Spomini - dpm.si · Pomembna sestavina vrta je visoka greda, ki je dostopna tudi gibalno oviranim. Stanovalci lahko gojijo rastline po lastnem izboru in pridejo v neposreden stik

Glasilo Doma počitka Mengeš

SpominiSpomini

DECEMBER 2019

Informativna stran

2

DirektoricaLidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka 01 723 72 11

Pomočnica direktorice za poslovno-finančno področjeSimona Anžur, univ. dipl. ekonomistka 01 723 02 65

Vodja zdravstveno negovalne službeMateja Lipovšek, dipl. med. sestra 01 723 72 28

Socialne delavkeBarbara Vesel, univ. dipl. socialna delavkaKatarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka Monika Ločniškar, univ. dipl. socialna delavka

01 729 11 6301 560 94 0201 723 72 28

Diplomirane medicinske sestreCirila Pančur, dipl. med. sestraIrena Grilj, dipl. med. sestraMirela Ličina, dipl. med. sestra Polonca Kavka, dipl. med. sestra 01 723 72 28

Vodja splošne kadrovske službeMojca Golob, višja upravna delavka 01 723 73 39

Vodja tehnične službeFrance Bevk 01 723 02 60

Vodja prehraneStane Groznik 01 723 09 47

Vodja pralnice in recepcijeUroš Mihelčič 01 330 15 87

Vodja finančno računovodske in nabavne službeZdenka Kotnik 01 723 09 76

Recepcija 01 723 72 28

DOM POČITKA MENGEŠGlavni trg 13, 1234 Mengeš

Tel.: 01 723 72 28, faks: 01 723 73 47e-naslov: [email protected]

Informativna stran

3

Glasilo izdaja: Dom počitka MengešUredniški odbor: Lidija Krivec Fugger, Andreja Gogala, Katarina Pezdirc,

Barbara Vesel, Aleša LenarčičFotografije: Andreja Gogala, Aleša Lenarčič, Katarina Pezdirc, Barbara Vesel, Urška Zabret

Priprava za tisk in tisk: Nonparel d. o. o.Naklada: 1200 izvodov

Mengeš, decembra 2019

Zdravniki 01 723 72 28

Splošna zdravnica:

Simona Kozina Lovšin, dr. med. spec. družinske medicine

Specialistka fiziatrinja: mag. Radmila Lučić Vučurević, dr. med. spec.

Specialist psihiater:

doc. dr. Jurij Bon, dr. med. spec.Daša Troha, dr. med. spec.

Fizioterapevtki: Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka

Urška Kos, dipl. fizioterapevtka 01 723 72 28

Delovne terapevtke:

Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka

Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka

Urška Zabret, dipl. delovna terapevtka, animatorka

Martina Bučar, dipl. delovna terapevtka, animatorka 01 723 72 28

DOM POČITKA MENGEŠEnota Trzin

Ljubljanska 10/a, 1236 Trzin

Vodja zdravstveno negovalne službe v Enoti Trzin

Nataša Omahna, sr. medicinska sestra 01 560 94 01

Odgovorna medicinska sestra – klic v sili 01 560 94 00

Socialna delavka

Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka 01 560 94 02

Zdravnik 01 560 94 03

Ambulanta 01 560 94 04

Recepcija 01 560 94 44

4

Vsebina

Leto 2019 se izteka … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Služba zdravstvene nege in oskrbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Ali smem dostojanstveno umreti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Ko stanovalec zboli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Promocija zdravja na delovnem mestu – Vzpon na Triglav ali višje ne gre . . . . . . . . . . . . .10Nekoč spoznal sem tebe, draga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Demenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12Prostovoljci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

Glasbenika Frenk in Brane – Duo Frenki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14Mi se imamo radi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15V spomin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

Osteoporoza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Kostanjev piknik v Domu počitka Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Jesen življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Gasilska vaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Aktivnosti na oddelkih za osebe z demenco . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

Igrali smo odbojko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Reševanje križank . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Luščenje fižola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21Poletje pod mengeško marelo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21

Recept za čokoladno torto z oreščki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22Ali ste vedeli – 3. del . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23Križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24Prireditve in izleti v Domu počitka Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25Praznovanja rojstnih dni v Domu počitka Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31Prijateljstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Prijateljstva, ki ostanejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Prenova prostora za molitev v Enoti Trzin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36Sprehod ob dnevu starejših . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37Izleti članov Centra aktivnosti za starejše Trzin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38

Izlet na Dunaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Popotovanje od Trzina do Predmeje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Izlet v Madrid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39

Otvoritev prenovljenega vrta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40Sam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41Prireditve in izleti v Enoti Trzin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42Praznovanja rojstnih dni v Enoti Trzin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47

5

Leto 2019 se izteka …

Tokratna številka revije Spomini vas bo popeljala po poti, ki smo jo stanovalci in zaposleni skupaj prehodili v letu 2019. Po neka-terih poteh nas je hoja pripeljala do zastavljenega cilja, druge poti pa so se razcepile in ostale še neraziskane. Po kateri se bomo odpravili v naslednjem letu, ostaja še skrivnost.

V prvem polletju 2019 smo se razveselili dveh novosti. Name-stili smo nove klimatske naprave v mansardnem delu Doma v Mengšu ter prebelili bivanjske površine. Tako smo stanovalcem in zaposlenim zagotovili prijetno bivalno okolje tudi v vročih poletnih dneh. Konec junija smo otvorili vrt ob Enoti Doma po-čitka Mengeš v Trzinu. Stanovalci in svojci so pridobili prostor za druženje in posedanje v pomirjajočem zelenem okolju. Vrt služi

tudi kot prostor za piknike, manjše prireditve ali izvajanje jutranje telovadbe. Pomembna sestavina vrta je visoka greda, ki je dostopna tudi gibalno oviranim. Stanovalci lahko gojijo rastline po lastnem izboru in pridejo v neposreden stik z naravo.

Jeseni smo se lotili obnove dotrajane pomivalnice centralne kuhinje v Domu počitka Mengeš. Obnovili smo tlake ter kupili nov pomivalni stroj. Nepričakovane težave so izvajanje projekta časovno podaljšale, a je predano delo vseh zaposlenih v kuhinji preprečilo številne možne zaplete pri pripravi hrane ali pomivanju posode. Iskreno se zahvaljujem ekipi, ki je neprekinjeno in brez napak opravljala svoje obveznosti. Ne nazadnje jim je delo dodatno oteževalo tudi pomanjkanje kadrov.

V oktobru je Enoto Doma počitka Mengeš v Trzinu na našo prošnjo obiskal ljubljanski nadškof Stanislav Zore in blagoslovil domsko kapelo. Kapela je bila po več-letnih prizadevanjih prenovljena. Od blagoslova naprej je v njej tudi Najsvetejše, zaradi česar se stanovalci in obiskovalci tam še raje zadržujejo.

Kot ostali domovi po Sloveniji, smo se tudi mi skozi celo leto soočali s kadrovskimi težavami. Težave smo uspešno reševali iz meseca v mesec. Zaradi predanosti zapo-slenih in timskega dela nam je uspelo, da stanovalci teh težav skoraj niso občutili.

Ob zaključku leta bi se rada vsem zaposlenim iskreno zahvalila za predanost, pomoč pri iskanju skupnih rešitev ter pripravljenost za sodelovanje. To je edini način, da bo naš Dom še naprej dom v polnem pomenu te besede. DOM, kjer se stanovalci, zaposleni in obiskovalci počutijo spoštovane, dobrodošle in predvsem kot ljudje.

Želim vam prijetno branje, srečno novo leto in vesele božične praznike.

Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka, direktorica

6

Zdravstveno negovalno službo sestavlja tim, v katerem sodelujejo diplomirane medicinske sestre, fizioterapevtki, delovni terapevti, zdravstveni tehniki, bolničarji-negovalci, gospodinje oskrbovalke, anima-torke in varuhinje.

Za natančno spremljanje zdravstvenega stanja stanovalcev poleg negovalnega osebja skrbita ambulantna sestra in domska zdravnica, ki je prisotna osem ur dnevno, in sicer od ponedeljka do petka v dopol-danskem času. Možnost imeti zaposleno svojo zdravnico je privilegij. Tako je sta-novalcem na voljo takojšnja zdravstvena obravnava, zdravnica lahko natančno spremlja zdravstveno stanje in dobro spozna vse stanovalce. V času njene odsotnosti uredimo nadomeščanje ali pa pokličemo urgentno službo v ZD Domžale.

Enkrat tedensko v dom prihajata tudi specia-list psihiater doc. dr. Jurij Bon in specialistka fiziatrinja mag. Radmila Lučić Vučurević,

dr. med., ki obiščeta stanovalce glede na njihove potrebe.

Smo tudi učna baza študentom Zdravstvenih fakultet Ljubljana, Novo Mesto, Izola in Celje in dijakom Srednje zdravstvene šole Ljub-ljana. Študentje in dijaki opravljajo vaje s področja gerontologije.

