RAZVOJ GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA UPRAVLJANJE Z … · 2018. 8. 24. · - IP telefonska centrala; - IP telefon; - razvojne tehnologije; - smarty; - grafični vmesnik. ABSTRACT Websites

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer Organizacija in management informacijskih

sistemov

RAZVOJ GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA UPRAVLJANJE Z NAROČNIŠKO IP

TELEFONSKO CENTRALO Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat: Tilen Kreča

Kranj, avgust 2009

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Igorju Berniku za mentorstvo in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se podjetju CDE d. o. o. za podporo pri izdelovanju diplomske naloge. Zahvaljujem se družini za podporo in potrpežljivost v času študija.

POVZETEK V današnjem času spletne strani niso več namenjene samo predstavitvi podjetij in njihovih izdelkov, temveč obsegajo vedno več dinamike in interakcije z uporabnikom. Spletne strani postajajo vse bolj uporabne, saj je razvoj tehnologije omogočil, da se na splet selijo celotni informacijski sistemi med njimi aplikacije, ki so bile še nedavno dostopne le v programskih okoljih. Za realizacijo tako obsežnih spletnih aplikacij pa je potrebno izbrati tehnologijo, ki bo omogočala hiter razvoj, kakovosten izdelek in učinkovito ter cenovno sprejemljivo vzdrževanje. V tem diplomskem delu je predstavljen razvoj aplikacije za upravljanje z naročniško IP telefonsko centralo. V uvodnem poglavju je predstavljena problematika izdelave spletnih aplikacij in tehnologije, ki so za to potrebne. Predstavljeni so vsi jeziki, ki so bili uporabljeni pri razvoju aplikacije. Zelo pomemben programski jezik, ki je predstavljen v diplomskem delu je Smarty, saj poveča preglednost programske kode in pohitri delo razvojnika. Osrednji del diplomske naloge pa zajema izdelovanje aplikacije na spletnem vmesniku in telefonu. Opisuje entitetno relacijski diagram imenika in konfiguracijske baze. Prikazuje izgled, namen in način uporabe posameznih komponent v obeh aplikacijah. Osnovni namen diplomskega dela je bil dosežen, saj aplikacija omogoča manj izkušenim uporabnikom poenostavljeno in s tem posledično tudi hitrejše upravljanje s telefonsko centralo. KLJUČNE BESEDE

- IP telefonska centrala; - IP telefon; - razvojne tehnologije; - smarty; - grafični vmesnik.

ABSTRACT Websites are nowdays no longer intended only for the presentations of companies and their products, but include more and more dynamics and interaction with the user. Websites are becoming increasingly useful, as the development of technology enables relocating on websites entire information systems including applications, which were recently only available in software environments. For realization of such large-scale web applications it is necessary to choose the technology, which will enable rapid development, product quality and acceptable cost effective maintenance. In this diploma is presented the development of applications for managing subscriber IP phone switch. The introductory chapter presents the problem of producing web applications and technologies that are necessary to develop them. All languages, which were used in developing application are presented in diploma. Very important programming language, which is presented in diploma is Smarty. Smarty increases transparency of program code and enables faster work to the developer. The main chapter of diploma covers preparation and development of application on website and telephone. It describes entity relational diagram of directory and configuration database. The main part shows appearance, purpose and method of the individual components in both applications. The primary purpose of diploma has been reached, because application allows a simplified and consequently a more rapid management of a telephone switchboard to less experienced users. KEYWORDS

- IP phone switch; - IP phone; - technologies for development; - smarty; - graphical interface.

KAZALO 1 Uvod .................................................................................................................. 1 2 Telefonija ........................................................................................................... 3

2.1 Zgodovina .................................................................................................. 3 2.2 IP Telefonija ............................................................................................... 4 2.3 Asterisk IP telefonska centrala ................................................................... 5 2.4 IP Telefon ................................................................................................... 7

3 Razvoj aplikacije ................................................................................................ 9 3.1 Namen uporabe .......................................................................................... 9 3.2 Analiza problema ...................................................................................... 10 3.3 Načrtovanje .............................................................................................. 11

3.3.1 Spletna aplikacija .................................................................................... 11 3.3.2 Aplikacija na telefonu .............................................................................. 12

3.4 Implementacija ......................................................................................... 13 4 Tehnologije ...................................................................................................... 15

4.1 Uporabljeno razvojno okolje ..................................................................... 15 4.2 Opis uporabljenih razvojnih tehnologij ...................................................... 17

4.2.1 Html ........................................................................................................ 17 4.2.2 Php ......................................................................................................... 17 4.2.3 Smarty .................................................................................................... 18 4.2.4 JavaScript ............................................................................................... 18 4.2.5 Xml ......................................................................................................... 18 4.2.6 SQLite .................................................................................................... 18 4.2.7 CSS ........................................................................................................ 19 4.2.8 Ajax ........................................................................................................ 19

5 Izdelava aplikacije ........................................................................................... 20 5.1 Entitetno relacijski diagram imenika .......................................................... 20 5.2 Entitetno relacijski diagram konfiguracijske baze ...................................... 21 5.3 Opis posameznih komponent spletne aplikacije ....................................... 22

5.3.2 Vstop v aplikacijo .................................................................................... 24 5.3.3 Imenik ..................................................................................................... 24 5.3.4 Razredi ................................................................................................... 29 5.3.5 Naročniške številke ................................................................................. 31 5.3.6 Naprave .................................................................................................. 34 5.3.7 Glasovna pošta ....................................................................................... 36 5.3.8 Zgodovina klicev ..................................................................................... 38 5.3.9 Sistem .................................................................................................... 40

5.4 Opis posameznih komponent aplikacije na telefonu ................................. 41 5.4.1 Imenik ............................................................................................... 43 5.4.2 Preusmeritve ..................................................................................... 44 5.4.3 Avtomatsko javljanje .......................................................................... 45 5.4.4 Ne moti .............................................................................................. 46 5.4.5 Zgodovina klicev ................................................................................ 47 5.4.6 Dodatne možnosti ............................................................................. 48

6 Zaključek ......................................................................................................... 51 Viri ...................................................................................................................... 52 Priloge................................................................................................................. 54 Kazalo slik ........................................................................................................... 54 Kazalo tabel ........................................................................................................ 55 Kratice in akronimi .............................................................................................. 55

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Tilen Kreča: Razvoj grafičnega vmesnika za upravljanje z naročniško IP telefonsko centralo stran 1

1 Uvod COCOS IP PBX je produkt, ki uporabniku omogoča govorno komunikacijo v zaokroženem okolju (npr. znotraj podjetja) in z njegovo okolico. Povezava produkta z okolico je izvedena po standardnih telefonskih protokolih, znotraj PBX pa poteka po standardnih IP protokolih in je izvedena preko podatkovnega omrežja podjetja, omogočena pa je tudi uporaba običajnih telefonskih aparatov. Uporabnik COCOS IP PBX za namestitev in povezavo z govornimi terminali ne potrebuje dodatnih namestitev. Cilj je predvsem razviti enostaven, hiter, uporaben in uporabniku razumljiv grafični vmesnik za upravljanje z naročniško IP telefonsko centralo, pri tem pa podpreti vse funkcionalnosti, ki si jih naročnik želi. Naloga bo prispevala k rešitvi problema tako, da bo lahko »navaden« uporabnik, ki nima veliko računalniških izkušenj, znal upravljati s telefoni in njihovimi nastavitvami. Problem, ki se pojavi pri razvoju grafičnega vmesnika je, na kakšen način je potrebno narediti grafični vmesnik, da bo le-ta uporabniku najbolj razumljiv in enostaven za uporabo. Zelo pomemben del pri tem je tudi definiranje vseh potrebnih funkcionalnosti, ki jih uporabnik potrebuje pri uporabljanju vmesnika s strani uporabnika kot tudi administratorja. Problem je tudi izbira ustreznih razvojnih tehnologij za razvoj grafičnega vmesnika, posledično pa tudi najti literaturo o določenem programskem jeziku oz. naučiti se sintakse. Vse te predhodne ugotovitve so zelo učinkovite, saj dobro definiranje problema zelo skrajša razvojni čas projekta.

CDE d.o.o. je začel delovati kot skupen projekt v poletnih mesecih leta 1993, in sicer z namenom razviti večpredstavnostne medijske programske opreme. Skupina desetih ljudi je postala majhna družba, ki je želela prodreti na razvijajoči se trg komunikacij. Prvi rezultati so bili prikazani na največjem slovenskem računalniškem sejmu INFOS 93. Glede na svetovni trend razvoja industrije se je CDE d.o.o. že leta 1994 začel usmerjati na področja informacijskih tehnologij in telekomunikacij ter integratorja le-teh. Družba CDE nove tehnologije d.o.o. sodi med vodilne v Sloveniji na področju razvoja in integracije sodobnih računalniških tehnologij s poudarkom na telekomunikacijah in telefoniji. CDE d.o.o. razvija programsko opremo, kot so klicni in kontaktni centri, glasovne storitve, PC telefoni in aplikacije računalniško podprte telefonije – CTI. Vizija družbe CDE nove tehnologije d.o.o. je tudi v prihodnje slediti svetovnim trendom razvoja, se hitro odzivati na novosti in predvsem bogatiti proizvode in storitve. Če želimo izdelati dober grafični vmesnik, moramo paziti na veliko zahtev s strani uporabnika. Grafični vmesnik mora biti enostaven za uporabo in mora biti narejen tako da ga ljudje, ki strokovno obvladajo področje aplikacije, lahko uporabljajo brez



priročnika in brez posebnega usposabljanja (v idealnem primeru). Razvijalec aplikacije se mora ob načrtovanju aplikacije postaviti v vlogo uporabnika. Aplikacijo, ki jo je težko uporabljati, uporabniki enostavno ne bodo uporabljali, ne glede na to, kako je tehnično dovršena in kako dobro v funkcionalnem oziru ustreza zahtevam in delu uporabnika. Zato je oblika aplikacije pri načrtovanju zelo pomembna, saj bolj intuitiven in enostaven vmesnik pomeni tudi cenejše in hitrejše uvajanje aplikacije, ker

- zahteva manj usposabljanja uporabnikov; - zahteva manj podpore uporabnikom; - uporabniki raje delajo z oziroma uporabljajo aplikacijo; - zahteva manj usposabljanja uporabnikov.

Za izdelavo pregledne in enostavne aplikacije moramo upoštevati predvsem nekaj bistvenih priporočil, kot so:

- postavitev standardov, ki jih je potrebno upoštevati pri razvoju aplikacije; - konsistentnost skozi celotno aplikacijo (meniji, gumbi, ipd. vedno na istih

mestih); - konsistentnost barv skozi celotno aplikacijo, saj barve prijetno in pomirljivo

delujejo na oko (če je kombinacija prava); - navigacija znotraj aplikacije (prehod iz enega zaslona v drugega mora biti

enostaven in usklajen s potekom dela); - posebno skrb je potrebno posvetiti formulaciji besedil na zaslonu, saj je

besedilo na zaslonu najvažnejša informacija za uporabnika; - paziti moramo na uporabljene pisave (uporabimo lahko največ tri različne

pisave na istem zaslonu); - izdelava uporabniku prijaznega priročnika za uporabo aplikacije.



2 Telefonija Telefonija je danes ena izmed najpomembnejših in hitro rastočih področij v razvoju komunikacij. V preteklosti je bila telefonija ena izmed največjih odkritij v zgodovini. Telefonija nam omogoča komunikacijo med dvema uporabnikoma, ki se nahajata vsak na svojem področju. Z razvojem tehnologije smo tako dočakali prehod iz analognih linij na digitalne linije. Razvilo se je preprosto spletno komuniciranje v obliki besedilnih sporočil, ki so jih medsebojno izmenjevali z uporabo protokola IP. Nastal je nov komunikacijski kanal, ki ga poznamo pod imeni CHAT, IRC. Z razvojem interneta, zlasti pa z razvojem tehnologij dostopa, so bili ustvarjeni pogoji za nadgradnjo komunikacije iz osnovnih besedilnih sporočil za prenos zvoka in kasneje tudi slike. Razvila se je nova vrsta telekomunikacijske tehnologije VOIP. 2.1 Zgodovina Telefon na splošno predstavlja vsako napravo, ki omogoča prenos glasu na večjo razdaljo. Prvi poskusi prenosov zvoka oziroma govora na daljavo s pomočjo aparata segajo v 17. stoletje. Začetnik teh poskusov je bil angleški fizik Hook, ki je leta 1667 izvajal poskuse prenosa glasu s pomočjo napete tanke žice ali strune. Pomemben mejnik v razvoju telefonije je bilo leto 1837, ko je Samuel Morse javno predstavil telegraf. Skupaj s Josepom Henryjem sta naredila telegraf, ki je temeljil na ponavljalniku. Le-ta je omogočal pošiljanje signalov v obliki kratkih pik in daljših črtic na daljavo. V naslednjih 40-ih letih so razvili električni telegraf, ki je z električnimi signali prenašal ali pa sprejemal sporočila. Premikal je igle, ki so pokazale na določeno črko. Tako je telegrafija nadomestila prenos pošte preko dostavljavcev, ladij in drugih sredstev. Telefonijo oziroma glasovno sporazumevanje po telegrafskih kablih je izumil Alexander Graham Bell. Sprva je temeljila na Morsejevi kodi, kar je pomenilo, da je bilo mogoče naenkrat pošiljati ali sprejemati samo eno sporočilo. Prve besede preko telefonske naprave je Bell izgovoril 10. marca 1876: 'Gospod Watson, pridite sem, potrebujem Vas'. Naprava je omogočala električni prenos zvoka. Tudi prvo slušalko je naredil Bell. Vse kar je bilo potrebno izpopolniti je bil mikrofon. Leta 1878 je Thomas Alva Edison patentiral ogleni mikrofon. Slušalke, ki so jih naredili takrat, se ne razlikujejo veliko od današnjih. Prvo javno telefonsko povezavo med Bostonom in Somervillom so dokončali leta 1877. Do konca leta 1880 so ZDA premogle skoraj 50.000 aparatov. Prvo medcelinsko linijo med ZDA in Evropo so vzpostavili leta 1915. Vsa omrežja so bila grajena ročno. Almon B. Strowger iz Kansasa je leta 1889 predstavil stikalo, s katerim je bilo moč preklapljati med 1.000 posameznimi linijami. Prvi aparat s številčnico so izumili leta 1941. Uveljavil se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s pojavom tranzistorjev. Danes vsa glasovna komunikacija poteka v digitalizirani obliki po optičnih vodih. Fiksno omrežje je bilo najprej namenjeno le telefonskim in telegrafskim storitvam. Z



