Brežice, marec 2016

LETNO POROČILO O PORABI ENERGENTOV V LETU 2015

1. UVOD

Splošna bolnišnica Brežice je v preteklih letih izvedla rekonstrukcijo kotlovnice in ogrevalnih sistemov. Po izvedbi sanacije kotlovnice, ogrevalnega sistema in kuhinje je pristopila k energetski sanaciji stavb. Udeležila se je javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb«, in v letu 2012 zaključila večino investicijskih ukrepov za energetsko sanacijo stavb. Glede na rezultate po izvedeni investiciji v obnovo kotlovnice in zamenjavi energenta v letu 2006, vgradnji varčnih nap in zamenjavi instalacij in opreme v kuhinji leta 2008, sanaciji trafo postaje in zamenjavi večine svetil v stavbah z varčnimi, delno zamenjavo stavbnega pohištva in toplotni izolaciji plošče proti strehi na enem objektu do leta 2009, in izvajanju projekta »Trajnostna raba energije, energetska sanacija stavb A, B, C in G« v letu 2010 in nadaljevanju v letu 2011 in 2012 na stavbah A, B, D, E in G ter leta 2015 stavbe F, lahko ugotovimo, da je bolnišnica v javnem sektorju in javnem zdravstvu med prvimi, ki je na tem področju dosegli ugoden napredek, ki se kaže tako v manjši porabi energentov, kot tudi stroških za energente ter bistvenem zmanjšanju izpustov CO2, kljub dejstvu, da se je v letih od 2005 do 2015 obseg opravljenih storitev in število ležečih ter zdravljenih bolnikov v zavodu skoraj vsako leto povečal za nekaj % letno, in da so cene na trgu z energijo naraščale, z izjemo zadnjih let, ko so se cene energentov nekoliko znižale. Z izgradnjo in pričetkom delovanja urgentnega centra, se je v letu 2015 povečala površina ogrevanih in hlajenih prostorov, zvišalo se je število obravnavanih in zdravljenih ljudi pa tudi zaposlenih.

2. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Poraba električne energije v kWh in stroški zanjo rastejo od leta 2005 naprej vsako leto za nekaj %. V letu 2005 je znašala poraba električne energije 560 MWh in je bila za 2,72 % višja, kot v letu 2004. Izdatki so se glede na preteklo leto znižali za 0,5 %. Prihranek, ki je bil dosežen, kljub zvišani porabi, je bil posledica znižanja cen električne energije po uvedbi prostega trga na področju oskrbe z energijo v prejšnjih letih in opravljenem skupnem javnem naročilu, ki ga vodi do podpisa pogodbe Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer so bile dosežene nižje cene, glede na prejšnja obdobja, ko je javno naročilo izvajala bolnišnica. Kljub precejšnjim vlaganjem za manjšo porabo električne energije v letih 2008 in 2009 (sanacija trafo postaje in s tem odprava stroškov jalove energije, zamenjava svetil z varčnimi, ipd), se je poraba električne energije iz 606 MWh v letu 2008 zvišala na 696 MWh v letu 2009, kar predstavlja več kot 13 %, stroški pa so se zvišali za 28 %. V letu 2010 se je poraba povzpela na 725 MWh in v letu 2011 na 775 MWh, kar je za 27,3 % več kot v referenčnem letu 2005. V letu 2012 je poraba narasla na 835 MWh in v letu 2013 padla na 804 MWh, ko po izvajanju programa Re-Co, oziroma neinvesticijskih ukrepov, prvič beležimo padec porabe za 4 % glede na prejšnje obdobje. Trend znižanja porabe električne energije se je v letu 2014 nadaljeval do oktobra, ko je pričel delovati urgentni center, nato se je decembra dvignila za skoraj 50 % glede na pretekla leta in je konec leta znašala 782 MWh. V letu 2015 je poraba električne energije spet narasla in je znašala kar 1084 MWh, kar je skoraj 28 % več kot v letu 2014 in skoraj 50 % več kot v letu 2005. Stroški za porabljeno električno energijo od leta 2005 naprej rastejo in so iz 42.899,00 evrov v letu 2005 v letu 2012 narasli na 64.574,00 evrov. Izstopa leto 2009, ko je bila vrednost porabljene električne energije skoraj 84.000,00 evrov, ki pa je bila posledica cen električne energije na trgu in manj povečane letne porabe v kWh. V letu 2013 je vrednost nabavljen električne energije znašala 56.127,00 evrov, kar znaša povprečno 0,0698 evra/kWh. Znižanje stroškov v letu 2013 za 8.447,00 evrov je tako posledica v večji meri zmanjšanja rabe električne energije, kot njene cene. V letu 2014 je nabavna vrednost električne energije znašala 44.483,00 evrov, kar je po letu 2005 najnižji skupni strošek za električno energijo. Povprečna nabavna cena je bila 0,057 evra/kWh, kar je za 19 % manj, kot v prejšnjem letu. Glede na povišano porabo v zadnjih štirih mesecih leta 2014, ko je pričel delovati urgentni center, je bilo pričakovati, da bo v letu 2015 kljub nižjim nabavnim cenam, skupni strošek nabave električne energije višji, kot v preteklih letih. Pričakovanja so se uresničila, saj je poraba narasla na 1084 MWh, stroški pa na 62.455,00 evrov, kar je skoraj 29 % več kot v letu 2014 in 31,3 % več kot v letu 2005.Število bolnikov, ki so se zdravili v bolnišnici, se je iz leta 2008 v letu 2009 znižalo za več kot 6 %, od leta 2010 pa ponovno narašča, in je v letu 2014 prvič doseglo število iz leta 2008, v letu 2015 pa se je še zvišalo, zato večje porabe električne energije v kWh in posledično višjih stroškov zanjo, v glavnem pripisujemo dejstvu, da so bile v letu 2008, 2009 in 2010 nabavljene dodatne klimatske naprave (split sistem), na kar kaže večja poraba električne energije v poletnih mesecih od leta 2008 naprej, ki je bistveno višja (tudi več kot 20.000 kWh/mesec) od preteklih let v tem obdobju. Nekaj višja poraba gre tudi na račun večjega števila porabnikov (medicinska in druga oprema, računalniki, dodatna razsvetljava, …) in rabe energije izvajalcev gradbenih del ter neustreznem ravnanju uslužbencev s porabniki električne energije. V letu 2013 je poraba električne energije padla kljub dejstvu, da se je število bolnikov zvišalo za dva % glede na leto 2012, poraba v poletnih mesecih pa je primerljiva s prejšnjim letom. V letu 2014 se je ugoden trend porabe električne energije nadaljeval, po zagonu urgentnega centra v oktobru, pa ponovno narasel, in se v decembru skoraj podvojil v primerjavi z decembrom leta 2005. Večja poraba električne energije (27 % več kot v letu 2014) gre v glavnem na račun urgentnega centra (razsvetljava 570 m2 novih

površin, medicinski in nemedicinski aparati, informacijsko komunikacijska tehnologija) in povečanja izvedenih dejavnosti (več kot 3 % več kot v letu 2014) ter več zaposlenih.Poraba električne energije na bolnika je iz 89 kWh v letu 2005 narasla na več kot 166 kWh v letu 2015.