Našim stanovalcem nudimo celostno, strokovno in individualno zdravstveno nego ter oskrbo. Usmerjeni smo k njihovim po-trebam in željam in stremimo k individual-nosti in kongruentnemu pristopu. V okviru možnega upoštevamo tudi želje in potrebe svojcev, vendar gledamo predvsem na do-brobit stanovalca.

Za nemoteno in strokovno delo morajo različne službe dobro sodelovati in se usklajevati. To pri nas dobro teče po zaslugi dobrega kadra, ki se zaveda svojih odgovornosti.

Sluzba zdravstvene nege in oskrbe

7

V letošnjem letu smo pridobili tudi certifikat Ekvilib, za kar je zaslužna ga. Stanka Štrus. Ker je konec oktobra z delom v našem ko-lektivu zaključila, bi se ji na tem mestu rada zahvalila za njen doprinos Domu počitka Mengeš.

Sedaj v njene čevlje stopam jaz. Kljub zave-danju, da časi niso rožnati, imam upanje, da bomo skupaj zmogli premagati vse ovire in težave v dobro stanovalcev, njihovih

svojcev in delavcev, ki so mi zaupani. Še naprej si želim dobrega sodelovanja, dobrih predlogov in konstruktivne kritike – potem nam bo zagotovo uspelo.

Mladost z energijo in zrelost z izkušnjami sta recept za uspeh. Skupaj nam bo uspelo.

V prihajajočih prazničnih dneh vam želim mir in vse dobro, da bi se znali za trenutek ustaviti in preživeti čas s svojimi najdražjimi.

Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra, vodja zdravstvene nege in oskrbe

8

Ali smem dostojanstveno umreti?

Živimo v času, kjer je smrt postala tabu tema, pa vendar se človeštvo srečuje s smrtjo na vsakem koraku že tisočletja. Vsak človek je že z rojstvom zapisan smrti, spremenljive so le čas in okoliščine. Še nekaj desetletij nazaj je bila smrt končno dejanje življenja. Ljudje so njeno bližino slutili brez zdravnika. Takrat se je življenje upočasnilo, preostali čas je bil namenjen urejanju posvetnih zadev, zadnjim nasvetom, reševanju raznih sporov, nesoglasij, starih zamer in slovesu. Tako je umirajoči našel svoj dušni mir in spravljen s svetom in s samim seboj dostojanstveno umrl.

A danes žal veliko ljudi nima te sreče. Nimajo časa, da bi uredili zadeve, ki jim bremenijo dušo in srce. Ne! Ko zaslutijo bližino smrti, se začne dirka od zdravnika do zdravnika, bolniki številne ure preživijo na hodnikih urgence in raznih ambulant, a zaman. Žal se to prevečkrat zgodi na željo svojcev. Vsak bolnik prej ali slej začuti, da življenje počasi izteka iz njega in večina bi rada poslednje dni preživela mirno, v domačem oziroma znanem okolju z ljudmi, ki jih poznajo. Umiranje takega človeka je mirnejše, manj boleče.

Ko je zdravljenje izčrpano in medicina dvigne roke, bolnik stopi na nepovratno pot proti svoji smrti. A na tej poti ne ostane sam. Ravno zaradi tega se je rodila paliativna oskrba, ki z bolniku prijaznimi ukrepi lajša stiske in bolečine umi-rajočega človeka. To je oskrba, ki brez naglice in brez invazivnih preiskav in posegov blaži stiske umirajočega. Prva skrb je namenjena lajšanju telesne bolečine umirajočega. Sem mnenja, da je treba vsako bolečino lajšati, če ne popolnoma odpraviti. A žal ugotovimo, da ne boli samo telo, ampak tudi duša ali srce.

Mnogo bolečine izhaja iz neurejenih odnosov, na katere žal nimamo vpliva. Velikokrat imajo svojci nerealna pričakovanja, ki umirajočemu predvsem škodijo. Pogosta težava nastane, ko umirajoči prične zavračati hrano in pijačo. Nekako pozabimo, da nam še ob najmanjši bolezni hrana in pijača ne tekneta. A od umi-rajočega zahtevamo, da do konca zaužije vse obroke in naša vest je čista, saj ni umrl od lakote. Pozabljamo pa, da za umirajočega hrana ni prioriteta. Odpre se druga dimenzija, v ospredje stopijo stvari, za katere običajno tekom let ni bilo časa. To so dokazale tudi šte-vilne neodvisne raziskave. Zaradi invazivnega hranjenja in hidracije pogosto nastopijo boleči stranski učinki, kar samo poveča trpljenje umi-rajočega. Osebje v Domu počitka Mengeš se drži načela, da za bolnika naredimo tisto, kar je v danem trenutku zanj najboljše, četudi je to v nasprotju z zahtevami svojcev. Na srečo po po-govoru s svojci večinoma pridemo do skupne točke, od česar ima največ koristi naš umirajoči. V tem obdobju velja, da je manj več.

Želela bi si, da bi nam svojci v tem sklepnem obdobju osebo, ki jim je draga, bolj zaupali. Še kako se držimo načela, da ne stori bližnjemu tistega, česar ne želiš, da bi drugi storili tebi. In navsezadnje ne gre pozabiti, da ne boli samo telo, veliko bolj bolita duša in srce. Topla, pri-jazna beseda in stisk roke velikokrat odtehtajo raznorazna zdravila.

In na koncu samo še odgovor na moje vprašanje: ja, vsak ima pravico umreti z dostojanstvom.

Simona Kozina Lovšin,

dr. med. spec. družinske medicine

9

Zdravje je največja vrednota, vsi si želimo do-brega zdravja, dobrega počutja in kvalitetnega življenja. Z daljšanjem življenjske dobe je vse več bolnih in pomoči potrebnih. Starostniki večinoma trpijo za več boleznimi, pridruženimi težavami, so slabše mobilni itd.

V Domu počitka Mengeš trenutno biva 200 stanovalcev. Njihova stanja so različna, nekateri zase skrbijo samostojno (takšnih stanovalcev je manj), drugi potrebujejo delno pomoč ali so v celoti odvisni od pomoči. Zanje skrbimo različni kadri, negovalci, bolničarji, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, delovni terapevti in fizioterapevti. Vsi zaposleni stanovalce dobro poznamo, jih opazujemo in tako hitro opa-zimo spremembe v njihovem razpoloženju. Pozorni smo predvsem na spremembe v ko-munikaciji, razpoloženju, ali imajo apetit, ali zaužijejo dovolj tekočine ipd. Včasih je že to, da stanovalec spi več časa kot običajno, znak, da se »z njim nekaj dogaja«. Opažanja redno beležimo, negovalno osebje pa o opažanjih obvesti tudi odgovorno medicinsko sestro. Po presoji zdravnice naročimo vse potrebne preiskave. Na podlagi izvidov in kliničnega pregleda stanovalca zdravnica predpiše ustrezno zdrav-

ljenje. Kadar je potrebno stanovalca napotiti v bolnišnico, o tem obvestimo svojce, uredimo prevoz in pripravimo vso potrebno dokumen-tacijo. Ob odsotnosti domske zdravnice se v nujnih primerih obrnemo na urgentno službo Zdravstvenega doma Domžale.

Celotna obravnava stanovalca poteka zelo hitro, v pomoč so nam naprave za hitre teste, ki jih pri delu pogosto uporabljamo.

Stanovalce, ki so pokretni in zbolijo, prosimo, da se nekaj dni oz. do kontrole pri zdravnici zadržujejo v svojih sobah. Stanovalce, ki jih posedamo na invalidski voziček, nekaj dni ne posedamo. S posedanjem ponovno začnemo, ko se pozdravijo. Kadar je bolnih več stanovalcev, odpovemo skupne aktivnosti. Zaposleni velik poudarek namenimo razkuževanju rok, na to opozarjamo tudi stanovalce in obiskovalce. Vse te ukrepe izvajamo zaradi preprečitve širjenja obolenj na druge stanovalce.

Zdravje je ena izmed vrednot, ki si jo želimo prav vsi. Zaposleni Doma počitka Mengeš se trudimo, da naši stanovalci kljub svoji krhkosti ostanejo čim dlje zdravi.

Cirila Pančur, dipl. med. sestra

Ko stanovalec zboli

10

– Vzpon na Triglav ali višje ne gre

Pravijo, da dokler ne osvojiš vrh Triglava, nisi pravi Slovenec. Rek, ki ga gotovo vsi poznamo. Dejstvo pa je, da vzpon na Tri-glav, našo najvišjo goro, v človeku vzbudi posebna čustva, težko opisljiva in nepo-zabljiva. Štiri predstavnice Doma počitka Mengeš smo se tja odpravile prav na petek trinajstega. Septembra, seveda.

Začelo se je že leto prej, spomladi 2018 smo se prvič srečali z Aleksandrom (Sandijem) Čičerovim. Prišel je v naš Dom v Mengšu in prinesel poln nahrbtnik planinske opreme. Poučil nas je o osebni in tehnični opremi, o varnosti in nevarnosti, pravilnem gibanju, vremenoslovju pa tudi družabništvu v gorah. Priprave smo vzeli resno, saj smo že lani opravili dva treninga.