razvojem telekomunikacij pa se tudi telekomunikacijska omrežja prilagajajo zahtevam novih telekomunikacijskih storitev. 2.2 IP Telefonija IP telefonija je sodoben način komuniciranja preko IP omrežja. S prihodom IP telefonije smo pridobili sodobne telekomunikacijske sisteme, ki omogočajo funkcionalnosti, katere smo si pri klasični telefoniji težko predstavljali. Telekomunikacijski sistemi pa so večji zagon pridobili v zadnjih nekaj letih s pojavom novih tehnologij, ki omogočajo večje pasovne širine za vse bolj obsežne in zahtevne aplikacije. Pri IP telefoniji oziroma internetni telefoniji gre dejansko za prenos komunikacijskih podatkov, kot je na primer pogovor, preko običajnih podatkovnih omrežij. Tu gre torej za poenostavitev komunikacij, saj je za postavitev IP telefonije potrebna povsem enaka infrastruktura kot pri običajnih računalniških omrežjih. Prenos komunikacijskih podatkov temelji na podatkovnem prenosu preko omrežja, kjer se analogni govorni signal pretvori v stisnjen digitalni format. Medtem ko sistemu pri prenosu klasičnih podatkov ni potrebno skrbeti v kakšnem vrstnem redu ničle in enice pridejo na cilj, je pri prenosu govora po podatkovnih omrežjih to še kako pomembno. Poleg tega je treba še zagotoviti, da imajo paketki z govorno vsebino prednost pred ostalimi podatkovnimi paketi, saj v nasprotnem primeru lahko pride do popačene in nerazumljive komunikacije. Tovrstna tehnologija je omogočila povezovanje telefonskih aparatov z računalniškimi sistemi in njihovo integracijo z raznovrstnimi aplikacijami. Zaradi tega nam funkcijo klasičnega telefona lahko kaj hitro nadomesti osebni računalnik z ustrezno programsko opremo (na primer Softphone), ki jo lahko nadgradimo brez motenj dela, brez dodatnih stroškov za novo opremo in to celo na daljavo.

Slika 1: Blokovna shema IP telefonskega sistema (Vir: Munlan,2009)



Celovita rešitev za delovanje IP telefonije pa sestoji iz IP telefonske centrale in IP telefonskih aparatov, preko katerih vzpostavljamo in sprejemamo notranje ali zunanje telefonske klice. Vso lokalno komunikacijo prevzame telefonska centrala, izhodne klice pa preusmeri na najcenejšega operaterja za željeni klic. Tak način podjetjem omogoča velik prihranek. V osnovi pa IP telefonija predstavlja tehnološko napredno rešitev telefonije, ki vedno bolj nadomešča klasične telefonske rešitve, pri čemer močno zniža stroške klicev ter ponuja večji nabor novih, še neizkoriščenih funkcij. 2.3 Asterisk IP telefonska centrala Na trgu danes najdemo veliko ponudnikov telefonskih central, ki so si vsaj na prvi pogled zelo podobni. Večje razlike so pri funkcionalnosti, skalabilnosti in cenah. Izhajajoč iz omenjenih razlik iz poplave telekomunikacijskih rešitev najbolj izstopajo odprtokodni telekomunikacijski sistemi, med katerimi je najbolj razširjen Asterisk. Asterisk je odprtokodna IP telefonska centrala, ki jo zaradi cenovne dostopnosti in bogate funkcionalnosti uporabljajo tako majhna kot tudi velika podjetja. Celoten sistem deluje na osebnem oziroma strežniškem računalniku z nameščenim operacijskim sistemom Linux. Komunikacija med centralnim računalnikom in telefonskimi aparati lahko poteka preko obstoječih mrežnih povezav, kar pomeni, da se lahko odpovemo dodatnemu ožičenju in vzdrževanju le tega. Asterisk se poveže v PSTN omrežje preko SIP povezave ali analognega oziroma digitalnega (BRI, PRI) prenosnika. Z namenskim GSM kartičnim vmesnikom se sistem lahko poveže tudi v mobilno omrežje izbranega operaterja. V primeru, da je Asterisk povezan na več ponudnikov telekomunikacijskih sistemov hkrati, bo za vsak posamezen klic izbral najugodnejšo komunikacijsko pot. Sistem Asterisk podpira kar štiri VolP protokole. Prednosti multiprotokolne arhitekture se kažejo v zmožnosti integracije s skoraj vsemi komunikacijski rešitvami, ki so dostopne na trgu. Razširjena tehnološka platforma pa tudi vpliva na možnost izbire med širokim naborom telefonskih aparatov različnih proizvajalcev tako z vidika funkcionalnosti kot tudi cene.

Slika 2: Podroben prikaz povezljivosti telefonskih central (Vir: Zaslon Telekom d.o.o., 2009)



Asterisk PBX ne samo da izpolnjuje vso osnovno funkcionalnost klasičnih central, temveč omogoča tudi snemanje telefonskih pogovorov, interaktivno odzivanje, sistem čakalnih vrst, videotelefonijo ter glasovno pošto. Kljub vsej napredni funkcionalnosti ostaja administracija sistema, bodisi lokalno bodisi iz oddaljene lokacije, trivialno opravilo. Potreben je le dostop do interneta in spletni brskalnik. Kot že zapisano je Asteriskova funkcionalnost zelo bogata. Seveda pa ne izpolnjuje potreb in želja vseh zahtevnejših uporabnikov. Prednost odprtokodnih sistemov pa je tudi v možnosti poljubnega nadgrajevanja in povezovanja. VolP tehnologija omogoča podjetjem spremljanje interakcije z njihovimi strankami na vseh nivojih, s čimer podjetja pridobijo vpogled v zgodovino komuniciranja z dotično stranko. V klicnih centrih lahko integracija VolP rešitve z zalednim CRM sistemom prepolovi operativne stroške in hkrati prispeva k uporabi inovativnih pristopov in sodobnih komunikacijskih poti. Asterisk IP telefonska platforma omogoča prilagodljive rešitve IP telefonije, od majhnih okolij s petimi do desetimi uporabniki, do velikih IP telefonskih central z več 100 uporabniki. Prilagodljiva, cenovno ugodna, uporablja standardno strojno opremo. Lahko podpira majhna delovna okolja, povezuje več oddaljenih lokacij ali pa povezuje veliko organizacijo z več 100 uporabniki. Asterisk IP telefonija je vodilna odprtokodna telefonija. Je zaključena rešitev IP telefonije, ki temelji na SIP PBX strežniku, ki se namesti ločeno. Telefonski klici se prenašajo preko računalniškega podatkovnega omrežja, kjer se namestijo SIP IP telefoni z vgrajenim stikalom, uporabi se ista vtičnica za priklop telefona in računalnika. Do javnega telekomunikacijskega omrežja se dostopa preko usmerjevalnika. Uporabnik lahko za operaterja izbere poljubnega ponudnika telekomunikacijskih storitev (ISDN ali VoIP). VoIP storitve, ki jih trenutno nudimo, so primerne predvsem za majhna in srednje velika podjetja. Cena takšnih storitev je bistveno nižja kot pri fiksni telefoniji. Uporabnik poleg nižjih stroškov lahko le-te spremlja tudi s pomočjo spletnega brskalnika. Asterisk IP telefonske centrale podpirajo širok nabor različnih telefonskih protokolov TDM, ponujajo pa podporo najširšemu krogu VoIP protokolov, kot sta SIP in IAX. Podprti so tako EU kot tudi US telefonski standardi, s čemer je omogočeno enostavno povezovanje obstoječih telefonskih central in sodobnih IP telefonskih sistemov.S preko 2 milijona namestitev po svetu je Asterisk ena najbolj razširjenih IP telefonskih platform na svetu. COCOS VoIP Exchange (CVX) je VoIP hišna telefonska centrala, razvita na open source VoIP platformi Asterisk. Pri razlagi pojmov se pogosto pojavlja vprašanje kaj je Asterisk in kakšna je razlika med CVX in Asteriskom. Asterisk je množica programske opreme različnih modulov, prirejena Linux operacijskemu sistemu, ki omogoča vzpostavitev VoIP telefonske centrale, CVX na drugi strani pa je končen produkt VoIP PBX, ki ga sestavljati dve različni platformi strojne opreme. Majhni sistemi, ki se uporabljajo za priklop do 32 naročnikov oziroma do osem sočasnih klicev, temeljijo na EPATEC eTC-3851 embedded sistemu, ki ga poganja procesor VIA na 800Mhz. Namesto trdega diska se uporablja DiskOnChip modul; v primeru, da se na sistemu uporablja glasovna pošta, pa se le-



ta nadgradi z dodatno CF kartico z 512Mb ali 1Gb. Večji sistem je zgrajen na osnovi Tyan GS14 procesne enote v 1U ohišju, ki ga poganja Intel Celeron D ali Intel Pentium 4 procesor. CVX plaforma ima optimizirano različico Linux operacijskega sistema, ki je prirejena delu omenjenima platformama strojne opreme ter ne vključuje nepotrebnih modulov sistemske ali aplikativne programske opreme oziroma gonilnikov. Celotno usmerjanje klicev ter ostale nastavitve na platformi Asterisk temeljijo na konfiguracijskih datotekah. Na CVX centrali usmerjamo klice z lastnim programskim modulom, ki temelji na platformi FastAGI z razliko od ostalih distribucij, ki za usmerjanje uporabljajo modulu DialParties.agi, na AGI protokolu. Razlika med obema protokoloma je v nalaganju programske opreme, pri FastAGI protokolu ta ostane v pomnilniku ter se ob vsakem novem klicu vzpostavi le nova Socket povezava, medtem ko se pri AGI protokolu za vsak klic skripta na novo naloži v pomnilnik. Sistem konfiguracijskih datotek ter makrojev je bil na CVX centrali razvit znova zlasti v luči lažjega upravljanja in administriranja sistema. Nastavitve Asteriska so organizirane v množico konfiguracijskih datotek, ki po potrebi vključujejo poddatoteke. Pri razvoju CVX centrale smo se odločili za sistem datotek in poddatotek za posamezne sklope, pri čemer se vsak sklop deli na osnovne nastavitve, nastavitve na nivoju naročnikov (extensions) ter nastavitve na nivoju prenosnikov (trunks). Konfiguracijske datoteke se delijo v skupino splošnih nastavitev (modules, ...) nastavitev posameznih tehnologij ali protokolov (SIP, IAX, H323, mISDN), glasovne pošte (voicemail), usmerjanja klicev oziroma dialplan (extension). 2.4 IP Telefon Lastna IP telefonska centrala omogoča zaposlenim varno in kontrolirano uporabo IP telefonskih aparatov neodvisno od lokacije priključitve. Tako so tudi dislocirane enote tudi v tujini enakovredno povezane v celovit sistem, ki omogoča napredne funkcionalnosti IP telefonije. Prav tako je s tem omogočeno transparentno delo od doma ali iz službene poti, pri čemer bo uporabnik lahko klical in bil dosegljiv, kot da je v pisarni. Integracija z mobilnimi in stacionarnimi omrežji omogoča uporabo funkcionalnosti IP centrale tudi občasnim uporabnikom, ki niso del telefonskega sistema. Konvergenca z računalniškimi omrežji prinaša višjo vrednost in znižuje stroške infrastrukture, saj omogoča uporabo obstoječih ožičenj in uporabo enotnega IP omrežja, ki skrbi za podatkovne in glasovne prenose. Pri tem je zagotovljena optimalna izraba prenosnih poti za zagotavljanje najvišje kvalitete prenosa govora in podatkov. IP telefon je omrežna naprava, ki lahko izmenjuje informacije z drugimi omrežnimi napravami. Osnovna funkcija je prenos govora oziroma telefoniranje.



Aastra 53i Aastra 55i Aastra 57i

Slika 3: Uporabljeni telefoni pri razvijanju grafičnega vmesnika (Vir: Aastra, 2009) Vsi zgoraj prikazani telefoni imajo odlično možnost programiranja posameznih tipk. Telefoni namreč podpirajo XML jezik, ki ga znajo interpretirati in prikazati na zaslonu. Tipke, ki jih je mogoče programirati na telefonih, delujejo na način, da se ob pritisku na določeno tipko kliče URL stran, kjer se izvede programska koda in vrne telefonu rezultat v XML jeziku, katerega zna telefon interpretirati in pravilno prikazati na zaslonu.



3 Razvoj aplikacije Za uspešen razvoj aplikacije je potrebno predhodno natančno določiti cilje, obseg in obliko dela. Zagotoviti je potrebno tudi upoštevanje zahtev glede podpore uporabnikom in vzdrževanja. Pri razvoju aplikacije imamo tudi mnogo aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti, in sicer:

- ugotavljanje in dokumentiranje uporabnikovih zahtev (čim bolj popolne in stabilne zahteve);

- določiti okolje, v katerem bo aplikacija delovala; - najti najširše soglasje o zahtevah.