V spodnjih tabelah in slikah je prikazana poraba električne energije po mesecih in letih.

Tabela 1: Poraba električne energije v kWh po mesecih in letih

mesec/leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Januar 47.400 52.008 50.718 53.694 54.326 68.400 62.676 71.862 73.488 66.912 57.540

Februar 46.080 45.570 45.276 48.930 66.070 61.464 59.448 68.430 66.366 61.302 88.040

Marec 46.800 47.268 49.392 50.580 51.716 64.980 63.300 70.392 67.602 63.564 99.960

April 43.152 40.278 43.056 48.114 59.748 57.546 56.166 63.156 64.104 52.398 91.456

Maj 42.906 39.680 48.786 47.820 49.514 57.576 58.410 63.354 63.060 44.960 83.992

Junij 44.076 46.332 57.120 48.372 57.019 55.320 64.026 68.754 67.038 43.960 85.816

Julij 43.548 50.844 58.830 51.936 51.107 61.620 68.316 75.780 72.900 55.712 107.416

Avgust 39.882 48.024 51.528 49.758 66.392 55.188 71.124 73.536 72.288 68.376 97.576

September 42.060 45.228 54.870 50.988 51.224 54.054 64.812 70.074 62.850 66.752 81.976

Oktober 45.330 50.772 60.678 48.120 50.547 61.560 65.844 68.472 65.790 71.176 91.920

November 67.244 46.938 57.384 52.284 59.373 60.012 69.282 68.052 62.502 89.064 90.984

December 51.762 51.906 56.118 55.254 79.089 67.164 71.538 73.170 65.994 98.176 107.144

Povpr. 46.687 47.071 52.813 50.488 58.010 60.407 64.579 69.586 66.999 65.196 90.318

Skupaj 560.240 564.848 633.756 605.850 696.125 724.884 774.942 835.032 803.982 782.352 1.083.820

Vir: energetsko knjigovodstvo

Slika 1: Rast porabe električne energije v kWh od leta 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

200,000

400,000

600,000

800,000

1,000,000

1,200,000

560,240 564,848633,756 605,850

696,125 724,884774,942

835,032 803,982 782,352

1,083,820

Rast porabe električne energije v kWh od leta 2005 do 2015

Leta

kWh/

leto

Vir: tabela 1

Tabela 2: Stroški za električno energijo po mesecih in letih od 2005 do 2015

mesec/leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Januar 3.927 4.213 5.859 6.080 6.294 4.689 4.425 5.566 5.133 3.811 5.474Februar 3.852 3.789 4.639 4.804 8.057 4.299 4.220 5.287 4.585 3.500 4.902Marec 3.751 3.902 5.018 4.896 6.193 4.678 4.580 5.487 4.688 3.590 5.565April 3.477 3.023 4.064 4.793 7.114 4.063 3.908 4.844 4.465 3.324 5.027Maj 3.332 3.141 4.702 4.644 5.899 4.095 4.157 4.903 4.363 2.512 4.598Junij 3.442 3.577 5.430 4.726 6.970 3.971 4.660 5.294 4.571 2.474 4.763Julij 3.342 3.658 5.575 5.169 6.147 4.410 4.843 5.899 5.174 3.153 6.018Avgust 3.111 3.646 4.961 4.826 8.080 4.093 5.076 5.707 5.064 3.788 5.377September 3.030 3.417 5.219 5.064 6.268 4.049 4.712 5.397 4.440 3.819 4.622Oktober 3.021 4.134 6.302 4.751 6.038 4.522 4.646 5.359 4.653 4.048 5.132November 4.433 5.300 5.862 5.109 7.167 4.422 4.976 5.294 4.394 4.987 5.049

December 4.170 5.591 5.612 5.436 9.659 4.967 5.071 5.537 4.597 5.477 5.928Povprečno 3.574 3.949 5.270 5.025 6.991 4.355 4.606 5.381 4.677 3.707 5.205

Skupaj 42.88947.39

2 63.24460.29

8 83.88752.25

9 55.27464.57

4 56.12744.48

3 62.455Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 2: Letni stroški električne energije od leta 2005 do 2015

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

0 10,000 20,000 30,000 40,000 50,000 60,000 70,000 80,000 90,000

42,889

47,392

63,244

60,298

83,887

52,259

55,274

64,574

56,127

44,483

62,455

Stroški za električno energijo

EUR

LETO

Vir: Tabela 2

Slika 3: Poraba električne energije v kWh na bolnika v letih 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

20

40

60

80

100

120

140

160

180

89 94106

95

116 116123

136128 122

167

Poraba električne en. v kWh na bolnika v letih 2005 do 2015

Leta

kWh/

boln

ika

Vir: Tabela 7

3. VODA

Bolnišnica za tehnološko (razen za hlajenje v stavbi E) in sanitarno porabo uporablja izključno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Poraba vode je v letu 2005 znašala 15.342 m3 in je bila v primerjavi z letom 2004 nižja za 1.388 m3 oziroma za 8,3 %. Izdatki so porasli za 28,3 % in so bili za 28 % višji od planiranih. Poraba vode se je v letu 2008, glede na leto 2007, zvišala za manj kot %, v letu 2009 pa, glede na preteklo leto, znižala za 12 %, nabavna vrednost je bila kljub temu skoraj za 10 % višja. Poraba vode se je v letu 2010 zvišala še za 4 %, nabavna vrednost kar za 73 %. V letu 2011 je bila poraba vode 13.961 m3, v vrednosti 31.326,00 evrov, in je bila za 8 % višja, kot v letu 2010, vendar še vedno za 10 % nižja, kot v referenčnem letu, medtem ko je strošek za 3,6 % višji. V letu 2012 je bila poraba vode 14.773 m3, v vrednosti 31.629,00 evrov in nekaj višja, kot v preteklih letih, vendar še vedno nižja, kot v referenčnem letu. V letu 2013 je bilo porabljeno 14.798 m3, v skupni vrednosti 28.400,00 evrov, v letu 2014 pa 12.868 m3 v vrednosti 24.081,00 evrov. Glede na referenčno leto se je poraba vode znižala za skoraj 20 % njena nabavna vrednost pa za skoraj 21 %. V letu 2015 je poraba vode narasla na 14.282 m3, kar je še vedno 7 % manj, kot v letu 2005, njena nabavna vrednost pa na 27.157,00 evrov, kar je za 12 % več, kot v letu 2014, vendar še vedno 11 % manj, kot v referenčnem letu 2005.Poraba vode je bila sicer v vseh letih od 2005 naprej vsako leto nižja za okoli 2.000 m3, kar je bila posledica ukrepov izvedenih v letu 2006 na račun obnove kotlarne in kuhinje ter opustitve kuhanja in pranja na paro, je pa ponovno narasla v letih od 2010 do 2013, glede na leto 2009, kar je posledica predvsem porabe tople vode za pregrevanje sistema v zvezi z zatiranjem legionel, v letu 2015 pa zaradi delovanja urgentnega centra. Podtalnica se uporablja za hlajenje v stavbi E, deževnica se ne uporablja.

