SPOROČILA ŠT. 29 - Julij 2012

Slovenskega združenja elektroenergetikovSporočila se izdajajo občasno za članstvo

29JULIJ2012

SPOROČIL ASPOROČIL A

CONSEILINTERNATIONAL

DES GRANDSRÉSEAUX

ÉLECTRIQUES

CONGRÈS INTERNATIONAL DES RÉSEAUXELECTRIQUES

DE DISTRIBUTION

Tajništvo:Ljubljana-Brdo

Tehnološki park 20 c 2/3

Tel./faks: 05/997 28 42

E-mail: [email protected]

SLOVENSKO ZDRUŽENJE ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED

SLOVENSKO ZDRUŽENJE ENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED

Tajništvo: Tehnološki park 20c, 1000 Ljubljana, tel/faks: 05 997 28 42, [email protected] Tajnica: ga. Milena Petrič (Uradne ure: vsak dan od 8.00 do 12.00)

PREDSEDSTVO SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIREDOD LETA 2009 DO LETA 2013

Predsednik: mag. Krešimir BAKIČ, ELES, Ljubljana Generalni sekretar: dr. Miloš PANTOŠ, UL, Fakulteta za elektrotehniko, LjubljanaPodpredsedniki: mag. Ladislav TOMŠIČ, Dravske elektrarne, Maribor dr. Franc ŽLAHTIČ, MG, Direktorat za energijo, Ljubljana mag. Marko SENČAR, Javna agencija za energijo RS, Maribor dr. Jože VORŠIČ, UM, FERI, Maribor Franc LESKOVEC, upokojenec, Ljubljana Predsednik TK CIGRÉ: dr. Maks BABUDER, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana Predsednik TK CIRED: dr. Zvonko TOROŠ, Elektro Primorska, Nova Gorica

Predsedniki študijskih komitejev CIGRÉCIGRÉ Študijski komite Predsednik študijskega komitejaŠK A1 Sinhroni stroji in elektrarne mag. Matjaž Peternel (EIMV)ŠK A2 Transformatorji dr. Maks Berlec (UL, FE)ŠK A3 Visokonapetostna oprema dr. Maks Babuder (EIMV)ŠK B1 Kabelski vodi Iztok Bartol (Elektro Ljubljana)ŠK B2 Nadzemni vodi mag. Srečko Lesjak (ELES)ŠK B3 Postaje Ivan Leban (IBE) ŠK B4 Energetska elektronika in DC sistemi dr. Rafael Mihalič (UL, FE)ŠK B5 Zaščita, meritve in avtomatizacija dr. Tadeja Babnik (ELPROS)ŠK C1 Razvoj in ekonomija sistemov dr. Miro Žunec (ELES)ŠK C2 Obratovanje in vodenje sistemov dr. Pavel Omahen (ELES)ŠK C3 Okoljska problematika sistemov mag. Aleš Kregar (ELES)ŠK C4 Tehnične značilnosti sistemov dr. Jože Voršič (UM, FERI)ŠK C5 Regulacija in trg električne energije dr. Dejan Paravan (GEN-I)ŠK C6 Distribucijski sistemi in razpršeni viri dr. Zvonko Toroš (Elektro Primorska)ŠK D1 Materiali in nove preizkusne tehnike Tim Gradnik (EIMV)ŠK D2 Informacijsko komunikacijske tehnologije mag. Peter Ceferin (SMARTCOM)ŠK D3 Smart Grids (Pametna omrežja) dr. Miloš Pantoš

Predsedniki študijskih komitejev CIREDCIRED Študijski komite Predsednik študijskega komitejaŠK 1 Omrežne komponente Srečko MAŠERA (Elektro Celje)ŠK 2 Kakovost električne energije in EMC mag. Peter BERGANT (Elektro Ljubljana)ŠK 3 Obratovanje, vodenje in zaščita Milan ŠVAJGER (Elektro Ljubljana)ŠK 4 Razpršeni viri – upravljanje in izkoriščanje energije Franc TOPLAK (Elektro Maribor)ŠK 5 Razvoj distribucijskih sistemov Miha ŽUMER (Elektro Gorenjska)ŠK 6 Organizacijske veščine vodstva Matjaž OSVALD (Elektro Ljubljana)

Stiki z javnostmi: mag. Drago Papler

Aktiv seniorjev CIGRÉ Predsednik dr. Franc Jakl

SPOROČILA Slovenskega združenja energetikov CIGRÉ-CIRED, št. 29, julij 2012, letnik 14

Urednik: Drago PaplerBesedila: Drago Papler, Krešimir Bakič, člani mednarodnih Šk CIGRE, in drugi v manjšem obsegu Besedila niso lektoriranaNaklada: 350 izvodov ISSN 1408-9378Tisk: Tiskarna Littera picta, d.o.o.

Slika na naslovnici je vzeta iz predstavitve projekta TEŠ 6 na Dnevu slovenskih elektroenergetikov.Slike na zadnji strani: Sončna elektrarna Merkur Naklo in sončna elektrarna na osnovni šoli Šenčur. Arhiv: Gorenjske elektrarne

1

Vsebina

Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 ........................................................................................................4

Sestanek predstavnikov Slovenije v mednarodnih študijskih komitejih .......................................................11

Na poti 44. zasedanja pariške CIGRÉ ............................................................................................................18

Delavnica CIRED na Portugalskem maja 2012 ..............................................................................................19

Nova knjiga »History of CIGRE« ....................................................................................................................20

Razpis za referate CIRED 2013 v Stockholmu ...............................................................................................22

Mednarodni seminar CIGRÉ o daljnovodih na Bledu ....................................................................................26

Zbor članov združenja CIGRÉ-CIRED ............................................................................................................28

Poročilo o delovanju združenja v letu 2011• ......................................................................................29Finančno poročilo združenja CIGRE-CIRED za leto 2012• ................................................................30Sprememba statuta združenja CIGRE-CIRED• ..................................................................................30Načrt dela združenja CIGRE-CIRED v letu 2012• ..............................................................................32

Zbornik koledarjev elektroenergetikov CIGRE-CIRED 2000–2012 ...............................................................33

Podelitev Bedjaničevih nagrad za leto 2011 ..................................................................................................34

Razpis 42. natečaja za nagrade prof. dr. V. Bedjaniča ...................................................................................35

Prof. dr. Jože Voršič – zaslužni član pariške CIGRE .......................................................................................35

Zgodovinski utrinki ........................................................................................................................................36

Dan slovenskih elektroenergetikov 2012

3

Strokovni pogovori med slovenskimi elektroenergetiki 2012. – Foto Drago Papler

Julijan Fortunat, v.d. direktorja Direktorata za energijo RS in Maks Babuder, predsednik Tehničnega komiteja CIGRE. – Foto Drago Papler

Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroener-getikov CIGRE-CIRED in Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije. – Foto Drago Papler

Obletnica uporabe trifaznega električnega tőka v Sloveniji

Prvič je bil na Slovenskem prenesen trifazni izmenični tok, napetosti 3 kV, po 3,1 kilometra dolgem daljnovodu iz hidroelektrarne Fužine pri Ljubljani do papirnice Vevče 14. aprila 1897. Pomemben zgodovinski dogodek, začetka uporabe trifaznega električnega toka v Sloveniji s preno-som na razdaljo, kar pomeni rojstvo elektroenergetskih sistemov na Slovenskem, smo prvič obeležili leta 2010, letos tretjič.

Strokovni posvet Slovenska energetika in učinkovitost

23. aprila 2012 je v veliki dvorani Gospodarske zbornice Slovenije potekal strokovni posvet Slovenska energetika in učinkovitost, ki so ga v počastitev Dneva slovenskih elektroenergetikov 2012 organizirale stanovske organiza-cije Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED, Elektrotehniška zveza Slovenije in Energetska zbornica Slo-venije. Na posvet so bili povabljeni strokovnjaki – energetiki iz strokovnih združenj.

Ob tej priložnosti so govorili o strokovnih temah, o stanju na projektu v TE Šoštanj blok 6 je poročal Miran Žgajnar, o Evropskem projektu zniževanja emisij CO2 in o slovenskem prispevku pri tem so govoril predstavnik organizacije Uma-notera dr. Sašo Medved.

Strokovni posvet ob 3. dnevu Slovenskih elektroenergetikov 2012 je potekal v dvorani Gospodarske zornice Slovenije. – Foto Drago Papler

DAN SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV 2012Drago Papler


4

v pripravo dokumenta. Prepričan je, da bodo to odlične osnove za nadaljnje delo slovenske energetike. Pristopov, ki so bili v samem Nacionalnem energetskem programu predvideni, zagotovo v bližnji prihodnosti ne bodo menjali. Pokomentiral je osnovne usmeritve s področja električne energije. Na področju obnovljivih virov energije je Slovenija prevzela obveznosti do Evrope in računa, da bodo do leta 2020 doseženi. Prepričan je, da bodo usmeritve, ki so jih na ministrstvu podkrepili s številnimi aktivnostmi, pripeljale do končnih ciljev. Omenil je poskus intenzivne pospešitve umeščanja hidroelektrarn v prostor na spodnji Savi, ki gre k dobremu zaključku in projekte HE na srednji Savi, ki je v zelo zgodnji fazi umeščanja v prostor. Tu bi radi umestili prve tri hidroelektrarne po demonstracijskem postopku, ki naj bi pokazal kako hitro je možno en tak obsežen energetski objekt v Sloveniji umestiti v prostor in seveda tudi hidroe-lektrarne na Muri, ki pa so malo bolj pod vprašajem zaradi znanih dogajanj okrog civilnih iniciativ. Prepričan je, da bodo ob pametnem dialogu z zainteresiranimi javnostmi tudi te prepreke presegli. Zelo pomembna se mu zdi trdna želja in volja na ministrstvu, da se vsi postopki glede umeščanja v prostor zelo pohitijo in predvsem poenostavi zakonodaja. Že prvi korak združitev energetike in področja prostora v Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kaže na to, da bodo mogoče vsaj pri nekaterih korakih uspešni. Tega si zelo želijo in je tudi ena od strokovnih prioritet. Dotaknil se je tudi načrtov glede termoelektrarn. Ena od osnovnih tem je Termoelektrarna Šoštanj. Teče zelo velik projekt izgradnja bloka 6, ki po mnenju ministrstva predstavlja zelo pomembno točko v zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energije v slovenskem elektroenergetskem sistemu, pridobitve, ki so jih investitorji že večkrat predstavili so seveda dnevno v časopisu in medijih; tematika bo kot osrednja tema posveta prikazana s strokovnega pogleda. Osebno si želi, da bi in-vestitor uspel zapreti finančno konstrukcijo projekta, tečejo še burne razprave glede državnih poroštev. Zakon v zvezi s tem je bil prvič obravnavan v Državnem zboru. Investitorju smo priporočili, da se cel projekt izpelje do konca ob skrajni racionalnosti, v predvidenih rokih in seveda ob najboljšem možnem financiranju. Z vidika bilance je tretji vir jedrska energija. Glede njenega razvoja je odvisno od pogajanj,

Ključna točka so investicije v elektroenergetsko infrastrukturo

V. d. direktorja Direktorata za energijo Julijan Fortunat je podal usklajena razmišljanja Ministrstva za infrastrukturo in prostor RS.

»Današnji posvet Slovenska energetika in učinkovitost razumem v dveh podpomenih in sicer kot učinkovitost slovenske elektroenergetike in elektroenergetikov pa tudi nekoliko ožje, namreč tema energetske učinkovitosti je zelo prisotna kot pomembna tema v evropskem prostoru. Posvet v Kopenhagnu je bil posvečen energetski učinkovitosti in smernicam evropske energije do leta 2050. Izrednega pome-na je Direktiva o učinkoviti rabi energije. V strokovnih krogih so prišli do ugotovitev, da cilji, ki smo jih postavili do leta 2020 glede zmanjšanja porabe energije po vsej verjetnosti ne bodo doseženi v kolikor se ne sprejmejo dodatni ukrepi in v tej novi direktivi je predviden poudarek na smernicah, ki bodo usmerjale rabo energije v javnih stavbah. Direktiva ima vrsto področij, vendar orodja in vzvodi, ki jih bo vzpod bujala se bodo nanašali predvsem na učinkovito rabo energije v javnih stavbah. Slovenija je dala tudi predloge in pripombe, usklajeni so z osnovnim dokumentom, ki je bil predstavljen, in vse kaže, da podpora, ki prihaja iz drugih držav članic EU bo taka, da bi do leta 2020 dosegli zastavljene cilje. Zelo pomembne bodo tudi finančne spodbude iz kohezijskih skladov, ki jih bodo podpirale te direktive. Kot država se mo-ramo že pripraviti na novo finančno perspektivo, ki se začne leta 2014 in bo trajala do leta 2020, da bomo ta sredstva učinkovito usmerili in porabili za učinkovito rabo energije kot posreden vzvod pa tudi za spodbude gospodarstvu, ki bo vse aktivnosti podpiralo. Vse te aktivnosti bodo imele multiplikativne učinke. Če govorimo samo o kohezijskih sredstvih, ki bodo namenjena v Sloveniji za učinkovito rabo energije lahko ugotovimo, da bi s pravilnimi ukrepi prišli po naših izračunih na letnem nivoju do 500 mio EUR prihrankov na področju energije, hkrati pa bo to področje zagotavljalo približno 3.000 delovnih mest. Nov akcijski načrt za učinkovito rabo energije (AN URE 2) predvideva v naslednjih petih letih okrog 1,6 milijarde EUR investicij v učinkovito rabo energije v Sloveniji,« je dejal Julijan For-tunat, v. d. direktorja Direktorata za energijo. Napovedal je, da bo prikrojen Energetski zakon EZ1, izdana bo novela energetskega zakona EZ-F, ki bo preprečil možne kršitve evropske zakonodaje; cilj je čim hitrejša implementacija tretjega energetskega paketa v državno zakonodajo in potem postavili zakon, ki bi bil bolj pregleden in praktičen. EZ1 vključuje osnovne zahtevane principe, ker menijo, da bi z dodatnim naporom naredili zakon bolj prijazen za branje in uporabo, kar je njegov osnovni namen. Drugi pomem-ben dokument, ki bo krojil energetsko politiko v Sloveniji je Nacionalni energetski program. Poskusili bodo pripraviti bolj praktični dokument; poimenovali ga bodo Nacionalni energetski koncept. Želijo pripraviti čitljiv, pregleden in praktični dokument obsega od 20 do 40 strani, hkrati pa bi imel za podlage vse znanje in delo, ki je bilo že vloženo

V pripravi je Nacionalni energetski koncept je dejal Julijan Fortu-nat. – Foto Drago Papler


5

načrtovani za povezavo preko cele Slovenije. Upa, da bo ustvarjen dialog za pozitivne odločitve za izvedbo.

Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije. – Foto Drago Papler

Gospodarstvo temelji na stabilnih energetskih virih

Dr. Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije je opozoril na prezrtost stroke pri načrtovanju, ki ne daje pričakovanih usmeritev, ki je osnova za razvoj industrije. »Vprašanje razvoja je postalo čisto zamegljeno v javnosti, strašni odpor proti gradnji TEŠ 6, ki ima najnovejšo tehnologijo, v časopisih pa berete, da je zastarela tehnologija, kar je neumnost. Res je, da smo priča menjavi energentov, obnovljivi viri prihajajo v vedno močnejši obliki, zlasti sončna energija, nekoliko tudi veter, izven elektroenergetike pa pridobiva pomembnost pri ogrevanju zemeljska energija. Vse naše gospodarstvo temelji na stabilnih virih, ki morajo zagotoviti dokler ne pride do večje izrabe sončne energije, napajanje našega gospodarstva s kakovostno cenovno

dogovorov in načrtov okrog NEK 2. V Nacionalnem ener-getskem programu je predvideno podaljšanje obratovanja obstoječega bloka in potekajo razgovori okrog postavitve drugega bloka jedrske elektrarne. V zvezi s tem bo še kar precej diskusije okrog družbene socialne sprejemljivosti projekta in ekonomskih vidikov. Prepričan je, da je tudi ta projekt izrednega pomena za slovensko elektroenergetiko. Izpostavil je ključno točko, ki se prepleta skozi vse navedene teme, to so investicije v energetsko infrastrukturo.

Pogled Evrope in Slovenije se usmerja v leto 2020, ki je z vidika načrtovanja takorekoč danes, leto 2030 je glede na investicijske cikle v energetiki jutri in leto 2050 je tiso, kar bi morali načrtovati energetski managerji. Naša naloga je, da razmišljamo daleč naprej. Včasih je teško za 40 let vnaprej predvideti kaj se bo zgodilo, kakšne bodo geopolitične raz-mere in vsi drugi faktorji, ki na to tudi vplivajo. Pomembnost energetskega sektorja, nam daje optimizem in spodbudo, da resno razmišljamo, kako bomo učinkovito investirali. Od nas niso odvisna samo naša delovna mesta in pa zaneslji-va in kakovostna oskrba RS, ampak tudi vsi sektorji, ki so na investicije v energetiki izredno vezani. V tem trenutku vidimo pred seboj mogoče le gradbeni sektor, ki je v kri-zi, vendar če malo širše pogledamo, vidimo kolikšen del slovenske industrije je odvisen in zna narediti kvalitetne objekte na katere se usmerjamo. V zaključku nagovora ob 3. dnevu slovenskih elektroenergetikov je bilo sporočilo Julijana Fortunata: »Združimo sile in izpeljimo projekte, ki so za obstoj naše države izrednega, izrednega pomena.« Slovenskim elektroenergetikom je čestital ob prazniku in zaželel uspešno delo in strokovno diskusijo ter zaključke, ki bodo tudi ministrstvu in Vladi RS pomagale pri kreiranju nadaljnjih politik države.

Pomembna naloga vmeščanja energetskih objektov v prostor

Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slo-venije je dejal, da dan slovenskih elektroenergetikov po-staja pomembno srečanje strokovnjakov, ki ga zaznamujejo aktualne razprave za uresničitev dolgoročnih energetskih projektov.

»Med Vlado RS in pristojnim Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, ki pokriva energetiko ter energetskimi družbami, ki opravljajo to dejavnost, so pomembne naloge. Energetski zakon, implementacija kar 10 evropskih direktiv in treh uredb ni enostaven zalogaj, ki se ga bo implementiralo v slovenski pravni red. Nadalje poteka delo na Nacionalnem energetskem konceptu, ki bo imel za osnovo in podlago že izdelane elemente na osnovi Nacionalnega energetskega programa. Odprta so vprašanja, ki so vezana na investicijo, ki je v dobršni meri že v fazi realizacije – TE Šoštanj, blok 6 z vidika postopkov za poroštvo države v skladu z napoti-lom in pogoji Vlade RS,« je dejal Marjan Eberlinc. Opozoril je na pomembno nalogo vmeščanja energetskih objektov v prostor ter regionalnih daljnovodov in plinovodov, ki so

Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije. – Foto Drago Papler


6

projekta, energetski pogled in učinkovitost

Miran Žgajnar, direktor projekta bloka šest iz TE Šoštanj je predstavil projekt TEŠ 6 strokovnjakom elektroenergeti-ke. Ob tem je povedal, da so o TEŠ 6 poroča enostransko in spolitizirano že daljši čas. »Mi smo več v medijih kot na gradbišču. Novinarjem pišemo obrazložitve in Vladi RS, kar nam je razumljivo. Novinarji pa nas vsakodnevno obletavajo, verjetno ste seznanjeni z informacijami iz novinarskih strani več kot bom uspelo predstaviti; zato ker prihaja hitreje do novih informacij kot jih uspemo mi sproducirati,« je dejal Mi-ran Žgajnar in se osredotočil na stanje na samem gradbišču. Kot mu je poznano je bilo pri njih zelo malo ljudi na ogledu gradbišča, kjer projekt zelo intenzivno teče.

Miran Žgajnar, direktor projekta bloka 6 iz TE Šoštanj predstavlja projekt. – Foto: Drago Papler

Umestitev TEŠ 6 znotraj obstoječih meja termoelektrarne – Foto: Drago Papler

spremenljivo energijo. To je zaenkrat TEŠ 6, ki jo podpirajo elektroenergetiki, v vidiku pa moramo imeti tudi jedrsko energijo, ker je ta vir še vedno izjemno privlačen zaradi cenovne dostopnosti in zagotovljenosti primarnega vira,« je dejal prof. dr. Ferdinand Gubina.

Inovativno okolje je ključ razvoja energetike

Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED je izpostavil pomen elektro-energetske stroke na Slovenskem in delo Združenja CIGRE-CIRED v zadnjih 20 let delovanja. Tako je bilo objavljenih v zadnjih 20 let na desetih nacionalnih konferencah elektro-energetikov skoraj 1500 strokovnih referatov. Za primerjavo je navedel, da so v 40-letnem obdobju 1951-1991 slovenski strokovnjaki objavili na konferencah JUKO CIGRE 384 refe-ratov, kar pomeni skoraj 4-krat večji učinek v pol krajšem časovnem obdobju. In kakšna je primerjava v mednarodnem strokovnem okolju? Slovenci so v zadnjih 20 let objavili na bienalnih zasedanjih pariške CIGRE več kot 30 strokovnih referatov, ki so vsi šli skozi strogo sito mednarodnih recenzij. V 40-letnem obdobju pred osamosvojitvijo pa so Slovenci objavili le 4 strokovne referate na zasedanjih pariške CIGRE. »To pomeni visok nivo intelektualnih in inženirskih zmoglji-vosti slovenskih elektroenergetikov, ki so se v zadnjih 20-ih letih, ne glede na vse viharje, prestrukturiranje in druge ovire, zavihteli v višave evropske inženirske stroke. Od leta 2010 do 2012 je imela Slovenija svoje predstavnike v vseh 16 študijskih komitejev pariške CIGRE, kar je za majhno državo in elektroenergetski sistem vsekakor velik uspeh. To je tudi uspeh za naše Združenje CIGRE-CIRED. Vstop enega strokovnjaka v mednarodni študijski komite ni preprost, če upoštevamo, da je število članov enega študijskega komiteja omejeno na 25 rednih članov in 10 opazovalcev. Velike države in sistemi imajo pri tem izboru prednost. Ti mednarodni študijski komiteji krmilijo 220 ek-spertnih skupin, ki skrbijo za napredek elektroenergetske stroke v svetu«, je dejal Krešimir Bakič in se dotaknil teme posveta o energetski učinkovitosti, ki je najbolj aktualna tema naše energetske prihodnosti v vseh delih sistema. V mednarodnih institucijah so energetsko prihodnost človeštva napovedali s tremi hipotezami: energetska učinkovitost in varčevanje z energijo, harmonizacija proizvodnje električne energije za dolgoročno obdobje po letu 2050 in netehnološki vidiki razvoja. Bakič vidi pri razvoju naše elektroenergetike dva ključna problema: pomanjkanje inženirskih kadrov in ustvarjanje inovativnega okolja. Energetika je leta 1930 potegnila svet iz globoke ekonomske krize in pravi, da bo energetika tudi tokrat izvlekla svet iz ekonomske krize. Spodbude prihajajo od zunaj, spoznanja pa od znotraj. Ko oba pogoja sovpadata, dobimo razvoj.