Na pohodu na Ušte nad Moravčami smo osvojili osnovna pravila gibanja – tempo, počitki, dihanje, medsebojna razdalja in uporaba planinskih palic. Pozabavali smo se z zavezovanjem vrvic v vozle, najbolj popularna je bila »osmica«. V najlepšem spominu nam je ostal odličen ledeni čaj z zmrznjenim sadjem, ki ga vsekakor pripo-ročamo. Osnov samovarovanja smo se učili na plezalni poti Turnc pod Šmarno goro. V celotni opremi s čeladami, plezalnimi pasovi in samovarovalnimi kompleti smo preplezali skalnato steno, ki predstavlja izziv tudi pravim alpinistom in športnim plezalcem. Kljub že izdelanemu programu in rezervaciji prenočišč nam jo je zagodlo vreme. Ravno pred prvim septembrskim vikendom je na Triglavu zapadel sneg. Sandi je sporočil, da se je sicer močno trudil, a mu vremena ni uspelo prepričati. Vzpon smo prestavili na poletje 2019.

Tokrat so se priprave začele v začetku av-gusta. Povzpeli smo se na Debelo peč, s katere smo si lahko ogledali vrh Triglava. Bil je čisto blizu in vabil nas je s svojo veličino in mogočnostjo. Sledil je še en vzpon na Kofce in na Veliki vrh, ki je z višino 2088 m najbolj zahodni dvatisočak v najdaljšem slo-venskem grebenu – Košuti. Dan ni bil ravno najlepši, bilo je oblačno in na vrhu je pihalo. Vseeno smo se opogumili in v istem dnevu osvojili še goro Kofca– skoraj dvatisočaka. V Domu na Kofcah nas je pričakalo prijazno sonce in slastni štruklji, vseh vrst in barv.

In prav na petek 13. septembra je šlo zares. V jutranjih urah smo krenili z Rudnega polja – Sandi, Biserka, Marta, Barbara, Urška in Si-mona. Kratek postanek na Vodnikovi koči in

Promocija zdravja na delovnem mestu

11

potem do Planike, kjer nas je čakala prijetna planinska sobica št. 6 s šestimi posteljami. Sandi je kot izkušen in razsoden vodič ocenil, da bi bilo bolje, da se na vrh odpravimo zgodaj naslednji dan. Popoldne smo izko-ristili za počitek na travi pred Kočo Planika pod Triglavom, večer pa za zabavo in smeh kar v naši planinski sobici. Opazovali smo prekrasni sončni zahod. Noč je bila popolna, z veliko svetlečo polno luno. Si tako visoko v hribih sploh lahko želiš še kaj več?

Zjutraj po zajtrku smo se pričeli vzpenjati po mogočni skali. Kaj hitro smo se znašli v skalah, kjer so nam pomagale jeklenice in klini. Prek zmerno zahtevnega skalovja smo se najprej vzpeli na Mali Triglav, ki meri 2725 m. Tam se nam je z desne pridružila pot od Doma na Kredarici, ki smo ga videli pod sabo kot na dlani. Mali Triglav z glavnim vrhom povezuje greben, ki je bil strah in

trepet davnih gorskih pionirjev, danes pa je tako dobro zavarovan, da se ga ni treba bati. Ob zanesljivi jekleni ograji se približamo vršni piramidi in ob vedno širših razgledih stopimo do Aljaževega stolpa na najvišji točki.

Najbolj pomembna sta bili zbranost in pre-vidnost, predvsem zaradi gneče. Vsi smo želeli osvojiti vrh na 2864 m, kjer nas je čakala nagrada – Aljažev stolp v sončku. Sledili so objemi in seveda krst za dve, ki sta na Triglavu bili prvič. Bravo, Barbara in Urška! In iskrena hvala Sandiju in Biserki za to prekrasno doživetje.

Kako polni veselja in sreče, pa tudi kako smo bili ponosni, da nam je uspelo, lahko sami vidite na sliki. Od leve proti desni vam mahamo: Urška, Barbara, Biserka, Sandi, Marta in Simona!

Simona Anžur, univ. dipl. ekonomistka, namestnica direktorice za poslovno finančno področje

Nekoc spoznal sem tebe, dragaNekoč spoznal sem tebe, draga,

do smrti sem zaljubljen v té.Ljubezni rane so me pekle,

le k tebi želelo je srce.

Nikoli druge nisem maralmisleč, da ti ljubiš me.

A kak´ močno sem se jaz varal,zastonj trpelo je srce.

Zaradi drugih si me zapustila,prekletih, zlobnih teh ljudi.Globoko v srce si me ranila,

ki le po tebi hrepeni.

Frančišek Cerar, stanovalec

12

Ker moj oče ne more več prečkati mostu v moj svet, se moram jaz podati k njemu. In tam čez, v mejah njegovega duševnega stanja, onstran družbe, temelječe na stvarnosti in smotrnosti, je še vedno spoštovanja vreden človek in čeprav po splošnih merilih ni vedno razumen, je kljub temu na svoj način briljanten. (A. Geiger)

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže v motnjah spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje.

Demenca

SPLOŠNO O DEMENCI

Približno pet odstotkov oseb v starosti 65 let ima demenco, v starosti nad 80 let pa za demenco trpi vsaka tretja oseba. V Sloveniji ima demenco 32 tisoč oseb. V povprečju oseba z demenco živi devet let po tem, ko so ji odkrili demenco. Demenca ni ozdravljiva in zanjo ni zdravila.

Poznamo več različnih vrst demence, najpogostejše so Alzheimerjeva demenca, vaskularna demenca, frontotemporalna

lobarna degeneracija, Parkinsonova demenca in mešana demenca.

Diagnozo postavi psihiater na podlagi kli-ničnega pregleda, ki obsega anamnezo, ki jo poda stanovalec in heteroanamnezo, ki jo podajo svojci. Ocenijo se tudi funkcional-nost in spoznavne sposobnosti. V postavitev diagnoze so vključene tudi krvne preiskave in slikanje glave.

STOPNJE DEMENCE IN ZNAKI

BLAGA DEMENCA

oseba z blago demenco pozablja imena bližnjih, zalaga predmete, išče besede za poimenovanje stvari.

ZMERNA DEMENCA

oseba z zmerno demenco se umika iz zahtevnejših situacij, izgubi občutek za čustvovanje, pozablja imena družinskih članov, nima občutka za orientacijo v prostoru. Osebe z zmerno demenco izgubijo občutek za čas in niso sposobne opraviti zahtevnejše naloge.

HUDA DEMENCA

oseba s hudo demenco ni več sposobna skrbeti sama zase, izgubi osnovne psihomotorične spretnosti, postane blodnjava in inkontinentna. Oseba s hudo demenco je nezmožna govora, gibanja in je popolno odvisna od pomoči drugih oseb.

13

ZAKAJ ODKRIVATI, ZDRAVITI IN OBRAVNAVATI DEMENCO

Demenco je pomembno odkrivati zato, ker tako odložimo napredovanje bolezni, izbolj-šata se kakovost življenja svojcev in bolnikov, bolnike, pri katerih kmalu odkrijemo demenco, lahko v domove starejših namestimo pozneje.

Če svojci spoznajo bolezen in bolezenske znake, lažje sprejmejo demenco pri svojih bližnjih.

Cilj pri stanovalcu z demenco je, da vzdržuje funkcije, ki jih še zmore.

VEDENJSKI, PSIHIČNI IN RAZPOLOŽENJSKI SIMPTOMI DEMENCE

VEDENJSKI ZNAKI agresija, kričanje, tavanje, motnje prehranjevanja, razdražljivost, nenavadno motorično vedenje, nespečnost

PSIHIČNI SIMPTOMI blodnje, halucinacije, napačne prepoznave

RAZPOLOŽENJSKI SIMPTOMI

tesnobnost, depresija, apatija, manija

90 odstotkov stanovalcev z demenco bo trpelo za vsaj enim od zgoraj naštetih simptomov, ki se bo pojavil v tako hudi obliki, da bo označen kot težava.

Povzeto po predavanju: Asist. dr. Lea Žmuc Veranič, dr. med. spec, psih.

Irena Grilj, dipl. med. sestra

14

Prostovoljci

Iskreno se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki nas med letom obiskujejo in bogatijo ži-vljenje stanovalcem. Vodijo skupine za sa-mopomoč, glasbene urice, so individualni družabniki, igrajo na inštrumente in pojejo, spremljajo stanovalce na zdravniške preglede, poučujejo računalništvo itd. V Spominih sta se nam letos predstavila gospoda Frenk in Brane,

ki nas z igranjem in petjem navdušujeta na piknikih, prireditvah in obletnicah ter gospa Dragica Kutoša, ki v Trzinu vodi glasbene urice.

Žal pa smo se od nekaterih morali posloviti za vedno. Nepričakovano se je od nas poslo-vila dolgoletna prostovoljka gospa Polona Leskovec.

Glasbenika Frenk in Brane – Duo Frenki

Hodim po gozdu – pod nogami mi šumi listje. Dobil sem nalogo, da povem nekaj o sebi in prijatelju Branetu, s katerim že vrsto let kot prostovoljca zabavava stanovalce domov ostarelih. Pogled mi uhaja tja, kjer naj bi rasle gobe – z mislimi pa sem pri domači nalogi.