Slika 4: Poraba vode v m3 od leta 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

18000

Poraba vode v letih od 2005 do 2015 v m3

m3

Vir: Tabela 2

4. OGREVANJE IN PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE

Poraba lahkega kurilnega olja (ELKO), ki se je kot energent uporabljalo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode je v referenčnem letu 2005 znašala 3.199.850 kWh.Poraba zemeljskega plina se je v letu 2008 glede na leto 2007 zvišala za 7 %, iz 208.008 na 223.927 Sm3 . Ocenjujemo, da je bila večja poraba delno posledica nižjih temperatur v prvih treh mesecih leta 2008, na kar kaže tudi večji temperaturni primanjkljaj, ki je bil za 4,2 % višji, delno pa zaradi izvajanja investicije rekonstrukcije kuhinje in otroškega oddelka v zadnjih treh mesecih leta 2008, saj so bile s cevovodov odstranjene izolacije, prostori (7,5 % vseh prostornin) pa so bili v tem času brez stavbnega pohištva. Poraba energenta za ogrevanje in pripravo tople vode se je v letu 2009 znižala za skoraj 13 %, glede na referenčno leto 2005 pa kar za 42 %. V letu 2010 je poraba zemeljskega plina nekoliko narasla glede na leto 2009, enako tudi stroški, ki so narasli za skoraj 5 %. V letu 2011 je poraba zemeljskega plina, zaradi izgradnje solarnega sistema za delno pripravo tople sanitarne vode v stavbi B, v tem obdobju padla, in je znašala 172.820 Sm3, kar je skoraj 14 % manj, kot v letu 2010. Z izgradnjo solarnega sistema, sistema za uporabo podtalnice, vgradnje toplotnih črpalk in dokončanja regulacijskega sistema v letu 2010 in 2011, je poraba zemeljskega plina padla, v letu 2012 na 161.078 Sm3, v letu 2013 na 143.766 Sm3, v letu 2014 na 132.207 Sm3 in v letu 2015 142.105 Sm3.Poraba ELKO-ja, ki se je uporabljalo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode je v referenčnem letu 2005 znašala 3.199.850 kWh, zemeljskega plina v letu 2011 pa 1.655.128 kWh oziroma skoraj 48 % manj, v letu 2012 1.530.241,00 kWh oziroma skoraj 53 % manj. V letu 2013 je poraba padla na 1.357.151,00 kWh, oziroma 57 % manj, v letu 2014 1.255.966,00 kWh in v letu 2015 1.349.997,00 kWh oziroma skoraj 58 % manj, kot v letu 2005. V primerjavi z letom 2005 je znašal prihranek 1.849.853,00 kWh. Ocenjujemo, da je prihranek 173.090,00 kWh v primerjavi z letom 2012 delno posledica končanja energetske sanacije stavb in uporabe energije sonca za pripravo tople sanitarne vode, večji del pa prehoda gretja sanitarne tople vode v kurilni sezoni s kondenzacijskimi kotli, ki so nameščeni v podpostajah.V primeru, da v letu 2006 ne bi izvedli obnove kotlovnice in ne bi prešli na zemeljski plin kot energent, bi ob enaki porabi ELKO (referenčno leto 2005, poraba 319.985 l) v letu 2007 samo za ta energent plačali 197.110 evrov, tako pa je bil dejanski strošek 113.070 evrov, kar je skoraj 43 % manj. Stroški za ta energent so iz leta 2005, ko so znašali 165.164,00 evrov, kljub zviševanju cen padli na 127.577,00 evrov, ali za skoraj 33 %. V letu 2008 bi strošek ELKO glede na referenčno leto znašal 250.751,00 evrov, dejanski strošek za zemeljski plin pa 124.162,00 evrov, kar je 50,5 % manj. Vrednosti zemeljskega plina je v letu 2012 znašala 134.366,00 evrov oziroma za 19 % manj, kot v referenčnem letu 2005 ELKO-ja. Vrednost nabavljenega zemeljskega plina je v letu 2013 znašala 95.867,00 evrov in je bila za 69.297,00 evrov nižja, kot v letu 2005 ELKO-ja, kar znaša 42 %. V letu 2014 je bila vrednost nabavljenega zemeljskega plina 86.688,00, v 2015 pa 99.369,00 evrov.Če bi v bolnišnici obdržali prejšnji energent, bi nabavna vrednost ob enaki porabi, kot je bila v referenčnem letu 2005 znašala v letu 2010 271.987,00 evrov, za zemeljski plin pa je znašala 124.190,17 evra. Temu je potrebno dodati še vrednost vračila okoljske dajatve po Pogodbi o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida sklenjeno z MOPE, ki je za leto 2007 znašala 3.091 evrov, leta 2008 2.175,66 in leta 2009 1.259,60 evra. Skupni stroški so tako primerjalno glede na stroške, ki bi nastali, če bi še imeli prejšnji sistem za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter parnih kotlov v kuhinji v letu 2007 znižali za 52,51 %, v letu 2008 za skoraj 54 %. Pričakovano je bilo, da se bodo ti stroški v letu 2009 znižali še za cca 6 %, saj je bila rekonstrukcija ogrevalnega sistema dejansko zaključena šele decembra