Pri zbiranju uporabnikovih zahtev se moramo zavedati omejitev, ki jih uporabnik ne vidi. Te omejitve so predvsem standardi, protokoli in strojna oprema. Poleg omejitev pa moramo biti tudi pozorni na operacije, ki jih želi imeti uporabnik implementirane, saj lahko uporabnikove zahteve po implementiranih operacijah, oslabijo funkcionalnost aplikacije. Pred začetkom razvoja aplikacije je potreben celoten ponovni pregled aplikacije na katerem sodelujejo uporabniki, operaterji, razvijalci in upravljavci. Rezultat ponovnega pregleda je popravljena specifikacija zahtev uporabnika, načrt za upravljanje projekta, verifikacijo in zagotavljanje kvalitete. 3.1 Namen uporabe Upravljanje telefonske centrale je bilo vedno zahtevno delo, ki ga je lahko upravljal le nekdo, ki se spozna na delovanje telefonske centrale in ima pravice za njeno upravljanje. Z razvojom te aplikacije pa bomo omogočili »navadnemu« uporabniku preprosto in zanj čimbolj razumljivo upravljanje svojega telefona. S tem pa tudi želimo, da bo upravljanje čimbolj poenostavljeno in s tem posledično tudi pospešeno. Spletno aplikacijo lahko odvisno od namena uporablja:

- administrator; - delni administrator; - uporabnik; - navadni uporabnik.

Administrator sistema bo lahko upravljal z vsemi telefoni, ki bodo priklopljeni na telefonsko centralo. Imel bo skoraj popoln nadzor nad uporabniki, dodeljeval jim bo lahko pravice za upravljanje oziroma omejil pravice za tiste funkcionalnosti, ki jih uporabnik ne bo potreboval. Administrator ne bo imel pregleda nad uporabniškim imenikom, prav tako pa ne bo mogel poslušati uporabniške glasovne pošte, saj je to zasebna stvar uporabnika. Delni administrator sistema pa bo imel nadzor nad tistimi zavihki na spletnem vmesniku, ki mu bodo dodeljene s strani razvojnika, te zavihke pa bo lahko upravljal kot administrator sistema. Privzeto bo imel nastavljen popoln nadzor nad imenikom.



Vsak telefon, ki bo priklopljen na telefonsko centralo, bo postal tudi uporabnik telefonske centrale, ki bo vezan na telefonsko številko, katera mu bo dodeljena. Telefonska številka, ki bo telefonu dodeljena, pa bo predstavljala tudi uporabniško ime, geslo pa bo imelo prednastavljeno vrednost, katero si bo lahko uporabnik kasneje spremenil. Tako bo uporabnik lahko upravljal osnovne nastavitve telefona, za katere bo imel pravice za upravljanje s poljubnega osebnega računalnika, preko spletne aplikacije Web Cocos IP Management. Navadni uporabik pa bo imel samo dostop do imenika. Ta uporabnik ne bo vezan na noben fizičen telefon, bo samo uporabnik, ki si bo lahko za svoje namene kreiral spletni imenik. Tega uporabnika pa lahko doda v sistem le administrator. Upravljanje telefonske centrale pa bo možno tudi preko posameznega telefona. Zato se je pojavila potreba po novi aplikaciji na telefonu. Aplikacija na telefonu pa bo podpirala uporabniku urejanje svojih nastavitev in pregled nad svojim in skupnim imenikom. Aplikacija na telefonu bo podpirala dva uporabnika. Prvi bo uporabnik, ki bo lahko upravljal in imel pregled nad svojim telefonom. Drugi pa bo administrator, ki bo imel samo pregled in možnost urejanja skupnega imenika na telefonu. 3.2 Analiza problema Za uspešen razvoj grafičnega vmesnika je potrebno izraziti zahteve uporabnika v smislu, ki je bližje programski opremi v smeri realizacije. Uporabniške zahteve morajo biti jasno specificirane predvsem z vidika kaj mora programska oprema narediti. Zahteve za spletno aplikacijo Web Cocos IP Management:

- trije nivoji upravljanja telefonske centrale (administratorski, delni administratorski in uporabniški);

- dodaten nivo brez upravljanja telefonske centrale z namenom pregleda nad svojim imenikom;

- podpreti možnost pregleda in poslušanja glasovne pošte, administratorju pa onemogočiti poslušanje uporabniških sporočil;

- podpreti možnost urejanja in kreiranja razredov za administratorja in s tem določanje pravice za upravljanje uporabnikom;

- podpreti uvoz kontaktov iz datoteke v bazo podatkov; - podpreti možnost pregleda cen klicev od uporabnika za določeno obdobje; - podpreti pregled nad vsemi telefoni, ki so priklopljeni na telefonsko centralo; - podpreti dodajanje novih naročniških številk, katerim se kasneje dodeli

fizičen telefon ali pa navidezni, ki pa bo predvsem za storitve; - podpreti dodajanje novih storitev (aplikacij) za administratorja in jih vezati na

naročniško številko; - podpreti dodajanje in urejanje novih telefonov; - omogočiti administratorju uvoz novih telefonov iz datoteke v bazo podatkov

in - omogočiti administratorju upravljanje z sistemskimi nastavitvami.

Skupne zahteve za obe aplikaciji (spletna aplikacija Web Cocos IP Management, aplikacija na telefonu):



- da ima vsak uporabnik svoj osebni imenik, ki ga lahko ureja, poleg osebnega bi pa tudi vsi uporabniki imeli skupni imenik, ki bi ga lahko urejal samo administrator sistema, uporabnikom pa bi bil lahko samo v pregled (imenik bi bil na voljo tako na telefonu kot tudi v spletni aplikaciji, podatki pa bi bili sinhronizirani);

- omogočiti upravljanje storitev (CFU, CFB, CFNR, CCBS, CCNR, CLIR, CW, DND, GDND, REC, VM, PR, AA);

- podpreti možnost pregleda vseh odhodnih, dohodnih, in zgrešenih klicev; - omogočiti izvoz klicev v datoteko v obliki csv; - popoln pregled stanja vseh storitev preko telefona, kot tudi preko spletne

aplikacije; - aplikaciji naj bosta dostopni v dveh jezikih (angleščini in slovenščini).

3.3 Načrtovanje Prva omejitev načrtovanja je okolje ali okolja, v katerih se bo aplikacija izvajala. Odločitev glede okolja ima tudi vpliv na množico komponent programske opreme, ki so primerne za uporabo. Vendar pri tem primeru ni toliko težav, saj se bo aplikacija izvajala le v enem okolju in sicer Linux verzija Blackfin 2.6. V fazi načrtovanja je tudi pomembno vprašanje o jeziku implementacije, kateri jezik bo najbolj primeren in bo pospešil implementacijo. Pri načrtovanju je potrebno določiti tudi ciljno skupino in funkcijo aplikacije. V našem primeru bo ciljna skupina vsebovala administratorja, delnega administratorja, uporabnike in navadne uporabnike sistema. Funkcije pa bodo glede na ciljno skupino različne. Za administratorja bo ta funkcija predstavljala administriranje celotne telefonske centrale, za delnega administratorja pa administriranje določenega dela telefonske centrale. Za uporabnika pa urejevanje nastavitev le za njegov telefon. Navaden uporabnik pa bo imel le pregled nad skupnim spletnim imenikom in možnosti za urejevanje svojega. Za celovito rešitev upravljanja telefonske centrale potrebujemo dva grafična vmesnika, saj bo s tem upravljanje telefonske centrale veliko hitrejše in bolj priročno. Tako bo prvi grafični vmesnik spletna aplikacija, drugi pa bo na aplikacija telefonu. 3.3.1 Spletna aplikacija Ker bi radi izdelali grafični vmesnik za prikaz aplikacije preko spleta, bomo aplikacijo razvili v jezikih HTML, Javascript, CSS, Ajax in PHP. Za shranjevanje podatkov v bazo pa bomo uporabili jezik SQLite. Spletna aplikacija bo sestavljena iz dveh nivojev upravljanja (administratorskega in uporabniškega). Najprej bomo naredili administratorski del, ko bo ta narejen, pa se bomo lotili uporabniškega (omejevanje pravic). Administratorski del bo sestavljen iz devetih delov:

- razredi; - naročniške številke; - aplikacije;



- naprave; - poti; - imenik; - glasovna pošta; - klici; - sistem.

Uporabniški del bo sestavljen iz štirih delov:

- naročniška številka; - imenik; - glasovna pošta; - klici.

Kot vidimo, uporabniški del ne bo vseboval razredov, to pa zato, ker uporabnik ne bo imel pravic upravljanja razredov. Uporabnik bo lahko le videl, v katerem razredu se nahaja in kakšne pravice za upravljanje svoje telefonske številke ima vklopljene. Uporabnik tudi ne bo imel pregleda nad napravami, ki so priklopljene na telefonsko centralo, saj to zanj ni pomembno. Poleg osnovnih dveh nivojev bosta bila še dva, in sicer delni administrator ter navaden uporabnik. Delni administratorski del bo sestavljen dinamično in bo lahko vseboval vse administratorske dele s polno funkcionalnostjo. Razvojnik pa bo določil katere dele aplikacije bo delni administrator lahko upravljal.Navaden uporabnik, ki ne bo vezan na telefon, pa bo lahko uporabljal samo imenik. Dostop do imenika pa bo imel samo preko spletne aplikacije. 3.3.2 Aplikacija na telefonu Grafični vmesnik na telefonu pa bomo razvili v PHP in XML jeziku z integracijo SQLite. Ker telefon zna interpretirati le XML jezik, mu bomo rezultat vrnili v XML formatu, ki ima že vnaprej predpisano strukturo. Za razliko od spletne aplikacije administrator ne bo mogel upravljati vseh telefonov preko telefona. Administrator bo lahko upravljal le skupni imenik. Vsi ostali uporabniki pa bodo lahko upravljali tako kot administrator le svoj telefon, in sicer tiste nastavitve, za katere bodo imeli pravice. Uporabnik pa bo imel skupni imenik le v pregled, lahko pa bo upravljal osebnega.



Slika 4: Funkcionalnosti telefona Aastra 57i (Vir: Aastra, 2009) Zgornja slika prikazuje IP telefon Aastra 57i, ki je zelo pregleden za uporabnika, saj ima šestvrstični zaslon in hitre tipke (Softkey), s pomočjo katerih kličemo izvajanje zunanjih skript. Na hitre tipke si nastavimo poti do skript za katere želimo, da se izvedejo. Zunanje skripte nam nato vrnijo željeni rezultat v XML formatu. 3.4 Implementacija Namen implementacije je izdelati delujočo aplikacijo, ob tem pa pisati tudi dokumentacijo. Preden se lotimo programiranja, pa se je potrebno pogovoriti o enotnih standardih, ki bodo veljali čez celotno implementacijo aplikacije. Potrebno se je dogovoriti o:

- imenih datotek, spremenljivk; - obliki komentarjev, opisov; - uporabi knjižnic; - definiciji konstant; - upravljanju z napakami. -

To je zelo pomemben del, saj dobro definiranje projekta in dobro napisana dokumentacija veliko pomagata, kadar projekt prevzame drug razvojnik in ga mora nadgraditi.



Aktivnosti, ki jih bomo izvajali pri implementaciji, pa so: - programiranje; - dokumentiranje; - integracija; - testiranje; - implementacija podpore.

Rezultat vseh aktivnosti pa je delujoča programska koda, napisana celotna dokumentacija programa, uporabniška navodila za uporabo in dokument za podporo pri izvajanju programa.



4 Tehnologije Zelo pomomben dejavnik pri izbiri tehnologij je delovanje vseh izbranih tehnologij v vseh glavnih brskalnikih, tako da vedno dosegamo pravilno prikazovanje spletnih strani. Prav tako sta izgled in uporabnost spletne strani pogojena s pravilno izbiro tehnologij. 4.1 Uporabljeno razvojno okolje Za vsako aplikacijo, ki jo skušamo narediti, potrebujemo ustrezno razvojno okolje, ki nam olajša programiranje in je primerno za načrtovano aplikacijo. Za nemoten razvoj pa bomo potrebovali tudi druge programe kot so winscp, putty in glavne spletne brskalnike, ki nam bodo omogočili sprotno pregledovanje razvijanja aplikacij.

Slika 5: Razvojno okolje Notepad++ Razvojno okolje, ki smo ga izbrali za delo grafičnega vmesnika, je notepad++. Notepad ++ je prosto dostopen urejevalnik, ki podpira ustrezno barvanje kode. Njegove poglavitne značilnosti so predvsem te, da to ni zahtevno orodje, da deluje hitro ter da je dovolj pregleden. Ker bo celotna aplikacija delovala v Linux okolju, notepad++ pa deluje v windows okolju, bo program winscp poskrbel za nemoteno programiranje, saj se bomo z njim povezali na linux operacijski sistem in datoteko urejali v windows okolju.



Slika 6: Program WinSCP

WinSCP je SFTP (SSH File Transfer Protocol) in SCP (Secure Copy) odjemalec za Windows, ki uporablja SSH. Njegov glavni namen je varno prenašanje datotek med lokalnim in oddaljenim računalnikom. WinSCP ima naslednje funkcije: - dobra integracija z okoljem Windows; - grafični uporabniški vmesnik; - omogoče vse običajne operacije z datotekami; - sinhronizacija direktorijev.

Slika 7: Program Putty



Poleg programa winscp bomo lahko uporabljali tudi program putty za povezavo na strežnik. Putty je program, ki nam omogoča povezavo na strežnik preko varne SSH povezave. Poleg urejanja datotek lahko s tem programom tudi pregledujemo delovanje strežnika, na katerega se povežemo. 4.2 Opis uporabljenih razvojnih tehnologij Vse tehnologije, ki so opisane v nadaljevanju, bomo uporabili pri izdelavi aplikacije, ki jih bomo urejali v razvojnem okolju Notepad ++. Od vseh tehnologij nam je najbolj zanimiva predvsem smarty tehnologija, saj omogoča integracijo med php in html ter veliko bolj pregledno programiranje, saj je php del popolnoma ločen od html dela. Za razvoj grafičnega vmesnika na spletu bomo potrebovali naslednje tehnologije:

- html; - php; - smarty; - javascript; - sqlite3; - css; - ajax.

Za razvoj grafičnega vmesnika na telefonu bomo potrebovali naslednje tehnologije:

- php; - sqlite3; - xml.

4.2.1 Html HTML je programski jezik, ki je namenjen oblikovanju dokumentov oziroma izdelavi spletnih strain. S posebnim načinom označevanja besedila omogoča oblikovanje datotek, sklicevanje nanje in njihovo vključevanje. Jezik HTML je neločljivo povezan z razvojem svetovnega spleta, saj se je po iznajdbi tega jezika splet zelo hitro širil. Večina dokumentov, ki jih danes najdemo v spletu, je izdelana v tem jeziku. Gre za programsko kodo, ki opisuje logično strukturo dokumentov oziroma spletnih strani. Bistvo tega jezika je večpredstavna zasnova, ki nam omogoča, da lahko v njega vključimo tudi večpredstavne elemente kot so slike, zvok in video.

4.2.2 Php PHP je splošno namemben, deloma predmeten skriptni jezik. Glavni cilj piscev PHP-ja je bil, da omogočijo izdelovalcem spletnih strani hitro gradnjo dinamičnih spletnih strani. Njegova prednost pred tekmeci pride do izraza pri pisanju krajših in srednje dolgih spletnih strani, saj je kakovostno stran z njim možno napisati zelo hitro. Poleg tega je PHP zelo prilagodljiv in ga je preprosto kombinirati s številnimi jeziki in aplikacijami v različnih operacijskih sistemih.



4.2.3 Smarty Glavni namen Smarty-a je, da nam pomaga pri sami prezentaciji oziroma izpisu vsebine. Smarty je vmesnik, ki omogoča ločevanje PHP in HTML kode z uporabo predlog. S tem, ko ločimo kodo na dva dela, postane programiranje bolj pregledno, saj se PHP koda popolnoma loči od HTML kode. Smarty pa nastopi v obeh delih kode. V PHP delu kode Smarty dobi dodeljene spremenljivke, ki jih nato v HTML delu izpišemo. S tem lahko povsem ločeno spreminjamo logiko programa od njegovega izpisa. Zaradi bolj pregledne kode, ki jo omogoča Smarty, je vzdrževanje krajše in hitrejše. Tudi ponovna uporaba za prezentacijo je lažja. Dodatna prednost je tudi, da se oblikovalca lahko loči od logike sistema. 4.2.4 JavaScript

JavaScript je objektni skriptni programski jezik, ki ga je razvil Netscape z namenom, da pomaga spletnim programerjem pri ustvarjanju interaktivnih spletnih strani. JavaScript lahko sodeluje s HTML-kodo in s tem poživi stran z dinamičnim izvajanjem. JavaScript se veliko uporablja za ustvarjanje dinamičnih spletnih strani. Program se vgradi ali pa vključi v HTML z namenom, da opravlja naloge, ki niso mogoče s samo statično stranjo. Kot na primer odpiranje novih oken, preverjanje pravilnost vnešenih podatkov in izdelava enostavnih izračunov. Podpirajo ga vsi novejši spletni brskalniki.

4.2.5 Xml XML je razširljiv označevalni jezik, ki ga na spletu pogosto srečamo. XML je v osnovi preprost računalniški jezik, podoben HTML-ju, ki nam omogoča format za opisovanje strukturiranih podatkov ali arhitekturo za prenos podatkov in njihovo izmenjavo med več omrežji. Da pa se ga tudi razširiti, saj ima tudi to možnost, da si lahko sami izmislimo imena etiket. Zelo je uporaben za komunikacije, saj ima zelo preprosto in pregledno zgradbo. XML je razdeljen na tri dele:

- podatkovni, v katerem so podatki v neki obliki z željenimi etiketami; - deklerativni, ki skrbi za predstavitev etiket; - predstavitveni, s katerim oblikujemo izpis podatkov.

4.2.6 SQLite SQLite je strukturirani povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami. V osnovi je SQLite programska knjižnica napisana v jeziku C, ki se sama vzdržuje, deluje kot ločen strežniški proces, je ni potrebno posebno nameščati in implementira transakcijski podatkovni strežnik. Navedena podatkovna zbirka je zasnovana za netradicionalne vloge uporabe. Ne potrebuje vzdrževanja, administracije in strežnika, saj zapisuje neposredno v običajne datoteke na disku. Uporablja se v namiznih aplikacijah, dlančnikih, pametnih telefonih in glasbenih predvajalnikih. Med drugimi podatkovno zbirko SQLite najdemo v Mozilli Firefox, Mac operacijskih sistemih, Skype programu za izmenjavo sporočil in telefonskih klicev, Symbian



operacijskemu sistemu za mobilne telephone in mnogih spletnih straneh narejenih v PHP skriptnem jeziku. 4.2.7 CSS CSS je mehanizem, ki pove spletnemu brskalniku, kako naj prikaže HTML dokument. CSS struktuira vsebino HTML dokumenta in ji da želeno obliko. Večina elementov v HTML je namenjena logičnemu oblikovanju, kjer samo določimo kakšne vrste je posamezen element (slika, tabela, vrstica v tabeli, celica v vrstici, seznam, točka seznama, odstavek, indeks, eksponent,naslov, aktivna povezava …), brskalnik pa te elemente oblikuje po svoje. Z uporabo stilov CSS lahko elementom določimo celo vrsto oblikovnih lastnosti, med katere spadajo ozadje, robovi, razmiki, odmiki, pisava, poravnava, barva itd… CSS nam omogoča, da oblikovne lastnosti določimo ločeno od vsebine, kar poveča preglednost napisane kode. 4.2.8 Ajax Ajax je skupek spletnih tehnologij, uporabnih za izgradnjo interaktivnih in vsebinsko bogatih spletnih aplikacij. Spletna aplikacija lahko s pomočjo AJAX-a pridobi podatke s strežnika asinhrono v ozadju, brez da bi bilo potrebno celotno spletno stran osvežiti. Podatke pridobimo s pomočjo objekta XMLHttpRequest. Kljub imenu uporaba JavaScript-a, XML-a ali asinhronega delovanja ni obvezna. Izbira tehnologij tudi ni tako toga, saj lahko namesto JavaScript-a uporabimo tudi VBScript ali kateri podoben skriptni jezik, namesto XML-ja pa denimo JSON (angl. Java Script Object Notation). Tudi PHP ni obvezen, saj ga lahko mirno nadomestimo s kakšnim podobnim jezikom, ki se izvaja na strežniku, recimo z ASP-jem. Izraz AJAX se je pojavil leta 2005, vendar tehnike za asinhrone povezave segajo v leto 1996, ko je Internet Explorer predstavil iFrame element. Leta 1999 je Microsoft ustvaril XMLHttpRequest objekt, kot je ActiveX kontrolnik v Internet Explorerju 5. Razvijalci drugih brskalnikov (Mozilla in Safari), so kmalu sledili z avtohtonimi različicami objekta. S takim obnašanjem so nas prisilili, da moramo za ActivX kontrolo pisati več kode, če želimo, da je aplikacija kompatibilna z različnimi brskalniki.



5 Izdelava aplikacije Za uspešen in hitrejši razvoj aplikacije je potrebno predvsem dobro definiranje vseh entitet, atributov in relacij. Zato smo za izdelavo aplikacije sprva dobro definirali oba potrebna entitetno relacijska diagrama nato pa po diagramu postopoma izdelovali aplikacijo. Ker pa so se sproti pojavljale nove potrebe, ki jih je bilo potrebno uvesti v aplikacijo, smo tudi entitetno relacijska diagrama sproti dopoljnjevali. Entitetno relacijski model zagotavlja sistematično predstavitev entitet in relacij, ki dopolnjujejo pogled na entitete, relacije in omejitve s ciljem zajeti vse neločljive pomene posamezne aplikacije. Najpomembnejši prispevek entitetno relacijskega modela predstavlja diagramska tehnika, ki na jedrnat in opisen način predstavlja podatkovni del aplikacije. 5.1 Entitetno relacijski diagram imenika

Slika 8: Entitetno relacijski diagram imenika Zgoraj prikazani entitetno relacijski diagram prikazuje vse tabele in povezave med tabelami, ki so potrebne za delovanje imenika. Relacijski model je zasnovan tako, da ima lahko vsak stik poleg osnovnih polj tudi poljubno število poljubnih polj. Vsi ključi v tem diagramu pa so zasnovani na zelo unikatnem ključu GUID. Ključ je unikaten v času in prostoru, poleg tega pa vsebuje še oznako avtorizatorja, ki ga je ustvaril. Za uporabo imenika bi bil sicer dovolj ključ v polju s samodejnim oštevilčevanjem, vendar ker je GUID unikaten in ga ni možno kreirati še enkrat, bomo uporabili GUID. To nam bo tudi omogočalo kasnejše izvažanje podatkov iz ene baze in uvoz v drugo, ne da bi pri tem imeli probleme s ključi. Glavna tabela je t_card, saj vsebuje vse stike, ki jih imamo v bazi in njihova prikazna imena. Lastnosti vsakega stika pa se shranjujejo v tabelo t_card_property. Atribut property_name v tej tabeli je povezan s predlogo, ki je v t_card_property_template. Atribut property_name vsebuje polja, ki so privzeta in jih ima vsak stik. Privzeta polja vsakega stika pa so ime, priimek, naslov, telefon, email, podjetje in fax. Atribut property_display_name vsebuje prikazna imena, ki imajo nastavljeno privzeto vrednost v t_card_property_template, vendar to vrednost lahko za vsak stik spremenimo na spletnem vmesniku. Atribut property_type pa vsebuje tip podatka, ki je shranjen za določeno lastnost stika. V predlogi t_card_property_template sta tudi dva atributa, in sicer property_display_in_list in property_sort, ki sta pomemben del za prikaz seznama stikov na spletnem vmesniku. Property_display_in_list vsebuje



podatek, ki pove, ali bo lastnost prikazana v seznamu stikov (vrednost v bazi nastavljena na 1) na spletnem vmesniku. Property_sort pa vsebuje vrednosti za vse lastnosti po vrstnem redu, po katerem želimo prikazati lastnosti stikov na spletnem vmesniku. Poleg vseh osnovnih in poljubnih lastnosti pa lahko stike s podobnimi lastnostmi uvrščamo tudi v skupine. Kreiramo lahko poljubno število skupin, v vsaki skupini pa so lahko vsi stiki. Skupine so shranjene v tabeli t_group, pripadniki skupin pa v tabeli t_group_card. 5.2 Entitetno relacijski diagram konfiguracijske baze Entitetno relacijski diagram, ki se nahaja v prilogi 1, prikazuje bazo cvx_db_configuration.db. Zajema vse entitete, ki so potrebne za dodajanje naročniških številk in njihovo uvrstitev v ustrezno entiteto glede na namen uporabe. Entitetno relacijski diagram prikazuje tudi vse entitete, ki so potrebne za dodajanje operaterjev in poti preko katerih bodo klici potekali. Vsebuje pa tudi razrede, ki omogočajo nastavitev storitev na nivoju celotnega razreda oziroma vseh naročniških številk, ki pripadajo določenemu razredu. Ločimo dva tipa naročniških številk in sicer naročniška številka, ki se navezuje na fizičen telefon in navidezno številko, ki se navezuje le na telefonsko številko in ne na fizičen telefon. Navidezne naročniške številke oziroma aplikacije uporabljamo za kreiranje konferenčnih sob, čakalnih vrst in klicanje po skupini. Glavna entiteta je cvt_extensions, kjer so shranjene vse naročniške številke, ki so omogočene na telefonski centrali. Vsaka naročniška številka pa je shranjena tudi v entiteti cvt_extension_properties, v kateri so shranjene lastnosti številke, katere opisujejo način delovanja določene številke. V entiteto cvt_extension_properties se shranjujejo vse storitve, prikazno ime, razred v katerem se nahaja, kanal na katerem je številka dosegljiva in kašnega tipa je številka. Za delovanje številke jo je potrebno najprej kreirati, nato pa jo umestiti v primerno entiteto glede na namen uporabe. Glede na namen uporabe pa ločimo aplikacije, ki so številke, ki niso vezane na fizičen telefon in vse ostale številke, katere so vezane na analogni ali IP telefon. Aplikacije se shranjujejo v entitete cvt_groups, cvt_conferences in cvt_conferences_properties. Številke, ki so vezane na fizičen telefon, pa se shranjujejo v entiteti cvt_devices_analog za analogni telefon in cvt_devices_sip za IP telefon. Za analogni telefon pa ima entiteta cvt_devices_analog tudi predlogo cvt_interfaces_analog, katera določa število analognih telefonov, ki jih je možno priklopiti na centralo. Razredi, kateri omogočajo nastavitev storitev na nivoju celotnega razreda, so shranjeni v entiteti cvt_extension_classes, lastnosti razreda pa v cvt_extension_class_properties. Vse možne lastnosti pa so opisane v entiteti cvt_property_types. Entiteta cvt_extension_class_routes opisuje čez katere poti se bo lahko klic izvedel na nivoju celotnega razreda. Operaterji, preko katerih se bo klic izvajal, so shranjeni v entiteti cvt_trunks, ki se loči po različnih nastavitvah, in sicer za klic preko IP telefona in klic preko analognega telefona. Nastavitve za klic preko IP telefona so shranjene v entiteti cvt_trunk_sip_properties in cvt_trunk_sip_property_types, katera vsebuje vse lastnosti, ki jih lahko nastavljamo. Nastavitve za klic preko analognega telefona so shranjene v entiteti



cvt_trunk_analog_properties in cvt_trunk_analog_property_types, katera vsebuje vse lastnosti, ki jih lahko nastavljamo. Poti, preko katerih pa se bo klic izvršil, se ločijo glede na odhodne in dohodne poti. Dohodne poti so shranjene v entiteti cvt_inbound_routes. Nastavitve za dohodne poti so shranjene v entiteti cvt_inbound_route_properties in cvt_inbound_route_property_types, katera vsebuje vse lastnosti, ki jih lahko nastavljamo. Za vsako dohodno pot pa moramo tudi vedeti, preko katerega operaterja se bo klic izvršil. Zato je potreben dodaten atribut v entiteti cvt_trunks, in sicer default_inbound_route, ki za vsak dohodni klic pove, preko katerega operaterja se bo klic izvršil. Odhodne poti so shranjene v entiteti cvt_outbound_routes. Za vsak odhodni klic je potrebno tudi definirati preko katere poti se bo klic izvedel. To pa nastavimo v entiteti cvt_outbound_route_patterns. Za vsako odhodno pot se mora tudi določiti preko katerega operaterja se bo klic izvršil. Za to je potrebna entiteta cvt_outbound_route_trunks, V njej je za vsako pot shranjeno, preko katerega operaterja se bo klic izvršil in dodatni operater za to pot, če se preko prvega klic ne bo izvršil. Nastavitve za odhodne poti preko primarnih in dodatnih operaterjev so shranjene v entiteti cvt_outbound_route_trunk_properties in cvt_outbound_route_trunk_property_types, katera vsebuje vse lastnosti, ki jih lahko nastavljamo. Entitetno relacijski diagram vsebuje tudi dve splošni entiteti cvt_general_properties in cvt_network_properties, v katere se nastavljajo sistemske nastavitve. Lastnosti teh dveh entitet se nahajajo v entitetah cvt_general_property_types in cvt_network_property_types, kateri vsebujeta vse lastnosti, ki jih lahko nastavljamo.

5.3 Opis posameznih komponent spletne aplikacije Osnovne nastavitve stikala je možno izvesti s poljubnega osebnega računalnika, preko katerega ima upravnik (administrator) dostop do IP PBX. Upravljanju je namenjena posebna spletna aplikacija Web Cocos IP Management. Administrator ima omogočene vse opcije aplikacije, uporabnik pa lahko dostopa le do osnovnih opcij, ki so značilne za uporabnika in njegov uporabniški račun. Nekatere od teh opcij lahko brezpogojno upravlja (npr. podatki osebnih seznamov, glasovna pošta, zgodovina klicev,...), upravljanje drugih pa je odvisno od upravičenosti, ki jih uporabniku dodeli administrator. Osnovni pogoji za izvajanje upravljanja so:

- mrežna dostopnost IP PBX (dostopnost lahko omejujejo mrežni elementi in njihove nastavitve);

- prisotnost spletnega brskalnika na osebnem računalniku uporabnika (Internet Explorer 7.0, Opera, Mozilla, Chrome,...);

- dodeljeno uporabniško ime in geslo.



Ikone, ki jih uporablja aplikacija, so sledeče:

Izgled ukaza Opis ukaza

Izbira jezika na vstopnem oknu aplikacije. Izbran jezik velja po celotni aplikaciji.

Prijava v aplikacijo.

Izhod iz urejevalnega okna s spremembo parametrov.

Izhod iz urejevalnega okna brez spremembe parametrov.

Sprememba parametrov brez izhoda iz urejevalnega okna.

, Brisanje objekta ali zapisa.

Urejanje objekta ali zapisa.

Dodajanje objekta, zapisa ali skupine.

Iskanje objekta ali zapisa.

Odhodni klici.

Sprejeti klici.

Zgrešeni klici.

Izbira datuma.

Odpiranje seznama sporočil glasovne pošte.

Predvajanje posnetka.

Pomik po straneh:

- na začetek; - eno stran nazaj: - eno stran naprej; - na konec;

z oznako tekoče strani.

Tabela 1: Splošno o aplikaciji



5.3.2 Vstop v aplikacijo

Slika 11: Vstop v aplikacijo

Vstopno okno omogoča izbiro jezika in prijavo s pomočjo uporabniškega imena in gesla. Izbiramo lahko med slovenskim in angleškim jezikom, in sicer desno zgoraj v vstopnem oknu. V aplikacijo se lahko prijavimo na dva načina, in sicer kot administrator ali pa kot uporabnik telefonske centrale. Če smo prijavljeni kot administrator sistema, nam omogoča upravljanje s celotno centralo in vsemi telefoni (uporabniki), ki so priklopljeni na telefonsko centralo. Privzeto uporabniško ime za administratorja je admin, geslo pa 1234. Vsak telefon, ki je priklopljen na telefonsko centralo, postane tudi nov uporabnik v spletni aplikaciji. Uporabniško ime je enako telefonski številki, ki je telefonu dodeljena, geslo pa ima uporabnik privzeto nastavljeno na 1111. 5.3.3 Imenik Imeniki so zbirke podatkov o uporabnikih IP PBX, njihovih osebnih in kontaktnih podatkov. V osnovi ločimo skupni imenik, ki je za uporabo dostopen vsem uporabnikom IP PBX, za administriranje pa le administrativnem osebju ter osebne imenike, ki so dostopni individualnim uporabnikom sistema. Individualni uporabniki imajo možnost le vpogledati skupni imenik, lahko pa urejajo svoj osebni imenik. Zavihek »Imenik« bo omogočal:

- pri administratorskem delu seznam skupnih kontaktov in njihovo urejanje, pri individualnih uporabnikih pa seznam in urejanje osebnega imenika, skupni imenik pa jim bo le v pogled;

- dodajanje kontaktov, njihovo spreminjanje in brisanje; - uvoz kontaktov iz vnaprej pripravljene datoteke; - kreiranje in urejanje skupin; - združevanje uporabnikov v skupine in iskanje uporabnikov;



Slika 12: Nalaganje datoteke na strežnik

Imenike je možno urejati s samo aplikacijo ali pa jih uvoziti iz vnaprej pripravljene datoteke. Datoteka mora vsebovati v prvi vrstici imena stolpcev, v vseh ostalih vrsticah pa vrednosti, ki se nanašajo na ta stolpec. Vrstni red stolpcev v datoteki ni pomemben, saj pri nadaljnjem oknu za uvoz določimo, kateri stolpec v datoteki se zapiše v katero polje v tabeli. Podatki v vrstici morajo biti ločeni s tabulatorjem, na koncu vrstice pa mora biti »enter«. To je pravilna oblika datoteke, ki je pripravljena za uvoz.

Slika 13: Uvoz stikov iz datoteke

Potem, ko se je datoteka naložila na strežnik, moramo določiti še pravilne povezave med datoteko in tabelo, tako da se bodo stolpci v datoteki pravilno shranili v bazo podatkov. Pri uvozu imamo še opciji dodaj vsa ostala polja in shrani vsa prazna polja. Če smo izbrali, da dodamo vsa ostala polja, se bodo ob uvozu poleg vseh izbranih polj za uvoz, uvozila tudi vsa ostala polja in se shranila k določenemu stiku pod njegove dodatne lastnosti. Naslov stolpca v datoteki za uvoz se bo shranil v tabelo kot ime dodatnih lastnosti. Vrednost, ki bo pripadala stolpcu v datoteki, se bo



shranila v tabelo kot vrednost dodatnih lastnosti. Če pa smo izbrali opcijo, da ob uvozu tudi shranimo vsa ostala polja, se bodo ob uvozu shranila vsa polja, čeprav je vrednost polja v datoteki prazna. Uvoz iz vnaprej pripravljene datoteke je še posebej pomemben v primeru prve postavitve sistema.

Slika 14: Seznam stikov Ko so uporabniki in njihovi podatki kreirani, jih lahko uporabnik sistema pregleduje v obliki imenikov. Administrator lahko pregleduje in ureja le skupni imenik, ostali uporabniki pa lahko urejajo le tisti osebni imenik, za katerega so pooblaščeni, skupni imenik pa lahko le pregledujejo. Uporabnik lahko uporabnike z njihovimi podatki iz skupnega imenika prenaša v svojega osebnega in jih nato ureja v svojem osebnem imeniku, v skupnem pa ostane ta kontakt nespremenjen.

Slika 15: Dodajanje in urejanje stikov



Zgornji sliki prikazujeta dodajanje in urejanje stika. Ob dodajanju stika imamo možnost za vsak stik dodati privzete lastnosti, katere ima vsak kontakt kot so ime, priimek, naslov, telefon, email, podjetje in fax. Poleg privzetih lastnosti pa lahko stiku dodajamo dodatne poljubne lastnosti, ki bolj natančno opisujejo ta stik. Vsak stik ima lahko poljubno število dodatnih lastnosti. Stik lahko dodamo tudi v skupine, katere združujejo stike s podobnimi lastnostmi. Stik je lahko pripadnik večih skupin. Ko urejamo stik, lahko spreminjamo vse lastnosti, ki smo jih shranili ob dodajanju stika. Če smo prijavljeni kot administrator, lahko shranjujemo in urejamo stike le v skupnem imeniku, ker administrator nima svojega osebnega imenika, kadar pa smo v aplikacijo prijavljeni kot uporabnik, pa lahko urejamo le uporabniški osebni imenik.

Slika 16: Iskanje stikov in možni izpisi iskanja V aplikaciji imamo tudi možnost iskanja kontakta, kar nam omogoča, da veliko hitreje najdemo kontakt, ki ga želimo. Iskalnik išče po vseh privzetih poljih v bazi podatkov kot so ime, priimek, naslov, telefon, email, podjetje in fax. Če je iskalni niz ustrezal zapisu v bazi podatkov, iskalnik najdene zapise izpiše na zaslonu v obliki seznama kontaktov, ki smo ga opisali že zgoraj. Če pa iskalni niz ni našel nobenih ustreznih zapisov v bazi podatkov se pa na zaslonu izpiše informacijsko okno »Iskalni niz 'ime iskalnega niza' se ne ujema z nobenim zapisom«. Kadar smo v sistem prijavljeni kot uporabnik imamo na voljo iskanje po osebnih in skupnih kontaktih v primeru, da smo prijavljeni kot administrator sistema, pa lahko iščemo le po skupnih kontaktih.

Slika 17: Skupine stikov



Ustvarimo lahko tudi skupine stikov, ki več posameznih stikov s podobnimi lastnostmi združuje v skupino. Uporabnik lahko skupine pregleduje, dodaja, briše in ureja njihove lastnosti.

Slika 18: Dodajanje skupine Zgornja slika prikazuje okno v aplikaciji, ki omogoča kreiranje nove skupine. Ob kreiranju nove skupine je ime skupine obvezno polje, ki ga je potrebno vnesti, polje opis skupine pa je neobvezen za vnos podatkov.



Slika 19: Urejanje skupine in njihovih članov Zgornje slika prikazuje urejanje skupine. Pri urejanju skupine lahko urejamo ime skupine in opis, poleg tega pa lahko dodajamo stike v skupine. Stike se v skupino lahko dodaja z ukazom »Dodaj člana«. S klikom na ta ukaz se odpre novo okno v aplikaciji, ki omogoča iskanje in izbiranje stikov, ki jih želimo dodati v skupino. Stiki, ki so prikazani v novem oknu so tisti stiki, ki še niso člani te skupine. Stike lahko iščemo s pomočjo iskanja ali pa z ukazom »Pokaži vse kontakte«. S klikom na ta ukaz se nam izpišejo vsi stiki, ki še niso člani te skupine. Posamezen stik lahko tudi dodamo ali zbrišemo iz skupine pri urejanju posameznega stika. 5.3.4 Razredi Razredi so zelo pomemben del celotne aplikacije, saj s pomočjo razredov ni potrebno posebej spreminjati nastavitev vsake naročniške številke, ampak lahko spremenimo razred in s tem spremenimo nastavitve vseh naročniških številk, katere pripadajo temu razredu. Z razredi lahko upravlja le administrator sistema, saj so



razredi tisti, ki definirajo katere dopolnilne lastnosti bodo določene naročniške številke imele. Uporabnik pa lahko le vidi v katerem razredu se nahaja in katere dopolnilne lastnosti ima omogočene ter za katere dopolnilne lastnosti je pooblaščen, da jih spreminja. Razredi omogočajo, da ima administrator sistema popoln nadzor nad dopolnilnimi lastnostmi vseh naročniških številk, ki so priklopljene na telefonsko centralo. Vse naročniške številke imajo ob kreiranju privzeto nastavitev in pripadajo razredu »Default Class«. Ta razred ima omogočene vse dopolnilne lastnosti. Tako imajo vse naročniške številke ob prvem postavljanju sistema omogočene vse dopolnilne lastnosti. Dopolnilne lastnosti omogočajo uporabniku, da na klicih na svoji številki izvaja dodatne funkcionalnosti. Vezane so na številko, priključek ali naročnika. Uporabniški številki lahko pravico za izvajanje dopolnilne lastnosti dodeli administrator sistema, ki mu v določenih primerih storitev lahko tudi že aktivira. Določene storitve lahko uporabnik upravlja sam preko svojega terminala ali Web grafičnega vmesnika. Zavihek »Razredi« bo omogočal:

- dodajanje razredov, njihovo spreminjanje in brisanje; - seznam razredov; - iskanje razredov.

Slika 20: Seznam razredov Zgornja slika prikazuje seznam vseh razredov in njihove dopolnilne lastnosti. Prikazuje predvsem pooblaščenost uporabnika, ki se nahaja v določenem razredu za uporabo dopolnilne lastnosti. Vse razrede je možno brisati le razreda »Default Class« ni možno, saj vsaka na novo kreirana številka pripada temu razedu. Če zbrišemo razred, v katerem se nahaja eden ali več uporabnikov, postanejo vsi uporabniki, ki so prej pripadali temu razredu, člani razreda »Default Class«.



Slika 21: Dodajanje razreda Dodajanje razreda omogoča nastavljanje pravic in vrednosti za določeno nastavitev. Za vsako nastavitev dopolnilne lastnosti imamo možnost nastaviti pravice za uporabo in vrednost. Kadar bo dopolnilna lastnost pooblaščena uporabniku za uporabo, jo bo le-ta lahko spreminjal, kadar pa uporabnik ne bo imel pooblastil, pa bo za določeno lastnost veljala privzeta vrednost. Npr. za dopolnilno lastnost »Preusmeritev klica, ko ni javljanja« uporabnik, ki se nahaja v tem razredu, nima pooblastil za spreminjanje vrednosti, vendar ima kljub temu vrednost nastavljeno na »230«. To pomeni, da bodo vse naročniške številke, ki se bodo nahajale v tem razredu, preusmerjene na številko »230«. Preusmeritev se bo zgodila le takrat, ko se uporabnik po določenem številu zvonjenj ne bo javil na telefon. 5.3.5 Naročniške številke Naročniške številke so vse številke, ki so »priklopljene« na telefonsko centralo. Lahko so telefoni fizično priklopljeni v omrežje ali pa naročniška številka predstavlja neko virtualno številko. Virtualna številka je npr. številka, ki je dodeljena konferenčni sobi. Ta številka ni vezana na noben fizičen telefon, vendar pa zaseda mesto v seznamu naročniških številk. Naročniške številke pa v glavnem delimo na številke, ki so dodeljene IP telefonom in številke, ki so dodeljene analognim telefonom; vse ostale številke pa so le aplikacije, ki jih bomo opisali kasneje (konferenčne sobe, čakalne vrste in klicanje po skupini).



Administrator ima možnost upravljanja z vsemi naročniškimi številkami, uporabnik pa le z urejanjem svoje in nima pregleda nad ostalimi.

Slika 22: Seznam naročniških številk

Seznam naročniških številk omogoča pregled nad vsemi fizični telefoni, ki so priklopljeni na telefonsko centralo. Fizični telefoni so lahko priklopljeni preko SIP ali ZAP kanala. SIP kanal predstavlja IP telefon, ZAP pa analogni telefon. Poleg tega v seznamu vidimo tudi v katerem razredu se določena telefonska številka nahaja. Lastnosti določene številke pa lahko urejamo s klikom na ikono pod stolpcem akcija.

Slika 23: Urejanje naročniške številke



Do urejanja lastnosti naročniške številke lahko pridemo tudi preko iskalnika »Uredi lastnosti številke«. Zatem se nam glede na številko, ki smo jo vpisali, odpre ustrezen vmesnik, če pa številka ne obstaja se nam odpre okno »Informacija«, ki nam sporoči, da iskana naročniška številka ne obstaja. Lastnosti določene naročniške številke lahko urejamo preko zgornjega desnega vmesnika. Kot vidimo na zgornji sliki, ima razred Female za vsako lastnost nastavljene pravice oziroma pooblastila za spreminjanje. Tako lahko urejamo le tiste lastnosti številke, za katere imamo pooblastila, vse ostale lastnosti pa imajo vrednost, ki je shranjena v razredu. Pooblastila pa se nastavljajo pod zavihkom razredi. V tem primeru je številka 206 brez pooblastil za lastnosti skrita številka in glasovna pošta. Ker nima pooblastil, ima za te lastnosti že nastavljeno vrednost iz razreda, in sicer lastnost skrita številka je izklopljena, glasovna pošta pa vklopljena. Teh dveh vrednosti uporabnik ne bo mogel spreminjati, vse ostale pa bo lahko. Če bo uporabnik želel spreminjati tudi tiste dve lastnosti brez pooblastil, bo moral kontaktirati administratorja sistema. Vse ostale lastnosti, ki jih bo uporabnik že spremenil in bi jih rad nastavil na prvotno vrednost razreda, ima v spustnem polju opcijo razred in v vnosnem polju možnost vpisati besedi privzeto ali default. V tem primeru ima uporabnik nastavljeno lastnost preusmeritev klica, ko ni javljanja na številko 222. Ob kasnejšem spreminjanju lastnosti bo lahko uporabnik le vpisal privzeto v vnosno polje in lastnost se bo shranila na prvotno vrednost od razreda.

Slika 24: Dodajanje naročniške številke V spletni aplikaciji imamo tudi možnost dodajanja nove naročniške številke na telefonsko centralo. To naredimo tako, da v levem oknu kliknemo »Dodaj naročniško številko«, nato pa se nam odpre novo okno za dodajanje naročniških številk. Ob dodajanju nove številke moramo vnesti številko, izbrati tip in vnesti nastavitve za to številko. Vendar ko shranimo novo številko, ta še ne deluje, saj moramo številko, ki je tipa naprava še vezati na fizično napravo to pa naredimo v zavihku »Naprave«. Za vse ostale številke, ki so drugega tipa, pa moramo potem le klikniti na gumb posodobi (nahaja se desno zgoraj v aplikaciji), ki poskrbi za posodobitev nastavitev telefonske centrale.



5.3.6 Naprave Naprave predstavljanjo fizičen telefon, katerega lahko priklopimo na telefonsko centralo. Naprave, ki jih lahko priklopimo na telefonsko centralo, so lahko tipa SIP ali ZAP. Število analognih ZAP naprav je omejeno s številom, ki jih omogoča telefonska centrala, v našem primeru je to število omejeno na osem. Zavihek »Naprave« bo omogočal:

- uvoz naprav iz vnaprej pripravljene datoteke v bazo, kar je predvsem pomembno ob prvi postavitvi sistema;

- seznam SIP naprav, ki so priklopljene na telefonsko centralo; - dodajanje in urejanje SIP naprav; - seznam ZAP naprav, ki so priklopljene na telefonsko centralo; - dodajanje in urejanje ZAP naprav; - iskanje po SIP in ZAP napravah.

Slika 25: Seznam SIP in analognih naprav Zgornja slika prikazuje seznama SIP in analognih naprav. Do seznama dostopamo s klikom na povezavo, ki je prikazana na sliki. Ob kliku na »Seznam SIP naprav« ali pa »Seznam analognih naprav« se nam prikaže željeni seznam. Lahko tudi iščemo po obeh seznamih, kar nam omogoča opcija iskanje. V primeru, ko iščemo po besedni zvezi »enabled«, nam iskalnik vrne oba seznama hkrati, ki sta slučajno ista kot oba seznama naprav, saj so vse naprave omogočene (enabled).



Slika 26: Uvažanje naprav Aplikacija omogoča tudi uvoz naprav iz vnaprej pripravljene datoteke. To nam pospeši postavitev centrale v novem okolju. Za uspešen uvoz novih naprav moramo pripraviti datoteko v naslednji obliki: PHONE NUMBER MAC ADDRESS MANUFACTURER MODEL DISPLAY NAME EXTENSION CLASS 200 00085D1A13BD Aastra 55i Angelina Jolie Female 201 00085D1A13BD Aastra 55i Will Smith Male 202 00085D195B44 Aastra 55i Bruce Willis 210 ANALOG/1 Natalie Portman Female 211 ANALOG/2 Samuel L.Jackson Male 212 ANALOG/3 Cindy Crawford Female

Slika 27: Datoteka za uvažanje naprav Z uvozom teh naprav se najprej naredijo vse potrebne naročniške številke, ki so tistega tipa, ki ga določa uvozna datoteka. Naročniška številka 200 bo v tem primeru tipa SIP, ker ima vnešen MAC naslov, številka 210 pa bo postala tipa ZAP, saj ima pod MAC naslov vnešeno »ANALOG«. Z uvozno datoteko lahko naredimo tudi razrede. V tem primeru se bosta naredila dva razreda, in sicer »Female« in »Male«, ki pa bosta imela vsa pooblastila za spreminjanje. Kadar ima naročniška številka pod stolpcem extension class prazno vrednost, bo ta številka pripadala razredu »Default Class«, ki ima tudi vsa pooblastila za spreminjanje.



Slika 28: Dodajanje SIP in analognih naprav Poleg uvoza naprav iz datoteke lahko tudi dodamo vsako napravo posebej. Preden dodamo napravo, moramo ustvariti novo naročniško številko, ki je tipa naprava. Nato moramo pri dodajanju naprave izbrati, na katero naročniško številko bomo vezali napravo. 5.3.7 Glasovna pošta Sistem glasovne pošte je v širšem smislu nadomestek telefonskih tajnic, ki so se še do nedavnega priključevale na telefonske linije z namenom, da sprejemamo sporočila v odsotnosti klicane osebe. Sistem glasovne pošte predstavlja nadomestek za praktično neomejeno število telefonskih tajnic. V povezavi s telefonsko centralo nudi dodatne možnosti, ki presegajo zmogljivosti klasičnih telefonskih tajnic ter uporabo glasovne pošte (oddajanje in sprejemanje glasovnih sporočil). Z vzpostavitvijo sistema glasovne pošte se približamo uporabnikom, s tem pa se izboljša, poenostavi in poceni naše vsakdanje komuniciranje, ki predstavlja bistven del našega poslovnega in osebnega vsakdana. Vsakemu uporabniku glasovne pošte pripada glasovni nabiralnik, v katerega lahko sprejema glasovna sporočila internih in zunanjih klicateljev in osebno geslo za preverjanje identitete v primeru predvajanja sporočil. Glasovna pošta omogoča:

- puščanje sporočil, ko je klicana oseba odsotna (se ne javi) – telefon zvoni v prazno;

- puščanje sporočil, ko klicana oseba govori – telefon je zaseden; - puščanje sporočil, ko klicana oseba ne želi biti motena – telefon je

preusmerjen na govorno pošto; - spreminjanje osebnega gesla;



- brisanje sporočil; - pošiljanje obvestil o prejetju sporočila na mail; - pošiljanje obvestil o prejetju sporočila na mail s priloženim sporočilom; - predvajanje sporočil, tako novih kot že predvajanih.

Slika 29: Urejanje nastavitev glasovne pošte

Zgornja slika prikazuje dostop do nastavitev glasovne pošte za naročniško številko 201. Za delovanje glasovne pošte mora biti status nastavljen na »Enabled«. Vse ostale opcije so le dodatne lastnosti glasovne pošte. Če smo v aplikacijo prijavljeni kot administrator lahko pregledujemo in urejamo vse telefonske predale od vseh naročniških številk. Uporabnik aplikacije pa lahko pregleduje in ureja le svoje nastavitve telefonskega predala in sicer s klikom na povezavo »Nastavitve glasovne pošte«. Uporabnik lahko ureja svoje nastavitve, če ima pooblastila za spreminjanje. Pooblastila za spreminjanje so shranjena v razredih.



Slika 30: Seznam glasovnih sporočil Zgornja slika prikazuje razliko med administratorskim in uporabniškim načinom gledanja glasovnih pošt. Administrator lahko pregleduje in briše glasovne pošte od vseh uporabnikov, vendar jih ne more poslušati, saj bi bilo to kršitev zasebnosti. Uporabnik pa lahko pregleduje, briše in posluša samo svoja sporočila. Uporabnik ima tudi dodatno opcijo, s katero lahko zbriše vsa svoja sporočila. 5.3.8 Zgodovina klicev Zgodovina klicev omogoča pregled nad klici, ki so se že zgodili. Administrator ima pregled nad vsemi klici, ki so se zgodili na telefonski centrali. Uporabnik ima pa le pregled nad tistimi klici, ki se navezujejo na njegovo telefonsko številko. Za vsak klic se v zgodovino zapišejo naslednje lastnosti:

- izvor (klicoči); - ponor (klicani); - začetek pogovora; - konec pogovora; - cena.

Klici se zapisujejo sočasno v dve skoraj identični bazi cdr_sqlite3.db in cvx_db_calls.db. Prva baza je namenjena administratorju, preko spletnega vmesnika pa nima možnosti brisanja zapisov, saj administrator potrebuje bazo, v kateri so zapisi vseh klicev. Druga baza pa ima še dve dodatni polji source_visible in destination_visible, ki omogočata uporabniku, da si lahko zbriše klic. Če si npr. uporabnik 201 zbriše dohodni klic, se bo v polju destination_visible nastavila vrednost »false«, tako ta klic ne bo več viden uporabniku, za katerega je bil klic namenjen. Uporabnik, ki je pa klical to številko, pa bo še vedno lahko videl informacije o klicu, saj ima v polju source_visible še prazno vrednost. Ko pa bo klicatelj zbrisal ta klic, se bo nastavila vrednost v polju source_visible na »false«,



tako ta klic za ta dva uporabnika ne bo več viden v seznamu klicev. Administrator pa jih bo kljub temu, da sta si uporabnika zbrisala klice lahko videl, saj uporablja za branje drugo bazo. Za administratorja je zgodovina klicev uporabna predvsem zato, da ima pregled nad vsemi uporabniki. S tem lahko vidi, koliko se je določen uporabnik v določenem časovnem obdobju pogovarjal. Vse te podatke lahko izvozi tudi v datoteko v csv formatu. Izpisek pa lahko naprej uporabi za račun ali pa le za evidenco. Za uporabnika pa je zgodovina klicev le informativna.

Slika 31: Seznam in izvažanje zgodovine klicev

V zgornji sliki je prikazan administratorski pogled na zgodovino klicev. Administrator lahko išče klice po izvoru, ponoru ter začetku in koncu pogovora. Začetek in konec pogovora morata biti v enakem formatu kot je to v bazi (yyyy-mm-dd hh:mm:ss), kar nam olajša JavaScript okno za izbiro datuma in časa. Spodnja vrstica pod seznamom nam kaže informativne podatke o številu zapisov, skupnem času vseh pogovorov in skupno ceno (N/A – še ni na voljo). Klice pa lahko nato izvozimo v datoteko formata csv.



Slika 32: Uporabniški pregled nad seznamom klicev Uporabniški del je razdeljen na štiri dele. Uporabnik lahko pregleduje vse klice, zgrešene, odhodne ali pa samo dohodne. Vsi pogledi se navezujejo na njegovo telefonsko številko. Uporabniku se spreminja glava iskalnika glede na to, po katerem kriteriju bo iskal. Kadar uporabnik želi iskati po vseh klicih, lahko išče le po začetku in koncu pogovora. Za zgrešene in dohodne klice se v glavi iskalnika doda izvor, s katerim lahko seznam filtriramo po klicatelju. Za odhodne klice se v glavi doda ponor, s katerim lahko seznam filtriramo po klicanem. Uporabnik ima tudi možnost izvoza klicev, kot tudi brisanja klicev. 5.3.9 Sistem Če želimo telefonsko centralo povezati z drugim sistemom, moramo oba sistema ustrezno prilagoditi. V ta namen uporabljamo omrežne nastavitve v katerih nastavimo povezavo z drugim sistemom. Za uspešno vzpostavljeno povezavo moramo nastaviti IP naslov, masko podomrežja, privzeti prehod, DNS strežnik in privzeti domeno ter ime gostitelja.



Slika 33: Urejanje sistemskih nastavitev Sistemske nastavitve lahko tudi urejamo preko spletnega vmesnika, vendar jih lahko ureja le administrator sistema oziroma delni administrator, če ima pravice za upravljanje nastavitev. Sistemske nastavitve omogočajo konfiguracijo vseh IP naslovov, ki so potrebni za pravilno delovanje telefonske centrale, poleg IP naslovov pa lahko urejamo tudi časovne nastavitve. 5.4 Opis posameznih komponent aplikacije na telefonu Zaradi potrebe po vse hitrejšem upravljanju uporabniških nastavitev je nastala nova aplikacija, ki uporabniku omogoča upravljanje in pregled nad nastavitvami kar preko telefona. Aplikacija na telefonu omogoča uporabniku tudi pregled nad svojim osebnim imenikom, ki ga lahko prav tako upravlja preko telefona. Poleg osebnega imenika pa ima uporabnik tudi možnost pregleda skupnega imenika, ki pa ga ne more upravljati. Uporabnik ima tudi možnost pregleda nad zgodovino klicev tako nad odhodnimi, dohodnimi in zgrešenimi klici. Aplikacijo lahko uporabljajo vsi uporabniki, administrator pa lahko poleg osnovnih nastavitev upravlja tudi skupni imenik. Uporabnik lahko upravlja naslednje storitve:

- avtomatsko javljanje (AA); - povratni klic ob zasedenem naročniku (CCBS);



- povratni klic, ko ni javljanja (CCNR); - brezpogojna preusmeritev klica (CFU); - preusmeritev klica ob zasedenem naročniku (CFB); - preusmeritev klica, ko ni javljanja (CFNR); - skrita številka (CLIR); - čakajoči klic (CW); - ne moti (DND); - ne moti, skupinsko izvajanje (GDND); - paralelno pozivanje (PR); - snemanje klica (REC); - glasovna pošta (VM).

Slika 34: Telefon Aastra 57i in status vklopljenih nastavitev Status vklopljenih nastavitev lahko vidimo na telefonu na dva načina. Prvi način prikazuje vklopljene nastavitve tako da gori lučka. V našem primeru sta vklopljeni nastavitvi avtomatsko javljanje in preusmeritev klica. Te nastavitve so običajno zelo pomembne za uporabnika in so na prvi prikazni strani telefona. Po straneh na telefonu se premikamo tako, da pritisnemo tipko »More« in se nam prikaže druga stran, kjer so vidne še ostale nastavitve, ki jih telefon podpira. Drugi način pa prikazuje vse vklopljene nastavitve, ki se menjavajo na določen časovni interval. Ta je prikazan nad uro na telefonu. V našem primeru prikazuje, da je nastavitev »Ne moti aktiven« vklopljena, ki pa se ne nahaja na prvi prikazni strani.

Status vklopljenih nastavitev



5.4.1 Imenik Imenik lahko odvisno od namena uporabe uporabljata administrator in uporabnik. Administrator se prijavi v aplikacijo z uporabniškim imenom admin in geslom 1234. Administratorju je viden celoten skupen imenik, katerega lahko tudi ureja. Uporabnik pa se prijavi v imenik z uporabniškim imenom, ki je enako njegovi številki telefona, geslo pa ima privzeto nastavljeno na 1111. Uporabnik ima možnost urejanja svojega imenika, skupni imenik pa ima le v pregled.

Slika 35: Prijava v telefonski imenik

Zgornja slika prikazuje vstopno okno v telefonski imenik (na levi). Uporabnik mora za uspešno prijavo v imenik vpisati pravilno geslo, uporabniško ime pa mu telefon izpiše že sam, saj se to uporabniško ime navezuje na ta telefon. Ob napačno vnešenem geslu se izpiše na zaslonu informativno sporočilo »Uporabniško ime in geslo se ne ujemata«. Če se uporabnik ne želi prijavljati v imenik vsakič, ko ga potrebuje in želi priti v imenik direktno, mora obvestiti administratorja sistema, da mu to omogoči. Administrator lahko določi za vsakega uporabnika način prijave v imenik in sicer v datoteki »auto_login.txt«. Desno na zgornji sliki pa je prikazan telefonski imenik uporabnika »200« in skupni imenik vseh uporabnikov. Uporabnik lahko dodaja, briše, ureja in išče po kontaktih.



Slika 36: Dodajanje in iskanje kontaktov Tako kot preko spletnega vmesnika imamo možnost tudi dodajanja stikov preko telefona. Vendar nam dodajanje stikov preko telefona ne omogoča tudi shranjevanja dodatnih poljubnih lastnosti stika. Te lastnosti lahko vnesemo preko spletne aplikacije. Pri urejanju obstoječega stika nam aplikacija na telefonu omogoča dodajanje poljubnega števila telefonskih številk, kadar pa vnašamo nov kontakt, pa lahko vnesemo le eno telefonsko številko na stik. Iskalnik po stikih nam omogoča iskanje po osebnih in skupnih stikih hkrati. Iščemo pa lahko po treh kriterijih in sicer po imenu, priimku in podjetju. Rezultate iskanja pa nam izpiše razvrščene po iskalnem kriteriju. Stike, katere nam je iskalnik vrnil, lahko tudi pregledujemo in urejamo, če se stik nahaja v osebni bazi. 5.4.2 Preusmeritve Preusmeritev klica je storitev, ki omogoča uporabniku preusmerjanje dohodnih klicev na drugo telefonsko številko. Preusmeritev se lahko izvede ob različnih pogojih. Poznamo tri vrste preusmeritev, in sicer brezpogojna preusmeritev vseh klicev; preusmeritev, kadar nismo dostopni in preusmeritev, kadar se po določenem času ne javimo. Storitev lahko vedno znova spreminjamo in tako sami izbiramo telefonsko številko, na katero želimo, da se bo klic preusmeril. To je zelo pomembna storitev za uporabnika, saj omogoča preusmeritev klicev, kadar je uporabnik nedosegljiv, zaseden ali pa klica ne ne želi sprejeti.



Slika 37: Nastavljanje preusmeritev Okno preusmeritve omogoča uporabniku nastavljanje in spreminjanje preusmeritev na druge naročniške številke. Iz slike je razvidno, da je status za vse oziroma brezpogojne preusmeritve trenutno izklopljen (na desni), za vklop je potrebno vpisati naročniško številko na katero želimo, da se klic preusmeri. Lahko pa tudi izberemo naročniško številko, ki smo si jo že shranili v listo. Lista je pomembna predvsem z vidika hitrejšega upravljanja z nastavljanjem nastavitev, saj nam prikazuje najbolj pogosto uporabljene preusmeritve oziroma tiste, ki smo si jih shranili. Ko izberemo oziroma vpišemo naročniško številko, na katero želimo preusmeriti klic, shranimo nastavitve in preusmeritev je nastavljena. V našem primeru smo vklopili brezpogojno preusmeritev. Kadar imamo vklopljeno brezpogojno preusmeritev, se ta izvede brez pogoja in preusmeri klic po določenem časovnem intervalu, ki je nastavljen na centrali. 5.4.3 Avtomatsko javljanje Avtomatsko javljanje je storitev, ki telefonu omogoča samodejno javljanje na klic brez uporabnikove interakcije. Storitev omogoča dohodnemu klicu hitro javljanje na klic, katerega sprejme avtomatski posredovalnik in klic pravočasno posreduje naslovniku. Kadar je naslovnik v tistem trenutku zaseden, se klic preusmeri na čakanje, klicatelju pa se predvaja glasba na čakanju. Ko se zasedena linija sprosti, storitev avtomatsko javljanje poskrbi, da se klic sprejme po določenem časovem intervalu in telefonu omogoči predvajanje v načinu zvočnika.



Slika 38: Storitev avtomatsko javljanje Avtomatsko javljanje za delovanje potrebuje dodatni parameter. Dodatni parameter, ki ga je potrebno nastaviti je čas, ki ga potrebuje avtomatični posredovalnik, da klic po določenem časovnem intervalu posreduje naslovniku. Storitev je vklopljena, ko uporabniku na zaslonu telefona pod to storitvijo zasveti lučka (slika zgoraj na desni). 5.4.4 Ne moti Poznamo dve vrsti storitev ne moti. Prvo storitev uporabljamo, kadar je klic namenjen neposredno naslovniku in ne želimo biti moteni. Druga storitev pa nam omogoča, da se izklopimo iz storitve klicanje po skupini. Tako smo nedosegljivi za tiste klice, ki so namenjeni za to skupino, vendar pa smo še vedno dosegljivi na svojo telefonsko številko.

Slika 39: Storitev ne moti



Storitev DND (ne moti) omogoča, da se v času, ko ne želimo biti moteni, vsi dohodni klici preusmerijo na avtomatski odzivnik, ki klicočemu posreduje sporočilo, da ima naročnik nujno delo. Kljub vključeni storitvi ne moti, lahko nemoteno uporabljamo telefon za odhodne klice. Dohodne klice lahko za poljubno časa zavrnemo tako, da pritisnemo tipko DND. Ko pa želimo biti spet dosegljivi pa ponovno pritisnemo DND in storitev je izklopljena. Storitev GDND (ne moti skupine) omogoča uporabniku, da se izklopi iz storitve klicanja po skupini. Tako klici, ki so bili namenjeni uporabniku, tega preskočijo in so preusmerjeni na naslednjega dosegljivega uporabnika. Storitev ne moti skupine je lahko vklopljena za vse uporabnike v skupini, razen zadnjega uporabnika, saj mora storitev klicanje po skupini vsebovati vsaj enega uporabnika. Dohodne klice, ki so namenjeni za klicanje po skupini, lahko za poljubno časa zavrnemo tako, da pritisnemo tipko DND. Ko pa želimo biti zopet dosegljivi, ponovno pritisnemo DND in storitev je izklopljena. 5.4.5 Zgodovina klicev Uporabnik lahko tudi preko telefona spremlja klice, ki so se navezovali na njegovo naročniško številko. Spremlja lahko zgrešene, odhodne in dohodne klice. Uporabnik ima dostop do celotne zgodovine klicev in mu tako olajša in omogoča nemoten pregled klicev preko telefona. S tem si uporabnik poenostavi delo, saj mu klicev ni potrebno pregledovati preko spletne aplikacije, ampak ima identičen pregled nad klici že na telefonu. Aplikacijo na telefonu lahko uporabljajo le uporabniki, administrator pa nima pregleda nad vsemi klici na telefonu tako kot pri spletni aplikaciji.

Slika 40: Storitev zgodovina klicev Ob pritisku na gumb »Calls«, ki je izpisan na začetno oknu telefona se uporabniku odpre okno, kjer ima možnost izbire klicev (zgornja slika na levi). Ko si uporabnik izbere klice, ki jih želi pregledati, se odpre novo okno, na katerem so izpisani vsi



klici, ki so se zgodili in so bili vezani na določeno naročniško številko (zgornja slika na desni). Za vsak klic se izpiše ime klicočega/klicanega, če le ta obstaja v uporabnikovem osebnem imeniku ali pa skupnem imeniku vseh uporabnikov. Poleg imena se izpiše tudi čas, datum in čas klica. Klice, ki so izpisani na seznamu, lahko brišemo ali pa naredimo povratni klic. Povratni klic lahko izvedemo direktno s pritiskom na gumb »Kliči« ali pa s pritiskom na gumb »Uporabi«, ki nam odpre novo okno in prikaže telefonsko številko klica. To telefonsko številko lahko tudi spreminjamo in jo uporabimo za nadaljnje klicanje. To nam pride predvsem prav kadar želimo uporabiti že obstoječo številko, vendar bi želeli spremeniti npr. zadnji dve številki. 5.4.6 Dodatne možnosti Dodatne možnosti so sestavljene iz večih storitev in sicer vsebujejo naslednje storitve:

- povratni klic ob zasedenem naročniku (CCBS); - povratni klic, ko ni javljanja (CCNR); - skrita številka (CLIR); - paralelno zvonjenje (PR); - snemanje klica (REC); - glasovna pošta (VM); - nastavitev privzetih vrednosti.