Torej: s petjem in igranjem kitare sem pričel v osmem razredu osemletke na Bledu. Sem samouk petja in igranja kitare. Imam torej šestdeset let delovne dobe. Mimogrede – našel sem jurčka – sicer je podoben meni, saj je že malo načet in tudi EMŠO mu je že potekel. Pa nič zato! Hodim naprej.

Z Branetom sva pričela zabavati ljudi leta 1979 v Podčetrtku, kjer smo skupaj dopustovali.

Spet sem našel jurčka; tudi ta je zelo podoben predhodniku.

Leta 2002 sem pričel kot solist s kitaro pre-pevati na rojstnodnevnih zabavah v DSO Preddvor ter na raznih čajankah v CSS Škofja Loka. V osnovi tvorimo trio in zadnje čase igramo skupaj po domovih za ostarele – naj-večkrat v Naklem.

Moji občutki so posebni – nekje globoko v sebi čutim srečo in zadovoljstvo, ko gledam te žalostno-vesele oči stanovalcev. Sreča pa je kot metulj, ki ti sede na ramo, vendar zelo kmalu odleti. Počasi prihajam na rob gozda. Spet sem ga našel – jurčka namreč – ta pa je podoben meni, ko sem bil mlad – no, še vedno se tako tudi počutim. Lepo se imejte!

Frenk Bobič in Brane Galjot, prostovoljca

15

Mi se imamo radi

V prejšnjem letu sem na pobudo kolegice Milice prevzela vodenje glasbenih uric v Trzinu. Čas ni bil ravno primeren, saj smo se srečevali ob četrtkih ob 16.00. Srečanja so se odvijala enkrat mesečno v večnamen-skem prostoru. Presenečena sem bila, da je prišlo toliko stanovalcev. Včasih nas je bilo čez dvajset.

Ugotovila sem tudi, da je veliko pevcev, ki so bolj poslušalci. Večino so pripeljali z vozički, nekateri tudi map niso mogli držati. Nekaj pa jih je prišlo samih.

Na začetku sem bila rahlo zaskrbljena, saj nisem poznala njihovih pričakovanj. Trema je minila in zdaj se že dobro poznamo. Ugotovila sem tudi, da so zadovoljni že samo, če pridem. Po vsakem srečanju smo se prijeli za roke in zapeli pesem Mi se imamo radi. Nato smo se malo posladkali.

V letošnjem letu pa se srečujemo ob torkih dopoldne vsakih štirinajst dni. Dobro se že poznamo po imenih in mislim, da se vsi tudi

dobro počutimo. Kljub častitljivim letom se tru-dimo, da naša pesem zveni tako, kot je treba.

V naših mapah je že štirideset narodnih in ponarodelih pesmi.

Ves čas seveda ne moremo peti. Pogovarjamo se o različnih stvareh o njihovi mladosti, pra-znikih, letnih časih, rešujemo uganke in se zabavamo še z drugimi igrami.

Lojze je na zadnje srečanje prinesel svojo zbirko pesmi. Nekaj sem jim jih prebrala. Pogo-varjali smo se tudi o Ivanu Hribarju in ljubezni do domovine.

Srečanja še vedno zaključujemo v krogu, če se le da, se primemo za roke, saj ni lepšega od dotika prijatelja.

Naše glasbene urice vedno hitro minejo. Želim, da bi vsi skupaj še dolgo prepevali in da bi naša, slovenska pesem vlivala veselje in radost v naša srca.

Dragica Kutoša, voditeljica skupine

16

V spomin

Poseben pečat Domu počitka Mengeš da-jejo tudi prostovoljci, ki lepšajo dneve sta-novalcem. Med njimi je bila dolga leta tudi Polona Leskovec, ki smo jo tako stanovalci kot zaposleni vzeli za svojo. Bila je tudi malo »naša« Polonca. S seboj je vedno je prinašala posebno energijo, ki je bila nalezljiva. Urice je krajšala predvsem stanovalcem z demenco ter jim prinašala zgodbe z različnih koncev sveta, saj je namreč rada potovala. Rada je pripovedovala tudi o športu, ki ji je bil blizu.

Nikoli ji ni bilo nič odveč in vedno je bila pri-pravljena priskočiti na pomoč. Že pred časom nam je povedala, da jo sedaj nekaj časa ne bo k nam, zagotovo pa se vrne vsaj jeseni. Nihče od nas ni slutil, da se naša srečanja ne bodo nadaljevala, saj je vmes posegla kruta usoda. S slovesom naše dolgoletne prostovoljke je ostala praznina, ki jo bomo skušali zapolniti z bogatimi spomini nanjo. Hvaležni smo, da nam jo je bilo dano spoznati ter za ves čas, ki nam ga je velikodušno namenila.

Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka

Osteoporoza

Osteoporoza je, po definiciji Svetovne Zdra-vstvene Organizacije (WHO), bolezen kosti, katere glavne značilnosti sta zmanjšana go-stota kosti in nastanek sprememb v njihovi strukturi. Takšne kosti so veliko krhkejše in lomljivejše. Pojav bolečine je pogosta težava.

Kosti se vse življenje neprestano obnavljajo. Tvorba kosti prehiteva njeno razgradnjo, vse dokler ne dosežemo največje kostne mase, kar se zgodi nekje do 30. leta starosti. Kasneje začnemo postopoma izgubljati kostno maso, kar se močno pospeši pri ženskah v prvih letih po menopavzi, nato pa se pri obeh spolih od-vija enako hitro. Ker imajo ženske na splošno manjšo kostno maso kot moški in poleg tega doživijo še obdobje hitre izgube kostne mase po menopavzi, ni presenetljivo, da je med bolniki z osteoporozo kar 80 odstotkov žensk.

Fiziološko staranje vodi do vrste omejitev funkcij, ki jih je potrebno upoštevati. Po-

sledice upadajoče motorične spretnosti so pogosti zdrsi in motnje v ravnotežju, kot tudi nerodni padci, pri katerih lahko pride do tipičnih zlomov kot npr. zloma kolka oz. vratu stegnenice, vretenc in zapestja. Fizio-loško pogojeno usiha tudi mišična masa, zato se v starosti zmanjša groba moč mišice.

Fizioterapija za bolnika z osteoporozo ne pred-stavlja zgolj simptomatičnega lajšanja težav, temveč tudi na fiziološki in učinkovit način pospešuje gradnjo kosti.

Osebe z osteoporozo morajo biti posebej previdne zaradi povečanega tveganja za na-stanek prelomov. Vadba in aktivnost morata biti individualno izbrana ter prilagojena zdra-vstvenemu in funkcionalnemu statusu bolnika. Izbor vaj temelji na testiranju pacientovih zmogljivosti, pri čemer se moramo držati na-slednjih načel: individualnost, progresivnost, vztrajnost in vrednotenje uspehov. Vaje za

17

moč imajo pozitiven vpliv na gostoto kosti. Ta vpliv je še pomembnejši zato, ker se ob pozitivnem delovanju na kosti krepijo tudi mišice, ki so aktivni zaščitni steznik. Izbiramo vaje proti uporu in vaje za krepitev posameznih mišičnih skupin (dvigovanje lažjih uteži, vaje z elastičnimi trakovi, uporabo lastne teže). Vsekakor pa je potrebno vključiti tudi vaje brez obremenitve, kamor sodijo vaje za ravno-težje, vaje za boljšo držo in funkcionalne vaje, ki pripomorejo k manjšemu številu padcev. Poleg tega je treba poskrbeti tudi za razte-zanje mehkih tkiv in sklepov. Izometrične in pliometrične obremenitve so primernejše in učinkovitejše od vaj klasičnega izotoničnega tipa, pri katerih večkrat nastanejo nekatere oblike zloma.

V našem domu se zavedamo, da z redno in primerno vadbo omilimo posledice osteo-poroze, ohranjamo motorične sposobnosti stanovalcev in posledično preprečujemo padce. Z različnimi protibolečinskimi tera-

pevtskimi postopki lajšamo bolečine. Naše stanovalce skušamo v čim večji meri motivirati za sodelovanje pri skupinski jutranji vadbi, ki vključuje dihalne vaje, vaje za gibljivost, mišično moč, vzdržljivost, ravnotežje in koor-dinacijo. Dnevno izvajamo tudi treninge hoje. Vsakega stanovalca obravnavamo posebej in zanj prilagodimo navodila in priporočila. Vzpodbujamo jih, da lahko tudi sami z vsako-dnevnim izvajanjem vaj in določenih opravil veliko prispevajo k izboljšanju koordinacije, ravnotežja, mišične moči in gibljivosti ter tako k večji samostojnosti.

Prav tako je pri preprečevanju padcev po-membno odpraviti vse arhitektonske ovire v domu (tla brez pragov, nedrseče površine itd.) in uporabljati medicinsko tehnične pri-pomočke za hojo (hodulja, bergle itd.). Velik pomen ima tudi kakovostna prehrana, uživanje dovolj velikih količin kalcija, zadosten vnos vitamina D.