2008, ko je bila končana rekonstrukcija kuhinje in so bile vgrajene varčne nape, ter dokončno vgrajen regulacijski sistem za ogrevanje v tem delu stavbe. Z izgradnjo solarnega sistema, sistema za uporabo podtalnice, vgradnje toplotnih črpalk in dokončanja regulacijskega sistema v letu 2010 in 2011, je poraba zemeljskega plina padla na 161.078 Sm2. S tem so se pričakovanja ob odločitvi za sanacijo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter energetske sanacije stavb potrdila, saj je prihranek v tem letu še višji od načrtovanega. Nabavna vrednost energenta ELKO, bi glede na referenčno leto 2005 ob enaki porabi v letu 2011 glede na povprečno ceno 0,92 evra/l znašala 294.386,00 evrov, nabavna vrednost zemeljskega plina pa je znašala 130.585,00 evrov oziroma skoraj 56 % manj kot v referenčnem letu. V letu 2012 bi nabavna vrednost ELKO znašala 327.024,00 evra (povprečna cena 1,022 evra/l), zemeljskega plina pa je znašala 134.366,00 evrov. V letu 2013 bi nabavna vrednost ELKO znašala (povprečna cena 1,006 evra/liter) 321.905,00 evrov, zemeljskega plina pa je znašala 95.867,00 evrov. V letu 2014 je nabavna vrednost zemeljskega plina znašala 86.688,00 evrov. Ob povprečni ceni kurilnega olja v letu 2014, ko je znašala 1,00268 evrov/l in porabi kot v referenčnem letu 2005, bi ta energent stal 320.042,00 evrov, v letu 2015, ko je cena kurilnega olja padla na letno povprečno ceno 0,846 evra/l pa 270.707,00 evrov.Skupni strošek energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode bi brez investicijskih vlaganj v posodobitev in obnovo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, brez stroškov za upravljanje in vzdrževanje, v letu v letu 2014 znašal 320.042,00 evrov oziroma skoraj štirikrat več, kot je znašal dejanski strošek za nabavo zemeljskega plina v letu 2014 za ta namen. Primerjani prihranek znaša 233.354,00 evrov, kar je malo več, kot v letu 2013.Podatki o porabi zemeljskega plina za zadnje tri mesece v letu 2014 in začetku leta 2015 so kazali, da se je zaradi začetka delovanja urgentnega centra poraba zemeljskega plina zvišala za cca 10 % glede na prejšnja leta v istem obdobju. V letu 2015 je bilo porabljeno 142.105,00 Sm3, kar je na letni ravni za 7 % več, kot v preteklem letu oziroma 1.349.997,00 kWh zemeljskega plina v vrednosti 99.369,00 evrov (skoraj 13 % več kot v preteklem letu).

Tabela 10: Poraba zemeljskega plina v letih 2006 do 2015

mesec/leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Januar   32.067 38.710 34.914 37.247 28.583 27.881 23.375 19.351 24.366Februar   24.213 28.554 14.727 28.545 25.820 32.570 21.210 18.378 19.686Marec   12.485 26.104   24.810 21.764 18.300 20.653 14.594 15.944April   27.694 19.351 25.836 17.591 13.056 12.140 11.246 11.292 11.116Maj   8.133 9.217 13.137 6.524 5.976 4.144 981 5.815 2.421Junij   3.122 3.311 7.737 1.877 4.028 2.905 6.457 3.157 2.009Julij   3.613 3.372 1.539 1.852 2.795 2.904 3.374 3.812 1.944Avgust 2.561 2.758 3.238 4.518 1.874 3.558 3.201 3.422 3.820 2.253September 3.094 9.529 11.624 3.429 6.748 3.244 3.575 4.283 5.590 2.687Oktober 14.802 22.531 19.034 15.773 19.988 13.960 12.851 10.941 8.993 11.852November 25.978 26.170 26.353 23.156 19.758 24.300 16.593 16.585 15.679 14.375

December 33.648 35.693 35.059 31.507 31.288 27.140 24.014 21.239 21.726 33.452Povprečno/mesec 16.017 17.334 18.661 16.025 16.509 14.519 13.423 11.981 11.017 11.842

Skupaj 80.083 208.008 223.927 176.273 198.102 174.224 161.078 143.766 132.207 142.105Vir: Energetsko knjigovodstvo

Tabela 11: Vrednost nabavljenega zemeljskega plina v letih 2006 do 2015

mesec/leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Januar   16.375 19.873 22.732 18.620 17.884 21.302 14.34711.915,9

315.118,7

4

Februar   12.836 15.437 11.028 15.111 16.238 24.980 13.24911.357,4

612.425,8

9

Marec   7.192 14.426   13.790 14.001 14.901 12.925 9.213,2510.246,5

1April   14.116 11.678 18.103 10.892 9.625 10.778 7.504 7.346,77 7.429,99Maj   4.969 6.900 8.235 5.539 5.621 4.909 1.540 4.238,59 2.393,08Junij   2.634 4.179 9.042 3.304 4.610 4.814 4.828 2.746,76 2.146,15Julij   3.789 4.375 3.313 3.348 4.009 4.496 3.011 3.131,77 2.159,83Avgust 1.003 3.411 4.296 4.608 3.354 4.518 4.741 3.039 3.136,35 2.233,96September 1.721 6.146 9.054 4.136 5.947 4.299 5.002 3.552 4.156,66 2.538,41Oktober 8.285 11.748 14.249 9.255 13.138 11.416 10.812 7.478 6.092,34 7.836,67

November 13.906 13.072 19.069 12.209 12.532 18.238 11.717 10.811 9.934,0521.209,9

1

December 17.673 16.782 25.169 15.638 18.615 20.126 15.915 13.58413.417,6

313.629,6

2Povprečno/mesec 8.518 9.423 12.392 10.754 10.349 10.882 11.197 7.989 7.224 8.281

Skupaj 42.588113.07

0148.70

5118.29

8124.19

0130.58

5134.36

6 95.867 86.688 99.369Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 5: Poraba zemeljskega plina v kWh/leto od leta 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

0

760789

19760762127307

16745941881969

16551281530241135715112560001349997

Poraba zemeljskega plina v kWh/leto od leta 2005 do 2015

Leta

kWh

Vir: Tabela 10Slika 6: Vrednost nabavljenega zemeljskega plina v EUR v letih od 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

