SPLETNI VMESNIK ŠTUDENTSKEGA KLUBA, NAMENJEN …V . STUDENT CLUB WEB INTERFACE FOR MEMBERSHIP AND BENEFITS MANAGEMENT . Key words: web interface, PHP, MySQL, mobile web page . UDK:

Aljaž Kolar

SPLETNI VMESNIK ŠTUDENTSKEGA KLUBA, NAMENJEN VČLANJEVANJU IN UREJANJU

UGODNOSTI

Diplomsko delo

Maribor, november 2011

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

SPLETNI VMESNIK ŠTUDENTSKEGA KLUBA, NAMENJEN

VČLANJEVANJU IN UREJANJU UGODNOSTI

Študent: Aljaž Kolar

Študijski program: Univerzitetni – Telekomunikacije

Mentor: doc. dr. Damjan Vlaj

Somentor: izr. prof. dr. Andrej Žgank

Lektorica: Polonca Jazbinšek

Maribor, november 2011

{.ini\'erza v ~Iarihoru

/-llku lleia za

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Damjanu Vlaju

za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem

somentorju izr. prof. dr. Andreju Žganku.

Posebna zahvala velja moji družini, ki so mi v

času študija vedno stali ob strani, in prijateljem,

za vso kolegialnost v času študija.

IV

SPLETNI VMESNIK ŠTUDENTSKEGA KLUBA, NAMENJEN

VČLANJEVANJU IN UREJANJU UGODNOSTI

Ključne besede: spletni vmesnik, PHP, MySQL, mobilna spletna stran UDK: 004.512.5(043.2)

Povzetek

V diplomi bomo predstavili tehnologije in orodja, s katerimi smo implementirali spletni

vmesnik študentskega kluba, namenjen včlanjevanju in urejanju ugodnosti ter njihovo

namestitev v operacijski sistem Windows XP. Predstavili bomo spletni vmesnik, ki

uporabniku omogoča vpis v študentski klub s spletno pristopno izjavo ter vpogled nad

rabo članskih ugodnosti z mobilno spletno stranjo. Implementirali smo

administratorsko okolje, ki omogoča urejanje članov in članskih ugodnosti, izpis

agregiranega seznama, elektronskih naslovov prijavljenih za prejemanje obvestil in

telefonskih številk prijavljenih za prejemanje SMS obvestil. Cilj diplomske naloge je

implementacija spletne strani, ki olajša delovanje kluba na področju včlanjevanja in

urejanja članskih ugodnosti.

V

STUDENT CLUB WEB INTERFACE FOR MEMBERSHIP AND

BENEFITS MANAGEMENT

Key words: web interface, PHP, MySQL, mobile web page

UDK: 004.512.5(043.2)

Abstract

The graduating thesis presents technologies and tools that were used for the

implementation of the student club web interface for enrollment and benefits

management, and their installation on Windows XP operating system. The thesis

introduces a web interface enabling the user to enroll in the student club using an

online application form and it also offers an insight into the use of members’ benefits

with a mobile web page. An administration environment has been implemented that

allows editing of members and membership benefits, reports aggregate list, registered

e-mail addresses for e-notifications and registered mobile phone numbers for receiving

text messages. The goal of this thesis is the implementation of a web interface that

facilitates the student club work regarding enrollment and benefits management.

VI

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKEGA KLUBA MLADIH ŠENTJUR ................................ 2

1.2 VČLANJEVANJE V ŠTUDENTSKI KLUB MLADIH ŠENTJUR .................................... 3

2 TEHNOLOGIJE IN ORODJA ............................................................................. 5

2.1 JEZIK HTML ..................................................................................................... 5

2.2 PREDLOGE CSS ................................................................................................. 7

2.3 APACHE .......................................................................................................... 9

2.4 JEZIK PHP ....................................................................................................... 11

2.4.1 Dinamično pisanje skripta PHP ................................................................. 14

2.4.2 Standardni podatkovni tipi, globalne in superglobalne spremenljivke ...... 15

2.4.3 Operatorji ................................................................................................... 19

2.4.4 Funkcije ...................................................................................................... 20

2.4.5 Osnovne stavčne strukture .......................................................................... 21

2.5 MYSQL ........................................................................................................... 21

2.5.1 Osnovna pravila SQL ................................................................................. 22

2.5.2 Značilnosti MySQL ..................................................................................... 23

2.6 PHPMYADMIN ................................................................................................. 24

2.7 POVEZAVA PHP-JA IN MYSQL-A .................................................................... 25

3 PRIPRAVA IN NAMESTITEV .......................................................................... 29

3.1 APACHE ........................................................................................................ 29

3.2 PHP ................................................................................................................. 31

3.3 MYSQL ........................................................................................................... 34

3.4 PHPMYADMIN ................................................................................................. 39

3.4.1 Primer uporabe phpMyAdmina .................................................................. 40

3.5 XAMPP .......................................................................................................... 42

4 IMPLEMENTACIJA SPLETNE APLIKACIJE .............................................. 43

4.1 IMPLEMENTACIJA PODATKOVNE BAZE ............................................................. 46

4.2 SPLETNA PRISTOPNA IZJAVA ............................................................................ 48

4.3 ADMINISTRATORSKO OKOLJE .......................................................................... 53

VII

4.4 UVOZ AGREGIRANEGA SEZNAMA ..................................................................... 59

4.5 POŠILJANJE OBVESTIL ...................................................................................... 61

5 IMPLEMENTACIJA MOBILNE SPLETNE STRANI ................................... 64

6 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA ......................................................... 67

7 SKLEP ................................................................................................................... 68

8 VIRI, LITERATURA ........................................................................................... 69

9 PRILOGE .............................................................................................................. 70

9.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 70

9.2 SEZNAM TABEL ................................................................................................ 71

9.3 SEZNAM IZVORNIH KOD ................................................................................... 72

9.4 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 72

9.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 73

IZJAVA O AVTORSTVU ………………………………………………............74

IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DELA ….……………………........... 75

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE DIPLOMSKEGA

DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV …………………........... 76

Spletni vmesnik študentskega kluba namenjen včlanjevanju in urejanju ugodnosti Stran 1

1 UVOD

Študentski klub mladih Šentjur je skozi leta razvil kompleksen sistem članstva in članskih

ugodnosti, ki potrebuje natančno vodenje. Seznam vseh preteklih in obstoječih članov, ki

ga na klubu imenujemo agregiran seznam, vsebuje več kot tisoč enot in se še nadgrajuje.

Do sedaj je bil seznam voden v Microsoft Excelovi tabeli, ki pa ne ponuja natančnega

vodenja, saj je vse spremembe potrebno storiti ročno, kar zahteva svoj čas, pogosteje pa

prihaja tudi do napak. Potreba po spremembi sistema včlanjevanja se je pojavila zaradi vse

večje ponudbe subvencij in posledično tudi vse večjega koriščenja le-teh. Prav tako ima

študentski klub iz leta v leto več članov, zaradi česar mora biti dostop do njihovih

podatkov hitrejši in enostavnejši, saj to omogoča učinkovito obveščanje o dogajanju in

delovanju kluba. Nova aplikacija nam bo ponujala hitro in učinkovito vodenje članstva in

pregled nad koriščenjem članskih ugodnosti. Hkrati bo aktivistom kluba s svojimi

funkcionalnostmi omogočila prihranek na času na področju včlanjevanja in evidentiranja

izdaj članskih ugodnosti.

V uvodnem poglavju smo na kratko predstavili Študentski klub mladih Šentjur in pogoje,

ki so pomembni na področju včlanjevanja in nudenja članskih ugodnosti, saj je namen

spletnega vmesnika izboljšava delovanja na omenjenih področjih dela. V drugem poglavju

smo predstavili tehnologije in orodja, ki smo jih uporabili za razvoj aplikacije, v tretjem pa

dva načina namestitve lokalnega strežnika, ki smo ga potrebovali za testiranje aplikacije.

Četrto in peto poglavje sta namenjeni predstavitvi spletnega vmesnika in njegovih

funkcionalnosti ter predstavitvi mobilne spletne strani. V šestem poglavju smo opisali

nekaj možnosti nadaljnjega razvoja vmesnika, medtem ko v sedmem podamo sklep. Viri in

literatura ter priloge se nahajajo v zadnjih dveh poglavjih diplomskega dela.


1.1 Predstavitev Študentskega kluba mladih Šentjur

Študentski klub mladih Šentjur (ŠKMŠ) je organizacija, ki združuje študente, dijake in

ostale zainteresirane. V skladu s svojim programom in smernicami skrbi za obštudijske in

druge aktivnosti mladih na območju Upravne enote Šentjur. Zadovoljujemo številne

interese mladih, zato nudimo vrsto aktivnosti in dejavnosti. Preko stalnih prireditev

združujemo in povezujemo člane ter tako skrbimo za lokalno povezanost mladih.

Sodelujemo tudi s partnerji izven Šentjurja. Nuditi želimo čim več članskih ugodnosti, ki

se kažejo v raznih načinih subvencioniranja (trenutno: kino kupončki, vezava diplomske

naloge, članarina v knjižnici, vstopnice na bazen itd.) in omogočanja popustov.

Slika 1.1: Logotip ŠKMŠ [1].

Vso dogajanje v zvezi z delovanjem kluba od leta 1997 dokumentiramo na lastni spletni

strani, ki domuje na domeni http://www.skms.net/. Njena prednost je obsežen slikovni in

tekstovni material. Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) nam je leta 2003

podelila nagrado za 2. najboljše spletno mesto med študentskimi klubi. Spletni vmesnik,

namenjen včlanjevanju in urejanju ugodnosti, želimo vključiti v sklop spletišča skms.net.


Slika 1.2: Spletna stran ŠKMŠ [1].

1.2 Včlanjevanje v Študentski klub mladih Šentjur

Predstavili bomo pogoje članstva v klubu, ki so pomembni za implementacijo spletnega

vmesnika. Pogoje članstva v klubu opredeljuje statut. Redni člani društva so redno ali

izredno vpisani študenti kateregakoli javno priznanega visokošolskega programa s stalnim

prebivališčem na območju Upravne enote Šentjur, ki po predpisanem postopku izpolnijo in

podpišejo pristopno izjavo ter ji priložijo originalno potrdilo o vpisu za tekoče študijsko

leto.

ŠKMŠ sodi med študentske klube, ki imajo status študentske organizacije lokalne

skupnosti (status ŠOLS). Eden izmed pogojev ohranitve statusa ŠOLS je, da mora klub

združevati najmanj 15 odstotkov študentov v svoji upravni enoti. Vsako leto se mora do

določenega roka v klub včlaniti vsaj 15-odstotni delež vseh študentov v naši upravni enoti,

kar predstavlja relativno veliko število. Zbiranje članov predstavlja težavo, ki jo želimo

zmanjšati.