Brez razvoja ni napredka!

TE Šoštanj 6 – stanje


7

ljenj), nam pričajo, da mora biti poroštvo tudi izdano. Je pa res, da se pri samem poroštvi zatika, vse tiste usmeritve in naloge, ki jih je Vlada RS postavila pred nas, se jih mi resno lotevamo. Vodimo določena pogajanja z dobavitelji, ki imajo že podpisano pogodbo – to je z Alstonom za glavno tehnološko opremo z Rudis SPX za glavno razžvepljevalno napravo in Rudis Esotechom in inženir Doberškom za hla-dilni sistem in tudi s Primorjem smo stopili v stik, vendar se nismo pogajali, saj je glavni del gradbenega objekta v zaključni fazi. Projekt gradbeno v drugi polovici leta 2012 zaključujemo. Ostajajo manjši obsegi del, manjši objekti, ki jih bo potrebno v letošnjem letu narediti, potem pa se bo gradbena stroka umaknila,« je povedal Miran Žgajnar.

Stanje projekta terminski plan gradnje – blok 6

Pomembnejši termini:Izbor dobavitelja za glavni tehnološkiprojekt (GTO) september 2007Podpis pogodbe za GTO junij 2008Podpis pogodbe za razžvepljevanjedimnih plinov (RDP) in HS junij 2009Podpis notice to proceed (NTP) za GTO december 2009Gradbeno dovoljenje za GTO in hladilni stolp (HS) marec 2011Začetek pripravljalnih del april 2010Začetek gradnje GTO in HS april 2011Montaža jeklenih konstrukcij in opreme 2012–2014Pridobitev poroštva maj 2012 Pričetek poskusnega obratovanja februar 2015Uporabno dovoljenje februar 2016

Terminski plan ima preko 1000 postavk, sproti mu sledi-jo, iščejo optimalne variante. Kljub težavam Primorja je s pomočjo TEŠ uspelo zagotoviti prvi ključni rok 15.2.2012, ko je bilo potrebno gradbišče predati montažerju glavne tehnološke opreme Alstomu. Rok je bil osvojen, dela tečejo naprej, pred njimi so novi roki in se morajo zopet truditi. Novi rok je poroštvo 20.5.2012, za katerega se je potrebno maksimalno potruditi, da ga bodo zagotovili. Ob tem je Mi-ran Žgajnar nagovoril slovenske elektroenergetike: »Dajte nam podporo, dajte da se sliši glas energetikov, da ta projekt ne sme zastati, da ga nujno potrebujemo, da bo poroštvo pridobljeno.«

Gradnja bloka 6

GTO sestavljajo:– strojnica: turbina in generator– bunkerski del– kotlovnica– elektrofiltri– ventilatorji vleka– kompresorska postaja

Prikaz na prezentaciji: končno stanje bloka 6. – Foto: Drago Papler

Celotni novi blok 6 elektrarne bo umeščen v samo ogra jo elektrarne, v zelo utesnjenem delu sedanj potekaizgrad nja.

Glede na velikost projekta je predstavil nekaj ključnih podatkov projekta. Vsi parametri so tehnološko na vrhun-cu in to potrjujejo. Izkoristek je okoli 43 %, dodatno se bo izkoriščala toplota iz tega bloka. Vse je usmerjeno v to, da bo projekt ekonomsko upravičen. Predvsem investicije v samem premogovniku tečejo v to smer, da bodo zagotovili izhodiščno ceno, ki jo tudi Vlada RS postavlja pred premo-govnik in pred nas, to je 2,25 EUR/GJ. To je izhodiščna cena v letu 2015. Vlada RS s svojimi zavezami, ki jih je postavila pred nas vztraja in nam nalaga, da mora ta cena veljati tudi celotni čas obratovanja. Vsi vemo, da je to zelo teško in že v samem osnutku Nacionalnega energetskega programa se vidijo rasti cen energentov. To smo v samem investicijskem programu upoštevali. Blok 6 bo na letnem nivoju zagotavljal 3.500 GWh in za to bo pokuril 3 mio ton premoga.

Tehnične karakteristike bloka 6:Nazivna moč: 600 MWMoč na pragu: 545,5 MWIzkoristek: cca. 43 %Cena premoga: 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ)Obratovalne ure na polni moči: 6.500 h/letoLetna proizvodnja: 3.500 GWhLetna poraba premoga: 3 mio tonEmisije CO2: 0,87 kg/kWhŽivljenjska doba: 40 let

»Sedaj smo že globoko v izgradnji. Vsi pravijo, da finančna konstrukcija ni zaprta. Če bi tako gledali, težko je voditi projekt, ki nima finančne konstrukcije. Poudariti moram, da je država dala že vsa soglasja tudi za poroštva, tudi bankam. Ta poroštva so bila dana in če državno poroštvo res še ni pridobljeno, je to še manjši korak, ki ga je potreb-no narediti. Mi, ki resno delamo na projektu smatramo, da imamo zaprto finančno konstrukcijo, ker vsi papirji, ki jih je dosedaj Vlada RS izdala (imamo zelo dosti soglasij in dovo-


8

zaključkom gradnje. Na vrhu bo pohodni hodnik. Za hladilni sistem so bili izdelani hladilni cevovodi in vgrajeni v kinete, tako da je že narejena povezava med strojnico in hladilnim stolpom.

Energetski vidik za blok 6

– Zagotavljanje energetske neodvisnosti Slovenije.– Zanesljiva oskrba z električno energijo.– Zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema

Slovenije.– Zagotavljanje sistemskih storitev, ki so z naraščanjem

obnovljivih virov še pomembnejše.– Pomembna podporna točka za zadovoljivo napetost (poleg

NEK).– Prilagajanje proizvodnje el. energije potrebam trga (ne-

odvisno od sonca, vetra, hidroloških razmer).– Pomembna je raznolikost proizvodnih virov in energentov. – Uporaba domačega energenta.

Energetska učinkovitost bloka 6

Obstoječi premogovni bloki 1 do 5 v TEŠ so že tehnološko zastareli in energetsko neučinkoviti.

Blok 6 bo zagotavljal znatno izboljšane energetske učinkovitosti:– povečanje izkoristka na cca. 43 %,– 30 % zmanjšanje porabe premoga pri enaki proizvodnji, – konkurenčna izraba domačega energenta,– zagotavljanje sistemskih storitev,– izraba toplote za daljinsko ogrevanje.

Alternativi viri za proizvodnjo električne energije ne morejo nadomestiti bloka 6 v TEŠ zaradi tehničnih, tehnoloških in/ali ekonomskih omejitev.

Ekološka sprejemljivost bloka 6

Obstoječi premogovni bloki 1 do 5 v TEŠ so že tehnološko zastareli in okoljsko manj ustrezni (po letu 2016 neustrezni).

Blok 6 bo zagotavljal znatno izboljšanje prav vseh naštetih dejavnikov:

– zmanjšanje izpustov CO2 za 35 %,– zmanjšanje izpustov NO x s 500 na 150 mg/NM3,– zmanjšanje izpustov SO x s 400 na 100 mg/NM3,– zmanjšanje izpustov prahu,– znižanje hrupa,– možnost zajema CO2.

Za 30 % manjša poraba premoga za proizvodnjo enake količine energije kot pri blokih 1 do 5.

Ostali objekti:– razžvepljevanje dimnih plinov– transport premoga– silosi za produkte– pretakališče amoniačne vode– hladilni stolp s hladilnim sistemom– transport produktov in žlindre– priprava vode– zbirna jama odpadnih voda

Predvideni obseg gradbenih del:– zemeljska dela (izkop cca. 140.000 m3)– betonska dela (poraba cca. 65.000 m3)– vse armiranobetonske in zidne konstrukcije objektov– kinete, kanalizacijske instalacije, ipd.

Na gradbišču so se najprej rušili hladilni stolpi in urejale so se brežine. Ureditev brežin je v končni fazi. Gradnja strojnice, bunkerja in kotlovnice je že v teku. Gre za največji betonski blok v Sloveniji, ki se je neprekinjeno betoniral 36 ur. Bunkerski blok v višino meri 136 m. Na Kitajskem se med tem pripravlja kotlovski del, v Nemčiji pa se izde-luje kotlovska konstrukcija. Prav tako se že izdeluje ohišje generatorja, ki bo tehtalo 380 ton, v višino pa merilo 5,5 m. Izbrana bo najugodnejša varianta za prevoz. Izvedeni so bili temelji hladilnega stolpa, steb ri. Zgradile so se ki-nete za hladilne cevovode. Tekoča grad bena dela se bodo zaključila do poletja, potem sledi prevzem gradbišča s strani montažerja Alstoma.

Projektiranje teče v tridimenzionalni tehnologiji, tako da sledimo vsem trendom. Pri izgradnji strojnice se približujejo koti +7 metrov, glavna tehnološka oprema bo postavljena na koti +15 metrov. Ta rok moramo izpolniti do 15. 8. 2012.

Nad to višino je jeklena konstrukcija. Zraven v prizidku strojnice bo nameščen transformator in ostala elektro oprema. Roki so intenzivni.

V proizvodnji opreme se izdeluje generator in mora biti končan do konca leta in prepeljan na gradbišče. To je tudi najtežji del, stator generatorja je teže 360 ton.

Bunkerski del je visok 46 metrov in je bil že zaključen 15.3.2012, kjer je že montirano dvigalo, ki se rabi za montažo sekundarne opreme. Primarna jeklena konstrukcija je razde-ljena na 5 nivojev višine 136 metrov. Sekundarna konstrukcija in fasade so velikih količin, za kar bo potrebno okrog 700 izrednih transportov do TEŠ.

Hladilni stolp je gradbeno zaključen, gradbišče je predano izvajalcem za montažo jeklene konstrukcije in razžvepljevalne naprave. Poudariti je potrebno, da pri TEŠ ne bomo imeli dodatnega dimnika, kot dimnik bo služil sam hladilni stolp, ki ima odprtino v sredini, kjer bo speljan dimnik – dimni plini se bodo pomešali s paro in odvajali v ozračje. Temelji so globoki 20 metrov, naleteli smo na težave pri temeljenju premera 100 metrov, kjer so bile zelo različne trdote ma-teriala. Zgrajena je vitka železo-betonska konstrukcija nad temelji, betonska obloga se iz spodnje metrske debeline na sredini giblje do 18 cm v sredini in do vrha. Trenutno je hladilni stolp zgrajen do višine 164 metrov in je tik pred


9

kjer smo manj uspešni, ter dvome nadomestimo s spoznanji o novih priložnostih. V tem vidim osnovni pomen projekta.«

Podnebni ciljiLeta 2009 je v veljavo stopil sveženj zakonodajnih rešitev v okviru t.i. podnebno – energetskega paketa EU, ki je opre-delil zavezo EU, da bo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 20 % glede na leto 1990, obnovljivi viri energije pa bodo do leta 2020 dosegli 20 % delež v končni rabi energije.Slovenija se je v okviru teh dveh ciljev zavezala k doseganju 25 % deleža obnovljivih virov energije, 21 % zmanjšanju izpustov v sektorjih, ki trgujejo z izpusti, ter 4 % povečanju izpustov v t.i. netrgovalnih sektorjih (promet, kmetijstvo, del industrije...).Evropski svet se je prav tako zavezal k zmanjšanju izpustov za 80 – 95 % do leta 2050 glede na leto 1990. K temu cilju je dodano tudi pričakovanje, da bi v letu 2050 izpusti na prebivalca razvitih držav morali znašati okoli 2 toni.Konec leta 2009 je Državni zbor sprejel 'Deklaracijo o aktiv-ni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb', kjer je opredeljeno, da mora globalni podnebni dogovor imeti cilj vsaj 80 % zmanjšanja globalnih emisij do leta 2050 glede na raven iz leta 1990 in vrh izpustov najkasneje do leta 2020.Trenutno v Sloveniji potekajo številni procesi oblikovanja politik in ukrepov za doseganje teh ciljev, med katerimi so ključni procesi oblikovanja podnebnega zakona in podnebne strategije, prenova Nacionalnega energetskega programa, prenova Strategije razvoja Slovenije ter priprava Akcijskega načrta za obnovljive vire energije.

Predstavil je tuj referenčni projekt Ecopark Hartberg in uspešno izvedene projekte – dobre prakse v Sloveniji: razisko-valna enota OLEA Zagorje ob Savi, Park Hotel Bohinj, pogod-beno zagotavljanje oskrbe in prihrankov v Mestni občini Kranj, energijska prenova večjih stavb v Občini Jesenice, daljinsko ogrevanje na biomaso in sončno energijo Vransko, strokovno interesno »Združenje slovenske fotovoltaične industrije«.

Več o projektu je objavljeno na spletni strani: http://www.slovenija-co2.si/

Ekonomska upravičenost bloka 6

Nadomeščal bo stare, manj ekonomične bloke 1 do 5, saj bo cena električne energije do 35 % nižja.

Postavka/blok Blok 4 Blok 5 Blok 6

Stroškovna cena električne energije brez CO2 (EUR/MWh) 58 58 40

Stroškovna cena električne energije CO2 (EUR/tono) 79 79 57

Noveliran investicijski program 4 je pokazal, da je blok 6 ekonomsko upravičen:– doba vračanja kreditov 15 let,– neto sedanja vrednost je pozitivna,– interna stopnja donosa je 7,59 %,– kazalnik relativne koristnosti 1,027,– donosnost na lastniški kapital 13,6 %.

Analiza občutljivosti je pokazala, da je investicija občutljiva na spremembo cene, premoga in prodajno ceno električne energije ter skoraj neobčutljiva na ceno kuponov, investi-cijsko vrednost. Cena električne energije direktno odraža ceno kuponov emisij CO2. Za blok 6 bo potrebno nabaviti manj kuponov kot za stare bloke 1 do 5.

Projekt je donosen in se bo sam poplačal. Država ne bo dala denarja, ampak bo dala le zavarovanje za kredite, ki jih bodo v TEŠ najeli in uspešno vrnili.

Evropski projekti: Slovenija znižuje CO2

Ministrstvo za okolje in prostor RS je skupaj z Britanskim veleposlaništvom v RS in British Councilom zasnovalo projekt »Slovenija znižuje CO2«. Z njim želijo spodbuditi čimveč majhnih korakov, ki bi vsak po svoje prispevali k zniževanju izpustov CO2. Sporočila skupne akcije so v prvi vrsti namenjena tistim, ki lahko v največji možni meri ukre-pajo in spremenijo sedanji trend naraščanja emisij. Projekt koordinira podjetje Umanotera.

»Slovenija znižuje CO2« nagovarja politike, gospodarstve-nike, direktorje različnih javnih zavodov, ustanov in institucij, župane, kmete, strokovnjake, prometnike, energetike ter vse druge, ki s svojimi dejavnostmi lahko vplivajo na spre-membe podnebja. Področje energetike je predstavil prof. dr. Sašo Medved. Slovenija oblikuje Nacionalni energetski program, ki bo začrtal energetsko politiko do leta 2030, sprejete odločitve pa bodo imele zaradi dolge življenjske dobe energetskih objektov vpliv še dolgo po tem. Kakšno energetsko politiko potrebujemo, da se bomo uspešno odzvali tako na podnebne spremembe kot na strateške energetske izzive? Sašo Medved iz Fakultete za strojništvo Univerze v Ljub ljani je pri predstavitvi projekta Slovenija znižuje CO2 dejal: »Zdi se nam prav, da pokažemo na najboljše dosežke pri nas in primere iz tujine na področjih,

Dr. Sašo Medved je predstavil dobre prakse v projektu Slovenija zmanjšuje emisije CO2. – Foto Drago Papler


10

– TE Šoštanj 6 – stanje izvede projekta, energetski pregled in učinkovitost

– evropski projekti: »Slovenija znižuje CO2« (Umanotera) in– razprava o vprašanjih razvoja slovenske energetike.

Sklepi posveta so bili naslednji:

Slovenski elektroenergetiki, zbrani na slovesnosti ob 1. »Dnevu elektroenergetikov« in po temeljiti razpravi, podpiramo gradnjo TEŠ 6, kot pomembnega energetske-ga objekta za stabilno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo v srednjeročnem obdobju 2020-2050. Objekt predstavlja visoko učinkovito sodobno tehnologijo konverzije premoga v električno energijo in v primerjavi z obstoječimi zmogljivostmi v TEŠ izboljšuje učinkovitost rabe goriva za 30 % (prej 30 %, sedaj 42 %). Tudi oko-ljske obremenitve bodo bistveno nižje od sedanjih (okrog 30 % ugodnejši), zato bo zrak v okolici Šoštanja boljši za prebivalce. Objekt ima predvideno možnost dograditve sistema shranjevanja CO2, kar bo smiselno dograditi, ko bo ta tehnologija zrela za trg. V prihodnosti je možno, da bo TEŠ 6 nizko ogljična elektrarna.Ustavitev gradnje bi povzročila preveliko in nedopustno 2. gospodarsko škodo za Slovenijo. Odrekanje podpore pri bančni garanciji bo povzročilo podražitev objekta, ki jo bodo kasneje plačali večinoma slovenska podjetja in gospodinjstva. Projekti, kot je »Slovenija znižuje CO3. 2«, ob sodelovanju širokega kroga civilnih in strokovnih organizacij so prava smer prihodnjega razvoja Slovenije na poti v brezogljično družbo. Zato podpiramo vse inovativne tehnološke in ne-tehnološke projekte, ki omogočajo izpolnjevanje za-stavljenih dolgoročnih ciljev EU in Slovenije. Verjamemo, da bo s takimi projekti mogoče ustvariti nova delovna mesta z visoko udeležbo lastnega znanja. Zavedamo se dejstva, da bo v naslednjih 30 let veliko delovnih mest izginilo, nova pa se bodo pojavila v skladu z razvojem tehnologij in družbe, temelječe na znanju.Pri razvoju slovenske energetike, zlasti velikega števila 4. obnovljivih virov in linijskih objektov, so velike težave z umeščanjem v prostor. Problematični so zlasti dolgo trajajoči postopki. Zato predlagamo poenostavitev po-stopkov ob upoštevanju vseh trajnostnih kriterijev in predvsem krajši čas pri delu administracije do odločitve.Javna obravnava energetskih problemov kaže v zadnjem 5. času zares nizko strokovno raven, ki je posledica zaplete-nosti in prepletenosti tehnološke, tehnične, ekonomske, okoljske in sociološke problematike. Zato stroka poziva k razumu in zmernosti pri tej obravnavi in k spoštovanju in upoštevanju potrebnih znanj za njen kakovosten, strpen in produktiven potek.Obravnava bodočega razvoja slovenske energetike v 6. Državnem zboru naj temelji na kratkem, razumljivem in strokovno neoporečnem dokumentu, kakršnega namerava predložiti Vlada Republike Slovenije.

Razprava o vprašanjih slovenske energetike

Maks Babuder je odprl razpravo z izbranimi izhodiščnimi vprašanji:

Kakšno slovensko energetsko politiko potrebujemo?Ali smo sposobni organizirati kakovosten razvoj, ki bo

omogočal samostojno investiranje v zanesljive, konkurenčne in trajnostno orientirane vire?

Ali so lahko energetski projekti dobra priložnost za go-spodarstvo?

Anton Koselj je podal mnenje, da je potrebno organizi-rati razvojno funkcijo sistema, institucijo, ki bo skrbela za strokoven pregled in obdelavo sistema z vseh zornih kotov: tehničnega, ekonomskega in tudi socialnega. Razmišljal je o centralnem vodenju elektroenergetskega sistema.

Pavel Omahen je opozoril na razvojno razdrobljenost in pomanjkanje dialoga med posameznimi strukturami med Elesom in distribucijskimi podjetji ter delujemo destruktivno in razbito na področju razvojne politike.

Franko Nemac iz ApE je glede tehnično ustreznega projekta TEŠ 6 nima pomislekov, moral pa bi se zagotoviti tudi ekonomsko dober projekt; signal o tem bi bil ob večjem zanimanju sovlagateljev. Miran Žgajnar je odgovoril, da so pri projektu TEŠ upoštevane enake vhodne cene za blok 4 in 5 ter blok 6, kjer je že prva razlika v 30 % boljši učinkovitosti.