20,00040,00060,00080,000

100,000120,000140,000160,000

0

42,588

113,070

148,705

118,298124,190130,585134,366

95,867 86,68899,369

Vrednost nabavljenega zp v EUR v letih od 2005 do 2015

Leta

EUR

Vir: Tabela 11

5. POGODBA O POGODBENEM ZAGOTAVLJANJU PRIHRANKOV ENERGIJE

V skladu s Pogodbo o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije in dobavi energenta po sistemu javno-zasebnega partnerstva, je izvajalec v letu 2007 dosegel 27,23 % prihranek, plačilo izvajalcu je znašalo 77.115,00 evrov. Če temu znesku dodamo še strošek za energent (ZP) so vsi stroški vezani na investicijo in porabo energenta (investicijski stroški, upravljanje in vzdrževanje sistema, energent), ki jih je plačal zavod v letu 2007 znašali 190.185,00 evra, kar je za 6.925,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent brez upoštevanja stroškov upravljanja in vzdrževanja sistema, ki so pogodbeno določeni na 12.495,00 evrov. V letu 2008 pogodbeni partner ni dosegel pogodbeno določenega zagotovljenega prihranka (dosežen je 24,61 %) in je moral obračunati v svoje breme ugotovljeno razliko in bi plačilo izvajalcu znašalo 74.627,00 evra, s prilagoditvijo tega zneska ugotovljeni inflaciji je znašala obveznost zavoda 83.298,00 evra. Če temu dodamo še strošek za energent, so vsi stroški znašali 207.460,00 evrov, kar je za 43.291,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent. V letu 2009 je izvajalec dosegel 31,9 % prihranek, kar znaša 49.630,00 evrov, plačilo izvajalcu je znašalo 87.171,00 evrov, skupni strošek zavoda je bil 214.748,00 evrov, kar je za 36.003,00 evrov (skoraj 15 %) manj, kot je znašal ta strošek v referenčnem letu. V letu 2010 je izvajalec dosegel 39,28 % prihranek v vrednosti 61.066,80 evra, plačilo izvajalcu je znašalo 92.201,55 evra, skupaj s stroškom za energent je zavod plačal 216.391,55 evrov, kar je za 55.595,45 evrov oziroma 20,6 % manj, kot bi bila vrednost porabljenega ELKO glede na referenčno leto 2005. V letu 2011 je izvajalec dosegel 44 %, v letu 2012 pa 47 % prihranek. Plačilo izvajalcu je za leto 2012 znašalo 103.978,00 evra. Strošek zemeljskega plina je znašal 134.366,00 evrov. Skupni stroški zavoda za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter upravljanje in vzdrževanje ogrevalnega sistema so v letu 2012 znašali 238.344,00 evrov in so za 88.680,00 evrov, ali 28 % nižji, kot bi znašala samo nabavna vrednost ELKO, če bi bila njegova poraba v letu 2012 enaka, kot v referenčnem letu 2005.V letu 2013 je izvajalec dosegel 53 % prihranek, kar je 82.505,00 evrov dejanskega prihranka. Plačilo izvajalcu je znašalo 104.556,00 evrov, strošek zemeljskega plina skupaj z davki in trošarinami je znašal 95.867,00 evrov, skupni referenčni pa je 155.453,00 evrov. Skupni stroški za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode so v letu 2013 znašali 200.423,00 evrov in so za 121.482,00 evrov nižji, kot bi bila povprečna nabavna cena ELKO ob enaki porabi, kot v letu 2005.

V letu 2014 je zasebni partner ustvaril prihranek v višini 46 %, kar po pogodbi izračunan kot dejanski prihranek znaša 72.054,00 evrov, skupaj z dodatnim plačilom in obračunanim bonusom, pripada izvajalcu 101.368,00 evrov. Nabavna vrednost ZP je znašala 86.688,00 evrov, skupni strošek je tako znaša 180.056,00, kar je za 140.000,00 evrov manj, kot bi bil strošek nabave ELKO glede na porabo v referenčnem letu in povprečne cene iz leta 2014. Ocenjujemo, da je tak prihranek predvsem posledica energetske sanacije stavb v prejšnjih letih, dobrega upravljanja sistema in prehoda na pripravo tople sanitarne vode v kurilni sezoni v zimi 2013 s kondenzacijskimi kotli v podpostajah, nekaj % znižanje prihranka glede na leto 2013 pa je posledica začetka uporabe urgentnega centra in v zvezi s tem povečane porabe tople sanitarne vode in ogrevanja prostorov (570 m2) v tej stavbi, na kar kažejo tudi podatki za leto 2015, saj je bila poraba 1.349.997 kWh, kar je 7 % več kot v letu 2014. Vrednost nabavljenega zemeljskega plina je v letu 2015 znašala 99.369,00 EUR, pogodbeni partner je dosegel 54 % prihranka in pogodbeno plačilo znaša 92.892,84 evra. Skupni strošek je bil v letu 2015 tako 192.261,84 evrov in je 78.445,16 evra nižji (29 %), kot bi bila samo nabavna vrednost kurilnega olja, ob enaki porabi, kot leta 2005.Podatki kažejo, da je bila ocena, da je vrednost naložbe v rekonstrukcijo ogrevalnega sistema (kotlarne in podpostaj skupaj z regulacijo, ter varčnih nap v kuhinji) po pogodbi z izvajalcem mogoče v celoti pokriti iz prihrankov stroškov za energijo pravilna.

V tabeli 12 so prikazani pogodbeni obračunski podatki o porabah energenta, cenah, porabah toplote in stroških, ter doseženih prihrankih, ki jih pogodbena partnerja dosegata od leta 2007 naprej, ko je pogodba v celoti stopila v veljavo. V zvezi z energetsko sanacijo stavb, sta partnerja v letu 2015 sklenila aneks k pogodbi, s katerim sta na novo določila obračun prihrankov, ki gredo v dobro javnemu partnerju zaradi njegovih vlaganj v energetsko sanacijo stavb.

Tabela 12: Letni prihranki v % po pogodbi o zagotavljanju prihrankov energije

  2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Poraba energenta - zp (m3) 208.019 223.944 196.082 198.918 172.820 161.08

3 143.764 132.204 142.105

Cena energenta (eur/m3) 0,45 0,55 0,54 0,52 0,63 0,70 0,53 0,54 0,85

Strošek energenta (eur) 94.382 124.163 106.483 104.322 108.646 113.06

4 76.570 71.165 99.369Poraba toplote (MWh) 1.976 2.127 1.863 1.890 1.642 1.530 1.365 1.256 1.259

Cena toplote (eur/MWh) 47,76 58,36 56,89 55,20 66,18 73,88 56,06 56,66 57

Prihranek (%) 27% 25% 32% 39% 44% 47% 53% 46% 54%Vir: Energetsko knjigovodstvo

Opomba: V letu 2009 smo zraven zp za ogrevanje porabili še 19.392 l kurilnega olja.