Težavo bomo delno rešili s spletnim vmesnikom. Delno zato, ker član postane redni, ko na

klub dostavi originalno potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto. Tega spletni vmesnik

seveda ne more omogočati. Z uporabniškim vmesnikom bomo lažje prišli do podatkov o


študentih v naši upravni enoti. Z njim bomo študentu povečali dostopnost do prijave s

pristopno izjavo v elektronski obliki, ki je pred tem bila na voljo le na papirju. Tako bomo

učinkoviteje prišli do kontaktov, ki jih bomo lahko uporabili za pridobivanje članov.


2 TEHNOLOGIJE IN ORODJA

V tem poglavju bomo predstavili tehnologije in orodja, ki smo jih uporabili za razvoj

spletnega vmesnika. V naslednjih podpoglavjih se bomo posvetili spletnima programskima

jezikoma HTML in PHP, stilnim predlogam CSS, strežniku Apache, podatkovnemu

strežniku MySQL, poizvedovalnemu jeziku SQL in grafičnemu vmesniku phpMyAdmin.

Naštete tehnologije in orodja bomo opisali, izpostavili nekatere značilnosti in prikazali

primere uporabe. Za uporabo teh tehnologij smo se odločili zato, ker sodijo med

najpogosteje uporabljene za načrtovanje in razvoj dinamičnih spletnih strani in spletnih

aplikacij. Posledično je na medmrežju na voljo največ uporabnega gradiva.

Spletni programski jeziki so po skladnji podobni višjim programskim jezikom, le da ne

potrebujejo prevajalnika. Razdelimo jih lahko na tiste, ki se izvedejo v brskalniku – to so

HTML, javascript, ipd., ter na tiste, ki se izvedejo v strežniškem programu in se kot

dinamična spletna stran pojavijo v brskalniku v obliki običajne kode HTML – to so PHP,

ASP, perl, JSP. Brskalniki so programi za prikaz spletnih strani [2].

2.1 Jezik HTML

HTML (ang. HyperText Markup Language) je označevalni spletni programski jezik za

izdelavo statičnih spletnih strani in velja za osnovo izdelave dinamičnih. Za potrebe

spletnega vmesnika smo ga uporabili za pisanje besedila, ustvarjanje povezav, nalaganje

večpredstavnostnih datotek, izdelovanje vnosnih form in podobno. Pomanjkljivost HTML

je, da ne omogoča interakcije z obiskovalci spletne strani. Statične spletne strani lahko

spreminjamo samo tako, da spremenimo HTML datoteko. Za prevajanje ne potrebujemo

strežnika. V berljive spletne strani kodo pretvorijo brskalniki. Koda nam je na že izdelanih

spletnih straneh vidna, če jo odpremo z urejevalnikom besedil ali pa z ukazom v brskalniku

[10].


HTML velja za nekakšen temelj spleta in je dolgoleten standard na področju izdelovanja

spletnih strani. Ob pisanju tega diplomskega dela je najnovejša različica nosila številko

HTML 5. Za razvoj in določanje pravil glede pisanja kode skrbi konzorcij W3C, ki

pripravlja preskok na XTML (ang. Extended HyperText Markup Language), razširjeno

različico standarda HTML, ki povzema veliko rešitev iz označevalnega jezika XML (ang.

Extensible Markup Language) [2].

Kodo lahko pišemo v preprostem urejevalniku besedil ali v preglednejših naprednih

urejevalnikih. Pri pisanju se moramo držati standarda ASCII. Datoteke shranjujemo kot

navadno besedilo s končnico .htm (.html). V našem primeru bomo uporabili urejevalnik

EmEditor, saj smo z njim najlažje rešili težavo formatov kodiranja in s tem povezane

težave prevajanja šumnikov.

Primer HTML Zdravo HTML

Izvorna koda 2.1: Program za izpis besedila (index.htm).

Spletni strežniki prepoznajo privzeto stran poljubnega spletnega mesta v datoteki

index.htm, iz katere obiskovalce usmerjamo z nadpovezavami na preostale strani v

spletnem mestu. Ukazi oziroma gradniki, oznake ali značke so vedno med lomljenima

oklepajema (< in >). Vse ostalo, kar ni med tema znakoma, je izključno besedilo.

Protiukazi se izvajajo med lomljenima oklepajema s poševnico () in v obeh primerih

brez presledkov. Da brskalnik prepozna dokument kot spletno stran, moramo kot prvi ukaz

vedno uporabiti značko in jo seveda zaključiti s protiukazom . V osnovi je

HTML dokument, sestavljen iz glave (ukaz head) in telesa (ukaz body). Z ukazom head


določimo nevidne atribute, ki jih potrebujejo strežniški programi, medtem ko je telo

dokumenta tisto, kar je uporabniku vidno [2].

Slika 2.1: Izpis preprostega HTML dokumenta v brskalniku.

2.2 Predloge CSS

Grafično podobo spletnega vmesnika smo oblikovali s kaskadno slogovno predlogo CSS

(ang. Cascading Style Sheets), ki brskalniku sporoči, kako naj prikaže HTML dokument.

Obstaja več načinov vključevanja slogovnih predlog. Lahko jih vključimo v kodo HTML z

ukazom ali pa jih postavimo znotraj HTML ukaza . Najbolj razširjen način

je ustvariti samostojno tekstovno datoteko, s katero ločimo CSS in HTML dokument.

Shranjujemo jih v datotekah s končnico .css. Ta način je priporočljiv, saj jo lahko

uporabimo ponovno v drugih dokumentih in tako prihranimo čas, ki ga terja urejanje

posameznih elementov HTML. Vsak CSS ukaz je sestavljen iz selektorja in pripisane

oblike. Selektor je lahko ukaz HTML ali pa naše ime za določen stil. Elementom lahko

pripisujemo različne parametre, parametrom pa svoje lastne vrednosti [3].

Načini vstavljanja slogov v dokument:

vstavljanje slogov znotraj značke HTML,

definiranje slogov v glavi dokumenta,

vstavljanje slogov z uvozom iz zunanje datoteke.


Primer CSS /*ukaz za vključevanje slogovne predloge*/ body { background-color:#eeeeee; }/*barva ozadja določena z besedo*/ h1 { /*značka za naslov na prvem nivoju*/ color:blue; /*barva naslova določena z besedo*/ font-weight:bold; /*oblikapisave*/ font:Verdana; /*vrsta pisave*/ } p { /*značka za odstavek*/ color:#000000; /*barva besedila določena s šifro*/ font-weight:italic; /*oblika pisave*/ } Zdravo CSS

Zdravo HTML

Izvorna koda 2.2: Uporaba CSS predlog.

Slika 2.2: Izpis HTML dokumenta z vključenimi CSS predlogami v brskalniku.


2.3 APACHE

Za prevajanje skript PHP in povpraševanje po MySQL podatkovni bazi smo uporabili

spletni strežnik Apache. Leta 2009 je postal prvi med spletnimi strežniki, na katerega je

bilo naloženih več kot 100 milijonov spletnih strani. Priljubljen je zaradi zanesljivosti in

velike prilagodljivosti. Apache po protokolu HTTP usmerja in interpretira podatke,

pridobljene preko spleta oziroma v kolikor ga uporabljamo kot lokalni strežnik (localhost),

preko PHP ali HTML skript, shranjenih na lokalnem disku. Apache deluje v veliki večini

najbolj razširjenih operacijskih sistemov. Strežnik so v praksi program, moduli in nadzorne

datoteke, ki jih spreminjamo in v katere pišemo ter ga tako nastavljamo. S posameznimi

zahtevki za ogled določene spletne strani poskrbi, da so izpolnjeni, nato pa uporabniku

posreduje želeno spletno stran. Če zahtevka ne more izpolniti, javi napako. Verjetno je

vsem uporabnikom interneta najbolj znana napaka številka 404, ko brskalnik iskane spletne

strani ne najde [2] [13].

httpd.conf je navadna besedilna nastavitvena datoteka, ki jo lahko odpremo in spreminjamo

vsebino s skoraj vsakim urejevalnikom besedil. Izključevanje ukazov je preprosto s

komentiranjem vrstic z znakom #. Poleg usmerjanja in podajanja zahtevkov po spletnih

straneh lahko nastavljamo še številne druge pomembne parametre:

nastavitev poti do Apacheja in drugih modulov na disku,

shranjevanje povzetkov delovanja Apacheja,

nastavitev časa za sprejem ali pošiljanje spletnih strani,

nastavitev števila zahtevkov pred javljanjem napake,

nastavitev IP-številke in domenskega imena,

nastavitev podpore za različne module,

nastavitev pravic za uporabnike,

nastavitve glede javljanja različnih napak,

določanje prioritete spletnim stranem,

preusmeritev spletnih strani na želene naslove,

nastavitev jezika za spletno stran,

nastavitve za prikaz v različnih brskalnikih,

varnostne nastavitve [2].


Slika 2.3: Datoteka httpd.conf.

Strežniki z največjim deležem po uporabi na svetu:

1. Apache

2. Microsoft

3. nginx

4. Google [14]


2.4 Jezik PHP

PHP (ang. Hypertext Preprocessor ali ang. Personal Home Page) je spletni programski

jezik, ki v povezavi s spletnim strežnikom omogoča dinamično generiranje HTML spletnih

strani. Za spletno stran lahko rečemo, da je dinamična, ko se spreminja glede na

programsko logiko skripte PHP. Kot smo že omenili, se PHP koda izvede na strežniku.

Brskalnik od strežnika prejme že obdelane podatke v obliki HTML skripte. Brskalnik

praktično nikoli ne vidi kode PHP. O tem se lahko prepričamo tako, da na poljubni spletni

strani uporabimo funkcijo pregleda izvorne kode poljubne spletne strani. Vidna nam bo le

HTML koda [5].

PHP je iz programskega jezika Perl leta 1995 razvil Danec Ramus Lerdorf. Oblika

programske kode je vzeta iz C-ja, Jave in Perla, dodanih pa je tudi nekaj unikatnih funkcij.

Namen razvijalcev PHP-ja je bil, da omogočijo hitro gradnjo dinamičnih spletnih strani. Je

zelo prilagodljiv, preprost v kombinaciji s številnimi jeziki in aplikacijami v različnih

operacijskih sistemih ter zelo učinkovit pri pisanju krajših in srednje dolgih spletnih strani.

