ker je bilo v letu 2008 vse narejeno(vnos v elektronski matični register v letu2008 1.937-krat, v letu 2009 pa le 670-

krat) ali pa zakon določenega upravnegapostopka ni več predvideval (izdajadelovne knjižice v letu 2008 291-krat invpisovanje sprememb 337-krat). Iznavedenega lahko zaključimo, da je bila,po zmanjšanju števila zaposlenih iz 30 na29, tudi obremenitev zaposlenih večja,čeprav ne številčno, temveč vsebinsko (večdelovnih področij). Ob tej priložnosti je treba poudariti, da se jebistveno povečala zahtevnost določenihpostopkov, česar pa številke ne povedo in iznavedenega razloga je vsekakor še posebejpomembno zadovoljstvo strank, ki jebistveno višje, kot je povprečje v Sloveniji.Seveda navedenih rezultatov zaposleni v UELaško ne bi dosegli, če ne bi bili tudi samizadovoljni, kar izhaja predvsem izmedsebojnega spoštovanja in razumevanja.Leto 2009 je tudi v UE Laško potekalo spoudarkom na varčevanju. Stroškidelovanja upravne enote (plače, materialnistroški, investicije in investicijskovzdrževanje ter vplačljive tiskovine), ki jihta plačuje iz sredstev, s katerimi razpolaga,so bili za 18.631 EUR manjši od sredstev, skaterimi bi lahko razpolagali v skladu zveljavnim proračunom, to je v skladu s

sredstvi, ki so bila že zmanjšana za vsoto,kot so jo narekovali vladni ukrepi. Naosnovi petih varčevalnih ukrepov, ki so biliv UE sprejeti maja, je bilo največ sredstevprihranjenih pri porabi pisarniškegamateriala in telefonskih storitev. Zzmanjšanjem nakupa časopisov (odpovedinaročnine za več številk istega časopisa),strokovne literature in z manjšo udeležbona strokovnem usposabljanju je bil storjenprav tako za raven UE Laško velikprihranek glede na porabo v letu 2008. Napodlagi ukrepov vlade RS in UE Laško jebilo v letu 2009 prihranjenih 51.826 EUR.Najpomembneje je, da vsa ta zniževanjastroškov niso imela škodljivih posledic zazadovoljstvo strank s storitvami UE. Pravtako pomembno je, da izvajanjenavedenih varčevalnih ukrepov ni imelonegativnega vpliva na zadovoljstvozaposlenih, ki je prav tako, merjeno naosnovi ankete med vsemi zaposlenimi naUE Laško, nekoliko poraslo in je s tem šepovišalo odstopanje od povprečjazadovoljstva v drugih UE.

mag. Andreja Stoparnačelnica UE Laško

V LETU 2009 NA UE LAŠKO ŠE BOLJ ZADOVOLJNE STRANKE IN ZAPOSLENIKLJUB ZNIŽANJU STROŠKOV POSLOVANJA

8

Krajevne skupnosti

Iz krIz krajevnih skajevnih skupnostiupnostiKS ZIDANI MOST

Začelo se je graditi!

Ko se je leta 2008 začela rekonstrukcijaceste Vila–Zidani Most križišče, domačinikar nismo mogli verjeti, da se je po tolikoletih obljub končno nekaj premaknilo.

Res, da je bil pred nekaj leti čudovitoobnovljen cestni most čez reko Savinjo,obenem pa je bil poglobljen tudi podvoz

pod železniškim mostom, kipelje proti Laškem. Vse souredili tako, kot je treba,domačinom pa naredilimedvedjo uslugo. Prej nibilo večjega tovornjakaskozi kraj, zdaj jih je preko500 (šteto v 24 urah).Domačinom in vsem, ki sevozijo po tej cesti,povzročajo velike problemein uničujejo že tako slabocesto. Med gradnjo pa sonastali novi problemi:vozniki čakajo pred semaforjem, pešcihodijo po zelo ozki stezi, nenehen hrup … CMC-ju, ki gradi ta odsek, gre vsapohvala, saj je po pritožbah krajanovuredil stezo za pešce ter zamenjalprvotno položen asfalt na obvoznici znovim, ki sedaj ne poka več. Domačini sezavedamo, da je obnova pomembna zakraj, zato smo večinoma zelo strpni, sajvemo, da bomo tako dobili lepo urejeno

cesto skozi Zidani Most, potem pa tudipločnik in razsvetljavo. Vse to jedandanes še kako pomembno. Baje naj bidobili tudi optiko za internet. Zato potrpimo do oktobra, ko naj bi bil,kot obljubljajo, odsek dokončan. Vsiupamo, da bo res in da bo urejeno tako,kot je treba, kar je graditelj sicer žedokazal pri izgradnji odseka pod skalo.

Beno Kolander

KS SEDRAŽUspešno leto 2009 in načrti za naprej

Ko ocenjujemo opravljeno delo v letu2009, smo lahko v KS Sedraž zadovoljni.Uspeli smo uresničiti zastavljene nalogev krajevni skupnosti, društva pa souspešno delovala. Kot največji uspeh v lanskem letu lahkoštejemo pridobitev novega vodovoda zvodohranom v Trnovem – investicijo jevodila Občina Laško. Vodovod je krajuprinesel stalno oskrbo z neoporečnovodo in poleg oskrbe dosedanjihkrajanov omogočil tudi priključekbodočim interesentom.Pred izvedbo del so se pojavljale manjšetežave s soglasji za služnostno uporabozemljišč, kar v zadnjem času postaja kar

nekakšna stalnica, pa vendar so bila delauspešno zaključena in nov sodobenvodovod je bil slovesno predan 19. junijalani. Istočasno smo v uporabo predalijavno razsvetljavo v Trnovem, ki obsega12 svetilk in je bila v celoti investirana ssredstvi KS. Tega dne smo slovesnootvorili tudi posodobljeno javno pot v

Klenovem, dolgo 835 m. Cesta je bilaasfaltirana že konec leta 2008, lani pa sobila opravljena samo še zaključna dela.Na to cesto so vezana samo štirigospodinjstva in s skupno akcijoomenjenih krajanov, krajevne skupnostiin občine nam je investicijo, vredno skoraj100.000 EUR, uspelo spraviti pod streho.Poleg omenjenih del smo v lanskem letuopravili večja vzdrževalna dela nanekaterih makadamskih javnih poteh inuredili kanalizacijo meteornih voda objavnih poteh Sedraž–Govce inSedraž–Trnovo. Za najmlajše krajaneSedraža pa smo postavili dodatnaotroška igrala ob šoli in asfaltirali manjšokošarkarsko površino na igrišču Brezno.Vse to nam je uspelo tudi zaradi vračilaTelekoma, od katerega smo prejeli 16.500EUR.

Krajevna skupnost je tvorno sodelovalatudi z društvi v kraju, saj so bila ta čez vsoleto zelo aktivna. Kulturno društvo je natradicionalen način postavilo majski mlajin pripravilo kresovanje, v uspešnemsodelovanju s šolo in vrtcem pasodelovalo pri proslavah v kraju. Pevci soohranili svoj tradicionalni koncert ob lipi

na predvečer dneva državnosti, ki serazvija v pravo druženje vseh krajanov.Gasilci PGD Sedraž so tudi lani v svojevrste privabili našo mladež in uspešnosodelovali na občinskem in regijskemtekmovanju. Upokojenci Sedraža sopoleg rednega druženja ponovnopripravili srečanje rudarjev ob praznikusv. Barbare, člani RK pa srečanje starejšihkrajanov nad 70 let. Aktivni so bili tudičlani športnega društva, ki so posodobiliigrišče na Breznem. Leto 2009 smozaključili z vsakoletnim novoletnimbazarjem, prihodom dedka Mraza inobdaritvijo najmlajših.V letošnjem letu nas čakajo nove naloge.Verjamemo, da bodo naši društva, šola invrtec ponovno aktivni in bodo popestrilidogajanje v kraju. V KS Sedraž panameravamo postaviti spletno stran KS, nakateri se bodo vsi omenjeni akterji lahkopredstavili in krajanom še podrobnejepredstavili svoje delo in aktivnosti.Načrtujemo postopno posodabljanjedoma krajevne skupnosti, v kateremdelujejo tudi vsa društva razen gasilcev instrelcev; radi bi namreč zamenjali kritino instavbno pohištvo. Predvidevamo pa tudizačetek aktivnosti za prestavitev delalokalne ceste Sedraž–Brezno, s katerim bise izognili zimskim nevšečnostim.Pričakujemo tudi, da bodo razgovori medobčinama Laško in Hrastnik prinesli rešitevza krajane Breznega in Belovega gledereševanja odpadnih voda in izcednih vodiz regijske deponije.Več o načrtih za delo v letu 2010 pabomo spregovorili na zboru krajanov, kibo konec februarja. Če so želje in ciljiskupni, jih je lažje uresničiti.

Predsednik KS SedražJožef Lapornik

9

Gospodarstvo / Podeželje

Društvo Raznolikost podeželja

Za člane društva smo organizirali rednosrečanje ob koncu leta. Srečanje je bilo včetrtek, 17. decembra, na turistični kmetijiGoršek, Lipa pri Frankolovem. Udeležilo sega je 26 članov in nosilcev projektov. Ti sopredstavili dosedanje aktivnosti inrezultate pri projektih, ki so v izvajanju. Vrazpravi, ki je sledila, so nosilci projektovizpostavili nedopustno zamujanje MKGP zizplačili zahtevkov.