V letu 2014 je pričel delovati UC, stavba K

Slika 7: Doseženi prihranki energenta po pogodbi o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije od leta 2007 do 2015

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

27 %

25 %

32 %

39 %

44 %

47 %

53 %

46 %

54 %

Doseženi prihranki ZP po pogodbi o pogodbenem zagotavljanju prihranka energije

% prihranka

Leto

Vir: Tabela 12

6. PROJEKT »ENERGETSKA SANACIJA STAVB, TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE«

Bolnišnica se je leta 2010 prijavila na javni razpis »Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s področja zdravstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in so v pristojnosti Ministrstva za zdravje ter opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb« (Ur. l. RS, št. 08/2010, dne 05. 02. 2010) in z Ministrstvom za zdravje sklenil ustrezno pogodbo.Ocenjena vrednost projekta je znašala dva milijona evrov, sklenjena pogodba z ministrstvom je bila za 1,3 milijona evrov. Zraven sredstev Kohezijskega sklada se je po pogodbi projekt delno financiral iz proračuna RS in nekaj čez 50 % iz lastnih sredstev, ki vsebujejo tudi pogodbeno neupravičene stroške. Cilji investicije so bili izboljšanje toplotne izolacije obstoječih stavb in s tem izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, zagotovitev učinkovitih sistemov za ogrevanje, hlajenje, klimatizacijo in prezračevanje z uporabo sodobne tehnologije ter zagotovitev sistema zagotavljanja energije iz obnovljivih virov energije za del energetske oskrbe bolnišnice. Z to investicijo je bolnišnica zmanjšala porabo energije in izpuste CO2, zagotovila večjo zanesljivost oskrbe z energijo za nemoteno in učinkovito delovanje, zagotovila ustrezne delovne in bivalne pogoje in ugodje bolnikov, zmanjšala negativne vplive na okolje in zagotovila pregled nad rabo vstopne energije ter energetsko knjigovodstvo.Projekt se je izvajal skoraj na vseh bolnišničnih stavbah in je zajemal zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo stropov oziroma streh, hidro in termo izolacijo tlakov in sten, ki so pod nivojem tal, toplotno izolacijo fasad, zamenjavo obstoječe klima naprave za prezračevanje in hlajenje v operacijskem traktu, vzpostavitev solarnega sistema za pripravo

tople sanitarne vode, zamenjavo svetil in kompresorjev ter vgradnjo toplotne črpalke za uporabo energije podtalnice za potrebe hlajenja v stavbi E.

Po projektu so bili planirani prihranki energije 1.699 kWh/leto, znižanje emisij CO2 382 t/leto, povprečna vračilna doba 12,4 let, specifična poraba energije 135 kWh/m2.Do konca leta 2012 je bilo končanih večino del, v letu 2015 tudi na stavbi F.

Na sliki 8 so prikazana opravljena in neopravljena dela po stavbah.

Slika 8: Opravljena dela po stavbahStavba Opravljena dela

Stavba A Gradbeno obrtniška dela za celovito sanacijo prostorov skladišča, čistilnega servisa, zbiralnice odpadkov, prostora za umrle, pralnice s šivalnico.Toplotna izolacija podstrešja.Zamenjava stavbnega pohištva.Izolacija tal.Vgradnja termostatskih ventilov.Sanacija razsvetljave.Oprema čistilnega servisa za čiščenje s paro.Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba B Toplotna izolacija sten.Zamenjava stavbnega pohištva.Izolacija stropa in zamenjava strehe.Vgradnja sistema sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode.Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba C Zamenjava stavbnega pohištva.Izolacija stropa in zamenjava strehe.Vgradnja termostatskih ventilov in uravnoteženje ogrevalnega sistema.Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba D Zamenjava stavbnega pohištva.Toplotna izolacija sten in plošče proti podstrešju.Termo in hidro izolacija sten v kletnih prostorih. Ni izvedeno: termo in hidro izolacija tlakov, prezračevanje in hlajenje.

Stavba E Izolacija tlaka.Izolacija strehe in zamenjava strehe.Klimatizacija in prezračevanje.Uporaba podtalnice in toplotnih črpalk za hlajenje prostorov.Kondenzacijski kotel.Kompresorska postaja.Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba F Stavbno pohištvo.Izolacija plošče proti strehi.

Stavba G Zamenjava stavbnega pohištva. Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Podrobneje so podatki o porabah energentov, stroških in izpustih CO2 prikazani v spodnjih tabelah in slikah.

Tabela 4: Mesečno gibanje stroškov po posameznih letih za vse energente

mesec/leto Leto  

  2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Januar 29178 28456 23472 27722 29027 23309 22308 26867 19479 15728 20592

Februar 29116 28501 19092 22208 19085 19410 20458 30267 17834 14857 17328

Marec 24773 23469 13771 20597 15472 18469 18581 20389 17613 12803 15811

April 22241 20402 19631 18101 25217 14955 13533 15622 11968 10671 12457

Maj 21467 21093 10750 13182 14134 9634 9778 9812 5902 6750 6991

Junij 14600 13535 10580 10786 16011 7275 9270 10108 9399 5220 6909

Julij 13747 14071 11225 11368 9460 7758 8853 10396 8185 6284 8178

Avgust 12944 6148 10115 10694 12688 7446 9593 10447 8103 6924 7611

September 14999 6564 13113 15667 10403 9996 9011 10398 7992 7976 7161

Oktober 16522 13196 20160 20889 15293 17660 16062 16171 12131 10140 12969

November 18855 19733 20364 26267 19376 16954 23214 17011 15204 14920 26259

December 19951 26751 23841 31465 25297 23582 25197 21452 18181 18895 19558

Skupaj 238394 221918 196112 228946 211464 176449 185859 198940 151993 131170 161824

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 9: Stroški za vse energenti v EUR v letih 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

50000

100000

150000

200000

250000

300000

238394221918

196112

228946211464

176449 185859198940

151993131170

161824

Stroški za vse energente po letih v EUR

Leta

EU

R

Vir: Tabela 4

Tabela 2: Skupna poraba energije po letih v merskih enotah (v kWh)

energent (leto) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Elektrika (kWh) 560240 564848 633756 605850 696125 724884 774942 835032 803982 782352 1083820

ELKO (kWh) 3199850 1934140 0 0 181870            

Z. plin (kWh) 0 760789 1976076212730

7 1674594 1881969 1655128 1530241 1357151 1256000 1349997

Voda (m3) 15342 13910 13729 13850 12301 12809 13961 14773 14798 12868 14282

Skupaj (kWh) 3760090 3259777 2609832274700

7 2552589 2606853 2430070 2365273 2161133 2038352 2433817

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 10: Skupna poraba zemeljskega plina in električne energije v kWh v letih od 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

Skupna poraba energije (ZP+EE) v kWh

Leta

kWh

Vir: Tabela 2

Tabela 3: Skupna vrednost porabljene energije po letih in energentih v EUR

energent/leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Elektrika (EUR) 42.889 47.392 63.244 60.298 83.887 52.259 55.274 64.574 56.127 44.843 62455