Z njim lahko razvijamo aplikacije, grafične vmesnike, igre in druge namenske programe, le

da zaradi same zasnove PHP-ja kot jezika za spletne aplikacije to ni smotrno. PHP je

načrtovan tako, da se zlahka povezuje z zbirkami podatkov [2].

Pišemo ga lahko v kateremkoli urejevalniku besedil, samostojno ali v kombinaciji z

drugimi jeziki. Za razčlenitev kode v strežniškem načinu potrebujemo strežniški program,

strežniški modul za podporo PHP-ja, brskalnik za ogled rezultatov in pravilno nastavljen

razčlenjevalnik kode [2].


Slika 2.4: Prikaz procesiranja kode [4].

Kodo jezika PHP lahko vstavimo v katerokoli vrstico skript HTML in jo shranimo s

končnico .php. Za pisanje kode se priporočajo napredni urejevalniki besedil, ki zmorejo

prikazati zaporedne številke vrstic, saj PHP javlja napako glede na vrstico. Strežnik

prepozna kodo PHP na več načinov. Med najbolj razširjene in združljive z drugimi

tehnologijami spada pisanje med oznakami . Delujejo tudi , ter in . Posamezne skupke ukazov ločimo s

podpičjem (;), prav tako pa z njim velikokrat končamo posamezne vrstice. Zaporedje


ukazov, ki se izvajajo skupaj, združimo v blok z zavitimi oklepaji. Koda mora v tem

primeru stati med znakoma { in } [5].

Primer PHP Zdravo HTML

Izvorna koda 2.3: Program za izpis besedila (index.php).

Slika 2.5: Izpisa preprostega PHP dokumenta v brskalniku.


Najbolj uporabljene značilnosti PHP-ja so: seje,

piškotki,

XForm,

uporaba oddaljene datoteke,

upravljanje s povezavami,

varen način,

HTTP avtentikacija s PHP,

uporaba PHP iz ukazne vrstice,

upravljanje z nalaganjem,

vztrajne povezave s podatkovno bazo,

POST metoda za nalaganje,

obrazložitev napak,

skupne pasti,

podprta PUT metoda,

nalaganje več datotek [5].

2.4.1 Dinamično pisanje skripta PHP

PHP omogoča operiranje s spremenljivkami v spletni aplikaciji, ki jih prepoznamo po

znaku $. Začnejo se lahko s črko ali s podčrtajem, torej številke in drugi znaki ne smejo

biti na začetku niza, lahko pa sledijo v neomejenem številu. V zgoraj navedenih primerih

izpisa besedila smo uporabili statičen izpis. V nasprotju z ostalimi jeziki nam v PHP-ju ni

treba določiti oblike spremenljivk (int, float, bool, itd.), saj to glede na vsebino naredi PHP

sam [5].

Izvorna koda 2.4: Dinamična skripta.


Slika 2.6: Primer izpisa dinamičnega skripta v brskalniku.

2.4.2 Standardni podatkovni tipi, globalne in superglobalne spremenljivke

Tabela 2.1: Standardni podatkovni tipi.

Vrsta Primer Opis

Celo število 7 celo število

Število s plavajočo vejico 3,235 število s plavajočo vejico

Niz »Nasvidenje« zbirka znakov

Logična spremenljivka false ena od posebnih vrednosti true ali false, ki sodijo med konstante

Predmet spremenljivka s funkcijo new

Polje vpis istega ali drugačnega tipa spremenljivk v polje

Celo število Razpon celega števila je od sistema do sistema različen, običajno pa lahko vzamemo

vrednost 4.294.967.296 (232) in jo razdelimo na dva dela. Dobimo najmanjšo vrednost -

2.147.483.648 in največjo vrednost 2.147.483.648 [2].


Niz V nize lahko vpisujemo vrednosti niza znakov. Lahko jih združujemo s piko. Pri

spremenljivkah tipa niz lahko uporabimo indekse za dostop do posameznih znakov v nizu,

pri čemer upoštevamo, da ima prvi znak indeks 0 [2].

$readUser = mysql_query("SELECT * FROM clan_student WHERE ime LIKE '$post_user[0]%' AND priimek LIKE '$post_user[1]%' AND cifra='$post_cifra'");

Izvorna koda 2.5: Primer uporabe indeksa za dostop do znaka v nizu.

Izvorna koda 2.5 je primer dostopa do posameznega znaka v nizu, ki smo jo uporabili pri

mobilni verziji spletnega vmesnika. Uporabili smo jo kot varnostni ukrep za prepoznavanje

uporabnika, ki mora za dostop do podatkov vnesti začetnici imena in priimka. Znak v nizu,

ki ga uporabimo za primerjavo z znakom v podatkovni bazi je zapisan s številko v oglatem

oklepaju. Znak % pomeni, da je lahko od želenega znaka v nizu naprej katerikoli poljuben

znak, ki nas v našem primeru ne zanima. Več o mobilni aplikaciji je napisano v petem

poglavju.


Polje V polja vpisujemo spremenljivke v obliki tabel istega ali drugačnega tipa. PHP podpira več

vrst polj, in sicer navadna indeksirana, asociativna in večrazsežna polja [2].

// indeksirano polje $a[0] = "ena"; $a[1] = "dva"; $a[2] = "tri"; // asociativno polje $b["nek kljuc"] = "poljubna vrednost"; $b["drug kljuc"] = "3103"; // več; razsežno polje // lahko si ga predstavljamo kot tabelo podatkov - matriko $c[1]["a"] = "a1"; $c[1]["a"] = "b1"; $c[2]["b"] = "a2"; $c[2]["b"] = "b2";

Izvorna koda 2.6: Polja.

Predmet Spremenljivki določimo predmet s funkcijo new, nato pa z uporabo znaka -> kličemo

funkcije in spremenljivke iz predmeta.

$predmet= new ime_predmeta; echo $predmet->ime_spremenljivke; echo $predmet->ime_funkcije();

Izvorna koda 2.7: Predmet.


Globalne spremenljivke Globalne spremenljivke so dosegljive kjerkoli v programu. Če želimo spremenljivko v

funkciji definirati kot globalno, jo moramo eksplicitno deklarirati z rezervirano besedo

GLOBAL [5].

function clanForm($page) { global $printClan; global $posteArray; global $obcineArray; global $letnikiArray; global $clanstvoDatumArray; global $mesciArray;

Izvorna koda 2.7: Globalne spremenljivke.

V našem primeru smo za potrebe funkcije clanForm, ki jo uporabljamo za izpis vnosne

forme pristopne izjave, ustvarili več globalnih spremenljivk. Spremenljivke smo definirali

zunaj funkcije, a ker jih znotraj le-te potrebujemo, smo jih v funkciji za dostop do njih

definirali kot globalne.


Superglobalne spremenljivke PHP ponuja množico vnaprej definiranih spremenljivk, ki vsebujejo podatke o okolju, kjer

se PHP skripta izvaja. Superglobalne spremenljivke so dosegljive kjerkoli v skripti.

Nekateri primeri superglobalnih spremenljivk:

$GLOBALS – Referenca na vsako spremenljivko, ki je na voljo v globalnem

delu kode. Imena spremenljivk so ključi tega polja.

$_SERVER – S tem pridobimo informacije o spletnem strežniku in odjemalcu.

$_GET – Asociativno polje spremenljivk posredovano trenutni kodi uporabnika

preko parametrov URL.

$_POST – Asociativno polje spremenljivk posredovano trenutni kodi

uporabnika preko metode HTTP POST.

$_COOKIE – Piškotki omogočajo, da podatke, vnesene med obiskom strani,

uporabimo na več straneh.

$_SESSION – Vse spremenljivke, ki so bile povezane s sejo, postanejo na voljo

kodi uporabnika [5] [9].

2.4.3 Operatorji

Operator je simbol, ki določa vrsto operacije v izrazu. Za razliko od klasičnih programskih

jezikov, PHP avtomatsko izvede pretvorbo med podatkovnimi tipi, glede na operand, med

dvema operandoma. PHP pozna aritmetične, operatorje prirejanja, operatorje primerjanja,

logične, operatorje nad nizi, inkremente, dekremente in bitne operatorje. Pri operatorjih

moramo biti pozorni na asociativnost in prioriteto. Asociativnost pove iz katere smeri se

ovrednoti rezultat operatorja v izrazu, prioriteta pa določa vrstni red ovrednotenja

operatorjev v izrazu [5].


Tabela 2.2: Operatorji.

Operator Opis

( ) združevanje dela izraza

[ ] element polja

! ~ ++ -- logični NE, bitni NE, inkrement, dekrement

/ * % deljenje, množenje, deljenje po modulu

+ - . seštevanje, odštevanje, konkatenacija nizov

> pomik bitov levo in desno

< >= primerjanje

== != === !== primerjanje na enakost, identičnost tipov

& ^ | bitni IN, XOR, ALI

&& IN

|| ALI

? : ternary (uporaba namesto if then else)

= += -= *= /= prirejanje

AND XOR OR logični IN, XOR, ALI

2.4.4 Funkcije

Funkcije veljajo za osrednji del dobro organiziranih skript. Omogočajo lažje branje kode in

ponovno uporabo. Brez njih je težko izpeljati večje projekte.

Izvorna koda 2.8: Uporaba funkcije.


2.4.5 Osnovne stavčne strukture

Osnovne stavčne strukture omogočajo, da se skripte prilagajajo okoliščinam. Skripte

vrednotijo pogoje in v skladu s tem spreminjajo svoje vedenje. Zaradi zmožnosti, da

odloča, so strani PHP dinamične, zmožne spreminjanja rezultatov glede na okoliščine. Na

spodnji sliki si lahko ogledamo osnovne stavčne strukture najpogosteje uporabljenih

stavkov: stavek if, stavek for in stavek while [5].

Slika 2.7: Primeri zapisa osnovnih stavčnih struktur.

2.5 MySQL

Pri dinamičnih spletnih straneh se vsebina shranjuje v zbirke podatkov. Podatkovna baza

MySQL je sistem za hrambo podatkov, ki jih v našem primeru zajemamo preko vnosnih

form spletnega vmesnika. S podatkovnimi bazami upravlja podatkovni strežnik MySQL.

Podatkovni strežnik ponavadi deluje na istem računalniku kot spletni strežnik. Strežnika

delujeta skupaj pri branju in pisanju podatkov ter gradnji spletnih strani kot celote. Za

komunikacijo s podatkovnim strežnikom uporabljamo poizvedovalni jezik SQL (ang.

Structured Query Language). Z njim poizvedujemo in operiramo s podatki v bazi.

Podatkovna baza MySQL je sestavljena iz tabel, kamor se podatki shranjujejo v vrstice in

na njih navezujoče se stolpce. Večina spletnih aplikacij uporablja eno ali več tabel znotraj

ene podatkovne baze [10].