Razvoj ponudbe učnih inoglednih vsebin na podeželju

Kmetijsko-gozdarski zavod Celje je vsklopu projekta Razvoj ponudbe učnih inoglednih vsebin na podeželju, ki ga vokviru programa Leader sofinanciraEvropska unija, izdal katalog, ki na 38straneh predstavlja 30 ponudnikov napodeželju v občinah Celje, Laško, Štore inVojnik. V katalogu, ki je izšel v nakladi5.000 izvodov, so projektni partnerjipripravili 60 programov z različnimivsebinami, namenjenimi predvsemobogatitvi učnih programov šol in vrtcev,pa tudi odraslim, ki jih zanimajo doživetja

na kmetijah. Katalog, ki je prvitakšnega obsega v Sloveniji,vabi z odličnimi fotografijamidoživetij na kmetijah, kipritegnejo že na prvi pogled. Besedilo opisov kmetij inprogramov sta pripravilisvetovalki Jožica Krašovec in

Vesna Mihalič v sodelovanju sponudniki, uvodno besedo je napisalavodja projekta Mojca Krivec (vse tri KGZS– Zavod CE), strokovno mnenje pa stapodali Polona Bastič iz OŠ Vojnik in LidijaVoršič iz OŠ Hudinja. Katalog je oblikovaloin natisnilo podjetje Dinocolor iz Vojnika. Projekt, ki so ga poleg Evropske unijesofinancirale tudi Republika Slovenija terobčine Celje, Laško,Štore in Vojnik, se jeizvajal 14 mesecev. Vnjem je sodelovalo šestpartnerjev: Stik –Center za šport,turizem, informiranjein kulturo Laško, Zavodza kulturne prireditvein turizem Celeia Celje,Zavod za gozdoveSlovenije – OE Celje,Vrtec Laško, OŠHudinja in OŠ Vojnik.Skupna vrednostprojekta je 30.703,55EUR, polovico sredstevza izvedbo prispevaLeader, drugo polovicopa občine.

Na novinarski konferenci, ki je bila v torek,15. decembra, v Sorževem mlinu v Polžahpri Novi Cerkvi, je vodja projekta MojcaKrivec predstavila projekt in poudarila: »Znjim želimo prispevati k ohranjanjudediščine, tradicije, vrednot, obrti inobičajev na podeželju ter prispevati kizkustvenemu in doživljajskemu učenjuotrok, mladine, pa tudi odraslih. V veliko

veselje nam je, dabomo lahko projektnadgradili z novimiaktivnostmi v letu2010.« Katalog bodopredstavili šolam invrtcem, nosilcemturizma na območju invsem, ki bi lahko svojodejavnost popestrili zogledi na kmetijah, narazpolago pa bo tudi vturističnoinformacijskihcentrih.

Mojca Krivec, KGZS – Zavod CE,

upravljavec LAS

RaznolikRaznolikost podeželjaost podeželja

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželjaEvropa investira v podeželje

Zdravilišču Laškozlati certifikat

Invalidom prijaznoSlovensko združenje za duševno zdravjeje skupaj s partnerji v okviru projektaRazvoj turistične ponudbe za ljudi sposebnimi potrebami v petek, 11.decembra lani, podelilo certifikateInvalidom prijazno sedmim turističnimorganizacijam in 23 objektom. Naslovesni podelitvi je Zdravilišče Laškodobilo zlati certifikat.

S pridobitvijo zlategacertifikata Invalidomprijazno je laškozdravilišče dobilopotrditev, da ni urejenoin dostopno le za goste,ki so gibalno ovirani,ampak tudi za ljudi sposebnimi potrebamina področju vida, sluhain duševnega zdravja.V Zdravilišču Laško so

na pridobitev zlatega znaka posebejponosni zato, ker so v ocenjevalne kriterijepoleg namestitvenih kapacitet inkomunikacijskih poti vključeni tudizaposleni, njihovo znanje in odnos dogostov.

Foto: Arhiv Thermane, d. d.

Nagrada Streha stoletjaKleparstvo Omahna

Krovstvo Omahna, ki deluje že od leta1989, sta lansko leto zaznamovali 20-letnica delovanja in nagrada Tondachaward 2009 za streho na objektu AquaRoma v Rimskih Toplicah. Posebnost strehe je prehod stožca naravnino. Gre za detajle in posebnosti,zaradi katerih je bilo potrebno tudidodatno izobraževanje. Zaradizahtevnosti in odmevnosti objekta so jihpredstavniki podjetja Tondach Slovenijapozvali k sodelovanju na razpisu Strehastoletja v kategoriji javne gradnje. Ker vslednji niso imeli konkurence, je komisija,ki so jo sestavljali dva Tondachovapredstavnika in dva zunanja člana,februarja lani Krovstvu Omahna podelilaposebno nagrado za Streho stoletja. Napodlagi te nagrade so se udeležili tudimednarodnega tekmovanja, na kateremje sodelovalo deset evropskih držav, vkaterih ima podjetje Tondach svojapredstavništva. Komisijo so tokratsestavljali gradbeni strokovnjaki,Tondachovi sodelavci in strokovninovinarji, ki so ocenjevali funkcionalnoststrehe, splošni vtis o podobi strehe vpovezavi z zunanjim ovojem stavbe inpokrajino ter stopnjo inovativnosti pri

oblikovanju strehe. Podelitev nagrad jepotekala konec prejšnjega leta vsrednjeveškem gradu Seggau v Avstriji,Krovstvo Omahna pa je med desetimidržavami oziroma kandidati zasedlo 2.mesto. »Nagrada nam pomeni predvsempriznanje za dosedanje delo inspodbudo, da kljub težkimgospodarskim razmeram vztrajamo nazačrtani poti,« o nagradi in projektupravi Mitja Omahna, ki uspešnonadaljuje delo, ki ga je pred 21 leti začelnjegov oče Marjan z manjšimikleparskimi, pozneje pa tudi krovskimideli. Poleg njiju je v podjetju trenutnozaposlenih še šest ljudi, ki z nenehnimizobraževanjem in odgovornostjo doopravljenih del skrbijo za razvoj podjetja.

Nika KošakFoto: Jože Senica

10

Podeželje

Od pridelka do izdelka

Možnosti v predelavi sadja iz travniških sadovnjakov

Lansko jesen smo na območju LAS začeliizvajati projekt Od pridelka do izdelka, skaterim želimo spodbuditi k novimpredelovalnim dejavnostim in tako

obogatiti ponudbo kakovostnih izdelkovs kmetij. Usposabljanja glede predelavesadja se je udeležilo več kot dvajsetlastnikov travniških sadovnjakov.Praktični del 30-urnega tečaja je potekalna kmetiji Razboršek na Strmci, kjer smose pod vodstvom strokovnjakov FrancijaKotarja in Janija Gačnika učilizakonitosti pasterizacije in pravilnepriprave kisa, sušili sadje in kuhali žganje. Tudi pri predelavi sadja velja, da jeosnova kvalitetnih izdelkov kvalitetnasurovina. Spoznali smo, da moramo večpozornosti nameniti obrezovanju in negivisokodebelnih sadnih dreves in da nas vtravniških sadovnjakih čaka še velikodela.

Poleg številnih praktičnih napotkov prirazličnih vrstah predelave sadja, ki bodopomagali odpraviti marsikatero napakopri predelavi, so udeleženci spoznali tudizakonske pogoje za priglasitev predelavesadja kot dopolnilne dejavnosti nakmetiji, dobili nasvete, kako ureditiprostore in spoznali osnove dobrehigienske prakse. Pozornost je bilanamenjena tudi posebnostim ekološkepredelave, pripravi izdelkov za trg,pakiranju in označevanju, oblikovanjucen ter načinom uspešnega trženja inkomuniciranja s kupci. Udeleženci sousposabljanje ocenili kot zanimivo,poučno in koristno, večina pa bi se želelaudeležiti tudi nadaljevalnih usposabljanj.

Predelava zelenjave – tržna niša

V novembru je potekal tečaj predelavezelenjave. Na njem so udeležencipridobili znanja o različnih oblikahpredelave zelenjave, s katero se jipodaljša rok uporabnosti in dodavrednost. Na začetku so se seznanili zlastnostmi zelenjave kot živila,

posebnostmi ekološke predelave tertehnologijami kisanja repe in zelja. Zaudeležence so bila najbolj zanimiva tistapredavanja, kjer so svojo dejavnostpredstavili kmetje, ki se s predelavozelenjave že ukvarjajo. Zvonko Pukšič izekološke kmetije Zel pri Kogu jepredstavil svoje izkušnje pri pasterizacijipaprike, kumaric, stročjega fižola in

rdeče pese. Zelo zanimiv je biltudi ogled kmetije Jevšnik iz Lazpri Velenju, kjer letno pripravijoveč kot 100 ton kislega zelja inrepe. Profesorica iz srednježivilske šole iz Maribora jepredstavila prednosti intehnologijo sušenja zelenjave. Otej dejavnosti je pri nas zelo maloznanega in posušena zelenjavavsekakor predstavlja zanimivotržno nišo.