ELKO (EUR) 165.165111.93

3 0 0 9.279            

Z. plin (EUR) 0 42.588 113.070148.70

5 118.298124.19

0 130.585134.36

6 95.867 86.688 99369

Voda (EUR) 30.341 20.016 19.798 19.948 20.857 28.407 31.326 31.629 28.400 24.081 27257

Skupaj 238.395221.92

9 196.112228.95

1 232.321204.85

6 217.185230.56

9 180.394155.61

2 189081

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 11: Skupna vrednost porabljene energije v EUR od leta 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

50,000

100,000

150,000

200,000

250,000

300,000

238,395221,929

196,112228,951232,321

204,856217,185230,569

180,394155,612

189,081

Skupna vrednost porabljene energije v EUR od leta 2005 do 2015

Leta

EU

R

Vir: Tabela 3

Slika 12: Delež stroškov za energente po letih od 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

50,000

100,000

150,000

200,000

250,000

300,000

Delež stroškov za energente po letih od 2005 do 2015E

UR

/leto

Vir: Tabela 3

Tabela 6: Poraba energentov in njihovih vrednosti na bolnika

Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Število bolnikov 5666 5990 5977 6411 6020 6280 6292 6139 6267 6424 6509

Skupaj (kWh) 3760090 3259777 2609832 2747007 2552589 2606853 2430070 2365320 2161133 2038352 2433817Poraba KWh/bolnika 664 544 437 428 424 415 386 385 345 317 373Skupna vred. el. en. 42889 47392 63244 60298 83887 52259 55274 64574 56127 44843 62455Vred. el.en./bolnika 8 8 11 9 14 8 9 11 9 7 9,6Vrednost energenta(zp) 238395 221929 196112 228951 232321 204856 217185 198940 95867 86688 99369Vrednost zp/bolnika 42 37 33 36 39 33 35 32 15 13,5 15,3Elektrika (kWh) 560240 564848 633756 605850 696125 724884 774942 835032 803982 782352 1083820Poraba el. en/bolnika 89 94 106 95 116 116 123 136 128 122 166,5

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 13: Skupna poraba energentov v kWh/bolnika v letih 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

100

200

300

400

500

600

700 664

544

437 428 424 415 386 385345 317

373

Skupna poraba energentov v kWh/bolnika v letih od 2005 do 2015

Leta

kWh

Vir: Tabela 6

Tabela 7: Poraba energentov in njihovih vrednosti na m2 površine

Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Površina prostorov m2 7484 7484 7484 7484 7484 6865 6865 6865 6865 6865 9102Skupna poraba energentov (kWh)

3760090

3259777

2609832

2747007

2552589

2606853

2430070

2365320

2161133

2038352

2433817

Poraba KWh/m2 502 436 349 367 341 380 354 345 315 288 267

Skupna vred. el. en. v eur 42889 47392 63244 60298 83887 52259 55274 64574 56127 44843 62455

Vred. el. en. eur/m2 6 6 8 8 11 8 8 9 8 8 6,9

Skupna vred. ener. (zp) v eur 238395 221929 196112 228951 232321 204856 217185 198940 95867 86688 99369

Vred. energenta eur/m2 32 30 26 31 31 30 32 29 14 13 11

Poraba el. en. (kWh) 560240 564848 633756 605850 696125 724884 774942 835032 803982 782352108382

0

Poraba el. en. eur/m2 82 82 92 81 93 106 113 122 117 107 119

Vir: Energetsko knjigovodstvoSlika 14: Poraba vseh energentov v kWh/m2 ogrevanih površin od leta 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

100

200

300

400

500

600502

436

349 367 341380 354 345

315288 267

Poraba vseh energentov v kWh/m2 ogrevanih površin od lata 2005 do 2015

Leta

kWh/

m2

Vir: Tabela 7

Stanje skupnih specifičnih emisij (CO2) glede na obveznosti iz drugega člena Pogodbe o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida:

Tabela 5: Skupne emisije CO2 v kg/enoto energije po energentih v letih 2005 do 2015

energent/leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Elektrika 224096 225939 253502 242340 278450 28995430997

7 33401332159

3 312941 433528

Z. plin   152158 395215 425461 334919 37639433102

6 30604827315

5 251193 256499

ELK-olje 792259 502876     47286            

SKUPAJ 1016355 880973 648718 667801 660655 66634764100

2 64006159618

5 564134 690027Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 15: Skupne emisije CO2 v kg od leta 2005 do 2015

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 20150

200000

400000

600000

800000

1000000

12000001016355

880973

648718667801660655666347641002640061596185564134690027

Skupne emisije CO2 v kg od leta 2005 do 2015

Leta

kg C

O2

Vir: Tabela 5

7. ZAKLJUČEK

ENERGETSKA SANACIJA STAVB, PLANIRANI PRIHRANKI• planirani prihranki toplote: 1.465 MWh/leto, • predviden prihranek električne energije: 49 MWh/leto,• predvidena raba toplote in električne energije po sanaciji 1.037 (MWh/leto),• predvidena proizvodnja OVE 242 (MWh/leto),• znižanje emisij CO2: 382 t/leto.

V letu 2015 je bila izvedena še energetska sanacija stavbe F, zamenjano je bilo stavbno pohištvo in nameščena toplotna izolacija na podstrešno ploščo. Nekaj % znižanje prihranka energije glede na leto 2013 je posledica začetka uporabe urgentnega centra in v zvezi s tem povečane porabe tople sanitarne vode in ogrevanja prostorov (570 m2) v tej stavbi. Z pogodbenim partnerjem po pogodbi o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije je bil

sklenjen aneks, s katerim je na novo določena delitev prihrankov v korist javnega partnerja glede na energetsko sanacijo stavb, ki jo je izvedel javni partner, dodana je tudi nova stavba.

DOSEŽENI PRIHRANKI 2005:2015• prihranek vse energije: 1326 MWh/leto,• prihranek pri zemeljskem plinu: 1860 MWh,• izpusti CO2: iz 1016 t/leto na 690 t/leto, ali 32 %, • poraba kWh/m2: iz 502 kWh na 267 kWh, ali 47 %,• poraba energentov na bolnika: iz 664 kWh na 373 kWh, ali 44 %,• delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda: iz 2,32 na 1,32 %, • energent za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode: iz 3200 MWh na 1350 MWh,

zmanjšanje za 1850 MWh oziroma 58 %,• prihranek po energetski sanaciji stavb: 80180 Sm3 ali 971 MWh zemeljskega plina

(primerjava leto 2008 na 2013).