Ostoj Kristan je izpostavil uporabo pojma učinkovitost. Učinkovitosti so raznorazne in je pri energiji potrebno zelo paziti. Učinkovitost pri porabi energije, ki je merilo za uporabnike in industrijo. Učinkovitost družbeni proizvod na kWh tudi nima prave povezave z elektroenergetiko. Učinkovitost na strani dobaviteljev energije so tehnični faktorji pri izgubi. In učinkovitosti pri proizvodnjem stroški na zaposlenega. Izpostavil je učinkovitost odkupnih cen iz sončnih elektrarn, ali so narodnogospodarsko učinkoviti. Pri upoštevanju proizvodnih cen brez subvencij pove, da je električna energija iz nuklearke in celo »grdega« TEŠ 6 daleč cenejša kot pa kateri čudovit okoljski vir. Trajnostni viri so res dobri, to so določene hidroelektrarne pa tudi ne vse. Od malih HE ni vsaka narodnogospodarsko učinkovita, ker naredi lahko tudi veliko škode. Opozorjeno je bilo na kanadsko študijo izpred 30 let, ko so bile primerjani vse vrste energij z upoštevanjem vseh tudi stranskih učinkov in dejavnikov, kjer je bil kot vir najcenejši plin, sončna ener-gija pa najdražja. Svetoval je Vladi RS, da to upošteva pri pripravi nacionalnega energetskega programa.

Sklepi posveta elektroenergetikov

Na strokovnem posvetu elektroenergetikov na temo »Slovenska energetika in učinkovitost«, ki so ga or-ganizirala strokovna združenja slovenskih energetikov in elektroenergetikov so bila obravnavana osrednje teme:

ŠK C3 – Okolje in EES: opazovalec Aleš Kregar, ELES, podaljšanje,

ŠK C4 – Tehnične značilnosti: nadgradnja za rednega člana, Igor Papič, Univerza Ljubljana,

ŠK C5 – Trg in regulacija: opazovalec Dejan Paravan, GEN_I, podaljšanje,

ŠK C6 – Distribuirani viri: nov opazovalec, Ivan Šmon, SODOŠK D1 – Materiali in nove teh.: opazovalka, Maja Končan-

Gradnik, EIMV, podaljšanje,ŠK D2 – IKT opazovalec, Gorazd Vrabič, Iskra sistemi,

podaljšanje.

Delovni sestanek predstavnikov Slovenije v mednarodnih študijskih komitejih 24. januarja 2012 v prostorih Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED v Tehnološkem parku v Ljub-ljani. – Foto: Drago Papler

Aktivni člani iz Slovenije v mednarodnih študijskih komitejih v CIGRE v obdobju 2010–2012. – Foto: Drago Papler

Skupaj smo predlagali 15 mandatov za obdobje 2012–2014. Od tega tri nove opazovalce in enega novega rednega člana. Koliko mandatov bo dobila Slovenija in ali bomo dobili tri redne člane, kot je naša želja, bo odločil Tehnični komite pariške CIGRE na enem od naslednjih sestankov.

SESTANEK PREDSTAVNIKOV SLOVENIJE V MEDNARODNIH ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH

V obdobju 2010–2012 je dobila Slovenija predstavnika v vseh 16 mednarodnih študijskih komitejih in sicer 2 redna člana in 14 opazovalcev. Upoštevajoč omejeno število mest v vsakem študijskem komiteju na 25 rednih članov in 10 opazovalcev ter glede na velikost Slovenije je to vsekakor uspeh. Do sedaj smo imeli v poprečju 5 predstavnikov v mednarodnih študijskih komitejih pariške CIGRE in nekaj članov delovnih skupin. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 sta bila samo dva člana mednarodnih študijskih komitejev (Ferdinand Gubina in Krešimir Bakič).

Bistveno povečanje članstva Slovencev v teh študijskih komitejih se zgodilo verjetno zahvaljujoč dobrem delu naših članov v preteklem obdobju.

V januarju 2012 je bil nacionalni sestanek vseh članov med-narodnih študijskih komitejev CIGRE iz Slovenije. Udeležba na sestanku je bila 75 %. Vsak član je predstavil delo v svojem komiteju in najbolj aktualne projekte. Poročila posameznih članov so objavljena v posebni točki te revije.

Predstavniki Slovenije v mednarodnih ŠK so tudi koordina-torji pri povezovanju strokovnjakov iz Slovenije v posamezne delovne skupine, ki delujejo v njihovem študijskem komiteju.

Vsak študijski komite ima 10–15 delovnih skupin. Nekatere skupine so tudi povezane iz dveh študijskih komitejev. Delo v mednarodnih študijskih komitejih in delovnih skupinah (teh je v pariškem CIGRE okrog 200) je tudi zahtevno, če je član aktiven in spremlja delo delovnih skupin. Obenem to delo predstavlja pomembno nadgradnjo znanj in prija-teljstvo z uglednimi svetovnimi strokovnjaki na določenem delovnem področju.

Po analizi možnosti Slovenije za mandate v obdobju 2012–2014, omejitev časa za stare člane študijskih komitejev (maksimalen čas posameznika v enem študijskem komiteju je 4 leta z možnostjo podaljšanja na 6 let), in dejanske aktiv-nosti posameznikov v preteklem obdobju je naš nacionalni komite prosil pariški CIGRE za naslednje mandate:

ŠK A1 – Električni stroji: opazovalec, Ladislav Tomšič, DEM, podaljšanje,

ŠK A2 – Transformatorji: opazovalec, Tim Gradnik, EIMV, podaljšanje,

ŠK A3 – VN tehnika: nov opazovalec, Miha Bečan, EIMV,ŠK B1 – Kabli: opazovalec, Matjaž Keršnik, Elektro Ljubljana,

podaljšanje,ŠK B2 – Nadzemni vodi: redni član, Krešimir Bakič, ELES,

podaljšanje,ŠK B3 – Postaje: ŠK B4 – DC sistemi: opazovalec, Rafael Mihalič, Univerza

Ljubljana, podaljšanje,ŠK B5 – Zaščita: redni član, Janez Zakonjšek, Reliate,

podaljšanjeŠK C1 – Razvoj in ekonomija: opazovalec, Miro Žunec, ELES,

podaljšanje,ŠK C2 – Obratovanje in vodenje: nov opazovalec,

Janko Kosmač, EIMV,

Sestanek predstavnikov Slovenije …

11

Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE

12

markers«, svoje delo v letošnjem letu pa zaključujejo 3 delovne skupine. Vsi prispevki so dostopni na spletni strani www.e-cigre.org.

Prikaz inštalacije 500 kV kabla v Tokyu, Japonska.

V komiteju A2, v katerem je vključenih 272 ekspertov je trenutno odprtih 9 delovnih skupin in 3 združene skupine, s komitejema D1 (Novi materiali in napredne preskusne tehnike) in C4 (Sistemske tehnične zmogljivosti). Med novo odprtimi skupinami od. l. 2010 so: A2.44: Transformer Intel ligent Condition Monitoring, A2.45: Transformer failure investigation and post-mortem analysis in A2/D1.46: Field experience with transformer solid insulating ageing markers. V 2012 se predvidoma odpirata dve novi delovni skupini, prva s področja dušilk in druga s področja ocenjevanja stanja transformatorjev (health indexing). Zadnji sestanek ŠK A2 je potekal 15. 9. 2011 v okviru skupnega kolokvija ŠK A2 in D1 v Kyotu na Japonskem (več na: cigre2011-a2d1.org/). Prihodnji sestanek bo potekal med 27. in 31. avgustom 2012 v Parizu. Znane so tudi preferenčne teme in sicer: 1. Trans-formatorji v pametnih omrežjih, 2. Eko-transformator in njegova raba ter 3. Magnetno jedro transformatorja.

Skupni kolokvij A2 in D1 15.9.2011 v Kyotu.

ŠK A1 – Električni stroji: ladislav.tomšič@dem.siŠK A2 – Transformatorji: [email protected]ŠK A3 – VN tehnika: [email protected]ŠK B1 – Kabli: [email protected]ŠK B2 – Nadzemni vodi: [email protected]ŠK B3 – Postaje: [email protected]ŠK B4 – DC sistemi: [email protected]ŠK B5 – Zaščita: [email protected]ŠK C1 – Razvoj in ekonomija: [email protected]ŠK C2 – Obratovanje in vodenje: [email protected]ŠK C3 – Okolje in EES: [email protected]ŠK C4 – Tehnične značilnosti: [email protected]ŠK C5 – Trg in regulacija: [email protected]ŠK C6 – Distribuirani viri: [email protected]ŠK D1 – Materiali in nove tehnologije: [email protected]ŠK D2 – IKT [email protected]

Poročilo o aktivnostih ŠK A1: Električni stroji

Ladislav Tomšič

1. Študijski komite je imel svoj delovni sestanek avgusta 2011 v Pekingu. Obravnavale so se zadeve na tekočih nalogah, ki so dobile svojo potrditev na zasedanju CIGRE v Parizu, ter teme za zasedanje v 2012.

2. Izvaja se je nabor ekspertov za izvedbo odobrenih študij. Predlagal sem enega eksperta za delov skupini vezno na nihanja sinhronskih generatorjev.

3. Predlagano je bilo nekaj novih TOR-ov za nove raziska-ve – status teh je še neznan.

4. Izvajale so se ankete vezane na odvijajoče se raziskave : okvare sinhronskih motorjev in generatorjev, ankete o izvajanju on line monitoringa, izvajanja merjenja parcialnih praznitev.

Poročilo o aktivnostih ŠK A2: Transformatorji

Tim Gradnik

V preteklem letu je bilo v okviru študijskega komiteja A2 aktivnih 12 delovnih skupin, ki s svojimi prispevki za-jemajo praktično celotno področje razvoja, diagnostike in vzdrževanja transformatorjev, kot tudi integracije le teh v sodobna elektroenergetska omrežja. Poleg številnih izobraževalnih delavnic, ki jih CIGRE organizira v sklopu regionalnih konferenc (je bila v preteklem letu objavljena brošura #445 o smernicah vzdrževanja transformatorjev (»Guide for Transformer Maintenance«). V komiteju sta bili odprti dve novi delovni skupini: »Transformer failure investigation and post-mortem analysis« and JWG A2/46 on »Field experience with transformer solid insulating ageing

ČLANI MEDNARODNIH ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV CIGRÉ IZ SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2010–2012


13

Prenapetostni odvodniki so ključni element za izboljšanje razmer. Enosmerni DC prenos se vse bolj širi (največ 1200 kV) in zanesljivo je to šele začetek. Pri GIS postrojih je pereč problem zelo hitrih prehod-nih prenapetosti (frekvence preko 10 MHz). Razvoj na nekonvencionalnih instrumentnih transformatorjih NCIT se nadaljuje. Vse to postavlja vrsto tehničnih problemov in nalog, ki se rešujejo v okviru SC A3.

Poročilo o aktivnostih ŠK B1: Energetski kabli

Matjaž Keršnik

Na področju študijskega komiteja SC B1, katerega pred-stavnik za Slovenijo sem, se ukvarjamo s problematiko energetskih kabelskih sistemov in sicer na vseh napetostnih nivojih: AC in DC, HV in EHV, tudi LV in MV in pokriva: teorijo, zgradbo, uporabo, proizvodnjo, vgradnjo, testiranje, obrato-vanje, vzdrževanje in diagnostiko izoliranih kablov. Namen SC B1 je, da pospešuje in razvija izmenjavo inženirskega znanja in informacije med inženirji in tehničnimi specialisti z združevanjem stanja tehnike in svetovne prakse. Uveljavlja zavest o pomembnosti in vsebini dela SC B1.

V svetovnem merilu šteje SC B1 (ŠKB1) kar 46 članov in opazovalcev. To pomeni, da je ta komite nadpovprečno aktualen in obiskan, saj se trenutno na tem področju dogaja ogromno stvari. Zato je ustanovljeno 21 delovnih skupin.

V delovnih skupinah se med drugim obravnava tudi:– visokonapetostne izmenične kable za prenose na velikih

razdaljah,– kable v enosmernih kabelskih sistemih in trende na ekstra

visoki napetosti,– trenutno stanje tehnike pri visokih napetostnih že omogoča

obratovanje pri 500 kV in prenos večjih moči na večjih razdaljah,

– izkušnje in obnašanje velikih kabelskih sistemov v kanali-zacijah (različni načini vodnega, zračnega, ventilatorskega hlajenja),

– raziskovanje na področju optimiranja dimenzij in stroškov z metodami končnih elementov,

– visokotemperaturne superprevodne (HTSC) kabelske sistemi in pilotske projekti (V kratkem inštalacija večjih dolžin),

– uporaba nanokompozitov v kabelski tehniki,– vplivi na okolje,– tehtanje osnovnih stroškov (vključuje stroške vgrad-

nje) in obratovalnih stroškov (vključuje obratovanje in vzdrževanje, socialni vidik, izgube, demontažo itd.),

– upravljavci omrežij se poslužujejo tudi nadgradnje obsto-ječih sistemov, s čimer minimalno posegajo v okolje,

– možnosti ultra visoko napetostnih kabelskih sistemov (UHV). Tehtanje med AC in DC v smislu načrtovanja pre nosnih omrežij glede na moč in dolžino ter napredek ekstrudiranih DC kablov. Itd.S temi temami se v Sloveniji ne ukvarjamo direktno, so

pa nakazane smeri razvoja prenosov energije v bodoče.

Struktura ekspertov vključenih v delo CIGRE ŠK A2.

Poročilo o aktivnostih ŠK A3: Visokonapetostna tehnika

Stane Vižintin

Študijski komite SC A3 Visokonapetostna oprema (predsednik: M. Waldron, UK) v mednarodnem okviru nadaljuje z aktivnostmi po ustaljenem programu. V zadnjem obdobju je bilo redno srečanje SC A3 med redno konferenco CIGRÉ v Parizu 24. avgusta 2010. Prednostne teme so bile naslednje:– Razvoj VN naprav glede na povečane zahteve v sistemu

(6 člankov)– Obravnava življenske dobe VN naprav (9 člankov)– Možnosti za uvajanje novih VN tehnologij (10 člankov)

Redno letno srečanje SC A3 je bilo nato še 9. sep-tembra 2011 na Dunaju. Trenutno deluje v okviru SC A3 telesa 12 WG delovnih skupin in dve trajni posvetovalni skupini. V zadnjih letih je potekalo približno 20 srečanj s predavanji o različnih aktualnih temah, za katere je zadolžena posvetovalna skupina AG A3.04.

Na področju VN naprav se uvajajo nekatere spremem-be in novi projekti, ki so v zadnjem obdobju zahtevali temeljite raziskave. Omrežje zelo visokih napetosti UHV se širi predvsem v deželah s hitro rastočimi gospodarst-vi. Od začetka leta 2009 je v obratovanju 1100 kV AC daljnovod na Kitajskem. Oprema mora biti sposobna teh pogojih obratovati zanesljivo vso življensko dobo. Pri velikih dolžinah vodov in povečanih kratkostičnih tokovih so obremenitve (prenapetosti, tokovi) naprav zelo velike. Primer so odklopniki in problemi vklopno-izklopnih napetosti (TRV, ITRV ...). Veliko ponuja uporaba kontroliranega stikanja. V zvezi s kratkostičnimi tokovi (v kratkem pričakujejo preko 100 kA) je vedno več je govora o omejevalnikih. Spremembe se dogajajo na področju koordinacije izolacije.


14

WG B2.41: »Upgrading of existing AC lines to HVDC operation«.

Delo skupine je v teku. Gre za zelo aktualno tematiko v Evropi in drugod po svetu. Naslednji sestanek skupine bo na Bledu v maju 2012. Pričakuje se zaključek dela in objava brošure v 2013.

WG B2.42: »Operational of conventional conductor systems above 1000 C«.

Delo skupine je v zaključni fazi. Gre za zanimive izkušnje iz ZDA s ciljem, da pomaga inženirjem pri odločitvah za obratovanje obstoječih DV z višjimi temperaturami brez zamenjave vodnikov.

WG B2.43: »Thermal ratings calculation for overhe-ad lines with high temperatures and real-time weather & load data«.

Delo skupine je v teku. Gre za posodobitev obstoječe meto-de izračuna zmogljivosti DV (metoda CIGRE) z upoštevanjem obratovanja z višjimi temperaturami. Analizirajo se razlike z ostalimi metodami (IEEE, IEC) in upoštevajoč delovanje na višjih temperaturah kako določiti bolj natančne vrednosti. Delo bo končano v letu 2013. Skupina bo imela 2 delovna sestanka na Bledu v maju 2012.

WG B2.51: »Optimized design of overhead lines«. Delo skupine je v začetni fazi. Zaključek je načrtovan

v letu 2014. Tema bo obdelana na seminarju na Bledu, 28. maja 2012.

Poročilo o aktivnostih v ŠK B4: Energetska elektronika in DC sistemi

Rafael Mihalič

Jedro aktivnosti je tudi v 2011 predstavljala tehnologija visokonapetostnih enosmernih prenosov. Kljub temu, da se pri nazivih dogodkov oz. preferencialnih tem striktn o pojavljata pojma HVDC in FACTS, so razprave mnogo intenzivnejše na področju HVDC. Pri FACTS se je resnejša aktivnost v letu 2011 omejevala na regulabilno paralelno kompenza-cijo STATCOM. Vzrok za tako stanje je očiten, neuradni podatki za npr. »Močnostno divizijo« pri SIEMENS-u kažejo, da dosežejo s HVDC tehnologijo približno enak dohodek, kakor s klasično AC tehnologijo. Tudi razvoj je na področju enosmernih prenosov zelo hiter. 800 kV nivo je bil dosežen hitreje od predvidevanj, HVDC s prisilno komutacijo po-staja široko uporabna tehnologija, zlasti za priklop vetrnih elektrarn na morju.

V letu 2011 so delovale naslednje delovne skupine, objav-ljeni so bili rezultati, delovnih skupin, ki so se zaključile v 2009 in 2010. Za nekatere od v nadaljevanju naštetih delovnih skupin so bili v recenzijo že poslani osnutki poročil.

Letno srečanje SC B4 je bilo oktobra, 2011 v Melbournu, Australia. Predstavniki delovnih skupin so predstavili situacij o

20. in 21. septembra 2011 je bilo v Shanghaju (Kitajska) 67. Srečanje SC B1, kjer je letna poročila pripravilo 21 de-lovnih skupin. Žal se srečanja iz objektivnih razlogov nisem mogel udeležiti.

Slovenski študijski komite B1 se ukvarja predvsem z nam realnejšo problematiko in sicer na tako imenovanih prednostnih temah, ki smo jih obravnavali na 10. Konferenci SLOKO CIGRE-CIRED med 30. majem in prvim junijem 2011 v Ljubljani. Te teme so:

PT 1: Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter konektorskih elementov.

PT 2: Novi projekti VN kablov v tujini in doma. PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov. PT 4: Izkušnje z večžilnimi SN kabli. PT 5: Problematika kabliranja VN vodov.

Poročilo o aktivnostih v ŠK B2: Nadzemni vodi

Krešimir Bakič

Študijski komite B2 – Nadzemni vodi sodi med najbolj aktivne študijske komiteje pariške CIGRE. V zadnjo desetih letih je objavil največje število brošur. Podrobno poročilo je objavljeno v strokovnem časopisu pariške CIGRE »ELECTRA« št. 261, april 2012. Zato tukaj navajam le nekaj najbolj pomembnih točk.

Strateški cilji delovanja študijskega komiteja so:• Sprejemljivost novih DV• Zmogljivosti obstoječih DV• Zanesljivosti nerazpoložljivost vseh DV.•

Delo je razporejeno na štiri delovna področja:Električne značilnosti nadzemnih vodov,• Stebri, izolatorji in temelji DV,• Mehansko obnašanje vodnikov in obesnega materiala • terAsset management (upravljanje s sredstvi), zanesljivost, • razpoložljivost.

Avtor tega teksta aktivno sodelujem v prvi skupini, t.i. Advisory technical group B2-4: Electrical performances of OHL. V tej skupini delujejo naslednje delovne skupine:

WG B2.36: »Dynamic and enhanced line ratings systems«

Delo skupine je zaključeno. Pripravljena je brošura pod naslovom: »Guide application of direct real time monitoring systems on overhead transmission lines«. Objavljeno bo v letu 2012.

WG B2.38: »Use of high surge impedance loading (HSIL) for increasing capacity«.

Delo skupine je zaključeno. Brošura bo v kratkem objav-ljena.


15

okrog 15 aktivnih delovnih skupin, od katerih vsako leto štiri do pet od njih zaključi svoje delo. Slovenija ima svoje člane trenutno v štirih delovnih skupinah. Pri tem je treba omeniti, da je bil sestanek delovne skupine B5.24 (Protection requirements on transient response of voltage and current digital acquisition chain), ki jo vodi avtor tega poročila, v Ljubljani od 12. do 14. aprila 2011. Posebna zahvala za pomoč pri organizaciji tega sestanka gre ELES-u, Elektro Ljubljani in SLOKO CIGRE.

Letni sestanek in kolokvij ŠK B5 sta bila od 12. do 17. septembra 2011 v Luzani, Švica. Na kolokviju so bile uspešno obravnavane tri preferencialne teme in sicer:

IEC 61850: katera orodja za keterega uporabnika (reporter • Anders Johnsson, SE),Zaščita mešanih nadzemnih in kabelskih vodov (reporter: • Luc Uyttersprot, BE),Delovanje zaščitnih sistemov v omrežju, ki deluje pod • stresnimi pogoji (reporter: Raul Sollero, BR).Na delovnem sestanku ŠK B5, ki j e potekal ves dan, so

bile obravnavane mnoge zanimive točke. Med drugim so podani predlogi za štiri nove delovne skupine, in sicer:

Application and management of cyber security measures • for P&C systems,Protection and automation of shunt capacitors,• Protection for developing networks with limited fault • current capability of generation. Delovna skupina B5.48 je že pričela s svojim delom, dopisni slovenski član je postal Dr. Boštjan Polajžer,Network protection performance audits.• Odločeno je bilo, da bosta letni sestanek in kolokvij 2013

od 25. do 31. avgusta 2013 v Belo Horizonte, Brazilija. Na ko-lokviju bodo obravnavane naslednje tri preferencialne teme:

PS1: Acceptance, commissioning and field testing for • protection and automation systemsPS2: Experiences and application of non-conventional • instrument transformers to modern power system pro-tection and control

v njihovih skupinah. Pri nekaterih je prišlo do precejšnje zamude.

SC B4 je organiziral »HVDC COLLOQUIUM-SAN FRAN-CISCO MAR 2012«, priprave so potekale v glav nem v 2011.