V želji, da bi se kmetje opogumiliin se predelave zelenjave lotili kotdopolnilne dejavnosti na kmetiji, soudeleženci poslušali tudi vsebine izdobre higienske prakse pri predelavizelenjave, trženja in označevanja živil,ekonomike in oblikovanja cen ter seseznanili s pogoji za priglasitevdopolnilne dejavnosti na kmetiji.

V februarju bo potekal tečaj predelavemesa. Prijaviti se je mogoče še natečaj peke kruha, potic, peciva inizdelave testenin na tradicionalninačin, ki bo v marcu. Vse, ki se želitenaučiti priprave različnih vrst testa,nadevov, oblikovanja in peke v krušnipeči ter dobiti napotke pri ureditviprostorov in priglasitvi dopolnilnedejavnosti na kmetiji, vabimo, da setečaja udeležite. Prijave sprejemamo natel. 734 08 73 (Jožica Krašovec) ali 49075 84 (Vesna Mihalič).

Jožica Krašovec in Vesna Mihalič, KGZS – Zavod CE

TIP 2010

Zavod Porta B je v sklopu projekta Popoteh dediščine, ki se delomasofinancira iz programa Leader,promoviral projekt in projektne rezultatena sejmu Turizem in prosti čas – TIP2010. V soboto, 21. januarja, smo biliprisotni na razstavnem prostoruprojektnega partnerja Stik Laško, kjersmo promovirali poti z enim od bodočihupravljavcev TD Globoče–Dedni Vrh innjihovo glasbeno skupino Joškovabanda. Za mimoidoče pa so poskrbelepromotorke z brezplačno degustacijočaja s kmetije Kozmus. Z glasbo inpetjem na prirejenih inštrumentih sonematerialno dediščino naših krajevponesli po vseh poteh STO in prav navsakem razstavišču so nas bili veseli.

Razdelili smo več kot 300 letakov in vizitk– med 10. in 17. uro pa smo opravili večkot 20 informativnih razgovorov.

Stkali smo zanimiva poznanstva in pravvse povabili, da se nam že letospridružijo na novih dediščinskih potehobmočja LAS, ki ga upravlja društvoRaznolikost podeželja. Vabljeni tudi vi.

Spoznajmo poklic etnologa

Zavod Porta B je v sklopu projektaRevitalizacija kulturne dediščine občinCelje, Laško, Štore in Vojnik, ki se delomasofinancira iz programa Leader,pomagala Lovski družini Rečica priLaškem pri prijavi mladinskega projektaSpoznajmo poklic etnologa, s katerimbomo ob pomoči Muzeja novejšezgodovine Celje začeli aktivno pomagatipri izvedbi mladinskega raziskovalnegadela na področju kulturne dediščine.Naloga zavoda Porta B je pripravaprojekta in njegova prijava na programMladi v akciji, koordinacija in strokovnaizvedba delavnic ter mentorstvo mladimraziskovalcem. Vsi materialni stroškiprojekta Spoznajmo poklic etnologa instroški mladih raziskovalcev sosofinancirani iz programa Mladi v akciji.Do sedaj smo izvedli eno delavnico, ki jepotekala v soboto, 28. novembra lani,kjer so se mladi zbrali na Trebežnikovikmetiji.

Člani lovske družine želijo obnovitikmetijo in jo zastaviti kot odprti muzej.Pripravili bodo dan odprtih vrat inpreverili načrte pred prijavo razstave narazpis MKGP – ukrep 323, s pomočjokaterega bodo že decembra odprlimuzejsko zbirko Trebežnikova domačija.Glavni cilj projekta je predstaviti bogatokulturno dediščino in pestro zgodovinokmetije Trebežnik na Šmohorju, jopromovirati na vzgojno-izobraževalnihustanovah, v medijih ter hkrati razvitiučne vsebine za osnovne šole in vrtce.Mlade pri raziskovalnem delu vodištudentka etnologije Alenka Lapornik,ki bo sodelovala pri vseh nadaljnjihaktivnostih na Trebežnikovi kmetiji.

Lovska družina letos pripravlja izvedbonaravoslovne učne poti po Trebežnikovikmetiji, s čimer jo želimo predstaviti inpribližati vsem obiskovalcem,pohodnikom in drugim, ki se ustavljajona kmetiji. Zelo smo ponosni, da solovsko družino podprle javne strokovneinstitucije: Muzej novejše zgodovineCelje, Stik Laško, Univerza v Ljubljani,Oddelek za etnologijo in mnogi drugi.Veselimo se srečanja z vami naTrebežnikovi kmetiji.

Tanja Čajavec, Zavod Porta B

11

Stik

VVeseli decembereseli december

December je minil v znamenjuštevilnih prireditev v Občini Laško.Skozi ves mesec se je na različnihlokacijah zvrstilo preko 25 dogodkovin prireditev, ki so jih pripravili različniorganizatorji v laški občini. Praznovanje se je pričelo z Miklavževimsejmom na tržnici v Laškem. Ponudbaprazničnih daril in dobrot z laškegapodeželja je popestrila sobotnidopoldan, sv. Miklavž s spremstvom pa jerazveselil otroke.

Praznično veselje smo želeli pričarati tudina občinskem dvorišču. V dneh od 18. do23. decembra so na tem mestu potekalepraznične prireditve, polne plesa, petja,lepih voščil in želja. Program so pripraviliotroci iz Vrtca Laško, Osnovne šoleAntona Aškerca, Osnovne šole PrimožaTrubarja Laško, Laška pihalna godba,

Plesni oddelek PGŠ Laško, kulturnadruštva občine Laško … Tudi dobra možaBožiček in dedek Mraz nista pozabila naotroke. Na občinsko dvorišče sta prineslapolne vreče daril. V vseh dneh je naobčinskem dvorišču potekal božično-novoletni sejem s ponudbo prazničnihdobrot z laškega podeželja in daril. Zadnjivečer leta je občinsko dvorišče napolnilzvok ansambla Vigred. Obiskovalcem ježupan Franc Zdolšek ob kozarcu penineizrekel dobre želje za prihodnje leto. Želja organizatorjev prireditev v veselemdecembru je bila, da se krajani v zadnjihdneh leta 2009 ob zabavnem programunaših otrok, sokrajanov inpraznični ponudbi skupajpoveselimo na občinskemdvorišču, vendar pa je bil odzivoziroma obisk zelo slab.Organizatorji in sodelujoči smose resno zamislili, kaj je vzroktako slabega odziva Laščanov,staršev in drugih obiskovalcev.Ali so veliki trgovski centripostali bolj pomembni kotpristno druženje obpripravljenem programu našihotrok? Na to vprašanje si želimoodgovoriti, za odgovor pa

prosimo tudi vas. Kakšno dogajanjepričakujete v okviru prireditev Veselegadecembra v letu 2010? Idejam bomo zveseljem prisluhnili.Kljub manjšemu obisku in slabšemuvremenu so prireditve popestriledogajanje v Laškem v teh prazničnihdneh. Zato se vsem organizatorjemprireditev, sodelujočim v programu inponudnikom na stojnicah še enkratiskreno zahvaljujemo.

STIK, Andreja KrižnikFoto: Foto atelje Jolanda Sojč

Apimedica & apiqualityApimedica & apiqualityforforum 2010um 2010

3. mednarodni forum o apiterapiji in2. mednarodni forum

o kakovosti čebeljih pridelkov

Slovenija sodeluje s svetovno čebelarskoorganizacijo Apimondia že več kot 30 let.Vsako leto se države članice potegujejoza mesto gostiteljice dogodkov podokriljem Apimondie in Slovenija se je kotgostiteljica izkazala že večkrat. Prvimednarodni simpozij Apimondia oapiterapiji je potekal leta 1978 vPortorožu. O pomembnosti dogodka vtistem času priča tudi dejstvo, da je bilčastni pokrovitelj tedanji predsednikJugoslavije Josip Broz Tito. Simpozija seje udeležilo preko 200 znanstvenikov instrokovnjakov z vseh celin. Pozneje sta sev Sloveniji zvrstila še dva mednarodnasimpozija Apimondia o apiterapiji, in sicerv letih 1988 in 1998, prav tako vPortorožu. Prvi mednarodni čebelarskikongres v samostojni Sloveniji pa je bilaApimondia 2003, ki je potekala vLjubljani, in še danes velja za največjikongres, ki je bil organiziran v prestolnici

Slovenije, saj so zabeležili več kot 3.000udeležencev.Na letošnjemu forumu, ki bo potekal od28. septembra do 2. oktobra v Ljubljani,pa tudi v Mariboru, Lipici, DolenjskihToplicah in na Bledu, bo v organizacijiObčine Laško, Thermane Laško, Stika inČebelarskega društva Laško potekala tudi

promocija medenih doživetij v Laškemin okolici. Predstavili bomo vključenostmedenih izdelkov v programe dobregapočutja Thermane Laško v obliki masaž,ovojev, kopeli, savnanja in kulinaričnihužitkov. Predstavili bomo tudi api-terapevtsko posvetovalnico. Udeležencekongresa in obiskovalce mednarodne

razstave API-EXPO bomo seznanili zvrtom medovitih rastlin v zdraviliškemparku in interpretacijskimi tablami oživljenju kranjske sivke ter zakladnicizdravja iz čebeljega panja. Povabili jihbomo na čebelarski izlet, kjer bodolahko pokusili in kupili čebelarskedobrote laških čebelarjev ter si ogledaliprikaz izdelave in krašenja lecta inmedenjakov. Upamo, da bo do pričetkaforuma urejena čebelarska učna pot, kibo pomembno dopolnila ponudbočebelarskega turizma v občini.V januarju smo z našo ponudbo pristopilitudi k sodelovanju v promocijski brošuriČebelarske zveze Slovenije S čebelamido zdravja, ki bo izšla v nakladi 10.000izvodov in bo distribuirana preko izbranihsejmov v angleško-srbski in nemško-italijanski jezikovni mutaciji. O vsehnadaljnjih aktivnostih ponudnikovlaškega čebelarskega turizma, vezanih naforum, vas bomo obveščali v naslednjihštevilkah biltena.