V letu 2005 je znašala poraba vseh energentov v zavodu 3.760.090 kWh in je v letu 2015 padla na 2.433.817 kWh oziroma skoraj 46 %. Izpusti CO2 so v letu 2005 znašali 1.016 t, v letu 2014 690 t oziroma skoraj 42 % manj. Znižanje izpustov za 326 t sicer v celoti ne presega cilja po projektu energetske sanacije stavb (382 t/leto), ob upoštevanju pogodbenih vrednosti pa ga. Skupna vrednost porabljene energije in vode je v letu 2005 znašala 238.395,00 evrov, v letu 2015 pa 161.824,00 evrov, kar je za 32 % manj. Podatki kažejo ugodne učinke sanacije energetskih sistemov, saj je poraba energentov na bolnika v letu 2005 znašala 664 kWh, v letu 2015 pa 373 kWh. Vrednost energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, je v letu 2005 znašala 42,00 evra/bolnika, v letu 2015 15,30 evra/bolnika, medtem, ko se je poraba električne energije zvišala iz 89,29 v letu 2005, na 128,00 kWh/bolnika v letu 2013 in v letu 2014 padla na 122,00 evrov/bolnika oziroma iz 8 na 7 evrov/bolnika, v letu 2015 pa se je dvignila na 166,5 evrov oziroma na 9,6 evrov/bolnika.Poraba vseh energentov na m2 uporabne površine bolnišničnih stavb je leta 2005 znašala 502,42 kWh/m2, in je do leta 2015 padla na 267 kWh/m2. Poraba energenta za ogrevanje in pripravo tople vode je iz 32 kWh/m2 padla na 11 kWh/m2, poraba električne energije pa je iz 82 kWh/m2 v letu 2005, narasla v letu 2015 na 119 kWh/m2

oziroma za 31 %.Na ugoden trend nižanja stroškov za energijo kaže tudi podatek, da je bil v letu 2005 delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda 2,32 %, v letu 2007 1,92 %, v letu 2008 1,76 %, v letu 2009 1,57 % in v letu 2010 1,44 %, v letu 2011 1,49 %, v letu 2012 1,34 %, v letu 2013 1,22 %, v letu 2014 1,04 % in v letu 2015 1,32 %. Znotraj porabljenih količin energentov in njihovih vrednosti, se je od leta 2005 do 2015 najbolj znižala porabe energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode in sicer za 1850 MWh, kar je bistveno več od ocenjenih in planiranih prihrankov. Za 524 MWh se je zvišala poraba električne energije. V letu 2015 je zasebni partner ustvaril prihranek v višini 30,35 %, kar po pogodbi izračunan kot dejanski prihranek znaša 47.174,20 evrov, skupaj z dodatnim plačilom in obračunanim bonusom, pripada izvajalcu 92.892,84 evrov. Nabavna vrednost ZP je znašala 99.369,00 evrov, skupni strošek tako znaša 192.261,84, kar je za 78.458,00 evrov (29 %) manj, kot bi bil strošek nabave ELKO glede na porabo v referenčnem letu in povprečne cene iz leta 2015. Ocenjujemo, da je tak prihranek predvsem posledica energetske sanacije stavb v prejšnjih letih, dobrega upravljanja sistema in prehoda na pripravo tople sanitarne vode v kurilni sezoni v zimi 2013 s kondenzacijskimi kotli v podpostajah, nekaj % znižanje prihranka glede na leto

2013 pa je posledica začetka uporabe urgentnega centra in v zvezi s tem povečane porabe tople sanitarne vode in ogrevanja prostorov (570 m2) v tej stavbi, na kar kažejo tudi podatki za leto 2015, saj je bila poraba 1.349.997 kWh, kar je 7 % več kot v letu 2014. Glede na porabo energentov za ogrevanje, toplo sanitarno vodo in kuhanje ugotavljamo, da so se porabe energentov in stroški zanje znižali nad planiranimi (ki so po pogodbi z izvajalcem, zasebnim partnerjem, dogovorjeni na 25,9 %) in je izvajalec z izjemo enega leta pogodbeno dogovorjen prihranek vsako leto presegel, in v letu 2015 dosegel 54 % prihranek. Pričakovano in doseženo je tudi znižanje porabe vode, ki pa se je v zadnjih treh letih ponovno malo zvišala, je pa še vedno nižja, kot v referenčnem letu, kar pripisujemo izpiranju izlivk zaradi preprečevanje legionel, večjemu številu bolnikov in izvajanju gradbenih del. Voda se od leta 2013 ne uporablja več za zalivanje gredic. Nepričakovano se je kljub že izvedenim ukrepom za znižanje porabe električne energije povečala več, kot pa se je v tem obdobju povečal program izvedenih storitev. V letu 2013 prvič po nekaj letih beležimo rahel padec (skoraj 4 %) porabe električne energije od začetka izvajanja usposabljanja dela zaposlenih v okviru projekta Re-Co in izvajanja neinvesticijskih ukrepov, ki se je nadaljevala tudi v leti 2014 do oktobra, ko se je povečala zaradi zagona urgentnega centra. Nekaj višja poraba električne energije je stalnica v vseh letih, razlog je večji obseg dela (več bolnikov v akutni in neakutni bolnišnični obravnavi ter podaljšano bolnišnično zdravljenje, večji ambulantni obisk). Večja poraba EE (27 % več kot v letu 2014) gre v glavnem na račun urgentnega centra (razsvetljava 570 m2 novih površin, medicinski in nemedicinski aparati, informacijsko komunikacijska tehnologija) in povečanja izvedenih dejavnosti (več kot 3 % več kot v letu 2014) ter več zaposlenih, cca 5 % pa tudi na račun neustreznega ravnanja uslužbencev za zagotavljanje ugodnega bivalnega in delovnega okolja (prižgani stroji, oprema in aparati, razsvetljava ipd, v času, ko se ne izvaja dejavnost). Nihanje porabe EE iz meseca v mesec v posameznem letu je v glavnem posledica intenzivnosti izvajanja osnovne dejavnosti, v poletnih mesecih pa tudi zaradi delovanja klim. Za spremljanje in meritve porab energentov, je bil nadgrajen centralni nadzorni sistem, ki omogoča vsakokratno takojšnje ukrepanje. Planirano proizvodnjo OVE se lahko doseže z izvedenimi ukrepi za uporabo podtalnice in energije sonca. Celotna količine pridobljene toplote za toplo sanitarno vodo se ne porabi, zato bi bilo mogoče večji del te energije pretvoriti za druge namene, glede na rast porabe EE, bi bil morda upravičen ponovni razmislek o soproizvodnji.

Jože Piltaver