Slika 41: Dodatne možnosti in storitev povratni klic Ob pritisku na gumb »Features«, ki je na osnevnem zaslonu se odpre novo okno, kjer imamo možnost nastavljanja storitev (zgornja slika na levi). Ob pritisku na gumb »Call Back« (povratni klic) se nam odpre novo okno kjer lahko urejamo nastavitve za to storitev (zgornja slika na desni). Storitev povratni klic nas pokliče, ko zazna, da se je linija klicanega sprostila, oziroma je klicani znova dosegljiv in nas z njim poveže. Povratni klic ni možno aktivirati, če ima oseba aktivirane preusmeritve ali storitev Ne moti. Kadar pa klicane osebe ne potrebujemo več, pa lahko povratni klic deaktiviramo.



Storitev »Call Waiting« (čakajoči klic) omogoča, da v primeru, ko uporabnika med telefonskim pogovorom kliče še druga oseba, ga storitev opozori s posebnim tonskim signalom v slušalki, nato ima uporabnik možnost, da novi klic prevzame. Uporabnik lahko vzpostavi zvezo z drugo osebo, tako da s trenutnim sogovornikom zvezo prekine ali pa vzpostavi zvezo z drugo osebo in trenutno zvezo obdrži na čakanju. Storitev »Hide Number« (skrita številka) omogoča klicočemu uporabniku prikaz lastne številke na klicanem terminalu.

Slika 42: Dodatne možnosti in storitev paralelno zvonjenje

Storitev »Paralel Ringing« (paralelno zvonjenje) omogoča klicanemu uporabniku, nastavitev dodatnega telefona, na katerem bo klic istočasno zvonil. Klic bo zvonil paralelno na obeh telefonih hkrati, zveza pa se bo vzpostavila na tistem telefonu, na katerem se bo uporabnik javil. Storitev »Recording« (snemanje klica) omogoča snemanje celotnega pogovora med klicateljem in klicočim.



Slika 43: Storitev glasovna pošta

Glasovna pošta je storitev, ki je namenjena sprejemanju in poslušanju govornih oziroma telefaksnih sporočil. Osnovne prednosti glasovne pošte so dostop do storitve z vsakega telefona, varovanje sporočil z geslom in shranjevanje sporočil za dalj časa. Glasovna pošta namesto uporabnika sprejema klice in se oglasi tudi ob zasedeni liniji ter beleži prejeta sporočila. Ob prejetem klicu, glasovna pošta najprej sproži pozdravno sporočilo, nato pa posname sporočilo klicočega. Prenos sporočila se kljub uporabnikovi odsotnosti opravi. Uporabnik je s tem povečal svojo dostopnost. Uporabnik si lahko preko telefona nastavi geslo za dostop do glasovne pošte in email, na katerega se pošlje sporočilo, ki uporabnika obvesti o novem sporočilu v telefonskem predalu. Poleg nastavitve email-a si lahko tudi vklopi funkcijo »Att« (priponka), ki pripne glasovno sporočilo v email. Poleg vseh storitev, ki jih ponujajo dodatne možnosti na telefonu, imamo tudi možnost funkcije »Reset to Defaults« (nastavitev privzetih vrednosti), ki telefonu nastavi vse privzete vrednosti za vse storitve.



6 Zaključek V diplomski nalogi sem opisal potek razvoja telefonske centrale, ki poenostavlja in podpira delo upravljalca telefonske centrale in mu omogoča bolj racionalno porabo svojega delovnega časa. Aplikcaija dosega vse zastavljene cilje, ki sem si jih zadal ob začetku razvoja. Spletna aplikcaija je povezljiva s telefonskim grafičnim vmesnikom, celotno upravljanje pa je omogočeno preko spletnega vmesnika kot tudi deloma preko grafičnega vmesnika na telefonu. Aplikcaija omogoča upravljanje sistemskih nastavitev, naročniških številk, operaterjev in poti, naprav, storitev, zgodovine klicev in upravljanje z imenikom. Delo z aplikacijo je enostavno in pregledno, saj se oblika in delovanje popolnoma prilegata delu upravljalca s telefonsko centralo. Zaradi hitrih sprememb na trgu se pojavljajo nove in nove zahteve s strani uporabnikov, zato je potrebno aplikacijo nenehno posodabljati in dodajati nove funkcionalnosti, katere bi omogočile uporabniku še bolj oenostavljeno upravljanje. Nova verzija spletne aplikcaije pa bo omogočala naslednje izboljšave:

- nova spletna podoba aplikacije; - pregled nad celotnimi sistemskimi nastavitvami; - arhiviranje in obnavljanje sistemskih nastavitev; - urejanje sistemskih nastavitev za SIP, IAX in RTP; - ponovni zagon centrale preko spletnega vmesnika; - upravljanje IAX operaterjev; - upravljanje izhodnih poti; - upravljanje izhodnih poti na nivoju razreda; - upravljanje glasbe na čakanju na nivoju razreda; - upravljanje dodatnih servisnih kod; - izračunavanje cen pri zgodovini klicev.



Viri Aastra, 2009, http://www.aastra.com/cps/rde/xchg/SID-3D8CCB6A-ACAC80FA/04/hs.xsl/19703.htm , dostop 20.3.2009. Aastra, 2009, http://www.aastra.com/cps/rde/xchg/04/hs.xsl/19703.htm, dostop 20.3.2009. Asterisk IP telefonska centrala. http://www.agenda.si/poslovne-resitve/ip- telefonska-centrala.html (13.4.2009). Bernik, I. Prosojnice s predavanj v okviru predmeta Računalniški sistemi in Komunikacije. Bilke, P. (2002) Poglavje o temi Uvod v PHP. Knjiga Spoznajmo PHP in MySQL, strani 14-39. Založba Flamingo, d.o.o., Šempeter pri Gorici.

Članek, ki obravnava temo Komunikacija prihodnosti, Računalniške novice, maj 2009, strani 14-29.

Članek, ki obravnava temo IP telefonija, Interna revija Neon podjetja CDE nove tehnologije d.o.o.,3,strani 4-6.

Darie, C., Brinzarea, B., Chereches, F., Bucica. M. (2006) Knjiga AJAX and PHP – Building Responsive Web Applications. Založba PACKT.

Entitetno relacijski diagram. http://www.srednjasolaravne.si/egradiva/cepin_p_dl.pdf

(25.4.2009). Jogan, M., Kverh, B.,Leonardis, A., Lesjak, I., Peer, P.,Solina, F. (2001) Knjiga Uporabniška programska oprema. Založba FE in FRI, Ljubljana. Johann-Christian, H. (2001) Poglavje o temi HTML. Knjiga Spletne strani in HTML, strani 7-11. Založba Flamingo, d.o.o., Šempeter pri Gorici. Munlan,2009, http://www.munlan.net/iptelefon.htm, dostop 4.5.2009. Opis glasovne pošte. http://www.zaslon-telecom.si/uploads/file/voicemail_ prospekt_slo.pdf (10.5.2009). Podjetje CDE nove tehnologije d.o.o. (2009) Interno gradivo podjetja na wikipediji: Asterisk. Programska knjižnica SQLite za delo s podatkovnimi bazami. http://www.sqlite.org (14.3.2009)

Spletne tehnologije. http://www.editor.si/agencija/spletne-tehnologije (12.3.2009). Tehnologija Smarty. http://trsplet.com/blog/2008/04/05/php-smarty-zlo-ali-nebesa-uporabiti-ali-ne/ (25.4.2009). Spletni jezik JavaScript. http://sl.wikipedia.org/wiki/JavaScript (11.3.2009). Spletni jezik Ajax. http://eprints.fri.uni-lj.si/805/1/Tittl_B_VS.pdf (17.3.2009) Splošno o razvoju aplikacij. http://lrv.fri.uni-lj.si/~bojank/teaching/ra/kmra.html (12.2.2009). Štrancar, M., Klemen S. (2005) Poglavje o temi Osnove PHP-ja. Knjiga PHP in MySQL, strani 65-68. Založba Pasadena, d.o.o., Ljubljana. Trček, D. (2001) Knjiga Informatika – Od tehnologije do poslovanja. Tiskarna VeK, Koper. Uradna spletna stran podjetja CDE nove tehnologije d.o.o.. http://www.cde.si (15.4.2009). Zaslon Telekom d.o.o., Ste že slišali za asterisk, Računalniške novice, 28.5.2009, str. 23, Nevtron & Company d.o.o., 2009.



Zupančič, J., Werber, B., Rajkovič, U. Prosojnice s predavanj v okviru predmeta Razvoj Uporabniških rešitev. Žalik, B., Zadravec, M., Podgorelec, D. (2002) Knjiga Računalniške periferne naprave in uporabniški vmesniki, Tiskarna Tehniških fakultet., Maribor.



Priloge Priloga 1: Entitetno relacijski diagram konfiguracijske baze. Kazalo slik Slika 1: Blokovna shema IP telefonskega sistema (Vir: Munlan,2009) Slika 2: Podroben prikaz povezljivosti telefonskih central (Vir: Zaslon Telekom

d.o.o., 2009) Slika 3: Uporabljeni telefoni pri razvijanju grafičnega vmesnika (Vir: Aastra, 2009) Slika 4: Funkcionalnosti telefona Aastra 57i (Vir: Aastra, 2009) Slika 5: Razvojno okolje Notepad++ Slika 6: Program WinSCP Slika 7: Program Putty Slika 8: Entitetno relacijski diagram imenika Slika 9: Entitetno relacijski diagram telefonske centrale 1.del Slika 10: Entitetno relacijski diagram telefonske centrale 2.del Slika 11: Vstop v aplikacijo Slika 12: Nalaganje datoteke na strežnik Slika 13: Uvoz stikov iz datoteke Slika 14: Seznam stikov Slika 15: Dodajanje in urejanje stikov Slika 16: Iskanje stikov in možni izpisi iskanja Slika 17: Skupine stikov Slika 18: Dodajanje skupine Slika 19: Urejanje skupine in njihovih članov Slika 20: Seznam razredov Slika 21: Dodajanje razreda Slika 22: Seznam naročniških številk Slika 23: Urejanje naročniške številke Slika 24: Dodajanje naročniške številke Slika 25: Seznam SIP in analognih naprav Slika 26: Uvažanje naprav Slika 27: Datoteka za uvažanje naprav Slika 28: Dodajanje SIP in analognih naprav Slika 29: Urejanje nastavitev glasovne pošte Slika 30: Seznam glasovnih sporočil Slika 31: Seznam in izvažanje zgodovine klicev Slika 32: Uporabniški pregled nad seznamom klicev Slika 33: Urejanje sistemskih nastavitev Slika 34: Telefon Aastra 57i in status vklopljenih nastavitev Slika 35: Prijava v telefonski imenik Slika 36: Dodajanje in iskanje kontaktov Slika 37: Nastavljanje preusmeritev Slika 38: Storitev avtomatsko javljanje Slika 39: Storitev ne moti Slika 40: Storitev zgodovina klicev



Slika 41: Dodatne možnosti in storitev povratni klic Slika 42: Dodatne možnosti in storitev paralelno zvonjenje Slika 43: Storitev glasovna pošta Kazalo tabel Tabela 1: Splošno o aplikaciji Kratice in akronimi AA: Auto answer: avtomatsko javljanje AJAX Asynchrounous JavaScript And XML: skupek spletnih tehnologij,

uporabnih za izgradnjo interaktivnih in vsebinsko bogatih spletnih aplikacij

CCBS: Call back on busy: povratni klic CCNR: Call back on no reply: povratni klic, ob zasedenemu naročniku CFU: Call forward unconditional: brezpogojna preusmeritev klica CFB: Call forward on busy: preusmeritev klica ob zasedenem naročniku CFNR: Call forward on no reply: preusmeritev klica po določenem številu

zvonjenj CLIR: Hidden number: skrita številka CHAT,IRC: Internet relay chat: spletni klepet COCOS: Blagovna znamka družbe CDE d. o. o.,ki združuje rešitve s področja

telekomunikacij CSS: Cascading style sheets: prekrivne predloge CW: Call waiting: čakajoči klic DND: Do not disturb: ne moti GDND: Group do not disturb: ne moti, skupinsko izvajanje HTML: Hyper text markup language: označevalni jezik za oblikovanje

večpredstavnostnih dokumentov PBX: Private branch exchange: interna telefonska centrala PHP: Hypertext preprocessor: skriptni programski jezik PR: Parallel ringing: paralelno pozivanje REC: Recording: snemanje klica SSH: Secure Shell: protokol preko katerega se odjemalcu pošlje geslo v

kriptirani obliki SQLite Is an ACID-compliant embedded relation database management

system: strukturirani povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami.

VM: Voicemail: glasovna pošta VOIP: Voice over internet protocol: spletna telefonija XML: Extensible markup language: razširljivi označevalni jezik





Documents

RAZVOJ GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA UPRAVLJANJE Z … · 2018. 8. 24. · - IP telefonska centrala; - IP telefon; - razvojne tehnologije; - smarty; - grafični vmesnik. ABSTRACT Websites