2.5.1 Osnovna pravila SQL

Ukaze SQL lahko razvrstimo v tri osnovne skupine:

skupina ukazov DDL (Data Definition Language) za opredelitev strukture

podatkovne baze (prim.: CREATE, ALTER, DROP),

skupina ukazov DML (Data Manipulation Language) za poizvedovanje in

ažuriranje v podatkovni bazi (prim.: SELECT, UPDATE, INSERT),

skupina ukazov DCL (Data Control Language) za nadzor nad delovanjem

podatkovne baze (prim.: GRANT, REVOKE, COMMIT).

Najosnovnejši ukazi v jeziku SQL za izdelavo in uporabo podatkovnih baz so:

CREATE – izdelaj,

SELECT – izberi,

INSERT – vnesi,

DELETE – izbriši,

UPDATE – posodobi.

Priporočena je uporaba velikih črk za ukaze, spremenljivke in vsebino pa pišemo po želji

oziroma čim bolj pregledno. Med posamezne ukaze oziroma dele ukazov moramo vstaviti

vsaj en presledek. Nizi oziroma vrednosti morajo biti v narekovajih, ukaze končujemo s

podpičjem (;), z zvezdico (*) zaobjamemo celoten vnaprej določen razdelek (npr. vse

stolpce) [2].

Z naslednjo SQL sintakso iz podatkovne baze izberemo vse študente iz Občine Dobje.

mysql> SELECT * FROM `clan_student` WHERE obcina LIKE 'Dobje' ;

Izvorna koda 2.9: Primer uporabe ukaza SELECT.


Z naslednjo SQL sintakso iz podatkovne baze izbrišemo študenta s člansko številko 501.

mysql> DELETE FROM `clan_student` WHERE id_clan_student = '501' ;

Izvorna koda 2.10: Primer uporabe ukaza DELETE.

Z naslednjo SQL sintakso v podatkovno bazo vstavimo podatke študenta v tabelo

clan_student.

mysql> INSERT INTO `clan_student` VALUES ('515' , 'Marija' , 'Toplak') ;

Izvorna koda 2.11: Primer uporabe ukaza INSERT.

Z naslednjo SQL sintakso v podatkovni bazi posodobimo podatke študenta s člansko

številko 515.

mysql> UPDATE `clan_student` SET e_posta ='[email protected]' WHERE id_clan_student = '515' ;

Izvorna koda 2.12: Primer uporabe ukaza UPDATE.

2.5.2 Značilnosti MySQL

Tabela 2.3: Najpogosteje uporabljene lastnosti polj v MySQL.

Vrsta Opis

PRIMARY_KEY Primarni ključ tabele.

AUTO_INCREMENT Celo število, ki se ob vsakem novem vnosu v kombinaciji s PRIMARY_KEY poveča za ena.

DEFAULT Določimo privzeto vrednost polja.

NULL Vrednost stolpca je lahko prazna.

NOT_NULL Vrednost stolpca ne sme biti prazna.


Primarni ključ enolično identificira vsak zapis v tabeli. Vsebovati mora enolične vrednosti

in ne vrednosti NULL. Vsaka tabela mora vsebovati edinstven primarni ključ, ki je

pomembna informacija za vzpostavljanje entitet med zbirkami podatkov.

Nekaj glavnih značilnosti zbirke podatkov MySQL:

Deluje na različnih operacijskih sistemih.

Podpira različne programske vmesnike: C, C++, Ruby, java, perl, PHP …

Podpira večprocesorski način delovanja.

Podpira več različnih in daljših nizov v stolpcih.

Hitro združevanje podatkov.

Popolna podpora ukazov select in where.

Podpora funkcijam SQL z lastno optimizirano knjižnico.

Optimalen izkoristek pomnilnika.

Mešanje tabel iz različnih zbirk pri povpraševanju za podatki.

Šifrirana gesla omogočajo varno upravljanje na daljavo.

32 indeksiranih vnosov po 500 zlogov na tabelo.

Fiksna in prilagodljiva dolžina vpisov.

Začasne tabele v pomnilniku.

Podpira različne pisave in nabore znakov.

Velikost zbirke je dejansko omejena samo z zmogljivostjo računalnika.

Zelo dobro podprta pomoč na medmrežju.

Strežnik je na voljo kot ločen program v omrežnem okolju strežnik – odjemalec.

Javna licenca GNU [2].

2.6 phpMyAdmin

phpMyAdmin je spletni grafični vmesnik, ki smo ga uporabili za kreiranje podatkovne

baze in tabel spletnega vmesnika. Delo si z njim poenostavimo, saj obstaja bolj zapleten

način z uporabo ukazne vrstice. Namesto pisanja sintakse SQL lahko z nekaj kliki

opravimo isto delo. phpMyAdmin je skupek skript PHP, ki nam omogoča dostop do

strežnika MySQL preko internetne povezave. Velja za eno izmed alternativ, ki nam


poenostavijo delo s podatkovnimi zbirkami. Preveden je v več jezikov, med drugim tudi v

slovenščino. S praktično uporabo se bomo seznanili v naslednjem poglavju.

2.7 Povezava PHP-ja in MySQL-a

Povezava PHP-ja in MySQL-a prinaša močno kombinacijo za izgradnjo spletnih aplikacij.

PHP omogoča vzpostavitev povezave do podatkov na strežniku MySQL-ovem, ki tako

postanejo dostopni na spletni strani. Kot smo že omenili, je PHP načrtovan tako, da se

zlahka poveže s podatkovno bazo. Tako dosežemo, da spletna stran za obiskovalca postane

interaktivna. V spodnjem primeru bomo prikazali primer registracijskega postopka, kjer je

potrebna primerjava vnesenih podatkov s podatki v tabeli neke podatkovne baze.

Za delovanje aplikacije moramo najprej vzpostaviti povezavo s podatkovno bazo. To

storimo s spodaj navedeno sintakso. Potrebujemo podatke o imenu gostitelja, uporabniško

ime in geslo, ki pa za dostop ni vedno potrebno. Če podatki niso pravilni ali če strežnik ne

deluje, se povezava ne vzpostavi. Prikaže se obvestilo, da povezave ni možno vzpostaviti.

Če je povezava uspešna, s funkcijo mysql_select_db izberemo želeno podatkovno bazo.

Izvorna koda 2.13: Povezava s podatkovno bazo.


Podatke zajemamo s pomočjo vnosnih form, ki jih ustvarimo v HTML-ju in jih nato v

povezavi s PHP-jem vnesemo v želeno MySQL tabelo. Predpostavljamo, da smo s

pomočjo programa phpMyAdmin ustvarili zbirko login, v kateri imamo tabelo admin s

stolpci id_admin, username in password. V tej tabeli imamo shranjena poljubna

uporabniška imena in gesla. Podatke iz vnosnega polja bomo primerjali s podatki v tabeli.

V primeru ujemanja bomo dovolili vstop na naslednjo stran. Stolpec id_admin je

nastavljen na AUTO_INCREMENT. Prilagaja se številu uporabnikov z veljavnimi gesli, saj

se avtomatsko povečuje ob novih vnosih v tabelo. Z zapisom action=login.php v oznaki

smo določili, da se naj vneseni podatki posredujejo v datoteko login.php z

uporabo metode POST.

Prijava Prijava Up. ime:
Geslo:

Izvorna koda 2.14: Vnosna forma za prijavo.


Za primerjavo vnesenih podatkov torej ustvarimo datoteko login.php. Najprej vzpostavimo

povezavo s strežnikom MySQL, kjer je ime gostitelja localhost, uporabniško ime za dostop

je root, geslo za dostop pa ni potrebno. V kolikor povezave ni mogoče vzpostaviti, se v

brskalniku pojavi sporočilo, ki smo ga zapisali pod funkcijo die. Ta funkcija prekine vse

sledeče procese v kodi in javi napako, ki se je zgodila pred tem. Nato izberemo zbirko

podatkov, s katero želimo operirati (login). Vnesene podatke shranimo pod želeno

spremenljivko in nato s pomočjo funkcij mysql_query in mysql_num_rows izvedemo

povpraševanje v zbirki in primerjavo podatkov. V kolikor se podatki ujemajo, izvedemo

sejo ($_SESSION) in preusmerimo uporabnika na naslednjo stran. Funkcija seje priskrbi

uporabniku edinstven indikator, ki ga je nato mogoče uporabiti na podstraneh spletišča.

Slika 2.8: Izpis vnosne forme za prijavo v brskalniku.


3 PRIPRAVA IN NAMESTITEV

V tem poglavju bomo predstavili pripravo in namestitev tehnologij in orodij, ki smo jih

uporabili za pripravo testnega okolja na lokalnem strežniku. Skripte PHP morajo biti

naložene na strežniku oziroma potrebujejo okolje, v katerem se lahko izvajajo. Ker v

našem primeru ne uporabljamo pravega spletnega strežnika, bomo prikazali dva načina

priprave testnega. Prvi, bolj klasičen način, je ločena namestitev posameznih strežnikov.

Velja za bolj zahtevnega, saj so potrebne mnoge in pravilne nastavitve, da okolje sploh

deluje. Naleteli smo na nekaj težav, ki smo jih nato rešili z brskanjem po medmrežju.

Težave so nastale predvsem zaradi tega, ker je namestitev precej odvisna od vrste in

nastavitev operacijskega sistema. Drugi, precej enostavnejši način, je namestitev testnega

okolja s tako imenovanim trojčkom XAMPP, ki smo ga za potrebe testiranja spletnega

vmesnika tudi uporabili.

3.1 APACHE

S spletne strani http://httpd.apache.org/download.cgi prenesemo zadnjo verzijo strežnika

za operacijski sistem Windows – datoteka s končnico .msi. Inštalacijsko datoteko shranimo

na poljubno mesto in z dvojnim klikom zaženemo čarovnika za namestitev strežnika

Apache. Po sprejetju splošnih pogojev za uporabo v okno Server Information vpišemo

želeno omrežno domeno, ime strežnika in administratorjev elektronski naslov. V našem

primeru za omrežno domeno in ime strežnika določimo localhost. V okno za elektronski

naslov administratorja vpišemo admin@localhost. Vrednosti, ki smo jih vnesli, veljajo za

bolj ali manj privzete. Izberemo možnost, da bomo Apache zaganjali ročno in da naj

strežnik posluša na vratih 8080.


Slika 3.1: Informacije o strežniku.

Ko zaključimo namestitev, odpremo ukazno vrstico v mapi, kamor smo shranili strežnik in

uporabimo ukaz httpd –k install –n »Apache service«. Tako bomo strežnik Apache zagnali

kot eno izmed storitev operacijskega sistema Windows, ki nam bo vedno na voljo.