Naj medi!Marina Bezgovšek, TIC

12

Stik

DrDržavno tžavno tekmovekmovanje vanje vstandarstandardnih plesihdnih plesih

V soboto, 30. januarja, je potekalo državnoprvenstvo v standardnih plesih, ki ga je vdvorani Tri lilije v Laškem organizirala družina

Vodlan iz PK Lukec v sodelovanju s Stikom.Prireditev je odprl župan Občine Laško FrancZdolšek skupaj z Laško pihalno godbo.Državno prvenstvo je minilo v znamenjufascinantno lepih oblek, ki so jih nosileplesalke. Nastopilo je 58 plesnih parov.Državna zmagovalca sta bila brat in sestraMatej in Špela Kralj iz PK Fredi. Plesalci paso tekmovali v sedmih kategorijah: mlajšipionirji, pionirji, mlajši mladinci, mladinci,starejši mladinci, člani in seniorji. Poprvenstvu so za tekmovalce in goste v avlidvorane Tri lilije pripravili sprejem.

Foto: Sebastijan Vodlan

ElekElektrtronskonsko obvo obveščanjeeščanjeo pro pririreditveditvah v Občini Laškah v Občini Laškoo

Želite biti najhitreje seznanjeni sprireditvami v Občini Laško in hkratiprispevati k varovanju okolja?Tiskane publikacije so še vedno priljubljennačin obveščanja, a e-publikacijam v pridgovori vse večja okoljevarstvena zavest, kikliče po racionalni porabi papirja teriskanju medijev, ki ne onesnažujejo okolja.Vabimo vas, da se vpišete v naš brezplačnisistem elektronskega obveščanja. Načinvpisa je zelo enostaven. Na naši spletnistrani www.stik-lasko.si najdete rubrikobrezplačne e-novice, kamor vpišete svojeime in e-naslov. Naša spletna stranwww.stik-lasko.si je stičišče informacij,povezanih z okolico Laškega, ki jih želiobiskovalec izvedeti iz prve roke. Ponujainformacije o turističnem, športnem,kulturnem dogajanju in še veliko več.

Alenka Škorjanc

3. Stikov pohod na Hum sobota, 10. april, start ob 9. uri na parkirišču pred

gradom TaborGre za rekreativni pohod, katerega namen je predvsem druženje pohodnikov in jenamenjen vsem, tudi otrokom, saj se na vrh Huma vzpnemo v približno dobre polure. Po povratku s Huma sledi zaključek na parkirišču ob pijači, jedači in glasbi. Vsipohodnik prejmejo Stikovo obešanko s spominsko kartico. Prijavnine za pohod ni.Vabimo vas, da sobotno dopoldne preživite z nami.

3. Anzekov pohodsobota, 17. april, start ob 8. uri z Ojstrega

Pohod poteka z Ojstrega do Velikega Vrha, kjer je bil doma znani ljudski godec inkapelnik »Svetnske godbe« Ivan Ulaga – Vrhovski Anzek in od koder je hodil peš navaje tudi k laški pihalni godbi. Pohod je zanimiv, slikovit in namenjen rekreativnemuobujanju spominov in je ena od priložnosti za prijetno in sproščeno druženje.

2. Glasbeni pohod nedelja, 18. april, start ob 9. uri pri kmetiji Bobek na

LahomnemNa sami poti bo na postojankah možno poskusiti razne dobrote, značilne za okoliškevasi, poskrbljeno pa bo tudi za glasbena presenečenja. Pot bo primerno označena ssmerokazi. Pohod je primeren za vse obiskovalce s primerno obutvijo in bo trajalpribližno 2,5 ure.

Turizem Slapšak iz Padežavabi na

DDNNEEVVNNOO SSAANNKKAANNJJEEvsak dan od 9. do 17. ure.

Vse, ki bi želeli večer preživeti malo drugače, pa vabimo na NOČNO SANKANJE, ki bo od 18. do 21. ure ob razsvetljavi bakel

(če je prijavljenih vsaj 10 oseb).

Potrebna je predhodnanajava.

Za podrobnejše informacije inprijavo pokličite:

(03) 573 91 61 ali031/ 336 431

Foto: Jernej Slapšak

AprAprilski pohodiilski pohodi

V TIC LaškV TIC Laško po spominko po spominke in dare in darilaila

Če potrebujete spominek ali darilo, ki bo namenjeno vašimnajbližjim, prijateljem, znancem ali pa gostom iz bližnjih alibolj oddaljenih krajev, lahko v TIC-u Laško prav gotovonajdete nekaj primernega, saj vam ponujamo širok in pesterizbor različnih izdelkov.Izbirate lahko med vrsto spominkov, ki nosijo podobo mestaLaško ali širše Slovenije, med magnetki in razglednicami, lahkopa se odločite za enega od izdelkov z geslom in logotipom Ifeel Slovenia. Za ljubitelje laškega piva so na voljo najrazličnejšiizdelki Pivovarne Laško, od majic, kozarcev in vrčev, do manjšihartiklov, kot so obeski za ključe, ovratni trakovi ... Za vse, kiprisegajo na hojo, lahko izbirate med pohodnimi palicami alipalicami za nordijsko hojo, kolesarjem je na voljo kolesarskivodnik po Laškem in okolici ter možnost najema kolesa inopreme, za ljubitelje knjig in branja pa lahko izberete meddeli patra Karla Gržana: V znamenju Oriona, Friderik in Veronikater Skrivnosti starodavne kartuzije, med knjižicami iz zbirkePrisrčnic: Okusti Slovenijo, Vina Slovenije ... ali med knjižnimideli, ki so povezana z Laškim: Laški zbornik 2007, Laško v

turističnem zrcalu avtorja Jureta Krašovca in monografijo Laško.Če pa želite podariti nekaj prav posebnega z bogatim izročilomlaškega podeželja, lahko izbirate med izdelki, vključenimi vponudbo Dobrot laškega podeželja, ki so odraz domačnosti,tradicije in visoke kakovosti. Izbirate lahko med pestro ponudbozeliščnih čajev in soli,zeliščnih mil in tinktur,različnih vrst medu,medenjakov, lectov insvečarskih izdelkov izčistega čebeljega voska,izdelkov iz sadja (jabol-čnih krhljev, jabolčnihsokov in kisa iz trav-niških sadovnjakov, na-ravnega žganja), pekov-skih izdelkov in domačihrezancev, ovčjega sira v oljčnem olju ter suhomesnatih izdelkov.V TIC-u Laško se veselimo vašega obiska!

Tina Belej, TIC

13

Stik

Trajnostni turizem, odgovorni turizem,eko turizem, zeleni turizem. Več izrazov zenakim pomenom: okolju prijazenturizem, ki neguje, varuje in neuničuje. Trajnostne oblike turizmapostajajo v razviti turistični ponudbipovsod po svetu vedno močnejšitrend in predstavljajo eno največjihpriložnosti za njegov nadaljnji razvoj.Hkrati predstavljajo tudi nujno smernadaljnjega razvoja, saj bo le takšenturizem, ki temelji na ekonomskiuspešnosti turističnega poslovanja ter jehkrati prizanesljiv in konstruktiven donaravnega, kulturnega in socialnegaokolja, lahko obstajal tudi v prihodnosti.Zeleni turizem v Sloveniji je tista tržnaprednost in priložnost, ki jo imaSlovenija pred številnimi drugimidestinacijami. Slovenska turističnaorganizacija ga podpira s pozicijskimsloganom SLOVENIA GREEN.

Zelena dejstvZelena dejstva: Slova: Slovenija je zelenaenija je zelena– Slov– Slovenia is grenia is greeneen

• Slovenija je s približno 60 % gozdnihpovršin druga najbolj gozdnatadržava v Evropi,

• kar 36 % površine Slovenije jezaščitene z evropskimi direktivamiNatura 2000,

• petina slovenske obale je zaščitenoobmočje,

• po količini rečne vode na prebivalca jeSlovenija med najbogatejšimievropskimi državami,

• več kot 22.000 živalskih in rastlinskihvrst Slovenijo uvršča med naravnonajbogatejše v Evropi,

• pitna voda v Sloveniji sodi med najboljčiste v Evropi in celo na svetu,

• pragozd se v naši državi nahaja samo60 kilometrov od glavnega mestaLjubljane.