Saša Nastran, dipl. fizioterapevtkaUrška Kos, dipl. fizioterapevtka

18

Jesen zivljenja

Leto je zopet naokoli in jaz se še vedno srečna, vesela sprehajam s svojim možem po hodnikih Doma počitka Mengeš.

Hvala Bogu, vodstvu in vsem uslužbencem v domu. Res hvala vsem. Nikoli nam ni dolgčas,

poskrbljeno pa je za vse, kar starejša oseba s kroničnimi težavami potrebuje.

Res pa bi bilo lepo, če bi imela tudi naša država kaj več razumevanja za nas in nam pomagala.

Terezija Turk, stanovalka

Kostanjček zaspanček na veji sedi, ves vesel se v dolino spusti.

Pristal je tu pri nas v Domu počitka Mengeš in nas razveseljeval na kostanjevem pikniku. Na rajanju smo uživali ne samo ob kuhanem

kostanju, ampak tudi v bogato obloženih mizah, glasbi, petju, smehu in klepetu.

Bilo je lepo, nikomur se ni mudilo domov. Hvala vsem, ki so pomagali pri pripravi piknika.

Breda Šere, stanovalka

Kostanjev piknik v Domu pocitka Mengeš

19

V petek, 11. oktobra 2019, so v našem domu v Trzinu gasilci izvedli operativno vajo ob mesecu požarne varnosti. V njej je sodelovalo več gasilskih društev iz okoliških krajev.

Namen vaje je bil ugotoviti usposobljenost za gašenje požara in tehnično reševanje ter oskrbo ponesrečencev iz večstanovanjske zgradbe.

Zagorelo naj bi v kletnih prostorih stavbe, nato pa se je požar razširil tudi na ostale dele stavbe, kjer je ostalo ujetih več oseb. Ob pri-hodu so se gasilci lotili gašenja požara in

iskanja pogrešanih oseb. Zaradi gostote dima so morali uporabljati dihalne aparate, iz zgornjih nadstropij pa je ponesrečence bilo potrebno reševati tudi z lestvijo.

Vsi ponesrečenci so bili pravočasno najdeni in strokovno oskrbljeni.

Takšne vaje niso same sebi namen, temveč so namenjene preverjanju usposobljenosti gasilcev in gasilske opreme ter so hkrati tudi usposabljanje za posredovanje v primeru resničnih intervencij.

France Bevk, vodja tehnične službe

Gasilska vaja

20

Reševanje križank

Na oddelku A2 zelo radi rešujemo križanke. To je ena izmed najljubših aktivnosti neka-terih stanovalcev.

Križanke rešujemo skupaj, saj več glav več ve. Terapevt ali stanovalec glasno prebere geslo in vpisujeta rešitev v križanko. Ostali stanovalci pa glasno razmišljajo in odgovar-jajo, katera beseda bi bila ustrezna rešitev. Včasih se zgodi, da ne poznamo rešitve. Takrat si pomagamo z internetom. Poiščemo rešitev, obenem pa pridobivamo nove infor-macije in znanje, ki nam pride še kako prav pri nadaljnjem reševanju križank.

Reševanje križank ni samo miselna aktiv-nost, pač pa vzpodbuja tudi sodelovanje

stanovalcev, komunikacijo, poslušanje drug drugega in še bi lahko naštevali. Še posebej pa sta pomembna zadovoljstvo in veselje, ko nam križanko uspe rešiti v celoti.

Martina Bučar, dipl. delovna terapevtka, animatorka

Aktivnosti na oddelkih za osebe z demenco

Igrali smo odbojko

Spremljali smo evropsko prvenstvo v od-bojki, na katerem so si naši odbojkarji prii-grali srebrno kolajno.

Navijaški vročici smo se pridružili tudi na od-delku za osebe z demenco, kjer smo odigrali tekmo med oddelkoma A1 in A2. Čeprav smo igrali z balonom, menimo, da nam je šlo odlično. Borili smo se prav vsi; tako na eni kot na drugi strani.

Po koncu tekme nas je naša kuhinja nagra-dila s sokom in piškoti. Vsi zadovoljni in nihče poražen smo se posladkali in skupaj zapeli. Beba Prošič, animatorka

21

Ko so hladni zimski dnevi počasi začeli ugašati in je na prag stopila pomlad ter topli dnevi in kmalu nato poletje, smo zaposleni skupaj staknili glave in se odločili, da stanovalcem z demenco, ki sami brez spremstva ne morejo z od-delka, polepšamo dneve s projektom, ki smo ga poimenovali Poletje pod men-geško marelo. Ekipa zaposlenih se je zbrala vsak dan ob enih ter pospremila stanovalce varovanih oddelkov na krajši sprehod na domsko dvorišče, nato pa smo ob klepetu, miselnih igrah in prepe-vanju posedeli na klopeh pred domom v senci, ki nam jih nudijo senčniki, ki smo jim skupaj s stanovalci nadeli ime Mengeške marele. Prijazni kuharji so nas večkrat presenetili s sladoledom in slaščicami iz kuhinje.

Jesen je čas radosti zemlje in zrelosti njenih plodov. Jesen je lepa, barvita in pestra, čeprav je včasih tudi težka in otožna.

Ko sem na mizo postavila polno škatlo zrelega fižola v ovoju, sem opazila veliko delovno vnemo. Oči so opazile, da je nekaj zani-mivega na »obzorju«. Roke so kar same zagrabile dar letošnjega vrta in v slabi uri je bil dobršen kup fižola oluščen. Zvok lupin je prijetno škrabljal v ozadju in misli so se umirile s prepletanjem med prsti. Veseli smo bili opravljenega dela in vidnega rezultata. Čez nekaj časa smo še malo zapeli ob spremljavi novih glasbenih inštrumentov, narejenih iz naravnih materialov. Zanimiva ideja bi bila tudi, če bi sami izdelali varne in zanimive glasbene inštru-mente morda kar iz fižola, orehov, lubja, školjk itd. In že je bilo tu kosilo. Jesenski čas je ob delu hitro tekel. Tako smo smiselno preživeli dopoldan.

Urška Zabret, dipl. delovna terapevtka, animatorka

Luščenje fižola

Poletje pod mengeško marelo


22

Recept za cokoladno torto z orescki

Sestavine:• 300 g polnozrnatih piškotov• 100 g mandljev• 100 g arašidov• 100 g indijskih oreščkov• 9 žlic vode• 120 g kokosovega sladkorja• 1,5 dl kokosovega olja• 50 g kakava v prahu

Preliv: • 100 g temne čokolade• 0,5 dl kokosovega olja

Postopek:

V multipraktiku zmeljemo piškote in oreščke ter zmes pretresemo v posodo. V kozico damo vodo, kokosovo olje ter kokosov sladkor. Počasi segrevamo, da se sestavine lepo stopijo in pazimo, da se zmes ne zažge.

Ko je zmes pripravljena, jo vlijemo v posodo z zmletimi oreščki in piškoti. Dobro preme-šamo in pripravljeno maso razdelimo na tri dele (najboljše je, da jo damo v tri posodice). V eno maso nato vmešamo kakav, da dobimo dve svetli in eno temno plast.

V pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko, damo najprej eno svetlo plast in jo lepo porazdelimo po dnu. Dodamo temno

plast in jo lepo porazdelimo po svetli plasti. Lahko si pomagamo tudi tako, da jo zunaj na peki papirju razvaljamo, nato pa po kosih »prenesemo« na prvo plast. Sledi še tretja, ponovno svetla, plast.

Stopimo temno čokolado in kokosovo olje ter zmes polijemo po vrhu torte. Hladimo v hladilniku približno eno uro.

Kot vsako leto je naša kuhinja tudi letos poskrbela za smeh; saj veste, malo za šalo, malo zares …

»Gospod direktor,« pove Janez, »danes je minilo trideset let, odkar sem v firmi.«

»Imate pa srečo, katera slovenska firma pa po toliko letih še ni šla v stečaj!«

Natakar v večji restavraciji vstopi v kuhinjo in išče enega od kuharjev. Končno ga najde v manjšem prostoru poleg kuhinje, ob sebi pa ima ogromen kup na koščke narezanih žemelj.

»Ja kaj pa počneš?« ga je presenečeno vprašal.

»Želim speči pecivo, pa v receptu piše: »Nareži tri dni stare žemlje. No, jaz jih režem šele dva dni!«

Robert Groznik, kuhar

23

Ali ste vedeli – 3. del

Vsako leto, ko me urednica Spominov Andreja Gogala povabi, naj kaj napišem za naše Spomine, razmišljam, o čem naj pišem. Pa sem si rekla: pa pojdimo po ustaljeni poti in zopet bom natrosila nekaj zanimivosti, ki jih morda še ne vedo vsi.

Torej, ali ste vedeli, da:

• Povprečno človeško oko zazna približno milijon barv.

• Da naš nos lahko zazna oziroma razloči več kot 10.000 vonjev.

• Da naša ušesa in nos rastejo vse življenje.