Slika 3.2: Apache Service Monitor.

Apache Service Monitor je izvršljiva datoteka v mapi Bin, ki omogoča zaustavitev in

ponovni zagon strežnika Apache. Ikono za hiter dostop lahko najdemo poleg ure v

spodnjem desnem kotu ekrana. V kolikor želimo spremeniti privzeto pot do mape z našimi

PHP in HTML datotekami, to storimo v podmapi Conf. Z urejevalnikom besedil odpremo

datoteko httpd.conf in v njej poiščemo vrstico začenši z besedo DocumentRoot ter

popravimo pot do izbrane mape. Po koncu inštalacije se o delovanju strežnika prepričamo

tako, da v naslovno vrstico brskalnika vpišemo http://localhost:8080/ ali

http://127.0.0.1:8080/. Če se pod tem naslovom na ekranu izpiše »It works!«, je to

potrditev, da smo strežnik uspešno namestili [6].

3.2 PHP

Za operacijski sistem Windows na spletni strani http://windows.php.net/download/

najdemo stisnjeno datoteko s končnico .zip, v kateri se nahaja razčlenjevalnik kode PHP.

Ko je datoteka prenesena, jo shranimo v poljubno mapo. Izbiramo lahko med Thread Safe

in Non Thread Safe razširitveno datoteko. Thread Safe zagotavlja, da lahko PHP pravilno

obdeluje več zahtev hkrati, medtem ko Non Thread Safe ne zagotavlja pravilnosti

delovanja. Naredimo mapo PHP in vanjo razširimo vsebino PHP, ki smo jo prenesli.


Poiščemo datoteko php.ini-dist in jo odpremo z urejevalnikom besedil. V vrstici, ki se

začne z extension_dir= ./, navedemo pot do mape PHP. Datoteko nato shranimo v mapo

C:\WINDOWS pod novim imenom php.ini. Datoteka php.ini vsebuje tovarniške nastavitve.

Če želimo spremeniti vedenje razčlenjevalnika, to storimo v php.ini. Poiščemo tudi

datoteko php5ts.dll in jo prekopiramo v sistemsko datoteko C:\WINDOWS\System32. Prav

tako je priporočljivo prenesti vse gonilnike (datoteke s končnico .dll) v omenjeno

sistemsko mapo. V datoteko httpd.conf, ki se nahaja v podmapi CONF strežnika Apache,

moramo dodati naslednje vrstice.

LoadModule php5_module C:…/PHP/php5apache2.dll

AddType application/x-httpd-php .php

PHPIniDir C:…/PHP

Z ukazom LoadModule nakažemo pot do gonilnika, ki poskrbi za pravilno komunikacijo

med razčlenjevalnikom in strežnikom. AddType zagotovi, da bo pogon PHP razčlenjeval

datoteke s pripono .php. V primeru, da na koncu te vrstice namesto pripone .php navedemo

pripono .html, so datoteke HTML obravnavane kot datoteke PHP. Z ukazom PHPIniDir

nakažemo pot do datoteke php.ini. Če smo PHP uspešno namestili, lahko preverimo s

poljubno kodo. V kolikor je bila namestitev uspešna, bo strežnik prevedel kodni zapis, tako

da se bo na ekranu izpisala stran in ne kodni zapis sam. V našem primeru bomo za

testiranje uporabili funkcijo phpinfo();, ki izpiše vse informacije in nastavitve trenutno

delujočega pogona PHP.

Izvorna koda 3.1: Funkcija phpinfo().


Slika 3.3: Izpis funkcije phpinfo() v brskalniku.


3.3 MySQL

S spletne strani http://dev.mysql.com/downloads prenesemo namestitveno datoteko

strežnika MySQL za operacijski sistem Windows s končnico .msi. Zaženemo inštalacijo, ki

naloži najbolj pogoste dodatke za uporabo in je priporočljiva za večino uporabnikov. Ko se

program naloži, preidemo v čarovnika za nastavitve MySQL strežnika. Izberemo

standardno konfiguracijo in nadaljujemo na naslednjem namestitvenem oknu, kjer

izberemo privzeti konfiguraciji Install As Windows Service in Launch the MySQL Server

automatically. S tem bomo dosegli, da se bo ob vsakem zagonu računalnika avtomatsko

zagnal tudi strežnik MySQL.

Slika 3.4: Konfiguracija strežnika MySQL.


Pri naslednjem namestitvenem oknu poskrbimo za nekatere varnostne ukrepe. Določiti

moramo geslo za delo na strežniku. Ker imamo v našem primeru lokalni strežnik za

potrebe testiranja, določimo privzeto geslo root. V obratni situaciji bi seveda bilo smiselno

določiti močnejše geslo.

Slika 3.5:Varnostne nastavitve strežnika MySQL.


Nazadnje nas čarovnik za namestitev vpraša, če smo prepričani o izbranih nastavitvah in če

želimo, da se nastavitve izvršijo. Izvršitev poteka po korakih, ki so vidni na spodnji sliki.

Slika 3.6: Procesiranje nastavitev strežnika MySQL.


Po končani namestitvi je potrebno uskladiti PHP in MySQL. V nastavitveni datoteki

php.ini poiščemo vrstico s kodo ;extension_dir = ''./ext/'' in odstranimo podpičje. S tem

omogočimo razširitev gonilnikov. Poiščemo tudi vrstico extension_dir = ''./'' in med

narekovaje dodamo ext, ter tako določimo pot do pravilnega modula.

Slika 3.7: Nastavitve v php.ini.


Ko shranimo in zapremo datoteko php.ini, moramo sistemski spremenljivki – Enviroment

Variables v sistemskih lastnostih dodati pot do mape PHP. Spremenljivke okolja v nekem

smislu ustvarijo delovno okolje, v katerem teče proces.

Slika 3.8: Urejanje sistemske spremenljivke.


Potreben je ponovni zagon računalnika in s tem tudi strežnika Apache. V kolikor je bila

namestitev uspešna, nam ponovno klicanje funkcije phpinfo() poda informacije o podpori

MySQL-a.

Slika 3.9: Informacije o podpori MySQL-a.

3.4 phpMyAdmin

S spletne strani http://www.phpmyadmin.net/home_page/downloads.php prenesemo

namestitvene datoteke za inštalacijo phpMyAdmina. Najprej moramo v mapo strežnika

Apache prekopirati prenesene datoteke. V kolikor bi phpMyAdmin uporabljali na spletu, bi

morali v datoteki navesti IP naslov spletnega strežnika. Če phpMyAdmin deluje v testnem

okolju, nastavljanje ni potrebno. Zaženemo ga z dvojnim klikom datoteke index.html, pri

tem pa moramo biti pozorni, da delujeta strežnika Apache in MySQL. Paziti moramo tudi

na to, da se zažene v strežniškem načinu in le znotraj mape [2].


Slika 3.10: Privzeta stran phpMyAdmina.

3.4.1 Primer uporabe phpMyAdmina

Na prvi prikazani strani lahko izberemo obstoječo zbirko podatkov, jezik uporabniškega

vmesnika ali izdelamo novo zbirko podatkov. Če kliknemo ime zbirke podatkov na levi

strani zaslona, se bodo prikazale tabele v tej zbirki. Lahko brskamo po obstoječih tabelah v

izbrani zbirki podatkov, dodajamo vnose v tabele, dodajamo uporabnike, izdelujemo nove

tabele ali jih spreminjamo, izvažamo in uvažamo podatke itd.

V naslednjih korakih bomo predstavili primer, kako ustvariti novega uporabnika. S klikom

na gumb Privilegiji izberemo želeno uporabniško ime in geslo novega uporabnika. Ker

bomo ustvarili testno okolje, bomo gostitelja določili lokalno. Izbrali bomo možnost

Ustvari zbirko podatkov z enakim imenom in dodeli vse privilegije in s tem novemu

uporabniku zagotovili vse pravice za delovanje z zbirko podatkov, ki se bo imenovala

enako kot uporabniško ime.


Slika 3.11: Dodajanje novega uporabnika v phpMyAdminu.

Kot zanimivost lahko na tej točki pokažemo, kako nam vmesnik phpMyAdmin olajša delo

s podatkovnimi zbirkami. Prvoten način nastavljanja strežnika MySQL je potekal iz

ukazne vrstice. Administriranje strežnika iz ukazne vrstice je lahko zelo zapleteno

opravilo. Delo opravimo precej počasneje in ob velikem številu zbirk podatkov, tabel in

podatkov v njih se lahko kaj hitro izgubimo. phpMyAdmin nam z nekaj kliki precej olajša

delo. Na spodnji sliki je primer sintakse dodajanja novega uporabnika, ki jo je kot rezultat

našega klikanja pripravil phpMyAdmin.

Slika 3.12: SQL sintaksa.


3.5 XAMPP

Za potrebe testiranja spletnega vmesnika smo lokalni strežnik pripravili z namestitvijo

XAMPP-a. Z njim smo se seznanili med študijsko izmenjavo v Španiji na univerzi Rovira i

Virgili, kjer smo ga uporabili pri predmetu Electronic Commerce. XAMPP sodi med tako

imenovane trojčke, ki združujejo namestitev strežnika Apache, programskega jezika PHP,

strežnika MySQL in vmesnika phpMyAdmin. Imenujemo jih trojčki, četudi so po navadi

sestavljeni iz več kot treh aplikacij. Slaba stran trojčkov je, da niso vedno najbolj ažurni.

Priporočljivi so predvsem za začetnike, ki želijo hitro vzpostaviti delujoče osnovno testno

okolje brez večjega poglabljanja v namestitev in konfiguracijo. Na sliki 3.13 nadzorne

plošče XAMPP-a lahko vidimo, kako Apache in MySQL strežnika delujeta na istem

računalniku.

Pomen kratice XAMPP je:

X – velja za simbol več združenih platform v trojčku,

A – Apache HTTP strežnik,

M – MySQL,

P – PHP,

P – Perl.

Slika 3.13: Nadzorna plošča XAMPP.


4 IMPLEMENTACIJA SPLETNE APLIKACIJE

Načrtovanje spletne aplikacije je potekalo po zgledu predhodnega postopka včlanjevanja,

ko so se izpolnjevale papirne pristopne izjave in so se podatki ročno vnašali v tabelo

programa Microsoft Excel. Tak način dela je bil dostikrat zamuden, pogoste pa so bile tudi

napake pri vnašanju in selekcioniranju podatkov, kot so telefonske številke in elektronski

naslovi za pošiljanje obvestil. Prav tako se je z vnašanjem v Excel vodila evidenca izdaje

članskih ugodnosti, kot so na primer kuponi za subvencioniran nakup vstopnic za kino.