Foto: Herman Čater

Zeleni turizem je bil tudi osrednjatema 12. slovenskega turističnegaforuma, najpomembnejšega letnegastrokovnega srečanja turistične panoge vSloveniji, ki je potekal 3. in 4. decembra2009 v Radencih. V zaključnih sklepih jebilo poudarjeno, da Slovenija potrebujein podpira razvoj zelenega turizma,ustreznih okoljskih in energetskoprimernih infrastruktur ter novihzaposlitev, ki bodo grajene na kadrih zustreznim znanjem o trajnostnemravnanju.Za prehod v zeleno gospodarstvo je zelopomembna pridobitev zelenihcertifikacijskih shem. Cele verigehotelov s svojimi objekti vstopajo v

različne sheme, pri čemer morajoustrezati zahtevnim kriterijem, kivključujejo energetsko in vodnoučinkovitost, vplive na okolje, ravnanje zodpadki, inovacije in biodiverziteto.Podjetja, ki so pridobila znak za okoljeEU za turistične namestitve – EUmarjetico (v Sloveniji je znak do sedajpridobilo le turistično podjetje TermeSnovik), s tem uradno veljajo kotdokazljivo okolju prijazna na svojempodročju. Zanj lahko zaprosijo vse vrstenamestitvenih zmogljivosti, vključno shoteli, penzioni, planinskimi kočami,zasebnimi sobodajalci, turističnimikmetijami in kampi. Gre za izdelčnoskupino »turistične namestitvenestoritve«, ki za določeno ceno (provizijo)ponujajo varovano prenočitvenozmogljivost v primerno opremljenihsobah. Storitev prenočitve lahkovključuje tudi ponudbo hrane, rekreacijein/ali zelene površine. Za certificiranje jev Sloveniji pristojno Ministrstvo za okoljein prostor, Agencija RS za okolje (ARSO).Kriteriji in pogoji za pridobitev znakase bodo po 30. aprilu 2010 zaostrili,zato je priporočljivo, da zainteresiraničim prej pristopijo k postopkupridobivanja znaka.

PrPromocija zelenega turomocija zelenega turizma vizma vObčini LaškObčini Laškoo

V Občini Laško obstajajo številnemožnosti za zanimiva in avtentičnadoživetja v okviru zelenega turizma(wellness, kulturni turizem, kolesarjenje,pohodništvo – v okviru obeležitvekaterega smo v sodelovanju z zavodomCindi uredili progo Preizkus hoje na 2km, čebelarski turizem, razne obliketurizma na podeželju …). V TIC-u Laškose zavedamo, da moramo kot destinacijačim bolj izkoristiti svoje prednosti in serazlikovati od konkurenčnih predvsempri zadostitvi želje po avtentičnosti, zatosmo skupaj s ponudniki turističnihstoritev pripravili programe, kipromovirajo ponudbo različnih oblikzelenega turizma v naši občini. Skupaj sKmetijsko gozdarskim zavodom Celje– Izpostavo kmetijske svetovalneslužbe Laško poskušamo povečatisodelovanje lokalnih pridelovalcevhrane z gostinskimi ponudniki, saj soživila domačega in lokalnega porekla tertradicionalna priprava jedi tista oblikagastronomije, ki je med gosti mednajbolj cenjenimi in zaželenimi. Prav takopa so v porastu tudi povpraševanjagostov po gastronomskih spominkih.V TIC-u jih skupaj s ponudniki zeliščnihčajev in soli, različnih vrst medu,medenjakov, lectov in svečarskihizdelkov iz čistega čebeljega voska,izdelkov iz sadja (jabolčnih krhljev,jabolčnih sokov in kisa iz travniškihsadovnjakov, naravnega žganja),pekovskih izdelkov in domačih rezancevter ovčjega sira v oljčnem olju razvijamopod enotno likovno podobo z imenomDobrote laškega podeželja.Promocijo turističnih programov smozasnovali v skladu s smernicamiokoljsko prijaznega pristopa, saj smo

tiskovine natisnili na okolju prijaznempapirju, vse tiskovine pa so na voljo tudiv elektronski obliki na www.stik-lasko.si. Aktivno se udeležujemo tudisejemskih predstavitev. Tako smo naletošnjem sejmu Turizem in prosti čas,največjem turističnem dogodku innajvečji promociji slovenskega turizma vSloveniji, ki je potekal med 21. in 24.januarjem na Gospodarskem razstaviščuv Ljubljani in kjer se je predstavljalo 150razstavljavcev iz 13 držav, v okviruprojekta Na lepše – stranske poti sozapeljivejše od glavnih, na Jantarjevipoti, predstavljali bogato naravno inkulturno dediščino območja ObčineLaško, zdraviliško in wellness ponudbo,možnosti pohodništva in kolesarjenja terdrugih oblik aktivnega preživljanjaprostega časa, ponudbo izletov zaskupine, turistične prireditve v letu 2010ter ponudbo lokalnih ponudnikovturističnih storitev in izdelkov. Skupaj znami so predstavitev oblikovali tudiponudniki z laškega podeželja zdegustacijo domačih dobrot: DomačijaKrižnik, Kmetija Aškerc, Turističnakmetija Kozmus ter Čebelarstvo inlectarstvo Šolar. S predstavitvijo svojeponudbe so se nam pridružile tudiRimske terme in Pivovarna Laško z

degustacijo piva. Vsem, ki ste z vloženim trudompripomogli k uspešni predstavitvituristične ponudbe našega območja senajlepše zahvaljujemo in se veselimosodelovanja z vami tudi v prihodnje.

Metka Mavri in Marina Bezgovšek, TIC

ZakZakaj zeleno ni le sinonim za zavistaj zeleno ni le sinonim za zavist??

14

Muzej

VVeessoolljjeeVVeessoolljjeev laškv laškem muzejuem muzeju

Združeni narodi, Unesco inMednarodna astronomska zveza (IAU)so leto 2009 proglasili za letoastronomije. Tako so po vsem svetuobeležili 400. obletnico prvihGalilejevih astronomskih opazovanj steleskopom. Med številnimiraznolikimi prireditvami, ki so sezvrstile v lanskem letu, posebno mestozagotovo pripada odmevni razstavi OdZemlje do vesolja. Zaradi izrednega

zanimanja so se avtorji razstaveodločili, da ogled razstave, ki je bilapredstavljena na prostem vljubljanskem parku Tivoli, omogočijotudi prebivalcem različnih slovenskihkrajev. Med prvimi, ki si bomočudovito fotografsko razstavo lahkoogledali v letošnjem letu, smo Laščani,saj bo Muzej Laško od 16. do 27.februarja v svojih prostorih gostilfotografski prikaz vesolja, kot gavidijo profesionalni zvezdoslovci.Na razstavi so predstavljene najlepšeastronomske fotografije, posnete znajvečjimi profesionalnimi teleskopi na

Zemlji in z vesoljskim teleskopomHubble. Vključuje tudi najboljšefotografije slovenskih astronomov.Razstava predstavlja astronomijo inraziskovanje vesolja ter pokuka vtehnološko ozadje njegovegaproučevanja. V okvir razstave jevključena tudi projekcija filma Eyes onthe Skies.V Muzeju Laško bomo tako zadnjihštirinajst dni v februarju kukali vnajbolj oddaljene dele našega vesolja.Prisrčno vabljeni.

Tomaž Majcen

NNNNaaaajjjjddddbbbbeeee iiiizzzz rrrr iiiimmmmsssskkkkiiiihhhh ččččaaaassssoooovvvv vvvv MMMMuuuuzzzzeeee jjjjuuuu LLLLaaaašššškkkkooooV bližini Laškega je bila v obdobjumogočne starorimske države zgrajenamočna vojaška postojanka Celeia. Zaradiveličastnosti in kulturnega bogastva, ki jekrasilo to pomembno rimsko mesto, soga nekateri imenovali tudi Mala Troja.Ostanke široke ceste, po kateri je potekalživahen promet, temelje nekdanjihbogatih hiš ter številne manjše in večjenajdbe iz takratnega časa danes lahkoobčudujemo v Pokrajinskem muzejuCelje.Skoraj neverjetno je, da rimski legionarjitakrat ne bi prikorakali tudi do Laškega.Obstajajo namreč zelo verjetne domneve,da so stari Rimljani poznali izvire toplevode v našem kraju. K temu namigujetudi časopisni prispevek, objavljen leta1852 v Novicah: »Iz Celja smo zvedeli, dapolčetrt ure pred Laškim (Markt Tüffer)tikama Savine so zadeli kopači na vrelec,kterega voda je veliko bolj vroča (29 ˝

stop. R) kakor v zdraviliških toplicahLaških (Tüfferbad). Ko so delavci daljekopali, so zadeli na stari zid, ki obstoji izmajhnih, okroglastih kamičkov, ki so scementam trdno skupej zalepljeni; našliso pa v globočini tudi železno kljukonekakih vrat, ki je s prav debelo rjoobdana bila. Ker so v starodavnih časihRimci tu gospodovali, od koder tudi dandanašnje ime Laško izvira, ni dvomiti, daso tu nekdaj bile Rimske Toplice, kterihsled so pretekli mesec našli …«

Upravičeno domnevamo, da je v obdobjupoznorimskega cesarstva obstajala tudinaselbina v današnjem Laškem ali vnjegovi neposredni okolici. Na tonakazujejo številni ostanki mogočnihstarorimskih spomenikov, ki so kot okrasvzidani v različne starejše zgradbe našegamesta, pa tudi zgodovinski eksponati, kiso shranjeni v laškem muzeju. Laščanipogosto prečkamo Orožnov trg, saj semu na vsakodnevni poti od eneganujnega opravka k drugemu pravzapravne moremo izogniti. Pogled je ponavadiusmerjen naravnost predse, misli pazatopljene v trenutne skrbi. Pa bi biloprav in tudi zanimivo, če bi vsaj zatrenutek upočasnili korak in se prepustilizgodovini, ki nas na tem osrednjemlaškem trgu obdaja. Takrat bi zagotovona pročelju stare trgovske stavbe s hišnoštevilko dve opazili čudovito reliefnoupodobitev krilate Meduzine glave.Nekoč je bila ta umetniška stvaritev delvečjega nagrobnega spomenika,izdelanega v delavnici v Celeiji,najverjetneje v prvi polovici 2. stoletja. Likje bil v antični umetnosti zelo pogost inpriljubljen motiv. Zagotovo Laščanompogled pogosteje zaplava k veličastnemukamnitemu levu, ki je vgrajen v vdolbinizunanje južne stene cerkve sv. Martina.Tudi ta monumentalna plastika je bilanekoč najverjetneje del večjegaantičnega nagrobnega spomenika. Vverovanju tedanjih prebivalcev somogočni levi imeli nalogo branitipokojnika pred hudobnimi duhovi inroparji grobov. Omenjena starorimskaspomenika in še nekaj drugih, ki so daneskot okrasni element vzidani v marsikaterolaško hišo, so bili zagotovo najdeni vnašem mestu ali njegovi neposredniokolici.V Muzeju Laško je iz časov Rimljanovshranjenih veliko eksponatov, ki kažejo nabogato in živahno življenje prebivalcevnašega mesta pred skoraj dva tisoč leti.Med ostanki nagrobnih spomenikovizstopa sicer močno obrabljen levi zgornjidel večjega nagrobnika, na katerem soupodobljeni člani družine (podobamatere z otrokom). Zanimiv in dobro

ohranjen je školjkasto poglobljen okroglimedaljon s premerom 31 centimetrov, vkaterem je upodobljena odrasla ženskasrednjih let. Delo je nastalo verjetno obkoncu 2. stoletja. V lapidariju muzeja statudi manjši fragment kamnitega rim-skega nagrobnika, ki predstavlja vrhnjidel spomenika, okrašenega z izklesanimi

bršljanovimi vejami in stiliziranimMeduzinim obrazom, ter desni spodnjidel nagrobnika s podobo moškega.Kakovostna izdelava obeh spomenikovkaže, da so bili pod njima pokopanipremožni in ugledni prebivalci nekdanjerimske pokrajine Norikon. Muzej v svojizbirki hrani tudi kamniti otroškisarkofag, najden na Vrhu nad Laškim, kiprav tako izvira iz rimskih časov.Na razstavi Laško – potovanje skozi čas jeobiskovalcem muzeja predstavljenihnekaj manjših najdb iz obdobja staregaRima. Občudujete lahko del mozaika,rimsko oljenko, del strešne opeke sstarorimskim žigom ter kovance spodobami različnih rimskih vladarjev:Vespazijana (l. 69–79), Trajana (l. 89–117),Gardianusa Piusa (l. 238–244) inKonstantina II. (l. 337–361). V depojih paso shranjene replike glinenih posod inkrožnikov, najdenih v dveh rimskihgrobovih iz 1. stoletja, ki so ju odkopali naBreznem, ter večje število zaenkratnedoločene starorimske lončevine.

Tomaž Majcen

15

Muzej

Laško je povsod znano po pivovarstvu intermalnih vrelcih, le redki pa vedo, da jebila prav v Zdravilišču Laško davnega leta1885 zgrajena prva naprava zaproizvodnjo elektrike na vodni pogon.Tako je prva žarnica v Laškem oziromaSpodnjem Štajerskem zasvetila že šest letpo tem, ko je Edison odkril žarnico in seje začelo obdobje neslutenega napredkaza človeštvo. Vendar pa je imel taproizvodni objekt zelo omejeno možnostuporabe. Čeprav so bile v naslednjihdesetletjih zgrajene posamezne manjšeproizvodne enote, je bila elektrifikacija(po takratni definiciji »preskrba vsakegainteresenta s trajno, kar najcenejšoenergijo, v zadostni množini znajmanjšimi sredstvi in tehničnonajpopolnejše«), mogoča šele zzgraditvijo večjih proizvodnih objektov inprenosom električne energije na večjerazdalje. To se je zgodilo leta 1924, ko jepodjetje Fala, d. d., zgradilo 77 kilometrovdolg 80 kV daljnovod od HE Fala do RTP80/35 kV Laško in naprej 35 kV daljnovodod RTP Laško do TE Trbovlje. To je bil vSloveniji in takratni Jugoslaviji prviprenosni daljnovod, uveljavilo se je prvoparalelno obratovanje v večjem obsegu,ustanovljen je bil prvi vzdrževalni obrat vRTP Laško, vse to pa je pomenilo začetekrazvoja elektroprenosne dejavnosti vSloveniji.

Skrb za ohranitSkrb za ohranitev tev tehniškehniškeedediščinedediščine

O prvi napravi za proizvodnjo električneenergije na vodni pogon se ni ohranilnoben spomin, fotografija ali delčeknaprave, ostali so le pisni zapisi. Podobnobi se lahko zgodilo tudi s spomini narazvoj prenosne dejavnosti v Sloveniji.Toda marljive roke prenosnih delavcev soskozi desetletja ohranile marsikaterofotografijo, pisni dokument, kadrovskekartoteke, projektno dokumentacijo, tudiposamezno aparaturo, kakšen delčeknaprave, orodja ali osebnega zaščitnegasredstva, pa tudi telefonski inpisalni stroj. V zadnjih dvehdesetletjih je bilo »brskanje«po starinskih eksponatih terostankih naprav po okvarahzelo intenzivno. Gonilna silavsega tega pa je bila želja poohranjanju tehniškedediščine, povezane zrazvojem prenosne dejavnostina Slovenskem. Povezavevsega zgoraj opisanega sorodile zamisel o oblikovanjumuzejske zbirke, razumljivona lokaciji, kjer se je vseskupaj začelo. Zato ninaključje, da je muzej lociranv RTP 110/35 kV Laško, odprt pa je bil leta2004 ob osemdesetletnici prenosnedejavnosti na Slovenskem. Tudi nazivmuzeja je simboličen, saj se imenujeMuzej Fala Laško. Domačini so namrečobmočje RTP Laško že od same zgraditveleta 1924 poimenovali kar Fala in tako jeostalo vse do današnjih dni. Takratnidirektor Elesa mag. Vekoslav Korošec jeob že omenjenem odprtju in po ogledu

muzeja v knjigo vtisov vesnavdušen zapisal: »To jeedinstven tovrstni muzej vEvropi!« S to ugotovitvijo so se vpoznejših letih strinjali tudiposamezni strokovnjaki, ki so žeprekrižarili svet po dolgem inpočez, pa tudi prvi tujiobiskovalci podobne zbirke šeniso videli. Kot je bilo že omenjeno, je bilnamen ustanovitve tovrstnegamuzeja zbiranje, evidentiranje,urejanje, hranjenje, varovanjeelektroprenosne tehniškedediščine in prikaz eksponatov vsemtistim, ki so kdaj koli delali na tovrstnihnapravah, tistim, ki jim elektrotehničnastroka pomeni nekaj več, predvsem pamlademu rodu nadobudnih elektrikarjev.Slednji se tako lahko seznanijo spionirskimi postopki razvojaelektroprenosne dejavnosti na tehobmočjih in jih bodo lahko ohranili vtrajnem spominu. Čeprav je zbiranjeposameznih eksponatov večinomapotekalo na Štajerskem, se lahko tovrstniprikaz razvoja elektroprenosne dejavnostipoistoveti s celotnim slovenskimozemljem. To ne velja samo za delmuzeja, ki opisuje kadrovsko statistikozaposlenih od leta 1924 do 2004 vElektroprenosu Laško oziroma Podlog.

Zbirka zajema vZbirka zajema več sklopoveč sklopov

Muzej je tematsko razdeljen na tritemeljna področja: razvoj tehnikerazdelilnih transformatorskih postaj,razvoj daljnovodne tehnike in kadrovskastatistika. K temu so dodana šepodpodročja razvoja oziroma uporabetelefonskih aparatov, pisalnih strojev inzbirka elementov naprav, poškodovanihmed havarijami v elektroprenosnidejavnosti. Zbirki s področja razdelilnihtransformatorskih postaj in daljnovodnetehnike sta locirani v dveh ločenihobjektih, večji eksponati pa so na ogled vzunanji pokriti lopi, kjer prevladujejo večji

starinski delovni stroji invisokonapetostne stikalne naprave.Poglavitna značilnost omenjenih zbirk je vtem, da so vsi značilni tipi napravprikazani v prerezih tako, da lahkoobiskovalci vidijo tudi notranjost tehnaprav, kar je zelo redko mogoče videtitudi v šolah, pa še to po navadi le vslikovnem gradivu. Svojevrstno posebnostpomenijo tudi prikazi vzdrževalnih del in

imitacije okvar s posebnimi avdio-videoučinki, kar daje muzeju poseben pečat, kije zanimiv tudi za naključne obiskovalce.To pa še posebej velja za ogled enkratnezbirke starinskih pisalnih strojev, ki je naogledu v posebni dvorani. Za to zbirko jeznačilno, da je vseh 196 pisalnih strojevobnovljenih in vsi delujejo. Poudarek je nastrojih predvsem nemške in ameriškeproizvodnje od leta 1889 do drugesvetovne vojne. Nekaj starejših pisalnihstrojev je prava redkost v celotni Evropi,na ogled pa je tudi nekaj povojnih strojevdomačih in drugih svetovnihproizvajalcev. V večjem prostoru je zelozanimiva še arhivska zbirka prenosnihinstrumentov za merjenje vseh vrstelektričnih veličin, kot tudi telefonskihaparatov od prvih dni pa vse donajnovejših mobilnikov. Kot je bilo žerečeno, sestavlja kadrovska statistikasamo zaposlene v nekdanjem obratuElektroprenosa Laško, ki se je leta 1972preimenoval v Elektroprenos Podlog. Vosemdesetih letih delovanja je bilo vomenjenih elektroprenosih skupajzaposlenih 448 delavcev, večina njihovihfotografij pa je razstavljena na posebnempanoju. Na njem so tudi slike o delu indružinskem življenju delovnega kolektivaiz posameznih razvojnih obdobij. Posebnavitrina pa je namenjena kadrovski inprojektni (predvojni) dokumentaciji,zgodovinskim knjigam in priročnikom terčasopisnim prispevkom. K muzeju sodi tudi dislocirana zbirkaelementov visokonapetostnih naprav spodročja razdelilnih transformatorskihpostaj in daljnovodov, ki so bilipoškodovani med havarijami. Tovrstneposledice predvsem kratkih stikov inudarov strel ob nevihtah si je mogočeogledati v RTP Podlog v Savinjski dolini,kjer je tudi sedež Elesovegaelektroprenosnega vzdrževalnega centraPodlog. Muzej si je mogoče ogledati popredhodni najavi na tel. 03 703 5121oz. fax 03 703 5122 vsak delovni danmed 8. in 15. uro, za organiziraneskupine pa tudi ob koncu tedna. Sicerpa si ga je od odprtja 8. oktobra leta 2004pa do današnjih dni ogledalo 1.741obiskovalcev, med njimi večinazaposlenih delavcev Elesa, nekdanjihzaposlenih in njihovih sorodnikov,številne sedaj že tradicionalne vsakoletnešolske skupine, pa tudi posamezniki iztujine.

Srečko LesjakFoto: Gregor Katič

V LV Laškaškem na ogled muzej elekem na ogled muzej elektrtroproprenosne dejavnostienosne dejavnosti

16

Portret

Ana Lavrinc, študentka etnologije inkulturne antropologije na Filozofskifakulteti v Ljubljani, že več let svojprosti čas namenja igranju vŠentjakobskem gledališču. V predstaviPrevzetnost in pristranost je upodobilaElizabeth Bennet, ki ji je prinesla kar trinagrade, in sicer matička za najboljšožensko vlogo, Severjevo nagrado zaigralske dosežke v ljubiteljskemgledališču in harlekina, tradicionalnonagrado Šentjakobskega gledališča, zanajboljšo igralko.

»Nagrade mi pomenijo potrditev, da semnaredila dobro vlogo. Ljubitelju, ki v vlogovloži veliko časa in energije, to velikopomeni. Kot igralcu pa ti je vseeno največjapotrditev, da je občinstvo zadovoljno, da tiploskajo in da ti kaj lepega rečejo,«pripoveduje Ana o osvojenih nagradah inpravi, da ji je bila vloga Elizabeth največjiizziv do sedaj. Na 48. Linhartovemsrečanju, kjer je bila nagrajena z matičkom,so obrazložili, da je Ana »težko vlogonapredne in izobražene, a družbenonemočne Elizabeth Bennet odigralaprefinjeno in graciozno, pri čemer jeustvarila polnokrven lik, ujet v časdružbenega nasilja, ko o njenem življenjuodločajo drugi. S svojim talentom jeustvarila dinamično in močno vlogo, kizleze pod kožo še najbolj trdosrčnim.«Igra jo je začela zanimati že v osnovni šoli,kjer je svoje zanimanje udejstvovala vgledališkem krožku. Njena želja po igranjuna odru se je prenesla tudi v srednjo šolo.»V srednji šoli sem si močno želela igrati,vendar so na naši gimnaziji pripravljali enopredstavo na tri leta in si se zato zelo težkovključil v skupino,« pojasnjuje Ana, ki se jenato v 4. letniku začela udeleževatigledaliških delavnic v Plesnem forumu podmentorstvom igralcev Davida Čeha inMihe Nemca. »Delali smo gledališke vaje, skaterimi sem se srečala prvič. Nismo delaliravno cele predstave, delali smo boljodlomke. Takrat sem se tudi odločila zaAGRFT.« Udeležila se je sprejemnih izpitov,pri čemer ji je pri pripravah pomagal tudiDavid Čeh, in se uvrstila v drugi krog,ampak nato ni bila sprejeta naprej. Vpisalase je na Filozofsko fakulteto na smeretnologija in kulturna antropologija.Vendar je to ni odvrnilo od želje po igranju.V 1. letniku fakultete se je odpravila vŠentjakobsko gledališče na avdicijo, ki jo jeuspešno opravila in s tem uresničiladolgoletno željo.

Šentjakobsko gledališče in KUD LJUD

Njena prva odrska predstava vŠentjakobu je bila v drami Osem žensk,manjšo vlogo je imela v predstavi R. U. R.,zaigrala pa je tudi v predstavi Kaj ti jedeklica? in v dveh otroških gledališkihpredstavah – Brat je, škrat je, tat je inPresenetljivo popotovanje kositrnegavojaka. Poleg Šentjakobskega gledališčaje dejavna tudi v Kulturno umetniškemdruštvu LJUD, kjer je sodelovala prinekaterih projektih. Zaigrala je v burleski

Južni otok in ciklusupredstav Cirkus LJUD.Upodobila je še Agato vVisoški kroniki in delnosodelovala priElektričnih invazijah.Seveda se pripredstavah dogajajonepričakovane stvari.Ena takšnih se je Anizgodila pri predstaviOsem žensk. V prizoruje na kavču sedelo petžensk, ki najdejotorbico, v kateri bimorala biti pištola.»Ampak ko smopogledale v torbico,

pištole ni bilo. Ker se je tekst navezovalna ta rekvizit, nismo mogle nadaljevatipredstave. Začele smo improvizirati.Soigralka je pod pretvezo, da gre nastranišče, odšla z odra in ko se je vrnila, jepištolo skrivaj podtaknila v torbico intako smo lahko nadaljevale predstavo,«pripoveduje o dogodivščini in doda, dagledalci napake sploh niso opazili. Pred predstavo potrebuje trenutekkoncentracije, ki je zanjo zelopomembna. »Vedno si prejogrejem glasilke in naredim nekajgovornih vaj, ogrejem pa se tudifizično. Všeč mi je, če se ogrejemotudi skupinsko, da dobimonekakšno skupinsko energijo in dase povežemo, preden stopimoskupaj na oder.« Kljub številnimpredstavam Ana pravi, da ima ševedno pred vsako predstavo tremo.»Trema je vedno prisotna, vendarko si na odru, splahni. Včasih prej, včasihpozneje, odvisno od predstave. Ampaknačeloma se sprostiš in trema ustvari naodru pozitiven adrenalin.«Učenje teksta je takorekoč vsakdanjikigralcev. Ana v smehu pravi, da jo jemarsikdo glede njene vloge vPrevzetnosti in pristranosti najprejvprašal, kako se je naučila tekst, ki ga je vomenjeni predstavi imela kar veliko.Načeloma, pojasnjuje, si zmerno velikoteksta zapomniš že na vajah in učenjedoma pogosto ni potrebno. »Tekst senaučiš skozi vaje, utelesiš ga. Povezan je zakcijo, z gibi telesa in doživljanjem. Neučiš se ga na pamet, ampak razmišljaš to,kar govoriš.« Za vlogo Elizabeth je bilonekoliko drugače, tekst se je učila tudidoma, saj »gre za drug čas, stavki pa sozelo zapleteni in nenaravni. Če se zmotiš,lahko ponavadi kaj prirediš, tu pa to nimogoče.«

Pri svojem delu je sodelovala z različnimirežiserji, ne pozabi pa omeniti ZvonetaŠedlbauerja, ki je režiral Prevzetnost inpristanost. »Je režiser starejše generacije,klasik in ima poseben pristop dogledališča, ki ga prej nikoli nisem biladeležna. Mogoče zato, ker nisem šolanaigralka in se nikoli nisem toliko ukvarjala zgovorom. Bil je zelo pedagoški, veliko nasje naučil,« pripoveduje o pozitivni izkušnjis Šedlbauerjem.