• Najmanjša kost v človeškem telesu je stremence v srednjem ušesu. Dolgo je približno 2,5 mm.

• V našem telesu je 10-krat toliko bakterij kakor telesnih celic. Dejstvo je, da imamo v ustih več bakterij, kot je ljudi na svetu.

• Naše srce udari približno 100.000-krat dnevno.

• Naše telo dnevno zamenja 500 milijonov kožnih celic, tako, da enkrat do dvakrat mesečno obnovi zunanji sloj kože.

• Približno 98 odstotkov telesnih atomov se zamenja vsako leto.

• Vsaka oseba je edinstvena. Saj že vemo, da ima vsaka oseba svoj prstni odtis. Toda ali veste, da ima vsaka oseba tudi svoj odtis jezika in vzorec šarenice?


24

Rešitev krizanke

GESLO:

IME IN PRIIMEK:

NASLOV:

Kupon s pravilnim odgovorom in svojimi podatki izrežite in ga oddajte v recepciji doma do 15. januarja 2020. Žrebanje bo javno in bo potekalo v Domu počitka Mengeš januarja 2020. Čakajo vas lepe nagrade.

24

Krizanka

1. Steklenica po domače2. Stanovalce, ki ne morejo hoditi

posedamo na …3. Pri obrokih sedimo za …4. Svetnik, ki goduje 11. novembra5. Okrogel pripomoček, s katerim

telovadimo, lahko si ga tudi podajamo

6. Usedemo se na …

7. Vsako jutro ob 9.00 imamo v domu jutranjo …

8. Dom počitka Mengeš ima enoto v kraju …

9. Okras, ki visi na steni10. Pripomoček za hojo11. Kosilo nam pripravi domska …12. Najlepši mesec v letu je13. Naši fizioterapevtki je ime …

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

25

Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš

November 2018Spoznavni dan z učenci OŠ Mengeš MavričnikiNastop MePZ PentakordNovoletna ustvarjalna delavnica MartinovanjeZabava ob peki palačinkZdrav slovenski zajtrk

December 2018MiklavževanjeNovoletna ustvarjalna delavnica z učenci OŠ Mengeš Božično-novoletna zabavaNastop učencev OŠ MengešPraznična tombolaObdaritev stanovalcev – Karitas MengešKoncert komornega zbora Mengeški zvon in okteta Mi ter družine ČukPetje božičnih pesmiBožično-novoletni koncert MePZ Svoboda Mengeš

26


Januar 2019Nastop ljudskih pevk Predic in žrebanje nagradnega vprašanjaKoncert ŽPZ Stane Habe iz DomžalNastop učencev glasbene šole MengešKoncert pevske skupine DU Žerjavčki iz Trzina

Februar 2019Koncert MPZ Solidarnost KamnikŠportne igre z učenci OŠ Mengeš MavričnikiKoncert Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa DomžaleTombola

27


Marec 2019Pustna zabavaKoncert učencev OŠ MengešKoncert gospe Mete Zupančič in gospe Joži KališnikNastop pevcev in godcev ljudskih pesmi StudenčekZabava ob peki palačink

April 2019Vaje za krepitev spomina Lekova tombolaUstvarjalna delavnica – izdelovanje butaricUstvarjalna delavnica – pletenje košaricUstvarjalna delavnica – barvanje pirhovOgled filma JezusNasaditev terapevtskega vrtaNastop DU VodiceVaje za krepitev spomina z učenci OŠ Mengeš Mavričniki

28


Maj 2019Predavanje za stanovalce in svojce dr. Mateje Lopuh: Starostna krhkostZabava ob peki palačinkIgrica učencev OŠ Komenda Moste

Junij 2019Izlet v Arboretum z učenci OŠ Mengeš MavričnikiSladoledni piknikNastop MePZ DU Bukovica Šinkov TurnIzlet v Arboretum Volčji PotokNastop veteranov mengeške godbe

29


Julij 2019Športne igre s sladoledomUstvarjalna delavnica – izdelovanje čestitkDruženje na dvorišču doma s stanovalci varovanih oddelkovIzlet na BrezjeDruženje ob sladoledu na domski terasi

Avgust 2019Ustvarjalna delavnica – barvanje bombažnih vrečkSladoledni piknikVaje za krepitev spomina

30


September 2019Ustvarjalna delavnica – jesenska dekoracijaŠportne igre s sladoledomIzlet v Oranžerijo ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Oktober 2019OktoberfestKostanjev piknikUstvarjalna delavnica – izdelovanje cvetličnih aranžmajevVaje za krepitev spominaZabava ob peki palačink

31

Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš

OKROGLI JUBILEJIDevetdeset let so dopolnili:Magdalena HočevarAngela KestnarAntonija MarinšekAntonija VisterAlojzija HartmanAngela ZupanBogdan JuteršekMarica RitonjaMihaela KumpMihaela KavčičZofka MlakarTerezija Smodiš

32

Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš

33

Prijateljstvo

»Dokler imamo spomine,obstaja preteklost,

dokler imamo upanje,nas čaka prihodnost,

dokler imamo prijateljstvo,je lepa sedanjost …«

(Neznani avtor)

Živimo v svetu, ki pred vrednote, kot so pošte-nost, ljubezen, prijateljstvo, pomoč sočloveku, postavlja egoizem, hlastanje za materialnimi stvarmi, goljufije in zavist. Žal te novodobne »vrednote« človeka ne osrečujejo, ga notranje ne izpolnjujejo. Zato sem še toliko bolj za-dovoljna, da delam v kolektivu, kjer kljub preobilici dela in občasnemu nestrinjanju

vladata prijateljstvo in razumevanje. Kadar se kdo znajde v stiski, znamo stopiti skupaj in ponuditi roko.

Zavedanje, da se lahko obrneš na sodelavca, ko potrebuješ pomoč, odvzame težo dnevu. V veselje in čast mi je, da sem del kolektiva DP Mengeš, enota Trzin.

Nataša Omahna, sr. medicinska sestra

34

Bilo je leto 1956. Trije študentje, dva kolega in jaz smo se odločili, da bi odkrivali daljne dežele – sever Evrope. Na mednarodno de-lovno akcijo naj bi nas peljala pot. A se je že na začetku zalomilo. Dovoljenj študentske organizacije, ki smo jih potrebovali, nismo dobili. Po moji intervenciji pri zvezi v Beo-gradu so vodilni v Ljubljani odhod dovolili samo meni.

Trmasta kot vedno sem se odločila za pot sama, in to z nahrbtnikom na hrbtu in dvi-gnjenim palcem. Na sever Norveške, do Narvika in bližnjega otoka, kjer naj bi bila mednarodna delovna akcija organizacije Service Civil International.

Morda se kdo sprašuje, zakaj v svojih spo-minih obujam prav to pot. A naključje je hotelo, da sem prav ob takratni priložnosti srečala svoje najboljše prijatelje – mlade Norvežane, ki so postali in ostali moji re-snični prijatelji. Dokler nas smrt ni ločila.

Že samo popotovanje na daljni sever se je izkazalo za zelo zanimivo. Med drugo svetovno vojno je bilo na Norveškem kar nekaj taborišč z jugoslovanskimi interniranci. Med drugim so gradili cesto proti severu dr-žave, ki so jo Norvežani poimenovali »krvava

pot«. Moj voznik je ustavil na polarnem krogu in me pospremil do spomenika ju-goslovanskih internirancev na polarnem krogu. Moji vozniki so mi pripovedovali o hrabri Laponki, ki so ji nadeli ime »Mama Karasjok«. Nekaj let kasneje je naključje hotelo, da sem jo srečala v Karasjoku.

Mednarodna delovna akcija je bila na otoku Senja blizu Narvika. Sadili smo mlade smre-čice, da bi morda zrasle v smrekov gozd. V taboru smo bili študentje iz vseh vetrov: iz držav Evrope, Amerike, do Avstralije. Pisana družba. V spominu pa so ostala prijetna srečanja z domačini, ki so nas pogosto po-vabili na kavo in domače pecivo.«

V tistih dneh po zaključku naše delovne akcije se je na Norveškem mudila jugoslo-vanska delegacija, da bi se Norvežanom zahvalila za vso pomoč, ki so jo prebivalci tistih krajev nudili našim internirancem. Svečanost ob odprtju spomenika naj bi bila v mestecu Rognen, južno od Narvika. In predstavniki jugoslovanske ambasade na Norveškem so me povabili, naj se ob tej pri-ložnosti pridružim jugoslovanski delegaciji.

Ta moja norveška pot pa se je zaključila na poseben, nepričakovan način. Predsed-

nica norveške organizacije SCI, na Norveškem imenovana »International Dugnad,« Inger Fostvedt, me je povabila v svoj dom, organizirala delo v bli-žnjem hotelu, kjer sem deset dni pomivala posodo in zaslu-žila denar za pot domov.

Ob tej gesti povsem tujih ljudi, ki sem jih srečala prvič v živ- ljenju, sem takrat sklenila:

Prijateljstva, ki ostanejo

Obisk Norveških prijateljev v Veli Luki

35

če bom kdaj imela svoj dom, bodo njegova vrata široko odprta znancem in prijateljem.« In tej svoji odločitvi se nisem v življenju nikoli izneverila. Z Inger in njeno družino smo ostali veliki prijatelji vse do njene smrti.

Na Norveško sem se nekajkrat vrnila. Še enkrat na mednarodno delovno akcijo na severu, pa na streho Evrope – Nordkapp, kjer sem doživela polnočno sonce in jutranjo zarjo hkrati v polnem sijaju. Inger in Einerju pa sta se pridružili še Edith in Hoegevold in njena sestra Lise. Pot je postala dvosmerna, do Ljubljane in celo do Dalmacije.

Sredi sedemdesetih let so se moji norveški prijatelji odločili, da odpotujemo v Dalma-cijo, da vidijo Velo Luko in se srečajo z mojim

prijateljem Perico. Tako smo se dve družini in jaz zbasali v večji avto in jo mahnili prek bosanskih planin proti Dalmaciji. In v Veli Luki nam je Perica s svojo klapo v konobi ob obali, pripravil pravi koncert dalmatin-skih pesmi. Navdušeni so se vrnili domov na daljni sever.

Dobro desetletje pozneje ob Peričini smrti so bili prav ti moji norveški prijatelji tisti, ki so s povabilom v Oslo in letalsko karto za Harstad želeli olajšati moje trpljenje ob izgubi.

In še dodatek: lansko leto ob moji devet-desetletnici je iz daljnega Harstada na Nor-veškem prispela čestitka od Lisine hčerke Sissel.

Za prijatelje si je treba čas vzet,se poveselit in kdaj znat potrpet …

saj za prijatelje je dobro le najboljše.

(Andrej Šifrer)

Boža Smagur, stanovalka

Obisk pri Lise in njeni hčerki Sissel v Harstadu

36

V prenovi so sodelovali tudi električarji, ple-skarji, mizarji, oblikovalci železa ter arhitekt, ki je zasnoval glavno pridobitev – tabernakelj. Vsa prenovitvena dela so potekala pod budnim očesom župnika Boštjana Gučka, ki je zagotovil tudi večino finančnih sredstev za ta namen. Ob priložnosti blagoslova prenovljene kapele je Dom obiskal ljubljanski nadškof in metro-polit msgr. Stanislav Zore, ki je v skupnem prostoru daroval sveto mašo, pri kateri so bili prisotni stanovalci, svojci, direktorica in drugi zaposleni Doma, predstavnice Karitas Trzin, župan Peter Ložar, župnijski pevski zbor ter ostali obiskovalci. Nadškof se je v nagovoru zaposlenim iskreno zahvalil, da svoj poklic opravljajo vestno in srčno ter tako stanovalcem lajšajo stiske in bolečine, ki so povezane s staranjem. Stanovalce pa je pozval, da skušajo čim bolj potrpežljivo prenašati svoje težave in z razumevanjem spremljajo tako osebje kot svoje svojce, ki k njim prihajajo tudi vsak

s svojimi stiskami vsakdanjega življenja. Po končani maši je sledil blagoslov prenovlje-nega prostora in tabernaklja, ki bo odslej še bolj vabil posameznike ali skupine k molitvi. Za zaključek se je župnik Boštjan zahvalil za-poslenim in vsem sodelujočim mojstrom ter izročil lepa knjižna darila, direktorica pa je nadškofu in župniku podarila izdelka naših stanovalk. Druženje se je nato nadaljevalo še ob pogostitvi in sproščenem pogovoru.

Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka

Po daljšem času prizadevanj za prenovo kapele v Enoti Trzin je ta konec septembra dobila svojo končno podobo. Z odstranitvijo neuporabnega podesta je prostor postal večji in lažje dostopen tudi za tiste, ki morajo za gibanje uporabljati invalidski voziček.

Prenova prostora za molitev v Enoti Trzin

37

Prvi oktober je že od leta 1990 mednarodni dan starejših, zadnje desetletje pa na isti dan obeležujemo tudi mednarodni dan kave. V trzinski enoti Doma počitka Mengeš smo se odločili, da primerno počastimo oba spomina hkrati, zato smo se pred kosilom z večjo skupino stanovalcev odpravili na krajši sprehod ob Pšati, mimo šole do lokala Lagoja, kjer so nas prijazno sprejeli in po-stregli s svežo, dišečo kavo. Obiskali sta nas tudi direktorica in vodja zdravstvene službe, ki sta si kljub številnim obveznostim vzeli čas za klepet. Ker se je pohoda udeležilo kar

23 stanovalcev, mnogi pa za gibanje potre-bujejo oporo, rolator ali voziček, smo morali zagotoviti tudi dovolj spremljevalcev. Vse službe doma (fizioterapija, delovna terapija, socialna služba, zdravstveno-negovalna služba) smo združile moči in ob pomoči prostovoljca Sandija in naših pripravnikov stanovalcem omogočili lepo dopoldne. To-vrstni pohod smo organizirali prvič, zaradi uspešne izvedbe pa smo se odločili, da ga bomo ponovili vsako leto na ta dan, če bo le tudi vreme na naši strani.


Sprehod ob dnevu starejših

38

Popotovanje od Trzina do Predmeje

Udeleženci geografskega krožka, ki ga vodi študent geografije in germanistike Haris, smo se meseca maja podali na izlet, katerega idejni oče je bil Marjan Likar. Med vožnjo po poti, ki je bila vnaprej skrbno načrtovana, je vodič Haris udeležence podučil o geografskih značilnostih krajev. Prvi postanek je bil na Vrhniki, nato pa je sledila vožnja skozi Logatec, Godovič, Črni vrh in po ovinkasti poti na Sinji vrh, kjer nas je pričakalo pravo presenečenje – razgled, ki bi še slepemu odprl oči. Oko je seglo vse do Učke, Krasa, Piranskega zaliva, Doberdoba, vse to pa je Marjan pospremil z zanimivimi zgodbami in podrobnostmi. Po okrepčilu v gostišču smo odšli do Otlice in nekateri tudi peš do Otliškega okna. Ker je ura že davno odbila poldne, je bilo treba napolniti lačne želodčke, zato smo obiskali slovito Kočo Edmunda Čibeja na Predmeji in tam uživali ob okusni domači

polenti z merjaščevim golažem. Po obilnem ko-silu je sledil ogled spomenika materi Gorjanki, ruske kapelice in obeležja Jožefu Resslu, ki je izumil ladijski vijak. Na poti proti Ajdovščini smo postali pri izviru Hublja in rimski utrdbi Ad Pirum na Hrušici ter pri vojaški utrdbi nad Kalcami. Edinstveni izlet nam bo vsem ostal v lepem spominu, predvsem zaradi prizadevnosti vodiča Marjana, ki se je izkazal kot odličen organizator in poznavalec tega dela Slovenije.

Izleti clanov Centra aktivnosti za starejše Trzin

Izlet na Dunaj

V četrtek, 30. maja, smo udeleženci tečaja nemščine obiskali Dunaj. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred domom in se z minibusom in odlično vodičko Gabrijelo odpeljali proti Av-striji. Med vožnjo proti Dunaju nam je vodička predstavila zgodovinske in kulturne znameni-tosti Avstrije in glavnega mesta. Z vožnjo po ringu smo si ogledali glavne znamenitosti – opero, parlament, mestno hišo, Uranio in druge stavbe. Načrte za Uranio je izdelal slovenski arhitekt Maks Fabiani, Dunaju pa so dali svoj pečat tudi Jože Plečnik, Boris Podrecca in Jurij Slatkonja, ustanovitelj zbora Dunajski dečki. Ogledali smo si mestni park, gledališče, Trg Marije Terezije, cerkev sv. Avguština. V parku Rosengarten smo uživali v ogledu več sto vrst vrtnic, ki so zaradi svoje oblike in barve prava

paša za oči in so bile prav takrat v polnem razcvetu. Obiskali smo tudi priljubljeno točko – palačo Schoenbrunn, Karlovo cerkev in muzej Albertino, ki je največja evropska galerija gra-fike. V znanem hotelu so si nekateri privoščili znamenito Sacherjevo tortico. Nazadnje smo postali še pred stavbo Hundertwasserhaus, ki slovi po svoji nenavadni obliki in barvi. Domov smo se vrnili polni vtisov in novih spoznanj.

Majda Šilar, članica CAT

Štefan Skočir, član CAT

39

Izlet v Madrid

Študentje, ki se v okviru CAT učimo španščino, smo se tudi letos odločili za potovanje v Španijo. »Todos los caminos llevan a Madrid« oz. »Vse poti vodijo v Madrid« smo si rekli in v petek, 4. oktobra, odleteli na pot z Iberio. Po pristanku na letališču in namestitvi v hotelu nam je popoldan ostalo še nekaj časa, da smo odšli v center mesta.