Doslednost je pri tem zelo pomembna, saj razlika v ceni članske ugodnosti bremeni klub.

Kot smo že omenili, je načrtovanje spletnega vmesnika potekalo po zgledu predhodnega

realnega procesa včlanjevanja. Na podlagi izkušenj smo s programsko logiko napisano v

jeziku PHP razvili funkcionalnosti spletnega vmesnika. Pri načrtovanju podatkovne baze

smo si pomagali s tabelami predhodnega članskega seznama.

Slika 4.1: Članski seznam v Microsoft Excelu.


Slika 4.2: Seznam ugodnosti v Microsoft Excelu.

Na sliki 4.3 je prikazana privzeta stran spletnega vmesnika. Načrtovali smo ga s

preprostimi skicami in z željo narediti ga čim enostavnejšega. Grafično smo spletni

vmesnik oblikovali s predlogami CSS. Ustvarili smo datoteko style.css in območje spletne

strani (container) porazdelili na glavo (header), levi meni (leftnav), telo (body) in nogo

(footer). Spodnji zapis izvorne kode prikazuje atribute, ki smo jih določili v glavi spletne

strani. S privzete strani usmerjamo uporabnike in administratorja do podstrani vmesnika,

kjer so na voljo funkcionalnosti, ki jih nudi. Naštete so v naslednjem odstavku.

#header { width: 900px; height: 120px; background-color: #990099; border-bottom: 2px solid #000000; font-family: Verdana; letter-spacing: 1.2px; position: relative; }

Izvorna koda 4.1: Primer CSS predloge za glavo vmesnika.


Slika 4.3: Privzeta stran.

Uporabniški vmesniki:

vpis v klub s spletno pristopno izjavo,

pregled porabe članskih ugodnosti na mobilnem aparatu. Administrativni vmesniki:

prijava kot administrator,

potrjevanje članov,

izpis aktualnega članskega seznama,

evidenca porabe vseh članskih ugodnosti za določeno obdobje,

evidenca porabe članskih ugodnosti na člana,

evidentiranje izdanih članskih ugodnosti,

vpis članskih ugodnosti,

izpis elektronskih naslovov, prijavljenih na prejemanje obvestil,

izpis mobilnih telefonskih številk, prijavljenih na SMS obveščanje,


izpis agregiranega seznama.

4.1 Implementacija podatkovne baze

Za delovanje spletne aplikacije smo s programom phpMyAdmin ustvarili MySQL

podatkovno bazo, imenovano skms_test. Najprej smo ustvarili globalni model na podlagi

analize realnega procesa. Nato smo določili entitete, ki nastopajo v procesu in razvili

konceptualni E-R model. Sledil je zapis logičnega modela in nato izdelava fizične

podatkovne baze. Skripte PHP smo v podatkovni bazi podprli s šestimi entitetami:

clan_student, fakultete, ugodnosti, ugodnosti izdane, univerze in agregiran_seznam.

Na spodnji sliki lahko vidimo entitetno relacijski diagram podatkovne baze skms_test. E-R

diagram je abstraktna predstavitev strukturiranih podatkov, ki se uporabljajo pri

načrtovanju relacijskih podatkovnih baz. Entitete običajno označujemo s samostalniki, ki

jih je možno enolično identificirati in imajo svoje lastnosti oziroma atribute. Relacija

ponazarja način povezave med dvema ali več entitetami. Ko imamo nabor entitet, lahko

med njimi identificiramo relevantna razmerja. Pri tem so pomembne števnosti razmerja, ki

nam povedo, koliko primerkov ene entitete nastopa v povezavi z enim primerkom druge

entitete. Pri binarnih povezavah, kjer sta v igri dva tipa entitet, poznamo tri osnovna

razmerja števnosti. V našem primeru je aktualno razmerje števnosti ena proti več (1 : N).

Na spodnji sliki lahko vidimo, kakšna je števnost razmerja med tabelama clan_student in

ugodnosti_izdane. En primerek tipa entitete clan_student sodeluje v povezavi z enim ali

več primerki tipa entitete ugodnosti_izdane. Torej, nekemu študentu se lahko izda eno ali

več članskih ugodnosti [7].


Slika 4.4: E-R diagram.

Praviloma bi morala vsaka tabela vsebovati primarni ključ. Primarni ključ je polje ali

nabor polj, ki enolično identificirajo vsak zapis, shranjen v tabeli. To pomeni, da se za

katerikoli dve vrstici v tabeli vrednosti primarnih ključev razlikujejo. Po navadi jih

uporabljamo kot reference preko tujih ključev. Primarnim ključem smo nastavili

avtomatsko povečevanje vrednosti v vsaki naslednji vrstici (auto_increment) ter tako

dosegli raznolikost v vrednostih med njimi. Na spodnji sliki je primer izpisa tabele

fakultete v programu phpMyAdmin. Iz tabel fakultete in univerze črpamo podatke o

obstoječih višjih šolah in visokošolskih zavodih. V tabeli fakultete je id_fak primarni

ključ tabele, medtem ko id_uni velja za referenčni ključ v relaciji s tabelo univerze [7].


Slika 4.5: Tabeli fakultete in univerze.

4.2 Spletna pristopna izjava

Spletna pristopna izjava je uporabniški vmesnik za pridobivanje podatkov, ki jih

potrebujemo za včlanjevanje v študentski klub. Podatke v formi ločimo na obvezne in

neobvezne. Obvezne smo označili z zvezdico. V kolikor uporabnik ne vpiše podatkov v

obvezna polja, mu sistem javi napako. Prav tako sistem javi napako, ko uporabnik pri

vpisu elektronskega naslova uporabi neveljavne znake (npr.: šumnike). Med obvezne

sodijo podatki o stalnem prebivališču. Omejili smo število izbir, saj se v drsnem meniju

izpišejo le pošte in občine, ki sodijo pod Upravno enoto Šentjur. To smo storili zato,

ker je lahko polnopraven član kluba le študent iz omenjene upravne enote. Uporabnik

mora potrditi tudi izjavo o soglasju s statutom kluba in pravicami ter obveznostmi, ki iz

njega izhajajo. V kolikor uporabnik vnese obvezne podatke, se ti shranijo v podatkovno

bazo. Neobvezne podatke uporabnik izpolni po želji. Če želi lahko izbere možnost

prejemanja SMS obvestil ali elektronskih sporočil ali oboje.

Vnosno formo, ki je narejena v HTML-ju z oznako form, smo v skripti PHP ustvarili

kot funkcijo. Ustvarili smo mesta za vnašanje teksta in označevanje ter drsne menije.

Kličemo jo, ko uporabnik izpolnjuje spletno pristopno izjavo in ko administrator

pregleduje člane. PHP prevzame kontrolo nad vnesenimi podatki z action atributi.

Podatke zajemamo z metodo POST (), ko je vnos podatkov s

strani uporabnika potrjen s klikom na gumb Pristopi ().


V tabelah 4.1, 4.2 in 4.3 smo demonstrirali primer uspešnega vpisa študenta.

Predstavljene so tudi vejitvene akcije, ko vpis ni uspešen. V prvem scenariju po korakih

predstavimo vpis študenta, ko ta izpolnjuje vnosno formo. V drugem scenariju

predstavimo potrjevanje vnesenih podatkov s strani administratorja.

Slika 4.6: Spletna pristopna izjava.


Tabela 4.1: Primer vpisa študenta.

Vpis študenta

Cilji Vpis študenta v podatkovno bazo.

Sistem Spletni vmesnik

Predpogoj Administrator se uspešno prijavi v sistem.

Pogoj uspešnega zaključka Administrator potrdi študenta v podatkovni bazi.

Pogoj neuspešnega zaključka Administrator ne potrdi študenta v podatkovni bazi.

Prožilec Gumba Pristopi in Potrdi

Tabela 4.2: Primer vpisa študenta: Scenarij 1.

SCENARIJ 1 - uporabnik Korak Akcija

1 Uporabnik na uvodni strani klikne na gumb Spletna pristopna izjava.

2 Odpre se obrazec za vpis podatkov.

3 Uporabnik vpiše podatke ter potrdi vnos.

4 Sistem preveri, če so vpisani zahtevani podatki in če pri vpisu elektronskega naslova ni prepovedanih znakov.

5 Sistem vpiše podatke v podatkovno bazo.

6 Sistem obvesti uporabnika o uspešnosti vpisa.

Razširitve Korak Vejitvena akcija

4a Uporabnik ni izpolnil zahtevanih vnosnih polj oziroma je vpisal napačen elektronski naslov. Sistem zahteva dopolnitev podatkov oziroma obvesti o neustreznosti elektronskega naslova.


Tabela 4.3: Primer vpisa študenta: Scenarij 2.

SCENARIJ 2 - administrator Korak Akcija

1 Administrator na uvodni strani klikne na povezavo Admin.

2 Administrator vpiše pravilno uporabniško ime in geslo.

3 Odpre se stran s seznamom članov na čakanju za potrditev

4 Administrator klikne na Urejanje in potrjevanje člana.

5 Preveri vpisane podatke in člana potrdi, v primeru da je ta pravočasno oddal originalno potrdilo o šolanju.

6 Član je potrjen kot veljaven v podatkovni bazi.


2a Administrator vpiše napačno uporabniško ime in geslo. Sistem javi napako.

5a Administrator člana ne potrdi.

V tabeli 4.4 so prikazana polja in vrste polj tabele clan_student, kamor se preko spletne

pristopne izjave podatki shranjujejo v podatkovno bazo skms_test. Polje

id_clan_student velja za primarni ključ tabele in je v relaciji z isto imenovano entiteto v

tabeli ugodnosti_izdane. V tabeli obstaja tudi relacija s tabelo fakultete, in sicer med

entitetama uni in id_fak. V poljih sms in e_obv označujemo člane, ki želijo prejemati

obvestila. Aplikacija bo na podlagi teh oznak selekcionirala podatke in izpisala seznam

telefonskih številk in elektronskih naslovov. deleted velja za parameter izbrisa člana iz

članskega seznama. Podatki torej niso dejansko izbrisani iz tabele. Če vrednost polja

deleted nastavimo na 0, član ni vključen v aktualni članski seznam.


Tabela 4.4: Polja, vrste polj in komentarji v tabeli clan_student.