Določene so prednostne SC B4 teme za generalno za-sedanje 2012.

PS1 > HVDC and FACTS Schemes:• Project planning, including environmental and regulatory

issues,• Schemes recently completed or under construction,• Service experience of VSC, HVDC and UHVDC schemes

PS2 > HVDC and FACTS Technology Developments,• HVDC converter stations,• FACTS equipment,• UHVDC equipment.

PS3 > Applications of HVDC and FACTS:• HVDC grids and multi-terminal HVDC systems,• FACTS equipment for increased AC network perfor-

manc e,• Embedded HVDC systems, including AC lines converted

to HVDC operation, for increased network capacity and performance,

• Use of Power Electronics to facilitate the integration of large renewable energy sources into AC networks.

Poročilo o aktivnostih v ŠK B5: Zaščita in avtomatika

Janez Zakrajšek

Strokovno delovanje ŠK.B5 poteka kontinuirano v posa-meznih delovnih skupinah, ki večinoma delujejo po pred-videnih tirnicah. Osnovna usemritev ŠK.B5 je imeti stalno

B4 Study of Converter Voltage Transients Imposed on the HVDC Conver-ter Transformers

Dr. Yanny Fu 2009–2011

B4 HVDC Grid Feasibility Study Gunner Aspland 2009–2011JWG B5/B4-25 Impact of HVDC Stations on Protection of AC Systems Xi-cai Zhao 2009–2012C4/C1/B4-604 Influence of Embedded HVDC Transmission on System Security

and AC Network Performance Sebasian Henry 2009–2011

B4-53 Guidelines for Procurement and Testing of STATCOMs Dan Kell 2010–2013B4-54 Guidelines For Life Extension of Existing HVDC Systems R. SASMAL 2010–2013B4-55 HVDC Connection of Offshore Wind Power Plants Sobrink 2010–2013B4-56 Guidelines for Preparation of Connection Agreements or Grid Codes

for HVDC Grids Philippe Adam 2011–2013

B4-57 Guide for the Development of Models for HVDC Converters in a HVDC Grid Randy Wachal 2011–2013B4-58 Devices for Load flow Control and Methodologies for Direct Voltage Control

in a Meshed HVDC GridKerstin Linden 2011–2013

B4/B5-59 Control and Protection of HVDC Grids Kees Koreman 2011–2013B4-60 Designing HVDC Grids fro Optimal Reliability and Availability Performance Norman Macleod 2011–2013B4-61 General Guidlines for HVDC Electrode Line Joanne Hu 2011–2013

Pregled aktivnosti CIGRE ŠKBN


16

Asset Management in Electricity Transmission Companies for current and future power system.

Delovna skupina C1.25 v kateri sodelujem pripravlja tehniško brošuro z naslovom »Asset Management Decision Making and Risk Indicators for Electricity Transmission«, ki naj bi bila izdana konec leta 2012. Ta je sestavljena iz glavnih poglavij: Cigre publication on Asset Management, Including Environmental Impact in Asset Management Decisions, Monetizing Business Values, Risk Indicators. Tehnični komite je že definiral nove zadolžitve za WG C1.25, ki bodo narejene v drugi tehnični brošuri in bo izdana do konca leta 2013.

Poročilo o aktivnostih v ŠK C3: Okoljska problematika elektroenergetskih sistemov

Aleš Kregar, opazovalec v C3 za Slovenijo

V okviru ŠK C3 stalno deluje delovna skupina WG C3.01 Elektromagnetna polja in zdravje, ki spremlja raziskave, zakonodajo in prakso v elektrogospodarskih podjetjih s tega področja. Posebna pozornost je bila namenjena določanju mejnih vrednosti, načelu previdnosti in pripravi komentarja o smernicah ICNIRP. Delovna skupina WG C3.04 z nazivom Strategije vključevanja deležnikov v zdržni/trajnostni razvoj je na podlagi izvedene ankete izdelala osnutek tehnične brošure vključno s priporočili in opisi primerov dobre prakse. V teku je usklajevanje in dopolnjevanje gradiva, pri katerem tudi sodelujem. Delovna skupina WG C3.05 obravnava vplive distribuirane proizvodnje na okolje. Delovna skupina WG C3.08 pa obravnava zunanje (eksterne) stroške energetskih vodov. WG C3.09 z naslovom Zdržno upravljanje koridorjev je izdelala osnutek tehnične brošure, ki vključuje tudi opise dobrih praks. Sredi leta 2011 je začela z delom delovna skupina C3.12 Metodologija poročanja o toplogrednih pli-nih v prenosu in distribuciji. Na sestanku v Izraelu je bila podrobneje določena vsebina brošure in način dela.

Aktivnosti delovnih skupin so bile predstavljene na zase-danju ŠK C3 v oktobru 2011 v Izraelu. Z delom je pričela nova delovna skupina WG C3.10, ki bo obravnavala merila za primerjavo izvajanja načel zdržnosti/trajnosti pri proizvajalcih. Ustanovljena je bila tudi nova skupna delovna skupina JWG C3/B1/B2.13 s sodelovanjem tudi ŠK za energetske kable in nadzemne vode, ki bo obravnavala okoljsko problema-tiko VN prenosnih vodov v mestnem okolju in zunaj njega. Pozornost bo namenjena sodelovanju javnosti, merilih za umeščanje vodov v prostor in kriterijih za kabliranje. Ob tem je bil organiziran tudi študijski kolokvij z naslovom Interkonekcije – potrebe, zdržnost, okoljske in družbene teme, na katerem je bil predstavljen tudi prispevek iz Slo-venije z naslovom Umeščanje interkonekcijske povezave kot problem usklajevanja med deležniki.

Naslednji sestanek delovnih skupin in ŠK C3 je predviden v času CIGRE konference v Parizu avgusta 2012.

PS3: Protection, control and monitoring of shunt reactors • and special transformersNa prihajajoči sesiji v Parizu konec avgusta 2012 priča-

kujemo v ŠK.B5 prav tako mnogo aktivnosti, od sestankov različnih delovnih skupin do sestanka ŠK.B5 v sredo, 29. av-gusta in sesije v petek, 31. avgusta. Preferencialne teme na sesiji bodo obravnavale:

PS1: Vpliv bodočih sistemskih koponent na sisteme • zaščite in avtomatikePS2: Vloga in uporaba daljinskega dostopa k sistemom • zaščite in avtomatozacije EESDosedanjemu predsedniku ŠK.B5 Dr. Javerju Amantegu-

ju Gonsalezu iz Španije bo potekel zelo uspešen štiriletni mandat. Zamenjal ga bo Dr. Iony Patriota de Siguera iz Brazilije.

Poročilo o aktivnostih v ŠK C1: Razvoj in ekonomija sistemov

Miro Žunec

Delo v ŠK C1 je generalno razdeljeno na naslednja področja: system development, business investment in asset mana-gement. Vsebine na teh treh področij se obnavljajo vsake 2 leti na Pariškem sestanku ŠK. Pregled končanih oz. še trajajočih delovnih skupin in tehničnih brošur sledijo:

System development TB 433 Planning to Manage Power Interruption Events;

TB 453 Glossary of Terms used in the Electric Industry; WG C1.9 Planning Issues for Newly Industrialised and Develop-ing Countries; WG C1.13 System complexity and dynamic performance; JWG C1/C2/C6.18 Coping with limits for very high penetration of renewable energy; WG C1.12 The impact of transmission codes on the planning of systems; WG C1.19 Green field network, designing future networks ignoring existing constraints; WG C1.20 Accommodating high load growth and urban development in future plans; WG C1.21 What advanced components and technologies are needed and which are available or under development to meet future network development requirements?; WG C4/B4/C1.604 Influence of Embedded HVDC Transmission on System Security and AC Network Performance.

Business InvestmentWG C1.15 Review the drivers for transmission invest-

ment decision and role of technical planning criteria in transmission investment; WG C1.22 New investment deci-sion processes and regulatory practices required to deal with changing economic drivers; WG C1.23 Transmission investment decision points and trees; WG C1.24 Tools for developing Optimum Network Development Plans.

Asses ManagementTB 422 Transmission Asset Risk Management; Invited

Paper »Asset Management Strategies for the 21st Century«; WG C1.25 Risk Management and Information Processes for


17

ne skupine gredo preko predstavnikov Slovenije. E-naslovi so spodaj v tabeli.

Samo za včlanitev v delovne skupine B3 in C1, kjer ni-mamo predstavnika se lahko obrnete na tajništvo.

Imenovani člani za obdobje 2012-2014

ŠK A1 – Električni stroji: Ladislav TOMŠIČ, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK A2 – Transformatorji: Timotej GRADNIK, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK A3 – VN tehnika: Stane VIŽINTIN, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK B1 – Kabli: Matjaž KERŠNIK, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK B2 – Nadzemni vodi: Krešimir BAKIČ, redni član Kontakt: [email protected] ŠK B3 – Postaje – ni člana iz SlovenijeŠK B4 – DC sistemi: Rafael MIHALIČ, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK B5 – Zaščita: Janez ZAKONJŠEK, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK C1 – Razvoj in ekonomija: ni člana iz SlovenijeŠK C2 – Obratovanje in vodenje: Janko KOSMAČ, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK C3 – Okolje in EES: Aleš KREGAR, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK C4 – Tehnične značilnosti: Igor PAPIČ, redni član Kontakt: [email protected] ŠK C5 – Trg in regulacija: Dejan PARAVAN, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK C6 – Distribuirani viri: Ivan ŠMON, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK D1 – Materiali in nove tehnologije Maja KONČAN-GRADNIK, opazovalka Kontakt: [email protected] ŠK D2 – Informacijsko-komunikacijske tehnologije: Gorazd VRABIČ, opazovalec Kontakt: [email protected]

Poročilo o aktivnostih v ŠK C4:Tehnične značilnosti sistema

Igor Papič

CIGRE SC C4 – Tehnične značilnosti sistema – pokriva naslednja področja: kakovost električne energije, elektro-magnetna skladnost, koordinacija izolacije, atmosferske razelektritve, napredna orodja za analizo delovanja elektro-energetskega sistema, modeli in analize dinamike elektro-energetskega sistema.

Leta 2010 je bila sprejeta nova organizacijska struktura z naslednjimi svetovalnimi skupinami:– C4.1: Strateško/tehnične usmeritve,– C4.2: Koordinacija z drugimi organizacijami in študijskimi

komiteji,– C4.3: Organizacija predavanj, delavnic …

Zadnji sestanek študijskega komiteja je potekal aprila 2011 v mestu Recife v Braziliji. Med drugim je bila predstav-ljena revizija strateškega načrta študijskega komiteja za obdobje 2010–2016, pregledane so bile preferenčne teme za letošnje zasedanje v Parizu.

Septembra 2011 je v Bologni potekal simpozij The Electric Power System of the Future, na katerem sta bila predstavljena tudi dva slovenska prispevka avtorjev iz Elektroinštituta Milan Vidmar in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

V okviru pariškega študijskega komiteja je trenutno aktivnih 21 delovnih skupin. V zadnjem letu so bile izdane tri tehnične brošure:– WG C4.107: Economic framework for power quality,– WG C4.108: Flicker objectives for LV, MV, and HV system s,– WG C4.109: Emission Assessment Techniques.

Slovenija aktivno sodeluje v WG C4.111 Review of LV and MV Compatibility Levels for Voltage Fluctuation.

Naslednji sestanek študijskega komiteja bo avgusta v Parizu.

Zadnja novica glede imenovanja članov mednarodnih študijskih komitejev

Pred kratkim smo dobili iz tajništva pariške CIGRE seznam imenovanih članov mednarodnih študijskih komitejev za obdobje 2012-2014. Slovenija je dobila 14 mest v medna-rodnih ŠK CIGRE. Zanimivo je, da v ŠK A3 niso upoštevali naš predlog o zamenjavi člana in, da so v ŠK B5 dosedan-jega rednega člana imenovali za opazovalca. V ŠK C4 pa so upoštevali naš predlog in imenovali našega člana za rednega člana. Prav tako so podaljšali imenovanje naše članice v D1. V ŠK B3 (Postaje) in C1(Razvoj in ekonomija sistemov) nimamo člana. Vse informacije o aktivnostih v teh študijskih komitejih bo zainteresiranim posredovalo tajništvo našega nacionalnega komiteja CIGRE.

Vsi člani slovenske CIGRE, ki se zanimajo za delo v kakšnem od mednarodnih študijskih komitejev ali včlanitev v nove delovne skupine, morajo kontaktirati predstavnike Slovenije v teh študijskih komitejih. Vsa imenovanja v delov-

USPEH

»Smejati se pogosto in veliko; pridobiti spoštovanje inteligentnih oseb in naklonjenost otrok; prislužiti dobre ocene poštenih kritikov in prenesti izdajstvo lažnih prija-teljev; ceniti lepoto, poiskati najboljše v drugih; zapustiti svet malo boljši bodisi z zdravimi otroki, lepim vrtom ali socialnimi pogoji; poznati vsaj eno osebo, ki lažje diha, ker si ti živel. To je pomen uspeha.«

RALPH WALDO EMERSON (1803–1882)(ameriški esejist, pisatelj in filozof. Sodi med najvplivnejše ameriške filozofe 19. stoletja)

18

transformatorjev pri bodočem bolj pametnem omrežju. Nekaj referatov obravnava oblikovanje okolju bolj prijaznih transformatorjev. Pri visokonapetostni opremi (ŠK A3) je poudarek na podobnih ciljih: zanesljivost, okoljska sprejem-ljivosti elementov visokonapetostnega omrežja in potrebe za prihodnja omrežja.

Pri petih študijskih komitejih, ki obravnavajo električne po-stroje (B1 do B5): kable, nadzemne vode, razdelilne postaje, HVDC in energetsko elektroniko ter zaščito in avtomatizacijo, je poudarek na novih tehnologijah za bodoča omrežja in boljšo izkoriščenost obstoječih postrojev. Pri kablih (ŠK B1) je predstavljeno nekaj velikih podmorskih projektov, najnovejših tehnik kabelskih tehnologij in tudi zelo zanimive novosti o super-prevodnih kablih za srednje napetostno omrežje v Nemčiji. Komite za nadzemne vode (ŠK B2) ima nekaj zanimivih referatov o povečanju izkoriščenosti daljnovodnih koridorjev z implementacijo novih tehnologij ter o AC/DC hibridnih nadzemnih vodih, ki se čedalje več študirajo tudi v Evropi. Nekaj referatov obravnava upravljanje s sredstvi pri daljnovodih ter zanimive zanesljivostne vidike novih konstrukcij stebrov. Pri postajah (ŠK B3) je glavni poudarek predloženih referatov na novih tehnologijah v razklopiščih in izkušnjah pri upravljanju s sredstvi. ŠK B4, ki obravnava visokonapetostne DC sisteme in energetsko elektroniko v 27-ih referatih predstavlja veliko novih svetovnih projektov ter nove razvojne trende tehnologije, ki bo odigrala glavno vlogo pri prihodnjem t.i. evropskem supergridu. Zaščita in avtomatizacija v ŠK B5 ima 30 referatov. Poudarek je tudi na prihodnih shemah zaščite in avtomatizacije za nove elemente prihodnjih omrežij.

Sistemski študijski komiteji (C1 do C6) imajo kot ponavadi največ referatov in zelo pestro izbiro prednostnih tem. ŠK C1–Razvoj in ekonomija sistemov ima največje število spreje-tih referatov – 35. Od tega skoraj 20 referatov obravnava nove možnosti pri načrtovanju sistema v pogojih sprememb paradigem in zagotavljanju zanesljivosti, fleksibilnosti in trajnostnega razvoja. Negotovosti razvoja virov povzročajo vedno nove izzive zlasti pri načrtovanju prenosnega omrežja. Nove izzive pri investiranju v prenosna omrežja obravnava več referatov. Asset management je že dolgo udarna tema tega študijskega komiteja. Med ostalimi tudi sosednji itali-janski prenosni sistem predstavlja svoj pristop.

Pri komiteju za Obratovanje in vodenje sistemov (ŠK C2) je bilo sprejetih 27 referatov v dveh prednostnih temah. Ena obravnava metode za obvladovanje prekinjajočih virov (vetr-ne elektrarne) z vidikov TSO-jev. Iz referatov je razvidno, da je to postala kar svetovna tema. Avtorji namreč prihajajo iz vseh koncev sveta. Pri ŠK C3 (Okoljska problematika siste-mov) sta dve prednostni temi; ena obravnava sprejemljivost energetske infrastrukture v javnosti in druga prihodnost omrežij v kontekstu »zelenih« tehnologij. V tem komiteju sta bila sprejeta dva slovenska referata (C3-102 in C3-202).

Oba referata sta sprejeta v študijskem komiteju C3-System environmental performance.

NA POTI 44. ZASEDANJA PARIŠKE CIGREKrešimir Bakič

Letošnje 44. zasedanje pariške CIGRÉ bo 26. do 31. avgusta 2012 v pariškem kongresnem centru Le Palais des Congrés. Otvoritvena slovesnost bo v nedeljo, 26. 8. 2012 ob 16. uri s slavnostnim govorom predsednika kor-poracije nacionalnega omrežja Kitajske g. Liu Zhenya, na temo »Strong & Smart Grid – A driving Force for Energy Development in the 21st Century«. Programske usmeritve zasedanja so v znaku naslednjih udarnih tem:– The Electrical Power System of the Future: super grids,

smart grids ... – Making best use of the existing power system, – Focus on environment and sustainability, in – Communication on power system issues to the audience.

V šestnajstih študijskih komitejih (ŠK) je bilo sprejetih 445 referatov na več kot tisoč predloženih naslovov oz. sinopsisov.

V poprečju je bilo sprejetih 28 referatov na študijski ko-mite. Vsak študijski komite je razpisal dve do tri prednostne teme za referate. Pri vseh komitejih je razvidna ena tema, ki je danes v svetu velikih pričakovanih sprememb, najbolj aktualna, in sicer tehnologije za prihodnja omrežja. Druga tema, ki jo obravnava več študijskih komitejev (ŠK A – pri elementih elektroenergetskih sistemov, ŠK B – pri postrojih in ŠK C – pri sistemskih študijskih komitejih) je tema uprav-ljanja s sredstvi (asset management). Zdi se, da ta tema pridobiva vodilno vlogo v vseh elektroenergetskih podjetjih zlasti po liberalizaciji trga električne energije. Več referatov obravnava nove pristope, orodja in praktične izkušnje.

Prvi trije študijski komiteji (A1, A2 in A3) obravnavajo elemente sistema (rotacijske stroje, transformatorje in visokonapetostno opremo). Pri rotacijskih strojih (ŠK A1) so poleg razvojnih novosti zanimivi prispevki o električnih strojih za manjše razpršene vire. Pri transformatorjih (ŠK A2 z 32 referatov) je največ referatov o novostih pri trans-formatorskih tehnologijah (novi sistemi monitoringov, vpe-ljava inteligentnih sistemov za ocene stanja) in zahtevah

Na poti 44. zasedanja pariške CIGRE

19

vsak od razpravljavcev mora predstaviti svoje prosojnice in v razpravi s poročevalcem te prilagoditi prednostni temi oz. razpoložljivem času.

Zasedanja CIGRE v Parizu so zagotovo številčno največja srečanja elektroenergetikov na svetu. Na zadnjem zasedanju leta 2010 je bilo registriranih več kot 3000 udeležencev. Tukaj niso všteti številni obiskovalci izjemne tehniške razstave izdelkov in storitev. V pariškem CIGRE računajo, da se v času pariškega zasedanja sreča več kot 6000 najbolj uglednih strokovnjakov, managerjev in direktorjev velikih svetovnih energetskih podjetij. Poleg plenarnih sej in panelov, kot so velike motnje elektroenergetskih sistemov, nove tehnologije, panel o izobraževanju v ener-getiki in podobnimi, je velika elektrotehniška razstava v dveh etažah velikanskega pariškega kongresnega centra. Tukaj je možno videti veliko novosti proizvajalcev opreme, različne seminarje in delavnice. Ker v organizaciji CIGRE deluje aktivno preko 200 ekspertnih skupin, večina od teh skliče sestanke in razprave na teme, ki jih ni možno obdelati preko spleta ali telefonskih konferenc. V tajništvu CIGRE so nam povedali, da v času zasedanja CIGRE morajo rezervirati več kot 100 sejnih sob za preko 300 sestankov. Velike države imajo celo svoje ločene sobe za srečanja in interne razprave. Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Kanada in Japonska obvezno skličejo srečanje svojih ekspertov s povabljenimi iz različnih držav. Npr. Nemčija organizira takšna srečanja v svojem veleposlaništvu za določene povabljence in celo iz Nemčije pridejo samo na to srečanja, ki je prestižnega značaja.

V muzeju Louvre bo v torek zvečer, 28. avgusta 2012 proslava 90-letnice organizacije CIGRE. Zato bo odpadla tradicionalna četrtkova večerja za udeležence. Upoštevajoč slabe izkušnje z zadnjega zasedanja, ko je za četrtkovo slovesno večerjo bilo preko 4000 udeležencev, skoraj ne-obvladljivo, navkljub velikem prostoru zabavnega parka in muzeja, so organizatorji spremenili običaj in sklicali proslavo v muzeju Louvre.

Pri študijskem komiteju, ki obravnava trg električne energije (ŠK C5) je poudarek na predstavitvi izkušenj z in-tegracijo obnovljivih virov in analizah delovanja ter razvoja trga. Zanimivi referati (26) prihajajo iz vseh koncev sveta. V ŠK C6, ki je po svoji dejavnosti najbližji razvoju pametnih omrežij je posebna tema, ki obravnava integracijo električnih avtomobilov v elektroenergetski sistem. Horizontalni študijski komiteji D1 in D2, ki pokrivajo področja novih materialov, orodij za preizkušanja ter informacijskih tehnologij je preko 50 referatov, ki predstavljajo novosti na tem področju. Za-nimivi so referati o potrebnih informacijskih platformah za prihodnja omrežja. Prihodnja omrežja in nove tehnologije so besede, ki jih najpogosteje vidimo v prispevkih za 44. zasedanje pariške CIGRE.

Za letošnje zasedanje CIGRE v Parizu sta bila sprejeta dva referata iz Slovenije in sicer:C3-202: New network structures considering criteria

for cabling or overhead line performances, avtorjev Aleša Kregarja in Romana Tomažiča iz Elesa, in

C3-102: Public involvement in power line siting process – a case study of Slovenia, avtorjev Saše Jamška in Djanija Brečeviča iz IREET-a ter Mirana Marinška in Aleša Kregarja iz Elesa.

Po pravilih pariške CIGRE se referati ne predstavljaj o, tem-več avtorji odgovarjajo na vprašanja strokovnih poročevalcev, ki se morajo strogo držati prednostne teme. Tako so dovo-ljene in priporočene kratke predstavitve novosti vezanih za prednostno temo oz. vprašanja poročevalca, ne glede ali je referat sprejet. Ker je na določenih temah prisotnih 500–1000 udeležencev, ki lahko v spontanih razpravah komentirajo rezultate določenih referatov, je določena pred-nostna tema obdelana večstransko. Dan pred plenarno sejo

Na poti 44. zasedanja pariške CIGRE

DELAVNICA CIRED NA PORTUGALSKEM MAJA 2012Tomaž Mohar

Od 29. – 30. maja 2012 bo v Lisboni na Portugalskem pod okriljem CIRED-a potekala delavnica z naslovom »Integracija obnovljivih virov energije v distribucijsko omrežje«. Iz Slo-venije sta bila sprejeta dva referata: »Impact of the Smart Grids concept on future distribution system investments in Slovenia« avtorjev G. Omahen, J. Kosmač, A. Souvent iz Elektroinštituta Milan Vidmar in B. Blažič, I. Papič iz Fakultete

za Elektrotehniko v Ljubljani ter »Technical and economical evaluations for dispersed generation connection point de-termination« avtorjev T. Mohar, L. Valenčič iz Elektroinstitut Milan Vidmar. Več informacij dobite na spletni strani: http://www.cired2012-workshop.org/, kjer je poleg programa na voljo tudi obrazec za prijavo. Več o dogajanju na delavnici lahko pričakujte v naslednjih sporočilih.

Sporočila CIGRE-CIRED 29

20

katerem deluje Slovenski nacionalni komite CIGRE aktivno vlogo v tej mednarodni tehnični organizaciji.

»Veselje ali žalost nista naša zaobljuba ali pot ampak to, da delujemo v prid boljšega jutri«

Henry Wadsworth Longfellow Ameriški mislec iz 19. stoletja

v svojem Psalmu o življenju.

Po nekaj letih dela je končno zagledala dan prva knjiga o zgodovini naše organizacije CIGRE, ki jo je organizacijsko in finančno podprlo vodstvo pariške CIGRE. Kot je že bilo objavljeno v zadnji številki Sporočil je Administrativni svet pariške CIGRE odobril 100.000 evrov za izdelavo knjige o zgodovini. Knjigo je spisal francoski zgodovinar ob pomoči velikega števila dolgoletnih aktivnih članov. S strani CIGRE so bili odgovorni za zbiranje podatkov in pripravo gradiv bivši predsedniki CIGRE J. Lepecki, M. Shamia, D. Croft, Y. Filion in sedanji predsednik Andre Merlin. Knjiga se izdaje v počastitev 90-letnice delovanja Mednarodnega sveta za velike električne sisteme – CIGRE. V drugem delu knjige bo objavljena zgodovina nastajanja in delovanja nacionalnih komitejev. Za slovenski komite CIGRE je prav tako oddan prispevek o zgodovini elektroenergetike na Slovenskem od leta 1883 in sodelovanje v mednarodnem svetu elektro-energetikov CIGRE v obdobju po letu 1991. Zgodovina JUKO CIGRE od leta 1951 do 1991 sta pripravila komiteja iz Hrvaške in Srbije.

Na začetku knjige je spremljajoča misel znamenitega ameriškega pisatelja, profesorja in misleca Henryja W. Long-fellowa, da je smisel življenja v nenehnem delovanju za boljši jutri. To je bilo temeljno poslanstvo CIGRE ves čas delovanja.

V prvem delu knjige so obdelani začetki nastajanja elek-tričnih sistemov od leta 1880 do 1920, ko še ni bilo organiza-cije CIGRE. Posebej je poudarjeno obdobje 1880–1890, ko je bil največji razcvet razvoja električnih sistemov in postavitev današnjih temeljev. Drugi del obdeluje obdobje 1920 do 1950 in vlogo CIGRE pri razvoju elektroenergetskih sistemov. To je bilo obdobje stalne rasti organizacije in njenega pomena v svetovnih razmerah. Na zelo jezikovno prijeten način opiše strukturiranje industrije za nove tehnologije tega časa, po-membne strokovnjake organizacije in zgodovinske dogodke povezane z električnimi sistemi. Tretji del obdeluje obdobje najhitrejše rasti elektroenergetskih sistemov od leta 1960 do 1990. V tem obdobju so aktivno sodelovali v mednarodnem CIGRE tudi nekateri znameniti slovenski elektrotehniki, kot so Plaper, Korošec st., Ogorelec in drugi.

Zadnji četrti del opisuje obdobje po letu 1990, obdobje po deregulaciji elektroenergetskih sistemov, obdobje v

NOVA KNJIGA »HISTORY OF CIGRE« Krešimir Bakič

Administrativni svet pariške CIGRE v letu 2010Administrativni svet pariške CIGRE v letu 1921


21

Generalna sekretarka je bila s prikazanimi možnostmi zelo zadovoljna, ampak bo končna odločitev sprejeta na sestan-ku Usmerjevalnega komiteja (Directing committee) CIRED-a, ki bo v jeseni v Dubrovniku. Konkurenti Ljubljane so Ženeva in še nekateri.

Glede strokovnega sodelo-vanja Slovenskega komiteja CI-RED z mednarodnim CIRED-om je poudarila, da pričakuje našo vlogo in nadgradnjo članstva ter sprejetje Slovenije v Directing Committee. To bo tema nasledn-jega sestanka TK CIRED, ki bo v juniju 2012.

Ob koncu tega zapisa bi želel posebej pohvaliti g. Miha Kovačiča, direktorja Slovenskega kongresno-turističnega urada in ga. Tatjano Radovič, direktorico Ljubljanskega turističnega urada za zelo profesionalen pristop pri orga nizacijo obiska generalne sekretarke CIRED. S svojim pri-stopom sta bistveno prispevala

k pridobitvi pozitivnega vtisa Ljubljane kot organizatorja tako velike konference. Pričakovano število udeležencev reda velikosti 1500–1800 bi bila največja doslej kongresna prireditev v Ljubljani.

V času 21. konference CIRED v Frankfurtu na sestanku nacionalnih komitejev smo predložili vodstvu CIRED-a, da konferenco 2015 skliče v Ljubljani. Pobudo za ta predlog smo dobili od Cankarjevega doma oz. sektorja za kongresne dejavnosti v CD.

Naš predlog je bil v hipu sprejet z navdušenjem ob opo-zorilu, da gre za zelo veliko konferenco z izjemno veliko razstavo in je potrebno izpolniti določene kriterije. Zvedeli smo tudi, da je Ženeva kandidat tudi za leto 2015.

V februarju 2012 smo dobili dopis centralne pisarne CIRE D, da bo generalna sekretarka gospa Michéle DELLVILE obis-kala Ljubljano z namenom ogleda objektov za morebitni sklic CIRED mednarodne konference v Ljubljani.

V program obiska so se vključili Slovenski kongresno-turistični urad, Ljubljanski turistični urad, Cankarjev dom, Kongresno-razstavni center Gospodarsko razstavišče, po-nudniki gostinskih storitev VIVO in Jezeršek, in Ljubljanski grad.

Pri strokovnem delu razprave so sodelovali naši člani dr. Toroš, dr. Šmon, prof. dr. Papič. Pri lobiranju za izbor Ljubljane je sodeloval tudi trgovski ataše pri belgijskem veleposlaništvu gospod Smole.

Gospa Dellvile je obiskala vse ključne objekte kjer bi bilo možno organizirati konferenco CIRED. Organiziran je bil obisk tudi v mestnem uradu. Kjer je gospo sprejela podžupanja ga. Ficko.

OBISK GENERALNE SEKRETARKE CIRED V LJUBLJANIKrešimir Bakič

Michele Delvile v pogovoru z ljubljansko podžupanjo ga. Tjašo Ficko

V razgovorih o vabilu Ljubljane za Kongres CIRED 2015 sta sodelo-vala Miha Kovačič, direktor Kongresno-turističnega urada Conventa in Krešimir Bakič, predsednik Združenja CIGRE-CIRED.


22

za sprejem povzetkov bo imenovana tričlanska komisija Slovenskega komiteja CIRED, ki bo oddala tudi svoje ocene posameznih referatov s predlogi kako naj se ravna s slo-venskimi referati. Slovenska tričlanska komisija za pregled slovenskih prispevkov bo imenovana na junijskem srečanju TK CIRED Slovenije.

Študijski komitejiNetwork Components.1. Power Quality and Electromagnetic Compatibility.2. Operation, Control and Protection.3. Distributed Energy Resources and Efficient Utilization 4. of Electricity.Planning of Power Distribution Systems.5. Electricity Market Place and Impact of Regulation.6.

Ključni datumiSprejem povzetkov referatov najkasneje do 13. sep-

tembra 2012.Potrditev o sprejetju najkasneje 5. novembra 2012.Zadnji datum za oddajo končnega referata je 14. januar

2013.

Vodstva posameznih študijskih komitejev

ŠK 1 Predsednik: Pierre Mallet (France) Poročevalca: Philippe Picot (France), Yves Parasie (France)ŠK 2 Predsednik: Emmanuel De Jaeger (Belgium) Poročevalca: Herwig Renner (Austria), Kurt Stockman (Belgium)ŠK 3 Predsednik: Markus Zdrallek (Germany) Poročevalca: Carsten Böse (Germany), Ignaz Hübl (Austria)ŠK 4 Predsednik: Dave Openshaw (UK) Poročevalca: Goran Strbac (UK), Graham Ault (UK)ŠK 5 Predsednik: Fabrizio Pilo (Italy) Poročevalca: Riccardo Lama (Italy), Francisco José Caro

Moron (Spain)ŠK 6 Predsednik: Peter Söderström (Sweden) Poročevalca: Ronald Liljegren (Sweden) Dag Eirik Nordgĺrd

(Norway)

Glede na dejstvo, da je Slovenija vložila kandidaturo za 23. konferenco CIRED in razstavo v Ljubljani, za junij 2015, vas vabimo, da se odzovete na ta natečaj v čim večjem številu. Večja aktivnost Slovencev v Stockholmu bo prinesla več pozitivnih vplivov na odločitev za konferenco 2015. Odločitev o konferenci za leto 2015 bo padla v septembru 2012.

Upoštevajoč zelo uspešne predstavitve in veliko število referatov na nacionalnih CIRED konferencah smo prepričani, da zmoremo tudi korak naprej in se predstavimo svetovnem avditoriju s svojimi izkušnjami in deli.

V nadaljevanju je pregled prednostnih tem po študijskih komitejih. To je tudi razpoložljivo na spletni strani www.cired2013.org.

RAZPIS ZA REFERATE CIRED 2013 V STOCKHOLMU

Mednarodni CIRED pripravlja 22. konferenco in razstavo na temo Distribucije električne Energije, 10. do 13. junija 2013 na Švedskem v Stockholmu (Kistamässan, Kista).

Udarna glosa konference je:»Electricity Distribution Systems for a Sustainable

Future«Organizator CIRED 2013 je britanski inštitut IET iz Lon-

dona.Glavna organizatorja sta: Lorraine Eatenton and Jim

Lucas.

Vabilo za referate CIRED 2013

Povzetke referatov je potrebno predložiti na spletno stran www.cired2013.org. Istočasno se pošlje povzetek na nacionalni komite CIRED: [email protected] .

Postopek sprejemanja referatov je nekoliko drugačen kot za CIGRE zasedanja. Tukaj ni nacionalnih kvot, ampak se vsak referat ocenjuje ali je primeren za konferenco oz. za kateri del konference: javna predstavitev, samo posterska predstavitev ali posterska predstavitev z oralno predstavit-vijo ob določenem času. Po zaključnem roku (13. 9. 2012)


23

Ergonomics• Evolution of standards• Functional specifications• Safety aspects•

Components for rural areasComponents for large scale underground cabling• Components for more resilient networks in case of high • impact low probability eventsInnovative solutions for maintenance of overhead lines • (OHL) (e.g. trimming)Refurbishment, life extension of OHL•

ŠK 2: Kakovost in elektromagnetna kompatibilnost

Session 2 deals with power quality (PQ), with the more general concept of electromagnetic compatibility (EMC) and with some related safety problems. Special focus is put on voltage continuity (supply reliability, problem of outages) and voltage quality (conducted low-frequency disturbances). This session will also look at electromagnetic compatibility (high frequency transients and phenomena as well as conducted disturbances, electromagnetic interferences) and electric and magnetic fields issues. Also addressed in this session are electrical safety and immunity concerns (lightning is-sues, step, touch and transferred voltages).

Power QualityLow frequency disturbances measurement, characterisa-• tion and mitigationDisturbances and interference due to new types of loads • (heat pumps, lighting equipment, EV chargers)Non-typical disturbances, e.g. interharmonics, even • harmonics and disturbances in the range 2 to 150 kHz, rapid voltage changes, transientsPQ management, planning, operating strategies and • regulationsPower quality in the future electricity network including • micro gridsPQ impact of the renewable distributed energy resources • and associated storage systemsStrategies and methodologies to include PQ requirements • in advanced distribution automation schemes

EMCHigh-frequency conducted disturbances and• electromagnetic interference issues (EMI)• Low frequency interference, impact on metallic• installations (pipelines, communication lines)• EMC of smart meters, power line communication and• intelligent electronic devices used in smartgrids•

EMFElectric and magnetic fields characterisation• Standardization and regulation• Mitigation techniques (shielding, active compensation)•

ŠK 1: Omrežne komponente

Session 1 deals with all aspects related to the components used in the electricity distribution networks: cables, overhead lines, primary and secondary substations, transformers, switchgear plus their control, protection and monitoring sys-tems, new active power electronics devices. It covers topics related to the life cycle optimization of assets from design through installation, operation and maintenance to end of life management, including new solutions for diagnosis and monitoring. The session also covers environmental aspects including eco-design and life cycle analysis, standardization, ergonomics and the safety of both operating staff and the public. It aims at providing an overview of the state-of-the-art in component design and proposals for future components, including the ones needed for smartgrids and e-mobility. This session is an opportunity for DSO and manufacturers to share their objectives.

Components for smartgrids and e-mobilityComponents incorporating local intelligence and com-• munication capabilitySmart secondary substations• Sensors and components for voltage and power flow • managementCommunication components and infrastructures (power • line carrier, wireless, fibre optic …)Power electronics• Components for the connection of distributed generation• Storage devices• Components for e-mobility•

Components reliability, diagnosis and maintenance strategy

Condition assessment, aging models, using life curves as • input to lifetime and quantitative risk assessmentDiagnostics of network components• Online monitoring of distribution system assets, including • underground cablesLife extension, upgradeability•

Components for large cities distribution networksCompact substations• High reliability solutions • Short circuit current mitigation• Lines with high power transfer capabilities•

Towards »green components«Eco-design• Life-cycle analysis• Reduction of losses• Management of hazardous substances and imitation of • visual and noise impact

Innovation in design of componentsModeling• Testing• New materials•


24

Applications of Phase Measurement Units (PMU) on dis-• tribution level

ProtectionNew protection schemes and functions for up-to-date • grid structuresProtection simulation models and tools• Refurbishment strategies for protection systems• Impact of distributed generation on traditional protection • systemsProtection management considering remote access and • information technology securityReliability aspects of IEC 61850 based protection• Practical experience with grid islanding• Protection concepts in converter dominated environ-

ment

ŠK 4: Razpršeni viri in učinkovito koriščenje električne energije

Session 4 deals with the challenges surrounding network integration of distributed energy resources (DER) including distributed generation (DG), energy storage, responsive loads, electric heating and transportation. Also of interest are the opportunities for more efficient management and utilisation of electricity and the evolution towards more efficient and lower carbon end use.

Contributions relating real experiences of integrating DG/DER within distribution networks will be welcome as will examples of technical, commercial and regulatory solutions for DG/DER.

Papers describing developments in DG/DER technologies and techniques for assessing their contribution to distribu-tion networks and techniques for improving the efficiency of electricity delivery and end use are also welcome.

DG/DER technology and integrationDevelopments in all scales of DG/DER• Policies and standards for connecting DG/DER• Management of power flow, voltage and fault level• Experiences and studies concerning integrating high levels • of intermittent generationTechnical issues regarding stability, protection and relia bility• Energy storage technologies• Power electronics interfaces •

Efficiency, new types of demand and responsive demand opportunities

Integration of electric vehicles• Integration of electric heating• Role of distribution networks in delivering low carbon, • sustainable energy suppliesMinimising network losses• Techniques for efficient utilisation of electrical energy• Role of smart metering• Role of commercial and technical Virtual Power Plants • (VPP)Hybrid energy systems including cogeneration and heat • networks

Safety issuesLightning overvoltages and lightning protection• Ground potential rise and neutral grounding• practices, step and touch voltages• Safety issues in smartgrids and microgrids•

ŠK 3: Obratovanje, vodenje in zaščita

Session 3 deals with the operation of networks, including control technology and system protection, which is a chal-lenging topic in the emerging environment of smartgrids. The relevant technical and economic targets of distribution grid operating companies, the expectations and requirements of customers as well as solution strategies of scientists and manufacturers new products will be

analysed and presented. The session highlights the requirements of distribution system operators and major energy users in this area, as well as useful tools and prod-ucts. Both recent practical experiences and the results from current research as the basis of future developments are welcomed for review.

OperationWorkforce management tools and techniques to improve • operation efficiencyMaintenance strategies and condition assessment• Data demand, data management and the need for more • or less detailed documentationOrganisation strategies and schemes for grid operators • or service companiesBlackout, restoration strategies and crisis management• Emergency management to handle local failures as well • as large black outsCertification of grid operators (national and international • standards)Impact of decentralised generation and virtual power • plants on grid operationImpact of expert systems on distribution operation• Requirements of the operation of industry grids•

Control and communicationConcepts for SCADA systems in a developing environ-• mentGrid control in a market driven environment• Automation of distribution grids• Experience with self-healing grids• Voltage control in medium voltage and low voltage grids• Security aspects of information access and information • exchangeCommunication standards and interoperability• Standards for information technology integration• Communication techniques and protocols for smartgrids • and smart meteringInterdependency of control and communication infra-• structureExperience with multivendor solutions and their inter-• operabilityControl and protection concepts for e-car and storage • applications


25

Distribution systems for offshore wind farms• Low-losses design• Dependence on local environment• Co-existence and synergy with other infrastructures• Distribution network design criteria to manage high • impact, low profitability (HILP) extreme eventsDistribution network schemes for developing countries• Schemes for the connection of electric vehicles in car • parks, public or private buildings, and regulation rules

Network planningPlanning techniques in the smartgrid era• Improving efficiency in distribution networks• Optimal integration of distributed energy resources• Storage and compensation systems planning• Planning criteria for electrification in low load density • areas, including quality of supply issuesIntegration in the network of fast charge installations for • electric vehicles

Investment strategiesLeast cost investment plans• Financial planning and cash flow for investment• Network aging• Risk analysis and asset management implications• No-network solutions for ancillary services•

ŠK 6: Trg električne energije in vplivi regulacije

Session 6 deals with the central role of DSO in ena-bling smart grid development and deployment now being planned all over Europe and the rest of the world. This role puts the DSOs in a challenging business environment where the need for stability of the network and expected long-life times of assets should be combined with new and evolving requirements.

From the regulator’s perspective, the models and mar-ket mechanisms must evolve to support new demands from society and to provide sound business frameworks. From the customer’s view, the electricity system and its infrastructure must support the demands in a cost efficient manner, where system and market development risks are not willingly taken.

Finally, new technologies and market solutions are now being tested in large scale in pilot projects, demonstrating and verifying the validity of smartgrid solutions such as demand response, demand management and interaction between renewable energy resources and electricity usage. These projects will provide the fundamental experience for creating efficient distribution networks meeting the demands of the coming decades.

More challenging DSO business environmentEuropean Network Codes and their impact on DSONew business risks of aging assets and its management • for DSODSO business challenges with energy efficiency, e-mo-• bility, and new types of load and generation

Distribution system infrastructure, operation and business models for DG/DER

Novel network designs to accommodate DER• Innovative deployment of energy storage technologies• Communications infrastructure for distribution network • managementRole of data and intelligence in managing active distribu-• tion networksDistribution management systems for DER and active • demandManagement of network utilisation and load factor• Evolution of distribution system operators• Novel commercial arrangements for DG/DER• Results from smartgrid case studies and demonstration • projects

ŠK 5: Načrtovanje distribucijskih sistemov

Session 5 deals with all aspects related to the short and long term development of high, medium and low volt-age distribution networks, with reference to the changing requirements for electricity distribution including, but not limited to, smartgrids and active distribution networks, electric vehicles, storage, active demand and distributed energy resources integration, present and future customer quality of supply requirements, and optimum asset utilisa-tion techniques and strategies.

There is increasing interest in strategies designed to meet the rapidly changing level of demand in both rural and urban areas, the extension of electrification in rural areas requiring a high quality of supply, and development strategies intended to mitigate against low probability high risks extreme events.

Demand and generation forecastEvolution of the demand characteristics• Methodologies for demand forecast in an assigned • areaElectric vehicle impact on the electrical demand• Ways to regulate the impact of electrical vehicles in • demandVehicle-to-grid strategies• Renewable energy sources generation forecast•

Performance requirements, results and bench-marking

Economical versus technical performance• System reliability and degree of adequacy• Methods for performance assessment• Results of performance evaluation and benchmarking• Satisfaction of customers and other stakeholders• Predictive assessment of power quality• Reliability assessment in smartgrids•

Network schemes and design criteriaAdvanced network schemes for the best exploitation • of distributed generation, energy storage and electric vehiclesDesign of active networks and smartgrids•


26

Regulator and customer expectations of DSO perform-• anceComparing and harmonising regulation models between • countries

Activate the customerCustomer reaction to smartgrids• General incentives for being an active customer and • specific incentives for small scale generation, energystorage, flexible electrical car charging and heat pump • operationOwnership, trust and privacy of the customer information • and its usage by different market playersExperiences of demand response and demand side man-• agement systems, business models, regulation and impact The active customer’s need for information•

Zadnja novica glede razpisa referatov za CIRED 2013

Na seji nacionalnega TK CIRED pod vodstvom dr. Toroša, ki je bila v Novi Gorici 19. junija 2012, je imenovana komisija v sestavi: Toroš, Bergant in Švajger za oceno nacionalnih referatov za CIRED 2013 v Stockholmu.

What is the necessary »smartness« of the grid and how • does it match customer and business expectations?E-mobility business models and responsibilities• Network business efficiency and key performance indi-• catorsUsage of smart meter data for business efficiency• Long-term (>10 years) strategic asset management vs. • short term regulation optimizationChanges in employee skill requirements and employee • availability when introducing smartgrids

Regulation and market developmentPower quality in relation to income regulation• Incentives for smartgrid development and connection • of renewablesManaging risk in a regulated environment• New retail market models impact on DSO• Innovative regulations and tariff design• Need for regulation for improved sustainability• Experiences from implementing the EU 3rd Energy • PackagePotential impact of recent EU directive on energy effi-• ciencyOwnership of distributed resources, storage, demand • response systems – role of the distribution company

Slovenski nacionalni komite CIGRÉ je organiziral medna-rodni seminar o daljnovodih na Bledu, v hotelu Park, 28. maja 2012. Na seminar so bili povabljeni strokovnjaki za daljnovode iz širše regije (Slovenija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Bosna, Srbija in drugi). Udeležba na seminarju je presenetila organizatorje, saj je bilo število udeležencev 122 iz 25 držav krepko preseglo pričakovanja. Program enodne-vnega seminarja je vseboval naslednja predavanja:1. Konstantin O. Papailiou: Innovative solutions for OHL

Supports˝.2. Rob Stephen: Optimising Lines.3. Dale Douglass: Electrical Effects in Overhead Lines.4. Maks Babuder: Investigation of Corona Discharges oc-

curring on the surface of high-voltage OHL Phase Con-ductors.

5. Krešimir Bakič: New European Standard for Designing and Construction OHL exceeding AC 1 kV.Vsi prispevki s predavanj so objavljeni in dosegljivi na

spletni strani www.cigre-cired.si.Dr. Konstantin Papailiou je aktualni predsednik študijskega

komiteja CIGRE za nadzemne vode in mednarodno razpoz-naven strokovnjak za daljnovodno tehniko. Predaval je o delu študijskega komiteja za nadzemne vode, o novostih

MEDNARODNI SEMINAR CIGRE O DALJNOVODIH NA BLEDU

Krešimir Bakič


27

Dr. Dale Douglass je zelo priznani ameriški ekspert za daljnovode, bivši vodja raziskav pri ameriškem inštitutu PTI, ameriški predstavnik v CIGRE ŠK B2 in aktualni vodja CIGRE B2-AG04 svetovalne skupine za električne karakteristike

daljnovodov. Na njegovo pobudo je bil sklican sestanek svetovalne skupine ekspertov za daljnovode na Bledu (6 delovnih skupin) in ob teh sestankih organiziran enodnevni seminar. Dale Douglass je predstavil problematiko zamenja-ve vodika na daljnovodu z vodnikom za višje temperaturne obremenitve. Primerjal je različne rešitve po svetu. V tem delu seminarja je dr. Maks Babuder, predsednik slovenskega nacionalnega tehničnega komiteja CIGRE, predstavil delo Elektroinštituta Milan Vidmar na področju meritev korone za različne vrste vodnikov. V popoldanskem delu seminarja je mag. Krešimir Bakič predstavil najnovejšo verzijo evrop-skega standarda EN 50341-1 za gradnjo in projektiranje daljnovodov, ki je v fazi sprejemanja po državah EU.

Seminar so omogočila naslednja podjetja s svojimi spon-zorskimi prispevki:– Dalekovod, Elektroservisi, Pfisterer-Avstrija, Kosič s part-

nerji, EIMV, IBE, C&G, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektrotehna-Elex, in ABB Slovenija.Vsi udeleženci seminarja so dobili CD s prispevki.Udeleženci seminarja so pohvalili dogodek in zaželeli več

takšnih strokovnih srečanj v Sloveniji.Naslednja dva dneva 29.–30. maja je na Bledu zasedala

svetovalna skupina za električne karakteristike daljnovo-dov (CIGRE B2-ATG4) pod vodstvom dr. Dala Douglassa, ki pripravlja nove brošure:– Navodila za optimizacijo oblikovanja novih nadzemnih

vodov,– Navodila za konverzije obstoječih AC v DC daljnovode,– Navodila za nadgradnjo obstoječih daljnovodov,– Navodila za obratovanje konvencionalnih vodnikov nad

1000 C,– Navodila za izračune termičnih zmogljivosti vodnikov z

upoštevanjem obratovanja na višjih temperaturah in z monitoringom v realnem času, in

– Povečanje zmogljivosti EHV daljnovodov s tehnologijo HSIL.Svetovalna skupina B2-AG4 ima v svoji sestavi 6 delovnih

skupin. Blejski sestanek je bil namenjen pripravam na redno letno zasedanje študijskega komiteja B2 – Nadzemni vodi, ki bo letos v Parizu ob 44. zasedanju pariške CIGRE.

v daljnovodni tehniki in predstavil nekaj zanimivih medna-rodnih študij za stebre, ki so bile narejene v Franciji, ZDA, Skandinaviji, in drugod v cilju polepšanja podobe daljnovoda v javnosti.

Dr. Rob Stephen je bivši predsednik študijskega komiteja za nadzemne vode, vodja številnih delovnih skupin zlasti s področja električnih lastnosti daljnovodov in je obenem predsednik nacionalnega komiteja CIGRE za Južno Afriko. Predstavil je nove trende oblikovanja daljnovodov izhajajoč iz rezultatov številnih delovnih skupin CIGRE in njegove inovacije pri gradnji daljnovodov v Južni Afriki. Razpravljal je o modernem oblikovanje daljnovodov s poudarkom na povezavi zmogljivosti načrtovanega voda in impedančnih kriterijev ter fizikalno-tehničnih funkcij glave stebra, razpo-reditve vodnikov in drugih parametrov AC in DC daljnovodov. Razpravljal je tudi kako oblikovati okolju prijazni in tehnično-ekonomsko zadosten nadzemni vod.

Člani CIGRE B2-TAG 4 na Blejskem otoku.

Člani CIGRE B2-TAG 4 v prijetnem pogovoru.

Člani CIGRE B2-TAG 4 v pletni.


28

Delovni predsednik Zbora članov 2012 – častni član Vekoslav Koro šec. Foto: Drago Papler.

Finančno poročilo za leto 2011 je podal predsednik nadzornega odbora – dr. Franc Jakl. Foto: Drago Papler.

Miloš Pantoš, generalni sekretar Združenja CIGRE-CIRED je podal predloge dopolnitev statuta Združenja. – Foto: Drago Papler.

Zbor članov Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED je bil, 23. aprila 2012 ob 12.30 uri v veliki dvorani Gospodarske zbornice Slovenije na Dimičevi 13 v Ljubljani.

Na predlog predsednika K. Bakiča je vodenje zbora prevzel častni član Združenja CIGRE-CIRED Vekoslav Korošec. Za overovatelja zapisnika je bil izvoljen Drago Papler.

Uvodoma je predsednik Združenja CIGRE-CIRED Krešimir Bakič predstavil letno poročilo o delu v letu 2011, ki je podano v nadaljevanju. Predsednik nadzornega odbora Združenja Franc Jakl je podal finančno poročilo za leto 2011 in finančni načrt za leto 2012. Osrednji del zbora so bile dopolnitve Statuta, ki jih je predstavil generalni sekretar Miloš Pantoš.

Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenerge-tikov CIGRE-CIRED podaja letno poročilo o delovanju Združenja CIGRE – CIRED v letu 2011. – Foto: Drago Papler

ZBOR ČLANOV ZDRUŽENJA CIGRE-CIREDDrago Papler


29

2. Izvedba 10. nacionalne konference elektroenergetikov z rekordno udeležbo in številom referatov (193) v Ljubljani v Cankarjevem domu; zadnji teden maja 2011.

3. Udeležba na mednarodnem sestanku predsednikov nacio-nalnih komitejev CIGRE v Seulu (ADCom) v juniju 2011.

4. Udeležba na mednarodnem kongresu CIRED v Frankfurtu v juniju 2011.

5. Dve izdaji glasila združenja Sporočila (št. 27, 28). 6. Nadaljevanje izdajanja koledarjev; za leto 2012 je bil

izdelan koledar »Izumi elektrotehnike, ki so spremenili svet«, kar prispeva k napredku in razvoju znanj v stroki, v decembru 2011.

7. Financiranje Bedjaničevih nagrad za najboljši doktorat, magisterij in univerzitetna diploma v letu 2011 v Sloveniji s področja elektroenergetike, v sodelovanju z Univerzama Ljubljana in Maribor.

8. Ureditev stanja članstva – izdaja novih članskih izkaznic. 9. Izboljšanje delovanja spletne strani in izdelava načrta

aktivnejše komunikacije med člani. Uspešno poteka tudi pomladitev članstva. Vsi projekti so bili uspešno zaključeni, razen izdelave knjige

»Milan Vidmar – elektrotehnik svetovnega slovesa«. Knjiga je v zaključku in bo izšla predvidoma v maju 2012.

V pogovorih z drugimi nacionalni komiteji CIGRE in tudi CIRED je bilo zaznati, da smo med najbolj aktivnimi v obeh družinah strokovnjakov CIGRE in CIRED na svetovni ravni.

Tudi število referatov po konferencah je izjemno veliko, kar govori o tem, da gre za najbolj obiskano srečanje ener-getikov v Sloveniji. V spodnji tabeli je pregled udeležbe in števila referatov po konferencah v obdobju 1993–2011:

Konferenca Mesto Leto Okvirno število

udeležencev

Številoreferatov

1 Ljubljana 1993 200 832 Maribor 1995 250 903 N. Gorica 1997 300 1224 R. Slatina 1999 350 1185 Bled 2001 400 1336 Portorož 2003 450 1847 Velenje 2005 500 1938 Čatež 2007 510 1859 Kranjska

Gora2009 500 165

10 Ljubljana 2011 550 193Skupaj referatov 1466

Člani Združenja CIGRE-CIRED bodo dobili geslo za dostop do vseh referatov in dokumentov, ki so bili objavljeni na desetih konferencah in delavnicah. Predelava spletne strani je v teku in se pričakuje realizacija tega cilja do oktobra 2012.

Predsednik Krešimir Bakič je podal poročilo od doseda-njem delu in ocenil, da je bilo opravljeno delo v letu 2011 skladno z načrti.

Vplivi na poslovanje

Ekonomska kriza ni bistveno prizadela obseg in rezultate dela Združenja.

V letu 2011 je Združenje organiziralo svojo 10. nacionalno konferenco elektroenergetikov. Konferenca je bila vsebinsko zelo bogata in obenem je omogočila pozitiven finančni izid, ki bo služil za delovanje in aktivnosti Združenja do naslednje konference v letu 2013. Zato v letu 2011 ni bilo negativnih vplivov na rezultate poslovanja kot posledica vplivov gospodarske krize. Čeprav je organizacijski odbor 10. konference pričakoval slabše rezultate zaradi splošne gospodarske krize, se je izkazalo, da so bili finančni rezultati najboljši do sedaj. To je verjetno rezultat povečanja interesa strokovnjakov – elektroenergetikov za nove tehnologije in nova znanja na vseh interesnih področjih elektroenergeti-ke. Tudi število članov (individualnih in podjetij-podpornih članov) se ni zmanjšalo in ostalo enako kot v letu 2010: 210 individualnih članov in 40 podjetij.

Tako je finančni rezultat za leto 2011 pozitiven, kot je bilo tudi načrtovano v finančnem načrtu za to leto. Uspeh je razviden zaradi večjega obsega dejavnosti Združenja.

Članstvo v mednarodni organizaciji CIGRE-Pariz za leto 2011 se je povečalo za enega individualnega člana (49 individualnih članov in 9 podjetij).

Aktivnosti slovenskih strokovnjakov v mednarodnih študijskih komitejih pariške CIGRE so bile v obdobju 2010–2012 najboljše v zgodovini te organizacije, saj je imela Slo-venija člana v vseh šestnajstih komitejih, kar je za majhno državo rekorden dosežek (ob osamosvojitvi smo npr. imeli le dva predstavnika v mednarodnih študijskih komitejih). S tem je dosežen eden od pomembnih ciljev delovanja te organizacije.

Sodelovanje z mednarodno organizacijo distributerjev električne energije CIRED je bilo v preteklem letu tudi na višji ravni. Mednarodnega kongresa v Frankfurtu se je udeležilo rekordno število strokovnjakov iz distribucije (20), kjer so bili predstavljeni 4 slovenski referati.

Izvedbe projektov v letu 2011

V letu 2011 so bili, v skladu z načrtom sprejetim na Zboru članov, izvedeni naslednji projekti: 1. Organizacija Dneva slovenskih elektroenergetikov,

14. aprila 2011, v prostorih GZS ob sodelovanju župana Ljubljane.

POROČILO O DELOVANJU ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED V LETU 2011


30

kratkoročna sredstva v višini 108.612 evrov predstavljajo denarna sredstva na računu in v blagajni, kratkoročne terjat-ve za DDV v višini 1.769 evrov ter kratkoročni depozit na banki 100.000 evrov).

Ugotavljamo, da je bilo finančno poslovanje v letu 2011, za 280 % nad predvidenim načrtom za leto 2011 (po načrtu je bilo predvideno 20.000 evrov presežka). Razlog za ugodno finančno stanje je bila dobro izvedena bienalna konferenca slovenskih elektroenergetikov, ugoden odziv sponzorjev konference in zelo smotrno ravnanje s stroški.

Kljub temu so bile izvedene vse predvidene aktivnosti razen publiciranja novega slovarja in knjige o Milanu Vid-marju. Te aktivnosti se bodo izvedle v letu 2012.

Združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED pa nadaljuje s financiranjem letnih nagrad za najboljše doktorate, ma-gisterije in diplomske naloge s področja elektroenergetike v Sloveniji.

SKLEP: Zbor članov Združenja je 23. aprila 2012 sprejel poročilo o finančnem poslovanju brez pripomb.

Poročilo predsednika Nadzornega sveta dr. Franca Jakla je vsebovalo pregled finančnega poslovanja Združenja CIGRE-CIRED v letu 2011.

Nadzorni svet v sestavi Franc Jakl, Djani Brečevič in Zoran Rutar so pregledali finančno poslovanje Združenja slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED za leto 2011 in ugotovili, da se dejansko stanje prihodkov in odhodkov ujema s finančnimi dokumenti.

V letu 2011 je Združenje CIGRE-CIRED ustvarilo 210.502 evrov prihodkov. Celotni odhodki so znašali 145.859 evrov. Tako so bili prihodki večji od odhodkov za leto 2011 v višini 64.643 evrov pred obdavčitvijo.

Upoštevajoč davek od dohodkov v višini 7.913 evrov je bil čisti presežek prihodkov v letu 2011 v višini 56.730 evrov.

V bilanci stanja na dan 31. 12. 2011 je bila vrednost sredstev Združenje CIGRE-CIRED v višini 317.636 evrov. Od tega opredmetena osnovna sredstva v višini 107.255 evrov (to so osnovna sredstva za kupljen poslovni prostor),

FINANČNO POROČILO ZDRUŽENJA CIGRE-CIREDZA LETO 2011

18. člen Predsedstvo je izvršilni organ Združenja CIGRE-CIRED.

Sestavljajo ga: predsednik Združenja CIGRE-CIRED, • predsednik Tehničnega Komiteja CIGRE, • predsednik Tehničnega Komiteja CIRED, • podpredsedniki (5), • generalni sekretar in • do 3 izbrana častna člana Združenja CIGRE-CIRED. • Podpredsedniki pokrivajo področja: proizvodnje električne

energije, prenosa električne energije, distribucije električne energije, prodaje električne energije, regulacije in trga električne energije ter področja izobraževanja, industrije naprav za elektroenergetiko in za standardizacijo.

Predsedstvo vodi delo Združenja CIGRE-CIRED po pro-gramu in sklepih, sprejetih na zboru članov. Predsedstvo se sestaja po potrebi. Predsedstvo je za svoje delo odgovorno zboru članov.

Mandatna doba članov predsedstva je 4 leta z možnostjo podaljšanja.

18a. člen Na seje Predsedstva se vabijo predsednik Nadzorne-

ga sveta in predsedniki povezanih organizacij iz 4. člena Statuta: Elektrotehniške zveze Slovenije, Nacionalnega odbora WEC (World Energy Council) in Nacionalnega odbora Eurelectrica.

Obravnavane so bile dopolnitve statuta Združenja CIGRE-CIRED, ki so bile v splošnem usmerjene na naslednje:

Omogočanje sodelovanja trem drugim strokovnim orga-• nizacijam s področja energetike v organih upravljanja Združenja CIGRE-CIRED. Te organizacije so: Elektrotehniška zveza Slovenije, Eurelectric – Nacionalni komite Slovenije, in WEC – Nacionalni komite Slovenije.Harmonizacija vodstvenih funkcij Združenja na maksimal-• no tri mandate zaporedoma po 4 leta, s tem, da so vsaka štiri leta volitve. Do sedaj je naš statut to predvideval samo za študijske komiteje in tehnične komiteje. V pariškem CIGRE je čas na teh funkcijah omejen na 6 let, vendar je razlika v možnosti izbire kadrov velikanska.Pri finančnem poslovanju Združenja CIGRE-CIRED se • uvede omejitev morebitnega vlaganja finančnih sredstev v tvegan kapital (delnice).

Generalni sekretar dr. Pantoš je predstavil naslednje spremembe Statuta:

4. členZdruženje CIGRE-CIRED sodeluje z drugimi sorodnimi

organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo predvsem na področju energetike in elektrotehnike. Povezano je z Elektrotehniško zvezo Slovenije, Nacionalnim odborom WEC in Nacionalnim odborom Eurelectrica.

SPREMEMBE STATUTA ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED


31

delovne skupine. Predsednik študijskega komiteja sklicuje in predseduje sestankom študijskega komiteja in strokovnim sestankom, ki jih študijski komite organizira.

34. člen Združenje CIGRE-CIRED razpolaga s finančnimi sredstvi

v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na redni seji zbora članov se vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun in poročilo o poslovanju Združenja CIGRE-CIRED. To poročilo mora izkazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva.

34a člen Pri finančnem poslovanju ni dovoljeno vlaganje sredstev v

tvegan kapital (delnice) in oglaševanje dejavnosti Združenja izven meja Slovenije.

SKLEP 4.1: Zbor članov Združenja CIGRE-CIRED je na zboru dne 23. aprila 2012 sprejel z večino glasov predlagane dopolnitve Statuta (38 ZA, 1 PROTI, 1 vzdržan).

18b. člen Člane Predsedstva predlagajo člani Združenja CIGRE-

CIRED. Izvoljeni se na Zboru članov z večino glasov.

PREDSEDNIK ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED

21. člen Predsednik Združenja CIGRE-CIRED zastopa in predstavlja

Združenje CIGRE-CIRED pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in v tujini, oziroma lahko pooblasti za to enega od članov Predsedstva.

Predsednik sklicuje Predsedstvo, kjer predseduje. Podaja poročilo zboru članov.

Predsednika izvoli zbor članov za dobo 4 let, vendar največ trikrat zaporedoma.

Predsednik je odgovoren za delovanje Združenja CIGRE-CIRED v skladu s Statutom in pravnim redom Republike Slo-venije . Za svoje delo je odgovoren zboru članov Združenja CIGRE-CIRED.

ŠTUDIJSKI KOMITEJI CIGRE in CIRED

29. člen Študijski komiteji so osnovne organizacijske enote

Združenja CIGRE-CIRED. Ustanavljajo in ukinjajo se po potrebi, kar potrdi Tehniški komite. Sestavljajo jih aktivni člani Združenja CIGRE-CIRED.

Po pravilu vsebina dela študijskih komitejev odgovarja aktivnostim študijskih komitejev CIGRE Pariz in študijskim komitejem mednarodnega združenja CIRED. Poleg teh se organizirajo začasni študijski komiteji, ki bodo delovali po potrebi:

za stike z javnostmi,• za izobraževanje, • za terminologijo, • za člane seniorje, • za študente in mlade inženirje do 30 let ter. • Aktivnost študijskih komitejev določa posebni Pravilnik

o delovanju študijskih komitejev, ki je preslikava pravilnika o delovanju mednarodnih študijskih komitejev CIGRE in CIRED.

30. člen

ŠTUDIJSKI KOMITE (ŠK)

Predsednika ŠK izbere Predsedstvo na predlog članov Združenja CIGRE-CIRED.

Mandat predsednika ŠK je štiri leta vendar največ trikrat zaporedoma.

ŠK organizira sestanke po potrebi. ŠK postavlja strokovne okvire znanstveno-strokovnih

sestankov, izbere strokovne poročevalce in recenzente za strokovne sestanke.

Ti na njih oblikujejo zaključke in priporočila, po potrebi iz svojih članov ali iz članov študijskih komitejev oblikuje

Udeleženci zbora članov CIGRE-CIRED. – Foto Drago Papler


32

Programske smernice za leto 2013

Programske smernice za leto 2013 so sledeče:– organizacija 11. konference slovenskih elektroenergeti-

kov, ki bo od 27. do 29. maja 2013 v Kongresnem centru Wellnes park – Zdravilišče Laško,

– izdaja 31. in 32. številke Sporočil, – natečaj za slovenske referate za 45. zasedanju pariške CIGRE 2014,

– organizacija udeležbe in zastopanje na kongresu CIRED v Stockholmu, junija 2013,

– zastopanja na sejah Administrativnega komiteja pariške CIGRE,

– druga zastopanja slovenskega Združenja CIGRE v med-narodnem CIGRE-ju,

– organizacija proslave Dneva slovenskih elektroenergeti-kov, 14. aprila 2013,

– nadaljevanje aktivnosti z delavnicami na temo novih tehnologij,

– izdaja tematskega koledarja CIGRE-CIRED 2013.

Ob zaključku so udeleženci 3. dneva slovenskih elektro-energetikov 2012 prejeli knjigo s 13 tematskimi koledarji, ki jih vsako leto izdaja Združenje CIGRE-CIRED.

Programske smernice za leto 2012

Sodelovanje pri proslavi Dneva slovenskih elektroener-• getikov, 23. aprila 2012, Sklic zbora članov, priložnostno predavanje in popravek • Statuta, Izdaja 29. številke Sporočil v maju 2012, • Organizacija mednarodnega srečanja strokovnjakov za • daljnovode, Bled, 28-31 maj 2012, Mednarodni seminar »daljnovodi« ob sodelovanju stro-• kovnjakov v regiji, 28.5.2012, Priprava na 44. zasedanje pariške CIGRE, ki bo avgusta • 2012, Organizacija skupnega srečanja slovenskih strokovnjakov • v času pariške CIGRE, Udeležba na seji Administrativnega komiteja pariške • CIGRE v Parizu, Nadaljevanje aktivnosti z delavnicami Smart Grids v • Sloveniji ob širšem sodelovanju ostalih organizacij, ki se ukvarjajo s to tematiko (predvidena tema: financiranje projektov), Izdaja Zbornika koledarjev 2000-2012, v aprilu 2012, • Izdaja ene strokovne knjige iz elektroenergetske dejav-• nosti, Sodelovanje v družbi za boljšo slovensko energetsko • politiko (skupaj z Energetsko zbornico, Elektrotehniško zvezo, SNK WEC, Strateškim svetom za energetsko po-litiko pri GZS), Sodelovanje z drugimi organizacijami civilne družbe v • cilju bolje slovenske elektroenergetike, Organizacija mednarodnih delovnih skupin CIGRE v Slo-• veniji, Izdaja tematskega koledarja CIGRE-CIRED 2013, • Sodelovanje v projektu podeljevanja Bedjaničevih nagrad • za najboljše doktorate, magisterije in diplome s področja elektro-energetike inIzboljšanje delovanja spletne strani • www.cigre-cired.si.

Načrt stroškov za 2012

Nadzorni odbor je obravnaval tudi finančni načrt za leto 2012. Ocenjeni prihodki bodo znašali 41.000 Evrov in odhodki 71.000 Evrov. Ocenjuje se presežek odhodkov nad prihodki v višini 30.000 Evrov. Ta bilančni minus za leto 2012 je načrtovan, ker v sodih letih ni nacionalne konference elektroenergetikov, program aktivnosti v Sloveniji in tujini pa je obsežen. Tako se načrtuje večje število mednarodnih de-lovnih skupin v Sloveniji, mednarodni seminar o daljnovodih, delavnice o pametnih omrežjih in publiciranje več del.

NAČRT DELA ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED ZA LETO 2012

Robotizacija daljnovodov je nova tema ŠK CIGRE-B2.


33

tehnike in matematike (2008), pionirjih elektroenergetskih sistemov (2009), mejnikih v razvoju slovenskega elektroe-nergetskega sistema (2010), o tehnologijah shranjevanja električne energije (2011) in izumi elektrotehnike, ki so spremenili svet (2012).

Ob priložnosti 3. dneva slovenskih elektroenergetikov je bil izdan zbornik vseh 13 koledarjev z zgodovinskimi, tehnološkimi temami pomembnih in uspešnih dejavnikov v naši pretekli elektroenergetiki, predstavljeni so naši častitljivi predhodniki – strokovnjaki, bogata slikovna dokumentacija, pa tudi šaljive domislice. Zbornik koledarjev je pripravil in uredil Krešimir Bakič.

Pisne in oblikovne prispevke v trinajstih koledarjih so prispevali: Babuder Maks, Bakič Krešimir, Jakl Franc, Jeglič Anton, Jereb Peter, Korošec Vekoslav, Leban Ivan, Lesjak Srečko, Maučec Matija, Mihelčič Ivan, Ogorelec Anton, Otrin Andrej, Pantoš Miloš, Papler Drago, Rogelj Bine in Škorjak Boštjan.

Pri vseh koledarjih je bil stalni recenzent in nadzornik izbora tem ter tekstov starosta slovenske elektroenergetike, zaslužni profesor Anton Ogorelec. Predsednik Združenja CIGRE-CIRED Krešimir Bakič se mu je o tej priložnosti zahvalil za njegovo delo in prizadevanja za ohranjanje kontinuitete ter za spodbujanja ra-ziskovanja zgodovine slovenske elektro tehnike.

Pri povezovanju programa ob 3. dnevu slo-venskih elektroenergetikov je Maks Babuder dejal, da je zbornik koledarjev spomin in zah-vala na plejado inženirjev, ki so sodelovali pri graditi slovenskega elektroenergetskega sistema, ki je nastajal preko 100 let. »Inženirji mislimo na optimalno graditev sistema, ki naj vključno z vsemi zakonitostmi ekonomije pri-speva k temu, da bo vsak slovenski državljan imel dovolj kvalitetne in zanesljivo dobavljene električne energije. Zavedati se moramo, da bodoči koledarji ne bodo imeli na svojih strani-cah samo elektroinženirje, ampak bodo zraven še vsi drugi dejavniki, ki vplivajo na to, da elektroenergetika ne more biti samo v rokah inženirjev, ampak bodo zraven še vsi drugi dejavniki, ki nanjo vplivajo. Zato se ne bo več razvijala optimalno, ker se v njej zrcalijo tudi drugi interesi. Najprej je bila tehnika, potem je prišla ekonomija, okolje – ekologija. Danes velikokrat govorimo o finančni krizi in pozablja-mo, da je nad vsem še en drug sistem – to je finančni sistem,« je dejal prof. dr. Maks Babuder.

Vsako leto ob novem letu Slovensko združenje elektro-energetikov CIGRE-CIRED pripravi nov tematski koledar za svoje člane. Prvič je bil izdan za leto 2000. Tema so bile enote v elektrotehniki in raziskovalci, po katerih so bile poimenovane. Nato so sledile različne teme: o prvih slovenskih elektrarnah, namenjene splošni porabi (2001), orto posnetki večjih elektroenergetskih objektov (2002), stebrom za nadzemne visokonapetostne daljnovode (2003), reorganiziranemu elektrogospodarstvu v karikaturah (2004), začetkom raziskav, projektiranja in proizvodnje naprav za elektrogospodarski sistem Slovenije (2005), znamenitih slovenskih elektroenergetikih (2006), o obnovljivih virih ener-gije (2007), znamenitih Slovencih s področja naravoslovja,

ZBORNIK KOLEDARJEV ELEKTROENERGETIKOVCIGRE-CIRED 2000–2012

Drago Papler

Zbornik koledarjev – Foto Drago Papler


34

kontinuiteto. Organizacijo 41. podelitve je prevzela Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani.

Med tehniškimi strokovnjaki uveljavljene in priznane na-grade predstavljajo memorial prof. dr. Vratislavu Bedjaniču – ustanovitelja in direktorja prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani. Prof. dr. Bedjanič je leta 1929 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato leta 1940 imenovan za docenta na ljubljanski Univerzi. Kot izjemno prodoren strokovnjak za elektroenergetiko je že leta 1945 sodeloval pri nastajanju in organiziranju slovenske elektroindustrije; med drugim tudi Iskre v Kranju, Elme v Črnučah in Elektrokovine v Mariboru.

Na podlagi tedanjih potreb in lastnih spoznanj o pomemb-nosti obvladovanja proizvodnje opreme za avtomatizacijo elektroenergetskih objektov, je osebno sprožil pobudo in vodil ustanavljanje Tovarne električnih aparatov – Iskra TELA v Ljubljani. Od ustanovitve 29. junija 1949 jo je vo-dil kot poslovni in strokovni direktor celo desetletje do njegove prerane smrti, ki ga je doletela na službeni poti. Kot zaslužnemu Slovencu in uglednemu strokovnjaku, mu je bil ob 29. podelitvi nagrade in 40-letnici njegove smrti, 15. decembra 1999, odkrit doprsni kip v parku Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani.

Pobudnik zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec

Z namenom da se ohranja lik univerzitetnega učitelja in gospodarstvenika in hkrati tudi spodbuja diplomante, magistrante in doktorante v uporabno usmerjene raziskave s področja avtomatizacije, je Iskra na predlog pobudnika memoriala in enega prvih Bedjaničevih sodelavcev, prof. dr. Antona Ogorelca, leta 1970 osnovala Nagrado in sklad. Njene identitete pa niso razvijali samo ustanovitelji, temveč tudi nagrajenci s svojimi deli in rezultati.

Komisija, ki ji v celotnem obdobju njenega delovanja daje visok ugled njen starosta, zaslužni profesor dr. Anton Ogorelec, je vsa obdobja ohranjala zahtevne in selektivne kriterije s ciljem, da vsa nagrajena dela, poleg visoke raz-iskovalno strokovne relevantnosti, izkazujejo tudi dosledno naravnanost v gospodarsko uporabnost rezultatov. Vključno z letom 2011 je bilo podeljenih 270 nagrad – od tega 154 nagrajencem iz ljubljanske, 52 iz mariborske in 64 iz drugih univerz. Podeljene so bile za 49 doktoratov znanosti, 86 magisterijev in 135 diplomskih del.

Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih. Takšne reputacije so jamstvo, da se tudi letošnjim nagrajencem odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času restriktivnih gospodarskih razmer, ko predstavlja znanje eno od ključnih primerjalnih prednosti hitrejšega razvoja. (Vir: Naš stik, mj)

Nagrajenci, njihovi mentorji in člani komisije ob podelitvi na Fa-kulteti za elektrotehniko v Ljubljani

Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani so bile v de-cembru 2011 podeljene 41. nagrade za izjemna akademska dela s področja elektroenergetike v letu 2011, ki se pode-ljujejo že od leta 1970 dalje. Komisija je letos obravnavala 12 prispelih del, opravila izbor in sklenila, da se nagrade podelijo za eno doktorsko disertacijo, eno magistrsko delo in dve diplomski deli.

Nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča za leto 2011 sta po-delila zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec in mag. Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED.

Prejemniki nagrad so: Urban Rudež za doktorsko diser-tacijo: Adaptivne sheme podfrekvenčnega razbremenjevanja v sodobnih elektroenergetskih sistemih (mentor prof. dr. Rafael Mihalič); Žiga Voršič za magistrsko delo: Uporaba polizoliranih vodnikov pri najvišjih napetostih (mentor prof. dr. Jože Pihler, somentor prof. dr. Gorazd Štumberger); An-drej Debenjak za diplomsko delo: Uporaba elektrokemične impedančne spektroskopije v sistemih s PEM gorivnimi celicami (mentorica izr. prof. dr. Maja Atanasijević-Kunc, so-mentor prof. dr. Stanko Strmčnik); Rok Pučko za diplomsko delo: Bilateralno teleoperiran kolesni mobilni robot (mentor izr. prof. dr. Aleš Hace).

Memorial prof. dr. Vratislavu Bedjaniču

V štirih desetletjih podeljevanja je nagrada prof. dr. Vra-tislava Bedjaniča pridobila ugledno prepoznavnost, pove-zano z imeni Iskre ter Univerze v Ljubljani in Mariboru. Leta 2009 je sponzorstvo nagrade prevzelo Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED in v sodelovanju z obema slovenskima elektrotehniškima fakultetama ohranilo njeno

PODELITEV BEDJANIČEVIH NAGRAD ZA LETO 2011


35

RAZPIS 42. NATEČAJA ZA NAGRADE

PROF. DR. V. BEDJANIČA

Za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področij elektroenergetskih sistemov, naprav, elementov avtomatizacije, vodenja sistemov in stikalne tehnike

Nagrade se podeljujejo doktorjem in magistrom ter diplomantom elektrotehniških fakultet na območju Slo-venije, ki so ali bodo svoja dela zagovarjali v obdobju od 1. septembra 2011 do 1. oktobra 2012.

Izbrane in podeljene bodo:– ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini

1000 Evrov,– ena nagrada za akademsko magistrsko delo v

višini 600 Evrov,– do dve nagradi za univerzitetno diplomsko delo,– ali magistrsko delo bolonjskega študija v višini

500 Evrov.

Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete, in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali v obdobju skladno z razpisom. Predlogu mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko oz. diplomsko delo, ter kratek povzetek dela.

Komisija za nagrade prof. dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu 2012 do vključno 30. oktobra 2012.

Vsak predlog na natečaj mora vsebovati točen naslov kandidata, njegov e-naslov ter ime in priimek mentorja. Nagrajenih del komisija ne vrača. Vrnejo se samo nena-grajena dela.

Nagrade bodo podeljene v decembru 2012. Gostitelj slovesne podelitve bo Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Prijave s prilogami posredujte na naslov:Predsednik komisije za nagrade Zaslužni prof. dr. Anton OGORELECFakulteta za elektrotehnikoTržaška cesta 251000 Ljubljana

Profesor Voršič je poleg dolgoletnega članstva pariške CIGRE bil že več kot 20 let aktiven član v nacionalnem komiteju CIGRE.

Že od začetka ustanovitve je opravljal več funkcij. Nazad-nje je podpredsednik Slovenskega združenja elektroenerge-tikov, nacionalni komite CIGRE za področja izobraževanja, standardizacije in elektro industrije. Je tudi predsednik nacionalnega študijskega komiteja C4 – Tehnične značilnosti elektroenergetskega sistema.

Do sedaj so bili sprejeti med zaslužne člane pariške CIGRE naslednji naši člani:

1998 – zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec,2000 – prof. dr. Ferdinand Gubina,2002 – mag. Krešimir Bakič,2006 – prof. dr. Maks Babuder in prof. dr. Franc Jakl,2010 – mag. Maja Končan-Gradnik in Ivan Leban,2012 – prof. dr. Jože Voršič.Leta 2004 je Krešimir Bakič dobil na predlog tehničnega

komiteja pariške CIGRE priznanje za svoje delo v študijskem komiteju za razvoj in ekonomijo sistemov (The CIGRE Tech-nical Committee Award in recognition of the outstanding contribution to the work of CIGRE Study Committee C1: System Developments and Economics).

Izvršni odbor pariške CIGRE je v letu 2012 sprejel več svojih članov, dolgoletnih ekspertov v zaslužne člane te ugledne mednarodne strokovne organizacije.

Med izbranimi zaslužnimi člani je tudi naš član profesor dr. Jože Voršič z Univerze v Mariboru.

PROF. DR. JOŽE VORŠIČ – ZASLUŽNI ČLAN PARIŠKE CIGRE

36

Prvi zapisi o elektriki v slovenščini

V slovenščini so bili zabeleženi prvi objavljeni zapisi o električnem toku v sredi 19. stoletja (1849 – Karel Robida, prva knjige iz fizike Naravoslovje ali fizika; 1856 – članek Električna luč – nova svečava ribčem v časopisu No-vice, gospodarske, obertnijske in narodske) in leta 1875 prvi strokovni zapis o uporabi električnega toka kot monografija: Telegrafija, zgodovina njena in današnji njen stan pri založbi Slovenska matica, avtorja dr. Simona Šubica, takrat profesorja fizike na graški univerzi. Profesor Simon Šubic je ob koncu 19. stoletja v slovenščini objavljal poljudnoznanstvene članke o različnih naravoslovnih, družboslovnih in filozofskih temah. Pisal je npr. o meteorologiji, geofiziki, elektrotehniki, mehaniki, letalstvu, fotografiji in se ga šteje za začetnika slo-venske tehnične terminologije.

Med mnogimi poljudnoznanstvenimi članki je prvi objavil zapis v treh nadaljevanjih z naslovom “O prenašanju delujočih moči z elektriko“, objavljen leta 1900 v časopisu “Dom in svet”, št. 12, v založbi Katoliškega tiskovnega društva. Ti njegovi članki so vsekakor prvi zapisi o prenosu električne moči v slovenščini. Zato zaslužijo pozornost, danes po 112-ih letih od objave, zlasti v krogih inženirjev, ki se ukvarjajo s to čedalje bolj pomembno tematiko.

Šubičeva zgodba o prenosu elektrike

V prvem delu članka “O prenašanju delujočih moči z elektriko “ Simon Šubic pojasnjuje različne oblike prenosa moči bodisi mehanski kot so hidravlični, aerodinamični, bodisi električni prenos, ki ga širše predstavlja. Tukaj je treba bralce opozoriti, da je bil v tem času mehanski prenos moči zelo konkurenčen električnemu. Tako so npr. pri projektu HE na Niagari (1892-1895) v ZDA resno primerjali možnosti prenosa moči vodne sile do 46 km oddaljenega Buffala s pomočjo hidravličnega prenosa ali prenosa komprimiranega zraka poleg različic enosmernega (DC) oz. izmeničnega (AC) električnega prenosa. Znano je, da je zmagala Westinghausova različica izmeničnega (AC) dvofaznega prenosa frekvence 25 Hz, ki je realizirana leta 1896 in je pomenila končno zmago izmeničnega nad enosmernim tokom za prenos električne moči. Bistvena prednost električnega prenosa nad mehanskim je v učinkovitosti.

Nadalje v članku pojasni kdo je bil izumitelj prenašanja električne energije. To si, kot piše Šubic, pripisuje Francoz Hip-polyte Fontaine (1833–1910), ki je bil sodelavec znamenitega belgijskega inženirja Zenoba Gramme-ja (opomba: Grammov dinamo je bil izboljšan Siemensov dinamo iz leta 1866 in prvi, ki je omogočil višjo napetost in bolj stabilen enosmerni tok). Na svetovni razstavi leta 1873 na Dunaju je Fontaine želel pokazati obiskovalcem kako lahko poganja mali elektromagnetni stroj s pomočjo enosmernega toka proizvedenega v Grammovem

ZGODOVINSKI UTRINKIKrešimir Bakič

Simon Šubic je leta 1900 objavil prvi zapis v slovenščini o prenosu električne moči na večje razdalje

Faradayevo odkritje elektromagnetne indukcije, leta 1831, je bil epohalen dogodek v zgodovini fizikalnih znanosti in inženirstva. Takrat se je prvič videla pot kako proizvajati električni tok s pomočjo magneta. Da je možno iz elektrike dobiti magnet je pred njem ugotovil danski profesor Oersted (1815), Faraday pa je pokazal tudi obratno pot. Kmalu za tem so začele nastajati ideje kako uporabiti ta tok.

Električni telegraf je bila iznajdba, ki je odprla nove poslovne možnosti, podjetja in zaposlitve. Nekaj let kasneje (1850) je nek francoski zdravnik objavil, da je izmenični tok boljši za električne masaže kot enosmer-ni. Obločnice so začele zamenjevati plinske luči ampak velika težava je bila ohranjanje stabilnega toka. Svet je potreboval še nekaj desetletij do izuma dinama, stroja za stabilnejšo proizvodnjo enosmernega toka. Po letu 1866 in Siemensovem izumu dinama ter začetku komercialne uporabe enosmernega električnega toka (1882, Pearl street station, NY, ZDA) se je interes za električno energijo zelo povečal. Narejeni so bili poskusi konverzije fosilnih goriv v elektriko in tudi vodne moči v električno moč (prva HE naj bi bila po nemških virih narejena že leta 1872 v Nemčiji na Bavarskem v Lin-derhofu v bližini Garmish-Partenkirchena, po angleških virih pa leta 1878 v Cragside, severno od Newcastlea, v Angliji). O prenosu električne moči na večje razdalje z enosmernim tokom v literaturi navajajo projekt iz leta 1882 (Francoz Marcel Deprez in Nemec Oskar Miller). Prenesena je bila moč 1,5 kW z napetostjo 1,4 kV na razdaljo 57 km od Machbacha do München-a. Takrat je bila v München-u svetovna elektrotehnična razstava. V tem času so se znanja o nastajajoči elektrotehniki prenašala pred vsem s pomočjo elektrotehničnih razstav (1881-Pariz, 1882-München, 1883-Dunaj, 1884-Torino, itn.). Nekaj let kasneje,1891, je bil realiziran prvič v zgodovini tudi prenos izmeničnega trifaznega toka na razdaljo 176 km, prav tako v Nemčiji med mestoma Lauffen in Frankfurt/Maine. Ta dogodek ob Frankfurtski razstavi (priklop je bil 26. avgusta 1891) je bistveno vplival na nadaljnji razvoj elektrotehnike in oznanil velike možnosti prenosa električne moči na velike razdalje s pomočjo izmeničnega toka.

V času 1880 do 1895 je bilo najbolj inovativno obdobje v razvoju elektrotehnike, ko so bili postavljeni temelji za kasnejši sto letni razvoj in elektrifikacijo človeštva. Takrat se je začelo govoriti o drugi tehnološki revoluciji in elektrifikaciji kot tehnološkem temelju nove družbe. (prva tehnološka revolucija je bila po izumu parnega stroja). Danes se pa pogovarjamo o prehodu v tretjo tehnološko revolucijo z močno vključitvijo informacijskih sistemov, obnovljivih virov in novih vlog slehernega udeleženca na tem trgu energije.

Zgodovinski utrinki

37

in težav investitorjev ter vlog javnega sektorja zelo poučni tudi za današnji čas, ko se dogajajo velike spremembe uvajanja t.i. pa-metnih omrežij, ki naj bi slonele na novih senzorskih tehnologijah, novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah in tehnologijah obnovljivih virov, vse skupaj podprto z novimi matematičnimi pri-stopi, sloneči na inteligenčnih sistemih in zahtevnih socioloških spremembah. Čeprav ima vsaka sprememba svoje težave in prehodne cikle, vedno je možno se kaj naučiti iz preteklosti.

Kdo je bil prof. dr. Simon Šubic?

Simon Šubic (1830-1903) je bil pro-fesor eksperimentalne fizike na graški univerzi in eden od treh Slovencev – profesorjev na treh avstrijskih univer-zah: Jožef Stefan na Dunaju, Ignacij Klemenčič v Innsbrucku in Simon Šubic v Gradcu. Upoštevajoč dejstvo, da je slavni izumitelj Nikola Tesla v času 1875-1878 študiral na isti fakulteti v Gradcu, je bil verjetno tudi Šubic eden od njegovih profesorjev.

Rodil se je 28. 10. 1830 v vasi Brode v Poljanski dolini. Osnovno šolo je končal v Škofji Loki, gimnazijo začel v Celju in maturiral leta 1852 v Ljubljani, in isto leto vpisal filozofsko fakulteto na Dunaju. Leta 1856 je diplomiral iz matematike in fizike. Začel je kot profesor fizike na realki v Budimpešti, kjer je napisal prvo knjigo iz fizike. Zaradi madžarsko-avstrijskih političnih razmer je bil prisiljen se vrniti na Dunaj. Tam je zbolel in so mu svetovali naj se preseli v Gradec, kjer je živel od leta 1864. Od leta 1869 je postal izredni profesor fizike na graški tehnični univerzi. V Gradcu je ostal do smrti, 27. 7. 1903, kjer je tudi pokopan. Zelo plodovit je bil Šubic kot pisatelj poljud-noznanstvenih del v slovenščini, napisal je tudi prvo knjigo o elektriki leta 1875.

Viri: Stanko Šimenc, Poljudnoznanstveni pisatelj dr. Simon Šubic; Stanislav Južnič, Fizik Simon Šubic (1830–1903),

Stanislav Južnič, Poljanec Simon Šubic je objavil prve znanstvene razprave iz fizike v slovenskem jeziku; Bruno Besser, Meteorology and geophysics and its ambassadors at the university of Graz;

Vir za sliko: www.dlib.si

dinamu. Uporabil je toliko bakrene žice (ca. 2 km), da mu je vodna črpalka delovala pravilno. Po tem poskusu, kot pravi Fontaine, je dobil idejo, da lahko prenaša mehansko energijo v daljne kraje. Zamisel Fontaina sta prva uporabila Francoza Felix in Chretien leta 1879 v svoji sladkorni tovarni v Ser-maizeu. Ker je predelava sladkorne pese sezonskega značaja in ostali del leta parni stroji stojijo, sta Francoza v tem času uporabila parne stroje za oranje njiv s prenosom mehanske moči na 800 m oddaljeno njivo. Grammov dinamo ob parnem stroju v tovarni je proizvedel elektriko, ki so jo prenesli po žici do posebej pripravljenega pluga, ki ga je poganjal električni motor. Tako se je pravzaprav prenos električne moči začel z električnim oranjem v Franciji, leta 1879. Ta primer je našel številne posnemovalce v Franciji in drugod zlasti zaradi ekonomskega učinka. Fontaine je bil tudi organizator prve sve-tovne elektrotehnične razstave v Parizu leta 1881. Kot pionirju elektrotehnike mu je Francija podelila visoko priznanje legije časti. Poleg Francije so se tudi Švicarji začeli veliko ukvarjati z možnostmi prenosa moči z elektriko. Tu je pomembno vlogo odigral slavni inženir Charles L. Brown iz tovarne Oerlikon pri Zürichu (op. Brown je postal slaven zlasti po gradnji prvega na svetu trifaznega električnega generatorja leta 1891, ki je služil za prvi na svetu trifazni električni prenos na razdaljo 176 km v Nemčiji; v jesen istega leta 1891 je Brown z Boveryem v Badnu ustanovil znamenito podjetje Brown-Bovery-Company ali BBC, ki je po letu 1976 z združitvijo s švedsko družbo Asea postalo Asea-Brown-Bovery oz. ABB). Inženir Brown je v Švici naredil prvi prenos električne energije z enosmernim tokom med mestoma Solothurnom in Kriegstettenom na razdaljo 8 km. Do leta 1891 je tovarna Oerlikon v Švici izdelal 8 projektov prenosa električne moči na razdalje do 8 km.

Simon Šubic v članku opisuje veliko borbo za prevlado elektrike v tem času. Največ očitkov elektriki je bilo, da je nevidna in nevarna pa čeprav zelo učinkovita, zato so bili različni nasveti kot npr. da se električni vodi ne smejo voditi ob cesti ker lahko koga ubijejo; po kmetijskih zemljiščih pa so kmetje protestirali, da se ta nevarnost pelje po njihovi zemlji, itn. Investitorji – tovarnarji pa so bili nezaupljivi do zanesljivosti prenosa elektrike in nje rabe.

V drugem nadaljevanju članka o prenašanju moči z elektriko veliko zvemo o aktualnih svetovnih projektih prenosa električne energije do leta 1900. Mnogi od navedenih projektov so danes pozabljeni in niso navedeni v nobeni od znanih zgodovinskih knjig o razvoju elektrotehnike; v času njihovega nastanka pa so predstavljali velikanski napredek v razvoju človeštva. Tako v članku zasledimo tudi osnutke idej za HE Djerdap ( “pri Železnih vratih na južni meji ogrske dežele nameravajo veliko vodno silo ob kataraktih Dunava porabiti za pride-lovanje električnih tokov. Nadejati se je energije za 10000 do 30000 konjskih moči”), HE Töll na južnem Tirolskem v sodelovanju Merana in Bolzana, ki je začela obratovati 1898, in tudi v Egiptu idejni projekt za assuansko hidroelektrarno na vodah Nila ter prenos elektrike za razsvetljavo piramid in za tovarne bombaža. Zanimivo je, da Šubic nikjer ne omenja prvega prenosa izmeničnega trifaznega toka v Ljubljani, leta 1897.

V tretjem delu je Šubic zbral zelo zanimive zgodovinske po-datke o električnem transportu in obdelal začetke električne železnice in električnega avtomobila. Slednji po stotih letih spet pridobiva veljavo, tako kot prenosi z enosmernim tokom na velike razdalje.

Gledajoč iz sedanjega zornega kota so opisi začetkov prenosa električne energije, začetki nastajanja električnih omrežij, dilem

Zgodovinski utrinki

Grammov dinamo s prve svetovne elektrotehnične razstave v Parizu 1881, ki je zmogel prenašati 7 konjskih moči na razdaljo 5 km).

38

Seznam kolektivnih članov CIGRE Pariz iz Slovenije za leto 2012

Elektro Celje1. Elektro Ljubljana2. Elektro Slovenija (ELES)3. ISKRASISTEMI4. NE Krško5. TE Šoštanj6. TE-TO Ljubljana7. Soške elektrarne8.

V informacijo:Individualni člani pariške CIGRE in zaposleni v podjetjih kolekti-vnih članov pariške CIGRE lahko brezplačno dostopajo do vseh dokumentov CIGRE-Pariz na spletni strani: www.e-cigre.org . Registrirajo se s svojo številko, ki so jo dobili na članski izkaznici. Podjetja imajo člansko številko prav tako na izkaznici. Dokumente lahko kopirajo v pdf verziji. Število kopiranih dokumentov je za enkrat neomejeno vendar v Tajništvu CIGRE v Parizu nadzirajo število snetih dokumentov posameznega člana. (… Nek Kitajec je menda kopiral neko brošuro 1500 krat.)

Seznam članov Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED za leto 2012Častni člani

Seznam individualnih članov CIGRE Pariz iz Slovenije za leto 2012

Dr. Babnik Tadeja, ELPROS 1. Dr. Babuder Maks, EIMV 2. Mag. Bakič Krešimir, ELES3. Mag. Blokar Matjaz4. Dr. Bundara Borut, IMK5. Mag. Cestnik Breda, EIMV 6. Dr. Dolinar Drago, Univerza Maribor7. Dr. Golob Robert, GEN-I8. Gradnik Timotej, EIMV 9. Dr. Grcar Bojan, Univerza Maribor10. Dr. Gubina Andrej, Univerza Ljubljana11. Mag. Hrast Marko, ELES 12. Dr. Jakl Franc, upokojenec13. Jamšek Saša, IREET14. Jerman Istok, 15. KOLEKTOR ETRAJURMAN Andrej, 16. KOLEKTOR ETRAMag Končan-Gradnik Maja, EIMV 17. Korsič Albin, SEL 18. Dr. Kosmač Janko, EIMV 19. Kragelj Jože, HSE 20. Mag. Kregar Aleš, ELES 21. Mag. Lesjak Srečko, ELES 22. Leskovec Franc, upokojenec23. Lovrenčič Viktor, C&G Engineering24. Marčenko Zoran, ELES 25. Mag. Merše Stane, IJS 26. Dr. Mihalič Rafael, Univerza Ljubljana27. Dr. Pantoš Miloš, Univerza Ljubljana28. Dr. Papič Igor, Univerza Ljubljana29. Dr. Paravan Dejan, GEN-I30. Dr. Pihler Jože, Univerza Maribor31. Polak Drago, SEL 32. Prašnikar Borut, Kolektor etra33. Mag. Senčar Marko, AGEN-RS34. Skubin Gorazd, PETROL 35. Dr. Šmon Ivan, SODO 36. Dr. Strmčnik Boštjan, Korona37. Šušteršič Andrej, EIMV 38. Švegelj Roman, BUREAU VERITAS39. Mag. Testen Marko, IBE 40. Mag. Tomšič Ladislav, DEM 41. Dr. Toroš Zvonko, Elektro Primorska 42. Mag. Tupej Andrej, DEM 43. Mag. Valenčič Leon, EIMV44. Dr. Vižintin Stane, EIMV 45. Dr. Voršič Jože, Univerza Maribor46. Mag. Vrabič Gorazd, Iskra Sistemi47. Dr. Zadnik Branko, IBE 48. Zakonjšek Janez, 49. Dr. Žitnik Boris, EIMV 50. Dr. Žunec Miro, ELES 51. Keršnik Matjaž, Elektro Ljubljana52. Bečan Miha, EIMV, mladi član CIGRE53.

Seznam članov

Z1. aslužni prof. Dr. Anton Ogorelec2. Prof. dr. Ferdinand Gubina3. Prof. dr. Franc Jakl4. Franc Potočnik5. Dr. Janez Hrovatin6. Mag. Vekoslav Korošec 7.

Zaslužni člani Dr. Branko Zadnik 1. Mag. Drago Bokal 2. Franc Leskovec 3. Dr. Franc Žlahtič 4. Ivan Leban 5. Jože Perme 6. Prof.dr. Jože Voršič 7. Dr. Jurij Curk 8. Prof. dr. Konrad Lenasi 9. Mag. Krešimir Bakič 10. Mag. Ladislav Tomšič 11. Mag. Maja Končan-12. Gradnik Prof.dr. Maks Babuder 13. Dr. Pavel Omahen 14. Prof. dr. Peter Žunko 15. Prof. dr. Rafael Mihalič 16. Dr. Robert Golob 17. Dr. Stane Vižintin 18. Mag. Viktor Lovrenčič19. Dr. Zvonko Toroš20. Prof. dr. Jože Pihler21. Mag. Breda Cestnik22.

Dr. Janko Kosmač23. Andrej Šuštaršič24. Cveto Kosec25. Albin Koršič26. Drago Polak27.

Redni člani Babnik Tadeja1. Baloh Janez 2. Barl Boštjan3. Bartol Iztok 4. Bergant Peter5. Bezjak Marjan6. Bizjak Jože 7. Bizjak Jurij 8. Blokar Matjaž9. Bole Anuška10. Bračič Ivan11. Bregar Zvonko12. Brešan Metod 13. Brglez Marijan14. Carli Radko 15. Ceferin Peter16. Čepin Marko17. Čuček Biljana18. Čuhalev Igor19. Dimitrijević Aleksandar 20. Dirnbek Vladimir21. Divjak Adolf22. Faganelj Alojz23. Fleišer Peter24. Furlan Tomaž25.

39

Gabrovšek Marko26. Gantar Janez27. Gašperič Samo28. Gerbec David29. Gjura Dejan 30. Gorišek Janez31. Grabner Karol32. Gradnik Timotej33. Grmovšek Boris34. Gubina Andrej35. Hrast Marko 36. Hrobat Primož37. Hvala Gabrijela38. Imširović Damir39. Isakovič Rado40. Jamnik Tomaž41. Jamšek Saš 42. Jerman Istok 43. Jurman Andrej44. Karas Željko45. Kastrin Martin46. Kavčič Dušan47. Kavčič Marjan48. Kavrečič Miran 49. Kneževič Rade50. Kobal Ivan 51. Kokalj Danijel52. Kos Anton53. Kosec Dušan 54. Koselj Anton55. Koselj Uroš 56. Kosič Gorazd57. Kotar Peter 58. Kovačič Damjan59. Koželj Marijan60. Kragelj Jože 61. Kregar Aleš 62. Kristan Ostoj 63. Kristan Robert64. Kukovič Ivan65. Kurent Igor 66. Kuzmič Bojan67. Lagler Boris 68. Lah Tomaž 69. Lakota Jeriček Gašper70. Lesjak Srečko71. Leskovec Viktor72. Lestan Darko73. Lindič Robert74. Lisjak Marjan75. Ljubič Miloš 76. Loborec Igor77. Lorencin Ivan78. Lutar Štefan79. Maček Martin80. Majcen Anton81. Maksič Miloš82. Mandelj Minče83. Mandeljc Emil84. Marčenko Zoran85. Marinček Tone86. Marinšek Miran87. Mašera Srečko88.

Matvoz Dejan 89. Maučec Matija90. Medoš Milan91. Mezgec Boris92. Milhar Franci93. Mohar Tomaž94. Muc Nataša 95. Mulej Marja96. Nadižar Matija97. Novak Roman98. Osvald Matjaž99. Otrin Andrej100. Palčec Vladimir101. Pantoš Miloš102. Papič Igor 103. Papler Drago104. Paravan Dejan105. Pavlič Drago106. Pavšek Janez107. Peršin Aleš 108. Peternel Matjaž109. Petrič Nataša110. Pibernik Mira111. Pirnat Roman112. Piščanec Darja113. Pišek Blaž 114. Podjavoršek Matjaž115. Polak Marko 116. Porenta Marijan117. Poš Edvard 118. Prašnikar Borut119. Prelog Urban 120. Premk Marijan121. Premuš Aleksander122. Protič Miloš 123. Rapuc Peter124. Ratej Jure 125. Rebolj Jernej126. Recer Jani 127. Rejc Matej 128. Remškar Filip129. Repinc Davorin130. Romih Milan131. Rozman Igor132. Rutar Zoran 133. Salobir Uroš 134. Senčar Marko135. Sever Andrej 136. Skubin Gorazd137. Souvent Andrej138. Stabej Darij139. Sterniša Janez140. Stojkovič Moma 141. Strmec Jure 142. Škamperle Drago143. Škorjak Boštjan144. Šmon Ivan 145. Štih Igor 146. Štojs Samo 147. Štumberger Gorazd148. Švajger Milan149. Švegelj Roman150. Taljan Drago151.

Seznam članov

Seznam podjetij – članov ZdruženjaCIGRE-CIRED za leto 2012

ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o.1. ELEKTRO MARIBOR2. , d.d.ELEKTRO GORENJSKA3. , d.d.ELEKTRO LJUBLJANA4. , d.d.ELEKTRO CELJE5. , d.d.ELEKTRO PRIMORSKA6. , d.d.SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA7. , d.o.o.SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA8. , d.o.o.DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR9. , d.o.o.NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO10. , d.o.o.TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE11. , d.o.o.TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA,12. d.o.o. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ13. , d.o.o.TERMOELEKTRARNA BRESTANICA14. , d.o.o.ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR15. KORONA, d.d.16. IBE, d.d.17. ELEKTRONABAVA, d.o.o.18. ISKRA SISTEMI, d.d.19. ELEKTROTEHNA ELEX20. , d.o.o.C & G, d.o.o. Ljubljana21. GEN ENERGIJA, d.o.o.22. GEN-I, d.o.o.23. HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE 24. JAVNA AGENCIJA RS ZA ENERGIJO25. ELEKTROSERVISI, d.o.o.26. BORZEN, d.o.o.27. IREET, d.o.o.28. JP ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o.29. ELTIMA, d.o.o.30. DALEKOVOD, d.o.o.31. ABB, d.o.o.32. TALUM, d.d.33. ESOTECH, d.d.34. SIEMENS, d.o.o.35. ARTES, d.o.o.36. KOLEKTOR ETRA, d.o.o.37. SODO, d.o.o.38. KOLEKTOR SINABIT, d.o.o.39. GORENJSKE ELEKTRARNE, 40. d.o.o.

Taljan Gregor152. Tiršek Andrej 153. Toplak Franc154. Tot Simon 155. Trampuž Mirjan156. Tušek Branko157. Udovič Zmago158. Uršič Goran 159. Valenčak Ferdinand160. Valenčič Leon 161. Velkov Dimitar 162. Vertačnik Borut163. Volk Rajko 164.

Vončina Rudi 165. Vrabič Gorazd166. Weingerl Miroslav167. Zagožen Ivan168. Zagožen Peter169. Zakonjšek Janez170. Zlatarev Georgi171. Žertek Andraž172. Živic Tomaž 173. Žumer Marjan174. Žumer Miha175. Žunec Miro 176. Žvikart Darko177.

40

VABILA NA RAZLIČNA POSVETOVANJA

Slovenija

Inovacija energetike, 4. strateško srečanje

Drzno, trajnostno, konkurenčnoKongresni center Brdo pri Kranju, 10. oktobra 2012

Slovenski komite CIGRE-CIRED sodeluje na posvetovanjih Inovacije energetike od 2009 dalje.

Poudarki 2012: Vizija razvoja zelenih tehnologij. Povezati manjkajoče dele verige pametna omrežja – obnovljivi viri energije - električna mobilnost. Priložnosti trgov z energenti – učinkovita raba energije – vodenje porabe energentov (DSM). Predstavitev primerov.

Ekskluzivna ponudba za inovativne in konkurenčne akterje do 24. avgusta; 20 prostih mest za predstavit ve vaših inovacij! Več o predstavitvah na www.prosperia.si.

Hrvaška10. simpozij o vodenju in obratovanju elektroenergetskega sistema, Opatija, 11.–14. 11. 2012. – Hotel Ambasador.Organizator posvetovanja je Hrvaški odbor CIGRE. Več na www.hro-cigre.hr

SrbijaZdruženje CIRED Srbije vabi na 8. posvetovanje o distributivnem omrežju, ki bo v Vrnjački Banji, 23. do 28. septembra 2012. Več informacij o dogodku na: http://www.ciredserbia.org.rs/

Črna Gora3. posvetovanje CIGRE Nacionalnega komiteja Črne Gore. Pržno, 13.–16. maja 2013. Več informacij je na: http://www.cigre.me

InformacijaV tajništvu Združenja CIGRE-CIRED smo dobili CD z referati nedavne 3. konference CIRED na Hrvaškem,ki je bila od 23.–26. maja v Svetem Martinu na Muri. Za naše člane je možna izposoja v uradnih urah tajništva.

Napoved 30. številke Sporočil Izide predvidoma v prvem tednu oktobra 2012.Osrednja tema Sporočil bodo prednostne teme po študijskih komitejih za 11. konferenco slovenskih elektrotehnikov, ki bo v TERMAH LAŠKO, 27.–29. maja 2013. Objavljeni bodo tudi razpisi za priznanja Združenja CIGRE-CIRED in poročila s 44. zasedanja pariške CIGRE.

SREBRNI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV

Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o.Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija – www.dem.si

Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES)Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.eles.si

ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMARHajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.eimv.si

ELEKTROSERVISI, d.d.Dobrave 6, 1236 Trzin, Slovenija, [email protected]

ENDAL, d.o.o.Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia, www.endal.si

KOLEKTOR ETRA, d.o.o. Šlandrova ulica 10, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenijawww.kolektor-etra.si

KONČAR, d. d.Fallerovo šetalište 22, 10000 Zagreb, Hrvatska, www.koncar.hr

Schneider Electric, d.o.o.Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.schneider-electric.si

Soške elektrarne Nova Gorica, (SENG), d.o.o.Erjavčeva 20, 5000 Nova Gorica, Slovenija, www.seng.si

SIJA, d.o.o.Kmečka pot 10, 1000 Ljubljana, Slovenija, [email protected]

ELEKTROSERVISI

KONČAR

ABB, d.o.o.Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)244-54-40, www.abb.com

DALEKOVOD, d.o.o., LjubljanaZavetiška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)256-15-97,[email protected], www.dalekovod.hr

ISKRA EMECO, d.d.Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija, Telefon: +386(4)206-40-00,[email protected]

ISKRA Sistemi, d.d.Stegne 21, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)513-10-00,[email protected], www.iskrasistemi.si

Siemens, d.o.o. Bratislavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)474-61-00, [email protected], www.siemens.si

ZLATI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV

Sončna elektrarna na osnovni šoli Preddvor.Arhiv Gorenjske elektrarne

Sončna elektrarna na osnovni šoli Šenčur.Arhiv Gorenjske elektrarne

Sončna elektrarna Merkur Naklo.Arhiv Gorenjske elektrarne

Documents

SPOROČILA ŠT. 29 - Julij 2012