Soboto smo namenili kulturi – obiskali smo galerijo kraljice Sofije in si ogledali najpo-membnejša dela. Med njimi je najbolj znano delo slikarja Picassa Guernica, ki ima močno sporočilo. Tako kot lani, ko smo obiskali Andaluzijo, smo študentje pripravili predsta-vitve pomembnih muzejev, gradov, krajev in ljudi. Tudi brez stikov z domačini ni šlo, saj je Madrid pravo mesto za učenje. Na vsakem koraku smo lahko videli, kako to milijonsko mesto živi in diha, opazovali ogromne zgradbe in se preprosto čudili. Najprej smo se povzpeli na grič nad mestom in si ogledali Templo de Debot, ki je egipčanskega izvora, alejo Gran Vie, Plazo del Sol, kjer poteka novoletno ra-janje, Plazo Mayor, palačo Cibeles in bolšji trg, ki privablja številne turiste. V Madridu si je vredno ogledati tudi parke – pljuča Madrida – namenjene počitku, sprehodom, predstavam, rekreaciji in igri otrok. V hotel smo se vračali prijetno utrujeni, v glavah pa so šumele šte-vilne nove španske besede in fraze.

V nedeljo smo se z dvema kombijema od-pravili na obisk Toleda in Segovie. Tokrat sta nam marsikaj povedala naša vodnika Ricardo in Edgar. V španščini seveda, če pa le ni šlo, sta povedala tudi po angleško. Ogledali smo si katedralo, v Muzeju svetega križa pa slike El Greca, se sprehodili skozi judovsko četrt in se čudili ozkim in zavitim ulicam mesta. Čakala nas je še Segovia in tamkajšnja trdnjava, ki je s svojimi stolpiči in okraski prepričala Walt

Disneya, da je posnel film o Trnuljčici. Navdu-šeni pa smo bili tudi nad akvaduktom, ki je Segovii dovajal svežo vodo iz 15 km oddaljenih gora, danes pa je nekakšen zaščitni znak mesta. Postavili so ga Rimljani v 1. stoletju našega štetja. Zgrajen je brez malte, vanj je vgrajenih čez 20.000 neenakih granitnih blokov. Ima 163 lokov – najvišji sega 28 m visoko.

Ponedeljek dopoldne smo izkoristili za nakupe in krajše oglede ter vožnjo na letališče Barajas. Tam pa nas je čakalo presenečenje. Prevo-znik Iberia je peterici iz naše skupine dodelil status SBY, kar pomeni, da smo bili prepuščeni dobri volji prevoznika, ali bi nas vzel na krov letala. Na žalost se dvema udeleženkama ni uspelo vkrcati na letalo in sta z zamudo prišli v Benetke šele naslednje jutro.

Hvaležni smo Zali, naši »profesorici«, da je pripravila tako zanimiv program, zahvala pa gre tudi Črtu, ki je mojstrsko uporabljal pod-zemno železnico za bliskovite premike po Madridu. Hasta la vista, España!

Aleksander Čičerov, član CAT

40

Nestanovitna vremenska napoved, ki bi bila bolj primerna za muhasti april kot pa za po-letni avgust, nas ni odvrnila od tega, da ne bi izpeljali prireditve na prostem ob prilo-žnosti uradnega odprtja na novo urejenega vrta ob trzinskem domu starejših. Skoraj vseh 57 stanovalk in stanovalcev trzinske enote Doma počitka Mengeš smo uspeli privabiti na plano, da so skupaj z ostalimi prisotnimi občani zapolnili prav vse kotičke vrta. Naj-prej je zbrane nagovorila direktorica doma, Lidija Krivec Fugger, nato župan, Peter Ložar, in nato še predstavnica stanovalcev, gospa Boža Smagur. Vsi so poudarili, da je nov vrt

ali mini park dobrodošla pridobitev za vse stanovalce in njihove svojce, saj smo z njim pridobili dodaten prostor za sproščanje, za športne aktivnosti in druženje. Vrt, opremljen z novimi klopcami, mizicami, visoko gredo in zelenimi površinami pomeni večjo možnost za neposreden stik z naravo, ki ga zaradi lokacije doma sredi mesta sicer kar primanjkuje. Da bi vrt dobro služil svojemu namenu in se na njem ne bi dogajale neželene nesreče, je trzinski župnik, Boštjan Guček, nad njim in navzočimi priklical tudi božji blagoslov. Seveda pa nismo pozabili tudi na naše želodce – vsi zbrani so bili deležni kozarčka penine in sočne torte iz domske kuhinje, vse to ob zvokih razigranega tria Frenki. Žal pa nam z vsem naštetim ni uspelo povsem pregnati nevihtnih oblakov, ki so nas sredi veselega razpoloženja pregnali pod streho. V skupnem prostoru doma smo ob zvokih harmonike, kitare in kontrabasa nadaljevali s praznovanjem in postregli še s sladoledom, ki je v poletnem času tudi med starejšimi nepogrešljiva sladica. Upamo, da bo naš vrt, ki je bil urejen na pobudo direktorice in sofinanciran s strani Občine, dobro obiskan in izkoriščen.


Otvoritev prenovljenega vrta

41

SamKo si osamljen in bolan,

ne obupaj, v življenju nisi sam.Na svetu mnogo je ljudi,ki bolj nesrečni so kot ti.

Če bi ljubezen vladala povsod,kako bi srečen bil Slovencev rod,

ker pa sovraštvo tli med nami, v našem času sreče ni!

Ne išči si sreče v drugih ljudeh,najdi jo v sebi pod plastmi

napuha, ljubosumja, zavisti.

Ne živi v strahu, žalosti, temi,resničnih razlogov pač niin vsi porajajo se v tebi!

Odvrzi obup, brezvoljo, strah,veseli se drobnih uspehov življenja,ne segaj po zvezdah, odmikajo se,

izpolnijo pa ne življenja smoter.

Prepusti se toku, plavaj z njim,osvobodi vseh življenja se skomin,

ne tekmuj z drugimi, sodelujin kot otroka v sebi neguj,

veseli se tujih uspehov, jih spoštuj,kot da bi del tebe bili!

Zaželi srečo vsem, ki sovražijo te,saj največ jo potrebujejo za sé.

Sprejmi se takega, kot si,osvobodi se senc preteklosti,

odvrzi masko, odkrij dušo, srce,v podobi novi se videl boš nekega dne!

Alojz Muhar, stanovalec

42

Prireditve in izleti v Enoti Trzin

November 2018Ustvarjalna delavnica – barvanje bombažnih vrečkMartinovanjeUstvarjalna delavnica z učenci OŠ TrzinNastop recitacijske skupine iz TrzinaKoncert ŽPZ Ivan Cankar iz Ljubljane

December 2018MiklavževanjeBožično-novoletna zabavaDruženje stanovalcev s trzinskimi tabornikiPraznična tombola Ustvarjalna delavnica z učenci OŠ TrzinVaje za krepitev spominaObdaritev stanovalcev – Karitas TrzinNastop pevske skupine Rožmarin

4343


Januar 2019Nastop učencev OŠ RodicaKoncert pevske skupine DU Žerjavčki iz TrzinaGospodinjska skupina – peka piškotovŠportne igreNastop ŽPZ Stane Habe iz Domžal

Februar 2019TombolaNastop Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale

Marec 2019Nastop otrok iz vrtca TrzinUstvarjalna delavnica izdelovanje zajčkov iz papirjaNastop ŽPZ TrzinkeNastop DU VodiceŠportne igrePustna zabavaKoncert pevske skupine DU Žerjavčki iz TrzinaZabava ob peki palačink

44


Maj 2019Zabava ob peki palačinkŠportne igreNastop učencev OŠ TrzinIzlet v Arboretum Volčji PotokTombolaVaje za krepitev spomina

April 2019Koncert Komornega moškega zbora LekUstvarjalna delavnica – izdelovanje butaricNastop učencev OŠ TrzinUstvarjalna delavnica – pletenje košaricNastop otrok iz vrtca Trzin s predstavo Zvezdica zaspankaUstvarjalna delavnica – barvanje pirhov

4545


Junij 2019Nastop tamburaške skupine sv. Mihaela GrosupljeNastop učencev OŠ Trzin

Julij 2019Sladoledni piknikZasaditev terapevtskega vrtaŠportne igre s sladoledomVaje za krepitev spominaUstvarjalna delavnica – izdelovanje čestitkIzlet na Brezje

Avgust 2019Otvoritev prenovljenega vrta Sladoledni piknikVaje za krepitev spomina

46


September 2019Predavanje – Zdravilna zeliščaKoncert MePZ DU Bukovica Šinkov TurnUstvarjalna delavnica – jesenska dekoracijaTombolaKoncert MePZ DU Kamnik

Oktober 2019OktoberfestKostanjev piknikUstvarjalna delavnica – izdelovanje cvetličnih aranžmajevKoncert pevske skupine Rožmarin iz DobaSvečana sv. maša z blagoslovom kapeleSprehod s stanovalci po Trzinu

47

Praznovanja rojstnih dni v Enoti Trzin

OKROGLI JUBILEJIDevetdeset let so dopolnili:Frančiška VodlanZvonimir DemšarAnton PernatHildegarda Vigec

Documents

Spomini - dpm.si · Pomembna sestavina vrta je visoka greda, ki je dostopna tudi gibalno oviranim. Stanovalci lahko gojijo rastline po lastnem izboru in pridejo v neposreden stik