Polje Vrsta Komentar

id_clan_student int(11) PRIMARNI KLJUČ

ime varchar(20) ime člana

priimek varchar(20) priimek člana

spol varchar(10) spol člana

ulica varchar(30) naslov člana

posta int(4) poštna številka

obcina varchar(10) občina

datum_roj date datum rojstva člana

tel varchar(12) telefonska številka

e_posta varchar(30) elektronska pošta

uni varchar(5) REFERENČNI KLJUČ

univerza šolanja

letnik varchar(6) letnik šolanja

date date datum vpisa

potrditev tinyint(1) Parameter za potrditev člana na čakanju v polnopravnega člana.

sms tinyint(1) Parameter za prejemanje SMS obvestil.

e_obv tinyint(1) Parameter za prejemanje elektronskih obvestil.

izjava tinyint(1) Izjava o soglasju

clanstvo date veljavnost članstva

cifra int(11) številka člana

deleted int(11) Parameter, ki označuje izbris člana.


4.3 Administratorsko okolje

Za uspešno delovanje vmesnika potrebujemo tudi administratorsko okolje, ki smo ga skrili

pred očmi obiskovalcev tako, da smo ga zaščitili z uporabniškim imenom in geslom. V

primeru uspešne prijave se bo vzpostavila seja, ki bo omogočala delovanje na podstraneh

administratorskega okolja. Podstrani se v skripti PHP izvajajo s pomočjo superglobalne

spremenljivke $_GET, ki je asociativno polje spremenljivk, posredovano trenutni skripti

uporabnika preko parametrov URL [5].

Administrator bo imel pregled nad vpisanimi študenti. V administratorskem okolju bodo

vpisani študenti ločeni na potrjene in na čakajoče na potrditev. Študenti na čakanju za

potrditev bodo s strani administratorja potrjeni takrat, ko se bo preverila relevantnost

vnesenih podatkov in ko bodo na sedež kluba dostavili originalno potrdilo o šolanju za

tekoče šolsko leto. Če član soglaša s statutom kluba, se obenem strinja, da bo dostavil

potrdilo o šolanju. Le na ta način se lahko aktivist kluba prepriča, da ima oseba, ki se želi

včlaniti, status študenta. Administrator bo ob potrditvi osebe omejil članstvo na datum,

vezan na veljaven status študenta, in mu dodelil člansko številko. Ko bo član potrjen, bo

izpisan na članskem seznamu.

Slika 4.7: Administratorsko okolje.


Kot smo že omenili, je vrednost v polju id_clan_stud za vsakega člana edinstvena. V

kombinaciji s spremenljivkami iz URL naslova in spremenljivko $_GET lahko to vrednost

uporabimo kot sklic za prikaz želenih podatkov. Na sliki 4.7 lahko na seznamu članov na

čakanju za potrjevanje najdemo Janeza Novaka. V polju id_clan_stud ima številko 61. S

klikom na povezavo Urejanje & potrjevanje člana v skripti admin.php v funkcijo

clanForm prikličemo podatke o članu. Funkcija nam omogoča urejanje podatkov, hkrati pa

lahko služi za vnos novih podatkov v podatkovno bazo. Na sliki 4.8 roza obarvana sintaksa

se izvaja med pogoji v izvorni kodi 4.2 pri privzetem primeru (deafult:).

Slika 4.8: Izpis podatkov člana na čakanju za potrditev.


Prva stran
članski seznam
članske ugodnosti

Izvorna koda 4.2: Primer uporabe $_GET.


V administratorskem okolju je na voljo tudi aplikacija za delo s klubskimi članskimi

ugodnostmi. Izpisal se bo seznam aktualnih ugodnosti in omejitev porabe le-teh na

določeno obdobje, saj so ene na voljo vsak mesec, druge se lahko koristijo na leto in tretje

na članstvo. Vpisale se bodo lahko na novo pridobljene ugodnosti in izbrisale neaktualne.

Evidenca izdaje ugodnosti bo nudila vpogled na neko določeno obdobje izdaj in vseh

izdanih ugodnosti. Ko bo članu izdana ugodnost, jo bo klubski aktivist evidentiral s

pomočjo aplikacije.

Slika 4.9: Klubske članske ugodnosti.

V tabelah 4.5, 4.6, 4.7 in 4.8 demonstriramo vnos in izdajo članskih ugodnosti. Scenarij v

tabeli 4.6 predstavi vnos nove članske ugodnosti. Scenarij v tabeli 4.8 predstavi izdajo

članske ugodnosti članu, z vejitveno akcijo, ko izdaja ugodnosti ni uspešna.


Tabela 4.5: Primer vnosa nove članske ugodnosti.

Vnos nove članske ugodnosti

Cilji Vnos nove članske ugodnosti.



Pogoj uspešnega zaključka Administrator vnese novo ugodnost in ji določi omejitev porabe na obdobje (mesec, leto, članstvo).

Prožilec Gumb Vnesi ugodnost.

Tabela 4.6: Primer vnosa nove članske ugodnosti: Scenarij.

SCENARIJ Korak Akcija

1 Prijavljen administrator v meniju izbere članske ugodnosti.

2 Izpišejo se vse aktualne ugodnosti in vnosno polje za vnos nove ugodnosti.

3 Administrator vpiše naziv nove ugodnosti in omejitev porabe na obdobje (mesec, leto, članstvo).

4 Sistem vpiše podatke v podatkovno bazo.

5 Sistem novo ugodnost doda na seznam aktualnih ugodnosti.

Tabela 4.7: Primer izdaje ugodnosti.

Izdaja ugodnosti

Cilji Evidentirati izdajo ugodnosti v podatkovni bazi.



Pogoj uspešnega zaključka Administrator evidentira izdano ugodnost članu v podatkovni bazi.

Pogoj neuspešnega zaključka Administrator ne izda ugodnosti članu.

Prožilec Gumb Go


Tabela 4.8: Primer izdaje ugodnosti: Scenarij.


1 Administrator v meniju izbere Izdaja in pregled ugodnosti.

2 Odpre se seznam izdanih ugodnosti v tekočem mesecu in drsni meni za izbiro člana, ki želi prejeti ugodnost.

3 Administrator izbere člana in klikne na gumb Go.

4 Odpre se seznam ugodnosti in arhiv izdanih ugodnosti izbranemu članu.

5 Administrator v meniju izbere ugodnost in v drsnem meniju količino ter s klikom na gumb Go potrdi izdajo.

6 Izdaja se evidentira v bazi in izpiše na seznamu izdanih ugodnosti članu.


5a Administrator v drsnem meniju za količino ne more izbrati druge vrednosti kot nič, kar pomeni da je član ugodnost že izkoristil.

Za evidenco izdaje članskih ugodnosti smo ustvari dve tabeli. V tabelo 4.9 ugodnosti

vnašamo podatke o aktualnih ugodnostih, dodajamo nove in brišemo stare. V tabeli 4.10

ugodnosti_izdane vodimo evidenco porabe izdanih ugodnosti.

Tabela 4.9: Polja, podatkovni tipi in komentarji v tabeli ugodnosti.

Tabela: ugodnosti

id_ugodnosti int(11) PRIMARNI KLJUČ

naziv varchar(150) naziv ugodnosti

omejitev int(11) količinska omejitev

omejitev_obdobje enum('mesec','leto','clanstvo') omejitev na obdobje – mesec, leto, članstvo

deleted int(11) Parameter, ki označuje izbris ugodnosti.


Tabela 4.10: Polja, podatkovni tipi in komentarji v tabeli ugodnosti_izdane.

Tabela: ugodnosti_izdane

id_ugodnosti_izdane int(11) PRIMARNI KLJUČ

id_ugodnosti int(11) REFERENČNI KLJUČ

id_clan_stud int(11) REFERENČNI KLJUČ

stevilo int(11) omejitev na študenta

opomba varchar(50) polje za vnos opombe

datum_izdaje date datum izdaje ugodnosti

deleted int(11) Parameter, ki označuje izbris.

4.4 Uvoz agregiranega seznama

Agregiran seznam zajema vse člane, ki so kadarkoli bili včlanjeni v Študentski klub mladih

Šentjur. Ker klub obstaja že 15 let, je število vrstic v Excelovi tabeli kar veliko, okoli tisoč.

Potemtakem bi ročno vnašanje podatkov v tabelo MySQL podatkovne baze bilo zamudno

opravilo. phpMyAdmin omogoča uvoz tabele iz Excela v podatkovno bazo, vendar z

manjšo prilagoditvijo Excelove datoteke.

V Excelovi datoteki moramo imeti odprt samo en delovni list s podatki, ki jih želimo

uvoziti v podatkovno bazo. Običajna Excelova datoteka ima končnico .xls. Za uvoz tabele

moramo delovni list v drsnem meniju shraniti v obliki CSV, ki vrednosti v tabeli loči z

ločilom (npr.: podpičjem). V kolikor bi v datoteki imeli več delovnih listov s tabelami, ki

bi jih želeli uvoziti, bi morali vsako posebej shraniti kot posamezno datoteko CSV.


Slika 4.10: Oblika CSV – ločilo je podpičje.

V našem primeru smo seznam uvozili v že obstoječo podatkovno bazo. Ustvariti smo

tabelo agregiran_seznam, kjer smo polja prilagodili tabeli import.csv. Izbrali smo tabelo, v

katero želimo uvoziti podatke in kliknili na Import. Nato smo določili lokacijo datoteke z

besedilom in izbrali format. V naše primeru je to CSV using LOAD DATA. Postopek

izvedemo in podatki so vneseni v tabelo.

Soočilo smo se s težavo vnašanja podatkov, ki vsebujejo šumnike. Podatek se v tabelo ni

uvozil pravilno, če je vseboval šumnik. Težavo smo rešili tako, da smo datoteko CSV

odprli z napredno beležnico EmEditor ter spremenili kodne strani v format UTF-8.

Odkljukali smo izbiro Add a Unicode Signature (BOM) ter tako omogočili prepoznavanje

šumnikov. Tako smo zakodirali vse HTML in PHP skripte, ki jih potrebujemo za delovanje

aplikacije.


Slika 4.11: Uvoz v podatkovno bazo MySQL.

4.5 Pošiljanje obvestil

V administratorsko okolje smo implementirali izpis seznama elektronskih naslovov in

mobilnih številk, katerih naslovniki nam dovolijo pošiljanje elektronskih in SMS obvestil.

V spletni pristopni izjavi obstaja forma, ki uporabnika vpraša, če želi prejemati obvestila.