Rdeči noski

Kljub obveznostim v gledališču nizanemarila študija, saj trenutno pišediplomo. Vaje in predstave ji ni težkousklajevati s študijem, saj je ugotovila, daveč, kot ima obveznosti, bolj učinkovita je.Na vprašanje, kaj počne med prostimčasom, odgovarja, da je njen prosti časpravzaprav povezan z gledališčem.»Odrekaš se drugim stvarem – ne hodišven, ampak na vaje. Potem bolj ceniš čas,ki ga imaš, in se učiš ter počneš drugestvari. Seveda si utrujen, ampak ima vse tonek čar.«Lansko leto se je pridružila tudi ekipiRdečih noskov, ki kot klovni zdravnikiobiskujejo bolnišnice po Sloveniji.Februarja se je namreč odločila, da sepreizkusi na avdiciji. »Navajena sem tehsprejemnih, ki so tako travmatični in kjerje prisotna trema. Tu pa je bilo zabavno inna koncu sem bila sprejeta.« Čeprav jeodigrala že veliko različnih vlog vgledališču, pa pravi, da sedaj odkriva novnačin igre. »Drugače je biti klovn kot bitina odru. Klovn dela z ljudmi, skomunikacijo. Sicer sem to spoznala že

prej preko uličnegagledališča, a priklovnu je toizpostavljeno šetoliko bolj. Več jeimprovizacije, predkatero sem vednoimela malo treme.«Kot Dr. Sigismundazabava otroke, davsaj za nekajtrenutkov pozabijo,zakaj so vbolnišnici. Hodi

tudi na mednarodne delavnice za klovnev Avstrijo, kjer pravi, da se veliko nauči inodkriva nov princip dela, ki ji je všeč. Čeprav ni bila sprejeta na AGRFT, nagradedokazujejo njen talent, vztrajnost in željopo igranju. »Bilo mi je zelo hudo, konisem bila sprejeta, ker sem si to zeloželela. Mislim, da z namenom nisem bilasprejeta in danes mi ni žal. Človek morabiti čustveno zrel za sprejemne izpite, date neuspehi preveč ne potrejo. Poakademiji zaradi majhnosti slovenskegatrga tudi ni nujno, da boš dobil delo. In kogledam na vse to, mi ni žal, ker delam, karhočem. Zdaj sem pri noskih in seizobražujem še na drugih ravneh.«Trenutno je bolj aktivna pri Rdečih noskihkot v gledališču, vendar pa lahko vprihodnje pričakujemo še več gledališkihpredstav, v katerih bo zaigrala innavduševala občinstvo.

Nika KošakFoto: Osebni arhiv Ane Lavrinc

PPoror trtret Ane Let Ane Lavravrincinc

»»TrTrema ustvema ustvarari na odri na odru pozitivu pozitiven adren adrenalin«enalin«

Kultura

17

Etno odbor JurEtno odbor Jureteta Kra Krašoašovvca Možnar ca Možnar 25 let je za nami 25 let je za nami

Ko smo se pred 25 leti prvič zbrali vŠkofcah nad Rimskimi Toplicami na revijistarih šeg, navad in običajev, najbrž nihčeni slutil, da bo ideja o tovrstnem početjutako zrasla, se razvijala in ohranila vse dodanes. Seveda smemo to sedaj, popetindvajsetih letih, z velikimzadovoljstvom tudi potrditi. Ne. Ni bilo vedno vse gladko in lepo, dane bi bilo kakšne slovenske nevoščljivosti.Bilo je vsakega nekaj. Predvsem pa velikogaranja za »boglonaj«, kdaj tudi zakranjsko klobaso ali pa še to ne. Velikoodpovedovanj je bilo, na koncu pa tudinekaj za dušo. Za nami je vrsta lepihprireditev, v katere so vpeti delo članovdruštev, skupin in posameznikov iz laškeokolice, znanje in veščine iz preteklosti,nekaj priučenega in naučenega, sicer paveliko žrtvovanega prostega časa, volje intruda slehernega posameznika.Okrog 70 delovnih opravil in ljudskih šeg,ki sodijo v okvir ljudske dediščine, nam jeuspelo v tem obdobju postaviti na svetlo.Nastalo je veliko pisnega materiala,fotografij, avdio in video posnetkov, dvebrošuri, avdio kaseta ljudskih pevcev ingodcev, novinarskih zapisov in spominov.Med nami so se spletla številnapoznanstva z ljudmi v laški okolici in

drugod, delovati so začeli številniposnemovalci obujanja ljudskega izročila.Sedaj dvajsetčlanski odbor predstavljajedro dogajanja v Etno odboru JuretaKrašovca Možnar. V njem so predstavnikidruštev in skupin ter nekateriposamezniki, ki pri tem vztrajajo že vrstolet. Odbor je v minulem letu nastopilsedmi mandat. Pred njim je nov čas, jenov veter, ki mu je treba smelo nastavitikrila. Pričakovanja so morda večja oddejanske volje in dragocenega časa, pavendar je zgodbo smiselno nadaljevati.Le s trmo, vztrajnostjo, moralno podporoin strokovno pomočjo bomo še lahkopredstavljali življenje in delo ljudi,kakršno je bilo nekoč v resnici, in netakšno, kakršnega bi morda nekateriželeli predstavljati, ga poneumljati. Četrt stoletja je lahko ob prehodu vdrugo četrtino pomembna priložnost zato, da se v odboru tudi razreši pravnistatus in utrdijo njegovi temelji. Poleglastne volje in prostovoljnega dela odborza svoje poslanstvo tudi v prihodnjepotrebuje moralno in gmotno podporoobčine, turističnega društva in TIC-a terpodjetij in zlasti tistih ustanov, ki sestrokovno ukvarjajo s kulturno dediščino.Le tako si upamo napovedati njegovoprihodnost.

PPodelili smo dvodelili smo dva zlataa zlatamožnarjamožnarja

Etno odbor Jureta Krašovca Možnar jetudi letos pripravil razpis za prejemnikepriznanja zlati možnar. Na podlagipravilnika smo v začetku januarjaposredovali javni razpis za enaindvajsetopodelitev tega edinstvenega priznanja zaizjemne dosežke in uspehe na področjuetnografske dejavnosti v Občini Laško inzunaj nje, ki ga je doslej prejelo že 26posameznikov, društev, skupin in drugihzdruženj. Do predvidenega datuma smoprejeli enajst predlogov. Odbor je te predloge obravnaval na svojiredni, 7. seji, 26. januarja. Po javnemglasovanju je soglasno sprejel sklep, dapriznanji zlati možnar za leto 2009prejmeta Turistično društvo Laško inKonjerejsko društvo Vrh nad Laškim,oba za izjemne dosežke na področjuetnografske dejavnosti. Etno odbor Jureta Krašovca Možnar jeimel tokrat izjemno zahtevno delo, saj jebilo med doslej največjim številompredlogov tudi nekaj takšnih, ki bi sizagotovo še zaslužili priznanje. Odbor jeimel pri odločanju v ospredju naslednjamerila: neprekinjeno, dolgoletno delo(daljše časovno obdobje); neposredno,redno in korektno sodelovanje zodborom pri izvajanju njegovegaprograma in logistične pomoči pri izvedbištevilnih projektov, kakor tudi prikazihširšega značaja; vidne, enkratne rezultateter dosežke, ki so v teh časih še toliko boljizjemni in presegajo meje zmožnega,kakor je denimo oživljanje nepremičnedediščine s postavitvijo društvenegakozolca pri Konjerejskem društvu Vrh, terdoslej podeljena priznanja v okvirudruštva. Na podlagi navedenega staimela zgoraj omenjena nominirancadominantno težo. Priznanji sta bili letošnjima dobitnikomapodeljeni na osrednji občinski proslavi obslovenskem kulturnem prazniku, ki je bila5. februarja v Kulturnem centru Laško.Dobitnikoma še enkrat iskreno čestitamo!

PraznovPraznovanje svanje sv. Barb. Barbarare e v Sedražuv Sedražu

Preteklo je ducat let od takrat, ko jeDruštvo upokojencev Sedraž s podporoEtno odbora Jureta Krašovca Možnarobudilo staro šego tamkajšnjih rudarjev.4. decembra, na god njihove zavetnice sv.Barbare, so bili nekdaj »knapi« delaprosti. Edina obveza, ki so jo morali tegadne izpolniti, je bila, da so šli k sveti maši.Predvsem zato, da se sv. Barbaripriporočijo za svojo srečo pri opravljanjuzahtevnega in nevarnega poklica tamdoli, globoko pod zemljo. Kdor ni šel kmaši, je dobil »plavega«, torejneupravičen izostanek. Kaj takega so siprivoščil le redki. Po njej pa so se smelitudi poveseliti.Upokojeni rudarji so pri Društvuupokojencev Sedraž pred leti podalipredlog za oživitev šege, v Etno odboruJureta Krašovca Možnar smo jo sprejeli intako smo tudi decembra lani skupaj znjimi podoživeli oživljeno tradicijo na dan

sv. Barbare. Pomembno je, da to nikadarkoli, ampak na dan, ko je njen god. V Sedražu pri gasilskem domu so se tegadne skupaj zbrali upokojeni in aktivnirudarji v uniformah ter od tam s

praporom in v spremstvu godbe napihala Rudnika Hrastnik odšli do farnecerkve, kjer je bila priložnostna svetamaša. Darovala sta jo domači župnikStanko Domanjko in nadžupnikNadžupnijskega urada sv. Martina vLaškem Rok Metličar. Po n