V kolikor privoli, se to v podatkovni bazi zapiše. S povpraševanjem v skripti PHP iz tabele

izberemo želene podatke in jih izpišemo v seznamu. Pošiljanje elektronskih obvestil


izvajamo s pomočjo spletne aplikacije MailChimp 1, s katero lahko oblikujemo elektronska

obvestila, enostavno ustvarjamo sezname elektronskih naslovov in spremljamo statistične

rezultate poslanih sporočil. Storitev je brezplačna, v kolikor število elektronskih naslovov

na seznamu ne presega meje, ki je določena za plačljivo. Z aplikacijo smo izpis seznama

elektronskih naslovov prilagodili za lažji uvoz v aplikacijo MailChimp. Če seznam vsebuje

ime, priimek in elektronski naslov, ga lahko z enostavnim kopiranjem prilepimo oziroma

uvozimo v MailChimp. Prednost je tudi v tem, da aplikacija izloči ponavljajoče se

elektronske naslove [11].

Slika 4.12: Kopiranje elektronskih naslovov v aplikacijo MailChimp [11].

1 http://mailchimp.com/


Pošiljanje SMS obvestil izvajamo s plačljivo storitvijo enosmerni glasnik družbe SiMobil,

ki omogoča, da člane hitro in enostavno obvestimo o aktualnih dogodkih. Enosmerni zato,

ker je možno le pošiljanje kratkih sporočil in ne sprejemanje. Tudi tukaj mobilne

telefonske številke z enostavnim kopiranjem prenesemo na seznam, napišemo želeno

sporočilo in ga posredujemo članom.

Slika 4.13: Enosmerni glasnik [12].


5 IMPLEMENTACIJA MOBILNE SPLETNE STRANI

V kolikor bo prijava uspešna in bo član postal polnopraven, mu bo omogočeno koriščenje

klubskih članskih ugodnosti. Implementirali smo uporabniški vmesnik prilagojen za

uporabo na mobilnih telefonih, ki bo članu nudil pregled nad rabo ugodnosti. Spletna stran

bo člana obvestila o veljavnosti članstva in o ugodnostih, ki jih je že koristil oziroma, ki jih

še lahko. Za identifikacijo člana smo kot varnostni mehanizem uporabili vnos začetnic

imena in priimka in članske številke. V kolikor kombinacija v podatkovni bazi obstaja,

uporabnik prejme informacije. V tabelah 5.1 in 5.2 demonstriramo primer vpogleda porabe

ugodnosti preko mobilne spletne strani.

Tabela 5.1: Primer vpogleda porabe ugodnosti.

Pregled porabe ugodnosti

Cilji Uporabnik dobi vpogled v rabo članskih ugodnosti

Sistem Spletni vmesnik, prilagojen za uporabo na mobilnih telefonih.

Predpogoj Uporabnik mora biti polnopraven član društva.

Pogoj uspešnega zaključka Uporabnik se seznani z rabo članskih ugodnosti.

Pogoj neuspešnega zaključka Uporabnik v bazi ne obstaja.

Prožilec Gumb Prijava


Tabela 5.2: Primer vpogleda porabe ugodnosti: Scenarij.


1 Uporabnik se mora identificirati. V vnosno formo vnese začetnici imena in priimka in člansko številko ter klikne na gumb Prijava.

2 Aplikacija uporabnika seznani o veljavnosti članstva in izpiše seznam ugodnosti, ki jih je koristil.


2a Aplikacija uporabnika obvesti, da uporabnik z navedeno kombinacijo ne obstaja.

Izgled mobilne spletne strani smo prav tako kot celoten izgled vmesnika izdelali s

slogovnimi kaskadnimi predlogami CSS. Ustvarili smo samo eno območje, ker jih več

glede na funkcionalnost vmesnika niti ne potrebujemo.

#mobile { width: 200px; background-color: #eeeeee; font-family: Verdana; text-align: center; } #mobile a { color: #000000; text-decoration: underline; font-weight: bold; } #mobile a:hover { color: #0000FF; text-decoration: none; font-weight: bold; }

Izvorna koda 4.3: Enostavna CSS predloga za mobilno spletno stran.


Slika 5.1: Mobilna spletna stran.


6 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA

Našteli bomo nekaj možnosti nadaljnjega razvoja, ki jih bomo morda v spletni vmesnik

vključili v prihodnje. Do sedaj smo implementirali funkcije, ki imajo največjo težo, ko gre

za včlanjevanje in nudenje članskih ugodnosti.

Vključili bi lahko prijavne forme, prilagojene za včlanitev dijakov in simpatizerjev kluba.

Simpatizerji so ostali zainteresirani za članstvo v klubu, ki nimajo statusa o šolanju.

Omenjeni so lahko člani, a ne redni oziroma polnopravni. Ker klub prireja tudi dogodke,

namenjene širši javnosti, je velikost baze članov ključna, ko gre za informiranje.

Implementirali bi lahko avtomatsko pošiljanje elektronske pošte v trenutku, ko bi člana

potrdili za rednega. Tako bi novega člana informirali o uspešnem vpisu v študentski klub

in ga seznanili s prihajajočimi dogodki in aktualnimi članskimi ugodnostmi.

Zanimiva bi bila tudi implementacija kreiranja PDF formata članske izjave, ki bi si jo

lahko uporabnik shranil oziroma natisnil, jo lastnoročno podpisal ter dostavil na klub.

Pristopna izjava naj bi bila podpisana, a je to pri elektronski formi obrazca nemogoče. Član

bo zato moral podpisati pristopno izjavo takrat, ko bo na klub dostavil originalno potrdilo o

šolanju za tekoče šolsko leto.

Administratorju bi lahko omogočili avtomatsko pošiljanje elektronskih sporočil ob vsaki

novi izpolnitvi spletne pristopne izjave. Tako bi administrator le po potrebi vstopal v

administratorsko okolje in sproti pregledoval vnose.


7 SKLEP

Z izdelavo spletnega vmesnika smo se seznanili s programiranjem dinamičnih spletnih

strani. Za izdelavo spletnega vmesnika smo preučili mnogo literature o PHP-ju, MySQL-u

in ostalih orodjih, pomembnih za izdelavo spletnih aplikacij. Ob težavah smo si pomagali s

svetovnim spletom, ki nudi ogromno informacij. Pri tem je zelo zanimiv portal YouTube,

kjer avtorji kratkih filmov predstavljajo rešitev določenih težav ali pa celo nudijo dobra

navodila za delo z orodji.

Spletna aplikacija bo vsekakor izboljšala proces včlanjevanja in vodenja evidence porabe

članskih ugodnosti, vendar bo cilj dosežen, ko bo študent na sedež kluba dostavil

originalno potrdilo o šolanju. V dosedanji praksi je to predstavljalo največjo težavo, ki je s

spletno aplikacijo ne moremo doseči, vendar si bomo z njo poenostavili delo, saj

pridobimo pomembne kontakte.

Zagotovo to ni končna verzija spletnega vmesnika, saj ga bomo v prihodnosti verjetno

nadgrajevali. Tehnologije in orodja, ki smo jih uporabili za razvoj spletnega vmesnika,

praktično omogočajo rešitev večine težav oziroma realizacije idej, ki se nanašajo na

programiranje spletnih aplikacij.


8 VIRI, LITERATURA

[1] http://www.skms.net, avgust 2011.

[2] M. Štrancar, S. Klemen, PHP in MySQL na spletnem strežniku Apache, druga izd.,

Pasadena, Ljubljana, 2005.

[3] M. Kaltenekar, Hitri vodnik – HTML, CSS in JavaScript – Oblikovanje spletnih

strani, Pasadena, Ljubljana, 2006.

[4] http://onjava.com/pub/a/php/2001/02/22/php_foundations.html, november 2011.

[5] M. Zandstra, Naučite se PHP v 24 urah, Pasadena, Ljubljana, 2004.

[6] http://www.apache.org, september 2011.

[7] T. Mohorič, Podatkovne baze, BI-TIM d.o.o., Ljubljana, 2002.

[8] http://www.w3schools.com, september 2011.

[9] http://www.php.net, september 2011.

[10] L. Beighley, M. Morrison, Head First PHP and MySQL, O'Reilly Media, Inc.,

California, 2009.

[11] http://www.mailchimp.com, oktober 2011.

[12] http://www.simobil.si, oktober 2011.

[13] http://apache-http-server.software.informer.com/wiki, oktober 2011.

[14] http://news.netcraft.com/archives/2011/11/07/november-2011-web-server-

survey.html#more-5091, november 2011.


9 PRILOGE

9.1 Seznam slik

Slika 1.1: Logotip ŠKMŠ [1].

Slika 1.2: Spletna stran ŠKMŠ [1].

Slika 2.1: Izpis preprostega HTML dokumenta v brskalniku.

Slika 2.2: Izpis HTML dokumenta z vključenimi CSS predlogami v brskalniku.

Slika 2.3: Datoteka httpd.conf.

Slika 2.4: Prikaz procesiranja kode [4].

Slika 2.5: Izpisa preprostega PHP dokumenta v brskalniku.

Slika 2.6: Primer izpisa dinamičnega skripta v brskalniku.

Slika 2.7: Primeri zapisa osnovnih stavčnih struktur.

Slika 2.8: Izpis vnosne forme za prijavo v brskalniku.

Slika 3.1: Informacije o strežniku.

Slika 3.2: Apache Service Monitor.

Slika 3.3: Izpis funkcije phpinfo() v brskalniku.

Slika 3.4: Konfiguracija strežnika MySQL.

Slika 3.5: Varnostne nastavitve strežnika MySQL.

Slika 3.6: Procesiranje nastavitev strežnika MySQL.

Slika 3.7: Nastavitve v php.ini.

Slika 3.8: Urejanje sistemske spremenljivke.

Slika 3.9: Informacije o podpori MySQL-a.

Slika 3.10: Privzeta stran phpMyAdmina.

Slika 3.11: Dodajanje novega uporabnika v phpMyAdminu.

Slika 3.12: SQL sintaksa.

Slika 3.13: Nadzorna plošča XAMPP.

Slika 4.1: Članski seznam v Microsoft Excelu.


Slika 4.2: Seznam ugodnosti v Microsoft Excel.

Slika 4.3: Privzeta stran.

Slika 4.4: E-R diagram.

Slika 4.5: Tabeli fakultete in univerze.

Slika 4.6: Spletna pristopna izjava.

Slika 4.7: Administratorsko okolje.

Slika 4.8: Izpis podatkov člana na čakanju za potrjevanje.

Slika 4.9: Klubske članske ugodnosti.

Slika 4.10: Oblika CSV – ločilo je podpičje.

Slika 4.11: Uvoz v poda

Documents

SPLETNI VMESNIK ŠTUDENTSKEGA KLUBA, NAMENJEN …V . STUDENT CLUB WEB INTERFACE FOR MEMBERSHIP AND BENEFITS MANAGEMENT . Key words: web interface, PHP, MySQL, mobile web page . UDK: